objemu pravlji~ne pokrajine, misti~nih prizorov, prijaznih ljudi, odli~ne hrane in pija~e, boste na avtenti~ni lokaciji dogodkov iz prvega V slovenskega zgodovinskega romana, nastalega izpod peresa Josipa Jur~i~a, pozabili na stresni vsakdan ter u`ivali v miru in spro{~enosti. Na obronkih Pohorja in ravnicah Dravskega polja {umijo gozdovi doma~i in `ito rumeno zori, pri domu prijaznem pa lipa, lipa zelena di{i…

Bistvo na{e ob~ine so ljudje. V lepih, slikovitih in skrbno urejenih vaseh med Planico in Gorico, ki se spogledujejo z ravnicami Dravskega polja na eni ter gozdnatimi obronki Pohorja na drugi strani, nas `ivi nekaj preko sedem tiso~. Z 51 km2 povr{ine spadamo med srednje velike slovenske ob~ine. Na{a pokrajina zajema popolnoma razli~ni obmo~ji - na vzhodu se naslanja na ravnico Dravskega polja, medtem ko v zahodnem delu prete`no kme~ke doma~ije uporno kljubujejo industriji in krasijo zelene gozdove framskega Pohorja.

Ni`inski del z ob~inskim sredi{~em Ra~e zaznamuje eden izmed najlep{ih ni`inskih gradov v tem predelu Evrope. Staro jedro naselja Ra~e in ostala ni`inska naselja (, ter Zgornja in ), ob novih urejenih stanovanjskih soseskah, {e zmeraj ka`ejo odsev nekdanje mo~ne kme~ke sile rodovitnega Dravskega polja.

Zna~aj vi{inskega podro~ja spremlja turisti~ni razcvet. Ponudbi vasice Planica, ki, oddaljena od vrve`a, ponuja pristno doma~nost, lepoto kraja in odli~nost pohorskih kulinari~nih dobrot, se z vinsko turisti~no cesto pridru`ujejo tudi ostala obmo~ja framskega Pohorja: , Ran~e, [estdobe, Morje in . Preden se povzpnemo po markirani planinski poti na pobo~ja Pohorja, se pred nami razprostre pogled na staro va{ko naselbinsko jedro Fram - urbanisti~ni spomenik s cerkvijo sv. Ane.

Znani smo po svoji delavnosti, ustvarjalni trmi, odprtosti, {tajerskem veselju in gostoljubnosti. Poleg naravnih in kulturnih lepot, ki so nam v ponos in jih radi poka`emo, goste z veseljem posadimo za mizo in jim ponudimo {tevilne kulinari~ne dobrote ter kajpak tudi kaj

proti `eji. Ker je pri nas v vseh pogledih in v vseh letnih ~asih prijetno, menimo, da nas je vredno obiskati in spoznati.

December 2015 December

ZELENA • AKTIVNA • ZDRAVA • AKTIVNA • ZELENA

NIJA LOVE S

Naklada: 1000 izvodov 1000

Tisk: Evrografis d.o.o. Evrografis

Fotografije: Borut Brumec, Tanja Kosi in arhiv Ob~ine Ra~e-Fram Ob~ine arhiv in Kosi Tanja Brumec, Borut

Oblikovanje: Borut Brumec, Littera Brumec, Borut

Vsebina: Tanja Kosi in Suzana Pungartnik Suzana in Kosi Tanja

Ideja in izbor in Ideja Polona Ra~i~, Kulturist Ra~i~, Polona

Izdala: Ob~ina Ra~e-Fram Ob~ina

race-fram.si • I: www.race-fram.si I: • race-fram.si info E: @

T: +386 (0)2 609 60 10 • F: +386 (0)2 609 60 18 60 609 (0)2 +386 F: • 10 60 609 (0)2 +386 T:

Grajski trg 14, 2327 Ra~e 2327 14, trg Grajski OB^INA RA^E-FRAM OB^INA

TURISTI^NA DESTINACIJA RA^E – FRAM

Kjer se spocijeta

PRI NAS JE srce@IVLJENJE LEPOin. DOBRODO[LI.dusa Sp vin po Poho Spre 8

5 6 4

9

3

5 7

6

2 4

1

2

3 1

Grajska pot 1 Grad Ra~e 4 Cerkev sv. Ane 7 Cerkev sv. Kri`a na Planici v Framu Mo~virkina pot Ponirkova pot Gozdna pot Turnovi ribniki 2 Mozaik v cerkvi 5 Potnikova smreka 8 Ve{nerjeva doma~ija Jantarna kolesarska pot (Eurovelo) sv. Jo`efa delavca Kolesarska pot na Pohorje Vinsko-turisti~na cesta 17 3 Krajinski park 6 Potnikov kostanj 9 Ve{nerjeva jama Ra~ki ribniki Po`eg Sprehajalna pot po Planici

DESTINACIJA ZA ROMANTIKE

Prevzele vas bodo slikovite, romanti~ne grajske poroke in nostalgija etnolo{kega muzeja. Pridih neokrnjene narave boste za~utili v objemu mogo~nih pohorskih gozdov, prijazno vas bodo pozdravile samotne in tihe pohorske vasice. Sve` zrak, dih jemajo~i pogledi v krajinskem parku - nepozabni trenutki! Mo`na je rezervacija termina za sklenitev zakonske zveze.

Tradicionalna prireditev: vsak zadnji vikend pred bo`i~em Romanti~ni bo`i~ na dvori{~u gradu Ra~e.

DESTINACIJA ZA IZLETNIKE

Zmeraj dobrodo{li so pohodniki in kolesarji, seveda pa tudi vsem ostalim izletnikom pri nas ne bo dolg~as. Obogatili jih bomo z novimi spoznanji okusov, pogledov, ob~utkov miru in spro{~enosti. Do`ivljajske tematske poti: Tal 2000. Zgodovinska-do`ivljajska pot: Grad – prizori{~e dogajanja v prvem slovenskem zgodovinskem romanu izpod peresa Josipa Jur~i~a. Kro`ne kolesarske poti: • la`ja pot po ni`inskem delu - po ozna~enih poteh Jantarne kolesarske poti - Eurovelo • zahtevnej{a pot po Pohorju: Fram - Ran~e - Areh.

Tradicionalne prireditve: ob ob~inskem prazniku, v drugi polovici junija, pohod od Gorice do Planice in pohod po krajinskem parku. Prvomajski pohod na Areh ter v septembru pohod na Jugovo doma~ijo.

DESTINACIJA ZA [OLARJE

Programi za {olarje so nenavadni, edinstveni, pou~ni, zanimivi, predvsem pa do`iveti z vsemi ~utili. Imamo najbolj{o u~ilnico, kjer se otroci preko vida, sluha, dotika, okusa, vonja in medsebojnega sodelovanja nau~ijo, kako se prideluje hrana, ki je naravi in `ivalim prijazna. U~enci raziskujejo v t. i. Parzifalovi de`eli in se v gradu seznanjajo z zaroto iz prvega slovenskega zgodovinskega romana, poslu{ajo in spoznajo razli~ne vrste ptic ter floro in favno v krajinskem parku.

Do`ivljajska pot po gradu na temo prvega slovenskega zgodovinskega romana. Velika etnolo{ka zbirka v gradu Ra~e. Spoznavanje z naravo po ozna~enih poteh v krajinskem parku. Raziskovanja v Parzivalovi de`eli v TALU 2000.

DESTINACIJA ZA GURMANE

Tradicija preteklosti, obogatena z novimi kulinari~nimi trendi doma~ih gostiln. Pristna doma~nost pohorskih turisti~nih kmetij, ki vam postre`ejo z dobrotami kot so pohorski pisker, gobova juha, pohorska bunka, sirova in orehova gibanica ipd. Bu~no olje, vino, mesni izdelki, kozji sir ter med doma~ih pridelovalcev so poznani po svoji odli~nosti dale~ naokrog.

