REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895

PlaninskiVESTNIK

TEMA MESECA Resnica o Morbegni   INTERVJU Rafael Terpin Andrej Stritar , Slavica Tovšak EUR Z NAMI NA POT Pesarinski Dolomiti Storžič AKCIJA V OKTOBRU Privlačna ponudba za nove naročnike Planinskega vestnika Vsem novim naročnikom, ki se boste v oktobru 2014 naročili na Planinski vestnik za leto 2015, bomo podarili eno izmed naslednjih knjig: Bele sanje – kamnita resničnost, Človek, gora, poezija, Lotosov cvet, Moje gore, Planinski zbornik ob 110-letnici SPD/ PZS, Podhladitev, omrzline in druge poškodbe zaradi mraza, Posušeni rožmarin, Zorko Jelinčič – Nad prezrtjem in mitom.

S planinskimi edicijami v akciji do novih planinskih čevljev Že malce obarvani jesenski dnevi kar kličejo k obisku gora. Pri načrtovanju in izvedbi planinskih tur bodo dobrodošla družba zemljevidi in vodniki, podaljšane večere pa si lahko skrajšate z leposlovjem iz Planinske založbe PZS. Planinske edicije s popusti od 40 do 60 %, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, lahko kupite oziroma naročite v Planinski trgovini PZS. Edicije s popusti: planinske karte: Ljubljana in okolica 1 : 50 000, Posavsko hribovje: Boč-Bohor 1 : 50 000, Jalovec in Mangart 1 : 25 000, Krn 1 : 25 000, Stol in Begunjščica 1 : 25 000, Storžič in Košuta 1 : 25 000; vodniki: Karavanke, Po gorah severovzhodne Slovenije, Posavsko hribovje, Jezersko, Bohinj, Kamniška Bistrica, Preddvor, Tržič, leposlovje: Iveri z Grintovcev. Vsi oktobrski kupci planinskih edicij iz te akcije – ne glede na višino zneska nakupa – se uvrstite v žreb za kakovostne planinske čevlje znamke Treksta, model jotunhaim GTX, v vrednosti 169,99 €, ki jih v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije podarja podjetje Taurus, d. o. o.

Poleg tega vam oktobra pri naročilu nad 10 € podarimo eno od naslednjih knjig: Posušeni rožmarin, Moje gore, Podhladitev, omrzline in druge poškodbe zaradi mraza. Vabljeni k nakupu in z malo sreče boste v november zakorakali z novimi planinskimi čevlji.

AKCIJA 50 % POPUST Nikóla Guid, Planinske obhodnice in pohodi V letu 2008 je PZS izdala knjigo Planinske obhodnice in pohodi. Knjiga natančno opredeli pojma, kot sta planinska obhodnica in pohod, ter skuša dati popoln pregled nad to problematiko. Obravnava samo take obhodnice in pohode, na katerih prejme udeleženec priznanje ali spominček. Knjiga torej predstavlja v prvi vrsti opredelitev in pregled obhodnic, akcij in pohodov v Sloveniji ter pomeni dopolnilno gradivo k planinskim učbenikom. Zbrani so podatki o 73 planinskih obhodnicah, 16 obhodnicah zunaj PZS, 17 akcijah, podobnim obhodni- cam, 131 planinskih pohodih, 98 pohodih izven PZS in 3 pohodih slovenskih društev v zamejstvu. Knjiga je namenjena planincem in ljubiteljem narave ter pohodništva, vodnikom PZS kot zbirka idej za izlete in skrbnikom obhodnic in pohodov zaradi zbranih priporočil. Format: 150 mm x 210 mm; 271 strani, broširana, šivana vezava

V času od 15. 10. do 15. 11. 2014 lahko knjigo kupite po akcijski ceni s 50-odstotnim popustom: 9,50 €* (redna cena: 19,00 €*). *DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik. NOVO V PLANINSKI ZALOŽBI Našitek PZS V Planinski trgovini PZS je možno kupiti našitek PZS. Našitek je širine 48 mm in višine 80 mm. Cena našitka: 4,00 €*. *DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik INFORMACIJE, NAKUP in NAROČILA: Planinska zveza Slovenije, Planinska trgovina PZS na sedežu: Dvorakova ulica 9, Ljubljana, v času uradnih ur, po pošti: p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po telefonu: 01 43 45 684 v času uradnih ur, faksu: 01 43 45 691, brezplačna telefonska številka: 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu), e-naročila: [email protected] ali spletna trgovina PZS: http://trgovina.pzs.si. Uradne ure v Planinski založbi PZS, Ljubljana, Dvorakova 9: v ponedeljek in četrtek od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure (odmor za malico: 10.30–11.00). Slovenski planinski muzej Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, telefon: 08 380 67 30, faks: 04 589 10 35, e-naročila: [email protected]. UVODNIK

Revija za ljubitelje gora že od leta 1895 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja petnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 114. letnik NASLOV UREDNIŠTVA: Planinska zveza Slovenije Uredništvo Planinskega vestnika Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91 E: [email protected] www.planinskivestnik.com Prava mera ODGOVORNI UREDNIK: Vladimir Habjan Prepričan sem, da kombinacija teh dveh besed predstavlja eno najmanj otipljivih in najtežje rešljivih dilem, s katerimi se UREDNIŠKI ODBOR: vsakodnevno srečujemo. Življenje nas nezavedno in nenehno postavlja pred odločitve, s katerimi krojimo svoj danes in Emil Pevec (tehnični urednik), mag. Marjan Bradeško, Marta Krejan Čokl, jutri. Pa naj tista "prava mera" velja za karkoli, vedno se je težko odločiti, mar ne? Hrana, pijača, delo, šport, prosti čas in dr. Andrej Mašera, Zdenka Mihelič, celo ljubezen – nobenih izjem ni. Preveč vsake dobre reči lahko človeka na dolgi rok uniči ali pa na smrt zdolgočasi, kar je dr. Irena Mušič Habjan, dr. Mateja Pate, Dušan Škodič, Tina Leskošek, Mire Steinbuch pravzaprav vseeno … Najti pravo mero je težko zaradi preprostega dejstva, da je v praksi ne moremo izmeriti, saj imamo vgrajene vsak svoje ZUNANJI SODELAVEC: "vatle", ki niso nujno usklajeni z ostalo populacijo. Vzrok je naše mnenje, ki si ga o nečem ustvarimo na podlagi poznavanja Peter Šilak zadeve, o kateri se odločamo. Nepoznavanje pa je, metaforično povedano, gosto listje grma, v katerem tiči večina zajcev LEKTORIRANJE: Mojca Volkar Trobevšek, Marta Krejan Čokl, (različnih mnenj). Katarina Marin Hribar, Mira Hladnik Tokratni začetek uvodnika sem se namenil navezati na temo meseca, ki pripoveduje zgodbo o propadu najvišje zgradbe na GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: naših tleh, pa čeprav poanta pisanja ni v njej. Nova dejstva in razmišljanja o razrušeni vojašnici namreč odgovorijo na precej Schwarz print, d. o. o. vprašanj, še več pa jih na novo zastavijo. Kako danes razmišljamo o zapuščini rapalske meje, in kako bomo jutri zaradi tega NAKLADA: 5850 izvodov gledali nase? In seveda ob tem dobili tudi odgovor o "pravi meri", ki je nekoč nismo našli ... Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte Slovenija ima zaradi impresivne zemljepisne lege pestro preteklost, ki jo relativno slabo poznamo, še manj primerno cenimo. po elektronskem mediju na naslov uredništva Že mnogi pred menoj so ugotavljali, da nam manjka zdrava mera zgodovinskega spomina, ki v narodu vzbuja občutek ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ponosa, ki si ga zasluži. V primerjavi s svojimi sosedi smo na tem področju že pregovorno malomarni, a nam očitno niti ni ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega hudo mar. objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Pri iskanju našega zgodovinskega spomina se bom tokrat ustavil na tako imenovani razvodnici med Jadranskim in Črnim Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. morjem. To je navidezna naravna meja, ki na našem višjem svetu vodotoke usmerja proti enemu ali drugemu končnemu cilju Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. in je bila v preteklosti mnogo bolj pomembna, kot se zdi danes. Naročanje: Po njej je bila pred slabima dvema tisočletjema zgrajena rimska utrjena linija Claustra Alpium Iuliarum (v prevodu Zapore Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Julijskih Alp). To je verjetno najobsežnejša gradnja na našem ozemlju, nastala nekako v času cesarja Dioklecijana. In po Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali po skoraj isti črti se je kmalu po prvi svetovni vojni prav tam zarisala rapalska meja, ki so ji botrovale zakulisne kupčije zahodnih telefonu 080 1893 (24 ur na dan). zaveznikov z Italijani. Sploh ne slučajno, saj so se Italijani tudi na podlagi teh rimskih ostankov sklicevali na upravičenost do ozemlja na jadranski strani razvodnice. Ob tej meji sta bili nato na obeh straneh zgrajeni še utrjeni liniji: Alpski zid in Rupnikova linija. Njuni ostanki že dobrih sedemdeset let (z redkimi izjemami) neusmiljeno propadajo. Številka transakcijskega računa PZS je 05100-8010489572, odprt pri Abanki, d. d., Prava reč, kup kamenja in betona na krivični meji, bo kdo rekel. Kar naj propade in izgine v pozabo! Pa je to prav? Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za tujino, Aktualna stota obletnica prve svetovne vojne nam pravi, da to ni prav. Kajti šele sedaj jo Slovenci bolje razumemo, ko jo posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za člane A vključuje naročnino. Reklamacije spoznavamo na novo, neoblateno z izvirnim grehom naših dedov, ki so ga bili deležni v svoji državi. Zaradi očitka, da so se upoštevamo dva meseca po izidu številke. borili na strani nasprotnikov (Avstrije), se je o tej vojni načrtno (pre)malo govorilo, saj je kralj v Beogradu pripadal zmagovalni Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. strani, ki je drugače razlagala zgodovino. Ko danes ponovno beremo vsa tista pisma o bridkostih in trpljenju vojakov, ki se Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. kasneje niso mogli niti pohvaliti s svojimi junaštvi in uspehi, ta dobijo nov pomen. In predvsem zaradi tega ima soška fronta Program informiranja o planinski dejavnosti danes pri nas že skoraj status, ki si ga zasluži. sofinancirajo Ministrstvo za šolstvo in šport RS, S podobnim razlogom ne bi smeli spregledati ostankov zapuščine rapalske meje, ki je ostala po vojni še celo bolj prezrta in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS in Javna agencija za knjigo RS. pozabljena. Kako bomo lahko cenili tisto, kar smo nekoč izgubili, če ne bomo vedeli, zakaj, niti kako se nam je kasneje spet vrnilo, saj v zgodovini ni prav nič samoumevnega. Dokler je še čas, bi morali vsaj kolikor je nujno ohraniti zgodovinski spomin na medvojno obdobje, ki je bilo za naš narod zelo FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: pomembno. Na videz ničvredno zidovje, ki teče preko naših gora in hribov, ima sporočilno vrednost in bi ga morali v tem Montaž iz doline Dunja smislu zaščititi in približati ljudem. Ne potrebujemo megalomansko obnovljenih zidov in utrdb v stilu Kitajskega zidu, kamor Foto: Peter Strgar bi prihajale trume turistov, čeprav je bil namen gradnje obeh povsem isti – zaščita pred sovražnikom. Že z informiranjem in Uredništvo Planinskega vestnika skrbno osveščanjem se da za začetek mnogo doseči pa še poceni je. Kajti pozabljenje je najučinkovitejši zaveznik zoba časa. preverja vse članke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, ki praviloma vključujejo opozorila na Ali nam bo uspelo, žal ne vem. Če pa, upam, da z omenjeno "pravo mero". Tako, da bosta obenem ohranjena tudi mir in nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal dostojanstvo gora. Morda se zdi v tem trenutku nepotrebno, a verjamem, da bo našim zanamcem zagotovo všeč! pa je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenu lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje po gorah po navodilih iz te revije. Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |1| KAZALO 4 Sledi v času Vojašnica

podVittoria Triglavom Emanuela Grega Žorž

20 Po gorah Balkana Korab, Djeravica, Maja Jezerce Andrej Mašera

Opisi tur Monte Brentoni Terza Grande Monte Creta Forata Monte Siera Storžič iz Mač Storžič po grebenu čez Psico Storžič skozi Žrelo Storžič po jugozahodnem grebenu Maja Jezerce, 2694 m, najvišji vrh Prokletij. |2| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Foto: Milan Radović, Srbija Visoka 16 Intervju 48Evropa Andreja Tomšič Rafael Terpin, rovtarski Dufour- krajinar Marjan Bradeško spitze

28 Z nami na pot Pesarinski Dolomiti Matija Turk

UVODNIK GREMO NA JUG MORSKI IZLETI Prava mera 1 Tržiška odprava v Črno goro 26 Jutranje poti v poletna brezpotja 56 Dušan Škodič Iztok Pungaršek Aleš Nosan SLEDI V ČASU Z NAMI NA POT SPOMINJANJA Vojašnica Vittoria Emanuela Pesarinski Dolomiti 28 Spomini hčerke nekega posebnega pod Triglavom 4 Matija Turk alpinista – Martina Gričarja 58 Grega Žorž INTERVJU Tina Gričar SLEDI V ČASU Pogovor z Andrejem Stritarjem JUBILEJ Pod Triglavom ni prostora Marjan Žiberna Petnajst let in še štejemo 59 za še eno kočo 10 INTERVJU Matej Ogorevc Dušan Škodič Pogovor s Slavico Tovšak 44 VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI SLEDI V ČASU Marjan Bradeško Petdeset odtenkov sive 60 Ohranitev spomina VISOKA EVROPA Miha Pavšek, Miha Demšar na Rapalsko mejo 12 Od Vatikanskega griča VARSTVO NARAVE Božo Repe do Elbrusa 46 Spoznajmo pojoči svet kobilic 62 INTERVJU Jože Drab Dušan Klenovšek Rafael Terpin, VISOKA EVROPA ZELIŠČA NAŠIH GORA rovtarski krajinar 16 Dufourspitze 48 Materina dušica (Thymus sp.) 63 Marjan Bradeško Andreja Tomšič Lovro Vehovar KOLUMNA GEO-IZLET NOVICE IZ VERTIKALE 64 Do kod v gorah z avtom? 19 Geološka učna ura ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 67 Aljaž Anderle PLANINSKA ORGANIZACIJA 68 na Prisojniku 50 V SPOMIN 71 PO GORAH BALKANA Bogomir Celarc, Nina Rman TNP 72 Korab, Djeravica, LOŠKA STENA Vsebine vseh Planinskih vestnikov Maja Jezerce 20 Med cvetjem in meglami 54 od leta 1895 dalje na www.pvkazalo.si. Andrej Mašera Tatjana Cvetko Planinski vestnik | OKTOBER 2014|3| Za zdravje SLEDIMale V ČASU sličice Sedemdeset let smo jo napačno imenovali

Vojašnica Vittoria Emanuela pod Triglavom Grega Žorž

Ime Morbegno (ali Morbegna) je skozi desetletja postalo simbol Italija zasede velik del italijanske navzočnosti v našem visokogorju in še danes vzbuja našega visokogorja mešane občutke v vsakem pohodniku, ki zagleda žalostno Vse se je začelo konec leta 1918, ko so avstrijski generali podpisali prekinitev propadajoče ruševine nekoč najvišje zgradbe v slovenskih gorah. ognja na italijanskem bojišču in Sam sem se z njo srečal šele po nekaj letih sprva amaterskega, poskušali ohraniti monarhijo, ki je že pozneje pa znanstvenega proučevanja utrjevanja rapalske meje razpadla na narodne države. Določila ter jo vzel poimensko takšno, kakršna je – brez kančka dvoma o mirovne listine in ne samovolja ali Londonski sporazum so bila tudi pravna njeni zgodovini, saj je Morbegna neusahljiv vir tako slovenskih kot podlaga za italijansko zasedbo ozemlja italijanskih člankov ter knjig. A letos sem prejel italijanski dokument do črte premirja (predsednik razmeji- iz leta 1943, ki me je "vlekel" po arhivih toliko časa, dokler nisem tvene delegacije SHS med letoma 1921 sestavil celotne kronološke podobe slovenskega visokogorja od ter 1924 je bil sam general Maister). Mangarta do Porezna iz časov pod težko italijansko nogo. Prezrti, Čeprav je bil okvirni potek meje določen leta 1920, dogovorjen in zakoličen pa vendar popolnoma dostopni italijanski arhivski viri se namreč v v naslednjih šestih letih, so italijanski skoraj vsem razlikujejo od danes sprejete interpretacije tistega alpini in za njimi seveda tudi planinci že obdobja ter podajajo drugačno sliko planinskih koč, mulatjer in leta 1919 ponosno zakorakali na novo vojaških objektov. S to objavo v Planinskem vestniku javnosti prvič pridobljeno ozemlje. Triglav, ki ga je nova meja delila med dve kraljevini, je predstavljam manjši del svojega magistrskega dela z delovnim imel že takrat številne dostope, vendar naslovom Utrjevanje rapalske meje ter njen turistični potencial, so vse obstoječe planinske koče ostale s katerim želim prikazati celotno sliko območja za rapalsko mejo. znotraj Kraljevine SHS. Italijani so za vzpon proti Triglavu lahko uporabili le 1 tri poti: Čez Plemenice, staro Kugyjevo pot in plezalno pot čez Komar. Na območju med Sfingo in Kanjavcem pa so lahko le opazovali njim nedo- stopne planinske postojanke. To je bil razlog za gradnjo novih planinskih koč, ki jih (nekatere) še danes uporabljamo.

Postavitev prave Morbegne in drugih planinskih koč Že septembra 1919 je bila uradno odprta Capanna Morbegno, 2500 m, ki je "zakuhala" najbolj pomembno zmoto v modernem poimenovanju območja pod Triglavom. Ime je dobila po bataljonu alpinov "Morbegno", ki prihajajo iz istoimenskega mesteca ob švicarski meji. Capanna po italijansko pomeni pre- prosto leseno zgradbo – nekaj, kar bi najbolje opisali kot brunarico, saj je termin baraka po italijansko baracca. Iz italijanskega planinskega vodnika, iz- danega leta 1930 (napisanega leto prej), izvemo, da je šlo le za zasilen bivak:

|4| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 velike zgodbe

"V Capanni Morbegno, ki je povojna Pogačnikovega doma na Kriških podih), lesena zgradba, odsvetujejo spanje. Rif. U. Polonio (ob spodnji postaji V njeni notranjosti ni veliko prostora, tovorne žičnice do Pogačnikovega doma), niti klasične ponudbe planinske koče. Rif. Furioso in Rif. Bassano ob mula- Stoji pod ostenjem, 70 metrov južno ter tjeri južno od Ozebnika mimo Planine 450 metrov zahodno od vrha Triglava." Trebiščine do Prehodavcev ter Rif. Alba Na karti komisije za razmejitev merila na Prehodavcih (koča na Prehodavcih). 1 : 5000 vidimo vrh Triglava s sektor- Bralec naj mi ob tem naštevanju seveda skim kamnom št. 10 in lokacijo prave odpusti uporabo italijanskih imen, ki Capanne Morbegno. Vrisana je stara jih navajam zgolj zato, ker omogočajo planinska pot, ki gre jugovzhodno od lažje iskanje po italijanskih virih (tako poznejše mulatjere, ob koncu katere vojaških kakor planinskih). Alpini, so danes ostanki nekdanje velike voja- nastanjeni v tolminski vojašnici Italia, so šnice – ti namreč še niso označeni na začeli dve leti po izgradnji prve povezo- njihovi lokaciji pod Glavo v Zaplanji. valne mulatjere tudi z gradnjo v okolici Prvih deset let italijanske okupacije Triglava. Alpinski bataljon Bassano oz. je prineslo veliko novih planinskih njegova kompanija "La Furiosa" je leta poti in koč (italijansko rifugio). Tako 1926 zgradila mulatjero na Prehodavce, so zrasle Rif. Sillani (danes koča na pozneje pa so ji dodali še pot iz Zadnjice Mangartskem sedlu), Rif. Suvich v Loški mimo Ozebnika. Ta kompanija je ob mu- Koritnici (ne obstaja več), Rif. Antonio latjeri zgradila in po sebi poimenovala 2 Seppenhofer (poleg današnjega postojanki, ki še vedno stojita.

Dostop na Triglav Nobena od teh koč pa ni stala na območju dostopa na sam Triglav. Stanje se je začelo spreminjati leta 1928. Italijanski planinski vodnik iz tistega časa pot na Triglav že opisuje takole: "Izhodišče je zaselek Na Logu, kjer začnemo pot po dolini Zadnjice (Val Zadnizza) do njenega zatrepa, kjer prečkamo most. Tu se začne udobna mulatjera, ki nas pripelje do razcepa. Leva pot se odcepi do Luknje (Passo Forame), desna pa proti 3 Doliču (Passo Dolez). Na tem razcepu zavijemo desno na novo mulatjero (kar pomeni, da je bila zgrajena malo pred letom 1929; op. avtorja), ki se drzno vije nad dolino. Po eni uri pridemo do Capanne Jolanda (1840 m, kjer je bila do sredine tridesetih let končna postaja tovorne žičnice; op. avtorja). Kmalu nato pridemo do na- slednje – Capanna Superiore, ki jo po- znejši viri omenjajo kot Rif. Gemona. Ta leži na višini 1880 metrov. Tu je

1 Capanna Morbegno, posnetek iz leta 1920 ali 1921 Vir: Alpinismo Goriziano 2001/2 2 Po obkroženih detajlih vemo, da je avtor stal na istem mestu kakor italijanski fotograf pred skoraj stoletjem. Foto: Grega Žorž 3 Izsek iz karte IGM 1 : 25.000 iz leta 1934, ki prikazuje območje Triglava. Jasno je razvidno, da gre za dva različna objekta: levo velika vojašnica in desno lesena kočica Morbegna. 4 Ostanki prave Capanne Morbegno danes 4 Foto: Grega Žorž

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|5| 5 tudi odcep za staro Kugyjevo pot, ki nas pripelje na območje, ki ga Italijani imenujejo Nevaio di Plezzo (danes Zaplanja). Pot nadaljujemo po mulatjeri in kmalu vstopimo v strm svet, kjer je mulatjera vklesana v živo skalo in na mnogih mestih podprta z zidovi. Po strmem vzponu pridemo do številnih barak, ki so jih za seboj pustili alpini, ki so gradili mulatjero. Od Capanne Jolande do barak je ena ura hoje. Pot se nato vzpne čez melišče, nato zopet poravna in obrne proti vzhodu – to je 'lažni' prelaz Dolič (Falso Passo Dolez). Na pravem prelazu Dolič najdemo mejni sektor- ski kamen št. 11 (danes leži prevrnjen na melišču, op. ur.) in čudovit pogled na jugoslovanske gore. Blizu 'lažnega' prelaza bodo leta 1930 začeli z gradnjo nove planinske koče, ki jo bodo financirali tržaški gimnastičarji in planinski odsek CAI Trst." Kočo so res odprli 19. oktobra 1930 in jo poimenovali Rifugio Napoleone Cozzi (po znanem tržaškem alpinistu).

Vojašnica pod Triglavom Leta 1929 se je mulatjera uradno končala na "lažnem" prelazu Dolič, viri pa nam povedo, da je bila od tu do Capanne Morbegno že v gradnji in naj bi bila predvidoma končana leta 1930 ali 1931. Leta 1929 so tako planinci že hodili po deloma zgrajeni mulatjeri skozi divji kraški svet in v eni uri in pol prispeli do Capanne Morbegno. Za nas pa je najbolj po- membno naslednje besedilo: "Dvajset 6

|6| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 minut, preden prispemo do Capanne Tovorne žičnice, udobne poti res povezana s telefonskim kablom, Morbegno, se z mulatjere odcepi še in telefonska povezava žičnico in mulatjero, po kateri se je ena pot. Ta nas pripelje do gradbišča Opisan je potek tovorne žičnice do lahko na njen pregled pripeljal tudi večje zidane zgradbe na višini 2558 nove vojašnice. Odsek št. 1 je bil poveljujoči oficir – iz Trente z mo- metrov, malo pod vrhom Glave v speljan z večje gozdne jase na delu torjem. Poleg mul in žičnic pa so za Zaplanji." doline, imenovanem Utro, do vmesne mulatjere razvili še posebno vozilo, ki S tem dobimo prvi zaznamek v postaje Capanna Jolanda, odsek št. 2 se je zaradi ostrih ovinkov na sredini javnosti dostopni literaturi o gradnji pa od Capanne Jolande do Caserme prelamljalo. Z njim so tovorili večje novega in najvišjega objekta v naših Rifugio Vittorio Emanuele III di kose materiala, npr. gradbeni les. gorah, vendar še ne izvemo pravega Monte Tricorno. Če ime prevedemo Z letom 1931, ko Italija tudi uradno imena in lastnika. Ti podatki so v slovenščino, se torej pravilno začne z gradnjo utrdb Alpskega zidu, namreč dosegljivi le v vojaških virih. ime ruševin, ki jim danes napačno se prvič pokaže potreba po novi Prvo omembo imena te zgradbe sem pravimo Morbegna, glasi takole: vojaški enoti, ki bi v teh objektih zasledil šele na karti italijanskega Triglavska gorska vojašnica (kralja) nadomestila alpine. Znotraj armade vojaškega geografskega inštituta v Vittoria Emanuela tretjega. Vojašnica se tako oblikuje enota obmejne merilu 1 : 50.000, ki je bila narejena je spadala v okvir enot GAF – Guardia straže (GAF), ki je v visokogorju leta 1929 in ponatisnjena leta 1932. Alla Frontiera Zgornjesoškega sektor- nadomestila patrulje alpinov, ki Tam je označena kot "Cas.ma Rif.", ja, ki je imel sedež v Trenti Na Logu, poslej razen manjših enot tam niso kar pomeni Caserma Rifugio oz. po kjer je danes zgradba Informacijskega imeli več stalnega moštva. Slovenske slovensko Gorska vojašnica. Njeno središča Triglavskega narodnega gore pa ponovno dobijo bolj vojaško pravo ime pa sem zasledil šele v doku- parka. podobo, ko se z začetkom tride- mentih, ki se navezujejo na gradnjo Kot je bilo že napisano v nekaj setih let začneta militarizacija in tovornih žičnic. člankih, je bila vojašnica z dolino utrjevanje meje.

Opuščeni žičnici v Zadnjici Na podlagi italijanskih vojaških zemljevidov je nastala tudi skica obeh žičnic. Na spodnjo postajo žičnice proti vojašnici Vittoria Emanuela bi naleteli na večji jasi deset minut hoje pred kamnitim mostom v zatrepu doline. Pri pretovorni postaji Jolandi se je nekoliko zalomila in se končala praktično na dvorišču vojašnice. Zanimiva je tudi druga žičnica, ki je še manj poznana. Njena spodnja postaja je malce pred mostom. Na mestu, kjer se pri kažipotu odcepi pot na Prehodavce, najdemo kolovoz, ki krene levo in se po petdesetih metrih 7 konča na mali gozdni jasi. Ostanke zgornje postaje in njeno izravnavo pa najdemo deset minut pod Doličem, kjer mulatjera naredi širok ovinek. Verjetno je bila prvotno namenjena oskrbi alpinov, ki so gradili mulatjero in so jo imeli v bližini svoje barake za nastanitev, pozneje pa je služila tudi za potrebe oskrbe Rif. Napoleone Cozzi.

5 Položaj obeh nekdanjih italijanskih objektov pod Triglavom Foto: Grega Žorž 6 Ruševina, ki je bila znana kot Jolanda, se v resnici imenuje Gemona po enoti alpinov, ki je gradila mulatjero na Dolič. Ruševino postaje Jolande najdemo dva ovinka niže. Foto: Dušan Škodič 7 Izravnava in ostanki zgornje postaje žičnice na Dolič so deset minut hoje pod kočo. Zadaj se vidi mulatjera, ki pripelje iz Zadnjice. Foto: Grega Žorž 8 Žičnice v Zadnjici 8 Izdelava zemljevida: Grega Žorž

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|7| 9

9 Planinci ob sektorskem kamnu št. 11 na Doliču med obema vojnama Arhiv Tomaža Pavšiča 10 Blizu kamnitega mostu v Zadnjici najdemo kamen, na katerem je vklesano, da je mulatjero na Dolič zgradila četa Gemona, ki je pripadala 8. regimentu alpinov. Foto: Dušan Škodič 11 Mlada princesa Jolanda je bila prava lepotica. Vir: Wikipedija 12 Ostanki pretovorne postaje Jolanda Foto: Grega Žorž 13 Stara koča Rif. Napoleone Cozzi je stala lučaj od današnje koče na Doliču. Njeni ostanki so še vidni. Foto: Grega Žorž in razglednica C.A.I Trieste

Dogajanje na Doliču prijelo tudi novozgrajene koče, ki jo je Kaj pa prava Morbegno? Vojaški arhivi XI. armadnega zbora leta 2009 na malce drugem mestu hudo Na mestu prvotne brunarice je bila nam odkrivajo zgolj zadnja leta faši- poškodoval snežni plaz. zgrajena kamnita zgradba, ki je še stične vladavine na naših tleh. Iz njih Zadnjo omembo Vojašnice Vittoria danes najbolje ohranjena ruševina na izvemo, da je imela omenjena tovorna Emanuela najdemo v dokumentu, ki manjšem območju vzhodno od Glave v žičnica do vojašnice Vittoria Emanuela je pravzaprav krivec vsega brskanja Zaplanji in Triglavom (vojašnica Vittoria še svojo sosedo, ki je oskrbovala Rif. po arhivih. Dokument sta mi v želji Emanuela leži zahodno). Njen lastnik, Napoleone Cozzi na Doliču. Spodnja po lociranju do sedaj neznanega graditelj in navsezadnje tudi uporabniki postaja je bila tik pred mostom v objekta poslala goriška raziskovalca ostajajo neznani. Vojaški viri enot GAF, Zadnjici ob mulatjeri, ki se po petde- (in uslužbenca) Finančne straže, inženircev in vsi dopisi XI. armadnega setih metrih konča levo v gozdu nad Michelle Di Bartolomeo in Federico zbora je ne omenijo niti enkrat. Tudi cesto. Zgornja postaja je bila malo nad Sancimino, ki sta pred kratkim izdala raziskovalca Finančne straže nista med priključkom poti čez Komar na glavno knjigo o delu njune organizacije na iskanjem niti enkrat odkrila povezave mulatjero. italijanski vzhodni meji v 20. stoletju. Iz med Morbegno in njuno organizacijo. Rif. Napoleone Cozzi je kmalu po vojni dokumenta je razvidno, da so vojašnico Vojašnica Vittoria Emanuela je torej le doživel žalosten konec, saj se je leta uporabljali tudi pripadniki Kraljeve eden izmed mnogih primerov napačne 1951 sesedel pod težo snega. Kočo so finančne straže in ne zgolj enote GAF, interpretacije objektov ali poteka sicer že pred drugo svetovno vojno ki so bile zaradi partizanov večinoma dogodkov iz obdobja 1918–1943, ki planinci z jugoslovanske strani ime- že premeščene na južni odsek rapalske smo jim z neprestanim ponavljanjem novali Tržaška koča (po graditeljih in meje ob novi Ljubljanski pokrajini. in nekritičnim pristopom odprli pot v upraviteljih iz Trsta), tako da se je ime strokovno literaturo in zgodovinske Vojašnica ostane zapuščena učbenike. To seveda ni prav, saj si za- 10 in obsojena na propad služijo pravilno razlago in zgodovinski V dokumentu z dne 26. 7. 1943 lahko spomin – navsezadnje tako potvarjamo preberemo, da je bila vojašnica zasedena svojo lastno polpreteklo zgodovino. Naj s strani bande ribelli (skupine uporni- poudarim, da nisem zagovornik Italije kov, torej partizanov), čeprav je bila tja ter da raziskujem rapalsko mejo in njene že poslana poletna posadka. Vsebina ostanke zgolj kot geograf in zgodovinar. tega dokumenta seveda odpira več vprašanj, kakor pa jih zapira, saj je bilo Zaključek poletje 1943 obdobje med odstavitvijo Menim, da sem podal dovolj preverljivih Mussolinija in kapitulacijo Italije, ko in originalnih virov, da bo tistemu žalo- so vse enote dobile ukaz, da se morajo stnemu kupu kamenja po sedemdesetih vrniti za staro mejo in jo ponovno letih le vrnjeno pravo ime. Ponižanje zasesti.1 edine po kralju poimenovane zgradbe na našem ozemlju z navadnim imenom 1 Dokument je podpisal brigadni general, vendar "Capanna/brunarica" je pravzaprav je šlo zelo verjetno le za potezo, s katero je preprečil premik finančnih stražnikov na povsem primerno našemu slabemu izpostavljeno vojašnico tik pred kapitulacijo odnosu do te zgradbe. Italije. Če bi partizani vojašnico poleti 1943 dejansko zasedli, tak dogodek nikakor ne bi Morebitne obiskovalce prosim le to, ostal nezabeležen v naših arhivih (op. ur.). da prijazno sporočijo Samotarju vrh

|8| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 11 Princesa Jolanda Savojska Da bi nekoliko osvetlili zgodovinski okvir časa, v katerem je vojašnica pod Triglavom nastala, ne bo odveč še nekaj besed o dinastiji Savojcev. Njihov zaton namreč sovpada z opustitvijo celotne utrjene linije ob rapalski meji in tudi s koncem obdobja italijanske zasedbe Primorske. Kralj Vittorio Emanuele III. se je poročil s črnogorsko princeso Jeleno Petrović Njegoš. Paru so se v zakonu rodile tri hčere in sin. Najstarejši hčeri, rojeni leta 1901, so dali ime Jolanda. To pa je ime, ki se pojavi tudi v dolini Zadnjici! Le kot zanimivost omenimo, da je bil princesi Jolandi v čast poimenovan prvi italijanski luksuzni transatlantik SS Principessa Jolanda, ki je doživel kaj čudno usodo. Zaradi nepravilne obtežitve se je namreč velika ladja prevrnila in potonila takoj ob splavitvi – pred očmi zgrožene množice, visokih gostov in številnih novinarjev. Princesko, ki je tedaj štela komaj šest let, je verjetno nesrečni dogodek še najmanj prizadel. Imenovanje pretovorne postaje ob mulatjeri na Dolič, ki je oskrbovala vojašnico, imenovano po njenem očetu, je verjetno le droben znak priljubljenosti princese Jolande, ki jo je s svojo lepoto vzbujala med vojaki v samotni dolini Zadnjici. Kakor da bi slutila usodo, ki se je po drugi svetovni vojni obetala Savojcem, se je Jolanda poročila iz ljubezni z nekim konjeniškim častnikom. S to potezo je izgubila praktično vse kraljevske privilegije, ki jih je imela. Savojci so bili takoj po vojni iz Italije izgnani, Jolanda pa je umrla leta 1986 v Rimu. Dušan Škodič gore (Alojziju Žaklju), naj vsaj pravilno 12 imenuje "svoj" objekt in ruševine pod njim, do katerih čuti neko ekskluzivno pravico. Te "kraljevske" lokacije pod Triglavom si namreč ne bi smela lastiti zgolj ena oseba. m

Viri: Guida del Friuli, Societa Alpina Friuliana. Udine 1930. Zemljevid IGM 1 : 25.000, list Trenta. Leto izida 1934 (hrani NUK). Zemljevid IGM 1 : 50.000, list Trenta. Leto izida 1929 (hrani Kartografska zbirka Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani). Zemljevid 1 : 5000, sekcija 11. Commissione italo–S.H.S. per la delimitazione dei confini fra il Regno d'Italia e il Regno S.H.S. (hrani Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU).

