DAILY

YOUR VOICE IN PARLIAMENT

THETHE SECOND FIRST MEETING MEETING OF THE O FSECOND THE FIFTH SESSION SESSION OF OF THETHE ELEVEN TWELFTHT HPARLIAMENT PARLIAMENT FRIDAY 27 NOVEMBER 2020

MIXED VERSION HANSARDHANSARD NO: NO. 200 193

DISCLAIMER Uno cial Hansard This transcript of Parliamentary proceedings is an uno cial version of the Hansard and may contain inaccuracies. It is hereby published for general purposes only. The nal edited version of the Hansard will be published when available and can be obtained from the Assistant Clerk (Editorial). THE NATIONAL ASSEMBLY SPEAKER The Hon. Phandu T. C. Skelemani PH, MP. DEPUTY SPEAKER The Hon. Mabuse M. Pule, MP. (Mochudi East)

Clerk of the National Assembly - Ms B. N. Dithapo Deputy Clerk of the National Assembly - Mr L. T. Gaolaolwe Learned Parliamentary Counsel - Ms M. Mokgosi Assistant Clerk (E) - Mr R. Josiah CABINET His Excellency Dr M. E. K. Masisi, MP. - President

His Honour S. Tsogwane, MP. (Boteti West) - Vice President Minister for Presidential Affairs, Governance and Public Hon. K. N. S. Morwaeng, MP. (Molepolole South) - Administration

Hon. K. T. Mmusi, MP. (Gabane-Mmankgodi) - Minister of Defence, Justice and Security Hon. Dr L. Kwape, MP. (Kanye South) - Minister of International Affairs and Cooperation Hon. E. M. Molale, MP. (Goodhope-Mabule ) - Minister of Local Government and Rural Development Hon. K. S. Gare, MP. (Moshupa-Manyana) - Minister of Agricultural Development and Food Security Minister of Environment, Natural Resources Conservation Hon. P. K. Kereng, MP. (Specially Elected) - and Tourism Hon. Dr E. G. Dikoloti MP. (Mmathethe-Molapowabojang) - Minister of Health and Wellness Hon. T.M. Segokgo, MP. (Tlokweng) - Minister of Transport and Communications Hon. K. Mzwinila, MP. (Specially Elected) - Minister of Land Management, Water and Sanitation Services Minister of Youth Empowerment, Sport and Culture Hon. T. M. Rakgare, MP. (Mogoditshane) - Development

Hon. A. M. Mokgethi, MP. (Gaborone Bonnington North) - Minister of Nationality, Immigration and Gender Affairs Hon. Dr T. Matsheka, MP. (Lobatse) - Minister of Finance and Economic Development Hon. F. M. M. Molao, MP. (Shashe West) - Minister of Basic Education Minister of Tertiary Education, Research, Science and Hon. Dr D. Letsholathebe, MP. (Tati East) - Technology Minister of Mineral Resources, Green Technology and Hon. L. M. Moagi, MP. (Ramotswa) - Energy Security

Hon. P. O. Serame, MP. (Specially Elected) - Minister of Investment, Trade and Industry Minister of Employment, Labour Productivity and Skills Hon. M. Balopi, MP. (Gaborone North) - Development

Hon. M. Kgafela, MP. (Mochudi West) - Minister of Infrastructure and Housing Development

Assistant Minister, Presidential Affairs, Governance and Hon. D. M. Mthimkhulu, MP. (Gaborone South) - Public Administration Assistant Minister, Local Government and Rural Hon. K. K. Autlwetse, MP. (Specially Elected) - Development Assistant Minister, Local Government and Rural Hon. S. N. Modukanele, MP. (Lerala -Maunatlala) - Development Assistant Minister, Agricultural Development and Food Hon. B. Manake, MP. (Specially Elected) - Security

Hon. S. Lelatisitswe, MP. (Boteti East) - Assistant Minister, Health and Wellness

Hon. N. W. T. Makwinja, MP. (Lentsweletau-Mmopane) - Assistant Minister, Basic Education

Hon. M. S. Molebatsi, MP. () - Assistant Minister, Investment, Trade and Industry Assistant Minister, Youth Empowerment, Sport and Culture Hon. H. B. Billy, MP. ( East) - Development Hon. M. R. Shamukuni, MP. (Chobe) - Assistant Minister,Tertiary Education, Research, Science and Technology MEMBERS OF PARLIAMENT AND THEIR CONSTITUENCIES

Names Constituency

RULING PARTY ( Democratic Party) Hon. L. Kablay, MP. (Government Whip) Letlhakeng-Lephephe Hon. Dr U. Dow, MP. Specially Elected Hon. M. R. Reatile, MP. Jwaneng-Mabutsane Hon. P. Majaga, MP. Nata-Gweta Hon. J. S. Brooks, MP. Kgalagadi South Hon. C. Greeff, MP. Gaborone Bonnington South Hon. T. Letsholo, MP. Kanye North Hon. T. F. Leuwe, MP. Takatokwane Hon. T. Mangwegape-Healy, MP. Gaborone Central Hon. S. N. Moabi, MP. Tati West Hon. T. Monnakgotla, MP. Kgalagadi North Hon. P. K. Motaosane, MP. Thamaga-Kumakwane Hon. O. Regoeng, MP. Molepolole North Hon. J. L. Thiite, MP. Ghanzi North OPPOSITION (Umbrella for Democratic Change) Hon. D. Saleshando, MP. (Leader of the Opposition) Maun West Hon. A. Lesaso, MP. (Acting Opposition Whip) Shoshong Hon. D. L. Keorapetse, MP. Selebi Phikwe West Hon. Y. Boko, MP Mahalapye East Hon. Dr K. Gobotswang, MP. Sefhare-Ramokgonami Hon. C. K. Hikuama, MP. Ngami Hon. K. K. Kapinga, MP Okavango Hon. G. Kekgonegile, MP. Maun East Hon. P. P. P. Moatlhodi, MP. Hon. T. B. Lucas, MP. Bobonong Hon. M. G. J. Motsamai, MP. Ghanzi South Hon. K. Nkawana, MP. Selebi Phikwe East Hon. O. Ramogapi, MP. Palapye Hon. Dr N. Tshabang, MP. Nkange Hon. D. Tshere, MP. Mahalapye West Hon. M. I. Moswaane, MP. Francistown West (Botswana Patriotic Front) Hon. T. S. Khama, MP. Serowe West Hon. L. Lesedi, MP. Serowe South Hon. B. Mathoothe, MP. Serowe North (Alliance for Progressives) Hon. W. B. Mmolotsi, MP. Francistown South TABLE OF CONTENTS THE FIRST MEETING OF THE SECOND SESSION OF THE TWELFTH PARLIAMENT FRIDAY 27 NOVEMBER, 2020

CONTENTS PAGE (S)

MINISTERS’ QUESTION TIME ...... 1-6

Motion for the Adjournment – Definite Matter of Urgent Public Importance Reversal of the current ISPAAD setup Motion...... 7

Government to Expedite Relaxing Requirements for Land Allocation Motion (Resumed Debate)...... 7-25

Increment of Internship Allowance from P1420 Per Month to at least P3000 Motion...... 26-27

Friday 27th November, 2020 MINISTERS’ QUESTION TIME

Friday 27th November, 2020 importation ya dijo? Fa o lebelela our wage bill, a lot of imports ke dijo. Jaaka le tlhola le tlhalosa, re na le THE ASSEMBLY met at 9:00 a.m. lefatshe, metsi, matamo le good soils, a go na le ba ba (THE SPEAKER in the Chair) le thusang segolo jang mo dinakong tse di thata tse re bonang dikgang kwa Botswana Meat Commission P R A Y E R S (BMC) le bo eng, e le bana ba Batswana? Re sa ye go tsaya maIsrael jaaka re e tle re dire mme ba siametse go * * * * kanoka mebu.

MINISTERS’ QUESTION TIME Re rutile le Puso e ya Botswana Democratic Party MINISTER OF AGRICULTURAL (BDP) ga e bolo go ruta. Bontsi jwa batho ga go na DEVELOPMENT AND FOOD SECURITY yo o kileng a duela sekole. Re bone bana ba rona ba ya kwa ntle jaaka dingaka. Re bo re tswelela re bona THEME: IMPROVEMENT OF MINISTRY OF gore post-COVID, a go tla nna le seemo se re ntseng AGRICULTURAL DEVELOPMENT AND FOOD re ikaegile ka bangwe? Le kgonne go lemoga gore fa SECURITY POST-COVID-19/FOOD SECURITY re ka nna re ikaega ka bangwe, sengwe le sengwe re tlaa nna le seemo jaaka maloba re bone petrol. Re a itse The Minister should state if: gore maloba re bone seemo sa dijo se diragala. Gotwe (i) there are any detailed future plans within his dijo di a tla mme go ne ga felela go nnile le mathata a a ministry post-COVID-19 for food security neng a tlhabisa ditlhong? Post-COVID, le ikaelela eng development; and ka seemo sa dijo? Batho ba ba tle ba bidiwe batlhoki jalojalo, re bona go ema, re na le community farms tse (ii) there have been any consultations with ba berekang mo go tsone. Ba dira dijo fela jaaka re bona stakeholders to improve his ministry. kwa mafelong a mangwe ka nako ya temo, ba ya botlhe kwa Panda ba ya go itirela dijo mo masimong. I rest my MR P. MAJAGA (NATA-GWETA): Thank you Mr case Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. Speaker and good morning. Mr Speaker, ke lebisa potso e kwa go Minister wa Temothuo gore a tlhalose seemo ASSISTANT MINISTER OF AGRICULTURAL ka re a tle re bone Dr Masupu le Professor Mosepele ba DEVELOPMENT AND FOOD SECURITY (MS lekodisa lefatshe. Re a tshwenyega le rona re lebeletse MANAKE): Ke a leboga Mr Speaker. Ke leboge seemo sa dijo ka gore fa o bona re tsogile jaana, ke dijo. Honourable Majaga go bo a tlisitse potso e, ka nako e Di tla pele ga sengwe le sengwe. Go ka tlhobaetsa re re mo go yone ya malwetse a tshwana le COVID. Mr bona bolwetse jo bo tsweletse jaana mme kwa dijong, re Speaker, mma ke tlhomamisetse Honourable Majaga sa lekodisiwe gore a seemo sa teng ke se se siametseng gore Ministry of Agriculture o na le Recovery Plan lefatshe le Batswana? E se ka ya re mo isagong, re and Economic Response Transformation Plan e e tlaa bo re utlwa gotwe re kopelwa dijo kwa mafatsheng a tsayang dingwaga tse tharo go simolola ngwaga o o mangwe jaaka mafatshe mangwe. Potso e, e tla jaana tlang. Re kgone gore re ipaakanyetse, e bile re oketse ka ke batla le tlhalose tse di diragalang gore fa go na dijo ka seelo se se tlhokafalang. Se sengwe gape se se le bothata re le thuse, le fa re itse gore ga go na madi? teng, re lekola mananeo a ga Goromente a a teng, a thusa Fa go tlhokafala supplementary, balemi ba Botswana balemi-barui. Re lekole gore a a santse a le mosola kana ba nne rest assured, ba tle ntshe dijo le mananeo otlhe relevant ka Sekgoa? A boleng jo re bo solofelang mo a a lebaneng segolo jang mo nakong ya COVID. Re a go one bo teng gore re godise Lekalana la Agriculture? itse gore madi a tsenngwa kwa COVID ka bontsi. Re dumela gore go nne jalo ka seemo se re leng mo go Jaaka o setse o buile gore Dr Masupu o fa botsogo jwa sone. Madi a a yang kwa COVID, ka re mo State of Lephata la Botsogo, mo Agriculture le rona re na le Emergency (SoE), a kgona gore fa go na le seemo se se botsogo jo bo santseng bo saletse kwa morago. Fa ke se thata, batho ba ba tshwanang le ministry wa lona, ba bua le wena jaana, Agricultural Development Policy e bo ba fiwa sengwenyana gore ba tlise dijo ka mananeo a na le dingwaga tse 29. E sale e dirilwe ka 1991. Go a a teng. Ke botsa gore, a go na le baitseanape le bangwe supafala gore dilo di le dintsi di setse di fetogile, e bile ba le berekang le bone ba ba thusang directions gore tse dingwe di siilwe ke nako. Se re lekang go se dira in these coming years, re bone re se na wage bill ya gompieno, fa go baakanngwa dilo tse, go raya gore go

Hansard No 200 1 Friday 27th November, 2020 MINISTERS’ QUESTION TIME

tlile go pala ka gore policy ke yone mmangmang. Policy E bo e nna le kgang ya climate change gore gompieno ke yone e e buang gore ke tsaya kae lefatshe? A lefatshe phetogo e re amile jang, e bile re tlhokana le eng gore le teng? A lefatshe le nonofetse go lema? A lefatshe le le re kgone go dira se? Se sengwe gape Mr Speaker, teng le nonofetse gore go ka ruiwa mo teng? A lefatshe jaaka Honourable Majaga a setse a buile gore o batla le le teng le na le metsi a a ka dirisiwang go nosetsa go tlhaloganya, ke gore, ke melao efe e re e tlhokang dijwalo? Mr Speaker, policy ya rona re setse re simolotse gompieno gore re kgone go dira gore go nne motlhofo kgang ya to review it, e bile e kwa Economic Committee gore batho ba kgone go dira temothuo ya bone? Re of Cabinet to appreciate it, so that it would be refined bua dilo di tshwana le melao e e leng gore e mengwe gore re tle re e tlise mo Palamenteng le dikomiti tse di e santse e le megologolo. Gompieno re tlhasetswe ke maleba tsa Palamente le bone ba re thuse. tsie, mme Act e re e dirisang ke ya Locust Control Act of 1923, mme o bo o lebelela gore the Acts tse dintsi tse Mr Speaker, mongwe o ka ipotsa gore sentlesentle mo di ka fa tlase ga Lephata le tshwana le la Agriculture, di policy e, re batla go dira eng? E bile go na le eng mo dikgologolo, mme go re paledisa go tswelela re dira tiro, teng? Ke supe jalo gore re le lephata, re tshwanetse to go paledisa balemi-barui gore ba tswelele ba dira dipoelo make sure gore dijo di teng kana food security. Re bo re boa gape re kanoka gore ke makalana afe a temothuo a tsa bone kana ba dira ka fa ba eleditseng ka teng. Ke ka a re ka kgonang go itemela dijo tse di lekaneng lefatshe fa sekai ka the Botswana Meat Commission (BMC) Act mme tse di salang re di ntshetse kwa ntle? Ke dife tse of 1965, re tlhola re bua ka yone, ga go tlhokafale gore re nang le bokgoni mo go tsone tse mafatshe mangwe a ke bue thata. Ke dilo dingwe tse e leng gore policy jaaka di batlang gore re di ntshetse kwa dimmarakeng di sele, re e sekaseka jaana, re tlaabo re lebile tsone, e le dilo export-led economy? Re bo re ipotsa gore gore re kgone dingwe tsa konokono tse di ka re thusang go fitlhelela go dira tse ke ntseng ke di bua, re tlhokana le eng? Ke what we have planned for. setse ke buile kgang ya lefatshe, metsi, dithutego kana Mr Speaker, mma ke bue gore gompieno fa re leng capacity building. Capacity building ke go aga boleng, teng, go santse go abelelwa or we are projecting gore mo teng gape go na le training, financing e e leng gore we are importing dijo tse di tshwarang madi a a kana madi a tswa fa kae, e bile a neelwa bomang ba ba nang ka P7.6 billion ngwaga le ngwaga. Mo mading a, dijo le boleng? Se sengwe gape e bo e nna gore, a mme re tsa temothuo kana agricultural commodities, di ja madi na le bokgoni jwa dithutego tse di rileng kana expertise a a kana ka P1, 000, 057, 000, mo go supang gore it gompieno gore re fitlhelele dilo tse re buang re re ya is only contributing 13 per cent of the whole import go di dirisa? In future, Lephata la Temothuo le tlaabo bill ya dijo, and then P6, 6 billion o wela mo dijong le lebile jang? A ga se nako ya go simolola go tsenya tse di sidilweng, kana processed manufacturing le value madi gore re rutuntshe bana ba rona ba tle itepatepanya added. Go supafala gore le rona jaanong in our policy, le temothuo e re e bonang e le kwa pele? e tshwanetse to enable gore go nne le the industries tse Kgang ya infrastructural development le yone e mo di dirang kana di sila dijo gore re kgone go dira import teng. Ke dilo dingwe tse ke santseng ke bua ka policy, substitution. Se re se dirileng, re na le mo go bidiwang ke e fa botsogo. gotwe National Agriculture Investment Plan (NAIP) framework, e e lebelelang the priority areas gore A infrastructural development e tlhabologile? A go na gompieno re tlhokana le bokana re le lephata, mme e le ditsela tse di yang kwa production areas, kana tse re bile madi a teng a tshwanetse gore a tswe kae. Jaaka re nang le tsone di ya kwa masimong fela a a sa ntsheng dirile lenaneo le, re ya go boela gape mo Palamenteng dijo? Ba ba itekang, ba santse ba tlhaela ka dilo tseo. kana re kopa Cabinet gore ba kgone go re thusa ka gore Le gore re le Lephata la Temothuo, re dira jang gore madi a re a bonang re le budget ya Agriculture, a santse ka fa go akanngwang ka teng, go akanngwe e le a a le mannyennyane thata, a kwa tlase thata, e bile ga a ka commercialised mindset gore batho ba kgone go dira ke a re thusa go ntsha dijo tse re eleditseng gore re ka bo dipoelo tse di rileng? re di ntsha re le lephata. Ke sone se ke neng ke bona go Mr Speaker, mo gongwe gape e bo e nna gore dimmaraka le botlhokwa gore ke bue dilo di tshwana le tse. Go na le re di fitlhelela jang? Gompieno fa re ka tsaya ledi le o tlhagogo ya malwetse, go bo go nna le diji (pests) jaaka ntseng o bua ka lone la bofelo, ra le neela batho re sa gompieno re na le Foot and Mouth Disease (FMD) kwa ba baakanyetsa market, re tlaabo re tshela madi fela mo Okavango, re na le the pest outbreak kwa Chobe le kwa mmung, le dijwalo tsa bone di swela gone foo, jaaka re Ngamiland. Jaanong re utlwa gore tsie e e setse e lebile setse re bona se se diragalang. kwa Nokaneng, re ntse re leka gompieno go e lwantsha.

