Razvojni Program Doline Tolminke
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
1 2 3 RAZVOJNI PROGRAM DOLINE TOLMINKE CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 332.1(497.473) 711.3(497.473) PODGORNIK, Jana, 1987- Razvojni program doline Tolminke / [besedilo Jana Podgornik, Nataša Klobučar Štrancar, Miro Kristan ; prevod Optimus Lingua; fotografije Nataša Klobučar Štrancar... etal.]. - Kobarid : Posoški razvojni center, 2015 ISBN 978-961-93729-4-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Kristan, Miro 3. Klobučar Štrancar, Nataša 278506496 4 KAZALO POGLAVIJ UVOD str6 01 OBRAVNAVANO OBMOČJE str11 02 GEOLOŠKE IN TEKTONSKE ZNAČILNOSTI str14 2.1 Geološka zgradba str14 2.2 Tektonska aktivnost str17 03 GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI str18 04 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI str21 05 PEDOLOGIJA IN FITOLOGIJA str22 06 PODNEBJE str24 07 ZAVAROVANA OBMOČJA str27 08 DEMOGRAFIJA str33 09 PROMET str42 10 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI str44 10.1 Ekološko kmetijstvo v Čadrgu str45 10.2 Planinsko pašništvo str46 10.3 Turizem str55 10.4 Gozdarstvo in lovstvo str61 11 SWOT ANALIZA str68 12 UKREPI str70 UVOD Dolina Tolminke z izjemnimi Razvojni program doline Tolminke je naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi sestavljen iz splošnega geografskega orisa znamenitostmi še vedno ostaja le delno in analize gospodarskih dejavnosti, v odkrit potencial občine Tolmin znotraj zadnjem delu pa so na podlagi SWOT Triglavskega narodnega parka. VISOKA analize predlagani nekateri ukrepi, ki stopnja zavarovane narave, še vedno žive lahko pripomorejo k razvoju doline TRADICIONALNE DEJAVNOSTI, EKOLOšKA VAS Tolminke. ČADRG, šTEVILNE PLANINE, POTI, VSTOPNA TOČKA V TRIGLAVSKI NARODNI PARK … si Razvojni program je presek stanja in zaslužijo posebno obravnavo. Občina odraža trenutno zaznane prioritete, ki so Tolmin je v svojem razvojnem programu lahko tudi na podlagi tega dokumenta to območje opredelila kot potencial, s lažje izvedljive. Ukrepi so zgolj izbor pričujočim dokumentom pa povezujemo posameznih priložnosti, s katerimi lahko poglede različnih nosilcev, ki ta potencial nosilci v sodelovanju z domačini lažje in prepoznavajo. bolj uspešno kandidirajo pri pridobivanju sredstev. Predvsem medsebojno sodelovanje pa je tisto, ki ne sme biti odvisno od denarja, igra pa pomembno vlogo pri uresničevanju skupnih ciljev. 8 9 10 11 01 OBRAVNAVANO OBMOČJE Rdeči rob Tolminski Migovec Veliki Bogatin ali Mahavšček Dolina reke Tolminke je približno deset kilometrov dolga dolina v Posočju, ki se severno od Tolmina zajeda v osrčje Julijskih Alp in s svojim obodom ločuje Krnsko pogorje od Komne ter Spodnjih Bohinjskih gora. Čadrg Dolina Tolminke SLIKA 01 Položaj doline Tolminke na robu Tolminske kotline Tolminska korita Dolina Tolminke zajema območje od Na točki, kjer se Krnsko pogorje najbolj izvirov do izliva Tolminke vključno približa Spodnjim Bohinjskim goram, se s pobočji, s katerih se vode stekajo v obrne proti jugu v smeri Tolmina. Najširšo omenjeno reko. V RAZVOJNEM PROGRAMU uravnavo predstavlja Polog z dnom UVRšČAMO V DOLINO TOLMINKE POREČJE med višinama 450‒500 m. n. m. Prav Tolmin TOLMINKE (BREZ POREČJA ZADLAšČICE) MED v tej uravnavi je zelo opazna