12. Mednarodni Festival Več Znanja Za Več Turizma
12. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA
(Raziskovalno – projektna naloga)
Avtorice: Ula Stepančič, Meta Ščuka, Linda Kompara, Tadeja Šabec, Valentina Poles, Sara Vičič, Ljubica Rebec
Mentorica: prof. Lilijana Fabris
Sežana, januar 2015
Kamniti Kras
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč in oporo pri pripravi našega turističnega proizvoda. Najprej se zahvaljujemo prof. Lilijani Fabris, ki nas je pri izdelavi naloge spodbujala, bodrila, nam dajala napotke in nas motivirala za delo. Vedno nam je bila dosegljiva in pripravljena pomagati.
Zahvaljujemo se vsem, ki so si vzeli čas za nas in nam posredovali podatke in informacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi naloge: g. Brunu in ge. Bojani Ukmar (Turistična kmetija Francinovi), g. Tomu Ločniškarju, ter ge. Katji Fedrigo.
Zahvaljujemo se tudi g. Borisu Čoku za pomoč pri izdelavi kamnitih hišk in posredovanju znanja o pastircih, Krasu in pastirskih hišicah.
Na koncu pa se zahvaljujemo prof. Mariji Vidmar za lektoriranje naloge in g. Andreju Curku za pomoč pri obdelavi videa.
Kamniti Kras
Šolski center Srečka Kosovela Sežana Gimnazija in ekonomska šola Stjenkova 3, 6210 Sežana
Tel: +386 05 7311 280 Fax: +386 05 7311 289 E-pošta: [email protected]
Naslov turističnega proizvoda: KAMNITI KRAS
Avtorice: ● Ula Stepančič ● Tadeja Šabec ● Linda Kompara ● Meta Ščuka ● Ljubica Rebec ● Sara Vičič ● Valentina Poles
Mentorica: ● prof. Lilijana Fabris
Povzetek Dijakinje 4. letnika ekonomske šole v Sežani smo v skladu z razpisom Turistične zveze Slovenije »Zgodbe turizma« izdelale turistični proizvod z imenom "Kamniti Kras". Za ta proizvod smo se odločile, ker si želimo, da bi ljudje bolje spoznali Kras, njegovo preteklost povezano s pastirji, se združili z naravo in zaužili tradicionalne kraške jedi. Pastirski vikend bo organiziran dvakrat letno kot dvodnevni izlet v naravo, kjer si bodo lahko družine oddahnile od mestnega vrveža. Otroci in njihovi starši bodo s pastirčkoma Marjanco in Jako na zabaven in poučen način izvedeli veliko o Krasu in njegovih značilnostih, se poigrali in si naredili pravo pastirsko hiško. Veliko bo smeha, plesa in zadišalo bo po pravi kraški kuhinji. Želimo si, da bi se ljudje združili z naravo in skupaj postali eno, da bi odkrili vse skrite in neznane kotičke Živega muzeja Krasa in jame Vilenice, ter se zavedli, da je narava res nekaj, kar je potrebno spoštovati in občudovati.
Ključne besede: Kras, pastirji, pastirske hišice, kraška kuhinja, družine, narava
Abstract In accordance with the tender of the Slovenian Tourist Association "Zgodbe turizma" the 4th year students from the School of Economics in Sežana created a tourist product called "Kamniti Kras". The decision to start this product was based on our wish to present to people from other regions the Karst region, to appreciate its nature, traditional Karst dishes, and its history linked to the shepherds. The Shepherd’s weekend will be held twice a year as a two-day trip into the wild nature where families will relax from the busy city life. With the shepherds Marjanca and Jaka children and their parents will learn in a funny and informative way a lot about Karst and its characteristics just by playing around and making the real shepherd's house to take home. There will be so much laughter, dance, and you will experience the real Karst cuisine. We want people to be as one with nature, to discover all the hidden and unknown places of the Living Museum of Karst and the Vilenica cave. Only in that way everyone can realize that nature has to be respected and admired.
Keywords: Karst, shepherds, shepherd's house, karst cuisine, families, nature
Kamniti Kras KAZALO VSEBINE
1 Uvod ...... 1 1.1 Predstavitev izbrane teme ...... 1 1.2 Uporabljene metode pri raziskavi ...... 1 1.3 Opredelitev v raziskavi uporabljenih virov ...... 1 2 Raziskovalni del naloge ...... 2 2.1 Sekundarna raziskava ...... 2 2.1.1 Sekundarna raziskava o Živem muzeju Krasa ...... 2 2.1.2 Sekundarna raziskava o jami Vilenici ...... 3 2.1.3 Sekundarna raziskava o domačiji pri Francinovih ...... 3 2.2 Primarna raziskava ...... 4 2.2.1 Ankete ...... 4 2.2.2 Dopisovanje ...... 4 3 Oblikovanje turističnega proizvoda ...... 4 3.1 Predstavitev ideje...... 4 3.2 Razčlenitev predstavljene ideje in oblikovanje turističnega proizvoda ...... 5 3.3 Aktivnosti pastirskega vikenda ...... 6 3.4 Program pastirskega vikenda ...... 6 3.5 Način trženja ...... 7 3.6 Finančni načrt ...... 8 3.6.1 Predvideni stroški ...... 8 3.6.2 Predvideni prihodki ...... 8 3.6.3 Kalkulacija cene turističnega proizvoda ...... 8 4 Sklepni del ...... 9 5 Literatura in viri ...... 10 6 Priloge ...... 10
KAZALO TABEL Tabela 1: Program 1. dan ...... 6 Tabela 2: Program 2. dan ...... 7 KAZALO SLIK Slika 1: Živi muzej Krasa ...... 2 Slika 2: Dolžina Živega muzeja Krasa ...... 2 Slika 3: Jama Vilenica ...... 3 Slika 4: Domačija pri Francinovih ...... 3
Kamniti Kras 1 Uvod
Letošnja tema 12. mednarodnega festivala Več znanja za več turizma je Zgodbe turizma. Najprej smo razmišljali o lokaciji turističnega proizvoda in si izbrali domačo pokrajino Kras. Odločili smo se, da produkt nudimo družinam z otroci. V dvodnevnem izletu bodo družine na zabaven in poučen način spoznale našo pokrajino in druge okoliške hribe, poleg lepega pogleda pa so v okolici vasi prečudoviti travniki, vinogradi in gozdovi. Seznanili se bodo s kraško kuhinjo in z igrami, ki so jih nekoč igrali pastirci. Delo smo si razdelili v dve skupini. Prva skupina je izvedla sekundarno in primarno raziskavo, kjer so raziskovali razpoznavnost Krasa in njegove značilnosti. Druga skupina pa se je odločila, da bo izdelala turistični proizvod, kjer bomo promovirali pot Živi muzej Krasa in jamo Vilenico. Cilj, ki ga želimo doseči je večja prepoznavnost Krasa. Za izdelavo turističnega produkta smo raziskali želje in zanimanje za naš dvodnevni izlet. Obiskovalcem bi ponudili različne dejavnosti, ki bi zapolnile njihovo bivanje na Krasu (npr.: izdelava spominkov iz kamenčkov, kuharske delavnice in iskanje izgubljene ovčke). Celoten turistični proizvod se bo odvijal v sklopu zgodbice o dveh pastirjih.
