Glasilo občine | januar 2016 | letnik 2 | številka 15 | brezplačen izvod SLIVNIŠKI pogledi iz vsebine Intervju: Aleksandra Šega in Tatjana Lužar (str. 4) Aktualno: Država naj se približa ljudem (str. 6) Predstavitev kraja: (str. 20) Naša društva: Rod jezerska ščuka (str. 22) Kultura: Franc Anton pl. Steinberg (str. 24)

Beč | Bečaje | | | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cerknica | Čohovo | Dobec | Dolenja vas | | | Gora | | | Goričice | Grahovo | | Hruškarje | | Jeršiče Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | | Krušče | Kržišče | Lešnjake | | | | | Osredek | Otok | | | | | Ponikve | | Rakov Škocjan | Ravne | Rudolfovo | Selšček | | | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo | Štrukljeva vas Tavžlje | | | | Zala | Zelše | | Žerovnica | Župeno VSEBINA Skoraj 500 darovalcev krvi Uvodnik...... 3 Intervju onec decembra je v Cerknici in Starem trgu Aleksandra Šega in Tatjana Lužar...... 4 potekala tridnevna krvodajalska akcija. V Aktualno pri nas Območnem združenju Rdečega križa Cerkni- Država naj se približa ljudem...... 6 K ca-Loška dolina-Bloke smo bili zelo prijetno prese- Komunalne storitve niso samoumevne. . . . 8 nečeni nad odzivom, saj smo v Cerknici v dveh dneh Gospodarstvo našteli 481 krvodajalcev, v Loški dolini pa 136. Castel Computers, Cerknica...... 10 Ker so bile zaloge krvi v zdravstvu precej izčrpane, Iz občinske hiše...... 12 smo sprejeli vse krvne skupine in odklonov je bilo Dogaja se...... 13 zelo malo. Krvodajalce smo postregli s tradicionalno Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz malico – klobaso, ki jo imajo zelo radi. Pri postrežbi Dobec...... 20 nam pomagajo prostovoljke in prostovoljci, ki svoj čas Naša društva darujejo za podporo krvodajalstvu na Cerkniškem. Rod jezerska ščuka...... 22 Zelo ponosni smo na naše krvodajalce, saj so zelo Kultura in kulturniki odzivni na naša vabila in po udeležbi v teh akcijah Franc Anton pl. Steinberg...... 24 na prebivalca smo v samem slovenskem vrhu. Ljud- Šport ...... 26 je, ki prihajajo darovat kri, ničesar ne pričakujejo v Duh nekega drugega časa zameno, so pa veseli lepe besede in našega spošto- 1938 Rakek – smučarski tečaj ...... 28 vanja do njihove geste. Notranjske artikulacije...... 28 Ponekod v tujini v prazničnih dneh pogosto pri- Ideja za izlet manjkuje krvi, zato nam zavidajo, ker imamo toliko Od sv. Elije do mlinov Žerovniščice . . . . . 29 zvestih krvodajalcev. Ti prihajajo tudi med prazni- Mladi mladim ki, kar nam zagotavlja stalne zaloge krvi. Zato nas Sabina Veber – Binna...... 30 ne skrbi, da bi v Sloveniji ostali brez krvi in ne bi Čudoviti svet Notranjskega parka. . . . .33 mogli pomagati ponesrečenim in bolnim. Razgibajmo možgane...... 34 Hvala vsem našim krvodajalkam in krvodajalcem Cerknica v prazničnih lučeh...... 35 za njihov čut do sočloveka in zvestobo! Lepo vabljeni...... 36

Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa gospo- dinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za naročnike iz- ven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. Mednarodna standardna serijska številka ISSN: 2386-0197. Odgovorna uredni- ca: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jer- nejčič, Maja Mahne, Maruša Mele Pavlin in Maruša Opeka. Naslov uredništva: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Elektronski naslov: [email protected]. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Cerknica in pri- hodkov oglaševanja. Oblikovanje in tisk: Evrografis d. o. o. Fotografija na naslovnici: Cerknica je v siju prazničnih luči preži- Krvodajalske akcije v Cerknici se je udeležila tudi skupina moto- vela prijeten december. ristov iz Moto kluba Krokar.| Foto: arhiv RK Foto: Valter Leban

2 | Slivniški pogledi | januar 2016 Avtor: Nina Jerič Uvodnik

ob sobotah. Prebivalci manjših krajev so sicer vse­ Reorganizacija eno zadovoljni, da so ohranili svojo pošto. O ukinjanju bančnih avtomatov smo v Slivniških ali centralizacija? pogledih že pisali in ugotovili, da je slaba volja od- več: banke so komercialne ustanove in svoje stori- Ko se v manjšem tve ponujajo tam, kjer je veliko njihovih koristni- kraju zapre kov. Za razvoj podeželja jim je figo mar – to pa ne bi smelo veljati za državne ustanove. pisarna nekega Cerkniški župan Marko Rupar opozarja, da državnega urada, centralizacija, ki smo ji priča v zadnjih letih, še skrči urnik dodatno zavira razvoj podeželja, ki je že tako v vaške pošte ali nezavidljivem položaju. Žal predstavniki lokal- odstrani bančni nih skupnosti nimajo kaj dosti moči pri tovrstnih odločitvah. Župan in občinska uprava nista mog- avtomat, se ljudje la preprečiti selitve cerkniške davčne izpostave jezimo predvsem v Ljubljano in boji se, da tudi ukinitve centra za Foto: Valter Leban Valter Foto: zato, ker bodo socialno delo ne bodo mogli preprečiti. Stroške naše poti po opravkih odslej daljše. delovanja posamezne pisarne se pač da oceniti v A taki ukrepi, ki se jih učeno poimenuje evrih, vpliv ukinjanja uradov na položaj podeželja in predvsem na vsakdan podeželanov pa je precej »reorganizacija« in »racionalizacija«, težko ovrednotiti. so hkrati hud udarec za manjše kraje in Žal se ministri, ki se navadno podpišejo pod pra- ovira prizadevanjem za razvoj podeželja. vilnike in uredbe o reorganizacijah, pred odločitvijo ne postavijo v kožo tistih državljanov, ki bi jih mo- b osamosvojitvi Slovenije so razmišljali rala državna uprava najbolj ščititi, torej najšibkej- drugače. Načelnik Upravne enote Cerkni- ših ljudi: starejših, bolnih, gibalno oviranih, staršev Oca Maksimiljan Turšič se spominja, da malih otrok … Za marsikoga od teh ljudi je pot v so takrat delali v skladu z geslom »Približajmo dr- Ljubljano s podeželja skoraj tako zapleten projekt žavo državljanom«. Danes meni, da se država vse kot pot v denimo London. bolj oddaljuje od državljanov, in je zelo kritičen do Resnici na ljubo bodo naši potomci v prihodno- projektov reorganizacij in racionalizacij. Ob lansko- sti večino upravnih zadev verjetno opravljali preko letni reorganizaciji geodetskih pisarn je naravnost spleta ali še bolj virtualno. A dokler je med Sloven- povedal, da »razlog ni varčevanje, temveč jasen cilj ci še veliko ljudi, ki nimajo dostopa do spleta in v – ­centralizacija.« življenju še niso slišali za digitalno potrdilo ali ele- Tudi urnik poslovalnic Pošte Slovenije se krči in ktronski podpis, lahko od državne uprave upraviče- uporabniki pošt v Begunjah, Grahovem in na Ra- no pričakujemo, da se nam bo približala in ne odda- keku morajo kar dobro razmisliti, kdaj bodo šli na ljevala oziroma zapirala v urade v Ljubljani. pošto, saj je pri njih odprta samo nekaj ur dnevno (denimo v Begunjah dve uri dnevno, a en dan do- Sergeja Širca poldan, drugi dan popoldan in še eno celo uro (!)

januar 2016 | Slivniški pogledi | 3 Intervju Aleksandra Šega in Tatjana Lužar leti. Takrat sem bila še v službi. Osnovno delo me je po- Praznični dnevi so še poudarili vezalo s stiskami ljudi in zdelo se mi je prav, da zanje tegobe ljudi, ki za dostojno preživetje naredim še kaj več, tudi izven delovnega časa. Rdeči križ potrebujejo pomoč drugih – pogosto se mi je zdel prava organizacija. Prvič sem predsedniško mesto odklonila, ker so bili vnuki še premajhni, no, zdaj kljub poštenemu in trdemu delu, ki jim sem pa peto leto na tem mestu. je bilo vse življenje najbolj pomembna Vas srečanja z ljudmi v stiski utrudijo ali napolnijo? vrednota. Oboje, po eni strani te popolnoma izčrpajo, po drugi te napolnijo. Moram pa dodati, da socialnega dela, dela v a srečo je v naših krajih veliko dobrih ljudi, za humanitarni organizaciji ne moreš opravljati, če se ne katere je najbolj pomembna vrednota pomoč poistovetiš s stisko ljudi, če nisi sam šel skozi kaj hude- Ndrugim. Tokrat predstavljamo dve taki srčni ga. Če ti je samo dobro, stiske ne moreš razmeti. Pri nas ženski in poudarjamo, da je okoli njiju še veliko podob- je bilo pet otrok, mama je ostala vdova, med vojno so no mislečih, ki jim namenjamo posebno spoštovanje in nam požgali hišo. Družina je bila nato z Blok izseljena v zahvalo. Apače, od koder so odšli avstrijski Nemci. Vrnili smo se Poti Aleksandre Šega so prepredene s sočlovekom: leta 1948, nismo imeli veliko. Starejše sestre in mama so upokojena socialna delavka je drugi mandat predsed­ se zaposlile v takratnem Lip-u. Težko dopovem vnukom, nica območnega združenja Rdečega križa, snovala je da nisem mogla na športni dan na Slivnico, ker nisem društva invalidov, diabetikov, Društvo Sožitje, vodi imela primernih čevljev ... Po drugi strani pa me je obo- skupino starejših za samopomoč, je članica Društva gatilo, ker smo se imeli radi, mama nam je dala ogromno Zimzelen … Tatjana Lužar je že 10 let prostovoljka pri ljubezni, naučila nas je spoštovanja drugega in razreše- Karitas, pred osmimi leti pa je nadomestila tajnico, ki je vanja stisk. Tako smo šli lažje skozi življenje. Vse več po- odšla na porodniški dopust, in na tem mestu ostala vse trditev dobivam, da se prostovoljstva težko naučiš, mora do danes. ti biti dano. Veliko delam z mladimi in hitro preberem, Skoraj nemogoče je, da kdo je »pravi«. se Notranjci ne bi sreče- vali z Aleksandro Šega. Kaj je danes huje: revščina, odtujenost ali brez- »Rada imam ljudi,« pravi. brižnost? Je mama in babica, ved- Vse po malem. Največji problem je, da smo vse vredno- no na voljo vnukom. te izničili. Tudi denarja je dovolj, a ni prav razporejen. Premalo se pogleda k ljudem, ki so na dnu. Osamlje-  Gospa Šega, kako ste nost je tudi tista, ki ubija. Včasih so skupaj sobivale ge- izbirali in izbrali svoj neracije, kar nas je učilo potrpljenja. Danes smo drug poklic? drugemu odveč. Osnova pa je, da imaš za kruh. Opa- Kot zobotehnica sem devet let delala v zdravstvenem žam še, da smo nastrojeni proti obrobnim skupinam, domu. Svoje delo sem imela rada. Že pri 26 letih je boleč a vedno se moramo vprašati, kakšen nahrbtnik človek komolec napovedoval poklicno obolenje. Odločila sem nosi s seboj na življenjski poti. To učim tudi prosto- se za študij socialnega dela ob delu, zdel se mi je zanimiv, voljce. ker imam rada ljudi. Najraje ste pa menda babica? Kdaj ste se odločili, da se pridružite Rdečemu križu? Vnuki mi pomenijo ogromno. Štirje so, različnih staros- Rdečemu križu sem se pridružila pred petindvajsetimi ti – od pubertete do let, ko otroku največ pomeni, da se

4 | Slivniški pogledi | januar 2016 Intervju stisne v naročje. Mislim, da so zelo navezani name. Saj Tatjana, kaj pa ste, ko niste prostovoljka? S čim se smo tudi veliko časa skupaj - pri zaposlitvah in urnikih, radi ukvarjate? ki jih imajo mladi, ne gre drugače. Zdrava babica z voz- V pri vrsti sem mama, žena in babica. Družina mi po- niškim izpitom prav pride. meni vse. Rada skrbim za hišo, vrt, njivo. Z veseljem se razdajam svoji družini. To sem podedovala, zato tudi od-  Gospa Lužar, ste duša ločitev za prostovoljstvo. Sem človek, ki rad pomaga in območne Karitas. Ka- deli. Tako kot moja stara mama, oči in mama. Spomnim ko ste se odločili za to se, da iz naše hiše ni šel nobeden žejen, lačen ali brez plemenito dejavnost? lepe besede. Te vrednote skušam prenašati naprej. Moje V župnišču sem bila ak- življenje pa ni samo delo - rada imam prijatelje, z mo- tivna pri pomoči v ku- žem potujeva, si privoščiva razvajanje v toplicah, hodiva hinji ob raznih večjih v naravi, pa še kaj bi se našlo. dogodkih, potem pa sva se s hčerko odločili, da Slovenci se po številu prostovoljcev uvrščamo v postaneva prostovoljki sam vrh. Kako si vi razlagate ta podatek? Ali mor- pri Karitas in pomaga- da prostovoljci opravljajo delo, ki bi ga sicer mora- va pomoči potrebnim v le opravljati pristojne ustanove? ­najini bližini. Morda. Vendar ne moremo samo gledati, kako se sok- rajani borijo za golo preživetje, in čakati, kaj se bo z Medtem ste se že upokojili, kako pa ste prej uskla- njimi zgodilo, če pa imamo možnost pomagati tukaj in jevali službo in delo na Karitas? Ali se vam zdi, da zdaj. Sama sem vse življenje delala z ljudmi v javni upra- so delodajalci naklonjeni prostovoljnemu delu? vi in vem, da se zaradi togega sistema dogajajo krivice. V mojem primeru s tem nisem imela težav. Zadnja leta ­Povsod je veliko birokracije, tudi pri delu humanitarnih pred upokojitvijo sem bila zaposlena za polovični de- organizacij. lovni čas, tako da sem lahko uskladila službo in prosto- voljstvo. V vsem tem času ste gotovo dobili občutek, kakšna je socialna slika v občini in širše. Kako bi jo ocenili? Kaj pa družina? So razumeli, da imate manj časa Število ljudi, ki prihajajo po pomoč na župnijsko Ka- za zanje? ritas, se je v zadnjem letu zmanjšalo. To pripisujemo V družini sem dobila vso podporo. Tudi ostali člani se predvsem spremembi statusa, saj so se nekateri prosilci vključujejo v aktivnosti župnijske Karitas. Kot sem rek- upokojili in s tem prišli do stalnega mesečnega dohodka. la, sva s hčerko skupaj pristopili kot prostovoljki, mož Prednost življenja v ruralnem okolju je, da si nekaj hra- pa pomaga pri razkladanju in prevozih hrane iz skladišč ne ljudje pridelajo doma oziroma jo dobijo pri sosedih in Škofijske Karitas v Ljubljani, ki jo brezplačno pripelje sorodnikih ter s tem lažje preživijo. podjetje Puntar transport iz Cerknice. Kako pa se borite z občutkom nemoči in razočara- Koliko časa posvetite delu na Karitas? nja, ko morda vidite, da ne morete pomagati? Vas Ob različnih akcijah, ki jih pripravljajo na Slovenski po vseh teh letih še vedno enako zaboli? karitas, je dela več. Bolj zaposleni smo tudi v času, Človek se sčasoma utrdi. Ko sem začela delati kot pro- ko se naše skladišče napolni s hrano in je potrebno stovoljka, je bilo breme zelo hudo. Mojo skrb je lahko oblikovati prehranske pakete in jih razdeliti. Poleg 20 občutila tudi moja družina. Doma sem bila žalostna, ker aktivnih prostovoljk in prostovoljcev pomagajo tudi sem se počutila nemočno. Skozi čas sem na stiske ljudi sami uporabniki in uporabnice. To, da lahko na ta na- začela gledati bolj realno. Imam več znanja in izkušenj, čin izkažejo hvaležnost, jim veliko pomeni. Kot tajnica tako da vem, kako lahko pomagam. Seveda se me zgod- pa moram poskrbeti za administrativne zadeve in teh be še vedno dotaknejo, vendar skušam iti preko tega, saj je čedalje več. lahko ljudem koristim le kot stabilna oseba.

