Vodnogospodarski Vidiki Izbire Optimalne Variante Čiščenja
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
- 108- AKTUALNI doc. dr. U. Krajnc VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI doc. dr. Uroš KRAJNC • VODNOGOSPODARSKI VIDIKI IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE CISCENJA" "" ODPADNIH VODA V OBCINI" RACE-FRAM" POVZETEK Institut za ekološki inženiring Maribor je izdelal študijo odvodnje in čiščenja odpadnih voda vseh naselij V občini Rače - Fram . Za vsako od naselij so bili izdelani idejni projekti kanalizacije in čistilnih naprav v variantah. Pri izbiri optimalne variante smo upoštevali finančne in sanitarno - tehnične vidike. Pri zaščiti voda smo najprej izdelali pregled vodnih zalog , kakovost površinskih voda in podtalnice , sedanjo in bodočo rabo teh voda in sistem zaščite kakovosti podtalnice Dravskega polja z odlokom . Pri primerjavi variant smo upoštevali pri večkriterijski analizi tudi vpliv odpadnih voda na odvodnik. POTREBA PO ZAŠČiTI IN IZBOLJŠANJU KAKOVOSTI VODA V svetu se vse bolj uveljavlja integralni pristop tudi vodnem gospodarstvu. Komisija Evropske Unije je v svoji strategijiza politiko do vode postavila zahtevo , da naj bodo cilji pri zagotavljanju vodnih 1 količin združeni s cilji kakovosti voda , da bi preprečili pomanjkanje voda . Spoznanje po potrebi za sanitarno zaščito je že staro, saj že Sveto pismo ukazuje Izraelcem: "Zunaj taborišča imej kraj , kamor boš hodil na potrebo!. Med svojim orodjem imej lopatico; koplji z njo, ko moraš zunaj počeniti , in potem pokrij to , kar je šlo od tebe" .li Navedeno zapoved si razlagamo kot strog sanitarni predpis za življenje v nomadskih taborih . Zakonodaja je že v prejšnjem družbeno političnem sistemu zahtevala čiščenje odpadnih voda iii .Kljub tem zahtevam' pa na področju komunalnega gospodarstva najbolj zaostajamo ravno na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda . Po ponekaterih podatkih je stanje sledeče iv: Tabela1 : Delež oskrbljenega prebivalstva po komunalnih dejavnostih: Rang Dejavnost Delež oskrbljenega prebivalstva 31 . 12. 1995 - ocena I oskrba s pitno vodo 85 % II odvoz komunalnih 75 % odpadkov III odvajanje odpadne vode 44 % IV čiščenje odpadne vode 15 % (ocena) Iz gornje razpredelnice izhaja, da je v R Sloveniji daleč najbolj razvita dejavnost oskrbe z vodo, da preko kanalizacijskih omrežij odvedemo komaj dobro polovico porabljene pitne vode in da slabo č etrtino porabljene pitne vode pred njenim iztokom v recipient tudi prečistimo . Temeljni zakon na področju zaščite okolja je Zakon o varstvu okolja. Na podlagi 27 . člena Zakona o varstvu okolja je Vlada Republike Slovenije sprejela splošno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju v odpadnih vod in posebno uredbo za komunalne čistilne napraveVI . Prva uredba nalaga v 16. členu : • Povzročitelj obremenitve mora na območju s kanalizacijo svojo odpadno vodo odvajati v kanalizacijo . MiŠiČEV VODARSKI DAN '97 -109 - AKTUALNI doc. dr. U. Krajnc VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI • Povzročitelj obremenitve mora na območju , kjer ni kanalizacije, svojo odpadno vodo pred odvajanjem neposredno v vode očistiti na komunalni čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja. • Komunalno odpadno vodo iz prejšnjega odstavka se lahko zbira v nepretočni greznici v primeru, ko vir onesnaženanja z odvajanjem komunalne odpadne vode ne obremenjuje okolja z več kot 50 PE in sta nepretočna greznica in njeno praznenje urejena na