Dušan Kos Damir Globočnik Dunja Dobaja Eva Mally Leto XVI, 2009 Žiga Koncilija Meta Černigoj VSE ZA ZGODOVINO {T
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Dušan Kos Damir GlobočniK Dunja Dobaja Eva Mally leto XVI, 2009 Žiga Koncilija Meta ČerniGoj VSE ZA ZGODOVINO {t. 2 Katja MihurKo PoniŽ aleksander lorEnčič CENA: 8,00 € ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, {t. 2, 2009 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, 2009, št. 2 ISSN 1318-2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Dušan Kos Problem Hermanovega sodišča 5 FRAGEN ZUM GERICHT VON HERMANN Damir Globočnik »Z zlatimi črkami bode vpisan današnji dan v zgodovino naše čitavnice.« 15 Prvo desetletje čitalnice v Kranju »Mit goldenen Buchstaben wird der heutige Tag in die GEschichte unseres Lesevereins eingeschrieben sein.« Das erste Jahrzehnt des Lesevereins in Kranj Dunja Dobaja Pregled razvoja socialne zakonodaje v Avstro-Ogrski monarhiji v letih 1867-1918 49 EIN ÜBERBlICK ÜBER dIE ENTwICKlUNG dER sOZIAlGEsETZGEBUNG IN dER ÖsTERREICHIsCH-UNGARIsCHEN MONARCHIE IN dEN JAHREN 1867-1918 Eva Mally »Judovski klavci umorili krščansko deklo Estero Sollymossy« 66 Židovski ritualni umor »JÜdIsCHE sCHlÄCHTER ERMORdETEN dIE CHRIsTlICHE MAGd EsTER sOLLYMOSSY« Jüdischer Ritualmord Žiga Koncilija »Prezrti heroji velike vojne« 79 Konji, psi, golobi in ostale živali na frontah prve svetovne vojne »dIE NICHT BEACHTETEN HELDEN dEs GROSSEN KRIEGEs« Pferde, Hunde, Tauben und andere Tiere an den Fronten des Ersten Weltkriegs Meta Černigoj »Kupida je spoznala, preden je srečala matičarja.« 96 Slovenski in italijanski avtorji o problemih spolnosti v dobi meščanstva »sIE lERNTE CUPIdO KENNEN, BEVOR sIE dEN sTANdEsBEAMTEN TRAF.« Slowenische und italienische Autoren über die Probleme der Sexualität in der Epoche des Bürgertums Katja Mihurko Poniž »Odkar dobivam Ženski svet ne poznam več malodušnosti« 118 »sEITdEM ICH dIE ZEITsCHRIFT ŽENsKI sVET BEKOMME, KENNE ICH KEINE MUTlOsIGKEIT MEHR« Aleksander Lorenčič Strukturni premiki na področju slovenskega podjetništva v obdobju »prve recesije« 133 sTRUKTURELLE VERsCHIEBUNGEN IM SLOwENIsCHEN UNTERNEHMERTUM IN dER ZEIT dER »ERsTEN REZESSION« s knjižne police Marija Počivavšek Tuberkli, tuberani, … tuberkuloza! 144 Borut Batagelj Zgodovini.ce, sedmič 147 Aleksander Žižek Bog oče slovenske umetnije 149 Dušan Kos Problem Hermanovega sodišča KOS, Dušan, dr., znanstveni svetnik, ZRC sAZU, Kos Dušan, Phd, scientific Councillor, ZRC sAZU Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, sI–1000 (scientific Research Centre, slovenian Academy of ljubljana sciences and Arts), Milko Kos Historical Institute, Novi trg 2, sI-1000 ljubljana 929.52Celjski:340.15"1425" 929.52Celjski:340.15"1425" PROBLEM HERMANOVEGA SODIŠČA THE PROBLEM OF HERMAN’S COURT V članku avtor predlaga novo rešitev problema znača- ja sodišča, ki je leta 1425 procesiralo in oprostilo Veroniko In his article, the author offers a new solution to the prob- deseniško, drugo ženo grofa Friderika II. Celjskega obtožb lem of the character of the court that processed and acquit- o čaranju in zastrupljevanju. Friderikov oče grof Herman se ted Veronika desenice, the second wife of Count Friderik je zato znesel nad mlado snaho, najprej s postavitvijo pred II of Celje, on account of witchcraft and poisoning in 1425. sodišče, nato pa z njeno zunajsodno usmrtititvijo. doslej so Friderik’s father, Count Herman, subsequently vented his rage raziskovalci