Lexlocalis,letnikII,številka1,leto2004,stran2143

OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941

UDK: 35:949.712 "1941"

Marjan Žnidari č doktor zgodovinskih znanosti Muzej narodne osvoboditve Maribor

Povzetek Nemški okupator je svoj del zasedenega slovenskega ozemlja leta 1941 razdelil v dve okupacijski enoti: Spodnjo Štajersko s sedežem v Mariboru in zasedena obmo čja Koroške in Kranjske s sedežem na Bledu. V okupatorjevo upravno tvorbo Spodnja Štajerska je bilo vklju čenih 14 celih štajerskih okrajev in samostojnih mest ter deli okrajev Dravograd, Kamnik, Litija in Krško. Nacisti so se aprila 1941 na slovenskem Štajerskem odlo čili za okupacijski sistem šefa civilne uprave, kakršnega so uvajali v okupiranih pokrajinah, do katerih so imeli poseben interes in bi jih radi čim prej vklju čili v tretji rajh. V prvih treh mesecih okupacije so nacisti še pustili takšno upravno razdelitev zasedenega ozemlja (okraji, ob čine), kot so jo našli, in so jo le nekoliko spremenili. Okraj Dravograd so razbili na dva dela. V okupacijsko enoto Spodnja Štajerska je prišel njegov vzhodni del kot nov okraj Marenberg, ob južni meji okupirane Štajerske pa so ukinili okraj Krško in ga priklju čili okrajem Brežice, Laško in Novo mesto. Julija 1941 so nacisti okupirano slovensko Štajersko razdelili na pet podeželskih (Maribor, Celje, Ptuj, Brežice in Trbovlje) in mestno okrožje (Maribor), nekdanji ljutomerski okraj pa so v upravnem pogledu priklju čili okrožju Radgona na avstrijskem Štajerskem. Okrožja so vodili politi čni komisarji, ki so se februarja 1942 preimenovali v deželne svetnike, politi čni komisar mesta Maribor pa v velikega župana.

OCCUPATION ADMINISTRATION IN BESATZUNGSVERWALTUNG IN DER SLOVENE (1941) SLOWENISCHEN STEIERMARK (1941)

Summary Zusammenfassung In 1941, the German occupying forces divided Die deutsche Besatzungsmacht hat den von their section of the occupied Slovene territory ihr besetzten Teil des slowenischen into two occupied zones: Lower Styria with Territoriums im Jahre 1941 in zwei headquarters in Maribor and the occupied Besatzungseinheiten aufgeteilt: die areas of Carinthia and Carniola with Untersteiermark mit dem Sitz in Maribor und headquarters at Bled. The occupation die besetzten Gebiete von Kärnten und Krain administration in Lower Styria included 14 mit dem Sitz in Bled. Zur Untersteiermark, complete Styrian districts and independent einer Verwaltungseinheit der towns as well as parts of Dravograd, Kamnik, Besatzungsmacht, gehörten 14 vollständige Litija and Krško districts. In April 1941, the steirische Bezirke und selbstständige Städte Nazi decided on the Head of the Civil sowie Teile der Bezirke Dravograd, Kamnik, Administration’s occupation system in Slovene Litija und Krško. Im April 1941 entschieden Styria. They were establishing such a system sich die Nazis in der slowenischen in those occupied provinces, in which they had Steiermark für ein Besatzungssystem des a special interest, i.e. to include them in the Chefs der Zivilverwaltung, wie sie es auch in Third Reich as soon as possible. In the first den besetzten Gebieten, an denen sie three months of the occupation, the Nazi kept besonders interessiert waren und die sie

21 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 such an administrative division of the möglichst bald dem Dritten Reich occupied territory (districts, municipalities) anschließen wollten, einführten. In den ersten almost intact. They changed it only slightly. drei Monaten der Okkupation beließen die They split the Dravograd district into two Nazis die Verwaltungsstruktur des besetzten parts and they included the eastern part of Territoriums (Bezirke, Gemeinden), wie sie Styria as a new district called Marenburg in sie vorgefunden haben und änderten sie nur the occupation zone Lower Styria. The Krško geringfügig. Den Bezirk Dravograd teilten district near the southern border of occupied sie in zwei Teile. Zum besetzten Gebiet Styria was abolished. It was added to the Untersteiermark kam sein westlicher Teil als following group of districts: Brežice, Laško ein neuer Bezirk mit dem Namen Marenberg and Novo mesto. In July 1941, the Nazi hinzu, an der Südgrenze der besetzten divided occupied Slovene Styria into five rural Steiermark löste man den Bezirk Krško auf districts (Maribor, Celje, Ptuj, Brežice and und schloss ihn den Bezirken Brežice, Laško Trbovlje) and an urban district (Maribor). und Novo mesto an. Im Juli 1941 teilten die The former Ljutomer district was Nazis die besetzte slowenische Steiermark in administratively included in the district of 5 Landkreise ( Maribor, Celje, Ptuj, Brežice Radgona in Austrian Styria. The districts were und Trbovlje) und einen Stadtkreis (Maribor) led by political commissioners, who were auf, den einstigen Bezirk Ljutomer haben sie, renamed into Country Councillors in was die Verwaltung angeht, dem Kreis February 1942. The political commissioner of Radkersburg in der österreichischen the City of Maribor was renamed into a great Steiermark angeschlossen. Die Kreise Mayor. wurden von den politischen Kommissaren geleitet, die man im Februar 1942 in Landräte umbenant hat, den politischen Kommissar der Stadt Maribor aber in den Oberbürgermeister.

Klju čne besede Okupacija, nasilje, nacizem, civilna uprava, politični komisar, deželni svetnik.

Keywords Occupation, violence, Nazism, civil administration, political commissioner, Country Councillor.

Schlüsselworte Okkupation, Gewalt, Nazismus, Zivilverwaltung, politischer Kommissar, Landrat.

22 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

Nacisti čno-fašisti čna okupacija spomladi 1941 je pomenila za slovenski narod najve čjo nesre čo v njegovi zgodovini. Z njo so se tudi uresni čile nemške, italijanske in madžarske težnje po slovenskem ozemlju. V nemških imperialisti čnih na črtih je imela slovenska Štajerska posebno mesto.

Izid prve svetovne vojne in podpis saintgermainske mirovne pogodbe sta namre č pomenila za nemški živelj v tem delu Slovenije veliko razo čaranje. Novonastala republika Avstrija si je med dvema vojnama nenehno prizadevala za revizijo jugoslovansko-avstrijske meje in podpihovala mednacionalno nestrpnost, ki je dobila svojo toplo gredo v nacionalsocializmu v tridesetih letih in v naraš čanju gospodarske mo či nemške manjšine na slovenskem Štajerskem. Če za dvajseta leta še lahko govorimo kot o času relativno strpnega sožitja med pripadniki obeh narodnosti, je Nemce na slovenskem Štajerskem v tridesetih letih zajel nacionalsocializem kot absolutno ve činsko gibanje. Pri raznarodovalnem delu je bila Nemcem v najve čjo pomo č Švabsko-nemška kulturna zveza (Schwäbisch-deutscher Kulturbund), v kateri je bila kulturno prosvetna dejavnost zgolj krinka, pod katero so prevladovala politi čna stremljenja po širjenju nacisti čnih idej in konceptov.

Dodaten zagon nacisti čnemu gibanju na slovenskem Štajerskem sta dali priklju čitev Avstrije k nemškemu rajhu leta 1938 ter ustanovitev novih nacisti čnih ustanov v Gradcu maja 1938 in februarja 1939. To sta bila Inštitut za jugovzhodno nemštvo (Südostdeutsches Institut) in Pokrajinski obmejni urad (Gaugrenzlandamt), ki sta pri čela na črtne priprave na priklju čitev slovenske Štajerske k nemškemu rajhu. Leta 1940 sta s pomo čjo Nemcev v Sloveniji, pa tudi posebnih zaupnikov in obveš čevalcev, izdelala za vsak okraj na slovenskem Štajerskem obsežne elaborate s splošnimi zgodovinskimi in geografskimi podatki, z opisom gospodarskih, upravnih, politi čnih, prosvetnih, cerkvenih ter prometnih razmer. Ti elaborati so vsebovali tudi sezname vseh vidnejših Slovencev, ki so jih nacisti že v za četku okupacije nameravali odstraniti iz dežele ali kako druga če onemogo čiti njihovo narodnoobrambno delo. Na teh seznamih so se znašli predvsem mnogi izobraženci, Maistrovi borci, člani Sokola, pripadniki nekdanje Narodne odbrane in komunisti. 1

Kratki aprilski vojni leta 1941 sta sledila hiter zlom in razbitje Jugoslavije. Takoj po napadu na Jugoslavijo so v ve čini slovenještajerskih mest in trgov, ponekod pa tudi na podeželju prevzeli oblast kulturbundovci. Tako je na primer v Mariboru županstvo prevzel odvetnik dr. Franz Brandstätter, policijo pa sin mariborskega trgovca z vinom dr. Gerhard Pfrimer, ki je bil pred vojno ve č let ob činski svetnik, na Ptuju je naloge okrajnega glavarja prevzel znani bojevnik za nemštvo Albert Scharner, županstvo pa ing. Franz Celotti, član ilegalnega SA-Sturma, v Ljutomeru sta to storila Oswald Hönigmann in Hans Herndl itd. 2

Enote 51. korpusa 2. nemške armade so v nekaj dneh zasedle celotno slovensko Štajersko ter uvedle nemško vojaško upravo. Vodstvo vojaške zasedbe slovenske Štajerske je bilo v

1 Marjan Žnidari č, Nemška mobilizacija na slovenskem Štajerskem 1942-1945, v: Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni, Celje 2001, str. 15-16. 2 Marjan Žnidari č, Do pekla in nazaj, Maribor 1997, str. 57 (navajam: Žnidari č, Do pekla); Irena Mavri č, Domovina naša je svobodna (Ptujski okraj med NOB 1941-1945), Ptuj 1995, str. 9 (navajam: Mavri č, Domovina); Drago Novak, Prlekija 1941-1945, Ljubljana 1987, str. 75 (navajam: Novak, Prlekija).