aktivnost TOLMINSKIMI KORITI IN NJENIM POVIRNIM DELOM, pobočnih procesov, kjer se na desnem OBMOČJE OD TOLMINSKIH KORIT DO SOTOČJA bregu pokažejo skalni podori z Osojnice Z REKO SOČO PA JE ZARADI KOTLINSKEGA in na levem bregu skalni podor v flišu. Pod RELIEFA IN NASPROTUJOČIH POSELITVENIH Pologom se dolina močno zoži, Tolminka TER GOSPODARSKIH TRENDOV IZVZETO IZ pa se prebija skozi sotesko z imenom Tolminka OBRAVNAVANEGA OBMOČJA. IZJEMA JE POGLAVJE Tolminska korita, kjer se ji z leve strani DEMOGRAFIJA, KJER SMO V CELOTI VKLJUČILI pridruži njen največji pritok Zadlaščica. TUDI NASELJE ZADLAZ-ČADRG. Le malo naprej od korit reka vstopi v Konec doline zaznamuje krniški zatrep Tolminsko kotlino, na vzhodni strani in nižje ležeči kraški izviri Tolminke obide Tolmin in se na višini 157 m. n. m., (680−690 m. n. m.) ob severovzhodnem manj kot kilometer južno od Tolmina, vznožju Osojnice. V zgornjem delu je izlije v reko Sočo kot njen levi pritok. S dolina usmerjena v smeri severozahod- svojo količino vode je Tolminka, poleg jugovzhod. Soče in Idrijce, eden glavnih vodotokov na Tolminskem (Podgornik, 2011). 13 SLIKA 03 Vas Čadrg na terasi nad Tolminko SLIKA 04 Travnik v zatrepnem delu doline s številnimi SLIKA 02 kraškimi izviri Dolina Tolminke Tolminke 02 GEOLOŠKE IN TEKTONSKE ZNAČILNOSTI 2.1 GEOLOŠKA ZGRADBA Za območje doline Tolminke je značilna močna prevlada triasnih in Ravenski prelom krednih sedimentih kamnin. Najznačilnejša kamnina iz obdobja triasa Geološko podlago porečja Tolminke Kneški prelom je dachsteinski apnenec s plastmi in v zgornjem delu tvorijo dachsteinski vložki dolomita. Iz obdobja jure se je prav apnenci z vložki dolomita, ponekod pa tako ohranilo največ apnencev, čeprav se izpod apnenca prikaže dolomit, še je le-teh v porečju Tolminke zelo malo. posebej severno od Tolminke (Buser, Tolminka V kredi so nastajali volčanski apnenci z 1986a). Nižje struga seka plasti krednih roženci, rdečkasti laporji in fliši ter druge plasti različnih starosti, med katerimi flišne kamnine. Iz obdobja kvartarja so se so najznačilnejši volčanski apnenci in ohranili pleistocenski sedimenti v obliki flišne kamnine, redkeje pa so vmes plasti Idrijski prelom višjih teras in nesprijetega morenskega krednih laporjev. V koritih se reka spet gradiva, medtem ko se najmlajše obdobje, vreže v triasne apnence, nato pa se v holocen, odraža v manjših prodnih Tolminski kotlini prebija skozi naplavine, terasah. rečne terase in nesprijete morene (Vidrih, 2004). LEGENDA: Pobočni grušč ponekod Fliš: vložki apnenčevih Grebenski apnenec s sprijet v brečo breč (a); lapor (b) koralami in hidrozoji Fliš: vložki apnenčevih Aluvij breč (a); trdi lapor (b) Mikritni in colitni apnenec Ploščasti mikritni in kalkarenitni Mikritni in colitni apnenec KARTA 01 Nesprijete morene volčanski apnenec z roženci z vložki apnenčevih breč Izsek geološke karte Glinasti skrilavec, kalkarenit in Skladovni dachsteinski Starejši rečni sedimenti: apnenec s plastmi in vložki za območje doline konglomerat, prod in pesek roženec (a); apnenčeva breča in lapornati apnenec (b) dolomita Tolminke in njene Mikuritni apnenec in ploščasti Skladoviti in masivni širše okolice Vršaj apnenec (a); grebenski apnenec (b) dolomit VIR: Buser, 1986b 16 17 2.2 TEKTONSKA AKTIVNOST Dolina