GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJ
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak UREJUJE uredniški odbor - Odgovoi OV četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna Stev.23 (491) LETO X. UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo me 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma PoStni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave St 127 - • amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki NOVO MESTO, 20. AVGUSTA 1959 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje v Novem mestu Štev. 606-70/3-24 »Delo* v Ljubljani
Videm-Krško revolucionarju in heroju Djuru Salaju Z zaključnimi proslavami ob Člana IK CK ZKS Janeza Vi- POZDRAV MLADINI IN TABORNIKOM 20-letnici obstoja tovarne ce potnika, člana CK ZKS tov. luloze in papirju je bilo v ne Ariglerja, predsednika OLO deljo dopoldne končano letoš Nika Belopavloviča, vdovo in nje proslavljanje občinskega hčerko pokojnega narodnega praznika Videm-Krškega. Zju heroja Djura Salaja, predstav traj je bila v tovarni najprej nika CS ZSJ Deleona Ašerja, slavnostna seja delavskega sekretarja ObK ZKS Milana SLOVENIJE NA PARTIZANSKEM ROGO! sveta, katere se je udeležil tu Ravbarja, zastopnike časopis Na zgodovinskem kraju, kjer pltcah; zvečer bodo Imeli po za ob 11. url pa se bo začelo veli fian Jereb, bo predsednik OLO stom ter organizatorjem ZSM, di predsednik ObLO Stane nih podjetij in predstavnike je bil 17. maja 1943 ustanovljen ključenih taborniških proslavah ko zborovanje mladine in tabor Novo mesto, tov. Niko Belopav- kakor vsem mladim tovarišem Nunčič. Predsednik Ivan An- domačih kolektivov, katere je Glavni iniciativni odbor Zveze družabni večer v taboru aktivi nikov. Po raportu partizanskih lović na kraju, kjer je bil 17. In tovarišicam, ki bodo tokrat v imenu tovarne pozdravil Ra slovenske mladine, bo od sobote stov SKOJ, ki bo postavljen na patrol bo govoril član Izvršnega maja 1043 ustanovni sestanek prvič v življenju stopili na zgo do Barovič. do prihodnjega ponedeljka veli Podstenloah. komiteja CK ZKS tov. Janez VI- Glavnega Iniciativnega odbora dovinsko pomembni Rog ln nje Slavnostni nagovor ob 20- ko srečanje: zbor mladine In ta V nedeljo zjutraj bo ob šestih potnlk. Ko bo zaključen krajši ZSM, odkril spominski steber. gove Podstenice, želimo v ime letnici obstoja tovarne je imel bornikov Slovenije. Prišli bodo budnica; do 10. ure se bodo kulturni spored — sodelovali bo V varstvo ga bodo prevzeli ta nu prirediteljev kar največ le direktor Lado Trampuš, ki je predvojni In medvojni skojevski zbrali na Rogu ostali udeleženci sta godbi garnizona JLA Novo borniki čete zelenega Roga iz pih doživetij in prijetnih sre med drugim dejal, da bo ko aktivisti, Skojevei iz nekdanjih slavja. Ob 10.45 bodo prišle na mesto in »Celuloze« iz Vidma- Straže, ki domujejo pod vznož čanj v nepremagljivi partizanski lektiv tovarne vedno častno iz odredov, brigad In terenskih or Podstenice partizanske patrole, Krškega ter pevski zbor PD Du- jem partizanskega Roga. trdnjavi — našem Rogu! polnjeval vse naloge, ki mu ganizacij. Nekdanjim mladin Po zaključenih proslavah bo jih bo maložila socialistična skim organi T ator jem se bodo do izleti v okolico: k Bazi 20, Jutri skupna seja obeh skupnost; tako bo hkrati tudi pridružile množice naiih borcev, na Jelendol, Hrastnik, Daleč zborov ObLO Novo mesto najlepše izpričeval zvestobo aktivistov, rezervnih oficirjev in hrib in na druge znamenite kra velikim idealom, za katere je delovnega ljudstva, ki bo na je Iz let NOB. Domačini-vodiči Jutri ob 9.30 bo v kino dvo živel in delal pokojni tovariš Fodstenlcah manifestiralo naSo bodo razlagali skupinam, kakšno rani Doma JLA v Novem mestu Djuro Salaj, po katere ima to trdno odločnost, da zvesto nada je bilo življenje v bazah, tehni 3. skupna seja obeh zborov ob varna ime. O pomenu občin ljujemo slavno pot, na kateri kah in partizanskih bolnišnicah činskega ljudskega odbora No skega praznika je govoril na smo pod vodstvom Partije ure vo mesto, na kateri bodo razen v letih NOB. Medtem ko bodo to tudi predsednik ObLO Sta sničili s pletne sanje slovenske drugega pregledali problemati udeleženci proslave odšli z Ro rte Nunčič, za njim pa je • ga ljudstva. V bratski skupnosti ko blagovnega prometa v obči ga od 17. do 19, ure, bodo ta toplimi besedami orisal pokoj jugoslovanskih narodov, trdno borniki preživeli pod svojimi šo ni, lovskim družinam pa bodo nikov lik sodelavec Ašer De- združeni v socialistični domovi tori še eno noč na Fodstenlcah; dodelili v upravljanje lovišča. ni, gradimo sebi in potomcem le-ti se bodo razšli v ponedeljek Poročale bodo tudi komisije za tolič je kratko opdsal doseda leon, ki je spomenik — delo srečno sedanjost in bodočnost. zjutraj. gospodarstvo\ volitve ln imeno njo zgodovino nastajanja in akad. slikarja Borisa Kalina —• Slavje mlađega rodu na Podste- vanja ln za razpis direktorskih rasti podjetja, nakar je 40 nato tudi odkril. S polaganjem nicah, kjer so pred 16 leti zrasli Pripravljalni odbor za zbor vencev in igranjem državne mladine In tabornikov Slovenije mest. Na ločeni seji obeh zbo najzaslužnejših delavcev in na trdni temelji slovenske mladin rov bodo odborniki sklepali o meščencev kolektiva nagradil, himne tovarniške godbe na pi ske organizacije, bo hkrati mo na Podstenlcah je s svojimi ko hala je bil slavnostni del za misijami poskrbel, da bo ta ve odloku za dobočitev območij, za 75 pa pohvalil. Po seji so se gočna počastitev 40-letnega de katere se lahko ustanovijo sta zaceli zbirati na dvorišču pri ključen. lovanja KPJ In SKOJ, slavne lika manifestacija tudj organi zacijsko lepo potekla. Okusni novanjske skupnosti. Prav tako tovarniškem vhodu domaćini Gostje in številni domačini Zveze komunistične mladine Ju bodo sklepali o odloku o pogo in gostje; posebno lepa je bila so si ogledali nato proizvod goslavije. plakati vabijo mladino ln odra sle že več kot teden dni po vsej jih oddajanja stanovanj v dru udeležba članov kolektiva Ko njo papirja. Popoldne je ko Na Fodstenlcah in v Novem Sloveniji. Natiskan je poseben žinskih stanovanjskih hišah, ki vinarske zadruge, ki so prišli lektiv z družabno prireditvijo mestu je te dni nadvse živahno. prospekt o Rogu, ki bo napro so last državljanov- Sprejet bo na proslavo k papirničarjem s zaključil proslavo 20-letnice Danes dopoldne so odšli na Rog daj na Podstenlcah; udeleženci tudi odlok o posesti psov na tremi zastavami in v dolgi po obstoja modernega kombi prvi novomeški taborniki. Jutri bodo dobili tudi spominske raz območju občine Novo mesto. vorki. Med gosti smo opazili nata celuloze in papirja. jim sledijo taborniki iz Straže; glednice, na voljo pa bo tudi 600 slovenskih tabornikov pa bo spominski žig proslave na Rogu. prišlo na Podstenice v soboto, Prostor glavnegi^iinrovanja bo kjer st bodo uredili tabor, ki bo do do nedoiVro^vno&tno okra odprt popoldne ob 16. uri. Zve sili In ozvočiil. Okrašene bodo čer bodo zagoreli na Fodstenlcah tudi vasi in kraji pod Rogom. Slavje tudi na Bohorju taborni ognji, ob katerih bodo za Informacijska pisarna bo v pro pester spored poskrbeli taborni storu zgradbe KGP na Podste V nedeljo množična proslava pod pokroviteljstvom člana zveznega ki, aktivisti SKOJ pa bodo pri nlcah, kjer bo tudi ambulanta. povedovali svoje bogate spo Na Podstenlcah bo poskrbljeno izvršnega sveta tov. Sergeja Kraigherja na Bohorju mine. Zbor mladinskih aktivi ta dan tudi za elektriko, prostor V nedeljo bomo imeli v godbe na pihala s Senovega, no za prevoz nazaj. Priprav stov SKOJ, ki bo postavljen na France Mihelič: PARTIZANI pa bo ozvočil Okrajni odbor Ljudske tehnike. Za vodo, drage okraju kar dve pomembni pevcev, recitatorjev in drugih ljalni odbor je poskrbel tudi pijače in hrano bo seveda prav- slavnosti: medtem ko se bo več se bo razvil kulturni spored, za vse drugo, tako da ne bo tako poskrbljeno, komisija za tisoč ljudi zbralo na Podsteni- zatem pa ljudsko rajanje. 2e pri novi planinski postojanki promet pa bo zagotovila dovolj cah na zboru slovenske mladi od nedelje 16. avgusta prireja na prelepem Bohorju res ni prevoznih sredstev. ne in tabornikov, bo sprejel prizadevno Planinsko društvo česar manjkalo. Velika mani. Pripravimo se na setev množico obiskovalcev rudi mo »Bohor* na Senovem planinski festacija prebivalcev Spod. Po- Lepo bo na Rogu v soboto In gočni Bohor na levem bregu teden, ki bo v nedeljo popold savja, posebno pa še senov- nedeljo; poročila iz številnih Save. Odbor za proslavo 40. ne slovesno zaključen. ške občine, bo hkrati največja Le kraliko razdobje nas še lo tošnji jesenski setvi, hkrati pa pridelanega semena ne bo sam krajev govore o velikem zani obletnice ustanovitve KPJ in letošnja prireditev, s katero či od jesenske setve. To spozna dokaz, da je možno pospeševati prodajal kot semensko blago ali Na Bohorju se bodo tokrat nj« je tem važnejše, ker je od manju tabornikov ln mladine za SKOJ občine Senovo bo prire bodo delovni ljudje tega pod kmetijsko proizvodnjo najuspeš pa zamenjal kot semensko bla srečanje z mladinskimi aktivisti sešli številni nekdanji borci in priprave setve odvisen pride neje v sodelovanju z zadrugo, ki go, kajti semenska služba je lah dil pod pokroviteljstvom člana aktivisti NOB in OF, prijatelji ročja počastili 40. obletnico lek. Će bodo priprave na setev na Podstenlcah. Lahko si vroče zveznega izvršnega sveta tova ustanovitve KPJ in SKOJ. je nosilec najnaprednejšega ko upešna le tedaj, če jo vodijo želimo samo še prijaznega vre zasavskih planin in ljubitelji res temeljite, bo delo bogato kmetovanja. strokovnjaki, ki pri svojem o- riša Sergeja Kraigherja na čudovite narave, ki nudi obi Kot za Podstenice, želimo poplačano. Zato naj velja: kjer mena! Bohorju množično proslavo v Izkušnje iz lanske setve ln pazovanju ugotovijo ocene pri skovalcu prav na Bohorju naj tudi za slavje na Bohorju: le priprave za seetv še niso v te delku z ozirom na odpornost Vsem starim znancem parti počastitev 15. obletnice Zbora različnejša prijetna preseneče po vreme in kar najboljšo ude ku, takoj začeti s pripravami! letošnje žetve kažejo, da je ita zanskega Roga, borcem NOV, proti boleznim, na čistost seme kozjanskih aktivistov, združeno nja. Ljudstvo se bo udeležilo ležbo, vsem udeležencem pa Dobro pripraviti setev se pravi: lijanska pšenica sposobna pre na itd. mladinskim ln drugim aktivi z otvoritvijo nove planinske zborovanja nekdanjih kozjan kar najboljše pripraviti zemljo delati velike količine neorgam- prijeten oddih in obilo raz skih snovi — hranil v obilno Da bi bila proizvodnja laže koče in elektrifikacije. Ob de skih aktivistov, ki bodo ob tej vedrila. — zoreti čim globlje, dati zem setih dopoldne se bo proslava lji hranila v najboljšem razmer zrnje. Kmetovalci, ki so ji do nadzorovana, da bi se lahko VREME priložnosti obudili spomine na bro pripravili zemljo, U dali os uveljavila mehanizacija ter da začela pri planinski koči nia pomembno zborovanje pred 15 ju tn obliki ter v usedeno zem od 21. do 30. avgusta 1959. Bohorju (1023 metrov). Po ljo zasejati čisto, visoko kalji- novni gnojilni obrok. j.i dogno- bi bila lažja zaščita rastlin, leti. Udeleženci proslave na jevali in zatirali plevel, so do naj ei kmetijske zadruge priza Nekako do 23. avgusta bo pre slavnostnem govoru bodo od Bohorju bodo imeli redno av vo seime tiste sorte, ki se je po krili spominsko ploščo, nato kazala kot visokorodna. bili svoj trud bogato poplačan. devajo, da bodo dobile skupno vladovalo lepo vreme. V nadalj tobusno zvezo od vseh vlakov Pa še eno odliko ima italijanka komplekse oziroma sklop parcel. njem poteku pa bo nestalno pa novo kočo in elektrifika na železniški postaji Brestani Lanska setev italijanske pšeni pred domaČimi sortami: izredno M. Senica V. M. cijo. Ob sodelovanju rudarske ca, prav tako pa je poskrblje ce nam ni le v lokalnem, tem ie odporna moti poleganju, nje več v državnem merilu pokaza na rastna doba pa ie krajša kot la, kje je pot k večjemu in bolj pri domačih sortah. Zaradi raz šemu kosu kruha, k večji pro meroma zgodnje žetve lahko do izvodnji- Prvič smo pridelali bro pripravimo zemljo za na toliko pšenice, da nam je ne bo slednjo kulturo. Iz zemlje lahko treba uvoziti. Ta uspeh naj nam še isto leto izvlečemo en pride bo spodbuda Ln vodilo pri le- Med obiralci hmelja lek živinske krme. Zato se kme tom ne bo težko odločiti za se V četrtek 13. avgusta sta za krilo in kole. Postavili bomo tev priznanega semena italijan Vejico imejte obrnjeno tako, da Taborniška brigada — goreli obe peči hmeljske sušil zasilno streho, kamor bodo šle bo hmelj visel proti tlom. Trga skih pšenic. Zadruge, ki so pra nice v Črnomlju, ki je bila dan ženske, če bo slabo vreme. prvič udarna vočasno začele sklepati pogod te lahko tudi po dve ali tri prej popolnoma dograjena. Vse skupaj. Tako. Pecljl ne smejo Izi Blagovice pri Trojanah be o sodelovanju proizvodnje Na prikolico traktorja so na je bilo pripravljeno za sprejem biti daljši od enega in pol cen nam sporočajo novomeški ta pšenice, bodo zlahka opravile ložili še koše za hmelj, deske hmelja. in drogove. Na prostor, ki je timetra. Tele Črne plodove pa borniki (deset jih je v taborni svoje delo in izpolnile postav — Belokranjsko gradbeno ljeni plan. ostal prazen, je sedel Ing. Dvor mečite v drugo košaro. ški MDB), da je bila v prvi podjetje morate pohvaliti. Su avgustovski dekadi njihova žak, Luka in jaz. Mlad fantič pa Potem pa je nekoga pobaral: Pri letošnji setvi t>a moramo šilnico so zgradili do milimetra se je naslonil na stranico pri — Hmelj se ne &me smukati, brigada edina proglašena za povedati, da je priprava zemlje natančno tako, da monterji su udarno brigado. Naši fantje kolice in traktorist je pognal, ampak trgati. za setev še važnejša kot lani. šilnih naprav niso imeli z mon da smo poskakovali po slabi kopljejo odvodne jarke pri ob Tega se morata zavedati kmeto tažo nobenih sitnosti, — mi je novljeni cesti, v prostem času cesti proti hmeljišču. valec ln zadruga. Količine pa povedal ing. Dvoržak med ogle pa se pridno udHtstvujejo v davin v letošnjem letu in njiho dovanjem sušilnice, ki je stala — Bi hotel postati traktorist? krožkih za fotografiranje in šo- va razporeditev na posamezna nad 11 milijonov dinarjev. — je vprašal inženir fanta, ki firanje. Po končanem delu bo obdobja so pustile zemlji neka * je pogledoval traktor. do odšli na veliko taborniško tere posledice, ki bi se pri slabi — Traktorist je že dvakrat — Bi. slavje v Zagreb, kjer bo konec pripravi utegnile pokazati. Tež — Če boš priden ln pameten, avgusta prireditev Zveze tabor zapeljal po 20 žensk na obira ke zemlje so zaradi padavin nje. Upam, da bo prišlo obirat te bomo poslali na tečaj. nikov Jugoslavije v počastitev zbite, lahke zemlje pa izprane 40-letnice ustanovitve KPJ. okoli 60 žensk. Zdaj bomo za in osiromašene na hranilnih peljali na križišče še šotorsko Na hmeljišču je bilo že vse snoveh. Zato je izvedba osnov živo. nih agrotehničnih ukrepov tem — E, stric, bo ta košara za važnejša. V zemljo je treba Deveta novomeška MDB mernik? — je vprašalo dekle z PRIHODNJIČ: pravočasno in globlje zaoral, se pripravlja majhno košarico nadzornika. dobro prebranati ln v določe In druga: % Po čem so kalorije nem roku pred setvijo posipati Približno 80 fantov in de — Nabrala bom mernik hme Novem mestu? osnovni obrok gnojila in l.ato klet, kmetov, delavcev in va lja in dobila denar za kino. preko rastne dobe red 'n pra jencev, se je do včeraj prija Nadzornik: % 202 ženski in 11 nin- vočasno, dognojevatt. Med rastno vilo Okrajnemu komiteju LMS — Rom jaz plačal kino. ških v 7 prostorih dobo je treba sproti zatirati Novo mest.;> ZR delo v IX. no — Ja. ko bo treba, vas pa m # NOVOTEKSOVO pre p'evel. ki se je letos močno za- vomeški MDB Karla Kolmana- bo nikjer. sejal na naših njivskih površi Maroka. Brigada bn odšla na Obirale so ženske, dekleta ln senečenje za Bršljin in nah in je za Italijanko nevaren gradnjo avtoceste v Srbijo 30. otroci. 110 obiralcev. Torej več Novo mesto .spodjedalec, avgusta zvečer iz Novega kot so jih pričakovali. Inženir # Spomini parli/.aiin Pri sklepanju pogodb bodo mesta. Goloh jih je učil: Takole je bilo pretekli četrtek zjutraj v Črnomlju; prvi dan obiranja »zlate rože« — hmelja je Vrbe morale zadruge odpraviti še ono OK LMS sprejema prijave — Vidite, takolp se obira. Ko minil v splošnem zadovoljstvu in prijetni ugotovitvi, da je ta industrijska rastlina v Beli pomanjkljivost: s pogodbo bodo za brigado do 28. avgusta. Bri šaro Imejte spodaj. Najbolje pa krajini opravičila vsa naša pričakovanja: hmelj je izredno lep, bogato je obrodil in tako najg # Kaj delajo v Podhosti morale vezati kmetovalca, da gada bo imela 120 članov. j t, da si jo pri vezete za pa«. bo vračal vložena sredstva 7 U NA NJE P (1L I T I C HI T,f O E N S KI PREGLED
Časnikarska pravda, kdo je pravzaprav bližuje z zasedanjem generalne skupščine V priprave za obisk Hruščeva v ZDA •zdelal prvo francosko atomsko bombo, s« Združenih narodov, ki bo jeseni spet raz sodi tudi potovanje predsednika Elsen- nadaljuje z vso ostrino. Znano je, da bodo pravljala o Alžiriji. V svojem zadnjem hovverja v Evropo konec avgusta, ki ima Francozi v kratkem preizkusili svojo prvo govoru je francoski ministrski predsed v glavnem namen potolažiti nezaupljive atomsko bombo v Sahari. V zadnjem ča nik Debre jasno povedal, da ima Fran duhove predvsem v Bonnu in Parizu in su so jeli britanski časniki na veliko pi cija prav in da se nima nihče pravice še kje. Eisenhovver ne bo imel lahkega sati, da to pravzaprav ni francoska bom vmešavati v »njenp notranje zadeve« (Al dela, posebno še ker sta Bonn In London ba, ampak francosko-nemška bomba. žirijo). V tem smislu bo tudi predsednik trenutno sprta na videz zaradi pisanja »Adenauer morda ni prekršil črko spo de Gaulle, ki sicer misli sprejeti pred tiska, v resnici pa zaradi globljih vzrokov, razuma, ki prepoveduje Nemčiji Izdelo sednika ZDA EisenhowerJa v Parizu z Izmed katerih je politika do Vzhoda mor vati atomsko orožje,« piše britanski labu vsemi slovesnostmi, zahteval od ameri da najvažnejši. V Bonnu bo moral Eisen- ristični dnevnik »Dailv Herald«, »drži pa, škega predsednika, naj ZDA podpro fran- hower prepričati Adenauerja, naj ublaži da je pognal skozi sporazum atomski na boj.« Časnik poziva Bonn, naj pove, aH je res aH ni res, da »imata obe državi skupno postajo za preizkušanje raket v Aizacljl,« Pariz pa naj pove, ali je res ali ni res, da »Zvezna republika Nemčija NESOGLASJA v skupni oboroževalni komisiji prispeva k vzdrževanju področja za preizkušanje cosko stališče. Iz ameriških krogov pa svojo politiko do vzhodnih držav, v Pa Takole pa je bilo prvi dan obiranja hmelja v Srebrničah minuli petek. Tudi v Srebrničah jc atomskih bomb v Sahari.« prihaja novica, da bo predsednik Eisen- rizu bo moral povedati de Gaullu, da so dal drngoletnik izredno lep in kvaliteten, zdrav pridelek! Britanski dnevnik »Dally Herald« ni hower odločno povedal de Gaullu, da v ZDA že site vojne v Alžiriji, v Londonu osamljen. Tudi na desni pišejo v tem tem primeru ZDA pač ne morejo ugoditi pa bo najbrž imel še najmanj težav. Ce smislu. Reakcija Bonna in Pariza je zelo Franciji in da ne bodo glasovale za fran bi pa bila Bonn in Pariz le preveč nepo ostra. Iz Bonna celo poročajo, da Ade coski predlog v generalni skupščini. Vse pustljiva, je tukaj še zmeraj grožnja, da nauer ne bo obiskal Londona, dokler bri namreč kaže, da se bodo ZDA ponovno lahko ZDA navsezadnje tudi brez zahod tanska vlada ne bo uradno zanikala pisa vzdržale pri glasovanju. noevropskih zaveznikov na enakopravni Zadrnžnice v proizvodnji nja britanskega tiska. Z druge strani pa Medtem pa teko priprave za obisk osnovi govorijo z ZSSR. Razumljivo Je, je značilno za britansko-franeoske odno- Hruščeva v Združenih državah. Značilno da ta grožnja ne bo izrečena, pač pa bo Prelomnica, ki je nastala v zadružništvu ob rastlinska proizvodnja: šaje to, da de Gaulle nikakor ni hotel je, da se vedno bolj množijo glasovi tako visela nekje nad glavama Adenauerja ln Izidu resolucije Zvezne ljudske skupščine, je za pšenico je sklenilo pogodbe 334 žena na po priti v London na sestanek s Elsenho- odgovornih državnikov in politikov kakor de Ganila kot najmočnejši ln zadnji nekoliko omrtvila delo sekcij zadružnic pri za vršini 68.8 ha, za koruzo je sklenilo pogodbe 104 werjem In da je tudi odklonil predlog, tudi navadnih državljanov (pisma ured Eisenhowerjev adut. drugah. Zene se niso takoj znašle, pa tudi vod žena na površini 18.7 ha, za krompir je sklenilo da bi Macmillan prišel v Pariz. Očitno ništvom), ki pozivajo ljudi, naj bodo Tok dogodkov se tonej precej naglo stva zadrug jih niso takoj usmerila v novi način pogodbe 142 žena na površini 41.3 ha, za trav gre za večje stvari kot pa samo za atom vljudni do sovjetskega gosta. Celo sam pomika proti sestanku na najvišji ravni dela, saj marsikje tudi njim nova vloga ni bila nike je sklenilo pogodbe 33 žena na površini sko orožje in kdo ga je vse Izdelal. Gre podpredsednik ZDA Richard Nixon po takoj jasna. Prav tako so bile žene v prvih letih 26.4 ha, za vrtnine je sklenilo pogodbe 26 žena za vedno tesnejše sodelovanje med Fran ziva Američane, naj bodo vljudni In spo Berlinsko vprašanje je vsaj začasno tako po osvoboditvi vajene samostojnega dela in so na površini 2.8 ha. cijo ln Zvezno republiko Nemčijo ln za štljivi do visokega gosta. To je vsekakor izgubilo svojo ostrino In upati je, da ga Imele svoj program dela tudi pozneje, v sekci Skupaj sodeluje v rastlinski proizvodnji 639 vedno večje izključevanje Velike Brita nov In razveseljiv pojav v ameriškem po bodo poglavarji držav znali rešiti. Vse jah zadružnic. Ne bi mogli trditi, da je bilo Žena na skupni površini 156 ha ali 19.2°/o od nije iz evropskih zadev, o Čemer pričajo litičnem ln javnem življenju. Take Izjave kakor pa ni dosti verjetnosti, da bi Za delo sekcij samostojno povsod. Kjer so upravni skupnega števila sklonjenih pogodb. tudi težave s skupnim evropskim trgom. že same ob sebi vzbujajo večje zaupanj« hod ali Vzhod šel v vojno zaradi Berlina. organi zadrug od vsega začetka njihovega de Toda najhujša preizkušnja za Francijo na drugi strani ln čistijo ozračje za po Vsaj tako kažejo znamenja, če že ne v lovanja delo podpirali in nudili pomoč, so se Živalska proizvodnja: v očeh svetovnega javnega mnenja se pri znejše uspešnejše razgovore. zvezdah, pa vsaj v politiki. dokaj hitro znašle. Težave so bile pa tam, kjer za pitane prašiče je sklenilo pogodbe 738 žena »e vodstva zadrug niso zanimala za delo sekcij za 3.017 prašičev, za plemenske prašiče je skle in so bile pri vseh akcijah v drobni proizvodnji nilo pogodbe 41 žena za 53 prašičev, za ple samostojne. mensko perutnino je sklenilo pogodbe 48 žena V proizvodnem letu 57/58 — so s« žene za 670 živali. vkj učile v proizvodno sodelovanje le pri sedmih V organizirani živalski proizvodnji sodeluje O nabiranju in sušenju JOurtke zadrugah. Danes pa imamo na področju okraja skupaj 825 žena, kar predstavlja 37,4»/» od skup ^^^s^^^^ss» Še 6 zadrug, kjer ne sodeluje v pogodbeni pro nega Števila sklenjenih pogodb v živinoreji. IZ RAZNIH STRANI izvodnji nobena žena. To so zadruge, kjer ni Skupaj sodeluje v pogodbeni proizvodnji