DOCSLIB.ORG

Diplomsko Delo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Diplomsko Delo UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2011 MIRJANA PLANTAN UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO IDENTITETA SLOVENSKEGA PROSTORA V POPULARNI GLASBI Študijski program: GEOGRAFIJA – E Mentor: dr. Jernej Zupan čič, izr. prof. LJUBLJANA, 2011 MIRJANA PLANTAN IZJAVA Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo. Mirjana Plantan ZAHVALA Hvala družini za vso podporo tekom študija. Hvala Anji, Jožici in Vesni za neskon čne debate, pomo č in podporo. Hvala Ani in Lu čki za nepozabna popotovanja po življenju in Balkanu. Hvala arkadašu Tamari za energijo in spodbudo pri pisanju diplomskega dela. Hvala Jan či za veselje, smeh in zaupanje. Hvala Binetu za štajersko zeleno barvo. Hvala glasbi za zabavo in soncu za obstoj. Hvala mentorju dr. Jerneju Zupan čiču za odkrivanje novih geografskih dimenzij in hvala vsem prijateljem, ki ste mi pomagali iskati popularne pesmi o vaši doma či pokrajini. Identiteta slovenskega prostora v popularni glasbi Mirjana Plantan IDENTITETA SLOVENSKEGA PROSTORA V POPULARNI GLASBI Izvle ček Glasba ima kot oblika kulturne komunikacije in kot vseprisotni kulturni proizvod veliko vlogo v zbujanju ob čutka za prostor. Preu čevanje identitete slovenskega prostora je predstavljeno z analiziranjem kulturnega elementa - popularne glasbe. V diplomskem delu se postavlja vprašanje, kakšno identiteto je mogo če zaznati o Sloveniji, slovenskih regijah, krajih, rekah, markantnih vzpetinah in prebivalcih v popularnih pesmih. Metode dela zajemajo ve č faz: dolo čitev identifikatorjev slovenskega prostora, opredelitev popularne glasbe, iskanje identifikatorjev v besedilih popularnih pesmi, analizo besedil in generalizacijo simbolov. Slovenski kulturni in geografski prostor je zelo raznolik, zato so simboli v glasbeni podobi slovenskega prostora razli čni po pokrajinah. Identiteta Slovenije v popularni glasbi temelji na simbolih, ki na regionalni ravni prevladajo nad drugimi in predstavljajo splošne elemente za identifikacijo s slovenskim nacionalnim prostorom. Pokrajinski elementi, ki v najve čji meri definirajo identiteto Slovenije, so prvine alpskega sveta s Triglavom, vinogradniška kultura in morje. Triglav predstavlja alpski stereotip slovenstva, saj je najširše uporabljan motiv slovenstva v popularni glasbi. Simboli v narodnozabavnih pesmih v veliki meri prikazujejo idealizirano podobo slovenske pokrajine. Športni element ima zaradi velikega števila navijaških pesmi pomembno vlogo v identiteti slovenskega prostora v popularni glasbi. Analiza pesmi kaže na neopredeljenost glede pripadnosti Slovenije kulturnemu prostoru Evropske unije ter kulturnemu prostoru nekdanje Jugoslavije. Klju čne besede: Slovenija, družbena geografija, popularna glasba, nacionalna identiteta, regionalna identiteta. IDENTITY OF SLOVENIAN SPACE IN POPULAR MUSIC Abstract Music is a form of cultural communication and an ubiquitous cultural product. Music has a major role in developing a sense of space. The study of the identity of Slovenian space is presented by analyzing popular music. The thesis sets the question: what kind of identity is possible to detect about Slovenia, Slovenian regions, towns, rivers, hills and inhabitants in popular music? Methods used in the thesis were multi-phased and cover: defining the identifiers of the Slovenian space, definition of popular music, search for identifiers in the texts of popular songs, text analysis and generalization of symbols. Slovenian cultural and geographic space is very diverse. The symbols in musical image of Slovenian space are different by regions. Slovenian identity in popular music is based on the symbols which outweigh the others on the regional level and so they represent common elements of identification with the Slovenian national space. Elements of the landscape which define the identity of Slovenia in the greatest extent are: the elements of the Alp region with Mount Triglav, winegrowing culture and the sea. Mount Triglav presents Slovene alpine stereotype and is the most widely used motive in the Slovene popular music. In most cases symbols used in Slovenian folk songs show the idealized image of the Slovenian landscape. Element of sport has an important role in the identity of Slovenian space in popular music as there is a large number of Football fans’ songs. The indifference of Slovenia in belonging to the cultural space of the European Union and to the cultural space of former Yugoslavia is also displayed in the analysis of popular songs. Keywords: Slovenia, human geography, popular music, national identity, regional identity. I Identiteta slovenskega prostora v popularni glasbi Mirjana Plantan KAZALO 1. Uvod .................................................................................................................................. 