13

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|9| SLEDI V ČASU Naš odnos do dediščine Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo

Dušan Škodič

Pri zgodovini je najbolj zanimivo to, da se včasih šele z večjo časovno oddaljenostjo razkrijejo nova spoznanja ali pa sesujejo splošno sprejete resnice. Ruševina po imenu Morbegno je natančno takšna zgodba. Dobrih sedem desetletij se je vlekla njena saga pod Glavo za Planjo, na katero naslonjena je še pred dobrim desetletjem pritegovala začudene poglede planincev, ki ob mulatjeri z Doliča proti Triglavu niso pričakovali tako impozantne kamnite zgradbe. 1

2 anes je ni več. Vzrokov je, kot smo pisali že v preteklosti, več. Zagotovo pa je v kup D kamenja ni spremenil le zob časa, niti ni res, da smo jo načrtno pustili propasti zgolj zaradi tega, ker so jo postavili Italijani. To bi bil seveda dober razlog, ki bi opravičeval naš narodni ponos – če ne bi v Julijcih stalo nekaj deset italijanskih vojaških objek- tov, ki so še danes v funkciji planinskih, lovskih, pastirskih ali kako drugače izkoriščenih koč. Prav tako ni nikoli nikogar motilo v Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah ali na Pohorju, da smo po koncu prve svetovne vojne prevzeli koče, ki so jih zgradile nemške planinske sekcije. Velika italijanska

1 September 1947. Nekje je bilo treba začeti. Karel Martelanc drži lestev, Metod Vidmar pa se zgoraj trudi z odstranitvijo "fascia", fašističnega znaka na pročelju vojašnice. Arhiv Metoda Vidmarja 2 Člani PD Tolmin na ogledu objekta v zgodnjem poletju. Po ohranjenosti strehe sodeč verjetno še pred letom 1953. Levo sedi Franc Ceklin, v letih 1951–54 podpredsednik PD Tolmin. Arhiv Metoda Vidmarja 3 Leta 1953 ponovno ob vojašnici. Želja po spremembi v planinski dom je bila velika in realna. Arhiv Metoda Vidmarja

|10| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 3 zgradba pod Triglavom je bila moteča Tolminski planinci, zlasti Karel Martelanc, Viktor Klanjšček, Rajko Šavli in Janez zgolj zato, ker je stala nekaj borih Vidmar, so si takoj po končani vojni zelo prizadevali, da bi ohranili bogastvo vojaških metrov više kakor slovenski dom na planinskih postojank, ki so jih v Julijcih zapustili Italijani. Uspelo jim je obnoviti kočo Kredarici. na planini Razor (prej Rifugio Piave), zavetišče na prevalu Globoko in na planini Dobrenjščici. Imeli so namen rešiti tudi nekatere dobro ohranjene stavbe pod Tik pod vrhom Triglava, pa Bogatinom in na Bogatinskem sedlu pa seveda "Rifugio Morbegno" pod Triglavom. nismo vedeli, kaj je kaj Ker pri oblasteh v glavnem niso našli dovolj posluha, so med obiski Bolj kakor že neštetokrat prežvečene in na objekte včasih obešali table z napisi "Ne odnašajte predmetov" nikoli dorečene polemike okoli te ruše- in "To je ljudska imovina" ter prepričevali pastirje in obiskovalce vine se mi zdi zanimiva njena na novo gora, naj pustijo te stavbe pri miru ... Nič ni pomagalo. Ob splošnem odkrita zgodovina, ki smo jo lahko pomanjkanju materiala so bili objekti vsako leto bolj izropani. spoznali ob branju članka mladega geografa in zgodovinarja Grege Žorža. od tam pa naprej do vrha, tik pod na Andreja Vidmarja iz Tolmina. Njegov V njem je postregel z doslej neznanimi vojašnico. stari oče Janez Vidmar in oče Metod podatki iz italijanskih vojaških arhivov. Obenem smo iz dokumentov izvedeli sta pred natanko petdesetimi leti, Zaradi nerodnosti, ker je nekoč nekdo še čas nastanka vojašnice Vittoria konec avgusta 1964, vodila komisijo, narobe zapisal njeno ime, smo jo Emanuela, ki sega v 1933/34, torej ki je obiskala lažno Morbegno. Janez sedemdeset let narobe imenovali in dobro desetletje pozneje, kakor smo Vidmar je bil še član predvojnega vrisovali v zemljevide. Sedaj je torej sklepali v prejšnjih člankih. Napačne ilegalnega Planinskega kluba Krpelj jasno. Ne Morbegna, temveč Vojašnica informacije smo dobili na podlagi in prvi povojni predsednik PD Tolmin, Vittoria Emanuela III. pod Triglavom. ustnih pričevanj domnevno verodostoj- sin Metod pa je bil gradbeni inženir Morbegna pa je danes komaj opazna nih prič – še en dokaz, da se je najbolje in projektant. Po ogledu je napravil ruševina, mimo katere nevede zanesti na pisne vire, če ti so.1 temeljito poročilo obstoječega stanja, stopamo, če se povzpnemo pod Triglav narisal načrte vseh štirih nivojev (klet, po zelo zahtevni poti čez Plemenice. Poročilo komisije, ki je pred pritličje, prvo nadstropje in mansarda) Tudi neka druga ruševina tik ob 50 leti obiskala "Morbegno" in naredil dva predloga obnove objekta mulatjeri, kjer se odcepi malo obiskana Ko že omenjam pisne vire, se nam je še za potrebe naraščajočega turističnega in slabo vidna stara Kugyjeva pot, ni med urejanjem prvega članka zgodilo prometa. Jolanda, temveč Gemona. Jolanda pa je lepo naključje. Med iskanjem dokumen- Ideja projekta obnove vojašnice v pla- bila pretovorna postaja žičnice, katere tarnih fotografij vojašnice sem naletel ninski dom je sicer nastala v krogih PD ostanke najdemo dva ovinka niže. Tu Tolmin, kjer je v upravnem odboru iz- je napačno poimenovanje nekoliko bolj stopal predvsem direktor Soškega goz- 1 Za pomoč pri zbiranju gradiva se zahvaljujemo logično, saj so domačini verjetno slišali, Andreju Vidmarju, Žarku Rovščku, Zdravku dnega gospodarstva Tolmin, dr. Viktor da tovor najprej potuje do Jolande, Likarju, Edu Kozorogu in Franciju Savencu. Klanjšček (pozneje tudi pobudnik

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|11| 4 5 in motor izgradnje Kaninskih žičnic in tlaki pa betonski. V kleti so bili Poskus Iskre Delte in več drugih projektov). Parcela, trije veliki prostori za shranjevanje in Za zadnji resni poskus obnove na kateri je bila vojašnica, je takrat umivalnica. Pritličje je bilo namenjeno velja tisti, ki se ga je v osemdesetih spadala v tolminsko občino, po osamo- kuhinji, shrambi in prostorom za letih nameravalo lotiti zelo uspešno svojitvi in ozemeljskem drobljenju pa je osebje. V zgornje etaže sta vodili dve podjetje Iskra Delta iz Nove Gorice. danes uradno v lasti občine Bovec.2 stopnišči. Prvo nadstropje je imelo Pobudnik nove priprave projekta je Poročilo med drugim omenja, da je obsežen predprostor in dve veliki bil planinski delavec Franc Ceklin Planinska zveza Slovenije objekt, ki skupni spalnici. V visoki mansardi, iz PD Tolmin, saj je bilo Vidmarjevo je bil v prvih letih po vojni še odlično kakor kažejo poročilo in fotografije, ni poročilo tedaj staro že sedemnajst let. ohranjen in brez vlage v notranjosti, bilo izgotovljenih namestitvenih pro- Novembra 1981 sta vojašnico dejansko želela izkoristiti kot pomemb- storov. Bilo pa je popolnoma obito v les obiskala brata Zdravko in Vojko no visokogorsko zavetišče. Izbrano je in dobro osvetljeno skozi strešna okna Likar iz Tolmina. Vojko je kot statik bilo že tudi njeno ime: Kugyjev dom in dve stranski ter po mnenju komisije pripravil novo poročilo z obsežno pod Triglavom. popolnoma uporabno za preureditev v fotodokumentacijo, novimi preračuni Komisija je v času svojega obiska ugo- več manjših enot. in idejno zasnovo obnove. Zgradba tovila, da plenjenje še vedno poteka. Podi, stropi in stene so bili v večini pro- je bila po besedah Zdravka Likarja Odnašal se je opaž in razni mizarski storov obiti z lesom. Ogrevanje objekta tedaj še vedno trdna in je imela izdelki, pogradi in tudi peči, ki so bile je bilo na trda goriva, voda pa je bila deloma ohranjeno streho, na nameščene v vseh prostorih. Velik kapnica iz velikega rezervoarja, ki je kateri je bilo še nekaj pločevine. objekt je bil tudi priročen vir gradbe- imel okoli 50 kubičnih metrov pro- Ko se je Iskra Delta leta 1986 odločila nega materiala. Komisija je mimogrede, stornine. Zgrajen je bil tudi preprost vstopiti v projekt obnove, jim je Franc ob obisku koče na Doliču, v drvarnici vodovod do korita pred zgradbo, v klet, Ceklin izročil vso novo dokumentacijo, našla dele tramov, ki so bili izžagani iz kjer so bile umivalnice, in seveda v vendar v nadaljevanju ni prišlo do njene strešne konstrukcije. kuhinjo. Vsako nadstropje, vključno z nobenih aktivnosti več. Konec Zapuščena zgradba je seveda stalno mansardo, je imelo tudi stranišče, ki je osemdesetih so bili pri nas čudni privabljala mimoidoče in domačine, zaradi omejenih količin vode delovalo časi in svetovno uspešno podjetje ki so puščali odprta okna ter odnašali brez izplakovanja. Iskra Delta, ki je v računalniški ven, kar se je dalo, saj so Italijani objekt Strešna konstrukcija je bila (z izjemo industriji osupljivo konkuriralo zapustili popolnoma opremljen. Po manjkajočih tramov) po oceni komisije gigantom, kakršna sta IBM in HP, nekaj letih je pločevinasto streho še popolnoma zdrava in bi lahko ostala. je šlo iz nekih zamegljenih vzrokov poškodoval veter in PZS je celo izvedla Seštevek vseh uporabnih površin je skoraj čez noč v stečaj. Obenem s nekaj popravil s strešno lepenko, da bi znašal impozantnih 855 kvadratnih podjetjem je žal s prizorišča izginila preprečila nastajanje škode. Žal je bilo metrov. tudi vsa dokumentacija tega zadnjega to tudi vse ... Metod Vidmar je v poročilo vključil dva resnega poskusa obnove ... predloga obnove s predračunom. Šlo je Kakšen je bil v resnici za cenejšo in za dražjo varianto, ki bi V ceno obnove je bila vključena tudi nesojeni Kugyjev dom potekala postopoma. gradnja nove žičnice na trasi italijan- V poročilu je naštetih veliko tehničnih Projektant je predvidel temeljito ske, ki je tedaj ni bilo več. Jeklenice podatkov o sami zgradbi. Dolga je prenovo pritličja z recepcijo, kuhinjo, žičnic so bile namreč v revnem povoj- bila 30, široka 11 in visoka 17 metrov. točilnico, jedilnico, sanitarijami in pro- nem obdobju za domačine dragoceno Zunanje stene so bile kamnite in debele stori za osebje. V prvem nadstropju bi darilo in so verjetno tedaj že več let več kot 60 centimetrov, notranje stene bile tri večje skupne spalnice za do 38 opravljale svojo funkcijo samotežnih oseb, sanitarije in prostor za druženje. žičnic za spravilo sena v Soški dolini 2 Gre za parcelo št. 445/9 - TRENTA LEVA. V mansardi pa naj bi bilo narejenih 14 (op. avtorja). Električna oskrba Parcela z ostalinami objektov pa je po izpisu iz Zemljiške knjige septembra 2014 uradno še dvoposteljnih sob, sanitarije in prostor planinskega doma je bila predvidena vedno v lasti Republike Slovenije. za druženje. z bencinskim agregatom, ki bi bil

|12| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 6 7

4 Poleti 1953 pred vojašnico. Od leve: Ciril Bistrica–Triglav (postaja nekaj deset Sprenevedanje glede naše Leban, Peter Berginc, Metod Vidmar, metrov pod vrhom, čas vožnje 2,5 ure). zgodovinske dediščine Jurančič in dr. Viktor Klanjšček. In zadeva sploh ni tako znanstveno Tisti debeli kamniti zidovi bi lahko Arhiv Metoda Vidmarja fantastična, kakor se sliši, ker so prav stali še zelo dolgo in predstavljali 5 Letošnji izpis (september 2014) iz tedaj v Švici že prevrtali Eiger in poučno zanimivost, podobno kakor Zemljiške knjige potrjuje, da je parcela uspešno zaključevali projekt najvišje objekti na soški fronti ali v zadnjem 445/9 z ostanki vojašnice uradno še vedno zobate železnice, ki pripelje na 3454 času turistično že nekoliko obujena last Republike Slovenije. metrov visoki Jungfraujoch. Rupnikova linija in Alpski zid. Veliko 6 Spalnice v prvem nadstropju so bile Šele leta 1980 so naši okoljevarstve- se da postoriti že z minimalnim opremljene s pogradi, stene, tla in strop pa niki postali dovolj glasni, da so nav- vložkom, saj marsikje zadostuje zgolj obiti z lesom. Fotografirano leta 1964 ob dušenci nad takšnimi komercialnimi informativna tabla, da se seznanijo obisku Vidmarjeve komisije. projekti le-te zaklenili v svoje najbolj mimoidoči. Ljudje smo radovedni Fotografija iz poročila komisije skrite arhive, še večji vpliv kakor na- in željni znanja, takšni bodo tudi 7 Dobro osvetljena notranjost mansarde, ravovarstveni čut pa je verjetno imelo zanamci. Zato je dobrodošla vsaka vidni so tudi manjkajoči tramovi, ki so pomanjkanje denarja. Neznani pisec pobuda, ki poteši željo po spoznava- končali na Doliču. je takratno spremembo v miselnosti nju naše zgodovinske dediščine. In Fotografija iz poročila komisije prav lepo označil kot čas našega ob tem ne pozabimo, da zgodovinska "dozorevanja". dediščina niso le Aljažev stolp, rimska nekropola ali znana romarska cerkev, zaradi hrupa nameščen v bunkerju, ki Kaj bi bilo, če bi bilo temveč tudi tisto, kar ni dosledno je sedaj znan kot Žakljev bivak. Seveda pa nič ne stane, če manipuli- zaščiteno po črki zakona. Na vsem tem ramo z mislijo, kako bi bilo, če bi bil naj bi temeljil zgodovinski spomin Velikopotezni načrti niso načrt obnove uresničen. Lokacija tako naroda. bili nekaj novega stare kakor nove koče na Doliču je že Dobre izkušnje iz sosednjih alpskih Vedeti moramo, da je komisija naredila premnogokrat dokazala, da je preveč držav táko razmišljanje odločno potr- ogled in spisala poročilo v letih, ko izpostavljena plazovom in da bo treba jujejo, pri nas pa očitno raje ravnamo se je na razvoj turizma v naših gorah resno razmisliti o nadomestni gradnji, po načelu Ludvika XIV., ki je nekoč gledalo drugače kakor danes. Bile seveda pa ne na mestu vojašnice, temveč izjavil: "Za menoj potop." Skrajno so velike želje in tudi že ustanovljen niže, pod Šmarjetno glavo. Če bi namreč sebične besede enega človeka, ki so zavod za izgradnjo velikega smučarske- sešteli vse stroške dragih popravil, iz- mu bili pomembni le lastni interesi, ne ga središča na Velem polju, po vojni pa gradnje prizidka in izgubljenih delovnih pa, kaj bo ostalo prihodnjim rodovom. se je kar lepo govorilo in celo pozivalo ur prostovoljcev, bi pred plazovi varna Tako je tudi Lojz4 tam pod Triglavom k zbiranju sredstev za Triglavsko žični- koča uro hoda više brez dvoma pomeni- vzel stvari v svoje roke, ker je hotel co.3 Seveda ne bi šlo za tovorno žičnico, la pametnejšo izbiro. svoj mir. In po več letih trdega dela ga temveč za pravo nihalko za prevoz Vsaka špekulacija ima kot vedno svoje zdaj res ima. m ljudi, kar bi za seboj potegnilo še zagovornike in nasprotnike, objekta v gradnjo visokogorskih smučišč in vseh fizični obliki pa danes praktično ni več. pripadajočih naprav. Naj ob tem ne Čas za obnovo je bil verjetno zamujen omenjam še starejših načrtov za zobato že v začetku sedemdesetih let, ko je železnico iz leta 1909, ki jih je objavil bilo na tihem odločeno, da Kugyjevega dr. Steiner v Allgemeine Bauzeitung doma pod Triglavom nikoli ne bo. Po pod naslovom Das Triglavbahnprojekt tem pa je leta 2005 prišla 110. obletnica in so predvidevali povezavo Bohinjska postavitve Aljaževega stolpa, na kateri se je po nepotrebnem omenjalo, da je 4 "Kot domačin seveda nočem imeti hotela na svojem domačem pragu ..." Iz prispevka Tine 3 Ogroženi Triglavski očak, Igor Maher, 1991/9, str. pod Triglavom dovolj prostora za še eno Horvat o Alojziju Žaklju, Srečen in svoboden tik 379. kočo. In bilo je seveda jasno, kje. pod Triglavom, Jana, 17. 8. 2010, str. 23.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|13| SLEDI V ČASU Dragocena je vsaka pobuda Ohranitev spomina na Rapalsko mejo

Božo Repe1

Rapalska meja je leta 1920 po podpisu pogodbe v Rapallu od kasarn je bila vidna le zunanja stena zahodni del slovenskega ozemlja in naroda dodelila Italiji. Rapalska z okni. Večinoma so bile zgrajene v letih pogodba je bila posledica imperialističnega londonskega pakta iz tik pred drugo svetovno vojno, bile so dobro izolirane, v povojnih desetletjih leta 1915, s katero so antantne sile za kupčevanje s tujimi ozemlji so v njih bivale družine (kaverna pod v prvi svetovni vojni pridobile Italijo na svojo stran. Meja je močno Sivko je še danes naseljena, op. ur.), ne- zaznamovala generacijo med obema svetovnima vojnama, katere pa so bile preurejene v vikende. močan odsev pa je pustila tudi v umetnosti tistega časa. Zgrajeni sta bili dve utrjeni liniji Na drugi strani je tudi jugoslovanska o podpisu Rapalske pogodbe Rapalski del je bil dolg okrog 250 kilo- stran začela graditi svoj sistem utrdb, so začeli označevati mejo z metrov, graditi so ga začeli leta 1929, danes znan kot Rupnikova linija. Meja je mejnimi kamni, ki jih na terenu vendar do napada na Jugoslavijo aprila najbolj neposredno zarezala v življenje P še vedno lahko najdemo, v 1941 še ni bil dograjen. V vojašnicah ljudi ob njej. Spremenile so se razmere, naslednjih letih pa graditi do nje tudi in utrdbah na meji naj bi bilo okrog način preživljanja, razvil se je kontra- pristope. Glavna oblika v gorah so bile 15.000 italijanskih vojakov, enote so bant. V dobrem in slabem so v življenja t. i. mulatjere, ki so jih poznali še iz časa bile razdeljene na sektorje. Alpski zid je domačinov vstopili vojaki in oficirji, ki prve svetovne vojne. V tridesetih letih bil sestavljen iz manjših utrdb, ki pa so so službovali v enotah Alpskega zidu. so gradili tudi tovorne žičnice. bile povezane v gosto mrežo. Kasarne Domačini so čez mejo začeli tihotapiti fašistične milice so postavljali na vrh tobak, kavo, saharin, sladkor, moko, Gradnja poti in objektov ob meji hribov, da bi se od daleč videlo, kako tudi živila (jajca in maslo), vino, riž, Sledila je gradnja vojašnic s stalnimi so na braniku "Sacro confine orientale" živino. Razmerje med dinarjem in posadkami italijanske finančne straže (Sveta vzhodna meja). Nekatere kasarne, liro 1 : 2 je ob sicer velikih tveganjih in obmejnih vojaških enot Guardia ki so jim domačini pravili kaverne, so prinašalo tudi velike zaslužke. Ustno alla Frontiera (GAF), nato pa utrdb, vkopali v zemljo za hribi, tako da jih izročilo in zapiski pričajo tudi o odnosih bunkerjev, strelskih jarkov, strojničnih jugoslovanske granate ne bi mogle med italijanskimi uniformirani usluž- in topovskih gnezd in drugih objektov. zadeti. Strehe so bile pokrite z zemljo, benci in vojaki ter domačini (še posebej Tako je bil zgrajen tudi danes skoraj propadli "Morbegno" (ali Morbegna), tedaj najvišje ležeča zgradba v sloven- skih gorah. Fortifikacijski sistem, ki so ga Italijani gradili na rapalski meji, je bil del ogromne obrambne (pozneje tudi napadalne) več kot 1850 kilometrov dolge linije. Raztezala se je ob vseh italijanskih mejah (z Avstrijo, Švico, Francijo in Jugoslavijo, od Ligurskega morja navzgor in v notranjost) in se je imenovala Alpski zid (Vallo Alpino).

Dva nekdanja italijanska objekta na Veliki glavi pri Zadnjiškem Ozebniku sta bila zgrajena v istem obdobju, vendar imata še danes skoraj ohranjene zidove. Sta pa zaradi zaraščenosti težko dostopna in vidna praktično le še iz zraka. Foto: Dušan Škodič

1 Prof. dr. Božo Repe je redni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

|14| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 pa domačinkami). Na jugoslovanski Pomen ostankov rapalske Ruševine mogočne zgradbe v jeseni 2014 strani je na podoben način, morda le z meje danes in v prihodnosti Foto: Michelle Di Bartolomeo nekaj manj kulturnega šoka, na življenje Po uspešnem narodnoosvobodilnem vplivala graditev Rupnikove linije. boju, katerega posledica je bila vrnitev V času okupacije so bile utrdbe deloma večine Primorske tedanji Jugoslaviji, je zapuščene, vendar so jih kmalu začeli spomin na rapalsko mejo postopoma uporabljati za boj proti partizanom. bledel. Organizirane skrbi za njene Pobuda Planinskega vestnika, da se Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 ostanke ni bilo. Šele v zadnjih dveh de- obudi spomin na vojašnico "Morbegna" naj bi se tja umaknile italijanske okupa- setletjih se – sicer še vedno šibko – pre- tik pod vrhom Triglava, je zato vredna cijske enote iz Slovenije in Hrvaške, do poznava tudi kulturni pomen ostankov vsake podpore. m česar pa ni prišlo, saj so se prej predale rapalske meje, tako italijanskega kot partizanom. Po kapitulaciji Italije je jugoslovanskega dela. Nekatera društva Viri: utrdbe zasedla nemška vojska. Zaradi in občine so tudi organizirano pristo- Aleksander Jankovič Potočnik: pričakovanja zavezniškega izkrcanja pile k obnovi pristopov in objektov ter Utrjevanje rapalske meje. Razlike v v Istri so del fortifikacijskega sistema njihovi uporabi v turistične namene pristopu na italijanski in jugoslovan- razstrelili, vendar so ostanek v letu (najbolj konkretno doslej občina ski strani. Zbornik mednarodnega 1944 začeli Nemci sami uporabljati. Gorenja vas - Poljane). simpozija ob 90. obletnici podpisa Povezali so ga z Rupnikovo linijo. Nov Celovite, državne skrbi za ta del kultur- Rapalske pogodbe. Ad Pirum, sistem, imenovan Ingridova linija, naj ne dediščine pa ni in je očitno še dolgo Logatec, 2010. bi proti koncu vojne služil za obrambo ne bo. Zato je dragocena prav vsaka Miha Naglič: Dediščina rapalske meje. pred napredovanjem Jugoslovanske pobuda, ki pomaga ohraniti tisto, kar Rupnikova linija in Alpski zid, življenje armade v zaključnih operacijah za osvo- se še ohraniti da, ali pa vsaj pripomore ob rapalski meji v letih 1918–43 (47), boditev Slovenije, vendar potem ni igral k ohranitvi zgodovinskega spomina s Knjižnica Žirovskega občasnika, pomembnejše vloge. primernimi označbami in napisi. Žiri 2005.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|15| INTERVJU Radosti, ki se zgodijo enkrat v življenju Rafael Terpin, rovtarski krajinar Marjan Bradeško

Ko sem kot mladenič prebiral Planinski vestnik, mi je v oči padlo nenavadno pisanje Rafaela Terpina. Vedno se je na svojih poteh "smukal" nekje tam po Idrijskem in okolici. Leta 1989 sem prvič šel skozi "drugo najhujšo grapo Avstro- Ogrske", torej skozi Gačnik. Pot skozenj so v knjigi Slapovi Slovenije v značilnem jeziku opisali prav Rafael Terpin, Jože Čar in Rafael Podobnik.

1

Na tisti poti sem prvič začutil vzdušje Kdo pa je vas zvabil Menda si na poteh tudi zapojete? "pozabljenosti" širšega območja Idrije na pot v "griče"? Saj. Kdo pa nikoli ne zapoje! A za druga (Rovtarije, kot mu reče Rafael Terpin), Nedvomno oče. Krojač. Za potrebo: ob ušesa moje praskanje ni. Nekoč sem "gričev", kar me je pozneje mnoga nedeljah na zrak. Na Gore (ime vasi, pod večer, ko so se gore kazale v najlep- leta povezovalo z Rafaelom Terpinom op. ur.). Šest dni je delal za šivalnim ši luči, sedel na travnem robu nad kočo na številnih stezah, pa čeprav je bila strojem; mama bi rada počivala. In oba na Črni prsti. Poleg je sedel neki tujec, prva skupna pot šele ta na Javornik, deda. Vsaka ura, ki sta jo preživela zunaj menda avstrijski Korošec. Zrla sva v na kateri je nastal sledeči pogovor. Ko jame (rudnika, op. ur.), je bila praznična. Triglav. Nenadoma je ta človek začel sem kasneje odkril, da Rafael Terpin Torej nekaj stare knapovske tradicije. čudovito peti. In sem si rekel: "Poglej, ni le mojster besede, ampak je njegovo Čim manj v zaprtem. čuti tako kot jaz – a on si upa zapeti, osnovno izrazno sredstvo barva na jaz ne." slikarskem platnu, sem bil še toliko bolj Rovtarski krajinar, pravite, navdušen. Mar ni čudovito, če svoje poti da ste. Kaj to zares pomeni? Besede, barve, zvoki – kaj pa tišina? v naravo znamo prikazati z besedo, s Gre za poznavanje nekdanje Vem, da je je tam, kjer dostikrat sliko, fotografijo – in navdušiti zanje kmečke realnosti, tudi skromnosti. postanete – ob klecajočih kmečkih prijatelje, zbuditi v njih spomine, na Orientacijsko in slikarsko poznavanje domovih – več kot dovolj. pot zvabiti vse, ki čutijo enako kot sveta ob Idrijci, ki mi je na enodnevnih Po vseh letih delovne dobe je tišina mi. Rafael Terpin je v tem nedvomno izletih dostopen. Z uporabo avtobu- zlata vredna. Tista, ki je povezana z mojster. S sliko in besedo nas dobese- snih prevozov. Če bi Rovtarijo jemal odhajajočimi kmečkimi domovi, je dno uroči. Moramo iti! bolj strokovno, bi jo moral širiti vsaj še danes skoraj v celoti preteklost. Hiše In smo šli.1 Na Javornik, malo botanizi- na žirovsko stran. so pač odšle. Zdaj gre le še za gorske rat in se malo razgledovat, bil je junij, travnike, trate, loge in livade. Koliko polno cvetja pa malo burje – in dobra Torej na svoje poti gledate predvsem – časa bo na njih še uspevalo rastlinsko malica. ali pa reciva "najraje" – z očmi slikarja? bogastvo? Ko bo travnike posrebal V petdesetih letih si vsake oči ogledajo gozd, bo veliko rastlinske pestrosti 1 Z nama je na izlet na Javornik šla tudi članica precej sveta, slikarjeve morajo biti še izginilo. Kdor je lani ob koncu junija botanične skupine Pumparki, Anka Vončina. posebej delavne. občudoval vojskarske travnike, torej

|16| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Kaj pa dolina? Utesnjena Idrija, V naslednjih letih smo ga dokaj redno ujeta med bregove. In vendar obiskovali z Jožetom (Čarjem), Jekom ste jo – narisali. Kar vse njene (R. Podobnikom) in še s kom. Zmeraj starejše hiše so v knjigi Idrijske smo si lagodno vzeli dva dneva, v njem hiše. Kakšen je občutek, ko smo bivakirali, se kopali, raziskovali in spravljate hiše v večen spomin? se predvsem veselo družili. Podobnik je Spravljati skupaj knjigo je vedno ustvarjal odlične črno-bele fotografije, izredno spodbudno delo, posebej če Čar je študiral geologijo, sam pa sem je zraven še nekaj dokumentarnosti. skiciral in za rožami stikal. Take so bile Idrijske hiše. Pa kaj? Doslej Na podoben način smo obdelali Gornjo knjiga še ni bila ovrednotena v pisni Idrijco, Klavžarico v Kanomlji, Pršjaško obliki. Idrija se je nanjo zelo kilavo grapo v Trebuši, tudi Poreznico pod odzvala. Skoraj bom začel misliti, da se Zakojco. Gačnik je bil objavljen v malo pred košnjo, ta ve, kaj imam v mislih. Cvetenje, kot se je videlo lansko leto, se zlepa ne bo ponovilo. Podobne radosti se zgodijo enkrat v življenju. Da, lani na Vojskem mi je duša pela in vriskala.

Vaša knjiga Klanec do doma je silno doživet ilustriran spomin na več kot 250 hiš, mimo katerih vas je vodila pot. Kako je to bilo – ko je še bilo? Besedilo je bilo v eni sapi napisano vsaj deset let pred izidom knjige (l. 2007). Propad malih in srednjih kmečkih do- movanj se je sprožil takoj po letu 1945, a ponekod se je proces začel že prej. Torej sem že pri sestavljanju besedila gledal precej nazaj. Risbe so kajpak mlajše. Zmeraj me bo veselil lep odmev, ki ga je knjiga imela v kmečkem svetu moje Rovtarije. 2

3 velik del Idrijčanov sramuje nekdanjih 1 Rafael Terpin lesenih bajt. Razmišljanje se mi zdi Foto: Marjan Bradeško grozno samo po sebi. 2 Pri prepoznavanju rastlin Foto: Marjan Bradeško Svoje prispevke v Planinskem vestniku 3 Pri ustvarjanju v slikarskem ateljeju opremite kar z lastnimi slikarskimi Foto: Marjan Bradeško umetninami. Od kod ta ideja? O, ta ideja ni bila moja. Mislim, da jo Marjan Bradeško lahko kar sebi pripiše. Proteusu (1978/79) in v Planinskem vestniku (1974). Gačnik, Pršjak in Pot v griče vodi skozi grape. Je to Klavžarico je bolj samovoljno objavil v graparjenje ostalo še od otroških knjigi Slapovi v Sloveniji Anton Ramovš let ali so vas sence Osojne l. 1983. Primorske (tako je naslov knjigi, ki Pozneje, ko naša druženja skoraj niso jo je izdal prijatelj, fotograf Rafael bila več mogoča, je Podobnik na svojo Podobnik) zvabile kasneje? pest fotografiral nekatere mogočne Brez grap ne more biti Rovtarije. Vsaj tolminske slapove. Zase lahko rečem, trije stari (še gimnazijski) prijatelji: Jože da sem slikarsko obdelal celo Idrijco Čar, Rafael Podobnik in jaz smo se že od Idrije do izvirov pod Mrzlo Rupo. od nekdaj zavedali, da so grape morda Motive iz grap sem na idrijskih najčistejši in tudi najžlahtnejši delček razstavah prikazal leta 1997 in 2006, narave. Stvari, ki jih voda vsakodnevno delno tudi že prej. S Podobnikom sva spreminja, ne morejo biti drugačne kot res napletala skupno knjigo o Rovtariji. čiste in do popolnosti lepe. Izšlo se ni. On je izdal Osojno Primorsko, Prvič sem bil v Gačniku leta 1966, iz jaz pa Klanec do doma. Mislim, da so Trebuše gor. Še istega leta sva se z vrha se mnoge najine skupne poti pošteno vanj spustila z Ivanom Laharnarjem. obrestovale.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|17| Kraji, kjer se najpogosteje potikate jeglič) si pomagam s fotografijo. Pri sli- bolj domačim ljudem na Idrijskem (Idrijsko-Cerkljansko hribovje) so bogati kariji ne morem iz svoje kože, obnašam in okolici. Mislim, da sem se motil. z rastlinstvom, tudi s posebnim. Kako se namreč bolj slikarsko in menda V roke ga jemljejo tudi popotniki, ki je z botanično stranjo vaše osebnosti? premalo botanično (mikološko). Rad se morajo do Idrije pripeljati kar od O, zanimanje za rastlinski svet je v bi, da bi izdelke krasila svežina črte in daleč. V tej zvezi danes gledam na meni od nekdaj. To strast sem v službe- barve, da bi izžarevali nekaj vložene izpeljano nalogo precej kritično. Saj nih letih nekako tlačil v sebi: ob peda- energije. Na knjigo o rožah pa ne veste, moji v Planinskem vestniku ob- goškem delu, družini, slikanju in hoji mislim. Za samozaložbo bi bila prevelik javljeni prispevki (od leta 1974 preko po govcih (hribih, op. ur.) se res ni dalo zalogaj. Nobenega upanja ni. petdeset sestavkov) niso ne potopisi storiti še česa drugega. Tako so rože v ne vodniki. Zmeraj sem hotel med meni vstale od mrtvih šele s "penzijo". Slišal sem za pumparke. Kdo vrsticami naplesti, zakaj se planinci so in kje jih lahko vidimo? ženemo v klance. Tako se imenujejo člani botanične Ob risanju slapu Gačnik leta 1971 skupine pri Muzejskem društvu PD Idrija letos praznuje že Foto: Rafael Podobnik Idrija. Ime je neuradno, v rabi med 110 let delovanja. Ste ponosni, prijatelji (pomeni pa cvetne popke, da ste član tega društva? up. ur.). Smo silno simpatična Zelo častitljiva obletnica! Ker me je oče skupina, zgovorna, razgibana. Imamo v prvem razredu osnovne šole vpisal svoje mentorje, ki nas občasno vodijo, v PD, se čutim zelo živ član planinske nas popravljajo in seveda spodbujajo. druščine. V organizaciji samega Nekateri iz skupine že kar dobro ople- društva sem bil le občasno bolj priso- tajo z latinščino. Včasih botanikom ten. Največ sem za PD in planince pač "serviramo" kakšno slovensko ime. naredil kot slikar. Dokler bodo platna Pumparki so zelo uspešni, z nekate- živela, bo na stotine upodobljenih rimi najdbami so se prav proslavili. hribovskih motivov pelo hvalo in slavo Meni pumparki ogromno pomenijo. naši Rovtariji. Na skupnih potepanjih po Idrijskem, po Krasu in po gorah vedno naletimo Kar ne morem mimo "izginevanja". na kakšno posebnost. Več oči več Mnogo hiš v oddaljenih samotah je vidi. Brez njihovega prispevka bi moj klecnilo, polagoma so se pogreznile naslikani herbarij ne bil niti pol tako v zemljo. Bodo poti ostale? obsežen. Ne, najbrž ne. Letošnji februarski žled je obupno prizadel tudi gozdove na "Ugriznma u kalina" (Ugriznimo Idrijskem, Tolminskem, Žirovskem, v kolena) je vodniček, ki sta ga s Cerkljanskem. Mnoge strmine bodo Tinko Gantar napisala, da bi tudi ostale zatrpane s padlim lesom in ne- drugi zašli tja, kamor vas tako prehodne. Ne bo ljudi, da bi jih očistili. vleče. Kako je bilo pisati vodnik? Pisati vodnik po planinskih (in drugih) poteh je posebno delo, ki Na svoji razstavi med prijatelji (od leve: dr. ga nisem najbolj vajen. Predstavljal Jože Čar, Rafael Terpin, prof. Tomaž Pavšič sem si, da bo vodniček namenjen in Rafael Podobnik) Foto: Anka Vončina

Res sem že l. 1972 poskusil mojega Podobnika navdušiti za fotografsko upodabljanje slovenskih kukavičevk. Ostalo je le pri poskusih. Krajina je bila močnejša, kar mi je danes popolnoma razumljivo. Danes me še posebej zanimajo rastline in gobe, ki jih je pred 250 leti na Idrijskem našel in predstavil Anton Scopoli.

Menda imate blizu 2000 slik cvetja? Kako nastanejo – in kdaj jih bomo lahko videli v knjigi? Da, blizu sem številki 2000. A to ne pomeni števila upodobljenih vrst, mnoge sem naslikal večkrat. Rastline prinašam domov in jih verno po naravi naslikam v svojem ateljeju, s črnim flomastrom in barvnimi svinčniki. Le pri velikih redkostih (denimo idrijski

|18| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Stare povezovalne steze med nekdanjimi domačijami so KOLUMNA zapisane izničenju. Že v pre- teklosti smo katero od steza občasno reševali s škarjami. Odslej se vrsto let po njih ne bo dalo, torej bodo izginile Do kod v podrasti pomlajenih host. Zjokal bi se. Koliko prelepih poti je uničenih enkrat za Aljaž Anderle v gorah z avtom? zmeraj! To je strašanska škoda, ki se je trenutno le redkokdo zaveda. Trudim se, da na propadle kmečke hiše ne bi več mislil. Zdaj so na udaru predvsem steze. oznal sem sosedovega mulca, prislovično sicer miren prostor. Dejstvo in naš odnos do narave in do hoje v ki je svoj čas precej plezal in pa je, da promet do naših gorskih hribe. Vse skupaj bi želeli zreducira- Letos praznujete 70-letnico. hodil po hribih. Vozniški izpit je izhodišč postaja vse težje obvladljiv. ti na najmanj napora in največ užitka, Pripravljate novo zbirko kot običajno opravil pri osem- Kdo je kriv? Avtomobili? Ceste so tu, v smislu z žičnico na Veliko planino pokrajinskih slik in cvetja. Pnajstih in takoj začel odkrivati dobrobit vožnja je dovoljena ali vsaj omogočena, ali Vogel, špancir do prve oštarije, na Kakšni so vaši načrti? skrajšanih dostopov s pomočjo avtomo- motoriziranost Slovencev pa je dosegla kosilo in nazaj domov. Tahaupt planinci. Zaradi 70-letnice ne maram bila. Do koder gre. In šlo je daleč. Zlasti absurdno mejo. Medtem ko nihamo med In kaj sedaj ...? Pometajmo pred svojimi nobenih cirkusov. Jeseni pozimi. Večkrat tudi predaleč, tako da časom, ki ga imamo na voljo, in cilji, ki pragovi in dajmo zgled brez nestrpno- bomo pripravili razstavo je reševanje avtomobila trajalo še dve jih želimo doseči, nam ni žal posegati sti, ne kot sosed, ki je samo fanatično upodobljenih idrijskih gob uri po tem, ko bi se peš sprehodil mimo po bližnjicah, kar avtomobili seveda so. zamenjal stran. Urejajmo prostor na (že odprta, op. ur.). Slikarska mesta incidenta. Ampak ... treba je bilo Tako kot žičnice. Ali helikopterji. Kdo ima način, ki bo zagotavljal vzdržnost in razstava (kakšnih 50 platen) poskusiti. Nekaj karambolov kasneje je še čas vstajati ob klasičnih planinskih dobre odnose ter naravi dopuščal je načrtovana v septembru preklopil na eko-vozila in sedaj gospod jutranjih urah in oditi na turo za ves dan ali dihati. Zatrpana gorska parkirišča 2015. Zanjo je pol dela že v srednjih letih z moderno ozaveščeni- ves konec tedna! Včasih je bilo običajno vsepovsod po Sloveniji so ekološki opravljenega. Načrti? Nič mi možgani kot nor poganja svoj trebuh to, danes je nekaj drugega. problem. Zato bo treba tokove prej ko posebnega. Latinski pregovor navkreber s kolesom ter vneto preklinja Niso pa najbolj problematični alpinisti, slej filtrirati. S cestninami, časovnimi Nulla dies sine linea je včasih morebitne voznike, ki mu dvigajo maka- ki želijo prihraniti čas in energijo na zaporami, popolnimi zaporami. krasil stanovanje dr. Darinke damski prah pod nos. Najraje bi vsem dolgih turah, ravno tako ne ljudje na Predvsem pa s spreminjanjem svojih Sobanove (prva slovenska po vrsti spustil gume ali pa zlobiral po- poslovnih poteh (gorski reševalci, gorski navad. Naj nas postane malo sram, profesorica anesteziologije, stavitev zapornice pri pristojni pašni vodniki …). Teh tako ali tako ni veliko. kadar se brez dobrega razloga častna občanka občine Idrija, skupnosti. Da, perspektive in prioritete Problematične so množice trendovskih peljemo vse do najvišjega parkirišča kot mlada zdravnica je delala prometnih akterjev v gorskem prostoru planincev, katerih misija ne seže dlje od ali zaprašimo kolesarja ali planinca, ki v partizanski bolnišnici Pavla, se lahko zamenjajo mimogrede. In enournega radija od parkirišča ali postaje je do tam, kjer smo ga prehiteli, opravil veliko je storila za idrijsko vsakič vnašajo nestrpnost in konflikte v gondole, selfija za objavo na Facebooku že večje delo kot ga bomo mi ves dan. naravoslovje, raziskovala ko- in polnega vampa na poti domov. Pomislimo, kako nepomembni smo respondenco med Scopolijem Krivi smo torej mi sami, že zato, ker v svoji pločevinasti kišti videti že le z in Linnejem; op. ur.). Po njeni Dokler gre Foto: Aljaž Anderle bivamo v tem času. Pa tudi naša kultura malce višje perspektive. m smrti se je pregovor znašel v mojem ateljeju. Vsak dan je treba nekaj storiti, drugače gredo vsi v maloro.

In kakšne so želje? Vse moje želje so povezane s hribi. Da bi še kakšno leto lahko hodil po govcih! Da bi katero od starih kmečkih steza le nazaj usposobili! Lovci, kmetje, planinci! Vseeno, kdo!