23 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 rokah vodje SA-Gruppe Südmark generala SA Arthurja Nibbeja. 3 3 Nemška vojaška uprava v zasedeni slovenski Štajerski je bila kratkotrajna, le do 14. aprila 1941 in je skoraj ni bilo čutiti. Njena upravna dejavnost se je omejevala na nekatere ukrepe, kakršni so zna čilni za vse okupatorje, na primer na lepljenje razglasov o obvezni oddaji orožja, streliva in vojaške opreme, plenjenja skladiš č in druge zapuš čine jugoslovanske vojske, rekviriranje stanovanj za vojaške oddelke, o policijski uri, prepovedi gibanja prebivalstva iz kraja v kraj oziroma o potrebnih dovoljenjih itd. Vojaška okupacijska uprava ni urejala življenja civilnega prebivalstva. 4

Čeprav so se v Sloveniji križali imperialisti čni interesi vseh treh okupatorjev (Nem čije, Italije in Madžarske), je Hitler sam dolo čil meje med njimi. To je storil še pred napadom na Jugoslavijo, saj je vrhovno poveljstvo nemške vojske že 3. aprila 1941 sporo čilo Hitlerjeve »splošne smernice za bodo čo organizacijo v jugoslovanskem prostoru«, po katerih bi naj nekdanji avstrijski predeli, ki mejijo na nemški (avstrijski) pokrajini Koroško in Štajersko, priklju čili k tema pokrajinama, in sicer v obsegu, ki ga je treba še dolo čiti. 5

Natan čneje in dokon čno je Hitler razdelil Slovenijo 12. aprila 1941 v posebnih navodilih o razkosanju Jugoslavije. Navodila so dolo čala, da slovensko Štajersko, razširjeno južno od Save z 90 km dolgim in 10-15 km širokim pasom, in Gorenjsko dobi Nem čija, Prekmurje Madžarska, ostalo slovensko ozemlje pa Italija. Nemški okupator si je tako prisvojil najve čji in najrodovitnejši del Slovenije, skupno 10.261,09 km 2, kjer je leta 1931 živelo 798.700 prebivalcev, Italija je dobila 4.550,66 km 2 s 336.279 prebivalci, Madžarska pa 997,54 km 2 s 102.867 prebivalci. Ta razdelitev Slovenije je v glavnem ostala v veljavi tudi po dveh konferencah »o organizaciji jugoslovanskega prostora«, ki sta bili 18. in 19. aprila 1941 na Dunaju. Na njih je Nem čija dobila še štiri vasi v severozahodnem delu Prekmurja, v katerih je bilo nemško prebivalstvo v ve čini. 6

S Hitlerjevo samovoljno dolo čitvijo meje v Sloveniji so bili najbolj nezadovoljni italijanski okupatorji, ki so pri čakovali, da bo Italija dobila vsaj še premogovni bazen v Zasavju in železniško progo Ljubljana – Zidani Most – Zagreb. Nova meja v Sloveniji pa ni zadovoljila niti nemške civilne uprave, ki je v za četku maja 1941 na lastno pest potisnila mejo s črte, ki jo je dolo čil Hitler, še globlje v notranjost Dolenjske, skoraj do Trebnjega in Novega mesta ter na hrbet Gorjancev, od koder pa se je 8. junija 1941 vendarle morala umakniti na prej dolo čeno črto. Nemško-italijanska razmejitvena komisija, ki so jo ustanovili z državno pogodbo 8. julija 1941, je do 13. septembra istega leta na terenu napravila le nekaj manjših popravkov. Meja med nemškim in italijanskim zasedbenim obmo čjem, ki sta jo oba okupatorja imela za državno mejo, je tekla od Žirov, južno od Črnega vrha, severno od Polhovega Gradca, med ljubljanskima predmestjema Šiško in Šentvidom, južno od Črnu č, Besnice, Trebeljevega, severno od Gabrovke, čez Krmelj,

3 Vladimir Terzi ć, Slom Kraljevine Jugoslavije, Beograd 1983, str. 299-382; Žnidari č, Do pekla, str. 60. 4 Tone Ferenc, Tragedija Slovencev na izselitvenem obmo čju ob Savi in Sotli, v: Krško skozi čas 1477-1977, Krško 1977, str. 385 (navajam: Ferenc, Krško); Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, Ljubljana 1976, str. 53 (navajam: Narodnoosvobodilna vojna). 5 Narodnoosvobodilna vojna, str. 50. 6 Narodnoosvobodilna vojna, str. 50-52; Tone Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945, Maribor 1968, str. 139 (navajam: Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika.)

24 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 vzhodno od Tržiš ča, zahodno od Bu čke, skozi Krakovski gozd, severno od Kostanjevice na Krki in Podbo čja, na rob Gorjancev pri Gadovi Pe či in od tam na Savo. Ta meja ni nikjer tekla po kakšni zgodovinski državni, pokrajinski ali upravni meji, še manj pa po kakšni narodnostni meji. 7

Madžarski okupator in hrvaška ustaška vlada sta bila z državnimi mejami, ki jih je dolo čil Hitler, bolj zadovoljna. Potekale so namre č bolj po nekdanjih državnih, pokrajinskih ali jezikovnih oziroma narodnostnih mejah. Meja med Nemčijo in Madžarsko je na slovenskem ozemlju tekla od tromeje pri Tvrdkovi, v glavnem po stari jugoslovansko- avstrijski oziroma nemški državni meji do Gornje Radgone, nato po Muri do Razkrižja in dalje ob zahodnem robu Me ñimurja do Središ ča ob Dravi. Meja med nemškim zasedbenim obmo čjem na slovenskem Štajerskem in Neodvisno državo Hrvatsko je tekla po slovensko- hrvaški narodnostni meji, to je po jugovzhodnem robu Haloz, ob Sotli in dalje po severnem robu Gorjancev do Gadove Pe či. Okupatorji so vsaj na zunaj kazali, da imajo okupacijske meje v Sloveniji za ve čne državne meje. Ob njih niso le vzpostavili svojih obmejnih postojank in prehodov, temve č so potek meje tudi natan čno in vidno zaznamovali na zemljevidih in na terenu. Nove meje so pretrgale človeške, gospodarske, kulturne in druge zveze, bole če zarezale v dotedanje upravne enote in jih čisto administrativno razmetale na eno ali drugo stran. 8

Nemški okupator je tako razmejeno slovensko ozemlje razdelil v dve okupacijski enoti: Spodnjo Štajersko (Untersteiermark), s sedežem v Mariboru in pozneje v Gradcu in zasedena obmo čja Koroške in Kranjske (gesetzte Gebiete Kärntens und Krain) s sedežem na Bledu in pozneje v Celovcu. 9 V okupatorjevo upravno tvorbo Spodnja Štajerska je prišlo 14 celih štajerskih okrajev in samostojnih mest ter deli okrajev Dravograd, Kamnik, Litija in Krško. 10

7 Narodnoosvobodilna vojna, str. 51; Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 140. 8 Narodnoosvobodilna vojna, str. 51-52; Marjan Žnidari č, Vpliv okupacije na življenje Slovencev leta 1941, Prispevki za novejšo zgodovino 2001, št. 2, str. 192 (navajam: Žnidari č, Vpliv okupacije). 9 V za četku januarja 1942 sta bili Mežiška dolina in ob čina Jezersko priklju čeni Koroški. 10 Tone Ferenc – Milan Ževart, Nekatere zna čilnosti in posebnosti fašisti čne okupacije ter narodnoosvobodilnega boja in revolucije na slovenskem Štajerskem, Časopis za zgodovino in narodopisje 1979 ( ČZN), št. 1-2, str. 449.

25 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

Okupacija in razkosanje slovenskega ozemlja leta 1941 (po: Enciklopedija Slovenije, 8, Ljubljana 1994, str. 121)

Hitler je že precej pred napadom na Jugoslavijo, verjetno konec marca 1941, dolo čil za časni pravni položaj za okupirano slovensko Štajersko (enako za Gorenjsko). Izbral je okupacijsko obliko šefa civilne uprave (Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark), 11 kakršno je skoraj leto prej uvedel v Alzaciji, Lotaringiji in Luksemburgu. To so bile pokrajine, do katerih so imeli nacisti poseben interes in bi jih radi čimprej priklju čili k nacisti čnemu rajhu, dežele pa za to iz razli čnih razlogov niso bile zrele (na primer pomanjkanje nemške nacionalne zavesti, pomanjkljivo znanje jezika itd.). Pri omenjenih pokrajinah v zahodni Evropi so iz zunanjepoliti čnih razlogov – odnosa do francoske vlade na nezasedenem delu Francije - morali čakati na ustrezni politi čni trenutek, pri nas pa se okupatorjem ni bilo treba ozirati na nikogar, saj so Jugoslavijo popolnoma razbili ter so priklju čitev slovenske Štajerske (in Gorenjske) predvidevali za 1. oktober 1941. Iz tako imenovanih »zakonsko tehni čnih razlogov« so priklju čitev najprej dvakrat odložili (na 1. november 1941 in nato na 1. januar 1942), dokler jim ni priklju čitve dokon čno onemogo čil osvobodilni boj jugoslovanskega naroda. 12

11 Nemški nacizem je poznal ve č okupacijskih oblik. Najpopolnejša je bila »ponovna priklju čitev ozemlja« (wiedervereinigte Gebiete), ki jo je Hitler uporabil pri priklju čitvi Avstrije, Sudetov itd. Druga manj popolna oblika so bila »priklju čena ozemlja« (angegliederte Gebiete), kamor sta spadala na primer Češko-moravski protektorat in Generalna gubernija na Poljskem. Tretja okupacijska oblika so bila ozemlja šefov civilnih uprav, zadnja pa navadna okupirana ozemlja, v katerih je bil vrhovni oblastnik nemški poveljujo či general, ki je svojo civilno oblast delil tako ( če so bili) z doma čimi kvislingi (na primer v Srbiji). 12 Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, 1. knjiga, Ljubljana 1960, str. 63; Ferenc, Krško, str. 385.