1 1.1. Metode dela......................................................................................................................2 1.2. Hipoteze………………………………………………………………………………...3 2. Obravnavanje slovenskega prostora in popularne glasbe ................................................. 3 2.1. Prostor in pokrajina..........................................................................................................3 2.1.1. Identifikatorji, ki opredeljujejo slovenski prostor v popularni glasbi ...................... 3 2.2. Glasba...............................................................................................................................6 2.3. Popularna glasba..............................................................................................................6 2.3.1. Množi čni mediji in popularna glasba danes ............................................................. 7 2.3.2. Kriteriji za opredelitev popularne glasbe ................................................................. 8 2.3.3. Kriteriji za opredelitev popularne glasbe za potrebe diplomskega dela ................... 9 2.4. Geografija glasbe............................................................................................................11 3. Obravnavanje identitete .................................................................................................. 12 3.1. Identiteta.........................................................................................................................12 3.2. Regionalna identiteta......................................................................................................12 3.3. Oblikovanje narodne in nacionalne identitete................................................................13 3.4. Oblikovanje slovenske nacionalne identitete.................................................................14 3.5. Slovenska identiteta po osamosvojitvi...........................................................................15 3.6. Slovenski, balkanski in evropski prostor – razlike in sti čne to čke identitete................16 3.7. Slovenski nacionalni stereotipi......................................................................................17 3.7.1. Slovenski alpski stereotip ....................................................................................... 18 4. Analiza pesmi po geografskih identifikatorjih ................................................................ 18 4.1. Geografski identifikator Slovenija.................................................................................19 4.1.1. Pokrajinski elementi v identiteti ............................................................................. 19 4.1.2. Vrednote v identiteti ............................................................................................... 20 4.1.3. Prostorski element v identiteti ................................................................................ 22 4.1.4. Osebnostne lastnosti v identiteti ............................................................................. 22 4.1.5. Družbeno-politi čni element v identiteti .................................................................. 24 4.1.6. Kulturni element v identiteti................................................................................... 25 4.1.7. Športni element v identiteti .................................................................................... 25 4.1.8. Naštevanje identifikatorjev slovenskega prostora .................................................. 27 4.2. Geografski identifikator Gorenjska................................................................................28 4.2.1. Pokrajinski elementi v identiteti ............................................................................. 28 4.2.2. Vrednote in družbeni elementi identitete ................................................................ 32 4.2.3. Stereotipi o gorenjskih regionalnih potezah ........................................................... 32 4.3. Geografski identifikator Kranjska..................................................................................32 4.4. Geografski identifikator Dolenjska................................................................................33 4.4.1. Stereotipi o dolenjskih regionalnih potezah ........................................................... 36 4.5. Geografski identifikator Bela krajina.............................................................................36 4.5.1. Stereotipi o belokranjskih regionalnih potezah ...................................................... 37 4.6. Geografski identifikator Notranjska...............................................................................37
Load more

Recommended publications