Čestitam vam za vse umetniške dosežke, se vam zahvaljujem za vestno ohranjanje dediščine vaše Rovtarije in vam ob rojstnem dnevu želim vse najboljše. Hvala za pogovor. m

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |19| PO GORAH BALKANA Albanska trilogija Korab, Djeravica, Maja Jezerce Andrej Mašera

Včasih se človeku zazdi, da smo slovenski planinci nekako preveč Trije velikani, trije posebneži vpeti v območje alpskega sveta, tako da je videti, kot da razen Alp Trije visoki vrhovi imajo veliko podob- nih značilnosti, v marsičem pa se tudi v Evropi ne bi bilo drugih zanimivih gora. To nikakor ne drži, saj je razlikujejo. Predvsem je treba poudariti, zanimivih in prelepih gora že v našem bližnjem sosedstvu toliko, da da običajni pristopi niso tehnično preveč vsekakor zaslužijo nekaj več pozornosti. V času bivše države smo gore zahtevni, so pa zelo dolgi, naporni v drugih republikah Jugoslavije kar pridno obiskovali; posebno so bili ter potekajo v izredno samotnem priljubljeni društveni pohodi po Velebitu na Hrvaškem, na Durmitor v okolju. Za zdaj okoli njih prevladuje še neokrnjena divjina, kar daje vzponom Črni gori, Korab in Šar planino v Makedoniji, pa tudi v gorstva Srbije, nekoliko eksotičen značaj. Ker ni nikjer Bosne in Hercegovine. Strahotna vojna, ki se je v 90. letih prejšnjega oskrbovanih koč, je treba vzpone skrbno stoletja ob razpadu države razvnela na Balkanu, je obisk teh gora za načrtovati in biti včasih pripravljen dolgo časa praktično onemogočila. Dokaj spodobna normalizacija prenočiti tudi na planem. Pot vzpona je najbolje označena na Korab, na Majo razmer, ki se je vzpostavila v teh krajih danes, pa omogoča ponoven Jezerce je že bolj tako tako, na Djeravici začetek pohodov v območja, ki jih mlajše generacije slovenskih pa sploh ne računajmo na markacije. planincev in alpinistov poznajo zelo pomanjkljivo ali pa sploh ne. Ljubitelji bolj avanturistično obarvanega gorništva bodo v teh gorah prišli na svoj tem prispevku bom opozoril na pa stoji povsem na albanskem držav- račun! Je pa res, da se albansko prebi- možnosti vzponov na tri visoke nem ozemlju.1 valstvo trudi uvajati večjo turistično gore, ki imajo eno skupno ponudbo na svojem etničnem področju lastnost, namreč čeprav so 1 Ker bomo v prispevku srečali številna albanska s spremljajočo infrastrukturo, ki postaja V lastna imena, si na kratko oglejmo nekatere v treh državah, so vse tri povsem vse bolj agresivna in bi znala v kratkem posebnosti albanske izgovarjave. Večina črk se na albanskem etničnem področju. izgovarja tako kot v slovenščini, je pa tudi nekaj celo ogroziti enkratno prvobitnost Golem (Veliki) Korab/Maja e Korabit izjem: ç = č, dh = vrh jezika se postavi na rob teh krajev. zgornjih zob in se spusti zvočen glas (kot angl. (maja = alb. vrh) se dviga na meji med the), ë = polglasni e, gj = dj (đ), l = lj, ll = l, q = mehki Slovenski gornik se tem goram najhi- Makedonijo in Albanijo, Djeravica/ č (ć), sh = š, th = nezvočni dh (kot angl. thank), x = treje približa z letalom, kar omogočajo hkratna izgovarjava dz, xh = hkratna izgovarjava Gjeravica na meji med Kosovim in dž, y = ü, zh = ž. Večina albanskih besed je vsakodnevne letalske povezave Ljubljane Albanijo, Maja Jezerce/Maja e Jezercës naglašenih na zadnjem in predzadnjem zlogu. s Skopjem, Prištino in Podgorico. Do

1

|20| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 2 izhodišč se potem najudobneje pripelje- na ta način stopili v zvezo z ljudmi, ki na njuni meji. V bistvu je Korab 40 km mo z najetim vozilom, ki se nam ne bo nas bodo sorazmerno poceni in varno dolgo nadaljevanje gorske verige Šar smililo, ko se bomo po večinoma slabih popeljali v balkansko gorsko divjino. planine, ko se ta iz smeri vzhod-zahod cestah peljali v osrčje teh gora. usmeri proti jugu v obliki klina, ki ga Dodatna težava je pomanjkanje specia- Veliki Korab/Golem Korab/ omejujeta reka Črni Drim in njen pritok liziranih vodnikov in zemljevidov tega Maja e Korabit, 2764 m, nekoč Radika. Proti zahodu se s Koraba spu- področja. Še najboljše so stare specialke drugi, danes dvakrat prvi ščajo strme stene, njegova jugovzhodna jugoslovanske vojske, ki se tu in tam Korab je bil v nekdanji skupni državi pobočja pa tvorijo širne, valovite travna- pojavijo v kakem antikvariatu ali tudi na Jugoslaviji drugi najvišji vrh, takoj za te poljane, bogate z vodo. Travniki so tu spletu. Večino informacij bomo dejansko Triglavom. Danes je najvišji vrh dveh in tam prekinjeni s kratkimi skalnimi dobili na spletu, prav tako bomo lahko držav, Makedonije in Albanije, saj leži skoki in segajo praktično do samega vrha. Ponujajo odlično pašo za drobnico, 3 na njih pa lahko srečamo tudi krdela svobodno živečih konj, ki veselo divjajo po zelenem prostranstvu. Prav na vrhu Koraba zavije albansko- -makedonska meja ostro proti vzhodu, pogorje pa se nadaljuje proti severoza- hodu v Albanijo z nekaj vrhovi, ki so skoraj enake višine kot glavni vrh. Korab II, 2756 m, Korab III, 2724 m, in Shulani i Radomirës, 2716 m, so bolj skalnati vrhovi z nazobčanimi grebeni ter očitno težje dostopni kot glavni vrh. Tudi južno od njega je še nekaj visokih vzpetin, med njimi so najpomembnejše Maja e

1 Golem Korab z Mavrovskega jezera Foto: Damjan Zabukovec 2 Širna travnata pobočja na Korabu Foto: Jože Drab 3 Pri vzponu na Korab lahko naletimo na takle navdušujoč prizor. Foto: Damjan Zabukovec

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|21| informacije Veliki Korab, 2764 m reke. V njo pada veličasten slap Korab, ki je spomladi ob močnih padavinah H gori pristopimo tako, da se iz Skopja peljemo sence spremljale do vrha. Ko pridemo na zapuščeno visok tudi do 130 m in je najvišji v skozi Tetovo in Gostivar do kraja Mavrovi Anovi ob planino Belandža, se obzorja neznansko razširijo: Makedoniji. Okoli Koraba je na obeh umetnem Mavrovskem jezeru, kjer lahko prenoči- kopasta travnata slemena, ki valovijo na vse strani, mo. V nadaljevanju se peljemo še 8 km po cesti, so tako različna od naših Alp, da nas njihov videz straneh meje turistična infrastruktura ki pelje v Debar/Dibra in dalje proti Ohridu, nato prestavi v popolnoma drugačen gorski svet. Pot praktično nična, kar je seveda za večino zavijemo desno čez most v dolino rečice Radike, se vztrajno vzpenja in se približa meji, kjer začne pravovernih gornikov dobrodošlo. Se pa ki ji sledimo še 10 km do kraja Strezimir. Tu je vzdolž nje prečiti proti zahodu. Šele na uravnavi zna situacija kar hitro spremeniti in to policijska postaja, kjer se moramo oglasiti in naš Kobilino pole zagledamo še precej oddaljen vrh predvsem na albanski strani; Albanija s vzpon prijaviti makedonskim policistom. Cesta na- Koraba, proti vzhodu pa v daljavi Mavrovsko jeze- hitrimi koraki skuša dohitevati Evropo, prej je zelo slaba, vendar s previdno vožnjo prevozna ro. V začetku poletja je tu vse polno izvirov, ki se žal tudi v posnemanju slabega. še do 3 km oddaljene nekdanje karavle Pobeda, stekajo v mrežo potočkov, skratka odličen kraj za Od vseh vrhov naše trilogije je vzpon 1473 m, ki danes ni več v uporabi, je pa še vedno pašo, kjer lahko srečamo kakega pastirja s čredo na Golem Korab najmanj problematičen dobro ohranjena in bi jo lahko z malo podjetnosti ovac. Više pridemo v bolj skalnat in zagruščen svet, in najlažji, seveda pa ga ne smemo preuredili v planinsko kočo. Tu začnemo s štiri in končno pa nas pot po kratkem grebenu pripelje na podcenjevati. Vsekakor je pristop z ma- pol- do peturnim vzponom na vrh Koraba. Od ka- vrh, opremljen z velikim mejnim kamnom. Razgled, kedonske strani bolj priporočljiv kot z ravle se povzpnemo do ceste, ki jo zapustimo na ki se odpre, je neskončen – skoraj vsa osrednja albanske; slednji je logistično veliko bolj prvem levem ovinku; tu se začnejo tudi markacije, Albanija je pod nami, na makedonsko stran pa zapleten, čeprav planinsko verjetno za- ki nas bodo zanesljivo vodile do cilja. Kratek čas travnate planjave, ki se spuščajo v dolino Dlaboke nimivejši in bolj privlačen. Visokogorska gremo skozi listnat gozd, nato pa stopimo na od- reke. Vrnemo se po poti vzpona. Za celotno turo oprema, dobra kondicija in stabilno prte travnate planjave, ki nas bodo brez najmanjše smo porabili kakih 7 do 8 ur. vreme so predpogoji za uspešno turo. Zaradi hude poletne vročine v teh krajih Portat Korabit, 2727 m, Maja e Moravës, Celotno območje Koraba je Albanija je primerneje opraviti turo junija ali 2718 in Mali Korab, 2683 m. Vsi ti vrhovi razglasila za Naravni park Korab- septembra. Če se želimo brezskrbno so skrajno redko obiskani in so lahko Koritnik. Južno od glavnega vrha leži povzpeti na vrh in nas množica planin- zanimiv izziv za podjetnejše gornike. globoka in zelo slikovita dolina Dlaboke cev ne moti, je najbolje, da se udeležimo

4

|22| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 informacije vsakoletnega pohoda, ki ga organizira Djeravice je travnata in skalnata, ponekod Djeravica, 2656 m PD Korab iz Skopja ob dnevu makedon- tudi okrašena z nizkimi stenicami. Na Izhodišče za vzpon so Dečani/Deçan, pravzaprav ske neodvisnosti osmega septembra. turističnih zemljevidih, kjer so državne sloviti srbski samostan Visoki Dečani, do kate- meje vrisane s širokimi pasovi, je videti, rega se pripeljemo v slabih dveh urah iz Prištine/ Djeravica/Gjeravica, 2656 m, kot da bi meja med Kosovim in Albanijo Prishtinë. Po obveznem ogledu fantastičnih fresk obmejna gora, ki to ni potekala čez vrh Djeravice, vendar to ne v starodavnem samostanu se peljemo po maka- Djeravica je drugi najvišji vrh v drži; meja gre kak kilometer zračne črte damski cesti 9 km navzgor po dolini Dečanske Prokletijah/Bjeshkët e Nemuna, ki se zahodno čez vrh Gusana/Maja e Gusanit, Bistrice do hidroelektrarne Kožnjar/Lumbardh. Tu dviga visoko nad kosovsko ravnino in je 2539 m. Dvesto metrov pod vrhom pustimo vozilo in se napotimo naprej peš po cesti tudi najvišji vrh republike Kosovo/Kosova. Djeravice se med njo in Gusanom nahaja v dolino Kožnjarske Bistrice, ki tu zavije proti ju- V razliko od bleščeče belega apnenca, ki več slikovitih jezerc, Liqeni i Gjeravicës, gozahodu. Po treh serpentinah ne gremo po širši tvori zahodni del Prokletij, je Djeravica od katerih eno po obliki spominja na cesti desno, pač pa naravnost po slabši cesti zgrajena iz slabo prepustnih metamorf- srček. Severna soseda Djeravice sta stož- delno skozi gozd do dolinske razširitve Rupa, ki nih kamnin, kar pomeni, da je na gori vse časta Maja Rops, 2501 m, in malo bolj od- je prekrita s prodišči. Do tu smo od Kožnjarja polno izvirov, potočkov in jezerc. Nižja daljeni Bogdash, 2530 m, ki je že na meji s hodili dve uri in pol. Na zgornjem robu Rupe po- pobočja so prekrita z obsežnimi gozdovi, Črno goro. S kosovske ravnine se v masiv skusimo ob robu gozda na levi strani najti kako predvsem iglavcev, više pa se razpro- Djeravice zajeda več dolgih in globokih staro markacijo; tu naletimo na traktorsko vlako, stirajo širni pašniki, ki nudijo bogato dolin, od katerih sta najpomembnejši po kateri se začnemo v okljukih strmo dvigati do pašo velikim čredam ovac. Vršna glava Dečanska in Ločanska Bistrica. Po dolini odprtih travnikov planine Pločice/Pllaqice, pribl. Dečanske Bistrice poteka tudi običajni 2000 m, kjer so pastirski stanovi in obilo vode. pristop na goro. Čez travnike se preko nakazanega sedla dvignemo 4 Djeravica v zimski preobleki z vrha Maje In kako se pride na Djeravico? Najkrajše do uravnave in do travnatega roba, kjer šele prvič zagledamo vrh Djeravice, sedaj že precej blizu. Rops Foto: Milan Radović, Srbija povedano – težko! Pa ne morda zaradi Za nadaljnjo pot imamo več možnosti, najhitreje 5 Jezerca pod vrhom Djeravice kakega zahtevnega plezanja, saj na pridemo na vrh po severnih travnatih pobočjih. Foto: Jože Drab Djeravico samo hodimo, in to zelo Na njem stoji precej zdelano kamnito triangula- 6 Vršna glava Djeravice Foto: Jože Drab dolgo, dolgo … Problemi tičijo nekje cijsko znamenje. Od Rupe 4 ure, celoten vzpon od Kožnjarja pa 6 do 7 ur. 5 Če pa dobimo poznavalca, ki mu je pot znana, se lahko na Djeravico povzpnemo tudi bolj direk- tno: kmalu za samostanom Dečani zavijemo po široki poti, ki pelje po slemenu med Dečansko in Ločansko Bistrico do Dečanske planine, 1900 m, in nato še naprej do Pločic, kjer se priključimo običajni poti. Ta pristop naj bi bil nekoliko kraj- ši – samo 6 ur!

drugje. V času rajnke Jugoslavije je bila pot označena z dobrimi Knafelčevimi markacijami (še danes naletimo na kako obledelo očesce), na planini pod vršno zgradbo je bila tudi občasno oskrbovana planinska koča. Danes tega ni več, zato je tura orientacijsko tako zapletena, da jo lahko priporočimo samo avanturistično naravnanim gornikom, ki znajo upora- bljati GPS in jim ni problem prebiti noči 6 kje na prostem. Za običajne gorohodce pa je priporočljivo, da se v organizirani skupini povežejo s planinskimi kolegi s Kosovega in naj jih ti popeljejo na lepo turo. Na pomoč lokalnih pastirjev, ki jih gotovo srečamo na poti, se ne moremo zanašati. Ne zato, ker bi bili neprijazni, nasprotno, zelo prijateljsko so nastrojeni do obiskovalcev in nasploh gostoljubni. Vendar se z njimi jezikovno težko spo- razumemo, v najboljši veri pa nam lahko dajo še napačne podatke. Veliko se govori tudi o nevarnosti min na poti, čeprav je KFOR (Mednarodne zaščitne sile na Kosovem) že večkrat čistil področje; verjetno gre za pretiravanje, pazljivost pa je vsekakor na mestu.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|23| 7

Maja Jezerce/Maja e Jezercës, Najvišja gora Prokletij je Maja Jezerce, 7 Maja Jezerce z vrha Karanfilov 2694 m, kraljica Prokletij mogočen kopast vrh, ki stoji povsem v Foto: Vlado Vujisić, Srbija ''Prokletije so sanjsko gorstvo za rado- Albaniji. Pod njo se z juga razteza dolina 8 Zimsko veličastje albanskih Prokletij. vednega gornika. Predstavljajte si Julijce Theti, od vzhoda divje romantična Pogled z vrha Maje Rosit, 2524 m: na desni v drugi polovici devetnajstega stoletja, Valbona, proti severu in črnogorski se dviga Maja Jezerce, levo pa veriga vrhov ko je vanje začel zahajati Kugy.'' Tako meji pa se spušča stopničasta visoko- Majet e Zaborës nad Valbono. Med njimi na je zapisal naš znani gorniški pisec gorska dolina Buni i Jezercës z značilno levi sta Maja Gruk e Hapt in Maja Briaset Andrej Stritar, ko se je povzpel na Majo ledeniško konfiguracijo. Okoli prvaka (slednja se vidi takoj ob levem ramenu Jezerce (PV 10/2005). Boljšega opisa gorstva se niza cela vrsta imenitnih gornika). Foto: Boris Čelebić, Srbija občutkov, ki človeka navdajajo ob obisku vrhov: v neposredni bližini proti 9 Največje jezero Liqeni Madhe, v ozadju tega gorovja, si ne moremo zamisliti. severu Maja Kokervhake, 2508 m, proti vrhovi Maje Malisorës Prokletije/Bjeshkët e Nemuna (izg. Bješk severozahodu več vrhov skupine Maja Foto: Kamil Weinberg, Poljska t e Némuna), gorovje, ki se razteza ob Malisorës z najvišjo vzpetino Maja črnogorsko-albanski meji, res spominja Koljaet, 2490 m, proti jugu pa dvoglava na naše apnenčaste gore, posebno ko se Maja Popluks, 2589 m. Bolj oddaljeni so dominirata Maja Gruk e Hapt, 2625 m, in v žarkem soncu bleščijo njihove strme drzno oblikovana Maja Arapit, 2217 m, Maja Briaset, 2567 m, z osemsto metrov stene, melišča, snežišča, slikovita jezerca imenovana Matterhorn Prokletij, in vrsta visoko severno steno. Vse to so silno in zeleni pašniki. vrhov nad dolino Valbone, med katerimi redko obiskani vrhovi, v zadnjem času pa

8

|24| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 obisk narašča, saj Albanija ni več najbolj zaprta država v Evropi. Na Majo Jezerce so se 26. 7. 1929 povzpeli britanski alpinisti Sleeman, Elmslie in Ellwood, vendar so ugotovili, da jih je za kak teden ali dva prehitela skupina neimenovanih italijanskih geodetov. Kakšnega še zgodnejšega vzpona lokalnih pastirjev gora verjetno ni doživela. Danes se planinci povzpnejo na Majo Jezerce iz doline Theti ali pa iz Črne gore skozi dolini Ropojano in Buni i Jezercës. Slednji pristop je bolj priporočljiv, za silo tudi markiran in tehnično lažji. Moramo pa takoj poudariti, da gre za zelo dolgo turo, na kateri moramo premagati dobrih 1700 m višinske razlike in veliko razdaljo. Vrh je samo od črnogorske meje oddaljen dobrih 5 km zračne razdalje! Prav na koncu pa nas čaka tudi nekaj lažjega plezanja po silno krušljivem svetu. Turo je pametno razdeliti na dva dneva in bivaki- 9 rati ob obali največjega jezera ob poti. m informacije Maja Jezerce, 2694 m

Izhodišče za vzpon je vasica Vusanje, 970 m, Nadaljujemo v isti smeri skozi gozd dokaj strmo uzremo vršno glavo Maje Jezerce, ki pa je še kar na začetku doline Ropojane v črnogorskem delu do sedla s porušenim mejnim kamnom, 1774 m, daleč), od koder se malo spusti v veliko kotanjo, Prokletij. Iz Podgorice se peljemo do Kolašina in kjer vstopimo v Albanijo. S sedla se nekoliko spu- kjer že lahko naletimo na snežišča. Pot se iz krnice preko Andrijevice do Plava v dolini Lima. Malo stimo v dolino Buni i Jezercës (Dolina jezer), kjer obrača proti jugovzhodu, prečimo še eno kotanjo naprej pridemo v Gusinje, ki leži na začetku pre- se začne najlepši del poti. Prvi dve jezeri obidemo s snežišči in se končno povzpnemo na sedlo Qafa lepih prokletijskih dolin Grbaje in Ropojane. Po po levi, tretjega pa po desni strani. Pot se dvigne Emal, 2350 m. ozki asfaltirani cesti peljemo naprej še 8 km do na prvo dolinsko zaporo (v bližini zapuščen bunker, Sledi še končni vzpon na vrh. Po grušču in čez skale vasice Vusanje. Kako uro od Vusanj hodimo po eden iz velike zbirke Enverja Hodže), kjer zagle- dosežemo vznožje pogosto zasneženega ozebnika. ravnem skozi romantično dolino Ropojano, malo damo desno od poti četrto jezero. Stezica počasi Če je v ozebniku sneg, je najbolje, da plezamo po pred koncem pa zavijemo po kolovozu levo in se zavija v levo in se dvigne do petega in največjega desnem skalnem rebru, kjer pa je silno krušljivo in strmo skozi gozd povzpnemo do travnikov planine jezera Liqeni Madhe, ki se odlikuje z izjemno bistro tudi nekoliko izpostavljeno, zato terja vzpon skraj- Zastan, 1384 m, kjer stoji zapuščena obmejna vodo in studencem, ki se steka naravnost v jeze- no pozornost (I. težavnostna stopnja). Ozebnik nas karavla. V njej se je v preteklosti dalo tudi zasilno ro (kraj, primeren za bivakiranje). Od tu se desno pripelje na vršni greben, po katerem se v kratkem prenočiti, danes pa je v stanju nezadržnega pro- lepo vidijo stene skupine Maja Malisorës, levo pa povzpnemo do sijajnega vrha. Vzpon od Vusanj traja padanja in neuporabna. Pa kakšno lepo kočo bi se dviga gladko ostenje Maje Kokervhake. Pot se kakih 7 ur, sestop pa 5 do 6 ur, zato je dvodnevna lahko naredili iz nje! dvigne na naslednje sedlo Qafa e Vogl (tu prvič tura več kot priporočljiva.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|25| GREMO NA JUG

Prokletije Tržiška odprava v Črno goro Iztok Pungaršek

e teden dni pred odhodom je Navezi Zupan-Premrl in Slavc-Špela Življenje na planini Žijevo Foto: Klemen Premrl bilo vse videti bolj klavrno, sta že prvi dan preplezali prvenstveni zelo malo se nas je zbralo, a smeri, Strelo in Centralno v Malem Š tisti redki z gorečo željo in Toraču. Prvi vtisi so bili mlačni, vse "Stižem za pola sati," je to pomenilo, močni v srcu. Reklamo za konce, kamor skupaj malo na silo. Z Lovrenčakom sva da imamo časa najmanj dve uri in da nas je vleklo, je naredil Iztok Tomazin naredila daljši krog po dolini in plezala si lahko mirno natočimo pijačo. In to nekako v stilu: "V tej dolini je še veliko v "pakleniški" skali. Ustnice so se nama polako.3 Časovna enota je bila en dan. prostora za nove smeri, a videti je kar same obračale navzgor. S Srbi smo se pozneje preselili v krušljivo. Kot Karavanke, samo 900 Zadnji dan na planini smo pri pastirju Prokletije. To je bil dan za oddih, kilometrov stran." kupili kislo mleko, kajmak in nekaj turistični navdih: ogledali smo si Savino V Podgorici nas je počakal Vanja, opra- hlebcev kruha. Preživljal je ženo, sedem oko in v mestu Gusinje poskusili pito vili smo prve nakupe in vzdihovali nad otrok in taščo ter imel 150 ovac, šarpla- od krompira z jogurtom, burek po naše; dolgonogimi Črnogorkami. Nekaj kilo- ninca, dva pasja mladiča in kalašnikov- za prste oblizniti. Mesto Gusinje je ena metrov izven mesta sta nas počakala ko v kotu, ki ni za ljudi, je zatrdil. sama ulica direndaja: krave na cesti, še dva Vanjeva kolega, ki sta nas vodila cigani ob tebi, spiken dojč, veliki terenci, do 50 kilometrov oddaljene planine Treči zug v šumi1 domačini iz tujine na obisku, kafane, Žijevo, kjer smo postavili bazo. Počutil Na planino so počasi kapljali Črnogorci, nikšičko,4 džamija, klici k molitvi so sem se kot tihotapec droge, večkrat smo organizatorji alpinističnega tabora, in odmevali v dolino, vonj po čevapčičih, namreč zamenjali lokacijo, izmenjali Srbi. Pestra druščina z zelo različnimi ročna avtopralnica itd. Mešanica malo vljudnostnih fraz in se odpeljali z pristopi do plezanja; črnogorski je vse- bogatega in revnega, muslimanskega in neznancema nekam bogu za hrbet. Na kakor bolj ohlapen, kriteriji za naziv al- katoliškega, tujega in domačega. radiu pa Road to hell ... Postavili smo pinista so nizki, tudi smeri nimajo tako Nastanili smo se v dolini Grbaja, v edini šotore in opazovali gosto posejano zvez- dolgih, kot jih imamo pri nas. Pogosto srbski koči izven Srbije. V trdi noči nam dnato nebo ter silhuete hribov. Lajež se zgodi, da se varujejo že v strmi travi; je gostobesedni lastnik razkazal hišo psa je odmeval v noč. treči zug v šumi, penjanje još nije počelo.2 in nam svetoval, da pospravimo hrano Za začetek smo se zapodili v najbližje Hladili smo se v bližnjem Bukumirskem v omare, saj v koči vladajo polhi, goža, okoliške hribe. Nekaterim smo dali jezeru, pojedli nadvse veliko svežega ki se plazi okoli hiše, pa da naj pustimo kar slovenska imena, da smo se laže sira in ko je Cobe, organizator, rekel: pri miru, ker je njegov. Večina se nas je dogovorili, kam gremo: Pasjak je bil odločila za spanje v šotorih. Mangrt, v Prokletijah je bil Srednji vrh 1 Tretji raztežaj v travi/gozdu. 3 enak Velikemu Draškemu vrhu, Maja 2 Tretji raztežaj v travi/gozdu, plezanje se še ni Počasi. Kopristit je bil Triglav itd. začelo. 4 Kavarne, pivo.

|26| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Prokletijske trave smeri, ki pa je bila v celoti kar veliko- Udeleženci odprave: Prvi dan v dolini je bil razglednega potezna tura. Ob vrnitvi v dolino smo v Slavko Rožič, Miha Zupan, Klemen Premrl, Miha tipa. Večina nas je šla plezat v Volušnico steni lahko opazovali Premrla in Zupana Lovrenčak, Špela Novak in Iztok Pungaršek, vsi smer Sibin-Bošnjak, ki je nekakšna tik pod vrhom smeri. Dišalo je po zmagi, člani AO Tržič. prokletijska Kramarca. Med srbskimi in to v enem dnevu. Zvečer sta sesuta, Preplezane smeri: plezalci je dokaj priljubljena, saj šteje za a vesela prišla do koče, kjer smo jima Mali Torač: Strela, V+/IV, 100 m, 2 h, Klemen Premrl pogoj za pristop k izpitu za alpinista. čestitali za veličastno prosto ponovitev v in Miha Zupan, prvenstveni vzpon; Zupan in Katarina pa sta jo mahnila enem dnevu. Centralna smer, IV/III, 120 m, 1.5 h, Slavko Rožič in naprej po dolini, češ da bosta že kaj Špela Novak, prvenstveni vzpon. najdva. Premrl si je vzel dan za oddih. Duša slovenačka in dohtar Velji Torač: Neznana smer v zahodni steni, 100 m, Značilnost Prokletij so strme trave, ene Naša avantura se je prevešala proti koncu, II–III, 1 h, Miha Lovrenčak in Iztok Pungaršek. bodejo, druge božajo, lahko se povaljaš a nekateri smo bili še vedno pri močeh. Pasjak, S stena, 2025 m: Begstvo iz Tajpeja, V+/IV, v njih ali jih naviješ okoli roke, najhujše Preselili smo se v drugo dolino, Ropojano, 300 m, 2.5 h, Iztok Pungaršek, Miha Lovrenčak; so previsne, je razlagal Zupan. kjer smo potešili zadnje apetite. Slavc je Nešto lakšije, V /IV, 300 m, 2.5 h, Slavko Rožič, imel željo po prvenstveni smeri v Maji Špela Novak; Vrnitev v Kekčevo deželo, VI+/IV–V+, 250 m, 3 h, Prvo koplje Podgojs, kamor je vleklo tudi mene. Linija, Klemen Premrl, Miha Zupan in Katarina Manovski Za navezo Premrl-Zupan je bil naslednji zelo izrazita rampa, vidna iz doline, je (AO Kikinda), prvenstveni vzpon. dan veliki dan, za cilj sta si namreč bila vsem na očeh. Dostop je bil pa razred Velji Torač, J stena, 1900 m: Oću kući, V, 150 m, 2 h, izbrala težko in opevano smer Prvo zase, sploh prečkanje reke je bilo izziv, Klemen Premrl, Miha Zupan in Katarina Manovski; koplje v Severnem vrhu. Vrh sulice se kako ne biti moker še pred začetkom Mina, VI+, 130 m, 2.5 h, Slavko Rožič in Špela Novak. vidi iz doline, sicer pa je smer kar dobro plezanja. Smer ponuja napeto plezanje v Velji vrh: Neznana smer v zahodni steni, do IV, Miha skrita očem. V spodnji tretjini so prve dobri skali, z najgršim visečim in najlep- Lovrenčak in Iztok Pungaršek. naveze že bivakirale, mnogi pa so se šim travnatim štantom. Sestop gre pa po Volušnica, JV stena: Sibin-Bošnjak, IV/ II–III, 500 m, zaplezali preveč desno v ploščah. grebenu čez drn in strn, po travnikih, Miha Lovrenčak, Špela Novak, Iztok Pungaršek in Drugi člani odprave smo šli na Triglav, bogatih z rožami kot botanični vrtovi in Slavko Rožič, 1.5 h. tj. na Majo Kopristit. Dostop je bilo omamnimi vonji cvetlic. Tako sem zau- Južni vrh, S stena: Sve ove godine, V+/IV–V, 350 m, dolgo lomastenje skozi gozd, greben darjal, da bi se najraje povaljal v travi. Miha Zupan in Katarina Manovski, prvenstveni vzpon. više gori pa je ponujal veliko možnosti. Zupan in Premrl sta morala do Brada, Severni vrh, S stena: Prvo koplje, VII/VI+, Tik pod vrhom smo našli zabit Pečjakov zdravnika, Prvo koplje je namreč V–VI, 600 m, 11 h, Klemen Premrl in Miha Zupan, klin, zato težko govorimo o prvenstveni vzelo svoj davek, Lovrenčak in Špela 2. P in 1. PP (Premrl).4 Maja Kopristit (tudi Maja Fortet), 2455 m: Vzhodni greben (Istočni brid), IV/II–III, 350 m, Miha Lovrenčak, Iztok Pungaršek, Špela Novak, Slavko Rožič, Petar Šunderić (AO Čaćak) in Katarina Manovski. Maja Podgojs, Z stena: Duša slovenačka, VI+/V–VI, III–IV, 420m, 6 h, Slavko Rožič, Iztok Pungaršek, prvenstveni vzpon (in prvi vzpon v tej steni).

4 2. P - druga ponovitev, PP - prosta ponovitev.

pa sta šla proti Maja Jezercu, najvišjem vrhu Prokletij, vendar sta se približno 40 metrov pod vrhom zaradi snežnih razpok in izredne krušljivosti obrnila.

Kanjoning Grande finale naše pustolovščine je bil kanjon reke Komarnice, dolg 3.5 kilo- metra, v zadnjem času precej popularen kanjon v bližini Šavnika. Spust po njem je predstavljal zaključek odprave. Prijetno omamljeni in utrujeni, predvsem pa zado- voljni, smo se obrnili proti domu. Cilji odprave so bili doseženi: preple- zali smo prvenstvene smeri in opravili zadane pristope. Člani odprave, ki smo se odlično ujeli, se zahvaljujemo GRS Tržič in AO Tržič, ki sta nas finančno podprla. m

Čudovita zajeda v Koplju Foto: Klemen Premrl

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|27| Z NAMI NA POT

Bleščeča veriga gora Pesarinski Dolomiti Matija Turk

Dolina Pesarina/Val Pesarina o globoko zarezani Pesarinski prostranstvih nad planino Razzo/ leži v osrčju Karnije, odmaknjena dolini poteka preko prelaza Casera Razzo se nam pokažejo Cima Ciampigotto, 1790 m, v vsem sijaju. Med vsemi izstopa od glavnih prometnih poti. P prometna povezava med vitka piramida gore Terza Grande, Je ena najlepših in najbarvitejših dolino Canale di Gorto v osrednji 2586 m, najvišjega vrha Pesarinskih karnijskih dolin, nad katero Karniji in dolino reke Piave v po- Dolomitov. Na južni strani Pesarinske se na severni strani dviguje krajini Cadore. Z dna doline vršaci doline se dvigujejo precej nižji in bolj Pesarinskih Dolomitov sramežljivo pohlevni travnati vrhovi, ki v svojih bleščeča veriga skalnatih gora, skrivajo svoje prave obraze in nedrjih skrivajo številne, še žive imenovanih Pesarinski Dolomiti. razsežnosti. Šele na travnatih kravje planine.

|28| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Val Pesarina – dolina ur 1789 je delavnica Solari izdelala stolpno Pod krajem Comeglians se od glavne uro za mesto Cres na istoimenskem hr- ceste za znani karnijski turistični vaškem otoku in kmalu zatem postala središči Forni Avoltri in Sappado ena izmed vodilnih italijanskih delavnic odcepi ozka cesta v Pesarinsko dolino. za izdelavo tovrstnih ur, ki jih je izdelo- V spodnjem delu doline nas pot vodi vala za naročnike širom Evrope. mimo zanimivih vasi in krajev, ki so do danes ohranili svoj stari arhitekturni in Bleščeči vrhovi nad zelenimi dolinami urbanistični videz. Gručasta naselja so Nekoliko pod planino Razzo, kjer stoji kot kamniti otoki raztresena sredi ze- sirarna in kjer je moč kupiti okusne lenega morja travnikov in obdelovalnih domače mlečne in mesne izdelke, se na površin. V kraju Prato Carnico, admi- sedlu Forcella Lavardet proti mlademu nistrativnem centru doline, sameva ob toku reke Piave na severu po dolini Val cesti nagnjeni cerkveni zvonik, ostanek Frison odcepi cesta, ki kmalu preide stare župnijske cerkve, ki je poleg palač v slab makadam. Ker cesto pogosto iz časa Beneške republike glavna arhi- ogrožajo zemeljski plazovi, so jo pred tekturna znamenitost kraja. časom zaprli za osebna vozila, čeprav je V preteklosti je dolina slovela po navadno prevozna. V izogib neprijetnim izdelavi ur, kovaštvu, izdelavi kravjih srečanjem s Corpo forestale1 priporo- zvoncev, cokel in košev. Obrt izdelave ur čamo kolesarski obisk doline. Dolina se je v dolini razširila konec 16. stoletja, Val Frison ločuje Pesarinske Dolomite ko so jo semkaj prinesli izseljenci, ki od zahodno ležeče skupine Brentoni. so se vračali z dela v nemških deželah. Desno od nje se dvigujejo tri Terze, V kraju Pesaris je živela družina Solari, Terza Grande, Media, 2455 m, in Piccola, ki je izkazovala neverjetno tehnično 2334 m, ki na zahodu zaključujejo verigo. domiselnost. Kraj je danes pravi urarski Od Terz se proti vzhodu zvrstijo vrhovi muzej na prostem, med sprehodom Creton di Clap Grande, 2487 m, Creton po ozkih tlakovanih ulicah skoraj na di Culzei, 2458 m, Monte Siera, 2443 m, vsakem koraku srečujemo ure, od Piccolo Siera, 2430 m, Monte Creta sončnih, vodnih do mehanskih, ki jih Forata, 2462 m, Monte Cimon, 2422 m, in poganja vedno drugačen mehanizem. čisto na koncu Monte Pleros, 2314 m, če Ob vsaki uri je postavljena večjezična in- naštejemo le najpomembnejše. formativna tabla, kjer lahko preberemo Pesarinski Dolomiti in njihovo naravno razlago tudi v slovenskem jeziku. Leta nadaljevanje, skupina Brentoni, ležijo v neposredni soseščini veliko bolj znanih, višjih in mogočnejših Dolomitov desno od reke Piave. Zaradi te nehvaležne lege 1 Creton di Culzei in Creton di Clap Grande in zaradi odmaknjenosti od glavnih pro- (levo), proti desni si sledijo Terza Grande, metnih poti so razmeroma pozno doča- Media in Piccola.Foto: Matija Turk kali prve tuje obiskovalce, ki jih je v gore 2 Na vrhu Terze Piccola; prvi jesenski sneg je gnala želja po odkrivanju neznanega pobelil Terzo Grande, desno od nje je Terza 1 Media. Foto: Matija Turk 1 Italijanska oborožena gozdna straža.