Tradicionalne prireditve: Tr`nica doma~ih pridelkov (vsako soboto na grajskem dvori{~u), martinovanje. GOSTINSKA PONUDBA

1 Gostilna “Karla” 2 Gostilna “Pri kostanju” 3 Gosti{~e “Megli~” Ljubljanska c. 17, 2327 Ra~e Ljubljanska c. 68, 2327 Ra~e Ran~e 166, 2313 Fram T: 02 608 30 31 T: 02 608 28 31 T: 02 608 93 04

www.facebook.com/kovacnik.facebook.com/kovacnik

4 Turisti~na kmetija [tern 5 Izletni{ka ekolo{ka kmetija Uranjek 6 Izletni{ka kmetija “Pri Kova~niku” “Pri Baronu” “Pape`” Planica 9, 2313 Fram Planica 6, 2313 Fram Brezovec 51, 2313 Fram T: 02 601 54 00, M: 041 878 474 T: 02 601 44 51, M: 041 380 205 T: 02 608 92 93, M: 031 636 747 E: [email protected] • I: www.kovacnik.com E: [email protected] • I: www.pribaronu.si E: [email protected]

Oddaljenost od nekaterih slovenskih krajev: : 18 km • Ptuj: 25 km • Celje: 45 km • Murska Sobota: 67 km • Novo mesto: 108 km Ljubljana: 115 km • Kranj: 128 km • Nova Gorica: 209 km • Koper: 224 km GradGrad Ra~eRa~e

Biser v sredi{~u kraja

okacija, kjer se je dogajala zgodba in ob~inske uprave, krajevnega urada, Bachler ml., ~lan rodbine Bachler, ki Lzarota iz prvega slovenskega kino dvorana, zasebna etnolo{ka je posestvo in grad na dra`bi prodal. zbirka, slikarski atelje, turisti~na zgodovinskega romana, Ivan Erazem Danes je grad Ra~e v lasti Ob~ine agencija ter v manj{em delu tudi Ra~e - Fram. Tattenbach, nastala izpod peresa zasebna stanovanja. Podoba gradu Josipa Jur~i~a. se je skozi ~as spreminjala, tako z CERKEV SV. JO@EFA DELAVCA menjavo lastnikov kot s prodorom RA^E: MOZAIK PATRA MARKA Grad Ra~e je primer ravninskega razli~nih stilov skozi stoletja. Listina, RUPNIKA oto{kega ali vodnega gradu – dvorca, v kateri se omenja prvi lastnik gradu, dodatno zavarovanega z visokim Gregor Regal iz Ra~, je bila izdana Sakralni umetnik in svetovalec okopom. Pape{kega sveta za kulturo, pater Zgodovina stavbe sega v prvo polovico Marko Rupnik, je leta 2011 obogatil 16. stoletja, ko so pozidali dvorec s notranjost farne cerkve z mozaikom, {tirimi trakti z gotsko renesan~nimi ki prikazuje motiv Jezusovega ~ude`a portali. V notranj{~ini dvorca je poleg “pomno`itve kruha”. kapele, posve~ene sv. Janezu V mozaiku so tudi elementi Dravskega Nepomuku, v prvi vrsti najbolj polja, poleg kamnov iz doma~e zanimiva “Bela dvorana”, ki v gramozne jame se v njem najdeta {e sedanjem ~asu slu`i kot poro~na in klasje in vinska trta, p. Marko Ivan sejna dvorana, zaradi svoje Rupnik pa je z veseljem sprejel tudi akusti~nosti pa je primerna tudi za mlade, ki so lahko polo`ili vsak svoj izvajanje razli~nih koncertov ter kamen~ek v mozaik. raznovrstnih kulturnih prireditev. V cerkvi lahko ob~udujemo tudi vitra`e Danes je grad kulturno in dru`beno 26. aprila 1534. Sledili so {e {tevilni akademskega umetnika Staneta sredi{~e ob~ine. V njem so prostori lastniki, kot zadnji med njimi Vincenc Kregarja. KrajinskiKrajinski parkpark Ra~kiRa~ki ribnikiribniki -- Po`egPo`eg

