Glasilo občine Cerknica | april 2015 | letnik 1 | številka 7 | brezplačen izvod SLIVNIŠKI pogledi

iz vsebine: Intervju: Igor Matković (str. 16) Predstavitev kraja: Bloška Polica (str. 20) Naša društva: Moto klub Krokar (str. 22) Kultura: Milena Braniselj (str. 24) Šport: Športnik in športnica leta 2014 (str. 26)

Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje Cerknica | Čohovo | Dobec | Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane | Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica | Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo | Štrukljeva vas Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno april 2015 | Slivniški pogledi | i Vsebina Uvodnik...... 3 Občina za občane...... 4 Iz občinske hiše Nov izračun odvoza smeti...... 8 Aktualno pri nas Načrti za lesno industrijo...... 10 Izpostavljamo...... 12 Notranjski regijski park...... 13

Dogaja se...... 14 Leban Valter Foto: Intervju Dragocen dar cerkniški občini Igor Matković...... 16 erknica je bogatejša za faksimile edinstvene Gospodarstvo zbirke grafičnih risb Iconotheca Valvasoria­ Štigrad...... 18 na, ki jih je zbiral Janez Vajkard Valvasor, in Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz C jo je občina prejela v dar od Fundacije Janeza Vajkar­ Bloška Polica...... 20 da Valvasorja. Zbirko je županu Marku Ruparju Naša društva na prireditvi 13. marca predal predsednik fundaci­ Moto klub Krokar...... 22 je Matjaž Kmecl, zdaj pa je na ogled v cerkniški Kultura in kulturniki...... 26 Milena Braniselj...... 24 knjižnici. »Zbirko predajamo ne le kot zavezanost Šport spominu na Valvasorja, ki je občudoval vaše kraje, Športnik in športnica leta 2014...... 26 pač pa tudi v spomin na izjemna, a premalo cenjena Duh nekega drugega časa pesnika, ki sta povezana s Cerknico, Jožeta Udoviča Sekanje pirhov v Cerknici leta 1932 ...... 28 in Ceneta Vipotnika,« je dejal Kmecl. Zbirko hrani Notranjske artikulacije...... 28 nadškofija v Zagrebu, saj je Valvasor po izidu Slave Ideja za izlet vojvodine Kranjske obubožal, na Kranjskem pa ni Maistrov pohod ...... 30 bilo volje, da bi odkupili grafike. Mladi mladim...... 31 V zbirki je 17 zvezkov – bilo jih je 18, a je eden Dober zgled in črna pika ...... 32 izgubljen – s 7.752 grafičnimi listi, risbami in akva­ Obveščamo...... 33 reli, med njimi so dela evropskih mojstrov 15., 16. Razgibajmo možgane...... 34 in 17. stoletja, na primer Albrechta Dürerja, Lucasa Lepo vabljeni...... 35 Cranacha in Jacquesa Callota. Grafike upodabljajo prizore svetega pisma in vsakdanjega življenja, na Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica njih so antični motivi, portreti, grbi, vedute, ze­ Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: mljevidi ter antični in drugi motivi, Valvasor pa ji vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za je dodal še svoje akvarele rastlinskega in živalskega naročnike izven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. sveta. »Zbirka bo prišla v imenitno družbo,« je ob Odgovorna urednica: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maja Mahne, Maruša Opeka in Petra predaji rekla direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Trček. Naslov uredništva: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, Cerknica Marija Hribar. »Domoznanski oddelek je 1380 Cerknica. Elektron­ski naslov: urednistvo@slivniskipogledi. si. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Cerknica in samo v nekaj letih pridobil izredno zbirko raritet.« prihodkov oglaševanja. ­Oblikovanje in tisk: Evrografis d.o.o. Med njimi sta Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 Fotografija na naslovnici: Par zvončkov z vznožja Javornikov se in Steinbergova Temeljito poročilo o Cerkniškem nastavlja zadnjim sončnim žarkom pomladnega dne. Navadni mali zvonček je v Sloveniji zavarovan, a lahko njegove kimaste jezeru, izšlo leta 1758, ki ga bodo prevedli do jeseni. cvetove vsak nabere v šopek, ki ga lahko drži med palcem in kazal­ cem ene roke. Seveda pa ga je najlepše opazovati v naravi, njego­ vemii domu. | Slivniški Foto: Jošt pogledi Stergaršek | april 2015 Avtor: Petra Trček Uvodnik

jasno, kaj imajo v mislih, ko stojijo ob psu, ki se podela Psi ne znajo brati recimo na lepo urejeni novi tržnici (kjer so smetnja­ ki za pasje iztrebke na vidnem mestu!) ali na zelenici Sneg je skopnel in na plan so pokukali pred občinsko stavbo? V tem slednjem primeru ne­ kaj ljudi sumim - malo za šalo - da so svoje pse nalašč zvončki, tudi na naši tokratni naslovnici . tako strenirali, da se podelajo prav pred to stavbo. Prvi pomladni dan se je spet zdel kot nov A ne gre samo za vrtičkarje in kmete. Saj je ver­ začetek in optimizem se nas je še vedno jetno že skoraj vsak od nas stopil v pasji kakec in držal tudi nekaj dni zatem, ko je v naših v tistem trenutku – ali pa najkasneje takrat, ko z krajih za krajši čas spet snežilo . Menda zobotrebcem odstranjujemo smrdljiv iztrebek iz žle­ se takemu spomladanskemu snegu pravi bov zelo rebrastega podplata – bi verjetno sočno oz­ merjali (ali še kaj hujšega) neodgovornega lastnika. »gnoj za reveže«, ker obeta debel krompir . Pravite, da so za vzdrževanje čistoče v občini Cerknica odgovorni v občinski upravi in na Komu­ rav debel krompir je te nali? Ne strinjam se. Odgovorni smo vsi prebivalci dni v mislih številnih in obiskovalci te občine. Če se tega ne zavedamo, ne Pzagnanih vrtičkarjev, bo pomagal noben odlok, nobena opozorilna tabla pa tudi kmetje iz počasnejše in tudi tisoč inšpektorjev ne. Psi namreč ne znajo zimske spet prestavijo v hi­ brati – za to imajo lastnike. trejšo prestavo. Kmečka ni Sergeja Širca lahka. Občudujem predvsem tiste kmete, za katere je kme­ Spoštovane občanke in občani, Foto: Valter Leban Valter Foto: tovanje osnovna dejavnost, voščimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne saj so tako zelo odvisni od delovanja narave, ki ga praznike, ki naj vam prinesejo notranji mir in človek ne more usmerjati. Ena sama toča v nepri­ veliko upanja. Želimo vam, da praznike preživite mernem času, dolgotrajna suša ali napad škodljiv­ v družbi vaših najdražjih. cev, pa gre celoleten trud po vodi (v primeru poplav celo dobesedno). Če imajo kmetje kako skupno zna­ Župan Marko Rupar in čilnost, je to gotovo neskončna potrpežljivost. občinska uprava Občine Cerknica Morda je popoldanskim vrtičkarjem malce lažje, čeprav je med njimi vse več takih, ki svoje plati zem­ lje ne obdelujejo za hobi, ampak iz nuje, da znižajo stroške v svojem gospodinjstvu. Zato popolnoma ra­ zumem jezo in ogorčenje, s katerima se odzivajo na tisto, kar ostaja za psi, ki se sprehajajo mimo njiv in vrtov. Ena od naših bralk jim sporoča, da pasji iztreb­ ki NE gnojijo zemlje. Menda nekateri lastniki na­ mreč menijo, da obdelovalcem delajo veliko uslugo, ker njihovi ljubljenčki »pognojijo« gredice, recimo na­ ušj vku ali naprej ob cesti, ki vodi na jezero. Ni pa mi

april 2015 | Slivniški pogledi | 3 Občina za občane

»Ne« zaprtju urgence tuje morebitni ukinitvi NMP in dežurne službe v Cerknici. Predlogov na Ministrstvo za zdravje nis­ v Cerknici mo podali, ker nam je bilo pojasnjeno, da bo načrt V zadnjem času se v medijih in med prebivalstvom delovanja predstavljen marca 2015. vse pogosteje govori o spremembah delovanja Ukinitev NMP in dežurne službe bi pomenila službe Nujne medicinske pomoči (NMP) v Slove­ bistveno poslabšanje zdravstvene oskrbe v noč­ niji. Ministrstvo za zdravje je v letu 2014 pričelo nem času in celotnem vikendu. Prebivalci bi bili s postavitvijo urgentnih centrov, na katere naj bi v nujnih primerih odvisni od posredovanja reše­ bilo v bodoče vezano izvajanje NMP in posledično valne službe velikega urgentnega centra, ki bi bil dežurna služba. Neuradno smo izvedeli (preko go­ za naše tri občine, ki jih pokriva ZD Cerknica, po voric z Ministrstva za zdravje in preko medijev), da vsej verjetnosti v Ljubljani. V primeru urgence bi naj bi posledično prišlo do ukinjanja NMP enot in na mesto intervencijo prišlo reševalno vozilo brez dežurnih služb v posameznih zdravstvenih domo­ zdravnika. Reševalci, ki bi bili prisotni v vozilu, vih. S strani Ministrstva za zdravje o tem uradno nimajo ne kompetenc ne znanja za diagnostiko in nismo obveščeni. Na naše povpraševanje, kako so zdravljenje. Pristopni časi bi se zagotovo podalj­ usmerjene nadaljnje poti, smo dobili le odgovor, šali – to trdim na podlagi izkušenj iz prakse, saj naj počakamo na predstavitev mreže delovanja sem 18 let delal na urgenci v Ljubljani, sedaj pa že NMP, ki naj bi bila marca. 9 let na terenu na periferiji. Ne znamo si predsta­ O omenjenih aktivnostih smo iz Zdravstvenega vljati, koliko časa bo vozilo potrebovalo za pot doma Cerknica že obvestili vse tri občine ustano­ iz urgentnega centra v Ljubljani do naše skrajne viteljice. Direktor ZD Cerknica se je sestal z vsemi točke v Babnem Polju. Naše področje je izredno tremi župani in jih o morebitni spremembi obves­ razgibano, nekateri kraji pa so še bistveno težje til. Podano je bilo skupno stališče, da se naspro­ dostopni. Takih dilem je še veliko. Tre­ nutno je povprečni pristopni čas pri vseh intervencijah do vseh krajev v naših treh obči­ nah manj kot 12 minut. Že ta čas je izredno dolg, kadar gre za življenjsko ogroženega bol­ nika. Ne nazadnje bodo mora­ li vsi tisti bolniki, ki sicer niso življenjsko ogroženi, a čimprej potrebujejo zdravnika (starej­ ši, otroci) – za katere je sedaj poskrbljeno z dežurstvom - odslej v dežurno službo v Lju­ bljano ali morda v satelitski center v Postojno (odvisno od razporeditve). Bojimo se tudi,

4 | Slivniški pogledi | april 2015 Občina za občane da bi bolniki zaradi ukinjanja dežurne službe odla­ šali z obiskom zdravnika v oddaljenem centru - to pa bi bila nepopravljiva škoda za bolnika. Taka reorganizacija, ki pavšalno ukinja nujno medicinsko pomoč v zdravstvenih domovih, po­ meni korak nazaj v dostopnosti in kakovosti zdra­ vstvene oskrbe bolnikov občin Cerknica, Loška dolina in Bloke. Obenem dostop do zdravstvenih storitev v primerjavi s prebivalci mest oz. tistih, ki živijo neposredno ob urgentnih centrih, ne bo enakovreden. Reorganizaciji, ki ukinja nujno medicinsko pomoč in dežurno službo v ZD Cerknica, od- ločno nasprotujemo. Sašo Kavčič, dr . med . spec ., direktor ZD Cerknica voda na območju občine Cerknica (Ur. l. RS št. 12/05) najkasneje do 18. januarja 2015 priklopiti Popravek na novozgrajeni kanalizacijski sistem. Priključitev V prispevku Sofinanciranje društev v letu 2015, na javno kanalizacijsko omrežje je v skladu z nave­ ki je bil objavljen v prejšnji številki Slivniških denima aktoma obvezna za vse lastnike objektov na pogledov, smo stranko Naša Notranjska preime­ območju zgrajene javne ­infrastrukture. novali v listo. Zato objavljamo popravek, saj je Naša Notranjska glede na podatke Registra poli­ Ker nekateri krajani tega še vedno niso storili, tičnih strank RS registrirana kot politična stran­ ponovno pozivamo, naj priključitev čimprej izve­ ka. Stranki in vsem prizadetim se za svojo napa­ dejo, saj je za nemoteno delovanje čistilne naprave ko iskreno opravičujem. potrebno zagotoviti dotok ustrezne količine ko­ Sergeja Širca, urednica munalne odpadne vode. Lastniki morajo pred pri­ ključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje obvezno Ponoven poziv k priključitvi pridobiti soglasje Komunale d.o.o. Cerknica k pri­ ključitvi ter izpolniti vlogo za priklop na kanaliza­ na kanalizacijsko omrežje cijsko omrežje, ki je osnova za pregled priključka. Rakek Trenutno se na projektu (poleg priklapljanja gospo­ Občina Cerknica je junija 2014 pridobila uporabno dinjstev na kanalizacijski sistem) opravljajo prve dovoljenje za kanalizacijski sistem na Rakeku in od­ meritve v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in ločbo o poskusnem obratovanju tamkajšnje čistilne obratovalnem monitoringu odpadnih voda. naprave. Poskusno obratovanje traja eno leto od iz­ V času poskusnega obratovanja nas je izvajalec daje odločbe in se bo zaključilo julija 2015. Po pri­ obvestil o dotoku grezničnih vsebin v kanalizacij­ dobitvi obeh odločb so bili krajani Rakeka obvešče­ ski sistem. S tem v črpališče naenkrat pride velika ni, da se je potrebno v skladu z Uredbo o odvajanju količina blata in nerazgradljivih tkanin, kar zamaši in čiš­čenju komunalne in padavinske odpadne vode črpališče ter oteži delovanje tehnološkega proce­ (Ur. l. RS št. 88/11 in 08/12) in Odlokom o odvajanju sa (biologije) na sami čistilni napravi. Uporabnike in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih­ kanalizacijskega sistema opozarjamo, da spuščanje

april 2015 | Slivniški pogledi | 5 Občina za občane grezničnih vsebin v kanalizacijski sistem ni dovo­ ljeno in naj za praznjenje greznic pokličejo za to ­pooblaščeno organizacijo. Vrednost celotnega projekta Odvajanje in čišče­ nje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 2. sklop (Občina Cerknica) znaša 10.836,171 evrov in ga delno financira Republika Slovenija (1.102.571,08 evra), delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čišče­ nje komunalnih voda« (6.247.902,76 evra), delno pa ga financira Občina Cerknica (3.485.697,16 evra). Samo Mlinar, višji svetovalec za komunalno - cestno dejavnost, Občina Cerknica

Čiščenje strug za večjo poplavno varnost V poplavah novembra lani je na območju občine Cerknica največ škode utrpelo gospodarstvo in si­ cer dvajset pravnih oseb, od katerih sta bila naj­ vzdrževanje vodotokov. Za vzdrževanje le-teh je bolj prizadeta Mineralka, d.o.o., in Brest pohištvo, pristojna Agencija RS za okolje (ARSO) Ministr­ d.o.o. Tudi na stanovanjskih objektih in javni in­ stva za okolje in prostor. Občina Cerknica nepre­ frastrukturi je bila škoda velika. Poleg ekstremnih stano opozarja odgovorne na ARSO glede vzdrže­ padavin (148 mm), ki so padle v zelo kratkem vanja vodotokov v občini. času, je vzrok za tako obsežne poplave tudi slabo V februarju letos se je vendarle začelo čiščenje in odstranjevanje naplavin, posek šibja in grmov­ ja ter posek dreves v Begunjah pri Malnih in dol­ vodno pri Krajcovi žagi. Tu so dele brežin utrdili z lomljenim kamnom, vse do »mehkega jezu« v Cerknici. Obljubljeno je, da se bodo vzdrževalna dela nadaljevala v drugi polovici maja 2015 in sicer od »mehkega jezu« do izliva Cerkniščice v jezero. Občina Cerknica bo še naprej opozarjala odgo­ vorne na ministrstvu o nujno potrebnih posegih, s katerimi bi bila poplavna varnost večja. Vsi skupaj bomo bolj mirni šele, ko bodo vodotoki na območju občine Cerknica v celoti ustrezno sanirani. Jože Turšič, projektni sodelavec

6 | Slivniški pogledi | april 2015 Občina za občane

Letno poročilo o pitni vodi neskladnosti. Neskladnosti na segmentu kemijskih JP Komunala Cerknica, d.o.o., izvaja gospodarsko analiz (stranski produkti dezinfekcije) nismo zasle­ javno službo oskrbe s pitno vodo v občini Cerknica dili. Štirje neskladni vzorci so bili na sistemu CŠOD ter upravlja s sedmimi vodovodnimi sistemi. Vasi Rakov Škocjan, kjer se v letu 2015 predvideva iz­ Bločice in Bloška Polica se napajata iz vodovodnega vedba nadgradnje sistema priprave pitne vode. sistema Bloška planota, ki je v upravljanju Občine Bloke.