Tolminke leži na stičišču dveh narivnih struktur – Južnih Alp in Zunanjih Dinaridov, zato so za to območje značilni številni dinarski prelomi, med katerima sta najpomembnejša Idrijski in Ravenski. Medtem ko je Idrijski prelom Za nastanek potresov v tem pogorju je najpomembnejši dinarski prelom bistveno razmerje med Idrijsko tektonsko na celotnem slovenskem ozemlju, je cono in Južnoalpsko narivno mejo, ki jo Ravenski eden pomembnejših prelomov nekateri prelomi sekajo (Idrijski, Kneški v Zgornjem Posočju. Slednji se zelo in Ravenski prelom), drugi pa se ob dobro odraža prav v dolini Tolminke, njej končajo. kjer se mu pridružujejo Kneški, Močna tektonska dogajanja v geološki Tolminski, Krnski in Polovniški prelom zgodovini (predvsem narivanja) se danes (Buser, 1986a; Vidrih, 2008). odražajo v narivnih pokrovih, ki so nastali Potresna aktivnost Ravenskega in iz poleglih in pretrganih gub (Buser, Kneškega preloma se je v zadnjem 1986a). Zgornji del doline Tolminke obdobju pokazala v potresih leta 1998 in zaznamuje Južnoalpska narivna meja, ki s 2004. Obakrat je bilo žarišče v Krnskem Krnsko-Koblanskim narivnim prelomom pogorju, v mejni coni med Ravenskim in predstavlja južni rob cone narivnih Kneškim prelomom (Vidrih, 2008). prelomov v Južnih Alpah (Placer, 2008). POTRESNA AKTIVNOST RAVENSKEGA IN Kneškega PRELOMA SE JE V ZADNJEM OBDOBJU POKAZALA V POTRESIH LETA 1998 IN 2004. obakrat je bilo žarišče v krnskem POGORJU, V MEJNI CONI MED RAVENSKIM IN Kneškim PRELOMOM (VIDRIH, 2008). 18 19 03. GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI Površje doline Tolminke je zaradi različnih procesov, ki so se v preteklosti dogajali, zelo razgibano. Z geomorfološkega VIDIKA SO NAJZANIMIVejša TVORBA REČNEGA PREOBLIKOVANJA TOLMINSKA KORITA, KI OBSEGAJO KORITA TOLMINKE IN NJENEGA PRITOKA ZadlašČICE. SLIKA 05 Morenski nasip Železje, v katerega se je vrezala Ob vstopu v dolino je najbolj opazen Kraški relief se v dolini Tolminke Tolminka rečni relief s sotesko Tolminke, za pojavlja v njenem zgornjem delu, kjer osrednji del doline pa so značilni geološko podlago gradijo karbonatne tudi hudourniki, ki so na neodpornih kamnine. Površinske kraške oblike, ki kamninah ustvarili številne grape. Z so najizrazitejše nad zgornjo gozdno geomorfološkega vidika so najzanimivejša mejo, uvrščamo med visokogorski kras, tvorba rečnega preoblikovanja Tolminska od podzemnih kraških pojavov pa lahko korita, ki obsegajo korita Tolminke in v omenjeni dolini zasledimo brezna in V dolini Tolminke so nastale večinoma Po tem, ko se je leta 1970 z novo njenega pritoka Zadlaščice. Nastala so vodoravne jame. vodoravne jame, med katerimi po svoji izmerjeno dolžino rovov uvrstila na zaradi hitrega vrezovanja reke v močno OD VSEH REGISTRIRANIH JAM JIH JE VEČ KOT 20 POVEZANIH V SISTEMA MIGOVEC IN VRTNARIJA, dolžini in globini izstopa Pološka jama, prvo mesto najglobljih jam v Jugoslaviji pretrt triasni apnenec, ki ga zaznamujejo ki se nahaja v gori Osojnici nad (Habič, 1970), se danes z dolžino prelomi v vseh smereh (Vidrih, 2004). ki ležita na kraški planoti tolminskega MIGOVCA. LETA 2012 JE Z NOVO ODKRITO planino Polog. 10.800 m in globino 704 m uvršča na Ledeniško površje se odraža predvsem v šesto mesto najdaljših jam in 14. mesto zatrepnem delu doline in med Pologom