Avtor: Maruša Mele Pavlin, Maruša Opeka januar 2016 | Slivniški pogledi | 5 Aktualno pri nas

skega poletja poslovala dvakrat tedensko, sedaj Država naj se pa, zaradi povečanih delovnih potreb na drugih segmentih dela Finančnega urada Ljubljana, le ob približa ljudem sredah. Barbara Škrinjar iz Finančne uprave RS zagotavlja, da »trenutno dodatne spremembe na V Upravnem centru Cerknica so vrsto let področju delovanja finančnih pisarn niso predvi- delovali upravna enota, okrajno sodišče dene.« Geodetsko pisarno je Cerknica skoraj izgubila, ter davčna in geodetska uprava. Občani obdržali smo jo le zato, ker je prostore za njeno so torej na enem mestu lahko opravili delovanje ponudila Občina Cerknica. Arhiv so več storitev. preselili v Logatec. Upravna enota seveda ostaja v Cerknici (sicer z nižjim številom zaposlenim, anes je veliko pisarn v tem centru pra- predvsem zaradi sodobnih tehnologij in povezav, znih, hkrati pa država prebivalcem občine po drugi strani pa so prevzeli številne nove nalo- DCerknice in sosednjih občin krči delovanje ge). Tako je celotno drugo nadstropje upravnega tudi nekaterih drugih ustanov. centra večino časa prazno. V poslovnem objektu v V davčnih pisarnah je do leta 2002 delalo 16 neposredni bližini posluje še okrajno sodišče. Obe ljudi, zdaj deluje samo še ena pisarna z dvema stavbi sta sicer v lasti Republike Slovenije in osta- zaposlenima, pa še to samo ob sredah. Pravne le službe v skladu s posebnim dogovorom plaču- osebe morajo po večini nujnih davčnih opravkov jejo Upravni enoti Cerknica skupne stroške obra- v Ljubljano. Leta 2013 so davčno izpostavo za- tovanja in vzdrževanja, ki na letni ravni znašajo menjali z davčno pisarno, ki je v Cerknici do lan- 23 evrov na kvadratni meter.

Foto: Maruša Opeka

Cerkniška župan in načelnik upravne enote državi predlagata združitev čim več državnih uradov v stavbi Upravnega centra Cerknica.

6 | Slivniški pogledi | januar 2016 Avtor: Sergeja Širca Aktualno pri nas

Bo CSD ostal v Cerknici? tudi določena usposabljanja in predstavitve orga- V zadnjem času krožijo tudi informacije o reorga- nizirati v Cerknici, posebno tista, ki so namenjena nizaciji centov za socialno delo, zato se marsikdo večjemu številu uporabnikov, in pri tem nam gre- sprašuje, ali bodo Cerknici ukinili še to ustanovo. do izvajalci kar na roko,« je povedala vodja cerkni- Za zdaj je bojazen odveč. »Zaenkrat se naše delo škega urada za delo. organizacijsko ni spremenilo. Delamo normal- no, vemo pa, da se pripravlja reorganizacija,« je Kako dolgo še 24-urna urgenca? povedala Nina Bavdek iz CSD Cerknica. Njene Lani smo se zelo razburjali tudi zaradi napovedane besede so potrdili na ministrstvu za delo, druži- reorganizacije zdravniških dežurstev in službe nuj- no, socialne zadeve in enake možnosti. »Centrov ne medicinske pomoči. Zaradi odločnega naspro- za socialno delo ne bomo ukinjali. Nikakor ni tovanja s terena so z ministrstva za zdravje poleti predvideno zmanjševanje ali odpuščanje zaposle- zagotovili, da bodo vse ambulante dežurnih zdrav- nih, ohraniti pa nameravamo tudi vse centre za nikov še naprej delovale kot doslej, torej 24 ur na socialno delo,« je poudarila Aleksandra Klinar dan. Obljubili so spremembe v spornem načrtova- Blaznik iz službe za odnose z javnostmi ministr- nem pravilniku, ki je nato začel veljati s prvim dnem stva. Centre nameravajo približati uporabnikom novega leta. Direktor ZD Cerknica Sašo Kavčič je in strokovne delavce razbremeniti administrativ- presenečen, saj je novi pravilnik skoraj natanko tak, nega dela. Zato načrtujejo vzpostavitev informa- kot je bil predlog, ki je dvignil toliko prahu. Vendar tivnih izračunov pri nekaterih periodičnih letnih pravilnik zaenkrat ne bo ničesar ukinil, saj ga v tem pravicah (npr. otroškem dodatku) ter vzposta- trenutku ne morejo izvajati, ker še ni postavljen vitev celovitega modela socialne aktivacije za sistem urgentnih centrov (UC) oziroma satelitskih obravnavo oseb, ki tvegajo revščino in so socialno urgentnih centrov (SUC), ki jih sam pravilnik sicer izključeni. Hkrati načrtujejo novo organizacijsko predvideva. »Ko bo dispečerski sistem vzpostavljen strukturo centrov za socialno delo. O podrobno- in bodo UC in SUC delovali, bomo v Cerknici avto- stih sicer še ne govorijo, a zelo verjetno je, da bo matično prešli na časovno skrajšana dežurstva med cerkniški CSD postal enota centra, ki bo imel se- vikendi in ponoči samo občasno,« pravi Kavčič, ki dež v Postojni. sicer ocenjuje, da bo do vzpostavitve dispečerske Po besedah Aleksandre Tee Vesnaver, vodje službe minilo vsaj leto dni. Poleg tega je še daleč Urada za delo Cerknica, se po njihovih informa- do zaključka gradnje urgentnega centra Ljubljana, cijah ne obetajo nikakršne spremembe, ki bi ome- pod katerega naj bi spadala Cerknica. ZD Cerknica jile ali okrnile delovanje Urada za delo Cerknica. po pravilniku nima dodeljenega satelitskega urgen- Ta torej ostaja v sedanjem obsegu in na sedanji tnega centra. V tem trenutku ZD Cerknica tudi ne lokaciji. »Urad za delo Cerknica v današnji obliki izpolnjuje pogojev za izvajanje dela v SUC, saj nima deluje že dolgo in ugotavljamo, da naši uporabniki potrebnih prostorov, opreme in prav tako ne uspo- v povprečju lahko skoraj vse storitve, ki jih nudi sobljenega kadra. Zavod za zaposlovanje, opravijo pri nas. Le v izje- Župan Marko Rupar poudarja, da si z občinsko mnih primerih morajo v Ljubljano, Postojno ali na upravo in občinskim svetom prizadeva za enakome- Vrhniko, kjer večinoma potekajo tudi razni tečaji, ren razvoj občine Cerknica. »Prizadevamo si za ena- usposabljanja, predstavitve podjetij, hitri zmenki, komeren razvoj Slovenije, ker je podeželje zapostav- karierni sejmi ter drugi dogodki. Sicer pa skušamo ljeno. Centralizacija, ki smo ji priča v zadnjih letih,

januar 2016 | Slivniški pogledi | 7 Aktualno pri nas

še dodatno zavira razvoj podeželja. Borimo se proti stavbi je okoli 1.800 kvadratnih metrov poslov- centralizaciji vladnih služb, a žal nismo vedno uspeš- nih prostorov, kar nudi dovolj prostora za okraj- ni. V Cerknici nam je uspelo zadržati pisarno geo- no sodišče, notarko, davčno in geodetsko pisarno, detske uprave, vsaj začasno smo nespremenjeno ob- zavod za zaposlovanje, center za socialno delo, držali tudi nujno medicinsko pomoč. Zavedamo se, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kmetijsko da ukinitev vsake službe v Cerknici negativno vpliva pospeševalno službo in morda še za kak urad, na vsakdan občank in občanov občine Cerknica, kot morda celo za pošto,« našteva Turšič. Predlagana tudi ­sosednjih občin Bloke in Loška dolina, zato mi rešitev je po njunem mnenju ugodna tako za drža- kot županu nikakor ni vseeno, da se s tem še dodat- vo, saj bi bili stroški vzdrževanja, vodenja in logi- no siromaši podeželje.« Tudi načelnik Upravne enote stike v eno stavbi gotovo nižji, kot za državljane, Cerknica Maksimiljan Turšič poudarja potrebo po ki bi storitve lahko opravljali na enem mestu, in zaščiti interesov občanov, občin in gospodarskih su- tudi za občino Cerknica, saj bi preseljeni uradi, ki bjektov, kar zahteva enoten in odločen nastop proti so zdaj raztreseni po vsej Cerknici, sprostili po- centralizaciji. »Pri današnji tehnologiji in sodobnih slovne prostore za druge dejavnosti. Turšič oce- povezavah ni važno, kje ljudje delajo, važno je, da njuje, da stroški obnove ne bi bili visoki, saj stav- ustanove delujejo tam, kjer so njihovi uporabniki, da ba potrebuje le novo fasado in streho ter dvigalo. ti lahko na enem mestu opravijo čim več.« Številne pisarne so pravzaprav že jutri na voljo za vselitev in tudi parkirišč je v bližini upravnega Vsi uradi pod eno streho? centra veliko. Zato župan občine Cerknica Marko Rupar in na- Kako se bo na predlog iz Cerknice odzvala država, čelnik Upravne enote Cerknica Maksimiljan Tur- bomo seveda spremljali. Morda se bodo pristojni šič državi predlagata združitev čim več državnih spomnili na geslo iz časov, ko smo postavljali novo uradov v stavbi Upravnega centra Cerknica. »V državo: »Državo približati ljudem.« Komunalne storitve niso samoumevne sprememba je, da se je po prejšnji zakonodaji ob- Konec leta 2012 je bila sprejeta računavalo po osebah, po novih določilih pa se Uredba o metodologiji za oblikovanje po volumnu zabojnika za odpadke, ki je določen cen storitev obveznih občinskih glede na število stalno in začasno prijavljenih gospodarskih javnih služb varstva oseb na naslovu. Pri tem pa zakonodaja nalaga okolja, na podlagi katere so morale komunali, da se volumen računsko pretvori v ki- lograme, kar je potem prikazano tudi na položni- občine prilagoditi svoje predpise. ci,« pove Anton Kranjc, direktor JP Komunala Cerknica, d.o.o. (na fotografiji). Ob tem potrdi, ako sta bila v letu 2015 tudi v cerkniški ob- da je novo obračunavanje, ki je začelo veljati s 1. čini sprejeta Odlok o ravnanju s komunal- septembrom, med ljudmi povzročilo nekaj zme- Tnimi odpadki ter Elaborat o oblikovanju de in slabe volje, vendar je potrebno razumeti, da cen za ravnanje s komunalnimi odpadki. ­»Glavna je menjava zabojnikov na skoraj vseh odjemnih

8 | Slivniški pogledi | januar 2016 Aktualno pri nas mestih v občini ter uskladitev podatkov s terena s ­gospodinjstva, ki jim za uporabo 80-litrskega za- podatki, ki so osnova za izstavitev položnice, ve- bojnika obračunajo 50-odstotni popust pri strošku lik logističen zalogaj. ravnanja s komunalnimi odpadki. Prav tako imajo lastniki objektov, kjer ni prijavljenih prebivalcev, Plača se skupek storitev možnost, da se za zabojnik ne odločijo in tako pla- Na komunali poudarjajo, da so v ceni, ki jo plača čajo le eno tretjino cene najmanjšega zabojnika. uporabnik za zelen (preostanek odpadkov) zaboj- »Sicer pa lastnina pomeni strošek,« je jasen Kranjc nik, že vključene tudi ostale storitve, povezane z in nadaljuje: »Slej ali prej bodo tudi lastniki trenu- ravnanjem z odpadki. Strošek ravnanja s komu- tno praznih objektov koristili storitve komunale. nalnimi odpadki, ki je vezan na ceno zelenega za- Čeprav zaenkrat mešanih komunalnih in bioloških bojnika, poleg odvoza mešanih komunalnih od- odpadkov resda nimajo, pa so na voljo zbirni cen- padkov, stroškov obdelave mešanih komunalnih ter ter ekološki otoki.« odpadkov ter odlaganja ostankov komunalnih odpadkov pokriva tudi zbiranje embalaže od vrat Pozivajo k plačevanju računov do vrat (neodvisno od velikosti zabojnika z ru- Jih pa skrbi dejstvo, da nekateri uporabniki plače- menim pokrovom), stroške ekoloških otokov, ka- vanja komunalnih storitev ne jemljejo prav resno. mor se odlaga papir in steklo, delovanje zbirnega Krog dolžnikov se namreč nekoliko širi. Kot pojas- centra, kamor se preda vse ostale ločeno zbrane nijo, je trenutno med uporabniki 3,5 odstotka nep- odpadke iz gospodinjstva, ter oddajo kosovnih in lačnikov, kar pomeni, da je v teku 220 izvršb. Glede nevarnih odpadkov (razen azbestnih odpadkov). na to, da gre za ponavljajoče primere, ki jemljejo »Uporabnik najmanjšega, 80 litrskega zabojnika, komunalne storitve kot samoumevne in obvezno- za odvoz komunalnih odpadkov plača nekaj več sti ne plačajo tudi po več mesecev, so na komuna- kot 12 evrov, zraven pa koristi še druge storitve,« li v nekaj primeri ukrepali tudi z odklopom vode. poudarjajo na komunali. »Čeprav gre za restriktiven ukrep, pa je zalegel in Cena za rjav (biološko razgradljivi odpadki) za- dolžniki so stroške poravnali,« pove Kranjc in doda, bojnik pa se je z novim načinom obračuna znat- da nekateri storitev namerno ne plačujejo, zato no znižala, znaša 4,61 evra za 80-litrski zaboj- tudi ne podpira ukrepa odpisa dolgov, saj daje napa- nik. Odlok predpisuje ugodnost za enočlanska čen signal ljudem, da obveznosti ni treba poravnati. »Seveda so tudi uporabniki, ki so se znašli v stiski, in tem poskušamo stopiti nasproti, ne moremo pa odobravati namernega izmikanja plačilu komunal- nih storitev,« je jasen Kranjc. Vsakokrat, ko zaradi neplačevanja sprožijo postopek izvršbe, za dolžnika nastanejo še dodatni stroški: sodne takse in banč- ni stroški za izvršitev sklepa o izvršbi (najmanj 84 evrov), v primeru prekinitve dobave pitne vode in ponovnega priklopa pa še 105 evrov. Na komunali zato uporabnike pozivajo, naj, v izogib zapletom in dodatnim stroškom, svoje obveznosti poravnavajo

Foto: MarušaFoto: Opeka sproti.

