Št. 13 / 27. 2. 2015 / Stran 1207
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
033/2016, Uredbeni
Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXVI 33 9. 5. 2016 (2) Taka zveza ima v razmerju med njima enake pravne DRŽAVNI ZBOR posledice po tem zakonu, kakor če bi sklenila partnersko zve- zo. Nesklenjena partnerska zveza ima enake pravne posledice 1426. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) kot zunajzakonska skupnost tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena če ta zakon določa drugače. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (3) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od izdajam vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prvega odstavka tega člena, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te U K A Z pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni o razglasitvi Zakona o partnerski zvezi (ZPZ) učinek samo v zadevi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. (4) Partnerja nesklenjene partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka. Partnerja nesklenjene partnerske zve- Razglašam Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki ga je spre- ze nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. aprila 2016. pomočjo. Št. 003-02-3/2016-8 Ljubljana, dne 9. maja 2016 4. člen (smiselna uporaba določb o zakonski zvezi) Borut Pahor l.r. (1) Za temelj partnerske zveze in enakopravnost partner- Predsednik jev ali partneric (v nadaljnjem besedilu: partnerja) partnerske Republike Slovenije zveze se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja za- konsko zvezo o temelju zakonske zveze in enakopravnosti Z A K O N zakoncev. -
Program Prevzema Grezničnih Gošč In
PROGRAM PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č IN BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV Pripravila: Direktor: BOJANA KLEPAC MARKO KLJUN marec 2015 novelacija junij 2016 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................. 3 2 ZAKONODAJA ................................................................................................................. 4 3 NASELJA, ŠTEVILO PREBIVALCEV IN ŠTEVILO GREZNIC ................................... 4 4 OPREMA IN KADRI ......................................................................................................... 5 5 TERMINSKI PLAN PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č ................................................ 6 6 OPIS ČISTILNE NAPRAVE ............................................................................................. 8 6.1 Postopki na C ČN ......................................................................................................... 8 7 EVIDENCA PODATKOV ................................................................................................. 9 8 CENA .................................................................................................................................. 9 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. 1 UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiš čenju komunalne in padavinske odpadne vode Ur. list 88/2011, 8/2012 in 108/2013 ter Uredbe o emisiji snovi -
Spomeniki Padlim V Prvi Svetovni Vojni Na Kočevskem V Luči Povojnih Razmer
Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem v luči povojnih razmer Anja Moric UVOD Velika vojna ni prizadela le držav oziroma območij, kjer so bitke ne- posredno potekale, temveč tudi tako imenovane kraje v zaledju, med katere sodi tudi območje širše Kočevske na jugovzhodu Slovenije.1 Redko obljudeno kočevsko pokrajino so po dognanju jezikoslovcev v 14. stoletju večinoma poselili kolonisti z ortenburških posesti na zgor- njem Koroškem in vzhodnem Tirolskem (Petschauer 1984: 87). Zače- tni fazi kolonizacije naj bi sledila priselitev 300 uporniških družin iz 1 Izraz Kočevska uporabljam za poimenovanje nekdanjega večjezikovnega območja na Kočevskem, kjer je pred drugo svetovno vojno prevladovala raba kočevarščine, govorilo pa se je tudi nemški in slovenski ter v manjšem obsegu celo hrvaški (priseljenci s Hrvaške) in romski jezik (Romi). Za geografski obseg območja glej Ferenc (2005: 19–20). Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na 87 Kočevskem v luči povojnih razmer Dediscine_prve_svetovne_vojne_FINAL.indd 87 20. 01. 2021 21:15:03 Frankovske in Turingije (Grothe 1931: 33), del priseljencev pa naj bi prišel iz drugih slovenskih regij – Stari Trg, Lož, Cerknica, Idrija (Pet- schauer 1984: 87–8). Možno je, da so bili med kolonisti v manjšem številu tudi koroški Slovenci (Simonič 1971: 9).2 Zaradi priselitve iz različnih krajev, kjer se je govorilo različne jezike in narečja, kot tudi zaradi stikov z okoliškim prebivalstvom, se je na Kočevskem razvilo zanimivo mešano jezikovno območje, kjer je 600 let – vse do preselitve večine prebivalstva v nemški rajh v letih 1941/42 – prevladovala raba Kočevarščine3 – srednjeveške nemščine s primesmi slovenščine (glej Schröer 1869; Hauffen 1895; Tschinkel 2004 itd.). -
Porocilo O Izvajanju Storitve Brezplačni Prevozi Za
PREGLED DELA ZA OBDOBJE: JULIJ - SEPTEMBER 2019 Zavod Sopotniki je v občini Kočevje pričel z izvajanjem storitve februarja 2018 v sodelovanju z Občino Kočevje. Na terenu je v navedenem obdobju aktivno sodelovalo 18 prostovoljcev. V bazo uporabnikov smo sprejeli 274 starejših občanov Kočevja. V juliju smo opravili 105 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 61 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 175 ur in v tem času prevozili 3.255 kilometrov. V bazo smo sprejeli 246 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 75 30 Število kilometrov 927 2.267 V avgustu smo opravili 77 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 45 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so nekateri storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 115 ur in v tem času prevozili 2.175 kilometrov. V bazo smo sprejeli 253 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 57 20 Število kilometrov 636 1.041 V septembru smo opravili 165 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 80 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so nekateri storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 219 ur in v tem času prevozili 3.989 kilometrov. V bazo smo sprejeli 271 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 120 45 Število kilometrov 1.135 3.182 Do konca sept. 2019 smo opravili 847 prevozov, oddelanih je bilo 1.206 prostovoljskih ur in prevoženih je bilo 22.740 kilometrov. Povprečna razdalja prevoza v tretjem tromesečju je bila 31,19 km (upoštevaje samo A-B-A). Povprečna razdalja prevoza od jan. do konca sep. 2019 je bila 24,93 km. -
Zap. Št. Samoupra Vna Lok. Skupnost Ime in Šifra Katastrske Občine Parc
TABELA1: Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Kočevje za leto 2017 - Stavbna zemljišča Samoupra zap. ime in šifra katastrske kvadratura orientacijska metoda ekonomska vna lok. parc. št. št. občine izražena v m² vrednost razpolaganja utemeljenost skupnost 58/5 475 predvidoma 2 1 Kočevje 1569 - Polom 328/4 128 10.000,00 € javna dražba samostojni gradbeni 58/7 615 parceli 71/2 37 *29/2 86 72 209 zemljišče ni potrebno neposredna za opravljanje redne 2 Kočevje 1569 - Polom 3401 698 6.000,00 € pogodba dejavnosti Občine 71/3 101 Kočevje 58/8 414 58/3 236 328/3 256 neposredna pogodba, v zemljišče ni potrebno primeru za opravljanje redne 3 Kočevje 1569 - Polom 3459 637 3.000,00 € gradbene dejavnosti Občine parcele javna Kočevje dražba 3445 3084 3036/1 3036/2 3542 3537 3541 3540 3539 3538 3518 3516 zemljišča se bodo skušala prodati z neposredno zemljišča se nahajajo v pogodbo, tam naselju Vrbovec in niso 4 Kočevje 1569 - Polom 9669 10.000,00 € kjer so gor že potrebna za opravljanje postavljeni redne dejavnosti objekti - Občine Kočevje legalizacija, ostalo na javni dražbi 3513 3481 3507 zemljišča se 3509 bodo skušala 3502 prodati z 3510 neposredno zemljišča se nahajajo v 3455 pogodbo, tam naselju Vrbovec in niso 4 Kočevje 1569 - Polom 3457/1 9669 10.000,00 € kjer so gor že potrebna za opravljanje 3453/3 postavljeni redne dejavnosti 3453/4 objekti - Občine Kočevje legalizacija, 3499 ostalo na javni 3526 dražbi 3466 3470 3469 3467 3468 3466 3470 3469 3467 3468 2931/1 3492 2931/2 3494 2923/3 zemljišče ni potrebno neposredna za opravljanje -