s zdravilnih zelišč majo organiziranega dela z ženami, članic za kmetijskimi zadrugami 1.464 žena ali 33,2*/» od drug je 4.404 žena ali 2W/o. Od tega je včlanje skupnega števila članic zadrug. Rastline nabiramo samo ti linam in jih hitro kvarijo. sončnimi žarki, vročino, plesni- • Te dni praznuje Indonezija nih z polnimi deleži 3.815 in nepopolnimi 523 že To so uspehi. Zadovoljni pa z njimi ne sme 14. obletnico svoje neodvisno ste, ki jih dobro poznamo. Naj Zdravilna zelišča morajo biti jo in nečistočo. Cvete hranimo na. V letu 58/59 ge je vključilo, v članstvo KZ mo biti in potrebno bo še naprej delati za čim sti. Ob tej priložnosti Je pred bolje je, da nabiramo samo eno osušena tako, da povsem ob v lesenih zabojih, ostale dele sednik Indonezije Sukamo 845 žena. številnejše vključevanje kmečkih proizvajalcev vrsto rastlin, da je'ne zmeša držijo svojo naravno barvo. rastlin pa lahko tudi v vre Imel govor, v katerem je de v organizirano proizvodnjo, še posebej pa vklju Vsa leta nazaj je bilo v upravnih odborih za mo z ostalimi. Shraniti pa jih Na soncu lahko sušimo le ko čah. Najbolje pa je posušena jal, da stopa Indonezija le v čevati v ta proces žene proizvajalke. eno leto revolucije, ki bo s drug zastopanih največ 27 žena, v preteklem moramo tako, da niso dostop renine, plodove, semena in zelišča čimprej oddati najbližji letu pa je bilo izvoljenih v upravne odbore 34 Zadružnih sestankov se udeležujejo pretežno pomočjo usmerjene demokra ne ne otrokom ne živalim. Po lubje. Posušene rastline zava kmetijski zadrugi. cije Se bolj posegla v vse lena ali 14.3°/&, v zadružne svete pa 277 žena moški člani družine in prenašajo na ostale doma končanem nabiranju strupenih rujemo pred vlago, svetlobo ln F. Kopic oblike političnega, gospodar ali 12.8%. Večje število žena, zastopanih v orga vsebino teh, kar je posledica, da cilja organizi rastlin si moramo dobro umiti skega ln kulturnega življenja države. nih družbenega upravljanja pri kmetijskih za rane proizvodnje zaradi napačnega tolmačenja roke v topli vodi. drugah, Ima brez dvoma ugodne posledice tudi ne razumejo prav. Zato je zlasti v zimskih • V bonnsklh političnih kro v proizvodnem sodelovanju s KZ. Niso izjemni mesecih naloga sekcij, da te nejasnosti odpravr Najbolje je nabirati rastline gih so povzročile veliko zani 6 ljudi: 2000 litrov vina manje vesti, da Je sovjetska primeri, ko so Žene-članice zadružnih svetov — ljajo in seznanjajo s cilji organizirane proizvod v suhem vremenu, ko je roža vlada predlagala ameriški vla prve začele s pogodbenim sodelovanjem in s nje vse žene na svojem področju. osušena. Tako nabrane rastli di kompromis glede Berlina, tem pozitivno vplivale na ostale. Tudi izven zadružnih organizacij žene aktiv ne se ne pokvarijo tako kma ki naj bi bil v tem, da bi Število žena, ki sodelujejo v pogodbeni pro no delujejo. Skrbijo za izobraževanje žena na lu in se tudi hitreje sušijo. Da Zahodna Nemčija dobila pra »na črno« vico nadzorstva nad zahodnim izvodnji, se je povečalo od lani za več kakor področju zdravstva in gospodinjstva. Prirejajo dobijo rastline naravno barvo, Berlinom in hodnikom med 100°/o. Razumljivo je, da žene sodelujejo v po v okviru SZDL razne tečaje, predavanja in po moramo poskrbeti pri sušenju. Berlinom tn Zahodno Nem godbeni proizvodnji v večjem številu pri zadru svetovanja itd. Prirejajo razne poučne Izlete na Nadzemni deli rastlin tudi pri Crno gostinstvo ali nedovo nost »črnogostinke*, ki vrhu čijo s pogojem, da bo koneo gah, ki imajo aktivne sekcije zadružnic in so urejena socialistična posestva. Denarna sred mali vlagi hitro izgube narav ljeno točenje alkoholnih pijač vsega ni niti vinogradnica. okupacijskega režima v Beril« no barvo, počrnijo in so brez na drobno je letos precej raz A. R. iz Regrče vasi 15 Je iiu ln da se bodo tuje čete s cilji sodelovanja tudi seznanjene. Odbori so stva prispevajo žene same ali pa v ta namen umaknile. organizirani pri 30 zadrugah s 429 članicami. prirejajo skupne akcije. vrednosti. Nabirati smemo le širjeno. Lanska vinska letina priznala, da je stočila doma je bila obilna. Tudi letošnja • Združena arabska repu Od skupaj sklenjenh pogodb pa odpade na Ogled kmetijskih obratov z mehanizirano take rastline oz. njihove dele, na črno 100 litrov vina. blika in Jordanija sta obnovili zadruge z aktivnimi odbori (31 KZ) 1.231 žena proizvodnjo je dal ženam pobudo, da so se pri ki nisp poškod^janj. Stare, rja- dobro kaže. Mnogi vinograd M. S. iz Gotne vasi 51 je to diplomatske stike po precej ln 192 na zadruge, kjer sekcije slabše delajo čele vključevati v sodobni proces proizvodnje ste lrt kako drurafe poškodo niki skušajo v prepovedani čila vino delavcem iz kamno (toigk prekinitvi. sli jih sploh ni. in sodelovanja s kmetijsko zadrugo. vane rastline ne VVabiramo, ker maloprodaji prodati vino čim loma. Priznala je, da je tako • Predsednik začasne alžir so brez vrednosti. Ob poteh, ske vlade Ferhat Abas je Iz Po posameznih panogah je sodelovanje žena draže. Tudi prekupčevalci se prodala 100 litrov. javil, da Je njegova vlada v pogodbeni proizvodnji naslednje: Jožica Cudovan cestah, tovarnah, železnicah najdejo. Posebno cveti ta lepa J. B., posestnica iz Novega zmeraj pripravljena sestati se rastlin ne nabiramo, ker te ni obrt v Regrči vasi pri Novem mesta, Volčičeva 4, je prizna z zastopniki francoske vlade so uporabne. Pri trganju mo mestu. la, da Je prodala doma od je zaradi pogajanj o alžirskem vprašanju brez prejšnjih po ramo paziti, da nekaj rastlin J. F., posestnica iz Regrče seni do pregleda orgtanov trž Ni dolgo tega, ko so dobile gospodarske organizacije, zbor. gojev in določenega dnevnega temteditu nabiramo pustimo za seme. Cvete, nežne vasi 57, je točila vojakom in ne inšpekcije 200 litrov vina. reda. »Ne moremo pa privo niče in sindikati osnutek sprememb za zakon o združevanju v liste in plodove pri nabiranju liti,« je dodal Abas, »da bi se gospodarstvu. Nedvomno gre za temeljite spremembe, ki bodo drugim iz okolice na svojem Vino je točila po 120 dinarjev ne smemo tlačiti v vreče ali domu vino po 100 in 110 di liter. vrnili v kolonialni ali polko- omogočile veliko širši razmah združevanja gospodarskih orga druge posode, ker se lahko lonlalni položaj po petih letih narjev liter. Priznala je, da ga J. M. iz Vinjega vrha 36, nizacij, saj so dosedanji predpisi sodelovanje utesnjevali. Zlasti zmečkajo — tako blago ni kva bojevanja. Edina mogoča re je tako prodala 40 litrov. delavec v kamnolomu Luknja šitev ,ie neodvisen Alžir«. važno pa Je, da novi zakon predvideva tudi pri združenjih de Cvetje rdeče deteljice (100 di litetno. Rastline, ki jih izkop- lavsko samoupravljanje. To Je bila doslej pomanjkljivost, ki narjev), rmana brez peci jev (5 D ljemo, moramo očistiti zemlje M. S., posestnica in upoko pri Prečni, je edini moški v • Na Kubi so zatrli poskus jenka iz Regrče vasi 21, nima tej skupini črnogostincev. Za zarote proti novemu režimu Je slabo vplivala na gospodarjenje ln sodelovanje podjetij, ki dinarjev). in jih oprati v čisti vodi. Rast Fldela Castra. Vrhovno povelj so se združevala. list hirlbske rese (500 dinar line imajo tudi svoj čas, ki je vinograda. Kupovala je večje točilnico je uporabljal kar za stvo kubanske vojske Je spo jev), breze brez rumenih listov najprikladnejši za nabiranje, količine vina od proizvajalcev silno delavsko menzo pri ročilo, da ao uničili neko le (30 dinarjev), divjega kostanja takrat imajo največ zdravilnih ter ga prodajala na drobno do kamnolomu. 29. maja letos je talo, ki Je priletelo iz Domi ma in tudi oddaljenejšim pripeljal tja 300 litrov vina nikanske republike, ln Je pre bre« debelega peci j a (40 dinar snovi. Plodove pa nabiramo važalo orožje za protlrevolu- jev), slezenovca (180 dinarjev), takrat, ko so dozoreli. Lubje strankiam. Vino je plačala pro in priredil vinotoč. V treh clonarje. V letalu je bilo U Združevanje nabiramo takrat, kadar se la izvajalcem od 60 do 90 dinar dneh je prodal 100 litrov vi ljudi. meliso (140 dinarjev), trpotca ozkolistnega (70 dinarjev), robi hko odstrani od debla. jev liter, prodajala ga je po na, torej toliko, kot proda go • Britanska laburistična vo Združene gospodarske organizacije bodo lahko sodelovale 115 dinarjev. Priznala je, da stilna v Prečni ves mesec. ditelja Gaitskell in Bevan bo na različnih področjih, bolj ali manj povezane. Nekatere bodo de (40 dinarjev), maline (40 di Za sušenje rastlin so naj narjev), bršljlna — bršlan (70 je prodala *na črno*- 45 litrov Vino je točil po 120 dinarjev sta 29. avgusta prispela na sprejemalo samo skupne gospodarske načrte, druge se bodo prikladnejši senčni in zračni obisk v Moskvo. dinarjev). vina. Ko je podpisala zapis liter. združevale samo zaradi organizacije prodaje svojega blaga, prostori kot so skednji, sušil • Indonezijska vlada Je od podjetja, ki bodo stopila korak naprej, pa bodo združevala Rastlina zlate rozge (80 dinar nice, shrambe za žita, ki se la nik, je izjavila, »da bo pro Zasačeni črnogostinci so redila, da mora KP Indonezija svoja sredstva zato, da bi lahko hitreje razširjala proizvodnjo. jev), čmobine — črnabll (80 di hko po potrebi zapro, da ne dajala vino odslej le svoji priznali, da so prodali 585 li odložiti svoj VI. kongres, ki narjev), gladlšnika (38 dinarjev), sosedi*. Izjava je po svoje za je bil napovedan za konec av Take osnove gospodarskega združevanja so nedvomno precej pride notri vlaga. Posebno ro trov vina. Sklepamo tanko, gusta. brlbsk« rese C200 dinarjev), ko- nimiva, ker kaže veliko neres- da so ga prodali vsaj 4-krat širše kot so bile doslej. Predlogi o spremembah BO plod Izku sa, dež in vlaga škodujejo rast • V Jugozahodnem delu Ba šenj, saj so že obstoječa poslovna in gospodarska združenja pitnika s korenino (75 dinarjev), toliko, torej več kot 2000 li varske so se utrgali oblaki ln dokazala, kako koristno Je za gospodarstvo in družbo tako tavžentrože (70 dinarjev), rma trov. Vsi se bodo zagovarjali sose nad 40 ur ulivale plohe, sodelovanje. Povsod, kjer so dobro sodelovali, so se stroški na (30 dinarjev), vodne kreše pred sodnikom za prekrške. V kakršnih ne pomnijo. Cez noč je ostalo brez strehe na tisoče proizvodnje znatno zmanjšali, pocenili so proizvodnjo in pove (150 dinarjev), ptičji dresen — bodoče jih bo veselje do na moravka (40 dinarjev), bresko- prebivalcev. Cestni ln želez čali storilnost. Toda kljub tem prednostim so se podjetja izogi stavljanja pip gotovo minilo. niški promet Je na mnogih vega dresna brez debelih stebel Domačega sladkorja dovolj krajih prekinjen, mnogo mo bala združevanju, ker so Imela pomisleke. Mnoge je skrbelo Ti primeri naj bodo resno opo slasti to, da združena podjetja ne bodo disciplinirana in ne (30 dinarjev). stov pa Je podrtih. Letos se nam obeta tudi re zu sladkorja, za katerega smo zorilo vsem >*črnogostincem* bodo izvršavala svojih pogodbenih obveznosti. Take in druge Korenine srnlke (350 dinar korden pridelek sladkorne pes : lanj porabili 15 milijonov do in hkrati dokaz, da se prepo slabosti so dopuščali tudi nepopolni zakonski predpisi jev), blušč rezan kot gobe (160 e pričakujemo, da bo znašal larjev. vedano točenje alkoholnih Zato, da bi so združevanje na gospodarski In poslovni dinarjev), regrat rumeni (125 di okrog 250 tisoč vagonov ali 70 Pridelek sladkorne pese seve pijač ne izplača. osnovi čimbolj razširilo, bo treba omogočiti, da bodo združene narjev). Pohnilijonsko škoda tisoč vagonov več kot predlan da ni slučajen, niti posledica gospodarske organizacije prenašale del sredstev iz svojih po Plodove Česmina (120 dinar skim, ko je bila rekordna le ugodnega vremena; to je posle V soboto, 8. avgusta, Je peljal sameznih ali vseh skladov, pa tudi del amortizacije v skupne jev), čmega trna — oparnlce S sejmišča šofer sevniSke Kopitarne iz Za tina. Iz letošnjega pridelka bo dica načrtnega, nenehnega vla sklade, kjer bodo potem skupni organi odločali o razdelitvi (50 dinarjev) bezga (100 dinar V ponedeljek, 17. avgusta, Je greba v domačo tovarno nov mo dobili pribl. 300 tisoč ton ganja skupnih sredstev v naše ln uporabi toga denarja. Zakonski osnutek daje potem tudi jev). bil promet na novomeškem sej stroj. Pri sevniškem podvozu ni sladkorja, medtem ko smo ga poljedelstvo ln skrb za pravilno upošteval, da ima tovor višino 3,40 možnost, da se združena podjetja dogovore o skupnih merilih mišču slabši zaradi slabega vre predlanskim 234 tisoč ton ali uporabo vseh agrotehničnih m. medtem ko Je dovoljena višina za razdelitev čistega dohodka ln skupnih osnovah za Izplače mena. Naprodaj so pripeljali tovora prt tem podvozu 3,20 m. 12 kg na prebivalca- To nam bo ukrepov. Prihodnje leto naj bi vanje osebnih dohodkov delavcev, ki so zaposleni v podjetjih 415 prašičev, prodali pa so jih Zaradi tega je zadel z naloženim Oglašujte v pomagalo, da se bomo razen pridelali že nad 350 tisoč vago strojem v nadvoz. Na novem stro poslovnega združenja* Zakon bo dopuščal, da gospodarske orga 328. Cena s je gibala med 3000 DOLENJSKEM LISTU I uvoza pšenice odrekli tudi uvo- nov sladkorne pese. e ju je za 500 000 din škode; vzrok nizacije združijo tudi del čistih dohodkov, s katerimi naj bi ln 11.000 dinarjev. nepazljivost voznika. skrbele za povečevanje proizvodnje, pri kateri sodelujejo. To bo gotovo nudilo večjo gospodarsko osnovo za živahno Z novim avtomobilom sodelovanje, ki bo imelo trajnejši pomen. Strahu, da ffre za se je zapeljal v smrt združevanje, kjer bi posamezno podjetje izgubilo samostojnost Razstava našega napredka V soboto 15. avgusta ob 13.30 url ne bo več, ker bodo lahko izbirali v teh oblikah najprimernejšo, se le pri naselju Gmajna smrtno ponesrečil Momčilo Stanič iz Ti- RAZPIS DELOVNIH MEST vsekakor pa takšno, ki bo nudila vsem skupaj večji gospodarski V Beogradu bo odprt od 23. nje, kovinsko-predelovalne, ke tograda. Pokojni se Je peljal po m finančni uspeh. avgusta do 2. septembra III. mične in elektroindustrije bodo avto cesti Ljubljana — Zagreb z Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razme Zakonski osnutek dopušča, da se pri poslovnih združenjih mednarodni sejem tehnike. Ju pokazala na tem sejmu več no osebnim avtomobilom Lloyd, mo del 1959, ki ga je kupil v Zahodni rij pri v bodoče organizirajo tudi posamezni obrati ln skupne poslov goslovanska podjetja strojegrad- vosti. Nemčiji. Bil je verjetno utrujen ile enote. Tako na primer naj bi poslovna združenja v bodoče »Prvomajska« bo razstavljala in je za trenutek zadremal, zato GOZDARSKO LESNI POSLOVNI ZVEZI NOVO MESTO H-ganizlrala če se jim bo zdelo to koristno, skupne oddelke za Tri stanovanjske skup ultrazvočni vrtalni stroj. Za je zadel s prednjim desnim delom načrtovanj« proizvodnje, skupne komercialne in prodajne od grebški nuklearni inštitut »Rud- avtomobila v obcestni mejnik, za razpisuje nosti v Novem mestu? peljal po travnatem pobočju in delke itd. Prav nobenega dvoma ni, da bi se na ta način lahko jer Boškovlć« in podjetja »PAE« se ponovno zadel s prednjim de naslednja delovna mesta: znatno znižali stroški poslovanja. Prav tako pa bo koristno, Če Na Jutrišnji seji ObLO Novo bosta prikazala elektronske in lom v nasip pod avtocesto. Pri bodo združena podjetja organizirala tudi skupne proizvodne trčenju je močno zadel s prsnim mesto bodo odborniki sklepali strumente in naprave za vode košem v drog volana, kar Je po 1. delovno mesto SEFA RAČUNOVODSTVA obrate, na primer take, ki bodo delali določen polizdelek za o predlogu odloka, s katerim nje strojev, tovarna »Ivo Lola vzročilo smrt. Na avtomobilu Je 2. delovno mesto MEZDNEGA KNJIGOVODJE vsa sodelujoča podjetja. Ce Je moralo doslej vsako podjetje Ribar« bo razstavljala vodorav škode za ZOOOOo dinarjev. bodo določena območja, za ka 3. 9 delovnih mest SKLADIŠČNIKOV za želez, postaj. delati določen proizvod zase, Je bilo to prav gotovo dražje, kot tera se lahko ustanovijo stano ni 35-tonsk| vrtalni stroj. Pod Šofer, ki bi rad Se dolgo vozil Gradac, Črnomelj, Semič - Rožni dol, Vršna sela - tfl bilo, če bi v skupnem obratu Izdelovali tako stvar za vse. vanjske skupnosti. Kakor smo jetje »Goše« iz Smederevske Pa. avto. naj upošteva, da počivalniki ob avto cesti niso samo zato, da Blrčna vas, Trebnje, Mirna, Mokronog, Straža in Dosedanje poslovanje v združenih podjetjih marsikdaj po ne zvedeli, je ObLO pripravil lanke bo pokazalo prvo serijo tam lahko popraviš avto, temveč Radohova vas. potrebnem podvoji komercialni, tehnični aparat in podobno. predlog, da se na območju ob »šinobusov« in vagon-cisterno, tudi zato, da se Šoferji odpočlje- Se slasti pa jev aino, da osnutek zakona predvideva pri čine Novo mesto lahko ustano ki ima 45 ton nosilnosti, tovar .|o in potem okrepljeni nadaljuje Pogoji: ad 1. Ekonomska srednja šola aH njej enaka združevanjih tudi osnovanje organov delavskega samouprav vijo stanovanjske skupnosti v na vogonov iz Kraljeva pa va jo vožnjo! izobrazba z najmanj 5-letno prakso v finančni ljanja. Združenja, ki bodo združevala sredstva, bodo morala Novem mestu, Gor. Straži, Dol. gone, težke 35 ton- Vlak ga je povozil stroki. imeti delavske svete, medtem ko je za ostale sodelujoče pred Toplicah in Šentjerneju. Na V soboto 15. avgusta ob 21.30 se ad 2. ustrezajoča praksa videna le možnost, da si izberejo delavski svet. To naj bi do območju samega mesta pa so Je vračal 2l-letni progovni delavec ad 3. najmanj 5-letna praksa v manipulaciji s le ločala pravila združenja podjetij. Delavski sveti pri združenjih 'jpredvidene tri stanovanjske Jože Požun iz Blance po železni Brez Dolenjskega lista ški progi domov v Krajna brda. som. Prednost Imajo lesni manipulanti kmetijskih SO nujen pogoj za boljše sodelovanje in boljše gospodarjenje z .-kupnostl: Novo mesto - center, ne boste poznali in ne B!l Je nekoliko vinjen. "00 m od zadrug. osnovnimi in obratnimi sredstvi, zlasti pa s čistim dohodkom. Novo mesto - Bršljin in Novo Blance proti Sevnicj ga je podrl V prihodnjih tednih bodo morale gospodarske organizacije mesto - Kandija. Ko bo pred spremljali razvoja, vlak, ki ie pelj.il iz Zagreba proti Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj aH po poslati pripombe na predlog. Pričakujejo pa, da bo Zvezna lagani odlok sprejet, bomo o uspehov in načrtov Sevnici B;l Je takoj mrtev. dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do 30. avgusta 1959. tfu4ska skupščina o temu zakonu razpravljala že v novembra. njem obširneje še poročali. Železniška proga Je »a vlak, našega okrajal ceste ln poti pa so za peScel
s Te dni na našem Bogu Danes so roški gozdovi mir življenje, vendar takrat do Pazili smo na to, da svojih ce. Tako je bilo število ljudi, nadaljevati še 30 korakov. Na ni in tihi. Le veter ziblje ze Roga ni segla. Sovražna voj gradbenikov nismo menjavali, ki so te postojanke poznali, to se je ustavil in opravil teh lene krošnje dreves; šepet vej ska se je razlila po mestih in zelo omejeno in možnost, da 30 korakov ritenski nazaj. Tu ampak so isti tovariši zgradili in škripanje debel prekinja vaseh; toliko junaška, da bi se bi jih sovražnik odkril, zelo kaj je dal zriak in skrivni stra spokojno tišino. In včasih' od spustila v gozdove, ni bila ... večinoma vse baze in bolnišni majhna.- žar mu je iz posebne priprave jekne Še brnenje osamljenega Ko so odjeknili streli prvih spustil neke vrste vzdižni most. avtobusa, ki je po stari gozdni partizanskih pušk, se je so To je bila lestev, ki se tal na eesti pripeljal izletnike na vražnik še bolj izogibal go »Moj prvi mladinski članek« gazi ni dotaknila. Obiskovalec ogled Baze 20, bolnišnice Je- zdov. Kakor poosebljeni upor se je lestve oprijel, splezal na lendol in ostalih še ohranjenih so se mu zdeli. Prav zato so Niko Belopavlovič pokaže z je poročilo o delu belokranj njo in nato pot nadaljeval ne •pomenikov iz narodnoosvobo bili največji prijatelj in zato roko v dolino, kjer je bila ba ske mladine prebral, je rekel: kaj časa po lestvi. Šele nato dilnega boja. Tak je Rog da čišče 'partizanov, ki so se ču raka Agitpropa. »Poglejte: na ,To mora v tisk. Niko, napiši se je spustil na tla in po skriv nes. Ponosen in miren, tih v tili varne pod zeleno streho tisti klopi sem napisal svoj članek.' Ne morete si pred ni stezici odšel v bazo. Pod temnozeleni odeji drevja, va stoletnega drevja; mrak in ti- prvi članek v življenju. To je stavljati, kako mi je bilo tež vzdižnim mostom so bile na beč, skrivnosten in silen zara hota v objemu drevesnih ve bil tudi prvi mladinski članek, ko, ko sem dobil to nalogo. pete odeje, da ne bi pozimi ali di razsežnosti stoletnih gozdov. likanov sta jim bila domača. objavljen v našem partizan Raje bi jurišal na bunker kot v deževnem vremenu sneg oz. France Mihelič: Partizanovo slovo Pred vojno je tod odmevala Gore in gozdovi so bili njiho skem tisku. 21. julija 1943 je pisal članek, saj ga nisem do blato, ki bi obiskovalcem pa pesem žag. Jek sekir je lovil vi največji zavezniki. bil na Pugledu formiran novi takrat še nikdar v življenju dla s čevljev, izdala skrivne svoj odmev med hribovjem. V Posedli smo na gozdnem pa- pokrajinski komite SKOJ. Ze 'napisal. Sedel sem na štoru ga prehoda. Tako je tudi v najdljivost zmogla težavno na jo tišino. Toda Tine ne odgo vse to so se mešali zategli robku ob cesti, Maks Vale pri na konferenci glavnega inici poleg tiste klopi, tuhtal in kr tem primeru partizanska iz- logo najstrožje konspiracije.« varja. Le Tonetu, ki je razla vzkliki voznikov, ki so z vpre poveduje. Njegov glas se iz ativnega odbora ZSM smo za čevito premišljal, kako naj na gal, da je star partizan in da gami odvažali bogastvo Roga gublja v tišini, pred nami pa vsako področje napisali poro pišem. Bil sem tako nesrečen ve kaj je konspiracija ter je — les. Tako je bilo do 1. 1941. oživljajo slike iz prvih dni čilo o delu mladine. Ta poro kot še nikdar v življenju. Na Partizanske bolnišnice zahteval, naj mu snamejo pre Vojna je prekinila enolično vstaje. čila smo nato izročili pokra zadnje sem članek le sestavil vezo, Je kratko odgovoril: »Ti jinskemu komiteju. Tisti dve in od takrat mi niso dali miru. V baraki leži na pogradih komentarji marsikomu vzbu greš v boj. Najbrž se ne boš baraki zgoraj na vrhu smo Potem sem moral vedno pi skupina ranjencev. Spomladno dili tiho domotožje po doma več vrnil sem. Pred teboj bo Prvi borci imeli mi mladinci in AFZ. Po sati. To mi je bilo v začetku jutro 1944 je. Kurir je prav čih, jlTT vseeno spremlja zdrav, le še sovražnik, za tabo pa kojni tovariš Kidrič, ki je mo najteže!-« ' \ odprt smeh. Se kratek prepir, ostaja 63 ranjencev, ki bi jih »V začetku marca 1942 smo kar prispel s pošto. Prinesel je breg Krke, druga na desni. Iz kdo bo bral poročila, in že je lahko z neprevidno besedo po- prišli sem — skupina 23 tova tudi radijski vestni k, Sloven te je pozneje nastal Gorjan- v baraki tišina. Eden izmed gubil in izdal!