Avtor: Maruša Opeka januar 2016 | Slivniški pogledi | 9 Gospodarstvo

davčne stopnje iz takratnih pet na 19 odstotkov Castel Computers, je povzročila pravo nakupovalno mrzlico. »Povpra- ševanje po računalnikih pred davkom na dodano Cerknica vrednost je bilo tako ogromno, da smo trgovino za- ložili do zadnjega kotička in škatle z računalniško Družbo Castel Computers, d.o.o., opremo zlagali kar eno na drugo, da smo zadostili potrebam. Prodaja je bila enormna, saj so vsi hiteli sta leta 2000 ustanovila Slavko Intihar z nakupom, obdavčenem še po nižjem prometnem in Gregor Kogej. Podjetje v lokalnem davku,« se spominja Gregor Kogej, prokurist druž- in regijskem okolju opravlja celovito be Castel Computers. IT podporo gospodarskemu sektorju. V Cerknici že vrsto let deluje tudi njihova trgovina z računalniki in računalniško opremo.

godba podjetja Castel Computers se je začela pisati leta 1997, ko je Slavko Intihar v manjši Zstavbi JP Komunale Cerknica, na Notranjski cesti v Cerknici, odprl trgovino z računalniki in raču- nalniško opremo. Najprej kot samostojni podjetnik, imel je franšizo PCX Computers, od leta 2000 pa z Gregorjem Kogejem preko samostojnega podjetja. Dnevna kvota prodanih računalnikov v dneh tik pred uvedbo Gregor Kogej se je kot študent podjetju pridružil DDV-ja leta 1999.| Foto: arhiv podjetja že leta 1998 in hitro osvojil znanje za samostojno Selitev v enem dnevu delo na področju trgovine in servisa z računalni- Še v letu ustanovite d.o.o.-ja se je podjetju pridružil ško opremo. Leta 1999 je prometni davek zamenjal Tomaž Klančar. Z Notranjske ceste so se preselili davek na dodano vrednost in napoved povečanja na Čabransko ulico, v prostore avtobusne postaje, ki so jih najemali vse do leta 2007. Večja investici- ja v nakup stanovanjsko-poslovne stavbe v središ- ču Cerknice je bila za mikro podjetje velik zalogaj, a vendar dobra poslovna poteza, saj se je podjetje preselilo v lastne prostore z dovolj velikimi kapaci- tetami za trgovino in servis. »Trgovino smo v nove prostore preselili v enem dnevu. V petek smo zaprli trgovino na stari lokaciji in jo v ponedeljek odprli na novi. Bil je cel kaos, celo noč smo postavljali in urejali, ampak smo ­uspeli,« »Zadeve že dolgo niso več tipske, stranki je potrebno nuditi celovi- te informacijske rešitve,« poudarja solastnik in prokurist podjetja se smeje spominjata Gregor Kogej in sodelavec Gregor Kogej.| Foto: arhiv podjetja ­Tomaž Klančar.

10 | Slivniški pogledi | januar 2016 Gospodarstvo

Z Notranjske ceste so se preselili na Čabransko ulico, v prostore avto- Leta 2007 se je podjetje preselilo v lastne prostore z dovolj velikimi busne postaje, ki so jih najemali vse do leta 2007.| Foto: arhiv podjetja kapacitetami za trgovino in servis.| Foto: arhiv podjetja Tudi osnovna dejavnost trgovine z računalniki panogo, kar je pomenilo, da so tudi manj investirala in računalniško opremo se je kmalu po ustanovitvi v IT. Prav tako so se zmanjšali zaslužki pri prodaji,« razširila na servis opreme in celovito IT (kratica za razlaga Kogej. informacijsko tehnologijo; op. avtorice) podporo gospodarskemu sektorju, ki danes predstavljata Postavijo se v vlogo kupca poglavitni dejavnosti podjetja. Z razvojem lokalne- Danes se družba Castel Computers osredotoča ga in regijskega gospodarstva, predvsem z ustano- predvsem na celovito IT podporo gospodarskemu vitvijo novih družb v Industrijski coni Podskrajnik, sektorju s poudarkom na storitvah. Oskrbujejo je družba Castel Computers še razširila dejavnost različna podjetja iz različnih sektorjev: proizvodna celovite IT podpore poslovnemu sektorju. »Z razvo- podjetja, računovodske servise, trgovine, podjetja s jem lokalnega gospodarstva smo rastli tudi mi, ne področja turizma in tudi nekaj iz javnega sektorja. samo s širitvijo našega trga, predvsem v smislu uče- Na področju celovite IT podpore v podjetju še vedno nja in pridobivanja novega znanja,« pravi ­Gregor vidijo priložnosti in izzive. »Potrebe strank so čeda- Kogej. lje zahtevnejše. Poslovanje, proizvodnja ali storitev Castel Computers že od leta 2003 s Telekomom so odvisni od pretoka informacij, za kar je potreben Slovenije sodeluje na področju širitve širokopasov- zanesljiv informacijski sistem, ki pa je glede na av- nega interneta, od leta 2007 pa je tudi pooblašče- tomatizacijo proizvodenj čedalje kompleksnejši in no prodajno mesto operaterja mobilne telefonije zahtevnejši,« razlaga Gregor Kogej. Dodaja, da na Si.mobil.­ V zadnjih letih sodelujejo tudi v izobraže- podlagi dosedanjega dela in izkušenj vedno iščejo valnem sistemu javnih šol, saj dijakom in študentom optimalne rešitve: strankam najdejo ustrezno reši- nudijo mentoriranje in možnost opravljanja prakse. tev glede na njihove potrebe, želje in proračun. »Da Pred letom 2009, torej še pred upadom gospo- je to pravi način poslovanja, kaže dejstvo, da imamo darske rasti, je podjetje imelo pet zaposlenih, danes lojalne in zveste kupce ter poslovne partnerje. Naša so zaposleni trije, imajo pa še zunanjega sodelavca. filozofija je, da se postaviš v vlogo kupca in delaš »Kriza se je poznala predvsem v padcu prodaje ra- na način, kot bi si tudi sam želel, če bi bil v vlogi čunalniške opreme, tako v gospodarskem sektorju stranke. Odzivnost, fleksibilnost, strokovnost ter kot tudi pri fizičnih osebah. Podjetja so pričela var- konkurenčne cene so ključ do dolgoročnega uspe- čevati, saj so bila krizi izpostavljena vsa, ne glede na ha,« zaključuje Kogej.

Avtor: Maja Mahne januar 2016 | Slivniški pogledi | 11 Iz občinske hiše www.cerknica.si Zavrnjena amandmaja, potrjen proračun

Le nekaj dni pred prazniki je potekala naj gre za nadomeščanje odsotnosti za intervencije še zadnja seja v letu 2015. Svetniki so ali za izobraževanje,« je prepričan. Pri tem je pou- obravnavali osem točk dnevnega reda. daril, da so se na Gasilski zvezi Cerknica strinjali s tako razdelitvijo sredstev. Je pa župan dopustil mož- eja je bila v znamenju imenovanj. Med drugim nost kasnejše preučitve potreb po refundacijah, če se so potrdili predloge kandidatov za sodnike po- bodo pojavile konkretne težave gasilcev. Srotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. Čeprav V stranki Naša Notranjska so v okviru drugega ima sicer občina pravico do imenovanja šestih čla- amandmaja pozvali, naj se cerkniška občina vključi v nov, pa so določili samo dve porotnici – Ladisla- projekt Zero Waste, ki teži k spremembi življenjskega vo Klančar in Ksenijo Preželj. Kot je izpostavila stila v smeri posnemanja trajnostnih naravnih ciklov, direktorica občinske uprave Irena Zalar, je čeda- kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga dru- lje težje najti kandidate za sodnike porotnike, saj gega. Kot je v obrazložitvi povedal Aleš Štefančič iz gre v prvi vrsti samo za častno funkcijo. Poleg dveh NaNo, bi bil lahko to dolgoročen način, kako zmanj- sodnic porotnic so cerkniški svetniki potrdili novo šati zneske na položnicah za komunalo. Rupar pa je članico uredniškega odbora Slivniških pogledov. nasprotno prepričan, da je cerkniška občina tudi brez Petro Trček je zamenjala Maruša Mele Pavlin, vključitve v projekt na dobri poti k trajnejšemu rav- sicer že uveljavljena medijska osebnost, poznana nanju z odpadki. »V 10 letih se je kar za 65 odstotkov tudi kot urednica informativnega programa Radia znižala količina mešanih odpadkov, izboljšali smo 94. Nove predstavnike je dobil še svet Območne iz- tudi sortiranje,« je pojasnil Rupar. Precej skeptičen postave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. do tovrstnega vključevanja je bil tudi Miloš Pohole Svetniki so za obdobje štirih let, kolikor traja man- (SDS), ki je poudaril, da gre za tako imenovan mehak dat, potrdili imenovanje Rebeke Hren Dragolič, projekt, ki bi temeljil na izobraževanjih in propagan- Tomaža Paternosta in Jerneja Dolničarja. dnem gradivu, zato je težko napovedati njegove učin- Občinska uprava je predstavila dopolnjen pred- ke. Izpostavil je primer občine Vrhnika, ki je že vklju- log Odloka o proračunu Občine Cerknica, ki so ga v čena v projekt. »Po hišah redno hodijo inšpektorji, drugi obravnavi svetniki sprejeli. So pa zavrnili oba kazni pa so zelo visoke. Lahko celo v višini večletnega amandmaja, ki so ju vložili v stranki Naša Notranjska odvoza komunalnih odpadkov,« je povedal Pohole. (NaNo). Prvi amandma se je nanašal na ustanovitev Sledila je razprava o celotnem proračunu, v okvi- sklada za refundacije za prostovoljne gasilce v času ru katere so nekateri svetniki in svetnice izrazili po- odsotnosti od dela zaradi usposabljanj. Župan Mar- misleke, da bo ob vseh zapletih glede povprečnine ko Rupar je na ta predlog odgovoril s pojasnilom, treba slej ko prej rezati pri sredstvih za šport, kul- da so se sredstva za gasilce v proračunu od leta 2011 turo in socialo. Leonida Matičič, višja svetovalka dvignila kar za 60.000 evrov na leto. Proračunska po- za proračun, je razložila, da so prejeli tudi uradne stavka naj bi tako že vključevala sredstva, ki jih gasil- podatke, da bo občina vendarle prejela dohodnino v ci lahko porabijo za refundacije. Kot je zatrdil Rupar, višini 6,7 milijona evrov, kolikor je bilo sprva načr- tega fonda gasilci v preteklosti niso v celoti porabili. tovano. Proračun za leto 2016 naj bi bil tako skup- »Vsi, ki so zaprosili za refundacijo, so jo dobili,­ pa no težak nekaj manj kot 11,7 milijona evrov.

12 | Slivniški pogledi | januar 2016 Strani ureja: Maruša Opeka Za regijski premik naprej Dogaja se Pod okriljem Regionalne razvojne agencije Zeleni kras je v okviru projekta Smart Inno začel delovati Center za inovativnost in razvoj, ki sistematično pristopa k Škratovanje na Rakeku dvigovanju stopnje inovativnosti in razvoja v Primor- Tudi na Rakek so prišli škratki. Nismo jih videli, zato sko-notranjski regiji. Razvojno miselnost bi radi vpe- ne vemo, kakšni so bili, so nam pa eno ušpičili … Čez ljali na vsa področja družbenega delovanja, še posebno noč so si sposodili naše igrače in nam z blatnimi škor- pa si želijo razvoja inovacij (izdelkov, storitev in proce- nji umazali igralnice. Zvečer nas je pred vrtcem čaka- sov), ki temeljijo na načelih trajnostnega razvoja. lo pismo, v katerem so nam nakazali pot proti našim Med prvimi dejavnostmi centra je bila organizacija igračam. Z lučkami smo si osvetljevali pot. Iz gozda je delavnic, na katerih so predstavili inovativne pristope odmevalo petje škratkov in igranje na inštrumente, pri razvoju turističnih produktov ter udeležence spod- videli smo jih, kako so plezali po drevesih, se lovili po budili h konkretnemu oblikovanju inovativnih inte- travniku in se igrali ob ognju. Na koncu pa nas niso gralnih turističnih produktov. Udeleženci, ki se ukvar- pričakale le velike škatle z igračami, temveč v zahvalo jajo s turistično ponudbo, so ob Cerkniškem jezeru, tudi slastni piškoti. v Jezerskem hramu, snovali zgodbe, iz katerih bodo Strokovne delavke se zahvaljujemo gasilcem PGD nastali turistični produkti, ki bodo turistom ponudili Rakek, ki so poskrbeli za varnost in nam tako omogo- enkratno doživetje tega bogatega področja. »Hiša izro- čili izvedbo Škratovanja. Avtor: Andreja Primožič, Jasna Maček čila že ima kakovostno turistično ponudbo, a vsekakor želimo biti zraven, ko se oblikujejo integrirani turistič- ni produkti. Tako danes v povezavi z drugimi turistič- nimi ponudniki pišemo novo zgodbo – zgodbo o dveh Martinih Krpanih,« je povedala Helena Vičič iz Hiše izročila. Leonard Šoštarič, predstavnik Ribiške dru- žine Cerknica, je snoval ideje za boljšo promocijo dru- žine in obogatitev njihove ponudbe, denimo z organi- zacijo ribiških piknikov. Ivan Najger iz društva Etno eco iz Dolenje vasi pa razmišlja o trženju dveh svojih dejavnosti: vodenja turistov po divjini Javornikov, kar že počne za Tur Servis, ter restavriranju in izdelovanju MACE: Gremo v kino Avtor: Nada Skuk unikatnih izdelkov iz lesa. Avtor: Urša Blejc Klub MACE je 12. decembra v Športni dvorani Cerkni- ca pripravil že tradicionalno prireditev ob koncu leta, ki jo od leta 2007 podarimo obiskovalcem. Prireditev Radi smo skupaj je letos nosila delovni naslov Gremo v Kino, saj so skupine in posamezniki Kluba MACE prikazali koreografije na glasbo iz filmskih uspešnic ter koreografije, ki jih že pripravljajo za novo sezono državnih tekmovanj. Letošnja srebrna jubilantka je Jerneja Bavec, ki je od predsednice kluba Nade Skuk prejela priznanje Foto: arhiv RRA Zeleni kras in srebrn prstan za 10. let aktivnega dela v društvu. Obletnico je okronala z zlato medaljo v twirling paru, ki jo je skupaj z Zalo Jesenšek osvojila aprila lani na držav- nem prvenstvu. Na fotografiji so nastopajoči z župa- nom Markom Ruparjem, predsednico Nado Skuk ter z vaditeljicami Polono Turk, Špelo Drobnič in Kajo Šega ter trenerko gimnastike Klaro Meden (v zadnji vrsti).