  • Dušan Kos Damir Globočnik Dunja Dobaja Eva Mally Leto XVI, 2009 Žiga Koncilija Meta Černigoj VSE ZA ZGODOVINO {T
    Dušan Kos Damir GlobočniK Dunja Dobaja Eva Mally leto XVI, 2009 Žiga Koncilija Meta ČerniGoj VSE ZA ZGODOVINO {t. 2 Katja MihurKo PoniŽ aleksander lorEnčič CENA: 8,00 € ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, {t. 2, 2009 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, 2009, št. 2 ISSN 1318-2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Dušan Kos Problem Hermanovega sodišča 5 FRAGEN ZUM GERICHT VON HERMANN Damir Globočnik »Z zlatimi črkami bode vpisan današnji dan v zgodovino naše čitavnice.« 15 Prvo desetletje čitalnice v Kranju »Mit goldenen Buchstaben wird der heutige Tag in die GEschichte unseres Lesevereins eingeschrieben sein.« Das erste Jahrzehnt des Lesevereins in Kranj Dunja Dobaja Pregled razvoja socialne zakonodaje v Avstro-Ogrski monarhiji v letih 1867-1918 49 EIN ÜBERBlICK ÜBER dIE ENTwICKlUNG dER sOZIAlGEsETZGEBUNG IN dER ÖsTERREICHIsCH-UNGARIsCHEN MONARCHIE IN dEN JAHREN 1867-1918 Eva Mally »Judovski klavci umorili krščansko deklo Estero Sollymossy« 66 Židovski ritualni umor »JÜdIsCHE sCHlÄCHTER ERMORdETEN dIE CHRIsTlICHE MAGd EsTER sOLLYMOSSY« Jüdischer Ritualmord Žiga Koncilija »Prezrti heroji velike vojne« 79 Konji, psi, golobi in ostale živali na frontah prve svetovne vojne »dIE NICHT BEACHTETEN HELDEN dEs GROSSEN KRIEGEs« Pferde, Hunde, Tauben und andere Tiere an den Fronten des Ersten Weltkriegs Meta Černigoj »Kupida je spoznala, preden je srečala matičarja.« 96 Slovenski in italijanski avtorji o problemih spolnosti v dobi meščanstva »sIE lERNTE CUPIdO KENNEN, BEVOR sIE dEN sTANdEsBEAMTEN TRAF.« Slowenische und italienische
    [Show full text]
  • Rajko PAVLOVEC ROJEN: 15
    860 IZKAZNICA IZKAZNICA: IME IN PRIIMEK: Rajko PAVLOVEC ROJEN: 15. 01. 1932 v Ljubljani, Slovenija DIPLOMIRAL: 1954 na Univerzi v Ljubljani DOKTORIRAL: 1962 na Univerzi v Ljubljani NAZIV: 1981, redni univerzitetni profesor, geologija PODRO~JE DEJAVNOSTI: paleontologija, stratigrafija, regionalna geologija POMEMBNI DOSE`KI: Mentor pri 45 diplomah in 4 magisterijih. Univerzitetna in dve fakultetni {tudentski Pre{ernovi nagradi. Avtor ali soavtor 150 znanstvenih ali strokovnih clankov. Rojen je bil 15 januarja 1932 v Ljubljani Na Klasièni gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1950 in istega leta zaèel tudirati geologijo Leta 1954 je diplomiral na geoloko paleontoloki skupini takratne Prirodoslovno-matematièno-filozofske fakultete v Ljubljani Zaposlil se je na Intitutu za geologijo oziroma poznejem Intitutu za paleontologijo SAZU Od 1955 do 1962 je bil asistent, od 1962 do 1966 znanstveni sodelavec in od 1966 do 1971 viji znanstveni sodelavec SAZU Kot pogodbeni izredni profesor od leta 1969 je predaval predmet Mikropaleontologija na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Leta 1969 je tiri mesece delal v Aliriji v okviru ekipe Geolokega zavoda Ljubljana Od 1971 do 1975 je bil urednik za poljudnoznanstvene knjine izdaje pri Zalobi Mladinska knjiga v Ljubljani Leta 1975 se je zaposlil kot izredni profesor na takratni VTO montanistika FNT Leta 1981 je postal redni profesor Razne geoloke predmete je posredoval tudentom geologije, biologije, geodezije na FNT, pozneje na Naravoslovnotehniki fakulteti, Biotehniki
    [Show full text]
  • Ustanove, Politika in Glasba V Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Institucije
    Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Urednika Institucije,Tatjana politika Markovi i muzikać & u Srbiji i Sloveniji 1945–1963.Leon Stefanija Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963. Urednika Tatjana Marković & Leon Stefanija Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 / Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963. Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 Urednika zbornika: Tatjana Marković, Leon Stefanija Urednika zbirke: Leon Stefanija, Aleš Nagode Člani uredniškega odbora zbirke: Matjaž Barbo, Katarina Bogunović Hočevar, Igor Grdina, Peter Grum, Darja Koter, Svanibor Pettan, Lidija Podlesnik Tomášiková, Gregor Pompe, Nejc Sukljan, Urša Šivic, Larisa Vrhunc, Jernej Weiss Recenzenta: Jurij Snoj, Ivana Vesić Tehnično urednik: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Žiga Valetič Prva izdaja, elektronska izdaja Ljubljana, 2015 Publikacija je brezplačna Dostop na spletu: http://slovenskaglasbenadela.f.uni-lj.si DOI: 10.4312/9789612377908 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) 351.854(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) 32:78(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) USTANOVE, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945-1963 [Elektronski vir] = Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945-1963 / urednika Tatjana Marković & Leon Stefanija. - 1. izd., elektronska. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.
