Naslovi | HOSTLI Zemljevid |
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
zemljevid | POT 24.4. Ljubljana -> Milano -> Madrid 25.4. Madrid 26.4. Madrid 27.4. Madrid -> Zaragoza -> Alcala de Moncayo 28.4. Alcala de Moncayo -> Pamplona -> San Sebastian 29.4. San Sebastian -> Bilbao -> Vitoria 30.4. Vitoria Burgos ->Palencia -> Valladolid -> Penafiel 1.5. Penafiel -> Avila -> Madrid -> ... Ljubljana naslovi | HOSTLI 1.MADRID 24-27.4.2010 4.VITORIA 29.-30.04.2010 San Fermin Madrid Vitoria-Gasteiz-Carlos Abaitua Albuerge Juvenil Escultor Isaac Diez, s/n Avda de los Fueros 36 Vitoria-Gasteiz (Araba) [email protected] [email protected] +34 917 920 897 +34 945 148 100 2.ZARAGOZA 27.-28.04.2010 5.VALLADOLID 30.04.-01.05.2010 Aventura Moncayo S.C. Hotel Ribera del Duero Puerta del Lugar, S/N – Albergue Alcala de Avenida Escalona 17 Moncayo Penafiel (Valladolid) 50591 Alcala de Moncayo [email protected] CIF. J-99181430 +34 983 881 616 [email protected] +34 976 646 459 3.SAN SEBASTIJAN 28-29.04.2010 Albuerge juvenil Ulia Paseo de Ulia 297 [email protected] +34 943 483 480 informacije o letih Sobota 24 april Okence za prijavo leta se odpre ob Sob 24 apr 10:55 zapre ob Sob 24 apr 12:15 Milano Malpensa (Terminal 2) Do Madrid (Terminal 1) let 2705; odhod Sob 24 apr 12:55 prihod Sob 24 apr 15:10 Sobota 01 maj Okence za prijavo leta se odpre ob Sob 01 maj 18:20 zapre ob Sob 01 maj 19:40 Madrid (Terminal 1) Do Milano Malpensa (Terminal 2) let 2708; odhod Sob 01 maj 20:20 prihod Sob 01 maj 22:25 seznam udeležencev 1 Maruša Zorec 2 Josip Konstantinovič 3 Uroš Rustja 4 Matej Delak 5 Žiga Ravnikar 6 Andrej Blatnik 7 Rok Velikonja 8 Eva Taučar 9 Amila Kadribašič 10 Jerica Polončič 11 Ivan Zuliani 12 Vid Zabel 13 Mojca Gabrič 14 Staš Mitrovič 15 Nika Zupančič 16 Manca Žugič 17 Veronika Škof 18 Andrej Žerovnik 19 Žiga Žgur 20 Nike Vogrinec 21 Tadej Pavlič 22 Martin Kruh 23 Jan Žurman 24 Lara Zukanovič 25 Klara Bohinc 26 Mateja Žagar 27 Gregor Turnšek 28 Blaž Učakar 29 Rok Hočevar kulinarični nasveti Eve Taučar Španska kuhinja je sestavljena iz mnogih raznovrstnih jedi, Španci znajo dobro poskrbet tudi za suha grla - so tretji ki izhajajo iz razlik v geografiji, klimi in kulturi. Na kulinariko največji proizvajalec vin na svetu, poznani predvsem po je močno vplivala prisotnost morskega bogastva in mešanje pokrajinah Rioja (kateri se bomo tudi mi približali) in Prio- različnih kultur, kar se danes kaže v tisočih okusih; ne glede na rato, ki imata najvišji naslov: Denominación de Origen Califi- raznovrstnost pa vsaki jedi kraljujeta dve stalni sestavini: olivno cada. Španija je tudi dom Sherry-ja (desertno vino, ponavadi olje in česen. okrepljeno z brandijem, ima tudi do 22% alkohola) in Cava-e, penečega vina, podobnega šampanjcu. Ena najbolj poznanih španskih besed, povezanih s hrano, je Imajo tudi 4 uveljavljene znamke piva: Cruzcampo, Damm, ‘tapas’. Pod tem imenom se skriva pestra paleta predjedi in pri- Mahou, San Miguel, vendar zatrjujejo, da je največji čar grizkov, v katerih se uživa ob pijači in ki naj bi spodbujali pogo- prepustiti se lokalni produkciji, saj ta skriva veliko zanimivih in vor, saj ljudje niso tako osredotočeni na hrano kot pri velikem kvalitetnih zakladov. večernem obroku. Beseda ‘tapas’ prihaja iz glagola ‘tapar’, ki Isti nasvet je upoštevanja vreden tudi na