« rišev iz Šentjernej skega pod skega poročevalca in druge ča Skrivni vhod v Bazo 20 ranjencev, ki po mnenju osta Končno so prispeli na javko. ročja. Med nami so bili fantje sopise. Fantje so ga stežka lih najbolj gladko bere, je pri Vzdih olajšanja se je zvil lz iz Šentjerneja in okoliških va Od leta 1943, ko je Baza 20 kjer zdaj pripelje obiskovalca pričakovali. Sale, dovtipi in čel. Časopisov je malo, vsaka prsi vsem, ko so spet »spre si, ki so se že prej zbirali na sprejela prve goste, in vseskozi vanjo markirana pot. Z roške vse drugo, kar spada v običaj baraka dobi le po en izvod. gledali«. Starejši, pol vojaško Gorjancih. Vsi smo bili oboro do leta 1945, do osvoboditve, ceste še malo naprej, od tam, ni dnevni red, jim tega jutra, Branje, ki ga prekinjajo nav opremljen možak, jih bo vodil ženi. Na Topli rebri v Rogu dušene razlage položaja pa tu naprej do naslednje javke. smo se sešli s topliško skupi di ponosno hvalisanje ranjen »Kje smo?« je prvo vprašanje no. V njej so bili fantje s pod cev iz enot, ki so v poročilih vseh treh. »To ni važno,* je ročja Dolenjskih Toplic, pa tu omenjene, prekine prihod Ti- miren odgovor. di iz Mirne peči in Novega neta. Za pot, ki bi jo lahko pre mesta. Ti so bili le deloma Molčeč fant iz zaščitnega vo hodili v dobri uri, so zaradi oboroženi. Na Topli rebri smo neštevilnih ovinkov in kroženjj imeli neke vrste »rekrutsko Podstenice včeraj da je to. »Tone, Miha in Cuj- torej zaradi konspiracije, po taborišče«. Med nami je bilo nar, pripravite se!« Samo to je rekel in Izginil. Branje je trebovali tri debele ure... — mnogo mladih fantov, ki še ni Zdaj gredo spet v koloni po so služili vojaščine. Zato smo za hip prekinjeno. Tišino pre trga veseli krik imenovane eden, nasproti boju, zmagam jih morali najprej tega, vsaj in svobodi. V bolnišnici Zgor malo naučiti, da so dobili danes in jutri nji Hrastnik, »Pesjak« so jo osnovno znanje. S Tople rebri nazivali partizani, boste še da smo se pozneje premaknili na nes našli na zidu v aseptični Rdeči kamen, kjer smo z va Ta misel se ml utrinja v možganih. Včeraj, to pomeni težko dobo štirih let operacijski sobi humoristično jami nadaljevali. Komandir boja, ki smo ga zmagovito zaključili pred štirinajstimi leti. Danes, to je resnični danes. sliko in verze, delo neznanega taborišča je bil Moretov Zan, Jutri pa pomeni veselo hučanje mladine, ki bo napolnila to travnato, z redkim gr- partizana. Pod obojim je na mičjem poraslo Jaso, ki Be pod ostanki vasi kot naravni amfiteater spušča proti gozdu. politični komisar pa Dušan pisal: »V spomin na 29. 9. Pirjevec-Ahac. To je bila tudi Jutri., to bo 22. in 23. avgusta, ko bo prihitelo sem tisoče mladih ljudi Iz Slovenije. France Mihellč: BOJ Zakaj se bodo sešit prav tukaj? 1944« in dal le svoji kratici prva oborožena partizanska S. S. Slika in. verzi pričajo o skupina, ki se je na Rogu po Podstenice so bile pred 18 leti od sveta odtrgana samotna vas v zavetju roških izredni življenjski sili in volji ski bataljon. Se pred ločitvijo javila. Vojaško urjenje, ob gozdov. Trinajst hiš ln gozdarska lugarnica. Danes je tu le še logarnlca z nekaj naših borcev, ki v najtežjih smo skupaj odšli na Ojstri vrh, enem s političnim študijem in gozdarji, o vasi pa le še posamezni kamni in osameli zidovi pričajo, da Je stala, dneh niso zgubili smisla za od tam pa na Žužemberk, kjer pripravo borcev, je trajalo do Italijani so Jo v roški ofenzivi požgali, nemški okupator je njene popolnoma zapuščene zdravi humor, ki jim je lajšal smo napadli karabinjersko po konca marca ali začetka apri ruševine oktobra 1943 skoraj teden dni nepretrgoma bombardiral. težke ure. Naši ranjenci — ob stajo in preživeli ognjeni la. Takrat smo se razdelili na Ob ruševinah vasi bodo v soboto in nedeljo spet oživeli spomini starih borcev teh besedah se je zdrznilo srce krst.* dve četi. Ena je odšla na levi na Rog. Oni najbolj vedo, kaj jim je pomenil. Te skrite doline in nemi gozdovi so vsakega partizana in borca v prispevali toliko, da Jih lahko pojmujemo kot poosebljeni spomin na dni, ko se je vrstah upora. Za ranjence so majhen narod uprl neprimerno močnejšemu osvajalcu. V teh gozdovih so našli zato Sli vedno najboljši zalogaji BAZA 20 čišče prvi partizani in prav tu na Podstenlcah je slovenska mladina Jasno začrtala hrane, sol, tobak, cigarete in svojo pot boja ln povedala, da bo v njem vztrajala in ne bo klonila. Tisoči sladkor. Borci so pogosto žr Na Bazi 20 smo. Majhne ba jih stroge konspiracije. Prav mladincev, ki so trosili listke no okupiranih mestih, pisali gesla, prenašali pošte, zato mu je CK zaupal to na Napis na spominskem kamnu tvovali življenje, da so rešili rake so takšne, kot so bile ta obveščali partizane in opravljali številne druge akcije so mislili na kolone partizanov, ranjene tovariše s položajev. logo. Prvo barako je znesel tja, pred vhodom v bolnišnico Zg. krat, ko so jih zgradili. Le na k) se bojujejo v gozdovih zelene Dolenjske. Posebno po neuspeli italijanski roški ofen * nekaterih so zamenjali lesene kjer stoji zdaj Baza 20, na svo zivi so se misli mladih upornikov v okupirani deželi z ljubeznijo mudile na Rogu. V Hrastnik Se partizanske bolnišnice skodlje na strehah, ki so v več jem hrbtu. Nekatere dele je majhnih tehnikah v Ljubljani so mladinci v tesnih, zadušiJlvih prostorih tiskali obiščemo; zadnji, tihi kraj, kot desetletju že preperele. izdelal v Ljubljani in jih od letake, gesla in časopise, zavedajoč se. da opravljajo sprejemni izpit za v partizane. trojice. »V enoto gremol« Hi kjer spe roški junaki — mladi Gradnja Baze 20 je bila zaupa tam pripeljal. Človek se ne Postati partizan, to je bil takrat življenjski smoter mnogih mladincev. Vsak, ki je tro poberejo tistih nekaj ma in stari partizani, zaščitniki, na Rudiju Ganzitlju, sedaj hote vpraša, ko stoji pred to prispel na Dolenjsko, je najprej vprašal: »Kje je Roe?« in se s pogledom ustavil na lenkosti, ki jih ima vsak par kurirji, ranjenci. Lepo je tu, predsedniku republiškega od vasico barak, kje so dobili par visokem hribu, ko so mu ga pokazali. tizan, in že so ležišča prazna. Medtem so pritekle bolničarke kjer »mrtvi spe nevzdramno bora sindikata gradbenih de tizani gradbeni material in ka Reka tisočev ljudi bo obiskala Podstenice. Vrvež teh dni bo drugačen od onega v septično operacijsko sobo. spanje« — spoštljiv molk nas lavcev. To je bil star komu ko so ga znosili sem. Lojze v času boja, ki je bil, čeprav razgiban, tih in skrit, toda oba imata pečat svobode: Tudi zdravnik je že vstopil. ponese v spominu nazaj za do nist, Član KP od leta 1925. Bil M um nam je odgovoril: prvi težkega napornega boja vanjo, drugi pa resnične priborjene svobode. Zagoreli Vsi so takoj uganili: nova po bro poldrugo desetletje... Je izkušen človek, prekaljen »Nekatere dele, posebno ši bodo številni taborni ognji, mladina so bo zbrala ob njih in prisluhnila doživetjem šiljka. Ranjenci! Kmalu se »Skoz mesečino, veter, sneg, komunist, vajen dela v pogo- pe, okna in vrata, smo dobili starih partizanov. Tudi od »brače Kramarič« bosta gotovo vsaj eden ali dva pripove vrata odpro in bolničarji pri- ko mornarji plovete v neznana v opuščenih, na pol razbitih dovala mladini: — Sest nas Je bilo. Vse nas je oče nagnal v partizane z besedami: neso dva bleda partizana na obzorja... hišah nekdanjih kočevarsklh »Bejžte se mulci tepst!« in smo šli drug za drugim. Dva od nas sta se udeležila slav nosilih, eden s povito roko pri- Morda nas viharna morja na>. naselij v bližnji In daljnji oko nega pohoda XIV. na Štajersko. Ker nas je bilo šesl in so nas težko ločili, so nam vsi lici. Nekaj gradiva so nam pu šepa sam. plavijo na čeri časa. Naša te na kratko rekli »brača Kramarič«. Iz Dragomelj, majhne vasice v Beli krajini, smo lesa bodo bratom stopnice v stili celo Italijani. Ti so leta doma...« Tako nekako bo stekel pogovor ob tabornem ognju v soboto ali v nedeljo. »Kdo ste? Iz katere enote? Kako je v brigadah? Poznaš svobodo. Nekoč bodo legli pod 1941, takoj po prihodu, pričeli Dolge kolone ljudi bodo odhajale na pokopališče pri bolnišnici Pesjak, obiskale v Rogu sekati les, pa ga za tega, je še ta komandant?« sončna drevesa, gledali v spo- bodo Bazo 20, Bazo 21 in številne druge objekte, ki Se stoje. Mladi rod bo tako na Vprašanja ' kar dežujejo. No mladne oblake, in vodo, pojočo radi partizanov niso utegnili najlepši način spoznal zgodovino tistih mladih ljudi, ki so mu omogočili srečno živ odpeljati. V gozdu so ostali ob- vinci se komaj otepajo. Tone, pod vrbami, poslušali. Morda ljenje, ki ga živi danes. Spomnil se bo napornih dni, ki so jih preživeli njegovi, takrat Miha in Cujnar so se medtem bodo v travah zaspali, rastočih tesani trami, ki smo jih zbi mladi predniki, In številnih tovarišev in tovarišic, ki so za svobodo darovali svoja rali in nosili na gradbišča bol pričeli poslavljati. Pri prvih iz naše krvi, in sanjali o nas, življenja. dveh lajša grenkobo slovesa ki smo pali zanje...« Zdaj nišnic in Baze 20. Tam smo jih MILOŠ JAKOPEC s pridom uporabili. Manjše zavest, da se vračata v boj, globje razumemo Borove be delovne skupine partizanov so Cujnar pa se seli v bolnišnico sede ... Tu sredi partizanskega podirale primerna drevesa, za rekonvalescente. Pri izhodu sveta še prav posebej. klestile veje in debla rezale na je sovražnik nI odkril. Neštete kjer se maskirana pot prične, kar so vedeli, da prispe kurir, jih že čaka Tine s povoji. , Skrivnostno češe, veter nad primerne kose. V teh skupinah njegove ofenzive in sunki, ki se odcepi druga stranska pot ni šlo tako od srca kot sicer. »Tako fantje, zdaj vam bo nami polne, temne krošnje so bili zaposleni tudi lažji ra so prečesali neizmerne gozdo desno v gozd. To pot smo upo Trije, ki so bili že pokretni, mo zavezali oči. Držite se za dreves, ki se sklanjajo nad njenci in rekonvalescenti. TI ve Roga, so bili zaman. In rabili za konspiracijo. Pozimi, Tone, Miha in Cujnar, stoje roke, da ne bi kateri padel. skrita roška partizanska poko niso vedeli, zakaj in kaj dela vendar bi lahko prav sneg po kadar je padal sneg, smo po pri vhodu in Tamari kar iz Preveze čez oči ne bo nihče pališča. jo. Gradbeni material nismo zimi aH blato v deževju izdala njej naredili gaz, ki se je po trgajo iz rok časopise. Salji- popravljal. Gremo!« Kurirske poti je prerasel pripravljali na strnjenem kom varno bivališče v gozdu. Sluča zneje zopet pridružila roški ce vec Mandeljc se kot poštar po Kolona je počasi krenila. mah. Fantje — partizani so po pleksu, temveč na razsežnej- jen popotnik, kmet-domačin bi sti. Enako je bilo v deževnem stavi pri vhodu in deli pošto. Tine opozarja »slepce« na što stali možje, dekleta-borke so Sem področju. Partizani so ga sledil stopinjam in prišel do vremenu. Vsak, ki je šel na »Tebi pismo od mamice; tebi re, na kamenje, skale in vse žene in matere. Svetli Ideali nato odnašali v razne smeri barak. bazo, je moral po tej gazi.« je pisal stari, zate nič; no, ti nevarnosti na poti. Slučajni revolucije so uresničeni. Naša in tam zbirali, toda le manjše Partizanska iznajdljivost je Medtem smo prišli po stari naš lepotec, vendar je prispelo opazovalec bi se čudil, ko bi partizanska trdnjava Rog pa »Tule sem pisal prvi članek v količine. Od tu so zbrano gra tudi to vnaprej onemogočila. poti, ki so jo med vojno upo pismo od tvoje ljube Cilke. Ni videl, da so se od bolnišnice je taka kot takrat — in taka, življenju...« je dejal časnikar divo do gradbišč prenašali in Prisluhnimo pogovoru Loj rabljali, do te stranske poti. te še pozabila!.. .« oddaljili le 100 m, nato pa uro vsa naša, polna svobodoljub jem v soboto dopoldne na Rogu gradili baze in bolnišnice le zeta Murna in Nika Belopav- Tukaj se je pričela prava pot Tako se vrsti Šala za šalo. in pol hodili v krogu. To je nega duha, bo pozdravila v so tovariš Niko Belopavlovlč, pred najbolj zaupni tovariši, ki Jih loviča o tem: na bazo. Vsak, ki je bil vanjo Mandeljc ima seveda v rokah konspiracija. Vzdihi: »Prekle boto in nedeljo drage goste. sednik OLO je bilo na gradbišču največ 6. »Vhod v bazo ni bil tukaj. namenjen, je moral po gazi i !e časopise. Čeprav so njegovi to, ali bo že tega konec,« trga M. J.
prebivalstvo tega nujno ne po jo... Vsaka vas hoče imeti Higiena: ker smo na meji, Pa je res veselo. Sredi grmenja trebuje, da Pa mora žrtvovati svoj mladinski dom. kjer razsaja bolezen, želi prebi topov mladina dela, a tudi poje bolnim partizanom. Naša pro Ob cesti Metlika—Gorjanci valstvo največjo snago. Hiša, ki in pleše. Tako so začeli * mla »Mladina, kaj si vendar naredila paganda se s pridom uveljavlja smo zajeli 90 do 93 odstotkov se noče držati zdravstvenih na dino tekmovati tudi starejši, pi v vrstah belogardistov. Tako mladine. Odnosi med nami ln vodil, je izpostavljena sramoti. šejo Igre ln Igrajo, tekmujejo % Smo pritegnile k udeležbi na prebivalstvom ne morejo biti Otroci sami nadzorujejo higie mladino in se tako na medseboj
naših kulturnih prireditvah tu boljši. Dostikrat sm0 v vaseh, no v vseh hišah. Tako so v ne nih igrah vasi obiskujejo. Ob iz naše nekdaj mrtve vasi...« di dekle nekega belogardista. ko pridejo v nje Italijani. Ni ko hišo, ki ni hotela izvršiti nedeljah smo že Imeli priredi Ko je prišel v vas, jO je zasli nam treba bežati, prebivalstvo predpisov o snagi, prišle mla tve, katerih se je udeležilo do šal, če Je bila ona zraven. Od nas samo skriva pred njimi.-. dinke, pobelile stene, osnažile 400 ljudi lz najbolj oddaljenih i« porlbale pod In potem na ši 18, junija 1943 Je tovariš France Luhej, referent IOOF ln oddajo nabrane zaloge lipo govorila mu je: »Bila sem in V neki vasi, ki je ' dala 7 vasi... .Slovenije za ZSM s položaja (na Rogu) poročal Izvršnemu vega cvetja in zdravilnih zelišč. bom še šla, če ti ni všeč, pa belogardistov, so vse njihove po nabile »listek«: to hišo osna V Bell krajini je nastalo pra odbora OF o delu Zveze slovenske mladine, katere Glavni V rajonu Suhor so delavske če pojdi!-'.« Neki belogardist je sestre naše vnete mladinke. žile mladinke OF, ker njeni vo kulturno tekmovanje. Vse iniciativni odbor se je 17. junija 1943 sestal na »točki 14« te v Vseh vaseh ... ustrelil našo najboljšo mladin Med mladino je prodrlo stali prebivalci ne želijo sebi In nam delo je Izraženo najbolje v tem (na Rogu). Konferenco je vodil tajnik GIO ZSM tov. Dšuro PrebIvaflstvo z velttcoljubezni ko Fančko. Cela vas je pletla šče: ne izdajajmo ne eni, ne dobro. le stavku iz teksta take Igre: vence za njen pogreb ln dvig drugI, vsaj mladina ne! Prav (Stane Kavčič), razen zastopnika IOOF Franca LubeJa pa jo gleda polet mladine, starši Kulturno delo: v vsaki vasi »Vidiš, žena, ti Jokaš, ker Je nila pravi odpor proti beli gar odločno se kažejo ti uspehi pri so se je udeležili člani GIO ZSM za okrožja Ljubljana, j t dajejo ved podporo. Zato je je določen nekdo, ki skrbi za tvoj sin pri beli gardi, meni se di... kulturnih prireditvah; tako Vrhnika, Cerknica, Ribnica in Bela krajina, medtem ko so tudi morala po vaseh odlična ln dopisovanje mladine. Tako smo ni treba jokati, ko sta mi mož mladina belogardistov v Igrah zastopnike okrožij Kočevje in Novo mesto ovirali premiki ni opažati strahu pred okupa K sodelovanju pritegujemo dosegli, da skoro vsa mladina ln sin v partizanih.« okupatorjev, da niso mogli priti pravočasno. Iz poročil čla torji ali belo gardo. Posebno so tudi bivše italijanske vlačuge. zahteva vloge partizanov ln v vneto piše. Na izletih in sestan nov Glavnega iniciativnega odbora ZSM o stanju mladinske junaška dekleta. Nekoč so v Tako smo tem dekletom določili njih-zabavlja čez. belo gardo... kih avtorji čitajo svoja dela, organizacije v posameznih področjih povzemamo danes ne vas, v kateri so bili partizani, delo na njivi, kamor je prišlo Posledica takih odnosov je, najboljša mladina sama oceni katere glavne ugotovitve, ki so jih za takratno belokranjsko nenadoma prišli Italijani. Pred delo gledat 400 ljudi iz več vasi. da razen v Metliki in Črnomlju ln pohvali: »sposobno za mla okrožje podali na konferenci tovariši Niko, Hilda in Jože. premočjo 60 se morali tako hi Deklet ni bilo sram, pač pa so nI več sredine. Dokazanim iz dinski list«. Enako je z igrami. Tako Je delala, žlvela in se Brez kakršnega koli pojasnjevanja daje poročilo .izredno tro umakniti, da so v vasi pu izjavile, da jim OF z delom da dajalcem žele vsi smrt. Od dveh Hoteli smo igrati, ni bilo napi borila slovenska mladina spo- stili mulo z mitraljezom. Tako je možnost, da operejo svoj ' mlađi in poleti 1943 v srcu oku jasno sliko, kako je mladina Bele krajine pomagala pri bratov je eden v partizanih, sanih iger; sklenili so, da jih osvobajanju domovine. so na enem koncu odhajali par greh ln se z delom lahko vklju e'den v beli gardi. Brat partizan napišejo sami. Zdaj že mnogo pirane Evrope, ko je fašizem z tizani, v vasi pa so že bili Ita čijo v narodno skupnost. •. je prišel domov in našej v se vasi sestavlja lastne igre, ki vftoko dvignjeno glav0 in s tr »Ustanovili smo okrožni ini gieno, za zbiranje, za delavske lijani. Dekleta so gnala mulo za Za mladino prirejamo skupne strinem žepu izdajalsko pismo, jemljejo snov lz narodnoosvo do okovanim škornjem gazil po ciativni odbor s člani: Hildo, čete Itd. Mladina je org. po partizani, ki ni hotela ubogati, Izlete s petjem ln Igrami, ka ki ga je hotela nesti v Metliko. bodilnega boja v domači vasi. narodih sveta in teptal v blato Tončko, Zofko in Jožico ter dva vseh vaseh v delavske čete, te ko je zaslišala riganje svojih terih se včasj udeleži tudi 100 Nastopil je tako odločno proti Igre dajejo v cenzuro okrožne njihovo ln našo svobodo. Tako rajonska odbora po 4 člane- V pa so združene v delavski ba italijanskih tovarišic. Brez mladine. Pri nabiralnem tednu sestri, da je celo mat; izjavila, mu odboru ZMS. Tako smo zdaj je bilo njeno življenje vsa voj rajonu Semič, kjer je italijan taljon s komandanti in komi strahu so se vrnile v vas. Mla je mladina to sporočila prebi naj jo ustreli, če ne bo ubogala. dobili lz vrst mladine že 11 na leta, ko se je iskreno odzva ska posadka, smo začeli z org. sarji. Tako je n. pr. vas Lo dina bo izdala list »Mlada Bela valstvu na tako temeljit način, Mladinski agltprop dela zelo iger, ki krožijo po vsem okrož la klicu Partije In OF ter šla sedaj... V Metliki je mestni kvice zabeležila 3500 delovnih krajina« pod uredništvom tov. da je na vsakem drevesu in uspešno. Sestajamo se, da si na ju . pogumno in neustrašeno v boj odbor s 5 člani, v Črnomlju je uir od februarja do junija, rajon Ililde. vsakem plotu bil pritrjen li ložimo delo |n ga takoj izvrši ob ramenih starejših tovariševi Drašiči 1482 ur. V glavnem ob stek z oznanllom. Veliko vasi mo. Tako je vse okrožje že v V veseh je zavladalo doslej 10-članski odbor, v Adlcšičih Zblralpe akcije zelo dobro še nepoznano življenle Starčki Taka je bila naša mladina, ki g-ftlanski ln v Gradacu 4-51pn*k] delujejo prazna posestva par napredujejo. Mladina zbira tu že Ima svoje mladinske domo treh dneh vedelo, da so angle pravijo: i« v boju za novo življenje ena. Odbor- V Gribijah so odlični tizanov In belogardistov. Oe di živež, ki ga na karte spreje ve, opremljene z gesli, slikami ška letala v Liki odvrgla orožje ppnlrjl. Vse delto je razdeljeno pridejo v vas partizani, jim v ma prebivalstvo od okupatorja, Tita, Stalina itd. V njih se zbi In letake, kar je bilb namenje »Mladina, kaj si vendar nare koprnvno sodelovala ln resnlf«. W*aR08amezne sekretarje: za hi najkrajšem času operejo perilo kakor sladkor, olje, z Izjavo, da rajo, čitajo, pojejo ln sklepa no slovenskim partizanom •.. dila iz naše nekdaj mrtve vasi!« no ustvarjala novi svet. PAR (Po podatkih, ki jih je zbral Muzej narodne osvoboditve Ljudske republike Slovenije)
Rog se razprostira rned sred Ribnik, Travnik Resa, Jelenica. kanjonom Kolpe, nudil razme ustvarja šele pravi pojem in jih v večjem številu v Rogu ni njo dolino Krke, Ribniško-ko Novi in Stari Breg, Pogled, Raj- roma varno zatočišče predvsem daje pravo predstavo Partizan pač Pa predvsem zato, da b! čevskim poljem ter Belo ln Su ftenav itd. Ob vznožju roikih partizanskim bolnišnicam in de skega Roga z vsem velikim po ujele ali uničile vrhovno poli ho krajino. Po svojem značaju gozdov so večja naselja Crmoš- lavnicam, obenem pa je nudil menom, ki ga je za osvobodilno tično in vojaško vodstvo osvo Je valovita kraška planota, ka njice s Starimi žagami in Sred mežnost trajnejšega in dosti gibanje imel. bodilnega gibanja, o katerem tere pobočja se dvigajo v oblik! njo vasjo. Smuka in Stari log varnega prebivanja za vodilne Vso to dejavnost na Rogu in so vedeli, da je na Rogu. ravnin in teras, prepreienlh s ter Planina pod Mimo goro. Za organe osvobodilnega boja in v njegovem okolju pa je razen Ko se je naše vodstvo v teku kraškimi vrtačami in kotllči ter hodno od .roiikega masiva leži njihove ustanove. Rog namreč prirodne zaščitenosti in odda napada na Rog hotelo ob zori-, suhimi dolinami. Porasel je z ob-ponikalnici Rinžl mesto Ko zlasti po veliki italijanski ofen ljenosti od večjih okupatorjevih 16. avgusta prebiti iz sovražne obsežnimi bukovimi in. iglasti čevje. zivi leta 1942 ni nikdar imel v postojank olajšalo tudi dejstvo, ga obroča, je pri Faberjevem mi gozdovi ter je v prečni sme Prebivalci teh vasi so se ie sebi taborišč kakih večjih vo da se je kočevarsko prebivalstvo, križu padlo v globoko zasedo, ri zaradi velikih udolbin in str deloma ukvarjali s 'poljedel jaških enot, ki bi nujno priteg ki je bilo Po večini zagrizeno* iz katere 60 se pa srečno vsi mih hrbtov težko prehoden. stvom, nfljveč na s trgovino z nile nase sovražno pozornost in nacistično že v novembru 1941 rešili. Večina se j'h je potem lesom in s krošnjarjenjem. Ko- vojaško aktivnost, temveč je izselilo in so bile kočevarske zatekla v »Bunker 42«, nekaj Najvišji vrh nosi lm© ROG — vasi v spomladi in poletju 1942 (1100 metrov), ostali višji vrho čevarji so dolga stoletja živeli bil pridržan le za gori označene članov pa se je prebilo in pre v mirnem sožitju z obdajajoč i m namene. Zaradi tega ni v Rogu povsem prazne. V italijanski vi pa so na severowhodni stra ofenzivi so bile te vasi sicer po ko Dolenjske ali Notranjske jih slovenskim ljudstvom. V ča samem z izjemo dveh sovražnih ni Sv. Peter (889 metrov), Pečka večini od sovražnika požgane, prišlo na Podlipoglav pod Ljub su Hitlerjeve propagande so po ofenziv — italijanske v letu ljano. Fo končani ofenzivi na (912 metrov) Pogorelec (822 me 1942 in nemške v oktobru 1943 vendar je marsikje bilo še mož trov), Kragulji vrh (686 metrov), stali zagrizeni nacisti in potO- no postaviti vsaj zasilna bivali Rog so odšli tja tudi preostali kolonašl. V začetku sovražne — prišlo do nobenih večjih člani vodstva, nakar je bil njih Gače (1029 metrov), na jugo borb. Le čisto na koncu vojne, šča za manj konspirativne baze, vzhodu Mirna gora (1048 met okupacije so bili novembra 1941 delavnico itd. sedež do marca J.943 v Dolomi preseljeni na spodnje Posavje v aprilu 1945 so poizkušale tih nad Ljubljano. Prav ob kon rov), proti zahodu pa predvsem nemške in domobranske enote Kamenjak (723 metrov) in Kra ln ob Sotlt, odkoder so Nemci cu napada na Rog, 24.