2 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 MINISTERS’ QUESTION TIME

Ke dilo tse e leng gore they need to be planned for, di ke balemi-barui, re ba thuse le bone ba re thuse gore bo di na le madi, di na le budget e e rileng, e e leng gore re tlhabolole our technologies, di kgone di ba thuse gompieno re ka tswa re saletse kwa morago ka dilo di mo go sepe se ba se dirang se se amanang le temothuo, tshwana le tse. go dira dijo le go dira ditiro tsa motia; gotlhegotlhe le go dirisa marayane. Jaaka re ne re ntse re bua gore Ke bue gape Mr Speaker, gone mo NAIP ya rona, re gompieno extension service ya rona e saletse kwa lebeletse gape le gore how do we explore the value morago e le kgang ya letlhoko la dikoloi le madi, a mme chains? Jaaka ke buile ka kgang ya market, e botlhokwa re ya go phutha matsogo fela re bo re re ga go na gore thata, mme kgang ya fresh produce fela re re re tlaa re tlaa dira jang? Re dirise maranyane a a teng gore a neela market o fresh produce, re lebeletse economy ya mangwe should provide extension service jaaka re bona rona ka fa e leng nnye ka teng, ga e ka ke ya re thusa gore batho ka bontsi gompieno ba tshwere phones tse ka sepe. Ke sone se re tshwanelwang ke to explore the di kgonang gore di ba neele information. Gore dilo value chains, industrialise the food systems around the tse di diragale Honourable Majaga, jaaka maabane o agricultural production areas. letse o buile… mma ke leboge badiri ba Ministry wa Mr Speaker, we have identified the subsectors tse di Agriculture ba ba tshwereng ka thata gore ba tswelele nang le potential ya go ka tlisa ditiro, di ka gola, re bo ba ntsha services tsa boleng jo bo rileng. Gore dilo tse re boe gape re tseye tse dingwe tse re sa tlholeng re di di diragale sentle, we plead to the public service under tsaya, re di isa kwa mafatsheng a sele. Ke tlaa fa sekai Ministry of Agriculture gore they should provide service ka bo honey, ditlhapi jalojalo, mme ke tlaa amogana le mo Batswaneng. Service ya bone ke yone e e amang lona data e nngwe fa ke ntse ke tsamaya. bokamoso jwa rona, fa e sa diriwe sentle jaaka re tlaabo re tla kwano re bo re bua, re bo re re re dira se le se, fa ba Mr Speaker, se sengwe gape se re se dirileng ke gore, re tsena kwa ba bo ba sa dire, this impacts our productivity, kanokile boleng jwa rona gore re le lefatshe, re tlhokana le gore dijo tsa rona di se ka tsa tswa jaaka re eleditse. le dijo di le kae, e bile re ja dijo dife ka bontsi? Re It also impacts gore ditiro tse re rileng re ya go di dira, bo re boa gape re dira gore tse re kgonang to produce e se ka ya nna tsone tse re di eleditseng. Jaanong ke re, them, re lebeletse tsone tse re dijang kana re di tlhoka badirelapuso gope fela kwa ba leng teng mo lefatsheng mo lefatsheng la rona, ke dife, mme e bile ledinyana le la Botswana, e se ba Agriculture fela, a re itebeng, and Honourable Matsheka a le re neetseng, re le dirisa jang we should be patriotic gore my influence kana tiro ya go thusa ba ba setseng ba le foo. Economic Recovery me e ke e dirang, ke yone e e tlaa thusang Goromente, and Transformation Plan (ERTP) ya rona, e lebeletse Motswana le nna kamoso gore re tlhabologe. gore re thusa ba ba setseng ba le foo, ka gore dijo re di tlhoka letsatsi leno, ga re di tlhoke kamoso. Re batla Re tswelela re bona badirelapuso ba pele ba ba neng gore re godise production ya bone gore ba kgone go ba tshwere maemo a a kwa godimo tota mo maphateng fitlhelela se lefatshe le se tlhokang. a tshwana le la Agriculture, gompieno ba lela sa ga Ragele gore Goromente o a palelwa. Jaanong fa o Se re tsweletseng gape re se dira ke farm profiling. santse o tshwere position gompieno, dira ka bojotlhe go Re batla go itse gore sentlesentle molemi-morui wa baakanya gore le wena kamoso e re o le foo, o bo o itse Botswana go tewa mang, fa gotwe o molemi-morui yo gore dilo ga di thata, le wena you contributed to change monnyennyane, re raya o ntse jang, o tlhoka eng, e bile gore ngwana wa gago fa a le koo le rakgadiagwe, ba policy kana programme e o e tlhokang, e tshwanetse kgone gore ba bone thuso e e rileng. I thank you Mr gore e bo e dirilwe ka mo go ntseng jang gore e kgone Speaker. go go solegela molemo? Re se ka ra nna le programmes tse di tshwanang mo go mongwe le mongwe, jaanong di MR HIKUAMA: Ke a leboga Honourable Speaker. bo di sa solegele ba ba di tlhokang mosola. Ke a leboga Tona. Ke dumela gore o arabile sentle ka bophara. Ke simolole ka go go akgola gongwe pele Mr Speaker, re tsweletse le gompieno, re leka ka bojotlhe ke botsa potso e khutshwane. Point ya gago ya bofelo gore sepe fela se re nang le sone, re dirise Research and ya gore fa o iphitlhela o le mo maemong, e ka tswa e Development ka gore re bua ka a knowledge-based le bodirelapuso, boPalamente, Tona kana bo Tautona, economy letsatsi le letsatsi. Re lemogile gore re dirile se o se dirang, o tshwanetse o se itumelele fa o dule research in the past 30 years e e mo diofising gompieno, mo maemong. Ke itumelele selo seo gore ke point e e but it is collecting dust. Re batla re e ntshe e amogelwe botlhokwa thata.

3 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 MINISTERS’ QUESTION TIME

Potso ya me ke e, o buile sentle ka guidelines gore you Go na le kwa Kgalagadi le kwa Ghanzi kwa ditapole prepared a plan ya go leka go thusa go ya ka jaaka potso di ka oketsegang. Fa o ka bona gore ditapole di lwelwa e ne e botsa. A mme guidelines le plan ya teng di ka nna jang kwa Panda, rona ba re tlholang re le koo, o ka bona available kwa mongwe le mongwe, le rona re ka bonang gore Batswana ba batla gore dilo tsa go nna jalo di dirwe gore ke ya mofuta o o ntseng jang? ka gore ke batho le chips. Jaanong lefatshe le pala fa kae Tona? Sa bobedi, o amile kgang ya gore go lebega tsie e tsenya dingalo. Le fa re bua le wena jaaka o setse o utlwile, E nngwe ke gore Ministry wa Agriculture, mo tlholegong e gomagometsa go dira se e se dirileng ngwaga o, mo re ne re itse gore barutegi le doctors botlhe ba bonwa tikologong ya Gumare le Nokaneng. Go lebega metlhale koo le ba ba retired ba santse ba le bantsi. Ke ka cite e le e dirisang go lwantsha tsie e e sa tswe mosola thata. rre mongwe yo o bidiwang Nzile Mokhalee, e ne a le A mme ga le a review gore tota se se ka thusang gore a very good expert, o sale ka a nna boarded; o kile a selelo se re neng ra se lela monongwaga se fokotsege, ya kwa Kgalagadi, ra mmona kwa Greater Francistown ga le a tla ka phetogo nngwe go leka go nyeletsa tsie e? kwa Masunga. Jaanong, they are boarded fela ba bo ba Ke a leboga. bewa, why do we not encourage and give them some MS MANAKE: Ke a leboga Mr Speaker, ke a leboga consultancy work as Batswana ba ba itseng mafelo a Honourable Hikuama. Ke go tlhomamisetse gore re rona go feta bangwe ba e reng fa go tla ditiro dingwe we dirile go le gontsi e bile re dira go le gontsi. Re na le can engage them. Thank you. molemo kana fungicide e e gorogileng e gotweng Metarhizium, o o rekisiwang kwa Morocco o bo o supply MS MANAKE: Ke a leboga Mr Speaker. Honourable mafatshe a otlhe. Ka nako e le ka opela Goromente Majaga, kgang ya lefatshe jaaka re setse re e buile, re legofi go bo a kgonne go o reka e bile o setse o gorogile leka go bereka le ba lefatshe, bo Honourable Mzwinila. mo lefatsheng la Botswana. Re setse re na le planes le Kana lefatshe la agriculture ga le gongwe le gongwe, re helicopter, fa jaaka re bua jaana, they have landed kwa batla fertile and productive land. A re berekeng rotlhe to Gumare Airstrip go simolola go siana di tlhotlhoma to control tsie e. Re solofela gore ka sepe fela se re nang identify mafatshe a re bo re a neela batho ba ba maleba. le sone gompieno, re tlaa leka go e thibelela gone fa re Re lemogile gore lefatshe la commercial le ntse le setseng re e utlwaletse teng ka gore molemo wa teng neelwa batho bangwe ba e reng fela fa a huralala ka o bolaya e le tona, e le nnyennyane gammogo le mae lease le title deed, ba a le rekisa. Maabane Honourable a teng, ke selo se re ipoleletseng gore ga re ka ke ra Shamukuni o letse a buile kgang e e botlhoko ya gore tlhola re se bona. Mathata a teng ke gore le rona jaaka banana ba kwa Chobe ba neelwe lefatshe. Fa re re re re leka to control it, e tla e tswa kwa mafatsheng a a lekola dibuka tsa rona, re ne re tshwere lefatshe le re le mabapi a Namibia, Zambia le Zimbabwe. Jaaka ke Batswana mme ka bontsi re dirile maretshwa otlhe ka tlhomamisa gore re lekile go isa dipalo tsa yone kwa lone; kgantele motho yo ke mentor wa me, kgantele go tlase, fa ba ba ka kwa ba sa dire mo go tshwanang le ga a rekisiwa, kgantele o fitlhela e le gore Panda otlhe ke rona, go feleletsa go re ama (affect). Ke ipoleletse gore bosweu mme a simolotse e le rona, ra tswelela e ntse e re simolotse botsalano kana dipuisano tse di rileng re le rona re tsaya lefatshe re le isa go sele. Jaanong, nako le Maphata a Agriculture a mafatshe a go thusana mo e nngwe fa re setse re ema ka dinao re re a re direng tsieng e. I thank you Mr Speaker. melao ya gore batho ba se ka ba fetisa lefatshe le kana MR MAJAGA: Ke a leboga Mr Speaker. Ke a leboga le neelwe batho for production purposes and ba se ka Tona ka fa o arabileng potso e ka bokgabane le bophara ba letlelelwa gore ba le rekise, ke dilo dingwe tse re a ka teng, o akaretsa sengwe le sengwe. Ke utlwile o bua bong re bua re di lebeletse ka gore re ya go feleletsa re ka lefatshe; mathata a lone ke eng re go thuse ka gore sa tshwara lefatshe, le se mo go rona Batswana ba sekei, lefatshe le lentsi thata le Batswana ba ba nang le keletso le le mo go ba ba nang le madi. ya go lema jaaka ba Mosisedi le Panda ba ka tswelelang Mr Speaker, re santse re bua ka kgang ya Dukwi re e ba le fiwa, jaaka kwa Dukwi? Ditshekatsheko di ne tsa sekaseka go bona gore re ka e dira jang. Re a itse gore dirwa, go na le mmu o montle mo kwarantineng ya lefatshe le le kwa Dukwi is about 14 000 hectares of Dukwi le metsi which can be piloted ka gore a letswai, black cotton soil… one kwa bathong tota ke mathata fela, re a bo re dira fela, ga lemiwa. Bangwe ba filwe dipolase, go eme fela. HONOURABLE MEMBERS: …(Applause!)…

Hansard No 200 4 Friday 27th November, 2020 MINISTERS’ QUESTION TIME

MS MANAKE: …which is the best in the country, tsa dikgomo kwa Kgaolong ya Ghanzi. O letse a bua even the ground water potential ke yone e tlaa tlang e re boammaaruri gore Batswana ba Kgaolo ya Ghanzi ba thusa go ntsha dijo tse dintsintsi tsa boleng jo bo rileng. itumeletse price ya dituli mme go na le kgang ya tlolo Re santse re buisana ka yone le Honourable Mzwinila molao e e teng, Palamente e dumalane gore dikgomo di jaaka a tsena jaana, e tlaa re fa e wetse re bue le wena ka rekiwe P19 to P24 per kilogram, tsa dituli tse di senang yone Honourable Majaga. meno. Tumalano e Palamente e rile e sena go e dira, gompieno fa e tsena kwa Gantsi, se se diragalang mo Mr Speaker, ke nnete gore Ministry of Agriculture o na baruing ba lela sa ga Ragele. Kgomo e e kwa tlase ka le baitseanape ba le bantsi. Mma ke tlhomamise gore go weight mme e sena meno, le monkana wa yone yo o tseneng ga ga Tona wa me Honourable Gare, o setse a bokete le ene a sena meno di rekwa ka ditlhwatlhwa simolotse go kopana le bone ba le bantsi go tlhaloganya tse di sa tshwaneng. E e motlhofo, gongwe ke go beela le go gakologelwa gore totatota ministry o tswa kae. sekai; ya 150 kilograms (kg) e ya go rekwa ka ene P19 Jaaka re bua jaana, go na le ba ba kgonneng to control to P24 per kg. Ya 350 kg e rekwa ka madi a a kwa tlase tsetse fly bogologolo, ba santse ba le mo botshelong e bo P12 mme Palamente e rile P19 go ya kwa godimo. bile ba tlhaloganya gore diji tse dinnyennyanenyana Maiteko a o a buang ga se na go a kgontsha mmaetsho, tse di bereka jang. E bile o mo lenaneong la go dira an ke sone se ke reng ke akgele mo kgannyeng e. Advisory Committee ya experts; bommantswitswidi le Ministers gore policies tse e rile le di dira nako eo, le ne HONOURABLE MEMBER: A dilo tse o a di itse? le lebile eng, di tlhaetse ka eng, di dirile jang? Dingaka le experts fela jalo gore maybe biannually di nne di MR MOTSAMAI: Dilo tse fa o bona ke go di baya fa gakolola ministry kana ba ofisi ya ga Minister. Re tsere pele mmaetsho jaana, le fa e le gore Speaker o a nyatswa, dikgang tse e bile ga re batle to replicate the will. Re ya ene fa a bona gore ke ntsha mabaka a a utlwalang, a a go ba dirisa jaaka o setse o re gakolotse jaana ka gore ka thusang batho, maDomkrag ka kwa ba a nkgoelela. re ba tsentse dikole mme jaanong they have retired ka Dilo tse mmaetsho fa o bona ke go di baya fa pele jaana tsone ba kwa merakeng ga ba di dirise sepe ntswa rona ke raya gore di emele ka dinao, re go thuse, re go eme re di tlhoka, jaanong go tlaabo gotwe re ye to train bana nokeng gore go kgonagale go dira, e seng go bua. Thank ba bangwe gape. Ke gone fa knowledge-based economy you very much Mr Speaker ka tshireletso eo. e leng teng fa, e bile ke gone where we are going to tap MR REGOENG: Tanki Motsamaisa Dipuisanyo tsa their institutional memory go tsweledisa le go tlhabolola Palamente. Minister, o arabile, re utlwile mme… temothuo. I thank you. DR GOBOTSWANG: Procedure. O kare ke a tsietsega MR MOTSAMAI: Tanki Mr Speaker. Tona, ke go ka gore o ne o neetse Honourable Motsamai gore a bue, leboge mmaetsho ka that detailed information. Fa go mme o ne a ntsha dikgang a di lebagantse le Tona. Ke bua e ne e le go dira, ke ka bo ke re o tshwere gotlhe ne ke solofetse gore Tona a itebaganye le tsone gore a kana o kgonne. Ke bua jaana ka gore report kana pego reng ka ditlhwatlhwa tse di fapaanang tse Mr Speaker? e o e ntshang, ke ka kopa fela gore go bua ga lona go tsamaelane le ditiro tsa lona. Gompieno jaana go na le MR SPEAKER (MR SKELEMANI): They were not kgang e e tsereng lebaka le le leele mme e tsamaelana le supplementary questions, that is why I did not ask the kgang ya go hema diemo tse Motlotlegi Majaga a buang Minister to reply. Honourable Motsamai was telling her ka tsone. Kgang ya Artificial Insemination (AI) tsa kwa that fa go bua e ne e le go dira, she would be a hundred Metsimantsho, babereki ba Kgainyane, babereki botlhe over a hundred. fela ba lefatshe la Botswana ba AI, le dikampa tse go lekeletswang (demonstrated) mo go tsone gore dilelo MR REGOENG: Tanki Motsamaisa Dipuisanyo tsa tsa batho ba ba berekang koo di santse di pala, they are Palamente. Tona, o arabile ka botlalo mme go na le not yet addressed. Se se raya gore maduo a sepe se o ka dintlha dingwe tse ke neng ke akantse gore gongwe o se akanyang se se dirilweng ga a na go bonala. Ke sone tlaa di tshwara, o re bolelele gore tota fela boammaaruri se ke reng fa go bua e ne e le go dira, ke ka bo ke re o ka re le Botswana, re tsamaya fa kae ka go itirela dijo? tlola noka e tletse. Kana fa re bua ka dijo re bua ka dilo tse dintsi, ke cereal, fruits, vegetables, ke go farologana ga tsone. Tota fa re Kgang e nngwe mmaetsho e le tshwanetseng go e ela bua ka food production, re le Botswana re tsamaya fa tlhoko, ke tlaa nna ke e boelela go fitlhelela le e dira, kae? Maikaelelo ke gone gore fa re leng teng re go tseye Motlotlegi Thiite o letse a buile kgang ya ditlhwatlhwa re go ise fa kae mo nakong e e kae gore labofelo re bo

5 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 MINISTERS’ QUESTION TIME

re re jaanong re le Botswana re itirela dijo mo gae, tse di MS MANAKE: Ke a leboga Honourable Pule. Mma salang re tlaa di isa kwa pele? Ke dikgang tse ke neng ke ke bue gore re na le lekalana le lesha le le bidiwang eleditse gore gongwe e tlaa re jaaka o baya Palamente gotwe National Agricultural Research and Development pele, kgang e e builweng ke Honourable Majaga, o re (NARDI), ke lone le le tsenetseng agricultural lekodise gore tota re le Botswana, tota ka boammaaruri research le National Food Technology Research Centre re tsamaya fa kae? Tanki Mr Speaker. (NFTRC) mo teng, le bo le tsenya le a mangwe gape a a dirang ka research. Ke gone a ntseng a kopana mme MS MANAKE: Ke a leboga Honourable Regoeng. e tlaa re go wetse sentle, re bone gore those teams re Mma ke siane mo go tsone ka bonako, o kgone go itse di ntsha jang gore di ye go kanoka. Gape re se ka ra gore re fa kae fa re tsena mo nameng ya kgomo in terms emela Goromente fela, a rona re nyoretswe re le balemi of our local production. Ke rurifatse gore re santse barui, bommadikgwebo le borradikgwebo, re tsamae re re na le mathata a data collection, re se Ministry wa simolole go batlisisa ka opportunities tse di leng teng. Agriculture fela, re le maphata a a farologanyeng mme Rona re le ba Ministry of Agriculture re itlamile e bile ke selo sengwe se re lekang go se baakanya. Tse di fa, re tswelela re itlama gore re ya go ntsha opportunities it is projected ka data e re nang le yone re le ministry, tse di teng in the agricultural sector. From the primary e nngwe re e tsaya kwa Botswana Unified Revenue production, all the way to the secondary production, Service (BURS) le ba Statistics. value chains tsa teng and the potential jobs, sengwe le In terms of beef production, re setse re kgona go ntsha sengwe se o ka se dirang, re ntse re na le NFTRC e e kwa above 101 per cent, nama ya koko, 101 per cent. Go raya Kanye, fa o ka lebelela researches tse ba di dirileng, tse gore we are food self-sufficient in beef and poultry meat. e leng gore are market ready but Batswana ga ba itse ka Fa re tsena mo maeng a a bidiwang table eggs, re mo tsone. E bile some of the technologies tse di dirisiwang go 93 per cent. Fa re tsena mo nameng ya nku, we are di motlhofo e bile re ka bo re itirela dijo tse dintsi, re at 57 per cent, vegetable production; 58 per cent. Nama fokotsa from the P6.6 billion o ke neng ke bua ka ene. ya kolobe; 41 per cent, nama ya dipudi; 36 per cent, A re simololeng, parastatals tsotlhe tse di under rona, honey production; 17 per cent, fruit tree production re le rona re tlaa leka rotlhe ka sengwe le sengwe gore itebagantse fela le maungo a citrus; 17 per cent. Dairy se re se dirang through the Agri-business Department, production we are at 12 per cent, thuo ya ditlhapi; three re se tseye re se ise kwa bathong, ba simolole go per cent, grain commodities kana cereals; 60 per cent. I iphataphatela. I thank you Mr Speaker. thank you Mr Speaker. MR LUCAS: Ke a leboga Mr Speaker. Ya ntlha Tona; MR PULE: Thank you Mr Speaker, good morning. go utlwala gore dihutshane di ka re neela khumo e e Honourable Minister, ya me e khutshwane fela, gakgamatsang, le Tautona pina e o a e tlhabeletsa. ke lebogetse presentation ya gago. Potso ya me e Ke botse gore a le na le thulaganyo epe ya artificial khutshwanyane ke gore lephata la gago le tlile to insemination mo mohameng wa dihutshane? Fa e seyo, set up leng research teams tse di tlaabong di tla kwa a mme le na le thulaganyo ya go batla gore e nne teng le dikgaolong tsa rona go bona potentiality ya rona, what gore e tlaa simolola leng? we are capable of doing? For instance, fa ke tsaya kgaolo e tshwana le ya Mochudi East, re a itse gore it Sa bobedi; go na le selelo e setona sa balemi, ba re go can feed lefatshe la Botswana ka fruits and vegetables. thata go bona thuso ya go epa didiba mo masimong a Ba tlile go tla leng go kanoka seemo se re leng mo go bone. A mme le na le thulaganyo epe e le e akanyang mo sone le gore re ka contribute go le kae mo itsholelong bogaufing ya go thusa balemi gore ba ka epa didiba mo ya lefatshe la Botswana? Ke tsaya gore we have learnt masimong a bone gore ba dire temo ya nosetso? from this COVID-19 and if we can have those teams going to various parts of this country to research, ba Ya boraro ke dithuso tsa Livestock Management and bo ba re fa results gotwe lona kwa Mochudi le ka dira Infrastructure Development (LIMID) le Integrated se le se, kwa Mmathubudukwane se le se. Ke sone se Support Programme for Arable Agricultural ke eletsang e kete o ka re baya on a map gore when Development (ISPAAD). Dithuso tse di tsaya lebaka le are you going to start that project because we have to le leele thata go goroga kwa baleming fa ba sena to apply research first, circle feasibility, re tle re bone gore ba for them. Le tlaa dira jang mo nakong e khutshwane go ba ka kgona go dira se, ba ba ka kgona go dira se? Ke a fefosa gore balemi ba kgone go bona dithuso tse ka nako leboga Minister. e ba di tlhokang ka yone? Thank you very much.

