Vpliv Kakovosti Izobraževanja Na Razvoj Pomurja

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Vpliv Kakovosti Izobraževanja Na Razvoj Pomurja 7. ZNANSTVENA KONFERENCA VPLIV KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA NA RAZVOJ POMURJA Hotel Diana, Murska Sobota 27. in 28. november 2009 1 2 KAKO LAHKO POMURSKO ZNANJE POSPEŠI RAZVOJ REGIJE Znanje je nekaj, kar nihče nikomur ne more vzeti. Znanje je tako ena najbolj trajnih stvari, ki jih imamo, hkrati pa je prav znanje tisto, ki najhitreje zastara. Znanje je kategorija, ki jo je treba nenehno nadgrajevati. Imeti ustrezno znanje je potreben, ni pa tudi zadosten pogoj za preboj in uspeh. Znanje samo po sebi še ni garant ampak je zgolj potreben potencial za razvoj in napredek. Je kot speči tiger, ki ga je treba vzpodbuditi, da oživi. Pomembno se je zavedati koliko in katera znanja imamo in to znanje tudi samozavestno aktivirati. Pomurska akademija PAZU nedvomno združuje največji potencial znanja v Pomurju, pa tudi širše. Kot taka ima ne le možnost, temveč tudi moralno odgovornost to znanje v kar največji meri usmeriti v napredek domače regije. Še posebej v težkih gospodarskih časih, ki jih zaznavamo. Vloga PAZU je še toliko večja, saj ne le da znanje poseduje, temveč je tudi generator znanja. Mnoge članice in člani PAZU delujemo v izobraževanju in znanje širimo na druge. V skladu s tem je tudi zstavljena rdeča nit letošnje konference, KAKO LAHKO POMURSKO ZNANJE POSPEŠI RAZVOJ REGIJE? Višji nivo znanja dvigne konkurenčnost podjetij, saj so podjetja sposobna izdelovati tehnološko bolj zahtevne izdelke, ki zagotavljajo višjo dodano vrednost na zaposlenega in s tem tudi njihove višje prejemke. Le znanje zagotavlja, da bodo naša posjetja temeljina na tistem, kar proizvedejo z glavo in manj na tistem, kar proizvedejo zgolj z rokami, zato mora znanje postati pomembna vrednota ter ga je treba ljudem čim bolj približati. Ljudi je treba motivirati in osveščati kako pomembno je pridobivanje znanja, kako za učenje nikoli ni prepozno in kako se do znanja da priti tudi po bolj prijetni, manj »šolski« poti. Prav v tem se tudi kaže izjemen pomen in odgovornost na šolah, da ponudijo čim bolj kakovostne formalne oblike izobraževanja. Pa ne s klasičnimi floskulami o učencem prijazni šoli, kar pogosto vodi do nižanja kriterijev, temveč z inovativnostjo, kreativnostjo in novimi didaktičnimi pristopi. Članice in člani PAZU, skupaj posedujemo ogromno znanja in smo najpomembnejši generator prenosa znanja v regijo. Naj bo naše nadaljnje poslanstvo, da bo to zanje doseglo čim več Pomurk in Pomurcev in naj ga čm bolje izkoristijo, da jim bo zagotovilo lepo in prijetno življenje v domači regiji. pom. akad. dr. Mitja SLAVINEC predsednik PAZU 3 KAZALO VPLIV KAKOVOSTNEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAZVOJ POMURJA 6 KAKO LAHKO ZANJE POSPEŠI RAZVOJ POMURSKE REGIJE 7 ALI SLABŠI UČNI DOSEŽKI UČENCEV V POSAMEZNIH REGIJAH POMENIJO KRŠENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC 8 KO JE