Mormonova Knjiga

MORMONOVA KNJIGA

ŠE ENA ZAVEZA JEZUSA KRISTUSA ormonova M knjiga

ØE ENA

ZAVEZA

JEZUSA KRISTUSA Zaloœniøka pravica: 2002 Intellectual Reserve Inc. Vse pravice pridrœane Natisnjeno v Nemçiji 5/2002 19962002 Translation of the Book of Mormon Slovenian Mormonova knjiga POROÇILO, ZAPISANO NA PLOØÇE Z MORMONOVO ROKO, VZETO Z NEFIJEVIH PLOØÇ. Zatorej je to okrajøava zapisa o Nefijevem ljudstvu in tudi o Lamancih.—Pisana Lamancem, ki so ostanek Izraelove hiøe; in tudi Judom in Nejudom.—Zapisana po zapovedi in tudi po duhu preroøtva in razodetja.—Zapisana in zapeçatena in skrita za Gos- poda, da ne bo uniçena.—Da bo priøla na dan z Boœjim darom in moçjo za razlago le–tega.—Moronijeva roka jo je zapeçatila in skrila za Gospoda, da bo ob svojem çasu priøla na dan preko Nejudov.—Razlaganje le–tega z Boœjim darom. Gre tudi za okrajøavo Etrove knjige, ki je zapis o jeredovskem ljudstvu, ki je bilo razkropljeno v çasu, ko je Gospod pomeøal jezike ljudstev, ko so gradili stolp, da bi priøli do nebes.—Ki naj bi ostanku Izraelove hiøe pokazala, kakøne velike reçi je Gospod napravil za njihove oçete; in da bi poznali Gospodove zaveze, da niso za veçno zavrœeni.—In da bi prav tako prepriçale Jude in Nejude, da Jezus je Kristus, veçni Bog,kiserazkrije vsem narodom.—In sedaj, çe so zmote, so to çloveøke napake; zatorej ne obsojajte Boœjih reçi, da boste pred Kristusovim sodnim stolom brez madeœa.

Izvirnik je s ploøç v angleøçino prevedel Joseph Smith ml. Prva angleøka izdaja je izøla v Palmyri v zvezni drœavi New York v ZDA leta 1830

Izdala Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni Salt Lake City, Utah, ZDA v UVOD Mormonova knjiga je zbir svetih spisov, ki je primerljiv s Svetim pismom. Je poroçilo o Boœjih ravnanjih s starodavnimi prebivalci obeh Amerik in vsebuje polnost veçnega evangelija. Knjigo so z duhom preroøtva in razodetja zapisovali mnogi starodavni preroki. Njihove besede, zapisane na zlate ploøçe, je navajal in okrajøal prerok–zgodovinopisec, ki se je imenoval Mor- mon. Zapis poroça o dveh mogoçnih civilizacijah. Ena je priøla iz Jeruzalema leta 600 pred Kristusom in jo, kasneje razdeljeno na dva naroda, poznamo kot Nefijce in Lamance. Druga je priøla veliko prej, ko je Gospod pomeøal jezike ob babilonskem stolpu. To skupino poznamo kot Jeredovce. Po tisoçih letih so bili pobiti vsi razen Lamancev in ti so prvotni predniki ameriøkih Indijancev. Vrhunec dogajanja, zapisan v Mormonovi knjigi, je osebno delovanje Gospoda Jezusa Kristusa med Nefijci kmalu po njegovem vstajenju. Izpostavi nauke evangelija, opiøe naçrt odreøitve in ljudem pove, kaj morajo storiti, da bodo dosegli mir v tem œivlje- nju in veçno odreøitev v œivljenju, ki pride. Ko je Mormon zapisovanje zakljuçil, je poroçilo izroçil sinu Moroniju, ki je dodal nekaj svojih besed in ploøçe skril na hribu Kumora. Isti Moroni se je 21. septembra 1823, sedaj poveliçano, vstalo bitje, prikazal preroku Josephu Smithu in ga pouçil o nek- danjem zapisu in nameravanem prevodu le–tega v angleøki jezik. Ko je napoçil ças, so bile ploøçe izroçene Josephu Smithu, ki jih je prevedel z Boœjim darom in moçjo. Zapis je sedaj objavljen v mnogih jezikih kot nov in dodaten dokaz, da je Jezus Kristus Sin œivega Boga in da bodo vsi, ki bodo priøli k njemu in bodo posluø- ni postavam in uredbam njegovega evangelija, lahko odreøeni. O tem zapisu je prerok Joseph Smith rekel: “Bratom sem povedal, da je Mormonova knjiga najpravilnejøa od vseh knjig na Zem- lji in da je sklepnik naøe vere in çlovek bo priøel, çe bo œivel po njenih navodilih, Bogu bliœe kakor s katerokoli drugo knjigo.” Poleg Josepha Smitha je Gospod pripravil enajst drugih, da so sami videli zlate ploøçe in so posebne priçe o resnici in Boœjem izvoru Mormonove knjige. Njihova zapisana priçevanja so semkaj vkljuçena kot “Priçevanje treh priç” in “Priçevanje osmih priç”. Vse ljudi vabimo vsepovsod k branju Mormonove knjige, naj v srcu premiøljujejo sporoçilo, ki ga vsebuje, in potem vpraøajo Boga, veçnega Oçeta, v Kristusovem imenu, ali je to, kar govori knjiga, res. Tisti, ki bodo sledili tej poti in vpraøali v veri, bodo z moçjo Svetega Duha prejeli priçevanje o njeni resnici in njenem Boœjem izvoru. (Glej Moroni 10:3–5.) vi Tisti, ki bodo po Svetem Duhu prejeli to Boœje priçevanje, bodo z isto moçjo prav tako priøli do spoznanja, da je Jezus Kristus Odreøenik sveta, da je Joseph Smith njegov razodevalec in prerok v teh zadnjih dneh in da je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni Gospodovo kraljestvo, ponovno osnovano na Zemlji kot priprava na drugi Mesijev prihod. vii PRIÇEVANJE TREH PRIÇ Bodi znano vsem narodom, rodovom, jezikom in ljudstvom, h katerim bo to delo priølo: da smo po milosti Boga Oçeta in naøega Gospoda Jezusa Kristusa videli ploøçe, ki vsebujejo ta zapis, ki je zapis o Nefijevem ljudstvu in tudi o Lamancih, njihovih bratih, in tudi o jeredovskem ljudstvu, ki je priølo od stolpa, o katerem je bilo govora. In vemo tudi, da so bile prevedene z Boœjim darom in moçjo, kajti to nam je oznanil njegov glas; zatorej z gotovostjo vemo, da je to delo resniçno. In priçujemo tudi, da smo videli gravure, ki so na ploøçah; in pokazala nam jih je Boœja moç in ne çloveøka. In z besedami treznosti oznanjamo, da je iz nebes priøel Boœji angel in jih prinesel in nam jih poloœil pred oçi, da smo ploøçe in gravure na njih gledali in videli; in vemo, da je po milosti Boga Oçeta in naøega Gospoda Jezusa Kristusa, da smo videli in priçujemo, da je to res. In to je v naøih oçeh çudovito. Vendar nam je Gospodov glas zapovedal, naj o tem priçujemo; da bi zatorej bili posluøni Boœjim zapovedim, o tem priçujemo. In vemo, çe bomo zvesti v Kristusu, bomo s svojih oblaçil oçistili kri vseh ljudi in bomo brez madeœa pred Jezusovim sodnim stolom in bomo veçno bivali z njim v nebesih. In çast bodi Oçetu in Sinu in Svetemu Duhu, kar je en Bog. Amen.

Oliver Cowdery David Whitmer Martin Harris viii PRIÇEVANJE OSMIH PRIÇ Bodi znano vsem narodom, rodovom, jezikom in ljudstvom, h katerim bo to delo priølo: da nam je Joseph Smith ml., prevajalec tega dela, pokazal ploøçe, o katerih je bilo govora, katere imajo izgled zlata; in kolikor listov je omenjeni Smith prevedel, toliko smo jih imeli v rokah; in na njih smo tudi videli gravure, od katerih ima vse izgled starodavnega dela in so prefinjene izdelave. In to priçujemo z besedami treznosti, da nam jih je omenjeni Smith pokazal, kajti videli smo jih in jih poteœkali in z gotovostjo vemo, da ima omenjeni Smith ploøçe, o katerih smo govorili. In naøa imena dajemo svetu, da bi svetu priçevali o tem, kar smo videli. In ne laœemo, o tem priçuje Bog.

Christian Whitmer Hiram Page Jacob Whitmer Joseph Smith, st. Peter Whitmer, ml.Hyrum Smith John Whitmer Samuel H. Smith ix PRIÇEVANJE PREROKA JOSEPHA SMITHA Besede preroka Josepha Smitha samega o nastajanju Mormono- ve knjige so: “Na veçer enaindvajsetega septembra [1823] . . . sem se zatekel k molitvi in poniœno prosil k vsemogoçnemu Bogu... Ko sem tako klical k Bogu, sem odkril, da se je v sobi zaçela pojavljati svetloba, ki je naraøçala, dokler soba ni bila svetlejøa kot opoldan, ko se je ob postelji nenadoma pojavila oseba, ki je stala v zraku, kajti njegova stopala se niso dotikala tal. Na sebi je imel ohlapno oblaçilo nadvse çiste beline. Ta belina je presegala vse zemeljsko, kar sem bil kdajkoli videl; niti ne verjamem, da bi kar koli zemeljskega lahko bilo prikazano tako silno belo in sijajno. Njegove dlani in tudi roke so bile do in malo viøe od zapestja gole; tudi stopala so bila gola, kakor so bile noge do in malo viøje nad gleœnji. Gola je bila tudi njegova glava in vrat. Opazil sem, da na sebi ni imel drugega oblaçila kakor to ogrinjalo, ker je bilo odprto, tako da sem lahko videl njegovo oprsje. Silno belo pa ni bilo le njegovo oblaçilo, ampak je bila veliçastna vsa njegova podoba, kar je presegalo vsak opis, in njegovo obliçje je bilo prav zares kot blisk. Soba je bila silno svetla, a ne tako svetla kakor neposredno okrog njega. Ko sem nanj pogledal prviç, me je bilo strah; toda strah me je kmalu zapustil. Poklical me je po imenu in mi rekel, da je glasnik, poslan k meni iz Boœje navzoçnosti in da mu je ime Moroni; da ima Bog zame pripravljeno delo; in da bo moje ime za dobro in slabo med vsemi narodi, rodovi in jeziki, oziroma da se bo o njem med vsemi ljudmi govorilo tako dobro kakor slabo. Rekel je, da je nekje shranjena knjiga, napisana na zlate ploøçe, ki poroça o prejønjih prebivalcih te celine in navaja vir, od kod so izøli. Rekel je tudi, da vsebuje polnost veçnega evangelija, kakor ga je starodavnim prebivalcem predal Odreøenik; da obstajata tudi dva kamna v srebrnih okvirih—in ta kamna, pritrjena na naprsnik, sestavljata to, kar se imenuje urim in tumim—ki sta shranjena s ploøçami; in posedovanje ter uporaba teh kamnov je bilo tisto, kar je doloçalo vidce v starodavnih oziroma prejønjih çasih; in da jih je bil Bog namenoma pripravil za prevajanje knjige. ******* In spet mi je povedal, ko bom dobil tiste ploøçe, o katerih je bil govoril—kajti ças, da bi jih prejel, se øe ni izpolnil—da jih ne bom smel pokazati nikomur; niti naprsnika z urimom in tumimom; samo tistim, katerim mi jih bo zapovedano pokazati; çe pa bom, x bom pogubljen. Ko se je z menoj pogovarjal o ploøçah, se mi je pred oçmi odprlo videnje, da sem videl kraj, kjer so bile ploøçe shranjene, in to tako jasno in razloçno, da sem kraj spet prepoznal, ko sem ga obiskal. Po tem sporoçilu sem videl, da se je svetloba v sobi zaçela zbirati neposredno okrog njega, ki je bil z menoj govoril, in tako se je nadaljevalo, dokler soba ni postala spet temna, razen le okrog njega, ko sem v trenutku videl nekaj takega kakor pot, ki se je odpirala naravnost v nebesa, in dvigal se je, dokler ni docela izginil, in soba je bila, kakor preden se je pojavila ta nebeøka svetloba. Leœal sem zamiøljen nad enkratnostjo prizora in se moçno çudil temu, kar mi je bil povedal ta nenavadni glasnik; ko sem sredi premiøljevanja nenadoma odkril, da se je v sobi spet zaçela pojavljati svetloba in nekako v trenutku je bil isti nebeøki glasnik spet pri moji postelji. Zaçel je in spet pripovedoval prav tisto, kar je bil storil ob prvem obisku, brez najmanjøe spremembe; ko je s tem konçal, me je obvestil o velikih sodbah, ki prihajajo nad Zemljo, ki jih bodo povzroçila velika opustoøenja zavoljo lakote, meça in kuge; in da bodo priøle te bridke sodbe na Zemljo v tem rodu. Ko mi je to povedal, se je spet dvignil, kakor je bil storil poprej. Do sedaj so bili vtisi v meni tako globoki, da me je bil spanec zapustil in leœal sem prevzet od osuplosti nad tem, kar sem bil tako videl kot sliøal. A kakøno je bilo moje preseneçenje, ko sem spet zagledal istega glasnika ob svoji postelji in ga sliøal pripovedovati oziroma spet ponavljati isto od zaçetka kakor poprej; in dodatno me je posvaril, govoreç mi, da me bo Satan poskusil skuøati (zavoljo revøçine v druœini mojega oçeta), da bi dobil ploøçe, z namenom da bi obogatel. To mi je prepovedal rekoç, da ne smem imeti drugega namena, ko bom ploøçe dobil, kakor slaviti Boga, in ne smem pustiti, da bi name vplival kakrøen koli drug motiv, kakor le gradnja Njegovega kraljestva; sicer jih ne bom mogel dobiti. Po tem tretjem obisku se je spet dvignil v nebesa kakor poprej in spet sem premiøljeval o nenavadnosti tega, kar sem bil pravkar izkusil; skoraj brœ ko se je bil nebeøki glasnik dvignil od mene v tretje, je zakikirikal petelin in spoznal sem, da se dani, tako da so najini razgovori morali zavzeti vso noç. Kmalu potem sem vstal iz postelje in kot ponavadi øel po potrebnih dnevnih opravilih; toda ko sem poskuøal delati kakor sicer, sem opazil, da me je moç tako zapustila, da sem postal popolnoma nemoçen. Oçe, ki je delal z menoj, je odkril, da je bilo z menoj nekaj narobe, in mi rekel, naj grem domov. Krenil sem z namero, da pojdem proti hiøi; a ko sem s polja, kjer sva bila, xi poskusil priti preko ograje, me je moç popolnoma zapustila in nemoçno sem padel po tleh in za doloçen ças se nisem niçesar zavedal. Prvo, çesar se spomnim, je bil glas, ki mi je govoril, ko me je bil poklical po imenu. Pogledal sem navzgor in videl istega glasnika, ki je stal nad mojo glavo, obkroœen s svetlobo kakor poprej. Potem mi je spet povedal vse, kar mi je bil povedal prejønjo noç, in mi zapovedal, naj grem k oçetu in mu povem o videnju in zapovedih, katere sem bil prejel. Ubogal sem; vrnil sem se k oçetu na polje in mu povedal celotno zadevo. Odvrnil mi je, da je bilo to od Boga, in mi rekel, naj grem in storim, kakor mi je glasnik zapovedal. Zapustil sem polje in øel na kraj, kjer so bile shranjene ploøçe, kakor mi je bil povedal glasnik; in zahvaljujoç jasnosti videnja, ki sem ga bil o tem imel, sem kraj v hipu prepoznal, ko sem tja prispel. Nedaleç od vasi Manchester v okraju Ontario v New Yorku stoji hrib precejønjega obsega in je najviøji od vseh v okolici. Na zahodni strani tega hriba nedaleç od vrha so pod kamnom dokajønje velikosti leœale ploøçe, shranjene v kamnitem zaboju. Ta kamen je bil v sredi na zgornji strani debel in okroglast in tanjøi proti krajem, tako da se je srednji del videl iznad tal, rob pa je vse naokrog prekrivala zemlja. Ko sem zemljo odstranil, sem si priskrbel vzvod, ki sem ga zataknil pod rob kamna in ga z nekoliko napora dvignil. Pogledal sem noter in tam sem resniçno zagledal ploøçe, urim in tumim in naprsnik, kakor je navedel glasnik. Zaboj, v katerem so leœali, je bil oblikovan s polaganjem kamnov skupaj z neke vrste malto. Na dnu zaboja sta poçez skupaj leœala dva kamna in na teh kamnih so leœale ploøçe in z njimi druge reçi. Poskusil sem jih vzeti ven, toda glasnik mi je prepovedal in me spet obvestil, da ças, da bi priøle na dan, øe ni bil priøel, niti ne bo, dokler od takrat ne minejo øtiri leta; povedal pa mi je, naj na tisti kraj pridem natanko çez eno leto od tistega çasa in da se bo tam sestal z menoj in naj tako nadaljujem, dokler ne pride ças, ko bom ploøçe prejel. Zatorej sem, kot mi je bilo zapovedano, tja øel konec vsakega leta in vsakiç naøel istega glasnika in od njega prejel navodila in znanje ob vsakem od najinih pogovorov, z ozirom na to kar je nameraval Gospod in kako ter na kakøen naçin bo v poslednjih dneh vodeno njegovo kraljestvo. ******* Naposled je priøel ças, ko sem prejel ploøçe, Urim in Tumim in naprsnik. Dvaindvajsetega dne v septembru tisoç osemsto xii sedemindvajset, ko sem øel kot ponavadi ob koncu øe enega leta na kraj, kjer so bile shranjene, mi jih je isti nebeøki glasnik predal z naroçilom: naj odgovorno skrbim zanje; da bom, çe jih bom brezskrbno pustil iz rok oziroma zavoljo svojega zanemarjanja, zavrœen; çe pa bom uporabil vse svoje napore, da jih bom ohranil, dokler jih on, glasnik, ne bo priøel iskat, bodo zaøçitene. Kmalu sem odkril razlog, zavoljo katerega sem bil prejel taka stroga navodila, naj jih varno hranim, in zakaj je bilo, da je bil glasnik rekel, ko bom opravil, kar se je od mene zahtevalo, da jih bo priøel iskat. Kajti brœ ko se je izvedelo, da jih imam, se je uporabilo najbolj prizadevne napore, da bi se jih dobilo od mene. Vtanamen se je uporabilo vsako zvijaço, ki jo je bilo moç iznajti. Preganjanje je postalo øe bolj trpko in resno kot prej in mnoœice so bile v stalni pripravljenosti, da bi jih dobile od mene, çe bi bilo mogoçe. Z Boœjo modrostjo pa so ostale varno v mojih rokah, dokler nisem bil z njimi dovrøil, kar se je od mene zahtevalo. Ko je, kakor dogovorjeno, glasnik priøel ponje, sem mu jih izroçil; in on jih ima v skrbi do danaønjega dne, ki je drugi dan v maju tisoç osemsto osemintridesetega leta.“ Celotni zapis se nahaja v Zgodovini Josepha Smitha v Dragoce- nem biseru in v History of The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints [Zgodovini Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni], 1. knjiga, 1. do 6. poglavje. Starodavni zapis, ki je bil tako prineøen iz zemlje kot glas ljudstva, ki govori iz prahu, in je bil preveden v danaønji govor po Boœjem daru in moçi, kot izpriçuje Boœja potrditev, je bil svetu prviç objavljen v angleøçini leta 1830 kot The Book of Mormon. xiii KRATKA RAZLAGA Mormonove knjige

Mormonova knjiga je sveti zapis ljudstev starodavne Amerike in so ga vrezovali na kovinske liste. V sami knjigi je govora o øtirih vrstah kovinskih ploøç: Nefijeve ploøçe, ki so bile dveh vrst: Male ploøçe in Velike ploøçe. Prve so se natançneje posveçale duhovnim zadevam in delovanju in pouçevanju prerokov, medtem ko so bile slednje v veçini zapolnjene s posvetno zgodovino zadevajoçih ljudstev (1. Nefi 9:2–4). Vendar pa od Mozijevega çasa Velike ploøçe prav tako vsebujejo odlomke veçjega duhovnega pomena. Mormonove ploøçe, ki se sestojijo iz okrajøave Velikih Nefijevih ploøç, ki jo je napravil Mormon, z mnogimi pripombami. Mormon je na teh ploøçah prav tako nadaljeval z zapisovanjem zgodovine, dopolnil ga je sin Moroni. Etrove ploøçe, ki predstavijo zgodovino Jeredovcev. Ta zapis je okrajøal Moroni, ki je vnesel svoje lastne pripombe in pridal zapis s sploøno zgodovino pod naslovom “Etrova knjiga”. Ploøçe iz medenine, ki so jih Lehijevi ljudje leta 600 pred Kristusom prinesli iz Jeruzalema. Te vsebujejo “pet Mojzesovih knjig . . . In tudi zapis Judov od zaçetka... do priçetka vladanja Sedekija, kralja v Judeji; in tudi prerokbe svetih prerokov” (1. Nefi 5:11–13). V Mormonovi knjigi se pojavljajo mnoge navedbe, ki navajajo Izaija in druge svetopisemske in nesvetopisemske preroke. Mormonova knjiga vkljuçuje petnajst glavnih delov oziroma razdelitev, ki jih poznamo, z eno izjemo, kot knjige; vsaka je ozna- çena z imenom svojega glavnega avtorja. Prvi del (prvih øest knjig, ki se konçujejo z Omnijem) je prevod z Malih Nefijevih ploøç. Med Omnijevimi in Mozijevimi knjigami je vrinek, imenovan Mormonove besede. Ta vrinek povezuje zapis, vrezan na Male ploøçe, z Mormonovimi okrajøavami Velikih ploøç. Najdaljøi del, od Mozija do Mormona, vkljuçno s 7.poglavjem, je prevod Mormonove okrajøave Velikih Nefijevih ploøç. Zakljuçni del, od Mormona, 8. poglavje, do konca knjige, je vrezal Mormonov sin Moroni, ki je, potem ko je konçal zapis o oçetovem œivljenju, okrajøal zapis Jeredovcev (kot Etrovo knjigo) in kasneje dodal dele, ki jih poznamo kot Moronijevo knjigo. V ali okrog leta 421 po Kristusu, je Moroni, zadnji nefijski prerok–zgodovinopisec, zapeçatil sveti zapis in ga skril za Gospoda, da bo priøel na dan v poslednjih dneh, kakor je Boœji glas napovedal xiv po starodavnih prerokih. Leta 1823 po Kristusu je ta isti Moroni, takrat kot vstalo bitje, obiskal preroka Josepha Smitha in mu kasneje izroçil gravirane ploøçe. xv IMENA IN ZAPOREDJE KNJIG V Mormonovi knjigi

Naslov Stran Prva Nefijeva knjiga ...... 1 Druga Nefijeva knjiga ...... 47 Jakobova knjiga ...... 103 Enóøeva knjiga ...... 120 Jaromova knjiga ...... 122 Omnijeva knjiga ...... 124 Mormonove besede ...... 126 Mozijeva knjiga ...... 128 Almova knjiga ...... 187 Helamanova knjiga ...... 346 Tretji Nefi ...... 384 Çetrti Nefi ...... 438 Mormonova knjiga ...... 441 Etrova knjiga ...... 459 Moronijeva knjiga ...... 490 ILUSTRACIJE

1. Gospod Jezus Kristus Naslikal Heinrich Hofmann 2. Prerok Joseph Smith Naslikal Alvin Gittins Gl. Priçevanje preroka Josepha Smitha, str. ix–xii. 3. Lehi odkrije liahono Naslikal Arnold Friberg Gl. 1. Nefi 16, str. 29–32. 4. Lehi in njegovi ljudje prispejo v obljubljeno deœelo Naslikal Arnold Friberg Gl. 1. Nefi 18, str. 37–39. 5. Alma krøçuje v Mormonovih vodah Naslikal Arnold Friberg Gl. Mozija 18, str. 161–163. 6. Lamanec Samuel prerokuje Naslikal Arnold Friberg Gl. Helaman 16, str. 382–384. 7. Jezus Kristus obiøçe Ameriko Naslikal John Scott Gl. 3. Nefi 11, str. 404–407. 8. Moroni zakoplje nefijski zapis Naslikal Tom Lovell Gl. Mormon 8, str. 453–456. Prva Nefijeva knjiga

NJEGOVO VLADANJE IN DELOVANJE

oroçilo o Lehiju in o njegovi œeni Sariji in o njegovih øtirih Psinovih, ki se imenujejo (zaçenøi pri najstarejøem) Laman, Lemuel, Sam in Nefi. Gospod posvari Lehija, naj odide iz jeruzalemske deœele, ker ljudem prerokuje o njihovi kriviçnosti in si prizadevajo napraviti konec njegovemu œivljenju. Z druœino se odpravi na tridnevno pot v divjino. Nefi s seboj vzame svoje brate in se vrne v jeruzalemsko deœelo po zapis Judov. Poroçilo o njihovem trpljenju. Za œene vzamejo Izmaelove hçere. S seboj vzamejo druœine in odidejo v divjino. Njihovo trpljenje in stiske v divjini. Smer njihovih potovanj. Pridejo do velikih voda. Nefiju se bratje uprejo. Zmede jih in zgradi ladjo. Kraj poimenujejo Izobilje. Preko velikih voda gredo v obljubljeno deœelo in tako naprej. Tako je glede na Nefijevo poroçilo; oziroma z drugimi besedami: Jaz, Nefi, sem zapisal ta zapis.

