Sre~No 2011! N 2 9 16 23 30 FEBRUAR P 7 14 21 28 T 1 8 15 22 S 2 9 16 23 ^ 3 10 17 24 P 4 11 18 25 S 5 12 19 26 N 6 13 20 27

JANUAR 24 P 3 10 17 31 T 4 11 18 25 S 5 12 19 26 ^ 6 13 20 27 P 7 14 21 28 S 1 8 15 22 39 Sre~no 2011! N 2 9 16 23 30 FEBRUAR P 7 14 21 28 T 1 8 15 22 S 2 9 16 23 ^ 3 10 17 24 P 4 11 18 25 S 5 12 19 26 N 6 13 20 27

MAREC P 7 14 21 28 T 1 8 15 22 29 S 2 9 16 23 30 ^ 3 10 17 24 31 P 4 11 18 25 S 5 12 19 26 N 6 13 20 27

APRIL P 4 11 18 25 T 5 12 19 26 S 6 13 20 27 ^ 7 14 21 28 P 1 8 15 22 29 S 2 9 16 23 30 N 3 10 17 24

MAJ 23 P 2 9 16 30 24 T 3 10 17 31 S 4 11 18 25 ^ 5 12 19 26 P 6 13 20 27 S 7 14 21 28 N 1 8 15 22 29

JUNIJ P 6 13 20 27 T 7 14 21 28 S 1 8 15 22 29 ^ 2 9 16 23 30 P 3 10 17 24 S 4 11 18 25 N 5 12 19 26

JULIJ P 4 11 18 25 T 5 12 19 26 S 6 13 20 27 ^ 7 14 21 28 P 1 8 15 22 29 S 2 9 16 23 30 N 3 10 17 24 31

AVGUST P 1 8 15 22 29 T 2 9 16 23 30 S 3 10 17 24 31 ^ 4 11 18 25 P 5 12 19 26 S 6 13 20 27 N 7 14 21 28

SEPTEMBER P 5 12 19 26 T 6 13 20 27 S 7 14 21 28 ^ 1 8 15 22 29 P 2 9 16 23 30 S 3 10 17 24 N 4 11 18 25

OKTOBER 24 P 3 10 17 31 T 4 11 18 25 S 5 12 19 26 ^ 6 13 20 27 P 7 14 21 28 S 1 8 15 22 29 N 2 9 16 23 30

NOVEMBER P 7 14 21 28 T 1 8 15 22 29 S 2 9 16 23 30 ^ 3 10 17 24 P 4 11 18 25 NOVICE S 5 12 19 26 N 6 13 20 27

DECEMBER P 5 12 19 26 T 6 13 20 27 OB^INE S 7 14 21 28 RA^E-FRAM ^ 1 8 15 22 29 P 2 9 16 23 30 S 3 10 17 24 31 Št. 48 - 4/2010; december 2010 (dvojna - prazni~na {tevilka) N 4 11 18 25 Iz vsebine Novic

Prijazno vabljeni na www.race-fram.si

Čestitamo ob dnevu samostojnosti! NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ŽUPANOV UVODNIK

Spoštovane občanke, spoštovani občani! Uvodnik za zadnje letošnje glasilo pišem pod prijetnim vtisom dogodkov v preteklih dneh. V petek v nabito polni telovadnici OŠ Fram glasbena prireditev »Štirje letni časi«, v soboto tradicionalno Martinovanje na grajskem dvorišču v Račah, teden dni kasneje večer t. i. evergreenov v tamkajšnji kino dvorani in srečanje starejših občanov v dvorani PGD Gorica. Vsepovsod veliko zadovoljstvo, veseli obrazi, navdušenje. Prijeten občutek, da je življenje lepo, da teče normalno, da nam druženje ali pa lokalni koncert veliko pomeni. Potem pa pogled na TV ekran. Mrki obrazi, trde in težke besede, da od sovraštva človeka spreleti srh. Pa protesti, obupani delavci, ki so ostali na cesti, goljufije in gospodarski kriminal, nove vložene obtožnice zoper to ali ono znano ime. In bombe, teroristični napadi, vojna žarišča, razmesarjena trupla. Letalske nesreče in nove smrtne žrtve na cestah. Da je mera polna, še bruhajoči vulkani, uničujoči tajfuni, rušilni potresi. Tudi naslovnice časopisov so polne velikih »modrosti«, zapletene in senzacionalistične retorike politika A ter očitkov politika B. Korupcija, pedofilija, delali bomo še 5 let po smrti… To in podobno so udarne vsakodnevne novice, s katerimi nas mediji tako rekoč dobesedno posiljujejo. Prestreljeni smo s politiko, nezaupanjem, sovraštvom, podtikanjem, lažmi. Ob tem se zdi, kot bi mi vsi in vsak izmed nas vzporedno živel dve življenji – eno normalno, realno, drugo pa virtualno. Kako naj si sicer razlagamo pojav, ko prijazna blagajničarka v hipu postane politik, mehanik se prelevi v borznega analitika, iz peka pa nastane fanatičen sledilec leve ali desne politične opcije?! Ne glede na vse to pa življenje nemoteno teče naprej, rojevajo se otroci, zapadel bo sneg, v peči prasketa ogenj, zunaj je praznično okrašeno, dan je že zelo kratek, vino je dobro…

Za nami je tudi pomemben dogodek letošnje jeseni – lokalne volitve. Volitve so čas za preverjanje in spremembe, čas za potrjevanje in ovrednotenje tega, kar je bilo narejenega, čas za soočanje s tistimi, ki jim je bilo delo, opravljeno v preteklih letih, pravzaprav namenjeno. V času volitev so tudi k nam prišli mrki obrazi, podobni tistim iz TV Odmevov. Širili so laži, vrstila so se podtikanja, ni manjkalo najrazličnejših neresnic. Enostavčna laž je potrebovala več strani pojasnil, razgovorov, resnica je dobila nagobčnik. Pa vendar se je to na srečo zgodilo le v manjšini. Tudi nagrajeni na volitvah akterji in pristaši takšnega načina niso bili kaj prida… So pa zbegali, le za hipec, mnoge dobro misleče in dobronamerne ljudi. S tem pa nam vsem dali misliti, kako malo je potrebno, da se mračne naslovnice in mrki obrazi preselijo tudi k nam. Kakorkoli že – na srečo je končano. Izvoljen in ustanovljen je novi občinski svet. Ugotovili smo, da imamo novega – starega župana. V občinskem svetu videvamo nekaj novih obrazov, tudi mladih. Vse potrebujemo. Tako se bodo mešali mladostna radovednost, pronicljivost, nestrpnost in zagnanost ter izkušnje, modrost, umirjenost in strpnost nekoliko starejših. Vsi pa smo vpreženi v isti voz in se trudimo s ciljem, da naredimo čim več za dobrobit naših soobčanov. Tudi sam sem vesel, da ste se letošnjih volitev udeležili v velikem številu. Visoko podporo volivk in volivcev razumem kot znak, da skupno delo občinskega sveta, občinske uprave in, nenazadnje, tudi moje, ni ostalo neopaženo. Zmago hkrati razumem kot namig, da prepričljiva večina med vami želi, da v prihodnjem štiriletnem obdobju sledimo poti, ki smo jo začrtali v minulem obdobju. Zavedam se, da zmaga ni le zmagoslavje, temveč predvsem velika odgovornost. Zato s polno odgovornostjo zagotavljam, da si bom še naprej po svojih najboljših močeh prizadeval za nadaljnji razvoj občine Rače-Fram ter za vsestransko prijetno in do vseh občanov čim bolj naklonjeno bivanje v njej. Vsak od 2553 prejetih glasov je zame prijetna in zavezujoča vzpodbuda za nadaljnje zavzeto delo. Hvala, da ste mi dali priložnost, da še štiri leta vodim to našo občino – kar zadeva mene, strpno in prijazno.

1 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Spoštovani! Pred nami so prazniki – dan samostojnosti, torej državni praznik, na katerega smo še posebej ponosni, pa tudi božično novoletni prazniki, ki jih vsako leto posebej radostno pričakujemo. V dneh, ki so namenjeni praznikom, praznujte, ustavite delo in se veselite. Želim vam, da praznične dni, ki so pred nami, preživite kar se da prijetno in da optimistično odprete vrata letu 2011, ki naj bo za vse zdravo, srečno in uspešno.

Vse dobro vam želim in vas lepo pozdravljam!

Branko LEDINEK, župan

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo Letnik XIII, številka 48 - 4/2010; v Račah, decembra 2010 (poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače) Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČ Uredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIK Jezikovni pregled: Simona ANTOLIČ Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov. Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram Grajski trg 14 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER,Tržaška 34, 2000 Maribor Tisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na disketi, CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo. Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

2 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM POZDRAV IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA

»Razvajajte svoje malčke!« me Prvi dan so otroci dobili naročen polovičen meni, naslednje nagovarja najboljši sosed preko dni celega. In so vse pojedli. In hvalili so, kako je okusno. domače televizije. Na ekranu Lastnico, staro še ne trideset let, sem prijazno opomnila, da igrače, znižane tudi do 40 %. smo za otroke naročili polovične obroke. Nasmehnila se je Ko to pišem, je namreč malo in rekla: »Vem, gospa. Ampak ste prva družina z otroki, ki pred Miklavževim. In sedaj so jim ni treba peči ocvrtega krompirčka in piščančjih kroketov. pred nami še božično novoletni Vaši vse jedo. In hvala iz ust vaših otrok je samoumevna. prazniki. Starši, spet razvajajte In nič ne kričijo, ne tekajo okoli. Dobili bodo vsak svoj cel svoje otroke... Lasje mi gredo obrok na račun hiše.« Joj, kako sva bila z možem vesela in pokonci! Ja, in potem starši raz- ponosna! In videti bi morali, kako srečni so otroci, ko smo vajajo svoje »malčke« tam do se vrnili, to povedali svojima staršema. Seveda so ob tem tridesetega, štiridesetega leta. zažarele tudi oči njihove mamice in atija. Pa že naslednja reklama: nasmejan ženski obraz pri V tem letu sem veliko čuvala sinka svoje mlajše hčerke, štiridesetih, petdesetih, brez gub, koža kakor iz papirja. Vse Samuela. Leto in pol ima. Pa veste, da se že uči pospravljati na obrazu je popolno. In gospe ob televizorjih se znajdejo za seboj?! Sprva se je temu na vse kriplje upiral, a njegov v depresiji. Ogledalo namreč pove, da niso take kot tista ati je vztrajal, spet in spet. Naporno, ni kaj! A želen rezultat čudovita dama na televiziji. Čeprav uporabljajo in menjujejo je tu - zdaj včasih uboga že na prvo besedo. kreme, učinka ni. Ha, kako prefinjeno! Saj vendar ni treba, Da pa ob tem slučajno ne boste zmotno mislili, da je da krema učinkuje. Reklama je plačana in ne proizvajalca, vedno vse tako lepo in prav. O, ne, včasih se zgodijo tudi ne prodajalca ne bo doletela kazen zaradi laži. Ste pač pravi incidenti. Takrat moram nastopiti kot mirovna misija, naredile nekaj narobe. Si niste nanesle prave podlage ali pa saj predvsem najmanjša fanta iz vsake družine še tekmujeta je vaša koža bolezensko razbrazdana, recimo. Pa je problem za igrače in si jih pulita iz rok. Jok je grozen, saj trpi otroška rešen, zadeva pojasnjena. In če zgolj vsaka tretja ženska v pomembnost. Evropi kupi kremo samo enkrat v življenju, je dobiček za Ob vsem tem, pa ne ob joku, me vedno bolj stiska. vse v trgovski mreži zagotovljen, osnovni cilj pa dosežen. Strah me je namreč otrok, ki rastejo brez opore staršev in A kdo ne verjame? No, pa se potem vprašajmo: »Zakaj njihovega nenehno budnega očesa. ni reklam o koristnosti sprehoda? Ste že kdaj naleteli na Poznam družino, ki vsako jutro odpelje otroka v vrtec, reklamo o pomembnosti bližine v družini?« In tako naprej... doma pa ves dan ostanejo tudi po štirje odrasli. In otroci Že nekaj let se z mojo najstarejšo vnukinjo ob njenem jokajo, bili bi doma. Pa niso. Po njih gredo ob pol štirih, ne rojstnem dnevu odpraviva v mesto. Najprej greva v po kosilu. knjigarno, kjer sva tudi do ure in pol. Angelika si tam v miru In spet drugje vidim, da fant, kakšnih sedem let ima, ogleda knjige, ki jo zanimajo. Eno si lahko tudi izbere za zabrusi očetu, ko mu ta nekaj zapove: »Ne bom!« In oče darilo, a ne najdražje, to ve. Nato greva malo po trgovinah, nima avtoritete, ne moči, ki bi fantka premaknila. Oče se na oglede. Na koncu se odpraviva v restavracijo na kosilo, umakne. Kaj bo, ko bo ta fant velik skoraj dva metra? Se bo kjer se nama pridruži še moj mož, torej njen dedi. Naročimo oče takrat moral umakniti pred njegovim udarcem? pijačo, hrano in se pogovarjamo. Nikamor se nam ne mudi. Pa se spet zgrozim, ko vidim na kmečkem dvorišču cel Izberemo dan, ko smo vsi prosti. Vrnemo se zvečer. To je kup plastičnih igral, toboganov, gugalnic. Zakaj plastika in njen dan. Rada je kdaj tudi brez družbe mlajših bratov, saj ne raje les? Pa ne samo to, na toboganu ne vidim domačih ima že skoraj deset let. Tudi Izak je letos tako praznoval, otrok, le sosedove občasno. Domačim pač tobogan ni več le da je on povabil zraven še Angeliko. Njemu je družba zanimiv... všeč. Program imamo isti. Vam povem, da ima zanju ta dan In potem poslušam, da bodo v parlamentu sprejeli zakon, enako vrednost kot najčudovitejše darilo! Neskončno se ga ki bo homoseksualne pare izenačil z našimi zakoni. In nihče veselita že dolgo vnaprej. jasno in glasno ne pove, da to ni naravno. Govorijo, da je to In ko v Mariboru poteka Festival Lent, z možem peljeva demokracija. Smešno. Mene bodo prepričali, da je to zdravo otroke enkrat v park. Izbereva dan, ko je na sporedu dobra in normalno, šele takrat, ko bom videla, kako bosta dva lutkovna ali glasbena predstava, ki si jo potem skupaj srnjaka vodila mlado srnico po polju in zanjo skrbela, ali ko ogledamo. In tisti dan se najini vnuki dodobra naužijejo bo na našem dvorišču katera izmed kokoši pričela opravljati igral, midva pa potrpežljivo sediva na klopi in jih ves čas delo petelina. In ne vem, če nenaravnost ljudi danes ne budno opazujeva. Tobiju je treba tu in tam še malo pomagati, izhaja tudi iz uvodoma citiranih besed: »Razvajajte svoje da spleza, kamor želi. Je kar naporno imeti tri na očeh, a malčke.« Mladi namreč imajo vse, nimajo pa za kaj živeti. kljub temu ob njih neznansko uživava. Nato gremo na pico. Nič ni več vznemirljivega, nič takega, česar ne bi poznali, Kamorkoli jih lahko peljeva, nikjer ne delajo zgage. Upam nič, kar je dovoljeno samo v določenem življenjskem in verjamem, da bo tudi za četrtega otroka iz iste družine, obdobju. Vse je na razpolago vsem, takoj in tukaj. pred kratkim rojeno Karino, mogoče reči enako. Konec letošnjega poletja mi je umrla mama. Na pogrebu Letos sva bila dedi Branko in babica Lidija s tremi sem se ji v nagovoru zahvalila sama. So mi rekli, kako največjimi vnuki v Logarski dolini, v manjšem penzionu. si močna, kako si lahko to naredila. Sama pa se vedno Zajtrk je bil samopostrežen, večerja ne. Postregli so nam z znova čudim, kako so nekateri že odrasli otroci lahko tako zelenjavnimi juhami, pa štruklji, palačinkami in podobnim. »močni«, da svojih staršev, ki so še živi, ne gredo obiskati,

Želimo vam prijetno branje! 3 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM jim kaj postoriti, jih preprosto na hitro pozdraviti, objeti. Še najbolj pa si želim, da bi v njihovem življenju vladala To je zame moč, saj prekrije čut hvaležnosti, a bojim se, edinole resnica, ne laž, ne pohlep in ne hinavščina. In da se da bo ta moč kot cunami udarila po prav teh otrocih, ki bodo požvižgali na neumne reklame! sedaj nimajo niti trohice časa za svoje starše, ker jih le-ti ne morejo več razvajati. Dovolite, da je to, kar berete, moja reklama. Vzemite jo Pa bodo nekateri spet rekli, kako si upam pisati o svojih kot katero koli drugo, ki na vas preži v medijih. Lahko se vnukih in posredno o njihovih starših, saj ne vem, kaj me še odločite, da o njej razmislite, lahko pa se tudi posmehujete čaka. Zelo mi bo hudo, če bo kakorkoli kateri izmed mojih ali celo iztrgate ta list in za vselej zaključite z njo. In raje najljubših prizadet. Računam s tem, da se nam to lahko prižgete televizor. Božiček in dedek Mraz že čakata na vas zgodi že danes. A upam, da bodo pripravljeni na to, da bodo z darili in presenečenji. Želim le, da ob tem uživate in ste tako vzgojeni, da bodo probleme znali sprejeti, jih prenesti srečni. in reševati. Predvsem pa upam, da si bodo bratje in sestre Lidija BELCA, med seboj pomagali in v svoji stiski ne bo ostal noben sam. članica uredništva Novic

Spo{tovani ob~ani, spo{tovane ob~anke!

Tudi za naslednjo {tevilko ob~inskega glasila, ki bo predvidoma iz{la na pragu zelene in cveto~e pomladi, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki. Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na naslov uredni{tva Novic Ob~ine Ra~e-Fram najkasneje do vklju~no ~etrtka, 10. februarja 2011 in sicer na CD, USB klju~u ali preko elektronske po{te, navedene v kolofonu.

Uredni{tvo

Pobarvanka za otroke

4 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PORO^ILA, OBVESTILA, VABILA

POROČILO Občinske volilne komisije Občine Rače - Fram o rezultatih glasovanja za župana na lokalnih volitvah 10. oktobra 2010

Poročilo zajema delo Občinske volilne komisije na lokalnih volitvah za župana Občine Rače – Fram, v nedeljo, 10. oktobra 2010.

I. Na lokalnih volitvah dne 10. oktobra 2010 je imelo pravico glasovati 5869 volivcev, ki so vpisani v volilni imenik.

II. Glasovalo je 3160 volivcev, kar pomeni, da je bila udeležba 53,84 %.

III. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:

št. glasov % glasov 1. ROMANA FIŠER 297 9,47 % 2. BRANKO PETROVIČ 107 3,41 % 3. JOŽEF ARNUŠ 178 5,68 % 4. BRANKO LEDINEK 2553 81,44 %

IV. Za župana občine Rače - Fram je bil na volitvah dne 10. oktobra 2010 izvoljen Branko Ledinek, roj. 14.04.1958, stanujoč Fram 16/a, po poklicu inženir agronomije, župan.

Predsednik Štev.: 040-22-2010 Občinske volilne komisije Občine Rače-Fram: Datum: 12. oktober 2010 Marjan GLAVAR, univ. dipl. prav., l. r.

Naslovnice volilnih zloženk letošnjih županskih kandidatov Utrinek s konstitutivne seje, 2.11.2010 – zaprisega župana Branka Ledineka

Želimo vam prijetno branje! 5 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM POROČILO Občinske volilne komisije Občine Rače - Fram o rezultatih glasovanja za člane občinskega sveta na lokalnih volitvah 10. oktobra 2010 Poročilo zajema delo Občinske volilne komisije na lokalnih volitvah za člane Občinskega sveta Občine Rače - Fram, v nedeljo, 10. oktobra 2010.

I. Na lokalnih volitvah dne 10. oktobra 2010 je imelo pravico glasovati 5869 volivcev, ki so vpisani v volilni imenik.

II. Glasovalo je 3160 volivcev, kar pomeni, da je bila udeležba 53,84 %.

III. Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število glasov:

Lista: št. glasov % 1. DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 354 11,69 2. SMS – STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE 96 3,17 3. SD – SOCIALNI DEMOKRATI 171 5,65 4. LISTA ZA ZDRAVO IN ČISTO OKOLJE 169 5,58 5. NSi – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 58 1,91 6. ZARES – NOVA POLITIKA 141 4,66 7. LISTA ZA VARNOST IN POMOČ OB NESREČAH 414 13,67 8. SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANK 857 28,29 9. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 342 11,29 10. LDS – LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 93 3,07 11. NEODVISNA LISTA GREMO NAPREJ 334 11,03 SKUPAJ 3029 100,00

IV. Po d' Hondtovem sistemu, ki je podlaga za razdelitev mandatov, so izračunani količniki:

Zap.št. Ime liste: Količnik: 1. 8 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 857,00 2. 8 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 428,50 3. 7 LISTA ZA VARNOST IN POMOČ OB NESREČAH 414,00 4. 1 DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 354,00 5. 9 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 342,00 6. 11 NEODVISNA LISTA GREMO NAPREJ 334,00 7. 8 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 285,67 8. 8 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 214,25 9. 7 LISTA ZA VARNOST IN POMOČ OB NESREČAH 207,00 10. 1 DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 177,00 11. 8 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 171,40 12. 3 SD – SOCIALNI DEMOKRATI 171,00 13. 9 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 171,00 14. 4 LISTA ZA ZDRAVO IN ČISTO OKOLJE 169,00 15. 11 NEODVISNA LISTA GREMO NAPREJ 167,00 16. 8 SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 142,83 17. 6 ZARES – NOVA POLITIKA 141,00 18. 7 LISTA ZA VARNOST IN POMOČ OB NESREČAH 138,00 19. 8 SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 122,43 20. 1 DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 118,00 21. 9 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 114,00

6 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V. Mandate so dobile naslednje politične stranke oz. liste kandidatov: Lista: Št. mandatov 1. DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 2 2. SMS – STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE 0 3. SD – SOCIALNI DEMOKRATI 1 4. LISTA ZA ZDRAVO IN ČISTO OKOLJE 1 5. NSi – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 0 6. ZARES – NOVA POLITIKA 0 7. LISTA ZA VARNOST IN POMOČ OB NESREČAH 2 8. SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 6 9. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2 10. LDS – LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 0 11. NEODVISNA LISTA GREMO NAPREJ 2

VI. Za člane občinskega sveta občine Rače - Fram je izvoljenih naslednjih 16 kandidatov: 1. BRANKO LEDINEK roj. 14.04.1958 Fram 16/a, 2313 Fram 2. SLAVOMIR LEŠNIK roj. 07.11.1952 Ranče 20, 2313 Fram 3. ALOJZIJA JARC roj. 07.05.1955 Kopivnik 14, 2313 Fram 4. ALOJZ STERNAD roj. 19.05.1943 Mariborska c. 12, 2327 Rače 5. ŠTEFAN PLIBERŠEK roj. 06.08.1938 Morje 130/a, 2313 Fram 6. EMA CEBE roj. 01.05.1956 Podova 46, 2327 Rače 7. ANTON BOROVNIK roj. 26.03.1946 Ptujska c. 27/a, 2327 Rače 8. ALOJZ DUH roj. 07.05.1942 Morje 150, 2313 Fram 9. ŠTEFAN STRMŠEK roj. 12.05.1946 Cesta talcev 52, 2327 Rače 10. BRANKO PETROVIČ roj. 24.02.1958 Za vrtovi 5, 2327 Rače 11. ANTON BERGAUER roj. 29.08.1950 Fram 58/a, 2313 Fram 12. ROMANA FIŠER roj. 25.02.1957 Ješenca 32/a, 2327 Rače 13. MIRAN PREDIKAKA roj. 05.10.1951 Podova 24, 2327 Rače 14. PETER FINGUŠT roj. 09.05.1981 Zg. Gorica 3, 2327 Rače 15. JOŽEF ARNUŠ roj. 07.02.1950 Vrtna ul. 4, 2327 Rače 16. IVAN KOVAČIČ roj. 27.01.1959 Poljska c. 10, 2327 Rače

Predsednik Štev.: 040-23-2010 Občinske volilne komisije Občine Rače-Fram: Datum: 12. oktober 2010 Marjan GLAVAR, univ. dipl. prav., l. r.

Člani in članice novega občinskega sveta na konstitutivni seji, 2.11.2010 (manjkata Slavomir Lešnik in Vitomir Bauman)

Želimo vam prijetno branje! 7 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

8 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Želimo vam prijetno branje! 9 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Povabilo »ROMANTIČNI BOŽIČ NA GRAJSKEM DVORIŠČU« od 17. do 19. 12. 2010

Predlani smo ga priredili prvič in minuli dve leti je odlično uspel – seveda, o romantičnem božiču na grajskem dvorišču govorimo. Letos se ga znova veselimo ter vas prisrčno vabimo v našo praznično družbo!

Program prireditev v sklopu božično-novoletnega sejma:

URA: AKTIVNOST: NASTOPAJOČI: * PETEK, 17. 12. 2010: Zbor otrok pri vrtcu Rače, 16.30 Vrtec Rače pohod z lampijoni do grajskega dvorišča 17.00 Grajsko dvorišče Gledališče KU-KUC Zimska praznična predstava za otroke OTVORITEV SEJMA in ETNOLOŠKE ZBIRKE 17.30 Grajsko dvorišče Mini dame - glasbeni nastop otroške skupine in rajanje otrok Fantje na vasi - praznični glasbeni nastop 18.30 Kino dvorana: GLEDALIŠKA PREDSTAVA »Zdravilo« - Dramska skupina »Samotarji Hoče« * SOBOTA, 18. 12. 2010: ODPRTJE STOJNIC in ETNOLOŠKE ZBIRKE 14.00 – 18.00 Grajsko dvorišče glasbeni nastopi 11.00 Kino dvorana Sinhronizirani risani film »Razbita buča« – priredba glasbene, dramske in plesne predstave 14.30 Kino dvorana vrtca iz Frama – skupina Mavrica pevka Majda Petan Bela dvorana 15.00 (prostovoljni prispevki so namenjeni šolskima skladoma DOBRODELNI KONCERT OŠ Rače in OŠ Fram) 15.30 Kino dvorana Sinhronizirani risani film 16.00 Grajsko dvorišče Ljudska pevska skupina »Taščica« 16.30 Grajsko dvorišče MePZ KUD Rače Grajska kapela 17.00 Vesna Mlakar s solisti ORGELSKI KONCERT Kino dvorana: »Šah mat » (komedija Vinka Möderndorferja) v izvedbi gledališke skupine 18.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA KUD Rače * NEDELJA, 19. 12. 2010: ODPRTJE STOJNIC in ETNOLOŠKE ZBIRKE 14.00 – 18.00 Grajsko dvorišče glasbeni nastopi 13.45 Predprostor kinodvorane Vrtec Rače – pevski zbor »Smehec« Kino dvorana: 14.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA »Maček Muri« - Muzikal v izvedbi učencev OŠ Fram 15.15 Predprostor kino dvorane Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Fram 16.30 Grajsko dvorišče Vokalni skupini Kora in Fantje sv. Ane 17.00 Grajsko dvorišče Vokalni skupini Virtus in MePZ dr. Pavel Turner Kino dvorana: »Božično potovanje po svetu« 17.30 BOŽIČNI KONCERT koncert MePZ KKID sv. Jožefa delavca Rače

OPOMBE: Prireditve bodo potekale v vsakem vremenu! Stojnice bodo v primeru slabega vremena v notranjih prostorih gradu. Glasbeni nastopi bodo v primeru slabega vremena v grajski kapeli, nastopi otroških skupin bodo v predprostoru kino dvorane.

Na stojnicah se boste lahko okrepčali z domačimi dobrotami in odžejali s kuhanim vinom, čajem, punčem ipd. Stojnice bodo bogato založene s pecivom, spominki in darili za vaše najdražje. Pridružite se nam – več nas bo, prijetneje in bolj praznično bo! PROST VSTOP ZA VSE PRIREDITVE! VLJUDNO VABLJENI! OBČINA RAČE-FRAM Organizacijski odbor

10 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Boži~kovo povabilo Dragi presene~enj in zabave željni mladi prijatelji! Boži~ek vas tudi tokrat prijazno in dobrohotno vabi v svojo veselo družbo. Sre~anje s težko pri~akovanim belobradim možakom v rde~em, ki med vas ne bo pri{el sam in tudi ne praznih rok, bo potekalo v soboto, 18. decembra 2010 in sicer: - ob 11. uri v dvorani DTV Partizan Fram, - ob 15. uri v {portni dvorani O[ Ra~e.

Prireditev je namenjena otrokom iz ob~ine Ra~e-Fram in sicer pred{olskim ter tistim iz prve triade (do vklju~no 3. razreda). Star{e otrok vljudno prosimo, naj pridejo s svojimi otroki samo na eno prireditev!

OBÎNA RAÊ-FRAM in va{ BOŽIÊK

OBVESTILO - Kako pravilno pripraviti in posredovati prispevke za Novice? Dovolite, da vas znova spomnimo, kako je potrebno pripraviti in posredovati prispevke, za katere želite, da bodo objavljeni v našem glasilu: - prispevke posredujte pravočasno - zaželeno takoj, ko se nek dogodek zgodi in je o njem mogoče pripraviti prispevek, vsekakor pa po možnosti pred skrajnim rokom (prispevki, prispeli po roku, bodo zavrnjeni); - v bodoče bo maksimalen obseg posamezne številke Novic 56 strani; ko bo ta kvota zapolnjena, bodo kasnejši prispevki, četudi bodo prispeli pred iztekom za to določenega roka, objavljeni v prvi naslednji številki glasila; - prispevke posredujte izključno v elektronski obliki (torej napisane računalniško in sicer v pisavi New Times Roman, velikost pisave 12); - napisane prispevke lahko posredujete preko e-pošte ([email protected]), na disketi, CD- ju, DVD-ju ali ključku; če prispevka ne pošiljate preko e-pošte, temveč ga pošljete ali osebno prinesete posnetega na enega izmed ostalih navedenih načinov, obvezno priložite še izpis prispevka; - dolžina prispevkov naj ne presega ene tipkane strani, če gre za dogodke večjega in širšega pomena, pa največ ene in pol tipkane strani; - k prispevkom priložite največ 3 – 5 aktualnih fotografij (lahko so v originalu ali v elektronski obliki (izključno .jpg format); - kadar besedilo obogatite s fotografijami, v tekstu nazorno označite mesto, kamor je potrebno umestiti posamezno fotografijo, h kateri pripišite tudi komentar; - fotokopije fotografij zaradi slabe kakovosti niso primerne za objavo; - besedilnega dela prispevka in spremljajočih fotografij nikoli ne združujte v Word (pošljite posebej tekst – v Wordu in posebej fotografije – v .jpg formatu). V primeru kakršnih koli nejasnosti v zvezi s pripravo in posredovanjem prispevkov za Novice vljudno prosim, da me prej kontaktirate (tel.: 02/609 60 28 ali na že naveden e-naslov). V želji in upanju, da boste prošnje dosledno upoštevali, se vam zahvaljujem za razumevanje in vas s spoštovanjem pozdravljam! Urednica

Želimo vam prijetno branje! 11 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM POVABILO na novoletni koncert Na letošnjem že 9. tradicionalnem novoletnem koncertu v organizaciji KUD Rače in Občine Rače-Fram se bo predstavil 14 -letni pianist Nejc Kamplet, ki pobira za svojo igro najvišja priznanja doma in v tujini.

Nejc Kamplet (1996) izhaja iz glasbene družine, saj je sin akademskih glasbenikov, skladatelja in flavtistke. Klavir se je pričel učiti pri šestih letih pri mag. Lidiji Maletič, sedaj pa je že četrto leto v razredu mag. Saše Gerželj Donaldson na SGBŠ Maribor. Sicer je učenec osmega razreda osnovne šole in tudi drugega letnika Konservatorija za glasbo v Mariboru. Nejc Kamplet je prejel že številne nagrade, med njimi naj omenimo: tretja nagrada 4. mednarodnega tekmovanja mladih pianistov Zlatko Grgošević v Zagrebu v maju 2006, zlato priznanje na regijskem tekmovanju TEMSIG v Mariboru 2007, zlato plaketo in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja R. Kampleta: Fantazija 2, državno tekmovanje TEMSIG - LJ 2007, srebrna plaketa na 11. mednarodnem tekmovanju v Povolettu v Italiji, v višji starostni kategoriji v disciplini vseh instrumentov 2007, srebrno plaketo na 37. državnem tekmovanju TEMSIG – Solfeggio 2008 in 2010, prva nagrada na 5. mednarodnem tekmovanju Zlatko Grgošević v Zagrebu 2008, srebrna plaketa na 12. mednarodnem tekmovanju v Povolettu v Italiji 2008, prva ter posebna nagrada komisije za najboljšo izvedbo klasične sonate na 4. mednarodnem tekmovanju Paolo Spincich v Trstu 2008, druga ter posebna nagrada za najboljšo izvedbo dunajske klasike na devetem mednarodnem tekmovanju WPW Panmusica na Dunaju, avgusta 2009 ter zlata plaketa in 100 točk na regijskem tekmovanju v Mariboru 2010, zlata plaketa na državnem tekmovanju TEMSIG 2010 - klavir. Nejc Kamplet se redno udeležuje mojstrskih tečajev doma in v tujini, pri dr. prof. Arbu Valdmi v Sloveniji, Hrvaški, Nemčiji in Estoniji. Letos je bil po priporočilih priznanih profesorjev izbran in povabljen na dvakratni tedenski mojstrski tečaj v Liechen- stein v mesecu februarju in aprilu 2010, kjer je nastopal na številnih koncertih. V avgustu 2007 je igral Mozartov koncert v G-duru s komornim orkestrom v Estoniji, septembra istega leta z Mladinskim godalnim orkestrom Srednje glasbene in baletne šole Maribor v Minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, oktobra pa še na podelitvi nagrad dr. R. Klasinc v Kazinski dvorani SNG Maribor. Julija 2009 je nastopal v koncertnem ciklu mednarodnega festivala Lent v Unionski dvorani ter julija 2010 kot solist izvedel Mozartov koncert v Es-duru z Mariborskim akademskim simfoničnim orkestrom pod vodstvom dirigenta Roberta Mračka.

Koncert bo v nedeljo, 2. januarja ob 18.00 uri, v Beli dvorani gradu Rače.

Prisrčno vabljeni! KUD Rače in Občina Rače-Fram

Naj leto{nja zima prinese veliko radosti!

12 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PROGRAM IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE 2010/2011 IZVAJALCI: - JP št. 840670 Drevesniška ulica - JP št. 840680 Kolodvorska ulica - JP št. 840690 Mladinska ulica 1 . C e s t n o p o d j e t j e M a r i b o r - JP št. 840700 Ul. Ivana Šalamuna - LC št. 165170 Šikole - Podova - Rače /državna cesta/ - JP št. 840730 Gortanova ulica - državna cesta Rače (Cesta talcev, Ljubljanska c.) - Fram - Planica - JP št. 840730 Gortanova ulica - Batagelj - LC št. 340070 Mariborska cesta - JP št .840740 Ob železnici - LC Sp. Gorica - Stražgonjca - JP št. 840840 Prečna ulica - JP št. 840850 Turnerjeva ulica 2 . F r a n c H v a u c s . p . , R a č e - JP št. 840860 Delavska ulica - JP Rače - Sadjarska ulica - JP št. 840870 Gozdna ulica - LC Marjeta - Rače - JP št .840880 Mejna ulica - JP št. 840511 Rače - Pot na gomilo - podvoz - JP Ul. bratov Turjakov - LC Podova - Brunšvik - JP št. 840920 Ješenca - Brodej - LC št. 386040 Podova - Brunšvik - vsa javna parkirišča v Račah - LC št. 340050 Brezula - Brunšvik - parkirišče ob železniški postaji v Račah - LC št. 386050 Rače-Marjeta - parkirišče bloki Sortima - LC št. 340031 Rače zbirni center – Dravski dvor - JP št. 840580 ul. za Mariborsko cesto - Jakopin - JP št. 840590 ul. za Mariborsko cesto - Glavar - Benkovič 4 . A n t o n K e r h e s . p . , R a č e - LC št. 340060 Fram izvoz AC - Ješenca - gostilna Kostanj - JP št. 840130 Križna pot - Brezula - JP nova obvozna cesta Ješenca - Rače - JP št. 840020 Sp. Gorica - h. št. 20a - LC št. 340060 Ješenca (Vihar) - Požeg - JP št. 840030 Sp. Gorica - h. št. 47 - JP Požeg - Kelhar (za Grafisom) - JP št. 840040 Sp. Gorica - h. št. 61 - JP št. 840910 Ješenca - h. št. 1g - JP Sp. Gorica - Sagadin - Eker - Žbogar - JP št .840930 Ješenca - Ribič - JP št. 840050 Sp .Gorica - Zg. Gorica - JP št. 840940 Ješenca - Jelšek - JP št. 840100 Zg. Gorica - h. št. 31a - JP št. 840950 Ješenca - Marin - JP št. 840110 Zg. Gorica - h. št. 16 - JP št. 840960 Požeg - Zorčič - JP št. 840120 Zg. Gorica - Podova - JP št. 840970 Ješenca - Mom - JP št. 840130 Podova - ribogojnica Požeg - JP št. 840980 Fram - Potisk - JP št. 840200 Podova - Žbogar - JP št. 840800 Fram - Petrol skladišče - JP št. 840201 Podova - Otič h. št. 27 - JP št. 840810 Fram - Majcen - JP št. 840210 Podova - h. št. 20b - JP št. 840990 Ješenca - Kolman - JP št. 840210 Podova - Galerija h. št. 61a - JP št. 840770 Ljubljanska - ribniki TAM - JP št. 840240 Brezula - JP Ljubljanska - proti Tekolu - JP št. 840230 Brezula - Braunsberger - Švegl - ČN Rače - JP ob Ljubljanski cesti proti Predanu (pri tabli Fram) - JP št. 840240 Brezula - Braunsberger - LD Podova - Klemenčič - JP ulice za Ljubljansko cesto - JP št. 840240 Brezula - Čelan - Opekarniška ulica - LC Morje križišče - Zamorček - Dom krajanov - Vabič - JP cesta pri transformatorski postaji Fram - LC Morje Vabič - mlin Pečovnik - Fram - Fišer - vsi pločniki v KS Fram - TP Rače - avtobusne postaje na Mariborski cesti - JP Ješenca -Trlep - Partlič - avtobusne postaje na Ljubljanski, Ptujski cesti in Grajskem trgu - JP ob Ljubljanski c. proti Predanu (pri tabli Fram) - avtobusne postaje v Brezuli, Podovi, Sp. in Zg. Gorici - vsi pločniki v KS Rače - posip navedenih ulic, pločnikov in krajevnih poti na področju 5 . D a r k o Š t e r n , K o p i v n i k KS Rače ter ceste Fram - Ješenca - Požeg - LC 340110 Strehar - Kopivnik - JP št. 841410 Kopivnik - Bučar - Kokol - cesta Lepi vrh - Kotnik 3 . D u š a n P r e d a n s . p . , R a č e - JP št. 841420 Kopivnik - Špindler - JP št. 840280 Obrtniška ulica - JP št. 841600 Lokmirce - JP št. 840290 Pot k mlinu - JP št. 841600 Lokmirce - Lunežnik - mlekarna - JP št .840300 Vrtna ulica - JP št .841590 Lepi vrh - JP št .840310 Pred njivami - JP št. 841590 Lepi vrh - med njivami - Lokmirce - JP št. 840320 Poljska cesta - JP št. 841590 Lepi vrh - Repnik J. - JP št. 840330 Ozka ulica - JP št.841620 Lokmirce - žaga - JP št. 840340 Cesta talcev - h. št. 28b - JP Fram - Čurič - JP št. 840380 Cesta talcev - Anton Novak - JP Lokmirce - Zvonko Ačko - JP št. 840341 Sončna ulica - JP Planica - Krlej - JP št. 840390 Pri kozolcih - JP Planica - Lipej - JP št. 840400 Lončarska ulica - JP Lepi vrh - Planica - JP št. 840410 Za vrtovi - JP Jug - Ačko - JP št. 840500 Ul. Lackove čete - Lobnik - LC 340140 Kopivnik - Loka (do križišča za Morje in Loko) - JP št. 840510 Pot na gomilo - Greif - podvoz - JP Kopivnik - Kuki - JP št. 840550 Grajski trg - JP Kopivnik - Repnik - JP št. 840610 Nova ulica - JP Kopivnik - Marica Štauber - JP št. 840620 Glaserjeva ulica - JP Kopivnik - gozdarska hiša - JP št. 840650 Ob potoku - JP Pečovnik - vikendi - nove hiše - JP št .840660 Gasilska ulica - odcep proti Jarcu

Želimo vam prijetno branje! 13 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM - odcep proti Repniku (mlekarna) 8 . B o š t j a n K o ž e l j s . p . , F r a m - odcep Auda - Žerjav - JP Fram - Varta - Ivančič - Krčevine - posip vseh zgoraj naštetih cest - JP Varta - Prejac - JP Varta - Mikolič - Greif 6 . A n t o n M a j a l , P l a n i c a - JP Varta - Helbl - terase - LC Planica - Gradišče – Loka - Zg. Polskava - JP Varta - Beli dvor - Milan Koželj - JP Planica - Bezovnik - JP Varta - Mom - Kosmačin - Ličen - JP Planica - Vešner - JP Varta - Vlado Poljanec - JP Planica - Harbul - JP Varta - Rotko - JP Planica - cerkev - JP Varta - Jurič - Mojzer - Senekovič - Golaušek - JP Planica - Dominek - JP Varta - Fuchs - JP Planica - Kovačnik - dom Planica - JP Varta - Dajčer - grob talcev - JP Planica - Lovski dom - Rožman - JP Fram - Veber - Žgalin - JP Planica - Uranjek - JP Oljarna Bezjak - mizarstvo - igrišče - JP Planica - Capl - JP Fram šola - mizarstvo - JP Planica - Mom - parkirišča nogomet in tenis - JP Bogdan Domadenik - Bračič - JP Fram - Tišič - JP Vrhovšek - JP Fram - Bregar - JP Šlamberger - JP Kopivnik - Osterc - odcep Fifer - JP Kopivnik - Pliberšek - mlekarne - JP Ranče - Rudolf - JP Loka vaški dom - Bukovec - JP Fram - gasilski dom - kapela - Pesek -Vodušek - JP Loka - Potočnik - JP Fram - Srečko Trglec - JP Loka - Šlamberger - JP Morje - Duh - JP Loka - Kokol - JP Morje - Tomo Koren - JP Loka - Trglec (Gradišče) - JP Morje - Roner - Tadej Ledinek - JP Loka - Štefan Tomše - JP Morje - Cestnik - Podobojc - JP Loka - Edi Tomše - JP Morje - Kobilica - JP Loka - Karlina Trglec - JP Fram - Golčnik - JP Loka - Bukovec - JP Fram - za pokopališčem - JP Mlekarna Brdnik - JP št. 841670 Dobrava - JP Štern v Gradišču - JP Cestarska hiša v Morju - JP Gradišnik v Gradišču - JP Morje - Pliberšek - odcep Silvo Jurič - JP Morje - Potrč - odcep Kapelar - JP Morje - Krlej - zbiralnica Ivo Tomše - JP Morje - Jurič - Hojnik - odcep Slavko Koren - JP Morje - Leskovar - odcep Rovtet - JP Fram - Čerič - JP Štefan Tomše - JP Fram - Ledinek - Pepelnik - JP Golavšek - Jug 7 . M i r a n P o t o č n i k s . p . , M o r j e - stara cesta - Ačko - LC Morje Strehar - terase - Nadič - Šoštarič - dom krajanov - odsek Morje – Zajmi - Bržan - LC Morje - Strehar - terase - odcepi do križišča Sernc - odsek Morje - Skrbič - Hafner - LC Morje - terase - Koren - odsek Morje - Bedenik - JP Morje - Vauhnik - ulica pred M10 - nove hiše - JP Papež - Gril - JP Morje - Račič 9. Vinko Domadenik, Ranče - JP Morje - Majerič - LC Fram - Ranče – Domadenik - bolnica - JP Morje - Sernc Miro - JP Šestdobje - Robič - JP Morje - Detela - JP Šestdobje - Repnik - JP Morje - Gobec - JP Šestdobje - Ovnik - JP Morje - »naselje Nikl« - JP Ranče - Jug - LC Morje - Dom krajanov do krožišča Kopivnik-Loka - JP Ranče - Cvirn - JP Morje - Potnik - odcep Andi Falež - JP Morje - Rak - odcep Belinšek - JP Morje - Ivan Podlesnik - JP Ranče - dom krajanov - Kolarek - JP Morje - Stara gora - Lenart - JP Ranče - Repnik - JP Morje - Podlesnik - Cvirn - Visočnik - JP Ranče - Milan Meglič - JP Morje - Meklav - JP Ranče - vikendi Bergauer - JP Morje - Podlesnik - Dom krajanov Morje - JP Ranče - vikendi - Krajnčič - Šauperl - JP Morje - Papež - Pokrivač - bar Zamorček - JP Ranče - vikendi - Petrovič - JP Morje - bar Zamorček - Klemen Cehtl - JP Ranče - ulica pod Borovim gajem - JP Morje - Nada Skrbič - JP Fram - Kugl - JP Morje - h. št. 46A - JP Fram – Domadenik - Veber - JP Morje - h. št. 49 - JP Fram - Hojnik - Pisanec - JP Morje - Skrbič - vikendi - JP Fram - Tičar - JP Morje - Jani Klauž - JP Fram - vrtec - JP Morje - Martin Petelinšek - JP Fram - Leben - JP Morje - Adam Petrovič - JP Fram - Kolar - JP Morje - Nikolič - JP Fram - Planjšek - posip zgoraj navedenih cest in odsekov - posip zgoraj navedenih cest v Rančah ter ulic v Framu

14 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM 1 0 . K O - B A U , K o r e n A l e k s a n d e r s . p . , F r a m OBVESTILO - - parkirni prostor pod cerkvijo - vse avtobusne postaje v KS Fram Kdo je lahko opro{~en pla~ila - parkirni prostor ZD Fram RTV prispevka? - JP Fram-pokopališče - parkirni prostor pri mrliški vežici Fram Upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, oproš- - parkirišča nogomet in tenis - dvorišče KS Fram čeni plačila RTV prispevka – ali ste vedeli? - parkirni prostor pred DTV Partizan Fram Na pobudo enega izmed bralcev Novic smo na spletni strani RTV Slovenija našli obvestilo, ki je prav gotovo Deponije peska: zanimivo tudi za marsikaterega našega občana, zato ga - parkirišče pri pokopališču v Framu, objavljamo. Gre namreč za informacijo o tem, kdo je - Hvauc - Mariborska cesta 57, oproščen plačila RTV prispevka. - Mejal - Planica 29, Z ozirom na to, da je dnevnik Večer v članku avtorice - Domadenik- Ranče, - Dom krajanov Morje, Anje Turk, objavljenem 31.3.2010, ugotovil, da je bilo - Križišče Loka - Lokmirce, v prvem mesecu tega leta izplačanih preko 46 tisoč - Loka - Kokol varstvenih dodatkov, ob tem pa je le 6 % upravičenih upokojencev zaprosilo za oprostitev RTV-prispevka, je Vsi udeleženi v prometu morajo imeti obvezno zimsko mogoče sklepati, da večina potencialnih upravičencev opremo. Pluženje se bo izvajalo po prioriteti in sicer za možnost in način uveljavitve oprostitve plačila RTV najprej državne ter lokalne povezovalne ceste s pločniki, in s tem prihranitve 144 evrov letno očitno sploh ne ve. nato krajevne ceste in na koncu javne poti. Plužiti se (Uredništvo) prične, ko zapade 10 cm snega. Zakon o Radioteleviziji Slovenija določa, da lahko uveljavljajo oprostitev plačila RTV prispevka naslednje kategorije fizičnih oseb: - socialno ogroženi; - invalidi, ki imajo ugotovljeno 100 % telesno okvaro; - invalidi z nižjim odstotkom ugotovljene telesne okvare, toda le v primeru, če prejemajo dodatek za postrežbo in tujo pomoč; - osebe, ki so trajno izgubile sluh.

