Policijsko Delo V Skupnosti V Občini Rače-Fram

Sarah Grašič

POLICIJSKO DELO V SKUPNOSTI V OBČINI RAČE-FRAM

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo

Ljubljana, avgust, 2018

POLICIJSKO DELO V SKUPNOSTI V OBČINI RAČE-FRAM

Diplomsko delo

Študentka: Sarah Grašič Študijski program: Visokošolski študijski program varnost in policijsko delo Mentorica: Doc. dr. Maja Modic

Zahvala

Za iskreno pomoč in podporo pri izdelavi diplomske naloge se najprej zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Maji Modic. Zahvaljujem se vsem profesorjem in asistentom za podano znanje in izkušnje.

Zahvaljujem se tudi anketirancem, ki so bili pripravljeni sodelovati in so pripomogli k nastanku moje diplomske naloge.

Najlepše pa se zahvaljujem mojim staršem, sestri in bratu, ki so me podpirali v času šolanja, me spodbujali in verjeli vame ter me tudi finančno podpirali. Posebna zahvala gre tudi mojemu fantu za vso podporo in ljubezen.

Policijsko delo v skupnosti v občini Rače-Fram

Ključne besede: policijsko delo, občina, skupnost, Rače-Fram, občani.

Povzetek

Namen diplomskega dela je ugotoviti občutke ogroženosti in vloge policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni v občini Rače-Fram. Zanimalo nas je, kakšno mnenje imajo občani o policijskem delu v občini Rače-Fram in kakšno so odnosi med policisti in občani občine Rače-Fram. V prvem delu diplomskega dela smo opredelili policijsko delo v skupnosti, kakšni so glavni cilji in katera so glavna načela policijskega dela v skupnosti. Naredili smo tudi pregled zgodovine ter razvoja policijskega dela v skupnosti. Opisali smo tudi občino Rače-Fram in policijsko postajo Rače, kjer smo tudi predstavili kazniva dejanja v letu 2017. V drugem delu smo izvedli anketiranje, v katerem so sodelovali občani občine Rače-Fram. V anketi je sodelovalo 50 anketirancev, pri čemer je bil glavni namen ugotoviti, kako občani gledajo na policiste, torej ali jim zaupajo, sodelujejo z njimi in na primer obveščajo policijo, če vidijo kaj sumljivega. Ugotovili smo, da so občani zadovoljni s policijskim delom v naši občini. Izkazalo se je, da jim zaupajo in tudi da se policisti zavedajo potreb prebivalstva, kar je za občane velikega pomena.

Community policing in municipality Rače-Fram

Key words: police work, municipality, community, Rače-Fram, citizens of the municipality

Abstract

The purpose of this thesis is to find out about feelings of safety and and the role of the police in ensuring safety on the local level in the municipality of Rače-Fram. We were interested in what opinion citizens have regarding police work in the municipality Rače-Fram, and what is the relationship between police officers and citizens in municipality of Rače-Fram. In the first part of the thesis we defined what community policing is, what are its main goals and principles. We also reviewed the history and development of community policing. We also described the municipality of Rače-Fram, and police station Rače, where we analysed the data on crime statistics in 2017. For the second part of the thesis, we conducted a survey among citizens of the municipality of Rače-Fram. 50 citizens took part in the survey, the main purpose of which was to find out how citizens view police officers, do they trust them, cooperate with them, and for example, would citizens notify the police if they saw suspicious activity. We concluded that citizens are satisfied with the police work in our municipality. It turns out that they trust them and believethat they are aware of the citizens' needs which is of key importance to the citizens.

III

Kazalo vsebine

1 Uvod ...... 1

1.1 Opredelitev problema ...... 1

1.2 Namen in cilji diplomskega dela ...... 1

1.3 Hipoteze in omejitve ...... 2

1.4 Opredelitev metod ...... 2

2 Policijsko delo v skupnosti ...... 3

2.1 Opredelitev policijskega dela v skupnosti ...... 3

2.2 Zgodovina in razvoj policijskega dela v skupnosti ...... 4

2.3 Predstavitev občine Rače-Fram ...... 7

2.4 Predstavitev policijske postaje Rače...... 8

2.5 Policijsko delo v skupnosti v Sloveniji danes ...... 9

2.6 Občinski varnostni sosveti ...... 10

3 Raziskovalni del ...... 12

3.1 Opis in vzorec ankete ...... 12

4 Razprava ...... 23

5 Zaključek ...... 25

Kazalo slik SLIKA 1: DELEŽ MOŠKIH IN ŽENSK V IZVEDENIH ANKETAH ...... 13

SLIKA 2: DELEŽ IZOBRAZBE V IZVEDENIH ANKETAH ...... 14

SLIKA 3: DELEŽ ZAPOSLITVENEGA STATUSA V IZVEDENIH ANKETAH ...... 15

Kazalo tabel

TABELA 1: PRIKAZ PRVEGA VPRAŠANJA IZ ANKETE ...... 15

TABELA 2: PRIKAZ DRUGEGA VPRAŠANJA IZ ANKETE ...... 16

TABELA 3: PRIKAZ TRETJEGA VPRAŠANJA IZ ANKETE ...... 17

TABELA 4: PREDSTAVITEV ČETRTEGA VPRAŠANJA IZ ANKETE ...... 17

TABELA 5: PREDSTAVITEV PETEGA VPRAŠANJA IZ ANKETE ...... 18

TABELA 6: PREDSTAVITEV ŠESTEGA VPRAŠANJA IZ ANKETE ...... 19

TABELA 7: PREDSTAVITEV SEDME TRDITVE IZ ANKETE...... 20

TABELA 8: PREDSTAVITEV OSME TRDITVE IZ ANKETE ...... 21

TABELA 9: PREDSTAVITEV DEVETE TRDITVE IZ ANKETE...... 21

TABELA 10: PREDSTAVITEV DESETE TRDITVE IZ ANKETE...... 22

1 Uvod

Na temo policijskega dela v skupnosti v različnih občinah je bilo že kar dosti napisanega, vendar pa glede občine Rače-Fram, v kateri tudi živim, nismo nič zasledili, zato nas je zanimalo, kako poteka sodelovanje med policijo in občani občine Rače-Fram. Sodelovanje med policijo in skupnostjo je zelo pomembno za dobro delovanje same občine. Če smo v kakršnihkoli težavah, se v večini primerov takoj obrnemo na policijo. Pomembno je tudi, kako ljudje gledajo na policiste, ali jim zaupajo, jih spoštujejo in jim posredujejo informacije, ki jih policija potrebuje za svoje delovanje.

Policija se kaže kot del lokalne skupnosti, kar pomeni, da rešujejo probleme skupaj z občani. Sodobna policija se mora prilagajati skupnosti in ustrezati pričakovanjem z namenom, da obe strani, torej tako policija, kot tudi skupnost dosegata boljše rezultate. Državljani se pojavljajo v dveh vlogah, kot stranke policije in uporabniki njenih storitev. Pomembno je partnerstvo med policijo in lokalno skupnostjo, kar pomeni, da gre za možnost enakovrednega sodelovanja med policijo in občani (Pečar, 2001).