Park neokrnjene narave

rajinski park Ra~ki ribniki - Po`eg miru. Zaradi svoje ni`inske lege in {~itolistno mo~virko, vodni ore{ek, Kle`i na obrobju Dravskega polja in lahke dostopnosti je park primeren laxmannov rogoz, strelu{o, vodno za obiskovalce vseh starostnih skupin. {karjico, beli lokvanj, rumeni blatnik meri 484 ha. Zajema predvsem Poti po parku so ozna~ene in in posebnost vrta {tiriperesno ni`inski me{an gozd, travnike z opremljene s tablicami, ki opozarjajo marzilijo. Med strupenimi rastlinami mejicami in stoje~e vode (ribnike in na pomembne `ivalske in rastlinske so predstavljene vrste, ki rastejo pri zadr`evalnik). vrste. Pri vhodu so postavljene nas v naravi, okrasne strupene rastline informativne table. in tudi tak{ne, ki so k nam pri{le zaradi gospodarskega pomena. Park je izredno pomemben naravni Ve~ informacij o parku in mo`nostih kompleks v ni`inskem delu Slovenije, vodenega ogleda po njem lahko Zdravilne rastline so razdeljene v dve saj predstavlja `ivljenjski prostor preberete v Vodniku po poteh. redkim in ogro`enim rastlinskim in skupini: na tiste, ki jih najdemo v naravi in na vrste, ki ji sre~amo gojene `ivalskim vrstam - ne samo v BOTANI^NI VRT TAL 2000 regionalnem in slovenskem merilu, v vrtovih. V botani~nem vrtu je mogo~e videti tudi pisane ka~je pastirje, temve~ tudi {ir{e. Tako je tamj V neposredni bli`ini krajinskega parka, 210 vrst ptic 50 poslu{ati `abje regljanje in u`ivati ob prisotnih preko , v naselju Zgornja Gorica, le`i vrst ka~jih pastirjev 12 vrst petju ptic. Na ogled je {e manj{a zbirka ter botani~ni vrt Tal 2000. dvo`ivk, ~e med `ivalmi omenimo le kamnin in mineralov. Tam so na voljo {e iz~rpne informacije in gradivo o tiste najopaznej{e in najglasnej{e. Na 6000 m2 so predstavljene vodne, krajinskem parku, obiskovalci pa se obvodne ter strupene in zdravilne lahko pozanimajo tudi o turisti~ni Zadnja leta postaja park vse rastline. zanimivej{i tudi za obiskovalce, saj v ponudbi in zanimivostih v bli`nji njem najdejo neokrnjeno naravo, Tamkaj{nja zbirka vodnih in obvodnih okolici. V vrtu je urejena t. i. spoznavajo rastline in `ivali ter imajo vrst rastlin je najve~ja v Sloveniji. V Parzivalova de`ela, kjer lahko otroci mo`nost za sprostitev in u`ivanje v tej zbirki je potrebno omeniti odkrivajo zaklade. FramFram inin framskoframsko PohorjePohorje