26 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

Za šefe civilnih uprav je Hitler postavljal pokrajinske vodje (Gauleiterje) NSDAP in državne namestnike (Reichsstaatthalter) sosednjih pokrajin. Za šefa civilne uprave v okupacijski enoti Spodnja Štajerska je s pisnim odlokom 14. aprila 1941 imenoval štajerskega pokrajinskega vodjo NSDAP in državnega namestnika v Gradcu dr. Sigfrieda Uiberreitherja. 13 V resnici je Hitler dr. Uiberreitherja dolo čil za šefa civilne uprave že prej, saj je že prve dni aprila vodil priprave za uvedbo civilne uprave v zasedeni slovenski Štajerski. Njegov akcijski štab v Gradcu, ki ga je vodil vodja organizacijskega urada v pokrajinskem vodstvu NSDAP za Štajersko in poznejši zvezni vodja Štajerske domovinske zveze v okupirani slovenski Štajerski polkovnik SA Franz Steindl, 14 je med 27. marcem, ko so se pri čele neposredne priprave za napad na Jugoslavijo, in 14. aprilom pripravil vse potrebno za vzpostavitev civilne uprave v pokrajinsko teritorialno upravni enoti Spodnja Štajerska, ki je obsegala vso slovensko Štajersko, severovzhodni del Dolenjske in vzhodni del Gorenjske, pozneje pa tudi štiri vasi v Prekmurju. Priprave na vzpostavitev civilne uprave so bile usmerjene predvsem v izbor ljudi za funkcionarje civilne uprave in drugih ustanov, v dopolnitev že prej zbranih podatkov o ljudeh in ustanovah v slovenski Štajerski ter ureditev teh podatkov po okrajih in v dolo čitev najpomembnejših in najnujnejših zasedbenih ukrepov. 15

Dne 14. aprila 1941 je dr. Uiberreither s svojim akcijskim štabom prispel iz Gradca v Maribor, kjer so mu doma či Nemci in nem čurji pripravili navdušen sprejem. Že na dotedanji državni meji v Šentilju ga je s krajšim pozdravnim nagovorom sprejel vodja kulturbunda za Dravsko banovino protestantski pastor Hans Baron, ki ga je nato skupaj z vladnim predsednikom dr. Ottom Müller-Hacciusom in vodjem zasedbenega štaba Franzem Steindlom spremljal v slavnostno okrašeni Maribor. Po pozdravu župana dr. Franza Brandstätterja in šefa mariborske policije dr. Gerharda Pfrimerja se je dr. Uibereither podal v viteško dvorano mariborskega gradu, kjer so se mu predstavili vodje mariborskih Nemcev. Na Trgu svobode pred gradom je imel slavnostni govor, v katerem je obrazložil program svojega dela. Med drugim je dejal: »Ho čemo to deželo tako pritegniti, da bodo

13 Dr. Sigfried Uiberreither (1908-1984), rojen v Salzburgu v uradniški družini, ki je bila velikonemško usmerjena. V Gradcu je študiral pravo, prestopil iz katoliške v protestantsko vero. V času študija se je preživljal z delom pri obmo čni bolniški blagajni za južno in vzhodno Štajersko, kjer je leta 1930 postal sekretar, tri leta pozneje pa organizacijski sekretar delovne skupnosti bolniške blagajne za Štajersko v Gradcu. Bil je tudi pripadnik Štajerske domovinske brambe (Steirischer Heimatschutz), od leta 1931 pa pripadnik oddelkov SA. Z letom 1937 se je pri čela njegova bliskovita nacisti čna kariera. Najprej je postal vodja izobraževanja oddelkov SA v Gradcu, leta 1938 je bil med najzaslužnejšimi, da je Gradec prejel častni naziv »mesto ljudske vstaje«. Za nekaj časa je postal policijski predsednik v Gradcu, 10. aprila 1938 je bil izvoljen v velikonemški parlament, od 22. maja istega leta do konca vojne je bil pokrajinski vodja NSDAP za Štajersko, isto časno tudi deželni glavar oziroma državni namestnik za Štajersko in od leta 1941 do 1945 šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko. 8. maja 1945 je pobegnil iz Gradca, dva tedna pozneje se je v Murauu predal Angležem, bil nato v priporu v Nürnbergu in kot pri ča sodeloval na nürnberškem procesu. Med pripravami na njegovo vrnitev Jugoslaviji mu je uspelo pobegniti iz taboriš ča v Dachauu. Pozneje je z ženo Käthe, h čerko znanega raziskovalca Grönlandije Alfreda Wegenerja, živel pod tujim imenom v Nem čiji, kjer je leta 1984 umrl. 14 Franz Steindl iz Eisenerza. Pred letom 1938 je bil štabni vodja SA-Brigade 9 (Zgornja Štajerska), organizacijski vodja NSDAP v pokrajinskem vodstvu za Štajersko, v prvi polovici aprila 1941 je bil vodja zasedbenega štaba šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko, od 10. maja 1941 do konca marca 1945 zvezni vodja Štajerske domovinske zveze za Spodnjo Štajersko. Padel je v boju enot Volksturma pri Rechnitzu na Gradiš čanskem konec marca 1945. 15 Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 140; Tone Ferenc, Nemška okupacija Dravske doline in Pohorja, ČZN 1990, št. 1, str. 14 (navajam: Ferenc, Nemška okupacija).

27 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 imeli v njej prostor le Nemci in tisti Štajerci, ki so se leta, desetletja in stoletja zvesto in tovariško borili z ramo ob rami z našimi sonarodnjaki in so bili – nam po krvi zelo sorodni – tudi v zadnjih desetletjih pripravljeni z vsem srcem hrepeneti po priklju čitvi k Nem čiji. In vse drugo, moji sonarodnjaki, tega tudi javno ne prikrivam, mora ven!« 16

Sedež urada šefa civilne uprave je bil do 15. novembra 1941 v prostorih realne (danes: Prve) gimnazije 17 na današnjem Trgu generala Maistra, nato pa v Gradcu. V Uiberreitherjevem zasedbenem štabu, ki so ga sestavljali pooblaš čenci za posamezna upravna podro čja, poveljnik redarstvene policije, komandant orožništva, pooblaš čenec šefa varnostne policije in varnostne službe, vodja urada pooblaš čenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva, ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja ter zvezni vodja Štajerske domovinske zveze, je bilo 54 ljudi. Med njimi sta bila samo dva z jugoslovanskim državljanstvom (inž. Bruno Rungaldier, vodja oddelka za poljedelstvo in dr. Edmund Kupnik, pooblaš čenec za lovstvo) in le pet Nemcev (vladni predsednik in Uibereitherjev namestnik dr. Otto Müller-Haccius, ki je na čeloval uradu šefa civilne uprave, zvezni uradnik med šefom civilne uprave in notranjim ministrstvom višji vladni svetnik dr. Müller-Scholtes, vodja upravnega urada Alfred Hufschmied, pooblaš čenec za delovna vprašanja vladni svetnik dr. Heninger ter oddel čni vodja Lungerhausen). Ostalih 47 je bilo Avstrijcev iz sosednje Štajerske.

Delovni štab oziroma pozneje vodilni uradniki šefa civilne uprave so na svojih sejah tako imenovanih štabnih razgovorih 18 razpravljali o najvažnejših vprašanjih in potrebnih ukrepih na posameznih podro čjih uprave. Na štabne razgovore so bili od časa do časa (po potrebi) vabljeni tudi predstavniki drugih služb in uradov ter politi čni komisarji oziroma pozneje deželni svetniki. Do 28. novembra 1941 so bili štabni razgovori v Mariboru, nato pa v Gradcu. Pod vodstvom šefa civilne uprave so bile centralisti čno strnjene ne samo vse veje javne uprave, temve č tudi druge veje polupravne, politi čne, policijske in gospodarske dejavnosti. 19

Organizacija urada šefa civilne uprave v Mariboru se je v glavnem ujemala z organizacijo urada državnega namestnika, saj so posamezne veje javne uprave (na primer uprava, šolstvo, delovna vprašanja itd.) vodili isti ljudje ali njihovi namestniki. Do še mo čnejše personalne povezave med pokrajinsko upravo na Štajerskem in šefom civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je prišlo po 15. novembru 1941, ko je šef civilne uprave prenesel

16 Marjan Žnidari č, Uvedba nemške civilne uprave v Mariboru leta 1941, ČZN 1982, št. 2, str. 2 (navajam: Žnidari č, Uvedba nemške civilne uprave); isti, Okupacija in okupatorjevi ukrepi v Mariboru 1941 (magistrsko delo), Maribor 1975, str. 43 (navajam: Žnidari č, Okupacija in okupatorjevi ukrepi); Marburger Zeitung, 15. 4. 1941, št. 84; Štajerski gospodar, 3. 5. 1941, št. 1. 17 In ne v mariborskem gradu, kot to navajajo nekateri zgodovinarji.. 18 Leta 1996 je graški zgodovinar dr. Stefan Karner zaspisnike štabnih razgovorov (kopije je dobil v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru; originali v Avstriji so še vedno nedostopni) objavil v posebni publikaciji »Die Stabsbesprechungen der NS-Zivilverwaltung in der Untersteiermark 1941-1945«. 19 Verordnungs-und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark, 19. 11. 1941, št. 52 (navajam: VAZSt.); Žnidari č, Uvedba nemške civilne uprave, str. 2; isti, Okupacija in okupatorjevi ukrepi, str. 44; Mirko Brolih, dr. Sigfried Uiberreither (navajam: Brolih, Uiberreither); isti, Hitlerjevski režim v Jugoslaviji v letih 1941-1945 (navajam, Brolih, Hitlerjevski režim), oba elaborata sta v fondu Komisije za ugotavljanje zlo činov okupatorja in njegovih pomaga čev (KUZOP), v arhivu Muzeja narodne osvoboditve Maribor (AMNOM)