Foto: Miha Pavčič januar 2016 | Slivniški pogledi | 13 Dogaja se

Vzgoja mladih čuvarjev izročila Na OŠ Rakek smo si konec novembra v okviru Unesco projekta Spoznavam preteklost, razumem sedanjost, gradim prihodnost prizadevali za ohranjanje snovne in nesnovne dediščine Notranjske. Mladi generaciji smo želeli predati znanja in védenja o bogati kulturni in naravni dediščini našega področja. Raziskovali smo furmanstvo in kontrabantarstvo, izdelovali maketo kozolca, poslikali panjske končnice, pletli košare, ple- sali ljudske plese in igrali na ljudska glasbila, ki smo jih izdelali sami. Preigravali smo igre, ki so se jih igrali naši Prenos tradicionalnih znanj Medgeneracijsko sodelovanje je nujno potrebno za dedki in babice, ter pripravili pralna sredstva, ki so jih ohranitev izročila. Po nekaj desetletij trajajočem za- uporabljali nekoč. V telovadnici smo spoznali razliko tonu tradicionalnih vrednot je prišel čas, ko v nepre- med telovadbo in športom, v kuhinji pa pripravili ne- stanem hitenju in visoko tehnološko opremljenem kaj tradicionalnih notranjskih jedi. Jošt Stergaršek vsakdanu iščemo sidro in dušni mir v tradiciji in stiku iz NRP nam je predstavil skrivnost Cerkniškega jezera. z modrostjo prednikov. Zadnji čas je, da se od njih kaj Obiskali smo tudi Hišo izročila, kjer so se učenci preiz- naučimo, sicer je lahko prepozno. kusili v postopku obdelave in predelave lanu ter spoz- To so bile ugotovitve pogovornega večera Pričeva- nali postopek destilacije eteričnega olja iz jelke. Kdo nja v Hiši izročila, ki je potekal 17. decembra. Medge- ve, mogoče pa se med nami v prihodnosti najde mladi neracijsko sodelovanja je temelj delovanja Hiše izroči- čuvar izročila, ki bo svoja znanja in védenja prenašal la, katere poslanstvo je prenašati tradicionalna znanja na mlajše rodove. Avtor: Martina Hiti iz starejše generacije na mlajše. Svoja prizadevanja so predstavili predstavniki Medgeneracijskega centra Gaber v Loški dolini, svoje izkušnje z izmenjavo znanj med generacijami pa sta prispevala še Tone Lovko, mojster za izdelavo drevakov, in Nika Pengal, mlada čuvarka izročila. Da je sodelovanje med generacijami potrebno spod- bujati znotraj lokalne skupnosti, je prepoznala tudi Občina Cerknica, ki je delno omogočila, da so prosto- voljci obiskovali starejše po vaseh in da smo se skupaj srečali na dogodku Pričevanja. Avtor: Helena Vičič

Novo gasilsko vozilo 12. december je bil za gasilce PGD Begunje pri Cerknici posebno slovesen dan, saj smo v društvo pripeljali novo to- vorno vozilo GVC 16/25. Da nam je projekt uspel, se moramo zahvaliti občankam in občanom, Občini Cerknica ter podjetjem in obrtnikom z našega območja, ki so donirali sredstva. Tudi gasilci smo trudili in na različne načine zbi- rali sredstva tako, da smo organizirali dobrodelni koncert, zbirali staro železo, papir… Podvozje novega tovornega vozila je znamke Renault 4×4, nadgradnjo pa je naredilo podjetje Svit-Zolar. Tovorno vozilo je prišlo v Begunje ob 15. uri, spre- mljali smo ga skozi Begunje, Selšček in Topol. Pri gasil- nem domu v Begunjah so nam gasilci PGD Cerknica in PGD Rakek pripravili presenečenje, saj so naredili špa- lir in naše tovorno vozilo dobro zalili z vodo. Ko je bilo vozilo parkirano na domačem dvorišču, smo se skupaj z občani poveselili ob novi pridobitvi. Avtor: Martin Rožanc

14 | Slivniški pogledi | januar 2016 Dogaja se

Veseli december v Centru starejših Obisk Božička v Grahovem Cerknica Gasilci iz Grahovega, Martinjaka in Žerovnice so tudi Kot vsako leto se je tudi letos v Centru starejših odvijal letos na obisk povabili Božička. 19. decembra ga je Veseli december s pestrim in bogatim programom. Obi- pred gasilski dom v Grahovem s kočijo pripeljal kar skal nas je Miklavž, otvorili smo Miklavžev bazar, čarali zajček – menda so bili jeleni medtem na kondicijskih smo s čarodejem Džonom (ki je sin našega stanovalca pripravah, saj jih je čakalo še težko delo. Da je čakanje Miroslava Marolta), krasili smo jelke, pekli piškote, na dobrega moža hitreje minilo, je zbrane otroke za- zabaval nas je Ansambel Jelen, zaposleni smo za stano- baval animator Mali Bu, ko pa je Božiček vendarle pri- valce pripravili božično-novoletni koncert, prišel je De- šel, je mladino obdaroval z nahrbtniki, polnimi pre- dek Mraz, ki je obdaril stanovalce, zaposlene in otroke senečenj. Obisk Božička je postal že kar tradicionalen zaposlenih, praznovali smo rojstne dneve in za stano- in gasilci so prepričani, da se bo na njihovo vabilo še valce pripravili pravo božično in novoletno večerjo. večkrat odzval in razveselil tamkajšnje otroke. Stanovalce Centra so v decembru poleg njihovih Avtor: Miha Jernejčič svojcev in znancev obiskali tudi člani raznih društev, člani društev upokojencev, aktivisti Rdečega križa in župnijske Karitas. Zavedamo se, da za dobro počutje stanovalcev niso potrebna velika sredstva, pač pa predvsem dejanja in besede, ki najdejo pot do človeka. Tako smo s svo- jo toplino in vedrino v decembru ogreli mnoga srca osamljenih. Avtor: Biserka L. Nelec

Foto: Miha Jernejčič

Foto: Blaž Žnidaršič

Foto: Vesna Turk

Koledniki prinesli veselje Naš Maksim Gaspari je pred pozabo rešil številne po- dobe starih navad in običajev. Med drugimi je znana njegova upodobitev kolednikov. Kljub temu smo dolga leta lahko o koledovanju le brali. V zadnjih letih pa se je ta lep običaj po Sloveniji ponovno obudil. Že drugo leto zapored se je pod devetimi betlehemskimi zvezdami veliko otrok odpravilo po ulicah Cerknice in po Dolenji vasi. V nekatere konce naše župnije smo se odpravile tudi tri skupine odraslih kolednikov. V pordela lica nam je vel mrzel veter in nosil snežinke, v tople domove pa smo prinašali pesem, lepe želje in blagoslov. Mnogih poslušalcev se je iskrena želja dotaknila zares močno, ni bila red- ka niti kakšna solza sreče, tudi presenečenja. Pobuda Misijonskega središča Slovenije, ki je koledovanju dodalo pomen solidarnosti s sloganom »Česar se mi veselimo, radi z drugimi delimo,« je obrodila sadove. Kolednikom se ob spominih na vesele poglede ljudi, ki smo jih obiskali na njihovih domovih, v srcih obudi želja, da bi se zopet kmalu videli v soju zvezde repatice! Avtor: Blaž Knez

januar 2016 | Slivniški pogledi | 15 Dogaja se

Jeleni napolnili dvorano Pohod na Javorniško glažuto Domači narodno-zabavni ansambel Jelen je 29. novem- Konec novembra smo se z majhno skupino pohod- bra v športni dvorani v Cerknici z gosti priredil koncert. nikov odpravili raziskovati ostanke glažut v Javor- Ljubitelji narodno-zabavne glasbe smo pošteno prišli niškem pogorju. Med pohodom smo spoznavali pre- na svoj račun, dvorano smo napolnili do zadnjega ko- teklost gospodarskih panog v Javornikih, zgodovino tička, naša pričakovanja pa so bila več kot izpolnjena. načrtnega zasajevanja smrek in pospeševanja jelk ter Ansambel Jelen deluje nekaj let, postal je znan in se posledice, ki jih danes vidimo v pokrajini. je dobro uveljavil, med drugim tudi z lastnimi sklad- Na mestu nekdanje Javorniške ​ glažute smo si bami. Veseli nas predvsem to, da se je tudi v Cerknici ogledali številne ostanke izdelkov ​iz stekla in dele oblikovala takšna skupina, kar je v svojem nagovoru na peči za izdelavo stekla in steklenih izdelkov​. Po ok- prireditvi povedal tudi cerkniški župan Marko Rupar. repčilu smo se odpravili nazaj na izhodišče ob robu Ansambel Jelen preigrava predvsem narodno-za- Cerkniškega jezera. bavno glasbo, ki jo spremljajo z ubranim petjem. Po- Glažuta je obratovala med letoma 1816 in 1845. sneli so svojo prvo zgoščenko z naslovom Lepa moja Sestavljala so jo lesena poslopja, v katerih so stanovali Notranjska. delavci, in peči. Steklarna je izdelovala steklene plošče Na prireditvi so predvajali tudi videospota, ki so in druge steklene izdelke, ki so jih izvažali predvsem v ju posneli za dve skladbi z zgoščenke. Tako velikega Italijo in Grčijo ter tudi preko Atlantika. Ker niso pri- koncerta te vrste v Cerknici še ni bilo, obiskovalci smo dobili koncesije za nadaljevanje izkoriščanja lesnih za- odšli domov polni lepih vtisov, pa tudi z željo, da se še log v bližnji okolici, so lokacijo opustili. Avtor: Matej Kržič kdaj ponovi. Avtor: Marija Branisel

Foto: Marjeta Cvetko

Pohod štirih far Turistično društvo Cerkniško jezero je 5. decembra Foto: Alja Branisel pripravilo že drugi Pohod štirih far do ruševin cerkve sv. Miklavža na Slivnici. Ko smo v sončnem dopoldne- Foto: Anja Turšič vu, okoli 11. ure, prispeli na cilj, sta g. Sandi Osol- nik, župnik v Grahovem, in g. Jože Krnc, župnik v Cerknici, darovala mašo. Pri maši je bilo prisotnih približno 110 udeležencev, večina kar pohodnikov iz far Cerknica, Grahovo, Nova vas in Begunje, saj nam je bilo letos vreme res naklonjeno. Nekateri pa so se pripeljali z osebnimi avtomobili in se tako pridruži- li le maši. Ob pridigi je bila izražena tudi želja, da bi cerkev dobila prvotno obliko, da se ne bi srečevali le pri ruševinah. Ob zaključku svete maše so udeležen- ci prejeli spominske podobice s sliko sv. Miklavža, ki drugače krasi stene v župnijski cerkvi v Grahovem, njen avtor pa je akademski slikar Lojze Čemažar. Na koncu nas je pričakal topel čaj in pecivo izpod rok pri- dnih gospodinj turističnega društva, ob katerem smo izmenjali besedo ali dve. Avtor: Štefanija Šebalj Mikše 16 | Slivniški pogledi | januar 2016 Dogaja se

Miklavž… Foto: Miha Jernejčič …v Dolenjem Jezeru… Avtor: Miha Jernejčič V Dolenjem Jezeru je otroke obiskal Miklavž. Da so ga privabili, so krajani 4. decembra v gasilskem domu najprej uprizorili nekaj glasbenih in dramskih točk, nato pa je dobri mož vendarle prišel. V spremstvu »par- keljnov«, ki so mu sicer skušali malo nagajati, je obda- roval zbrane otroke in jim zaželel veselja poln zadnji mesec leta 2015. Krajani Dolenjega Jezera so pripravili še manjšo pogostitev in tako zakorakali v praznični de- cember. …v kulturnem domu… Avtor: Franci Nahtigal 5. decembra so mladi in nekoliko manj mladi v Kul- turnem domu Cerknica pripravili opereto Miklavž Foto: Blaž Žnidaršič prihaja. Opereto v treh dejanjih je v 30. letih prej- šnjega stoletja ustvaril Jerko Gržinčič, znan sklada- telj mladinskih operet. Predstava je požela navduše- nje otrok in odraslih. V opereti je sodelovalo skoraj 30 pevk in pevcev, predvsem iz cerkniških župnijskih zborov. Imeli pa so tudi nekaj gostov: Jože Oblak iz Ivanjega sela je pel v vlogi Luciferja, Gal in Vid Ključevšek iz Podpeči pa v vlogi škrateljčkov. Seveda tak projekt ne bi uspel brez dodatnih moči. Naj omenim le nekatere: Magdalena Skuk je občuteno pripravila koreografijo in petje an- gelčkov, scena je bila delo Mihe Nahtigala ter zakon- cev in . Posebna pohvala pianistu Urše Blaža Kneza Foto: Petra Poljšak Tadeju Zalarju, ki je mojstrsko odigral dokaj zahtev- no klavirsko spremljavo. Izvajalci si za odlično odigrano predstavo zaslužijo vse čestitke in povabilo, naj nam opereto zaigrajo in zapojejo še kdaj. …in v VDC Cerknica Avtor: Mateja Curk 11. decembra je v VDC Cerknica prišel poseben mož – sveti Miklavž. Srečanje z njim je organiziralo Društvo Sožitje Cerknica. Med uporabnike VDC in ostale člane društva je razdelil uporabna darila, saj smo bili to leto res pridni! Srečanje je ob dobri glasbi »hišnih« godcev in pevcev minilo, kot bi mignil. Domov smo odšli polni lepih vtisov.