Urnik Odvoza Odpadkov Po Naslovih in Dnevih
NASLOV DAN ODVOZA ODPADKOV* A AJBELJ PETEK BANJA LOKA PETEK BEZGOVA POT PONEDELJEK BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI SREDA BRAČIČEVA ULICA TOREK BREG PRI KOČEVJU SREDA B BRESTOVA POT PONEDELJEK BREZOVICA PRI PREDGRADU TOREK BRIGA PETEK BRINOVA POT PONEDELJEK BRSNIK PETEK BRŠLJANOVA POT PONEDELJEK CANKARJEVA ULICA TOREK CESTA NA STADION TOREK CESTA NA TRATO ČETRTEK C CESTA V LOG ČETRTEK CESTA V MESTNI LOG PONEDELJEK COLNARJI PETEK CVIŠLERJI ČETRTEK ČEPLJE TOREK ČRNI POTOK PRI KOČEVJU ČETRTEK Č PONEDELJEK, del od križišča pri ČRNOMELJSKA CESTA UHM proti Cvišlerjem ob ČETRTKIH DELAČ PETEK DIMNIKARSKA POT PONEDELJEK DOL TOREK D DOLENJI POTOK PETEK DOLNJA BRIGA SREDA DOLNJE LOŽINE ČETRTEK DREN PETEK DREŽNIK PETEK F FRANKOPANSKA ULICA ČETRTEK GLADLOKA PETEK G GORENJA ŽAGA PETEK GORENJE SREDA GORENJI POTOK PETEK GORNJA BRIGA SREDA GORNJE LOŽINE ČETRTEK GOTENC PETEK G GOZDNA CESTA ČETRTEK GRAJSKA POT TOREK GRGELJ PETEK GRIČEK PRI ŽELJNAH SREDA GRIVAC PETEK H HRIB PRI FARI PETEK JAKŠIČI PETEK J J JELENJA VAS TOREK JESENOV VRT PETEK KAJUHOVO NASELJE PONEDELJEK KAPTOL PETEK KEKČEVA ULICA TOREK KIDRIČEVA ULICA TOREK KLINJA VAS SREDA KNEŽJA LIPA PONEDELJEK KOBLARJI SREDA KOCLJEVA ULICA ČETRTEK KOČARJI PONEDELJEK K KOČE SREDA KOČEVSKA CESTA ČETRTEK KOČEVSKA REKA SREDA KOLODVORSKA CESTA PONEDELJEK KONCA VAS SREDA KOPRIVNIK TOREK KOSTEL PETEK KRALJI TOREK KRKOVO NAD FARO PETEK KUŽELJ PETEK LAZE PRI KOSTELU PETEK L LAZE PRI PREDGRADU TOREK LIPOVEC PRI KOSTELU PETEK LIVOLD ČETRTEK od št. 35-77 PONEDELJEK, ostale št. L LJUBLJANSKA CESTA v TOREK MAČKOVEC TOREK MAHOVNIK -
STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOČEVJE 2015 – 2025, Verzija 1.1
STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOČEVJE 2015 – 2025, verzija 1.1. Kočevje, julij 2015 Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26 1330 Kočevje Tel.: 01 893 82 20 Fax: 01 893 82 30 e-mail: [email protected] www.kocevje.si Projekt (naziv dokumenta): Kratek naslov dokumenta: Strategija turizma Kočevje Daljši naslov dokumenta: Strategija razvoja turizma v občini Kočevje 2015-2025 Nosilka naloge: prof. Lilijana Štefanič Strokovni sodelavci: Anja Pugelj Jan Čibej, mag. posl. ved Julija Valentič, prof. šp.vzg. in trener mag. Irena Škufca Datum: Avgust 2015 KAZALO UVOD ................................................................................................................... 1 1 ANALIZA STANJA ...................................................................................... 2 1.1.1 Geografske in demografske značilnosti kočevske občine ............................................... 2 1.1.2 Gospodarska struktura .................................................................................................... 3 1.1.3 Demografska struktura .................................................................................................... 3 1.1.4 Primarna turistična ponudba ........................................................................................... 5 1.1.5 Sekundarna turistična ponudba ...................................................................................... 7 1.2 POMEN TURIZMA ZA RAZVOJ ..................................................... 13 2 SWOT ANALIZA ...................................................................................... -
Publikacija OŠ Stara Cerkev