1.1 Predstavitev izbrane teme Naša raziskovalno-projektna naloga je sestavljena iz več delov. Najprej smo opredelili metode raziskave in vire, uporabljene v nalogi. V raziskovalnem delu smo izvedli primarno in sekundarno raziskavo ter pridobljene rezultate uporabili pri izoblikovanju turističnega proizvoda. Povezali smo se s TIC-om v Sežani, kjer so nam natančneje predstavili pot Živi muzej Krasa. Za dodatne informacije o kamnitih hiškah pa smo povprašali gospoda Borisa Čoka. Obiskali smo tudi kraj, kjer bomo izvedli naš projekt, in ga podrobno preučili. V tretjem delu smo predstavili našo zamisel o izpeljavi tega dogodka oz. oblikovali turistični proizvod. Pri sestavi programa smo se osredotočili predvsem na to, da bi naši udeleženci spoznali običaje in naravo Krasa. Nalogo smo zaključili s sklepnim delom.
1.2 Uporabljene metode pri raziskavi Najprej smo izvedli kratko raziskavo, zato da smo dobili informacije, potrebne za oblikovanje turističnega proizvoda. Pri raziskavi smo uporabljali metode primarne in sekundarne raziskave. PRIMARNA RAZISKAVA pomeni, da podatke pridobivamo namensko za raziskavo trga (intervju, anketa ). SEKUNDARNA RAZISKAVA pomeni, da že zbrane podatke uporabimo za raziskavo trga.
1.3 Opredelitev v raziskavi uporabljenih virov Preko spleta, literarnih del, brošur in letakov smo našli veliko informacij, ki so nam bile v pomoč pri delu raziskovalno─projektne naloge. Zbrali smo podatke o poti Živi muzej Krasa, poiskali zanimive slike, z okolico povezane videe in pripravili delavnice, ki bi bile poučne in hkrati zabavne za družine. Z vihranjem možganov smo prišli do končnega naslova projektno ─ raziskovalne naloge, po imenu ''Kamniti Kras''. ● SPLET: na internetu smo poiskali veliko informacij oz. podatkov o poti Živi muzej Krasa (na spletni strani: http://www.visitkras.info/). ● BROŠURA: podatke smo zbrali tudi iz brošure Živi Kras- Carso (skriti čudež narave). ● STROKOVNA LITERATURA: s pomočjo knjige z naslovom: V siju mesečine, katere avtor je g. Boris Čok. ● ANKETE: izvedli smo jih s primarno raziskavo. ● USTNI VIRI: pod ustne vire smo uvrstili ugotovitve s pomočjo intervjuja. ● OBISK NA TERENU: obiskali in ogledali smo si učno pot Živega muzeja Krasa, jamo Vilenico in domačijo pri Francinovih.
1
Kamniti Kras 2 Raziskovalni del naloge
2.1 Sekundarna raziskava V sekundarni raziskavi smo veliko izvedeli o Živem muzeju Krasa in dejavnostih v zvezi s to potjo iz že obstoječih podatkov. Obiskali oziroma raziskali smo našo lokacijo, kjer bi izvedli program. Sledila je primarna raziskava, ki smo jo izvedli s pisnim anketiranjem ljudi in z intervjuvanjem z gospodom Borisom Čokom. Cilj raziskave je spoznati življenje Krasa, pridobivanje informacij za oblikovanje turističnega proizvoda in raziskati zgodovino pastirskih hišic. 2.1.1 Sekundarna raziskava o Živem muzeju Krasa Živi muzej Krasa je nastal na območju Gropajske gmajne, pod okriljem Občine Sežana, v okviru strateškega projekta za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo Kras─Carso. Z velikostjo 700 hektarjev se razteza med: slovensko─italijansko mejo, posestjo Kobilarne Lipica, mestom Sežana in vzdolž povezovalne osi po stari avstro─ogrski cesti Sežana─Bazovica. Sofinanciran je bil v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija─Italija 2007─2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Poleg Sežanske občine je pri projektu sodelovalo še 17 ostalih partnerjev (tudi pokrajini Trst in Gorica, občine na slovenski in italijanski strani meje, Zavod za gozdove Slovenije, avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina ...). Vstopna točka Živega muzeja Krasa se nahaja pri Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana. To območje je bilo že pred ureditvijo muzeja priljubljeno med rekreativci. Sedaj so na tem območju urejene steze, kolesarske in jahalne poti, urejene klopi, infrastrukturna signalizacija. Preko 20 kilometrov sprehajalnih poti se vije med tipično kraško naravno in kulturno dediščino. Več kot 200 vrtač, jam, škrapljišč, udornih dolin, s skromnimi zaplatami prsti imenovane terra rossa in ostali kraški geografski pojavi obiskovalca ne pustijo ravnodušnega. Med potjo si je vsekakor vredno ogledati obnovljeno 3 metre globoko in 9 metrov široko štirno iz leta 1822, orleško smodnišnico z urejenimi fitnes napravami, kužno znamenje, kamnolom pri Lipici. Nehote se vas bodo dotaknile prijazne kamnite pastirske hišice, kali, ledenice (obnovljene v Lokvi pri mesnici Prunk), griže in grublje, ki so delo človeških rok in so nastajale, ko so ljudje čistili gmajno. Obiskovalcu se ponuja možnost dostopa do Kobilarne Lipica in jame Vilenice. Ob poti je veliko jam: Golokratna jama, Konjaduce, Tomaževa jama na Kravjaku, Škamperlova jama in Ludvikova jama. Če prestopite državno mejo z Italijo, pa je popotniku prikazana povezava med vodnim krogom in kraško krajino. Tudi biotska raznolikost v tem ekosistemu je pestra. Med rastlinami seveda izstopajo črni bor, brin, ruj, dren, hrast in lipa (zlasti v Lipici), vijolice, potonike, trobentice, šmarnice, ciklame. Na kraških gmajnah domujejo martinčki, črnica, gad, modras; v kalih srečamo belouško, po vrtovih slepiča, v jamah netopirje in redke divje skalne golobe. Veliko je sinic, brglezov, šoj, črnih vran, čukov in fazanov. Med plenilci prevladujejo lisica, kuna belica in podlasica. V gozdu srečamo zajca, veverico, polha, jazbeca, divjega prašiča in redke ptice ujede: kragulja, kanjo, skobca in sove. V Lipici je od leta 1580 kobilarna (dom lipicanca), v kateri skrbijo za genetsko različnost med linijami žrebcev in rodovi kobil. Arheologi so na tem območju odkrili več predmetov visoke starosti (kosi lončene posode, oglja, živalski fosilni ostanki).
Slika 1: Živi muzej Krasa
Slika 2: Dolžina Živega muzeja Krasa
2
Kamniti Kras 2.1.2 Sekundarna raziskava o jami Vilenici Vilenica je najstarejša jama v Evropi. Do srede 19. stoletja je slovela kot največja in najbolj obiskovana jama matičnega Krasa. Pomembni obiskovalci so bili: avstrijski cesar Leopold II., kralj Neaplja in Sicilije Ferdinand in avstrijski cesar Franc I. Vilenica je dobila ime po bajeslovnih bitjih – vilah, saj so domačini verjeli, da v jami prebivajo ta bitja. Po odkritju Postojnske jame je Vilenica tonila v pozabo. Ponovno je zaživela leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko društvo Sežana. Jama je za obiskovalce osvetljena v dolžini 450 m. Vhod v jamo se odpira v udorni vrtači na nadmorski višini 418m . Podorni gruščnati rov se odpira v Plesno dvorano, ki služi kot prireditveni prostor, saj že 29 let v njej podeljujejo mednarodno literarno nagrado »Vilenica«. Jama navdušuje z raznolikimi kapniki. Veliko dvorano krasi mogočni kapniški steber (Mavrov steber), po stropu se lesketajo zavese, veliko je stalaktitov in stalagmitov, kjer se prične dno in strop močno spuščati, jama izgubi značaj rova, tu se nahaja 15m globok prepad v spodnjo dvorano. Kasneje so s prebojem turistično uredili prehod mimo Orgel v čudovito Vilinsko dvorano, ki jo krasi Veliki steber 22 m visok stalagmit. Najnižji del jame je Fabrisov rov, ki ni turistično dostopen in ima videz velike razpoke, ki se spušča skoraj 60 m globoko. V tem rovu je veliko stalaktitov in stalagmitov. Ilovnati sedimenti pa so pokazatelj, da se je tu včasih dvigala in spuščala voda.
