POŽAR PRI SELIH NA KRASU Fire at Sela Na Krasu
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
POŽAR PRI SELIH NA KRASU Fire at Sela na Krasu Darko Muhič* UDK 614.84(497.4)“2003” Povzetek Abstract V sredo, 30. julija 2003, je pri krajih Klariči in On Wednesday, 30th July 2003, a fire broke out Sela na Krasu izbruhnil požar, ki se je na ozemlje in the villages of Klariči and Sela na Krasu. The Slovenije razširil iz Italije. Požar se je zaradi izredne fire actually started in Italy and spread over the suše in burje kljub prizadevanjem okrog 500 border. Due to the extreme drought and wind, the gasilcev in posadk helikopterjev Slovenske vojske fire spread rapidly, despite all the efforts of around hitro razširil in že v nekaj urah ogrozil več vasi 500 firefighters and Slovenian army helicopter od Sela na Krasu do Vojščice, Nove vasi, Korit in squads. In few hours, the fire threatened several Hudega Loga. Zahvaljujoč prizadevanjem gasilcev villages from Sela na Krasu, to Vojščica, Nova obalno-kraške, severnoprimorske, južnoprimorske vas, Korita and Hudi Log. With great assistance in notranjske regije ter posadk helikopterjev from firefighters from Obalno-Kraška, Severno- Slovenske vojske so bili obvarovani vsi ogroženi Primorska, Južno-Primorska and Notranjska kraji in prebivalstvo, požar pa so dokončno zajezili regions and also from Slovenian army helicopter gasilci s širšega območja Slovenije 31. julija v squads, all the endangered villages and their popoldanskih urah. Pri gašenju sta sodelovali tudi populations were successfully protected, and the dve letali za gašenje iz Italije. fire was finally put out in the afternoon of 31st July. Gašenje je potekalo v izredno težkih razmerah, Two firefighting planes from Italy also assisted in veliki vročini in predvsem nevarnosti eksplozij firefighting. neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so na tem Firefighting took place in extremely difficult območju še iz 1. svetovne vojne. conditions, mostly because of the enormous heat Pri gašenju sta sodelovala tudi dva helikopterja and the danger of unexploded ordinance from Slovenske vojske, Bell 412, ki sta območje požara the First World War, which is common in this gasila z vodo s pomočjo vreč za gašenje. Zajemanje area. Two Slovenian army helicopters, both Bell vode je potekalo iz samostoječih bazenov, ki so bili Type 412, helped in the action, using water from postavljeni v bližini prizadetega območja. Drugi dan helicopter water bags. Theater was scooped pa je v akciji sodeloval še tretji helikopter Slovenske from self-standing pools, which were constructed vojske, s katerim so opazovali območja, ki jih je close to the danger area. Another Slovenian army prizadel ogenj, in dve italijanski letali za gašenje helicopter, used for observing the endangered Canadair. Letali sta bili zelo učinkoviti, saj sta vodo area, and two Italian Canadair planes joined the zajemali v morju v bližini približno 5 km od požara firefighting action on the second day. The planes oddaljenega mesta Sesljan (Sistiana). were very effective, since they scooped sea water near the Italian city of Sistian (Sesljan), only 5 kilometres away from the fire. Uvod pa tudi požarov v naravi, na objektih in drugih požarov, ter veliko obsežnih in dolgotrajnih požarov v naravi ter Leto 2003 je bilo v Sloveniji podobno kot po vsej Evropi požarov, ki jih je bilo treba gasiti s helikopterji. Skupaj je izredno toplo in