1.1 Opredelitev problema V diplomski nalogi bomo raziskali policijsko delo v skupnosti v občini Rače-Fram, kar pomeni, da bomo najprej opisali zgodovino policijskega dela v skupnosti in tudi sam razvoj. Nato bomo opisali samo občino in policijsko postajo Rače. Predstavili bomo tudi kazniva dejanja, s katerimi se policija največkrat ukvarja. Seveda je smiselno problematiko preučiti tudi z vidika občanov, zato bomo izvedli tudi anketo za občane, ki bo pokazala, kako občani gledajo na delo policijske postaje Rače in kakšno mnenje imajo o sodelovanju med občani in policijsko postajo Rače.

1.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je proučiti trenutno stanje, odkriti morebitne izboljšave ter predloge z različnih strani glede policijskega dela v skupnosti v občini Rače-Fram.

Cilj dela je na podlagi znanstvenih člankov preučiti zgodovino in razvoj policijskega dela v skupnosti, predstaviti samo občino Rače-Fram, predstaviti policijsko postajo Rače, ter predstaviti sodelovanje med policijo in občani, kar bomo ugotovili s pomočjo anketiranja.

1.3 Hipoteze in omejitve Hipoteza 1: Občani so zelo zadovoljni s policijskim delom v občini Rače-Fram.

Hipoteza 2: Policisti se ljudem zdijo vredni zaupanja.

Hipoteza 3: Občani so pripravljeni sodelovati s policijo.

Pri samem diplomskem delu so se pojavile tudi omejitve, saj pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov vsi vprašani niso hoteli odgovarjati na vprašanja kljub zagotavljanju anonimnosti, ki jo je nudila anketa. Ankete so bile ročno razdeljene ter so se zaradi tega tudi porazgubile.

1.4 Opredelitev metod V teoretičnem delu bomo za razlago pojmov uporabili metodo klasifikacije. Uporabili bomo načrt mešanih metod, kar pomeni izvedbo anketiranja med občani. V anketi bomo uporabili prirejena vprašanja oziroma trditve iz raziskave o občutkih ogroženosti in vlogi policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere in Tominc, 2012).

2 Policijsko delo v skupnosti

2.1 Opredelitev policijskega dela v skupnosti

Ko govorimo o policijskem delu v skupnosti, je treba tudi pomisliti na to, kaj je skupnost. Skupnost je beseda, ki jo je z enim odstavkom težko definirati. Trojanowicz (2002) opredeljuje skupnost na različne načine in sicer pravi, da je skupnost lahko območje, kjer prebiva več ljudi. Skupnost je lahko tudi mesto, kjer veljajo določene vrednote. Tudi sestava določenih ljudi, ki imajo isto kulturo, cilje ter vrednost predstavlja skupnost. Ko je govora o skupnosti, je lahko to tudi del izključevanja in vključevanja.

Pomembno se je osredotočiti na lokalno skupnost. Lokalna skupnost so območja, kjer se med seboj povezujejo naselja. Govora je o družbeni skupnosti, ki je nastajala v določenem času. Lokalne skupnosti nastajajo v notranjosti države, kjer živijo skupine ljudi, ki imajo skupne interese, kulture in navade (Pečar, 1988).

Zelo pomembno je torej razumevanje same skupnosti, saj ne gre samo za prostor, kjer ljudje živijo, ampak tudi za odnose in razumevanje med ljudmi. Če imajo na eni strani skupen interes, lahko na drugi strani pride do priložnosti za nasilje in zastraševanje (Pagon in Lobnikar, 2001).

Meško (2001) navaja, da naj bi bilo policijsko delo v skupnosti filozofija, kjer je glavnega pomena sodelovanje policije in skupnosti še z drugimi obstoječimi službami. Gre torej za reševanje problemov in pri tem tudi za iskanje rešitev in izvajanju ukrepov. Policijsko delo v skupnosti spada pod sekundarno prevencijo, kjer je glavni cilj ukrepati proti nevarnim skupinam in zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti.

Policijsko delo v skupnosti predstavlja novo obliko policijskega dela, kjer se poleg tega, da upoštevajo predpisane zakone, upošteva uspešno reagiranje na kriminalne probleme ter da se uspešno rešujejo nastali problemi, še preden se razširijo (Kosmač in Gorenak, 2005). S policijskim delom v skupnosti mislimo na strnjeno preventivno delo policije. Glavni pomen policijskega dela v skupnosti je predvsem čim bolj zmanjšati nastale posledice kaznivih dejanj in prekrškov. Poudarja se čim več partnerskih odnosov, saj je le s tem možno sodelovanje in nudenje večje varnosti v skupnosti (Majcenovič, 2011).

Policija ima glede policijskega dela v skupnosti tudi cilje ter programe. Njihova glavna načela so, da (Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, n. d. A): - takoj pomagajo ljudem, vzdržujejo red in skrbijo za varnost ter premoženje; - spoštujejo človekove pravice, svoboščine in so nepristranski ter se vedejo odgovorno.

Lobnikar in Modic (2015, str. 55) opisujeta, da je policijsko delo v skupnosti »sodobni koncept izvajanja policijskega dela v lokalnih okoljih in kot takega ga je v strateških dokumentih opredelila tudi slovenska policija«. Želeni cilji policijskega dela v skupnosti so preprečevanje kriminalitete, zadovoljni prebivalci, ki nimajo težav s samo skupnostjo ali policijo. K temu spada tudi zakonitost policijskega dela ter legitimnost.

2.2 Zgodovina in razvoj policijskega dela v skupnosti

Ko začnemo govoriti o policijskem delu v skupnosti, moramo vedeti, da gre za novo obliko dela oziroma preventivo, ki je predvsem pomembna za lokalno skupnost in za samo izboljšanje varnostnih razmer v državi. Po zapisu policije je to ena najnovejših oblik, ki je na eni strani pomembna za policijo ter na drugi strani za državljane. Zelo pomembno naj bi bilo sodelovanje med tema dvema akterjema in reševanje problemov. V drugih državah je bilo policijsko delo v skupnosti že kar nekaj časa razvito in glede na pozitivne odzive smo to obliko sprejeli tudi pri nas (Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, n. d. B).

Policija je imela skozi zgodovino različna obdobja, ki so vodila do policije, kot jo poznamo danes. Slovenija je v letu 1849 spadala pod Avstro-Ogrsko, kjer je imel takrat glavno vlogo cesar Franc Jožef I., ki je ustanovil varnostno organizacijo. Njegova ideja je temeljila na tem, da je treba poskrbeti za varnost in red. Seveda še takrat ni bilo govora o policistih ampak o orožnikih, ker je takrat imela največjo vlogo vojska. Kandidat za orožnika je lahko bil avstrijski državljan, ki je moral biti samski ali vdovec brez otrok ter ni smel imeti grde preteklosti in obvezno je moral biti povsem zdrav. V tistem času so imeli orožniki samo dve nalogi, in sicer nudili so pomoč državnim organom in poskrbeli za notranjo varnost. Čez nekaj časa so začeli snovati varnostne organe. Tukaj so že začeli te naloge opravljati policisti, ki so bili takrat podrejeni županom. Njihova glavna naloga je bila patruljiranje in opazovanje. Ko je Avstro-Ogrska razpadla, torej ob koncu prve svetovne vojne, je nastala Kraljevina Jugoslavija. Slovenija je v tem obdobju imela svoje orožnike, ki so bili odvisni od orožniškega poveljstva. V tem obdobju so bili slovenski orožniki podrejeni Beogradu. Zraven orožnikov so prišli tudi stražniki, ki so po slovenskih občinah imeli javne straže. Glavna naloga je bila vzdrževanje javnega reda in miru. Pomembno vlogo je imel tudi kralj Aleksander, ki je leta 1930 izstavil Zakon o državnih policijskih uslužbencih. Izrednega pomena tukaj je bilo, da so se varnostne straže spremenile v državne policijske straže (Kolenc, 2002).

