1 2 3 RAZVOJNI PROGRAM DOLINE TOLMINKE

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

332.1(497.473) 711.3(497.473)

PODGORNIK, Jana, 1987- Razvojni program doline Tolminke / [besedilo Jana Podgornik, Nataša Klobučar Štrancar, Miro Kristan ; prevod Optimus Lingua; fotografije Nataša Klobučar Štrancar... etal.]. - Kobarid : Posoški razvojni center, 2015

ISBN 978-961-93729-4-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Kristan, Miro 3. Klobučar Štrancar, Nataša 278506496 4 KAZALO POGLAVIJ

UVOD str6 01 OBRAVNAVANO OBMOČJE str11 02 GEOLOŠKE IN TEKTONSKE ZNAČILNOSTI str14 2.1 Geološka zgradba str14 2.2 Tektonska aktivnost str17 03 GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI str18 04 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI str21 05 PEDOLOGIJA in FITOLOGIJA str22 06 PODNEBJE str24 07 ZAVAROVANA OBMOČJA str27 08 DEMOGRAFIJA str33 09 PROMET str42 10 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI str44 10.1 Ekološko kmetijstvo v Čadrgu str45 10.2 Planinsko pašništvo str46 10.3 Turizem str55 10.4 Gozdarstvo in lovstvo str61 11 SWOT ANALIZA str68 12 UKREPI str70 UVOD

Dolina Tolminke z izjemnimi Razvojni program doline Tolminke je naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi sestavljen iz splošnega geografskega orisa znamenitostmi še vedno ostaja le delno in analize gospodarskih dejavnosti, v odkrit potencial občine znotraj zadnjem delu pa so na podlagi SWOT Triglavskega narodnega parka. Visoka analize predlagani nekateri ukrepi, ki stopnja zavarovane narave, še vedno žive lahko pripomorejo k razvoju doline tradicionalne dejavnosti, ekološka vas Tolminke. Čadrg, številne planine, poti, vstopna točka v Triglavski narodni park … si Razvojni program je presek stanja in zaslužijo posebno obravnavo. Občina odraža trenutno zaznane prioritete, ki so Tolmin je v svojem razvojnem programu lahko tudi na podlagi tega dokumenta to območje opredelila kot potencial, s lažje izvedljive. Ukrepi so zgolj izbor pričujočim dokumentom pa povezujemo posameznih priložnosti, s katerimi lahko poglede različnih nosilcev, ki ta potencial nosilci v sodelovanju z domačini lažje in prepoznavajo. bolj uspešno kandidirajo pri pridobivanju sredstev. Predvsem medsebojno sodelovanje pa je tisto, ki ne sme biti odvisno od denarja, igra pa pomembno vlogo pri uresničevanju skupnih ciljev.

8 9 10 11 01 OBRAVNAVANO OBMOČJE

Rdeči rob Tolminski Migovec Veliki Bogatin ali Mahavšček Dolina reke Tolminke je približno deset kilometrov dolga dolina v Posočju, ki se severno od Tolmina zajeda v osrčje Julijskih Alp in s svojim obodom ločuje Krnsko pogorje od Komne ter Spodnjih Bohinjskih gora.

Čadrg

Dolina Tolminke Slika 01 Položaj doline Tolminke na robu Tolminske kotline Tolminska korita

Dolina Tolminke zajema območje od Na točki, kjer se Krnsko pogorje najbolj izvirov do izliva Tolminke vključno približa Spodnjim Bohinjskim goram, se s pobočji, s katerih se vode stekajo v obrne proti jugu v smeri Tolmina. Najširšo omenjeno reko. V razvojnem programu uravnavo predstavlja Polog z dnom uvrščamo v dolino Tolminke porečje med višinama 450‒500 m. n. m. Prav Tolmin Tolminke (brez porečja Zadlaščice) med v tej uravnavi je zelo opazna aktivnost Tolminskimi koriti in njenim povirnim delom, pobočnih procesov, kjer se na desnem območje od Tolminskih korit do sotočja bregu pokažejo skalni podori z Osojnice z reko Sočo pa je zaradi kotlinskega in na levem bregu skalni podor v flišu. Pod reliefa in nasprotujočih poselitvenih Pologom se dolina močno zoži, Tolminka ter gospodarskih trendov izvzeto iz pa se prebija skozi sotesko z imenom Tolminka obravnavanega območja. Izjema je poglavje Tolminska korita, kjer se ji z leve strani Demografija, kjer smo v celoti vključili pridruži njen največji pritok Zadlaščica. tudi naselje Zadlaz-Čadrg. Le malo naprej od korit reka vstopi v Konec doline zaznamuje krniški zatrep Tolminsko kotlino, na vzhodni strani in nižje ležeči kraški izviri Tolminke obide Tolmin in se na višini 157 m. n. m., (680−690 m. n. m.) ob severovzhodnem manj kot kilometer južno od Tolmina, vznožju Osojnice. V zgornjem delu je izlije v reko Sočo kot njen levi pritok. S dolina usmerjena v smeri severozahod- svojo količino vode je Tolminka, poleg jugovzhod. Soče in Idrijce, eden glavnih vodotokov na Tolminskem (Podgornik, 2011).

13 Slika 03 Vas Čadrg na terasi nad Tolminko

Slika 04 Travnik v zatrepnem delu doline s številnimi Slika 02 kraškimi izviri Dolina Tolminke Tolminke 02 GEOLOŠKE IN TEKTONSKE ZNAČILNOSTI

2.1 GEOLOŠKA ZGRADBA

Za območje doline Tolminke je značilna močna prevlada triasnih in Ravenski prelom krednih sedimentih kamnin.

Najznačilnejša kamnina iz obdobja triasa Geološko podlago porečja Tolminke Kneški prelom je dachsteinski apnenec s plastmi in v zgornjem delu tvorijo dachsteinski vložki dolomita. Iz obdobja jure se je prav apnenci z vložki dolomita, ponekod pa tako ohranilo največ apnencev, čeprav se izpod apnenca prikaže dolomit, še je le-teh v porečju Tolminke zelo malo. posebej severno od Tolminke (Buser, Tolminka V kredi so nastajali volčanski apnenci z 1986a). Nižje struga seka plasti krednih roženci, rdečkasti laporji in fliši ter druge plasti različnih starosti, med katerimi flišne kamnine. Iz obdobja kvartarja so se so najznačilnejši volčanski apnenci in ohranili pleistocenski sedimenti v obliki flišne kamnine, redkeje pa so vmes plasti Idrijski prelom višjih teras in nesprijetega morenskega krednih laporjev. V koritih se reka spet gradiva, medtem ko se najmlajše obdobje, vreže v triasne apnence, nato pa se v holocen, odraža v manjših prodnih Tolminski kotlini prebija skozi naplavine, terasah. rečne terase in nesprijete morene (Vidrih, 2004). LEGENDA:

Pobočni grušč ponekod Fliš: vložki apnenčevih Grebenski apnenec s sprijet v brečo breč (a); lapor (b) koralami in hidrozoji

Fliš: vložki apnenčevih Aluvij breč (a); trdi lapor (b) Mikritni in colitni apnenec

Ploščasti mikritni in kalkarenitni Mikritni in colitni apnenec Karta 01 Nesprijete morene volčanski apnenec z roženci z vložki apnenčevih breč Izsek geološke karte Glinasti skrilavec, kalkarenit in Skladovni dachsteinski Starejši rečni sedimenti: apnenec s plastmi in vložki za območje doline konglomerat, prod in pesek roženec (a); apnenčeva breča in lapornati apnenec (b) dolomita Tolminke in njene Mikuritni apnenec in ploščasti Skladoviti in masivni širše okolice Vršaj apnenec (a); grebenski apnenec (b) dolomit Vir: Buser, 1986b

16 17 2.2 TEKTONSKA AKTIVNOST

Dolina Tolminke leži na stičišču dveh narivnih struktur – Južnih Alp in Zunanjih Dinaridov, zato so za to območje značilni številni dinarski prelomi, med katerima sta najpomembnejša Idrijski in Ravenski.

Medtem ko je Idrijski prelom Za nastanek potresov v tem pogorju je najpomembnejši dinarski prelom bistveno razmerje med Idrijsko tektonsko na celotnem slovenskem ozemlju, je cono in Južnoalpsko narivno mejo, ki jo Ravenski eden pomembnejših prelomov nekateri prelomi sekajo (Idrijski, Kneški v Zgornjem Posočju. Slednji se zelo in Ravenski prelom), drugi pa se ob dobro odraža prav v dolini Tolminke, njej končajo. kjer se mu pridružujejo Kneški, Močna tektonska dogajanja v geološki Tolminski, Krnski in Polovniški prelom zgodovini (predvsem narivanja) se danes (Buser, 1986a; Vidrih, 2008). odražajo v narivnih pokrovih, ki so nastali Potresna aktivnost Ravenskega in iz poleglih in pretrganih gub (Buser, Kneškega preloma se je v zadnjem 1986a). Zgornji del doline Tolminke obdobju pokazala v potresih leta 1998 in zaznamuje Južnoalpska narivna meja, ki s 2004. Obakrat je bilo žarišče v Krnskem Krnsko-Koblanskim narivnim prelomom pogorju, v mejni coni med Ravenskim in predstavlja južni rob cone narivnih Kneškim prelomom (Vidrih, 2008). prelomov v Južnih Alpah (Placer, 2008).

Potresna aktivnost Ravenskega in Kneškega preloma se je v zadnjem obdobju pokazala v potresih leta 1998 in 2004. Obakrat je bilo žarišče v Krnskem pogorju, v mejni coni med Ravenskim in Kneškim prelomom (Vidrih, 2008).

18 19 03. GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Površje doline Tolminke je zaradi različnih procesov, ki so se v preteklosti dogajali, zelo razgibano.

Z geomorfološkega vidika so najzanimivejša tvorba rečnega preoblikovanja Tolminska korita, ki obsegajo korita Tolminke in njenega pritoka Zadlaščice.

Slika 05 Morenski nasip Železje, v katerega se je vrezala Ob vstopu v dolino je najbolj opazen Kraški relief se v dolini Tolminke Tolminka rečni relief s sotesko Tolminke, za pojavlja v njenem zgornjem delu, kjer osrednji del doline pa so značilni geološko podlago gradijo karbonatne tudi hudourniki, ki so na neodpornih kamnine. Površinske kraške oblike, ki kamninah ustvarili številne grape. Z so najizrazitejše nad zgornjo gozdno geomorfološkega vidika so najzanimivejša mejo, uvrščamo med visokogorski kras, tvorba rečnega preoblikovanja Tolminska od podzemnih kraških pojavov pa lahko korita, ki obsegajo korita Tolminke in v omenjeni dolini zasledimo brezna in V dolini Tolminke so nastale večinoma Po tem, ko se je leta 1970 z novo njenega pritoka Zadlaščice. Nastala so vodoravne jame. vodoravne jame, med katerimi po svoji izmerjeno dolžino rovov uvrstila na zaradi hitrega vrezovanja reke v močno Od vseh registriranih jam jih je več kot 20 povezanih v sistema Migovec in Vrtnarija, dolžini in globini izstopa Pološka jama, prvo mesto najglobljih jam v Jugoslaviji pretrt triasni apnenec, ki ga zaznamujejo ki se nahaja v gori Osojnici nad (Habič, 1970), se danes z dolžino prelomi v vseh smereh (Vidrih, 2004). ki ležita na kraški planoti Tolminskega Migovca. Leta 2012 je z novo odkrito planino Polog. 10.800 m in globino 704 m uvršča na Ledeniško površje se odraža predvsem v šesto mesto najdaljših jam in 14. mesto zatrepnem delu doline in med Pologom povezavo med sistemoma rovov to postal najdaljši jamski sistem v Slovenji. najglobljih jam v Sloveniji ( Jamarska ter izviri Tolminke, kjer najdemo veliko zveza Slovenije, 2014). balvanov, moren in nasipov (Kunaver, V letu 2013 so z novimi raziskavami 1993). Dokaz za obstoj ledenika je dosegli dolžino 27,3 km in globino 972 m tudi oblika prečnega prereza doline, ki (Imperial College Caving Club, 2014). nakazuje na črko U.