VODOVODNI SISTEM št. vzorcev ustreznih Begunje 18 18 Cajnarje 17 15 Cerknica - Rakek 64 53 Osredek - Sv. Vid 17 13 Pikovnik 11 8 Podslivnica 9 8 Rakov Škocjan 8 4 Bloška polica 8 5

Običajno se ob pregledu stanja ob ugotovljeni zdrav­ stveno neustrezni vodi ugotovi, da gre za napako na internem omrežju uporabnika, zato se le-tega Naselja priklopljena na posamezni vodovodni sistem: pozove k izvedbi ukrepov za odpravo neskladnosti Cerknica – Rakek: Cerknica, Dolenja vas, Dolenje skladno s predpisi HACCP. jezero, Goričice, Grahovo, Ivanje selo, Lipsenj, Mar­ V Begunjah so vsi vzorci odvzeti na sistemu iz­ tinjak, Otok, Podskrajnik, Rakek, Slivice, Unec, Zel­ kazovali zdravstveno ustrezno vodo. Na vodovo­ še, Žerovnica, Gorenje jezero in Laze du Cajnarje se srečujemo s problemom zastajanja Podslivnica: Topol, Mahneti, Podslivnica, Otonica, vode. Analiza prodane vode kaže, da se naselja, ki Brezje in Ponikve. so priključena na javni vodovod Cajnarje, večinoma Begunje: Begunje , Bezuljak, Dobec in Kožljek. ne oskrbujejo iz javnega vodovoda. Na vodovod­ Cajnarje: Bečaje, Cajnarje, Hribljane, Hruškarje, nem sistemu Cerknica-Rakek je bilo na omrežju Ko­rošče, Koščake, Kremenca, Krušče, Milava, Pir­ ugotovljenih 11 neustreznih analiz. V enem prime­ ma­ne, Reparje, Slugovo in Štrukljeva vas. ru je šlo za kontrolo doziranja klordioksida, za kar Osredek-Sveti Vid: Osredek, Čohovo, Jeršiče, se je naknadno ugotovilo, da je bilo odjemno mesto Lešnjake, Ravne, Rudolfovo, Sveti vid, Tavžlje, neustrezno določeno, to pa je bil vzrok za neustre­ Zahrib, Zala znost. V treh primerih vzorec vode ni bil skladen Pikovnik: Beč, Dolenje Otave, Gorenje Otave, Kr­ s pravilnikom zaradi prisotnosti skupnega števila žišče, Pikovnik, Stražišče in Župeno. bakterij, vendar je bila voda po oceni NLOZH Novo Rakov Škocjan: Rakov Škocjan. mesto ustrezna. V ostalih primerih smo glede na Naselji Bločice in Bloška Polica (Občina Cerknica) ostale analize ugotovili, da gre za neskladnost na sta priklopljena na vodovodni sistem Bloška plano­ internem omrežju, o čemer smo uporabnike ob­ ta (Občina Bloke). vestili in jih pozvali k izvedbi ukrepov za odpravo JP Komunala Cerknica d .o .o .

april 2015 | Slivniški pogledi | 7 Iz občinske hiše

obračuna. ­Občinska uprava je predlagala, da jim za­ Nov izračun računajo 50 litrov odpadkov na mesec, na predlog Naše Notranjske pa so se svetniki odločili za obra­ odvoza smeti čun 40 litrov.

Poleg tega, da so občinski svetniki Več denarja za rakovško dvorano Občina pričakuje, da bo letos v proračun dobila ne­ 19 . marca na svoji 4 . seji pod streho kaj deset tisoč evrov več, kot so predvidevali. Za spravili letošnji proračun, so potrdili dobrih 66.000 evrov naj bi namreč prodali občin­ tudi odlok o ravnanju s komunalnimi sko stanovanje, nekaj evropskega denarja pa bodo odpadki . Stroške ravnanja z odpadki dobili prek Instrumenta predpristopne pomoči za bodo po novem obračunavali na podlagi projekt Rural Design – Kreativna industrija za obli­ kovanje prostora, v okviru katerega bodo za turi­ prostornine zabojnika in ne več glede stične ponudnike in podjetja postavili označevalne na to, koliko oseb je v gospodinjstvu . table, kakršne že usmerjajo k javnim ustanovam in podjetjem. vetniki so z odlokom o ravnanju s komunalni­ Med odhodki so 44.000 evrov več, kot so pred­ mi odpadki določili, da komunala te storitve videli v osnutku proračuna, namenili za gradnjo Sobčanom ne bo več obračunala na osebo, pač šport­ne dvorane na Rakeku, za katero bo tako le­ pa glede na velikost zabojnika. »Ker smo se bali, da tos na voljo 200.000 evrov. Zato pa bo občina le­ se bodo ljudje odločili za najmanjšega, ostanek me­ tos manj sredstev vložila v gradnjo vodovodnega šanih odpadkov pa odlagali v naravi ali v zabojnike sistema v Begunjah. Kot je pojasnil župan Marko pri blokih, smo določili najmanjše prostornine za ­Rupar, bodo od države prejeli manj sredstev za in­ posamezna gospodinjstva,« je pojasnil Samo Mli- vesticije po Zakonu o financiranju občin. Na občini nar z občinske uprave. Gospodinjstvo z enim do so se odločili, da ne bodo zgradili okoli 1,5 kilome­ štirih članov se lahko odloči za najmanj 80-litrski tra vodovoda, postavili pa bodo vodohran. »Kljub zabojnik, s petimi do osmimi za 120-litrskega, z okrnjeni investiciji bomo z zgrajenim povečali var­ devetimi do 13 člani pa najmanj 240-litrskega. Za nost in omogočili stabilno oskrbo, na nov vodohran tiste, ki stalno živijo sami, so uvedli poseben način pa priključili tudi prebivalce Selščka, ki vodo dobi­

Foto: arhiv Komunale Cerknica vajo iz neustreznega vodnega zajetja,« je povedal Samo Mlinar.

Zavrnili amandmaje Naše Notranjske Na proračun so svetniki Naše Notranjske (NaNo) vložili 14 amandmajev, a občinski svet ni sprejel nobenega. Med drugim so svetniki NaNo predla­ gali, da bi na avtobusni postaji v Cerknici uredili kolesarnico (Rupar: občina tam nima zemljišča, se pa o tem že dogovarjajo), na Slivnici uredili turistič­ no razgledno točko in naredili projektno nalogo za

8 | Slivniški pogledi | april 2015 Iz občinske hiše

­pustolovski park (s sredstvi, namenjenimi izdajanju zaščiti in gasilcih. Dobili so tudi mnenja o objek­ Slivniških pogledov, ki naj bi prenehali izhajati – tih, ki niso bili na nobenem od seznamov, ali pa so Rupar: občina nima zemljišč, za ureditev razgledne upoštevali dokazno gradivo, ki so ga posredovali točke pa pričakuje ­pobudo kakega društva, ki bi ­zavezanci. zanjo skrbelo), v Kravanjevi hiši uredili mladin­ ski center (Rupar: občina ima projekt v načrtu za Občina izstopila iz ZOS-a prihodnje leto, v hiši pa bi uredili prostore za več Občina Cerknica bo kmalu le še članica Skupnosti dejavnosti) in postavili notranjski nordijski center občin Slovenije (SOS), ne pa tudi Združenja občin treh občin na Blokah (Rupar: občina ima veliko dru­ Slovenije (ZOS). Svetniki so na pobudo župana gih, bolj prednostnih projektov). sprejeli sklep, da izstopijo iz te organizacije. Kot je Tako Rupar kot nekateri svetniki so vsaj nekaj pojasnil Rupar, je kazalo, da se bosta organizaciji predlogov pozdravili, a so vse zavrnili. Aleša Šte- združili, ker pa se to ni zgodilo, so se zaradi racio­ fančiča (NaNo) še posebej žalosti, da niso sprejeli nalizacije stroškov odločili, da ostanejo samo v eni: predloga o oblikovanju sklada za refundacijo od­ »Tudi nekaj drugih mojih kolegov se bo še odločilo sotnosti z dela med usposabljanji za prostovoljne za ta korak, tako da bo SOS, v katerem so večinoma gasilce cerkniške gasilske zveze. Rupar je sicer za­ srednje in velike občine, močnejša.« gotovil, da občina za to že namenja sredstva gasil­ Svetniki so dali mnenje k imenovanju ravna­ ski zvezi, v višini 19.500 evrov. Posamezna gasilska telja Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek. Pogoje društva pa se morajo z Gasilsko zvezo Cerknica do­ izpolnjujeta dozdajšnja ravnateljica Anita Ivan- govoriti glede refundacije odsotnosti z dela zaradi čič in Madan­ Mykhaylo. Po priporočilu komisi­ usposabljanj.­ je za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja »Veseli me, da slišim, kako razmišljajo o tem, so svetniki dali pozitivno mnenje k imenovanju kako in v katero smer naj bi se razvijala občina, ven­ ­Ivančičeve. dar so me prepričali utemeljeni odgovori občinske Zaradi uskladitve z zakonodajo so svetniki uprave, zakaj naj predlogov ne bi sprejeli,« je svo­ potrdili nov pravilnik o dodeljevanju finančnih je razmišljanje o amandmajih strnila svetnica SD sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje Zvonka Ješelnik. razvoja malega gospodarstva v občini, potrdili pa so tudi, da Slivniški pogledi izhajajo vsak mesec Oprostili so jih plačila NUSZ (razen avgusta). Župan in poveljnik Civilne za­ Občina bo letos oprostila plačila nadomestila za ščite Jože Turšič sta jih seznanila z ukrepi in re­ uporabo stavbnih zemljišč tiste ljudi in podjetja ševanjem ob lanskih poplavah, prisluhnili so tudi (med njimi sta tudi Brest Pohištvo in Mineralka), ki regijskemu izvedbenemu načrtu na področju soci­ so bili oškodovani v lanskih poplavah in so oddali alnega varstva 2014–2016 za Primorsko-notranj­ ustrezno vlogo. Na občino je do 4. marca prišlo 170 sko regijo. Predstavljeno je bilo letno poročilo o vlog, od katerih so jih upoštevali 164. Višina nado­ izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega mestil, ki jih ne bodo obračunali, je dobrih 114.000 energetskega koncepta: občina je lani med drugim evrov, od tega dobrih 11.000 za stanovanjsko grad­ energetsko sanirala šoli v Begunjah in Cerknici (v njo, dobrih 100.000 pa za poslovne in proizvodne slednji tudi zamenjala ogrevalni sistem), postavi­ namene. Na občini so resničnost podatkov iz vlog la nizkoenergijski vrtec in izdelala energetske iz­ preverili pri humanitarnih organizacijah, Civilni kaznice za občinske stavbe.