2

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|29| 3 4 ali pa zgolj želja po slavi in ugledu. Na Romarska pot Sauris- Poti za vse okuse mnoge vrhove Pesarinskih Dolomitov Maria Luggau Na vrhove in prelaze Pesarinskih so se že davno pred prvimi turisti Onkraj gora na južni strani Pesarinske Dolomitov danes vodijo številne povzpeli domači lovci, ki so jim sledili doline leži kraj Sauris, nemški otok markirane poti. Izhodišči za vzpone vojaški kartografi. Prvi znani turist sredi furlansko govorečega sveta poleg Pesarinske doline predstavljata v Pesarinskih Dolomitih je bil Anglež (poleg Saurisa sta v Karniji to še še dolina Val Frison na zahodu in Maurice Holzmann. Septembra leta Sappada in Timau). Prebivalci Saurisa Sappadska kotlina na severu. Edina 1880 je z vodnikom Santom Siorpaesom so čez prelaz Siera, Sappado in prava planinska koča v skupini je pri- v štirih dneh opravil prve turistične prelaza Sesis pod Peralbo hodili na jetna koča Fratelli De Gasperi, 1767 m, pristope na tri najpomembnejše vrhove romanje v avstrijski Maria Luggau postavljena na razgledni travnati terasi te skupine: Monte Siero, Terzo Grande v Leški dolini/Lesachtal. V spomin pod mogočnim južnim ostenjem gore in Creto Forato. Na vrhu Terze Grande na romanja stoji na prelazu Siera, Creton di Clap Grande. Kočo so med sta Siorpaes in Holzmann naletela na ka- preko katerega je potekala tudi stara drugo svetovno vojno požgali Kozaki, mnitega možica z geodetskim drogom, prometna povezava med Pesarinsko ki so leta 1944 na Hitlerjev ukaz zasedli ki so ga tam že leta 1820 postavili dolino in Sappado, znamenje s podobo Karnijo in tu namesto Nemcev vodili avstrijski vojaški kartografi. Ostali dve Marije iz svetišča v Maria Luggau. protipartizanski boj. Koča je bila Terzi sta na prvi turistični obisk morali počakati še nekaj časa. Julija leta 1889 je normalnih pristopov (drugi, opisan v 5 na Terzo Piccolo vodnik Veit Innerkofler prilogi, poteka po zahodnem grebenu). iz Sextena vodil Louisa Friedmanna in Ker je osrednji vrh Monte Brentonija Hansa Helversena. Oba sta bila v svojem višji, pa čeprav le za meter, se je času v samem vrhu dolomitskega alpi- Balderman čez leto dni vrnil. V družbi nizma, zatorej jima je moral biti vzpon Lotharja Patere in še dveh tovarišev na Terzo Piccolo, ki le pod vrhom terja se mu je končno uspelo povzpeti še nekaj lažjega plezanja, bolj kot ne nedelj- na glavni vrh. Baldermann je načrtno ski sprehod. Istega leta je Carl Diener raziskoval skupino Brentoni, medtem ko opravil prvi vzpon na Terzo Medio. je Patera svoje gorniško življenje posvetil Diener, ugleden znanstvenik, profesor raziskovanju celotnih Karnijskih Alp. geologije in paleontologije na dunajski univerzi, je kot prekaljeni samohodec v gore zahajal tudi zaradi znanstvenih 3 Nad zeleno Pesarinsko dolino se dvigujejo vzgibov. V Dolomitih je proučeval tekto- vrhovi Pesarinskih Dolomitov. niko in ledenike ter leta 1890 izdal prvi Foto: Matija Turk turistični vodnik po gorah nad Sappado, 4 Planina Razzo; med Monte Brentonijem na Die Sappada Gruppe. levi in Terzo Grande na desni je zarezana Leta 1898 so se na zahodni vrh Monte dolina Val Frison. Foto: Matija Turk Brentonija, 2547 m, povzpeli Gustav 5 Južna stena Monte Brentonija nad Baldermann, Karel Schmid in Hans prelazom Cima Ciampiggoto Wödl, urednik avstrijskega planinskega Foto: Matija Turk glasila Österreichische Alpenzeitung. 6 V kraju Pesaris, znanem po izdelavi ur, si Nanj so se povzpeli po južnem razu, lahko ogledamo pravcati urarski muzej na kjer danes poteka eden izmed dveh prostem. Foto: Matija Turk

|30| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 6 nedavno preurejena in razširjena ter Creton di Clap Grande. Zadoščenje po Maurice Holzmann, prvi turist že sama po sebi predstavlja hvaležen uspešnem vzponu na to goro, ki zahteva v Pesarinskih Dolomitih družinski planinski cilj. Od nje se nekaj plezanja II. težavnostne stopnje, Maurice Holzmann (1835–1909), naturalizirani lahko povzpnemo po označeni in delno bo nedvomno veliko večje. Anglež nemškega rodu, je kot tajnik služboval zavarovani poti na razgledni stolp V stenah nad kočo najdemo tudi nekaj na dvoru angleške kraljice. Z gorskim Torre Sappada, 2462 m. Predvsem pa klasičnih alpinističnih smeri, pod katere vodnikom Santom Siorpaesom iz Cortine je koča znana kot izhodišče za ferato so se v 20. letih prejšnjega stoletja d'Ampezzo je v pionirski dobi odkrivanja Via ferrata del 50 v Creton di Culzei, podpisali takratni najboljši furlanski Dolomitov opravil več odmevnih prvih ki postaja zadnja leta med slovenskimi alpinisti, med katerimi izstopata Oscar pristopov. Holzmannovi gorniški podvigi, gorniki vse bolj priljubljena. Ferata Soravito in Celso Gilberti. Takšni smeri med katerimi velja omeniti prvenstvene je dolga, zahtevna in zračna ter nudi sta Južni raz Pannocchia v Creton di vzpone na Cimo dei Preti v Furlanskih obila užitka tistemu, ki se nanjo poda s Clap Grande (IV+, 350 m) in Camini Dolomitih ter Cimo Bagni, Monte Popero in potrebnimi izkušnjami in ustrezno sa- Gilberti (IV, 350 m) v Creton di Culzei. Cimo Undici Nord v Sextenskih Dolomitih, movarovalno opremo. Kdor pa v takšnih Kljub divjemu videzu pa je večina so bili bolj kot ne odraz njegove želje po poteh vidi nepotrebno nasilje nad goro, glavnih vrhov v Pesarinskih Dolomitih ugledu, ki si ga je s svojimi vzponi krojil med se bo raje podal na še imenitnejši vrh, dostopna brez zahtevnejšega plezanja, visoko družbo angleškega Alpine Cluba.

saj se vzponi nanje sučejo med I. in II. težavnostno stopnjo. Izkušeni gorniki bodo ob poplezavanju nanje naravnost uživali. Takšni vrhovi so vse tri Terze in Creta Forata, na katere vodijo nezavarovani, a markirani pristopi. Še posebej zanimiv je vzpon na Terzo Medio iz doline Val Frison, kjer se menjavajo skalnata pobočja in strme trave, kar daje vzponu nekoliko domač, trentarski pridih. Dobro uro pod vrhom Terze Medie stoji lesena koča, bivak Marta Franco. Njena od- maknjena lega s pogledom na skupino Brentoni in na Sextenske Dolomite je ob jasnem zvezdnatem nebu zagotovi- lo za nepozaben, romantično obarvan gorniški večer. Pravi cilj za ljubitelje strmih trav pred- stavlja Monte Tuglia, 1931 m, vitki osa- melec, ki slovi kot izredna panoramska točka. Pomaknjen daleč na sever stoji povsem ločen od osrednjega grebena Pesarinskih Dolomitov. Ko se s Sappade ozremo proti zahodu, njegove strme,

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|31| divje podobe ne moremo zgrešiti. Nanj vzhodu do bivaka Spagnolli na zahodu. Oktobrski dan na planini Siera; se lahko povzpnemo po stezi s planine Prečenje poteka čez vrhove Cresta Monte Siera (levo) in Piccola Siera (desno) Tuglia. Val d'Inferno, Monte Brentoni, Cresta Foto: Matija Turk Najžlahtnejše doživetje za gornika Castellati in Monte Pupera Valgrande nealpinista nedvomno ponuja prečenje (v glavnem II., ponekod III. težavnostna Monte Siere, gore, ki se dviguje narav- stopnja). Temu velikopoteznemu gre- bolj velja to za Pesarinske Dolomite. In nost nad Sappado in proti kateri kaže benskemu prečenju lahko v Karnijskih ravno v tem je njihova največja dragoce- svojo najlepšo in hkrati najdrznejšo Alpah postavimo ob bok le še prečenje nost in privlačnost. Če bomo obiskali te podobo v obliki elegantne piramide. Cime dei Preti. kraje, nas bodo prevzele drugačnost, ki Monte Siera je gora, kjer je na svojo al- Ob obisku Pesarinske doline ne bomo jo izžarevajo na vsakem koraku, zelena, pinistično pot stopil Giusto Gervasutti niti v največji turistični sezoni naleteli neokrnjena narava in pestra izbira pla- (1909–1946), alpinistični samorastnik na pretirani turistični vrvež. Zdi se, da ninskih ciljev in poti za vse letne čase in iz Furlanije. S svojimi lednimi vzponi doline masovni turizem ni dosegel. Še okuse. m v pogorju Mont Blanca se je Gervasutti z zlatimi črkami zapisal v anale alpinistične zgodovine. Na Monte Siero informacije vodita dva normalna pristopa, eden Kako v Val Pesarino: Iz osrednje Slovenije se 2230 m, 10 ležišč, vedno odprt; Bivak Damiana del z zahodne in drugi z jugovzhodne po gorenjski avtocesti peljemo proti Kranjski Gori, Gobbo, 1985 m, 9 ležišč, vedno odprt. strani, ki omogočata vzpon po eni in čez mejni prehod Rateče mimo Trbiža/Tarvisio do Literatura: Andrej in Urška Stritar: Karnijska pote- sestop po drugi strani. Izhodišče za Tolmeča/Tolmezzo, kjer nadaljujemo levo po dolini panja, vodnik po gorah. Kibuba 2006. vzpon je planina Siera na istoimenskem Tilmenta do kraja Villa Santina. Tu zavijemo desno Caterina Ferri et al.: Alpi Carniche e Dolomiti Friulane, prelazu, ki je v preteklosti predstavljal po dolini Canale di Gorto, kjer pri kraju Comeglians Itinerari alpinistici dell'Ottocento. LEG, 2000. najkrajši prehod med Pesarinsko dolino zavijemo levo v Val Pesarino. Paolo Salvini: Dolomiti, le più belle cime del Cadore. in Sappadsko kotlino. Preko njega je Iz jugozahodne Slovenije je hitrejša pot po italijanski Edizioni Grafica Sanvitese, 2005. nekoč potekala vsa trgovska izmenjava avtocesti mimo Vidma/Udine v smeri proti Trbižu/ Emiliano Zorzi et al.: IV grado e più, Friuli dobrin med furlanskim prebivalstvom Tarvisio. V kraju Carnia zavijemo z avtoceste levo Occidentale. Idea Montagna, 2011. Pesarine in nemško govorečimi prebi- na magistralno cesto za Tolmeč/Tolmezzo. Riccardo del Fabbro in Massimo Candolini: valci Sappade. Planinske koče in zavetišča: Koča Rifugio Filli Arrampicate Classiche e moderne nelle Alpi Privlačne gorniške cilje najdemo tudi De Gasperi, 1767 m, telefon +39 043 36 90 69, Carniche. Massimo Candolini Editore, 2005. v skupini Brentoni. Pravi alpinistični odprta od junija do oktobra; Koča (gostišče) Rifugio Viktor Vovk: Karnijske Alpe in Karnija, Sappadski podvig, ki terja bivakiranje, predstavlja Tenete Giuseppe Fabbro, 1783 m, ob cesti na prela- Dolomiti. Planinski vestnik 11, 1961. Zemljevid: grebensko prečenje celotne skupine zu Cima Ciampigotto, telefon +39 043 546 03 57, Sappada - S. Stefano Forni Avoltri, zasebna last, odprta vse leto; Bivak Marta Franco, Tabacco 01, 1 : 25.000. Brentoni, od Forcelle di Valgrande na

|32| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 skupina Brentoni, Monte Brentoni, 2547 m (zahodni vrh), po zahodnem grebenu Karnijske Alpe

Monte Brentoni, gora s tremi vrhovi, vrh vodita dva, po težavnosti pri- uporabimo za vzpon in drugega za rampi, ki nam ob nekaj zavrtanih sve- se preko doline Frison spogleduje s merljiva normalna pristopa, ki imata sestop. Pristop po zahodnem grebenu drovcih ob uporabi vrvi nudi varno Pesarinskimi Dolomiti. Na vzhodni isto izhodišče. Tako lahko enega poteka v vršnem delu po nagnjeni plezanje v trdni skali. Drugi pristop, po katerem so šli prvopristopniki, vodi po polici na južni raz in po njem na vrh. Če želimo z zahodnega vrha nadaljeva- ti proti vzhodu na le meter višji glavni vrh, nas čaka še pol ure krušljivega grebenskega prečenja II. težavnostne stopnje.

Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot (mesta I.–II. težavnostne stopnje). Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada, plezalni pas, 30 m vrvi in nekaj zank za varovanje. Nadmorska višina: 2547 m Višina izhodišča: 1776 m Višinska razlika: 771 m Izhodišče: Manjše parkirišče pred odcepom kolovoza zahodno pod prelazom Cima Ciampigiotto. WGS84: N 46,487924, E 12,578653 Iz osrednje Slovenije se po gorenjski avtocesti peljemo proti Kranjski Gori, čez mejni prehod Rateče mimo Trbiža/ Tarvisio do Tolmeča/Tolmezzo, kjer nadaljujemo levo po dolini Tilmenta Sestop z Monte Brentonija, v ozadju gore nad Saurisom Foto: Matija Turk do kraja Villa Santina. V Villi Santini

 Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Pesarinski Dolomiti, Terza Grande, 2586 m Karnijske Alpe

Terza Grande je gora, ki nam, gledano najdrznejšo podobo. Z juga vodi nanjo Čeprav tehnično večinoma nezah- pozornosti. Z glavnega, jugozaho- s pašnikov planine Razzo, izmed vseh označen pristop, katerega težavnost teven, terja vzpon zaradi strmega dnega vrha se lahko, sledeč rdečim vrhov Pesarinskih Dolomitov kaže tik pod vrhom doseže II. stopnjo. terena in krušljive skale zvrhano mero pikam, povzpnemo še na severovzho- dni vrh, ki je nekoč celo veljal za najviš- jega (izpostavljeno plezanje II. stopnje).

Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot (mesta I.–II. težavnostne stopnje). Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada, plezalni pas, 30 m vrvi in nekaj zank za varovanje. Nadmorska višina: 2586 m Višina izhodišča: 1423 m Višinska razlika: 1163 m Izhodišče: Odcep makadamske ceste na višini 1423 m ob cesti Pian di Casa–Casera Razzo v Pesarin- ski dolini. WGS84: N 46,500629, E 12,638179 Iz osrednje Slovenije se po gorenjski avtocesti peljemo proti Kranjski Gori, čez mejni prehod Rateče mimo Trbiža/ Tarvisio do Tolmeča/Tolmezzo, kjer nadaljujemo levo po dolini Tilmenta do kraja Villa Santina. V Villi Santini zavijemo desno po dolini Canale di Gorto, kjer pri kraju Comeglians Mogočna Terza Grande s pašnikov nad planino Razzo Foto: Matija Turk

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |33| skupina Brentoni, Monte Brentoni, 2547 m (zahodni vrh), po zahodnem grebenu Karnijske Alpe

zavijemo desno po dolini Canale di Gorto, kjer pri kraju Comeglians zavijemo levo v Val Pesarino in nada- ljujemo po njej do izhodišča. Iz jugozahodne Slovenije je hitrejša pot po italijanski avtocesti mimo Vidma/ Udine v smeri proti Trbižu/Tarvisio. V kraju Carnia zavijemo z avtoceste levo na magistralno cesto za Tolmeč/ Tolmezzo. Koča: Koča (gostišče) Rifugio Tenente Fabrro, 1783 m, telefon +39 043 546 03 57. Časi: Izhodišče–Forcella Losco 20 min Forcella Losco–Forcella Camporos- so 20 min Forcella Camporosso–vstop v rampo Itinerari alpinistici dell'Ottocento. LEG, po poti št. 328, ki nas čez odprta, z pristop, ki vodi na vrh čez police in 1.45 h 2000. macesni posejana travnata pobočja južni raz). Po rampi, kjer je zavrtanih Rampa–vrh 30 min Zemljevid: Sappada - S. Stefano privede pod skalnato zahodno vznožje več svedrovcev (II.), dosežemo Sestop 2 h Forni Avoltri, Tabacco 01, 1 : 25.000. Brentonija. Na višini 2074 m se od gruščnato grapo pod vrhom, po njej Skupaj 4.25 h Vzpon: S parkirišča se podamo po glavne poti desno odcepi označena pa pridemo na južni greben (možici na Sezona: Kopni letni časi. poti št. 332, ki do sedla Forcella stezica, ki vodi najprej v lepih okljukih njem označujejo pristop preko južnega Vodnika: Andrej in Urška Stritar: Losco, 1778 m, poteka po kolovozu. po travah potem pa nas po grušč- raza). Zavijemo levo, do vrha je le še Karnijska potepanja, vodnik po gorah. Od tu dalje gremo levo čez pašnike do natem in skalnatem svetu (mesta I.) nekaj korakov. Kibuba 2006; Caterina Ferri et al.: sedla Forcella Camporosso, 1913 m, privede do nagnjene rampe pod vrhom Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Alpi Carniche e Dolomiti Friulane, kjer je razpotje. Nadaljujemo levo (med vzponom se desno odcepi Matija Turk

 Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Pesarinski Dolomiti, Terza Grande, 2586 m Karnijske Alpe

zavijemo levo v Val Pesarino in nada- ljujemo po njej do izhodišča. Iz jugozahodne Slovenije je hitrejša pot po italijanski avtocesti mimo Vidma/ Udine v smeri proti Trbižu/Tarvisio. V kraju Carnia zavijemo z avtoceste levo na magistralno cesto za Tolmeč/ Tolmezzo. Časi: Izhodišče–prelaz Passo di Mimoias 1.30 h Prelaz Passo di Mimoias–prelaz Passo di Oberenghe 30 min Prelaz Passo di Oberenghe–vrh 2 h Sestop 3.30 h Skupaj 7.30 h Sezona: Kopni letni časi. Vodnika: Andrej in Urška Stritar: Karnijska potepanja, vodnik po gorah. Vzpon: S parkirišča po gozdni cesti Terzo Grande, 2586 m, nadaljujemo vstopimo v skalnat svet. Steza se Kibuba 2006; Caterina Ferri et al.: Alpi sledimo markacijam poti št. 203 do vodoravno do poti, po kateri se desno spretno izmika težavnim mestom in Carniche e Dolomiti Friulane, Itinerari planine Casera Mimoias, 1623 m, strmo vzpnemo na prelaz Passo di šele zadnjih 30 metrov pod vrhom nas alpinistici dell'Ottocento. LEG, 2000. kjer zavijemo levo na pot št. 202, ki Oberenghe, 2081 m. Sledi rahel spust pričaka grapa II. težavnostne stopnje, Zemljevid: Sappada - S. Stefano nas vodi čez prelaz Passo di Mimoias, v levo, nato pa nas steza usmeri levo v po kateri dosežemo vrh. Forni Avoltri, Tabacco 01, 1 : 25.000. 1976 m. S prelaza, kjer prvič uzremo strmo travnato pobočje, vrh katerega Sestop: Sestopimo po poti vzpona.

Matija Turk

|34| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Pesarinski Dolomiti, Monte Creta Forata, 2462 m Karnijske Alpe

Monte Creta Forata je kljub divjemu zagruščeni polici, ki diagonalno sappadske strani (izhodišče je zaselek Vzpon iz Pesarinske doline, ki ga videzu dostopna brez večjih težav. preseka severno steno. Običajno Cima Sappada), kjer je vzpon nekoliko opisujemo, je zaradi slabe in strme Ključ vzpona se skriva v široki se pohodniki nanjo povzpnejo iz krajši in predvsem neproblematičen. poti precej naporen in ob potrganih varovalih lahko tudi nevaren. Primeren je za ljubitelje lovskih poti, za izkušene gornike, ki jim zaraščene in podrte poti ne povzročajo preglavic.

Zahtevnost: Zahtevna označena pot. Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada. Nadmorska višina: 2462 m Višina izhodišča: 970 m Višinska razlika: 1492 m Izhodišče: Manjše parkirišče pri zaselku Culzei ob cesti Pesaris-Pian di Casa v Pesarinski dolini. WGS84: N 46,525, E 12,711916 Iz osrednje Slovenije se po gorenjski avtocesti peljemo proti Kranjski Gori in čez mejni prehod Rateče mimo Trbiža/ Tarvisio do Tolmeča/Tolmezzo, kjer nadaljujemo levo po dolini Tilmenta do kraja Villa Santina. V Villi Santini zavijemo desno po dolini Canale di Gorto, kjer pri kraju Comeglians zavijemo levo v Val Pesarino in po njej nadaljujemo do izhodišča. Monte Cimon (levo) in Monte Creta Forata (desno). Na obzorju Julijske Alpe. Foto: Matija Turk

 Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Pesarinski Dolomiti, Monte Siera, 2443 m, zahodni pristop Karnijske Alpe

Elegantna skalnata piramida Monte plezanje ni tuje. Dva različna normalna polno lahkotnega poplezavanja in Sappadsko kotlino in na mejni greben Siere predstavlja resnično pravi cilj pristopa, ki imata za izhodišče planino čudovitih razgledov. Vzpon nanjo karnijskih gora nad njo, nad katerimi za izkušenega gornika, ki mu lažje Siera, omogočata prečenje gore, nas nagradi s pogledom v idilično kraljuje Monte Peralba.

Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot (alpinistični vzpon II. težavnostne stopnje). Oprema: Običajna oprema za visokogor- je, čelada, plezalni pas, 30 m vrvi in nekaj zank za varovanje. Nadmorska višina: 2443 m Višina izhodišča: 970 m Višinska razlika: 1473 m Izhodišče: Manjše parkirišče pri zaselku Culzei ob cesti Pesaris-Pian di Casa v Pesarinski dolini. WGS84: N 46,525, E 12,711916 Iz osrednje Slovenije se po gorenjski avtocesti peljemo proti Kranjski Gori in čez mejni prehod Rateče mimo Trbiža/ Tarvisio do Tolmeča/Tolmezzo, kjer na- daljujemo levo po dolini Tilmenta do kraja Villa Santina. V Villi Santini zavijemo desno po dolini Canale di Gorto, kjer pri kraju Comeglians zavijemo levo v Val Pesarino in po njej nadaljujemo do izhodišča. Iz jugozahodne Slovenije je hitrejša pot Monte Siera nad Sappado Foto: Matija Turk po italijanski avtocesti mimo Vidma/

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |35| Pesarinski Dolomiti, Monte Creta Forata, 2462 m Karnijske Alpe

Iz jugozahodne Slovenije je hitrejša pot po italijanski avtocesti mimo Vidma/ Udine v smeri proti Trbižu/Tarvisio. V kraju Carnia zavijemo z avtoceste levo na magistralno cesto za Tolmeč/ Tolmezzo. Časi: Zaselek Culzei–odcep poti št. 321 1.15 h Odcep poti št. 321–Forcella Creta Forata 2 h Forcella Creta Forata–vrh 1.30 h Sestop 4 h Skupaj 8.45 h Sezona: Kopni letni časi. Vodnika: Andrej in Urška Stritar: Karnijska potepanja, vodnik po gorah. Kibuba 2006; Caterina Ferri et al.: Alpi Carniche e Dolomiti Friulane, Itinerari smerokaz usmeri desno na pot št. ki se skozi gozd povzpne na travnato pripelje na sedlo Forcella Creta alpinistici dell'Ottocento. LEG, 2000. 321, ki vodi na sedlo Forcella Creta sedlo Col di Siera, 1670 m. Sledijo Forata. Sledi nekaj spusta nato pa Zemljevid: Sappada–San Stefano Forata, 2099 m. Pot je ozka in nekaj spusta po zaraščeni poti, zavijemo desno na pot št. 323. Sledi Forni Avoltri, Tabacco 01, 1 : 25.000. slabo uhojena. Preko prepadnih, z ponovni vzpon in prečenje travnate- vzpon po melišču in nato levo na Vzpon: S parkirišča se za sme- rušjem poraslih pobočij (jeklenice) ga, od plazov razdejanega pobočja, široko gruščnato gredo in polico, ki rokazom odpravimo po kolovozni nas privede do krušljive grape z kjer nam smer po uničeni poti kažejo poteka čez severno steno. Polica poti, ki vodi najprej čez travnike, uničeno potjo in potrganimi jekle- možici. Ko naposled dosežemo rob nas udobno pripelje na greben, po nato pa skozi gozd na prelaz Passo nicami. Ob pomoči prosto visečih pobočja, postane pot končno lepša katerem se desno povzpnemo na vrh. Siera, 1592 m. Pod prelazom nas jeklenic dosežemo nadaljevanje poti, ter nas čez gorske trate in melišča Sestop: Sestopimo po poti vzpona.

Matija Turk

 Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Pesarinski Dolomiti, Monte Siera, 2443 m, zahodni pristop Karnijske Alpe

Udine v smeri proti Trbižu/Tarvisio. V kraju Carnia zavijemo z avtoceste levo na magistralno cesto za Tolmeč/ Tolmezzo. Časi: Zaselek Culzei–planina Casera Siera 1.30 h Planina Casera Siera–vstopni žleb 45 min Vstop–vrh 1.30 h Sestop 3.15 h Skupaj 7 h Sezona: Kopni letni časi. Vodnika: Caterina Ferri et al.: Alpi Carniche e Dolomiti Friulane, Itinerari alpinistici dell'Ottocento. LEG, 2000; Paolo Salvini: Dolomiti, le più belle cime del Cadore. Edizioni Grafica Sanvitese, 2005. katerim poiščemo nadaljevanje poti. Sestop: Sestopimo po smeri vzpona (II, klin z vrvno zanko), ki predstavlja- Zemljevid: Sappada - S. Stefano Strmo se vzpenjamo med rušjem do ali po jugovzhodnem pristopu. ta ključno mesto. Nadaljujemo po Forni Avoltri, Tabacco 01, 1 : 25.000. odcepa stezice na levi, ki nas privede V slednjem primeru sestopimo z vrha lažjem svetu po žlebu navzdol, kjer Vzpon: S parkirišča se za smeroka- do grape v zahodni steni, po kateri proti vzhodu po strmem in zagrušče- nas tik pred koncem pričaka še eno zom odpravimo po kolovozni poti, ki poteka nadaljnji vzpon. Po grapi nem pobočju. Nadaljujemo po žlebu, sitno mesto, izpostavljena prečka nad vodi najprej čez travnike, nato pa skozi plezamo do njenega konca (vmesno v nadaljevanju moramo biti pozorni globoko zarezano razpoko. Po stezi gozd na prelaz Passo Siera, 1592 m. ključno mesto z oceno II+ je zavaro- na oznake, ki nas usmerijo levo na čez melišče in rušje se vrnemo nazaj Na vrhu prelaza stoji na pašnikih na vano z nekaj velikimi klini in vrvjo), kjer travnato sedelce. Dalje proti levi v do planine Siera in po kolovozu do desni stan planine Casera Siera, za nas do vrha čaka še kratek greben. žleb. Sledita dva ozka, strma kamina izhodišča.

Matija Turk

|36| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Kamniško- Storžič, 2132 m, iz Mač Savinjske Alpe

Najbolj obiskana, vendar ne najlažja pot na Storžič. Priljubljena je tudi zaradi Planinskega doma na Kališču, ki nam približno na polovici poti nudi počitek in okrepčilo.

Zahtevnost: Zahtevna označena pot. Zgornji del poti od Kališča na Storžič je v mokrem ponekod nevaren za zdrs. Oprema: Oprema za visokogorje, čelada. Nadmorska višina: 2132 m Višina izhodišča: 600 m Višinska razlika: 1532 m Izhodišče: Označeno parkirišče nad vasjo Mače. WGS84 N 46,3131, E 14,4187 Sem se pripeljemo tako, da gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj vzhod, gremo v smer Kranja, kjer na začetku mesta zavijemo desno proti Jezerskemu, nato pa v vasi Tupaliče zavijemo levo ter skozi Preddvor pridemo do vasi Mače. Koča: Planinski dom na Kališču, 1534 m, telefon 041 614 586. Časi: Mače–Planinski dom na Kališču 2.30 h Na Storžiču je poleti veliko planincev. Foto: Andreja Tomšič

 Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Kamniško- Storžič, 2132 m, po grebenu čez Psico Savinjske Alpe

Do planine Velika Poljana je to lahko z nezahtevnim sestopom Oprema: Oprema za visokogorje, Izhodišče: Vas Povlje. WGS84: večinoma senčen ogrevalni vzpon, čez planino Javornik naredimo tudi čelada, plezalni pas, samovarovalni N 46,3296, E 14,3768 nato pa prijetno poplezavanje, vendar krožno. komplet. Gorenjsko avtocesto zapustimo na z zanesljivim korakom in brez vrtogla- Nadmorska višina: 2132 m izvozu Kranj vzhod, kjer vozimo v smeri vice, po grebenu čez Psico. Občasno Zahtevnost: Zelo zahtevna označena Višina izhodišča: 710 m Kranja in na začetku mesta zavijemo so nam v pomoč tudi varovala. Turo pot. Višinska razlika: 1422 m proti Jezerskemu. V vasi Tupaliče zavijemo levo v Preddvor in naprej v Bašelj. Nadaljujemo po glavni cesti do križišča (desno odcep za Babni Vrt), nato naravnost in čez nekaj deset metrov pridemo na naslednje križišče, kjer zavijemo desno v Povlje. Na koncu vasi je manjše parkirišče pri križišču dveh cest. Z Gorenjske se sem pripe- ljemo tako, da zapustimo avtocesto na izvozu Kranj zahod ter se usmerimo proti Golniku. V Tenetišah zavijemo desno proti Trsteniku in od tam naprej proti Bašlju. Kmalu se levo odcepi cesta v Povlje. Koča: Zavetišče Velika Poljana, 1383 m, telefon 04 25 77 370. Časi: Povlje–Velika Poljana 2 h Velika Poljana–Storžič 2.30 h Storžič–planina Javornik–Povlje 3–3.30 h Skupaj 7.30–8 h Greben, po katerem poteka zavarovana pot čez neizrazit vrh Psica. Foto: Andreja Tomšič Sezona: Kopni letni časi.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |37| Kamniško- Storžič, 2132 m, iz Mač Savinjske Alpe

Planinski dom na Kališču–Storžič 1.45 h Sestop 3.30 h Skupaj 7–8 h Sezona: Kopni letni časi. Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Ka- mniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevida: Storžič in Košuta, PZS, 1 : 25.000; Karavanke – osrednji del, PZS, 1 : 50.000. Vzpon: S parkirišča gremo nazaj do ceste, po kateri nadaljujemo slabe pol ure, nato zavijemo levo (oznake Kališče). Pot se po prečenju potoka strmo vzpne. Markacije nas po kolovozih, gozdnih vlakah in poteh vodijo zložno navzgor skozi gozd. Višje Nadaljujemo po širokem grebenu proti na greben. Kasneje se usmerimo na označeno, strmo gozdno pot se začnemo v ključih strmo vzpenjati Bašeljskemu vrhu, 1744 m, in nato na južno stran. Tu je, predvsem v proti Laškemu in mimo partizan- sprva skozi gozd, ki postaja vedno pred njim zavijemo levo na Bašeljski mokrem, potrebna posebna pazlji- ske bolnišnice Košuta. Iz Laškega redkejši, in kmalu pridemo na planino preval, 1630 m. Tam nas smerokaz vost, saj je ta del nevaren za zdrs. Višje imamo skozi Bašelj do izhodišča v Kališče, kjer se nam z leve priključi pot usmeri v strmo pobočje vršnega dela strmina popusti, pot pa se nadaljuje po Mačah še približno 3 kilometre hoje iz Bašlja in Laškega. Desno po poti v Storžiča. Pot vodi med ruševjem in grebenu do vrha. po cesti. 15 minutah dosežemo Planinski dom skalovjem na začetku bolj po severni Sestop: Sestopimo po isti poti ali na Kališču, 1534 m. strani, nato nas po 30 minutah pripelje pa gremo na planini Kališče desno Andreja Tomšič

 Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Kamniško- Storžič, 2132 m, po grebenu čez Psico Savinjske Alpe

Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Ka- mniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevida: Storžič in Košuta, PZS, 1 : 25.000; Karavanke – osrednji del, PZS, 1 : 50.000. Vzpon: S parkirišča se usmerimo na pešpot med obema cestama, ki se začne zmerno do strmo vzpenjati skozi gozd po jugozahodnih pobočjih Storžiča. Po 45 minutah hoje nas pripelje na uravnavo, kjer na razpotju zavijemo na levo pot v grapo (desno planina Javornik, 1392 m). Nad grapo se strmo vzpenjamo v ključih (vmes razpotje, levo pot v Zalog). Kmalu dosežemo travnike Velike Poljane. Nadaljujemo proti Mali Poljani, na ponovno v gozd in se začne strmo v zadnjem delu se ob pomoči varoval strmih travnatih pobočjih jugozaho- robu planine, tik preden se pot začne vzpenjati. Nadaljuje se po travnatem še nekajkrat strmo povzpnemo. Malo dne grape Storžiča med jugozahodnim spuščati, pa v križišču zavijemo ostro pobočju do razglednega grebena, ki pod vrhom se nam z desne priključi grebenom na levi in grebenom Psice desno na označeno pot, ki vodi proti je vedno bolj izpostavljen, kmalu pa pot od planine Javornik. Po krajšem na desni. Nato se grapa zoži, mi gremo Psici, 1769 m. dosežemo tudi neizrazit vrh Psica. vzponu po vršnem pobočju Storžiča v rahlo levo do planine Javornik. Tam Pot se naprej strmo vzpenja, nato Sledita rahel spust in nadaljevanje nekaj minutah dosežemo vrh. zavijemo na razpotju desno navzdol, zavije rahlo desno, kjer strmina po grebenu, kjer se vzpenjamo in Sestop: Nekaj minut sestopamo po gremo nekaj metrov po grapi, nato pa nekoliko popusti. Na razpotju zavijemo spuščamo, v pomoč nam je tudi nekaj poti vzpona, potem zavijemo levo na po strmi gozdni poti do izhodišča. levo (desno lažja pot na Storžič). varoval. Z leve se nam priključi pot označeno pot proti planini Javornik. Pot poteka sprva v ruševju, nato gre skozi Žrelo. Nadaljujemo po grebenu in Do planine sestopamo najprej po Andreja Tomšič

|38| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Kamniško- Storžič, 2132 m, skozi Žrelo Savinjske Alpe

Edina označena pot čez severno po zelo zahtevnih označenih poteh. pa nas s pravimi plezalskimi užitki. pozanimajmo o razmerah na poti. steno Storžiča je gotovo želja Pot zahteva stalno pozornost, tako V grapah lahko ostane sneg tudi še v Običajen sestop je po poti čez Škarjev vsakega gornika, ki obvlada hojo pri vzponu kot pri sestopu, nagradi začetku poletja, zato se pred vzponom rob.

Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot. Pot po grapi je v mokrem nevarna za zdrs. Oprema: Oprema za visokogorje, čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet. Nadmorska višina: 2132 m Višina izhodišča: 1123 m Višinska razlika: 1009 m Izhodišče: Dom pod Storžičem. WGS84: N 46,3586, E 14,3906 Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Ljubelj, nato pred bencinsko črpalko zavijemo desno v Tržič. Na koncu Tržiča se usmerimo desno proti Lomu pod Storžičem ter peljemo skozi Lom in Grahovše (do tu je asfalt) do parkirnega prostora v bližini doma. Do doma gremo lahko tudi po markirani poti od zgornjega dela Lomske doline, ki vodi večinoma čez senožeti. Koča: Dom pod Storžičem, 1123 m, telefon 051 871 642. Časi: Dom pod Storžičem–čez Žrelo– Po poti skozi Žrelo Foto: Oton Naglost Storžič 3 h

 Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Kamniško- Storžič, 2132 m, po jugozahodnem grebenu Savinjske Alpe

Eden najlepših pristopov, kjer nam Pogosto je čas vzpona daljši, kot razgledih. Vzpon po tej poti je pripo- mesecih vzpon precej naporen zaradi več kot polovico poti kot na dlani ležijo je predvideno, saj se na grebenu ročljiv predvsem pozno spomladi, ko vročine. kraji in vrhovi na južni strani Storžiča. vedno znova ustavljamo in uživamo v skopni sneg, in jeseni, saj je v poletnih Zahtevnost: Zahtevna neoznačena pot. Pot je v spodnjem, označenem delu nezahtevna, zgornji neoznače- ni del pa je zahteven in predvsem v mokrem je na strmih travah nevarnost zdrsa. Oprema: Oprema za visokogorje, čelada. Nadmorska višina: 2132 m Višina izhodišča: 815 m Višinska razlika: 1317 m Izhodišče: Zaselek Laško. WGS84: N 46,3298, E 14,3988 Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj vzhod, kjer gremo v smeri Kranja in na začetku mesta zavijemo proti Jezerskemu. V vasi Tupaliče gremo levo v Preddvor in naprej v Bašelj, kjer zavijemo desno do vasice Laško. Po slabši makadamski cesti nadaljujemo še dober kilometer in pol do manjšega parkirišča (levo odcep kolovoza proti sv. Lovrencu), nekoliko naprej pa se začne naša markirana Vzpon po travnatem jugozahodnem grebenu na Storžič Foto: Andreja Tomšič pot.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |39| Kamniško- Storžič, 2132 m, skozi Žrelo Savinjske Alpe

Storžič–Škarjev rob–Dom pod Storžičem 2.30 h Skupaj 5.30 h Sezona: Kopni letni časi. Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Ka- mniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevida: Storžič in Košuta, PZS, 1 : 25.000; Karavanke – osrednji del, PZS, 1 : 50.000. Vzpon: S parkirišča gremo v smeri Storžiča skozi Žrelo in čez Škarjev rob. Najprej hodimo vzporedno s cesto, nato na koncu planine Jesenje zavijemo levo, po nekaj minutah na razcepu poti pa strmo desno (naravnost pot čez Škarjev rob). Pot poteka naprej skozi gozd, nato po jo preplezamo s pomočjo varoval. Sestop: Z vrha se usmerimo severo- Škarjev rob. Pot se zložno spušča meliščih do grape Žrelo, kjer se začne Z desne se nam priključi pot čez Psico, zahodno po strmem vršnem pobočju po grebenu in ob njem in na razpotju zahtevnejši del. 1769 m, mi pa nadaljujemo levo po v smeri Škarjevega roba. Po nekaj (naravnost Javorniški preval, 1465 Na začetku se vzpenjamo po desni občasno precej ozkem in izposta- minutah hoje pot zavije rahlo levo m) zavije levo v gozd. V ključih ji strani grape, pot je strma. V pomoč vljenem grebenu. Proti vrhu se nam z in navzdol v strmo grapo, kjer nam sledimo do planine Jesenje in naprej nam je nekaj varoval. Višje zavijemo desne priključi pot s planine Javornik, je v pomoč tudi nekaj varoval. Ko do Doma pod Storžičem oziroma levo, nato pa se vrnemo v grapo, po 1392 m. Po nekaj minutah krajšega prečimo grapo, pridemo do melišča, parkirišča. kateri se nato povzpnemo do vrha vzpona po vršnem pobočju pridemo po robu katerega strmo sestopimo Žrela. Na koncu grape je stena, ki na vrh Storžiča. do ruševja in po njem do grebena Andreja Tomšič

 Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Kamniško- Storžič, 2132 m, po jugozahodnem grebenu Savinjske Alpe

Koča: Planinski dom na Kališču, 1534 m, telefon 041 614 586. Časi: Laško–Storžič 3.30 h Storžič–Laško 3 h Skupaj 6.30 h Sezona: Kopni letni časi. Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Kam­ niško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevida: Storžič in Košuta, PZS, 1 : 25.000; Karavanke – osrednji del, PZS, 1 : 50.000. Vzpon: Na začetku parkiri- šča opazimo markirano pot proti Lovrencu nad Bašljem, 892 m, (naravnost Kališče), kjer začnemo z vzponom. Kmalu na odcepu zavijemo desno na sedlo med Lovrencem in od klopce najdemo slabo opazno severozahodu do uravnave na jugo- poti s planine Javornik, 1392 m, ki ji masivom Storžiča (levo cerkev sv. stezo, ki pelje v pobočje in je višje zahodnem grebenu. Pot sledi temu sledimo še nekaj minut do vrha. Lovrenca). S sedla vodi označena dobro sledljiva. Po njej se vzpnemo grebenu, nato pa se ponovno usmeri Sestop: Sestopamo po označeni poti pot severno strmo navzgor po gozdu, strmo rahlo desno navzgor okrog na travnata južna pobočja, da se mimo Planinskega doma na Kališču, nato po travnatem grebenu do vezne roba Široke doline in po travnatem izogne težko prehodnemu ruševju. 1534 m, do planine Kališče. Tam poti Kališče–planina Javornik, ki jo grebenu, ki omejuje Široko dolino Nad njim nadaljujemo čez nekaj nizkih zavijemo desno in se po poti skozi prečimo. Na tem delu nas pričaka na zahodu. Skozi zaplate nizkega skalnih skokov. Ko pridemo spet na strm gozd, mimo partizanske bolnice klopca z lepim razgledom. Levo smrečja in ruševja se vzpenjamo proti greben, se pot priključi označeni Košuta, vrnemo nazaj v Laško.