V dolini Framskega potoka

ramsko Pohorje - hribovit svet se lahko pride preko Planice do Areha, urbanisti~ni spomenik. Jedro naselja F jugovzhodnega Pohorja, ki se za~enja preko Ran~ pa do planinskih postojank le`i v dolini Framskega potoka. V Slivni{kega Pohorja. Posebej hvale`no najstarej{i slovenski oljarni, Oljarni z vinogradni{kimi pobo~ji Frama in se je vra~ati s Pohorja proti Framu. Fram, ki deluje v mogo~ni stavbi v Morja, se potem nadaljuje v sadjarska Pridite, spoznali boste {e ve~, u`ivali sredi{~u vasi, uspe{no nadaljujejo obmo~ja Loke, Kopivnika in Ran~ v lepotah in ob~utili gostoljubje tradicijo oljarstva. ter prehaja nad `ivinorejsko Planico prebivalcev. Na nekaterih doma~ijah so {e posamezni opu{~eni in predelani v gozdnato obmo~je Pohorja. objekti, ostanki preteklega gospodarjenja (Sagadinova `aga, Neko~ je bil Fram zaradi mlinov, `ag, Pe~ovnikov mlin, Svetejeva obnovljena oljarn in trgovine na sti~i{~u Dravskega `aga med Ran~ami in Planico ter polja in Pohorja zelo `ivahen kraj. oljarne v sredi{~u vasi). Na vodah framskega Pohorja se je vrtelo nad 90 vodnih koles in gnalo CERKEV SV. ANE na desetine `ag, mlinov, nekaj oljarn in stop ter kladivarno, kar je dalo Cerkev stoji na dvignjenem taborskem naselju Fram edinstven zna~aj in prostoru nad vasjo, na mestu stare podobo. grajske kapele, ki so jo podrli leta FRAM 1875 ter postavili sedanjo Danes izletniki obiskujejo turisti~ne neoromansko cerkev. Je enoladijska, kmetije, dobre gostilne in prireditve: Ob vstopu v hriboviti del framskega s pre~no ladjo, ki pred prezbiterijem `egnanje na Anino nedeljo v Framu, Pohorja le`i Fram. Ta vas je zaradi oblikuje stranski kapeli. Zvonik stoji `egnanje pri kapeli sv. Kri`a na Planici svoje dokaj ohranjene arhitekturne v vzhodnem delu ladje. Fasade so in druge ob~asne prireditve. Iz Frama in etnolo{ke dedi{~ine zavarovan mo~no ~lenjene z neoromanskimi mno`ica ljudi - tako doma~inov iz Pomemben je za prou~evanje {ir{e bli`njih vasi framskega Pohorja kot rimske zgodovine. V Framu je bil izvir tudi drugih romarjev. pitne vode za Petovio, imenovan “Zlati studenec”. Grajen je bil z lomljenci in KAPELA SV. NE@E kamnom, pokrit s kamnitimi plo{~ami in obdan z `gano glino. Kanal je {irok Ob prihodu v Fram, na hribu med 1,4 m, visok 0,7 m, vkopan pod vinogradi, je lepo obnovljena kapela, povr{ino in ni viden. posve~ena sv. Ne`i. Postavljena je bila leta 1843 na slemenu OSTANKI FRAMSKEGA GRADU vinogradni{kega gri~a v Framu. Leta 1870 je bila obnovljena in se je v njej Na nekdanjo mogo~nost framskega ma{evalo. Med vojno je bila oropana gradu sedaj spominjajo samo {e in uni~ena (tudi freske), odne{ena je razvaline v gozdu na gri~u nad cerkvijo bila vsa oprema. Kapelo so leta 1997 v Framu. Zgodovinski viri pri~ajo, da tudi obnovili, na god sv. Ne`e se v je bil grad prvi~ omenjen leta 1335 njej ma{uje. kot Vraunhaym. Grad je menjal {tevilne lastnike. Leta 1635 so ga zavzeli in arhitekturnimi motivi, vanje je vzidanih RIMSKI VODOVOD izropali uporni kmetje, v 18. stoletju ve~ nagrobnikov iz 16. in 17. stoletja. je pogorel, v za~etku 19. stoletja pa Oltarji v notranjosti datirajo na obdobje V rimskih ~asih je bil iz Frama napeljan dokon~no razpadel. s konca 19. stoletja in so bili v zadnjih vodovod v rimsko Petovio. Kamniti Po prvi svetovni vojni je zemlji{~e z letih v celoti obnovljeni, tako da kanal rimskega vodovoda poteka na ostanki gradu kupil framski `upnik in notranjost cerkve izra`a vso svojo ravninskem polju iz smeri Fram – Ptuj. zgodovinar Viktor Kragl. mogo~nost. V starih tur{kih ~asih je bila tam obrambna postojanka. Opisi gradu govorijo o njegovi mogo~nosti; obdan je bil z obzidjem Posebno slovesno je na Anino nedeljo in obrambnimi stolpi. Neposredno pod v juliju, ko se na `egnanju zbere velika gri~em je stala grajska pristava. Planica nad Framom