sušno, zato je bilo veliko požarov v naravi. V v naravi gorelo kar 2820-krat. Zgorelo pa je več kot tri zimsko-pomladanskem obdobju je bilo v Sloveniji v marcu tisoč hektarov površin. V letu 2004 je bilo v Sloveniji le 625 požarov (67 ha zgorele površine) in v aprilu 334 777 požarov v naravi. požarov (30 ha zgorele površine). V poletnem obdobju pa je bilo v juliju 229 požarov (1522 ha zgorele površine) Značilnost leta 2003 je tudi dolgotrajna suša, ki se je in v avgustu 345 požarov (205 ha zgorele površine). V začela že v marcu. Marec naj bi bil najbolj sušen marec letu 2003 je bilo rekordno število požarov, kar 6065, v zadnjih 50 letih. Premalo padavin je bilo tudi v aprilu in maju. Suša se je končala postopoma šele v septembru. * Gasilska zveza Postojna, Ulica 1. maja 7, Postojna, Za celotno obdobje od marca do septembra je bilo [email protected] značilno tudi pretoplo vreme. Precej nadpovprečno topli Darko Muhič: POŽAR PRI SELIH NA KRASU 99 so bili maj, julij in avgust, junij 2003 pa je bil po tempe- pravimo kremenica, tamkajšnje prebivalstvo kmetuje. Na raturnih odklonih (navzgor) morda celo najekstremnejši flišu so najpogostejša rjava tla, prevladujejo karbonatna mesec do zdaj. in imajo rahlo kislo reakcijo. Ob vodotokih na aluvialnih nanosih so še razne vrste obrečnih tal in so v glavnem kmetijska zemljišča. Geološka podlaga vpliva tudi na relief. Predstavitev prizadetih občin Tako ločimo dve tipični obliki reliefa: kraški in flišni tip. Kraška planota iz apnenca je valovita in hribovita, razde- in gasilstva v občinah ljena s številnimi kraškimi dolinami in drugimi kraškimi pojavi. Na severu se kraška planota dviguje v hribovje, Občina Komen zavzema 103 km2 in ima približno 3700 imenovano Črni hrib, ki poteka čez celo območje in z več prebivalcev. Razteza se na rahlo vzpeti apnenčasti planoti vrhovi, med katerimi je najvišji Trstelj s 643 m nadmorske od slovensko-italijanske meje do flišnih gričev Vipavske višine. Severni flišnati del oziroma pobočje nad Vipavsko doline. Središče občine je naselje Komen, kjer je tudi dolino je prepredeno s številnimi hudourniškimi žlebi. Kras občinski sedež. je v prehodnem podnebnem pasu, kjer se srečujeta dva velika vremenotvorna centra atlantskega ciklona in konti- Občina Miren - Kostanjevica meri 64 km2. Obsega 15 nentalnega anticiklona. Tako zasledimo prvine sredozem- naselij, ki so upravno organizirana v sedmih krajevnih skega in predalpskega podnebja. skupnosti, v katerih živi 4790 prebivalcev. Pokrajina občine je zelo raznolika. Njen manjši del sega v območje Poletja so dolga, vroča in sušna, zime pa bolj vlažne in Vipavske doline, kjer so rodovitna polja, njen preostali del hladne. Heterogenost kraškega podnebja stopnjujejo še pokriva kras. razni lokalni vplivi, kot so relief, nadmorska višina in odda- ljenost od morja, ki v določenem obsegu splošno podnebje Podnebje ima kljub neposredni bližini morja svojevrstno spreminja glede na sončno obsevanje, padavine in veter. celinsko podnebje. Značilen kraški veter je burja. Živalstvo Te podnebne razmere imenujemo spremenjeno sredo- in rastlinstvo sta celinski in sredozemski. Srnjaki, merjasci, zemsko podnebje. lisice, zajci in številne ptice žive v sožitju v razraščajočih se gozdovih bora, hrasta, kostanja ... Na robu kraških Povprečna letna temperatura na spodnjem krasu znaša pašnikov pa se družijo: brin, ruj, gaber, leska. 