- avgusta, nasilno teseMi vse slovensko vdreti v Rog iz smeri Suhe kra je pri vasi Pogled padel pesnik ljevi kamen (777 metrov), da jine ln je prišlo do težjih spo imenujemo le nekatere, lz par prebivalstvo. Po načrtih naci in pisatelj Miran Jare. V teh stične osvolevalne in raznaro- padov predvsem na področju bojih se je posebej izkazala 3. tizanstva najbolj znane. Sv. Petra in Tople rebri. dcvalne politike naj bi Koče- četa III. bataljona Tomšičeve LuihfctlO; U/.UANO JJKKVO Roški gozdovi BO prepreženi z varji ob Savi in Sotlj ustvarili Pod imenom Partizanski Rog brigade, ki se je prebila na no vrsto cest ln potov, od katerih nacionalno zafiriaeno narodnost pa ne smemo razumevati samo tranjo stran italijanskega obro so najvažnejše: Od Podturna pri no mejo tretjega raj ha ln s tem gorskega dn gozdnatega masiva ča, prekrižarila med samimi brigada; vse tri so Imele 16. ni oddelek na Mlklarjih (gozd Toplicah se vzpenja Roška cesta, razpolovili živi oranizem slo Roga samega, temveč tudi Širšo Italijani ves Rog, pomagala Iz septembra na Lapinjah nad Koče), v Starih žagah je bil od ki vodi mimo Podstenic in 2age venskega naroda, po nacizmu ln okolico ob vznožju Roga bodisi obroča nekaterim članom naše Kolpo svoj zbor, kjer so bile julija 1943 do konca junija 1944 na Rogu proti" Kočevju. Od te fašizmu obsojenega na 6mrt. Ko v predelih med Sotesko ln Po ga vodstva, Glavnemu povelj končno urejene. Do večjih spo saniteni ekonomat s svojimi de se v tretjem ovinku odcepi C*r- pa s« je razbita nemška voj ljanami, Starih žag' ln prehoda stvu pa prinesla prva zanesljiva padov s sovražnikom v teku lavnicami, ki se je odtod prese vanova cesta v smeri proti ska umikala z Balkana ln iz Po- nad Crmošnjicami v Belo kraji poročila o razvoju dogodkov. ofenzive Je na področju Roga lil v Srednjo vas pri CrmošnjL Travniku, kjer se od nje odcepi donavja, so se z njo vred umi no, bodisi ob vznožjih vzhodnih prišlo le na Planini pod Mirno cah in tam deloval do aprila Golobinjska cesta, ki pelje proti kali tudi Kočovarji ln tako sa in jugovzhodnih vzpetin nad V času velike italijanske goro 16. septembra 1942. tik 1945. V času med Italijansko Sredigorl in Mirni gori. pied mi .odstranili šeststoletnl tuje Belo krajino in' Kolpo, ali ob ofenzive so bile ustanovljene pred ofenzivo pa 9. julija 1942 kapitulacijo in nemško ofenzivo Reso pa cesta na Komamo vas rodni otok lz osrčja slovenske prehodu iz doline Krke v Ko prve slovenske brigade: 16. ju Pri Topli Rebri, kjer se je ta-, septembra in oktobra 1943, so in Crnrošnjice. Pri Podistenicah ga naroda. čevsko dolino mimo Smuke ln lija Tomšičeva pri vasi Cesta krat še Tomšičev bataljon pod delovale tudi nekonsplrativna Starega loga. V vseh teh obrob db vznožju Roga, v septembru poveljstvom Daklja spopadel z partizanske bolnišnice v Do se od Roške ceste odcepi Pri Po preselitvi Kočevarjev je mož ka pot proti Topli rebri z nih dolinah ln prehodih je bilo Pa še Gubčeva Ln Cankarjeva Italijani. . lenjskih Toplioah, Kočevju in vso njihovo nepremično posest od leta 1942 pa do osvoboditve Ribnici. Pri vasi Ribnik na Ro odcepi proti Podhosti in Smuki, prevzela italijanska delniška pri Fab-erjevem križu pa se nameščenih veliko število raz gu je bilo leta 1943 tudi spušča- družba »Emona«. Ta je želela nih taborišč, skladišč, delavnic V Rogu po ofenzivi llšče zavezniškega vojaškega in od te odcepi Vinska pot v smeri razprodajatl kočevarsko obrob proti Staremu logu. Nad Pod- itd., kar vse skupaj z bazami ln sanitetnega materiala. no posest sicer tudi našim lju partizanskimi naselji na Rogu France Mihelič: KURIR Marca 1943 se vrhovno vod lovala partijska šola. Septem stenioaimi se od Roške ceste dem, v glavnem pa je bilo vse stvo osvobodilnega gibanja z bra in oktobra 1943 je v Cr- DELAVNICE odcepi Cinkarska pot, ki se nad kočevarsko področje namenjeno Dolomitov vrne v Rog. Za nje mošnjicah pod Rogom bila for Razen bolnišnic so začeli po Cinkom združi z Vinsko potjo. za poselitev z italijanskimi ko gov sedež nI bilo več Izbrano ROG PRED OFENZIVO 1942 mirana Oficirska šola, na Ro ofenzivi obnavljati tudi parti Ta gozdnati svet je bU že od lonisti. Predvsem pa je družba področje Kraljevega kamna, gu samem ali v vaseh pod njim zanske delavnice. Njihovo naj davnine rodko ali sploh nena hotela pospraviti bogat dobiček temveč severni rob Roga pod Iz spredaj omenjenih razlo- osvobodilnega gibanja: CK KPS, pa so bili sedeži štabov VII. pomembnejše središče od 1943 seljen. Selo v 14. stoletju so bili z Izkoriščanjem roških gozdov. Kraguljim vrhom. Nedaleč nad dov varnosti ln nenaseljenostt IOOF in Glavne poveljstvo par korpusa ln Glavnega štaba Slo dalje so bile Stare žage, ozka na tem ozemlju Ln dalje mlrmo Nakupovanje nepremičnin je Crvanovo cesto je bila v kraški je razumljivo, da je Rog že v tizanskih čet. Maja meseca so venije. Blizu Baze 20 so bile še soteska med Občinami in Cr Kočevja proti Kolpi naseljeni zabranjevail poseben odlok IO globeli postavljena prva baraka baze 21, 23, in 80. Baz 80 je začetku osvobodilnega boja nu odšli lz LJubljane, ki j« bila a mošnjicami, kjer ee je v opu OF, Izkoriščanje gozdov ln Ita bodoče Baze 20, ki je vse do nemški kolonisti iz Koroške, Ti dil primerne terene za taborišča obdana z bunkerji in žično imela nekaj svojih oddelkov v ščenih mlinih in žagah prese lijansko kolonizacijo pa 1e pre konca 1944 bila pravzaprav pre rolske in Firankovskega ter Tu- prv'h partizanskih skupin. Ta ograjo, ter preko Podlipoglava barakah nad Toplim vrhom, ne ljenih Kočevarjev razmestila prečil osvobodilni boj našega stolnica svobodne Slovenije. rinškega. Ti so predniki. Koče ko so se sicer maloštevttnd pre pod Ljubljano in.Tisovca v Su kaj Pa v Srednji vasi nad Cr cela vrsta delavnic In skladišč: ljudstva ln končna zmaga. V Takoj po italijanski kapitulaci varjev. Nastajale so vasi: Pod živeli borci Prve belokranjske hi krajini prišli v štab v. gru mošnjicami. Bila je sedež odse orožarske, mehanične, usnjar osvobodilnem boju le .postal Rog ji septembra 1043 se Je vodstvo stenice, Pogorelec, Topla Reber, čete kmalu po katastrofi na Go pe na Cinku, nato «1 pa na kov, komisij in ustanov SNOS ske, krojaške, mizarske, stolar s svojimi gozdovi in naselji na za nekaj časa preselilo v grad Rdeči kamen, Rampoha, Topli renjih Lazah zatekli v logarsko Kraljevem kamnu uredili prvo ter Znanstvenega Inštituta. V ske Itd. Znana je bila flnome- še najpomembnejše oporišče. Sotesko ob vznožju Roga, zatem v: h, Komama vas. Smrečnik, kočo pod Suhim vrhom oziroma bivališče. Na Cinku je bila med Začetku 1945 so se ti odseki, hanična delavnica v ČnmošnjL pa se zopet vrnilo na svojo ba na GaČah. V januarju 1942 je 3. ln 7. julijem 1942 pomšmbna komisije in ustanove ter sedeži cah s konspirativnim nazivom zo. V dneh od 28. aprila do 1. bilo na Jelenlcd taborišče bor partijska konferenca. Med Kra vodstva preselili deloma v Čr »99 D«, radiotelegrafska delav POMEN KOČEVSKEGA R0OA V MINULI VOJNI maja 1943 je bilo v vasi Pogled cev Novomeške čete, ki so se ljevim kamnom in vasjo Novi nomelj, deloma pa na Dobllško nica v Srednji vasi, kjer je bil nad Starim logom veliko zboro Pomen Roga 2» narodnoosvo nat kompleks, ki je položen na tja preselili e taborišča pri To breg je bil takrat v kiraškd vr goro. Oficirska šola je od 1944 nameščen tudi fotooddelek z vanje aktivistov OF. Ustanovni bodilno gibanje je bil predvsem kraško planoto med dolino Kr pli Rebri, pa se čez kake tri tači napravljen poseben bunker, dalje imela sedež pri Metliki, grafičnim ateljejem. V Novi go sestanek Iniciativnega odbora v tem. <1« ie kot obširen gozd ke, Ri'hnHko-kočevsko dolino in mesece zopet premaknili v bli- namenjen prvotno *a skladišče, Glavni štab in njegovi oddelki ri je nekaj časa delovala Cen ZMS je bil 17. maja 1943 na ki pa je med sovražno ofenzi pa deloma v Dragatušu oziroma tralna tehnika, med Srednjo va Podstenlcah. Od 1944 je vse do vo v avgustu ime/razredno važ na Bazi pri Lokvah ter v oko sjo ln Vrčlcami pa so bila • aprila 1945 na Podstenlcah de no vlogo kot zatočišče našega liških vaseh. vaseh Brezje in Blatnik ureje vrhovnega vodstva ter je kot na skladišča živil in opreme. »Bunker 42« prešel v zgodovino Za potrebe delavnic oziroma za partizanstva. BOLNIŠNICE pogon strojev so pri Ppdsteni- cah kuhali oglje, kasneje pa Je Al Vse okolje Roga do desnega Takoj po italijanskem napadu aprila 1945 ln imela 30 ležišč. brega Krke s pretežnim delom bil v nekaterih delavnicah ure- na Rog so začeli z obnavljanjem V vasi Stale je bila urejena bol r -m- jen električni pogon. Prav tako Bele krajine kot tudi Kočevsko. bolnišnic na Rogu. Prvi sta bili nišnica za lahko ranjene, ime \0f so bile urejene male elektrarne ribniške doline j6 bilo v polet Jelenbreg pri Podstenicah in novana Skril, ki je imela 150 v Partizanski tiskarni pri Pod ju 1942 osvobojeno Ozemlje. jelenžleb pod Daleč hribom- ležišč. Enaka bolnišnica je bila stenlcah in na Bazi 20. V sklo Med večjimi osvobojenimi kraji Prva je delovala do aprila 1945 vzhodno od Crmošnjic, Imeno pu teh delavnic je bila urejena so bile tudi Dolenjske Toplice ln razpolagala s 45 ležišči, dru vana Novi tabor ter je imela tudi posebna pekarna, ki je do (od 27. maja dalje). Večje so ga pa do septembra 1943 in raz 180 ležišč. V Komarnl vasi Je bavljala kruh predvsem za bol vražne postojanke pa so bile polagala z 20 ležišči. V marcu bila glavna uprava vseh bolniš nišnice na Rogu. samo V NoVem mestu, Metliki, 1943 so bile urejene bolnišnice nic, na planini pod Mirno goro Semiču, Črnomlju, na Vinici ln Pugled nad Zago na Rogu, ki je pa rekonvalescentni oddelek s V vasi Obrh med Podrumom v Kočevju ter Ribnici, iz Žu blla'po Nemcih uničena 27. ok 160 ležišči in je deloval od Ju ln Podhosto so bila urejena po žemberka pa so Italijani pobeg tobra 1943 in je imela 50 ležišč. nija 1944 do aprila 1945. V tem sebna preskrbovališča za meso nili 13. julija 1942. . Prav tako je Od marca do 28. oddelku je bil osnovan tudi ln mesne Izdelke za potrebe oktobra južno od Podstenic de partizanski Invalidski pevski bolnišnic ln partizanskih bojnih lovala bolnišnica Spodnje La zbor, ki ga je vodil skladatelj onot ter urejena milarna. • .t\j ...... ROŠKA šče, ki je imela 50 ležišč. Ju Karel Pahor. Pod Komolcem OFENZIVA govzhodno od Podstenic so bile sta med oktobrom 1944 ln apri TEHNIKE IN TISKARNE IVE Zgornje Lašče, ki je imela 25 lom 1945 delovali bolnišnici Sta Najstarejša teknlka na pod ležišč ln je delovala od junija ri in Novi Ajdovec, blizu Trav V splošnem radi imenujejo ročju Roga pod Kraljevim kam SUBIC: 1943 do aprila 1945. Jelendol pod nika pa od januarja do aprila nom je bila Tehnika 14 (T 14), »roška ofenziva« vso veliko ita Daleč hribom je bila osnovana 1945 bolnišnica Kremen. PREVOZ lijansko ofenzivo proti narodno imenovana tuđi »Urška«. Ta Je 1943 ln delovala do aprila 1945 Pri Nemški Loki je delovala začela delovati marca 1943 naj osvobodilnemu gibanju in par "ter imela 40 ležišč. V njej je MUNICIJE tizanskim bojnim enotam, ki je od julija 1943 do aprila 1945 prej kot ciklostilna tehnika ln %1' bila tudi uprava SCVPB. Blizu bolnišnica Bobovec s 30 le: išči, je izdajala vsa centralna glasi trajala od 16. julija 1942 d S. 0 Ribnika je bila bolnišnica Vi ki je imela svoj rekonvalescent- la ln množico manjših letakov ž ino Rdečega kamna pri Topli novembra 1942. Ta ofenziva se nica, ki je delovala od marca je začela z obkolltvijo i^ napa in lepakov. Po kapitulaciji Ita Rebri. V tem taborišču BO se 1943 do aprila 1945 in imela 60 lije je dobila iz novomeške ti NOVOMEŠKA MLADINA MED NOB zbirali borci prvih partizanskih dom na Krim južno od Ljublja ležišč. Severozahodno od Rib ne, divjala potem preko No Tabornikom skarne stroj znamke Tigei in skupin, da bi formirali Dolenj nika je od aprila 1943 do aprila odslej tiskala tudi večbarvne ski bataljon. Med Podstenicaml tranjske, Bele krajine bi Do- 2 1945 delovala bolnišnica Leseni novomeškega okraja! tiske ter kot Centralna tehnika in Pogorelcern je spomladi 1942 1 tujsko ter se zaključila na kamen ln imela 50 ležišč. Nad padom na Gorjance. Svoj višek j Udeležite se polnoštevilno ve izdajala vsa osrednja glasila za bilo taborišče Roške čete, ki je Komamo vasjo je bila bolnišni vso Slovenijo v nekaj tisoč Iz Vesela naključja v juniju 1942 zaradi stalnega je dosegla z obkolitvljo Roga ca Zgornji Hrastnik, ki je delo likega slavja slovenske mladine vodih, letake pa tudi v 8.000 iz- dotoka novih borcev prerastla v med 7. in 24. avgustom 1942, vala od maja 1943 do aprila In tabornikov na Podstenlcah! kar je pravzaprav »roška ofen- Ne zamudite srečanja na parti (Nadaljevanje na 5. strani) Kljub resnosti položaja so se med vojno, pogosto v naj- 3. bat. Zahodnodolenjskega od 1945 in imela 30 ležišč, v njeni reda. V maju ln juniju 1942 Je slva« v pravem pomenu besede. bližini pa bolnišnica Spodnji zanskem Rogu in zanesljivo težkih trenutkih, primerila vesela naključja, ki so še dolgo Ta čas so italijanske bojne eno pridite v soboto zjutraj na dolo nato vedrila duha »na terenu* in v bojnih vrstah. Nekaj ta bilo nad Podstenicaml tabori Hrastnik, ki je delovala od ju SREČANJE MLADINSKIH šče treh čet, ki so Jim povelje te, ki so štele nekaj divizij ln nija 1943 do aprila 1946 ln Ime čena zbirna mesta. Odredi ln kih veselih etogodkov in doživetij nam je povedal Miha celo vrsto pomožnih oddelkov čete lahko določeno število ude. Gosttša, ki je v letih 1941, 1942 in 1943 kot mladinec sodelo vali Pero, Jurček in Jošt, med la 50 ležišč. AKTIVISTOV ter bile opremljene z najmoder : ležencev tudi presežejo. Glede val v številnih akcijah novomeške mladine. tem ko je bilo na Daleč hribu Jih. • '"'Ji ~ taborišče Zanove čete. Ta čas nejšo vojno tehniko, v nekaj Pri Travniku je bila bolniš prevo*ov, šotorov, suhe hrane Okrajni komite LMS Spomladi 1942 je dobil s še nekim mladincem nalogo, da zaporednih sunkih v strelcih in osebne opreme upoštevajte Novo mesto vabi vse sko- pišeta gesla po zidovih. Sklenila sta popisati tudi stavbo je bila ustanovljena še V. grupa nica Gaj, v kateri je bil kas odredov, katere štab je bil naj prečesale vse- roške gozdove ne vsa izdana navodila. jevske aktiviste, ki so karabinjerske postaje. Miha je stal' ob fantu, ki je sklonjen neje sanitetni oddelek Glavne prej v bližini Podstenic, kas toliko z namenom, da bi uni SREČNO! pred vojno, v času NOB nizko pri tleh po zidu pisal velike črke OF. Takrat Je izne ga štaba Slovenije. Pod Jelenl- neje pa na Cinku. V. grupa od čile partizanske bojne enote, o c in po osvoboditvi delali v nada stopil iz karabinjerske postaje karabinjer. Bila sta z o je bila bolnišnica Stari log, Okrajno starešinstvo redov Je Imela v svoji sestavi katerih so Italijani vedeli, da ki je delovala od aprila 1943 do ^TS Novo mesto mladinski organizaciji na »delom« že blizu vrat. Miha se je hitro sklonil in si pričel tudi poseben delavski bataljon, terenu in operativnih par zavezovati čevelj, da Je sklonjen zakril tovariša pri delu in pri Podstenlcah pa so bile ure tizanskih enotah, na mu obenem dajal znake, naj miruje. Karabinjer je dolgo stal jene v Pogačnikovl žagi še po- pred vrati in nazadnje odšel mimo njiju ne da bi kaj opazil. tovciriško srečanje 8ebne delavnice: orožarska, mi- Miha še danes trdi, da si ni nikdar pozneje tako dolgo zave zarsko-kolarska, čevljarska in mladinskih aktivistov, zoval Čevljev kot takrat... krojaška. V vili kneza Auer- ki bo v okviru praznova Drugič je z nekom zgodaj zjutraj, še v mraku, vtikal 6perga na Podstenlcah je orga Poročevalce in letake za okenske polknlce, pod vrata in nja 40. obletnice KPJ In nizator partizanskih bolnišnic SKOJ ln v okviru prosla druge špranje po hišah od gostilne na Bregu do prof. Turko- dr. Pavel Lunaček — Igor ure ve obletnice Glavnega ini ve hiše pod Kapitljem. Iznenada so se za njinaa odprla hišna dil tudi 'posebno ambulanto, ki ciativnega odbora Zveze vrata. Na vrat na nos sta jo ubrala po ulici navkreber, pre je bila tako odliično opremlje slovenske mladine. ganjalec pa je vztrajno copotal za njima. Ker jo bila huda na, da bi v primeru sovražnega poledica, jima je močno drselo. Tekla sta, padala, ne pobirala Proslava bo 22. in 23. vdora mogla zavesti sovražnika avgusta na Podstenlcah v in spe'; bežala, toda zaradi poledice sta zelo počasi napredo v mnenje, da je odkril pravo vala. Končno sta se vsa mokra od napora, nato potuhnila za' Kočevskem Rogu. Skupni partizansko bolnišnico, medtem odhod za vse skojevske nekim zidom. Preganjalec ju je kmalu nato dohitel v obliki ko je resnična bolnišnica bila aktiviste, bivajoče v okra stare ženice, ki je šla v Kapitelj k prvi masi... Nasmejala urejena v logarski koči na Da ju Novo mesto, je v sobo sta se in akcijo nadaljevala. ' leč hribu kot Glavna partizan to, 22. avgusta ob 14.30 z Mladinci so opravljali tudi kurirske naloge. Miha je ska bolnišnica Slo^aij^. j*rav avtobusom z Glavnega tr dobil nalogo, naj hitro odide v gostilno Per, vpraša tam za tako aVii brli v Tem času ureje ga v Novem mestu. Ob tovariša Zveiičarja in mu pove, naj ne gre na neki dogovor ni tudi novi bolnišnici nad vas- 15.30 bomo prisostvovali jeni sestanek, ker je bila hiša, kjer je bil sestanek sklican, V Smuk J ^n" Starim Togom m otvoritvi plavalnega ba pod kontrolo. Ker je šlo za sekunde, je stekel kolikor je konspirativnim nazivom Smuka zena v Dolenjskih Topli mogel, seotorna pa je pozabil naziv tovariša, ki ga je moral in Novi log. Na Pogorelcu j P cah, nato pa odšli na obvestiti" V razburjenju mu je spomin popolnoma odpovedal. bila urejena sprejemna bolnlšk3 Podstenice, kjer bo skup Ves zasopel je pritekel k Perovim v kuhinjo. BiH so zbrani postojanka, Vse te bolnišnice fle ni tabor. pri večerji. razpolagale skupno s 180 leži Vprašal je: »Ali je tukaj Kri^'us?« Ljuban Jak.še, je šči, bile pa ao ob italijanski Okrajni komite LMS V8tal ln rekel: "Kristusa ni. jaz sem pa Zveliča;.« Vsi so se ofenzivi uničene, Novo mesto teveda od srca nasmejali, toda Miha je nalogo kljub temu V začetku poletja 1942 je pri pravočasno izpolnil. šlo na Rog vse osrednje vodstvo Mir sredi kraških host na Rogu pri Bazi 20 zmotijo le koraki obiskovalcev Ferdo Godina Podstenice so po krivici V naglici, v kateri na željo gade so našle tu vsa vojna leta Polni so bili velikih upov. Saj bili voljni to storiti. Ti od urednika pišem te vrstice, br počitek na poti z Dolenjske v so bili še skoraj otroci. Stari rasli otroci za svoje delo niso skam po spominu in z začu Suho krajino in nazaj, poseb so bili od štirinajst do osem nič zahtevali, samo nudili so. denjem prihajam do zaključ no pa so pomembne po tem, najst let. Danes nas za take Tudi življenje so mnogi iz ka, kako je mogoče, da smo da je skozi Podstenice šla v otroke skrbi, če ostanejo zve med teh deklet in fantov do na Podstenice skoraj čisto po roške bolnice večina naših ra čer predolgo na ulici. Tisti pa konca vojne izgubili. To so ve zabili. Saj jim tisti, ki so že njencev. Velika jasa s cerkvi so se pretolkli iz Trsta, Pri deli, ker to dmmo niso bili več pisali spomine na NOB in na co in nekaj požganimi hišami morske, Koroške, Štajerske, otroci in niso poznali iluzij. ši kronisti v teh štirinajstih le sredi Roga res ne sme ostati Dolenjske in Notranjske. Vsaj Prehiteli so vsi do zadnjega tih niso dali mesta, ki jim gre. pozabljena. Poskrbimo za to! polovica od njih je bila že ra svoja leta. Mislim, da so Podstenice po Pa še nekdo je našel na Pod- njena, kajti ko so jih v briga Tako je bilo vedno z njimi, krivici pozabljene. Mogoče bo stenicah vedno prijeten poči dah in na terenih zbirali za ko so prihajali skozi Podsteni praznovanje obletnic mladin tek. To so bili skojevci, ki so tečaje, so izbirali najboljše. ce na Rog. In ko so odhajali, skih konferenc zdaj le popra hodili na tečaje v skojevsko Vsak mesec so se tečajniki so skrivnosti Šole za Cinkom vilo to našo napako. šolo, ki je bila skoraj leto dni menjali in vsak mesec sem se poznali. Kdo je to vedel, če Podstenice! Zdijo se mi po v bližini Cinka. Teh njihovih del na Podstenlcah z njimi, ko jih je zadovoljila. Gotovo je dobne tistemu človeku, ki počitkov tu na Podstenlcah se so prihajali na Rog in ko so bilo samo, da je bil za nami tiho in skromno čaka na svoj rad spominjam. Podstenice so odhajali. Ti spomini nanje se Rog, pred nami pa nemirna čas, za katerega ve, da bo pri bile nekaka čudna meja med veda niso romantika. Saj so ti Dolenjska, grenka in neiz šel. Ne toži, ne jezi se, ni pri divjanjem, ki je zajelo ves odrasli otroci pomagali nositi prosna. ... Umrli smo, ki v grobu tu ležimo. A nad svobodo vašo še bedimo, ker zadet. Skratka moder je, ker svet, in med Rogom, ki je nu na ramenih usodo svojega na hočemo, da raste ln živi, za kar smo dali svojo srčno kri!... Rdeče črke vklesanih ve, da se za bliščem in hru dil skrivnostno varnost in roda in so pomagali s svojim Vidite, take Podstenice imam pom premvnogokrat skriva mir. Vedno se mi je zdelo, ko velikim trpljenjem usmerjati v spominu. Poznam jih sicer besed na spomenikih. Dolge vrste tovarišev in tovarišic, ki so v cveta mladosti prelili praznota. Take se mi zdijo sem skojevce v tistih nočeh našo zgodovino. Njihovi veliki tudi po brigadah, toda Pod kri za svobodo. To Je bila mladina novega rodu, ki je v štirih, petih letih vojne z zdaj Podstenice, ko smo se na Podstenlcah opazoval, da ideali so bili zgrajeni na trp stenice z mojimi odraslimi neštetimi junaštvi, s samoodpovedjo ln z brezmejno požrtvovalnostjo dala Domovini otroci so bile mnogo lepše. Pol spomniili nanje. Ob spominu se jih je oprijemal nenavadno ljenju. največ, kar ji lahko damo. Tudi tu, na tihih roških pokopališčih, počiva prenekatero topel občutek. Vsak mesec so ne so bile upov, načrtov in ve nanje se poraja v človeku ne Kaj so pričakovali od šole mlado, zvesto srce, ki Je kot ti in jaz ljubilo življenje, sonce, smeh, veter m sinje, kaj pomirjajočega. Take so prihajali v šolo za Cinkom no za Cinkom, kamor še ni stopi re v dokončno spametovanje Podstenice tudi vedno bile. vi skojpvci, a bili so si v tem la noga Nemca in Italijana? človeštva, ko vojn ne bo več, prostrano nebo nad nami. Odmev njihovih besed: »... ker hočemo, da raste in živi, Njih se je dotaknil leta 1942 vsi zelo podobni. Pričakovali Selast gozdov in pestrost glo- ko ne bo nasilja, ko bo sleher za kar smo dali svojo srčno kri!« šumi te dni čez poletni Rog in njegove zelene ni človek enak pred zakonom, dih osvobojenega ozemlja. Bri so od Roga nekaj posebnega. bač? To, kar so našli tisti h os to — mladini v pozdrav in spodbudo! ki ga bo ščitil pred krivi pesniki m pisatelji, ki jvm je cami. bila tuja nesebičnost teh od raslih otrok? Ne, na Podstenl cah tega ni nihče pričakoval. Ko so ostale univerze s svojimi profesorji v zagati, so iskali ti veliki otroci rešitev svojih velikih problemov tu na Rogu. Pravim velikih problemov, ker S tovarišem Murnom v roških gozdovih je. šlo za njih življenje. Priča kovali so v teh trenutkih od Doraščajoča mladina, pred cijah v letu, 1941 ter o osvobo na levi strani. Vrh menda nima Nasproti miza je baraka Agit- Roga seveda več, kakor pa bi vsem dijaška, »poznava dogodke dilnem boju vse do pomladi le Imena — partizani so ga imeno propa, plenuma OF, AFZ ta jim mogla dati kakršna koli lz naše polpretekle zgodovine. ta 1945. Skoda, da njegovi parti vali Sokolski vrh. Skoda, da ni mladinskega vodstva, v kotanji šola in tudi šola na Cinku: Posebno jo zanima narodno zanski spomini niso zapisani, ma razglednega stolpa, od koder pod jelko pa je bila kuhinja ta ključ do miru, ključ do gotove osvobodilna borba, zato so dija ker bodo tako prej ali slej po bi bil prav gotovo edinstven obednica. Radiooddajnja ln spre poti v srečo, v blaginjo in za ki iz Novega mesta pred krat zabljeni. razgled, ki ga zdaj ovira drevje. jemna postaja sta nekoliko viša, 7 dovoljstvo. Cas so prelomili. kim obiskali Rog, kjer
