Zgodovina Jazza Na Slovenskem

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Zgodovina Jazza Na Slovenskem View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by Repository of the University of Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO IZAK ŠPAJZER Zgodovina jazza na Slovenskem Diplomsko delo Ljubljana, 2019 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO IZAK ŠPAJZER Zgodovina jazza na Slovenskem Diplomsko delo Mentor: izr. prof. dr. Mitja Ferenc Univerzitetni študijski program prve stopnje: Zgodovina Ljubljana, 2019 2 Zahvala Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Mitji Ferencu, ki je odobril to temo diplomske naloge, zahvaljujem se tudi Matevžu Smerkolu, strok. svet., ki mi je svetoval pri izbiri in iskanju virov ter tudi strokovno pregledal diplomsko nalogo. Hvala jazzistom Borutu Bučarju, Francetu Kapusu, Dušanu Hrenu, Marjanu Loborcu, Dragu Gaju in Mojmirju Sepetu, s katerimi sem za potrebe diplomske naloge opravil intervjuje oz. imel neformalne pogovore o tej temi, s čimer so mi posredovali marsikatero pomembno informacijo, ki je nisem našel v drugih virih. Hvala Tanji Bricelj za pomoč pri posredovanju nekaterih arhivskih posnetkov iz arhiva TV Slovenija, Poloni Gantar in Jožici Leskovar, ki sta mi posredovali nekatere radijske intervjuje in posnetke iz arhiva Radia Slovenija, ki sem jih nato lahko uporabil kot vire za diplomsko nalogo. Hvala Jožetu Gostiši iz Založbe kaset in plošč RTV Slovenija in Petru Pečurju iz založbe Croatia Records, ki sta mi posredovala točne letnice izdaj slovenskih jazzovskih plošč, ki so izšle pri založbah ZKP RTV Ljubljana in Jugoton. Žal je, še preden sem začel z iskanjem virov, umrl dr. Urban Koder, eden prvih slovenskih jazzovskih improvizatorjev. V času pripravljanja diplomske naloge je sicer še živel Aleksander Skale, eden največjih poznavalcev slovenskega jazza in jazza na sploh, vendar ga žal zaradi njegove bolezni, zaradi katere je tudi 5. julija letos umrl, nisem mogel intervjuvati. Obema navedenima, dr. Urbanu Kodru in Aleksandru Skaletu, posvečam tole diplomsko nalogo. 3 Izvleček Zgodovina jazza na slovenskem Diplomska naloga je pregled zgodovine jazza na Slovenskem. Začetki jazza na Slovenskem segajo v 20. leta 20. stoletja, ko so se začele pojavljati prve zasedbe, ki so izvajale plesno glasbo in skušale vanjo vpeljati kakšen element jazza. Začetnik tega je bil Miljutin Negode, ki je v Ljubljano pripeljal prvi saksofon, ki se je takrat smatral za jazzovski instrument. Razvoj se je nadaljeval v 30. letih, še bolj pa kasneje, v 40. letih, ko je postal pomemben Bojan Adamič, eden prvih slovenskih jazzovskih improvizatorjev. Vodil je predhodnika kasnejšega Plesnega orkestra Radia Ljubljana, ki ga je po vojni ustanovil. Po vojni je bil Adamič najbolj zaslužen, da se je jazz, ki je bil po vojni preganjan, pri nas obdržal. V 50. letih se je pojavilo več manjših skupin, ki so že izvajale pravi jazz. Leta 1959 je izšla prva slovenska jazzovska plošča, leta 1960 pa je bil izveden 1. jugoslovanski jazz festival na Bledu, ki je jazz na Slovenskem še bolj populariziral. Leta 1963 je Plesni orkester prevzel Jože Privšek, ki je s svojim odličnim vodenjem popeljal orkester v vrh evropskih jazzovskih orkestrov. V tem času so se orkestru pridružili prvi glasbeniki, ki so jazz študirali in so postali vodilni slovenski jazzisti (Tone Janša, Ratko Divjak, Andrej Arnol, Petar Ugrin …). V 70. letih je prišlo do razvoja jazz rocka, v 80. letih pa do pojava avantgardnih jazz skupin. V 90. letih je bil ustanovljen jazzovski oddelek na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, s čimer se je povečalo število slovenskih jazzistov s srednješolsko jazzovsko izobrazbo. Ključne besede: jazz na Slovenskem, Miljutin Negode, Bojan Adamič, Plesni orkester RTV Ljubljana, Jože Privšek 4 Abstract The History of Slovenian jazz The thesis presents an overview of jazz music in Slovenia. The beginnings of jazz in Slovenia go back to the Twenties of the 20th century with the appearance of first musical groups performing dance music and attempting to introduce elements of jazz into their music. The pioneer of this phenomenon was Miljutin Nagode who brought the first saxophone to Ljubljana, then regarded as a jazz instrument. Development went on and in the 1930's and even more later in the 1940's Bojan Adamič, one of the first Slovene jazz improvisers, came to prominence, heading the forerunner of the later Radio Ljubljana Dance Orchestra that he would found after WW2. In the post-war years, when jazz was persecuted in our country, Adamič takes credit for its survival. In the 1950's a number of smaller groups that performed true jazz appeared. The first Slovenian jazz record was released in 1959, while 1960 saw the 1st Yugoslav Jazz Festival in Bled, which popularized jazz in Slovenia even