11 °C, v vegetacijski dobi pa čez 16 °C. Najvišja tempera- tura znaša 38,6 °C in se zadnja leta rahlo dviguje. Za ta V občini Komen deluje prostovoljno gasilsko društvo svet so zadnja desetletja značilne vse daljše in hude suše, Komen, ki je v skladu z merili razvrščeno v III. kategorijo. temperatura pa je dosegala tudi do 40 °C. Je edino v občini in zato osrednje PGD, ki skrbi za požarni okoliš, ki zajema celotno območje občine Komen. Letno na to območje pade v povprečju 1400 litrov padavin. Navidezno je to dovolj, a zaradi geološke sestave V občini Miren - Kostanjevica deluje prostovoljno gasilsko tal in kratkotrajnih izdatnih nalivov voda hitro odteče. društvo Kostanjevica na Krasu, ki je v skladu z merili razvr- ščeno v III. kategorijo. Je edino v občini in zato osrednje Na kraškem svetu poznamo poleg letnih tudi zimske suše. PGD, ki skrbi za požarni okoliš, ki zajema celotno območje Veter je na tem območju pogost. Najpogosteje pihata občine Miren - Kostanjevica. burja in jugo. Burja piha pozimi in lahko traja tudi po več tednov. Dosega hitrost tudi 150 km/h. Jugo se pojavlja predvsem poleti in jeseni in pogosto prinaša z morja Naravno okolje in požarna dež. Kras nima pomembnejših vodotokov. Padavine, ki jih je sicer navidezno dovolj, so strnjene v kratkotrajnih ogroženost padavinah, ki zaradi geološke sestave tal in velikega odcejanja (porozni apnenec) hitro odtečejo in nimajo Pretežni del geološke podlage so: apnenec, fliš in aluvialni pravega učinka na rastlinstvo. Zime so brez snega. K nanosi. Prevladuje apnenčasta kamenina, ki sestavlja ves dehidraciji tal prispevajo tudi burja in visoke poletne Kras. Matična kamenina apnenec je eden najpomemb- temperature. Glede na navedeno je krajina pretežni del nejših neugodnih naravnih dejavnikov, ki so v preteklosti vseh letnih časov suha in požarno zelo ogrožena. vplivali na rastlinstvo. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v letu Za kraški svet je značilno, da zaradi poroznosti tal voda 2003 razglasila veliko požarno ogroženost naravnega hitro odteka, zato že v nekaj dneh po padavinah zaradi okolja na območju občin Koper, Izola, Piran, Sežana, nenehne rahle burje pokrajina postane suha. Komen, Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Brda, Kanal, Miren - Kosta- Na tla vpliva geološka podlaga. Tako imamo 3/4 površine njevica, Pivka, Ajdovščina in Vipava med 21. februarjem rendizinih tal kraškega hribovja in pokarbonatnih tal na in vključno 15. marcem. 16. marca je bilo območje veljav- kraškem platoju. Ta tla imajo nevtralno reakcijo in zaradi nosti razglasa o veliki požarni ogroženosti naravnega plitkosti nizko proizvodno sposobnost. Posebnost krasa okolja razširjeno na vso državo. Poleti je razglas o veliki so rdečerjava tla. Na bolj skeletnih in peščenih tleh, ki jim požarni ogroženosti naravnega okolja na območju občin 100 številka 19, 2005 Koper, Izola, Piran, Sežana, Komen, Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Mesec Količina padavin Brda, Kanal, Miren - Kostanjevica, Postojna, Pivka in Ajdovščina začel veljati 26. julija. Osmega avgusta je januar 60,4 bilo območje veljavnosti razglasa razširjeno na vso februar 43 državo. Na območjih izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje Ljubljana, Kranj, Nova Gorica, Koper, Postojna, marec 0 Novo mesto, Krško, Trbovlje, Celje in Slovenj Gradec so april 102,5 veliko požarno ogroženost naravnega okolja preklicali 29. avgusta, 30. avgusta pa še na območju izpostav maj 15 Maribor, Ptuj in Murska Sobota.