Foto: Petra Poljšak VDC na Miklavževem sejmu Avtor: Mateja Curk 5. decembra smo se tako kot že vrsto let udeležili tradicionalnega Miklavževega sejma v Mercator centru v Cerknici. Obiskovalcem smo predstavili izdelke, ki pod pridnimi rokami članov VDC Cerknica na- stajajo skozi celo leto. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem sejma, ki so donirali prostovoljne prispevke in za spomin vzeli marsikateri naš izdelek. Tako so si ovrednotili delo oseb s posebnimi potrebami.

januar 2016 | Slivniški pogledi | 17 Dogaja se

Baletke v Grajskih pripovedkah 6. decembra so po odru cerkniškega kulturnega doma plesali baletni copati, saj je Baletno društvo Postojna pripravilo predstava Grajske pripovedke. Nastopilo je skoraj 90 članov društva, med njimi je bilo tudi 18 od 25 otrok, ki se baleta pod vodstvom učiteljice Mire Marič in tudi ob podpori Občine Cerknica učijo v Foto: Blaž Žnidaršič Cerknici. Predstave namesto samo ene ali največ ne- kaj solističnih vlog izpostavlja več solističnih nasto- Se samo zdi ali res gori? pov, kar je v društvu s tako številčnim članstvom (tre- To je bilo geslo letošnje akcije Luči miru iz Betlehe- nutno 127 članov) nujno. Solistični vlogi sta suvereno ma, s katero so cerkniški skavti v dneh pred božičem odplesala tudi Pepelka Ernestina Lea Kos in njen delili plamen miru. Letos se je neučakana skupina princ Jakob Nal Gorkič, za bran uvod in zaključek skavtskih voditeljev iz Cerknice ponjo odpravila kar prireditve pa je poskrbela Ana Kovačič. Med mlajši- na Dunaj in poskrbela, da je luč miru v naše mesto mi plesalkami so si posebno bučen aplavz prislužile prišla že dan prej kot v preostalo Slovenijo. Skavti so deklice iz cerkniške skupine Zvončice (na fotografiji), v farni cerkvi 17. decembra pri devetdnevnici pripra- ki so se predstavile v vlogi mišk. Avtor: Nevena Burger vili čudovit sprejem miroljubnega plamena iz oddalje- Foto: Valter Leban nih krajev. Po sprejemu v župnijski cerkvi je manjša skupina skavtov v soju bakel luč miru iz Betlehema že drugič zapored ponesla na Slivnico. V dneh pred božičem smo lučko miru podarili tudi gospodu žu- panu, plamen pa smo raznesli tudi po ostalih javnih ustanovah po Cerknici tako, da je luč miru iz Betlehe- ma res svetila po celotni Cerknici. Dva predstavnika cerkniških skavtov sta se udeležila še vseslovenske odprave, ki je luč odnesla na Kredarico. Projekt Luč miru iz Betlehema je že vse od začetka dobrodelna akcija. Z letošnjimi prispevki bomo skavti otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili skavtske po- čitnice. Avtor: Andrej Šebenik

Foto: Valter Leban Druženje ob kuhančku in čaju Avtor: Štefanija Šebalj Mikše Turistično društvo Cerkniško jezero je letos že drugič v času veselega decembra organiziralo druženje ob kuhanem vinu in okusnem čaju pred kulturnim domom v Cerknici. Obiskovalci so se ob toplem napitku lahko pogreli od 26. do 30. decembra. Člani društva so želeli kar najbo- lje pričarati praznično vzdušje v središču Cerknice, na pomoč pa so jim prijazno priskočili tudi gojenci Varstveno delovnega centra iz Cerknice. S skupnimi močmi so na ploščadi postavili stojnico in novoletno jelko ter jo okrasili s prikupnimi snežaki. Da nas ob prijetnem klepetu s so- vaščani ni zeblo v roke, so člani društva pripravili tudi prav posebno in nadvse izvirno kurišče, sestavljeno iz zidakov in tlakovcev. Članice turističnega društva so postregle s piškoti in pecivom, pa tudi čokola- dnih bombonov ni manjkalo, ti so še posebej šli v slast najmlajšim. K dobremu vzdušju in še večjemu številu obiskovalcev je pripomoglo tudi vreme, ki je bilo druženju res naklonjeno. V dolgih zimskih večerih je bilo ob prazničnih melodijah pred kulturnim domom zares prijetno.

18 | Slivniški pogledi | januar 2016 Foto: Matjaž Žnidaršič Dogaja se

Foto: Ana Ivančič

Gasparijeve jaslice v Begunjah V Begunjah so v cerkvi sv. Jerneja poleg že tradici- onalnih jaslic, ki predstavljajo Menišijo, postavili še repliko jaslic, ki jih je leta 1921 naslikal Maksim Razstava jaslic na Uncu Gaspari. Za repliko je z dovoljenjem varuha slikarje- Tretji konec tedna v decembru smo članice društva ve umetniške zapuščine poskrbel Robert Kužnik, ki Klasje Cerknica pripravile že sedmo tradicionalno je jaslice natisnil na topolov vezan les, da so bolj ob- razstavo jaslic na Uncu. Letos je bilo postavitev jaslic stojne. Originalne Gasparijeve jaslice so bile namreč manj kot prejšnja leta, vse pa so bile domače izdelave. papirnate, sestavlja pa jih 69 likov in hlevček. Kot je Razstavi smo dodale obredni božični kruh, ki mu na povedal Martin Košir, pobudnik ohranjanja Gaspa- Notranjskem pravimo župnek. rijeve umetniške zapuščine, je odziv obiskovalcev zelo Osrednja postavitev na razstavi je bila tradicional- dober. Če si jaslic še niste ogledali, to lahko storite do na božična miza. Tako je bila notranjska miza naprav- 2. februarja. Avtor: Maruša Opeka ljena na vse tri svete večere in tak običaj se je ohra- nil do današnjih dni. Na njej so postavljeni: križ, dva Štefanov blagoslov konj svečnika, župnek, pokrit z belim prtičem, posodica z blagoslovljeno vodo in pušpanovo vejico, zraven pa še Dan po božiču je v Begunjah pri Cerknici potekal tra- molitvenik, rožni venček in hišni ključ. dicionalni, že 15. Štefanov blagoslov konj in domačih Obiskovalci so bili nad razstavo navdušeni, torej jo živali. V zelo lepem vremenu s pogledom na Triglav se bomo prihodnje leto ponovili. Avtor: Ana Ivančič je ob 10.30 pri cerkvi svetega Jerneja zbralo 21 rejcev s svojimi konji. Po maši so se vsi udeleženci obreda udeležili še blagoslova konj, ki ga je opravil gospod Voščilo s koncertom Avtor: Danica Štefančič župnik Maks Ipavec. Rejcem je sporočil, da morajo KD Rakek je 28. decembra v Uršulinem domu na biti spoštljivi do narave in živali, saj jim bodo le tako Uncu vsem krajanom Rakeka, Unca in Ivanjega sela vračale svojo ljubezen. Nato je blagoslovil sol in kruh, voščilo z božično-novoletnim koncertom. Nastopi- kar so konji z užitkom pojedli. li so Mešani pevski zbor Rak pod vodstvom Danice Rejci so v spomin na ta zares lep dogodek prejeli Štefančič in vokalna skupina Cluster, ki jo vodi Jel- majice. Žene in dekleta so za vse udeležence in obi- ka Bajec. Program sta s solo točkami popestrila so- skovalce pripravile ocvirkovko in čaj ter kuhano vino. pranistka Lucija Mekina, na klavirju jo je spremljala Živali različnih pasem so najbolj občudovali najmlajši, Anamarija Švigelj, in naš zvesti harmonikar Dejan ki so ponosno sedli na konjske hrbte. Po koncu prire- Ravšelj. Ob idilični dekoraciji Mojce Weber in prijet- ditve so se rejci dobili pri znanem rejcu konj Darku nem vodenju Maje Malc smo vsi skupaj ob dobrih že- Reberniku v Brezjah, kjer so ob golažu in kozarčku ljah zaključili plodovito kulturno leto KD Rak Rakek. rujnega obujali spomine. Avtor: Drago Bečaj Foto: Karmen Petrič

januar 2016 | Slivniški pogledi | 19 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

karstvom nadaljeval v bližnji jami, kjer naj bi živel kar skupaj z medvedom. »Notranjost jame nakazuje na to, Dobec – vas ob da bi se tam res lahko opravljala takšna dejavnost,« pra- vi Miroslav­ Nared. »Tudi priimek Fižnar nam pove, da čudežni vodi se je tod dogajalo fužinarstvo, tako da mislim, da zgodba Vasica, ki se nahaja slabih osem kar drži. Tisto z medvedom je pa malo za lase privlečeno.« kilometrov severno od Cerknice, je Vas mladih in izobraženih ljudi svoje ime bojda dobila po hrastu dobu. Mirova mati, Marina Nared, je leta 2012 prejela zlato ta- »Hrasta tu ni nikoli manjkalo. Precej borsko priznanje Občine Cerknica. Je mati dvanajstih ot- smo ga že posekali, ma še vedno ga rok in ima kar 30 vnukov. Dobec sicer spada med naselja z je veliko,« smeje pravi 85-letni nižjo starostno strukturo prebivalcev – je drugo najmlajše Jože naselje v občini, saj je povprečna starost prebivalcev Dobca Korošec, po domače F'žnarjev ata. 38,8 let. Nižja je le v Goričicah. »Smo tudi naselje z največ doktorji znanosti na prebivalca,« se pohvali Miro in pove, asica je bila vedno tesno povezana z gozdom, saj da jih je že samo iz družin Nared in Kranjc kar pet. »Pa še se je večina prebivalcev ukvarjala prav z obde- eden, ki je zaenkrat magister, a bo tudi kmalu doktor.« Vlovanjem naravnih bogastev, kmetijstvom, pas- Kaj je vzrok za tako zanimivo izobrazbeno in starostno tirstvom ... »Takoj, ko smo si lahko oblekli hlače, smo strukturo ter za tako številčne družine (tudi Miro ima šest morali delati in še zdaj delamo,« se spominja Jože, ki otrok), lahko le ugibamo. Morda pa vzrok tiči v tukajšnji se je kot otrok ukvarjal s pastirstvom. Njegov priimek vodi, ki naj bi bila prav posebej dobra. »Ja, zgleda, da bo Korošec izhaja iz dejstva, da so se njegovi predniki na že držalo, mi smo kar zdravi,« se nasmeje Jože. Vodnjak v Notranjsko priselili s Koroške, njegov vzdevek F'žnar pa Dobcu je ena tukajšnjih znamenitosti. Stoji zraven kape- najbrž iz fužinarstva. lice Lurške matere božje in pod cerkvijo svetega Lenarta, S fužinarstvom je povezana zgodba o imenu bližnje zavetnika jetnikov. Svetemu Lenartu je posvečena tudi Cvekarjeve jame – pravijo, da je zgodba, vsaj delno, Gabrovška kapelica, ki je prav tako v bližini Dobca. resnična. V Dobcu je živel cvekar (izdelovalec žebljev), Ker je Dobec precej pozno dobil svoj vodovod, je imela ki pa je v času Marije Terezije moral prenehati s svojo skoraj vsaka hiša svojo štirno, Jože pa se spominja tudi obrtjo. Zaradi požarne varnosti namreč ni bilo več do- vrste pred vodnim zajetjem: »Ženske so z vedri hodile do voljeno opravljati tovrstnih dejavnosti v hiši s slamnato vodnjaka po vodo, za večje količine pa so jo hodili iskat streho. Ker je želel obdržati svoj vir dohodka, je s cve- kar z volovsko vprego. Včasih se je nabrala zelo dolga

Ker se v zadnjem času želi vse več ljudi odmakniti od mestnega vrveža, je na Dobcu opaziti tudi nekaj novih hiš.|Foto: Miha Jernejčič

20 | Slivniški pogledi | januar 2016 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

Spomenik Lurške matere božje pri dobškem studencu, zadaj cerkev »Ženske so z vedri hodile do vodnjaka po vodo, za večje količi- sv. Lenarta.|Foto: Miha Jernejčič ne pa so jo hodili iskat kar z volovsko vprego,« se spominja Jože Korošec.­ |Vir: Stare slike (avtor neznan, zbirka: Fani Jernejčič) vrsta, tudi do vrivanja in prerekanja je prihajalo. Imeli smo sode, da je bilo vode dovolj za živino in za nas, po- ­kartuzijanskega samostana v Bistri. Okolica Dobca priča rabili pa smo je precej malo, smo kar znali šparati. Tega tudi o vojaških vajah in spopadih, ki so potekali na tem si danes ne moremo več predstavljati, pa vseeno niti ni območju. V bližini je moč najti ostanke Rupnikove linije in bilo tako zelo daleč nazaj.« alpskega zidu. Na Gabrovškem hribu je bilo tudi vojaško vadbišče, kmetom pa so kasneje vrnili odškodnino za vse Bogastvo kulturne in naravne dediščine manevre, ki domačinom seveda niso bili po godu. Pri dobškem vodnjaku se prične meniševska naravo- Danes na Dobcu živijo v miru in v sožitju z naravo. slovna učna pot, na kateri spoznamo preplet tukajšnje Večjih podjetij tu ni, prebivalci se na delo vozijo v bolj ali kulturne in naravne dediščine, saj okolje ponuja mnogo manj oddaljene kraje ali pa obdelujejo lastno zemljo in kraških pojavov. »Tu naokrog je poleg tistih že znanih in gozd. Ker se v zadnjem času želi vse več ljudi odmakniti registriranih jam in brezen še mnogo neodkritih,« pravi od mestnega vrveža, je opaziti tudi nekaj novih hiš. Leta Miro Nared. »In ravno tiste so najzanimivejše, saj se nič 1991 je bilo prebivalcev manj kot 50, lani pa (po podat- ne more primerjati z občutkom, ko vstopiš nekam, ka- kih Statističnega urada) 62. Bila pa so tudi leta, ko »je šlo mor veš, da ni stopil še nihče pred tabo.« Na naravoslovni vse ven.« Jože v smehu pravi, da so včasih, če so želeli učni poti vidimo kar nekaj kraških pojavov, pa tudi dru- delati hišo, šli raje zidat na morje. Nekaj pa jih je vse­ gih znamenitosti: Gabrovško jamo, ostanke rimske poti, eno ostalo v objemu meniševskih gozdov in najbrž tudi izvir Brejnice, Dobško lokev, cerkev sv. Lenarta, vodnjak po zaslugi znamenite dobške vode in hrasta zadovoljno in kapelico Lurške matere božje ob njem. Kip Marije, ki ­bivajo na tem prelepem koščku zemlje. stoji v kapelici, danes prekriti z bršljanom, naj bi pripe- Foto: Katja Nared ljali iz francoskega Lourdesa. »Moja brata pa sta šla na ro- manje v nasprotno smer,« se nasmehne Miro. Bernard in Damjan Nared sta se iz Dobca namreč nekajkrat po- dala na romanje do različnih krajev. Vsakič sta začela v Dobcu, prvič pa sta se odpravila prav do Lourdesa.

Nekdaj je bil Dobec podobčina Včasih je bil Dobec pomembnejše naselje kot danes. Tu je bila nekoč Podobčina Dobec pri Cerknici, Jože še hra- ni zapisnike in pečate ter račune za popravilo Gabrovške kapelice iz začetka 20. stoletja. »V vasi smo imeli dva ­odbornika in podžupana, ki so skrbeli za vaške poti, za Med tridesetimi vnuki Marine Nared je tudi Miha, študent živino- vodni rezervoar in podobno,« se spominja Jože. Vas je bila reje. Z bratranci in sestričnami bodo letos ustanovili Društvo pode- sicer prvič omenjena v 13. stoletju, kot ozemlje pod ­upravo želske mladine Dobec, saj želijo ohraniti in obogatiti dediščino vasi.