Slika 3: Jama Vilenica 2.1.3 Sekundarna raziskava o domačiji pri Francinovih Avber je tipična kraška vasica, ob kateri se razprostirajo vinogradi s trto refošk. Okrog rodovitnih površin, na pobočju manjšega hriba so strjene domačije, ki so zaznamovane s tipično kraško arhitekturo. To danost so izkoristili tudi na domačiji pri Francinovih, kjer sta lastnika Bojana in Bruno Ukmar domačijo preuredila v turistično kmetijo, z velikim prostornim dvoriščem in kletjo. Del turistične kmetije nudi prenočišča. Gostu so ponujene tudi možnosti kolesarjenja. Gostitelj obiskovalcu postreže s pristnim kraškim pršutom, z domačo salamamo, štruklji in z raznimi jedmi, ki so pripravljene po tradicionalnih lastnih recepturah. Na domačiji pri Francinovih se ukvarjajo tudi z vinarstvom. Svojim gostom Francinovi nudijo tudi spoznavanje okolice Krasa.
Slika 4: Domačija pri Francinovih
3
Kamniti Kras 2.2 Primarna raziskava 2.2.1 Ankete Izvedli smo primarno raziskavo trga. Z izvajanjem 56-ih anket, smo želeli izvedeti, kolikšna je prepoznavnost tipične kraške poti Živi muzej Krasa, ter koliko je med družinami poznana jama Vilenica. Ankete so reševale družine (mame, očetje) s Krasa, večina iz Sežane in okolice, največ v starosti od 36-45 let. Iz anket je bilo razvidno, da kraško pot in jamo pozna večina Kraševcev. Na anketo je odgovorilo 41% moških in 59% žensk. Najprej nas je zanimalo, ali anketiranci vedo, v katerem delu Slovenije leži Kras, 100% anketirancev je odgovorilo z da. Nato smo želeli ugotoviti, če vedo, kje leži jama Vilenica. Na to vprašanje nam je 91% anketirancev pritrdilo in le 9% odgovorilo z ne. Zanimalo pa nas je tudi, ali so že slišali za učno pot Živi muzej Krasa in na to vprašanje nam je 41% odgovorilo z da, 36% z ne in 23% z mogoče. Vprašali smo jih, ali poznajo tipične kraške jedi in jih naštejejo, 95% anketirancev pozna jedi, našteli so: kraški pršut, fritalja, jota, kraška krača, kožarice, potica, ječmen, panceta, klobase, štruklji, teranov toč, kislo zelje s klobaso, njoki, kruh s teranom in pašta fižol, le 5% anketirancev kraških jedi ne pozna. Zanimalo nas je, kako pogosto preživijo prosti čas v naravi. Ugotovili smo, da 34% anketiranih zelo pogosto preživlja prosti čas v naravi, 36% pogosto preživlja prosti čas v naravi, 29% zelo redko oz. izjemoma in le 2% anketiranih nikoli ne preživlja prostega časa v naravi. Anketirance smo vprašali ali bi z družino preživeli predlagani dvodnevni vikend v naravi. 46% anketirancev nam je pritrdilo, 20% nam je odgovorilo z ne in 32% nam je odgovorilo z mogoče. Na vprašanje, koliko krat na mesec preživljajo čas v naravi, nam je 2% anketirancev odgovorilo z nikoli, 29% z najmanj enkrat, 18% najmanj trikrat, 25% najmanj petkrat in 27% anketirancev vsak dan. Zanimalo nas je koliko anketirancem pomenijo naravne znamenitosti. Na to vprašanje nam je 43% anketirancev odgovorilo, da jim veliko pomenijo naravne znamenitosti, 34% malo manj, 16% nekaj srednjega, 7% skoraj nič in 0% anketirancev nič. Na vprašanje, koliko otrok je v njihovi družini, smo ugotovili, da ima enega otroka 28% anketirancev, dva otroka 43% anketirancev, štiri otroke 3% anketirancev in pet otrok 3% anketiranih. Na zadnje vprašanje, v katero starostno skupino spada njihov otrok, smo ugotovili da ima 29% anketirancev predšolske otroke, 17% anketirancev ima otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole, 29% anketirancev od 6. do 9. razreda osnovne šole, 40% anketirancev ima srednješolce in 41% anketirancev že odrasle otroke. Anketo in podrobno statistično obdelavo rezultatov si lahko ogledate v prilogi št.1 in 2. 2.2.2 Dopisovanje Z dopisovanjem smo si pomagale pri izvedbi naše naloge, pridobivanju strokovne pomoči ter pomoči pri izvedbi programa.
3 Oblikovanje turističnega proizvoda
3.1 Predstavitev ideje Pri načrtovanju našega programa je upoštevana celotna občina Sežana s kmetijo Francinovi, ki jo želimo maksimalno izkoristiti. Družinam bomo ponudili vse za dobro počutje in aktiven, zdrav način življenja ter spoznavanje pastirskega življenja na Krasu. Za izvedbo našega programa bomo potrebovali: ● nastanitev na turistični kmetiji Francinovi v Avberju; ● za izdelovanje spominkov v obliki pastirskih hišic bomo potrebovali: toplotno lepilo, kamenčke majhnih velikosti, za podlago malo večje kamne, mah, navodila; ● za pastirski večer bomo potrebovali: pastirska oblačila, ogenj, glasbo, hrano, igre, predstavitev; ● sodelovanje lastnika turistične kmetije; ● za predstavitev programa: prenočitev, kosilo, zajtrk, družabni dogodek ob zaključitvi turističnega programa: apartmaje, hrano, prostor za predstavitve in dogodke, nagrade;
4
Kamniti Kras
● za pripravo kraške jedi bomo potrebovali: prostor oz. kuhinjo za pripravo, sestavine, recept, pripomočke za kuhanje; ● sodelovanje z jamo Vilenico; ● za ogled bomo potrebovali: vodiča za vodeni ogled, malico, zaščitno opremo.