    [Show full text]
  • YU Rock Scene”
    Professional paper Preparation of Multimedia Document “YU Rock Scene” UDC 004.55:378.147]:02(497.11) DOI 10.18485/infotheca.2016.16.1_2.6 Milena Obradovi´c ABSTRACT: This study presents the prepara- [email protected] tion process of the multimedia document entitled “YU ROCK SCENE” in which participants were Aleksandra Arsenijevi´c senior students of undergraduate studies of the De- partment of Library and Information Science at the [email protected] University of Belgrade, Faculty of Philology during ˇ the academic year 2014/2015, as a part of the sub- Mihailo Skori´c ject Multimedia Documents. This study gives an [email protected] overview of the historical development of rock and roll in the territory of the former Yugoslavia, rock University of Belgrade, scene in Yugoslav republics, as well as the influence Faculty of Philology of rock music on other arts and media. Special at- tention was given to the technical implementation of the project, including stages such as planning, processing, designing and creation of the multime- dia document itself. KEYWORDS: multimedia document, library science, information science, rock and roll, music, Yugoslavia PAPER SUBMITTED: 28 March 2016 PAPER ACCEPTED: 06 May 2016 1 Historical Development of Rock and Roll in the Territory of Former Yugoslavia Rock and roll in the territory of former Yugoslavia is rooted in the 1920s when new instruments, such as saxophone and guitar, began to emerge (Fajfi´cand Nenad, 2009, pp. 18–21). The emergence of these instruments influenced Yugoslav musicians to start playing jazz, in accordance with the world trends. Musicians who played the said new instruments and jazz rhythms before World War II were rare, while they were completely obsolete during World War II.
    [Show full text]
  • The Music of Slovenia Echos Through Cannes 04 Five Centuries Of
    230305 789619 9 ISBN 978961923030ŁŁŁ-5 The Music of SLOVENIA ECHOS through Cannes 04 Five Centuries of Slovenian CLASSICAL MUSIC 33 Three Slovenians make a CHOIR 36 Slovenia – Birthplace of FOLK-POP 46 ROCk’n’ROLL in Every Slovenian Village 52 MUSICAL EDUCATION – A Slovenian National Asset 60 Digitalna knjižnica Slovenije vam na naslovu www.dlib.si ponuja enostaven dostop do slovenskega znanja in kulturnih zakladov. Na portalu smo za vas obudili: NOTNE ZAPISE skladb znanih slovenskih skladateljev v rokopisni in tiskani obliki, s pomočjo programa Sibelius pa natisnjene lahko tudi poslušate; ZVOČNE POSNETKE pevskih solistov in ansamblov iz prve polovice 20. stoletja; ČLANKE iz revij, kot so Novi akordi, Nova muzika in Muzikološki zbornik. Knjižnica, ki jo tudi slišite! The Digital Library of Slovenia, located on the web at www.dlib.si, offers easy access to the knowledge and cul­ tural riches of Slovenia. Available at the website are • sheet music of works by well known Slovene composers both in manuscript facsimiles and engraved edi­ tions; printing and playback are made possible with the help of the notation program Sibelius • Recordings of vocal soloists and ensembles from the first half of the century • Articles from magazines and journals such as Novi akordi, Nova Muzika and Muzikološki zbornik The library you listen to! Introduction 1 INTRODUCTION n the next calendar year, 2008, Slov- Europeans are familiar with the musical enia and Slovenian cultural profession- creations of Slovenia past and present. Ials are planning a series of exceptional Slovenian history is extremely rich in terms events that will highlight Slovenia and its of its music institutions.