further. In 1963 the Dance Orchestra was taken over by Jože Privšek who, thanks to his brilliant leadership, took the orchestra to the pinnacle of European jazz orchestras. During that era the orchestra was joined by first musicians who had studied jazz and who became leading Slovene jazz musicians (Tone Janša, Ratko Divjak, Andrej Arnol, Petar Ugrin …). The 1970's witnessed the development of jazz-rock and the 1980's the emergence of avant-garde jazz bands, while in the 1990's the Jazz Department of the Secondary Music and Ballet School of Ljubljana was founded, resulting in an increase of Slovene jazz musicians with secondary level academic jazz education. Key words: jazz in Slovenia, Miljutin Negode, Bojan Adamič, Radio Ljubljana Dance Orchestra, Jože Privšek 5 Vsebina 1 Uvod ..................................................................................................................................................... 9 2 Začetki ................................................................................................................................................ 10 2.1 Miljutin Negode .......................................................................................................................... 11 2.2 Odeon .......................................................................................................................................... 13 2.3 Academic Dancing Band .............................................................................................................. 14 2.4 Merkur ........................................................................................................................................ 14 2.5 Sonny Boy .................................................................................................................................... 15 3 30. leta: Uveljavlja se Bojan Adamič .................................................................................................. 16 3.1 Otmar Cvirn in njegovi fantje ...................................................................................................... 16 3.2 Ronny .......................................................................................................................................... 17 3.3 Ferry Souvan in Ferry Jazz ........................................................................................................... 17 3.4 New Star ...................................................................................................................................... 18 3.5 Bojan Adamič .............................................................................................................................. 19 3.6 Jazz klub ...................................................................................................................................... 20 4 Vojna .................................................................................................................................................. 20 5 Na svobodi ......................................................................................................................................... 22 5.1 Plesni orkester Radia Ljubljana ................................................................................................... 22 5.2 Veseli berači in Ati Soss ............................................................................................................... 24 5.3 Veseli študentje in Mojmir Sepe ................................................................................................. 26 6 50. leta: jazz si izbori domovinsko pravico ......................................................................................... 27 6.1 Adamičev incident na Bledu........................................................................................................ 27 6.2 Spor glede jazza .......................................................................................................................... 28 6.3 Širjenje popularnosti jazza .......................................................................................................... 30 6.4 Aranžmaji in notno gradivo ......................................................................................................... 30 6.5 Akademski plesni orkester .......................................................................................................... 32 6.6 Solisti PORL-a oz. Ljubljanski jazz ansambel ............................................................................... 35 6.7 Ansambel Mojmirja Sepeta ......................................................................................................... 36 6.8 Jože Kampič in njegov kvintet ....................................................................................................