Andreja Tomšič

|40| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 INTERVJU Digitalizacija naših planinskih poti Pogovor z Andrejem Stritarjem Marjan Žiberna

ndreja Stritarja1 tistim, ki niso ravno novopečeni bralci Planinskega vestnika, ni treba A prav podrobno predstavljati. V uredništvu je bil kot namestnik glavnega urednik dejaven dobrih 11 let; s tega mesta se je poslovil jeseni leta 2012. Sicer pa je njegovo življenje s hribi povezano že več kot štiri desetletja. Sprva je bil dejaven kot alpinist, nato pa je ostal zaprisežen raziskovalec malo znanih brezpotij, a mu niso tuje tudi ustaljene poti. Je avtor in soavtor več priljubljenih planinskih vodnikov. Z doktorjem strojništva, zaposlenem na mestu direktorja slovenske Uprave za jedrsko varnost, ki z videzom in energijo ne kaže svojih 61 let, sva se v pogovoru omejila na digitalizacijo. Leta 2012 je Andrej Stritar Foto: Urška Stritar sprotno dopolnjujejo. Kakšen pa je cilj bil namreč pod njegovim vodstvom digitalizacije katastra planinskih poti? uspešno zaključen desetletni projekt Končni cilj je pripraviti lep spletni digitalizacije vseh Planinskih vestnikov od zemljevidi, baze podatkov in vodenje pregled poti, ki bo na voljo komurkoli. začetka izhajanja leta 1895, zdaj pa pri projektov. Povedati moram, da gre za Planinska društva v vseh velikih hribo- PZS vodi projekt digitalizacije katastra projekt, ki ima že dolg rep. Že vsaj pred vskih državah, Švici, Avstriji in Nemčiji, v slovenskih planinskih poti; teh je skupno dobrim desetletjem je nekaj navdušencev manjši meri tudi v Italiji, imajo na svojih okoli 10.000 kilometrov. V mislih pa ima menilo, da bi z napravami GPS posneli spletnih straneh napravljen prikaz pla- še nekaj drugih tovrstnih izzivov. sledi vseh planinskih poti pri nas, jih dali ninskih poti. To je bil naš svetel zgled, ki na kup in napravili spodoben kataster ga nadgrajujemo še z nekaterimi svojimi Ko je bila zaključena digitalizacija planinskih poti. To je nastajalo na bolj idejami. Zdaj se mučimo s čiščenjem po- Planinskega vestnika, ste v intervjuju ali manj posrečen način. K projektu je datkov, da bi napravili za širše množice povedali, da vas je 'navdihnil' National prispevalo tako rekoč stotine prostovolj- prijazen digitalni prikaz poti, ki bo prišel Geographic, ki je že pred dvajsetimi cev, večinoma markacistov. Ko sem pred prav tudi markacistom. leti ponudil bralcem na zgoščenkah kakšnim poldrugim letom prišel zraven, skenirane vsebine vseh arhivskih je bilo delo razdeljeno med 15 področnih Ali to pomeni, da si bo nekdo, ki želi izvodov revije. Od kod pa je prišla urednikov po Sloveniji. Nihče ni točno opraviti planinsko turo, s spletne pobuda za digitalizacijo planinskih poti? vedel, katere poti so bile že posnete, strani, kjer bo ta kataster naložen, Planinske zadeve me še vedno vznemirja- niti katera je zadnja verzija posnetkov. prenesel sled za želeno pot na svoj jo in ko sem končal z delom v uredništvu Videl sem, kje so šibkosti in kaj bi bilo GPS oziroma mobilni telefon? Vestnika, sem postal član odbora za treba narediti. Predlagal sem drugačen Dolgoročno vsekakor. Za obiskovalca zemljevide pri PZS. Vanj sem prišel ravno način dela, ki so ga sprejeli. Vse obstoječe gora bo imel kataster sprva uporabno v trenutku, ko so razpravljali o tem, kdo podatke smo združili in našli platfor- vrednost predvsem med pripravo na bi lahko skrbel za kataster planinskih mo – to je Geopedia (spletni zemljevid turo. Ko bo izbiral cilj, bo potreboval kar poti. Tam sem prvič slišal, kaj to sploh Slovenije www.geopedia.si, op. p.), kjer najboljše podatke, kako do njega priti. je, in zazdelo se mi je strašno zanimivo. so nas z veseljem vzeli zraven. Tako si bo lahko doma napravil traso Ugotovil sem, da so v njem združeni vsaj poti in opise posameznih odsekov ter si štirje moji hobiji – obiskovanje hribov, Rezultat digitalizacije Planinskega jih natisnil. Na spletnih straneh bodo na vestnika so na spletu enostavno voljo opisi odsekov in prikazi poti samih, 1 Vodja katastra planinskih poti dostopne vsebine vseh številk, ki se npr. v Google Earth, Google Maps ali na

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|41| sredstvi, pridobljenimi na javnih razpisih. Kako pa je v primeru katastra poti? Kdo izvaja digitalizacijo in kakšni so stroški? V zvezi z Vestnikom naj povem, da je bil najprej potreben relativno skromen znesek za osnovno programsko opremo po naših željah. Potem smo angažirali kakšnih 15 ljudi, ki so listali po starih Vestnikih in vnašali naslove vseh člankov. Ko smo zbrali nekaj denarja, nekaj tisoč evrov, smo naročili skeniranje starejših letnikov, ki so bili vezani v knjige. Jaz osebno pa sem poskeniral vse od leta 1951 do leta 1991. Vestniki iz tega obdobja se dobijo v antikvariatih in drugje, eden od naročnikov nam je dal na razpolago tudi bogat arhiv svojega 1 očeta. Te sem lahko razrezal, zato je bilo skeniranje razmeroma enostavno, saj je bilo že dovolj ta kup razrezanih papirjev dati v sodoben stroj, ki je celotno številko poskeniral naenkrat. Način dela pri digitalizaciji katastra pravzaprav še bolj temelji na prostovoljstvu. PZS je prosto- voljna organizacija, poti in infrastruktura se vzdržujejo in markirajo prostovoljno in

1 Mreža markiranih poti, ki jo gradimo v Geopediji. 2 Primer prikaza za uporabnike (v razvoju) 3 Porezen s Črne prsti Foto: Oton Naglost 2 4 Foto: Miran Hladnik

Geopediji. Ponekod v tujini so take rešitve Delo torej poteka na terenu z 3 že na voljo. V nadaljevanju projekta bomo odčitavanjem sledi poti z napravami obiskovalcem gora ponudili programsko GPS. Kako pa vam koristijo Geopedia, opremo za pametne mobilne telefone, Google Earth in druge spletne podobno tisti, ki jo uporabljajo naviga- oz. računalniške aplikacije? cijske naprave v avtomobilih. Tako si bo V prvi fazi je šlo za razdelitev Slovenije lahko denimo človek izbral za cilj Storžič na 15 teritorijev, vsak je imel, kot rečeno, iz Mač in telefon ga bo vodil do cilja. svojega urednika. Najprej so risali črte – potek poti po digitaliziranih ze- Kaj pa kvaliteta GPS-signala? Bo v mljevidih – nato pa je pred leti komisija hribih, kjer je konfiguracija terena za planinske poti kupila ročne naprave zahtevnejša, vselej ustrezna? GPS. Večina poti je zdaj posnetih na Z izjemo sotesk je kvaliteta signala ta način. Sicer se pa da poti marsikje dobra ali zelo dobra. Sotesk pa konec zelo dobro narisati s pomočjo ortofoto koncev pri nas ni prav veliko. posnetkov. Vsa Slovenija je poslikana iz zraka, posnetki so prosto dostopni na Katere so glavne težave, s Geopediji. Na posnetkih se marsikje zelo katerimi se srečujete pri delu? dobro vidi potek neke steze in tam je Koordinacija med ljudmi, to je najbolj treba le preprosto vrisati črto. Osnova zahtevno! Tehnična plat je resda izziv, je torej GPS sled, narejena na terenu, ki ampak manjši kot koordinacija. Imamo se nato še uskladi z ortofoto posnetki. precej ljudi, ki zagnano delajo, težava GPS namreč ni povsod čisto natančen, pa je naše medsebojno komuniciranje in lahko ga "odnese" in v takih primerih so usklajevanje. Nekdo nekaj napravi, a ima ortofoto posnetki zelo dobrodošli. vse pri sebi, ne da bi drugim povedal za to. Nekdo se trudi, da napravi neko Digitalizacijo Planinskega vestnika stvar, potem pa izve, da je to pred njim ste prostovoljno izvajali člani PZS ob naredil že nekdo drug … le majhnih stroških, ki ste jih krili s

|42| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 prav je, da na tak način sami naredimo poti. Ideja je namreč, da bi nekoč prešli tudi kataster. Stroškov za zdaj s tem ni na številčenje poti, tako kot imajo to skoraj nobenih. Geopedia nam je dala urejeno Italijani in Avstrijci. V zvezi s svojo platformo na uporabo zastonj, pod tem obstaja precej pomislekov in težav. pogojem, da lahko, ko bomo mi objavili Pred kratkim smo razvijali spletno kataster poti, tudi oni te poti objavijo kot stran za prikaz poti, pri čemer se je del vsebin Geopedije. Vsi drugi, vključno pojavil problem, na katerega prej sploh s področnimi uredniki, delamo brezplač- nismo pomislili – v kakšnem vrstnem no, povrnejo nam le manjše materialne redu izpisati obstoječi seznam poti? stroške. Šele v zadnjih mesecih imamo V kakšnem vrstnem redu na primer iz- na PZS sodelavko, ki dnevno skrbi za pisati poti v predelu Zahodnih Karavank kataster. Bo pa kataster morebitnim med tromejo in Jezerskim? Te stvari drugim komercialnim uporabnikom na bomo morali na tak ali drugačen način voljo pod določenimi pogoji. V zadnjih rešiti. Kdaj bo vse končano? Nikoli, kajti mesecih smo imeli nekaj takih primerov. vedno bo treba podatke dopolnjevati s Tudi zadnje karte, ki jih izdaja PZS, so spremembami na terenu! Pomemben že narejene na osnovi podatkov iz tega mejnik pa bo, ko bomo imeli "zgrajene" katastra. Za njihovo izdelavo je kartograf vse poti in bomo lahko rekli: "PZS ima 4 uporabil to podlago. vse svoje poti javno objavljene na svoji spletni strani!" Lani sem načrtoval, da bi tako ali drugače povezano s tem ciljem Kdaj bo digitalizacija poti to lahko dosegli že letošnjega januarja. in so podatki na razpolago pri naših predvidoma zaključena? A se je zataknilo, stvari gredo počasneje, planinskih društvih. Recimo dostop do Za zdaj so digitalizirane vse pohodne kot si želim. Računam, da bomo med že obstoječe baze s podatki o kočah ob poti v Sloveniji, ampak v smislu letošnjim letom postopoma vnesli in dali tej poti, podatki o aktualnih izletih za ta odsekov – to je pot od izhodišča od v uporabo večino poti. cilj, o vremenu, morebitnih poškodbah prvega razcepa, pa od tam do nasle- ali zaporah poti pa tudi dostop do vsega, dnjega odcepa … Ampak tak popis poti Bo baza planinskih poti povezana še kar je o tem cilju bilo kdaj napisanega za običajnega uporabnika ni uporaben. s kakšnimi drugimi, z njimi smiselno v Planinskem vestniku. Z enostavnim Odseke je treba združiti v smiselne za- povezanimi spletnimi vsebinami? klikom boš lahko izbral članek v eni od ključene poti. Take združitve, "gradnje", Seveda, to je edino smiselno ob vseh številk revije od leta 1895 naprej in si ga se počasi zaključujejo, do zdaj so današnjih tehnologijah! Če se kdo želi ogledal na zaslonu. opravljene v okoli 95 odstotkih primerov. odpraviti na primer na Stol, se mu bo Zdaj bomo šli počasi v objavo, to bo pri ogledu zemljevida oziroma želene Pred časom ste omenili, da bi bilo dobro pomembna faza. Sledilo bo številčenje poti na zaslonu ponudilo še vse, kar je digitalizirati in brezplačno ponuditi na spletu tudi vse stare zemljevide in knjige, ki jih je izdala založba PZS in niso več v komercialni prodaji. Res sem to predlagal, a ko sem prevzel kataster, sem dal te stvari na stran. To je izziv za Odbor za založništvo in informa- tiko oz. za Planinsko založbo. Naj povem, da sem predlagal tudi, da se celotna spletna stran PZS precej spremeni. Temelji predstavitve naj bi bili po mojem mnenju kataster poti, informacije o kočah, ki so na spletnih straneh že zdaj, in informacije o društvenih izletih. Predvsem pa je treba te vsebine med seboj temeljito in smiselno preplesti, jih povezati. Celotna stran PZS bi morala biti nekakšen portal z navodili za pomoč pri obisku gora. Vesel sem, da moje ideje z velikim razumevanjem posluša predsednik Rotovnik in jih tudi pomaga spravljati v življenje.

In še vprašanje za konec: ali imate v pripravi ali načrtu še kakšen klasičen, tiskan vodnik? Ne, niti ne. Veliko sem jih že napisal in imam že s pripravami ponatisov obstoje- čih precej dela. Pa po toliko letih je čas, da pobudo prevzamejo mlajši z novimi idejami in novo zagnanostjo. m

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|43| INTERVJU Zmanjšane zaloge in novi pristopi Pogovor s Slavico Tovšak Marjan Bradeško

lavica Tovšak je vodja Odbora članov, zato intenzivno razmišljamo o za založništvo in informiranje planinskih društvih in meddruštvenih (OZI) pri Planinski založbi odborih, ki bi jih prav tako morali SSlovenije (PZS). Ker odbor vključiti v sistem prodaje naših edicij. skrbi za Planinsko založbo in Planinski Tudi planinske koče so doslej premalo vestnik (PV), poleg še drugih področij, izkoriščeni potenciali. Upravljavci smo Slavici Tovšak postavili nekaj planinskih koč še vedno gledajo na vprašanj o prihodnosti založniške in edicije in zemljevide kot na dodatno izdajateljske dejavnosti, kar gotovo delo, ne vidijo pa v tem priložnosti za zanima tudi naše bralce. zaslužek in dopolnitev svoje ponudbe. Upravičeno bi pričakovali, da bodo na Odbor, ki pokriva področje primer PD, katerih koče so predsta- založništva, kartografije, Planinskega vljene v vodniku Razširjena slovenska vestnika in informiranja na splošno planinska pot (RSPP), med prvimi zdaj pri PZS deluje že tretje naročniki v prednaročilu. leto. Na katerem področju ste dosegli najvidnejši napredek? Veliko smo že slišali o celostni grafični Foto: Arhiv PV Odbor za založništvo in informiranje je podobi (CGP) in prenovi videza bil ustanovljen na osnovi statuta PZS. dela na področju kartografije, ki jo planinskih izdaj. Kako daleč ste s Kar nekaj časa je bilo treba, da se je or- pokriva urednik Andrej Stritar. Vsaka tem in v katero smer razmišljate? ganizacijsko in kadrovsko konsolidiral. edicija seveda zahteva veliko truda, S celostno grafično podobo se Posamezni odbori so se izkazali kot dela, dogovarjanja, pripravo finančne ukvarjamo že nekaj časa. Gre za zelo nepraktični, neučinkovito je postalo konstrukcije z vseh vidikov, razpisno zahteven projekt, saj mora CGP pokriti medsebojno komuniciranje, rezultati dokumentacijo, jezikovno in oblikovno vse edicije in seveda tudi zemljevide, niso bili zadovoljivi. Zato smo v novem obdelavo in še bi se kaj našlo. Posebno hkrati pa mora ohraniti našo planinsko mandatnem obdobju imenovali samo pozornost namenjamo popularizaciji prepoznavnost. Idejo razvijamo po- urednike, ki pripravljajo predloge in edicij PZS, za kar se zahvaljujemo stopno, najprej za področje vodnikov. usmeritve, o katerih potem odloči OZI, tudi PV. Vodnik RSPP, ki bo v oktobru na naših ki ga zato kadrovsko krepimo. Tako policah, bo že oblikovan po smernicah bomo lažje kos zahtevnim odločitvam, Slovenci smo planinski narod in trg nove CGP. ki jih sprejemamo. Uspelo nam je za planinsko knjigo gotovo obstaja. zmanjšati velikanske zaloge izdanih Pri PZS ste sicer izdali nekaj lepih Kako si predstavljate navezo edicij iz preteklih let, s pomočjo knjig, toda imam občutek, da bi sodobnih sredstev (splet, urednice PZ Mojce Stritar Kučuk ljudje ob primerni predstavitvi e-knjiga, e-kartografija [GAEA+]) smo zastavili privlačen in raznolik kupili še več tovrstne literature. in klasičnega tiska? kratkoročni in dolgoročni program, ki Tržišče je iz dneva v dan zahtevnejše. Obdobje samo klasičnega tiska je zajema izdajo različnih, tudi plezalnih Vsak dan je pri izdajanju planinskih minilo. V osnovi še ostaja, mimo tega vodnikov, se dotaknili zanimivega vodnikov in zemljevidov za najbolj ne moremo, vendar so nam vse bližje Planinskega zabavnika za najmlajšo po- obiskane predele naših gora večja tudi druge oblike. Eno izmed prioritet pulacijo, ki bo sopotnik že ustaljenim konkurenca, zato morajo biti edicije predstavlja postopno vključevanje knjig uspešnim programom Mladi planinec in zemljevidi, ki jih izdaja PZS, pre- in edicij iz lastnega založniškega pro- in Ciciban planinec, razmišljali o poznavni in drugačni od izdaj ostalih grama v sistem prodaje e-edicij. Uvod družinskem planinarjenju, planinskih založb. V zadnjih dveh letih smo naše v Julijske Alpe bo npr. že predstavljen popotovanjih od koče do koče, o tem, edicije začeli prodajati na 40 novih v e-obliki, za nekatere vodnike smo se da gremo v hribe z vlakom, o poči- prodajnih mestih. Prisotni smo v prav tako odločili, da bodo izšli samo tnicah v gorah doma in v tujini (mini večini športnih trgovin in tudi v LTO in v e-obliki ali v kombinaciji s klasično vodnički, ki zavzamejo malo prostora v TIC-ih. Opažamo, da se vsako leto pove- verzijo izdaje. Težimo k vzpostavitvi nahrbtniku in so cenovno ugodni) ter čuje prodaja v spletni trgovini. Bolj bi enotne aplikacije za uporabo na raču- zastavili temelje in programsko vizijo morali izkoristiti kupni potencial naši nalnikih in pametnih telefonih s čim

|44| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 obiskovalce, ki jih je v naših gorah da bi bilo prav, da ga dobivajo vsi čedalje več. Napori OZI bodo zato v planinski kadri, vsa PD, širšo pot prihodnje usmerjeni ravno v to, da pa mora najti tudi med družine. aktiviramo planinska društva in med- Če govorim v imenu mnogih PD in društvene odbore. posameznikov, ki se obračajo na nas, upoštevam načela in široko razve- In še zadnje vprašanje. Imate jano delo planinske organizacije ter izkušnje z našo revijo, saj ste vsebine PV v minulih letih, menim, bili tudi v uredniškem odboru. da bi kazalo nameniti planinski Kako vidite prihodnost revije organizaciji in njeni dejavnosti več v sklopu vseh dejavnosti, ki jih strani. To je pomembno tudi zato, odbor pokriva? ker so Obvestila odslej namenjena le Dobro poznam delo in dinamični zakonodajnim in uradnim objavam utrip uredniškega odbora PV. Tam ter svetovalnim člankom, na primer večjim obsegom vključenih planinskih se kujejo odločitve o nepozabnih priročnik za delo z društvi. Od časa vsebin. Drugo pomembno področje fotografijah in vsebinski zasnovi do časa bi lahko vsebino popestril je kartografija, kjer se odpira veliko vsake številke. OZI je pravkar sprejel tudi kakšen znanstveni članek, možnosti. Smernice Planinske zveze Slovenije prirejen za širše bralno okolje. Mnoge na področju planinskih medijev in zapise, ki niso bili objavljeni, so dala PZS je s svojimi povezavami (obilo sodelovanja z javnostmi, na osnovi tudi PD, komisije in posamezniki. planinskih društev, meddruštveni katerih bo uredništvo PV pripravilo Mislim, da bi si avtorji, katerih članki odbori) postavljena tako, da bi z Programsko zasnovo za naslednje niso uvrščeni v vsebinsko zasnovo močno založbo dosegla izjemen krog mandatno obdobje. V jesenskem PV, želeli prijazno obvestilo o usodi bralcev. Razmišljate o tej mreži? času bodo potekale široke razprave o njihovih predlogov. Dejstvo pa je, da Ta mreža je eden izmed temeljev, ki mu članarini za leto 2015, kjer bo treba moramo biti kot bralci PV, ki je v prvi je, vključno z učbeniki in izobraževalno argumentirano doreči vrste članarin. vrsti vendarle revija PZS, zadovoljni literaturo, namenjen ves spekter izdaj Vsekakor je naša obveza, da Vestnik, vsi: naključni bralci, redni naročniki, naše založbe. Z raznoliko in zanimivo najstarejšo slovensko revijo, ki bo člani uredniškega odbora PV, komisije vsebino ter oblikovno prijaznostjo kmalu praznoval visoki jubilej (120- in odbori PZS, meddruštveni odbori želimo pritegniti tudi tiste, ki se še letnico, op. ur.), ohranimo in število in seveda tudi planinska društva odločajo za planinstvo, in seveda tuje naročnikov še povečamo. Ocenjujem, oziroma njihovi člani. m

Mutant Vse smeri. Vse sezone. Nov nahrbtnik za alpiniste in plezalce.

Mutant 38

Mutant 28

Factory store d.o.o., Griže 125, 3302 Griže • Tel: 03 710 36 86 • E - mail: [email protected] • www.factorystore.si

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|45| VISOKA EVROPA Najvišji vrhovi evropskih držav Od Vatikanskega griča do Elbrusa Jože Drab

ako kot vzpon na Triglav pri dopust tako, da sva pri obisku kake Prav poseben primer je zgodba najvišje- nas so tudi v mnogih drugih evropske države v potovalni načrt vklju- ga vrha Norveške, namreč še 15 let nazaj državah popularni vzponi na čila tudi vzpon na najvišjo točko. Prav je za najvišjega veljal Glittertind, ki pa se T njihove najvišje vrhove, na zanimivo je bilo že načrtovanje, kaj šele mu je zaradi globalnega segrevanja na primer na Mont Blanc v Franciji ali na kasnejše osvajanje teh točk. Vsako je bilo vrhu stopil sneg in je tako le malenkost Grossglockner v Avstriji. Po drugi strani poglavje zase, polno vtisov in doživetij. zaostal za kamnitim sosednjim vrhom pa številni domačini ne vedo, kako se Nekateri vzponi na vrhove so bili le Galdhøpiggen onstran rečne doline. njihov najvišji vrh imenuje in kje sploh prijeten sprehod po travi, drugi pa resen je. Mnogi turisti se pri obisku tujih alpinistični vzpon. V sedmih letih sva Politično stanje kroji položaj najvišjih držav povzpnejo tudi na katero od njiho- prispela do konca. Obiskala sva vseh 47 V nekaterih državah sploh ne vedo, vih gora. Tako se poleg podobne akcije držav in se povzpela na njihove najvišje kateri je njihov najvišji vrh, in še vedno "Seven Summits", ki obsega vzpone na vrhove oziroma točke. Nekaj vrhov je potekajo razprave o višini posameznih vseh sedem najvišjih vrhov celin, vedno več ljudi odloča obiskati vse najvišje Še nekaj zanimivosti: vrhove evropskih držav. Pravzaprav ne Najvišji vrh Evrope – Elbrus, Rusija gre povsod za vrhove, temveč za najvišje Najtežje dosegljiv vrh – Dufourspitze, Švica točke, saj je meja ponekod ubirala svoja Najbolj obiskan vrh – Zugspitze, Nemčija čudna pota. Najbolj skrit vrh – Balanesti, Moldavija Najvišji vrhovi evropskih držav ("Europe Najlažje dosegljiv vrh – Dzjaržinskaja gara, Belorusija Countries' High Points") je projekt, ki Najnižji vrh – Vatikanski grič, Vatikan zahteva precej časa in kar nekaj gorni- Najbolj vojaški vrh – Maya Dagi, evropski del Turčije ških izkušenj. V soboto, 23. avgusta 2014, Najbolj samoten vrh – Halti, Finska sva ta projekt z vzponom na švicarski Dufourspitze verjetno kot prva Slovenca mejnih in so tako najvišji kar v dveh gričev. Pri tem izstopata Luksemburg zaključila popotnika in planinska državah: Korab na meji med Albanijo in in Danska. Pri prvem je najvišji vrh rob vodnika Andreja Tomšič in Jože Drab. Makedonijo in seveda Mont Blanc med njive, ki ni z ničimer obeležen, saj sma- Italijo in Francijo. Nekatere najvišje točke trajo za najvišjega bližnji grič s stolpom, Sedem let za vse vrhove držav so na pobočju vrha, ki je že v drugi ki je res za dva metra višji, a so nanj pri Za akcijo sva se odločila leta 2007, ko državi. Na primer v Monaku se povzpneš gradnji nasuli štiri metre zemlje. Še bolj sva stala na vrhu Galdhøpiggna na po številnih stopnicah (ali pa deloma zanimiva je Danska. Med prvimi tremi Norveškem. Le nekaj dni prej, ko sva bila z dvigalom) ter se sredi pobočja med najvišjimi griči, ki so zelo skupaj, so tudi na Kebnekaiseju na Švedskem, sva si stolpnicami nenadoma znajdeš na cesti, razlike le nekaj decimetrov, vse tri pa dejala, hej, zakaj pa ne bi s tem nadalje- ki je že na območju Francije. Podobno, le prekaša tri kilometre oddaljen grič, ki je vala. V naslednjih letih sva si organizirala brez stopnic, je na finskem Haltiju. sicer malenkost nižji, a je pridobil nekaj

Tik pod vrhom Moldoveanu (Romunija) Arhiv Jožeta Draba Pri zavetišču na vrhu Ben-Nevis (Velika Britanija) Arhiv Jožeta Draba

|46| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 umetne višine, ker so na njem pokopa- Seznam vseh držav po abecedi vali mrtve in postavljali velike gomile. Rang Država Najvišja točka v Evropi* Višina (m) Najvišja točka države izven Evrope** Tako to niso naravne višine in jih nisva 12 Albanija Maja e Korabit (Korab) 2764 upoštevala, obiskala pa sva jih vseeno. 8 Andora Coma Pedrosa, Pireneji 2942 Nekatere države imajo svoje najvišje 5 Avstrija Grossglockner, Alpe 3798 vrhove izven Evrope. Tako dejansko 39 Belorusija Dzjaržinskaja gara 345 najvišji vrh Danske leži na Grenlandiji 36 Belgija Signal de Botrange 694 (Gunnbjørn Fjeld), nizozemski vrh 21 Mali Maglić 2386 Vaalserberg pa je precej nižji od vulkana Bosna in Hercegovina Saba na Nizozemskih Antilih. Tudi 9 Bolgarija Rila, Musala 2925 Španija in Portugalska imata vrhova 28 Hrvaška Sinjal, Dinara 1831 na celini nekoliko nižja od vrhov na 27 Ciper Olimo (Mount Olympus ) 1952 španskih Kanarskih otokih, oziroma 29 Češka Snežka 1603 na portugalskih Azorih. Omejila sva se 18 Črna gora Zla Kolata (Maya e Keq) 2534 le na vrhove na celini, morda pa kdaj 45 Danska Møllehøj 170,86 Gunnbjørn Fjeld, 3694 m, Grenlandija v prihodnosti osvojiva tudi one druge. 41 Estonija Suur Munamägi 318 Začela sva že z vulkanom Teide na 31 Finska Halti 1324 otoku Tenerife (Kanarski otoki). 2 Francija Mont Blanc 4807 Za povrh sva se povzpela tudi na vrhove 10 Grčija Olimp 2919 držav, ki niso povsem evropske (Turčija) 33 Irska Carrauntoohil 1041 ali pa niso mednarodno priznane 23 Islandija Hvannadalshnúkur 2110 (Severni Ciper, Severna Irska) oziroma 2 Italija Monte Bianco (Mont Blanc) 4807 so kolonije (Gibraltar). 14 Kosovo Gjeravica 2656 Onstran Kavkaza so tri države 42 Latvija Gaizinkalns 313 (Armenija, Azerbajdžan in Gruzija), ki jih 16 Lihtenštajn Vorder Grauspitz 2599 po nekaterih podatkih štejemo k Evropi, 43 Litva Aukštojas 294 čeprav ne ležijo v njej, saj meja med 37 Luksemburg Kneiff 560 Evropo in Azijo poteka po Kavkazu. 34 Madžarska Kékes 1014 Na vse vrhove sva se povzpela 12 Makedonija Golem Korab 2764 samostojno, razen na Elbrus in 44 Ta'Dmejrek 253 Hvannadalshnúkur na Islandiji, kjer sva Malta imela gorski vodički, ter na Vatikanski 38 Moldavija Balanesti 430 grič, saj se nisva smela sama potikati 46 Monako Chemin des Révoires 163 po vatikanskih vrtovih in sva najvišjo 7 Nemčija Zugspitze 2962 točko z GPS-om iskala v družbi sloven- 40 Nizozemska Vaalserberg 321 Saba, 877 m, Nizozemski Antili, Karibi skega duhovnika, ki je takrat služboval 20 Norveška Galdhøpiggen 2469 v Vatikanu. 19 Poljska Rysy 2499 Tako sva prepotovala Evropo po dolgem 26 Portugalska La Torre, Serra d' Estrella 1993 Monte Pico, 2351 m, Azori in počez. Od Islandije do Turčije in od 17 Romunija Moldoveanu 2544 Gibraltarja do Kavkaza. Poleg najvišjih 1 Rusija Elbrus 5642 vrhov sva dosegla tudi nekaj drugih ter 35 San Marino Monte Titano 749 obiskala naravne in kulturne zname- 22 Srbija Midžor 2169 nitosti, spoznavala sva ljudi in njihove 15 Slovaška Gerlachovský štít 2655 običaje ter poglede na svet. Z vsakega 11 Slovenija Triglav 2864 od potovanj sva prinesla ogromno 6 Španija Mulhacén, Sierra Nevada 3479 Teide, 3718 m, Tenerife, Kanarski otoki vtisov, ki jih je zaradi pestrosti skoraj 24 Švedska Kebnekaise 2106 nemogoče sestaviti v en sam mozaik. m 4 Švica Dufourspitze, Monte Rosa, Alpe 4634 31 Turčija Maya Dagi 1050 Ararat (Ağrı Dağı), 5137 m 25 Ukrajina Goverla Karpati 2061 30 Mount Paget, 2934 m, Južna Georgijia Velika Britanija Ben Nevis 1344 (otočje pri Argentini) 47 Vatikan Vatikanski grič 72 Države, ki niso mednarodno priznane Severni Ciper Selvili Tepe 1024 Države, ki ležijo izven evropske celine, a jih politično uvrščajo med evropske Armenija Mount Aragats, 4090 m Azerbajdžan Bazardüzü, 4466 m Gruzija Shkhara 5201 Shkhara, 5201 m Legenda: * nanje sva se povzpela Na vrhu Hvannadalshnukura (Islandija) ** nanje se, z izjemo španskega vrha Teide, (še) nisva povzpela Arhiv Jožeta Draba Planinski vestnik | OKTOBER 2014|47| VISOKA EVROPA

Kjer Švica seže najvišje Dufourspitze, 4634 m Andreja Tomšič

nedeljo smo se vrnili z devet- desetih ujeli zobato železnico na postajo saj je bil zajtrk napovedan že ob dveh dnevnega potovanja in hribo- Rotenboden, 2815 m, od koder smo ponoči. Tura na Dufourspitze je dolga, lazenja po Črni gori in prav začeli z vzponom proti koči Monte Rosa vmes je treba prečiti tudi ledenik, ki V prilegel bi se počitek, recimo Hütte. Ta zanimivi "vzpon" traja pribli- ob otoplitvi pri vrnitvi lahko postane s kakšnim enodnevnim skokom na žno štiri ure, s tem da zaključiš skoraj precej zahrbten. morje. Tri najtežje vrhove sva si namreč na isti višini, kot si začel. Med potjo smo Kmalu po zajtrku se je na skalnem prihranila za konec in že po Elbrusu in namreč sestopili dobrih 400 metrov pobočju nad kočo že ustvarila manjša Grossglocknerju v juliju sem vedno po- na ledenik Gornergletscher, ki ga je v prekinjena kolona migetajočih lučk, saj gosteje sanjala o poležavanju na plaži in zadnjih desetletjih že precej pobralo, ga očitno pri vzponu nismo bili sami. Pot namakanju v morju. Vendar pa je bilo za prečili in se na drugi strani povzpeli do so nam kazali možici in gorski vodniki konec tedna napovedano pri nas slabo, v koče. Vmes smo se spuščali po kovinski s svojimi gosti, ki so kar hiteli. Tako Švici pa lepo vreme in zadnji izmed naj- lestvi, čez dva mostova prečili večji le- je, če hočeš s švicarskimi vodniki na višjih evropskih vrhov je čakal. Pa tako deniški reki in stopali ter skakali preko vrh – hiter moraš biti, saj če ob določeni sem si želela, da bi bilo tudi v Švici slabo neštetih manjših ledeniških razpok. uri nisi na določeni točki, lahko kar vreme … "Nič, še tega bo treba stisniti, Nova koča Monte Rosa Hütte, ki je bila obrnejo, ker jih spodaj že čaka nov saj bo časa za počitek kasneje še dovolj," zgrajena leta 2009, leži na višini 2883 gost. Še vedno je bilo temno, ko smo sva si dajala motivacijo za pot v Švico. m, le nekoliko nad staro kočo, ki je že navezani prečili nevaren ledenik, ki je V četrtek ob polnoči smo se štirje podrta. Prevzeli so nas njena moderna bil ob tej uri še trden in dokaj varen. odpeljali iz Ljubljane proti Zermattu. oblika, funkcionalnost, toplina z veliko Dan nas je pričakal šele visoko v belih Po dobrih osmih urah vožnje, ki jo je lesa in prijazno osebje. Po kratkem strminah in nas razvajal s čudovitimi večinoma opravil Jože, smo zjutraj počitku smo šli na večerjo, nato pa razgledi na mogočne serake, na okoliške parkirali v Täschu in z vlakom nada- pripravili nahrbtnike za naslednji dan. gore in na naš vrh, ki je bil vedno bliže. ljevali v Zermatt. Od tam smo že ob Ob devetih zvečer smo bili že v postelji, Vendar pa Dufourspitze niso samo bele

|48| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 informacije

Dufourspitze, 4634 m, Monte Rosa, Vališke Sestop 5–6 h Alpe, Švica Skupaj 13–15 h Monte Rosa je najmogočnejša gorska skupina v Sezona: Od začetka julija do konca septembra. Alpah, ki jo označujejo številni presežniki. V njej V spomladanskem času mnogi povežejo vzpon s je cela vrsta štiritisočakov, ima najvišjo steno v turnim smučanjem. Alpah (vzhodna stena je visoka do 2500 m), na Vodniki: Tomaž Vrhovec in sod.: Najvišji vrhovi vrhu Signalkuppe/Punta Gnifetti, 4554 m, stoji v Alpah. PZS, 2005; Richard Goedeke: 4000. Capanna Regina Margherita, najvišje ležeča koča Vsi štiritisočaki Alp po običajnih smereh. Sidarta, v Alpah. Monte Rosa je področje številnih lede- 2004.; Gino Buscaini: Monte Rosa. CAI-TCI, 1991; nikov (ledenik Gornergletscher je drugi največji v Marianne Bauer, Michael Waeber: Walliser Alpen. Alpah), ki pa se žal v zadnjem času pospešeno Bergverlag Rother, 2012. zmanjšujejo. Najvišji vrh v skupini je Dufourspitze, Zemljevida: Zermatt, LKS, 1 : 25.000; Monte 4634 m, drugi najvišji v Alpah in po običajni poti Rosa, Kompass, 1 : 50.000. veliko težje dostopen od analognega pristopa na Vzpon: Od železniške postaje Rotenboden se pot Mont Blanc. Prva je leta 1855 pristopila na vrh spusti dobrih 300 m do ledenika Gornergletscher. večja skupina angleških gornikov v spremstvu lo- Sprva gremo po lepi in široki stezi, ki gre skoraj kalnih vodnikov. vodoravno ali rahlo navzdol ter preči pobočja Zahtevnost: PD+ (II+/I, 40°). Zelo zahtevna kom- pod Gornergratom. Končno se po dveh lestvah binirana ledno-skalna tura, primerna le za izurjene in preko kovinskega mostu (malo kasneje še čez alpiniste, ki so dobro aklimatizirani na veliko višino enega) spustimo na Gornergletscher na mestu, in brezhibno obvladajo uporabo cepina, derez in kjer se vanj z juga izlije Grenzgletscher. Čez zglaje- varovanje z vrvjo. Manj usposobljeni naj si priskrbijo ne skalne bloke se ob fiksni vrvi spustimo v krajno spremstvo gorskega vodnika. Vzpon je tudi zelo dolg poč do ledenika. Običajno je ledenik brez snega in naporen, zato je odlična kondicija samoumevna. in hodimo po živem ledu, posutem s peskom. Čez Treba je poudariti, da so največje tehnične težave osrednjo moreno stopimo na Grenzgletscher, ki prav na koncu vzpona, ko se dlje časa gibljemo je bolj zasnežen, vendar tudi preprežen z raz- na višini nad 4500 m. V megli je orientacija zelo pokami. Na vzhodnem robu ledenika dosežemo težavna, čeprav je na ledenikih pot običajno izho- strme zglajene skale, po katerih se v okljukih jena. Dvodnevna tura. (fiksne vrvi, skobe) dvignemo do koče Monte Oprema: Popolna oprema za ledeniške ture v vi- Rosa Hütte. Tu prenočimo in turo nadaljujemo sokih gorah (cepin, dereze, vrv), topla oblačila tudi najkasneje ob dveh zjutraj. v visokem poletju. Od koče se dvigamo po stranski moreni le- Nadmorska višina: 4634 m denika Grenzgletscher do skalne rame Obere Višina izhodišča: 2815 m Plattje, 3277 m, kjer se začne ledenik Monte Višinska razlika: 2419 m (1819 m + 600 m) Rosa Gletscher. Kmalu dosežemo področje z Izhodišče: Postaja Rotenboden na zobati žele- razpokami; med njimi se previdno prebijemo po znici iz Zermatta na Gornergrat, 3090 m. V dolini dolgem in strmem pobočju do snežnega korita Matertal se pripeljemo do kraja Täsch, kjer mora- pod skalnim stebrom, 3827 m. Strmo pobočje mo pustiti vozilo; naprej do Zermatta se peljemo z z razpokami in seraki, ki ga moramo premaga- vlakom ali kako drugače. Zobata železnica, ki vozi ti nad stebrom, se imenuje Scholle. Malo višje, Razpoke na ledeniku pod Dufourspitze iz Zermatta na Gornergrat, nas dostavi do postaje 4050 m, se levo odcepi gaz, ki pelje na Srebrno Arhiv Jožeta Draba Rotenboden. sedlo (Silbersattel, 4517 m) med Dufourspitze in Koča: Monte Rosa Hütte, 2883 m, na spodnjem sosednjim Nordendom, 4609 m, naša smer pa se robu skalnega hrbta Untere Plattje visoko nad le- obrne ostro desno. Sledi strmo snežno, višje tudi denikom Grenzgletscher, telefon +41 27 967 21 ledeno in čedalje bolj strmo pobočje Satteltole, po strmine, temveč zadnji dve uri vzpona 15, e-naslov [email protected]. Nova, mo- katerem se povzpnemo na sedlo Sattel, 4356 m, tudi ozek skalni greben s kombiniranim derna koča je bila zgrajena leta 2009 kot arhitek- ki že leži v vršnem grebenu Dufourspitze. Greben snežno-skalnim plezanjem do II. te- tonska posebnost zelo futuristično v obliki krista- je proti vrhu sprva zasnežen ali poledenel (slabe žavnostne stopnje – z derezami in v la. Zunanjost je prekrita z aluminijastimi ploščami, možnosti varovanja), potem pa postane svet bolj rokavicah. Končno smo ob pol enajstih, notranjost pa je vsa v lesu. Koča se sama oskrbuje skalnat. Greben se zoži in postane zelo zračen; po osmih urah hoje in plezanja, stali z 90 % potrebne energije, ima 120 ležišč in je od- najlažje prehode nam kažejo praske derez po ka- na vetrovnem ozkem vrhu. Za uživanje prta od srede marca do srede maja ter od začet- mnih. Čez dve vmesni škrbini splezamo do vrha. v razgledih ni bilo veliko časa, sicer pa ka julija do konca septembra. Nujno je potrebna Sestop: Sestopimo na drugo stran, proti seve- smo v njih uživali celo pot po grebenu. vnaprejšnja rezervacija prostora, najbolje že pred rovzhodu, in navzdol ob fiksnih vrveh do vznožja Treba je bilo pohiteti navzdol in čim začetkom glavne sezone! Srebrnega sedla, nato pa levo navzdol do stika s prej prečiti nevarni ledenik. Dan je bil Časi: Izhodišče–Monte Rosa Hütte 2.30 h potjo vzpona na kraju Scholle. namreč topel in sončen. Monte Rosa Hütte–Dufourspitze 6–7 h Andrej Mašera Z vrha smo sestopili po drugi strani, strmo ob debeli ladijski vrvi, preko skal, navzdol. Ob dveh popoldne smo bili na Lepa gora, ki bo ostala v spominu, ledu in snega. Nekoliko pod Srebrnim mehkem ledeniku in odhiteli naprej, nekaterim v bolj, drugim v manj sedlom (Silbersattel, 4515 m) med proti toplim skalam in koči. Po trinaj- lepem, nama pa predvsem kot zadnja Dufourspitze in Nordendom, 4609 m, stih urah smo si vroče glave že hladili na seznamu najvišjih vrhov evropskih kjer se je veter malo umiril, smo na s hladnim pivom in analiziranjem držav. In tudi najtežja. m hitro pomalicali in že hiteli naprej naše poti.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|49| GEO-IZLET Na robu nekdanjega oceana Geološka učna ura na Prisojniku