6 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

MS MANAKE: Thank you Mr Speaker. Honourable the Motion and I consider that it was urgent, important Lucas, thank you for those questions. Re na le thulaganyo and qualifies to be moved, so that we put the ultimate ya Artificial Insemination (AI) mo dihutshaneng. Re a question to the House. e simolola kwa Ramatlabana, e bile e ya go dirwa ka season e ya Economic Recovery and Transformation LEADER OF THE OPPOSITION (MR SALESHANDO): On a point of procedure. Gongwe Plan (ERTP), re na le budget ya yone jaaka re bua jaana. pele ga re tsena mo kgannyeng ya Motion o o tlaa Fela jaaka Honourable Billy a ne a gakolola, le kwa bewang pele ke Rre Moatlhodi, ke kope to move gore Impala, re batla le gone ka gore go ka kwa ga north e the Order Paper e rulaganngwe sesha, ke dirisa Standing nne jone boremelelo jo re tlaa isang technics, re bo re Order 30.2. Specifically re kopa gore Motions tse pedi boe gape re ise le training kwa re go bitsang re re north. kwa page two, wa bobedi o o beilweng pele ke Rre Ka kwano e tlaa nna Ramatlabama le Lobu. Taolo Lucas le number four o o beilweng pele ke Rre Ramogapi di fapaanngwe. Wa number four o ye go nna Kgang ya didiba mo masimong ke dilo dingwe tse re number two, wa number two o ye go nna number four. santseng re di sekaseka, re itemoga re le Goromente Ke kopo ya rona. Ke a leboga. gore sentlesentle what are we supposed to do. Motho yo o reng ke batla sediba, ke motho yo o batlang go tsena MR SPEAKER: Order! Order! Honourable members, mo kgwebong. A jaanong ke Goromente a tsene mo go that is procedural. Gakere le tlhalogantse? tse kana go na le makalana mangwe a ga Goromente Question put and agreed to. a a tshwanetseng go thusa jalo. E bile we can provide eng? Gongwe information le research ka groundwater MR SPEAKER: The Order Paper will be rearranged. potentially jalo le jalo. Jaanong mma ke go netefaletse gore ke dilo dingwe tse di setseng di le fa pele ga tafole MOTION FOR THE ADJOURNMENT – ya ga Minister, gore a kgone go lekola gore re ya pele DEFINITE MATTER OF URGENT PUBLIC jang ka tsone, e bile di ka sologela Batswana kana IMPORTANCE lefatshe mosola jang. Reversal of the current ISPAAD setup

Ya LIMID le ISPAAD Honourable Lucas, o nkutlwile Motion ke bua, ke kopa, ke khubame ka dikhuru, ke wena o ka tlhaloganyang botoka, gore a bodirelapuso jwa rona bo MR MOATLHODI (TONOTA): Ke a go leboga thuse, re thuse Batswana ka nako e e tlhokafalang. Jaaka Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. Ke lebogela jaaka o tlhalositse rara ka dikgakololo tse ke ISPAAD horticulture, re fetotse ka fa e tshwanetseng neng ka di amogela mosong wa gompieno. Ke kopiwa go diragala ka teng, re solofela gore selo se will enable ke mokaulengwe wa me, a ntebisa mabaka Motlotlegi Batswana to access it within a short period of time, ka Rraetsho Tona. A tlhalositse ka fa lefatshe leno, bogolo gore le rona kwa agriculture re na le fa re tlhaelang teng jang lephata la gagwe, le tlhasetsweng ke letlhoko la fa go tsenwa mo go tsa kgwebo. Kwa dikgaolong ba madi. E bile godimo ga moo Motlotlegi Rraetsho Tona a agri-business ga ba gongwe le gongwe gore ba ka thusa ikaba gore ke ye go bua le ba ba nthomileng kwa Tonota, jaaka re ne re eleditse, fela jalo le LIMID. Ke tswelela ba bidiwa gotwe Tonota, Tutume, Masunga (ToTuMa), ke ntse ke re, botlhe fela ba ba ka fa tlase ga Lephata ke lekgotla le le okametseng temo. Ka jalo Motlotlegi la Agriculture le badirelapuso, re a le leboga ka se le Motsamaisa tsa Dipuisanyo tsa Palamente, ke tlaabo ke ikobile rraetsho go gogela Motion o kwa morago. Ke se dirang, mme re a kopa, dirang ka tsotlhe tse le nang lebogile sir. le tsone, so that we provide Batswana ka service. Re itemele dijo, re ntshe dijo, re lese go kopa kwa ntle, ka Motion-Withdrawn. gore bana ba rona ba ya go fitlhela go le thata, go le botlhoko, fa e le gore productivity ya rona e ka nna jaaka MR SPEAKER: Thank you Honourable Moatlhodi. re e bona e ntse gompieno. Ke a leboga Mr Speaker. We continue with Motions.

MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Members, GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING we have run out of time, but we have done justice to REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION the question. Honourable Members, I understand Motion Honourable Moatlhodi has a Motion to move under Standing Order 50.1, which implies that I looked at (Resumed Debate)

Hansard No 200 7 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Members, ra dumalana jaana” when the Standing Order is quite you will recall that last week we were debating the clear that we have to ask the House. Motion moved by Honourable Member for Jwaneng- Mabutsane as amended by Honourable Majaga. HONOURABLE MEMBER: Procedure. Honourable Moswaane, mme ke bone metsotso ya gago, HONOURABLE MEMBER: Further procedure. ke three minutes fela. HONOURABLE MEMBER: Procedure Mr Speaker, LEADER OF THE HOUSE (MR TSOGWANE): it is a different… On a point of procedure. My point of procedure is in terms of what happened earlier when we started, when HONOURABLE MEMBER: Further procedure. the Leader of the Opposition stood to move amendment MR SPEAKER: Le a bo le sa batle to debate gakere of the Order Paper. Mr Speaker, going forward, is it not jaanong? cumbersome where Parliament has been informed, your Clerk has been informed that there is an arrangement HONOURABLE MEMBER: Further procedure. to rearrange the Order Paper before the Order Paper is HONOURABLE MEMBER: Ya me e pharologanyo printed. Was it not neater for the Order Paper to have thata, ke e sele fela. been rearranged earlier than to move a Motion here in Parliament to rearrange the Order Paper. MR KEORAPETSE: Procedure. Thank you Right Honourable Speaker. Last week you instructed the My understanding is that the Order Paper by then was Minister of Minerals gore a mphe karabo, mme ga ke not printed and this was brought to my attention and ise ke e bone. Fa o ka mmona o mo nkopele foo gore a… yours Mr Speaker, that the Leader of the Opposition wanted to rearrange their Motions. I thought there was HONOURABLE MEMBERS: …(Laughter!)… nothing wrong with that, that could have just done in addendum. Addendum would have been better than to MR MAJAGA: Further procedure. Mr Speaker, we are move a Motion in this House by Standing Order. I thank not debating this issue. We know that you have ruled on you Mr Speaker. it but for the sake of peace in this House, going forward, I will urge you Mr Speaker with your Clerks to make MR SPEAKER: Order! Order! Leader of the House, justice to these Motions when it comes to this Order that will be certainly wrong. Ultimately it is for this Paper because in the future, we will be coming here House to agree or disagree. There is no authority from like what the Leader of the Opposition had done now to the Speaker and the mover of the Motion to reorder come and adjust and rewrite our Motions here because Motions which have been noticed outside this House. they do not take us seriously at their offices. It was just We have no authority to do that. a suggestion or I was just letting you know that there are some things which do not go properly when we register MR TSOGWANE: Further point of procedure. I do our Motions. understand you Mr Speaker, but I do not think this order favour is a product of this House. It is done HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… administratively. We are presented with the Notice Paper and the Order Paper. I do not see anything MR MAJAGA: Ee, they are ambushing us in other wrong with the same administration to rearrange on the words. understanding that the two Motions, people involved MR MOSWAANE( FRANCISTOWN WEST): Thank have agreed. I do not see anything wrong. We have you Mr Speaker. Ka ke wela, ke kope go tlhalosa sengwe always had addendum… ka Motion o o beilweng pele ke Honourable Reatile. Ke MR SPEAKER: Leader of the House, order! I have kope Tona Rre Mzwinila gore ka boikokobetso rraetsho, ruled on that thing and I have interpreted it. Standing a ko o amogele kopo e Batswana ba thusege. Ke a go Orders as I understand them, the authority lies with the utlwa o ntse o re nnyaa, o ne o ntse o tshematshema o House. Motions were noticed and recorded in terms ipaakanyetsa go ya gone koo. Mafoko a a nkgatlhileng of the Standing Orders. If one of the Members whose kana a o a ntshitseng ke gore o fa gare dinaka tsa nare, Motion has been moved comes and ask what have you Batswana bangwe ba a dumela, mme bangwe ga ba done and I say, “oh nnyaa, re ne re kopana kwa bothoko dumele. Go ntse jalo, le Mapalamente ba bangwe ba

8 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

a dumela, ba bangwe ga ba dumele. Ra re Ntlo e ke koo gore a re dumalaneng le Honourable Reatile go mo yone fela e e ka tsayang bokale jo bo botoka go ka go thusa ka gore re tlaabo thusitse setšhaba sa Botswana. tlhalosetsa gore ditsela pedi re ka kae. Ke lebile seemo Ke a itse gore go ne dumaduma gore Rre Friction Leuwe sa gore Matona le Mapalamente ba a supa gore nnyaa, le ene o ne a batla go tlisa Motion o mme fa di kopane golo mo go turu go ka baya lefatshe pele o bo o tlisa tsotlhe fela ke fair play, a re tsweleleng pele e tsene mo ditlamelo kwa morago. Nnyaa, rraetsho ke tswa kwa plan. motseng wa Manaka kwa Francistown. Go ne ga supega jalo fa re dira Manaka infrastructure gore e ne ya tura MR SPEAKER: Your time is up. ka mabaka a gore go ne go sa dirwa ditlhabololo tse di MR MOSWAANE: Thank you so much. maleba pele e bile e ne le moka bomaipayafela ka gore dijarata tse dingwe were measured ka dinao. MINISTER OF TERTIARY EDUCATION, RESEARCH, SCIENCE AND TECHNOLOGY Fa re ya kwa Gerald, re fitlhetse go setse go na le moalo, (DR LETSHOLATHEBE): Thank you very much Mr mme ditlhwatlhwa di ne tsa nna reasonable go supa Speaker. Ke go lebogele gore o mphile tshono gore le gore fa Puso e ne e kile ya baakanyetsa seemo sa teng. nna gore ke eme fa go ema nokeng Molao-kakanyo o re Go supiwa gape gore gatwe go turu thata mme ke ne o beilweng pele. Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, ke supa gore fa ke ikopela setsha sa high cost ka 1988, fa go tla kwa kgannyeng ya tsa lefatshe, ga nkitla ke e e bile ke se fiwa ke se develop, e ne e le P50 000 go swa lentswe go bua ka lone. Sengwe se se dirang gore aga ntlo ya haise. 10 years later, ntlo eo le yone ya ke se ka ka salela kwa morago fa re bua ka dikgang tsa ntopa P500 000. 20 years later, ntlo eo le yone e lopa lefatshe ke gore kwa ke tswang teng, kgang ya lefatshe an individual P1 million go e aga. Rotlhe re na le ka fa ke yone e e salang morago kgang ya metsi mo mathateng re amiwang ka teng ke go letela. Jaanong Motswana ene a re nang le one. sebe sa phiri ke gore yo o letelang dingwaga a sa fiwa Ke eme nokeng molao o mme ke lebeletse Tshutiso e lefatshe, o le fiwa a setse a lebile pension e bile a setse e neng ya baakanngwa ke Honourable Majaga gore go a sena maitiro, go bo go mo raya gore a le rekise. To tsenngwe lefoko la “expedite.” Lefoko le la “expedite” avoid dilo tse Tona, ke gore a mongwe le mongwe a age le a tlhokega mo Motion o wa ga Honourable Reatile ka lefatshe la gagwe a dire. Re a itse gore go na le urban gore ke sengwe se re ntseng re se lebile re le Puso, re and rural development areas plans. Ke lebile thata mo se dira. Se ke sesupo sa gore re ntse re dira jalo. Tona o dikgaolong gore tse dingwe ga o na go isa ditlamelo teng. boletse fa a araba potso ya ga Honourable Leuwe maloba Dikgaolo tse dingwe o ya go isa ditlamelo kwa morago. gore ke sengwe se re ntseng re le re mo tsamaisong ya Dikgaolo tse dingwe o ka kgona go leka go bona gore o gore re se dire. ka dira jang. Tse dingwe tse di tlaa palang ke tsa metse- setoropo. Ke sone se ke reng ke kope Tona gore nnyaa, a Sengwe gape se e leng sesupo sa gore Puso e ntse e le re direng gotlhe go ka thusa batho ba. Ke a go kopa ke re mo lenaneong la gore re dire jalo ke State of the Nation a Motion o o tsene. Gongwe re tseyeng tumelo ya gore Address (SONA) sa ga Tautona maloba, le yone kgang bangwe ba contribute something gore developments tse ya go nna jaana e amilwe. dingwe di kgone go tla ka bonako morago a sena go bewa gore go tle go kgone go nna botoka Tona, le ba Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, lefatshe ke thuseng ka fa go tshwanetseng ka teng. sengwe se re tshwanetseng gore fa re bua ka sone, re bo re sisibala. Ke sengwe se se botlhokwa. We should guard Ke tsaya gore Tshutiso e Tona e botlhale, e supa go jealously against that jaaka Tautona Dr Mokgweetsi nonofa ga ditlhaloganyo tsa rona. O se ka wa nyema Masisi a buile mo SONA gore ke sengwe se e reng fa go moko ka gore gongwe e bo e tlile ka moDomkrag yo e buiwa ka sone, ditshwetso tse re di tsayang, re itse gore keteng o half mo nakong ya gompieno, a akgaakgiwa ke dingwe tse re ka isang lefatshe la rona kwa pele kana ke gore ga a itse gore o ya kae. Selo se o se ele tlhoko le ka rontsha lefatshe la rona sengwe se se sa goleng, se Tona. O tlaabo o tshwere number A fela kana distinction sa oketsege, se nna fela se ntse jalo. fa o ka dumela gore Motion o o tsene ka gore re tlaabo re thusa Batswana. Ke a go tshepha, you have never Ke lebogele Puso go bo e tlile ka lenaneo la Land disappointed me. Management Reform Agenda le le lekang go thusa this slow allocation of land. Se ke se se supang gore Puso ga Ke boelela labobedi ke re tshwetso e ya Tshutiso e a e ya itshopara fela, e dira sengwe gore e kgone go bona ko o e amogele Tona, e diragale. O influence Ntlo e ka sengwe se dirwa.

Hansard No 200 9 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

Ke dumalana le Motion o gore go tlhoka lefatshe ga Health issues; re lebelele ka gore fa gongwe fa re sa banana kana Batswana go ka ba rontsha tshono ya gore ruta batho ka dikgang tsa go nna jalo, yo mongwe o ya ba ka tsena mo dikgwebong. Go ka dira gore le fa ba go dira pit-latrine e nna kwa, yo mongwe a dira jaana, tsena mo dikgwebong, dikgwebo tsa bone di phutlhame e bo go felela le metsi a a leng teng mo kgaolong eo, a ka bonako ka gore ba ya go felela ba dirisa mafelo a kgotlelesega, le malwetse a bo a nna teng, re bo re felela batho, ba bangwe ba duela rents tse di kwa godimo. Se re dirile mathata a mangwe a matona, mme re re re leka fa re ka dira gore ba bone lefatshe, se ka thusa fela thata go solve kgang. Kgang ya go nna jaana, ke sengwe se gore dikgwebo tsa bone di tokafale. re tshwanetseng re se lebelele fela thata, re rute batho. Re a dumalana gore go turu to service lefatshe, kana go Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, sengwe se ke tshwanelwa ke gore go dirwe mealo ya base maps le batlang go se gatelela ke gore Molao-kakanyetso o, o layout strategic assessments, ke dilo tse di turang. Jaaka bua o lebagane le makalana a a tshwanang le Citizen Minister a buile, plot nngwe le nngwe e tlhokana le Entrepreneurial Development Agency (CEDA). Kwa P125 000, mme re tlhokana le P94 billion gore re kgone bofelelong ke tlaa leka go tsena mo go one makalana a a to cover the backlog. Se se supafala gore tota ga re ka tshwanang le CEDA gore ba ka thusana jang le Puso fa ke ra se kgona. go tla mo kgannyeng ya lefatshe le dikgwebo. Education is very, very important. Le list e gotweng e Tati East Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, le yone ya go fetolwa, go ya go nna le ba ba tlaa fiwang plots e amilwe fela thata jaaka ke sa tswa go bua, ke kgang e tse di serviced, ba bangwe ba fiwa partially serviced, ya delay ya allocation ya ditsha. Ke jalo, ke ema nokeng ba bangwe ba fiwa unserviced, go ya go nna le molawana o. Fa o ka lebelela Motsamaisa Dipuisanyo tlhakatlhakano Minister, o e lebelele kgang ya go nna tsa Palamente, metse e tshwana le Tati Siding, e na le jalo. Go ya go nna le dipuo, ba bangwe ba simolola ba waiting list ya 19 037, and motse wa Tati Siding, 2011 re ba bangwe ba tlodile mela, go nna le mathata. A se population ya one it was around 8 112. Se se supang re se dire re lebeletse gore Batswana ba a tlhaloganya gore the waiting list is almost three times the population gore go diragala eng. Tona, seo o se buisane le ba land of Tati Siding. Se se supa gore ke mathata fela a matona. boards, gore Batswana ba se ka ba tloga ba tsaya gore Ke tsaya gore fa ke sa eme Molao-kakanyetso o nokeng, ga re ba direle sentle. ke tlaabo ke sa direle batho ba ba batlang go tla kwa Tati Sengwe se ke batlang go feta ka sone fela e le mofago East go tla go ntlhopha sentle. Tona, ke kgang ya gore kwa Tati East re itumelela Molao- Matshelagabedi ka 2011 population e ne e le 3 069, kakanyetso o. Mathata ke gore ke tsile go nna like a cry- waiting list ke 6 789, which is double. Se se supa gore baby. E tlile gore fela o sena go dirisiwa in a few years, something needs to be done, and I believe that something ke bo ke tla kwa go wena gape ke lela. Selelo sa me e le is what we are talking about today. Mma ke se ka ka lela gore Tati East e dikaganyeditswe ke dipolase, dipolase o kare ga ke na tumelo, ke leboge gore Tati Land Board tse di tsile go dira gore le kabo ditsha yone e e tlaabong e tsweletse e a aba, jaaka mo bekeng eno. Sengwe se ke e fiwa batho di sa tlhabololwa, within a short period se itumeletseng thata, ka gore metse e le mentsi e na le of time, lefatshenyana le le nnye le tlaabo le fedile. We five, six, seven years go sena kabo ditsha e e diragetseng, need to talk about this Minister, re kgone go bona gore ke go leboge Rre Mzwinila. Sengwe se se utlwisang dipolase tse di leng teng tse, a mme ke tsa beng ba tsone botlhoko ke gore, go abiwa ditsha di le mmalwanyana, tota. Le mekono ya teng gore a ke e e tshwanetseng waiting lists di ya go tswelela fela di ntse di le di telele. gore e nne yone, ka gore go na le ba bangwe ba ba ngunangunang gore bangwe ba ikokeleditse lefatshe ka Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, I think I should kwa. Ke sengwe se Tona re tshwanetseng re buisane, o just go to the issue e re batlang go e dira, there is need motho yo o reetsang thata. Fa re sena go fetsa kgang ya for education. Batho ba tshwanetse go rutwa what it metsi kwa , Patayamatebele, le Bokone jwa Tati means to be allocated unserviced land, ka gore mathata East, ke tlaa tla ke nna fa fatshe re buisana ka kgang e. a ya go lebagana Puso gape. E tsile gore ke tswa Tati East, ke le mo tseleng ke feta fa Dibete, ba bo ba letsa Sengwe se ke batlang go fetsa ka sone ke kgang ya gape ba sena go fiwa ditsha tse diunserviced, ba re Puso Public Private Partnership (PPP), fa go tla mo kabong e a ba latlhelela. We need to educate the people, re ba ya lefatshe. CEDA, jaaka go na le fa o kileng wa umaka rute gore fa gotwe o fiwa setsha se se unserviced, go teng, a chunk of land le fiwe Batswana ba ikopantse. tewa jang? Mathata a tsone ke eng? Batswana a ba fiwe a portion of that chunk of land, ba