CILJ "LE" DIPLOMA 10 Z ZNANJEM IZ KRIZE 11 PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA GRAFIČNIH IN MEDIJSKIH TEHNOLOGIJ 13 INTEGRATIVNO CILJNO USMERJENO DOKTORSKO IZOBRAZEVANJE: POT DO SONARAVNEGA RAZVOJA POMURJA 17 SPODBUJANJE »SPIN-OFF PODJETIJ« 19 DELOVNA RAZMERJA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE 21 BREZPOSELNOST IN IZGUBA MOTIVACIJE ZA DELO 27 OD RAZVOJA OBLAČILNIH SISTEMOV ZA EKSTREMNE OKOLJSKE IN DELOVNE POGOJE, DO VSAKDANJIH OBLAČIL 31 OGREVANJE OZRAČJA ZARADI EMISIJ CO2 – RESNICA ALI GOLJUFIJA? 33 NANO – FOLIJE 39 STROJNO PREVAJANJE - KAJ JE TO IN KAKO DELUJE 43 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA POKRAJINE OB REKI MURI 46 ZNAČILNOSTI GOZDOV OB REKI MURI 48 VARJENJE LESA - NOVA TEHNOLOGIJA SPAJANJA V LESARSTVU 49 VZPOSTAVITEV MREŽNE POKLICNE IDENTITETE V REGIJI OB MURI 52 NAPOVEDNI DEJAVNIKI ZA POZNO PONOVITEV BOLEZNI PRI OPERABILNEM RAKU DOJKE 59 ODKRIVANJE NOVIH INHIBITORJEV BAKTERIJSKIH LIGAZ Z VIRTUALNIM REŠETANJEM IN SINTEZO SUBSTRATNIH ANALOGOV 62 AKCIJSKA LOGIKA DREVES IZVAJANJ Z OPERATORJEM UNLES S 63 KRIZA SVETA IN DUHA 65 NUMERIČNO MODELIRANJE MEŠANE KONVEK. TOKA MIKROPOLARNIH TEKOČIN Z METODO ROBNIH ELEMENTOV 67 POPIS OBRTI V OBČINI LJUTOMER LETA 1959 70 ZGODOVINA V POLJU POLJUDNEGA 73 MADE IN SWITZERLAND? GIBANJE ONKRAJ NACIONALNOSTI KOT OSNOVNA ZNAČILNOST LITERARNEGA USTVARJANJA V NEMŠKEM DELU ŠVICE 76 OBLIKOVANJE MEJA EVROPSKE UNIJE IN DEMOGRAFSKI RAZVOJ V EVROPI IN NJENEM BLIŽNJEM ZALEDJU 79 METAFIZIKA IZ ŽIVLJENJA 82 UČINKI PRISELJEVANJA V SLOVENIJO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI 86 VPLIV IGRANJA NAMIZNEGA TENISA NA ZDRAVJE STARAJOČE SE POPULACIJE 86 VPLIV ULTRAZVOČNIH VALOV NA DIFERENČNO IZRAŽANJE GENOV CENTRALNEGA ŽIVČEVJA PRI PODGANJIH ZARODKIH 88 SLIVA (PRUNUS DOMESTICA L. ) - PREZRT SADEŽ? 89 SKLOPLJENI FAZNI PREHODI - PRIMER PREHODA MED IZOTROPNO, NEMATSKO IN SMEKTIČNO A FAZO PRI TEKOČIH KRISTALIH 92 4 PROGRAM KONFERENCE PETEK, 27. NOVEMBER 12:00 - 12:20 OTVORITEV KONFERENCE 12:20 - 14:30 VPLIV KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA NA RAZVOJ POMURJA pom. akad. dr. Mitja Slavinec: VPLIV KAKOVOSTNEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAZVOJ POMURJA pom. akad. akad. dr. Anton Vratuša: KAKO LAHKO ZANJE POSPEŠI RAZVOJ POMURSKE REGIJE pom. akad. dr. Zdenka Čebašek Travnik: ALI SLABŠI UČNI DOSEŽKI UČENCEV V POSAMEZNIH REGIJAH POMENIJO KRŠENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC pom. akad. dr. Melita Hajdinjak: KO JE CILJ "LE" DIPLOMA pom. akad. dr. Renato Lukač: Z ZNANJEM IZ KRIZE pom. akad. dr. Diana Gregor Svetec: PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA GRAFIČNIH IN MEDIJSKIH TEHNOLOGIJ pom. akad. akad. dr. Igor Emri: INTEGRATIVNO CILJNO USMERJENO DOKTORSKO IZOBRAZEVANJE: POT DO SONARAVNEGA RAZVOJA POMURJA 14:45 - 16:00 GOSPODARSKI MODUL, povezuje: pom. akad. dr. Milan SVETEC 14:45 pom. akad. dr. Franc Gider: SPODBUJANJE »SPIN-OFF PODJETIJ« 15:00 pom. akad. dr. Darja Senčur Peček: DELOVNA