Vasica s pristno doma~nostjo

P lanica se nahaja na jugovzhodni nepozabnimi okusi vrhunske in pred letom 1679 in je ohranjen v strani Pohorja, na nadmorski vi{ini od pristne doma~e hrane ter s pregovor- dana{nji zakristiji. Cerkev so dogradili no prijaznostjo in doma~nostjo. leta 1816 in jo leta 1882 obnovili. Gre 600 do 900 m. Gre za idili~no pohorsko za enoladijski prostor z oltarnim vasico z izjemnimi naravnimi danostmi zaklju~kom, ob stranski steni je in pristno doma~nostjo. Tamkaj zlahka prislonjen zvonik, skozenj vodi vhod pozabite na skrbi vsakdanjika ter se v polkro`no kapelo. Cerkev je ume{~ena med nepremi~no kulturno nau`ijete lepot in posebnosti, ki jih dedi{~ino in sicer med sakralno ponuja umirjeno `ivljenje na stavbno dedi{~ino. Svete ma{e so slovenskem pode`elju. vsako prvo nedeljo v mesecu ob 14. uri. Zadnjo nedeljo v aprilu Vas Planica {teje okoli 150 prebivalcev. tradicionalno postavljajo majsko drevo, Domala vse dru`ine, katerih prvo nedeljo v septembru pa je ob posamezniki hodijo tudi v slu`be, se 10. uri `egnanje, ki mu sledi dru`abno pre`ivljajo s kmetijstvom, v glavnem sre~anje. z `ivinorejo in gozdarstvom. Planica PLANI[KI SAKRALNI BISER je poznana tudi po dobro obiskanih PODRU@NA CERKEV SV. KRI@A NA turisti~nih kmetijah. Ena se pona{a z PLANICI zakladi permakulture, ekolo{kim na~inom `ivljenja, na drugi lahko Na poti skozi vas Planica nad Framom pre`ivite nepozabne po~itnice ob samo nas preseneti pogled na cerkev na va{im `eljam prilagojenih delavnicah hribu pred gozdom. Najstarej{i del kuhanja, pe~enja, vlaganja `ivil itd. podru`ne cerkve sv. Kri`a je prvotna Na obeh pa vas bodo razvajali z kapela sv. Duha. Ta del je bil zgrajen SMREKA JE OBJELA POTOK nekropoli v [empetru in Orfejevem POTNIKOV PRAVI KOSTANJ spomeniku na Ptuju. [e vsak sprehajalec je presene~en Tik ob Potnikovi doma~iji stoji Potnikov ostrmel, ko je v grapi sredi gozda pod POTOVANJE V POHORSKO pravi kostanj – dendrolo{ki naravni cerkvijo obstal pred majhnim ~ude`em PRETEKLOST spomenik. ^e bomo tega orjaka `eleli narave - Potnikovo smreko. objeti, bomo potrebovali kar nekaj Preko 200 let stara Ve{nerjeva doma~ija je zna~ilen etnolo{ki spomenik samooskrbne doma~ije. Zgrajena je iz kamna in lesa, pokriva jo ~opasta slamnata streha. Stanovanjski del hi{e je podkleten s tremi obokanimi kletmi. Gre za kulturni spomenik dr`avnega pomena z lastnostmi etnolo{kega spomenika, ki pri~a o na~inu `ivljenja skozi ~as. Nedale~ od doma~ije se nahaja 9 m globoka Ve{nerjeva jama, edinstve- Vzklila je na mosti~ku iz belega, na zaradi svoje sestave - marmorja. pomo~nikov. Potnikov pravi kostanj sodi debelozrnatega marmorja nad med najdebelej{e prave kostanje na potokom, preko katerega je `e v ~asu Pohorju in tudi v Sloveniji. Meritev obsega Rimljanov potekala pot iz kamnoloma debla je v letu 2007 pokazala natan~no marmorja. Smreka je v desetletjih rasti 900 cm. V bli`ini raste {e en pravi svoje korenine raz{irila na oba kostanj (z obsegom debla 551 cm). bregova. V bli`ini so ostanki opu{~enega kamnoloma marmorja, ki Za Potnikova kostanja pravimo, da sta spada med geolo{ke naravne vrednote. hi{ni drevesi. Hi{na drevesa so sadili Lepoto tega marmorja so poznali `e v sklopu doma~ij v neposredni bli`ini Rimljani, saj ga lahko ob~udujemo na poslopij. Tematske poti