    [Show full text]
  • Slovene Popular Music Between the Global Market and Local Consumption
    Rajko MursiC (Ljubljana) Local Feedback: Slovene Popular Music between the Global Market and Local Consumption Feedback on the large scale: An anthropological view Popular music is a complex cultural phenomenon. In order to understand it, it is essential to take into consideration different levels of its appearance, range and impact. These levels demand different methodological approaches. It is one thing to begin analysis at micro-level, contextualise the insights at the mezzo- level and theorise the problem at the macro-level. But it is something completely different to start at macro-level and automatically impose the insights from that level to the narrower levels of study. And, again, it is methodologically equally challenging to begin analysis at the mezzo-level and con- textualise or compare its specificity with evidence from the micro- and macro-levels. In times when apparent and hidden flows of "cultural economy" in the "global ecumene" (on this term see Hannerz 1989; 1996), with all its disjunctures, especially concerning ethnoscapes, mediascapes, technoscapes, finanscapes and ideoscapes (Appadurai 1990), it is becoming increasingly important to draw attention to the issues "of the global within the local and vice- versa" (Slobin 1993, p. 23), Awareness of this dynamics also demands attentive reflection on political and other conditions which determine historical and current reception, reproduction and production of popular music. Anthropology seems well prepared for such an orientation. Recent critiques of ethnography, especially discussions about "writing culture" (cf. Clifford and Marcus 1986) have led to a revaluation of anthropology's basic empirical starting points and "changing conditions of the research project itself' within the ASPM - Beltröge zur Popularmusikforschung 29/30 125 framework of "unexpected contexts, shifting constituencies, and The present international context is quite clear.
    [Show full text]
  • Zgodovina Jazza Na Slovenskem
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by Repository of the University of Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO IZAK ŠPAJZER Zgodovina jazza na Slovenskem Diplomsko delo Ljubljana, 2019 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO IZAK ŠPAJZER Zgodovina jazza na Slovenskem Diplomsko delo Mentor: izr. prof. dr. Mitja Ferenc Univerzitetni študijski program prve stopnje: Zgodovina Ljubljana, 2019 2 Zahvala Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Mitji Ferencu, ki je odobril to temo diplomske naloge, zahvaljujem se tudi Matevžu Smerkolu, strok. svet., ki mi je svetoval pri izbiri in iskanju virov ter tudi strokovno pregledal diplomsko nalogo. Hvala jazzistom Borutu Bučarju, Francetu Kapusu, Dušanu Hrenu, Marjanu Loborcu, Dragu Gaju in Mojmirju Sepetu, s katerimi sem za potrebe diplomske naloge opravil intervjuje oz. imel neformalne pogovore o tej temi, s čimer so mi posredovali marsikatero pomembno informacijo, ki je nisem našel v drugih virih. Hvala Tanji Bricelj za pomoč pri posredovanju nekaterih arhivskih posnetkov iz arhiva TV Slovenija, Poloni Gantar in Jožici Leskovar, ki sta mi posredovali nekatere radijske intervjuje in posnetke iz arhiva Radia Slovenija, ki sem jih nato lahko uporabil kot vire za diplomsko nalogo. Hvala Jožetu Gostiši iz Založbe kaset in plošč RTV Slovenija in Petru Pečurju iz založbe Croatia Records, ki sta mi posredovala točne letnice izdaj slovenskih jazzovskih plošč, ki so izšle pri založbah ZKP RTV Ljubljana in Jugoton. Žal je, še preden sem začel z iskanjem virov, umrl dr. Urban Koder, eden prvih slovenskih jazzovskih improvizatorjev. V času pripravljanja diplomske naloge je sicer še živel Aleksander Skale, eden največjih poznavalcev slovenskega jazza in jazza na sploh, vendar ga žal zaradi njegove bolezni, zaradi katere je tudi 5.