Partijska konferenca osvobojenega ozem Redko Polič: Po Petrovem poročilu se je udeležil raz lja Je bila od 5. do 7. julija (1942 - op. prave tuđi Ante Novak in med drugim go uredništva) na Rogu pri Podstenlcah. Ude voril tudi o preklinjanju, ki se Je med par ležili so se je zastopniki vseh okrožnih ko tizani zadnje čase zelo razpaslo. Ante je mitejev z osvobojenega ozemlja ln vseh dober diskutant in je znal to duhovito in bataljonskih birojev iz III. (notranjske) in prepričljivo povedati. V. (dolenjske) grupe odredov. Glede na Po razpravi Je Imel Boris Kidrič naključ udeležbo je imela konferenca ožji pokra no besedo. Njegova bogata in blesteča ana jinski pomen, dejansko pa je bila pomemb Nil OBLAKI liza je povzročila v dvorani tako popolno na za celo Slovenijo, zlasti še, ker smo tišino, da smo slišali čmrlje. ki so se spre bili neposredno pred najtršo preizkušnjo spravili kolesa in se prepustili nogam. Pred Gorjancev, smo ga pozdravili z največjo sednlštvo konference In govorniški puit; hajali zunaj pod Jelkami. Nekje proti kon osvobodilnega boja v Sloveniji: sovražno nami je bil Rog, temačen in mogočen. Cez hvaležnostjo. Globoko pod nami smo za slike, zastave, zelenje. cu svojega izvajanja, ko je še prej pogle ofenzivo, povezano z bdkritlm oboroženim Toplo reber smo se povzpeli na Komolec, slutili pramene doline okrog Toplic in Pod Po kosilu se je konferenca svečano za dal v beleške, je Peter nadaljeval: »Da, še nastopom domačih izdajalskih oddelkov — kjer nas je dohitel mrak. Odločili smo se, turna in se brez pomislekov spustili na čela ob prisotnosti predstavnikov' ustanov nekaj besed o preklinjanju, o čemer Je že bele garde. da kar nadaljujemo v dolino proti Pod ravnost po strmini čez drn in strn. Cez nih skupin OF, se pravi celotnega Izvršne govoril tovariš Ante.« In ko je povedal v O konferenci nas jc Peter — Boris Ki turnu, zakaj po karti se nam je zdelo to dobre pol ure smo že bili v Podturnu. toda ga odbora OF. S tem se je dal poudarek tej zvezi še nekaj svojih misli o tej nekul drič prvič obvestil okrog 20. junija, ko sva kar najbolj enostavno. Trdno smo bili pre kolikšno je bilo naše razočaranje in ogor enotnosti • Osvobodilne fronte in vodilni turnosti, kateri morajo napovedati zlasti se z Ivanom Erjavcem-Cenelom, grosupelj pričani, da bomo čez dve uri v vasi in sc čenje, ko nam je dežurni partizan na jav- vlogi Komunistične partije v osvobodilnem komunisti boj, je zaključil: •Hudiča, res skim sekretarjem, z njim sešla v Znojil a h. bomo po obilni večerji zleknili na svežem ki povedal, da moramo takoj naprej nu boju, kar sta v svojih pozdravnih govorih ne vem, kaj za vraga je treba toliko pre Povedal nama jc, da se konference udeleži senu, sledečo javko na Podstenlcah. tud! podčrtala Jože Rus v imenu sokolske klinjati!« iz vsakega okrožja sekretar ln še en član Toda Rog je Rog: kmalu je bilo temno •»To je Čisto navadna potegavščina.-" sino in Edvard Kocbek za krščansko socialistič V baraki se je sprostil vesel in bučen okrožnega komiteja ter drugi politični de •k.>' v rogu« in nešteto poti je švigalo sem soglasno preklinjali. »Ne, to jc konspiraci no skupino v Osvobodilni fronti. smeh, ki se mu ni mogel ubraniti niti Luka lavci, ki jih povabi Centralni komite. Ccz in tja, navzdol in v hrib in naše partizan ja, tovariši.« nas je skušal ••vljudno« po Naslednji dan se je konferenca nadalje — Leskošek, čeprav se je za predsedniško nekaj dni smo prejeli uradno vabilo na ske stezosledske sposobnosti so morale miriti partizan. »Vrag vzemi tebe in tvojo vala z delovnim programom. Otvoril. jo je mizo trudil, da ga skrije za svojimi mo konferenco in tam je bilo rečeno, da mo kmalu odpovedati. Poskušali smo sicer zdaj konspiracijo,« je Cene tehtno zaključil naš Jože Mazovec — Tine Dolgan, načelnik ob- gočnimi brki. ramo biti 5. julija do 8. ure zjutraj v to, zdaj ono smer, navsezadnje pa smo uvi jutranji razgovor na tešče. Vendar dejstvo veščevalnegn oddelka Glavnega poveljstva, Ko je zadnji dan konference prispeta Podturnu. deli, da bo najpametneje. če bomo preno je ostalo dejstvo: pred nami se je spel in predlagal častno in delovno predsed vest. da Italijani napadajo z večjimi silami Naš pohod na konferenco sc je začel iz čili v hostl in si pri belem dnevu poiskali strmo dvigal Rog, nekje visoko za obron stvo. Nadvse sem bil prijetno presenečen, z Grosupljega, Višnje gore In Stične proti Ambrusa. Tu so se sliškim delegatom — pravo pot. Takšen sklep ni bil za stare kom PO bile Podstenice in tja smo morali ko sem začni poleg Aleša Beblerja — Pri osvobojenemu ozemlju, so nas podvizali sekretar Tone Gorjanc m Lojze Hralj-Bol prekaljene partizane prav nič težaven: po prtrt do desetih dopoldne. moža Tratnika tudi svoje Ime v predlogu domov. Na hitrieo smo povecerjali, vodiči tek, član okrožnega komiteja, in povabijo iščeš si prostor pod smreko, nahrbtnik za Na Podstenlcah smo našli že celo kopico za poslovodeča predsednika. 1 oder, scenarij, ki bi ga malo večjih zahtev, zato ni čudno, astavo In emblem: $ Mil ton Mnnaki i* njegova »kamera 3*10« kdo mogel naoisati.« dia mnoge stvari nekaterim -Odjadram!« dal je znak, zapelt % Bert Sotlar — razočaran ... Med uglednimi igralci, ki so kritikom niso ugajale. Občin »Svet poezije bom zavzel, 0 František Cap brez vizuma za inozemstvo prisostvovali festivalu, je bil stvo je to sprejelo manj hlad jaz, pomorščak — boem!« Bert Sotlar. ki je igral v fil no in film pozdravilo. Upam, # Pogačićeva »pogača« da bom prihodnje leto lahko 7,venel je čudni ocean, mu »Tri četrtine sonca«, v fil razlit v objem celin, mu, ki ga je občinstvo odlično zadovoljil ene in druge. Se Ena od številnih konferenc film realizirati. kot je poet, kot kapitan, sprejelo. veda, če dobim v roke dober Za tisk, ki so bile malone sle Komentar vsekakor ni po scenarij.« čez svet iskan, neraziskan, herni dan, je potekla v zna treben. »Kot stari znanec Arene,« je lovil odmev globin. Ta pogovor smo imeli s Ca menju »Vlaka«... Skoraj rekel Bert Sotlar, »sem globo Prvega avgusta se je na fe pom pred nekaj dnevi. Potem Za valom val, ko v pesmi stm, kompletnu ekipa, ki je ustvar ko razočaran nad letošnjim stivalu pojavil tudi Milton Ma- pa je v Pulj prišla novica, da mu v rimah je šumel, jala ta film, na čelu z režiser naki s soprogo in svojo slav festivalom. Prva leta je bil iz rojev zvezd skrivnostni plh res dejanski pregled naših je film prepovedan za prodajo jem Veljkom Bulajičem, je od no »-kamero 300«. V Pulj je v inozemstvo. Nekatere stvari zajel je jadro; in plamtet umetniških dosežkov. Sedaj pa govarjala na vprašanja novi prišel na povabilo -Zagreb v filmu so bile le malo preveč v temah je bajni cvet - navdih* se je spremenil v festival di narjev več kot eno uro. To za filma«, v čigar produkciji je nerodne... rektorjev, filmskih distributer nimanje je bilo razumljivo. posnet dokumentarni film o »Napni se, jadro! Sred morja« jev, komercialistov in general Mimo presenečenj, ki so nas v vesoljstva krog zaprt, Predvsem je šlo zia film, ki je življenju in delu tega našega nih direktorjev posameznih vsak dan ugodno ali manj rastoč vekovom iz duha, bil odlično ocenjen že na fe 80-letnika, ki od leta 1905 stivalu v Cannesu. Dejstvo, da filmskih podjetij. Komercial ugodno zabavale, se je na fe preplavljen z mavrico srca, dela kot »prvi dokumentarni je tudi v Pulju bil med naj na plat je dobila prvenstvo. stivalu odigral tudi prav ne je poezije vrt!...«. filmski snemalec na Balkanu«. boljšimi, ki so bili predvajani, Tak festival se ne bi nikoli več ljub »špektakel«, katerega In v čas zoreč je dan na dan Je samo še povečalo zanimanje »Veste,« je rekel Manaki no smel ponoviti. Festival je bil glavni igralec je bil Vladimir vinarjem, »doslej se nikakor zamišljen kot nekak dogovor, Pogačic. Rezultat: predvajanje lovil si čudno pot, ne le naših, ampak tudi tujih iščoč tečaj, meridian, novinarjev, ki so bili na tej nisem mogel odločiti za tako kot nekaka možnost za vse ti filma »Sam«, kateremu je bilo dolgo pot. Toda tega ljubezni najprej treba izbrisati na za iščoč vetrovov za pristan, konferenci v »kompletni se- ste, ki delajo na našem filmu, kjer bi usidral brod. itiavi«. vega vabila nisem mogel za da bi si izmenjali izkušnje in četku ime avtorja scenarija. Po vsem, kar smo lahko tukaj Najbolj zanimivo, kar je vrniti. Vsekakor bom srečen, da bi služU za pobudo v na PAVEL GOLIA O, čas spoznanj, iskanj, besed* če bom lahko tudi drugo leto daljnjem dviganju umetniške zvedeli, se bo epilog k vsemu prejadranih smeri!... mladi režiser povedal, je bil temu odigral pred sodiščem v odpor nekaterih producentov, prišel iz Bitolja v Pulj.« kvalitete. Toda letos festival 15. avgusta je v starosti 72 let umrl v Ljubljani O, čar globin, ki jih poet ni bil tak.« Beogradu. Pogačic je tožen, da slovenski pesnik, dramatik, dolgoletni direktor Drame obsije ko blodeč komet, katerim je bil svoječasno po Manaki jeva kamera je do je povzel scenarij za ta film sedaj posnela vse pomembnej in zaslužni slovenski kulturni delavec Pavel Goli a, da zre v srce stvari.,. nudil realizacijo filma. Tako se je o festivalu izra od Vukašina Erakoviča. Poga lolenjskl rojak. Rodil se je 10. aprila 1887 v Trebnjem; — Eden od njih — je rekel še dogodke, ki so se zgodili v zil Bert Sotlar. čic je v Pulju odločno zavra študiral je v Novem mestu, po častniški šoli pa je bil »Kdo meni je enak! Vladar Bulajić — je vrnil scenarij s naši deželi, zlasti v Makedo Režiser František Cap sicer čal vse obtožbe in dodal, da ni aktivni častnik in je med prvo svetovno vojno ušel s voda sem ln kupnin, kratkim pojasnilom: »To je za niji. Od obiska turškega sul ni hotel konkretno odgovoriti nobenega dokaza za to Era- fronte v Rusijo. Tam je bil časnikar; seznanil se je 8 obzorja gnetem, sem krmar, me umtazano perilo!« — Dru tana ReŠada, preko ilindenskih kovičevo trditev. »Jaz sem,* slavnim gledališčem »Hudožestvenikov« in se nato sam upornikov, vojne na Balkanu na to vprašanje, bil pa je ne in val in jadro; sem vihar, gi je bil malo obširnejši — je je rekel, »»adaptiral za film posvetil teatru'.*. Med obema vojnama je bil vrsto let ki orje molk daljin!...« i« $t?*i> Letošnji filmski festival v Pulju je končan, nagrade so razdeljene. Čeprav malo kasno, vendar ne bo odveč, če bral Jesenski program cem našega lista posredujemo nekaj vtisov in doživetij s te manifestacije jugoslovanskega filma. Pulj privablja sleherno leto več ljudi. Ljudi vseh pokli cev in letnega »staža«, brez ozira na spol in dolžino letnega Delavske univerze dopusta. To velja tudi za tiste, ki so prišli na festival »pod plačo« in katerim dovoljujejo dnevnice, da sleherno noč po Področje dela Delavske uni medtem ko bo več tovarišev stvena predavanja po vaseh. predstavah v stari Vespazianovi areni poklepetajo v družbi verze, Jd je bila ustanovljena Branko Tatic v vlogi upokojenca-ribiča v filmu »Razpoka obiskalo razne republiške se Močan aktiv predavateljev bo Marije Kohn, Antuna Vrdoljaka, Františka Capa, Berta pred dvema mesecema, je zelo minarje, ki jih prireja Zavod žrtvoval mnogo večerov za Sotlarja ali čarobne lepote Michel Rosignoll - v baru hotela raju«, novem delu režiserja Vladimira Pogačica pestro. (JADRAN-FILM, Zagreb) za izobraževanje v delavskem izobraževanje odraslih. V tem »Riviera* ki je že vsa festivalska leta središče filmskega Upravni odbor Delavske uni družbenem upravljanju. Ra pa je tudi jamstvo, da bo za sveta v Pulju. verze Videm-Krško oziroma zen tega bodo sindikalne po stavljeno delo uresničeno. Zato ni bilo naključje, da ste vsak dan na puljskih ploč nikih lahko srečavali številna komaj godna dekleta, ki so »Menim, da Je tema (!), ki Jo ge svetovne vojne in med njo, njene komisije so že izdelale družnice pripravile načrt stro oponašala Olivero Markovič ali letošnje odkritje - Ingo Ilin, scenarij obravnava, nekaj, kar do vrnitve predsednika Tita iz celoletni program dela. itn s kovne in ideološke izobrazbe, ga dale v razpravo in potrdi Poezija na gramofon ali da ste naleteli na De Santisa, zakonski par Markovič ali ni značilno za kraj, v katerem obiska daljnih dežel Azije in tem dale možnost, da bo že tev delavskim svetom. Vso na popularnega Serafima (Ziko Zivuloviča), ki je vsak dan naše filmsko podjetje deluje« Afrike. Manakijeva kamera je v septembru začelo izobraže skih ploščah skrb bodo posvetili tudi sploš poslal svoje humoristično poročilo "-Borbi*. Novinarje, film (gre za agrarno reformo pri je na svoj trak zapisovala vse, valno delo v redu potekati. Tovarna gramofonskih plošč nemu izobraževanju. Zato že ske producente in distributerje ste lahko takoj spoznali po že nas po osvoboditvi). Prav tako kar ji je prišlo pred objektiv. Komisija za družbeno eko »Jugoton« je izdala prvo iz tradicionalno izumetničenem izrazu obraza, ki naj bi pokazal zbirajo kandidate za dopolni med najavljene serije plošč, značilna je Izjava tretjega pro Na vprašanje, ali je kdaj po nomsko in strokovno izobraže tev osnovne Šole, ki bo prav popolno nezainteresiranost za vse, kar se dogaja okrog njih. ducenta: »Film bo drag in nje skušal snemati tudi igrani vanje je že izdelala osnutek za ki ima naslov »Panorama ju Toda ko so se začeli vrteti filmi, so se vsi ti ljudje, pa naj so tako pričela delati v jeseni. Za goslovanske poezije«. Na tej gova vsebina ne zasluži, da se film, je slavni snemalec odgo potek seminarjev za vodilne učenje jezikov bo še vnaprej se še tako razlikovali na plaži, v mestu, v hotelu ali na spre zanj potroši toliko denarja.« voril: člane delavskih svetov, za plošči je v izdaji »Lvkosa« jemih, spreminjali v Areni v sedem tisoč parov oči ki so vsak skrbelo DPD »Svoboda«, ki bo poezija Gustava Krkleca, Do- Na srečo se je bil vendar »Nikoli me nI mikal. Življe družnih svetov, svetov pri ob- večer bile otožne, vesele, nasmejane ali polne solz, kakor oči kakor prejšnja leta tudi zdaj briše Cesarica, Dragutina Ta- našel nekdo, ki je sklenil ta nje samo po sebi je bilo zame činskem Ijudskem odboru, tistih, ki so se pojavljali na velikem cinemaskopskem platnu. poskrbelo za tečaj angleškega dijanoviča, Dragutina Ivani- 26. julija zvečer je Arena že šestič zasijala s svetlobo in nemškega jezika. ševića, Bore Pavloviča, Zvoni Delavska univerza bo po mira Goloba, Stjepana Miha- V JESEN C ORGANIZIRANA skrbela za strokovni dvig liča, Josipa Upačiča, Zlatka L ČEHlCt članov kmetijskih zadrug na Tomičtća, Irene Vrkljan, Cede ta način, da bo priredila po Priče, Ivana Slamniga, Krste IZOBRAZBA ODRASLIH vseh večjih vaseh šest preda Spoljara, Ivana V. Laliča in vanj o kmetijstvu m koope Dubravka Ivančana. Letos bo V PULJSKI ARENI Povzetki z zadnjo soje sveta za Šolstvo pil ObLO Sevnica raciji. »Lvkos« izdal še 6 plošč jugo slovanske poezije. Poezijo so Roditeljski sestanki so bili Svet za šolstvo pri ObLO člani šolskega odbora sami po Vzdrževanj« centra, ki bo pesniki brali sami. Snemanje IN OKROG NJE sredovali pri družinah, ki so verjetno samostojna ustanova, doslej po vseh šolah dobro poezije živih pesnikov je vsaj Sevnica je na zadnjd seji pre obiskani. Zato bodo v šolskem reklamnih napisov, pisanimi zastavami, s hrupom prodajalcev svoje otToke neredno pošiljal* bo urejeno lz dela sredstev za zdaj še redek pojav; nekaj razglednic, oranžad in drugih »osvežilnih* pijač, z velikimi gledal poročila o uspehih v letu v vseh šolah predavanja preteklem šolskem letu za vse v šolo. Pogovorili »o se tudj o podjetij za kadre. En del bo podobnega imajo edinole v panoji in z vsem, kar pač spada v okvir take prireditve. tem, da delo na domu ne more dal tudi občinski proračun, jas za starše v obliki ciklusa, kjer nordijskih deželah. Danes pa je Pulj spet prazen. sole. Končni uspeh — 87.3«/o se bodo le-ti v celoti seznanili biti opravičilo za izostanek °d no pa mora biti, da j* izobraz »Jugoton* bo izdal tudi sa Pulj, ki se je bil Čez noč spremenil v našo filmsko metro pozitivno ocenjenih dijakov bi pouka. O tem «o »prejeli tudi z vzgojno problematiko otrok. •Icer resda lahko bil boljši, ba ljudi naloga vseh činiteljev mostojno serijo plošč z naslo polo, je prav tako naglo začel utripati s svojim starim ustrezne sklepe, ki jih bodo v občini. Sele ob podpori vseh V mestu Videm-KrŠko bo počasnim pulsom. vendar so za nekatere šol* prejeli vsi upravitelji. vom »Antologija jugoslovan ugotovili (resnično težke pogo in n« samo podjetij bo omogo 10 poljudno - znanstvenih pre ske literature«. Pregled »potrošenega filmskega traku« je zaključen. Na Izredno pomembna je bila čeno, da bo dejavnost tega davanj pod naslovom »Domače grade so razdeljene. je, v katerih naše najmlajše Ne glede na vrstni red zmagovalcev ln tistih, ki so s vzgajajo. Tudi udeležba pri tudi razprava o ustanovitvi centra ubrala pravo smer. Ko in tuje dežele v sliki in be Šesti puljski filmski centra za izobrazbo odraslih. risti, ki jih daje znanje člo sedi«. svojimi stvarmi spakirali tudi svoje upe za prihodnji, sedmi pouku, ki znaša v občini le 89 festival je razdelil festival, lahko ugotovimo eno: storili smo velik korak naprej. odstotkov, ni naj'boljša. Raz Ta se bo v jeseni pričel načrt veku, so tolikšne, da pričaku V okviru Delavske univerze no ukvarjati z vprašanji sploš Kajpak to nikakor ne pomeni, da je to vse, kar o letošnjem prava je odkrila, da je udelež jemo res poln odziv na Akcijo, deluje tudi večerna politična nagrade nega strokovnega in družbeno festivalu lahko rečemo, toda jaz nimam namena, da poleg ba v veliki meri odvisna od ki se je bodo lotili za dvig šola, ki ima zelo važno vlogo političnega izobraževanja vs«h splošne in strokovne ravni V četrtek, 8. avgusta Je bil v »pridnih čebelic« in »jamskih delavcev«, kakor so tukaj kr upraviteljev šol, saj se tam, kjer pri izobraževanju odraslih. Puli zaključen VI. festival Jugo stili novinarje in filmske kritike, dam resnejše in obširnejše prebivalcev. 2e sedaj So name prebivalstva, —ok upravitelji pravilno delajo, te Predvidena so tudi zdrav slovanskega filma, hkrati pa so ocene vsega kar je bilo mogoče videti v trinajstih dneh. stili na odseku za, šolstvo re bile podeljene tudi nagrade. Slo težave ne pojavljajo. Največ ferenta, ki bo do jeseni zbral venska filmska proizvodnja Je do Sicer pa skoraj noben večer (čast izjemam!) niste mogli uspeha so dosegli tam, kjer so podatke o željah ln potrebah segla tokrat lep uspeh. Trije naj hkrati slišati ploskanje iz novinarskih lož in lože žirija — in -I boljši letošnji jugoslovanski filmi državljanov, v jeseni pa se bo Razpis Industrijske rudarske šole so: VLAK BREZ VOZNEGA RE občinstva. Tukaj je postalo že tradicionalno, da se sodbe izobraŽevanje redno pričelo. DA Veljka Bulajiča, TRI ČETRTI prvih in občinstva ne skladajo. Kaže, da to nikogar več ne Naši glasbeniki Prve oblike bodo morda bolj v Zagorju NE SONCA Jožeta Babica ln PET moti. Ljudje iz tega raje zbijajo dovtipe. Eden od njih je bil MINUT RAJA Igorja Pretnarja. — bolj stvarna ugotovitev kakor smešen: oče opozarja sina, ki v Ženevi šibke, vendar bo pri tem moč Nagrada za najboljšo režijo je uporabiti bogate izkušnje po INDUSTRIJSKA RUDARSKA dati, ki žele stanovati v internatu, bila podeljena Jožetu Babiču, na. je po »zvezi« dobil vstopnico za novinarsko ložo: Od 9. septembra do 3. okto dobnih ustanov v sosednjih ob ŠOLA V ZAGORJU OB SAVI morajo to v prošnji posebej na grado za najboljši scenarij so »Saj veš, da te lahko odkrijejo. Zato vsakokrat, ko je bra bo v Ženevi 15. mednarod rtipii«ji vesti. Priložiti morajo potrdilo o prejelj Veljko Bulajić, Ivo Braut činah. Idejno podlago temu iz premoženjskem stanju staršev oz. prikazovanje filma končano, reci na ves glas: Ni vreden niti ni glasbeni natečaj, za kate vipls učencev v I. letandik rudarske ln Stjepan Perovič za film »Vlak obraževanju bo dajala ideolo oskrbnikov ter potrdilo o višini brez voznega reda«. Marjan Ll- prebite pare! Potem gotovo nihče ne bo podvomil, da nisi rega se je prijavilo 264 kan ga, kovinarskega ln elektro odseka otroškega dodatka, kolikor g„ pre ška komisija pri občinskem povšek Je dobil nagrado za naj novinar.