28 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 svoj sedež iz Maribora v Gradec, kjer je bila uprava obeh uradov združena v istih rokah in v istih prostorih ter so jo vodili skupni vodje uradov. Razli čni so bili samo referenti. V Gradec se ni takoj preselil celotni urad šefa civilne uprave. V Mariboru je ostalo še devet uradov (referent za državno varnost, policijske zadeve, gospodarjenje z mineralnimi olji in za uradni list šefa civilne uprave, pooblaš čenec za delo, pooblaš čenec za izvedbo posameznih pravno-varstvenih ukrepov, pooblaš čenec za rasna vprašanja, pooblaš čenec za prosveto in propagando, kadrovski referent, nacionalno-politi čni referent, izpostava poveljnika redarstvene policije Alpenland ter komandant varnostne policije in varnostne službe), med njimi so bili štirje skupni z uradi zveznega vodstva Štajerske domovinske zveze. 20

Pristojnosti šefa civilne uprave so bile zelo velike, celo ve čje, kot jih je imel kot državni namestnik na avstrijskem Štajerskem. Bil je edini zakonodajalec v okupirani slovenski Štajerski in podrejen neposredno in samo Hitlerju. Zakoni in odredbe osrednjih organov nemške državne uprave so na slovenskem Štajerskem veljali le tedaj, če jih je s posebno odredbo ali razglasom v svojem uradnem listu (Verordnungs-und Amtsblatt des Chefs des Zivilverwaltung in der Untersteiermark; prva številka je izšla 15. aprila 1941) izrecno vpeljal šef civilne uprave. Podrejene so mu torej bile vse upravne panoge, ki so sicer dobivale navodila od svojih ministrstev. Nacisti so tak izredni položaj šefa civilne uprave utemeljevali s tem, da mora izpolniti predvsem nacionalnopoliti čne (ponem čevalne!) naloge in da je organiziranje uprave šele druga naloga. Ra čunali so, da bodo že do 1. oktobra 1941 popolnoma ponem čili slovensko Štajersko in jo priklju čili k nemškemu rajhu ter ukinili urad šefa civilne uprave in ga združili z državnim namestništvom v Gradcu. To se ni zgodilo in urad šefa civilne uprave je deloval do konca vojne. 21

Da bi lahko takoj izvajal nekatere nujne politi čne ukrepe, je dr. Uiberreither za nekaj časa še pustil takšno upravno teritorialno razdelitev zasedenega ozemlja (okraji, ob čine), kot jo je našel, in jo je le nekoliko spremenil. Okraj Dravograd so razbili na dva dela, in to na zahodni, koroški del (Dravograd in Mežiška dolina), ki je prišel pod civilno upravo za Gorenjsko, in vzhodni del, ki je prišel pod civilno upravo za Spodnjo Štajersko. Za slednjega so vzpostavili nov okraj Marenberg. Ravno tako je bil na dva dela razdeljen okraj Krško, ki pa so ga nacisti za razliko od Dravograjskega ukinili (najverjetneje že 3. aprila 1941). Okraj Krško je bil edini okraj v Sloveniji, ki so ga okupatorji ukinili že pred zasedbo. Osem ob čin južnega dela okraja Krško (Kostanjevica, Sv. Križ pri Kostanjevici, Šentjernej, Št. Rupert, Mokronog, Tržiš če, Trebeljno in Škocjan) je italijanska civilna uprava priklju čila okraju Novo mesto, dve najbolj zahodni ob čini bivšega okraja Krško na nemškem zasedbenem ozemlju (Rade če in Šentjanž na Dolenjskem) sta bili priklju čeni okraju Laško, ostalih sedem (Boštanj, Bu čka, Cerklje, Krško, Leskovec, Raka in Studenec) pa okraju Brežice. Okraju Laško so nacisti aprila 1941 priklju čili tudi pet ob čin litijskega okraja (Dole pri Litiji, Mlinše, Polšnik, Sv. Jurij pod Kumom in Zagorje ob Savi), ob čino Trojane iz kamniškega okraja pa so priklju čili okraju Celje. Okupator je popolnoma spremenil vodstveno sestavo okrajnih in ob činskih uradov. Na vodilna mesta je postavil

20 VAZSt, 19. 11. 1941, št. 52; Brolih, Hitlerjevski režim. 21 Žnidari č, Okupacija in okupatorjevi ukrepi, str. 45; Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 144.

29 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

Nemce (doma če ali prišleke), v uradih pa je pustil le tiste Slovence, ki so bili nujno potrebni in niso bili znani kot narodno zelo zavedni ter Nemcem sovražni. 22

Šef civilne uprave je že pred svojim prihodom v Maribor ali takoj po njem imenoval na sedeže bivših okrajnih na čelstev politi čne komisarje. Do 14. aprila 1941 je bilo celo že nekaj zamenjav. Tako je na primer za politi čnega komisarja bivšega okrajnega na čelstva Maribor desni breg bil najprej imenovan neki Deininger, ki pa ga je kmalu zamenjal predstavnik nemških državnih železnic v Mariboru in vodja tamkajšnjega vohunskega centra Ludwig Kaltenbeck, doma iz Makol, ki pa je že pred okupacijo živel v Gradcu. V okraje so najprej prišli politi čni komisarji in njihovi poverjeniki oziroma pooblaščenci za ob čo upravo, policijo, šolstvo, finance, prehrano, osebje izpostave državne tajne policije in varnostne službe. Le v brežiškem okraju so bile zaradi obmejne lege tudi nekatere ustanove, ki jih drugje ni bilo (predvsem zaradi posebnih narodnopoliti čnih nalog). 23

Politi čni komisarji so imeli na svojem obmo čju enake pristojnosti kot šef civilne uprave za celotno Spodnjo Štajersko. V svojih rokah so imeli vso oblast in za vse dogajanje so bili odgovorni samo šefu civilne uprave, ki jim je dajal navodila. Podrejene so jim bile torej tudi ustanove, s katerimi na primer deželni svetniki v rajhu niso imeli nobenega opravka (pravosodje, pošta, železnice, finance, delovni urad, prehrambeni urad, katastrski urad, bolniška blagajna itd.). Na slovenskem Štajerskem je bilo postavljenih 15 politi čnih komisarjev 24 , in sicer:

1. Maribor desni breg - Ludwig Kaltenbeg 2. Maribor levi breg - Herbert Töscher 3. Maribor mesto - Fritz Kanus 4. Ptuj mesto - Erich Seiz 5. Ptuj okolica - Fritz Bauer 6. Celje mesto - Anton Dorfmeister 7. Celje okolica - Josef Eidenberger 8. Ljutomer - Burno Urray 9. Slovenj Gradec - Adolf Kleindienst 10. Šmarje pri Jelšah - Robert Komarek 11. Laško - Hans Leitner 12. Gornji Grad - Adolf Swoboda 13. Brežice - dr. Hugo Suette 14. Marenberg - Hans Nicht 15. Konjice - Heribert Eberharth

22 Ferenc, Nemška okupacija, str. 15; isti, Krško, str. 384-385; Verzeichnis der von Krain an Steiermark angeschlossenen Ortschaften (navajam: Verzeichnis), elaborat Inštituta za jugovzhodno nemštvo (SODI) iz leta 1941, Pokrajinski arhiv Maribor (PAM). 23 VAZSt, 15. 4. 1941, št. 1; Milan Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Ljubljana 1977, str. 78 (navajam: Ževart, Narodnoosvobodilni boj); Ferenc, Krško, str. 386. 24 VAZSt, 15. 4. 1941, št. 1; Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 145-146 in 187; isti, Nemška okupacija, str. 15; Žnidari č, Okupacija in okupatorjevi ukrepi, str. 45-46; Poro čilo pooblaš čenca nemškega državnega ministra pri šefu civilne uprave dr. Müller-Scholtesa notranjemu ministrstvu z dne 30. 5. 1941, v fondu KUZOP, v AMNOM; Novak, Prlekija, str. 76; Brolih, Uiberreither.