Za socialno ogrožene štejejo prejemniki denarne socialne pomoči na podlagi odločbe Centra za socialno delo in prejemniki varstvenega dodatka na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Uvoze in dovoze do svojih parcel so lastniki dolžni Oproščeni so za enako obdobje, za katero so upravičeni očistiti sami, prav tako prostore pred trgovskimi, gostin- do prejemanja socialne pomoči oz. varstvenega dodatka. skimi in drugimi lokali. Iz razloga invalidnosti lahko zavezanci uveljavljajo oprostitev le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, ki ugotavlja stopnjo invalidnosti. Za gluhe osebe, pri katerih odločba ali sklep ne potrjujeta trajne izgube sluha, potrebujemo za obravnavo vloge tudi izvedensko mnenje, na podlagi katerega sta bila odločba ali sklep izdana. Oprostitev iz razloga invalidnosti je trajna. Oprostitev plačila ni prenosljiva, zato je potrebno v primeru, da pogoje izpolnjuje družinski član, ki ni zavezanec za plačilo RTV prispevka, najprej urediti spremembo plačnika (obrazec Sprememba plačnika med člani družine). Če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje, lahko podate vlogo na obrazcu Vloga za oprostitev (dostopno na spletni strani RTV Slovenija).

Vse tiste občane, ki puščajo avtomobile in/ali posode (Vir: spletna stran RTV Slovenija) za smeti pred hišami ob cestah ter tako ovirajo pluženje, pozivamo, da te umaknejo in tako omogočijo neovirano in učinkovitejše izvajanje zimske službe. Nikoli nih~e ni rekel, da je `ivljenje lahko; OBČINA RAČE-FRAM rekli so samo, da se spla~a `iveti. Pripravil: Samo RAJŠP

Želimo vam prijetno branje! 15 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM VABILO: Pripravljamo ~etrto silvestrovanje Pobarvanki za otroke na grajskem dvori{~u v Ra~ah

NOVO LETO (Tomaž Vrabič)

Novo leto v upih sije, staremu že ura bije. Zadnja ura, zadnji čas, da se poslovi od nas. Novo leto je bleščeče, staro komajda se vleče, trudno stopa skozi gaz, ki ga vodi proč od nas. Staro bo vsak hip minilo, novo se še ni zgodilo! Pok, svetloba, polnoč bije, lučka z željami zasije.

Minula tri občinska silvestrovanja na prostem so prepričljivo dokazala, da si občani in občanke takih prireditev želite, zato smo se v Občini Rače-Fram tudi letos lotili organizacije praznovanja najdaljše noči v letu. »In če Silvestrovanje bo, naj bo znova takšno, kot se spodobi – vsaj tedaj naj vsakodnevne tegobe in skrbi preglasijo živahni ritmi žive glasbe, štajersko veselje, dobra kapljica, jedača in ognjemet, ki za uvod v novo leto v srce prinese tople občutke in s slovesno svetlobo prežene temnost polnočnega neba!« smo znova sklenili.

Da bi bilo temu res tako, lahko, poleg že tradicionalnih glasbenih gostov (ansambel Šardone) in ponudnikov gostinskih uslug (Ribiška družina Rače) najbolj poskrbite prav vi – s svojo udeležbo, dobro voljo in zvrhanim košem dobrih želja za prihajajoče novo leto, seveda! Toliko na tem mestu, več o načrtovanih dogajanjih na 4. občinskem silvestrovanju pa sledi na prireditvenih informativnih listih, ki jih mesečno prejemate na dom. Kot vselej, pa v nas že začenja tleti iskrena želja, da bi bili trenutki veselja in načrtovanega prijetnega silvestrskega druženja tlakovani z željo vseh občanov in občank po plodnem in ustvarjalnem sodelovanju tudi v letu 2011, da bi bili skupaj preživeti praznični trenutki prežeti z občutkom neprecenljivega pomena dobrih medosebnih odnosov in prijateljstva ter načrtovani v duhu nadaljnjega medsebojnega razumevanja in spoštovanja. In še prijazno povabilo: pridite, zaplešite in se veselite z nami ter pomagajte odštevati sekunde do enajstega leta v enaindvajsetem stoletju!

OBČINA RAČE-FRAM Pripravila: Marjetka SONIČKI

16 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM NOVICE O DELU OB^INE RA^E-FRAM

Nekaj aktualnosti, povezanih s • Preferenčni – prednostni glas pridobivanjem evropskih sredstev in Čeprav je na lokalnih volitvah skoraj nemogoče pridobiti z lokalnimi volitvami 2010 svetniški mandat s pomočjo preferenčnega oziroma prednostnega glasu, je enemu izmed članov Občinskega sveta Občine Rače – Fram na letošnjih lokalnih volitvah • Občina in evropska sredstva to uspelo. V finančnem obdobju med leti 2007 in 2013 je v okviru Ker se za volitve občinskega sveta uporablja propor- kohezijskega sklada in dveh strukturnih skladov Sloveniji cionalni volilni sistem, ste lahko na volitvah, poleg glasu in posledično občinam na voljo znatna mošnja sredstev, stranki oziroma listi, določili tudi enega izmed kandidatov, pot do njih pa je več kot zapletena. ki ste mu dali preferenčni glas. Tega ste lahko podelili le Sistem izvajanja strukturnih skladov in kohezijskega kandidatu na listi, za katero ste glasovali. Preferenčni glas sklada je že sam po sebi zelo kompleksen. V državi volivec odda tako, da v prazno okence poleg imena liste, za imamo organ upravljanja, to je Služba vlade za lokalno katero glasuje, vpiše zaporedno številko ali ime in priimek samoupravo in regionalno politiko, Ministrstvo za finance kandidata, ki mu želi dati preferenco. je organ potrjevanja, za finančno revizijo pa je pristojen Kandidati se lahko v občinski svet s pomočjo Urad za nadzor proračuna, ki je neodvisen organ. prednostnega glasu uvrstijo le v primeru, da je preferenčni V izvajanje kohezijske politike so vključena ministrstva glas zanj oddala najmanj desetina volivcev njegove z agenti, upravičenci do teh sredstev pa so tudi osebe liste in če je najmanj četrtina volivcev te liste oddala javnega prava, med katere sodijo lokalne skupnosti. preferenčni glas kateremukoli kandidatu na listi. Za Podlaga za črpanje sredstev so programski dokumenti, izvolitev kandidata s temi glasovi morata biti izpolnjena tako imenovani operativni programi, v katerih je oba pogoja. Če s prednostnimi glasovi ni izvoljen noben opredeljeno, za katere namene bodo porabljena sredstva. kandidat z liste, so izvoljeni kandidati z vrha liste po Na podlagi operativnih programov se izvajajo razpisi in vrstnem redu. izbirajo projekti. Ena od razvojnih prioritet zadeva razvoj posameznih regij; ima dve prednostni usmeritvi, za nas najpomembnejši so regionalni razvojni programi. V okviru operativnega programa regijskega razvoja so z Evropsko unijo dogovorjeni predvideni nameni, ki so predmet sofinanciranja. Do sedaj je bilo upravičenih šest namenov, med drugim prometna oziroma lokalna cestna infrastruktura, ki je bila s strani Občine Rače - Fram prepoznana kot najbolj prioriteten ukrep, saj sta bili s sredstvi iz tega ukrepa v tem programskem obdobju rekonstruirani cestni povezavi Loka – Morje – Kopivnik in Planica – Loka. S sredstvi upravičenega namena - razvoj urbanih naselij (ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja) - je bil obnovljen objekt DTV Partizana v Framu, s sredstvi, namenjenimi prenovi vaških jeder Imamo nov občinski svet, ki je novembra že začel z delom; (obnovi in razvoju vasi), pa smo obnovili zunanjost gradu posnetek s konstitutivne - 1. redne seje, 2.11.2010 in dvorano v njem. Med projekti v izvajanju z evropskimi sredstvi na podlagi ukrepa razvoj socialne infrastrukture poteka izgradnja vrtca v Račah. Občine pridobivajo sredstva za prednostno usmeritev regionalni razvojni programi tako, da se v razvojnih regijah izberejo prioritetni projekti za razpoložljivo kvoto sredstev. Kvote so za to prednostno usmeritev za celotno programsko obdobje določene v operativnem programu in so izračunane na podlagi indeksa razvojne ogroženosti regije. Znotraj regije se sredstva (pravica do kandidiranja za pridobitev sredstev) med občinami delijo prav tako na podlagi v naprej določenih kvot. Podatek, da je Občina Rače – Fram s podpisom Posnetek z 2. redne seje, 15.11.2010 Pogodbe o sofinanciranju operacije »Otroški vrtec Rače«, ki se je začela izvajati v letošnjem letu, porabila svojo V občini Rače – Fram se vseh 16 občinskih svetnikov razpoložljivo kvoto, govori sam zase. voli v eni volilni enoti, zaradi česar je izjemno težko

Želimo vam prijetno branje! 17 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM osvojiti mandat s pomočjo preferenčnih glasov. Na ta način izvoljenemu svetniku Petru Finguštu zato še posebne čestitke!

• Sveta krajevnih skupnosti sta konstituirana Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij sta v občini kot ožja dela osnovne enote lokalne samouprave ustanovljeni Krajevna skupnost Rače in Krajevna skupnost Fram. Krajevni skupnosti kot ožja dela občine Rače – Fram skrbita za skupne lokalne potrebe in interese krajanov. Vsaka od obeh krajevnih skupnosti predstavlja del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. Organ posamezne krajevne skupnosti je svet, ki so ga izvolili krajani z volilno pravico in s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Članom sveta krajevnih V notranjosti objekta poteka urejanje strojnih in elektro skupnosti so volivci podelili štiriletni mandat. instalacij, stene bodo kmalu prekrite z ometi. Prvi – konstitutivni seji svetov krajevnih skupnosti, na Tudi malčki iz sosednjega Frama bodo dobili lepše, katerih so bili članom potrjeni mandati, je župan sklical v modernejše in večje domovanje. V pripravi je PGD in začetku novembra. PZI projektna dokumentacija za tamkajšnji predviden Člani Sveta KS Rače so izmed sebe izvolili predsednika novi šest oddelčni vrtec, katerega gradnja se bo pričela Sebastijana Soršaka, člani Sveta KS Fram pa Antona prihodnje leto. Trlepa. Na predlog obeh predsednikov sta bila za Mateja DVORŠAK podpredsednika izvoljena Vojko Kmetec v KS Rače in Branko (Franc) Pečovnik v KS Fram. Izvoljenim organom, ki bodo sklicevali in vodili seje ter predstavljali krajevni skupnosti, pa tudi ostalim, ki jim je uspelo na volitvah, želim uspešno delo. KOMUNALNO-CESTNO mag. Zorica ZAJC – KVAS, GOSPODARSTVO direktorica občinske uprave Pripravljeni smo na zimo

V zadnjem koledarskem mesecu leta na področju komunalne infrastrukture običajno že preverjamo, ali Novi~ka o investicijah v na{a vrtca smo izpolnili začrtan plan. Iztekajoče se leto 2010 je bilo, predvsem zaradi recesije in posledično nizkih cen Občane seznanjamo, da sredstva, pridobljena v okvi- izvajalcev gradbenih del, polno investicij ter raznih ru »Regionalnega razvojnega programa« namensko vzdrževalnih del, katerih obseg se zaradi širitve javnega usmerjamo v kontinuirano rast otroškega vrtca v Račah omrežja in na posameznih odsekih precej dotrajane (o tej investiciji smo več pisali v prejšnji številki Novic). komunalne infrastrukture iz leta v leto povečuje. V Izgradnja vrtca Rače se preveša v sklepno fazo; tako se tekočem letu smo se osredotočili predvsem na zamenjavo je vrtec pred hladnimi dnevi odel s »kapico«, streha je dotrajanih salonitnih cevi na odseku ČN Rače - Pinus- prekrita. Tudi okolica bodočega vrtca dobiva končno Gortanova ulica v Račah, na zamenjavo dotrajanih obliko, prepletena je s številnimi potkami in peskovniki uličnih svetilk, vključno s širitvijo omrežja, na širitev za otroke. kanalizacijskega omrežja na več odsekih v Framu ter na rekonstrukcijo in novogradnjo občinskih cest. Na cestni infrastrukturi je bilo potrebno izvesti precej vzdrževalnih del; gre za dotrajane asfaltne površine na voziščih, sanacijo mrežastih razpok, udarnih jam ter ob povečanem tovornem prometu obcestnih bankin. Ob vzdrževalnih delih smo investirali tudi v rekonstrukcije in preplastitve cestnih odsekov širom občine. Največji zalogaj - tako po dolžini trase kot v finančnem smislu - je zagotovo dokončanje rekonstrukcije in v delu novogradnje ceste Planica – Loka, kjer je šlo za dvoletni projekt (izvajalec CPM d.d.). Seveda pa ne smemo pozabiti na preplastitve in asfaltiranje krajših cestnih odsekov (ulici proti vrtcu in Brusu v Framu, mimo Maleka v Framu, v Morju proti terasam, mimo Klaužev na Požegu, Gortanova

18 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM in Ul. Ivana Šalamuna v Račah in dveh odsekov v Sp. odpadki, ki se jih prav v predprazničnih dneh zbere največ. Gorici - od križa do gasilskega doma ter odseka Pauman Poskrbimo, da kesoni za ločeno zbiranje odpadkov ne – Predikaka). bodo črna točka raznovrstnih mešanih odpadkov, temveč urejeno zbirno mesto z ločenimi in na pravo mesto oddanimi odpadki. V prvi polovici novembra smo se tudi letos sestali z izvajalci zimske službe na območju občine Rače-Fram ter podpisali pogodbe za sezono 2010/11. Za zimsko vzdrževanje državnih cest na našem območju bo tudi to sezono poskrbelo podjetje CPM d.d. Ob tej priložnosti bi občane že vnaprej vljudno prosil za nekoliko strpnosti in razumevanja, predvsem v prvih urah po morebitnih obilnih snežnih padavinah, saj je vse odseke naenkrat nemogoče temeljito splužiti in očistiti. Tudi za letošnjo zimsko sezono lahko trdim, da se bodo lokalni izvajalci trudili po najboljših močeh in da bo kakovost storitev na najvišjem možnem nivoju.

Priprava podlage pred asfaltiranjem cestišča v Sp. Gorici

Ob navedenih vzdrževalnih delih je bilo (zaradi številnih novogradenj) potrebno izvesti hišne priklope na javno kanalizacijsko in vodovodno omrežje, za kar so poskrbeli sodelavci iz režijskega obrata.

Postavitev količkov za zimsko službo

Obvestilo o obratovalnem času Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov v Račah: V zimskem času bo zbirni center odprt vsako sredo med 13. in 17. uro ter vsako soboto med 8. in 12. uro. Na dan praznika bo zbirni center zaprt. Sprememba urnika Vsestransko pripravljeni na zimske razmere - obratovanja velja do preklica v naslednjem občinskem poenotena delovna zimska oblačila delavcev režijskega obrata glasilu. Ponovno moramo poudariti, da zbirni center za ločeno Ekološka naravnanost ima vse večji pomen, zato mora- zbiranje odpadov ni namenjen pravnim, temveč zgolj mo posvetiti večjo pozornost ravnanju s komunalnimi fizičnim osebam oz. gospodinjstvom v naši občini.

Želimo vam prijetno branje! 19 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Podjetniki si morajo v lastni režiji zagotoviti ločen odvoz organizacijski odbor, ki s svojimi delovnimi skupinami odpadkov iz dejavnosti. Prav tako je vsakršno odlaganje pripravi vsebinski program, organizacijske aktivnosti za odpadkov, zemljine in ostalih materialov v bivšo SCT pripravo in izvedbo ter skozi pridobivanje finančnih virov jamo strogo prepovedano! zagotovi potrebna sredstva za samo realizacijo prireditve. V finančno podporo so vključene občine Podravja, katerih Ob zaključku koledarskega leta in bližajočih se pripravljenost in naklonjenost do te prireditve je osnova, praznikih vam želim obilo osebne sreče, ljubezni in lepih da se tekmovanje s soprogramskimi vsebinami sploh trenutkov. lahko izvede v praksi. Samo RAJŠP Podravska regija je s svojimi strokovno - organizacij- skimi prispevki vselej pomembno zaznamovala tekmovanje oračev na slovenskem nivoju. Tako je bilo leta 1993 v Pesnici, v izvedbi drugega tekmovanja oračev Slovenije, prvič izvedeno oranje na ledini. S tem se KMETIJSTVO tekmovanje podaljša na dva tekmovalna dneva. Takšna praksa se izvaja še danes. Drugi prepoznaven prispevek je bil izveden na 45. Slovenskem tekmovanju oračev 51. tekmovanje ora~ev Podravja (Pragersko 2001), ko je bilo na državno tekmovanje prvič uvedeno oranje z obračalnim plugom. Kot zaključek tega Občina Rače - Fram je vsakoletni donator tehnične pomembnega prispevka štejemo nastop dveh najboljših pomoči strokovni prireditvi, t. i. Regijskemu tekmovanju tekmovalcev Podravja na Evropskem prvenstvu v oranju oračev Podravja«, ki je letos potekalo 20. avgusta in z obračalnim plugom. sicer na površinah Agrokombinata Maribor, njiva Lesjak, V Podravju je bilo letos v kontinuiteti izvedeno 51. v občini Hoče – Slivnica, pod organizacijo Kmetijsko Regijsko tekmovanje oračev. Kot organizacijski nosilec gozdarskega zavoda Maribor. V cilju dviga ozaveščenosti smo skozi minuli čas to nalogo izvajale le tri osebe iz dveh na področju kmetijskih tehnologij in pridelave, praktični organizacij: Jure Kovač - Agrokombinat Maribor, Jože prikazi v okviru prireditve vplivajo na povečano Miklavc - Kmetijski zavod Maribor ter Stane Klemenčič uporabnost kmetijske mehanizacije. Namen programa - KSS pri Kmetijskem zavodu Maribor. usposabljanja je seznaniti čim širšo javnost z zadnjimi Osnovni namen in poslanstvo tekmovanja oračev tehnološko tehničnimi dosežki na področju pridelave Podravja je bilo in je prenašanje znanja o pravilnem oranju hrane in obdelave tal. in obdelovanju tal na kmete in delavce v kmetijstvu. Sama prireditev je bila vedno obogatena še s številnimi drugimi Organizacijski odbor za izvedbo regijskega tekmovanja dogodki, ki so prispevali k prenosu znanja, informacij oračev Podravja 2010 je podal naslednje vsebinsko in spoznanj v tehnologiji kmetijske pridelave. Izvedba poročilo: in uspešnost dogodkov pa sta bili prepuščeni le peščici »Na ravni države Slovenije že od leta 1956 poteka zanesenjakov iz te stanovske dejavnosti. V zadnjih 15. tekmovanje oračev. Organiziranje in izvedba potekata letih je potrebno izpostaviti pripravljenost občin Podravja na več nivojih, s ciljem čim množičnejšega zajetja za finančno podporo, s pomočjo katere so tekmovanja še in vključevanja zainteresirane javnosti v sektorju in vedno v funkciji. Zato gre vsem sodelujočim občinam izven. Tako je osnovna stopnja tekmovanje na nivoju zahvala za razumevanje in naklonjenost. Kot dolgoletni občine, ki se nadaljuje na nivo regije. Udeležba na tekmovalec in organizator se želim vsem, ki niso posebej regijskem tekmovanju je pogoj, da si najboljši pridobijo omenjeni in imajo pri minulem več kot petdesetletnem pravico nastopa na državnem tekmovanju. Po hierarhiji delu svoj prispevek, najtopleje zahvaliti. Naj bo naše organizacije in tekmovalnega ranga je tekmovanje oračev s k u p n o v o d i l o , d a s e v k m e t i j s t v u v z t r a j n o s t o b r e s t u j e . ” organizirano še na evropskem in tudi svetovnem nivoju. Tako se tekmovanje v oranju deklarira kot najvišja stopnja strokovnega dogodka na področju kmetijstva in strokovnem področju obdelave tal. Začetek organiziranja tekmovanja oračev Podravja zaznamuje organizacija prvega Slovenskega tekmovanja oračev, ki je bilo leta 1956 na Ptuju. To pomeni, da je podravska regija kot organizator tekmovanja v oranju prisotna od samega začetka. Skozi razvojni čas več kot pol stoletja smo v Podravju uspeli obdržati kontinuiteto teh prireditev in letos zabeležili že 51. tekmovanje oračev Podravja. S tem smo prispevali svoj neprecenljiv delež k razvoju, ki je v preteklosti temeljil in še vedno temelji na pripravljenosti posameznikov, ki so predani stroki, ter na zaključku, da so le strokovna izhodišča osnova razvoja slovenskega kmetijstva. Stroka nikoli ne ločuje ljudi po sektorju, lastnini ali pripadnosti. Vsi zaključki so podrejeni razvoju. Za izvedbo Regijskega tekmovanja oračev se imenuje Traktor na delu...

20 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

OBRAČALNI Ime in priimek Št. V konkurenci Točke Mesto MATIČIČ JANKO 18 ORAČ 4 246,00 1. MURKO SIMON 20 DUPLEK 2 245,00 2. GAŠPARIČ DEJAN 38 BTŠ PTUJ 2 238,00 3. KLEMENČIČ JERNEJ 17 BTŠ PTUJ 2 225,00 4. MURKO IVAN 42 DUPLEK 2 224,33 5. KOLAR ALBIN 43 DUPLEK 3 223,67 6. ELBL BOJAN 37 LENART 211,33 7. JUG BORUT 41 ORAČ 3 202,00 8. TROP TOMAŽ 40 ORMOŽ 201,00 9. HERGA PETER 23 DRAVSKO POL2 197,33 10. FALEŽ JOŽE 21 ORAČ 3 196,00 11. Tekmovanje oračev/2010; na posnetku v svetlih srajcah župani – JAGODIČ JURE 35 ORAČ 4 195,67 12. orači (Branko Ledinek – Občina Rače-Fram, Jožef Merkuš – Občina Hoče-Slivnica in Janez Ribič – Občina Duplek, v ozadju FLAŠKER MATEJ 22 LENART 195,33 13. bivši župan Občine Starše, sedaj upokojenec Vili Ducman) MEDVED BORIS 36 DRAVSKO POL2 189,00 14. KOSI DUŠAN 19 ORMOŽ 182,67 15.

Rezultati 51. tekmovanja oračev Podravja 2010 (skupno):

KRAJNIKI PUNGARTNIK BRANKO 29 ORAČ1 467,17 PUNGARTNIK MATEJ 16 ORAČ1 DIVJAK VLADO 32 ORAČ2 432,67 DIVJAK JERNEJ 9 ORAČ2 MEŽNARIČ MARKO 12 BTŠ PTUJ1 381,50 HABJANIČ ZVONKO 33 BTŠ PTUJ1

Naš župan Branko Ledinek je dokazal, OBRAČALNI da se na njivi še vedno dobro znajde MURKO SIMON 20 DUPLEK 2 469,33 MURKO IVAN 42 DUPLEK 2 Pa še aktualni rezultati 51. tekmovanja oračev Podravja 2010 (posamično): GAŠPARIČ DEJAN 38 BTŠ PTUJ 2 463,00 KLEMENČIČ JERNEJ 17 BTŠ PTUJ 2 KRAJNIKI MATIČIČ JANKO 18 ORAČ 4 Ime in priimek Št. V konkurenci Točke Mesto 441,67 JAGODIČ JURE 35 ORAČ 4 PUNGARTNIK BRANKO 29 ORAČ1 235,17 1. DIVJAK VLADO 32 ORAČ2 232,67 2. Pripravila: Tanja KOSI in PUNGARTNIK MATEJ 16 ORAČ1 232,00 3. Stane KLEMENČIČ – KGZS, Zavod Maribor DIVJAK JERNEJ 9 ORAČ2 200,00 4. MEŽNARIČ MARKO 12 BTŠ PTUJ1 198,00 5. VOGRIN JANKO 30 PESNICA 189,50 6. HABJANIČ ZVONKO 33 BTŠ PTUJ1 183,50 7. Ob božiču vam želimo gnečo najboljših stvari, ROŽMAN MATJAŽ 6 PESNICA 173,17 8. ki jih ni mogoče kupiti, niti kjerkoli zaviti. Obenem voščimo srečo in zadovoljstvo vsepovsod, VOGA MARKO 34 DRAVSKO POL1 162,67 9. kjer vas bo v novem letu vodila pot. BAKLAN ALEŠ 10 DRAVSKO POL1 150,83 10. DROZG PRIMOŽ 11 DUPLEK 1 145,17 11. Karitas Rače

Želimo vam prijetno branje! 21 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM CIVILNA ZAŠ^ITA

Na sre~o je {lo zgolj za vajo...

Gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti - Požar objekta gradu Rače in prometna nesreča v bližnjem rondoju Gasilsko poveljstvo občine Rače – Fram in PGD Rače sta s pomočjo ostalih prostovoljnih gasilskih društev v naši občini (PGD Fram, PGD Podova in PGD Gorica) ter v sodelovanju z enoto Gasilskega poveljstva občine Hoče-Slivnica (PGD Bohova, PGD Hoče, PGD Hotinja vas), PGD Pragersko in Službo nujne medicinske pomoči iz Maribora v petek, 8. oktobra letos, organizirala prikaz gasilske vaje gašenja in reševanja iz prostorov gradu Rače ter prikaz nastopa enot v primeru prometne nesreče, s poudarkom na usklajenem sodelovanju različnih gasilskih in reševalnih enot z izvedbo tehničnega reševanja ukleščenega voznika in sopotnika iz vozila.

S strani PGD Rače so ob uspeli vaji podali naslednje poročilo:

GASILSKO REŠEVALNA VAJA RAČE 2010 Člani PGD Rače že nekaj let enkrat v letu izberemo enega od večjih ali vitalnih objektov v Račah in na njem pripravimo gasilsko vajo, kjer poskušamo prikazati čim več različnih postopkov gasilskega dela. Za samo izvedbo vaje zraven društev, ki delujejo v občini Rače-Fram, Gasilsko - reševalna vaja je uspela povabimo še prijateljska društva iz sosednjih občin in ekipo NMP iz Maribora. Predpostavka za izvedbo vaje Letos smo se skupaj s poveljnikom poveljstva občine Rače-Fram, Miranom Predikako, odločili za grad Rače, ki 1. POŽAR OBJEKTA je v središču kraja in zaradi svoje razvejanosti ter načina V petek, 8.10.2010, je Regijski center za obveščanje gradnje lahko predstavlja trd oreh za gasilce. Maribor (ReCO) prejel telefonsko prijavo občana, da je Kot dodaten prikaz smo se odločili za prikaz reševanja prišlo do požara v kleteh gradu v Račah. Zaradi vsebine in ob prometni nesreči, ki smo jo simulirali v rondoju. založenosti prostorov je možno, da se požar razširi na večji Namen prikaza prometne nesreče je bil ljudem približati del gradu, ogroženi pa so stanovalci, zaposleni v občinski delo reševalcev in posledice, ki jih povzročijo nestrpni in upravi ter osebe, ki se v tem času nahajajo v gradu Rače. objestni vozniki. Mladim smo poskušali vtisniti v spomin Operativni načrt in plan alarmiranja v občini Rače-Fram prizor, ko reševalci ne uspejo rešiti človeškega življenja, predvidevata, da dežurni dispečer na ReCO takoj obvesti zato smo enega izmed ponesrečencev v vaji namerno položili domačo enoto - v tem slučaju PGD Rače. Prav tako proži na najbolj vidno mesto, ob množici gledalcev - živim v pozivnike po predpisanem planu: domača enota, ki je opomin. Če smo s tem poskusom uspeli globlje ozavestiti tudi osrednja enota v občini, PGD Fram, PGD Podova ter vsaj enega od gledalcev in ga privedli do razmisleka o Spodnja in Zgornja Gorica. Vse enote tudi prožijo sirene njihovi vožnji, je namen vaje dosegel zadani cilj. na gasilskih domovih. Stanje na objektu je ob prihodu bilo sledeče: - požar je izstopil pri kletnih oknih in obstajala je možnost širitve v višje prostore; - na severni strani v kleti je bila nezavestna oseba zastrupljena s CO; - v kleti so bile skladiščene plinske posode, zaradi katerih je obstajala nevarnost eksplozije; - na južni strani je bila prav tako nevarnost širitve požara v zgornji del stavbe; - zaradi obilice dima so bili zaposleni ujeti v prostorih 1. nadstropja. Zaradi tega vodja intervencije dodatno aktivira PGD Bohova iz občine Hoče-Slivnica in PGD Pragersko iz občine Slovenska Bistrica. Takoj se aktivira reševalce NMP Maribor.

22 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM 2. PROMETNA NESREČA: TURIZEM Ko poteka intervencija gašenja na objektu gradu, pride zaradi prevelike hitrosti in nepazljivosti šoferja do Zaklju~ek projekta »Moja dežela – prometne nesreče v rondoju nedaleč od gradu. O dogodku očividci takoj obvestijo vodjo intervencije, ki preko lepa in gostoljubna 2010« radijske postaje aktivira PGD Hotinja vas in PGD Hoče, prav tako pa o dogodku obvesti reševalce NMP. Podelitev priznanj za lepo urejeno okolje in Nastop enot: prizadevanje za lepši videz našega kraja za leto 2010 - PGD Hoče ob prihodu zavaruje kraj nesreče in prične Ob zaključku projekta »Moja dežela – lepa in z gašenjem avtomobila, ki je medtem zaradi posledic gostoljubna 2010« je v petek, 26. novembra 2010, na nesreče zagorel; zaključni slovesnosti v Beli dvorani gradu v Račah župan - PGD Hotinja vas takoj po prispetju na kraj nesreče Občine Rače – Fram Branko Ledinek podelil 57 priznanj prične s tehničnim reševanjem, saj sta bila v vozilu (od tega dve najvišji) nagrajencem za najlepše urejene ukleščena voznik in sopotnik; stanovanjske stavbe, poslovne in družbene objekte, - Služba NMP oba ponesrečenca oskrbi; eden je, žal, kmečka dvorišča v občini ter priznanji za dolgoletno podlegel poškodbam, drugega pa takoj odpelje v UKC sodelovanje v projektu. Maribor. Turistična zveza Slovenije (pod častnim pokrovitelj- stvom predsednika RS dr. Danila Türka) in Ministrstvo 3. ZAKLJUČEK za gospodarstvo že tradicionalno razpisujeta tekmovanje Na vaji je sodelovalo 67 gasilcev z desetimi gasilskimi slovenskih občin, s poglavitnim poslanstvom urejanja vozili in služba NMP s tremi reševalci. Prisotna je bila in ohranjanja okolja. Letos je na tovrstnem tekmovanju patrulja PP Rače, ki pa se po mojem mnenju ni pravilno sodelovalo dobri dve tretjini slovenskih krajev, razdelje- odzvala, saj smo pogrešali policijsko prisotnost v rondoju, nih po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in kjer je bila potrebna povečana previdnost v prometu, ker turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili ni bil zaprt noben uvoz in izvoz iz rondoja. Na vaji se še vrtci, osnovne in srednje šole, turistične kmetije, kampi, ni poškodoval nobeden od gasilcev in nihče od članov mladinska prenočišča, vojašnice in bencinski servisi. Kot PGD Rače, ki so zaigrali ponesrečene. Prav tako ni bilo posebna kategorija so bila ocenjena mestna, vaška in trška poškodb na gasilski tehniki in vozilih. jedra. Posebno priznanje za celostno ureditev in oživitev Vajo je preko ozvočenja komentiral Oskar Neuvirt, turističnega utripa je letos prvič podeljeno pod oznako sedaj upokojeni poklicni gasilec, ki je bil dolga leta »presežek leta«. zaposlen v JZZPR Maribor. Samo delo na vaji sta budno Slovenija je lepa, zelena in zdrava. Potrudimo se, da spremljala poveljnik GZ Maribor Alojz Satler in poveljnik takšna tudi ostane. Izzivi in priložnosti v turizmu so mariborske regije, istočasno pa poveljnik občine Rače- veliki, za njihovo uresničitev pa se je potrebno združiti in Fram, Miran Predikaka. skupaj trdo delati. Naložbe v turizmu veliko štejejo, toda lep in gostoljuben sprejem obiskovalcev je tista dodana Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so nam priskočili vrednost, ki v gostih zapusti najglobljo sled in je največje na pomoč pri organizaciji vaje in pogostitvi gledalcev, zagotovilo, da bodo dober glas ponesli v svet, sami pa se za katere smo pekli kostanje in jih pogostili z moštom. radi vračali v naše okolje. Naj omenim sodelujoče: člani PGD iz Podove in Gorice, Imamo veliko pokazati, ob upoštevanju dejstva, da smo ki so skrbeli za pogostitev gledalcev, David Kodrič, turizem v veliki meri prav ljudje, pa lahko z optimizmom ki nam je omogočil ozvočenje, podjetje Valšped, ki je zremo v prihodnost. K temu znatno pripomore tudi pripeljalo in odpeljalo vozilo za vajo. Zahvala gre tudi urejeno okolje, h kateremu lahko prispeva prav vsak. stanovalcem gradu, ki so nam odstopili kletne prostore, Jožetu Drofeniku, ki nam je pripeljal mošt, kolikor smo Letošnje sporočilo Komisije za ocenjevanje okolja pa ga potrebovali, ekipi RTV Slovenija, ki je celotno vajo je naslednje: posnela in jo predvajala v oddaji Dobro jutro, predsedniku * Patricija Thaler: »Letošnje leto je bilo res muhasto. PGD Rače Fridu Krneži, ki je poskrbel za pogostitev Po pozni pomladi in še bolj poznem poletju je naenkrat vseh sodelujočih na vaji, in pa seveda županu Branku udarila močna vročina z velikimi temperaturnimi Ledineku in občinski upravi, ki nas podpirajo pri idejah in spremembami, ki jih nobeno živo bitje ne prenaša dobro nam omogočajo, da tovrstne zamisli tudi realiziramo. Če in brez stresa. Tako je bilo tudi z okrasnim cvetjem, sem v obilici sodelujočih morda koga nenamerno pozabil grmičevjem in tratami, ki so sicer cveteli skozi vso poletno omeniti, se za to že vnaprej opravičujem. sezono, vendar je bilo videti, da bi lahko dali več od sebe. To se je zgodilo šele jeseni, ko so rastline vendarle Mi pa že iščemo objekt za naslednjo vajo, ki bo v zažarele v vsej svoji lepoti. prihodnjem letu, ko bo PGD Rače obeležilo 125 let Tudi letos smo skušali poiskati še več novih in neodkritih aktivnega delovanja. Do takrat pa na svidenje z gasilskim talentov za urejanje okolja. Ob tem pa nismo mogli mimo pozdravom: NA POMOČ! naših starih znancev, ki nas kar naprej in vedno znova presenečajo. Opažamo, da se je projekt v naši občini Pripravila: udomačil, vendar primanjkuje novih in svežih idej, saj Tanja KOSI in se nekatere iz leta v leto ponavljajo. Društvo podeželskih Robert BREZNIK, poveljnik PGD Rače žena »Klasje« Rače vsako leto organizira brezplačno strokovno predavanje o urejenosti okolja, ki je premalo

Želimo vam prijetno branje! 23 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM obiskano. Na teh predavanjih so podani novi trendi In kdo so letošnji nagrajenci? zasaditev, učinkovite metode boja proti škodljivcem, * Kategorija »stanovanjske stavbe«: izvedeti pa je mogoče še mnogo drugih dobrodošlih Najvišje priznanje je prejela Mirica Mlakar, Podova skrivnosti za lepo ureditev okolice domov. 23, Rače. Iščemo način, kako bi v zasnovani projekt vnesli sveže in inovativne navdihe, ki jih pričakujemo predvsem od Priznanja so prejeli: vas, spoštovani ljubitelji narave. Prepričani smo v svojo • Marija Domadenik, Fram 97 b • Ivica Veber, Fram 131 odločitev, saj so nagrajeni balkoni, gredice in trate • Zinka Perkovič, Fram 153 a • družina Rakovnik, Fram obogatili tudi naša življenja.« 211 • Marija Golob, Fram 212 • Poldika Razboršek, Fram 190 • Alojz Florjančič, Morje 10 • Rok Stožer, Morje 51 * Melita Lašič: »'Povsod je lepo, a doma je najlepše,' • Janko Kobalej, Morje 56 a • Anica Šoštarič, Morje 71 a pravi stari pregovor. In res je! Kaj je še lahko lepše, ko si • družina Gradišnik – Žižek, Morje 73 • Milan Frešer, tisoč kilometrov vstran od doma in se misli vedno znova Kopivnik 9 a • Franc Belec, Kopivnik 8 • Nada Repnik, vračajo v toplo zavetje doma in rodnega kraja, kjer si Kopivnik 24 • Darinka Pahler, Ranče 4 a • družina preživel otroštvo in mladost!? Želimo si, da bi bil naš Uranjek, Ranče 25 a • družina Šprager, Delavska ul. 20 dom kar se da prijazen in lep, zato ga skušamo skrbno • Marija in Franc Florjančič, Ul. Bratov Turjakov 21, urediti. V njem najdemo zavetje, kjer skriti pred težavami Rače • Zofija Lesjak, Gortanova ul. 16, Rače • Gabrijel sveta uživamo svoj notranji mir. In nekoč se mi je v tujini Rukelj, Turnerjeva ul. 7, Rače • družina Dolenc, Delavska nostalgično porodila tale pesem: 'Kamorkoli zre pogled, ul. 13 • Karmen Kolarič, Ljubljanska c. 95 a, Rače • povsod je vse v zelenju. Na oknih rožice cveto, na tratah Marija Golavšek, Ljubljanska c. 84, Rače • Marija Jelšek, pisani metulji obletavajo cvetove najrazličnejših barv, vse Mariborska c. 19, Rače • družina Roner, Cesta talcev je ena sama pisana preproga. Čutim vso to dihajočo lepoto, 9, Rače • družina Vihar, Ob potoku 51, Rače • Štefka a ljubiti je ne morem, ker vem, da je nekje še lepša…' Braunsberger, Ptujska c. 58, Rače • družina Hauptman, Kjerkoli sem živela, doma ali v tujini, vedno so bile moje Ptujska c. 54, Rače • družina Rakar – Pavlin, Poljska c. misli usmerjene v mojo rodno vas, ki je in bo zame vedno 4, Rače • Marta Salaj, Zg. Gorica 23 • družina Kline, Sp. nekaj posebnega. Ko se nahajam v tujini, poudarjam, Gorica 18 b • družina Lah, Podova 29 • družina Lesar, da si je vredno ogledati raški grad z urejeno okolico, Podova 1 • Anton in Zinka Plajh, Ješenca 19 • družina prav tako neokrnjeno naravo ob tukajšnjih ribnikih in Fojtl Ogrinc, Ješenca 18 • Lidija Knuplež, Požeg 10. gozdovih. Kajti le narava je danes tista, ki daje srcu in očem toplo zavetje, kjer se skrbi odmaknejo in se pojavi * Kategorija »urejenost ulice«: čudovita tišina, ki jo zmoti le ptičje žvrgolenje in lepota Priznanji sta prejeli: okoli nas. Katica Kolarič in Sonja Lenart, obe iz Nove ulice 1 v Ja, Rače so še vedno prijazna in topla vas, ki sprejme Račah. ljudi z odprtimi rokami.« * Kategorija »poslovni družbeni objekti«: * Tanja Kosi - vodja projekta: »Delo ocenjevalne Priznanja so prejeli: komisije se je pričelo spomladi in zaključilo jeseni na • Mesarija in predelava mesa Skodič Danilo s.p., podlagi razpisa, objavljenega v občinskem glasilu Novice Ljubljanska c. 60, Rače Občine Rače - Fram. Želimo si večjega sodelovanja • Kmetijska zadruga Rače z.o.o., Cesta talcev 1, Rače občanov, zato vas vljudno vabimo, spoštovani nagrajenci • Kava bar šport, Vladimir Moravs s.p., Kolodvorska ul. in gosti, da izrazite kakršna koli mnenja, predloge, 6, Rače pohvale ali kritike za nadaljnje delo. Potrebujemo nove • Prostovoljno gasilsko društvo Rače, Ptujska c. 15, Rače člane v ocenjevalni komisiji in pravi odziv pričakujemo • Ribogojnica Živko, Kopivnik 58 predvsem od vas. • Prostovoljno gasilsko društvo Fram, Fram 100 Tudi letos smo na prireditev povabili vse, ki smo jih med letom obiskali z namenom, da fotografsko ovekovečimo * Kategorija: kmečka dvorišča: okolico njihovih bivališč, kmečka dvorišča ipd. Izrekli smo Najvišje priznanje je prejela Turistična kmetija Štern jim javno zahvalo za to, ker s skrbjo za lastno okolje in Pri Kovačniku, Planica 9, Fram njegovo urejanje kažejo do narave spoštljiv in odgovoren odnos, ta prizadevanja pa so hkrati pomemben doprinos Priznanja so prejeli: k lepšanju celotne občine. « • Kmetija Pernat, Zg. Gorica 4 • Kmetija Fingušt, Zg. Gorica 3 • Kmetija Trčko, Brezula 48 • Kmetija Brezner, Ješenca 18 • Kmetija Fišer, Fram 10 • Kmetija Potočnik, Loka pri Framu 27 • Kmetija Šlamberger, Planica 21 • Kmetija Frešer, Kopivnik 9 • Marija Lešnik, Ranče 20.

* Priznanji za dolgoletno sodelovanje v projektu sta prejeli: • Patricija Thaler, Požeg 17, Rače • Cvetlice Ramut, Majda Miholič s.p., Ljubljanska c. 108, Rače

24 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Motiv letošnje prireditve je domoljubnost, ki se je v tem veteranski dodatek, sredstva za nego in pomoč in še druge hitrem tempu življenja vse premalo zavedamo in zanjo oblike pomoči v obliki denarnih sredstev. V skladu s 13. pogosto sprejemamo tudi premalo odgovornosti. členom se dohodek zmanjša le za izplačane preživnine in V Beli dvorani in njenem preddverju so članice obeh periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni naših ročnodelskih krožkov navdušile z razstavo svojih začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. avtohtonih, lepih in dragocenih izdelkov, ki ne navdušu- Nekaj sprememb je tudi glede premoženja, ki se ne jejo le domačinov, temveč tudi tovrstne ljubitelje v upošteva (18. člen zakona) in mej dohodkov, ki so širši regiji. Večer smo popestrili z bogatim kulturnim pogoj za pridobitev in višino pravice iz javnih sredstev programom; v začetku smo prisluhnili odlomku iz (IV. poglavje v zakonu). Za starše je tako verjetno komedije »Partnerska poroka« Toneta Partljiča, v izvedbi zanimiv podatek, da se ne upoštevajo več bruto, ampak dramske sekcije KD Rače, z glasbo različnih zvrsti pa neto dohodki, saj je v 21. členu določeno, da se meje je ponovno (fantje so bili naši gostje že lani) navdušila dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz vokalno instrumentalna skupina Gemaj iz Makol. javnih sredstev določijo glede na povprečno mesečno Družabno srečanje se je ob prijetnih zvokih nadaljevalo plačilo po plačilu davkov in obveznih prispevkov za z odlično kulinarično pogostitvijo Društva podeželskih socialno varnost na zaposlenega v Republiki Sloveniji žena Klasje Rače. po podatkih Statističnega urada RS v koledarskem letu Foto utrinke z letošnje zaključne prireditve si lahko pred letom vložitve vloge (neto povprečna plača). Če pa ogledate na koncu tokratnih Novic. neto povprečna plača za preteklo koledarsko leto še ni na voljo, se upošteva neto povprečna plača za predpreteklo Tanja KOSI leto. 24. člen zakona za znižanje plačila vrtca po novem določa devet dohodkovnih razredov (sedaj osem), kamor se uvrsti vlagatelja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo. Še zmeraj ostaja način, da vrtci izstavijo račun v višini DRUŽBENE DEJAVNOSTI najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici, če starši ne bodo uveljavljali znižanega plačila, pa tudi to, da so plačila vrtca v celoti oproščeni rejenci, ceno programa, v Upravni postopki na podro~ju katerega je rejenec vključen, pa bo krila občina, v kateri pred{olske vzgoje - aktualnosti ima rejenec stalno prebivališče. Naj na tem mestu že vnaprej opozorimo vse starše, da se Seznanitev s predvidenimi novostmi na področju bodo centri za socialno delo striktno držali določil zakona (znižanih) plačil vrtca in pregled podatkov o vloženih in upoštevali 32. člen, ki določa, da pripada upravičencu vlogah za leto 2010 znižanje plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge (le na matični občini smo zamudnikom Spoštovani starši! večinoma velikodušno »pogledali skozi prste«). Zato boste morali starši v bodoče dosledno upoštevati roke Obveščamo vas, da je bil dne 30. 07. 2010 v Uradnem za vložitev vloge za znižano plačilo vrtca, sicer boste v listu Republike Slovenije, št.: 62/2010, objavljen Zakon primeru prekoračitve roka zavezani za plačilo vrtca v o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS (v višini najvišjega dohodkovnega razreda. nadaljevanju: zakon). Novost je tudi ta, da bo pristojni center za socialno delo Ta zakon določa vrste denarnih prejemkov, subvencij o vseh pravicah iz javnih sredstev odločal z eno odločbo, in plačil, o katerih se odloča, ter meje dohodkov, ki se kar pomeni, da se bodo te pravice tudi uveljavljale z upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, enotno vlogo (37. člen). O pritožbi zoper odločbo centra ki so odvisne od materialnega položaja vlagatelja in za socialno delo bo odločalo ministrstvo, pristojno za drugo. socialne zadeve, o njegovi odločitvi pa pristojno socialno Tako na podlagi 6. člena tega zakona prehaja odločanje sodišče, pritožba pa ne bo zadržala izvršitve. o znižanju plačila za programe vrtca iz pristojnosti občin Za vse, ki bodo uveljavljali katero koli pravico iz v pristojnost centrov za socialno delo. Čeprav zakon že javnih sredstev, pa velja, da bodo na podlagi 43. člena velja, se bo za uveljavljanje znižanja plačila za programe zakona lahko v treh (3) letih po dokončnosti odločbe vrtca začel uporabljati šele od 01. 09. 2011 dalje. To o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev centri pomeni, da bodo občine za svoje občane za leto 2011 za socialno delo po uradni dolžnosti začeli postopek izdale odločbe o znižanju plačila vrtca samo do 31. 08. ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev. 2011 (1. odst. 65. člena zakona), saj se v tem delu začne To bodo lahko storili, kadar bodo ugotovili, da so nastopile zakon uporabljati šele od 01. 09. 2011 dalje. okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno V skladu z 12. členom zakona je prišlo do spremembe odločbo o upravičenosti do take pravice, ker oseba do tudi glede dohodkov in prejemkov, ki se upoštevajo. Ob pravice ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem obdavčljivih dohodkih se upoštevajo tudi pokojninske znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazovala rente, preživnine, nagrade skrbnikov, plačila dela lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila rejnikov, starševski dodatek, otroški dodatek, denarne podatkov ali je sporočila neresnične podatke. socialne pomoči (razen izrednih), varstveni dodatek, Ker je izvajanje celotnega zakona odvisno tudi od državne štipendije, rente iz življenjskega zavarovanja, vzpostavitve zbirke podatkov o vrednosti nepremičnin,

Želimo vam prijetno branje! 25 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM to je veljavnosti Zakona o davku na nepremičninah 9. Vrtec Ptuj 1 in uspešno izvedenem prevzemu delavcev, ki sedaj 10. Vrtec Sv. Trojica 1 v lokalnih skupnostih (občinah) vodijo postopke 11. Vrtec Pobrežje Maribor 4 uveljavljanja upravičenosti do znižanja plačila vrtca (pa tudi subvencij najemnin ter kritja prispevka za obvezno 12. Vrtec Tezno Maribor 8 13. Vrtec Studenci Maribor 3 zdravstveno zavarovanje oseb brez prejemkov), je 14. Vrtec Jožice Flander Maribor 7 vprašanje, ali bodo izpolnjeni pogoji za to, da bi se Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev lahko dejansko 15. Vrtec Jadvige Golež Maribor 2 začel uporabljati s septembrom prihodnjega leta. O tem 16. Vrtec Otona Župančiča Maribor 1 vas bomo, spoštovani starši, še pravočasno obvestili. 17. Vrtec Borisa Pečeta Maribor 3 18. Vrtec Ivana Glinška Maribor 2 Zavod Antona Martina Slomška, Hiša otrok – 19. 2 Žal tudi letos ugotavljamo, da je nekaj staršev Vrtec Montessori Maribor Zavod za razvoj waldorfske zamudilo rok za pravočasno oddajo vlog za znižano 20. 4 plačilo vrtca za naslednje koledarsko leto (ta rok se pedagogike Maribor – Waldorfski vrtec praviloma izteče 15. novembra). 21. Vrtec Radlje ob Dravi 1 Število vseh začasnih odločb za oprostitev plačila zaradi odločbe pristojnega centra za socialno delo: 23. Število odločb za oprostitev plačila zaradi rejništva: 1. Število vseh vlog z dvema ali več otroki iz družine, vključenih v vrtčevsko varstvo (oprostitev plačevanja vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka iz iste družine): 40. Število vlog z dvema ali več otroki iz družine, vključenih v vrtčevsko varstvo, ki so popolnoma oproščeni plačevanja POZOR! Rok za vložitev vlog za znižano plačilo vrtca za leto vrtca, tudi za prvega otroka (odločba CSD): 8. 2011 smo izjemoma podaljšali in se 20.12.2010 nepreklicno izteče! Število odločb po uvrstitvi staršev (vlagateljev) v plačilni razred za otroke – naše občane, ki so vključeni v Starše predšolskih otrok – zamudnike obveščamo, da vrtčevsko varstvo na dan 01.09.2010: smo izjemoma podaljšali rok za oddajo vlog. Starše 1. plačilni razred: 47 otrok, pozivamo, da vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2. plačilni razred: 31 otrok, 2011 vložijo najkasneje do vključno ponedeljka, 3. plačilni razred: 31 otrok, 20. decembra 2010, sicer jim bo, skladno z določili 4. plačilni razred: 37 otrok, Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, 5. plačilni razred: 37 otrok, določeno polno plačilo vrtca, ki znaša 80 % veljavne 6. plačilni razred: 23 otrok, ekonomske cene. 7. plačilni razred: 11 otrok, 8. plačilni razred: 5 otrok (in vsi tisti, za katere starši Za konec pa še nekaj aktualnih zbirnih podatkov, ki se vloge za znižanje plačila morebiti niso vložili) nanašajo na vložene in rešene vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2010 (podatki glasijo na dan 15.11.2010): Nataša MARIN • Število vseh rešenih vlog za leto 2010: 252 • Število vseh otrok – naših občanov, ki so od 01.09.2010 v vrtčevskem varstvu: 286 • Število otrok – naših občanov, ki so v začetku leta 2010 še obiskovali vrtec in so s 01.09.2010 postali šoloobvezni: 8

Zap. Število Vrtec štev. otrok 1. Vrtec Rače 118 2. Vrtec Fram 112 3. Vrtec Hoče 2 4. Vrtec Slivnica 1 5. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica 10 Zavod Sv. Jerneja – Vrtec Blaže in 6. 1 Nežica Slovenska Bistrica 7. Vrtec Črešnjevec – Leskovec 2 8. Vrtec Vrtiljak Miklavž 1 Želimo vam obilo zimskih radosti!