kulinaričnem pomeni ‘pokriti/zakriti’. Zanimivih zgodb o rojstvu tapasa je področju - odkrivajte, preizkušajte, eksperimentirajte! Še mnogo, vendar nihče ne ve, katera je resnična: ena pravi, da so vseeno pa nekaj „stalnic“, ki se jih v Španiji sreča na vsakem točaji v 16. stoletju ob pijači ponujali sir močnega vonja, da bi koraku: ‘zakrili’ okus slabega vina, druga pojasnjuje, da so pivci sherry- ja v Andaluzijskih tavernah med požirki kozarece pokrivali s ‘Spanish tortilla’ je jajčna omleta s popečenim krompirjem in kosom kruha in suhim mesom, da bi preprečili mušicam, da bi čebulo. Pogosti dodatki so šunka, gobe in paprika; variacije so letele okoli sladke pijače. Še ena popularna zgodba pravi, da seveda odvisne od regije in okusa. Ta preprosta jed je najbolj se je tapas razvil, ko se je kralj Alfonso XII ustavil v taverni v pogost in popularen tapas po celotni Španiji. Cadiz-u, kjer je naročil kozarec sherry-ja. Točaj je kozarec pokril z rezino pršuta, preden ga je ponudil kralju, da je preprečil, da ‘Paella’ je riževa jed, ki prihaja iz Valencije in katere ključni dve v vino nebi zletel pesek, saj je Cadiz zelo vetrovno mesto. sestavini sta žafran in olivno olje. V starih časih je riž bogatilo Kakršenkoli je nastanek že bil, danes so tapasi ena najbolj pop- večinoma podganje meso, danes pa se uporablja free-style ularnih oblik hranjenja, tako za turiste kot za lokalne prebivalce. kombinacija mesa, morske hrane, zelenjave in stročnic. Glavni Razlog za tako priljubljenost je, da se večerja v Španiji pona- trije tipi paelle so: Valencian paella ( paella valenciana), vadi odvija med 21.00 in 11.00 uro, kar pomeni veliko časovno morska paella ( paella de marisco) in mešana paella ( paella luknjo med koncem službe in velikim večernim obrokom. Španci mixta). Tradicionalno se jed pripravlja v veliki ponvi (po tem ta čas izkosistijo za tako imenovan “bar hopping” (Ir de tapas), je jed dobila ime) na odprtem ognju, kar povzroči, da se na kjer ob pijači uživajo v prigrizkih pred večerjo. dnu naredi plast prepečenega riža, kar velja za poslastico in je bistvo vsake dobre paelle. kulinarični nasveti Eve Taučar ‘Chorizo’ je eden najbolj znanih Španskih mesnih izdelkov. Mini slovar – da ne bomo hodili lačnih ust in žejnih grl naokrog: Svinjska klobasa, ki je lahko sveža ali posušena in prekajena, se ima za svojo rdečo barvo zahvaliti rdeči papriki, ki jo doda- cafe solo - espresso jajo v meso. Glede na vrsto dodane paprike ločimo picante vino tinto – rdeče vino (pekoč) ali dulce (sladek) Chorizo. cerveza - pivo aguardiente – ime za vse alkoholne pijače med 29 in 45% alko- ‘Jamon serrano’ (dobesedno gorska šunka) je tip pršuta, ki hola, dobesedno: „pekoča voda“ je narejen iz „Landrace“ pasme belega prašiča, in je podoben Italjanskemu ‘prosciutto crudo’. Veliko bolj cenjen in predvsem bocadillo - sendvič mnogo dražji je ‘Jamon iberico’, ki je narejen iz pasme črneg platano - banana prašiča „cerdo ibérico“, in je bil kot suho-mesni izdelek do pan - kruh nedavnega v USA celo ilegalen. ‘Bellota’ je vrsta najboljšega helado – sladoled ‘Jamon iberico’ in dosega ceno od 140eur navzgor za kilogram. meski: carne – meso ahumado – prekajen buey – govedina cerdo – svinjina pollo – piščanec pescado – riba gambas – škampi glasba Španije Španska glasba ima dolgo in razgibano zgodovino. Ceprav jo hitro