3.2 Razčlenitev predstavljene ideje in oblikovanje turističnega proizvoda Živi muzej Krasa je poučna pot, ki je premalo izkoriščena z aktivnostmi. Naša ideja je zgodovinska, poučna, zabavna, kreativna, predvsem pa sprostitvena izkušnja za obiskovalce. Glede na to, da ima občina Sežana zelo malo turističnih proizvodov, smo se odločili, da bi običajno pot nadgradili z raznimi aktivnostmi, ki bi pritegnile obiskovalce Krasa, za naključne obiskovalce kot tiste, ki želijo sprostitev v naravi. Odločili smo se, da bomo pot spremenili v avanturistično zgodbo skozi celotni program. Tako se nam je pojavila ideja o zgodbici o kraških pastirčkih, ki gre takole:
»Pred davnimi časi sta v Dulanji vasi, pri Mrlevih, v številni družini z devetimi otroci živela brat in sestra Jaka in Marjanca. Vsak otrok je moral paziti na mlajšega, saj bolehna mati poleg vsega težkega kmečkega dela tega ni zmogla. Jaka je bil najstarejši otrok v družini, njegova vsakodnevna naloga je bila gnati čredo ovac na pašo. Vsako jutro se je pred zoro zbudil, pripravil skromen prigrizek, ga skrbno zavil v culo in odšel novemu dnevu naproti. Nič kaj sončno ni bilo tisti dan, zato ni bil preveč židane volje. Sedel se je pod hrast in tam izdeloval piščali, si ogledoval naravo in pazil na ovce. Popoldne je začelo močno deževati, Jaka pa je moral biti z ovcami na paši do šestih zvečer vsak dan. Lilo je kot iz škafa, ubogi fant se ni imel kam skriti. Tekal je od drevesa do drevesa, ko se mu je v glavi porodila ideja, da bi si lahko zgradil zatočišče pred nevihto in mrazom za naslednje dni in zimo. V daljavi je zagledal kup kamnov. Razmišljal je, kaj bi z njimi in tako se je odločil, da bo poskusil oblikovati streho oziroma majhno hišico. Delo je bilo naporno, kamni težki, Jaka pa šibek. Ni se vdal, gradil je in gradil, pa spet podiral in spet gradil. Proti večeru in ko je bil že popolnoma premočen, mu je le uspelo zgraditi pravo kraško pastirsko okroglo hiško. Tja noter se je skril in tam počival vsakič, ko je začelo deževati ali pihati. Marjanca je bila osmi otrok, takrat je imela deset let in morala je paziti in pestovati svojega dve leti starega bratca. Ponoči se je večkrat zbujal, zato mu je potihoma pela pesmice, da je zaspal. Marjanci se je čez dan spalo in večkrat je zakinkala pod latnikom. Nekega dne je morala gnati čredo ovac in koz na pašo v Gluhi dol, ker je Jaka pomagal starejši gospe v vasi. Ker je bila utrujena od prečute noči, je zaspala pod drenovim grmom. Ko se je čez nekaj časa prebudila, črede ovac ni bilo več. Začela jo je iskati in prišla je do velike odprtine v zemlji, iz katere so prihajale meglice. Ko je pogledala od blizu, je videla, da je to jama in iz njenih globin je prihajala čudna svetloba in prelepa glasba. Mislila je, da so spodaj ljudje, zato je zaklicala: “Ohej, ljudje, pomagajte mi najti moje ovčice!” Takrat so se iz meglic v čipkastih, prosojno belih oblekah prikazala tri mlada dekleta. Marjanca jih je začudeno vprašala, kdo so in povedale so ji, da so vile - Babica, Rojenica in Sojenica. Vprašale so jo, kdo je in kaj tam počne ter da ji lahko izpolnijo tri želje, če bo vaščanom rekla, da morajo to jamo poslej imenovati Vilenica. Deklica je dala obljubo in prosila vile, da pozdravijo bolno mater, dajo bratcu lep spanec in najdejo čredo. Še danes imenujejo vaščani jamo Vilenica. Z Jakovo izgradnjo pastirske hiške se je tradicija nadaljevala med pastirji vse do danes.«
Pojavila se nam je ideja, da ponudimo dvodnevni izlet, s katerim bi izkoristili vse, kar nam ponuja narava. Celoten program bomo prepletli z zgodbo dveh pastirjev z imenom Jaka in Marjanca. Junaka nas bosta spremljala skozi celotno doživetje izleta, v katerem bodo družine z otroci spoznale življenje v pastirskem času. Ker si želimo, da bi Živi muzej Krasa postal vedno bolj obiskan in dobičkonosen, smo našo ponudbo dopolnili z raznimi spominki, ki bi jih obiskovalci sami izdelali ter jih nato vzeli s seboj domov.
5
Kamniti Kras 3.3 Aktivnosti pastirskega vikenda Izdelovanje pastirskih hišic v obliki spominka, s čimer bi obiskovalce seznanili, kako so včasih pastirci gradili svoja zaklonišča. Izvedeli bi, kako so pastirji preživljali čas na paši. Med ogledom Živega muzeja Krasa bi za družine pripravili lov na izgubljeno ovco Blejko. Prostor iskanja bi omejili s trakovi. Družine bi tekmovale med seboj in tista, ki bi ovčko našla, bi bila nagrajena z medaljo. Ob končanem ogledu Živega muzeja Krasa bi sledil pastirski večer, kjer bi se greli ob ognju, nekaj pojedli in se zabavali s pastirskimi igrami. V nedeljo, po ogledu jame Vilenice, bi se družine vrnile na turistično kmetijo Francinovi v Avber, kjer bi same pripravile kraško kosilo. Na koncu bi strokovna komisija izbrala družino, ki je najboljše pripravila jed in jo nagradila z medaljo ter s kuharsko knjigo z recepti s Krasa.
3.4 Program pastirskega vikenda Glede na to, da so naša ciljna skupina družine z otroci, smo se odločili narediti takšen turistični proizvod, ki bo hkrati vključeval učenje skozi zgodbo, zabavo in šport. Ker ima Živi muzej Krasa veliko prostora, bi izvedli nekaj dejavnosti v naravi. Naša ideja bi zajemala značilnosti, ki jih bomo na kratko opisali v nadaljevanju in jih v točki Razčlenitev predstavljene ideje in oblikovanje turističnega proizvoda umestili v časovni okvir.
PRVI DAN - SOBOTA
URA PROGRAM
10:00 Dobrodošlica in nastanitev
12:00 Kosilo
13:30 Odhod z avtobusom do Živega muzeja Krasa v Sežano
14:00 Raziskovanje, začetek aktivnosti
19:00 Večerja ob ognju, pastirski večer (ples, druženje, pastirske igre)
21:00 Odhod z avtobusom na turistično kmetijo
Tabela 1: Program 1. dan
Udeleženci bodo prišli na turistično kmetijo Francinovi v Avber, kjer jim bomo pripravili dobrodošlico. Potem se bomo zbrali v jedilnici in predstavili celoten program (med predstavitvijo si bodo morali izbrati jed, ki jo bodo v nedeljo pripravili s pomočjo kuharice), ogledali si bomo kmetijo in degustirali domače izdelke. Po končanem ogledu kmetije bo kosilo, po kosilu odhod z avtobusom do začetne točke v Sežani. Pred pohodom jih bosta pričakala pastirčka iz zgodbice, nato se bomo peš odpravili proti pastirskemu zavetju, tam bomo predstavili življenje pastirjev včasih. Sledil bo kratek skeč, kjer bomo prikazali, kako Jaka gradi svoje zavetišče pred nevihto. Zatem bomo za družine pripravili lov na izgubljeno ovčko Blejko. Prostor iskanja bomo omejili in vsaki družini razložili pot iskanja. Družina, ki izgubljeno Blejko najde, bo nagrajena z medaljo v obliki ovčke. Nato se bomo odpravili proti Novi štirni in se v Orleku sprostili ob igralih. Pot nas bo vodila do naslednjih pastirskih hišic, kjer bo vsak izdelal spominek v obliki pastirske hišice. Zadnji ogled dneva bo ogled kamnitih gob. Po končanih delavnicah se bomo odpravili nazaj do pastirskega zavetja, kjer bo pastirski večer, ki bo združil družino z naravo. Udeleženci izleta bodo spoznali pastirske igre in plese ter si ob ognju pripravili starodavno pastirsko jed─pečen krompir v žerjavici. Večer bomo zaključili s pogasitvijo ognja in se odpravili nazaj na turistično kmetijo Francinovi v Avberju.