26 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Še o drugih aktualnostih na podro~ju Z ozirom na zajeten seznam upravičencev do žepnine družbenih dejavnosti bomo v šolskem/študijskem letu 2010/11 za tovrstno pomoč dijakom in študentom iz občinskega proračuna • Do žepnine v šolskem letu 2010/11 upravičenih namenili skupno nekaj preko 186.000 evrov. skupno 466 dijakov in študentov Kot zanimivost še informacija (upoštevajoč število Kot je sedaj zainteresiranim že gotovo dobro znano, je učencev OŠ Rače in OŠ Fram iz naše občine ter preko Občinski svet Občine Rače-Fram v letu 2009 sprejel sklep uveljavljanja žepnin dokaj natančno znan podatek o o dodelitvi občinskih žepnin vsem dijakom in študentom številu dijakov in študentov), da se v občini Rače-Fram s stalnim prebivališčem v naši občini, ki se redno šolajo redno šola nekaj manj kot tisoč mladih, kar predstavlja (redni dodiplomski študij) in pravočasno vložijo vlogo skoraj 15 % celotne populacije v občini. za odobritev žepnine, ki znaša 40 EUR mesečno in Del letošnjega septembra in oktobra sem torej imela upravičencem pripada za obdobje šolskega / študijskega posebej veliko strank - mladih in večinoma prikupno leta, t.j. od septembra do vključno junija (10 mesecev). nasmejanih, simpatično samozavestnih, prijaznih mladenk in mladeničev, s katerimi mi je bilo v veselje in užitek izmenjati stavek ali dva. Nekaj po mojem prepričanju ne ravno najbolj obetavnih dejstev pa je vseeno vrglo senco na to idilo in nekoliko pokvarilo dober vtis, ki ga je name naredila večina. Zato pred zaključkom tega zapisa enostavno ne morem, da kar dolge četice bodočih intelektualcev, ki bodo po zaključku študija pridobili naziv takšnega ali drugačnega inženirja, ne bi opozorila (in, lepo prosim, da tisti, ki se v teh vrsticah prepoznate, opombo vzamete izključno dobronamerno!) na neverjetno pogosto videno napako v vlogah za pridobitev žepnine, to je zapis bodočega poklica. Dragi študenti strojništva, gradbeništva, arhitekture, kmetijstva, v zadnjem času očitno silno priljubljene logistike in še kakšne druge smeri, da v prihodnje ne bo dileme - izobražujete se za INŽENIRJE in ne za inžinerje ali inžinirje (ne boste verjeli, ampak kar kakšni polovici potencialnih inženirjev Po nam znanih podatkih smo s tovrstnim ukrepom je ta besedica povzročila pisne probleme!). In če smo delne pomoči vsem dijakom in študentom, ki izpolnjujejo že pri opazkah, potem morda ne bo povsem v prazno navedene pogoje, še vedno edina občina v Sloveniji; izzvenel tudi namig dijakom, konkretno gimnazijcem, ki druga lokalna okolja, ki šolajoči mladini prav tako skušajo bodo po maturi postali gimnazijski maturanti in je torej delno olajšati finančno situacijo, namreč štipendije ali to tisto, za kar se v času vložitve vloge za žepnino šolajo. žepnine dodeljujejo po strožjih kriterijih (običajno je limit Vsaj zaenkrat. Nekateri srednješolci namreč v svojih dohodkovni cenzus) in posledično veliko manj prosilcem. vlogah navajajo, da se šolajo za dr. medicine, pilote, Število vloženih vlog se je letos ustavilo pri številu mag. farmacije in podobno. In takšne vloge, če gre za 479 (lani 439). Ugodeno je bilo 466 vlagateljem (od tega mladoletne osebe, podpišejo tudi njihovi starši. Z vsem 247 dijakom in 219 študentom), ostale vložene vloge spoštovanjem cenim ambiciozne poklicne cilje vsakogar (13) pa so bile zavrnjene (vlagatelji niso izpolnjevali in čez leta iskreno želim njihovo uresničitev, vendar čas pogojev glede načina izobraževanja: šlo je za programe že sam po sebi tako hitro beži, da ga raje ne prehitevajmo t.i. izrednega šolanja oz. za podiplomski študij; pri tem je še mi. V oči bodeče pa so tudi navedbe tistih vlagateljev, praksa pokazala, da bi v bodoče veljalo med upravičence ki očitno ne ločijo pojmov »naziv šole« ter »poklic, za do žepnine enakovredno vključiti tudi tiste študente, katerega se šolajo« in to dvoje mirne duše enačijo... Tako katerih študij je sicer tretiran kot izreden, a se v bistvu lahko ugotovimo, da v 21. stoletju premoremo vse več izvaja po sistemu rednega). nadebudne mladine, ki tako rekoč v stotinki sekunde »v nulo« obvlada delovanje ter razpoložljive funkcije vseh vrst mobitelov, računalnikov ter ostale tehnike in je komunikacijsko prepredena domala s celim svetom, ob tem pa izkušnje na povsem konkretnih primerih kažejo, Imam ob~insko da ne tako redki posamezniki, kandidati za univerzitetno žepnino! diplomirane strokovnjake na nekem področju, ne znajo pravilno napisati svojega želenega poklica in ustrezno izpolniti niti najenostavnejših obrazcev. Da se o tem, kako težko gre nekaterim z jezika pozdrav, sploh ne pogovarjamo. Je to malenkost, dlakocepstvo? Kakor za koga. Verjamem in upam pa, da vsaj za kakšnega delodajalca prvi vtis ni nepomemben! Kakorkoli že, vsem, ki si prizadevate za uresničitev poklicnih ciljev, želim veliko vztrajnosti, motivacije, znanja,

Želimo vam prijetno branje! 27 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM za sopotnico slednjemu pa tudi tisti včasih tako potreben in dobrodošel kanček sreče, brez katere dandanes predvsem pri naslednji fazi, to je iskanju zaposlitve, ne gre več.

• Kombibus OŠ Fram uradno krščen s šampanjcem Prve dni oktobra smo na občino prejeli vsebinsko in vizualno všečno povabilo OŠ Fram na krst novega šolskega kombibusa, ki ga je Občina Rače-Fram letos kupila za potrebe učencev s težje dostopnih predelov framskega Pohorja (o tem smo več poročali že v prejšnji številki Novic). Na prijazno gesto smo se seveda rade volje odzvali in tako v OŠ Fram na dan prireditve najprej zaploskali mladim in poskočnim plesalkam, ki so z usklajenimi gibi ob tematsko primerni pesmi dale nazorno vedeti, da je novo prevozno sredstvo bilo res težko pričakovano in da so se ga učenci zelo razveselili, prisotni pa smo ob simpatičnem izvajanju njihove točke (župan je zaprosil celo za njeno ponovitev) mimogrede obnovili še znanje o najvitalnejših delih vozila na štiri Novi šolski kombibus sta s simboličnim krstom uradno kolesa in o njihovih funkcijah v prometu. predala namenu ravnatelj OŠ Fram Zoran Kregar in župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek

Naj še na tem mestu velja: naj te spremlja sreča v prometu na vseh poteh, novi kombibus!

• Občina Rače-Fram vrtcema in šolama v Račah in Framu ob veselem decembru znova namenila dodatna sredstva Kateri letni čas in kateri mesec je večini kratkohlačnikov najbolj pri srcu? Če se zadeve, odkar sem bila sama otrok, vsaj na tem področju še niso bistveno spremenile, je odgovor na dlani: »Zima in december.« Tedaj si manjši in nekoliko večji otroci tako zelo želijo snega in ko z neba končno pričnejo padati težko pričakovane bele krpice, se Nato smo se (zaradi zoprnega vremena z dežjem žal le rdečih lic in vriskajoč podijo za njimi, lovijo snežinke v v močno okrnjeni zasedbi) podali kombibusu (ta nas je, usta, jih oblikujejo v kepe, izdelujejo snežake… Seveda, kot se za krst spodobi, pričakal v vsej svoji čisti belini) zima je zanje pač čisti užitek! Kako tudi ne, ko pa nimajo naproti. Župan Branko Ledinek je šolskemu hišniku – nobenih skrbi s stroški kurjave, s cestnimi zadregami ob šoferju Zvonku Purgaju slovesno predal ključe sodobnega novozapadlem snegu, s trganjem po sklepih… Radosti jih vozila in mu zaželel srečno in varno vožnjo, ravnatelj OŠ veselo, praznično vzdušje, poleg tega pa jih v kratkem Fram Zoran Kregar pa je medtem s slovesnim pokom času obiščejo kar trije dobri, prijazni možje, od katerih za odprl šampanjec, katerega prve kapljice so padle in nameček nobeden ne pride praznih rok... spolzele po sprednji šipi in se tam spojile z dežnimi. Občina Rače-Fram se že vsa leta obstoja pridružuje prizadevanjem, da bi otroci v tem času resnično še posebej uživali in v polnosti doživeli čar prazničnega decembra, predvsem pa, da nihče med njimi ne bi bil prezrt. V ta namen za vse predšolske malčke in učence I. triade osnovnih šol organiziramo Božičkov obisk in obdaritev otrok (več o tej prireditvi, ki je predvsem zaradi Božičkove radodarnosti pri nas že nekaj let ena izmed nedvomno najbolj priljubljenih, najdete na strani 11), poleg tega pa iz občinske blagajne odobrimo še izredno dotacijo vrtcema in šolama, ki je nakazana izrecno z namenom sofinanciranja daril za otroke ali njihovo slovesnejšo praznično pogostitev. Ta dotacija je letos znašala skupno 5.045 EUR; OŠ Rače je bilo nakazanih 2.780 EUR (za 304 učence in 126 otrok v vrtcu), OŠ Fram pa 2.265 EUR Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek je šoferju novega (za 235 učencev in 109 otrok v vrtcu) dodatnih sredstev, kombibusa Zvonku Purgaju predal ključe vozila in zaželel varno kar pomeni za vsakega otroka v skupno 13 oddelkih naših vožnjo, »botra« Zoran Kregar (ravnatelj OŠ Fram) in Zorica Zajc- enot vrtcev 10 EUR in za vsakega učenca naših osnovnih Kvas (direktorica OU Občine Rače-Fram) pa sta se s ploskanjem šol 5 EUR. pridružila dobrim željam

28 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • V letu 2010 namenjenih še več sredstev za delovanje razpis znova prijavili program »Urejanje in vzdrževanje humanitarnih organizacij v občini in za socialne javnih površin«, ki se je v minulih letih že dodobra razvil in transferje uveljavil; še več – brez njega si v lokalnem okolju sprotne Da blišč na eni in beda na drugi strani že nekaj časa urejenosti slednjega skorajda ne znamo več predstavljati. nista nekaj, kar bi obstajalo le tam daleč, preko oceana, Zato upamo, da bomo ekipo režijskega obrata tudi v kjer so poti in stranpoti kapitalizma že dodobra uhojene, letu 2011 lahko okrepili s pomočjo delavcev iz naslova čedalje glasneje in pogosteje čivkajo tudi slovenski vrabci. javnih del, ki opravljajo naloge, ki niso sistemizirane v V deželici na sončni strani Alp se je namreč, predvsem delovnem področju občinske uprave, so pa zajete v t. i. odkar je strumno zakorakala na pot samostojnosti, uspelo Katalog programov javnih del. zarediti nekaj neverjetnih velebogatašev, ki (običajno na V informacijo še to, da je, glede na stopnjo registrirane račun drugih) živijo kot mali bogovi, se v tem slogu tudi brezposelnosti, Občina Rače-Fram v letu 2009 sodila med vedejo in za svoje interese brezkompromisno gredo preko tiste občine, kjer je znašal delež sofinanciranja programov vseh trupel. Vsi mediji so jih polni, od afer se tresejo gore, javnih del s strani Zavoda Republike Slovenije 60 % zgodi pa se običajno – nič. Na drugi strani pa vse več ljudi, (delež občine 40 %). V letu 2010 se je ta republiški delež tudi naših občanov, na svojem pragu srečuje in se bojuje zvišal na 70 %, v letu 2011 pa že na 80 % (delež občine 20 z revščino. Mnoge, ki so prej še shajali in se uspeli prebiti %). Čeprav to pomeni, da se stroški izvajanja javnih del iz meseca v mesec, so udarile posledice gospodarske za občino realno znižujejo, pa je zaskrbljujoč vzrok, da recesije, ostali so brez služb in s tem brez zagotovljenega je temu tako – to je večanje števila brezposelnih. Stopnja vira dohodka. Neredke je zapustilo še zdravje. In ko si registrirane brezposelnosti v naši občini je namreč v problemi tako podajo roke, je krog usodno sklenjen. Tedaj obdobju I. – VII./2010 znašala 13,6 % (v enakem obdobju tudi skromnost ni več dovolj za golo preživetje. lani pa 11,4 %). Občina Rače-Fram si prizadeva zaznati socialne stiske Iskalcem zaposlitve zato v letu 2011 želim, da se jim in čim bolj tenkočutno prisluhniti občanom, ki jih je tak ali nasmehne sreča in najdejo službo ter posledično sebi in drugačen razlog pahnil v situacijo, ko so primorani prositi svojim družinam zagotovijo dovolj sredstev za dostojno za pomoč. V želji, da bi tem ljudem pomagali čim prej življenje. in čim ustrezneje omiliti težave, v katerih so se začasno Simona ANTOLIČ ali trajneje znašli, smo letos znova povišali proračunska sredstva za vse t. i. socialne transferje. Tako smo, denimo, poleti omogočili regresirano letovanje vsem socialno šibkejšim in ogroženim otrokom (realizacija preko 18.000 EUR), v jesensko-zimskem času pa poskrbeli predvsem za Pobarvanka za otroke možnost širšega obsega dodeljevanja sredstev enkratnih občinskih socialnih pomoči (plan 2010 = 22.000 EUR), ob sočasni povečani občinski dotaciji vsem štirim zgledno delujočim humanitarnim društvom (KO RK Rače in Fram, Župnijska karitas Rače in Fram; skupno 25.000 EUR).

• Država za leto 2011 oklestila sredstva za programe javnih del, na tem področju uvedenih tudi nekaj drugih novosti V času priprave tega prispevka še ni znano, kateri izmed novembra na javni razpis prijavljenih programov javnih del se bodo v letu 2011 tudi dejansko izvajali, vsekakor pa je jasno, da je država (po letošnjem tozadevno radodarnem letu) finančno pipico na področju tovrstnega zaposlovanja brezposelnih močno priprla – več kot prepolovila (v letu 2010 je okvirna višina sredstev javnega razpisa za mariborsko območno službo ZRSZ znašala 6,800.000 EUR, za leto 2011 le 3,100.000 EUR), hkrati pa uvedla dodatne restriktivne ukrepe, kar zadeva možnost števila vključenih oseb v javna dela. Kot naročniki in organizatorji javnih del se lahko pojavljajo le neprofitni delodajalci ali druge organizacije in sicer za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in kadar z dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javnih del, ne povzročajo nelojalne konkurence na trgu. Število udeležencev javnih del pri posameznem delodajalcu je po novem limitirano in odvisno od števila zaposlenih delavcev. Za Občino Rače-Fram, kjer je v delovnem razmerju več kot 10 oseb, to konkretno pomeni, da lahko vključi največ do 15 udeležencev javnih del. Letos smo na

Želimo vam prijetno branje! 29 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM AKTIVNOSTI NAŠIH IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV

OSNOVNA ŠOLA RA^E Namen našega krožka je tudi predstaviti mladim naš gorski svet in jih naučiti čim več o njem. Izlet na Sabotin Kdor je začutil lepoto gorske narave, druženja v njej in premagovanja fizičnih naporov pri osvajanju vrhov, se bo tja vedno znova rad vračal. Na Sabotin smo se podali planinci mali in ostali, Mojca KOSMAČIN, veliki, suhi in debeli, m e n t o r i c a p l a n i n s k e g a k r o ž k a na vrh hriba se povzpeli, s pogledom dolino Soško smo objeli.

Z dobro voljo smo se člani planinskega krožka OŠ Rače - Rok, Gašper, Mitja in avtorica tega prispevka - priključili planincem iz Frama na planinskem izletu na Sabotin. OSNOVNA ŠOLA FRAM

Prijetno potepanje z adrenalinskimi užitki

Komaj se je šolsko leto 2010/11 dobro začelo, že so se framski devetošolci odpravili na dvodnevno potepanje v Gardaland ter na ogled slovenskega primorja in Škocjanskih jam. Z njimi sta se odpravili razredničarka in učiteljica, ki jih je učila prva tri leta. Vreme jim je bilo naklonjeno, zato so uživali v adrenalinskem poizkušanju vseh naprav, pa tudi gneče ni bilo. Slovensko morje je bilo nekoliko hladno, a pogumnih fantov ni zapustila želja, da bi zaplavali v morski vodi. Pokazali so svoje plavalne sposobnosti, nato pa zlezli v dolge hlače. Kljub nekoliko nižji temperaturi se ni nihče prehladil. Popoldne so si ogledali solinarski muzej v Sečovljah. Občudovali so lepote Škocjanskih jam, se ustavili na Trojanah, nato pa se – čas pač, kadar je lepo, vselej prehitro beži! - odpravili proti domu. Preživeli so krasna dneva in si nabrali moči za izzive, ki jih bodo spremljali skozi šolsko leto.

Prisrčna hvala Rdečemu križu, Karitasu iz Frama in Občini Rače – Fram. Tudi po njihovi zaslugi so namreč na potovanju uživali vsi učenci v oddelku. Učiteljici sta vse otroke pohvalili, saj sta bili ponosni na obnašanje svojih varovancev. Nekaj popotniških posnetkov z našega izleta Jožica RAVŠ

30 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Strokovna ekskurzija v London Medkulturni vrvež na podzemni železnici je učence vedno znova presenečal in navdajal s tihim strahom, tem Učenci 6. - 9. razreda iz OŠ Rače in Fram so v času bolj zaradi terorističnih groženj v času našega bivanja v od 2. do 4. oktobra raziskovali pristaniški, upravni in Londonu. A vse je teklo po načrtu in se tako tudi izteklo. kraljevski London. Pot do doma je potekala v prijetnem obujanju spominov Pot nas je z avtobusom vodila preko Ljubljane do na minule dni. Še vedno smo čutili pozibavanje in pršec letališč v Trstu in Stanstedu, vse do našega hotela v starem na ladji, ki nas je po Temzi vodila mimo nepozabnih pristaniškem delu Londona. V teh treh dneh smo videli spomenikov, pod njimi in ob njih. vse znamenitosti, ki jih turist preprosto mora spoznati, da uvidi čar te prestolnice. Navdušila nas je katedrala Sv. Pavla, pa grad Tower in ob njem dvižni most, da ne omenjamo vrste ostalih mostov in dih jemajočih atrakcij, kot so London Eye, parlament z Big Benom, muzeji in galerije. Nenazadnje ne moremo mimo kraljevskega utripa z menjavanjem straže in nepregledne množice ob Buckinghamski palači, ki jo z vladajočim pogledom s kamnitega prestola še vedno obvladuje kraljica Viktorija.

Z ladjico po Temzi

Zaključek je več kot jasen – London, I'll be back!

Simona NAPAST

Na{e male sive celice na istoimenskem tekmovanju Na Greenwichu TV Slovenija že 17. leto pripravlja oddajo Male sive celice, v kateri vsa leta tekmujejo tudi framski sedmošolci. Včasih se uvrstijo visoko, kdaj drugič pa se držijo zlate sredine. Letošnje predtekmovanje (v Sloveniji jih je 8) je bilo septembra na OŠ Breg Ptuj. Sodelovalo je 37 ekip. Ekipa, ki jo sestavljajo trije člani, najprej piše test, nato pa se prve štiri ekipe pomerijo v ustnem delu, nakar se najboljši ekipi uvrstita v televizijsko oddajo. Framsko šolo so letos zastopale Pia Berglez, Nina Greif in Iva Požar.

Spomenik Nelsonu na Trafalgarju

V pisnem delu so zbrale 41 točk od skupno možnih 50 in se s tem rezultatom uvrstile na 7. mesto. Z lepim uspehom so sicer bile upravičeno zadovoljne, kljub temu pa tudi rahlo razočarane, saj sta jim do 3. mesta manjkali samo dve točki, natančneje en sam pravilen odgovor. Bravo, dekleta, le pogumno naprej! Pred Buckinghamsko palačo Jožica RAVŠ

Želimo vam prijetno branje! 31 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Obdobje, ki je povezovalo Evropo Romunski osnovnošolski sistem je podoben tistemu, ki smo ga bili v Sloveniji vajeni še pred kratkim – osemletki. Tiho in hitro se je priplazil konec dveletnega dela v Otroci nosijo šolske uniforme, na stenah učilnic nas projektu Comenius, ki je povezal devet evropskih držav pozdravljajo pravoslavne ikone, velik poudarek pa dajejo v eno delujočo skupnost, v okviru katere se je razvijalo, plesu in sprostitvi. Romunija nam je vse to nudila ob delalo in nastajalo. Vseh devet članic je bilo gostiteljic, zanimivi kulinariki in brezskrbnem druženju. ki so se pokazale v najlepši luči in nam približale svojo kulturo, enakost in različnost. Druga polovica šolskega leta 2009/2010, natančneje začetek marca, je minila v znamenju obiska Romunije. Tamkajšnji ljudje so nas presenetili s svojo odprtostjo in gostoljubnostjo, narava pa z neokrnjenostjo in veliko podobnostjo Sloveniji. Snežna nevihta nas je ujela v hriboviti Transilvaniji na poti h grofu Drakuli, neusmiljenemu Vladu Tepešu, na grad Bran, ki je bil izbran le za filmsko ozadje prikaza temačne zgodovine boja s Turki. »Njegov« pravi stolp se namreč nahaja v Targovistu, mestu, ki nas je gostilo, saj je prav tu ta vladar tudi nekaj časa živel.

Romunski šolarji

Konec maja je projekt dočakal svoj zaključek na Otoku. Prva sta nam gostoljubnost izkazala slikovita valeška kraja Llangollen in Wrexham. V slednjem se nahaja naša partnerska šola s koordinatorko projekta, Shan.

Pravi stolp grofa Dracule v Targovistu

Targovist je tudi mesto, kjer sta svoj kruti konec našla zakonca Ceauceascu, a zagotovo ne po krivem, saj nam je Luise (naša romunska prijateljica) veliko pripovedovala o neizprosnem režimu pod njuno oblastjo. Spomenik diktatorske nadvlade nas je s svojo mogočnostjo presunil Valeška učenca v nošah v Bukarešti, ki ji zaradi podobnosti obeh velemest pravijo tudi romunski Pariz. Učencem je slovenska-framska ekipa (Zoran, Smiljanka, Simona) pripravila razgibano učno uro o značilnostih in lepotah Slovenije, pri čemer je več kot prav prišla brisača z motivom zemljevida naše države.

Palača diktatorja Caucesca v Bukarešti Učna ura o Sloveniji s pomočjo brisače

32 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Velika skupina učiteljev z vseh koncev Evrope se je z Vsa spoznanja pa smo se v oktobru odločili pokazati avtobusom podala na jug, do strnjenega turističnega mesta širši javnosti. Tako smo z učenci organizirali naravoslovni Bath, kjer smo občudovali rimske terme, predvsem pa dan. Dopoldan so posvetili kuhanju tradicionalnih jedi bili prevzeti nad vzgojnimi strategijami šole St. Martin's naših partnerskih držav in izdelovanju spominkov le-teh, Garden, v kateri gostujejo tudi oddelki z avtističnimi popoldan pa so staršem in krajanom vse uspešno ponujali otroki. na ličnih stojnicah.

Okus Evrope - kulinarični kotiček

Veliko nas je bilo

Pomemben del učnega načrta je privzgajanje socialnih veščin. Tako se učenci in učitelji vsak dan zberejo v telovadnici, si kaj lepega povedo, ob rojstnih dnevih pa slavljencu/ki z voščilnico izrečejo iskrene čestitke. Zanimiva je tudi skrb za lutke iz blaga, s katerimi se v okviru spolne vzgoje navajajo na vsakodnevno negovanje otroka. V vsakem razredu tedensko izbirajo učenca, ki je v nekem obdobju največ pridobil oziroma bil vzoren v svojem vedenju. Le-ti imajo pravico do nošnje posebnih majic z napisom ali sedenja na blazini za »ta pridne«. Še najbolj pozitivno pa nas je presenetil kontejner na igrišču, v katerem se najde domala vse - od odpadnih cevi, zabojev, OŠ Fram – stojnice z bogato ponudbo so vabile kolutov, papirnatih škatel, ostankov gum, plastike, blaga, vrvi ipd. Ob času za popoldansko druženje otroci prav Mednarodno sodelovanje v Comeniusu je sedaj sicer vsak kos pri svoji igri čim bolj domiselno uporabijo. Ideja, zaključeno, vendar še zdaleč ni edino, ki na naši šoli vredna posnemanja. Otroci so spodbujani h kreativnosti, poteka, saj smo zelo dejavni tudi v e-Twinning projektih, hkrati pa pripomorejo k manjši obremenjenosti narave. ki prav tako prinašajo bogate izkušnje in povezave s tujimi partnerji.

Simona NAPAST

Staro leto srajčko slači, sveže zlikano oblači. Srajčka je poslikana z vzorci drobcenih želja. Izberite najlepši vzorček zase – takšnega, ki v čipko ujel bo zdravje, mir in srečo za vse čase. Raztegnite ga v ljubečo mavrico okrog planeta za novo in Zavrženo in neuporabno postane otrokom nov izziv pri igri še vsa naslednja leta!

Številni izdelki, ki so tekom projekta nastajali, tako niso Vesel božič in srečno 2011! bili edina pridobitev druženja. Spoznali smo veliko več in tuje kulture okusili ne kot turisti, temveč tudi kot aktivni Kolektiv vrtca in OŠ Fram udeleženci.

Želimo vam prijetno branje! 33 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM »Štirje letni ~asi« – glasbeni spektakel na OŠ Fram

Na svetu obstaja več vrst kulture. Le srčna kultura je povsod enaka, če si jo pripravljen deliti. (M. Woight)

Šolski sklad OŠ Fram, ki je v oktobru obeležil komaj prvo obletnico svojega obstoja, se lahko pohvali z uspešnim delovanjem. Sredstva, ki so jih prispevali starši in ostali vaščani, so nam omogočila nakup garderobnih omaric za učence tretje triade OŠ Fram. Da pa bi realizirali cilj, ki smo si ga zastavili v šolskem letu 2010/11, smo se v Upravnem odboru šolskega sklada OŠ Fram odločili, da se podamo v organizacijo glasbene prireditve, kjer bodo zbrana sredstva namenjena šolskemu skladu. »Mladi veseljaki« med nami S pomočjo nekaterih delavcev šole, vodstva zavoda in posameznih staršev smo zavihali rokave in pričeli z Izjemni vokalni in instrumentalni mojstri so poskrbeli, načrtovanjem, ki je zahtevalo veliko truda in časa. Želeli da so gledalci glasno vzklikali in z aplavzi nagrajevali smo, da se prireditve udeleži čim več ljudi, ki bodo nastopajoče. Dovršen program in profesionalna tehnična šolskemu skladu namenili prostovoljni prispevek v obliki podpora sta pripomogla k pravemu glasbenemu spektaklu. nakupa vstopnice. Prireditev si je prišlo ogledati več kot 350 ljudi, kar je za 12. novembra 2010 je bila OŠ Fram prizorišče posta- majhen kraj, kot je Fram, izjemen obisk. vitve izjemnega ozvočenja in profesionalne osvetljave. Nastopajočim, ki so v večernih urah razveseljevali in Vtis povezovalke programa: Ko pesem gradi mostove... navduševali množico ljudi, zbranih v šolski telovadnici, Irski znanstvenik Robert Mallet je v 19. stoletju izjavil, smo poskušali pričarati idealne pogoje za izjemne glasbene da dobre ideje nimajo starosti, imajo le prihodnost. Prav vložke. Med nastopajočimi so se tudi tokrat izkazali zato si v Framu želimo še več v bodočnost stremečih idej, učenci OŠ Fram, učitelji, vzgojitelji in starši. Najbolj pa podobnih tisti s petka, 12. novembra, ko je framska športna so odmevala znana imena kot so: Boštjan Bračič in Maja dvorana pokala po šivih in valovala v ritmu glasbe. Keuc, ki smo ju lahko spremljali v televizijskem šovu Slovenija ima talent, skupina Allegro (njen član je tudi naš vzgojitelj Mitja) in Mladi veseljaki, ki svoje glasbene izkušnje delijo s publiko že več kot deset let.

Navdušeni obiskovalci prireditve

Člani organizacijskega odbora za šolski sklad OŠ Fram Glavna in težko pričakovana gosta večera: ter programski vodja, Smiljanka Ledinek, so ob tehnični, Maja Keuc in Boštjan Bračič medijski in moralni podpori zunanjih in notranjih sodelavcev izvedli dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen dodatnim šolskim dejavnostim. Učenke in učenci naše šole so skupaj z učitelji in vzgojitelji pripravili raznovrsten in kvaliteten program, katerega so še dodatno začinili že predhodno navedeni profesionalci.

Predstavila se nam je učiteljska vokalna skupina Kora in nas s svojim programom prijetno presenetila, pesem vzgojiteljic Poj z menoj pa združila vse nastopajoče v eno. Pesem (Allegro) in ples z roko v roki

34 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Kot povezovalka programa sem nas peljala od v meglico odete in z darovi bogate jeseni preko ledene sape zime, tja do prebujajoče se pomladi in žarečega poletja. Kolo druženja se je nenehno vrtelo, med potjo pa nabiralo listje: pravkar odpadlo, pokrito z ivjem ter ono šele brsteče in tisto že v polnem razcvetu. Letni časi so bili zaznamovani ne samo z minevanjem, temveč tudi z rastjo in ljubeznijo. Razšli smo se s Pavčkovim Pozdravom življenju. Tako silno je in milo, imejmo ga radi. (Simona NAPAST)

Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem, ki ste se prireditve udeležili in s tem pomagali šolskemu skladu Nastop učiteljske vokalne skupine »Kora« pri nakupu druge serije garderobnih omaric. Zahvala gre tudi organizacijskemu odboru in vsem zaposlenim na OŠ Fram, ki ste kakorkoli pripomogli k realizaciji dobrodelnega koncerta ter Občini Rače-Fram. Izjemno tehnično in medijsko podporo so nam nudili Radio City, podjetje Showtec d.o.o. in Dat audio. Nikakor pa ne smemo pozabiti na nastopajoče, ki so se nesebično in brez oklevanja odzvali našemu povabilu.

V imenu Upravnega odbora šolskega sklada OŠ Fram: Urška PURG

S toplino božič naj vas greje, OŠ Fram premore tudi veliko mladih pevskih upov; naj vez med vami utrdi, Eneja Lina Berglez je vsekakor ena izmed nadarjenih pevk a novo leto naj zaseje, kar vaše si srce želi. Ljubezen, zdravje in obilje bogato naj vas obdari in vse začrtane naj cilje v uspeh usoda spremeni. Prijetne praznike ter srečno, veselo in uspešno 2011!

Izrazni ples mladih Framčank

Ljubke folkloristke OŠ Fram Kolektiv vrtca in OŠ Rače

Želimo vam prijetno branje! 35 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM NAŠI POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS

UPRAVNA ENOTA MARIBOR

Osebne izkaznice - obvestilo in pro{nja

V letih 2011 in 2012 bo potekla veljavnost večjemu številu osebnih izkaznic, zato državljanke in državljane Republike Slovenije vljudno prosimo, da preverijo veljavnost svoje osebne izkaznice in pravočasno podajo vlogo za izdajo nove. Za mladoletne državljanke in državljane osebna izkaznica ni obvezen dokument, morajo pa jo imeti vse polnoletne državljanke in vsi polnoletni državljani s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nimajo druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (torej če polnoletna oseba nima veljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.). Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno. Državljanke in državljani jo lahko vložijo pri katerikoli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Za mladoletno osebo vloži vlogo njen zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem osmem letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno priložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči. Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizacijo in upravno takso, znaša: =16,70 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (za polnoletne državljane); =13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let (za državljane od 3. do 18. leta starosti); =13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 let (za državljane do 3. leta starosti). Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti in državljanstva. Z veljavno osebno izkaznico lahko slovenske državljanke in državljani potujejo v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno Goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo. Državljanke in državljani Republike Slovenije lahko podajo vlogo za osebno izkaznico na sedežu Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, ali na naslednjih krajevnih uradih Upravne enote Maribor: Duplek, Fram, Hoče, Gaj- Kamnica, Malečnik, Miklavž na Dravskem polju, Pekre-Limbuš, Pernica, Rače, Orehova vas-Slivnica ter Starše in sicer v času njihovih uradnih ur. Uradne ure Upravne enote Maribor so v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ter v petek od 8.00 do 13.00, delamo pa tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00. Prosimo, da stranke za vse informacije pokličejo na tel. št.: 02/220 17 62.

• Uradne ure KU Rače (Franci Bergles): ob ponedeljkih od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, ob sredah od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter ob petkih od 8.00 do 13.00. • Uradne ure KU Fram (Silva Žgalin): ob torkih od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ter enako ob četrtkih.

Željko VOGRIN, univ. dipl. pravnik, načelnik

Otroška pobarvanka

36 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Sofinanciranje {olnin odraslim udeležencem izobraževanja

Odrasli udeleženci izobraževanja, ki so vključeni v formalno izobraževanje za višanje ravni izobrazbe in si šolanje financirajo sami, že nestrpno pričakujejo napovedan razpis »Sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih 2007/08, 2008/09, 2009/10, 2010/11, 2011/12 in 2012/13«, saj bo pomenil povrnitev šolnine in stroškov šolanja odraslim udeležencem izobraževanja. Za povrnitev sredstev bodo lahko zaprosile odrasle osebe, stare od 25 do 64 let, ki nimajo dokončane 5. stopnje srednješolske ravni izobrazbe. V okviru programa, ki ga je Ministrstvo za šolstvo in šport pripravilo skupaj z Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendije, se bo izvedlo javno povabilo do porabe sredstev, ki ga bo objavil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij. Več informacij in vsa dokumentacija javnega povabila bo na voljo na spletnih straneh sklada: http://www.sklad-kadri.si . V okviru istega programa sofinanciranja v letih 2007/08, 2008/2009 in 2009/10, ki se je zaključil 30.9.2010, je bilo razpisanih 3.172.950,00 EUR in sicer 85 % iz Evropskega socialnega sklada in 15 % iz sredstev Ministrstva za šolstvo in šport. Na javno povabilo se je odzvalo 2.382 vlagateljev, od katerih je bilo do 13.9.2010 zavrnjenih 243 vlog, 514 vlog zavrženih, odobrenih pa 1410 vlog v skupni višini 1.260.258,00 EUR.

Nov način financiranja še ni znan, lahko pa navedemo način financiranja za preteklo obdobje, ko so zneski sofinanciranja na posameznika znašali za: • naravoslovno tehnične programe: do 850 EUR za uspešno opravljene obveznosti v enem šolskem letu; • druge programe: do 600 EUR za uspešno opravljene obveznosti v enem šolskem letu; • zaključni izpit in poklicno maturo: do 100 EUR; • splošno maturo: do 70 EUR; • v celoti opravljenega delovodskega, poslovodskega ali mojstrskega izpita: do 1000 EUR za celoten program.

Skupna okvirna višina razpoložljivih sredstev, ki so na voljo za novi program, je 7.360.610,00 EUR, od tega je za šolnine namenjenih 6.923.610,00 EUR. Pomoč pri prijavi na razpis ter pri oddaji vloge, kakor tudi pri pripravi potrebnih prilog, vam bomo brezplačno nudile svetovalke svetovalnega središča Maribor pri Andragoškem zavodu Maribor – Ljudski univerzi (02 234 11 34, [email protected]), prav tako pa tudi vaši organizatorji izobraževanja na šolah in Ljudskih univerzah.

Ne pozabite na dislokacijo svetovalnega središča Maribor v Račah, kjer vam bo svetovalka prav tako na voljo z informacijami in nasveti ob prijavi na razpis. Vabljeni po nasvet v času rednega urnika delovanja dislokacije, to je vsako 1. in 3. sredo v mesecu med 13. in 16. uro, v prostore turistične agencije Pozejdon turizem, Grajski trg 15, Rače. Svetovalka je dosegljiva na tel. 051 356 560 ali osebno na navedenem naslovu. Svetovanje je brezplačno, saj dejavnost informiranja in svetovanja sofinancirata ESS in MŠŠ.

Namen dodelitve sredstev posameznikom je zagotovo izboljšanje splošne izobraženosti odraslih ter doseganje srednješolske formalne izobrazbe, kar povečuje zaposlitvene možnosti posameznika.

Program »Sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja« delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; 3.2. prednostne usmeritve: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza, za projekt CVŽU: Anita ŠOŠTARIČ

Obstajamo zato, da pomagamo drugim. Ljubezen ne poganja sveta, vendar je tisto, ^e tega nismo sposobni, lahko težimo vsaj k temu, zaradi ~esar se vožnja izpla~a. da jih ne bi prizadeli. (Franklin P. Jones)

Želimo vam prijetno branje! 37 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM AKTUALNO: Predstavljamo ~lane in ~lanice novega Ob~inskega sveta Ob~ine Ra~e-Fram

Kot je gotovo vsem občanom in občankam dobro znano in kot se lahko z rezultati podrobneje seznanite na straneh 5 do 9, so za nami lokalne volitve, na katerih smo volivci in volivke za naslednje 4-letno mandatno obdobje 10. oktobra 2010 izvolili župana, člane občinskega sveta in člane svetov obeh krajevnih skupnosti. Kdo so torej ljudje iz naše sredine, ki so po prepričanju večine volivcev najbolj vredni zaupanja odgovorne funkcije občinskih svétnikov in smo jim v roke dali škarje (njihov glas na sejah občinskega sveta) in platno (občinski proračun)?Je to njihov prvi mandat v občinskem svetu ali so v njem sodelovali že v preteklosti? Katero izmed področij delovanja občine jim je interesno najbližje? Za uresničitev katerih nalog si bodo kot člani občinskega sveta v novem mandatu najbolj prizadevali, katere so njihove občinske prioritete? Kaj ocenjujejo kot največjo pridobitev in kaj kot največjo pomanjkljivost v minulih 16 letih delovanja samostojne Občine Rače-Fram? Kaj si osebno najbolj želijo v novem letu 2011 in kaj želijo vam, spoštovani bralci in drage bralke? Vse to in morda še kaj lahko izveste, če preberete vsebino tokratne rubrike »Aktualno«. Odgovore članov in članic občinskega sveta objavljamo po abecednem vrstnem redu, vsem pa se zahvaljujemo za prijazno sodelovanje. (Uredništvo)

Jožef ARNUŠ, rojen 07.02.1950, stanujoč Vrtna ul. 4, p. Rače, po poklicu magister znanosti evropskih in državnih študij, upokojenec: »V občinski svet sem bil izvoljen kot kandidat na listi Slovenske demokratske stranke, v vlogi občinskega svétnika pa je to moj prvi mandat. Kljub temu mi delovanje občine ni tuje, saj sem bil v minulem mandatu predsednik Nadzornega odbora Občine Rače-Fram in mi je ta funkcija dala dragoceno izkušnjo za sedanje delo. Najbolj me zanima naravovarstveno področje. V interesu mi je, da se občani naše občine in nasploh vsi ljudje zavedamo pomena ekologije in čistega okolja ter da se tudi temu primerno vedemo in prilagodimo naša ravnanja. Kot član občinskega sveta si bom intenzivno prizadeval za dvigovanje ekološke osveščenosti in za čistejše okolje. Še naprej bom opozarjal na morebitne nepravilnosti na tem področju (odvoz mulja iz ČN na njive). Na področju zdravstva vidim potrebo po zagotovitvi zdravnika – pediatra, na področju prometne infrastrukture pa se bom prioritetno zavzemal za ureditev podvoza pod železniško progo v Račah. V času samostojnega delovanja naše občine med največje pridobitve prištevam ohranitev in obnovo gradu v Račah kot občinskem središču, med pomanjkljivosti pa uvrščam zamujene priložnosti v gospodarstvu in kmetijstvu. Osebno si v prihajajočem novem letu želim zdravja in sreče, občanom pa blagostanje ter prav tako veliko trdnega zdravja, osebne sreče in zadovoljstva. Vsem želim prijetne, prijazne in mirne praznike ter izpolnitev želja v letu 2011!«

Vitomir BAUMAN, rojen 16.08.1952, stanujoč Mariborska c. 10, p. Rače, po poklicu doktor veterinarske medicine, zaposlen kot veterinar: »Mesto v tokratni sestavi občinskega sveta mi je pripadlo, ker je bil prvi kandidat na listi Slovenske ljudske stranke, Branko Ledinek, izvoljen za župana. Sicer pa je, po vmesni prekinitvi, to moj tretji mandat v občinskem svetu. Med delovnimi področji, ki so v pristojnosti občine, je moj interes usmerjen predvsem na zadeve, ki so povezane s kmetijstvom. V skladu z možnostmi si bom v naslednjem 4-letnem obdobju prizadeval za uspešno realizacijo že začetih investicij, za nadaljevanje aktivnosti na področju zagotavljanja ustrezne pitne vode, ureditev kanalizacije v celotni občini, za postavitev ustreznih čistilnih naprav ipd. Nastopil je tudi čas, ko je nujno nekaj narediti v smislu zagotovitve možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa mladih, ob dejstvu podaljševanja delovne dobe aktivnega prebivalstva in hkratnem naraščanju števila starejših pa slednjim zagotoviti dostojno oskrbo v jeseni življenja. Ko v mislih preletim minula 4 x 4 leta delovanja matične občine in se vprašam, kaj vse je bilo v tem času storjenega, se tehtnica vsekakor nagne na stran pridobitev, predvsem tistih na področju komunale (v prvi vrsti ureditev cest). Zaobiti ni mogoče tudi obnov in dograditev obeh šol ter tamkajšnje izgradnje športnih dvoran. Sedaj sta na vrsti novogradnji obeh vrtcev, od katerih tista v Račah že intenzivno poteka. Prijeten je pogled na celostno obnovljen in privlačno urejen grad Rače z okolico; razpoložljivim grajskim prostorom je potrebno dati še primerno vsebino. Pa bodimo še samokritični: doslej je bila občina premalo aktivna pri urejanju in racionalni rabi prostora za poslovno in stanovanjsko gradnjo. Na osnovi želja si postavimo cilje in ko jih dosežemo, smo srečni in zadovoljni. Na prvem mestu mojih želja je vsekakor zdravje, sledi želja po uspehu na delovnem – poklicnem področju in doma, rad pa bi, da bi poleg obveznosti ostalo tudi nekaj časa, volje in energije za tiste drobne vsakdanje stvari, ki jih imamo radi in nas bogatijo. Tega si želim sam in vse navedeno želim tudi našim občankam in občanom.«

38 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Anton BERGAUER, rojen 29.08.1950, stanujoč Fram 58/a, p. Fram, po poklicu magister znanosti (organizacija informatike), upokojenec: »V sestavo občinskega sveta, kot je bil izvoljen na letošnjih oktobrskih lokalnih volitvah, sem se uvrstil kot kandidat neodvisne liste 'Gremo naprej', ki je bila tokrat formirana prvič, sicer pa je to moj četrti mandat občinskega svétnika v naši lokalni skupnosti. Cilj mene kot posameznika je enak poglavitnemu zastavljenemu cilju naše liste, to je enakomeren razvoj vseh trinajstih krajev, ki sestavljajo občino Rače-Fram. V občinskem svetu si bom prizadeval za ureditev uličnega sistema v naseljih, ki takšnega sistema nimajo (npr. Fram, Morje, Ješenca), za nadaljnjo širitev kanalizacijskega omrežja in izgradnjo čistilne naprave, za vzpostavitev široko pasovnega omrežja na področju celotne občine, za sistemsko ureditev financiranja društev. Podpiral bom aktivnosti za ureditev šol, vrtcev in izgradnjo doma za starostnike ter se zavzemal za ustvarjanje pogojev za pridobitev več podjetnikov na območje KS Fram. Pozitivno v minulih letih je bilo to, da smo uspeli dograditi obe šoli in ju s temi investicijami prostorsko razširiti ter posodobiti, da sta lahko oba zavoda pravočasno in v optimalnih pogojih pričela z 9-letnim osnovnošolskim izobraževanjem. Pohval vredna je ureditev cest na širšem območju občine, posebej še na višinskih področjih framskega Pohorja. Tudi kritik se najde kar nekaj: težko je razumeti, da še vedno ni vzpostavljenega uličnega sistema na območju KS Fram, da tam prav tako ni ustreznega športnega parka. Na območju občine se premalo pozornosti posveča nujnosti ustrezne zaščite okolja, vode in vodnih virov, pogrešam pa tudi primerne vsebine za mlade in ustrezno rešitev oskrbe za starostnike. Nujno je začeti z izgradnjo vrtca v Framu in izgradnjo doma za starejše občane. Vsem občankam in občanom voščim vesele božične in novoletne praznike, v letu 2011 pa želim veliko medsebojnega razumevanja in spoštovanja, predvsem pa obilo zdravja.«

Anton BOROVNIK, rojen 26.03.1946, stanujoč Ptujska c. 27/a, p. Rače, po poklicu inženir organizacije, podjetnik: »V vlogi člana občinskega sveta delovanje in razvoj občine spremljam od vsega začetka, torej sem po letošnjih lokalnih volitvah, na katerih sem znova kandidiral na Listi za zdravo in čisto okolje, začel že svoj peti mandat. Med ljudmi sem v minulem obdobju zato že postal znan kot človek, ki mu je zelo mar in se tudi v občinskem svetu aktivno zavzema za vse rešitve, ki lahko pripomorejo k zmanjševanju perečih okoljskih in zdravstvenih problemov naših občanov in tudi širše okolice. Tudi moje področne prioritete v novem mandatu so prvenstveno naravnane v to smer. Prizadeval si bom za zagotovitev zdrave pitne vode, za sanacijo potoka ob Ptujski cesti v Račah, za obnovo že precej dotrajanega in za delo osebja ter za ustrezno dostopnost in oskrbo bolnikov vse manj primernega zdravstvenega doma v Račah. Nadaljeval bom s pobudami v smislu potrebe po izgradnji novega športno- rekreacijskega centra v Račah. Ne bom odstopil od zahteve po večjem nadzoru v tovarni Pinus in po dostopu do resničnih podatkov o njihovi dejavnosti. Med največje pridobitve naše občine v minulih 16 letih prištevam izgradnjo novega zdravstvenega doma v Framu, ureditev športne dvorane pri osnovni šoli v Račah in krožnega križišča na stičišču Grajskega trga, Ceste talcev in Ptujske ceste v Račah, ureditev gradu in prostorov za izvajanje društvenih dejavnosti. Posebej pa bi želel izpostaviti skrb za urejenost okolja v občinskem središču in na območju celotne občine, za kar gre v prvi vrsti posebna pohvala in zahvala delavcem režijskega obrata in zaposlenim preko tovrstnega programa javnih del. Ljudem želim čim več optimizma, več solidarnosti in več svobodnega duha, zase in za mojo družino pa želim predvsem zdravje in še naprej dobro voljo v vsem.«

Ema CEBE, rojena 01.05.1956, stanujoča Podova 46, p. Rače, po poklicu univerzitetno diplomirani inženir kmetijstva, zaposlena kot kmetijska svetovalka: »Novembra letos sem začela svoj tretji mandat v občinskem svetu. Za članstvo v tem organu sem znova kandidirala na listi SLS, katere simpatizer sem. Svojo vlogo najbolj vidim na področju kmetijstva in družbenih dejavnosti, kjer sem v prejšnjem mandatu delovala tudi v obeh področnih posvetovalnih telesih občinskega sveta – odborih. Podpiram in zagovarjam pomen ljudem prijazne in vsestransko urejene občine, tako kar zadeva odnos vodstva in občinske uprave do občanov kot celostnega videza in urejenosti naših vasi. Ni namreč neznanka, da se med prijaznimi, ustrežljivimi ljudmi in v prijetnem okolju, kjer prevladuje pozitivna medčloveška klima, človeku ustvarja ugoden vtis in se dobro počuti, pa naj gre pri tem za službeno ali domače okolje. Poleg težnje za vsestransko čim prijaznejšo in urejeno občino pa dajem velik poudarek tudi pomenu ohranjanja kmetijstva ter varovanja okolja in pitne vode. Svoj glas bom prispevala tudi za aktivnosti v zvezi z izgradnjo čistilne naprave in nadaljnjo zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi. Zavedam se pomena izgradnje novih vrtcev v Račah in Framu, zavzemala se bom za izboljšanje prostorskih pogojev za izvajanje osnovne zdravstvene oskrbe na področju KS Rače, za vzpodbujanje gospodarstva, kmetijstva in kulturnega življenja v matični občini.