Avtor: Miha Jernejčič januar 2016 | Slivniški pogledi | 21 Naša društva

rod ­nemoteno deluje. Pomembno delo pa opravljajo tudi Rod jezerska ščuka vodniki, ki imajo največ stika z otroki. Delo med letom Rod jezerska ščuka je društvo Otroci so med letom razdeljeni v vode, to so manjše sku- tabornikov, ki za širjenje taborniškega pine, ki jih vodijo vodniki. Vsak vod ima taborniško sre- duha na Cerkniškem skrbi že od leta čanje enkrat na teden po eno uro. Na srečanjih se učijo taborniških spretnosti, šeg in navad. Osvajajo tudi dolo- 1975. Smo del Zveze tabornikov čena znanja, ki jih imenujemo veščine. Na sestankih pa Slovenije, največje mladinske organizacije se seveda tudi igrajo in družijo z vrstniki, kar je danda- v Sloveniji, in s tem tudi Svetovne nes zelo pomembno. Na sestankih se otroci še priprav- ljajo na taborjenje. organizacije skavtskega gibanja – WOSM. Vsako taborniško leto se začne oktobra z občnim zbo- rom, na katerem se potrdi vodstvo in program akcij. Te- se skupaj se je začelo 25. oktobra 1975, ko se je žimo k temu, da pripravimo vsaj eno akcijo na mesec in skupina ljudi odločila ustanoviti taborniško gi- tako svojim članom ponudimo različne dejavnosti. Akcije banje na Notranjskem. Sprva smo se imenovali so zelo različne, od povsem taborniških do čisto običajnih, V ki so velikokrat namenjene tudi netabornikom. Najbolj Odred jezerska ščuka, ker pa se je v vsej naši zgodovini spremenilo veliko stvari, se je spremenilo tudi ime. obiskane akcije so zimovanje ali jesenovanje v Leskovi Veliko smo se selili in zamenjali veliko prostorov, se- dolini, foto-orientacija po Cerknici, plavanje v Atlantisu daj pa že nekaj časa delujemo na Gerbičevi 32 v Cerknici, in naši največji akciji: Ščukanujanje in Taborjenje. kjer imamo sobico za naša druženja. Tudi v stari šoli v Grahovem imamo sobico in veliko skladišče za opremo, v Ščukanujanje Leskovi dolini nad Loško dolino pa imamo v najemu kočo. To je taborniško tekmovanje, ki poteka ob in na Cerkni- Seveda pa so se ves čas menjavali tudi ljudje, ki so s škem jezeru. Vsako leto konec maja se ekipe podajo na taborniki sodelovali na različne načine. Izmenjale so nekajurno orientacijsko pot, na kateri iščejo točke, na se generacije otrok, menjali so se vodniki ter seveda katerih opravljajo različne naloge. Najbolj zanimiva je tudi vodstvo društva. Društvo sedaj vodita starešina seveda hitrostna etapa s kanuji. Tekmovanje je odprto Jera Telič in načelnik Vid Šparemblek, ki sta to vlo- prav za vse, ki se želijo preizkusiti na progi. Tekmuje se go prevzela pred dvema letoma. V veliko pomoč jima je v taborniški ter v rekreativni kategoriji, tako da na svoj skupina ljudi pod imenom rodova uprava, ki skrbi, da račun pridejo tudi netaborniki. Tekmovanj se vsako leto

Foto: arhiv društva

22 | Slivniški pogledi | januar 2016 Naša društva

Foto: arhiv društva udeležijo tudi taborniki iz drugih koncev Slovenije in s preživetja v naravi, sodelovanja z vrstniki, osnov tabor- tem doprinesejo veliko žara in borbenosti. Udeležba je ništva in še veliko drugih uporabnih reči. Seveda veliko zadnja leta kar zadovoljiva, čeprav nam jo je predvsem časa namenimo tudi druženju in sprostitvi. Taborjenje lani pošteno zagodlo deževno vreme. Koncept tekmova- vedno poteka ob kakšni slovenski reki. Tako taborečim nja je podoben predhodnemu taborniškemu tekmova- omogočimo kopanje in vožnjo s kanuji. Za hrano pa po- nju na Cerkniškem jezeru pod imenom Kanu ščuka zlet. skrbi kuhar, ki kuha v kuhinji na prostem. Tekmovanje je potekalo v 80-ih letih prejšnjega stoletja in je na Notranjsko privabilo na stotine tabornikov in 40-letnica rekreativcev iz vse Slovenije ter tudi iz tujine. Bilo je eno Društvo je lani praznovalo 40. obletnico delovanja, v izmed večjih taborniških tekmovanj tistega časa. ta namen smo organizirali nekaj akcij, na katerih smo

Foto: arhiv društva Foto: arhiv društva

Taborjenje se predstavili tudi širši javnosti. Ena izmed njih je bila Vsako taborniško leto med poletnimi počitnicami zak- predstava v kulturnem domu, na kateri so se otroci ljučimo z letnim taborjenjem. To je hkrati tudi naša predstavili z različnimi igrami. Organizirali smo fo- največja in najdaljša akcija. Za slaba dva tedna naš dom to-orientacijo, kjer so udeleženci s pomočjo fotografij postanejo šotori v objemu narave. Program na taboru raziskovali Cerknico, ter sodelovali na različnih od- je tako kot čez leto razdeljen na manjše skupine, ki jih mevnih akcijah za mlade v domačem okolju. Videli ste vodijo naši vodniki. Otroci na taborjenju neposredno nas lahko na Dnevu parkov, Vetru v laseh, Blatnfestu spoznavajo naravo in vse, kar spada zraven. Naučijo se in še marsikje.

Avtor: Vid Šparemblek januar 2016 | Slivniški pogledi | 23 Kultura in kulturniki

­Suhadolico, Pijavice, jame pri Malenskem dolu in pri Predjamskem gradu, izvir pri Vrhniki, spremembe na Franc Anton jezeru, ki so se zgodile v obdobju med 1714 in 1752. V knjigi je veliko prostora namenjenega lovskim radostim pl. Steinberg, v vseh štirih letnih časih, ribolovu, polhanju. raziskovalec narave Dr. Kranjc: »Steinberg je bil namenoma prezrt« Ob 250-letnici smrti Franca Antona Cerkniško jezero in okolica sta domačine oskrbovala z vsem, kar so potrebovali za življenje. Delo je zapis, do- plemenitega Steinberga (1684‒1765), kument o veliki rodovitnosti Cerkniškega jezera in oko- politehnika, krasoslovca, kartografa, lice; o samooskrbi v 18. stoletju. Sodobnemu bralcu je Steinbergov tekst lahko tudi primerjava in poduk, kako slikarja, sta Knjižnica Jožeta Udoviča daleč od narave se je obrnil današnji človek, saj je skoraj Cerknica in založba Maks Viktor izdali povsem odvisen od nakupovalnih centrov in prav malo prevod knjige Temeljito poročilo o na od okolja, v katerem živi. Knjiga, ki je pravkar izšla, poleg Steinbergovega te- Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru. ksta in bakrorezov prinaša še register, slovarček, spre- mne besede − osrednjo je napisal akademik, dr. Andrej elo je prvič izšlo leta 1758 (1761) z naslovom ­Kranjc − ki je na predstavitvi dejal:« Steinberg ni bil Gründliche nachricht von dem in dem Inner- samo po krivici pozabljen, temveč tudi namenoma pre- DCrain gelegenen Czirknitzer See. Prevod iz zrt. Za takratni čas je bil Steinbergov­ pogled napreden, nemščine je opravil Primož Debenjak. Gre za prvo saj je dojel pravo kraško hidrologijo. Če to prevedemo v delo, ki je posvečeno samo Cerkniškemu jezeru, ter sodobni jezik, vidimo, da je bilo njegovo gledanje v bi- predstavlja pomembno vez med Valvasorjem in razisko- stvu pravilno, skladno s takratnim poznavanjem hidro- valci za Steinbergom: Gruberjem, Hacquetom. logije in krasa, ki so ga še razmeroma malo poznali.« Steinberg je delo po­svetíl Janezu Karlu Filipu­ Steinberg je s pomočjo raziskovanja narave in njenih Coben­zlu (1712‒1770), ministru za habsburško Ni- vzrokov prišel tudi do pomembnih spoznanj o druž- zozemsko v Bruslju, ki je bil mecen njegovih del, in bi. Svoj pogled na lahkovernost tako raziskovalcev kot tudi njegovemu očetu Janezu Gašperju Cobenzlu preprostih ljudi je strnil z latinskim izrekom: »Svet hoče (1664‒1742), ki je bil pobudnik Steinbergovih razisko- biti prevaran, torej ga varajo.« Ta modrost pa skozi sto- vanj. Cobenzli so bili lastniki notranjskih gospoščin: letja pridobiva na veljavi. Jame, Šteberka, Haasberga in Logatca.

V Cerknici dve Steinbergovi lokaciji Janez Kebe je v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem objavil podatek, da je bil Steinberg, ki se je leta 1703 poročil z Marijo Cecilijo Logar iz Cerknice, tudi lastnik Pogačnikove hiše na Taboru v Cerknici. Torej imamo v Cerknici dve Steinbergovi lokaciji: pristavo sv. Marije Magdalene na Marofu ter Pogačnikovo hišo. Prav bi bilo, da bi dobili ustrezno mesto na naših poteh po

notranjski kulturni dediščini. Foto: Valter Leban Steinberg v delu opiše lego, okolico jezera, cerkve, Prevod knjige Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkni- Javornik, jezerske dotoke, polnjenje in odtekanje jeze- škem jezeru so predstavili (z leve): Tomaž Čeč, Primož Debenjak, ra, Malo in Veliko Karlovico, Bobnarico, Vranjo jamo, dr. Andrej Kranjc, Marija Hribar, Valentin Schein, Miloš Toni.

24 | Slivniški pogledi | januar 2016 Avtor: Marija Hribar Valvasorjeva Slava Avtor: Marija Hribar Kultura in kulturniki V novembru je bil v Kulturnem domu Cerknica na po- budo Knjižnice Jožeta Udoviča predpremierno prika- zan film o pomenu, nastanku, tisku, restavriranju tretje Praznično z glasbeno šolo knjige Slave vojvodine Kranjske ter tudi o težavah pri Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica je tradicionalno pripra- snemanju. Večer je bil posvečen scenaristu, režiserju, vila božično-novoletna koncerta. Prvi so v Kulturnem domu novinarju Jadranu Sterletu (1949‒2014), ki je film Val- Cerknica zaigrali šolski orkestri: kitarski pod vodstvom Bo- vasorjeva Slava začel, a ga zaradi smrti ni dokončal. V štjana Šmalca, najmlajše godalce vodi Mateja Klavžar, filmu je tudi kader, ki je bil posnet v Knjižnici Jožeta Ivan Marinović se je postavil pred godalni orkester in Bo- Udoviča Cerknica v maju 2012. štjan Šmalc še pred pihalnega. Glasbenikom so se v nekaterih Na večeru so spregovorili (na fotografiji):Marija Hri- točkah pridružili tudi pevci iz Pevske skupine Biseri, ki jo vodi bar, direktorica knjižnice, dr. Andrej Nared, namestnik Irena Cundrič Iskra, ter pevci iz razredov Teje Saksida in direktorja Arhiva RS, Aleša Valič, tedanja urednica Izobra- Rebeke Hren Dragolič. Župan Marko Rupar je po koncertu ževalnega programa TV Slovenija, dr. Jedert Vodopivec zadovoljen čestital ravnatelju glasbene šole Milivoju Matko- Tomažič, vodja Centra za konserviranje in restavriranje v viču, kolektivu šole in nastopajočim. Arhivu RS, in Tugo Štiglic, režiser, ki je film dokončal. Ljubitelji klasične glasbe pa so komaj čakali tudi na koncert Foto: Marko Kebe učiteljev glasbene šole, ki so kot vsako leto nastopili v gostoljub- ni župnijski cerkvi v Cerknici, kar ob skrbno izbranem repertoar- ju daje koncertu še poseben čar. Obiskovalce veseli, da glasbeniki svoj talent delijo s skupnostjo, učitelje pa, da Cerkničani cenijo njihovo ustvarjanje. Avtor: Maruša Mele Pavlin Foto: Blaž Žnidaršič

KZFG v Portorožu Avtor: Urša Šmalc Komorni zbor Fran Gerbič, ki ga vodi zborovodja Jože Rajk, je zadnjo soboto v preteklem letu nastopil v kavar- ni Grand Hotela Portorož. Božično novoletni koncert je otvoril s francoskim Očenašem, sledili pa sta dve hvalnici Mariji. V Čopijevi Ave Mariji je občinstvo s solističnim de- lom navdušila . Po nabožnih pesmih je zbor Jasna Maček Mladi Pa-letniki se predstavijo Avtor: Maruša Opeka zapel nekaj slovenskih ljudskih in popularnih pesmi, pri Decembra je v Galeriji Krpan potekala razstava del mladih Cohenovi Hallelujah pa je pevka Vilina Rajk zbor spre- Pa-letnikov in Pa-letnic. Izdelki so nastajali na poletnih in je- mljala s klavirjem. Koncert so pevci zaključili s črnsko senskih delavnicah, pod mentorstvom Jerneja in Anžeta in afriško glasbo, kjer so se predstavili solisti Marko Dolničarja. Otvoritev razstave, na kateri se je predstavilo več Klančar, Vilina Rajk, Helena Šmalc in Urša Šmalc. kot 20 mladih umetnikov in umetnic, so popestrili z nastopom Kot zadnja je odzvenela nigerijska pesem Betelehemu, učencev Glasbene šole Cerknica. V KUD Pa-leta so tako znova kjer sta se zboru pridružila tudi bobnarja Sanja Đurić in potrdili svoj prispevek h kulturnemu dogajanju v občini. Iztok Pavšič. Bobnarja sta vskočila zadnji trenutek, saj je prvotni bobnar na dan koncerta zbolel. Polna kavarna Foto: Maruša Opeka gostov je zbor z odra pospremila z bučnim aplavzom. Foto: Olga Pavšič

januar 2016 | Slivniški pogledi | 25 Šport

sem se, da poskusimo, in leto pozneje, torej leta Jaka Kotnik 2013, je pod okriljem Košarkarskega kluba Cerknica s treningi pričela ekipa deklic do deset let starosti, po- V Cerknici se je pred tremi leti pričel zneje pa še ostale kategorije, vključno s člansko. preporod ženske košarke. Medtem ko so Ste kdaj trenirali tudi kako moško ekipo? v preteklosti ženske košarkarice že igrale Ne, samostojno ne. Še preden sem šel v Pivko, sem pomembno vlogo pri športnem dogajanju kak mesec v domačem košarkarskem klubu poma- v deželi pod Slivnico, je bila v zadnjem gal trenerju Gregorju Pokleki, sicer pa sem košar- obdobju košarka pri nas šport, namenjen ko dolgo časa treniral kot igralec. moškim. Kakšni so vaši cilji pri treniranju košarkaric? tvar se je spremenila, ko je mladi Cerkničan Cilji niso toliko rezultatski kot predvsem vzgojni. Jaka Kotnik prevzel žensko košarkarsko Tudi sam sem dolga leta treniral košarko, a nikoli Sekipo v Pivki in prišel na idejo, da bi bilo z nisem bil vrhunski igralec v smislu, da bi od košar- žensko košarko ponovno treba začeti tudi v njego- ke lahko živel. Zavedam pa se, kaj so nam ta leta vem domačem kraju. treningov dala. Vsi smo kot ekipa odnesli mnogo pozitivnih vzgojnih lastnosti, ki so nam pozneje in Kako se je začel preporod cerkniške tudi takrat pomagale v življenju. Zaradi tega sem ženske košarke? se odločil, da skušam to prenesti tudi na dekleta. Vse se je začelo, ko sem pred štirimi leti pomagal bra- Pretirano osredotočanje na rezultate se mi ne zdi tu Juretu, ki je treniral košarkarice KK Pivka. Po kak­ smiselno, saj je od športa, sploh pa od ženske ko- šnem mesecu, dveh, sem ekipo prevzel sam in glede šarke, praktično nemogoče živeti. Primarni cilj je na to, da v Cerknici 20, 30 let ni bilo ženske košarke, bolj to, da bodo moje varovanke vzljubile košarko sem dobil idejo, da bi se tega lotili tudi pri nas. Sploh in športni način življenja nasploh. Brez neke zdrave zato, ker za dekleta tu ni ne odbojke, ne rokometa, tekmovalnosti pa vseeno ne gre. praktično nič ekipnih kontaktnih ­športov.­ Odločil­ Ali za sprejem novih košarkaric obstajajo kakšni posebni pogoji? Kako se je možno včlaniti? Nove članice sprejemamo skozi celo leto, saj košar- ka pri 10, 11, 12 let starih otrocih še ni na takšnem nivoju, da ne bi mogli s treningi začeti sredi leta. Tako da vabim vse tiste, ki so zainteresirani, da se kadarkoli med letom vpišejo na treningih ali prek kontaktov na spletni strani Košarkarskega kluba Cerknica in facebook strani. Sprejemamo košarka- rice od šestega leta dalje, saj se že takrat lahko zač- Trener Jaka Kotnik s svojimi košarkaricami. | Foto: arhiv KK Cerknica nejo spoznavati s košarko.