Avtor: Petra Trček april 2015 | Slivniški pogledi | 9 Aktualno pri nas

gi v poslovnih okoljih, kjer lahko dosegajo znatno Načrti za lesno nižje proizvodne cene, ugotavljajo avtorji progra­ ma. Te težave se med drugim kažejo tudi v upadu industrijo števila zaposlenih v lesnopredelovalni industriji: samo v letu 2012 se je zaposlenost v panogi zmanj­ Lesno-predelovalna industrija v Primorsko- šala za 9,9 odstotka. notranjski regiji se sooča z velikimi težavami, Lesa ne znamo izkoristiti kar je boleče tudi za cerkniško občino . Na načelni ravni sicer vsi pristojni zagotavljajo, da je les ena najpomembnejših naravnih surovin egionalni razvojni program Primorsko-no­ ­Slovenije, ki pa je v preteklosti nismo dobro izkoris­ tranjske regije za obdobje 2014–2020, ki tili. Konec marca sta Kmetijsko gozdarska zborni­ ga je pripravila Regionalna razvojna agen­ ca Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pripravili R posvet Gozd in les – slovensko narodno bogastvo cija Zeleni kras, ugotavlja, da »ključni problemi za nastalo situacijo izvirajo iz neustreznega sistema za ponovni zagon lesne industrije. Zbrani, med upravljanja z gozdovi ter neustreznega upravljanja drugim tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan v lesno-predelovalnih podjetjih, lastniških struktu­ in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, so rah, ipd. Čeprav lesarska dejavnost še naprej pred­ poudarili pomen sodelovanja med lastniki gozdov stavlja regijsko prioriteto, pa neizpodbitno velja, da in lesarji, medtem pa je do potrošnikov s pomočjo je njen uspeh pogojen z učinkovito sektorsko politi­ arhitektov in oblikovalcev potrebno pripeljati izdel­ ko, ki je v Sloveniji odsotna. ke z visoko dodano vrednostjo. Veliko možnosti za Trenutno pa stanje ni rožnato: večina podjetij v številna delovna mesta naj bi bilo na žagah, kmeti­ panogi se sooča z eksistencialnimi težavami, med jah, obrtništvu in proizvodnji lesenih hiš. seboj niso povezana, finančno so šibka in nezmožna Vendar med podjetniki v občini Cerknica za­ vstopanja v razvojne projekte. Praviloma so izrazito enkrat ni prav veliko zanimanja za ukvarjanje z proizvodno naravnana, konkurirajo pa z obsegom lesno-predelovalno panogo. Župan občine Cerknica proizvodnje in ne z razvojem lastnih produktov ter Marko Rupar potrjuje, da med podjetji, ki se za­ dodano vrednostjo, zaradi česar so postala nekon­ nimajo za prihod v Industrijsko cono Podskrajnik, kurenčna v primerjavi s podjetji, ki delujejo v pano­ ni nobenega iz lesne industrije. Rupar vidi težavo v tem, da ni jasne vizije, kaj bi z lesom počeli, pa tudi 30000 Obdelava in predelava lesa (C16) Proizvodnja pohištva (C31) ne posluha za potrebe trga. 20000 Skupaj (C16+31) Kot pojasnijo na Ministrstvu za gospodarski 10000 razvoj in tehnologijo, so v regionalnem razvoj­ 0 nem programu lesarstvo kot gospodarsko panogo -10000 izvzeli iz programa gospodarstvo in ga v dokument -20000 umestili kot samostojni program. »S tem se tej pa­

-30000 nogi v novi finančni perspektivi daje večjo težo in

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 obenem državo opozarja na priložnost, ki jo ta regi­ Gibanje neto čistega dobička/izgube v lesnopredelovalni panogi 1999– ja ima zaradi lesa, znanja, tehnologije in tradicije,« 2012 v Sloveniji . | Vir: Kazalniki poslovanja GZS, izbor in graf GZS-ZLPI zapišejo na ministrstvu. Glede finančnih spodbud

10 | Slivniški pogledi | april 2015

Aktualno pri nas zagotavljajo, da bodo slovenska podjetja poleg vseh industriji. Na vprašanje, ali bi lahko tudi cerkniška spodbud v prihodnjih letih deležna tudi poseb­ občina spodbudila projekt po zgledu občine Ko­ ne kreditne linije za lesno panogo, ki jo pripravlja čevje (ta je skupaj s partnerji ustanovila območni ­Slovenski regionalno razvojni sklad. lesno-predelovalni center), župan odgovarja, da teh možnosti pri nas ni. Občina Cerknica namreč Boljši časi za Brest? nima v lasti gozdov, pa tudi ne primernih zemljišč Državno pomoč je lani pridobil tudi nekdanji gi­ za tak center. Omejena je tudi s finančnimi sred­ gant lesnopredelovalne industrije na Notranjskem stvi. Kljub temu so podjetnikom pripravljeni po­ Brest Pohištvo, ki ima trenutno zaposlenih okoli magati z nekaterimi ugodnostmi. »V preteklem 170 ljudi. Po programu prestrukturiranja in državni letu smo v industrijski coni znižali komunalni ­pomoči so se po besedah direktorja Darka Lesarja prispevek na minimalno ­zakonsko še dovoljeno začeli postavljati na noge. Ob tem opozarja, da sa­ mejo,« pove Rupar in dodaja, da bi občina pod­ nacija podjetja ni kratkotrajen proces. Brest je mo­ jetjem stopila naproti tudi v primeru konkretne ral popolnoma spremeniti strategijo poslovanja, saj ­pobude, ki pa je za zdaj ni. je prej večino posla opravil za Ikeo, zdaj pa z manj Rupar je do obljub države o prihodnjih finančnih obsežnimi in bolj kakovostnimi programi išče nove spodbudah zelo skeptičen: »Glede na to, da v nas­ kupce. »Lansko leto je bilo najtežje, a nam je uspelo lednji finančni perspektivi niti z besedo ni omenje­ na oživitev lesne industrije, dvomim, da bo država povečati obseg naročil na naših štirih ključnih tr­ res namenjala sredstva za to.« Razvojni svet vzhod­ žiščih; ob ustrezni finančni podpori bi letos lahko ne kohezijske regije naj bi pristojne že pobaral, kaj dosegli prag rentabilnosti.« Na začetku letošnjega je z lesno industrijo, vendar njihovi predlogi, kako leta jim ni šlo veliko bolje, a Lesar zagotavlja, da je bi lesno industrijo lahko premaknili z mrtve točke, proizvodnja zdaj v polnem teku. »Do konca maja v partnerskem sporazumu in operativnem progra­ smo povsem zasedeni z naročili.« Dodaja, da bodo z mu niso bili upoštevani. naročili dobili tudi sredstva za poplačilo obveznosti Regionalni razvojni program naše regije sicer de­ do delavcev. V skladu z načrtom prestrukturiranja, finira dva cilja programa za lesarstvo: revitalizirati ki vključuje tudi reorganizacijo poslovnega modela, lesarstvo kot eno vodilnih gospodarskih panog v bodo v Brestu zmanjšali število zaposlenih, a pra­ regiji ter spodbujati predelavo lesa na višji ravni, vijo, da bodo poskušali skupaj z njimi poiskati čim tako po količini kot po dodani vrednosti. Program manj boleč način. Rešitev podjetij v lesnopredeloval­ predlaga tudi več ciljev in aktivnosti, s katerimi bi ni industriji, ki se jim je uspelo obdržati nad vodo, to dosegli, na primer: ciljno subvencioniranje za Lesar vidi v povezovanju oziroma združevanju. spodbudo delovanju celotne verige, vzpostavitev osrednjega regijskega centra za odkup in prodajo Odprta vrata podjetjem lokalnega lesa, zagotavljanje vsebinskih in finanč­ Če bi država v naslednji finančni perspektivi na­ nih spodbud za prestrukturiranje in posodobitev menila sredstva za razvoj lesnopredelovalne in­ lesnopredelovalnih podjetij, spodbujanje povezo­ dustrije, bi se lahko sofinanciranju pridružila tudi vanja lesnopredelovalnih podjetij, vzpostavitev Občina Cerknica. Sama občina pa teh sredstev, po sistema subvencioniranja nakupa izdelkov iz lesa, zagotovilih Ruparja, nima. Sicer so v občinskem postavitev lesenih javnih stavb (promocija lesene proračunu sredstva namenjena spodbudam gos­ gradnje), promocijo domače rabe lesa in lesenih podarstvu, vendar ne izključno lesnopredelovalni ­izdelkov po principu »kupuj domače«…

Avtor: Maruša Opeka, Petra Trček, Sergeja Širca april 2015 | Slivniški pogledi | 11 Izpostavljamo

Veliko opreme se je poškodovalo Denar za servise in nadomestilo opreme mora zago­ ed lanskima naravnima katastrofama, spo­ toviti vsako društvo posebej. Kot pravi Intihar, vsako na mladanskim žledolomom in jesenskimi popla­ leto dobi okoli 1.000 evrov za vzdrževanje vozil in opre­ vami, so se še posebej izkazali gasilci, a so ob me, kar pa je bilo v lanskih ekstremnih razmerah prema­ M lo. »Razliko društva običajno pokrijejo s prostovoljnimi posredovanju velikokrat poškodovali tudi svojo opremo. Nekaj sredstev zanjo dobijo od občine, nekaj pa jih mo­ prispevki, ki jih dobijo na raznih prireditvah ali s svojimi rajo zagotoviti sami. akcijami,« je še dodal Turšič. Pri večjih investicijah, na pri­ Na Gasilski zvezi Cerknica analize stroškov zara­ mer nakupu vozil, društvom pomagata zveza in občina. di poškodovane opreme nimajo, je pa njen predsednik Petra Trček Rajko Intihar povedal, da se je pri odstranjevanju Foto: Petra Trček posledic žledu poškodovala predvsem osebna zaščitna oprema, oblačila in pa motorne žage. »V Grahovem smo, na primer, kar sproti servisirali preobremenjene agrega­ te in ob poplavah potopne črpalke, za kar smo morali odšteti nekaj sto evrov,« je dejal Intihar. Prihajalo je tudi do manjših poškodb vozil, večjih nesreč pa ni bilo. Jože Turšič, predsednik PGD Cerknica, je povedal, da je bilo poškodovane opreme več, ker je bilo več tudi in­ tervencij - samo ob naravnih nesrečah toliko kot sicer vse leto. »Ob žledolomu smo morali skrbeti ­predvsem za nadomestne žage za motorne žage, poškodovala se je tudi osebna zaščitna in delovna oprema, kar zaradi raz­ mer na terenu ni bilo nepričakovano.« Prilagoditve na poplave Dejstvo namreč je, da se bodo poleg občinskih stra­ acionalni program varstva pred naravnimi in tegij življenju ob vodotokih morali bolje prilagoditi tudi drugimi nesrečami ocenjuje, da poplave ogro­ ljudje. »Ne pomaga, da so po umiku vode in končani Nžajo kar 15 odstotkov površine Slovenije. Tako sanaciji v prostore, ki jih je zalila voda, znova položili naj bi po izračunih na območju, kjer so mogoče kata­ parket namesto ploščic,« meni Kržič, ki je prepričan, da strofalne poplave, živela kar dobra četrtina prebivalcev. bi morale biti bivanjske prilagoditve ljudi dolgoročne in Materialna škoda se iz leto povečuje, kar smo nedavno naravnane tako, kot da spet jutri pride povodenj. občutili tudi na naših koncih. V preteklih mesecih se je veliko moči usmerjalo v sa­ Matej Kržič, profesor geografije in zgodovine, ki je nacijo in odpravo posledic poplav, pri tem pa manjka pred tedni na temo poplav predaval tudi na Gradu Snež­ dolgoročno načrtovanje. Kržič je prepričan, da bi morale nik, izpostavi, da se bo potrebno tem razmeram prilago­ v tej fazi občine bolj pritisniti na državo in se zavzeti diti. Ocenjuje, da so državni načrti poplavnih območij za reševanje problematike. Dodatna opozorila s strani zastareli. »Dejansko je ena tretjina Cerknice poplavno občin bodo očitno potrebna, saj so evropska sredstva za ogrožene, vendar tega ni zapisanega nikjer,« pove Kr­ zaščito pred poplavami slabo izkoriščena. Maruša Opeka žič. Ker podatki niso osveženi, predlaga novo določitev Foto: Maja Mahne poplavno ogroženih območij. Pojasnjuje, da bi lahko ta območja ocenili na podlagi stoletnih voda in na osnovi podatkov pripravili dolgoročne načrte, ki pa bi morali tudi omejiti gradnjo na ogroženih področjih. V prvi vrsti naj bi bile na potezi prav občine, na katerih je, da za vsa­ ko naselje z vodotokom s pomočjo strokovnjakov hidro­ logov pripravijo oceno poplavne varnosti, na podlagi teh podatkov pa obvestijo prebivalce.

12 | Slivniški pogledi | april 2015 Notranjski regijski park

Notranjski park čisti nasipe Cerknica po zaslugi TIC-a na jezeru Notranjskega parka peta odelavci Notranjskega parka že od 1. marca inten­ redi marca je na Ljubljanskem gradu potekala za­ zivno čistijo bregove nasipov na Cerkniškem jezeru. ključna prireditev akcije Dnevnikova izvidnica, v SPri tem odstranjujejo predvsem drevje in vejevje, ki Skateri je sodelovala tudi Cerknica. Po mnenju tu­ ga je polomil žled. Hkrati odstranjujejo tudi grmovje, ki se ristov, ki so obiskali naše kraje, si Cerknica med 15 ob­ je na bregovih prekomerno razraslo. Tako želimo na tem činami, ki so sodelovale, zasluži peto mesto. Akcija je delu jezera, kjer je pravzaprav največ obiskovalcev, urediti potekala tako, da je časopisna hiša Dnevnik ekipi tujih tudi razgledna okna, da bo razgled z nasipov na teh mes­ gostov in nato še ekipi slovenskih izletnikov ponudila tih spet tak, kot je bil nekoč. Polomljeno in požagano ve­ 180 evrov, da na izbrani lokaciji v dveh dneh doživijo jevje se podobno kot lani v Rakovem Škocjanu na mestu čim več lepega. Glede na odzive smo na nekaterih pod­ predeluje v lesne sekance in odvaža na za to predvidena ročjih dovolj kakovostni, na nekaterih pa pač ne. V ka­ mesta. Nameravamo očistiti nasipe od Dolenjega Jezera tegorijo pohval brez dvoma sodi delovanje Turistično pa vse do Otoka. Poslanstvo Notranjskega parka je na­ informacijskega centra Notranjskega parka, ki je za pro­ mreč v prvi vrsti skrb za naravo in kulturno krajino, torej fesionalnost in prijaznost od obeh ekip prejel čisto dese­ brez dvoma tudi za njen estetski izgled. Delo s čiščenjem tico. Slabše nam gre pri označbah naravnih in kulturnih Cerkniškega jezera in kasneje tudi Rakovega Škocjana bo znamenitosti in pri spletnih straneh. Označb je nekje potekalo vse do konca novembra. Matevž Podjed bistveno premalo, nekje pa preveč, predvsem pa so nee­ notne, so bili skorajda soglasni ocenjevalci. Tudi večina Valižanski pisec navdušen spletnih strani je po mnenju obiskovalcev zastarelih in nad Cerknico neprivlačnih. Matevž Podjed marca nas je obiskal John Bills, valižanski novinar, ki v sodelovanju z Regionalno razvoj­ 10. no agencijo Zeleni kras pripravlja turistični vodnik In your pocket. Sprejeli smo ga v prostorih Notranj­ skega regijskega parka in mu predstavili naše okolje. John je Cerknico obiskal že med pustnim karnevalom, tokrat pa si jo je želel ogledati še malo drugače. Navdu­ šen je bil nad našimi naravnimi lepotami, nad ljudskim izročilom in nad gostoljubnostjo, ki jo je doživel na tu­ rističnih kmetijah. Obljubil nam je, da se v Cerknico še vrne - naslednjič s kolesom in brez službenih obveznosti. Miha Jernejčič Foto: Miha Jernejčič