    [Show full text]
  • Umetnost Kamisibaja the Art of Kamishibai
    Ljubljana, 2018 UMETNOST KAMIŠIBAJA. Zbornik prispevkov, Mednarodni simpozij Umetnost kamišibaja: Beseda podobe in podoba besede, 10. do 12. maj 2018, Ljubljana, Slovenija THE ART OF KAMISHIBAI. Proceedings, International Symposium The Art of Kamishibai: The Word of the Image and the Image of the Word, 10–12 May 2018, Ljubljana, Slovenia Organizatorji mednarodnega simpozija / Organisers of the international symposium: Slovenski gledališki inštitut / Slovenian Theatre Institute, Mestni trg 17, 1000 Ljubljana, Slovenija; Društvo Zapik / Zapik Association, Kozarišče 52, 1386 Stari trg pri Ložu, Slovenija; Društvo kamišibaj Slovenije / Kamishibai Association of Slovenia, Obzidna ulica 14, 6330 Piran, Slovenija, v sodelovanju z ustanovami / In cooperation with Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem / Faculty of Education, University of Primorska, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenija; Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani / Academy of Theatre, Radio, Film and Television, University of Ljubljana, Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana, Slovenija; Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani / Faculty of Arts, University of Ljubljana, Oddelek za azijske študije / Department of Asian Studies, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija; Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji / Embassy of Japan in Slovenia, Trg Republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj / Published by: Slovenski gledališki inštitut (zanj Mojca Jan Zoran) / Slovenian Theatre Institute (represented by Mojca Jan Zoran) Ljubljana, 2018 Urednik / Editor: Mihael
    [Show full text]
  • Collana In/Tigor 15
    Collana in/Tigor 15 Comitato scientifico Giuseppe Battelli - Università degli Studi di Trieste, Stefano Amadio - Università degli Studi di Trieste, Giliberto Capano - Università degli Studi di Bologna, Fabio Cossutta Università degli Studi Trieste, Marco Cossutta - Università degli Studi di Trieste, Giuseppe Longo - Università degli Studi di Trieste, Maurizio Manzin - Università degli Studi di Trento, Paolo Moro - Università degli Studi di Padova, Gisella Paoletti - Università degli Studi di Trieste, Marina Sbisà - Università degli Studi di Trieste, Roberto Scarciglia - Università degli Studi di Trieste, Valter Sergo - Università degli Studi di Trieste, Giacomo Todeschini - Università degli Studi di Trieste, Miriam Totis - Presidente dell’Ordine degli Assistenti Sociali del Friuli – Venezia Giulia Presentazione della collana in/Tigor Nell’immaginario collettivo l’Università viene percepita, in prevalenza, come una isti- tuzione e tutt’al più un luogo fisico. Andando oltre questa pur legittima e diffusa percezione, la chiave di volta per cogliere il senso della collana in/Tigor va piuttosto cercata nel significato originario del termineuniversità : a lungo attivo nella lingua italiana per designare le corporazioni e, quindi, più modernamente declinabile come comunità indivisa di coloro che, pur con funzioni e competenze diverse, condividono l’arte (intesa quale attività/lavoro) dello studio. Se la finalità operativa della collana è individuabile nella diffusione dei risultati di valide analisi scientifiche e dei frutti del migliore insegnamento e della più proficua collaborazione con le aree professionali dialoganti con la stessa università, il fonda- mento profondo della stessa sta nel voler proporsi come segno di una data concezione e conseguente sperimentazione di università. Quale? La collana, lo suggerisce lo stesso nome, trova la propria simbolica collocazione nell’e- dificio di via Tigor.