Bogomir Celarc, Nina Rman1

a GEO-izletu si bomo ogledali Slika 1 kamnine ob Hanzovi poti na Geološka časovna lestvica z osnovno razdelitvijo geološkega časa v enote in podenote Prisojnik. Nastale so v obdobju in označenimi opazovalnimi točkami (okrajšave: sp – spodnji; sr – srednji; zg – zgornji; N med 244–236 Ma pred sedanjo- neo – neogen; Q – kvartar; pal – paleogen; eoc – eocen; ol – oligocen; mio – miocen; stjo (srednji trias; sliki 1 in 2) na deloma p – pliocen), sedimentacijska okolja (rjava – kontinentalni, večinoma rečni sedimenti; potopljeni karbonatni platformi na robu svetlo modra – plitvomorsko; temno modra – globokomorsko). Z zvezdicami so Neotetidinega oceana, ki se je širil proti označeni časi največjih izumrtij. zahodu. Temu procesu pravimo tudi raz- piranje (angl. rifting). Danes je mogoče GEO-izlet: intenzivno odlaganje karbonatov. Ker najbolj znan Vzhodnoafriški tektonski Koča na Gozdu–Hanzova pot– se je razpiranje in s tem pogrezanje jarek, kjer se je Afriška plošča razlomila Prisojnik–Slovenska pot–Vršič ob prelomih na opisanem območju na dve manjši, razmikajoči se plošči. Izhodišče: Koča na Gozdu takratnih Julijskih Alp prekinilo, so Približno geološko podobnost z Julijskimi Težavnost poti: Zelo zahtevna tako nastale kotanje v precej kratkem Alpami v srednjem triasu bi lahko iskali označena pot, obvezna je čelada, času (1–2 Ma) zasuli karbonatni sedi- tam, kjer obrobni deli Vzhodnoafriškega priporočljivi so tudi samovarovalni menti z njenih robov. Zato je ponovno tektonskega jarka iz kopnega prehajajo komplet, cepin in dereze. nastalo plitvo morje, v katerem se je ob v priobalno območje Indijskega oceana. Čas: 7–8 h bistveno počasnejšem pogrezanju kakor Koristen pripomoček pri raziskovanju: Proces razpiranja spremljajo raztezanje pri procesu razpiranja odložilo debelo Lupa z 10-kratno povečavo. kontinentalne skorje, njeno prelamljanje zaporedje srednje- in zgornjetriasnih in pogrezanje. Ob novonastalih prelomih masivnih apnencev vrhnjega dela so se posamezni kamninski bloki nagnili, tektonskih poljarkov in razgibanega Prisojnika. Hitrost pogrezanja mor- podobno, kot da bi se poševno nagnile reliefa je prišlo do proženja podmorskih skega dna se je ponovno povečala šele zložene knjige na polici. Vmes so nastali plazov in podorov in ta material se je približno 10 Ma pozneje, v zgornjem poljarki z značilnim trikotnim prerezom, nakopičil v najnižjih delih kot konglome- triasu, odraz teh dogodkov v kamnin- kjer je ena stranica zelo strma, druga pa rat (glej slovarček v PV 6/2014, str. 11). skem zapisu pa lahko opazujemo na zelo položna (slika 3). Sočasno so se na pobočjih pogreznjenih Razorju in Škrlatici. Najmlajše sedimen- Prelomi so omogočili magmi iz globljih delov odložili rdeči gomoljasti apnenci te na opisanem območju predstavljajo predelov prosto pot na površje Zemljine z mikroskopsko majhnimi organizmi, pobočni grušči in melišča, ki intenzivno skorje in posledično vulkanske izbruhe. ki jih imenujemo radioarije in so sedaj nastajajo še danes. V istem času so vzdolž podobno nastalih ohranjeni kot fosili. Takrat so nastale prelomov na območju Idrije proti površju tudi manjše razpoke, ki so se odpirale Opisi točk potovale tudi raztopine, bogate z živim zaradi tektonskega premikanja blokov. Kdor se ne čuti sposobnega za hojo po srebrom, ki se je nakopičilo v svetovno Zapolnjene so s kosi apnencev, odlomlje- Hanzovi poti, si lahko kamninsko za- znanem idrijskem rudišču, ki je danes nih z njihovih sten, ki jih veže morski poredje ogleda z daljnogledom, najbolje razglašeno kot geopark. Zaradi nastanka sedimet. Imenujemo jih neptunski dajki. izpred Poštarskega doma na Vršiču, Na robu poljarkov se je v plitvem morju primerke kamnin pa poišče na melišču 1 Oba Geološki zavod Slovenije. zaradi ugodnih pogojev nadaljevalo pod vstopom v zavarovani del poti.

|50| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Slika 2 Geološka karta Prisojnika in Vršiča z vrisanimi opazovalnimi točkami in planinskimi potmi iz katastra poti PZS (2014). Prikazane so kamninske (litološke) enote in njihov medsebojni odnos. S črno črto so označene meje normalnega zaporedja odlaganja sedimentov, z rdečo črto pa prelomi, ki so nastali pozneje, po sedimentaciji, in različno zamikajo posamezne kamninske bloke. Kamninske enote, ki v besedilu niso podrobno predstavljene, služijo kot dodatna informacija. Oblikovanje: Simon Mozetič

Slika 3 Skica mehanizma in okolja nastanka opisanih kamnin

1. Panorama izpred 2. Melišče pod vstopom ostenja. (točka 3) Odložili so se pred 244 Poštarskega doma v zavarovani del Hanzove poti Ma na stabilni, plitvi karbonatni plat- Od tu lahko opazujemo celotno ka- Na melišču (točka 2) pod vstopom formi, ki jo navzgor z ostro mejo preki- mninsko zaporedje Prisojnika. (točka 1) v Hanzovo pot lahko najdemo vse njajo kamnine, nastale zaradi razpiranja Nad plitvovodnimi belimi masivnimi kamnine iz Prisojnikovega ostenja. oceana. S prostim očesom na svežem apnenci (244 Ma), ki jih geologi strokov- Prevladujejo beli apnenci Ajdovske preseku kamnine fosili niso razločni, z no imenujemo Contrinska formacija in deklice (točka 3) in enako obarvani lupo pa lahko opazujemo planktonske v katerih opazujemo Ajdovsko deklico, apnenci iz zgornjega dela Prisojnika luknjičarke in druge morske organizme. lahko že s prostim očesom, še bolje (točka 9), vmes pa vidno izstopajo pa z daljnogledom, vidimo značilno kosi rdečerjavih vulkanskih kamnin – 4. Prelom preko Hudičevega žleba rdečerjavo magmatsko kamnino, ki je riolita (točka 7). V njih lahko opazuje- Ko pridemo do stalnega snežišča v zapolnila nekdanje kotanje v apnencu. mo značilne razpotegnjene strukture, vpadnici Hudičevega žleba, se začne To je predornina – riolitna lava, ki se je ki so nastale kot posledica toka lave po geološko najbolj zanimiv del izleta. pred približno 241 Ma izlila na morsko morskem dnu. V nekoliko temnejšem Nad sabo opazujemo globoko grapo dno in zapolnila manjše depresije. apnencu, ki ima včasih zrnat videz, Hudičevega žleba, ki je izoblikovana ob S travo poraščene police, po katerih lahko z nekaj sreče najdemo cevaste terciarnem prelomu, nastalem zaradi poteka Hanzova pot, sestavljajo neko- oblike debeline prsta, ki nekoliko mnogo poznejše tektonske dejavnosti, liko mlajši tankoplastnati in temnejši izstopajo iz kamnine (točka 8). To so ki traja še danes. V njegovem osrednjem globljevodni apnenci, ki navzgor z ostro fosilne alge, pogoste pa so tudi tanke delu je kamnina močno zdrobljena in mejo prehajajo v masivne apnence, ki bele lupinice školjk. V grušču najredke- manj odporna na erozijo, ob robovih pa gradijo osrednji del Prisojnikovega je najdemo rdeče apnence z radiolariji so ohranjene gladke prelomne ploskve, ostenja. Bočno lahko spremljamo (točka 6), kajti njihova debelina v ki sedaj tvorijo boke grape. (točka 4) spreminjanje debeline tankoplastnatih celotnem zaporedju je najmanjša. Ugotovimo lahko tudi relativni premik apnencev: proti Prvemu Prisojnikovemu vzdolž preloma: masiv Goličice je oknu se njihova debelina močno 3. Masivni beli apnenci relativno dvignjen nad osrednji masiv zmanjša, nato pa popolnoma izginejo Ajdovske deklice Prisojnika, kar pa se ne kaže v današnji (se izklinijo), kar je posledica njihovega Pas čvrstih masivnih apnencev, v katerih topografiji Prisojnika, ki je nastala odlaganja na nagnjenem pobočju poljar- je nastala Ajdovska deklica, se razteza po pozneje. Premik je opazen, če sledimo ka (glej uvod). celotnem spodnjem delu Prisojnikovega pasu apnencev Ajdovske deklice, ki so

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|51| Točka 1 Panoramski pogled na severozahodno Točka 4 Globoka grapa Hudičevega ostenje Prisojnika Foto: Bogomir Celarc žleba je nastala ob terciarnem prelomu (glej geološko karto). Foto: Žiga Krofl

v Goličici precej višje kot pod policami primeru kose belih masivnih apnencev z lupo vidimo majhne fosilne radiolarije, Prisojnika, kjer poteka Hanzova pot. Ajdovske deklice povezuje zelenkast to so drobni planktonski organizmi s sediment, ki je bil odložen, malo preden kremeničnim skeletom. (točka 6) Ti so 5. Neptunski dajki so se odložili rdeči gomoljasti apnenci nad nadvse uporabni za ugotavljanje starosti Ko prečimo snežišče pod Hudičevim njimi (točka 6). Neptunski dajki so znanilci kamnin, saj se je njihova oblika skozi žlebom, naletimo na neptunske dajke. tektonskih premikanj (glej uvod). čas zelo hitro spreminjala. Razkrivajo (točka 5) To so podolgovata brečasta telesa, nam, da so te kamnine nastajale v času nastala z zapolnitvijo razpok v kamninah 6. Rdeči gomoljasti apnenci z pred 243 Ma (srednji trias). Nad rdečimi v podvodnem okolju. Te razpoke so zelo radiolarijami in zelenkasti tufi apnenci ležijo zelenkasti tufi, ki nakazuje- stare in so se odpirale v času pogrezanja V neposredni bližini pete točke je na jo začetek vulkanske aktivnosti. velikih tektonskih blokov pred približno masivnih plitvovodnih apnencih odlo- 244 Ma. Ostrorobi kosi so po navadi sesta- ženo tanko zaporedje izrazito rdečih 7. Riolitna lava vljeni iz kamnine, ki tvori steno razpoke, globljevodnih gomoljastih apnencev. Ta Nekaj metrov debela gmota rdečkastor- vezivo pa je morski sediment, ki je običajno sprememba kamnin nakazuje hitro poto- jave vulkanske kamnine, ki je zaradi drugačne barve kakor klasti. V našem pitev karbonatne platforme. V njih lahko mineralne sestave poimenovana riolit,

Točka 7 Rdečkastorjava riolitna lava pod tankoplastnatimi Točka 8 Tankoplastnati apnenci z izstopajočimi okremenjenimi apnenci z algami in koralami Foto: Bogomir Celarc algami Foto: Bogomir Celarc

|52| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Točka 5 Neptunski dajk: brečasto telo z belimi Točka 6 Na rdečih gomoljastih apnencih z radiolariji so odloženi temno zeleni tufi. ostrorobimi kosi apneneca Ajdovske deklice, ki so Manjša slika: fosilni radiolariji, slikani z elektronskim mikroskopom. Vodoravna bela povezani z zelenim vezivom. Foto: Bogomir Celarc črta je dolga 100 mikrometrov (0,1 mm). Foto: fishi.info in Špela Goričan

leži ali nad tufi ali pa neposredno na najdemo zelo dobro ohranjene in s 9. Masivni apnenci do vrha Prisojnika apnencih Ajdovske deklice. Magma je prostim očesom vidne cevaste oblike Vse do vrha Prisojnika sledi debelo na površje pritekla vzdolž novonastalih s premerom do debeline mezinca – zaporedje masivnih apnencev, ki so prelomov in zapolnjevala najnižje točke okremenjene alge. (točka 8) Te morske nastajali v plitvem morju zgornjega reliefa. Dovodne cevi, po katerih se je rastline so rasle v plitvem morju in so (približno 240–234 Ma) dela srednjega izlivala in se strdila v lavo, na žalost bile po odmrtju ali med nevihtnimi in spodnjega dela zgornjega triasa. niso vidne. V riolitni lavi so s prostim dogodki prenesene v novonastale V njih lahko najdemo alge, ki pa so očesom zelo dobro vidni razpotegnjeni poljarke (glej uvod). Tam je njihov težko opazne, saj se njihov prvotni kar- skupki mineralov, vsi orientirani v isti prvotno karbonatni skelet sčasoma na- bonatni skelet raztaplja podobno hitro smeri, kar nakazuje smer toka lave. domestila kremenica, ki je manj topna kot okoliški apnenec in so zato manj in prepereva počasneje od apnenca, izrazite. Podobne apnence najdemo tudi 8. Tankoplastnati apnenci z zato fosili izstopajo iz apnenčevih v Kamniško-Savinjskih Alpah (Ojstrica), okremenjenimi algami in koralami plasti. Tik pod mejo z zgoraj ležečimi v Dolomitih pa so v istem času nastali Nad lavami sledi 10–15 metrov debel masivnimi apnenci lahko najdemo apnenci v Marmoladi in dolomiti v paket tankoplastnatih apnencev. V njih tudi zelo lepo ohranjene korale. Schlern/Sciliar, ki so podobnega masiv- nega izgleda.

Točka 8 Tankoplastnati apnenci z izstopajočimi okremenjenimi Točka 10 Približno po sredini Prednjega Prisojnikovega okna poteka prelom, 10. Prednje Prisojnikovo okno algami Foto: Bogomir Celarc ob katerem je kamnina močno zdrobljena in podvržena eroziji. Foto: Žiga Krofl Ko se z vrha Prisojnika proti Vršiču vračamo po Slovenski poti, si lahko od zgoraj ogledamo Prednje Prisojnikovo okno. Nastalo je ob strmem prelomu (točka 10), ob katerem je del zdrobljene kamnine na ozkem grebenu, ki se zaradi naravnih procesov stalno oži, izpadel iz prelomne cone na obeh straneh grebena. Preostali del kamnine sedaj tvori nekakšen obok nad oknom. Preperevanje in krušenje kamenja je še vedno zelo aktivno in sčasoma se bo podrl tudi ta obok in v grebenu bo ostala le še škrbina. Kopiščarjeva pot je bila zaradi teh procesov in posledično nevarnosti padajočega kamenja v avgustu 2014 nekaj časa zaprta, tudi po odprtju pa se je poti skozi okno treba lotiti z veliko mero previdnosti in seveda s čelado. m

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|53| LOŠKA STENA

Foto: Tatjana Cvetko Po dolgih letih spet na Briceljk Med cvetjem in meglami Tatjana Cvetko

edelja se nagiba v večer, jaz napovedi "najbolj sončnega in vročega tik ob poti. Prijateljica je neizčrpen vir pa še vedno opita od doživetij dne letos", jo prepričljivo zavrnem. botaničnega znanja. Imena cvetlic kar včerajšnjega dne hodim po Razkadilo se bo, sem prepričana in bruhajo iz nje, a vseeno ugotavlja, da bo N hiški in vrtu brez zavedanja, da zaupljiva kot vedno, tudi do vremenarjev. na svoj seznam stoosemindevetdesetih dan mineva. Vsa sem še na hribu, med Stopam prva in obiram številne pajče- cvetlic danes dodala nekaj novih, do sedaj travami, med cvetjem, zavita v tišino, vine, ki se mi lepijo po potnem obrazu. nevidenih in njej neznanih. Dotikava se objeta z meglicami in oblaki, ranljiva in Občudujeva trentarske kamnite ograje, cvetov, jih božava, poljubljava in pijeva ne ranjena ter srečna hkrati. se zazirava v nebo, ki se noče in noče njih lepoto. Mali čudeži narave na vsakem Ivana je izkušena gornica, v gorah samo- razpreti. Voda v koritu pod lovsko kočo koraku. Rumena, zlata, modra, vijolična, tarka. Zaželela si je osvojiti Briceljk, ki ga živahno curlja, privoščiva si nekaj osve- rožnata, oranžna. Nežni, trdi, mehki, Mihelič opeva kot enega najodličnejših žujočih požirkov in že zavijeva levo, iščoč zreli, dlakavi cvetovi ..., vsak korak ponudi vrhov v Julijcih. Kot najvišji vrh Loške pravo stezico. Izbereva pravo, ki naju v nekaj novega. Vzdihi občudovanja se nama stene se pne visoko med dolinama okljukah popelje navzgor skozi tih gozd. nehote in nekontrolirano izvijajo iz grla. Koritnice in Bavšice. Nemarkiran, skriv- Vsake toliko se stezica položi za vdih ali Ko prideva do ogromnih skalnih podorov, nosten, samoten, spodaj mehak in zgoraj dva in že se spet strmo vzpne. Tu in tam zavaljen svizec takoj izgine v svojo hiško. trd stoji tam skoraj na robu verige samih posmukam jagode, še vse rosne in mrzle, Melišče je razorano, pokrito s številnimi mogotcev in čaka redke pristopnike, ki sladko kisle. Mljask, kako mi teknejo. rušami trave, prevrtano s svizčevimi zaidejo v njegovo nederje. Iz gozda stopiva na travnato pobočje, luknjami. Najdem kamen, drugačen od enako ali še bolj strmo. Stezica skoraj ni ostalih, in ga spustim v hlačni žep. Najprej cvetje vidna, izgublja se v visokih in globokih Ko se peljeva s Predela navzdol proti vasi travah. Številne kobulnice so višje od Snežišče in megla Strmec, dan še spi. Loška stena se komaj naju, tudi koprive. In trave so trde, Prideva do snežišča in ga prečiva v naj- vidi, a nad polovico visijo oblaki. Edini močne, plodovi tako polni, sočni in težki, ožjem delu. Cepin ostane na nahrbtniku, sva, ki parkirava svoj avto v Bavšici pri da se prav počasi zibajo v ritmu vetrove stopinje zarinem v umazano snežno po- tabli TNP, in ko Ivana po prvih korakih glasbe. Vrhovi in stene so odeti v oblake, vršino, da začutim varen korak. Oblaki in izrazi svoj dvom glede vremenske zato so najini pogledi namenjeni le cvetju megle so nizko, orientacija ni možna, moja

|54| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 zadnja pot na Briceljk pa stara blizu de- za en sam korak. Ko vstopiva v gozd, si Molče sestopava, fotografirava bujne setletja. Oziram se naokoli, zloživa palice nekoliko oddahneva. Hvaležni za mehko cvetove in strma, zdaj s soncem obsijana in si nadeneva čelade. Plezam nekako in vidno stezico. Tik ob poti zagledava ostenja, si vmes briševa potne obraze po intuiciji, iščem prehode, primerjam poginulega gamsa, leži že ves trd, zaudar- in ko stopiva na prvo ravnino Bavšice, današnje oprimke s spominom izpred de- jajočega vonja, brez glave ... Narava. Ob obstanem in se ozrem nazaj. Brez besed setletja. Zdi se mi, da nisva na pravi poti. koritu pod lovsko kočo posediva, lovcem se objameva, obe solznih oči. Vidi se le nekaj metrov naprej in nazaj, ob koči povem za gamsa. Zahvalijo se, po Hvaležni za varen vzpon in sestop. niti snežišča ne vidiva več. Popolnoma včerajšnji napačni informaciji so ga danes Za vse videno in občuteno. Za tiste, le mirna sem, razmišljam in prosim sile iskali višje, proti Lanževici in Brežičem. nekaj hipov dolge razglede, ki so nama tam zgoraj, naj za trenutek potegnejo pomagali prepoznati pravo smer vzpona. oblake višje, bližje sebi. Le toliko, da Cvetlični spomini izpod Briceljka Hvaležni za vse doživeto, za prijateljstvo, zagledam svet naokoli in se orientiram. Foto: Tatjana Cvetko za svobodo v sebi. m In res se zgodi, kot sem zaprosila. Ozrem se na snežišče pa čez na drugo stran in višje, do koder seže pogled. Zagledam znano steno, skok, na videz neprehoden, in sled stezice ... Pogled pohiti navzdol in še enkrat navzgor ter se zariše v moje možgane. Megle so spet nizko. Izplezava nazaj na snežišče, samozavestno stopam po meglenem morju v smeri, ki sem si jo zapomnila. Najdeva skok, najdeva potko, se vzpneva, prečiva. Brez težav, v tišini in občudovanju, previdno in hvaležno. Potem obrat v levo in navzor po nagru- ščenem, še delno zasneženem žlebu. Vrv ostane v nahrbtniku, tako previdno in hkrati suvereno stopiva na rob. Zapiha veter in razkrije vršno ramo. Do vrha ni več težav. Cvetje ob poti se sveti in diši in naslednji hip že zagledava skalno piramido na vrhu. Tisoč šeststo metrov vzpona je minilo v brezčasju, – ker je bila najina misel posvečena vsakemu koraku in lepotam ob poti. Vzpenjali sva se "zdaj", tako rekoč brez končnega cilja. Objameva se, zavedajoč se dejstva, da bo čas za čestitke šele v dolini. Preoblečeva se in oblečeva vse, kar imava toplega, malicava, fotografirava in komentirava. Toliko že zapiha, da se odstre zavesa za pogled na Predel pa dol do Koritnice ... Toliko, da ob- čutiva mogočno višino in globino Loške stene, sosednje samotarje, Morež, Bedinji vrh, Bavh in Plešivec, pa lahko le slutiva. Del te verige sem prehodila lani, spomin je poln občudovanja in spoštovanja.

In nekaj sonca v sestopu Čas je za sestop. Ivana je srečna, o čemer priča njena pripoved o cvetju, znanem in neznanem, o značilnostih in najdiščih, jaz pa tiho stopam navzdol, iščem prehode, tu in tam opozorim na previdnost. Ko sva že pod snežišči, se posveti. Lahko vidiva navzgor, občudujeva navzdol. Sončni žarki pozlatijo gozdove nad Balo, še mokre trave se svetijo v soncu in zibajo v vetru. Mehko polagava stopala med globoke trave, opirajoč se na palice, ki so v tem zaraščenem svetu sicer zares odveč. Pobočja so strma, Bala globoko pod nama. Od vrha do dna ne smeva zadremati niti

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|55| MORSKI IZLETI Otok Lastovo Jutranje poti v poletna brezpotja

Aleš Nosan

2

Malce sklepam – kdo je boljši? Tvegam odgovor – Islandija, bom rekel.

Stari put Preden so se stari časi poslovili od nas, so vaščani obeh največjih naselij, Lastova in Ublija, hodili drug k drugemu po stari poti, razpotegnjeni med lovorom in borovimi gozdovi. Svobodno so dihali, hodili z lahkoto, hoja jih je vlekla v barvo, svet je bil za njih kot gledališče. Tkali so svoj otok, kako so šele uživali v ljubezni. Zgodaj sem se odpravil, počasi mi je šlo, nisem rušil mokrih pajčevin. Tam je bila magija, stara tisoč let – sv. Luka – naj- starejša cerkvica na otoku. Nad njo mi je gosta trava vse do Ilirske gomile božala kolena. Zgoraj pa sem videl, iz česa je bil sestavljen dan. Lastovo, spremenjeno v 1 barvo. Sive skale, modro morje, svetlo zeleni bori. Razgled, temen proti Vkrcanje na otok vodeče do skoraj vsakega, še tako dalj- jutranjemu soncu. "Rada sem imela sijaj Pristajali smo že ponoči. Mračilo se je nega kotička. in sijaj me spremlja," je govorila Helena, dolgo, nato je kakor blisk na nebo padla Jutra v poletju. Poskušal sem se potopiti junakinja iz Troje. topla tema. Noč pred pristankom je ne- v njih. Pasti v stari greh. Odhajati na nadoma postala gosta od zelenja. Obrisi hojo kakor poletni portir noči. Vedno Ponta Vejo more gozdnatih vrhov so plavali ob meni in sem imel rad ta jutra, tja do začetka do- Nisem hotel zamuditi, ker sem vedel, takoj sem ga začutil – vonj borovcev, poldneva. Svet je bil še hladen, horizonti da obstaja. Jug otoka. Raj za težjo hojo. vonj otoka. Ta dišava je bila kot srečna v rožnati. Tisto, kar me je lovilo, ni bil Tukaj so me vse poti pripeljale v brez- pesem, morda dah užitka ob hoji na toliko relief narave, temveč oblike senc, potja. Nisem se ustavil. Hodil in plezal Jadranu. ki so križale tišino. sem naprej. Iskal. Bilo je mehko in Zgodilo se je v naslednjih dneh, zgodilo vlažno. Toplina in meglice. V teh krajih se je z Lastovim, enako, kot se je Hom so prevladovale gole skale, sem in tja zgodilo s toliko prelepimi kraji mojega Začetek. Najvišji vrh. Protiutež pritlikavo rastlinje. Včasih je sonce že življenja. Moral sem hoditi, skozi zalive ostalim turam. Večerni vzpon. Grizla zjutraj žgalo kot hudič. in rastlinje, na gomile in vrhove, po je strmina, sonce, ki je lezlo dol, je Ponta vejo more je polotok, ki je bil v poteh, ki so me na koncu pripeljale v še vedno svetilo z vročino. Na vrhu – jugoslovanskih časih povsem zaprto brezpotja. poezija ruševin – kapelica v kamnu, vojaško območje. Tri kamnite glavice so Lastovo je morda najbolj pohodniški sonce je zašlo, saj veste, obzorje je bilo prevrtane z opazovalnicami in bunkerji. med vsemi jadranskimi otoki. Poti so oranžno, rdeče in črno, in tam sem Še se da slediti razrušeni vojaški cesti zgledno očiščene in urejene, odlično dolgo obsedel. daleč proti koncu, skoraj vse do juga, označene in polne časov, ki se ne vrnejo Zakaj? Zvezde – kot rumene sveče so se najjužnejše točke otoka. Tam bun- nikdar. Nekako melanholično sem videle na nebu. Lastovo ima drugo naj- kerji gledajo na morje, proti sosedom jih odmerjal, s patino nasičene steze, manjše svetlobno onesnaženje v Evropi. Italijanom in kar je najbolje, v njih še

|56| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 razgled. Na Skriveno luko, veliki zaliv, V jami je nekdaj živela sredozemska na Vejo more in čez Vejo more, notranje medvednica, ljubki brkati tjulenj, že otoško morje. Nasproti polotoku vojaške dolgo pogrešan na akvatoriju južnega zgodovine. Druga stran raja. Še zmeraj Jadrana. jug. Še vedno raj. Obstaja, da bi bil naslikan. Izkrcanje z otoka Malo stranskega pogleda. Sv. Ciprijan na Tudi odhajali smo v temi. Na trajektu hribu, 12. stoletje. Barva limon v vzha- so gorele luči – kakor v hotelu. Danilo jajočem soncu. Morda najlepša apsida v se je dolgo in nato je kakor blisk na življenju. Pot naprej je trava. Skozi skale. nebo padla topla zarja. Pokrajina, Dan morskih ptic je bil. Povsod naokoli gosta od zelenja, se je pretvorila v so kričali galebi. Nato je na rdeči zemlji modro morje. Hoja ob morju, po Pojice sledil za pot še konec. otokih, je zame velika fascinacija. Naprej brezpotje. Lotil sem se izziva, Tukaj je tako blizu občutek tistega, nekje nad mano sem vedel za zaključek kar se približuje čarobnemu krogu skrivnostnega pobočja. Pač, potepuška in zatem – je ujet. Jutri bom šel in ga domišljija. Bila je dovolj. Malo sem iskal naprej. m zmeraj rjavijo dokaj dobro ohranjeni topovi. Neviden je števec neumnosti stoletja. Polotok je danes potopljen v mirno večnost. Nikjer ni živega človeka. Hodiš, raziskuješ, plezaš, plavaš, saj zalivi so kot gore. Pozabljeni in sami.

Mimo sv. Ciprijana in čez Poljice na Raća špiljo Zdravilne trave. Sem so zbrale vse sokove. Utrip srca do Ciprijana in

1 Severna obala Lastova, pogled z Ilirske gomile Foto: Aleš Nosan 2 Nočni Hom Foto: Aleš Nosan 3 Polotok Vejo more in jama Medvedjina, pogled čez Vejo more od sv. Ciprijana Foto: Aleš Nosan 4 Jama Mala Medvedjina Foto: Aleš Nosan 3

4 pogledal na karto in lahko me je vrglo informacije iz mojega stoletja v nek daljni čas. Hom: Markirana pot, 1.15 h vzpona, označen za- Raća špilja z vodoravnim vhodom. četek na cesti Ubli–Lastovo. Dobro skrita v spreminjajoči se pokra- Stari put: Markirana pot, do mesta Lastovo 3 h, jini. V njej so našli sledove najstarejše vključno z vzponom na Ilirsko gomilo, označen poselitve na otoku. Prazgodovinske. začetek na cesti Ubli–Lastovo. Vse in še več se je vedno dogajalo na Ponta Vejo more: Nemarkirana zapuščena vojaška otoku. cesta, 2 h do rta, vključno z ogledom bunker- jev, neoznačen začetek pri zapuščenih kasarnah Medvedjina Zle polje. Moji koraki so bili koraki popolnega Sv. Ciprijan in Raća špilja: Označen začetek v brezpotja. Skrivnost sem čutil kot Skriveni luki, markirana pot do sv. Ciprijana, ne- svetlobo, neprestano bliskanje sve- označena steza do Pojice, brezpotje do jame. tlobe. Morja, sonca, kamna. "Tisto, Skupaj do jame od 2 do 3 h. Zahtevna orientacija. kar je jamčilo, da ni zaprta naša pot k Medvjedina: Od kasarn Zle polje z avtom po za- bogovom." puščeni vojaški cesti, ki vodi proti Ponti Vejo more Medvjedina je za razliko od Raće do zapore ceste. 100 metrov naprej po cesti in morska jama. Ko sem po ozki gredini pri praznih kasarnah levo proti obali. Više ali niže splezal do vhoda, sem se odločil. Vzel nad obalo po najboljših prehodih med skalami sem očala in zaplaval. Ni bilo težko. in grmičevjem proti vzhodu dobro uro in pol do Tri metre pod steno, v globokem morju, jame. Naporno, popolno brezpotje. je fantastičen zelen snop vode lil skozi Zemljevid: Park prirode Lastovsko otočje, Turistično dobro vidno odprtino. planinarski zemljevid, serija Dinarske Alpe, 2008.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014|57| SPOMINJANJA

Spomini hčerke nekega posebnega Tina Gričar alpinista – Martina Gričarja

topam po prašni poti. Okrog Ko se tako oziram po dolini Kamniške neprecenljiva tišina, le Bistrice, se mi čas v mislih prestavi v žuborenje vode in šumenje nepozabna leta, ko sem z očetom in vetra v krošnjah dreves. mamo hodila v hribe. Oče je bil prava SV ozadju pa mogočna gora, s katere se zakladnica znanja in izkušenj, kako mi vsakič, ko grem mimo, zdi, da me preživeti v gorah in v naravi nasploh. spremlja očetov prodoren pogled in Nikoli se ga nisem naveličala poslušati. prijazen nasmeh. Tišino prekine komaj Nato pa šok. Oče čez noč zboli. slišen žalosten materin vzdih. Spet se Bolezen, ki se je po mnenju zdravni- vračava v Spominski park v Kamniški kov razvila kot posledica neke vrste Bistrici k očetu. Hodiva v tišini, vsaka višinske bolezni zaradi prehitro in zamaknjena v svoje turobne spomine, preveč naenkrat osvojenih vrhov nad ki naju prevevajo ob misli, da ga že 3000 metri, je bliskovito napredo- drugo leto ni več ob nama. vala. Iz ponosnega, dostojanstvene- Bliže sva cilju, močnejše je bučanje hu- ga ekstremnega športnika, alpinista, dournika, ki me ponese nazaj v pre- gorskega reševalca in gorskega teklost, ko se spominjam njegovega vodnika je napravila bolnika, ki je bil le energičnega glasu, vedno pripra- še senca nekdanjega zdravja, moči in vljenega za petje. Ozrem se v gore skoraj nadživljenjske vzdržljivosti, ki je in se v mislih vrnem v čas, ko mi je z dana samo izbranim. Vendar sem pre- velikim žarom v očeh pripovedoval o pričana, da sam, kljub posledicam v svojih številnih alpinističnih vzponih v starejših letih, ni niti za hip obžaloval domačih in tujih gorstvih, kjer je sam ali Oče na vrhu Weisskugla leta 1974 Arhiv družine Gričar naporov, ki so pripeljali do vrhunskih kot gorski vodnik prehodil in preplezal dosežkov in z njimi povezanega veselja poleti in pozimi naše in tuje najtežje lahko, je oče vedno izbral prvo. Nepri- Safeda, 6800 m, se je na odpravi zopet ter sreče, ki jih je bil deležen. Četudi smeri. Na nekatere ture se je vračal jetnih resnic ki jih je izrekal, marsikdo ni pokazala njegova skrb za človeka v je bila cena zanje proti koncu življenja znova in znova, vendar vsakič z istim zmogel prenesti, čeprav so bile veliko- nesreči, ko je požrtvovalno in brez precej visoka, je bila vredna. Doživel in zagonom in navdušenjem. Vedno in krat namenjene prav ljudem, ki so sicer pomisleka na veliki višini rešil življenje preživel je nekaj, kar ni dano vsakomur. kamorkoli se je šlo, samo da se je šlo imeli veliko moči za zahtevne organiza- drugemu članu odprave, ki je zaradi Za to pa bi pravi alpinist, alpinist v hribe. Hribi, gore, alpinizem, gorsko cije odprav in izvedbe težkih vzponov. višinske bolezni obležal, s tem da je po- njegovega kova, tvegal prav vse. vodništvo ter gorska reševalna služba Očetovim neprijetnim resnicam pa nesrečenca odnesel v tabor nižje. Sicer Tako premišljujoč o zadnjem obdobju so bili zanj edini pravi smisel življenja. In niso bili kos. Naj pridam, da smo jih si je želel na tej odpravi osvojiti še tretji očetovega življenja, ko mu, kljub zdra- to v pravem pomenu besede. Z mislimi bili deležni tudi domači in po tolikem vrh, do česar pa žal ni prišlo. Če bi oko- vstvenim težavam, navdušenja in volje je bil ves čas v gorah, tudi potem, ko času se zdi, da je imel skoraj vedno liščine dopuščale, bi mu ob vrhunski ni zmanjkalo, se zavem, da sva z mamo mu zdravje hoje v visokogorje ni več prav. Sicer se sploh ni pogosto oglašal, sposobnosti in pripravljenosti takrat že tik pred njegovo spominsko skalo dopuščalo. ampak je le modro molčal in poslušal. zagotovo uspelo. v parku. Tu je našel svoj mir – potem, Gojil je pravi, iskreni odnos do gora, Zagotovo je bil vrhunski alpinist, predan Naenkrat me iz razmišljanja predrami ko je z mislijo na hribe, na svoje alpi- alpinizma in vsega, kar je s tem gorski reševalec in gorski vodnik, ki predirljiv krik osamljene ptice. Zavem nistične prijatelje soplezalce ter pri- povezano, ne meneč se za rivalstvo je svoje poslanstvo opravljal z dušo in se, da sva že na pol poti do parka. Mati jatelje reševalce, hudo poškodovan drugih. Ni mu bilo mar za častihlepje in telesom. Nikoli ni postavljal sebe na stopa nekaj korakov pred mano. Iz po hudi prometni nesreči, v kateri je bahanje z dosežki, kar je nekatere pov- prvo mesto, najvažnejši sta mu bila oprtanega nahrbtnika ji molijo v skrbno bil udeležen kot kolesar, v bolnišni- zdignilo v višave, druge pa po krivem varnost ljudi, ki jih je imel pod okriljem, povezan šopek travniške cvetice, ki ci umrl. Z najino pomočjo se je na dan zapostavilo. On s tem ni bil obreme- in pomoč sočloveku. jih je nabrala ob poti. Te so bile očetu, pogreba vrnil v osrčje hribov, kjer je njen. Plezal je zase in za svojo dušo. Nedvomno mu je vrhunec alpinistične poleg planik, najljubše rože. Tudi sama edino znal in zmogel živeti. Tja, kamor Zagotovo pa je vedno izbral težjo pot, kariere pomenila udeležba na odpravi v sem jih nabrala za skromen, a ljubezni je sodil. Zazrem se v njegovo sliko na že zaradi tega, ker je bil vse do konca pogorje Hindukuš. Poleg osvojitve tam- poln šopek. Prav takšne, s spomla- skali in mu v mislih zakličem: "Ponosna iskren, pošten in pogumen. Ko je bilo kajšnjih dveh najvišjih vrhov, glavnega danskim resjem ozaljšane šopke nama sem nate, oče, in vem, da se nekoč treba izbirati med kaj je prav in kaj je vrha Noshaqa , 7492 m, in Gumbaz e je veselo prinašal z okoliških hribov. zagotovo spet srečava!" m

|58| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 JUBILEJ

Poldrugo desetletje PUS Bavšica Matej Ogorevc Petnajst let in še štejemo

avšica je dolina, za katero Med domačini, ki so razpravljali o na- posteljnine so bili različnih barv – ali narodnem parku, kot bi lahko pričako- povprečen gornik le redko stajajočem objektu, je bil gotovo tudi je bil takšen tudi "plan nabave" ali je vali, temveč so mladince, ki so gospo- sliši. Pogosteje celo slišijo za Jelko Flajs, legenda učnega središča in šlo le za praznjenje skladiščnih zalog darili s PUS-om, bolj jezili predstavniki Bavščico s č-jem, kar je za njegov oskrbnik. Bojan Rotovnik, sedanji milostljivih dobaviteljev, ostaja piscu Zavoda za varstvo naravne in kulturne Bzaljubljence v to čudovito ledeniško predsednik PZS, takrat pa načelnik MK, neznano, ampak po njihovi barvi so dediščine. Ko je bilo po zahtevnih poga- dolino pod Bavškim Grintavcem že doda, da je prav Jelko, ki sicer živi le dobile sobe svoja prva imena. Z leti janjih in številnih kompromisih dovoljenje dobršen razlog za negodovanje. In streljaj od PUS-a, zabeležil prvo nočitev. je barva posteljnine bledela, nakup praktično že izdano, bi jim skoraj zagodla prav v tej, od planincev skoraj po- Takoj ko so objekt pokrili s streho, je v določenih barvah pa tudi ni bil neka orhideja na melišču pod ferato. zabljeni dolini, si je svoj drugi dom prespal v njem, in to kar na prepihu, saj praktičen, zato je padel sklep o prei- Sledil je še en krog mučnih pogovorov in našel prenekateri (mladinski) planinski tudi okna in vrata še niso bila vgrajena. menovanju sob. Če se vam sedaj sredi podaljševanja seznama zahtev zavoda, vodnik, v zadnjem času pa tudi S tem je bila prva faza zaključena. Ma- dneva zgodi, da pozabite, v kateri sobi vendar jim je k sreči uspelo. Druga faza: mladinski voditelj. loštevilni "lokalci" – resnici na ljubo je bil ste, morate le pogledati skozi okno oprema – kljukica! "Se je začelo s podarim dobim," poje Jelko tudi že pred petnajstimi leti eden in njeno ime ne bi smelo biti prevelik Adi Smolar v svoji skladbi, ki je resnici o izmed redkih stalnih prebivalcev doline – izziv, saj je večina sob poimenovana Tretja faza: začetkih Planinskega učnega središča so objekt lepo sprejeli. po vrhovih, ki jih vidimo skozi njihova (PUS) Bavšica pravzaprav dokaj okna. Izjemi sta le Modra soba (v njej Bavšicaaaa! podobna. Če odmislimo skoraj dveletni Druga faza: oprema spijo modri inštruktorji – da ne bi kdo Zgodba praktično vseh zaljubljencev boj z birokratskimi pošastmi za prido- Objekt, kakršen je PUS, je za orga- pomislil na modro posteljnino) in dvo- v ta gorski biser je podobna zgodbi bitev raznoraznih dovoljenj, je bil glavni nizacijo, kakršna je MK, pa četudi ji posteljni Predsedniški apartma. Vanje Blažice, do nedavnega vodje izziv takratnega vodstva Mladinske hrbet krije mogočna PZS, gromozan- "Bajta" je bila torej opremljena, dobro- Programskega sveta PUS Bavšica komisije (MK) in PZS zbiranje sredstev ski projekt. In res ni bilo daleč od tega, došel pa bi bil tudi organiziran poligon pri MK, ki skrbi za objekt. "V Bavšico za gradnjo novega objekta, ki je bil da bi začeli igrati tudi "podarim dobim". za vrvno tehniko. Balvanov, ki so jih bile sem prvič zavila leta 2005 na tečaj za zaradi dotrajane infrastrukture tabora Andrej Brvar, takratni predsednik vajene cele generacije vodnikov, so se vodnico, kmalu zatem pa še na seminar že krvavo potreben. Objekt je bil za aktivne člane mladinskih odsekov. dokončan in predan v uporabo poleti S prvega mi je najbolj ostal v spominu leta 1999, torej natanko petnajst let od prijeten občutek odrezanosti od današnjih dni. ostalega sveta (in s tem toliko pristnejši stik z ostalimi udeleženci in vodstvom), Prva faza: lokalci z drugega pa vodilo za prostovoljno "Spominjam se, kako sem se kot delo: 'Če hočeš biti prostovoljec dalj majhna punčka stiskala v kotu klopi časa, se moraš pri tem imeti fajn.' In v na verandi, ko so k noni na obisk duhu teh dveh občutkov PUS Bavšica prišli 'vodniki iz šotorov' na koncu združuje cele generacije planincev. Bavšice," pove gospodarica PUS Od takrat je v dolino sicer prišel (boljši) Bavšica, Mateja Komac. "Razlagala jim telefonski signal, lani tudi internetna je o življenju v dolini in kazala muzej s povezava, a vzdušje ostaja." knjižnico, za katerega je nono skrbno Naj bo dovolj o našem drugem zbiral predmete vse svoje življenje. domu. Preverite še sami, da je to res Prišli so enkrat ali dvakrat na poletje kraj gorske čarovnije. Že res, da je in vedno sem se jih razveselila. De- Bavšica za marsikoga zelo oddaljena setletje pozneje se je začelo v dolini od domačega ognjišča, a morda ji je šušljati o gradnji novega objekta, ki naj Foto: Nuša Verdev prav ta odmaknjenost pomagala, da je bi zamenjal šotore. Takrat nisem bila nanjo pozabil tudi Zlatorog, ki je v besu več tako pogost obiskovalec doline, PZS, je že ob zapisu v Planinskem inštruktorji že pošteno naveličali. Šalo pustošil po naših gorah. Le kako bi a vseeno sem mimogrede ujela kak vestniku (PV 7–8, 1999) zapisal, da je na stran, pogoji za delo so bili res nepri- drugače ohranila vse te lepote? "PUS pogovor, v katerem so se kresala bil večji del opreme kupljen s pomočjo merni, zato so že kmalu začeli razmišlja- Bavšica je res edinstvena hiša, saj če mnenja domačinov o tem, ali naj se različnih podjetij, kar je naredilo projekt ti o novem poligonu. Lokacijo so hitro bi PUS stal kjerkoli drugje, ne bi bil isti objekt postavi ali ne." finančno znosnejši. Prvi kompleti našli, zataknilo pa se ni pri Triglavskem PUS," zaključita sogovornici. m