30 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

Za politi čne komisarje so nacisti izbirali le ljudi iz rajha in na ta mesta praviloma niso postavljali volksdeutscherjev iz Slovenije. To so storili zato, ker so bili prepri čani, da bo vklju čevanje zasedene pokrajine v rajh potekalo bolje in hitreje, če bodo na klju čnih položajih »izklju čno v NSDAP izšolani in zelo preizkušeni člani stranke«. Politi čni komisarji v ve čini okrajev so prevzeli upravo iz rok volksdeutscherjev in nem čurjev, ki so se že v prvih dneh vojne polastili oblasti, jugoslovanske uradnike pa odstranili oziroma pozaprli. Politi čnim komisarjem so bili dodeljeni pooblaš čenci za posamezna podro čja uprave (npr. splošno upravo, šolstvo, policijo, varnostno službo itd.). 25

Politi čni komisarji so v ob činah takoj postavili nove župane, tako imenovane uradujo če župane (Amtsbürgermeister), kajti stari ob činski odbori so bili 14. aprila 1941 razpuš čeni, oblast dotedanjih županov pa je prenehala. Uradujo či župani so bili imenovani iz vrst volksdeutscherjev ali kulturbundovcev. Če v ob čini ni bilo drugega primernega človeka, so postavili za župana avstro-ogrskega podoficirja ali orožnika. Doma čim županom, ki so marsikje opravljali svojo funkcijo častno, so Nemci navadno dodali še kakega Nemca, ki je vodil pisarniške posle in skrbel, da je župan »pravilno« izpolnjeval svoje dolžnosti. 26

Nekaj uradujo čih županov je prišlo tudi iz avstrijske Štajerske. Za ilustracijo pisane strukture okupatorjevih ob činskih županov naštejmo nekaj primerov. Tako je na primer mariborski župan postal dr. Erwin Engelhardt iz Frohnleitna pri Gradcu, v Ljutomeru je postal župan Hans Herndl, v Gornji Radgoni Hermann Macher iz Bavarske, v Ormožu Avstrijec Johann Remschnick, v Središ ču ob Dravi vodja krajevne skupine kulturbunda dr. Alfred Heiss, v Brežicah doma či Nemec Gottfried Pinteritsch, v Krškem doma či zdravnik dr. Julij Murgelj, v Sevnici E. Grutschreiber, v Celju Robert Himmer, v Slovenj Gradcu predvojni vodja krajevne skupine kulturbunda Hans Schuller, v Velenju kulturbundovec in trgovec Richard Tischler, v Šoštanju tudi doma či kulturbundovec Hubert Hauke itd. V nekaterih ob činah so se župani ve čkrat menjali in le v redkih ob činah so to delo opravljale iste osebe do konca vojne. Vzroka za menjave sta bila predvsem dva, vpoklic v nemško vojsko ali okupatorjevo nezadovoljstvo z županovim delom. 27

Zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, so nacisti na slovenskem Štajerskem poleti 1941 ukinili okraje in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pri čela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje in okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vklju čeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Ta razdelitev je bila v skladu s predlogom o upravni razdelitvi, ki sta ga leta 1940 pripravila Inštitut za jugovzhodno nemštvo in Pokrajinski obmejni urad v Gradcu. V

25 Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 145; Žnidari č, Okupacija in okupatorjevi ukrepi, str. 46; Brolih, Hitlerjevski režim. 26 Žnidari č, Okupacija in okupatorjevi ukrepi, str. 46; Brolih, Hitlerjevski režim; Lojze Peni č, Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik ob čine Slovenska Bistrica, I, Ljubljana 1983, str. 393. 27 Ferenc, Krško, str. 386; isti, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 189; Ževart, Narodnoosvobodilni boj, str. 79.

31 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 elaboratu teh dveh ustanov je bila predvidena vključitev jugoslovanskih okrajev v nova okrožja. 28

Glede na dotedanje okraje so okrožja oblikovali tako, da so imela ustrezno zemljepisno obliko, ustrezno število prebivalstva (od 50 do 150.000 ljudi) in tudi ustrezno gospodarsko mo č. Ustanovljena so bila podeželska okrožja Maribor, Ptuj, Celje, Brežice in Trbovlje ter mestno okrožje Maribor. V obmejnem pasu ob Savi je bilo prvotno na črtovano samo eno okrožje, ki bi imelo središ če v Sevnici. Ravno tako so nacisti najprej na črtovali tudi okrožje Slovenj Gradec, vendar so že v elaboratu o upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki sta ga leta 1940 v Gradcu pripravila že omenjena nacisti čna inštituta, to misel opustili. Nasprotovanje slovenjgraškemu okrožju so utemeljevali s potrebo po vklju čitvi vsega pohorskega in obpohorskega prebivalstva v enotno okrožje Maribor podeželje in z utemeljevanjem tako imenovane vitanjske črte kot meje med podeželskima okrožjema Maribor in Celje. S tem je bila Šaleška dolina vklju čena v celjsko, Mislinjska dolina pa v mariborsko okrožje. Za mislinjski del bivšega slovenjgraškega okraja je bila v Slovenj Gradcu vzpostavljena izpostava politi čnega komisarja deželnega okrožja Maribor. Vodja izpostave, ki je bila ukinjena 25. februarja 1943, je bil de. Hans Bauer. 29

Obseg okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave dolo čil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je za čela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno ob čino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vklju čene ob čine Studenci, Radvanje in Pobrežje ter deli ob čin Ho če (katastrske ob čine Razvanje, Pivola, Zgornje Ho če, Spodnje Ho če, Bohova in Rogoza) in Limbuš (katastrske ob čine Limbuš, Pekre in Hrastje). Iz okraja Maribor levi breg deli ob čin Kamnica (katastrska ob čina Kamnica in južni del katastrske ob čine Rošpoh) in Košaki (katastrske ob čine Košaki, Pekel, Po čehova, Meljski hrib in Kr čevina). Preostali deli ob čin Kamnica, Košaki, Ho če in Limbuš so bili vklju čeni v okrožje Maribor podeželje. Okrožje Maribor mesto se je odslej delilo na osem okrajev (Maribor center, Studenci, Radvanje, Limbuš, Kamnica, Košaki, Pobrežje in Ho če), vendar se ta delitev ni uveljavila, ampak se je okupatorjeva mestna uprava ves čas naslanjala na krajevne skupine Štajerske domovinske zveze. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priklju čitev sosednjih ob čin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km 2, 71.440 prebivalcev. Politi čni komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politi čni komisar mesta Maribor. 30

28 VAZSt, 20. 6. 1941, št. 25; Ževart, Narodnoosvobodilni boj, str. 80. 29 Ferenc, Nemška okupacija, str. 17; Ževart, Narodnoosvobodilni boj str. 80; Elaborat iz leta 1940 je v fondu SODI, v PAM. 30 VAZSt, 10. 6. 1941, št. 20, 20. 6. 1941, št. 25; Žnidari č, Do pekla, str. 63 in 71; Tone Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1980, št. 1-2, str. 39- 42; Poro čilo politi čnega komisarja z dne 21. 10. 1941, fond KUZOP, fasc. 1, v Arhivu Slovenije; Fritz Knaus iz Leobna, rojen leta 1888. V letih 1931-1932 je bil organizacijski vodja nacisti čne stranke za Štajersko. Leta 1933 je pobegnil v Nem čijo in vstopil v tako imenovano »avstrijsko legijo«. Nekaj časa je bil pokrajinski inšpektor v Turingiji, 1938. okrajni glavar, 1940 deželni svetnik za Gradec podeželje, bil leta 1938 kandidat za člana nemškega parlamenta, postal leta 1941 politi čni komisar in pozneje veliki župan okrožja Maribor mesto.

32 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 ob čin in 5 katastrskih ob čin politi čnih ob čin Ho če in Limbuš), Maribor levi breg (12 ob čin in 11 katastrskih ob čin politi čnih ob čin Kamnica in Košaki), Marenberg (7 ob čin), Slovenj Gradec (6 ob čin) in Slovenske Konjice (6 ob čin) in je bilo po velikosti (1.759 km 2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo najve čje okrožje v Spodnji Štajerski (ve čje je bilo le okrožje Celje). V celoti sta bila v novo okrožje vklju čena le nekdanji okraj Slovenske Konjice s šestimi ob činami - Lo če, Oplotnica, Prihova, Slovenske Konjice, Vitanje in Zre če - ter po nemški zasedbi novoustanovljeni okraj Marenberg, ki ga je sestavljalo sedem ob čin – Marenberg, Muta, Remšnik, Kapla, Vuhred, Vuzenica in Ribnica na Pohorju – vzhodnega dela nekdanjega okraja Dravograd. Iz okraja Maribor desni breg so nacisti v okrožje Maribor podeželje vklju čili 11 celih ob čin – Črešnjevec, Fram, Podvelka, Polj čane, Ruše, Slivnica, Slovenska Bistrica, Spodnja Polskava s Pragerskim, Lovrenc na Pohorju, Šmartno na Pohorju in Zgornja Polskava. Z Uiberreitherjevo odredbo z dne 18. junija 1941 sta bili ob čini Polj čane in Laporje združeni v eno, od leta 1942 dalje pa zopet lo čeni. Iz tistih delov ob čin Ho če (katastrski ob čini Pohorje in Miklavž) in Limbuš (katastrske ob čine Vrhov dol, Bistrica pri Limbušu in Laznica), ki jih niso vklju čili v mestno okrožje Maribor, so ustanovili novo ob čino Pohorje (Bachern). Iz okraja Maribor levi breg je bilo v okrožje Maribor podeželje vklju čenih 12 celih ob čin – Duplek, Jakobski Dol, Jarenina, Korena, Pesnica, Sve čina, Jurij ob Pesnici, Sv. Križ nad Mariborom (Gaj), Selnica ob Dravi, Kungota, Sv. Marjeta ob Pesnici (Pernica), Šentilj – ter tisti deli ob čin Kamnica (katastrske ob čine Jelovec, Srednje in severni del katastrske ob čine Rošpoh) in Košaki (katastrske ob čine Nebova, Hrenca, Male čnik, Metava, Tr čova, Spodnja Po čehova, Vodole in Celestrina), ki niso bili vklju čeni v okrožje Maribor mesto. Od 13 ob čin okraja Slovenj Gradec jih je v okrožje Maribor podeželje prišlo šest – Slovenj Gradec, Pame če, Podgorje, Razbor, Mislinja in Šmartno pri Slovenj Gradcu – ostalih sedem pa v okrožje Celje. Skupno je bilo torej v okrožje Maribor podeželje junija leta 1941 vklju čenih 42 ob čin iz petih okrajev. Politi čni komisar okrožja Maribor podeželje je postal Herbert Töscher. 31