26 | Slivniški pogledi | januar 2016 Športni strani pripravlja: Miha Jernejčič Šport

NAVIJAJMO ZA NAŠE! ŠPORTNI SEMAFOR KOŠARKA: športna dvorana Cerknica NAMIZNI TENIS 16. januar ob 20.00: KK Cerknica (ž) : Jasmin Sport Ping pong klub Rakek, člani, 2. SNTL Ledita 9 tekem: 3 zmage, 6 porazov - 7. mesto 7. 11. 2015 PPK Rakek : NTK Muta 5 : 4 23. januar: KK Cerknica : Krvavec Meteor 7. 11. 2015 PPK Rakek : NTK Ptuj 5 : 3 KK Cerknica (ž) : KK Krka 6. februar: KK Cerknica (ž) : Ježica KOŠARKA KK Cerknica, člani, 4. SKL zahod KEGLJANJE: kegljišče v Cerknici 10 tekem: 5 zmag, 5 porazov - 6. mesto 22. januar ob 17.30: Brest Cerknica II (ž) : Gorica 5. 12. 2015 Bloke : KK Cerknica 75 : 54 23. januar ob 14.00: Brest Cerknica I (ž) : Triglav 9. 12. 2015 KK Cerknica : Hidria 62 : 50 23. januar ob 17:30: Brest Cerknica (m) : Triglav I 11. 12. 2015 KK Cerknica : Kranjska gora 61 : 69 19. 12. 2015 KK Cerknica : Koš Koper 66 : 46 KK Cerknica, članice, 2. SKL 6 tekem: 3 zmage, 3 porazi - 8. mesto Cerkniška 29. 11. 2015 KK Cerknica : KK Janina 51 : 91 5. 12. 2015 Ilirija : KK Cerknica 52 : 58 zimska tekaška liga 13. 12. 2015 KK Cerknica : Kranjska Gora - Jesenice 44 : 40

kupina tekačev iz Cerknice in okolice je dalj za kegljiščem v Cerknici, vsako nedeljo ob 9. uri. časa razmišljala, kako se razgibati in dru- Zadnji bo na vrsti 7. februarja. Med tekači in teka- Sžiti tudi pozimi, ko ni tekaških tekmovanj. čicami so se spletle zanimive vezi. »Smo prijatelji, Združila se je v Cerkniško zimsko tekaško ligo in malo pa smo si tudi konkurenti, rezultate točkuje- vsako nedeljo premaga pot iz Cerknice na Slivnico. mo,« je razložil Ličen. V koči na vrhu se pogovorijo »Omejitev je petdeset minut, najbolj hitri pa prite- ob toplem čaju, ki jim ga podarja podjetje Brobal. čejo do koče v petindvajsetih minutah,« je povedal Ličen v smehu doda še, da se na poti v dolino ni- organizator in idejni vodja tekov Jure ­Ličen. Te- komur ne mudi, ob klepetu za spust porabijo­ celih kačem se lahko pridruži vsakdo, ki je dovolj kon- štirideset minut. dicijsko pripravljen. Startnine ni, tek pa se začne Avtor: Maruša Mele Pavlin

Foto: Jure Ličen

januar 2016 | Slivniški pogledi | 27 Duh nekega drugega časa

na Rakek, kjer »tekma obeta biti zelo zanimiva, ker bo 1938 Rakek – nudila sledeče prednosti in ugodnosti pred dosedanjimi: proga bo izpeljana po goricah in brdih rakovške okolice in smučarski tečaj bo znašala to pot daljavo 17 km. Start in cilj bo na enem in istem mestu. Tekmovalci bodo imeli jako lep odprt svet Tega dne, 1. januarja 1938, je sonce brez mnogih ovir, vsled česar bo tek na smučeh v obče gla- močno sijalo. Smučarji so le v puloverjih dek in precej nagel, posebno ako bo mogoče pri nedeljskih snežnih razmerah smuči namazati. Občinstvu bo to pot in še ti niso videti debeli – pa še sliko je prvič dana le-ta ugodna prilika, da bodo lahko iz ene in preveč osvetlilo. iste razgledne točke – komaj 7 minut nad kolodvorom Ra- kek – lahko opazovali celi potek tekme od starta na cilj.« standardni smučarski opremi tistega časa Glede na to, da je bila tistega leta na Rakeku huda sta se smučarja nastavila fotografu na Lis- zima z obilo snega, ki je trajala od januarja pa celo Vcu, nasproti stare osnovne šole na Rakeku. do sredine aprila, je tekma najverjetneje zelo uspela. Skoraj prepričana sem, da je fotografija nastala s Pomanjkanje ostalih zgradb mi ne dopušča stood- fotoaparatom Lada Strohsacka. stotno prepoznati hiš v ozadju. Sem Kdo je bil na drugi strani aparata, pa skoraj prepričana, da je leva Rajče- bo pa ostala uganka. vičeva, desna pa stara rakovška šola. Članki v časopisu Jutro nam po- vedo, da so bili v tridesetih letih Na sliki sta Anton Jelenc (levo) in Lado in tudi desetletje prej na Rakeku Strohsack, ki je bil tudi zagrizen športnik in čebelar. Smučarja sta oblečena v široke smučarski tečaji in tudi smučarska pumparice, ki niso bile naklonjene hitremu tekmovanja celo na vseslovenski smučanju. O kakšnih pancerjih ni ne duha ravni. Organizator je bil Smučarski ne sluha. Čevlji so navadni gojzarji v ko- vinski čeljusti, ki jo je leta 1936 patentiral klub Javornik. Tone Lazar iz Krope. Pritrjeni so z vezmi Dnevnik Jutro je tako pisal o tek- Kandahar, ki smo jim po domače rekli špo- narce. Palice smo si včasih naredili kar iz mi v smučarskih tekih: »Najmlajši leskove veje. Te so tekmovalne in so bolj- pripadniki bele opojnosti – teh je na še, saj imajo krpljice, ki jih leskovke niso Rakeku kot mravelj – so tekmovali ­imele.|Fotografija je iz zbirkePetra Kovšce. na progi 1 km za najoriginalnejše nagrade. Zmagova- Notranjske artikulacije Avtor: Artikula lec Krač Aleksander je prejel častno priznanje v obliki Se z novim letom podajate v prenovo doma? Za ul- krvave klobase, nižje plasirani pa za manjše klobasice. tra moderen slog bo treba v hišo nujno privleči kak- To tekmo je priredil rakovški drobiž na lastno pest, ker šen retro ali vintič kos. Kje ga najti? Pobrskajte po se je čutil zapostavljen za organiziranimi smučarji. Bo- podstrešjih in prelistajte podobne oglase: rili pa so se kot bi šlo najmanj za olimpijske kolajne in »Ugodno prodam odlično ohranjeno posteljo, staro 130 let. Ima rahlo poškodovano skunč nco. Zraven po- tudi dobro so smučali.« darim še star madroc.« Smučarske tekme na Rakeku so potekale že nekaj skunč nca = stranica na koncu postelje; pri starem pohištvu sega let pred ustanovitvijo Smučarskega kluba Javornik. čez vzmetnico Časopis Slovenski narod je februarja leta 1923 vabil madroc = vzmetnica (iz nem. die Matratze)

28 | Slivniški pogledi | januar 2016 Avtor: Ivanka Gantar Vir: www.stareslike.cerknica.org Ideja za izlet Od sv. Elije do mlinov Žerovniščice Začnemo na ekološki kmetiji Marof, kjer je nekoč živel Franc Anton Steinberg. Sedanji lastnik Aleš Kersnik ve marsikaj o zgodovini stavbe in okolice.

z Marofa se odpravimo po poti navzdol na Cerkniško polje in s poti zavijemo, še preden prečka potok Ma- Irije Magdalene (pred letališčem). Po rahlo blatni poti se odpravimo po polju do Martinjaka. Na začetku vasi nas čaka cerkev sv. Vida, ki je nekaj posebnega, saj leži v dolini, ima dva zvonika, pod njo pa teče studenec, ki

je nekdaj veljal za zdravilnega. Prvi zapisi segajo v leto Foto: Matej Kržič 1581. Vaščani Martinjaka so cerkev pred kratkim preno- vili. V njej si lahko ogledamo obnovljen kasetni strop iz stopimo desno skozi prehod, ki vodi na polja pod Graho- leta 1621, zunaj, na steni cerkve, pa sliki sv. Elija in sv. vim. Nadaljujemo po poljskih cestah pod Grahovim in se Vida. Slike so kopije slik iz prapora, ki so ga uporabljali v nato usmerimo desno na makadamsko pot pod Žerov- velikonočnih procesijah v Martinjaku. Kamniti zvonik je nico. Prečkamo most čez Žerovniščico in nadaljujemo delo učenca Jožeta Plečnika in je bil zgrajen pred drugo pot do Žerovnice. Tam se lahko okrepčamo na Turistični svetovno vojno. kmetiji Logar ali v Gostilni pri Stani, nato pa nadaljuje- Po postanku pri cerkvi nadaljujemo pot skozi Mar- mo pot po cesti proti Križni gori. Ko pridemo iz Žerovni- tinjak ob glavni cesti, dokler ne prečkamo mostu čez ce, se obrnemo levo in nadaljujemo pot po makadamski potok Martinjščico (tudi ta je v preteklosti veljal za cesti do območja mlinov Žerovniščice. Nekatere mline si zdravilnega). Pri mostu prečkamo cesto in se ob potoku lahko ob predhodni najavi tudi ogledamo. odpravimo po poljski poti proti polju. Na odprtem polju Nato se začnemo vračati na izhodiščno mesto. Najprej lahko na levi v daljavi vidimo manjši jelšev gozd, kjer je se vzpnemo na magistralno cesto in ob razpadajoči go- nekoč stala cerkev sv. Elije; teren je na tem mestu še ved- stilni Perkus (nekoč popularna furmanska gostilna) na- no dvignjen in oblikovan v obliki stavbe. Zanimivo, da daljujemo pot do Grahovega po magistralni cesti ali pa mesta, kjer je stala cerkev, ni poplavilo niti v času poplav se po učni poti sprehodimo do Grahovega skozi gozd. V leta 2014, ko je bila celotna okolica pod vodo. Grahovem si lahko ogledamo zunanjost stare Fužine in Pot nadaljujemo do žive meje (če bi šli po poti na­prej, se začnemo vzpenjati po pobočju Slivnice, dokler ne pri- bi prišli do meliorirane struge Žerovniščice, kjer bi si demo do kapelice sv. Florijana in sv. Miklavža. lahko ogledali sledi nekdanjih zavojev stare struge). Pot Po gozdni makadamski poti se začnemo vračati proti do Žerovnice je tam prehodna le ob nizkem vodostaju, Martinjaku. V Martinjaku si lahko ogledamo še idilično zato se obrnemo levo in ob živi meji nadaljujemo pot zajetje pri izviru Martinjščice, nato pa se vrnemo na iz- do borovega gozdička. Legenda pravi, da naj bi vaščani hodiščno mesto po poljski ali gozdni poti med Martinja- Martinjaka na območje borička zvabili turško konjenico, kom in Cerknico. ki je tu zaradi močvirnatega terena le počasi napredova- la, kar so vaščani Martinjaka izkoristili in napadli Turke. Dolžina pohoda: 15 km, pot s posameznimi postan- Martinjci so bili menda uspešni in vas je bila rešena... ki in malico prehodimo v petih urah. Ob borovem gozdičku se zopet obrnemo levo in nada- Zahtevnost: pot ni naporna, večinoma teče po ravni- ljujemo pot ob živi meji proti pobočju Slivnice, dokler ne ni, zato je primerna za pohodnike vseh starosti

Avtor: Marko Cvetko januar 2016 | Slivniški pogledi | 29 Mladi mladim

Kako je padla ideja, da se prijaviš na Slovenija Sabina Veber – ima talent? Najbrž se sama nikoli ne bi prijavila, če me ne bi Binna: »Cerknica prepričali prijatelji, starši in fant. Vse to sem vze- la kot izziv, kot neko preizkušnjo v življenju, da se zna stopiti skupaj.« ­pokažem celi Sloveniji. Si se na kak podoben izbor prijavila že kdaj Pevske sposobnosti Cerkničanke Sabine prej? Ali pa vsaj razmišljala o tem? Veber – Binne smo na Notranjskem Ja, na oddajo Slovenija ima talent sem se prijavila, dobro poznali, že preden se je odločila, ko je bila pri nas prvo leto. Takrat nisem prišla do da v oddaji Slovenija ima talent svoj žirije, kar me je zelo potrlo. Nisem mogla verjeti, da je namesto mene prišel na oder nekdo, ki je na glas predstavi še celotni Sloveniji. odru fušal ali pa celo štrikal. Takrat sem rekla, da se nikoli več ne prijavim na takšen šov, ampak ... ri nas smo jo namreč že večkrat imeli prilož- Zarečenega kruha se pač največ poje. nost slišati na najrazličnejših prireditvah, pe- Psem Feel alive, ki jo je posnela s Sonic Avenue, S kakšnim ciljem si se prijavila na Slovenija pa je bila kar stalnica na radijskih valovih. Binna je ima talent? navdušila tudi v šovu Slovenija ima talent – po dveh Predvsem s ciljem, da dobim prepoznavnost, da me izvrstnih nastopih se je uvrstila v finale šova in tudi vidi Slovenija, da pokažem kaj znam, da bom do- tam očarala gledalce in poslušalce. bila kakšne nastope, ki jih drugače ne bi. Nikoli si nisem mislila, da bom prišla do finala, tako da je Nam lahko opišeš svojo pevsko pot? bilo to kar presenečenje. Presenetila pa me je tudi Tukaj bom podala en tipičen odgovor skoraj vseh pev- vsa podpora, ki sem jo dobila od ljudi. Sporočila, ki cev, saj tudi jaz pojem že od malega. Velikokrat sem so mi jih pošiljali pred in po nastopih. Rada bi se še se pazila pri starih starših in kadar je imel ata čas, sva enkrat zahvalila vsem, ki ste glasovali in mi izkazali skupaj pela in žvižgala – največkrat ljudske pesmi, a podporo. Ta je bila neverjetna, res sem začutila, da sem žal že skoraj vse pozabila. Spomnim se, da mi je Cerknica zna stopiti skupaj. vedno govoril, da moram peti z občutkom, ne tako, Foto: osebni arhiv da me sliši vsa vas. Potem sem pela v šolskem in cer- kvenem pevskem zboru. V dijaških letih sem posnela prvo pesem s cerkniškim raperjem Kowkom. Z ra- perji sem tudi sicer večkrat sodelovala, tako da sem na njihove pesmi snemala refrene. V profesionalnem studiu sem prvič snemala pesem Feel alive, nato pa sem se prijavila na Slovenija ima talent, kar se je iz- kazalo za pozitivno izkušnjo. Upam, da me bodo or- ganizatorji zdaj večkrat poklicali za kakšen nastop, saj je to tisto, kar si želim početi.