Želimo vam prijetno branje! 39 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Začetek delovanja samostojne Občine Rače-Fram in namestitev upravnih prostorov v grad Rače sta mejnika, ki sta pomenila konec dotedanjega propadanja tega kulturnega objekta, ki je bil poprej v čedalje večjo sramoto, sedaj pa je, obnovljen in urejen, upravičeno v ponos temu kraju in celotni občini. Na splošno sem vesela vseh pridobitev v minulih letih, ki so v korist našim občanom. Posebnih pomanjkljivosti ne zaznavam, želim pa, da bi se občina aktivno vključila v reševanje vse bolj pereče problematike staranja populacije in posledične nuje iskanja možnosti za izgradnjo varovanih stanovanj ter doma za starejše občane. V novem letu vsem želim zdravja in vse dobro!«

Alojz DUH, rojen 07.05.1942, stanujoč Morje 150, p. Fram, po poklicu inženir pomorskega prometa, kapitan dolge plovbe, sedaj upokojenec: »Član občinskega sveta sem znova, drugič zapovrstjo, postal kot kandidat na listi DeSUS. Pred tem v občinskem svetu nisem sodeloval. Moja interesna področja na občinskem nivoju so predvsem gospodarstvo, promet in komunala. Kot občinski svétnik se bom zavzemal za nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav, pločnikov ter kolesarskih stez. Naklonjen sem izgradnji vrtca v Račah, ki je že aktivirana, in v Framu, kjer se začetek investicijskih del obeta v letu 2011. Podpiram razmišljanja v smer plinifikacije, izgradnje doma starejših občanov, pomembno za občinski razvoj se mi zdi pridobivanje obrtnih obratov. Med najpomembnejše dosedanje pridobitve naše občine prištevam obnovo gradu v Račah, dograditev obeh osnovnih šol s telovadnico oziroma športno dvorano, širitev javnega kanalizacijskega omrežja, gradnjo pločnikov ter protiprašno urejanje cest. Obžalujem in razočaran sem nad dejstvom, da posamezniki v prizadevanjih za razdelitev občine Rače-Fram med občane vnašajo nestrpnost. Za prihodnost si želim zdravja, v prazničnem decembru pa tudi občanom vseh delov naše lepe, slikovite in geografsko pestre občine želim obilo tistega najvrednejšega, to je zdravja, prav tako pa veliko osebne sreče ter napredka v službi in družbi.

Peter FINGUŠT, roj. 09.05.1981, stanujoč Zg. Gorica 3, p. Rače, po poklicu univerzitetno diplomirani pravnik, zaposlen kot pravni svetovalec: »V Občinskem svetu Občine Rače-Fram sem v tem mandatu novinec in tudi sicer najmlajši član, kar pa ne pomeni, da se ne bom angažiral po svojih najboljših močeh. Nasprotno. Kot kandidat, ki sem na Listi za varnost in pomoč ob nesrečah dobil mandat občinskega svétnika, vidim svoje mesto in priložnost predvsem pri iskanju rešitev ter pri podpori projektom na področju gospodarstva in interesnih dejavnosti. Prizadeval si bom za zagotovitev čim bolj enakomernega razvoja občine, za napredek manjših krajev ter za dodelitev večjih pristojnosti krajevnima skupnostma. Podpiral bom razvoj gasilstva in družbenih dejavnosti (šport, kultura itd.). S somišljeniki se bom zavzemal za krepitev vloge turizma, malega gospodarstva in ekologije. Največjo pridobitev samostojne občine prav gotovo vidim v tem, da lahko občani sami vplivamo na njen razvoj. Da je temu res tako, se vidi tako rekoč na vsakem koraku, saj sta napredek in razvoj v tem času evidentna na vseh področjih. Kot škodo pa bi izpostavil občasno neenotnost oz. težnje določenih oseb za razdelitev občine in ustanovitev samostojne občine Fram. Sebi in vsem občanom ter občankam želim veliko sreče, zdravja, miru, uspehov in zadovoljstva v letu, ki je pred nami.«

Romana FIŠER, rojena 25.02.1957, stanujoča Ješenca 32/a, p. Rače, po poklicu magistra ekonomskih znanosti, opravlja delo članice uprave: »Za občinski svet sem tokrat kandidirala na neodvisni listi `Gremo naprej´ in tako, po 4-letnem premoru, znova, skupno pa drugič, zasedla eno izmed šestnajstih svétniških mest. Interesno mi je blizu več področij, med katerimi dajem prioriteto gospodarstvu, financam, kmetijstvu in sferi družbenih dejavnosti. Moja prizadevanja bodo vsekakor usmerjena v zagotavljanje pogojev za enakomeren razvoj občine. Zavzemala se bom za ustanovitev industrijske cone. Pomemben vidik delovanja in uspešnosti občine je tudi pridobivanje finančnih virov iz EU. Ekologija in pitna voda sta področji, ki nikakor ne smeta biti zapostavljeni. Izgradnja vrtcev in kontinuirana skrb za posodabljanje šolskega prostora sta tisti pomembni nalogi, z uresničitvijo katerih bo naša občina postala privlačnejša in prijaznejša za mlade družine. Pridobitve samostojne občine Rače-Fram, ki jih velja izpostaviti, so predvsem izgradnja cest, ureditev občinskega centra ter trgovskih kapacitet v Račah. Največja pomanjkljivost je zame nezadostna komunalna urejenost na področju

40 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM vodovoda ter kanalizacije v KS Fram. Nasploh gre v minulih letih odgovornim na občini pripisati neenakomernost v razvoju obeh KS, ki je šla na škodo KS Fram. Osebno si v letu 2011 želim zdravja v družini ter volje in energije za pozitivno pot naprej, občanom pa, da bi se jim uresničile volilne obljube.«

Alojzija JARC, rojena 07.05.1955, stanujoča Kopivnik 14, p. Fram, po poklicu kuharica, opravlja delo gospodinje, kmetovalke in nosilke dopolnilne dejavnosti na svoji izletniški kmetiji: »Članica občinskega sveta sem bila že med leti 1998 in 2002 ter med 2006 in 2010, torej sem letos kot občinska svétnica iz vrst SLS nastopila svoj tretji mandat. Od delovnih področij občinske uprave sta mi vsebinsko najbližje področji kmetijstva in turizma, ki ju iz prakse najbolje poznam, zato pri tovrstnih vprašanjih tudi na sejah občinskega sveta največ sodelujem. Kot članica občinskega sveta se bom tudi v novem mandatu zavzemala za enakomeren razvoj turizma in kmetijstva od Gorice do Planice. Moja prioriteta pa bo, kot je bilo že doslej, prisluhniti vam, drage občanke in občani, pri vaših željah in pobudah. Največje bogastvo so naši otroci in najmlajši, zato sem vesela, da poteka gradnja vrtca v Račah in da je odkupljeno zemljišče za izgradnjo novega vrtca v Framu, kar starši s KS Fram v letu 2011 od občine nestrpno pričakujejo. Vesela sem, da imamo športni dvorani v Framu in Račah. Zelo velik napredek pa je bil v minulih letih storjen tudi na področju komunale, kjer se lahko pohvalimo z asfaltiranimi cestami tudi na višinskih in manj obljudenih delih naše občine, kar je za dobro povezavo z ostalimi kraji in za preživetje pohorskih kmetij velikega pomena. V primerjavi z vsemi naštetimi pridobitvami in še čem pozitivnim, česar ne izpostavljam posebej, je vse, česar bi se ob nekoliko bolj poglobljenem premisleku morda spomnila kot pomanjkljivost, zanemarljivo. Najprej bi se želela iskreno zahvaliti vsem občankam in občanom za glasove, ki ste jih na jesenskih volitvah namenili naši stranki in meni osebno. Vsem želim veliko zdravja, uspehov in medsebojnega razumevanja v letu 2011!«

Ivan KOVAČIČ, rojen 27.01.1959, stanujoč Poljska c. 10, p. Rače, po poklicu predmetni učitelj, zaposlen kot vodja prodaje: »Na letošnjih volitvah sem bil tretjič izvoljen v občinski svet in sicer kot član SDS. V preteklosti sem se in tudi v bodoče se bom zavzemal za celosten razvoj občine, zato zame ni ločnice med pomembnimi in manj- oz. nepomembnimi področji. Vsa so pomembna. Če pa moram nekaj posebej izpostaviti, dajem vodilno mesto varovanju okolja in razvoju gospodarstva. Vsi, ki smo sodelovali na lokalnih volitvah, smo imeli dokaj sorodne programe s precej stičnimi točkami. Osebno bi med prioritetami, ki se jih je potrebno lotiti čim prej, izpostavil izgradnjo nove čistilne naprave in novega zdravstvenega doma v Račah. Veseli me, da je občinski svet v prejšnjem mandatu podprl moj predlog o dodelitvi žepnin za vse dijake in študente iz naše občine, saj je ta gesta, ki je, kolikor mi je znano, zaenkrat ni uvedla še nobena druga slovenska občina, mladim in njihovim staršem povedala, da jim matična občina v času gospodarskih težav ponuja roko. Tisto, o čemer pa bomo morali kmalu najresneje razmisliti in nekaj tudi ukreniti, pa je ustrezno dnevno oz. celostno varstvo naših starejših občanov. Potrebe na področju družbenih dejavnosti, kjer sta že dobro urejeni obe šoli in bosta v perspektivi izgrajena tudi nova vrtca, po mojem prepričanju zdaj prioritetno kličejo po angažiranju predvsem na tem področju. Vsekakor je naša občina, odkar deluje kot samostojna, v celoti ogromno pridobila. Pri tem bi izpostavil predvsem izgradnjo obeh telovadnic, ureditev šol, cestne infrastrukture, ureditev delovanja društev. Med slabosti prištevam prepočasno saniranje javnih vodovodov, neustrezne prostorske pogoje za nudenje zdravstvenih storitev v Račah (zastarel zdravstveni dom) in preobsežno urbanizacijo občinskega središča. V novem letu vsem želim miru, ljubezni, medsebojne tolerance in razumevanja, v kriznih časih tudi ohranitev eksistence, torej delovnih mest. Brezposelnim želim, da najdejo službo, učencem, dijakom in študentom pa uspeh na izobraževalni poti.«

Slavomir LEŠNIK, rojen 07.11.1952, stanujoč Ranče 20, p. Fram, po poklicu kmetijski tehnik, zaposlen kot zavarovalniški zastopnik: »V občinski svet sem bil letos izvoljen četrtič in sicer kot kandidat na listi SLS; pred tem sem deloval v njegovem drugem, tretjem in četrtem mandatu, torej sem v vlogi občinskega svétnika neprekinjeno že od leta 1998. Zame nobeno področje delovanja občine ni posebej favorizirano, prav tako se mi nobeno ne zdi nepomembno. Vsa področja imajo svoje specifike in v odvisnosti od potreb in teže problemov se včasih daje več poudarka enemu, drugič drugemu. Tudi v novem mandatu se bom zavzemal za enakomeren razvoj občine, podpiral pa vse razvojno naravnane projekte, predvsem na področju komunale in kmetijstva. Kot občan, ki ne prihaja z ravnine, med ene izmed pomembnejših uspehov naše občine štejem,

Želimo vam prijetno branje! 41 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM kadar tudi najbolj oddaljeni hribovski zaselki dobijo protiprašno zaščito cest in se lahko tudi tamkajšnji prebivalci do svojih domov pripeljejo po urejenih, asfaltiranih poteh. Na tem področju je bilo v naši občini v preteklosti zares že veliko narejenega. Od zadev, realiziranih nedavno, pa bi izpostavil pomen izgradnje novega gasilskega doma v Framu, ureditev obeh šol ter naporov, vloženih v smer izgradnje novih vrtcev. Tudi na vse ostale investicije, ki jih v minulih 16 letih ni bilo malo, ter na tiste, ki so v izvajanju, sem kot občan ponosen. Želim si tudi uresničitve onih, ki še čakajo v občinskih planskih aktih. Predvsem bi na višinskem delu KS Fram želeli internetno povezavo in javno kanalizacijsko omrežje, kjer je to mogoče. Prav tako na področju Frama pogrešamo trgovski center. Ker prostega časa ni na pretek, saj poleg službe delam še doma, na kmetiji, mi je želja, da bi v bodoče služilo zdravje in da bi poleg dela ostalo še dovolj časa za posvečanje družini in ljubiteljskemu delu v društvih. Uresničitev drobnih in tudi tistih večjih želja pa v tem prazničnem času ter v novem letu želim tudi vsem našim občankam in občanom.«

Branko PETROVIČ, rojen 24.02.1958, stanujoč Za vrtovi 5, 2327 Rače, po poklicu magister kemijskih znanosti, zaposlen kot svetovalec v gospodarski družbi: »Strankarsko pripadam Socialnim demokratom in kot član SD sem bil član občinskega sveta tudi v prejšnjem mandatu. Najbolj sem zainteresiran za delovanje na naslednjih področjih: načrtovanje in urejanje prostora, razvoj komunalne infrastrukture, razvoj delovanja lokalne samouprave. Prizadeval si bom vplivati na reševanje številnih nalog v obsegu razvojnih in infrastrukturnih problemov. Predvsem se bom lotil težav s kvaliteto pitne vode in njenim onesnaževanjem oz. varovanjem podtalnice ter z izgradnjo kanalizacijske mreže in čistilne naprave. Med prioritetami je tudi načrtovanje urejanja prostora, kjer je potrebno določili prostor za širitev naselij in izgradnjo podjetniško – obrtniških con ter kmetijskih površin. Zraven infrastrukturnih se bom lotil tudi t. i. mehkih projektov, ki bodo omogočali prijetnejše bivanje v naši občini tudi ranljivim družbenim skupinam, kot so invalidi in mladi ter starejši občani. Ta zelo številna skupina občanov ni bila deležna zadostne pozornosti organov lokalne skupnosti skozi celo vrsto let. Menim, da je največja pridobitev naše lokalne skupnosti že samo dejstvo, da je postala samostojna občina, z možnostjo avtonomnega odločanja o lastnem razvoju. Seveda pa v minulih letih nismo izkoristili vseh možnosti. Zelo rad bi se prepričal, da je bilo vseh 16 letnih proračunov občine tudi racionalno porabljenih… Kot izjemno pomanjkljivost ocenjujem dejstvo, da občanom ni bilo v zadostni meri omogočeno delovanje v organih lokalne skupnosti, oziroma v delu občinskih odborov, svetov krajevnih skupnosti ali v kakšnih drugih oblikah sodelovanja občanov. Ravno pasivnost organov naše skupnosti je povzročila nezadovoljstva in med občani porodila zahteve za delitev občine, torej za ločitev ene izmed obeh krajevnih skupnosti. V novem letu 2011 vsem nam, občankam in občanom, želim, da se naša občina Rače - Fram uspešno premakne v smer sodobne primestne lokalne skupnosti z razvito lokalno samoupravo, visokim standardom bivanja ter urejeno in občanom prijazno infrastrukturo. Na osebnem nivoju pa vsem želim veliko miru in sreče v krogu svojih družin in drugih najbližjih, tako ob božičnih praznikih kakor tudi skozi vse naslednje leto in kasneje.«

Štefan PLIBERŠEK, rojen 06.08.1938, stanujoč Morje 130/a, p. Fram, po poklicu strojni delovodja, upokojenec: »V Občinskem svetu Občine Rače-Fram v tem mandatu sodelujem četrtič, vanj pa sem bil izvoljen kot kandidat na listi Slovenske ljudske stranke. Komunala, prostorsko planiranje in cestna preventiva so tista področja, ki jim v okviru delovanja občine posvečam največjo pozornost in me najbolj zanimajo. V novem mandatu se bom po svojih močeh trudil za zastopanje in uresničevanje vseh tistih pobud naših občanov, ki za naše kraje pomenijo nove pomembne pridobitve in dajejo možnosti za to, da se ljudje, ki tod že živijo, počutijo kar najbolje in lahko uresničujejo svoje interese na vseh področjih, tisti, ki se bi želeli k nam priseliti, pa, da v naši občini prepoznajo ugodne možnosti za razvoj svojih otrok in uresničevanje svojih in njihovih potreb. Tako med prioritete štejem izgradnjo vrtca v Framu, širitev možnosti za športna in kulturna udejstvovanja, nadaljnje urejanje cest in javne razsvetljave ter uvedbo uličnega sistema v naseljih v sklopu KS Fram; predvsem za ureditev slednjega sem na sejah občinskega sveta pogosto apeliral že doslej. Pridobitev občine je mnogo – v tem času sta bili lepo obnovljeni in dograjeni obe šoli, premoremo sodobni telovadnici, na novo asfaltirane in obnovljene ceste se merijo v velikem številu kilometrov in še marsikaj pozitivnega bi se našlo. Pomanjkljivost pa je, kot že rečeno, to, da Fram, Ranče, Morje in ostali kraji v KS Fram še vedno nimajo vzpostavljenega uličnega sistema ter da mnogi občani v KS Fram, tudi tisti v bolj strnjenih delih, še vedno čakajo na kanalizacijo. V novem letu vsem želim veliko sreče, zdravja in delovnih uspehov.«

42 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Miran PREDIKAKA, rojen 05.10.1951, stanujoč Podova 24, p. Rače, po poklicu višji poslovni sekretar, zaposlen kot tehnični sekretar: »Za menoj je 12 let v občinskem svetu, po letošnjih volitvah sem torej začel svoj četrti mandat. Zanj pa se zahvaljujem vsem volivcem in volivkam, ki so svoj glas zaupali Listi za varnost in pomoč ob nesrečah. Moji interesni področji, ki ju tudi kot občinski svétnik najbolj intenzivno spremljam in zastopam, sta varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo in ohranjanje narave in okolja. Če govorimo o pomanjkljivostih in problemih našega lokalnega okolja, kot največja in še vedno nerešena težava ostaja čistilna naprava, k izgradnji katere bo v bližnji prihodnosti potrebno prioritetno pristopiti. Ker brez zdravega gospodarstva ni mogoče pričakovati razvoja na drugih področjih, področja gospodarskih dejavnosti ne smemo zanemarjati. Za občino, če želimo v njej obdržati svoje potomce in vanjo privabiti še mlade družine od drugod, je nujno, da jim ponudimo kakovostno predšolsko varstvo in vzgojo ter dobre možnosti osnovnošolskega izobraževanja. Za slednje smo poskrbeli že v minulih letih, z izgradnjo vrtcev v Račah in Framu pa bo v doglednem času tudi za naše najmlajše občane zagotovljena primerna oskrba. Za vse tovrstne projekte sem se zavzemal v preteklosti in se bom tudi v bodoče. Zavedam se, da le strpen in kvaliteten dialog, medsebojna komunikacija in prijateljski odnosi prispevajo k tvornemu in dobremu sodelovanju, ki je pogoj za uspešno delo. Veseli me, da so te vrline pri nas v dobršni meri prisotne, zato tudi večjih pomanjkljivosti ne bi mogel najti in očitati. Vse, kar je bilo v preteklosti storjenega, je bilo storjenega v dobrobit naših občank in občanov in to tudi največ šteje. V letu, ki trka na vrata, želim, da bi znali ohraniti strpnost, povezanost in pozitivno energijo. V tem primeru lahko kot posamezniki, združeni v celoto, najlažje in najhitreje skupaj stopimo novim uspehom naproti.«

Alojz STERNAD, rojen 19.05.1943, stanujoč Mariborska c. 12, p. Rače, po poklicu ekonomski tehnik, dela kot kmetovalec: »Med kolege v občinskem svetu domače občine sem se uvrstil tretjič, vselej sem kandidiral na listi SLS – Slovenske ljudske stranke. Najbolj me zanimajo problemi kmetijstva in z njim povezanih dejavnosti, zato se na tem področju tudi kot član občinskega sveta največ udejstvujem in najbolj angažiram. Kar zadeva občinske pristojnosti, se zavzemam za dokončanje vseh že začetih projektov, hkrati pa tudi za čim hitrejši pristop k tistim, ki smo jih v občinskih planih za prihodnost začrtali kot prioritetne. Verjamem, da se bo našel kdo, ki bo z navajanjem pomanjkljivosti skušal delo občine v prejšnjih mandatih predstaviti kot ne preveč uspešno, sam pa sem mnenja, da smo skupaj napravili že veliko dobrega in da imamo tudi v prihodnje solidne možnosti za to. Dejstvo, da sodimo med občine, ki se v preteklosti - kljub realizaciji nekaj večjih investicij - niso rabile zadolževati, je vsekakor eden od večjih razlogov za tovrsten optimizem. V času, ki je pred nami, vsem želim prijetno doživetje božiča, v novem letu pa zdravje in da bi se vam izpolnilo čim več želja.«

Štefan STRMŠEK, rojen 12.05.1946, stanujoč Cesta talcev 52, p. Rače, po poklicu strojni tehnik, upokojenec: »Letos jeseni sem prvikrat sodeloval na lokalnih volitvah in sicer kot kandidat za člana občinskega sveta na listi Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Doslej se nisem aktivno vključeval v občinsko politiko, zato je zame, čeprav sem že v pokoju, to začetek nečesa doslej bolj kot ne nepoznanega in nova izkušnja. Svojo vlogo najbolj vidim na področju gospodarstva in prostorskega planiranja. Če odgovorim globalno, lahko povem, da se bom zavzemal za uresničitev programa DeSUS. Posebej se bom animiral za izgradnjo doma za starejše občane, za ureditev dostopa starejšim in invalidnim osebam do uprave občine, krajevnega urada in zdravstvenega doma Rače, za obnovo tega zdravstvenega doma in za zagotovitev ustreznih ter dovolj prostornih vrtcev. Prav tako bom podpiral urejanje cestišč in pločnikov ter se zavzemal za uresničevanje vseh ostalih programov pozitivnih vsebin. Kot največje pridobitve v zadnjih 16 letih ocenjujem izgradnjo športne dvorane pri OŠ Rače, obnovo gradu v Račah in tukajšnje okolice, ureditev infrastrukture na območju celotne občine Rače-Fram, izgradnjo gasilskega doma v Framu. V tem času smo na našem območju pridobili tudi trgovska centra, zrasla so nova stanovanjska naselja, število občanov se je povečalo. Razvoj naših vasi se je z ustanovitvijo občine Rače-Fram opazno in v vseh ozirih pospešil, kar je nadvse dobrodošlo in razveseljivo. Vsem občankam in občanom želim prijetne in mirne božične praznike, v novem letu 2011 pa obilo zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov. Skratka, vsem želim vse dobro!« Pripravila: Simona ANTOLIČ

Želimo vam prijetno branje! 43 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM POGOVOR z Robertom Emer{i~em, novim župnikom v Ra~ah

Smo tik pred božično-novoletnimi prazniki. Med temi prazniki se ljudje večkrat kot ponavadi ustavijo tudi v cerkvi. Veliko jih prisostvuje tudi polnočnici. Prav zato, ker so ti prazniki najmočneje povezani z obiskovanjem sv. maš ali ogledovanjem jaslic v cerkvah, smo v tej številki našega glasila pripravili pogovor z novim župnikom župnije Rače. Robert Emeršič, ki ga na njegovo pobudo večina kliče preprosto Robi, je prevzel vodenje župnije 1. avgusta letos. Prišel je iz župnije Ravne na Koroškem, kjer je bil kaplan. Kljub temu, da se je že dodobra vživel med svojimi verniki in smo ga nekateri tudi že pobliže spoznali, mi je v najinem pogovoru za Novice razkril še veliko svojih meni dotlej neznanih čutenj in prepričanj. Pa še nekaj: Pri pripravi intervjuja sem med drugim izvedela, da se gospod Robi ne fotografira rad, zato sem od njega sicer odšla z odgovori, a brez želenih posnetkov. Ob priliki njegovega obiska na občini ga je zato za fotografiranje zaprosila še urednica, a se je tega tako dolgo branil, da je popustila. Je pa zato v zameno za foto portret v smehu dejal: »Kdor me želi videti, me naj pride raje v nedeljo v cerkev gledat.« Kakorkoli že – potrudili smo se in po »VIP poti« nato vseeno uspeli pridobiti nekaj fotografij, za katere tokratni sogovornik najbrž še sam ne ve, da sploh obstajajo. In tako je, kot pravi pregovor, na koncu volk sit in koza cela.

Danes je bog imetje, pomemben položaj in biti Delim zakramente, skrbim za versko vzgojo in različne »nekdo«. Zato najbrž ne preseneča, da se uvodno skupine v župniji, pripravljam liturgijo, skrbim za obno- vprašanje glasi: Kako to, da ste se v današnjem času vitvena dela župnije in še marsikaj. Vse to mi vzame odločili postati duhovnik? veliko časa, saj želim vsemu in vsakomur podariti svojih Klic sem čutil že v otroških letih, ko sem pri maši »pet minut«. Je pa vse še malo težje, saj se z nekaterimi ministriral. V tistem obdobju me je prevzel lik duhovnika, stvarmi srečujem prvič in jih nisem vešč. Predvsem pa ki sem ga poznal. V času po srednji šoli sam nisem mogel si želim in hočem vedno vzeti čas za ljudi, s katerimi se verjeti, da bom kdaj duhovnik, zato tudi tega koraka srečujem. nisem storil takoj tedaj. V meni in moji okolici je morala ta odločitev šele dozoreti. Tako sem po srednji šoli počel in delal marsikaj, a nič od tistega me ni osrečevalo. Zato sem se ponovno začel spraševati, kaj bi moral početi, da bi bil miren, zadovoljen. V meni je spet pričela tleti želja po duhovniškem poklicu. Klic v meni je bil vedno močnejši in nisem mu mogel več ubežati. Težko je govoriti o tem, saj se odločiti biti duhovnik ni enako kot se odločiti za poklic in delo zidarja, pravnika, ekonomista… Danes razumem, da je tako želel Bog. Ni bilo naključje, da sem prehodil nekoliko daljšo pot, preden sem sprejel to odločitev. Ko sem »počistil z zunanjimi dejavniki«, so zame postali nepomembni. Ključno je bilo le to, da sem želel biti v življenju srečen.

Do prihoda v župnijo Rače ste bili kaplan v dveh župnijah, sedaj pa ste župnijski upravitelj. Kakšna je razlika med tema dvema vlogama? Robert Emeršič (v temnih oblačilih) se zaveda, da je Kot kaplan se posvečaš samo pastoralnemu delu. Sedaj pristen in živ stik z ljudmi pri duhovniškem delu velikega pomena sem odgovoren pravzaprav za vse, kar se v župniji dogaja ali se ne dogaja. Minili so dobri štirje meseci, odkar ste v Račah. Kakšni so vaši vtisi, oziroma, če vprašam bolj direktno, kakšni ljudje živijo v Račah? Se dobro počutite med njimi? Bil sem izredno lepo sprejet. Kraja in večine ljudi še vedno ne poznam dovolj. Ob vsem, kar sem do sedaj počel - tukaj mislim tudi na obnovo župnišča - sem spoznal, da je veliko ljudi pripravljenih pomagati. Tega sem v prvih mesecih zelo vesel. Skratka, zaenkrat se počutim v Račah prijetno in lepo.

Po prvih vprašanjih sva se že toliko »ogrela«, da vam zastavljam malce zahtevnejše in bolj osebno vprašanje: Česa vas je najbolj strah pri vašem delu?

44 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Se bojite, da boste neuspešni, nepriljubljeni, da bo cerkev obiskovalo vedno manj ljudi? Strah? Ja, poznam ga in večkrat se bojim. Tudi moja vera niha. Ko se zalotim, da se bojim, da dvomim, se vprašam: 'Česa se bojiš, kaj dvomiš? Poglej, Gospod te bo vodil in ti pomagal. On te je poklical na to pot.' Strah me je predvsem takrat, ko se zanašam preveč nase. Ko se zavem, da si želim na svoji duhovniški poti ljudi predvsem nagovarjati, jih povezovati ter združevati, me neuspeha ali nepriljubljenosti ni strah. Kar se pa tiče prazne cerkve, je pa stanje povsod po Evropi tako, da so katoliške cerkve vedno bolj prazne. Trendi kažejo, da se bodo kristjani v prihodnosti, tako kot nekoč, združevali v manjših skupinah. Jezus Kristus pravi, da bo z nami do konca sveta. Tako cerkve ne bodo nikoli prazne, saj Jezus prebiva vselej med nami, verniki.

Kako kot duhovnik in (samo) človek obenem sprejemate kritike, nesprejetost in zadržanost ver- nikov do vas? Ali duhovnik lažje odpušča kot nekdo, ki je samo čisto »navaden smrtnik«? Vedno bolj se zavedam, da mora biti vsak, ki opravlja kakšno vidnejše, bolj javno izpostavljeno delo kjerkoli Med verniki se sliši, da so vas zelo vzljubili otroci in v družbi, pripravljen tudi na nesprejemanje oziroma mladi. Menda z užitkom prihajajo k verouku tudi ob zavračanje okolice. Oboje lahko človeka globoko rani. sedmih zjutraj. Tudi pri mladinskem verouku je vedno Ta občutek poznamo vsi. S tem se moramo naučiti živeti. več mladih. Kaj čutite ob mladih, kaj vidite v njih? Sicer pa sem se zavedal, v kakšen poklic se podajam. Na to vprašanje težko odgovorim. Bogu sem hvaležen Tolažbo najdem v Svetem pismu, v osebi Jezusa Kristusa. za vsakega otroka in mladega. Enostavno sem, kar sem, Na veliko mestih piše, da je bil ponižan, zavrnjen, in sem z njimi in med njimi. Se pa zelo zavedam, da jaz razžaljen. Če hodim po njegovi poti in oznanjam njegov nisem prvi katehet; to so starši. Duhovno noto, ki jo bo evangelij, moram biti pripravljen tudi na to. Odpuščanje otrok odnesel v življenje, mu bo dala družina. Eni bodo pa je stvar srca. Bistveno pri odpuščanju nekomu je, da imeli tega več, drugi manj. Pri verouku lahko otroci in zanj moliš. mladi le poglobijo svoje vedenje o naši krščanski veri in o Jezusu Kristusu. Da pa, kljub zgodnji uri, radi prihajajo Mladi ste. V našo cerkev zahaja precej ljudi, ki k verouku – pa to ni bila kakšna moja muha, le terminsko bi vam lahko bili starši in kar nekaj takih, ki imajo uskladiti na žalost nisem mogel drugače - mi pa dobro univerzitetno izobrazbo in pomembna delovna mesta. dene, saj se zavedam, da bi mi lahko starši pravzaprav Povejte mi, ali imate kdaj tremo pred njimi, jim želite navili ušesa, ko tako mučim njihove otroke (smeh). ugajati? Kar pa zadeva mladinsko skupino, mi druženje z mladimi Že kmalu po prihodu v Rače sem prišel do spoznanja, pomaga spoznavati, kako živijo, delajo, razmišljajo. Tako da je v tej župniji nadpovprečno veliko ljudi z visoko jih lažje razumem in sprejemam. Marsikdo dandanes izobrazbo. Sam sem si vedno želel bolj oddaljene župnije potarna, češ, kakšna je naša mladina! A tudi danes mladi s povečini kmečkim prebivalstvom. Pravilnost reka, da niso prav nič slabši kot nekoč, potrebujejo le pozornost. človek obrača, Bog pa obrne, se je tako znova potrdila. In Želijo in potrebujejo, da jih nekdo posluša in razume. In prav imate, res sem se vprašal, kaj tem ljudem povedati, med mladimi je tudi danes veliko smeha, kar pa seveda kaj jim ponuditi, kje jim dati mesto v župniji? Sami so tudi meni prija (spet smeh). izobraženi in dobro poučeni, kaj naj torej jaz še dodam? Prva misel, ki me je prešinila, je bila: ponudi jim Jezusa Pred nami so božični prazniki. To je za večino ljudi v podobi kruha in vina ter zakramente. To iščejo, tega jim najlepši čas v letu. Veliko bo daril, slutim pa, da vam ne more dati nobena fakulteta, nobena služba, nobena božič sporoča nekaj drugega. Nam zaupate vaš smisel funkcija v njej. In to je moje poslanstvo. teh praznikov? Večina izmed nas ima iz otroštva lepe spomine na ta Zdi se, da ste vedno nasmejani, prijazni, veseli. Ali je družinski praznik. Tudi jaz. Ko pa odrasteš in se začneš tudi to vaše poslanstvo ali le način izražanja sreče, ki spraševati o resničnem pomenu božiča, pa moram priznati, jo čutite v svojem poklicu? da sem najgloblje doživel božič prav v bogoslovju. Za Tudi meni ne sije sonce vsak dan. Takšno je pač teden dni smo se umaknili v kakšen samostan na duhovne realno življenje. Poznam tudi občutek žalosti. A spet se vaje v tišini in se vrnili popoldne na sam sveti večer. bom navezal na Sveto pismo, kjer med drugim piše, naj Tako smo bili nekako obvarovani vsega komercialnega jokamo z jokajočimi in se veselimo z veselimi. In sreča je potrošništva, kar danes ta praznik spremlja. Pod vtisom v tem, ko čutiš, da si človeku pomagal nositi del njega, del duhovnih vaj sem se udeležil še polnočnice. Tako sem njegovega bremena, da z njim deliš jok ali smeh. lahko zelo globoko doživel božič kot praznik miru,

Želimo vam prijetno branje! 45 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM upanja in ljubezni. To je resnično privilegij, ki bi ga privoščil vsakomur. Sicer ne obsojam obdarovanja, saj je to zunanje znamenje pozornosti in ljubezni. Le, če dovolite, dobronameren namig: skromni bodimo z darili. In naj nam ne bo prva misel pred prazniki to, kaj komu kupiti, temveč, kako družino povezati v molitvi, kako v miru in dobrohotnosti preživeti sveti večer in se kot družina skupaj udeležiti polnočnice. Tam je darilo za vse nas, bogate in revne, zdrave in bolne, trpeče in žalostne. To darilo je rojen Odrešenik. Želim, da se to leto ne bi rodil Božič samo v darilu pod božičnim drevescem, temveč v jaslicah vašega srca.

Hvala za vaše čudovite predpraznične iztočnice in voščilo. Marsikdo, ki ne hodi v cerkev in se ne počuti vernega, si bo najbrž težko predstavljal, kaj lahko da človeku novorojeni Jezus. Lahko zato za konec dodate še kakšno misel, kaj pa vam osebno pooseblja nebogljeno dete? Dete, položeno v jasli, je znamenje, da se je Bog sklonil k človeku, se ponižal in prišel živet v naš svet. Tako mi betlehemsko dete daje vedeti, da Bog ni oddaljen od mene, temveč živi z mojimi vsakdanjimi težavami, problemi. Daje mi upanje, odrešenje in večno življenje. In daje mi vedeti, da na poti skozi življenje nisem sam. Kaj naj si želim še več?

Hvala, gospod župnik, da ste bili pripravljeni podeliti z nami svoje najgloblje občutke in del svojega življenja. V imenu uredništva in bralcev Novic vam želim še veliko zadovoljnih dni v Račah.

Pripravila: Lidija BELCA

Prazni~na pobarvanka za otroke

Vsako ~love{ko delovanje ima vsaj enega od naslednjih vzrokov: prilo`nost, naravo, nujo, navado, razlog, strast ali hrepenenje. (Aristotel)

46 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Dobrodelna akcija za pripomoglo tudi dejstvo, da je Gregor doma iz Rač, saj so Gregorja Postružnika hoteli organizirati akcijo za nekoga iz domačega kraja in k sodelovanju povabiti tudi župana Občine Rače-Fram, ki Zvonko Hasemali, Boris Drobne, KK Bike-ek 2002 in je bil tistega dne na prireditvi dejansko prisoten. Občina Rače-Fram so 11. septembra letos dokazali, da je dobrodelnost med ljudmi še vedno prisotna. Organizirali so dobrodelno kolesarsko akcijo za Gregorja Postružnika, ki mu je bolezen onemogočila normalno gibanje.

Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek ob prisotnosti organizatorjev dobrodelnega kolesarskega maratona izroča zbrana sredstva Gregorju Postružniku, za namen njegove nadaljnje zdravstvene rehabilitacije Pred začetkom kolesarskega maratona Gregor o sebi pove: »Pri 28 letih imam dokaj polno življenje. Sem zelo pozitiven, ambiciozen, motiviran in vedno dobre volje. Pri mladostnih 16 letih je bila diagnoza osteosarkom (tumor na mišičevju in kosti ob kolenskem sklepu) zelo težko breme za moja še mlada ramena. A nikoli se nisem vdal v usodo in z obilo volje, motivacije, želje po življenju in seveda ob podpori družine sem uspešno premagal bolezen. Proces zdravljenja s prejemanjem kemoterapij (12 ciklusov) in težjima operacijama je vsekakor pustil posledice v mojem življenju. Z operacijo je bil uspešno odstranjen tumor (v celoti in nepoškodovan), a je zato bilo potrebno odstraniti obilo mišičnega tkiva ob kolenskem sklepu. Prav tako je bilo potrebno odstraniti dve tretjini stegnenice, kolenski sklep, majhen del goleni, nato pa vstaviti endoprotezo iz titana. Po uspešni operaciji sem, žal, zelo pogrešal kakovostno rehabilitacijo in nisem bil deležen fizioterapevta, ki bi se zavzel zame in kvaliteto Dobrodelna nota: kolesarili so za Gregorja mojega nadaljnjega pooperativnega zdravljenja. Ocenjena je telesna okvara v višini 50 %. Aktivna To je bila tretja tovrstna akcija Zvonka Hasemalija in gibljivost kolena je zelo slaba, pri hoji uporabljam berglo, Borisa Drobneta, ki sta po širši Sloveniji in tudi v tujini sedim lahko le s skoraj iztegnjeno nogo. Telesna omejitev poznana kot ekstremna kolesarja. Tudi spoznala sta se ob današnjem tempu življenja ne pomeni le nižjo kvaliteto na kolesu, saj jima kolesarjenje pomeni način življenja. življenja, ampak lahko ogrozi celo socialno varnost Za seboj imata številne kolesarske podvige, tudi takšne posameznika. V decembru leta 2009 sem imel globoko večjih razsežnosti, ki se najbrž mnogim zdijo na meji vensko trombozo, po petih mesecih antikoagulacijske verjetnega in mogočega. terapije še danes nosim kompresijsko nogavico. Razloga Poleg kolesarjenja pa ju navdihujejo še planine. Druženja za trombozo sta prav močno omejena gibljivost kolena v društvu KK Bike-ek 2002 pa si njegovi člani popestrijo tudi in položaj sedenja. S sedanjim fizioterapevtom sva v z dobrodelnimi in podobnimi akcijami, s katerimi pomagajo začetku julija pričela s terapijo mobilizacije kapsule mladim, da bi lahko slednji izboljšali svojo kvaliteto kolenskega sklepa (1-2 krat tedensko); da bi bil učinek življenja, ki je okrnjena zaradi bolezni ali poškodbe. terapij optimalen, enkrat tedensko razgibavam koleno Gregorja je Zvonko srečal povsem naključno in ker ga tudi v vodi (kopališče) in 5 krat tedensko doma opravljam je ganila njegova zgodba, se je odločil izvesti humanitarno vaje za aktiviranje in krepitev mišičevja. Zelo sem vesel, akcijo za potrebe njegove rehabilitacije. K temu je

Želimo vam prijetno branje! 47 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM da sem našel tako zavzetega, motiviranega in strokovno Žerjav, Puk{i~, Ledinek in drugi so usposobljenega fizioterapevta, ki je pripravljen na takšen vrteli pedale za SLS način delati z mano, kolikor časa bo potrebno. V sedmih tednih terapij sem gibljivost 30° povečal na trenutno V Slovenski ljudski stranki so se letos, v sklopu aktivno gibljivost kolena 37°. Imam občutek, da je krčenje predvolilne kampanje in v podporo kandidatom svoje veliko bolj prijetno, sproščeno in z manj ''trenja''. stranke za župane in občinske svete, odločili prekolesariti Prav tako sem vesel, da sem lahko spoznal Zvonka Slovenijo. Že sedmo (a ne zadnjo) etapo kolesarske Hasemalija. V spomin se mi je vtisnil kot zelo prijeten in turneje, ki so jo poimenovali »Pridruži se!«, so člani prijazen človek z velikim srcem in zanimanjem za ljudi s stranke, občinski svetniki in drugi prekolesarili 30. posebnimi življenjskimi zgodbami, kot je tudi moja. Zelo septembra 2010. spoštujem in cenim njegovo predanost pomagati soljudem Zjutraj, ko je bilo za na kolo še nekoliko mrzlo, so po v vsakdanu in z organizacijami humanitarnih kolesarskih okrepčilnem čaju začeli prav pri nas, v Račah, kjer je maratonov. bila ekipa številčno še precej okrnjena, a zato toliko bolj močna, kar zadeva imena - na njenem čelu je bil namreč prvak stranke mag. Radovan Žerjav, pa tudi vsaj še Franca Pukšiča, župana Občine Destrnik in poslanca DZ, gotovo ni potrebno posebej predstavljati.

»Drži se, Gregor!«

Sredstva, zbrana na septembrskem humanitarnem kole- sarskem maratonu v Račah, bom namenil zgolj za proces Pred začetkom sedme kolesarske etape SLS - pri gradu Rače rehabilitacije kolena. Na dobrodelnem maratonu je 150 udeležencev zbralo Ko so se strankarski zanesenjaki iz politikov v oblekah 1.400 EUR. Pri tem velja omeniti lepo gesto Turistično in kravatah prelevili v na videz prave pravcate športnike športnega društva Lisjak iz Rač, ki je darovalo 100 EUR. - kolesarje in optimistično ter dobrovoljno odbiciklali z Če se, dragi bralci, niste udeležili dobrodelnega maratona, grajskega dvorišča, so bili kadrovsko okrepljeni še z našim pa bi radi prispevali za Gregorjevo rehabilitacijo, lahko to županom, nato pa so se jim v 16 občinah, po katerih jih storite z nakazilom na TRR OZRK Maribor za zbiranje je v nadaljevanju dneva še vodila pot, priključevali novi dobrodelnih finančnih sredstev: 04515 - 0000397432 in novi, vse dokler se tisti najbolj vztrajni niso veselili (Nova KBM), sklic na št. 00 50741 - GREGOR. zadnjega postanka in cilja v Ivanjkovcih. Vsak prispevek je pomemben kamenček v mozaiku prizadevanj Gregorja do končnega zadanega cilja. Naj uspe!

Sonja SREŠ

Ponovno lučke bomo zdaj prižgali, se spomnili preteklih dni, vse slabo bomo pozabili, zapomnili vse dobre si stvari. Start pri gradu Rače Zato zdaj sezimo si v roke, z nasmehom zazrimo si v oči, zaželimo si sreče, zdravja, Ali je kolesarjenje kaj pripomoglo k ugodnemu v letu, ki kmalu se rodi. volilnemu izidu SLS na letošnjih lokalnih volitvah, ne Ko se prižgejo praznične luči upam špekulirati, vsekakor pa nekaj trenutkov, posvečenih sredi bele, mrzle zime, krepitvi zdravja in kondicije ter sprostitvi in druženju prijateljstvo ogreje nam dlani zagotovo nikomur od udeležencev v nobenem oziru ni in želja vzpne se iz srca v višine. škodovalo. S. A.

48 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM 13. sre~anje lokalnih ~asopisov Ustvarjalci tiskanih medijev (v Ribnici se je zbralo Slovenije letos v Ribnici 56 novinarjev, urednikov in fotografov iz 25 časopisov) imamo po splošnem prepričanju v lokalnih okoljih pomembno vlogo, s tem pa, predvsem v smislu nuje po V Ribnici na Dolenjskem je 1. oktobra 2010 potekalo že objektivnosti poročanja, ne oziraje se na morebitne hujše 13. srečanje urednikov in novinarjev slovenskih lokalnih ali blažje, odkrite ali potuhnjene ter stalne ali občasne časopisov, ki ga je gostilo tamkajšnje občinsko glasilo pritiske političnih in ostalih lokalnih veljakov, veliko Rešeto; slednje svoje bralce o dogajanjih pred domačim odgovornost do bralcev. pragom informira že poldrugo desetletje. Prisotni smo se med drugim miselno osredotočili in V povsem novem rokodelskem centru sredi Ribnice, v razpravljali tudi o prikritem oglaševanju v medijih in katerem smo bili po otvoritvi prvi 'pravi' gostje, je zbrane konfliktu interesov, nato pa, po lično pripravljenem in v uvodu pozdravila urednica Rešeta Alenka Pahulje, okusnem kulinaričnem delu, druženje končali nadvse nato pa je, po krajšem kulturno-glasbenem programu, v sproščeno in zabavno (tisti najbolj zagnani, ki smo igro strokovnem delu srečanja medijska strokovnjakinja dr. vzeli kar najresneje, pa na cilju tudi pošteno zasopihano) Sandra Bašič Hrvatin kritično razpravljala o pomenu – z iskanjem skritega zaklada po Ribnici. novinarstva. Po njenem mnenju je politika tako uničila medijski sistem, »da ga ne bo mogoče sestaviti v kratkem času«, bo pa to po njenem prepričanju vendarle uspelo prihodnji generaciji bralcev in mladih novinarjev.