Okrožje Celje, ki je obsegalo mestno ob čino Celje, celotna okraja Celje okolica in Gornji Grad ter del okrajev Laško, Šmarje pri Jelšah in Kamnik, je junija 1941 imelo 54 ob čin, in sicer: iz okraja Celje okolica Braslov če, Dobrno, Dramlje, Gomilsko, Griže, Kalobje, Novo Cerkev, Petrov če, Polzelo, Slivnico pri Celju, Sv. Jurij ob Taboru (Podnor), Šentjur, Sv. Pavel pri Preboldu, Št. Peter, Škofjo vas, Šmartno v Rožni dolini, Teharje, Veliko Pirešico, Vojnik, Vojnik okolico, Vransko in Žalec, iz okraja Gornji Grad Bo čno, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Lu če, Mozirje, Novo Štifto, Re čico ob Savinji, Sol čavo in Šmartno ob Paki, iz okraja Slovenj Gradec Velenje, Topolšico, Šoštanj, Škale, Šentjanž na Vinski gori, Št. Ilj pri Velenju in Št. Andraž pri Velenju, iz okraja Šmarje pri Jelšah Kostrivnico, Pod četrtek, Ponikvo, Pristavo, Rogaško Slatino, Rogatec, Sv. Peter na Medvedjem selu, Sv. Štefan, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah, Zibiko in Žusem ter iz ob čine Planina pri Sevnici katastrsko ob čino Suho, iz okraja Laško ob čini Laško in Sv. Krištof ter katastrski ob čini Lenart pri Laškem in Sv. Rupert iz ob čine Lenart pri Laškem in iz okraja Kamnik

31 VAZSt, 20. 6. 1941, št. 25; Ževart, Narodnoosvobodilni boj, str. 80; Ferenc, Nemška okupacija, str. 16-17; Herbert Töscher, rojen leta 1912 v Mariboru, po poklicu u čitelj, major SA, marca 1943 je odšel v vojsko in v za četku leta 1944 padel na fronti.

33 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 ve čji del ob čine Trojane. Politi čni komisar okrožja Celje je bil do svoje smrti 3. februarja 1945 Anton Dorfmeister. Celjsko okrožje je merilo 1.812 km 2 in je imelo 10. oktobra 1941 143.410 prebivalcev. 32

Okrožje Ptuj je zajelo mestno ob čino Ptuj, okraj Ptuj okolica in dele okrajev Maribor levi in Maribor desni breg ter Šmarje pri Jelšah. Ptujsko okrožje so sestavljale naslednje ob čine: iz okraja Ptuj poleg mestne ob čine še Cirkovce, Dornavo, Grajeno, Hajdino, Kog, Leskovec, Majšperk, Ormož, Osluševce, Podlehnik, Polenšak, Ptujsko Goro, Rogoznico, Slovenjo vas, Središ če ob Dravi, Sv. Andraž v Slovenskih goricah (Vitomarci), Sv. Barbara v Halozah (Cirkulane), Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah (Trnovska vas), Lovrenc na Dravskem polju, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Juršinci), Sv. Marjeta niže Ptuja (Gorišnica), Sv. Marko niže Ptuja (Markovci), Miklavž pri Ormožu, Svetinje, Tomaž pri Ormožu, Sv. Urban (Desternik), Sv. Vid pri Ptuju (Videm), Št. Janž na Dravskem polju (Starše), Velika Nedelja in Zavr č, iz okraja Šmarje pri Jelšah ob čini Žetale in Stoperce, iz okraja Maribor desni breg ob čini Ra če in Makole ter iz okraja Maribor levi breg ob čine Lenart v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Benedikt, Sv. Trojica in Voli čina. Iz ukinjene ob čine Sv. Ana v Slovenskih goricah so k ob čini Lenart priklju čili katastrske ob čine Kremberk, Ledinek, Zgornja Ro čica in Žice. Skupno je bilo junija 1941 v okrožju Ptuj, ki je merilo 1.110 km 2 in imelo oktobra istega leta 107.104 prebivalcev, 41 ob čin. Politi čni komisar okrožja je postal Fritz Bauer. 33

Okupacijsko okrožje Brežice je nastalo iz vseh ob čin dotedanjega okraja Brežice in nekaterih katastrskih ob čin iz tistih politi čnih ob čin, katerih središ ča so bila na italijanskem zasedbenem ozemlju, iz štirih ob čin dotedanjega okraja Šmarje pri Jelšah in iz ve čine (7) katastrskih ob čin politi čne ob čine Planina pri Sevnici. Okrožje Brežice so tako sestavljale ob čine: Kozje, Polje ob Sotli, Pilštajn, Sv. Peter pod Sv. gorami (iz okraja Šmarje pri Jelšah), Arti če, Bizeljsko, Blanca, Brežice, Čatež, Dobova, Globoko, Kapele, Pišece, Podsreda, Rajhenburg, Senovo, Sevnica, Sromlje, Velika Dolina, Videm ob Savi, Zabukovje in Zdole (iz okraja Brežice), Boštanj, Bučka, Krško, Leskovec pri Krškem, Raka in Studenec (iz ukinjenega okraja Krško). Skupno je okrožje Brežice sestavljalo 28 ob čin, poleg tega pa še sedem (vse razen k.o. Suho) katastrskih ob čin (Brezje, Golobinjek, Loke pri Planini, Planina pri Sevnici, Planinska vas, Prese čno in Sv. Vid pri Planini) politi čne ob čine Planina pri Sevnici ter šest katastrskih ob čin politi čnih ob čin s sedežem na

32 VAZSt, 20. 6. 1941, št. 25 in 23. 3. 1942, št. 73; Ževart, Narodnoosvobodilni boj, str. 80-81; Anton Dormeister, rojen 1912 v Heudorfu pri Feldbachu na vzhodnem Štajerskem. Bil je eden prvih članov Hitlerjeve mladine v Eisenstadtu na Gradiš čanskem. Leta 1934 je sodeloval pri nacisti čnem pu ču v Avstriji, odšel naslednje leto v Nem čijo, kjer je vodil obmejni in inozemski oddelek državnega mladinskega vodstva. Leta 1938 je v Gradcu postal pooblaš čenec urada Volksdeutsche Mittenstelle za Štajersko, leta 1939 pa je postal vodja Pokrajinskega obmejnega urada v Gradcu, ki ga je vodil do svoje smrti. Leta 1940 je vstopil v enote SS. Po zlomu Jugoslavije je najprej postal politi čni komisar okraja Celje mesto, nato pa celotnega celjskega okrožja, hkrati pa je bil tudi celjski okrožni vodja Štajerske domovinske zveze. Padel je v za četku februarja 1945 kot žrtev napada borcev Bra čičeve brigade na njegov avtomobil pri Frankolovem. 33 VAZSt, 20. 6. 1941, št. 25; Mavri č, Domovina, str. 9; Vladimir Bra čič, Prostorski razvoj upravne in samoupravne razdelitve na obmo čju severovzhodne Slovenije, ČZN 1978, št. 2, str. 285; Fritz Bauer, rojen leta 1911 v Gradcu. V za četku okupacije je bil politi čni komisar okraja Ptuj podeželje, od poletja 1941 politi čni komisar in nato deželni svetnik okrožja Ptuj, od jeseni 1941 pa tudi okrožni vodja Štajerske domovinske zveze na Ptuju.

34 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 italijanskem okupacijskem obmo čju (Buše ča vas in Stojanski Vrh iz ob čine Sv. Križ pri Kostanjevici, severni del k.o. Tel če iz ob čine Škocjan, severni del k.o. Tržiš če iz ob čine Tržiš če ter Krška vas in Cerklje iz politi čne ob čine Cerklje). Po okupatorjevi statistiki z dne 12. septembra 1941 je okrožje Brežice obsegalo 910 km 2 in imelo 72.285 prebivalcev. Politi čni komisar okrožja je postal Dunaj čan dr. Wilhelm Kern. 34

Z odredbo šefa civilne uprave z dne 18. junija 1941 je okrožje Trbovlje sestavljalo deset ob čin, in sicer: Jurklošter, Hrastnik, Loka in Trbovlje, ki so pred vojno spadale v okraj Laško, Polšnik, Dole pri Litiji, Mlinše, Sv. Jurij pod Kumom in Zagorje, ki so bile pred vojno v litijskem okraju, in ob čina Rade če, ki je bila do okupacije v okraju Krško. V trboveljsko okrožje je bilo vklju čenih še nekaj katastrskih ob čin iz tistih politi čnih ob čin, katerih središ ča so bila na italijanskem zasedbenem ozemlju. To so bile katastrske ob čine Morav če pri Litiji (severni del) in Vodice iz ob čine Sv. Križ pri Litiji, Goveji Dol (vzhodni del), Šentjanž na Dolenjskem, Kal, Podboršt in Cerovec iz ob čine Šentjanž. Poleg tega so v okrožje Trbovlje spadale še katastrski ob čini Mišji Dol in Trobni Dol iz ob čine Sv. Lenart nad Laškim ter katastrski ob čini Sv. Lovrenc in Cirnik (severni del) iz ob čine Sv. Rupert. Trboveljsko okrožje je oktobra 1941 obsegalo 530 km2 in imelo 57.302 prebivalca. Politi čni komisar okrožja Trbovlje je postal dr. Ernst Frohner. 35 Okupatorjevo politi čno okrožje Ljutomer je zajemalo obmo čje bivšega ljutomerskega okraja, poleg tega pa so mu Nemci priklju čili še ob čino Sladki Vrh. Poleti 1941 je zajemalo 11 politi čnih ob čin, in sicer: Sladki Vrh, Ljutomer, Apa če, Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Š čavnici, Mala Nedelja, Negova, Konjiš če, Veržej in Cezanjevci. V upravnem pogledu so nacisti poleti 1941 ljutomersko-radgonsko obmo čje priklju čili svojemu deželnemu okrožju Radgona (Landkreis Radkersburg) in ga je upravljal tamkajšnji deželni svetnik dr. Alexander Gugenthal – Wittek. Slovenski del okupatorjevega radgonskega okrožja je obsegal 428 km 2 in je imel oktobra 1941 39.971 prebivalcev. 36