Recommended publications
  • Dušan Kos Damir Globočnik Dunja Dobaja Eva Mally Leto XVI, 2009 Žiga Koncilija Meta Černigoj VSE ZA ZGODOVINO {T
    Dušan Kos Damir GlobočniK Dunja Dobaja Eva Mally leto XVI, 2009 Žiga Koncilija Meta ČerniGoj VSE ZA ZGODOVINO {t. 2 Katja MihurKo PoniŽ aleksander lorEnčič CENA: 8,00 € ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, {t. 2, 2009 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, 2009, št. 2 ISSN 1318-2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Dušan Kos Problem Hermanovega sodišča 5 FRAGEN ZUM GERICHT VON HERMANN Damir Globočnik »Z zlatimi črkami bode vpisan današnji dan v zgodovino naše čitavnice.« 15 Prvo desetletje čitalnice v Kranju »Mit goldenen Buchstaben wird der heutige Tag in die GEschichte unseres Lesevereins eingeschrieben sein.« Das erste Jahrzehnt des Lesevereins in Kranj Dunja Dobaja Pregled razvoja socialne zakonodaje v Avstro-Ogrski monarhiji v letih 1867-1918 49 EIN ÜBERBlICK ÜBER dIE ENTwICKlUNG dER sOZIAlGEsETZGEBUNG IN dER ÖsTERREICHIsCH-UNGARIsCHEN MONARCHIE IN dEN JAHREN 1867-1918 Eva Mally »Judovski klavci umorili krščansko deklo Estero Sollymossy« 66 Židovski ritualni umor »JÜdIsCHE sCHlÄCHTER ERMORdETEN dIE CHRIsTlICHE MAGd EsTER sOLLYMOSSY« Jüdischer Ritualmord Žiga Koncilija »Prezrti heroji velike vojne« 79 Konji, psi, golobi in ostale živali na frontah prve svetovne vojne »dIE NICHT BEACHTETEN HELDEN dEs GROSSEN KRIEGEs« Pferde, Hunde, Tauben und andere Tiere an den Fronten des Ersten Weltkriegs Meta Černigoj »Kupida je spoznala, preden je srečala matičarja.« 96 Slovenski in italijanski avtorji o problemih spolnosti v dobi meščanstva »sIE lERNTE CUPIdO KENNEN, BEVOR sIE dEN sTANdEsBEAMTEN TRAF.« Slowenische und italienische
    [Show full text]
  • Rajko PAVLOVEC ROJEN: 15
    860 IZKAZNICA IZKAZNICA: IME IN PRIIMEK: Rajko PAVLOVEC ROJEN: 15. 01. 1932 v Ljubljani, Slovenija DIPLOMIRAL: 1954 na Univerzi v Ljubljani DOKTORIRAL: 1962 na Univerzi v Ljubljani NAZIV: 1981, redni univerzitetni profesor, geologija PODRO~JE DEJAVNOSTI: paleontologija, stratigrafija, regionalna geologija POMEMBNI DOSE`KI: Mentor pri 45 diplomah in 4 magisterijih. Univerzitetna in dve fakultetni {tudentski Pre{ernovi nagradi. Avtor ali soavtor 150 znanstvenih ali strokovnih clankov. Rojen je bil 15 januarja 1932 v Ljubljani Na Klasièni gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1950 in istega leta zaèel tudirati geologijo Leta 1954 je diplomiral na geoloko paleontoloki skupini takratne Prirodoslovno-matematièno-filozofske fakultete v Ljubljani Zaposlil se je na Intitutu za geologijo oziroma poznejem Intitutu za paleontologijo SAZU Od 1955 do 1962 je bil asistent, od 1962 do 1966 znanstveni sodelavec in od 1966 do 1971 viji znanstveni sodelavec SAZU Kot pogodbeni izredni profesor od leta 1969 je predaval predmet Mikropaleontologija na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Leta 1969 je tiri mesece delal v Aliriji v okviru ekipe Geolokega zavoda Ljubljana Od 1971 do 1975 je bil urednik za poljudnoznanstvene knjine izdaje pri Zalobi Mladinska knjiga v Ljubljani Leta 1975 se je zaposlil kot izredni profesor na takratni VTO montanistika FNT Leta 1981 je postal redni profesor Razne geoloke predmete je posredoval tudentom geologije, biologije, geodezije na FNT, pozneje na Naravoslovnotehniki fakulteti, Biotehniki
    [Show full text]
  • Ustanove, Politika in Glasba V Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Institucije
    Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Urednika Institucije,Tatjana politika Markovi i muzikać & u Srbiji i Sloveniji 1945–1963.Leon Stefanija Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963. Urednika Tatjana Marković & Leon Stefanija Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 / Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963. Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 Urednika zbornika: Tatjana Marković, Leon Stefanija Urednika zbirke: Leon Stefanija, Aleš Nagode Člani uredniškega odbora zbirke: Matjaž Barbo, Katarina Bogunović Hočevar, Igor Grdina, Peter Grum, Darja Koter, Svanibor Pettan, Lidija Podlesnik Tomášiková, Gregor Pompe, Nejc Sukljan, Urša Šivic, Larisa Vrhunc, Jernej Weiss Recenzenta: Jurij Snoj, Ivana Vesić Tehnično urednik: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Žiga Valetič Prva izdaja, elektronska izdaja Ljubljana, 2015 Publikacija je brezplačna Dostop na spletu: http://slovenskaglasbenadela.f.uni-lj.si DOI: 10.4312/9789612377908 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) 351.854(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) 32:78(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) USTANOVE, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945-1963 [Elektronski vir] = Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945-1963 / urednika Tatjana Marković & Leon Stefanija. - 1. izd., elektronska. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.
    [Show full text]
  • YU Rock Scene”
    Professional paper Preparation of Multimedia Document “YU Rock Scene” UDC 004.55:378.147]:02(497.11) DOI 10.18485/infotheca.2016.16.1_2.6 Milena Obradovi´c ABSTRACT: This study presents the prepara- [email protected] tion process of the multimedia document entitled “YU ROCK SCENE” in which participants were Aleksandra Arsenijevi´c senior students of undergraduate studies of the De- partment of Library and Information Science at the [email protected] University of Belgrade, Faculty of Philology during ˇ the academic year 2014/2015, as a part of the sub- Mihailo Skori´c ject Multimedia Documents. This study gives an [email protected] overview of the historical development of rock and roll in the territory of the former Yugoslavia, rock University of Belgrade, scene in Yugoslav republics, as well as the influence Faculty of Philology of rock music on other arts and media. Special at- tention was given to the technical implementation of the project, including stages such as planning, processing, designing and creation of the multime- dia document itself. KEYWORDS: multimedia document, library science, information science, rock and roll, music, Yugoslavia PAPER SUBMITTED: 28 March 2016 PAPER ACCEPTED: 06 May 2016 1 Historical Development of Rock and Roll in the Territory of Former Yugoslavia Rock and roll in the territory of former Yugoslavia is rooted in the 1920s when new instruments, such as saxophone and guitar, began to emerge (Fajfi´cand Nenad, 2009, pp. 18–21). The emergence of these instruments influenced Yugoslav musicians to start playing jazz, in accordance with the world trends. Musicians who played the said new instruments and jazz rhythms before World War II were rare, while they were completely obsolete during World War II.
    [Show full text]
  • The Music of Slovenia Echos Through Cannes 04 Five Centuries Of
    230305 789619 9 ISBN 978961923030ŁŁŁ-5 The Music of SLOVENIA ECHOS through Cannes 04 Five Centuries of Slovenian CLASSICAL MUSIC 33 Three Slovenians make a CHOIR 36 Slovenia – Birthplace of FOLK-POP 46 ROCk’n’ROLL in Every Slovenian Village 52 MUSICAL EDUCATION – A Slovenian National Asset 60 Digitalna knjižnica Slovenije vam na naslovu www.dlib.si ponuja enostaven dostop do slovenskega znanja in kulturnih zakladov. Na portalu smo za vas obudili: NOTNE ZAPISE skladb znanih slovenskih skladateljev v rokopisni in tiskani obliki, s pomočjo programa Sibelius pa natisnjene lahko tudi poslušate; ZVOČNE POSNETKE pevskih solistov in ansamblov iz prve polovice 20. stoletja; ČLANKE iz revij, kot so Novi akordi, Nova muzika in Muzikološki zbornik. Knjižnica, ki jo tudi slišite! The Digital Library of Slovenia, located on the web at www.dlib.si, offers easy access to the knowledge and cul­ tural riches of Slovenia. Available at the website are • sheet music of works by well known Slovene composers both in manuscript facsimiles and engraved edi­ tions; printing and playback are made possible with the help of the notation program Sibelius • Recordings of vocal soloists and ensembles from the first half of the century • Articles from magazines and journals such as Novi akordi, Nova Muzika and Muzikološki zbornik The library you listen to! Introduction 1 INTRODUCTION n the next calendar year, 2008, Slov- Europeans are familiar with the musical enia and Slovenian cultural profession- creations of Slovenia past and present. Ials are planning a series of exceptional Slovenian history is extremely rich in terms events that will highlight Slovenia and its of its music institutions.