6
Kamniti Kras Spodaj so navedene igre, ki jih bomo z družinami igrali zvečer ob ognju. Kamenčkanje: to je igra, pri kateri so pastirji skopali plitvo jamico premera 15 cm, z ravnim dnom, v katero so na sredino položili kamenček. Pri igri je vsak od pastirjev imel 5 kamenčkov. Pastirji so te kamenčke metali proti izkopani jamici tako, da so pristali čim bliže jamici, vanjo pa noben kamenček ni smel pasti. Če je kateri od kamenčkov padel v jamico, je moral pastir igro prekiniti. Ni bil uspešen. Za kazen je moral steči vračati živino, ki je morda delala škodo na njivi ali pa se je preveč oddaljila. Pastir, ki je kamenčke vrgel proti jamici tako, da noben ni padel v jamico, je potem z izkrivljenim kazalcem sunkovito frcnil vsakega od kamenčkov proti jamici; pri tem so ciljali kamenček, ki je bil na sredini jamice. Najbolj uspešen pri metanju kamenčkov in nato pri ciljanju kamenčka v jamici je bil zmagovalec. Kozo zbit: nariše se polje, z dvema črtama. Na sredo tega polja se postavi velik kamen. Pastir se postavi poleg kamna in nanj položi poleno, ostali pa se postavijo ob obe črti in z manjšim kamnom poskusijo zadeti poleno s kamna. Če poleno ne tiči na kamnu, se lahko teče na drugo stran in seveda pobere tudi svoj kamen. Sčasoma se poleno obtolče in ga je zelo težko postaviti na kamen, da bi tam stalo. Kadar je poleno na kamnu lahko pastir ujame vsakega, ki je v polju in ga izloči iz igre. Zadnji, ki ostane, pa ga zamenja kot pastir.
DRUGI DAN - NEDELJA
URA PROGRAM
8:00 Zajtrk
9:00 Odhod z avtobusom proti jami Vilenici
9:30 Ogled jame Vilenice
13:00 Odhod na turistično kmetijo
13:30 Začetek tekmovanja za najbolj iznajdljivo, okusno, tradicionalno kraško kosilo
15:00 Pojedina in zatem razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, zahvala in pozdrav
16:30 Odhod domov
Tabela 2: Program 2. dan
V nedeljo nas bo po zajtrku čakal avtobus pred turistično kmetijo Francinovi. Odpeljali se bomo proti jami Vilenici. Ogledali si bomo notranjost jame Vilenice z vodenim ogledom, predstavljena bo tudi zgodovina kraških jam. Po končanem ogledu nas bo čakal avtobus, s katerim se bomo odpeljali nazaj na turistično kmetijo kjer se bodo pričele kuharske delavnice, ter tekmovanje za najbolj okusno kraško jed. Vsaka družina si bo že dan prej izbrala jed, ki jo bo v nedeljo pripravila s pomočjo kuharice. Ocenjevanje bo potekalo tako, da bo strokovna komisija poskusila vsako jed in jo ocenila. Sledila bo pojedina, ki so jo pripravile družine. Razglasili bomo rezultate in zmagovalce nagradili s kuharsko knjigo s kraškimi recepti in medaljo. Po razglasitvi, podelitvi nagrad in zahvali se bodo družine odpravile domov.
3.5 Način trženja Za zadovoljitev potreb kupcev smo temeljito načrtovali vse sestavine trženjskega spleta. IZDELEK OZIROMA STORITEV - PRODUCT Naš turistični proizvod vključuje različne storitve. Sestavljen je iz nastanitve, ogledov, zabavnega večera in poučnih ter zabavnih delavnic. S programom bomo privabili družine, da se na zabaven način seznanijo z Živim muzejem Krasa ter z jamo Vilenico. Z raznimi aktivnostmi, povezanimi z okolico, bodo preživeli dvodnevno izobraževalno in zabavno druženje.
7
Kamniti Kras CENA - PRICE Ceno turističnega proizvoda smo oblikovali tako, da smo pregledovali podobne ponudbe konkurence, se pozanimali o cenah posameznih storitev ter sestavili kalkulacijo cene našega turističnega proizvoda za kupca. Na ceno so poleg konkurence vplivali še raziskava povpraševanja, stroški organizacije in izpeljave turističnega proizvoda in ostale trenutne tržne razmere. DISTRIBUCIJA - PLACE OF DISTRIBUTION Turistični proizvod bo kupcem dostopen posredno v prostorih TIC-a v Sežani in na kmetiji Francinovi v Avberju. Neposredno preko naše internetne strani: http://kamnitikras.wix.com/kamnitikras ter preko našega elektronskega naslova: [email protected]. PROMOCIJA - PROMOTION Za boljšo prepoznavnost Kamnitega Krasa smo uporabili orodja tržnega komuniciranja. Oglaševanje - naredili smo zgibanko našega turističnega proizvoda. Stiki z javnostjo - oblikovali smo kratek filmček o našem turističnem proizvodu in tiskani oglas, ki ga bomo predstavili na turistični tržnici Več znanja za več turizma. Osebna prodaja spominkov in majic. Neposredno trženje - letaki v poštni nabiralnik. Ker vemo, da je oglaševanje na internetu najbolj priljubljeno, smo izdelali spletno stran na kateri oglašujemo turistični proizvod: http://kamnitikras.wix.com/kamnitikras in Facebook stran: https://www.facebook.com/pages/Kamniti-Kras/1512419362344273. ČLOVEŠKI VIRI – HUMAN RESOURCE Zavedamo se, da je pogoj za uspešno izvedbo našega programa vključitev primernega števila usposobljenih, komunikativnih in prijaznih ljudi. Sodelovali bomo z zunanjimi sodelavci, ki nam bodo s svojim znanjem, kreativnostjo in zagnanostjo pomagali pri izvajanju programa. K izvajanju programa smo povabili tudi gospoda Toma Ločniškarja in gospo Katjo Fedrigo (TIC Sežana) ter Bruna Ukmarja (turistična kmetija Francinovi). ORGANIZACIJA - PROCESS Temelj vsakega uspeha je tudi uspešna organizacija, kar vključuje povezanost, točnost in usklajenost. FIZIČNI DOKAZI - PHYSICAL EVIDENCE Na turistični kmetiji v Avberju bomo obesili slike iz naših izletov in delavnic.
3.6 Finančni načrt 3.6.1 Predvideni stroški Za finančni načrt smo predvideli stroške, ki jih bodo predstavljali razni materiali, ki jih bomo potrebovali pri delavnicah (kamen, vrvica, sestavine za kuhanje ...), nastanitve ter pokritje stroškov zunanjih strokovnjakov, ki bodo pri projektu sodelovali. 3.6.2 Predvideni prihodki Predvidene prihodke bomo prejeli od udeležencev dvodnevnega izleta. S prihodki od prijavnine bomo delno krili stroške izvedbe programa, ostale pa nameravamo kriti s prihodki, ki bi jih pridobili iz občinskih ali evropskih sredstev. 3.6.3 Kalkulacija cene turističnega proizvoda Na podlagi zbranih podatkov o cenah turističnih storitev, cenah materialov, pokritja stroškov izvedbe dvodnevnega izleta ipd. smo izdelali kalkulacijo cene turističnega proizvoda Kamniti Kras na osebo. Najprej je prikazana cena za udeleženca, ki se bo udeležil vseh delavnic. Nato smo spodaj prikazali še ceno z vključitvijo samo osnovnih delavnic. V vseh cenah je že vključen DDV.