Potem, ko je bila izvedena razdelitev Spodnje Štajerske na okrožja, je šef civilne uprave dne 15. avgusta 1941 izdal odredbo o združevanju politi čnih in katastrskih ob čin oziroma o vklju čevanju manjših ob čin v ve čje (Grossgemeinde). Deloma je bilo združevanje opravljeno že pred navedeno odlo čbo, deloma pa je sledilo odredbi. 37

V okrožju Maribor podeželje je prišlo do naslednjih sprememb. Katastrski ob čini Jelen če in Pesniški Dvor, ki sta prej spadali v politi čno ob čino Jarenina, ter vzhodni del katastrske ob čine Rošpoh so bili priklju čeni ob čini Pesnica. Zahodni del katastrske ob čine Rošpoh so pripojili ob čini Kungota. Katastrski ob čini Jelovec in Srednje iz ob čine Kamnica. Katastrska ob čina Slemen iz ob čine Selnica ob Dravi in ob čina Sv. Križ nad Mariborom so

34 VAZSt, 20. 6. 1941, št. 25; Verzeichnis; Ferenec, Krško, str. 390. 35 VAZSt, 20. 6. 1941, št. 25; Verzeichnis; Ferenc, Krško, str. 389-390; Predlogi za odlikovanje uradnikov pri šefu civilne uprave, lista 7, v fondu KUZOP v AMNOM; dr. Ernst Frohner, rojen 1904 v Zistersdorfu, vladni svetnik. Aprila 1941 je najprej postal pooblaš čenec za splošno upravo pri politi čnem komisarju okraja Marenberg. 36 Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 146; Novak, Prlekija, str. 76; dr. Alexander Guggenthal- Wittek, rojen leta 1904 v Gradcu. V letih 1938-1941 je bil okrajni glavar oziroma deželni svetnik v avstrijski Radgoni, med vkorakanjem nemške vojske v Prekmurje leta 1941 je bil vojaški komandant, pozneje deželni svetnik okrožja Radgona, po vojni nadaljeval službovanje v štajerski deželni vladi, živel v Gradcu, umrl leta 1995. 37 VAZSt, 18. 8. 1941, št. 38.

35 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 tvorili novo politi čno ob čino Šober. K ob čini Pesnica je bila priklju čena tudi katastrska ob čina Spodnja Po čehova iz ob čine Košaki. Iz katastrskih ob čin Nebova, Hrenca, Male čnik, Metava, Tr čova, Vodole in Celestrina, ki so prej ravno tako spadale v ob čino Košaki, pa je bila ustanovljena nova ob čina Hrenca. Ob čini Podgorje in Razbor sta bili združeni v novo ob čino Razbor s sedežem v Podgorju. Ostanek katastrske ob čine Otiški Vrh so vklju čili v ob čino Pame če. Katastrsko ob čino Pohorje, ki je prej spadala v ob čino Ho če, so priklju čili novonastali ob čini Pohorje. Katastrska ob čina Miklavž, ki je prej ravno tako spadala v ob čino Ho če, pa je prišla v ob čino Slivnica. K ob čini Ruše so priklju čili katastrske ob čine Vrhov Dol, Bistrica pri Limbušu in Laznica, ki so prej spadale v ob čino Limbuš.

V okrožju Ptuj so ob čini Hajdina in Rogoznica ter katastrsko ob čino Kr čevina iz ob čine Grajena vklju čili v mestno ob čino Ptuj. Katastrske ob čine Kremberk, Ledinek, Zgornja Ro čica in Žice iz politi čne ob čine Sv. Ana v Slovenskih goricah so bile priklju čene ob čini Lenart. Ob čina Stoperce je bila vklju čena v ob čino Majšperk, katastrska ob čina Drav če iz ob čine Videm pa v ob čino Leskovec.

Do najve čjih sprememb je prišlo v celjskem okrožju. Ob čini Žusem in Sv. Štefan sta se povezali v ob čino Žusem, ravno tako so bile v novo ob čino Medvedje Selo združene dotedanje ob čine Sv. Peter na Medvedjem Selu, Zibika in Pristava. Ob čina Kostrivnica je bila priklju čena ob čini Rogaška Slatina. Ukinjena je bila tudi ob čina Šentvid pri Grobelnem in priklju čena ob čini Šmarje pri Jelšah. Ob čina Gornji Grad se je pove čala za dotedanji ob čini Nova Štifta in Bo čna. Z ob čino Lu če je bila združena ob čina Sol čava. Ravno tako ob čina Št. Andraž nad Polzelo z ob čino Polzela, ob čini Škale in Št. Ilj pri Velenju pa z velenjsko ob čino. Ob čini Šentjanž na Vinski gori in Dobrna sta bili združeni v novo ob čino Dobrna pri Celju. Ukinjena je bila tudi ob čina Topolšica, ki so jo pripojili k ob čini Šoštanj. Z ob čino Laško so bili združeni ob čina Sv. Krištof nad Laškim in katastrski ob čini Sv. Lenart in Sv. Rupert iz ob čine Sv. Lenart nad Laškim. Ob čina Kalobje in katastrska ob čina Suho iz ob čine Planina pri Sevnici sta bili vklju čeni v ob čino Slivnica pri Celju. Združili sta se ob čini Šempeter v Savinjski dolini in Žalec, ravno tako ob čini Vojnik in Vojnik okolica v enotno ob čino Vojnik ter ob čini Št. Pavel v Savinjski dolini in Griže v ob čino Prebold. V ob čino Šentjur je bila vklju čena ob čina Dramlje. Katastrska ob čina Zaplanina iz ob čine Trojane je bila vklju čena v ob čino Vransko. Združili pa sta se tudi ob čini Gomilsko in Braslov če v novo ob čino Braslov če. V okrožju Celje se je po opravljeni komasaciji ob čin in katastrskih ob čin število ob čin zmanjšalo s 54 na 33.

V okrožju Brežice so avgusta 1941 ob čino Polje ob Sotli razpolovili med ob čini Kozje in Sv. Peter pod Sv. gorami, obnovili so ob čini Planina pri Sevnici in Cerklje ob Krki, ukinili ob čino Zdole, ob čini Krško pa priklju čili ukinjeno ob čino Videm ob Savi. Okrožje Brežice je po teh spremembah imelo 26 ob čin.

36 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

Okupatorjeva politi čna in upravna razdelitev slovenske Štajerske (po: Ergebnisse der Bevölkerungsbestandsaufnahme in der Untersteiermark, 29. 11. 1942)

V trboveljskem okrožju so z avgustovsko reformo uprave ve čji del ob čine Trojane in ob čino Mlinše priklju čili ob čini Zagorje, obnovili so ob čino Šentjanž na Dolenjskem in zaokrožili ob čino Dole pri Litiji. Po teh spremembah je imelo okrožje Trbovlje še naprej deset ob čin.

Avgusta 1941 je prišlo tudi do nekaj sprememb pri okrajnem na čelstvu Ljutomer. Katastrske ob čine Zgornja Velka, Ploderšnica, Šomat, Sladki Vrh in Spodnja Velka iz nekdanje ob čine Velka so bile vklju čene v novo ob čino Sladki Vrh. K novi ob čini Konjiš če so bile priklju čene katastrske ob čine Dražen Vrh in Trate iz dotedanje ob čine Velka, katastrski ob čini Lokavci in Rožengrund iz ukinjene ob čine Sv. Ana v Slovenskih goricah in katastrske ob čine Podgorje, , , in Konjiš če iz ob čine Apa če. V novo ob čino Apa če pa so vklju čili katastrske ob čine Žepovci, Žiberci, Grabe, , Črnci, Apa če, , in Plitvico, ki so že doslej bile v ob čini Apa če, ter katastrske ob čine Š čavnica, Sv. Ana v Slovenskih goricah ter strnjeno naselje Sv. Ana v Slovenskih goricah. Ukinili so tudi ob čino Veržej in jo priklju čili ob čini Križevci. 38

38 VAZSt, 25. 9. 1941, št. 43.

37 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

Avgustovskemu združevanju ob čin je 20. septembra 1941 sledila odredba šefa civilne uprave o teritorialni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki pa je spremenila samo nekatera imena ob čin. Tako so jeseni 1941 okupacijsko enoto Spodnja Štajerska sestavljala naslednja okrožja in ob čine:

Zap. št. Okrožje Ob čine slov. nem. I. Maribor mesto II. Maribor podeželje 1. Pohorje Bachern 2. Šentilj Egidi in den Büheln 3. Hrenca Frauenberg 4. Fram Frauheim 5. Remšnik Fresen 6. Jurij ob Pesnici Georgenberg 7. Slovenske Konjice Gonobitz 8. Oplotnica Hagau 9. Šmartno pri Sl. Gradcu Hartenstein 10. Muta Hohenmauten 11. Zre če Hohlenstein 12. Jarenina Jahring 13. Jakobski Dol Jakobstal 14. Kapla Kappel 15. Črešnjevec Kerschbach 16. Kungota Kunigund 17. Laporje Lapriach 18. Lovrenc na Pohorju Lorenzen am Bachern 19. Radlje Marenberg 20. Zg. Polskava Oberpulsgau 21. Lo če Plankenstein 22. Polj čane Pöltschach 23. Pragersko Pragerhof 24. Prihova Preichau 25. Ruše Rast 26. Pesnica Ranzenberg 27. Ribnica na Pohorju Reifnig 28. Pame če Richterberg 29. Podvelka Rottenberg 30. Vuzenica Saldenhofen 31. Šmartno na Pohorju St. Martin am Bachern 32. Slivnica Schleinitz bei Marburg 33. Šober Schober 34. Duplek Täubling