april 2015 | Slivniški pogledi | 13 Dogaja se

Balinarji že mečejo »kugle« Avtor: Petra Trček Člani Balinarskega društva Cerkniško jezero še niso prav dobro končali zimske lige na postojnskem pokri­ tem balinišču, ko jim je toplo vreme omogočilo balina­ nje na domačem igrišču pod kegljiščem. Ligo so zaključi­ li na drugem mestu. Igrajo v Notranjski območni ligi, ki se bo začela čez mesec dni. Balinajo tudi v občinski ligi, na turnirji, memorialih in na kvalifikacijah balinarske zveze. Z društvom upokojencev vsako leto pripravijo Projekt Dvignjena gredica Na igrišču vrtca v Grahovem smo postavili gredico. Švelcev memorial, letos že tretjič pa bodo ob občinskem Tako želimo otrokom približati samooskrbo in miš­ prazniku pripravili še balinarski turnir za gasilce iz Ga­ ljenje, da lahko sami pridelamo hrano za jedi in napit­ silske zveze Cerknica. V svoje vrste vabijo nove člane. ke, ki jih bomo pripravili v vrtcu. Obenem bodo otroci med opazovanjem in skrbjo za rastline ugotavljali, kaj te potrebujejo za uspešno rast. Otroci so ves čas ak­ tivno vključeni v projekt, saj so z vibracijsko brusilko brusili deske, jih barvali, privijali vijake… V največje veselje jim je bilo, da so smeli rokovati s pravim roč­ nim in električnim orodjem, ki pa seveda ni ogrožalo njihove varnosti. Ker je naša enota obkrožena z veliko travniki in so bili krti letos še posebno pridni, so otroci s pomoč­ Foto: Joško Cerkvenik jo lopatk in veder pridno prinašali zemljo s krtin, s katero smo nato deloma napolnili našo gredico. Ot­ roci so v vseh fazah postavitve aktivno in z veseljem Policijski trobilni kvintet v vrtcu sodelovali. V prihodnje nas čaka še zasaditev rastlin, Vrtec Martin Krpan Cerknica so v začetku marca opazovanje njihove rasti, skrb zanje ter uporaba pri obiskali policisti, ki v svoji službi igrajo v posebnem jedeh, ki jih bomo pripravili v vrtcu. orkestru. Starejše skupine – Slončki, Tigrčki, Levčki, Nadaljevanje sledi… Avtor: Nadja Zgonc Medvedki, Sovice in Lisičke - smo se zbrali v telovad­ nici, kjer nas je že čakalo šest policistov, med katerimi je bil tudi Jože Grajš s Policijske postaje Cerknica. Vozniki so se izobraževali Predstavil nam je poklic policista in otrokom pove­ 14. marca je v večnamenski dvorani Gasilskega doma dal, da so policisti prijazni, da se na njih lahko vedno Cerknica Območna obrtno-podjetniška zbornica obrnejo, kadar so v stiski in da je strah pred možmi v Cerknica organizirala redno letno usposabljanje vo­ modrem povsem odveč. Člani Policijskega orkestra so znikov. Skoraj sto slušateljev se je seznanilo z dolo­ otroke na prijazen, topel in duhovit način popeljali v čili varne vožnje in varnostnih sistemov, z novostmi svet trobil in jih spodbujali k aktivnemu sodelovanju. v Zakonu o voznikih in Zakonu o motornih vozilih Koncert je bil zabaven, vesel, sproščen in hkrati pou­ ter obnovilo znanje o pravilih v cestnem prometu. čen, saj so otroci spoznali nov poklic in različne trobilne Opravljeno redno letno usposabljanje je za poklicne instrumente. Ob tem pa je verjetno marsikateri otrok voznike pogoj za izdajo evropskega spričevala, ki po­ že razmišljal o tem, kaj bo, ko odraste: policist, glasbe­ gojuje podaljšanje EU kode 95. Avtor: Silva Šivec Avtor: Darja Bajc in Melita P. Petrović nik ali pa morda kar oboje. Foto: Aljoša Puntar

14 | Slivniški pogledi | april 2015 Dogaja se

Foto: Polona Turk Dobrodelni turnirji NŠK Notranjski študentski klub je marca organiziral tri dobrodelne turnirje. Nogometni turnir 1. marca so študentje pripravili v sodelovanju s TKD Sovica, KK Cerknica in OŠ Cerknica. Za prijave in žreb na tem turnirju je poskrbel Aljaž Gornik. Odbojka je bil dru­ gi šport, v katerem so se pomerili udeleženci. Obeh turnirjev so poleg domačih ekip udeležile tudi ekipe od drugod. Organizatorja odbojke Larisa Tomšič in Sašo Bombač sta na turnirju uspela združiti kar 15 ekip. 15. marca pa se je odvijal še košarkarski turnir, ki ga je organiziral Miha Korošec iz KK Cerknica. Skupno se je dobrodelnih turnirjev udeležilo prib­ ližno 200 športnikov. Zbrane prispevke, okoli 600 evrov, bodo namenili skladu OŠ Cerknica za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin. Predsednica NŠK Špela Drobnič je poudarila, da namen turnirja ni tekmovanje, temveč sodelovanje, dobrodelnost in druženje. Avtor: Sara Pakiž Pohod skozi kanjon Vrženica Ogledali so si razpršeni hotel Cerkniški planinci, skupno nas je bilo 30, smo 1. Člani Turističnega društva Cerkniško jezero so si marca odšli na pohod na otok Krk v čudovit kanjon 14. marca ogledali primer razpršenega hotela v obči­ Vrženica. Pohod smo pričeli pri naturističnem kam­ ni Srednje v Beneški Sloveniji. »To je inovativna ob­ pu na koncu Baške in nadaljevali pot ob razgibani lika nastanitve, ki so jo razvili prav v Severni Italiji: skalni obali do vstopa v kanjon Vrženica. Iz zaliva več najemodajalcev v eni ali več vaseh se poveže in smo nadaljevali pot skozi kanjon, pot se je zoževala, skupaj promovira in trži storitve,« pravi predsednik večkrat je bilo treba preplezati skalne ovire. Nato društva Joško Cerkvenik. Sistem v Italiji je nekoliko smo se povzpeli čez vzpetino Rebica proti zalivu bolj zapleten. »Za obnovo stare stavbe dežela lastni­ Vela luka. Po končanem pohodu smo se sprehodili ku nameni polovico sredstev, ta pa se mora obvezati, še do morja v Baški, ob poti domov pa smo do pre­ da bo hišo, ali v nekaterih primerih popolnoma ločen laza Treskavica videli še nekaj slapov Vele Rike, ki apartma, dal na voljo za razpršeni hotel,« je povedala jih poleti ni. Michela Predan iz zadruge, ki upravlja s hotelom. V Na občnem zboru konec februarja na izletniški Benečiji so si Cerkničani ogledali še zanimiv Krajinski kmetiji Kontrabantar v Dolenji vasi smo pregledali in pripovedni muzej Slovensko multimedialno okno v poročila o pohodih, urejanju planinskih poti po žle­ Špetru in mesto Čedad. Avtor: Petra Trček du, markiranju planinskih poti in postavitvi smernih Foto: Petra Trček tabel. Lani smo tudi izdali nov vodnik po cerkniški planinski poti (4. izdaja). Za letošnje leto smo sprejeli plan pohodov. Prav tako bomo skrbeli za varstvo na­ rave, označevali poti z vmesnimi tablami in obnavljali markacije. Predsednik društva Slavko Kržič pa je pre­ jel priznanje PZS - bronasti častni znak kot priznanje za vestno delo v društvu. Avtor: Štefka Šebalj Mikše

april 2015 | Slivniški pogledi | 15 Intervju Igor Matković: »Sem glasbenik in pika .« Za Igorja Matkovića lahko res rečemo, da mu je bila trobenta položena v zibko . Njegov oče, učitelj trobente in ravnatelj cerkniške glasbene šole Milivoj Matković, je bil njegov prvi mentor, zdaj pa Igor kot trobentač, pianist, skladatelj in profesor tudi sam predaja znanje na Konservatoriju za glasbo . Foto: arhiv CankarjevegaFoto: doma

Mnogi vas označujejo za steber nove generaci- vožnjo. Zadnje čase je drugače. Rad imam tišino, da je jazz glasbenikov. Zanimivo je, da prihajate lahko razmišljam o svoji glasbi. ravno iz periferne Cerknice, ki se zdi tako zelo V enem izmed intervjujev ste povedali, da se oddaljena od jazz klubov. Kako ste vi našli skozi klasično glasbo zelo dobro pripraviš na kontakt s tem svetom, s to zvrstjo glasbe? tehnično plat igranja inštrumenta, kaj potem Jazz sem začel poslušati z očetovih plošč. Tako sem izvajaš, pa mora biti odraz tvojega karakterja. verjetno razvil afiniteto za to glasbo. Veliko smo Kakšen je torej vaš karakter? tudi hodili na koncerte. Resno pa sem v svet jazza Ja, res sem to rekel. Vendar moram povedati, da to in improvizirane glasbe zakorakal na srednji glasbe­ ni nujno edina prava pot. Sam sem preko klasične ­ ni šoli v Ljubljani, ko sem kot dijak klasične smeri glasbe nabiral tehnično znanje. Danes, ko tudi sam redno zahajal na jazz oddelek, sodeloval pri pred­ poučujem na jazz oddelku na Konservatoriju za metih in si počasi začel nabirati znanje. glasbo v Ljubljani, tudi mi posvečamo veliko po­ Je bila ljubezen na »prvi posluh« ali se je roje- udarka tehničnem delu igranja inštrumenta. vala počasi, z vašim glasbenim odraščanjem? Če poizkusim svoj karakter opisati preko glasbe, Kdaj je med vama preskočila iskra? bi rekel, da hočem vedno biti svoboden. Spontana Ne verjamem v ljubezni na »prvi posluh«. Glasbi je improvizacija in svoboda sta dva elementa, ki ju ho­ treba dati čas in prostor, da se lahko razvijejo močni čem v svoji glasbi vedno ohranjati. Le tako lahko os­ trenutki. Šlo je počasi. Več sem znal, bolj sem videl, da tanem v stiku s sedanjostjo. Če bi igral samo note, se moram še več naučiti ali zvaditi. Tako je še danes. ki mi jih napišejo drugi ali pa preigraval tudi več sto In če sem še malo metaforična: glasba vas let stare kompozicije, bi se hitro počutil ujetega. spremlja čez cel dan, se imata kdaj zadosti? V javnosti velja prepričanje, da je jazz nekako Kdaj »vklopite« tišino? »outsiderski« in nasprotje klasične glasbe. Ste Ja, zanimivo je, da v zadnjem obdobju doma zelo morda po naravi upornik? malo poslušam glasbo. Res pa je, da relativno veliko Mislim, da nisem upornik. Je pa res, da če si nekaj hodim na koncerte. Bolje mi je, da sem uro in pol na zamislim in se mi zdi prav, dolgo vztrajam pri tem, koncertu kot pa da glasbo poslušam pavšalno, bodi­ da to dosežem. Poglejte. Morate razumeti, da je slo­ si doma, za ozadje, ali v avtu. Včasih, ko sem več po­ venska javna glasbena mreža že desetletja zastav­ toval z avtom, sem veliko nove glasbe poslušal­ med ljena tako, da ne vzpodbuja prav veliko kreativnega

16 | Slivniški pogledi | april 2015 Intervju pristopa h glasbi. Učni načrti in gradiva temeljijo je možnosti za koncertiranje. Ljudje postajajo pasiv­ predvsem na poustvarjanju in ne toliko kreiranju. ni in ne hodijo več toliko na koncerte. To je zaskr­ To ima svoje prednosti in slabosti. O tem kdaj dru­ bljujoče stanje. Ne samo za glasbenike, tudi za druž­ gič. Posledično se dogaja, da če hočeš v glasbi kaj bo nasploh. Z neposrednim kontaktom je mogoče drugega, kot ti očitno ponuja samo glasbeni šolski marsikaj. Tudi prepričati nekoga, ki ima do jazza ali sistem in predvsem slovenska glasbena klima, mo­ improvizirane glasbe zaradi različnih vzrokov odpor. raš razmišljati malo drugače oz. biti upornik. Me­ Vi svoj prostor iščete tudi po drugih glasbenih nim, da to ne bi smelo biti tako. Vendar bo trajalo zvrsteh, med drugim v popu. Tako ste sodelova- še kar nekaj časa, da se to spremeni. li s številnimi znanimi imeni slovenske glasbe – Kot ste dejali, se na Konservatoriju za glasbo Magnificom, Alenko Godec, Jadranko Juras in posvečate pedagoškemu delu. Ali učiteljski drugimi. Kaj vam pomenijo izleti v druge zvrsti? poklic jemljete kot poslanstvo? Kakšen pečat Nikoli se nisem žanrsko opredeljeval. Tudi ne ma­ želite pustiti pri svojih učencih? ram kategoriziranja glasbe. Vse bolj postajam ob­ Vesel sem, da imam možnost učiti na jazz oddelku čutljiv tudi na to, da mene označujejo kot jazz glas­ Konservatorija za glasbo v Ljubljani, vendar je to benika. Tako imenovani jazz se je v zadnjih 100 tudi velika odgovornost. Rad bi jim dal orodje in letih tako razvil, tolikokrat spremenil svojo obliko, znanje, s katerim si bodo znali kasneje sami utirati da vsega ni mogoče zajeti v eno besedo. Pod bese­ pot v svetu glasbe ali karkoli bodo že počeli. Z učen­ do jazz si ljudje danes predstavljajo toliko različnih ci rad ohranjam kontakte tudi ko šolanje pri meni stvari, da se z dajanjem priložnosti novi glasbi ne zaključijo, ker mi veliko pomeni videti, da so s svojo ukvarjajo več. Beseda je produkt za lažjo komerci­ življenjsko potjo zadovoljni. alizacijo. Sem glasbenik in pika. Vesel sodelovanj, Kaj pa želite z glasbo sporočati svojim poslu- kjer se rodi nekaj dobrega. Sodelovanj je v zadnjem šalcem? Si v naši majhni državi s težavo uti- času manj, ker sem bolj osredotočen na svoje avtor­ rate pot do njih, vsaj kar se tiče izdaje plošč, sko ustvarjanje. predvajanja na radijskih postajah, koncerti- Je mogoče na vidiku tudi sodelovanje, projekt ranja? Je za jazz (pre)malo prostora? s cerkniškim Big bandom, katerega ustanovi- Rad bi, da je glasba odraz mene v nekem obdobju. telj ste? Kdaj vas bomo lahko slišali na doma- Želel bi si poslušalcev, ki so pripravljeni tvegati svoj čem odru ali pa poslušali na novi zgoščenki? čas, da pridejo na koncert, ki je vsakič drugačen, živ, Vesel bi bil kakšnega bolj konkretnega sodelovanja dovzeten za različna okolja. Veste, danes je glasba že z BBC. No, bo že, ko bo čas za to. Trenutno jim gre tako predvidljiva, da je izgubila živost, občutljivost, odlično. Ko le imam čas, se udeležim njihovega kon­ prožnost in še bi lahko našteval. Glasbeniki razmiš­ certa. Isto bi svetoval tudi ostalim krajanom. Z rea­ ljajo samo še o tem, da bodo imeli čim več ogledov lizacijo kakšnega od svojih projektov v kulturnem na youtube-u, lajkov na socialnih omrežjih. Ko se domu v Cerknici sem že poskušal, vendar v zadnjem ujameš v ta način razmišljanja si, po mojem, kaj hit­ času brez uspeha. Lansko leto sem v Cankarjevem ro v slepi ulici. Glasba mora biti odraz glasbenika. domu v Ljubljani izvedel samostojni koncert s sve­ Nekateri ustvarjajo predvidljivo glasbo za množice, tovno znanim pianistom Marcinom Wasileskim. drugi si upajo v njej iskati nove, drugačne momente. Koncert je bil zelo dobro sprejet in vesel sem, da mi Plošče so postale moderne vizitke, radijske posta­ je njega in ostale glasbenike uspelo skupaj spraviti je imajo nič ali zelo malo posluha za improvizirano tudi za snemanje moje nove plošče, ki bo maja, ko glasbo, z izjemo javne radijske mreže, ki z nekate­ bomo nastopali tudi na 20. mednarodnem jazz fe­ rimi oddajami še goji tovrstno kulturo. Najbolje za stivalu v Cerknem. Krajšo turnejo v Sloveniji in tudi glasbenika danes je, da čim več koncertira. Premalo tujini pa načrtujem že za letos pozno jeseni.