    [Show full text]
  • Slovene Popular Music Between the Global Market and Local Consumption
    Rajko MursiC (Ljubljana) Local Feedback: Slovene Popular Music between the Global Market and Local Consumption Feedback on the large scale: An anthropological view Popular music is a complex cultural phenomenon. In order to understand it, it is essential to take into consideration different levels of its appearance, range and impact. These levels demand different methodological approaches. It is one thing to begin analysis at micro-level, contextualise the insights at the mezzo- level and theorise the problem at the macro-level. But it is something completely different to start at macro-level and automatically impose the insights from that level to the narrower levels of study. And, again, it is methodologically equally challenging to begin analysis at the mezzo-level and con- textualise or compare its specificity with evidence from the micro- and macro-levels. In times when apparent and hidden flows of "cultural economy" in the "global ecumene" (on this term see Hannerz 1989; 1996), with all its disjunctures, especially concerning ethnoscapes, mediascapes, technoscapes, finanscapes and ideoscapes (Appadurai 1990), it is becoming increasingly important to draw attention to the issues "of the global within the local and vice- versa" (Slobin 1993, p. 23), Awareness of this dynamics also demands attentive reflection on political and other conditions which determine historical and current reception, reproduction and production of popular music. Anthropology seems well prepared for such an orientation. Recent critiques of ethnography, especially discussions about "writing culture" (cf. Clifford and Marcus 1986) have led to a revaluation of anthropology's basic empirical starting points and "changing conditions of the research project itself' within the ASPM - Beltröge zur Popularmusikforschung 29/30 125 framework of "unexpected contexts, shifting constituencies, and The present international context is quite clear.
    [Show full text]
  • Umetnost Kamisibaja the Art of Kamishibai
    Ljubljana, 2018 UMETNOST KAMIŠIBAJA. Zbornik prispevkov, Mednarodni simpozij Umetnost kamišibaja: Beseda podobe in podoba besede, 10. do 12. maj 2018, Ljubljana, Slovenija THE ART OF KAMISHIBAI. Proceedings, International Symposium The Art of Kamishibai: The Word of the Image and the Image of the Word, 10–12 May 2018, Ljubljana, Slovenia Organizatorji mednarodnega simpozija / Organisers of the international symposium: Slovenski gledališki inštitut / Slovenian Theatre Institute, Mestni trg 17, 1000 Ljubljana, Slovenija; Društvo Zapik / Zapik Association, Kozarišče 52, 1386 Stari trg pri Ložu, Slovenija; Društvo kamišibaj Slovenije / Kamishibai Association of Slovenia, Obzidna ulica 14, 6330 Piran, Slovenija, v sodelovanju z ustanovami / In cooperation with Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem / Faculty of Education, University of Primorska, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenija; Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani / Academy of Theatre, Radio, Film and Television, University of Ljubljana, Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana, Slovenija; Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani / Faculty of Arts, University of Ljubljana, Oddelek za azijske študije / Department of Asian Studies, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija; Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji / Embassy of Japan in Slovenia, Trg Republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj / Published by: Slovenski gledališki inštitut (zanj Mojca Jan Zoran) / Slovenian Theatre Institute (represented by Mojca Jan Zoran) Ljubljana, 2018 Urednik / Editor: Mihael