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |59| VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI Petdeset

Miha Pavšek1 in odtenkov sive Miha Demšar2 Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2014

orda je ob naslovu to- Morda si tudi na račun poletij 2012 v drugi polovici junija čez dan na 1500 kratnega vremenskega in 2013, ki sta bili med tremi najbolj metrih okoli 15, na 2500 metrih pa okoli prispevka kdo pomislil, vročimi v zadnjem stoletju, pripisuje- 5 °C. Konec meseca so bile v visoko- da je bilo letošnje poletno mo občutek, da letos "pravega" poletja gorju razmere še zmeraj popolnoma Mvreme v gorah "erotično in seksi", pa skoraj ni bilo. Vendarle pa se zdi, da zimske. Tako je na primer še 30. junija seveda iz te moke ni bilo kruha, vsaj ne nas letos občutek ne vara, pa čeprav na Kredarici padlo 10 centimetrov fino zapečenega, temveč raje kislega. je bila povprečna poletna tempera- novega snega, skupna višina snega pa Seveda le tisti, ki se letos niste prav tura zelo blizu povprečju za obdobje je bila kar metrska! Uradno je skopnel pogosto odpravili poslušat šepetajo- 1981–2010. Še hladnejše in v osrednji šele 12. julija, torej kar več tednov če tišine. Resnici na ljubo te ni bilo prav Sloveniji še bolj mokro poletje smo pozneje kot po navadi. dosti, saj so imele dežne kapljice razno- imeli ne tako daljnega leta 2005. Nad Tudi julija smo imeli precej spre- vrstnih oblik in velikosti večino poletja našimi kraji se je prav rado zadrževa- menljivo vreme brez dlje časa tra- samosvoj in ne nazadnje tudi veliki ples. lo območje nizkega zračnega pritiska s jajočega stabilnega vremena; prav Ob spremljavi ne vem koliko, ampak hladnim in vlažim zrakom v višinah, še redki so bili dnevi, ko se čez dan ni najmanj petdeset odtenkov sive! Tako raje pa njegova različica, ki se praviloma pojavila vsaj kakšna manjša ploha "nesuhega", "netoplega" in "nesončne- pojavlja v hladni polovici leta – odceplje- ali celo nevihta. Do začetka druge ga" vremena kot to poletje že dolgo ne! no jedro hladnega zraka. Vsaj za nekaj dekade so na vseh postajah zabele- Meteorološko poletje, ki se je poslovilo pa je bilo letošnje poletje čas debelih žili konec snežne sezone, kljub temu konec avgusta, si bomo zapomnili krav – namreč za obe ledeniški zaplati pa je bilo v visokogorju še mnogo V začetku avgusta je bilo še veliko predvsem po pogostih padavinah in pod Triglavom in Skuto. snežnih zaplat, v senčnih legah tudi snežišč, na sliki pod Stenarjem, razmeroma malo sončnih dneh ter Prve dni poletja so vladale v visokogor- večjih sklenjenih snežišč. Kljub nad- vreme pa je zdržalo ravno še glede na zadnji dve do tri desetletja ju še povsem zimske razmere. Poleg povprečno oblačnemu in deževnemu toliko, da smo potešili najnujnejše gotovo tudi podpovprečnih temperatu- tega, da je bilo nad 2000 metri še obilo juliju pa so bile temperature nekoliko gorniške želje. Foto: Miha Pavšek rah. Te so se na dnevnem nivoju gibale snega, je tam občasno še snežilo, niže (več kot 0,5 °C) višje od dolgoletnega zdaj nad, zdaj pod dolgoletnim pov- pa deževalo. Po 6. juniju se je vreme povprečja. prečjem, a bolj ko smo šli proti koncu ustalilo, gore pa so bile deležne enote- Potem pa nas je "zadel" še avgust, ki fronte ter se po prehodu nekaterih še poletja, bolj so bile pod njim. V vsem denskega obdobja suhega in sončnega ga bomo pomnili po mnogih neurjih, odcepljala višinska jedra hladnega zraka tem času smo imeli le en vročinski val, vremena. Ob tem smo po nižinah za- ki so prizadela različne pokrajine naše in podaljšala vpliv front (ter skrbela za še posebej hladna je bila druga polovica beležili edini vročinski val letošnjega dežele, tudi tiste z vzpetinami. Prva namočenost) v nekaj naslednjih dni. avgusta. poletja, najvišje temperature letošnjega dekada, ki pomeni v naših gorah v Vse to je privedlo do oblačnega in poletja pa so zabeležili tudi v gorah, saj povprečju tudi najtoplejši del leta, se ni deževnega vremena. Prehod hladne so na Voglu izmerili 25, na Kredarici pa izneverila, res pa je, da tudi takrat "ni fronte 25. avgusta pa nas je že opomnil, 1 Geografski inštitut Antona Melika 15,8 °C. pokalo" od sonca, saj so se čez dan da nismo več tako daleč od zime in da ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. Temu je sledilo spet vse več spremen- pogosto pojavljale plohe in nevihte. Od je jesen "tu", saj so bili najvišji vrhovi 2 Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, ljivega vremena s pogostimi padavina- druge dekade naprej so naše kraje kot za krajši čas pobeljeni. Čeprav spada Ljubljana. mi, tako da so bile temperature zraka po tekočem traku prehajale vremenske september že v naslednje meteorološko

Preglednica 1. Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) v meteorološkem poletju 2014 ter Vir: Arhiv Urada za meteorologijo primerjava s povprečjem obdobja 1991–2010. Agencije RS za okolje. Indeks padavin glede na povprečje Postaja (nadmorska višina) Povprečna T [°C] Odklon T [°C] Padavine [mm] 1991–2010 Rateče (864 m) 15,8 –0,5 442 100 Vojsko (1067 m) 14,6 –1,0 649 133 Vogel (1535 m) 12,2 –0,8 810 135 Krvavec (1740 m) 11,1 –0,5 658 142 Kredarica (2514 m) 5,5 –0,8 747 117

|60| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 trimesečje, ga obiskovalci gora še kako je bila nadpovprečno namočena, obdobja brez padavin, ki bi bilo daljše precej nehvaležna in bolj zapletena, čislamo, pa vendarle omenimo, da nas dinarski in zahodni del predalp- od treh dni. Zaradi pogostih padavin manjša pa je tudi njena zanesljivost. je tudi ta razveselil šele v zadnji dekadi. skih hribovij tudi 40–50 % več, kot in veliko oblačnega vremena smo bili v Zato je včasih dobro pogledati skozi Če potegnemo črto pod letošnje je dolgoletno povprečje. Nekoliko povprečju tudi za petino prikrajšani za okno, poklicati tja, kjer "delajo" vreme sivo poletje, je na dlani ugotovi- manj pa vsa tri visokogorja – Julijske čas sončnih uric. ali ga vsaj bolje vidijo, oziroma preveriti tev, da je bilo v primerjavi s povpre- Alpe, Karavanke in KamniškoSavinj- Že zaradi pogostih kritik oskrbni- na višinski spletni kameri. In tako lahko čjem obdobja 1991–2010 hladnejše ske Alpe. Predvsem julij in avgust sta kov nekaterih planinskih koč na račun tudi v poletju z odtenki sive najdemo za pol do stopinjo Celzija, česar smo odstopala po številu padavinskih dni; napovedovalcev vremena pa velja svoje svetle trenutke – kje drugje, če se v zadnjega četrt stoletja že skoraj dovolj zgovoren je podatek, da v naših na koncu izpostaviti, da je priprava ne v gorah? m odvadili. Večina gorskega območja gorah, razen v začetku junija, ni bilo vremenske napovedi v takih razmerah

800 20 Kredarica povp.: 5,6 °C povp. 1991–2010: 6,8 °C

15 600

10

400

trajanje (ure) 5 temperatura (°C)

200 0

0 -5 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2. avg. 5. avg. 8. avg. 11. avg. 14. avg. 17. avg. 20. avg. 23. avg. 26. avg. 29. avg. Izmerjeno Povprečje 1991-2010 najvišja (1991-2010) najnižja (1991-2010) Trajanje sončnega obsevanja v meteorološkem poletju (junij–avgust) Potek povprečne temperature zraka avgusta 2014 na Kredarici in med letoma 1956 in 2014 (stolpci) in povprečje obdobja 1960–1990 potek povprečne/najvišje/najnižje avgustovske temperature zraka v (črta), prikrajšani smo bili kar za četrtino pričakovanih sončevih ur; obdobju 1990–2010; nazadnje je bila ta podpovprečna avgusta 2005. manj sonca po letu 1956 je bilo le poleti 1999. (Vir: ARSO) (Vir: ARSO)

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |61| VARSTVO NARAVE

Dušan Klenovšek Spoznajmo pojoči svet kobilic

oletno-jesenski sprehodi v naravi nam nudijo številne pisane prizore pa tudi raznolike zvoke. Le kdo se oglašaP iz grmovja ali trave? Ko sam po- stavljam to vprašanje obiskovalcem travnikov, še največkrat slišim odgovor, da je čriček. Pa je res? Je mogoče muren ali pa katera od kobilic? Po zaslugi Stanislava Gomboca in Blaža Šegule se lahko hitro poučimo o zvokih in podobah pojočih žuželk v naravi; Blaž je o njih že pisal v Pla- ninskem vestniku. Nedavno je namreč izšel priročnik z naslovom Pojoče kobilice Slovenije. Knjiga je povsem avtorsko delo in je nastala kot posledica njunega večdesetletnega terenskega dela. Skoraj 400 barvnih fotografij, navedbe o slovenski razšir- jenosti in običajnem habitatu vrste so podatki, ki vsakemu strokovnjaku ali ljubitelju omogočajo prepoznati videno ali fotografirano vrsto. Kaj pa napevi od vseh devetindevetde- setih, do sedaj najdenih pojočih vrst na slovenskem ozemlju? Z zgoščenke, ki Drevesna zelenka Foto: Dušan Klenovšek je priložena knjigi, jih lahko presname- mo na telefon, kar omogoča primerjavo Pa še o kobilicah kakšno besedo. Great Green Bush Cricket. Praviloma je Viri: Šegula B., 2004. Drobni zvoki na terenu samem. Prav ob tej priložno- Spoznamo lahko 97 vrst in dve podvrsti svetlo zelene varovalne barve. Tipalnice naših gora. Planinski vestnik, št. 6, sti so vse vrste dobile tudi slovenska "pojočih", 162 pa je vseh do sedaj lahko dosežejo tudi trikratno dolžino str. 34–35. Planinska zveza Slovenije. imena, kar je za ljubiteljske raziskoval- najdenih vrst pri nas. Šele pred nekaj telesa. Kot druge dolgotipalčnice je Gomboc, S., Šegila, B., 2014. Pojoče ce narave zelo dobrodošlo. Knjiga v leti je bila odkrita celo za znanost nova pretežno mesojeda (muhe, gosenice, kobilice Slovenije, EGEA. žepu ali nahrbtniku, zvoki na telefonu, vrsta – solinska kobilica. Naj predsta- ličinke). Kdor je kobilico držal v pesti, še fotoaparat – in že smo odlično opre- vim eno običajno, takšno, ki jo srečamo verjetno že ve, da dolgotipalčnice mljeni za spoznavanje sveta kobilic v na domačem travniku in visokogor- tudi pošteno ugriznejo. Občasno tudi naši okolici. Verjamem, da se bo število ski trati. poletijo, a praviloma le nekaj metrov podatkov o razširjenosti s to knjigo zelo Drevesna zelenka (Tetttigonia viridissi- daleč. Aktivne so tako podnevi kot povečalo. ma) se pojavlja na travnikih z visokim ponoči. Zato njihovo oglašanje lahko Avtorja sta velikokrat na terenu v družbi steblikovjem, posebno na področjih slišimo preko celega dne, še posebno naravoslovnih fotografov. Uveljavljena mokrotnega tipa, od nižin do gora. Je v mraku in ponoči, nekje med julijem in fotografinja Anja Čop je tako spoznala splošno razširjena grmovno-drevesna oktobrom. povsem nov svet, svet šestnogih vrsta. Rada prileti tudi v stanovanje, saj Izkoristimo lepe jesenske dni ter se s čudes. Obiskovalci gradu Podsreda jo privablja luč. Nekoliko manjši samci priročnikom, mobilnikom in fotoapa- lahko to jesen kot prvi občudujemo zrastejo do 36 mm, samice tudi preko ratom odpravimo spoznavat melodični njene razstavljene fotografske moj- 4 cm. Samico prepoznamo po dolgi, šestnogi svet žuželčjih čudes. strovine. Verjamemo, da bo ta razstava sabljasto oblikovani leglici na zadku. Verjamem, da bomo ob vseh novih obiskala še številne kraje. Zaradi velikosti ima v angleščini ime spoznanjih še bolj cenili naravo. m

||6262|| PlaninskiPlaninski vestnikvestnik || OOKTKTOBOBEERR 20142014 ZELIŠČA NAŠIH GORA

Lovro Vehovar Materina dušica (Thymus sp.)

naravnih ekosistemih je količina prišla v naše kraje iz Sredozemlja skupaj roko, pazimo, da jih ne izpulimo s koreni- prijeten, zaokrožen okus dobi čaj, če mu razpoložljive energije, ki jo z Rimljani in se je njihovo poimenova- nami vred, kar se zaradi nežnosti rastline dodamo še med. rastline, živali in glive lahko nje ohranilo vse do danes. Latinsko ime kaj rado dogodi. Ker so rastline majhne, Za otroke lahko pripravimo sirup. uporabijo za rast in razvoj, Thymus izhaja iz grške besede thymos, gre nabiranje počasi od rok. Sušimo jih v V kozarec izmenično nalagamo plast omejena.V Med organizmi poteka po kar pomeni dim ali duh in se verjetno senčnem in zračnem prostoru. sveže zeli materine dušice in plast eni strani boj za energijo, po drugi nanaša na prijeten vonj rastline. Po drugi Najpogosteje se materina dušica uživa sladkorja. Na toplem kraju pustimo stati strani pa se pojavijo različne oblike so- razlagi pa so dimljenje z materino dušico v obliki čaja. Ta je prijetnega okusa in toliko časa, da se ves sladkor raztopi, delovanja, ki omogočajo boljši izko- ali kopeli z njo rimski vojaki uporabljali se pije ob težavah z dihali. Pospešuje in po navadi tri do štiri tedne. Potem ristek energije in lažje življenje za so- med pripravami na boj, ker naj bi razbli- redči sluz ter umirja kašelj. Zaradi pomir- precedimo in shranimo v stekleničkah. delujoče organizme. V biologiji takšne nila dvom in okrepila pogum. jevalnega učinka se pije tudi ob duševnih Sirup uživamo po žličkah ob hripavo- odnose, ki so v korist vsem sodelujočim, V Sloveniji raste materina dušica na stiskah, za boljši spanec ali ob preveliki sti, bolečinah v grlu in kašlju. Priročni imenujemo simbioza. Več sodelova- suhih, sončnih travnikih, pašnikih in duševni obremenjenosti (stresu). Pomirja ob prehladih so tudi zeliščni bomboni. nja med organizmi najdemo v starejših, kamnitih pobočjih vse od nižin do in uravnava tudi prebavo in je zato prilju- Sladkor segrevamo na malem ognju, stabilnih ekosistemih (npr. gozd), manj gorskega sveta. Opisanih je pet vrst. bljen dodatek jedem, predvsem v me- da se raztopi in malo porjavi (karameli- v mladih, pionirskih (npr. njiva). Med Njihovo določevanje je težavno, saj so diteranski kuhinji. Eterična olja materine zira), dodamo na drobno sesekljano zel ljudmi in zdravilnimi rastlinami poteka rastline zelo spremenljivih oblik in se dušice imajo razkuževalni učinek, materine dušice, premešamo in z žlico sodelovanje že tisočletja. Ljudje sadimo pogosto križajo. Vse so uporabne v zavirajo namreč rast drobnoživk. Zato se nakapamo na papir za peko na pladnju. zdravilne rastline, skrbimo zanje in jih zdravilne namene, tako da natančno do- čaj, tinktura ali razredčeno eterično olje Če hočemo bolj mehke in fine bombone, razmnožujemo, zdravilne rastline pa nam ločevanje, vsaj za zeliščarske namene, uporabljajo za izpiranje ust, za izpiranje dodamo raztopljenemu sladkorju malo pomagajo ohranjati zdravje in nas raz- ni potrebno. Bolj kot prirojene lastnosti ran, hemoroidov in krčnih žil. Kopel masla ali sladke smetane. veseljujejo s svojim vonjem, okusom in pa na vsebnost aromatičnih in zdravilnih z materino dušico pomirja, sprošča Na vrtu lahko materino dušico barvo. A nismo edini, ki smo našli oboje- snovi vpliva rastišče (vrsta tal, podnebje, napete mišice in poskrbi za boljši pretok uporabimo kot cvetočo in dišečo obrobo stransko veselje ob sodelovanju z rastli- nadmorska višina). Nabiramo celotne krvi po telesu. Zaradi prijetnega okusa gredic. Ko jo sadimo, pa le imejmo v nami. Tudi mravlje si prav rade poiščejo rastline v času cvetenja, in to od junija se materina dušica dodaja številnim mislih, da se bodo morda skupaj z njo na grmiček materine dušice, pod katerim do septembra. Najbolje je, da jih režemo čajnim mešanicam za vsakodnevno naš vrt naselile še njene sostanovalke – si ustvarijo domovanje, ali pa zasejejo s škarjicami ali nožem; če jih trgamo z uporabo (npr. planinski čaji). Posebej mravlje. m seme materine dušice vrh mravljišča. Tako mravlje dobijo aromatične snovi v Materina dušica Foto: Lovro Vehovar svoji bližini, materina dušica pa ugodno rastišče na vrhu mravljišča. Materina dušica ljubi suhe in sončne kraje in kupček mravljišča, ki se dviga nad morjem trave na travniku, ji zelo ustreza. Pogosto se tudi pod grmiček materine dušice, posajen na vrtu, naselijo mravlje. Slovensko ime materina dušica pove, da so ljudje rastlino od nekdaj imeli za blagodejno, takšno, kot je lahko le duša matere, ki zna s svojo toplino in brez- pogojno ljubeznijo potolažiti otroka ob hudih stiskah in tegobah. In ni zaman ena izmed najbolj poznanih in cenjenih zdravilnih rastlin pri nas. Ljudje pogosto razlikujejo vrtno materino dušico, ki ji pravijo timijan, od vseh ostalih, pri nas v naravi rastočih materinih dušic. Slovnično in botanično te razlike ni, je pa res, da je vrtna materina dušica

Planinski vestnik | OKTOBER 20142014| |6363|| NOVICE 40. obletnice AK Črna prepleza- Debele peči. Novost je dolga 200 m, in Peter Bajec (oba AO Železničar). li še Urus Este (Peter Modrej, Andrej ocenjena s VI–, sliši pa na ime Boj na Nastala je nova smer Na boljše čase IZ VERTIKALE Jež, Blaž Penec in Boštjan Jurič) in požiralniku. Istega dne sta se v dolini (300 m, V/III–IV+). Ishinco – JZ greben (Blaž Penec in Lučke Bele potikala Tomaž Peternel in 9. avgusta je bila obiska deležna Boštjan Jurič) ter SZ greben (Gašper Samo Janež, kjer sta preplezala novo severna stena Pelca nad Klonicami, Po krajšem poletnem premoru se Stopar in Rok Barbič). V začetku junija smer Pravljica o mravljičnih ljudeh. pod domače Pinja. V njej so novo smer Novice vračajo na strani Planinskega se je v tistih bregih mudil tudi Davo V 100-metrski smeri sta naletela na preplezali Grega Knez, Marko Erčulj vestnika, z njimi pa tudi drugi pisec. Naš Karničar. Za cilj si je izbral Tocllaraju in težave do ocene VI– (AO, V)/IV–V. in Peter Bajec (vsi AO Železničar). bivši sodelavec Peter Mežnar in njegov smučanje po njegovi SZ steni. 14. junija sta Radovan Lapajna in Tone Ples oblakov je dolg 200 metrov, z soplezalec Aleš Holc žal ostajata 19. julija so se proti Han Tengriju, naj- Črv (oba AO Cerkno) preplezala novo dodatkom 150 vršnih metrov, težave pogrešana v Himalaji. Rane se zacelijo, severnejšemu sedemtisočaku na svetu smer v južni steni Matajurskega vrha in pa se gibljejo v okviru klasične IV+. brazgotine ostanejo. Častimo njun (7010 m) odpravili Mojca Balant, Sabina ji nadela ime Stebričasti raz (150 m, 17. avgusta sta se pod SZ steno Trent- spomin z dejavnostmi, ki sledijo na na- Lamprecht, Grega Zakrajšek, vodja IV+/II–III). skega Pelca znašla Aleš Bardorfer slednjih straneh. Janez Toni (vsi AO Rašica), Matevž 10. julija sta na področju Mangarta in Janez Kekec (oba AO Rašica). Kastrin (AO Ljubljana-Matica), Blaž plezala Tine Cuder in Tina Korinšek V glavi se jima je podila linija levo od Odprave Gladek in Matej Mučič (oba AO Kamnik). (oba AO Bovec). V vzhodni steni Pre- Centralne smeri, ki poteka po izraziti Kar nekaj domačih alpinistov se je Vreme in razmere jim niso bili ravno na- delskega Vršiča sta preplezala 150 poči v centralnem delu SZ stene. muzalo okrog Denalija. Člani AO Že- klonjeni. Žal se je kmalu smrtno pone- metrov dolgo linijo in jo poimenovala Po 500 metrih plezanja sta imela v lezničar (Domen Košir, Primož Bregar, srečil Krešimir Milas, član hrvaškega pri- Pirnja (V+/III–V). žepu Rašiško poko in jo ocenila s Matej Gorenšek in Peter Bajec) ter druženega dela odprave. Del odpravar- 2. avgusta sta v južni steni Prisojnika VII/IV–V. Istega dne sta v JZ steni Matej Balažic (AO TAM) so 4. junija pri- jev se je zato vrnil v domovino, pod goro izgubljala kline Janez Svoljšak in Igor Lešarjeve peči stari dolg poravnala plezali na vrh Denalija po zgornjem delu pa so vztrajali Matevž, Blaž in Matej. Okorn (oba AO Kranj) ter v procesu pre- Primož Bregar in Peter Bajec (oba smeri West Rib. Želje za kaj več so Čakanje se je obrestovalo in 11. avgusta plezala novo smer, ki sta jo presenetlji- AO Železničar). Plezati sta začela ostale zakopane pod snegom, ki ga je sta se Matevž Kastrin in Matej Mučič vo poimenovala Smer letečih klinov. po Jesenski odi in po nekaj metrih bilo v letošnji sezoni res ogromno. povzpela na vrh. Poleg nenamerno izgubljenih klinov sta zavila desno po lepo vidnih naravnih 8. junija so Blaž Penec, Boštjan Jurič v 150 metrski smeri, ocenjeni s VI+/ prehodih. Smer Dan neskončnih (oba AK Črna) in Andrej Jež (AK Ravne) Prvenstvene VII–, namerno pustila še 5 klinov. Da, sanj je dolga 300 metrov, težave pa priplezali na Alpamayo po Francoski Kljub kislemu poletju, ki je bolj značilno drago ju je stal ta špas. Istega dne sta v so ocenjene s VI–/IV–V+. smeri (500 m, 60–70°). Poleg tega so za kake monsunske predele našega severni steni Zidne stene nad Mlinarico Trenta je ta dan dobila še eno novo v okviru koroške odprave v počastitev sveta kot pa domače loge, se je vseeno nove prehode iskala tudi Primož Bregar smer, in sicer sta se pod neobljude- preplezalo kar nekaj novih smeri. no SZ steno Goriškega roba navezala 11. junija sta Matic Košir (AO Jesenice) Jože Makuc in Tone Groblar (oba Smer letečih klinov v Prisojniku in Matevž Mrak (AO Radovljica) preple- Ples oblakov v Pelcu nad AO Cerkno). Njuno oko je uzrlo logični Foto: Janez Svoljšak zala novo linijo v precej obdelani steni Klonicami Foto: Peter Bajec prehod čez 500-metrsko steno po

|64| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Luka Lindič in Veronika Turnšek (oba Domači hribi AO Celje-Matica) sta v Vežici preple- V severni steni Velikega Draškega vrha zala smer Last minute (250 m, 8a+). sta 5. julija plezala Matej Balažic (AO Luka Kranjc (AO Celje-Matica) pa je TAM) in Marjan Kozole (AK Vertikala). z Igorjem Čorkom v predostenju Kri- Za cilj sta si izbrala precej krušljivi Levi ževnika opravil 1. ponovitev Rajčeve raz (600 m, VI/AO). smeri (250 m, 8a), pod katero sta se V juliju sta Petra Hadalin in Marko leta 2012 podpisala Andrej Grmovšek Leban (oba AO Cerkno) v severni in Luka Lindič. steni Triglava opravila 1. ponovitev Spominske smeri Tineta Miheliča Novice iz tujine (250 m, V/II–IV). Grega Lačen (AK Črna) in Sašo V Malem Rateškem Mangartu pa sta Prosenjak sta 3. julija v Tofani di Rozes 18. julija plezala Tine Cuder in Tina preplezala Smer papeža Pavla VI Korinšek (oba AO Bovec). Zagledala (600m, IX–/VIII), 19. julija pa se je sta se v Smer bratov Ferigo (250 m, Grega z Andrejem Gradišnikom zakadil VI/IV–V+) in opravila njeno drugo v Cassin-Ratti (450 m, VIII–/VI–VII) v ponovitev. Zanimiva izbira cilja, ki severni steni Zahodne Cine. je šele v zadnjih letih doživel nekaj V Dolomitih sta se potikali tudi Nastja Rašiška poka v Trentskem Pelcu od poraščene glave in po osmih raz- obiska. Davidova (AO Ljubljana-Matica) in Foto: Aleš Bardorfer težajih oz. 300 metrih izplezala na 19. julija sta Boštjan Mikuž (AS Ajdo- Tjaša Jelovčan (AO Kranj). V S steni greben, približno na polovici Tumove vščina) in Rok Kurinčič (Soški AO) pre- Rocchetta Alta di Bosconero sta smeri v Špičju. Novi smeri sta nadela plezala mojstrovino bratov Podgornik, 22. julija preplezali smer KFC (600 m, gladkem žlebu in grapi. Tako je nastala ime Avanturist in ji prisodila oceno in sicer Smer mladosti (400 + 600 m, VI/A1). Nekaj mokrote je botrovalo nova smer Prizanesljivka (IV/II–III). V–/III–IV. VII) v SZ steni Vršaca. Istega dna sta prijemu za komplet. Naslednji dan 7. septembra se je Jože s kolegom z Rado Lapanja in Tone Črv (AO Cerkno) v severni steni Malega Koritniškega sta v Croda Spiza preplezali smer Per odseka Andrejem Likarjem zopet mudil sta 7. septembra v SV steni Matajur- Mangarta Bojan Hribernik in Igor Okorn Claudio (250 m, VII). Deževni četrtek pod SZ steno Goriškega roba, in sicer skega vrha preplezala novo smer, za (oba AO Kranj) preplezala Cozzolinovo ju je prisilil k počitku, v petek pa sta pod njenim desnim delom. Logične in katero pa pravita, da bi znala biti zelo zajedo (800 m, VI/V). v južni steni Marmolade preplezali še naravne prehode sta poiskala desno zanimiva v zimskem času. Namen sta 20. julija sta se Matic Košir (AO Tempi moderni (830 m, VII+/VIII). imela plezati nekaj drugega, a sta v Jesenice) in Domen Petrovčič Iz stene sta izplezali po Gogni. megli naletela na linijo, ki sta ji nadela (Akademski AO) namenila opraviti Med 21. in 23. junijem je Tjaša Dan neskončnih sanj v Lešarjevi ime Skriti žleb (100 m + 150 m 1. ponovitev novejše smeri Nč Jelovčan (AO Kranj) s soplezalcem peči Foto: Peter Bajec grebena, II–III). ne oblubm (450 m, VII) v severni Tadejem plezala nad ledenikom Mer de steni Debele peči. Neučakanost in Glace. Prvi dan sta preplezala smer Le zagnanost sta botrovali prvenstveni piege (200 m, 6a+/6b) v JV steni Tour varianti v spodnjem in zgornjem delu Verte. Naslednji dan sta zavila v Nantil- smeri. Kljub nekaj zavojem sta ujela lons in preplezala smer Bienvenue au najtežji raztežaj originalne smeri. Georges (370 m, V), zadnji dan pa v Tjaša Jelovčan in Janez Svoljšak Little Yosemite smer Elle a du le faire (oba AO Kranj) v letošnji sezoni ne (140 m, 6b+). popuščata. Tako sta 6. avgusta v Pred odpravo na Han Tengri so se v mogočni in redkeje obiskani severni Courmayeurju mudili Matevž Kastrin steni Malega Koritniškega Mangarta (AO Ljubljana-Matica), Mojca Balant, ponovila Severni steber oz. Desni Sabina Lamprecht, Grega Zakrajšek Piussi (750 m, VI+/V–VI). in Janez Toni (vsi AO Rašica). Potikali 17. avgusta sta se pajčevino z oprimkov so se po Kuffnerjevem grebenu v SV steni Frdamanih polic namenila (občasno sliši tudi na ime Frontier očistiti Domen Košir in Matej Gorenšek Ridge, ponekod tudi Tour Ronde) v (oba AO Železničar). Schinkova smer Mont Mauditu. (600 m, V) ju je kar zaposlila, a kljub Svojevrsten izziv pa sta našla Peter temu sta se vrh stene strinjala, da je v Janežič in Jurij Rous (oba AO Črnuče). hribih res fajn. Spopadla sta se s Severnim razom Tjaša Jelovčan in Janez Svoljšak (oba Agnèrja (1600 m, VI–/V+, V) in ga AO Kranj) sta v S steni Debele peči uspešno premagala 8. in 9. avgusta. opravila 2. ponovitev smeri Sladka Gre za najdaljši raz v Dolomitih, ki kot med (450 m, VII+/VIII–, VI+). sta ga davnega leta 1932 preple- V južni steni Skute je Janez Svoljšak zala odlična Celso Gilberti in Oscar z Igorjem Okornom (oba AO Kranj) Soravito. Gilberti je bil znani furlanski preplezal Sončino direktno (380 m, plezalec, ki je bil v obdobju med VIII+/IX–, VI). Najtežji raztežaj mu jo je obema vojnama eden od znanilcev malce zagodel, zmogel ga je v drugem novega vala plezanja zahtevnih novih poskusu. smeri.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |65| 16. in 17. avgusta sta v Dolomitih Tabor perspektivcev plezala Luka Lindič in Veronika Turnšek (oba AO Celje Matica). Serijo sta začela v Valle dell'Orco v Cinque Torri s smerjo Finlandia Od 9. do 16. avgusta je pod okriljem (110 m, 6b) ter nadaljevala v Tofani di Komisije za alpinizem potekal tabor Rozes, kjer sta preplezala Da pazzo za perspektivne alpiniste. Področje vecchio pazzo (350 m, 7c). Luki je delovanja je bilo v dolini Valle dell'Orco. vzpon uspel prosto in na pogled. Tabora, ki sta ga vodila Andrej Glas o odličnih razmerah v fran- Grmovšek in Nastja Davidova se je coskih Alpah se je razširil kot virus udeležilo 14 mladih alpinistk in alpini- ebole, kar sta s pridom izkoristila tudi stov. Kljub nestabilnemu vremenu se Boštjan Mikuž (AS Ajdovščina) in Janez mladi upi slovenskega alpinizma niso Svoljšak (AO Kranj). S smelim načrtom dali. Deževnim kapljam so se smejali v preplezati smer Colton-Macintyre ali po brk in preplezali lepo število smeri ter domače Britansko smer sta se v petek, nabrali množico izkušenj, ki jim bodo Reinhold Messner Foto: Jure K. Čokl 12. septembra, znašla pod severno koristile pri njihovih nadaljnjih alpini- steno Grandes Jorasses. Ker očitno stičnih karierah. Podrobnejše poročilo Življenje je kot plezanje nista edina alpinista z dobrim sluhom, si lahko pogledate na spletnih straneh 70 let Reinholda Messnerja se je v soboto v steni našlo še kakih Planinske zveze Slovenije. Južnotirolec, ki se je na najvišjo goro sveta prvi povzpel brez dodatnega kisika, ki je 15 navez, dve v njuni smeri, in sledilo je Novice je pripravil prvi stal na vseh osemtisočakih, ki je preplezal ogromno prvenstvenih smeri, prečkal sofisticirano prilagajanje cilja. Odločila Peter Bajec - Poli. južni tečaj in Grenlandijo, napisal več kot 60 knjig, ki je lastnik petih gorskih muzejev sta se za Crozov steber (1100 m, in se nam je predstavil tudi v filmu, se pri svojih dopolnjenih sedemdesetih letih poln TD+/ED1) in ga preplezala v 12 urah. Slovenci energije še vedno loteva izzivov, ki se mnogim zdijo nemogoči. Reinhold Messner je V en glas sta pritrdila predhodnikom – človek, ki vse, česar se loti, spelje do konca, potem pa se takoj loti nečesa novega. letos so v Alpah razmere odlične. in Anapurne Trenutno se najbolj posveča svojim gorskim muzejem in ekološkemu kmetovanju. Sicer pa je bil slovenski alpinizem ta Oktober, mesec slovenskih Reinhold Messner se je rodil 17. septembra 1944 na Tirolskem v Bressanonu/ dan dobro zastopan, saj sta bila Grega vzponov na Anapurne Brixenu na severu Italije, kjer je imel veliko možnosti za spoznavanje hribov. Že Lačen (AK Črna) in Matej Flis (AK Pred 45 leti, 21. oktobra 1969, so petleten je plezal s starši, komaj pa je stopil iz najstniških let, je že bil eden najbolj- Ravne) ena izmed navez v smeri Col- na 7525 metrov visoko Anapurno 4 ših plezalcev v Evropi. Plezal je v Dolomitih, v Alpah, Andih in v Himalaji, s katero ton-Macintyre (1200 m, ED1, VI, 6). opravili tretji pristop Jože Andlovic, se je tudi proslavil. Veliko se je govorilo o njem tudi zaradi smrti njegovega brata Plezalci pred njima ju niso veliko motili, Lojze Golob in Aleš Kunaver. Naslednji Güntherja, ki ga je leta 1970 po njunem uspešnem vzponu na Nanga Parbat med saj je smer dovolj široko narejena, da dan, 22. oktobra 1969, sta se Kazimir sestopom zasul plaz. Reinholda ta tragični dogodek pri napredovanju ni zaustavil, ga je prehitevanje enostavno. Kot se za Drašler in Matija Maležič kot druga na je pa za vedno zaznamoval. klena Korošca spodobi, sta na vrhu svetu povzpela na Anapurno 2, ki s Messner je človek, ki je v sedemdesetih letih doživel toliko, kot nas večina ne bi niti v stala po 6 urah in pol plezanja. Njuno svojimi 7937 metri skoraj za las zgreši 140, glede na energijo in voljo, ki ju je čutiti že samo skozi njegove zapise in slutiti na navdušenje nad smerjo je bilo obratno magično številko 8000. Šlo je za podlagi njegovih dejanj, pa je jasno, da bo doživel še zelo veliko. Vsekakor si želimo sorazmerno z navdušenostjo nad JAHO III, tretjo jugoslovansko alpini- še velikokrat in še dolgo pisati in brati o njem in njegovih izpolnjenih željah. sestopom. Sta pa uspela navduše- stično himalajsko odpravo. Nekoč je v enem od pogovorov po končanem intervjuju dejal, da je v življenju tako nje prenesti na Tadeja Zormana, ki je kot pri plezanju: tudi če eno stvar delaš večkrat, se iz nje vsakič naučiš nekaj novega. 16. septembra s soplezalcem Ales- Da, nobena smer ni dvakrat enaka ... sandrom Lucchijem takisto opravil z Južna stena Anapurne I Marta Krejan Čokl omenjeno smerjo. Foto: Tone Škarja