20 21 04 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI TOLMINKE

Porečje Tolminke zajema reliefno zelo raznolika območja, saj združuje 6000visokogorski alpski svet višji od 2000 m in ravninski svet Tolminske kotline, 5000nižji od 200 m. n. m.

4000

3000 Vode glavnih izvirov pritekajo na površje Večina vodotokov ima hudourniški značaj, 2000 izpod podornega skalovja na dnu ravnice zato lahko večji del leta od njih vidimo pri planini pod Osojnico med višinama samo grapo, po kateri tečejo. 1000 680 in 690 m. n. m., najvišji izviri pa se Pretočni režim Tolminke ustreza alpskemu 0 ob visokih vodah pojavijo tudi nad potjo snežno-dežnemu režimu. Skromnejši 2000 2001 2002nad2003 omenjeno2004 2005planino2006 in pod2007 planino2008 2009 2010pretok2011 vodotoka2012 2013 se zaradi snežnega Dobrenjščico. Tolminka se od glavnih zadržka odraža v zimskem nižku, izvirov do izliva v približno 12 km spusti medtemtuji ko domačije poletni nižek manj izrazit za 523−533 m, zato je njen povprečni in pomaknjen proti koncu poletja. Viška vzdolžni padec relativno velik nastopita spomladi in jeseni, ko se zaradi (Fazarinc et al., 1999). hitrega taljenja snega ter po obdobju Porečje Tolminke je hidrografsko zelo močnejšega deževja močno poveča razgibano, saj dobi na poti do izliva 19 vodostaj in pretok vode (Frantar, Hrvatin, pritokov. Graf 1: Srednje mesečne vrednosti pretoka na vodomerni postaji2008). Tolmin (povprečje za obdobje 1953 - 2004) (str 14)

14

12

10 Graf 01 8 Srednje mesečne vrednosti pretoka 6 na vodomerni postaji Tolmin srednji mesečni pretoki (m/s) mesečni pretoki srednji 4 (povprečje za obdobje 1953–2004) 2 Vir: Agencija RS za okolje, 2011b; 0 Podgornik, 2011 jan feb mar april maj jun jul avg sept okt nov dec

22 23

Graf 2: Gibanje števila prebivalstva v naseljih Čadrg in Zadlaz-Čadrg (str 21)

250

200

150

100

50

0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011

Čadrg Zadlaz-Čadrg 05 PEDOLOGIJA IN FITOLOGIJA

Za dolino Tolminke so značilne tri vrste avtomorfnih prsti: rendzina, evtrična rjava prst in distrična rjava prst. Območje je pretežno poraščeno z listnatim gozdom.

Najbolj razširjena je rendzina, ki Najbolj zastopana drevesna vrsta je bukev, se največkrat nahaja na apnencu ali v različnih območjih doline Tolminke dolomitu, nastaja pa tudi na morenah pa najdemo različne gozdne združbe. V in pobočnem grušču. Evtrične rjave severnem delu doline prevladuje združba prsti so nastale na ledeniških morenah, bukve in trilistne vetrnice, v južnem pobočnem grušču, prodnatih vršajih, pa združba bukve in črnega gabra. Na flišu in laporju ter jih je v dolini prisojnih pobočjih osrednjega dela doline Tolminke mogoče najti na bolj najdemo bukev s platanolistno zlatico, položnem reliefu v osrednjem delu med Tolminskimi koriti in Pologom doline in v Čadrgu. Distrične rjave prsti pa bukev z navadnim kresničevjem, so nastale na nekarbonatnih kamninah ki uspeva na rendzini. Nad zgornjo in se v dolini Tolminke nahajajo ob gozdno mejo (1600-1800 m. n. m) se na evtričnih rjavih prsteh (Lobnik, 1986). apnenčasti in dolomitni podlagi skalnatih pobočij nahaja grmovna združba Travnata območja so redka in se dlakavega sleča in navadnega slečnika nahajajo na območjih delujočih ter z rušjem (Vegetacijska karta gozdnih opuščenih planin in v neposredni bližini združb, 2002). Z vidika rastlinstva so naselij. Zatrepni del doline pod gozdno posebnost Tolminska korita, saj v njih mejo je večinoma gol, saj se zaradi najdemo tri endemite, ki jim ustreza aktivnih pobočnih procesov ne more preplet alpskega in submediteranskega zaraščati. Visokogorski svet nad gozdno podnebja: ozkolistno preobjedo, soško mejo je skalnat in ga porašča ruševje, smiljko in skalno jelenko redkeje travinje. (LTO Sotočje, 2007).

Najbolj zastopana drevesna vrsta je bukev, v različnih območjih doline Tolminke pa najdemo različne gozdne združbe.

24 25 06 PODNEBJE

Za porečje Tolminke je značilno gorsko podnebje z nekaterimi vplivi submediteranskega podnebja, ki se poznajo daleč v zaledju po dolini Soče.

Dolino Tolminke, predvsem pa njene višje Tako uradnih kot neuradnih vremenskih predele, od koder dobiva vodo, zaznamuje postaj v dolini Tolminke ni, tiste velika količina padavin. Višek je jeseni, najbližje pa zaradi izrazito kotlinske lege manj izrazit maksimum pa se odraža tudi (Tolmin, ) ali gorskega reliefa ob koncu pomladi in v začetku poletja. (Dupeljska planina, Bogatinsko sedlo) niso Največ padavin pade takrat, ko se vlažne reprezentativne za omenjeno območje, zato in tople zračne mase z jugozahodnim podrobnih meteoroloških podatkov na tem vetrom pomikajo pravokotno na grebene mestu ne analiziramo. orografske pregrade. Ob stiku z njimi se zračne mase dvigajo in ohlajajo, iz njih pa se začnejo izločati padavine (Dolinar, 2008).

Dolino Tolminke, predvsem pa njene višje predele, od koder dobiva vodo, zaznamuje velika količina padavin. Višek je jeseni, manj izrazit maksimum pa se odraža tudi ob koncu pomladi in v začetku poletja.

26 27 07 ZAVAROVANA OBMOČJA

Dolina Tolminke leži na območju z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino in številnimi naravnimi pojavi, ki so zaradi svoje izjemnosti deležni posebne zaščite. Zavarovana območja in točke se večinoma prekrivajo, a se ne izključujejo, saj imajo opredeljeno različno stopnjo varstva.

Zavarovana območja narave, določena z Ožje zavarovana območja v dolini Tolminke Zakonom o ohranjanju narave Republike so naravni spomeniki, kjer je prepovedano Slovenije, so razdeljena na širša in ožja izvajati posege, ki bi kakorkoli spremenili zavarovana območja. ali poškodovali njihovo stanje. Po Atlasu Edino širše zavarovano območje, ki okolja Republike Slovenije za okolje je hkrati tudi najobsežnejše državno (ARSO) so to: zavarovano območje v dolini Tolminke, je Triglavski narodni park (TNP). Tolminka - reka, soteska in korita: naravni Razteza se od Tolminskih korit po spomenik Tolminka je edini spomenik, Z Zakonom o celotni dolini navzgor. ki je v celoti vezan na dolino Tolminke Triglavskem narodnem parku je območje oziroma na vodotok od izvirov do izliva. doline Tolminke razdeljeno v drugo in tretje varstveno območje. V slednjem Krn Rdeči rob: v dolino Tolminke spada varstvenem območju, ki je »namenjeno tretjina tega območja, in sicer vzhodno ohranjanju in varovanju biotske pobočje Rdečega roba. Je geološka raznovrstnosti, naravnih vrednot in posebnost, saj se med belim in sivim kulturne dediščine ter izrazitih ekoloških, apnencem nahaja rdečkast lapornati estetskih in kulturnih kakovosti krajine, apnenec, ki gori daje posebno barvo in je ohranjanju poselitve ter spodbujanju po njem dobila ime. Zaradi te kamnine je trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji na omenjenem območju nastala posebna narodnega parka« (Zakon o TNP- mikroflora (Šubelj, 2010). 1, 6. člen, 2010), leži območje med Tolminskimi koriti, planino Pretovč, Zadlaščica - korita: reka Zadlaščica je levi planino Polog in vasjo Čadrg (vključno z pritok Tolminke in hkrati del Tolminskih njo). Izvirni del doline Tolminke in višje korit. Njena korita so nastala tik pred ležeči grebeni spadajo v drugo varstveno sotočjem obeh rek. območje, kjer je dovoljena tradicionalna raba naravnih virov z namenom ohranjanja obstoječega stanja naravne ter kulturne dediščine in preprečitve vnosa novih obremenjujočih dejavnosti.

28 29 LEGENDA:

Dolina Tolminke

Triglavski narodni park

Prvo varstveno območje Drugo varstveno območje

Tretje varstveno območje

Naravni spomeniki

1: Krn—Rdeči rob 2: Tolminka - reka, soteska in korita

3: Zadlaščica - korita

Druge naravne vrednote 1: Tolminski Migovec - podi 2: Tolminka - izviri 3: Tolminka - gube apnenca nad izviri 4: Zatolmin - balvan v Pologu Karta 02 5: Azmična grapa Naravne vrednote 6: Piščak - potok s slapovi državnega pomena 7: Tolminka na območju doline 8: Tolminka - dolina Tolminke 9: Čadrg - gube ploščastega apnenca Vir: Arso, 2011a; 10: Tolminka - korita GURS, 2011; 11: Tolminka - termalni izvir Podgornik, 2011 12: Zadlaščica - korita Naravne vrednote - jame Vodovarstveno območje Zadlaščice

Drugo vodovarstveno območje

V dolini Tolminke so tudi druga območja zavarovanja: ekološko pomembna Območje Natura 2000, imenovano območja, Natura 2000, varovalni gozdovi, Julijske Alpe, prav tako obsega celotno gozdovi posebnega pomena in varstvena dolino do Tolminskih korit. Je evropsko območja vodnih virov. Ekološko omrežje posebnih varstvenih območij, ki pomembno območje namenjeno so pomembna za ohranitev ali doseganje ohranjanju biotske raznovrstnosti, je v ugodnega stanja ptic in drugih živalskih dolini Tolminke (do Tolminskih korit) ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov eno samo, to so Julijske Alpe (ARSO, in habitatnih tipov. Na njih je treba 2014). Njihova zaščita je zagotovljena vzdrževati ugodno stanje z različnimi z ukrepi varstva naravnih vrednot na ukrepi, ki spodbujajo morebitne obstoječe podlagi zakona (Zakon o ohranjanju dejavnosti (paša) in preprečujejo uvajanje narave, 1999). novih (Natura 2000, 2013).