Avtor: Maruša Opeka april 2015 | Slivniški pogledi | 17 Gospodarstvo

Takoj po končani srednji strojni šoli in odsluže­ Štigrad nem vojaškem roku se je v podjetju zaposlil Josipov sin, Borut Štimac. Opravljal je vse vrste strojnih Recesija je izbrisala številna gradbena del, izkope, prevoze razsutega tovora ter servisira­ podjetja, vendar podjetje Štigrad, nje lastnega strojnega parka. Leta 2006 je direktor Josip Štimac vodenje družbe zaupal sinu, ki je hit­ d .o .o ., dokazuje, da se s kakovostnim ro snoval novo vizijo družbe. Širitev trga na dru­ in transparentnim poslovanjem lahko ge slovenske regije, povečanje obsega storitev na preživi tudi v težkih časih . »Pravilo vzdrževanje cest ter samostojno delo na večjih pro­ preživetja najmočnejšega v gradbeništvu jektih preko javnih razpisov – so bili cilji mladega ne drži, saj nikoli nismo bili najmočnejši . ­direktorja. Ugled in rast podjetja smo si vedno Trg zdaj odprt tudi za manjše zagotavljali z dobro opravljenim »Želel sem vstopiti na trg, ki se je po propadu grad­ delom in korektnim odnosom do benih gigantov odprl tudi za manjše firme, kot je naročnikov ter zaposlenih,« pravijo naša,« pravi Borut Štimac ter dodaja, da so vstop­ v malem družinskem podjetju Štigrad ni pogoji za kandidiranje na večjih javnih razpisih strogi. »Podjetje mora imeti dobre reference s po­ iz Grahovega . dročja izgradnje cest, kanalizacijskih in vodovodnih omrežij ali gradnje objektov, poleg tega pa je po­ radbeno podjetje Štigrad je leta 1992 usta­ trebno imeti dobro bonitetno oceno, ki je podlaga novil Josip Štimac. Sprva je podjetje izva­ za zavarovanje posla z bančno garancijo,« še razlaga Gjalo težka gradbena dela, izkope za komu­ direktor. nalno in vodovodno omrežje ter prevoze razsutega Gradbeništvo je panoga, ki ima velike učinke in tovora, pretežno v Notranjsko-kraški regiji. Med odločilno vlogo v gospodarski rasti države. V splo­ leti 1992 in 2006 je podjetje večinoma imelo vlogo šnem velja pravilo, da kadar je gospodarska rast podizvajalca za različna gradbena podjetja in izvaja­ visoka, je to zaradi cvetočega gradbeništva. Sektor lo gradbene storitve za končne kupce. gradbeništva je svoje vrhunce dosegal med leti 2006 Foto: arhiv podjetja Štigrad in 2008. Takrat je tudi družba Štigrad dosegala naj­ boljše poslovne rezultate. Je pa to tudi panoga, ki jo je gospodarska kriza doletela najhitreje in naj­ močneje. Hude posledice krize se kažejo v propadu največjih gradbenih podjetij, kar pomeni tudi izgu­ bo velikega števila delovnih mest. Vrednost oprav­ ljenih gradbenih del se še vedno zmanjšuje, prav tako je na tem področju tudi manj javnih naročil. Direktor Štimac ogorčeno razlaga, da cene gradbe­ nih storitev na javnih razpisih pogosto padejo celo pod lastno ceno (to je cena, pri kateri podjetje po­ Direktor družbe Štigrad, d . o . o ., Borut Štimac si želi nadaljevati družinsko tradicijo in podjetje nekoč zapustiti svojim otrokom . sluje brez dobička, op. avt.).

18 | Slivniški pogledi | april 2015 Gospodarstvo

Pozimi delajo na Primorskem Ste pripravljeni Med letoma 2010 in 2015 je Štigrad večkrat us­ na nove finančne pešno kandidiral na javnih razpisih občin Logatec, Pivka in Cerknica. Večino svojih prihodkov tako spodbude za mikro ustvarijo s storitvami vzdrževanja javnih cest ter in mala podjetja? investicijskih vzdrževanj, pri večjih projektih pa se eto 2014 je bilo relativno mirno na področju jav­ poslužujejo podizvajalcev. V zimskih mesecih, ko je nih razpisov, saj so usklajevanja strateških do­ za gradbena podjetja malo dela, družba Štigrad išče Lkumentov za izvajanje programskega obdobja delo na Primorskem, kjer narava tudi pozimi omo­ 2014–2020 terjala svoj čas. Sedaj pa je čas za akcijo! goča delo na prostem. Novosti je veliko – mi smo pripravljeni – pa vi? V pre­ teklem programskem obdobju (07–13) so bile spodbu­ Foto: arhiv podjetja Štigrad de v podjetništvo usmerjene predvsem v tehnološko posodabljanje podjetij in zagotavljanju finančnih vi­ rov. V novi finančni perspektivi se bo potrebno poslu­ ževati drugačnih pristopov, ki so usmerjeni predvsem v vlaganja v znanje, trajnostni razvoj, enakost spolov, spodbujanje inovacij in okoljsko učinkovitost - torej delovati skladno s t.i. horizontalnim razvojem. Prvi razpisi so že zunaj, druge pa še čakamo v nas­ lednjih nekaj mesecih. Kateri razpisi so trenutno na razpolago podjetjem iz naše regije? Zelo ugodna kreditna linija z garancijo na glavnico Slovenske­ ga podjetniškega sklada. Ugodnost kredita je izra­ žena v nižji obrestni meri (EURIBOR 6 mesečni + 0,95 %), dobi vračanja kredita (do 10 let), garanciji Sklada (60–80 % na glavnico) in možnosti korišče­ nja moratorija pri vračilu kreditov (do 2 leti). Tina Mahne, NEC Cerknica

Strojni park bi radi iz Grahovega preselili v Industrijsko cono odlične reference, inovativnost, odzivnost, sveže ideje, dolgoletne izkušnje Podskrajnik . grafično oblikovanje knjig, Kljub težkim razmeram na trgu, ki se odražajo v brošur, letakov, oglasov, pomanjkanju javnih naročil, padcu cen in pomanj­ bannerjev, vizitk, plakatov ... kanju finančne discipline, pa direktor Borut Štimac založništvo, ročna dela ... Prašički ostaja pozitiven: »Potrebno je zdržati tudi v slabih za srečo gospodarskih razmerah, investirati v posodobitev 20 % ceneje ... voznega parka in razmišljati pozitivno.« Štimac pokličite na dodaja, da so lani posodobili svoj strojni park, želi 040 36 44 33 pa si tudi selitve v Industrijsko cono Podskrajnik, saj jim trenutne prostorske kapacitete v Grahovem omejujejo nadaljnjo širitev strojnega parka.

Avtor: Maja Mahne april 2015 | Slivniški pogledi | 19 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

nekaj časa živeli ljudje iz vasi. Sovaščan Matej­ Bloška Polica: ­Kržič, geograf, jamar, je leta 2004 v jami odkril ­Bosonogi rov. blizu oblakom in Cerkev sv. Vincencija je navedena v popisu iz leta 1526 in spada pod starotrško župnijo. Neurje, ki se je leta 1965 razbesnelo nad Notranjsko, je hudo nedrjem zemlje poškodovalo cerkev. Toda prav to je pripomoglo, da so odkrili freske s konca 15. stoletja. Nad levim Bloška Polica je vas na južnem pobočju stranskim oltarjem je dobro ohranjen lik škofa, nad Bloške planote . Križišče, ki je v središču desnim lik sv. Marije Magdalene. Na severni steni vasi, povezuje Bloke s Cerkniško in pa lahko le slutimo Pohod in poklon sv. Treh kra­ z Loško dolino ter naprej z Dolenjsko, ljev. Kasetiran in poslikan leseni strop z letnico s Hrvaško, Primorsko in z Ljubljansko kotlino . Za časa Avstro-Ogrske sta bili v kraju celo mitnica in pomožna pošta . Poličani so svoje dejavnosti prilagodili prometni cesti: so iznajdljivi trgovci, gostilničarji, prevozniki, vodniki . Tako je bilo nekoč in tako je še danes .

aleč nazaj je prvotna vas stala na jugo­ zahodnem obrobju današnjega naselja. Predel se še danes imenuje Sela. V smre­ D Cerkev sv . Vincencija in prenovljena vežica . | Foto: Izak Hribar Meden kovem gozdičku so še vidne vzdignjene terase. Za življenje vasi sta bila pomembna dva studen­ ca: Grdin in Pri Lipci. Prvič je ime vasi zapisano leta 1397 kot Polcz ze Obluk, Valvasor ga je v 17. stoletju zapisal kot Oblaker Palliz. Res se zdi, kot da smo blizu oblakom s pogledom na halštatsko Križno goro v ozadju, ki v svojih nedrjih skriva Križno jamo s prosojnimi, zelenimi jezerci s siga­ stimi pregradami in najdiščem fosilnih ostankov jamskih medvedov. Najdena keramika pa sega v bakreno dobo. Alojz Troha, odličen poznavalec, oskrbnik in dolgoletni vodnik po Križni jami, pravi, da so v jami V osrednjem delu lesenega stropa v cerkvi je v osmerokotnem našli tudi oglje, ki je staro okrog osemsto let in je ­okvirju Sv . Duh . Na ogliščih so leseni žeblji s peresi |. Foto: Izak lahko povezano z izginulo vasjo, saj so v njej ­morda Hribar Meden

20 | Slivniški pogledi | april 2015 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

1693 v samem središču prinaša sv. Duha v podobi so malo bolj oddaljene od vasi. Tako bi se medvedi golobčka, ki ga spremljata angela s trombami. Alojz ustavljali tam in bi manj lomastili po vasi. Težave Troha, ki je tudi ključar cerkve, je opozoril, da so imajo tudi z divjadjo. Že leta 1974 so bili zaradi je­ motivi narave vzeti iz domačega okolja − jezero, lenjadi in srnjadi prisiljeni ograditi celotno poliško hribi, cvetlice. Človek se ne more načuditi tej pre­ polje z električnim pastirjem. prosti in dovršeni lepoti. Poličani želijo, da bi Obči­ V vasi živi okrog osemdeset ljudi, od tega je na Cerknica razglasila cerkev za kulturni spomenik enajst mlajših od šestih let, štirje pa so osnovnošol­ lokalnega pomena, saj bi potem država restavrirala ci. Najstarejši prebivalec je star devetinsedemdeset notranjost cerkve. let. Danes je naseljenih šestindvajset hiš, včasih jih je bilo le devetnajst. Seveda pa je bilo ljudi pred sto leti nekaj več. Zanimive zgodbe o borbenih doma­ Strelišče slovenske vojske činih ve Vinko Žnidaršič, posebej tiste o šolskih Za vasjo je strelišče na osmih hektarjih, ki spada pod pretepih med Žeruleni in Poličani. Včasih so bile Ministrstvo za obrambo in omogoča streljanje na bitke tako hude, da so v rokah ostali šopi nasprotni­ 300 metrov ali več; pa tudi streljanje na krajše raz­ kovih las. Tudi prebivalci sosednjih Bločic so imeli dalje in dinamične discipline. Pokanje je moteče za veliko za povedati o Poličanih, med drugim so jih ljudi in domače živali, posebej takrat, ko strelci kr­ označili za »kadiun'ke«, saj so jih imeli za strastne šijo dogovorjeni red in streljajo tudi v nočnem času, kadilce. Seveda jim tudi Poličani niso ostali dolžni, po deseti uri. Poličani pravijo, da se tega navadiš in poimenovali so jih »kozarji«, ker so redili koze, ki da ne slišiš. So pa tudi takšni, ki se s tem ne morejo so v gozdu delale škodo. Čez sto let pa se očitno vse sprijazniti. Zgodi se tudi, da ne spoštujejo niti meje obrne. Z opuščanjem kmetijstva je sedaj problem strelišča, kar dokazujejo najdeni tulci nabojev.­ zaraščanje travnikov, saj je gozd vse bližje vasi. Je Ivan Turk, član odbora Krajevne skupnosti Gra­ pa verjetno, da se bodo složni in iznajdljivi Poličani hovo, je prepričan, da bi morali zaradi strelišča pre­ domislili rešitve. jemati rento. Država Jugoslavija oziroma vojska je zemljišča od kmetov odkupila preko Občine Cerkni­ ca. Lastniki zemljišč so dobili samo tretjino zneska. Problem je tudi to, da morajo skoraj za vse, kar ­počnejo, pridobiti soglasje vojske. To pa je ena vrsta okupacije.