10 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

dire shopping complexes, mme on condition ya gore ba ne ke eletsa gore ke eme fela ke supe gore Tshutiso e service the whole chunk of land, e bo ba neela Batswana ya ga motlotlegi wa Mabutsane, ke ne ke kile ka tla ka ba bangwe go tla go nna foo. Se se ka thusa Batswana yone e le potso, Tona a e araba, a supa e le selo se se ka gore ba kgone le bone ba tsene mo dikgannyeng tse tsa kgonagalang, e bile go supafala gore o ntse o tsweletse, lefatshe. Fa re ka bulela fela ra re nnyaa, ba ba nang le dilo dingwe o a di dira tse di amanang le Tshutiso e. Mo madi a ba tle go dira jalo, re tsile go felela re bona batho go supang gore Tshutiso e, ke selo se se ka kgonagalang ba ba tsereng lefatshe, some people own 10 per cent of gore go tswelelwe go diragadiwe. cities here in the country. Ke sengwe se re tlaabong re se rotloetsa, re felela re bona Batswana ba tseelwa lefatshe. Ka mabaka one ao Motsamaisa Dipusianyo tsa A CEDA e nne bold, e tseye banana ba ikgobokantse, Palamente, ke supa ke papametse fela ke ntshitse e bo e ba neela madi a ba ka tlhabololang a very big sehuba, gore Tshutiso e ke kopa gore Palamente e e land, e bo ba tsaya a portion, portion ya teng ba ka dira amogele, e tle e ye go berekela Batswana. Ga se kwa complex to help those people ba ba tsileng go nna foo, kgaolong ya Takatokwane fela kwa go santseng go na ba bangwe ba dira dikole to cater for that. Those are just le lefatshe, le dikgaolo tse di tshwanang le kwa go bo giant steps tse e leng gore fa di ka dirwa, Batswana ba Rre Hikuama, ke itse gore lefatshe le santse le le teng, ka tshela botoka. batho ba ka bewa go ise go tsenngwe ditlamelo, ka gore Ka jalo Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, ga re kgone go nna le madi a a lekaneng gore re kgone ke go leboge gape. Ke ema nokeng Tshutiso e, e e go tsenya ditlamelo mo ditsheng, mme batho bone ba ka baakantsweng ke Rre Majaga. Ke a go leboga. kgona go itlhabololela. Ke a leboga.

MR LEUWE (TAKATOKWANE): Thank you MR TSHERE (MAHALAPYE WEST): Thank Mr Speaker. Good morning Mr Speaker, ke bo ke go you very much Honourable Speaker this morning. itekodise gore ga ke a tsoga ke tshwerwe ke leino, Ke latlhele mo kgannyeng e ya kabo ya lefatshe le mme ke bona ke patelesega go ema ka dinao, ke supa Mogopolo-kakanyetso o o beilweng Palamente pele. kemonokeng ya Tshutiso e. Tota Tshutiso e, ke e e amang Batswana. E ama Batswana bogolo jang kwa kgaolong Santlha ke tlhalose gore ke tsaya gore dijo di botlhokwa e ke e emetseng ya Takatokwane. Jaaka ke ne ka supa mo mothong, ke dirisa sekai sa dijo. Ke akanya gore nako e e fetileng gore, kwa ga rona kwa kgaolong ya ga o ka ke wa nna letsatsi lotlhe o sa ja. Dijo fa di Takatokwane, re santse re na le lefatshe. A mme go se tsaya letsatsi lotlhe go butswa, le sale le simolola go ka ga kgoreletsa dilo tse dingwe ka ntata ya mafelo a a apaya phakela, e bo e re ka 4 or 5 letsatsi le setse le ya senang lefatshe. Tshutiso e e tsile ka nako e e siameng. kotlomela, wena yo o ntseng o emetse dijo, o ka nna wa Ke supe fa ke e ema nokeng ka gore, mo bogompienong re, nnyaa, di tlise fela di se na seshabo ka gore o sale fa o tsamaya mo lefatsheng kwa ke tswang teng, re o eme. Jaanong o ka nna wa di amogela di ntse di se santse re na le naga fela e go ka bewang banana fela na seshabo. Ke ema nokeng mogopolo o, ka tsela e e jaaka mokaulengwe Letsholathebe a sa tswa go tlhalosa, ntseng jalo. Fa e ne e le nna fela, ke ka bo ke sa o eme gore go se ka ga kgoreletsa dikopo tsa banana. Le gone nokeng. kwa dikgaolong koo, re dumela gore go setse go na le dikai tse di supang gore go na le ditsha tse di neng tsa I support it gore re ka a ja le dijo di se na seshabo ka ntata bewa di ise di tsenngwe ditlamelo, mme batho ba teng ya gore Batswana ga ba a bolo go ema. Re itlhobogile, e fa re bua jaana, ba nna kwa go tsone ditsha tseo. Ba bile Puso e re busetsa kwa morago kwa re neng re tswa di tlhabolotse, ba tsweletse, ditlhabololo di ya go ba teng. Re boela kwa seemong sa Puso ya ga Rre Masire e fitlhela. Nna e bile kwa kgaolong ya me ya Takatokwane ke e fitlhetseng. Ke belaela ya ga Seretse e ne e leworse. e ke e emetseng, bontsi jwa metse ya rona re e agile go Se ke batlang go se tlhaloganya ka mogopolo o, le mmei sa tsenngwa ditlamelo. Ke metse fela e e godileng, e wa one, fa gotwe a re direng gore go bewe ditsha di se na metona, re ne ra bewa foo ra tsweledisa go bewa ga rona ditlhabololo, ga go buiwe ka tlhamalalo gore go buiwa go ntse go sena ditlamelo. Ke dumela gore Tshutiso e ka ditsha dife? A re bua ka ditsha tsa bonno, masimo, fa Palamente e e ka e amogela gore go bewe Batswana, dipolase, kgwebo, mabitla, landfill le dikereke? Re bua and suspend policy ele jaana re ne re bua, go bewe ka ditsha dife fa re re re batla gore re di fefose? Ke yone Batswana ditlamelo di tlaa ba fitlhela, go ka re sologela potso e re tshwanetseng re e ipotse? Fa e le gore re bua molemo. Ga ke motho wa go rata go bua ka boleele, ke ka bonno, ee gongwe go ka kgonagala.

Hansard No 200 11 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

Ke ne ke utlwa nkgonne Honourable Dr Matsheka MINISTER OF LAND MANAGEMENT, WATER maabane a re, “ke utlwa le re le batla go aba ditsha tse di AND SANITATION SERVICES (MR MZWINILA): sa tlhabololwang, ke tsaya gore ga le reye mo toropong.” Point of order. Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo Honourable Balopi le ene o ne a rialo. Ba bua nnete, tsa Palamente. Honourable Member o dule mo tseleng ke yone tshokolo e re e tshwereng mo toropong kwa a re, we are ballooning figures. We are the ministry responsible for land servicing, so, we have the accurate ditsheng tsa kwa Gaborone West le Phiring. Re leka figures. It is not P90 billion but P94 billion. We are not to address dikgang tse di amang sanitation mo kasi. ballooning figures. He is misleading the House and the Jaanong lona le batla go dira dikasi tse di sha. Rona nation fa a re, we are ballooning figures. I thank you. ka re setse re eme lebaka jaaka bakaulengwe ba bua, ke dumela re tshwanetse re lebelele ditsha fa re neng MR SPEAKER: I think Honourable Tshere fa ke le re eme teng. Re lebeletse gore mo bogautshwaneng jo tlhaloganya, le bua dipolotiki. I am sure you know you bo kgonagalang, re tlaa tlisa ditlhabololo kwa ditsheng are entitled to be critical around the figures being given tseo. Metsi ke selo sa botlhokwa. Fa e le gore re eme fa by Government. You can debate without offending point (a), ga go thuse gore re e go baya batho kwa point anybody ka go tsenya adjectives tse e leng gore you may not be able to support, “that somebody is ballooning and (d) kwa go kgakala. Batho ba ba koo, ba ya go tsaya deliberately inflating.” Honourable Tshere, a re tswe lebaka le leele go bona ditsha. Fa e le gore re batla go in that kind of language. We are certainly entitled to bua ka ditsha tsa bonno, ke tsaya gore mmei wa mafoko criticise but avoid imputing a deliberate motive on the a, o tlaa tlhalosa gore re bua ka ditsha dife. Fa e le gore part of the Minister. re bua ka sa bonno, e re fa re baya re ele ntlha eo tlhoko gore ditlhabololo di eme fa kae? Di ya go tswelela di ya MR TSHERE: Thank you Honourable Speaker. I will fa kae gore batho ba se ka ba ema lebaka le leele ba sa certainly avoid that, but that is my perception… bone metsi, ditsela le kgopo ya metsi a a leswe. DR GOBOTSWANG: Procedure. Mr Speaker, kgang e Gompieno jaana fa ke e fa sekai; kwa Mahalapye; ba le ya gore batlotlegi fa ba bua mo Palamenteng mo gongwe itseng Mahalapye Flowertown Phase 2, e mo Mahalapye ba dirisa dipalo tse e seng tsone, ke yone ya maloba Rre East. Flowertown ke toropo, that is why leina la teng Buti a bua ka yone. O ne a re, kwa Nyangabgwe ga go na ngaka le nurse and I brought that to your attention gotwe Flowertown. E beilwe jalo Flowertown Phase mme wa re nnyaa, ga go na mathata. O bua fela jaaka e 1, ke toropo gone jaana. Flowertown Phase 2 e beilwe tlhola e buiwa. I thank you. both industrial and residential, ga di na metsi. Batho ba nna koo fa re bua jaana, ba aga koo. Ba paka metsi, HONOURABLE MEMBER: Point of order. ba bangwe e bile ga ba na option ba gelela metsi mo molapong in this day and age, 55 years into our MR SPEAKER: A re e tlogele Honourable Billy. independence. Re santse re na le seemo seo. Ke sone se You know I ruled that in the context of your speech. e leng gore se a ngongoregisa Motsamaisa Dipuisanyo You were quite correct when you were saying, “mo go tsa Palamente. leng teng go tlhaelela kgakala.” As of today, we should be contextual Honourable Dr Gobotswang, is that Ka re tlhotse ka tlala, ke dumela gore re ka amogela dijo exactly the same? The Minister has given figures, the tse mme di se na seshabo. Ka ntlha ya gore re lebelele Honourable Member debating says, “your figures have gore ditlhabololo di tlaa goroga mo nakong e kae. Fa been deliberately ballooned, so that those of us who do Tona Mzwinila a bua, ke ne ne ke mo reeditse, o tlaabo not have land, can remain where they are begging.” If a re, “gore go tlhabololwe Botswana, go tsenngwe you cannot get the essence of what I might call the edge ditlamelo mo ditsheng tse di tshwanetseng di neelwe of the knife when he is trying to knife it, that is where batho, it will require P90 billion.” I think that figure the problem is. That it is deliberate to make sure that is exaggerated. It is ballooned for purposes tsa go re Batswana ba bangwe ba tlaa sala foo e le bakopi, go itsapisa and maintain the status quo. This lobbying dirwa ka bomo. That is why I say Honourable Tshere, is made deliberately by those who own land in this tswaya mo go tsone. country, so that rona ba e leng gore ga re na lefatshe, we stay that way and desperately looking up to them for MR TSHERE: Thank you Mr Speaker. Ke ne ke rentals. That is the purpose and that is why the figures gatelela ntlha fela ya gore this could be manmade, and are so ballooned. The budget … we have seen their trends in the market.

12 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

Then the last part ke gore, the mover o golaganya Motion MR TSOGWANE: Ke bua ka Motion le se se o le dithuso tsa CEDA, so a re re o amogele ka gore diragetseng mo go one, le se se amogelesegang jaanong gongwe batho o kare fa ba filwe setsha, kana somehow dintlheng tsotlhe tsa Ntlo, jaaka Rre Tshere a ne a ba isa setlankana sa setsha seo go adima madi kwa amogela, mme a le bete se molangwana. Ke dumalana CEDA, mme fa go tla ka setsha se se senang ditlamelo, le ene thata mo dintlheng tse a di buileng, tse a leng ga go thuse sepe. Ga di ka ke tsa dira madi a sepe a bete se molangwana ka tsone. Jaanong Rre Mmolotsi ka CEDA e ka tsayang gore ke madi a o ka a adimiwang go gore ke ngwao ya gagwe, le Batswana ba a itse gore fa simolola kgwebo ka one. So ga ke itse gore mogopolo mongwe a ema a tshwana le nna ka kwano, o tshwanetse o o ntse jang, ke o amogela fela ka gore tota re sale re gore a bo a batla go supa se a tlwaetseng go se supa. Ga eme motshegare otlhe re sa je, jaanong I am willing to re mo ele tlhoko, re bua ka dikgang tse di botlhokwa. accept food without seshabo Motsamaisa Dipuisanyo. Ke a leboga. Ke lebogela Motion ka fa o sutisitsweng ka teng, ga se wa ntlha o fetolwa, Motions di tlhola di tla mo Ntlong di HIS HONOUR THE VICE PRESIDENT (MR fetolwa go lebilwe mabaka a gore di fetolwe. Mosutisi TSOGWANE): Ke a leboga Mr Speaker. Tlaa le nna wa Motion fa a sa batle gore Motion wa gagwe o ke latlhele tlhware legonnyana mo kgannyeng e ya fetolwe, o a ema, a supa gore ga a dumalane, mme gore moruthutha. Ke bo ke leboge Rre Majaga go bo a tsisitse Rre Reatile a bo a ntse fa fatshe, le ene go raya gore o amogela gore Motion o bo o fetotswe. Jaanong... Tshutiso ya go fetola mogopolo gore o tsamaelane le se se diragalang, e se ka ya nna o kare ga go diragale sepe. HONOURABLE MEMBER: Mo leboge. Go supafale sentle jaaka go builwe mo polelong... MR TSOGWANE: Kana mo leboge ga se kgang e re HONOURABLE MEMBER: ...(Inaudible)... leng mo go yone...

MR TSOGWANE: Yes, I guess it is in order. HONOURABLE MEMBERS: ...(Laughter!)...

HONOURABLE MEMBER: ...(Laughter!)... MR TSOGWANE: Kgang e re leng mo go yone ke Motion. Le ene re a mo leboga gore a bo a tlisitse MR TSOGWANE: Ke leboga who amended the Motion Motion fano. ka gore o lemogile gore o botlhokwa, mme ka fa o neng o beilwe ka teng, go ne go sa supe gore ke Motion o o HONOURABLE MEMBERS: ...(Applause!)... botlhokwa, o tsamaelana thata le se e leng maikaelelo MR TSOGWANE: E bile re leboge thata le go feta, jaaka a beilwe mo molaetseng wa ga Tautona, e bile o mong wa Motion tota wa boammaaruri e bong Leuwe, gateletswe gape ke mafoko a ga Tona. Jalo, Tshutiso yo o kileng a o tsenya mo Ntlong e, mme a tloga a o kana go baakanya Motion o, go botlhokwa. boela morago, wa tla e le potso. Le ene ke mongwe ba MR MMOLOTSI: Point of procedure. Mr Speaker, ba tsentseng lesedi. Batho ba Modimo, fa re sena go bua tota fela boammaaruri ke gore re a itse mo Palamenteng jaana, a re bue ka Motion, mafelo a a farologana, this gore go na le motho yo o sutisang Motion, le yo o ka is a not a panacea to the problem of land shortage. Ga o baakanyang (amend). Mme ke dumela gore tota mo se gore go ya go rarabolola mathata otlhe, gore kamoso ke bonang go dirwa ke Mothusa Tautona, ke go timetsa e tlaare bo o sa, re bo re sa fitlhele batho ba fodile mo setšhaba gore se felele se akanya gore mosutisi wa kgang listing. Ga se gore o ya go fedisa list ka gore letlhoko la e ya lefatshe, ke yo a mmatlang, mme boammaaruri e le ditsha le legolo. Le dipalo tse Tona a neng a di bua, di a gore mosutisi wa Tshutiso e, ke Rre Reatile. Tota mo supa gore di dintsi, mme go ya go fokotsa, e bile go na le Mothusa Tautona a go dirang, ke lefufa... mafelo jaaka ke re ga a tshwane, ba ba tlhaelelwang ke lefatshe. Re bona Puso e leka, e thusa go reka le dipolase MR SPEAKER: Honourable Mmolotsi, you know tsa ba bangwe ba ba gaufi. Jaanong tlhaelo ya lefatshe very well that there is nothing like procedure to what ka ga le gole, batho ke rona re oketsegang ka dipalo, you are saying. yone e tlaa nna e ntse e le kgwetlho e re tshwanetseng re amogele gore e tlaa tswelela e ntse e le kgwetlho. HONOURABLE MEMBER: ...(Inaudible)... Ke sone se Tona a rotloetsang Batswana thata gore ba MR SPEAKER: Nnyaa o a itse, ga a dumalane le Vice emise go rekisa lefatshe, thatathata la bonno ka gore le President, but o a itse gore ga go na procedure. botlhokwa. Motho mongwe le mongwe o batla go nna