predpisan način . Uredba za komunalne čistilne naprave predpisuje naslednje stopnje čiščenja za komunalne čistilne naprave Tabela 2: Mejne vrednosti parametrov odpadnih voda za nove komunalne čistilne naprave in za čistilne naprave v rekonstrukciji Zmogljivost čistilne nagrave izražene v PE parameter Izražen enota < 2000 >=2000 >=10.000 >100.000 kot < 10.000 < 100.000 Neraztopljene snovi mgll - 60 35 35 Amonijev dušik N mgll - 10 10 10 KPK O2 mgll 150 125 110 100 BPKs O2 mgll 30 25 20 20 Mejne vrednosti za amonijev dušik veljajo pri temperaturi odpadne vode 12 °C in več na iztoku iz aeracijskega bazena. Če odpadne vode iz novih čistilnih naprav ali iz komunalnih čistilnih naprav v rekonstrukciji odtekajO v zajezene površinske vode, v ustja rek, ki se izlivajo v obalno morje, ali v obalno morje ali v druge površinske vode, kjer je mogoče ugotoviti ali pričakovati evtrofikacijo, so postavljen mejne vrednosti za celotni dušik, celotni fosfor ter za učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja: Groba ocena potrebnih stroškov za izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav vskladu z zahtevami vII (investicije,vzdrževanje) v skladu z sedaj veljavno zakonodajo daje sledeče podatke: Tabela 3: Ocena potrebnih sredstev za izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav enota količina mrd. mio SIT DEM IZGRADNJA KANALIZACIJ IN CISTILNIH NAPRAV Izgradnja čistilnih naprav EE 1612000 82 903 Izgradnja omrežja km 7911 174 2000 investicije skupaj 256 3000 ZAMENJAVA - INVESTICIJSKO VZDRZEVANJE LETNO KANALIZACIJA IN CISTILNE NAPRAVE Cistiine naprave 1998 EE 256000 0,652 7 do konca investicijskega obdobja EE 1870000 4,8 52 Omrežje 1998 km 3973 2,2 24 do konca investicijskega obdobja km 11784 6,5 72 vzdrževanje skupaj 1998 2,9 31 vzdrževanje do konca investicijskega 11 ,3 124 obdobja Do sedaj je Ministrstvo za okolje in prostor dopuščalo uporabo sredstev, zbranih kot takso za onesnaževanje vodavII' tudi za izgradnjo kanalizacijskih omrežij , kasneje pa jo bo možno samo za izgradnjo čistilnih naprav. Glede na izredno velika potrebna sredstva mora vsaka občina, ki je odgovorna za to področje , oblikovati lastno strategijo. Zato potrebuje pregled možnih tehničnih rešitev, oceno potrebnih sredstev ter prioritete. Institut za ekološki inženiring Maribor je izdelal tovrstne študije za občine Maribor (primestna naselja), Rače - Fram, Ajdovščina , Lendava, Žalec, v dogovorih še za občini Ruše ter Kidričevo. MiŠiČEV VODARSKI DAN '97 - 110- AKTUALNI doc. dr. U. Krajnc VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI PODATKI O ONESNAŽEVALCIH V OBČiNI RAČE - FRAM Podajamo število prebivalcev v občini Rače-Fram . Pri napovedi smo upoštevali podatek, da je bila med letoma 1986 in 1991 povprečna letna stopnja skupnega prirastka 3,8 promila'x . Sicer vemo, da so med letoma 1981 in 1991 največjo rast prebivalstva doživeli robovi ravnin (kotlin) na stiku ravnega in razgibanega sveta, kamor smemo šteti tudi obravnavano področje , vendar smo upoštevali stopnjo letnega prirastka prebivalstva 1 % in tako zagotovo bili na varni strani. Na priloženi tabeli vidimo število prebivalcev po naseljih danes ter predvideno število čez 20 let (podatek za projektiranje čistilnih naprav) in čez 50 let (podatek za projetiranje kanalizacije) . Tabela 4: Število prebivalcev v občini Rače - Fram SIFRA IME STEVILO PREBIVALCEV NASELJA NASELJA DANES CEZ 20 LET CEZ 50 LET 1 BREZULA 288 354 474 2 FRAM 994 1223 1635 3 JESENCA 418 514 687 4 KOPIVNIK 167 206 275 