1. POGLAVJE ga delam, resnico; in delam ga s svojo lastno roko; in delam ga Nefi zaçne zapis o svojem ljudstvu. po svojem znanju. —Lehi vidi v videnju ognjen steber 4 Kajti zgodilo se je v zaçetku in bere iz preroøke knjige.—Hvali prvega leta vladavine Sedekija, Boga, napove Mesijev prihod in kralja Judeje (moj oçe Lehi je vse prerokuje uniçenje Jeruzalema.— svoje dni bival v Jeruzalemu); Judje ga preganjajo. Okrog leta in v tistem letu je priølo veliko 600 pr. Kr. prerokov, prerokujoç ljudstvu, da se morajo pokesati, sicer AZ, Nefi, sem se rodil dobrim bo mogoçno mesto Jeruzalem Jstarøem in sem bil zato ne- zagotovo uniçeno. koliko pouçen o vsem uçenju 5 Zatorej se je zgodilo, da je mojega oçeta; in ker sem v teku moj oçe Lehi, ko je øel molit h svojih dni videl veliko stisk, Gospodu, da, prav z vsem vendar ker mi je bil Gospod srcem, za dobro svojih ljudi. v vseh mojih dneh moçno nak- 6Inzgodilo se je, ko je molil lonjen, da, ker imam trdno h Gospodu, se je pojavil ognjen spoznanje o Boœji dobroti in steber in ostal nad skalo pred skrivnostih, zato delam zapis o njim; in veliko je videl in sliøal; svojih ravnanjih v svojih dneh. in zavoljo tega, kar je videl 2 Da, zapis delam v jeziku in sliøal, je drgetal in silno mojega oçeta, ki se sestoji iz trepetal. judovskega uçenja in egipçanske- 7Inzgodilo se je, da se je ga jezika. vrnil v svojo lastno hiøo v 3Invem, da govori zapis, ki Jeruzalemu; in vrgel se je na 1 Nefi 1:8–20 2 posteljo, prevzet z Duhom in s 15 In tak je bil oçetov govor, tem, kar je bil videl. ko je hvalil Boga; kajti radostila 8Intako prevzet z Duhom je se je njegova duøa in srce se mu zdrsnil v videnje, in sicer da je je vzradostilo zavoljo tega, kar videl nebesa, ki so se odprla, in je bil videl, da, kar mu je bil premiøljeval je, da vidi Boga, Gospod pokazal. sedeçega na prestolu, obdanega 16 In sedaj jaz, Nefi, ne delam z neøtetimi angelskimi zbori, ki celotnega poroçila o vsem, kar so peli in hvalili Boga. je oçe zapisoval, kajti zapisal je 9Inzgodilo se je, da je videl veliko tega, kar je videl v vide- Enega, ki se je spuøçal iz srede njih in sanjah; in prav tako je nebes, in opazil je, da je bil nje- zapisal veliko tega, o çemer je gov sij nad tistim od sonca prerokoval in govoril svojim opoldan. otrokom, o çemer ne bom nare- 10 In prav tako je videl dva- dil celotnega poroçila. najst drugih, ki so mu sledili, in 17 Paç pa bom poroçal o svojih njihova svetlost je prekaøala to ravnanjih v svojih dneh. Glej, od zvezd na nebesnem svodu. okrajøavo oçetovega zapisa de- 11 In priøli so dol in øli po lam na ploøçe, ki sem jih nare- obliçju Zemlje; in priøel je prvi dil s svojimi lastnimi rokami; in stopil pred mojega oçeta in zatorej bom potem, ko bom ok- mu dal knjigo in ga pozval, naj rajøal oçetov zapis, poroçal o bere. svojem lastnem œivljenju. 12 In zgodilo se je, ko je bral, 18 Zato bi œelel, da bi vedeli, ga je navdal Gospodov Duh. da je potem, ko je bil Gospod 13 In bral je, rekoç: Gorje, gorje mojemu oçetu Lehiju pokazal Jeruzalem, kajti videl sem tvoje tako veliko çudovitih reçi, da, gnusobe! Da, in oçe je glede glede uniçenja Jeruzalema, glej, Jeruzalema prebral veliko le–ta øel med ljudi in jim zaçel reçi—da bo uniçen in prebivalci prerokovati in jim oznanjati o le–tega: veliko jih bo padlo pod tem, kar je bil tako videl kakor meçem in veliko jih bodo sliøal. zasuœnjenih odpeljali v Babilon. 19 In zgodilo se je, da so ga 14 In zgodilo se je, ko je bil oçe Judje zasmehovali zavoljo tega, prebral in videl veliko velikih o çemer je priçeval o njih; zakaj in çudovitih reçi, je Gospodu resniçno je priçeval o njihovi zaklical veliko reçi; kot so: Ve- zlobi in njihovih gnusobah; in lika in çudovita so tvoja dela, o priçeval je, da je to, kar je videl Gospod Bog Vsemogoçni! Tvoj in sliøal, in tudi to, kar je bral v prestol je visoko v nebesih in knjigi, jasno pokazalo na Mesi- tvoja moç in dobrota in milost jev prihod in tudi na odkupitev so nad vsemi prebivalci Zemlje; sveta. in ker si milosten, ne boø trpel, 20 In ko so Judje to sliøali, so da bodo ti, ki pridejo k tebi, bili nanj jezni; da, prav kot na propadli! starodavne preroke, ki so jih 31Nefi 2:1–12 bili preganjali in kamenjali in 5Inøel je navzdol ob mejah v pobili; in prizadevali so si tudi bliœini obale Rdeçega morja; in za njegovo œivljenje, da bi mu ga po divjini je potoval v mejah, ki vzeli. A glejte, jaz, Nefi, vam so bliœe Rdeçemu morju; in v bom pokazal, da so Gospodove divjini je potoval z druœino, ki blage milosti nad vsemi tistimi, so jo sestavljali moja mati Sarija ki jih je izvolil zavoljo njihove in moji starejøi bratje, ki so vere, da jih bo napravil mogoçne Laman, Lemuel in Sam. prav do moçi za osvoboditev. 6Inzgodilo se je, ko je bil v divjini potoval tri dni, je postavil øotor v dolini na bregu vodne 2. POGLAVJE reke. 7Inzgodilo se je, da je posta- Lehi vzame druœino s seboj v divji- vil oltar iz kamenja in daroval no ob Rdeçem morju.—Zapustijo Gospodu in izrekel zahvalo svoje imetje.—Lehi opravi daritev Gospodu, naøemu Bogu. Gospodu in sinove uçi spolnjevati 8Inzgodilo se je, da je reko zapovedi.—Laman in Lemuel go- poimenoval Laman in izlivala se drnjata nad oçetom.—Nefi je pos- je v Rdeçe morje; in dolina je bila luøen in moli v veri; Gospod mu v mejah blizu njenega ustja. govori in izvoljen je za vladarja 9Inkojeoçe videl, da so se nad brati. Okrog leta 600 pr. Kr. reçne vode izlivale v vode Rde- Kajti, glej, zgodilo se je, da je çega morja, je Lamanu sprego- Gospod spregovoril oçetu, da, voril, rekoç: O, da bi ti mogel in sicer v sanjah, in mu rekel: biti kot ta reka, nenehno tekoç Blagor ti, Lehi, zavoljo tega, kar v vode vse praviçnosti! si napravil; in ker si bil zvest in 10 In spregovoril je tudi Le- si temu ljudstvu razglasil, kar muelu: O, da bi ti mogel biti kot sem ti zapovedal, glej, si ti pri- ta dolina, trden in stanoviten zadevajo vzeti œivljenje. in neomajen pri spolnjevanju 2Inzgodilo se je, da je Gospod Gospodovih zapovedi! oçetu zapovedal, in sicer v sa- 11 To je sedaj govoril zavoljo njah, naj s seboj vzame druœino Lamanove in Lemuelove trdo- in odide v divjino. vratnosti; kajti, glej, v mnogoçem 3Inzgodilo se je, da je bil pos- sta godrnjala nad oçetom, ker je luøen Gospodovi besedi, zatorej bil jasnoviden çlovek in jih je je napravil, kot mu je Gospod bil vodil iz jeruzalemske deœele, zapovedal. da so zapustili deœelo svojega 4Inzgodilo se je, da je odøel v nasledstva in zlato in srebro in divjino. In zapustil je hiøo in dragocenosti, da bi v divjini deœelo svojega nasledstva in pomrli. In to sta rekla, da je bil zlato in srebro in dragocenosti storil zavoljo neumnih domiø- in s seboj ni vzel niçesar druge- ljanj svojega srca. ga razen druœine in œiveœa in 12 In tako sta Laman in Lemuel, øotorov in odøel v divjino. ki sta bila najstarejøa, godrnjala 1 Nefi 2:13–3:2 4 nad oçetom. In godrnjala sta, 20 In çe boste spolnjevali moje ker nista poznala ravnanj tistega zapovedi, boste uspevali in Boga, ki ju je bil ustvaril. vodil vas bom v obljubljeno 13 Niti nista verjela, da bi bil deœelo; da, in sicer v deœelo, ki lahko Jeruzalem, to mogoçno sem jo pripravil za vas; da, de- mesto, uniçen glede na besede œelo, ki je izvoljena izmed vseh prerokov. In bila sta kakor Judje, drugih deœel. ki so bili v Jeruzalemu, ki so si 21 In çe se ti bodo bratje uprli, prizadevali, da bi oçetu vzeli bodo loçeni od Gospodove œivljenje. navzoçnosti. 14 In zgodilo se je, da jima je 22 In çe boø spolnjeval moje oçe govoril v dolini Lemuel z zapovedi, boø postavljen za moçjo, navdan z Duhom, dokler vladarja in uçitelja nad svojimi se njuni telesi pred njim nista brati. tresli. In zmedel ju je, da si nista 23 Kajti, glej, tistega dne, ko se drznila govoriti çezenj; zatorej mi bodo uprli, jih bom preklel, sta napravila, kot jima je zapo- in sicer s hudim prekletstvom, vedal. in nad tvojim potomstvom ne 15 In oçe je bival v øotoru. bodo imeli moçi, çe se mi ne 16 In zgodilo se je, da sem jaz, bodo uprli tudi oni. Nefi, ki sem bil silno mlad, 24 In çe bo tako, da se mi bodo vendar sem bil vseeno velike uprli, bodo biç nad tvojim po- rasti in sem prav tako imel go- tomstvom, da jih bodo obudili reçe hrepenenje spoznati Boœje na pot spomina. skrivnosti, zatorej klical h Gos- podu; in glej, obiskal me je in 3. POGLAVJE mi omehçal srce, da sem verjel vsem besedam, ki jih je bil oçe Lehijevi sinovi se vrnejo v Jeruza- izrekel; zatorej se mu nisem uprl lem, da bi dobili ploøçe iz medenine. kakor moja brata. —Laban se ploøçam noçe odreçi. 17 In spregovoril sem Samu — Nefi opominja in opogumlja in mu razkril to, kar mi je bil brate.—Laban jim ukrade imetje Gospod pokazal po Svetem in jih poskusi ubiti.—Laman in Duhu. In zgodilo se je, da je Lemuel udarita Nefija in Sama in verjel mojim besedam. angel ju oøteje. Med leti 600 in 18 A glej, Laman in Lemuel 592 pr. Kr. nista hotela prisluhniti mojim besedam; in potrt zavoljo njune In zgodilo se je, da sem se jaz, trdosrçnosti sem zanju klical h Nefi, vrnil s pogovora z Gospo- Gospodu. dom v oçetov øotor. 19 In zgodilo se je, da mi 2Inzgodilo se je, da mi je je Gospod spregovoril, rekoç: spregovoril, rekoç: Glej, sanjal Blagor ti, Nefi, zavoljo tvoje sem sanje, v katerih mi je vere, kajti marljivo si me iskal s Gospod zapovedal, naj se ti in poniœnostjo srca. tvoji bratje vrnete v Jeruzalem. 51Nefi 3:3–20 3 Kajti glej, Laban ima zapis medenine, ki so vsebovali ro- Judov in tudi rodopisje mojih dopisje mojega oçeta. dedov in vrezano je na ploøçah 13 In, glej, zgodilo se je, da je iz medenine. bil Laban jezen in vrgel ga je iz 4 Zatorej mi je Gospod zapo- svoje navzoçnosti; in ni hotel, vedal, naj greste ti in bratje v da bi imel zapise. Zatorej mu je Labanovo hiøo iskat zapise in rekel: Glej, ti si ropar in ubil te jih prinesete semkaj v divjino. bom. 5Insedaj, glej, tvoja brata 14 Laman pa je zbeœal iz nje- godrnjata, rekoç, da je to, kar gove navzoçnosti in povedal, sem zahteval od njiju, teœko; a, kar je bil Laban napravil, nam. glej, od njiju tega nisem zahte- In postali smo silno potrti in val jaz, paç pa je to Gospodova moji bratje so bili na tem, da se zapoved. vrnejo k oçetu v divjino. 6 Zato pojdi, sin moj, in Gos- 15 A glej, rekel sem jim, da: pod ti bo naklonjen, ker nisi Kakor œivi Gospod in kakor godrnjal. œivimo mi, ne bomo øli k oçetu 7Inzgodilo se je, da sem jaz, v divjino, dokler ne spolnimo, Nefi, oçetu rekel: Øel bom in kar nam je Gospod zapovedal. storil, kar je Gospod zapove- 16 Zatorej zvesto spolnjujmo dal, kajti vem, da Gospod çlo- Gospodove zapovedi; zato poj- veøkim otrokom ne da nobene dimo v deœelo oçetovega nas- zapovedi, ne da bi jim pripravil ledstva, kajti, glejte, pustil je pot, da lahko izvrøijo, kar jim zlato in srebro in vsakovrstno zapove. bogastvo. In vse to je storil za- 8Inzgodilo se je, ko je bil voljo Gospodovih zapovedi. oçe te besede sliøal, da je bil 17 Kajti vedel je, da mora biti silno zadovoljen, kajti vedel Jeruzalem zavoljo hudobije ljuje, da me je bil Gospod blagos- di uniçen. lovil. 18 Kajti, glejta, zavrnili so be- 9Injaz, Nefi, in bratje smo se s sede prerokov. Çe bi zatorej oçe øotori odpravili na pot v divjino bival v deœeli, potem ko mu je proti jeruzalemski deœeli. bilo iz deœele zapovedano zbe- 10 In zgodilo se je, ko smo œati, glejta, bi prav tako umrl. odøli v jeruzalemsko deœelo, smo Zatorej je potrebno, da zbeœi iz se bili z brati posvetovali med deœele. seboj. 19 In glejta, v Bogu je mod- 11 In vrgli smo œreb—kdo od rost, da dobimo te zapise, da nas bo øel v Labanovo hiøo. In lahko jezik naøih oçetov ohra- zgodilo se je, da je œreb doloçil nimo za naøe otroke; Lamana; in Laman je øel noter v 20 in da prav tako zanje lahko Labanovo hiøo in je govoril z ohranimo besede, ki so jih iz- njim, ko je sedel v hiøi. govarjala usta vseh svetih pre- 12 In od Labana je œelel zapise, rokov, ki so jim bile predane po ki so bili vrezani na ploøçah iz Boœjem Duhu in moçi, odkar se 1 Nefi 3:21–4:2 6 je zaçel svet prav do danaønjega naju udarjala s kolom, glej, je çasa. priøel Gospodov angel in obstal 21 In zgodilo se je, da sem s pred njima in jima spregovoril, takim govorom prepriçeval svo- rekoç: Zakaj udarjata s kolom ja brata, naj zvesto spolnjujeta po mlajøem bratu? Ne vesta, da Boœje zapovedi. ga je Gospod izvolil za vladarja 22 In zgodilo se je, da smo øli nad vama in to zavoljo vajinih v deœelo svojega nasledstva in kriviçnosti? Glejta, spet boste zbrali smo zlato in srebro in øli v Jeruzalem in Gospod bo dragocenosti. Labana izroçil v vaøe roke. 23 In potem ko smo bili to 30 In potem ko nam je bil angel zbrali, smo spet øli v Labanovo govoril, je odøel. hiøo. 31 In potem ko je bil angel od- 24 In zgodilo se je, da smo øli øel, sta Laman in Lemuel spet noter k Labanu in œeleli od zaçela godrnjati, rekoç: Kako njega, da bi nam dal zapise, ki je mogoçe, da nam bo Gospod so bili vrezani na ploøçah iz izroçil Labana v roke? Glej, medenine, za katere bi mu dali mogoçen çlovek je in ukaœe zlato in srebro in vse svoje dra- lahko petdesetim, da, celo po- gocenosti. bije jih lahko petdeset; zakaj 25 In zgodilo se je, ko je Laban potem ne nas? videl naøe imetje in da je bilo silno veliko, je poœelel po njem, 4. POGLAVJE v tolikor da nas je vrgel ven in poslal sluœabnike, da bi nas po- Nefi na Gospodov ukaz ubije La- bili, da bi si lahko naøe imetje bana in potem z zvijaço zaøçiti pridobil. ploøçe iz medenine.—Zoram se 26 In zgodilo se je, da smo odloçi, da se bo pridruœil Lehijevi zbeœali pred Labanovimi slu- druœini v divjini.— Med leti 600 œabniki in svoje imetje smo bili in 592 pr. Kr. primorani pustiti za seboj in padlo je v Labanove roke. In zgodilo se je, da sem bratoma 27 In zgodilo se je, da smo spregovoril, rekoç: Pojdimo spet zbeœali v divjino in Labanovi v Jeruzalem in zvesto spolnjuj- sluœabniki nas niso zajeli in mo Gospodove zapovedi; kajti, skrili smo se v skalno votlino. glejta, silnejøi je od vse zemlje, 28 In zgodilo se je, da je bil zakaj bi potemtakem ne bil sil- Laman jezen name in tudi na nejøi od Labana in njegovih oçeta; in prav tako je bil Lemuel, petdesetih, da, ali celo bolj kot kajti prisluhnil je Lamanovim na deset tisoçe njegovih? besedam. Zatorej sta Laman in 2 Zato pojdimo tja, bodimo Lemuel nama, mlajøima brato- moçni kakor Mojzes; kajti res- ma, izrekla veliko hudih besed niçno je spregovoril vodam in udarila sta naju celo s kolom. Rdeçega morja in razdelile so 29 In zgodilo se je, ko sta po se semkaj in tjakaj in naøi oçetje 71Nefi 4:3–19 so iz suœenjstva priøli skozi po 11 In Duh mi je spet rekel: Glej, suhih tleh in sledile so faraono- Gospod ti ga je izroçil v roke. ve vojske in se v vodah Rdeçega Da, in vedel sem tudi, da si je morja utopile. bil prizadeval, da bi mi vzel 3 Torej, glejta, vesta, da je to moje lastno œivljenje, da, in ni res; in vesta tudi, da vama je posluøal Gospodovih zapovedi; govoril angel; zatorej, mar lahko in odvzel nam je bil tudi naøo dvomita? Pojdimo tja; Gospod lastnino. nas lahko reøi prav kakor naøe 12 In zgodilo se je, da mi je oçete in Labana pokonça prav Duh spet rekel: Ubij ga, kajti kakor Egipçane. Gospod ti ga je izroçil v roke; 4Kosem sedaj te besede izgo- 13 glej, Gospod ubije hudobne, voril, sta bila øe besna in sta da se spolnijo njegovi praviçni øe vedno godrnjala; vendar sta nameni. Bolje je, da je pogubljen mi sledila, dokler nismo priøli en çlovek, kakor da bi narod pred jeruzalemsko obzidje. zapadel v nevero in se pogubil. 5Inbilo je ponoçi; in naroçil 14 In ko sem bil sedaj jaz, Nefi, sem, naj se poskrijejo zunaj te besede sliøal, sem se spomnil obzidja. In potem ko so se bili Gospodovih besed, ki mi jih je poskrili, sem se jaz, Nefi, splazil v govoril v divjini, rekoç, da: Çe mesto in øel proti Labanovi hiøi. bo tvoje potomstvo spolnjevalo 6InDuh me je vodil, ne da moje zapovedi, bo uspevalo v bi jaz vnaprej vedel, kaj mi bo obljubljeni deœeli. storiti. 15 Da, in pomislil sem tudi, da 7 Vendar sem øel in ko sem ne bodo mogli spolnjevati Gos- priøel v bliœino Labanove hiøe, podovih zapovedi po Mojzeso- sem videl çloveka in predme je vi postavi, çe postave ne bodo bil padel na zemljo, kajti bil je imeli. opit z vinom. 16 In vedel sem tudi, da je bila 8Inkosem priøel k njemu, postava vrezana na ploøçah iz sem uvidel, da je Laban. medenine. 9Inzagledal sem njegov meç 17 In spet, vedel sem, da mi je in izvlekel sem ga iz noœnice bil Gospod izroçil Labana v roke le–tega; in roçaj le–tega je bil iz s tem razlogom—da bi lahko çistega zlata in izdelava le–tega dobil zapise glede na njegove je bila silno izvrstna in videl zapovedi. sem, da je bilo rezilo le–tega iz 18 Zato sem ubogal glas Duha najdragocenejøega jekla. in prijel Labana za lase in mu z 10 In zgodilo se je, da me je njegovim lastnim meçem odse- Duh silil, naj Labana ubijem; kal glavo. avsrcu sem si rekel: Nikoli 19 In potem ko sem mu bil z ob nobenem çasu nisem prelil njegovim lastnim meçem glavo çloveøke krvi. In obotavljal sem odsekal, sem vzel Labanova se in œelel, da mi ga ne bi bilo oblaçila in si jih nadel na svoje treba ubiti. lastno telo; da, in sicer vsak 1 Nefi 4:20–36 8 del; in okrog ledij sem si opasal 29 In zgodilo se je, da sem njegov oklep. zaklical za njimi in sliøali so me; 20 In potem ko sem bil to zatorej so prenehali beœati iz napravil, sem øel v Labanovo moje navzoçnosti. zakladnico. In ko sem øel v 30 In zgodilo se je, ko je Laba- Labanovo zakladnico, glej, sem nov sluœabnik zagledal moje zagledal Labanovega sluœabni- brate, je zaçel trepetati in je bil ka, ki je imel kljuçe od zaklad- na tem, da bo zbeœal in se vrnil nice. In z Labanovim glasom v mesto Jeruzalem. sem mu zapovedal, naj gre z 31 In zato sem torej jaz, Nefi, menoj v zakladnico. ker sem çlovek velike postave 21 In predpostavljal je, da sem in ker sem od Gospoda prejel njegov gospodar Laban, kajti tudi veliko moçi, zgrabil Laba- videl je oblaçila in tudi meç, novega sluœabnika in ga drœal, opasan okrog mojih ledij. da ne bi zbeœal. 22 In govoril mi je o judovskih 32 In zgodilo se je, da sem stareøinah, vedoç, da je bil govoril z njim, çe bo prisluhnil njegov gospodar Laban ponoçi mojim besedam, kakor œivi zunaj med njimi. Gospod in kakor œivim sam, 23 In govoril sem mu, kot çe bi prav tako, da ga bomo, çe bo bil Laban. prisluhnil naøim besedam, pus- 24 In govoril sem mu tudi, da tili pri œivljenju. bom nesel gravure, ki so na 33 In govoril sem mu prav s ploøçah iz medenine, svojim prisego, da se mu ni treba bati; starejøim bratom, ki so zunaj da bo svoboden çlovek kakor obzidja. mi, çe bo øel z nami v divjino. 25 In velel sem mu tudi, naj mi 34 In govoril sem mu tudi, re- sledi. koç: Zagotovo nam je Gospod 26 In ker je predpostavljal, da zapovedal, naj to napravimo; sem govoril o bratih iz cerkve in mar ne bomo marljivo spol- in da sem bil resniçno tisti La- njevali Gospodovih zapovedi? ban, ki sem ga ubil, zatorej mi Çe boø torej øel v divjino k je sledil. mojemu oçetu, boø imel mesto 27 In veçkrat mi je spregovoril pri nas. o judovskih stareøinah, ko sem 35 In zgodilo se je, da se je øel k bratom, ki so bili zunaj Zoram opogumil ob besedah, obzidja. ki sem jih izrekel. Sluœabniku je 28 In zgodilo se je, da se je bilo torej ime Zoram; in obljubil Laman, ko me je zagledal, silno je, da bo øel v divjino k naøemu prestraøil, in tudi Lemuel in oçetu. Da, in zaprisegel nam je Sam. In zbeœali so iz moje nav- tudi, da bo od takrat dalje ostal zoçnosti; kajti predpostavljali z nami. so, da je Laban in da me je bil 36 Sedaj smo œeleli, da bi iz ubil in si je bil prav tako priza- tega razloga ostal z nami, da bi deval, da bi œivljenje vzel njim. Judje ne mogli vedeti o naøem 91Nefi 4:37–5:12 pobegu v divjino, da bi nas ne Jeruzalemu in bi bil umrl s zasledovali in pobili. svojimi brati. 37 In zgodilo se je, ko nam je 5Aglej, dosegel sem obljub- bil Zoram zaprisegel, da nas je ljeno deœelo, v çemer se rados- strah glede njega minil. tim; da, in vem, da bo Gospod 38 In zgodilo se je, da smo s reøil moje sinove iz Labanovih seboj vzeli ploøçe iz medenine rok in jih spet pripeljal k nama in Labanovega sluœabnika in v divjino. odøli v divjino in odpotovali k 6Instakim govorom je oçe, oçetovemu øotoru. Lehi, tolaœil mater, Sarijo, glede nas, medtem ko smo v divjini potovali v jeruzalemsko deœelo, 5. POGLAVJE da bi dobili zapis Judov. 7Inkosmo se bili vrnili v Sarija se pritoœuje nad Lehijem.— oçetov øotor, glej, je bila njuna Oba se radostita, ker so se sinovi radost popolna in mati se je vrnili.—Opravita darovanje.— potolaœila. Ploøçe iz medenine vsebujejo pisa- 8Ingovorila je, rekoç: Sedaj z nja Mojzesa in prerokov.—Ploøçe gotovostjo vem, da je Gospod dokaœejo, da je Lehi Joœefov poto- moœu zapovedal zbeœati v div- mec.—Lehi prerokuje o svojem jino; da, in z gotovostjo tudi potomstvu in o ohranitvi ploøç. vem, da je Gospod øçitil moje Med leti 600 in 592 pr. Kr. sinove in jih reøil iz Labanovih In zgodilo se je, potem ko smo rok in jim dal moç, s katero bili priøli v divjino k oçetu, glej, so lahko izpolnili, kar jim je ga je navdala radost in prav tako Gospod zapovedal. In s takim je bila silno vesela mati, Sarija, govorom je govorila. kajti resniçno je bila œalovala 9Inzgodilo se je, da sta se silno zavoljo nas. radostila in opravila darovanje 2 Kajti predpostavljala je bila, in œgalne daritve za Gospoda; da smo bili v divjini umrli; in in izkazala sta zahvalo Izraelo- pritoœevala se je bila tudi nad vemu Bogu. oçetom, govoreç mu, da je jas- 10 In potem ko sta bila izkazala noviden çlovek; rekoç: Glej, zahvalo Izraelovemu Bogu, je odpeljal si nas iz deœele naøega oçe, Lehi, vzel zapise, ki so bili nasledstva in mojih sinov ni veç vrezani na ploøçah iz medeni- in mi v divjini umiramo. ne, in jih pregledal od zaçetka. 3Instakim govorom se je bila 11 In videl je, da so vsebovali mati pritoœevala nad oçetom. pet Mojzesovih knjig, katere so 4Inzgodilo se je bilo, da ji poroçale o stvarjenju sveta in je oçe spregovoril, rekoç: Vem, tudi o Adamu in Evi, ki sta bila da sem jasnoviden çlovek, kajti naøa prva starøa; çe bi ne bil videl v videnju 12 in tudi zapis Judov od za- Boœjih reçi, bi ne poznal Boœje çetka prav do priçetka vladanja dobrote, paç pa bi bil ostal v Sedekija, kralja Judeje; 1 Nefi 5:13–6:6 10 13 in tudi prerokbe svetih pre- vrednosti za nas, v tolikor da rokov od zaçetka prav do pri- smo Gospodove zapovedi lahko çetka Sedekijevega vladanja; in ohranili za svoje otroke. tudi veliko prerokb, ki so bile 22 Zatorej je bila v Gospodu izreçene po Jeremijevih ustih. modrost, da smo jih nesli s seboj, 14 In zgodilo se je, da je oçe, ko smo v divjini potovali proti Lehi, na ploøçah iz medenine obljubljeni deœeli. naøel tudi rodopisje svojih oçe- tov, zatorej je vedel, da je Joœe- 6. POGLAVJE fov potomec; da, in sicer od tistega Joœefa, ki je bil Jakobov Nefi piøe o Boœjih reçeh.—Nefijev sin, ki so ga prodali v Egipt in ki namen je pregovoriti ljudi, naj ga je Gospodova roka ohranila, pridejo k Abrahamovemu Bogu in da bi pred smrtjo zavoljo lakote bodo reøeni. Med leti 600 in 592 lahko obvaroval svojega oçeta pr. Kr. Jakoba in vso njegovo hiøo. 15 In prav ta isti Bog, ki jih je In sedaj jaz, Nefi, v tem delu ohranil, jih je vodil iz suœenjstva svojega zapisa ne podajam in iz egiptovske deœele. rodopisja mojih oçetov; niti ga 16 In tako je oçe, Lehi, odkril ne bom ob kakem çasu po tem rodopisje svojih oçetov. In podal na ploøçe, na katere zapi- Laban je bil prav tako Joœefov sujem; kajti podano je v zapisu, potomec, zatorej so on in nje- ki ga je vodil oçe, zatorej ga ne govi oçetje vodili zapise. zapisujem v to delo. 17 In ko je sedaj oçe vse to 2 Kajti zadoøça mi, çe reçem, videl, ga je navdal Duh in da smo Joœefovi potomci. zaçel je prerokovati o svojem 3Invseeno mi je ali sem izçr- potomstvu— pen pri celotnem poroçanju o 18 da bodo øle te ploøçe iz vseh oçetovih reçeh, kajti ne medenine k vsem narodom, ro- morem jih zapisati na te ploøçe, dovom, jezikom in ljudstvom, kajti prostor œelim, da bom lah- ki so od njegovega potomstva. ko zapisoval o Boœjih reçeh. 19 Zatorej je rekel, da te ploøçe 4 Kajti ves moj namen je, da bi iz medenine ne bodo nikoli pregovoril ljudi, naj pridejo k preøle; niti jih ças ne bo niç za- Abrahamovemu Bogu in Izako- meglil. In veliko je prerokoval vemu Bogu in Jakobovemu o svojem potomstvu. Bogu in bodo reøeni. 20 In zgodilo se je, da sva bila 5 Zatorej tega, kar je povøeçi doslej jaz in oçe spolnjevala za- svetu, ne zapisujem, paç pa to, povedi, s katerimi nama je bil kar je povøeçi Bogu in tistim, ki Gospod zapovedal. niso od sveta. 21 In dobila sva bila zapise, kar 6 Zatorej bom svojemu po- nama je bil Gospod zapovedal, tomstvu zapovedal, naj teh ploøç in jih pregledala in uvidela, da ne zapolni s tem, kar je brez so bili dobri; da, in sicer velike vrednosti za çloveøke otroke. 11 1 Nefi 7:1–13 7. POGLAVJE so se z nami odpravili na pot v divjino k oçetovemu øotoru. Lehijevi sinovi se vrnejo v Jeruza- 6Inzgodilo se je, ko smo v lem in povabijo Izmaela in divjini potovali, glej, so se nam njegovo hiøo, naj se jim pridruœijo Laman in Lemuel in dve Izma- na potovanju.—Laman in drugi elovi hçeri in dva Izmaelova se uprejo.—Nefi opominja svoja sinova in njuni druœini uprli; da, brata, naj imata vero v Gospoda. meni, Nefiju, in Samu in njiho- —Zveœeta ga z vrvmi in naçrtu- vemu oçetu, Izmaelu, in njegovi jeta njegovo smrt.—Osvobodi se œeni in njegovim drugim trem z moçjo vere.—Njegova brata hçeram. prosita za odpuøçanje.—Lehi in 7Inzgodilo se je, da so se v druœba opravijo darovanje in tem uporu œeleli vrniti v jeru- œgalne daritve. Med leti 600 in zalemsko deœelo. 592 pr. Kr. 8Insedaj je mene, Nefija, njihova trdosrçnost potrla, zato In sedaj bi œelel, da bi vedeli, sem jim govoril, rekoç, da, in da se je potem, ko je bil oçe, sicer Lamanu in Lemuelu: Glejta, Lehi, prenehal prerokovati o moja starejøa brata sta in kako svojem potomstvu, zgodilo, da to, da sta tako trdosrçna in tako mu je Gospod spet govoril, re- slepomiselna, da je potrebno, koç, da zanj, Lehija, ni priklad- da vama jaz, vajin mlajøi brat, no, da bi s seboj v divjino vzel govorim, da, in sem vama za samo svojo druœino; paç pa naj vzor? njegovi sinovi vzamejo hçere 9 Kako to, da nista prisluhnila za œene, da bodo v obljubljeni Gospodovi besedi? deœeli Gospodu lahko vzgojili 10 Kako to, da sta pozabila, da potomstvo. sta videla Gospodovega angela? 2Inzgodilo se je, da mu je 11 Da, in kako to, da sta poza- Gospod zapovedal, naj se jaz, bila, kako velike reçi je za nas Nefi, in moji bratje øe enkrat storil Gospod, ko nas je reøil iz vrnemo v jeruzalemsko deœelo Labanovih rok in tudi da smo in v divjino pripeljemo Izmaela dobili zapis? in njegovo druœino. 12 Da, in kako to, da sta poza- 3Inzgodilo se je, da sem se jaz, bila, da je Gospod za çloveøke Nefi, z brati øe enkrat odpravil otroke po svoji volji zmoœen v divjino proti Jeruzalemu. napraviti vse, çe je tako, da 4Inzgodilo se je, da smo øli v udejanjajo vero vanj? Zatorej Izmaelovo hiøo in smo naøli mu bodimo zvesti. naklonjenost v Izmaelovih oçeh, 13 In çe je tako, da mu bomo v tolikor da smo mu govorili zvesti, bomo dosegli obljubljeno Gospodove besede. deœelo; in v nekem kasnejøem 5Inzgodilo se je, da je Gos- obdobju bosta vedela, da se bo pod Izmaelu omehçal srce in Gospodova beseda glede uni- tudi njegovi hiøi, v tolikor da çenja Jeruzalema izpolnila; kaj- 1 Nefi 7:14–8:1 12 ti vse, kar je Gospod govoril o tudi njena mati in eden od Izma- uniçenju Jeruzalema, se mora elovih sinov so prosili pri mojih izpolniti. bratih, v tolikor da so jima 14 Kajti, glejta, Gospodov Duh omehçali srce; in nehala sta si se kmalu preneha truditi z nji- prizadevati, da bi mi vzela mi; kajti, glejta, zavrnili so pre- œivljenje. roke in Jeremija so vrgli v jeço. 20 In zgodilo se je, da sta bila In oçetu so si prizadevali vzeti zavoljo svoje hudobije otoœna, œivljenje, v tolikor da so ga v tolikor da sta se priklonila pregnali iz deœele. pred menoj in me prosila, da bi 15 Sedaj, glejta, vama pravim, jima odpustil, kar sta mi bila çe se bosta vrnila v Jeruzalem, storila. bosta prav tako umrla z njimi. 21 In zgodilo se je, da sem jima In çe torej lahko izbirata, pojdita odkritosrçno odpustil vse, kar v deœelo in pomnita besede, ki sta bila storila, in opomnil sem vama jih govorim, da bosta, çe ju, naj prosita h Gospodu, svoje- gresta, prav tako umrla; kajti mu Bogu, za odpuøçanje. In zgo- tako me sili Gospodov Duh, naj dilo se je, da sta tako storila. In govorim. ko sta bila prenehala moliti h 16 In zgodilo se je, ko sem bil Gospodu, smo spet potovali po jaz, Nefi, te besede bratoma go- poti proti oçetovemu øotoru. voril, sta bila name jezna. In 22 In zgodilo se je, da smo zgodilo se je, da sta name polo- priøli v oçetov øotor. In potem œila roke, kajti, glej, bila sta ko smo bili jaz in moji bratje in silno besna in zvezala sta me z vsa Izmaelova hiøa priøli v oçe- vrvmi, kajti prizadevala sta si tov øotor, so izkazali zahvalo mi vzeti œivljenje, da bi me lah- Gospodu, svojemu Bogu; in ko pustila v divjini, da bi me njemu so opravili darovanje in poœrle divje zveri. œgalne daritve. 17 A zgodilo se je, da sem molil h Gospodu, rekoç: O, Gospod, 8. POGLAVJE po moji veri, ki je vate, ali me boø reøil iz rok mojih bratov; Lehi vidi videnje o drevesu œivlje- da, in sicer mi daj moç, da bom nja.—Jé od njegovega sadu in œeli, lahko pretrgal te vezi, s katerimi da bi enako storila tudi njegova sem zvezan. druœina.—Vidi drog iz œeleza, 18 In zgodilo se je, ko sem bil tesno in ozko pot in temne megle, te besede izrekel, glej, so se vezi ki zastirajo ljudi.—Sarija, Nefi in na mojih rokah in nogah razve- Sam jedo od sadu, Laman in Le- zale in stal sem pred bratoma muel pa zavrneta. Med leti 600 in in jima spet govoril. 592 pr. Kr. 19 In zgodilo se je, da sta bila spet jezna name in prizadevala In zgodilo se je, da smo bili sta si name poloœiti roke; a glej, zbrali vse sorte vsakovrstnega ena od Izmaelovih hçera, da, in semena, tako vsakovrstno zrnje 13 1 Nefi 8:2–20 kot tudi semena vsakovrstnih opazil sem, da je bil sad le–tega sadeœev. bel, da je presegalo vso belino, 2Inzgodilo se je, da nam je ki sem jo bil kdajkoli videl. medtem, ko je oçe bival v divji- 12 In ko sem jedel od sadu ni, govoril, rekoç: Glejte, sanjal le–tega, je mojo duøo navdala sem sanje; oziroma z drugimi silno velika radost; zatorej sem besedami, videl sem videnje. œelel, da bi bila tega deleœna 3Inglejte, zavoljo tega, kar tudi moja druœina; kajti vedel sem videl, se imam razlog ra- sem, da je bil boljøi od vsakega dostiti v Gospodu zavoljo Nefija drugega sadu. in prav tako Sama; kajti razlog 13 In ko sem se ozrl naokrog, imam predpostavljati, da bosta da bi morda odkril tudi svojo onadva, in tudi veliko njunih druœino, sem zagledal vodno potomcev, reøena. reko; in tekla je poleg in bila je 4Aglejta, Laman in Lemuel, blizu drevesa, katerega sad sem silno se bojim zavoljo vaju; kajti, jedel. glejta, zdi se mi, da sem v sa- 14 In pogledal sem, da bi vi- njah videl temno in puøçobno del, od kod je priøla; in malo divjino. stran sem videl le–te izvir in 5Inzgodilo se je, da sem videl pri izviru le–te sem zagledal moœa in obleçen je bil v bela vaøo mater Sarijo in Sama in oblaçila; in priøel je in stal pred Nefija; in stali so, kakor bi ne menoj. vedeli, kam naj gredo. 6Inzgodilo se je, da mi je 15 In zgodilo se je, da sem jim spregovoril in mi velel, naj mu pomahal; in prav tako sem jim sledim. rekel z moçnim glasom, naj pri- 7Inzgodilo se je, ko sem mu dejo k meni in jedo od sadu, ki je sledil, sem zagledal sebe, da boljøi od vsakega drugega sadu. sem v temni in puøçobni pustoti. 16 In zgodilo se je, da so priøli k 8Inpotem ko sem v temi meni in prav tako jedli od sadu. potoval za razmik veç ur, sem 17 In zgodilo se je, da sem œelel, zaçel moliti h Gospodu, da bi mi da bi priøla Laman in Lemuel in naklonil milost glede na mno- prav tako jedla od sadu; zatorej œico njegovih blagih milosti. sem se ozrl proti izviru reke, da 9Inzgodilo se je, potem ko bi ju morda zagledal. sem bil molil h Gospodu, sem 18 In zgodilo se je, da sem ju zagledal veliko in obseœno polje. zagledal, a nista hotela priti k 10 In zgodilo se je, da sem za- meni in jesti od sadu. gledal drevo, katerega sad je bil 19 In videl sem drog iz œeleza dober, tako da çloveka osreçi. in potekal je vzdolœ nabreœja 11 In zgodilo se je, da sem øel reke in vodil je k drevesu, pri in jedel od njegovega sadu; in katerem sem stal. opazil sem, da je bil nadvse sla- 20 In prav tako sem videl tesno dak, najbolj od vsega, kar sem in ozko pot, ki je potekala okusil kdajkoli poprej. Da, in vzdolœ droga iz œeleza, in sicer 1 Nefi 8:21–37 14 do drevesa, pri katerem sem so na prepovedane poti in se stal; in prav tako je vodila ob izgubili. zaçetku izvira na veliko in ob- 29 In sedaj jaz, Nefi, ne govo- seœno polje, kot da bi bilo svet. rim vseh oçetovih besed. 21 In videl sem brezøtevilne 30 Da pa bom kratek s pisa- zbore ljudi, od katerih se jih je njem, glej, videl je druge mno- veliko trudilo, da bi dosegli pot, œice, ki so se prebijale dalje; in ki je vodila k drevesu, pri kate- priøli so in zgrabili za konec rem sem stal. droga iz œeleza; in po poti so se 22 In zgodilo se je, da so priøli prebijali dalje, nenehno trdno in zaçeli na poti, ki je vodila k drœeç se droga iz œeleza, dokler drevesu. niso priøli in padli na kolena in 23 In zgodilo se je, da je nastala jedli od sadu drevesa. temna megla, da, in sicer silno 31 In prav tako je videl druge gosta temna megla, v tolikor da mnoœice, ki so øle tipajoç po so ti, ki so bili zaçeli na poti, pot poti proti ogromni in prostorni izgubili, da so odtavali stran in zgradbi. se izgubili. 32 In zgodilo se je, da se jih je 24 In zgodilo se je, da sem videl veliko utopilo v globinah izvira; druge, ki so se prebijali dalje in in veliko se mu jih je izgubilo z priøli so in zgrabili za konec razgleda in zatavali so na çudne droga iz œeleza; in trudili so se ceste. skozi temno meglo, oprijemajoç 33 In velikanska je bila mnoœi- se droga iz œeleza, in sicer dok- ca, ki je vstopila v tisto çudno ler niso priøli in jedli od sadu zgradbo. In potem ko so vsto- drevesa. pili v tisto zgradbo, so s prstom 25 In potem ko so jedli od sadu zaniçevanja kazali name in na drevesa, so se ozrli naokrog, tiste, ki so prav tako jedli od kakor da bi jih bilo sram. sadu, ampak mi se nismo zme- 26 In tudi sam sem se ozrl nili zanje. naokrog in na drugi strani vod- 34 To so oçetove besede: Kajti ne reke zagledal ogromno in kolikor jih jim je prisluhnilo, prostorno zgradbo; in stala je, toliko jih je bilo odpadlo. kakor da bi bila v zraku visoko 35 In Laman in Lemuel nista nad zemljo. jedla od sadu, je rekel oçe. 27 In polna je bila ljudi, tako 36 In zgodilo se je, potem ko je starih kot mladih, tako moøkih bil oçe izrekel vse besede o svo- kot œensk; in njihov naçin obleke jem videnju oziroma sanjah, ki je bil silno izvrsten; in s svojim jih je bilo veliko, nam je rekel, da obnaøanjem so zasmehovali in se je zavoljo tega, kar je videl v kazali s prstom na tiste, ki so videnju, silno bal za Lamana in bili priøli in jedli od sadu. Lemuela; da, bal se je, da bi ne 28 In potem ko so bili sad oku- bila izvrœena iz Gospodove sili, jih je bilo sram zavoljo tistih, navzoçnosti. ki so se jim rogali; in odpadli 37 In potem ju je opominjal z 15 1 Nefi 8:38–10:3 vsem obçutjem neœnega starøa, veçjem delu o delovanju; in one da bi prisluhnila njegovim be- druge ploøçe so v veçjem delu o sedam, da bi bil Gospod morda vladanju kraljev in o vojnah in usmiljen z njima in bi ju ne zavr- prepirih med mojimi ljudmi. gel; da, oçe jima je pridigal. 5 Zatorej mi je Gospod te 38 In potem ko jima je bil pri- ploøçe zapovedal napraviti z digal in jima tudi prerokoval o namenom, ki je moder v njem, mnogih reçeh, jima je ukazal namena, katerega ne poznam. spolnjevati Gospodove zapove- 6 Gospod pa ve vse od zaçetka; di; in prenehal jima je govoriti. zatorej pripravi pot za dovrøitev vseh svojih del med çloveøkimi otroki; kajti glej, vso moç ima, 9. POGLAVJE da izpolni vse svoje besede. In tako je. Amen. Nefi dela dve vrsti zapisov.— Vsak se imenuje Nefijeve ploøçe. —Veçje ploøçe vsebujejo posvetno 10. POGLAVJE zgodovino; manjøe imajo prvenstve- no opravka s svetimi reçmi. Med Lehi napove, da bodo Babilonci od- leti 600 in 592 pr. Kr. peljali Jude v suœenjstvo.—Pove o prihodu Mesija, Odreøenika, Odku- In vse to je oçe videl in sliøal in pitelja med Jude.—Lehi pove tudi govoril, ko je bival v øotoru v o prihodu tega, ki bo krstil Boœje dolini Lemuel, in prav tako silno Jagnje.—Lehi pove o Mesijevi smrti veliko veç, çesar ni moç zapisati in vstajenju.—Izraelovo razkropi- na te ploøçe. tev in zbiranje primerja z oljko.— 2Inkosem sedaj govoril o teh Nefi govori o Boœjem Sinu, o daru ploøçah, glej, to niso ploøçe, na Svetega Duha in o potrebi po pra- katere delam celotno poroçilo o viçnosti. Med leti 600 in 592 pr. Kr. zgodovini mojih ljudi; kajti ploøçam, na katere delam celot- In sedaj jaz, Nefi, na teh ploøçah no poroçilo o mojih ljudeh, sem nadalje poroçam o svojih ravna- dal Nefijevo ime; zatorej se ime- njih in o svojem vladanju in nujejo z mojim lastnim imenom delovanju; çe naj zatorej nada- in imenujejo se Nefijeve ploøçe; ljujem s svojim poroçilom, mo- in tudi te ploøçe se imenujejo ram nekoliko govoriti o oçeto- Nefijeve ploøçe. vih reçeh in tudi o svojih bratih. 3 Vendar sem prejel Gospodo- 2 Kajti glej, zgodilo se je, potem vo zapoved, naj te ploøçe nap- ko je bil oçe prenehal govoriti ravim za poseben namen, da besede o svojih sanjah in jih bo na njih vrezano poroçilo o prav tako opominjati k vsej mar- delovanju mojega ljudstva. ljivosti, jim je govoril o Judih— 4Nadrugih ploøçah naj bo vre- 3dasebodo potem, ko jih zano poroçilo o vladanju kraljev bodo uniçili, celo tisto mogoçno in o vojnah in prepirih med mo- mesto Jeruzalem, in jih bodo jimi ljudmi; zatorej so te ploøçe v veliko odpeljali v babilonsko 1 Nefi 10:4–17 16 suœenjstvo, ob Gospodovem mojim bratom govoril o evan- lastnem çasu vrnili, da, pripe- geliju, ki ga bodo pridigali med ljani bodo nazaj, in sicer iz Judi, in tudi o zapadanju Judov suœenjstva; in potem ko bodo v nevero. In potem ko bodo iz suœenjstva pripeljani nazaj, ubili Mesija, ki bo priøel, in po- bodo spet posedovali deœelo tem ko ga bodo ubili, bo vstal svojega nasledstva. od mrtvih in se bo Nejudom 4 Da, in sicer øeststo let od çasa, prikazal po Svetem Duhu. ko je oçe zapustil Jeruzalem, bo 12 Da, in sicer je oçe veliko Gospod Bog med Judi postavil govoril o Nejudih in prav tako preroka—in sicer Mesija ali z o Izraelovi hiøi, da jih bodo pri- drugimi besedami Odreøenika merjali z oljko, veje katere bodo sveta. odlomljene in bodo razkropljeni 5Ingovoril je tudi o prerokih, po vsem obliçju Zemlje. kako velikansko øtevilo jih je 13 Zatorej je rekel, da mora biti, bilo priçevalo o teh reçeh, o tem da bomo vsi skupaj vodeni v ob- Mesiju, o katerem je bil govoril, ljubljeno deœelo, da se izpolni oziroma o tem Odkupitelju Gospodova beseda, da se bomo sveta. razkropili po vsem obliçju 6 Zatorej, vse çloveøtvo je v Zemlje. izgubljenem in padlem stanju 14 In potem ko bo Izraelova in vedno bo, çe se ne opre na hiøa razkropljena, bodo spet tega Odkupitelja. zbrani; ali skratka, potem ko 7Ingovoril je tudi o preroku, bodo Nejudje prejeli polnost ki bo pred Mesijem priøel pri- evangelija, bodo oljkine naravne pravit Gospodovo pot— veje oziroma ostanki Izraelove 8 da, in sicer bo øel in v divjini hiøe spet vcepljene oziroma klical: Pripravite Gospodovo priøle k spoznanju o resniçnem pot, zravnajte njegove steze, Mesiju, njihovem Gospodu in kajti med vami stoji on, ki ga ne njihovem Odkupitelju. poznate in mogoçnejøi je od 15 In s takim govorom je oçe mene in nisem vreden, da bi prerokoval in govoril mojima mu odvezal jermen na sandali. bratoma in tudi veliko veç, çesar In oçe je veliko govoril o tem. ne zapisujem v to knjigo; kajti 9Inoçe je rekel, da bo krøçe- kolikor se mi je zdelo potrebno, val v Betaniji onkraj Jordana; in sem zapisal v svoji drugi knjigi. rekel je tudi, da bo krøçeval z 16 In vse to, o çemer sem go- vodo; da bo z vodo krstil celo voril, je bilo storjeno, ko je oçe Mesija. bival v øotoru v dolini Lemuel. 10 In potem ko bo z vodo krstil 17 In zgodilo se je, potem ko Mesija, bo videl in priçeval, da sem jaz, Nefi, sliøal vse oçetove je bil krstil Boœje Jagnje, ki bo besede o tem, kar je videl v vide- odvzelo grehe sveta. nju, in prav tako o tem, kar je 11 In zgodilo se je, potem ko je govoril z moçjo Svetega Duha, bil oçe te besede izgovoril, je z moçjo, katero je prejel po veri 17 1 Nefi 10:18–11:8 v Boœjega Sina—in Boœji Sin je dvanajst Jagnjetovih apostolov bil Mesija, ki bo priøel—sem poklicanih, in njihovo delovanje. jaz, Nefi, prav tako œelel, da bi Med leti 600 in 592 pr. Kr. to videl in sliøal in vedel z moç- jo Svetega Duha, ki je Boœji dar Kajti zgodilo se je, potem ko vsem tistim, ki ga marljivo iøçe- sem bil œelel vedeti, kar je bil jo, tako v starodavnih çasih prav videl oçe, in verjel sem, da mi kakor v çasu, ko se bo prikazal bo to Gospod lahko pokazal, ko çloveøkim otrokom. sem v srcu premiøljujoç sedel, 18 Kajti isti je vçeraj, danes in sem v Gospodovem Duhu zag- za vekomaj; in pot je priprav- ledal, da, silno visoko goro, ki ljena za vse ljudi od osnovanja je nisem bil videl nikdar poprej sveta, çe bo tako, da se pokesajo in na katero nikdar poprej ni in pridejo k njemu. bila stopila moja noga. 19 Kajti ta, ki marljivo iøçe, bo 2InDuh mi je rekel: Glej, kaj naøel; in Boœje skrivnosti se jim œeliø? bodo razkrile z moçjo Svetega 3Inrekel sem: Œelim videti to, Duha tako v teh çasih prav ka- kar je videl moj oçe. kor v starodavnih çasih in tako 4InDuh mi je rekel: Verjameø, v starodavnih çasih prav kakor da je oçe videl drevo, o katerem v çasih, ki pridejo; zatorej je je govoril? Gospodova smer eno veçno 5Inrekel sem: Da, veø, da ver- kroœenje. jamem vsem oçetovim besedam. 20 Zato pomni, o çlovek, sojeno 6Inkosem bil te besede izre- ti bo za vsa tvoja dejanja. kel, je Duh zaklical z moçnim 21 Çe si si zatorej v dneh svoje glasom, rekoç: Hozana Gospo- preizkuønje prizadeval delati du, najviøjemu Bogu; kajti on je húdo, potem boø pred Boœjim Bog vse zemlje, da, prav vsega. sodnim stolom prepoznan za In blagor ti, Nefi, ker verjameø neçistega; in z Bogom ne more v Sina najviøjega Boga; zatorej bivati niç neçistega; zatorej boø boø videl, kar si bil œelel. zagotovo za vekomaj zavrœen. 7Inglej, to boø dobil kot zna- 22 In Sveti Duh mi daje polno- menje, potem ko boø videl dre- moçje, da moram te reçi govoriti vo, ki je obrodilo sad, ki ga je in jih vam ne odreçem. okusil oçe, boø prav tako videl çloveka, ki se bo spustil iz nebes in o njem boø priçeval; in 11. POGLAVJE potem ko boø o njem priçeval, boø priçeval, da je Boœji Sin. Nefi vidi Gospodovega Duha in v 8Inzgodilo se je, da mi je Duh videnju vidi drevo œivljenja.— rekel: Poglej! In pogledal sem Vidi mater Boœjega Sina in izve o in videl drevo; in bilo je kakor Boœji blagohotnosti.—Vidi krst, drevo, ki ga je bil videl oçe; in delovanje in kriœanje Boœjega Jag- lepota le–tega je bila zdaleç naj- njeta.—Vidi tudi, kako je bilo lepøa, da, presegajoç vso lepoto; 1 Nefi 11:9–27 18 in belina le–tega je presegala za razmik çasa, mi je angel belino sveœe zapadlega snega. spregovoril, rekoç: Poglej! 9Inzgodilo se je, potem ko 20 In pogledal sem in spet videl sem bil drevo videl, sem Duhu devico, nesoço otroka v rokah. rekel: Vidim, da si mi pokazal 21 In angel mi je rekel: Glej, drevo, ki je nadvse dragoceno. Boœje Jagnje, da, in sicer Sina 10 In rekel mi je: Kaj œeliø? veçnega Oçeta! Ali poznaø 11 In rekel sem mu: Poznati pomen drevesa, ki ga je videl razlago le–tega—kajti z njim oçe? sem govoril, kakor govori çlo- 22 In odgovoril sem mu, rekoç: vek; kajti opazil sem, da je bil v Da, to je Boœja ljubezen, ki se çloveøki podobi; vendar sem vsepovsod razliva v srca çloveø- vedel, da je bil Gospodov Duh; kih otrok; zatorej jo od vsega in govoril mi je, kakor çlovek najbolj œelijo. govori z drugim. 23 In spregovoril mi je, rekoç: 12 In zgodilo se je, da mi je Da, in v njej se duøa najbolj rekel: Poglej! In pogledal sem, radosti. kakor bi pogledal nanj, in nisem 24 In potem ko je te besede ga videl; kajti izginil je bil izpred izrekel, mi je rekel: Poglej! In moje navzoçnosti. pogledal sem in videl Boœjega 13 In zgodilo se je, da sem Sina, ki je øel med çloveøke gledal in videl mogoçno mesto otroke; in veliko sem jih videl Jeruzalem in tudi druga mesta. popadati k njegovim nogam in In videl sem mesto Nazaret; ga çastiti. in v mestu Nazaret sem videl 25 In zgodilo se je, da sem devico in bila je silno krepostna videl, da je bil drog iz œeleza, ki in bela. ga je bil videl oçe, Boœja beseda, 14 In zgodilo se je, da sem ki je vodila k izviru œivih voda videl nebesa, ki so se odprla; in oziroma k drevesu œivljenja; ka- priøel je angel in stopil predme; terega vode so predstava Boœje in rekel mi je: Nefi, kaj vidiø? ljubezni; in videl sem tudi, da 15 In rekel sem mu: Devico, je bilo drevo œivljenja predstava najlepøo in najkrepostnejøo iz- Boœje ljubezni. med vseh drugih devic. 26 In angel mi je spet rekel: 16 In rekel mi je: Mar poznaø Poglej in glej Boœjo blagohot- Boœjo blagohotnost? nost! 17 In rekel sem mu: Vem, da 27 In pogledal sem in videl ljubi svoje otroke; vendar ne Odkupitelja sveta, o katerem je poznam pomena vsega. bil govoril oçe; in prav tako 18 In rekel mi je: Glej, devica, sem videl preroka, ki bo pred ki jo vidiø, je mati Boœjega Sina njim pripravil pot. In Boœje po mesu. Jagnje je ølo in je bilo po njem 19 In zgodilo se je, da sem krøçeno; in potem ko je bil opazil, da jo je Duh odnesel; in krøçen, sem videl nebesa, ki so potem, ko jo je bil Duh odnesel se odprla, in Svetega Duha, ki je 19 1 Nefi 11:28–12:2 priøel iz nebes in bival nad njim dvanajstere imenoval Gospodov v podobi goloba. angel. 28 In opazil sem, da je øel in 35 In zemeljske mnoœice so se pouçeval ljudi v moçi in veliki zbrale; in opazil sem, da so bili slavi; in mnoœice so se zbrale, da v ogromni in prostorni zgradbi, bi ga posluøale; in opazil sem, podobni zgradbi, ki jo je videl da so ga izgnali iz svoje srede. oçe. In Gospodov angel mi je 29 In prav tako sem videl dva- spet spregovoril, rekoç: Glej svet najst drugih, ki so mu sledili. in le–tega modrost; da, glej, In zgodilo se je, da jih je Duh Izraelova hiøa se je zbrala za odnesel izpred mojega obraza boj proti dvanajstim Jagnjeto- in nisem jih videl. vim apostolom. 30 In zgodilo se je, da mi je 36 In zgodilo se je, da sem videl angel spet spregovoril, rekoç: in priçujem, da je bila ogromna Poglej! In pogledal sem in spet in prostorna zgradba ponos sve- videl nebesa, ki so se odprla ta; in padla je in njen padec je bil in videl sem angele, ki so se silno velik. In Gospodov angel spustili nad çloveøke otroke; in mi je spet spregovoril, rekoç: jim sluœili. Táko bo uniçenje vseh narodov, 31 In spet mi je spregovoril, rodov, jezikov in ljudstev, ki se rekoç: Poglej! In pogledal sem bodo bojevali proti dvanajstim in videl Boœje Jagnje, ki je ølo Jagnjetovim apostolom. med çloveøke otroke. In videl sem mnoœice ljudi, ki so bili 12. POGLAVJE bolni in ki so jih prizadele vsakovrstne bolezni in hudiçi in Nefi v videnju vidi obljubljeno de- neçisti duhovi; in angel je go- œelo; praviçnost, kriviçnost in padec voril in mi vse to pokazal. In z njenih prebivalcev; prihod Boœjega moçjo Boœjega Jagnjeta so bili Jagneta mednje; kako bo dvanajst ozdravljeni; in izgnal je hudiçe uçencev in dvanajst apostolov sodi- in neçiste duhove. lo Izraelu; in ostudno in umazano 32 In zgodilo se je, da mi je stanje tistih, ki zapadejo v nevero. angel spet spregovoril, rekoç: Med leti 600 in 592 pr. Kr. Poglej! In pogledal sem in videl Boœje Jagnje, da so ga ljudje In zgodilo se je, da mi je angel odpeljali; da, Sinu veçnega Boga rekel: Poglej in glej svoje po- je sodil svet; in videl sem in tomstvo in prav tako potomstvo priçujem. tvojih bratov. In pogledal sem in 33 In jaz, Nefi, sem videl, da videl obljubljeno deœelo; in videl so ga dvignili na kriœ in umorili sem mnoœice ljudi, da, in sicer za grehe sveta. kakor da bi jih bilo po øtevilu 34 In potem ko so ga umorili, toliko kot peska na morskem sem videl zemeljske mnoœice, dnu. da so se zbrale za boj proti Jag- 2Inzgodilo se je, da sem videl njetovim apostolom; kajti tako je mnoœice zbrane ena proti drugi 1 Nefi 12:3–18 20 za boj; in med svojim ljudstvom dvanajstim Izraelovim rodovom; sem videl vojne in govorice o zatorej bodo sodili dvanajsterim vojnah in velike pokole z meçem. poslanim iz tvojega potomstva; 3Inzgodilo se je, da sem veli- kajti iz Izraelove hiøe ste. ko rodov videl preiti v vojnah 10 In teh dvanajst sluœabnikov, in prepirih v deœeli; in videl ki jih vidiø, bo sodilo tvojemu sem veliko mest, da, in sicer da potomstvu. In glej, za veçno so jih nisem preøtel. praviçni; kajti zavoljo njihove 4Inzgodilo se je, da sem po vere v Boœje Jagnje so njihova obliçju obljubljene deœele videl oblaçila v njegovi krvi postala temno meglo; in videl sem bli- bela. skanje in sliøal sem grmenje in 11 In angel mi je rekel: Poglej! potrese in vsakovrsten hrupen In pogledal sem in v praviçnosti truøç; in videl sem tla in skale, videl preiti tri rodove; in njihova ki so se razklale; in videl sem oblaçila so bila bela prav kakor gore, kako so se valile na kose; Boœje Jagnje. In angel mi je rekel: in videl sem zemeljske ravnine, Ti so postali beli v Jagnjetovi ki so se razlomile; in videl sem krvi zavoljo vere vanj. veliko mest, ki so se potopila; 12 In jaz, Nefi, sem jih prav in veliko sem jih videl, ki so tako videl veliko iz çetrtega zgorela v ognju; in veliko sem rodu, ki so preøli v praviçnosti. jih videl, ki so se sesula na zem- 13 In zgodilo se je, da sem vi- ljo zavoljo tresenja le–te. del zbrane zemeljske mnoœice. 5Inzgodilo se je, potem ko 14 In angel mi je rekel: Glej sem to videl, sem videl temno svoje potomstvo in tudi po- meglico, ki se je dvignila z obliç- tomstvo tvojih bratov. ja zemlje; in glej, videl sem mno- 15 In zgodilo se je, da sem po- œice, ki niso bile padle zavoljo gledal in videl ljudstva svojega hudih in straønih Gospodovih potomstva, da so se v mnoœicah sodb. zbrali proti potomstvu mojih 6Invidel sem nebesa, ki so se bratov; in zbrali so se za boj. odprla, in iz nebes se je spustilo 16 In angel mi je spregovoril, Gospodovo Jagnje; in priølo je rekoç: Glej izvir umazane vode, in se jim pokazalo. ki ga je videl tvoj oçe; da, in 7Inprav tako sem videl in sicer reko, o kateri je govoril; in priçujem, da je Sveti Duh priøel globine le–te so globine pekla. nad dvanajst drugih; in Bog jih 17 In temne megle so skuønjave je postavil in izvolil. hudiça, ki slepi oçi in povzroçi, 8Inangel mi je spregovoril, da çloveøki otroci postanejo rekoç: Glej dvanajst Jagnjetovih trdosrçni in jih vodi proç na øi- uçencev, ki so izvoljeni, da bodo roke poti, da se pogubijo in so sluœili med tvojim potomstvom. izgubljeni. 9Inrekel mi je: Se spomniø 18 In velikanska in prostorna dvanajstih Jagnjetovih aposto- zgradba, ki jo je videl tvoj oçe, lov? Glej, to so ti, ki bodo sodili so puhla domiøljanja in ponos 21 1 Nefi 12:19–13:10 çloveøkih otrok. In loçi jih velik dragocenih delov Svetega pisma, in straøen prepad; da, in sicer stanje, ki je sledilo odpadu Neju- beseda pravice veçnega Boga dov, obnovitev evangelija, obelo- in Mesija, ki je Boœje Jagnje, o danjenje zapisa za poslednje dni katerem priçuje Sveti Duh od in gradnjo Siona. Med leti 600 in zaçetka sveta do tega çasa in od 592 pr. Kr. tega çasa dalje in za vekomaj. 19 In medtem ko je angel te In zgodilo se je, da mi je angel besede govoril, sem gledal in spregovoril, rekoç: Poglej! In videl, da se je potomstvo mojih pogledal sem in videl veliko bratov borilo z mojim po- narodov in kraljestev. tomstvom po angelovi besedi; 2Inangel mi je rekel: Kaj vidiø? in opazil sem, da je zavoljo In rekel sem: Vidim veliko na- ponosa mojega potomstva in rodov in kraljestev. skuønjav hudiça potomstvo 3Inrekel mi je: To so narodi in mojih bratov prevladalo nad kraljestva Nejudov. ljudstvom mojega potomstva. 4Inzgodilo se je, da sem med 20 In zgodilo se je, da sem gle- narodi Nejudov videl ustanav- dal in videl ljudstvo, ki je bilo ljanje mogoçne cerkve. potomstvo mojih bratov, kako 5Inangel mi je rekel: Glej us- so bili porazili moje potomstvo; tanavljanje cerkve, ki je najbolj in v mnoœicah so øli po ze- nagnusna med vsemi drugimi meljskem obliçju. cerkvami, ki mori svete Boga, 21 In videl sem jih zbrane v da, in jih muçi in veœe k tlom in mnoœice; in med njimi sem jih vprega v œelezen jarem in jih videl vojne in govorice o voj- privede v suœenjstvo. nah; in v vojnah in govoricah o 6Inzgodilo se je, da sem videl vojnah sem videl preiti veliko to mogoçno in nagnusno cerkev; rodov. in videl sem hudiça, ki je bil 22 In angel mi je rekel: Glej, ti ustanovitelj le–te. bodo zapadali v nevero. 7Inprav tako sem videl zlato 23 In zgodilo se je, da sem in srebro in svile in økrlate in opazil, potem ko so bili zapadli izvrstno tkano platno in vsa- v nevero, da so postali temno in kovrstna dragocena oblaçila; in ostudno in umazano ljudstvo, videl sem veliko vlaçug. polno brezdelja in vsakovrstnih 8Inangel mi je spregovoril, gnusob. rekoç: Glej, zlato in srebro in svile in økrlati in izvrstno tkano platno in dragocena oblaçila in 13. POGLAVJE vlaçuge so poœelenja te mogoç- ne in nagnusne cerkve. Nefi vidi v videnju hudiçevo cerkev, 9Inprav tako za hvalo sveta postavljeno med Nejudi, odkritje uniçujejo Boœje svéte in jih in poseljevanje Amerike, kako je bilo vodijo v suœenjstvo. izgubljeno veliko preprostih in 10 In zgodilo se je, da sem 1 Nefi 13:11–26 22 pogledal in videl veliko vodov- so se zbrali, da se bodo bojevali je; in Nejude je loçevalo od z njimi. potomstva mojih bratov. 19 In jaz, Nefi, sem opazil, da 11 In zgodilo se je, da mi je je Nejude, ki so priøli iz su- angel rekel: Glej, Boœji srd je œenjstva, Gospodova moç reøila nad potomstvom tvojih bratov. iz rok vseh drugih narodov. 12 In pogledal sem in med 20 In zgodilo se je, da sem jaz, Nejudi videl çloveka, ki ga je Nefi, opazil, da so v deœeli uspe- veliko vodovje loçilo od povali; in videl sem knjigo in med tomstva mojih bratov; in videl seboj so jo nesli dalje. sem Boœjega Duha, ki je priøel in 21 In angel mi je rekel: Ali deloval na tega çloveka; in øel poznaø pomen knjige? je preko velikega vodovja, in 22 In rekel sem mu: Ne poz- sicer k potomstvu mojih bratov, nam ga. ki so bili v obljubljeni deœeli. 23 In rekel je: Glej, nadaljuje se 13 In zgodilo se je, da sem videl iz Judovih ust. In jaz, Nefi, sem Boœjega Duha, da je deloval na jo videl; in rekel mi je: Knjiga, ki druge Nejude; in iz suœenjstva jo gledaø, je zapis Judov, ki vse- so øli preko velikega vodovja. buje Gospodove zaveze, ki jih 14 In zgodilo se je, da sem na je sklenil z Izraelovo hiøo; in obliçju obljubljene deœele videl vsebuje tudi mnoge od prerokb veliko mnoœic Nejudov; in videl svetih prerokov; in je zapis sem, da je bil Boœji srd nad kakor gravure, ki so na ploøçah potomstvom mojih bratov; in iz medenine, le da jih ni toliko; pred Nejudi so se razkropili in vendar vsebujejo Gospodove bili udarjeni. zaveze, ki jih je sklenil z Izrae- 15 In opazil sem Gospodovega lovo hiøo; zatorej so za Nejude Duha, da je bil nad Nejudi in velike vrednosti. uspevali so in prejeli ozemlje v 24 In Gospodov angel mi je nasledstvo; in opazil sem, da rekel: Opazil si, da se je knjiga so bili beli in silno zali in lepi nadaljevala iz Judovih ust; in kakor moje ljudstvo, preden je ko se je nadaljevala iz Judovih bilo pobito. ust, je vsebovala polnost Gospo- 16 In zgodilo se je, da sem jaz, dovega evangelija, o katerem Nefi, opazil, da so Nejudje, ki priçuje dvanajst apostolov; in so priøli iz suœenjstva, postali priçujejo po resnici, ki je v poniœni pred Gospodom; in z Boœjem Jagnjetu. njimi je bila Gospodova moç. 25 Zatorej gredo te reçi od 17 In opazil sem, da so se nji- Judov v çistosti k Nejudom po hove matere Nejudinje zbrale resnici, ki je v Bogu. na vodovju in tudi na kopnem, 26 In potem ko gredo po roki da se bodo z njimi bojevale. dvanajstih Jagnjetovih aposto- 18 In opazil sem, da je bila z lov od Judov k Nejudom, vidiø njimi Boœja moç in tudi da je bil ustanavljanje tiste mogoçne in Boœji srd nad vsemi tistimi, ki nagnusne cerkve, ki je najbolj 23 1 Nefi 13:27–35 nagnusna od vseh drugih da bodo Nejudje popolnoma cerkva; kajti glej, iz Jagnjetove- pobili meøanico tvojega poga evangelija so odvzeli veliko tomstva, ki so med tvojimi brati. delov, ki so preprosti in nadvse 31 Niti ne bo trpel, da bodo dragoceni; in odvzeli so tudi Nejudje pobili potomstvo tvojih veliko Gospodovih zavez. bratov. 27 In vse to so storili, da bi 32 Niti Gospod Bog ne bo izkrivljali prava Gospodova trpel, da bodo Nejudje za vselej pota, da bi slepili oçi in da bi ostali v tistem straønem stanju çloveøki otroci postali trdosrçni. slepote, v katerem vidiø, da so 28 Zatorej vidiø, da je bilo, po- zavoljo preprostih in nadvse tem ko je øla knjiga skozi roke dragocenih delov Jagnjetovega mogoçne in nagnusne cerkve, evangelija, ki jih je zadrœala tista veliko preprostih in dragocenih nagnusna cerkev, katere usta- reçi odvzetih iz te knjige, ki je navljanje si videl. knjiga Boœjega Jagnjeta. 33 Zatorej Boœje Jagnje govori: 29 In potem ko so bile te pre- Usmiljen bom do Nejudov, zato proste in dragocene reçi odvzete, bom v hudi sodbi obiskal pregre k vsem narodom Nejudov; ostanek Izraelove hiøe. in potem ko gre k vsem naro- 34 In zgodilo se je, da mi je dom Nejudov, da, in sicer preko Gospodov angel spregovoril, velikega vodovja, ki si ga videl, rekoç: Glej, govori Boœje Jagnje, z Nejudi, ki so priøli iz su- potem ko bom obiskal preosta- œenjstva, vidiø—zavoljo veliko nek Izraelove hiøe—in ta preos- preprostih in dragocenih reçi, tanek, o katerem govorim, je ki so bile odvzete iz knjige, ki so potomstvo tvojega oçeta—zato- bile preproste, da so jih çloveøki rej potem ko jih bom obiskal otroci razumeli, po preprostosti, vsodbi in jih udaril po roki ki je v Boœjem Jagnjetu—zavoljo Nejudov in potem ko se bodo teh reçi, ki so bile odvzete iz Nejudje silno opotekali zavoljo Jagnjetovega evangelija, se jih najbolj preprostih in dragocenih izredno silno veliko opoteka, da, delov Jagnjetovega evangelija, v tolikor da ima Satan nad njimi katere je zadrœala nagnusna veliko moç. cerkev, ki je mater vlaçug, govo- 30 Vendar si opazil, da so Ne- ri Jagnje—bom v tistem dnevu judje, ki so priøli iz suœenjstva usmiljen do Nejudov, v tolikor in jih je Boœja moç dvignila nad da jim bom v svoji lastni moçi vse druge narode na obliçju de- prinesel veliko svojega evange- œele, ki je izvoljena izmed vseh lija, ki bo preprost in dragocen, drugih deœel, ki je deœela, za govori Jagnje. katero se je Gospod Bog zavezal 35 Kajti glej, govori Jagnje, s tvojim oçetom, da jo bo imelo pokazal se bom tvojemu po- njegovo potomstvo za deœelo tomstvu, da bodo zapisali veliko svojega nasledstva; zatorej vi- reçi, katere jih bom uçil, katere diø, da Gospod Bog ne bo trpel, bodo preproste in dragocene; in 1 Nefi 13:36–14:2 24 potem ko bo tvoje potomstvo ljudstvom, da je Boœje Jagnje pobito in bo zapadalo v nevero Sin veçnega Oçeta in Odreøe- in tudi potomstvo tvojih bratov, nik sveta; in da morajo vsi ljudje glej, bodo te reçi skrite, da bodo priti k njemu ali pa ne morejo priøle na dan k Nejudom z Jag- biti odreøeni. njetovim darom in moçjo. 41 In priti morajo po besedah, 36 In v njih bo zapisan moj ki jih bodo potrdila Jagnjetova evangelij, govori Jagnje, in moja usta; in Jagnjetove besede bodo skala in moja odreøitev. razodete v zapisih tvojega po- 37 In blagor tem, ki bodo gle- tomstva, prav kakor v zapisih dali, da bodo tisti dan gradili dvanajstih Jagnjetovih aposto- moj Sion, kajti imeli bodo dar lov; zatorej bodo oboji zdruœeni in moç Svetega Duha; in çe bodo v eno; kajti en Bog je in en Pastir vztrajali do konca, bodo na nad vso zemljo. poslednji dan povzdignjeni in 42 In pride ças, ko se bo poka- odreøeni v veçno Jagnjetovo kra- zal vsem narodom, prav tako ljestvo; in kdor koli bo oznanjal Judom kakor Nejudom; in po- mir, da, novice o veliki radosti, tem ko se bo pokazal Judom kako lepi bodo ti na gorah! prav tako kakor Nejudom, po- 38 In zgodilo se je, da sem videl tem se bo pokazal Nejudom in preostanek potomstva mojih tudi Judom in zadnji bodo prvi bratov in tudi knjigo Boœjega in prvi bodo zadnji. Jagnjeta, ki se je nadaljevala iz Judovih ust, da je øla od Neju- 14. POGLAVJE dov k preostanku potomstva mojih bratov. Angel pove Nefiju o blagoslovih in 39 In potem ko je pri njih priøla prekletstvih, ki bodo doletela Ne- na dan, sem videl druge knjige, jude.—Sta samo dve cerkvi: cerkev ki so priøle na dan z Jagnjetovo Boœjega Jagnjeta in cerkev hudiça. moçjo k njim od Nejudov, da bi —Mogoçna in nagnusna cerkev prepriçale Nejude in preosta- preganja Boœje svéte med vsemi nek potomstva mojih bratov in narodi.—Apostol Janez bo pisal o tudi Jude, ki so se razkropili po koncu sveta. Med leti 600 in 592 vsem obliçju Zemlje, da zapisi pr. Kr. prerokov in dvanajstih Jagnjeto- vih apostolov govorijo resnico. In zgodilo se bo, çe bodo Nejud- 40 In angel mi je spregovoril, je tisti dan prisluhnili Boœjemu rekoç: Ti zadnji zapisi, ki si jih Jagnjetu, se jim bo v besedi in videl med Nejudi, bodo potrdili tudi v moçi pokazal v vsakem resnico prvih, ki so od dva- dejanju, da bo odstranil njihove najstih Jagnjetovih apostolov in kamne spotike— po njih bodo razodete preproste 2inçenebodo postali in dragocene reçi, ki so jim bile trdosrçni do Boœjega Jagnjeta, odvzete; in po njih bo razodeto bodo priøteti med potomstvo vsem rodovom, jezikom in tvojega oçeta; da, priøteti bodo 25 1 Nefi 14:3–14 k Izraelovi hiøi; in v obljubljeni kot duhovno glede na hudiçevo deœeli bodo za vedno blagos- ujetniøtvo, o çemer sem govoril. lovljeno ljudstvo; ne bodo veç 8Inzgodilo se je, ko je bil odpeljani v suœenjstvo; in Izra- angel te besede izrekel, mi je elova hiøa ne bo veç pomeøana. rekel: Ali se spomniø Oçetovih 3Intista velika jama, ki jo je zavez z Izraelovo hiøo? Rekel zanje kopala tista mogoçna in sem mu: Da. nagnusna cerkev, ki so jo usta- 9Inzgodilo se je, da mi je rekel: novili hudiç in njegovi otroci, Poglej in glej tisto mogoçno in da bi çloveøke duøe odvedel v nagnusno cerkev, ki je mater pekel—da, tista velika jama, ki gnusob, katere ustanovitelj je so jo kopali za pogubljenje ljudi, hudiç. bo napolnjena s tistimi, ki so jo 10 In rekel mi je: Glej, le dve kopali, v njihovo popolno po- cerkvi sta; ena je cerkev Boœjega gubljenje, govori Boœje Jagnje; Jagnjeta in druga je cerkev hudi- ne v pogubljenje duøe, razen çe ça; kdor koli zatorej ne pripada bo le–ta vrœena v pekel, ki nima cerkvi Boœjega Jagnjeta, pripada konca. tisti mogoçni cerkvi, ki je mater 4 Kajti glej, to je glede na hu- gnusob; in ta je vlaçuga vse diçevo ujetniøtvo in tudi glede zemlje. na Boœjo praviçnost do vseh 11 In zgodilo se je, da sem tistih, ki bodo pred njim delali pogledal in videl vlaçugo vse húdo in gnusobe. zemlje in sedela je nad mnogimi 5Inzgodilo se je, da je angel vodami; in gospostvo je imela spregovoril meni, Nefiju, rekoç: po vsej zemlji, med vsemi naro- Opazil si, da bo, çe se bodo Ne- di, rodovi, jeziki in ljudstvi. judje pokesali, z njimi dobro; in 12 In zgodilo se je, da sem videl prav tako poznaø Gospodove cerkev Boœjega Jagnjeta in bila zaveze z Izraelovo hiøo; in sliøal je maloøtevilna zavoljo zlobe in si tudi, da mora biti, kdor koli gnusobe vlaçuge, ki je sedela se ne pokesa, pogubljen. nad mnogimi vodami; vendar 6 Zato gorje Nejudom, çe bo sem opazil, da je Jagnjetova tako, da bodo postali trdosrçni cerkev, katere çlani so bili Boœji do Boœjega Jagnjeta. svéti, prav tako bila po vsem 7 Kajti pride ças, govori Boœje obliçju Zemlje; in njihova gos- Jagnje, ko bom med çloveøkimi postva po obliçju Zemlje so bila otroki delal mogoçno in çudovi- majhna zavoljo hudobije mo- to delo; delo, ki bo veçno bodisi goçne vlaçuge, ki sem jo videl. po eni ali po drugi strani—bodi- 13 In zgodilo se je, da sem si za prepriçanje teh o miru in o opazil, da je mogoçna mater veçnem œivljenju oziroma o iz- gnusob zbrala mnoœice po vsem roçitvi teh njihovi trdosrçnosti obliçju Zemlje med vsemi naro- in njihovi slepomiselnosti, da di Nejudov, da se bodo bojevali bodo odvedeni v suœenjstvo in z Boœjim Jagnjetom. tudi v pogubo, tako posvetno 14 In zgodilo se je, da sem jaz, 1 Nefi 14:15–30 26 Nefi, videl moç Boœjega Jagnje- praviçno in res; in, glej, zapisano ta, ki se je spustila na svete iz je v knjigi, ki si jo videl, da se je Jagnjetove cerkve in na Gospo- nadaljevala iz Judovih ust; in v dovo ljudstvo zaveze, ki je bilo çasu, ko so se te reçi nadaljevale razkropljeno po vsem obliçju iz Judovih ust, oziroma v çasu, Zemlje; in oboroœili so se s ko se je knjiga nadaljevala iz praviçnostjo in z moçjo Boga v Judovih ust, je bilo to, kar je veliki slavi. bilo zapisano, preprosto in po- 15 In zgodilo se je, da sem polno in nadvse dragoceno in opazil, da se je Boœji srd izlil vsem ljudem lahko razumljivo. nad tisto mogoçno in nagnusno 24 In glej, to, kar bo zapisal ta cerkev, v tolikor da so bile vojne Jagnjetov apostol, je veliko tega, in govorice o vojnah med vsemi kar si videl; in, glej, preostanek narodi in rodovi Zemlje. boø videl. 16 In ko so se zaçele vojne in 25 Tega pa, kar boø videl po govorice o vojnah med vsemi temle, ne boø zapisal; kajti Gos- narodi, ki so pripadali materi pod Bog je posvetil apostola gnusob, mi je angel spregovoril, od Boœjega Jagnjeta, da jih bo rekoç: Glej, Boœji srd je nad zapisal. materjo vlaçug; in, glej, vse to 26 In tudi drugim, ki so bili, je vidiø— vse to pokazal in zapisovali so; 17 in ko pride dan, ko se bo in zapeçateno je, da bo priølo na Boœji srd izlil nad mater vlaçug, dan v svoji popolnosti po resni- ki je po vsej zemlji mogoçna in ci, ki je v Jagnjetu, v Izraelovo nagnusna cerkev, katere usta- hiøo ob Gospodovem lastnem novitelj je hudiç, potem, se bo çasu. tistega dne zaçelo Oçetovo delo, 27 In jaz, Nefi, sem sliøal in da bo pripravljena pot za izpol- priçujem, da se je Jagnjetov nitev njegovih zavez, ki jih je apostol imenoval Janez glede sklenil s svojim ljudstvom, ki na angelovo besedo. so iz Izraelove hiøe. 28 In glej, meni, Nefiju, je bilo 18 In zgodilo se je, da mi je prepovedano, da bi zapisal angel spregovoril, rekoç: Poglej! preostanek tega, kar sem videl 19 In pogledal sem in videl in sliøal; zatorej mi to, kar sem moœa in obleçen je bil v belo zapisal, zadostuje; in zapisal oblaçilo. sem le majhen del tega, kar sem 20 In angel mi je rekel: Glej videl. enega od dvanajstih Jagnjetovih 29 In priçujem, da sem videl apostolov. reçi, ki jih je videl moj oçe 21 Glej, videl bo in preostanek in pokazal mi jih je Gospodov tega zapisal; da, in prav tako angel. veliko tega, kar je bilo. 30 In sedaj preneham govoriti 22 In zapisal bo tudi o koncu o tem, kar sem videl, ko sem bil sveta. v zamaknjenosti duha; in çe 23 Zatorej je to, kar bo zapisal, vse, kar sem videl, ni zapisano, 27 1 Nefi 15:1–14 je to, kar sem zapisal, res. In sem œelel od njih izvedeti vzrok tako je. Amen. njihovih priçkanj. 7Inrekli so: Glej, ne moremo razumeti besed, ki jih je oçe go- 15. POGLAVJE voril o oljkinih naravnih vejah in tudi o Nejudih. Lehijevo potomstvo bo v poslednjih 8Inrekel sem jim: Ali ste dneh prejelo evangelij od Neju- vpraøali Gospoda? dov.—Zbiranje Izraela je podobno 9Inrekli so mi: Nismo; kajti oljki, od katere naravne veje bodo Gospod nam ne da spoznati niç spet vcepljene.—Nefi razloœi vi- takønega. denje o drevesu œivljenja in govori 10 Glej, rekel sem jim: Kako o Boœji pravici, ko bodo hudobni to, da ne spolnjujete Gospodo- loçeni od praviçnih. Med leti 600 vih zapovedi? Kako to, da in 592 pr. Kr. boste pogubljeni zavoljo svoje In zgodilo se je, da sem se trdosrçnosti? potem, ko sem bil jaz, Nefi, v 11 Mar ne pomnite tega, kar je zamaknjenosti duha in sem vse rekel Gospod?—Çe ne boste to videl, vrnil v oçetov øotor. postali trdosrçni in me boste 2Inzgodilo se je, da sem videl prosili v veri, verujoç, da boste brate in med seboj so se priçkali prejeli, çe boste marljivo spol- o tem, o çemer jim je bil govoril njevali moje zapovedi, vam oçe. bodo te reçi zagotovo razodete. 3 Kajti resniçno jim je govoril 12 Glejte, povem vam, da je veliko velikih reçi, ki jih je bilo Gospodov Duh, ki je bil v oçetu, teœko razumeti, çe çlovek ni Izraelovo hiøo primerjal z oljko; vpraøal Boga; in ker so bili in glejte, mar nismo odlomljeni trdosrçni, se torej niso obraçali od Izraelove hiøe in mar nismo h Gospodu, kakor bi se morali. veja Izraelove hiøe? 4Insedaj sem jaz, Nefi, pos- 13 In sedaj, to, kar misli oçe o tal œalosten zavoljo njihove vcepljanju naravnih vej preko trdosrçnosti in tudi zavoljo tega, polnosti Nejudov, je, da bo v kar sem bil videl in vedel sem, poslednjih dneh, ko bo naøe da se bo neizogibno zgodilo za- potomstvo zapadalo v nevero, voljo velike hudobije çloveøkih da, v razmiku mnogih let in po otrok. mnogih rodovih, potem ko se bo 5Inzgodilo se je, da so me Mesija v telesu pokazal çloveø- moje stiske upognile, kajti menil kim otrokom, potem bo priøla sem, da so bile moje stiske hujøe polnost Mesijevega evangelija k od vsega drugega, ker bo moje Nejudom in od Nejudov k pre- ljudstvo pobito, kajti videl sem ostanku naøega potomstva— bil njihov padec. 14 in tistega dne bo preostanek 6Inzgodilo se je, da sem naøega potomstva vedel, da so potem, ko sem bil prejel moç, iz Izraelove hiøe in da so Gospo- spregovoril svojim bratom, ker dovo ljudstvo zaveze; in potem 1 Nefi 15:15–28 28 bodo vedeli in izvedeli o svojih in potem ko bodo obnovljeni, dedih in tudi o evangeliju svo- ne bodo nikoli veç pomeøani, jega Odkupitelja, katerega je niti ne bodo veç razkropljeni. uçil njihove oçete; zatorej bodo In zgodilo se je, da sem bratom spoznali svojega Odkupitelja in govoril veliko besed, da so prav vsako podrobnost njegove- se pomirili in postali poniœni ga nauka, da bodo vedeli, kako pred Gospodom. priti k njemu in biti odreøen. 21 In zgodilo se je, da so mi 15 In potem, se mar tisti dan ne spet spregovorili, rekoç: Kaj bodo radostili in izrekali hvale pomeni to, kar je oçe videl v svojemu veçnemu Bogu, svoji sanjah? Kaj pomeni drevo, ki ga skali in svoji odreøitvi? Da, mar je videl? tisti dan ne bodo prejeli moçi in 22 In rekel sem jim: To je bil hrane od prave trte? Da, mar ne prikaz drevesa œivljenja. bodo priøli k pravi Boœji çredi? 23 In rekli so mi: Kaj pomeni 16 Glejte, povem vam, da; spet drog iz œeleza, ki ga je videl se jih bodo spomnili v Izraelovi oçe, ki je vodil k drevesu? hiøi; vcepljeni bodo, ker so oljki- 24 In rekel sem jim, da je to na naravna veja, v pravo oljko. Boœja beseda; in kdor koli bo 17 In to je, kar méni oçe; in prisluhnil Boœji besedi in se je méni, da se to ne bo zgodilo, bo trdno drœal, se ne bo nikoli dokler jih Nejudje ne bodo pogubil; niti jih ne bodo prema- razkropili; in méni, da se bo to gale skuønjave in nasprotnikove zgodilo preko Nejudov, da bo ognjene puøçice, da bi jih zasle- Gospod Nejudom lahko pokazal pile, da bi jih odvedle v pogubo. svojo moç zavoljo prav istega 25 Zatorej sem jih jaz, Nefi, vzroka, zavoljo katerega ga opominjal, naj prisluhnejo bodo Judje oziroma Izraelova Gospodovi besedi; da, opomi- hiøa zavrnili. njal sem jih z vso vnemo svoje 18 Zatorej oçe ni govoril samo duøe in z vso sposobnostjo, ki o naøem potomstvu, paç pa tudi sem jo posedoval, da bi pris- o vsej Izraelovi hiøi, pokazujoç luhnili Boœji besedi in vedno v na zavezo, ki se bo izpolnila v vsem pomnili spolnjevati nje- poslednjih dneh; na zavezo, ki gove zapovedi. jo je Gospod sklenil z naøim 26 In rekli so mi: Kaj pomeni oçetom Abrahamom, rekoç: V vodna reka, ki jo je videl oçe? tvojem potomstvu bodo bla- 27 In rekel sem jim, da je voda, goslovljeni vsi rodovi Zemlje. ki jo je videl oçe, umazanija; in 19 In zgodilo se je, da sem jim drugo je njegovega duha tako jaz, Nefi, veliko govoril o tem; navdalo, da umazane vode ni da, govoril sem jim o obnovi videl. Judov v poslednjih dneh. 28 In rekel sem jim, da je bila 20 In pripovedoval sem jim be- straøen prepad, ki je loçil zlobne sede Izaija, ki je govoril o obnovi od drevesa œivljenja in prav tako Judov oziroma Izraelove hiøe; od Boœjih svétih. 29 1 Nefi 15:29–16:3 29 In rekel sem jim, da je bila 35 In kraj je pripravljen, da, in prikaz tistega straønega pekla, sicer tisti straøni pekel, o kate- ki je, mi je rekel angel, priprav- rem sem govoril, in pripravlja- ljen za hudobne. lec le–tega je hudiç; zatorej je 30 In rekel sem jim, da je oçe zadnje stanje çloveøkih duø, da tudi videl, da je Boœja praviçnost bivajo v Boœjem kraljestvu, ali prav tako loçevala hudobne od pa so izvrœene zavoljo tiste pra- praviçnih; in svetlost le–teh je vice, o kateri sem govoril. bila kot svetlost plameneçega 36 Zatorej bodo hudobni odvr- ognja, ki se dviga k Bogu na njeni od praviçnih in prav tako veke vekov in nima konca. od tistega drevesa œivljenja, 31 In rekli so mi: Ali to pomeni katerega sad je nadvse dragocen muçenje telesa v dneh preiz- in nadvse dober od vseh drugih kuønje ali pomeni konçno sta- sadov; da, in je najveçji med nje duøe po smrti posvetnega vsemi Boœjimi darovi. In tako telesa, ali govori o tem, kar je sem govoril bratom. Amen. posvetno? 32 In zgodilo se je, da sem jim 16. POGLAVJE rekel, da je to prikaz tako posvetnega kakor duhovnega; kaj- Za hudobne je resnica teœka.—Le- ti priøel bo dan, ko se jim bo hijevi sinovi se poroçijo z Izmaelo- sodilo po njihovih delih, da, in vimi hçerami.—Liahona v divjini sicer po delih, ki so jih storili v vodi njihovo pot.—Gospod sem posvetnem telesu v svojih dneh ter tja na liahono piøe sporoçila. preizkuønje. —Izmael umre; njegova druœina 33 Çe bodo zatorej umrli v godrnja zavoljo stisk. Med leti 600 svojih hudobijah, bodo zagoto- in 592 pr. Kr. vo tudi zavrœeni, kar zadeva to, kar je duhovno, kar pripada In sedaj se je zgodilo, potem ko praviçnosti; zatorej bodo zago- sem jaz, Nefi, bratom prenehal tovo privedeni pred Boga, da govoriti, glej, so mi rekli: bodo stali pred njim, da se jim Razglasil si nam teœke reçi, bolj bo sodilo po njihovih delih; in kot jih zmoremo prenesti. çe so njihova dela umazanija, 2Inzgodilo se je, da sem jim bodo zagotovo umazani; in çe rekel, da vem, da sem proti so umazani, mora biti, da ne hudobnim govoril teœke reçi morejo bivati v Boœjem kra- glede na resnico; in praviçne ljestvu; sicer mora biti Boœje sem opraviçil in priçeval sem, da kraljestvo prav tako umazano. bodo na poslednji dan povzdig- 34 A glejte, povem vam, Boœje njeni; zatorej je za kriviçnega kraljestvo ni umazano in v Boœje resnica teœka, kajti zadene jih v kraljestvo ne more vstopiti niç samo bistvo. neçistega; zatorej mora biti za 3Insedaj, bratje moji, çe bi bili tisto, kar je umazano, priprav- praviçni in bi bili voljni prisluh- ljen kraj umazanije. niti resnici in se zmeniti zanjo, 1 Nefi 16:4–19 30 da bi pred Bogom hodili po- œiveœa, ki nam ga je dal Gos- konçno, potem bi ne godrnjali pod; in vzeli smo seme vsake zavoljo resnice in rekli: Proti vrste, da bi ga nesli v divjino. nam govoriø teœke reçi. 12 In zgodilo se je, da smo 4Inzgodilo se je, da sem jaz, vzeli øotore in odøli v divjino Nefi, brate opominjal z vso çez reko Laman. marljivostjo, naj spolnjujejo 13 In zgodilo se je, da smo Gospodove zapovedi. potovali v razmiku øtirih dni 5Inzgodilo se je, da so postali skoraj v smeri jugo–jugovzhod poniœni pred Gospodom; v toli- in spet smo postavili øotore; in kor da sem imel radost in velike kraj smo poimenovali Øazer. upe nad njimi, da bodo hodili 14 In zgodilo se je, da smo po poteh praviçnosti. vzeli loke in puøçice in øli v 6 Vse to je bilo torej reçeno in divjino, da bi ubili hrano za storjeno, ko je oçe bival v øotoru druœine; in potem ko smo ubili v dolini, ki jo je poimenoval hrano za druœine, smo se spet Lemuel. vrnili k druœinam v divjini na 7Inzgodilo se je, da sem jaz, kraj Øazer. In spet smo øli v div- Nefi, za œeno vzel eno od Izma- jino, sledeç isti smeri, drœeç se elovih hçera; in prav tako so najbolj rodovitnih delov divjine, Izmaelove hçere vzeli za œene ki so bili v mejah blizu Rdeçega moji bratje; in prav tako je morja. Zoram vzel za œeno najstarejøo 15 In zgodilo se je, da smo Izmaelovo hçer. potovali za razmik mnogih 8Intako je oçe spolnil vse dni, spotoma ubijajoç hrano z Gospodove zapovedi, ki so mu loki in puøçicami in kamni in bile dane. In Gospod je silno praçami. blagoslovil tudi mene, Nefija. 16 In sledili smo smeri krogle, 9Inzgodilo se je, da je Gospo- ki nas je vodila po bolj rodovit- dov glas oçetu spregovoril po- nih delih divjine. noçi in mu zapovedal, naj se 17 In potem ko smo bili poto- naslednji dan odpravi na pot v vali za razmik mnogih dni, smo divjino. za razmik çasa postavili øotore, 10 In zgodilo se je, ko se je oçe da bi se spet odpoçili in prido- zjutraj dvignil in øel k øotorskim bili hrano za druœine. vratom, da je na svoje veliko 18 In zgodilo se je, da sem jaz, zaçudenje videl na tleh okroglo Nefi, ko sem øel, da bi ubil hra- kroglo prefinjene izdelave; in no, glej, zlomil svoj lok, ki je bil bila je iz œlahtne medenine. In narejen iz œlahtnega jekla; in znotraj krogle sta bili dve osí in potem ko sem svoj lok zlomil, ena je kazala smer, koder bomo glej, so bili moji bratje name øli v divjini. jezni, ker smo izgubili lok, kajti 11 In zgodilo se je, da smo nismo dobili hrane. zbrali vsakrøne reçi, ki jih bomo 19 In zgodilo se je, da smo se k nesli v divjino in ves ostanek druœinam vrnili brez hrane in 31 1 Nefi 16:20–35 zelo utrujeni zavoljo popotova- 27 In zgodilo se je, ko je oçe nja so zelo trpeli zavoljo potrebe videl, kar je bilo napisano na po hrani. krogli, se je silno zbal in trepe- 20 In zgodilo se je, da so Laman tal in prav tako moji bratje in in Lemuel in Izmaelovi sinovi Izmaelovi sinovi in naøe œene. zaçeli silno godrnjati zavoljo 28 In zgodilo se je, da sem jaz, svojih trpljenj in stisk v divjini; Nefi, videl kazalca, ki sta bila v in prav tako je zavoljo Gospoda, krogli, ki sta delovala po veri in svojega Boga, zaçel godrnjati marljivosti in pozornosti, katere moj oçe; in vsi so bili silno potrti, smo jima izkazovali. da so zaçeli godrnjati celo çez 29 In na njih je bilo prav tako Gospoda. napisano novo pisanje, ki je bilo 21 In sedaj se je zgodilo, da preprosto za branje, ki nam je sem bil jaz, Nefi, s svojimi brati dalo razumevanje o Gospodo- silno prizadet, ker smo izgubili vih poteh; in bilo je napisano in moj lok in njihove loke, ker so od çasa do çasa spremenjeno po izgubili proœnost, je postajalo veri in marljivosti, katero smo silno teœko, da, v tolikor da nis- ji izkazovali. In tako vidimo, da mo mogli dobiti hrane. Bog preko majhnih sredstev 22 In zgodilo se je, da sem lahko napravi velike reçi. jaz, Nefi, veliko govoril svojim 30 In zgodilo se je, da sem øel bratom, ker so spet postali jaz, Nefi, na vrh gore glede na trdosrçni, da so se pritoœevali smeri, ki so bile na krogli. celo çez Gospoda, svojega Boga. 31 In zgodilo se je, da sem ubil 23 In zgodilo se je, da sem jaz divje œivali, v tolikor da sem Nefi iz lesa naredil lok in iz dobil hrano za naøe druœine. ravne palice puøçico; zatorej 32 In zgodilo se je, da sem se sem se oskrbel z lokom in s vrnil k øotorom, nesoç œivali, ki puøçico, s praço in s kamni. In sem jih ubil; in ko so torej vide- oçetu sem rekel: Kod naj grem, li, da sem dobil hrano, kako da bom dobil hrano? velika je bila njihova radost! In 24 In zgodilo se je, da je vpraøal zgodilo se je, da so postali po- Gospoda, kajti zavoljo mojih niœni pred Gospodom in mu besed so bili postali poniœni; izrekli zahvalo. kajti v vnemi svoje duøe sem 33 In zgodilo se je, da smo spet jim rekel veliko reçi. øli na pot, potujoç skoraj v isti 25 In zgodilo se je, da je k smeri kot na zaçetku; in potem oçetu priøel Gospodov glas; in ko smo potovali za razmik mno- resniçno je bil kaznovan zavo- gih dni, smo spet postavili øoto- ljo svojega godrnjanja çez Gos- re, da bi ostali za razmik çasa. poda, v tolikor da je zapadel v 34 In zgodilo se je, da je Izmael globine potrtosti. umrl in pokopali smo ga na 26 In zgodilo se je, da mu je kraju, ki se imenuje Nahom. Gospodov glas rekel: Poglej na 35 In zgodilo se je, da so Izmae- kroglo in uzri, kar je napisano. love hçere silno œalovale, ker so 1 Nefi 16:36–17:5 32 izgubile oçeta in zavoljo svojih 17. POGLAVJE stisk v divjini; in godrnjale so zavoljo mojega oçeta, ker jih je Nefiju je zapovedano, naj zgradi pripeljal iz jeruzalemske deœele, ladjo.—Njegova brata mu naspro- rekoç: Naø oçe je mrtev; da, in tujeta.—Opominja ju, tako da veliko smo tavali po divjini in ponovno pripoveduje o zgodovini trpeli smo veliko stisko, lakoto, Boœjih ravnanj z Izraelom.—Ne- œejo in utrujenost; in po vsem fija navda Boœja moç.—Njegovima tem trpljenju moramo v divjini bratoma je prepovedano, da bi se od lakote pomreti. ga dotaknila, da bi se ne posuøila 36 In tako so godrnjale zavoljo kakor suho trsje. Med leti 592 in mojega oçeta in prav tako za- 591 pr. Kr. voljo mene; in spet so se œelele vrniti v Jeruzalem. In zgodilo se je, da smo v divjini 37 In Laman je rekel Lemuelu spet øli na pot; in potovali smo in tudi Izmaelovim sinovom: skoraj vzhodno od tedaj dalje. In Glejte, ubijmo naøega oçeta in v divjini smo potovali in bredli tudi naøega brata Nefija, ki se skozi veliko stisko; in naøe ima za voditelja nad nami in za œenske so v divjini rodile otroke. uçitelja nad nami, ki smo nje- 2Innad nami so bili tako veli- govi starejøi bratje. ki Gospodovi blagoslovi, da so, 38 Govori torej, da je z njim medtem ko smo v divjini œiveli govoril Gospod in tudi da so od surovega mesa, naøe œenske mu sluœili angeli. A glejte, vemo, imele obilo mleka za svoje otro- da nam laœe; in to nam govori ke in so bile moçne, da, prav in veliko reçi dela s svojimi kakor moøki; in potovanja so za- prekanjenimi umetnostmi, da çele prenaøati brez godrnjanja. bi prevaral naøe oçi, misleç, da 3Intako vidimo, da se Boœje nas morda odpelje v neko çudno zapovedi zagotovo izpolnijo. divjino; in potem ko nas je bil In çe je tako, da çloveøki otroci odpeljal, se je mislil napraviti za spolnjujejo Boœje zapovedi, jih kralja in voditelja nad nami, da hrani in jih okrepi in priskrbi bi z nami delal po svoji volji in naçin, da lahko izpolnijo to, kar zadovoljstvu. In tako jim je moj jim je zapovedal; zatorej nam je brat Laman v srcu zanetil jezo. priskrbel sredstva, medtem ko 39 In zgodilo se je, da je bil smo bivali v divjini. Gospod z nami, da, priøel je celo 4Inbivali smo za razmik Gospodov glas in jim rekel ve- mnogih let, da, in sicer osem let liko besed in jih silno pograjal; v divjini. in potem ko jih je Gospodov 5Inpriøli smo v deœelo, ki smo glas pograjal, so svojo jezo obr- jo poimenovali Izobilje, ker je nili stran in se pokesali za svoje bilo tam veliko sadja in tudi div- grehe, v tolikor da nas je Gos- jega medu; in vse to je Gospod pod spet blagoslovil s hrano, pripravil, da bi ne pomrli. In da nismo pomrli. videli smo morje, ki smo ga 33 1 Nefi 17:6–19 poimenovali Ireantum, kar v vaøa hrana postala okusna, da prevodu pomeni veliko vodovje. je ne boste kuhali; 6Inzgodilo se je, da smo ob 13 in prav tako bom v divjini morski obali postavili øotore; vaøa luç; in pred vami bom pri- in ne glede na to, da smo pretr- pravil pot, çe bo tako, da boste peli veliko stisk in veliko teœav, spolnjevali moje zapovedi; zada, in sicer toliko, da jih vseh torej, çe boste spolnjevali moje ne moremo zapisati, smo bili zapovedi, boste vodeni v obljub- silno radostni, ko smo priøli na ljeno deœelo; in vedeli boste, da morsko obalo; in kraj smo poi- sem jaz tisti, ki vas vodi. menovali Izobilje, ker je bilo 14 Da, in Gospod je prav tako tam veliko sadja. rekel, da: Potem ko boste pris- 7Inzgodilo se je, da je potem, peli v obljubljeno deœelo, boste ko sem bil jaz, Nefi, v deœeli vedeli, da sem jaz Gospod Bog; Izobilje za razmik veliko dni, k in da sem vas jaz, Gospod, reøil meni priøel Gospodov glas, re- pred pogubljenjem; da, da sem koç: Vstani in pojdi na goro. In vas jaz pripeljal iz jeruzalemske zgodilo se je, da sem vstal in øel deœele. na goro in klical h Gospodu. 15 Zatorej sem si jaz, Nefi, pri- 8Inzgodilo se je, da mi je Gos- zadeval spolnjevati Gospodove pod spregovoril, rekoç: Zgradil zapovedi in sem svoje brate boø ladjo, tako kakor ti bom opominjal k zvestobi in marlji- pokazal, da bom tvoje ljudi po- vosti. nesel çez te vode. 16 In zgodilo se je, da sem 9Inrekel sem: Gospod, kam napravil orodje iz rude, ki sem naj grem, da bom naøel rudo, ki jo stalil iz skale. jo bom stalil, da bom napravil 17 In ko sta moja brata videla, orodje, da bom zgradil ladjo, da nameravam zgraditi ladjo, tako kakor si mi pokazal? sta zavoljo mene zaçela godr- 10 In zgodilo se je, da mi je njati, rekoç: Naø brat je nor, saj Gospod povedal, kam naj grem, misli, da lahko zgradi ladjo; da, da bom naøel rudo, da bom in prav tako misli, da gre lahko napravil orodje. preko teh velikih voda. 11 In zgodilo se je, da sem jaz, 18 In tako sta se moja brata Nefi, napravil meh, s katerim pritoœevala çezme in sta œelela, se razpihuje ogenj, iz œivalskih da jima ne bi bilo treba delati, koœ; in potem ko sem napravil kajti nista verjela, da znam meh, da bi imel s çim razpiho- zgraditi ladjo; niti nista verjela, vati ogenj, sem z dvema kam- da me je Gospod poduçil. noma udarjal skupaj, da bi 19 In sedaj se je zgodilo, da napravil ogenj. sem bil jaz, Nefi, silno potrt 12 Kajti Gospod doslej ni trpel, zavoljo njune trdosrçnosti; in da bi pogosto delali ogenj, ko ko sta sedaj videla, da sem pos- smo potovali v divjini; kajti tajal potrt, sta bila v srcu zado- rekel je: Napravil bom, da bo voljna, v tolikor da sta se nad 1 Nefi 17:20–32 34 mano radostila, rekoç: Vedela Gospod ne zapovedal Mojzesu, sva, da ne znaø zgraditi ladje, naj jih vodi iz suœenjstva? kajti vedela sva, da ti manjka 25 Vesta torej, da so bili Izrae- presoje; zatorej ne moreø dovr- lovi otroci v suœenjstvu; in vesta, øiti tako velikega dela. da so bili obteœeni z deli, katera 20 In prav tak si kot naø oçe, ki je bilo bridko prenaøati; zatorej so ga zapeljala neumna domiø- vesta, da je bilo to zanje zagoto- ljanja srca; da, vodil nas je iz vo dobro, da so bili pripeljani jeruzalemske deœele in vsa ta iz suœenjstva. mnoga leta smo tavali v divjini; 26 Vesta torej, da je Gospod in naøe œenske so garale, ko so zapovedal Mojzesu, naj napravi bile visoko v noseçnosti; in v tisto veliko delo; in vesta, da so divjini so rodile otroke in utr- se na njegovo besedo vode pele vse razen smrti; in bolje bi Rdeçega morja razmaknile sem- bilo, da bi umrle, preden so priø- kaj in tjakaj in skozi so øli po le iz Jeruzalema, kot da so trpe- suhih tleh. le te stiske. 27 Ampak vidva vesta, da so 21 Glej, ta mnoga leta smo se Egipçani utopili v Rdeçem trpeli v divjini, v çasu, ko bi morju, ki so bili faraonove çete. lahko uœivali v naøi lastnini in 28 In prav tako vesta, da so v deœeli naøega nasledstva; da, in divjini jedli mano. lahko bi bili sreçni. 29 Da, in prav tako vesta, da je 22 In midva veva, da je bilo Mojzes s svojo besedo z Boœjo ljudstvo, ki je bilo v jeruza- moçjo, ki je bila v njem, udaril lemski deœeli, praviçno ljudstvo; po skali in pritekla je voda, da so kajti spolnjevali so Gospodove si Izraelovi otroci lahko poteøili zakone in sodbe in vse njegove œejo. zapovedi po Mojzesovi posta- 30 In ne glede na to, da so bili vi; zatorej veva, da so praviçno vodeni, Gospod njihov Bog, nji- ljudstvo; in naø oçe jim je sodil hov Odkupitelj, je hodil pred in nas vodil stran, ker smo pris- njimi, vodil jih je podnevi in jim luhnili njegovim besedam; da, dajal luç ponoçi in zanje napra- in naø brat je prav tak kakor on. vil vse, kar ima çlovek potrebo In tako sta govorila moja brata, prejeti, so postali trdosrçni in ko sta godrnjala in se pritoœe- postali so slepomiselni in œalili vala çez naju. so Mojzesa in pravega in œivega 23 In zgodilo se je, da sem Boga. jima jaz, Nefi, spregovoril, re- 31 In zgodilo se je, da jih je po koç: Mar verjameta, da bi bili svoji besedi pokonçal; in po svo- naøi oçetje, ki so bili Izraelovi ji besedi jih je vodil; in po svoji otroci, vodeni iz rok Egipçanov, besedi je zanje napravil vse; in çe bi ne prisluhnili Gospodovim niç ni bilo storjenega, kar bi ne besedam? bilo po njegovi besedi. 24 Da, mar predpostavljata, da 32 In potem ko so øli çez reko bi bili vodeni iz suœenjstva, çe bi Jordan, jih je napravil mogoçne, 35 1 Nefi 17:33–45 da so otroke tiste deœele preg- jih je sklenil; zatorej jih je pri- nali, da, da so jih razkropili in peljal iz egiptovske deœele. pokonçali. 41 In v divjini jih je pokoril s 33 In sedaj, mar predpostav- palico; kajti postali so trdosrçni, ljata, da so otroci te deœele, ki prav kakor vidva; in Gospod so bili v obljubljeni deœeli, ki so jih je pokoril zavoljo njihove jih naøi oçetje pregnali, mar kriviçnosti. Mednje je poslal predpostavljata, da so bili pra- ognjene leteçe kaçe; in potem viçni? Glejte, povem vama, ne. ko so jih piçile, je pripravil pot, 34 Ali predpostavljata, da bi da bi ozdraveli; in delo, ki so ga bili naøi oçetje veçji izvoljenci, morali izvesti, je bilo, da so kakor oni, çe bi bili praviçni? pogledali; in zavoljo prepros- Povem vama, ne. tosti poti oziroma ker je bila 35 Glejta, pred Gospodom je lahka, jih je bilo veliko, ki so vse meso enako; ta, ki je pravi- pomrli. çen, je pri Bogu priljubljen. A 42 In od çasa do çasa so postali glejta, to ljudstvo je zavrnilo trdosrçni in œalili so Mojzesa in vsako Boœjo besedo in njihova prav tako Boga; vendar vesta, kriviçnost je dozorela; in polnost da jih je njegova nepremagljiva Boœjega srda je bila nad njimi; in moç vodila v obljubljeno deœelo. Gospod je deœelo zanje preklel 43 In sedaj, po vsem tem je na- in jo blagoslovil za naøe oçete; poçil ças, da so postali hudobni, da, preklel jim jo je v njihovo da, skoraj do polne mere; in pogubo in blagoslovil jo je za ne vem, a ta dan so na tem, da naøe oçete, da so nad njo dobili bodo pogubljeni; kajti vem, da oblast. mora tisti dan zagotovo priti, 36 Glejta, Gospod je ustvaril da morajo biti pogubljeni, razen Zemljo, da bi bila poseljena; in le nekateri, kateri bodo odpe- ustvaril je svoje otroke, da bi jo ljani v suœenjstvo. posedovali. 44 Zatorej je Gospod zapove- 37 In vzgoji praviçen narod in dal mojemu oçetu, naj odpotuje pokonça hudobne narode. v divjino; in Judje so si mu prav 38 In praviçne odpelje v drago- tako prizadevali vzeti œivljenje; cene deœele in hudobne pokonça da, in tudi vidva sta si prizade- in zavoljo njih samih jim pre- vala, da bi mu vzela œivljenje; kolne deœelo. zatorej sta v srcu morilca in sta 39 Vlada visoko v nebesih, kakor oni. kajti njegov prestol so in ta 45 Hitra sta v kriviçnosti, poça- Zemlja je njegovo podnoœje. si pa pomnita Gospoda, svojega 40 In ljubi tiste, ki ga bodo Boga. Videla sta angela in govo- imeli za svojega Boga. Glejta, ril vama je; da, od çasa do çasa ljubil je naøe oçete in z njimi sta sliøala njegov glas; in govoril se je zavezal, da, in sicer z vama je s tihim neœnim glasom, Abrahamom, Izakom in Jako- vidva pa sta bila brezçutna, da bom; in spomnil se je zavez, ki nista mogla zaçutiti njegovih 1 Nefi 17:46–55 36 besed; zatorej vama je govoril vodi, bodi zemlja, bi bila zemlja; kakor z glasom groma, kar in çe bi to rekel, bi bilo storjeno. je povzroçilo, da se je tresla 51 In sedaj, çe ima Gospod tako zemlja, kakor da bi se klala na mogoçno moç in je med çloveø- dvoje. kimi otroki napravil tako veliko 46 In prav tako vesta, da z çudeœev, kako to, da ne more moçjo svoje vsemogoçne besede poduçiti mene, da bom gradil lahko napravi, da bo Zemlja pre- ladjo? minila; da, in vesta, da lahko 52 In zgodilo se je, da sem jaz, po svoji besedi napravi, da Nefi, svojima bratoma rekel bodo nagubani kraji postali rav- veliko reçi, v tolikor da sta bila ni in bodo ravni kraji razklani. zmedena in se nista mogla pre- O, potem, zakaj je tako, da sta pirati z menoj; niti si nista tako trdosrçna? name drznila poloœiti rok niti 47 Glejta, duøa se mi trga od se me dotakniti s prstom, in boleçine zavoljo vaju in moje sicer za razmik veliko dni. Tega srce je razboleno; bojim se, da si sedaj nista drznila storiti, da ne bi bila za vekomaj zavrœena. bi se ne posuøila pred menoj, Glejta, Boœji Duh me je navdal, v tako moçan je bil Boœji Duh; in tolikor da moje telo nima moçi. tako je deloval nanju. 48 In sedaj se je zgodilo, da sta 53 In zgodilo se je, da mi je bila, potem ko sem te besede Gospod rekel: Spet iztegni roko izrekel, name jezna in œelela sta k svojima bratoma in ne bosta me vreçi v globine morja; in ko se posuøila pred teboj, ampak sta pristopila, da bi name polo- ju bom presunil, govori Gospod, œila roke, sem jima spregovoril, in to bom storil, da bosta vedela, rekoç: V imenu vsemogoçnega da sem jaz Gospod, njun Bog. Boga vama ukazujem, da se me 54 In zgodilo se je, da sem iz- ne dotikata, kajti navdaja me tegnil roko k svojima bratoma Boœja moç, prav da bi lahko in pred menoj se nista posuøila; izçrpala moje telo; in kdor bo ampak ju je Gospod pretresel name poloœil roke, se bo posuøil prav po besedi, ki jo je izrekel. prav kakor suho trsje; in kakor 55 In sedaj sta rekla: Z goto- niç bo pred Boœjo moçjo, kajti vostjo veva, da je Gospod s Bog ga bo udaril. teboj, kajti veva, da je Gospodo- 49 In zgodilo se je, da sem jima va moç tista, ki naju je pretres- jaz, Nefi, rekel, naj niç veç ne la. In popadala sta predme in sta godrnjata zavoljo svojega oçeta; bila na tem, da me bosta çastila, niti naj ne zadrœujeta svojega a tega nisem trpel, rekoç: Vajin dela pred menoj, kajti Bog mi je brat sem, da, in sicer vajin mlajøi zapovedal, naj zgradim ladjo. brat; zatorej çastita Gospoda, 50 In rekel sem jima: Çe bi mi svojega Boga, in spoøtujta oçeta Bog zapovedal, naj naredim vse in mater, da bodo vajini dnevi reçi, bi jih lahko naredil. Çe dolgi v deœeli, katero vama bo bi mi zapovedal, naj reçem tej dal Gospod, vajin Bog. 37 1 Nefi 18:1–11 18. POGLAVJE in œiveœa glede na to, kar nam je zapovedal Gospod, øli v ladjo Ladja je konçana.—Omenjeno je z vsem tovorom in z œitom in z Jakobovo in Joœefovo rojstvo.— vsem, kar smo prinesli s seboj, Druœba se vkrca za obljubljeno de- vsakdo glede na svojo starost; œelo.—Izmaelovi sinovi in njihove zatorej smo vsi øli v ladjo s svojo œene se pridruœijo veseljaçenju in œeno in svojimi otroki. uporu.—Nefija zveœejo in straøna 7Insedaj, mojemu oçetu sta nevihta vodi ladjo nazaj.—Nefija se v divjini rodila dva sinova; osvobodijo in z njegovo molitvijo starejøi se je imenoval Jakob in vihar poneha.—Ljudje prispejo v mlajøi Joœef. obljubljeno deœelo. Med leti 591 in 8Inzgodilo se je, potem ko 589 pr. Kr. smo vsi øli v ladjo in smo bili s seboj vzeli œiveœ in to, kar nam je In zgodilo se je, da so poçastili bilo zapovedano, smo odrinili Gospoda in øli z menoj; in delali na morje in veter nas je gnal pred smo gredje prefinjene izdelave. seboj proti obljubljeni deœeli. In Gospod mi je od çasa do çasa 9Inpotem ko nas je veter gnal pokazal, kako naj delam ladijsko pred seboj za razmik mnogih gredje. dni, glej, so se moji bratje in Iz- 2 Jaz, Nefi, gredja torej nisem maelovi sinovi in njihove œene delal tako, kakor so uçili ljudje, zaçeli zabavati, v tolikor da so niti nisem ladje gradil kot je zaçeli plesati in peti in zelo med ljudmi navada; ampak osorno govoriti, da, in sicer da sem jo gradil tako, kakor mi je so pozabili, katera moç jih je pokazal Gospod; zatorej ni bilo, peljala dotlej; da, postali so kot je med ljudmi navada. vzviøeni do silne osornosti. 3Injaz, Nefi, sem øel çesto 10 In jaz, Nefi, sem se zaçel na goro in çesto sem molil h silno bati, da bi Gospod ne bil Gospodu; zatorej mi je Gospod na nas jezen in nas udaril zavo- pokazal velike reçi. ljo naøe nepraviçnosti, da bi 4Inzgodilo se je, da so potem, nas pogoltnile globine morja; ko sem ladjo konçal, glede na zatorej sem jim jaz, Nefi, zaçel Gospodovo besedo, moji bratje zelo trezno govoriti; a glej, name videli, da je dobra in da je izde- so bili jezni, rekoç: Noçemo, da lava le–te silno izvrstna; zatorej bi bil naø mlajøi brat vladar so spet postali poniœni pred nad nami. Gospodom. 11 In zgodilo se je, da sta me 5Inzgodilo se je, da je k moje- Laman in Lemuel prijela in me mu oçetu priøel Gospodov glas, zvezala z vrvmi in z mano sta naj vstanemo in gremo v ladjo. ravnala zelo osorno; vendar je 6Inzgodilo se je, da smo nas- Gospod to trpel, da bi lahko lednjega dne, potem ko smo pokazal svojo moç, da uresniçi bili vse pripravili, veliko sadja in svojo besedo, katero je izgovoril mesa iz divjine in medu v obilju glede hudobnih. 1 Nefi 18:12–24 38 12 In zgodilo se je, potem ko mojih bratov se jima je pribliœal sta me zvezala, v tolikor da se konec, in sicer da bi ju odneslo nisem mogel premakniti, da je iz tega çasa, da bi se sreçala s kompas, ki ga je pripravil Gos- svojim Bogom; da, njuni sivi pod, prenehal delati. lasje so bili na tem, da bodo leg- 13 Zatorej niso vedeli, kam naj li globoko v prah; da, in sicer krmarijo ladjo, v tolikor da se je sta bila blizu, da bi bila vrœena dvignila huda nevihta, da, hud s potrtostjo v vodni grob. in straøen vihar in na vodah nas 19 In prav tako sta bila Jakob je gnalo nazaj za razmik treh in Joœef, ker sta bila majhna, dni; in silno so se prestraøili, da ker sta potrebovala veliko hra- se bodo utopili v morju; vendar nila, œalostna zavoljo materinih me niso razvezali. stisk; in prav tako moja œena s 14 In çetrti dan, v katerem nas svojimi solzami in molitvami je gnalo nazaj, se je vihar silno in prav tako moji otroci niso poslabøal. omehçali src mojim bratom, da 15 In zgodilo se je, da smo bili bi me razvezali. na tem, da nas pogoltnejo globi- 20 In niç drugega ni bilo kakor ne morja. In potem, ko nas je po Boœja moç, ki jim je grozila s vodah gnalo nazaj za razmik pogubljenjem, kar bi jim omeh- øtirih dni, so moji bratje poçasi çalo srce; ko so zatorej videli, uvideli, da so bile nad njimi da so na tem, da jih bodo po- Boœje sodbe in da bodo zagoto- goltnile globine morja, so se vo pogubljeni, çe se ne bodo pokesali za to, kar so storili, v pokesali svojih kriviçnosti; za- tolikor da so me razvezali. torej so priøli k meni in razvezali 21 In zgodilo se je, potem ko vrvi, ki so bile na mojih za- so me bili razvezali, glej, sem pestjih in glej, silno so zatekla; vzel kompas in deloval je, kakor in prav tako so mi zelo zatekli sem œelel. In zgodilo se je, da gleœnji in velika je bila boleçina sem molil h Gospodu; in potem zavoljo le–tega. ko sem bil molil, so vetrovi 16 Vendar sem pogledal k ponehali in ponehala je nevihta svojemu Bogu in slavil sem ga in bilo je veliko zatiøje. ves dan; in zavoljo svojih stisk 22 In zgodilo se je, da sem jaz, nisem godrnjal zoper Gospoda. Nefi, vodil ladjo, da smo spet 17 Moj oçe, Lehi, je torej rekel pluli proti obljubljeni deœeli. veliko reçi njim in tudi Izmae- 23 In zgodilo se je, da smo lovim sinovom; a glej, zelo so potem, ko smo bili pluli za grozili vsakomur, ki bi govoril razmik mnogih dni, prispeli do meni v prid; in moje starøe je pod obljubljene deœele; in øli smo po teœo let in ker so trpeli veliko deœeli in smo postavili øotore; in gorje zavoljo svojih otrok po- poimenovali smo jo obljubljena tolklo prav na bolniøko posteljo. deœela. 18 Zavoljo njihovega gorja in 24 In zgodilo se je, da smo za- velike potrtosti in kriviçnosti çeli obdelovati zemljo in zaçeli 39 1 Nefi 18:25–19:7 smo saditi seme; da, v zemljo ravnanj v divjini vrezano na tis- smo dali vse seme, ki smo ga tih prvih ploøçah, o katerih sem prinesli iz jeruzalemske deœele. govoril; zatorej je to, kar se je In zgodilo se je, da je silno izteklo, preden sem napravil te raslo; zatorej smo bili obilno ploøçe, po resnici, bolj nadrobno blagoslovljeni. omenjeno na prvih ploøçah. 25 In zgodilo se je, da smo v 3Inpotem ko sem napravil te obljubljeni deœeli ugotovili, ko ploøçe po zapovedi, sem jaz, smo potovali po divjini, da so Nefi, prejel zapoved, naj bodo bile œivali v gozdovih vsake delovanje in prerokbe, bolj vrste, tako krave kakor bivoli in preprosti in dragoceni deli teh osli in konji in koze in divje koze zapisani na te ploøçe; in naj se in vsakovrstne divje œivali, ki to, kar je zapisano, ohranja za so bile za uporabo çloveku. In poduk mojega ljudstva, ki bo naøli smo vsakovrstno rudo, posedovalo deœelo, in prav tako tako zlato kot srebro kot baker. v druge modre namene, v namene, ki so znani Gospodu. 4 Zatorej sem jaz, Nefi, naredil 19. POGLAVJE poroçilo na one druge ploøçe, katero poroça oziroma katero Nefi iz rude napravi ploøçe in poro- obøirneje poroça o vojnah in ça o zgodovini svojega ljudstva.— prepirih in propadanju mojega Izraelov Bog bo priøel 600 let od ljudstva. In to sem napravil in takrat, ko je Lehi zapustil Jeruzalem. svojemu ljudstvu zapovedal, —Nefi pove o Njegovem trpljenju kaj naj delajo, potem ko me ne in kriœanju.—Jude bodo prezirali bo veç; in naj se te ploøçe izro- in do poslednjih dni bodo razkrop- çajo iz roda v rod oziroma od ljeni, ko se bodo vrnili h Gospodu. enega preroka drugemu do na- Med leti 588 in 570 pr. Kr. daljnjih Gospodovih zapovedi. In zgodilo se je, da mi je Gospod 5Inpotemle bom poroçal o zapovedal, zatorej sem iz rude svojem izdelovanju teh ploøç; in napravil ploøçe, da bi nanje vre- potem, glej, nadaljujem glede na zal poroçilo o mojem ljudstvu. to, kar sem govoril; in to delam, In na ploøçe, ki sem jih naredil, da se bo védenje o svetejøih sem vrezal poroçilo mojega oçe- reçeh ohranilo za moje ljudstvo. ta in prav tako naøa potovanja v 6 Vendar na ploøçe ne piøem divjini in prerokbe mojega oçe- niçesar drugega, kakor çe je ta; in prav tako sem nanje vrezal tako, da mislim, da je sveto. In veliko svojih lastnih prerokb. sedaj, çe se motim, tudi staro- 2Intakrat, ko sem jih napravil, davni so se motili; ne da bi se nisem vedel, da mi bo Gospod opraviçeval zavoljo drugih lju- zapovedal, naj napravim te di, ampak zavoljo slabosti, ki je ploøçe; zatorej je poroçilo moje- v meni po mesu, bi se opraviçil. ga oçeta in rodopisje njegovih 7 Kajti to, çemur nekateri ljudje oçetov in veçji del vseh naøih pripisujejo veliko vrednost, tako 1 Nefi 19:8–18 40 telesu kot duøi, drugi omalova- moçi, z viharjem, z ognjem in z œujejo in teptajo pod nogami. dimom in temno soparino in Da, ljudje teptajo pod nogami z odprtjem zemlje in z gorami, celo samega Izraelovega Boga; katere bo dvignilo. pravim, teptajo pod nogami, 12 In vse to mora zagotovo a govoril bi z drugimi bese- priti, govori prerok Zenos. In dami—omalovaœujejo ga in skale Zemlje se morajo razklati; ne prisluhnejo glasu njegovih in zavoljo Zemljinega jeçanja nasvetov. bodo mnogi kralji morskih oto- 8Inglej, on pride, glede na kov pod vplivom delovanja angelove besede, øeststo let od Boœjega Duha, da bodo vzklik- takrat, ko je moj oçe zapustil nili: Bog narave trpi! Jeruzalem. 13 In te pa, ki so v Jeruzalemu, 9Insvet ga bo zavoljo svojih govori prerok, bodo biçala vsa nepraviçnosti obsojal in dajal v ljudstva, zato ker so kriœali niç; zatorej ga biçajo in on to Izraelovega Boga in srce obrnili trpi; in tepejo ga in on to trpi. stran in zavrnili znake in çude- Da, pljuvajo nanj in on to trpi œe in moç in slavo Izraelovega zavoljo svoje ljubeçe prijaznosti Boga. in svojega velikega potrpljenja 14 In ker srce obraçajo stran, s çloveøkimi otroki. govori prerok, in so prezirali 10 In Bog naøih oçetov, ki jih Izraelovega Svetega, bodo tavali je vodil iz Egipta iz suœenjstva v mesu in pomrli in postali tarça in jih prav tako ohranil v divjini, posmeha in bodo osovraœeni da, Abrahamov Bog in Izakov med vsemi narodi. Bog in Jakobov Bog se prepusti, 15 Vendar ko pride ta dan, po besedah angelov, kot çlovek govori prerok, ko srca ne bodo v roke hudobnim ljudem, da veç odvraçali od Izraelovega bo vzdignjen, po Zenokovih Svetega, potem se bo spomnil besedah, in da bo kriœan, po zavez, katere je sklenil z njiho- Neumovih besedah, in pokopan vimi oçeti. v grobnici, po Zenosovih bese- 16 Da, potem se bo spomnil dah, katere je govoril glede otokov morja; da, in vsa treh dni teme, kar bo znak, dan ljudstva, ki so iz Izraelove hiøe, o njegovi smrti, tem, ki bodo bom zbral, govori Gospod glede poseljevali otoke morja, bolj na besede preroka Zenosa, s natançno, dan tistim, ki so iz øtirih strani zemlje. Izraelove hiøe. 17 Da, in vsa zemlja bo videla 11 Kajti tako je govoril prerok: Gospodovo odreøitev, govori Gospod Bog bo tisti dan zago- prerok; blagoslovljen bo vsak tovo obiskal vso Izraelovo hiøo, narod, rod, jezik in ljudstvo. nekatere s svojim glasom zavo- 18 In jaz, Nefi, sem to zapisal ljo njihove praviçnosti v njihovo za svoje ljudstvo, da bi jih veliko radost in odreøitev in morda pregovoril, naj pomnijo druge z grmenjem in strelo svoje Gospoda, svojega Odkupitelja. 41 1 Nefi 19:19–20:7 19 Zatorej govorim vsej Izrae- 20. POGLAVJE lovi hiøi, çe bo tako, da bodo to prejeli. Gospod razkrije svoje namene 20 Kajti glej, v duhu me skrbi, Izraelu.—Izrael je bil izvoljen v kar me izçrpava, in sicer da so topilnici trpljenja in iz Babilona slabotni vsi moji sklepi, za te, bo øel dalje.—Primerjaj z Izaijem ki so v Jeruzalemu; kajti çe bi 48. Med leti 588 in 570 pr. Kr. Gospod ne bil milosten, da mi je pokazal glede njih prav ka- Prisluhnite in posluøajte to, kor starodavnim prerokom, bi o Jakobova hiøa, ki vas kliçejo moral umreti tudi sam. z imenom Izrael in ste izøli iz 21 In zagotovo je starodavnim Judovih voda oziroma iz voda prerokom pokazal vse glede krsta, ki prisegate pri Gospodo- njih; in prav tako je mnogim vem imenu in omenjate Izraelo- pokazal glede nas; zatorej je vega Boga, vendar ne prisegate potrebno, da vemo glede njih, ne v resnici niti v praviçnosti! kajti to je zapisano na ploøçe iz 2 Vendar se imenujejo po sve- medenine. tem mestu, a se ne opirajo na 22 In sedaj se je zgodilo, da Izraelovega Boga, ki je Gospod sem jaz, Nefi, svoje brate o tem nad vojskami; da, Gospod nad pouçeval; in zgodilo se je, da vojskami mu je ime. sem jim bral veliko tega, kar je 3 Glejte, prejønje reçi sem vrezano na ploøçah iz medeni- oznanjal od zaçetka; in izøle so ne, da bi vedeli glede Gospo- iz mojih ust in pokazal sem jih. dovih dejanj v drugih deœelah Nenadoma sem jih pokazal. med starodavnimi ljudstvi. 4Intosem naredil, ker sem 23 In bral sem jim veliko tega, vedel, da si trmast in tvoj vrat kar je bilo zapisano v Mojzeso- je œelezna kita in tvoje çelo vih knjigah; a da bi jih bolje bron; prepriçal, naj verjamejo v Gos- 5inprav od zaçetka sem ti poda, svojega Odkupitelja, sem oznanjal; preden se je zgodilo, jim bral to, kar je zapisal prerok sem ti jih pokazal; in pokazal Izaija; kajti primerjal sem nas z sem jih zavoljo strahu, da bi vsemi svetimi spisi, da bi bilo v ne mogel govoriti—moj malik naøo korist in uçenje. jih je napravil in moja rezljana 24 Zatorej sem jim spregovoril, podoba in moja ulita podoba rekoç: Posluøajte prerokove be- jim jih je ukazala. sede, vi, ki ste preostanek Izrae- 6 Vse to si videl in sliøal; in love hiøe, veja, ki se je odlomila; ali jih ne boø oznanil? In da sem posluøajte prerokove besede, ki ti od tedaj pokazal nove reçi, so bile zapisane za vso Izraelovo in sicer skrite reçi, in nisi jih hiøo, in se primerjajte z njimi, da poznal. boste upali prav tako kakor vaøi 7 Sedaj so ustvarjene in niso bratje, od katerih ste bili odlom- od zaçetka, in sicer pred ljeni; kajti tako je zapisal prerok. dnem, ko jih nisi sliøal, so ti bile 1 Nefi 20:8–21:1 42 oznanjene, da bi ne mogel Odkupitelj, Izraelov Sveti; jaz reçi: Glej, poznal sem jih. sem ga poslal, Gospod, tvoj Bog, 8 Da, in ti ne sliøiø; da, ti ne veø; ki te uçi, kar ti koristi, ki te vodi da, od tedaj se tvoje uho ni odpr- po poti, po kateri bi moral iti, je lo; kajti vedel sem, da boø ravnal to naredil. zelo sleparsko in od materinega 18 O da bi bil prisluhnil mojim telesa so te klicali prestopnik. zapovedim—potem bi bil tvoj 9 Vendar bom zavoljo svojega mir kot reka in tvoja praviçnost imena obrnil svojo jezo in za kot valovi morja! svojo hvalo se bom drœal od 19 Prav tako je bilo tvojega tebe, da te ne loçim od sebe. potomstva kot peska; mladeœa 10 Kajti, glej, izboljøal sem te, tvojega telesa kot proda le–tega; izvolil sem te v topilnici trpljenja. njegovo ime bi ne bilo loçeno 11 Zavoljo sebe, da, za voljo niti izbrisano pred menoj. sebe bom to storil, kajti ne bom 20 Pojdi dalje iz Babilona, zbeœi trpel, da bo moje ime omade- pred Kaldejci, s pojoçim glasom œevano in svoje slave ne bom oznani, tole reci, izjavi na konec dajal drugemu. sveta; reci: Gospod je odreøil 12 Prisluhni mi, o Jakob in svojega sluœabnika Jakoba. Izrael moj poklicani, kajti jaz 21 In niso œejali; vodil jih je sem on; jaz sem prvi in jaz sem skozi puøçave; napravil je, da tudi zadnji. so zanje iz skale tekle vode; 13 Moja roka je prav tako prav tako je razlomil skalo in poloœila temelje Zemlje in moja ven so pridrle vode. desnica je razpela nebesa. 22 In dasiravno je naredil vse Kliçem jima in skupaj stojita. to in øe veç, ni miru, govori 14 Vsi vi, zberite se in çujte; Gospod, hudobnim. kdo med tistimi jim je to oznanil? Gospod ga je ljubil; da, in 21. POGLAVJE izpolnil bo svojo besedo, ki jo je po njih oznanil; in z Babilonom Mesija bo za Nejude luç in bo osvobo napravil po svojem zado- bodil jetnike.—Izrael bo zbran z voljstvu in njegova roka bo moçjo v zadnjih dneh.—Kralji bodo priøla nad Kaldejce. njihovi skrbniki.—Primerjaj z Izai- 15 Prav tako govori Gospod; jem 49. Med leti 588 in 570 pr. Kr. jaz, Gospod, da, sem govoril; da, poklical sem ga, naj oznani, In spet: Prisluhni, o ti Izraelova pripeljal sem ga in napravil bo hiøa, vsi vi, ki ste odlomljeni in svojo pot uspeøno. izgnani zavoljo hudobije pastor- 16 Pridite bliœe k meni; nisem jev mojega ljudstva; da, vsi vi, ki govoril na skrivnem; od zaçetka, ste odlomljeni, ki ste razkrop- od takrat, ko je bilo oznanjeno, ljeni po tujini, ki ste od mojega sem govoril; in Gospod Bog in ljudstva, o Izraelova hiøa! Pos- njegov Duh sta me poslala. luøajte me, o otoki, in prisluhni- 17 In tako govori Gospod, tvoj te, vi ljudstva od daleç; Gospod 43 1 Nefi 21:2–18 me je poklical v materinem tele- da vzdignete deœelo, da bom su; iz notranjosti moje matere napravil, da bodo nasledili je omenil moje ime. opustele dediøçine; 2Inmoja usta je napravil kakor 9daboste lahko rekli jetnikom: oster meç; v senci svoje roke Pojdite; njim, ki sedijo v temi: me je skril in me napravil za Pokaœite se. Hranili se bodo ob zloøçeno strelico; v svoj tul za poteh in njihova paøa bo na puøçice me je skril; vseh visokih krajih. 3inmirekel: Moj sluœabnik 10 Ne bodo gladovali ne œejali, si, o Izrael, v katerem bom niti jih ne bo udarila vroçina, ne proslavljen. sonce; kajti ta, ki ima milost nad 4 Potem sem rekel, zaman sem njimi, jih bo vodil, prav z vod- delal, v niç sem zapravil svojo nim izvirom jih bo usmerjal. moç in zaman; zagotovo je moja 11 In vse svoje gore bom na- sodba pri Gospodu in moje delo pravil za pot in moje ceste bodo pri mojem Bogu. poviøane. 5Insedaj, govori Gospod—ki 12 In potem, o Izraelova hiøa, me je oblikoval v materinem te- glej, tile bodo priøli od daleç; in lesu, da bom njegov sluœabnik, glej, tile s severa in z zahoda; in da bom Jakoba spet pripeljal k tile iz sinimske deœele. njemu—çeprav Izrael ne bo 13 Pojte, o nebesa; in bodi zbran, bom veliçasten v Gospo- radostna, o Zemlja; kajti stopala dovih oçeh in moj Bog bo moja teh, ki so na vzhodu, se bodo moç. ustalila; in zapojte pesem, o 6Inrekel je: Lahka je reç, da gore; kajti ne bodo veç udarje- boø moj sluœabnik, da boø ni; kajti Gospod je potolaœil vzgojil Jakobove rodove in ob- svoje ljudstvo in milosten bo s novil Izraelove obvarovane. trpeçimi. Napravil te bom tudi za luç Ne- 14 A, glejte, Sion je rekel: judom, da boø moja odreøitev Gospod me je zapustil in moj za vse strani sveta. Gospod me je pozabil—a po- 7 Tako govori Gospod, Izrae- kazal bo, da jih ni. lov Odkupitelj, njegov Sveti, 15 Kajti mar lahko œenska njemu, ki ga çlovek prezira, zapusti svojega dojenca, da bi njemu, ki ga prezirajo narodi, ne imela usmiljenja do sina svo- sluœabniku vladarjev: Kralji jega telesa? Da, lahko pozabijo, bodo videli in se dvignili, princi vendar te jaz ne bom pozabil, o bodo prav tako çastili zavoljo Izraelova hiøa. Gospoda, ki je zvest. 16 Glej, vrezal sem te na dlani 8 Tako govori Gospod: V spre- svojih rok; stene so nenehno jemljivem çasu sem vas sliøal, o pred menoj. otoki morja, in na dan odreøitve 17 Tvoji otroci se bodo podvi- sem vam pomagal; in ohranil zali pred tvojimi uniçevalci; in ti, vas bom in vam dal svojega ki te pustoøijo, bodo odøli iz tebe. sluœabnika za zavezo ljudem, 18 Dvigni oçi okrog sebe in 1 Nefi 21:19–22:4 44 glej: vsi ti se zbirajo in priøli 26 In hranil jih bom, ki te tlaçi- bodo k tebi. In kakor œivim, jo, z njihovim lastnim mesom; govori Gospod, se boø zagotovo pijani bodo od svoje lastne krvi oblaçil z vsemi njimi kot z kakor s sladkim vinom; in vse okrasjem in si jih navezal prav meso bo vedelo, da sem jaz, kakor nevesta. Gospod, tvoj Odreøenik in tvoj 19 Kajti tvoji prazni in opusteli Odkupitelj, Jakobov Mogoçni. kraji in deœela tvoje pogube bo celo sedaj pretesna, kakor 22. POGLAVJE mislijo prebivalci; in ti, ki so te uniçili, bodo daleç stran. Izrael bo razkropljen po vsem obliç- 20 Otroci, ki jih boø imel, po- ju zemlje.—Nejudje bodo v posled- tem ko boø izgubil prvega, bodo njih dneh negovali in hranili Izrael spet rekli v tvoja uøesa: Kraj je z evangelijem.—Izrael se bo zbral pretesen zame; umakni se mi, in bo reøen in hudobni bodo zgoreli da bom lahko prebival. kot strniøçe.—Hudiçevo kraljestvo 21 Potem si boø v srcu rekel: bo uniçeno in Satan bo zvezan. Kdo mi je té rodil, videç, da Med leti 588 in 570 pr. Kr. sem izgubil svoje otroke in sem osamel, ujetnik in se premikam In sedaj se je zgodilo, ko sem naprej in nazaj? In kdo je té bil jaz, Nefi, prebral, kar je bilo vzgojil? Glej, ostal sem sam, tile, vrezano na ploøçah iz medeni- kje so bili? ne, so moji bratje priøli k meni 22 Tako govori Gospod Bog: in mi rekli: Kaj pomeni to, kar si Glej, svojo roko bom dvignil prebral? Glej, ali naj to razume- Nejudom in postavil svoje memo glede na to, kar je duhovno, rilo ljudem; in tvoje sinove bodo kar se bo zgodilo po duhu in ne prinesli na rokah in tvoje hçere po mesu? bodo nosili na ramenih. 2Injaz, Nefi, sem jim rekel: 23 In kralji bodo tvoji skrbniki Glejte, preroku je bilo razodeto in njihove kraljice tvoje dojilje; po glasu Duha; kajti prerokom priklonili se ti bodo z obrazom je po Duhu razodeto vse, kar bo proti zemlji in polizali prah s priølo nad çloveøke otroke po tvojih stopal in vedel boø, da mesu. sem jaz Gospod; kajti ne bo jih 3 Zatorej to, o çemer sem bral, sram, ki çakajo name. zadeva tako posvetno kot du- 24 Kajti ali bo mogoçnemu hovno; kajti zdi se, da bo Izrae- plen odvzet, ali bodo po zakonu lova hiøa prej ali slej razkrop- ujeti izroçeni? ljena po obliçju Zemlje in tudi 25 A tako govori Gospod, celo med vse narode. ujetniki mogoçnega bodo od- 4Inglejte, veliko jih je, ki so se peljani in plen straønega bo œe izgubili iz znanja tistih, ki so izroçen; kajti bojeval se bom z v Jeruzalemu. Da, veçji del njim, ki se bojuje s teboj in reøil vseh rodov je bil odpeljan; in bom tvoje otroke. razkropljeni so bili sem ter tja 45 1 Nefi 22:5–15 po morskih otokih; in kod so, bodo blagoslovljeni vsi rodovi ne ve nihçe izmed nas, vemo le, Zemlje. da so bili odpeljani. 10 In œelel bi, bratje moji, da bi 5Inodkar so bili odpeljani, se vi vedeli, da vsi rodovi Zemlje je to glede njih prerokovalo in ne morejo biti blagoslovljeni, çe tudi glede vseh tistih, ki bodo on ne razkrije svoje roke v oçeh od sedaj dalje razkropljeni in narodov. bodo zmedeni zavoljo Izraelo- 11 Zatorej bo Gospod Bog øe vega Svetega; kajti do njega naprej razkrival svojo roko v bodo postali trdosrçni; zatorej oçeh vseh narodov, ko bo pri- bodo razkropljeni med vse naro- nesel na svetlo svoje zapovedi de in vsi ljudje jih bodo sovraœili. in svoj evangelij tistim, ki so iz 6 Vendar ko jih bodo Nejudje Izraelove hiøe. nahranili in bo Gospod dvignil 12 Zatorej jih bo spet pripeljal svojo roko nad Nejude in jih iz ujetniøtva in zbrali se bodo postavil za merilo in njihove v deœelah svojega nasledstva; otroke bodo nosili na rokah in in pripeljani bodo iz mraka in njihove hçere bodo nosili na teme; in vedeli bodo, da je Gos- ramah, glejte, to, o çemer je pod njihov Odreøenik in njihov govora, je toçasno; kajti takøne Odkupitelj, Izraelov Mogoçni. so Gospodove zaveze z naøimi 13 In kri tiste mogoçne in nag- oçeti; in to pomeni nas v pri- nusne cerkve, ki je vlaçuga vse hodnjih dneh in tudi vse naøe zemlje, se bo obrnila na njihove brate, ki so iz Izraelove hiøe. lastne glave; kajti vojskovali se 7Intopomeni, da pride ças, bodo med seboj in meç njihovih potem ko se bodo razkropili in lastnih rok bo padel na njihove bo zmedena vsa Izraelova hiøa, lastne glave in opili se bodo s da bo Gospod Bog med Nejudi svojo lastno krvjo. vzgojil mogoçen narod, da, prav 14 In vsak narod, ki se bo na obliçju te deœele; in ti bodo vojskoval proti tebi, o Izraelova razkropili naøe potomstvo. hiøa, se bo obrnil drug proti 8Inpotem ko bo naøe po- drugemu in padli bodo v jamo, tomstvo razkropljeno, bo Gos- ki so jo kopali, da bi vanjo ujeli pod Bog med Nejudi nadaljeval Gospodovo ljudstvo. In vsi, ki s çudovitim delom, ki bo velike se bojujejo proti Sionu, bodo vrednosti za naøe potomstvo; pokonçani in tista mogoçna vla- zatorej je reçeno, da jih bodo çuga, ki je izkrivila prava Gos- Nejudje hranili in nosili na podova pota, da, tista mogoçna rokah in na ramenih. in nagnusna cerkev, se bo sesula 9Inprav tako bo imelo vred- v prah in padec te bo velik. nost za Nejude; in ne samo za 15 Kajti glej, govori prerok, Nejude, paç pa za vso Izraelovo ças pride naglo, ko Satan ne bo hiøo za oznanjevanje zavez veç imel moçi nad srci çloveøkih nebeøkega Oçeta z Abrahamom, otrok; kajti kmalu pride dan, rekoç: V tvojem potomstvu ko bodo vsi ponosneœi in tisti, 1 Nefi 22:16–27 46 ki delajo húdo, kot strniøçe; in 22 In praviçnim se ni treba pride dan, ko morajo zgoreti. bati, kajti ti so tisti, ki ne bodo 16 Kajti kmalu pride ças, ko se zmedeni. Paç pa je kraljestvo bo polnost Boœjega srda izlila hudiça tisto, ki bo zgrajeno med nad vse çloveøke otroke; kajti çloveøkimi otroki, kraljestvo, ne bo trpel, da bodo hudobni ki je ustanovljeno med njimi, ki pokonçali praviçne. so v mesu— 17 Zatorej bo praviçne ohranil 23 kajti naglo bo priøel ças, ko s svojo moçjo, çeprav bo tako, bodo vse cerkve, ki so zgrajene, da mora priti polnost njegove- da bi zasluœile, in vse tiste, ki so ga srda in praviçni bodo ohra- zgrajene, da bi pridobile moç njeni, in sicer da bodo njihovi nad mesom, in tiste, ki so zgra- sovraœniki pokonçani z ognjem. jene, da bi postale slavne v Zatorej se praviçnim ni treba oçeh sveta, in tiste, ki iøçejo po- bati; kajti tako govori prerok, œelenja mesa in reçi sveta in da reøeni bodo, çeprav bo tako kot bi delale vsakovrstno kriviç- po ognju. nost; da, skratka, vse tiste, ki 18 Glejte, bratje moji, povem pripadajo kraljestvu hudiça, so vam, da bo to zagotovo v krat- te, ki se morajo bati in trepetati kem priølo; da, priøla bo kri in in drgetati; te so tiste, ki se mo- ogenj in soparina dima; in mora rajo poniœati do prahu; te so biti na obliçju te zemlje; in k tiste, ki morajo biti pouœite kot ljudem pride po mesu, çe bo strniøçe; in to je po prerokovih tako, da bodo postali trdosrçni besedah. do Izraelovega Svetega. 24 In ças pride naglo, da bodo 19 Kajti, glej, praviçni ne bodo praviçni vodeni kakor teleta iz preøli; kajti zagotovo pride ças, staje in Izraelov Sveti bo vladal da bodo vsi, ki se borijo proti v gospostvu in moçi in polno- Sionu, odstranjeni. moçju in veliki slavi. 20 In Gospod bo za svoje 25 In svoje otroke zbere s øtirih ljudstvo zagotovo pripravil pot, strani zemlje; in preøteje svoje da se izpolnijo Mojzesove bese- ovce in te ga poznajo; in ena de, katere je govoril, rekoç: çreda bo in en pastir; in hranil Gospod Bog vam bo vzgojil bo svoje ovce in v njem bodo preroka, prav kakor mene; njega naøle paøo. boste posluøali glede vsega, 26 In zavoljo praviçnosti nje- kar koli vam poreçe. In zgodilo govega ljudstva Satan nima se bo, da bodo vsi tisti, ki pre- moçi; zatorej ne more biti spuø- roka ne bodo posluøali, odstra- çen za razmik mnogih let; kajti njeni izmed ljudstev. nima moçi nad srci ljudi, kajti 21 In sedaj vam jaz, Nefi, bivajo v praviçnosti in vlada razglaøam, da je bil ta prerok, Izraelov Sveti. o katerem je govoril Mojzes, 27 In sedaj, glejte, vam jaz, Izraelov Sveti; zatorej bo sodbo Nefi, povem, da mora vse to izvrøil v praviçnosti. priti po mesu. 47 1 Nefi 22:28–2 Nefi 1:7 28 A glejte, vsi narodi, rodovi, ne, resnica; in priçuje, da mora jeziki in ljudstva bodo varno biti çlovek posluøen Boœjim bivali v Izraelovem Svetem, çe zapovedim. bo tako, da se bodo pokesali. 31 Zatorej vam ni treba pred- 29 In sedaj, jaz, Nefi, konçam; postavljati, da sva jaz in moj kajti veç kot to si o tem ne oçe edina, ki sva priçevala in to drznem govoriti. tudi pouçevala. Çe boste zatorej 30 Zatorej bratje moji, bi œelel, posluøni zapovedim in vztrajali da bi razmislili, da je to, kar je do konca, boste na poslednji zapisano na ploøçah iz medeni- dan odreøeni. In tako je. Amen.