8
Kamniti Kras Z vključitvijo vseh dejavnosti Dejavnost: Cena: 1x nočitev 19,00 € 1x zajtrk 5,00 € kuharske delavnice 15,00 € pastirske delavnice 3,00 € vstopnina v jamo Vilenico 6,00 € SKUPAJ: 48,00 €
Brez vključitve na pastirske in kuharske delavnice
Dejavnost: Cena: 1x nočitev 19,00€ 1x zajtrk 5,00 € vstopnina v jamo Vilenico 6,00 € SKUPAJ 30 €
Turistična taksa znaša 1,115 € na odraslo osebo na dan in za otroke od 7 do 18 let 0,50 €.
4 Sklepni del Z našo raziskovalno nalogo smo skušali povečati prepoznavnost poti Živega muzeja Krasa, spodbuditi družine z otroci k medsebojnemu druženju v naravi in jih seznaniti z raznimi pastirskimi običaji. S pisanjem naloge smo se veliko naučili, tako o raziskovanju kot tudi o oblikovanju turističnega proizvoda. Zunanje institucije in zunanji mentorji so nam skozi projektno nalogo dali veliko napotkov. Všeč nam je bilo timsko delo, saj je bilo zelo razgibano. Z izdelavo projektne naloge smo pridobili veliko novih izkušenj, ki nam bodo še kako prav prišle pri opravljanju poklica in v osebnem življenju. Sedaj naš čaka še velik izziv, in sicer predstavitev naše ideje na turistični tržnici, kar je za nas velika odgovornost.
9
Kamniti Kras 5 Literatura in viri
Čok, B., V siju mesečine: Ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice, Ljubljana: ZRC, 2012. ISBN 978- 961-254-380-8 Turistična publikacija: Živi Kras Carso, skriti čudež narave Živi muzej Krasa [online]. [citirano 9. nov. 2014; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu:
Ustno pripovedovanje: Boris Čok, Tom Ločniškar, Katja Fedrigo, Bruno in Bojana Ukmar
6 Priloge
Priloga 1: Primarna raziskava - anketa Priloga 2: Primarna raziskava - analiza ankete Priloga 3: Poročilo z ogleda dela poti Živega muzeja Krasa Priloga 4: Poročilo klica na turistično kmetijo Francinovi in poročilo na dan obiska kmetije Priloga 5: Poročilo obiska v TIC-u Sežana Priloga 6: Brošura Priloga 7: Predstavitev projektne naloge” Kamniti Kras” na turistični tržnici Priloga 8: Zgodbica Priloga 9: Recepti kraških jedi Priloga 10: Fotografije - lasten vir Priloga 11: Posnetek Facebook profila in posnetek spletne strani Kamniti Kras Priloga 12: Letak Priloga 13: Jedilnik in cenik turistične kmetije Francinovi Priloga 14: Logotip turističnega proizvoda Priloga 15: Seznam sodelujočih dijakov/študentov Priloga 16: Zemljevid Živega muzeja Krasa Priloga 17: Prijavnica na izlet
10
Priloga 1: Primarna raziskava – anketa
Spletni naslov ankete: https://docs.google.com/forms/d/1qixqsGykaeMZPbEUaKFgtVtvkroDeWEKqPzGDN09l6E/viewform
KAMNITI KRAS Smo dijakinje 4. letnika ekonomske šole v Sežani. Odločile smo se, da se bomo udeležile tekmovanja "Več znanja za več turizma" s projektno nalogo Kamniti Kras. Za družine bomo pripravile dvodnevni izlet. Na izletu bomo spoznali navade, ki so jih imeli pastirci nekoč na tem ozemlju. Z anketo želimo ugotoviti, ali obstaja zanimanje za drugačen način preživljanja prostega časa, spoznavanje naravne dediščine Krasa in pripravo tipičnih kraških jedi.
Hvala za sodelovanje!
Prosimo, da obkrožite znak pred pravilnim odgovorom.
1. Spol Moški Ženski
2. Ali veste, v katerem delu Slovenije leži Kras? Da Ne
3. V katero starostno kategorijo spadate? Do 18 Od 19 do 25 Od 26 do 35 Od 36 do 45 Od 46 do 55 Od 56 do 65 Od 66 naprej
4. Ali ste že slišali za jamo Vilenico? Da Ne
5. Ste že slišali za učno pot Živi Muzej Krasa? Da Ne
6. Ali poznate tipične kraške jedi? Da Ne
7. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, naštejte vsaj dve.
8. Kako pogosto preživite prosti čas v naravi?
I
Kamniti Kras Zelo pogosto Pogosto Zelo redko oz. izjemoma Nikoli
9. Ali bi z družino preživeli predlagan dvodnevni izlet v naravi? Da Ne Mogoče
10. Kolikokrat na mesec preživljate čas v naravi? Nikoli Najmanj enkrat Najmanj trikrat Najmanj petkrat Vsak dan
11. Ocenite, koliko Vam pomenijo naravne znamenitosti.
1 2 3 4 5 Nič Veliko
12. Koliko otrok je v Vaši družini? 1 2 3 4 5
13. V katero starostno skupino spadajo Vaši otroci? Predšolski otroci Od 1. do 5. razreda Od 6. do 9. razreda Srednja šola So že odrasli
II
Kamniti Kras Priloga 2: Primarna raziskava - analiza ankete
Primarna raziskava poteka tako, da podatke za raziskavo pridobivamo namensko. Za potrebe naše raziskave smo izdelali anketo, ki smo jo razdelile med 56 ljudi v Sežani z okolico. S primarno raziskavo smo želeli pridobiti podatke o: ● poznavanju učne poti Živega muzeja Krasa in udeležbi na načrtovanem novem turističnem proizvodu Kamniti Kras, ● poznavanju tipičnih kraških jedi, ● poznavanju jame Vilenice, ● poznavanju Krasa.
Predstavili vam bomo rezultate primarne raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem.
1. vprašanje: Spol
Graf 1: Spol anketirancev Vir: Izvedena anketa 2014
Na anketo je odgovorilo 40% moških in 57% žensk. Iz grafa je razvidno, da je anketo izpolnilo več žensk kot moških.
2. vprašanje: V katero starostno kategorijo spadate?
Graf 2: Starostna kategorija Vir: Izvedena anketa 2014
Na anketo je odgovorilo 10% ljudi, starih od 19 do 25 let, 10% ljudi, starih od 26 do 35 let, 33% ljudi, starih od 36 do 45 let, 21% ljudi, starih od 46 do 56 let, 9% ljudi, starih od 56 do 65 in 14% ljudi od 66 let in več. Iz grafa je razvidno, da je največ anketirancev starih od 36 do 45 let.
3. vprašanje: Ali veste, v katerem delu Slovenije leži Kras?
III
Kamniti Kras
Graf 3: Poznavanje Krasa Vir: Izvedena anketa 2014
Na to vprašanje so nam vsi potrdili, da vedo, kje leži Kras. Iz grafa je razvidno, da 97% ljudi ve, v katerem delu Slovenije leži Kras.
4. vprašanje: Ali ste že slišali za jamo Vilenico?
Graf 4: Poznavanje jame Vilenice Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da nam je na to vprašanje 88% anketirancev pritrdilo in le 9% zanikalo.
5. vprašanje: Ste že slišali za učno pot Živi muzej Krasa?
Graf 5: poznavanje učne poti Živega muzeja Krasa Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je 40% anketiranih odgovorilo z da, 34% z ne in 22% z mogoče.
6. vprašanje: Ali poznate tipične kraške jedi?
Graf 6: Poznavanje tipičnih kraških jedi
IV
Kamniti Kras Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da 91% anketirancev pozna tipične kraške jedi, le 5% jih ne pozna.
7. vprašanje: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, naštejte vsaj dve jedi.
Največ anketirancev nam je od kraških jedi napisalo joto, klobase, fritaljo, pršut, kožarice, ječmen, panceta, klobasa in kraško kračo.