U^NE EKOLO[KE POTI PO KRAJINSKEM ponudbi na kmetijah. Ob vinski cesti PARKU RA^KI RIBNIKI - PO@EG se sre~ujemo z bogato naravno in kulturno dedi{~ino, kakovostno • GRAJSKA POT – najkraj{a urejena gostinsko ponudbo ter avtohtono pot v krajinskem parku, ki je kulinariko gosti{~ in kme~kih doma~ij. prehodna tudi s kolesom. Pot se Zametke vinogradni{tva in uspe{nega pri~ne pri gradu Ra~e in je dolga vinarstva na omenjenem obmo~ju 4800 m. Zanimivosti ob poti: grad V kolikor se pripeljemo s kolesi, je lahko najdemo `e pred letom 1435, Ra~e, gnezdo bele {torklje, travniki poskrbljeno, da jih lahko parkiramo ko je zaslovelo framsko vinogradni{tvo z mejicami, in ptice (npr. srakoper), v za to namenjeno li~no in domiselno z odli~nimi vini. Pili so jih tudi na ribniki z vodnimi rastlinami in izdelano stojalo. Tam nas navdu{i {e dunajskem in angle{kem dvoru. Leta `ivalmi, ki `ivijo ob njih. `u`el~nik - hotel za `u`elke, o 1822 se je v Framu zanimal za vinski katerem boste lahko zvedeli ve~ na pridelek avstrijski nadvojvoda Janez • MO^VIRKINA POT – srednja pot v sami poti. Sicer pa do`ivljajska pot Habsbur{ki. O zgodovini krajinskem parku, ki je dolga 6200 m. Turnovi ribniki predstavi {e ptice v vinogradni{tva govori tudi ohranjena Pri~ne se pri biv{i `agi (sedanja gozdu in drevesne vrste. kulturna dedi{~ina. Algoja) iz smeri naselja Podova. Ob poti je mo`en ogled botani~nega vrta JANTARNA KOLESARSKA POT TAL 2000. Zanimivosti ob poti: (EUROVELO) botani~ni vrt TAL, ni`inski poplavni Jantarna kolesarska pot je ena od gozd, gozdne ptice, razli~ne drevesne predvidenih evropskih poti, ki bo in grmovne vrste, zeli{~a, gozdni povezala obalo Balti{kega morja z sade`i in plodovi, Turnovi ribniki. Jadranskim. Na slovenska tla se iz • PONIRKOVA POT – najdalj{a pot Avstrije priklju~i na mejnem prehodu v krajinskem parku, ki se (ravno tako [entilj in vodi skozi Pesni{ko dolino,