Druga Nefijeva knjiga

oroçilo o Lehijevi smrti. Nefijevi bratje se mu uprejo. Gospod Pposvari Nefija, naj odide v divjino. Njegova potovanja v divjini in tako dalje.

1. POGLAVJE Gospod, ko nas je posvaril, naj zbeœimo iz jeruzalemske deœele. Lehi prerokuje o deœeli svobode.— 4 Kajti, glejte, je rekel, videl Njegovo potomstvo bo razkropljeno sem videnje, zavoljo katerega in udarjeno, çe bodo zavrnili vem, da je Jeruzalem uniçen; Izraelovega Svetega.—Svoje sinove in çe bi ostali v Jeruzalemu, bi opominja, naj si nadenejo oklep prav tako pomrli. praviçnosti. Med leti 588 in 570 5 Ampak, je rekel, vkljub sti- pr. Kr. skam smo dosegli obljubljeno deœelo, deœelo, ki je izvoljena n sedaj se je zgodilo, potem izmed vseh drugih deœel; deœe- Iko sem bil jaz, Nefi, svoje lo, glede katere se je Gospod brate prenehal pouçevati, da jim Bog zavezal z menoj, da bo ded- je bil o mnogoçem spregovoril na deœela mojega potomstva. tudi naø oçe, Lehi, in jim naøte- Da, Gospod se je glede te deœele val, kako velike reçi je bil zanje za vselej zavezal z menoj in z storil Gospod, ko jih je bil pri- mojimi otroki in tudi z vsemi vedel iz jeruzalemske deœele. tistimi, ki jih bo Gospodova roka 2Inspregovoril jim je o nji- privedla iz drugih deœel. hovih uporih na vodah in o 6 Zatorej jaz, Lehi, prerokujem milostih Boga, ki jih je ohranil po delovanju Duha, ki je v meni, pri œivljenju, da jih morje ni da nihçe ne bo priøel v to deœelo, pogoltnilo. çe ga ne bo privedla Gospodova 3Inspregovoril jim je tudi o roka. obljubljeni deœeli, ki so jo bili 7 Zatorej je to deœelo posvetil dosegli—kako milosten je bil za tistega, ki ga bo privedel. In 2Nefi 1:8–17 48 çe bo tako, da mu bodo sluœili po Svetega, pravega Mesija, svoje- zapovedih, s katerimi je zapo- ga Odkupitelja in svojega Boga, vedal, bo zanje deœela svobode; glejte, bodo sodbe tega, ki je zatorej nikoli ne bodo padli v praviçen, ostale nad njimi. ujetniøtvo; çe bo temu tako, bo 11 Da, k njim bo pripeljal druge zavoljo kriviçnosti; kajti çe bo narode in jim dal moç in jim kriviçnosti v obilju, bo deœela odvzel zemljo njihove posesti in zavoljo njih prekleta, za praviçne napravil bo, da bodo razkrop- pa bo za vselej blagoslovljena. ljeni in udarjeni. 8Inglejte, modro je, da za to 12 Da, ko bo en rod preøel v deœelo drugi narodi do sedaj drugega, bodo med njimi hude niso vedeli; kajti glejte, deœelo bi kazni in prelivanje krvi; zatorej preplavilo veliko narodov, da bi bi œelel, sinovi moji, da bi pom- ne bilo prostora za nasledstvo. nili; da, œelel bi, da bi prisluh- 9 Zatorej sem jaz, Lehi, prejel nili mojim besedam. obljubo, da bodo, çe bodo tisti, 13 O, da bi se vi prebudili; katere bo Gospod Bog privedel prebudite se iz globokega spa- iz jeruzalemske deœele, spolnje- nja, da, in sicer iz spanja pekla, vali njegove zapovedi, uspevali in se otresite straønih verig, s na obliçju te deœele; in ohranjeni katerimi ste zvezani, ki so veri- bodo pred vsemi drugimi narodi, ge, katere zveœejo çloveøke otro- da si bodo deœelo lahko vzeli ke, da jih odpeljejo v ujetniøtvo v posest. In çe bo tako, da bodo v veçni prepad bede in gorja. spolnjevali njegove zapovedi, 14 Prebudite se in se dvignite bodo blagoslovljeni na obliçju iz prahu in posluøajte besede te deœele in ne bo ga, ki bi jih trepetajoçega starøa, çigar ude nadlegoval, niti ki bi jim deœelo boste morali kmalu poloœiti v njihovega nasledstva odvzel; in hladni in tihi grob, od koder varno bodo bivali za vekomaj. se popotnik ne more vrniti; øe 10 A glejte, ko bo priøel ças, ko nekaj dni in grem po poti vsega bodo zapadali v nevero, potem zemeljskega. ko bodo iz Gospodove roke pre- 15 A glejte, Gospod je odkupil jeli tako velike blagoslove—ko mojo duøo iz pekla; zrl sem bodo prejeli védenje o stvarjenju njegovo slavo in roke njegove Zemlje in vseh ljudeh, ko bodo ljubezni me za veçno obkroœajo. vedeli za Gospodova mogoçna 16 In œelim si, da bi pomnili in çudovita dela od stvarjenja spolnjevati Gospodove zakone sveta dalje; ko bodo prejeli moç, in sodbe; glejte, to je bila globoka da bodo z vero napravili vse; ko œelja moje duøe od zaçetka. bodo od zaçetka prejeli vse za- 17 Potrtost mi sem ter tja teœi povedi in ko jih bo njegova ne- srce, kajti bal sem se, da bi za- skonçna dobrota privedla v to voljo vaøe trdosrçnosti Gospod, dragoceno obljubljeno deœelo— vaø Bog, ne priøel nad vas v pol- glejte, pravim, çe bo priøel dan, nosti svojega srda, da bi bili za da bodo zavrnili Izraelovega vselej izvrœeni in pogubljeni; 49 2 Nefi 1:18–29 18 oziroma da bi nad vas priølo peljal v obljubljeno deœelo; kajti prekletstvo za razmik mnogih çe bi ne bilo njega, bi morali v rodov; in obiøçe vas meç in divjini od lakote pomreti; ven- lakota in sovraœijo vas in vodi dar ste si mu prizadevali vzeti vas volja in ujetniøtvo hudiça. œivljenje; da, in zavoljo vas je 19 O sinovi moji, da to ne bi trpel veliko potrtost. priølo nad vas, paç pa da bi bili 25 In zavoljo vas se silno bojim Gospodovo izbrano in izvoljeno in trepeçem, da bi on spet ne ljudstvo. A glejte, zgôdi se nje- trpel; kajti glejte, obtoœili ste gova volja; kajti njegove poti so ga, da si je prizadeval za moç in za vekomaj praviçne. oblast nad vami, toda vem, da 20 In to je rekel, da: Çe boste si ni prizadeval ne za moç ne spolnjevali moje zapovedi, boste za oblast nad vami, paç pa si je uspevali v deœeli; çe pa mojih prizadeval za Boœjo slavo in zapovedi ne boste spolnjevali, vaøo lastno veçno blaginjo. boste loçeni od moje navzoç- 26 In godrnjali ste, ker je bil nosti. glede vas jasen. Pravite, da je 21 In sedaj, da bi se moja duøa uporabil ostrino; pravite, da se nad vami lahko radostila in da je na vas jezil; a glejte, njegova bi moje srce lahko zapustilo ta ostrina je bila ostrina moçi svet z zadovoljstvom glede vas, Boœje besede, ki je bila v njem; da me v grob ne bosta spravila in to, kar imenujete jezo, je bila potrtost in bridkost, se dvignite resnica glede na to, kar je v iz prahu, sinovi moji, in bodite Bogu, katere ni mogel zadrœati, moœje in bodite neomajno enot- ko je smelo pokazal na vaøe ni v mislih in v srcu, zedinjeni kriviçnosti. v vsem, da ne boste padli v 27 In mora biti, da je z njim ujetniøtvo; Boœja moç, in sicer da vam zapo- 22 da ne boste prekleti s hudim ve, da morate ubogati. A glejte, prekletstvom; in da si v pogubo ni bil on, paç pa Gospodov prav tako ne boste nakopali Duh, ki je bil v njem, ki mu je nezadovoljstva praviçnega Boga, odprl usta, da je govoril, da jih da, v veçno pogubo duøe in ni mogel zapreti. telesa. 28 In sedaj moj sin, Laman, in 23 Prebudite se, sinovi moji; tudi Lemuel in Sam in tudi moji nadenite si oklep praviçnosti. sinovi, ki ste Izmaelovi sinovi, Otresite se verig, s katerimi ste glejte, çe boste prisluhnili Nefi- zvezani, in pridite iz mraka in jevemu glasu, ne boste pogub- se dvignite iz prahu. ljeni. In çe mu boste prisluhnili, 24 Nikar se veç ne upirajte vam bom pustil blagoslov, da, svojemu bratu, ki je videl veli- in sicer svoj prvi blagoslov. çastne reçi in ki je spolnjeval 29 Çe pa mu ne boste prisluh- zapovedi od takrat, ko smo za- nili, vam svoj prvi blagoslov pustili Jeruzalem; in ki je bil odvzamem, da, in sicer moj orodje v Boœjih rokah, ko nas je blagoslov in ostal bo nad njim. 2Nefi 1:30–2:9 50 30 In sedaj, Zoram, govorim bratom Nefijem; in dneve boø tebi: Glej, Labanov sluœabnik prebil v sluœenju Bogu. Zatorej si; vendar smo te pripeljali iz vem, da si odkupljen zavoljo jeruzalemske deœele in vem, da Odkupiteljeve praviçnosti; kajti si za vekomaj pravi prijatelj videl si, da pride ob polnosti mojega sina Nefija. çasa, da bo ljudem prinesel 31 Ker si bil zatorej zvest, bo odreøitev. tvoje potomstvo blagoslovljeno 4Invmladosti si videl njegovo z njegovim potomstvom, da slavo; zatorej si blagoslovljen, bodo dolgo bivali v blagostanju in sicer kakor tisti, ki jih bo na obliçju te deœele; in za veko- pouçeval v mesu; kajti Duh je maj se jim ne bo zgodilo niç isti vçeraj, danes in za vekomaj. hudega oziroma niç ne bo zmo- In pot je pripravljena od çlove- tilo njihovega blagostanja na kovega padca in odreøitev je obliçju te deœele, razen çe bo brezplaçna. med njimi kriviçnost. 5Inljudje so zadostno pouçe- 32 Çe boste zatorej spolnjevali ni, da prepoznajo dobro od zla. Gospodove zapovedi, je Gospod In ljudje so dobili postavo. In to deœelo posvetil, da bo tvoje postava mesa ne opraviçuje; potomstvo s potomstvom moje- oziroma postava ljudi od njega ga sina v njej varno. loçuje. Da, po posvetni postavi so bili izvrœeni; in tudi po duhovni postavi so umrli za to, 2. POGLAVJE kar je dobro, in so postali za vekomaj nesreçni. Do odkupne daritve pride preko 6 Zatorej pride odkupitev po Svetega Mesija.—Svoboda izbire in preko Svetega Mesija; kajti (svobodna volja) je osnova za poln je milostljivosti in resnice. obstoj in napredovanje.—Adam 7 Glej, daruje se kot œrtev za je padel, da bi ljudje bili.—Ljudje greh, da bo zadostil postavi, za se lahko svobodno odloçajo za svo- vse tiste, ki so strtega srca in bodo in veçno œivljenje. Med leti skesanega duha; in nihçe drug 588 in 570 pr. Kr. postavi ne more zadostiti. In sedaj, Jakob, govorim tebi: 8 Kako zelo pomembno je za- Ti si moj prvorojenec v dneh torej, da se to oznani prebival- moje stiske v divjini. In glej, v cem Zemlje, da bodo vedeli, da otroøtvu si utrpel stiske in veliko ni telesa, ki lahko biva v Boœji potrtost zavoljo osornosti svojih navzoçnosti, kakor le po zaslu- bratov. gah in milosti in milostljivosti 2 Vendar Jakob, moj prvoroje- Svetega Mesija, ki preda svoje nec v divjini, ti poznaø veliçino œivljenje, kar zadeva telo, in ga Boga; in tvoje stiske bo posvetil spet vzame z moçjo Duha, da v tvoje dobro. bo priølo do vstajenja mrtvih in 3 Zatorej bo tvoja duøa blagos- on sam bo prvi, ki bo vstal. lovljena in varno boø bival z 9 Zatorej je prvenec za Boga, saj 51 2 Nefi 2:10–19 bo posredoval za vse çloveøke ne tega, na kar bi se delovalo; otroke; in ti, ki vanj verujejo, zatorej bi se vse razblinilo. bodo odreøeni. 14 In sedaj, sinovi moji, to 10 In ker posreduje za vse, pri- vam govorim v vaøo korist in dejo vsi ljudje k Bogu; zatorej uçenje; kajti Bog je in on je bodo stali v njegovi navzoçnos- ustvaril vse, tako nebesa kot ti, da jim bo sodil po resnici in Zemljo, in vse, kar je v njiju, svetosti, ki je v njem. Zatorej so tako to, kar deluje, kakor to, na zahteve postave, ki jo je dal kar se deluje. Sveti, da bo izvrøena kazen, ki 15 In da bi se dovrøili njegovi je pripisana, kazen, katera je veçni nameni s çlovekom, po- pripisana, je nasprotje tistega, tem ko je ustvaril naøe prve kar je sreça, kar je pripisano, da starøe in œivali polja in ptice v je zadoøçeno zahtevam odkupne zraku in, skratka, vse, kar je daritve— ustvarjeno, je potrebno, da je 11 zatorej je potrebno, da je v bilo v tem nasprotje; in sicer vsem nasprotje. Çe bi ne bilo prepovedani sad v nasprotju z tako, moj prvorojenec v divjini, drevesom œivljenja; eden je se praviçnost ne bi mogla izvr- sladak in drugi grenak. øevati, niti hudobija, niti svetost, 16 Zatorej je Gospod Bog pre- niti beda, niti dobro, niti slábo. pustil çloveku, naj deluje sam Zatorej se mora vse sestavljati od sebe. Zatorej bi çlovek sam v eno; çe je zatorej potrebno od sebe ne mogel delovati, çe bi eno telo, mora ostati kot mrtvo, ne bilo, da bi ga eno ali drugo ker nima ne œivljenja, ne smrti, privlaçilo. ne propadljivosti, ne nepropad- 17 In jaz, Lehi, moram po tem, ljivosti, sreçe ne bede, ne smisla, kar sem bral, predpostavljati, ne nesmisla. da je bil Boœji angel, po tem kar 12 Zatorej je moralo biti je zapisano, padel iz nebes; ustvarjeno zaman; zatorej bi v zatorej je postal hudiç, ker si je namenu tega stvarjenja ne bilo prizadeval za to, kar je pred smisla. Zatorej mora to uniçiti Bogom húdo. Boœjo modrost in njegove veçne 18 In zato ker je bil padel iz namene in prav tako Boœjo moç nebes in je bil postal za vekomaj in milost in pravico. nesreçen, si je prizadeval, da bi 13 In çe boø rekel, da ni posta- bilo nesreçno vse çloveøtvo. ve, boø prav tako rekel, da ni Zatorej je Evi rekel, da, in sicer greha. Çe boø rekel, da ni greha, tista stara kaça, ki je hudiç, ki je boø prav tako rekel, da ni pra- oçe vseh laœi, zatorej je rekel: viçnosti. In çe ni praviçnosti, ni Jej od prepovedanega sadu in sreçe. In çe ni praviçnosti ne sre- ne boø umrla, paç pa boø kot çe, ni kazni ne bede. In çe tega Bog, poznala boø dobro in zlo. ni, ni Boga. In çe Boga ni, ni nas 19 In potem ko sta bila Adam niti Zemlje; kajti ne bi bilo stvar- in Eva jedla od prepovedanega jenja niti tega, kar bi delovalo, sadu, sta bila izgnana iz 2Nefi 2:20–3:1 52 edenskega vrta, da bi obdelo- postavi na veliki in zadnji dan, vala zemljo. po zapovedih, ki jih je dal Bog. 20 In rodili so se jima otroci; 27 Zatorej so ljudje po mesu da, in sicer druœina vse Zemlje. svobodni; in dano jim je vse, 21 In dnevi çloveøkih otrok so kar je potrebno çloveku. In svo- se podaljøali po Boœji volji, da bodno lahko izbirajo prostost bi se lahko pokesali, medtem in veçno œivljenje preko velikega ko so v mesu; zatorej je njihovo Posrednika vseh ljudi oziroma stanje postalo stanje preizkuø- izberejo ujetniøtvo in smrt po nje in ças se jim je podaljøal po ujetniøtvu in moçi hudiça; kajti zapovedih, s katerimi je Gos- prizadeva si, da bi bili vsi ljudje pod Bog zapovedal çloveøkim nesreçni, kakor je sam. otrokom. Kajti zapovedal je, da 28 In sedaj, sinovi moji, œelel se morajo vsi ljudje pokesati; bi, da bi se ozirali k velikemu kajti vsem ljudem je pokazal, Posredniku in prisluhnili nje- da so bili izgubljeni zavoljo govim velikim zapovedim; in prestopka svojih starøev. bili zvesti njegovim besedam in 22 In sedaj, glej, çe bi se Adam izbrali veçno œivljenje po volji ne bil prekrøil, bi ne padel, paç njegovega Svetega Duha; pa bi ostal v edenskem vrtu. In 29 in ne izbrali veçne smrti po vse, kar je bilo ustvarjeno, bi volji mesa in zla, katero je v moralo ostati v istem stanju, v njem, kar daje hudiçevemu duhu katerem je bilo, potem ko je bilo moç, da vas ujame, da vas ustvarjeno; in tako bi moralo privede v pekel, da vam vlada ostati za vekomaj in bi ne imelo v svojem lastnem kraljestvu. konca. 30 Teh nekaj besed sem govoril 23 In ne bi bila imela otrok; vsem vam, sinovi moji, v zad- zatorej bi ostala v stanju ne- njih dneh svoje preizkuønje; in dolœnosti, ne bi bila imela rados- po prerokovih besedah sem ti, kajti nista poznala bede; ne izbral dobro stran. In nimam bi bila delala dobrega, kajti nista drugega namena kakor veçne poznala greha. blaginje vaøih duø. Amen. 24 A glejte, vse je bilo storjeno v modrosti tega, ki pozna vse. 3. POGLAVJE 25 Adam je padel, da bi ljudje bili; in ljudje so, da bi imeli Joœef v Egiptu je v videnju videl radost. Nefijce.—Prerokoval je o Josephu 26 In Mesija pride ob polnosti Smithu, vidcu iz poslednjih dni; o çasa, da bo çloveøke otroke Mojzesu, ki bo izpeljal Izrael; in o odkupil od padca. In ker so od- prihodu Mormonove knjige na dan. kupljeni od padca, so postali za Med leti 588 in 570 pr. Kr. vekomaj svobodni, prepozna- vajoç dobro od zla; da delujejo In sedaj govorim tebi, Joœef, sami in ne da se deluje nanje, moj poslednjerojeni. Rodil si se razen glede na kaznovanje po v divjini mojih stisk; da, mati te 53 2 Nefi 3:2–13 je rodila v dneh moje najveçje ledij, njegovih bratov, katero bo potrtosti. zanje velike vrednosti, in sicer 2Innaj tudi zate Gospod pos- da jih bo privedlo k spoznanju veti to deœelo, ki je nadvse o zavezah, katere sem sklenil s dragocena deœela, da bo tvoja tvojimi oçeti. dediøçina in da bo dediøçina 8Inzapovedal mu bom, da tvojega potomstva s tvojimi ne bo opravljal drugega dela brati, da boø za vekomaj varen, razen dela, katerega mu bom çe bo tako, da boø spolnjeval zapovedal. In napravil ga bom zapovedi Izraelovega Svetega. mogoçnega v svojih oçeh; kajti 3Insedaj Joœef, moj poslednje- opravljal bo moje delo. rojeni, katerega sem pripeljal iz 9Invelik bo kakor Mojzes, za divjine svojih stisk, naj te Gos- katerega sem rekel, da vam ga pod za vekomaj blagoslovi, kajti bom povzdignil, da bo reøil tvoje potomstvo ne bo docela moje ljudstvo, o Izraelova hiøa. pobito. 10 In Mojzesa bom povzdig- 4 Kajti, glej, sad mojih ledij si; nil, da bo tvoje ljudstvo izpeljal in jaz sem potomec Joœefa, ki so iz egiptovske deœele. ga ujetega odpeljali v Egipt. In 11 Iz sadu tvojih ledij pa bom velike so bile Gospodove zave- povzdignil vidca; in dal mu ze, ki jih je sklenil z Joœefom. bom moç, da bo mojo besedo 5 Zatorej je Joœef resniçno videl prinesel na dan za potomstvo naø dan. In prejel je Gospodovo tvojih ledij—in moje besede ne obljubo, da bo iz sadu njegovih bo samo prinesel na dan, govori ledij Gospod Bog Izraelovi hiøi Gospod, paç pa jih bo o moji vzgojil praviçno vejo; ne Mesija, besedi, ki se bo œe øirila med ampak vejo, ki se bo odlomila, njimi, prepriçal. vendar pa naj se v Gospodovih 12 Zatorej bo sad tvojih ledij zavezah pomni, da se jim bo zapisoval; in sad Judovih ledij Mesija pokazal v poslednjih bo zapisoval; in to, kar bo zapi- dneh v moçi duha, da jih bo sal sad tvojih ledij, in tudi to, kar privedel iz teme v svetlobo—da, bo zapisal sad Judovih ledij, bo iz skrite teme in iz ujetniøtva v zraslo skupaj, da bo zmedlo na- svobodo. paçne nauke in pomirilo prepire 6 Kajti Joœef je resniçno priçe- in vzpostavilo mir med sadom val, rekoç: Vidca bo Gospod, tvojih ledij in jih v poslednjih moj Bog, povzdignil, ki bo izvo- dneh privedlo k védenju o nji- ljeni videc iz sadu mojih ledij. hovih oçetih in tudi k védenju o 7 Da, Joœef je resniçno rekel: mojih zavezah, govori Gospod. Tako mi govori Gospod: Izvo- 13 Sredi svoje øibkosti bo pos- ljenega vidca bom povzdignil tal moçan v tistem dnevu, ko se iz sadu tvojih ledij; in visoko ga bo moje delo zaçelo med vsemi bodo cenili med sadom tvojih mojimi ljudstvi, da boø obnov- ledij. In zapovedal mu bom, da ljena, o Izraelova hiøa, govori bo opravljal delo za sad tvojih Gospod. 2Nefi 3:14–25 54 14 In tako je prerokoval Joœef, tvojih ledij klical iz prahu; kajti rekoç: Glej, tistega vidca bo poznam njihovo vero. Gospod blagoslovil; in ti, ki si 20 In klicali bodo iz prahu; da, ga bodo prizadevali ubiti, bodo in sicer svoje brate h kesanju, in zmedeni; kajti ta obljuba, ki sem sicer ko bo za njimi preølo veliko jo prejel od Gospoda o sadu rodov. In zgodilo se bo, da bo mojih ledij, se bo izpolnila. njihov klic øel dalje, in sicer v Glej, prepriçan sem, da se bo ta preprostosti njihovih besed. obljuba izpolnila; 21 Zavoljo njihove vere bodo 15 in imenoval se bo po meni; njihove besede øle iz mojih ust in imenoval se bo po oçetu. In k njihovim bratom, ki so sad bo kakor jaz; kajti to, kar bo tvojih ledij; in øibkost njihovih Gospod prinesel na dan po nje- besed bom po njihovi veri na- govi roki z Gospodovo moçjo, pravil moçno v spomin na mojo bo moje ljudstvo privedlo k zavezo, ki sem jo sklenil s tvoji- odreøitvi. mi oçeti. 16 Da, tako je prerokoval Joœef: 22 In sedaj, glej, moj sin Joœef, O tem sem prepriçan, in sicer tako je prerokoval moj oçak. kakor sem prepriçan o Mojze- 23 Zatorej si zavoljo te zaveze sovi obljubi; kajti Gospod mi blagoslovljen; kajti tvoje po- je rekel: Tvoje potomstvo bom tomstvo ne bo pobito, kajti pris- ohranil za vekomaj. luhnili bodo besedam iz knjige. 17 In Gospod je rekel: Povzdig- 24 In med njimi bo vstal mo- nil bom Mojzesa; in dal mu bom goçni, ki bo napravil veliko dob- moç v palici; in sodbo mu bom rega tako v besedi kot v dejanju, dal v pisanju. Toda njegovega ki bo orodje v Boœjih rokah, sil- jezika ne bom razvezal, da bo ne vere, da bo delal mogoçne veliko govoril, kajti ne bom ga çudeœe in bo naredil tisto, kar je napravil mogoçnega v govoru. veliko v Boœjih oçeh, da bo izvê- Svojo postavo pa mu bom pisal del veliko obnovo v Izraelovi s prstom lastne roke; in napra- hiøi in med potomstvom tvojih vil mu bom govornika. bratov. 18 In Gospod mi je prav tako 25 In sedaj, blagoslovljen si, rekel: Za sad tvojih ledij ga Joœef. Glej, majhen si; zatorej bom povzdignil; in napravil prisluhni besedam brata Nefija mu bom govornika. In glej, za- in zgodilo se ti bo prav po bese- povedal mu bom, da bo zapisal dah, ki sem jih govoril. Pomni zapis sadu tvojih ledij za sad besede svojega umirajoçega oçe- tvojih ledij; in govornik tvojih ta. Amen. ledij bo to oznanil. 19 In besede, ki jih bo zapisal, bodo besede, ki so po moji 4. POGLAVJE modrosti potrebne, da se bodo øirile med sadom tvojih ledij. Lehi svetuje svojemu potomstvu in In tako bo, kot da bi jim bil sad ga blagoslovi.—Umre in pokopljejo 55 2 Nefi 4:1–13 ga.—Nefi slavi v Boœji dobroti.— bo za vekomaj milosten z vami Nefi za vekomaj poloœi zaupanje in vaøim potomstvom. v Gospoda. Med leti 588 in 570 8Inzgodilo se je, ko je bil oçe pr. Kr. prenehal govoriti Lamanovim sinovom in hçeram, je predse In sedaj jaz, Nefi, govorim o dal pripeljati Lemuelove sinove prerokbah, o katerih je govoril in hçere. oçe, o Joœefu, ki so ga odpeljali 9Inspregovoril jim je, rekoç: v Egipt. Glejte, sinovi moji in hçere moje, 2 Kajti, glej, resniçno je preroki ste sinovi in hçere mojega koval o vsem svojem potomstvu. drugega sina; glejte, vam puø- In prerokb, ki jih je zapisal, jih çam enak blagoslov, kakrønega ni veliko veçjih. In prerokoval je sem pustil Lamanovim sinovom o nas in o naøih prihodnjih ro- in hçeram; zatorej ne boste v dovih; in zapisane so na ploøçah celoti pobiti; paç pa bo vaøe iz medenine. potomstvo nazadnje blagoslov- 3Kojebil zatorej oçe prenehal ljeno. govoriti o Joœefovih prerokbah, 10 In zgodilo se je, ko jim je bil je poklical Lamanove otroke, oçe prenehal govoriti, glej, je njegove sinove in njegove hçere, spregovoril Izmaelovim sino- in jim rekel: Glejte, sinovi moji vom, da, in sicer vsej njegovi in hçere moje, ki ste sinovi in hiøi. hçere mojega prvorojenca, œelel 11 In ko jim je bil prenehal bi, da bi nastavili uho mojim govoriti, je spregovoril Samu, besedam. rekoç: Blagor tebi in tvojemu 4 Kajti Gospod Bog je rekel, potomstvu; kajti deœelo boø da: Çe boste spolnjevali moje nasledil kakor tvoj brat Nefi. In zapovedi, boste uspevali v de- tvoje potomstvo bo priøteto k œeli; in çe mojih zapovedi ne njegovemu potomstvu; in prav boste spolnjevali, boste loçeni kakor tvoj brat boø in tvoje od moje navzoçnosti. potomstvo kakor njegovo po- 5Aglejte, sinovi moji in hçere tomstvo; in v vseh svojih dneh moje, ne morem iti v grob, çe boø blagoslovljen. nad vami ne pustim blagoslova; 12 In zgodilo se je, potem ko je kajti glejte, vem, çe boste vzgo- bil oçe, Lehi, govoril vsej svoji jeni tako, kot bi morali biti, ne hiøi po obçutkih svojega srca in boste skrenili. Gospodovem Duhu, ki je bil 6Çeste zatorej prekleti, glejte, v njem, da se je postaral. In nad vami puøçam svoj blagos- zgodilo se je, da je umrl in po- lov, da vam bo prekletstvo kopali so ga. odvzeto in bodo zanj odgovar- 13 In zgodilo se je, da so bili jali vaøi starøi. ne veliko dni po njegovi smrti 7 Zatorej zavoljo mojega bla- Laman in Lemuel in Izmaelovi goslova Gospod Bog ne bo sinovi jezni name zavoljo Gos- dopustil, da boste preøli; zatorej podovih opominov. 2Nefi 4:14–32 56 14 Kajti jaz, Nefi, sem jim bil 24 In podnevi sem postal drzen primoran govoriti po njegovi in mogoçen v molitvi pred njim; besedi; kajti veliko sem jim go- da, glas sem poslal na viøave; in voril in pred svojo smrtjo tudi priøli so angeli in me pouçevali. moj oçe; veliko teh govorov je 25 In na krilih svojega Duha je zapisanih na mojih drugih ploø- ponesel moje telo na silno viso- çah; kajti bolj zgodovinski del je ke gore. In moje oçi so gledale zapisan na mojih drugih ploøçah. velike reçi, da, in sicer prevelike 15 In na te zapisujem reçi svoje za çloveka; zato mi je bilo zau- duøe in mnoge od svetih spisov, kazano, naj jih ne zapiøem. ki so vrezani na ploøçe iz mede- 26 O potem, çe sem videl nine. Kajti moja duøa se radosti tako velike reçi, çe je Gospod v nad svetimi spisi in moje srce svoji blagohotnosti do çloveøkih jih premiøljuje in jih zapisuje za otrok obiskal ljudi v toliki milos- uçenje in v korist mojih otrok. ti, zakaj bi moje srce moralo 16 Glej, moja duøa se radosti jokati in se moja duøa muditi v Gospodovih reçi; in moje srce dolini œalosti in se moje meso nenehno premiøljuje o tem, kar tratiti in moje moçi slabeti sem videl in sliøal. zavoljo mojih stisk? 17 Vendar mi navkljub Gos- 27 In zakaj bi moral zavoljo podovi veliki dobroti, ko mi je svojega mesa popustiti grehu? pokazal svoja velika in çudovita Da, zakaj bi moral podleçi skuø- dela, srce vzklika: O kako beden njavam, da bi imel zlodej mesto çlovek sem! Da, moje srce boluje v mojem srcu, da bi napravil zavoljo mesa; moja duøa je konec mojemu miru in prizadel potrta zavoljo mojih kriviçnosti. mojo duøo? Zakaj sem jezen 18 Obdan sem zavoljo skuønjav zavoljo svojega sovraœnika? in grehov, ki me tako zlahka 28 Prebudi se, duøa moja! Niç oblegajo. veç ne hiraj v grehu! Raduj se, o 19 In ko se œelim radostiti, moje srce moje, in ne dajaj veç pros- srce stoçe zavoljo mojih grehov; tora sovraœniku moje duøe! vendar vem, v koga zaupam. 29 Ne jezi se spet zavoljo mojih 20 Moj Bog je bil moja opora; sovraœnikov! Ne peøaj mojih vodil me je skozi stiske v divjini; moçi zavoljo mojih stisk! in ohranil me je na vodah velike 30 Raduj se, o srce moje, in kliçi globine. h Gospodu in reci: O Gospod, za 21 Navdal me je s svojo ljubez- vekomaj te bom hvalil; da, moja nijo, prav da bi lahko izçrpala duøa se bo radostila v tebi, moj moje telo. Bog in skala moje odreøitve. 22 Zmedel je moje sovraœnike, 31 O Gospod, ali boø odkupil tako da je napravil, da so se mojo duøo? Ali me boø reøil iz pred menoj tresli. rok mojih sovraœnikov? Ali boø 23 Glej, sliøal je moj klic napravil, da se bom tresel pred podnevi in ponoçi mi je dajal pojavo greha? spoznanje v videnjih. 32 Naj bodo vrata pekla 57 2 Nefi 4:33–5:7 nenehno zaprta pred menoj, Gospodovo navzoçnost, prekleti so ker je moje srce strto in je moj in postanejo biç za Nefijce. Med duh skesan! O Gospod, ali ne leti 588 in 559 pr. Kr. boø zaprl vrat svoje praviçnosti pred menoj, da bom lahko hodil Glej, zgodilo se je, da sem jaz, po poti globoke doline, da bom Nefi, veliko klical h Gospodu, lahko çvrsto na ravni cesti! svojemu Bogu, zavoljo jeze 33 O Gospod, ali me boø obdal mojih bratov. z ogrinjalom svoje praviçnosti! 2Aglej, v njiju je jeza do mene O Gospod, ali boø pripravil rasla, tako da sta si mi prizade- pot, da bom pobegnil pred svo- vala vzeti œivljenje. jimi sovraœniki! Ali boø ravnal 3 Da, zavoljo mene sta godr- pot pred menoj! Ali mi ne boø njala, rekoç: Najin mlajøi brat postavil na pot kamna spotike— nama misli vladati; in zavoljo ampak da bi pot pred menoj njega smo imeli velike preiz- oçistil in ne nastavljal ovir na kuønje; zatorej ga sedaj ubijva, moji poti, ampak na poti mojega da naju njegove besede ne bodo sovraœnika. veç prizadele. Kajti glej, ne 34 O Gospod, zaupal sem vate bomo ga imeli za vladarja; kajti in vate bom zaupal za vekomaj. nama pripada, ki sva starejøa Svojega zaupanja ne bom polo- brata, da vladava tem ljudem. œil v roko iz mesa; kajti vem, da 4 Sedaj, na te ploøçe ne zapi- je preklet, ki poloœi svoje zaupa- sujem vseh besed, ki sta jih nje v roko iz mesa. Da, preklet godrnjala zavoljo mene. Paç pa je, ki poloœi svoje zaupanje v mi zadostuje, çe reçem, da sta si çloveka oziroma se opre na mi prizadevala vzeti œivljenje. roko iz mesa. 5Inzgodilo se je, da me je 35 Da, vem da bo Gospod Gospod posvaril, naj jaz, Nefi, obilno dal temu, ki ga prosi. odidem od njiju in zbeœim v Da, moj Bog mi bo dal, çe ga ne divjino, in vsi tisti, ki bodo øli z bom prosil neprimerno; zato menoj. bom povzdignil glas k tebi; da, 6 Zatorej se je zgodilo, da sem klical bom k tebi, moj Bog, skala jaz, Nefi, vzel s seboj svojo dru- moje praviçnosti. Glej, moj glas œino in tudi Zorama in njegovo se bo za vekomaj dvigal k tebi, druœino in Sama, svojega starej- moja skala in moj veçni Bog. øega brata, in njegovo druœino Amen. in Jakoba in Joœefa, svoja mlajøa brata, in tudi svoje sestre in vse tiste, ki so øli z menoj. In vsi tisti, 5. POGLAVJE ki so øli z menoj, so bili tisti, ki so verjeli v Boœja svarila in razo- Nefijci se loçijo od Lamancev, detja; zatorej so prisluhnili spolnjujejo Mojzesovo postavo in mojim besedam. zgradijo tempelj.—Zavoljo svoje 7Invzeli smo øotore in kar koli nevere Lamanci ne morejo v smo lahko in v divjini potovali 2Nefi 5:8–21 58 za razmik mnogih dni. In potem tempelj; in sezidal sem ga, kakor ko smo bili potovali za razmik je bil Salomonov tempelj, samo mnogih dni, smo postavili da ni bil zgrajen iz toliko dra- øotore. gocenosti; kajti v deœeli jih ni 8Inmoji ljudje so œeleli, da bi bilo najti, zatorej ga ni bilo moç kraj poimenovali Nefi; zatorej zgraditi tako kot Salomonov smo ga poimenovali Nefi. tempelj. Naçin gradnje pa je bil 9Invsi tisti, ki so bili z menoj, kakor pri Salomonovem templju; so se odloçili, da se bodo ime- in izdelava le–tega je bila silno novali Nefijevo ljudstvo. izvrstna. 10 In v vsem smo si po Mojze- 17 In zgodilo se je, da sem jaz, sovi postavi prizadevali spol- Nefi, ukazal, da je bilo moje njevati Gospodove razsodbe in ljudstvo delavno in da je delalo zakone in zapovedi. s svojimi rokami. 11 In Gospod je bil z nami; in 18 In zgodilo se je, da so hoteli, silno smo uspevali; kajti sejali da bi jim bil za kralja. Ampak jaz, smo œito in spet œeli v obilju. In Nefi, sem œelel, da bi ne imeli zaçeli smo gojiti drobnico in kralja; vendar sem zanje naredil govedo in œivali vsake vrste. vse, kar je bilo v moji moçi. 12 In jaz, Nefi, sem bil prinesel 19 In glej, Gospodove besede tudi zapise, ki so bili vrezani na so se mojim bratom izpolnile, ploøçah iz medenine; in tudi katere je govoril glede njih, da kroglo oziroma kompas, ki ga je jim bom za vladarja in uçitelja. za mojega oçeta pripravila Gos- Zatorej sem jim bil po Gospo- podova roka, kakor je zapisano. dovih zapovedih za vladarja 13 In zgodilo se je, da smo v in uçitelja do tedaj, ko so si mi deœeli zaçeli silno uspevati in prizadevali vzeti œivljenje. se mnoœiti. 20 Zatorej se je izpolnila Gos- 14 In jaz, Nefi, sem vzel Laba- podova beseda, katero mi je nov meç in sem naredil veliko govoril, rekoç, da: Çe ne bodo takønih meçev, çe bi ljudje, ki prisluhnili tvojim besedam, bodo so se sedaj imenovali Lamanci, loçeni od Gospodove navzoç- kakor koli priøli nad nas, da bi nosti. In glej, bili so loçeni od nas ne pobili; kajti poznal sem njegove navzoçnosti. njihovo sovraøtvo do mene in 21 In ukazal je, da je nadnje mojih otrok in do tistih, ki so se priølo prekletstvo, da, in sicer imenovali moje ljudstvo. hudo prekletstvo, zavoljo nji- 15 In svoje ljudstvo sem uçil hove kriviçnosti. Kajti, glej, do graditi stavbe in delati z vsa- njega so postali trdosrçni, da so kovrstnim lesom in œelezom in postali kakor kremen; zatorej bakrom in medenino in jeklom je, ker so bili beli in silno zali in zlatom in srebrom in drago- in oçarljivi, da bi ne privlaçili cenimi rudami, ki jih je bilo v mojega ljudstva, Gospod Bog velikem izobilju. ukazal, da je nadnje priøla 16 In jaz, Nefi, sem zgradil temna koœa. 59 2 Nefi 5:22–6:3 22 In tako govori Gospod Bog: Bogu. In çe je moje ljudstvo z Ukazal bom, da bodo tvojemu Boœjimi reçmi zadovoljno, bodo ljudstvu ostudni, razen çe se zadovoljni z mojimi gravurami, bodo svojih kriviçnosti pokesali. ki so na teh ploøçah. 23 In prekleto bo potomstvo 33 In çe moje ljudstvo œeli tega, ki se bo pomeøal z njiho- vedeti o bolj nadrobnem delu vim potomstvom; kajti prekleti zgodovine mojega ljudstva, se bodo, in sicer z istim pre- morajo poglobiti v moje druge kletstvom. In Gospod je govoril ploøçe. in bilo je storjeno. 34 In zadostuje, çe reçem, da je 24 In zavoljo njihovega pre- bilo minilo øtirideset let in œe kletstva, ki je bilo nad njimi, so smo bili imeli vojne in spore s postali brezdelno ljudstvo, pol- svojimi brati. no sleparstva in podtalnosti, in v divjini so lovili zveri roparice. 6. POGLAVJE 25 In Gospod Bog mi je rekel: Za tvoje potomstvo bodo biç, Jakob ponovno pripoveduje o juda jih bodo obudili k spominu dovski zgodovini: babilonsko ujet- o meni; in çe se me ne bodo niøtvo in vrnitev; delovanje in kri- spominjali in prisluhnili mojim œanje Izraelovega Svetega; pomoç, besedam, jih bodo biçali, prav ki pride od Nejudov; in obnova dokler ne bodo pokonçani. Judov v poslednjih dneh, ko bodo 26 In zgodilo se je, da sem jaz, verjeli v Mesija. Med leti 559 in Nefi, posvetil Jakoba in Joœefa, 545 pr. Kr. da bosta duhovnika in uçitelja v deœeli mojega ljudstva. Besede Jakoba, Nefijevega brata, 27 In zgodilo se je, da smo ki jih je govoril Nefijevemu œiveli sreçno. ljudstvu: 28 In minilo je trideset let od 2 Glejte, moji ljubljeni bratje, çasa, ko smo zapustili Jeruzalem. jaz, Jakob, ki me je Bog poklical 29 In jaz, Nefi, sem do sedaj in sem bil odrejen po svetem ohranjal zapise na ploøçah, ki redu in posvetil me je moj brat sem jih bil naredil, o svojem Nefi, na katerega gledate kot na ljudstvu. kralja oziroma zaøçitnika in od 30 In zgodilo se je, da mi je katerega ste odvisni, kar zadeva Gospod Bog rekel: Napravi dru- varnost, glejte, veste, da sem ge ploøçe; in nanje boø vrezal vam jaz silno veliko govoril. veliko tega, kar je dobro v 3 Vendar vam spet govorim; mojih oçeh, v korist svojega kajti vaøim duøam œelim bla- ljudstva. gostanje. Da, velika je moja 31 Zatorej sem jaz, Nefi, da zaskrbljenost zavoljo vas; in bi bil posluøen Gospodovim vi sami veste, da je bilo vedno zapovedim, øel in naredil te tako. Kajti opominjal sem vas z ploøçe, na katere sem to vrezal. vso marljivostjo; in uçil sem vas 32 In vrezal sem, kar je povøeçi besed mojega oçeta; in govoril 2Nefi 6:4–14 60 sem vam o vsem, kar je zapisa- in ga kriœali glede na besede nega od stvarjenja sveta dalje. angela, ki mi je to govoril. 4Insedaj, glejte, govoril bi 10 In potem ko bodo postali vam o tem, kar je in kar bo priø- trdosrçni in ko bodo postali lo; zatorej vam bom bral Izaijeve trdovratni do Izraelovega Sve- besede. In to so besede, za kate- tega, glej, bodo nadnje priøle re je moj brat œelel, naj vam jih sodbe Izraelovega Svetega. In govorim. In vam na ljubo govo- pride dan, ko bodo udarjeni in rim, da se boste lahko uçili in prizadeti. slavili Boœje ime. 11 Zatorej, potem ko bodo ta- 5Insedaj, besede, ki jih bom vali semkaj in tjakaj, kajti tako bral, so te, ki jih je Izaija govoril govori angel, bodo mnogi pri- o vsej Izraelovi hiøi; zatorej se zadeti po mesu in zavoljo moli- boste z mnogimi poistovetili, tev vernih se jih ne bo pustilo kajti iz Izraelove hiøe ste. In ve- pomreti; razkropljeni bodo in liko je tega, o çemer je govoril udarjeni in osovraœeni; vendar Izaija, s çimer se lahko poisto- bo Gospod do njih milosten, da vetite, ker ste iz Izraelove hiøe. se bodo, ko bodo priøli k spoz- 6Intosotorej te besede: Tako nanju o svojem Odkupitelju, govori Gospod Bog: Glej, dvig- spet zbrali v deœelah svojega nil bom svojo roko k Nejudom nasledstva. in ljudem postavil svoja merila; 12 In blagor Nejudom, tem, o in na rokah bodo nosili tvoje katerih je zapisal prerok; kajti, sinove in na ramenih bodo no- glejte, çe bo tako, da se bodo sili tvoje hçere. pokesali in se ne bodo vojsko- 7Inkralji bodo tvoji skrbniki vali proti Sionu in se ne bodo in njihove kraljice tvoje dojilje; zedinili s tisto mogoçno in nag- priklanjali se ti bodo z obrazi nusno cerkvijo, bodo reøeni; proti zemlji in ti lizali prah s kajti Gospod Bog bo izpolnil stopal; in vedel boø, da sem jaz svoje zaveze, katere je sklenil s Gospod; kajti ne bo jih sram, ki svojimi otroki; in s tem name- çakajo name. nom je prerok to zapisal. 8Insedaj bi jaz, Jakob, o teh 13 Zatorej jim bodo ti, ki se besedah œelel nekoliko sprego- bojujejo proti Sionu in Gospo- voriti. Kajti glej, Gospod mi dovemu ljudstvu zaveze, poli- je pokazal, da so tiste, ki so bili zali prah s stopal; in Gospodovo v Jeruzalemu, od koder smo ljudstvo ne bo osramoçeno. Kajti priøli, pobili in odpeljali v ujet- Gospod ne bo osramoçen. Kajti niøtvo. Gospodovo ljudstvo so ti, ki ga 9 Vendar mi je Gospod poka- çakajo; kajti øe vedno çakajo zal, da se bodo spet vrnili. In Mesijev prihod. pokazal mi je tudi, da se jim bo 14 In glejte, po prerokovih Gospod Bog, Izraelov Sveti, besedah si bo Mesija v drugo prikazal v mesu; in potem ko se zadal, da jih bo privedel nazaj; jim bo prikazal, ga bodo biçali zatorej se jim bo prikazal v moçi 61 2 Nefi 6:15–7:9 in veliki slavi, da bo pokonçal komu sem te prodal? Glej, zavo- njihove sovraœnike, ko pride ljo svojih kriviçnosti si se prodal tisti dan, ko bodo verjeli vanj; in zavoljo tvojih prestopkov je in nobenega ne bo pokonçal, ki bila odpuøçena tvoja mati. bo verjel vanj. 2 Zatorej, ko sem priøel, ni 15 In ti, ki vanj ne bodo verjeli, bilo nikogar; ko sem klical, da, bodo pokonçani tako z ognjem ni bilo nikogar, ki bi odgovoril. kot z viharjem in s potresi in O Izraelova hiøa, ali je moja roka s prelivanjem krvi in s kugo in postala popolnoma prekratka, z lakoto. In vedeli bodo, da da ne morem odkupiti, mar ni- Gospod je Bog, Izraelov Sveti. mam moçi reøiti? Glejte, s svojo 16 Mar bo mogoçnemu plen groœnjo izsuøim morje, divjino odvzet oziroma bo po zakonu napravim iz njihovih rek in ujeti izroçen? ribe teh zaudarjajo, ker so vode 17 A tako govori Gospod: Celo usahnile in umirajo od œeje. ujetniki mogoçnega bodo odve- 3 Nebo oblaçim v çrnino in deni in izroçen bo plen straøne- raøevnik mu napravim za ogri- ga; kajti mogoçni Bog bo izroçil njalo. svoje ljudstvo zaveze. Kajti tako 4 Gospod Bog mi je dal jezik govori Gospod: Prepiral se bom uçenih, da bom vedel, kako ti z njimi, ki se prepirajo s teboj— ob çasu govoriti besedo, o Izrae- 18 in hranil jih bom, ki te zati- lova hiøa. Ko si izmuçena, pre- rajo, z njihovim lastnim mesom; buja jutro za jutrom. Prebudi in pijani bodo od svoje lastne mi uho, da sliøim kakor uçeni. krvi kakor od sladkega vina; in 5 Gospod Bog mi je odprl vse meso bo vedelo, da sem jaz, uho in nisem bil uporniøki, niti Gospod, tvoj Odreøenik in tvoj nisem obrnil hrbta. Odkupitelj, Jakobov Mogoçni. 6 Hrbet sem nastavil tistim, ki so me tepli, in lica tem, ki so mi pulili brado. Obraza nisem 7. POGLAVJE skril pred sramotenjem in plju- vanjem. Izaija govori mesijansko.—Mesija 7Kajti Gospod Bog mi bo bo imel jezik uçenih.—Hrbet bo pomagal, zato se ne bom zme- nastavil tistim, ki ga bodo tepli.— del. Zato je moj obraz postal Ne bodo ga zmedli.—Primerjaj z trd kakor kremen in vem, da ne Izaijem 50. Med leti 559 in 545 pr. bom osramoçen. Kr. 8InGospod je blizu in opravi- Da, tako govori Gospod: Sem te çuje me. Kdo se bo pravdal z mar jaz odpustil oziroma sem te menoj? Stopiva skupaj. Kdo je za vekomaj zavrgel? Kajti tako moj nasprotnik? Naj se mi prib- govori Gospod: Kje je loçitveni liœa in udaril ga bom z moçjo list tvoje matere? Komu sem te svojih ust. odpustil oziroma kateremu svo- 9Kajti Gospod Bog mi bo jih upnikov sem te prodal? Da, pomagal. In vsi ti, ki me bodo 2Nefi 7:10–8:13 62 obsodili, glejte, vsi ti se bodo Otoki me bodo çakali in v mojo postarali kot oblaçilo in pojedel roko bodo zaupali. jih bo molj. 6 Povzdigni oçi proti nebu in 10 Kdo je med vami, ki se boji poglej na Zemljo spodaj; kajti Gospoda, ki posluøa glas nje- nebo bo izginilo kot dim in zem- govega sluœabnika, ki hodi v lja se bo postarala kot oblaçilo; temi in nima luçi? in ti, ki bivajo na njej, bodo umr- 11 Glejte, vsi, ki netite ogenj, ki li na podoben naçin. Toda moja vas bo zaobjel z iskrami, hodite odreøitev bo za vekomaj in moja v luçi svojega ognja in v iskrah, praviçnost ne bo odpravljena. ki ste jih zanetili. To boste prejeli 7 Prisluhnite mi, vi, ki poznate iz moje roke—v potrtosti boste praviçnost, ljudje, v srce katerih legli. sem zapisal svojo postavo, ne bojte se oçitkov ljudi, niti se ne bojte njihovega zmerjanja. 8. POGLAVJE 8 Kajti molj jih bo poœrl kakor oblaçilo in çrv jih bo razjedel V poslednjih dneh bo Gospod tolaœil kakor volno. Moja praviçnost Sion in zbral Izrael.—Odkupljeni pa ostaja na vekomaj in moja bodo priøli sredi velike radosti.— odreøitev iz roda v rod. Primerjaj z Izaijem 51 in 52:1–2. 9 Zbudi se, zbudi se! Nadeni si Med leti 559 in 545 pr. Kr. moç, o Gospodova roka; zbudi Prisluhnite mi, vi, ki sledite se kot v starodavnih dneh. Mar praviçnosti. Poglejte k skali, iz nisi ti ta, ki je razsekal Rahaba katere ste izklesani, in na odprto in ranil zmaja? jamo, iz katere ste izkopani. 10 Mar nisi ti ta, ki je posuøil 2 Poglejte k Abrahamu, svoje- morje, vode velike globine; ki mu oçetu, in k Sari, k njej, ki vas je globine morja napravil za pot je rodila, kajti samo njega sem odkupljenim, da so øli preko? poklical in ga blagoslovil. 11 Zato se bodo Gospodovi 3 Kajti Gospod bo tolaœil Sion, osvobojenci vrnili in v Sion tolaœil bo vse njegove opustele priøli s petjem; in nad njihovimi kraje in njegovo divjino bo na- glavami bosta veçna radost in pravil kot edenski vrt in njegovo svetost; in dosegli bodo veselje puøçavo kot Boœji vrt. Tamkaj in radost; potrtost in œalovanje bo najti radost in zadovoljstvo, bosta zbeœala. zahvaljevanje in glas napeva. 12 Jaz sem ta; da, jaz sem ta, ki 4 Prisluhni mi, ljudstvo moje; vas tolaœi. Glej, kdo si, da bi se in odpri mi svoje uho, o narod moral bati çloveka, ki bo umrl, moj; kajti od mene bo priøla in çlovekovega sina, ki bo postal postava in svoje sodbe bom kakor trava? pustil poçivati za luç ljudem. 13 In pozabljaø Gospoda, svo- 5 Moja praviçnost je blizu; jega stvaritelja, ki je razprostrl moja odreøitev se je razøirila in nebesa in poloœil temelje Zemlje moja roka bo sodila ljudem. in se vsak dan nenehno bal 63 2 Nefi 8:14–9:3 zavoljo zatiralçevega besa, ka- ki so rekli tvoji duøi: Prikloni kor da bi bil pripravljen uniçe- se, da bomo lahko øli preko—in vati? In kje je zatiralçev bes? svoje telo si polegel kakor tla in 14 Izgnanec v ujetniøtvu hiti, kakor ulico za te, ki so øli preko. da bo kmalu prost in da ne 24 Prebudi se, prebudi se, na- bo umrl v jami, niti mu ne bo deni svojo moç, o Sion; nadeni zmanjkalo kruha. svoja lepa oblaçila, o Jeruzalem, 15 Jaz pa sem Gospod, tvoj sveto mesto; kajti odslej neob- Bog, çigar valovi so buçali; Gos- rezani in neçisti ne bosta veç pod nad vojskami mi je ime. priøla k tebi. 16 In svoje besede sem ti polo- 25 Otresi si prah; dvigni se, œil v usta, zakril sem te s senco usedi se, o Jeruzalem; z vratu si svoje roke, da zasadim nebesa in razveœi vezi, o ujeta sionska hçi. poloœim temelje Zemlje in reçem Sionu: Glej, ti si moje ljudstvo. 9. POGLAVJE 17 Prebudi se, prebudi se, vstani, o Jeruzalem, ki si pil kelih Judje se bodo zbrali v vseh svojih njegovega besa iz Gospodove obljubljenih deœelah.—Odkupna roke—izpil si zadnje ostanke daritev çloveka odkupi od padca. oœete kupe trepeta— —Telo umrlih bo vstalo iz groba 18 nikogar ni, ki bi ga vodil, in njihova duøa iz pekla in raja.— od vseh sinov, ki so se mu rodili; Sodilo se jim bo.—Odkupna daritev niti tega, ki bi ga prijel za roko, je odreøitev iz smrti, pekla, pred od vseh sinov, ki jih je vzgojil. hudiçem in iz neskonçnega muçenja. 19 Ta dva sinova sta priøla k —Praviçni bodo reøeni v Boœje tebi, katerima bo œal za teboj— kraljestvo.—Kazni za greh so dolo- tvoje opustoøenje in tvoje uni- çene.—Izraelov Sveti je varuh pri çenje in lakota in meç—in po vratih. Med leti 559 in 545 pr. Kr. kom te bom tolaœil? 20 Tvoji sinovi so oslabeli ra- In sedaj, moji ljubljeni bratje, to zen teh dveh; leœijo na vogalih sem prebral, da bi vi poznali vseh ulic; kot divji bik v mreœi Gospodove zaveze, ki jih je so polni Gospodovega srda, sklenil z vso Izraelovo hiøo— Boœje graje. 2kijih je iz roda v rod govoril 21 Zato sedaj posluøaj tole, ti, Judom po ustih svojih svetih ki si œalosten in pijan in ne od prerokov, in sicer od zaçetka, vina: dokler ne pride ças, ko se bodo 22 Tako govori tvoj Gospod, povrnili v resniçno cerkev in Gospod in tvoj Bog zastopa Boœjo çredo; ko bodo zbrani zadevo svojega ljudstva; glej, doma v deœelah svojega nas- iz roke sem ti vzel kupo trepe- ledstva in se bodo nastanili v ta, ostanke kupe svojega besa; vseh svojih obljubljenih deœelah. nikoli veç ga ne boø spet pil. 3 Glejte, moji ljubljeni bratje, 23 Paç pa jo bom poloœil v roke te besede vam govorim, da teh, ki so ti prizadejali boleçino; bi se radostili in za vekomaj 2Nefi 9:4–13 64 dvignili glave zavoljo blagos- izpred navzoçnosti veçnega lovov, ki jih bo Gospod Bog Boga in postal hudiç, ki ne bo podelil vaøim otrokom. veç vstal. 4 Kajti vem, da ste se mnogi 9Innaøa duøa bi neizogibno od vas veliko poglabljali, da postala kakor on in postali bi bi izvedeli o tem, kar bo priølo; hudiçi, angeli hudiçu, loçeni zatorej vem, da veste, da se od Boœje navzoçnosti in ostali mora naøe meso iztroøiti in um- bi z oçetom laœi, v bedi, kjer reti; vendar bomo Boga videli v je on sam; da, pod tem bitjem, svojem telesu. ki je zapeljal naøe prve starøe, 5 Da, vem, da veste, da se bo v ki se preobraœa kakor v angela telesu prikazal tistim v Jeruza- luçi in çloveøke otroke podœiga lemu, od koder smo priøli; kajti k tajnim morilskim zvezam in potrebno je, da bo med njimi; vsem skritim delom teme. kajti nujno je, da veliki Stvarnik 10 O kako velika je dobrota dovoli, da po mesu postane naøega Boga, ki nam pripravlja podloœen çloveku in umre za pot za pobeg izpod oblasti te vse ljudi, da bi mu vsi ljudje straøne poøasti; da, tiste poøasti postali podloœni. smrti in pekla, ki jo imenujem 6 Kajti kakor je nad vse ljudi telesna smrt in tudi duhovna priøla smrt, da bi se izpolnil mi- smrt. lostni naçrt velikega Stvarnika, 11 In zavoljo naçina reøitve tako mora biti moç vstajenja naøega Boga, Izraelovega Sve- in vstajenje mora priti k çlove- tega, bo ta smrt, o kateri sem ku zavoljo padca; in do padca govoril, ki je telesna, izroçila je priølo zavoljo prestopka; mrtve; ta smrt, ki je grob. in ker je çlovek padel, je bil 12 In ta smrt, o kateri sem loçen od Gospodove navzoç- govoril, ki je duhovna smrt, bo nosti. izroçila mrtve; ta duhovna smrt, 7 Zatorej mora biti neskonçna ki je pekel; zatorej morata smrt odkupna daritev—çe bi ne- in pekel izroçiti mrtve in pekel skonçne odkupne daritve ne mora izroçiti ujete duøe in grob bilo, bi si propadljivost ne mogla mora izroçiti ujeta telesa in te- nadeti nepropadljivosti. Zatorej lesa in çloveøke duøe se bodo bi moralo biti, da bi prva sodba, ponovno zdruœili eno z drugim; ki je priøla nad çloveka, trajala in to preko moçi vstajenja Izrae- brez konca. In çe bi bilo tako, bi lovega Svetega. se to meso moralo uleçi v mater 13 O kako velik je Boœji naçrt! zemljo h gnitju in razpadanju, Kajti po drugi strani mora Boœji da bi veç ne vstalo. raj izroçiti duøe praviçnih in 8OBoœja modrost, njegova grob izroçiti telesa praviçnih; milost in milostljivost! Kajti, in duøa in telo se ponovno glejte, çe bi meso veç ne vstalo, zdruœita in vsi ljudje postane- bi naøa duøa postala podloœna jo nepropadljivi in neumrljivi tistemu angelu, ki je padel in so œive duøe s popolnim 65 2 Nefi 9:14–26 védenjem tako kot mi v telesu, od osnovanja sveta in njihova le da bomo imeli popolno radost bo za vekomaj popolna. védenje. 19 O veliçina milosti naøega 14 Zatorej bomo imeli popolno Boga, Izraelovega Svetega! Kajti védenje o vsej svoji krivdi in svoje svete reøi pred tisto straø- svoji neçistosti in svoji goloti; no poøastjo, hudiçem, in smrtjo in praviçni bodo imeli popolno in peklom in tistim jezerom védenje o svojem radovanju ognja in œvepla, ki je neskonçno in svoji praviçnosti, obleçeni v muçenje. çistost, da, in sicer v ogrinjalo 20 O kako velika je svetost praviçnosti. naøega Boga! Kajti vse ve in 15 In zgodilo se bo, potem niçesar ni, çesar bi ne vedel. ko bodo vsi ljudje preøli skozi 21 In pride na svet, da bo odre- to prvo smrt v œivljenje, da bodo øil vse ljudi, çe bodo prisluhnili tako postali neumrljivi, se bodo njegovemu glasu; kajti glejte, morali pojaviti pred sodnim trpi boleçine vseh ljudi, da, stolom Izraelovega Svetega; in boleçine vsakega œivega bitja, potem pride sodba in potem se tako moøkih, œensk kot otrok, ki jim mora soditi po sveti Boœji pripadajo Adamovi druœini. sodbi. 22 In to trpi, da bi vstajenje 16 In zagotovo kakor œivi Gos- priølo na vse ljudi, da bi vsi stali pod, kajti govoril je Gospod Bog pred njim na veliki in sodni dan. in njegova veçna beseda je, ki ne 23 In vsem ljudem zapoveduje, more preminiti, da bodo ti, ki so da se morajo pokesati in se krsti- praviçni, øe vedno praviçni, in ti v njegovem imenu s popolno ti, ki so umazani, øe vedno uma- vero v Izraelovega Svetega ali zani; zatorej so ti, ki so umaza- pa ne bodo mogli biti odreøeni ni, hudiç in njegovi angeli; in v Boœje kraljestvo. øli bodo v veçni ogenj, priprav- 24 In çe se ne bodo pokesali in ljen zanje; in njihovo muçenje verjeli v njegovo ime in se krstili je kakor jezero ognja in œvepla, v njegovem imenu in vztrajali katerega plamen se dviga na do konca, morajo biti prekleti; veke vekov in je brez konca. kajti tako je govoril Gospod 17 O veliçina in pravica naøega Bog, Izraelov Sveti. Boga! Kajti izvaja vse svoje 25 Zatorej je dal postavo; in besede in izøle so iz njegovih kjer niso dobili postave, tam ni ust in njegova postava se mora kazni; in kjer ni kazni, tam ni izpolniti. obsodbe; in kjer ni obsodbe, tam 18 A, glejte, praviçni, sveti zavoljo odkupne daritve zanje Izraelovega Svetega, ti, ki so veljajo milosti Izraelovega Sve- verovali v Izraelovega Svetega, tega, kajti reøi jih njegova moç. ti, ki so prenaøali kriœe sveta 26 Kajti odkupna daritev za- in prezirali njegovo sramoto, dosti zahtevam pravice nad bodo nasledili Boœje kraljestvo, vsemi tistimi, ki postave niso ki je bilo zanje pripravljeno dobili, da so reøeni tiste straøne 2Nefi 9:27–42 66 poøasti, smrti in pekla in hudiça vlaçugarstvu, kajti vrœeni bodo in jezera ognja in œvepla, ki je v pekel. neskonçno muçenje; in povrnejo 37 Da, gorje tistim, ki çastijo se k tistemu Bogu, ki jim je dal malike, kajti nad njimi se radosti sapo, ki je Izraelov Sveti. hudiç vseh hudiçev. 27 A gorje mu, ki je postavo 38 In skratka, gorje vsem dobil, da, ki ima vse Boœje tistim, ki umrejo v grehih; kajti zapovedi kakor mi in ki jih krøi vrnili se bodo k Bogu in zrli in ki zapravlja dneve svoje pre- njegov obraz in ostali v grehih. izkuønje, kajti njegovo stanje je 39 O moji ljubljeni bratje, straøno! pomnite, kako strahotno je, çe 28 O prekanjeni zlodejev naçrt! krøite proti Svetemu Bogu, in O çloveøka domiøljavost in øib- tudi kako strahotno je, çe pod- kost in neumnost! Çe so uçeni, leœete çarom tistega zviteœa. mislijo, da so modri in ne pris- Pomnite, biti meseno naravnan luhnejo Boœjemu svètu, kajti je smrt in biti duhovno narav- zapostavljajo ga, ker predpos- nan je veçno œivljenje. tavljajo, da sami vedo, zatorej 40 O, moji ljubljeni bratje, je njihova modrost neumnost nastavite uho mojim besedam. in jim ne koristi. In pogubljeni Pomnite veliçino Izraelovega bodo. Svetega. Ne recite, da sem proti 29 Biti uçen pa je dobro, çe vam govoril hude reçi; kajti çe prisluhnejo Boœjim nasvetom. boste, se boste rogali resnici; 30 Toda gorje bogatim, ki so kajti govoril sem besede vaøega bogati, kar zadeva svet. Kajti Stvaritelja. Vem, da so besede zato ker so bogati, prezirajo si- resnice teœke za vsako neçistost; romaøne in preganjajo krotke a praviçni se jih ne bojijo, kajti in imajo srce pri svojih zakladih; ljubijo resnico in se ne zamajajo. zatorej je njihov zaklad njihov 41 O potem, moji ljubljeni bog. In glejte, njihov zaklad bo bratje, pridite h Gospodu, k prav tako preminil z njimi. Svetemu. Pomnite, da so njego- 31 In gorje gluhim, ki noçejo va pota praviçna. Glejte, ozka je sliøati; kajti pogubljeni bodo. pot za çloveka, toda leœi v ravni 32 Gorje slepim, ki noçejo smeri pred njim in vrata varuje videti; kajti ti bodo prav tako Izraelov Sveti; in tam nima v pogubljeni. sluœbi nobenega sluœabnika; in 33 Gorje neobrezanim v srcu, ni druge poti kakor pri vratih; kajti védenje o njihovih kriviç- kajti ne da se ga prevarati, kajti nostih jih bo udarilo poslednji Gospod Bog mu je ime. dan. 42 In kdor trka, temu bo 34 Gorje laœnivcu, kajti vrœen odprl; in modri in uçeni in ti, ki bo v pekel. so bogati, ki so naduti zavoljo 35 Gorje morilcu, ki namerno svoje uçenosti in svoje modrosti ubija, kajti umrl bo. in svojega bogastva—da, ti so 36 Gorje jim, ki se predajajo ti, katere prezira; in çe tega ne 67 2 Nefi 9:43–54 bodo zavrgli in se pred Bogom imeli çiste misli? Ali bi bil jasen ne imeli za nespametne in se ne glede jasnosti resnice, çe bi bili spustili v globine poniœnosti, vi prosti greha? jim ne bo odprl. 48 Glejte, çe bi bili sveti, bi 43 Paç pa bodo reçi modrih in vam govoril o svetosti; ker pa razumnih pred njimi za veko- niste sveti in name gledate kot maj skrite—da, tista sreça, ki je na uçitelja, mora biti potrebno, pripravljena za svete. da vas uçim o posledicah greha. 44 O moji ljubljeni bratje, 49 Glejte, moji duøi se greh pomnite moje besede. Glejte, gnusi in srce se mi radosti v snamem si oblaçila in jih pred praviçnosti; in slavil bom sveto vami otresem; molim k Bogu, ki ime mojega Boga. je moja odreøitev, da me preiøçe 50 Pridite, bratje moji, vsi, ki s svojim vsevidnim oçesom; ste œejni, pridite k vodam; in ta, zatorej boste vedeli na poslednji ki nima denarja, pridi, kupi in dan, ko se bo vsem ljudem sodi- jej; da, pridi, kupi vina in mleka lo po njihovih delih, da je Izrae- brez denarja in brez cene. lov Bog priçeval, da sem s svoje 51 Zatorej ne zapravljajte de- duøe otresel vaøe kriviçnosti in narja za tisto, kar nima vred- da stojim pred njim v svetlosti nosti, niti ne delajte tistega, kar in sem oçiøçen vaøe krvi. ne more zadovoljiti. Marljivo 45 O moji ljubljeni bratje, odvr- mi prisluhnite in pomnite bese- nite se od svojih grehov; otresi- de, katere sem govoril; in pridite te se verig tega, ki bi vas trdno k Izraelovemu Svetemu in se zvezal; pridite k tistemu Bogu, gostite s tistim, kar ne premine, ki je skala vaøe odreøitve. niti se ne more pokvariti, in naj 46 Pripravite svojo duøo za se vaøa duøa radosti v obilju. tisti slavni dan, ko se bo pravi- 52 Glejte moji ljubljeni bratje, ca podelila praviçnim, in sicer pomnite besede svojega Boga; na sodni dan, da od straønega nenehno molite k njemu pod- strahu ne boste zlezli vase; da nevi in se zahvaljujte njegovemu se vam ne bo treba v popolnosti svetemu imenu ponoçi. Naj se spomniti svoje straøne krivde vaøe srce radosti. in ne boste primorani vzklikniti: 53 In glejte, kako velike so Gos- Svete, svete so tvoje sodbe, o podove zaveze in kako velika je Gospod Bog Vsemogoçni—toda njegova blagohotnost do çloveø- poznam svojo krivdo; prekrøil kih otrok; in zavoljo njegove ve- sem tvojo postavo in moji liçine in njegove milostljivosti in prekrøki so moji; in hudiç me je milosti nam je obljubil, da naøe pridobil, da sem œrtev njegove potomstvo ne bo v celoti pobito straøne bede. v mesu, paç pa jim bo prizane- 47 A glejte, bratje moji, ali je sel; in v prihodnjih rodovih potrebno, da vas prebudim v bodo postali praviçna veja straøno resniçnost tega? Mar Izraelove hiøe. bi vam brazdal duøo, çe bi vi 54 In sedaj, bratje moji, bi vam 2Nefi 10:1–14 68 øe govoril; a preostanek svojih 5 Zavoljo kvaziduhovniøtva besed vam bom izjavil jutri. in kriviçnosti pa bodo tisti v Amen. Jeruzalemu postali trdovratni do njega, da bo kriœan. 6 Zavoljo njihovih kriviçnosti 10. POGLAVJE bodo zatorej nadnje priøla opus- toøenja, lakote, kuœne bolezni Judje bodo kriœali svojega Boga.— in prelivanja krvi; in ti, ki ne Razkropljeni bodo, dokler ne bodo bodo pobiti, bodo razkropljeni zaçeli verjeti vanj.—Amerika bo med vse narode. deœela svobode, kjer ne bo vladal 7Aglejte, tako govori Gospod kralj.—Spravite se z Bogom in si Bog: Ko pride dan, ko bodo preko njegove milostljivosti zaslu- verjeli vame, da sem Kristus, œite odreøitev. Med leti 559 in 545 takrat se bom zavezal z njiho- pr. Kr. vimi oçeti, da se bodo vrnili v In sedaj vam jaz, Jakob, spet mesu, na Zemlji, v deœele nji- govorim, moji ljubljeni bratje, o hovega nasledstva. tej praviçni veji, o kateri sem 8Inzgodilo se bo, da jih bom govoril. zbral z dolge razkropljenosti z 2 Kajti glejte, obljube, ki smo otokov morja in s øtirih strani jih prejeli, so nam bile obljub- sveta; in narodi Nejudov bodo ljene, kar se tiçe telesa; kot veliki v mojih oçeh, govori Bog, mi je bilo zatorej pokazano, da ko jih bom nosil v deœele njiho- se bodo mnogi izmed naøih vega nasledstva. otrok po mesu pogubili zavoljo 9 Da, kralji Nejudov bodo nevere, vendar bo Bog milos- njihovi skrbniki in njihove kra- ten do mnogih; in naøi otroci ljice bodo postale dojilje; zatorej se bodo vrnili, da bodo lahko so velike Gospodove obljube priøli k tistemu, kar jim bo dalo Nejudom, kajti govoril je in pravo védenje o njihovem kdo lahko oporeka? Odkupitelju. 10 A glejte, ta deœela, govori 3 Kot sem vam zatorej rekel, Bog, bo deœela tvojega nas- mora biti potrebno, da bo Kris- ledstva in Nejudje bodo v deœeli tus—kajti prejønjo noç mi je blagoslovljeni. angel rekel, da se bo tako ime- 11 In za Nejude bo ta deœela noval—priøel med Jude, med deœela svobode in v deœeli ne tiste, ki so bolj zlobni del sveta; bo kraljev, ki bi se dvignili nad in kriœali ga bodo—kajti tako Nejude. mora biti z naøim Bogom in ni 12 In to deœelo bom utrdil drugega naroda na Zemlji, ki bi pred drugimi narodi. kriœal svojega Boga. 13 In ta, ki se bori proti Sionu, 4 Kajti çe bi se bili med drugi- bo pogubljen, govori Bog. mi narodi zgodili ti mogoçni 14 Kajti ta, ki proti meni vzdig- çudeœi, bi se pokesali in vedeli, ne kralja, bo pogubljen, kajti, da je njihov Bog. jaz, Gospod, kralj nebes, bom 69 2 Nefi 10:15–11:1 njihov kralj in za vekomaj bom naøega nasledstva; ampak vode- luç njim, ki sliøijo moje besede. ni smo bili v boljøo deœelo, kajti 15 Zatorej moram zato, da se Gospod nam je morje napravil bodo izpolnile moje zaveze, za pot in na morskem otoku smo. ki sem jih sklenil s çloveøkimi 21 Velike pa so Gospodove otroki, ki jih bom izpolnil, obljube tem, ki so na morskih medtem ko so v mesu, uniçiti otokih; ker zatorej pravi otoki, skrita dela teme in morilcev in jih mora biti veç kot ta in prav gnusob. tako so poseljeni z naøimi brati. 16 Zatorej bo ta, ki se bori proti 22 Kajti glejte, Gospod Bog jih Sionu, tako Jud kot Nejud, tako je od çasa do çasa izpeljal iz zasuœnjeni kot svobodni, tako Izraelove hiøe po svoji volji in moøki kot œenska, pogubljen; zadovoljstvu. In sedaj glejte, kajti ti so ti, ki so vlaçuga vse Gospod se spomni vseh teh, ki zemlje; kajti ti, ki niso z menoj, so bili odlomljeni, zatorej se so proti meni, govori Bog. spomni tudi nas. 17 Kajti izpolnil bom svoje 23 Zato naj se vam srce razve- obljube, ki sem jih sklenil s seli in pomnite, da lahko svo- çloveøkimi otroki, ki jih bom bodno delujete—lahko izberete spolnil, ko so v mesu— pot veçne smrti ali pa pot veç- 18 zatorej moji ljubljeni bratje, nega œivljenja. tako govori Bog: Z roko Neju- 24 Zatorej, moji ljubljeni bratje, dov bom udaril tvoje potomstvo; se spravite z Boœjo voljo in ne z vendar bom Nejudom omehçal voljo hudiça in mesa; in pomni- srce, da bodo do njih kakor oçe; te, potem ko se boste spravili z zatorej bodo Nejudje blagos- Bogom, da je samo v in po Boœji lovljeni in priøteti bodo k Izrae- milostljivosti, da ste reøeni. lovi hiøi. 25 Naj vas zatorej z moçjo 19 Zatorej bom to deœelo za vstajenja Bog dvigne iz smrti in vekomaj posvetil za tvoje po- prav tako z moçjo odkupne da- tomstvo in njim, ki bodo priøteti ritve iz veçno trajajoçe smrti, med tvoje potomstvo, za deœe- da boste sprejeti v veçno Boœje lo njihovega nasledstva; kajti kraljestvo, da ga boste hvalili z izvoljena deœela je, mi govori boœjo milostljivostjo. Amen. Bog, izmed vseh drugih deœel, zatorej bom naredil, da me bodo 11. POGLAVJE vsi ljudje, ki bivajo v njej, çastili, govori Bog. Jakob je videl Odkupitelja.—Moj- 20 In sedaj, moji ljubljeni bratje, zesova postava govori o Kristusu ker vidim, da nam je naø usmi- in dokaœe, da bo priøel. Med leti ljeni Bog dal tako veliko védenje 559 in 545 pr. Kr. o tem, ga pomnimo in svoje grehe odloœimo in ne poveøaj- In sedaj, Jakob je tisti ças moje- mo glave, kajti nismo zavrœeni; mu ljudstvu govoril veliko veç; vendar so nas pregnali iz deœele vendar sem dal zapisati samo 2Nefi 11:2–12:6 70 to, kajti kar sem zapisal, mi 8Insedaj zapiøem nekatere od zadostuje. Izaijevih besed, da se bo lahko, 2Insedaj, jaz, Nefi, zapiøem kdor koli od mojega ljudstva bo veç Izaijevih besed, kajti njego- te besede videl, v srcu dvignil ve besede radostijo mojo duøo. in se radostil zavoljo vseh ljudi. Kajti svoje ljudstvo bom primer- To so sedaj te besede in z njimi jal z vsemi njegovimi besedami se lahko primerjate vi in vsi in jih razposlal vsem svojim ljudje. otrokom, kajti resniçno je videl Odkupitelja, prav kakor sem 12. POGLAVJE ga videl sam. 3Intudi moj brat, Jakob, ga Izaija vidi tempelj poslednjih dni, je videl, kakor sem ga videl zbiranje Izraela in tisoçletno sodbo jaz; zatorej bom njune besede in mir.—Ponosni in zlobni bodo razposlal svojim otrokom v poniœani ob drugem prihodu.— dokaz, da so moje besede res- Primerjaj z Izaijem 2. Med leti niçne. Zatorej bom po besedah 559 in 545 pr. Kr. treh, je govoril Bog, potrdil svojo besedo. Vendar Bog poø- Beseda,kijojevidel Izaija, lje veç priç in vse svoje besede Amocov sin, o Judu in Jeruza- dokaœe. lemu: 4 Glejte, moja duøa se radosti, 2Inzgodilo se bo poslednje ko svojemu ljudstvu prinaøam dni, ko bo gora Gospodove hiøe dokaze o Kristusovem prihodu; utrjena na vrhu gora in bo kajti zato je bila Mojzesova povzdignjena nad hribe in vsi postava dana; in vse, kar je Bog narodi bodo pritekali k njej. dal çloveku od zaçetka sveta, 3Inveliko ljudstev bo ølo in govori o njem. reklo: Pridite in pojdimo na 5Inmoja duøa se prav tako Gospodovo goro, v hiøo Jakobo- radosti Gospodovih zavez, ki vega Gospoda; in pouçeval nas jih je sklenil z naøimi oçeti; bo o svojih poteh in hodili bomo da, moja duøa se radosti njego- po njegovih stezah; kajti postava ve miline in njegove pravice bo priøla s Siona in Gospodova in moçi in milosti in velikega beseda iz Jeruzalema. in veçnega naçrta reøitve iz 4Inrazsojal bo med narodi in smrti. grajal mnoga ljudstva; in meçe 6Inmoja duøa se radosti, bodo prekovali v lemeœe in suli- ko svojemu ljudstvu prinaøam ce v srpe—narod ne bo vzdignil dokaze, da bodo, çe Kristus ne meça proti narodu, niti se ne pride, vsi ljudje pogubljeni. bodo veç uçili vojskovanja. 7 Kajti çe ni Kristusa, ni Boga; 5OJakobova hiøa, pridite in in çe ni Boga, ni nas, ker bi hodimo v Gospodovi luçi; da, ne bilo stvarjenja. Ampak Bog pridite, kajti vsi ste skrenili, je in on je Kristus in pride ob vsakdo na svoja hudobna pota. polnosti svojega lastnega çasa. 6 Zato si, o Gospod, zapustil 71 2 Nefi 12:7–13:1 svoje ljudstvo, Jakobovo hiøo, nad vse ladje iz Tarøiøa in nad ker so polni navad vzhoda in vse prijetne slike. posluøajo vedeœevalce, kot so 17 In çloveøka vzviøenost se bo Filistejci, in ugajajo jim otroci priklonila in çloveøka oøabnost tujcev. se bo spustila; in tistega dne bo 7 Njihova deœela je prav tako poviøan samo Gospod. polna srebra in zlata, niti ni 18 In malikom bo docela nap- konca njihovim zakladom; nji- ravil konec. hova deœela je prav tako polna 19 In øli bodo v skalnate votli- konjev, niti ni konca njihovim ne in v zemeljske jame, kajti koçijam. nadnje bo priøel strah pred 8 Njihova deœela je prav tako Gospodom in udarila jih bo polna malikov; çastijo delo slava njegovega veliçanstva, svojih lastnih rok, tisto, ki so ga ko bo vstal, da bo straøno zatre- napravili njihovi lastni prsti. sel zemljo. 9Innavaden çlovek se ne 20 Tisti dan bo çlovek vrgel prikloni in mogoçneœ ne posta- srebrne malike in zlate malike, ne poniœen, zato mu ne odpustí. ki si jih je napravil za çaøçenje, 10 O ti zlobni, vstopi v skalo krtom in netopirjem; in se skrij v prah, kajti Gospo- 21 da bodo øli v gorske votline dov strah in slava njegovega in v skalnate razpoke, kajti veliçanstva te bosta udarila. nadnje bo priøel strah pred Gos- 11 In zgodilo se bo, da bodo podom in veliçanstvo njegove vzviøeni pogledi ljudi postali slave jih bo udarilo, ko bo vstal, poniœni in çloveøka vzviøenost da bo straøno zatresel zemljo. se bo priklonila in samo Gospod 22 Obrnite se proç od çloveka, bo povzdignjen tistega dne. çigar sapa je v njegovih nos- 12 Kajti dan Gospoda nad nicah; kajti kolikøna je sploh vojskami kmalu pride nad vse njegova vrednost? narode, da, nad vsakogar; da, nad ponosne in vzviøene in nad 13. POGLAVJE vsakogar, ki se visoko nosi, in bo poniœan. Juda in Jeruzalem bosta kaznovana 13 Da, in Gospodov dan bo zavoljo neposluønosti.—Gospod priøel nad vse libanonske cedre, prosi za svoje ljudstvo in mu sodi. kajti visoke so in se visoko — Sionske hçere so preklete in dvigajo in nad vse baøanske muçene zavoljo svoje posvetnosti. hraste; —Primerjaj z Izaijem 3. Med leti 14 in nad vse visoke gore in 559 in 545 pr. Kr. nad vse hribe in nad vse narode, ki se visoko nosijo, in nad vsako Kajti glej, Gospod, Gospod nad ljudstvo; vojskami, Jeruzalemu in Judu 15 in nad vsak visok stolp in odtegne podporo in oporo, vso nad vsako utrjeno obzidje; oporo v kruhu in vso podporo 16 in nad vse ladje morja in v vodi— 2Nefi 13:2–24 72 2 mogoçneœu in bojevniku, te vodijo, povzroçajo, da delaø sodniku in preroku in razum- napake, in uniçujejo pot tvojih nemu in staremu; steza. 3 poveljniku petdesetih in 13 Gospod je vstal, da bo prosil çastnemu moœu in svetovalcu zanje, in stoji, da bo ljudem in spretnemu obrtniku in zgo- sodil. vornemu govorniku. 14 Gospod bo sodil s starodav- 4Inotroke jim bom dal za nimi svojega ljudstva in s princi prince in otroçiçi bodo vladali le–tega; kajti pojedli ste vinog- nad njimi. rad in naropano pri siromaku v 5Inljudje bodo zatirali drug svojih hiøah. drugega in vsak svojega bliœ- 15 Kaj mislite? Moje ljudstvo njega; otrok se bo ponosno izniçujete in surovo ravnate s obnaøal do starega in prostak siromaønimi, govori Gospod do çastitljivega. nad vojskami. 6Koseboçlovek polastil 16 Gospod nadalje govori: Ker bratove hiøe, ki je oçetova, in so sionske hçere oøabne in bo rekel: Obleko imaø, bodi nam hodijo z iztegnjenimi vratovi in vladar in ta podrtija naj bo v poœeljivimi oçmi, hodijo in sto- tvojih rokah— picajo, ko gredo, in z nogami 7 tisti dan bo zaprisegel, re- delajo œvenket— koç: Ne bom zdravnik; kajti v 17 zato bo Gospod z garjami moji hiøi ni ne kruha ne oble- udaril tème sionskih hçera in ke; ne delajte me za vladarja Gospod bo razgalil njihovo ljudstvu. goloto. 8 Kajti Jeruzalem je uniçen in 18 Tisti dan bo Gospod odvzel Juda je padel, ker so bili njihovi bliøç njihovih œvenketajoçih jeziki in njihova dejanja proti okraskov in lasnih mreœic in Gospodu, da so izzvali oçi okraskov, okroglih kakor luna; njegove slave. 19 veriœic in zapestnic in 9 Izraz njihovih obliçij priça palçnikov; proti njim in oznanja njihov 20 çepic in noœnega okrasja in greh, in sicer kakor v Sodomi in naglavnih trakov in ploøçic in ne morejo ga skriti. Gorje njiho- uhanov; vim duøam, kajti nagradile so 21 prstanov in nosnih dragu- se z zlom! ljev, 10 Recite praviçnim, da je z 22 ogrinjal in plaøçev in rut in njimi dobro; kajti jedli bodo lasnih igel, sad svojih dejanj. 23 zrcal in tanko tkanega plat- 11 Gorje hudobnim, kajti pona in kapuc in tançic. gubljeni bodo; kajti nad njimi 24 In zgodilo se bo, da bo bo plaçilo njihovih rok! namesto sladkega vonja smrad 12 In ljudje moji, otroci so in namesto opasja raztrganina; njihovi zatiralci in vladajo jim in namesto dobro urejenih las œenske. O ljudstvo moje, ti, ki pleøa; in namesto telovnika 73 2 Nefi 13:25–15:6 opasana raøevina; oœganost na- 15. POGLAVJE mesto lepote. 25 Tvoji moœje bodo padli pod Gospodov vinograd (Izrael) bo meçem in tvoji mogoçni v vojni. opustel in njegovo ljudstvo bo 26 In njegova vrata bodo razkropljeno.—Ko bodo v odpad- objokovala in œalovala in opus- lem in razkropljenem stanju, bo toøeno bo in bo sedelo na tleh. nadnje priølo gorje.—Gospod bo dal znak in zbral Izrael.—Primer- 14. POGLAVJE jaj z Izaijem 5. Med leti 559 in 545 pr. Kr. Sion in njegove hçere bodo odkup- In potem bom svojemu prelju- ljene in oçiøçene v tisoçletnem bemu pel pesem mojega ljub- dnevu.—Primerjaj z Izaijem 4. ljenega, ki se bo nanaøala na Med leti 559 in 545 pr. Kr. njegov vinograd. Moj preljubi In tisti dan se bo sedem œena ima vinograd na zelo rodovit- oprijelo enega moœa, rekoç: nem griçu. Jedle bomo svoj lastni kruh 2Inogradil ga je in iz le–tega in nosile svoja lastna oblaçila; zbral vse kamenje in ga zasadil samo dovoli se nam imenovati z najizbranejøo trto in v njegovi s tvojim imenom, da nam bodo sredi zgradil stolp in v njem oçitki odvzeti. napravil tudi stiskalnico; in 2 Tisti dan bo Gospodova veja prizadeval si je, da bi obrodil lepa in veliçastna; sad zemlje grozdje, in obrodil je divje izvrsten in lep za tiste, ki so grozdje. pobegnili iz Izraela. 3Insedaj, o jeruzalemski pre- 3Inzgodilo se bo, ti, ki so jih bivalci in Judovi moœje, razso- pustili v Sionu in ki so ostali v dite, rotim vas, med menoj in Jeruzalemu, se bodo imenovali mojim vinogradom. sveti, vsakdo, ki je zapisan med 4 Kaj veç bi se øe dalo storiti œiveçimi v Jeruzalemu— z mojim vinogradom, çesar 4koboGospod izmil umazani- nisem storil v njem? Ko sem si jo sionskih hçera in bo oçistil kri zatorej prizadeval, da bi obro- Jeruzalema iz srede le–tega z dil grozdje, je obrodil divje duhom sodbe in z duhom ognja. grozdje. 5InGospod bo na vsakem 5Insedaj pridite; povedal vam bivaliøçu na gori ustvaril Sion in bom, kaj bom storil s svojim vina njegovih zborovanjih oblak nogradom—odstranil bom œivo in dim podnevi in sij plameneçe- mejo le–tega in objeden bo; in ga ognja ponoçi; kajti nad vsem podrl bom obzidje le–tega in sionskim veliçastjem bo zaøçita. poteptan bo; 6Inpodnevi bo svetiøçe dajalo 6inpustil ga bom pusteti; ne senco pred vroçino in bo pribe- bo obrezan ne okopan; ampak œaliøçe in zavetje pred nevihto bodo pognale divje roœe in in deœjem. trnje; prav tako bom zapovedal 2Nefi 15:7–26 74 oblakom, naj nad njim ne deœu- 17 Potem se bodo jagnjeta hra- jejo deœja. nila na svoj naçin in opustela 7 Kajti vinograd Gospoda nad mesta debelih bodo jedli tujci. vojskami je Izraelova hiøa in 18 Gorje jim, ki vleçejo kriviç- Judovi moœje njegova prijetna nost z vrvmi neçimrnosti in sadika; in çakal je na razsodbo greønost kot voz na konopcih; in glej, zatiranje; na praviçnost, 19 ki pravijo: Pohiti naj, se pod- a glej, krik. viza s svojim delom, da ga bomo 8 Gorje jim, ki dodajajo hiøo lahko videli; in naj se namera hiøi, dokler ni veç prostora, da Izraelovega Svetega pribliœa in bi se jih lahko same postavilo pride, da jo bomo lahko poznali. na sredo zemlje! 20 Gorje jim, ki imenujejo zlo 9Vmoja uøesa je govoril Gos- dobro in dobro zlo, ki imajo pod nad vojskami, po resnici temo za luç in luç za temo, ki bodo mnoge hiøe opustele in imajo grenko za sladko in slad- mogoçna in lepa mesta bodo ko za grenko! brez prebivalcev. 21 Gorje modrim v njihovih 10 Da, deset oralov vinograda lastnih oçeh in razumnim v bo dalo en çeber in en tovor njihovem lastnem pogledu! semena bo dal en økaf. 22 Gorje mogoçnemu pri pitju 11 Gorje jim, ki se zjutraj dvi- vina in moçnemu çloveku, ki gajo zgodaj, da lahko sledijo meøa moçno pijaço; moçni pijaçi, ki nadaljujejo do 23 ki opraviçujejo zlobnega za noçi in vino jih podœiga! plaçilo in odvzemajo praviçnost 12 In harfa in viola in tamburin praviçnemu! in piøçal in vino so na njihovih 24 Zato bo, kakor ogenj po- gostijah; ne ozirajo se na Gos- goltne strniøçe in plamen pou- podovo delo, niti ne pretehtajo œije pleva, njihova korenina izvajanja njegovih rok. gniloba in njihovo cvetje se 13 Zato je moje ljudstvo odølo bo dvigalo kakor prah; ker so v ujetniøtvo, ker nimajo spoz- zavrgli postavo Gospoda nad nanja; in njihovi ugledni moœje vojskami in prezirali besedo gladujejo in njihove mnoœice je Izraelovega Svetega. izsuøila œeja. 25 Zato se Gospodova jeza 14 Zato se je pekel poveçal in razvnema nad njegovim odprl neizmerna usta; in njiho- ljudstvom in nadnje je iztegnil vo veliçastje in njihove mnoœice svojo roko in jih udaril; in tresli in njihov bliøç in ta, ki se radosti, so se griçi in njihova trupla so se bodo spustili vanj. bila raztrgana sredi ulic. Kajti 15 In navaden çlovek bo zruøen vsa ta njegova jeza se ni obrnila in mogoçneœ bo poniœan in oçi proç, njegova roka pa je øe vzviøenega bodo poniœane. vedno iztegnjena. 16 A Gospod nad vojskami bo 26 In dal bo znak narodom od povzdignjen v sodbi in Bog, ki je daleç in jim poœviœgal s konca svet, bo posveçen v praviçnosti. zemlje; in glej, priøli bodo naglo 75 2 Nefi 15:27–16:13 s hitrostjo; med njimi nobeden Gospod nad vojskami; vsa zem- ne bo utrujen ne opotekajoç. lja je polna njegove slave. 27 Nobeden ne bo dremal ne 4Inobglasu tega, ki je klical, spal; niti se ne bo razvezalo so se premaknili podboji vrat opasje njihovih ledij, niti se in hiøa se je napolnila z dimom. ne bo strgala vezalka njihovih 5 Potem sem rekel: Gorje mi, çevljev; kajti izgubljen sem; ker sem 28 çigar puøçice bodo ostre in çlovek neçistih ustnic; in prebi- vsi njihovi loki napeti in kopita vam sredi ljudstva neçistih njihovih konjev bodo kakor ustnic; kajti moje oçi so videle kremen in njihova kolesa kakor Kralja, Gospoda nad vojskami. vrtinçasti vihar, njihovo rjovenje 6 Potem je k meni priletel kakor levje. eden od serafov, drœeç v roki 29 Rjoveli bodo kakor mladi œerjavico, ki jo je bil s kleøçami levi; da, rjoveli bodo in preœali vzel z oltarja; na œrtev in odnesli jo bodo 7inpoloœil mi jo je na usta zagotovo in nihçe je ne bo reøil. in rekel: Glej, to se je dotaknilo 30 In tisti dan bodo rjoveli tvojih ustnic; in tvoja kriviçnost nadnje kakor rjovenje morja; in ti je odvzeta in tvoj greh oçiøçen. çe bodo pogledali nad deœelo, 8 Prav tako sem zasliøal Gos- glej, tema in potrtost in luç podov glas, ki je rekel: Koga naj nebes le–te je potemnela. poøljem in kdo bo øel za nas? Potem sem rekel: Tukaj sem; mene poølji. 16. POGLAVJE 9Inrekel je: Pojdi in povej temu ljudstvu—dobro posluøaj- Izaija vidi Gospoda.—Izaiju so te, a niso razumeli; in dobro grehi odpuøçeni.—Poklican je k glejte, a niso doumeli. prerokovanju.—Prerokuje o Judovi 10 Napravi srca tega ljudstva zavrnitvi Kristusovega pouçevanja. brezçutna in njihova uøesa nap- —Preostanek se bo vrnil.—Pri- ravi teœka in zapri jim oçi—da merjaj z Izaijem 6. Med leti 559 in z oçmi ne bodo videli in z uøesi 545 pr. Kr. sliøali in v srcu razumeli in se V letu,kojeumrl kralj Uzija, spreobrnili in ozdraveli. sem prav tako videl Gospoda, 11 Potem sem rekel: Gospod, sedeçega na prestolu, visokem kako dolgo? In rekel je: Dokler in vzviøenem, in njegova vleçka mesta ne bodo pustela brez je polnila tempelj. prebivalca in hiøe brez ljudi in bo 2 Nad tem so stali serafi; vsak deœela popolnoma opustoøena; je imel øest kril; z dvema si je 12 in Gospod je ljudi preselil zakrival obraz in z dvema si daleç proç, kajti velika bo zapuø- je zakrival stopala in z dvema çenost sredi deœele. je letel. 13 Ampak øe desetina jih bo 3Ineden je zaklical druge- in vrnili se bodo in objedeni mu in rekel: Svet, svet, svet je bodo kakor lipa in kakor hrast, 2Nefi 17:1–19 76 katerega sok je v njiju, ko odvr- 8 Kajti glava Sirije je Damask œeta svoje listje; tako bo sveto in glava Damaska, Recin; in v potomstvo sok le–teh. trikrat dvajset in petih letih bo Efrájim razbit, da ne bo ljudstvo. 17. POGLAVJE 9Inglava Efrájima je Samarija in glava Samarije je Remaljájev Efrájim in Sirija bijeta vojno proti sin. Çe ne boste verovali, zago- Judu.—Kristus se bo rodil devici. tovo ne boste obstali. —Primerjaj z Izaijem 7. Med leti 10 Nadalje je Gospod spet 559 in 545 pr. Kr. govoril Ahazu, rekoç: In zgodilo se je v dnevih Ahaza, 11 Gospoda, svojega Boga, Jotamovega sina, Uzijevega prosi za znamenje; zanj prosi vnuka, Judovega kralja, da sta bodisi v globinah ali v viøavah Recin, kralj Sirije in Pekah, zgoraj. Remaljájev sin, Izraelov kralj, 12 Ahaz pa je rekel: Ne bom øla proti Jeruzalemu v vojno, prosil, niti ne bom skuøal Gos- aganista mogla premagati. poda. 2InDavidovi hiøi je bilo 13 In rekel je: Sedaj posluøajte, povedano, rekoç: Sirija je zdru- o Davidova hiøa; ali vam je ma- œena z Efrájimom. In vztrepetalo lenkost utrujati ljudi, toda mar je njegovo srce in srce njegovega boste utrujali tudi mojega Boga? ljudstva, in sicer kakor z vetrom 14 Zato vam bo Gospod sam vztrepeta gozdno drevje. dal znamenje—glejte, devica 3 Potem je Gospod rekel Izaiju: bo spoçela in rodila sina in ime- Pojdi sedaj Ahazu naproti, ti novala ga bo Emanuel. in Øear Jaøub, tvoj sin, na konec 15 Maslo in med bo jedel, da vodovoda k zgornjemu zbiralni- bo znal zavraçati zlo in izbirati ku na cesto ob belivçevem polju; dobro. 4inmureci: Bodi pozoren in 16 Kajti preden bo deçek znal miruj; ne boj se, niti naj se ti zavraçati zlo in izbirati dobro, srce ne plaøi zavoljo dveh repov bosta deœelo, ki jo sedaj prezi- teh kadeçih se ogorkov, zavoljo rate, zapustila oba njena kralja. straøne Recinove jeze nad Sirijo 17 Gospod bo poslal nadte in in jeze Remaljájevega sina. nad tvoje ljudstvo in nad hiøo 5 Ker so Sirija, Efrájim in tvojega oçeta dneve, ki niso Remaljájev sin podvzeli zle priøli od dneva, ko je Efrájim namere proti tebi, rekoç: odøel od Juda, kralja Asirije. 6 Pojdimo nad Juda in si ga 18 In tistega dne se bo zgodilo, podvrzimo in tamkaj si napravi- da bo Gospod poœviœgal muhi, mo vejo in v njeni sredi postavi- ki je v najbolj oddaljenem delu mo kralja, da, Tabealovega sina. Egipta, in çebeli, ki je v asirski 7 Tako govori Gospod Bog: deœeli. Ne bo vzdrœalo, niti se ne bo 19 In priøle bodo in se vse zgodilo. odpoçile v opustoøenih dolinah 77 2 Nefi 17:20–18:12 in luknjah v skalah in na vseh bosta poroçali, duhovnika Urijá trnih in na vsem grmovju. in Jeberehjájevega sina Zaharija. 20 Istega dne bo Gospod obril 3Inøel sem k prerokinji; in z britvijo, ki so jo najeli ti preko spoçela je in rodila sina. Potem reke, po asirskem kralju, glavo mi je Gospod rekel: Poimenuj in dlake po nogah; in pouœila ga Maher–Øalal–Haø–Baz. bo tudi brado. 4 Kajti glej, otrok ne bo znal 21 In tisti dan se bo zgodilo, klicati moj oçe in moja mati, œe çlovek bo hranil telico in dve bodo bogastva Damaska in plen ovci; Samarije odnesli pred asirskega 22 in tisti dan se bo zgodilo, kralja. zavoljo obilice mleka, ki ga 5 Gospod mi je prav tako spet bodo dajale, bo jedel maslo; kajti spregovoril, rekoç: maslo in med bo jedel vsak, ki 6 Kajti ker to ljudstvo zavraça bo ostal v deœeli. Siloaøke vode, ki teçejo mirno, 23 In tisti dan se bo zgodilo, in se radostijo v Recinovem in vsak kraj, kjer je bilo tisoç trt po Remaljájevem sinu; tisoç srebrnikov, kateri bo za 7 zato torej glej, Gospod pri- robidovje in trnje. pelje nadnje reçne vode, moçne 24 Semkaj bodo priøli moœje in mnoge, in sicer asirskega s puøçicami in loki, ker bo vsa kralja in vso njegovo slavo; deœela postala robidovje in vzdignil se bo iz vseh svojih trnje. kanalov in prestopil vse svoje 25 In na vse griçe, ki jih bregove. bodo okopavali z motiko, tjakaj 8Inøel bo skozi Juda; poplav- strah pred robidovjem in ljal bo in prestopal, segel bo trnjem ne bo priøel; ampak jih prav do vratu; in njegova raz- bodo pasli volovi in teptala peta krila bodo polnila øirino manjøa œivina. tvoje deœele, o Emanuel. 9 Zdruœite se, o ljudstva, in razleteli se boste na kosce; 18. POGLAVJE in nastavite uho vsi vi iz daljnih deœel; opaøite se in razleteli Kristus bo kamen spotike in skala se boste na kosce, opaøite se in pohujøanja.—Iøçite Gospoda ne razleteli se boste na kosce. çivkajoçih çarovnikov.—Za vodilo 10 Posvetujte se in niç ne bo se obrnite k postavi in k priçevanju. iz tega; govorite besedo in —Primerjaj z Izaijem 8. Med leti ne bo vzdrœala; kajti Bog je z 559 in 545 pr. Kr. nami. Nadalje mi je Gospodova 11 Kajti Gospod je tako govoril beseda rekla: Vzemi si velik z menoj z moçno roko in me zvitek in nanj zapiøi s çloveko- pouçeval, naj ne hodim po poti vim pisalom glede Maher– tega ljudstva, rekoç: Øalal–Haø–Baza. 12 Ne recite zarota vsemu, 2 Izvolil sem si zvesti priçi, da çemur bodo ti ljudje rekli zarota; 2Nefi 18:13–19:7 78 niti se ne bojte njihovega ustra- 19. POGLAVJE hovanja, niti se ne ustraøite. 13 Posveçujte Gospoda nad Izaija govori mesijansko.— vojskami samega in mu dopusti- Ljudstvo v temi bo videlo veliko te biti vaø strah in mu dopustite luç.—Rodil se nam je otrok.— biti vaøa groza. Princ miru bo in vladal bo na 14 In za svetiøçe bo; a za kamen Davidovem prestolu.—Primerjaj pohujøanja in za skalo œalitve z Izaijem 9. Med leti 559 in 545 obema Izraelovima hiøama, za pr. Kr. zanko in past jeruzalemskim prebivalcem. Vendar mrak ne bo tak, kakor 15 In mnogi med njimi se bodo je bil v njegovi stiski, ko je sprva opotekali in padli in zlomili jih slabotno prizadel Zabulonovo bodo in jih ujeli v pasti in jih deœelo in Neftalijevo deœelo in odpeljali. potem je moçneje udaril ob poti 16 Zaveœite skupaj priçevanje, Rdeçega morja preko Jordana v zapeçatite postavo med mojimi Galileji narodov. uçenci. 2 Ljudstvo, ki je hodilo v temi, 17 In çakal bom na Gospoda, je zagledalo veliko luç; nad te, ki skriva svoj obraz pred Jako- ki bivajo v deœeli smrtne sence, bovo hiøo, in iskal ga bom. nadnje je posijala luç. 18 Glej, jaz in otroci, ki mi jih 3 Pomnoœil si narode in pove- je dal Gospod, smo v Izraelu za çal radost—pred teboj se rados- znamenja in za çudeœe od Gos- tijo, kakor je radost ob œetvi in poda nad vojskami, ki prebiva kakor se ljudje radostijo, ko na gori Sion. delijo plen. 19 In ko vam reçejo: Iøçite 4 Kajti prelomil si jarem nje- pri teh, ki pozivajo duhove, govega bremena in palico na in pri çarovnikih, ki çivkajo njegovi rami, kol njegovega in momljajo—mar naj bi se zatiralca. ljudstvo ne obraçalo k svojemu 5 Kajti vsaka bojevnikova bitka Bogu, da bi od mrtvih sliøali je z zmedenim glasom in oblaçi- za œive? li, povaljanimi v krvi; ta pa bo z 20 K postavi in k priçevanju; gorenjem in gorivom za ogenj. in çe ne govorijo po tej besedi, 6 Kajti rodil se nam je otrok, je zato, ker v njih ni luçi. dan nam je bil sin; in na njegovi 21 In øli bodo skozi moçno rami bo vladarstvo; in imenoval obteœeni in laçni; in zgodilo se se bo Çudoviti, Svetovalec, bo, ko bodo laçni, bodo obupa- Mogoçni Bog, Oçe na veke, vali in kleli svojega kralja in Princ miru. svojega Boga in gledali navzgor. 7Nikonca veçanju vladarstva 22 In gledali bodo po zemlji in miru na Davidovem prestolu in videli teœave in temo in tes- in nad njegovim kraljestvom, ki noben mrak in gnalo jih bo v mu ukazuje in ga ustanovi s temo. sodbo in s pravico odslej in prav 79 2 Nefi 19:8–20:4 za vekomaj. Goreçnost Gospoda gostih gozdovih in vzpenjali se nad vojskami bo to izvedla. bodo kakor dvigajoçi se dim. 8 Gospod je poslal svojo be- 19 Zavoljo srda Gospoda nad sedo Jakobu in svetila je nad vojskami se je stemnilo nad de- Izraelom. œelo in ljudstvo bo kakor gorivo 9Invsa ljudstva bodo vedela, za ogenj; nihçe ne bo prizanesel celo Efrájim in prebivalci Sama- svojemu bratu. rije, ki v ponosu in z napihnje- 20 In hlastnil bo na desno in bo nostjo v srcu pravijo: laçen; in jedel bo na levi in ne bo 10 Opeka je razpadla, a zidali poteøen; in jedli bodo, vsakdo bomo s klesanimi kamni; plata- meso svoje lastne roke— ne so posekane, a nadomestili 21 Manase Efrájima; in Efrájim jih bomo s cedrami. Manaseja; oba skupaj bosta proti 11 Zato bo Gospod proti njemu Judu. Pri vsem tem se njegova naøçuval Recinove nasprotnike jeza ne obrne proç, a njegova in zdruœil njegove sovraœnike; roka je øe vedno iztegnjena. 12 Sirce spredaj in Filistejce zadaj; in Izrael bodo pogoltnili 20. POGLAVJE z odprtimi usti. Kajti vsa ta njegova jeza se ni obrnila proç, Uniçenje Asirije je primer uniçenja a njegova roka je øe vedno hudobnih ob drugem prihodu.— iztegnjena. Potem ko bo Gospod spet priøel, bo 13 Kajti ljudstvo se ne obraça ostalo malo ljudi.—Jakobov osta- k njemu, ki jih udarja, niti ne nek se bo tisti dan vrnil.—Pri- iøçejo Gospoda nad vojskami. merjaj z Izaijem 10. Med leti 559 14 Zato bo Gospod od Izraela in 545 pr. Kr. loçil glavo in rep, vejo in loçje v enem dnevu. Gorje jim, ki izdajajo kriviçne 15 Starodavni, ta je glava; in odloke in ki piøejo zatiranje, prerok, ki uçi laœi, ta je rep. katero predpisujejo; 16 Kajti voditelji tega ljudstva 2dabiuboœne odvrnili od so povzroçili, da delajo napa- sodbe in da bi siromaønim mo- ke; in ti, ki jih vodijo, so pobiti. jega ljudstva odvzeli pravico, 17 Zato Gospod ne bo imel rada bodo vdove njihova œrtev in dosti v njihovih mladeniçih, niti da bodo oropali té brez oçeta! ne bo imel milosti nad temi brez 3Inkaj boste storili na dan oçetov in vdovami; kajti vsak- obiskanja in v opustoøenosti, ki do izmed njih je hinavec in hu- bo priøla od daleç? H komu dodelec in vsaka usta govorijo boste zbeœali po pomoç? In kje neumnost. Kajti vsa ta njegova boste pustili svojo slavo? jeza se ni obrnila proç, a njegova 4 Brez mene se bodo priklanjali roka je øe vedno iztegnjena. pred jetniki in padli k pobitim. 18 Kajti hudobija gori kot Kajti vsa ta njegova jeza se ni ogenj; pogoltnil bo divje grmi- obrnila proç, a njegova roka je çevje in trnje in se zanetil v øe vedno iztegnjena. 2Nefi 20:5–23 80 5OAsirec, palica moje jeze, in premaknil perut ali odprl kljun drog v njihovi roki je njihova ali çivknil. ogorçenost. 15 Naj se sekira baha pred 6 Poslal ga bom nad hinavski njim, ki z njo zamahuje? Naj se narod in nad ljudstvom mojega œaga poveliçuje pred njim, ki jo srda mu bom dal ukaz, naj vza- vleçe? Kakor da bi se palica me plen in naj vzame oplenjeno morala stresati nad njimi, ki jo in naj jih potepta kakor blato na dvigujejo ali kot çe bi se drog cesti. dvigoval, kakor bi ne bil les! 7 Çeprav ne misli tako, niti 16 Zato bo Gospod, Gospod tako ne misli njegovo srce; a v nad vojskami, poslal med svoje njegovem srcu je, da bi uniçil in debele suhost; in pod svojo loçil ne malo narodov. slavo bo zanetil gorenje kakor 8 Kajti govori: Ali niso moji gorenje ognja. princi skupaj kralji? 17 In Izraelova luç bo za ogenj 9 Ali ni Kalne kakor Karkemiø? in njegov Sveti za plamen in bo Ali ni Hamat kakor Arpad? Ali gorela in v enem dnevu bo poni Samarija kakor Damask? œrla njegovo trnje in njegovo 10 Kakor je moja roka osnovala divje grmiçevje; kraljestva malikov in katerih 18 in pouœila bo slavo njego- rezljane podobe so prekaøale te vega gozda in njegovega rodo- iz Jeruzalema in Samarije; vitnega polja, tako duøo kot telo; 11 mar naj, kakor sem storil in bodo, kakor ko omaga zasta- s Samarijo in njenimi maliki, vonoøa. storim z Jeruzalemom in njenim 19 In ostalih dreves njegovega malikom? gozda bo malo, da jih bo lahko 12 Zatorej se bo zgodilo, po- popisal otrok. tem ko bo Gospod izvêdel svoje 20 In zgodilo se bo tisti dan, celotno delo na gori Sion in nad da se Izraelov preostanek in Jeruzalemom, bo kaznoval sad taki, ki so pobegnili iz Jakobove brezçutnega srca kralja Asirije hiøe, ne bodo nikoli veç spet opi- in slavo njegovih visokih po- rali nanj, ki jih je udarjal, ampak gledov. se bodo opirali na Gospoda, 13 Kajti rekel je: Z moçjo svoje Izraelovega Svetega, v resnici. roke in s svojo modrostjo sem to 21 Preostanek se bo vrnil, da, naredil; kajti razumen sem; in in sicer Jakobov preostanek, k premaknil sem meje ljudstev in mogoçnemu Bogu. oropal njihove zaklade in pre- 22 Kajti çetudi bo tvojega bivalce podjarmil kakor moçan ljudstva, Izrael, kakor peska çlovek; morja, se bo njih preostanek 14 kakor gnezdo je naøla vrnil; nad odmerjeno razdeja- moja roka bogastva ljudstev; nje bo izplavala praviçnost. in kakor çlovek zbira jajca, ki 23 Kajti Gospod Bog nad so zapuøçena, sem zbral vso vojskami bo napravil razdejanje, zemljo; in nikogar ni bilo, ki bi in sicer doloçeno v vsej deœeli. 81 2 Nefi 20:24–21:8 24 Zato tako govori Gospod 21. POGLAVJE Bog nad vojskami: O ljudstvo moje, ki prebivaø v Sionu, ne Jesejevo deblo (Kristus) bo sodilo v boj se Asirca; udaril te bo s pa- praviçnosti.—Védenje o Bogu bo lico in bo kakor v Egiptu proti v tisoçletnici prekrilo zemljo.— tebi dvignil svojo gorjaço. Gospod bo dal znamenje in zbral 25 Kajti çisto malo øe in ogor- Izrael.—Primerjaj z Izaijem 11. çenost bo prenehala in moja Med leti 559 in 545 pr. Kr. jeza v njihovem uniçenju. 26 In Gospod nad vojskami In iz Jesejevega debla bo pog- bo nad njim zavihtel biç nala mladika in iz njegovih glede na midjanski pokol pri korenin bo zrasla veja. Orebovi skali; in kakor je bila 2InGospodov Duh bo poçival njegova palica nad morjem, nad njim, duh modrosti in ra- tako jo bo vzdignil kakor v zumevanja, duh svèta in moçi, Egiptu. duh spoznanja in strahu pred 27 In zgodilo se bo tisti dan, da Gospodom; bo njegovo breme vzeto s tvoje 3innapravil bo, da bo hitro rame in njegov jarem s tvojega razumel v Gospodovem strahu; vratu in jarem bo uniçen zavoljo in ne bo sodil po tem, kar bodo maziljenja. videle njegove oçi, niti grajal po 28 Pride v Ajo, gre skozi tem, kar bodo sliøala njegova Migron; v Mihmasu je pustil uøesa. leœati svoje vozove. 4 Ampak bo s praviçnostjo 29 Øli so çez prelaz; vzeli so sodil ubogemu in z enakostjo si prenoçiøça v Gebi; Ramo je grajal krotke na Zemlji; in zem- strah; Savlova Gibea je zbeœala. ljo bo udaril s palico svojih ust in 30 Povzdigni glas, o galimska z dihom svojih ustnic bo pobil hçi; daj, da se bo sliøalo v Lajeøo, hudobnega. o ubogi Anatot. 5Inpraviçnost bo opasje nje- 31 Madmena se je preselila; govih ledij in zvestoba opasje prebivalci Gebima se zbirajo na njegovih bokov. beg. 6 Volk bo prav tako bival z 32 Doslej bo ostal v Nobu tisti jagnjetom in leopard bo leœal s dan; z roko bo œugal proti gori kozliçem in tele in majhen lev sionske hçere, jeruzalemskemu in pitançek skupaj; in vodil jih hribu. bo majhen otrok. 33 Glej, Gospod, Gospod nad 7Inkrava in medvedka se vojskami, bo z grozo oklestil bosta pasli; njuni mladi bodo kroønjo; in visoki bodo pose- leœali skupaj; in lev bo jedel kani; in oøabni bodo postali slamo kakor vol. poniœni. 8Indojençek se bo igral nad 34 In goste gozdove bo posekal gadjo luknjo in odstavljeni otrok z œelezom in Libanon bo padel bo poloœil roko na modrasov pod mogoçnim. brlog. 2Nefi 21:9–23:3 82 9Nebodo ne ranili ne uniçevali 22. POGLAVJE na vsej moji sveti gori, kajti zemlja bo polna védenja o Gospodu, V tisoçletnem dnevu bodo vsi ljudje kakor vode prekrivajo morje. hvalili Gospoda.—Bival bo med 10 In tisti dan bo Jesejeva ko- njimi.—Primerjaj z Izaijem 12. renina, ki bo za znamenje vsem Med leti 559 in 545 pr. Kr. ljudstvom; k njej bodo stremeli n Nejudje; in njegov poçitek bo I tisti dan boø rekel: O Gospod, slaven. hvalil te bom; çetudi si bil name 11 In zgodilo se bo tisti dan, da jezen, se je tvoja jeza obrnila bo Gospod spet v drugo izteg- proç in me tolaœiø. nil roko, da bo privedel nazaj 2 Glej, Bog je moja odreøitev; preostanek svojega ljudstva, ki zaupal bom in ne bom se bal; bo ostalo, od Asirije in od Egip- kajti Gospod JAHVE je moja ta in iz Patrosa in iz Etiopije moç in moja pesem; postal je in iz Elama in iz Øinarja in iz tudi moja odreøitev. Hamata in z morskih otokov. 3 Zato boste z radostjo vlekli 12 In dal bo znamenje narodom vodo iz vodnjakov odreøitve. in zdruœil Izraelove izgnane in 4Intisti dan boste rekli: Hva- razkropljene Jude zbral z vseh lite Gospoda, kliçite njegovo øtirih strani sveta. ime, oznanjajte njegovo delova- 13 Prav tako bo odøla Efráji- nje med ljudmi, omenjajte, da mova zavist in Judovi nasprotje njegovo ime povzdignjeno. niki bodo loçeni; Efrájim ne bo 5 Pojte Gospodu; kajti storil je zavidal Judu in Juda ne bo nad- çudovite reçi; to ve vsa zemlja. legoval Efrájima. 6 Vzklikni in zakliçi, ti prebiva- 14 Ampak bosta na ramenih lec Siona; kajti velik je Izraelov Filistejcev poletela proti zaho- Sveti v tvoji sredi. du; skupaj bosta oplenila te z vzhoda; roko bosta poloœila na 23. POGLAVJE Edom in Moab; in Amonovi otroci jima bodo posluøni. Uniçenje Babilona je prispodoba 15 In Gospod bo popolnoma uniçenja ob drugem prihodu.— uniçil jezik egipçanskega morja; To bo dan srda in maøçevanja.— in s svojim mogoçnim vetrom Babilon (svet) bo padel za vekomaj. bo z roko zamahnil nad reko in —Primerjaj z Izaijem 13. Med leti udaril jo bo v sedem potokov in 559 in 545 pr. Kr. napravil, da bodo øli ljudje çez v suhih opankah. Izrek o Babilonu, ki ga je videl 16 In tam bo velika cesta za Izaija, Amocov sin. preostanek njegovega ljudstva, 2Navisoki gori vzdignite ki bo ostal, iz Asirije, in sicer prapor, k njim povzdignite kakor je bila v Izraelu v dnevu, glas, zamahnite z roko, da bodo ko je priøel navzgor iz egip- øli skozi vrata plemenitih. tovske deœele. 3 Svojim posveçenim sem za- 83 2 Nefi 23:4–22 povedal, poklical sem tudi svoje 14 In bo kakor preganjana mogoçne, kajti moje jeze ni nad koøuta in kakor ovca, ki je nihçe njimi, ki se radostijo v moji ne pobere; in vsi ljudje se bodo veliçini. obrnili k svojemu ljudstvu in 4 Hrup mnoœice v gorah kakor zbeœali vsak v svojo lastno od mogoçnega ljudstva, buçen deœelo. hrup kraljestev zbranih naro- 15 Vsak, ki je ponosen, bo dov, Gospod nad vojskami preboden; da, in vsak, ki se je pregleduje vojsko za bitko. pridruœil hudobnim, bo padel 5 Pridejo iz daljne deœele, s pod meçem. konca neba, da, Gospod in oroœ- 16 Prav tako bodo pred njiho- ja njegove ogorçenosti, uniçit vimi oçmi na kosce raztreøçeni vso deœelo. njihovi otroci; njihove hiøe 6 Jeçajte, kajti Gospodov dan bodo oplenjene in njihove œene je blizu; priøel bo kakor uniçenje oneçaøçene. od Vsemogoçnega. 17 Glej, proti njim bom razdra- 7 Zato bodo vse roke omahnile, œil Medijce, ki ne bodo gledali srce vsakega çloveka bo obupalo; na srebro in zlato, niti se ne 8inbali se bodo; krçi in bole- bodo navduøevali nad njim. çine jih bodo zgrabile; osupli 18 Njihovi loki bodo na kosce bodo drug nad drugim; njihovi raztreøçili tudi mladeniçe; in ne obrazi bodo kot plameni. bodo imeli usmiljenja nad sa- 9 Glej, pride Gospodov dan, dom materinega telesa; njihove krut tako zavoljo srda kot silo- oçi ne bodo prizanesle otrokom. vite jeze, da zapusti deœelo 19 In Babilon, slava kraljestev, opustoøeno; in iz le–te bo izbri- lepota kaldejskega bliøça, bo, sal greønike. kakor ko je Gospod razdejal 10 Kajti zvezde v nebesih in Sodomo in Gomoro. sozvezdja le–teh ne bodo sveti- 20 Nikoli se ne bo prebivalo v le; sonce bo potemnelo na svoji njem niti se ne bo bivalo v njem poti in luna ne bo veç svetila. iz roda v rod: niti ne bo Arabec 11 In svet bom kaznoval za zlo tam postavil øotora; niti ne bodo in hudobne za njihovo kriviç- pastirji tam zbirali svoje çrede. nost; napravil bom, da bo oøab- 21 Ampak bodo tam poleœa- nost ponosnih prenehala in po- vale divje œivali iz divjine; in legel bom vzviøenost straønih. njihove hiøe bodo polne otoœnih 12 Çloveka bom napravil bitij; in tam bodo bivale sove in bolj dragocenega kakor œlahtno tam bodo plesali kozlom podob- zlato; in sicer çloveka bolj kakor ni demoni. zlato ofirsko klinopisje. 22 In divje œivali otokov bodo 13 Zato bom stresel nebo in tulile v njihovih zapuøçenih hi- Zemlja se bo premaknila s svo- øah in zmaji v njihovih prijetnih jega mesta v besu Gospoda nad krajih; in njegov ças se pribliœuje vojskami in tisti dan njegove in njegov dan se ne bo podaljøal. silovite jeze. Kajti hitro ga bom uniçil; da, 2Nefi 24:1–18 84 kajti milosten bom do svojega jezi, preganjajo in tega nihçe ne ljudstva, hudobni pa bodo zaustavi. pogubljeni. 7 Vsa zemlja je pri poçitku in je tiho; pesem zadoni. 8 Da, ciprese se veselijo zavo- 24. POGLAVJE ljo tebe in prav tako libanonske cedre, rekoç: Odkar si padel, Izrael se bo zbral in uœival tisoçletni nad nas ne pride nihçe, da bi poçitek.—Lucifer je bil izvrœen iz nas posekal. nebes zavoljo upora.—Izrael bo 9 Pekel pod teboj se je vznemi- zmagal nad Babilonom (svetom). ril zavoljo tebe ob sreçanju, ko —Primerjaj z Izaijem 14. Med leti si priøel; zavoljo tebe prebuja 559 in 545 pr. Kr. mrtve, in sicer vse veljake Zem- Kajti Gospod se bo usmilil lje; dvignilo je z njih prestolov Jakoba in øe bo izvolil Izrael in vse svoje kralje narodov. jih nastanil v njihovi lastni 10 Vsi ti bodo govorili in ti rek- deœeli; in pridruœili se jim bodo li: Mar si postal slaboten kakor tujci in oklenili se bodo Jakobo- mi? Mar si postal kakor mi? ve hiøe. 11 Tvoj bliøç je legel v grob; in 2Inljudje jih bodo vzeli s hrupa tvojih viol se ne sliøi; seboj in pripeljali na svoj kraj; pod teboj je postlano s çrvi in da, od daleç na konec sveta; in çrvi te prekrivajo. vrnili se bodo v svoje obljublje- 12 Kako si padel iz nebes, o ne deœele. In Izraelova hiøa Lucifer, sin jutra! So posekali jih bo posedovala in Gospodo- na tla tebe, ki si oslabil narode! va deœela bo za sluœabnike in 13 Kajti v srcu si si rekel: dékle; in za ujetnike si bodo Vzdignil se bom v nebesa, svoj vzeli njih, katerim so bili ujetni- prestol bom povzdignil nad ki; in vladali bodo nad svojimi Boœje zvezde; sedel bom tudi zatiralci. na gori zborovanja na skrajnem 3Intisti dan se bo zgodilo, da ti severu; bo Gospod dal poçitek po tvoji 14 vzdignil se bom nad viøave potrtosti in po tvojem strahu in oblakov; kakor Najviøji bom. po teœkem suœenjstvu, kjer si 15 Vendarle boø pahnjen v moral sluœiti. pekel na skrajno dno. 4Intisti dan se bo zgodilo, da 16 Ti, ki te vidijo, te bodo boø prevzel pregovor za babi- motreçe gledali in te ocenjevali lonskega kralja in rekel: Kako in rekli bodo: Je to çlovek, ki je prenehal tvoj zatiralec, kako je napravil, da je trepetala je prenehalo zlato mesto! zemlja, da je pretresalo kra- 5Gospod je prelomil palico ljestva? hudobnih, œezla vladarjev. 17 In je svet napravil kakor 6 Njega, ki je udarjal ljudstvo divjino in uniçil mesta le–tega v besu z nenehnim udarcem, in ni odprl hiøe svojih ujetnikov? njega, ki je vladal narodom v 18 Vsi kralji narodov, da, vsi ti 85 2 Nefi 24:19–25:1 leœijo v slavi, vsak od njih v 28 V letu, ko je umrl kralj svoji hiøi. Ahaz, je nastal ta izrek. 19 A izvrœen si iz svojega groba 29 Ne radosti se, vsa Filisteja, kakor gnusna veja in preosta- ker je palica, ki vas je udarila, nek teh, ki so pobiti, prebodeni zlomljena; kajti iz kaçje korenine z meçem, ki gredo v kamnito bo priøel modras in njegov sad jamo, kakor truplo, poteptano bo ognjena leteça kaça. pod nogami. 30 In prvorojenec siromaka bo 20 Ne boø se jim pridruœil pri nahranjen in uboœni bo varno pogrebu, ker si uniçil svojo leœal; in z lahkoto bom ubil tvojo deœelo in pobil svoje ljudstvo; korenino in ta bo pobila tvoj potomstvo hudodelcev ne bo preostanek. nikoli obnovljeno. 31 Jeçite, o vrata; vpij, o mesto; 21 Pripravi pokol za njegove ti, vsa Filisteja, si razpuøçena; otroke zavoljo kriviçnosti nji- kajti s severa bo priøel dim in hovih oçetov, da ne bodo vstali, nihçe ne bo sam ob njegovem ne posedovali deœele, ne napol- doloçenem çasu. nili obliçja sveta z velemesti. 32 Kaj bodo potem odgovorili 22 Kajti dvignil se bom proti glasniki narodov? Da je Gospod njim, govori Gospod nad osnoval Sion in siromaøni nje- vojskami; in loçil od Babilona govega ljudstva bodo zaupali ime in preostanek in sina in vanj. neçaka, govori Gospod. 23 Spremenil ga bom v prebi- 25. POGLAVJE valiøçe moçvirskih ptic in v moçvirske vode; in pometel ga Nefi slavi po preprostosti.—V bom z metlo uniçenja, govori poslednjih dneh bodo razumeli Gospod nad vojskami. Izaijeve prerokbe.—Judje se bodo 24 Gospod nad vojskami se vrnili iz Babilona, kriœali Mesija je zaprisegel, rekoç: Zagotovo in se razkropili in bodo biçani.— kakor sem mislil, tako se bo Obnovljeni bodo, ko bodo verjeli v zgodilo; in kakor sem namenil, Mesija.—Prviç bo priøel øeststo tako bo— let potem, ko je Lehi zapustil Jeru- 25 da bom Asirca pripeljal v zalem.—Nefijci spolnjujejo Moj- svojo deœelo in ga na svojih zesovo postavo in verjamejo v gorah pohodil pod nogami; Kristusa, ki je Izraelov Sveti. Med potem bo njegov jarem padel z leti 559 in 545 pr. Kr. njih in jim z ramen padlo breme. 26 To je namen, ki je namenjen Sedaj jaz, Nefi, spregovorim vsej zemlji; in to je roka, ki je nekoliko glede besed, ki sem iztegnjena nad vse narode. jih zapisal, ki so bile izreçene 27 Kajti Gospod nad vojskami po Izaijevih ustih. Kajti glejte, je namenil in kdo bo razveljavil? Izaija je govoril veliko reçi, In njegova roka je iztegnjena in katere so bile teœko razumljive kdo jo bo zavrnil? za mnoge od mojega ljudstva; 2Nefi 25:2–12 86 kajti ne poznajo navade, ki se glede na vse to, kar je govoril tiçe prerokovanja med Judi. Izaija, in ne zapisujem jih. 2 Kajti jaz, Nefi, jih nisem veli- 7Aglejte, nadaljujem s svojo ko pouçeval o navadah Judov; lastno prerokbo po svoji prep- kajti njihova dela so bila dela rostosti; v kateri vem, da se teme in njihova delovanja so ne more motiti noben çlovek; bila delovanja gnusob. vendar bodo v dneh, ko se bodo 3 Zatorej piøem svojemu Izaijeve prerokbe izpolnile, ljudstvu, vsem tistim, ki bodo po ljudje z gotovostjo vedeli, v tis- temle prejeli to, kar zapisujem, tem çasu, ko se bodo zgodile. da bodo poznali Boœje sodbe, 8 Zatorej so za çloveøke otroke ki pridejo nad vse narode po velike vrednosti in ta, ki pred- besedi, katero je govoril. postavlja, da niso, njim bom øe 4 Zatorej prisluhnite, o ljudstvo zlasti govoril in besede omejil na moje, ki ste iz Izraelove hiøe, in svoje lastno ljudstvo; kajti vem, nastavite uho mojim besedam, da bodo zanje velike vrednosti v kajti ker vam Izaijeve besede poslednjih dneh; kajti tisti dan niso jasne, vendar so jasne jih bodo razumeli; zatorej sem vsem tistim, ki jih navdaja duh jih zapisal za njihovo dobro. preroøtva. Prerokujem pa vam 9Inkakor je bil med Judi po duhu, ki je v meni; zatorej zavoljo kriviçnosti pokonçan en bom prerokoval po preprostosti, rod, celo tako so bili pokonçani ki je bila z menoj od trenutka, iz roda v rod po svojih kriviç- ko sem priøel iz Jeruzalema s nostih; in nikoli ni bil nihçe svojim oçetom; kajti glejte, moja med njimi pokonçan, ne da bi duøa se radosti v preprostosti jim ne bilo vnaprej napovedano do mojega ljudstva, da se bodo po Gospodovih prerokih. lahko uçili. 10 Zatorej jim je bilo povedano 5 Da, in moja duøa se radosti v o uniçenju, ki je priølo nadnje Izaijevih besedah, kajti priøel takoj potem, ko je moj oçe sem iz Jeruzalema in moje oçi zapustil Jeruzalem; vendar so so videle reçi Judov in vem, da postali trdosrçni; in glede na Judje razumejo reçi prerokov in mojo prerokbo so bili pobiti, ni drugega ljudstva, ki razume razen tistih, ki so jih odpeljali v to, kar je bilo povedano Judom, ujetniøtvo v Babilon. kakor njih, çe o tem niso pouçe- 11 In sedaj, to govorim zavoljo ni po judovskih navadah. duha, ki je v meni. In dasi so jih 6Aglejte, jaz, Nefi, svojih odpeljali, se bodo spet vrnili in otrok nisem pouçeval po ju- posedovali jeruzalemsko deœe- dovskih navadah; a glejte, jaz lo; zatorej bodo spet obnovljeni sam sem bival v Jeruzalemu, v deœeli svojega nasledstva. zatorej poznam okoliøke prede- 12 A, glejte, imeli bodo vojne le; in svojim otrokom sem ome- in govorice o vojnah; in ko pride njal Boœje sodbe, ki so se zgodile dan, ko se jim bo Oçetov Edino- med Judi, svojim otrokom, rojenec, da, in sicer Oçe nebes in 87 2 Nefi 25:13–21 Zemlje, prikazal v mesu, glejte, ljudstvo privedel nazaj iz izga bodo zavrnili zavoljo svojih gubljenega in padlega stanja. kriviçnosti in svoje trdosrçnosti Zatorej bo nadaljeval s çudovi- in svoje trdovratnosti. tim in çudeœnim delom med 13 Glejte, kriœali ga bodo; in çloveøkimi otroki. potem ko ga bodo poloœili v 18 Zatorej jim bo prinesel svo- grobnico za razmik treh dni, bo je besede, besede, ki jih bodo od mrtvih vstal s krili ozdravlje- sodile na poslednji dan, kajti nja; in vsi tisti, ki bodo verovali dane jim bodo z namenom, da v njegovo ime, bodo odreøeni v jih bodo prepriçale o resniçnem Boœje kraljestvo. Zatorej se moja Mesiju, ki so ga zavrgli; in da jih duøa radosti v prerokovanju o bodo prepriçale, da jim ni niç njem, kajti videl sem njegov dan veç potrebno çakati na Mesija, in moje srce poveliçuje njegovo ki pride, kajti ne bo priøel drug sveto ime. kakor laœni Mesija, ki bo zava- 14 In glejte, zgodilo se bo, da jal ljudi; kajti drugega Mesija ko bo Mesija vstal od mrtvih in ni kakor en sam, o katerem so se prikazal svojemu ljudstvu, govorili preroki, in tisti Mesija tolikim, kolikor jih bo verjelo v je ta, ki ga bodo Judje zavrnili. njegovo ime, glejte, bo potem 19 Kajti po besedah prerokov Jeruzalem spet uniçen; kajti Mesija pride øeststo let od gorje jim, ki se borijo proti Bogu takrat, ko je moj oçe zapustil in ljudstvu njegove cerkve. Jeruzalem; in po besedah pre- 15 Zatorej bodo Judje razkrop- rokov in prav tako po besedi ljeni med vse narode; da, in tudi Boœjega angela se bo imenoval Babilon bo uniçen; zatorej bodo Jezus Kristus, Boœji Sin. Jude razkropili drugi narodi. 20 In sedaj, bratje moji, govoril 16 In potem ko jih bodo sem preprosto, da se ne boste razkropili in jih bo Gospod Bog motili. In kakor œiví Gospod, ki biçal po drugih narodih za razje Izrael izpeljal iz egiptovske mik mnogih rodov, da, in sicer deœele in Mojzesu dal moç, da iz roda v rod, dokler ne bodo je ozdravljal narode, potem ko prepriçani, da bodo verjeli v so jih bile piçile strupenjaçe, Kristusa, Boœjega Sina in odkup- çe so se ozrli na kaço, ki jo je no daritev, ki je za vse çloveøtvo postavil prednje, in dal mu je neskonçna—in ko bo priøel tisti tudi moç, da je udaril po skali in dan, ko bodo verjeli v Kristusa iz nje je pritekla voda; da, glejte in çastili Oçeta v njegovem ime- povem vam, kakor je to res in nu s çistim srcem in çistimi ro- kakor œiví Gospod Bog, pod kami in ne bodo veç priçakovali nebom ni drugega imena, razen drugega Mesija, potem, tisti ças, tega Jezusa Kristusa, o katerem bo priøel dan, ko bo dobro, da sem govoril, po katerem je çlo- bodo verjeli tem reçem. vek lahko odreøen. 17 In Gospod bo spet v drugo 21 Zatorej mi je zato Gospod iztegnil roko, da bo svoje Bog obljubil, da se bo to, kar 2Nefi 25:22–26:1 88 zapisujem, ohranjalo in se ob- Kristusu, in vedeli, s kakønim drœalo in se izroçalo mojemu namenom smo postavo prejeli. potomstvu iz roda v rod, da se In potem ko bo postava dopol- bo izpolnila obljuba Joœefu, da njena v Kristusu, da ne bo veç njegovo potomstvo ne bo nikoli potrebe, da bi postali trdosrçni preminilo, dokler bo obstajala do njega, ko bo postavo potreb- Zemlja. no odpraviti. 22 Zatorej bodo te reçi øle iz 28 In sedaj, glejte, ljudstvo roda v rod, dokler bo Zemlja moje, trdovratno ljudstvo ste; obstajala; in øle bodo po Boœji zatorej sem vam govoril prep- volji in zadovoljstvu; in naro- rosto, da ne morete razumeti dom, ki jih bodo posedovali, se nápak. In besede, katere sem bo po njih sodilo po besedah, ki govoril, bodo priçevale proti so zapisane. vam; kajti zadostujejo, da vsa- 23 Kajti marljivo delamo zapi- kega çloveka pouçijo o pravi se, da bi prepriçali svoje otroke poti; kajti prava pot je verjeti v in tudi naøe brate, da bi verjeli v Kristusa in ga ne zanikati; kajti Kristusa in se spravili z Bogom, çe ga zanikate, prav tako zani- kajti vemo, da je po milostlji- kate preroke in postavo. vosti, da smo odreøeni, po vsem 29 In sedaj, glejte, povem kar lahko storimo. vam, da je prava pot verjeti v 24 In dasi verjamemo v Kris- Kristusa in ga ne zanikati; in tusa, spolnjujemo Mojzesovo Kristus je Izraelov Sveti; zatorej postavo in se veselimo z vztraj- se morate pred njim prikloniti nostjo v Kristusu, dokler posta- in ga çastiti z vso svojo vnemo, va ne bo dopolnjena. miøljenjem in moçjo in z vso 25 Kajti zato smo postavo pre- svojo duøo; in çe boste to delali, jeli; zatorej je postava za nas nikakor ne boste izvrœeni. postala mrtva in v Kristusu 30 In, v kolikor bo potrebno, smo oœiveli zavoljo naøe vere; morate ohranjati Boœja izvaja- vendarle postavo izpolnjujemo nja in uredbe, dokler ne bo do- zavoljo zapovedi. polnjena postava, ki jo je prejel 26 In govorimo o Kristusu, ra- Mojzes. dostimo se v Kristusu, pridigamo o Kristusu, prerokujemo o 26. POGLAVJE Kristusu in zapisujemo po naøih prerokbah, da bodo naøi otroci Kristus bo pouçeval Nefijce.—Nefi vedeli, h kateremu viru naj se predvidi propad svojega ljudstva. ozirajo za odpuøçanje svojih —Govorili bodo iz prahu.—Nejud- grehov. je bodo gradili laœne cerkve in tajne 27 Zatorej govorimo o postavi, zveze.—Gospod ljudem prepoveda bi naøi otroci vedeli o mrtvos- duje izvajati kvaziduhovniøtvo. ti postave; in da bi se, ker vedo, Med leti 559 in 545 pr. Kr. da je postava mrtva, veselili tistega œivljenja, katero je v In potem ko bo Kristus vstal od 89 2 Nefi 26:2–14 mrtvih, se vam bo pokazal, ot- Bogu moram klicati: Tvoje poti roci moji in moji ljubljeni bratje: so praviçne! in besede, katere vam bo govo- 8Aglejte, praviçni, ki prisluh- ril, bodo postava, ki jo boste nejo besedam prerokov in jih ne izvajali. uniçijo, ampak v stanovitnosti 2 Kajti, glejte, povem vam, da priçakujejo Kristusa zavoljo sem videl, da bo preølo veliko znamenj, ki so jih dobili, vsemu rodov in med mojim ljudstvom preganjanju navkljub—glejte, bodo straøne vojne in prepiri. ti so ti, ki ne bodo pogubljeni. 3Inpotem ko bo Mesija priøel, 9 Ampak se jim bo prikazal bo moje ljudstvo dobilo zna- Sin Praviçnosti; in jih ozdravil menja o njegovem rojstvu in in z njim bodo œiveli v miru, prav tako o njegovi smrti in dokler ne bodo preøli trije ro- vstajenju; in velik in straøen bo dovi in v praviçnosti jih bo tisti dan za zlobne, kajti pogub- preølo veliko iz çetrtega rodu. ljeni bodo; in pogubljeni bodo 10 In ko bodo te reçi preøle, zato, ker so zavrgli preroke in bo nad moje ljudstvo priøel na- svete in jih kamenjali in jih mori- gel propad; kajti to sem videl li; zatorej se bo proti njim s tal h navkljub boleçinam svoje duøe; Gospodu dvigal klic krvi svetih. zatorej vem, da se bo zgodilo; 4 Zatorej bo vse tiste, ki so po- in prodajajo se za niçevost; kajti nosni in ki delajo húdo, dan, ki za plaçilo za svoj ponos in svoje pride, seœgal, govori Gospod nad neumnosti bodo œeli pogubo; vojskami, kajti kot strniøçe bodo. kajti ker podlegajo hudiçu in 5Intiste, ki morijo preroke in raje izbirajo dela teme kot luçi, svete, bodo pogoltnile globine zato morajo v pekel. zemlje, govori Gospod nad 11 Kajti Gospodov Duh se ne vojskami; in pokrile jih bodo bo vedno trudil okrog çloveka. gore in odnesli jih bodo vrtin- In ko se Duh preneha truditi ok- çasti viharji in nanje bodo pad- rog çloveka, potem pride nagel le zgradbe in jih zdrobile na propad in to œalosti mojo duøo. kosce in jih zmlele v prah. 12 In ko sem govoril glede 6Inobiskali jih bodo gromi in prepriçevanja Judov, da je Jezus strele in potresi in vsakovrstna tisti Kristus, je prav, da bodo uniçenja, kajti nad njimi se bo Nejudje prav tako prepriçani, razvnela Gospodova ognjena da Jezus je Kristus, veçni Bog; jeza in kakor strniøçe bodo in 13 in da se pokaœe vsem tistim, dan, ki pride, jih bo pouœil, go- ki verjamejo vanj, po moçi Sve- vori Gospod nad vojskami. tega Duha; da, vsakemu narodu, 7Oboleçina in tesnoba moje rodu, jeziku in ljudstvu, ko bo duøe zavoljo izgube mojega izvajal velike çudeœe, znake in pobitega ljudstva! Kajti jaz, çudesa med çloveøkimi otroki Nefi, sem to videl in skoraj bi po njihovi veri. me pouœilo pred Gospodovo 14 A glejte, prerokujem vam navzoçnostjo;aksvojemu glede poslednjih dni; glede dni, 2Nefi 26:15–28 90 ko bo Gospod Bog prinesel te omalovaœujejo Boœjo moç in reçi çloveøkim otrokom. çudeœe in si pridigajo svojo 15 Potem ko bo moje po- lastno modrost in svojo lastno tomstvo in potomstvo mojega uçenost, da bi se okoristili in brata zapadlo v nevero in bo surovo ravnali s siromaønimi. udarjeno po Nejudih; da, potem 21 In veliko je zgrajenih cerkva, ko se bo Gospod Bog utaboril ki povzroçajo zavidanja in spore okrog njih in jih oblegal z nasi- in zlonamernost. pa in dvignil utrdbe proti njim; 22 In prav tako obstajajo tajne in potem bodo konçali v prahu, zveze, in sicer kakor v starodav- in sicer da jih ne bo veç, vendar nih çasih, kot zveze hudiça, kajti bodo besede praviçnih zapisane on je ustanovitelj vsega tega; in molitve zvestih bodo usliøa- da, ustanovitelj morilcev in del ne in vsi tisti, ki so zapadli v teme; da, in vodi jih z laneno nevero, ne bodo pozabljeni. vrvjo okrog vratu, dokler jih s 16 Kajti tisti, ki bodo pobiti, svojimi moçnimi vrvmi ne zveœe jim bodo govorili iz tal in njihov za vekomaj. govor bo priøel z dna prahu in 23 Kajti glejte, moji ljubljeni njihov glas bo kakor od nekoga, bratje, povem vam, da Gospod ki kliçe duhove; kajti Gospod Bog ne dela v temi. Bog mu bo dal moç, da bo øepe- 24 Niçesar ne stori, kar bi ne tal o njih, in sicer kakor bi bilo iz bilo v korist svetu; kajti svet lju- tal; in njihov govor bo øepetal bi, in sicer da preda svoje lastno iz prahu. œivljenje, da bi k sebi pritegnil 17 Kajti tako govori Gospod vse ljudi. Zatorej nobenemu ne Bog: Zapisovali bodo, kar se bo zapove, naj ne bo deleœen nje- zgodilo med njimi, in to bodo gove odreøitve. zapisali in zapeçatili v knjigo 25 Glejte, mar kateremu zakli- in tisti, ki so zapadli v nevero, çe, rekoç: Pojdi od mene? Glejte, tega ne bodo imeli, kajti priza- povem vam, ne; ampak govori: devajo si uniçiti Boœje reçi. Pridite k meni vse ve strani 18 Zatorej, kakor tisti, ki so bili sveta, kupite mleka in medu pokonçani, so bili pokonçani brez denarja in brez cene. naglo; in mnoœice njihovih straø- 26 Glejte, je kateremu zapove- nih bodo kakor pleve, ki premi- dal, naj odide iz sinagog ali iz ne—da, tako govori Gospod hiø çaøçenja? Glejte, povem Bog: V trenutku bo, naenkrat— vam, ni. 19 in zgodilo se bo, da bo tiste, 27 Je kateremu zapovedal, ki so zapadli v nevero, udarila da ne bo deleœen njegove odre- roka Nejudov. øitve? Glejte, povem vam, ni; 20 In Nejudje so vzviøeni v ampak jo je dal zastonj vsem ponosu svojih oçi in opotekali ljudem; in svojemu ljudstvu je so se zavoljo velikosti njiho- zapovedal, naj vse ljudi prepri- vega kamna spotike, da so çajo h kesanju. zgradili veliko cerkva; vendar 28 Glejte, mar je Gospod 91 2 Nefi 26:29–27:3 kateremu zapovedal, naj ne ki pride k njemu, çrncu in belcu, bo deleœen njegove dobrote? zasuœnjenemu in svobodnemu, Glejte, povem vam, ne; paç pa moøkemu in œenski; in pomni imajo ta privilegij vsi ljudje, tako pogana; in Bogu so vsi enaki, eni kakor drugi, in nikomur ni tako Jud kot Nejud. prepovedano. 29 Zapoveduje, naj ne bo 27. POGLAVJE kvaziduhovniøtev; kajti glejte, kvaziduhovniøtva so, da ljudje Tema in odpadniøtvo bosta v pos- pridigajo in se postavijo za luç lednjih dneh prekrila zemljo.—Na svetu, da bi si pridobili korist dan bo priøla Mormonova knjiga. in hvalo sveta; ampak ne iøçejo —O knjigi bodo priçevale tri priçe. dobrobiti Siona. —Uçenjak bo rekel, da zapeçatene 30 Glejte, Gospod je to prepo- knjige ne more brati.—Gospod bo vedal; zatorej je Gospod Bog napravil çudovito in çudeœno delo. zapovedal, naj bodo vsi ljudje —Primerjaj z Izaijem 29. Med leti dobrotljivi, kajti dobrotljivost 559 in 545 pr. Kr. je ljubezen. In çe bi ne imeli dobrotljivosti, bi ne bili niç. Za- A glejte, poslednje dni oziroma torej çe bi bili dobrotljivi, ne bi v dneh Nejudov—da, glejte vsi trpeli, da bi bil delavec v Sionu narodi Nejudov in prav tako pogubljen. Judje, tako tisti, ki bodo priøli v 31 Ampak bo delavec v Sionu to deœelo, kakor tisti, ki bodo delal za Sion; kajti çe bodo delali po drugih deœelah sveta, da, in za denar, bodo pogubljeni. sicer po drugih deœelah sveta, 32 In spet, Gospod Bog je za- glejte, opili se bodo s kriviç- povedal, naj ljudje ne morijo; nostjo in vsakovrstnimi gnuso- naj ne laœejo; naj ne kradejo; naj bami— ne izgovarjajo imena Gospoda, 2inkobopriøel tisti dan, jih bo njihovega Boga, vnemar; naj ne Gospod nad vojskami obiskal z zavidajo; naj ne bodo zlona- gromom in s potresom in z ve- merni; naj se ne prepirajo med likim hrupom in z nevihto in z seboj; naj se ne predajajo vlaçu- viharjem in s plamenom poœi- garstvu; in naj ne delajo niç od rajoçega ognja. tega; kajti kdor bo to poçel, bo 3Invsi narodi, ki se bojujejo pogubljen. proti Sionu in ki ga pretresajo, 33 Kajti nobena od teh kriviç- bodo kakor sanje noçnega vi- nosti ne prihaja od Gospoda; denja; da, z njimi bo prav kakor kajti on dela tisto, kar je dobro z laçnim çlovekom, ki sanja in med çloveøkimi otroki; in ne glej, jé, a prebudi se in njegova napravi niçesar, kar bi çloveø- duøa je prazna; ali kakor œejen kim otrokom ne bilo razumlji- çlovek, ki sanja in glej, pije, a vo; in vse povabi, naj pridejo k ko se prebudi in glej, slaboten njemu in so deleœni njegove je in njegova duøa ima tek; da, dobrote; in nikomur ne odreçe, prav take bodo mnoœice vseh 2Nefi 27:4–18 92 narodov, ki se bojujejo proti gori in brali jih bodo s Kristusovo Sion. moçjo; in çloveøkim otrokom 4 Kajti glejte, vsi vi, ki ste bo razodeto vse, kar je kdajkoli kriviçni, postojte in razmislite, bilo med çloveøkimi otroki in kajti zaklicali boste in klicali; kar kdajkoli bo do konca sveta. da, opili se boste, a ne z vinom, 12 Zatorej bo tisti dan, ko bo opotekali se boste, a ne zavoljo knjiga predana çloveku, o kate- moçne pijaçe. rem sem govoril, knjiga skrita 5 Kajti glejte, Gospod je nad pred oçmi sveta, da je niko- vas izlil duha globokega spanja. garønje oçi ne bodo videle razen Kajti glejte, zaprli ste oçi in treh priç, ki jo bodo videle z zavrgli ste preroke; in vaøe vla- Boœjo moçjo, ter tega, ki mu darje in vidce je zakril zavoljo bo knjiga predana; in priçevali vaøe kriviçnosti. bodo o resnici knjige in tega, 6Inzgodilo se bo, da vam bo kar je v njej. Gospod Bog prinesel besede v 13 In nihçe drug je ne bo videl knjigi in te bodo besede teh, ki razen redkih, po Boœji volji, da so zaspali. bodo priçevali o njegovi besedi 7Inglejte, knjiga bo zapeçatena; çloveøkim otrokom; kajti Gos- in v knjigi bo Boœje razodetje od pod Bog je rekel, da bodo besede zaçetka sveta do konca le–tega. zvestih govorile, kakor da bi 8 Zatorej zavoljo reçi, ki so bilo od mrtvih. zapeçatene, reçi, ki so zapeçate- 14 Zatorej bo Gospod Bog øe ne, ne bodo izroçene v dnevu nadalje prinaøal besedo iz knji- çloveøke hudobije in gnusob. ge; in po ustih tolikih priç, kot Zatorej bo knjiga zadrœana pred se mu zdi dobro, bo uveljavil njimi. svojo besedo; in gorje mu, ki bo 9 Knjiga pa bo predana çlove- Boœjo besedo zavrgel! ku in predal bo besede knjige, 15 A glejte, zgodilo se bo, da ki so besede tistih, ki so zaspali bo Gospod Bog rekel temu, v prahu in te besede bo predal kateremu bo knjigo predal: drugemu; Vzemi te besede, ki niso zape- 10 besed pa, ki so zapeçatene, çatene, in jih predaj drugemu, ne bo predal, niti ne bo predal da jih bo pokazal uçenim, re- knjige. Kajti knjigo bo zapeçatila koç: Beri to, rotim te. In uçeni Boœja moç, in razodetje, ki je bo rekel: Knjigo prinesi semkaj bilo zapeçateno, se bo ohranjalo in prebral jih bom. v knjigi do Gospodu lastnega 16 In sedaj, to bodo rekli zavo- çasa, da bodo lahko priøle na ljo slave sveta in zavoljo zas- dan; kajti glejte, vse razodevajo luœka in ne zavoljo Boœje slave. od osnovanja sveta do konca 17 In çlovek bo rekel: Ne le–tega. morem prinesti knjige, kajti 11 In pride dan, ko bodo zapeçatena je. besede v knjigi, katere so bile 18 Potem bo uçeni rekel: Ne zapeçatene, brali na strehah hiø; morem je brati. 93 2 Nefi 27:19–33 19 Zatorej se bo zgodilo, da bo modrih in uçenih bo preøla in Gospod Bog spet predal knjigo razumevanje njihovih razumnih in besede le–te temu, ki ni bo skrito. uçen; in çlovek, ki ni uçen, bo 27 In gorje jim, ki iøçejo globine, rekel: Nisem uçen. da bi skrili svoje namere pred 20 Potem mu bo Gospod Bog Gospodom! In njihova dela so rekel: Uçeni jih ne bodo brali, v temi; in govorijo: Kdo nas vidi kajti zavrgli so jih in svoje in kdo nas pozna? In govorijo lastno delo lahko sam opravim; tudi: Zagotovo, vaøe obraçanje zatorej boø bral besede, katere reçi na glavo se bo ocenjevalo ti bom dal. kakor lonçarjeva glina. A glejte, 21 Ne dotakni se tega, kar je pokazal jim bom, govori Gos- zapeçateno, kajti to bom prine- pod nad vojskami, da poznam sel na dan ob svojem lastnem vsa njihova dela. Kajti mar bo çasu; kajti çloveøkim otrokom delo govorilo o njem, ki ga je bom pokazal, da zmorem sam naredil, ni me naredil? Mar bo opraviti svoje lastno delo. zasnovano reklo o njem, ki ga je 22 Ko boø zatorej prebral bese- zasnoval, ni imel razumevanja? de, katere sem ti zapovedal, in 28 A glejte, govori Gospod nad prejel priçe, ki sem ti jih obljubil, vojskami, çloveøkim otrokom potem boø knjigo spet zapeçatil bom pokazal, da je samo øe malo in jo skril zame, da bom ohranil in Libanon se bo spremenil v ro- besede, ki jih nisi bral, dokler v dovitno polje; in rodovitno polje moji modrosti ne bo prav, da bo spoøtovano kakor gozd. çloveøkim otrokom razkrijem 29 In tisti dan bo gluhi sliøal vse. besede iz knjige in oçi slepega 23 Kajti glej, jaz sem Bog; in bodo videle iz mraku in teme. jaz sem Bog çudeœev; in svetu 30 In krotki se bodo prav tako bom pokazal, da sem isti vçeraj, okrepili in njihova radost bo v danes in za vekomaj; in med Gospodu in siromaøni med çloveøkimi otroki delujem samo ljudmi se bodo radostili v Izra- po njihovi veri. elovem Svetem. 24 In spet se bo zgodilo, da bo 31 Kajti zagotovo kakor œivi Gospod rekel njemu, ki bo bral Gospod, bodo videli, da bo besede, ki mu bodo izroçene: straøni pokonçan in bo zasme- 25 Ker se mi to ljudstvo pribli- hovalca pouœilo in bodo vsi, œuje s svojimi usti in me çasti ki oprezujejo za kriviçnostjo, s svojimi ustnicami, v srcu pa loçeni. so se mi moçno oddaljili in nji- 32 In ti, ki z besedami delajo hov strah do mene pouçujejo s çloveka za krivca, nastavljajo çloveøkimi nasveti— past tistemu, ki graja pri vratih, 26 zato bom med tem ljudstvom in praviçne postavljajo na stran nadaljeval s çudovitim delom, zavoljo niçevosti. da, s çudovitim in çudeœnim 33 Zato tako govori Gospod, delom, kajti modrost njihovih ki je odkupil Abrahama, o 2Nefi 27:34–28:12 94 Jakobovi hiøi: Jakob sedaj ne pouçevali bodo s svojim zna- bo osramoçen, niti mu sedaj ne njem in zanikali Svetega Duha, bo pobledel obraz. ki daje govor. 34 A ko bo videl svoje otroke, 5Inzanikajo moç Boga, Izrae- delo mojih rok, v svoji sredi, lovega Svetega; in ljudem pravi- bodo posveçevali moje ime in jo: Prisluhnite nam in posluøajte posveçevali bodo Jakobovega naø nasvet; kajti glejte, danes Svetega in se bali Izraelovega Boga ni, kajti Gospod in Odku- Boga. pitelj je svoje delo opravil in 35 Prav tako bodo ti, ki so se svojo moç je dal ljudem; motili v duhu, priøli k razume- 6 glejte, prisluhnite mojemu vanju, in ti, ki so godrnjali, se nasvetu; çe bodo rekli, da se bodo nauçili nauka. je po Gospodovi roki zgodil çudeœ, ne verjemite; kajti on danaønji dan ni Bog çudeœev; 28. POGLAVJE svoje delo je opravil. 7 Da, in veliko jih bo, ki bodo V poslednjih dneh bo zgrajenih rekli: Jejte, pijte in se veselite, veliko laœnih cerkva.—Pouçevale kajti jutri umremo; in z nami bo bodo napaçne, puhle in neumne dobro. nauke.—Odpadniøtva bo v izobilju 8Inprav tako jih bo veliko, ki zavoljo laœnih uçiteljev.—Hudiç bodo rekli: Jejte, pijte in se ve- bo besnel v srcih ljudi.—Pouçeval selite; vendar se bojte Boga— bo vsakovrstne laœne nauke. Med opraviçil bo majhne grehe; da, leti 559 in 545 pr. Kr. laœite malo, izkoristite drugega In sedaj, glejte, bratje moji, zavoljo njegovih besed, kopljite govoril sem vam, kakor me je jamo svojemu bliœnjemu; v tem primoral Duh; zatorej vem, da ni nobene økode; in vse to poç- se mora to zagotovo zgoditi. nite, kajti jutri umremo; in çe 2Into, kar bo pisano iz knjige, bo tako, da bomo krivi, nas bo bo velike vrednosti za çloveøke Bog natepel z nekaj udarci in otroke in øe zlasti za naøe na koncu bomo odreøeni v Boœje potomstvo, ki je preostanek kraljestvo. Izraelove hiøe. 9 Da, in veliko jih bo, ki bodo 3 Kajti tisti dan se bo zgodilo, tako uçili laœne in prazne in da bodo cerkve, ki so zgrajene, neumne nauke in bodo naduti in ne Gospodu, ko bo eden rekel v srcu in bodo iskali globine, drugemu: Glej, jaz, jaz sem da bi svoje namere skrili pred Gospodov; in drugi bo rekel: Gospodom; in njihova dela Jaz, jaz sem Gospodov; in tako bodo v temi. bo rekel vsak, ki je zgradil cer- 10 In kri svetih bo klicala iz tal kev, in ne Gospodu— proti njim. 4inmed seboj se bodo prepi- 11 Da, krenili so s poti; pokva- rali; in med seboj se bodo rili so se. prepirali njihovi duhovniki in 12 Zavoljo ponosa in zavoljo 95 2 Nefi 28:13–28 laœnih uçiteljev in laœnega nau- 19 Kajti hudiçevo kraljestvo se ka so se njihove cerkve pokva- mora omajati in te, ki mu pri- rile in njihove cerkve so nadute; padajo, je potrebno opominjati zavoljo ponosa so nadute. h kesanju ali pa jih bo hudiç 13 Siromaøne ropajo zavoljo zgrabil s svojimi veçnimi veri- svojih dragocenih svetiøç; siro- gami in bo v njih zanetil jezo in maøne ropajo zavoljo svojih dra- bodo pogubljeni; gocenih oblaçil; in preganjajo 20 kajti glejte, tisti dan bo bes- krotke in uboge v srcu, zato ker nel v srcih çloveøkih otrok in v so v svojem ponosu naduti. njih podœigal jezo do tega, kar 14 Nosijo trde vratove in viso- je dobro. ke glave; da, in zavoljo ponosa 21 In druge bo pomiril in jih in hudobije in gnusob in vlaçu- zazibal v meseno varnost, da garstva so vsi skrenili razen red- bodo rekli: Vse je dobro v Sionu; kih, ki poniœno sledijo Kristusu; da, Sion uspeva, vse je dobro— vendar jih vodijo, da v mnogih in tako hudiç goljufa njihove trenutkih delajo napake, zato duøe in jih oprezno vodi proç v ker jih pouçujejo z nasveti ljudi. pekel. 15 O modri in uçeni in bogati, 22 In glejte, druge odpelje z ki so naduti v ponosu svojega laskanjem in jim govori, da pek- srca, in vsi tisti, ki pridigajo laœ- la ni; in pravi jim: Jaz nisem no- ne nauke, in vsi tisti, ki se preda- ben hudiç, kajti ni ga—in tako jajo vlaçugarstvu in izkrivljajo øepeçe v njihova uøesa, dokler pravo Gospodovo pot, gorje, jih ne zgrabi s svojimi straønimi gorje, gorje jim, govori Gospod verigami, od koder ni reøitve. Bog Vsemogoçni, kajti vrœeni 23 Da, zgrabila sta jih smrt in bodo v pekel! pekel; in smrt in pekel in hudiç 16 Gorje jim, ki praviçnega in vsi, katere so zgrabili, morajo zavraçajo zavoljo niçevosti in pred Boœji prestol in sodilo se se upirajo temu, kar je dobro, in jim bo po njihovih delih, od pravijo, da nima vrednosti! Kajti koder morajo na kraj, priprav- priøel bo dan, ko bo Gospod ljen zanje, in sicer jezero ognja in Bog naglo obiskal prebivalce œvepla, ki je neskonçno muçenje. Zemlje; in tisti dan, ko bodo 24 Zato gorje mu, ki se v Sionu docela dozoreli v kriviçnosti, poçuti lagodno! bodo pogubljeni. 25 Gorje mu, ki kliçe: Vse je 17 A glejte, çe se bodo prebi- dobro! valci Zemlje pokesali svoje 26 Da, gorje mu, ki prisluhne hudobije in gnusob, ne bodo nasvetom ljudi in zanika Boœjo pogubljeni, govori Gospod nad moç in dar Svetega Duha! vojskami. 27 Da, gorje mu, ki govori: 18 A glejte, tista mogoçna in Prejeli smo in niç veç ne potre- nagnusna cerkev, vlaçuga vse bujemo! zemlje, se mora sesuti na zemljo 28 In skratka, gorje vsem tistim, in velik mora biti padec le–te. ki trepetajo in so jezni zavoljo 2Nefi 28:29–29:5 96 Boœje resnice! Kajti glejte, ta, ki —Svetu bo sodil iz knjig, ki bodo je zgrajen na skali, jo sprejme z zapisane. Med leti 559 in 545 pr. zadovoljstvom; in ta, ki je zgra- Kr. jen na peøçenem temelju, trepeta, da bi ne padel. A glejte, veliko jih bo—tisti 29 Gorje mu, ki bo rekel: Prejeli dan, ko bom nadaljeval s çudo- smo Boœjo besedo in veç Boœje vitim delom med njimi, da se besede ne potrebujemo, kajti bom spomnil svojih zavez, ki dovolj imamo! sem jih sklenil s çloveøkimi otro- 30 Kajti glejte, tako govori ki, da bom spet v drugo izteg- Gospod Bog: Çloveøkim otro- nil roko, da bom privedel nazaj kom bom dal vrstico za vrstico, svoje ljudstvo, ki je iz Izraelove nasvet za nasvetom, malo tukaj hiøe; in malo tam; in blagor tistim, ki 2indasebom prav tako spom- prisluhnejo mojim nasvetom in nil obljub, katere sem sklenil s nastavijo uho mojim svètom, teboj, Nefi, in prav tako s tvojim kajti uçili se bodo modrosti, oçetom, da bom pomnil tvoje kajti temu, ki prejme, bom øe potomstvo; in da bodo besede dal; in tem, ki bodo rekli, do- tvojega potomstva øle iz mojih volj imamo, tem se bo odvzelo ust k tvojemu potomstvu; in øe tisto, kar imajo. moje besede bodo øvignile na 31 Preklet je ta, ki zaupa v çlo- strani sveta za merilo mojemu veka, ali ki se zanaøa na meso ljudstvu, ki so iz Izraelove hiøe; njegove roke, ali ki bo prisluh- 3inker bodo moje besede øvig- nil nasvetom ljudi, razen çe jim nile—bodo mnogi od Nejudov njihovi nasveti ne bodo dani z rekli: Sveto pismo! Sveto pismo! moçjo Svetega Duha. Mi imamo Sveto pismo in ne 32 Gorje Nejudom, govori more biti øe veç Svetega pisma. Gospod Bog nad vojskami! Kajti 4Atako govori Gospod Bog: dasi jim bom iz dneva v dan O nespametni, imeli bodo Sveto iztegoval svojo roko, me bodo pismo; in izølo bo od Judov, zanikali; vendar bom do njih mojega starodavnega ljudstva usmiljen, govori Gospod Bog, zaveze. In kako se zahvaljujejo çe se bodo pokesali in priøli k Judom za Sveto pismo, ki so ga meni; kajti moja roka je ves dan prejeli od njih? Da, kaj mislijo iztegnjena, govori Gospod Bog Nejudje? Mar pomnijo muke in nad vojskami. dela in boleçine Judov in njihovo marljivost do mene, ko so odreøitev prinaøali Nejudom? 29. POGLAVJE 5Ovi, Nejudje, ste se spomnili Judov, mojega starodavnega Veliko Nejudov bo zavrnilo Mor- ljudstva zaveze? Ne; paç pa ste monovo knjigo.—Rekli bodo, ne jih prekleli in jih sovraœili in si potrebujemo øe veç Svetega pisma. niste prizadevali, da bi jih pri- —Gospod govori mnogim narodom. vedli nazaj. A glejte, vse to bom 97 2 Nefi 29:6–14 vrnil nad vaøe lastne glave; kaj- 11 Kajti zapovedujem vsem ti jaz, Gospod, nisem pozabil ljudem, tako na vzhodu kot na svojega ljudstva. zahodu in na severu in na jugu 6 Ti, nespametni, ki boø rekel: in na otokih morja, da bodo za- Sveto pismo, mi imamo Sveto pisali besede, katere jim bom pismo in ne potrebujemo øe veç govoril; kajti iz knjig, ki bodo Svetega pisma. Ali bi prejeli zapisane, bom sodil svetu, vsa- Sveto pismo, çe ne bi bilo Judov? kega çloveka po njegovih delih, 7 Mar ne veø, da je veç narodov po tistem, kar je zapisano. kakor eden? Mar ne veø, da sem 12 Kajti glejte, govoril bom jaz, Gospod, tvoj Bog, ustvaril Judom in to bodo zapisovali; in vse ljudi in da se spomnim govoril bom Nefijcem in to bodo tistih, ki so na otokih morja; in zapisovali; in prav tako bom da vladam zgoraj v nebesih in govoril rodovom Izraelove hiøe, spodaj na Zemlji; in svojo bese- katere sem vodil proç, in to bodo do prinesem na dan çloveøkim zapisovali; in prav tako bom otrokom, da, in sicer vsem na- govoril vsem narodom Zemlje rodom sveta? in to bodo zapisovali. 8 Zatorej godrnjaø, ker boø 13 In zgodilo se bo, da bodo prejel øe veç moje besede? Mar Judje imeli besede Nefijcev in ne veø, da ti priçevanje dveh Nefijci bodo imeli besede Judov; narodov priçuje, da sem Bog, in Nefijci in Judje bodo imeli da se enega naroda spomnim besede Izraelovih izgubljenih kakor drugega? Zatorej govo- rodov; in izgubljeni Izraelovi rim iste besede enemu narodu rodovi bodo imeli besede Nefij- kakor drugemu. In ko se bosta cev in Judov. oba naroda zlila v eno, se bosta 14 In zgodilo se bo, da se bo v eno prav tako zlili priçevanji moje ljudstvo, ki je iz Izraelove obeh narodov. hiøe, zbralo doma v deœelah 9Intodelam, da bi vsem doka- svoje posesti; in prav tako bo zal, da sem isti vçeraj, danes in v eno zbrana moja beseda. In za vekomaj; in da svoje besede pokazal bom tem, ki se bojujejo izgovarjam po svojem lastnem proti moji besedi in proti moje- zadovoljstvu. In ker sem izgo- mu ljudstvu, ki so iz Izraelove voril eno besedo, vam ni treba hiøe, da sem jaz Bog, in da sem predpostavljati, da ne morem se z Abrahamom zavezal, da izgovoriti øe ene; kajti moje delo bom njegovo potomstvo pomnil øe ni dokonçano; niti ne bo do za vekomaj. çlovekovega konca, niti od tistega çasa dalje in za vekomaj. 10 Ker zatorej imate Sveto pis- 30. POGLAVJE mo, vam ni treba predpostavljati, da vsebuje vse moje besede; Spreobrnjeni Nejudje bodo priøteti niti vam ni treba predpostav- k ljudstvu zaveze.—Veliko Laman- ljati, da nisem dal zapisati veç. cev in Judov bo verjelo besedi in 2Nefi 30:1–14 98 postali bodo oçarljivi.—Izrael bo kajti vedeli bodo, da je to znanje obnovljen in hudobni pokonçani. blagoslov iz Boœje roke; in mre- Med leti 559 in 545 pr. Kr. ne teme jim bodo zaçele padati z oçi; in med njimi bo preølo veli- In sedaj glejte, moji ljubljeni ko rodov, çe ne bodo neomade- bratje, rad bi vam govoril; kajti œevano in oçarljivo ljudstvo. jaz, Nefi, ne bi trpel, da bi pred- 7Inzgodilo se bo, da bodo postavljali, da ste praviçnejøi, Judje, ki so se razkropili, prav kot bodo Nejudje. Kajti glejte, tako zaçeli verjeti v Kristusa; in çe ne boste spolnjevali Boœjih zaçeli se bodo zbirati po obliçju zapovedi, boste vsi enako po- deœele; in kolikor jih bo verjelo gubljeni; in zavoljo besed, ki v Kristusa, bodo prav tako pos- so bile izreçene, vam ni treba tali oçarljivo ljudstvo. predpostavljati, da so Nejudje 8Inzgodilo se bo, da bo Gos- docela pokonçani. pod Bog zaçel svoje delo med 2 Kajti glejte, povem vam, vsemi narodi, rodovi, jeziki in da bo toliko Nejudov, kolikor ljudstvi, da bo izpeljal obnovo se jih bo pokesalo, Gospodovo svojega ljudstva na Zemlji. ljudstvo zaveze; in kolikor 9Inspraviçnostjo bo Gospod Judov se ne bo pokesalo, bo za- Bog sodil siromaønim in z ena- vrœenih; kajti Gospod se z no- kostjo grajal krotke na Zemlji. benim ne zaveœe razen s tistimi, In zemljo bo udaril s palico ki se pokesajo in verjamejo v nje- svojih ust; in s sapo svojih govega Sina, ki je Izraelov Sveti. ustnic bo pobil hudobne. 3Insedaj bi øe nekoliko prero- 10 Kajti ças pride naglo, ko bo koval glede Judov in Nejudov. Gospod Bog med ljudstvom Kajti potem ko bo knjiga, o ka- napravil velik razkol in hudob- teri sem govoril, priøla na dan ni bodo pokonçani; in svojemu in bo zapisana za Nejude in po- ljudstvu bo prizanesel, da, celo novno zapeçatena za Gospoda, çe bo tako, da bo moral hudobne jih bo veliko, ki bodo verjeli be- pokonçati z ognjem. sedam, ki so zapisane; in nesli 11 In praviçnost bo opasje nje- jih bodo dalje k preostanku na- govih ledij in zvestoba opasje øega potomstva. njegovih bokov. 4Inpotem bo preostanek na- 12 In potem bo volk bival z øega potomstva vedel o nas, jagnjetom; in leopard bo leœal s kako smo priøli iz Jeruzalema kozliçem in tele in mlad lev in in da so oni Judovi potomci. pitançek skupaj; in vodil jih bo 5Inmed njimi se bo oznanjalo majhen otrok. evangelij Jezusa Kristusa; zato- 13 In krava in medvedka se rej bodo ponovno prejeli spoz- bosta pasli; njuni mladi bodo nanje o svojih oçetih in tudi leœali skupaj; in lev bo jedel spoznanje o Jezusu Kristusu, ki slamo kakor vol. so ga imeli njihovi oçetje. 14 In dojençek se bo igral nad 6Inpotem se bodo radostili; gadjo luknjo in odstavljeni otrok 99 2 Nefi 30:15–31:10 bo poloœil roko na modrasov besed, o katerih moram govoriti brlog. glede Kristusovega nauka; zato- 15 Ne bodo ne ranili ne uniçe- rej vam bom govoril jasno glede vali na vsej moji sveti gori; kajti na jasnost svojega prerokovanja. zemlja bo polna védenja o Gos- 3 Kajti moja duøa se radosti podu, kakor vode prekrivajo jasnosti; kajti tako dela Gospod morje. Bog med çloveøkimi otroki. Kajti 16 Zatorej bodo razodete reçi Gospod Bog daje luç za razu- vseh narodov, da, çloveøkim mevanje; kajti ljudem govori v otrokom se bo razodelo vse. njihovem jeziku, da razumejo. 17 Niçesar ni, kar je skrito, kar 4 Zatorej bi œelel, da bi pomnili, se ne bi razodelo; ni dela teme, da sem vam govoril o tistem katero se ne bi razkrilo v luçi; preroku, katerega mi je poka- in niçesar ni, kar je zapeçateno zal Gospod, ki bo krstil Boœje na Zemlji, kar se ne bi odprlo. Jagnje, katero bo odvzelo grehe 18 Zatorej bo vse, kar se je ra- sveta. zodelo çloveøkim otrokom, tisti 5Insedaj, çe je potrebno, da se dan razodeto; in Satan dolgo Boœje Jagnje, ki je sveto, krsti z çasa ne bo veç imel moçi nad vodo, da se izpolni vsa praviç- srci çloveøkih otrok. In sedaj, nost, o potem, koliko bolj je moji ljubljeni bratje, bom pre- potrebno, da se mi, ki nismo nehal govoriti. sveti, krstimo, in sicer z vodo! 6Insedaj bi vas vpraøal, moji ljubljeni bratje, v çem je Boœje 31. POGLAVJE Jagnje izpolnilo vso praviçnost, ko se je krstilo z vodo? Nefi pove, zakaj se je Kristus krstil. 7 Mar ne veste, da je bil svet? —Ljudje morajo slediti Kristusu, Dasi pa je svet, çloveøkim otro- se krstiti, prejeti Svetega Duha in kom pokaœe, da je po mesu vztrajati do konca, da bodo odreøe- poniœen pred Oçetom in Oçetu ni.—Kesanje in krst so vrata na priçuje, da bo posluøno spol- tesno in ozko pot.—Veçno œivlje- njeval njegove zapovedi. nje prejmejo tisti, ki po krstu spol- 8 Zatorej se je potem, ko se je njujejo zapovedi. Med leti 559 in krstil z vodo, nadenj iz nebes 545 pr. Kr. spustil Sveti Duh v obliki goloba. In sedaj vam jaz, Nefi, prene- 9Inspet, to çloveøkim otrokom ham prerokovati, moji ljubljeni pokaœe tesnost poti in ozkost bratje. In veç ne morem zapisati vrat, skozi katera bi morali kot le nekaj reçi, za katere vem, vstopiti, s tem da je bil on sam da se morajo zagotovo zgoditi; zgled pred njimi. niti ne morem zapisati veç kot 10 In çloveøkim otrokom je le nekaj besed svojega brata rekel: Sledite mi. Zatorej moji Jakoba. ljubljeni bratje, mar lahko sle- 2 Zatorej mi to, kar sem zapi- dimo Jezusu, ne da bi bili voljni sal, zadostuje, razen nekaterih spolnjevati Oçetove zapovedi? 2Nefi 31:11–21 100 11 In Oçe je rekel: Pokesajte vztrajal do konca in sledil vzo- se, pokesajte se in se krstite v ru Sina œivega Boga, ne more imenu mojega ljubljenega Sina. biti odreøen. 12 In prav tako je priøel k meni 17 Zatorej delajte to, kar sem Sinov glas, rekoç: Ta, ki se krsti vam povedal, da sem videl, da v mojem imenu, njemu bo Oçe bo delal vaø Gospod in vaø dal Svetega Duha kakor meni; Odkupitelj; kajti zato mi je bilo zatorej mi sledite in delajte to, pokazano, da bi vi lahko vedeli kar ste mene videli delati. za vrata, skozi katera morate 13 Zatorej moji ljubljeni bratje, vstopiti. Kajti vrata, skozi katera vem, da se boste, çe boste sledili bi morali vstopiti, so kesanje in Sinu s trdnim namenom v srcu, krst z vodo; in potem pride od- brez hinavøçine in prevar pred puøçanje vaøih grehov z ognjem Bogom, ampak z resniçno na- in s Svetim Duhom. mero, pokesali svojih grehov, 18 In potem ste na tej tesni in priçujoç Oçetu, da ste voljni ozki poti, ki vodi v veçno œivlje- nase prevzeti Kristusovo ime s nje; da, vstopili ste skozi vrata; krstom—da, ko boste sledili napravili ste po Oçetovih in svojemu Gospodu in svojemu Sinovih zapovedih; in prejeli ste Odreøeniku v vode po njegovi Svetega Duha, ki priçuje o Oçetu besedi, glejte, potem boste pre- in Sinu, da se izpolni obljuba, jeli Svetega Duha; da, potem ki jo je dal, da jo boste, çe boste pride krst z ognjem in s Svetim vstopili pri vratih, prejeli. Duhom; in potem lahko govori- 19 In sedaj, moji ljubljeni bratje, te z jezikom angelov in kliçete potem ko ste priøli na to tesno hvale Izraelovemu Svetemu. in ozko pot, bi vpraøal, çe je vse 14 A glejte, moji ljubljeni bratje, opravljeno? Glejte, povem vam, tako je k meni priøel Sinov glas, ne; kajti ne bi priøli tako daleç, rekoç: Potem ko ste se pokesali çe bi ne bilo po Kristusovi bese- svojih grehov in priçevali Oçetu, di z neomajno vero vanj, docela da ste voljni spolnjevati moje opirajoç se na zasluge njega, ki zapovedi s krstom z vodo in ste je mogoçen odreøiti. prejeli krst z ognjem in s Sve- 20 Zatorej si morate øe naprej tim Duhom in znate govoriti v prizadevati s stanovitnostjo v novem jeziku, da, in sicer z Kristusu, s popolnoma svetlim jezikom angelov, in çe bi me po upanjem in z ljubeznijo do Boga tem zanikali, bi bilo bolje za in vseh ljudi. Çe si boste zatorej vas, da bi me ne bili poznali. øe naprej prizadevali, ko se 15 In zasliøal sem glas Oçeta, boste gostili s Kristusovo bese- rekoç: Da, besede mojega ljub- do, in vztrajali do konca, glejte, ljenega so resniçne in zveste. tako govori Oçe: Imeli boste Ta, ki vztraja do konca, ta bo veçno œivljenje. odreøen. 21 In sedaj, glejte, moji ljubljeni 16 In sedaj, moji ljubljeni bratje, bratje, to je pot; in ni druge po tem vem, çe çlovek ne bo poti, niti ni pod nebom danega 101 2 Nefi 32:1–33:1 drugega imena, po katerem je 6 Glejte, to je Kristusov nauk çlovek lahko odreøen v Boœje in ne boste veç dobili drugega kraljestvo. In sedaj, glejte, to je nauka, dokler se vam ne bo po- Kristusov nauk in edini in pravi kazal v mesu. In ko se vam bo nauk Oçeta in Sina in Svetega pokazal v mesu, se boste drœali Duha, kar je en Bog, brez konca. tega, kar vam poreçe. Amen. 7Insedaj jaz, Nefi, veç ne morem reçi; Duh mi brani govoriti in ostajam v œalovanju zavoljo 32. POGLAVJE çloveøke nevere in hudobije in nevednosti in trdovratnosti; Angeli govorijo z moçjo Svetega kajti ne bodo iskali védenja, Duha.—Ljudje morajo sami moliti niti razumeli velikega védenja, in si pridobivati védenje od Svetega ko jim bo dano v preprostosti, Duha. Med leti 559 in 545 pr. Kr. in sicer tako preprosto kakor je In sedaj, glejte, moji ljubljeni lahko beseda. bratje, predpostavljam, da v srcu 8Insedaj, moji ljubljeni bratje, nekoliko premiøljujete o tem, vidim, da v srcu øe vedno pre- kar bi morali storiti potem, ko miøljujete; in œalosti me, da ste stopili na pot. A glejte, zakaj moram govoriti o tem. Kajti çe v srcu premiøljujete o tem? bi prisluhnili Duhu, ki çloveka 2 Mar ne pomnite, da sem vam uçi moliti, bi vedeli, da morate rekel, da boste potem, ko boste moliti; kajti zli duh çloveka ne prejeli Svetega Duha, znali go- uçi moliti, paç pa ga uçi, da ne voriti v jeziku angelov? In sedaj, sme moliti. kako bi znali govoriti v jeziku 9Aglejte, povem vam, da mo- angelov, çe ne s Svetim Duhom? rate vedno moliti in ne opeøati; 3 Angeli govorijo z moçjo da za Gospoda ne smete niçesar Svetega Duha; zatorej govorijo storiti, çe na prvem mestu ne Kristusove besede. Zatorej sem molite k Oçetu v Kristusovem vam rekel, gostite se s Kristu- imenu, da bo posvetíl vaøa deja- sovimi besedami; kajti glejte, nja, da bodo vaøa dejanja lahko Kristusove besede vam bodo za dobrobit vaøe duøe. povedale vse, kar bi morali delati. 33. POGLAVJE 4 Zatorej, potem ko sem sedaj te besede izgovoril, çe jih ne Nefijeve besede govorijo resnico.— morete razumeti, bo zato, ker Priçujejo o Kristusu.—Tisti, ki ne prosite, niti ne trkate; zatorej verjamejo v Kristusa, bodo verjeli øe niste priøli do luçi, paç pa Nefijevim besedam, katere bodo morate biti pogubljeni v temi. priçevale pred sodnim stolom. Med 5 Kajti glejte, spet vam reçem, leti 559 in 545 pr. Kr. çe boste stopili na pot in prejeli Svetega Duha, vam bo pokazal In sedaj jaz, Nefi, ne morem za- vse, kar naj bi delali. pisati vsega, kar se je pouçevalo 2Nefi 33:2–14 102 med mojim ljudstvom; niti mi 8 Dobrotljiv sem do Juda— pisanje ne gre tako gladko kakor pravim Juda, ker mislim njih, od govorjenje; kajti ko çlovek koder sem priøel. govori z moçjo Svetega Duha, 9Inprav tako sem dobrotljiv moç Svetega Duha to ponese v do Nejudov. A glejte, za nobene- srca çloveøkih otrok. ga od teh ne morem upati, razen 2Aglejte, veliko jih je, ki çe se ne spravijo s Kristusom postajajo trdosrçni do Svetega in vstopijo skozi ozka vrata in Duha, da v njih nima mesta; hodijo po tesni poti, katera zatorej zavraçajo veliko reçi, ki vodi k œivljenju, in po poti so zapisane, in jih ocenjujejo nadaljujejo do konca dneva kot niçevost. preizkuønje. 3 Ampak jaz, Nefi, sem zapisal, 10 In sedaj, moji ljubljeni bratje kar sem zapisal in to ocenjujem in prav tako Juda in vse ve strani kot veliko vrednost in øe zlasti sveta, prisluhnite tem besedam za moje ljudstvo. Kajti podnevi in verjemite v Kristusa; in çe ne nenehno molim zanje in ponoçi verjamete tem besedam, verje- mi oçi moçijo vzglavnik zavoljo mite v Kristusa. In çe boste ver- njih; in k svojemu Bogu kliçem v jeli v Kristusa, boste verjeli tem veri in vem, da bo sliøal moj klic. besedam, kajti Kristusove be- 4Invem, da bo Gospod Bog sede so in on mi jih je dal; in vse posvetil moje molitve v korist ljudi uçijo, naj delajo dobro. mojemu ljudstvu. In besede, 11 In çe niso Kristusove besede, katere sem zapisal v slabotnosti, presodite—kajti Kristus vam bodo pred njimi dobile moç; bo na zadnji dan pokazal z kajti prepriçuje jih, naj delajo moçjo in veliko slavo, da so be- dobro; daje jim vedeti o njihovih sede njegove; in vi in jaz bomo oçetih; in govorijo o Jezusu in jih stali iz oçi v oçi pred njegovim prepriçuje, naj verjamejo vanj sodnim stolom; in vedeli boste, in vztrajajo do konca, kar je da mi je to zapovedal zapisati veçno œivljenje. navkljub moji øibkosti. 5Inostro govori proti grehu 12 In Oçeta rotim v Kristuso- po preprostosti resnice; zatorej vem imenu, da bomo mnogi noben çlovek ne bo jezen na od nas, çe ne vsi, lahko tistega besede, katere sem zapisal, çe velikega in zadnjega dne reøeni ne bo od hudiçevega duha. v njegovo kraljestvo. 6 Slavim v preprostosti; sla- 13 In sedaj, moji ljubljeni bratje, vim v resnici; slavim v mojem vsi tisti, ki ste iz Izraelove Jezusu, kajti mojo duøo je od- hiøe, in vse ve strani sveta, vam kupil iz pekla. govorim kakor glas nekoga, ki 7Dosvojega ljudstva sem kliçe iz prahu: Zbogom, dokler dobrotljiv in imam veliko vero v ne bo priøel tisti veliki dan. Kristusa, da bom veliko duø 14 In vi, ki ne boste deleœni sreçal neomadeœevanih pri nje- Boœje dobrote in spoøtovali govem sodnem stolu. besed Judov in prav tako mojih 103 2 Nefi 33:15–Jakob 1:8 besed in besed, katere se bodo 15 Kajti kar zapeçatim na nadaljevale iz ust Boœjega Jag- Zemlji, vas bo bremenilo pred njeta, glejte, vam reçem veçni sodnim stolom; kajti tako mi je zbogom, kajti te besede vas zapovedal Gospod in ubogati bodo na zadnji dan obsodile. moram. Amen.