30 | Slivniški pogledi | januar 2016 Avtor: Miha Jernejčič Mladi mladim

Delavnice na Uncu Avtor: Suzana Rebec Na Podružnični šoli Unec že vrsto let v decembru prip- ravljamo novoletne, praznično obarvane delavnice, ki se jih udeležutjejo učenci skupaj s svojimi starši, neka- teri tudi z dedkom, babico, bratom ali s sestro. V zadnjih letih poleg delavnic pripravimo tudi novoletni sejem iz- delkov naših učencev. Zbrani denar namenimo v dobro- delne namene, za nakup didaktičnih igrač za učence ali Foto: Eva Baraga nakup dela športne opreme, ki jo potrebujemo na šoli. 10. decembra so lahko obiskovalci na sejmu v te- Bazar in pohod v Begunjah lovadnici šole najprej kupili kakšno pozornost zase Tudi letos smo se na podružnični osnovni šoli Maksim in svoje najdražje. Pri izdelavi nekaterih izdelkov so Gaspari Begunje odločili, da z različnimi dejavnostni nam pomagale tudi članice Društva za zdravilne ra- pridobimo sredstva za napolnitev šolskega sklada. stline ognjič iz Logatca ter učiteljica Dragica Udovič. 3. decembra smo povabili starše, stare starše, brate, Po sejmu so učenci s svojimi družinami ustvarili zani- sestre in druge krajane na Miklavžev pohod z bazarjem, mive novoletne dekoracije. kjer smo v zameno za prostovoljne prispevke ponudili svoje izdelke. Na pohodu smo našli tudi Miklavževo pre- senečenje in se z njim posladkali. Večer smo si polepšali še z nastopom otroškega pevskega zbora in s pravljico Svetlane Makarovič o miški, ki si je sama skovala srečo. 19. decembra pa smo svojo stojnico postavili tudi na Božično-novoletnem sejmu pred kulturnim do- mom. Z vsemi dejavnostmi smo zbrali kar nekaj prostovoljnih prispevkov za šolski sklad. Večina teh sredstev bo namenjenih za nabavo smučarske opre- me, saj šestošolci odhajajo na zimsko šolo v naravi. Avtor: Anja Kebe Knavs, Vlasta Kebe

Miklavžev sejem na Rakeku Prihod luči na Rakeku 5. decembra smo učenci OŠ Rakek v Mercator centru 11. decembra smo na OŠ Jožeta Krajca Rakek pra- v Cerknici prodajali božično-novoletne izdelke. Pri znovali Prihod luči. Praznovanje dneva svete Lucije je tehnično-ustvarjalnem krožku smo pridno delali in švedska tradicija, s katero smo se seznanili v okviru ustvarili veliko izdelkov iz večinoma naravnih materi- naše izmenjave. Zaradi dolgih noči je svetloba zanje alov. Izdelali smo voščilnice, okraske za na vrata, mizo zelo pomembna in cenjena. Praznovanje svete Luci- in jelko ter spekli okusne piškote. Naša stojnica je bila je 13. decembra je na Švedskem zelo priljubljeno, saj zelo dobro obiskana in s prodajo ter prostovoljnimi se z njim začnejo prazniki, sveta Lucija pa predstavlja prispevki smo zbrali sredstva, za izmenjavo učencev v prihod luči in upanja. aprilu 2016. Avtor: Jolanda Cerkvenik Dekleta iz devetega razreda, ki so predstavljala Lu- Foto: Jolanda Cerkvenik cijo in spremstvo, so bila oblečena v dolge bele obleke z rdečimi pasovi. Prinesla so čudovito svetlobo sveč, Lucija pa je imela sveče tudi na svoji kroni. Otroški in mladinski pevski zbor sta zapela nekaj švedskih in slovenskih prazničnih pesmi, prireditev pa so pope- strili tudi učenci z igranjem na inštrumente. Pripravi- li smo nekaj značilnih prazničnih jedi, kot so Lucijini kruhki, ingverjevi piškoti, praznični čaj in glögg, s ka- terimi smo ob koncu prireditve pogostili obiskovalce. Avtor: Zala Jelinčič, 9.b

januar 2016 | Slivniški pogledi | 31 32 | Slivniški pogledi | januar 2016 Čudoviti svet Notranjskega parka Problem posegov v Cerkniško jezero Od konca 80-ih let 20. stoletja je za hojo postanejo lahek plen lisic in drugih manj- ših zveri. Na drugi strani tudi nekatere dvoživke vprašanje odnosa družbe do ranljivosti in ogrožene rastlinske združbe za svoj ugoden živ­ Cerkniškega jezera aktualno bolj ljenjski prostor med letom potrebujejo čim višji kot kadarkoli prej. Zaradi poskusa vodostaj. Zelena rega ter veliki in mali pupek so zmanjšanja obsega in trajanja ogroženi zaradi nižjega vodostaja v času mreste- nja, saj se hitreje izsušijo tudi mlake, v katerih se vsakoletnih poplav, s tem pa tudi te vrste mrestijo. povečanja pridelave bolj kakovostne Neizpodbitno dejstvo je, da tudi zaradi prete- trave za krmo in steljo, je prišlo do klih človekovih posegov v naravo Cerkniškega je- načrtov in izvedb prvih večjih vodnih zera danes med prizadete vrste z rdečega seznama regulacij Cerkniškega jezera, ki segajo ­Republike Slovenije uvrščamo 72 živalskih in šest rastlinskih vrst. na začetek 19. stoletja. Kot prihodnjo rešitev upravljanja z vodostajem Cerkniškega jezera bi bilo nujno potrebno dokon- kupna dolžina starih strug Cerkniškega polja čati projekt renaturacije starih strug vodotokov se je v preteklosti tako zmanjšala za dva- do Cerkniškega polja, ki je prekinjen že šesto leto. Ob Strikrat. Toliko krajše struge pomenijo toliko tem je bistveno dobro sodelovanje med ključnimi manj vode, ki zaradi manjšega trenja tudi prej od- deležniki, če želimo izboljšati upravljanje z vodo- tečejo. S tem se posledično skrajša čas vsakoletne stajem vode Cerkniškega polja, tega bisera sloven- ojezeritve. V novonastalih strugah se zaradi hi- ske ter svetovne naravne in kulturne dediščine. trejšega odplavljanja talnih sedimentov odpirajo vedno novi požiralniki. Največji problem Cerkni- škega polja tako še danes predstavlja pospešeno odtekanje in nihanje vodostaja jezera. Dejstvo je, da je v zadnjih 20 letih opazno hitrejše nižanje vodostaja v spomladanskih mesecih, ki so ključni za preživetje edinstvenega živalstva in rastlinstva tega območja. Nihanja vodne gladine Cerkniškega jezera so v zadnjih letih nepredvidljiva in posledično manj ugodna tudi za druge vodne organizme in ne samo za ribjo populacijo v Cerkniškem jezeru. Naglo upadanje vode v času gnezditve ptic ima zanje ka- tastrofalne posledice. Ponirki in druge ogrožene ptice se navadno v tem času golijo in niso sposob- ni leteti. Zaradi svoje nespretnosti in nezmožnosti Zimsko reševanje rib v Rešetu |Foto: Tine Schein

Avtor: Dejvid Tratnik, mag. prof. geo. in zgod. januar 2016 | Slivniški pogledi | 33 Razgibajmo možgane

REKA PO- IZRAELSKI IME ILU- JUNAK VAN- MAKEDON. SLIVNIŠKI OKLENITEV PLENILEC ZABLJENJA KDOR ZA GRŠKI BOG pogledi Z ROKAMI V GRŠKEM PISATELJ STRATORJA DOTOVIH LJUDSKI KAJ SKRBI SMRTI PODZEMLJU (AMOS) ČOHA POVESTI PLES ZNAČILNOST OPOLZKEGA

ŽENSKA BREZ VERE

REAKTIVNO SL. IGRAL. LETALO (MARKO) BRKATA UJEDA URNA BARIJ GESLO FR. REVOLUCIJE ENAKOST BREZREPA PEVKA NAGLAS GORA NAD RISANA AMERIŠKA PRODNIK OPICA NA BEO- ZGODBA Z IGRALKA POSLO- GIBRAL- KOST. POL. VANJE, TARJU GRADOM BESEDILOM (NIA) (OSCAR) POSEL AZIJSKI IT. ARHIT. IZDELO- GOMOLJ PONTI VALEC NETVARNO KRALJ MASLA BITJE ŽIVALI ZELO VELIK RIBIŠKA TVOREC, PES VRVICA PISEC OSREDNJI ČLAN DEL TELESA VLADE AM. IGRAL. PREBIVALKA NADALJE- GIBSON USLUŽBE- VANJE NEC NA AZIJE KOVAŠKO (SLAB- GESLA OGNJIŠČE CARINI ŠALNO) MAJHNA PREDSTAV- NJIVA NIK NAŠA OLIGARHIJE CELINA RAJ, REKA V AMERIŠKI STANE PARADIŽ SIBIRIJI PLES STEP UREK KUB. PESNIK LEDVICA (JOSE)

JUDOVSKI OSLOV KRALJ GLAS BROM SLADKOV. BISTVO V RIBA Z BRKI FILOZOFIJI REKA V OTOK V SREDNJI KIKLADIH, ANGLIJI GRČIJA ČA(S)

ZAČETNIK

ZIMZELEN GRM Z DROBNIMI CVETI Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OBTOŽNICA, TARKVINIJ, ERIS, CUNA, OBTOŽNICA, prejšnjeRešitev križanke SPOMINKI, (vodoravno): LEAN, TARKVINIJ, DA, TRG, JERNEJČIČ, KŽ, ER, ODENSE, KOKSARNA, NIČ, TER, EMA, EKKEN, NOSILO, AAGESEN, ENO, ČIRULE ROLAND, ČARU, STALIN, ITAL, SPREE, AJTA.NL, KOST, RIBJA ALO, Nagradno geslo križanke (izpisano na osenčenih zelenih V uredništvo je prispelo 78 pravilnih rešitev prejšnje poljih) napišite na dopisnico in pošljite na naslov: Sliv- križanke. Med njimi smo izžrebali tri nagrajence, ki prej- niški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom mejo nagrade pokrovitelja Miha Jernejčič, s. p. (bla- »Nagradna križanka« ali na elektronski naslov urednistvo@ govna znamka Čirulečarule). slivniskipogledi.si, ime zadeve naj bo »Nagradna križan- 1. nagrada: broška Čirulečarule (kačji pastir) ka«. Rešitve bomo v uredništvu sprejemali do 30. janu- Anica Štenta, Žerovnica 53, 1384 Grahovo arja. Trije izžrebani nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki 2. nagrada: obesek za ključe Čirulečarule (labod) jih prispeva pokrovitelj tokratne križanke, Stepp, d. o. o. Franc Jurca, Unec 112, 1381 Rakek 1. nagrada: tabure kocka, 2. nagrada: okrasna blazi- 3. nagrada: magnet Čirulečarule (ptiček) nica, 3. nagrada: blazinica za stol Darinka Perko, Slivice 18, 1381 Rakek Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji številki Nagrade lahko nagrajenci prevzamejo v Turistično- Slivniških pogledov, ki izide v začetku februarja 2016. informacijskem centru na Taboru.

34 | Slivniški pogledi | januar 2016 Avtor križanke: Vladimir Milovanović, Najeto pero Cerknica v prazničnih lučeh

-

Foto: Valter Leban Lepo je dobiti darilo, še lepše ga je podariti. Pestro izbiro je ponudil božično novoletni sejem. | Eva Hren, Jurij Souček, Ana Tavčar Pirkovič in zbor Navi hančki so pred silvestrovim poskrbeli za toplino v dvorani in Foto: Valter Leban srcih. |

-

Na 1. Kulinaričnem sejmu krajevnih skupnosti občine Cerkni Foto: Maruša Opeka Milena Ožbolt, Miloš Toni, Rebeka Hren Dragolič in Tone Rot ca je zadišalo po dobri domači hrani, ki se je ob vseh prazničnih so nas s pripovedmi, fotografijami in z glasbo popeljali nazaj v dobrotah še kako prilegla. | čas. | Foto: Maruša Opeka

Foto: Valter Leban Pravljični Tabor, kjer se je pelo, plesalo in igralo, je zasnoval Foto: Maruša Opeka Otroci so izdelovali venčke, pekli piškote, ustvarjali okraske in oblikovalec Martin Petrič. | se preizkusili tudi v plesu. | ašo zgodbo o Cerknici v prazničnih lučeh smo ZD Cerknica, Martin Petrič, Društvo Plesonoga, Godba pripeljali do konca. KD Notranjska se zahvaljuje Cerknica, Pevski zbor Biseri, Zveza prijateljev mladi- Nvsem obiskovalcem in sodelujočim, ki ste jo po- ne, PGD Cerknica, PGD Unec, David Šivec, Trije dobri magali napisati. Prepričani smo, da je imela lep konec. možje, TD Cerkniško jezero, KS Cerknica, Begunje, Gra- Hvala vam ... Občina Cerknica, Notranjski regijski hovo, Cajnarje - Sv. Vid, Rakek, Roman Ris, Akustika park, KGZ Cerknica, Galerija Krpan, JSKD OI Cerkni- Pirman, Debeli bar Cerknica, Kulturni dom Cerknica, ca, Hiša radosti, Hiša izročila, KJUC, Stare slike, Milena Radio 94, Slivniški pogledi, številni lokalni ponudniki Ožbolt, Kmetija Levar, VDC Cerknica, Društvo Pa-leta, in nastopajoči.

Avtor: Maruša Opeka januar 2016 | Slivniški pogledi | 35 Lepo vabljeni ... … v januarju:

do 31. januarja 2016 Razstava kvačkanih ročnih del Maksimiljane Žnidarič in razstava mozaikov likovne sekcije KD Rak Rakek Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica - Enota Rakek Organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica - Enota Rakek

sreda, 13. januar Srečanje bralnega kluba ob 18. uri, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

četrtek, 14. januar potopisno predavanje - Damijana Repe: Jamajka ob 18. uri, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica - Enota Rakek Organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica - Enota Rakek

sreda, 20. januar Predstavitev knjige Tesla metamorfoza ob 18. uri, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

36 | Slivniški pogledi | januar 2016