Hansard No 200 13 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

le bonno. Jaanong thekiso ya lefatshe la bonno Tona, tlhabololwa, se a tsewa. Go raya gore eo le yone Tona, o e emele thata ka dinao, le fa a mangwe mafatshe ke o ye go e sekaseka. a bona. O bone ditsela tse o ka thibelang thekiso e ya lefatshe la bonno. Fa motho a re nnyaa, nna ke tlaa nama ke tshwere setsha sa me go emela gore nako e ditlamelo di gorogang ke Mathata a a leng teng gape Tona, a re tshwanetseng go bo ke se tlhabolola, a le ene a sekasekelwe, considering a lebelela gape ke gore, kana ditsha tse re yang go di gore o ne a reela gore bogolo a nne le guarantee ya abela batho di sa tlhabololwa, ga se gore ba ya go nna gore o na le setsha, mme go sa reye gore a se tlhabolole mo teng ba itumela jaaka Rre Tshere Mopalamente wa kana a se age kamoso ka gore go a bo go sena ditlamelo tse di gorogileng. Eo ke nngwe ya dikgwetlho tse re Mahalapye West a ne a bua. Ba ya go nna ba le bete se tshwanetseng go di lebelela, gore jaanong a re ya go molangwana. Ba ya go nna le dikgwetlho, mme e bile tsaya ditsha tseo re re ga di a tlhabololwa mme re dirile ba ya go oketsa kgatelelo kana go imela le go feta ka a deliberate effort ya go di aba di sa tlhabololwa. Fa gore o tlaabo o lebeletse gore o tswelele o sege ditsha motho a tla a re kana ga ke kgone go tlhabolola ka gore tse dingwe, mme le bone ba lebeletse gore kana ba go ga ke na metsi, ga gona se ke ka se dirang, kgang e e emetse, o ba neetse ditsha tse di sa tlhabololwang, mme ntseng jaana ke e tlaa reng fa re tswa fa e bo e goroga mo ba batla gore di tlhabololwe. When prioritising, I do ditsebeng tsa gago. Go ya go nna bokete gore re tseye not know how you are going to prioritise fa o tsenya ditsha re re ga di a tlhabololwa mme re di neetse batho ditlamelo? A priority e ya go nna gore o ya go simolola di sa tlhabololwa. ka tse di abilweng di sa tlhabololwa, kana o tlaa simolola ka ba ba nnileng pelotelele ba emela list fela gore nnyaa, O buile ka boturu jo rotlhe re dumalanang le wena a ditsha di tlhabololwe le rona re tle re thusiwe? So ke Tona, gore go ya go nna turu thata go tsenya ditlamelo dikgwetlho tse di lebanyeng ofisi ya ga Tona. Kamoso mo ditsheng tse di setseng di abilwe di sa tlhabololwa. re tlaabo re tla ka Motion o mongwe gape gone fa re le Ke nngwe ya dikgwetlho tse Batswana kwa ntle ba Mapalamente, jaanong re bua ka fa batho ba sotlegang tshwanetseng go di itse, gore boturu jo go raya gore go ka teng ba ba leng mo ditsheng tse di sa tlhabololwang. ya go diega gore ditsha tsotlhe fela tse di abilweng le tse Re tlaabo re tla fa gape re bua ka fa Puso e palelwang ka di sa abiwang di tlhabololwe. Kgang ya Public Private teng, e neela Batswana ditsha tse di sa tlhabololwang. Partnership (PPP) e o e buang Tona ya gore ba ba nang E bile ba bua gape ba itshwantshanya le ba bangwe ba le ditsompelo ba tlhabolole lefatshe gore ba tle ba re go na le ba ba filweng ditsha tse di tlhabolotsweng. neelwe bontlha bongwe jwa lone, ke nngwe ya dikgang Jaanong ke kgwetlho. tse di ka go thusang go tlhabolola lefatshe. O ele tlhoko ka gore re tlile go felela re nna le batho ba ba nang le Ke dumalana le wena Tona ka mogopolo o o neng wa lefatshe le lentsi ka gore ba na le ditsompelo le madi, o dira wa minimum land servicing, gore tota le yone mo ba kgonang go ya kwa Mahalapye to service plots, o e emele ka dinao, gore e re bogolo go sena ditsela ba bo ba di tabolelwa. A go nne le balance, ba se ka ba tse di segilweng mo ditsheng tse, metsi e le sengwe sa ya go ketemeletswa kana ba neelwa plots tsa Batswana botlhokwatlhokwa, e nne one a a ka dirwang gore e nne fela ka gore ba na le bokgoni jwa go tlhabolola, gongwe bontlha jwa gore setsha fa gotwe ga se a tlhabololwa, e nne sengwe se le rona re se tlhaloganyang, re itse gore bogolo se bo se na le kwa batho ba ka bonang metsi ba neelwa ka tsela e e ntseng jang. teng segautshwane. Re abetswe ditsha tse go neng go Ke leboga ke bo ke support mogopolo o ka fa o beilweng sa segiwe mo nakong e e fetileng, re ne re itsenyetsa ka teng motlotlegi. Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo metsi ka gore re ne re gokela mo stand pipes tse di gaufi. tsa Palamente. Batho ba ne ba itsenyetsa metsi, e ne e le tlwaelo, go ne go sa itsewe gore go na le mo gotweng go na le serviced HONOURABLE MEMBER: Procedure Mr Speaker. plots. So metsi a botlhokwa, a tlaa batla gore e nne bontlha bongwe jwa minimum land servicing ya gago MR SPEAKER: I have …(Inaudible)…the floor, … ka pela mo go tsone ditsha tse re tlaabong re di neela (Inaudible)…Honourable Molebatsi followed by… batho di sa tlhabololwa. MR RAMOGAPI: Procedure. Mr Speaker, ka boikobo Gape fa o neetswe setsha, a e se ka ya nna gore jaanong jotlhe rraetsho, fa re lebeletse Motion, ke sa go laole ka gore re go neetse setsha, se tlhabolole, ka gore o na le mongwame, a ga re a bua ka rotlhe; kafa le kafa re a selekanyo sa gore mo lebakeng le le kana setsha fa se sa dumalana? Ke a leboga Mr Speaker.

14 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

MR SPEAKER: There is no procedure. ye go bolelelwa gore re le baya jaana mme ditlamelo di tlaa tla kwa morago, gore re se ka ra tlhola re araba HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… dikgang tse dintsintsi.

MR SPEAKER: Honourable Molebatsi followed by Kgang e e builweng ke Mothusa Tautona ya gore Honourable Mmolotsi. gongwe the PPP model o ka thusa, from a business point ASSISTANT MINISTER OF INVESTMENT, of view, ke sengwe se se ka thusang sa fefosa go ntshiwa TRADE AND INDUSTRY (MR MOLEBATSI): ga lefatshe. It has happened, go diragetse, Kgale View o Ke a leboga Mr Speaker. Mr Speaker, Motion o ke dirilwe ka process eo fa ke tshwara sentle. Time Projects wa botlhokwa mme re tshwanetse gore fa re o buisa e filwe lefatshe, ya le baakanya mme ga tswa toropo. jaana, re o bue re o tlhaloganya gore e re fa re akgela, Kwa kerekeng ya rona ya Roma re na le lefatshe le motho a bo utlwa gore a reng. Se Motion o se buang lengwe le le un-serviced, re dirile the same thing. fela wa re, expediting relaxing the requirements by land HONOURABLE MEMBER: O moRoma wena? authorities for allocating land, ke gore re fefose gore go nne motlhofo gore Batswana ba nne le an asset, e leng MR MOLEBATSI: Ee, ke moRoma e bile fa ke lefatshe e e ka fetolang matshelo a bone. Mo gongwe mo santse ke le mongwe wa bagogi ba kereke, we were go tswelelang ke dikai, gore fela jaaka land servicing e negotiating… ka dira gore go fefosiwa (expedite) gore batho ba bone lefatshe, go tla ga CEDA ke ditlamorago tsa gore fa go HONOURABLE MEMBER: …(Laughter!)… ntse jaana le bone ba ka thusa ka tsela e e ntseng jang. MR MOLEBATSI: …le investors gore ka lefatshe le Gongwe re tlhaloganye jalo gore motlotlegi a se ka a un-serviced, fa le ka tsenya services re ka le neela sekidi ema fela gore nnyaa, ke dumela gore ka gore gatwe se se kana e le tuelo ka gore re ne re sena madi fela jaaka CEDA le yone e mo teng, e tlaa neela batho lefatshe. Re Goromente gompieno a ise a nne le madi a a kalokalo tlhaloganye Motion pele ga re o bua. to service. Gongwe e tlaabo e le lantlha ke farologana le mongwame Mothusa Tautona gore ke dumela gore Kgang e tona mo Motion o ke gore go nne motlhofo re se ka ra tshaba gore motho o tlaa own lefatshe go na gore Batswana ba bone lefatshe. Fa re bua ka lone le le gore re nne le lefatshe re sa le dirise, Batswana ba le tlaabong le abiwa (allocated), o ame le ba ba nang bolawa ke tlala. Gone foo ee, let us balance mme fela le lefatshe mme ba santse ba na le dikgang le land re se ka ra tshaba go neela motho go thusa Goromente authorities, ba sa itse gore a ke la bone kana ga se gore kgabagare Batswana ba tswe ba na le lefatshe. Ke la bone jaaka bangwe ba ba kwa Mmadinare ba ba dumela gore Block 6 le ene golo gongwe o dirilwe fela sokolang tshokolo e e gakgamatsang. Rre Kedikilwe o jalo, go ne go na le a tender gotwe lefatshe ke leo, ga tswa kgakala a ba thusa; fa gongwe ba thusega, ke tseela gona dilo mme ba ba nang le bokgoni jwa to service it gore le Rre Mzwinila o itse kgang ya teng le nna ke ba tsenye madi, ba dirile mme ba fiwaplots dingwe fela ntse ke mo kgannyeng ya teng. Batswana ba ga ba bone jalojalo. Ke gone mo go ka re thusang rra. dithuso sentle ka gore ga go itsiwe sentle kana ga go ise go tlhomamisiwe sentle gore a lefatshe le ke la bone Re na le kgwetlho ya gore mananeo a teng jaaka a ne a kana ga se la bone. Ke Batswana ba ba sutetseng mine bua. Re na le citizen empowerment programmes mme wa BCL ba garona, fa batho ba Mmadinare ba neng ba se batho ba lelang ka sone, segolobogolo banana ke lema teng mme ga tsamaya re sa itse gore go tsamaile letlhoko la lefatshe. Re tshwere madi kwa CEDA mme jang fa go leng teng. a sologela molemo ba ba tlang ba na le lefatshe. Ba kae ba ba nang le lefatshe, ga ba kalokalo, segolobogolo Go boela mo kgannyeng e, kana jaaka Mothusa Tautona banana. Banana ba lela ka gore ee, go motlhofo go bona a sa tswa go bua, go dira jaaka re dira jaana, re itse gore madi kwa CEDA le kwa National Development Bank go na le ditlamorago. Go neela batho lefatshe le le un- (NDB) gompieno jaaka re bona, SPEDU le sone go ntse serviced, gongwe re tlhaloganye gore ditlamorago tsa fela jalo, but ga gona lefatshe. Ke sone se ke reng fa teng ke gore re tlaabo e re re le kwa Kgotla meetings, lefatshe le ka nna availed ka PPP, go ka thusa. re bo re thiba, re thiba ba re botsa gore gompieno le re beile fale mme ga gona motlakase le kgopo ya Ke boele kwa kgannyeng e e nkutlwisang botlhoko, metsi. Gore mme Batswana e re fa re dira jaana, ka ke gongwe ke e gatelele thata gore fa go na le dikgang tsa dumalana le lona le botlhe ba ba buang gore le bone ba land authority; kana Goromente le Batswana tsa lefatshe,

Hansard No 200 15 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

a di se ka tsa tsaya nako e teleletelele. Batho ba gone foo ne ke tshwenngwa fela ke gore batho ba tlaa tsoga ba re jaaka kwa Mokgobotwane, Lebala, Dikgokong, le dipeo tsenya pressure ba re le re file lefatshe. A mme ga o bone jaaka di tswa jaana; ga ba di bone, ga ba di fiwe, ga ba gore go tlaa nna le the same pressure ya gore ditlamelo itse gore a ba agelele (fence) ka gore gongwe go tlaa di tlaa tsena leng? tswa lekwalo gotwe kamoso le bo le seyo fa. Ke mathata ao gore go itlhaganelelwe go tshedisa batho ka tsela e MR MOLEBATSI: Ke yone e ke simolotseng ka yone e ntseng jalo, o sa itse gore a go tlaa twe ke tswe mo fa ke go utlwa sentle RraNkamo gore fa re dira jaana ntlong e ke leng mo go yone, go boketekete. we must as Members of Parliament (MP) kana bogogi jwa batho, be prepared gore ba tlaabo ba tla gape, which Ga re motho gongwe a itse, a tswe a ye golo gongwe, is legitimate anyway go botsa gore jaanong ditlamelo kana a itse gore ke santse ke ka nna gone fa. E re fa re di tla leng. Ke dumalana le wena, ke sone se ke se bua ka to expedite land allocation, dilo tseo re di tsenye gatelelang rraetsho gore effect ya go ntsha lefatshe ka mo teng. tsela e e ntseng jalo, batho ba e tlhaloganye.

Issues tsa lefatshe rra, o ne a bua ka lefatshe le lengwe, Ke santse ke tshwenngwa ke… gone e bile kwa kgaolong ya rona fa o tsamaela kwa godimo kwa go Rre Letsholathebe, go santse go na le MR SPEAKER: E chaile. Honourable Mmolotsi dipolase tse ke tshotsweng ke di fitlhela, ke e fa sekai followed by Honourable Manake. fela gotwe ke ya ga Straus. Dipolase tse le gompieno di santse di le teng ga di dirisiwe. Ke lefatshe le letonatona, MR MMOLOTSI (FRANCISTOWN SOUTH): Ke a le terateletswe, terata e nngwe e tla e digwa ke ditlou leboga Mr Speaker. Mr Speaker, kgang e… mme lefatshe le a tlhaela mme go na le absentee owners HONOURABLE MEMBER: Ga ke a bolo go ema of land in this country. Motion o ke tseela gore go tewa mme ga ke supiwe. jalo gone gore let us expedite gore lefatshe leo le dirwe ka tsela e e ntseng jang gore go tlhotlhomisiwe kana fa go HONOURABLE MEMBERS: …(Murmurs)… … kgonagala Goromente a le reke ka gore dilo tse ke tsone (Laughter!)… di tsosang dikgang kwa mafatsheng a mangwe. Bana ba rona ba ba tlang ba tswa kwa tlase, kana population e HONOURABLE MEMBER: Go na le mathata. a gola, the pressure that we get from these people ba MR MMOLOTSI: …kgang e ya lefatshe e tshwenya ba senang lefatshe, kamoso ba tlaabo ba bua dilo tse di gakgamatsang gore land without compensation jaaka le thata. Ke sone se o bonang jaanong le Ditshutiso di bona go diragala kwa mafatsheng a mangwe. Re tlaa tlaa tla, kgantele di re tsietsa gore a Motion o ke o ipiletsa tsone dilo tse fa re ka se ke re fefogele… eme nokeng kana ke se ka ka o ema nokeng, o lebile gore a ke o o supang letshwenyego. Fa gongwe fa o o HONOURABLE MEMBER: Clarification. bala jaaka Honourable Tshere a ne a supa, o ka nna le tsele le tsele tse o ka bonang gore go o fetisa fela go MR MOLEBATSI: …go bona gore re tla ka ka dira mathata. Kgang ya lefatshe e thata, e tshwentse ditharabololo tsa dikgang tse. Kwa CEDA, kwa mongwe le mongwe. Motswana mongwe le mongwe o Lephateng la rona la Papadi le Madirelo, re a rotloetsa. eletsa go nna le setsha e bile o na le tshwanelo ya gore a Fa batho ba ikopantse jaaka ke tlhola ke utlwa re bua ka neelwe setsha ke Goromente. Ka tsela e e ntseng jalo, ke dikoporase kana clusters, go ka re rokotsa thata gore fa dumela gore Goromente mo Lephateng lone la go aba banana ba bone lefatshe ba tla ba ntse jalo, ke nngwe ya Ditsha, o nnile bonya mo go feteletseng. Mo nakong ya dilo tse re ka ba thusang ka yone fela thata. Gongwe le gompieno kwa Francistown gore o neelwe setsha o nna go baakanya ele ya gore lefatshe ba ka bona jang dithuso more than 23 years. Gompieno jaana motho wa bofelo a tse tsa rona tsa programmes fa le sena services, go tlaa bewa setsha kwa Francistown ke yo o saleng a se kopile tswa fela gore ba CEDA ba ba kanokang, ba kanoka ka ka 1994, before ke simolola go bereka. O kgona go bona tsela e e ntseng jang. Gongwe go kanoka ga bone, madi gore golo mo fa go ntse jaana, go dira gore Batswana a teng a ka tsenya le gone to connect those services, jaanong ba dumele gore bogolo fa le ka nneela ka ya go mme go tswa fela gore ba e leba ka tsela e e ntseng jang. itshokolela kwa pele, gongwe ke ka bona gore ke ka dira RraNkamo tsena. jang mo setsheng sone seo. Ke sone se o bonang jaanong MR MOATLHODI: Clarification. Ke a leboga Honourable Reatile le ene a re re boneng gore bogolo Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. Ke re neela Batswana ditsha, le fa e le gore go mo seemong

16 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

se e leng gore ga gona land servicing. Ke dumela gore nna le bonno a bo beile mo setsheng. Ga se Motswana mogopolo wa ga Rre Reatile wa letshwenyego, re mongwe le mongwe yo o nang le tshono ya gore o tshwanelwa ke gore gongwe o dumelwe mme jaanong ka ithekela setsha, Batswana ba bangwe ga ba na Goromente a bo a ipha tshono ya to prioritise land ditsompelo, ga ba amogele madi ape a a ka ba letlang servicing ka tsela e e ntseng jang. Gore lefatshe le bo gore ba ithekele ditsha. Fa e le gore jaanong go nna le le se serviced, ke kgang ya gore a mme Goromente setsha mo Botswana ke selo se se bokete jaana, ke sone prioritises land servicing kana dilo tse dingwe. Fa e se Honourable Reatile a reng bagaetsho, bogolo a re ba le gore maikaelelo a ga Goromente ke gore Motswana neeleng fela le fa di se serviced ka gore la re to service mongwe le mongwe o tshwanelwa ke go bona setsha mo go dingalo. Fa re ka lebelela letseno la ga Goromente le nakong e e rileng, jaaka rona mo maitlamong a Alliance bonnyennyane jo a bo bonang and try to prioritise as for Progressives (AP) re ne re rile fa re ka tsaya Puso, ministries, rotlhe fela re re nnyaa, mme a ko re lekeng Motswana mongwe le mongwe o tlaa neelwa setsha mo go bona gore Ministry of Lands and Housing re o direla dingwageng tse tharo. Re ne re lebile gore re tlaa dira ka tsela e e ntseng jang gore in the next budget, gongwe gore our priorities e bo e le tse di sekegetseng tsebe gore rona ba maphata a mangwe re gatlhe mala go bona gore Motswana mongwe le mongwe o tshwanelwa ke gore a ba neelwa madi a go ya go dira minimum servicing. nne le setsha sa bonno. Ke sone se ke tswang kgakala Golo mo ke dumela gore go ka re isa golo gongwe. ke bua ka kgang e ya ditsha mo Batswaneng gore ba tlhoka ditsha. Re setse re le mo seemong se e leng gore Ke sone se ke neng ke re, e re ntswa Honourable Reatile we have generations tsa Batswana ba ba iseng ba nne a riana, Goromente o ka tsaya tshwetso ya gore mme le ditsha gotlhelele. Motsadi o tlaa ikopela setsha, a bo fa Tshutiso e e sena go nna e feta, a re lekeng go bona a tlhokafala a se emetse. Bana ba gagwe le bone ba tla gore re ka senka madi ka tsela e e ntseng jang, a gore ba ikopela setsha, ba tlhokafala ba ise ba se neelwe. mme le fa gotwe dijo ga di na seshabo, jaaka di sena Go raya gore e nna o kare it is a generation of cursed seshabo jaana, bogolo go nne le soup. Soup e e nne yone people, ba e leng gore bone they will never own plots mo minimum service… lefatsheng la bone. HONOURABLE MEMBERS: …(Applause!)…

Ke sone se nako nngwe ke kileng ka tla ka Tshutiso MR MMOLOTSI: This is possible, because mo gone fa ya gore a Batswana ba letlelelwe gore fa Botswana fa o ka lebelela ka fa madi a rona a senyegang motsadi a tlhokafala a emetse setsha, bana ba je boswa ka teng ka dilo tse e leng gore ga di ka ke tsa re busetsa jwa application. The answer was no, mo molaong kana long term, o kgona go bona gore madi a dilo tse di nang go raya gore fa o ikopela setsha o a bo o supa keletso, keletso ga e jewe boswa. Ke ne ke dumalana mme e le mosola a ka bonala. le gore e ne e le Motion o o desperate o o tshwanang O bone gompieno jaana gore lefatshe la rona le ya le one o wa gore Motswana o tshwanelwa ke gore a go felela le latlhegetswe ke madi a a kaekae go duela nne le setsha mo lefatsheng la gagwe. Maloba re ne re batho ba go neng gotwe ba kwa courts, gompieno ba tshwenyegile re bua gone fa gore gompieno jaana re na fenya cases, go ne gotwe ba sentse se, ba sentse se. Ba le Batswana ba re neng re ntse re ba tima ditsha. Ka ya to sue Goromente madi a a ka lekanang minimum lone lebaka le la gore kgang e ya land ownership mo go service, a ya go re latlhegela ka lebaka la cases tse di re Goromente wa rona, ga e tseelwe kwa godimo thata. Re latlhegelang kwa court, tsa batho ba go neng gotwe ba ne re tshwenyegile ka gore Batswana ba kgona go idiwa dirile molato. Jaanong Goromente a itshwara fa le fa, o ditsha ka lebaka la gore gatwe monna kana mosadi wa sa itse gore a re go diragetse ka tsela e e ntseng jang... gagwe o na le setsha. E ne ya re ka 2019 ra baakanya Land Policy e e neng e rialo, gore jaanong motho o ka MINISTER OF YOUTH EMPOWERMENT, neelwa setsha. Le mo nakong ya gompieno go santse go SPORT AND CULTURE DEVELOPMENT (MR le thata gore go baakanngwe thulaganyo eo. Dilo tse di RAKGARE): On a point of clarification. Ke a leboga ntseng jaana Mr Speaker, di a supa gore o kare ga re a Honourable Mmolotsi. Ka o dumela gore Goromente o tlhoafalela gore Batswana ba neelwe ditsha. Goromente latlhegelwa ke madi ka gore cases tsa gagwe di ya kwa o tshwanelwa ke gore a dire home ownership a priority court di bo di mo latlhegela, wena kakanyo ya gago e gore a itse gore sengwe se e leng gore is a basic need ne e le eng, e ne e le gore batho ba ba sentseng ba, o of life, one of them is shelter. Ga gona motho yo o dumela gore ba se ka ba isiwa court, so that Goromente ka nnang le shelter a e beile mo lefaufaung, motho o can save madi kana jang?