30 31 Varovalni gozdovi se raztezajo na strmem Pri obeh stopnjah varovanja gozdov levem bregu Tolminke. Na desnem bregu so posegi dovoljeni, ne smejo pa biti v je varovalnih gozdov zaradi manjših nasprotju s splošnimi funkcijami gozda naklonov bolj malo, saj ležijo le v ozkem in morajo biti vnaprej načrtovani ter pasu pod Osojnico in Rdečim robom odobreni s strani pristojne gozdarske (ARSO, 2014). Varujejo zemljišča pred strokovne službe (Uredba o varovalnih erozijo, usadi, izpiranjem, krušenjem, gozdovih in gozdovih s posebnim vetrom, zameti in plazovi na strmih namenom, 2005). obronkih ali bregovih voda ter na zgornji meji gozdne vegetacije (Uredba Zavarovana narava je pogosto prepletena o varovalnih gozdovih in gozdovih s tudi z bogato kulturno dediščino, ki je posebnim namenom, 2005). tudi na območju doline Tolminke pustila pomemben pečat. Kulturna krajina z Območje gozda s posebnim namenom, ohranjeno tradicionalno rabo zemljišč, gozdni rezervat Grušnica, se razprostira z ostalinami in obeležji zgodovinskih nad Čadrgom in služi preučevanju in dogodkov, predstavlja preplet človeka in spremljanju naravnega razvoja gozda in narave v prostoru in času. biotske raznovrstnosti (ARSO, 2014).

Preglednica 01 NASELJA in sakralni objekti OBELEŽJA OBMOČJA Identificirana STAVBE IN POKOPALIŠČA kulturna dediščina Napisna plošča na Triglavski narodni Vas Čadrg Spominska cerkev planini Zagrmuč Park na območju doline Sv. Duha v Javorci Tolminke Zaselek Laz Spominska plošča Cerkev sv. Petra nad podpolkovniku Vir: RS Ministrstvo ArheološkA za kulturo. Register Blekova domačija v Zatolminom Paulu Rizzettiju nad nepremične kulturne Javorci planino Sleme OBMOČJA Znamenje v Čadrgu dediščine, 2014 Domačija Čadrg št. 3 Spomenik padlima Naselbina na planini Kapelica Na Sevcah borcema NOB nad Pretovč Domačija Zadlaz- Zatolminom Čadrg št. 3 Vojaški oltar na Naselbina na planini Mrzlem vrhu Spomenik NOB v Gorenji Pretovč Lokarjeva štala Čadrgu Vojaško pokopališče Arheološko najdišče na planini Polog Napisna plošča nad Selca planino Pretovč I Spominsko planine znamenje na Malem Vodni OBJEKTI Stadorju nad planino Planina Sleme Sleme Hidroelektrarna pod planino Polog Planina Za Grmučem Spomenik na planini Medrja Vodni zbiralnik pod Planina Laška seč planino Pretovč Spominska plošča na planini Polog Napisna plošča nad planino Pretovč II Spominska plošča zdravniku Arthurju Weilu pri planini Zagrmuč 32 33 08 DEMOGRAFIJA

Svet ob Tolminki je danes skoraj neposeljen, zapuščeni objekti samotnih kmetij na obeh straneh reke pa pričajo, da je na tem območju nekoč živelo več družin, ki so se preživljale s kmetovanjem.

Edino strnjeno naselje, ki leži visoko nad Padli v prvi in drugi svetovni vojni, beg dolino Tolminke, je vasica Čadrg (682,5 pred fašizmom, ukinitev osnovnih šol v m. n. m.). Nad Tolminskimi koriti je hribovskih naseljih in slaba dostopnost1 za zaselek Laz, del naselja Zadlaz-Čadrg tiste, ki so zaradi zaposlitve v industrijskih (413 m. n. m.). obratih dnevno migrirali v dolino, so bili Čadrg je danes zgleden primer razvoja glavni razlogi za zmanjševanje števila naselja, ki je bilo v 90. letih zaradi močne prebivalcev v vasi (Barbič, Benedejčič, depopulacije skoraj opuščeno. 1993; Krajnc, 2010). Med letoma 1890 in 1931 je v Čadrgu živelo več kot 200 ljudi.

Edino strnjeno naselje, ki leži visoko nad dolino Tolminke, je vasica Čadrg (682,5 m. n. m.). Nad Tolminskimi koriti je zaselek Laz, del naselja Zadlaz-Čadrg (413 m. n. m.).

Cesto do Čadrga so domačini z udarniškim delom začeli graditi leta 1974, njen zadnji odsek pa je 1 bil zabetoniran leta 1990 (Pipan, 2004). Še danes do vasi vodi strma in ozka cesta, ki je na več mestih prepadna. 34 35 6000

5000

4000

3000

2000

1000

0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 tuji domači

Graf 1: Srednje mesečne vrednosti pretoka na vodomerni postaji Tolmin (povprečje za obdobje 1953 - 2004) (str 14)

14

12

10 Graf 3: Gibanje števila prebivalstva po naseljih Čadrg, Zadlaz-Čadrg in v letih 2008 - 2013 (str 22) 8

6 50 45 Po (m/s) mesečni pretoki srednji drugi4 svetovni vojni, od leta 1948 do Po letu 1991 je število Čadržanov 1981, je število prebivalcev v Čadrgu zaradi večje rodnosti in priseljevanja 40 najbolj2 upadlo, kar za 74 odstotkov, do začelo naraščati. Graf35 3: Gibanje števila prebivalstva po naseljih Čadrg, Zadlaz-Čadrg in Tolminske Ravne v letih 2008 - 2013 (str 22) leta 1991 pa še za 40 odstotkov. Leta Leta 2013 je bilo v Čadrgu 18 30 0 Graf 03 1991 je tako v Čadrgu živelo še 23 ljudi. gospodinjstev s 46 prebivalci, z 28 25 Po podatkihjan Statističnegafeb mar uradaapril maj jun moškimijul avg in 18 septženskami.okt Povprečnanov dec Gibanje števila 50 20 Republike Slovenije (SURS) se je trend starost prebivalcev je znašala 39,2 leta, prebivalstva po 45 naseljih Čadrg, 15 zniževanja števila prebivalstva umiril. indeks staranja pa 114,3. 2 40

Zadlaz-Čadrg in prebivalcev število 10 Tolminske Ravne v 35 letih 2008—2013 305 Vir: SURS, 2014 250 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto Graf 2: Gibanje števila prebivalstva v naseljih Čadrg in Zadlaz-Čadrg (str 21) 20 Čadrg Zadlaz-Čadrg Tolminske Ravne 15 število prebivalcev število 10

250 5 Graf 4: Prebivalstvo v naselju Čadrg (str 23) 0 200 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto Tolminske ravne sicer ne ležijo v Vas ima podobno lego kot Čadrg, leži dolini Tolminke,Čadrg so pa v analizoZadlaz-Čadrg Tolminskev sosednji Ravne dolini Zadlaščice, in je v 150 50 Graf 02 podatkov vključene zaradi primerjave z preteklosti prav tako beležila velik upad Gibanje števila 100 obravnavanim45 območjem. prebivalstva. prebivalstva v 40 naseljih Čadrg in 50 Graf35 4: Prebivalstvo v naselju Čadrg (str 23) Zadlaz-Čadrg 3 Vir: Rejec, 2011; 0 30 SURS, 2014 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 25 50 20 Čadrg Zadlaz-Čadrg 45 15 40 število prebivalcev število 10 35 305 250 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto 20 moški ženske 15

Graf 04 prebivalcev število 10 Prebivalstvo v naselju Čadrg 5 Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari do 14 Graf 5: Starostne skupine v naselju Čadrg v letu 2013 (str 24) let)2 pomnoženo s 100. Vir: SURS, 2014 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto SURS od leta 2008 dalje uporablja spremenjeno statistično definicijo prebivalstva, ki v skupno moški ženske skupaj l. 2013: število3 prebivalcev naselja zajema tako ljudi, ki imajo prijavljeno stalno bivališče kot tudi ljudi z začasnim bivališčem, če so ti prijavljeni za eno leto ali več. Podatki za leto 2010 zato niso 18 ž neposredno primerljivi s podatki za predhodna leta, saj je zaradi omenjenega lahko število prebivalstva večje ali manjše (SURS, 2011). Podatki o gibanju števila prebivalstva so povzeti po: 7 oseb 28 m Občina Tolmin, 1997; Krajevni leksikon Slovenije, 1968; Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996; 46 SURS 2001, 2006, 2010; Uršič, 1975. Graf 5: Starostne6 skupine v naselju Čadrg v letu 2013 (str 24) 5 36 4 37 skupaj l. 2013: 3 18 ž

število prebivalcev - skupaj prebivalcev število 2 7 1 46 oseb 28 m 6 0 5 0 - 5 - 10 - 15 - 20- 25- 30- 35- 40- 45- 50- 55- 60- 65- 70- 75- 80- 85 in starost 4 4 9 14 19 24 29 34 39 44 49 54 59 64 69 74 79 84 več - let 3 moški ženske

število prebivalcev - skupaj prebivalcev število 2 1 0 0 - 5 - 10 - 15 - 20- 25- 30- 35- 40- 45- 50- 55- 60- 65- 70- 75- 80- 85 in starost 4 9 14 19 24 29 34 39 44 49 54 59 64 69 74 79 84 več - let

moški ženske Graf 3: Gibanje števila prebivalstva po naseljih Čadrg, Zadlaz-Čadrg in Tolminske Ravne v letih 2008 - 2013 (str 22)

50 45 40 35 30 25 20 15 število prebivalcev število 10 5 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto Čadrg Zadlaz-Čadrg Tolminske Ravne

Graf 4: Prebivalstvo v naselju Čadrg (str 23)

50 45 40 35 Graf 6: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25) 30 25 Graf 6: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25) 20 15 število prebivalcev število 10 2012 5 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto 2012 moški ženske SŠ

Graf 05 OŠ Starostne skupine v Graf 5: Starostne skupine v naselju Čadrg v letu 2013 (str 24) naselju Čadrg v letu SŠ osnovnošolska ali manj 2013 OŠ Graf 06 skupaj: Vir: SURS, 2014 srednješolska skupaj l. 2013: Izobrazbena 18 ž struktura osnovnošolskavišješolska ali manj prebivalstva, starega 40 oseb skupaj: 7 46 oseb 28 m 15 let in več, v srednješolska 6 Čadrgu Vir: SURS, 2014 višješolska 5 40 oseb 4 3

število prebivalcev - skupaj prebivalcev število 2 1 0 Graf 7: Aktivnost prebivalstva v Čadrgu 0 - 5 - 10 - 15 - 20- 25- 30- 35- 40- 45- 50- 55- 60- 65- 70- 75- 80- 85 in starost 4 9 14 19 24 29 34 39 44 49 54 59 64 69 74 79 84 več - let moški ženske Graf 7: Aktivnost prebivalstva v Čadrgu 45 40 35 45 30 40 25 21 25 35 20 30 25 Leta 2012 je imelo 60 odstotkov 37,5 odstotka jih je imelo končano 15 21 25 prebivalcev, starejših od 15 let oziroma nedokončano osnovnošolsko 10 Graf 07 prebivalcev število 17 19 srednješolsko izobrazbo in en prebivalec izobrazbo. 47,5 odstotka je bilo delovno 20 aktivni Aktivnost z višješolsko oziroma visokošolsko aktivnih.4 5 prebivalstva v 15 0 neaktivni izobrazbo. Čadrgu 10 število prebivalcev prebivalcev število 17 19 aktivni Vir: SURS, 2014 5 2011 2012 0 neaktivni 2011 2012 Graf 4: Prebivalstvo v naselju Zadlaz - Čadrg