menili, da je proces potekal na posvetnem sodi- on the young daughter-in-law, first by bringing her to trial and šču. Na podlagi vsebine obtožbe, kot jo predstavlja edini vir later by executing her extrajudicially. Up to now researchers »Kronika grofov Celjskih« iz srede 15. stoletja, pa kaže, da ta have believed that the process took place in a secular court. primer najbrž ni šel v kontekst posvetnega, temveč cerkve- However, the content of the charge, as presented in the only nega sodstva. source, the Chronicles of the Counts of Celje from the mid- 15th century, shows that the case probably did not fit in the Ključne besede: Veronika Deseniška, Friderik Celjski, za- context of secular but rather church judicature. konska zveza, čarovništvo, sodni proces 1425 Key words: Veronika Deseniška, Friderik of Celje, mar- riage, witchcraft, 1425 judicial process VSE ZA ZGODOVINO 5 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 2 Po skoraj šestih stoletjih je zgodba še vedno intrigantna: potem ko je po sedemnajstih letih za- kona leta 1422 ali 1423 Elizabeta Krško-Modruška, žena grofa Friderika II. Celjskega (ok. 1379–1454), ki je že od leta 1415 živela ločeno od moža, umrla v precej čudnih okoliščinah, se je po besedah avtorja »Kronike grofov Celjskih« v javnosti umora osu- mljeni vdovec Friderik leta 1425 mimo volje očeta grofa Hermana II. in nasvetov svaka kralja sigmun- da legalno (tj. z duhovnikovim blagoslovom), a na skrivaj poročil s statusno nižjo plemkinjo Veroniko, s katero je imel baje razmerje že v času življenja prve žene. Očetovo jezo nad novo snaho je podž- igalo zavedanje, da je sinov libido ogrozil desetle- tna prizadevanja Celjskih, da se s pomočjo Krških knezov utrdijo na Ogrskem. Oče je v zadregi pred razburjenim hrvaškim svaštvom sina po njegovem neuspelem poskusu bega na Beneško še istega leta interniral na celjskem Zgornjem gradu, Veroniko pa ujel in jo postavil pred sodni tribunal, češ da je poroko dosegla s čarovnijo nad Friderikom ter ga nato celo poskušala umoriti s strupom in čarovni- jami. Še isti dan pa je ženska odkorakala s sodišča oproščena vseh obtožb.1 s sodišča mogočnega grofa Hermana? Kako je bilo to mogoče?! Prizor iz predstave Veronika Deseniška SLG Celje 1970-1971 V slovenskem (pa tudi tujem) zgodovino- (Zgodovinski arhiv Celje) pisju se dolgo krešejo mnenja o resničnosti tega sodnega procesa in značaju Hermanovega sodi- dosedanje raziskave statusa Hermanovega šča. Najprej o prvem: kljub pomislekom nekaterih sodišča so sledile metodi izločanja potencialno pri- zgodovinarjev, ki so obupali nad rezultati analize stojnih sodišč glede na vsebino obtožbe in omembe procesa, in na koncu zaradi kontradiktornosti skro- v kroniki. Analitično sicer ustrezno opravilo, ki ga mnih poročil celo domnevali, da procesa ni bilo,2 je že leta 1930 utemeljil Metod dolenc, je izhajalo iz ravno sugestiven opis in poudarjanje Hermanovega povezave statusa sodišča in Hermanovega statusa, procesnega poraza izpod peresa Celjskim grofom njegovih deželnoknežjih (tj. sodnih) pravic, ustav- naklonjenega avtorja kronike kažeta, da se je proces nopravnega položaja njegovih dežel in vpletenih res zgodil, saj bi drugače kronistu in bralcu za oris oseb ter srednjeveškega procesnega prava. Ker je bil nenavadnosti zgodbe zadoščala že zgolj omemba dolenc že spočetka trdno prepričan, da je lahko šlo Veronikine nasilne smrti. Pri življenju seveda še le za posvetno sodišče in sum čarovništva, so tudi vedno ostaja