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2011 MIRJANA PLANTAN UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO IDENTITETA SLOVENSKEGA PROSTORA V POPULARNI GLASBI Študijski program: GEOGRAFIJA – E Mentor: dr. Jernej Zupan čič, izr. prof. LJUBLJANA, 2011 MIRJANA PLANTAN IZJAVA Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo. Mirjana Plantan ZAHVALA Hvala družini za vso podporo tekom študija. Hvala Anji, Jožici in Vesni za neskon čne debate, pomo č in podporo. Hvala Ani in Lu čki za nepozabna popotovanja po življenju in Balkanu. Hvala arkadašu Tamari za energijo in spodbudo pri pisanju diplomskega dela. Hvala Jan či za veselje, smeh in zaupanje. Hvala Binetu za štajersko zeleno barvo. Hvala glasbi za zabavo in soncu za obstoj. Hvala mentorju dr. Jerneju Zupan čiču za odkrivanje novih geografskih dimenzij in hvala vsem prijateljem, ki ste mi pomagali iskati popularne pesmi o vaši doma či pokrajini. Identiteta slovenskega prostora v popularni glasbi Mirjana Plantan IDENTITETA SLOVENSKEGA PROSTORA V POPULARNI GLASBI Izvle ček Glasba ima kot oblika kulturne komunikacije in kot vseprisotni kulturni proizvod veliko vlogo v zbujanju ob čutka za prostor. Preu čevanje identitete slovenskega prostora je predstavljeno z analiziranjem kulturnega elementa - popularne glasbe. V diplomskem delu se postavlja vprašanje, kakšno identiteto je mogo če zaznati o Sloveniji, slovenskih regijah, krajih, rekah, markantnih vzpetinah in prebivalcih v popularnih pesmih. Metode dela zajemajo ve č faz: dolo čitev identifikatorjev slovenskega prostora, opredelitev popularne glasbe, iskanje identifikatorjev v besedilih popularnih pesmi, analizo besedil in generalizacijo simbolov. Slovenski kulturni in geografski prostor je zelo raznolik, zato so simboli v glasbeni podobi slovenskega prostora razli čni po pokrajinah.
    [Show full text]
  • Collana In/Tigor 15
    Collana in/Tigor 15 Comitato scientifico Giuseppe Battelli - Università degli Studi di Trieste, Stefano Amadio - Università degli Studi di Trieste, Giliberto Capano - Università degli Studi di Bologna, Fabio Cossutta Università degli Studi Trieste, Marco Cossutta - Università degli Studi di Trieste, Giuseppe Longo - Università degli Studi di Trieste, Maurizio Manzin - Università degli Studi di Trento, Paolo Moro - Università degli Studi di Padova, Gisella Paoletti - Università degli Studi di Trieste, Marina Sbisà - Università degli Studi di Trieste, Roberto Scarciglia - Università degli Studi di Trieste, Valter Sergo - Università degli Studi di Trieste, Giacomo Todeschini - Università degli Studi di Trieste, Miriam Totis - Presidente dell’Ordine degli Assistenti Sociali del Friuli – Venezia Giulia Presentazione della collana in/Tigor Nell’immaginario collettivo l’Università viene percepita, in prevalenza, come una isti- tuzione e tutt’al più un luogo fisico. Andando oltre questa pur legittima e diffusa percezione, la chiave di volta per cogliere il senso della collana in/Tigor va piuttosto cercata nel significato originario del termineuniversità : a lungo attivo nella lingua italiana per designare le corporazioni e, quindi, più modernamente declinabile come comunità indivisa di coloro che, pur con funzioni e competenze diverse, condividono l’arte (intesa quale attività/lavoro) dello studio. Se la finalità operativa della collana è individuabile nella diffusione dei risultati di valide analisi scientifiche e dei frutti del migliore insegnamento e della più proficua collaborazione con le aree professionali dialoganti con la stessa università, il fonda- mento profondo della stessa sta nel voler proporsi come segno di una data concezione e conseguente sperimentazione di università. Quale? La collana, lo suggerisce lo stesso nome, trova la propria simbolica collocazione nell’e- dificio di via Tigor.