4 Stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu (vse osebe stare 15 let in več). Graf 4: Prebivalstvo v naselju Zadlaz - Čadrg 40 38 35 39 30 40 25 35 20 30 25 15 število prebivalcev število 20 10 15 5

število prebivalcev število 0 10 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto 5 moški ženske 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto moški ženske Graf 6: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25)

2012

SŠ OŠ

osnovnošolska ali manj

skupaj: srednješolska 40 oseb višješolska

Graf 7: Aktivnost prebivalstva v Čadrgu

45 Povprečna starost prebivalstva je bila v V tej starostni kategoriji je bilo 16 moških 40 letu 2013 malo višja kot v Čadrgu - 47,2 in štiri ženske. V letih 2011‒2013 se leta. Indeks staranja je znašal 160. je delež te starostne skupine nekoliko 35 Največji delež so leta 2013 predstavljali zmanjšal na račun rahlo višje rodnosti. 30 25 21 Graf 9: Starostna strukturaprebivalci prebivalstva stari 15‒64 let. v naselju Zadlaz-Čadrg 25 Podobno kot Čadrg je tudi Zadlaz- V letih 2008‒2013 se je skupno število Graf 9: Starostna struktura prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg 20 Čadrg največ prebivalcev štel konec 19. prebivalcev povečalo s 30 na 33. V letu stoletja,15 ko je v vasi živelo okoli 150 2012 je naselje doseglo najvišje število ljudi. Največji10 padec števila prebivalcev je prebivalcev, in sicer 35 (23 moških in 12 število prebivalcev prebivalcev število 17 19 aktivni bil zabeležen5 med letoma 1953 in 2000, žensk). V letu 2013 je v 17 gospodinjstvih 2011 2012 2013 ko se upadanje umiri. živelo 33 ljudi: 22 moških in 11 žensk. 2011 2012 2013 0 neaktivni 12,1 % 2011 2012 14,3 % 15,2 % 12,1 % 24,2 % 122,94,3 % % 15,2 % Graf 09 24,2 % Starostna struktura 24,2 % 22,9 % 24,2 % prebivalstva v Graf 4: Prebivalstvo v naselju Zadlaz - Čadrg naselju Zadlaz- 63,7 % 62,9 % 60,6 % Čadrg 63,7 % 62,9 % 60,6 % Vir: SURS, 2014

40 0–14 let 15–64 let 65 in več let 35 0–14 let 15–64 let 65 in več let 30 25

20 Graf 10: Starostne skupine v naselju Zadlaz Čadrg v letu 2013 15 Graf 10: Starostne skupine v naselju Zadlaz Čadrg v letu 2013 število prebivalcev število Graf 08 10 Prebivalstvo v skupaj l. 2013: 5 naselju Zadlaz- skupaj l. 2013: 11 ž Čadrg 0 Graf 10 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto 11 ž Vir: SURS, 2014 Starostne skupine 33 oseb 22 m moški ženske v naselju Zadlaz- 33 oseb 22 m Čadrg v letu 2013 Vir: SURS, 2014 4 4 3 3 število prebivalcev - skupaj prebivalcev število 2

število prebivalcev - skupaj prebivalcev število 2 1 1 0 0 0 - 5 - 10 - 15 - 20- 25- 30- 35- 40- 45- 50- 55- 60- 65- 70- 75- 80- 85 in starost 0 - 5 - 410 - 915 - 1420- 1925- 2430- 2935- 3440- 3945- 4450- 4955- 5460- 5965- 6470- 6975- 7480- 7985 in84 starostveč - let 4 9 14 19 24 29 34 39 44 49 54 59 64 69 74 79 84 več - let moški ženske moški ženske

Graf 11: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25) 40 Graf 11: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25) 20122012 VŠ VŠ SŠ OŠSŠ OŠ osnovnošolska ali manj skupaj: osnovnošolska ali manj skupaj: srednješolska srednješolska 30 oseb višješolska 30 oseb višješolska Graf 9: Starostna struktura prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg

2011 2012 2013

12,1 % 14,3 % 15,2 % 24,2 % 22,9 % 24,2 %

63,7 % 62,9 % 60,6 %

0–14 let 15–64 let 65 in več let

Graf 10: Starostne skupine v naselju Zadlaz Čadrg v letu 2013

skupaj l. 2013: 11 ž 33 oseb 22 m

4 3

število prebivalcev - skupaj prebivalcev število 2 1 0 V letu 2012 je imelo0 - v 5Zadlaz-Čadrgu - 10 - 15 - 20- 25-oziroma30- 35- visokošolsko40- 45- izobrazbo.50- 55- 60- 65- 70- 75- 80- 85 in starost 17 odstotkov prebivalcev,4 9 starejših14 19 od 2415 29Stopnja34 39delovne44 aktivnosti49 54 prebivalstva59 64 69 je 74 79 84 več - let let dokončano oziroma nedokončano bila podobna kot v Čadrgu: 47 odstotkov moški ženske osnovnošolsko izobrazbo, 10 odstotkov je bilo delovno aktivnih. srednješolsko izobrazbo in trije višješolsko

Graf 11: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25) 2012

VŠ

SŠ Graf 11 Izobrazbena OŠ struktura prebivalstva, starega osnovnošolska ali manj 15 let in več, v skupaj: naselju Zadlaz- srednješolska Čadrg Vir: SURS, 2014 30 oseb višješolska

Graf 12: Aktivnost prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg v letu 2012

30 25

Graf 12 20 14 16 Aktivnost 15 prebivalstva v 10 naselju Zadlaz- prebivalcev število 15 14 aktivni Čadrg v letu 2012 5 Vir: SURS, 2014 0 neaktivni 2011 2012

Graf 14: Število obiskovalcev Tolminskih korit

3000

42 2500 43

2000

1500

1000

500

0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 tuji domači

Graf 15: prihodki od obiska Javorce

10,000

9,000

8,000

7,000 6,000

EUR 5,000

4,000

3,000

2,000

1,000

0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2,414 4,013 4,094 4,832 2,948 0 3,993 5,654 4,614 5,622 6,569 9,260 8,421 7,935 09 PROMET

Na območju doline Tolminke je po levem Druga, za lastnike pašnikov in gozdov bregu reke Tolminke do vasi Čadrg pomembna cesta, pretežno makadamska speljana šest km dolga asfaltirana in le delno asfaltirana, vodi po desnem lokalna cesta, namenjena vsem vozilom in bregu Tolminke iz Zatolmina do je za življenje vasi ter njeno dostopnost planine Polog. ključna. Po desnem bregu Tolminke se iz Ta cesta je pomembna tako pri Zatolmina proti planinam Pretovč, zaustavljanju negativnega demografskega Medrje in Sleme dviga še ena, za trenda, kot tudi za razvoj turizma. pašništvo pomembna pot. Ozka, deloma betonirana, deloma makadamska pot je po Odloku o kategorizaciji občinskih cest v občini Tolmin nekategorizirana javna pot.

Slika 06 Cesta, ki vodi po desnem bregu Tolminke, do planine Polog

44 45 10 10.1 Ekološko kmetijstvo v Čadrgu GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Zasluge za razvoj, ki ga je čutiti v Čadrgu, gredo predvsem medsebojnemu Gospodarske dejavnosti (ekološko kmetijstvo, planinsko pašništvo in sodelovanju in razmahu ekološkega kmetijstva, v katerem so turizem), vezane tako na stalno kot nestalno prisotnost človeka, so v dolini prepoznali možnost za napredek vasi. Čadrg je tako postal največja in Tolminke pomemben pokazatelj rabe prostora. najprepoznavnejša ekološka vas v Sloveniji.

V tem poglavju so opisane gospodarske Tradicionalno dejavnost predstavlja dejavnosti, ki se odvijajo v dolini planinsko pašništvo, ekološko kmetijstvo Tolminke. Glede na to, da je območje in turizem pa sta se začela razvijati v zelo skromno poseljeno in so pogoji za zadnjih dveh desetletjih. V vseh treh življenje težki, so predstavljene dejavnosti primerih so naravnogeografske razmere pomemben dejavnik preoblikovanja zaradi neokrnjenega okolja velika Prelomnica razvoja ekološkega kmetijstva Njihovi izdelki, med katerimi so oziroma vzdrževanja kulturne krajine, ki prednost, na drugi strani pa zaradi velikih se je zgodila v letih 1998 in 1999, takoj najbolj prepoznavni tisti, ki temeljijo na jo je človek ustvarjal z namenom, da bi naklonov pobočij in težko dostopnega po vzpostavitvi nadzora nad ekološkim tolminski sirarski tradiciji (sir Tolminc, izkoristil prostor. terena otežujoč dejavnik. Spodbuda kmetovanjem v Sloveniji, ko so se na albuminska skuta, sirotka in kisava), se Medtem ko ekološko kmetijstvo zahteva lokalnih in državnih ustanov ima na tem pobudo Triglavskega narodnega parka in prodajajo prek najbolj razširjene slovenske stalno prisotnost človeka, sta ostali dve območju, kjer so zaradi različnih stopenj Kmetijske svetovalne službe Tolmin za blagovne znamke ekoloških živil in dejavnosti bolj sezonski. zavarovanja narave vsi posegi omejeni, ekološki način kmetovanja odločile tri izdelkov Biodar. Vse ekološke kmetije veliko vlogo. kmetije (Krajnc, 2010). Dve leti kasneje svoje izdelke prodajajo na domu, enkrat se je obstoječim ekološkim kmetijam tedensko na kmečki tržnici v Tolminu, pridružila še ena, tako da danes po enkrat tedensko na ekološki tržnici v standardih za ekološko pridelavo in Ljubljani (z izjemo julija in avgusta) predelavo Zveze združenj ekoloških ter trikrat mesečno na tržnici v Novi kmetov Slovenije delujejo skoraj vse Gorici. Ekološko pridelani izdelki, ki so kmetije v vasi. Življenje v gorskem na trgu cenjeni in dosegajo višjo ceno od svetu samo po sebi pomeni neprestano konvencionalno pridelanih, so pokazatelj usklajevanje človekovih potreb z nove vloge kmetijstva v Alpah. naravnimi danostmi, zato za Čadrg prehod iz konvencionalnega kmetovanja v ekološko ni zahteval posebnih prilagoditev (Cipra, 2011).

Slika 07 Sir Tolminc

46 47 10.2 Planinsko pašništvo

Območje občine Tolmin je prepoznavno po planinah s 700-letno tradicijo predelave surovega mleka v planinski sir, izdelan po tehnologiji Tolminca.