asociiramo z amencom in akusticnimi kitarami, se glasbene zvrsti neverjetno razlikujejo že od regije do regije. Flamenco, na primer je Andaluzijski žanr, kot kontrast je glasba Galicie bolj povezana z Francijo in Irsko (Kelti), kot z unikat- nim slogom sosednjih Baskov. Drugi regionalni stili “folk” glasbe izhajajo iz Aragona, Katalonije, Valencije, Castile Lliona in Asturiasa. Sodobna glasbena scena v španiji, ki ima središce v Madridu in Barceloni, veliko prispeva k sodobni glasbi v krogih pop-a, rock-a, hip hop-a in težko metalne glasbe. Španija je mocno prispevala tudi k zgodovini klasicne glasbe od Renesancnih skladateljev kot je “Tomas Luis de Victoria”, Zarzuele* Španske opere, do baletov “Manuel de Falla” in ki- tarista “Pepe Romera” Španska popularna glasba je trenutno v razcvetu, velik vpliv na današnjo sceno je imela Ameriška in Britanska glasba, posebno Rock and Roll. V španski glasbi so, tako kot pri Italijanih, popularni festivali. Benidorm festival, ustanovljen 1959 v Benidormu je kmalu postal oder za sodobno glasbo. Po vzoru Italijanskega San Rema, so Španci zaceli z valom podobne glasbe po festivalih v Barceloni, Majorci in Kanarskih otokih. Veliko glasbe- nikov je po predstavi na tovrstnih festivalih dobilo svetovno pozornost, kot na primer, poškodovani igralec Real Madrida, ki je postal pevec - Julio Iglesias. V šestdesetih in zgod- njih sedemdesetih je turizem eksplodiral in prinesel še vec razlicnih glasbenih stilov iz sveta. Pop glasba pa je zares zacvetela v osemdesetih in glasbena industrija je v tem casu kulturne prebuditve (La Movida Madrileña) eksplodirala, kot se je zgodilo tudi v lmu in umetnosti. Danes so mediji in globalizacija prinesli plurizem stilov, kapitalizem pa izpodriva glasbo v diskoteke in bare kjer nastopajo DJ-ji. Originalne, tako imenovane “folk” glasbene zvrsti pa postajajo tržna niša za turiste in izvozni produkti. glasba Španije Jota, ki je popularna po celi Španiji, verjetno izvira v Južnem delu Aragona. Joto sestavljajo kastanete, kitara, bandurrio, tamburine in vcasih auto. Tudi oni imajo svoja izvirna glasbila kot je “guitarro”, unikatna majhna kitara, gaita de boto (dude) in chioa, unikatna majhna kitara, ki jo lahko opazimo tudi v Murcii. Poleg glasbe za plese s palicami ima Aragon svoje dude “gaita de boto” in pišcal chio. Severo-Zahodna Španija je dom drugacni glasbeni tradiciji, ki ima korenine v Keltski kulturi. Tudi oni imajo svoje tradicionalne dude (gaita), ki so ponavadi v spremstvu snare-bobna, ki mu pravijo tamboril in se igra na proslavah. Najbolj popularna “folk” glasba Baskov je poimenovana po plesu trikitixa, ki temelji na harmoniki in tamburinu. Popularna izvajalca sta Joseba Tapia in Kepa Junkera. Posebni instrumenti so “txistu” (pišcal), “alboka” (dvojni klarinet) in txalaparta (ogromen ksilofon). Popularni plesi so fandango, jota in 5/8 zortziko. Castile, Madrid in Leon imajo Keltiberijsko in Keltsko kulturno ozadje. Jota je popularna, ampak unikatno pocasna v Castli in Leonu. Maragatos ljudstvo, neznanega izvora, imajo unikaten glasbeni stil in živijo v Leonu. V Castili je mocna tradicija plesne glasbe “dulzaine” in “rondalla” skupin. Popularni ritmi vkljucujejo 5/8 charrado in plese v krogu (kola). Tako kot na vecini Iberskega polotoka, tradicionalni plesi vkljucujejo “paloteos” (plesi s palico).