    [Show full text]
  • Da Lenin a Lennon. Come Jazz, Rock, Beat & Pop Contribuirono Alla
    Collana in/Tigor 15 Comitato scientifico Giuseppe Battelli - Università degli Studi di Trieste, Stefano Amadio - Università degli Studi di Trieste, Giliberto Capano - Università degli Studi di Bologna, Fabio Cossutta Università degli Studi Trieste, Marco Cossutta - Università degli Studi di Trieste, Giuseppe Longo - Università degli Studi di Trieste, Maurizio Manzin - Università degli Studi di Trento, Paolo Moro - Università degli Studi di Padova, Gisella Paoletti - Università degli Studi di Trieste, Marina Sbisà - Università degli Studi di Trieste, Roberto Scarciglia - Università degli Studi di Trieste, Valter Sergo - Università degli Studi di Trieste, Giacomo Todeschini - Università degli Studi di Trieste, Miriam Totis - Presidente dell’Ordine degli Assistenti Sociali del Friuli – Venezia Giulia Presentazione della collana in/Tigor Nell’immaginario collettivo l’Università viene percepita, in prevalenza, come una isti- tuzione e tutt’al più un luogo fisico. Andando oltre questa pur legittima e diffusa percezione, la chiave di volta per cogliere il senso della collana in/Tigor va piuttosto cercata nel significato originario del termineuniversità : a lungo attivo nella lingua italiana per designare le corporazioni e, quindi, più modernamente declinabile come comunità indivisa di coloro che, pur con funzioni e competenze diverse, condividono l’arte (intesa quale attività/lavoro) dello studio. Se la finalità operativa della collana è individuabile nella diffusione dei risultati di valide analisi scientifiche e dei frutti del migliore insegnamento e della più proficua collaborazione con le aree professionali dialoganti con la stessa università, il fonda- mento profondo della stessa sta nel voler proporsi come segno di una data concezione e conseguente sperimentazione di università. Quale? La collana, lo suggerisce lo stesso nome, trova la propria simbolica collocazione nell’e- dificio di via Tigor.
    [Show full text]
  • Prenosu Odločanja Na Najnižjo Možno Raven V Korist Prebivalcev
    letnik XXIX številka 72 april 2013 Slovensko sociološko društvo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani ISSN 0352-3608 UDK 3 DR72.indd 1 27.3.2013 9:34:12 Revijo izdajata Slovensko sociološko društvo in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. / Published by the Slovenian Sociological Association and the Faculty of Social Sciences at the University of Ljubljana. Glavna urednica / Main editor: Pridruženi svetovalni uredniki / Adviory editors: Alenka Švab Nina Bandelj, University of California, Irvine Uredniški odbor / Editorial board: Ladislav Cabada, University of West Bohemia, Pilsen Milica Antić Gaber Sonja Drobnič, University of Hamburg Karmen Erjavec Jana Javornik Skrbinšek, Umeå University Valentina Hlebec Thomas Luckmann, Prof. Emeritus, University of Konstanz Tanja Kamin Sabina Mihelj, Loughborough University Matic Kavčič Katarina Prpić, Institute of Social Research in Zagreb Tina Kogovšek Sabrina P. Ramet, Norwegian University of Science and Technology Alenka Krašovec Zlatko Skrbiš, Monash University Roman Kuhar Judit Takacs, Institute of Sociology, Hungarian Academy of Science Miran Lavrič Zala Volčič, University of Queensland Blaž Lenarčič Tehnična urednica / Technical editor: Vesna Leskošek Tjaša Žakelj, [email protected] Majda Pahor Urednica recenzij knjig / Reviews editor: Mojca Pajnik Andreja Vezovnik, [email protected] Tanja Rener Mateja Sedmak Jezikovno svetovanje / Language editors: Miroslav Stanojević Nataša Hribar, Tina Verovnik, Murray Bales Zdenka Šadl Bibliografska obdelava / Bibliographical classification of articles: Karmen Šterk Janez Jug Oblikovanje naslovnice / Cover design: Naslov uredništva / Editors’ postal address: Amir Muratović Revija Družboslovne razprave Prelom / Text design and Typeset: Alenka Švab Polona Mesec Kurdija Fakulteta za družbene vede Kardeljeva pl. 5, SI-1000 Ljubljana Tisk / Print: Tel.
    [Show full text]