Vaščani zahtevajo: »Rešite nas medvedov!« Zanimivo pa je, da streljanje ne moti medvedov, ki postajajo čedalje številčnejši obiskovalci vasi. V času med obema vojnama z njimi ni bilo velikih te­ žav, saj so bili v vasi »raubšici«, ki so na nek način Poličani na križišču vasi . Od leve: Marjan Krajc, Ivan Turk, Jože vzdrževali normalno številčno stanje. Najbolje bi Rok, Vinko Žnidaršič, Slavko Lekšan, Alojz Troha . Spredaj: Darja bilo, če bi začeli saditi sadno drevje na parcelah, ki Lekšan, Nejc Lekšan in psička Ajša . | Foto: Marija Hribar

Avtor: Marija Hribar april 2015 | Slivniški pogledi | 21 Naša društva

­posebnost in se ločijo Moto klub Krokar od ostalih moto klubov doma in v tujini. Tisto, Moto klub Krokar (MK Krokar) je na kar je vsak član baj- bil ustanovljen leta 1997 . Združuje kerskega kluba najbolj ponosen, so barve! Bar­ »bajkerje«, ki jim je skupna ljubezen do ve so uradna klubska motorjev, vožnje in dobre zabave . Bajker identiteta, ki jih član ni samo voznik motornega kolesa, bajkerskega kluba nosi temveč je pripadnik bajkerskega kluba, na svojem hrbtu, prišite Grb MK Krokar ki ga dojema kot nekakšno bratovščino praviloma na usnjen ali džins brezrokavnik. Barve imajo dvojno funkcijo. Prva je sporočilna funkcija: oziroma družino, sočlane pa kot svoje barve zunanji javnosti povedo, da je njihov nosilec najboljše prijatelje, brate, na katere se pripadnik bajkerske subkulture, drugim bajkerjem lahko kadarkoli opre . Klub MK Krokar pa, član katerega kluba je nosilec barv. Hkrati pa trenutno šteje 50 članic in članov, ki barve dajejo bajkerju samozavest in samospoštova­ prihajajo iz občin Cerknica, Postojna, nje, s katerima nastopa navzven. Člane MK Krokar prepoznate po rdeče obroblje­ Pivka, Ilirska Bistrica in Litija . nemu znaku, v katerem sta imeni kluba – MK Kro­ kar – in kraja, iz katerega klub prihaja – Cerknica. ačetki moto klubov segajo v petdeseta leta V notranjosti rdečega kroga je ptič krokar, ki ima prejšnjega stoletja. Prve tovrstne klube sre­ svoja krila razprta preko sveta, kar simbolizira Zčamo v ZDA, od koder se je ta subkultura ­neodvisnost in avanturizem. razvila tudi drugod po svetu. Ideja bajkerstva se je v Jugoslaviji pojavila s predvajanjem filmov Goli v Motozbori sedlu (Easy Rider, 1969) in Pobesneli Maks (Mad V navadi je, da Motoristični klub Krokar vsako leto Max, 1979), vendar pa je bila možnost nakupa mo­ organizira tradicionalni moto zbor. Tekom let se je torja v takratnih časih minimalna. Prvi moto ­klubi lokacija moto zbora spreminjala od začetne v starih so se v Sloveniji začeli po­ javljati po letu 1990, nji­ hova ekspanzija pa se je začela leta 1995 in ji še ni videti konca. V Zvezi moto klubov Slovenije je že pre­ ko 90 klubov iz različnih koncev Slovenije. Člani moto klubov se med seboj prepoznajo po svojih grbih (barvah), ki poudarjajo njihovo Bajkerji MK Krokar leta 1997

22 | Slivniški pogledi | april 2015 Naša društva vojašnicah na Rakeku do »Farbarjevega kozolca« v Začetek sezone Dolenji vasi. V letu 2012 pa so nas več kot veliko­ Temperature so spomladanske in v takem vremenu dušno sprejeli v občini Bloke. Od takrat je vsak tret­ je treba na cestah pričakovati motoriste. Začetki se­ ji vikend v maju sicer mirna vas Studeno na Blokah zone so za nas lahko še posebej nevarni, tudi zato, deležna številnega obiska motoristov iz celotne Slo­ ker nas drugi vozniki še niso vajeni. Člani MK Krokar venije, Hrvaške in Italije, zaslediti pa je tudi obisko­ smo skupaj z slovensko policijo že večkrat organizira­ valce iz Nemčije in Slovaške. li šolo varne vožnje. Izvajamo jo v pomladnem času, Namen organizacije moto zbora je tudi predstavi­ ko temperatura in vremenske razmere že postanejo tev krajev, kjer se le-ta odvija. Obiskovalcem moto dovolj prijetne in primerne za vožnjo motocikla. Na zbora pripravimo panoramsko vožnjo skozi bližnje »ogrevalnem tečaju« na kratko obdelamo vse elemen­ kraje. Udeleženci moto zbora se na dogodku pome­ te varne vožnje, tako v teoriji kot tudi v praksi. Mo­ rijo v različnih motorističnih igrah. Zabave se nato toristi tako ponovno pridobimo občutek za obvlado­ nadaljujejo z nastopi odličnih rock skupin, tempe­ vanje vozila in varnejše vključevanje v promet. Člani raturo večera pa z erotičnimi plesi dodatno zvišajo MK Krokar se bomo v aprilu udeležili take preventiv­ mična dekleta. ne prireditve v Postojni (pred PTC Primorka). Vsi ljubitelji usnja, motorjev in rock'n'rola ste Prav tako v aprilu se člani vsako leto v večjem šte­ tako tudi letos v maju vabljeni v Studeno na Blo­ vilu odpravimo na skupinsko vožnjo v Novo Štifto kah. Datume in lokacije ostalih moto zborov pa in Mirno Peč na blagoslov motorjev in motoristov. lahko preverite na spletni strani www.zmks.si, kjer so objavljeni vsi moto zbori, ki se odvijajo v Krvodajalstvo Sloveniji. V klubu se zaveda­ Predstavniki MK Krokar se udeležujemo moto mo potrebe po daro­ zborov po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Italiji in Slo­ vanju krvi, zato smo vaški. Poleg obiska moto zborov organiziramo tudi se lani odločili, da se skupinske vožnje. V motoristični sezoni 2015 se bomo aktivno udele­ bomo člani v večjem številu odpravili v Dolomite, ževali krvodajalskih Črno goro, Bosno in Hercegovino, na Slovaško in akcij. Nekaj članov Češko (ogled dirke Moto GP v Brnu). se je že decembra Člani MK Krokar na krvodajalski udeležilo krvodajal­ akciji (december 2014) . ske akcije v OŠ Cerknica. To akcijo bomo z veseljem nadaljevali še v večjem številu tudi v prihodnje.

Postanite član Moto kluba Krokar Motoriste, ki jim je skupna ljubezen do motorjev, vožnje in dobre zabave, obveščamo, da lahko vlogo za sprejem v MK Krokar prinesejo v klubske pro­ store na Gerbičevi 32 v Cerknici. Za več informacij pa lahko kontaktirate našega tajnika Erika Medena ([email protected]). Prireditveni prostor moto zbora – Studeno na Blokah . Želimo vam varno vožnjo!!!

Avtor: Blaž Štrukelj april 2015 | Slivniški pogledi | 23 Kultura in kulturniki Milena Braniselj: »Cerknica bi morala dobiti dostojno galerijo .«

Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost, smer kiparstvo, in končala podiplomski študij kiparstva . Živi in dela v Cerknici . Za seboj ima 56 samostojnih in preko 200 skupinskih razstav . V domovini in tujini ima 44 javnih del . Njena dela v Cerknici: spominska plošča pesniku Jožetu Udoviču na Taboru, spominsko obeležje Janezu Vajkardu Valvasorju v parku in njegov reliefni portret v kulturnem domu ter bronasti kip Martina Krpana s kobilico pred domom . V Podskrajniku stoji pred Tovarno transportnih naprav mobil na veter, v Selščku Gasparijev kip in v Novi vasi obeležje Ivanu Čampi . . Foto: osebni arhiv Milene Braniselj Tvoje mobilne skulpture – hočejo živeti, se pre- Ali so ti pri tvojih eksperimentih pomagali mikati, biti del okolja – ki jih poganja dotik, ­fiziki, naravoslovci? veter,­ voda. Imela sem tudi pomoč fizikov, veliko sem razisko­ Z mobilno skulpturo sem se ukvarjala že na akade­ vala sama. Fiziki so mi hoteli dokazati, da je nemo­ miji na podiplomskem študiju; to je raziskovalno goče tisto, kar sem rekla, da je mogoče. Predvsem delo. Forma me je pripeljala do gibanja. S čiščenjem pri elektromagnetih, da mi magnet na določen pro­ oblik sem prišla do jajca, do začetka. Kam pa na­ gram potegne objekte v vodo in iz nje. Rekli so, da prej? Prideš do čiste forme, ki je napeta. Napetost je to nemogoče, da bi bila tako magnetna soba, da pa čutiš kot energijo. Zanemarila sem formo, vze­ bi vsi obiskovalci ostali brez ur in brez plomb itd. la le energijo, ki je pogojevala obliko. Nastale so Elektromagnetni mobil sem naredila na Ravnah v kompozicije, vse mogoče forme. Pomembno je bilo železarni, kjer so mi pomagali električarji. Na eni gibanje. Prva gibanja: nihanja, utež in protiutež. točki sem ugotovila, da se začenjam oddaljevati Jezerska tršca. Kako narediti nekaj elegantnega, od likovnega. Vedno je bil problem material. Mo­ nežnega, da giblje. Prva je bila palica, ki je gibala v rala bi dobiti laser, pa tekoče kristale. To, kar me vse smeri. Cerkniško okolje vpliva name: predvsem je zanimalo, ni bilo možno. Odločila sem se za bolj jezero in jame, v katerih najdem velike energije. V enostavne energije, za male skulpture, mali mobili hribe grem zadihat, v jame se grem napolnit. V ja­ za dotik; uporabiti človeka, gledalca kot akterja za mah je ena posebna večnost, prvinskost. ­dotik. Zunanji pa na veter, ki so mi izziv.

24 | Slivniški pogledi | april 2015 Avtor: Marija Hribar Kultura in kulturniki

Si drobna oseba, ustvarila si pa Krpana. Kako Prostor okoli taborov bi moral biti urejen. Naredila gre to skupaj? bi pešpoti. Trg bi bilo treba urediti. Pesnike in pi­ Ja, če pomislim, nobena slovenska kiparka ni ravno satelje bi postavila pred knjižnico. Valvasor že ima velike postave, vse je en drobiž. Počutim se, da sem svoj prostor. Uredila bi jih po strokah in bi bilo lepo. ogromna. Energije imam veliko. Vse zaobjamem na Tukaj bi morale biti oživljene pešpoti. Cerknica bi veliko. Zato imam rada hribe; napor, izziv so kom­ morala dobiti tudi dostojno galerijo, saj ima veliko plicirane reči. Če imaš cilj, imaš tudi začrtano pot. število priznanih umetnikov, ki si jo zaslužijo. Oči­ Kje je v Cerknici primeren prostor za posta- tno pa nismo sposobni organizacije. Saj politika vitev aleje slavnih mož, ki so vplivali na ra- ima posluh, če se primerjamo z drugimi kraji. Ne da zvoj slovenske kulture in znanosti: Valvasor, se postaviti stalne razstave Gasparijevih, Perkoto­ Stein­berg, Gerbič, Perko, Udovič … vih del, kaj šele del živečih umetnikov.

Na obronkih suhega jezera Mavrična pesem 2015 Marca je bila v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerkni­ Na OŠ Jožeta Krajca Rakek je 17. marca potekala ca predstavljena knjiga Na obronkih suhega Območna revija otroških in mladinskih pevskih jezera. Avtor knjige je rojak, duhovnik, prelat zborov Mavrična pesem 2015. Na reviji, ki jo je Vinko Šega (1917–2013), rojen v Grahovem. povezovala Mateja Jordan, se je predstavilo 12 V knjižici, ki jo je izdala Družina, je triindvajset pevskih zborov iz občin Cerknica, Loška dolina pravljic, pripovedi, zgodb, ki jih je pripovedoval ter Bloke. Skupno se je revije udeležilo preko 360 sojetnikom v zaporu. Knjigo je predstavila dr. otrok. Njihove nastope je spremljal priznani pro­ Marija Stanonik (na fotografiji), doktorica fesor glasbe Tomaž Habe, ki je predhodno vo­ literarnih znanosti. Naslov knjige je izbral kar dil tudi seminar za zborovodkinje, s poudarkom avtor, saj je dejal: »To nosim že od doma. Doma na pesmih pesnice Anje Štefan. »Zaradi ne­ so nam pravljice pogosto pripovedovali in otro­ ustreznih prireditvenih prostorov smo koncept ci smo jih poslušali z odprtimi očmi in ušesi … prireditve prilagodili pevcem, ki so istočasno tudi Moje pripovedovanje je trajalo do prvega smr­ publika,« pojasni Jožica Mlinar iz cerkniške iz­ čanja poslušalcev, kmalu sem tudi sam utonil v postave JSKD. Medsebojno poslušanje in skup­no spanec.« Večer, na katerem so prisostvovali Še­ prepevanje vseh zborov se je pokazalo kot odlič­ govi sorodniki, znanci in ostali obiskovalci, je z na praksa, s katero nameravajo nadaljevati, prav branjem pravljic popestrila Vesna Telič Kovač. tako s seminarji za zborovodje. Avtor: Marija Hribar Avtor: Maruša Opeka Foto: Arhiv KJUC Foto: Maruša Opeka

april 2015 | Slivniški pogledi | 25 Šport Športnik in športnica leta 2014 zopet kegljača

26. marca je v Kulturnem domu Cerknica potekala podelitev priznanj najboljšim športnikom pretekle­ ga koledarskega leta. Ponovno smo se spomnili, da imamo pri nas mnogo izvrstnih športnikov, ki so tekom lanskega leta osvojili nekaj odličnih rezul­ tatov. Prednjačijo kegljači, ki so znova prejeli pri­ znanji za ženski in moški športni kolektiv leta, iz vrst Kegljaškega kluba Brest Cerknica pa prihajata tudi športnica in športnik leta 2014. To sta Alenka Foto: Valter Leban Jakša, ki je priznanje prejela že četrtič, in Franci Velišček. Alenka je kot članica slovenske kegljaške Športnica leta občine Cerknica 2014 reprezentance osvojila tretje mesto v dvojicah na Alenka Jakša, članica Kegljaškega kluba Brest svetovnem prvenstvu v Brnu, Franci pa je na istem Cerknica tekmovanju postal svetovni prvak v kategoriji mlaj­ Športnik leta Občine Cerknica 2014 ših članov. Franci Velišček, član Kegljaškega kluba Brest Cerknica Vsi prejemniki priznanj: Prejemniki priznanj Športne zveze Cerknica – Perspektivni športnik Občine Cerknica 2014 državni prvaki nad 14 let starosti Amadej Dobrovoljc, član Strelskega društva Cerknica Erik Kandare, član Strelskega društva Cerknica Teja Plavčak, članica Strelskega društva Cerknica Staša Braniselj, članica MSK Notranjska Jan Piletič, član Kegljaškega kluba Brest Cerknica Laura Pokleka, članica Kegljaškega kluba Brest Ženski športni kolektiv Občine Cerknica 2014 Cerknica Kegljaški klub Brest Cerknica Patrik Drobnič, član Kegljaškega kluba Brest Moški športni kolektiv Občine Cerknica 2014 Cerknica Kegljaški klub Brest Cerknica Katja Žnidaršič, članica Kegljaškega kluba Brest Izjemen prispevek športu v Občini Cerknica Cerknica Alojzij Tornič Priznanja za odlične rezultate na poletnih Uspešen športni delavec Občine Cerknica 2014 državnih igrah specialne olimpijade Nina Strohsack, članica Ping pong kluba Rakek Magda Mlakar, namizni tenis Peter Zdovc, član Ping pong kluba Rakek Marijo Žnidarič, namizni tenis Emil Urbanc, član Ping pong kluba Rakek Rok Modic, namizni tenis Damijan Kandare, član Strelskega društva Cerknica Izak Hribar Meden, član TKD Sovica Priznanje je prejel tudi Varstveno delovni center Moška športna ekipa Občine Cerknica 2014 Postojna – enota Cerknica, saj so tudi v letu 2014 Nogometni klub Cerknica člani centra dosegali izvrstne rezultate.