Zmagovalno (in to več kot prepričljivo!) ekipo pri iskanju skritega zaklada smo sestavljali predstavniki Novic Občine Rače-Fram, slovenjebistriškega tednika Panorama, STA in Notranjskih novic; med opravljanjem naloge smo se med drugim morali na ulicah Ribnice fotografirati tudi s Francetom Prešernom

Prvo srečanje lokalnih časopisov je bilo pred trinajstimi leti v Rogaški Slatini, v naslednjih letih pa so se srečanja vrstila v Portorožu, Slovenskih Konjicah, Novi Gorici, Nazarjah (tam je prvič sodelovalo tudi naše uredništvo), Postojni, Sevnici, Slovenski Bistrici, Žužemberku in letos, kot že navedeno, v Ribnici na Dolenjskem. Če vprašate mene, lahko rečem, da je bilo vsako dosedanje Dr. Sando Bašič Hrvatin je v neuradnem delu za pomenek in tovrstno srečanje v vseh vidikih lepo, zanimivo ter nekaj odgovorov zaprosil Bojan Sinič, urednik tednika Panorama svojstveno, vsebinsko nadvse koristno, obenem pa tudi tako ali drugače povezano s spoznavanjem posameznega O družbeni odgovornosti medijev, pa tudi o samem lokalnega okolja, kar daje našim vsakoletnim druženjem odnosu gospodarskih družb do njih, je spregovoril eden posebno noto, unikatnost in nepozaben čar. Očitno pri najuglednejših poslovnežev, Janez Škrabec, direktor tem pa je tudi, da želi tako rekoč vsak naslednji gostitelj podjetja Riko d.d., ki je nanizal vrsto aktualnih primerov v izvirnosti, imenitnosti imen povabljenih sodelujočih v svoji bogati delovni praksi. Novinarsko plat dejanskega gostov in tudi v vseh drugih organizacijskih elementih stanja med krmarjenjem politike, gospodarstva in prekositi svojega predhodnika. Tudi zato je pred domačega okolja pa je na slikovit in hudomušen način gostiteljem naslednjega, torej 14. srečanja predstavnikov predstavil urednik izolskega Mandrača Drago Mislej – lokalnih medijev – to bo septembra prihodnje leto izolski Mef. Mandrač – ne prav enostaven dodaten delovni zalogaj.

Želimo vam prijetno branje! 49 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM pred njim pa novo 4-letno obdobje v okrogli pisarni enega izmed stolpov mogočnega grajskega kompleksa v Račah. Pa nikakor zgolj v pisarni, saj bo župan po potrebi gotovo tudi v bodoče veliko prisoten na terenu, v vseh 13 vaseh, ki tvorijo našo občino. Kot se ob priložnosti volilne zmage spodobi, smo tudi v naši občinski upravi družno čestitali in nazdravili staro- novemu šefu, ob tem pa ga – v stilu »velikih« - presenetili s torto. Nič preplonkano od prestolnice, temveč na povsem naših zeljnikih pa je vzniknila in se kasneje udejanjila izvirna domislica, da mu poklonimo še kravato z njegovo karikaturo. Vseh čestitk, dobrih želja, okusne poslastice, predvsem pa unikatne poslikave modnega dodatka, je bil Drago Mislej – Mef, urednik izolskega Mandrača, župan iskreno vesel, prisotni pa med njegovo zahvalo je prevzel spominek oz. »štafeto« (letos v obliki lončene piščalke) nismo preslišali izrečenega priznanja, da je volilni rezultat za organizacijo naslednjega srečanja lokalnih časopisov od tudi plod zavzetega in dobrega posamičnega ter timskega Alenke Pahulje, urednice ribniškega Rešeta dela vseh zaposlenih v občinski upravi. In če bodo predvsem uredniški kolegi in kolegice iz Slovenske Bistrice, Ptuja ter Žužemberka, s katerimi se na tovrstnih letnih srečanjih že tradicionalno največ družimo, še naprej tako vneto navijali, da bi se želeli videti pri nas, nam ne bo preostalo drugega, kot da sprejmemo izziv ter vseslovensko lokalno novinarsko in uredniško srenjo iz obmorske Izole na 15. srečanje prijazno povabimo v naš konec, kjer jim lahko med drugim za uvod pokažemo in dokažemo kar nekaj za marsikoga najbrž šokantnih in doslej še nepoznanih dejstev: da sta Gorica in Planica na Štajerskem, impozanten grad na ravnini, Morje na hribu, Papež pa poročen. Pa mi naj kdo pokaže tistega kronično radovednega in vselej v vse nos vtikajočega novinarja, ki ga ob tem ne bi pošteno mučila radovednost, kje neki izhajajo Novice Občine Rače-Fram?! S. A.

Presene~enje ob~inske uprave za staro-novega župana

Kot je gotovo vsem občanom in občankam dobro znano in kot se lahko, navsezadnje, podrobneje seznanite tudi v tokratnih Novicah, je med štirimi kandidati (oz. kandidatko mag. Romano Fišer in tremi kandidati: mag. Jožefom Arnušem, mag. Brankom Petrovičem in Brankom Ledinekom – takšen je bil tudi njihov izžreban vrstni red na volilnem lističu), ki so se na letošnjih lokalnih volitvah 10.10.2010 potegovali za mesto prvega moža, prve žene, prve »violine« (ali kakorkoli pač kdo župansko funkcijo metaforično poimenuje) v občini Rače-Fram, že v prvem krogu prepričljivo, s preko 80 odstotki glasov tistih, ki so glasovali, zmagal staro-novi župan Branko Ledinek.

Branko Ledinek, ki je bil rojen 14.4.1958 in živi v Staro-novega župana Branka Ledineka smo presenetili Framu 16 A, je na čelu naše lokalne skupnosti (ta je začela s torto in kravato z njegovo karikaturo s samostojnim delovanjem leta 1995) od poletja 1997, ko je na tem mestu nasledil mag. Antona Bergauerja, našega Po našem krajšem skupnem neformalnem druženju se prvega župana, ki je takrat postal minister za promet in je na Grajskem trgu 14 znova vse vrnilo v stare tirnice, zveze v tedanji vladi. kjer, kadrovsko nespremenjeni, nadaljujemo z novim Za Brankom Ledinekom so torej en približno polovičen delovnim zagonom in vetrom v jadrih. in trije polni mandati na mestu župana Občine Rače-Fram, S. A.

50 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

14. oktobra 2010 je krajane Rač in širšega območja znova vznemirilo dejstvo, da živijo v bližini TKI Pinus, od koder se je tistega dne valil gost črn dim. Izmed tiskanih medijev sta o tem dogodku najizčrpneje poročala dnevnika Delo in Večer; prvi je 02.11.2010 objavil članek z naslovom »V Pinusu gorijo nevarni odpadki, domačini so zaskrbljeni« avtorjev Mihe Rubina in Urbana Červeka (prispevek objavljamo v obliki, kot ste ga lahko videli v Delu), na straneh Večera pa ste 10.11.2010 lahko prebrali sestavek Nine Ambrož z naslovom »Strah za zdravje v Račah«. (Uredništvo)

Želimo vam prijetno branje! 51 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Strah za zdravje v Ra~ah (Vir: Večer, 10.11.2010, avtorica: Nina Ambrož) Zaradi nerazkritih analiz po nedavnem požaru v Pinusu se zbranim v Ekološki iniciativi Rače, ki zahtevajo pojasnila, pridružujejo tudi občinski svetniki Mesec po požaru v sežigalnici za termično odstranjevanje (ne)nevarnih odpadkov tovarne Pinus TKI v Račah se negotovost in nezaupljivost med nekaterimi krajani še vedno širita kot dim. Zbrani v Ekološki iniciativi Rače, ki jo vodi Marjan Lah, želijo transparentne dokaze in temeljita pojasnila, kaj se je dogajalo 14. oktobra, ko je gorelo okoli sto kilogramov plastičnih odpadkov. »Pričakujemo, da bo vodstvo Pinusa nas, osnovno šolo in občino povabilo na predstavitev izsledkov analize oziroma samega dogodka, saj menimo, da imamo zaradi odgovornosti do otrok pravico to izvedeti in se podrobneje pogovoriti o sanaciji sežigalnice. Monitoringom ne verjamemo,« aktivisti pravijo, da od svojih zahtev ne bodo odstopili. Poleg nedavne nesreče jih skrbi generalni vpliv podjetja na okolje. »Bojimo se, da se igrajo z zdravjem naših otrok,« trkajo na vest odgovornih. Da jih begajo nejasnosti, so se strinjali tudi svetniki občine Rače - Fram in sklenili, da Pinusov menedžment povabijo na naslednjo občinsko sejo. Opustili meritve vode in tal Emil Žerjal, predstojnik Inštituta za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, in Andrej Andoljšek, predsednik uprave Pinusa TKI, soglašata, da je alarm za preplah odveč. O vzroku nesreče prvi meni, da je požar povzročila previsoka temperatura na dozirnem sistemu, drugi krivi napako na ventilatorju. Ker policijska preiskava še poteka, informacij o vzroku in morebitni odgovornosti tretjih oseb še ni. Četudi je Žerjal sprva dejal, da bo Večeru posredoval podrobne rezultate meritev zraka in vode, ki jih je po požaru na terenu opravila ekipa mobilnega laboratorija, si je čez dva dni premislil. »Ne vem, zakaj vam nisem povedal, da lahko poročilo dobijo le naročniki. V tem primeru je to policija,« je ploščo obrnil Žerjal. V povzetku dokumenta je sicer zapisal, da so na osnovi izvedenih analiz zraka ocenili, da v zraku ni več nevarnih spojin, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi in okolje, zaradi tega so opustili analizo vzorca vode iz ribnika in tal. »V vzorcu zraka s pogorišča nismo detektirali ogljikovega monoksida in cianovodika, ki se lahko sproščata med nekontroliranim zgorevanjem poliuretanov.« Od organskih spojin so zaznali nekaj mikrogramov toluena, stirena, ksilena, dimetilacetamida, fenola in benzmetanola na kubični meter. Koliko teh vsebnosti natančno je bilo, predstojnik inštituta ni želel razložiti. Znano pa je, da so zdravju škodljivi toluen, stiren, ki je potencialno celo karcinogen, in ksilen, ki ima narkotičen učinek in lahko deluje na živčni sistem. Kontrola emisij na pet do deset sekund Ob požaru nikakršnih presežkov niso ugotovili niti v Pinusu. Andoljšek obvešča, da so izpusti pri proizvodnih procesih (povprečna mesečna količina sežganih topil, zdravil, barv, lakov, plastike, zdravil itd. je 300 ton) v okviru predpisanih mejnih vrednosti in ustrezno nadzorovani: »Izpusti v zrak pri sežigu in vsi izpusti odpadnih voda so opremljeni s sistemom trajnih meritev, ki se arhivirajo in so na razpolago nadzornim organom. Sistemi omogočajo tekočo in naknadno kontrolo pomembnih emisijskih parametrov na vsakih pet do deset sekund. Pristojne institucije izvajajo redne, nenapovedane monitoringe vseh emisij v okolje. V letošnjem letu smo pridobili novo okoljevarstveno dovoljenje (IPPC), ki potrjuje skladnost s predpisanimi zakonskimi normami.« Vprašanje, zakaj širši javnosti rezultatov meritev ne predstavljajo denimo na spletni strani podjetja, je predsednik uprave prezrl. So pa čistost podjetja potrdili v Inšpektoratu RS za okolje in prostor, od koder so sporočili, da je v zadnjih desetih letih okoljska inšpekcija v 72 pregledih raški družbi izrekla 39 ukrepov, a so ti zadevali zgolj usklajevanje tehnologije in zakonodaje. Zoper podjetje ni bil uveden noben prekrškovni postopek niti ni bil potreben ukrep izvršbe z denarno kaznijo. Normalno stanje Pinusa ugotavljajo tudi v Agenciji RS za okolje. Zdravstvenih analiz ni Mateja Pigner Perko iz Ekološke iniciative Rače pa opozarja, da slika kljub uradni vzornosti ni tako lepa: »Ljudje, ki živijo blizu sežigalnice, se pogosto pritožujejo nad glavoboli. Smrad občasno onemogoča odpiranje oken. Otroci, ki obiskujejo šolo v neposredni bližini Pinusa, imajo dihalne težave. Vse več jih za dihanje potrebuje zdravstvene pripomočke.« Študije zdravstvenega stanja občanov Rač in Frama ni, ker se tovrstne analize vodijo na regijskem nivoju. Lokalni zdravnik dr. Tomaž Kovač, ki v raški ambulanti dela že 22 let, pri zdravstvenem stanju domačinov ne opaža posebnosti, vplivov okolja ne more potrditi. Enako zatrjujejo tudi v bližnjem otroškem dispanzerju.

Da se je o nekaterih akutnih zadevah, ki včasih bolj župana zahtevali, da na naslednjo sejo, z namenom očitno, drugič pa bolj potuhnjeno burijo duhove in so seznanitve z dejanskim stanjem, povabi tudi odgovorne za naše lokalno okolje ter zdravje občanov ključnega iz TKI Pinus. To se je tudi zgodilo; povabilu na 2. pomena, potrebno v najkrajšem času in temeljito redno sejo občinskega sveta, ki je bila 15.11.2010, so pomeniti ter »vreči karte na mizo«, so si bili enotni se odzvali Andrej Andoljšek, predsednik uprave Pinusa tudi občinski svetniki v novi sestavi, ki so na svoji TKI ter tamkajšnja strokovna sodelavca David Kos in konstitutivni – 1. redni seji, ki je bila 2.11.2010, od Zlatko Partlič.

52 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Po predstavitvi poročil in živahni razpravi, ki je trajala Nova odsko~na deska za skladatelja dobro uro, so si prisotni predočili poglede in začrtali Vita Žuraja smernice bodočega možnega skupnega delovanja, predvsem v smislu večje odprtosti Pinusa in boljšega Vito Žuraj, 31-leten mladenič iz Rač, že več let dosega obveščanja zainteresirane javnosti o njihovi poslovni umetniške uspehe doma in v tujini. dejavnosti in morebitnih neljubih dogodkih, kakršen se je zgodil 14. oktobra, ko je po mnenju občinskega sveta, gasilcev, civilne iniciative in sveta staršev zavoda OŠ Rače, katerih predstavniki so bili prav tako prisotni na seji, sistem obveščanja padel na izpitu. Takšne situacije pa so, poleg nenehnih sumničenj krajanov Rač in bližnje okolice o škodljivosti poslovne dejavnosti Pinusa za okolje in zdravje, za tovrstne dvome in strahove, ne glede na vse kasnejše informacije pristojnih institucij, ki to demantirajo, le dodatna voda na mlin. Zato se, če že nesreč na žalost pri nobenem delu ni mogoče v celoti preprečiti, v bodoče informacijska blokada ne sme več ponoviti. Nenazadnje imamo v neposredni bližini tako vrtec kot šolo in vodstvo občine ter zavodov mora biti o vseh sumljivih dogajanjih v kraju obveščeno samoiniciativno in takoj. Vito Žuraj

Po zaključnem enoletnem izpopolnjevanju pri Ensemble Modern - enem vodilnih sestavov za interpretacijo sodobne resne glasbe - se mu obeta veliko nadaljnjih mednarodnih projektov. Eden izmed njih je izbor v ožji krog udeležencev mednarodnega umetniškega tekmovanja »Premio San Fedele 2010-2013 Milano« v Italiji. Poleg 24 skladateljev iz Italije, Španije, Francije, Cipra, Venezuele, Peruja, Čila, Izraela in Kanade bo tako edini slovenski (in tudi slovanski) predstavnik na tekmovanju, ki ga organizira Centro Culturale San Fedele v Milanu in se bo raztezalo čez tri leta, prav v toliko fazah (te bodo selekcijske) pa bo tudi potekalo. V prvem krogu, Na 2. redni seji občinskega sveta je bila obravnavana tudi »vroča tema« - dogajanja v Pinusu TKI ki poteka od oktobra do decembra letos, se bo vseh 25 kandidatov predstavilo na svojem seminarju, nato bo vsak izmed njih napisal po eno solistično delo. Ta dela bodo izvedena junija 2011, o napredovanju 12 kandidatov v drugi krog (aktivnosti v njem datirajo v november in december 2011) pa bo odločala mednarodna žirija. Iz drugega v tretji, zadnji in vsebinsko najzahtevnejši krog bo napredovalo 8 kandidatov, med katerimi bo jesen 2013 dala 4 nagrajence, razglašen pa bo tudi zmagovalec, ki ga čaka bronasti kip. Vitu Žuraju čestitamo za vse dosedanje skladateljske Predstavniki Pinusa (z leve: Andrej Andoljšek, David Kos in dosežke in za uvrstitev v elitno mednarodno tekmovalno Zlatko Partlič) odgovarjajo na vprašanja občinskih svetnikov druščino pri omenjenem projektu, seveda pa stiskamo pesti tudi za to, da bi mu prihodnje leto v Italiji uspel Prisotni so se dogovorili, da se bodo v kratkem času sestali preboj v drugi krog. predstavniki Pinusa, gasilcev in občine ter nadaljevali s S. A. konkretnimi pogovori in dogovori o perečih temah, ki v povezavi s Pinusom zanimajo marsikoga, zadevajo pa vse nas. V izogib pretečim nevarnostim je Pinus dne 30.11.2010 organiziral usposabljanje, na katero so bili, poleg pred- So poti, ki vodijo v nove kraje, stavnikov občine in JZZPR, povabljeni tudi predstavniki vseh gasilskih društev, delujočih v občini Rače-Fram. so poti na katerih se marsikaj doživi, Program usposabljanja je zajemal predstavitev družbe, so poti, ki vodijo v nova spoznanja predstavitev Požarnega načrta po posameznih objektih, in so poti, ki vodijo v srca ljudi. ogled tovarne Pinus TKI d.d., ogled tovarne BIO GORIVA VESEL BOŽIČ in SREČNO 2011! d.o.o. ter ogled sistemov aktivne požarne zaščite. S. A. Ekipa Pozejdon turizma iz Rač

Želimo vam prijetno branje! 53 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ^udež narave: jabolko – Aljaž in Nika na državnem siamski dvoj~ek iz Ran~ 8 prvenstvu suvereno zmagala

Nemalo začudeno in hkrati nadvse navdušeno sem, ko Po kar nekaj poprejšnjih tekmovanjih in vidnih je Marjan Tajčman iz Ranč 8 sredi oktobra prišel v naše uvrstitvah, ki jih je v svoji plesni karieri že nanizal naš uredništvo in iztegnil roko, katere dlan mu je zasedalo mladi občan, 13-letni Aljaž Gračner iz Rač, sta s soplesalko orjaško jabolko, zrla v ta neobičajen in še nikoli dotlej Niko Štefanič iz Slovenske Bistrice v jesenskem času viden prizor, ki ga lahko mirne duše označimo za čudež osvojila srca številne publike in žirije tudi vsaj še dvakrat: narave. Jabolko sorte ajdared je zraslo na enem peclju, ta na mednarodni tekmi v Beogradu, kjer sta se Aljaž in Nika pa se proti plodu razcepi v dva; gre namreč za nekakšen v latinsko-ameriških, nato pa še v standardnih plesih, siamski dvojček, ki se ponaša z zavidljivimi merami 15 x po plesišču vrtela tako uigrano, uglajeno, graciozno in 10 x 8 cm in v katerega bi bilo za kakšno posebej lačno všečno, da sta v močni konkurenci pristala tik pod vrhom dobro jutro najbrž nadvse slastno ugrizniti. A se to še vsaj in se drugega mesta zelo razveselila. nekaj časa ne bo zgodilo, saj je lastnik jabolka na mali Da sta zares mojstra plesnih gibov, sta več kot prepričala čudež z domačega sadovnjaka ustrezno ponosen in bi tudi 16. oktobra v dvorani mariborskega Ljudskega unikaten sadež rad čim dlje ohranil v sedanji podobi. vrta, kjer je potekalo državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Plesne šole Samba iz Maribora, za katero tekmujeta tudi Aljaž in Nika, ki sta zmagama na DP v standardnih in latinskoameriških plesih v prvi polovici leta tako dodala še zmago v kombinaciji.

»Doma imamo manjši sadovnjak z jablanami, slivami in hruškami. Res je, da sva se tudi letos z ženo razveselila nekaj posebno velikih in sočnih jabolk, vendar je tale, ki sem jo prinesel na ogled, rekorderka po obliki in velikosti ter neprimerljiva s svojimi sestrami z istega drevesa. Še Aljaž in Nika sta doslej tekmovala v kategoriji mlajših nikoli doslej nisem videl česa podobnega,« je, občudujoč mladincev, prihodnje leto pa bosta prestopila v kategorijo siamskega dvojčka mladincev. na dlani, dejal Marjan Tajčman. Ker bi se mlad par uspehov pri plesu, ki velja za drag Pa še to: ko sva z lastnikom občudovala svojevrstno šport, težko veselil brez posluha in pomoči donatorjev, obliko sadeža, se nisva mogla izogniti asociaciji, da se Aljaž in Nika ter vsi, ki - kot kak dragoceni diamant zdravo rdeči skupaj zraščeni jabolki s svojima sočnima - brusijo njun talent in ju podpirajo na obetavni poti, okroglinama vizualno spominjata na tisto žensko oblino, zahvaljujejo vsem, ki so jima v preteklosti že finančno ki jo je v SSKJ mogoče najti pod črko »z« in ji sledi še pomagali. sedem črk, udomačen naziv zanjo pa je kratek, jedrnat in Ponosni in veseli smo, da je med slednjimi tudi Občina brez dvoma vsem tako dobro znan, da ga na tem mestu Rače-Fram. gotovo ni potrebno navajati. S. A. S. A.

Novo leto naj bo z zdravjem, veseljem, srečo, uspehi začeto, Želimo vam srečen, topel božič in vse dobro v letu 2011 – naj bo z mirom, zaupanjem in sodelovanjem prežeto! da bi znali v vsakem dnevu, ki je pred vami, Želimo prijazne božične praznike in naklonjeno leto 2011! najti vsaj drobec sreče, radosti in zadovoljstva!

Člani KS Rače Člani KS Fram

54 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ko se orhideja pona{a s 25 cvetovi naenkrat Pred hi{o Le{nikovih v Brezuli to jesen znova pa{a za o~i Najbrž ne povem nič neobičajnega in presenetljivega, če zapišem ugotovitev, da nas je veliko žensk (pa tudi ne tako V Brezuli 49, pred hišo Lešnikovih, je vselej vsakomur malo moških), ki obožujemo cvetje. Prav posebno mesto jasno, kateri letni čas nas obdaja. Zasluga za to gre v naših srcih imajo orhideje. Slednje so zelo priljubljene predvsem izvirnim domislicam in pridnim rokam Marije tudi med sodelavkami v občinski upravi in težko boste Lešnik, ki ji, poleg vsakodnevnih manj prijetnih, a na našli pisarno na Grajskem trgu 14 v Račah, kjer ni vsaj kmetiji in v gospodinjstvu nujnih opravil, ne manjka tudi kakšnega lončka, iznad katerega se na visokih tankih inspiracije za najrazličnejše ostale ročnodelske spretnosti. stebelcih, podprtih s paličicami, bohotijo manjši ali večji Te so, kot smo v Novicah zapisali že nekajkrat, vselej cvetoči »grozdi« elegantnih orhidej. Čeprav si s svojo svojevrstna in simpatična paša za oči. Tudi letošnjo jesen prefinjeno obliko cvetov in njihovo barvno pestrostjo po ni nič drugače. svoje prav vsaka tovrstna rožica v času cvetenja zasluži občudovanje, pa je oktobra letos ena izmed njih izstopala in poskrbela za to, da sem jo brez omahovanja fotografsko ovekovečila in ji sklenila nameniti mesto med časopisnimi lokalnimi mini zanimivostmi. Saj se strinjate, da si je ob dejstvu, da je sočasno na ogled ponujala kar 25 belih cvetov, to upravičeno zaslužila, kajne?

Vsekakor si motiv in v njegovo izdelavo vložen trud znova zaslužita javno pohvalo, jesenska dekoracija pa se s svojo zgovornostjo ter izvirnostjo izvrstno poda v vaško okolje in ga popestri. S. A.

Ob tem pa Zorica Zajc-Kvas, direktorica naše občinske uprave, v družbi katere se orhideja tako dobro počuti in odlično uspeva, zagotavlja, da za ta cvetlični rekord nima Ženska, ki rada eksperimentira in posebnega recepta, pa tudi pogovarjati z rožami, na kar se stilsko spreminja menda prisegajo nekateri, se nikakor nima časa. Za njo je pet eksperimentov s stilskimi preobrazbami, ki S. A. jih razpisujejo in prirejajo razni mediji (tudi naše Novice so svoj čas s pomočjo lokalnih donatork imele podobno akcijo). In povsem realno je pričakovati, da kakšen tovrsten poskus Simone Napast, članice našega uredništva, še sledi. Kakorkoli že, igralsko navdihnjeni profesorici Ničesar ne vidimo priti, slovenskega in angleškega jezika, ki je polna ustvarjalne a vemo in čutimo vsi, energije in se odlično znajde v javnem nastopanju ter v nekaj od nas se poslavlja, njem očitno celo silno uživa, je sreča pri izboru na akcijah a drugo nam sega v dlani. stilskih preobrazb praviloma naklonjena. Tako je bilo tudi letos v začetku jeseni, ko smo jo, nalezljivo nasmejano, Veliko sreče in lepih sanj znova lahko občudovali natisnjeno na papirju. »Mnogi, naj vam prinese božični dan, ki so me videli na straneh Europarkovega kataloga, so novo leto pa naj zažari radostno, sešteli navedene cene tamkaj videne garderobe in mislili, zdravo in brez vseh skrbi! da sem tistih tisoč šesto in še nekaj evrov, kolikor stanejo oblačila, obutev in modni dodatki, s katerimi so me Kolektiv frizerskega studia, kava bara fotografirali, dobila v dar. Pa temu ni tako. Le model za in avtopralnice »Joca« vso tisto elegantno in moderno garderobo sem bila. In se ob tem imela fino, nerutinsko. Saj za to v bistvu pri

Želimo vam prijetno branje! 55 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM takih zadevah tudi prvenstveno gre. S teboj se ukvarjajo V razmislek: strokovnjaki različnih modnih strok, sam pa ob tem spoznaš nove, zanimive ljudi, ki odpirajo še nepoznana Danes in ne jutri obzorja in poglede. Na ta način pridobivaš nove, dodatne (neznan avtor) izkušnje. In vse to je dragoceno, neprecenljivo. Vsaj zame,« je iskrivo in nadvse skrivnostno ter s širokim Raje imam, da deliš z mano nekaj minut sedaj, ko sem živ, nasmehom povedala Simona. kakor ves čas takrat, ko bom mrtev. Raje imam, da nežno stisneš mojo dlan sedaj, ko sem živ, kakor da se skrušeno sklanjaš nad moje telo takrat, ko bom umrl. Raje imam, da me vsaj tu in tam pokličeš sedaj, ko sem živ, kakor pa, da me brezupno kličeš takrat, ko bom umrl. Raje imam, da mi podariš en sam cvet sedaj, ko sem živ, kakor pa, da me zasipavaš s cvetjem takrat, ko bom umrl. Raje imam, da mi poveš nekaj besed vzpodbude sedaj, ko sem živ, kakor da mi nameniš bahav govor tedaj, ko bom umrl. Raje slišim samo en akord kitare sedaj, ko sem živ, kakor čustveno serenado takrat, ko bom umrl. Raje imam, da mi nameniš preprosto misel sedaj, ko sem živ, kakor kričeč nagrobni napis takrat, ko bom umrl. Raje imam vsako najmanjšo pozornost sedaj, ko sem živ, kakor velik pogreb takrat, ko bom umrl.

Živimo z našimi dragimi sedaj, ko so še med nami!

V počastitev dneva spomina na mrtve pa že pred tem tradicionalno potekajo tudi žalne komemoracije pred pomniki vojnih grozot – tistih bolj oddaljenih, izpred nekaj desetletij, in onih novejših, ko je nekaj življenj naših Simona Napast pred in po zadnji stilski preobrazbi sodržavljanov ugasnilo tudi za samostojno Slovenijo. Tudi letos je bilo tako. 22.10.2010 smo se zbrali na Ni kaj, ta ženska v najlepših letih je resnično vsestranska, spominski slovesnosti pred spomenikoma pri OŠ Rače predvsem pa neskončno rada preseneča tako sebe kot (spomenik talcem) in OŠ Fram (centralni spomenik KO druge! ZB za vrednote NOB Fram), tam pa se za trenutek ustavili in se v mislih - poleg članov borčevske organizacije, S. A. delavcev naših šol, učencev in ostalih krajanov - zahvalili ter poklonili vsem, ki so pripomogli, da v naši domovini živimo svobodno in mirno.

Ko spomin na mrtve povsod oživi

Prvi novembrski dan je poznan kot dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih (v krščanstvu Vsi sveti). Gre za praznik, ki ga obeležujemo ljudje po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Tega dne z obiski pokopališč, teh zadnjih počivališč umrlih svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev, izkazujemo neminljivost spomina nanje in jim izrekamo spoštovanje. Običaj narekuje, da na grobove tistih, katerih poslednje slovo nas je močno prizadelo in jih najbolj pogrešamo, odnesemo sveče in cvetje. Zato vsako leto v času, ko se poslavlja oktober in prihaja november, nepregledna preproga gorečih nagrobnih sveč osvetljuje črno nebo in nemo priča o spominu in občutkih živečih do tistih, ki smo jih imeli radi, pa nam jih je usoda iztrgala iz naše sredine. 1. novembra dragi umrli v naših mislih znova oživijo, globoko v sebi ali med pogovori o njih pa se bolj kot katerikoli drug dan na dolgem letnem koledarju družimo z njimi in obujamo čase, ki smo jih preživljali skupaj.

56 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Utrinki z jesenskih prireditev v botani~nem vrtu TAL 2000

Modne frizure, kostanji, mošt in še kaj...

Prireditvam, ki so bile letošnje poletje in del jeseni tako rekoč stalnica nedeljskih popoldnevov v botaničnem vrtu Tal 2000 na Zg. Gorici, smo kar nekaj prostora namenili že v septembrskih Novicah, pa vendar tudi tokrat tamkajšnjih pestrih dogajanj ne moremo povsem zaobiti. 3. oktobra 2010 je lastnik botaničnega vrta Roman Hergan, v sodelovanju z Antonom Polerjem, na ogled postavil semena, plodove in gobe iz okolice botaničnega vrta. Sledila je predstavitev bučnega olja Oljarne Fram (po degustaciji so bili na voljo zelo kakovostni proizvodi prve oljarne v Sloveniji), proti večeru pa Z letošnje komemoracije ob spomeniku talcem pri OŠ Rače sta Barbara Visket iz Make up studia Bella in Mojca Celcer iz Frizerskega studia Mojca s predstavitvijo nekoliko drugačnega ličenja ter izdelavo unikatnih frizur (oboje je vključevalo uporabo dodatkov z botaničnega vrta) poskrbeli za svojevrstno atrakcijo, ki je med prisotnimi »modeli« požela val občudovanja in navdušenja, obenem pa predstavljala izziv fotografskim navdušencem.

Vanjina in Sonjina frizura sta bili tokrat zanimivejši Spominska svečanost pred centralnim spomenikom KO ZB za s profila in z zadnje strani vrednote NOB Fram In če so bili tistega dne kostanji (kuhani in pečeni) zgolj Naj spomin na bližnje, ki so za vselej odšli iz naše za posladek vsebinsko raznolikemu dnevu v Talu, so bili sredine, nikoli ne umre! teden kasneje, prav na dan letošnjih lokalnih volitev, S. A. glavna atrakcija. Obiskovalce so pričakale že polne košare teh okusnih plodov narave, nekoliko starejši in nožičkov vešči otroci so dobili zadolžitev, da jih prerežejo, Roman Bogat je tisti, ki je v srcu in duši zadovoljen. je zakuril in nad prasketajočo žerjavico so se kmalu začeli Za božič in vse dni v novem letu 2011 peči, mehčati in dišati kostanji. vam želimo takšnega bogastva! Prisotni smo si z njimi, ko se je pričelo že nekoliko mračiti, najprej malo ogreli mrzle roke, nato pa jim OO RK Fram dovolili, da, skupaj z moštom, razvajajo naše želodce.

Želimo vam prijetno branje! 57 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ko je koledar kazal 31. oktober 2010, se je Tal že v celoti ovil v tople jesenske barve, pestra paleta zdravilnih in strupenih rastlin v njem pa je že potonila v globok počitek. Toda botanični vrt je tistega dne, predvsem pa ob mraku, oživel. Po petih letih premora se je vanj namreč znova vrnila najbolj tradicionalna prireditev Tala 2000 – Halloween. Popoldan so domišljijo obiskovalcev razvnemale buče, ki so bile na voljo, čakajoč, da kdo iz njih z nožem pričara posebno domiselno podobo, ki bo, osvetljena s pomočjo svečke v notranjosti, v temi delovala posebej strašljivo. Saj veste, noči čarovnic primerno pač! Ob izrezovanju buč so uživali vsi, predvsem pa otroci…

Tudi občinarji smo bili v Talu

Zaposleni na Občini Rače-Fram (občinska uprava in režijski obrat, vključno z našimi udeleženci programa javnih del) smo se tudi letos rade volje odzvali sedaj tako rekoč že tradicionalnemu jesenskemu povabilu Romana Hergana v Tal 2000, kjer smo se v sproščenem vzdušju in v družbi božajočega poznooktobrskega (mimogrede: letošnji oktober Ko je na zemljo začela legati tema, pa so se v vsej je bil nekaj posebnega, saj je imel kar pet petkov svoji coprniški nagajivosti in zloveščosti pojavile one. in prav toliko sobot ter nedelj, kar se menda zgodi Čarovnice. Najprej ena, dve, nato ducat. Kmalu jih je Talu le na vsakih 823 let) popoldanskega sonca za uvod zavladalo kakšnih 20 ali 30. lotili okusnega prigrizka, nato pa nadaljevali s peko kostanjev in hvaljenjem mošta.

Ta družaben dogodek je hkrati ponudil tudi idealno atmosfero za (za spremembo na trenutke manj resen) Coprniški posvet pogovor o marsičem širše aktualnem in zanimivem, o čemer v službi zaradi kroničnega pomanjkanja časa in Kdo bi vedel njihovo natančno število, ko pa so strašile vpreženosti v delo običajno ne steče beseda. In je kar okoli in jih je bilo, vse v črnini in z velikimi klobuki škoda, da je temu tako, saj smo ugotovili, da se znamo in metlami, težko ločiti med seboj. Pa še pri coprniški kolektivno smejati in zabavati, le priložnosti za to je »šlogarci«, ki se ni pustila fotografirati pri delu, so se absolutno premalo. Tudi zato je piknik v Talu nekaj nekatere zadržale neverjetno dolgo. Prav ta je najbrž posebnega in se ga vsako leto družno veselimo. zacoprala tudi oblake, ki prav nad Talom, čeprav je vse naokoli kar prepričljivo deževalo, niso spustili več kot zgolj nekaj kapljic dežja.

58 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V Talu čarovnicam in »navadnim obiskovalcem« zadnji Tradicionalno Martinovanje na dan letošnjega oktobra ni manjkalo ničesar – ne jedače, grajskem dvori{~u ne pijače, ne dobre družbe, predvsem pa ne coprniške energije, razposajenosti in temu primerno prešerne volje. Vino vzbuja navdih, čudovito obarva ustvarjalnost, daje človeku moč najti samega sebe, da je do sveta močan in prisrčen. Tako boječi dobi pogum, molčeči besedo in živahnost, melanholik smeh, obupani se prerodi, močnejši se premika s koraki zmagoslavja. (biblijski pregovor)

Organizator Občina Rače-Fram je, skupaj z Društvom vinogradnikov Rače-Fram, v soboto, 13. novembra 2010, na grajskem dvorišču v Račah že tradicionalno organizirala Ni kaj, v Talu je bilo letos ob različnih priložnostih Martinovanje. Znova se je izkazalo, da je Martinovo res ponovno zelo prijetno, zato v imenu vseh, ki smo kadarkoli največji in najbolj čaščen štajerski praznik, ki ima mnogo uživali v botaničnem vrtu: hvala, Roman in Vanja, in na privržencev, saj je v svojo družbo spet potegnil množico svidenje v Zgornji Gorici prihodnje leto! veselja in druženja (ter dobre kapljice) željnih ljudi od blizu in nekaj tudi od daleč. Letos, ko je bilo vreme na dan S. A. prireditve prav prijetno toplo in za druženje na prostem več kot idealno, še prav posebej. Kot se za Martina spodobi, so lahko vsi obiskovalci pokušali najboljša mlada vina, ki so dozorela v sodih Saj ni res – pa je! naših vinarjev, ki so se predstavili z izdatno obloženimi stojnicami. Tiste novembrske dni, ko so ljudje množično drli k Seveda pa Martinovanje ni moglo miniti brez krsta vulkanizerjem, da bi pravočasno (glede na zakonodajo) mošta, ki so ga tudi letos pripravili predstavniki KUD in še pred morebitnimi zgodnjimi snežnimi padavinami Milke Zorec iz Hotinje vasi. svojim jeklenim konjičkom nadeli zimske pnevmatike, sem na domači zelenici, ki jo je prekrilo odmrlo listje dreves, zagledala prizor, ki sodi v nek drug letni čas – cvetoče trobentice.

Krst mošta: bila je dobra letina... Že res, da sem rumene znanilke pomladi zagledala prepozno, da med grabljenjem listja ne bi ranila njihovih cvetov, pa vendar fotografija dokazuje, da je narava res polna presenečenj - tudi zato, ker so trobenticam sredi globoke jeseni delale družbo še marjetice in celo kakšna regratova lučka. To pa še ni vse: naš Maks alias Mad Max mi je povedal, da 17. novembra 2010 (prav na dan, ko se je po njegovi informaciji v Rače vrnilo »milijon črnih vran in popoldne pri gradu imelo kolegij«) v Sp. Gorici, natančneje pri avtobusni postaji za Krč, cveti divja češnja. In, da ne bo dileme: tudi v tem primeru preverjeno ni šlo za noben (po)Martinov sindrom, temveč za čisto, čeprav za jesenski čas skorajda neverjetno resnico, ki jo lahko potrdi kar nekaj osuplih prič. Jesenska in za nameček še nekoliko »poredna« scena pod odrom, ki so S. A. jo zakrivile glavne občinske organizatorke, je vabila nasmehe na usta...

Želimo vam prijetno branje! 59 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Folkloristi in ljudski godci, ki delujejo v sklopu KUD mu sporočili, da so ga izvolili za škofa. Na Nemškem Milke Zorec, so se na prizorišču prireditve prav veselo je postal patron vremena, zavetnik živali, pastirjev in zavrteli, zaigrali, pa tudi »juckanje« je bilo mogoče slišati. vojakov, gosi pa morajo za kazen, ker so ga izdale, na dan njegove smrti umreti. Od tu naj bi bila navada, da je treba jesti na Martinovo nedeljo pečeno gos. Tudi to je seveda le legenda. Kakorkoli že: za nami je še eno uspešno Martinovo, ko se je mošt spremenil v vino.

Za nadaljevanje glasbenih užitkov so poskrbeli ljudski pevci »Taščica« in ljudska pevca – zakonca Letonja iz Cirkovc, tisto zares »ta pravo štimungo« pa so pričarali člani tria TIM, ki so dooolgo skrbeli za dobro razpoloženje vseh obiskovalcev na obleganem Grajskem trgu 14.

Pa po pameti ga pijmo in: na zdravje!

Marjetka SONIČKI

Štorklja, si letos »pozabila« na jug?

Ne le letalski prevozniki, tudi ptice, ki si z njimi delijo nebo, imajo kdaj pa kdaj zamudo pri letu, včasih pa Trio TIM - »krivci« za živahne takte glasbe, kakšno potovanje po zraku tudi nepričakovano odpovedo. ob katerih so na grajskem dvorišču mnogi obiskovalci To se je letos očitno zgodilo tudi odrasli članici ali članu spontano brusili pete ob vrtenju svojih soplesalk družine belih štorkelj, ki gnezdi v Račah, na električnem drogu pri odcepu za krajinski park. Tam proti jutru, ko so tudi tisti najvztrajnejši zapuščali prizorišče Martinovanja, so to bolj kot ne počenjali Na straneh Wikipedije lahko o beli štorklji (znanstveno nekoliko majavo in mačkasto, a se najbrž strinjate, da jim ime Ciconia ciconia) preberemo: za tak praznik tega vendarle ne gre jemati za prehudo zlo. Bela štorklja je največji evropski ptič in tudi po drugih Že tradicionalno Martinovanje Občine Rače-Fram pa značilnostih jo je v tem delu območja razširjenosti poleg mošta oz. vina odlikujejo tudi odlične jedi, za katere praktično nemogoče zamenjati s katerim drugim ptičem. vsako leto poskrbijo žene iz Aktiva kmečkih žena Klasje iz Dolga je od 95 do 110 cm in ima razpon kril med 180 in Rač in člani Društva vinogradnikov občine Rače-Fram, v 218 cm. Tehta od 2,3 do 4,5 kg. sodelovanju s Turistično športnim društvom »Toti lisjak« iz Rač, katerega člani so že tretje leto zapovrstjo prejeli prvo nagrado za najlepše okrašeno stojnico. Čestitamo! Veliko število zadovoljnih obiskovalcev Martinovanja nam pove, da so takšne prireditve vedno dobrodošle, da v prijetnem in sproščenem ozračju družijo ljudi, zato imamo namen nadaljevati s tovrstno tradicijo.

Za konec pa obudimo še nekaj teorije in ščepec znanja o Martinovih koreninah: na Slovenskem so predstavljali svetega Martina predvsem kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo dal golemu revežu. Takega ga kažejo naše oltarne slike. Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina. Martin se je baje skril pred njimi, ko so ga iskali, da bi

60 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Prepoznamo jo po dolgem vratu in nogah, črno-beli začetek uresničitve sanj tako zanj kot za celotno ekipo. barvi ter rdeči obarvanosti nog in kljuna. Črna so le Festival udarcev proti golu tako z ene kot z druge strani letalna peresa in trtica, po ostalem telesu pa so bela. je bil kronan v 57. minuti, ko je Martin Milec po 12 Mladiči imajo nekoliko bolj bledo obarvane noge in kljun, minutah igre dal svoj prvi zadetek za vijoličaste; da to ni ki se konča s temno konico. Na tleh hodi s počasnimi, bil slučaj, je dokazal v 74. minuti, ko je za končni rezultat gracilnimi koraki. Oglaša se praktično ne, le ob srečanju 3:1 za izbrance trenerja Darka Milaniča mrežo kranjskih na gnezdu odrasli glasno trkajo s kljuni. Gnezdi v odprti nogometašev zatresel še drugič. S tem je pripomogel, da kulturni krajini z dostopom do rek, močvirij in poplavnih se je NK Maribor dodatno utrdil na vodilnem mestu Prve ravnic, kjer lovi svoj plen - večinoma male sesalce, pa lige Telekom Slovenije, kjer ima tik pred zaključkom tudi žabe, kače, žuželke in deževnike. Največkrat tvori jesenskega dela prvenstva z doseženimi 45 točkami 9 točk manjše kolonije, gnezdo si splete iz vej na drevesu visoko prednosti pred drugouvrščenimi Domžalami. od tal. Ni plašna, zato pogosto gnezdi tudi v bližini človekovih bivališč, na dimnikih, električnih drogovih, zvonikih ipd. Največ štorkelj gnezdi v severovzhodnem delu države, gnezdilno populacijo ocenjujejo na okoli 200 parov. Občasno kakšen osebek tu tudi prezimi, posebej še, če je zima blaga. Poleg bele v Sloveniji gnezdi tudi nekaj parov črne štorklje, ki pa je mnogo bolj plašna ptica in jo je zelo težko najti. Največ štorkelj živi v panonskem delu Slovenije. Štorklja je simbol Prekmurja (v prekmurščini se imenuje bejli štrk). Bela štorklja v mnogih okoljih, tudi Sloveniji, predstavlja znanilca sreče v kraju, kjer gnezdi, še posebej pri tisti hiši. Razširjeno je tudi izročilo, da štorklja prinaša otroke, kar je verjetno povezano z dejstvom, da gnezdijo tudi na 27.11.2010, tekma NK Maribor : ND Triglav - Martin Milec dimnikih hiš. je dal svoj prvi gol za NK Maribor (delni izid 2:1 za domače) Martinu čestitamo in želimo še veliko nogometnih Torej, bela štorklja, ki gnezdi v Račah, letos »letalske uspehov! vozovnice« za tropske destinacije ni unovčila. Ali to S. A. pomeni, da bo letošnja zima blaga in da bo v kraju prevladovala sreča, pa bomo šele videli. Vsekakor pa si obojega želimo! Novice grafi~no oblikuje Dino S. A. Ste se kdaj vprašali, kako poteka zadnja faza pred tiskanjem Novic, t. i. grafično oblikovanje? Ste? Pa Goooool!!! vas zanima tudi, kdo (ob moji asistenci) daje časopisni videz našemu glasilu? No, danes vam bo s pomočjo Naš občan Martin Milec 27. novembra 2010 v dresu posnetka razkrita tudi ta »skrivnost«… Čeprav se je Dino vijoličastih pred prezeblim domačim občinstvom do- Ivanovič iz Grafične forme Hutter sprva nekoliko branil kazal, da je iz šampionskega testa »poziranja«, se je sčasoma le omehčal in dovolil, da ju, Ko smo v prejšnji številki Novic objavili daljši pogovor skupaj z veliiikim računalniškim ekranom, na katerem z Martinom Milecom iz Podove, ki je letos poleti podpisal lahko vidite nastajanje naše zajetne decembrske številke pogodbo z NK Maribor, smo njemu, njegovi družini, Novic, fotografsko ovekovečim. nogometnemu klubu iz štajerske prestolnice in zvestim navijačem vijoličastih lahko le želeli to, kar se je konec novembra dejansko zgodilo in kar si je Martin z besedami: »Dobesedno živim pa za trenutek, ko bi se žoga po moji zaslugi znašla v nasprotnikovi mreži,« ob našem voščilu za 19. rojstni dan septembra letos tudi sam najbolj goreče zaželel. 26.11.2010 je naše kraje prvič v tej zimi pobelilo. »Prvi sneg je pokvaril program devetnajstega prvenstvenega kroga. V Celju in Ljubljani se ni igralo, toda izvedba mariborske tekme ni bila vprašljiva,« lahko dan po razburljivi tekmi, ki je Martin Milec prav gotovo nikoli v življenju ne bo pozabil, med drugim beremo na uradni spletni strani NK Maribor. Mariborski nogometaši so se 27.11.2010 v Ljudskem vrtu pomerili z ND Triglav. Prvih 45 minut igre je dalo Ni kaj, pri oblikovanju tokratne dvojne – praznične izenačen rezultat (1:1), po premoru, ko je na igrišče številke Novic sva se z Dinom konkretno nasedela! namesto Mezge vstopil Milec, pa je to kmalu pomenilo S. A.

Želimo vam prijetno branje! 61 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ko ljubezen res ne pozna meja...