38 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

35. Pernica Wachsenberg Zap. št. Okrožje Ob čine slov. nem. 36. Mislinja Waldegg 37. Vitanje Weitenstein 38. Razbor Widerdriess 39. Slovenska Bistrica Windischfeistritz 40. Slovenj Gradec Windischgraz 41. Sve čina Witschein 42. Vuhred Wuchern 43. Korena Wurz 44. Selnica Zellnitz an der Drau III. Celje 1. Šentjur Anderburg 2. Arja vas Arndorf 3. Dobrna Bad Neuhaus 4. Sv. Peter na Medvedjem selu Bärental 5. Škofja vas Bischofdorf 6. Celje Cilli 7. Šmarje pri Jelšah Erlachstein 8. Vransko Franz 9. Braslov če Frasslau 10. Polzela Heilenstein 11. Vojnik Hochenegg 12. Velika Pirešica Hofrain 13. Ljubno Laufen im Sanntal 14. Lu če Leutsch 15. Nova Cerkev pri Celju Neukirchen bei Cilli 16. Gornji Grad Oberburg 17. Pondor Oppendorf 18. Šmartno ob Paki Packenstein 19. Ponikva Ponigl bei Cilli 20. Prebold Pragwald 21. Mozirje Prassberg 22. Šmartno v Rožni dolini Rabensberg 23. Re čica ob Savinji Rietz im Sanntal 24. Rogatec Rohitsch 25. Rogaška Slatina Rohitsch – Sauerbrunn 26. Žalec Sachsenfeld 27. Žusem Süsenheim 28. Slivnica pri Celju Schleinitz 29. Šoštanj Schönstein in der Stm. 30. Teharje Tüchern 31. Laško Tüffer – Römerbad

39 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

32. Pod četrtek Windischlandsberg Zap. št. Okrožje Ob čine slov. nem. 33. Velenje Wöllan IV. Ptuj 1. Svetinje Allerheiligen bei Friedau 2. Lovrenc na Dravskem polju Amtmannsfeld 3. Cirkulane Ankenstein 4. Benedikt Benedikten 5. Ptujska Gora Berneustift 6. Gradiš če Burgstal in den Bühelm 7. Dornava Dornau bei Pettau 8. Trnovska vas Dornberg 9. Ormož Friedau 10. Zlatoli čje Golldorf 11. Velika Nedelja Großsontag 12. Leskovec Haslach in der Kollos 13. Juršinci Jörgendorf 14. Kog Kaag bei Friedau 15. Kajžar Kaisersberg 16. Cerkvenjak Kirchberg in den Büheln 17. Ra če Kanichsfeld 18. Lenart Laonhard in den Büheln 19. Podlehnik Lichtenegg in der Kollos 20. Jurovski Dol Mallenberg 21. Gorišnica Margareten bei Pettau 22. Makole Maxau 23. Majšperk Monsberg 24. Markovci Mörtendorf 25. Ptuj Pettau 26. Središ če ob Dravi Polstrau 27. Zavr č Sauritsch 28. Žetale Schiltern 29. Cirkovce Stauden 30. Polenšak Steinperg 31. Voli čina Strahleck 32. Tomaž pri Ormožu Thomasberg 33. Videm Treun 34. Osluševci Unterbüheln 35. Slovenja vas Windischdorf 36. Desternik Winterdorf 37. Vitomarci Wittmansdorf 38. Vurberk Wurmberg V. Brežice

40 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

1. Raka Arch Zap. št. Okrožje Ob čine slov. nem. 2. Arti če Arnau 3. Dobova Brückel 4. Studenec Bründl 5. Zabukovje Buchern 6. Pišece Dittmannsdorf 7. Kozje Drachenberg 8. Krško Gurkfeld 9. Leskovec pri Krškem Haselbach bei Gurkfeld 10. Podsreda Hörberg 11. Kapele Kapelln bei Rann 12. Sv. Peter pod Sv. gorami Königsberg am Sattelbach 13. Sevnica Lichtenwald 14. Planina pri Sevnici Montpreis 15. Čatež Munkendorf 16. Pilštajn Peilenstein 17. Globoko Pirschenberg 18. Bu čka Radelstein 19. Brežice Rann 20. Rajhenburg Reichenburg 21. Senovo Reichenstein 22. Boštanj Savenstein 23. Blanca Siegersberg 24. Velika Dolina Weitental 25. Bizeljsko Wisell 26. Sromlje Wolfsgrund 27. Cerklje Zirkle VI. Trbovlje 1. Polšnik Billichberg 2. Zagorje Edlingen 3. Hrastnik Eichtal 4. Jurklošter Gairach 5. Šentjanž Johanistal 6. Sv. Jurij pod Kumom Kumberg bei Trifail 7. Dole pri Litiji Mariatal 8. Rade če Ratschach 9. Zidani Most Steinbrück 10. Trbovlje Trifail VII. Okr. glav. Ljutomer 1. Apa če Abstal 2. Radenci Bad Radein

41 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941

3. Mala Nedelja Kleinsontag Zap. št. Okrožje Ob čine slov. nem. 4. Ljutomer Luttenberg 5. Negova Negau 6. Gornja Radgona Oberradkersburg 7. Konjiš če Roßhof 8. Sladki Vrh Süssenberg 9. Jurij ob Š čavnici Stainztal 10. Veržej Wernsee 11. Cezanjevci Zesendorf

Politi čni komisarji so okrožja vodili do 1. februarja 1942, ko so se preimenovali v deželne svetnike (Landrat), politi čni komisar za mesto Maribor pa se je preimenoval v nadžupana oz. velikega župana (Oberbürgermeister). Politi čni komisarji oziroma deželni svetniki so imeli v okrožjih manjšo oblast kakor prej v okrajih. Odvzeli so jim pristojnost v zadevah spravosodja, pošte, železnice in financ. Skupno je bilo jeseni 1941 v šestih okrožjih in slovenskem delu okrožja Radgona okupacijske enote Spodnja Štajerska 164 ob čin s 605.690 prebivalci. 39

Šef civilne uprave in politi čni komisarji oziroma deželni svetniki so bili tudi nosilci policijske oblasti. Policija je bila namre č glavni izvajalec ukrepov šefa civilne uprave. Jugoslovanske policiste in orožnike so nacisti po svojem prihodu razrešili in v glavnem pozaprli in le redke so s priporo čilom politi čnih vodstev sprejeli v službo kot pomožne policiste.

Zahtevalo bi preve č prostora, če bi hoteli natan čneje predstaviti organe in sistem delovanja policijske oblasti, zato bomo prikazali samo osnovno shemo njene organiziranosti. Varnostno policijo (Sicherheitspolizei), varnostno službo (Sicherheitsdienst) in kriminalno policijo (Kriminalpolizei) na slovenskem Štajerskem je upravljal pooblaš čenec šefa varnostne policije in varnostne službe v Mariboru, ki se je kmalu preimenoval v komandanta varnostne policije in varnostne službe za Spodnjo Štajersko. Za svojega pooblaš čenca je šef glavnega državnega varnostnega urada (Reichssicherheitshauptamt) Reinhard Heydrich dolo čil dotedanjega vodjo odseka varnostne službe v Gradcu polkovnika SS Otta Lurkerja. Pod Lurkerjevim vodstvom so bili združeni urad tajne državne policije (Gestapo), državne kriminalne policije (Kripo), varnostne službe (SD) in preselitveni štab (Umsiedlungsstab). Naloga komandanta varnostne policije in varnostne službe na slovenskem Štajerskem je bila, z vsemi sredstvi odkrivati, zapirati in uni čevati politi čne nasprotnike nacionalsocializma in tretjega rajha, zatirati kriminal in nadzorovati vedenje prebivalstva, delo uradov itd. Bil pa je tudi izvajalec zlo činskih na črtov o množi čnih deportacijah slovenskega prebivalstva iz slovenske Štajerske. V njegovih rokah je bilo precej časa tudi kazensko sodstvo. Poleg varnostne policije, ki je vklju čevala še kriminalno policijo in varnostno službo, je obstajala na Spodnjem Štajerskem še redarstvena policija (Ordnungspolizei), pod katero sta spadala orožništvo (Gendarmerie) in

39 VAZSt, 27. 1. 1942, št. 63; Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 147.

42 M.Žnidarič:OkupacijskaupravavslovenskiŠtajerskileta1941 zaš čitna policija (Schutzpolizei). Urad vodje redarstvene policije pri šefu civilne uprave za Spodnjo Štajersko je v za četnem obdobju okupacije vodil orožniški polkovnik Flade, komandant orožništva pa je bil Grad čan Hugo Novotny. Sredi aprila 1941 je bil v vsakem okraju postavljen okrajni orožniški vodja. Ko so bili poleti 1941 okraji ukinjeni in ustanovljena okrožja, so ta dobila okrožne orožniške vodje, reorganizirana pa je bila tudi mreža orožniških postaj. Njihovo število se je ob čutno pove čalo. V Mariboru je šef civilne uprave 15. junija 1941 ustanovil še poseben policijski organ – policijsko upravo pod vodstvom policijskega ravnatelja. 40

Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da je bil nacisti čni okupacijski sistem na slovenskem Štajerskem do potankosti pripravljen že v letih pred vojno in da je v prvem obdobju okupacije deloval skoraj brezhibno. Do pomladi 1942 je okupator uvedel skoraj vse zakone in odredbe, ki so veljali v sosednji avstrijski Štajerski. Njegov cilj je bil zasedeno slovensko Štajersko čim prej in čim bolj temeljito vklju čiti v svoj državni sistem. To se je najbolj nazorno odražalo v nacisti čnih raznarodovalnih ukrepih, ki so zajeli vsa področja človekovega življenja in delovanja, usmerjeni pa so bili k popolnemu potuj čenju in s tem uni čenju Slovencev kot etni čne skupnosti.

40 VAZSt, 17. 4. 1941, št. 2; Mirko Brolih, Pooblaš čenec šefa varnostne policije in varnostne službe pri šefu civilne uprave za Spodnjo Štajersko, elaborat v fondu KUZOP v AMNOM; Ferenc, Nacisti čna raznarodovalna politika, str. 148; Žnidari č, Do pekla, str. 74-76.

43