Kraljevino je nadomestila republika. 5. maja leta 1945 je bila ustanovljena prva slovenska vlada. Vlada je sklicala državne uslužbence in s tem so začeli preverjanje samih uslužbencev nad okupacijo. Vsi državni uslužbenci niso bili sprejeti, ampak so se upokojili ali pa so bili odpuščeni. Začeli so se razvijati novi kadri, ki so se kasneje razdelili še na tri dele. Eden izmed teh delov je bil tudi oddelek za narodno oziroma javno varnost, ki se je delil na narodno milico, kriminalni odsek in oddelek za pobijanje špekulacije ter še odsek za gasilstvo. Pomembna je bila predvsem milica (Kolenc, 2002).

Sama beseda milica naj bi izhajala latinske besede »milita« in naj bi pomenila »vojaško moč ali »deželno obrambo«. Miličnik je lahko bil samo moški. Milica je bila v letu 1946 vojaško opredeljena. Takratna milica je bila razdeljena na dve skupini, in sicer prvo na splošno

narodno milico in na posebno enoto služb narodne milice. Vsak miličnik je moral podati prisego. Že v tistem času so zagotavljali red in mir, vendar so se njihove naloge kar dosti razlikovale od današnjih. V tistem času so opravljali še varovanje, naloge gasilcev in varovali tudi gozdove. Če primerjamo z današnjimi nalogami, lahko vidimo, da imamo posebej službe, ki opravljajo te naloge in se naloge policije od miličnikov kar razlikujejo. Miličniki pa so imeli tudi obhode. Imeli so kombinirane patruljne obhode, saj so se hitro naveličali enakih nalog, ki so jih morali opraviti. S strani policijskega dela v skupnosti lahko vidimo, da so že v tistem času skrbeli za varnost v skupnosti. V letu 1953 so razvili obliko dela, kjer so se začeli deliti na rajone, in sicer imenovala se je ljudska milica. Bistveno boljše so izvedli to obliko dela, saj sami miličniki niso bili več vezani na točno določen čas oziroma kraj. Prednost tega je tudi, da so sami določili, kje so točke, kjer je preventiva večja in kje manjša. Na podlagi tega niso izgubljali časa, posvetili so se krajem, kjer je to bilo nujno potrebno. Že v tistem času so kot pomembne prioritete bile tudi to, da so se povezali z okoljem, občino, krajevno skupnostjo. V letu 1963 je bil pomemben obhodni okoliš, kjer so, kot sem že omenila, sodelovali z občino, pri čemer so v ospredje postavljali tudi preprečevanje kaznivih dejanj ter vzdrževanje javnega reda in miru. Miličniki so v tem letu izpostavili tudi nekatere elemente, ki so še tudi danes zelo pomembni ter jim posvečamo veliko pozornost. Torej glavna tema je postala družbena varnost, saj je sama varnost od takrat dalje pomenila, da je pravica in dolžnost vsakega državljana. Razvil se je tudi varnostni okoliš, ki je zajemal krajevne skupnosti. V tistem času so imeli tudi vodjo varnostnega okoliša, ki je dobil različne naloge z varnostjo in samozaščito. Bil je odgovoren za varnostne razmere v posameznem okolju. Za njega je bilo tudi pomembno, da se je sestajal s čim več ljudmi iz same občine, saj je na podlagi tega lahko videl, kakšni so problemi in kako jih čim bolj uspešno reševati. V zgodovinskem delu je pomembno tudi omeniti leto 1970, kjer je zakon o notranjih zadevah varnostni okoliš označil za milico, ki opravlja stalne naloge in kjer pripadniki milice delujejo skupaj z občani ter organi same krajevne skupnosti (Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, n. d. C).

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je milica spremenila v policijo. Na podlagi različnih izkušenj tudi iz tujine je začela policija drugače delovati. Če pogledamo s strani policijskega

dela v skupnosti, se je vodja varnostnega okoliša spremenil v vodjo policijskega okoliša, in ima danes glavno nalogo v lokalnih skupnostih. Naloge vodje policijskega okoliša so danes takšne, da sodelujejo z ljudmi, občani in tudi občino, odkrivajo kazniva dejanja. Pogosta naloga je tudi predavanje v šolah ter vrtcih in izvajanje preventivnih ukrepov. S samostojno državo so prišli tudi novi cilji policijskega dela v skupnosti. Prvi poudarek je bil, da je treba vsega več, torej več odnosa s skupnostjo, večja varnost, večja prisotnost policije v lokalnih skupnostih ter, kar je tudi pomembno, da so delali tudi na tem, da občani v policijo bolj zaupajo ter da so zadovoljni z njo in sodelujejo. Ko je govora o policijskem delu v skupnosti, večina misli, da je to le delo policijskih okolišev, vendar to vsekakor ne drži, saj je pomembno, da sodelujejo vsi policisti in da se stvari delajo na profesionalni ravni, kar za sabo potegne pravičnost, enakopravnost ter razumevanje. Kar velikega pomena je tudi to, da če si policisti med seboj zaupajo, se spoštujejo, to opazijo tudi državljani in tako se začnejo obnašati do policistov (Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, n. d. D).

Slovenska policija je dobila tudi novo organizacijsko strukturo. V letu 1996 je želela še spremeniti delovanje tudi na lokalni ravni. Glavni namen je bil zbližati policijo in ljudi. Če primerjamo naloge orožnikov ter miličnikov s policisti danes, razberemo, da se osnovne naloge niso veliko spremenile. Njihova glavna naloga je bila vedno varovanje življenja, osebne varnosti ter premoženja. Skozi obdobja so zamenjali način dela (Kolenc, 2002).

2.3 Predstavitev občine Rače-Fram

Občina Rače-Fram leži med Slovensko Bistrico in Mariborom in spada med srednje velike občine. Meri 51 km2. Občina Rače-Fram obsega naslednja naselja: Podova, Brezula, Zgornja in Spodnja Gorica, Kopivnik, Planica nad Framom, Ranče, Šestdobe, Morje ter Loka pri Framu. Občina se v zadnjem času zelo razvija, saj smo v zadnjih letih pridobili nov vrtec, razširjeno javno razsvetljavo, novogradnjo cest ter ostalih cest. Občina ima približno sedem tisoč prebivalcev in se zato po številu prebivalcev vseh slovenskih občin uvršča na 73. mesto. Kot zanimivost lahko dodamo, da na kvadratnem kilometru živi približno 138 prebivalcev. Število živorojenih otrok je višje od števila umrlih. V občini se je več

prebivalcev priselilo kot odselilo, kar je za občino pozitiven znak. V občini sta dva vrtca, ki ju obiskuje 287 otrok, na 1000 prebivalcev pa je v občini 40 študentov in 11 diplomantov. Naj omenimo še stanje na področju brezposelnosti - med osebami starih od 15 do 64 let je 57 % ljudi zaposlenih ali samozaposlenih, povprečna mesečna plača pa je v bruto znesku za približno 18 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v netu pa za 15 % (Rače- Fram, 2015; Statistični urad Sloveniji, n. d.).