Prvič sem ju videla, ko sta se letos poleti na Grajskem trgu 14 v Račah oglasila z namenom oddaje vloge za prispevek ob rojstvu otroka. Ona belka, on temnopolt. Oba nasmejana. V košarici pa ljubek otročiček, sad njune ljubezni. Takoj mi je bilo jasno, da so zanimiva, za naše okolje nevsakdanja družina. Nekaj časa sem premišljevala in kolebala, nato pa se opogumila ter poklicala. Njo. Jasmino Prosenjak. Hitro sva se zmenili. S partnerjem sta bila namreč brez oklevanja pripravljena deliti svojo zgodbo z bralci Novic. Verjamem, da jo boste z zanimanjem prebrali tudi vi. (S. A.)

• Jasmina, lahko, prosim, na kratko predstavite sebe • Se nameravata poročiti? in vašega življenjskega sopotnika? Da, razmišljava tudi o poroki, vendar si osebno želim Sem Jasmina Prosenjak, stara 28 let, poslovna sekre- tradicionalne poroke v Nigeriji, zato morava počakati, da tarka, s stalnim prebivališčem v Sp. Gorici. Mojemu bo najin sinček še nekoliko zrasel. partnerju je ime Vernonval Ogor, piše pa se Okafor. Je leto dni starejši od mene, po poklicu mizar. Po rodu je • Ali sta imela kadarkoli kakšne predsodke zaradi iz Afrike, Nigerijec. Trenutno z njim in najinim sinčkom rasne razlike? živim v Mariboru. Ne. Predsodkov zaradi rasne razlike nisva imela nikoli. Vsak od naju ve, zakaj sva se odločila, kot sva se. Sva živ dokaz, da drži tisti rek, ki pravi, da prava ljubezen ne pozna meja. Pravzaprav nisva nikoli razmišljala o tem, kako naju bodo sprejeli drugi ljudje. Pustila sva, da tok ljubezni naredi svoje ter sva in še vedno uživava v najini zvezi. Čeprav je, priznam, včasih tudi naporno in se kdaj ne strinjava glede vsega, ampak vzrok za to niso kulturne in narodnostne razlike. Mislim, da je občasna različnost pogledov normalen pojav pri vseh parih, zato tem problemčkom ne pripisujeva posebne teže in vzrokov ne iščeva tam, kjer jih ni. Pomembno je, da se znava pogovoriti in da na koncu vedno najdeva skupen kompromis, s katerim sva oba zadovoljna. Ogor in Jasmina • Je bila vajina zveza šok za starše, prijatelje, znance? • Uvodoma se kar samo po sebi postavlja vprašanje: Na začetku naju prijatelji in znanci niso vzeli resno. Ne morem reči, da so bili šokirani, saj je najina družba Kdaj, kje in kako sta se spoznala z Ogorjem? moderna, če se lahko tako izrazim. Skratka, vsi okoli Spoznala sva se leta 2008 in sicer v eni izmed mariborskih naju so bili prepričani, da je vez med nama ohlapnejša, diskotek. Tisti večer smo imele punce dekliščino in hkrati predvsem pa bežna, začasna. Odtlej se je zgodil precejšen praznovale tudi moj rojstni dan. preobrat: sedaj so tukajšnji prijatelji in znanci zelo radi v Ogorjevi družbi ter želijo čim več izvedeti o kulturi in • Je šlo za ljubezen na prvi pogled? Kateri izmed vaju navadah njegove domovine, pa tudi obiska Nigerije se že se je za osvajanje in ljubezensko zvezo opogumil prvi? veselijo. Ne, ni bila ljubezen na prvi pogled. Sprva so bile drobne Drži pa, da je najina zveza nekaj nevsakdanjega v iskrice, ki jim nisva pripisovala usodnega pomena. Oba Sloveniji, Mariboru, še bolj pa na podeželju. Saj vemo sva bila mnenja, da bo ostalo pri avanturi. A se je zgodilo – tam praviloma ni videti takšnih parov. Čeprav po drugi drugače, saj se je poznanstvo in druženje dokaj hitro strani nimam ravno občutka, da bi bili ljudje na ulicah prelevilo v nekaj resnega. Prvi kontakt pa je vzpostavil on. Maribora posebno presenečeni in se jim karkoli ne bi zdelo normalno. Vendarle živimo v 21. stoletju in mešanih • Kakšen je vaš spomin na čas, ko sta postala par parov je v vseh okoljih vse več. in »hodila skupaj« kot fant in punca, kako sta Edini osebi, ki mojega partnerja in dejstva, da je njuna funkcionirala v tej fazi? hčerka izbrala nekoga drugačnega, nista mogla in očitno Ker je Ogor živel v okolici Graza, sva se videvala samo še vedno ne moreta sprejeti, sta moja starša. Žal. čez vikende, saj sva imela vsak svojo službo in med tednom ni bilo priložnosti za skupno preživljanje časa. Večinoma • Torej, ne glede na vse sta se z Ogorjem odločila, da sem se jaz vozila k njemu in tako je minilo dobro leto dni. bosta resneje začrtala skupno življenje in ustvarila Če se v mislih vrnem v tisto obdobje, ne morem mimo družino… dejstva, da sva si podarila zares veliko lepih trenutkov. Tako je. Od trenutka, ko sva začela živeti pod isto Rada sva hodila na izlete, spoznavala sva drug drugega, streho in dodatno še, ko sem spoznala njegove domače, dokaj hitro in brez posebnih težav pa sva dosegala tudi sem vedela, da želim preživeti prihodnost z njim in z njim enotnost pri tedanjih manjših skupnih odločitvah. Vse to ustvariti tudi družino. Ni pa se to zgodilo na način, da je poglabljalo najino zvezo. bi, recimo, rekla: »Tako, zdaj pa bova za vedno skupaj.« Zato sva se lani odločila, da bova poskusila živeti Kar zgodilo se je. Mislim, da je tako tudi najbolj spontano skupaj, v Mariboru.

62 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM in prav. Sem namreč mnenja, da noben par, ki se počuti do selitve. Ogorju pa je bilo vseeno, kje bo živel… Se srečen v zvezi, ne more z gotovostjo trditi, da bo tako pravi, bilo mu je vseeno, ali bo tukaj ali v Avstriji, kjer za vselej in da bosta dva res za vedno skupaj. Usoda ima službo. To pomeni, da sedaj na nek način živi v obeh premnogokrat naredi svoje. državah. Sicer pa Graz in Maribor nista tako oddaljena, zato odločitev za Maribor ni bila pretežka. Nimava pa • Letos poleti sta z Ogorjem postala tudi ponosna namena ostati za vedno v Sloveniji. V perspektivi namreč starša. Ime vajinega sinčka je za naše okolje neobi- načrtujeva skupno življenje v Nigeriji, ampak to bo realno čajno in se med sicer v zadnjem času ne tako majhno izvedljivo predvidoma šele čez nekaj let, ko upava, da se množico svojstvenih imen zdi še posebej unikatno; bo najina družina še povečala in bodo otroci odrasli ter se kako se glasi in kako sta ga izbrala, na podlagi česa? bodo lahko sami odločili, kje želijo ostati. Ali ima to ime v jeziku otrokovega očeta kak poseben Takšni so plani sedaj. A v življenju ne moreš veliko pomen? in za daleč naprej načrtovati, saj nikoli ne veš, kakšne 21. avgust 2010 je datum, ko je v moje in Ogorjevo priložnosti se ti bodo ponudile v prihodnosti. življenje z rojstvom otroka posijal nov sončni žarek. Pa ne le sončni žarek, pravo sonce. Sinčka sva poimenovala Liam • Ste vi že obiskali domovino svojega partnerja in če, Ifeanyichukwu (izgovarja se Liam Ifanjičuku), po domače kakšne vtise ste prinesli iz Nigerije? povedano »lomilec ženskih src«. Prvi del imena, Liam, Moram povedati, da sem tudi sama že bila v Nigeriji je okrajšava imena William, ki izhaja iz Irske in pomeni in tam spoznala Ogorjevo družino ter tamkajšnji slog »močan bojevnik«. To ime sem izbrala jaz, Ogor pa je življenja, njihove navade. Lahko iskreno povem, da sem izbral drugi del imena, to je Ifeanyichukwu, kar v njegovem bila pozitivno presenečena. Res je, da je ritem in način jeziku v prevodu pomeni »nič ni večjega od boga«. življenja tam drugačen. In ni povsod tako, kot prikazujejo mediji. Kar zadeva Ogorjevo družino, me je takoj sprejela za svojo in nisem zaznala prav nobenih predsodkov. So zelo velika, prijazna, dobrosrčna, vesela družina. Ogor ima tri brate in sestri, med šestimi otroki družine pa je on najstarejši. Vsi njegovi bratje in obe sestri že študirajo, zato jih ni veliko doma, saj živijo v študentskih domovih v večjih mestih. Njihova mama je učiteljica na osnovni šoli, oče pa uspešen podjetnik. Z veseljem bi ostala še dlje pri njih, saj sem se počutila zelo dobro. Kako tudi ne, saj so ljudje vedno veselih obrazov in ne kažejo nikakršnih skrbi in problemov. So tudi zelo odprti in pripravljeni vedno priskočiti na pomoč Liam Ifeanyichukwu Okafor raste sočloveku. Zanimivo je spoznanje, da za naše razmere živijo precej skromno, a so kljub temu zelo srečni in na V njihovi kulturi vsako ime nekaj pomeni in se zanj mnoge stvari gledajo povsem drugače kot mi. Imela sem odločijo na podlagi tega pomena, ki pa je vedno povezano priložnost spoznati ne le Ogorjevo družino, pač pa tudi z bogom in ne s kakšno v tistem trenutku aktualno modno veliko njihovih družinskih prijateljev in znancev in z muho. Zanimiv je tudi način oz. postopek izbire imena: nikomer nisem imela nobene slabe izkušnje. teden dni po rojstvu se zbere celotna družina in vsak njen član pove svoj predlog imena. Potem izmed zbranih Jasmina predlogov skupaj izberejo ime, ki po njihovem mnenju z Ogorjevo družino najbolj ustreza otroku. Se pravi, da otrok dobi ime šele teden dni po rojstvu in ne takoj ob rojstvu. Pri nas pa začnemo o imenu razmišljati že takoj, ko posumimo, da smo noseče; no, vsaj v večini primerov je tako. Če se vrnem k zgodbi o iskanju nigerijskega imena za Liama: njegov deda iz Nigerije je izbral ime Good Luck (to ime so nadeli tudi sedanjemu predsedniku Nigerije), kar pomeni »veliko sreče«, njegova babica pa Ike, kar pomeni »bog je zmožen vsega«. Ti imeni sicer ne bosta nikjer zapisani, kljub temu pa bo odraščal v vednosti, da sta ga babica in dedek poimenovala tudi s svojima imenoma.

• Kaj je pretehtalo, da sta se s partnerjem odločila za bivanje v Sloveniji? Nameravate kot družina tukaj tudi ostati? Da, vsaj še nekaj časa želim ostati v Sloveniji, saj imam tukaj vse urejeno. Imam dobro službo, prijatelje in mi ni

Želimo vam prijetno branje! 63 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Slovenija se mu zdi lepa dežela, zelo je navdušen nad Bledom in tudi naše morje mu je všeč. V primerjavi z mestom Asaba (1,1 milijona prebivalcev), od koder prihaja, se mu zdi Maribor kot vas. Sprva mu je povzročalo nekaj težav nepoznavanje dejstva, da je v Evropi življenje bolj kontrolirano in da ljudem ne moreš zaupati in jim verjeti na besedo. Afričani namreč verjamejo, da so Evropejci (oz. belci nasploh) zelo dobri ljudje in da radi pomagajo ter da jim je vredno zaupati. V bistvu pa je ravno obratno. Vsaj sama sem na osnovi dosedanjih izkušenj dobila tak občutek.

• Pa vendar… Že različni ljudje iz enakega okolja se lahko precej razlikujemo med seboj, človeka s koreninami na različnih kontinentih pa se gotovo Foto utrinek z Jasmininega obiska Ogorjeve družine v Nigeriji z različnostmi srečujeta še pogosteje. Kako takšne Spoštujem njihovo življenje, zato tudi ne vidim nobene situacije premoščata vidva s partnerjem? Jih ovire, zaradi katere bi otrokom kdaj branila spoznati, doživljata kot zanimivost in popestritev vajine zveze od kod prihaja ati. Nasprotno. Želim, da čim več vedo ali bolj kot oviro? o Nigeriji in se hkrati zavedajo, v kakšnem okolju živijo Razlike, ki obstajajo med nama in izvirajo iz različnih sami. Tako bodo tudi bolj cenili stvari, ki jih imajo in geografskih, kulturnih in socialnih okolij, vidiva kot bodo enakopravnejši, strpnejši do vseh ljudi. Ni smiselno popestritev najine zveze. nekoga soditi in vrednotiti po videzu, barvi kože, običajih, Afriška zgodovina in kultura sta zelo zanimivi, zato ju po jeziku… ne odklanjam. Kot sem že omenila, pa se mi zdi prav tudi, da bi najini otroci spoznavali in na lastni koži občutili obe • Kaj se vam je v Nigeriji najbolj vtisnilo v spomin, vas okolji, z vsemi njihovimi specifičnimi značilnostmi in pozitivno ali negativno presenetilo? razlikami vred. Pozitivno me je presenetilo to, da sta njihovi največji Znova poudarjam, da midva z Ogorjem načeloma s vrednoti družina in vera v boga. To dvoje sem res globoko tovrstnimi različnostmi nimava težav, se je pa pojavila začutila. Najbolj všeč pa mi je bila tamkajšnja nedeljska ovira, ki sva jo sedaj že skoraj povsem izničila: sama maša. Ta se v marsičem ne more primerjati z našo, saj je v namreč nisem tako verna kot on in ne zahajam v cerkev njihovi cerkvi poudarek na veselju, prevladuje zelo dobro tako redno kot je tega vajen on. Na začetku tega ni vzdušje, saj veliko pojejo, plešejo in igrajo z afriškimi mogel razumeti, sedaj pa je to sprejel in so verska bobni. V bistvu je njihova maša nekaj takega, čemur pri vprašanja vse manjkrat tema pogovora. Tudi sama sem nas pravimo veselica. bila najprej nemalo presenečena nad tem, da njegov Izkušnja z negativnim predznakom pa je njihova hrana. narod tako množično in trdno veruje in verjame v boga. Pri njeni pripravi uporabljajo čisto drugačne začimbe kot To je posledica vzgoje, ki se v smislu vere začne že pri mi in njihov okus mi ni blizu. Brez velikih količin čilija najmlajših, zato druge opcije ne poznajo. in mesa na dnevnem jedilniku ne gre. Je pa res, da živijo bolj zdravo kot mi. • V katerem jeziku pa medsebojno komunicirata? Naj izpostavim še tisto, kar me je resnično zelo Pogovarjava se angleško, včasih tudi nemško. Se pa presenetilo - med vsemi ljudmi, kar sem jih videla na Ogor uči tudi slovensko in ga prodati pri nas ne bi več ulicah, cestah in na obiskih, in teh ljudi ni bilo malo, mogli. Včasih se pošalim, da imam dva učenca slovenščine nisem videla niti ene osebe s cigareto. Tisti, ki kadijo, se – njega in pa otroka. Sicer pa se Ogorju slovenski jezik namreč skrivajo in ne kadijo v javnosti. zdi zelo težak, kar menda na splošno velja za vse tujce. Ker sem bila tam v deževnem obdobju, nisem mogla Posebej težavna in zapletena se mu zdi izgovorjava. videti njihove čudovite obale, ker je bila tedaj poplavljena. Najin otrok bo odraščal v nenehnem stiku s tremi Pa kdaj drugič. Tudi za to je še veliko časa in nikamor jeziki – slovenskim, angleškim in delno tudi nemškim. se ne mudi. Se pa s prijatelji resnično že zelo veselimo Pravzaprav s štirimi, saj želi Ogor svoje potomce naučiti skupnega dopusta v Nigeriji, obiska glavnega mesta tudi njegovega rodnega jezika, ki se imenuje ibo. Nigerija Abuja, največjega mesta Lagos in še številnih drugih je sicer jezikovno zelo pisana, saj država s skupno 150 zanimivosti, ki nas tam čakajo. milijoni prebivalcev premore okoli 250 dialektov.

• Kako pa vaš partner doživlja naše okolje, kaj mu je • Jasmina, kaj je vaša (oz. vajina s partnerjem) všeč, manj všeč in česa morda sploh ne mara? največja želja v prihajajočem novem letu in kaj si Ker je Ogor že dlje časa v Evropi (Avstriji), pozna želite v življenju nasploh? naš način življenja, med Slovenijo in Avstrijo pa ne vidi Oba si močno želiva, da bi na obisk k nam čim prej prišla velike razlike. Edino, kar je, je to, da je tukaj bolj opazen babica in deda iz Nigerije in na ta način v živo spoznala na ulici, zaznava pa tudi malenkostno razliko glede hrane. in objela svojega prvega vnuka. Decembra 2011 pa mi In naše pivo bolj hvali (smeh). načrtujemo obisk pri Ogorjevi veliki družini v Nigeriji.

64 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V prihodnosti pa si želiva, da bi naše družinsko življenje potekalo čim bolj srečno in sproščeno ter nam naklonilo čim več lepih skupnih trenutkov ter da bi Liam dobil še sestrico in bratca.

Nigerijski oče Ogor in slovenska mama Jasmina z ljubljenim sinčkom

• Najlepša hvala za zanimiv klepet in veliko sreče! Pripravili: Simona in Doris ANTOLIČ

Uredni{tvo Novic v novem mandatu kadrovsko nespremenjeno

Z ozirom na letošnje lokalne volitve je, sočasno s potekom mandata članom dotedanjega občinskega sveta, potekel mandat tudi članom Uredniškega odbora javnega glasila »Novice Občine Rače-Fram«. Skladno z določili Odloka o javnem glasilu Občine Rače-Fram člane uredništva imenuje občinski svet in sicer na predlog župana. Slednji je na konstitutivni seji novega občinskega sveta, ki je bila 2.11.2010, predlagal, da bi javno glasilo Novice Občine Rače-Fram tudi naslednja štiri leta urejala kadrovsko nespremenjena ekipa. Občinski svet je predlog župana soglasno podprl, kar pomeni, da bomo Novice tudi v novem mandatu podpisovali v sestavi: Simona Antolič – odgovorna urednica ter Lidija Belca, Simona Napast in Jože Bobovnik – člani uredništva.

Simona Antolič Lidija Belca Simona Napast Jože Bobovnik

Županu in občinskemu svetu se zahvaljujemo za vnovično izkazano zaupanje, tudi v prihodnje pa si želimo in se nadejamo konstruktivnega sodelovanja vseh, ki naše Novice težko pričakujete ter jih z veseljem in zanimanjem prebirate.

V božičnem večeru nežna, pridna roka gladko nit prepleta, čudovite vzorce spleta – polne sanj in domišljije, kot da nit življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa v robu bele čipke cvetove upanja nasuje. Tako ljubeče naj usoda stke vse dneve v novem letu. Skrbno trenutke naj izbira, previdno naj poti utira, da vsem nam bo lepo na svetu. Uredništvo

Želimo vam prijetno branje! 65 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV

ODBOJKARSKI KLUB GOKOP FRAM

V Framu se igra dobra odbojka

Odbojka je ena izmed treh najbolj razširjenih športnih panog. V svetovno odbojkarsko zvezo - FIVB je vklju- čenih 220 nacionalnih odbojkarskih zvez. Na svetu igra odbojko, ki se v zadnjem času deli na dvoransko odbojko in odbojko na mivki, 33 milijonov registriranih igralcev, rekreativno pa več kot 500 milijonov. Ta igra je izjemno priljubljena tudi v naših krajih. Renato Hlade (desno), direktor in lastnih podjetja Gokop, Poleti so polno zasedena igrišča za odbojko na mivki ki je glavni sponzor OK Gokop Fram, v Račah in Framu, jeseni in pozimi pa je težko najti predaja ključe novega avtomobila našim odbojkarjem prostor v eni ali drugi telovadnici. Odbojko igrajo vsi - od najmlajših, ki so stopili v osnovno šolo pa vse do tistih, ki so že krepko prekoračili 60 let. Fram in sosednji kraji pa se ponašajo tudi z bogato tekmovalno tradicijo. Framske odbojkarje in odbojkarice so že sredi prejšnjega stoletja s spoštovanjem pozdrav- ljali na igriščih po vsej Jugoslaviji, saj so povsod dobro vedeli, kaj znajo in kako igrajo. Iz bogate zgodovine se lahko pohvalimo tudi z Julčko Fišer, ki je nastopala za državno reprezentanco. Po nekaj sušnih letih, ko zaradi selitve v dvorane ni bilo pogojev za vadbo in tekmovanja, se je leta 1998 z izgradnjo telovadnice v Framu spet začelo. Pri temeljih. Delo z mladimi se je hitro obrestovalo. Že po dveh Sponzorsko vozilo za potrebe OK Gokop Fram letih nastopanja v tretji ligi se je namreč ekipa uvrstila v drugo slovensko ligo in tam uspešno nastopala do lanskega leta. Večkrat so bili Framčani tik pod vrhom, pa je vedno malo zmanjkalo za uvrstitev v elitno slovensko ligo, torej med dvanajst najboljših klubov. Zato so nekateri perspektivni posamezniki, ki so si želeli napredka in igranja na najvišji ravni, odšli v druge slovenske klube. Lahko smo ponosni, da kar štirje naši nekdanji igralci nastopajo za trenutno vodilni klub v državnem prvenstvu Calcit iz Kamnika. Jan Planinc je po uspešnih igrah za mladinsko državno reprezentanco, s katero je med drugim osvojil tudi deveto mesto na svetovnem prvenstvu, letos oblekel tudi dres članske Navijaško vzdušje na prvi tekmi odbojkarjev OK Gokop Fram v državne reprezentance. prvi slovenski ligi, na tekmi OK Gokop Fram in OK Maribor, Lani je mladi nadarjeni generaciji kljub poškodbam kjer so domači odbojkarji zmagali s 3:1 (2.10.2010) uspel preboj med najboljše. Skeptiki so zmajevali z glavo, kaj neki bomo počeli v prvi ligi!? »Igralci bodo izgubili voljo, ker bodo kar naprej izgubljali!« je bilo slišati. Pa ni tako! Ekipi se je pridružilo še nekaj mladih igralcev, ki so z veliko zagnanostjo in ob podpori zvestih navijačev že v sedanjem delu prvenstva zbrali toliko zmag, kot smo za celotno sezono optimistično upali na začetku prvenstva. Težko je dojeti, da smo, prvoligaški novinci, že na uvodni tekmi 2. oktobra letos s 3:1 premagali Maribor, klub, ki je še pred leti uspešno nastopal v srednjeevropski ligi in v evropskih pokalih. Utrinek z zmagovite tekme proti OK Maribor

66 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Seveda ne gre brez sponzorjev, kajti vadba, tekmovanja in potovanja zahtevajo precej denarja. Glavni sponzor je podjetje Gokop, ki ima del dejavnosti tudi v naši občini, drugače pa je sestava tistih, ki so nam priskočili na pomoč, zelo pisana. Shell je iz Rotterdama in pomaga preko svoje podružnice v Ljubljani, Euranet iz Bruslja. Tukaj so še Zavarovalnica Maribor , Terme Ptuj, Poštna banka Slovenije, Apis s kisi Matejev, pa Teleskop d.o.o., Športno društvo Elektro Maribor, Tiskarna Rojko. Škoda, da nismo uspeli privabiti več podjetnikov iz domačega okolja. Še vedno je priložnost, da se nam pridružijo. Veseli bomo vsake pomoči in obljubljamo, da bomo podjetja in njihovo dejavnost dostojno promovirali. Da vse teče, kot je potrebno, pa ima zasluge tudi občinska uprava Občine Rače-Fram, na čelu z županom Brankom Ledinekom Bučen in dolg aplavz navdušene publike ob in pristojno delavko Klaudio Pleteršek. Zahvala gre zmagi domače ekipe tudi skrbni Milici Sovdat, ki ji nobeno sobotno delo v telovadnici ni težko, čeprav ji s tekmami odvzamemo prosti večer. Letošnje prvenstvo bo še naporno - do konca januarja si bomo v športni dvorani Rače ogledali še tekme drugega dela, konec januarja pa se bo prva liga razdelila na dva dela in vsaka ekipa bo odigrala še 10 tekem. Tako bomo v mesecu aprilu izvedeli, kateri klub se bo v Sloveniji okitil z naslovom državnega prvaka in kateri se bo moral prihodnje leto posloviti od druščine najboljših. Verjamemo, da lahko mlada ekipa OK Gokop Fram ostane med najboljšimi. To bi najlaže dosegli tudi s podporo navijačev, ki dajo igralcem še dodatno energijo. Ni veliko slovenskih krajev, ki imajo takšen privilegij, da Ekipa OK Gokop Fram s predsednikom Srečkom Trglecem, si lahko ljudje vrhunske športne predstave ogledajo doma. trenerjem Jurijem Čopijem, županom Občine Rače-Fram Brankom Zato velja to priložnost izkoristiti in ob sobotah čim bolj Ledinekom ter predstavnikom sponzorja Renatom Hladetom, napolniti lepo športno dvorano v Račah. direktorjem in lastnikom podjetja Gokop (vse foto: Simona in Doris Antolič) Srečko TRGLEC, predsednik OK Gokop Fram Prvič po letih skupnega nastopanja v 2. ligi smo premagali tudi igralce Murexina iz Slovenske Bistrice. Naši igralci so bili v gosteh boljši od Duola Olimpije, pa premagali UKO Kropa, ki napoveduje uvrstitev med štiri najboljše slovenske ekipe in še bi lahko naštevali. Skoraj v vsakem kraju naše občine se je našel kakšen talentiran igralec, ki je svojo nadarjenost združil s trdim delom in tako postal del zmagovite ekipe. Iz Morja sta Jernej DRUŠTVO UPOKOJENCEV Detela in Matevž Ledinek, Dejan Medved je doma v RA^E Račah in igra tako rekoč na domačem dvorišču, Timi Krhlanko in Tinček Špendl iz Frama, Miha Orešič iz Ogljenšaka. Denis Ploj na treninge prihaja iz Šentilja že Skupinsko letovanje DU Ra~e in od šestega razreda osnovne šole. Klemen Čebulj, Jan visok življenjski jubilej na{e ~lanice Klobučar, Vasja Plesec so dijaki na mariborskih srednjih šolah, študenta pa sta Boris Brus in Marko Bojinovič. • Lep spomin na letovanje na Hvaru K uspehom v zadnjih letih pa ne štejemo samo »Vsega lepega je enkrat konec,« pravi pregovor. In to napredovanja članske ekipe v prvo slovensko ligo. še kako drži. Nekaterih stvari in dogodkov je konec že Framski odbojkarji so v preteklih desetih letih osvojili kmalu, drugi trajajo nekoliko dlje, le redki pa na daljši naslove državnih prvakov v vseh kategorijah, od mini in rok. No, dogodek, o katerem bom pisala, je trajal sedem male odbojke do starejših dečkov in kadetov, lani pa se je z dni. Lepih, pestrih in zanimivih. Nepozabnih. naslovom najboljših v državi okitila tudi ekipa mladincev. Že šesto leto zapored Društvo upokojencev Rače Za strokovno delo gre največja zahvala profesorju Juriju v sodelovanju s turistično agencijo Relax popelje na Čopiju, ki dela v klubu od samega začetka, trenutno pa dopust kar trideset svojih članov. Doslej smo obiskali in mu pri delu s člansko in mlajšimi selekcijami pomagajo si ogledali Veli Lošinj, Stari grad s Paklenico pri Zadru, Alen Krajnc, Gorazd Mejal, Miha Velec in profesor Banjole pri Puli, tri krat po teden dni pa smo preživeli v Miran Klavž. Poreču.

Želimo vam prijetno branje! 67 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Letos smo letovali na otoku Hvaru, kjer smo bili za Zdravje, ki je največja vrednota življenja, ji je minula ugodno plačilo (pa še tega smo lahko poravnali v šestih leta dobro služilo, pri sedanji starosti pa ji peša in težave obrokih) nameščeni v zelo lepem hotelu, kjer smo se v času povzroča predvsem spomin. tamkajšnjega bivanja, to je od 15. do 22. septembra, pustili Pred njenim osebnim praznikom smo jo predstavniki vsestransko razvajati, pa tudi all inclusive kulinarična DU Rače z veseljem obiskali, ji izročili šopek in skromno ponudba je krepila občutek našega dopustiškega ugodja. darilo ter zaželeli še obilo zdravja in prijetnih trenutkov.

Slavica KOREN

KULTURNO DRUŠTVO RA^E

A cappella v Dalmaciji

Vse se je začelo pred nekaj leti, ko smo spoznale klapo Veli kamik. Sprva le glasbeno sodelovanje se je spletlo v prijateljstvo. In to poletje smo se odločile, da se bomo ponovno srečale z našimi Dalmatinci, na lepem Hvaru. Seveda pa punce ne mislimo samo na zabavo, načrtovale smo tudi koncert. Septembrski teden ob morju smo preživeli v veselem Avgusta smo se torej odpravile na Hvar. Našo »pevsko razpoloženju, z veliko smeha, petja, humorja in dobre turnejo« smo začele že med čakanjem trajekta v Splitu, volje. K prijetnemu razpoloženju je pripomoglo tudi kjer smo kar na pločniku zapele nekaj pesmi. Ljudje so blagodejno vreme – bilo je sončno, toplo, a ne prevroče. se ustavljali in poslušali. In tako smo prodale naš prvi CD Ves čas smo skrbeli za našo kondicijo in sprotno kurjenje v tujini! zaužitih kalorij, saj smo se že zjutraj razgibavali in se Dnevi so prehitro minevali. Morje, plaža, Veli kamik… kopali, hoja po številnih stopnicah okoli hotela pa je Moramo priznati, da so fantje za nas skrbeli kot za poskrbela še za pospešitev krvnega obtoka. kakšne princeske. Da o hrani, ki so nam jo kuhali, raje Na letošnje letovanje ostaja resnično lep spomin, zato se sploh ne govorimo. Same morske specialitete… Mljask! že veselimo skupinskega obmorskega druženja prihodnje Tisti, ki nas poznate, veste, da smo z vsemi »žaubami« leto, kamor prijazno vabimo tudi naše framske kolege - namazane. Zato smo se na sredin večer odločile, da nas, upokojence. štajerske deklice, spoznajo tudi turisti na rivi. Na skrivaj pa smo upale tudi, da pade kakšna kuna • Naša 90-letnica »Mača« za kavico… Na rivi je bilo ogromno ljudi. Pojavil se 20. septembra 2010 je svoj 90. rojstni dan praznovala je problem številka ena: kje in kako se naj postavimo? Marija Bezjak, rojena Planinšek, stanujoča v Delavski Najdemo ustrezen prostor in že je tu problem številka dve: ulici 48 v Račah. kaj zapeti? Po nekaj sekundah nam je bilo kristalno jasno: Cetina! Bila je prava odločitev, saj v Dalmaciji ogreje srce le prava dalmatinska pesem. Ljudje so se začeli ustavljati in poslušati… Me smo pa samo pele in se smehljale. Do nas pristopi gospodič in pred nas položi drobiž. Problem številka tri: kje pa je klobuk za prostovoljne prispevke? Čira-čara in že se izza ovinka prikaže gospod, ki je prinesel krožnik v ta namen. Me smo pele in pele, ljudje pa so poslušali. Uživale smo!

Mača, kot jo po domače kličejo vnuki in pravnuki, je članica DU Rače že od leta 1994. Je mati štirih otrok, ki zanjo lepo skrbijo in so ji v veliko oporo, razveseljuje pa jo tudi deset vnukov in vnukinj, ki so po spolu številčno uravnoteženi. Petje na rivi v Hvaru

68 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Nastopil pa je tudi dan našega koncerta – 14. avgust, v Na{a kulturna dedi{~ina na tujem Starem gradu na trgu. Koncert smo izvedle skupaj s klapo Veli kamik. Vzdušje je bilo - dalmatinsko! Če sledimo znamenitemu Trubarjevemu pozivu »stati inu obstati«, ki ga je iz tujine namenil »lubim Slovencem«, ko ga je skrbelo za obstoj naše majhne skupnosti, razumemo, da se moramo neprenehoma potrjevati tudi v tujini, da smo, obstajamo in se tudi razvijamo. Kulturno društvo Rače je na tem področju dejavno že dlje časa, saj vsako leto katera od pevskih skupin (ali pa več slednjih) gostuje v tujini in v okviru teh stikov k nam povabimo tudi tuje izvajalce. Tako je pred mesecem dni v polni cerkvi sv. Ane v Framu gostoval Komorni zbor iz Kaluge v Rusiji, ki je bil naš gost in pred leti tudi mi njihov. V mesecu avgustu je naša vokalna skupina Fantje na Klapa Veli kamik in vokalna skupina A cappella vasi na tujem uspešno predstavila našo kulturno dediščino in sicer v kraju Boly blizu madžarskega mesta Pécs, ki je Večer smo zaključili z večerjo in druženjem ter seveda letos evropska prestolnica kulture. petjem. Pesem na pesem do jutranjih ur. Nepozabno! Vokalna skupina Fantje na vasi je na Madžarskem, kjer Po koncertu nam je ostalo še nekaj toplih in sončnih dni, je bil mednarodni festival 12 pevskih in folklornih skupin, ki smo jih izkoristile za poležavanje na soncu, kopanje, v polurnem nastopu predstavila 12 slovenskih pesmi - od vožnjo s pedolinom in »brodom.« ljudskih do umetnih.

Pa gremo na plažo...

Zanimiva je bila tudi vožnja domov. Zamislite si pet Nastop vokalne skupine Fantje na vasi na tribuni deklet, ki se vračajo iz Dalmacije, z glasbo v avtu. Seveda v kraju Boly na Madžarskem je carinika zanimalo, kje smo bile. In tako je beseda dala besedo, nakar je tudi on dobil naš CD. Naši izvajalci so poželi nedeljene aplavze velikega Punce ne želimo, da se sliši samovšečno, vendar… Naši števila poslušalcev, saj so naše pesmi (to vemo že iz dalmatinski prijatelji in Hvarčani so bili tako navdušeni prejšnjih izkušenj) v tujem okolju nekaj posebnega in nad našim slovenskim in dalmatinskim programom, da vedno zbudijo zanimanje ter radovednost poslušalcev, smo dobile še dodaten motiv za vztrajanje in širjenje čeprav ti ne razumejo besedila. Vendar ima ta glasba z pesmi po svetu. melodijo, ritmom in harmonijo posebno sporočilo. Ob Vemo, da nismo bile zadnjič v Dalmaciji! nastopu je bila predstavljeno tudi okolje, iz katerega prihajamo, podarili smo tudi naše posnetke na zgoščenki V imenu vokalne skupine A cappella: ter navezali nove stike in glasbena znanstva. Teja FUCHS Še razveseljiva novička o novem uspehu naše vokalne skupine A cappella: potem, ko so dekleta s svojim petjem Naj za božič snežinke tiho prekrijejo sledi, in sproščenostjo ter dobro voljo poleti navduševala na a čas naj v letu 2011 ne zabriše dragocenih vezi, Hrvaškem, v Dalmaciji, so jeseni nanizala nov uspeh. ki stkali smo jih do soljudi. 6.11.2010 so se namreč naše pevke na tekmovanju med šestimi izbranimi zbori Podravja in Prekmurja, ki je bilo Vesele božične praznike in srečno novo leto! v Ljutomeru, uvrstile na 2. mesto. Izvedle so štiri pesmi s tematskim naslovom »Od deklet k ženam«. OO Rdečega križa Rače Tone ŽURAJ

Želimo vam prijetno branje! 69 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Šah mat Volje do petja in igranja nam v letu 2010 ne manjka Möderndorferjev smisel za humor ali situacijska komedija v izvedbi gledališke skupine KUD Rače: Uvodoma lep pozdrav od pevske skupine ''Taščica'', ki »Šah mat« že vse leto veselo nastopa po Sloveniji in tudi v tujini. Nihče na Slovenskem ni do take virtuoznosti prignal V tem času smo na raznih koncertih, med njimi tudi situacijske komedije, ki nam jo je predstavil že Linhart v humanitarnih, prepevali kar trideset krat. V živo smo Matičku, kot prav Möderndorfer. nastopali tudi na RTV Maribor in bili gostje na Radiu Komedija Šah mat se dogaja v stanovanju upokojenega Šmarje pri Jelšah in Radiu Murski val. Peli smo v tujini profesorja. Vendar je agens dejanja njegov sin Rudi, »novo in sicer v Bosni in Hercegovini, v prekrasni cerkvi v pečeni minister v novo pečeni vladi«, sicer prodajalec hot Međugorju, v katero prihajajo ljudje s celega sveta. Bilo dogov, ki svoj novi položaj spremeni v dirko za »kiklami« je res lepo, veličastno in nepozabno. in se tako na skrivaj v očetovem stanovanju »srečuje« in kajpada tudi »dol daje« z Marto, Bernardo, Julijo, Nevenko ter skriva pred Gabi, lastno ženo, ki pa ima prav tako razmerje z drugim, s Konradom... Ko se termini zamešajo, ko se katera od ljubic ne drži dogovora, nastane komedija, burka, ogenj v strehi... Prihodi in skrivanje v spalnici, kopalnici, stranišču, dnevni sobi so preračunani na deseto potenco in smo priče komedijskemu in burkaškemu direndaju, da je kaj. Pri vsem tem se avtor nikjer ne zaštrika. Tako o komediji piše Tone Partljič in res je tako. Naša gledališka skupina se je z veliko vnemo lotila prav uprizoritve te težke situacijsko naravnane komedije. Poznavalci gledališča pravijo, da smo si zadali streti trd oreh, a naš ansambel je zagnan in delo poteka po načrtovanem urniku. Premiera bi naj bila še letos, v Naš nastop v cerkvi v Međugorju mesecu decembru. V tem letu smo izvedli tudi odmevni prireditvi; prvo, ki je bila 2. maja v gasilskem domu v Račah, smo poimenovali ''Praznujmo 1. maj – praznik dela z ljudskimi pevci in godci''. Sodelovalo je veliko število nastopajočih, med njimi tudi folklorna skupina iz Stoperc, ki je požela velik aplavz polne dvorane ljubiteljev petja. Našega povabila so bili zelo veseli in se mu odzvali tudi naši prijatelji - ljudski pevci ''Trta'' Maksa Furmana iz Zavrča, ki so se predstavili z dvema pesmima. Z ljudskimi pevkami iz Tinja na Pohorju smo skupaj zapeli pesem ''Tebi naj se glasi''.

Naša gledališka skupina pripravlja nov projekt

Pa še poziv vsem, ki v sebi čutite željo po igranju: pridružite se nam, saj si želimo novih članov. Ravno tako pa potrebujemo tudi pomočnike, ki bi nam pomagali pri pripravi in sestavi scene na odru pred predstavo, da bi se lahko naši igralci prvenstveno posvetili svojim vlogam. Tudi vsak, ki ima talent za ličenje in smisel za oblačila, je dobrodošel. Pridružite se nam, ne bo vam žal!

Melita LAŠIČ, vodja gledališke skupine in režiserka Ljudska pevska skupina ''Oton Župančič'' Tinje na Pohorju in ljudski pevci ''Taščica'' skupaj na odru

Naslednja prireditev je bila 7. novembra 2010, prav Ljubezen je tvegana, saj lahko ostane brez odmeva. tako v tukajšnjem gasilskem domu. Tudi na tem koncertu Upanje pomeni, da te bo morda doletelo razo~aranje. je bilo veliko nastopajočih. Poslušalci so, poleg pevskih Vendar moramo tvegati, kajti v življenju najve~ tvegamo, skupin, z bučnim aplavzom nagradili tudi gledališko ~e ni~ ne tvegamo. skupino KUD Rače, ki je predstavila odlomek iz komedije

70 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Toneta Partljiča »Partnerska poroka«. Vsi liki so zanimivi privabiti in nagovoriti k sodelovanju, ko pa marsikdo že in dobro odigrani, največ smeha pa vsekakor požanje vnaprej dvomi o možnosti uspeha tovrstnih prireditev? A čistilka Marija, ki jo odločno in odlično igra Simona smo se vseeno odločili tvegati. Napast (za to vlogo je bila tudi nagrajena). Tako je nastala zamisel za prireditev Evergreen Ne morem in ne smem iti tudi mimo nastopa (zimzelen, večno zelen), na kateri smo želeli ljudi harmonikarjev ''Veseli Jožeki'' iz Vidma pri Ptuju, ki so ponovno povezali in zbrati na enem mestu, ob nepozabnih jih navdušeni poslušalci z neprekinjenim ploskanjem zvokih, ki budijo nostalgijo po preteklih časih. Avtorica ponovno priklicali na oder. prireditve, Katja Lovrenčič, je zbrala somišljenike, k sodelovanju pa povabila skupine in izvajalce, ki s svojim pevskim repertoarjem sodijo v tovrsten vsebinski okvir. Temelj prireditve je bil s tem postavljen, začeli smo z nadgradnjo. Na sobotni večer, 20. novembra 2010, je bilo v kino dvorani Rače naposled vse nared za izvedbo težko pričakovanega Evergreena. Organizatorji smo mrzlično čakali na občinstvo, ki nas je na naše veliko veselje počastilo s številčnim obiskom, za kar se lepo zahvaljujemo, prav tako za aplavze, ki so poplačali naš trud. Harmonikarji ''Veseli Jožeki'' iz Vidma pri Ptuju Iskrena zahvala gre tudi vsem izvajalcem za izbrane pesmi in za sodelovanje: Niku Skoku, ki je ob sintetizatorju Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem naših koncertov, in diatonični harmoniki razveseljeval z Dragojevičevo saj je vsakemu od nastopajočih veselje in čast nastopati Cesarico in Slakovo V dolini tihi, MePZ Rače KUD Rače pred polno dvorano občinstva. za pesmi Naj bo pomlad, Kje so tiste rožice in Beli cvet. Da smo lahko izvedli oba koncerta, se moramo zahvaliti Občini Rače-Fram za finančno podporo. Mariji Pauman gre zahvala za njene okusne sladice, Miranu Grilu za ozvočenje, cvetličarni 'Rožmarin' za polepšanje scene s cvetjem. Še posebej hvala naši članici Darinki Pahler, ki je pevkam kupila novo garderobo.

Vsem občanom občine Rače-Fram želimo ljudski pevci ''Taščica'' veliko delovnih uspehov in zdravja v novem letu 2011. Majda VAKE, voditeljica ljudskih pevcev »Taščica«

Evergreen – Ra~e obujajo Nik Skok ob svojem sintetizatorju zimzelene melodije

Melodije, ki jih ustvarjajo avtorji, tekstopisci in izvedejo pevci, morajo doseči svoj namen, saj so bile ustvarjene z razlogom. Premnoge pesmi so bile napisane in odpete, le redke med njimi pa je mogoče označiti kot večno zelene ali evergreen. Dejstvo, da se ljudje vse manj družimo v živo, nikakor ni v korist pesmim, ki v nas obudijo dobre stare čase ter melodijam, ob katerih poplesujemo z nogo na mestu. Za nekatere so pesmi njihove rane mladosti tiste, ki segajo še v prvo polovico 20. stoletja, za druge tiste iz 60., 70., za mlajše tiste iz 80. ali 90. let. Vsako obdobje so zaznamovali MePZ Rače s pevovodkinjo Katjo Lovrenčič svojevrstni zvoki in borili bitke za priljubljenost preko radijskih valov. Najuspešnejše pesmi so bile predvsem Veliko navdušenje so poželi Bistriški tamburaši, ki so tiste, ki so jih ljudje prepevali ob večerih, ob hišnih ali s strunami ujeli melodije pesmi Večerni zvon, Vela Luka, sezonskih opravilih. Rastejo v strmi gori, Vesela plesalka, U ranu zoru, zoru in Ljudske pesmi smo na nek način dolžni prenesti na Ko odhajaš. Ob pesmi Da te mogu pismom zvati pa so se svoje naslednike. Ohranjati to pristno slovensko kulturno jim pridružili Fantje sv. Ane, ki so obudili Billyja Joela s dediščino pa nikakor ni lahko. Kako ljudi navdušiti, pesmijo The longest time.

Želimo vam prijetno branje! 71 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM LOVSKA DRUŽINA RA^E

Gospodarjenje z divjadjo v Lovski družini Ra~e in prihodki od prodane divja~ine

V zadnjem času je bilo kar nekaj polemike okrog gospodarjenja z divjadjo in visokih prihodkov lovskih družin, zato podajamo nekaj odgovorov na izjave, ki so bile navedene v časopisu Večer. Na podlagi koncesijske pogodbe, ki je bila podpisana Bistriški tamburaši skupaj s Fanti sv. Ane 26.6.2009, Lovska družina Rače (v nadaljevanju: LD) trajnostno gospodari z divjadjo. Lovska družina Rače Vokalna skupina Kora iz Frama se je lotila slovenske gospodari s 3962 ha velikim loviščem, od tega ima 3505 ha popevke in zapela Ti si moja ljubezen, Mini je maxi, Brez lovne in 457 ha nelovne površine. Na podlagi vsakoletnega ljubezni mi živeti ni in Ljubljanski zvon. štetja srnjadi gospodarska komisija ugotavlja, da je stalež srnjadi v lovišču med 250 in 300 osebki, torej 7 do 10 glav na 100 ha, kar zadostuje življenjskim razmeram v lovišču. Na podlagi te ugotovitve je naša LD v letu 2009 predlagala odvzem iz lovišča 110 kosov srnjadi, v letu 2010 pa 120 kosov srnjadi. Načrt odvzema iz lovišča vsako leto dopolni in potrdi MKGP z odločbo. V letu 2009 je LD iz lovišča uplenila-ustrelila 64 kosov srnjadi, 57 fazanov, 24 kosov poljskega zajca, 24 kosov race mlakarice, 20 kosov lisic, 59 sivih vran, 1 kuno belico, 1 srako in 1 šojo. V lovišče je bilo dodanih 220 fazanov in 20 parov jerebic, torej je razmerje med vlaganjem in odstrelom več kot očitno. Vokalna skupina Kora s pevovodjem Mitjem Kapunom Skupni prihodek od uplenjene divjačine: srnjad, zajec, (vse foto: Ivan Pušaver) fazan, raca mlakarica =2.399,85 €. Prikaz nekaterih odhodkov, ki že presegajo dohodke: Da je prireditev dobila svoje privržence in da se je - koncesija za leto 2009 =326,00 € obiskovalcem zdela super, so slednji dokazali še v - nakup fazanov in jerebic =2.134,12 € neuradnem delu, na pogostitvi, kjer so dali nedvoumno - zavarovanje lovskih objektov =1.326,96 € vedeti, da bi si podobnih večerov želeli še več. - kinologija in nakup mladih lovskih psov =700,00 € Hvala vsem, ki so poskrbeli, da smo se nastopajoči - stroški strelske sekcije =1.941,76 €. na odru počutili kot sredi poletja, obdani s cvetličnimi V odhodke niso zajeti ostali stroški, kot so: uporaba aranžmaji, ter vsem, ki so prijazno ponudili pomoč pred vode, vodarina, komunalni stroški, stroški ogrevanja, in po prireditvi. Zahvala gre tudi Občini Rače-Fram, ki elektrika, potrošni material, obdelava krmnih njiv, nabava nam je odstopila prostor in tehnične izvajalce. Sama pa odvračal (repetentov), računovodski servis in drugo. sem počaščena, da mi organizatorji zaupajo vodenje in Presežek odhodkov pokrivajo lovci s članarino in z povezovanje in se veselim ponovnega (upam, da prav izkupičkom z raznih prireditev. tako uspešnega) sodelovanja. Nenaravne izgube srnjadi kažejo predvsem na izgube srnjadi v cestnem (41 kosov) ter železniškem prometu (2 Anita CRNOBRNJA, kosa). Med nenaravnimi izgubami beležimo tudi izgubo avtorica teksta in povezovalka na prireditvi 5 kosov srnjadi, za katere ne moremo ugotoviti pravega vzroka. Predvidevamo, da so te izgube povzročili psi, ki se brez nadzorstva klatijo po lovišču. Poudarjam, da tu ne gre za potepuške pse, temveč za tiste, ki imajo svojega lastnika (dokazovanje, kdo je lastnik psa, pa je za lovce Samo ena barva je v življenju, nemogoče). Opažamo namreč nekaj skupin, ki jih tvorita ki daje smisel bivanju... po dva psa skupaj, ta pa družno lovita divjad, pri čemer To je barva upanja. manjši pes plen preganja, večji pes pa ga ulovi. Naj se barva upanja v teh predbožičnih dneh Izgube divjadi zaradi prometa so vsem bolj ali manj in v pričakovanju novega leta znane. Vzroki, ki so posledica trka srne z vozilom, so po razlije po paleti življenja in naših ugotovitvah naslednji: obarva smisel bivanja v letu 2011. - zelo prepredena prometna infrastruktura, - vse ceste so v zelo dobrem stanju in dovoljujejo večje hitrosti, Karitas Fram - število vozil se iz leta v leto povečuje,

72 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM - kmetijske kulture (koruza, žitarice) so nasajene tik ob PLANINSKO DRUŠTVO FRAM cesti, - spuščanje psov v lovišče, Mladinski planinski tabor Dovje 2010 - sprehajalci, gobarji, - kmečka opravila. Ko pripravljam ta prispevek, se poletna planinska sezona

zaključuje, z veseljem pa lahko zapišem, da je za nami še Kaj je naredila LD za zmanjšanje trkov srnjadi z vozili? en uspešen mladinski planinski tabor. Še več: letošnjemu 1. V skladu s 5. odstavkom 53. členom Zakona o divjadi taboru bi skorajda lahko rekli »tabor superlativov«. Super in lovstvu obveščamo upravljavca javne ceste, ki vodi lokacija, super vreme, super otroci. No, malo je pešala skozi lovišče, o krajih stalnih prehodov divjadi čez zgolj udeležba. cesto, o postavitvi ustreznega prometnega znaka »divjad Tabor je potekal od 3. do 11. julija in sicer na prostoru na cesti I-18« in dopolnilne table »IV-2«, ki označuje bivše karavle, sedaj v lasti pašne skupnosti Dovje. Lepa dolžino dela ceste, na katerega se nanaša prometni znak. in razgledna polica nad Dovjem pri Mojstrani nam je 2. Izvajamo občasne kontrole (vsaj trikrat letno) o nudila neskončno število lepih razgledov - tako zjutraj kot postavitvi prometnih znakov. dopoldan, popoldan in tudi zvečer. Najlepši je bil seveda 3. Povečali smo odstrel srnjadi ob nevarnih odsekih cest. pogled proti očaku Triglavu, ki smo ga imeli kot na dlani. 4. Skrbimo za takšen stalež divjadi, ki posameznih osebkov ne bo prisiljeval k dnevnim selitvam (migracijam) čez prometnice. 5. Skrbimo za namestitev varovalnih ograj in postavitev dišečih ali smrdečih odvračal (repetentov).