Anapurn je pet, in sicer jim do četrte k imenu dodajamo številke, peta pa je Južna Anapurna. Prva spada med osemtisočake, vse ostale pa so nižje. Mednje se vriva tudi sedemti- sočak Gangapurna, po čigar severni steni poteka slovenska Direktna smer (ponekod poimenovana tudi Slovenska smer), ki sta jo Stanko Mihev in Rok Kolar z vrhom zaključila 1. oktobra 1989. 28. oktobra 2007 je Tomaž Humar v solo vzponu dosegel 8047 metrov visok vzhodni vrh Anapurne 1 po pr- venstveni smeri. Naših oktobrskih odprav v Anapurne in gore, ki jih lahko štejemo v njihov sklop, je bilo sicer precej več, vzponi pa so se zaključili na različnih višinah. Marta Krejan Čokl

|66| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 Krešimirju Milasu Vodniki, ki jim je reševanje s pomočjo ŠPORTNO- K srebru je dodala še bronasto medaljo helikopterja odredil vodja baze, so v kombinaciji. Svetovna prvaka sta v spomin tvegali več ur dela v direktni vpadnici PLEZALNE postala Južnokorejka Jain Kim in Čeh "Milasa ni več." Tako se glasi zapis serakov, da bi rešili še Milasa. Čeprav NOVICE Adam Ondra, tudi letošnji svetovni prvak iz dnevnika letošnje meddruštvene ga niso poznali, čeprav je bil zanje v balvanih. Slovenski uspeh v finalu sta odprave Khan Tengri dne 28. 7. 2014. samo nekdo, čeprav je bila možnost, dopolnila Domen Škofic in Maja Vidmar. Kratek, suhoparen stavek, ki povzroča da preživiš takšno stvar, neznatna, Jernej Kruder Škofic je dosegel tretjo višino finala, bolečino. Vsi vemo, da se kaj takega ampak možnost, ki smo se je vsi vendar je, zaradi slabšega rezultata v lahko zgodi, vendar si nihče ne pred- oklepali do poznega večera. V nekaj svetovni podprvak drugi kvalifikacijski smeri, zasedel ne- stavlja, da se lahko zgodi njemu ali urah so lahko izkopali le par metrov v balvanih hvaležno četrto mesto. Radovljičan je s komu v njegovi bližini. globoko v beton iz mešanice snega in Od 21. do 23. avgusta je v Münchnu tem dosežkom dosegel daleč najboljšo Pri sestopu iz tabora dve v tabor ena ledu. Milasa niso našli. Ob mraku so za- potekalo svetovno prvenstvo v balvan- moško uvrstitev na svetovnih prvenstvih se je 27. 8. okrog 7.30 podrl serak ključili z reševanjem in se vrnili v bazo. skem plezanju, na katerem je Jernej za Slovenijo. Maja Vidmar je zasedla in v žlebu med Pik Chapaev in Khan Žal smo se morali strinjati, da realnih Kruder osvojil srebrno medaljo, s tem peto mesto. Zelo dober rezultat je Tengrijem, 7010 m, po mnenju možnosti, da bi preživel, ni. pa tudi prvo medaljo za Slovenijo na dosegel tudi Urban Primožič, ki je z uvr- nekaterih najlepšim vrhom na svetu, Veliko stvari nam ni jasnih, dokler jih takem tekmovanju. Svetovna prvaka stitvijo v polfinale izpolnil svoj osnovni zasul Milasa in njegovega soplezal- ne poskusimo sami. Za veliko stvari, sta postala Nemka Juliane Wurm in cilj, potem pa rezultat iz kvalifikacij ca Reneja. Rene je pristal v razpoki, ki jih naredimo, ne vemo pametnega Čeh Adam Ondra. Jernej Kruder je kot izboljšal še za dve mesti in bil na koncu ukleščen v led. Bil je razmeroma ne- razloga. Dobra dva meseca po začetku šesti po polfinalu v finalu vse balvane štirinajsti. Za povrh vsega je Slovenija z poškodovan. Če to lahko rečemo o odprave Khan Tengri mi ni jasno, kako plezal prvi, tako da je na koncu moral najboljšim ekipnim uspehom v zgodovini nekom, ki pristane 20 metrov globoko, se stvari lahko obrnejo v popolnoma čakati prav do izteka zadnje sekunde, svetovnih prvenstev dosegla tudi ekipno ukleščen v ledeniško razpoko. V roki drugo smer. Člani odprave Mojca da je videl, na katero mesto se je uvrstil. drugo mesto. Pred naše so se uvrstili le je imel polomljeno pohodno palico, s Balant, Sabina Lamprecht, Grega Balvanski plezalci so s to tekmo zaklju- Francozi. katero si je uspel osvoboditi cepin, rešil Zakrajšek, Janez Toni (vsi AO Rašica) in čili sezono, plezalce v težavnostnem se je nahrbtnika in v približno treh urah člani hrvaškega dela odprave Vedrana in hitrostnem plezanju pa je čakalo še Svetovna priplezal nazaj v življenje. K sreči je v Simičević, Rene Lisec in Bojan Novak svetovno prvenstvo septembra v Španiji. tabor ena prišel, preden so ga zapustili smo se po nesreči predčasno vrnili v podprvakinja tudi prijatelji, ki so bili brez upanja, da bi domovino, trije člani (Matevž Kastrin – Tanja Glušič preživel. Oskrbeli so ga in v dobrih dveh AO Matica, Blaž Gladek in Matej Mina Markovič Svetovno prvenstvo v Gijonu je gostilo urah ga je helikopter odpeljal v bolni- Mučič – oba AO Kamnik) pa so ostali tudi plezalce, ki se zaradi različnih šnico. V dnevniku še piše, da je Rene pod goro. Matevž in Matej sta 11. 8. svetovna razlogov ne morejo enakovredno kosati povedal, da za Milasa ni več upanja. dosegla vrh Khan Tengrija. Vsi so se podprvakinja s svojimi vrstniki. To so plezalci invalidi srečno vrnili domov. v težavnosti in plezalci s posebnimi potrebami. Na Kot sem lahko v tem razmeroma tekmi je sodelovala tudi Tanja Glušič, Člani odprave Khan Tengri 2014. kratkem času spoznal Krešota, lahko Srebrno leto slovenskih plezalcev na članica AK Ravne, ki je v kategoriji slepih Od leve proti desni: Andrej rečem, da je pač bil pravi desc. Tak, letošnjih svetovnih prvenstvih se je na- in slabovidnih z odličnim plezanjem v (pomočnik v letalski bazi), Matevž kot mora biti, vedno za šalo in smeh. daljevalo tudi na svetovnem prvenstvu v finalu postala svetovna podprvakinja. Kastrin, Janez Toni, Vedrana Imel je smolo. Rene pa srečo. Življenje težavnosti, ki je od 8. do 14. septembra V finalu je le za plus zgrešila rezultat, ki Simičević, Krešimir Milas, Sabina je prekratko, da bi ga zamudili. Milas potekalo v španskem Gijonu. Mina bi ji prinesel najvišjo stopničko. Tanja Lamprecht, Bojan Novak, Matej ga ni. Markovič je v finalu dosegla drugi je letos v tem okviru tekmovanj že tudi Mučič, Mojca Balant in Rene Janez Toni, rezultat in se veselila svoje prve medalje zmagala – na tekmi v Imstu in Arcu. Lisec. Foto: Matevž Kastrin vodja slovenskega dela odprave na svetovnih prvenstvih v težavnosti. Jernej Kruder zmagal v Arcu V italijanskem Arcu je potekal 29. Arco Rock Festival, kjer se v balvan- skem in težavnostnem plezanju – Rock Master – pomerijo najboljši tekmovalci sveta. V balvanih je zmago slavil aktualni svetovni podprvak Jernej Kruder, ki je tako postal tretji slovenski plezalec z zmago na tem prestižnem tekmovanju. Pred njim sta zmagali Martina Čufar leta 2001 in Mina Markovič, ki je bila v te- žavnostnem plezanju najboljša na lan- skoletnem tekmovanju. Jernejev uspeh v balvanih je dopolnila njegova mlajša sestra Julija Kruder, ki si je z izjemnim nastopom priborila 3. mesto. V težav- nosti sta uspeh Slovencev z dvema bro- nastima medaljama dopolnila še Mina Markovič in Domen Škofic.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |67| Underground (9a) šestih tekmovalcev kot edini preplezal Družinam prijazna planinska koča ali Oskrbniki koč in predstavniki PZS so si dva vrhova, še bolj pa je blestela Janja, vgrajeno čistilno napravo, za najbolj pri- enotni, da bo treba ponudbo temu pri- za Domna Škofica ki je pri starejših deklicah preplezala ljubljeno v letu 2014 izbrali Valvasor- lagoditi, prav tako h gostom pristopi- Zadnje dneve pred svetovnim prven- vse finalne vrhove. Trenutno ena najbolj jev dom pod Stolom. V ožji izbor so se ti na bolj inovativen in domiseln način stvom v Španiji je Domen Škofic iz- obetavnih mladih tekmovalk na svetu je uvrstile še Koča na Blegošu, Koča pri ter promociji pohodništva in planinskih koristil za plezanje v skali in v plezali- tako letos osvojila dvojček z evropskih Triglavskih jezerih, Planinski dom pri Go- koč v tujini posvetiti še večjo pozornost šču Massone v neposredni bližini Arca prvenstev, zmagala je tudi na prvenstvu spodični na Gorjancih in Poštarski dom tudi v sodelovanju s turističnimi organi- uspel preplezati svojo že sedmo smer v težavnosti, skupaj s sotekmovalci na Vršiču. Nedelova ekipa je skupaj zacijami. Ob koncu poletne planinske z oceno 9a v karieri in tretjo letos – pa jo čaka še nastop na mladinskem s predstavniki PZS sredi septembra sezone nekatere planinske koče do legendarno linijo Underground. Gre svetovnem prvenstvu v težavnosti. oskrbniškemu osebju Valvasorjevega naslednjega začetka poletja zapirajo za zelo specifično smer, ki poteka Uspeh sta z bronasto medaljo dopolnila doma pod Stolom, katerega upravlja svoja vrata, zato pred odhodom praktično ves čas v strehi, o čemer Katja Kadič v kategoriji kadetinj in Anže PD Radovljica, podelila plaketo in lepo v gore preverite njihovo odprtost nazorno govori podatek, da se v njej Peharc v kategoriji kadetov. nagrado. (www.koce.pzs.si). prepleza le pet metrov višinske razlike. Novice je pripravil V analizi ob koncu poletne planinske PZS se je sestala s predstavniki lovske Peter Mikša. sezone v PZS ugotavljajo, da se je in ribiške zveze ter z Zvezo tabornikov Janja Garnbret letošnje poletje zaradi neugodnih vre- Slovenije, ki v okviru nevladne skupine PLANINSKA menskih napovedi in snežnih razmer za okoljsko in društveno zakonodajo in Matic Kotar v visokogorju večina planincev raje že nekaj let pristojne institucije in širšo evropska prvaka ORGANIZACIJA odločila za krajše dnevne obiske do- javnost opozarjajo na nujnost ureditve Tradicionalno tekmovanje Rock Master stopnejših vrhov sredogorja. Iz leta v voženj v naravnem okolju. Na sestanku, v Arcu se je zaključilo z evropskim mla- leto se povečuje obisk tujih obisko- kjer se jim je pridružila tudi predstav- dinskim prvenstvom v balvanskem valcev, ki se ob vnaprej načrtovanem nica Pravno-informacijskega centra plezanju. Slovenska reprezentanca je Dejavnosti dopustu manj ozirajo na vreme in so nevladnih organizacij, so podali štela sedemnajst tekmovalcev, ki so se letos še znatneje prispevali k obiskano- predloge izboljšav Zakona o ohranjanju potegovali za odličja v treh starostnih Planinske zveze sti planinskih koč, po besedah oskrbni- narave, ki jih bodo posredovali ministr- kategorijah. Blestela sta predvsem Slovenije kov so celo reševali poletno planinsko stvu, pristojnemu za okolje, ter sprejeli Matic Kotar in Janja Garnbret, ki sta v sezono v visokogorju. Prav na vseh skupna stališča glede pobude o vzpo- svojih kategorijah zmagala ter ubranila V poletni akciji časopisa Nedelo in PZS koncih Slovenije opažajo povečan stavitvi funkcije varuha pravic narave naslova evropskih prvakov z lanskole- "Izberimo najbolj priljubljeno planinsko obisk planincev iz držav Beneluxa, prav v Sloveniji. S stališči bodo seznanili tnega prvenstva v Grindelwaldu. Matic kočo" so obiskovalci med 53 slovenski- tako je še vedno veliko obiskovalcev iz varuhinjo človekovih pravic in druge na- je v kategoriji starejših dečkov v finalu mi planinskimi kočami, ki imajo certifikat sosednih držav ter Nemčije in Češke. ravovarstvene organizacije.

Evropska outdoor filmska turneja prvič v Sloveniji European Outdoor Film Tour E.O.F.T

Pred štirinajstimi leti je iz Münchna prvič krenila na pot evropska filmska turneja o aktivnostih v naravi. Letos bo 27. novembra ob 20. uri prvič v Sloveniji na sporedu v ljubljanskem kinu Komuna. Na sporedu bodo filmi iz trinajstih držav v skupni dolžini 120 minut. Med drugimi bomo lahko videli Alexa Honnolda, kako v Mehiki pleza po izjemno gladkih stenah brez vrvi in varovanja; Kierana Mckaya in njegovo ekipo raziskovalcev, ki vijugajo skozi najožji jamski sistem v Novi Zelandiji; najboljše ženske proste smučarke na svetu, ki vijugajo skozi pršič v prvem izključno ženskem smučarskem filmu festivala v njegovi zgodovini; vožnjo s kajaki po nikogaršnji reki; urbano plezanje; ledno plezanje; gorsko ko- lesarstvo in še kaj. Trailer si lahko ogledate na http://www.youtube.com/ watch?list=PLjD-n0bDmEOXWk0quet YlfYlYaaw2pAj5&v=iDHqIe1d2io. Mire Steinbuch Alex Honnold solira El Sendero Luminoso Foto: Renan Ozturk

|68| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 PZS je planinska društva spomnila na stenah kirgizijskega narodnega parka razpis najvišjih priznanj PZS za leto Ala Acha preplezala kar štiri prvenstve- 2014. Društva je povabila k organizaci- ne smeri, od katerih je ena posvečena ji dneva slovenskih planinskih doživetij, pogrešanemu alpinistu Petru Mežnarju, USTVARJENO ki bo 13. 6. 2015, in svečane podelitve druga pa že pred leti v steni Eigerja po- najvišjih priznanj PZS 5. 12. 2015. Rok nesrečenemu Jožetu Vidmarju. Poročali ZA SVOBODO za oddajo prijav je 30. 10. 2014 na so z alpinističnega tabora za mlade Strmimo k razvoju opreme, ki omogoča večjo svobodo e-naslov [email protected]. alpiniste, ki je potekal od 9. do 16. 8. pri gibanju v neokrnjeni naravi. Rezultat je nizka teža in Javnost so seznanili z višjo denarno v dolini Valle dell'Orco (Narodni park ergonomični dizajn opreme za večji užitek na vsakem koraku. socialno pomočjo za prejemnike te Gran Paradiso). Pod vodstvom Andreja pomoči, če so hkrati prostovoljci. Pogoj Grmovška in Nastje Davidove se je Več na: www.salomon.com je, da delo opravljajo v prostovoljski or- tabora udeležilo 14 članov. V septembru ganizaciji in imajo sklenjen ustrezen je KA organizirala alpinistični tabor za dogovor o opravljanju prostovoljskega alpiniste "Krma 2014" in obnovitveni dela (več na www.cnvos.si). Seznanili seminar za alpinistične inštruktorje. KA je so jih z dvema razpisoma Olimpijskega v sodelovanju z AO PD Kamnik povabila komiteja Slovenije – Združenja športnih na vsakoletni zbor alpinistov, ki je tokrat zvez: z razpisom za priznanja prosto- potekal 11. 10. v Kamniški Bistrici pri voljnega dela v športu 2014 (rok za Jurju in je bil posvečen pogrešanima ka- oddajo je 15. 9.) in z razpisom za prido- mniškima alpinistoma Petru Mežnarju in bitev in podaljšanje pravice do štipen- Alešu Holcu. dije za športnike in športnice za šolsko/ Športni plezalci so bili nadvse uspešni, študijsko leto 2014/2015 (rok: 1. 10.). saj so se z vseh največjih tekmovanj vrnili Mladinska komisija (MK) je 2. 10. or- z odličji. ganizirala brezplačni seminar "Delo z Na svetovnem prvenstvu v težavno- osebami s posebnimi potrebami v pla- stnem in hitrostnem plezanju v Španiji ninstvu", namenjen predvsem mladim je Mina Markovič postala svetovna do 29 let, dobrodošli pa so bili tudi podprvakinja v težavnosti in dosegla starejši. MK je podaljšala razpis za volitve bron v kombinaciji, Domen Škofic je le načelnika in osem do enajst članov za las zgrešil zmagovalni oder (bil je 4.), Izvršnega odbora MK PZS za mandat Maja Vidmar pa je bila 5. V hitrosti 2014–2016. Rok za oddajo kandida- sta Mina in Domen nastopila solidno, tur je bil 7. 10. Pozvali so k prijavam na spotoma pa popravila še državna državno prvenstvo v šolskem orienta- rekorda. Na svetovnem prvenstvu cijskem teku in predstavili natančnejše plezalcev invalidov je Tanja Glušič podatke (kraj, datum, šola) za regijska zasedla izjemno drugo mesto in postala tekmovanja 26. državnega tekmovanja podprvakinja v kategoriji kategoriji Mladina in gore za šolsko leto 2014/15. slepih in slabovidnih (B2 vid manjši od Komisija za planinske poti (KPP) je do 5 %). Mladinsko svetovno prvenstvo v 30. 9. podaljšala razpisa za sofinan- težavnostnem in hitrostnem plezanju ciranje postavitve usmerjevalnih tabel v novokaledonski Noumei je med na izhodiščih planinskih poti in planin- 19. in 24. 9. Sloveniji prineslo novo skih poteh ter za sofinanciranje posta- mladinsko svetovno prvakinjo med sta- vitve usmerjevalnih tabel na križiščih rejšimi deklicami – nadvse uspešna Slovenske planinske poti in izhodi- Janja Garnbret je nastopila odlično in ščih in križiščih Razširjene Slovenske kot edina preplezala finalno smer do planinske poti. Obveščali so o novih vrha, mladinec Martin Bergant je njen zaprtih planinskih poteh (k sv. Jakobu uspeh dopolnil s tretjim mestom, Katja nad Medvodami, k Sv. Duhu na Ostrem Kadič je bila med mladinkami 7., Tjaša vrhu, proti krnici Za Akom, na Križu tik Slemenček (st. deklice) pa 12. Na pod vrhom iz smeri Stenarskih vratc) in o elitnem plezalskem tekmovanju Rock zaprti gozdni cesti Belca–sedlo Jepca. Master Arco 2014 si je Mina Markovič V Planinskem domu pri Gospodični na v težavnosti priplezala srebro, Domen Gorjancih so izvedli licenčno izpopolnje- Škofic je bil peti, v balvanskem plezanju vanje za markaciste PZS. pa je Jernej Kruder pometel z vso kon- Vodniška komisija (VK) je povabila na kurenco in prepričljivo zmagal. V sklopu še zadnje letošnje kopno izpopolnjeva- festivala Rock Master Arco 2014 je nje vodnikov PZS (Bavšica, 3.–4. 10. in letos potekalo tudi mladinsko evropsko 4.–5. 10.). prvenstvo v balvanskem plezanju. Komisija za alpinizem (KA) je poročala Starejša deček in deklica Matic Kotar in o uspešni primorski alpinistični odpravi Janja Garnbret sta se okitila z zlatom, (Nejc in Rok Kurinčič, Dean Strosar, mladinka Katja Kadič in kadet Anže Dejan Koren in Boštjan Mikuž), ki je v Peharc pa z bronom.

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |69| Komisija za gorske športe (KGŠ) bo v Devetdeset let spet Janez tisti, ki je odpravil zadrego narodnega parka in pri odmevnem pra- sodelovanju z AO PD Domžale organi- in pridobil svojega prijatelja, akadem- znovanju dvestoletnice koprivniške zirala prvo tekmo letošnje sezone slo- Janeza Korošca skega kiparja Stojana Batiča, da je pra- fare, obeleženim z množico kulturnih vensko-hrvaškega pokala v tekmo- Janez Korošec je kljub devetim de- vočasno izdelal domoljubno obeležje. dogodkov in festivalov. Poskrbel je tudi valnem lednem plezanju, ki bo 15. 11. setletjem poln energije, volje in Janezova morda najpomembnejša za postavitev doprsnega kipa Valentinu ob bregovih Kamniške Bistrice v pre- vedrine. Kljub častitljivemu jubileju zasluga pa je bila, da je v takratnih go- Vodniku. Znal je pridobiti sredstva iz novljenem plezališču pod Šumberkom še vedno zavzeto opravlja funkcijo renjskih občinah za ta projekt Planinske pospeševalnega sklada demografske na Knezovih skalah. KGŠ je predstavila predsednika PD Srednja vas, ki ga zveze nabral vsa potrebna sredstva. ogroženosti za ureditev infrastrukture termine mednarodnih tekem in poročilo vodi že trideseto leto. Rodil se je na Kot priznanje in zahvalo za vloženo in osnovnih človekovih bivalnih potreb v pretekle tekmovalne sezone. idiličnem Koprivniku v kmečki družini delo sta bila na slovesnosti ob odkritju najbolj občutljivih področjih Triglavskega 22 turnih kolesarjev se je med 12. in z desetimi otroki. Osnovno šolo je spomenika odlikovana Janez Korošec narodnega parka, tj. v Gorjušah in na Ko- 17. 8. zbralo na Pohorju in Kozjaku opravil v domačem kraju, kjer je ostal in Tone Strojin. privniku. To so bila dejanja, ki so zausta- na 6. turnokolesarskem taboru pod doma na kmetiji vse do maja 1943, Janez Korošec je predsednik PD vila odseljevanje domačinov. Na planini okriljem Komisije za turno kolesarstvo ko so ga nasilno mobilizirali v nemško Srednja vas - Bohinj, ki oskrbuje in Zajavornik, ki spada v KS Koprivnik - (KTK). KTK je objavila razpis za zbiranje vojsko in poslali na rusko fronto. Ker vzdržuje najslikovitejše planinske po- Gorjuše, kateri je predsedoval Janez, so predlogov kandidatov za načelnika in je bil kmalu ranjen, so ga poslali na stojanke na Kraju pod Bogatinom, zgradili novo sirarno in naredili okolju ter člane izvršnega odbora KTK, rok prijav: zdravljenje v Nemčijo. Od tam mu v Vojah in Vodnikov dom na Velem paši prijazno planino. 15. 10. je uspelo pobegniti in že novembra polju. Slednji je naša edina planinska Janez, ki je veselo in množično praznoval V Planinski založbi bo 15. 10. izšel 1943 se je vključil v NOB. Leta 1947 postojanka, ki je pobratena s planin- svojih devetdeset let, svoje življenje vodnik Razširjena Slovenska planinska se je demobiliziral in začel opravlja- skim domom pod Watzmanom na opisuje kot obdobje velikega, vsebinsko pot, o novoizdanem planinskem ti visoke politične funkcije. V tem Bavarskem. Janez ima tudi veliko bogatega dela in sodelovanja z množico koledarju za leto 2015 smo že poročali, času je maturiral in dokončal višjo zaslug za sodobno ureditev helikopter- dobrih ljudi. Vedno je bilo na prvem mestu do 1. 10. pa so vse kreativne ilustra- prometno šolo. Opravljal je različne ske baze na Pokljuki, od koder oskr- javno dobro, žal pa niso mogli uresniči- torje povabili k sodelovanju na razpisu družbene in poklicne naloge, upokojil bujejo planinske postojanke v trigla- ti vseh želja zaradi merjenja moči in nav- za ilustratorja za delovni zvezek s se kot direktor direkcije za investicije vskem pogorju in soseščini. PD Bohinj zkrižnih interesov različnih politik. Vneto planinsko tematiko, namenjen otrokom v Narodni banki Slovenije in se vrnil na - Srednja vas je vsestransko razgibano se je zavzemal, da bi tudi v Sloveniji od 4. do 9. leta. Koprivnik, kjer je začel novo življenj- in aktivno. Žal pa srednjevaškim uvedli status gorske vasi, ki je v alpskem Vse zainteresirane so v PZS pozvali k sko obdobje z delom na svoji kmetiji planincem ni uspelo odkupiti razpada- loku postal že utečena praksa in zakon. sodelovanju v mednarodni kampanji in v Agrarni skupnosti Češnjica, joče bivše osnovne šole na Gorjušah, v Naravne danosti in miselnost so v Bohinju Teden gibanja – Move week, ki je Jereka, Podjelje, Koprivnik, kateri kateri bi lahko razvijali in gojili planinske in bohinjskem gorskem svetu povsem potekal med 29. 9. in 5. 10. Projekt je predseduje že dalj časa. dejavnosti. enake kot v razvitih alpskih deželah od bil pod okriljem Mednarodne zveze za Pred tridesetimi leti se je aktivno vključil Janez Korošec si je kot bohinjsko-ko- Monaka do Dunaja. Janezu je življenje šport in kulturo prvič izveden leta 2012 v PD Srednja vas. Njegov planinski privniški patriot prizadeval za javno z jasnim ciljem, da bi do leta 2020 začetek sega v sedemdeseta leta, dobro domačega kraja. Sodeloval je pri Janez Korošec postalo na novo aktivnih 100 milijonov ko je prišlo do pobude, da bi ob dve- ustanovitvi sklada za razvoj Triglavskega Arhiv Janeza Korošca Evropejcev več. stoletnici prvega vzpona na Triglav Vabljeni tudi na ogled razstave MDO PD slavnim "štirim srčnim možem" postavili Posočja in PZS "Na skrajnem ogranku", spominsko obeležje. Pri tem projektu, ki prikazuje začetek in razvoj planinstva ki ga je vodil dr. Miha Potočnik, je imel v Posočju. Iz Slovenskega planinske- Janez Korošec odločilno besedo in ga muzeja v Mojstrani, kjer je bila prvič vpliv, da je prepričal odbor, naj postavi na ogled, potuje sedaj po planinskih spomenik na lokaciji, na kateri danes društvih Posočja. stoji. Ko je akademski kipar Kalin zavrnil Zdenka Mihelič ponudbo za izdelavo spomenika, je bil

Mladinska knjiga Trgovina Slovenska 29, Ljubljana T: 01 2410 656, E: [email protected] Izredno privlačno čtivo, sodi v sam vrh alpinistične literature. David Le Vay: A Tour of Mont Blanc and other circuitous adventures in Italy, France and Switzerland

Summersdale Publishing; avgust 2014 (broširana izdaja; 272 strani; cena 13,47 EUR)

|70| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 nad Koprivnikom v še popolnoma neokr- osrečuje. Janez ne bi bil popoln Bohinjec Poslanstvo in tradicionalnost lovstva ceni njimi tudi znaka svobode samostojne njenem planinskem rojstnem kmečkem oziroma Koprivničan, če ne bi bil lovec. in spoštuje, novodobni lov, ki se vse bolj Slovenije, najvišjega planinskega odličja, okolju v največje zadovoljstvo, saj ga vsa- Zato je že desetletja član LD Nomenj - uveljavlja in oddaljuje od prvobitnosti, pa in še množice z drugih področij, kjer je kodnevni pogled na divjad, ki se krmi na Gorjuše z vsemi lovskimi pravicami. 'Na ga ne navdušuje. deloval kot prostovoljec v korist kraja in njegovih pašnih površinah v neposre- vesti' ima le enega uplenjenega gamsa, Janez Korošec je prejemnik visokih cele Slovenije. dni bližini rojstne hiše, najbolj sprošča in potem ni več sprožil puške proti divjadi. državnih in društvenih priznanj, med Franc Ekar

V SPOMIN cilje v najvišjih gorstvih sveta. Že na konca ne kraja. Vsako poletje je družina Ljubljani. Prvič se je kot novinar zaposlil prvi odpravi odseka leta 1977 v afga- odšla počitnikovat tudi na morje, kjer je v časopisnem podjetju Gorenjski glas v nistanski Hindukuš je presenetil s pr- Marjan spoznal nov izziv – jadranje, ki Kranju, nadaljeval je pri Gospodarskem venstveno smerjo v steni sedemtiso- mu je iz leta v leto bolj priraščalo k srcu. vestniku in se ustalil ter dočakal upoko- čaka Nošak. Uspeh mu je dal novega Kot poklicni mizar je izdelal dve jadrnici, jitev na Radiu Ljubljana oz. kasnejšem zagona in že naslednje leto je stal na štirikrat je jadral do Grčije in nazaj ter Radiu Slovenija. Bil je tudi stalni dopisnik Marjan Brišar vrhu Salcantaya v perujskih Andih. tako spoznaval nove razsežnosti in za TV 15, Svobodno misel ... Ves čas pa (1953–2014 ) Potem si je malo oddahnil, ampak skrivnosti narave, tokrat morja. Kot da je deloval kot urednik in ustvarjalna sila ne za dolgo. Kot je bilo omenjeno na bi nekaj slutil, se je na zadnje jadranje z oddaje "Še pomnite tovariši" na Radiu začetku, je bila potrebna le beseda jadrnico Popaj odpravil sam. Na dolgo, Slovenija in tako postal odličen pozna- prijatelja in ponovno so se misli in telo samotno pot od Krfa do Zadra. valec NOB. osredotočili na nov cilj – Gangapur- Ko sem se s prijateljem pogovar- Ustvaril je na stotine člankov, radijskih no v nepalski Himalaji, kjer je odprava jal o njem, mi je povedal, da je še poročil z gorskih poti in vrhov, pohodov ponovno začrtala prvenstveno smer kot tečajnik alpinističnega odseka in planinskih slovesnosti. O planinstvu in na mogočno goro. Pa še vedno ni bilo poslušal Marjanovo uvodno preda- delu gorske reševalne službe je v javnih dovolj. S prijatelji se je čez dve leti vanje na šoli. Množico čudovitih slik o medijih govoril objektivno in realno ter podal pod sosednji Daulaghiri, kjer gorah in plezanju je zaključil z nočnim poročal o preventivi in aktualnih planin- so Slovenci v naslednjih letih pisali posnetkom prvonovembrskega šent- skih in gorskoreševalnih tematikah, po- zgodovino svetovnega alpinizma. viškega pokopališča. Morje lučk. Od sredoval je napotke za dobro počutje na S svojim bogatim tehničnim znanjem sedaj jih bo nekaj gorelo tudi v njegov planinskih poteh. in poznavanjem gora je želel pomagati spomin. Še posebej pa je bil Stane neutruden in ljudem, ki jih je v gorah doletela Jani Bele vedno prisoten na planinskih spominskih nesreča. Stopil je v vrste ljubljanskih pohodih: Dražgoše, Osankarica, zimski "Pred mojimi očmi se vrti klobčič gorskih reševalcev, kjer je leta 1978 Stol, Porezen, Po poteh Kokrškega spominov. Misli sežejo za več kot leto opravil izpit za gorskega reševalca. Stane Škrabar odreda, Gorenjska partizanska pot, nazaj. Stegujejo se do tistega popol- Leta napornih reševalnih akcij, stalnih (1936–2014) Blegoš, Triglavski pohodi in vzponi dneva, ko mi je Šrauf rekel: 'Poslušaj, izpopolnjevanj v poletni in zimski borcev veteranov planincev, Pot kurirjev Marjan, ali bi šel zraven?' Kako čudno reševalni tehniki pa v prvi pomoči so in vezistov. Z zavzetostjo je poročal tudi sem se počutil takrat. Bi? Ne bi? minila, kot bi mignil. Čeprav v zadnjih z ostalih rekreativnih pohodov, ki so jih Razum je govoril eno, duša drugo. letih ne več kot aktivni reševalec, je organizirala planinska društva in med- Dom, družina, nedokončana hiša. še vedno redno hodil na občne zbore društveni odbori planinskih društev po Vse me je sililo drugam, kot je hotela postaje, srečevali smo se na stezah vsej Sloveniji. Za Staneta kot radioa- moja, nikoli ukročena duša. Za nekaj Polhograjske Grmade, Šmarne gore in materja pa so bili podvigi, ko je vzpo- let se je bila pritajila, sedaj pa je zopet na Konjščici. stavljal neposredna javljanja s Triglava, hotela ven iz tega zapora. Kako sta Ja, Konjščica. Kot da bi se že zgodaj Snežnika, Raduhe, Nanosa, Grintovca, me pretepala ta uboga duša in njen začel pripravljati na leta, ko bo moral Slavnika, Vremščice, Krašnjega vrha, mrki ključar. Spet se je oglasil Šrauf: opustiti alpinizem, a bo lahko še vedno Gorjancev, Kuma in od drugod in nam 'Veš, rabimo te. Tebe in tvoje izkušnje povezan z gorami, je pred trideseti- tako neposredno približal gore, darove iz sten.' To je bilo dovolj. Dirka se je mi leti tam na planini obnovil propa- in vrednote, ki jih gorski svet nudi začela." Tako je zapisal Marjan pred dajočo planšarsko kočico, ki mu je človeku za kar najpopolnejšo izrabo odpravo na Gangapurno daljnega skupaj z okoliškimi gorami predstavlja- prostega časa. Stane je tako strokovno leta 1983. la nekakšno terapevtsko idilo, prilo- V sedeminsedemdesetem letu in vsebinsko bogato postajal pravi Ljubezen do gora ga je spremljala že žnost za hribolazenje, turno smuko in starosti se je Stanetu Škrabarju, ambasador za gore in planinstvo. Za od zgodnjega otroštva in komaj pet- nabiranje zdravilnih zelišč. novinarju, radioamaterju in velikemu svoje poslanstvo je prejel veliko priznanj najstleten je ponosno stal na vrhu Z ženo Olgo sta si ustvarila veliko ljubitelju gora za vedno ustavila in še najbolj je bil ponosen na srebrni Mont Blanca. Nič čudnega, da se je družino. Rodilo se jima je šest otrok: ustvarjalna in domoljubna življenj- častni znak Planinske zveze Slovenije in kmalu priključil generaciji mladih gun- Petra, Polona, Jakob, Anže, Tine, ska pot. srebrno plaketo Zveze združenj borcev celjskih alpinistov in postal njen ne- ki se je poslovil kot osemmesečni Rodil se je v Višnji Gori in že po petih za ohranjanje vrednot NOB. razdružljivi del. Plezali so v okviru al- dojenček, in najmlajša hči Katarina. Bil letih sta mu brezskrbno otroštvo Na zadnji življenjski poti smo ga pospre- pinističnega odseka Ljubljana-Mati- je skrben oče in mož. Svoje otroke je prekinila strah in borba za preživetje mili tudi planinci, ki se ga bomo še dolgo ca, kjer je bil zelo hitro sprejet v vrste naučil plavanja, smučanja ter ostalih druge svetovne vojne. Vojno obdobje spominjali z vso hvaležnostjo in spoštlji- alpinistov. V slovenskih in evropskih športov in jih pri tem vedno podpiral je partizanska družina preživela v po- vostjo tudi po njegovem delu, namenje- stenah je opravil številne vzpone, ki so in spodbujal. Rad jim je pripovedo- manjkanju, skromnosti in negotovosti. nem planinstvu. mu predstavljali odskočno desko za val različne prigode, ki jim ni bilo ne Kasneje je Stanetovo življenje teklo v Franci Ekar

Planinski vestnik | OKTOBER 2014 |71| Knjižna izdaja najbolj podrobno popisanega gradiva kazala: kazalo krajevnih in osebnih imen znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v so- PD Celje-Matica (1862–2010), letošnje- ter predmetno kazalo. Kot rečeno, je bil delovanju s TNP, Ljubljanskim geograf- inventarja PD Celje ga februarja pa ga je predstavil tudi širši inventar javnosti predstavljen letošnje- skih društvom, Planinsko zvezo Slovenije Matica 1862–2010 javnosti. Inventar, že 14. po vrsti, ki ga ga februarja v Mestnem kinu Metropol in Planinskim društvom Ljubljana Matica "Srečno hodi, oj Savinja, je izdal Zgodovinski arhiv Celje, obsega v Celju. Ob predstavitvi je bila dvorana 5. in 6. septembra 2014 v Koči pri Trigla- čez livade mile mi. 116 strani, gradivo pa je popisano od polna, ob koncu pa so veliko pozornosti vskih jezerih organiziral znanstveni posvet. Mi pozdravljaj ljube moje, nivoja fonda do dokumenta v programu poželi v preddverju razstavljeni originalni Zamisel za takšno srečanje se je porodila oj pozdravljaj Slovence ti!" Scope. Tiste, ki le količkaj poznajo in dragoceni dokumenti. Naj si za konec lani ponesrečenemu geografu dr. Bojanu slovenske hribe in planinske postojan- sposodim avtorjeve besede, s katerimi Erhartiču, ki je večji del svoje raziskovalne ke, bosta zagotovo pritegnili že naslov- nagovarja vsa planinska društva, ki še poti opravil prav v Dolini Triglavskih jezer. nica in zadnja stran, saj je na prvi krasna danes ne vedo, kam s svojim arhivskim Prvi dan posveta je devet vabljenih preda- fotografija Okrešlja in Planjave spred 2. gradivom. V javni arhiv z njim! vateljev predstavilo prispevke z različnih svetovne vojne, na zadnji strani pa sta Sonja Jazbec področij. Obravnavali so zavarovanje fotografiji Tillerjeve koče z Ojstrico in Doline Triglavskih jezer, njeno geologijo, Celjske koče, obe fotografirani pred 2. Viri: SI_ZAC/1121. Planinsko društvo reliefne značilnosti, jezera in življenje svetovno vojno. Celje-Matica : 1862–2010. v njih, predstavili so nova spoznanja Po začetnem uvodu avtorja sledijo Inventarji 14, Zgodovinski arhiv Celje, o rastju, zgradbi in razvoju smrekovih obsežni podatki o ustvarjalcu gradiva, ki 2013; 116 strani. gozdov, spremembah rabe tal, posvetili nas seznanjajo z zgodovino združeva- pa so se tudi planinskemu odkrivanju in nja celjskih planincev, njihovem društvu estetskemu vrednotenju reliefnih oblik. in delu planinskega društva. Sledijo Vse obravnavane teme bodo objavljene podatki o samem gradivu, s katerimi v monografiji, ki bo izšla v okviru knjižne nas avtor seznani o prevzemu gradiva, zbirke Geografija Slovenije, katere izda- To je le eden izmed mnogih verzov, ki njegovi strokovni obdelavi ter ohranje- jatelj je Geografski inštitut Antona Melika so zapisani v eni najstarejših ohranjenih nosti, dodan pa je tudi seznam upora- ZRC SAZU. Izid knjige je predviden ob vpisnih knjig za Logarsko dolino iz leta bljenih kratic. Osrednji del inventarja, to Ob visoki koncu letošnjega leta. 1862, ki jo hranimo v Zgodovinskem je tabelarični popis dokumentov, obsega Drugi dan posveta sta bili organizirani arhivu Celje. Ljudje si v svojem življenju skoraj 70 strani. Nadalje nam avtor v obletnici prvega strokovni ekskurziji po Dolini Triglavskih radi postavljamo najrazličnejše cilje, ki izboru prepisov iz vsebine gradiva v zavarovanja Doline jezer na temo žive in nežive narave ter fo- nas ženejo naprej. Nekomu je cilj, da v branje ponudi nekaj zanimivih dokumen- Triglavskih jezer tografska delavnica. V okviru posveta rednem roku konča šolanje, drugemu, tov, ki so nastajali v različnih časovnih je bilo v Koči pri Triglavskih jezerih tudi da čim prej dobi zaposlitev, tretji bi se obdobjih. Ob tem ne pozabi omeniti, da Letos mineva devetdeset let od podpisa odprtje fotografske razstave dr. Bojana rad preselil ... So pa tudi taki, katerih cilj je dokumente prepisal, saj so le-ti v po- zakupne pogodbe, s katero je bil v Dolini Erhartiča z motivi iz Doline. Razstavo je osvojiti čim več vrhov oziroma čim sameznih primerih težje berljivi, vključu- Triglavskih jezer za dvajset let vzposta- si bo mogoče ogledati še v Infocentru večkrat osvojiti določen vrh. Slovenci jejo pa prvotno zapisane napake in niso vljen varstveni režim, torej prva uresni- Triglavska roža na Bledu, kjer bo TNP že kar slovimo po ljubezni do zahajanja komentirani. čitev zamisli o zavarovanju, ki je pozneje 15. oktobra 2014 organiziral sredin v gore. Zakaj je tako, ve vsak pri sebi. Na naslednjih šestnajstih straneh je prerasla v ustanovitev Triglavskega večer v sklopu praznovanj 90-letnice. Ko so nekoč nekega zagrizenega hri- predstavljen izbor posameznih barvnih narodnega parka, kakršnega poznamo Novembra se bo razstava preselila v atrij bolazca vprašali, kaj za vraga je izgubil v reprodukcij arhivskega gradiva, ki danes. Ob tej priložnosti je Geografski ZRC SAZU v Ljubljani. teh hribih, jim je nasmejan odgovoril, da kažejo na pestrost delovanja društva. inštitut Antona Melika Znanstvenorazi- ZRC SAZU, izgubil ni nič, našel pa veliko. Inventar zaključujejo kratice ter tri skovalnega centra Slovenske akademije Triglavski narodni park Zato ni nič čudnega, da se je v slo- venskih arhivih ohranilo enajst fondov gradiva, ki je neposredno povezano z razvojem planinstva na Slovenskem. Tudi Zgodovinski arhiv Celje pri tem ni izjema, saj pred uničenjem in pozabo hrani tri fonde, ki skupaj obsegajo kar 40 odstotkov omenjene količine. Zato smo se odločili, da tudi javnosti predsta- vimo po eni strani raznoliko, po drugi pa tudi zelo bogato gradivo, ki je nastalo v okviru organiziranja Planinskega društva Celje-Matica in predhodnikov planin- stva na področju Kamniško-Savinjskih Alp. Društvo je v svoji 120-letni zgodovini delovalo v času obstoja kar šestih držav, prav tako je doživelo množico organiza- cijskih sprememb ter različnih gospodar- sko-političnih razmer. Dela se je zelo uspešno lotil dr. Bojan Himmelreich, ki je do konca leta 2013 pripravil knjižno izdajo inventarja, tj. Dvojno jezero Foto: Aleš Zdešar |72| Planinski vestnik | OKTOBER 2014 88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, 105,1 MHz in 106,2 MHz. Planinski vestnik tudi v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija Od Trente do Trojan, najbolj poslušana regionalna radijska mreža na Primorskem.