« didatov iz 36 držav. Našo dr za šolsko leto i«69-W. jemajo. komiteju ZK, ki Je to vpra boljšo filmsko glasbo (Dobri, stari Pulj je mimo tega vsem, ki so prišli tu na dopust, nudil žavo bodo zastopali štirje glas Pogoji za vpis; Pri »prejemu v Internat imajo pianino), za najboljšo scenografijo šanje tudi načelo. prednost učenci rudarskega odse v festivalskih dneh še to zadovoljstvo, da so docela spreme beniki. L Dokončana osemletka ali niž Vojislav Popovlć (Miss Stone), za ja giinnaeij a. v izjemnem prime ka; tisti, ki se obvežejo, da se bo najboljšo fotografijo Milan Nedič nili svoje dnevne navade: če ste bili vajeni vstati ob šestih, ru bodo sprejeti v rudarski odsek do po končanem šolanju zaposlili (Sam). Nagradi za najboljšo žen ste tukaj lahko spali najmanj do desetih. Ce ste večerjali ob tudi kandidata z manjšo feolako pri Rudniku rjavega premoga Za sko ter moško vlogo sta prejela izobrazbo, 6» uspešno opravijo gorje, pa posebne olajšuve. Olga Splridonovič sn Peter Prlič- osmih, ste morali to prestaviti na drugo uro zjutraj ali pa, v Delavskim kolektivom! sprejemni iaplrt. Prošnje Je vložiti na ravnatelj ka, oba za vlogo v filmu »Miss Sto najboljšem primeru, pol ure prej, če ste poznali kakega na stvo do 21. avgusta 1950. ne« Za najboljšo epizodno vlogo takarja. Ce ste menili da se »Rio« ali restavracija na Starem 2. Starost od 13 do 17 let, za ru sta bila nagrajena Milan Mlloševič Ze dve leti Je v Novem mestu šola za odrasle — »Večerna darski odsek do IS let. Ravnateljstvo (Vlak brez voznega reda) in Da gradu zapira okrog polnoči, ste morali spremeniti svoje ali delavska gimnazija«. Tudi letos bo s svojim delom nada 3. Da Je kandidat telesno m du Industrijske rudarske šole ra Calenič (Gospa Minstrica). mnenje, kajti ob tej uri so se lokali odprli! ševno zdrav. Zagorje ljevala. Zato vabimo vse delavce In uslužbence, ki žele Kandidat mora predložim za vpis Vsekakor ni bilo ne dolgočasno ne običajno. Pulj je v teh dovršiti ali izpopolniti svojo srednješolsko izobrazbo, da se naslednje listine; dneh VI. festivala spadal ponoči med najbolj hrupna in naj- prijavijo za eno naslednjih šol: a) prošnjo. koikovano s 30 din; b) izpisek iz rojstne matične zabavnejša mesta. a) osemletka (bivša nižja gimnazija) knjige; ARENA V ŠTEVILKAH c) zadnje Šolsko spričevalo; Na festivalu je bilo predvajanih 18 celovečernih umetni b) gimnazija d) mnenje osnovne šole o spo c) ekonomska srednja šola sobnosti m nagnjenjih kandidata. ških filmov. Od teh sta s po štirimi filmi nastopili podjetji d) srednja kmetijska šola V prošnji obvezno navedite to AVALA film in BOSNA film, s tremi VARDAR film, s po e) srednja tehnična šola čen naisflov (mesto, kraj, hišno šte dva pa JADRAN, UFUS in TRIGLAV. LOVCEN film je dal vilko, pošto ln najbližjo železni samo en film, ker drugi, »Beli vrag«, ni bil predvajan. Vpisovanje je v pisarni I. osemletke v Novem mestu ško postajo) ter poklic, katerega vsak dan dopoldne. Za osemletko (bivšo gimnazijo) se želi kandidat izučiti. V prime Prijavljenih je bilo nad 90 kratkometražnih dokumentar ru velikega števila prijavljencev nih in risanih filmov. Večina so jih predvajali v Areni, nekaj bosta letos odprta dva tečaja: nižji In višji Nižji tečaj bo za določeni odsek toodo morali pa v kino dvoranah. obsegal 5. in 6. razred osemletke (bivši 1. in 2. razred nižje kandidati opravljati sprejemni iz pit da slovenskega jezika ln mate Od igralcev, ki so igrali v največ filmih, so »rekorderji«« gimnazije), višji tečaj bo obsegal 7. in 8. razred osemletke matike. Pavle Vujisić, Antun Vrdoljak in Nikola Popović. Igrali so v (bivši 3. in 4. razred nižje gimnazije.) Pouk v vsakem tečaju V času šolanja prejemajo učenci štirih filmih. V treh so igrali Ilija Džuvalekovski, Milan Sr- bo trajal od oktobra do maja in to trikrat na teden v popol redne mesečne nagrade v znesku od »00 do 4700 din ter posebni doč, Milivoje Zivanovič in Milan Puzič. Zanimivo, da so se danskih urah. Jamski dodatek. Sola nudi učen naši »stari« filmski veterani — Bert Sotlar. Severin Bijelič in Učni predmeti v teh dveh tečajih bodo slovenski jezik, cem vae šolske potrebščine ter za izvajanje prakfcicneiga pouka po Dragomir Felb, pojavili na tem festivalu po dvakrat na matematika, spoznavanje družbe, spoznavanje prirode; tuj trebno delovno obleko, rudarskim •špici« igranih filmov. Prav tako so se v Areni pojavili jezik je neobvezen predmet. učencem pa tudi delovno obutev mnogi mladi igralci, ki so bili prvič stopili pred filmsko Ostale tečaje bodo odprli le ob zadostnem številu pri- In perUo. kamero. Med njimi je bila vsekakor ha.ibolj opažena Inge Pouflc Je teoretičen in pralktlčen Javljencev. ter traja tri leta. Po uspešno kon Ilin. ki igra v »Vlaku brez voznega reda«. Ker današnje življenje zahteva sposobnih kvalificiranih čanem pouku dobi absolvent na Bilo je še okrog 70 mladih igralcev in igralk, ki so se ljudi, daje naša ljudska oblast vsem možnost, da si svojo ziv kvalificiranega delavca v enem od zgoraj navedenih poklicev. orvič pojavili na platnu v glavnih ali stranskih vlogah. Dobili Izobrazbo zaključijo siroma svoje znanje izpopolnijo in tako Pri Šoft Je internat, ki nudi mno torej mnogo novih moči. Treba jih bo le uspešno izkori«. dosežejo sebi ustrezno kvalifikacijo. učencem popolno oskrbo. Kandi Prizor lz novega jugoslovanskega filma »SAM« i biti in ne pozabiti nanje, kakor se je te dogajalo prej. Y SPORI IN TELESNA VZGOJA • SPORI iN :EL£Srt£ VZGOJA $ SPORT IN TELESNA VZGOJA Ocenjevalna vožnja na Vinici Avto-moto društvo Črnomelj je okolico povsem nenavadno saj Po zaključku tekem Je bila vrt že leta 1957 ustanovilo svoj -idsck takih tekmovanj še nismo videli. na veselica prj Maltču na Vinici, na Vinici z namenom, da pozivi Tudi drugi tekmovalci so stvar kjer so razdelili dvanajstem naj tehnično dejavnost, predvsem pa resno vzel; čeprav nj šlo za hi boljšim vozačem manjše denarne na željo domačinov, ki bi ** radi trostno vožnjo Tekmovanje Je nagrade. udejstvovali v tem odseku. uspelo, dosežem so b:li dobri ča Taka ln podobna tekmovanja bi Delo v viniškem odseku Je po sovni rezultati, prometnih nesreč bilo dobro organizirati še v dru Napredek športnikov V.dma pa m bilo gih krajih Bele kradine, M*» stalo zelo živahno zlasti v zad V tednu občinskega praznika so V malem rokometu sta nasto Med pionirji Je zmagal Grmek kjer so pokazali vsi igralci zelo njem času. Razen mlajših članov se pomerila vsa športna društva pili le dve moštvi. Zmagalo Je Franci pred Zemljakom in Pribo- lepo in solidno igro (zmaga pa je je vključenih tudi precej starej iz Videm-Kr&kega in skoraj vsi moštvo TVD Partizan proti Celu žičem. ostala doma). ših, ki se prej niso nikjer udej- športniki za najboljše športne re lozi z rezultatom 10:8. Prvo mesto med članicami Je za V času tekmovanj Je bilo opa stvova 11. zultate svoje občine. Občinski V šahu si Je med šestimi ekipa sedla Komočar Marija. ziti velk kvalitetni napredek vseh V letošnjem letu se je članstvo ljudski odbor je v ta namen pri mi priborilo prvo mesto moštvo V kolesarski dirki z dirkalnimi športnikov, predvsem pa je bila tako pomnožilo, da so Viničani skrbel 5 prehodnih pokalov: za Celuloze pred Partizanom Lesko- razveseljiva udeležba moštev in ustanovi h lastni avto-moto krožek. Zmaga Avstrijcev kolesi Je zmagal Arh Ivan pred zmagovalno moštvo v nogometu, vec m moštvom Kovinarske I Za predsednika je bil izvoljen Račlčem ln Požgajem, s turnimi posameznikov, saj je nastopilo odbojki, namiznem tenisu, malem Enako zagrizene borbe so se kmet Franc Kalčevič iz Ufakov- kolesi pa SkulJ Jože pred Hrib- vkljub sorazmerno slabemu vre rokometu in šahu. Prav tako je razvijale tudi med posamezniki, menu nad 170 tekmovalcev. cev, ki si Je zelo prizadeval za Vsa tri prva mesta V. mednarodnih moto dirk pripravil tudi diplome za najbolj škom in Korbarjem. ki so tekmovali v lahki atletiki, Od delovnih kolektivov se je napredek krožka. Nič pa ne za še lahkoatlete, strelce, plavalce in v Vidmu-Krškem so odšla s hitrimi Avstrijci streljanju, kolesarjenju ln plava V plavanju so se pomerili že udeležilo tekmovanja največ ostajata za nJim Franc Mal'č z bicikliste. Rezultati so bili na nju. znani tekmovalci, ki so dosegi! Vinice ln Jože Majetič iz Drenov- športnikov lz Celuloze. Odstotno nost pod motorjel Jeza in prigo slednji: Met krogle: i. Burja Erno 1213 naslednje rezultate: ca. k| v glavnem arganlzirata de odkar obstaja moderna speed- na število zaposlenih pa Je brez way dirkalna steza na krškem varjanje med dirko pri množici m, 2. Petakovič Kari 9.92 m, 3. 50 m prsno m. 1. Sulc Toni 38.9, dvoma največ športnikov sodelo lo, zato gre tudi njima vse pri V nogometu Je zmagal TVD stadionu, se menda še ni ozira navadno ne zalezeta dostij pravo Koncilja Gilbert 9.81 m; 2. Iskra Rudi 39.5, 3. Vardjan Sti valo iz kovinarskega podjetja. znanje za napredek tehniko v vi- Partizan s tem. da Je premagal lo pod preteče, temne oblake to časno bo treba onemogočiti, da Met diska: l. Burja Erno 27-98 m, ne 39,8; 50 m metulj m. 1. Ivačič Med nastopajočimi je prijetno iz nlški okolici. moštvo Celuloze z rezultatom 3:1 lika parov oči kot v nedeljo do bi še hitrejši potek dirk ovirali (2:1) drugo mesto Je zasedlo mo 2. Petakovič Kari 23.21 m, 3. Me- Tomo 33.5, 2. Sulc Toni 35.4, 3. nenadu številne gledalce novo Viniški avto-moto krožek Je or poldne ln popoldne. Čeprav je nad stezo viseči gledalci! štvo Celuloze, tretje pa moštvo sesnel Janez 22.89 m: Iskra Rudi 36.8; 50 m metulj ž. 1. ustanovljeni kolesarski klub. ki ganiziral že dva tečaja, ki ju Je Kovinarske. Met kopja: 1. Burja Erno 48.25 Koncilja Meta 43.5, 2. Pečnik Mi je med dirko Krško-Dobrava-Kr- obiskovalo okoli 80 tečajnikov, 40 hud naliv ponoči In dež dopold Nastopili so 4 Nemci, 4 Avstrij m, 2. Vardjan Stine 38.10 m, 3. lica 48.5; 50 m hrbtno 2. 1. Haj- ško (okrog 40 km) počastil prvot pa jih je tudi opravilo amaterske ne stezo temeljito premočil, jI ci, 8 Jugoslovanov ln 1 Danec V odbojki si je med štirimi mo Petakovič Kari 35.80 m; noš Mara 47.7. 2. Koncilja Meta no grobišče prvih krških žrtev. izpite za A ali A m B kategorijo vendarle nI mogel do živega; tek Rezultat dirk: štvi priborilo 1. mesto moštvo Skok v višino: l. Koncilja Gil 52.1, 3. Gregorič Benka 55.8; 50 m vozačev. V programa imajo ietos me so bile, popoldne dežja nI Na slavnostnem zaključku Je po 1. Hans Geiderer (A) — 15 točk; TVD Partizan, ko Je premagalo bert 156 cm. 2. Vardjan Stine prosto ž. 1. Koncilja Meta 36.0. 2. še en tak tečaj. bilo. 7000 navdušenih gledalrev — zdravil vse športnike predsednik akoraj enakovredno moštvo Celu 154 cm. 3. KuselJ Jože 154 cm; Gregorčič Andreja 41.8, 3. Gregor med njimi smo opazili tudi pred 2. Valentin Unterkofler (A) — IS občine tov. Nunčič Stane, jim če Da bi se ljudje čimbolj sezna loze z rezultatom 2:1 (12:15, 17:15, Skok v daljino; l. Kreutz Milan čič Benka 41.9; 50 m hrbtno m. 1. točk; 3. Josef Bossner (A) — 12 stiti! k uspehu ter razdelil pre nili s športno tehniko v vožnji in sednika OLO Nlka Belopavloviča, 15:13). Drugo mesto je zasedlo mo 537 cm, 2. Ridl Kari 519 cm, 3, Bendaršek Taso 36.1, 2. Humar točk; 4. Stanislav Zovko (J) — 11 hodne pokale zmagovalnim mo z delom avto-moto krožka, je ta polkovnika Slma Livado, predsed štvo Celuloze, tretje pa moštvo 2upevc Stane 482 cm. Franci 38.2. 3. Dimnik Tonči 38.8; točk; 5. Peter Kern (N) — 9 točk; štvom, posameznikom pa diplome. organiziral 9. avgusla ob 14. uri nika ObLO Videm-Krško Stane Kovinarske. V teku na 1.500 m Je zasedel 50 m prsno ž. 1. Pečnik Milica ocenjevalno vožnjo za mo.».liste, ta Nunčiča in več drugih pred S. Franc Bablč (J) — 9 točk; 1. V namiznem tenisu so tekmova prvo mesto Avsenak Mirko pred 45.0. 2. Veble Anka 50.8, 3. Vrčko Ob tej priliki je razdelil tudi za srednjo l(n težjo kategorijo mo stavnikov ljudske oblasti, organi Tone Mlakar (J) — 8 točk itd. Oplotnikom ln Pircem. Vera 54.6. medalje, plakete in diplome, ka la štlrj moštva. Prvo mesto Je z tornih koles ln za osobne avtomo zacij m delovnih kolektivov — Je Pokali In trije častni venci sO tere so si priborili plavalci na lahkoto zasedlo moštvo Celuloze V streljanju z malokallbrsko pu bile. Tekmovanja se Je udeležilo bilo zadovoljnih. Ne sicer z dej tokrat odšli z Avstrijci. Veselje zletu Partizana v Beogradu. V za v postavi Turna, Istenlč. Naroglav, ško je med člani ln mladinci zma Pred zaključkom tekmovanja Je 35 voznikov, med katerimi Je bilo stvom, da napovedanih Angležev nad napredkom domačih dirka bila odigrana vvaterpolo tekma ključnem govoru je pozval vse drugo mesto moštvo Kovinarske, gal Rlhter Stanko pred Grmekom tudu nekaj voznikov lz sosednj" nI bilo, od Dancev pa je nastopil čev pa Je vsaj za zdaj za nas Stanetom in Božičem. med a ln b moštvom PK Celuloze, športnike, naj tudi v bodoče mar republike Hrvatske. Proga Je bila tretje pa TVD Partizan. samo eden, zaradi česar Je v ve- prav toliko vredno. ljivo vadijo v svojih društvih, od dolga 30 km, povpreijni čas pa do nosno klubih, da bodo ob nasled ločen za vsako kotegorijo pose člh tekmah manjkal četrti vozač; Tg njem občinskem prazniku pokaza bej. Na prevoženih 15 km je bila reči pa Je treba, da Je bila orga li še lepše rezultate ter na ta na razen starta še posebna kontrola. nizacija tekem zopet zelo dobra. čin počastili zgodovinske dni naše Prvi Je začel tekmovati 50-letini Presenečenje dneva: nov rekord občine, katere slavi občinski praz Franc Stegne z Vinice z mope steze v letečem startu Je dosegel TUDI VI nik. St. dom, kar Je bilo za vso vinsko zmagovalec Hans Gelderer (po Olimpijski ogenj ugasnila skus po dirkah, da bi rekord zru ZAHTEVAJTE šil, mu ni uspel). Ce bi sodili stopnjo napetosti V VAŠI TRGOVINI deče, 28.08 m — Celuloza osvojila dirk po razburljivosti gledalcev, II. mesto. bi Jim morali prisoditi srednjo Met krogle: Runovec Sandi. Vi oceno. Bilo je nekaj zelo lepih dem-Krško, 10.40 m. Rihter Sandi, voženj, pri katerih sta se zlasti Količevo, 10.40 m. Petakovič Ka odlikovala Stanislav Zovko in do rel, Videm-Krško, 10-27 m — Celu mačin Franc Bablč (slednji bi z loza osvojila I. mesto. novim ali vsaj boljšim motorjem, »CELULOZA« Odbojka: Videm-Krško : Goriča- kot ga Ima, prav gotovo dosegal ne 2:0, Količevo 2:0, Tržič 2:0, drugačne rezultate kot jih zmore Letošnje Vin. športne igre pa- 1.500 m: Zalokar Vlado, Količe Radeče 2:0, Sladki vrh 2:0, Vevče zdajt — kakor smo zvedeli, mu vo, 4.43,2, Benje Jože, Videm-Kr imičarjev LRS so bile v Slađ 0:2 — Celuloza osvojila II. mesto. bodo v Krškem nakup novega ško. 4.52,8. Zadravec Jože,, Gori- em vrhu nad Mariborom. Odvi Nogomet: Videm-Krško ; Gori dirkalnega motorja zdaj omogo- E čane 4.54 2. jaj« so se v športnem-tovariškem čane 3:0, Vevče 4:1, Količevo 0:1, Skok v daljavo; Novak Karel, gočill, kar nadarjeni Franci ne duihu, združene s plemenitimi de- Radeče 1:2. Sladki vrh 0:3 — Ce Videm-Krško, 5.9(3 m, Korošec Me dvomno zaslužil). 2al dirka nI anji. Igor se je udeležilo 194 luloza osvojila IV. mesto. portniikov iz tovarne Celuloza tod, Koliičevo. 5.64 m, Srbič Ivan, minila brez nesreče: vozača Iva i Namizni tenis; Videm-Krško : Videm-Krško. Radeč, Količevega, Videm-Krško. 5.55 m. na Jamo so odpeljali s steze z Goričane 5:1, Vevče 5:0. Količevo Vevč. Goričan ln Sladkega vrha, V Skok v višino; Pleteršek Fredi, zlomljeno nogo (do tega verjetno 5:1. Tržič 5:0, Radeče 5:0, Sladki nogometu, odbojki, atletiki, stre Sladki vrh, 1.82 m. Hiršel Ivan, ne bi prišlo, če bi se takoj umak vrh 5:1 — Celuloza osvojila I. me ljanju, namiznem tenisu, keglja Radeče, 1.60 m, Tatic Drago, Vev nil s proge). Preizkušeno tehnič sto. nju, plavanju in šahu. povsod *o če. 1.55 m. no vodstvo dirk, ki so bile to Sah: Videm-Krško : Vevče 3:0, b:la velika prizadevanja za naj Troskok; Novaflc Karel. Videm- krat pod pokroviteljstvom Tovar Količevo 1:2, Radeče 3:0, Sladki boljša mesta. Krško, lil.99m, Hiršel Ivan. Rade ne celuloze bi papirja ĐJURO SA- vrh 3:0. Goričane 2:1 — Celuloza Mimogrede naj omenim, d Je če, 111.08 m, Tramte Anton, Vevče, LAJ, bo v prihodnje sicer mo a osvojila n. mesto. 10.9il m. pred začetkom iger prevladovalo Kegljanje: Celuloza osvojila V. Takole so merili moči na viniSkem trgu stari in mladi ljubitelji ralo le nekaj ukreniti, da bo Met kopja; Kosnnač Vilo, Koli mm en je. da so moči Izenačene. Le mesto s 519 podrtimi kegljl za pr- steza na savski strani obvarova čevo. 4,1.50 m Novak Franc, Rade motori zaci je. Njihovo vnemo Je treba vsekakor pohvaliti; le tako dober poznavalec športa je dal voplasiranim Sladkim vrhom s 539 na pritiska preradovednlh gledal če, 38.25 m, Petakovič Karel, Vi majhno prednost Celulozi Videm- podrtimi keglji. bomo pravilno razširjali smisel za tehniko ln sodobni promet! cev, ki bi z nosovi radi narav dem-Krško, 38.04 m — Celuloza Krško. Streljanje — moški: prva Celu osvojila m, mesto. Posredujemo tehnične izid«: loza, ženske: Celuloza druga. Naj 100 m: Zalokar Vlado, Količevo, Met diska: Rlhter Samoi, Količe boljša 'strelca Krošelj Pavel in 12.6, Mlhel Karel, Količevo, 12,6, vo, 31.15 m, Ru/movec Samdi, Videm- Komočar Marija, oba iz Celuloze. Novak Franc. Radeče, 12,7. Krško. 29.S7 m, Novak Franc, Ra- Plavanje: prva Celuloza. Ves doseženi uspeh Je treba pri 2ENA IN DOM 6 SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO pisati vsem sodelujočim tekmoval cem. Zlasti Pa moramo omeniti NAS OBISK • Še igralca v namiznem tenisu Na- I raglava Marjana, kl je a svojo igro : prav vse presenetil. To J* resnlč- E no nadarjen igralec. Za športne V NOVEM MESTU: okoli in pozabimo. V hotelu s igre se skoraj ni nič pripravljal, vendar Je dosegel velik uspeh. se počutim tako, kot da sem Nobene igre nI izgubil. Vsekakor v njem doma. I je Naraiglaiv igralec z veliko bo- Trideset Tudi s prejšnjimi lastniki I doonostjo. Veliko odobravanje je hotela sem se razumela. Res • žel tudi Novak Karel pri troskoku. Gospodinjska poklicna šota S Odibojkarji bi se lahko plasirali sem delala od jutra do noči, J na prvo mesto. Oškodoval jih Je a sem imela vedno dovolj I neobjektivni sodnik. Moški strelci Na pobudo novomeškega Za Nedvomno bo nova šola ve mnogim dekletom, ki bi si let jesti. V hiši je bila tudi par • še dolgo ne bodo imeli konkuren- voda za pospeševanje gospo lika pridobitev za naš okraj, sicer kot nekvalificirana de | ce, Potrudili pa so se tudi naši tizanska tiskarna, ki jo je vo • šahisti. Plasma drugega mesta je dinjstva bo takoj, ko bo OLO saj bo njene sadove čutiti v lovna sila težko služila kruh, dil Polajnerjev Ciril. Sploh ! lep m nepričakovan uspeh. Pla- sprejel sklep o ustanovitvi, obratih družbene prehrane in omogočila poklic in kvalifi V hotelu Metropol v No so bili bivši lastniki hotela « valcem se pozna, da imajo na začela delati gospodinjska šola v menzah, razen tega pa bo kacijo. vem mestu dela že nad 26 let i Vidmu bazen. Tu so absolutni go- napredni ljudje. : spodarji. Kar pa Celulozo tura, v Novem mestu. Ta bo gojen- kuharica Pepca Hrovat, doma Delo v hotelu je bilo na : je nogomet. Nogometaši so poka- kam po končanem šolanju dala z Vršnih sel. Nekaj let je porno. Prostega dne nisem : zali lepo igro proti Kollčevem. poklic kuharice družbene pre bila zaposlena še pri dveh imela. Sicer sem pa navajena I Vse ostale tekme so bile raztrga- hrane ali gospodinje. Pouk bo SODOBNO GOSPODINJSTVO št. 6 delodajalcih, tako da ima : ne m nezanimive. S tem ne mi- delati. Zdaj je bolje, ko smo | s lim dolziti Igralce, da se niso trajal tri leta in bo deljen na Šesta, Junijska številka »Sodob risten in potreben Je prispevek skupne delovne dobe nekaj plačani po učinku. Popoldne i trudili. Temveč nasprotno[ Prav teoretični ln praktični del. Pet nega gospodinjstva« Je morda pe »Obvarujmo oU'oke pred nesreča nad trideset let. V hotelu jo sem večkrat prosta in tudi i nogometaši so al močno prizade- mesecev v enem letu bodo strejša in vsebinsko Še tehtnejša mi«, kt se nadaljuje iz prejšnje : vali. Niso pa bili kos tehnično kot prejšnje številke. številke. Sleherna mati bi ga mo dela proste dneve imam. — • boljšim moštvom. V teh moštvih učenke sedele v Šolskih klo V nji najdemo kopico člankov rala pazljivo prebrati. O praktič i igrajo mladi, hitri igralci. Ta mo- peh, pet mesecev pa bodo pri ne le z ožjega, gospodinjskega to nih delovnih oblekan za tovarno Pri drugem nemškem bom | štva imajo dobro rezervo. Celu- bardiranju Novega mesta leta dobivale praktično znanje v rišča, ampak tudi s področij, po in urad piše in podaja skice Cveta š loza pa Je proti koncu tekmovanja večjih obratih družbene pre sredno povezanih z gospodinj Gale. Prehrani ,e kot vselej tudi 1943 je bila ranjena v nogo, S morala dai£ v igro tekmovalca za stvom, kar daje reviji še širši zna tokrat namenjeno precej prosto ko je na hišo blizu hotela pa • trosflcok Novaka, kd sploh ni no- hrane. Zadnje leto bodo imele čaj Uvodni članek »O vzgoji po ra. O siru Je prispeval zanimiv dla bomba. Operirali so jo : gometaš. Menim, da so v tovarni možnost specializacije za ku trošnika« Je napisala direktorica članek dr. A. Stefamčič. Prav tako 1 Celulozi vsi pogoji, da se osnujeta harico družbene prehrane ali CZNG 2iva Beltram. Z osnovnimi z zanimanjem bodo bralke in bral brez narkoze. Nemci so prav ! diva nogometna kluba, tembolj, določbami zakona o stanovanjskih ci prebrali članek o ieku do jedi zaprav merili na hotel, ker s icer sedanji direktor tovarne moč- gospodinjo. Vsaka izmed de skupnostih seznanja bralce in izpod peresa zdravnika. Saša Jakša je bil v njem partizanski štab, I no podpira športno dejavnost in klet, ki bo to šolo z uspehom bralke izvleček iz tega zakona, Je prispevala štiri poletne Jedil : je tudj saim navdušen športnik- ki določa mesto ln vlogo stano nike. Ker smo sredi sadne In ze ki mu je kuhala. Tri dni je dovršila, bo sposobna voditi : gledalec. večji kuhinjski obrat. vanjskih skupnosti. O barvah in lenjavne sezone, bodo gospodi ležala v kapiteljski kripti, po Sicer pa Je Celuloza Videm-Kr- uporabljanju barv Je napisala njam prišla prav tudi navodila za tem pa je šel dr. Perko, ki jo i ško lahko ponosna. Njenu šport- Tudi za starejše kuharice Inž. M. Vovkova zanimiv Članek konserviranje paradižnikov, papri : niki 60 na Vni. športnih igrah za- bo poskrbljeno. Zanje bo šola »Naše pisano okolje«. A. Sebaher- ke in stročjega fižola ter nekaj je zdravil, v partizane, njo pa : slutženo osvojili prehodni pokal jeva piše o kuhanju z elektriko, času primernih Jedi za katere je so na vozu odpeljali v Do i In s tem postali zmagovalci. Kot organizirala tečaje, ki Jim bo M. Kregarjeva pa podaja preprost napisala recepte Klara Stern. O lenjske Toplice. Doma je bo i zmagovalec športnih iger Je Celu- do dali ustrezno kvalifikacijo. oris omare za čistila. Vzgojen, ko- poletnem zalivanju vrta razglab j loza Videm-Krško ugasnila olim- lja Hortulanus v članku »Vrt Je lehala 18 mesecev. Večkrat l pijski ogenj. V imenu republiškega treba zalivati«. se je morala skrivati pred • sindikata Je tov. Plazar izročil Razen omenjenih prispevkov Nemci, ker je bilo precej nje [ športnikom Celuloze Videm-Krško najdemo še nekaj manjših član nih sorodnikov v partizanih • za priznanje kar 17 pokalov in kov, tako da Je ta številka res pe : polno diplom, Občinstvo kot ostali stra in zanimiva in Jo bodo go ali pa interniranih. • tekmovalci so ta uspeh nagradili spodinje z veseljem in s pridom Obleka s širokim krilom, pri Po vojni je nastopila služ s z burnim ploskanjem. Vsa utru- prebirale. merna za mlajša dekleta in žene. imajo vsi radi, saj je pridna i j en ost je tedaj izginila, ves napor in vestna delavka. bo v novomeški gostilni Na • v štirih dnevih tekmovanja Je bil S 23 leti je prišla v Novo vratih (Hrovatovi). Tu je ra i pozabljen. Z godbo na pihala Iz zen za ostale goste kuhala še i tovarne Celuloze Videm-Krško so mesto. Domači so hoteli, da I Športniki lz Celuloze mladostno bi se izučila za šiviljo, njena za 120 abonentov, ki so bili z : odkorakali s prelepega stadiona. želja pa je bila — kuharica. njenim kuhanjem zadovoljni. E Trdno so v roki držali poikale — i znamenja zmagi Dvodelna obleka za Gostinstvo jo je vedno vese Ko je bil po vojni obnov ljen hotel Metropol, se je spet Drago Kastellc lilo. Doma so ji branili še i zato, ker je bilo po takrat zaposlila v njem. Za njo je nem ljudskem mišljenju sra šlo tudi vseh 120 abonentov. motno služiti pri drugih lju — Pa ste doživeli v službi RAZPIS poznopoletne dni deh. Danes ji bo služba prišla tudi kaj veselega? prav, ker bo dobivala pokoj — O, sem. Najbolj sem bila Poklicna gospodinjska Enako za hčerko kot za sina Je roka elastika ali močan trak (kot nino. vesela, če je bilo dosti pro šola za poklic kuharice pripravna divolelna obleka, ki bi za krila). Lepe so seveda šele, ko družbene prehrane in go Jo lahko nazvali počitniški kom so pravilno zalikane. — Pa ne bi šla rada v po meta in če smo prodali vse, plet. Najbolje Jo doraščajoči otrok Hčerko bomo 33 posebno razve koj, saj še lahko delam. Zdaj, kar smo skuhali. Tudi na iz spodinje v Novem mestu seveda nosi. če Je iz blaga, Id se selile, če bomo k hlačam 'zdelale ko bom v časopisu, me bodo letih je lepo. Zdaj gremo več sprejema prošnje za vpis ne mečka. Lahko j« torej iz plat še krilo, nabrano v široke zalika do 30. septembra 1959. na, šantunga ali živobarvnega ne gube. z. g. pa v penzijo zrinili. Ne mo krat kam, prej tega ni bilo. bombažev i na stega blaga, če bo rem si misliti, da bi samo se Kmalu bom morala odsto otrok v njej potoval, prebil pro Pogoji za vpis: ste popoldneve na igrišču ali ob dela in dobiuala denar. Vsaj piti mesto mlajšim. Saj vem. obali; iz lažjega pralnega blaga pa KAJ NAJ KUHAM kakšno leto bi še rada de Tako je pač. Ampak nekaj 1. dokončana osemletka, se obnese celo kot nadomestilo za KOSILO: kostna juha z zdro- lala. Tu se vsi razumemo časa bi pa le še rada de 2. starost 16—18 let, pižamo. Vsestransko koristno bo Jfces je, da se včasih tudi malo lala, — je zaključila pogo torej uporabno, Če bo materin žep bom in zelenjavo, teletina s pa 3. zdravniško potrdilo. prenesel zdaj, pred koncem po priko, krompir s peteršiljem, $pričkamo, pa se obrnemo vor Hrovatova Pepca. letja, še ta izdatek V lepi Jeseni Kandidatinje morajo pa bo tudi še dovolj topla ln nam glavnata solata, jogurt z bre imHHHHII I IM1MMIMI IIII, prošnji, kolkovani s SO naj torej ne bo žal truda, da Iz skvami. delamo t« komplet same. din, priložiti še naslednje VEČERJA: zdrobova strnjen- listine: Za 112 do 13-letnega sina alti hčer Uganke iz Trdinove »VINSKE ko potrebujemo 3 m biaga širine ka. obložena s hruškami. 