Poglavje je povzeto po knjigi Mlečne Danes se zaradi obilja krme in kmetijskih planine v Zgornjem Posočju (Koren, površin v dolini planinsko pašništvo ne 2006) in dopolnjeno z informacijami odvija več pol leta kot včasih, ampak tri Davorina Korena s Triglavskega ali štiri mesece, odvisno od vremenskih narodnega parka. pogojev oziroma trajanja pašne sezone. Namen planinskega gospodarjenja ni več Območje, kjer se odvija visokogorsko sama paša, temveč izdelava in prodaja pašništvo, odmaknjeno od matične kakovostnih mlečnih izdelkov, ki na kmetije, imenujemo planina. Zajema trgu dosegajo visoko povpraševanje. združbo visokogorskih pašnikov in njim Poleg omenjenega je zelo pomemben pripadajočih objektov (hlev, bivalni dejavnik ohranjanja planinskega pašništva prostori, sirarna), ki služijo živini nadaljevanje tradicije in ohranjanje

oziroma začasnemu bivanju pastirjev ter kulturne krajine alpskega prostora, ki Slika 08 predelovanju mleka. Za posoške planine pa v marsikaterem primeru predstavlja Planina Sleme je značilno skupno gospodarjenje na samo še preteklost. Veliko planin je planinah, kjer imajo kmetje iste ali več namreč zapuščenih ali pa služijo drugim vasi skupno pravico do planinske paše. funkcijam, predvsem kot vikendi. Na planinah je bil edini način Razlogi za opustitev dejavnosti so bili konzerviranja mleka izdelovanje mlečnih predvsem težka prometna dostopnost, izdelkov – sira, sirarske (albuminske) pomanjkanje vode, težave z lastništvom skute in surovega masla. Način izdelave in dedovanjem, neustrezna infrastruktura, sira iz polnomastnega surovega kravjega slaba organizacija pašne skupnosti ter mleka se je razvijal stoletja in je danes vsesplošno opuščanje kmetijstva v dolini. postal del tolminske tradicije ter kulture. V dolini Tolminke danes delujejo štiri Sir Tolminc je leta 2003 postal sir z planine in več predplanin, ki so zaradi zaščitenim geografskim poreklom nižje nadmorske višine namenjene paši (Pravilnik o označbi geografskega porekla živine pred odhodom na planino ter Tolminc, 2000), od leta 2012 pa je pri po prihodu z nje. Posamezni kmetje Evropski komisiji registriran kot zaščitena iz okoliških vasi, ki niso člani pašnih označba porekla (Smaragdna pot, 2013). skupnosti, ne pasejo na omenjenih planinah, ampak individualno na zasebnih Blagovna znamka Sir Tolminc je izjemna pašnikih, kjer pa so krave zastopane v priložnost za trženje. Skupaj z dopolnilnimi manjšem številu. dejavnostmi na planinah in turistično ponudbo se kažejo možnosti dodatnih delovnih mest.

Slika 09 Planina Polog 48 Planina Polog je edina delujoča planina Krave s planine Polog pasejo tudi na v dolini Tolminke, ki ima nižinsko lego, sosednji planini Srednjica. Na planini je ostale tri ležijo na višji nadmorski višini in poleg stanu, ki je bil po potresu leta 1998 na težje dostopnem terenu. Planini Sleme popolnoma prenovljen, večji hlev s stojišči in Pretovč imata slemensko lego visoko za okoli 45 krav, ki ga kmetje uporabljajo, nad dolino Tolminke, pod njima pa na pet manjših hlevov pa ni v uporabi. pobočnem pregibu leži planina Medrje. Stan je obnovljen tako, da daje planini Planina Polog leži znotraj katastrske tehnološke možnosti predelave mleka občine (k. o.) Zatolmin na okoli 460 m. v planinski sir, izdelan po tehnologiji n. m. in je razmeroma lahko dostopna Tolminca in albuminsko skuto, poleg tega po vzdrževani, deloma asfaltirani cesti. pa tudi dobre pogoje za razvoj turizma. Prvotno je obsegala 447 ha, danes pa V prihodnosti bi se lahko uredila tudi je veliko nekdanjih pašnih površin ponudba prenočitev. zaraščenih in tako v uporabi le še okoli Pašna sezona traja od začetka maja do 22 ha. Planina je v zasebni lasti oziroma sredine septembra. Vse delo na planini, v solastništvu, dejanski uporabniki pa so za razliko od drugih, opravlja en zaposlen kmetje, večinoma iz vasi Žabče. Bližnje sirar. Mleko se dnevno predeluje v sir planine Srednjica, Na Prodih in Lašca in skuto. so zapuščene.

Planina POLOG

leto 07 08 09 10 11 12 13 Preglednica 02 Število mlečnih krav št. na planini Polog in 20 23 25 22 21 24 21 ocenjene količine krav proizvedenega mleka, planinskega l sira ter albuminske 30000 34500 37500 33000 31500 36000 31500 skute5. Vir: število mleka krav Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko kg svetovalna služba 2700 3105 3375 2970 2835 3240 2835 Tolmin (KGZ NG, KSS sira Tolmin), 2014

kg skute 1350 1552,5 1687,5 1485 1417,5 1620 1417,5

50 51 Na nadmorski višini 1000—1300 m Zemljišča planine spadajo v k. o. Dolje, se po severnem pobočju Mrzlega vrha in Zatolmin in so večinoma v razprostira planina Pretovč in zajema zasebni lasti. Planina ima urejen hlev s tudi pašnike opuščene planine Školj. V 55 stojišči in tehnološko ustrezno urejene uporabi je približno 51 ha pašnikov, kljub prostore za predelavo mleka v albuminsko temu pa je opaziti trend zaraščanja pašnih skuto ter planinski sir, izdelan po tehnologiji površin. Planina je dostopna iz Zatolmina Tolminca. Delo na planini je organizirano po ozki, strmi in zahtevni poti, ki je sicer tako, da kmetje, ki pasejo krave, ustrezno ponekod betonirana, še vedno pa nevarna dolgo odpašujejo na planini in pri tem ter težko dostopna za prevoze z osebnimi opravljajo vsa dela, vključno s sirjenjem. avtomobili.

Planina PRETOVČ

leto 07 08 09 10 11 12 13 Preglednica 03 Število mlečnih krav št. na planini Pretovč 30 28 31 29 26 22 27 in ocenjene količine krav proizvedenega mleka, planinskega sira ter albuminske l 45000 42000 46500 43500 39000 33000 40500 skute5. Vir: število mleka krav KGZ NG, KSS Tolmin, 2014 kg 4050 3780 4185 3915 3510 2970 3645 sira

kg skute 2025 1890 2092 1957,5 1755 1485 1822,5

5 Količine za proizvedeno mleko, planinski sir in skuto so ocenjene na podlagi pridobljenih podatkov o številu mlečnih krav in ob predpostavki, da vsaka krava proizvede okoli 1.500 litrov mleka na sezono ter da se iz 100 litrov mleka proizvede približno 9 kilogramov sira in 4,5 kilograma skute. Predpostavka izhaja iz osnovnega tehnološkega postopka za predelavo mleka v sir. 53 Planini Medrje in Sleme spadata v isto Na obeh planinah sta stanova obnovljena pašno skupnost. Živina se pase na 66 ha in ustrezno urejena za tehnološko pašne površine. Planina Sleme leži višje, na predelavo mleka v albuminsko skuto nadmorski višini 1450 m. Njeni pašniki in planinski sir, izdelan po tehnologiji se razprostirajo ob vznožjih Velikega Tolminca. Posebnosti planine Sleme so visoka lega, Stadorja in po grebenu Visoč vrha proti nespremenjena prvotna postavitev stavb planinam Pretovč in Medrje (1133 m. n. in dobro ohranjena avtentičnost. Podobno m.). Pašna sezona na obeh planinah traja velja tudi za planino Medrje. od junija do konca avgusta. Krave se od Na planini srede julija do srede avgusta pasejo na višji Sleme je v sklopu stanu urejena tudi planini Sleme, sicer pa na planini Medrje. možnost bivanja, kar ji v prihodnosti daje Delo na planinah je organizirano tako, dodatne možnosti za razvoj. da kmetje, ki pasejo krave, ustrezno Slabost obeh planin je slaba dostopnost, dolgo odpašujejo na planini in pri tem kar vpliva na slabšo prodajo izdelkov opravljajo vsa dela, vključno s sirjenjem. na njih. V dolini kmetje nimajo težav s prodajo, saj so izdelki zaradi kakovosti cenjeni in iskani.

Planini MEDRJE in SLEME

leto 07 08 09 10 11 12 13 Preglednica 04 Število mlečnih št. krav na planinah 43 45 47 49 40 53 52 Medrje in Sleme ter krav ocenjene količine proizvedenega mleka, planinskega l 64500 67500 70500 73500 60000 79500 78000 sira in albuminske mleka skute5. Vir: število krav KGZ NG, KSS Tolmin, 2014 kg 5805 6075 6345 6615 5400 7155 7020 sira

kg skute 2902,5 3037,5 3172,5 3307,5 2700 3577,5 3510

54 55 10.3 TURIZEM

Dolina Tolminke je v primerjavi z dolino Soče manj obiskana in manj prepoznavna turistična destinacija. Kljub temu ponuja obiskovalcem veliko možnosti za športne in rekreacijske dejavnosti ter obisk kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.

Glede na majhno območje, ki ga zavzema, Spominska cerkev Svetega Duha na je število znamenitosti in pohodniških poti Javorci, posvečena padlim avstro-ogrskim primerljivo s tistimi v dolini Soče. Pestra vojakom na bojiščih soške fronte, je izbira doživetij bi turista v dolini Tolminke kulturni spomenik državnega pomena in lahko zadržala več dni, a je tako gostinska največja kulturna znamenitost v dolini. ponudba kot ponudba prenočišč precej Leta 2007 je kot najlepši spomenik prve skromna. Nastanitev ponujajo v Čadrgu, svetovne vojne na ozemlju Republike kjer ekološka turistična kmetija Pri Lovrču Slovenije pridobila znak evropske v dveh apartmajih lahko sprejme devet kulturne dediščine. Je tudi ena izmed oseb. Tudi gostinska ponudba je skromna. točk Ustanove »Fundacije Poti miru Ponujajo jo na omenjeni kmetiji v Čadrgu, v Posočju«, ki povezuje ostaline in v Letnem vrtu Pr Jakču na Lazu in v spomenike iz prve svetovne vojne (Omejc, Okrepčevalnici Tolminska korita (LTO Habjanič, 2009). Sotočje, 2014). LTO Sotočje upravlja z obema Lokalna turistična organizacija (LTO) znamenitostma – s cerkvijo od leta 2001, Sotočje, ki od leta 2001 skrbi za s Tolminskimi koriti pa od leta 2006. pospeševanje razvoja turizma, je dolino Na vstopnih mestih pobira vstopnino in Tolminke vključila v svojo turistično beleži število obiskovalcev. Organizira ponudbo. Za njeno promocijo so izdali tudi vodene oglede spominske cerkve dve zgibanki, ki nudita informacije o Svetega Duha v Javorci, vodenje po učni Tolminskih koritih in spominski cerkvi poti v Tolminskih koritih in po Svetega Duha v Javorci, omenjena pa je Dantejevi jami. tudi krožna pot od planine Polog preko izvirov Tolminke in planine Prodi. Tolminska korita so največja naravna znamenitost in najbolj obiskana turistična točka v občini Tolmin. Ob Tolminki in Zadlaščici je bila v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom urejena učna pot z informacijskimi tablami o zgodovini, znamenitostih ter vrednotah območja (LTO Sotočje, 2007).