Jakobova knjiga

NEFIJEV BRAT

esede njegovega pridiganja bratom. Zmede çloveka, ki si pri- Bzadeva strmoglaviti Kristusov nauk. Nekaj besed o zgodovini Nefijevega ljudstva.

1. POGLAVJE 4Inçebisepojavilo pridiganje, ki bo sveto, oziroma razo- Jakob in Joœef si prizadevata pre- detje, ki bo veliko, oziroma govoriti ljudi, naj verjamejo v prerokovanje, naj poglavitno Kristusa in spolnjujejo njegove za- od tega vreœem na te ploøçe in povedi.—Nefi umre.—Med Nefijci se tega dotaknem, kolikor bi prevlada hudobija. Med leti 544 in bilo mogoçe, zavoljo Kristusa 421 pr. Kr. in zavoljo najinega ljudstva. 5 Kajti zavoljo vere in velike ajti glejte, zgodilo se je, zaskrbljenosti nama je bilo Kda je bilo minilo petdeset resniçno razodeto o najinem in pet let od çasa, ko je Lehi ljudstvu, kaj se mu bo zgodilo. zapustil Jeruzalem; zatorej je 6Inimela sva tudi veliko Nefi meni, Jakobu, zapovedal razodetij in veliko preroøkega glede malih ploøç, na katerih so duha; zatorej sva vedela o te reçi vrezane. Kristusu in o njegovem kra- 2Inmeni, Jakobu, je zapove- ljestvu, ki bo priølo. dal, naj na te ploøçe zapiøem 7 Zatorej sva marljivo delala nekatere reçi, ki sem jih imel med svojimi ljudmi, da bi za najdragocenejøe; naj se ne jih pregovorila, naj pridejo h ukvarjam, razen çe bo na kratko, Kristusu in bodo deleœni Boœje z zgodovino teh ljudi, ki se dobrote, da bi lahko stopili v imenujejo Nefijevo ljudstvo. njegov poçitek, da bi v besu 3 Kajti rekel je, naj se zgodo- kako ne zaprisegel, da ne bodo vina njegovega ljudstva vrezu- vstopili, kakor ko so izzivali v je na njegove druge ploøçe, in dneh skuønjave, ko so bili Izrae- naj te ploøçe hranim in izroçim lovi otroci v divjini. svojemu potomstvu, iz roda 8 Zatorej sva od Boga œelela, v rod. da bi vse ljudi pregovorila, naj Jakob 1:9–2:1 104 se ne upirajo Bogu, naj ga ne je Nefijevo ljudstvo pod vlada- izzivajo k jezi, paç pa da bi vsi vino drugega kralja postajalo ljudje verjeli v Kristusa in spre- trdosrçno in se nekoliko za- videli njegovo smrt in prenaøa- çelo vdajati zlobnim obiçajem, li njegov kriœ in nosili sramoto kakrønim se je starodavni David, sveta; zatorej jaz, Jakob, prev- ker so œeleli veliko œena in pri- zemam nase, da bom spolnil leœnic, in prav tako Salomon, zapoved svojega brata Nefija. njegov sin. 9 Sedaj se je Nefi zaçel starati 16 Da, in prav tako so zaçeli in videl je, da mora kmalu u- na veliko iskati zlato in srebro mreti; zatorej je nekoga mazilil, in nekoliko so se zaçeli povzdi- da bo sedaj kralj in vladar nad govati v ponosu. njegovim ljudstvom po vlada- 17 Zatorej sem jim jaz, Jakob, vinah kraljev. dal te besede, ko sem jih pouçe- 10 Ker so ljudje imeli Nefija val v templju, ko sem predhod- silno radi, saj je bil njihov velik no prejel nalogo od Gospoda. zaøçitnik, ker je v njihovo bran 18 Kajti jaz, Jakob, in moj brat vihtel Labanov meç in v vseh Joœef sva bila po Nefijevi roki svojih dneh delal za njihovo posveçena za duhovnika in dobrobit— uçitelja temu ljudstvu. 11 zatorej so ljudje v spomin 19 In svojo sluœbo sva poveli- œeleli ohraniti njegovo ime. In çevala Gospodu, prevzemajoç kdor je vladal namesto njega, nase odgovornost, da bodo gre- so ga ljudje imenovali drugi hi ljudi priøli nad najino lastno Nefi, tretji Nefi in tako dalje po glavo, çe jih Boœje besede nisva vladavinah kraljev; in tako so pouçevala z vso marljivostjo; jih klicali ljudje, naj so bili kate- zatorej ker sva delala z vnemo, rega koli imena. njihova kri ne bo mogla priti na 12 In zgodilo se je, da je Nefi najina oblaçila; sicer bi njihova umrl. kri priøla na najina oblaçila in 13 Sedaj, ljudje, ki niso bili poslednji dan ne bi bila pre- Lamanci, so bili Nefijci; vendar so poznana za neomadeœevana. se imenovali Nefijci, Jakobovci, Joœefovci, Zoramci, Lamanci, 2. POGLAVJE Lemuelci in Izmaelci. 14 Toda jaz, Jakob, jih od sedaj Jakob javno obtoœi ljubezen do naprej ne bom razlikoval po bogastva, ponosa in neçistosti.— teh imenih, paç pa bom njih, ki Ljudje si lahko prizadevajo po si prizadevajo pobiti Nefijevo bogastvu, da bi pomagali soljudem. ljudstvo, imenoval Lamance, in —Jakob obsodi neodobreno izvaja- tiste, ki so Nefijevi prijatelji, te nje mnogoœenstva.—Gospoda raz- bom imenoval Nefijce oziroma veseljuje neomadeœevanost œensk. Nefijevo ljudstvo, po vladavi- Med leti 544 in 421 pr. Kr. nah kraljev. 15 In sedaj se je zgodilo, da Besede,kijih je Jakob, Nefijev 105 Jakob 2:2–13 brat, govoril Nefijevemu ljudstvu sem vas primoran zavoljo stroge po Nefijevi smrti: zapovedi, ki sem jo prejel od 2 Sedaj, moji ljubljeni bratje, Boga, opomniti glede vaøih jaz, Jakob, glede na odgovor- zloçinov, da bom poglobil rane nost, ki jo imam pred Bogom, tem, ki so œe ranjeni, namesto da poveliçujem svojo sluœbo s da bi njihove rane blaœil in treznostjo in da bi si z oblaçil zdravil; in za tiste, ki niso bili oçistil vaøe grehe, ta dan priha- ranjeni, namesto da bi se gostili jam v tempelj, da bi vam razgla- s prijetno Boœjo besedo, so nas- sil Boœjo besedo. tavljena bodala, da jim bodo 3Invisami veste, da sem bil prebodla duøe in ranila njihovo doslej marljiv v sluœbi svojega obçutljivo miøljenje. poklica; a ta dan me teœi veliko 10 A navkljub velikanski veçja œelja in zaskrbljenost za nalogi moram narediti po stro- dobrobit vaøih duø, kakor me je gih Boœjih zapovedih in vam doslej. povedati glede vaøe hudobije 4 Kajti glejte, do sedaj ste bili in gnusob v navzoçnosti çistih posluøni Gospodovi besedi, ka- vsrcu in strtega srca in pod tero sem vam dal. prodirnim oçesom vsemogoç- 5Aglejte, prisluhnite mi in nega Boga. vedite, da vam lahko s pomoçjo 11 Zatorej vam moram pove- vsemogoçnega Stvarnika nebes dati resnico glede na jasnost in Zemlje povem glede vaøih Boœje besede. Kajti glejte, ko misli, kako to da se je v vaøem sem vpraøal Gospoda, se mi je delovanju zaçel pojavljati greh, zgodila beseda, rekoç: Jakob, greh, ki se zelo gnusi meni, da, jutri se odpravi v tempelj in in se gnusi Bogu. razglasi besedo, ki ti jo bom dal, 6 Da, to œalosti mojo duøo in temu ljudstvu. povzroça, da od sramu lezem 12 In sedaj, glejte, bratje moji, vase pred navzoçnostjo svojega to je beseda, ki vam jo razgla- Stvaritelja, da vam moram pri- øam, da jih je veliko med vami çevati o hudobiji vaøih src. zaçelo iskati zlato in srebro in 7Inprav tako me œalosti, da vsakovrstne dragocene rude, moram o vas tako naravnost ki jih ima ta deœela, ki je obljub- spregovoriti pred vaøimi œena- ljena deœela za vas in vaøe mi in vaøimi otroki, izmed kate- potomstvo, v velikem obilju. rih jih ima veliko pred Bogom 13 In roka previdnosti se je silno neœna in neomadeœevana nad vami najprijetneje smehlja- in rahloçutna çustva, to, kar je la, da ste si pridobili veliko bo- Bogu povøeçi; gastvo; in ker ste nekateri med 8inpredpostavljati mi da, da vami prejeli obilneje kakor vaøi so semkaj priøli posluøat prijet- bratje, ste vzviøeni v ponosu no Boœjo besedo, da, besedo, ki svojega srca in ste postali ozdravi ranjeno duøo. trdovratni in visoko se nosite 9 Zatorej me v duøi teœi, da zavoljo dragocenih oblaçil in Jakob 2:14–30 106 preganjate svoje brate, ker pred- spolnjevali njegove zapovedi postavljate, da ste boljøi od njih. in ga za vekomaj slavili. 14 In sedaj, bratje moji, mar 22 In sedaj vam bom nehal predpostavljate, da vas Bog v govoriti o tem ponosu. In çe bi tem opraviçuje? Glejte, povem ne bilo, da vam moram govoriti vam, ne. Paç pa vas obsodi in çe o vaøem veçjem zloçinu, bi se mi boste v tem vztrajali, morajo nad srce zavoljo vas silno radostilo. vas naglo priti njegove sodbe. 23 Ampak Boœja beseda me teœi 15 O, da bi vam on pokazal, da zavoljo vaøih veçjih zloçinov. vas lahko z oçesom prebode in Kajti glejte, tako govori Gospod: da vas lahko z enim beœnim To ljudstvo je zaçelo rasti v pogledom zmelje v prah! kriviçnosti; ne razumejo svetih 16 O, da bi vas on otresel te spisov, kajti prizadevajo se kriviçnosti in gnusobe. In o, da opraviçevati, ker se predajajo bi posluøali besedo njegovih vlaçugarstvu, zavoljo tega kar je zapovedi in ne dovolili temu bilo zapisanega glede Davida ponosu srca, da vam pogublja in Salomona, njegovega sina. duøo! 24 Glejte, David in Salomon 17 O svojih bratih mislite kot o sta resniçno imela veliko œena in sebi in bodite prijatelji z vsemi prileœnic, to, kar je bilo pred me- in radodarni s svojim imetjem, noj nagnusno, govori Gospod. da bodo bogati kakor vi. 25 Zatorej tako govori Gospod: 18 Preden pa iøçete bogastvo, To ljudstvo sem vodil iz jeruza- iøçite Boœje kraljestvo. lemske deœele z moçjo svoje 19 In potem ko boste prejeli lastne roke, da bi si iz sadu Joœe- upanje v Kristusa, boste prejeli fovih ledij vzgojil praviçno vejo. bogastvo, çe si boste zanj priza- 26 Zatorej jaz, Gospod Bog, ne devali; in iskali ga boste z name- bom trpel, da bo to ljudstvo de- nom, da boste delali dobro—da lalo kot ta dva od starodavnih. boste oblaçili gole in hranili laç- 27 Zatorej me posluøajte, brat- ne in osvobajali ujete in lajøali je moji, in prisluhnite Gospo- boleçine bolnim in prizadetim. dovi besedi: Kajti noben moœ 20 In sedaj, bratje moji, govoril med vami ne bo imel veç kakor sem vam o ponosu; in tisti med eno œeno; in nobenih prileœnic vami, ki ste prizadeli bliœnjega ne bo imel; in ga preganjali, ker ste bili v 28 kajti jaz, Gospod Bog, se ra- srcu ponosni na to, kar vam je dostim nad neomadeœevanostjo dal Bog, kaj pravite o tem? œensk. In vlaçugarstvo je pred 21 Mar ne predpostavljate, da menoj gnusoba; tako govori se takøne reçi gnusijo njemu, ki Gospod nad vojskami. je ustvaril vse meso? In eno bitje 29 Zatorej bo to ljudstvo spol- je v njegovih oçeh tako drago- njevalo moje zapovedi, govori ceno kakor drugo. In vse meso Gospod nad vojskami, ali pa je iz prahu; in prav s tem na- bodi deœela zavoljo njih prekleta. menom jih je ustvaril, da bodo 30 Kajti çe si bom hotel, govori 107 Jakob 2:31–3:5 Gospod nad vojskami, vzgojiti 3. POGLAVJE potomstvo, bom jaz zapovedoval svojemu ljudstvu; sicer bodo Çisti v srcu prejmejo prijetno Boœ- prisluhnili tem reçem. jo besedo.—Praviçnost Lamancev 31 Kajti glejte, jaz, Gospod, presega nefijsko.—Jakob svari sem videl potrtost in sliøal œa- pred neçistovanjem, poltenostjo in lovanje hçera mojega ljudstva v vsakrønim grehom. Med leti 544 jeruzalemski deœeli, da, in v in 421 pr. Kr. vseh deœelah mojega ljudstva zavoljo zlobe in gnusob njiho- A glejte, jaz, Jakob, bi œelel vih moœ. govoriti vam, ki ste çisti v srcu. 32 In ne bom trpel, govori K Bogu glejte s trdnim name- Gospod nad vojskami, da se nom in k njemu molite s silno bodo klici zalih hçera tega vero in tolaœil vas bo v vaøih sti- ljudstva, ki sem ga privedel iz skah in zagovarjal bo vaø primer jeruzalemske deœele, dvigali k in poslal pravico nad te, ki si meni proti moœem mojega prizadevajo, da bi vas pogubili. ljudstva, govori Gospod nad 2Ovsi vi, ki ste çisti v srcu, vojskami. dvignite glavo in sprejmite pri- 33 Kajti hçerá mojega ljudstva jetno Boœjo besedo in se gostite ne bodo vodili ujetih zavoljo z njegovo ljubeznijo, kajti lahko njihove neœnosti, sicer jih bom se, çe je vaø namen trden, za obiskal s hudim prekletstvom, vekomaj. prav do propada; kajti ne bodo 3Agorje, gorje vam, ki niste se predajali vlaçugarstvom kot çisti v srcu, ki ste ta dan umaza- ta dva od starodavnih, govori ni pred Bogom; kajti çe se ne Gospod nad vojskami. pokesate, je deœela zavoljo vas 34 In sedaj, glejte, bratje prekleta; in Lamanci, ki niso moji, veste, da so bile oçetu umazani tako kakor vi, vendar Lehiju dane te zapovedi; zato- so prekleti s hudim prek- rej ste jih prej poznali; in priøli letstvom, vas bodo biçali, prav ste pod hudo obsodbo; kajti dokler ne boste pokonçani. delali ste to, çesar bi ne smeli 4Inças pride naglo, da bodo, delati. çe se ne boste pokesali, posedo- 35 Glejte, zagreøili ste veçje vali deœelo vaøega nasledstva krivice kot Lamanci, naøi bratje. in Gospod Bog bo praviçne Strli ste srce svoji neœni œeni in odpeljal izmed vas. izgubili zaupanje svojih otrok 5 Glejte, Lamanci, vaøi bratje, zavoljo svojih slabih zgledov ki jih sovraœite zavoljo njihove pred njimi; in ihtenje njihovega umazanije in prekletstva, ki je srca se k Bogu dviga proti vam. priølo nad njihovo koœo, so In zavoljo strogosti Boœje bese- praviçnejøi od vas; kajti niso de, ki je proti vam, je umrlo pozabili Gospodove zapovedi, veliko src, prebodenih z globo- katero je prejel naø oçe—naj kimi ranami. imajo le eno œeno in naj nimajo Jakob 3:6–4:2 108 nobenih prileœnic in naj med nji- se, da se boste prebudili iz mi ne bo predajanja preøuøtvu. smrtnega spanca; in osvobodi- 6Insedaj, to zapoved si priza- te se boleçin pekla, da ne boste devajo spolnjevati, zatorej jih postali angeli hudiçu, da ne zavoljo te prizadevnosti, da boste vrœeni v tisto jezero ognja spolnjujejo to zapoved, Gospod in œvepla, ki je druga smrt. Bog ne bo pokonçal, ampak bo 12 In sedaj sem jaz, Jakob, do njih milosten; in nekega dne Nefijevemu ljudstvu veliko veç bodo postali blagoslovljeno govoril in jih svaril pred neçis- ljudstvo. tovanjem in poltenostjo in gre- 7 Glejte, njihovi moœje ljubijo hom vsake vrste in jim govoril svoje œene in njihove œene o njihovih straønih posledicah. ljubijo svoje moœe; in njihovi 13 In stotega dela ravnanj tega moœje in njihove œene ljubijo ljudstva, ki je sedaj postajalo svoje otroke; in njihova nevera øtevilnejøe, ni moç zapisati na te in sovraøtvo do vas je zavoljo ploøçe; toda veliko njihovih rav- kriviçnosti njihovih oçetov; koli- nanj je zapisanih na veçje ploøçe ko ste zatorej boljøi kakor oni v in njihove vojne in njihovi prepi- oçeh vaøega velikega Stvarnika? ri in vladavine njihovih kraljev. 8Obratje moji, bojim se, çe se 14 Te ploøçe se imenujejo ne boste pokesali za svoje grehe, Jakobove ploøçe in napravila da bo njihova koœa bolj bela kot jih je Nefijeva roka. In prenehal vaøa, ko boste skupaj z njimi bom govoriti te besede. privedeni pred Boœji prestol. 9 Zatorej vam dajem zapoved, 4. POGLAVJE ki je Boœja beseda, da jih niç veç ne œalite zavoljo njihove temne Vsi preroki so Oçeta çastili v Kris- koœe; niti jih ne boste œalili za- tusovem imenu.—Abrahamovo voljo njihove umazanosti; am- darovanje Izaka je bila prispodoba pak boste pomnili svojo lastno Boga in njegovega Edinorojenca. umazanost in pomnite, da je —Ljudje naj se spravijo z Bogom njihova umazanost priøla zavo- preko odkupne daritve.—Judje ljo njihovih oçetov. bodo zavrnili temeljni kamen. Med 10 Zatorej se spomnite svojih leti 544 in 421 pr. Kr. otrok, kako ste jih v srce prizadeli zavoljo zgleda, ki ste jim Sedaj, glej, zgodilo se je, da ga dajali; in spomnite se tudi, sem jaz, Jakob, ker sem veliko da lahko zavoljo vaøe umaza- pouçeval svoje ljudi v besedi nosti svoje otroke pripeljete v (in ne morem zapisati veç kakor pogubo in poslednji dan se le malo svojih besed zavoljo te- vam bodo njihovi grehi nako- œavnosti vrezovanja naøih besed piçili na glavi. na ploøçe) in vemo, da mora to, 11 O bratje moji, prisluhnite kar zapisujemo na ploøçe, ostati. mojim besedam; predramite 2 Kar pa zapisujemo na drugo zmoœnosti svoje duøe; stresite kot na ploøçe, mora preminiti 109 Jakob 4:3–11 in izginiti; a nekaj besed lahko sama drevesa oziroma gore ozi- zapiøemo na ploøçe, ki bodo roma valovi morja. naøim otrokom in tudi naøim 7 Vendar nam Gospod Bog ljubljenim bratom dale majhno pokaœe naøe øibkosti, da bi stopnjo védenja o nas oziroma vedeli, da je zaradi njegove mi- o njihovih oçetih— lostljivosti in njegove velike 3 sedaj, nad tem se radostimo; blagohotnosti do çloveøkih ot- in marljivo delamo, ko vrezuje- rok, da imamo moç delati te reçi. mo te besede na ploøçe, upajoç, 8 Glejte, velika in çudovita so da jih bodo naøi ljubljeni bratje Gospodova dela. Kako nedo- in naøi otroci prejeli s hvaleœ- umljive so globine njegovih nim srcem in gledali nanje, da skrivnosti; in nemogoçe je, da se bodo uçili z radostjo in ne s bi çlovek naøel vsa njegova pota. potrtostjo, niti s prezirom, o In noben çlovek ne ve za njego- svojih prvih starøih. va pota, çe mu ni razodeto; za- 4 Kajti zato smo to zapisovali, torej bratje, ne prezirajte Boœjih da bodo vedeli, da smo vedeli o razodetij. Kristusu in smo upali v njegovo 9 Kajti, glejte, z moçjo njegove slavo veç sto let pred njegovim besede je çlovek priøel na obliçje prihodom; upali v njegovo slavo Zemlje, Zemlje, ki je bila ustvar- pa nismo samo mi, ampak tudi jena z moçjo njegove besede. vsi sveti preroki, ki so bili pred Çe je zatorej Bog spregovoril in nami. je nastal svet in spregovoril in 5 Glejte, verjeli so v Kristusa je bil ustvarjen çlovek, o potem in çastili Oçeta v njegovem zakaj ne bi mogel zapovedova- imenu in mi prav tako çastimo ti zemlji oziroma delu svojih Oçeta v njegovem imenu. In rok na zemeljskem obliçju po zato spolnjujemo Mojzesovo svoji volji in zadovoljstvu? postavo, ki nam usmerja duøo 10 Zatorej si, bratje, ne prizade- k Njemu; in zato nam je posve- vajte svetovati Gospodu, ampak çena za praviçnost, prav kot jemati svèt iz njegove roke. se je øtelo Abrahamu v divjini, Kajti, glejte, sami veste, da sve- da je bil posluøen Boœjim zapo- tuje v modrosti in v praviçnosti vedim, ko je daroval svojega in v veliki milosti nad vsem sina Izaka, kar je prispodoba svojim delom. Boga in njegovega edinoroje- 11 Zatorej se, ljubljeni bratje, nega Sina. spravite z njim preko odkupne 6 Zatorej se poglabljamo v daritve Kristusa, njegovega edi- preroke in imamo veliko razo- norojenega Sina, in prejeli boste detij in preroøkega duha; in ker vstajenje glede na moç vstajenja, imamo vse te priçe, prejmemo ki je v Kristusu, in se predstavi- upanje in naøa vera postane ne- li kot Kristusovi prvenci Bogu, omajna, v tolikor da resniçno ker imate vero, in prejeli dobro lahko zapovedujemo v Jezuso- upanje o slavi vanj, preden se vem imenu in so nam posluøna pokaœe v mesu. Jakob 4:12–5:5 110 12 In sedaj, ljubljeni, ne çudite je mogoçe, da ti, potem ko so se, da vam to pravim; kajti zakaj zavrnili zanesljiv temelj, sploh bi ne govorili o Kristusovi od- lahko gradijo na njem, da bi kupni daritvi in si ne pridobili postal glavni vogelni kamen? popolnega védenja o njem, ka- 18 Glejte, moji ljubljeni bratje, kor si tudi pridobili védenja razkril vam bom to skrivnost; o vstajenju in o svetu, ki bo çe se kakor koli moja trdnost v priøel? Duhu ne bo omajala in se ne 13 Glejte, bratje moji, ta, ki spotaknem zavoljo svoje preve- prerokuje, naj prerokuje, da like zaskrbljenosti zavoljo vas. ljudje razumejo, kajti Duh govori resnico in ne laœe. Zatorej 5. POGLAVJE govori o reçeh, kakor v resnici so, in o reçeh, kakor v resnici Jakob navaja Zenosa v zvezi s bodo; zatorej so nam bile te reçi prispodobo o gojeni in divji oljki. jasno pokazane za odreøitev —Sta podoba Izraela in Nejudov. naøe duøe. A glejte, nismo samo —Izraelova razkropitev in zbira- mi priçe temu; kajti Bog je to nje sta bila predvidena.—S tem so prav tako govoril starodavnim miøljeni Nefijci in Lamanci in vsa prerokom. Izraelova hiøa.—Nejudje bodo 14 A glejte, Judje so bili trdo- vcepljeni v Izrael.—Navsezadnje vratno ljudstvo; in zaniçevali so bo vinograd poœgan. Med leti 544 jasne besede in morili preroke in 421 pr. Kr. in si prizadevali za to, çesar niso mogli razumeti. Zatorej bodo Glejte, bratje moji, mar ne zavoljo svoje sleposti, ki je priø- pomnite, da ste brali besede la, ker so gledali mimo cilja, za- preroka Zenosa, ki jih je govoril gotovo padli, kajti Bog jim je Izraelovi hiøi, rekoç: odvzel svojo jasnost in jim izro- 2 Prisluhni, o Izraelova hiøa, çil veliko tega, çesar ne morejo in çuj moje besede, ki sem Gos- razumeti, ker so si tako œeleli. podov prerok! In ker so si tako œeleli, je Bog to 3 Kajti glejte, tako govori Gos- napravil, da se spotikajo. pod, primerjal te bom, o Izrae- 15 In sedaj mene, Jakoba, Duh lova hiøa, z gojeno oljko, ki jo vodi, da øe naprej prerokujem; je çlovek vzel in jo negoval v kajti opaœam glede na delova- svojem vinogradu; in rasla je in nje Duha, ki je v meni, da bodo se starala in zaçela odmirati. zavoljo spotikanja Judov zavr- 4Inzgodilo se je, da je gospo- nili kamen, na katerem bi lahko dar vinograda øel in je videl, da gradili in imeli varen temelj. je njegova oljka zaçela odmira- 16 A glejte, glede na svete spise ti; in rekel je: Obrezal jo bom in bo ta kamen postal velik in pos- jo okopal in jo negoval, da mor- lednji in edini zanesljiv temelj, da poœene mlade in neœne veje na katerem Judje lahko gradijo. in ne odmre. 17 In sedaj, moji ljubljeni, kako 5Inzgodilo se je, da jo je po 111 Jakob 5:6–18 svoji besedi obrezal in jo okopal 12 Zatorej pojdi svojo pot; pazi in jo negoval. na drevo in ga neguj po mojih 6Inzgodilo se je, da je po besedah. mnogih dnevih zaçela nekoliko 13 In té bom dal v najskrajnejøi poganjati mlade in neœne veje; del vinograda, kamor bom hotel, a glejte, glavni vrh le–te je zaçel to tebi niç mar; in to storim, da odmirati. bom zase ohranil naravne veje 7Inzgodilo se je, da je gospo- drevesa; in da bom zase prav dar vinograda to videl in je tako shranil sad le–tega za pri- svojemu sluœabniku rekel: Œa- hodnje obdobje; kajti œalosti me, losti me, da bi moral izgubiti to da bi moral izgubiti to drevo in drevo; zatorej pojdi in odlomi sad le–tega. veje z divje oljke in mi jih pri- 14 In zgodilo se je, da je øel nesi semkaj; in odlomila bova Gospod vinograda svojo pot in tiste glavne veje, ki so se zaçele skril naravne veje gojene oljke suøiti in vrgla jih bova v ogenj, v najskrajnejøe dele vinograda, da bodo zgorele. nekatere v enega in nekatere v 8Inglej, govori Gospod vi- drugega, po svoji volji in zado- nograda, veliko teh mladih in voljstvu. neœnih vej odnesem in vcepil 15 In zgodilo se je, da je minilo jih bom, kamor bom hotel; in veliko çasa in Gospod vinogra- niç ne de, çe bo tako, da bo koda je rekel svojemu sluœabniku: renina tega drevesa propadla, Pridi, pojdiva v vinograd, da bom zase lahko ohranil sad le– bova v vinogradu delala. te; zatorej bom vzel te mlade in 16 In zgodilo se je, da sta neœne veje in jih vcepil, kamor øla Gospod vinograda in tudi koli bom hotel. sluœabnik delat v vinograd. In 9 Vzemi veje z divje oljke in jih zgodilo se je, da je sluœabnik vcepi na mesto le–teh; in te, rekel svojemu gospodarju: Glej, ki sem jih odlomil, bom vrgel poglej sem; poglej drevo! v ogenj in jih seœgal, da ne bodo 17 In zgodilo se je, da je Gos- v napoto na tleh mojega vino- pod vinograda pogledal in uzrl grada. drevo, v katerega so bile vcep- 10 In zgodilo se je, da je sluœab- ljene divje oljçne veje; in pog- nik Gospoda vinograda napra- nalo je in zaçelo dajati sad. In vil po besedah Gospoda vinog- videl je, da je bilo dobro; in sad rada in vcepil veje z divje oljke. le–tega je bil kakor naravni sad. 11 In Gospod vinograda jo je 18 In sluœabniku je rekel: Glej, ukazal okopati in obrezati in veje z divjega drevesa so jemale negovati, rekoç svojemu sluœab- sok korenine le–tega, da je kore- niku: Œalosti me, da bi moral nina le–tega dajala veliko moçi; izgubiti to drevo; da bi zatorej in zavoljo veliko moçi korenine morda ohranil korenine le–tega, le–tega, so divje veje obrodile da bi ne odmrle, da bi jih ohranil gojen sad. Sedaj, çe bi teh vej zase, sem to napravil. ne bila vcepila, bi drevo le–te Jakob 5:19–30 112 odmrlo. In sedaj, glej, bom sem ga negoval in obrodilo je shranil veliko sadu, ki ga je veliko sadu; zato ga naberi in obrodilo drevo le–te; in sad le– shrani za prihodnje obdobje, tega bom shranil zase za prihod- da ga bom ohranil zase. nje obdobje. 24 In zgodilo se je, da je Gos- 19 In zgodilo se je, da je Gos- pod vinograda spet rekel svoje- pod vinograda sluœabniku rekel: mu sluœabniku: Poglej semkaj in Pridi, pojdiva v najskrajnejøi del poglej tudi drugo vejo, ki sem vinograda in poglejva, çe niso jo zasadil; glej, da sem jo prav morda naravne veje drevesa tako negoval in obrodila je sad. prav tako obrodile veliko sadu, 25 In sluœabniku je rekel: Poglej da si bom sad le–tega shranil semkaj in uzri zadnjo! Glej, to za prihodnje obdobje. sem zasadil na dober kos zem- 20 In zgodilo se je, da sta øla, lje; in ves ta ças sem jo negoval kamor je bil gospodar skril na- in samo del drevesa je obrodil ravne veje z drevesa in sluœab- gojen sad in drugi del drevesa niku je rekel: Glej te; in uzrl je je obrodil divji sad; glej, to drevo prvo, da je bilo obrodilo veliko sem negoval kakor ostala. sadu; in videl je tudi, da je bil 26 In zgodilo se je, da je Gos- dober. In sluœabniku je rekel: pod vinograda sluœabniku rekel: Vzemi od sadu le–tega in ga Odlomi veje, ki niso obrodile shrani za prihodnje obdobje, da dobrega sadu, in jih vrzi v ogenj. ga bom ohranil zase; kajti glej, je 27 A glej, sluœabnik mu je re- rekel, ves ta ças sem ga negoval kel: Obreœiva jo in okopljiva jo in obrodilo je veliko sadu. in negujva jo øe nekoliko dlje, 21 In zgodilo se je, da je slu- da ti morda obrodi dober sad, œabnik rekel svojemu gospoda ga boø shranil za prihodnje darju: Kako da si priøel semkaj obdobje. posadit to drevo oziroma to vejo 28 In zgodilo se je, da sta zdrevesa? Kajti glej, bil je Gospod vinograda in sluœabnik najrevnejøi kraj vse zemlje v Gospoda vinograda negovala vinogradu. ves sad vinograda. 22 In Gospod vinograda mu je 29 In zgodilo se je, da je minilo rekel: Ne dajaj mi nasvetov; veliko çasa in Gospod vinogra- vedel sem, da je siromaøen kos da je sluœabniku rekel: Pridi, zemlje; zatorej sem ti rekel, da pojdiva v vinograd, da bova sem jo ves ta ças negoval in vi- spet delala v vinogradu. Kajti diø, da je obrodila veliko sadu. glej, ças se pribliœuje in kmalu 23 In zgodilo se je, da je Gos- pride konec; zatorej moram pod vinograda svojemu slu- sad shraniti zase za prihodnje œabniku rekel: Poglej semkaj; obdobje. glej, zasadil sem tudi drugo ve- 30 In zgodilo se je, da sta jo z drevesa; in veø, da je bil ta øla Gospod vinograda in slu- kos zemlje revnejøi kot prvi. œabnik v vinograd; in priøla sta Ampak poglej drevo! Ves ta ças do drevesa, kateremu so bile 113 Jakob 5:31–45 odlomljene naravne veje in dozorelo, da bo vrœeno v ogenj, vcepljene divje veje; in glej, çe ne bova çesa storila z njim, drevo so teœili vse vrste sadovi. da ga bova ohranila. 31 In zgodilo se je, da je Gos- 38 In zgodilo se je, da je Gos- pod vinograda poskusil sad, pod vinograda rekel svojemu vsako vrsto po njenem øtevilu. sluœabniku: Pojdiva v najskraj- In Gospod vinograda je rekel: nejøe dele vinograda in poglej- Glej, ves ta ças sva hranila to va, çe so naravne veje prav tako drevo in zase sem shranil precej obrodile slab sad. sadu za prihodnje obdobje. 39 In zgodilo se je, da sta øla v 32 A glej, tokrat je obrodilo najskrajnejøe dele vinograda. veliko sadu in nobenega od tega In zgodilo se je, da sta videla, ni, ki bi bil dober. A glej, tu so da se je bil sad naravnih vej vse vrste slabi sadovi; in niç mi prav tako pokvaril; da, s prve ne koristi navkljub vsemu naji- in druge in prav tako zadnje; in nemu delu; in sedaj me œalosti, vse so se bile pokvarile. da bi moral to drevo izgubiti. 40 In divji sad zadnje je bil 33 In Gospod vinograda je prerasel tisti del drevesa, ki je sluœabniku rekel: Kaj naj nare- obrodil dober sad, da se je bila diva z drevesom, da bom zase veja celo posuøila in odmrla. spet shranil dober sad? 41 In zgodilo se je, da je 34 In sluœabnik je rekel svojemu Gospod vinograda zajokal in gospodarju: Glej, ker si vcepil sluœabniku rekel: Kaj veç bi øe veje z divje oljke, so ohranjale lahko storil za svoj vinograd? korenine, da so œive in niso 42 Glej, vedel sem, da se je bil odmrle; zatorej vidiø, da so øe ves sad vinograda, razen teh, dobre. pokvaril. In sedaj so se te, ki so 35 In zgodilo se je, da je Gos- nekoç obrodile dober sad, prav pod vinograda rekel svojemu tako pokvarile; in sedaj vse sluœabniku: Drevo mi niç ne moje drevje v vinogradu ni koristi in korenine le–tega mi dobro za niç drugega, kot da se niç ne koristijo, dokler bo obro- ga poseka in vrœe v ogenj. dilo slab sad. 43 In glej to zadnje, katerega 36 Vendar vem, da so koreni- veje so se posuøile, sem zasadil ne dobre in za svoj lastni namen na dober kos zemlje; da, in sicer sem jih ohranil; in zavoljo njih na tega, do katerega mi je nad velike moçi so doslej na divjih vsemi drugimi deli zemljiøça vejah obrodile dober sad. mojega vinograda. 37 A glej, divje veje so rasle in 44 In vidiø, da sem posekal tudi prehitele korenine le–tega; in to, kar je bilo v napoto na tem ker so divje veje prehitele kore- kosu zemlje, da bom to drevo nine le–tega, je obrodilo veliko posadil na mesto le–tega. slabega sadu; in ker je obrodilo 45 In vidiø, da je del le–tega veliko slabega sadu, vidiø, da obrodil dober sad in del le–tega zaçenja odmirati; in kmalu bo je obrodil divji sad; in ker vej Jakob 5:46–57 114 le–tega nisem odlomil in jih storil. Kaj bi øe veç lahko storil vrgel v ogenj, glej, so prerasle za svoj vinograd? dobro vejo, da se je posuøila. 50 A glejte, sluœabnik je Gos- 46 In sedaj, glej, navkljub podu vinograda rekel: Prizanesi vsej skrbi, ki sva jo posveçala mu øe malo. mojemu vinogradu, se je drevje 51 In Gospod je rekel: Da, malo le–tega pokvarilo, da ne obrodi mu bom øe prizanesel, kajti dobrega sadu; in za te sem upal, œalosti me, da bi izgubil drevje da jih bom ohranil, da bom sad svojega vinograda. le–teh ohranil zase za prihodnje 52 Zatorej vzemiva veje teh, obdobje. A glej, postale so kot katere sem zasadil v najskrajnej- na divji oljki in nimajo druge øe dele svojega vinograda, in jih vrednosti, kakor da se jih pose- vcepiva v drevo, iz katerega so ka in vrœe v ogenj; in œalosti priøle; in z drevesa odlomiva me, da bi jih moral izgubiti. tiste veje, katerih sad je najbolj 47 A kaj bi øe veç lahko storil grenak, in na mesto le–teh vce- za svoj vinograd? Mar sem po- piva naravne veje z drevesa. lenil svojo roko, da ga nisem 53 In to bom storil, da drevo negoval? Ne, negoval sem ga in ne odmre, da morda ohranim okopaval sem ga in obrezoval zase korenine le–tega za svoj sem ga in gnojil sem ga; in sko- lastni namen. raj ves dan sem iztegoval svojo 54 In glej, korenine naravnih roko in bliœa se konec. In œalosti vej drevesa, katere sem zasadil me, da bi moral vsa drevesa kamor sem hotel, so øe œive; da svojega vinograda posekati in bi jih zatorej tudi ohranil za jih vreçi v ogenj, da bodo zgo- svoj lastni namen, bom odvzel rela. Kdo je, ki je pokvaril moj veje s tega drevesa in jih vcepil vinograd? vanje. Da, vanje bom vcepil veje 48 In zgodilo se je, da je sluœab- s prvotnega drevesa, da bom nik rekel svojemu gospodarju: zase ohranil tudi korenine, da Mar ni prevzetnost tvojega vimi morda, ko bodo zadosti nograda—mar niso veje le–tega moçne, obrodijo dober sad in prehitele korenin, ki so dobre? bom imel slavo v sadu svojega In ker so veje prehitele korenine vinograda. le–tega, glej, so rasle hitreje kot 55 In zgodilo se je, da sta moç korenin in si jemale moç. odvzela naravnemu drevesu, Glej, pravim, mar ni to vzrok, da ki je podivjalo in cepila v nase je drevje tvojega vinograda ravna drevesa, ki so bila tudi pokvarilo? podivjala. 49 In zgodilo se je, da je Gos- 56 In prav tako sta odvzela z pod vinograda rekel sluœabniku: naravnih dreves, ki so podivjala, Pojdiva in posekajva drevesa in cepila v prvotno drevo. vinograda in jih vrziva v ogenj, 57 In Gospod vinograda je da ne bodo v napoto na zemlji sluœabniku rekel: Ne lomi divjih mojega vinograda, kajti vse sem vej z dreves razen tistih najbolj 115 Jakob 5:58–70 grenkih; in vanje boø vcepil okopljite in obreœite jih in jih glede na to, kar sem rekel. pognojite, kajti pribliœuje se ko- 58 In spet bova drevesa vino- nec. In çe bo tako, da bodo te grada negovala in obrezala bova zadnje mladike rasle in obrodile veje le–tega; in z dreves bova naraven sad, potem boste zanje odlomila tiste veje, ki so zrele, pripravili pot, da bodo rasle. da morajo odmreti, in jih vrgla 65 In ko bodo zaçele rasti, boste v ogenj. odstranili veje, ki obrodijo gre- 59 In to delam, da morda kore- nak sad glede na moç dobrih nine le–tega prejmejo moç, ker in po meri le–teh; in slabega so dobre; in da morda zavoljo le–tega ne boste odstranili vsega zamenjanih vej dobro prevlada naenkrat, da bi korenine le–tega slabo. ne bile premoçne za mladike in 60 In ker sem prihranil naravne bi mladike le–teh ne odmrle veje in korenine le–teh in ker in ne izgubim dreves svojega sem naravne veje spet vcepil vinograda. v njihovo prvotno drevo in 66 Kajti œalosti me, da bi moral sem ohranil korenine njihovega izgubiti drevesa svojega vino- prvotnega drevesa, da morda grada; zatorej boste slabe oçistili drevje mojega vinograda spet glede na to, kakor bodo rasle obrodi dober sad; in da bom dobre; da bosta korenina in spet imel radost v sadu mojega kroønja po moçi enaki, dokler vinograda in da se bom morda dobre ne bodo prevladale nad silno radostil, da sem ohranil slabimi in se bo slabe posekalo korenine in veje prvega sadu— in vrglo v ogenj, da ne bodo v 61 zatorej pojdi in skliçi sluœab- napoto na tleh mojega vinogra- nike, da bomo marljivo delali z da; in tako bom slabe odstranil vso svojo moçjo v vinogradu, iz svojega vinograda. da bomo pripravili pot, da mi 67 In veje z naravnega dreve- bo spet obrodil naravni sad, ki sa bom spet vcepil v naravno je dober in najdragocenejøi nad drevo; vsemi drugimi sadovi. 68 in veje z naravnega dreve- 62 Zatorej pojdimo in tokrat sa bom vcepil v naravne veje zadnjiç delajmo z vso moçjo, drevesa; in tako jih bom spet kajti glejte, pribliœuje se konec privedel skupaj, da bodo obro- in to je zadnjiç, da bom obrezal dile naravni sad in bodo eno. svoj vinograd. 69 In slábo bo odvrœeno, da, 63 Vcepite veje; zaçnite pri in sicer z vsega mojega zem- zadnjih, da bodo prve in da ljiøça v vinogradu; kajti glej, bodo prve zadnje in drevje samo tokrat bom obrezal svoj okopljite, tako staro kot mlado, vinograd. prvo in zadnje; in zadnje in 70 In zgodilo se je, da je Gos- prvo, da bo vse poslednjiç øe pod vinograda svojega sluœab- enkrat negovano. nika poslal; in sluœabnik je øel in 64 Zatorej jih øe poslednjiç storil, kakor mu je bil Gospod Jakob 5:71–6:2 116 zapovedal, in pripeljal druge sad, da je dober, prav kot je bil sluœabnike; in bilo jih je malo. na zaçetku. In blagor vam; kajti 71 In Gospod vinograda jim je ker ste bili marljivi, ko ste delali rekel: Pojdite in z vso moçjo z menoj v mojem vinogradu in delajte v vinogradu! Kajti glejte, ste spolnjevali moje zapovedi in tokrat je poslednjiç, ko bom ste mi spet prinesli naravni sad, negoval svoj vinograd; kajti da se moj vinograd ni veç po- konec je blizu in obdobje pride kvaril in je slábo izvrœeno, glej, naglo; in çe boste z menoj delali boste imeli radost z menoj zavo- z vso moçjo, boste imeli radost ljo sadu mojega vinograda. nad sadom, ki ga bom shranil 76 Kajti glej, za dolgo çasa bom zase za ças, ki bo kmalu priøel. shranil zase od sadu svojega 72 In zgodilo se je, da so vinograda za prihodnje obdob- sluœabniki øli in delali z vso je, ki pride naglo; in poslednjiç moçjo; in Gospod vinograda je sem negoval svoj vinograd in prav tako delal z njimi; in v ga obrezal in ga okopal in ga vsem so posluøali zapovedi pognojil; zatorej bom shranil Gospoda vinograda. zase od sadu za dolgo çasa glede 73 In vinograd je spet obrodil na to, kar sem govoril. naravni sad; in naravne veje so 77 In ko pride ças, ko bo slab zaçele rasti in silno uspevati; in sad spet priøel v moj vinograd, zaçeli so lomiti divje veje in jih potem bom dal zbrati dobro in metati proç; in korenino in slábo; in dobro si bom shranil kroønjo le–tega so ohranjali in slábo bom odvrgel tja, kamor enaki po moçi le–tega. sodi. In potem pride obdobje in 74 In tako so delali z vso mar- konec; in svoj vinograd bom ljivostjo po zapovedih Gospoda dal poœgati z ognjem. vinograda, prav dokler ni bilo slabo izvrœeno iz vinograda in 6. POGLAVJE Gospod je zase ohranil, da so drevesa spet dobila naraven Gospod bo v poslednjih dneh zbral sad; in postali so kot eno telo; Izrael.—Ogenj bo poœgal svet.— in sadovi so bili enakovredni; Ljudje morajo slediti Kristusu, da in Gospod vinograda je zase se bodo izognili jezeru ognja in ohranil naravni sad, ki je bil œvepla. Med leti 544 in 421 pr. Kr. zanj od zaçetka najdragocenejøi. 75 In zgodilo se je, ko je Gos- In sedaj, glejte bratje moji, kot pod vinograda videl, da je nje- sem vam rekel, da bom preroko- gov sad dober in se njegov val, glejte, to je moja prerokba— vinograd ni niç veç pokvaril, je da se mora to, kar je govoril ta sklical svoje sluœabnike in jim prerok Zenos o Izraelovi hiøi, s rekel: Glejte, tokrat smo posled- çimer jih je primerjal z gojeno njiç negovali moj vinograd; in oljko, zagotovo zgoditi. vidite, da sem napravil po svoji 2Indan, ko bo spet v drugo volji; in ohranil sem naravni iztegnil roko, da bo obnovil 117 Jakob 6:3–7:2 svoje ljudstvo, je dan, da, in sicer velikemu naçrtu odkupitve, ki poslednjiç, ko bodo Gospodovi je bil pripravljen za vas? sluœabniki øli v njegovi moçi, da 9 Mar ne veste, da vas bo, çe bodo njegov vinograd negovali boste to delali, moç odkupitve in obrezali; in po tem kmalu in vstajenja, ki je v Kristusu, pride konec. privedla pred Boœji sodni stol, 3Inkako blagoslovljeni so ti, kjer boste stali s sramom in ki so marljivo delali v njegovem straøno krivdo? vinogradu; in kako prekleti so ti, 10 In po moçi pravice, kajti ki bodo izvrœeni, kamor sodijo! pravice se ne da zanikati, In ogenj bo poœgal svet. morate oditi v tisto jezero ognja 4Inkako milosten je naø Bog in œvepla, katerega plameni so z nami, kajti pomni Izraelovo nepogasljivi in katerega dim se hiøo, tako korenine kot veje; in dviga na veke vekov, v jezero ves dan k njim izteguje roko; ognja in œvepla, ki je neskonçno in trdovratno in ugovarjajoçe muçenje. ljudstvo so; a toliko, kolikor jih 11 O potemtakem, moji ljubljene bo postalo trdosrçnih, jih bo ni bratje, se pokesajte in vstopite reøenih v Boœje kraljestvo. pri tesnih vratih in nadaljujte 5 Zatorej, moji ljubljeni bratje, po poti, ki je ozka, dokler ne vas rotim z besedami treznosti, boste dosegli veçnega œivljenja. da bi se pokesali in priøli s 12 O bodite modri; kaj veç øe trdnim namenom v srcu in se lahko reçem? oklenili Boga, kakor se on okle- 13 Nazadnje se poslovim od ne vas. In ko vam v luçi dneva vas, dokler vas ne bom sreçal izteguje roko usmiljenja, ne pred prijetnim Boœjim sodnim postanite trdosrçni. stolom, ki hudobne udari s straø- 6 Da, danes, çe boste sliøali njeno grozo in strahom. Amen. gov glas, ne postanite trdosrçni; kajti zakaj bi hoteli umreti? 7. POGLAVJE 7 Kajti, glejte, potem ko se vas je ves dan hranilo z dobro Boœjo Øerem zanika Kristusa, se prepira z besedo, mar boste obrodili slab Jakobom, zahteva znamenje in Bog sad, da vas bo treba posekati in ga udari.—Vsi preroki so govorili vreçi v ogenj? o Kristusu in o njegovi odkupni 8 Glejte, mar boste zavrnili daritvi.—Nefijci so svoje dneve te besede? Mar boste zavrnili preœiveli v tavanju, rodili so se v besede prerokov; in mar boste stiskah in Lamanci so jih sovraœili. zavrnili vse besede, ki so jih Med leti 544 in 421 pr. Kr. govorili o Kristusu, potem ko so tako mnogi govorili o njem; In sedaj se je zgodilo, potem ko in zanikali dobro Kristusovo je bilo minilo nekaj let, da je besedo in Boœjo moç in dar med Nefijevo ljudstvo priøel Svetega Duha in pogasili Sve- çlovek, ki mu je bilo ime Øerem. tega Duha in se posmehovali 2Inzgodilo se je, da je med Jakob 7:3–14 118 ljudmi zaçel pridigati in jim bogokletno; kajti noben çlovek razglaøati, da Kristusa ne bo. In ne ve o tem; kajti ne more pove- pridigal je veliko tega, kar je dati o tem, kar bo priølo. In tako ljudem laskalo; in to je delal, da se je Øerem prepiral z menoj. bi strmoglavil Kristusov nauk. 8Aglejte, Gospod Bog mi je v 3Inmarljivo je delal, da bi duøo vlil svojega Duha, v tolikor zapeljal srca ljudi, v tolikor da da sem ga zmedel v vseh njego- je zapeljal veliko src; in vedoç, vih besedah. da imam jaz, Jakob, vero v 9Inrekel sem mu: Mar zanikaø Kristusa, ki bo priøel, si je zelo Kristusa, ki bo priøel? In rekel je: prizadeval za priloœnost, da bi Çe bi bil Kristus, bi ga ne zani- priøel do mene. kal; a vem, da Kristusa ni, niti 4Inbil je uçen, tako da je imel ga ni bilo, niti ga nikoli ne bo. popolno znanje o jeziku ljudi; 10 In rekel sem mu: Ali verja- zatorej je znal uporabiti veliko meø svetim spisom? In rekel laskanja in veliko govorniøke je, da. moçi glede na hudiçevo moç. 11 In rekel sem mu: Potem jih 5Inupal je, da me bo omajal v ne razumeø; kajti resniçno priçu- veri navkljub mnogim razodet- jejo o Kristusu. Glej, povem ti, jem in mnogim reçem, ki sem da noben prerok ni zapisoval, jih bil videl glede tega; kajti niti prerokoval, ne da bi govoril resniçno sem bil videl angele in o tem Kristusu. bili so me pouçevali. In prav 12 In to ni vse—pokazano mi tako sem bil od çasa do çasa je bilo, kajti sliøal sem in videl; sliøal Gospodov glas, da mi je in prav tako mi je bilo pokazano govoril, in sicer, z besedami; z moçjo Svetega Duha; zatorej zatorej me ni bilo moç omajati. vem, çe bi ne bilo odkupne 6Inzgodilo se je, da je priøel k daritve, da bi moralo biti vse meni in mi takole govoril, rekoç: çloveøtvo izgubljeno. Brat Jakob, zelo sem si prizade- 13 In zgodilo se je, da mi je val za priloœnost, da bi govoril rekel: Pokaœi mi znamenje s to s teboj; kajti sliøal sem in tudi moçjo Svetega Duha, zavoljo vem, da veliko hodiø naokrog katere toliko veø. in pridigaø o tem, kar imenujeø 14 In rekel sem mu: Kaj sem evangelij oziroma Kristusov jaz, da bi moral skuøati Boga, nauk. da bi ti pokazal znamenje o 7Inmed ljudmi si jih veliko neçem, za kar veø, da je res? Pa zapeljal, da izkrivljajo pravo vendar boø zanikal, ker si od Boœjo pot in ne spolnjujejo Moj- hudiça. Vendar naj se ne zgodi zesove postave, ki je prava pot; moja volja; a çe te bo Bog udaril, in Mojzesovo postavo spreob- naj ti bo to v znamenje, da ima raçaø v çaøçenje bitja, za katere- moç tako v nebesih kakor na ga praviø, da bo priøel veliko Zemlji; in tudi da bo Kristus sto let od zdajle. In sedaj, glej, priøel. In zgôdi se, o Gospod, ti jaz, Øerem, razglaøam, da je to tvoja volja in ne moja. 119 Jakob 7:15–27 15 In zgodilo se je, ko sem bil mir in Boœja ljubezen spet po- jaz, Jakob, te besede izgovoril, vrnila med ljudi; in prebirali da je nadenj priøla Gospodova so svete spise in niç veç niso moç, v tolikor da je padel na posluøali besed tega hudobnega zemljo. In zgodilo se je, da so çloveka. ga negovali za razmik mnogih 24 In zgodilo se je, da smo si dni. izmislili veliko naçinov, da bi 16 In zgodilo se je, da je ljudem Lamance pridobili in jim povr- rekel: Jutri se zberite, kajti nili védenje o resnici; a vse je umrl bom; zatorej ljudem œelim bilo zaman, kajti navduøevali so govoriti, preden bom umrl. se nad vojnami in prelivanjem 17 In zgodilo se je, da se je nas- krvi in gojili so veçno sovraøtvo lednjega dne zbrala mnoœica; in do nas, svojih bratov. In z moçjo jasno jim je govoril in zanikal, svojega oroœja so si nas nenehno kar jih je bil pouçeval in priznal prizadevali pobijati. Kristusa in moç Svetega Duha 25 Zatorej se je Nefijevo in delovanje angelov. ljudstvo pred njimi utrjevalo z 18 In jasno jim je govoril, da oroœjem in z vso svojo moçjo in ga je bila zapeljala hudiçeva zaupali so v Boga in skalo svoje moç. In govoril je o peklu in o odreøitve; zatorej so postali, kot veçnosti in o veçni kazni. do sedaj, zmagovalci nad svoji- 19 In rekel je: Bojim se, da mi sovraœniki. sem morda zagreøil neoprostljiv 26 In zgodilo se je, da sem se greh, kajti lagal sem Bogu; kajti jaz, Jakob, zaçel starati; in ker se zanikal sem Kristusa in rekel o tem ljudstvu zapisuje na dru- sem, da verjamem svetim spisom gih Nefijevih ploøçah, zatorej in ti resniçno priçujejo o njem. zapis zakljuçujem, izjavljajoç, In ker sem tako Bogu lagal, se da sem ga zapisal po svojem moçno bojim, da bo moj primer najboljøem znanju, rekoç, da grozen; toda Bogu se izpovem. nam je mineval ças in tudi œiv- 20 In zgodilo se je, da ni mogel, ljenje nam je minevalo, kakor ko je bil te besede izrekel, reçi bi bilo v sanjah, ker smo bili niçesar veç in je izdihnil. osamljeno in dostojanstveno 21 In ko je mnoœica priçevala, ljudstvo, tavali smo, izvrœeni da je to govoril, ko je bil na tem, iz Jeruzalema, rojeni v stiski, v da izdihne, so silno osupnili, v divjini in naøi bratje so nas sov- tolikor da se je nadnje spustila raœili, kar je bilo vzrok vojnam Boœja moç in jih prevzela, da so in sporom; zatorej smo svoje popadali na zemljo. dni preœalovali. 22 Sedaj je bilo to povøeçi meni, 27 In jaz, Jakob, sem videl, da Jakobu, kajti to sem prosil od moram kmalu iti v grob; zato- Oçeta, ki je v nebesih; kajti usli- rej sem sinu Enóøu rekel: Vzemi øal je bil moj klic in odgovoril te ploøçe. In povedal sem mu, na mojo molitev. kar mi je bil zapovedal brat 23 In zgodilo se je, da sta se Nefi in obljubil je posluønost Enóø 1:11 120 zapovedim. In konçujem z zapi- zbogom, upajoç, da bodo mnogi sovanjem na te ploøçe, kar sem od mojih bratov lahko brali malega zapisal; in bralcu reçem moje besede. Bratje, zbogom.

Enóøeva knjiga

Enóø silno moli in prejme odpuø- Enóø, tvoji grehi so ti odpuøçeni çanje svojih grehov.—V misli mu in blagoslovljen boø. pride Gospodov glas, ki mu obljubi 6Injaz, Enóø, sem vedel, da odreøitev za Lamance v prihodnjih Bog ne more lagati, zatorej mi dneh.—Nefijci so si prizadevali je bila krivda izbrisana. za spreobrnitev Lamancev.—Enóø 7Inrekel sem: Gospod, kako se radosti v svojem Odkupitelju. se je to zgodilo? Okrog leta 420 pr. Kr. 8Inrekel mi je: Zavoljo tvoje vere v Kristusa, ki ga nikoli lejte, zgodilo se je, da sem poprej nisi sliøal niti videl. In Gjaz, Enóø, vedoç, da je bil minilo bo veliko let, preden moj oçe praviçen çlovek—kajti se bo pokazal v mesu; zatorej uçil me je v svojem jeziku in pojdi, tvoja vera te je reøila. tudi v Gospodovi vzgoji in 9 Sedaj se je zgodilo, ko sem bil opominjanju—in blagoslovlje- te besede sliøal, da sem zaçutil no bodi ime mojega Boga za œeljo za dobrobit bratov Nefij- to— cev; zatorej sem zanje Bogu izlil 2inpovedal vam bom o borbi, vso svojo duøo. ki sem jo bil imel pred Bogom, 10 In ko sem si v duhu tako preden sem prejel odpuøçanje prizadeval, glejte, mi je v misli svojih grehov. spet priøel Gospodov glas, re- 3 Glejte, v gozdove sem øel lo- koç: Tvoje brate bom obiskal vit œivali; in besede, katere sem glede na to, kako marljivo bodo bil oçeta pogosto sliøal govoriti spolnjevali moje zapovedi. To o veçnem œivljenju in radosti deœelo sem jim dal in sveta svetih, so mi globoko potonile deœela je; in ne bom je preklel, v srce. razen çe bi bilo zavoljo kriviç- 4Inmoja duøa je gladovala; in nosti; zatorej bom tvoje brate pokleknil sem pred Stvaritelja in obiskal glede na to, kar sem klical k njemu v silni molitvi in rekel; in njihove prestopke bom poniœni proønji za lastno duøo; v potrtosti zgrnil nad njihove in ves dan sem klical k njemu; lastne glave. da, in ko je priøla noç, sem øe 11 In potem ko sem bil jaz, vedno visoko dvigal glas, da je Enóø, te besede sliøal, je moja dosegal nebesa. vera v Gospoda postala neo- 5Inkmeni je priøel glas, rekoç: majna; in k njemu sem molil za 121 Enóø 1:12–23 brate, Lamance, z mnogimi za to; in izpolnilo se jim bo po dolgimi prizadevanji. njihovi veri; kajti njihova vera 12 In zgodilo se je, potem ko je bila kakor tvoja. sem bil molil in delal z vso 19 In sedaj se je zgodilo, da sem marljivostjo, mi je Gospod rekel: jaz, Enóø, øel naokrog med Nefi- Dal ti bom po tvojih œeljah zavo- jevim ljudstvom in prerokoval ljo tvoje vere. o tem, kar bo priølo, in priçeval 13 In sedaj, glejte, to je bila o tem, kar sem sliøal in videl. œelja, ki sem jo œelel od njega— 20 In priçujem, da si je Nefijevo da bo, çe bi bilo tako, da bi moje ljudstvo marljivo prizadevalo, ljudstvo, Nefijci, zapadlo v da bi se Lamanci povrnili k prestopek in bilo kakor koli po- pravi veri v Boga. A naø trud je bito in bi Lamanci ne bili pobiti, bil zaman; sovraøtvo se je v njih da bo Gospod Bog ohranil za- zakoreninilo in vodila jih je greø- pis o mojem ljudstvu, Nefijcih; na narava, da so postali divje in çeprav bi bilo to z moçjo njego- kruto in krvoloçno ljudstvo, ve svete roke, da bi priøel na polno malikovanja in umaza- dan k Lamancem v nekem pri- nosti; hranili so se z zvermi ro- hodnjem dnevu, da bi morda paricami; bivali so v øotorih in priøli k odreøitvi— tavali naokrog po divjini s krat- 14 kajti za sedaj so bila naøa ko koœo, opasano okrog ledij, in prizadevanja, da bi se oni povr- z obritimi glavami in njihova nili k pravi veri, zaman. In v spretnost je bila v loku in v za- srdu so zaprisegli, da bodo, çe krivljeni sablji in v sekiri. In mno- bo mogoçe, uniçili naøe zapise gi med njimi niso jedli drugega in nas in tudi vse izroçilo naøih kakor surovo meso; in nenehno oçetov. so si nas prizadevali pobijati. 15 Zatorej sem, ker sem vedel, 21 In zgodilo se je, da je Nefi- da Gospod Bog lahko ohrani jevo ljudstvo obdelovalo zemljo naøe zapise, nenehno klical k in gojilo vsakovrstno œito in njemu, kajti rekel mi je bil: Kar sadje in çrede drobnic in çrede koli boø prosil v veri, verujoç, vsakovrstne œivine od vsake da boø prejel, v Kristusovem vrste in koze in divje koze in imenu, boø prejel. tudi veliko konjev. 16 In verjel sem in sem klical k 22 In med nami je bilo silno Bogu, naj ohrani zapise; in z veliko prerokov. In ljudje so bili menoj je sklenil zavezo, da jih trdovratno ljudstvo, ki je teœko bo prinesel Lamancem ob svo- razumelo. jem lastnem çasu. 23 In niç drugega ni zaleglo 17 In jaz, Enóø, sem vedel, da kot silna strogost, pridiganje in se bo zgodilo glede na zavezo, prerokovanje o vojnah in sporih ki jo je bil sklenil; zatorej si je in propadu in nenehno opozar- moja duøa odpoçila. janje na smrt in na trajanje veç- 18 In Gospod mi je rekel: Tvoji nosti in na sodbe in na Boœje oçetje so me prav tako prosili moçi in na vse to—kar jih je Enóø 1:24–Jarom 1:5 122 nenehno opominjalo, da so os- pridigati in prerokovati tem tajali v strahu pred Gospodom. ljudem in razglaøati besedo po Pravim, da ni primanjkovalo resnici, ki je v Kristusu. In vse niçesar od tega in silna velika svoje dni sem jo oznanjal in nad jasnost govora jih je ohranjala njo sem se bolj radostil kakor pred naglim padcem v propad. nad tisto od sveta. In tako zapisujem o njih. 27 In kmalu pojdem na kraj 24 In v teku svojih dni sem svojega poçitka, ki je pri Odku- med Nefijci in Lamanci videl pitelju; kajti vem, da bom v vojne. njem poçival. In radostim se 25 In zgodilo se je, da sem se tistega dne, ko si bo moje umr- zaçel starati in sto in sedemde- ljivo nadelo neumrljivo in bo set in devet let je bilo minilo od stalo pred njim; potem bom çasa, ko je oçe Lehi zapustil z zadovoljstvom gledal njegov Jeruzalem. obraz in rekel mi bo: Pridi k 26 In videl sem, da moram meni, ti blagoslovljeni, v Oçe- kmalu iti v grob in name je de- tovih bivaliøçih je zate priprav- lovala Boœja moç, da moram ljeno mesto. Amen.