2.4 Predstavitev policijske postaje Rače Policijska postaja Rače spada pod policijsko upravo Maribor. Policijsko upravo Maribor vodi direktor in sicer je to Danijel Lorbek, ki je odgovoren generalnemu direktorju policije. Policijska uprava meji na Republiko Avstrijo, Policijsko upravo Slovenj Gradec, Policijsko upravo Celje, Policijsko upravo Mursko Sobota ter tudi na Republiko Hrvaško. Policijska postaja Maribor je razdeljena na 17 policijskih postaj in 11 policijskih pisarn. Policijska postaja Rače je bila ustanovljena leta 2005. Na sami postaji je zaposlenih 32 policistov in ostalih uslužbencev. Postaja ima 4 vodje policijskih okolišev in sicer vodja policijskega okoliša Maja Martinšek pokriva območje občine Rače-Fram, v katero spadajo: Rače, Brezula, Podova, Spodnja Gorica, Zgornja Gorica, Fram, Požeg, Ješenca, Morje, Kopivnik, Loka pri Framu, Ranče, Morje ter Planica nad Framom. Občino Starše ima pokriva Robert Albreht. Naselja v tej občini so: Loka, Rošnja, Starše, Zlatoličje, Brunšvik, Prepolje, Marjeta na Dravskem polju ter Trniče. Naslednji vodja policijskega okoliša v policijski postaji je Dušan Repnik, ki opravlja svoje naloge v občini Hoče-Slivnica, kamor spadajo: Rogoza, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Pivola, Polana, Hočko Pohorje, Slivniško Pohorje in Bohova. Zadnji vodja policijskega okoliša pa je Borut Urnaut, ki pa je vodja prav tako v občini Hoče- Slivnica, vendar pokriva druga območja in sicer: Čreta, Slivnica, Radizel, Orehova vas in Hotinja vas. V letu 2017 je bilo na policijski postaji Rače obravnavanih 306 kaznivih dejanj, število preiskanih kaznivih dejanj je bilo 172 ter število kaznivih dejanj, ki jih je policija odkrila je bilo 53. Za posledicami kaznivih dejanj so na območju policijske uprave Maribor umrli 3 ljudje, število hudo poškodovanih je bilo 17, število lahko poškodovanih pa je bilo 176. V kršitvah zakona o varstvu javnega reda in miru lahko razberemo, da so bile v letu 2017 204 kršitve in 144 kršitev drugih predpisov, kar pomeni, da je bilo vseh skupaj 348.

Pomembni so tudi podatki o prometnih nesrečah in posledicah. V letu 2017 je bilo število vseh nesreč 253, v katerih ni bilo smrtnih žrtev, izidov s telesnimi poškodbami je bilo 95. Če pogledamo materialno škodo, lahko vidimo, da jih je bilo 158. Telesne poškodbe delimo na lahke in hude telesne poškodbe. V letu 2017 je bilo lahko telesno poškodovanih 130 ljudi, medtem ko je bilo število hudo telesnih poškodb 6. Na področju preventivnega in policijskega dela v skupnosti po policijskih enotah lahko razberemo, da je bilo v policijski postaji Rače obravnavanih 34 primerov zoper kriminaliteto, 177 primerov je bilo zoper javni red in mir, kar je največ od vseh policijskih enot. V cestnem prometu je bilo obravnavanih 66 primerov. Policijska postaja Rače je obravnavala 1 primer na področju državne meje in tujcev ter 7 primerov, ki so obravnavani pod drugo. Klicev na interventno številko 113 je bilo v letu 2017 kar 1463, število interventnih dogodkov pa je bilo 1681. Zelo pomemben je tudi povprečni reakcijski čas po posameznih enotah, in sicer je bil za policijsko postajo Rače 22,35 minut, medtem ko je bil za nujni interventni dogodek 14,02 minut. Uporaba prisilnih sredstev, med katera spadajo tudi sredstva za vklepanje in vezanje, je bilo 19, telesna sila pa je bila potrebna v 16 primerih. Policisti pa so v tem območju morali 1 krat posredovati pri prisilnem ustavljanju prevoznih sredstev (Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, 2018).

2.5 Policijsko delo v skupnosti v Sloveniji danes Policijskemu delu v skupnosti se danes daje vedno večji pomen. Posebno pomembne pri tem so policijske uprave, ki dajejo delo policijskim postajam in izvajajo nadzor nad njihovim delom. Veliko vlogo na policijskih postajah imajo danes pomočniki komandirjev, ki v večini sodelujejo tudi z vodji policijskih okolišev. Njihove naloge danes so, da sodelujejo s posvetovalnimi telesi in skupaj delajo letne načrte in izvajajo poročila. V današnjem času se v Sloveniji dela veliko na promocijah, pri čemer se temu pridružuje tudi policija, predvsem na področju sodelovanja med policijo in prebivalci. Glavno vlogo imajo vodje policijskih okolišev, ki sodelujejo z občani in samo občino. Vodje policijskih okolišev zraven tega še delujejo na preventivnih projektih, ki jih določijo Policijske uprave in Generalna policijska uprava. Vse preventivno delo, ki ga opravijo, morajo nujno vpisati v računalniške programe (Jeram, 2013).

Prislan in Lobnikar (2017) navajata, da je tudi nadaljevanje policijskega dela v skupnosti odvisno od sodelovanja med vsemi sodelujočimi pri reševanju nastalih problemov v lokalnem okolju. V raziskavi, ki sta jo naredila, so predstavljeni podatki, ki kažejo na mnenje prebivalcev in policistov glede tega, kako bi v nadaljevanju zagotovili varnost v krajih. Rezultati te raziskave so pokazali, da se ljudje v večini strinjajo, da bi bilo potrebno poskrbeti za večji nadzor v prometu, glede na lokalno skupnost bi bilo potrebno zagotoviti boljše ter varnejše poti do šol. Niso pa se strinjali glede širjenja policijskih pooblastil med občinske redarje. Je pa tudi zanimivo, da so prebivalci bolj naklonjeni ukrepom za urejanje okolja. Seveda se rezultati razlikujejo med občinami, kar je povsem logično. Občine imajo različne interese in potrebe. Velike razlike so tudi med občinami, kar pomeni, da bomo v prihodnosti morali urediti občinske programe (Prislan in Lobnikar, 2017).

V Resoluciji o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 je mogoče razbrati, da ima policija določene cilje, ki pa so, da zagotovijo visoko stopnjo sodelovanja med policijo in prebivalci glede varnosti. Dolgotrajen cilj je tudi, da pridobijo boljši občutek varnosti pri prebivalcih, da prebivalci začnejo bolj zaupati v policijo in so bolj zadovoljni. V prihodnje imajo željo, da vzpostavijo boljši odnos in zadovoljijo potrebe celotne skupnosti. To vse skupaj seveda ni mogoče takoj, ampak je potrebno veliko truda , saj policijsko delo v skupnosti ni le opravljanje preventivnega dela, ampak je to zelo zapleten in dolgotrajen postopek. Danes in v prihodnje je še veliko dela potrebno opraviti v smeri skupnega sodelovanja in zaupanja med policijo in prebivalci, saj se samo na tak način pride do rešitev (Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo«, 2015).