1, izpisek iz rojstne ma Paradižnik za zimsko «0 cm. Kroj povečamo tako, da tične knjige, 2. zadnje Šol shrambo preračunamo, kolikšni na; bodo KOSILO: zelenjavna juha, si MODROSTI« sko spričevalo, 3. kratek kvadrati, da dobimo potrebno ve rovi žličniki, mešana solata, življenjepis. Vzamemo drobne, enakomer likost (normalno raščenim prera kompot. Mati je slaba, da brez pa meče, pa mu vendar ostanem čunaj mo kroj tako da naj ima Pouk bo teoretičen ln no debele in trde plodove. Od vsaik kvadrat s slike 10 cm). lice ni mogla stati, pa je ro prijatelj? (Vino in pijanec) VEČERJA: testenine v para praktičen ter traja 3 leta. stranimo jim previdno peclje, Na Jopiču je ovratnik, ki spo dila junaka, ki ves svet pre- Katera žival človeku nič ne dižnikovi omaki, sadje. Mesečna vzdrževalnina bo tako da plodu ne poškodujemo. minja na kroj italijanskih šport jaiaga? (Trta, vino) stori, če je zunaj, ako pa noter nih srajc Vrhnja dela ;op;č„ ima približno 5.500 din. Paradižnike večkrat prebodemo KOSILO: džuveč brez mesa, Iz kože je prišel, nima kože, pride, pa ga rada pobode in ta na prednjiku pri oznaki »a« Prijave pošljite na z zobotrebcem ali vilicami ln a cm širok razporek, da Je ovretni zelena solata, iabolčna Čežana, za kožo leze? (Vino) v gnoj vrže? (Vino, dokler se Okrajni zavod za pospe jih zložimo v patentni kozarec. izrez dovolj velik za oblačenje. Sam sem lahak. da me vsak ne pije in potem, ko je po Kot Je razvidno s siMke. se tu VEČERJA: omlete s sirovim ševanje gospodinjstva No Zalijemo z ohlajeno orekuhano Otrok zvrne; če se človeka pri pito) srajca zapenja z dvema gumbo nadevom, sadje. vo mesto, Sindikalni dom. vodo in Jih kuhamo v sopari 30 ma. Na prednjih delih naredimo merni, pa dobim težo, da ga ni Mati zakopana, oče obešen, minut pri 85 stopinj Celzija. čez prsno širino 8 cm globoko gu KOSILO: Argo juha z rezanci, s«in pa po svetu hodi pa ljudi Za solo: bo (črtkasta oznaka na kroju). korenjaka, k« pod njo ne bi telečji zrezki, riž. paradižnlkKH omagal? (Vino v steklenici, moti? (Trta, grozdje, vino) Zavod za pospeševanje Tako pripravljen paradižnik Gornja dela prednjika urežemo — Zdravo, ženka! In nauči ae dvojno Dvojen je torej tudi va solata sadje. pijanost) Jaz sem čuden popotnik: na gospodinjstva uporabljamo predvsem za oblo- ovratnik. VEČERI A: jajca s paradižniki Jaz sem tako dober, da ga vzdol tečem, pa navrh pri Novo mesto go narezkov in drugih mrzlih kuhat, medtem ko boš pri svoji Hlačam naredimo ?0 cm globok fcosim, v zahvalo me po tleh dem? (Vino, firrlo, glava) prigrizkov. materi! razporek. v pasu pa jih stisne ši In papriko, 'aj. Iz Tuzle nam pišejo »Oglašamo 6e iz Tuzle, kje: služImo • vojaški rok. Kljub te mu, da smo tako daleč c- doma Zadnja pot Franca Mirtiča je našel pot k nam naš najbolj V TEM TEDNU Z ši prijatelj — Dolenjski list V nedeljo popoldne t-n»o spre Po italijanski kapitulaciji je Vedno ga nestrpno pričakujemo, mili na zadnjo ot na šmihelsko odšel v partizane, kjer je ime) ker nas razveseli z novicami od Ijlvo, v mestu, Kandijt, na Gr slovilne besede, pevskemu zboru pokopališče FRANCA MIRTlCA, razne politične funkcije. Leta doma ln nam poroča o uspehih mu ali na Koloniji takoj ku ln godbi za žalostinke, vsem da Poslovodjo podružnice »Odpada« 1944 je bil odpoklican iz voja naše mladine pri izgradnji av. pim Naslov v upravi lista rovalcem vencev ln cvetja, ter (753-58) vsem ki so nam izrekli ustne v Ncjvem mestu. Pokojnik je ške enote in bil dodeljen v par tomobilsk« ceste, aH pismeno sožalje. Hvala vsem, preminil v petek, 14. avgusta, ISCEM KMEČKEGA FANTA, vo tizanske orožarske delavnice v Ob branju velikih uspehov CetrteK, ut). avgusta — Bernard jaščine prostega ki bi pomagal ki so ga tako mnogoštevilno spre mili na njegovi zadnji poti. zvečer, nekaj ur potem, ko se Starih Sagah. naše mladine se nam je poro Petek, 21. avgusta — Ivana po službenem času na kmetiji. Preskrbljeno stanovanje ln hra Je, vrnil z dela. Po končani vojni je tovariš dila misel, da preko Dolenjske Sobota, 22 avgusta — Timotej Žalujoča žena ln »in. Franc Mirtič je bil sin želez Mirtič opravljal razne odgovor Nedelja. 23 avgusta — Zdenka na, event. tudi zaposlitev. Ivan ga lista Čestitamo vsem briga Ponedeljek, 24. avgusta — Jernej Blažun, Zg. Kašelj 18. Ljublja- niškega delavca. Rodil se je 30. ne naloge v upravnih organih dirjem ln brlgadirkam. Hkrati Torek. 25. avgusta — Ludvik na-Polje. avgusta 1900 v Cegelnici pri No in podjetjih. Nikoli ni miroval, bi radi pozdravili domače ter Sreda 26 avgusta — Aleksander SPREJMEM VRTNARSKEGA VA JENCA. Hrana in stanovanje po vem mestu. V prvem letu prve čeprav je bil bolan, saj se je tu znane fante ln dekleta: Franc svetovne vojne mu je tragično di v petek popoldne, nekaj ur dogovoru. Vrtnarstvo Merile. No Sest, Anton Simončič, Franc vo mesto Na vajenski Soli trgovinske stro umrl oče, nakar ga je mati đal'i pred smrtjo, vrnil s terena, kjer Hočevar, Milan Zivkovic ln ISCEM PRAZNO SOBO, tudi pod- ke v Brežicah bodo popravni in učiti kovaške obrti. S sedem je organiziral odkup. Vidko Zore.« atreSno, v Novem mestu ali sprejemni Izpiti 27. m 28. avgusta. najstim letom je moral v av Brezice: Oa 21 do u. s CeS* bližnji okolici. Visoka nagrada, Vpisovanje v vse razrede 4. sep V Komunistično partijo Slo film »Peto kolo*. Od 23. do 24. 8. strijsko vojsko. Dodeljen je bil venije je bil tovariš Mirtič pomagam pri delu. Naslov v tembra, prlčetek rednega pouk« Pozdravi iz Paračina francoski film »To je čas moril upravi lista (7SS-59). 5. septembra regimentu v Judenburgu, kjer cev«. Od 26. d0 27. 8. ruski film sprejet septembra 1943. V njego GUMI VOZ, 20 col. prodam ali Ravnateljstvo Sol* se je tudi udeležil upora slo vi družini je Šest Članov Zveze Fantje, ki služIjo vojaški rok »Novoletni ples«. zamenjam za 16 col. Prodam Črnomelj: Od 21. do 23 8. ame par konjske opreme. Jože Snoj, venskih fantov in mož. Upor je komunistov. Za svoje delo med v Paračinu, pozdravljajo vse riški film »Človek v sivem«. Od Ježa 11. Črnuče. Čestitka bil zadušen 'n on je pobegnil, a vojno je bil tovariš Mlrtlc od svojce, sorodnike ln prijatelje: 25. do 26. 8. ameriški Mm »SUri korake v oblake«. K 59-letn1ci čestitajo Alojzu •o ga prijeli in poslali na Ita ternacijo v Italijo. Domov se je likovan t redom za hrabrost in Jože Jeriček, Alojz Perušič. Skedlju lz Kota pri Semiču lena lijansko fronto, kjer je dočakal Janez Hočevar ln Franc Cin- Kostanjevica: 23. 8 francoski vrnil spet tik pred kapitulacijo medaljo zaslug za narod III. film »Mihael Strogov«. 26. 8. angl. Ana ln prijatelji. razpad stare Avstrije. Italije. stopnje. kole. film »Jokaj, ljubljena dežela« Ko se je vrnil domov, se je Metlika: Od 22. do 23. 8. »Ni pro stora za divje živali«. 26. 8. »Pod mmm spet posvetu svojemu poklicu. sumnjo«. Vse do svoje aretacije leta 1942 Ob hudi izgubi našega dragega Mokronog: Od 22. do 23. 8. itali ln nepozabnega BP3BEB je bil zaposlen pri zasebnikih. janski film »Nesmrtne melodije«. LEOPOLDA MATOHA Ze v stari Jugoslaviji je delal Novo mesto »Krka«: Od 21. do Podpisana Ana Križe. Nova go Drobne iz Šentlovrenca 25 8. angleški barvni film »Bodi se Iskreno zahvaljujemo kolektivu ra 5. posta Dolenjske Toplice, prtu tovariš Mirtič v raznih napred mo srečni«. Od 25. do 27. i. ame SGP Pionir Novo mesto, vsem klicujem s tem izgubljeno zdrav nih političnih organizacijah, saj riški film »Potemneli angeli«. Na območju občine Trebnje Avgust Jerlah iz Velikega Ga izvedli vse agrotehnične ukrepe organizacijam gasilcev za njihovo stveno izkaznico stev. 475915, ki Je bil od svoje mladosti napred Dom JNA Novo mesto: Od 21. požrtvovalnost ln vsestransko po sem Jo izgubila verjetno doma aH sta potrebna vsaj dva kombajna, bra 5.500 kilogramov (letos pa so dosegli lepe uspehe pri ita do 27. 8. jugoslovanski film »Sko moč. v bližini. no politično usmerjen. V ena 8 zi veje nebo«. kem duhtt sta z ženo vzgajala ker se kmetovalci pri sklepanju je sklenil pogodbo kmetijsko lijanskih sortah. Hibridna ko Lepa hvala govornikom za po Ana Krize zadrugo za 3 hektare pšenice), Semič- 23. 8. jugoslovanski film tudi svoje otroke. Z aktivisti pogodb sklicujejo le na to. ruza na območju kmetijske za »Tuja zemlja«. Osvobodilne fronte se je pove Franc Smole iz Zublna 5.00 ki Sevnica: Od 22 do 23 8. Jugo druge šentlovrenc se tudi lepo slovanski film »Ne obračat se, zal kmalu po prlčetku okupaci Letos so na področju kmetij logramov. Sever iz Zagorice 4.500 kilogramov. Gerdemova razvija in obeta lep pridelek- sinko«. je. Zaradi tega sodelovanja je ske zadruge Šentlovrenc kljub Trebnje; Od 22. do 23. 8. mehi bil aprila 1942 s še nekaterimi pogostemu dežju dosegli kar le mama iz Gornje Nemške vasi ški film »Mladi Juarez« Predsta Novomeščanl aretiran in odpe po hektarske donose. Frančiška pa 4.000 kilogramov na hektar. va v nedeljo ob 16. ln 19. uri. Žužemberk; 23 8. jugoslovanski NOVO MESTO ske Reke dečka. Ljubica Vivodt- ljan v novomeške, nato v ljub Grabnar lz Biča 1e pridelala na Kmetovalci, ki so se ravnali Kmetijska zadruga Šentlov nac lz Dobllč — deklico. Milka film »Ne čakai na maj«. V preteklem tednu je bilo ro ljanske zapore, a kasneje v in hektar 6.600 kilogramov pšenice. po navodilih strokovnjakov ln renc je odstopila del svojih pro BimenU iz Šentjerneja - dečk*, jenih 15 dečkov in 11 deklic. Angela Franko s Sel — dečka, storov v zadružnem domu Mle Poročili *o se: Franc Blažič, Malči Skufca z Mirne — dečka, karni Novo mesto, ki jih bo uslužbenec iz Družinske vasi, ln Ana Muhič iz Malenske vasi — Silvestra Pjntarič z Rake. Franc deklico Anica Rome iz LJubljane preuredila za Svoj obrat. Dnev Brajdlč, delavec, ln Breda Braj- — dečka, Slavka Skrbe lz Žužem na kapaciteta bo predvidoma od BLIZU KANDIJSKE POSTAJE dič, gospodinja, oba lz Podbrega. Anton Starič, kleparski pomočnik berka — dečka, Anica Stular I prodam enostanovanjsko hišo, 1500 do 2000 litrov mleka, ki bi iz Novega mesta, in Amalija Bar. Dolža - dečka. Anica Hrovat 1* Vozijo ko - takoj vseljivo, s 63 a zemlje, Bučne vasi — dečka, Antonija ga zbrali na območju zadrug bonč. tkalka iz Regerče vasi, kozolcem — vse na eni parceli, Alojzij Barborič. mizarski mojster Skala z Osojnika — deklico, Pavla Z okrajnega tekmovanja traktoristov v Brežicah Šentlovrenc. Velika Loka, Treb ki se lahko razdeli. Irca vas s z Kt\y,erce vasi, in Pavla Kovač, Vončina iz Novega mesta — dekli nje, del Dobmlča ln Sela-Sum- Stev. 2. šivilja z Broda, Milan Fir, klju co, Ivanka Kern lz Slinovca —- — Ne, takrat še s plugom. — Jujujuhuhul Vozi Marjan- POCENI PRODAM dobro ohra čavničarski pomočnik lz Irce vasi, dečka, Fant Turman iz LJubljana — Fantje, obleci te kombine berk. Ta obrat bo proizvajal — deklico, Ana KraSevec lz Pre- Pri progi za spretnostmo vož cal... in i speljal skozi cilj, da njen klavir. Jazbec, Cltalniska ln Frančiška Hrovat, uslužbenka zone, je pozval novomeške tek Stev. 1-1. z Broda. doslja — deklico. Mara Badovlna« je neki kmet začudeno pripom pol nemasten sir ter surovo ma lz Metlike — dečka. Slavka Via* movalce traktoriste vodja eki njo je tudi nabralo precej PRODAM HISO V CELJU, pri Umrli so: Zofija Maraž, učitelji disman iz Stranske vasi — dekli gledalcev in kmetovalcev. nil: slo. merno za obrtnika. Dvosobno ca v pokoju iz Novega mesta, pe, co, Vilka AvguStin ln Lokve — stanovanje vseljivo in primer stara 73 let. Marija Hrovat, gostil- «Gledailec tekmovalcu: — Vozijo kot vragll J. P. J. J. dečka. Katica Hrovat iz Kota — ... In potem... ni lokal. Naslov v upravi lista mčarka z Dvora, stara 52 let. Ja deklico, Marija Debeljak iz Ga- — To progo moraš prevoziti (754—56). nez Gliha osebni upokojenec lz — Fantje Novomeščanl, po berijel — deklico, Milka Dolinar v največ dveh in pol minutah! Vel. Loke, star 58 let. Niko Kralj, stavite se v vrsto, da bomo PRODAM ENOSTANOVANJSKO iz Novakov — deklico. Prijeten in cenen dopust v Materadi kmet iz Okljuke. star 72 let. Franc Imeli vsaj eno kompletno ekipo, — Pa bom vse kole podrl. HISO Z LOKALOM, primernim — Nič podrl. Naložiti jih mo za obrtnika, v centru Krškega. Ban, čevljarski pomočnik iz Sel, je začel delati red predsednik delovnih ljudi občine Videm- star 51 let. Frane Mirtič, uslužbe raš na prikolico ln pripeljati Na pobudo sindikalne po Stanovanje takoj vseljivo, lokal ocenjevalne komisije. družnice tovarne celuloze in Krško cenenega letovanja ob ni nacionaliziran. Prav tam Je nec iz Novega mesta, star 58 let. sem. Jožefa Gole, užitkarica iz BirČne papirja Videm-Krško so lani morju. — Dnevna oskrba za naprodaj kompletna spalnica Tudi Brežlčane so kmalu Med gledalci je bilo tudi več Ogled hiše 23. VIII. 1859 od 8. vasi, stara 89 let. Marija Golobic, zbrali, s CrnomaHjcl pa je bilo deklet, zato Je nekdo pobaral vzeli v najem lepo poslopje v odraslega stane 200, za otroka do 11. ure Cesta krških žrtev osebna upokojenka z Rateža. sta Materadi pri Poreču aa dobo pa 100 dinarjev. Razliko kri Stev. 27. ra 60 let. Leopold Matoh. sobosli teže, ker so jih morali še po eno: kar Iz Novega mesta, star 54 let. V preteklem tednu so se pone PRODAM DVE OMARI, mizo, srečili ln iskali pomoči v novo iskati v Brežicah. Zgrešili so — So vam traktoristi všeč? treh let. Okolico so lično pre jejo podjetja oz. ustanove. ČRNOMELJ namreč pot na tekmovalni pro uredili in že lani nudili čla stole, posteljo z zimnico na meški bolnišnici: Vin k« Butara, Gotovo Izbirate fanta. Miaterada je oddaljena od vzmeti, deljen! posteljni vložek V mesecu juliju je bil rojen I rudar iz Dobllč, ie padel m si po stor. nom sindikata in njihovim lz žime ter kuhinjsko kredenco. — O, nel Ta, ki pravkar tek Poreča le slabe 3 km. Ker deček ln 1 deklica. škodoval desno nogo. Stanko Grl- Ob desetih se je začelo tek Zglasite se v Volčieevi 5, Novo. Poročili so sej Alojzij Radovan lz Car lz Hrastovlce je padel s ko muje, je moj mož. uprava pogosto organizira ve lesa in si poškodoval iev koleno. movanje, ki je bilo napovedano mesto. Prlbišja ln Dragica Ivanetrč iz Se- 0 Mlad traktorist s« Je potil pri černi prevoz, se lahko ljubite PRODAM NOVO HISO, podklete- mlča. Marko Draženovič z Letina- Feliks Gliha, pleskar iz Jame, j« za ob pol devetih. lji glasbe in pjesa prijetno za no, s skednjem, kozolcem, 40 a ca in Frančiška Stariha lz Rož padel z balkona in si poškodoval spretnostnl vožnji. Vzvratna glavo. Ana Bizjak lz Krškega si Okoli tekmovalcev - oračev bavajo. V okolici točijo tudi zemlje na Vel. Loki. Cena nega dola. vožnja s prikolico mu je nekaj 1,200.000 dinarjev. Informacije Umrla sta: Anton Kamblč iz ]e pri nogometni tekmi poškodo se je nabralo precej gledalcev: nagajala. Končno je uspel. Do dobro črno vino po zmernih prt Ignacu Dimiču, na Velik) Praproč, star 63 let. Ana Poč iz vala desno nogo. Alojz Bratkovlč. Žagar is Dol. Brezovice, je med kmetov, meščanov, funkcionar cilja je bilo le še dvoje lažjih cenah, tako da ; lahko kratke Loki 13. Vrtače, stara 74 let, % pretepom dobil pretres možganov. jev ]n otrok, k* so ugotavljali: vrat. Traktorist "je pritisnil na izlete združijo I Zabavo. *• i—" HiODAM 25 a TRAVNIKA IN Jože Lojk, sin posestnika a Pan- NEKAJ NJIV. Poizvedbe v po — Dobro orje ta mašina. plin in zavriskal: gerčgrma, ie padel z vrta ograje svojcem .udoben dopust. Pra Tudi kantina v Materadi je nedeljek od IS. do 18. ure na in si poškodoval levo roko Mari vico do letovanja so Imeli lani, zelo dobro oskrbljena. Na raz Cesti komandanta Staneta 38. ja Mlkllč. hči posestnika Ji Volč PRODAM ELEKTRIČNI ŠTEDIL je njive, je padla ln si poškodo kakor tudi letos, vsi člani sin polago imajo hladne pijiače po NIK ln otroško posteljo. Naslov V preteklem tednu so v novo vala desno nogo. Alojz Jaklič, mi dikate občine Videm-Krško. sorazmerno nizkih cenah. Tudi v upravi lista (755-59) meški porodnišnici rodile: Anica zar iz Kočeva, je padel z voza in hrana v počitniškem domu je ŠTUDENTKI ODDAM SOBO. 21- Zaje lz Hrastja — deklico, Ange s poškodoval levo roko, Pavla Ze v zgodnji spomladi je bert. Zagrebška 23, Novo mesto. la Kobe z Jugorja — dva dečka, 7>leznik. hči posestnika iz Novega prevzel občinski sindikalni telo dobra, tako da doslej ni NOVO ALI NOVEJ50 ENOSTA Frančiška Božič iz Vel. Podljubna grada, Je padla z voza ln se po svet ta dom, medtem ko je sin bilo slišati še nobenih pritožb. NOVANJSKO HISO, takoj vse- — dečka. Marija Papež iz Kočev- škodovala dikalna podružnica tovarne M. nosila glavno breme pri izbolj šanju in urejevanju letovišča. Ze lani je bilo za to letova nje precejšnje zanimanje. Le tos pa se je še potrojilo. Zato V tovarni čokolade imajo niso mogli nuditi vsem inte resentom 14-dnevnega dopu sta, temveč so se morali ome jiti tudi na 7 dni. Kupili so nove hladilne naprave tudi 10 novih lesenih hišic i 4 ležišči in tako povečali Šte V tovarni Čokolade in liker bodo zamujeno nadomestili, nim so imeli velike težave za vilo ležišč. bi tudii povečani letno* proizvod jev »Imperial«, Videm-Krško, ker jim je pred kratkim izvrš radi premajhne hladilnice, ki njo za 50 ton. Omenjeni stroji Vsa ležišča so že oddana do izdelajo letno okrog 170 ton ni svet LRS dodatno dodelil je imela kapaciteto le 200 kg so že na razpolago v Zagrebu, konca sezone, tako dta bo dana čokolade. Letošnji polletni devizna sredstva za nabavo na 8 ur. Zato so preuredili več žal pa podjetje ne dobi od Ni šala, peljati traktor s prikolico skozi ozka vratca.. možnost čimvečjemu številu plan so dosegli 45 odst. in pri kakaovca. jo hladilnico s kapaciteto 800 banke dovoljenja za nakup de tem imeli 63 milijonov dinar Delovni kolektiv je posvetil kilogramov na 8 ur in tako za viznih sredstev. Upajo, da — Le koliko stane oranja na jev prometa. Plana niso v ce v zadnjem letu mnogo skrbi čeli izdelovati mnogo več čo bodo v kratkem rešili tudi to uro? HALO! 65, prosim! loti dosegli zaradi pomanjka izboljšanju in preureditvi de kolade malega formata. Ob vprašanje in se nekoliko laže — Globoko orjel Halo! Kdo tam? Videm-Krško 3, močno motilo močvirno področje, nja surovin. Vse pa kaže, da lovnih prostorov. Pred nedav- tej priložnosti so uredili Še spustili v konkurenco z dru telefon 657 In kdo Je pri aparatu? kajti marsikdo Je zabredel do ko — Ta lepo sklada brazda. notranji transport, ki je sedaj gimi tovarnami čokolade. M Uslužbenec »Elektro« Videm - len v blato. precej skrajšan. — Oni pa je naredil na sredi Krško, mojster Matevži Kdo kll- Monterji so v naporni noči ajlve hrbet. Cet opravili važno delo in s tem za Tudi z vodo so imeli velike gotovili preskrbo z električno težave. V poletnih mesecih je Elektrarna Brestanica! Javljam energijo rudniku KrmelJ, ki bi v skoraj niso imeli, čeprav bi UGODNO PRODAM vam, da je nastala ob 23.40 url nasprotnem primeru lahko postal okvara na daljnovodu Brestanica žrtev poplave. jo najbolj potrebovali, pred — Mokronog. najboljšemu ponudniku Taklnl primeri so letos precej vsem v hladilnici Sedaj so »KOT Tovari* Matevž Je o tem takoj pogosti zaradi pogostih neurij. tudi to oviro odstranili: ure odlično ohranjeno obvestil vodjo pogona tov. Lojze Ce vprašaš starejšega mojstra dili so lastno zajetje in nape NOV JEJ« ta t«r ostale monterje. Po petnaj »Elektro« Krško, kako Je bilo vča ljali nad 400 metrov cevi v motorno kolo stih minutah so P«d poslopjem sih z okvarami, se globoko od »Elektro« Krško zabrneli motorji. dahne, čel, sedaj smo skoraj vsa lastni režiji, delno pa tudi na — Traktor se obnese na ve Monterji «0 se napotili proti Sev ko noč prosti, medtem ko smo račun udarniškega dela, ko Tomos-Puch acooter RL likih njivah, na manjših pa ne, nici Vodja pogona Lojze Je med pred leti bili vsako noč na terenu munalno podjetje Videm-Kr 125. Prevozilo je 7400 km. tem časom iskal zvezo s Sevnico. zaradi okvar. Zdaj Je omrežje ško pa bo dogradilo dva vodna zato jih bo treba združiti. Klical Je Stev. 33, Hitro Je dobil bolje vzdrževano, ker so na razpo Pogoj: plačilo v gotovini. lago večja amortizacijska sred bazena. Na ta način bodo po Star kmet, verjetno bivši ru stik s tov. StumerJem, vodjem teh Ponudbe z navedbo kup ski ujetnik, je razlagal: nične izpostave v Sevnici, k| Je stva. Koristno Je tudi premiranje dolgih letih dobili zdravo vodo takoj po razgovoru odklopil ločil delavcev na izpade, kakor tuđi in tako lahko povečali Čistočo nine poslati upravi Do — Oral sem v Rusiji. Tam so penale. »Elektro« Videm-Krško »e no stikalo proti Brestanici. Nato v podjetju in laže opravljali bile tako velike njive, da sem Je obvestil elektrarno Brestanico zdaj ukvarja bolj % preventivo kol lenjskega Usta pod »Mo z odpravo okvar, za kar Je dal po delo. od jutra do opoldne zoral samo naj zopet vklopi električni tok torno kolo 7.460«. proti Sevnici. Medtem so se že budo delavski svet, ker Je želja Pred kratkim so v tovarn! •tiri brazde. zglaslll mojster Matevž, Adam in delavcev, da se okvare na elek- tricnem mrežju stalno znižujejo. čokolade kakao kolače drobili z — Pa ste orali s traktorjem? ostali monterji pri tov. Zumerju, Zunanja podoba tovarne čokolade na Sotelskeni je vedno lepša ki Jim Je Javil, da je okvara v mlinom. To delo je potekalo smeri proti Mokronogu. Tov. Jane zelo počasi. Zato so nabavili Je vklopil ločilno stikalo v Kr- stroj za sejanje in drobljenje NOV1 STENOGRAFSKl melju, nakar so ugotovili, da je kakaovih kolačev v prah. SINDIKALNA PODRUŽ okvara tam blizu na daljnovodu. Najlepše ie delati z mladino Strela Je v bližini Mokronoga Vso skrb so posvetili tudi IN STROJEPISNI TEČAJI NICA IN UPRAVA petrgala vse štiri žice. k| so leža 83-letni Slavko Srlbar je he-dil gimnazije Je Wl sprejet v mla kajti živim v okolju, ki ml je po srtrokovnemu dvigu članstva. le na tleh. Vsi monterji so začeli v gimnazijo v Vidmu-Krikem, 2* dinsko organizacijo, kjer Je vse znano že iz mladih let. Čutim Nedavno je pet delavk opra Društvo strojepiscev In INDUSTRIJE OBUTVE delati. Pri umetni svetlobi so ve takrat se je vključil v delo s pio do danes opravljal razne funkcije osebno zadovoljstvo, če posredu vilo izpit za kvalificirane de stenografov Novo me«to zali žice, tako da Je bila napaka nirji in Je bil razredni starešina Vključil se Je v mestni aktiv, jem mladincem vse tisto, kar sem NOVO MESTO po dveh in pol urah po obvestilu Razen tega Je vodil tud, odred kjer je bil tri leta predsednik, sam pogrešal v iseljeništvu. Vem, lavce. Znanje so si pridobile organizira tečaj za strojo že odpravljena. Pr| delu Jih Je na osnovni šoli. v tretjem razredu razen tega Je le Član občinskega da Je mladina tista, ki bo prevze na štirimesečnem tečaju. pis ter začetni in nadalje SPOROČATA, ln okrajnega komiteja Ljudske la delo sedanjih voditeljev, zato Upravni odbor kakor tudd valni tečaj za stenografijo. mladine. mora biti sposobna in vredna, da Kandidati za oba tečaja DA JE UMRL C LAN to delo prevzame.