56 57 Graf 12: Aktivnost prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg v letu 2012 Graf 12: Aktivnost prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg v letu 2012

30 30 25 25 20 14 16 20 14 16 15 15 10 število prebivalcev prebivalcev število 15 14 aktivni 10 število prebivalcev prebivalcev število 5 15 14 aktivni 5 0 neaktivni neaktivni 0 2011 2012 2011 2012

Graf 14: Število obiskovalcev Tolminskih korit Graf 14: Število obiskovalcev Tolminskih korit 6000 3000 3000 5000 2500 2500 4000 2000 2000 3000 1500 Graf 13 1500 2000 1000 Število Graf 15 obiskovalcev 1000 1000 Število obiskovalcev 500 Javorce Tolminskih korit 6 500 Vir: LTO Sotočje, 2014 0 Vir: LTO Sotočje, 2014 0 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013tuji domači tuji domači tuji domači

Večina tujih obiskovalcev Javorce prihaja iz Italije, Avstrije in Nemčije. Podatki o narodnosti obiskovalcev Tolminskih korit med letoma 2010 in 2013 kažejo, da največ tujih obiskovalcev prihajaGraf iz Nemčije, 15: prihodki Italije odin Nizozemske. obiska Javorce Pred letom 2010 se narodnost Graf 15: prihodki od obiska Javorce obiskovalcev ni beležila. Graf 1: Srednje mesečne vrednosti pretoka na vodomerni postaji Tolmin (povprečje za obdobje 1953 - 2004) Graf 16: prihodki10,000 od obiska Tolminskih korit 10,000(str 14) 9,000 9,000 90,000 14 8,000 8,000 80,000 12 7,000 7,000 70,000 10 6,000 6,000 EUR 60,000 8 5,000 EUR 5,000 50,000 6 EUR 4,000 4,000 40,000 srednji mesečni pretoki (m/s) mesečni pretoki srednji 4 3,000 3,000 30,000 2 2,000 2,000 20,000 1,000 Graf 14 0 1,000 jan feb mar april maj jun jul avg sept okt nov dec Graf 16 10,000 Prihodki od 0 obiska Javorce Prihodki od obiska 7 0 Tolminskih korit 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: LTO Sotočje, 8 2014 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: LTO Sotočje, 2014 20062,414 4,01320074,09420084,832 2,9482009 0 20103,993 5,6542011 4,61420125,622 20136,569 9,260 8,421 7,935 2,414 4,013 4,094 4,832 2,948 0 3,993 5,654 4,614 5,622 6,569 9,260 8,421 7,935 35,832 50,843 59,653 70,203 67,016 80,875 79,704 87,522

Graf 2: Gibanje števila prebivalstva v naseljih Čadrg in Zadlaz-Čadrg (str 21)

6 Zaradi popotresne obnove cerkve v Javorci v letu 2005 podatki o številu obiskovalcev niso na voljo. 7 Prihodki so izračunani na podlagi števila obiskovalcev in povprečne dosežene vrednosti vstopnine za obisk 8 Prihodki so izračunani na podlagi števila obiskovalcev in povprečne dosežene vrednosti vstopnine v Javorce, ki znaša 1,50 evra. Tolminska korita, ki znaša 2,90 evra. 250 58 59 200

150

100

50

0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011

Čadrg Zadlaz-Čadrg Na območju doline Tolminke se križajo Pomembna priložnost na območju doline številne pohodniške poti, ki so pomemben Tolminke je tudi ureditev kolesarskih poti. del Slovenske geološke poti, Poti miru Kolesarjenje je pomembna prostočasna v Posočju in Evropske pešpoti E7. Del aktivnost tako za domačine kot za Slovenske geološke poti pelje z vrha turiste in s tem dodana vrednost doline Krna pod Vrhom nad Peski, mimo Tolminke. Na tem območju ni poti, ki bi Rdečega roba do planin Sleme, Pretovč bile namenjene zgolj kolesarjem in kot in Zagrmuč. Pot se nato po makadamski take tudi kategorizirane, je pa veliko poti, cesti, ki je vrezana v pobočje Vodil ki bi jih lahko z manjšimi posegi ali zgolj vrha, spusti do Zatolmina in nadaljuje z označitvijo hitro uredili in povezali skozi Tolmin ter naprej do Tolminskih v sistem. Nekatere relacije se že sedaj korit, mimo naselja Zadlaz-Čadrg do tradicionalno uporabljajo za rekreativno Tolminskih Raven in Razorja. kolesarjenje, na primer manj zahtevna pot v Polog. Pot miru v Posočju (del odseka III), ki je Poleg tega pa poteka veliko aktivnosti speljana od Kobarida preko Drežnice do za legalizacijo vožnje po gorskih in Tolmina, na območju doline Tolminke planinskih poteh. V ta sklop sodijo poteka s pobočja Mrzlega vrha mimo naslednje relacije: planin Pretovč, Medrje in Laška seč v Javorco do avstro-ogrske cerkvice Svetega Vas Krn (ali Zatolmin)–planina Pretovč– Duha. Nadaljuje se po makadamski cesti planina Sleme–planina Medrje–planina iz Pologa in pri cerkvi svetega Petra Laška seč–planina Črča–Javorca–Polog– zavije proti avstro-ogrskemu vojaškemu Tolmin; pokopališču Loče pri Tolminu. Planina Razor–Tolminske Ravne–Zadlaz- Del Evropske pešpoti E7 se ponekod Čadrg–Čadrg–domačija Pologar– deloma pokriva z že omenjenima trasama Tolminka–Tolmin. Slovenske geološke poti in Poti miru v Posočju. Čez pobočje Mrzlega vrha oziroma planine Pretovč poteka preko Javorce v Tolmin in dalje ob Tolminki mimo Loč do Tolminskih korit v Čadrg, od tam pa v Tolminske Ravne in na Razor.

60 61 10.4 gozdarstvo in lovstvo

Podatki, zajeti v tem poglavju, so črpani Razsežnost gozdov na območju doline iz Gozdnogospodarskega načrta Tolminke je 2002 ha, kar predstavlja gozdnogospodarskega območja Tolmin 58-odstotno gozdnatost. Pri določitvi 2011–2020 (GGN GGE Tolmin), območja Tolminke smo upoštevali Lovsko upravljavskega načrta za XI. razvodnico po vrhovih in grebenih, ki Triglavsko upravljavsko območje 2011- omejuje dolino Tolminke. 2020, dopolnjeni z informacijami Zaradi mešanja vplivov alpske in predstavnikov Zavoda za gozdove submediteranske klime so pogoji za Slovenije - Gozdnogospodarske enote rast gozdov ugodni. Zastopana sta dva Tolmin (GGE Tolmin) in dveh lovskih krajinska tipa: v alpskem svetu nad družin (LD): LD Tolmin in LD . dolino Tolminke gorska gozdnata krajina (2015 ha), na ostalem hribovitem delu Območje doline Tolminke spada pod pa gozdnata krajina (1442 ha). Poleg okrilje Zavoda za gozdove Slovenije, prevladujočih gozdnih površin je tudi GGE Tolmin, katere površina gozdov nekaj površin v zaraščanju (12,7 ha), znaša 7.732,25 ha. Prevladujejo zasebni predvsem v okolici planin. V druga gozdovi v lasti več kot 2.300 lastnikov. gozdna zemljišča pa uvrščamo rušje, ki Posesti niso zaokrožene, ampak na obravnavanem območju obsega kar razdrobljene, tako da povprečna posest ne 194 ha. V prihodnosti je pričakovati presega 3,35 ha. naraščanje gozdnatosti predvsem zaradi Vzdolž reke Tolminke se stikata dve k. o.: zaraščanja opuščenih pašnikov in senožeti. na desnem bregu k. o. Zatolmin (1.918,82 Trenutno večino pašnih površin na tem ha) in levem k. o. Čadrg (2.161,16 ha). območju še vzdržujejo. Velik je tudi delež Po podatkih iz omenjenega GGN, nerodovitnega sveta nad zgornjo znaša skupna površina gozdov v obeh gozdno mejo. omenjenih k. o. 2.458,32 ha.

Preglednica 05 kategorija površina (ha) delež (%) Razsežnosti gozdov na območju doline Večnamenski gozdovi 16,53 0,8 Tolminke Vir: Zavod za gozdove Gozdovi s posebnim namenom 914,91 45,7 Slovenije, GGN GGE Tolmin, 2011 Gozdni rezervati 63,64 3,2

Varovalni gozdovi 1007,47 50,3

Skupaj 2002,55 100

62 63 Dobra polovica gozdov je varovalnih Tudi v prihodnje je pričakovati, da bodo gozdov, ki se razprostirajo nad izviri glede na kakovost gozda, interes in Tolminke, po levem bregu vse do sotočja spravilne možnosti, prevladovali poseki z Zadlaščico. Imajo funkcijo varovanja za pridobivanje prostorninskega lesa gozdnih zemljišč in sestojev prve stopnje (kurjavo). Boljši pogoji za gospodarjenje poudarjenosti, predvsem zaradi strmine so na posameznih odsekih na desnem terena ter skalovitosti. Zaradi izjemno bregu Tolminke, okrog planine Na Prodih poudarjene varovalne funkcije krčenje ter nad vasjo Čadrg. Če v splošnem gozdov tu ni dovoljeno. Na nasprotnem, primerjamo krčitve gozdov v GGE desnem bregu ter v višjih predelih na Tolmin z zaraščanjem, je slednje skoraj levem bregu (nad cesto v Čadrg) so 20-krat večje. S tem, predvsem pa zaradi območja gozdov s posebnim namenom nizke intenzitete sečnje, se v zadnjih letih (GPN), kjer so posegi, kot je krčenje povečuje tudi lesna zaloga. gozda predvsem na nekdanjih površinah senožeti in planin, dovoljeni. Prevladuje traktorsko in žično spravilo Večji del gozdov sestavljajo gorska lesa. Predvsem na strmih pobočjih je bukovja, mešana z iglavci (617 ha), del najugodnejši kombiniran način obeh. pobočja za Čadrgom poraščajo alpska V predelih, kjer dostop s traktorjem ni bukovja sušnih leg (144 ha), nad kmetijo mogoč, prevladuje ročno spravilo. Zastenar pa uspeva zmerno kisloljubno Na obravnavanem območju ni urejene bukovje, mešano z iglavci (170 ha). nobene gozdne ceste, obstajajo le lokalne Na levem bregu nad planino Polog je ceste in poti do planin. Prav tako je zelo gozdni rezervat Grušnica (63 ha). Gre za slabo odprto z vlakami, ki jih je le slabih strmo in prepadno pobočje nad Kalarsko 10 km nad vasjo Čadrg in v okolici grapo, kjer posegi niso dovoljeni. V Zastenarjeve domačije. Lastniki gozdov gozdnih rezervatih je izjemno poudarjena pogosto izražajo potrebe po gradnji raziskovalna funkcija, kjer se proučuje in sekundarnih prometnic – gozdnih vlak, spremlja naravni razvoj gozda ter biotske predvsem tam, kjer je mogoče spravilo raznovrstnosti. lesa s traktorji. Dodatno zahteve in pogoji za uporabo občinskih cest in javnih Predvsem zaradi težkih terenskih poti, kot je na primer cesta v Čadrg, razmer, pa tudi zaradi razdrobljenosti onemogočajo ali otežujejo uporabo gozdne posesti, je delež gospodarskih tovornjakov. V agrarni skupnosti Čadrg, gozdov, ki so ustrezno odprti z gozdnimi ki je lastnik gozdov, zato urejajo in gradijo prometnicami, majhen. Posledično je gozdne vlake, primerne za traktorsko intenzivnost gospodarjenja z gozdovi spravilo. Posamezna območja v okolici razmeroma majhna in s tem je onemogočeno planine Polog in Rešljeve planine so pridobivanje lesa s pričakovanim obravnavana kot prednostna območja za ekonomskim učinkom. Realizacija poseka gradnjo gozdnih vlak. Te so: Zastena (v v preteklem ureditvenem obdobju je bila dolžini 800 m), Zastenar (v dolžini 500 v GGE Tolmin kar 70 odstotkov nižja m), Slapišče (v dolžini 600 m) in Polog (v od načrtovane, predvsem v državnih in dolžini 400 m). občinskih gozdovih. Sečnja nikjer ne presega 25 odstotkov. Izvajata se pretežno redčenje in pomladitveni posek.