26 | Slivniški pogledi | april 2015 Šport

NAVIJAJMO ZA NAŠE! ŠPORTNI SEMAFOR 11. aprila v športni dvorani Cerknica: KK Cerknica : Košarka Calcit basketball KK Cerknica, člani, 3. SKL zahod 11. aprila na nogometnem igrišču Koleno v Cerknici: 18 tekem: 6 zmag, 12 porazov; 8. mesto NK Cerknica : Tabor Sežana 28. 2. 2015 - Globus : Cerknica 86 : 61 18. aprila od 10. ure dalje v športni dvorani Cerknica: 6. 3. 2015 - Cerknica : UKK Koper 65 : 88 tekmovanje v savate – francoskem boksu (ŠD 13. 3. 2015 - Postojna : Cerknica 82 : 77 Panter) 21. 3. 2015 - Calcit Basketball : Cerknica 63 : 73 25. aprila v športni dvorani Cerknica: KK Cerknica : KK Cerknica, članice, 2. SKL Radenska Creativ Sobota 16 tekem: 4 zmage, 12 porazov; 8. mesto 1. 3. 2015 - Cerknica : Rogaška 25. aprila na nogometnem igrišču Koleno v Cerknici: 60 : 59 8. 3. 2015 - Cerknica : Odeja 32 : 62 NK Cerknica, nasprotnik bo znan po koncu prvega 15. 3. 2015 - Cerknica : Felix Zasavje 55 : 51 dela tekmovanja Nogomet na kegljišču v Cerknici: Med 7. in 27. aprilom NK Cerknica, člani, 3. SNL zahod tradicionalni 47. Gromov memorial. Finale bo 30. 14 tekem: 3 zmage, 4 remiji, 7 porazov; 7. mesto aprila. 21. 3. 2015 - Adria : Cerknica 1 : 0 Kegljanje V aprilu se prične deseti KK Brest Cerknica, člani, 1.A liga 18 tekem: 6 zmag, 12 porazov; 7. mesto Notranjski tekaški pokal 7. 3. 2015 - Sinet : Brest 6 : 2 Elgo-nova Notranjski tekaški pokal v letu 2015 14. 3. 2015 - Brest : Calcit 3 : 5 21. 3. 2015 - Ljubelj : Brest 5 : 3 praznuje že svojo deseto obletnico (na fotografiji KK Brest Cerknica, članice I, 1.A liga start 17. teka okoli Cerkniškega jezera leta 2013). 18 tekem: 11 zmag, 1 remi, 6 porazov; 4. mesto V primerjavi z lanskoletnim pokalom letos bistve­ 7. 3. 2015 - Miklavž : Brest I 3 : 5 nih novosti ne bo. Tek ob Karlovici, ki je lani za­ 14. 3. 2015 - Brest I : Kamnik I 4 : 4 21. 3. 2015 - Ljubelj : Brest I 3 : 5 menjal Tek po Rakovem Škocjanu, bo predstavljal KK Brest Cerknica, članice II, 2. liga zahod zadnjega izmed osmih tekov v pokalu. Najdaljši bo 12 tekem: 10 zmag, 2 poraza; 1. mesto Tek po polhovih stopinjah v okolici gradu Snežnik, 7. 3. 2015 - Krka : Brest II 7 : 1 13. 3. 2015 - Brest II : Izola II 7 : 1 najkrajši pa štirikilometrski vzpon na Križno goro. Namizni tenis Pokal se bo začel 11. aprila z Maistrovim tekom na Ping pong klub Rakek, člani, 2. SNTL Uncu, zaključil pa s prireditvijo v Kulturnem domu 18 tekem: 7 zmag, 11 porazov; 6. mesto 7. 3. 2015 - PPK Rakek : NTK Logatec 5 : 2 v Cerknici. Organizatorji bodo podelili priznanja najboljšim tekačem, pa tudi najbolj vztrajnim – tis­ Foto: Jani Curl tim, ki se bodo udeležili prav vseh tekov. Več infor­ macij o pokalu in posameznih tekih lahko dobite na spletni strani www.drustvo-sovica.si. Razpored tekov: 11. 4. 2015 Maistrov Tek na Uncu 8 km 19. 4. 2015 Tek na Križno goro 4 km 1. 5. 2015 Tek na Slivnico 9,5 km 7. 6. 2015 Tek ob Cerkniškem jezeru 11,5 km 13. 9. 2015 Tek po Blokah 7 km 20. 9. 2015 Logaški tek 11 km 3. 10. 2015 Tek po polhovih stopinjah 14,6 km 11. 10. 2015 Tek ob Karlovici 10 km

april 2015 | Slivniški pogledi | 27 Duh nekega drugega časa Sekanje pirhov v Cerknici leta 1932 Fantje, ki jih je neznani fotograf slikal, so postavljeni na Mali gasi med Ronkotovim hlevom in Ronkotovo hišo . Ronkotov hlev ožarjajo sončni žarki, sicer v omejenem obsegu, saj jih omejujeta Ronkotova in Slabetova hiša . Iz tega lahko sklepamo, da je bilo to sekanje pirhov na velikonočno nedeljo dopoldne . Slabetove hiše na Mali gasi ni več . Prav tako se je sekalo pomaranče. Vendar, ko sem bil jaz majhen, se jih v trgovinah ni dobilo. Sem pa si so pražnje oblečeni in dobro razpoloženi. kasneje to videl. Seveda je bila pri pomarančah ta­ V ozadju slike je lepo viden Ronkotov hlev, rifa za zgrešen met višja. Kar se jaz spomnim, se ki je pod isto streho kot Ronkotov skedenj. je največ sekalo z italijanskimi kovanci, ki smo jim V rekli »čintežimi« in so v naših krajih ostali od itali­ Že nekaj dni pred veliko nočjo so dečki in fantje trenirali sekanje pirhov. Na Ločicah je bila majhna janske okupacije. Jugoslovanski kovanci so bili za dolinica. Ležala je nekako tam, kjer se konča most sekanje premehki, ker so vsebovali preveč svinca, pred Mineralko. Dolinica je imela morda pet me­ pa tudi škoda jih je bilo, ker so bili v veljavi. trov v premeru in malo več kot meter globine. Tukaj S pirhi so se na veliko noč ljudje, predvsem otro­ so se vsako leto pred veliko nočjo fantiči učili seka­ ci, radi zabavali. Sekanje je bilo pravi družabni do­ nja. Namesto pirha so ciljali v krompir. Visoki fant godek. Ne spomnim se, da bi se v Cerknici s pirhi v temni obleki je France Arhar. trkalo, morda pa le meni to ni znano. Spominjam se Poznali smo dva načina sekanja. le, da se je pirhe sekalo. Sekanje pirhov je bil pravi Prvi je bil tak, da se je na določeni razdalji, ki se obred, ki je privabil veliko firbcev. Sekalo se je prak­ jo je odmerilo z dolžino stopala, postavilo pirh in tično za vsakim vogalom. Ob veliki noči so revnejši se ga ciljalo. Tisti, ki je sekal, je dobil pirh, če ga je s fantje s sekanjem prislužili mnogo pirhov, ki so jim kovancem tako zadel, da kovanec ni izpadel iz pir­ obogatili jedilnik. ha. Za preizkus so pirh zasukali tako, da je kovanec gledal navzdol, in moral je ostati v pirhu. Sekalec je Notranjske artikulacije Avtor: Artikula Dnevi letijo kot po »žnorci« in prišel je april, mesec, za vsak zgrešen met plačal določen znesek, višina je ko ubrano zapojejo vrtne škarje, motike, motičice in bila odvisna od razdalje med sekalcem in pirhom. ptičice. Nekateri komaj čakajo, da se zapodijo na gre­ Drugi način pa je bilo sekanje »med nogami«. Pri do, drugi pa nad tovrstnim delom niso navdušeni. Ko tem načinu je sekalec stopil narazen morda kakšne­ človek brklja po zemlji, se vendar umaže! Za takšne primerke imamo sila uporabno besedo: ga pol metra in med noge na tla postavil pirh. Ta ›Zakaj se nisi včlanil v Zvezo slovenske podeželske način je bil seveda dražji pri plačevanju zgrešenih mladine? O, saj vem, zakaj! To je zate pregmajn.‹ metov. Je bilo pa lažje zadeti. Fant na sliki na ta pregmajn = preslabo, pod čast ­način seka pomarančo. (iz nem. gemein = navaden, obči) Avtor: Dušan Gogala 28 | Slivniški pogledi | april 2015 Vir: www .stareslike .cerknica .org Promocijsko besedilo

april 2015 | Slivniški pogledi | 29 Ideja za izlet Maistrov pohod Prostovoljno gasilsko društvo Unec, Notranjsko domoljubno društvo Rudolf Maister, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje sever 11 . aprila vabimo na že 10 . tradicionalni Maistrov pohod in 7 . Maistrov tek .

akaj ravno Maistrov? General Maister je zad­ nja leta svojega življenja živel na Uncu, kjer je Zleta 1934 tudi umrl. Unčani smo na generala Maistra zelo ponosni, postavili smo mu spominsko tablo, spomenik in razstavo o njegovem življenju in delu. Tudi podružnična šola se imenuje po njem. Začetek pohoda je na Uncu, v središču vasi, pri gasilskem domu. Pohodniki bodo šli na pot ob 10. uri, osnovnošolci pa bodo pod vodstvom svojih ­učiteljev pričeli pohod ob 9. uri. Pot pohoda poteka z Unca skozi zaselek Hribce. Po dobrem kilometru pot prečka črto bivše zgodovinske »Rapalske meje«. Vzpenja se po makadamski cesti skozi gozd do kraškega pojava Unške koliševke. Ob svetovno vojno požgan. V bližini gradu je tudi kra­ ogromni udorni jami, katere stene so visoke skoraj ška jama Škratovka. Po krajšem ogledu (tudi napi­ 100 metrov, je oglasna tabla, ki si jo je vredno ogle­ sne table ob ruševinah gradu) se pohod nadaljuje v dati in se pobliže spoznati s tem naravnim pojavom. desno po »grajski poti«. Vzpenjamo se skozi gozd Ob jami in tudi v steni jame so še vedno prehodni po vijugasti, makadamski poti in pridemo na ­unško ­betonski rovi - utrdbe, ki so jih za svojo obrambo stran. Tukaj se lahko odločimo za vzpon na 703 med svetovnima vojnama zgradili Italijani. ­metrov visok hrib Stari grad. Pot pohoda nas vodi na rob Planinskega polja do V lepem vremenu je razgled na Planinsko polje, ruševin Windischgretzovega gradu, ki je bil med 2. Slivnico, Javornike, Nanos, Unško in Rakovško polje. Foto: Dane Leskovec Po lepi »panoramski« poti se mimo Klančarjeve ograde spustimo nazaj na Unec. Dolžina izleta: krajša trasa pohoda dve uri, daljša (do Planinske jame in skozi Malne) pa tri ure. Zahtevnost: pot je nezahtevna, primerna tudi za otroke in starejše.

30 | Slivniški pogledi | april 2015 Avtor: Dane Leskovec Mladi mladim

bo slovenske skladbe (učitelj Boštjan Šmalc), in vi­ Izjemni dosežki olinistka Zarja Ule (na fotografiji), tudi prejemnica posebnega priznanje žirije za obetavno tekmovalko mladih glasbenikov v najnižji kategoriji (učiteljica Mateja Mirkac). Srebrno priznanje so prejeli violinistki Tina Še- Na 18 . regijskem tekmovanju mladih benik (učiteljica Mateja Mirkac) in Neža Gorup (učiteljica Tonka Pirnat Pogačnik) ter komorna glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, skupina s pihali, ki jo sestavljajo Marjeta Nah- ki je potekalo februarja v Cerknici, tigal, Eva Mrak in Tadeja Malc (učitelj Jernej Domžalah, Logatcu, Trbovljah in Šmalc). Kamniku, so bili učenci Glasbene šole Zarja Ule se je udeležila tudi Regijskega tekmo­ Frana Gerbiča Cerknica izjemno uspešni: vanja učencev primorske regije, kjer je prav tako ­dosegla zlato priznanje v kategoriji začetniki. osvojili so kar štiri zlata in tri srebrna Na 44. Državnem tekmovanju mladih glasbenikov priznanja . Republike Slovenije (TEMSIG), ki je marca potekalo na glasbenih šolah primorske regije, so naši učenci v lato prizanje hudi konkurenci osvo­ so osvojili kon­ jili tri zlate in eno sre­ Ztrabasist Anže brno plaketo. Zlate so Kranjc (na fotografi­ si tudi tu priigrali Zarja ji; učitelj Đorđe Mal- Ule, Gaja Žnidaršič in koč), violinistka Gaja Anže Kranjc (prejel je Žnidaršič (učiteljica tudi posebno priznanje Tonka Pirnat Pogač- žirije za obetavnega nik), kitarist Domi- tekmovalca v najnižji nik Križ, ki je prejel kategoriji), srebrno pa tudi posebno prizna­ Dominik Križ. nje za najboljšo izved­ Milivoj Matković

Uspešni mladi člani PPK Rakek

a finalu ekipnega državnega prvenstva v Članska ekipa Rakeka je v zadnjem krogu II. namiznem tenisu za mladince se je ekipa ­slovenske lige premagala ekipo NRakek uvrstila na 7. mesto, kar je bilo kar Logatca in na koncu sezone osvojila 6. mesto. malo presenečenje, saj mlada in neizkušena eki­ Za ekipo so igrali Matic Gornik, Žiga Urbanc, pa ni računala na uvrstitev med osem najboljših v Darijan Vizjak, Jaka Strohsack, Janko Stankić in državi. Za ekipo so igrali Jaka Strohsack, Janko v jeseni tudi Jurij Zdovc. Stankić in Luka Stražišar. Peter Kovšca

april 2015 | Slivniški pogledi | 31 Dober zgled in črna pika Dober zgled Črna pika ober zgled je tokrat Prostovoljno gasilsko nevi so čedalje toplejši in na cestah je že društvo Begunje pri Cerknici. Begunjski opaziti kolesarje. Vedno več jih bo, ki bodo Dgasilci so 22. marca pripravili dobrodelen Dsedli na kolo, da bi šli po opravkih ali da bi koncert, katerega izkupiček je namenjen nabavi se rekreirali. A ta šport ni povsem brez nevarnos­ nove opreme za njihove člane in novega vozila. Ga­ ti, še posebej na cestah, kjer ni urejenih kolesarskih silci so namreč v lanskoletnih intervencijah izrabili poti. Številni Cerkničani, ki se ob lepem vremenu veliko svoje opreme. Na koncertu v Športni dvorani na jezero radi odpravijo s kolesom ali peš, pogrešajo Cerknica so med drugimi nastopili Trije z Meniši­ urejeno kolesarsko stezo in pločnik. Kolesarjem bolj je, KD Menišija, ansambli Jelen, Erazem in Akordi, prijazno pot pogrešamo tudi med Marofom in Gra­ ansambli Tomaža Rota, Toneta Rusa in Roka Žlin­ hovim. Tako manjka le nekaj kilometrov, da bi lahko dra ter harmonikarski ansambel Vilija Marinška. Cerkniško dolino od Cerknice do Dolenjega Jezera s Na koncert je prišlo okoli 500 ljudi, gasilci pa so del kolesom obkrožili po lokalnih cestah, ki so bistveno izkupička namenili družini Katje Zalar. manj prometne in zato kolesarjem prijaznejše.