RAZMERJA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE 15:15 pom. akad. dr. Etelka Korpič Horvat: BREZPOSELNOST IN IZGUBA MOTIVACIJE ZA DELO 15:30 pom. akad. dr. Daniela Zavec Pavlinić: OD RAZVOJA OBLAČILNIH SISTEMOV ZA EKSTREMNE OKOLJSKE IN DELOVNE POGOJE, DO VSAKDANJIH OBLAČIL 16:00 - 17:30 TEHNIČNO NARAVOSLOVNI MODUL, povezuje: pom. akad. dr. Mitja LAINŠČAK 16:00 pom. akad. dr. Rafael Mihalič: OGREVANJE OZRAČJA ZARADI EMISIJ CO2 – RESNICA ALI GOLJUFIJA? 16:15 pom. akad. dr. Rebeka Rudolf: NANO - FOLIJE 16:30 pom. akad. dr. Mirjam Sepešy Maučec: STROJNO PREVAJANJE - KAJ JE TO IN KAKO DELUJE 16:45 pom. akad. dr. Boštjana Žajdela: NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA POKRAJINE OB REKI MURI 17:00 pom. akad. dr. Andraž Čarni: ZNAČILNOSTI GOZDOV OB REKI MURI 17:15 pom. akad. dr. Milan Šernek: VARJENJE LESA - NOVA TEHNOLOGIJA SPAJANJA V LESARSTVU 18:00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA GIMNAZIJE MURSKA SOBOTA 20:00 AKADEMSKI PLES SOBOTA, 28. NOVEMBER 09:00 - 10:30 PREDSTAVITEV NOVIH ČLANOV PAZU, povezuje: pom. akad. dr. Darja Senčur Peček 09:00 pom. akad. dr. Dejan Hozjan: VZPOSTAVITEV MREŽNE POKLICNE IDENTITETE V REGIJI OB MURI 09.15 pom. akad. dr. Cvetka Grašič Kuhar: NAPOVEDNI DEJAVNIKI ZA POZNO PONOVITEV BOLEZNI PRI OPERABILNEM RAKU DOJKE 09:30 pom. akad. dr. Andreja Kovač: ODKRIVANJE NOVIH INHIBITORJEV BAKTERIJSKIH LIGAZ Z VIRTUALNIM REŠETANJEM IN SINTEZO SUBSTRATNIH ANALOGOV 09:45 pom. akad. dr. Robert Meolic: AKCIJSKA LOGIKA DREVES IZVAJANJ Z OPERATORJEM UNLES S 10:00 pom. akad. dr. Brigita Novak Šarotar: KRIZA SVETA IN DUHA 10:15 pom. akad. dr. Matej Zadravec: NUMERIČNO MODELIRANJE MEŠANE KONVEKCIJE TOKA MIKROPOLARNIH TEKOČIN Z METODO ROBNIH ELEMENTOV 10:45 - 13:00 DRUŽBOSLOVNO HUMANISTIČNI MODUL, povezuje: pom. akad. dr. Andrej HOZJAN 10:45 pom. akad. dr. Ivan Rihtarič: POPIS OBRTI V OBČINI LJUTOMER LETA 1959 11:00 pom. akad. dr. Darja Kerec: ZGODOVINA V POLJU POLJUDNEGA 11:15 pom. akad. dr. Vesna Kondrič Horvat: MADE IN SWITZERLAND? GIBANJE ONKRAJ NACIONALNOSTI KOT OSNOVNA ZNAČILNOST LITERARNEGA USTVARJANJA V NEMŠKEM DELU ŠVICE 11:30 pom. akad. dr. Janez Malačič: OBLIKOVANJE MEJA EVROPSKE UNIJE IN DEMOGRAFSKI RAZVOJ V EVROPI IN NJENEM BLIŽNJEM ZALEDJU 11:45 pom. akad. dr. Cvetka Hedžet Toth: METAFIZIKA IZ ŽIVLJENJA 12:00 pom. akad. dr. Damir Josipovič: UČINKI PRISELJEVANJA V SLOVENIJO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI 12:30 - 13:30 NARAVOSLOVNI MODUL, povezuje: pom. akad. dr. Renato LUKAČ 12:30 pom. akad. dr. Miran Kondrič: VPLIV IGRANJA NAMIZNEGA TENISA NA ZDRAVJE STARAJOČE SE POPULACIJE 12:45 pom. akad. dr. Tomaž Vaupotič: VPLIV ULTRAZVOČNIH VALOV NA DIFERENČNO IZRAŽANJE GENOV CENTRALNEGA ŽIVČEVJA PRI PODGANJIH ZARODKIH 13:00 pom. akad. dr. Tatjana Unuk: SLIVA (PRUNUS DOMESTICA L. ) - PREZRT SADEŽ? 