64 65 Na območju doline Tolminke ne prihaja Da bi zagotovili trajnost donosov iz do konfliktov zaradi morebitnega gozda, so za tolminske gozdove že takrat izključevanja funkcij, ki bi lahko vplivale izdelali gozdnogospodarske načrte, ki so na gospodarstvo, saj so tu navzoče se ohranili do danes. V dolini Tolminke predvsem ekološke in okolju prijazne so bili deželnoknežji gozdovi, ki so bili socialne funkcije (zaščitna, naravna rezervirani za državo in za katere je dediščina, kulturna dediščina, higiensko- bila že leta 1767 z italijansko družbo zdravstvena, estetska in raziskovalna), vse Businelli podpisana koncesijska pogodba vsaj druge stopnje poudarjenosti. Poleg za sekanje za dobo 28 let. Leta 1770 tega ni predviden noben ukrep za krepitev je Franz Flameck za tolminsko izdelal teh funkcij. Večinoma gre za prekrivanje prvi gozdnogospodarski načrt, ki je varovalne in zaščitne funkcije na prvi bil hkrati prvi v Sloveniji in je temeljil stopnji, varovalne na prvi ter biotske na načelih trajnosti. V drugi polovici raznovrstnosti na drugi stopnji. 19. stoletja, ko je z industrializacijo Edini konfliktni prostor predstavlja nastopila agrarna kriza, so se začele slabše območje Tolminskih korit s prvo kmetijske površine opuščati in posledično stopnjo poudarjenosti z vsaj eno za zaraščati. Posledice mačehovskega odnosa okolje obremenjujočo socialno funkcijo do gozdov skozi stoletja, z izjemo do (turistična). Poleg ekološke in socialne deželnoknežjih, so uničeni in degradirani funkcije imajo gozdovi tudi funkcijo gozdovi. Še danes ima drevje slabšo varovanja naravne ter kulturne dediščine. genetsko zasnovo, podedovano od Večina gozdov na območju TNP ima prvo panjevskih, košatih dreves zaraščajočih stopnjo poudarjenosti funkcije ohranjanja pašnikov in gmajn. biotske raznovrstnosti. Njihova funkcija je Današnji sestojni tipi so tako v veliki tudi estetska. meri odraz naravnih dejavnikov in Gozdovi na območju doline Tolminke so gospodarjenja v preteklosti. Precejšen je pomembni tudi zaradi bogate zgodovine, delež slabših gozdov: pionirski gozdovi ki priča, da je bilo v preteklosti z grmišči, panjevci, grmičav gozd (sem gospodarjenje z gozdovi tu bistveno bolj spada tudi rušje), ki so predvsem na intenzivno. Predvsem v srednjem veku strmih pobočjih in na zgornji gozdni meji. in kasneje je bilo krčenje in trebljenje Nekaj je tudi kakovostnejših debeljakov in gozdov tako intenzivno, da je morala drogovnjakov. Deleža sestojev v obnovi in leta 1628 avstrijska vlada to celo mladja sta zelo majhna. prepovedati.

Leta 1770 je Franz Flameck za tolminsko izdelal prvi gozdnogospodarski načrt, ki je bil hkrati prvi v Sloveniji in je temeljil na načelih trajnosti.

66 67 Tudi načrtovanje gospodarjenja z divjadjo Poleg skrbi za živali sodijo med aktivnosti in njenim življenjskim okoljem na območju lovcev na tem območju še vzdrževanje doline Tolminke vodi Zavod za gozdove številnih poti (na planino Lašca, pod Slovenije, Območna enota Tolmin. Na Osojnico, Dobrenjščico), posekov na območju doline Tolminke prevladujejo katerih so običajno postavljene preže gamsi, srnjad, svizci, jelenjad in divji (dve v Pologu, po ena nad Vrtiči in pod prašiči. Na tem območju sta aktivni dve Dobrenjščico), oskrba krmišča v Pologu LD: LD Tolmin in LD Ljubinj, ki na ter več solnic. omenjenem območju upravljata z deloma svojih lovišč. Obe lovišči spadata v Divji prašiči spadajo med največje Triglavsko lovsko upravljavsko območje. povzročitelje škode na tem območju. Velik problem predstavljajo tudi jeleni, LD Tolmin šteje 56 lovcev od katerih je ki jih je relativno veliko in izpodrivajo aktivnih 30. Lovska družina razpolaga gamse, zaradi njihove velike telesne mase s tremi lovskimi kočami: pri izvirih pa predstavljajo tudi težavo pri odstrelu Tolminke, na Vrtičih in na planini oziroma spravilu plena. Dobrenjščica. Prvi dve predstavljata potencial za ustvarjanje dohodka, saj Sosednja LD Ljubinj zajema 345 ha imata urejena tudi ležišča zemljišč, ki so zaradi geografsko zelo za goste. razgibanega območja težko dostopna. Kot vir dohodka je, predvsem v času od Obsegajo levi breg Tolminke do vrha oktobra do decembra, pomemben lovni pobočja nad Čadrgom, vse do meje z turizem. Temu lovska družina nameni LD Tolmin. Meja med obema lovskima 10‒12 gamsov, štiri srnjake in enega družinama poteka od sotočja Soče in kozoroga. Slednjega zaradi redkosti Tolminke, ob slednji gorvodno do grape ponujajo skupaj z LD Smast. Med gosti pod Ozidjem, po grapi mimo Čadrga prevladujejo lovci iz Italije, pa tudi iz do Rešljeve planine in planine na Kalu. Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Lovski LD Ljubinj vključuje 79 lovcev, polovica gost mora poleg dnevnice v višini 50 pa je aktivnih. Lovni turizem na tem evrov, ki vključuje vstop v lovišče, vodnika območju zaradi težko dostopnega terena in oskrbo v koči, plačati še trofejo. Za ni aktualen. slovenske lovce je aktualen tudi osebni odstop svizca.

Na območju doline Tolminke prevladujejo gamsi, srnjad, svizci, jelenjad in divji prašiči.

68 69 11 SWOT ANALIZA

TURIZEM KMETIJSTVO

Prednosti Slabosti Prednosti Slabosti

naravna, kulturna in zgodovinska dediščina težka dostopnost ekološka vas Čadrg nedostopnost številne kolesarske, pohodniške in pomanjkanje gostinske ponudbe sorazmerna urejenost infrastrukture nizko število prebivalcev tematske poti nepovezanost deležnikov delujoče planine razdrobljeno lastništvo bližina Tolmina sezonskost turizma sir Tolminc omejena raba naravnih virov Triglavski narodni park (zaščita) infrastruktura in zemljišča v solastništvu avtentičnost in ohranjenost kulturne krajine slaba povezanost turizma in kmetijstva vas Čadrg tradicija sodelovanja v pašnih skupnostih

Priložnosti Nevarnosti Priložnosti Nevarnosti

zaključena turistična ponudba opustitev planin in zaraščanje, odseljevanje povezovanje turizma in kmetijstva neizvajanje razvojnega dela Zakona o Triglavskem narodnem parku nišni turizem pritiski na okolje, uničevanje naravne dviganje dodane vrednosti izdelkov s dediščine Triglavski narodni park (razvoj) pridobitvijo oznak zaščite opuščanje pašništva nesodelovanje, navzkrižje interesov povezovanje in izobraževanje kmetov zapostavljanje sektorja kmetijstva prometna obremenjenost avtohtone kulture, zeliščarstvo zaraščanje zaradi opuščanja dejavnosti določitev nosilcev vsebin praznih objektov cenejši izdelki iz doline in drugih trgov (Blekova domačija …) upadanje števila prebivalstva dodatna sredstva za kmetijstvo na javnih razpisih

70 71 12 UKREPI • opredelitev »managerja« doline;

Nekateri ukrepi, ki bi pripomogli k razvoju doline Tolminke: • ureditev celovite tematske učne poti naravnih, zgodovinskih, kulturnih in kulinaričnih značilnosti doline;

• ureditev parkirišč v Pologu in Čadrgu; • vzdrževanje ostalin prve svetovne vojne; • osvetlitev notranjosti bunkerjev v Pologu; • poenotenje in postavitev manjkajočih označb in smerokazov; • odkup zemljišč, potrebnih za urejanje infrastrukture; • vzpostavitev GPS- sistema vodenja;

• subvencioniranje rabe obnovljivih virov energije; • priprava vodenega programa obiska doline (hrana, prevoz …);

• čiščenje odpadnih voda; • prodaja izdelkov v okviru obstoječih turističnih dejavnosti v dolini;

• dograjevanje sistema gozdnih vlak nad vasjo Čadrg, • vzpostavitev javnega prevoza in umirjanje prometa v turistični sezoni; v okolici Zastenarjeve domačije in nad Pologom; • organiziranje tematskih delavnic za izobraževalne ustanove; • ureditev boljšega dostopa do planin za večnamensko rabo (kolesarstvo, pohodništvo, intervencije); • razvijanje turizma na planinah z osnovno gostinsko ponudbo in možnostjo prenočevanja; • ureditev statusa poti, primernih za gorsko kolesarjenje; • spodbujanje ekološkega kmetijstva in planinskega pašništva; • ureditev pohodniških in kolesarskih poti z bližnjih destinacij (Čadrg, podkrnske planine); • promocija in ponudba tradicionalne hrane in izdelkov; • definiranje nosilcev vsebinepraznih objektov (npr. Blekova domačija) • in oblikovanje programov; registriranje planinskega sira (Tolminc);

• • trženje doline Tolminke kot celovit turistični produkt; organiziranje izobraževanj in usposabljanj za prebivalce doline;

• • Čadrg, Javorca in Tolminska korita kot ključni tržni elementi spodbujanje gojenja avtohtonih vrst rastlin in živalskih pasem; turističnega produkta doline Tolminke; • …