« delavski svet se pogosto sesta Pred odslužitvijo vojaškega roka jata in sproti rešujeta vse za* naj se prijavijo na Občin KOLEKTIVA Novomeški taborniki odidejo je služboval na pošti v Vidmu- TovartS Slavko nima dovolj ča Krškem In Brežicah, nato pa se sa za privatno življenje. Najraje deve. Letos so znižali cene od skem komiteju ZK Novo na Rog že danes je namestil kot skladiščni mani se ukvarja z umetniško fotogra 60 do 100 dinarjev pri kilo mesto, Jenkova ulica l-II pulant v Kov narski zadrugi. Tam fijo, zato si Je tudi opremil lastno gramu čokolade, in to vse na pri Dragici RotaTjevi. FRANC BAN je ustanovil aktiv Ljudske mladi temnico. Zelo uživa v naravi in Prva četa novomeškega Parti vega mesta na Rog še v soboto ne in se posvetil izključno orga se vozj na dalJSe izlete s kolesom, račun znižanja proizvodnih Podjetja in ustanove: DOBREGA DELAVCA zanskega odreda gorjanskih ta zjutraj. nlzacljskemu delu aktiva kler ga vedno spremlja foto.apa- stroškov. Z vso vnemo si pri pošljite na tečaja svoje BOMO OHRANILI bornikov bo danes dopoldne Pred meseci Je bil izvoljen za rat. zadevajo še vnaprej za čim uslužbence ln uslužbenke! odšla na Podstenice, kjer bo Člani in Članice ostalih odre sekretarja obč.nskega odbora In skrita želJaT Da b1 Študiral bolj šo kvaliteto r o jih izdel V TRAJNEM SPOMINU. Prijave bomo sprejemali postavila za svoj »Dolenjski od dov in samostojnih čet v okra SZDL m organizacijskega sekre na ekonomski srednji Sob ln se kov. tarja občinskega komiteja ZK Vi. tako še Izpopolnil do 25. avgusta, točen da red« tabor, pripravila pa bo tu ju, ki bodo na Podstenlcah se- Z Izboljšanji, ki so jih do INDUSTRIJA OBUTVE 6tavWi »Tomšičevo brigado«, dem-Kriko. Razen tega opravlja tum začetka tečaja pa bo di šotore za taborno vodstvo tudi funkcijo podpredsednika ob segli v zadnjem letu, kolektiv pridejo na Podstenice v soboto mo objavili naknadno. NOVO MESTO ZTS na Rogu. Jutri odide na činskega komiteja LMS. Še ni zadovoljen. Nameravajo zjutraj. Clanl Čete zelenega Ro partizanski pohod čez Brezovo Tovari! Slavko pravi; nabaviti še dva nova stroja, NOVO MESTO, ga iz Straže bodo že danes In Društvo stenografov reber, Frato ln Sotesko na Pod »MoJ konjiček Je mladina kei kar imajo že zagotovljeno z jutri pripravili za »Tomšičevo )e bilo moje prvo akt vlstično de. ln strojepiscev 13. AVGUSTA 1959. stenice druga /kupina novome investicijskim elaboratom. S ških tabornikov, medtem ko bo brigado"« prostor in pomagali lo prav z mladino. To delo z ve Novo mesto urejati naselje tabornikov. seljem ln zlahka opravljam, ker PRIHRANEK tem bi dobili po planu večji odšlo nad 30 tabornikov iz No poznam vsakega mladega človeka. odstotek kakaovca, hkrati pa LADO SMREKAR: Zapuščene njive Na Spilarjcvi špici ln na Kalu se na košenicah še danes vidijo njive, ki so jih nekoč obdelovali ljudje, ki so se zatekli v ta del Gorjancev. Na njivah še vidiš brazde in kamenje, ki so ga odstranjevali z njiv. Ohra Rad te imam, Dolenjs nile so se predvsem zato, ker v ta del Gornjancev le poredko zahajajo ljudje. Njive sodijo v čas. ko so se stara ilirsko-keltska plemena umikala novemu slovan Po desetih letih službe sem vajen delati velike korake in »Furarjev Lojze me je pri bo jeseni pokazal kostanjevi- Dal mi je roko in se poslovil skemu življu, ki je okoli leta 600 naseljeval te kraje. O doživel počitnice. Res prave jaz sem moral skoraj teči, da peljal na motorju! Krasno je škim šolarjem filme o Dolenj s prav tako širokim smehom naselitvi teh hribov pričajo tudi izkopanine, ki so jih počitnice. Bil sem nekaj dni v sem ga dohajal. Na Polomu tukaj, lepšega ne najdeš!*« mi ski. kot prej, ko sva se srečala. Dal raziskovali na tem področju domačini in arheologi pred Gorjancih. Kako lepo je, če si sva bilu kakor bi trenil. Nara Potem sva sedla v senco in sem mu šopek gorjanskega je dejal in izpraznil kozarec. vojno. Pretekli teden pa so delavci, ki delajo cesto od cvetja, ki sem ga nabral na vsaj nekaj ur brez vsake skr vo sem si prej dodobra ogle Gledal sem ga in se spomnil, se pogovarjala. Ladko Korošec •Tovarne« do Gospodične na Garjancih, našli pri izko bi, če se zaveduš, da nihče ne dal in tako sem utegnil, da kukc sem mu nekoč v kosta- je v pretekli sezoni ponovno poti k Pogani jumi, kjer me je pu zemlje bronasto puščico. Je zelo dobro ohranjena in ve kje si. Kako lep občutek je sem nazaj grede premišljeval. njeviški garderobi ponujal z velikanskim uspehom niasto- presenetila vest o njegovem ne bi ji prisodili, da je ležala v globini šestdesetih cen za majhen hip biti kakor bu cvička pa ga ni maral. pil v Parizu in Wiesbadenu, obisku. Ladko Korošec, prvak ljub timetrov polni dve tisočletji. Velika je približno pet kev med gorjanskimi bukvami kier so ga povabili na gosto- Lojzetov motor je drsel po ljanske operne hiše, ki s svo »Eja, ne bom pil, imam ve najst centimetrov, široka pa do šest. Prenesena je bila in poslušati pesem njihovih jimi enkratnimi upodobitvami liko teksta! T?ga nikoli ne de v Dolenjski muzej v Novem mestu. kroženj. Na Polomu sem bil, Kecala, Sanča Fiansa, Don lam pred predstavo! Zdaj pa v tisti prelepi gorski postojan Bartola, Don Pasquala... že ga je pil. Tudi njemu se pri ki, ki Šele nastaja, in ki bo ju šestnajst let bogati slovensko lezejo počitnice. vati obrat za proizvodnjo jedil, tri lahko nudila gostom pravi Da bi spojili operno zgodovino, je prišel v »Kuko se počutite v Šentjer nega olja. Ta oljarna bo pre užitek. Duli so mi lepo sobo Gorjance. Več kot sto njegovih neju?« sem ga vnrašal. Sibirijo in Aljasko delala letno 100 vagonov seme in zvečer, ko sem se utrujen predstav sem videl, vendar Skupina sovjetskih strokov na oljnih rastlin. Delo tega ob vračal z dolgih sprehodov, ko »•Čudovito! Ze tretje leto sem niti ene take, da me ne bi po njakov izdeluje načrte, da bi rata je povsem mehanizirano sem upihnil svečo, ki mi je tamkaj na počitnicah. Dolenj vsem zadovoljila, zakaj Ladko povezali Sibirijo in Aljasko in potrebuje le dva delavca. Za svetila, sem odprl okna in po ska je lepa, rad jo imam. Korošec je umetnik velikega oziroma Azijo in Ameriko. to našo najmodernejšo oljarno slušal srnjad, ki se je klicala Nikjer drugje si ne želim pre kova. Pred nedavnim je v Imajo dva načrta: po enem naj je bilo porabljenih 10 milijo med seboj, poslušal drobne živeti letnega počitku.* nov diinairjev. Ljubi juni odpel stotič Kecala v bi čez Beringov zaliv zgradili murne, ki so peli v nepokoše- «-Kako pa preživljate svoje Smetanovi »Prodani nevesti*. orjaški most, drugi načrt pa ni travi, polni gorskega cvet proste ure?« vanje v Španijo, Pel je v Beo klancu. Gozdar "in umetnik sta Izvoz in uvoz Nedvomno je to eden najvid predvideva, da bi pod to mor ja. Čez dan si zakuril ogenj gradu, Novem Sadu in dru se odpeljala. Premišljeval sem. nejših uspehov, ki jih more »•Hodim po okolici, vsak dan sko ožino izvrtali predor. električne energije in gledal dim, ki .se je leno god, največ pa doma. Mnogi njegovi tovariši doma basist doživeti. Površno sem se po malem učim. ker bom Jugoslovanska elektrogospo vlekel po gozdu. Tretji dan in po svetu se vozijo z avto Najmanjši radio preletel vse podobe, ki jih je nastopil v Musorgskega operi »Jaz sem preveč navezan nu darska skupnost in Avstrijska sem se numenil v Pogano ja mobili po prvovrstnih hotelih, Popoln radijski sprejemnik, f.bl.kuval ta svojski umetnik. Slovenijo, da bi za stalno kam elektrogospodarska družba sta mo. Tam izvira Studena, tista, on pa žrtvuje vse svoje pri ki ni večji od običajnega na Vsaka je bila drugačna, toda šel. To ni zame. Gostujem že, sklenila nov dogovor o med ki teče mimo naše šole v Ko hranke za to, da v svojih pro livnega peresa, je začela izde vse so imele skupno potezo: gostujem, najrajši pa pojem narodni izmenjavi električne stanjevici in ima vse leto stal stih urah filmu našo pokraji lovati neka ameriška tovarna. zrastle so iz slovenskega člove doma!* energije do leta 1962. Avstrija no toploto — dvanajst stopinj! no, naše gričke in vasi in po Ta radio igra kot drugi spre ka. :z slovenske duše, pognale »O, ko bi bilo kaj več umet bo dajala električno energijo Tamkaj so cele poljane ami- lja, kakor bi se zavedal, da se jemniki, pogon mu pa dajejo SO iz preprostega slovenskega nikov, ki bi se jih tako krče naši mreži v mesecih, avgust, ke, tam rastejo brusnice, nad je dvignil kot škrjanček iz teh tranzistorji srca. Ali ni tak Krjavelj? In vito držala zemlju, s katere so september in oktober, ko ima spiljo pa se dviga Ječmenišče, valujočih žit in trav, visoko Kecal in toliko drugih? Za gle izšli!« sem si mislil na tihem, 6000 televizorjev Drava nizko stanje. V ostalih ki Je v davni preteklosti dalo pod nebo slovenske umetnosti, dališkega umetniku je po glasno pa sem dejal: Po planu Združenja jugoslo mesecih, zlasti pozimi, pa bo dom preganjanim, katerih po s katero je nerazdužljivo po do naše hidrocentrale na Dravi membno, da ga je v dvorani vanske industrije bodo letos tomci žive danes nekje v oko »Vi niste samo velik umet vezan. dajale električno energijo Av poln zrak, da je ta zrak pre nik, marveč tudi velik Slove naša podjetja dala na trg 6000 lici Sarajeva! Prav počasi sem »Zdajle sta nu ovinku pred televizijskih aparatov. Te apa striji. Električno energijo izva žet z njegovo osebnostjo, z nje nec!« Čez čas pa sem dodal, stopal po zuveznjenih gorskih žičnico,« sem si mislil. »Po rate izdeluj erno po licenci žamo tudi v Madžarsko, iz govo umetniško enkratnostjo! kakor bi se sramoval, da ne poteh. Spotoma sem si natrgal znam ga, vidim ga, kako gleda holandstkega podjetja »Phi- energetskega sistema v severni morem vsega poveduti kar ču nekaj rož in, ko sem prišel do Seveda se to posreči le redkim v dolino in strmi nad razkoš l'ips~<. Televizorje izdelujejo v Hrvatski. Letos smo v prvih tim: — »In to je lepo od vasi« Pogane jame, sem sedel. Ozrl pevcem, redkim umetnikom. no lepoto, s katero je narava kooperaciji naša podjetja *Ra- petih mesecih dali madžarski sem se po košenicah in zagle Ladko Korošec je med njimi, Furarjev Lojze je medtem tako obdarila te kraje. V ro dioindustrija* v Zagrebu, »Ni energiji 30 milijonov kilovat- dal oskrbnika planinskega do zakaj z njegovo osebnostjo je pripeljal motor iz sence in s kah pa drži šopek gorjanske kola Tesla*. V Beogradu, nih ur električne energije. ma na Polomu, ki je prav hi prežet ves slovenski svet! tem opozoril, da bo treba na ga cvetja, ki mu je dražji od »Telekomunikacije* v Ljublja tro stopul proti jami. Skoraj pot. Svetleči krožniki Tako premišljujoč sem sto blišča rivier, zukaj v Korošcu ni, »Rudi Cajevac* v Banja- preplašen sem vstal, bal sem »Kdaj se vidiva?« pil v predsobo planinskega do se družita velik umetnik in luki in Zavodi RR v Nišu. V Ameriki so v modi krož se, da mi ne nese kakega br ma. Umetnik, ki je sedel za Prvak ljubljanske Opere LuUko »O, pridem v Šentjernej, ta velik človek. Letos že vse mehanske dele niki in skodele, ki imajo ro zojava. Brzojav človek zmeraj Korošec televizorja izdelujemo doma. mizo med furmani, se je Ši ko dobre kave kot pri Reclju In jeseni, ko se prične spet bove premazane z barvo, ki v odpira z nezanesljivo roko. roko nasmejal. Segla sva si v nimajo nikjer, prav rad bom nova sezona, ga bodo znovu po temi sveti. Uporabljajo jih pri »Boris God u nov«. Peti moram Naša najmodernejša večerji v zatemnjeni sobi, da roko in predno sva sedla, je prišel!« Tako sem mu odgovo slušali tisoči in tisoči, navdu »Ladko Korošec vas je pri v ruščini. V decembru bom jdm m treba (z lučjo) prekiniti oskrbnica prinesla žganja, mo ril. Med tem sd je oblekel šeno mu bodo ploskali, zakaj oljarnica šel obiskat!« mi je zadihuno pel štiri predstave v Barcelo gledanje televizijskega progra žakarji okoli mize pu so že vetrni jopič in si naluknil ka njegova pesem je polna zvokov V okviru tovarne mila »Me- rekel oskrbnik. Takoj sem se ni na Španskem! Potem pa fil- ma^ ponujali vina. po, ki mu Jo je posodil Lojze. in lepote naše zemlje. rina« v Kruševcu Je začel delo dvignil in šel za njim. Mož je mam, suj veste, da je to naj večje veselje mojih prostih ur. Ze več filmov sem posnel na Dolenjskem. Posnel sem Trdi nov vrh, Polom in Miklavža, posnel sem Šentjernej in Ko stanjevico. Kako lepi filmi so to. Vse je v barvah. Zadnjič sem pri Recljevih, kjer stanu jem, posnel dve mladi srni, ki jim Recljeva daje mleka s cuc- ljem in stekleničko.* Vzel je aparut in ga pokazal. »-Bova šla ven, da narediva nekaj posnetkov,« mi Je dejal. Novozelandski Industrijalec William Hamllton je izumil Pa tudi tele strice bova filma- Prva etiopska znamka je bila presenetljiv motorni čoln na la!« Pri tem je pokazal na fur- dana v promet 1. 1894. Na njej turbinski reakcijski pogon, ki mune in gozdarje, ki so bili je bil upodobljen cesar Mene- bo daleč nadkrjlil dosedanja lik H., ki Je konec minulega podobna vozila na vijak. Da zbrani okoli miz. veka uspel združiti vsa etiop bi to dokazal, se je izumitelj Nekaj minut kasneje smo že ska vojvodstva v eno državo. spustil z novim vozilom po de snemali. Danes se v etiopskih znamkah ročem Koloradu skozi Grand zrcalijo njeni problemi ln Canyon v ZDA. Reka Je izre »Kdaj se bo pa kaj videlo od vprašanja, s katerimi se mora dno deroča ln plitva, vendar tega?« so povpraševali ljudje, spopadati ljudstvo in vlada te 1e čoln premagal vse zapreke. ki so bili zbrani pred hišo. prijateljske dežele v Afriki. Zadostuje mu namreč samo Tako kaže ena znamka na sliki deset centimetrov vode, pa že »To bo kmalu gotovo!* je plava. Nosi lahko šest oseb. odvrnil umetnik. »Saj res, sem prekinil pogo vor, to bi bilo lepo, če bi te V Bregenzu postavijo na Jezeru vsako leto tradicionalni oder za letne prireditve, ki a svojimi predstavami privablja od filme videli moji otroci, saj ve vsepovsod številne gledalce. Med njimi je veliko tujih turistov, ki obiskujejo vsako leto Bregenz nalašč zaradi teh kulturnih ste, da jih imam štiri sto pet prireditev. Pravijo jim »1001 noč«. Temu nazivu je prilagojen tudi oder. Leto« so prireditve v znamenju »Tisoč in eno noč deset!* z Johannom Straussom«. Morda bo podobna zamisel Izvedljiva kdaj v prihodnosti tudi pri nas na slikovitih bregovih zelene »Prav lahko, rad jih bom po Krke, kjer bi s taksno atrakcijo lahko privabili gledalce od blizu in daleč. Seveda bi bil začetek skromen, a vendarle — kazal!« In domenila sva se, da turizem nam bo moral dajati veliko več kot nam nudi zdaj na začetku svojega razvoja izgradnjo cest in poti, kar je bil eden izmed najbolj nujnih V letu 1942 je bila organizirana teh vstran od žage na Rogu smo potem popoldan razjasnilo. Jaz sem splezal proti nam neki tovariš brez ene noge, gospodarskih problemov, ki jih nika Glavnega štaba NOV in PO Slo počakali jutra. Zjutraj je prišlo po na visoko smreko, da bi ugotovil, kje z bergljaml. Oblečen je bil samo v Je bilo treba rešiti, druga pa velje, da se bomo počasi prebijali pro Je posvečena spominu konfe venije v gozdarski koči na Jelenici v smo. Prav lepo sem videl, kje so Pod hlače in srajco, na glavi je imel črno rence osmih neodvisnih afri Kočevskem Rogu. V tej postojanki so ti dolini. Odrejene so bile pobočnice, stenice, kje Novo mesto, in tako smo baretko. Stopil sem k njemu ln ga ških držav v Akri. vsega sku tovarlšice in tovariši neumorno tip predhodnica ln zaščitnica. Jaz sem bil potem vedeli, v katero smer moramo ustavil. Odpel je srajco na prsih in paj so v Etiopiji Izdali v 65 odrejen v zaščitnioo, ki Je dobila na iti. Odločili smo se, da gremo v dolino začel pripovedovati pretresljiv dogo letih nekaj nad štiri sto pošt Druga zanimivost Prage so kali matrice in vrteli ciklostllne stro nih znamk. njeni znani vrtovi in parki. V je in tako tiskali našo partizansko li logo, takoj odpreti ogenj proti sovraž proti Starim žagam, kjer bi potem dek. Ta partizan se je pisal Janko toplih gredah in ogrevanih ste niku in tako kriti kolono, če se pred dobili zvezo. Ko smo potem prebili še Brodari« lz Rosalnic pri Metliki. Ta klenih lopah gojijo tudi redke teraturo. Dne 15. avgusta pa je to ne vrste kaktusov, ki sicer uspe umorno delo prekinil strel iz italijan hodnica spopade s sovražnikom. eno noč, smo drugi dan zjutraj krenili kole je povedal: sodeloval je pri na vajo le v toplih zemeljskih ske puške — napadel nas je italijanski Pripomniti moram to, da smo v na proti Starim žagam. Najbolj nas je padu na postojanko Stari trg ob Kolpi področjih. Na sliki je videti okupator. ši koloni imeli veliko ranjencev iz skrbelo, kako bomo prišli preko ceste, ter bil ranjen v nogo. Nato je prišel redke vrste cepljenih kaktu ki pelje iz Podturna na Ribnik, katjti v bolnišnico v Kočevskem Rogu, kjer sov, kakršni redko uspevajo Ze prejšnji dan Je krenila patrola bolnišnice. In res se je med 8. In 9. po tej cesti so se stalno premikale mo so mu amputirali nogo. Ta bolnišnica celo v naših toplih krajih. dveh mož proti Cmomošnjicam, kjer uro predhodnica srečala z Italijani, torizirane enote sovražnika. Ko smo se nI bila daleč stran od Jelenice, tako sta sporočila, da se v dolini Starih žag nakar se je začelo močno streljanje. približali cesti, smo ugotovili, da Je da so Italijani že ob 11. uri napadli nahaja veliko število italijanskega vo Ko je bilo konec streljanja, smo se prazna in tudi zasede ni bilo v bližini. bolnišnico. V tej naglici je Janko po jaštva. Takoj je bilo sporočeno v dvignili iz zaklonov. Bilo nas je samo Tako »mo nadaljevali pot proti doli zabil vzeti suknjič, vzel pa je berglje Glavni štab, sami pa smo hitro začeli 6 tovarišev in 3 tovarišice. Ostalih pa ni. In ko smo prišli na rob gozda, smo in v zadnjem trenutku še kuhinjski pospravljati stroje in ves material v nI bilo nikjer, tako da smo ostali čisto zagledali vasico Rampoho. Okrog his nož, ki je ležal na mizi, kajti ranjenci bunkerje, katere smo imeli zgrajene v sami brez vsake zveze. Tako smo je bila košenlca, vsa prekopana v bun- niso imeli nobenega orožja. Ko je pri skritem kraju. 15. avgusta 1942 ob pol zgubljeno tavali po gozdu. Kot sem šel lz hiše, je že zagledal na nekaj 11. uri se je sovražna predhodnica pri metrov Italijane, ki so v strelski vrsti bližala naši postojanki Jelenici. Za obkoljevali hišo, v kateri je bila bol borbo nismo bili oboroženi, ker smo nišnica. Ko sta se za trenutek spogle imeli »amo nekaj pušk za stražo. Zato dala z Italijanom, si je Janko Broda- smo takoj vzeli vsak svojo opremo in Spomin na roško V znanem kopališču Long rlč zasadil v prsa nož. Ko je Italijan krenili proti taborišču Glavnega štaba. Beach v ZDA so doživeli pre videl, kaj si je partizan naredil, se senečenje: obiskal jih je kit, Italijani so že streljali po nas. V tem je obrnil proč. Janko pa je urnih ko ki Je v oseki nasedel na pesek. trenutku pa je naša kuharica Vida, Tvegajoč svoje kosti so kopal rakov odhitel v gozd, se zavlekel med doma iz Jezice, še skočila v kuhinjo ci s pomočjo kopališkega oseb ofenzivo skalovje in tu prebil 5 dni in 4 noči ja belega velikana omotali z in odnesla lonec, kjer je kuhala' me brez vsake odeje, v sami srajci in brez vrvjo, nakar ga Je motorni so in fižol. že omenil, je hllo najhuje to, ker ni ker je. Počasi smo se približali, korak čoln potegnil v rešilno globi bilo nikjer nobene vode. Seveda, tu za korakom, in opazovali, saj nismo hrane. Zgubil je tudi veliko krvi. Sre no. Se zamah z repom — ln Galebi niso samo obmorska Ko smo prišli v Glavni štab, je bilo di lakota je bila huda, ker nismo vedeli, ali so bunkerji prazni ali pa ča je bila, da si je z nožem prebodel že Je velikan odplaval. Pravi zanimivost: živijo tudi na celi že vse pripravljeno za pohod in tako prsi pod srcem, če bi bil zadel malo jo, da je bil tako prestrašen, ni, kar dokazujejo njihove jate Imelih rane. Začeli smo stiskati trhle so v njih sovražne zasede. Ko smo da se le povsem pozabil za ob reki Vltavi sredi češkega smo proti večeru s celo kolono kre ostanke bukovih dreves, ki so bili kot prišli v bližino in ugotovili, da sovraž više, bi B! zasadil nož točno v srce. hvaliti svojim rešiteljem ... glavnega mesta Prage. nili proti Topli rebri. Naše vodstvo goba in prepojeni z vlago. Na ta na nika ni, sva šla s tovarišem do prve je imelo namen, da se prebijemo pro čin smo si v celem dnevu nabrali dve hiše, da bi dobila podatke o ostalih Ko Je končal s svojo pretresljivo ti Notranjski. V tem času pa je oku čutari goste brozge. To je bila potem partizanih. Drugi pa so počakali v gr zgodbo, smo mu takoj dali hrane, ko pator sklenil obroč okrog kočevskih naša zaloga vode, katero smo delili movju. Ko sva prišla do hiše, je bilo likor smo jo še imeli. Trenutek za tem gozdov, saj je v tej ofenzivi sodelovalo tako, da j« dobil vsak po dva po po tleh polno hrušk in sliv. Padla sva pa je po isti poti prišel komisar štaba okrog 80.000 sovražnih vojakov. Po krovčka od Čutare. kar na kolena in začela pobirati; ker 5, Grupe odredov tov, Span in bili smo noči smo prišli v bližini Tople rebri Zgubili smo tudi orientacijo in sploh nisva Imela posode, sem slekel jopič zelo veseli, da smo spet dobili zvezo s v zasedo, kjer je sovražnik odprl na nismo vedeli, kje smo. Tako smo ta In nabrala sva sadja, da ga odneseva svojim poveljstvom. Takoj smo poskr nas močan ogenj. Iz tega ognja' smo se vali po gozdu in prisluškovali, kje bo ostalim, ki so naju čakali v gozdu, saj beli, da smo dobili konja za tov. Jan umaknili na neki hrib ter počakali mo naleteli na Italijane. Ko se je že peti dan nismo nič jedli. Eno tova- ka In smo ga spremili na Mirno goro jutra. Naslednji dan je naša kolona zmračilo, smo pogrnili šotorska krila rišico je obhajala že taka slabost, da nad Semičem, od tu pa je odšel po šla proti vasi Rajhenau, kjer smo pro kolikor smo jih Imeli ln šli k počitku. je omedlevala. tem na zdravljenje. Kajti še isto noč, ti večeru prišli skupaj s Kočevskim Zaspati pa nismo mogli, ker je okrog Pri hiši sva vprašala, če bi bilo mo ko smo bili skupaj, se mu je odprla odredom. Zelo smo bili veseli, ko smo nas sovražnik vso noč močno streljal. goče dobiti tople hrane. Gospodinja je rana na prsih in je ponovno izgubil prišli v stik z večjo enoto, ki je bila Zjutraj smo vzeli vsak svoj nahrbtnik rekla, oa nima kaj skuhati, ker so ji precej krvi. bolj močno oborožena. V tem hudem in se začeli ogledovati po gozdu. Kar Italijani vse pobrali. Pripomnila pa je, in težavnem pohodu nas je najbolj Večkrat sem se spomnil na Janka naenkrat zagledamo, da' visijo na drev da bo skuhala krompir v juhi, le ma mučila žeja, ker ni bilo nikjer vode. Brodarica, videl ga pa nisem nikoli ju italijanske vojaške porcije za me- sti nima. Takoj sva se vrnila k osta Komandant Kočevskega odreda tov. več. Leta 1943 je odšel na Kordun v nažo. Takoj smo spoznali, da smo pre lim in jim prinesla sadje, da so se Turisti po vsem svetu se skušajo kar se da osvoboditi vseh Ante Novak je takoj dal povelje, da delavnico, kjer so izdelovali orožje za nočili dobrih 100 melrov od italijan malo opomogli. hotelov in podobnih ustanov na svojih potovanjih. Posebno so se odidemo na vrh Kočevskega Roga k partizansko vojsko. Tam je leta 1944 ttveljavila prevozna »stanovanja«, ki Jih avtomobilistl lahko pri- skega taborišča, Hitro smo pobrali Ko smo se nekoliko okrepčali ln od umrl za tifusom. Jtlopijo na svoje vozilo in brez težav potujejo z lastno streho žagi, kjer je bil vodnjak. Pri tem vod vsak svoj nahrbtnik in se neslišno počili, smo začeli misliti, kam naj gre To so moji doživljaji v času roške po vsem kopnem svetu. Pri nas takih hišic še ne delamo, lah- njaku je potem šla mimo več ur ko umaknili od tega kraja. Kazalo je, da ho pa jih vsak dan vidimo na npših cestah, ko jih vozijo s *•- mo, da dobimo zvezo. Nenadoma pa ofenzive. lona, da smo se vsi napili. Nekoliko bo nekoliko lepše vreme, in res se Je boj tuji turisti. zagledam, da prihaja Iz gozda po poti Stane Zura-Džuro