    [Show full text]
  • Da Lenin a Lennon. Come Jazz, Rock, Beat & Pop Contribuirono Alla
    Collana in/Tigor 15 Comitato scientifico Giuseppe Battelli - Università degli Studi di Trieste, Stefano Amadio - Università degli Studi di Trieste, Giliberto Capano - Università degli Studi di Bologna, Fabio Cossutta Università degli Studi Trieste, Marco Cossutta - Università degli Studi di Trieste, Giuseppe Longo - Università degli Studi di Trieste, Maurizio Manzin - Università degli Studi di Trento, Paolo Moro - Università degli Studi di Padova, Gisella Paoletti - Università degli Studi di Trieste, Marina Sbisà - Università degli Studi di Trieste, Roberto Scarciglia - Università degli Studi di Trieste, Valter Sergo - Università degli Studi di Trieste, Giacomo Todeschini - Università degli Studi di Trieste, Miriam Totis - Presidente dell’Ordine degli Assistenti Sociali del Friuli – Venezia Giulia Presentazione della collana in/Tigor Nell’immaginario collettivo l’Università viene percepita, in prevalenza, come una isti- tuzione e tutt’al più un luogo fisico. Andando oltre questa pur legittima e diffusa percezione, la chiave di volta per cogliere il senso della collana in/Tigor va piuttosto cercata nel significato originario del termineuniversità : a lungo attivo nella lingua italiana per designare le corporazioni e, quindi, più modernamente declinabile come comunità indivisa di coloro che, pur con funzioni e competenze diverse, condividono l’arte (intesa quale attività/lavoro) dello studio. Se la finalità operativa della collana è individuabile nella diffusione dei risultati di valide analisi scientifiche e dei frutti del migliore insegnamento e della più proficua collaborazione con le aree professionali dialoganti con la stessa università, il fonda- mento profondo della stessa sta nel voler proporsi come segno di una data concezione e conseguente sperimentazione di università. Quale? La collana, lo suggerisce lo stesso nome, trova la propria simbolica collocazione nell’e- dificio di via Tigor.
    [Show full text]
  • Prenosu Odločanja Na Najnižjo Možno Raven V Korist Prebivalcev
    letnik XXIX številka 72 april 2013 Slovensko sociološko društvo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani ISSN 0352-3608 UDK 3 DR72.indd 1 27.3.2013 9:34:12 Revijo izdajata Slovensko sociološko društvo in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. / Published by the Slovenian Sociological Association and the Faculty of Social Sciences at the University of Ljubljana. Glavna urednica / Main editor: Pridruženi svetovalni uredniki / Adviory editors: Alenka Švab Nina Bandelj, University of California, Irvine Uredniški odbor / Editorial board: Ladislav Cabada, University of West Bohemia, Pilsen Milica Antić Gaber Sonja Drobnič, University of Hamburg Karmen Erjavec Jana Javornik Skrbinšek, Umeå University Valentina Hlebec Thomas Luckmann, Prof. Emeritus, University of Konstanz Tanja Kamin Sabina Mihelj, Loughborough University Matic Kavčič Katarina Prpić, Institute of Social Research in Zagreb Tina Kogovšek Sabrina P. Ramet, Norwegian University of Science and Technology Alenka Krašovec Zlatko Skrbiš, Monash University Roman Kuhar Judit Takacs, Institute of Sociology, Hungarian Academy of Science Miran Lavrič Zala Volčič, University of Queensland Blaž Lenarčič Tehnična urednica / Technical editor: Vesna Leskošek Tjaša Žakelj, [email protected] Majda Pahor Urednica recenzij knjig / Reviews editor: Mojca Pajnik Andreja Vezovnik, [email protected] Tanja Rener Mateja Sedmak Jezikovno svetovanje / Language editors: Miroslav Stanojević Nataša Hribar, Tina Verovnik, Murray Bales Zdenka Šadl Bibliografska obdelava / Bibliographical classification of articles: Karmen Šterk Janez Jug Oblikovanje naslovnice / Cover design: Naslov uredništva / Editors’ postal address: Amir Muratović Revija Družboslovne razprave Prelom / Text design and Typeset: Alenka Švab Polona Mesec Kurdija Fakulteta za družbene vede Kardeljeva pl. 5, SI-1000 Ljubljana Tisk / Print: Tel.
    [Show full text]