Osnovna šola Stara Cerkev PUBLIKACIJA 2019/2020 Dragi učenci, spoštovani starši in cenjeni zaposleni! Vzgoja in izobraževanje je eno najvitalnejših področij družbe, zato je potrebno nenehno prilagajanje, sodelovanje, izobraževanje in izpopolnjevanje. Za dobro sodelovanje pa je bistvenega pomena kakovostna medosebna komunikacija, tudi to, da si znamo prisluhniti. Kljub različnosti, ki vlada v današnji družbi, je na koncu pomembno le eno, da po katerikoli poti prispemo do istega cilja, naš cilj pa je v ospredje postaviti otroka in njegov celostni razvoj, hkrati pa zaupati v učiteljevo strokovno delo in avtonomno vodenje pedagoških procesov. Učenci, vsekakor je šola v prvi vrsti namenjena vam. Ravno zato, bodite do sebe zahtevni in odgovorni, samostojno opravljajte svoje naloge in s spoštovanjem vzemite vse najboljše, kar vam ponujamo. Čaka vas mnogo izzivov in priložnosti. Vsi zaposleni pričakujemo od vas lep odnos do vsega, kar vam nudi možnosti za razvoj. Pokažite spoštovanje do učiteljev in ostalih zaposlenih, do šole kot ustanove, ki vam daje temeljno podlago za uspeh v življenju in vam nudi prijetno okolje za ustvarjalni razvoj. Osnovni pogoji uspešnega učenja so dobro branje z razumevanjem, sledenje in poslušanje razlag v šoli, redno pisanje domačih nalog, s katerimi boste ponavljali učno snov, ter redno, sprotno učenje. Spoštovani, šola in življenje v njej naj ostaneta prežeta z optimizmom in veseljem, da bo čas, ki ga namenjamo vzgoji in izobraževanju vreden truda vseh – otrok, staršev in učiteljev. Naše skupno sodelovanje bo tako -
Kočevskamarec 2017 / Poštnina Plačana Pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni Izvod Tehnologije Stran 4
Brezplačni delovni zvezki stran 2 Negativni učinki KočevskaMarec 2017 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod tehnologije stran 4 Digitalno poneumljanje Intervju: Zmago Šega stran 6 Občinski razpisi stran 9 Učinkovitost javnih del stran 10 Tudi vas trka luna? stran 13 Je monogamija naravna? stran 15 Turizem, ki razume gozd Foto: Marko Vovk stran 18 "Un, ku je u tisti šoli tam, je imel tistu, ku se tok dela, da pol ne rabiš unga …" Približno tako zveni ko- munikacija generacije, ki bo čez dobrih 20 let krojila tudi našo usodo. Pripisati takšno sporazumevanje O Bogomiri izključno posledicam vse večje digitalizacije sveta, najbrž ni čisto primerno. A vse več raziskav pritrjuje temu prepričanju Manfreda Spitzerja, ki je s knjigo Digitalna demenca razburkal in razdelil strokovno ter Dobovšek laično javnost. Predstojnik Univerzitetne klinike za psihiatrijo v Ulmu ter vodja centra za nevroznanosti in stran 20 učenje trdi, da pretirana uporaba sodobnih naprav, ki naj bi lajšale ali vsaj poenostavljale naše življenje, lahko trajno okvari otroške možgane. Ta v majhnih količinah škodi manj, v velikih pa več. O tem, ali so računalniki, telefoni, GPS-naprave in drugi pripomočki res tako nevarni za razvijajoči se um, v tokratni Vitrine spomina osrednji temi. strani 4 in 5 stran 22 Kolumna Nataše Briški Dolga pot stran 23 navzgor Mačkarada 2017 Podjetje je naložba. Za uspeh je treba vlagati v razvoj, raz- vijati nove izdelke, se prilagajati novim tehnologijam, imeti stran 24 razpršene trge in iskati nove poslovne priložnosti. Ter zaupati sodelavcem. To ve tudi direktor enega največjih kočevskih podjetij, ki ni le eden največjih zaposlovalcev, ampak tudi eden Ristanc največjih štipenditorjev. -
Contributions to the Knowledge of the Flora of Slovenia and Adjacent Regions: Taxonomic Revision and Distributional Patterns of Ten Selected Species
231 Phyton (Horn, Austria) Vol. 50 Fasc. 2 231±262 7. 2. 2011 Contributions to the Knowledge of the Flora of Slovenia and Adjacent Regions: Taxonomic Revision and Distributional Patterns of Ten Selected Species By BozÏo FRAJMAN*) and Tinka BACÏ ICÏ **) With 10 Figures Received July 9, 2010 K e y w o rd s: Angiosperms, Ballota nigra, Chaerophyllum aromaticum (not in Slovenia), Eschscholzia californica, Galium elongatum, Isolepis setacea, Laserpitium archangelica, Phacelia tanacetifolia, Ranunculus polyanthemophyllus, Ranunculus reptans (not in Slovenia), Thalictrum simplex. ± Taxonomy, floristics, neophyta, plant distribution, alien and native species. ± Flora of Slovenia. Summary FRAJMAN B. & BACÏ ICÏ T. 2011. Contributionsto the knowledge of the flora of Slovenia and adjacent regions: taxonomic revision and distributional patterns of ten selected species. ± Phyton (Horn, Austria) 50(2): 231±262, with 10 figures. The Angiosperm flora of the Slovenian Dinaric phytogeographic region is, with the exception of some famous localities such as Mt. SnezÏnik