8. vprašanje: Kako pogosto preživite prosti čas v naravi?
Graf 7: Preživljanje prostega časa v naravi Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da 33% anketiranih zelo pogosto preživlja prosti čas v naravi, 34% pogosto, 28% zelo redko oz. izjemoma in 2% nikoli.
9. vprašanje: Ali bi z družino preživeli predlagan dvodnevni izlet v naravi?
Graf 8: Predlagan dvodnevni izlet v naravi Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da nam je 45% anketirancev odgovorilo z da, 19% z ne in 31% z mogoče.
10. vprašanje: Koliko krat na mesec preživljate čas v naravi?
Graf 9: mesečno preživljanje prostega časa v naravi Vir: Izvedena anketa 2014I
V
Kamniti Kras Iz grafa je razvidno, da 2% anketirancev nikoli ne preživi prostega časa v naravi, 28% najmanj enkrat, 17% najmanj trikrat, 24% najmanj petkrat in 26% vsak dan.
11. vprašanje: Ocenite, koliko vam pomenijo naravne znamenitosti
Graf 10: pomen naravnih znamenitosti Vir: Izvedena anketa
Iz grafa je razvidno, da 41% anketirancem zelo veliko pomenijo naravne znamenitosti, 33% malo manj, 16% nekaj srednjega, 7% skoraj nič in 0% jim ne pomenijo nič naravne znamenitosti.
12. vprašanje: Koliko otrok je v vaši družini?
Graf 11: število otrok v družini Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da ima 28% anketirancev enega otroka, 43% dva otroka, 21% tri, 3% štiri otroke in 3% pet otrok.
13. vprašanje: V katero starostno kategorijo spada Vaš otrok?
Graf 12: starostna kategorija otrok VI
Kamniti Kras Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da ima 29% družin predšolske otroke, 17% družin ima od 1 do 5 razreda osnovne šole, 29% družin ima otroke od 6 do 9 razreda osnovne šole, 40% družin ima otroke v srednji šoli in 41% družin ima že odrasle otroke.
Priloga 3: Ogled dela poti Živega muzeja Krasa
Poročilo z dne 13. 11. 2014
V šolskem času smo se dijakinje okrog 11h napotile proti poti Živega muzeja Krasa, iz katerega opravljamo tudi maturitetno nalogo z imenom Kamniti Kras. Veliko dreves in kamenja je označenih z markacijami (hišice v obliki kamenja-pastirske hišice), ki s puščicami vodijo do pastirskih hišic, šterne, kamnitih gob in drugih znamenitosti Živega muzeja Krasa. Ob pastirskih hišicah in šterni so postavljene kamnite plošče, na katerih je zapisano, kaj znamenitost predstavlja. Pastirske hišice so različnih oblik in velikosti, poimenovane so Pastirsko zavetje. Šterna je poimenovana kot Nova šterna Sežana─Orlek. Po izgledu je novejša, saj je obdana z železno ograjo, v njej je voda (deževnica), obdaja jo apnenec in druge kamnine na Krasu. Na poti smo videle veliko ruja, ki že rdeč. Kras je jeseni res čudovit.
Priloga 4: Poročilo klica na turistično kmetijo Francinovi in poročilo na dan obiska kmetije
Pogovor z g. Brunom Ukmarjem 4.12. 2014
Gospoda Bruna smo poklicali v šolskem času. Najprej smo se predstavili in ga seznanili z našo maturitetno nalogo Kamniti Kras. Skupno smo se dogovorili za obisk kmetije, kjer bomo natančneje opisali našo nalogo. Gospod Bruno je privolil v obisk. Ko se bomo odpravili tja, bomo kmetijske prostore posneli in vprašali družino Ukmar za podrobnejše informacije in cene storitev.
Pogovor z go. Bojano Ukmar 19.12. 2014
Odpravili smo se na turistično kmetijo Francinovi v Avber. Gospe Bojani Ukmar smo predstavili svojo nalogo Kamniti Kras. Bila je zelo navdušena nad idejo, da bo tudi njihova turistična kmetija vključena v proizvod. Potem smo odšli v prostore turistične kmetije in si ogledali jedilnico, sobe in nazadnje tudi dvorišče ter balkon, s katerega vidiš celoten Kras. Povpraševali smo za ceno nočitve, zajtrka in delavnic. Na koncu smo kmetijo še posnele.
Priloga 5: Poročilo obiska v TIC-u Sežana
Pogovor z g. Tomom Ločniškarjem in go. Katjo Fedrigo 9.12. 2014
V TIC-u nas je pričakal g. Tom Ločniškar. Predstavile smo mu naš turistični proizvod in on nas je napotil do ge. Katje Fedrigo, ker oba zelo dobro poznata Živi muzej Krasa. Tam so nam dali veliko gradiva, napotkov in informacij o učni poti. Dogovorili smo se, da se bomo v kratkem spet oglasili.
VII
Kamniti Kras
Priloga 6: Brošura
VIII
Kamniti Kras
Priloga 7: Predstavitev projektne naloge “ Kamniti Kras” na turistični tržnici
Šolski center Srečka Kosovela Sežana Gimnazija in ekonomska šola Stjenkova 3, 6210 Sežana Sežana, 5. 1. 2015
Turistična zveza Slovenije Miklošičeva 38 1000 Ljubljana
Predstavitev projektne naloge “Kamniti Kras” na turistični tržnici
Vsebina in struktura predstavitve:
Dijakinje 4. letnika ekonomske šole v Sežani smo v skladu z razpisom Turistične zveze Slovenije »Zgodbe turizma« izdelale turistični proizvod z imenom "Kamniti Kras". Za ta proizvod smo se odločile, ker si želimo, da bi ljudje bolje spoznali Kras, njegovo preteklost povezano s pastirji, se združili z naravo in zaužili tradicionalne kraške jedi. Pastirski vikend bo organiziran dvakrat letno kot dvodnevni izlet v naravo, kjer si bodo lahko družine oddahnile od mestnega vrveža. Otroci in njihovi starši bodo s pastirčkoma Marjanco in Jako na zabaven in poučen način izvedeli veliko o Krasu in njegovih značilnostih, se poigrali in si naredili pravo pastirsko hišico za domov. Veliko bo smeha, plesa in zadišalo bo po pravi kraški kuhinji. Želimo si, da bi se ljudje združili z naravo in skupaj postali eno, da bi odkrili vse skrite in neznane kotičke Živega muzeja Krasa in jame Vilenice ter se zavedli, da je narava res nekaj, kar je potrebno spoštovati in občudovati. Vsekakor ne bo manjkalo dobrega vzdušja in dobrot za vse generacije.
Seznam pripomočkov, ki jih potrebujemo: ● razstavni prostor (stojnica), ● električni priključek.
Sodelujoči: Meta Ščuka, Linda Kompara, Tadeja Šabec, Sara Vičič, Ula Stepančič, Valentina Poles, Ljubica Rebec - 7 dijakinj (avtoric) in 2 spremljevalca.