2.6 Občinski varnostni sosveti Varnostni sosvet ureja 29. člen Zakona o lokalni samoupravi. Njegova glavna naloga je, da omogoča povezovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo z varnostnimi problemi. Varnostni sosveti so del strategije samega policijskega dela v skupnosti in predstavljajo načrtovan

način dela na področju kriminalne preventive in zagotavljanja varnosti na lokalni ravni (Meško, 2004; Meško in Lobnikar, 2005; Meško, Nalla in Sotlar, 2006).

V samem sosvetu sodelujejo tako stalni člani kot tudi nestalni, ki so lahko predstavniki različnih organizacij, lahko pa so tudi posamezniki. Ko govorimo o stalnih članih, ne moremo mimo župana same občine, komandirjev policijskih postaj ter predstavnikov drugih organov. Nestalni člani so v večini primerov društva in organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine. Sodelujejo lahko tudi posamezniki, to so tisti, ki želijo sodelovati pri samem varnostnem svetu in so lahko iz različnih področij. Zelo pomembno je, da vsi prisotni člani resno in zavzeto sodelujejo, predlagajo rešitve in delajo v korist in v dobro celotne lokalne skupnosti. Za varnostni sosvet je velikega pomena tudi, da veliko diskutirajo in sprejemajo odločitve glede varnostnih razmer v lokalnih skupnostih in tudi ugotavljajo vzroke, zakaj je do določenih problemov prišlo. Zraven vsega tega rešujejo problematiko varstva okolja, varstva pred hrupom, zagotavljanje javnega reda in miru, problematiko požarne varnosti in tako dalje. Osrednjo vlogo v varnostnem sosvetu imata predsednik in sekretar. Vloga predsednika je, da skrbi za dobro delovanje varnostnega sosveta, organizira in vodi seje, nadzira delo članov. Za arhiv in administrativne naloge pa skrbi sekretar (Mestna občina Maribor, 2014).

V Sloveniji je bila že pred letom 1991 ustaljena praksa, podobna današnjemu delovanju varnostnih sosvetov. Že takrat so se srečevali s podobnimi nalogami varnostnega sosveta, z najbolj očitno razliko - danes živimo v novem in spremenjenem družbenem in političnem okolju. Bistvenega pomena pri varnostnih sosvetih je, da lokalna skupnost, policija in druge interesne skupine na lokalni ravni rešujejo probleme in ponujajo morebitne rešitve (Meško, 2006).

3 Raziskovalni del

3.1 Opis in vzorec ankete Podatke smo pridobili s pomočjo ankete. Anketa je »sistematičen postopek spraševanja večjega števila (izbranih) oseb o ožjem delu stvarnosti«. (Mitar,2011, str. 94) V tej diplomski nalogi smo anketo izvedli s pomočjo anketarjev na terenu.

Namen vprašalnika je ugotoviti občutke ogroženosti in vlogo policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Vprašanja, ki smo jih uporabili v anketi, so bila vzeta iz poročila Ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni« (Meško et al., 2012). Anketna vprašanja smo navedli iz točke 7 z naslovom »Analiza obstoječih oblik policijskega dela v skupnosti«.

Vprašalnik je sestavljen iz 10 vprašanj. Pri vsakem vprašanju so navedene lestvice strinjanja od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se sploh ne strinjamo, 5 pa da se popolnoma strinjamo. V anketi je sodelovalo 50 anketirancev iz občine Rače-Fram. V anketo je bilo vključenih 60 anket, vendar jih je prišlo nazaj rešenih 50. Anketirane smo izbrali naključno, ne glede na spol, starost ali izobrazbo. Vsak sodelujoči je prostovoljno izbiral odgovore. Določen anketar je tudi posredoval ankete naprej drugim morebitnim anketirancem, jim razložil namen in pustil anketni vprašalnik pri njih. Ankete smo dobili nazaj ob določenem času, in sicer po enem tednu. Podatki so bili analizirani s programom SPSS.

Anketirance smo prosili tudi za demografske podatke, ki so potrebni za opis vzorca. Pod prvo točko nas je zanimal spol (moški ali ženski), nato pa starost, ki so jo anketiranci sami napisali na črto. V tretji točki smo jih spraševali po izobrazbi, pri čemer smo jim ponudili naslednje možnosti: 1-brez osnovne izobrazbe, 2-dokončana osnovna šola, 3-dokončana srednja šola, 4-dokončana2-letna višja šola, 5-visoka šola, fakulteta, umetniška akademija, 6-specializacija, magisterij in pod 7-doktorat. Pod zadnjo točko demografskih podatkov nas je zanimal njihov zaposlitveni status, in sicer: 1-zaposlen v gospodarstvu, 2-zaposlen v negospodarstvu, 3-samozaposlen, 4-kmet, gospodinja, 5-upokojenec, 6-študent, dijak ali vajenec, 7-brezposeln in pod 8-drugo.

3.2 Analiza odgovorov V tem poglavju bomo analizirali podatke in s tem ugotovili, kakšno je mnenje občanov.

Vsako vprašanje bomo podrobno predstavili in prikazali rezultate. V nadaljevanju najprej predstavljamo demografske podatke. Kot lahko razberemo iz razpredelnic, je v anketi sodelovalo 29 moških in 21 žensk, kar v odstotkih predstavlja 58 % moških in 42 % žensk.

Slika 1: Delež moških in žensk v izvedenih anketah

Iz spodnje razpredelnice lahko vidimo, katero stopnjo izobrazbo imajo občani, ki so sodelovali v anketi. Razberemo lahko, da ima največ ljudi dokončano srednjo šolo, in sicer to predstavlja kar 56 %, kar pomeni več kot polovica. 14 % ljudi ima dokončano osnovno šolo. Vidimo lahko tudi, da imajo enako procentov občani z dokončano 2-letno šolo in

visoko šolo, fakulteto ter umetniško akademijo in sicer 12 %. Najmanjši delež pa imajo občani, ki imajo magisterij ali specializacijo, to pa predstavlja 6 %.

Slika 2: Delež izobrazbe v izvedenih anketah

V anketnem vprašalniku je bilo iz demografskih podatkov zadnje vprašanje glede zaposlitvenega statusa, kjer so anketiranci imeli sedem možnih odgovorov. Lahko so izbirali med statusi, kot so: zaposlen v gospodarstvu, zaposlen v negospodarstvu, samozaposlen, kmet ali gospodinja, upokojenec, študent/dijak/ vajenec in brezposeln. Najvišji odstotek predstavljajo zaposleni v gospodarstvu, to je kar 28 %, za tem pa so takoj zaposleni v negospodarstvu (26 %). Za tem so študenti/dijaki in vajenci in sicer predstavljajo 16%. Upokojencev je bilo 5, kar je 14 %. Nekaj občanov, ki so sodelovali v anketi, je tudi samozaposlenih, to je 10 %. Na predzadnjem mestu so kmetje in gospodinje, na zadnjem mestu pa je bil samo en brezposeln, kar predstavlja 2 %.

