Okupacijska Uprava V Slovenski Štajerski Leta 1941
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Lex localis, letnik II, številka 1, leto 2004, stran 21 - 43 OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941 UDK: 35:949.712 "1941" Marjan Žnidari č doktor zgodovinskih znanosti Muzej narodne osvoboditve Maribor Povzetek Nemški okupator je svoj del zasedenega slovenskega ozemlja leta 1941 razdelil v dve okupacijski enoti: Spodnjo Štajersko s sedežem v Mariboru in zasedena obmo čja Koroške in Kranjske s sedežem na Bledu. V okupatorjevo upravno tvorbo Spodnja Štajerska je bilo vklju čenih 14 celih štajerskih okrajev in samostojnih mest ter deli okrajev Dravograd, Kamnik, Litija in Krško. Nacisti so se aprila 1941 na slovenskem Štajerskem odlo čili za okupacijski sistem šefa civilne uprave, kakršnega so uvajali v okupiranih pokrajinah, do katerih so imeli poseben interes in bi jih radi čim prej vklju čili v tretji rajh. V prvih treh mesecih okupacije so nacisti še pustili takšno upravno razdelitev zasedenega ozemlja (okraji, ob čine), kot so jo našli, in so jo le nekoliko spremenili. Okraj Dravograd so razbili na dva dela. V okupacijsko enoto Spodnja Štajerska je prišel njegov vzhodni del kot nov okraj Marenberg, ob južni meji okupirane Štajerske pa so ukinili okraj Krško in ga priklju čili okrajem Brežice, Laško in Novo mesto. Julija 1941 so nacisti okupirano slovensko Štajersko razdelili na pet podeželskih (Maribor, Celje, Ptuj, Brežice in Trbovlje) in mestno okrožje (Maribor), nekdanji ljutomerski okraj pa so v upravnem pogledu priklju čili okrožju Radgona na avstrijskem Štajerskem. Okrožja so vodili politi čni komisarji, ki so se februarja 1942 preimenovali v deželne svetnike, politi čni komisar mesta Maribor pa v velikega župana. OCCUPATION ADMINISTRATION IN BESATZUNGSVERWALTUNG IN DER SLOVENE STYRIA (1941) SLOWENISCHEN STEIERMARK (1941) Summary Zusammenfassung In 1941, the German occupying forces divided Die deutsche Besatzungsmacht hat den von their section of the occupied Slovene territory ihr besetzten Teil des slowenischen into two occupied zones: Lower Styria with Territoriums im Jahre 1941 in zwei headquarters in Maribor and the occupied Besatzungseinheiten aufgeteilt: die areas of Carinthia and Carniola with Untersteiermark mit dem Sitz in Maribor und headquarters at Bled. The occupation die besetzten Gebiete von Kärnten und Krain administration in Lower Styria included 14 mit dem Sitz in Bled. Zur Untersteiermark, complete Styrian districts and independent einer Verwaltungseinheit der towns as well as parts of Dravograd, Kamnik, Besatzungsmacht, gehörten 14 vollständige Litija and Krško districts. In April 1941, the steirische Bezirke und selbstständige Städte Nazi decided on the Head of the Civil sowie Teile der Bezirke Dravograd, Kamnik, Administration’s occupation system in Slovene Litija und Krško. Im April 1941 entschieden Styria. They were establishing such a system sich die Nazis in der slowenischen in those occupied provinces, in which they had Steiermark für ein Besatzungssystem des a special interest, i.e. to include them in the Chefs der Zivilverwaltung, wie sie es auch in Third Reich as soon as possible. In the first den besetzten Gebieten, an denen sie three months of the occupation, the Nazi kept besonders interessiert waren und die sie 21 M. Žnidarič: Okupacijska uprava v slovenski Štajerski leta 1941 such an administrative division of the möglichst bald dem Dritten Reich occupied territory (districts, municipalities) anschließen wollten, einführten. In den ersten almost intact. They changed it only slightly. drei Monaten der Okkupation beließen die They split the Dravograd district into two Nazis die Verwaltungsstruktur des besetzten parts and they included the eastern part of Territoriums (Bezirke, Gemeinden), wie sie Styria as a new district called Marenburg in sie vorgefunden haben und änderten sie nur the occupation zone Lower Styria. The Krško geringfügig. Den Bezirk Dravograd teilten district near the southern border of occupied sie in zwei Teile. Zum besetzten Gebiet Styria was abolished. It was added to the Untersteiermark kam sein westlicher Teil als following group of districts: Brežice, Laško ein neuer Bezirk mit dem Namen Marenberg and Novo mesto. In July 1941, the Nazi hinzu, an der Südgrenze der besetzten divided occupied Slovene Styria into five rural Steiermark löste man den Bezirk Krško auf districts (Maribor, Celje, Ptuj, Brežice and und schloss ihn den Bezirken Brežice, Laško Trbovlje) and an urban district (Maribor). und Novo mesto an. Im Juli 1941 teilten die The former Ljutomer district was Nazis die besetzte slowenische Steiermark in administratively included in the district of 5 Landkreise ( Maribor, Celje, Ptuj, Brežice Radgona in Austrian Styria. The districts were und Trbovlje) und einen Stadtkreis (Maribor) led by political commissioners, who were auf, den einstigen Bezirk Ljutomer haben sie, renamed into Country Councillors in was die Verwaltung angeht, dem Kreis February 1942. The political commissioner of Radkersburg in der österreichischen the City of Maribor was renamed into a great Steiermark angeschlossen. Die Kreise Mayor. wurden von den politischen Kommissaren geleitet, die man im Februar 1942 in Landräte umbenant hat, den politischen Kommissar der Stadt Maribor aber in den Oberbürgermeister. Klju čne besede Okupacija, nasilje, nacizem, civilna uprava, politični komisar, deželni svetnik. Keywords Occupation, violence, Nazism, civil administration, political commissioner, Country Councillor. Schlüsselworte Okkupation, Gewalt, Nazismus, Zivilverwaltung, politischer Kommissar, Landrat. 22 M. Žnidarič: Okupacijska uprava v slovenski Štajerski leta 1941 Nacisti čno-fašisti čna okupacija spomladi 1941 je pomenila za slovenski narod najve čjo nesre čo v njegovi zgodovini. Z njo so se tudi uresni čile nemške, italijanske in madžarske težnje po slovenskem ozemlju. V nemških imperialisti čnih na črtih je imela slovenska Štajerska posebno mesto. Izid prve svetovne vojne in podpis saintgermainske mirovne pogodbe sta namre č pomenila za nemški živelj v tem delu Slovenije veliko razo čaranje. Novonastala republika Avstrija si je med dvema vojnama nenehno prizadevala za revizijo jugoslovansko-avstrijske meje in podpihovala mednacionalno nestrpnost, ki je dobila svojo toplo gredo v nacionalsocializmu v tridesetih letih in v naraš čanju gospodarske mo či nemške manjšine na slovenskem Štajerskem. Če za dvajseta leta še lahko govorimo kot o času relativno strpnega sožitja med pripadniki obeh narodnosti, je Nemce na slovenskem Štajerskem v tridesetih letih zajel nacionalsocializem kot absolutno ve činsko gibanje. Pri raznarodovalnem delu je bila Nemcem v najve čjo pomo č Švabsko-nemška kulturna zveza (Schwäbisch-deutscher Kulturbund), v kateri je bila kulturno prosvetna dejavnost zgolj krinka, pod katero so prevladovala politi čna stremljenja po širjenju nacisti čnih idej in konceptov. Dodaten zagon nacisti čnemu gibanju na slovenskem Štajerskem sta dali priklju čitev Avstrije k nemškemu rajhu leta 1938 ter ustanovitev novih nacisti čnih ustanov v Gradcu maja 1938 in februarja 1939. To sta bila Inštitut za jugovzhodno nemštvo (Südostdeutsches Institut) in Pokrajinski obmejni urad (Gaugrenzlandamt), ki sta pri čela na črtne priprave na priklju čitev slovenske Štajerske k nemškemu rajhu. Leta 1940 sta s pomo čjo Nemcev v Sloveniji, pa tudi posebnih zaupnikov in obveš čevalcev, izdelala za vsak okraj na slovenskem Štajerskem obsežne elaborate s splošnimi zgodovinskimi in geografskimi podatki, z opisom gospodarskih, upravnih, politi čnih, prosvetnih, cerkvenih ter prometnih razmer. Ti elaborati so vsebovali tudi sezname vseh vidnejših Slovencev, ki so jih nacisti že v za četku okupacije nameravali odstraniti iz dežele ali kako druga če onemogo čiti njihovo narodnoobrambno delo. Na teh seznamih so se znašli predvsem mnogi izobraženci, Maistrovi borci, člani Sokola, pripadniki nekdanje Narodne odbrane in komunisti. 1 Kratki aprilski vojni leta 1941 sta sledila hiter zlom in razbitje Jugoslavije. Takoj po napadu na Jugoslavijo so v ve čini slovenještajerskih mest in trgov, ponekod pa tudi na podeželju prevzeli oblast kulturbundovci. Tako je na primer v Mariboru županstvo prevzel odvetnik dr. Franz Brandstätter, policijo pa sin mariborskega trgovca z vinom dr. Gerhard Pfrimer, ki je bil pred vojno ve č let ob činski svetnik, na Ptuju je naloge okrajnega glavarja prevzel znani bojevnik za nemštvo Albert Scharner, županstvo pa ing. Franz Celotti, član ilegalnega SA-Sturma, v Ljutomeru sta to storila Oswald Hönigmann in Hans Herndl itd. 2 Enote 51. korpusa 2. nemške armade so v nekaj dneh zasedle celotno slovensko Štajersko ter uvedle nemško vojaško upravo. Vodstvo vojaške zasedbe slovenske Štajerske je bilo v 1 Marjan Žnidari č, Nemška mobilizacija na slovenskem Štajerskem 1942-1945, v: Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni, Celje 2001, str. 15-16. 2 Marjan Žnidari č, Do pekla in nazaj, Maribor 1997, str. 57 (navajam: Žnidari č, Do pekla); Irena Mavri č, Domovina naša je svobodna (Ptujski okraj med NOB 1941-1945), Ptuj 1995, str. 9 (navajam: Mavri č, Domovina); Drago Novak, Prlekija 1941-1945, Ljubljana 1987, str. 75 (navajam: Novak, Prlekija). 23 M. Žnidarič: Okupacijska uprava v slovenski Štajerski leta 1941 rokah vodje SA-Gruppe Südmark generala SA Arthurja Nibbeja. 3 3 Nemška vojaška uprava v zasedeni slovenski Štajerski je bila kratkotrajna, le do 14. aprila 1941 in je skoraj ni bilo čutiti. Njena upravna dejavnost se je omejevala na nekatere ukrepe, kakršni so zna čilni za vse okupatorje, na primer na lepljenje razglasov o obvezni oddaji orožja, streliva in vojaške