kot grajska pot) pri~ne pri gradu Maribor, Ho~e ter se nato pri SPREHAJALNA IN POHODNA POT Ra~e. Celotna pot je dolga 12 km in gramoznici Ra~e vklju~i v ob~ino Ra~e PLANICA NAD FRAMOM zdru`uje vse zanimivosti, opisane - Fram. Nadalje trasa vodi skozi enega Pot je speljana skozi samotne pohorske pri grajski in mo~virkini poti. najlep{ih odsekov poti in sicer skozi gozdove Planice, mimo pa{nikov in Ve~ informacij v zlo`enki Vodnik Krajinski park Ra~ki ribniki ter ob travnikov. Ob poti je zelo pisan po poteh v Krajinskem parku akumulaciji Po`eg in se nato zaklju~i rastlinski svet. Opazujemo lahko Ra~ki ribniki – Po`eg. v ob~ini Slovenska Bistrica. Vodne najrazli~nej{e krajinske motive, ki sta povr{ine v parku ter ti{ina gozdov so jih skupaj ustvarila narava in ~lovek. DO@IVLJAJSKA POT pravi raj za ljubitelje razli~nih vrst Pot ima (poleg pou~ne vloge) tudi TURNOVI RIBNIKI ptic in rastlin, hkrati pa nudijo pravo pohodni{ki zna~aj. Primerna je tako Krajinski park Ra~ki ribniki - Po`eg v sprostitev, dale~ stran od avtomobil- za otroke kot za odrasle. Mo`no se je neposredni bli`ini avtoceste in skega tru{~a. Pot je po celotni trasi okrep~ati na izletni{kih turisti~nih `elezni{ke proge Ljubljana - Maribor ozna~ena. kmetijah ob poti. Ve~ o poteh najdete ima izredno lego in danost za razvoj v bro{uri Sprehajalne poti po ekolo{kega turizma. Obiskovalcev je PODPOHORSKA VINSKO Planici. iz leta v leto ve~, k temu pa prav TURISTI^NA CESTA gotovo pripomoreta infrastruktura v Na Podpohorski vinsko turisti~ni cesti NARAVOSLOVNA, KULTURNO parku – urejene pe{poti in opazovalni VTC 17, ki poteka od vinogradni{kih ZGODOVINSKA IN GEOGRAFSKA stolp. leg Ru{ pa vse do Slovenskih Konjic, U^NA POT OSNOVNE [OLE FRAM Kro`na pot, posve~ena gozdu, se se je mogo~e nau`iti raznolikosti in Stari stihi framskega kaplana Oroslava pri~ne na kri`i{~u ceste, ki zavije k izjemnosti lepot slovenskega Cafa opevajo danes zgodovinsko Turnovim ribnikom v bli`ini pode`elja, tam pa najdemo tudi za{~iteno naselbino Fram. Pot, tako lovskega doma Ra~e. Pot sledi cesti, avtohtono kulinariko in vinske ceste. kot stihi, plete zgodbo o vasici, kjer zatem pa je speljana okrog spodnjega Trasa Podpohorske vinsko turisti~ne ”stari grad stoji, kjer sv. Ana bdi in ribnika, Turntajhta. Ozna~ena je z ceste vodi po pobo~jih Morja, kjer Zlati studenec naravo krepi”. usmerjevalnimi tablicami, tako da se Kopivnika in Frama, navezuje pa se Gre za integracijo u~nih poti po po njej lahko odpravi vsakdo. Takoj tudi na naselje Planica nad Framom. ustrezno ozna~enih pohodnih stezah. na za~etku nas pozdravi ve~ja info Slednja sicer nima vinogradni{kih leg, Pot je zanimiva tako za doma~ine kot tabla s karto obmo~ja in vrisano potjo. je pa znana po bogati turisti~ni tudi za turiste. OB^INA RA^E – FRAM

Sede`: Grajski trg 14, 2327 Ra~e • T: 02 609 60 10 • F: 02 609 60 18 • E: [email protected] [tevilo prebivalcev (l. 2015): 7265 KS Ra~e: Ra~e, Brezula, Podova, Zgornja Gorica, Spodnja Gorica KS Fram: Je{enca, Po`eg, Morje, Fram, Loka pri Framu, Kopivnik, Planica, Ran~e, [estdobe Nadmorska vi{ina: od 262 m n.v. v ni`inskem delu do 900 m n.v. (Planica) Povr{ina: 51km2 (od tega ob~insko sredi{~e Ra~e 8,5km2 in Fram kot drugo najve~je naselje 5,5km2)

Izdelava individualnih programov in vodenje: Polona Ra~i~ - 040 466 931 • Matja` Tomani~ - 041 742 360 Lokalna vodenja: Patricija Thaler - 031 379 845 • Roman Hergan - 041 572 385

Vse dodatne informacije dobite na spletni strani Ob~ine Ra~e – Fram: www.race-fram.si