13:15 pom. akad. dr. Milan Svetec: SKLOPLJENI FAZNI PREHODI - PRIMER PREHODA MED IZOTROPNO, NEMATSKO IN SMEKTIČNO A FAZO PRI TEKOČIH KRISTALIH 13:30 ZAKLJUČEK KONFERENCE 5 VPLIV KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA NA RAZVOJ POMURJA pom. akad. dr. Mitja Slavinec UVOD KAKO IZ ZAČARANEGA KROGA? V Pomurju imamo dobro osnovnošolsko mrežo, skupaj 42 šol od Rezultati evidentno kažejo, da gre za povratno zanko, za začaran tega 4 s prilagojenim programom[1]. Dokaj razvejana je tudi krog. Na osnovi rezultatov lahko nekdo hitro posploši, da so mreža kar 13 podružničnih šol, ki vsaj učencem nižje stopnje učenci dosegajo nižje rezultate, ker so šole in učitelji toliko znanje približajo njihovemu kraju bivanja. Skupaj se v vseh slabši kot drugod in zaradi slabših rezultatov je v regiji tudi manj pomurskih osnovnih šolah izobražuje 6760 učencev. znanja in posledično je tudi gospodarstvo manj uspešno. Vendar Ti učenci so potencial, s katerim regija ta čas razpolaga in ki mu je treba pogledati tud drugo plat medalje. Ker je gospodarstvo v je treba zagotoviti čim več znanja. Ti mladi predstavljajo skupni regiji manj razvito je socialni status prebivalcev nižji to pa kot rezervoar, ki ga je treba čim bolj napolniti z znanjem in smo videli je v neposredni zvezi z nižjim uspehom učencev v vzpodbuditi ambicioznost, da bodo postali gonilo napredka. šoli in krog je sklenjen.
Recommended publications
  • Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od januarja do marca 2017. Številka 18, april 2017. Naj velika noč napolni naša srca z ljubeznijo, složnostjo in notranjim mirom. Želimo vam prijetne praznike! Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: arhiv Občina Ljutomer, Prlekija-on.net, društva in javni zavodi, PB Branko Košti, Sara Vinkovič, Boris Keber, Srdan Mohorič 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, čez nekaj mesecev bomo kot skupnost dobrih ljudi praznovali 90 let našega mesta — 90 let razvoja, preizkušenj in zmag. Od nekdaj smo skupnost, ki je na pravi poti. Vseskozi zvesti izročilom preteklosti, a vendar vselej odprti za nove ideje, tehnologije in priložnosti. Smo znano obrtniško mesto in industrijsko središče. V obdobju sprememb in negotovosti po osamosvojitvi ni bilo preprosto. Spremembe nikoli niso. Zakonitosti gospodarstva so se hitro in močno spreminjale. Vendar tam, kjer so številni drugi odnehali, smo Prlečke in Prleki vedno videli začetek izziva. Zato, ker smo delali za skupno dobro, smo skupaj postali močnejši. Čeprav je vstop v EU hitro odprl vrata do novih možnosti, je s seboj prinesel tudi veliko pasti, kako sofinancirati investicije, postavljati prioritete in zagotoviti enakomerni razvoj krajevnih skupnosti. V zadnjih desetih letih so to bile velike preizkušnje, polne odgovornosti in kratkih rokov, v znamenju neskončne papirologije ter vsebinskih omejitev. Leta 1927 je bil, kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto, predan v uporabo novo zgrajen mestni vodovod... In 90 let pozneje predajamo v uporabo novo zgrajen vodovod celotne Prlekije – Sistem C. Smo na koncu te velike poti, a ni še čas za oddih. Zdi se, da v življenju, poslu in skupnih zadevah nikoli ni.