Hansard No 200 17 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

MR MMOLOTSI: Motho yo o sentseng Mr Speaker, MR MMOLOTSI: Mr Speaker, ke tsaya gore court ke yone e e reng o sentse, mme courts ke tse tsa Honourable Majaga ke ene yo o sa tlhaloganyeng. re ga gona bosupi jwa gore batho ba ba sentse. Jalo he, Kana “expedite” yo ga a reye sepe fela, ka gore tota ke sone se jaanong dikgang tsa bone di latlhagelang fela ga o ka ke wa raya Goromente o re, re kopa gore Goromente. Kana batho ba, ba tlile go felela suing o itlhaganise, e le gore Goromente ga a itse gore batho Goromente madi a a gakgamatsang. Jaanong fa e le gore ba tlhoka ditsha, mo a tewang gotwe re kopa gore o Honourable Rakgare a re ba sentse, gongwe o na le court itlhaganele to service lefatshe, ga a itse? Ga go na batho ya gagwe e e special. Re itse tsa lefatshe la Botswana tse ba ba senang ditsha kwa Mapalamente ba bangwe ba e leng gore they have made pronouncements tsa gore, tswang teng? Mr Speaker, ga re a tshwanela gore re tle nnyaa batho ba ga ba molato and therefore dikgang tsa fa re tle go baya Batswana bobi mo matlhong re ba bone di beelwe kwa tlhoko. Ka tsela e e ntseng jalo, re raya re re, “expedite,” mme re ntse re itse gore go na le le Goromente tota re tshwanelwa ke gore fa gongwe if letlhoko kwa dikgaolong. dilo excites us, re eme pele, re se ka ra itumela thata, ka gore go itumela thata go re biletsa mathata a a seng MR SPEAKER: E tšhaile! kana ka sepe, a gore gompieno madi a re ka bong re a dirisa to service ditsha gore Batswana ba lefatshe le ba ASSISTANT MINISTER OF BASIC EDUCATION nne le ditsha, jaanong madi ke a, ke one a re yang go a (MS MAKWINJA): Thank you Mr Speaker. Mma dirisa go duela batho ba re ba sentseng maina. Ba tota ke leboge, e bile ke re ke ema mogopolo o pele fela go kileng ga nna modumo ka dilo tse le wena fa o ntse thata, ka gore ke le mo Lentsweletau-Mmopane ke ntse o ipotsa, o ne o bona gore golo fa re mo mathateng a a mosima wa phika ka marago Mr Speaker. Kgaolo e e gakgamatsang. gaufi le Gaborone. Jaaka ke tlhola ke bua, ditlhabololo di kwa morago fela thata. E bile jaaka ke bua jaana Mr Speaker, ke ne ke kopa gore a ko re lekeng gore COVID-19 e re bontshitse tota letlhoko la kgaolo e, Tshutiso e e re ntswa e bua ka fa e buang ka teng, mme ka gore o tlaa fitlhela mosadimogolo kana rremogolo Honourable Minister re e boledise, re bone gore re ka ya a nna le third, fourth generation mo lelwapeng le le go senka madi kae a gore re ye go dira minimum service, lengwefela. Mongwe le mongwe a itshegetse one room ka gone it is undesirable gore lefatshe le abiwe le se na fale, a ikapeela fale, yo mongwe fale. E bo e le gore tota, ditlamelo. Mo nakong ya gompieno e re dumelang gore jaaka re itse ka fa lelwapa le tshwanetseng go nna ka re tshwanelwa ke go nna re le fa go nang le running teng, go bo go nna mathata, go nna dikgotlhang, go nna water fela. Re tshwanelwa ke gore pit latrines tota di se sengwe le sengwe se kgantele mongwe le mongwe mo ka tsa tlhola di nna teng. Tota re dumela gore lefatshe lelwapeng leo o tlaa fitlhelang a gateletswe ke maikutlo. le tshwanelwa ke gore le abiwe le le serviced, mme ka Re bo re re kgokgontsho e tswa kae. Ke nngwe ya medi lebaka la gore go thata, re dumalana le Rre Reatile mme e gompieno jaaka re le fa jaana e re beileng ka fa mosing re re, wena Tona jaanong gore golo moo go diragale, fela thata. tsamaya o ye go bereka thata… Mma ke bue ka Mmopane Block 1; ke bua ka MR MAJAGA: On a point of procedure. Ke a leboga Gaphatshwa. Lefatshe fela le le gaufi le le mo Gaborone, Mr Speaker. Honourable Mmolotsi o le on the floor o tlaa fitlhela e le gore jaaka ke tlhola ke bua, ditsela ga jaana, kana gongwe ga o a utlwa Motion o sentle, kana di tsamaege, mme batho ba ba nnang foo ke batho ba ba o bua gore land servicing e tlaa nna e ntse e tsweletse berekang mo toropong, ke civil servants, masole. O bo jaaka e tsweletse. Re ne re baakantse Motion o re batla o fitlhela e le gore ntlha e nngwe ditsela di a dirwa mo go o direla tshiamelo, re batla go thusa Honourable dikgweng fela, ba tlogela motse o le nna ke o fitlhelang, Reggie, ka gore go ntse go tsweletse jaaka le utlwa land le mongwe le mongwe yo o mo Ntlong e ke gopola boards di ntse di baya jaana, a go tswelelwe go ntse go gore o a o fitlhela, motse wa Mmopane. Ke go tlhoka dirwa thulaganyo eo, mme e ya servicing of land le yone ditlamelo mabapi le lefatshe. e nne e ntse e tsweletse. Re se ka ra ema fela re re ga re beye Batswana ditsha, re ya go letlela land servicing e Fa ke bua jaana re na le kgang e e phephethang ya e leng o gore ga e ka ke ya goroga kwa Manxotai kana Kgaphamadi, ba bagwe ba go bitsa Tlhape, ya Gaborone Mmathubudukwane, ke raya gore o ntse jalo. Jaanong extension. Batho bao ba sale ba tseelwa ditshimo le ke utlwa o re re atolose, re reng jalojalo. Jaanong o bua matlotla, gotwe go ya go bewa batho, Gaborone o golela ka selo se se ntseng se le mo tsamaisong ya gore se a teng. Le gompieno jaana ba bangwe ba sule. Re tlhola dirwa. Ke re gone foo o e farologanye mokaulengwe. re lela fela bosigo le motshegare, batho ba ba a lela ba

18 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

re, “tota le re baya leng bagaetsho?” Ke leboge Rre after 20 years, Puso e bo e re ga re na madi a go tlisa Mzwinila ka gore, ba Mogoditshane Subordinate Land ditlamelo koo? Board ba ntsholofeditse gore e tlaa re… MS MAKWINJA: Tanki motlotlegi. Kana ke kgomo MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Minister, ya mošhate ka gore gompieno jaana batho ba batla a re emeng gone foo fa batho ba ba tlhokafatseng… lefatshe and re a ba bolelela gore le itse gore le fa le ka bewa lefatshe; ditlamelo le ditsompelo betsho, ga di HONOURABLE MEMBER: Ene a re ba sule. yo. Go tlaabo go raya le ingapengapele ka gore re le MR SPEAKER: Nnyaa ba tlhokafetse. We will come Batswana, re tswa kgakala re ntse re nna mo magaeng and continue Honourable Minister after the COVID-19 go sena ditlamelo. A re leke go bona septic tanks tse di break. Let us adjourn Honourable Members for ka se keng tsa lwasafatsa lefatshe ka fa tlase, re leke COVID-19 break. go bona kwa re ka tsayang metsi teng. Ke kgomo ya mašhate. Fa o na le lefatshe leo, o ka iphataphatela. PROCEEDINGS SUSPENDED AT 11:04 A.M. FOR APPROXIMATELY 30 MINUTES Go na le lefatshe mo kgaolong ya me Mr Speaker. Go na le diphatlha tse di ka bewang bana ba ka ponyo ya PROCEEDINGS RESUMED AT 11:41 A.M. leitlho tse go nang le ditlamelo teng. Ee, go na le kwa go senang ditlamelo teng. Jaaka ke bua jaana, batho ba “EXCHANGE OF SPEAKERSHIP” Galekgatshane le Mononyane ba ntse ba mpitsa ba re, …Silence… “Mma Makwinja, re emetse gore Goromente a tseye masimo a, a re beele bana le Batswana ba ba tlhokang MR SPEAKER (MR PULE): Welcome back. When lefatshe.” Go fela fa; three kilometres outside Gaborone, we broke for the health break, Honourable Makwinja lefatshe le le boitshegang. Moono wa Tshutiso e fa o ka was on the floor fa e le gore ke gakologelwa sentle and diragala, ke itse gore Rre Mzwinila ke motho yo ke mo she was left with seven minutes nine seconds. ratang thata, o tlile go o dirisa gore bana ba ba bana ba bana ba ba bewe, re tswe mo kgatelelong e e kanakana. MS MAKWINJA: Tanki Mr Speaker. Ke ne ke santse ke le mo kgannyeng ya Tlhape, ya Kgaphamadi, gore Go na le bo Lentsweletau. Re a itse gore rotlhe fa re batla batho bao ba sale ba eme dingwagangwaga. Ba dule ditsha kwa Lentsweletau le Kopong. Go na le lefatshe le bakopi gompieno jaana, ga ba kgone go lema le go Tshutiso e e tlileng go re thusa gore re kgarametse, e bile reng ka gore peo ya bone e setse kwa morago fela thata, e ka thusa gore ba ba berekang ba fiwe ditsha, ba thuse Goromente go tlhabolola lefatshe le la rona. dingwaga tse di fetang gongwe lesome le botlhano. Ke leboge ba Mogoditshane Land Board ka gore ba Open spaces tse gape go builwe ka mananeo a CEDA. ntsholofeditse gore e tlaa re kgwedi ya March e ise e Re na le mafatshe a gompieno e leng dithotobolo tsa fele ngwaga o o tlang o, kgang e e bo e fedile. Gaborone. Manufacturers kana batho ba ba dirang dithoto mo Gaborone, ba ba rokang, ba dirang eng, ba Ke tsene mo go ya bobedi mo go yone kgaolo e ya tsaya matlakala a bone ba ya go a tshela mo open spaces Mmopane le… tse. Go raya gore fa ne di ka neelwa banana ba itirela MR MOATLHODI: Clarification. Ke a go leboga merogo le carpentry businesses mo mafelong a, re Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. tlaabo gape re ntse re tlhokomela tikologo, re ntsha dijo Ke a go leboga Motlotlegi Mothusa Tona e bile o le gore Batswana ba kgone go ja. Open spaces tse di dintsi Mopalamente wa Mmopane le sengwe le sengwe. thata mo kgaolong ya me, a di fiwe banana. Dikereke di a lela ka go tlhoka lefatshe, ba nne ba ngathelwe fale le HONOURABLE MEMBERS: …(Laughter!)… fale le fa gongwe e se sa sennelaruri gore e re fa ke tla ka koloi ya me e tletse matlakala, ke fitlhele motho a le foo. MR MOATLHODI: A o bona kgang e Honourable Minister ya gore re abele batho lefatshe go sena HONOURABLE MEMBER: Elucidation. ditlamelo, it is as good as re tlhobosa Puso gore e paletswe ke go aba lefatshe ka bofefo le mo go siameng. MS MAKWINJA: Ke a go neela honourable.

Sa bofelo Honourable Minister, guarantee ya rona ke MR MANGWEGAPE-HEALY: Elucidation. Thank eng? A gape re a lemoga gore e ka nna ya re gongwe you Mr Speaker and good morning. Ke a leboga

Hansard No 200 19 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

Mokaulengwe Mme Makwinja. Thulaganyo e o e buang bobedi e ke batlang go e bua ke gore, ke solofela gore e ya open spaces, ba garona mo Gaborone City Council Ntlo e re a tlhaloganya exactly se re se buang gompieno. ba setse ba e simolotse. Ba setse ba aba open spaces, Fa re tlhaloganya jalo, go mo maruding a rona gape re le particularly towards the youth to produce food le tse Ntlo e gore re boele kwa Batswaneng go ba tlhalosetsa dingwe. Jaanong ke a leboga gore le kwa dikgaolong e ka botlalo se re se buang, re se dumalana. E se ka ya tla akanyediwe. Tanki mokaulengwe. ya re kamoso o mongwe with the greatest of respect, bangwe ba rona ba bo ba boa ba a ja semenogane ba re, MS MAKWINJA: Ke leboga thata motlotlegi. Ke “le a mmona Rre Mzwinila” mme e le rona re fileng Rre akanya gore ba reeditse kwa ba leng teng gore open Mzwinila re le Ntlo e e tlotlegang e, tetla ya gore, “rra, spaces le tsone di re direla mathata. Di ka dirisiwa go ka mathata ke a a fa pele ga rona, tsamaya o ye go dira jesa lefatshe. Bana ba rona mo open spaces tse ba itirele jaana.” Fa ke sena go rialo Motsamaisa Dipuisanyo tsa dikgwebo tse ba tlaa kgonang le go jesa ba gabone. Palamente, sa boraro ke dumela gore…

Mr Speaker, kgang e nngwe ya mokatakata ke go HONOURABLE MEMBER: Elucidation. bewa ga batho. Bana ba rona fa ba ya go baya, le fa ba fitlhela mosadimogolo foo, ga ba ka ke ba tsena ba re, MR MODUKANELE: Ke tlaa go neela Rraagwe “dumelang mme, re tlile go baya lefatshe le le fa pele.” Nkamo. Sa boraro, re tlhaloganye gape gore golo fa, Basadibagolo ba a lela gore tota peo ya bogologolo ya Motion o as it stands, ke go leka to address mathata overseers e nne gongwe motho a kgona go bona gore mangwe a a fa pele ga rona. Mathata one a a lefatshe nnyaa, fa ga go na motho, fa go na le motho, go bo go le ba re lekang go ba thusa, bokete jwa bone bo fa kae raya gore go na le tlhatlagano ya batho, o tlaa fitlhela mo population ya rona? Kana bokete jwa batho ba ba batho ba filwe setsha se le sengwefela ba le bararo. Go senang lefatshe gompieno Motsamaisa Dipuisanyo tsa bo go raya gore go tsaya dingwaga gape go leka go Palamente, ke banana. Kwa kgaolong ya me jaaka ke rarabolola selo se. Ba bangwe ba tlaabo ba tsaya dijarata ne ke bua maloba kwa Lerala-Maunatlala, re sub-land ba baya fela fa pele ga motho. Mo go raya gore le motho boards tse pedi. ga gona fa a tsenang teng. Fa gongwe ba mmaya mo molatswaneng o o reng kamoso fa pula e tla, ke kgang Kwa Maunatlala is about 6000 to 7000 ba ba mo waiting e sele. E re fa re lebaleba kgang e Motlotlegi Mzwinila, list. Fa o ya ka fa boketeng jwa yone ka fa, it is about re bone gore bana ba rona ba a rutwa kana ba bewa mo 45 000, mme bontsi jwa bone, over 60 to 80 per cent sethong sa go itse gore fa o fitlhela motho mo lelwapeng ya batho bao ke banana. Mo go rayang gore fa go ntse wa reng, ga o tle fela. Ba bangwe e bile ba re re romilwe jalo, o bua ka batho ba e leng gore gongwe ga ba na ke land board. Fa o re o a mo gakolola gore nnyaa, ga re le sone sepe sa gore ba ka tla ba tsenya le one metsi golo fa ke molatswana… Gompieno matlo a a thubega tota mo lwapeng. Therefore, ke dumalana le mafoko a a kwa Hatsalatladi. Ke tsone dilo tsa go nna jaana ka neng a buiwa ke Mothusa Tautona gore, this minimum gore fa motho a re o a gakolola gore golo fa ga o ka or minimal servicing, a re e feng priority, re thuse Rre ke wa baya motho… jaanong ditshenyegelo di boela Mzwinila gore a bone madi, bogolo re thuse gore le fa Goromente gore go huduse. O ka ya go iponela fela kwa tse dingwe di ka tla kwa morago, ya metsi yone e nne Hatsalatladi le kae kwa e leng gore mathata a go tlhoka teng. What makes it even more imperative, ke issue ya go dirisanya le batho ba ba foo fa re tlile go baya, go re gore gompieno re tshela le bo COVID-19, e re reng day baya ka fa mosing re le Goromente, re le Batswana. Ke in, day out, motsotso le motsotso fa o tsamaya, fa o ka a leboga Mr Speaker. bonang metsi tlhapa matsogo. Therefore, it makes it even incumbent upon us re le Ntlo e gore re thuse Minister, ASSISTANT MINISTER OF LOCAL Goromente a bone madi, metsi a nne teng mo ditsheng GOVERNMENT AND RURAL DEVELOPMENT tse ba ka bong ba di neelwa. (MR MODUKANELE): Ke go leboge gore o bo o mphile tshono ya go akgela mo kgannyeng e e Ke buile ka thuto gore, go botlhokwa gore re ye go botlhokwatlhokwa e. Mma ke simolole jaana Mr ruta Batswana gore, ra re re neelwe lefatshe, mme ka Speaker, ke re, I stand here to support the Motion as mabaka a, fale le fale go tlaa se ke go nne le ditlamelo amended. tse re di tlwaetseng. Ga ke itse Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, ke batla go akanya gore we have to HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… categorise people into different categories. Ba ba reng MR MODUKANELE: Yes, as amended. Point ya nneela lefatshe, a le na le metsi kana ga le na metsi,

Hansard No 200 20 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

le ba ba reng nna ke le Modukanele ke tlaa emela MR MODUKANELE: Rraagwe Nkamo, ke a leboga. full servicing. Re itlame, re tlhaloganye gore ke fiwa Se ke se kopang ke gore jaaka re re Minister a ye go lefatshe ka tumelo ya me, consciously ke dumalana le tsamaisa selo se ka bonako, ke dumalana thata. Bana ba gore ke fiwe lefatshe le le senang ditlamelo. E se ka ya gompieno ba senang lefatshe ba bantsintsi throughout re kamoso, ka gore moo gone ke a itse gore go ya go this country. Fa re ka ba neela, le bone ke tsaya gore e diragala, e se ka ya re kamoso e bo e le rona ba re jeleng tlaabo e le tsela ya gore ba akanye thata gore ba ka dira semenogane gape re re, bona Goromente wa ga Rre jang gore lefatshe leo ba ka le tlhabolola ka tsela e e Mzwinila le His Honour the Vice President. ntseng jang.

HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… Ke batla go dumela gore, jaaka ke ne ke bua maloba ke re, backlog e e teng le waiting lists tse di teng MR MODUKANELE: Nnyaa, Gobotswang ga a ka ke gompieno, go re tlama gore re tseye tsela e re e tsayang a tsamaya a nna mo go Goromente. gompieno e. We know it is not the ideal, but we have to HONOURABLE MEMBERS: …(Laughter!)… do something. Ga re ka ke ra phutha matsogo fela, re bo re re ka gore bangwe gongwe ba tlaa re kamoso ba HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… bo ba re ba filwe lefatshe le sena ditlamelo, a re thuse the majority e e reng, re neeleng re tlaa bona gore re MR MODUKANELE: …(Laughter!)… eternal tswa jang, gona le gore re bo re re re emela gore ba fiwe shadow vice president. Jaanong ke re tsone tse, ke dilo ditlamelo, re emetse to service lefatshe, mme re ntse re tse re tshwanetseng re di tsibogele fa re tsweletse kwa itse gore batho betsho, re lebaganwe ke dikgwetlho tse pele re baakanya. dintsi. Madi ga a yo to service lefatshe le lotlhe, that is Bagaetsho, ke batla gore re lebe lefatshe. Re tlhola re bua why ke dumalana le Minister, Rre Tshere gore, ga gona ka economic empowerment kana youth empowerment, blowing epe e e buiwang. It is a fact gore if all the plots re lebe tsela e e le nngwe ya ditsela tsa go fa banana, were to be serviced tsotlhe tse di leng teng, we will need to empower them economically. If you go back into the billions and billions tse Minister a neng a bua ka history, o tlaa lemoga gore, bontsi jwa batho ba today o tsone maloba. We are not blowing, ga re oketse marago ka ba bitsang maina wa re ke bahumi or whatever you ka matlapa gope, ke boammaaruri, we have to face this call them, ke batho ba somehow ba nnileng le lefatshe. truth on the face, re bo re bo dumele. Unless mongwe Jaanong fa re fa banana lefatshe, a re itseng gore we are a ka tla ka dingwe figures which are different from tse empowering them. Ke yone tsela ya to empower eo. It rona re di tshwereng. is not an issue ya gore o tswa go tsaya loan kwa CEDA Ka one mafoko ao Motsamaisa Dipuisanyo tsa kana kae, no. Fa o mo fa lefatshe, you are empowering, Palamente, ke batla go boela fa fatshe, mme ke leboge le o simolola go akanya gore lone lefatshe le ke ka dira eng Rre Leuwe le fa a seyo fa gore o sale a nnile le tebelopele ka lone gore le tokafatse botshelo jwa me jwa kamoso. malobeng a tla ka Motion o...

HONOURABLE MEMBER: Elucidation. MR SPEAKER: Honourable Member, ga o a re o MR MODUKANELE: Ke kolota Rraagwe Nkamo feditse? elucidation. Ke ya go neela ene pele homeboy ya me. MR MODUKANELE: Nnyaa rra, ga ke a fetsa. Ke Wena ke tlaa elucidate kwa Palapye kamoso ga gona batla go boela fa fatshe ke leboge Rre Leuwe. Ke a mo molato, re tlaabo re le mmogo. Rraagwe Nkamo, ntle ke leboga, ke batla go leboga neighbour ya me gore, a bo a go fe mogolole o elucidate. kile a tla ka Motion o, a nnile le tebelopele e gompieno MR MOATLHODI: Elucidation. Ke ne ke emetse jaana, re ne ra o araba. Rre Mzwinila a tlhalosa… Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente go HONOURABLE MEMBER: Correction! Reggie. nthebola, jaanong go lebega bana ba santse ba mo iteile tsebe. Nnyaa, kgantele tota Motlotlegi Tona, e ne e le MR MODUKANELE: …ke one a ke reng ke mo gore fela ke go reye ke re mo puong e o neng o bua ke lebogela seo. Ke leboga le botlhe who have contributed re, we are actually indirectly throwing the Honourable in that regard. Ke a go leboga Motsamaisa Dipuisanyo Minister into the deepest part of the ocean, and expect tsa Palamente. him to swim to the safest part. MR MOTSAMAI (GHANZI SOUTH): Tanki Mr

Hansard No 200 21 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

Speaker. Ke simolole fela pele ka go baakanya Mr ka teng. Batho ba ne ba se na lefatshe, ba se na fa ba Speaker. Gatwe le mo tlabe le se mo akele. Setswana robalang teng, go bo go raya gore they bowse metsi. Ba sa re, “o dintle di a jewa, di maswe di a latlhwa.” Ke ikagela, ba bo ba emela ditlamelo tsa motlakase, ditsela bua jaana ka gore Rre Reatile, le fa e le gore o na le le metsi gore di ba fitlhele gone foo. Ke dumalana le pharologanyo le bagabone ba ga Domkrag, ee, ba wena Rre Mzwinila fa o fetile ka kgang ya gore, e tlaare tshwanetse ba appreciate ba bo ba amogela gore fa re ntse re tsweletse ka mosepele jaana, re bona gore mogopolo o o tsile ka ene. E seng gore ba leke go re kgarametsa lenaneo la metsi if funds permit. Ke tsaya suputsa tse dintle tse a tsileng ka tsone, fela ka gore gore ke kgang e e utlwalang fa e ntse jalo. ke Rre Reatile. Bagaetsho, a re nne le Botswana yo o amogelang mongwe le mongwe... Mr Speaker, mogopolo o, ga o ame dikgaolo tsa ga Rre Reatile fela, o ama lefatshe lotlhe. O ama Ghanzi, MR REATILE: Clarification. Thank you Mr Speaker. Kgalagadi le dikgaolo tse dingwe. Batswana ba emetse Ke utlwa kgang ya ga Honourable Motsamai, mme lefatshe ka matlho a mahibidu. Se sengwe ke gore ba gongwe ke e tlhamalatse gore ga ke na pharologanyo le bangwe ba emetse lefatshe ba santse ba na le dithata. ope. Ke fa ke tlisitse Motion fa pele ga Ntlo e, gongwe Go letela lefatshe lebaka le leele go raya gore le tse o mongwe ke ene a ka nnang pharologanyo le nna. Ke e neng o ka ithulaganya gore o le tlhabolole ka tsone, dithata tseo di a felela, e leng tsa madi, itsholelo, mmele, tlhatswe gone jalo. boitekanelo fela jalo. Go tlhoka lefatshe bagaetsho go MR MOTSAMAI: Ee rraetsho. Ke itse jalo gore wena tewa dikgang tse di botlhoko. tota ga o na mathata, ga o na pharologanyo le ope. Ke Mogopolo o, also addresses seemo se re leng mo go sone se re kileng ga ba ga nna le dikgang tsa gore o sone sa COVID, go kgotlhagana mo malwapeng ga go a seegiwa, mme ditsheego tsa teng di a pala ga re di tlhoka bonno. Jaanong mongwe le mongwe o ka felela tlhaloganye, ka gore batho ba teng ke bone ba nang le a amogela gore a bewe plot fale gore a e tlhabolole. mathata. Ke robale fale, ke tswe fa lelwapeng. Sone se se felele Mma ke tswelele Mr Speaker, ka gore mogopolo o se hema COVID, Tuberculosis (TB) le malwetse a bagaetsho o, nna ke o ema nokeng. Ke o ema nokeng ka mangwe ka gore motho yoo jaanong o feletse a fokotsa gore, setšhaba sa lefatshe la Botswana ga se na lefatshe. mosuke at the family. Banana bogolo jang, ga ba na lefatshe. Lefatshe go tewa Mr Speaker, mogopolo o, o nkgwetlhile gore golo seriti sa motho. Fa motho a nna le lefatshe, bogolo jang gongwe fa o ya kwa Ghanzi South, o feta fa junction thata la bonno fela, fa a hubamang teng, ke sengwe se nngwe gatwe ke 44m, ke lefelo le le ntle le le lebegang, se botlhokwa. Bana ba tsaya lebaka le le leele ba le mo le le ka dirwang a service centre ya bafeti ka tsela. Batho malwapeng a bo rraabone le mmaabone, ba sa itirele ba bone dithuso foo, a e ka nna filling station, bojanala le bokamoso ka go ikagela, ka go sokola go ikagela. Ke dilo tse di farologanyeng. Lefelo le nne regulated sentle a itse gore bakaulengwe ba bua kgang ya gore, a mme gore golo foo e nne toroponyana e e kgatlhisang, e e batho ba ka neelwa lefatshe fela le le sa tlhabololwang. supang boleng le bokao jwa kgaolo ya Ghanzi. Golo foo Fa sebaka se letla gore go nne jalo, a go nne jalo. Fa go na le seemo se ke buang ka sone sa go tlhoka metsi sebaka se letla, batho ba re, “re ka amogela lefatshe le le ditsela, mme dilo tseo di ka dirwa fela fa e le gore fa le sa tlhabololwa,” a go nne jalo. Ke bone ba ba le go emiwa ka dinao. Itsholelo e ka kgona go phophoma. batlang le ntse jalo le sa tlhabololwa ka lebaka la gore, Junction eo, e ka thusa morafe o montsintsi o o dirisang ba lebile gore mo nakong e e tlang, fa ba ka nna mo tsela ya Trans-Kalahari go ya kwa Swakopmund gore ba waiting list ya gore ba batla lefatshe le le nang le sengwe bone ditlamelo gautshwane. le sengwe, ba tlaa turelwa ke go dira ditlhabololo mo Mr Speaker, le fa mongwe o ka akanya gore ke tswa mo lefatsheng leo mo lebakeng le le tlang. Golo mo gape go maikaelelong a mogopolo, ke ne ke nota fela kwa ntle tlaa fokotsa dikgang tsa waiting lists tse di teleletelele ga one ka tsela e e ntseng jalo. Kwa bofelelong, go na tse di tswang kgakala Mr Speaker. le thulaganyo Rre Mzwinila, e re fa o ya go aba ditsha Fa o tsena kwa kgaolong ya Ghanzi North, go na le tse, o sekaseke ministry wa gago, o tsenelele mo teng. O wards dingwe tse ke belaelang gotwe Meriting. Ke tsepame, o bone gore a mme batho ka go farologana ba dikgaolwana tse di abilweng fela go se na ditlamelo direlwa justice. Re na le batho ba ba nang le bokoa mo ka lebaka la patikego ya batho, ka fa go neng go ntse malwapeng…

22 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Members, ise di tsene. Re ntse ka gore Rre Mzwinila o re neetse our time is up! The time that has been allocated for that lefatshe, re a robala, le a re tlhabela, re a robala. Motion is up and it is now time for me to call upon the mover to respond to the debates. MR MOSWAANE: Elucidation. O tshwere sentle Honourable Reatile. O gakologelwe gore kwa South MR REATILE (JWANENG-MABUTSANE): Mma Africa, through lenaneo la bone la Reconstruction ke go leboge Mr Speaker, go bo o mphile sebaka sa and Development Programme (RDP), ba beile matlo a gore ke leboge bakaulengwe ba ba neng ba akgela mo mangwe a se na services, mme mo nakong ya gompieno, Tshutisong e ke e tlisitseng fa pele ga Ntlo e. Ke supe Puso ya koo e hirile dikoloi di isa metsi kwa bathong. fela gore tsamaiso ya Ntlo e, fa o tlisitse Tshutiso ke Batho bao ba tshela a normal life. O akanye gape gore mo Botswana, mo metseng e metona ya Kanye, Serowe gore, Ntlo e, e ka dira amendment mme ya felela e kana kae, 90 per cent ya banni ba foo ga ba ise ba nne le gana Motion. E ka dira amendment ya felela e amogela ditlamelo tsa nako ya gompieno. Motion. E ka felela e tsaya Motion o ntse jalo e o gana. E ka felela e tsaya Motion o ntse jalo e o fetisa, mme mo Mo go rayang gore e tlaabo e se tlholo ntšha gore gotlhe go ka fa tsamaisong. Ke ne ke utlwa bakaulengwe Motswana o ka aga a ntse jalo, a tlhabolola botshelo jwa ba tshwenyegile ba dumela gore go na le ba ba ntlhoileng, gore a ye go letela matshwenyego otlhe, a le kwa ga ga ke dumele gore a go ntse jalo. Ke kgang fela ya gore gagwe. Thank you. e ne e le ka fa Motion o ntseng ka teng. Ke dumela gore go botlhokwa gore re siane, ke se ka ka ja nako e ntsi MR REATILE: Thank you Mr Speaker. Tlaa ke go thata. Motion o, o tlile jaaka ke ne ke sutisa. Ke ne ke leboge mokaulengwe. Go ntse jalo, mafatshe ba na sutisa tota kgangkgolo e le go supa se policy e se buang, le go ikala ka fa ba tshwanetseng go tlamela baagi ba ke sa supe se maikutlo a me a se tshwereng. Re leboge lefatshe la bone ka ditsela tse di ntseng jang, mme ke le Tona gore a ba a supile gore ba tlaa dira se policy e seelo sengwe se ba Aferika Borwa ba neng ba se ipeela. se buang, yone e e tlisitsweng fa pele ga Ntlo e, ya bo ya e fetisiwa ke Ntlo e. Mr Speaker, re tshwanetse re Mr Speaker, fa re tsaya gore gompieno jaana, jaaka ke itse gore Tona o tshwaragane le mathata a matona a tiro. sa tswa go supa metse e e ka tswang e na le dipompo Kwa metseng e gotweng e na le ditlamelo, dipompo di mme metsi a seyo, fa o tsena kwa motseng wa Itholoke teng mo malwapeng mme ga go na metsi a a tswang mo mo kgaolong yame Mr Speaker, banana ba mpolelela go tsone. Potso e nna gore, fa re re re letele ditlamelo, a gore ba batla lefatshe, ke bo ke ba raya ke re tsamaiso re raya re letela dipompo kana re batla metsi? Gompieno ya lefatshe la Botswana gompieno re tshwanetse re ba ba nang le dipompo mo metseng, ga di tswe metsi ise ditlamelo, re tsenye metsi kwa dijarateng tsa lona mme ba a robala. Jaanong pharologanyo ke eng gore pele ga le neelwa lefatshe. Ba ntshupegetsa pompo mo re neele Motswana lefatshe go se na metsi ka gore yo lwapeng ba re pompo ke e, re bereka go duela bill, kana mongwe go na le pompo mo lelwapeng mme ga a na ba WUC ga ba sa tlhole ba batla dituelo ka gore ga nke metsi, Water Utilities Corporation (WUC) is bowsing e tswa metsi ka letsatsi lepe. Jaanong iphemelo ya me for him/her. e nna eng gore ke mo reye ke re ga o ka ke wa neelwa lefatshe, re isa ditlamelo pele, e le gore fa a kopileng Mr Speaker, go ne go sa tlhokafale gore re tswerefale boroko teng mo ga rraagwe kana mmaagwe, ditlamelo ka puo mo go feteletseng, go batla re lebagana le tse gotweng metsi di teng, mme pompo yone ga e tswe reality e e teng mo lefatsheng la Botswana. Fa re bua metsi? Gone mo Mr Speaker, e tshwanetse e nne e re e ka ditlamelo; gompieno mo kgaolong ya me, policy ya ipotsang, re ikaraba. lefatshe la Botswana, e seng ya me, e e neelang Rre Molale tshwanelo ya go isa ditlamelo kwa metseng, Fa o tsaya dikgaolo randomly fela o dikologa lefatshe ya re, o tshwanetse a netefatse gore sub-district e na la Botswana, o tsena mo dikgaolong tse di tshwanang le ditlamelo tse di ntseng jang. Gompieno sub-district le bo Toromoja, metsi a teng a palelwa ke gore le fa o e e leng gore was declared lantlha mo Khanseleng ya nosetsa setena, se kgone go amogela gore o a se nosetsa, Borwa, ga e ise e tsenngwe ditlamelo tse di ntseng jalo se a ranyega ka bo sone; kwa kgaolong ya ga Motlotlegi e le ya Mabutsane village. Ga re na kgopho ya metsi a Mothusa Tautona. Jaanong dilo tse, ga e ka ke ya re a leswe kwa Mabutsane mme re a tshela, go ntse gotwe ngwana wa Toromoja a re o kopa setsha, re bo re mo re sub-district. Policy dictates gore re tshwanetse re nne raya re re re santse re batla go tsenya metsi pele kwa le sewage line le ditlamelo tse di ntseng jang mme ga di ditsheng tsa lona, mme fa batsadi ba nna teng, metsi a