DOHODNINA – obdavčitev fizičnih oseb tudi z dejanskimi stroški, za kar je potrebno imeti ustrezna Dohodnina kot davek se nanaša na celoten dohodek davčnega dokazila. zavezanca, prejet v letu, za katerega se dohodnina odmerja. Informativni izračun s prvo tranšo, t. j. v začetku aprila, Ne glede na to, da je dohodnina sintetični davek (obdavčitev običajno najprej prejmejo tisti zavezanci, ki ne uveljavljajo vseh dohodkov in dobičkov, doseženih v letu, po dohodninski olajšave za vzdrževane družinske člane oz. tisti, ki nimajo lestvici), pa v naši zakonodaji zasledimo tudi cedularni način dohodkov od opravljanja dejavnosti. Z drugo tranšo, konec obdavčitve (dokončni davek, posebna davčna stopnja), med maja, pa še vsi ostali. katere se med drugim uvrščajo tudi obresti, dividende, kapi­ Če zavezancu informativni izračun za dohodnino ni bil vro­ talski dobički in najemnine. čen do 15. junija in je imel prihodke višje od zneska splošne Dohodnino na letni ravni ugotovi davčni organ, ki na pod­ olajšave (3.302,70 evra), mora napoved za odmero dohodnine lagi podatkov, s katerimi razpolaga, sestavi informativni iz­ vložiti sam in sicer najkasneje do 31. julija. To lahko storijo tudi račun, ki se pod določenimi pogoji šteje za odločbo o odmeri tisti zavezanci, ki so imeli dohodke nižje od 3.302,70 evra in jim dohodnine. je bila pri izplačilu dohodka odvedena akontacija dohodnine. Zavezanci lahko davčno osnovo znižajo z davčnimi olajša­ Kontim d.o.o. | Partizanska 8a | 1381 Rakek vami: splošno, osebno, posebno osebno in posebno olajšavo e-pošta [email protected] | splet www.kontim.si za vzdrževane družinske člane. Olajšavo za vzdrževane dru­ T | M | F | žinske člane se lahko upošteva že med letom in sicer pri izra­ 0599 30 481 041 354 216 01 7051 910 čunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v okviru glavnega delodajalca. Pri nekaterih vrstah dohodkov in pod določenimi pogoji pa se davčno osnovo lahko zniža Promocijsko besedilo

32 | Slivniški pogledi | april 2015 Obveščamo

Pomoč na domu trajanja, terminov, načinov izvajanja, posebnosti, omoč na domu zagotavlja Občina Cerknica in kontaktne osebe, seznanitev z določili dogovo­ jo že dvajset let uspešno izvaja Center za soci­ ra, določitev plačnika, načina beleženja prisotno­ alno delo Cerknica. Namenjena je upravičen­ sti socialne oskrbovalke,­ informiranje o možnosti P ­oprostitve plačila in morebitna pomoč pri tem). cem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi Socialne oskrbovalke storitve izvajajo nepo­ starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati sredno na domu upravičenca po dogovorjenih vsebi­ in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nah in v dogovorjenem obsegu. Prilagajajo se potre­ nege ne zmorejo ali nimajo možnosti. bam in zmožnosti uporabnika ter njegovemu okolju. Pri pomoči na domu gre za različne oblike Center za socialno delo pa spremlja potek sto­ ­organizirane praktične pomoči in podpore: ritev in zadovoljstvo uporabnika (ponovni obiski • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (pomoč pri na domu, letna anketa o zadovoljstvu), naknadne oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranje­ spremembe dogovora zaradi spremenjenih razmer nju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrže­ (zdravstvenega stanja, v socialni mreži); spremlja vanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov); socialno oskrbovalko (spremljanje na terenu, koor­ • gospodinjska pomoč (prinašanje enega priprav­ dinacijski sestanki, individualni razgovori); sodelu­ ljenega obroka ali nabava živil in priprava enega je s svojci in drugimi, ki osebo poznajo. obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, Če da se odločate o pomoči na domu in imate doda­ osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z od­ tna vprašanja, se nam oglasite, saj obiščemo vsakega občana. Če pa ste se že odločili, lahko oddate vlogo, ki našanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrže­ jo prejmete na CSD Cerknica ali na naši spletni strani. vanje spalnega prostora); • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostav­ ljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri oprav­ ljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upra­ vičenca na institucionalno varstvo). Namen pomoči na domu je: • pomoč pri zagotavljanju kakovostnega življenja na lastnem domu, • omogočiti uporabnikom čim daljše bivanje v do­ mačem okolju, • preprečevanje osamljenosti in • razbremenitev svojcev. Kako do pomoči na domu? Storitev se prične na podlagi potrebe in želje upo­ rabnika. Strokovni delavec - koordinator pomoči na domu pred pričetkom izvajanja pomoči opravi hi­ šni obisk in pripravi dogovor o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve (določitev opravil, časa

Avtor: CSD Cerknica, Anica Lončar april 2015 | Slivniški pogledi | 33 Razgibajmo možgane

KAR VODI PREBIVAL. OBED ALKOHOL. BOLGARSKI LEŠNIKOV SLIVNIŠKI LUČKA ČLOVEK. NADEV ZA IMENOVANJE NEVERK PRVIH PIJAČA IZ POČKAJ ŠAHIST RAVNANJE, ILOVICA pogledi KOLEV VODILNA NAPOLI- DIPLOMATA PRI PIVKI KRISTJANOV HMELJA MISEL TANKE PLAST PRODA, KI GA JE NAPLAVILA VODA lepotni atelje STROK. ZA EGIPTO- Tina Potokar, s. p. LOGIJO Tabor 5a, 1380 Cerknica HEBREJSKA REKA V JZ. ČRKA FRANCIJI m: 040 501 145 FR. SKLAD. GL. MESTO e: [email protected] (FRANCIS) GRUZIJE www.aine.si GERMANIJ www.facebook.com/ateljeAine VAS Z. OD CERKNICE Avtor: ROMUNSKI MESTO V ODMERJEN, REKA SKOZI SMOLA BAL- Vladimir NEMČIJI ZAMOVCA Milovanović, PISATELJ DOLOČEN BERN NAJETO OB REKI SOLMIZAC. PERO (MARIN) KOCHER DELEŽ (S)EN ZLOG GIBKI RAČ. MAJHEN DISK PAKET EDEN OD ČUTOV KORALNI ALUMINIJ DANSKI AMERIŠKI MESTO NA OTOK PISATELJ KOROŠKEM IT. IGRAL. DEL (HANS IGRALEC MARTINELLI JADRNICE CHRISTIAN) AZARIA VZDEVEK NEM. REŽ. IVO JAN IGRA NA GRAFIKA RIEFEN- 64 POLJIH GABRIJELA STAHL TAJNA REDKO IME, JUSTINA (K)AP SODELAVKA DEANA NADROB- MESTO V NOST KALIFORNIJI PODROB- VELIKANI V NOST GR. MITOL. TRIZLOŽNA FR. PISAT. DUŠAN (ANDRE) NEĆAK PESNIŠKA TRK VOZIL AVSTRAL. STOPICA OD ZADAJ MEDVEDEK KRAJ Z. OD nega obraza, depilacija, manikira, gelirani nohti, CERKNICE NIZ. TRENER podaljševanje trepalnic, gelish, diamantni piling, (LOUIS VAN) ORANJE pedikura, permanentna maskara, darilni boni ... ARGENTIN. PIANIST BAT, BERTON- PLES TOLKAČ CELJ BLAGAJNA MESTO NA (POGOV.) SEVERU lepotni atelje DRAGO NORVEŠKE IVANUŠA KDOR NE KADI PREBIVAL. NAŠE SOSEDNJE DRŽAVE Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OSMOŠOLKA, SVARITELJ, TAV, NADAV, MUZEJ KRASA, RAZ, VODICE, NADAV, TAV, OSMOŠOLKA, prejšnjeRešitev križanke (vodoravno): SVARITELJ, PODGANA,ETIOPKA, UČKA, SITNEŽ,AKAN, OO, OTROBI, ČRNUČANI,MELK, BK, GO, RESNIK, IV, LAN, MEM, MA, IRCI, OTKA, LE, JUNIOR, OKRADENKA, KAMNOTISK. Nagradno geslo križanke (izpisano na osenčenih mo­ Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji števil­ drih poljih) napišite na dopisnico in pošljite na naslov: ki Slivniških pogledov, ki izide v začetku maja 2015. Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s V uredništvo je prispelo 44 pravilnih rešitev prejšnje pripisom »Nagradna križanka« ali na elektronski na­ križanke. Med njimi smo izžrebali tri nagrajence, ki slov [email protected], ime zadeve naj bo prejmejo tri enakovredne nagrade, družinsko vstopnico »Nagradna križanka«. Rešitve bomo v uredništvu spre­ za ogled stalne razstave Muzej krasa: jemali do 20. aprila. Marija Baraga, Tabor 9, 1380 Cerknica Trije izžrebani nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih pri­ Simon Hren, Ljubljanska 25b, 1382 Rakek in speva pokrovitelj tokratne križanke, Lepotni atelje Aine. Miljana Brancelj, Brezje 9, 1382 Begunje pri Cerknici . 1. nagrada: bon za storitve ateljeja v vrednosti 30 evrov Nagrade, ki jih je prispeval pokrovitelj prejšnje kri­ 2. nagrada: bon za storitve ateljeja v vrednosti 20 evrov žanke, Notranjski muzej Postojna, lahko nagrajenci 3. nagrada: bon za storitve ateljeja v vrednosti 20 evrov prevzamejo v muzeju.

34 | Slivniški pogledi | april 2015 Avtor križanke: Vladimir Milovanović, Najeto pero Lepo vabljeni

Čas, ki ga več ni: razstava fotografij URNI program prireditev Aleksander Sašo Kušlan; Razstavljena dela bodo na ogled do 10. aprila. T D organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica L O U M

K Razstava likovnih del C april dr. Dušana Mihelčiča; Razstavljena dela bodo na ogled do 17. aprila. E A Organizator: Notranjski park; Predprodaja vstopnic: R C organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota Rakek K N I Petrol Cerknica,Tur servis Cerknica, Avtostil Rakek; http://www.mojekarte.si; več o vsebini predstav: www.cerknica.si Sobota, 4. aprila Sreda, 1. April, ob 16.00 VSTOP PROST! Spoznavanje sov ob Cerkniškem jezeru prireditev Izlet vodi Janez Dragolič (primerna terenska oprema). PODELITEV GERBIČEVIH NAGRAD IN PRIZNANJ Ob 19. 30 parkirišče na koncu vasi Dolenje Jezero; organizator: ORGANIZATOR: GŠ FRANA GERBIČA CERKNICA Notranjska sekcija Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije cetrtek, 9. April, ob 19.00 VSTOP PROST! VEČER NOTRANJSKEGA PARKA predavanje Sreda, 8. aprila KAM SE SELIJO NAŠE PTICE Breda Stele: Tržaški Kras – »Ščavo, proč od morja!« (predavanje) PREDAVA: DARE FEKONJA IZ PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE Ob 19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; organizator: Knjižnica ORGANIZATOR: NOTRANJSKI REGIJSKI PARK Jožeta Udoviča Cerknica Petek, 10. April, ob 18.00 VSTOP PROST! PLES, OD KOD PRIHAJAŠ plesna prireditev Četrtek, 9. aprila CELOVEČERNA PREDSTAVITEV MLADINSKEGA Marjan Olenik: Etiopija (potopisno predavanje) SODOBNO PLESNEGA USTVARJANJA V OBČINI CERKNICA IN LOŠKA DOLINA Ob 19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota Rakek ORGANIZATOR: KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO PLESONOGA organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Sobota, 11. april, ob 20.00 VSTOPNINA: 8 € ZBEŽI OD ŽENE komedija Sobota, 11. aprila KOMEDIJA Tradicionalni Maistrov pohod in tek PRODUKCIJA: DPD SVOBODA LOŠKA DOLINA Start pohoda ob 10:00 pred gasilskim domom Unec. Start tekov za ORGANIZATOR: KULTURNI DOM CERKNICA otroke ob 10:30, start glavnega teka je ob 11:00; organizator: PGD Unec nedelja, 12. april, ob 18.00 VSTOPNINA: 8 € ZBEŽI OD ŽENE komedija Sreda, 15. aprila KOMEDIJA Valentin Schein: Arheološka najdišča Notranjske (predavanje) PRODUKCIJA: DPD SVOBODA LOŠKA DOLINA Ob 19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica ORGANIZATOR: KULTURNI DOM CERKNICA organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Petek, 17. April, ob 19.00 VSTOPNINA: 4 € film Četrtek, 16. aprila RDEČA RAKETA SLOVENSKA MLADINSKA PUSTOLOVŠČINA (predstavitev knjige) Klara Šebenik: V deželi večnega sonca REŽIJA:VOJKO ANZELJC Ob 19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica ORGANIZATOR: KULTURNI DOM CERKNICA organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica nedelja, 19. april, ob 18.00 VSTOP PROST! predstava Torek, 21. aprila TABORNIŠKI TEATER GLEDALIŠKA PREDSTAVA DRUŠTVA TABORNIKOV ROD JEZERSKA ŠČUKA (otvoritev razstave) Čebelarstvo na Rakeku ORGANIZATOR: DRUŠTVO TABORNIKOV ROD JEZERSKA ŠČUKA Ob 19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota Rakek; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Čebelarsko društvo Rakek cetrtek, 23. April, ob 10.00 VSTOP PROST! GLASBENA MATINEJA glasbena prireditev Četrtek, 23. aprila ZA PREDŠOLSKE OTROKE Notranjska ponoči knjige prebira ORGANIZATOR: GŠ FRANA GERBIČA CERKNICA Od 19.30 do 22.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Sobota, 25. april, ob 10.00 VSTOPNINA: 4 € organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica ČEBELICA LENKA za otroke LUTKOVNA PREDSTAVA Sobota, 25. aprila ORGANIZATOR: KULTURNI DOM CERKNICA Državno prvenstvo v ping pongu za rekreativce in veterane veceri danskega filma VSTOPNINA: 3 € film Od 9.00 Športna dvorana Cerknica; organizator: PPK Rakek PETEK, 24. APRIL, OB 19.00 KRALJEVSKA AFERA - (ROYAL AFFAIR) REŽIJA: Nikolaj Arcel Ponedeljek, 27. aprila IGRALCI: Mads Mikkelsen, Trine Dyrholm, Alicia Vikander, Mikkel Boe Folsgaard... Tradicionalni izlet na Cerkniško jezero (z opazovanjem ptic) Izlet vodita Anže Škoberne in Tine Schein iz Notranjskega regijskega parka SOBOTA, 25. APRIL, OB 19.00 LOV – THE HUNT Ob 8. uri parkirišče na koncu vasi Dolenje Jezero; organizator: REŽIJA: Thomas Vinterberg Notranjska sekcija Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije IGRALCI: Alexandra Rapaport, Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen, Annika Wedderkopp...

Petek, 1. maja NEDELJA, 26. APRIL, OB 19.00 PO POROKI - (AFTER THE WEDDING) Tradicionalni pohod iz Osredka v Iški vintgar REŽIJA: Susanne Bier; IGRALCI: Mads Mikkelsen, Rolf Lassgard, Sidse Babett Knudsen... Prijava in informacije: 031 814 417; organizator: PD Sv. Vid

april 2015 | Slivniški pogledi | 35 Lepo vabljeni

36 | Slivniški pogledi | april 2015