Jaromova knjiga

Nefijci spolnjujejo Mojzesovo pos- Povem vam, da; in to mi tavo, priçakujejo Kristusov prihod zadoøça. in uspevajo v deœeli.—Veliko pre- 3 Glejte, potrebno je, da bi se rokov se trudi, da bi ljudi ohranili med temi ljudmi veliko napravi- na poti resnice. Med leti 399 in lo zavoljo njihove trdosrçnosti 361 pr. Kr. in njihovih gluhih uøes in slepomiselnosti in njihove trdo- edaj glej, jaz, Jarom, zapiøem vratnosti; vendar je Bog z njimi Snekaj besed po zapovedi silno milosten in jih øe ni izbrisal svojega oçeta, Enóøa, da se bo z obliçja deœele. naøe rodopisje ohranjalo. 4Inmed nami jih je veliko, 2Inker so te ploøçe majhne in ki imajo veliko razodetij, kajti ker to zapisujemo, da bi bilo vsi niso trdovratni. In kolikor v korist bratom Lamancem, je jih ni trdovratnih in imajo vero, zatorej potrebno, da nekoliko te spremlja Sveti Duh, ki çlo- zapiøem; ne bom pa zapisoval veøkim otrokom razodeva po o svojem prerokovanju, niti o njihovi veri. svojih razodetjih. Kajti kaj bi 5Insedaj, glej, je bilo minilo lahko zapisal øe veç, kakor so dvesto let in Nefijevo ljudstvo se zapisali moji oçetje? Kajti mar je bilo v deœeli krepilo. Prizade- niso razodeli naçrta odreøitve? vali so si spolnjevati Mojzesovo 123 Jarom 1:6–15 postavo in tudi posveçevati 10 In zgodilo se je, da so Gos- sobotni dan Gospodu. In niso podovi preroki grozili Nefije- se obnaøali posvetno; niti niso vemu ljudstvu po Boœji besedi, govorili bogokletno. In postave da bodo, çe ne bodo spolnjevali deœele so bile silno stroge. zapovedi, paç pa bodo zapadli 6Innaveliko so se razkropili v prestopek, izbrisani z obliçja po obliçju deœele in Lamanci deœele. prav tako. In bili so znatno øte- 11 Zatorej so se preroki in vilnejøi, kot so bili Nefijci; in duhovniki in uçitelji marljivo radi so morili in pili so kri œivali. trudili in opominjali ljudi 7Inzgodilo se je, da so øli veli- z vsem velikim potrpljenjem k kokrat v boj nad nas, Nefijce. A marljivosti; pouçevali so Moj- naøi kralji in naøi voditelji so bili zesovo postavo in namen, za- mogoçni moœje v veri v Gospo- voljo katerega je bila dana; da; in ljudstvo so pouçevali o prepriçevali so jih, naj priçaku- Gospodovih poteh, zatorej smo jejo Mesija in verujejo, da bo se zoperstavili Lamancem in jih priøel, kot çe bi œe bil. In tako so pometli iz svojih deœel in zaçeli jih pouçevali. utrjevati mesta oziroma kateri 12 In zgodilo se je, da so jih koli kraj svojega nasledstva. s takønim ravnanjem ohranjali 8Insilno smo se namnoœili in pred tem, da bi bili izbrisani se razøirili po obliçju deœele in z obliçja deœele; kajti z besedo postali silno bogati z zlatom in so jih zbadali v srce, da so jih s srebrom in z dragocenostmi nenehno opominjali h kesanju. in spretni v obdelavi lesa in pri 13 In zgodilo se je, da je bilo gradnji in v izdelavi naprav in minilo dvesto in trideset in osem tudi z œelezom in z bakrom in let—v vojnah in prepirih in z medenino in z jeklom in izde- razhajanjih za razmik mnogo lovali smo vsakovrstno orodje çasa. za obdelovanje zemlje in bojno 14 In jaz, Jarom, ne zapisu- oroœje—da, ostro oøiljeno puø- jem veç, kajti ploøçe so majhne. çico in tul in sulico in kopje in A glejte, bratje moji, pogledate vse priprave za vojno. lahko na druge Nefijeve ploøçe; 9Inker smo se tako pripravili kajti glejte, na njih so vrezana na sreçanje z Lamanci, niso ime- poroçila o naøih vojnah, kakor li uspeha nad nami. Potrdila pa so zapisovali kralji oziroma tisti, se je Gospodova beseda, katero katerim so dali zapisovati. je govoril naøim oçetom, rekoç: 15 In te ploøçe predajam v roke Çe pa boste spolnjevali moje za- sinu Omniju, da se bodo ohra- povedi, boste v deœeli uspevali. njale po zapovedih mojih oçetov. Omnijeva knjiga

Omni, Ámaron, Kemiø, Abinadom bolj zloben del Nefijcev je bil in Amaleki, vsak zaporedoma nada- pobit. ljujejo z zapisi.—Mozija odkrije 6 Kajti Gospod ni hotel dopus- zarahemelsko ljudstvo, ki je priølo titi, potem ko jih je bil vodil iz iz Jeruzalema v Sedekijevih dneh. jeruzalemske deœele in jih ohra- —Mozija so si napravili za kralja. nil in obvaroval pred padcem v —Mulekovi potomci so bili odkrili roke njihovih sovraœnikov, da, Koriantumra, zadnjega od Jere- ni hotel dopustiti, da bi se ne dovcev.—Kralj Benjamin nasledi potrdile besede, katere je govo- Mozija.—Ljudje bi morali darovati ril naøim oçetom, rekoç, da: Çe svojo duøo kot daritev Kristusu. pa ne boste spolnjevali mojih Med leti 323 in 130 pr. Kr. zapovedi, ne boste uspevali v deœeli. lejte, zgodilo se je, da je 7 Zatorej jih je Gospod obiskal Gmeni, Omniju, oçe, Jarom, v hudi sodbi; vendar je praviçne zapovedal, naj nekoliko zapi- ohranil, da niso bili pobiti, paç øem na te ploøçe, da bom ohra- pa jih je reøil iz rok njihovih njal naøe rodopisje. sovraœnikov. 2 Zatorej sem se v svojih dneh, 8Inzgodilo se je, da sem ploøçe œelel bi, da bi vedeli, veliko boril predal svojemu bratu Kemiøu. z meçem za ohranitev svojega 9 Sedaj jaz, Kemiø, zapisujem ljudstva, Nefijcev, pred padcem to, kar malega zapisujem z bra- v roke njihovim sovraœnikom, tom v isto knjigo; kajti glejte, Lamancem. A glejte, jaz sam videl sem zadnje, kar je zapisal, sem hudoben çlovek in nisem da je zapisal s svojo lastno roko; spolnjeval Gospodovih zakonov in zapisal je na dan, ko mi jih in zapovedi, kot bi jih moral. je predal. In tako ohranjamo 3Inzgodilo se je, da je bilo zapise, kajti to je po zapovedih minilo dvesto in sedemdeset in naøih oçetov. In konçam. øest let in imeli smo veliko ob- 10 Glejte, jaz, Abinadom, sem dobij miru; in imeli smo veliko Kemiøev sin. Glejte, zgodilo se obdobij resne vojne in preliva- je, da sem videl veliko vojn in nja krvi. Da, in skratka, dvesto prepirov med svojim ljudstvom, in osemdeset in dve leti sta bili Nefijci, in Lamanci; in sam sem minili in te ploøçe sem ohranjal s svojim lastnim meçem vzel po oçetovih zapovedih; in pre- œivljenje mnogim Lamancem, nesel sem jih na svojega sina ko sem branil svoje brate. Ámarona. In konçam. 11 In glejte, zapis o tem 4Insedaj jaz, Ámaron, zapisu- ljudstvu je vrezan na ploøçe, ki jem to, kar koli zapisujem, çesar jih imajo kralji, glede na rodove; je malo, v oçetovo knjigo. in ne poznam drugega razodetja 5 Glejte, zgodilo se je, da je bilo razen tega, katero je bilo zapi- minilo tristo in dvajset let in sano, niti prerokbe; zatorej je 125 Omni 1:12–22 to, kar zadoøça, zapisano. In jih je Mozija odkril; in tam so konçam. bili bivali od tistega çasa dalje. 12 Glejte, jaz sem Amaleki, 17 In v çasu, ko jih je Mozija Abinadomov sin. Glejte, neko- odkril, so bili postali silno øte- liko vam bom govoril o Moziju, vilni. Vendar so bili imeli veliko ki so ga napravili za kralja za- vojn in resnih prepirov in od rahemelske deœele; kajti glejte, çasa do çasa so bili padali pod ker ga je Gospod posvaril, naj meçem; in njihov jezik se je zbeœi iz nefijske deœele in naj bil popaçil; in s seboj niso bili jih toliko, kolikor jih bo hotelo prinesli nobenih zapisov; in prisluhniti Gospodovemu glasu, zanikali so Stvarnikov obstoj; in z njim prav tako odpotuje iz Mozija niti Mozijevo ljudstvo deœele v divjino. jih niso mogli razumeti. 13 In zgodilo se je, da je nap- 18 A zgodilo se je, da jih je ravil glede na to, kakor mu je Mozija dal pouçevati v svojem bil Gospod zapovedal. In iz jeziku. In zgodilo se je, potem deœele jih je v divjino odpoto- ko so bili pouçeni v Mozijevem valo toliko, kolikor jih je hotelo jeziku, je Zarahemla dala rodo- prisluhniti Gospodovemu gla- pisje svojih oçetov po svojem su; in vodeni so bili z mnogimi spominu; in zapisano je, ampak pridiganji in prerokovanji. In ne na te ploøçe. Boœja beseda jih je nenehno 19 In zgodilo se je, da sta opominjala; in moç njegove se zarahemelsko ljudstvo in roke jih je vodila skozi divjino, Mozijevo zdruœili; in Mozija so dokler niso priøli v deœelo, ki se postavili za kralja. imenuje zarahemelska deœela. 20 In zgodilo se je v dneh 14 In odkrili so ljudstvo, ki Mozija, da so mu prinesli obse- se je imenovalo zarahemelsko œen kamen z gravurami; in ljudstvo. Sedaj je bilo med gravure je razloœil z Boœjim zarahemelskim ljudstvom veli- darom in moçjo. ko radosti; in Zarahemla se je 21 In poroçale so o nekem Ko- silno radostila tudi zato, ker riantumru in o pokolu njegove- je bil Gospod poslal Mozijevo ga ljudstva. In Koriantumra je ljudstvo s ploøçami iz mede- odkrilo zarahemelsko ljudstvo; nine, ki so vsebovale zapis in z njimi je bival za razmik Judov. devetih lun. 15 Glejte, zgodilo se je, da je 22 Nekaj besed je govorilo tudi Mozija odkril, da je zarahe- o njegovih oçetih. In njegovi melsko ljudstvo priølo iz Jeru- prvi starøi so priøli od stolpa zalema v çasu, ko so Sedekija, v çasu, ko je Gospod pomeøal kralja Judeje, odpeljali v babi- jezik ljudi; in Gospodova stro- lonsko suœenjstvo. gost jih je zadela po njegovih 16 In potovali so v divjini in sodbah, ki so praviçne; in nji- Gospodova roka jih je pripeljala hove kosti so leœale razkropljene çez velike vode v deœelo, kjer v deœeli na severu. Omni 1:23–Mormonove besede 1:2 126 23 Glejte, jaz, Amaleki, sem se ki je Izraelov Sveti, in bi bili rodil v Mozijevih dneh; in doœi- deleœni njegove odreøitve in vel sem, da sem videl njegovo moçi njegove odkupne daritve. smrt; in Benjamin, njegov sin, Da, pridite k njemu in mu daruj- kraljuje namesto njega. te vso svojo duøo kot darovanje 24 In glejte, v dneh kralja in nadaljujte s postom in molit- Benjamina sem med Nefijci in vijo in vztrajajte do konca; in ka- Lamanci videl resno vojno in kor œivi Gospod, boste odreøeni. veliko prelivanja krvi. A glejte, 27 In sedaj bi nekoliko govoril o Nefijci so si pridobili veliko doloçenem øtevilu teh, ki so øli v prednost pred njimi; da, v toli- divjino, da bi se vrnili v nefijsko kor da jih je kralj Benjamin deœelo; kajti bilo jih je veliko pregnal iz zarahemelske deœele. øtevilo, ki so œeleli posedovati 25 In zgodilo se je, da sem se deœelo svojega nasledstva. zaçel starati; in ker nimam po- 28 Zatorej so øli v divjino. In tomcev in ker vem, da je kralj njihov vodja je bil moçan in Benjamin praviçen çlovek pred silen in trdovraten moœ, zatorej Gospodom, zatorej mu bom je med njimi povzroçil prepire; predal te ploøçe, opominjajoç in v divjini so bili vsi pobiti vse ljudi, naj pridejo k Bogu, razen petdesetih in spet so se Izraelovemu Svetemu, in verja- vrnili v zarahemelsko deœelo. mejo v prerokovanje in v razo- 29 In zgodilo se je, da so vzeli detja in v delovanje angelov s seboj tudi znatno øtevilo dru- in v dar govora jezikov in v dar gih in se spet odpravili na pot v razlaganja jezikov in v vse to, divjino. kar je dobro; kajti niç ni dobre- 30 In jaz, Amaleki, sem imel ga, kar ne pride od Gospoda: brata, ki je prav tako øel z njimi; in tisto, kar je zlo, pride od in od takrat dalje ne vem niçesar hudiça. o njih. In na tem sem, da leœem 26 In sedaj, moji ljubljeni bratje, v grob; in te ploøçe so polne. In œelel bi, da bi priøli h Kristusu, preneham govoriti.

Mormonove besede

Mormon okrajøa velike Nefijeve glejte, bil sem priça skoraj celot- ploøçe.—Male ploøçe priloœi k os- nemu propadu mojega ljudstva, talim ploøçam.—Kralj Benjamin Nefijcev. v deœeli vzpostavi mir. Okrog leta 2Injeveliko sto let po Kristu- 385 po Kr. sovem prihodu, ko te zapise predajam v sinove roke; in n sedaj sem jaz, Mormon, na predpostavljati mi da, da bo pri- Item, da izroçim zapis, ki sem ça popolnemu propadu mojega ga delal, v roke sinu Moroniju, ljudstva. A Bog daj, da jih bo 127 Mormonove besede 1:3–13 preœivel, da bo zapisal nekoliko vse, kar bo priølo; zatorej deluje o njih in nekoliko o Kristusu, v meni, naj napravim po njegovi da jim bo nekega dne morda volji. koristilo. 8Inmoja molitev k Bogu je 3Insedaj nekoliko spregovo- glede mojih bratov, da bodo rim o tem, kar sem zapisal; kajti ponovno priøli k spoznanju o potem ko sem bil okrajøal Nefi- Bogu, da, h Kristusovi odkupni jeve ploøçe do vladavine kralja daritvi, da bodo ponovno kras- Benjamina, tega, o katerem je no ljudstvo. govoril Amaleki, sem pregledo- 9Insedaj jaz, Mormon, kon- val zapise, ki so mi jih izroçili çujem s svojim zapisom, ki ga v roke, in naøel sem te ploøçe, povzemam z Nefijevih ploøç; ki so vsebovale to kratko poro- in delam ga po védenju in razu- çilo prerokov od Jakoba do mevanju, ki mi ga je dal Bog. vladavine tega kralja Benjami- 10 Zatorej se je zgodilo, pona in tudi mnoge od Nefijevih tem ko je bil Amaleki predal te besed. ploøçe v roke kralju Benjaminu, 4Into, kar je na teh ploøçah, jih je vzel in jih priloœil k dru- mi je povøeçi zavoljo preroko- gim ploøçam, ki so vsebovale vanja o Kristusovem prihodu; zapise, ki so si jih kralji izroçali in moji oçetje so vedeli, da se iz roda v rod do dni kralja je veliko tega izpolnilo; da, in Benjamina. prav tako vem, da se je, kar se 11 In od kralja Benjamina so je prerokovalo o nas do danaø- se izroçale iz roda v rod, dokler njega dne, izpolnilo, in kar gre niso padle v moje roke. In jaz, preko tega dne, se mora zago- Mormon, molim k Bogu, da tovo zgoditi— bi se od tega çasa dalje ohrani- 5 zatorej sem té izbral, da bom le. In vem, da se bodo ohranile; na njih konçal svoj zapis, osta- kajti na njih so zapisane velike nek mojega zapisa, katerega reçi, iz katerih se bo mojemu bom vzel z Nefijevih ploøç; in ljudstvu in njihovim bratom ne morem zapisati niti stotega sodilo na veliki in poslednji dela o mojem ljudstvu. dan po Boœji besedi, ki je zapi- 6Aglejte, vzel bom te ploøçe, sana. ki vsebujejo ta prerokovanja 12 In sedaj o tem kralju Be- in razodetja in jih priloœil k njaminu—imel je nekoliko preostanku mojih zapisov, kajti prepirov med svojim lastnim veliko mi je do njih; in vem, ljudstvom. da bo veliko do njih mojim 13 In zgodilo se je tudi, da so bratom. lamanske çete øle iz nefijske de- 7Intodelam z modrim name- œele v boj z njegovim ljudstvom. nom; kajti tako mi nekaj øepe- A glej, kralj Benjamin je zbral çe po delovanju Gospodovega svoje çete in se jim zoperstavil; Duha, ki je v meni. In sedaj, in z Labanovim meçem se je vsega ne vem; Gospod pa ve za boril z moçjo svoje lastne roke. Mormonove besede 1:14–Mozija 1:4 128 14 In v Gospodovi moçi so se je zgodilo, da je kralj Benjamin borili s sovraœnikom, dokler ni s pomoçjo svetih prerokov, bilo pobitih veliko tisoç Laman- ki so bili med njegovim cev. In zgodilo se je, da so se ljudstvom— borili z Lamanci, dokler jih niso 17 kajti glejte, kralj Benjamin pregnali iz vseh deœel svojega je bil svet moœ in nad svojim nasledstva. ljudstvom je vladal v praviçnos- 15 In zgodilo se je, potem ko ti; in v deœeli je bilo veliko svetih so se bili pojavili laœni Kristusi moœ in Boœjo besedo so govorili in so jim zaprli usta in jih kaz- z moçjo in s polnomoçjem; in novali po njihovih zloçinih; zavoljo trdovratnosti ljudstva so 16 in potem ko so se bili poja- uporabljali veliko strogosti— vili laœni preroki in laœni pridi- 18 zatorej so s pomoçjo teh garji in uçitelji med ljudstvom kralj Benjamin, ko je delal z vso in vsi ti so bili kaznovani po moçjo svojega telesa in sposob- svojih zloçinih; in potem ko je nostjo svoje duøe, in tudi preroki bilo veliko prepirov in veliko v deœeli ponovno vzpostavili odpada k Lamancem, glejte, se mir.