Slika 3: Delež zaposlitvenega statusa v izvedenih anketah

Pri prvi trditvi nas je zanimalo ali večina prebivalcev naše občine spoštuje policiste. 1.) Večina prebivalcev naše občine spoštuje policiste.

Tabela 1: Prikaz prvega vprašanja iz ankete

Večina vprašanih je izbrala odgovor se strinjam (42 %), najmanjši odstotek vprašanih je izbralo odgovor sploh se ne strinjam (4 %). Povprečje znaša 3,50. Odgovor se ne strinjam je izbralo 8 % anketirancev, odgovor deloma se strinjam deloma se ne strinjam pa je izbralo 34 %, kar je drugi najpogostejši odgovor. Trditev popolnoma se strinjam je izbralo 12 %.

Pri drugi trditvi nas je zanimalo, ali občani dajejo informacije o kaznivem dejanju policistom. 2.) Prebivalci običajno dajo policistom informacije o kaznivem dejanju.

Tabela 2: Prikaz drugega vprašanja iz ankete

Če pogledamo na tabelo, lahko ugotovimo, da je največ sodelujočih izbralo odgovor se strinjam s trditvijo, in sicer kar 34 %. Najmanj jih je izbralo odgovor sploh se ne strinjam s trditvijo, in sicer 2 %. Povprečje znaša 3,48. Drugi najpogostejši odgovor, ki je bil izbran, je bil deloma se strinjam in deloma se ne strinjam - to je bilo 14 % sodelujočih.

Tretja trditev se je navezovala na temo ali prebivalci pogosto obvestijo policijo, če vidijo kaj sumljivega.

3.) Prebivalci pogosto obvestijo policijo, če vidijo kaj sumljivega.

Tabela 3: Prikaz tretjega vprašanja iz ankete

Anketiranci so za najpogostejši odgovor izbrali, da se deloma strinjajo in deloma ne strinjajo s trditvijo, in sicer kar 34 %. Zanimivo je, da je bil drugi najpogostejši odgovor, da se popolnoma strinjajo s trditvijo in to je bilo 13 ljudi od 50 vprašanih, kar predstavlja 26 %. 8 % sodelujočih je izbralo, da se sploh ne strinja s trditvijo, kar predstavlja najnižji odstotek. Povprečje znaša 3,44.

Četrta trditev predstavlja zavedanje policije o potrebah prebivalcev občine Rače-Fram. 4.) Slovenska policija se zaveda potreb prebivalstva.

Tabela 4: Predstavitev četrtega vprašanja iz ankete

Pri tem vprašanju lahko vidimo, da so se prebivalci strinjali s trditvijo, saj jih je največ izbralo odgovor se strinjam in to je 18 ljudi, kar je 36 %. Najmanj jih je obkrožilo odgovor sploh se ne strinjam s trditvijo, kar je 8 % vseh sodelujočih. Povprečje znaša 3,48. Odgovor deloma se strinjam deloma se ne strinjam so izbrali 3 ljudje manj kot najpogostejšo trditev, to je torej 15 ljudi oziroma 30 % .

Vprašanje, ki sledi, se nanaša na objektivno obveščanje javnosti s strani policije. 5.) Slovenska policija objektivno obvešča javnost.

Tabela 5: Predstavitev petega vprašanja iz ankete

Pri petem vprašanju lahko razberemo, da je največ ljudi odgovorilo, da se deloma strinja in deloma ne strinja s trditvijo, kar predstavlja 44 %. To pomeni, da je skoraj polovica anketirancev obkrožila to izbiro. Najmanj jih je izbralo, da se sploh ne strinjajo s trditvijo - to so bili 4 udeleženci, kar predstavlja 8 %. Povprečje znaša 3,26. Isto število anketirancev odgovorilo, da se strinja in da se popolnoma strinja s podano povedjo, in sicer 9 (18 %).

Šesto vprašanje se nanaša na pripravljenost občanov za sodelovanje s policisti pri reševanju problemov. 6.) Prebivalci v naši občini so pripravljeni sodelovati s policisti pri reševanju problemov.

Tabela 6: Predstavitev šestega vprašanja iz ankete

Pri tej tabeli lahko vidimo, da so se anketiranci v največ primerih popolnoma strinjali s trditvijo, in sicer kar 34 %. Najmanj jih je odgovorilo, da se sploh ne strinjajo s trditvijo – 4 %. Povprečje v tem primeru znaša 3,86.

Pod naslednjo točko je bilo govora o zadovoljstvu dela policije s strani občanov občine Rače- Fram. 7.) Z delom policistov v naši občini sem zadovoljen/ zadovoljna.

Tabela 7: Predstavitev sedme trditve iz ankete.

Rezultati sedme trditve iz anketnega vprašalnika nam povedo, da se 44 % sodelujočih strinja s trditvijo o zadovoljstvu dela policije. 24 % občanov je odgovorilo, da se popolnoma strinjajo s trditvijo in enako število anketiranih meni, da se deloma strinja in deloma ne strinja s trditvijo. Tudi enako število sodelujočih, to so 4 %, je odgovorilo, da se ne strinja s trditvijo ali pa se sploh ne strinjajo s trditvijo.

Občani so odgovarjali tudi na vprašanje o vljudnosti policistov v občini Rače-Fram. 8.) Policisti v naši občini so vljudni.

Tabela 8: Predstavitev osme trditve iz ankete

Iz tabele lahko razberemo, da je največ občanov obkrožilo, da se strinja s trditvijo, in sicer kar 40 %. Najmanj jih je odgovorilo, da se sploh ne strinjajo s trditvijo in to so 3, kar je 6 %. Iz druge tabele lahko razberemo, da povprečje znaša 3,84. 32 % vprašanih se popolnoma strinja s trditvijo, da so policisti vljudni.

Predzadnja trditev v anketi se je navezovala na zaupanje. 9.) Policistom v naši občini zaupam.

Tabela 9: Predstavitev devete trditve iz ankete.

Podatki iz tabele so zelo pozitivni, saj lahko vidimo, da je največ občanov odgovorilo, da se popolnoma strinja (36 %), kar pomeni, da občani zaupajo policistom v največ primerih. S 30 % sledi trditev, da se strinjajo, 26 % jih je odgovorilo, da se deloma strinjajo deloma pa ne strinjajo z napisanim. Najmanj anketirancev je izbralo odgovor, da se ne strinjajo s trditvijo, in sicer 2 %.

V zadnjem delu ankete pa smo spraševali ali se zdijo policisti občanom dostopni. 10.) Policisti v naši občini so dostopni.

Tabela 10: Predstavitev desete trditve iz ankete

Pri zadnjem vprašanju lahko iz tabele razberemo, da je največ ljudi odgovorilo, da se strinja, in sicer kar 21, kar je 42 %. 17 (34 %) anketirancev je odgovorilo, da se popolnoma strinja, da so policisti v naši občini dostopni. Pri tej trditvi lahko vidimo, da ni nikogar, ki se sploh ne bi strinjal s trditvijo. Povprečje znaša 4,04, kar je največ od vseh trditev.