72 73 – Omejc, A., Habjanič, M.: (2009): Javorca, spominska – cerkev Sv. Duha – prospekt. Tolmin, LTO Sotočje. Triglavski narodni park – Davorin Koren (2014): VIRI IN LITERATURA ustni vir. – Pipan, P. (2004): Čadrg. Geografski obzornik, – 51,4. Ljubljana, 25‒31. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim – Placer, L. (2008): Osnove tektonske razčlenitve namenom, Ur. l. RS št. 88/2005 (2014–05). Dostopno na – – Slovenije. Geologija, 51, 2. Ljubljana, 205‒217. naslovu: http://www.uradni–list.si/1/content?id=58055#!/ Agencija Republike Slovenije za okolje (2011a–07): Habič, P. (1970): Pološka jama ‒ najgloblja v Jugoslaviji. Uredba–o–varovalnih–gozdovih–in–gozdovih–s– GIS ARSO. Dostopno na naslovu: http://gis.arso.gov.si/ Naše jame, 12. Ljubljana, 23‒34. – posebnim–namenom. wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx. – Imperial College Caving Club (2014–09): 2013 Podgornik, J. (2011): Geografski oris doline Tolminke, Surveys. Dostopno na naslovu: diplomsko delo. Univerza na Primorskem, Fakulteta za – – humanistične študije. Uršič, H. (1975): Gibanje prebivalstva na Tolminskem. Agencija Republike Slovenije za okolje (2011b–03): https://www.union.ic.ac.uk/rcc/caving/slovenia/slov2014. V: Dolenc, J. (ur.): Tolminski zbornik 1975, Tolmin, str. Arhiv površinskih voda. Dostopno na naslovu: http:// – 429‒432. vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_ – Jamarska zveza Slovenije (2014–9): Najdaljše in Pravilnik o označbi geografskega porekla Tolminc, Ur. l. vodotok=Tolminka. najgloblje jame v Sloveniji. Dostopno na naslovu: http:// RS, št. 101/2003 (2014–08). Dostopno na naslovu: http:// – www.uradni–list.si/1/objava.jsp?urlurid=20034509. Vegetacijska karta gozdnih združb v merilu 1:400.000 stara.jamarska–zveza.si/post/0/najdaljse–in–najgloblje– (2002). Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. – jame. Agencija Republike Slovenije za okolje (2014–01): – Atlas okolja. Dostopno na naslovu: http://gis.arso.gov.si/ Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, – – 1996. Vidrih, R. (2004): Tolminka od izvira do izliva. Življenje atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko in tehnika, 55, 8. Ljubljana. 34‒45. svetovalna služba Tolmin (KSS Tolmin) (2014): – posredovanje podatkov po e–pošti. – Rejec, P. (2011): Kako je bohinjska proga vplivala Barbič, M., Benedejčič, M. (1993): Družbeno geografske – Vidrih, R. (2008): Potresna dejavnost Zgornjega Posočja. značilnosti doline Zadlašce in Čadrga. V: Lipušček na življenje prebivalstva v Baški grapi, diplomsko delo. – Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija R. (ur.): Dolini Tolminke in Zadlašce. Tolmin, ZOTK Koren, D. (2006): Mlečne planine v Zgornjem Posočju. Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in Slovenije – RO gibanje Znanost mladini, Triglavski Bled, Triglavski narodni park. geologijo. narodni park, 88‒101. – RS Ministrstvo za kulturo. Register nepremične – Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, zahodni del kulturne dediščine (2014–05). Dostopno na naslovu: – Zakon o ohranjanju narave, Ur. l. RS št. 56/1999 – Slovenije, DZS, Ljubljana, 1968, str. 391‒393. http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_ Buser, S. (1986a): Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100 (2014–06). Dostopno na naslovu: http://www.uradni–list. 000. Tolmač listov Tolmin in Udine (Videm). Beograd, registri/register_nepremicne_kulturne_dediscine/izpisek_ – si/1/objava.jsp?urlid=199956&stevilka=2655. Zvezni geološki zavod. Krajnc, Š. (2010): Ekološka vas s trmastimi domačini, iz_registra_nepremicne_kulturne_dediscine. ponosno mladino in komuno odvisnikov. V: Duša, Z. – – (ur.): Tolminski zbornik 2010. Tolmin, Občina Tolmin, – Smaragdna pot (2014–02). Sir Tolminc. Dostopno Zakon o Triglavskem narodnem parku, Ur. l. RS št. Buser, S. (1986b): Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100 52/2010 (2014–06). Dostopno na naslovu: http://www. 000, list Tolmin in Udine (Videm). Beograd, Zvezni 184‒195. na naslovu: http://www.smaragdna–pot.com/vino_in_ kulinarika/lokalne_specialitete/2012042508185250. uradni–list.si/1/objava.jsp?urlid=201052&stevilka=2821. geološki zavod. – Kunaver, J. (1993): Prispevek k poznavanju pokrajine in – – geomorfologije dolin Tolminke in Zadlašce. V: Lipušček – Statistični urad Republike Slovenije (2001–12). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin – Cipra Slovenije (2011): Alpska konvencija v Sloveniji Edo Kozorog (2013): ustni vir. in njeno izvajanje na lokalni ravni. Innsbruck, Stalni R. (ur.): Dolini Tolminke in Zadlašce. Tolmin, ZOTK Državljani RS po naseljih, Občina Tolmin. Slovenije – RO gibanje Znanost mladini, Triglavski sekretariat Alpske konvencije. – narodni park, 7‒25. – Statistični urad Republike Slovenije (2006–12). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. – Državljani RS po naseljih, Občina Tolmin. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Dolinar, M. (2008): Padavine. V: Frantar, P.: Vodna – Tolmin (2011‒2020) (2014–06). Dostopno na naslovu: bilanca Slovenije 1971−2000. Ljubljana, Ministrstvo za Lobnik, F. (1986): Pedološko kartiranje SR Slovenije – list Tolmin. Ljubljana, ZRC. – http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/ okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Statistični urad Republike Slovenije (2010–07). gozdnogospodarsko_nacrtovanje/gozdnogospodarski_ 29‒34. Državljani RS po naseljih, Občina Tolmin. – Lovska družina Ljubinj – Costantini, D. (2013): ustni vir. in_lovsko_upravljavski_nacrti_obmocij_2011_2020/ – – gozdnogospodarski_nacrt_gozdnogospodarskega_ Fazarinc, R., Mikoš, M., Mrak, J., Kokalj, A.(1999): – Statistični urad Republike Slovenije (2011–02). obmocja_tolmin_2011_2020. Posledice potresa na povodjih Tolminke in Lepence. V: Lovska družina Tolmin – Čarga, D. (2013): ustni vir. Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/novica_prikazi. Mišičev vodarski dan 1999. Maribor, Vodnogospodarski – aspx?id=2915. – Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. biro Maribor, 156‒161. LTO Sotočje – Bohorc, H., Humar, J., Lešnik, K., (2014): ustni vir, posredovanje podatkov po e–pošti. Lovsko upravljavski načrt za XI. Triglavsko upravljavsko – Statistični urad Republike Slovenije (2014–01). – območje (2011‒2020) (2014–06). Dostopno na naslovu: Frantar, P., Hrvatin, M. (2008): Pretočni režimi. V: Podatkovni portal SI–STAT. Dostopno na naslovu: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/ – LTO Sotočje (2007): Tolminska korita – prospekt. Frantar, P. (ur.): Vodna bilanca Slovenije 1971−2000. http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_ GGO/LUO/DLUN_11._Triglavsko_LUOn_2011_2020. Tolmin, LTO Sotočje. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija soc.asp. pdf. Republike Slovenije za okolje, 43‒50. – Natura 2000 (2013–12): O Naturi 2000. Dostopno na – Šubelj, G. (2010): Zavarovana območja narave v občini naslovu: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=18. – Geodetska uprava Republike Slovenije (2011–07): Tolmin. V: Klar, T., Ortar, J.: Občina Tolmin, Sotočje Portal Prostor. Dostopno na naslovu: – mladih možganov in aktualnih izzivov, 14. geografski http://e–prostor.gov.si. Občina Tolmin, Prebivalstvo občine Tolmin, Tolmin, raziskovalni tabor, Volče, 12.−21. 7. 2010. Tolmin, 1997, str. 30‒37. Društvo mladih geografov Slovenije, Občina Tolmin, 65‒70. 74 75 SINTESI

Il Posoški razvojni center ha preparato il geografica generale e un’analisi delle programma di sviluppo della valle della attività economiche, nell’ultima sezione Tolminka al fine di ottenere un’analisi sono invece messi in rilievo i punti di completa della valle e una verifica delle forza e di debolezza, le opportunità e sue possibilità di sviluppo. Il comune di i rischi. Questi elementi sono la base Tolmin nel suo programma di sviluppo per l’insieme di misure proposte che ha definito tale area un potenziale, con il possono contribuire allo sviluppo della presente documento combiniamo invece valle della Tolminka, principalmente in i punti di vista di diversi promotori termini economici. La valle è già adesso che riconoscono questo potenziale. visitata da un gran numero di visitatori, Il documento servirà da base a varie soprattutto giornalieri, le misure sono istituzioni per svolgere le attività raccolte progettate in modo da fornire un’offerta nella fase conclusiva del programma di più versatile, un’infrastruttura migliore, le sviluppo. attività tradizionali oggetto di maggiori incentivi, sarà consentita un’efficace La valle della Tolminka con le sue commercializzazione del raccolto e dei straordinarie bellezze naturali, culturali prodotti locali. Le misure di cui sopra e storiche rimane tuttora un potenziale possono contribuire in modo significativo parzialmente scoperto del comune di a conservare e promuovere le attività Tolmin, all’interno del Parco nazionale tradizionali di quest’area, a creare nuovi del Triglav. L’elevato grado di natura posti di lavoro e a fermare il trend protetta, le attività tradizionali ancora demografico negativo. vive, il villaggio ecologico di Čadrg, Il programma di sviluppo è una sezione le numerose montagne, i sentieri, il trasversale che riflette la situazione attuale punto d’ingresso al parco … si meritano e le proprietà percepite che, anche sulla un’attenzione speciale. base di tale documento, possono essere Il programma di sviluppo della valle della più facilmente realizzabili. Tolminka consiste in una descrizione

76 77 Naslov: Razvojni program doline Tolminke Izdajatelj: Posoški razvojni center Besedilo: Jana Podgornik, Nataša Klobučar Štrancar, Miro Kristan Jezikovni pregled (slo): Polona Hadalin Baša Prevod: Optimus Lingua Fotografije: Nataša Klobučar Štrancar, Miro Kristan, Gorazd Kutin, Mateja Kutin, Miljko Lesjak, Jana Podgornik, Primož Skrt, Aleš Zdešar Oblikovanje: Helikopterdesign Tisk: A-media d.o.o. Naklada: 50 izvodov Kraj in datum: Tolmin, marec 2015

Razvojni program doline Tolminke je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Posoškega razvojnega centra www.prc.si in na spletni strani projekta CAMIS www.camisproject.eu.

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije je odgovoren izključno Posoški razvojni center.

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia- 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Il contenuto della presente pubblicazione non rispecchia necessariamente le posizioni ufficiali dell’Unione europea. La responsabilità del contenuto della presente pubblicazione appartiene a Posoški razvojni center.

78 79 Vodilni partner: Posoški razvojni center

Projektni partnerji: • Inštitut za vode Republike Slovenije • Občina Bovec • Občina Kobarid • Občina Tolmin • Občina Idrija • Provincia di Gorizia • Autorità di bacino dei fiumi Isonzo, Tagliamento, Livenza, Piave, Brenta-Bacchiglione • Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia • Comune di Turriaco • Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Spletna stran: www.camisproject.eu

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija- Italija 2007—2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007—2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell'economia e delle finanze

80