Mozijeva knjiga

1. POGLAVJE In dal jih je pouçevati o vsem jeziku svojih oçetov, da bi tako Kralj Benjamin svoje sinove uçi lahko postali moœje razumeva- jezik in o prerokbah njihovih oçe- nja; in da bi vedeli glede pre- tov.—Vero in civilizacijo so ohra- rokb, ki so jih bila izrekla usta nili zavoljo zapisov, ki so jih vodili njihovih oçetov, katere jim je na razliçnih ploøçah.—Mozija je predala Gospodova roka. izvoljen za kralja in dodeljeno 3Inpouçeval jih je tudi o zapi- mu je varstvo nad ploøçami in sih, ki so bili vrezani na ploøçah ostalimi reçmi. Med leti 130 in iz medenine, rekoç: Sinovi moji, 124 pr. Kr. œelel bi, da bi pomnili, çe bi ne bilo teh ploøç, ki vsebujejo te n sedaj v vsej zarahemelski zapise in te zapovedi, da bi Ideœeli ni bilo veç prepirov morali celo v tem sedanjem çasu med vsem ljudstvom, ki je pri- trpeti v nevednosti, ker bi ne padalo kralju Benjaminu, tako poznali Boœjih skrivnosti. da je imel kralj Benjamin ne- 4 Kajti ne bi bilo mogoçe, da bi pretrgan mir v vsem preostanku si oçe Lehi vse to zapomnil, da svojih dni. bi o tem pouçeval svoje otroke, 2Inzgodilo se je, da je imel tri çe bi si ne pomagal s temi ploø- sinove; in poimenoval jih je çami; kajti ker je bil uçen kar se Mozija in Helorum in Helaman. tiçe egipçanskega jezika, je zato 129 Mozija 1:5–15 te gravure znal brati in o njih zato je premiøljeval, da bi bilo pouçeval svoje otroke, da bi prav, da kraljestvo prenese na tako o tem oni lahko pouçevali enega od svojih sinov. svoje otroke in tako spolnjevali 10 Zato je dal predse pripeljati Boœje zapovedi prav do tega Mozija; in to so besede, ki mu jih danaønjega çasa. je govoril, rekoç: Sin moj, œelel 5 Povem vam, sinovi moji, çe bi, da razglasiø po vsej tej deœeli bi ne bilo tega, kar se je zapiso- med vsem tem ljudstvom oziro- valo in bi po Boœji roki ne bilo ma zarahemelskim ljudstvom in ohranjeno, da bi mi lahko brali Mozijevim ljudstvom, ki prebi- in razumeli njegove skrivnosti va v deœeli, da se bo tako lahko in imeli njegove zapovedi vselej zbralo; kajti jutri bom temu pred oçmi, da bi v nevero zapa- ljudstvu z lastnimi usti razglasil, dali celo naøi oçetje in mi bi bili da si kralj in vladar nad tem kakor bratje Lamanci, ki ne vedo ljudstvom, katerega nama je dal niçesar o tem ali celo ne verja- Gospod, naø Bog. mejo, ko jih o tem pouçujejo, 11 In razen tega bom temu zavoljo izroçila njihovih oçetov, ljudstvu dal ime, da se bodo ki ni pravilno. tako lahko razlikovali izmed 6Osinovi moji, œelel bi, da bi vseh ljudstev, ki jih je Gospod pomnili, da te besede govorijo Bog pripeljal iz jeruzalemske resnico in da ti zapisi prav tako deœele; in to delam, ker je to govorijo resnico. In glejte, tudi ljudstvo marljivo spolnjevalo Nefijeve ploøçe, ki vsebujejo Gospodove zapovedi. zapise in besede naøih oçetov od 12 In dam jim ime, ki nikoli çasa, ko so zapustili Jeruzalem, ne bo izbrisano razen s pres- do sedaj in govorijo resnico; in topniøtvom. mi lahko vemo o njihovi goto- 13 Da, in nadalje ti povem, çe vosti, ker jih imamo pred oçmi. bo to ljudstvo, ki je moçno pri- 7Insedaj, sinovi moji, œelel bi, ljubljeno pri Gospodu, zapadlo da bi pomnili, da bi se marljivo v prestopek in postalo hudob- poglabljali vanje, da vam bo no in preøuøtniøko ljudstvo, jih koristilo; in œelel bi, da bi spol- bo Gospod izroçil, da bodo tako njevali Boœje zapovedi, da boste postali slabotni kakor njihovi v deœeli lahko uspevali glede bratje; in niç veç jih ne bo ohra- na obljube, ki jih je Gospod njal s svojo neprimerljivo in ne- sklenil z naøimi oçeti. verjetno moçjo, kakor je doslej 8Inkralj Benjamin je svoje ohranjal naøe oçete. sinove pouçeval veliko veç tega, 14 Kajti povem ti, çe bi ne kar ni zapisano v tej knjigi. bil ponudil svoje roke, ko je 9Inzgodilo se je, potem ko je ohranjal naøe oçete, bi zagotovo bil kralj Benjamin svoje sinove padli Lamancem v roke in pos- prenehal pouçevati, se je posta- tali œrtev njihovega sovraøtva. ral in videl je, da mora zelo kma- 15 In zgodilo se je, potem ko lu iti po poti vsega zemeljskega; je kralj Benjamin sinu prenehal Mozija 1:16–2:7 130 govoriti, da mu je dal nad- zapovedal in je bil po vsej deœeli zorstvo nad vsemi zadevami razposlal razglas, da so se ljudje kraljestva. po vsej deœeli zbrali, da bi øli v 16 In nadalje mu je dal tudi tempelj, da bodo sliøali besede, nadzorstvo nad zapisi, ki so bili katere jim bo govoril kralj vrezani na ploøçah iz medenine; Benjamin. in tudi nad Nefijevimi ploøçami; 2Inbilo jih je veliko øtevilo, in in tudi nad Labanovim meçem sicer toliko, da jih niso preøteli; in nad kroglo oziroma usmerje- kajti v deœeli so se silno namno- valcem, ki je naøe oçete vodila œili in moçno okrepili. skozi divjino, ki jo je pripravila 3Invzeli so tudi od prvencev Gospodova roka, da bi jih s to svojih çred, da bi opravili vodil, vsakogar glede na po- œrtvovanje in œgalne daritve po zornost in marljivost, ki so mu Mojzesovi postavi. jo izkazovali. 4Indabisetudi zahvalili 17 Kadar so torej bili nezvesti, Gospodu, svojemu Bogu, ki jih niso uspevali ne napredovali je pripeljal iz jeruzalemske dena potovanju, paç pa jih je gna- œele in ki jih je reøil iz rok njiho- lo nazaj in nakopali so si Boœje vih sovraœnikov in jim je bil za nezadovoljstvo; in zato jih je uçitelje doloçil praviçne moœe doletela lakota in hude stiske, in prav tako za kralja praviçne- da bi se v njih obudil spomin na ga moœa, ki je bil vzpostavil njihovo dolœnost. mir v zarahemelski deœeli in ki 18 In sedaj se je zgodilo, da je jih je bil uçil spolnjevati Boœje Mozija øel in storil, kakor mu je zapovedi, da bi se radostili in bi bil oçe zapovedal in razglasil jih navdajala ljubezen do Boga vsemu ljudstvu, ki je bilo v in vseh ljudi. zarahemelski deœeli, da bi se 5Inzgodilo se je, ko so priøli tako lahko zbrali, da bodo øli v k templju, so okrog postavili tempelj, da bodo sliøali besede, øotore, vsak moœ glede na svojo katere jim bo govoril njegov oçe. druœino, ki jo je sestavljala njegova œena in njegovi sinovi in njegove hçere in njihovi sinovi 2. POGLAVJE in njihove hçere od najstarejøega do najmlajøega in vsaka druœina Kralj Benjamin nagovori svoje je bila loçena druga od druge. ljudstvo.—Pripoveduje o praviç- 6Inøotore so postavili naokrog nosti, poøtenosti in duhovnosti templja in vsak moœ je øotor svoje vladavine.—Svetuje jim, naj postavil z vrati proti templju, sluœijo nebeøkemu Kralju.—Tisti, da bi tako lahko ostali v øotorih ki se upirajo Bogu, bodo trpeli in sliøali besede, ki jim jih bo tesnobo, ki bo kakor nepogasljiv govoril kralj Benjamin. ogenj. Okrog leta 124 pr. Kr. 7 Kajti mnoœica je bila tako In zgodilo se je, ko je bil Mozija velika, da kralj Benjamin storil, kakor mu je bil oçe vseh ni mogel pouçevati znotraj 131 Mozija 2:8–19 tempeljskega obzidja, zato je sem vam sluœil prav do tega tre- dal postaviti stolp, da bi tako nutka in si nisem prizadeval za njegovo ljudstvo lahko sliøalo zlatom, ne za srebrom, ne za besede, ki jim jih bo govoril. kakrønim koli bogastvom od vas; 8Inzgodilo se je, da je zaçel 13 niti nisem trpel, da bi vas svojemu ljudstvu govoriti s zapirali v jeçe, niti da bi drug stolpa; in vsi niso mogli sliøati drugega zasuœnjevali, niti da bi njegovih besed zavoljo veli- morili, ali plenili, ali kradli, ali kanske mnoœice; zato je dal se predajali preøuøtvovanju; in besede, katere je govoril, zapi- sicer nisem trpel, da bi se pre- sati in jih poslal med te, ki niso dajali kakrøni koli hudobiji in v bili v dosegu njegovega glasu, vsem sem vas uçil spolnjevati da bi lahko prav tako prejeli Gospodove zapovedi, s katerimi njegove besede. vam je on zapovedal— 9Intosobesede, ki jih je 14 in celo jaz sam sem delal govoril in jih dal zapisati, re- z lastnimi rokami, da bi vam koç: Bratje moji, vsi vi, ki ste se sluœil in da vas ne bi bremenil z zbrali, vi, ki lahko sliøite moje davki in da bi nad vas ne priølo besede, ki vam jih bom ta dan niç, kar bi bilo bridko prenaøa- govoril; kajti nisem vam zapo- ti—in o vsem tem, o çemer sem vedal priti semkaj, da bi se igrali govoril, ste ta dan vi sami priçe. z besedami, ki jih bom govoril, 15 Vendarle, bratje moji, tega paç pa da bi mi prisluhnili in nisem napravil, da bi se bahal, odprli uøesa, da boste sliøali, in niti tega ne pravim, da bi vas s srce, da boste razumeli, in miø- tem obtoœil; paç pa vam to pra- ljenje, da se bodo pred vaøimi vim, da boste vedeli, da lahko ta oçmi razkrile Boœje skrivnosti. dan pred Bogom odgovarjam s 10 Nisem vam zapovedal priti çisto vestjo. semkaj, da bi se me bali ali da 16 Glejte, povem vam, ker sem bi mislili, da sem jaz sam veç vam rekel, da sem bil svoje kakor smrtnik. dneve preœivel, da sem vam 11 Paç pa sem kakor vi, pod- sluœil, se ne œelim bahati, saj vrœen vsakovrstnim slabostim sem le Bogu sluœil. v telesu in duhu; vendarle me 17 In glejte, to vam pravim, da je to ljudstvo izvolilo in oçe me se boste lahko uçili modrosti; da je posvetil in po Gospodovi roki boste lahko spoznali, da ko slu- mi je bilo dovoljeno, da sem œite soljudem, le Bogu sluœite. bil vladar in kralj nad tem 18 Glejte, imeli ste me za kralja; ljudstvom; in njegova neprimer- in çe jaz, katerega imate za kra- ljiva moç me je obdrœala in oh- lja, delam, da sluœim vam, mar ranjala, da sem vam sluœil z vso potem ne bi morali tudi vi dela- vnemo, miøljenjem in moçjo, ki ti, da bi sluœili drug drugemu? mi jih je dal Gospod. 19 In glejte tudi, çe jaz, katerega 12 Povem vam, ker mi je bilo imate za kralja, ki sem svoje dni dovoljeno preœiveti dneve, da preœivel, da sem vam sluœil in Mozija 2:20–31 132 vendarle sem bil v sluœbi Bogu, iz zemeljskega prahu ustvarjeni; zasluœim kakrøno koli zahvalo a glejte, ta pripada njemu, ki ga od vas, o kako bi se vi morali je ustvaril. zahvaljevati nebeøkemu Kralju! 26 In jaz, celo jaz, katerega 20 Povem vam, bratje moji, çe imate za kralja, nisem niç boljøi, boste izkazali vso zahvalo in kakor ste vi sami; saj sem tudi hvalo, ki jo ima moç posedovati sam iz prahu. In vidite, da sem vsa vaøa duøa, tistemu Bogu, ki star in sem na tem, da to umrlji- vas je ustvaril in vas obdrœal vo telo zapustim materi zemlji. in ohranil in je bil vzrok vaøi 27 Kakor sem vam torej rekel, radosti in vam podelil, da ste da sem vam bil sluœil in sem drug z drugim œiveli v miru— hodil s çisto vestjo pred Bogom, 21 vam povem, çe bi sluœili nje- prav tako sem vas v tem çasu mu, ki vas je ustvaril od zaçetka ukazal zbrati, da bom lahko in vas iz dneva v dan ohranja, ko brez krivde in da vaøa kri ne bi vam daje sapo, da lahko œivite in priøla nadme, ko bom stal pred se gibljete in delate po svoji volji Bogom, da mi bo sodil za to, in vas podpira iz enega trenutka kar mi je zapovedal glede vas. v drugega— pravim, çe bi mu 28 Povem vam, da sem vas sledili z vso svojo duøo, bi bili ukazal zbrati, da bi si z oblaçil øe vedno nekoristni sluœabniki. lahko oçistil vaøo kri v tem 22 In glejte, vse, kar od vas çasovnem obdobju, ko sem na zahteva, je, da spolnjujete nje- tem, da grem v grob, da bom gove zapovedi; in obljubil vam lahko v miru odøel in se bo moj je, çe boste spolnjevali njegove neumrljivi duh lahko pridruœil zapovedi, boste uspevali v de- zborom zgoraj pri petju hvalnic œeli; in nikoli ne spremeni tega, praviçnemu Bogu. kar je rekel; çe torej spolnjujete 29 In nadalje vam povem, da njegove zapovedi, vas blagos- sem vas ukazal zbrati, da bi vam lovi in vam pomaga k uspehu. lahko razglasil, da ne morem 23 In sedaj, kot prvo, ustvaril veç biti vaø uçitelj, niti vaø kralj; vas je in vam podelil œivljenje, 30 saj mi prav v tem trenutku za kar ste mu dolœni. vse telo silno trepeta, ko si vam 24 In drugiç, zahteva, da bi de- prizadevam govoriti; a Gospod lali, kot vam je zapovedal; kajti me podpira in mi je dovolil, da çe tako delate, vas nemudoma sem vam govoril in zapovedal blagoslovi; in torej vam je plaçal. mi je, naj vam ta dan razglasim, In øe vedno ste mu dolœni in ste da je moj sin Mozija kralj in vla- mu in mu boste na veke vekov; dar nad vami. s çim se imate torej bahati? 31 In sedaj, bratje moji, œelel 25 In sedaj vpraøam, mar lahko bi, da bi delali, kakor ste delali vi sami kar koli reçete zase? Od- doslej. Ko ste spolnjevali moje govarjam vam, ne. Ne morete zapovedi in tudi zapovedi moje- reçi niti, da ste toliko kot ze- ga oçeta in ste uspevali in ste bili meljski prah; vendarle ste bili ohranjeni pred padcem v roke 133 Mozija 2:32–41 vaøih sovraœnikov, in sicer vas vodil po poteh modrosti, da tako boste, çe boste spolnjevali bi vas lahko blagoslavljal, da bi zapovedi mojega sina oziroma uspevali in bi vas ohranjal— Boœje zapovedi, katere vam bo 37 vam povem, da se çlovek, predal, uspevali v deœeli in sov- ki to poçne, Bogu odkrito upre; raœniki nad vami ne bodo imeli zato se odloçi posluøati zlega moçi. duha in postane sovraœnik vse 32 Toda, o ljudstvo moje, va- praviçnosti; zato Gospod v njem rujte se, da se med vami ne bodo nima mesta, saj ne prebiva v zaçeli prepiri in se boste odloçili nesvetih templjih. posluøati zlega duha, o çemer 38 Çe se torej tisti çlovek je govoril moj oçe Mozija. ne pokesa in ostane in umre 33 Kajti glejte, gorje je izreçeno sovraœnik Bogu, zahteve Boœje nad njim, ki se odloçi posluøati pravice prebudijo njegovo neu- tega duha; kajti çe se ga odloçi mrljivo duøo v œiv obçutek o posluøati in ostane v grehih in njegovi lastni krivdi, katera umre, tisti svoji duøi pije prek- povzroçi, da se umakne iz Gos- letstvo; kajti za plaçilo prejme podove navzoçnosti in v prsih veçno kazen, ker je Boœjo pos- ga to navda s krivdo in boleçino tavo prekrøil navzlic svojemu in tesnobo, kar je kot nepogas- védenju. ljiv ogenj, katerega plameni se 34 Povem vam, da jih ni med dvigajo na veke vekov. vami, razen majhnih otrok, ki 39 In sedaj vam povem, da bi o tem ne bili pouçeni, ki bi ne ta çlovek ne more veç terjati vedeli, da ste za vekomaj dolœni milosti; zato je njegova konçna nebeøkemu Oçetu, da mu povr- obsodba, da prenaøa muko nete za vse, kar imate in ste; in brez konca. pouçevali so vas tudi o zapisih, 40 O, vsi vi stari ljudje in tudi kateri vsebujejo prerokbe, katere vi mladi ljudje in vi majhni so izgovarjali sveti preroki, prav otroci, ki lahko razumete moje do çasa, ko je oçe Lehi zapustil besede, saj sem vam govoril jas- Jeruzalem; no, da bi lahko razumeli, molim, 35 in tudi vse, kar so do sedaj da bi se v vas prebudil spomin govorili naøi oçetje. In glejte na grozno stanje teh, ki so za- tudi, govorili so, kar jim je zapo- padli v prestopek. vedal Gospod; zato so praviçni 41 In nadalje bi œelel, da bi pre- in govorijo resnico. tehtali blagoslovljeno in sreçno 36 In sedaj vam povem, bratje stanje tistih, ki spolnjujejo Boœje moji, potem ko ste vedeli za to zapovedi. Kajti glejte, v vsem in ste bili v vsem tem pouçeni, so blagoslovljeni tako posvet- çe se boste pregreøili in ravnali no kakor duhovno; in çe bodo proti temu, o çemer je bilo go- zvesto vztrajali do konca, bodo vora, da se boste oddaljili od sprejeti v nebesa, da bodo tako Gospodovega Duha, da ne bo lahko bivali z Bogom v stanju mogel imeti mesta v vas, da bi sreçe brez konca. O pomnite, Mozija 3:1–12 134 pomnite, da je to res; kajti to je çloveøke otroke in bival v ta- govoril Gospod Bog. bernaklju iz ila in øel med ljudi in bo delal velike çudeœe, kot je zdravljenje bolnih, obujanje 3. POGLAVJE mrtvih, hromi bodo shodili, slepi prejeli vid in gluhi sluh in Kralj Benjamin nadaljuje z nago- zdravil bo vsakovrstne bolezni. vorom.—Vsemogoçni Gospod bo 6Inizganjal bo hudiçe oziro- deloval med ljudmi v tabernaklju ma zle duhove, ki bivajo v srcih iz ila.—Iz vsake pore bo pritekla çloveøkih otrok. kri, ko bo plaçeval odkupnino za 7Inglej, prenaøal bo skuønja- grehe sveta.— Le po njegovem ve in telesno boleçino, lakoto, imenu pride odreøitev.—Ljudje œejo in utrujenost, in sicer veç lahko odvrœejo posvetnega çloveka kot lahko prenese çlovek, ne in postanejo sveti preko odkupne da bi umrl; kajti glejte, kri daritve.—Muka hudobnih bo kot priteçe iz vsake pore, tako veli- jezero ognja in œvepla. Okrog leta ka bo njegova tesnoba zavoljo 124 pr. Kr. hudobije in gnusob njegovega In spet, bratje moji, bi vas rad ljudstva. prosil za pozornost, saj vam 8Inimenoval se bo Jezus bom øe nekoliko govoril; kajti Kristus, Boœji Sin, Oçe nebes glejte, govoril vam bom o tem, in zemlje, Stvarnik vsega od kar bo priølo. zaçetka; in njegova mati se bo 2Into, kar vam bom povedal, imenovala Marija. mi je oznanil Gospodov angel. 9Inglej, pride k svojim, da In rekel mi je: Prebudi se; in bi çloveøki otroci bili deleœni prebudil sem se in glejte, stal je odreøitve, in sicer po veri v nje- pred menoj. govo ime; in celo po vsem tem 3Inrekel mi je: Prebudi se in ga bodo imeli za çloveka in rek- posluøaj besede, katere ti bom li, da ima hudiça in biçali ga povedal; kajti glej, priøel sem ti bodo in ga kriœali. razglasit vesele novice o veliki 10 In tretji dan bo vstal od radosti. mrtvih; in glej, stoji, da bo sodil 4 Kajti Gospod je sliøal tvoje svetu; in glej, vse to se bo zgo- molitve in je presodil o tvoji dilo, da bi nad çloveøke otroke praviçnosti in me je poslal, da ti priøla praviçna sodba. oznanim, da se lahko radostiø; 11 Kajti glej in tudi njegova kri in da lahko razglasiø svojemu plaça odkupnino za grehe tistih, ljudstvu, da bo tudi njih lahko ki so padli zavoljo Adamovega navdala radost. prestopka, ki so umrli, ne da 5 Kajti glej, pride ças, in ni da- bi vedeli za Boœjo voljo o njih leç proç, ko bo z moçjo Gospod samih ali ki so nevede greøili. Vsemogoçni, ki kraljuje, ki je 12 A gorje, gorje mu, ki ve, da bil in je od vse veçnosti do vse se upira Bogu! Kajti odreøitev veçnosti, priøel iz nebes med ne pride k nobenemu od takih, 135 Mozija 3:13–24 çe ni preko kesanja in vere v svojim lastnim duøam, çe ne Gospoda Jezusa Kristusa. postanejo poniœni in kot majhni 13 In Gospod Bog je svoje svete otroci in verjamejo, da je odre- preroke poslal med vse çloveøke øitev bila in je in bo priøla v otroke, da bodo to razglasili in preko odkupne daritve krvi vsakemu rodu, narodu in jezi- Jezusa, Gospoda Vsemogoçnega. ku, da bo zato lahko tisti, kdor 19 Kajti posvetni çlovek je Bogu bo verjel, da bo Kristus priøel, sovraœnik in je bil od Adamo- prejel odpuøçanje svojih grehov vega padca in bo na veke vekov, in se radostil s silno veliko çe se ne preda oçarljivostim radostjo, in sicer kot da bi bil œe Svetega Duha in ne odvrœe priøel mednje. posvetnega çloveka in postane 14 Vendarle je Gospod Bog sveti preko odkupne daritve videl, da je njegovo ljudstvo Gospoda Kristusa in postane trdovratno ljudstvo in doloçil kot otrok, ubogljiv, krotak, po- jim je postavo, in sicer Mojze- niœen, potrpeœljiv, poln ljubezni, sovo postavo. pripravljen podvreçi se vsemu, 15 In veliko znakov in çudeœev kar se Gospodu zdi prav mu in znamenj in odrazov svojega zadati, prav kakor se otrok prihoda jim je pokazal; in o nje- podvrœe svojemu oçetu. govem prihodu so jim govorili 20 In nadalje vam povem, da tudi sveti preroki; in vendarle bo priøel ças, ko se bo védenje so postali trdosrçni in niso ra- o Odreøeniku razøirilo med zumeli, da Mojzesova postava vsemi narodi, rodovi, jeziki in niç ne velja, çe bi ne bilo odkup- ljudstvi. ne daritve njegove krvi. 21 In glejte, ko pride tisti 16 In celo, çe bi bilo moœno, da ças, ne bo nobenega, ki bi bil bi majhni otroci greøili, bi ne pred Bogom brez graje, razen mogli biti reøeni; paç pa vam majhnih otrok, çe se ne bodo povem, da so blagoslovljeni; kaj- pokesali in verjeli v ime Gospo- ti glejte kot v Adamu, oziroma da, Boga Vsemogoçnega. po naravi, padejo, prav tako 22 In celo sedaj, ko boø svoje Kristusova kri plaça odkupnino ljudstvo pouçeval to, kar ti je za njihove grehe. zapovedal Gospod, tvoj Bog, 17 In nadalje vam povem, da celo tedaj ne bodo veç brez graje ne bo drugega imena, ne druge v Boœjih oçeh, razen po besedah, poti, ne drugih naçinov, po ki sem ti jih govoril. katerih so çloveøki otroci lahko 23 In sedaj, govoril sem besede, deleœni odreøitve, samo v in katere mi je zapovedal Gospod preko imena Kristusa, Gospoda Bog. Vsemogoçnega. 24 In tako govori Gospod: Na 18 Kajti glejte, sodi in njegova sodni dan bodo kakor svetlo sodba je praviçna; in dojençek, priçevanje proti temu ljudstvu; ki umre v detinstvu, ni pogub- po njih se jim bo sodilo, vsake- ljen; ljudje pa pijejo pogubo mu çloveku po njegovih delih, Mozija 3:25–4:6 136 naj so bila dobra ali naj so bila prav manj kakor zemeljski prah. hudobna. In vsi so glasno zaklicali v en 25 In çe so hudobna, so izroçe- glas, rekoç: O imej milost in se ni groznemu pogledu na lastno sklicuj na Kristusovo odkupno krivdo in gnusobe, kar povzroçi, kri, da bomo prejeli odpuøçanje da se umaknejo iz Gospodove grehov in da bo naøe srce oçiø- navzoçnosti v stanje bede in çeno; kajti verjamemo v Jezusa neskonçne muke, od koder se Kristusa, Boœjega Sina, ki je ne morejo veç vrniti; zato so ustvaril nebesa in Zemljo in lastni duøi pili pogubo. vse; ki bo priøel med çloveøke 26 Zato so pili iz kupe Boœjega otroke. srda, katerega jim praviçnost ni 3Inzgodilo se je, potem ko so veç mogla zadrœati, kot ni mogla bili te besede izrekli, je nadnje zanikati, da je Adam padel, ker priøel Gospodov Duh in nav- je jedel od prepovedanega sadu; dala jih je radost in prejeli so zato za vekomaj ne bodo veç odpuøçanje grehov in imeli so mogli terjati milosti. mirno vest zavoljo silne vere, 27 In njihova muka je kot jezero ki so jo imeli v Jezusa Kristusa, ognja in œvepla, katerega pla- ki bo priøel po besedah, ki jim meni so nepogasljivi in katerega jih je bil govoril kralj Benjamin. dim se dviga na veke vekov. 4Inkralj Benjamin je spet Tako mi je zapovedal Gospod. odprl usta in jim zaçel govoriti, Amen. rekoç: Prijatelji moji in bratje moji, rod moj in ljudstvo moje, spet bi vas prosil za pozornost, 4. POGLAVJE da boste lahko sliøali in razumeli preostanek mojih besed, Kralj Benjamin nadaljuje z nago- ki vam jih bom govoril. vorom.—Odreøitev pride zavoljo 5 Kajti glejte, çe je védenje odkupne daritve.—Verjemite v o Boœji dobroti ta ças v vas Boga, da boste odreøeni.—Obdr- predramilo obçutje o vaøi ne- œite odpuøçanje svojih grehov pre- pomembnosti in o vaøem nev- ko zvestobe.—Od svojega imetja rednem in padlem stanju— dajajte siromaønim.—V vsem, kar 6 povem vam, çe ste spoznali delate, naj bo modrost in red. Okrog Boœjo dobroto in njegovo nep- leta 124 pr. Kr. rimerljivo moç in njegovo mod- In sedaj se je zgodilo, ko je bil rost in njegovo potrpeœljivost in kralj Benjamin prenehal govoriti njegovo poçasnost v jezi s besede, katere mu je bil predal çloveøkimi otroki; in tudi od- Gospodov angel, se je ozrl naok- kupno daritev, ki je bila prip- rog po mnoœici in glej, popadali ravljena od osnovanja sveta, da so bili na zemljo, kajti nadnje je bo prejel odreøitev ta, ki bo za- priøel strah pred Gospodom. upal v Gospoda in bo marljivo 2Insebe so bili zagledali v spolnjeval njegove zapovedi in svojem lastnem mesenem stanju nadaljeval v veri, in sicer do 137 Mozija 4:7–18 konca svojega œivljenja, mislim Gospodovo ime in bili stanovit- na œivljenje umrljivega telesa— ni v veri v to, kar bo priølo, kar je 7 povem, da je to çlovek, ki bilo reçeno po angelovih ustih. prejme odreøitev preko odkup- 12 In glejte, pravim vam, çe ne daritve, ki je bila za vse boste to delali, se boste vedno çloveøtvo pripravljena od osno- radostili in navdajala vas bo vanja sveta, katero je bilo vse Boœja ljubezen in vedno boste v od Adamovega padca oziroma spominu ohranili odpuøçanje ki je oziroma ki bo prav vse do grehov; in rasli boste v védenju konca sveta. slave njega, ki vas je ustvaril 8Intojenaçin, po katerem oziroma v védenju tega, kar je pride odreøitev. In ni druge od- praviçno in res. reøitve, razen te, o kateri je bilo 13 In ne boste si œeleli raniti govora; niti ni drugih pogojev drug drugega, ampak mirno za çlovekovo odreøitev, razen œiveti in vsakomur dati, kar mu pogojev, ki sem vam jih povedal. pripada. 9 Verjemite v Boga; verjemite, 14 In ne boste trpeli, da bi bili da je in da je ustvaril vse tako v vaøi otroci laçni ali goli; niti ne nebesih kot na Zemlji; verjemite, boste trpeli, da bi prestopali da ima vso modrost in vso moç Boœje postave in se med seboj tako v nebesih kot na Zemlji; pretepali in prerekali in sluœili verjemite, da çlovek ne doume hudiçu, ki je gospodar greha vsega, kar lahko doume Gospod. oziroma ki je zli duh, o katerem 10 In spet, verjemite, da se so govorili naøi oçetje, ker je morate pokesati svojih grehov sovraœnik vse praviçnosti. in jih opustiti in postati poniœni 15 Paç pa jih boste uçili hoditi pred Bogom; in odkritosrçno po poteh resnice in treznosti; prosite, da bi vam odpustil; in uçili jih boste medsebojne lju- sedaj, çe v vse to verjamete, bezni in medsebojnega sluœenja. glejte, da boste tako delali. 16 In tudi sami boste øli na po- 11 In spet, povem vam, kakor moç tistemu, ki vaøo pomoç sem rekel poprej, çe ste spoznali potrebuje; od svojega imetja Boœjo slavo oziroma çe ste ve- boste dajali njemu, kateri ga deli o njegovi dobroti in ste potrebuje; in ne boste trpeli, da okusili njegovo ljubezen in ste vas bo beraç zaman prosil in ga prejeli odpuøçanje grehov, kar nagnali, da bo umrl. vas je v duøi navdalo s tako sil- 17 Mogoçe boste rekli: Çlovek no veliko radostjo, prav tako bi si je sam nakopal svojo bedo; œelel, da bi pomnili in vedno zato bom zadrœal svojo roko in ohranili v spominu Boœjo veli- mu ne bom dal od svoje hrane, çino in lastno nepomembnost in niti mu ne bom dal od svojega njegovo dobroto in poçasnost v imetja, da bi veç ne trpel, kajti jezi do vas, nevrednih bitij, in njegove kazni so praviçne— postali poniœni prav do globin 18 povem pa ti, o çlovek, kdor poniœnosti in vsak dan klicali to dela, ta ima velik razlog za Mozija 4:19–30 138 kesanje; in çe se ne pokesa za to, vi, ki nimate in imate øe zadosti, kar je napravil, je za vekomaj da shajate iz dneva v dan; mis- pogubljen in nima deleœa v lim vse vas, ki odreçete beraçu, Boœjem kraljestvu. ker nimate; œelel bi, da bi v srcu 19 Kajti glejte, mar nismo vsi rekli tole: Ne dam, ker nimam, beraçi? Mar nismo vsi odvisni çe pa bi imel, bi dal. od istega Bitja, in sicer od Boga, 25 In sedaj, çe v srcu reçete za vse imetje, katerega imamo, tako, ostajate brez krivde, sicer tako za hrano in oblaçila in za ste obsojeni; in obsodba nad zlato in za srebro in za vse vami je praviçna, saj hlepite po bogastvo, ki ga imamo vsake tem, çesar niste prejeli. vrste? 26 In sedaj, zavoljo tega, o 20 In glejte, prav v tem trenut- çemer sem vam govoril—to je ku ste klicali njegovo ime in zavoljo tega, da bi iz dneva v prosili za odpuøçanje grehov. dan v spominu ohranjali odpuø- In je mar trpel, da ste zaman çanje svojih grehov, da lahko ho- prosili? Ne; na vas je izlil svoje- dite brez krivde pred Bogom— ga Duha in srce vam je navdal bi œelel, da bi siromaønim dajali z radostjo in vam zaprl usta, od svojega imetja, vsak çlovek da niste mogli najti besed, tako glede na to, kar ima, da boste silno velika je bila vaøa radost. hranili laçne, oblaçili gole, obi- 21 In sedaj, çe vam Bog, ki vas je skovali bolne in dajali tako du- ustvaril, od katerega je odvisno hovno kot posvetno olajøanje vaøe œivljenje in vse, kar imate glede na njihove potrebe. in ste, podeli, kar koli ga prosite, 27 In glejte, naj bo v vsem tem, kar je prav, v veri, verujoç, da kar delate, modrost in red; kajti boste prejeli, o potem kako bi ne zahteva se, da bi çlovek tekel morali vi dajati od svojega imet- hitreje, kot ima moçi. In spet, ja, ki ga imate, drug drugemu. potrebno je, da bi bil marljiv, da 22 In çe sodite çloveka, ki vas bo tako osvojil nagrado; zato prosi od vaøega imetja, da bi naj bo v vsem, kar delate, red. ne umrl, in ga obsodite, koliko 28 In œelel bi, da bi pomnili, bolj praviçna bo obsodba nad kdor si izposodi od svojega vami, ker zadrœujete svoje bliœnjega, mora vrniti, kar si je imetje, ki ne pripada vam, am- izposodil, tako kot se je dogo- pak Bogu, kateremu pripada voril, sicer boø greøil; in morda tudi vaøe œivljenje; in vendarle boø povzroçil, da bo greøil tudi niçesar ne prosite, niti se ne po- tvoj bliœnji. kesate za to, kar ste storili. 29 In konçno, ne morem vam 23 Pravim vam, gorje tistemu povedati vsega, s çimer lahko çloveku, kajti njegovo imetje bo greøite; saj so raznolike poti in pogubljeno z njim; in sedaj, to naçini, in sicer jih je toliko, da pravim tistim, ki so bogati, kar jih ne morem naøteti. zadeva reçi tega sveta. 30 Toliko pa vam lahko povem, 24 In spet, siromaønim pravim, çe ne boste bedeli nad seboj in 139 Mozija 5:1–10 svojimi mislimi in svojimi bese- çesar se radostimo s tako silno dami in svojimi dejanji in se ne veliko radostjo. boste drœali Boœjih zapovedi in 5InzBogom smo voljni stopiti ne nadaljevali v veri v to, kar ste v zavezo, da bomo izvrøevali sliøali o Gospodovem prihodu, njegovo voljo in da bomo pos- prav do konca svojega œivljenja, luøni njegovim zapovedim v morate biti pogubljeni. In sedaj, vsem, kar nam bo zapovedal, v o çlovek, pomni in se ne pogubi. vsem preostanku naøih dni, da nase ne bomo priklicali muke brez konca, kakor je govoril 5. POGLAVJE angel, da ne bomo pili iz kupe Boœjega srda. Po veri sveti postanejo Kristusovi 6Insedaj, to so besede, katere sinovi in hçere.—Potem se imenuje od njih œelel kralj Benjamin; jejo s Kristusovim imenom.—Kralj in zato jim je rekel: Govorili Benjamin jih opominja, naj bodo ste besede, katere sem œelel; in stanovitni in neomajni v dobrih zaveza, katero ste sklenili, je delih. Okrog leta 124 pr. Kr. praviçna zaveza. In sedaj se je zgodilo, ko je 7Insedaj, zavoljo zaveze, ki bil kralj Benjamin tako govoril ste jo sklenili, se boste imeno- svojemu ljudstvu, je razposlal vali Kristusovi otroci, njegovi mednje, ker je od ljudstva œelel sinovi in hçere; kajti glejte, ta izvedeti, çe verjamejo besedam, dan vam je dal duhovno œivlje- katere jim je bil govoril. nje; saj pravite, da ste se v srcu 2Invsi so zaklicali v en glas, spremenili po veri v njegovo rekoç: Da, verjamemo vsem be- ime; zato ste se rodili v njem in sedam, katere si nam govoril; postali njegovi sinovi in hçere. in tudi vemo o njihovi gotovos- 8Inpod tem imenom ste ti in resnici zavoljo Duha od postali svobodni in ni drugega Gospoda Vsemogoçnega, ki je imena, po katerem bi lahko pos- v nas oziroma v naøem srcu tali svobodni. Ni danega dru- povzroçil veliko spremembo, gega imena, po katerem pride da nismo veç nagnjeni k temu, odreøitev; zato bi œelel, da bi da bi delali zlo, paç pa da bi nase prevzeli Kristusovo ime, nenehno delali dobro. vsi vi, ki ste z Bogom stopili v 3Intudi mi sami imamo po zavezo, da boste posluøni do neskonçni Boœji dobroti in de- konca svojega œivljenja. lovanju Duha velik vpogled v 9Inzgodilo se bo, da se bo, to, kar bo priølo; in çe bi bilo kdor bo to delal, znaøel na Boœji potrebno, bi lahko prerokovali desnici, kajti poznal bo ime, o vsem. po katerem se imenuje; kajti 4Invera, katero smo bili imeli imenoval se bo po Kristusovem v to, kar nam je naø kralj govoril, imenu. je tista, ki nas je pripeljala do 10 In sedaj, zgodilo se bo, da se tega velikega védenja, zavoljo mora, kdor nase ne bo prevzel Mozija 5:11–6:6 140 Kristusovega imena, imenovati 6. POGLAVJE po kakem drugem imenu; zato se bo znaøel na Boœji levici. Kralj Benjamin zapiøe imena ljudi 11 In œelel bi, da bi prav tako in doloçi duhovnike, da jih bodo pomnili, da je to ime, za katere- pouçevali.—Mozija kraljuje kot ga sem rekel, da vam ga bom praviçen kralj. Med leti 124 in 121 dal, da ne bo nikoli izbrisano, pr. Kr. razen v prestopku; zato bodite pozorni, da se ne pregreøite, da In sedaj, kralj Benjamin je mis- ime ne bo izbrisano iz vaøega lil, da je potrebno, potem ko srca. je ljudem prenehal govoriti, da 12 Pravim vam, œelel bi, da bi bi moral popisati imena vseh ime pomnili ohranjati vselej tistih, ki so z Bogom stopili v zapisano v srcu, da se ne boste zavezo, da bodo spolnjevali znaøli na Boœji levici, paç pa njegove zapovedi. da boste sliøali in poznali glas, 2Inzgodilo se je, da je ni bilo s katerim boste poklicani, in duøe, razen çe so bili majhni tudi ime, s katerim vas bo otroci, ki ni bila stopila v zavezo poklical. in ni nase prevzela Kristusovega 13 Kajti kako pozna çlovek imena. gospodarja, kateremu ni sluœil 3Inspet, zgodilo se je, ko je bil in kateri mu je tuj in je daleç od kralj Benjamin prenehal vse to misli in vzgibov njegovega srca. govoriti in je bil posvetil svoje- 14 In spet, ali çlovek vzame ga sina Mozija za vladarja in osla, ki pripada njegovemu bliœ- kralja nad svojim ljudstvom in njemu in ga obdrœi? Pravim mu je bil dal vse zadolœitve glede vam, ne; ne bo dovolil niti, da se kraljestva in je bil tudi postavil bo pasel med njegovo drobnico, duhovnike, da bodo ljudi pou- paç pa ga bo napodil in ga çevali, da bi tako sliøali in poz- pregnal. Pravim vam, da bo celo nali Boœje zapovedi in v njih tako med vami, çe ne boste obudili spomin na prisego, ka- poznali imena, s katerim boste tero so bili dali, je mnoœico raz- poklicani. pustil in vrnili so se vsakdo s 15 Zato bi œelel, da bi bili sta- svojo druœino na svoj lastni dom. novitni in neomajni in vselej 4InMozija je zaçel kraljevati delali obilo dobrih del, da vas namesto svojega oçeta. In zaçel bo Kristus, Gospod Bog Vsemo- je kraljevati v tridesetem letu goçni, lahko peçatil za svoje, da svoje starosti, kar je bilo skupaj boste pripeljani v nebesa, da okrog øtiristo in sedemdeset in boste imeli neskonçno odreøitev øest let od çasa, ko je Lehi za- in veçno œivljenje po modrosti in pustil Jeruzalem. moçi in praviçnosti in milosti 5Inkralj Benjamin je œivel tri njega, ki je ustvaril vse v nebesih leta in umrl. in na Zemlji, ki je Bog nad vsem. 6Inzgodilo se je, da je kralj Amen. Mozija hodil po Gospodovih po- 141 Mozija 6:7–7:11 teh in se je drœal njegovih sodb nekega Amona, ki je bil moçan in njegovih zakonov in je v in mogoçen moœ in Zarahemlov vsem spolnjeval njegove zapo- potomec; in bil je tudi njihov vedi, kar koli mu je zapovedal. vodja. 7Inkralj Mozija je svojemu 4Insedaj, niso poznali smeri, ljudstvu ukazal obdelovati zem- v kateri bi morali v divjini po- ljo. In tudi on sam je obdeloval tovali v lehi–nefijsko deœelo; zemljo, da bi tako ne postal zato so veliko dni tavali po div- ljudstvu v breme, da bi lahko jini, tavali so celo øtirideset dni. v vsem delal to, kar je bil delal 5Inpotem ko so bili tavali øti- njegov oçe. In med vsem rideset dni, so priøli do hriba, ljudstvom ni bilo prepira za ki je severno od øilomske deœe- razmik treh let. le, in tam so postavili øotore. 6InAmon je s seboj vzel tri od svojih bratov in ime jim je bilo 7. POGLAVJE Amaleki, Helem in Hem in øli so v nefijsko deœelo. Amon najde lehi–nefijsko deœelo, 7Inglejte, sreçali so kralja kjer je Limhi kralj.—Lamanci so ljudstva, katero je bilo v nefijski zasuœnjili Limhijevo ljudstvo.— deœeli in v øilomski deœeli, in Limhi pripoveduje o njihovi zgo- obkroœila jih je kraljeva straœa dovini.—Prerok (Abinadi) je bil in zajeli so jih in jih zvezali in priçeval, da je Kristus Bog in Oçe jih zaprli v jeço. vsega.—Tisti, ki sejejo neçistost, 8Inzgodilo se je, potem ko so œanjejo vrtinçasti vihar, in tisti, ki bili v zaporu dva dni, so jih imajo zaupanje v Gospoda, bodo spet pripeljali pred kralja in jim reøeni. Okrog leta 121 pr. Kr. razvezali vezi; in stali so pred In sedaj, zgodilo se je, potem kraljem in dovolili so jim, ozi- ko je bil imel kralj Mozija ne- roma raje zapovedali, naj od- pretrgan mir za razmik treh let, govarjajo na vpraøanja, katera je œelel vedeti o ljudeh, ki so øli jim bo zastavil. prebivat v lehi–nefijsko deœelo 9Inrekel jim je: Glejte, jaz sem oziroma v mesto Lehi–Nefi; Limhi, sin Noeta, ki je bil sin kajti njegovo ljudstvo ni bilo Zenifa, ki je priøel iz zarahe- sliøalo niçesar o njih od çasa, ko melske deœele nasledit to deœe- so zapustili zarahemelsko deœe- lo, ki je bila deœela njihovih lo; zato so ga utrujali s svojim oçetov, ki ga je glas ljudstva nadlegovanjem. napravil za kralja. 2Inzgodilo se je, da je kralj 10 In sedaj, œelim poznati Mozija dovolil øestnajstim od vzrok, zavoljo katerega ste bili svojih moçnih moœ, da so øli v tako drzni, da ste se pribliœali lehi–nefijsko deœelo, da bi po- mestnemu obzidju, ko sem bil izvedeli o njihovih bratih. jaz sam skupaj s svojo straœo 3Inzgodilo se je, da so zjutraj pred mestnimi vrati? zaçeli hoditi in s seboj so imeli 11 In sedaj, zavoljo tega sem Mozija 7:12–21 142 dovolil, da so vam prizanesli, da njihove brate, da bi lahko jedli bi od vas poizvedoval, sicer pa in pili in si odpoçili od naporov bi vas dal straœi, da bi vas usmr- na potovanju; saj so bili veliko tila. Dovoljeno vam je govoriti. trpeli; trpeli so bili lakoto, œejo 12 In sedaj, ko je Amon videl, in utrujenost. da mu je bilo dovoljeno govoriti, 17 In sedaj, zjutraj se je zgodilo, je stopil naprej in se pred da je kralj Limhi med vse svoje kraljem priklonil; in ko je spet ljudstvo poslal razglas, da bi se vstal, je rekel: O kralj, ta dan tako lahko zbrali pri templju, sem zelo hvaleœen pred Bogom, da bodo sliøali besede, ki jim jih da sem øe œiv in mi je dovoljeno bo govoril. govoriti; in prizadeval si bom 18 In zgodilo se je, da jim je, ko govoriti smelo; so se bili zbrali, takole govoril, 13 kajti prepriçan sem, çe bi rekoç: O vi, ljudstvo moje, me bil poznal, bi ne dovolil, da dvignite glave in se potolaœite; bi imel na sebi te vezi. Kajti jaz kajti glejte, ças je blizu oziroma sem Amon in sem Zarahemlov ni daleç proç, ko ne bomo veç potomec in priøel sem iz zara- podloœni sovraœnikom navkljub hemelske deœele, da bi poizve- naøim mnogim bojem, ki so bili del o naøih bratih, katere je zaman; vendarle zaupam, da Zenif pripeljal iz tiste deœele. pravi boj ostaja pred nami. 14 In sedaj, zgodilo se je, po- 19 Zato dvignite glave in se tem ko je Limhi sliøal Amonove radostite in imejte zaupanje v besede, da je bil silno vesel in je Boga, v tistega Boga, ki je bil rekel: Sedaj z gotovostjo vem, Abrahamov Bog in Izakov in da so moji bratje, ki so bili v Jakobov; in tudi v tistega Boga, zarahemelski deœeli, øe œivi. In ki je izraelske otroke izpeljal iz sedaj se bom radostil; in jutri egiptovske deœele in napravil, bom napravil, da se bo radostilo da so øli skozi Rdeçe morje po tudi moje ljudstvo. suhih tleh in jim dajal jesti 15 Kajti glej, Lamanci nas imajo mano, da bi v divjini ne umrli; in v suœenjstvu in obdavçili so nas zanje je napravil veliko drugega. z davki, ki jih je bridko prenaøa- 20 In spet, tisti Bog je izpeljal ti. In sedaj glejte, naøi bratje nas naøe oçete iz jeruzalemske bodo reøili iz naøega suœenjstva deœele in svoje ljudstvo je obdr- oziroma iz rok Lamancev in œal in ohranjal prav do sedaj; in bomo suœnji njim; kajti bolje je glejte, zavoljo naøih kriviçnosti biti suœenj Nefijcem, kot plaçe- in gnusob je, da nas je privedel vati dajatve lamanskemu kralju. v suœenjstvo. 16 In sedaj je kralj Limhi uka- 21 In vi vsi ste ta dan priçe, da zal svoji straœi, da ne smejo ne je Zenif, ki je bil nad ljudstvom Amona niti njegovih bratov postavljen za kralja, ker je pre- veç zvezati, ampak jih je poslal veç goreçe hotel naslediti deœelo k hribu, ki je bil severno od svojih oçetov, ga je zato zapeljala Øiloma, in naj v mesto pripeljejo prekanjenost in zvitost kralja 143 Mozija 7:22–33 Lamana, ki je, ko je s kraljem 27 In ker jim je rekel, da je Zenifom sklenil dogovor in mu Kristus Bog, Oçe vsega, in je re- v roke predal posest dela deœele kel, da bo nase prevzel çloveøko oziroma prav mesto Lehi–Nefi podobo in to bo podoba, po ka- in mesto Øilom in okoliøko teri je bil na zaçetku ustvarjen zemljo— çlovek; oziroma z drugimi be- 22 in vse to je napravil z enim sedami, rekel je, da je bil çlovek samim namenom, da bi njegovo ustvarjen po Boœji podobi in ljudstvo privedel v podrejenost da bo Bog priøel med çloveøke oziroma v suœenjstvo. In glejte, otroke in nase prevzel meso in v tem çasu lamanskemu kralju kri in øel po obliçju Zemlje— plaçujemo dajatve v viøini 28 in sedaj, ker je to rekel, polovice koruze in jeçmena, so ga usmrtili; in veliko veç so in sicer vsega œita vsake vrste, naredili, kar je nadnje priklicalo in polovico prirasta drobnice in Boœji srd. Kdo se zato çudi, goveda; in sicer polovico vsega, da so v suœenjstvu in da so jih kar imamo oziroma poseduje- udarile hude stiske? mo, lamanski kralj zahteva od 29 Kajti glejte, Gospod je rekel: nas, oziroma naøe œivljenje. Svojemu ljudstvu ne bom øel 23 In sedaj, mar ni to bridko na pomoç v dneh njihovih prenaøati? In mar ni ta naøa prestopkov; paç pa jim bom na stiska velika? Glejte torej, kako pot postavljal ovire, da ne bodo velik razlog imamo za œalovanje. uspevali; in njihova ravnanja 24 Da, povem vam, veliki so bodo pred njimi kakor kamen razlogi, zavoljo katerih œaluje- spotike. mo; kajti glejte, koliko naøih 30 In spet govori: Çe bo moje bratov je bilo ubitih in njihova ljudstvo sejalo neçistost, bodo kri je bila prelita zaman in vse œeli pleva le–tega v vrtinçastem zavoljo kriviçnosti. viharju; in posledica le–tega je 25 Kajti çe bi bilo to ljudstvo strup. ne zapadlo v prestopek, bi 31 In spet pravi: Çe bo moje Gospod ne trpel, da bi nadnje ljudstvo sejalo neçistost, bodo priølo to veliko zlo. A glejte, œeli vzhodni veter, ki prinese niso hoteli prisluhniti njego- takojønji propad. vim besedam; paç pa so se 32 In sedaj, glejte, Gospodova med njimi zaçeli prepiri, in obljuba se je izpolnila in udar- sicer tako, da so med seboj pre- jeni ste bili in prizadeti. livali kri. 33 Çe pa se boste obrnili h 26 In ubili so Gospodovega Gospodu s trdnim namenom preroka; da, izvoljenega Boœjega v srcu in imeli zaupanje vanj çloveka, ki jim je povedal o nji- in mu sluœili z vso marlji- hovi hudobiji in gnusobah in vostjo miøljenja, çe boste to je veliko prerokoval o tem, kar delali, vas bo po svoji lastni se bo zgodilo, da, celo o Kristu- volji in zadovoljstvu reøil iz sovem prihodu. suœenjstva. Mozija 8:1–12 144 8. POGLAVJE zna razlagati jezike, in Amon mu je povedal, da jih ne zna. Amon uçi Limhijevo ljudstvo.— 7Inkralj mu je rekel: Ker sem Izve o øtiriindvajsetih jeredovskih bil œalosten zavoljo stiske moje- ploøçah.—Vidci lahko prevedejo ga ljudstva, sem ukazal, da so øli starodavne zapise.—Ni veçjega øtirideset in trije moœje na pot v daru, kot je dar videnja. Okrog leta divjino, da bi tako morda naøli 121 pr. Kr. zarahemelsko deœelo, da bi se morda obrnili na svoje brate, In zgodilo se je, ko je bil da bi nas reøili iz suœenjstva. kralj Limhi prenehal govoriti 8Invdivjini so se izgubili za svojemu ljudstvu, kajti veliko razmik veliko dni, dasiravno jim je govoril in v to knjigo so bili marljivi, in niso naøli za- sem zapisal le malo tega, je bil rahemelske deœele, paç pa so se svojemu ljudstvu povedal vse vraçali v to deœelo in potovali o njihovih bratih, ki so bili v so v deœeli med mnogimi voda- zarahemelski deœeli. mi, ko so odkrili deœelo, ki so jo 2Inukazal je, naj Amon stopi prekrivale kosti ljudi in œivali pred mnoœico in jim pripove- in prekrivale so jo tudi ruøevi- duje o vsem, kar se je bilo zgo- ne vsakovrstnih zgradb, ko so dilo njihovim bratom od çasa, odkrili deœelo, katero je bilo ko je Zenif øel iz deœele, prav poseljevalo ljudstvo, ki je bilo do çasa, ko je iz deœele priøel tako øtevilno kot izraelske çete. on sam. 9Inkot priçevanje, da je to, 3Inpripovedoval jim je tudi kar so bili rekli, res, so bili pri- o zadnjih besedah, ki jih je nesli øtiriindvajset ploøç, ki so bil pouçeval kralj Benjamin zapolnjene z gravurami in so iz in jih razloœil ljudstvu kralja çistega zlata. Limhija, tako da bi lahko ra- 10 In glej, prinesli so tudi zumeli vse besede, katere je prsne oklepe, ki so veliki in govoril. so iz medenine in bakra in so 4Inzgodilo se je, potem ko je popolnoma ohranjeni. bil vse to storil, je kralj Limhi 11 In spet, prinesli so meçe, mnoœico razpustil in ukazal, roçaji le–teh so propadli in naj se vsakdo vrne v svojo rezila le–teh je najedla rja; in v lastno hiøo. deœeli ni nikogar, ki zna razlo- 5Inzgodilo se je, da je dal œiti jezik oziroma gravure, ki so ploøçe, katere so vsebovale zapis na ploøçah. Zato sem ti rekel: o njegovem ljudstvu od çasa, Ali znaø prevajati? ko so zapustili zarahemelsko 12 In spet ti pravim: Ali poznaø deœelo, prinesti pred Amona, koga, ki zna prevajati? Kajti œe- da bi jih bral. lim, da bi bili ti zapisi prevede- 6 Sedaj, brœ ko je bil Amon ni v naø jezik; kajti morda nam zapis prebral, je kralj od njega bodo dali védenje o preostanku poizvedoval, da bi vedel, çe ljudstva, ki je bilo pobito, od 145 Mozija 8:13–9:1 koder so ti zapisi priøli; oziroma zato postane v veliko korist nam bodo morda dali védenje soljudem. prav o tem ljudstvu, ki je bilo 19 In ko je bil Amon sedaj uniçeno; in œeljan sem poznati te besede prenehal govoriti, se vzrok njihovega uniçenja. je kralj silno vzradostil in se 13 Sedaj mu je Amon rekel: zahvalil Bogu, rekoç: Te ploøçe Zagotovo ti lahko povem, o nedvomno vsebujejo veliko kralj, o çloveku, ki te zapise zna skrivnost in nedvomno so bili prevesti; saj ima nekaj, s çimer ti tolmaçi pripravljeni za razkri- lahko pogleda in prevede vse vanje vseh takønih skrivnosti zapise, ki so iz starodavne çloveøkim otrokom. dobe; in to je dar od Boga. In 20 O kako çudovita so Gospo- stvári se imenujeta tolmaça in dova dela in kako dolgo prena- noben çlovek ne more gledati øa svoje ljudstvo; da, in kako vanju, çe mu ni zapovedano, slepo in neobçutljivo je razu- da bi ne videl tega, çesar bi mevanje çloveøkih otrok; kajti ne smel in bi umrl. In komur noçejo iskati modrosti, niti si je zapovedano gledati vanju, ta ne œelijo, da bi jim vladala! se imenuje videc. 21 Da, kot divja çreda so, ki 14 In glej, kralj ljudstva, ki je v pobegne pastirju in se razbeœi zarahemelski deœeli, je çlovek, in jo preganjajo in poœrejo zveri ki mu je to zapovedano delati iz gozda. in ki ima od Boga ta visoki dar. 15 In kralj je rekel, da je videc enifov zapis veçji kot prerok. Z .—Poroçilo o 16 In Amon je rekel, da je videc njegovem ljudstvu od çasa, ko razodevalec in tudi prerok; in so zapustili zarahemelsko deœe- daru, ki je veçji, ne more imeti lo, do çasa, ko so bili osvobojeni noben çlovek, razen çe bi pose- iz rok Lamancev. doval Boœjo moç, katere ne more Obsega 9. do vkljuçno z 22. noben çlovek; vendarle ima poglavjem. çlovek lahko veliko moç, katero mu da Bog. 9. POGLAVJE 17 Videc pa lahko ve o tem, kar je preteklost, in tudi o tem, Zenif iz Zarahemle vodi skupino, kar bo priølo, in po njih se bo da bi posedovali lehi –nefijsko de- vse razodelo, oziroma drugaçe, œelo.—Lamanski kralj jim deœelo vse skrito bo razkrito in kar je dovoli naslediti.—Med Lamanci skrito, bo priølo na svetlo in kar in Zenifovim ljudstvom je vojna. ni oznanjeno, bodo oznanili in Med leti 200 in 187 pr. Kr. oznanili bodo tudi vse, kar bi sicer ne bilo oznanjeno. Jaz, Zenif, ker sem pouçen v 18 Tako je Bog priskrbel vsem nefijskem jeziku in ker sredstvo, da bi çlovek po veri imam znanje o nefijski deœeli ozi- lahko delal mogoçne çudeœe; roma o deœeli prvega nasledstva Mozija 9:2–14 146 naøih oçetov, in ker so me poslali posedujem lehi-nefijsko deœe- med Lamance kot oglednika, lo in øilomsko deœelo. da bi skrivaj opazoval njihove 7Insvojemu ljudstvu je tudi sile, da bi naøa vojska priøla ukazal, naj odide iz deœele in jaz nadnje in jih pobila—ko pa in moji ljudje smo øli v deœelo, sem videl, kar je bilo med njimi da bi jo posedovali. dobrega, sem œelel, da jih ne bi 8Inzaçeli smo graditi zgradbe pobili. in popravljati mestno obzidje, 2 Zato sem se s svojimi brati v da, in sicer obzidje mesta Lehi- divjini prepiral, kajti œelel sem, Nefi in mesta Øilom. da bi naø vladar z njimi sklenil 9Inzaçeli smo obdelovati zem- dogovor; ker pa je bil surov in ljo, da, in sicer z vsakovrstnim krvoloçen çlovek, je ukazal, naj semenom, s semenom koruze me ubijejo; toda po veliko pre- in pøenice in jeçmena in neasa livanju krvi sem se reøil; kajti in øeuma in s semenom vsa- oçe se je boril proti oçetu in kovrstnega sadja; in v deœeli smo brat se je boril proti bratu, dok- se zaçeli mnoœiti in uspevati. ler v divjini ni bil pobit veçji del 10 Sedaj, prekanjenost in zvi- naøe vojske; in vrnili smo se, tost kralja Lamana je bila, da bi tisti med nami, ki smo preœiveli, moje ljudstvo privedel v su- v zarahemelsko deœelo, da bi to œenjstvo, da je deœelo predal, vest prinesli njihovim œenam da bi jo mi posedovali. in njihovim otrokom. 11 Zato se je zgodilo, potem 3Invendarle, ker sem bil preko smo v deœeli bivali za razmik veç goreç, da bi nasledili deœe- dvanajstih let, da je kralj Laman lo naøih oçetov, sem jih zbral postal nekoliko nemiren, da bi se toliko, kolikor jih je œelelo iti moje ljudstvo v deœeli na kakr- posedovat deœelo, in spet øel na øen koli naçin ne okrepilo in da pot v divjino, da bi øli v deœelo; bi ne postali moçnejøi od njih in ampak udarila nas je lakota in jih privedli v suœenjstvo. hude stiske; kajti poçasi smo 12 Sedaj, bili so leno in maliko- pomnili Gospoda, naøega Boga. valsko ljudstvo; zato so œeleli, 4 Vendar smo po mnogih dneh da bi nas privedli v suœenjstvo, tavanja v divjini postavili øotore da bi se nasitili z delom naøih na kraju, kjer so bili naøi bratje rok; da, da bi se gostili z drob- pobiti, ki je bil blizu deœele nico z naøih poljan. naøih oçetov. 13 Zato se je zgodilo, da je kralj 5Inzgodilo se je, da sem spet Laman zaçel podœigati svoje øel v mesto h kralju s øtirimi od ljudstvo, da bi se prepirali z svojih moœ, da bi izvedel o kra- mojim ljudstvom; zato so se v ljevi volji in da bi izvedel, çe bi s deœeli zaçele vojne in prepiri. svojimi ljudmi lahko øel v deœe- 14 Kajti v trinajstem letu moje lo in jo v miru zaçel posedovati. vladavine v nefijski deœeli, tam 6Inøel sem h kralju in z mena jugu øilomske deœele, ko noj je sklenil zavezo, da lahko so moji ljudje pojili in hranili 147 Mozija 9:15–10:7 drobnico in obdelovali zemljo, je njegovo ljudstvo jih premagajo. nadnje priøla øtevilna lamanska Med leti 187 in 160 pr. Kr. vojska in jih zaçela pobijati in jim jemati drobnico in œito In zgodilo se je, da smo spet njihovih polj. zaçeli ustanavljati kraljestvo in 15 Da, in zgodilo se je, da so smo spet zaçeli v miru posedo- zbeœali vsi, katerih niso zajeli, vati deœelo. In ukazal sem na- in sicer v mesto Nefi, in se obr- praviti bojno oroœje vsake vrste, nili name po zaøçito. da bi tako imel oroœje za svoje 16 In zgodilo se je, da sem jih ljudstvo v çasu, ko bi se La- oboroœil z loki in s puøçicami, z manci spet priøli vojskovat z meçi in z zakrivljenimi sablja- mojim ljudstvom. mi in s kiji in s praçami in z 2Inokrog deœele sem dal pos- vsakovrstnim oroœjem, ki smo taviti straœo, da bi Lamanci spet ga mogli iznajti, in jaz in moje ne priøli nad nas nepriçakovano ljudstvo smo øli nad Lamance v in nas pobili; in tako sem varo- bitko. val svoje ljudstvo in drobnico 17 Da, v Gospodovi moçi smo in jih ohranjal, da bi ne padli v øli nad Lamance v bitko; kajti roke naøih sovraœnikov. jaz in moje ljudstvo smo glasno 3Inzgodilo se je, da smo za klicali h Gospodu, da bi nas reøil mnogo let nasledili deœelo naøih iz rok naøih sovraœnikov, kajti oçetov, da, za razmik dvajset in v nas se je predramil spomin na dveh let. odreøitev naøih oçetov. 4Inljudem sem ukazal obdelo- 18 In Bog je sliøal naøe klice in vati zemljo in gojiti vsakovrstno odgovoril na naøe molitve; in œito in vsakovrstne sadne vrste. øli smo dalje v njegovi moçi; da, 5Inukazal sem, da so œenske øli smo nad Lamance in v enem predle in se trudile in delale in dnevu in noçi smo jih pobili tri izdelovale vsakovrstno tanko tisoç in triinøtirideset; pobijali platno, da, in vsakovrstno bla- smo jih, prav dokler jih nismo go, da bi pokrili svojo goloto, in pregnali iz naøe deœele. tako smo v deœeli uspevali— 19 In sam sem z lastnimi roka- tako smo imeli v deœeli nepremi pomagal pokopati njihove trgan mir za razmik dvajset in mrtve. In glejte, na naøo veliko dveh let. boleçino in œalost je bilo pobi- 6Inzgodilo se je, da je kralj tih dvesto devetinsedemdeset Laman umrl in namesto njega naøih bratov. je zaçel vladati njegov sin. In ljudstvo je zaçel podœigati k uporu proti mojemu ljudstvu; 10. POGLAVJE zato so se zaçeli pripravljati na vojno in da se bodo priøli boje- Kralj Laman umre.—Njegovo vat z mojim ljudstvom. ljudstvo je divje in kruto in verjame 7 Svoje oglednike pa sem raz- vnapaçno izroçilo.—Zenif in poslal po øemlonski deœeli, da bi Mozija 10:8–19 148 odkril njihove priprave, da bi se 13 in spet, da jim je bila priza- pred njimi zavaroval, da bi ne dejana krivica, ko so bili v de- priøli nad moje ljudstvo in ga œeli svojega prvega nasledstva, pobili. potem ko so bili priøli preko 8Inzgodilo se je, da so s svojo morja, in to zato ker je Nefi bolj øtevilno vojsko priøli na sever zvesto spolnjeval Gospodove øilomske deœele in moœje so bili zapovedi—zato je bil pri Gos- oboroœeni z loki in s puøçicami podu priljubljen, kajti Gospod in z meçi in z ukrivljenimi sab- je sliøal njegove molitve in od- ljami in s kamni in s praçami; in govoril nanje, in prevzel je imeli so obrite glave, da so bile vodstvo potovanja v divjino. gole; in okrog ledij so si opasali 14 In njegovi bratje so bili nanj usnjeno opasje. besni, ker niso razumeli Gos- 9Inzgodilo se je, da sem uka- podovih ravnanj; nanj so bili zal, naj se œene in otroci mojega besni tudi na vodah, ker so ljudstva skrijejo v divjino; in postali trdosrçni do Gospoda. ukazal sem zbrati tudi vse svoje 15 In spet, nanj so bili besni, ko stare moœe, ki so znali nositi so bili priøli v obljubljeno deœe- oroœje, in tudi vse svoje mlade- lo, ker so rekli, da jim je iz rok niçe, ki so lahko nosili oroœje, za vzel vladarstvo nad ljudstvom; boj proti Lamancem; in razmes- in prizadevali so si ga ubiti. til sem jih po rodovih, vsakega 16 In spet, nanj so bili besni, moœa glede na njegova leta. ker je odpotoval v divjino, kot 10 In zgodilo se je, da smo øli v mu je bil zapovedal Gospod, in boj proti Lamancem; in jaz, celo vzel zapise, ki so bili vrezani na jaz sem se v svoji starosti øel ploøçah iz medenine, kajti rekli bojevat z Lamanci. In zgodilo so, da jih je oropal. se je, da smo se øli bojevat v 17 In tako so pouçevali svoje Gospodovi moçi. otroke, da jih morajo sovraœiti 11 Lamanci torej niso niçesar in da jih morajo moriti in da vedeli o Gospodu, niti o Gospo- morajo pri njih ropati in pleniti dovi moçi, zato so se zanaøali in delati vse, kar lahko, da jih na svojo lastno moç. Vendar so bodo pokonçali; zato do Nefije- bili moçno ljudstvo glede na vih otrok gojijo veçno sovraøtvo. çloveøko moç. 18 Kajti zavoljo tega istega 12 Bili so divje in kruto in vzroka me je kralj Laman s pre- krvoloçno ljudstvo, ki je verjelo kanjenostjo in z zvitim laganjem v izroçilo svojih oçetov, katero in s svojimi lepimi obljubami je—verjeli so, da so jih iz jeru- prevaral, da sem to svoje ljudstvo zalemske deœele izgnali zavoljo pripeljal v to deœelo, da bi jih kriviçnosti njihovih oçetov in pokonçali; da, in ta mnoga leta da so jim njihovi bratje v divjini smo trpeli v deœeli. prizadejali krivico in prav tako 19 In sedaj sem jih jaz, Zenif, jim je bila prizadejana krivica, potem ko sem svojemu ljudstvu ko so øli preko morja; vse to o Lamancih povedal, 149 Mozija 10:20–11:10 spodbujal, naj gredo v boj z petine vsega, kar so posedovali, moçjo in zaupajo v Gospoda; petino zlata in srebra in petino zato smo se z njimi bojevali iz soboljine in bakra in medenine oçi v oçi. in œeleza; in petino pitançkov; 20 In zgodilo se je, da smo jih in tudi petino vsega œita. spet pregnali iz svoje deœele; in 4Invse to je vzel, da je podpi- pobili smo jih v velikem pokolu, ral sebe in svoje œene in svoje in sicer tako veliko, da jih nismo prileœnice; in tudi svoje duhov- preøteli. nike in njihove œene in njihove 21 In zgodilo se je, da smo se prileœnice; tako je bil spremenil spet vrnili v svojo deœelo in mo- zadeve kraljestva. je ljudstvo je spet zaçelo gojiti 5 Kajti odstranil je vse duhov- drobnico in obdelovati zemljo. nike, ki jih je bil posvetil njegov 22 In sedaj sem, ker sem star, oçe, in namesto njih posvetil kraljestvo prenesel na enega nove, takøne, ki so bili vzviøeni od svojih sinov; zato ne reçem v ponosu svojega srca. niçesar veç. In naj Gospod bla- 6 Da, in tako so jih v lenarjenju goslovi moje ljudstvo. Amen. in malikovanju in vlaçugarstvu podpirali z davki, ki jih je bil kralj Noe naloœil svojemu 11. POGLAVJE ljudstvu; tako je ljudstvo silno delalo, da je podpiralo kriviç- Kralj Noe vlada v zlobi.—Predaja nost. se razvratnemu œivljenju s svojimi 7 Da, in tudi sami so postali œenami in prileœnicami.—Abinadi malikovalski, ker so jih preva- prerokuje, da bo ljudstvo odpeljano rale puhle in laskave besede v suœenjstvo.—Kralj Noe mu kralja in duhovnikov, saj so jim streœe po œivljenju. Med leti 160 laskavo govorili. in 150 pr. Kr. 8Inzgodilo se je, da je kralj In sedaj se je zgodilo, da je Zenif Noe zgradil veliko elegantnih kraljestvo predal Noetu, enemu in prostornih zgradb; in okrasil od svojih sinov; zato je Noe za- jih je z izrezljanim lesom in z çel kraljevati namesto njega; in vsakovrstnimi dragocenostmi iz ni hodil po poteh svojega oçeta. zlata in iz srebra in iz œeleza in iz 2 Kajti glej, ni spolnjeval Boœ- medenine in iz zifa in iz bakra. jih zapovedi, paç pa je sledil 9Inzgradil si je tudi prostorno œeljam svojega lastnega srca. In palaço in sredi le–te prestol, imel je veliko œena in prileœnic. kar je bilo vse iz dragocenega In bil je vzrok, da je njegovo lesa, in krasilo ga je zlato in ljudstvo greøilo in delalo tisto, srebro in dragocenosti. kar je bilo nagnusno v Gospo- 10 In svojim delavcem je znot- dovih oçeh. Da, in predajali so raj tempeljskih zidov ukazal se vlaçugarstvu in poçenjali opravljati vsakovrstno umetelno vsakovrstne hudobije. delo iz dragocenega lesa in iz 3Innaloœil jim je davek ene bakra in iz medenine. Mozija 11:11–21 150 11 In sedeœe, ki so bili oddeljeni in jih pobijati na poljih in ko so za vélike duhovnike, kateri so pazili drobnico. bili nad vsemi drugimi sedeœi, 17 In kralj Noe je po deœeli je okrasil s çistim zlatom; in razposlal straœo, da bi jih odga- pred njimi je dal postaviti naslo- njali; ni pa poslal zadostnega njalo, da bi si na njem odpoçili øtevila in Lamanci so priøli telo in roke, ko bodo njegove- nadnje in jih pobili in odpeljali mu ljudstvu govorili laœnive in veliko njihove drobnice iz de- puhle besede. œele; tako so jih Lamanci zaçeli 12 In zgodilo se je, da je blizu uniçevati in nad njimi izvajati templja zgradil stolp; da, zelo sovraøtvo. visok stolp, in sicer tako viso- 18 In zgodilo se je, da je kralj kega, da je lahko stal na vrhu Noe poslal nadnje vojsko in le–tega in gledal po øilomski nagnali so jih nazaj oziroma so deœeli in tudi po øemlonski de- jih nazaj nagnali za doloçen œeli, ki so jo posedovali Lamanci; ças; zato so se radostno vrnili z in lahko je gledal prav po vsej ukradenim plenom. okoliøki deœeli. 19 In sedaj so zavoljo te velike 13 In zgodilo se je, da je dal v zmage postali vzviøeni v pono- øilomski deœeli zgraditi veliko su svojega srca; bahali so se s zgradb; in dal je zgraditi mogo- svojo lastno moçjo in govorili, çen stolp na hribu na severu da bi se njihovih petdeset lahko øilomske deœele, katera je bila zoperstavilo tisoçem Lamancev; zatoçiøçe za Nefijeve otroke v in tako so se bahali in se radosti- çasu, ko so zbeœali iz deœele; in li v krvi in v prelivanju krvi nji- tako je naredil z bogastvom, ki hovih bratov in to zavoljo zlobe ga je pridobil z obdavçenjem njihovega kralja in duhovnikov. svojega ljudstva. 20 In zgodilo se je, da je bil 14 In zgodilo se je, da je srce med njimi moœ, ki mu je bilo predal svojemu bogastvu in ime Abinadi; in øel je mednje in ças je zapravljal z razuzdanim zaçel prerokovati, rekoç: Glejte, œivljenjem s svojimi œenami in takole govori Gospod in takole svojimi prileœnicami; in prav mi je zapovedal, rekoç, pojdi in tako so ças zapravljali z vlaçu- temu ljudstvu reci, takole govori gami njegovi duhovniki. Gospod—gorje temu ljudstvu, 15 In zgodilo se je, da je kajti videl sem njihove gnusobe okrog po deœeli zasadil vi- in njihovo hudobijo in njihovo nograde; in postavil je stiskal- vlaçugarstvo; in çe se ne bodo nice za grozdje in prideloval pokesali, jih bom obiskal v svoji vino v obilju; in zato je postal jezi. pijanec in prav tako njegovo 21 In çe se ne bodo pokesali in ljudstvo. se obrnili h Gospodu, svojemu 16 In zgodilo se je, da so Bogu, glej, jih bom predal v roke Lamanci zaçeli vpadati med nje- njihovih sovraœnikov; da, in od- govo ljudstvo, med maloøtevilne vedli jih bodo v suœenjstvo; in 151 Mozija 11:22–12:2 po sovraœnikovi roki jih bodo in bi med mojim ljudstvom prizadejale stiske. izzval prepire; zato ga bom ubil. 22 In zgodilo se bo, da bodo 29 Sedaj so bile oçi ljudstva vedeli, da sem jaz, Gospod, nji- zaslepljene; zato so postali hov Bog, in da sem ljubosumen trdosrçni do Abinadijevih be- Bog, da kaznujem kriviçnosti sed in od tistega çasa dalje so si mojega ljudstva. ga prizadevali prijeti. In kralj 23 In zgodilo se bo, çe se to Noe je postal trdosrçen do Gos- ljudstvo ne bo pokesalo in podove besede in se ni pokesal se obrnilo h Gospodu, svojemu za svoja hudobna dejanja. Bogu, bodo odvedeni v su- œenjstvo; in nihçe jih ne bo reøil, 12. POGLAVJE kakor samo Gospod, vsemo- goçni Bog. Abinadija zaprejo, ker je preroko- 24 Da, in zgodilo se bo, ko val, da bo ljudstvo pokonçano in o bodo klicali k meni, bom poçasi smrti kralja Noeta.—Laœni du- usliøal njihove klice, da, in do- hovniki navajajo svete spise in se volil bom, da jih bodo njihovi pretvarjajo, da spolnjujejo Mojze- sovraœniki udarili. sovo postavo.—Abinadi jih zaçne 25 In çe se ne bodo pokesali v pouçevati deset zapovedi. Okrog raøevini in pepelu in glasno kli- leta 148 pr. Kr. cali h Gospodu, svojemu Bogu, ne bom sliøal njihovih molitev, In zgodilo se je, da je po raz- niti jih ne bom reøil iz njihovih miku dveh let Abinadi priøel stisk; in tako govori Gospod in mednje v preobleki, da ga niso tako mi je zapovedal. poznali, in med njimi zaçel pre- 26 In sedaj se je zgodilo, ko jim rokovati, rekoç: Tako mi je zapo- je bil Abinadi te besede govo- vedal Gospod, rekoç—Abinadi, ril, so bili nanj besni in so si pojdi in temu mojemu ljudstvu mu prizadevali vzeti œivljenje; prerokuj, kajti do mojih besed so ampak Gospod ga je reøil iz postali trdosrçni; niso se poke- njihovih rok. sali za svoja hudobna dejanja; 27 Ko je bil kralj Noe sedaj zato jih bom obiskal v svoji jezi, sliøal za besede, katere je bil da, v svoji siloviti jezi jih bom Abinadi govoril ljudstvu, je bil obiskal v njihovih kriviçnostih prav tako besen; in rekel je: Kdo in gnusobah. je Abinadi, da bi moral soditi 2 Da, gorje temu rodu! In Gos- mene in moje ljudstvo, oziroma, pod mi je rekel: Iztegni roko in kdo je Gospod, ki bo nad moje prerokuj, rekoç: Tako govori ljudstvo priklical tako veliko Gospod, zgodilo se bo, da bo ta stisko? rod zavoljo svojih kriviçnosti 28 Ukazujem vam, da Abinadi- odveden v suœenjstvo in bo ja pripeljete semkaj, da ga bom udarjen po licu; da, in ljudje ga ubil, kajti to je rekel, da bi med bodo preganjali in ga pobijali; mojim ljudstvom podœgal jezo in mrhovinarji z neba in psi, Mozija 12:3–19 152 da, in divje zveri bodo poœrle tvoje œivljenje kakor oblaçilo v njihovo meso. goreçi peçi. 3Inzgodilo se bo, da bo œivlje- 11 In spet, pravi, da boø kakor nje kralja Noeta vredno toliko steblo, prav kakor suho steblo kot oblaçilo v vroçi peçi; kajti na polju, çez katerega teçejo œi- vedel bo, da sem jaz Gospod. vali in ga poteptajo pod nogami. 4Inzgodilo se bo, da bom to 12 In spet, pravi, da boø kakor svoje ljudstvo udaril s hudo osatovo cvetje, ki ga, ko v celoti stisko, da, z lakoto in s kugo; in dozori, çe piha veter, nosi po napravil bom, da bodo ves dan zemeljskem obliçju. In pretvarja jeçali. se, da je to govoril Gospod. In 5 Da, in napravil bom, da jim pravi, da bo vse to priølo nadte, bodo na hrbet privezali bre- çe se ne boø pokesal, in to zavo- mena; in gnali jih bodo kakor ljo tvojih kriviçnosti. nemega osla. 13 In sedaj, o kralj, kakøno ve- 6Inzgodilo se bo, da bom liko zlo si storil oziroma kako mednje poslal toço in udarila hudo je greøilo tvoje ljudstvo, jih bo; in prav tako jih bo udaril da bi nas moral Bog obsoditi vzhodni veter; in njihovo deœelo oziroma ta çlovek soditi? bo nadlegoval tudi mrçes in 14 In sedaj, o kralj, glej, mi poœrl njihovo œito. smo brez krivde in ti, o kralj, 7Inudarila jih bo huda kuga— nisi greøil; zato je ta moœ o tebi in vse to bom naredil zavoljo lagal in zaman je prerokoval. njihovih kriviçnosti in gnusob. 15 In glej, moçni smo, ne bomo 8Inzgodilo se bo, çe se ne zasuœnjeni oziroma nas sov- bodo pokesali, jih bom docela raœnik ne bo zajel; in v deœeli si izbrisal z obliçja Zemlje; vendar uspeval in tudi boø uspeval. bodo za seboj pustili zapis in 16 Glej, tukaj je ta moœ, izroça- ohranil ga bom za druge narode, mo ti ga v roke; z njim lahko ki bodo posedovali deœelo; da, napraviø, kakor se ti zdi dobro. prav to bom napravil, da bom 17 In zgodilo se je, da je kralj razkril gnusobe tega ljudstva Noe dal Abinadija vreçi v jeço; drugim ljudstvom. In Abinadi in ukazal je, naj se duhovniki je veliko prerokoval proti temu zberejo, da se bo z njimi posve- ljudstvu. toval, kaj naj z njim napravi. 9Inzgodilo se je, da so bili 18 In zgodilo se je, da so kralju nanj jezni; in prijeli so ga in ga rekli: Pripelji ga semkaj, da ga zvezanega peljali pred kralja bomo izpraøali; in kralj je uka- in kralju rekli: Glej, predte zal, naj ga pripeljejo prednje. smo pripeljali çloveka, ki je 19 In zaçeli so ga izpraøevati, tvojemu ljudstvu prerokoval da bi ga ujeli v protislovju, da húdo in pravi, da jih bo Bog bi ga tako imeli s çim obtoœiti; pokonçal. toda odgovarjal jim je smelo in 10 In húdo prerokuje tudi o bil kos vsem njihovim vpraøa- tvojem œivljenju in pravi, da bo njem, da, na njihovo osuplost; 153 Mozija 12:20–37 kajti bil jim je kos v vseh njiho- je ne spolnjujete? Zakaj preda- vih vpraøanjih in jih zmedel v jate srce bogastvu? Zakaj se vseh njihovih besedah. predajate vlaçugarstvu in za- 20 In zgodilo se je, da mu je pravljate svoje moçi z vlaçuga- eden izmed njih rekel: Kaj pomi, da, in povzroçate, da to menijo besede, katere so pisane ljudstvo greøi, da ima Gospod in katere so nas pouçevali naøi razlog, da me je poslal da pre- oçetje, rekoç: rokujem proti temu ljudstvu, 21 Kako lepe so na gorah noge da, in sicer hudo zlo proti temu tega, ki prinaøa dobre novice; ljudstvu? ki oznanja mir; ki prinaøa dob- 30 Mar ne veste, da govorim re novice o dobrem; ki oznanja resnico? Da, vi veste, da govo- odreøitev; ki pravi Sionu, tvoj rim resnico; in morali bi trepe- Bog kraljuje; tati pred Bogom. 22 tvoj straœar bo povzdignil 31 In zgodilo se bo, da boste glas; v en glas bodo peli; kajti iz za svoje kriviçnosti udarjeni, saj oçi v oçi bodo videli, ko bo ste rekli, da pouçujete Mojzesovo Gospod spet obnovil Sion; postavo. In kaj veste o Mojzeso- 23 izbruhnite v radost; zapojte vi postavi? Ali pride odreøitev skupaj, vi opusteli kraji Jeruza- po Mojzesovi postavi? Kaj lema; kajti Gospod je potolaœil pravite? svoje ljudstvo, odreøil je Jeru- 32 In odgovorili so in rekli, da zalem; odreøitev pride po Mojzesovi 24 Gospod je razkril svojo roko postavi. v oçeh vseh narodov in vse 33 Sedaj pa jim je Abinadi strani sveta bodo videle odreøi- rekel: Vem, odreøeni boste, çe tev naøega Boga? boste spolnjevali Boœje zapo- 25 In sedaj jim je Abinadi rekel: vedi; da, çe boste spolnjevali Ali ste duhovniki in se pretvar- zapovedi, ki jih je Gospod jate pouçevati to ljudstvo in predal Mojzesu na gori Sinaj, razumeti preroøkega duha in rekoç: vendarle od mene œelite vedeti, 34 Jaz sem Gospod, tvoj Bog, kaj to pomeni? ki te je izpeljal iz egiptovske 26 Pravim vam, gorje vam, deœele, iz hiøe suœenjstva. ker izkrivljate Gospodova pota! 35 Ne imej drugega Boga po- Kajti çe to razumete, tega niste leg mene! pouçevali; zato ste izkrivljali 36 Ne delaj si rezane podobe Gospodova pota. oziroma podobe çesar koli v 27 Niste razumevali s srcem; nebesih zgoraj oziroma çesar zato niste bili modri. Kaj torej koli, kar je spodaj na Zemlji! pouçujete to ljudstvo? 37 Sedaj jim je Abinadi rekel, 28 In rekli so: Pouçujemo ste delali vse to? Pravim vam, Mojzesovo postavo. ne, niste. In ali ste to ljudstvo 29 In spet jim je rekel: Çe pou- pouçevali, naj vse to delajo? çujete Mojzesovo postavo, zakaj Pravim vam, ne, niste. Mozija 13:1–18 154 13. POGLAVJE me ubili, zato zakljuçujem svoje sporoçilo. Da, in opazil sem, da Abinadija varuje Boœja moç.— vas je v srce zadelo, ker vam go- Pouçuje deset zapovedi.—Odreøi- vorim resnico o vaøi kriviçnosti. tev ne pride zgolj po Mojzesovi 8 Da, in moje besede vas nav- postavi.—Bog sam bo plaçal dajajo s çudenjem in zaçude- odkupno daritev in odreøil svoje njem in z jezo. ljudstvo. Okrog leta 148 pr. Kr. 9 Toda konçujem svoje sporoçi- lo; in potem ni pomembno, kod In ko je bil kralj sedaj te besede grem, çe bo tako, da bom reøen. sliøal, je duhovnikom rekel: 10 Toliko pa vam povem, kar Proç s tem çlovekom in ubijte boste po tem storili z menoj, bo ga; kajti kaj imamo mi opraviti primer in odraz tega, kar bo z njim, saj je nor. priølo. 2Inpristopili so in poskusili 11 In sedaj vam preberem pre- nanj poloœiti roke; toda zo- ostanek Boœjih zapovedi, kajti perstavil se jim je in jim rekel: opazil sem, da jih v srcu nimate 3Nedotikajte se me, kajti zapisanih; opazil sem, da ste Bog vas bo udaril, çe boste veçji del svojega œivljenja preu- name poloœili roke, kajti nisem çevali in pouçevali kriviçnost. predal sporoçila, katerega me 12 In sedaj, ali pomnite, da sem je Gospod poslal predati; niti vam rekel: Ne delaj si rezane vam nisem povedal tega, kar podobe oziroma podobe tega, ste hoteli, naj povem; zato Bog kar je zgoraj v nebesih oziro- ne bo dopustil, da bi me v tem ma kar je spodaj na Zemlji, ozi- trenutku ubili. roma kar je v vodi pod zemljo. 4 Paç pa moram izpolniti zapo- 13 In spet: Ne klanjaj se jim, niti vedi, s katerimi mi je zapovedal jim ne sluœi; kajti jaz, Gospod, Bog; in ker sem vam povedal tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, resnico, ste name jezni. In spet, kriviçnosti oçetov kaznujem nad ker sem govoril Boœjo besedo, otroki do tretjega in çetrtega ste presodili, da sem nor. rodu teh, ki me sovraœijo; 5 Sedaj se je zgodilo, potem ko 14 in milost izkaœem tisoçem je bil Abinadi te besede izrekel, teh, ki me ljubijo in spolnjujejo da si ljudstvo kralja Noeta nanj moje zapovedi. ni drznilo poloœiti rok, kajti nad 15 Imena Gospoda, svojega njim je bil Gospodov Duh; in Boga, ne izgovarjaj vnemar, kajti njegov obraz je sijal s silnim si- pred Gospodom ne bo brez kriv- jem, prav kakor je Mojzesov, ko de, kateri njegovo ime izgovarja je bil na gori Sinaj, ko je govoril vnemar. z Gospodom. 16 Pomni sobotni dan in ga 6Ingovoril je z moçjo in s pol- posveçuj. nomoçjem od Boga; in nadalje- 17 Øest dni delaj in opravljaj val je s svojimi besedami, rekoç: vsa svoja dela; 7 Vidite, da nimate moçi, da bi 18 sedmi dan pa, na soboto 155 Mozija 13:19–35 Gospoda, tvojega Boga, ne op- daritve, s katero bo Bog sam ravljaj nobenega dela ne ti, ne plaçal za grehe in kriviçnosti tvoj sin, ne tvoja hçi, ne hlapec, svojega ljudstva, da morajo biti ne dekla, ne œivina, niti tujec, neizogibno pogubljeni neglede ki je znotraj tvojih vrat; na Mojzesovo postavo. 19 kajti v øestih dneh je Gospod 29 Sedaj vam povem, da je bilo naredil nebo in Zemljo in morje potrebno, da so Izraelovi otroci in vse, kar je v in na njiju; zatorej dobili postavo, da, in sicer zelo je Gospod blagoslovil sobotni strogo postavo; saj so bili dan in ga posvetil. trdovratno ljudstvo, hitro so 20 Spoøtuj oçeta in mater, da se bili kriviçni in poçasi so pom- podaljøajo tvoji dnevi na Zemlji, nili Gospoda, svojega Boga; katero ti daje Gospod, tvoj Bog. 30 zato so dobili postavo, 21 Ne ubijaj. da, postavo o opravilih in o 22 Ne preøuøtvuj. Ne kradi. uredbah, postavo, katere so se 23 Ne priçaj po krivem proti morali strogo drœati iz dneva svojemu bliœnjemu. v dan, da bi v spominu ohra- 24 Ne œeli hiøe svojega bliœ- njali Boga in svoje dolœnosti njega, ne œeli œene svojega do njega. bliœnjega, ne njegovega hlapca, 31 Glejte pa, povem vam, da je ne dekle, ne njegovega vola, ne bilo vse to primer tega, kar bo njegovega osla, ne çesar koli, priølo. kar je od tvojega bliœnjega. 32 In sedaj, ali so postavo ra- 25 In zgodilo se je, potem ko zumeli? Povem vam, niso, vsi je bil Abinadi to prenehal go- postave niso razumeli; in to voriti, da jim je rekel: Ali ste to zavoljo svoje trdosrçnosti; kajti ljudstvo pouçevali, naj gledajo, niso razumeli, da noben çlovek da bodo vse to delali, da bodo ne more biti odreøen, razen spolnjevali te zapovedi? preko Boœje odkupitve. 26 Pravim vam, niste; kajti çe 33 Kajti glejte, mar jim ni bi bili, bi Gospod ne ukazal, naj Mojzes prerokoval o Mesijevem stopim naprej in prerokujem prihodu in da bo Bog odkupil húdo o tem ljudstvu. svoje ljudstvo? Da, in prav vsi 27 In sedaj, rekli ste, da preroki, ki so prerokovali, odkar odreøitev pride po Mojzesovi se je zaçel svet—mar niso veç postavi. Povem vam, da je ali manj govorili o tem? potrebno, da bi kakor do sedaj 34 Mar niso rekli, da bo sam øe morali spolnjevati Mojzesovo Bog priøel med çloveøke otroke postavo; povem pa vam, da in nase prevzel çloveøko obliko bo priøel ças, ko ne bo veç po- in øel dalje v mogoçni moçi po trebno spolnjevati Mojzesove obliçju Zemlje? postave. 35 Da, in mar niso tudi rekli, 28 In øe veç, povem vam, da da bo po njem priølo vstajenje odreøitev ne pride zgolj po pos- mrtvih in da bo on sam zatiran tavi; in çe bi ne bilo odkupne in prizadet? Mozija 14:1–15:2 156 14. POGLAVJE deœele œivih; zaradi prestopkov mojega ljudstva je bil udarjen. Izaija govori mesijansko.—Navede 9Ingrob mu je bil dodeljen Mesijevo poniœanje in trpljenje. med hudobnimi in dobil ga je —Svojo duøo daruje za greh in po- pri bogatemu; çetudi ni naredil sreduje za prestopnike.—Primerjaj hudega, niti ni bilo prevare v z Izaijem 53. Okrog leta 148 pr. Kr. njegovih ustih. 10 Vendarle je bilo Gospodu Da, mar Izaija ne pravi celo: po volji, da ga je udaril; zadal Kdo je verjel naøemu poroçilu mu je bridkost; ko boø svojo in komu se razkrije Gospodova duøo daroval za greh, bo videl roka? svoje potomstvo, bo podaljøal 2 Kajti pred njim bo rasel kot njegove dneve in Gospodova neœna rastlina in kot korenina volja bo uspevala po njegovi iz suhih tal; nima ne oblike ne roki. lepote; in ko ga bomo videli, ne 11 Videl bo muko svoje duøe in bo lepote, da bi si ga œeleli. bo zadovoljen; s svojim véde- 3 Ljudje ga prezirajo in zavra- njem bo moj praviçni sluœabnik çajo; moœ boleçin je in bridkost opraviçil øtevilne; kajti nosil bo pozna; in kakor da bi pred njim njihove kriviçnosti. skrivali obraz; prezirali smo ga 12 Zato bom z njim delil deleœ in ga nismo cenili. z mogoçnimi in on bo plen delil 4 Zagotovo je prenaøal naøe z moçnimi; ker je svojo duøo bridkosti in nosil naøo potrtost; izlil v smrt; in priøteli so ga k vendarle smo ga imeli za trpe- prestopnikom; in nosil je grehe çega, od Boga udarjenega in øtevilnih in posredoval za pres- prizadetega. topnike. 5 Ranjen pa je bil zavoljo naøih prestopkov, zavoljo naøe 15. POGLAVJE kriviçnosti je bil udarjen; kazen za naø mir je bila nad njim; Kako je Kristus tako Oçe kot Sin. in po njegovih ranah smo —Posrednik bo in prenaøal bo pres- ozdraveli. topke svojega ljudstva.—Le–to in 6Mivsi smo skrenili kakor vsi sveti preroki so njegovo po- ovce; vsakdo se je obrnil na tomstvo.—Po njem pride vstajenje. svojo pot; in njemu je Gospod —Majhni otroci imajo veçno œiv- naloœil kriviçnosti nas vseh. ljenje. Okrog leta 148 pr. Kr. 7 Zatirali so ga in prizadeli, vendarle ni odprl ust; kakor In sedaj jim je Abinadi rekel: jagnje smo ga peljali v zakol in Œelel bi, da bi razumeli, da kakor je ovca nema pred svojimi bo sam Bog priøel med çloveø- striœci, tako ni odprl ust. ke otroke in odkupil svoje 8Izjeçe in iz obsodbe je bil ljudstvo. vzet; in kdo se bo izrekel za nje- 2Inker bo bival v mesu, se bo gov rod? Kajti loçen je bil od imenoval Boœji Sin in ker je 157 Mozija 15:3–19 pokoril meso Oçetovi volji, ker sliøal besede prerokov, da, vseh je Oçe in Sin— svetih prerokov, ki so preroko- 3 Oçe, ker je bil spoçet z Boœjo vali o Gospodovem prihodu— moçjo; in Sin zavoljo mesa; tako povem vam, da so vsi tisti, ki so je postal Oçe in Sin— prisluhnili njihovim besedam in 4insta en Bog, da, sam Veçni verjeli, da bo Gospod odkupil Oçe nebes in Zemlje. svoje ljudstvo in so priçakovali 5Inker je tako meso postalo tisti dan za odpuøçanje svojih podloœno Duhu, oziroma Sin grehov, povem vam, da so ti nje- Oçetu, ki sta en Bog, trpi skuø- govo potomstvo oziroma da so njavo in skuønjavi ne podleœe, ti nasledniki Boœjega kraljestva. paç pa dovoljuje, da ga njegovo 12 Kajti ti so tisti, katerih grehe lastno ljudstvo zasmehuje in je prenaøal; ti so tisti, za katere biça in izvrœe in razlasti. je umrl, da jih bo odkupil od 6Inpovsem tem, potem ko je njihovih prestopkov. In sedaj, med çloveøkimi otroki napravil mar niso njegovo potomstvo? veliko velikih çudeœev, ga bodo 13 Da, in ali niso preroki, vodili, da, in sicer kakor je rekel vsakdo, ki je odprl usta, da Izaija, tako kakor je jagnje nemo bo prerokoval, ki ni zapadel v pred striœcem, tako ni odprl ust. prestopek, mislim vse svete 7 Da, prav tako ga bodo vodili preroke, vse odkar se je zaçel in kriœali in ubili, in sicer bo svet? Povem vam, da so njegovo meso postalo podloœno smrti, potomstvo. Sinova volja se bo zlila z Oçeto- 14 In ti so tisti, ki so oznanjali vo voljo. mir, ki so prinaøali dobre novice 8Intako Bog pretrga spone o dobrem, ki so oznanjali odre- smrti, ker je osvojil zmago nad øitev; in Sionu rekli: Tvoj Bog smrtjo; in Sinu je dal moç po- kraljuje! sredovati za çloveøke otroke. 15 In o kako lepe so bile na 9Indvignil se je v nebesa, ker gorah njihove noge! je njegovo srce milostno; poln 16 In spet, kako lepe so na je soçutja do çloveøkih otrok; in gorah noge tistih, ki øe vedno stoji med njimi in pravico; in oznanjajo mir! pretrgal je spone smrti, nase 17 In spet, kako lepe so na go- prevzel njihovo kriviçnost in rah noge tistih, ki bodo odslej njihove prestopke in jih odkupil oznanjali mir, da, od sedaj dalje in zadostil zahtevam pravice. in za vekomaj! 