5 LOKA PRI FRAMU 138 170 227 6 MORJE 680 837 1118 7 PLANICA 137 169 225 8 PODOVA 322 396 530 9 POZEG 70 86 115 10 RACE 2179 2680 3583 11 RANCE 154 190 253 12 SPODNJA 242 298 398 GORICA 13 ZGORNJA 94 116 155 GORICA SKUPAJ PREBIVALCI 5883 7239 9675 Pri oceni potrebnih kapacitet čistilnih naprav smo upoštevali še odpadne vode iz industrije in obrti. PREDSTAVITEV VODNOGOSPODARSKE PROBLEMATIKE V OBČiNI RAČE x Hidrografska mreža v občini Fram pripada dvema hidrografskima enotama. Sevemi del s Framskim in Rančkim potokom pripada severovzhodnim pohorskim potokom, ki ponikajo brez površinskega odtoka . Framski potok se v spodnjem delu Frama razcepi v severno in južno vejo, pri čemer večji del visokih voda odteče po južni veji, po severni pa odtekajO vse nizke in srednje vode. Rančki potok s pritokom Framskim potokom severna veja se razcepi v odvodnik O - 9, ki ponika v Hotinjski ponikovalnici ter odvodnik O -11 , ki se kasneje razcepi v potoka potoka Žabnik (K 6 - 1) ter K 6 -2 , ki odtekata v povodje Polskave. Južni del občine Rače-Fram pripada povodju Polskave z Framskim potokom , ki napaja akumulacijo Požeg . Potok Prednica se pri Šikolah izliva v Framski potok, ta pa pri Lovrencu v Polskavo. Skrajni vzhodni del občine pa pripada delu Dravskega polja brez pOVršinskih odtokov, kjer se podtalnica napaja iz direktnih padavin . Za Framski potok smo zbrali sledeče hidrološke podatke v tabeli : Tabela 5: Hidrološki podatki za Framski potok Profil Q1 00 Q30 Q1 0 0 100 0 30 0 10 m3/slkm2 m3/slkm2 m3/s/km2 m3/s m3/s m3/s 11 V.P. Fram 2,41 1,79 1,36 31,48 23,33 17,78 13 Pod Brezovcem 2,05 1,52 1,16 29,00 21.47 16,38 14 Zel.proga 1,77 1,31 1,01 45,52 33,61 25 ,95 Za odvodnik O - 11 za Ribnikom ter potoka Žabnik ter K 6 -2 navaja isti vir pri prečkanju prečkanju železniške proge sledeče podatke, zbrane v tabeli 6. MiŠiČEV VODARSKI DAN '97 - 111 - AKTUALNI doc. dr. U. Krajnc VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI Podtalnica na tem območju X' pripada tretji najjužnejši hidrogeološki enoti podtalnice Dravskega polja , ki obsega hribovito zaledje Rančkega potoka ter ravnico od vznožja Pohorja do Drave na severozahodu in Reke oziroma Polskave na jugu. Na Pohorju jo omejuje površinska sevema razvodnica Rančkega potoka , na dravski prodni ravnici pa na severu podzemna razvodnica Hotinja vas - Dravski dvor in Starše. Na jugu poteka meja te enote vzdolž potokov Reke in Polskave ter po zaglinjenem ter zamočvirjenem ozemlju med povodjem Drosarice in Polskave. Tabela 6: Hidrološki podatki za odvodnika O - 11 in K 6 - 2 Potok 0 100 0 30 On m3/s m3/s lis O -11 pred progo 4,9 3,6 K 6-2 2,7 2,0 30 K 6-1 (Zabnik) 2,22 1,6 30 Vodnjaki na tem območju kažejo, da se nahaja pod glinastim pokrovom podtaina voda , ki odteka od obrobja Pohorja oziroma Rančkega potoka , Framskega potoka in Drosarice proti vzhodu , to je proti odvodnem kanalu elektrarne Zlatoličje in Strugi (Hajdinski Studenčnici) ter Pobreški Studenčnici. Reka in Polskava vsaj pri nizkem in srednjem vodnem stanju ne napajata podtalne vode. V tej hidrogeološki enoti podtalnice Dravskega polja črpajo podtalno vodo v črpališčih v Skorbi, Lancovi vasi , Kidričevem in Šikolah ter še v nekaj manjših črpališčih kot so Starošinc;i in SeleV elaboratu Hidrološka študija režima (H) xII podzemne vode na Dravskem polju 1956 - 1988 je podana ocene količine podtalnice v tej enoti 1,48 m3/s . Podatki o kakovosti voda Redni monitoring povšinskih voda ne zajema nobenega od površinskih vodotokov na tem območju.