V LD razpolagamo tudi s stanjem ostalega odvzema iz lovišča, ki je po želji na voljo na vpogled zainteresiranim. V nadaljevanju se sprašujemo, kdo si jemlje pravico lažno obveščati javnost o prihodkih od prodane divjačine in njenih trofej, o pobijanju divjačine in polnjenju lovske blagajne. Vsaj za lovišča v nižinskih predelih, kjer deluje LD Rače in imamo zadovoljiv stalež srnjadi, medtem ko je mala divjad izpod normalnega nivoja, velja, da iz navedenega dohodka LD ne more prirejati zabav, temveč moramo lovci globoko seči v lasten žep ali pa si na drug način pridobiti finančna sredstva za svoj obstoj (prirejati javne prireditve, oddajati lovske domove v najem za razna družabna srečanja ipd.). Po vseslovenski čistilni akciji v Sloveniji nihče vsaj z eno besedo ni omenil lovcev, ki so v svojih loviščih opravili oz. evidentirali kupe odpadkov (predvsem azbestnih) ter množično sodelovali v čistilni akciji. Prav lovcem naše LD gre zahvala, da so se v čistilne akcije aktivno vključili učenci iz osnovnih šol v Račah, Slivnici in Miklavžu na Dravskem polju. V vseslovenski čistilni akciji, ki je potekala 19. aprila 2010, je LD Rače, s pomočjo Občine Rače-Fram (za slednjo lahko trdimo, da svoje delo na področju ekologije opravlja Tabora se je letos udeležilo 19 udeležencev, od katerih odlično), raznih društev ter podjetij, vključila nad 700 je bila najmlajša udeleženka stara le leto in pol (!), prostovoljcev. najstarejši udeleženec pa je na taboru dopolnil osemnajst Za požrtvovalno delo na področju ekologije je let. Za to pisano druščino je skrbelo šest vodnikov in Ministrstvo za okolje in prostor našemu lovskemu seveda nepogrešljivi kuharski par, Nada in Vanč. tovarišu Dragu Vešnerju podelilo zahvalo za dolgoletno pomoč pri organizaciji čistilnih akcij, ki jih izvaja Lovska družina Rače, ter podelilo bronastega srnjačka za skrb za naravo. Prav tako so priznanja dobili OŠ Franc Lešnik Vuk iz Slivnice, OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Rače.

Vsi navedeni podatki so preverljivi.

Lovski zdravo! Franc KOŠIR, starešina Udeleženci letošnjega planinskega tabora

Želimo vam prijetno branje! 73 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Nastanjeni smo bili (kot ponavadi) pod platneno Seveda pa na koncu sledi še zahvala vsem, ki ste šotorsko streho, letos pa se lahko pohvalimo še z novo kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi letošnjega pridobitvijo. Poskrbeli smo namreč za udobje oz. za tabora; upam, da lahko na dragoceno pomoč računamo našo čistočo, natančneje povedano, postavili smo pokrito tudi v naslednjem letu. kopalnico s tuši in toplo vodo. Leon VRHOVŠEK, Kot vsako leto, je bil tudi letos za udeležence tabora vodja tabora organiziran prevoz na tabor in nazaj. Letos sta nam zaradi manjšega števila udeležencev priskočila na pomoč osnovna šola v Framu ter Občina Rače – Fram, ki se jima zahvaljujemo, da sta nam dali na razpolago šolski avtobus ^EBELARSKO DRUŠTVO RA^E za prevoz otrok na tabor in nato tudi domov. Malce se je zalomilo pri prevozu taborne opreme na tabor in nazaj, saj nam je Slovenska vojska, ki nam je do sedaj Na{e jesenske vedno pomagala s prevozom, zaradi državnih varčevalnih aktivnosti ukrepov tik pred zdajci odpovedala sodelovanje. Klub temu smo tudi to oviro s skupnimi močmi premagali. Jeseni se je narava odela v čudovito paleto pisanih barv, V lepem sobotnem jutru smo se torej odpeljali proti čebele so nakrmljene in pripravljene na zimski počitek. Gorenjski. Spotoma smo se ustavili še v Mostah pri Za čebelarje je sedaj napočil čas izobraževanj in prodaje Žirovnici in si podrobno ogledali tamkajšnjo HE na čebeljih pridelkov. Savi, nato pa smo se povzpeli še na akumulacijski jez Letošnja jesen je bila zelo pestra, saj smo se čebelarji iste elektrarne. Po nastanitvi v šotore je sledilo kratko ČD Rače udeležili sledečih prireditev in aktivnosti: predavanje iz tem planinske šole, zvečer pa spoznavni - predavanje in razstava v okviru občinskega praznika večer ob tabornem ognju. občine Hoče-Slivnica, Tabor je potekal po začrtanem programu. Tako smo se v - sajenje medovitih rastlin na območju našega društva, nedeljo podali na potep po bližnji okolici, v ponedeljek pa - strokovno predavanje v Osnovni šoli Slivnica, smo jo mahnili v dolino Vrat in si ogledali slap Peričnik. - sodelovanje na mednarodnem Festivalu čebelarstva v Poklonili smo se tudi padlim žrtvam pri spomeniku pod Mariboru. severno triglavsko steno. V sredo smo obiskali arheološko najdišče Ajdna nad Čebelarsko društvo »Alojz Greif« Hoče je v okviru Žirovnico, v četrtek smo se podali na Dovško Babo, v občinskega praznika v Osnovni šoli Hoče organiziralo soboto pa smo si ogledali še spodnji Martuljkov slap in razstavo in strokovno predavanje na temo Apiterapija skakalnico velikanko v Planici. (to je zdravljenje s čebeljimi pridelki) ter Čebelji pridelki Prosti čas smo izkoristili za kopanje v jezercu Kreda in zdrava prehrana. Predavala sta dr. medicine Franc v dolini reke Radovne ter za aktivnosti planinskega Grošelj in specialistka za varno hrano pri Čebelarski zvezi mnogoboja, ki je stalnica naših taborov. Slovenije, Andreja Kandorf. Zelo zanimivega in poučnega predavanje smo se udeležili številni čebelarji iz našega in ostalih društev. Prireditelji so pripravili tudi razstavo medenih dobrot in pokušnjo odličnih medenih pijač. Na povabilo ČD Hoče se nas je nekaj članov udeležilo tudi izleta v Avstrijo, k priznanemu čebelarju Ročniku. Med drugim smo si ogledali tudi Obirsko jamo in ostale znamenitosti Železne Kaple. V začetku novembra smo čebelarji ponovno sadili medovite rastline - letos je to gorski javor.

Vodne radosti

Osvežili smo naše znanje iz planinske šole in se preizkusili v vozlanju in planinskem kvizu. Ob večerih smo prepevali ob tabornem ognju, si pogledali kak zanimiv film ali nogometno tekmo s svetovnega prvenstva (v našem tabornem kinu). Tabor smo zaključili z sobotnim nočnim pohodom v Dovje in nazaj. Seveda pa v soboto ni manjkal piknik na prostem, za kar je poskrbel naš kuharski par, izneverili pa se nismo niti tradiciji planinskega krsta za tiste, ki so se prvič udeležili našega tabora. V lepi in sončni nedelji smo nato pospravili svoje stvari, vključno Čebelarji pred gradom Rače z okolico tabora, nato pa se počasi odpeljali proti domu. Gorski javor je medovito drevo, ki je v večjem delu Jeseni je sledil še zaključni piknik za udeležence in Slovenije razširjen že v naravi, na našem območju pa njihove starše, zdaj pa že nabiramo moči za naslednji ga je malo. Tako je vsako dodatno drevo za izkoriščanje tabor. čebelje paše več kot dobrodošlo. Javor namreč zraste v

74 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM mogočno drevo, visoko 25 do 40 metrov in s premerom več kot 1 meter, dočaka pa lahko do zavidljivih 400 let. Čebelam daje obilico medičine in cvetnega prahu. 24.10.2010 smo čebelarji ČD Rače v okviru letnega programa izobraževanja pripravili strokovno predavanje na temo »Med in medeni izdelki v kulinariki«. Predavanje je potekalo v Osnovni šoli Slivnica, kamor smo povabili tudi učitelje te šole. Predavala je Nataša Lilek, specialistka za varno hrano pri Čebelarski zvezi Slovenije. Vsebino predavanja lahko strnemo v naslednji povzetek: Eno v nizu strokovnih predavanj o »Med je edino živilo brez škodljivih konzervansov. medu in pomenu čebeljih izdelkov Čebelarji medu nič ne dodajamo in nič ne odvzamemo. Med je ljudsko zdravilo, odlično prehrambeno dopolnilo, je vir energije, pomirja, pospešuje okrevanje po boleznih in ima antibakterijsko delovanje. Slovenski med je kakovostno in varno živilo. Priporoča se uživanje vsaj treh žlic medu dnevno.« Od 30. septembra do 2. oktobra je na Snežnem stadionu pod Pohorjem potekala mednarodna čebelarska razstava – FESTIVAL ČEBELARSTVA. Bogat razstavni, kulturni in učni program je zajemal: - predavanja o uporabi čebeljih pridelkov v vsakdanjem življenju in njihovem vplivu na človeško počutje. Predavali so mednarodni strokovnjaki z različnih področij glede pridobivanja, uporabe in zdravilnih učinkov medu, propolisa, matičnega mlečka, voska in drugih izdelkov, - degustacijo medu in medenih pijač, Naši medeni izdelki so postavljeni na ogled - medeno tržnico s predstavitvijo in prodajo medu in izdelkov iz medu, Na čudovito pripravljeni brezplačni razstavi si je bilo - program za upokojence - celodnevni izleti z obiski mogoče ogledati vse čebelje pridelke, ocenjene vrste slovenskih medenih poti (čebelnjakov, muzejev, medenih pijač, medeno pecivo, apiterapevtske izdelke, polnilnic ipd.), prikaz panjev in komore za aromaterapijo, masaže, - program za šolsko mladino - učna pot, ogled čebelarstva, medene sladice, panjske končnice in bogato slikarsko ogled filma »S čebelo do medu«, razstavo. Na kratko: bilo je fantastično! - predstavitev čebelarskega turizma občin, društev, Na koncu dodam še recept za pecivo Nade Hergan: turističnih organizacij in posameznikov, - bogat kulturni program, MEDENI KEKSI z orehi ali mandlji: - kronanje kralja čebeljih matic Slovenije; to je postal 50 dag pirine (ali polnozrnate) moke Janko Pislak, največji slovenski čebelar iz Apač na 35 dag margarine za peko 15 dag mletih orehov ali mandljev Dravskem polju, ki je že vzgojil preko 400.000 čebeljih 15 dag poljubnega medu matic kranjske čebele in je tudi član ČD Rače. 1 celo jajce 1 vanili sladkor lupinica pol limone med za spojitev ( po želji) sladkor v prahu za posip Testo: Iz moke, margarine, orehov ali mandljev, jajca in vanilije zgnetemo testo, ki ga v foliji pustimo čakati do ene ure. Testo nato razvaljamo na 3 mm debeline, z modelčki za kekse (srca, lune, zvezde ipd.) izrežemo poljubne oblike in pečemo cca 10 minut pri 180°C na peki papirju. Testo lahko z zobatim koleščkom narežemo tudi na 8 x 2 cm velike paličice. Piškote po dva zlepimo z medom in potresemo s sladkorjem v prahu, paličice pa do tretjine potopimo v stopljeno čokolado. Za božične in novoletne praznike pa poskusite pečenega purana, piščanca ali gos, ki ga/jo pol ure pred serviranjem premažite z akacijevim ali cvetličnim medom. Skorja je enkratna. Pa dober tek! Lepo pozdravljeni in NAJ MEDI 2011!

Knjige o medu Zvonko PUŠNIK, tajnik ČD Rače

Želimo vam prijetno branje! 75 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM REKREACIJSKO DRUŠTVO tako sklenili obuditi nekdaj pogost, danes pa tako rekoč že izumrl običaj na vasi, to je ličkanje koruze – t. i. kožuhanje. BREZULA Čeprav smo bili sprva skeptični glede odziva, smo kasneje ugotovili, da je bila bojazen odveč – kožuhanje je namreč V letu 2010 od kamele za Pahorja več kot uspelo in ob tem starem opravilu smo se počutili do mlade kožuharice Tine povezane in srečne, kot bi čas zavrteli nazaj, ko je bil človek človeku res človek, ko so sosedje in vaščani držali, Po daljšem premoru se znova oglašam, da vam povem, dihali in delali skupaj. da smo v našem društvu še vedno aktivni. O tem se lahko prepričate, če preberete nadaljevanje tega prispevka. Februarja smo sodelovali na pustni povorki in sicer smo kot skupina predstavljali arabske šejke, ki so predsedniku naše vlade Borutu Pahorju podarili kamelo.

Ob pripravah na upodobitev tega dogodka je bilo Oživeli smo običaj kožuhanja prisotnega veliko smeha, ki je bil posebej glasen in bučen tedaj, ko smo se preoblekli v pustne šeme in ugotovili, da Oživeli pa so tudi spomini starejših, ki so nostalgično se sploh ne prepoznamo med seboj. pripovedovali zgodbice o kožuhanjih iz njihovih mladih V aprilu smo se pridružili veliki čistilni akciji, ki je let, ko so odprtih ust poslušali starejše in se jim med potekala pod skupnim nazivom »Očistimo Slovenijo«. delom pridružili pri petju. Tudi kožuhanje 2010 je bilo na Ker so bili naši fantje nadpovprečno vestni in natančni las podobno tistemu nekoč. Zasluga za to gre predvsem ter delali dalje, kot je bilo predvideno, so na koncu ostali članom vokalne skupine »Fantje na vasi«, ki so dogodek brez malice, saj je je v času njihovega prihoda v lovskem popestrili s petjem ljudskih pesmi. domu že zmanjkalo. A se niso dali; ko se je mimo pripeljal Tudi Darko Trantura in njegova harmonika sta prispevala Franček Skodič, so v njem že našli sponzorja, ki je kmalu k odličnemu razpoloženju, ki še zlepa ne bo utonilo v dostavil okrepčilo še za njihove želodce. pozabo. V posebno veselje in čast nam je, da smo uspeli v Po tradiciji pred 1. majem, praznikom dela, postavljamo naše kožuharske vrste pritegniti tudi komaj dve leti staro majsko drevo. Ob tem smo žene poskrbele za okrasitev, Tino, najmlajšo udeleženko ličkanja koruze, ki pri delu s možje pa za postavitev mlaja. Dogodek je spremljalo svojima pridnima ročicama ni hotela zaostajati in smo se veselo druženje, ki se je zavleklo v pozno popoldne. ji lahko samo čudili ter jo občudovali pri njeni urnosti in V okviru občinskega praznika smo pripravili pohod po delovni vnemi. krajinskem parku. Pot pod noge smo vzeli v Brezuli, nato pa s hojo nadaljevali proti krajinskemu parku. Najprej smo se ustavili ob ribniku, kjer je na obronku gozda postavljen razgledni stolp, ki je bil tedaj tudi uradno predan svojemu namenu. Po otvoritvi stolpa, s katerega je lep razgled na bližnjo okolico, smo pot nadaljevali proti lovskemu domu, kjer nas je pričakal Tone Lešnik s svojim mobilnim šankom. Z veseljem smo se okrepčali z borovničevcem in sokom; priznati je potrebno, da je bilo nadaljevanje poti takoj lažje. Mobilni šank se je nato preselil še na zaključek naše poti, kjer smo bili ravno primerno lačni, da je, poleg pijače in prijetne družbe, pošteno teknila tudi malica. Vsako leto priredimo tudi kmečki derbi – tekmo v nogometu med večnima sosedskima rivaloma, ekipama Podove in Brezule. Zmaga je (seveda) šla v Brezulo. Kožuhati je pomagala tudi 2-letna Tina, ki je bila najmlajša med Tudi naš sedaj že tradicionalni ribji piknik, ki smo ga nami, a nič manj prizadevna kot njeni starejši vzorniki letos organizirali sedmič zapovrstjo, je nujno omeniti, saj ljudje nanj vsako leto že komaj čakajo. Bravo, Tina! Upam, da prihodnje leto akcijo kožuhanja Glede na dejstvo, da je v današnjem (pre)hitrem tempu ponovimo. življenja vse manj časa in priložnosti za medsebojna druženja, v našem društvu takšne priložnosti poiščemo Uredili smo tudi okolico športnega parka ter postavili sami. V želji po še enem v nizu družabnih srečanj smo klopi pod brezami, da si lahko obiskovalci tekem slednje

76 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ogledajo sede in s kar največjim užitkom. Razen tega RO^NODELSKI KROŽEK smo obnovili še košarkarsko igrišče, preuredili notranje prostore in dozidali novo kuhinjo. »METULJÊK« RAÊ Upam, da smo vas pred »zimskim spanjem« prepričali, da je za nami čas, ko se imamo s čim pohvaliti. Tudi za Na{ih jubilejnih 10 let naslednje leto nam načrtov ne manjka. Tudi pri našem ročnodelskem krožku smo si enotni, Marija LEŠNIK da čas resnično hitro beži. Najzgovornejši dokaz za to je dejstvo, da je letos minilo že desetletje od tedaj, ko smo se v Račah prvič namensko začele srečevati ljubiteljice ročnega vezenja. Skozi vse leto se vsak četrtek naša pota srečujejo v prostorih lepega gradu Rače, ki nas tedaj za tri ure sprejme PROSTOVOLJNO GASILSKO v svoje okrilje in nam nudi prijazno ter varno zavetje. Lepo je, ko se srečamo prijateljice, ki enkrat tedensko DRUŠTVO RAÊ združujemo prijetno s koristnim – ustvarjamo, obenem pa tudi poklepetamo in izmenjujemo koristne izkušnje. Kako Dobrodo{la donacija podjetja prija, ko po napornem tednu sedemo za isto mizo in se As boats skupaj poveselimo! V minulih desetih letih nam je usoda na pot pripeljala Podjetje As boats d.o.o. iz Frama, ki se ukvarja s prodajo mnogo novih prijateljev in znancev, ki imajo isti cilj – plovil in navtične opreme, je v mesecu požarne varnosti ustvariti nekaj novega, nekaj lepega in v obliki ročnih doniralo gasilcem PGD Rače profesionalni električni del pustiti zanamcem del sebe. Kdo bi mogel prešteti vse agregat. Gasilci PGD Rače kot osrednja gasilska enota v tiste številne ure, ki se nemalokrat zavlečejo globoko v občini Rače-Fram pokrivamo tudi požarni rajon v Framu, noč, ko narava in ljudje že ležejo k počitku, naše roke pa kjer je sedež navtičnega podjetja As boats. Vrednost so še v polnem zagonu in še kar ustvarjajo... Nešteto jih doniranega agregata znaša 2.000 EUR in je velikega je že bilo! Ves trud je poplačan, ko je izdelek gotov. Ko pomena za PGD Rače, ki v letošnjem letu zaključuje ga nežno objameš s pogledom, nenadoma pozabiš na vse investicijo nabave novega gasilskega vozila. prečute noči, na vse ure ustvarjanja. Čutiš le zadovoljstvo. Nekje globoko v sebi. V srcu. Letošnjo jubilejno razstavo smo pričele nekoliko drugače. Pripravile smo svečano otvoritev, popestreno s pesmimi, plesom in recitali. Na prireditev smo povabile preko trideset ročnodelskih društev in ponosne smo na rekorden obisk.

Sebastijan Soršak in direktor podjetja As boats Rok Kociper ob predaji agregata

Raški gasilci ob tem poudarjamo, da se industrijska in storitvena podjetja v občini večinoma premalo zavedajo pomena dobro opremljenih in izurjenih gasilcev. Podjetje As boats je na srečo svetla izjema.

Sebastijan SORŠAK, Ob cvetličnem aranžmaju in našem simbolu podpredsednik PGD Rače – metuljčku smo navedle tudi imena naših članic, ki v ročnodelskem krožku vztrajajo že 10 let

Želimo vam prijetno branje! 77 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Tudi vabilo na letošnjo jubilejno razstavo ob 10. obletnici delovanja je bil unikaten ročnodelski izdelek

Vsem ljubiteljem ročnega vezenja, obiskovalcem naših razstav ter vsem občanom želimo srečen božič in zdravo Mini rokomet letnik 2002 – 3. razred novo leto! Zofka LESJAK Zato se trenerji trudimo, da vadbeni program temelji na raznovrstnih vsebinah, ki zagotavljajo celosten telesni razvoj, ter na pridobivanju številnih gibalnih izkušenj. Vadbeni proces in osvajanje novih elementov temeljita na igri, saj ta sama po sebi zagotavlja veselje, sproščenost, doživljanje občutja ugodja, uspeha in skladno s tem vpliva na dvig samozavesti ter ustvarjanje pozitivne ROKOMETNI KLUB RA^E samopodobe. Ker rokomet uvrščamo med ekipne športe, ta pri otrocih Rokometna žoga tudi za najmlaj{e vpliva tudi na socialni razvoj, saj so primorani upoštevati deklice pravila iger, skozi katera prikažejo tudi svoje moralne odlike, kot so poštenost, pogum, odločnost. Hkrati pa se Iz leta v leto je naš klub prepoznavnejši, niza vidnejše učijo prenašanja zmag in porazov, kar je v današnji mladi uspehe in skladno s tem veča število vadečih, predvsem v družbi še posebej dobrodošlo. najnižjih starostnih skupinah. Prav slednje vodstvo kluba še posebej veseli in navdihuje za strokovno načrtovano delo, ki dolgoročno zagotavlja kar najboljše rezultate na rokometnem področju v Sloveniji in posledično sam obstoj kluba. V letošnjem šolskem letu smo z vadbo naših najmlajših skupin (cici in mini rokomet) pričeli v mesecu septembru. Oblikovali smo tri skupine mini rokometa v OŠ Rače in skupino v OŠ Starše, kjer vadijo deklice od letnika 2000 do letnika 2004.

Mini rokomet letnik 2003 in 2004 (1. in 2. razred)

Cilj našega kluba je, da deklicam mlajših starostnih kategorij zagotovimo čim prijetnejšo, a zanimivo rokometno vadbo, da jim privzgojimo vrednote pozitivnega športnika in jih ne izpostavljamo pritiskom za doseganje rezultatov, temveč jih postopoma navajamo na Mini rokomet 2000 tekmovalni šport, ki pa prinaša nekoliko večje napore in odpovedovanja. Slednja pa brez ljubezni do izbranega Trenerji najmlajših vadbenih skupin se zavedamo, da športa, ki jo pridobimo v mladih letih, težko prenašamo. imamo zelo zahtevno in odgovorno nalogo, saj se otroci med Ker želimo število otrok v mini rokometu povečati, vas 6. in 10. letom starosti nahajajo v tako imenovanem »zlatem prisrčno vabimo, da nas obiščete na treningih, ki potekajo obdobju« motoričnega razvoja, kjer so najbolj dovzetni v telovadnici OŠ Rače in OŠ Starše od 15. ure dalje. za osvajanje novih motoričnih elementov, pospešen je Upamo, da boste navdušeni nad našo rokometno igro. njihov fiziološki razvoj in vedno bolj se oblikujejo njihovi vrednostni sistemi ter sam odnos do športa. Lea KLEMENČIČ

78 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Tekmovalne skupine v RZS

V sezono 2010/2011 smo septembra vstopili s tremi tekmovalnimi ekipami deklic in štirimi vadbenimi skupinami, v katerih vadi okrog 80 deklic v starosti od 6 do 17 let, doma iz Rač in okoliških krajev. Zdaj smo že globoko zakorakali v sezono, ki smo jo s treningi pričeli 2. avgusta. Ekipe, s katerimi tekmujemo letos, so kadetinje, starejše deklice in mlajše deklice.

Kadetinje so deklice letnik 1994 in mlajše. Do trenutka, ko pripravljam ta prispevek (sredina novembra), so v 5 tekmah 3 krat zmagale in 2 krat izgubile. Dekleta vadijo Mlajše deklice A pod vodstvom Vojka Prislana, pri delu z vratarji pomaga Martina Lobnik. S temi tremi tekmovalnimi ekipami se želimo udeležiti mednarodnega turnirja na Slovaškem, natančneje v Prešovu, ki bo potekal od 6. - 9.1.2011. Upamo, da bomo do trenutka, ko boste brali te vrstice, že uspeli zbrati dovolj denarja za udeležbo. Takšni mednarodni turnirji so enkratna izkušnja za dekleta, saj lahko spoznajo drugo državo, njihovo kulturo ter v živo doživijo igro v tujini, kamor ponesejo tudi ime svojega kraja in občine. V klubu je, poleg navedenih, dejavna še skupina veterank, ki vadi ob sredah zvečer na 1/3 telovadnice. Naša najizkušenejša skupina se imenuje »Mladi upi«, saj nam ime »Veteranke« ne diši najbolj. Tako je v našem klubu poskrbljeno tudi za malo manj mlade rokometašice, vendar še polne moči, predvsem pa volje po gibanju in druženju.

Kadetinje

Starejše deklice so letnik 1996 in 1997; so naša najštevilčnejša skupina, saj jih imamo kar 19 in tako na žalost nastaja velik problem, da vse ne morejo igrati. Do zdaj so odigrale 7 tekem, kjer so 4 krat izgubile in 3 krat zmagale. Dekleta vadijo pod vodstvom Vojka Prislana in Lee Klemenčič.

Veteranke RK Rače – Mladi upi

Vse aktualne podatke o našem klubu in naših tekmah najdete na naši spletni strani: www.rokometniklub-race.si. Pridite nas kaj pogledat, ne bo vam žal!

Vsem našim športnikom in njihovim staršem, kakor tudi vsem drugim občankam in občanom, voščimo vesel in prijeten božič v krogu njihovih najdražjih. V novem letu 2011 želimo, da se nam uresničijo želje po dobrih uvrstitvah, višjih finančnih sredstvih, članski ekipi, zdravju, razumevanju in čim večjem številu zadovoljnih Starejše deklice otrok v našem klubu.

Mlajše deklice A so letnik 1998 in mlajše. Odlično Velik športni pozdrav! nastopajo v svoji skupini vzhod. Do tega trenutka so odigrale 4 tekme in njihov izkupiček je polovičen. Dekleta Alenka RIŽNER – ŠIBILA, že drugo leto uspešno vodi Lea Klemenčič. sekretarka RK Rače

Želimo vam prijetno branje! 79 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KUD dr. Pavel Turner Fram Marko, ko si nam sporočil, da zaradi obveznosti, ki si jih prevzel ob začetku letošnjega šolskega leta, ne Na{emu Marku ob odhodu boš zmogel več voditi našega zbora, nismo skrivali potrtosti. A čas dela svoje in razumemo tvojo odločitev. Radi bi se ti zahvalili za vso tvojo predanost, mladostno islili smo, da nas boš vedno učil, M vedrino, optimizem, predvsem pa za življenjsko voljo in kaj, ko medtem si ti službo dobil, a pozitivizem, ki ga izžarevaš. Hvala za ves čas, ki si nam adi bili smo s tabo zelo, r ga posvetil in za znanje, ki si ga prenašal na nas. Želimo ot da poznamo let se že sto, k ti, da se izpolnijo tvoje sanje v kar največji meri. Pa da dkar si odšel, ni več tako... o nas ne pozabiš. Mi pa bomo veseli, če nas boš obiskal, ko bomo z novo pevovodkinjo Doro Ožvald nadaljevali, kjer Šolska učilnica je bila tistega jesenskega dne pred štirimi si ti končal. leti prostor, kjer smo naredili prve korake v svet pevske ustvarjalnosti. S teboj, Marko Bračič, smo se nekateri Nekaj misli ob slovesu srečali prvič. Bilo nam je morda malce nelagodno, ko smo se drug za drugim predstavili na »avdiciji«, da si nas Ko tiste jeseni si prvič prišel, potem razvrstil po glasovih. Med nami so bili že izkušeni da naša bi srca za petje ogrel, pevci in pevke, pa tudi taki, ki smo dotlej prepevali le na si mislili nismo, da bo prišlo domačih zabavah. Pa smo poskusili. Sprva je šlo precej po štirih že letih naše slovo. težko. Privajali smo se rednemu prihajanju na vaje, pa Veliko si truda vložiti znal, opevanju, najtežje smo se odpovedali klepetanju med da vsakdo med nami je pevec postal, vajo. Ti pa si imel potrpljenje - kaj potrpljenje, jekleno in včasih bi moral povzdigniti glas, voljo! - in vztrajnost napraviti iz naših neobrušenih glasov ker mi smo jemali vaje kot špas. dober mešani zbor. Iskrena hvala za tvojo potrpežljivost, Opevanja smo skraja otepali se, Marko! smo mislili, kaj te nadloge treba nam je, Minili so meseci, naučili smo se prve pesmi. Na eno mi sami na vaje bi radi hodili, od vaj smo povabili tudi župana, da bi slišal naše petje. če vedno po vajah bi se veselili. Nekoliko kasneje nam je v razgovoru odkrito priznal, da Smo z leti navadili se na tvoj red, je bil ob poslušanju kar malo skeptičen, ali bo iz naših z veseljem smo vadili znova in spet, poskusov kaj nastalo. Pa je. Z vztrajnostjo, spodbujanjem so prvi nastopi bili bolj tako, in vajami smo se v štirih letih razvili v zbor, ki se ga zdaj a vsakič nam bolje in bolje je šlo. morebiti ne bi branil noben pevovodja. Največja zahvala Ti pa ponosno pred nami si stal, za to pa gre prav tebi, Marko. Postavil si trdne temelje z rokami in glavo nam znamenja dal, ker pa besedil se nismo naučili, za razvoj in napredek zbora. Verjel si v nas, mi pa smo ti tud´ znakom tem tvojim nismo sledili. sledili. Toliko lepih trenutkov smo preživeli skupaj, se veselili Ti pa si vztrajal in nas učil, uspehov na nastopih, stkali prijateljske vezi, predvsem pa da zbor si ta pravi iz nas naredil, in to si položil nam na srce, se veliko, veliko naučili. da z vajo in trudom mogoče je vse. Smo altistke navadno na vajah bile, a že do vaje naslednje pozabile vse, za nami tenorji so tisti bili, katerim največkrat smo smejali se mi. Pa sopranistke, pogrešaš jih kaj, te so zapele, kot da prišel si v raj, ko pa še basi so vzeli se vkup, nič več se loteval ni tebe obup. Marko, s teboj nam bilo je lepo, MePZ Fram z Markom Bračičem na upamo, da še naprej bo tako, zaključnem pikniku na Planici; poletje 2010 ker vajeti vzela je Dora v roke, našega zbora konec ni še. Želimo ti lepih veliko še let ob glasbi, z Rebeko pa družino imet, hvaležni za vse, kar si nam dal, odkar zborovodja naš si postal. Zdaj pa brž čaše napolnimo si, saj tudi sv. Martin to si želi, da ti nazdravimo na vrsto še let, v zdravju in sreči ti Bog daj živet!

V imenu vseh pevcev Marko se je z MePZ ponosno predstavil tudi na letošnji MePZ dr. Pavel Turner Fram: osrednji prireditvi ob občinskem prazniku Danica TOMEC

80 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PROSTOVOLJNO GASILSKO Prav slednja je bila dober pokazatelj pripravljenosti in množične odzivnosti gasilcev iz celotne občine ter tudi DRUŠTVO SPODNJA IN sosednjih društev. S samo vajo pa smo sodelujoča društva ZGORNJA GORICA gasilsko delo in ukrepe v primeru nesreče predstavili širši javnosti. Kamen~ki v mozaiku na{ih aktivnosti Vsem bralcem občinskih Novic želimo vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2011! Tudi letošnja jesen je bila za člane našega društva aktivna, saj smo se udeležili več tekmovanj, izvajali Za PGD Sp. in Zg. Gorica: aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti ter izvedli Peter FINGUŠT gasilski izlet na Primorsko. V septembru smo se udeležili gasilskega tekmovanja v Šikolah in memorialnega nogometnega turnirja v Brezuli; na obeh tekmovanjih smo osvojili drugo mesto. V soboto, 18. septembra 2010, smo se odpravili na naš KRAJEVNA ORGANIZACIJA drugi gasilski izlet na Primorsko. Obiskali smo poklicno brigado in PGD Nova Gorica, imeli degustacijo v vinski RDE^EGA KRIŽA RA^E kleti Goriška Brda – Dobrovo, obiskali Sveto goro, imeli voden ogled po Casinoju Perla v Novi Gorici, obiskali Tudi Drobtinice in drobtinice so PGD Dornberg (tam se nahaja naš stari gasilski voz, ki v stiski pomembne smo jim ga prodali pred nekaj leti), izlet pa zaključili z degustacijo pršuta in vin na Krasu. Dobrodelna akcija: Drobtinica

Naš stari gasilski voz

Na izletu smo se prepričali v požrtvovalnost primorskih gasilcev, ki so celo noč in ves dan pomagali prebivalstvu v boju s poplavami. Kljub slabemu vremenu in poplavam je naš izlet odlično uspel, za kar gredo vse zahvale organizatorjem, z našim predsednikom Srečkom Rojsom na čelu. Oktober je bil mesec požarne varnosti, zato smo takrat izvedli pregled hidrantnega omrežja, izvedli operativno vajo za naše člane in sodelovali na veliki vaji gašenja in reševanja v Račah.

Posnetka prikazujeta prodajo kruha, ki smo jo predstavniki KO RK Rače v sklopu naše že tradicionalne dobrodelne akcije »Drobtinica« ter v sodelovanju z OŠ Rače izvedli tudi letos. Ves izkupiček od prodaje kruha je bil namenjen dodatnemu subvencioniranju šolske prehrane za učence s socialno indikacijo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo obema trgovcema v kraju – Intersparu za delno donacijo kruha, Tušu pa za nudenje prostora za namen izvedbe naše akcije. Operativna vaja

Želimo vam prijetno branje! 81 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ponujamo roko pomoči DRUŠTVO PODEŽELSKIH Prihajajoče leto je polno bojazni in neznank. Vsak od nas se sprašuje, kako bo preživel gospodarsko krizo ŽENA »KLASJE« RA^E in reforme. Kar koli nas bo doletelo, je pomembno, da ohranimo strpnost, dobro voljo in pogum. S skrbjo in Jesenska dogajanja v na{em dru{tvu pozornostjo do šibkejših in s spoštovanjem drug drugega bo življenje lažje. Če se na hitro ozremo na iztekajoče se leto 2010, Za pomoči potrebnim smo v KO RK Rače dosegljivi lahko v našem društvu ugotovimo, da je za nami delovna vsako sredo med 17. in 18. uro. V gradu imamo svoje pomlad, prav takšno poletje, predvsem pa zelo aktivna prostore s paketi hrane in rabljenimi oblačili. jesen. Čeprav ima večina članic kmetije in je na njih veliko opravkov, namreč niso pozabile na delo v društvu. Vse dobro vam želim! V drugi polovici septembra smo, v sodelovanju s klubom Olga BOROVNIK, Gaia, pripravili predavanje na temo »Križi in težave predsednica KO RK Rače z okrasnimi rastlinami«. Predavala je strokovnjakinja Nevenka Breznik. Glede na to, da v naši občini vsako leto poteka projekt »Moja dežela – lepa in gostoljubna«, v sklopu katerega ocenjujemo urejenost domačega okolja, sem KOLPINGOVO DRUŠTVO RA^E na predavanju pričakovala večji obisk. Zato pa so tisti, ki so si vendarle vzeli nekaj časa, dobili veliko novih »Ko po grozdju zadi{i« in dobrodošlih idej, kako zasaditi in negovati okrasne rastline. Z verzom iz Zdravljice dr. Franceta Prešerna je Andreja Hvauc pozdravila vse, ki smo se zbrali na večeru poezije, besede, fotografije in petja ob odprtju fotografske razstave Ko po grozdju zadiši Mirka Nidorferja, ki je 9. novembra potekala v organizaciji našega Kolpingovega društva in ob podpori Občine Rače-Fram. Pričeli smo s predavanjem z naslovom »…In vi ste mladike«, v katerem nas je o vinski trti, vinu v kulturi in vrednotenju slovenskega človeka obogatil dr. Borut Holcman. Po zanimivem in bogatem predavanju so Mojca, Darja, Borut in Mirko prebirali pesmi iz pesniške zbirke Poti med goricami pokojnega duhovnika dr. Stanka Janežiča. A slab obisk nas ni odvrnil od namere, da za prihodnjo Župan Branko Ledinek je otvoril razstavo, ki je zares pomlad ne bi načrtovali serije novih koristnih predavanj. vredna pozornosti in je še na ogled v Beli dvorani. Kot že nekaj minulih let, nas je tudi letos Štajerska turistična zveza povabila k sodelovanju na trgatvi Stare trte na Lentu v Mariboru. Kljub slabemu vremenu je organizatorjem uspelo speljati prireditev pod streho. Po kratkem, a bogatem kulturnem programu so trgači iz Malečnika skrbno obrali velike modre grozde, iz katerih so kasneje stisnili mošt. Ob tej priložnosti se je dolgoletni skrbnik trte, Tone Zafoštnik, poslovil in predal svoje delo mlajšemu kolegu, Stanislavu Kocutarju. Deževni oblaki in občasne kaplje dežja pa niso motile niti nas, ki smo imeli obložene stojnice, niti obiskovalcev, ki so te stojnice pridno oblegali. Z naše stojnice je zadišalo po sveže pečeni potici, po svežih gibanicah in po svežem domačem kruhu, obloženem z mesom iz tunke in domačimi salamami. Največje povpraševanje je bilo po domači potici, ki ni zgolj sramežljivo kazala nadeva iz orehov. S slednjim Utrinek z večera poezije, besede, fotografije in petja namreč naše članice nikoli ne skoparijo in pravo veselje je bilo opazovati jedce, ki so vidno uživali ob ponujenih Popestritev ob koncu programa so bili Fantje na vasi, dobrotah. ki so nam ubrano zapeli nekaj pesmi na temo večera. Ko se je dan prevesil v popoldne in so dobrote z naših Kulturni dogodek smo zaključili ob pokušini pridelka stojnic skorajda že skopnele, smo se počasi odpravile naših vinogradnikov Vlada in Maksa. proti domu; to odločitev je nekoliko pospešilo še dejstvo, da je nekaterim obiskovalcem mlado vino preveč stopilo Avgust VINDIŠ v glavo.

82 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

tukajšnjih društev. Povabile smo jih tudi v naše okolje. Obljubili so nam, da se vidimo že v začetku naslednjega leta. Z dobrimi občutki in polne dobrih vtisov smo se v večernih urah vračale domov. Če smo sodelovale na trgatvi Stare trte v Mariboru, smo se kajpak morale udeležiti tudi občinskega Martinovanja, ki sta ga znova zgledno pripravila matična občina in Društvo vinogradnikov Rače-Fram. Po lanski hladni in vetrovni prireditvi nas je letos narava tistega dne obdarovala s lepim in toplim vremenom. Že nekaj dni prej smo se članice našega društva dogovarjale, kaj bo katera spekla in pripravila. Zjutraj na dan prireditve smo se dobile ob obilici peciva in ga začele pakirati v škatle, prve obiskovalce pa so pričakale skoraj še tople gibanice. Povpraševanje po naših dobrotah je bilo veliko; vse, kar smo pripravile, smo tudi prodale. Tudi pomena privlačnega videza naše stojnice nismo zanemarile, zato smo jo lepo okrasile. Čeprav nismo bile nagrajene za urejenost, smo same bile z izgledom naše stojnice zadovoljne. Če bomo povabljene, se bomo takih in podobnih prireditev tudi v bodoče rade udeležile.

Patricija THALER, predsednica DPŽ »Klasje«

Pobarvanka za otroke

Ob naši stojnici

V mesecu oktobru smo še pridno delale na domačih kmetijah, hkrati pa se že pripravljale na novembrske aktivnosti. V začetku meseca smo se štiri članice društva odpravile v sosednjo Avstrijo, konkretneje na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tja nas je povabila Kmetijska izobraževalna skupnost koroških Slovencev. Pripravili so simpozij na temo »Življenje v Karavankah 2020«. Čeprav naš prostor ne spada več h Karavankam, smo se lahko veliko naučili od predavateljev, ki so predstavili način dela na podeželju in dobre prakse na kmetijah. Na simpoziju so nas pozdravili deželni predstavnik za kmetijstvo in podeželje avstrijske Koroške, predstavnik avstrijske Kmetijske zadruge Južne Tirolske ter Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Organizacija simpozija je bila na visokem nivoju, saj so odgovorni poskrbeli za simultano prevajanje iz nemškega v slovenski jezik in obratno, prav tako pa so dovolj časa namenili priložnosti za medsebojno komuniciranje in izmenjavo mnenj udeležencev ob dobri kavi in domači hrani. Posebej zanimiv se nam je zdel projekt prostovoljne in brezplačne pomoči na visokogorskih kmetijah na južnem Tirolskem v Italiji. Podobno pomoč bi lahko organizirali tudi pri nas, predvsem tam, kjer je starejša generacija ostala sama na kmetiji. Seveda smo se z organizatorji pogovarjali tudi o našem delu in o organiziranosti

Želimo vam prijetno branje! 83 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PISALI STE NAM

Koliko lahko prihranimo za ogrevanje?

Ali ste vedeli, da v slovenskih gospodinjstvih prevladujejo zastareli in večinoma predimenzionirani kotli za ogrevanje na kurilno olje, ki so po nekaterih ocenah v povprečju starejši od 15 let? V kar nekaj občinah, kjer so že opravili analize in preglede ob pripravi lokalnih energetskih konceptov, so ugotovili, da so ravno starejši kotli eden izmed glavnih razlogov za visoko porabo energije gospodinjstev in hkrati priložnost za doseganje velikih prihrankov energije kot tudi denarja, ob hkratnem izboljšanju kakovosti zraka. Do izgradnje plinovodnega omrežja za zemeljski plin so se investitorji največkrat odločali za sistem ogrevanja na osnovi kurilnega olja. Pri takratnih gradnjah so bile fasade in strehe slabo ali nič izolirane, prevladovala je vgradnja manj kakovostnih in tehnično zastarelih lesenih oken. Danes lastniki pazljivo razmišljajo tako o toplotni izolaciji gradbene konstrukcije, s katero lahko privarčujemo z energijo, kakor tudi o drugih oblikah ogrevanja, ki manj obremenjujejo okolje s škodljivimi izpusti, so cenovno ugodnejše in energetsko varčne. Tudi država se je odločila, da bo podprla ta prizadevanja in poskrbela za subvencioniranje ali kreditiranje naložb tistih občanov, ki se odločajo za ukrepe, s katerimi bodo varčevali energijo. Med prehodi na ekonomične in okoljsko ustreznejše energente velja izpostaviti zemeljski plin. Ta je zanimiv za uporabnike, ki se odločajo za novogradnjo ali prenovo, predvsem na tistih območjih, ki že imajo razvejano plinovodno omrežje. Tudi sami distributerji nudijo odjemalcem, ki se odločajo pri novogradnjah ali prenovah svojih stavb za prehod na zemeljski plin, vrsto ugodnosti: od kreditov z ugodno obrestno mero do brezplačne izdelave celotnega projekta notranje plinovodne napeljave, brezplačne demontaže z odvozom starih ogrevalnih peči in celo brezplačen obisk strokovnjaka. Prof. dr. Vincenc Butala iz Fakultete za strojništvo je preračunal, kakšni bi bili učinki, če bi vsaj 30 odstotkov od 160.000 kotlov na kurilno olje, kolikor naj bi jih po nekaterih ocenah imeli v Sloveniji, zamenjali s kotli na zemeljski plin. Pri zamenjavi starejših kotlov na kurilno olje z novimi kondenzacijskimi kotli na zemeljski plin bi se poraba energije pri posameznem odjemalcu zmanjšala za 30 odstotkov, emisije CO2 pa bi se znižale za 94 ton na leto. Po novih predpisih na področju učinkovite rabe energije se pri uporabi plinastih goriv lahko vgrajuje le kondenzacijske kurilne naprave in napredne plinske tehnologije alternativnih sistemov z visokim energetskim izkoristkom. Če seštejemo od 15 do 30 odstotkov boljši izkoristek sodobne tehnologije plinskih kotlov in v povprečju za 15 odstotkov nižje cene zemeljskega plina, lahko gospodinjstva na letni ravni prihranijo vsaj 30 odstotkov ali več denarja za ogrevanje. Na ta način se vložena sredstva povrnejo dokaj hitro (v nekaj letih), po tem obdobju pa se odjemalci udobno ogrevajo z veliko nižjimi stroški. Prehod na zemeljski plin pa je še toliko bolj upravičen, ker v prihodnosti ni mogoče napovedati natančne cene kurilnega olja, lahko pa se predvidi smer njenega gibanja. Država je v več dokumentih napovedala, da se bodo dajatve pri kurilnem olju postopoma dvigovale in do leta 2020 se bo cena kurilnega olja izenačila s ceno pogonskega dieselskega goriva na bencinskih črpalkah. Po trenutnih cenah to pomeni podražitev kurilnega olja za 56 odstotkov oziroma 0,42 Evr/l. Razlog za tako politiko je v dejstvu, da kurilno olje zelo onesnažuje okolje. Država želi na tak način zmanjšati njegovo porabo. Zato z odlašanjem odločitve o vgradnji bolj ekonomičnega sistema ogrevanja ne tratimo le časa in energije, temveč tudi svoj denar. Mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina, postavlja zemeljski plin za naslednika lesa, premoga in nafte ter predhodnika vodika. Po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA) 45 odstotkov prebivalstva Slovenije živi na območjih, kjer je zrak prekomerno onesnažen s prašnimi delci. V Sloveniji je na leto kar 1.700 prezgodnjih smrti zaradi posledic bolezni, ki jih povzroča onesnaženje s prašnimi delci. Poleg tega imajo prašni delci še vrsto drugih negativnih učinkov. Pri uporabi zemeljskega plina pa prašni delci ne nastajajo, zato je zemeljski plin tako tudi v Sloveniji najprimernejši energent za oskrbo v urbanih območjih. Država in občine bi si zato morale prizadevati za čim več priklopov odjemalcev na plinovodno omrežje. To bi vplivalo na boljšo kakovost zraka v lokalnih skupnostih in s tem na izboljšanje bivalnih pogojev ter posledično na zdravje prebivalstva.