10 In sedaj vam povem, kdo se 18 In glejte, povem vam, to ni bo izrekel za njegov rod? Glejte, vse. Kajti kako lepe so na gorah povem vam, potem ko bo nje- noge tega, ki prinaøa dobre no- gova duøa darovana za greh, vice, ki je zaçetnik miru, da, in bo videl svoje potomstvo. In sicer Gospod, ki je odkupil svoje kaj pravite sedaj? In kdo bo nje- ljudstvo; da, on, ki je svojemu govo potomstvo? ljudstvu zagotovil odreøitev; 11 Glejte, povem vam, kdor je 19 kajti çe bi ne bilo odkupitve, Mozija 15:20–16:1 158 katero je opravil za svoje svet, ki so se zavestno uprli ljudstvo, ki je bila pripravljena Bogu, ki so poznali Boœje zapo- od osnovanja sveta, povem vam, vedi in jih niso spolnjevali; ti so çe bi ne bilo tega, bi moralo biti tisti, ki nimajo deleœa v prvem vse çloveøtvo pogubljeno. vstajenju. 20 A glejte, spone smrti bodo 27 Mar bi zato ne morali tre- pretrgane in Sin kraljuje in ima petati? Kajti tak ni deleœen od- moç nad mrtvimi; zato po njem reøitve; kajti Gospod takih ni pride vstajenje mrtvih. odkupil; da, Gospod takih niti 21 In pride vstajenje in sicer ne more odkupiti; kajti ne more prvo vstajenje; da, in sicer vsta- zanikati samega sebe; kajti ne jenje tistih, ki so bili in ki so in more zanikati pravice, ko nas- ki bodo, in sicer do vstajenja topi njena terjatev. Kristusa—kajti tako se bo ime- 28 In sedaj vam povem, da bo noval. priøel ças, ko bo Gospodova 22 In sedaj, do vstajenja vseh odreøitev oznanjena vsakemu prerokov in vseh tistih, ki so narodu, rodu, jeziku in ljudstvu. verjeli v njihove besede oziroma 29 Da, Gospod, tvoji straœarji vseh tistih, ki so spolnjevali bodo povzdignili glas; v en glas Boœje zapovedi, bo priølo ob bodo zapeli; kajti videli bodo prvem vstajenju; zato so ti prvo na lastne oçi, ko bo Gospod vstajenje. spet obnovil Sion. 23 Vstali bodo, da bodo bivali 30 Radostite se in skupaj zapoj- z Bogom, ki jih je odkupil; tako te, vi opusteli kraji Jeruzalema; imajo veçno œivljenje po Kris- kajti Gospod je potolaœil svoje tusu, ki je pretrgal spone smrti. ljudstvo, odkupil je Jeruzalem. 24 In ti so tisti, ki so deleœni 31 Gospod je razkril svojo sve- prvega vstajenja; in ti so tisti, ki to roko v oçeh vseh narodov; so umrli v svoji nevednosti, in vse strani sveta bodo videle preden je priøel Kristus, ne da odreøitev naøega Boga. bi jim bilo oznanjeno o odreøit- vi. In tako po Gospodu pride 16. POGLAVJE njihova obnova; in deleœni so prvega vstajenja oziroma imajo Bog odkupi ljudi iz njihovega iz- veçno œivljenje, ker jih je Gos- gubljenega in padlega stanja.— pod odkupil. Tisti, ki so meseni, ostanejo, kot çe 25 In majhni otroci imajo prav bi ne bilo odkupitve.—Preko Kris- tako veçno œivljenje. tusa pride do vstajenja v neskonçno 26 A glejte in se bojte in trepe- œivljenje ali v neskonçno prek- tajte pred Bogom, kajti morali letstvo. Okrog leta 148 pr. Kr. bi trepetati; kajti Gospod ne odkupi takønih, ki se mu upirajo In sedaj se je zgodilo, potem in umrejo v grehih; da, in sicer ko je bil Abinadi te besede iz- vsi tisti, ki so bili pogubljeni govoril, je iztegnil roko in v grehih, vse odkar se je zaçel rekel: Priøel bo ças, ko bodo vsi 159 Mozija 16:2–15 videli Gospodovo odreøitev; zmage in da bi smrt ne imela ko bo vsak narod, rod, jezik in œela, bi ne moglo biti vstajenja. ljudstvo videlo na lastne oçi in 8 Ampak vstajenje je, zato bo priznalo pred Bogom, da so grob nima zmage in œelo smrti njegove sodbe praviçne. je premagano v Kristusu. 2Inpotem bodo zlobni 9Onjeluç in œivljenje sveta; izvrœeni in imeli bodo razlog za da, luç, ki je neskonçna, ki nikoli jeçanje in jok in stok in økripa- ne more potemneti; da, in tudi nje z zobmi; in to zato ker niso œivljenje, ki je neskonçno, da hoteli prisluhniti Gospodove- smrti ne more veç biti. mu glasu; zato jih Gospod ne 10 In sicer bo to umrljivo na- odkupi. delo neumrljivo in ta propadlji- 3 Kajti meseni so in hudi- vost bo nadela nepropadljivost çevski in hudiç ima nad njimi in privedeni bodo pred Boœji moç; da, in sicer tista stara kaça, sodni stol, da jim bo sodil po ki je preslepila naøa prva star- njihovih delih, naj so bila dobra øa, ki je bila vzrok njunemu ali naj so bila zla— padcu; ki je bila vzrok, da je vse 11 çe so dobra, za vstajenje çloveøtvo postalo meseno, uœi- neskonçnega œivljenja in sreçe; vaøko, hudiçevsko, ker so pre- in çe so zla, za vstajenje nes- poznavali zlo od dobrega, ker konçnega prekletstva in so so se podvrgli hudiçu. izroçeni hudiçu, ki si jih je pod- 4 Tako je bilo vse çloveøtvo jarmil, kar je prekletstvo— izgubljeno; in glejte, bili bi ne- 12 ker jih je vodila njihova skonçno izgubljeni, çe bi Bog lastna mesena volja in poœelenja; ne bil odkupil svojega ljudstva ker nikoli niso klicali h Gospo- iz njihovega izgubljenega in du, ko so jim bile ponujene roke padlega stanja. milosti; kajti roke milosti so jim 5 Pomnite pa, da ta, ki vztraja bile ponujene, pa niso hoteli; v svoji lastni meseni naravi in bili so posvarjeni o svojih kri- gre po poteh greha in upora viçnostih in se jim øe niso hoteli Bogu, ostane v svojem padlem odreçi; in ukazano jim je bilo, stanju in hudiç ima nad njim naj se pokesajo in se øe niso ho- vso moç. Zato je, kot çe bi ne bilo teli pokesati. odkupne daritve, ker je sovraœ- 13 In mar bi sedaj ne morali nik Boga; in hudiç je prav tako trepetati in se pokesati svojih sovraœnik Boga. grehov in pomniti, da ste lah- 6Insedaj, çe bi Kristus ne bil ko odreøeni samo v in po priøel na svet, govoreç o reçeh, Kristusu? ki bodo priøle, kakor da bi bile 14 Çe zato pouçujete Mojzeso- œe priøle, bi odkupitve ne moglo vo postavo, pouçujte tudi, da je biti. senca tistega, kar bo priølo— 7Inçebibil Kristus ne bil vstal 15 pouçujte jih, da pride od- od mrtvih oziroma pretrgal kupitev po Kristusu Gospodu, spon smrti, da bi grob ne imel ki je sam Veçni Oçe. Amen. Mozija 17:1–17 160 17. POGLAVJE razen çe boø preklical vse besede, ki si jih zlonamerno govoril Alma verjame in zapiøe Abinadi- o meni in o mojem ljudstvu. jeve besede.—Abinadi utrpi smrt 9 Sedaj mu je Abinadi rekel: v ognju.—Svojim morilcem pre- Povem ti, da ne bom preklical rokuje bolezen in smrt v ognju. besed, katere sem vam govoril o Okrog leta 148 pr. Kr. tem ljudstvu, saj govore resnico; in da boste lahko vedeli o nji- In sedaj se je zgodilo, ko je bil hovi gotovosti, sem dopustil, Abinadi to prenehal govoriti, da da sem vam padel v roke. je kralj ukazal, naj ga duhovniki 10 Da, in trpel bom, in sicer primejo in ga dajo usmrtiti. do smrti, in ne bom preklical 2 Med njimi pa je bil nekdo, ki svojih besed in priçale bodo mu je bilo ime Alma, ki je bil proti tebi. In çe me boste ubili, prav tako Nefijev potomec. In boste prelili nedolœno kri in bil je mladeniç in verjel je bese- tudi to bo poslednji dan priçe- dam, ki jih je bil Abinadi govo- valo proti vam. ril, kajti vedel je za kriviçnosti, 11 In sedaj je bil kralj Noe na o katerih je bil Abinadi priçeval tem, da ga izpusti, kajti bal se je proti njim; zato je zaçel pri njegove besede; kajti bal se je, kralju prositi, naj se ne jezi na da bi nadenj priøle Boœje sodbe. Abinadija, paç pa naj mu dovoli, 12 Duhovniki pa so proti nje- da bo v miru odøel. mu dvignili glas in ga zaçeli 3 Kralj pa je bil øe bolj besen in obtoœevati, rekoç: Œalil je kralja. Alma je dal vreçi iz njihove sre- Zato so v kralju podœigali jezo de in za njim poslal sluœabnike, do njega in izroçil ga je, da bi ga da bi ga ubili. ubili. 4Apred njimi je zbeœal in se 13 In zgodilo se je, da so ga skril, da ga niso naøli. In med- prijeli in ga zvezali in njegovo tem ko se je veliko dni skrival, koœo na grmadi muçili prav do je zapisal vse besede, ki jih je smrti. bil Abinadi govoril. 14 In ko so ga torej zaçeli oœiga- 5Inzgodilo se je, da je dal ti plameni, jim je zaklical, rekoç: kralj Abinadija obkroœiti s straœo 15 Glejte, prav kakor ste vi in odpeljali so ga; in zvezali so storili meni, tako se bo zgodilo, ga in vrgli v jeço. da bo vaøe potomstvo vzrok, da 6Inpotreh dneh, ko se je pos- bodo mnogi utrpeli boleçine, ki vetoval s svojimi duhovniki, ga jih trpim jaz, in sicer smrtonos- je spet dal privesti predse. ne boleçine v ognju; in to zato 7Inrekel mu je: Abinadi, proti ker bodo verjeli v odreøitev tebi smo naøli obtoœbo in zaslu- Gospoda, svojega Boga. œiø si smrt. 16 In zgodilo se bo, da vas 8 Kajti rekel si, da bo sam Bog bodo zavoljo vaøih kriviçnosti priøel med çloveøke otroke; in prizadele vsakovrstne bolezni. sedaj boø zavoljo tega usmrçen, 17 Da, in udarjeni boste po 161 Mozija 17:18–18:9 vsaki roki in preganjani in 3Inkolikor jih je prisluhnilo razkropljeni semkaj in tjakaj, in njegovim besedam, toliko jih sicer kakor divje in krvoloçne je pouçeval. In pouçeval jih je œivali preganjajo divjo çredo. skrivoma, da bi ne priølo kralju 18 In tistega dne vas bodo lovili v vednost. In veliko jih je verjelo in zajela vas bo sovraœnikova njegovim besedam. roka in potem boste trpeli, kakor 4Inzgodilo se je, da jih je trpim jaz, smrtonosne boleçine toliko, kolikor mu jih je verjelo, v ognju. ølo na kraj, ki se je imenoval 19 Tako Bog izvaja maøçevanje Mormon, ker je dobil ime po nad tistimi, ki pobijajo njegovo kralju, in bil je v mejah deœele ljudstvo. O Bog, sprejmi mojo in obçasno so ga, oziroma v duøo. razliçnih letnih obdobjih, pus- 20 In sedaj, ko je bil Abinadi te toøile divje œivali. besede izrekel, je omahnil, ker je 5 Sedaj, v Mormonu je bil izvir utrpel smrt v ognju; da, usmrti- çiste vode in Alma se je nameril li so ga, ker ni hotel zanikati tjakaj, ker je bila tamkaj blizu Boœjih zapovedi in je resnico vode goøçava drevesc, kjer se je svojih besed zapeçatil s svojo podnevi skrival pred kraljevim smrtjo. preganjanjem. 6Inzgodilo se je, da jih je toliko, kolikor jih mu je verjelo, ølo 18. POGLAVJE tjakaj posluøat njegovo besedo. 7Inzgodilo se je po mnogih Alma pridiga skrivoma.—Razloœi dneh, da se jih je na kraju Mor- krstno zavezo in krøçuje v Mormo- mon zbralo dobrøno øtevilo, da novih vodah.—Osnuje Kristusovo bi sliøali Almove besede. Da, vsi cerkev in oddeli duhovnike.— so se zbrali, ki so verjeli njegovi Preœivljajo se sami in pouçujejo besedi, da bi ga sliøali. In pouçe- ljudstvo.—Alma in njegovi ljudje val jih je in jim pridigal kesanje pobegnejo pred kraljem Noetom v in odkupitev in vero v Gospoda. divjino. Med leti 147 in 145 pr. Kr. 8Inzgodilo se je, da jim je re- In sedaj se je zgodilo, da se je kel: Glejte, tukaj so Mormonove Alma, ki je bil zbeœal pred slu- vode (kajti tako so se imenovale) œabniki kralja Noeta, pokesal in ker torej œelite priti k Boœji svojih grehov in kriviçnosti çredi in se imenovati njegovo in skrivoma hodil med ljudmi ljudstvo in ste voljni nositi in zaçel pouçevati Abinadijeve drug drugega bremena, da bi besede— bila lahka; 2 da, o tem, kar bo priølo in 9 da, in ste voljni œalovati s tudi o vstajenju mrtvih in o od- tistimi, ki œalujejo; da, in tolaœi- kupitvi ljudi, kar naj bi se zgo- ti tiste, ki potrebujejo tolaœbo, dilo preko Kristusove moçi in in biti Boœje priçe ob vsakem trpljenja in smrti in njegovega çasu in v vsem in na vsakem vstajenja in vnebohoda. kraju, kjer bi utegnili biti, prav Mozija 18:10–23 162 do smrti, da vas bo Bog lahko 16 In tako je krstil vsakega, ki odkupil in boste priøteti k tistim je øel na kraj Mormon; in po od prvega vstajenja, da boste øtevilu jih je bilo okrog dvesto lahko imeli veçno œivljenje— in øtiri duøe; da, in krstili so se 10 sedaj vam povem, çe je to v Mormonovih vodah in navda- œelja vaøega srca, kaj imate proti, la jih je Gospodova milostljivost. da bi se krstili v Gospodovem 17 In od tistega çasa dalje so se imenu kakor priçe pred njim, imenovali Boœja cerkev oziroma da ste z njim stopili v zavezo, da Kristusova cerkev. In zgodilo mu boste sluœili in spolnjevali se je, da so vsakogar, kdor se njegove zapovedi, da bo nad je krstil z Boœjo moçjo in pol- vas lahko obilneje izlil svojega nomoçjem, priøteli k njegovi Duha? cerkvi. 11 In ko so ljudje sedaj te bese- 18 In zgodilo se je, da je Alma, de sliøali, so od radosti plosknili ki je imel polnomoçje od Boga, z rokami in vzkliknili: To je œelja posvetil duhovnike. In sicer naøega srca! enega duhovnika na vsakih 12 In sedaj se je zgodilo, da je petdeset od njihovega øtevila je Alma prijel Helama, ki je bil eden postavil, da jim bodo pridigali prvih, in øel in stopil v vodo in in jih pouçevali o tem, kar za- zaklical, rekoç: O Gospod, izlij deva Boœje kraljestvo. svojega Duha nad svojega slu- 19 In zapovedal jim je, da ne œabnika, da bo s svetostjo v srcu smejo pouçevati niçesar druge- lahko opravil to delo! ga, razen kar je bil on pouçeval 13 In ko je bil te besede izre- in kar je bilo izreçenega po ustih kel, je bil nad njim Gospodov svetih prerokov. Duh in je rekel: Helam, krstim te 20 Da, in sicer jim je zapove- s polnomoçjem vsemogoçnega dal, naj ne pridigajo niçesar Boga kot priçevanje, da si stopil drugega, kakor kesanja in vere v zavezo, da mu boø sluœil, v Gospoda, ki je bil odkupil dokler ne boø mrtev, kar zade- svoje ljudstvo. va umrljivo telo; in naj se Gos- 21 In zapovedal jim je, naj podov Duh izlije nate; in naj ti med njimi ne bo sporov, paç pa zagotovi veçno œivljenje preko naj se ozirajo naprej zedinjeni odkupitve Kristusa, ki ga je v pogledu, ker so ene vere in pripravil od osnovanja sveta. enega krsta, ker so se jim srca 14 In potem ko je bil Alma te prepletla v eno in medsebojno besede izrekel, sta se tako Alma ljubezen. kakor Helam potopila v vodo; in 22 In tako jim je ukazal pridiga- vstala sta in navdana z Duhom ti. In tako so postali Boœji otroci. radostna stopila iz vode. 23 In zapovedal jim je, naj 15 In Alma je spet prijel dru- spoøtujejo sobotni dan in ga gega in øel v vodo v drugo in ga posveçujejo in naj se prav tako krstil kakor prvega, le da sebe vsak dan zahvaljujejo Gospodu, ni spet potopil v vodo. svojemu Bogu. 163 Mozija 18:24–19:4 24 In zapovedal jim je tudi, naj Odkupitelja; da, in kako blagos- duhovniki, ki jih je postavil, za lovljeni so, kajti za vekomaj svoje preœivetje delajo s svojimi bodo peli njegovi slavi. lastnimi rokami. 31 In to je bilo storjeno v me- 25 In en dan v tednu so odde- jah deœele, da bi ne moglo priti lili, da se bodo zbirali in ljudi kralju v vednost. pouçevali in slavili Gospoda, 32 A glejte, zgodilo se je, da je svojega Boga, in da se bodo kralj, ker je med ljudstvom prav tako zbirali, kakor pogosto odkril gibanje, poslal svoje slu- je bilo v njihovi moçi. œabnike, da bi jih opazovali. 26 In duhovniki naj ne bodo Zato jih je na dan, ko so se zbrali, za preœivetje odvisni od ljudi; da bi sliøali Gospodovo besedo, paç pa naj s svojim delom kralj odkril. prejmejo Boœjo milostljivost, da 33 In sedaj je kralj rekel, da bodo postali moçni v Duhu, ker je Alma ljudi podœigal k uporu bodo imeli védenje o Bogu, da proti njemu; zato je poslal bodo pouçevali z Boœjo moçjo vojsko, da bi jih pobila. in polnomoçjem. 34 In zgodilo se je, da so bili 27 In Alma je spet zapovedal, Alma in Gospodovo ljudstvo naj ljudje v cerkvi delijo svoje obveøçeni o prihodu kraljeve imetje, vsakdo po tem, kar je vojske; zato so vzeli øotore in imel; çe ima kdo obilneje, bi druœine in odpotovali v divjino. moral deliti obilneje; in od tega, 35 In po øtevilu jih je bilo okrog ki ima malo, naj bi se le malo øtiristo in petdeset duø. zahtevalo; in temu, ki ni imel, bi se moralo dati. 19. POGLAVJE 28 In tako naj delijo od svojega imetja po svoji prosti volji in Gideon si prizadeva ubiti kralja dobrih œeljah do Boga, in tistim Noeta.—Lamanci vdrejo v deœelo. duhovnikom, ki so bili v po- —Kralj Noe utrpi smrt v ognju. manjkanju, da, in vsaki goli —Limhi vlada kot podloœni kralj. duøi v pomanjkanju. Med leti 145 in 121 pr. Kr. 29 In to jim je rekel, ker mu je Gospod zapovedal; in pokonçno In zgodilo se je, da se je kraljeva so hodili pred Bogom, med sabo vojska vrnila, ker je zaman so delili tako posvetno kot iskala Gospodovo ljudstvo. duhovno po potrebah in œeljah. 2Insedaj, glejte, kraljeve sile 30 In sedaj se je zgodilo, da je so bile majhne, ker so se bile bilo vse to storjeno v Mormonu, zmanjøale in med preostankom da, ob Mormonovih vodah, v ljudstva se je zaçel razkol. gozdu, ki je bil blizu Mormo- 3Inmanjøi del je zaçel groziti novih voda; da, kraj Mormon, kralju in med njimi se je zaçel Mormonove vode, Mormonov velik prepir. gozd, kako lepi so v oçeh 4Insedaj, med njimi je bil teh, ki so tam spoznali svojega çlovek, ki mu je bilo ime Gideon Mozija 19:5–20 164 in ker je bil moçan moœ in kra- s svojimi otroki, napravili, da ljev sovraœnik, zato je izvlekel so njihove çedne hçere stopile meç in v besu zaprisegel, da bo naprej in prosile Lamance, naj kralja ubil. jih ne pobijejo. 5Inzgodilo se je, da se je s 14 In zgodilo se je, da so jim kraljem bojeval; in ko je kralj Lamanci izkazali soçutje, kajti videl, da je bil na tem, da ga bo oçarala jih je lepota njihovih premagal, je zbeœal in tekel in œensk. priøel na stolp, ki je bil blizu 15 Zato so jih Lamanci pustili templja. pri œivljenju in jih zajeli in jih 6InGideon ga je zasledoval in odpeljali nazaj v nefijsko deœelo je bil na tem, da bo priøel na in jim dovolili posedovati de- stolp, da bo kralja ubil in kralj œelo pod pogoji, çe bodo kralja je vrgel oçi naokrog proti Noeta izroçili v roke Lamancev øemlonski deœeli in glejte, la- in izroçili svoje imetje, in sicer manska vojska je bila znotraj polovico vsega, kar so posedo- meja deœele. vali, polovico zlata in srebra in 7Insedaj je kralj zaklical s tes- vseh svojih dragocenosti, in tako nobo v duøi, rekoç: Gideon, pri- bodo iz leta v leto lamanskemu zanesi mi, kajti Lamanci gredo kralju plaçevali dajatve. nad nas in pobili nas bodo; da, 16 In sedaj, eden od kraljevih pobili bodo moje ljudstvo. sinov je bil med tistimi, ki so 8Insedaj, kralja ni toliko jih zajeli, kateremu je bilo ime skrbelo za ljudstvo, kot ga je za Limhi. svoje lastno œivljenje; vendar ga 17 In sedaj je Limhi œelel, da bi je Gideon pustil pri œivljenju. njegovega oçeta ne ubili; vendar 9Inkralj je ljudstvu ukazal, Limhiju oçetove kriviçnosti niso naj pred Lamanci zbeœijo in sam bile neznane, ker je bil sam pra- je øel pred njimi in s svojimi viçen çlovek. œenskami in s svojimi otroki so 18 In zgodilo se je, da je Gideon zbeœali v divjino. skrivoma v divjino poslal moœe, 10 In zgodilo se je, da so jih da bi poiskali kralja in tiste, ki Lamanci zasledovali in jih do- so bili z njim. In zgodilo se hiteli in jih zaçeli pobijati. je, da so ljudi sreçali v divjini, 11 In sedaj se je zgodilo, da jim vse, razen kralja in njegovih je kralj ukazal, naj vsi moœje duhovnikov. pustijo svoje œene in svoje otro- 19 V srcu so torej zaprisegli, ke in pred Lamanci zbeœijo. da se bodo vrnili v nefijsko 12 Sedaj, bilo jih je veliko, kate- deœelo in çe so bile njihove œene ri jih niso hoteli pustiti, ampak in njihovi otroci pobiti in tudi so raje ostali in pomrli z njimi. tisti, ki so ostali z njimi, da si In ostali so pustili svoje œene in bodo prizadevali po maøçevanju svoje otroke in zbeœali. in prav tako z njimi umrli. 13 In zgodilo se je, da so tisti, 20 In kralj jim je ukazal, naj se ki so ostali s svojimi œenami in ne vraçajo; in na kralja so bili 165 Mozija 19:21–20:7 jezni in so mu zadajali trplje- divjino; in podporo za svoje nje, in sicer smrt v ognju. straœarje je dobival z dajatvami, 21 In bili so na tem, da bodo ki jih je prejemal od Nefijcev. zgrabili tudi duhovnike in jih 29 In sedaj, kralj Limhi je imel usmrtili in pred njimi so zbeœali. v svojem kraljestvu nepretrgan 22 In zgodilo se je, da so bili mir za razmik dveh let, da jih na tem, da se vrnejo v nefijsko Lamanci niso nadlegovali, niti deœelo in sreçali so Gideonove si jih niso prizadevali pobiti. moœe. In Gideonovi moœje so jim povedali o vsem, kar se je 20. POGLAVJE bilo zgodilo njihovim œenam in njihovim otrokom; in da so jim Noetovi duhovniki ugrabijo nekaj Lamanci dovolili posedovati lamanskih hçera.—Lamanci vojsku- deœelo, çe bodo Lamancem pla- jejo vojno z Limhijem in njegovim çevali dajatve ene polovice vse- ljudstvom.—Lamanska vojska je ga, kar so posedovali. poraœena in sklene premirje. Med 23 In ljudje so Gideonovim mo- leti 145 in 123 pr. Kr. œem povedali, da so kralja ubili in njegovi duhovniki so pred Sedaj,vØemlonu je bil kraj, njimi zbeœali globlje v divjino. kjer so se lamanske hçere zbirale 24 In zgodilo se je, da so se in pele in plesale in se veselile. potem, ko so konçali s formal- 2Inzgodilo se je, da se jih je nostjo, vrnili v nefijsko deœelo, nekega dne zbralo majhno øte- radostni, ker njihove œene in vilo k petju in plesu. otroci niso bili pobiti; in Gideonu 3Insedaj, ker je bilo Noetove so povedali, kaj so bili naredili duhovnike sram, da bi se vrnili s kraljem. v mesto Nefi, da, in ker so se 25 In zgodilo se je, da jim je tudi bali, da bi jih ljudstvo ubilo, lamanski kralj prisegel, da jih zato se niso drznili vrniti k njegovo ljudstvo ne bo pobilo. œenam in otrokom. 26 In prav tako je Limhi, ker je 4Inker so ostali v divjini in bil kraljev sin, ker mu je bilo ker so odkrili lamanske hçere, ljudstvo podelilo kraljestvo, pri- so se potuhnili in jih opazovali; segel lamanskemu kralju, da mu 5inkosejih je k plesu zbralo bo njegovo ljudstvo plaçevalo le nekaj, so priøli iz skrivaliøç in dajatve, in sicer polovico vsega, jih zgrabili in jih odpeljali v kar so posedovali. divjino; da, v divjino so odpeljali 27 In zgodilo se je, da je Limhi dvajset in øtiri lamanske hçere. zaçel ustanavljati kraljestvo in 6Inzgodilo se je, ko so La- vzpostavil mir med svojim manci ugotovili, da so njihove ljudstvom. hçere izginile, so bili jezni na 28 In lamanski kralj je okrog Limhijevo ljudstvo, kajti mislili deœele postavil straœo, da bi so, da so bili Limhijevi ljudje. Limhijevo ljudstvo obdrœal v 7 Zato so poslali svojo vojsko; deœeli, da bi ne mogli oditi v da, celo kralj sam je øel pred Mozija 20:8–22 166 svojimi ljudmi; in v nefijsko ljudstvo ni prelomilo prisege, deœelo so øli pobit Limhijevo ki sem ti jo dal; zakaj bi zato ljudstvo. moral ti prelomiti prisego, ki si 8Insedaj, s stolpa jih je bil jo ti dal mojemu ljudstvu? Limhi odkril, prav vse njihove 15 In sedaj je kralj rekel: Prise- priprave na vojno je odkril; zato go sem prelomil, ker so tvoji je zbral svoje ljudstvo in v zase- ljudje odpeljali hçere mojega dah na poljih in v gozdovih ljudstva; zato sem v jezi svoje- çakal nanje. mu ljudstvu ukazal iti v vojno 9Inzgodilo se je, da so Limhi- nad tvoje ljudstvo. jevi ljudje, ko so bili Lamanci 16 In sedaj, Limhi o tej zadevi priøli, iz zasede planili nanje in ni bil niçesar sliøal; zato je rekel: jih zaçeli pobijati. Med svojim ljudstvom bom dal 10 In zgodilo se je, da je bitka poizvedeti in kdor je to storil, bo postala silno huda, kajti borili usmrçen. Zato je dal med svojim so se kakor levi za svoj plen. ljudstvom izvesti preiskavo. 11 In zgodilo se je, da je Limhi- 17 Ko je bil sedaj Gideon to jevo ljudstvo zaçelo preganjati sliøal, je kot kraljevi poveljnik Lamance pred seboj; vendarle øel in kralju rekel: Prosim te, niso bili pol tako øtevilni kakor opusti to in ne poizveduj med Lamanci. Ampak borili so se za tem ljudstvom in ne naloœi tega svoje œivljenje in za svoje œene in njim. za svoje otroke; zato so si priza- 18 Kaj se mar ne spomniø devali in se borili kakor zmaji. duhovnikov svojega oçeta, ki si 12 In zgodilo se je, da so jih je to ljudstvo prizadevalo med øtevilnimi mrtvimi naøli ubiti? In ali niso v divjini? In lamanskega kralja; vendar ni mar niso oni tisti, ki so ukradli bil mrtev, ker je bil ranjen in lamanske hçere? pustili so ga na tleh, tako naglo 19 In sedaj, glej, in o tem povej so pobegnili njegovi ljudje. kralju, da bo svojemu ljudstvu 13 In odnesli so ga in mu ob- lahko povedal, da se bodo gle- vezali rane in ga pripeljali pred de nas lahko pomirili; kajti glej, Limhija in rekli: Glej, tukaj je œe se pripravljajo, da bodo priø- lamanski kralj; ker je ranjen, li nad nas; in vidiø tudi, da nas je padel med mrtve in pustili je samo malo. so ga; in glej, pripeljali smo ga 20 In glej, pridejo s svojo øtevil- predte; in sedaj nam ga dovoli no vojsko; in çe jih kralj ne pomi- ubiti. ri glede nas, moramo umreti. 14 Limhi pa jim je rekel: Ne 21 Kaj se mar niso izpolnile boste ga ubili, paç pa ga prive- Abinadijeve besede, ki jih je pre- dite semkaj, da ga bom lahko rokoval proti nam—in vse to, videl. In privedli so ga. In Limhi ker nismo prisluhnili Gospo- mu je rekel: Kakøen razlog dovim besedam in se odvrnili imaø, da si se priøel vojskovat z od svojih kriviçnosti? mojim ljudstvom? Glej, moje 22 In sedaj pomirimo kralja in 167 Mozija 20:23–21:11 izpolnimo prisego, katero smo mnogih dnevih Lamanci drug mu dali; kajti bolje je, da smo v drugega spet zaçeli podœigati suœenjstvu, kot da bi izgubili k jezi do Nefijcev in zaçeli so œivljenje; zato ustavimo tolikøno prihajati v meje okoliøke deœele. prelivanje krvi. 3 Sedaj, niso se jih drznili po- 23 In sedaj je Limhi kralju bijati zavoljo prisege, ki jo je bil povedal vse o svojem oçetu in Limhiju dal njihov kralj; paç pa duhovnikih, ki so bili zbeœali v so jih udarjali po licu in izvajali divjino in jim pripisal ugrabitev nad njimi oblast; in teœka breme- njihovih hçera. na so jim zaçeli nalagati na hrbet 24 In zgodilo se je, da se je in jih gnati kakor nemega osla— kralj pomiril glede njegovega 4 da, vse to je bilo storjeno, da bi ljudstva; in rekel jim je: Pojdi- se Gospodova beseda izpolnila. mo mojim ljudem naproti brez 5Insedaj so bile stiske Nefijcev oroœja; in zapriseœem vam s velike in ni je bilo poti, po kateri prisego, da moji ljudje ne bodo bi se lahko reøili iz njihovih rok, pobili vaøih ljudi. kajti Lamanci so jih bili obdali z 25 In zgodilo se je, da so sledili vseh strani. kralju in øli brez oroœja naproti 6Inzgodilo se je, da je ljudstvo Lamancem. In zgodilo se je, zavoljo stisk kralju zaçelo godr- da so se sreçali z Lamanci; in njati; in postajali so œeljni, da bi lamanski kralj se je priklonil øli nadnje v bitko. In s pritoœeva- pred njimi in prosil v imenu njem so kralja hudo prizadeli; Limhijevega ljudstva. zato jim je dovolil, da so napra- 26 In ko so Lamanci videli vili po svojih œeljah. Limhijeve ljudi, da so bili brez 7Inspet so se zbrali in si nadeli oroœja, so jim izkazali soçutje oklepe in øli nad Lamance, da in se pomirili glede njih in se s bi jih pregnali iz svoje deœele. svojim kraljem v miru vrnili v 8Inzgodilo se je, da so jih La- svojo deœelo. manci premagali in jih nagnali nazaj in jih veliko od njih pobili. 9Insedaj je bilo œalovanje in 21. POGLAVJE objokovanje med Limhijevim ljudstvom veliko, vdove so œalo- Lamanci udarijo in porazijo Lim- vale za moœmi, sinovi in hçere hijevo ljudstvo.—Limhijevi ljudje so œalovali za oçetom in bratje sreçajo Amona in se spreobrnejo. za brati. —Amonu povedo za øtiriindvajset 10 In sedaj je bilo v deœeli silno jeredovskih ploøç. Med letoma 122 veliko vdov in glasno so tarnale in 121 pr. Kr. iz dneva v dan, kajti polastil In zgodilo se je, da so se Limhi se jih je bil velik strah pred in njegovo ljudstvo vrnili v Lamanci. mesto Nefi in spet v miru zaçeli 11 In zgodilo se je, da je njihovo bivati v deœeli. nepretrgano jadikovanje pre- 2Inzgodilo se je, da so po ostanek Limhijevega ljudstva Mozija 21:12–26 168 podœgalo k jezi do Lamancev; izven mestnega obzidja, razen in spet so øli v boj, ampak spet çe je s seboj vzel straœo, ker se je so jih nagnali nazaj in utrpeli so bal, da bi morda kako ne padel velike izgube. Lamancem v roke. 12 Da, øli so vnoviç, in sicer v 20 In ukazal je, naj njegovi tretje, in utrpeli na enak naçin; ljudje opazujejo okoliøko deœelo, in tisti, ki niso bili pobiti, so se da bi morda kako lahko prijeli spet vrnili v mesto Nefi. tiste duhovnike, ki so zbeœali v 13 In postali so poniœni prav divjino, ki so bili ukradli la- do prahu in se podvrgli jarmu manske hçere in ki so bili vzrok suœenjstva in se uklonili in udar- tako veliki pogubi, ki je priøla jali so jih in preganjali semkaj nadnje. in tjakaj in bili so obteœeni po 21 Kajti œeleli so jih prijeti, da bi œeljah njihovih sovraœnikov. jih kaznovali; kajti ponoçi so bili 14 In postali so poniœni, in sicer priøli v nefijsko deœelo in jim od- do globin poniœnosti; in glasno nesli œito in veliko dragocenosti; so klicali k Bogu; da, in sicer so zato so jim postavili zasedo. ves dan klicali k svojemu Bogu, 22 In zgodilo se je, da med La- da bi jih reøil iz stisk. manci in Limhijevim ljudstvom 15 In sedaj je bil Gospod poça- ni bilo veç nemirov, in sicer do sen, da bi usliøal njihov klic, za- çasa, ko so v deœelo priøli Amon voljo njihovih kriviçnosti; ven- in njegovi bratje. dar je Gospod usliøal njihove 23 In kralj, ki je bil s straœo klice in je Lamancem omehçal zunaj mestnih vrat, je odkril srce, da so jim zaçeli lajøati Amona in njegove brate; in ker bremena; vendar Gospodu ni je predpostavljal, da so Noetovi bilo pogodu, da bi jih reøil iz duhovniki, jih je zato dal prijeti suœenjstva. in zvezati in jih vreçi v jeço. In 16 In zgodilo se je, da so v de- çe bi bili Noetovi duhovniki, bi œeli postopoma zaçeli uspevati jih dal usmrtiti. in zaçeli obilneje pridelovati 24 Ko pa je izvedel, da niso, œito in gojiti drobnico in govedo, paç pa da so njegovi bratje in da niso trpeli lakote. da so bili priøli iz zarahemelske 17 Sedaj je bilo øtevilo œensk deœele, ga je navdala silno velika veliko, veçje kakor je bilo moø- radost. kih; zato je kralj Limhi ukazal, 25 Sedaj, kralj Limhi je bil pred naj vsak moœ podpira vdove in Amonovim prihodom poslal njihove otroke, da ne bi pomrli majhno øtevilo moœ iskat zara- od lakote; in to so storili zavoljo hemelsko deœelo; a je niso mogli velikanskega øtevila teh, ki so najti in v divjini so se izgubili. bili pobiti. 26 Vendar pa so naøli deœelo, 18 Sedaj se je Limhijevo ki je bila nekoç obljudena; da, ljudstvo drœalo skupaj in zava- deœelo, ki so jo prekrivale gole rovali so œito in drobnico; kosti; da, ki je bila nekoç oblju- 19 in kralj sam si ni drznil dena in ki je bila uniçena; in ker 169 Mozija 21:27–22:2 so predpostavljali, da je to zara- deœeli ni bilo nobenega, ki bi hemelska deœela, so se vrnili v imel polnomoçje od Boga. In nefijsko deœelo in v meje deœele Amon je odklonil, da bi to na- so bili prispeli ne veliko dni pravil, ker se je imel za nevred- pred Amonovim prihodom. nega sluœabnika. 27 In s seboj so prinesli zapis, 34 Zato se v tistem çasu niso in sicer zapis o ljudstvu, katere- oblikovali kot cerkev, paç pa so ga kosti so bili naøli; in vrezan çakali na Gospodovega Duha. je bil na ploøçe iz kovine. Sedaj so bili œeleli postati prav 28 In sedaj je Limhija spet nav- kakor Alma in njegovi bratje, ki dala radost, ko je iz Amonovih so bili zbeœali v divjino. ust izvedel, da ima kralj Mozija 35 In œeleli so se krstiti kot dar od Boga, s katerim lahko priçevanje in dokaz, da so z razlaga takøne gravure; da, in vsem srcem voljni sluœiti Bogu; radostil se je tudi Amon. vendar so ças podaljøevali; in 29 Vendarle je Amona in njego- poroçilo o njihovem krstu bo ve brate navdala potrtost, ker je podano po tem. bilo tako veliko njihovih bratov 36 In sedaj so bile vse misli pobitih; Amona in kralja Limhija in nje- 30 in tudi ker je bil kralj Noe in govega ljudstva usmerjene v to, njegovi duhovniki vzrok, da je da bi se reøili iz lamanskih rok ljudstvo zagreøilo toliko grehov in iz suœenjstva. in kriviçnosti proti Bogu; in œalovali so tudi zavoljo Abinadi- 22. POGLAVJE jeve smrti; in tudi zavoljo odhoda Alma in ljudi, ki so øli z njim, Napravijo naçrte, da bi ljudstvo ki so bili osnovali Boœjo cerkev z pobegnilo iz lamanske suœnosti.— Boœjo moçjo in z vero v besede, Lamance opijejo.—Ljudje pobegne- katere je bil govoril Abinadi. jo, se vrnejo v Zarahemlo in posta- 31 Da, œalovali so zavoljo nji- nejo podloœni kralju Moziju. Med hovega odhoda, kajti niso ve- letoma 121 in 120 pr. Kr. deli, kam so bili zbeœali. Sedaj bi se jim rade volje pridruœili, In sedaj se je zgodilo, da sta se kajti sami so bili stopili v zavezo Amon in kralj Limhi zaçela z Bogom, da mu bodo sluœili in posvetovati z ljudmi, kako bi se spolnjevali njegove zapovedi. reøili iz suœenjstva; in sicer sta 32 In sedaj, od Amonovega dala zbrati vse ljudstvo; in to prihoda je bil kralj Limhi prav sta storila, da bi o zadevi lahko tako stopil v zavezo z Bogom in sliøala glas ljudstva. tudi mnogi iz njegovega ljudstva, 2Inzgodilo se je, da niso mogli da mu bo sluœil in spolnjeval najti naçina, kako bi se reøili iz njegove zapovedi. suœenjstva, razen çe bi vzeli 33 In zgodilo se je, da so se bili œenske in otroke in drobnico in kralj Limhi in mnogi iz njego- govedo in øotore in odpotovali vega ljudstva œeleli krstiti; a v v divjino; kajti ker so bili Mozija 22:3–16 170 Lamanci tako øtevilni, je bilo za Lamancem je poslal dajatev v Limhijevo ljudstvo nemogoçe, vinu; in tudi veç vina jim je da bi se borili z njimi, ko so mis- poslal za darilo; in brez zadrœka lili, da bi se iz suœenjstva reøili so pili vino, ki ga jim je poslal z meçem. kralj Limhi. 3 Sedaj se je zgodilo, da je 11 In zgodilo se je, da je Gideon øel in stopil pred kralja ljudstvo kralja Limhija z drob- in mu rekel: Sedaj, o kralj, veli- nico in z govedom ponoçi od- kokrat si doslej prisluhnil mojim potovalo v divjino in v divjini besedam, ko smo se borili z so øli okrog øilomske deœele in brati Lamanci. zavili v smeri zarahemelske 4Insedaj, o kralj, çe me nisi deœele in vodili so jih Amon in spoznal za nekoristnega sluœab- njegovi bratje. nika oziroma çe si doslej pris- 12 In s seboj v divjino so bili luhnil mojim besedam v kakrøni vzeli vse svoje zlato in srebro koli meri in so ti sluœile, prav in svoje dragocenosti, ki so tako œelim, da bi mojim bese- jih lahko nesli, in tudi œiveœ; in dam prisluhnil v tem trenutku, nadaljevali so s potovanjem. in tvoj sluœabnik bom in bom to 13 In potem ko so bili v divjini ljudstvo reøil iz suœenjstva. veliko dni, so prispeli v zarahe- 5Inkralj mu je dovolil govoriti. melsko deœelo in se pridruœili In Gideon mu je rekel: Mozijevemu ljudstvu in postali 6 Pomisli na izhod zadaj v zidu, so mu podloœni. zadaj na zadnji strani mesta. 14 In zgodilo se je, da jih je Lamanci, oziroma lamanski Mozija sprejel z radostjo; in straœarji, so ponoçi opiti; zato sprejel je tudi njihove zapise in med to ljudstvo razpoøljimo tudi zapise, katere so bili naøli razglas, naj zberejo drobnico Limhijevi ljudje. in govedo, da jih bodo ponoçi 15 In sedaj se je zgodilo, ko odpeljali v divjino. so bili Lamanci odkrili, da je 7Innatvoj ukaz bom øel in bilo Limhijevo ljudstvo ponoçi Lamancem plaçal zadnjo daja- odølo iz deœele, da so v divjino tev v vinu in opili se bodo; in øli poslali vojsko, da bi jih zasle- bomo skozi skrivni izhod z ledovala; ve strani njihovega tabora, ko 16 in potem ko so jih bili zasle- se bodo opili in bodo pospali. dovali dva dni, niso veç mogli 8 Tako bomo odpotovali v slediti njihovim sledem; zato divjino z œenskami in z otroki, so se v divjini izgubili. z drobnico in z govedom; in potovali bomo okrog øilomske deœele. 9Inzgodilo se je, da je kralj Poroçilo o Almu in o Gospodo- prisluhnil Gideonovim besedam. vem ljudstvu, ki jih je ljudstvo 10 In kralj Limhi je ukazal, kralja Noeta pregnalo v divjino. naj ljudstvo zbere drobnico; in Obsega 23. in 24. poglavje. 171 Mozija 23:1–16 23. POGLAVJE 9 Ampak spomnite se kriviç- nosti kralja Noeta in njegovih Alma noçe biti kralj.—Sluœi kot duhovnikov; in jaz sam sem se véliki duhovnik.—Gospod kaznuje ujel v past in sem naredil veliko svoje ljudstvo in Lamanci osvojijo tega, kar je bilo nagnusno v helamsko deœelo.—Amulon, vodi- Gospodovih oçeh, kar je bilo telj hudobnih duhovnikov kralja vzrok, da sem se grenko kesal; Noeta, vlada v podloœnosti la- 10 vendar je po mnogih sti- manskemu kralju. Med leti 145 in skah Gospod usliøal moje klice 121 pr. Kr. in odgovoril na moje molitve in me napravil za orodje v svojih Sedaj, ker je Gospod Alma pos- rokah, tako da sem mnoge med varil, da bo nadnje priøla vojska vami privedel k spoznanju o kralja Noeta in ker je to oznanil njegovi resnici. svojemu ljudstvu, zato so zbrali 11 Vendar si v tem ne dajem drobnico in vzeli nekaj œita in slave, kajti nisem vreden, da bi pred vojsko kralja Noeta odøli slavil sebe. v divjino. 12 In sedaj vam povem, kralj 2InGospod jih je okrepil, da Noe vas je zatiral in ste bili nje- jih ljudje kralja Noeta niso mu in njegovim duhovnikom mogli dohiteti in pobiti. za suœnje in privedli so vas v 3Invdivjini so bili na begu kriviçnost; zato ste bili zvezani osem dni. z vezmi kriviçnosti. 4Inpriøli so v deœelo, da, in 13 In sedaj, ker vas je Boœja sicer v zelo lepo in prijetno moç reøila iz teh spon; da, in deœelo, deœelo çiste vode. sicer iz rok kralja Noeta in 5Inpostavili so øotore in zaçeli njegovega ljudstva in tudi iz obdelovati zemljo in zaçeli gra- spon kriviçnosti, prav tako diti zgradbe; da, bili so marljivi œelim, da bi bili stanovitni v in so silno delali. tej svobodi, ki vas je osvobodi- 6Inljudstvo je œelelo Alma za la, in da nobenemu çloveku kralja, kajti ljudstvo ga je imelo ne zaupate, da bi vam bil za rado. kralja. 7Arekel jim je: Glejte, ni 14 In prav tako nikomur ne dobro, da bi mi imeli kralja; zaupajte, da bi vam bil za uçite- kajti tako govori Gospod: Ne lja niti za duhovnega sluœabni- cenite enega mesa nad drugim ka, razen çe bo Boœji çlovek, oziroma çlovek naj ne misli, ki hodi po njegovih poteh in da je veç kot drugi; zato vam spolnjuje njegove zapovedi. povem, da ni dobro, da bi imeli 15 Tako je Alma pouçeval kralja. ljudstvo, naj vsak çlovek ljubi 8 Vendar çe bi bilo mogoçe, da svojega bliœnjega kakor same- bi vselej imeli praviçne moœe ga sebe, da med njimi ne bo za kralje, bi bilo dobro za vas, prepirov. da bi imeli kralja. 16 In sedaj, Alma je bil njihov Mozija 23:17–35 172 véliki duhovnik, ker je bil usta- Almovi bratje zbeœali s polj in novitelj cerkve. se zbrali v mestu Helam. In ob 17 In zgodilo se je, da ni nihçe pogledu na Lamance so se zelo drugaçe prejel polnomoçja za prestraøili. pridiganje ali pouçevanje, ka- 27 Alma pa je stopil naprej kor po njem, od Boga. Zato je mednje in jih opomnil, naj posvetil vse duhovnike in vse ne bodo prestraøeni, paç pa uçitelje; in nikogar ni posvetil, naj pomnijo Gospoda, svojega çe ni bil praviçen moœ. Boga, in reøil jih bo. 18 Zato so bedeli nad svojim 28 Zato so utiøali svoje straho- ljudstvom in so jih hranili s ve in zaçeli klicati h Gospodu, tem, kar je bilo praviçno. da bi Lamancem omehçal srce, 19 In zgodilo se je, da so zaçeli da bi prizanesli njim in njihovim v deœeli silno uspevati; in deœelo œenam in njihovim otrokom. so poimenovali Helam. 29 In zgodilo se je, da je Gos- 20 In zgodilo se je, da so se v pod Lamancem omehçal srce. helamski deœeli silno mnoœili In Alma in njegovi bratje so øli in uspevali; in zgradili so mes- in se predali v njihove roke; in to, ki so ga poimenovali mesto Lamanci so zavzeli helamsko Helam. deœelo. 21 Vendar se Gospodu zdi 30 Sedaj, lamanska vojska, ki je prav kaznovati svoje ljudstvo; bila sledila ljudstvu kralja Lim- da, preizkusi jih v potrpeœlji- hija, je bila veliko dni izgubljena vosti in v veri. v divjini. 22 Vendar—kdor poloœi svoje 31 In glejte, naøli so bili tiste zaupanje vanj, ta bo poslednji duhovnike kralja Noeta na kra- dan povzdignjen. Da, in tako je ju, ki so ga imenovali Amulon; bilo s tem ljudstvom. in zaçeli so bili posedovati 23 Kajti glejte, pokazal vam amulonsko deœelo in zaçeli so bom, da so priøli v suœenjstvo bili obdelovati zemljo. in nihçe drug jih ni mogel reøiti 32 Sedaj, voditelju tistih du- kakor samo Gospod, njihov hovnikov je bilo ime Amulon. Bog, da, in sicer Abrahamov in 33 In zgodilo se je, da je Amu- Izakov in Jakobov Bog. lon prosil pri Lamancih; in 24 In zgodilo se je, da jih je reøil naprej je poslal tudi njihove in jim pokazal svojo mogoçno œene, ki so bile lamanske hçere, moç in velika je bila njihova da bi prosile pri svojih bratih, radost. da bi jim ne pobili moœ. 25 Kajti glejte, zgodilo se je, ko 34 In Lamanci so bili Amulonu so bili v helamski deœeli, da, v in njegovim bratom izkazali mestu Helam, ko so obdelovali soçutje in jih zavoljo njihovih okoliøko zemljo, glej, je bila œena niso pobili. lamanska vojska znotraj meja 35 In Amulon in njegovi bratje deœele. so se pridruœili Lamancem in po- 26 Sedaj se je zgodilo, da so tovali v divjini in iskali nefijsko 173 Mozija 23:36–24:9 deœelo, ko so odkrili helamsko v øemlonski deœeli in v øilomski deœelo, katero so posedovali deœeli in v amulonski deœeli. Alma in njegovi bratje. 2 Kajti Lamanci so se bili po- 36 In zgodilo se je, da so La- lastili vseh teh deœel; zato je bil manci Almu in njegovim bra- vsem tem deœelam kralje doloçil tom obljubili, da jih bodo, çe lamanski kralj. jim bodo pokazali pot, ki vodi 3Insedaj, lamanskemu kralju v nefijsko deœelo, pustili pri je bilo ime Laman in imenoval œivljenju in jim dali svobodo. se je po oçetovem imenu; in zato 37 Ko pa jim je bil Alma poka- so ga klicali kralj Laman. In bil zal pot, ki je vodila v nefijsko je kralj øtevilnega ljudstva. deœelo, Lamanci niso drœali ob- 4InAmulonove brate je posta- ljube; ampak so okrog helamske vil za uçitelje v vsaki deœeli, ki jo deœele postavili straœarje nad je posedovalo njegovo ljudstvo; Almom in njegovimi brati. in tako so med vsem lamanskim 38 In preostanek je øel v ne- ljudstvom zaçeli pouçevati nefijsko deœelo; in del njih se je fijski jezik. vrnil v helamsko deœelo in s 5Inmed seboj so bili ljudje seboj so pripeljali tudi œene in prijatelji; vendar niso poznali otroke straœarjev, ki so jih bili Boga; niti jih Amulonovi bratje pustili v deœeli. niso niçesar pouçevali o Gospo- 39 In lamanski kralj je bil du, svojem Bogu, niti o Mojzeso- Amulonu dovolil, da je kralj in vi postavi; niti jih niso pouçevali vladar nad svojim ljudstvom, Abinadijevih besed; ki je bilo v helamski deœeli; 6 ampak so jih pouçevali, da vendar ni imel moçi storiti bi vodili zapise in da bi lahko niçesar, kar bi bilo v nasprotju drug drugemu pisali. z voljo lamanskega kralja. 7Intako so Lamanci zaçeli bogateti in med seboj so zaçeli trgovati in postajati veliki in 24. POGLAVJE postajali so prekanjeno in modro ljudstvo kar zadeva modrost Amulon preganja Alma in njegovo sveta, da, zelo prekanjeno ljudstvo.—Usmrtili jih bodo, çe bo- ljudstvo, ki ga je radostilo vsa- do molili.—Gospod napravi, da se kovrstno zlo in plenjenje razen jim zdijo bremena lahka.—Reøi jih med lastnimi brati. iz suœenjstva in vrnejo se v Zara- 8Insedaj se je zgodilo, da je hemlo. Med leti 145 in 120 pr. Kr. Amulon nad Almom in njegovi- In zgodilo se je, da si je Amu- mi brati zaçel izvajati oblast in lon pridobil naklonjenost v ga zaçel preganjati in bil vzrok, oçeh lamanskega kralja; zato je da so njegovi otroci preganjali lamanski kralj dovolil, da so bili njihove otroke. on in njegovi bratje postavljeni 9 Kajti Amulon je poznal Alma, za uçitelje nad ljudstvom, da, ki je bil eden od kraljevih du- in sicer nad ljudstvom, ki je bilo hovnikov in da je bil tisti, ki je Mozija 24:10–23 174 verjel Abinadijevim besedam 16 In zgodilo se je, da je bila in katerega so napodili izpred njihova vera in njihova potr- kralja in zato je bil nanj besen; peœljivost tako velika, da je kajti podloœen je bil kralju La- Gospodov glas spet priøel k manu, pa je vseeno izvajal oblast njim, rekoç: Bodi vam v veliko nad njimi in jim nalagal opravila uteho, kajti jutri vas bom reøil in nad njimi postavil priganjaçe. iz suœenjstva. 10 In zgodilo se je, da so bile 17 In Almu je rekel: Øel boø njihove stiske tako velike, da so pred tem ljudstvom in jaz bom zaçeli glasno klicati k Bogu. øel s teboj in to ljudstvo reøil iz 11 In Amulon jim je ukazal, suœenjstva. naj ustavijo svoje klice; in nad 18 Sedaj se je zgodilo, da so njimi je postavil straœo, da so Alma in njegovo ljudstvo ponoçi jih opazovali, da bo, kogar bi zbrali drobnico in tudi œito; da, dobili klicati k Bogu, usmrçen. in sicer, drobnico so zbirali vso 12 In Alma in njegovo ljudstvo noç. niso povzdigovali klicev h Gos- 19 In zjutraj je Gospod nad La- podu, svojemu Bogu, ampak so mance poslal trden spanec, da, mu izlili srce; in poznal je misli in vsi priganjaçi so trdno spali. njihovega srca. 20 In Alma in njegovo ljudstvo 13 In zgodilo se je, da je Gospo- so odøli v divjino; in ko so bili dov glas priøel k njim v njihovih potovali ves dan, so v dolini stiskah, rekoç: Dvignite glavo postavili øotore in dolino so in bodi vam v veliko uteho, kaj- poimenovali Alma, ker jih je ti vem o zavezi, ki ste jo sklenili vodil na poti v divjini. z menoj; in zavezal se bom s 21 Da, in v dolini Alma so izlili svojim ljudstvom in jih reøil iz Bogu zahvalo, ker je bil usmiljen suœenjstva. z njimi in jim je bil olajøal breme- 14 In olajøal bom tudi bremena, na in jih je bil reøil iz suœenjstva; ki so vam naloœena na ramena, kajti bili so v suœenjstvu in nihçe da jih celo vi ne boste çutili na drug jih ni mogel reøiti kakor svojem hrbtu, in sicer ko ste v samo Gospod, njihov Bog. suœenjstvu; in to bom storil, da 22 In zahvalili so se Bogu, mi boste po tem za priçe in da da, vsi moœje in vse œenske in boste z gotovostjo vedeli, da vsi otroci, ki so œe govorili, so jaz, Gospod Bog, obiøçem svoje povzdignili glas v hvali svojemu ljudstvo v stiskah. Bogu. 15 In sedaj se je zgodilo, da so 23 In sedaj je Gospod Almu postala bremena, katera so bila rekel: Podvizaj se in pojdite ti naloœena Almu in njegovim in to ljudstvo iz te deœele, kajti bratom, lahka; da, Gospod jim je Lamanci so se prebudili in te dal moç, da so bremena prena- zasledujejo; zato pojdi iz te de- øali z lahkoto in vsej Gospodovi œele in Lamance bom ustavil v volji so se podvrgli veselo in s tej dolini, da ne bodo øe naprej potrpeœljivostjo. zasledovali tega ljudstva. 175 Mozija 24:24–25:13 24 In zgodilo se je, da so odpo- vseh njihovih stiskah od çasa, ko tovali iz doline in nadaljevali so zapustili zarahemelsko deœe- potovanje v divjini. lo, do çasa, ko so se spet vrnili. 25 In potem ko so bili v divjini 7Insedaj, ko je bil Mozija z dvanajst dni, so prispeli v branjem zapisov konçal, je nje- zarahemelsko deœelo; in kralj govo ljudstvo, ki je ostalo v de- Mozija jih je prav tako sprejel z œeli, zajelo çudenje in osuplost. radostjo. 8 Kajti niso vedeli, kaj naj si mislijo; kajti ko so videli tiste, ki so bili reøeni iz suœenjstva, jih 25. POGLAVJE je navdala silno velika radost. 9Inspet, ko so pomislili na Mulekovi potomci v Zarahemli pos- svoje brate, ki so jih Lamanci tanejo Nefijci.—Izvedo o Almovem pobili, jih je navdala potrtost in in o Zenifovem ljudstvu.—Alma to tako, da so potoçili veliko krsti Limhija in vse njegovo solza potrtosti. ljudstvo.—Mozija da Almu polno- 10 In spet, ko so pomislili na moçje za osnovanje Boœje cerkve. takojøno Boœjo dobroto in nje- Okrog leta 120 pr. Kr. govo moç, da je Alma in njegove In sedaj je dal kralj Mozija brate reøil iz lamanskih rok in zbrati vse ljudstvo. suœenjstva, so povzdignili glas 2 Sedaj ni bilo tako veliko in Bogu izrekli zahvalo. nefijskih otrok oziroma veliko 11 In spet, ko so pomislili tistih, ki so bili Nefijevi potomci, na Lamance, ki so bili njihovi kot je bilo Zarahemlovega bratje, na njihovo greøno in ljudstva, ki je bil Mulekov po- omadeœevano stanje, jih je nav- tomec, in tistih, ki so øli z njim dala boleçina in tesnoba glede v divjino. dobrobiti njihovih duø. 3Innibilo tako veliko Nefije- 12 In zgodilo se je, da so bili vega ljudstva in zarahemelskega tisti, ki so bili otroci Amulona ljudstva, kot je bilo Lamancev; in njegovih bratov, ki so si bili da, niti pol tako øtevilni niso bili. za œene vzeli lamanske hçere, 4Insedaj se je zbralo vse Nefi- nezadovoljni z ravnanjem svo- jevo ljudstvo in prav tako vse jih oçetov in se niso veç hoteli zarahemelsko ljudstvo in zbrali imenovati z oçetovim imenom, so se v dveh skupinah. zato so prevzeli Nefijevo ime, 5Inzgodilo se je, da je Mozija da bi se imenovali Nefijevi ot- svojemu ljudstvu bral in dal roci in bili priøteti med tiste, ki brati Zenifove zapise; da, bral so se imenovali Nefijci. je zapise Zenifovega ljudstva 13 In sedaj je bilo vse zarahe- od çasa, ko so zapustili zarahemelsko ljudstvo priøteto k Nefij- melsko deœelo, dokler se niso cem in to zato ker se kraljestvo spet vrnili. ni preneslo na nikogar drugega 6Inprebral je tudi poroçilo o kakor na tiste, ki so bili Nefijevi Almu in njegovih bratih in o potomci. Mozija 25:14–26:4 176 14 In sedaj se je zgodilo, ko je 22 In tako so bile, dasi je bilo Mozija prenehal ljudstvu govo- veliko cerkva, vse ena cerkev, riti in brati, je œelel, naj ljudstvu da, in sicer Boœja cerkev; kajti v govori tudi Alma. vseh cerkvah se ni pridigalo 15 In Alma jim je govoril, ko drugega kakor kesanje in vero so se zbrali v velike skupine in v Boga. øel je od ene skupine do druge, 23 In sedaj je bilo v zarahe- pridigajoç ljudem kesanje in melski deœeli sedem cerkva. In vero v Gospoda. zgodilo se je, da se je, kdor je bil 16 In opominjal je Limhijevo œeljan prevzeti Kristusovo ime ljudstvo in svoje brate, vse te, oziroma Boœje, pridruœil Boœjim ki so bili reøeni iz suœenjstva, cerkvam; naj pomnijo, da je bil Gospod 24 in imenovali so se Boœje tisti, ki jih je reøil. ljudstvo. In Gospod je nanje izlil 17 In zgodilo se je, potem ko je Duha in bili so blagoslovljeni bil Alma ljudi pouçeval veliko in v deœeli so uspevali. tega in ko jim je bil prenehal govoriti, se je kralj Limhi œelel 26. POGLAVJE krstiti; in krstiti se je œelelo tudi vse njegovo ljudstvo. Neverniki v greh zapeljejo veliko 18 Zato je øel Alma v vodo in çlanov cerkve.—Almu je obljub- jih krstil; da, krstil jih je tako, ljeno veçno œivljenje.—Tisti, ki kakor je v Mormonovih vodah se pokesajo in se krstijo, doseœejo krstil svoje brate; da, in kolikor odpuøçanje.—Çlanom cerkve, ki so jih je krstil, toliko jih je pripa- v grehu, ki se pokesajo in priznajo dalo Boœji cerkvi; in to zavoljo Almu in Gospodu, bo odpuøçeno; njihove vere v Almove besede. drugaçe ne bodo priøteti med 19 In zgodilo se je, da je kralj ljudstvo cerkve. Med leti 120 in Mozija Almu dovolil, da je po 100 pr. Kr. vsej zarahemelski deœeli ustanovil cerkve; in dal mu je moç, Sedaj se je zgodilo, da je bilo da je v vsaki cerkvi posvetil veliko odraøçajoçega rodu, ki duhovnike in uçitelje. niso mogli razumeti besed kralja 20 To je bilo sedaj storjeno, ker Benjamina, ker so bili v çasu, je bilo tako veliko ljudi, da jih ko je govoril svojemu ljudstvu, en uçitelj ni mogel vseh voditi; majhni otroci; in niso verjeli v niti niso vsi mogli sliøati Boœje izroçilo svojih oçetov. besede na enem zboru; 2 Niso verjeli, kar je bilo reçe- 21 zato so se zbrali v razliçnih nega o vstajenju mrtvih, niti niso skupinah, ki so se imenovale verjeli o Kristusovem prihodu. cerkev; vsaka cerkev je imela 3Insedaj zavoljo svoje nevere svoje duhovnike in svoje uçite- niso mogli razumeti Boœje be- lje in vsak duhovnik je pridigal sede; in postali so trdosrçni. besedo tako, kakor mu je bila 4Inniso se hoteli krstiti; niti predana po Almovih ustih. se niso hoteli pridruœiti cerkvi. 177 Mozija 26:5–23 In kar zadeva njihovo vero so zato jih predajam v tvoje roke, bili loçeno ljudstvo in taki so da jim boø sodil ti. ostali vse odtlej, in sicer v svo- 13 In sedaj je bil Almov duh jem mesenem in greønem stanju; spet nemiren; in øel je in vpraøal kajti niso klicali h Gospodu, Gospoda, kaj naj napravi glede svojemu Bogu. te zadeve, kajti bal se je, da bi v 5Insedaj, v Mozijevi vladavini Boœjih oçeh ne napravil nápak. niso bili pol tako øtevilni kot 14 In zgodilo se je, potem ko Boœje ljudstvo; paç pa so posta- je bil Bogu izlil vso svojo duøo, jali øtevilnejøi zavoljo odpada da je k njemu priøel Gospodov med brati. glas, rekoç: 6 Kajti zgodilo se je, da so z 15 Blagor ti, Alma, in blagor laskavimi besedami prevarali tem, ki so se krstili v Mormono- veliko teh, ki so bili v cerkvi, vih vodah. Blagor ti zavoljo in so bili vzrok, da so ti veliko tvoje silne vere v same besede greøili; zato je nastala potreba, mojega sluœabnika Abinadija. da je tiste, ki so greøili, ki so bili 16 In blagor njim zavoljo silne v cerkvi, cerkev opominjala. vere v same besede, katere si 7Inzgodilo se je, da so jih jim govoril ti. pripeljali pred duhovnike in du- 17 In blagor ti, ker si med tem hovnikom so jih predali uçite- ljudstvom ustanovil cerkev; in lji; in duhovniki so jih privedli priznal jih bom in moje ljudstvo pred Alma, ki je bil véliki du- bodo. hovnik. 18 Da, blagor temu ljudstvu, 8 Sedaj, kralj Mozija je bil dal ki je voljno nositi moje ime; kajti polnomoçje nad cerkvijo Almu. v mojem imenu bodo poklicani; 9Inzgodilo se je, da Alma ni in moji so. vedel, kaj naj z njimi; proti njim 19 In ker si me vpraøal glede pa je bilo veliko priç; da, ljudje prestopnika, blagor ti. so priøli in obilo priçevali o nji- 20 Moj sluœabnik si; in s teboj hovih kriviçnostih. se zaveœem, da boø imel veçno 10 Sedaj, v cerkvi se ni bilo œivljenje; in sluœil mi boø in øel poprej zgodilo niç takønega; v mojem imenu in boø zbral zato je bil Alma v duhu nemiren moje ovce. in jih je dal privesti pred kralja. 21 In ta, ki bo sliøal moj glas, 11 In kralju je rekel: Glej, tukaj bo moja ovca; in tega boø sprejel jih je veliko, ki smo jih pripeljali v cerkev in tega bom sprejel tudi predte, ki so jih bratje obtoœili, sam. da, in zalotili so jih pri raznoli- 22 Kajti glej, to je moja cerkev; kih kriviçnostih. In za svoje kdor se bo krstil, se bo krstil v kriviçnosti se ne kesajo; zato kesanje. In kogar boø sprejel, smo jih privedli predte, da jim bo verjel v moje ime; in temu boø sodil po njihovih zloçinih. bom rade volje odpustil. 12 Kralj Mozija pa je Almu 23 Kajti jaz sem ta, ki nase rekel: Glej, jaz jim ne sodim; prevzema grehe sveta; kajti Mozija 26:24–39 178 jaz sem ta, ki jih je ustvaril; in 32 Sedaj ti pravim: Pojdi; in jaz sem ta, ki zagotovi temu, ki kdor se svojih grehov ne bo po- verjame do konca, mesto na kesal, ta ne bo priøtet k mojemu moji desnici. ljudstvu; in tega se boste drœali 24 Kajti glej, v mojem imenu od tega çasa dalje. so poklicani; in çe me bodo 33 In zgodilo se je, ko je bil poznali, bodo vstali in bodo za Alma te besede sliøal, da jih je vekomaj imeli mesto na moji zapisal, da bi jih imel in da bi desnici. ljudstvu te cerkve lahko sodil 25 In zgodilo se bo, ko bo zado- po Boœjih zapovedih. nela druga trobenta, da bodo 34 In zgodilo se je, da je Alma potem tisti, ki me niso nikoli øel in sodil tistim, ki so jih bili poznali, vstali in stopili predme. zalotili pri kriviçnosti, po Gos- 26 In potem bodo vedeli, da podovi besedi. sem jaz Gospod, njihov Bog, da 35 In kdor se je pokesal za svo- sem njihov Odkupitelj; ampak je grehe in se jih spovedal, tega ne bodo hoteli biti odkupljeni. so priøteli med ljudstvo cerkve; 27 In potem jim bom priznal, 36 in tiste, ki svojih grehov niso da jih nisem nikoli poznal; in priznali in se niso pokesali svoje odøli bodo v veçni ogenj, pri- kriviçnosti, teh niso priøteli pravljen za hudiça in njegove med ljudstvo cerkve in njihova angele. imena so bila izbrisana. 28 Zato ti povem, da tega, ki 37 In zgodilo se je, da je Alma ne bo hotel sliøati mojega glasu, upravljal vse cerkvene zadeve; tega ne boø sprejel v mojo cer- in spet je napoçil mir in v kev, kajti njega poslednji dan cerkvenih zadevah so zaçeli ne bom sprejel. silno uspevati in budno stopati 29 Zato ti pravim: Pojdi; in pred Bogom, veliko so jih spre- kdor greøi proti meni, temu boø jeli in jih veliko krstili. sodil glede na grehe, ki jih je 38 In sedaj, vse to so storili zagreøil; in çe se bo svojih gre- Alma in njegovi sodelavci, ki hov spovedal pred teboj in meso bili bedeli nad cerkvijo in noj in se v srcu iskreno pokesal, hodili v marljivosti in v vsem temu boø odpustil in prav tako pouçevali Boœjo besedo in trpeli mu bom odpustil sam. vsakovrstne stiske, ker so jih 30 Da, in kolikorkrat se bo moje preganjali vsi tisti, ki niso pri- ljudstvo pokesalo, tolikokrat jim padali Boœji cerkvi. bom odpustil njihove prestopke 39 In opominjali so brate; in proti meni. tudi sami so bili opominjani, 31 In tudi vi si boste med vsakdo z Boœjo besedo glede seboj odpuøçali prestopke; kajti na svoje grehe oziroma glede resniçno vam povem, ta, ki ne na grehe, ki jih je bil zagreøil, odpusti prestopkov svojemu in Bog jim je zapovedal, naj bliœnjemu, ko reçe, da se kesa, molijo brez predaha in se za ta si je nakopal obsodbo. vse zahvaljujejo. 179 Mozija 27:1–11 27. POGLAVJE in ker so to delali, so imeli obilje Boœje milostljivosti. Mozija prepove preganjanje in za- 6Invdeœeli je spet napoçil ukaœe enakost.—Alma mlajøi in velik mir; in ljudje so postajali øtirje Mozijevi sinovi si prizade- zelo øtevilni in razkropili so se vajo uniçiti cerkev.—Pojavi se preko meja po obliçju zemlje, angel in jim ukaœe, naj prenehajo s da, na sever in na jug, na vzhod svojim zlobnim poçetjem.—Alma in na zahod in so na vseh stra- onemi.—Vse çloveøtvo se mora neh deœele gradili velika mesta ponovno roditi, da bo doseglo odre- in vasi. øitev.—Alma in Mozijevi sinovi 7InGospod jih je obiskoval in oznanjajo vesele novice. Med leti jim dajal blagostanje in postali 100 in 92 pr. Kr. so øtevilno in bogato ljudstvo. 8 Sedaj, Mozijeve sinove se je In sedaj se je zgodilo, da je priøtevalo med nevernike; in preganjanje, ki so ga neverniki prav tako se je mednje priøte- prizadejali cerkvi, postalo tako valo enega od Almovih sinov, hudo, da je cerkev o zadevi za- ki se je po oçetu imenoval Alma; çela godrnjati in se pritoœevati vendar je postal zelo zloben in svojim voditeljem; in pritoœili malikovalski çlovek. In bil je so se Almu. In Alma je primer çlovek veliko besed in je ljudem predloœil kralju Moziju. In govoril zelo laskavo; zato je za- Mozija se je posvetoval s svojimi peljal veliko ljudi, da so delali duhovniki. takøne kriviçnosti kakor on. 2Inzgodilo se je, da je kralj 9Inpostal je velikanska ovira v Mozija po vsej deœeli razpos- razcvetu Boœje cerkve; in ljudem lal razglas, da noben nevernik je ukradel srce; med ljudmi je ne sme preganjati nobenega povzroçal veliko razhajanje; in od teh, ki so pripadali Boœji sovraœniku Boga je dajal moœ- cerkvi. nost, da je nad njimi izvajal moç. 3Invsem cerkvam je bilo stro- 10 In sedaj se je zgodilo, med- go ukazano, naj med njimi ne tem ko je hodil naokrog, da bi bo preganjanja, da morajo biti uniçil Boœjo cerkev, kajti z Mozi- vsi ljudje enakopravni. jevimi sinovi je skrivoma hodil 4 Naj niti ponosu ne vzviøenos- naokrog in si prizadeval uniçiti ti ne dovolijo, da bi jim skalila cerkev in Gospodovo ljudstvo mir; naj vsak çlovek ceni svojega speljati na kriva pota, kar je bilo bliœnjega kakor samega sebe in v nasprotju z Boœjimi zapoved- za svoje preœivetje dela s svojimi mi oziroma tudi s kraljevimi— lastnimi rokami. 11 in kot sem vam rekel, ko 5 Da, in vsi duhovniki in uçite- so hodili naokrog in se upirali lji naj za svoje preœivetje delajo Bogu, glej, se jim je prikazal s svojimi lastnimi rokami v vseh Gospodov angel; in spustil se primerih, razen çe bi bilo v boje kakor v oblaku; in govoril je lezni oziroma v veliki potrebi; kakor z glasom groma, kar je Mozija 27:12–24 180 bilo vzrok, da se je tresla zemlja, 18 In sedaj so Alma in tisti, ki na kateri so stali; so bili z njim, spet popadali 12 in tako velika je bila njihova na zemljo, kajti velika je bila osuplost, da so popadali na njihova osuplost; kajti na lastne zemljo in niso razumeli besed, oçi so bili videli Gospodovega katere jim je govoril. angela; in njegov glas je bil 13 Vendar je spet zaklical, re- kakor grom, ki je stresal zemljo; koç: Alma, vstani in stopi na- in vedeli so, da ni bilo drugega, prej, kajti zakaj preganjaø Boœjo kakor Boœja moç, kar bi lahko cerkev? Kajti Gospod je rekel: stresalo zemljo in bilo vzrok, da To je moja cerkev in jaz jo bom je trepetala, kot da se bo razklala ustanovil; in niç drugega je ne na dvoje. bo zruøilo kakor prestopek mo- 19 In sedaj je bila Almova jega ljudstva. osuplost tako velika, da je one- 14 In spet, angel je rekel: Glej, mel, da ni mogel odpreti ust; Gospod je usliøal molitve svo- da, in postal je slaboten, in sicer jega ljudstva in tudi molitve da ni mogel premakniti rok; svojega sluœabnika Alma, ki je zato so ga tisti, ki so bili z njim, tvoj oçe; kajti molil je z veliko prijeli in ga nemoçnega nesli, vere glede tebe, da bi spoznal in sicer dokler ga niso poloœili resnico; kajti s tem namenom pred njegovega oçeta. sem priøel, da te prepriçam o 20 In oçetu so pripovedovali o Boœji moçi in polnomoçju, da vsem, kar se jim je bilo zgodilo; bodo molitve njegovih sluœab- in oçe se je vzradostil, kajti vedel nikov usliøane po njihovi veri. je, da je bila Boœja moç. 15 In sedaj glej, mar lahko 21 In dal je zbrati mnoœico, da spodbijaø Boœjo moç? Kajti glej, bi bili priçe, kaj je bil Gospod mar moj glas ne stresa zemlje? napravil za njegovega sina in In mar me prav tako ne vidiø tudi za tiste, ki so bili z njim. pred seboj? In poslan sem od 22 In dal je zbrati duhovnike; Boga. in zaçeli so se postiti in moliti h 16 Sedaj ti pravim: Pojdi in se Gospodu, svojemu Bogu, da bi spomni ujetniøtva svojih oçetov Almu odprl usta, da bi lahko v helamski deœeli in v nefijski govoril in tudi da bi njegovi deœeli; in spomni se, kako velike udje prejeli moç—da bi se lju- reçi je napravil zanje; kajti bili dem odprle oçi, da bi videli in so v suœenjstvu in reøil jih je. vedeli o Boœji dobroti in slavi. In sedaj ti pravim, Alma, pojdi 23 In zgodilo se je, potem ko svojo pot in ne prizadevaj si veç, so se bili postili in molili za raz- da bi uniçil cerkev, da bodo mik dveh dni in dveh noçi, so njihove molitve usliøane in to Almovi udje prejeli moç in vstal celo çe sam hoçeø biti izvrœen. je in jim zaçel govoriti, roteç 17 In sedaj se je zgodilo, da so jih, naj jim bo v veliko uteho: bile to zadnje besede, ki jih je 24 Kajti, je rekel, pokesal sem angel govoril Almu, in je odøel. se svojih grehov in Gospod me 181 Mozija 27:25–37 je odreøil; glejte, rodil sem se v Boga v svetu, da je sodba veçne Duhu. kazni nad njimi praviçna; in 25 In Gospod mi je rekel: Ne tresli se bodo in trepetali in lezli çudi se, da se mora vse çlo- vase pod bliskovitim pogledom veøtvo, da, moøki in œenske, vsi njegovega prodornega oçesa. narodi, rodovi, jeziki in ljudstva, 32 In sedaj se je zgodilo, da je ponovno roditi; da, roditi se v Alma od tedaj dalje zaçel pou- Bogu, se spremeniti iz mesenega çevati ljudi in tiste, ki so bili in padlega stanja v stanje praviç- z Almom takrat, ko se jim je nosti in Bog jih odreøi in posta- prikazal angel, in potovali so nejo njegovi sinovi in hçere; naokrog po vsej deœeli in vsem 26 in tako postanejo nova bitja; ljudem oznanjali, kar so bili sli- in çe tega ne napravijo, nikakor øali in videli in v velikih stiskah ne morejo naslediti Boœjega so pridigali Boœjo besedo, ko so kraljestva. jih moçno preganjali tisti, ki so 27 Povem vam, çe temu ne bili neverniki, in mnogi od njih bo tako, morajo biti izvrœeni; in so jih udarili. to vem, ker sem bil sam skoraj 33 Vkljub vsemu temu pa so izvrœen. cerkvi dajali veliko tolaœbo in 28 Vendar ko sem prebrodil krepili njihovo vero in jih opo- veliko stisko in se pokesal na minjali z velikim potrpljenjem pragu smrti, se je Gospodu v in veliko delali, da so spolnjevali milosti zdelo prav, da me po- Boœje zapovedi. tegne iz veçnega ognja, in rodil 34 In øtirje med njimi so bili sem se v Bogu. Mozijevi sinovi; in ime jim je 29 Moja duøa je bila odreøena bilo Amon in Aron in Omner in grenke muke in spon kriviç- Himni; tako je bilo ime Mozije- nosti. Bil sem v najtemnejøem vim sinovom. breznu; a sedaj vidim çudovito 35 In potovali so skozi vso za- Boœjo luç. Mojo duøo je pretreslo rahemelsko deœelo, med vsem veçno muçenje; a otet sem in ljudstvom, ki je bilo v kraljevini moja duøa ni veç razbolena. kralja Mozija, in si goreçe pri- 30 Zavraçal sem svojega Od- zadevali popraviti vse prizade- kupitelja in zanikal sem, kar so jano, kar so bili storili cerkvi, in bili govorili naøi oçetje; da pa priznavali svoje grehe in ozna- bodo sedaj videli, da bo priøel njali o vsem, kar so bili videli, in da pomni vsako bitje svojega in razlagali prerokbe in svete stvarjenja, se bo prikazal vsem. spise vsem, ki so jih œeleli sliøati. 31 Da, vsako koleno se bo 36 In tako so bili orodje v upognilo in vsak jezik priznal Boœjih rokah, da so jih veliko pred njim. Da, in sicer poslednji privedli k spoznanju resnice, dan, ko bodo vsi ljudje pristopi- da, k spoznanju o Odkupitelju. li, da jim bo sodil, potem bodo 37 In kako blagoslovljeni so! priznali, da je on Bog; potem Kajti oznanjali so mir; oznanja- bodo priznali, kateri œivijo brez li so dobre novice o dobrem; in Mozija 28:1–13 182 izjavljali so ljudem, da Gospod zavoljo svojih kriviçnosti trpeli kraljuje. veliko tesnobo, zelo so trpeli in se bali, da bi bili za vekomaj zavrœeni. 28. POGLAVJE 5Inzgodilo se je, da so veliko dni prosili oçeta, da bi lahko øli Mozijevi sinovi gredo pridigat v nefijsko deœelo. Lamancem.—Z uporabo dveh vid- 6Inkralj Mozija je øel vpraøat çevih kamnov Mozija prevede jere- Gospoda, ali naj svoje sinove dovske ploøçe. Okrog leta 92 pr. Kr. pusti iti med Lamance, da bodo Sedaj se je zgodilo, potem ko pridigali besedo. so bili Mozijevi sinovi vse to 7InGospod je Moziju rekel: storili, so jih s seboj vzeli Dovoli jim iti, kajti veliko jih bo majhno øtevilo in se vrnili k verjelo njihovim besedam in svojemu oçetu, kralju, in œeleli, imeli bodo veçno œivljenje; in naj jim dovoli s temi, ki so jih tvoje sinove bom reøil iz rok bili izbrali, iti v nefijsko deœelo, Lamancev. da bodo pridigali, kar so bili 8Inzgodilo se je, da jim je sliøali, in da bi Boœjo besedo Mozija dovolil iti in delati, razglaøali bratom Lamancem— kakor so prosili. 2dabimorda spoznali Gospo- 9Inodpotovali so v divjino, da da, svojega Boga, in jih prepriça- bodo øli med Lamance pridigat li o kriviçnosti njihovih oçetov; besedo; in po tem bom podal in da bi bili morda ozdravljeni poroçilo o njihovih dejanjih. sovraøtva do Nefijcev, da bi jih 10 Sedaj kralj Mozija ni imel prav tako privedli k radosti v nikogar, komur bi predal kra- Gospodu, njihovem Bogu, da bi ljestvo, kajti niti enega sina ni se spoprijateljili in da bi ne bilo bilo, ki bi kraljestvo prevzel. veç sporov v vsej deœeli, ki jo jim 11 Zato je vzel zapise, ki so bili je bil dal Gospod, njihov Bog. vrezani na ploøçah iz medenine, 3 Œeleli so torej, da bi se in tudi Nefijeve ploøçe in vse, odreøitev oznanjala vsakemu kar je bil hranil in ohranjal po bitju, kajti niso mogli prenaøa- Boœjih zapovedih, potem ko je ti, da bi bila kakøna çloveøka prevedel in dal zapisati zapise, duøa pogubljena; da, in sicer ki so bili na ploøçah iz zlata; ki misli same, da bi kakøna duøa so jih bili naøli Limhijevi ljudje, prenaøala neskonçno muçenje, ki so mu bile izroçene po Lim- so povzroçile, da so se tresli in hijevi roki; trepetali. 12 in to je storil zavoljo velike 4Intako je nanje deloval Gos- zaskrbljenosti svojega ljudstva; podov Duh, kajti bili so najbolj kajti nadvse so si œeleli izvedeti pokvarjeni med greøniki. In o tistem ljudstvu, ki je bilo Gospodu se je v njegovi ne- pobito. skonçni milosti zdelo prav, da 13 In sedaj, prevedel jih je s jim prizanese; vendar so v duøi pomoçjo tistih dveh kamnov, ki 183 Mozija 28:14–29:6 sta bila pritrjena v dva obroçka in sicer kakor so se bile izroçale v okviru. vse od çasa, ko je Lehi zapustil 14 Te reçi so bile torej priprav- Jeruzalem. ljene od zaçetka in so se izroçale iz roda v rod z namenom, da bi 29. POGLAVJE se prevajali jeziki; 15 in ohranjala in varovala jih je Mozija predlaga, naj se namesto roka Gospoda, ki bo vsakemu kralja izvoli sodnike.—Nepraviçni bitju, ki bo posedovalo deœelo, kralji ljudstvo vodijo v greh.— razodel kriviçnosti in gnusobe Alma mlajøega glas ljudstva izbere svojega ljudstva; za vrhovnega sodnika.—Prav tako 16 in kdor ima te reçi, se prav je véliki duhovnik v cerkvi.—Alma kakor v starodavnih çasih ime- starejøi in Mozija umreta. Med nuje videc. letoma 92 in 91 pr. Kr. 17 Potem ko je bil torej Mozija konçal s prevajanjem teh zapi- Ko je bil Mozija sedaj to napra- sov, glejte, je to poroçalo o vil, je po vsej deœeli med vse ljudstvu, ki je bilo pobito, od ljudstvo dal razposlati, ker je çasa, ko so bili pobiti, vse do œelel poznati njihovo voljo glede gradnje velikega stolpa v çasu, tega, kdo bo njihov kralj. ko je Gospod zmedel jezike ljudi 2Inzgodilo se je, da je glas in so bili razkropljeni po vsem ljudstva priøel in se glasil: Œeli- zemeljskem obliçju, da, in sicer mo, naj nam bo Aron, tvoj sin, od tistega çasa vse nazaj do za kralja in za vladarja. Adamovega stvarjenja. 3Sedaj, Aron je bil odøel v 18 To poroçilo je bilo sedaj nefijsko deœelo, zato kralj ni vzrok, da je Mozijevo ljudstvo mogel prenesti kraljestva nanj; silno œalovalo, da, navdala jih je Aron kraljestva niti ne bi prev- potrtost; vendar jim je dalo veli- zel; niti ni bil kraljestva voljan ko védenja, çesar so se radostili. prevzeti nobeden od Mozijevih 19 In to poroçilo bo zapisano sinov. po tem; kajti glejte, potrebno je, 4 Zato je kralj Mozija spet raz- da bi vsi ljudje vedeli za to, kar poslal med ljudstvo; da, in sicer je zapisano v tem poroçilu. je med ljudstvo razposlal pisano 20 In sedaj, kakor sem vam besedo. In to so bile besede, ki rekel, potem ko je bil kralj so bile zapisane in so se glasile: Mozija s tem konçal, je vzel 5 Glejte, o ljudstvo moje oziro- ploøçe iz medenine in vse, kar ma bratje moji, kajti cenim vas je bil imel, in to predal Almu, ki kot take, œelim, da bi pretehtali je bil Almov sin; da, vse zapise, zadevo, katero ste poklicani pre- in tudi tolmaça, in jih prenesel tehtati—saj œelite imeti kralja. nanj in mu ukazal, naj jih vodi 6 Razglaøam vam torej, da je ta, in ohranja in naj prav tako vodi kateremu kraljestvo po pravici zapis o tem ljudstvu, in naj se pripada, odklonil in kraljestva izroçajo iz enega rodu drugemu, ne bo prevzel. Mozija 29:7–20 184 7Inçebitorej moral biti na ljudem sodili po njegovih zapo- njegovo mesto doloçen drugi, vedih, da, çe bi imeli za kralje glejte, se bojim, da bi se med moœe, ki bi delali tako, kakor je vami zaçeli prepiri. In kdo ve, za to ljudstvo moj oçe Benjamin ampak moj sin, kateremu kra- —vam povem, çe bi bilo temu ljestvo pripada, bi se lahko uje- vselej tako, potem bi bilo ko- zil in odpeljal del tega ljudstva ristno, da bi vselej imeli kralje, za seboj, kar bi bilo med vami ki bi vam vladali. vzrok za vojne in prepire, kar 14 In celo jaz sam sem delal z bi bilo vzrok velikemu preliva- vso moçjo in sposobnostmi, ki nju krvi in izkrivljanju Gospo- sem jih posedoval, da bi vas podovih poti, da, in pogubilo bi uçeval Boœje zapovedi in da bi duøe veliko ljudi. v vsej deœeli vzpostavil mir, da 8 Pravim vam torej, bodimo bi ne bilo vojn, niti sporov, niti modri in to premislimo, kajti tatvin, niti plenjenja, niti ubija- nimamo pravice pogubiti mo- nja, niti nikakrøne kriviçnosti; jega sina, niti bi ne smeli imeti 15 in kdor je bil kriviçen, tega pravice pogubiti drugega, çe bi sem kaznoval glede na zloçin, bil doloçen na njegovo mesto. ki ga je zagreøil, po postavi, ki 9Inçebisemoj sin spet obrnil so nam jo dali naøi oçetje. k svojemu ponosu in puhlostim, 16 Sedaj vam povem, ker vsi bi preklical, kar je rekel in terjal ljudje niso praviçni, ni dobro, pravico do kraljestva, kar bi bilo da bi imeli kralja oziroma kralje, vzrok, da bi veliko greøil on in da bi vam vladali. tudi to ljudstvo. 17 Kajti glejte, kolikøno kriviç- 10 In sedaj bodimo modri in to nost, ki je storjena, povzroçi en priçakujmo in naredimo, kar bo zloben kralj, da, in kako veliko temu ljudstvu zagotovilo mir. uniçenje! 11 Zato bom preostanek svojih 18 Da, spomnite se kralja Noe- dni vaø kralj; vendar pa doloçi- ta, njegove zlobe in njegovih mo sodnike, da bodo temu gnusob in tudi zlobe in gnusob ljudstvu sodili po naøi postavi; njegovega ljudstva. Glejte kako in na novo bomo uredili zadeve veliko uniçenje je priølo nadnje; tega ljudstva, kajti za sodnike in zavoljo svojih kriviçnosti bomo doloçili modre moœe, ki so bili prav tako privedeni v bodo temu ljudstvu sodili po suœenjstvo. Boœjih zapovedih. 19 In çe bi ne bilo poseganja 12 Sedaj, bolje je, da çloveku njihovega vsemodrega Stvarni- sodi Bog kakor çlovek, kajti ka, in to zavoljo njihovega iskre- Boœje sodbe so vselej praviçne, nega kesanja, bi morali do sedaj çlovekove sodbe pa niso vselej neizogibno ostati v suœenjstvu. praviçne. 20 A glejte, reøil jih je, ker so 13 Çe bi bilo zato moœno, da bi pred njim postali poniœni; in imeli za kralje praviçne moœe, ker so glasno klicali k njemu, ki bi uveljavili Boœje postave in jih je reøil iz suœenjstva; in tako 185 Mozija 29:21–33 v vseh primerih dela Gospod priøle Boœje sodbe; da, potem je s svojo moçjo med çloveøkimi ças, ko vas bo obiskal z velikim otroki in izteza roko usmiljenja uniçenjem, in sicer kakor je to tem, ki vanj zaupajo. deœelo obiskoval doslej. 21 In glejte, sedaj vam povem, 28 In sedaj, çe imate sodnike kriviçnega kralja ne morete in vam ne sodijo po postavi, ki vreçi s prestola kakor po veliko so jo prejeli, lahko doseœete, da prepirih in po velikem preliva- jim bo sodil viøji sodnik. nju krvi. 29 Çe vam viøji sodniki ne 22 Kajti glejte, v kriviçnosti sodijo praviçnih sodb, boste ima svoje prijatelje in okrog dosegli, da se bo zbralo majhno sebe ima straœo; in razveljavi øtevilo niœjih sodnikov in ti postave teh, ki so pred njim bodo sodili viøjim sodnikom vladali v praviçnosti; in Boœje glede na glas ljudstva. zapovedi potepta pod nogami; 30 In zapovedujem vam, da 23 in uzakoni postave in jih boste to delali v strahu pred razpoølje med ljudstvo, da, Gospodom; in zapovedujem postave po lastni zlobi; in kdor vam, da boste to delali in da ne ne uboga njegovih postav, tega boste imeli kralja; çe bo to da ubiti; in kdor se mu bo uprl, ljudstvo greøilo in bilo kriviçno, nad té bo poslal vojsko, da se bo bo odgovornost nad njihovimi bojevala, in çe jih bo lahko, jih lastnimi glavami. bo pobil; in tako nepraviçni kralj 31 Kajti glejte, povem vam, izkrivlja poti vse praviçnosti. kriviçnost njihovih kraljev je 24 In sedaj, glejte, vam povem, bila vzrok, da je veliko ljudi ni dobro, da bi nad vas priøle greøilo; zato bo odgovornost za takøne gnusobe. njihove kriviçnosti nad glavami 25 Zato naj vam glas tega njihovih kraljev. ljudstva izbere sodnike, da 32 In sedaj œelim, da v tej vam bodo sodili po postavah, deœeli te neenakosti ne bi bilo ki so vam jih dali naøi oçetje, ki veç, zlasti med tem mojim so pravilne in katere jim je dala ljudstvom; œelim pa, da bo ta Gospodova roka. deœela deœela svobode in da 26 Sedaj, ni v navadi, da bi vsak çlovek lahko uœiva svoje glas ljudstva œelel kar koli v pravice in tudi privilegije tako nasprotju s tem, kar je prav; je dolgo, kot se zdi Gospodu dob- pa v navadi za manjøi del ro, da lahko œivimo v deœeli in ljudstva, da œeli, kar ni prav; jo dedujemo, da, in sicer tako zato se boste tega drœali in bo dolgo kot bo katero od naøega postalo vaø zakon—da boste potomstva ostalo na obliçju te svoj posel izvajali po glasu deœele. ljudstva. 33 In veliko veç jim je zapisal 27 In çe pride ças, da bo glas kralj Mozija in jim razkril vse ljudstva izbral kriviçnost, po- preizkuønje in teœave praviçne- tem je ças, da bodo nad vas ga kralja, da, vse duøevne muke Mozija 29:34–46 186 zavoljo ljudstva in tudi vse go- za tistim pohlepom, ki pokvari drnjanje ljudstva kralju; in vse duøo; kajti od njih ni zahteval to jim je razloœil. bogastva, niti se ni bil radostil 34 In povedal jim je, da tega ne v prelivanju krvi; paç pa je bi smelo biti, paç pa naj breme bil v deœeli vzpostavil mir in pride nad vse ljudstvo, da bo svojemu ljudstvu je bil dovolil, vsak çlovek prenaøal svoj del. da so bili reøeni vsakrønega 35 In prav tako jim je razo- suœenjstva; zato so ga cenili, da, del vse neugodne plati, pod silno, neizmerno. katerimi so delali, ko so imeli 41 In zgodilo se je, da so dolo- nepraviçnega kralja, ki jim je çili sodnike, da so jim vladali vladal; oziroma da so jim sodili po 36 da, vse njegove kriviçnos- postavi; in to so napravili po ti in gnusobe in vse vojne in vsej deœeli. spore in prelivanja krvi in tat- 42 In zgodilo se je, da so Alma vine in plenjenja in predajanja doloçili za prvega glavnega vlaçugarstvu in vsakovrstne sodnika, ker je bil tudi véliki kriviçnosti, katerih ni moç naø- duhovnik, ker mu je njegov teti—govoreç jim, da tega ne bi oçe predal sluœbo in ker je nanj smelo biti, da je bilo izrecno prenesel nadzorstvo glede vseh odvratno za Boœje zapovedi. zadev cerkve. 37 In sedaj se je zgodilo, potem 43 In sedaj se je zgodilo, da ko je bil kralj Mozija to razpos- je Alma hodil po Gospodovih lal med ljudi, da jih je resnica poteh in je spolnjeval njegove njegovih besed prepriçala. zapovedi in sodil praviçne sod- 38 Zato so opustili œelje po kra- be; in v deœeli je vladal nepretr- lju in postali silno neuçakani, da gan mir. bi vsakdo po vsej deœeli imel 44 In tako se je po vsej zarahe- enakovredne moœnosti; da, in melski deœeli zaçela vladavina vsakdo je izrazil pripravljenost sodnikov med vsemi ljudmi, odgovarjati za svoje grehe. ki so se imenovali Nefijci; in 39 Zato se je zgodilo, da so se Alma je bil prvi in vrhovni v skupinah zbrali po vsej de- sodnik. œeli, da bi se izrekli o tem, kdo 45 In sedaj se je zgodilo, da naj bodo njihovi sodniki, da jim je njegov oçe umrl, ko je bil bodo sodili po postavi, ki so jo star osemdeset in dve leti in dobili; in bili so silno radostni œivel je, da bi izpolnil Boœje zavoljo svobode, ki jim je bila zapovedi. dovoljena. 46 In zgodilo se je, da je v tri- 40 In njihova ljubezen do desetem in tretjem letu svoje Mozija je postajala moçnejøa; vladavine umrl tudi Mozija, ko da, cenili so ga bolj kot katerega je bil star øestdeset in tri leta; koli drugega çloveka; kajti nanj vsega skupaj je bilo petsto in niso gledali kot na tirana, ki si devet let od çasa, ko je Lehi je prizadeval za dobiçkom, da, zapustil Jeruzalem. 187 Mozija 29:47–Alma 1:6 47 In tako se je konçala vlada- Almovi dnevi, ki je bil ustano- vina kraljev nad Nefijevim vitelj njihove cerkve. ljudstvom; in tako so se konçali