Hansard No 200 23 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

teng ga a nwege. Golo mo tota go apesang Motswana ba Kanaku le ba Kutuku, re feletse ka the interventions seriti Mr Speaker, ke go netefatsa gore banana ba tsa bo Tona ba nako eo bo Mme Mma Nasha, Basarwa lefatshe le ka bokete jaaka Tona a supile gore dipalopalo ba Morwamosu ba ya go bewa. Le metsi ba ne ba sena. tse a di tshwereng mo diofising tsa gagwe ke 600 000, Fa ba tlaa bona metsi, fa ba tsena kwa jarateng, ke ba re ba neele lefatshe. raya ke re, tlhagola pele foo, o bo o gelela o tswa o tsamaya; re ba rekisetsa metsi mo lefatsheng la bone. E Mr Speaker, fa o tsaya sub-land board ya Mabutsane, rile morago batho bao ba bewa ditsha, ka Presidential fa e dira planning and surveying, in two weeks e a bo e Housing Appeal, ba agelwa, gompieno ba robala ntshitse ditsha di le 500. Gone mo Mr Speaker, o kgona sentle. Mr Speaker, re tshwanetse re itse gore metse e go bona gore Tona ga a ka ke a tlhola a araba dikgang farologanye. tsa lefatshe, kgantele tsa metsi, e tlaabo e le dikgang tsa Fa o tsaya gore gompieno jaaka re le fa Mr Speaker, mo gore a re solofetse gore mme mo lenaneong la gagwe kgaolong yame ke le kwa Jwaneng-Mabutsane, kwa re la metsi, o tsamaya fa kae. Ke sone se Puso ka gore re nang le sewerage line teng fela, ke kwa Jwaneng, the na le kgwetlho e ntsi ya metsi Mr Speaker, re neng ra tsena mo dipuisanyong le Puso ya Lesotho go bona gore rest of the villages kwa gotweng go na le ditlamelo teng re ka ya go tsaya metsi kwa Lesotho, go netefatsa gore ga go na le fa e le kgopho ya metsi a a leswe teng. Ke Batswana ba tle ba bone metsi. A re tshwanetse re eme ipaya ke le sekai, potso ke gore gompieno jaana mo pele gore dipuisanyo tsa rona tsa pipeline ya Lesotho Mogoditshane, mo kgaolong ya ga Honourable Rakgare, di goroge mo, e bo e le gone re phatlalatsang metsi, re ntlha e nngwe e santse e ituletse fela. Kwa Thamaga- bo re simolola go aba ditsha? Gongwe re bua after 50 Kumakwane, nnyaa e santse e le Kumakwane ole o o years, ke dilo tse di ka kgonagalang ga go na molato, ka saleng a tlogelwa ke Mmamosadinyana, re fetogile fela fa batsadi ba ka e bonang ka teng. Tiro yame ke go tlisa ka gore jaanong re dule mo matlong a bojang re bo re Tshutiso mo teng ga Ntlo e. Go mo maruding a Ntlo e aga magasigasi, mme kgopho ya metsi a a letswe e ise gore ba e amogele kana ba e gane, ga go na ka fa ke ka e tsene. Dipompo tse di leng moo, di tsentswe ke rona hutsafalang ka teng, e a bo e le mo tsamaisong ka fa go re le Batswana, re bolelelwa gore re ka go tsenyetsa ka ntseng ka teng. bokana. Ke dilo tse re tshwanetseng re itse gore di a diragala Mr Speaker. Mr Speaker, Molepolole ke motse o motona thata, mme gompieno jaana o santse o emetse metsi a North-South Mo dikgaolong di tshwana le Phuduhudu, Inalegolo, gore e tlaare fa re tswa fa Ga-Mononyane, gongwe re bo Ukhwi, Monong, fa re re re ba letele pele, re ba raya re re kgona go fetisa metsi kwa go bone. Ke dikgwetlho re emang pele re tsiseng ditlamelo, potso ke gore, a ra re tse di leng teng, tse re tshwanetseng re ikamogele gore re ya go ba neela re sena go tsenya kgopho ya metsi a a ga re tshwane le mafatshe a mangwe bo Lesotho ba ba leswe? E le gore batsadi ba na le metse, bana ba bone ba kgonneng go nna le matamo a matonatona, ba na le nna le bone mo matlong, mme se ba lelang mo go Tona metsi ba a tshwere (captured), jaaka ba a rekisa kwa bo ka sone, e ka mpa ya nna gore metsi ga a tle sentle Tona, Aferika Borwa, ba laletsa go a rekisa kwa bo Botswana. e seng gore ga go na fa re robalang teng. Kgang ke gore Re tshwanetse re itse gore ga re tshwane le batho, re apese ngwana wa mmala wa sebilo, Motswana seriti rona re mo sekakeng, ga re ka ke ra itshwantshanya le ka gore a nne le kwa ga gagwe jaaka policy e eletsa. Ke America, England kana Brazil. Sekaka sa rona se ne se sone se ke neng ke ka rata gore golo mo go diragale Mr tshwana le sa Libya, but ba Libya ba ne ba nna lesego Speaker. ka Tautona wa bone wa nako eo Rre Gaddafi ka a ne a netefatsa gore a emeletse pipeline mo lewatleng a bo a Fa o tsaya gore gompieno jaana kwa bo Takatokwane, tlhatswa metsi, a bo a simolola a fetola sekaka sa Libya Tsetseng, Khekhenye, Tshwaane le bo Dutlwe, re bo re gore e nne kwa ditlhareng tse di tala, kwa dithunya di sa re re ya go isa ditlamelo teng pele, mme batho ba ba swabeng teng, kwa dinoka di elang teng. Gone mo Mr golela mo metseng ya batsadi, ba bo ba re re batla le Speaker, potso ke gore, rona re tlaabo re tsamaya fa kae? ye go re baya, re bo re re nnyaa re santse re batla to service lefatshe pele. Ke gore re a bo re bua Segerika, re Mo motseng wa Morwamosu, metsi a le teng mo a bo re sa tlhole re bua Sekgoa kana Setswana. Ga ba re motseng, re ne re sa beye Basarwa re re ba ye kwa utlwe, ga ba re bone, ga ba re tlhaloganye. Tota ka fa ba Kanaku kana kwa Kutuku, re gana go ba baya mo tshelang ka teng, ba dumela gore ba santse ba ka ya go motseng wa Morwamosu. Ba ne ba re ga ba itse batho tshela jalo fa re ka yang go ba baya teng.

24 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 GOVERNMENT TO EXPEDITE RELAXING REQUIREMENTS FOR LAND ALLOCATION Motion (Resumed Debate)

Kgang e re tshwanetseng re tswelele re e toute, fa o tsaya nthaya ba re ba batla lefatshe, mme ke bo ke ba raya Sese, go na le over 5 000 people ba e leng dipalopalo ke re re santse re emetse go tsenya ditlamelo, e le gore tsa 2011 ka fa di neng di ntse ka teng. Mo Sese Mr tota ba tshela ka bowsers, ke bua le bone puo e ntseng Speaker, e le motse o motona o o kalo, nnyaa metsi ba a jang Mr Speaker? Kgang ya Financial Institutions e mo utlwalela mo diromamoweng. Go na le malwapa a metsi Paragraph 53 ya policy. Gore ke bo ke buile ka CEDA, a kgonang go nna teng, mme ba bangwe ba setse ba ke ne ke buisa policy, ke sa tle ka dikgang tsa ditoro ikamogetse gore metsi a tlaa ya koo ka gore ba a a reka, tsa me. A re netefatseng gore we embrace se policy e a goroga kwa dijarateng tsa bone. Bana ba bone ba nwa se buang gore kamoso Tona a bo a sa tlhole a supiwa metsi ka gore batsadi ba rekile metsi. Fa ke raya ngwana ka monwana, e bo e le gore se a se dirang re bo re re, wa Sese ke re ga re ka ke ra go baya lefatshe ka gore re mme Tautona o ne a umaka mo speech sa gagwe, re le santse re batla go isa ditlamelo pele, re tsenya dipompo Palamente, ra bo ra ya go gatelela mo go se Tautona a se pele, a re nnyaa, dipompo ke tse mo lwapeng, re tshela buileng. Tona o diragatsa dikgang tsa Ntlo e fela, ga a ka go reka metsi, le kwa le yang go mpayang teng, ke diragatse sepe sa maikutlo a gagwe, ga gona jaaka e ka tlaa tswelela ke reka, ke rutilwe ke batsadi bame gore re kamoso re bo re mo tsogologela. metsi a a rekwa, ke tlaa tswelela ke tshela botshelo jo bo ntseng jalo. Ke kopa gore o ntetlelele Mr Speaker, ke Mr Speaker, kgang ya P94 billion e tlhamaletse, go tswelele ke bo ke netefatsa gore dikgang tse di nna jalo. supagetse jalo, ga se to balloon Honourable Tshere. Ke dikgang tse re neng re botsolotsa gore this 600 000 e ka HONOURABLE MEMBER: Elucidation. kgona gore fa lefatshe le tsentswe ditlamelo, go tlaa cost bokae. Ke lebetse gore go ne gotwe fa le le lengwefela MR REATILE: Tlaa ke siane pele motlotlegi, ke tlaa ke bokae. tla ke bona gore ke a le neela, dikgang tse di dintsi thata, di ngomola pelo. HONOURABLE MEMBER: Clarification.

Motlotlegi Mzwinila, ba lefatshe a e re fa ba sena go MR REATILE: Go bo go supafala gore dipalo tse ke sega in that two weeks, o se ka wa tsaya six months ka tsone di ka re fitlhisang kwa go P94billion. gore pegs di boa di nyelela. Go bo go boa go go biletsa ditshenyegelo tsa gore batho ba ba neng ba ile to map Mr Speaker, dikgang tsa rona mo lefatsheng la Botswana, and survey, go raya gore o ba duela gape gore ba ye go fa re ka dira jaana, ba Public Private Partnership (PPP) ntšhafatsa those pegs. A e re fa ba tswa from the site, ba go tlaa ya teng le ba ba ka lekang go thusa lefatshe. ba mo waiting list ba bo ba neelwa ditsha tsa bone. Golo Bangwe ba ne ba re Tona Matsheka o ka ya go adima mo Batswana ba tsile go tsamaya ba go boka, ba tlaa go madi. Honourable Matsheka o santse a ka ya go adima bitsa ka maina a mantsintsi, ba go galaletsa, e le dipina madi mme Ntlo e e mo neetse seelo sa gore o ka adima le maboko gore jaanong ba kgonne go nna le bonno ka madi mme ga a ka ke a re commit mo dikolotong go fa tlase ga boeteledipele jwa ga Honourable Kefentse feta threshold ke e, o ema gone fa. Ke dumela gore fa Mzwinila fa e le Tona wa lefatshe mo lefatsheng la Honourable Matsheka a setseng a tsamaya teng, ka kwa Botswana. Ke dilo tse re tshwanetseng re go di gakolole ntle o tshwanetse go bo a setse fela ka window ya P15 motlotlegi. billion le ya mo gae ya between P20 and P25 billion. Gone mo go kgakalakgakala thata le to address issue ya Ke leboga Honourable Majaga gore a bo a ntshitse P94 billion. Ke sone se kamoso Batswana ba tlaabong lefoko le le neng le tshwenya thata la ‘consider,’ a tsenya ba re emetse ka dinao, jaanong re dumela gore dilo ga la ‘expedite’ ka gore ka re ne re ise re debate Motion, se tsone, ga di tsamaye sentle. Mr Speaker, ke dumela mme go utlwala e le gore batlotlegi ba ne ba tshwentswe gore… thata ke kgang ya ‘consider’ ka fa ba supang ka teng, HONOURABLE MEMBER: Clarification. mme ba ratile thata Sekgoa se se buang se re ‘expedite’. Le fa go ne go tsentswe mafoko a a letlelesegang a MR REATILE: E setse e tšhaile motlotlegi. Ke dumela mararo Mr Speaker, Motion ke ka bo ke ntse ke dumela gore fa seemo se ntse jaana… jalo gore o mo tseleng. HONOURABLE MEMBER: O tima nna clarification? Mr Speaker, re na le dikgaolo di ka nna tharo; re na le settlements, major villages le urban areas. Potso e nna MR REATILE: Rraagwe Nkamo, e setse e tšhaile. Ke gore fa batsadi ba me ba settlements mo Kutuku, Kanaku, leboge batlotlegi ka kemonokeng e ba e supileng mo Magotshwane le kwa Thankane kwa go senang metsi ba tshutisong ya Motion…

Hansard No 200 25 Friday 27th November, 2020 INCREMENT OF INTERNSHIP ALLOWANCE FROM P1420 PER MONTH TO AT LEAST P3000 Motion

HONOURABLE MEMBER: Rra? baya fa pele ga Ntlo e e tlotlegang e ga se wa sepolotiki jaaka fa gongwe re a tle re tlise dikgang tsa sepolotiki MR REATILE: …wa letsatsi jeno. Ke lekile to tse gongwe di ka tswang di le mo manifesto wa rona. demonstrate Mr Speaker, gore dikgwetlho tse e reng fa O ke o o tswang kwa dikgaolong; constituencies di le re bua ka ditlamelo, re bua ka tsa mofuta ofe. Ba ba neng 57 tsa lefatshe la Botswana, banana ba ma-Intern ba a ba kgona go di goga, mme gompieno le bone ba santse ba lela ba rothisa keledi ka mabaka a gore ditsompelo lela, ba kopa ka boikokobetso Batlotlegi Mapalamente tsotlhe tse di ka bong di le teng mo malwapeng a bone otlhe a a mo Ntlong e gore tota ba a boga, ba kopa gore ga di yo. Mr Speaker, fa e ntse jaana, ke se ka ka ja nako ba reediwe, le ba thuse go sekasekiwe. Kopo e rraetsho e ntsintsi, ke busetse Motion mo tafoleng ya gago e e ke ne ka e lebisa Motlotlegi Minister and consulted him boitshepo. Mr Speaker, a Ntlo e e amogele Tshutiso e pele ga ke kwala Motion o ke bo ke o tlisa kwano. ke e beileng pele e e buang ka gore Batswana ba tle ba neelwe lefatshe go fefositswe. I so move. Ke rata gore ke mo leboge Rraetsho Rakgare gore o ne a re, “seemo se rraetsho ke a se bona mme ke a go akgola Question put and agreed to. gore o bo o ka tla ka one, kgang fela ke gore le rona mo lephateng seemo se se re tshwentse. Ga re a nna fela, INCREMENT OF INTERNSHIP re leka bojotlhe go bona gore re ka dira jang gore re ALLOWANCE FROM P1300 PER baakanye seemo se. Ka tsela e e ntseng jalo, Motion o fa MONTH TO AT LEAST P3000 le tla le o bua mo Ntlong e e tlotlegang, le tla ka mabaka Motion a a farologanyeng gore re ka thusa banana jang, ke selo se e tlaabong e le consultation, re a se amogela.” Ke MR RAMOGAPI (PALAPYE): Ke a leboga Mr gone mo ke reng ke rata gore ke mo leboge Honourable Speaker. Pele ga ke simolola go baya Motion o mo Speaker. Ntlong e e tlotlegang, ke supe gore go ne ga nna le a typing error ya figure ya P1 300.00, tota boammaaruri Mr Speaker, ke simolola jaana gore kana lenaneo le le ke P1 420.00. Ke lekodisitse Speakership ka that simologile ka ngwaga wa 2008. Lenaneo le la baithaopi mistake and I was advised to move an amendment ka fa le neng le itsege ka teng, le na le programmes as per Standing Order 47.3 to amend the Motion by di le tharo. E nngwe e bitswa gotwe Tirelo Setšhaba, substituting the figure P1 300.00 and replacing it with National Internship le Graduate Volunteer Scheme. a figure P1 420.00. I so move accordingly Mr Speaker. Pharologanyo ya mananeo a ke gore le la internship, bone ba bereka eight hours fela jaaka modirelapuso MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Members, mongwe le mongwe. E bile gape pharologanyo e nngwe the question is that the figure P1 300.00 be amended in a Motion to be replaced with P1 420.00. e tona ke gore internship, banana ba ba mo go lone ba tshwanetse gore e bo e le Degree holders. Having said MR KEORAPETSE: Mr Speaker, re dumalane le that Honourable Speaker, fa re tsena kwa maikaelelong amendment ka mabaka a gore mokaulengwe o baakanya a teng, maikaelelo a matona a lenaneo le e ne e le go figures gore di nne ka fa di tshwanetseng go bo di ntse tsaya boitseanape bo neelwe ngwana yo o santseng a ka teng. Tota ga se amendment epe e e ntshang mokola, rathoga kana a ithuta go itse gore tiro e tsamaya jang. o lemogile gore figures tse di mo Motion di tshwanetse to reflect as accurate as possible. Ke sone se a sutisang Maikaelelo a mangwe a bobedi a matona e ne e le gone for an amendment. Ke kopa gore re dumalane le ene. gore ba bope bana e re kamoso e nne ba ba nang le boikarabelo, ba le disciplined, productive… Question put and agreed to. HONOURABLE MEMBER: Elucidation. INCREMENT OF INTERNSHIP ALLOWANCE FROM P1420 PER HONOURABLE MEMBER: Correction. MONTH TO AT LEAST P3000 HONOURABLE MEMBER: Elucidation. Motion MR SPEAKER: Who are you yielding for Honourable MR SPEAKER: Honourable Ramogapi, take the floor. Ramogapi?

MR RAMOGAPI: Ke a leboga Mr Speaker. Mr Speaker, MR RAMOGAPI: O tlaa ba tsenya Mr Speaker, ke ba ke simolole ka gore mogopolo o ke o tlisang ke bo ke o fa botlhe.

26 Hansard No 200 Friday 27th November, 2020 INCREMENT OF INTERNSHIP ALLOWANCE FROM P1420 PER MONTH TO AT LEAST P3000 Motion

MR KEORAPETSE: Elucidation. Ke a leboga. MR SPEAKER: Tidimalo! Tidimalo! Batlotlegi, Honourable Member, gape selo se sengwe se o neng o metsotso e masome a mararo go tlogela oura ya tshwanetse gore o ka bo o se gateletse ke gore, kana setlhoboloko. Ke nako ya gore ke bitse Moeteledipele bone bana ba ba interns, tota bokete jwa ditiro tse ba di wa Ntlo e gore a khutlise dipuisanyo tsa gompieno. berekang bo lekana fela le ba ba hirilweng mo diofising. Ga se gore ke interns leina, ke gore ba bereka ditiro tse MOTION gale le gale di berekwang ke batho ba ba hirilweng, e ADJOURNMENT bile ba amogela madi a positions tsone tseo. LEADER OF THE HOUSE (MR TSOGWANE): Mr MR MOTSAMAI: Correction. Mr Speaker, ke Speaker, ke tlaa kopa gore jaanong Ntlo e, batlotlegi ba mmaakanyetse fela gongwe e se ka ya tloga ya gatisiwa ye go ikhutsa. Gatwe le se ka la tsamaela kgakala, le ka go sele. O ne a re bana ba rathoga, instead of go tsamae maeto a a botlhokwa fela, e seng gore go tswa fatlhoga. Ke mmaakanyetse jalo le fa e le Mongwato fa motho wa lona a bo a ya go bowa kwa Shakawe go Mr Speaker. sa tlhokafale.

MR RAMOGAPI: Ke a leboga Honourable Speaker. Question put and agreed to. Tota kgang e e buiwang ke Honourable Dithapelo ke e ke yang go tsena fa go yone fa ke ntse ke tsenela kwa The Assembly accordingly adjourned at 12:30 p.m. until pele. O e tshwere sentle honourable, e ntse fela jalo. Le Monday 30th November, 2020 at 2:00 p.m. ya ga Honourable Motsamai, ke a go leboga sir.

Go raya gore bana ba kana ba tshwanetse gore ba bo ba le dingwaga tse di under 35 mme e bile gape ba ka bereka dingwaga di ka nna pedi mo lenaneong le. Jaaka ke buile Mr Speaker, gore ba bangwe ba tsaya half a day mme ba ba tsaya eight hours, kgang e tona jaanong fa re tsena mo gotweng ke tshekatsheko e e tseneletseng ya Motion o, ke gore eight hours yo ba mo theogelang go raya gore ba tla mo tirong ka taxis, di tura mo go tlhomolang pelo.

Sa bobedi Mr Speaker, fa ba le mo tirong eight hours, go raya gore kana ba a ja. Fa ba a ja re lebelela the cost of living, go reka plate fela letsatsi le letsatsi ba le fa go a tura golo mo, go botlhoko. Mr Speaker, bana ba e re ntswa ba tshwanetse go isiwa fa go nang le boroko, bontsi jwa bone ba iphitlhela ba tswa mo malwapeng a a farologanyeng a batho ba ba tlhokang. Se se raya gore fa o tswa mo lelwapeng le le tlhokang, kgantele wa re mma ke ye go iphirisetsa ntlonyana fale ka gore gongwe re nna re le bo six re pitlagane. O bo o nthaya o re mo Gaborone mo go P1 420 yo o mo amogelang, gongwe ke fete ka yone thata ka go ntshiwa P100 a bolokwa gore after two years fa o fetsa lenaneo, o bo o ya go a tsaya. A a go salelang jaanong ke P1 320. Ao! batlotlegi, selelo se bana ba ba se tlisang ba tswa kwa dikgaolong tsa lona ke gore re sekasekeng gore a P1 320 ke duela rent ya P800 e ke ka e bonang fa ke le lesego, ke salelwa ke eng? P800 wa rent fa a tswa, taxi e tsaya gotlhe, a bo go raya gore ga gona mo a go jang. Tota Mr Speaker, dikgaolo tse 57 tsa Mmadinare, Gaborone, ba lela ka kgang e e motlhofo, e e leng gore…

Hansard No 200 27 HANSARD RECORDERS Mr. T. Gaodumelwe, Mr T. Monakwe, Ms T. Kebonang HANSARD REPORTERS Mr M. Buti, Ms Z. Molemi, Mr J. Samunzala, Ms N. Selebogo, Ms A. Ramadi, Ms D. Thibedi, Ms G. Baotsi, Ms N. Mokoka

HANSARD EDITORS Ms K. Nyanga, Ms C. Chonga, Mr K. Goeme, Ms G. Phatedi, Ms B. Malokwane, Mr A. Mokopakgosi, Ms O. Nkatswe, Ms G. Lekopanye, Ms T. Mokhure, Ms B. Ratshipa, Ms M. Madubeko

LAYOUT DESIGNERS Mr B. B. Khumanego, Mr D. T. Batshegi, Mr K. Rebaisakae

28 Hansard No 200