Ob prenavljanju, obnovi, novogradnji ali odločanju o zamenjavi grelnega kotla si uporabne informacije o značilnostih uporabe zemeljskega plina preberite na: www.zemeljski–plin.si .

Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) Avtor prispevka: Luka MADJAR

84 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Toplota beži skozi okna Na Erasmus {tudentski izmenjavi na Portugalskem Tudi v Sloveniji v zadnjih letih po vzoru razvitejših držav čedalje več pozornosti namenjamo učinkovitejši rabi energije Olá. Chamo-me Teja, tehjo vinte e dois anos. Sou tako v gospodinjstvih kot v industriji. Že z nekaterimi Eslovena. razmeroma enostavnimi ukrepi je to namreč mogoče. To so moji prvi stavki portugalščine. Zakaj sem se jo Eden izmed enostavnih ukrepov za zmanjšano rabo začela učiti? energije je zatesnitev že obstoječih oken in vrat. Od prvega dne študija na ljubljanski Pedagoški fakulteti Pri oknih in vhodnih vratih dobro tesnjenje z nadzoro- sem vedela, da grem na Erasmus izmenjavo. Bilo je samo vanim prezračevanjem veliko prispeva k zmanjšanju vprašanje časa. Odločila sem se za četrti letnik, ker sem konvekcijskih izgub (nekontroliran pretok zraka skozi pri koncu s študijem in vem, kaj se še želim naučiti. Ko pripire). Skozi vsak meter netesnih oken in vrat namreč v eni sem željo povedala družini, je bil prvi odziv: »Saj smo ogrevalni sezoni uhaja cca. 40 kWh energije. Če vgradimo vedeli, da boš šla. Kam pa greš?« Veseli me, da imam tako kakovostna silikonska tesnila, lahko pri stroških ogrevanja razumevajoče starše in da me podpirajo pri šolanju, ker brez prihranimo tudi do 20 %, kar je še posebej pomembno takrat, njihove podpore bi bilo veliko težje. Odločala sem se med kadar je površina oken glede na prostornino prostora velika. Finsko in Portugalsko. Zakaj ravno ti dve državi? Resnično Z zmanjševanjem izmenjave zraka z 1,2 na 0,7 – krat na uro ne vem. Tako sem pač čutila. Ko pa sem začela razmišljati, 3 lahko prihranimo pri hiši s prostornino 300 m letno okrog da grem v zimskem semestru in da je eden izmed ciljev 3.200 kWh energije oziroma 330 l kurilnega olja. izmenjave tudi spoznavanje dežele, ljudi, sem se vprašala: Silikonska tesnila, ki jih brez lepljenja vgrajujemo v »Teja, ali se ti bo dalo pri minus 15 stopinjah na Finskem in na novo vrezan utor v okenskem ali vratnem okvirju, so skoraj stalni temi hoditi na izlete in uživati?« Odkimala sem najkakovostnejša kombinacija tehnologije in materialov sama pri sebi in na prijavnico napisala: Lizbona. za obnovo tesnjenja obstoječih oken in vrat. Taka vgradnja Vsi so govorili, kako je super, kako je fajn. Da spoznavaš silikonskih tesnil je učinkovita zaščita pred mrazom, vročino, ljudi, deželo, se učiš njihovega jezika. Noben pa mi ni prepihom, hrupom, prahom, vonjavami in rosenjem stekel, omenil, kako je tistih prvih nekaj dni. Namreč - prvi trije obenem pa izboljša počutje v prostoru. Naložba v tesnjenje dnevi v Lizboni so bili najhujši dnevi v mojem življenju. oken in vrat se pri sedanji ceni goriv povrne že v dveh do Družina in prijatelji so bili 3000 kilometrov proč, jaz pa treh mesecih. sem se počutila tako sama na drugem koncu Evrope. Potem Silikonska tesnila po svojih lastnostih presegajo tesnila se je končno začel tečaj portugalščine, spoznavati sem iz drugih materialov, saj so odporna proti vremenskim začela tamkajšnje ljudi in dobra stran izmenjave se je začela vplivom, sončnim žarkom in staranju, so trajno elastična uresničevati. in barvno stabilna, odporna na pregibanje in stiskanje ter Ko tole pišem (v začetku novembra), že drugi mesec prilagodljiva vsaki obliki in velikosti reže, so vodotesna, preživljam v Lizboni. Imamo 22 stopinj Celzija, sonce, le tesnijo vse površine in so kompatibilna z vsemi zvečer je malce vetrovno. Če sem na kakšen sončen dan konstrukcijskimi materiali, imajo dolgo življenjsko dobo prosta, se odpeljem v pol ure oddaljen Cascais na plažo, in ne potrebujejo nikakršnega vzdrževanja, v ekstremnih kjer uživam v soncu ali celo na hitro skočim v Atlantik. temperaturnih pogojih se ne zlepijo, ne otrdijo in ne razpokajo, temveč ohranijo vse svoje lastnosti, medtem ko plastična ali gumijasta tesnila ob nizkih temperaturah otrdijo in lahko razpokajo. Zaradi vseh teh dobrih lastnosti proizvajalec za silikonska tesnila zagotavlja 10-letno garancijo (ob normalnih pogojih uporabe). Tovrstna tesnila niso primerna le za obnovo tesnjenja pri starih oknih in vratih, temveč tudi za izdelavo novega stavbnega pohištva. Veliko je primerov, ko projektant ali arhitekt celo predpiše uporabo silikonskih tesnil pri izdelavi novih oken in vrat, še posebej v tujini. Doma je opazen premik k uporabi silikonskih tesnil pri izdelavi stavbnega pohištva predvsem pri večjih proizvajalcih, ki večinoma izvažajo svoje stavbno pohištvo ter pri zasebnih Cascais proizvajalcih, ki želijo zagotoviti 100 - odstotno kvaliteto svojih proizvodov. Lizbona je glavno mesto Portugalske, enako ime ima tudi Podjetje ROSIL iz Ljubljane (kontakta – e-mail: rosil@ ena izmed pokrajin. Zraven te so še: severna Portugalska siol.net, gsm: 040 777 677, 041 777 677) je najbrž prvo (Douro, Minho), centralna (Estremadura in Ribatejo), južna v Sloveniji na področju izdelovanja silikonskih tesnil, Portugalska (Alentejo) in Algarve. K Portugalski spadata tesnjenja oken in vrat v zgradbah brez tesnil kot tudi tudi Madeira in Azorski otoki. Lizbona ali Lisboa (Lišboa zamenjave dotrajanih tesnil v vseh vrstah zgradb. Poleg tega po port.) ima približno 550.000 prebivalcev (če prištejemo je bil ROSIL tudi edini izvajalec tesnjenja oken in vrat, ko je še prebivalce bližnje okolice, pa 2 milijona). Glede na Ministrstvo za okolje in prostor RS tri leta subvencioniralo dosedanje izkušnje lahko rečem, da so zelo prijazni, tesnjenje po celi državi. komunikativni, pripravljeni pomagati. So tudi zelo vljudni. Janez ROŽIČ Ta njihova lastnost se kaže v vrstah za avtobus; moški vedno

Želimo vam prijetno branje! 85 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM spustijo ženske naprej, četudi so bili prvi v vrsti. Tempo Latvijke, Poljakinje, Nizozemec, Slovenci, Finka. Izbrati življenja je zelo počasen. Za vsako opravilo si vzamejo čas, sem morala predmete, ki jih bom obiskovala in tako so se kot bi bil njihov moto: brez hitenja (tudi v vrsti v trgovini). na urniku znašli: gledališče, glasba in gibanje, matematika, Lizbona je razdeljena na 4 večje mestne četrti: Alfama portugalščina in portugalska kultura. Vsi predmeti so zelo je znana kot stari, prestižni del mesta, Baixa je center, praktični, tako da tipičnih dolgočasnih predavanj na mojo Bairro alto je del mesta, kjer se zvečer druži, Belém pa je srečo ni. Poskušam slediti, če pa ne gre, pa kdo prevede. bil včasih pomemben za pomorščake, saj so od tam odpluli Predavatelji so izredno prijazni in nam skušajo olajšati vse, proti novim odkritjem. Seveda pa Lizbona obsega več kot kar je mogoče. le te štiri četrti. Preden sem prišla, se mi je zdelo, da je Lizbona veliko mesto, vendar sem sedaj spremenila to mnenje. Sicer je veliko, vendar obvladljivo. Še vedno se ti namreč zgodi, da popoldan srečaš gospoda, s katerim si zjutraj sedel na metroju. Kamor koli greš (ali slučajno zaideš), najdeš gostilnice, v katerih je le nekaj miz in te z veseljem postrežejo – če se le lahko sporazumeš, kaj bi jedel. Hrana je odlična. Preden sem prišla v Lizbono, nisem jedla morske hrane. Sedaj? Z veseljem naročim dourado ali pa Carne de porco a alentejana (svinjsko meso s krompirjem in školjkami). Seveda pa ne morem izpustiti njihovih drobnih prigrizkov: bachalau (cvrtje iz slane in posušene polenovke), croquetes (mesni kroket), chamuça (ocvrno mleto meso v listnatem testu)… In njihove sladice? Portugalci imajo ogromno sladic. Legenda govori, naj bi jih imeli toliko zato, ker so si nekoč nune krajšale čas s peko peciv. Najbolj znane so pastéis de Belém – vanilijeva krema v listnatem testu. Po originalnem receptu jih pečejo le v Belemu (del Lizbone). Lahko bi začela naštevati vse te sladice, vendar, verjemite, res ne gre vsega opisati z besedami. Seveda pa k dobri hrani spada tudi dobra glasba. In fado definitivno to je. Fado je izraz hrepenenja in žalosti, dobesedni prevod pa je usoda. Fado, glasbo Lisbone, Torre de Belem negujejo v zakotnih caféjih in restavracijah že več kot 150 let. Pojejo ga ženske in moški, ki jih vedno spremljata kitara (akustična španska) in guitarra (znana v portugalski kulturi, v obliki mandoline z 8, 10 ali 12 strunami v paru). Kulturna ikona fada je Amália Rodrigues. Imela pa sem možnost uživati v koncertu Marize, ki naj bi bila naslednjica Amálie in fadu dodaja nekoliko modernejši, etno zvok, vendar je še vedno fado. Cene življenjskih dobrin so primerljive s Slovenijo, morda nekoliko dražje. Ampak tako je samo v Lizboni, drugje pa nekoliko ceneje. Najbolj sem bila presenečena nad ceno kave v kavarnah. V najboljši kavarni cena bele kave ni višja od 1,4 evra (v Ljubljani je lahko cena tudi za evro višja). Kot pravi 'kofetarici' mi je to več kot le všeč. Seveda je potrebno omeniti tudi portugalska vina. Država je razdeljena na 8 vinskih pokrajin in vsaka ima svojo značilnost. Seveda je najbolj znan porto. V dolino Doura se odpravljam konec novembra in upam, da bom takrat Večer v Bairro altu s Finkami poskusila kakšno res odlično vino! Lizbonci po večerji radi spijejo kozarček digestiva (amarguinhe), t. j. žgana pijača Dva tedna pred začetkom predavanj smo začeli s tečajem iz mandeljnov. Prav tako pa je poznana ginja – žganje iz portugalščine. Pred tem se nisem učila tega jezika in moram višenj, ki ga postrežejo v čokoladnem kozarčku, ki ga poješ. reči, da sem kar hitro ujela melodijo. Vsak s na koncu Nekaj najlepšega v Lizboni se je zgubiti v ulicah, čeprav besede (in teh je veliko) preberejo š in zdi se, kot da med je to lahko včasih tudi naporno, saj je Lizbona zgrajena na pogovorom govorijo samo ta šumnik. Tudi sama poskušam sedmih gričih (po mojem mnenju jih je veliko več in so v čim več govoriti in tako aktivno širiti besedni zaklad! bistvu bolj hribi kot griči, vsaj po naklonu sodeč). Večkrat Začela so se tudi predavanja - v portugalščini! Moram se odpravim na slepo po mestu in vedno odkrijem kaj reči, da se zelo zabavamo. T. i. Erazmusov nas je 11 – zanimivega.

86 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Trenutno sem navdušena nad samostanom São Vicente de Fora, v katerem je ogromno baročnih azulejev. To so poslikane keramične ploščice, ki so pomemben del portugalske kulture. Ideja, da bi zidove, tla in strope pokrili s ploščicami, je preko Španije do Portugalske prišla z Mavri v 16. stoletju. In tako je od 18. stoletja dalje Portugalska vodilna država v proizvajanju azulejev. Tekom časa so se spreminjali, vendar baročni (modri) veljajo za najbolj prefinjene. Lahko bi še naštevala in predlagala, kaj vse je vredno videti, če obiščete Portugalsko in Lizbono. Vsekakor pa, poleg ogledov znamenitosti, nikakor ne pozabite sesti v kakšen café v zakotni ulici, si naročiti gãlao ali bico, pastéis de nata ter uživati v poslušanju in opazovanju Portugalcev. Mesto namreč ustvarjajo predvsem ljudje, ne zgolj zgradbe. Če pa boste do februarja kaj v »mojih« krajih, pa se le spomnite name in me pokličite. Z veseljem vas peljem na odlično ginjo.

Adéus! Teja FUCHS

Doživeli smo vrtnarijo Marinovih v Podovi

Nezgodna možganska poškodba tako pri nas kot v svetu pomeni enega največjih zdravstveno socialnih Na obisku vrtnarije Marinovih problemov današnjega časa. Trenutno predstavlja glavni Veronika Marin nam je pripravila presenečenja, ki so vzrok smrti in prizadetosti mlade generacije. Največ si kar sledila. Vsakemu od naših uporabnikov je podarila poškodovanih (v prometu) je mladih, takih v najbolj lonček, v katerega je zasadil rastline po lastni izbiri. aktivnem življenjskem obdobju. Poškodba glave je za poškodovanca in njegovo družino zelo dramatična Nastali so čudoviti vrtički, zadovoljni nasmehi pa kar preizkušnja. Posledice poškodbe v veliki meri vplivajo niso izginili z naših obrazov. Počutili smo se zelo prijetno na kvaliteto življenja poškodovanega in njegove družine. in domače, veliko smo si povedali, čez dvorišče je odmeval Govorimo o posledicah tako na fizičnem kot tudi prisrčen smeh. psihičnem področju, ki pogosto onemogočajo vrnitev v prejšnje bivalno in delovno okolje, posledično pa vodijo Urice pri Marinovih so hitro tekle, slovo je bilo ganljivo v socialno odvisnost. in obljubili smo si, da se še vrnemo. Tega junijskega dne V ZUDV Dornava smo julija 2009 odprli oddelek za kar nismo mogli pozabiti, naši pogovori so se veliko vrteli osebe po pridobljeni možganski poškodbi. Uporabnikom okoli te dobrodošle, zanimive in nadvse prijetne izkušnje. nudimo strokovno pomoč na vseh življenjskih področjih. V mesecu oktobru smo se zopet srečali, tedaj v nekoliko Pomembno je, da jim omogočimo kar se da kakovostno spremenjeni zasedbi. Prišli smo pogledat, kaj se dogaja v življenje. V okviru omenjenega je seveda cilj naših vrtnariji v turobnih jesenskih dneh. Vreme nam sicer ni uporabnikov obdržati stik z širšim življenjskih okoljem. bilo preveč naklonjeno, vendar smo se ponovno srečali z Pogosto se srečujemo s številnimi ovirami na naši poti, ljudmi prijaznega in odprtega srca, naši pogledi pa so se vendar vztrajno gremo naprej in iščemo priložnosti, ko iskrili ob mačehah, krizantemah in drugem prelepem cvetju se lahko vključimo v ritem vsakdana. in zelenju. Tako smo prišli tudi do vrtnarije Marinovih v Podovi. Že sam prihod k Marinovim je bil pristno topel, sprejeli Mislimo, da našim srečanjem še ni konca, bogatijo nas in so nas z odprtimi rokami. Pogovor je takoj stekel, veseli smo, da smo sprejeti in dobrodošli, ne glede na našo »zapodili« smo se med cvetlične gredice, tople grede, drugačnost in oviranost. Ovire se lahko vedno premostijo, cvetlične lončke. Z velikim veseljem smo si ogledali vsak če nas le vodi volja in nas spremljata prijaznost in odprtost kotiček, vse štiri gostiteljice pa so nas prijazno poučile o ljudi. vsem, kar smo želeli vedeti. Kakšna lepota za oči! Kako omamne vonjave! In kako različno listje in cvetje na otip! Še enkrat hvala! Zaposlena so bila vsa naša čutila... Anita KOROŠEC KAPEL in Mojca MURŠIČ

Želimo vam prijetno branje! 87 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Na{a sre~evanja ob pomembnih omogočila Evropski sklad za regionalni razvoj in občina. dogodkih in obletnicah Ob zaključku del je bila oktobra predaja ceste namenu. Slavje so pripravili domačini, ki živijo ob cesti. • Asfalt do domačij v Loki Sodelovali so tudi domala vsi lastniki in prebivalci V začetku septembra so se vikendov. K odprtju so, poleg Planičanov, povabili občin- družine Potočnikovih (Loka 27) ske svetnike in svetnike krajevne skupnosti Fram ter in Kotnik - Lunežnikovih (Loka predstavnike Cestnega podjetja Maribor, ki je opravljalo 26) razveselile asfaltiranih cest do dela. Njihovi delavci so bili iskreno hvaležni tistim svojih domačij. domačijam ob cesti, ki so jim v času izvajanja del nudile Povabili so krajane zaselka gostoljubje. Gradišče k odprtju. K veselju ob Na začetku slovesnega odprtja ceste je pozdravil predaji ceste je prispeval znani udeležence domačin Jože Lešnik, ki je s svojo družino domači harmonikar Jože Lunežnik in Jožetom Turnerjem skrbel za priprave na predajo ceste iz Morja, osnovnošolka Anja Po- namenu. Zahvalil se je občini z županom, da so vodili točnik pa je recitirala nagajivo dejavnosti za to veliko pridobitev. V kulturnem programu pesem o cesti. Anja Potočnik recitira je nastopil planiški harmonikar, srednješolec Janko Štern; pesem o cesti Planičanki, osnovnošolki Brina in Nina Greif, pa sta kot Župan Branko Ledinek se je zahvalil domačinom za fant in dekle s hudomušnimi priložnostnimi verzi po sodelovanje in povedal, da razume, da jim ti sicer kratki Prešernovi »Od železne ceste« nasmejali navzoče: asfaltni povezavi domačij s cesto veliko pomenita. Vsak pri svojem odseku ceste sta se družini Potočnik in /…/ Kotnik-Lunežnik zahvalili občini za izgradnjo asfaltnih Dekle: Ceste tebi ne zapiram, odcepov, nato pa povabili navzoče na srečanje ob okrepčilu, ne v Kopivnik, Frajhajm, Fram; ki sta ga v sodelovanju z drugimi pripravili pod nadstreškom ti pa mene pusti zmiram, pri gradiškem nogometnem igrišču. boljših pet jih jaz imam.

Fant: Planičanke ste bahate, so prijazne Ločanke, Ranče punce ´ma bogate, Morje zal oblečene. /…/

Pri domačiji Kotnik – Lunežnik

Hudomušen dvogovor Nine in Brine Greif

Župan Branko Ledinek je povedal, kako se je občina vključila v pridobivanje evropskih sredstev, ki so jih za Prerez traku pri Potočnikovih skupaj 560 tisoč evrov vredna dela dobili 70 odstotkov, občina pa je zagotovila ostalih 30 odstotkov. Domačinom • Odprtje obnovljene ceste na Planici se je zahvalil za sodelovanje pri gradnji. Novo pridobitev Letošnje leto so se končala dela na 5,5-kilometrski je blagoslovil domači župnik Franc Dermol. Nato je v celoti obnovljeni cesti od središča Planice do Loke s najstarejši udeleženec med prebivajočimi ob cesti, Matija skoraj kilometrskim odcepom do Vešnerjeve domačije, Fifer, ob katerem so bili župan in občinski svetniki, kjer je stara hiša etnološki spomenik. Denarno sta dela prerezal trak.

88 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Matija Fifer je ob prisotnosti župana in nekaj občinskih svetnikov prerezal trak

Hvaležni krajani so vse povabili na okrepčilo v lovski dom. S svojim izdatnim prispevkom k pogostitvi so izkazali posebno hvaležnost tudi Turnerjevi, po domače Vešnerji, Obeležje v spomin partizanskim kurirjem ki so sicer že nekaj prej dobili asfaltno cesto do svoje nove domačije in stare spomeniško zaščitene in skrbno Letošnje srečanje, katerega organizatorka je bila Lovska obnovljene pohorske hiše, ki si jo kot redko zanimivost družina Šmartno, je začel s pozdravnim nagovorom njen ogledujejo izletniki. starešina Vlado Dovnik. V nadaljevanju pa je sedanji predsednik framske borčevske organizacije Ernest Napast povedal, da so letošnje srečanje oplemenitili s spominom na čase med drugo svetovno vojno. Predsednik organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe v mariborski mestni četrti Brezje Mirko Kacjan, tudi lovec, ki je bil pobudnik letošnje združitve spomina na partizanske kurirje z lovskim srečanjem, je pripravil zgodovinski pogled na delovanje relejnih kurirskih zvez.

Prijetno druženje udeležencev

• Srečanje pri Perkovem križu Nad Planico se pri Perkovem križu stikajo lovišča lovskih družin Frama, Hoč in Šmartnega na Pohorju. Od leta1974 potekajo tam vsako leto oktobra srečanja lovcev teh treh družin. Na povabilo vedno druge lovske družine se takrat po lovih na svojih loviščih tam zberejo. Če je bilo kaj Nekdanji kurir Mirko Kacjan, lovec, govori o partizanskih uplenjene divjadi, jo po svojem lovskem običaju položijo in kurirjih med vojno razvrstijo za pozdrav lovini. Vedno se tudi spomnijo časov med svetovno vojno s polaganjem venca in prižiganjem Povedal je, da je v slovenski partizanski vojski prenašalo sveč k tamkajšnjemu spominskemu obeležju. Potem se pa sporočila, literaturo, ukaze, vodilo partizane in politične ob pogovorih in okrepčilu družijo. voditelje ter rešene zavezniške vojake okrog 2000 kurirjev, Da bi kraj zaznamovali s spominskim obeležjem, je dal od katerih jih je 367 padlo za domovino. Pri Perkovem križu pobudo nekdanji borec narodnoosvobodilne borbe in član sta se stikali poti kurirskih zvez TV12 S, v kateri je bil tudi framske lovske družine Štefan Pisanec ( 1919-1997 ), med on kot kurir Miran, in TV13 S, iz katere je tam 8. avgusta vojno kurir Branko, ker so se tam stikale poti partizanskih 1944 padel kurir Franc Predan - Marko s Požega. Ob koncu kurirjev. Idejo so leta 1979 tri lovske družine, v sodelovanju se je zahvalil lovcem, članom Zveze borcev in pohodnikom s framsko organizacijo Zveze borcev, tudi uresničile. Planinskega društva Fram za lepo udeležbo. Obeležje v obliki gozdnega zavetišča spominja pohodnike, Starešina Lovske družine Fram Peter Krajnc in član izletnike in obiskovalce tamkajšnjih gozdov na čase boja framske borčevske organizacije Janko Janežič sta ob za svobodo, nudi pa jim tudi prostor za oddih in okrepčilo. spremljavi praporov in igranju frajhajmske godbe na pihala položila vence in prižgale sveče pri znamenju.

Želimo vam prijetno branje! 89 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Življenje je borba

»Življenje je borba.« Tako govorijo starejši ljudje, za mojega brata Domna Kugla iz Rač pa to velja dobesedno. Sprašujete, zakaj? Bom povedala. Oziroma bo, skozi moj prvi intervju, povedal sam.

Domen, drži, da je tvoje življenje dobesedno borba? Zakaj? Ja, povsem drži. Ukvarjam se namreč z borilnimi veš- činami. Treniram skoraj vsak dan, torej se »borim« vsak dan, če ne na treningu, pa doma s tabo, draga sestrica, ki si nepremagljiva (smeh).

Treniraš Tae kwon do in Kickboks. Bil si državni Venci in sveče pri obeležju prvak v obeh disciplinah. Katero pa imaš raje? Tae kwon do, seveda. Že od sedmega leta treniram tae Predstavniki lovskih družin so si izmenjali spominska kwon do, se pravi deseto leto, medtem ko kickboks komaj darila. V imenu gostiteljev, Lovske družine Šmartno, je tretje. Res je, da sta si obe veščini precej podobni, je pa pri njihov starešina potem povabil udeležence na tovariško tae kwon do-ju bolj pomembna tehnika borbe. srečanje ob okrepčilu. V lepi oktobrski nedelji so se udeleženci srečanja zadržali v prijetnih pomenkih.

Slavko OSEBIK

Prijetno ste me presenetili

Spoštovani Račani! V mesecu oktobru letos sem povsem nepričakovano prejela vabilo glavne urednice revije ZDRAVJE, ki mi je sporočila, da sem imenovana med najsrčnejše patronažne medicinske sestre v letu 2009/2010 v Sloveniji. Tako so namreč s poslanimi glasovi odločili bralci navedene revije, Domen tudi na morju ne more zatajiti svojih športnih nagnjenj ki so glasovali v naslednjih kategorijah: medicinske sestre v ustanovah, babice in patronažne sestre. V moji kategoriji Kot član državne reprezentance se udeležuješ veliko so to seveda bili bralci iz območja, ki ga delovno pokrivam, tekmovanj po celem svetu. Katero potovanje ti je najbolj torej občani Rač. ostalo v spominu? Ob tej priložnosti sem se 13. oktobra 2010 udeležila Argentina. To je bilo moje prvo svetovno prvenstvo. slovesne prireditve, ki je potekala v Festivalni dvorani Končna uvrstitev je bila odlična, saj sem dosegel 5. – 8. v Ljubljani in je bila prijetna tako očem kot ušesom. mesto tako v borbah kot v formah. Ampak to niti ni tako Vsem prisotnim patronažnim medicinskim sestram, ki pomembno. Pomembno je bilo biti tam, med najboljšimi smo bile na podlagi zbranih borci sveta, niti zadnjega mesta me ne bi bilo sram. Pa še glasovnic predlagane za laskav lepih deklet ni manjkalo (smeh). naziv najsrčnejših izvajalk tega poklica, sta Marta Krpič, urednica revije »Zdravje« ter Samo Žargi, direktor podjetja Alpress d.o.o., ki je založnik in izdajatelj te revije, čestitala in izročila darila. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem predlagateljem za poslane predloge, ki so jih zbirali od januarja do junija letos. Prijetno presenečena, da kdo še opazi dobro delo in to izrazi tudi naprej, vas lepo pozdravljam in vam želim veliko zdravja v letu, ki prihaja.

Vaša patronažna medicinska sestra Zlatka NAPAST Na velikih tekmovanjih po svetu se tkejo tudi nova poznanstva

90 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Imaš veliko medalj in pokalov. Iz zadnjega tekmovanja Zahvala – Evropski pokal Bratislava 2010 – si prinesel kar štiri medalje. Katera pa ti je najljubša? Drage občanke, spoštovani občani! V Bratislavi je bilo super. Nastopil sem v štirih disciplinah Socialni demokrati občine Rače – Fram se vam zahval- in v vseh osvojil medalje. Pa je bila konkurenca zelo huda, saj jujemo za podporo, ki ste nam jo izkazali na preteklih se je tekmovanja zaradi odpovedanega svetovnega pokala lokalnih volitvah. Zaradi vaše opredelitve in podpore bomo udeležilo tudi kar nekaj reprezentanc izven Evrope. To so dosledneje udejanjali svoj socialno - demokratični Program bile obenem tudi moje prve medalje iz tako pomembnega stranke. tekmovanja. Težko bi se odločil, katera medalja mi največ Po svojih najboljših močeh bomo v okviru mandata pomeni. Vsake posebej sem bil vesel, vseeno pa mi je srebro prispevali k skladnemu razvoju naše lokalne skupnosti kot v posameznih borbah še posebej v veselje. sodobne primestne občine z razvito lokalno samoupravo, z Zelo ljubi sta mi tudi prvi mesti (forme, borbe) iz visokim standardom bivanja, z urejeno in občanom prijazno tekmovanja Printis open, saj je bila zmaga pred domačim infrastrukturo ter skupaj z drugimi strankami in listami v občinstvom in pred svojimi najbližjimi res sladka. Občinskem svetu Občine Rače-Fram iskali najboljše rešitve za naše kraje. Nisi pa še povedal, kdo je tvoj trener. Kolikor se želite tudi sami aktivneje udeležiti in sodelo- Treniram v Športnem centru Barada. Moj prvi trener vati pri razvoju naše občine in bi radi nekaj prispevali k je tako Tomaž Barada, potem pa še Aleš Zemljič in Jan razvoju naše lokalne samouprave, vas vabimo, da se nam v Čreslovnik. teh naporih pridružite. Prizadevali si bomo vplivati na reševanje številnih nalog v obsegu razvojnih in infrastrukturnih problemov. Zraven teh se bomo prav tako lotili projektov, ki bodo omogočali prijetnejše bivanje v naši občini tudi ranljivim družbenim skupinam. Obenem vam v prihajajočih dneh želimo, da božične praznike preživite kar se da veselo, v miru in sreči kroga družine, v novem letu pa vam želimo predvsem veliko zdravja, osebne sreče ter uspehov.

Predsednik Občinskega Odbora SD: mag. Branko PETROVIČ

Domen Kugl in Tomaž Barada; novembra 2010 Zahvala ob~anom

Spoštovane občanke in občani! Kandidati liste SDS Občine Rače – Fram za občinske Domen, želim ti še veliko uspehov, predvsem pa veliko svetnike in županski kandidat Občine Rače – Fram mag. tekmovalne vneme in dobro uvrstitev na naslednjem Jožef Arnuš se vam iskreno zahvaljujemo za podporo na svetovnem prvenstvu, ki bo na Novi Zelandiji. letošnjih lokalnih volitvah. Hvala, Nina, za dobre želje. Se bom potrudil! Z vašim glasom ste nam izkazali zaupanje in istočasno naložili obvezo za še vestnejše delo v občinskih organih. Pripravila in zapisala: Še enkrat vsem hvala in nasvidenje na naslednjih lokalnih Nina KUGL volitvah.

V imenu Slovenske demokratske stranke, OO Občine Rače – Fram: mag. Jožef ARNUŠ Življenje vsakega od nas ima v prihajajočem letu svoj namen. Vsi ne moremo doseči pomembnih odkritij in ustvariti nesmrtnih umetnin. Novoletne želje skrite so sanje, S prijazno besedo, prijateljskim nasmehom in novoletne želje majhne so tajne, toplo dlanjo pa lahko delamo čudeže. naj postanejo hrepenenje in smeh, Uresničimo najlepše namene v prihajajočem letu. sreča naj najde pot prav do vseh! Miren božič in zadovoljno leto 2011! Vesel božič in srečno novo leto! Grafična forma Hutter Cvetličarna Rožmarin iz Rač

Želimo vam prijetno branje! 91 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Zahvala volivcem Zahvala in prazni~no vo{~ilo

Vsem občankam in občanom v občini Rače- Fram, ki Spoštovane občanke, spoštovani občani! ste na volitvah dne 10. oktobra 2010 svoj glas namenili Iskreno se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje na naši listi in kandidatki za županjo mag. Romani Fišer ter letošnjih lokalnih volitvah. Zavedamo se, da ste nam s pripomogli, da je naša lista za obdobje 2010 – 2014 dobila podporo naložili tudi odgovornost za naprej. Naredili bomo dva svetnika, mag. Antona Bergauerja in mag. Romano vse, da bomo upravičili vaše zaupanje. Fišer v občinskem svetu ter dva svetnika, Petra Krajnca Naj vam bližajoči se prazniki prinesejo mir in družinsko in Branka Domadenika v svetu KS Fram, v KS Rače pa srečo, leto 2011, ki prihaja, pa naj vam nakloni obilo svetnico Darjo Finžgar, se iskreno zahvaljujemo. zdravja, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov. Za našo Neodvisno listo GREMO NAPREJ je to velik uspeh, saj smo nestrankarska civilna iniciativa, ki ima V imenu OO SLS Rače-Fram: odprta vrata za vse občane, ki jim ni vseeno, kako se Branko LEDINEK razvijata naš kraj in s tem občina Rače-Fram. Verjamemo tudi, da večina občanov in strank razmišlja enako, vendar so v marsikaterem pogledu podvrženi strankarski ideologiji, ali pa apatiji in prepričanju, da je lahko drugače še slabše. Tako seveda težje sklepajo Zahvala za zaupanje kompromise za razvojna vprašanja. Ker delujemo šele nekaj mesecev in ker šele ustvarjamo Spoštovani občani! lastno prepoznavnost, ki za razliko od številnih drugih Iskreno se vam zahvaljujem za podporo meni in moji listi temelji na strokovnosti in programskem načinu reševanja na občinskih volitvah. odprtih vprašanj ter z doseganjem najširšega soglasja Čeprav vam nisem obljubljal ničesar, nisem kuhal občanov, je uspeh že, da smo sploh prišli v občinski svet. golažev, delil majic in sklepal dogovorov po gostilnah, ste Naša Neodvisna lista GREMO NAPREJ pa ni bila dali glas za mojo listo - Listo za zdravo in čisto okolje. ustanovljena samo za volitve in »za iskanje osebnih koristi«, Vaše zaupanje mi daje moč in me zavezuje, da bom kot so govorice nekateri zlonamerno širili med občani kot občinski svetnik pošteno zastopal vaša pričakovanja. v predvolilni kampanji, temveč bomo tudi po volitvah Zastopal bom stališča o zaščiti okolja in zdravja v naši delovali naprej preko svojih dveh svetnikov v občinskem občini. svetu in svetu KS. V ta namen pripravljamo statusno obliko registracije kot nevladna organizacija oziroma društvo. Z Vso srečo vam želim! registracijo naše civilno - nestrankarske organizacije se Anton BOROVNIK bomo lažje vključevali v postopke javnega odločanja in znotraj občine utrjevali svoj položaj. Prepričani smo tudi, da bo vedno več občanov spoznalo, da želimo svojemu kraju napredek in načrten razvoj ter se nam bodo priključili. V vsakem primeru bomo ostali civilna nevladna organizacija, Lista za varnost in pomo~ ob ki ne bo stranka, želimo pa delovati za potrebe krajanov in jih v okviru občine tudi uresničiti. Pridružite se nam, če nesre~ah - zahvala vam ni vseeno za naš kraj! K izvolitvi čestitamo županu Branku Ledineku in vsem Spoštovani občani in spoštovane občanke občine Rače – svetnikom, ki so bili izvoljeni v občinski svet ali svet KS. Fram! Zagotavljamo vam, da bomo skrbno spremljali izva- Lista za varnost in pomoč ob nesrečah se vam zahvaljuje janje obljubljenih volilnih programov, utrjevali lokalno za zaupanje na lokalnih volitvah 2010, ki ste nam ga izkazali demokracijo in izdelali razvojni dokument »PROGRAM tako, da ste nam namenili več kot 400 glasov. V Listo za RAZVOJA OBČINE RAČE-FRAM DO LETA 2020«, da varnost in pomoč ob nesrečah smo se združili strankarsko ne bo več nenačrtnega in stihijskega odločanja. neopredeljeni in neodvisni gasilci, ki želimo prispevati k napredku naše občine na vseh področjih in ne izključno k Spoštovane občanke, spoštovani občani, v novem letu 2011 napredku gasilstva. vam želimo obilo sreče, osebnega zadovoljstva in uresničitev Občanke in občani ste lahko ponosni na svoje gasilce, ki s vaših pričakovanj za življenje v občini Rače – Fram! svojim prostovoljnim, humanitarnim in neplačanim delom skrbimo za vašo večjo varnost. Prav tako pa prispevamo V imenu Neodvisne liste 'Gremo naprej': k večji prepoznavnosti naše občine in sicer z odličnimi mag. Romana FIŠER rezultati na tekmovanjih ter operativno dejavnostjo. Pomen prostovoljnega gasilstva je najbolj viden pri večjih naravnih nesrečah (npr. velike poplave v septembru 2010), saj smo prav gasilci edina organizacija v državi, ki lahko čez noč Želimo vam srečne, mirne in naklonjene božične praznike, zagotovi več sto ljudi, ki bodo prostovoljno in brezplačno v novem letu 2011 pa čim več cvetja in veselih trenutkov! pomagali kjer koli v Sloveniji. Pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč na območju naše občine in tudi Cvetlice Ramut - Majda Miholič, s.p. drugod po Sloveniji pa redno pomagajo tudi naši gasilci.

92 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Naši predstavniki v občinskih organih (občinski svet, KS Vsem občankam in občanom želimo vesele božično – ter v občinskih odborih) si bodo po svojih najboljših močeh novoletne praznike ter veliko sreče, zdravja, uspehov in prizadevali za napredek naše občine ter intenzivno delali na varnosti v letu 2011! realizaciji volilnega programa, ki smo si ga zastavili. Gasilci občine Rače – Fram vam sporočamo: »Ne bojte se V imenu Liste za varnost in pomoč ob nesrečah: za pomoč, mi bdimo dan in noč!« Miran PREDIKAKA in Peter FINGUŠT

V letu 2011 vam, vašim družinam in vsem vam dragim želimo miru, ljubezni, sreče, zdravja, čim manj srečanj s škodoželjnimi in zahrbtnimi ljudmi, iskrene prijatelje, zaljubljene partnerje, razumevajoče zakonce, prijazne sosede, dobronamerne in osebnostno pozitivne sodelavce, naklonjene in radodarne predpostavljene, želimo vam uspešno šolsko, študijsko ali poklicno leto, privoščimo vam modre politike, hitre in prijazne javne uslužbence, zdravilo zoper hude bolezni in vse zdravstvene tegobe, želimo službe, nizke davke in ravno prav visoke plače, upokojevanje še v času tuzemskega življenja, kar najmanj nasilja na vseh poteh, želimo vam simpatične, vam ljube e-maile, če že naletite na tatove, da so nespretni, kakšnega kosmatega ljubljenca, če vas to navdaja s toplimi občutki. Ohranjajte živ duh in um, svežo energijo, privoščite si dobršen odmerek kakovostnega spanca in pravšnjo mero kreativnega lenarjenja, dolga in romantična jutra, uživajte in omogočajte enakopravnost, naj vas obdaja naklonjena narava. Želimo vam kar najmanj posledic prekomernih kalorij, privoščimo vam veliko zdravega gibanja, redke, kratke, konstruktivne prepire, mirne živce, morda novega dojenčka ali čar prvega vnuka… Želimo, da naletite kvečjemu le na lahko premostljive težave, želimo vam bogato ustvarjalnost, neboleče ločitve od stvari, ljudi in dogodkov, želimo vam uresničitev drznih sanj, veliko, zares veliko nalezljivega smeha, kar največ svobode, strasti in humorja, kar najmanj stresa, tesnobe in odvečne maščobe, čim več poljubov svojih najdražjih in spontanega smeha otrok. Želimo vam vedno prazne parkirne prostore, leto brez virusov, bakterij in ostalih bolezenskih klic, da ne bi bilo več tajkunov in tajfunov, pretresov in potresov, plazov, hudournikov, toče, poplav in prehudih poledic… V letu 2011 vam želimo čiste ljubezni in prave iskrivosti. Ne ozirajte se na to, kaj drugi govorijo o vas, hodite po svoji poti, bodite iskreni do sebe in pri tem ne škodujte drugim. Bodite prijazni do vseh in ljubeznivi do svojih najdražjih. Otresite se ozkosrčnosti in bodite strpni do drugačnih od vas. Odprtost in domišljija naj bosta vaši zvesti sopotnici. Spremlja naj vas vedno dovolj denarja v denarnici in privoščite si tisto, kar si že dolgo želite.

Predvsem pa vam želimo, da bi našli srečo, naklonjenost, razumevanje, sočutje in ljubezen – kjerkoli, kakršnokoli in s komerkoli.

Želimo vam, skratka, 365 srečnih in zdravih, z optimizmom in uspehi prežetih dni leta 2011!

RADOSTEN BOŽIČ in SREČNO!

Želimo vam prijetno branje! 93 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PORO^ILI SO SE

Poroka je zgodba o tančicah, šelestenju svile, o blišču in modi, tortah in pecivu, o fotografih in kamerah, slavnostnih svatih in razposajenih družicah, o smehu in solzah, darilih in okrašenih avtomobilih, plesu in rajanju, o poročni noči in medenih tednih… Nekatere tovrstne zgodbe so skromnejše, druge domala filmske, tretje nekaj vmes. Kakorkoli že – zahvaljujemo se vsem poročnim parom, ki z nami in našimi bralci na straneh Novic delijo spomine na te njihove nedvomno nadvse pomembne in nepozabne življenjske trenutke.

• Kočija je 5. junija 2010 na dvorišče gradu Rače • Predzadnjo avgustovsko soboto letos sta svojo slovesno pripeljala ženina Martina Repnika iz Ranč in ljubezen s poroko kronala tudi Peter Renčelj in Doroteja nevesto Tanjo Soršak (poročeno Repnik) iz Morja pri Tomanič (poročena Renčelj). Družina, ki jo poleg atija in Framu. Mladoporočenima domačinoma, ki stanujeta v mamice tvori še mala navihanka Liana, živi v Ulici bratov Rančah 16 A, je ob poroki čestital tudi njun sinček Žiga. Turjakov 22 A v Račah. Naj njihova sreča nikoli ne zaide! Vso srečo v nadaljnjem skupnem življenju!

• 21. avgusta 2010 sta se v Beli dvorani gradu Rače poročila Branko Miuc iz Ravne ul. 1 v Selnici ob Dravi in njegova izvoljenka Štefka Kocjan (poročena Kocjan Miuc) iz Frama 153 d, kjer sta mladoporočenca, skupaj s • 28. avgusta 2010 sta pred matičarko in pooblaščeno svojima sinovoma Gašperjem in Tinetom, tudi ustvarila osebo za sklepanje zakonskih zvez v vlogi ženina in skupen dom. Celotni družinici želimo vse najboljše! neveste, obkrožena s svati ter ob zvokih Poročne koračnice, stopila Boštjan Jug in Metka Krepša (poročena Jug). Poroki atija in mamice sta zaploskala tudi njuna hčerka Julija in sin Tilen. Čestitamo!

Zimska radost naj vas spet objame, naj bližina vas prevzame. Spletajmo si lepe želje, drug drugemu bodimo v veselje! Uredništvo

94 Novice št. 48 - 4/2010; december 2010 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

• Da je datum, ki marsikoga najprej spomni na najhujši • Letošnjo prvo jesensko soboto, 25. septembra 2010, teroristični napad vseh časov, lahko tudi zelo srečen, sta je bil za vse tri – Uroša, Karmen in njuno hčerkico Saro – 11. septembra 2010 dokazala tudi zaljubljena in na vsa poseben in pomemben dan. usta nasmejana ženin Matjaž Tomanič iz Podove in Uroš Šubelj iz Komende in Karmen Plečko iz Rač, nevesta Polona Koprivc (poročena Tomanič) iz Celja. ženin in nevesta, sta se v Beli dvorani gradu Rače tistega Poloni in Matjažu (slednjega zavoljo vse širšemu krogu dne poročila, mala Sara, sad njune ljubezni, pa je sprejela zadovoljnih uporabnikov znane in priljubljene turistične zakrament sv. krsta. agencije Pozejdon turizem pozna ogromno ljudi od blizu Družini Šubelj, ki ji je mogoče pisati na naslov Križ 26, in daleč) želimo veliko ljubezni in nepozabno lepih Komenda, iskreno čestitamo in želimo veliko prijaznih let skupnih trenutkov, obenem pa zvrhan, neizčrpen koš sreče v njunem novem skupnem domu v Račah. onkraj Trojan.

Ko se človek poroči, razpolovi svoje pravice in podvoji obveznosti. Ljubezen se tedaj začenja učiti potrpežljivosti in odpuščanja, zaupanja in poštenosti, nesebičnosti in stanovitnosti, poguma in sodelovanja. Skrivnost srečnega zakona je v tem, da imamo vse nadloge za malenkosti in nobene malenkosti za nadlogo, umetnost pa v tem, da znamo preiti iz ljubezni v prijateljstvo, ne da bi pri tem žrtvovali ljubezen. Vsem mladoporočencem vse najboljše na skupni življenjski poti! Uredništvo

Za zaklju~ek: po praznikih že di{i, naj {e po pecivu...

Če se ozremo naokrog, bi lahko rekli, da je pravzaprav ves december en sam praznik. Prvi trgovci sezono prazničnih luči otvorijo tako rekoč že dan po dnevu spomina na mrtve, tisti, ki so do potrošniške miselnosti nekoliko bolj distancirani in se zavedajo, da smo pravzaprav še vedno v vrtincu gospodarske krize in da je, nenazadnje, bistvo praznikov drugje kot v brezglavem tekanju po nakupih in kopičenju materialnih dobrin, pa poslovne in zasebne objekte okrasijo v začetku ali tam nekje sredi decembra. Kakorkoli že, božično-novoletni čas je tudi čas, ki naj bi – če je že čez leto za to manj priložnosti - povezal družine. Povezal na vse mogoče načine. Tudi s pomočjo kulinaričnih dobrot in tovrstnih užitkov. Kajti če kdaj, prav tedaj omamno diši domala iz vseh pečic - potice, gibanice, sadni kruh, razna čajna peciva in vse mogoče nastane izpod pridnih rok gospodinj. In tukaj domišljija in izvirnost ne poznata meja. V želji, da bi vam bili pri tem v pomoč pri idejah tudi v našem uredništvu, objavljamo fotografijo pregrešno dobrih slaščic (spečenih v modelu za muffine), ki so zaradi domiselne dekoracije in simpatičnih motivov na videz tako ljubke, da se jih zdi kar škoda pojesti. Žal nam ni znano, kdo je njihova avtorica (drznemo si sklepati, da gre za žensko), vsekakor pa verjamemo, da delimo mnenje, da si zasluži vse pohvale. Se bo med našimi občankami našla katera, ki jo bo želela posnemati?

Uredništvo

Želimo vam prijetno branje! 95 Iz palete izdelkov ročnodelskih krožkov iz Rač in Frama

Moja dežela - lepa in gostoljubna 2010

Zaslužni za še eno uspelo občinsko prireditev (foto: S.A.) Moja dežela - lepa in gostoljubna 2010

NAGRAJENCI: • Kategorija: stanovanjske stavbe – Mirica Mlakar, Podova 23, p. Rače

• Kategorija: kmečka dvorišča – Turistična kmetija Štern »Pri Kovačniku«, Planica 9, p. Fram

Zaključna slovesnost ob podelitvi priznanj najboljšim, 26.11.2010

Povezovalka programa Organizatorji in Doris Antolič udeleženci zaključne prireditve in glasbeni gostje večera - “Moja dežela - lepa in gostoljubna 2010”; vokalno instrumentalna Bela dvorana gradu Rače skupina Gemaj iz Makol (foto: S. A.) Novo leto je topel stisk tvoje in moje dlani. Novo leto je iskriv pogled iz oči v oči. Novo leto je tista pesem, ki upanje budi. Novo leto je gaz nove, še neutrte poti. Novo leto je nepopisan list za 365 dni. Novo leto po zdravju, sreči, uspehu hrepeni. Novo leto vsem zgolj vse dobro želi.

Naj bo božič do vseh prijazen, poln tople človeške bližine, leto 2011 pa naj vse slabo odnese, v vaše življenje vnaša le vedre vsebine, vam nakloni najlepše spomine in poskrbi, da lepo nikoli ne mine.

Srečen božič in vse dobro v prvem letu drugega desetletja tretjega tisočletja!

Župan, člani in članice občinskega sveta, občinske uprave in uredništva Novic