    [Show full text]
  • Puno Izdanje
    P O D R A V I N A Časopis za multidisciplinarna istraživanja Scientific Multidisciplinary Research Journal Izlazi dva puta godišnje A Semi-annual Issue www.podravina.org Broj 36 Volumen XVIII. prosinac 2019. Cijena 150 kuna ISSN 1333-5286 UDK 908 (497.5-3 Podravina) No. 36 Vol. XVIII Dezember 2019 Price 150.- ISSN 1333-5286 UDC 908 (497.5-3 Podravina) 2 Podravina Uredničko vijeće Editorial board Prof. dr. sc. Nikola BENČIĆ, dopisni član HAZU (Željezno/Eisenstadt), akademik Vladimir BERMANEC (Zagreb), prof. dr. sc. Josip FARIČIĆ (Zadar), dr. sc. Boris GOLEC (Ljubljana), doc. dr. sc. Ivan GRGUREVIĆ (Zagreb), Zoran HOMEN (Križevci), dr. sc. Vladimir HUZJAN (Varaždin), prof. dr. sc. Karl KASER (Graz), prof. dr. sc. Mira KOLAR DIMITRIJEVIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir KOLESARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Zvonko KOVAČ (Zagreb), mr. sc. Julio KURUC (Koprivnica), dr. sc. Mijo LONČARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Marin MILKOVIĆ (Varaždin/Koprivnica), mr. sc. Ivan OBADIĆ (Firenca), Vesna PERŠIĆ KOVAČ (Koprivnica), mr. sc. Dražen PODRAVEC (Virje), izv. prof. dr. sc. Ante RONČEVIĆ (Varaždin), dr. sc. Tajana SEKELJ IVANČAN (Zagreb), dr. sc. Mirela SLUKAN ALTIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir STRUGAR (Bjelovar), prof. dr. sc. Nevio ŠETIĆ (Pula-Zagreb), akademik Željko TOMIČIĆ (Zagreb), izv. prof. dr. sc. Mario TOMIŠA (Koprivnica), prof. dr. sc. Antun TUCAK, dopisni član HAZU (Osijek), dr. sc. Sabolcs VARGA (Pečuh), prof. dr. sc. Jaroslav VENCALEK (Ostrava), mr. sc. Dinko VRGOČ (Koprivnica), izv. prof. dr. sc. Damir VUSIĆ (Varaždin), akademkinja Alica WERTHEIMER BALETIĆ (Zagreb), dr. sc. Dejan ZADRAVEC (Ptuj) Uredništvo Editorial Staff Nikola CIK (Đurđevac), Robert ČIMIN (Koprivnica), akademik Dragutin FELETAR (Koprivnica/Zagreb), doc.
    [Show full text]
  • Letni Delovni Načrt Oš Mala Nedelja 2019/2020
    OSNOVNA ŠOLA MALA NEDELJA MALA NEDELJA 37 9243 MALA NEDELJA http://www.os-malanedelja.si TEL: 02 585 81 70, 051 639 545, e- pošta: [email protected] TRR: 01263-6030665764, d. š. : 36663417 LETNI DELOVNI NAČRT OŠ MALA NEDELJA 2019/2020 September, 2019 Ravnateljica: Breda Žunič Letni delovni načrt OŠ Mala Nedelja 2019/2020 PRAVNE PODLAGE O DELOVANJU JAVNEGA ZAVODA Letni delovni načrt je osrednji dokument, s katerim osnovna šola in vrtec pri osnovni šoli določita organizacijo in podrobno vsebino življenja ter dela šole in vrtca v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS št. 81/06 – UPB 3) in 21. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU in 40/12 - ZUJF). LDN za vsako šolsko leto določa obseg, programe ter kadrovske, materialne in druge pogoje za uresničitev vzgojno-izobraževalnega procesa, sprejme pa ga svet zavoda. Letni delovni načrt je osrednji dokument, s katerim zagotavljamo sistematično uresničevanje z Zakonom in programom dela zavoda predvideno vzgojno-izobraževalno in drugo delo. USTANOVITELJ Ustanovitelj OŠ Mala Nedelja je Občina Ljutomer. Občinski svet Občine Ljutomer je na 14. redni seji, dne 27. 6. 2012, sprejel Odlok o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Mala Nedelja (v nadaljevanju VIZ OŠ). Odlok je bil objavljen v Uradnem glasilu Občine Ljutomer št. 4/2012, 6. julija 2012. Občinski svet Občine Ljutomer je na 14. redni seji, 27.6.2012 in na svoji 19. seji, 16.10.2013, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega VIZ OŠ Mala Nedelja.