4 Razprava

V diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšno mnenje imajo občani občine Rače-Fram glede občutkov ogroženosti in vloge policije pri zagotavljanju varnosti na lokalno skupnost. V sami anketi je sodelovalo 50 anketirancev iz občine Rače-Fram. Anketa je vsebovala 10 različnih vprašanj, pri katerih so lahko sodelujoči izbirali med petimi navedenimi trditvami. Zraven tega so nas še zanimali demografski podatki za potrebe opisa vzorca. Pri prvem vprašanju so morali izbrati spol, nato pri drugem starost, stopnjo izobrazbe, pri čemer so izbirali med sedmimi možnimi odgovori, nazadnje pa nas je zanimal še zaposlitveni status.

Če se prvo osredotočimo na demografske podatke, smo ugotovili, da je v anketi sodelovalo več moških kot žensk. Moških je bilo več kot polovica, in sicer kar 58 %. Za izobrazbo lahko rečemo, da ima največ ljudi, ki so sodelovali v tej anketi, dokončano srednjo šolo (56 %), najmanj pa ima specializacijo in magisterij (6 %). Glede na zaposlitveni status se je izkazalo, da je največ ljudi zaposlenih v gospodarstvu, to je 28 %, najmanj pa je brezposelnih in to je bil samo en občan, ki je sodeloval v anketi. Če se povežemo s samo predstavitvijo občine Rače-Fram, ki sem jo opisala v diplomski nalogi, razberemo, da je v starostni skupini od 15─64 let zaposlenih ali samozaposlenih več kot polovica ljudi (57 %). To se je izkazalo tudi v anketi.

Vsi sodelujoči, ki so obkroževali anketna vprašanja, so se v večini strinjali s trditvami, ki so bile podane. To nam pove, da so občani dokaj zadovoljni s policisti v naši občini. Prvo vprašanje, ki se je navezovalo na to, ali prebivalci občine Rače-Fram spoštujejo policiste, je bilo v največ primerih odgovorjeno s trditvijo se strinjam, kar pomeni, da občani večinoma spoštujejo policiste. V anketi smo tudi odkrili, da občani v veliki meri dajejo informacije policistom o kaznivem dejanju, saj je največje število sodelujočih odgovorilo s se strinjam.

Na vprašanje glede pogostosti obveščanja policije, če vidijo kaj sumljivega, so vprašani večinoma odgovorili, da se deloma strinjajo in deloma ne strinjajo s trditvijo. Strinjajo se, da se slovenska policija zaveda potreb prebivalstva. Pri petem vprašanju smo ugotovili, da se spet večinoma deloma strinjajo in deloma ne strinjajo z objektivnim obveščanjem

javnosti, torej da slovenska policija objektivno obvešča javnost. Edino vprašanje, pri katerem so se prebivalci v največji meri popolnoma strinjali s trditvijo, je bilo šesto vprašanje, ki se je navezovalo na pripravljenost prebivalcev za sodelovanje s policijo pri reševanju problemov. Pri naslednjem vprašanju o zadovoljstvu z delom policistov so občani v največjem številu odgovorili s trditvijo se strinjam, iz česar lahko razberemo, da so v povprečju zadovoljni z delom same policije. Tudi s trditvijo, da so policisti vljudni, se občani strinjajo.

Nato pa preidemo na vprašanje, ki ga je sama policija tudi raziskovala, in sicer zanimalo jih je zaupanje prebivalcev v policijo. V letu 2016 je slovenska policija sama izvedla spletno anketo, kjer jih je zanimalo zaupanje v policijo in ugotovilo so, da je na lestvici od sploh ji ne zaupam do povsem ji zaupam 49,3 % vprašanih odgovorilo, da ji zaupa, kar pomeni, da je zaupanje v policijo dobro. Javnost je zadovoljna, poleg tega pa še sodelujoči menijo, da policisti dobro opravljajo svoje delo in so uspešni na vseh področjih. Mnenja so edino naj še izboljšajo področje prometne varnosti (Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, 2017).

V anketi, ki smo jo izvedli, je povprečna ocena pri trditvi ali občani zaupajo policiji 3,88. To nam pove, da je stanje dobro in da občani v dobri meri zaupajo policijskemu delu v občini Rače-Fram. V zadnji trditvi, ki je bila: Policisti v naši občini so dostopni, je povprečje znašalo 4,04, kar pomeni, da se strinjajo s trditvijo in so mnenja, da so policisti v občini Rače-Fram dostopni.

Iz opravljene ankete ugotovimo, da so občani zadovoljni s policijskim delovanjem v občini Rače-Fram. Če pregledamo povprečne ocene, vidimo, da so vse nad 3, kar pomeni, da je stanje dobro in gredo policisti v pravo smer.

5 Zaključek

V diplomski nalogi smo ugotovili, da je stanje glede na izvedeno anketo v občini Rače-Fram zadovoljivo. Ugotovili smo, da so občani relativno zadovoljni z delom policije in da ji zaupajo. Prva hipoteza se je glasila: Občani so zelo zadovoljni s policijskim delom v občini Rače-Fram. Med vprašanimi se jih je 68 % strinjalo, da so zadovoljni s policijskim delom (44 % se jih je strinjalo, 24 % pa popolnoma strinjalo). 8 % vprašanih se s trditvijo ni strinjalo, 24 % pa se jih je odločilo za odgovor deloma se strinjam deloma se ne strinjam. Povprečna ocena zadovoljstva je znašala 3,8 na lestvici od 1 do 5. Rezultati glede zadovoljstva z delom policije so tako pozitivni, vseeno pa hipoteze, da so občani zelo zadovoljni s policijskim delom, ne moremo potrditi.

Druga hipoteza se je glasila: Policisti se ljudem zdijo zaupanja vredni. Med sodelujočimi jih je 36 % odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 30 % jih je bilo mnenja, da se strinjajo, 26 % da se deloma strinjajo deloma ne strinjajo s trditvijo. Da se ne strinjajo je odgovorilo 2% vprašanih, da se popolnoma ne strinjajo pa 6%. Povprečna ocena znaša 3,88 na lestvici od 1 do 5. Iz tega lahko razberemo, da občani policistom zaupajo tako, da lahko to hipotezo potrdimo.

Če je med policijo in občani zaupanje, lahko tudi sklepamo, da so med seboj pripravljeni sodelovati, zato lahko potrdimo tretjo hipotezo (Hipoteza 3: Občani so pripravljeni sodelovati s policijo). Iz odgovorov na šesto vprašanje v anketi ugotovimo, da so v največ primerih, to predstavlja 34 %, odgovorili, da se popolnoma strinjajo s trditvijo, 32 % se strinja, 24 % se deloma strinja deloma ne strinja s trditvijo, 6 % se ne strinja s trditvijo in 4 % se sploh ne strinja s trditvijo. Povprečna ocena znaša 3,86. Iz tega sklepamo, da lahko tretjo hipotezo sprejmemo, saj so občani pripravljeni sodelovati s policisti. Če smo do sedaj ugotavljali mnenje občanov, bi bilo smiselno v nadaljnje raziskati tudi mnenje policistov policijske postaje Rače. Zanimivo bi bilo raziskati, kakšen je njihov pogled na občane in sodelovanje z občino Rače-Fram.