and CerknisÏko jezero, relatively poorly studied. We here present new floristic records for ten taxa. Their distribution in Slovenia (based on revision of the herbarium material in LJU, our own data as well as literature data) is discussed and where necessary presented on maps. The distribution patterns are often in disagreement with the information pro- vided in standard Slovenian floristic and biogeographic literature. In some cases we discuss taxonomically difficult groups and present new data about the distribution of infraspecific taxa. Moreover, we evaluate the conservation status of the taxa in Slo- venia. In Slovenia, Ballota nigra is represented by two subspecies, the western subsp. meridionalis and the eastern subsp. -
Cilj Nad. Višin a Občina
CILJ NAD. OBČINA - IZHODIŠČE ČAS HOJE ZANIMIVOSTI FOTOGRAFIJA VIŠIN (za A odraslega) SOVIČ 677m Postojna – izhodišče star del Postojne 15 min Ruševine starega gradu, (Majlont). Parkiraš nekje v mestu, se Trim steza, nova igrala pod sprehodiš mimo hotela Kras po stopnicah Sovičem (če izberete mimo stavbe Inštituta za raziskovanje krožno pot in se vračate po Krasa skozi Majlont. Na vrhu slediš drugi poti nazaj), bunker na dobro uhojeni poti. vrhu, razgledna točka – pozor, hrib je še v urejanju! Pot lahko nadaljujemo po poti pastirčka Jakoba, ki nam vzame 1,5h. https://pdpostojna.si/corona _izleti/ PEČNA REBER 763m Postojna – 200m pred železniško postajo 20 minut Na vrhu koča Mladika, zavijemo levo (sledite oznakam) zvon želja, razgledna točka, igrala. Dostopno tudi z avtom ali kolesom. PIVKA JAMA - Postojna -na vrhu malo pred znakom za 30 minut Na cilju v kampu igrišče, kamp konec Postojne. Parkiraš ob cesti na odbojka na mivki, tenis, makadamskem prostoru v bližini vojašnic bazen, spust do vhoda v in slediš makadamski poti, ki pelje Pivko jamo, na poti je večinoma skozi gozd, dolga 3km. vadbišče za dresuro psov, prelepi gozdovi primerni za igro otrok. PLANINSKA 873 Čez Planino do vasi Strmca, kjer se sredi Odvisno od Planinska Gora je v bistvu GORA (Grmad vasi desno odcepi strma makedamska pot. izhodišča sedlo med dvema a) Parkirate malo naprej in se do vrha vzpetinama: Grmado in sprehodite peš ali pa se zapeljete do vrha Petričevim hribom. Na in nadaljujete pohod od tam. izletu lahko uživate na prostranih travnikih, zaradi širokih in ne strmih poti je možna tudi uporaba vozička. -
Ribniška Suha Roba V Lesni Domači Obrti Janko Trošt
Ribniška suha roba v lesni domači obrti Janko Trošt Naša najstarejša in množično najštevilnejša, hkrati pa tudi zelo svotjska domača obrt v Sloveniji je izdelovanje lesenih predmetov pod značilnim imenom »suha roba«. Navadno se ji prilika še domovinska inačica »ribniška«, ker obsega pojem Ribnica, ne saimo prijaznega trga skrajne zahodne Dolenj ske, ampak tudi velik del njegove okolice, ne toliko na jug proti Kočevju, tem več pa proti zahodu in severu. Ljudje splošno govore, da so doma »od Ribnice«, pa naj imajo tudi po več ur hoda do nje, ali pa O'značujejio to z Ribniško dolino, čeravno jim leži dom daleč na hribovitih Slemenih. Vse dot danes se je v teh krajih obdržala lesna domača obrt in ostala po številnih domovih delo', ki ga niso nikdar omejevali nobeni obrtni zakom, Vedno je rasla kot »cvetka na prosti livadi umetniške dejavnosti našega preprostega človeka«.^ Skozi stoletja se je znala prebijati v življenje izven vsakega zunanjega vpliva. Nikdar v svojem obstoju ni dosegla kakega poseb nega viška v zunanjem oblikovanju svojih izdelkov ali si morda priborila novih izkušenj v kakovosti ali številčnosti izdelovanja. Kakor so se ohranile na nji vse bistvene značilnosti oblik, prav tako je ostal neizpremenjen tudi način in delovni postopek glavnih njenih strok z vsem preprostim orodjem vred. Njeni glavni predstavniki: rešeto, škaf in žlica, so obdržali svoje naj- prvctnejše oblike in njih prvine; prav taka je ostala tehnična obdelava lesa z uporabo najpreprostejšega ročnega orodja, to je žage, sekire, rezilnika in noža. Več orodja suhorobar skoro ne pozna in ga tudi ne potrebuje, ker se v svojem delu naslanja predvsem na cepkost lesa.