tudi domneva, da je želel kronist s mlajši pisci razmišljali nekako takole: grof Herman kazalko na (izmišljeni) proces zmanjšati Herma- je kot lastnik sodnih pravic v Celju tam kar sam po- nov, za sodobnike že preveč izstopajoč zločin nad stavil sodišče, toda proces se ni mogel odviti na celj- nedolžno žensko. skem Ograjnem sodišču (to je bilo edino legitimno za sojenje plemiškim ljudem), ker Herman v Celju tedaj ni imel deželnoknežje oblasti. V poštev tudi nista mogla priti trško ali deželsko celjsko sodišče, pa čeprav je od leta 1415 grof Herman imel pravico 1 Natančneje o dogajanju: Grafenauer, 1982, 412. Nazadnje krvnega sodstva v svoji grofiji, ker sta oba sodila le je celjsko-deseniško afero skupaj s stanjem raziskav, a brez novih ugotovitev predstavila Mojca Kovačič (Kovačič, 2008, neplemenitim ljudem, Veronika pa je bila plemki- 23–34). nja. Zato bi lahko šlo le za Hermanovo samovoljno 2 Dolenc, 1930. izrabo svojega visokega političnega ugleda, kjer bi 6 VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, PrOblem HErmanovega SodiščA ZGODOVINA ZA VSE und überwunden haben. Und die ursach, die er zu ihr vor dem rechten sprechen und suchen lies, die was also: sy het mit zauberlisten seinen sohn graff Friederich überkommen, das er sy gemechelt und genomen hatt. sy het auch ihm selbst mit gifft und in ander weis nachgestellet und auff sein leben gangen. Und solch ursach hat graff Hermann zu ihr suchen und klagen lassen, darumb das er sy mit recht überwunden und von leben zum todt bracht hett. Es wardt auch der Veronica ein vor- sprech geben, und desselben tags emprach sy mit rechten durch hülff ihres vorsprechen.«4 Iz krat- kega zapisa se da izluščiti naslednje: 1. Herman je »sklical sodišče, ki naj bi o njej razpravljalo« in jo dalo usmrtiti, ni pa podatka – kje. 2. Razloga: sina je s čaranjem zapeljala, da jo je poročil; hotela pa je zastrupiti tudi samega Hermana (ali Friderika?). 3. Na procesu je Herman Veroniko z omenjenima obtožbama sam obtožil, da bi le bila obsojena. 4. Veronika je na procesu dobila zagovornika in bila z njegovo pomočjo še isti dan oproščena vseh obtožb. Zgolj po besedah iz prve točke sodišče sploh ni bilo nujno del Hermanovega sodnoupravnega sistema, saj je bil edini grofov stik z njim očitno le vložitev obtožnice proti Veroniki. Po dolencu pa niti tega Herman II. na portretu iz samostana v Lepoglavi sam ne bi mogel storiti, pač pa bi formalno to lahko (Nada Klaić, Zadnji knezi Celjski, 1982) storil le njegov zastopnik ali sam sodnik.5 lahko pred celjskim trškim sodnikom obtožil plem- Zanimivo je, da so raziskovalci ob tem ne- kinjo.3 V takšnem dojemanju je Veronikin proces kako prezrli vsebino obtožnice. Ta ni bila uperjena služil kot rdeča nit za določitev ustavnopravnega le v ugotavljanje čaranja in zastrupljevanja, marveč značaja celjske grofije, čeprav ravno ta primer ni predvsem v nelegalnost in posledično razveljavitev mogel govoriti o tem. Kot bom poskušal dokazati sinove zakonske zveze. To izpričuje zaporedje v v nadaljevanju, primer namreč morda sploh ni šel formulaciji, češ da je Veronika zapeljala Friderika v kontekst posvetnega sodstva. v poroko (kar je po mojem bistvo obtožbe) s čara- njem, kar pa je bilo le sredstvo za dosego prvega. Kaj je kronist o sodišču in procesu sploh za- Veljavnost poroke so od zgodnjega srednjega veka pisal? Poglejmo zadevni odlomek: »Herman liess obravnavala izključno cerkvena sodišča, ne glede ein recht besetzen und sy (tj. Veroniko, op. d.