    [Show full text]
  • Vsebina Za Tisk
    UVODNIK Naravne nesreče povzročajo škodo in prizadenejo veliko ljudi. V zadnjem desetletju so vzele na sto tisoče življenj in povzročile 1,5 bilijarde dolarjev škode, kar pomeni od 250 do 300 milijard na leto. Čeprav nas večina omenjenih pojavov osebno ne prizadene, mediji skoraj vsak dan sporočajo o naravnih nesrečah z različnih koncev sveta, pogosto tudi iz nam bližnjih dežel in Slovenije. Povsem naravno je, da se sprašujemo o vzrokih teh pojavov, ki jih dojemamo kot nepričakovano katastrofo. Kot posamezniki se le redko vprašamo o možnostih zmanjšanja posledic in prilagoditvenih ukrepih, ki bi v prihodnosti zmanjšali učinke nesreč. Za takšno ravnanje je več vzrokov, naštejmo le nekatere: – naraščajoč individualizem, ki se stopnjuje z izrekom »brigaj se zase« in pojavom »NIMBY – ne na mojem dvorišču«, – neizobraženost, ki je posledica visoke stopnje funkcionalne nepismenosti, – nesposobnost za povezavo informacij in znanja z dogajanjem v naravi, – kratek časovni spomin, ki pomeni, da se večina, približno 80 odstotkov, ljudi ne spomni dogodkov izpred desetletja, – ozek prostorski razgled, kar pomeni, da večina ljudi slabo pozna tako svojo domačo pokrajino kot druge ali drugačne predele, ki jih obiščejo na primer kot turisti, – nesposobnost strateškega in dolgoročnega razmisleka, ki bi presegel skrb in bojazen za svoj obstoj ter obstoj generacije; gre za težavo, ki jo poznamo že s področja ekologije in je povezana s podnebnimi spremembami ter – finančne, zdravstvene, socialne in druge objektivne omejitve. Zato se znanost mora ukvarjati s problemom naravnih in drugih nesreč. Raziskave presegajo omenjene vrzeli in omogočajo globlji pogled v procese. S sodobnimi metodami lahko analiziramo dolga časovna obdobja, geografski informacijski sistemi pa z množičnim zbiranjem podatkov, pametnimi telefoni in sprotnim objavljanjem podatkov časovni razsežnosti dodajajo še prostorsko.
    [Show full text]
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od maja do avgusta 2018. Številka 22, avgust 2018. fotografirano med spustom po jeklenici ob odkritju spominske plošče 1 1 UVODNIK Za nami je odličen teden. Devet dni dogodkov, slovesnosti, prireditev z vseh področij življenja in gospodarstva. Vmes Prleški sejem in pravi poletni žur. Na koncu slovesna 150. obletnica 1. slovenskega tabora, trenutka v zgodovini, ko smo v Ljutomeru dali temeljni prispevek k enakopravnosti lastnega jezika in zagon na dolgi poti do samostojne države. Hvala Smo na pravi poti. V tednu občinskega praznika smo društva in občina organizirali za odličen ter izvedli odlične prireditve, ki ste jih z udeležbo oplemenitili občanke in občani. Iskrena hvala za ta doživetja, druženje, ideje in dobre želje naši skupnosti in teden! Sloveniji. Živimo v res lepi občini. Iz leta v leto postaja še bolj uspešna, znana in spoštovana. Izpolnjujejo se dane obljube, dorečene po krajevnih skupnostih. Širi se poslovna cona, podjetja rastejo in vlagajo, nastaja dodana vrednost v gospodarstvu, društvih in okolju. Ti uspehi se rojevajo, ker vabimo in slišimo nove ideje, upoštevamo predloge in sprejemamo dobronamerne kritike. Imamo posluh za stiske ljudi, na katere po najboljših močeh odgovarjamo z ukrepi in rešitvami. Čestitam ob prazniku in vse dobro v nadaljevanju poletja. Mag. Olga Karba, županja OBELEŽILI PRVI SLOVENSKI GOVORCI SPOMNILI NA TABOR NA PRAVI NAČIN POMEN 1. SLOVENSKEGA Prvo avgustovsko nedeljo, v parku pod hrasti, smo TABORA obeležili 1. slovenski tabor na pravi način. V družbi Slišali smo energične modre besede častnega občana več tisoč ljudi, kot skupnost, ki je ponosna na svoje doktorja Mirana Puconja in pogumne misli veterana okolje, jezik in državo.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer
    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
    [Show full text]
  • 1 Varna Pot V Šolo in Šolski Prevozi