IX
Kamniti Kras
Priloga 8: Zgodbica KRAŠKI PASTIRČKI
»Pred davnimi časi sta v Dulanji vasi, pri Mrlevih, v številni družini z devetimi otroci
živela brat in sestra Jaka in Marjanca. Vsak otrok je moral paziti na mlajšega, saj bolehna mati poleg vsega težkega kmečkega dela tega ni zmogla. Jaka je bil najstarejši otrok v družini, njegova vsakodnevna naloga je bila gnati čredo ovac na pašo. Vsako jutro se je pred zoro zbudil, pripravil skromen prigrizek, ga skrbno zavil v culo in odšel novemu dnevu naproti. Nič kaj sončno ni bilo tisti dan, zato ni bil preveč židane volje. Sedel se je pod hrast in tam izdeloval piščali, si ogledoval naravo in pazil na ovce. Popoldne je začelo močno deževati, Jaka pa je moral biti z ovcami na paši do šestih zvečer vsak dan. Lilo je kot iz škafa, ubogi fant se ni imel kam skriti. Tekal je od drevesa do drevesa, ko se mu je v glavi porodila ideja, da bi si lahko zgradil zatočišče pred nevihto in mrazom za naslednje dni in zimo. V daljavi je zagledal kup kamnov. Razmišljal je, kaj bi z njimi in tako se je odločil, da bo poskusil oblikovati streho oziroma majhno hišico. Delo je bilo naporno, kamni težki, Jaka pa šibek. Ni se vdal, gradil je in gradil, pa spet podiral in spet gradil. Proti večeru in ko je bil že popolnoma premočen, mu je le uspelo zgraditi pravo kraško pastirsko okroglo hiško. Tja noter se je skril in tam počival vsakič, ko je začelo deževati ali pihati. Marjanca je bila osmi otrok, takrat je imela deset let in morala je paziti in pestovati svojega dve leti starega bratca. Ponoči se je večkrat zbujal, zato mu je potihoma pela pesmice, da je zaspal. Marjanci se je čez dan spalo in večkrat je zakinkala pod latnikom. Nekega dne je morala gnati čredo ovac in koz na pašo v Gluhi dol, ker je Jaka pomagal starejši gospe v vasi. Ker je bila utrujena od prečute noči, je zaspala pod drenovim grmom. Ko se je čez nekaj časa prebudila, črede ovac ni bilo več. Začela jo je iskati in prišla je do velike odprtine v zemlji, iz katere so prihajale meglice. Ko je pogledala od blizu, je videla, da je to jama in iz njenih globin je prihajala čudna svetloba in prelepa glasba. Mislila je, da so spodaj ljudje, zato je zaklicala: “Ohej, ljudje, pomagajte mi najti moje ovčice!” Takrat so se iz meglic v čipkastih, prosojno belih oblekah prikazala tri mlada dekleta. Marjanca jih je začudeno vprašala, kdo so in povedale so ji, da so vile - Babica, Rojenica in Sojenica. Vprašale so jo, kdo je in kaj tam počne ter da ji lahko izpolnijo tri želje, če bo vaščanom rekla, da morajo to jamo poslej imenovati Vilenica. Deklica je dala obljubo in prosila vile, da pozdravijo bolno mater, dajo bratcu lep spanec in najdejo čredo. Še danes imenujejo vaščani jamo Vilenica. Z Jakovo izgradnjo pastirske hiške se je tradicija nadaljevala med pastirji vse do danes.«
X
Kamniti Kras
Priloga 9: Recepti kraških jedi
KUHANI ŠTRUKLJI
SESTAVINE
1 kg moke 7 dag kvasa 3 jajca 4 žlice sladkorja 8 dag masla nastrgana limonina lupina žlica ruma vanilin sladkor sol 2 dcl mleka, 80 dag mletih orehov, 2 jajci, 20 dag rozin, 20 dag masla, 30 dag sladkorja, 5 dag drobtin.
POSTOPEK
TESTO
Moko presejte, dodajte kvas, jajca, sladkor, sol, maslo, ki naj ne bo hladno, nastrgano limonino lupinico, vanilin sladkor in mlačno mleko. Vse zmešajte, da dobite gladko testo, pokrijte s kuhinjsko krpo in pustite na sobni temperaturi pol ure, da testo vzhaja.
NADEV
Penasto vmešajte maslo, jajca in sladkor, nato dodajte mlete orehe, rozine, drobtine in nastrgano limonino lupinico. Vse dobro premešajte. Na mizo, ki ste jo pomokali, razvaljajte testo, da dobite pravokotnik. Namažite z nadevom in zvijte v klobaso. Tako pripravljen štrukelj zavijte v čisto kuhinjsko krpo, ki ste jo pred tem potresli s krušnimi drobtinami. Krpo na obeh straneh zvežite z vrvico. Kuhajte 40 minut nad soparo nato pa postrezite z drobtinami, ki ste jih na kratko popražili na olju.
XI
Kamniti Kras
TERANOV TOČ S PRŠUTOM IN POLENTO
SESTAVINE ZA POLENTO: bela polenta, voda, olivno olje, maslo, parmezan, sol.
SESTAVINE ZA TOČ : olivno olje, maslo, šparglji, pršut, teran.
POSTOPEK
V osoljeni vreli vodi, ki smo ji dodali žličko olivnega olja, skuhamo polento po navodilih iz embalaže. Ko je polenta skuhana, vmešamo 2g masla in 50g parmezana. Na olivnem olju, ki smo mu dodali žlico masla, popečemo na približno 2cm narezane šparglje. Ko so šparglji pečeni, dodamo narezan pršut, ki ga na hitro popečemo. Zalijemo s teranom in počakamo, da povre približno 2/3 tekočine.
XII
Kamniti Kras
Priloga 10: Fotografije - lasten vir
XIII
Kamniti Kras
XIV
Kamniti Kras
XV
Kamniti Kras
XVI
Kamniti Kras
XVII
Kamniti Kras
XVIII
Kamniti Kras
XIX
Kamniti Kras
XX
Kamniti Kras
Priloga 11: Posnetek Facebook profila in posnetek spletne strani Kamniti Kras
Posnetek Facebook profila
XXI
Kamniti Kras
Posnetek spletne strani Kamniti Kras
XXII
Kamniti Kras Priloga 12: Letak
XXIII
Kamniti Kras
XXIV
Kamniti Kras
Priloga 13: Jedilnik in cenik turistične kmetije Francinovi
XXV
Kamniti Kras
Priloga 14: Logotip turističnega proizvoda
XXVI
Kamniti Kras
Priloga 15: Seznam sodelujočih dijakov/študentov
Naziv šole Ime in priimek dijaka Razred/letnik Kraj stalnega bivališča Letnica rojstva ŠC Srečka Kosovela Sežana Ula Stepančič 4. ekonomski tehnik Veliki Dol 5.7. 1996 ŠC Srečka Kosovela Sežana Tadeja Šabec 4. ekonomski tehnik Selce 23.6. 1996 ŠC Srečka Kosovela Sežana Meta Ščuka 4. ekonomski tehnik Kobjeglava 18.7. 1996 ŠC Srečka Kosovela Sežana Linda Kompara 4. ekonomski tehnik Pliskovica 13.3. 1996 ŠC Srečka Kosovela Sežana Sara Vičič 4. ekonomski tehnik Lokev 5.11. 1995 ŠC Srečka Kosovela Sežana Ljubica Rebec 4. ekonomski tehnik Gorenje pri Divači 27.5. 1996 ŠC Srečka Kosovela Sežana Valentina Poles 4. ekonomski tehnik Sežana 21.8. 1996
XXVII
Kamniti Kras
Priloga 16: Zemljevid Živega muzeja Krasa
XXVIII
Kamniti Kras
Priloga 17: Prijavnica na izlet
KAMNITI KRAS
Ime in Priimek:
Datum in kraj rojstva:
Ulica in kraj bivanja: Pošta:
Število otrok, prijavljenih na izlet:
Telefon udeleženca:
E-pošta:
Vsi udeleženci morajo prispevati 15,00 € za kuharske delavnice.
Datum: Podpis:
Prosimo, da prijavnico izpolnite v celoti. Prijavnico pošljite na naš elektronski naslov: [email protected]
XXIX