Viri in literatura

Jeram, G. (2013). Policijsko delo v skupnosti v Republiki Sloveniji-analiza procesov od osamosvojitve dalje (Magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Pridobljeno na: https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/SlovenskaPolicija.pdf. Kosmač, F. in Gorenak, V. (2005). Ocene in stališča vodij policijskih okolišev do policijskega dela v skupnosti. V G. Meško, M. Pagon in B. Dobovšek (ur.), Izzivi sodobnega varstvoslovja (str. 125-135). Ljubljana: Fakulteta za policijsko varnostne vede. Lobnikar, B. in Modic, M. (2015). Analiza kakovosti policijskega dela v lokalnih skupnostih: pogled prebivalcev Slovenije. V G. Meško (ur.), Varnost v lokalnih skupnostih: zbornik prispevkov 1. nacionalne konference o varnosti v lokalnih skupnostih (str. 55-64). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Lobnikar, B. in Prislan, K. (2017). Zagotavljanje varnosti lokalnih skupnosti v prihodnje: percepcije različnih deležnikov v Sloveniji. V G. Meško, K. Eman in U. Pirnat (ur.), Varnost v lokalnih skupnostih - izsledki raziskovanja zaznav varnosti v Sloveniji: 3. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih (str. 131-142). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. Majcenovič, N. (2011). Policijsko delo v skupnosti v mestu Maribor: pomen, implementacija in pripravljenost ljudi za sodelovanje s policijo v mestu Maribor ( Magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Mestna občina Maribor. (2014). Varnostni sosvet. Pridobljeno na http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=164 Meško, G. (2001). V skupnost usmerjeno policijsko delo-izziv za slovensko policijo?. Teorija in praksa, 38(2), 272-289. Meško, G. (2006). Policing in a post-socialist country: Critical reflections. Understanding Crime: Structural and Developmental Dimensions, and their Implications for Policy (Plenary Address at the Annual Conference of the ESC). Tübingen: Institut für Kriminologie der Universität Tübingen.

Meško, G., Nalla, M., in Sotlar, A. (2006). Cooperation on police and private security officers in crime prevention in Slovenia. V E. Marks, A. Meyer in R. Linssen (ur.), Quality in crime prevention (str. 133–143). Norderstedt: Books on Demand. Meško, G., Sotlar, A., Lobnikar, B., Jere, M. in Tominc, B. (2012) Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Pridobljeno na http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/word/Tacen_1511 2012/Porocilo_CRP_zagotavljanje_varnosti_v_lokalni_skupnosti_FVV_2010_2012. pdf. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. (2018). Poročilo o delu policijske uprave Maribor za leto 2017. Pridobljeno na https://www.policija.si/images/stories/PUMB/PDF/statistika/PU_MB_Letno_poro cilo_2017.pdf. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. (n. d. A). Katalog IJZ. Pridobljena na https://www.policija.si/index.php/sl/informacije-javnega-znaaja/katalog-ijz Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. (n. d. B). Policijska uprava Maribor. Pridobljeno na https://www.policija.si/index.php/sl/policijske-uprave/pu-maribor Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. (n. d. C). Vodje policijskih okolišev. Pridobljeno na https://www.policija.si/index.php/sl/policijske-uprave/pu-maribor/vodje- policijskih-okoliev Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. (n. d. D). Zgodovina in razvoj policijskega dela v skupnosti. Pridobljeno na https://www.policija.si/index.php/dravljani-in- policija/zgodovina-in-razvoj. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. (2017). Prebivalci so zadovoljni s slovensko policijo in ji zaupajo, kažejo rezultati naše javnomnenjske raziskave. Pridobljeno na https://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za- javnost/86997-javnost-je-zadovoljna-s-slovensko-policijo-in-ji-zaupa-kaejo- rezultati-raziskave-o-ocenah-in-staliih-prebivalcev-slovenije-o-delu-policije. Pagon, M. in Lobnikar, B. (2001). Odnos do policijskega dela usmerjenega v skupnost: primerjava med policisti in občani. V M. Pagon (ur.), Dnevi varstvoslovja, (str. 103- 113). Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola.

Pečar, J. (1988). Formalno nadzorstvo. Ljubljana: Delavska enotnost. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo«. (2015). Uradni list RS, (75/15). Rače-Fram. (2015). Turistični vodnik občine Rače-Fram. Pridobljeno na: http://www.race- fram.si/podrocje.aspx?id=220. Statistični urad republike Slovenije. (n. d.). Občina Rače-Fram. Pridobljeno na http://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Index/132. Trojanowicz, R. (2002). Community policing: A Contemporary Perspective. Cincinnati: Anderon Publishing Co.

Priloga A: Anketni vprašalnik

Pozdravljeni, sem Sarah Grašič, študentka Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in delam diplomsko nalogo z naslovom Policijsko delo v skupnosti v občini Rače-Fram. Namen raziskave je med drugim ugotoviti občutke ogroženosti in vlogo policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Vaše sodelovanje je popolnoma prostovoljno in ga lahko kadarkoli zavrnete brez nastalih posledic. Anketa je anonimna, zagotavljam pa Vam varovanje zasebnosti in tajnost Vaših odgovorov. Izpolnjeni vprašalniki ne bodo posredovani tretji osebi, pač pa bodo uporabljeni zgolj za potrebe diplomskega dela.

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje.

Prosim vas, da ocenite svoje strinjanje z navedenimi trditvami. Za ocenjevanje uporabite lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se sploh ne strinjate, 5 pa, da se popolnoma strinjate. 1.) Večina prebivalcev naše občine spoštuje policiste. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

2.) Prebivalci običajno dajo policistom informacije o kaznivem dejanju. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

3.) Prebivalci pogosto obvestijo policijo, če vidijo kaj sumljivega. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

4.) Slovenska policija se zaveda potreb prebivalstva. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

5.) Slovenska policija objektivno obvešča javnost. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

6.) Prebivalci v naši občini so pripravljeni sodelovati s policisti pri reševanju problemov. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

7.) Z delom policistov v naši občini sem zadovoljen/zadovoljna. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

8.) Policisti v naši občini so vljudni. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

9.) Policistom v naši občini zaupam. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

10.) Policisti v naši občini so dostopni. Sploh se ne strinjam 1 2 3 4 5 Popolnoma se strinjam

Prosimo vas še za nekaj demografskih podatkov za potrebe opisa vzorce. Prosimo, obkrožite črko pred izbranim odgovorom oziroma napišite podatek na črto. 1. SPOL: a) moški b) ženska 2. STAROST: _____ let 3. STOPNJA IZOBRAZBE: 1 - brez osnovne izobrazbe 2 - dokončana osnovna šola 3 - dokončana srednja šola 4 - dokončana 2-letna višja šola 5 - visoka šola, fakulteta, umetniška akademija 6 - specializacija, magisterij 7 – doktorat

4. ZAPOSLITVENI STATUS: 1 – zaposlen v gospodarstvu 2 – zaposlen v negospodarstvu

3 – samozaposlen 4 – kmet, gospodinja 5 – upokojenec 6 – študent, dijak ali vajenec 7 – brezposeln 8 – drugo: ______