    1 VARNA POT V ŠOLO IN ŠOLSKI PREVOZI Brezplačno organiziran prevoz v šolo in domov imajo učenci, ki so oddaljeni od šole 4 ali več kilometrov; učenci, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena ter učenci prvega razreda ne glede na oddaljenost od šole. Staršem svetujemo, da otroke, stare do 7 let, spremljajo v šolo sami, spremljevalci pa so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladostniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki (ZPrCP). Učenci prvega in drugega razreda OŠ morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2 (ZPrCP). Na šoli imamo izdelan prometno-varnostni načrt. Načrt si lahko ogledate na steni pri vhodu v šolo z dvoriščne strani. Za večjo varnost otrok na poti v šolo je poskrbljeno tudi z ureditvijo prometnega režima na Cankarjevi cesti in v Vrazovi ulici, ki sta urejeni kot območje umirjenega prometa. 1. Najbolj varna pot od avtobusne postaje je čez Glavni trg, mimo občinske zgradbe ter po stopnicah z Vrazove ulice do šole. 2. Če otroka peljete v šolo z avtom, ga odložite na Vrazovi ali Postružnikovi ulici, od koder lahko po stopnišču varno pride do šole.
    [Show full text]
  • Program PV 2011 Občina Križevci 04012011
    Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta 3 9240 Ljutomer Tel.: 02/58 58 240 Fax: 02/58 58 248 E: [email protected] I: www.jp-prlekija.si PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2011 ZA OBČINO KRIŽEVCI Oktober 2010 KAZALO: ZA OBČINO................................................................................................................................... 1 KRIŽEVCI...................................................................................................................................... 1 1. OSNOVNI PODATKI ............................................................................................................... 1 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE............................................................................... 1 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................................................. 1 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................ 3 2. JAVNI SISTEM ZA OSKRBO S PITNO VODO............................................................................. 4 2.1 VZPOSTAVLJANJE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA........................................ 4 2.2 VODOVODNI SISTEM ........................................................................................................ 4 2.3 OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA........................................................................ 6 2.4 ČRPALIŠČA ......................................................................................................................
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Se Imenujejo
    OBČINA LJUTOMER OBČINSKI SVET Na podlagi 29. in drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 18., 26., 27 in 28. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) in 59. ter 60. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 2/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na ___ redni seji, dne _________ sprejel naslednji S K L E P ŠT. ___ : I. V ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN TURIZEM se imenujejo: 1. Tomislav Nemec, Užiška ulica 29, 9240 Ljutomer – predsednik 2. Niko Miholič, Postružnikova ulica 12, 9240 Ljutomer – podpredsednik 3. Srečko Žižek Spodnji Kamenščak 9b, 9240 Ljutomer – član 4. Franjo Karlovčec Ulica Jana Baukarta 19, 9240 Ljutomer – član 5. Gregor Žižek, Sp. Kamenščak 9k, 9240 Ljutomer – član 6. Mira Husjak, Mala Nedelja 17, 9243 Mala Nedelja – članica 7. Jasmina Klemenčič, Ormoška cesta 45, 9240 Ljutomer – članica II. Mandatna doba imenovanih traja do poteka mandatne dobe članov sveta. Številka: 032/2019-10- Datum: Vročiti: - imenovanim od 1 do 7 - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - Arhiv, tu OBČINA LJUTOMER OBČINSKI SVET Na podlagi 29. in drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 18., 26., 27 in 28. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št.
    [Show full text]