Almova knjiga

ALMOV SIN

oroçilo od Alma, ki je bil Almov sin, ki je bil prvi in vrhovni Psodnik nad Nefijevim ljudstvom in tudi véliki duhovnik v Cerkvi. Poroçilo o vladanju sodnikov in o vojnah in prepirih med ljudstvom. In tudi poroçilo o vojni med Nefijci in Lamanci po Almovem zapisu, ki je bil prvi in vrhovni sodnik.

1. POGLAVJE çloveka, ki je bil velik in je bil poznan po svoji veliki moçi. Nehor pouçuje laœne nauke, ustano- 3Inhodil je bil med ljudstvom, vi cerkev, vpelje kvaziduhovniøtvo pridigajoç jim, kar je imenoval in ubije Gideona.—Usmrtijo ga Boœjo besedo, izvajajoç pritisk zavoljo njegovih zloçinov.—Med na cerkev; razglaøajoç ljudem, ljudstvom se razøirijo kvazidu- da bi morali preœivljati vsake- hovniøtva in preganjanja.—Du- ga duhovnika in uçitelja; in hovniki se sami preœivljajo, ljudje naj ne bi delali s svojimi roka- skrbijo za revne in Cerkev uspeva. mi, paç pa naj bi jih ljudstvo Med leti 91 in 88 pr. Kr. podpiralo. 4Inprav tako je ljudem priçe- EDAJ se je zgodilo, da je v val, da bo na poslednji dan Sprvem letu vladanja sodni- odreøeno vse çloveøtvo in da se kov nad Nefijevim ljudstvom, jim ni potrebno bati ne trepetati, od tedaj ko je kralj Mozija øel po paç pa naj dvignejo glave in se poti vsega zemeljskega, vojsku- radostijo; kajti Gospod je bil joç dobro vojno, pokonçno ustvaril vse ljudi in bo prav tako hodeç pred Bogom, ne da bi za vse ljudi odkupil; in na koncu seboj pustil koga kraljevati na bodo vsi ljudje imeli veçno svojem mestu; vendar je bil œivljenje. uvedel postave in ljudstvo jih je 5Inzgodilo se je, da je toliko priznavalo; zato so bili obvezani pouçeval o tem, da jih je veliko œiveti po postavah, ki jih je bil verjelo njegovim besedam, in predpisal. sicer tako veliko, da so ga zaçeli 2Inzgodilo se je, da so v podpirati in mu dajati denar. prvem letu Almovega vladanja 6Inzaçel je postajati vzviøen na sodnem stolu predenj pripe- v ponosu svojega srca in nositi ljali çloveka, da mu bo sodil, zelo draga oblaçila, da, in glede Alma 1:7–20 188 na svoje pridiganje, je celo zaçel dobrega; in çe bi ti prizanesli, ustanavljati cerkev. bi se nam maøçevalo in bi nje- 7Inzgodilo se je, ko je hodil gova kri priøla nad nas. pridigat tistim, ki so verjeli 14 Zato si obsojen na smrt po njegovi besedi, je sreçal çloveka, postavi, ki nam jo je dal Mozija, ki je pripadal Boœji cerkvi, da, naø zadnji kralj; in to ljudstvo in sicer enega od uçiteljev; in z jo je priznalo; zato mora to njim se je zaçel hudo prepirati, ljudstvo po njej œiveti. da bi odvedel ljudi iz cerkve; moœ 15 In zgodilo se je, da so pa se mu je zoperstavil, opomi- ga zgrabili; in ime mu je bilo njajoç ga z Boœjimi besedami. Nehor; in odvedli so ga na vrh 8 Sedaj, moœu je bilo ime Gide- hriba Manti in tam je bil primo- on; in bil je tisti, ki je bil orodje ran, oziroma bolje, med nebesi v Boœjih rokah, ko je Limhijevo in zemljo je priznal, da je bilo ljudstvo reøil iz suœenjstva. to, kar je bil pouçeval ljudi, v 9 Ker se mu je torej Gideon nasprotju z Boœjo besedo; in zoperstavil z Boœjimi beseda- tam je utrpel sramotno smrt. mi, se je na Gideona razsrdil in 16 Vendar to ni napravilo kon- izvlekel meç in mu zaçel zadaja- ca øirjenju kvaziduhovniøtva v ti udarce. Sedaj, ker so Gideona deœeli; kajti bilo jih je veliko, ki mnoga leta upognila, se zato so imeli radi puhlosti sveta in ni mogel zoperstaviti njegovim so hodili naokrog, pridigajoç udarcem, zato je pod meçem laœne nauke; in to so delali umrl. zavoljo bogastva in çasti. 10 In moœa, kateri ga je ubil, 17 Vendar si niso drznili lagati, so ljudje iz cerkve prijeli in ga da se ne bi razvedelo, iz strahu pripeljali pred Alma, da mu bo pred postavo, kajti laœnivce so sojeno za zloçine, ki jih je bil kaznovali; zato so se pretvarjali, zagreøil. da so pridigali po svojem vero- 11 In zgodilo se je, da je stal vanju; in sedaj, postava ni nad pred Almom in se zagovarjal z nikomer imela moçi glede nje- veliko drznostjo. govega verovanja. 12 Alma pa mu je rekel: Glej, 18 In iz strahu pred postavo si to je prviç, ko je bilo med to niso drznili krasti, kajti takøne ljudstvo vpeljano kvaziduhov- so kaznovali, niti si niso drznili niøtvo. In glej, nisi kriv samo ropati niti ubijati, kajti tega, ki kvaziduhovniøtva, paç pa si si je ubijal, so kaznovali s smrtjo. ga prizadeval vsiliti z meçem; 19 A zgodilo se je, da je, kdor in kjer se bo kvaziduhovniøtvo koli ni pripadal Boœji cerkvi, temu ljudstvu vsiljevalo, se bo zaçel preganjati tiste, ki so Boœji to konçalo z njihovim docelim cerkvi pripadali in so bili nase propadom. prevzeli Kristusovo ime. 13 In prelil si kri praviçnega 20 Da, preganjali so jih in jih çloveka, da, çloveka, ki je med œalili z vsakovrstnimi besedami tem ljudstvom napravil veliko in to zavoljo njihove poniœnosti; 189 Alma 1:21–32 ker niso bili ponosni v svojih niç boljøi od uçenca; in tako so lastnih oçeh in ker so med seboj bili vsi enakovredni in vsi so delili Boœjo besedo brez denarja delali, vsakdo po svoji moçi. in brez cene. 27 In delili so od svojega imet- 21 Sedaj, ljudje v cerkvi so ja, vsakdo po tem, kar je imel, s imeli strogo postavo, da se siromaønimi in pomoçi potreb- nihçe, ki pripada cerkvi, ne sme nimi in bolnimi in prizadetimi; dvigniti in preganjati tistih, ki in niso nosili dragih oblaçil, niso pripadali cerkvi, in da med vendar so bili urejeni in lepi. njimi ne sme biti preganjanja. 28 In tako so uvedli cerkvene 22 Vendar jih je bilo med njimi zadeve; in tako je vkljub vsem veliko, ki so bili ponosni in so se preganjanjem med njimi spet zaçeli vroçe prepirati s svojimi napoçil nepretrgan mir. nasprotniki prav do udarcev; da, 29 In sedaj, zavoljo stanovit- med seboj so se tepli s pestmi. nosti cerkve so silno bogateli, 23 To je bilo sedaj v drugem ker so imeli obilje vsega, kar so letu Almove vladavine in je v potrebovali—obilje drobnice in cerkvi povzroçilo veliko stisko; goveda in pitançkov vsake vrste da, za cerkev je bilo to vzrok in prav tako obilje œita in zlata velike preizkuønje. in srebra in dragocenosti in 24 Kajti veliko jih je postalo obilje svile in tanko tkanega trdosrçnih in njihova imena platna in vsakovrstnega pre- so bila izbrisana, da se jih prostega blaga. ni veç omenjalo med Boœjim 30 In tako v svojih uspevajo- ljudstvom. In prav tako jih je çih okoliøçinah niso odpravili veliko odstopilo. nikogar, ki je bil gol, ali ki je bil 25 To je bila sedaj velika preiz- laçen, ali ki je bil œejen, ali ki je kuønja za tiste, ki so ostajali bil bolan, ali ki ni imel jesti; in trdni v veri; vendar so stano- srca niso predajali bogastvu; vitno in neomajno spolnjevali zato so bili velikoduøni do vseh, Boœje zapovedi in s potrpeœlji- tako do starih kot do mladih, vostjo so prenaøali preganjanje, tako do zasuœnjenih kot do svo- ki jim je bilo naloœeno. bodnih, tako do moøkih kot do 26 In ko so duhovniki pustili œensk, bodisi zunaj cerkve ali v svoje delo, da bi z ljudmi delili cerkvi, ne da bi delali razlike Boœjo besedo, so ljudje prav med tistimi, ki so potrebovali tako pustili svoja opravila, da pomoç. bi Boœjo besedo sliøali. In ko so 31 In tako so uspevali in postali bili duhovniki z njimi preneha- zdaleç premoœnejøi od tistih, ki li deliti Boœjo besedo, so se vsi niso pripadali njihovi cerkvi. spet marljivo vrnili k svojim 32 Kajti tisti, ki niso pripadali opravilom; in duhovnik se ni njihovi cerkvi, so se vdajali cenil za veç od svojih posluøal- çarovniøtvu in malikovanju ozi- cev, kajti pridigar ni bil niç boljøi roma brezdelnosti in çençam in od posluøalca, niti ni bil uçitelj zavidanju in zdraham; noøenju Alma 1:33–2:11 190 dragih oblaçil; povzdigovanju zaçeli so si prizadevati, da bi v ponosu svojih lastnih oçi; pre- Amlisija postavili za kralja nad ganjanju, laganju, tatvinam, ljudstvom. ropanju, vlaçugarstvu in umo- 3Tojesedaj vznemirilo ljudi rom in vsakovrstnim hudobi- iz cerkve in tudi vse tiste, ki jih jam; vendar so morali postavo Amlisi s svojim prepriçevanjem uveljavljati pri vseh tistih, ki ni odpeljal za seboj; kajti vedeli so jo prekrøili, kolikor je bilo so, da se mora po njihovi posta- mogoçe. vi takøna reç uvesti po glasu 33 In zgodilo se je, ker so tako ljudstva. nad njimi izvajali postavo, je 4Çebibilo zato mogoçe, da bi vsakdo pretrpel, glede na to, si Amlisi pridobil glas ljudstva, kar je bil storil, da so se bolj bi jim, ker je bil hudoben çlovek, umirili in si niso drznili zagre- kratil pravice in privilegije v øiti nobene hudobije, da se ne cerkvi; kajti njegova namera je bi razvedelo; zato je bilo med bila uniçiti Boœjo cerkev. Nefijevim ljudstvom do petega 5Inzgodilo se je, da so se ljudje leta vladavine sodnikov zelo po vsej deœeli zbrali, vsak glede mirno. na svoje miøljenje, bodisi za oziroma proti Amlisiju, v razliçnih telesih, hudo priçkajoç se in stra- 2. POGLAVJE hotno prepirajoç se med seboj. 6Intako so se zbrali, da bi o Amlisi si prizadeva postati kralj in zadevi glasovali; in to so pred- glas ljudstva ga zavrne.—Njegovi loœili sodnikom. privrœenci ga postavijo za kralja. 7Inzgodilo se je, da se je glas —Amlisijci se vojskujejo z Nefijci ljudstva izrekel proti Amlisiju, in so poraœeni.—Lamanci in Am- da ni bil postavljen za kralja lisijci zdruœijo sile in so poraœeni. nad ljudstvom. —Alma ubije Amlisija. Okrog leta 8Tojesedaj povzroçilo veliko 87 pr. Kr. radost v srcu tistih, ki so bili In zgodilo se je v zaçetku petega proti njemu; toda Amlisi je v leta njihove vladavine, da so se tistih, ki so mu bili naklonjeni, med ljudmi zaçeli prepiri; kajti podœgal jezo do tistih, ki mu neki çlovek, ki se je imenoval niso bili naklonjeni. Amlisi, ki je bil zelo prekanjen 9Inzgodilo se je, da so se çlovek, da, moder çlovek kar zbrali in so Amlisija posvetili za zadeva modrost sveta in je kralja. pripadal redu çloveka, ki je z 10 Ko so sedaj Amlisija posta- meçem ubil Gideona, ki je bil vili za kralja, jim je ukazal, naj po postavi usmrçen— proti svojim bratom primejo za 2taAmlisi je bil sedaj s svojo oroœje; in to je storil, da bi si jih prekanjenostjo za seboj odpe- podvrgel. ljal veliko ljudi; in sicer toliko 11 Sedaj, Amlisijevo ljudstvo da so postajali zelo moçni; in se je razloçevalo z Amlisijevim 191 Alma 2:12–24 imenom, ker so se imenovali okrepil roke, da so v velikem Amlisijci: in preostali so se pokolu pobijali Amlisijce, da so imenovali Nefijci oziroma Boœje zaçeli pred njimi beœati. ljudstvo. 19 In zgodilo se je, da so Nefijci 12 Zato se je nefijsko ljudstvo ves tisti dan zasledovali Amli- zavedalo namer Amlisijcev in sijce in jih pobijali v velikem zato so se pripravili, da se bodo pokolu, v tolikor da je bilo po- z njimi spoprijeli; da, oboroœili bitih Amlisijcev dvanajst tisoç so se z meçi in z zakrivljenimi petsto trideset in dve duøi; in sabljami in z loki in s puøçicami pobitih Nefijcev je bilo øest tisoç in s kamni in s praçami in z petsto øestdeset in dve duøi. vsakovrstnim bojnim oroœjem 20 In zgodilo se je, ko Alma vseh vrst. Amlisijcev ni mogel veç zasle- 13 In tako so se pripravili, dovati, je ukazal, naj njegovi da se bodo spoprijeli z Amlisijci ljudje postavijo øotore v dolini v çasu njihovega prihoda. In Gideon in dolina se je imenovala postavili so poveljnike in viøje po tistem Gideonu, ki ga je poveljnike in glavne poveljnike Nehorjeva roka ubila z meçem; glede na njihovo øtevilo. in v tej dolini so si Nefijci za çez 14 In zgodilo se je, da je Amlisi noç postavili øotore. svoje moœe oboroœil z vsa- 21 In Alma je poslal oglednike, kovrstnim bojnim oroœjem vseh da so sledili preostalim Amli- vrst; in doloçil je tudi vladarje sijcem, da bi vedeli o njihovih in voditelje nad ljudstvom, da naçrtih in njihovih nakanah, s jih bodo vodili v vojni z njiho- çimer bi se pred njimi zavaroval, vimi brati. da bi svoje ljudstvo ohranil 15 In zgodilo se je, da so Amli- pred uniçenjem. sijci priøli na hrib Amnihu, ki je 22 Tisti torej, ki jih je bil raz- bil vzhodno od reke Sidon, ki je poslal opazovat tabor Amlisij- tekla ob zarahemelski deœeli, in cev, so se imenovali Zeram in tam so se zaçeli vojskovati z Amnor in Manti in Limher; ti Nefijci. so bili tisti, ki so se s svojimi 16 Sedaj je Alma, ker je bil moœmi odpravili opazovat am- vrhovni sodnik in upravitelj nad lisijski tabor. Nefijevim ljudstvom, zato øel s 23 In zgodilo se je, da so se svojimi ljudmi, da, s poveljniki naslednji dan v veliki naglici in glavnimi poveljniki, da, na vrnili v nefijski tabor, ker so bili çelu svojih çet v boj z Amlisijci. moçno osupli in se jih je bil 17 In Amlisijce so zaçeli po- polastil velik strah in so rekli: bijati na hribu vzhodno od 24 Glejte, sledili smo amlisijske- Sidona. In Amlisijci so se boje- mu taboru in na svojo veliko vali z Nefijci z veliko moçjo, v osuplost smo v minonski deœeli tolikor da je pred Amlisijci severno od zarahemelske deœele padlo veliko Nefijcev. v smeri nefijske deœele videli 18 Vendar je Gospod Nefijcem øtevilno lamansko vojsko; in Alma 2:25–38 192 glejte, Amlisijci so se jim prid- nazaj in poslal svoje straœarje, ruœili; da so se borili z Almom. 25 in napadajo naøe brate v 33 Alma pa se je s svojimi stra- deœeli; in pred njimi beœe proti œarji boril s straœarji lamanskega naøemu mestu z drobnico in z kralja, dokler jih ni pobil in jih œenami in z otroki; in çe se potisnil nazaj. ne podvizamo, zavzamejo naøe 34 In tako je poçistil tla ali bolje mesto in pobijejo naøe oçete in breg, ki je bil na vzhodu reke naøe œene in naøe otroke. Sidon, ko je pometal telesa 26 In zgodilo se je, da je Nefi- Lamancev, ki so bili pobiti, v jevo ljudstvo vzelo øotore in sidonske vode, da bi njegovo odpotovalo iz doline Gideon ljudstvo tako imelo prostor, proti svojemu mestu, ki je bilo da bi ølo preko in se borilo z mesto Zarahemla. Lamanci in z Amlisijci na za- 27 In glej, ko so øli preko reke hodni strani reke Sidon. Sidon, so Lamanci in Amlisijci, 35 In zgodilo se je, ko so bili vsi ki so bili skoraj tako øtevilni, øli çez reko Sidon, so Lamanci kakor je peska v morju, priøli in Amlisijci zaçeli pred njimi nadnje, da jih bodo pobili. beœati, dasi so bili tako øtevilni, 28 Ker pa so Nefijci po Gospo- da jih ni bilo moç preøteti. dovi roki postali moçni, ker so 36 In pred Nefijci so pobegnili bili mogoçno klicali k njemu, proti divjini, ki je bila na zahodu da bi jih reøil iz rok njihovih in na severu, onkraj meja deœele; sovraœnikov, je zato Gospod in Nefijci so jih z vso moçjo usliøal njihove klice in jim dal zasledovali in jih pobijali. moç in Lamanci in Amlisijci so 37 Da, spoprijeli so se z njimi padali pred njimi. z vseh strani in jih pobijali in jih 29 In zgodilo se je, da se je preganjali, dokler se niso razkro- Alma z meçem boril z Amlisi- pili na vzhod in na sever, dokler jem iz oçi v oçi; in straøno sta se niso bili dosegli divjine, ki se je borila drug z drugim. imenovala Hermonc; in to je 30 In zgodilo se je, da je Alma, bil del divjine, v kateri so pusto- ker je bil Boœji çlovek, ker je bil øile divje in sestradane œivali. udejanjal veliko vere, zaklical, 38 In zgodilo se je, da jih je rekoç: O Gospod, bodi milosten zavoljo ran v divjini veliko in me pusti pri œivljenju, da bom umrlo in poœrle so jih tiste œivali lahko orodje v tvojih rokah, da in tudi mrhovinarji z neba; in bom reøil in ohranil to ljudstvo. naøli so njihove kosti in kopiçile 31 Ko je bil Alma sedaj te be- so se po zemlji. sede izrekel, se je spet boril z Amlisijem; in prejel je moç, v tolikor da je Amlisija z meçem ubil. 3. POGLAVJE 32 In boril se je tudi z lamanskim kraljem; toda lamanski Amlisijci so se zaznamovali glede kralj je izpred Alma pobegnil na preroøko besedo.—Lamanci so 193 Alma 3:1–14 bili prekleti zavoljo svojega upora. njihovega upora proti svojim —Ljudje si sami prikliçejo svoja bratom, ki so jih sestavljali Nefi, lastna prekletstva.—Nefijci pora- Jakob in Joœef in Sam, ki so bili zijo øe eno lamansko vojsko. Med praviçni in sveti moœje. letoma 87 in 86 pr. Kr. 7Innjihovi bratje so si jih prizadevali ubiti; zato so bili prek- In zgodilo se je, da so se Nefijci, leti; in Gospod Bog je nadnje ki niso padli pod bojnim oroœ- poslal znamenje, da, nad Lama- jem, potem ko so pokopali tiste, na in Lemuela in prav tako nad ki so bili pobiti—sedaj, øtevilo Izmaelove sinove in Izmaelke. pobitih ni bilo preøteto zavoljo 8Intojebilo storjeno, da bi se njihovega velikanskega øtevi- njihovo potomstvo razlikovalo la—potem ko so bili konçali s od potomstva njihovih bratov, pokopavanjem svojih mrtvih, da bi tako Gospod Bog ohranil vsi vrnili v svojo deœelo in v svoje ljudstvo, da bi se ne me- svojo hiøo in k svoji œeni in k øali in verjeli v napaçna izroçila, svojim otrokom. kar bi se konçalo z njihovim 2 Sedaj, veliko œena in otrok je propadom. bilo pobitih z meçem in prav 9Inzgodilo se je, da je, kdor je tako veliko njihove drobnice svoje potomstvo meøal s tem od in goveda; in uniçenih je bilo Lamancev, na svoje potomstvo veliko njihovih œitnih polj, kajti priklical isto prekletstvo. poteptale so jih çete moœ. 10 Kdor je torej dopustil, da so 3Insedaj, kolikor je bilo La- ga Lamanci odpeljali, je spadal k mancev in Amlisijcev, ki so bili njim in doletelo ga je znamenje. pobiti na bregu reke Sidon, so 11 In zgodilo se je, da so se jih pometali v sidonske vode; tisti, ki niso verjeli v lamansko in glejte, njihove kosti so v izroçilo, paç pa so verjeli tistim globinah morja in veliko jih je. zapisom, ki so jih prinesli iz 4InAmlisijci so se od Nefijcev jeruzalemske deœele, in tudi v razloçevali, saj so si çelo zaz- izroçilo svojih oçetov, ki so bila namovali z rdeço tako kakor pravilna, ki so verjeli v Boœje Lamanci; vendar si glav niso zapovedi in jih spolnjevali, od brili kakor Lamanci. tedaj dalje imenovali Nefijci 5 Sedaj, Lamanci so imeli pob- oziroma Nefijevo ljudstvo— rite glave; in bili so goli z izjemo 12 in to so tisti, ki so vodili koœe, ki so si jo opasali okrog zapise, ki govorijo resnico, o ledij, in tudi oklepa, ki so si ga svojem ljudstvu in tudi o la- opasali, in lokov in puøçic in manskem ljudstvu. kamnov in praç in tako dalje. 13 Sedaj se bomo spet vrnili k 6Inkoœa Lamancev je bila Amlisijcem, kajti tudi ti so se temna glede na znamenje, ki zaznamovali; da, sami so se je priølo nad njihove oçete, kar zaznamovali, da, in sicer z je bilo prekletstvo nad njimi rdeçim znamenjem na çelu. zavoljo njihovega prestopka in 14 Tako se izpolni Boœja beseda, Alma 3:15–27 194 kajti to so besede, ki jih je rekel lali vojsko, da jih bo pregnala Nefiju: Glej, Lamance sem iz deœele. preklel in zaznamoval jih bom, 22 Ker je bil Alma sam sedaj da se bodo oni in njihovo po- ranjen, tokrat ni øel v boj nad tomstvo razlikovali od tebe in Lamance; tvojega potomstva od tedaj da- 23 ampak je nadnje poslal lje in za vekomaj, razen çe se øtevilno vojsko; in øli so in pobili bodo pokesali svoje hudobije veliko Lamancev in preostale in se obrnili k meni, da bom pregnali preko meja svoje de- milosten z njimi. œele. 15 In spet: Zaznamoval bom 24 In potem so se spet vrnili in tega, ki bo svoje potomstvo me- zaçeli v deœeli vzpostavljati mir øal s tvojimi brati, da bo prav in njihovi sovraœniki jih nekaj tako preklet. çasa niso veç nadlegovali. 16 In spet: Zaznamoval bom 25 Vse to se je sedaj odvijalo, tega, ki se bo bojeval s teboj in da, vse te vojne in spori so se tvojim potomstvom. zaçeli in konçali v petem letu 17 In spet, pravim, da se ta, ki vladavine sodnikov. odide od tebe, ne bo veç imeno- 26 In v enem letu je bilo na val tvoje potomstvo; in blagoslo- tisoçe in deset tisoçe duø posla- vil bom tebe in vsakogar, ki se nih v veçni svet, da bi œeli na- bo imenoval tvoje potomstvo, grado za svoja dela, naj so bila od sedaj dalje in za vekomaj; in dobra oziroma naj so bila slaba, to so bile Gospodove obljube da bi œeli veçno sreço oziroma Nefiju in njegovemu potomstvu. veçno bedo glede na duha, ka- 18 Amlisijci torej niso vedeli, teremu so zapisali posluønost, da so spolnjevali Boœjo besedo, bodisi dobremu duhu oziroma ko so si zaçeli na çelo dajati slabemu. znamenje; vendar so se odkrito 27 Kajti vsakdo prejme plaçilo uprli Bogu; zato je bilo potreb- od njega, katerega se odloçi no, da jih je doletelo prekletstvo. posluøati in to po besedah pre- 19 Sedaj bi œelel, da bi sprevi- roøkega duha; zato naj bo po deli, da so si sami nakopali resnici. In tako se konça peto prekletstvo; in sicer si tako leto vladavine sodnikov. vsak, ki je preklet, svoje lastno prekletstvo nakoplje sam. 20 Sedaj se je zgodilo, da je ne 4. POGLAVJE veliko dni po bitki, ki so jo v zarahemelski deœeli bojevali Alma krsti na tisoçe spreobrnjen- Lamanci in Amlisijci, nad Nefi- cev.—V Cerkev vstopi kriviçnost jevo ljudstvo priøla øe ena la- in ovira napredovanje Cerkve.— manska vojska na istem kraju, Nefíha doloçijo za vrhovnega sod- kjer se je prva vojska spoprijela nika.—Alma se kot véliki duhov- z Amlisijci. nik posveti pridiganju. Med leti 21 In zgodilo se je, da so pos- 86 in 83 pr. Kr. 195 Alma 4:1–11 Sedaj se je v øestem letu vlada- dragocenosti, ki so si jih prido- vine sodnikov nad Nefijevim bili z delavnostjo; in z vsem so ljudstvom zgodilo, da v zara- se v svojih oçeh povzdigovali v hemelski deœeli ni bilo sporov ponosu, kajti zaçeli so nositi niti vojn; zelo draga oblaçila. 2 toda ljudstvo je bilo prizade- 7Tojebil sedaj vzrok, da je bil to, da, hudo prizadeto zavoljo Alma zelo prizadet, da, in veliko izgube svojih bratov in tudi za- ljudi, ki jih je bil Alma posvetil voljo izgube drobnice in goveda za uçitelje in duhovnike in sta- in tudi zavoljo izgube œitnih reøine v cerkvi; da, veliko jih je polj, ki so jih Lamanci poteptali grenko œalovalo zavoljo hudobi- pod nogami in uniçili. je, ki so jo videli, da se je bila 3Intako velika je bila njihova zaçela med njihovim ljudstvom. stiska, da je imela vsaka duøa 8 Kajti videli so in zrli z veliko razlog za œalovanje; in verjeli potrtostjo, da so se ljudje iz so, da so bile to Boœje sodbe, ki cerkve zaçeli povzdigovati v so bile poslane nadnje zavoljo ponosu svojih oçi in srce pre- njihove hudobije in njihovih dajati bogastvu in puhlostim gnusob; zato se je v njih obudil sveta, da so se med seboj zaçeli spomin na njihovo dolœnost. zaniçevati in zaçeli so preganjati 4Invveçji meri so zaçeli usta- tiste, ki niso verjeli, po svoji navljati cerkev; da, in veliko se lastni volji in zadovoljstvu. jih je krstilo v sidonskih vodah 9Intako so se v tem osmem in pridruœili so se Boœji cerkvi; letu vladavine sodnikov med da, krstil jih je Alma, ki ga ljudmi v cerkvi zaçeli veliki preje njegov oçe Alma posvetil piri; da, pojavila so se zavidanja za vélikega duhovnika nad in zdrahe in zahrbtnost in pre- ljudstvom cerkve. ganjanja in ponos, in sicer da je 5Inzgodilo se je v sedmem to preseglo ponos tistih, ki niso letu vladavine sodnikov, da je pripadali Boœji cerkvi. bilo okrog tri tisoç petsto duø, 10 In tako se je konçalo osmo ki so se pridruœile Boœji cerkvi leto vladavine sodnikov; in in se krstile. In tako se je konça- hudobija v cerkvi je bila velik lo sedmo leto vladavine sodni- kamen spotike za tiste, ki niso kov nad Nefijevim ljudstvom; pripadali cerkvi; in tako je in ves tisti ças je vladal nepretr- cerkev zaçela omahovati v na- gan mir. predovanju. 6Inzgodilo se je v osmem 11 In zgodilo se je, v zaçetku letu vladavine sodnikov, da je devetega leta je Alma videl hu- ljudstvo cerkve zaçelo postajati dobijo v cerkvi in videl je tudi, ponosno zavoljo silnega bo- da je zgled cerkve zaçel voditi gastva in izvrstne svile in tan- tiste, ki so bili neverniki, iz ene- ko tkanega platna in zavoljo ga dejanja kriviçnosti v drugega, veliko drobnice in goveda in tako da so si ljudje nakopavali zlata in srebra in vsakovrstnih pogubo. Alma 4:12–20 196 12 Da, med ljudstvom je videl be vélikega duhovnika v cerkvi, veliko neenakost, nekateri so se ampak je sluœbo vélikega du- povzdigovali v svojem ponosu hovnika obdrœal; sodni stol pa in prezirali druge in obraçali je predal Nefíhu. hrbet pomoçi potrebnim, golim 19 In to je storil, da bi sam lah- in tistim, ki so bili laçni, in tis- ko øel med svoje ljudstvo oziro- tim, ki so bili œejni, in tistim, ki ma med Nefijevo ljudstvo, da so bili bolni in v stiski. bi jim pridigal Boœjo besedo, da 13 To je bil sedaj velik razlog za bi v njih obudil spomin na nji- œalovanje med ljudstvom, med- hovo dolœnost in da bi z Boœjo tem ko so drugi postali poniœni, besedo z njih odstranil ves po- podpirajoç te, ki so potrebovali nos in zvijaçnost in vse spore, ki pomoç, tako da so delili od so se pojavili med ljudstvom, svojega imetja siromaønim in ker ni videl druge poti, da bi jih pomoçi potrebnim, hranili laç- povrnil na pravo pot, kakor da ne in trpeli vsakovrstne stiske je jasno priçeval proti njim. zavoljo Kristusa, ki bo priøel 20 In tako je v zaçetku devete- glede na prerokbo; ga leta vladavine sodnikov nad 14 priçakujoç tisti dan, da bodo Nefijevim ljudstvom Alma iz- tako prejeli odpuøçanje grehov, roçil sodni stol Nefíhu in se ves navdani z veliko radostjo zavo- posvetil vélikemu duhovniøtvu ljo vstajenja mrtvih, po volji in svetega Boœjega reda, priçeva- moçi in odreøitvi Jezusa Kristu- nju besede po duhu razodetja sa, iz spon smrti. in preroøtva. 15 In sedaj se je zgodilo, da je Alma, videç stiske poniœnih Besede, ki jih je Alma, véliki Boœjih privrœencev in prega- duhovnik po svetem Boœjem njanja, ki jim jih je nakopiçil redu, ljudem po vsej deœeli preostanek njegovega ljudstva, predajal po mestih in po vaseh. in videç vso njihovo neenakost, postal zelo potrt; vendar ga Obsega 5. poglavje. Gospodov Duh ni zapustil. 16 In izbral je modrega moœa, 5. POGLAVJE ki je bil med stareøinami cerkve, in mu dal moç po glasu ljudstva, Da bi zasluœili odreøitev, se morajo da bo imel polnomoçje uzako- ljudje pokesati in spolnjevati zapo- njati postave po postavah, ki so vedi, se ponovno roditi, si oçistiti bile dane, in jih uporabljati gle- oblaçila s Kristusovo krvjo, biti de na hudobijo in zloçine ljudi. poniœni in sleçi ponos in zavidanje 17 Sedaj, temu moœu je bilo in delati praviçna dela.—Dobri ime Nefíha in doloçen je bil za pastir kliçe svoje ljudstvo.—Tisti, vrhovnega sodnika; in sédel je ki delajo hudobna dela, so hudiçevi na sodni stol, da bo ljudstvu otroci.—Alma priçuje o resnici sodil in ga vodil. njegovega nauka in ljudem ukaœe, 18 Sedaj, Alma mu ni dal sluœ- naj se pokesajo.—Imena praviçnih 197 Alma 5:1–14 bodo zapisana v knjigo œivljenja. da, prebudil jih je iz globokega Okrog leta 83 pr. Kr. spanja in prebudili so se v Bogu. Glejte, bili so sredi teme; vendar Sedaj se je zgodilo, da je Alma so njihove duøe zasvetile z luçjo zaçel ljudem predajati Boœjo veçne besede; da, obkroœale so besedo najprej v zarahemelski jih spone smrti in verige pekla deœeli in odtod po vsej deœeli. in çakala jih je veçna poguba. 2Intosobesede, ki jih je go- 8Insedaj vas vpraøam, bratje voril ljudem iz cerkve, ki je bila moji, so bili mar pogubljeni? ustanovljena v mestu Zarahem- Glejte, povem vam, ne, niso bili. la, po njegovem lastnem zapisu, 9Inspet vpraøam, ali so bile rekoç: spone smrti pretrgane in verige 3 Ker je mene, Alma, moj oçe, pekla, ki jih je obkroœal, ali so Alma, posvetil za vélikega bile razklenjene? Povem vam, duhovnika vse Boœje cerkve, ker da, bile so razklenjene in v duøi je imel moç in polnomoçje od jim je kipelo in prepevali so o Boga, da je to napravil, glejte, ljubezni odkupljenja. In povem pravim vam, da je on zaçel usta- vam, da so odreøeni. navljati cerkev v deœeli, ki je bila 10 In sedaj vas vpraøam, pod v nefijskih mejah; da, v deœeli, kakønimi pogoji so odreøeni? ki se je imenovala Mormonova Da, kakøen povod imajo, da deœela; da, in svoje brate je upajo na odreøitev? Kaj je vzrok, krstil v Mormonovih vodah. da so prosti spon smrti, da, in 4Inglejte, pravim vam, Boœja tudi verig pekla? milost in moç sta jih reøili iz rok 11 Glejte, lahko vam povem— ljudstva kralja Noeta. mar ni moj oçe Alma verjel be- 5Inglejte, po tem so jih v sedam, ki so jih izrekla Abina- divjini zasuœnjili Lamanci; da, dijeva usta? In mar ni bil sveti pravim vam, bili so v ujetniøtvu prerok? Mar ni govoril Boœjih in Gospod jih je spet reøil iz besed in jim je moj oçe Alma suœenjstva z moçjo svoje besede; verjel? in privedel nas je v to deœelo 12 In po svoji veri se je v srcu in tudi v tej deœeli smo zaçeli moçno spremenil. Glejte, pra- ustanavljati Boœjo cerkev. vim vam, da je vse to res. 6Insedaj glejte, vam pravim, 13 In glejte, besedo je pridigal bratje moji, vam, ki pripadate vaøim oçetom in v srcu so se tej cerkvi, ali ste zadostno ohra- moçno spremenili in postali so nili v spominu ujetniøtvo svojih poniœni in zaupali v pravega in oçetov? Da, in ali ste zadostno œivega Boga. In glejte, bili so ohranili v spominu njegovo zvesti do konca; zato so bili milost in veliko potrpeœljivost odreøeni. z njimi? In øe veç, ali ste za- 14 In sedaj, glejte, vas vpraøam, dostno ohranili v spominu, da moji bratje iz cerkve, ali ste se je njihove duøe reøil iz pekla? duhovno rodili v Bogu? Ali je 7 Glejte, v srcu jih je spremenil; vaøe obliçje prevzelo njegovo Alma 5:15–27 198 podobo? Ali ste v srcu izkusili odreøeni; kajti nihçe ne more to mogoçno spremembo? biti odreøen, razen çe so njegova 15 Ali udejanjate vero, da vas oblaçila belo oprana; da, njego- bo ta, ki vas je ustvaril, odkupil? va oblaçila se morajo çistiti, Ali ste se zazrli predse z oçesom dokler niso oçiøçena vsakega vere in vidite to umrljivo telo madeœa, v krvi tega, o katerem vstati v neumrljivo in to propad- so govorili naøi oçetje, ki bo ljivost vstati v nepropadljivost, priøel reøit svoje ljudstvo njiho- da boste stali pred Bogom, da vih grehov. vam bo sojeno po dejanjih, ki 22 In sedaj vas vpraøam, bratje ste jih storili v umrljivem telesu? moji, kako se bo poçutil kdor 16 Pravim vam, mar si lahko koli izmed vas, çe bo stal pred predstavljate, da sliøite Gospo- Boœjim sodnim stolom, çe bodo dov glas, ki vam tistega dne njegova oblaçila umazana s govori: Pridite k meni, vi bla- krvjo in vsakovrstno umazani- goslovljeni, kajti glejte, vaøa jo? Glejte, o çem bo to priçevalo dela na obliçju Zemlje so bila proti vam? dela praviçnosti? 23 Glejte, mar ne bo priçevalo, 17 Ali pa si predstavljate, da da ste morilci, da, in da ste prav boste tisti dan Gospodu lahko tako krivi vsakovrstne hudobije? lagali in rekli—Gospod, naøa 24 Glejte, bratje moji, mar dela na obliçju Zemlje so bila predpostavljate, da ima takøni praviçna dela—in da vas bo lahko mesto, da bo sedel v Boœ- odreøil? jem kraljestvu z Abrahamom, z 18 Oziroma drugaçe, mar si Izakom in z Jakobom in tudi z lahko predstavljate, da ste pri- vsemi svetimi preroki, katerih peljani pred Boœje sodiøçe z du- oblaçila so oçiøçena in so brez øo, polno krivde in obœalovanja, madeœa, çista in bela? ker se boste spomnili vse svoje 25 Povem vam, ne; razen çe krivde, da, se boste popolnoma naøega Stvarnika napravite za spomnili vse svoje hudobije, laœnivca od zaçetka oziroma çe da, se spomnili, da se niste predpostavljate, da je laœnivec zmenili za Boœje zapovedi? od zaçetka, ne morete predpos- 19 Pravim vam, mar se tisti tavljati, da takøni lahko dobi dan lahko ozrete k Bogu s çistim mesto v nebeøkem kraljestvu; srcem in çistimi rokami? Pra- paç pa bo izvrœen, kajti otrok vim vam, mar lahko pogledate hudiçevega kraljestva je. navzgor, ker bo na vaøem ob- 26 In sedaj glejte, povem vam, liçju vklesana Boœja podoba? bratje moji, çe ste se v srcu 20 Pravim vam, mar si lahko spremenili in çe ste zaçutili, da mislite, da boste odreøeni, ko œelite peti pesem o ljubezni ste dopustili, da ste postali odkupljenja, vas bi vpraøal, ali podloœni hudiçu? lahko tako obçutite sedaj? 21 Povem vam, tisti dan 27 Ali ste hodili, ohranjajoç se boste vedeli, da ne morete biti brez krivde pred Bogom? Mar 199 Alma 5:28–43 bi v sebi lahko rekli, çe bi bili v ima tisti, ki ne prinaøa dobrega tem trenutku poklicani umreti, sadu oziroma ki ne dela praviç- da ste bili zadostno poniœni? nih del, razlog za tarnanje in Da so vaøa oblaçila oçiøçena in œalovanje. bela zaradi krvi Kristusa, ki bo 37 O vi delavci kriviçnosti; vi, svoje ljudstvo priøel odkupit ki se napihujete s puhlostmi sve- njihovih grehov? ta, vi, ki ste izjavljali, da poznate 28 Glejte, ali ste slekli ponos? pota praviçnosti, vendar ste za- Povem vam, çe niste, niste prip- tavali kakor ovce brez pastirja, ravljeni na sreçanje z Bogom. çeprav je pastir klical za vami Glejte, hitro se morate pripra- in øe kliçe za vami, vi pa noçete viti; kajti nebeøko kraljestvo se prisluhniti njegovemu glasu! kmalu pribliœa in takøen nima 38 Glejte, pravim vam, da vas veçnega œivljenja. dobri pastir kliçe; da, in kliçe vas 29 Glejte, pravim, ali je kdo v svojem imenu, ki je Kristusovo med vami, ki ni slekel zavida- ime; in çe ne boste prisluhnili nja? Povem vam, da takøen ni glasu dobrega pastirja, imenu, pripravljen; in œelel bi, da bi se s katerim vas pokliçe, glejte, ta hitro pripravil, kajti ura se niste ovce dobrega pastirja. bliœa in ne ve, kdaj pride ças; 39 In sedaj, çe niste ovce dob- kajti tak ni brez krivde. rega pastirja, iz katere çrede 30 In spet, pravim vam, ali je ste? Glejte, povem vam, da je kdo med vami, ki se posmehuje hudiç vaø pastir in iz njegove svojemu bratu ali ki mu nalaga çrede ste; in sedaj, kdo lahko preganjanje? to zanika? Glejte, povem vam, 31 Gorje takønemu, kajti ni kdor to zanika, je laœnivec in pripravljen in ças se je pribliœal, hudiçev otrok. ko se mora pokesati ali pa ne 40 Kajti povem vam, kar je more biti odreøen! dobrega, prihaja od Boga, in kar 32 Da, in sicer gorje vsem vam je zlega, prihaja od hudiça. delavcem kriviçnosti; pokesajte 41 Çe çlovek torej prinaøa se, pokesajte se, kajti to je govo- dobra dela, prisluhne glasu dob- ril Gospod Bog! rega pastirja in mu sledi; kdor 33 Glejte, vsem ljudem poølje pa prinaøa zla dela, ta postane povabilo, kajti ponujene so jim hudiçev otrok, kajti njegovemu roke milosti, in govori: Poke- glasu prisluhne in mu sledi. sajte se in sprejel vas bom. 42 In kdor to dela, mora svoje 34 Da, govori: Pridite k meni plaçilo prejeti od njega; zato za in jedli boste od sadu drevesa plaçilo prejme smrt glede na to, œivljenja; da, zastonj boste jedli kar je praviçno, ker je mrtev za in pili kruh in vodo œivljenja; vsa dobra dela. 35 da, pridite k meni in prine- 43 In sedaj, bratje moji, bi œelel, site praviçna dela in ne boste da bi me sliøali, kajti govorim posekani in vrœeni v ogenj— v vnemi svoje duøe; kajti glejte, 36 kajti glejte, ças je blizu, da govoril sem vam preprosto, Alma 5:44–53 200 da se ne boste motili, oziroma, prebiva v deœeli; da, pridigat govoril sem vam po Boœjih vsem, tako starim kot mladim, zapovedih. tako zasuœnjenim kot svobod- 44 Kajti tako sem poklican nim; da, vam povem, ki ste v govoriti po svetem Boœjem redu, letih, ki ste srednjih let in od- ki je v Kristusu Jezusu; da, za- raøçajoçemu rodu, da, kliçem povedano mi je stati in priçevati jim, da se morajo pokesati in se temu ljudstvu o tem, kar so ponovno roditi. govorili naøi oçetje glede tega, 50 Da, tako govori Duh: Poke- kar bo priølo. sajte se, vse ve strani sveta, kajti 45 In to ni vse. Mar mislite, nebeøko kraljestvo se je pribli- da sam ne vem za to? Glejte, œalo; da, Boœji Sin pride v slavi, priçujem vam, da vem, da je to, v moçi, veliçastvu, sili in gos- o çemer sem govoril, res. In postvu. Da, moji ljubljeni brat- kako mislite, da vem o gotovosti je, pravim vam, da Duh govori: tega? Glejte slavo Kralja vse zemlje; 46 Glejte, pravim vam, da mi in prav tako bo Kralj nebes zelo je to razodel Sveti Boœji Duh. kmalu zasijal med vsemi çlo- Glejte, postil sem se in molil veøkimi otroki. veliko dni, da bi to sam spoz- 51 In Duh mi tudi govori, da, nal. In sedaj sam vem, da je res; kliçe mi z mogoçnim glasom, kajti Gospod Bog mi je to poka- rekoç: Pojdi in temu ljudstvu zal po svojem Svetem Duhu; in reci: Pokesajte se, kajti çe se to je duh razodetja, ki je v meni. ne pokesate, nikakor ne morete 47 In øe veç, pravim vam, da naslediti nebeøkega kraljestva. mi je bilo tako razodeto, da so 52 In spet, pravim vam, Duh besede, ki so jih govorili naøi govori: Glejte, sekira je nastav- oçetje, govorile resnico, in sicer ljena na korenino drevesa; zato po duhu preroøtva, ki je v meni, bo vsako drevo, ki ne bo obro- kar je tudi preko delovanja dilo dobrega sadu, posekano in Boœjega Duha. vrœeno v ogenj, da, v ogenj, ki ga 48 Pravim vam, da sam vem, ni moç ustaviti, in sicer nepo- da je res, kar koli vam bom rekel gasljiv ogenj. Glejte in pomnite, o tem, kar bo priølo; in pravim to je govoril Sveti. vam, da vem, da bo Jezus 53 In sedaj, moji ljubljeni bratje, Kristus priøel, da, Sin, Oçetov vam pravim, mar lahko ovrœete Edinorojeni, poln milostljivosti te izjave; da, mar lahko date to in usmiljenja in resnice. In glejte, na stran in poteptate Svetega on je ta, ki pride odvzet grehe pod nogami; da, mar se lahko sveta, da, grehe vsakogar, ki napihujete v ponosu svojega vztrajno verjame v njegovo ime. srca; da, mar boste øe vedno 49 In sedaj vam pravim, da je to vztrajali pri tem, da boste nosili red, v katerega sem poklican, draga oblaçila in se v srcu preda, pridigat svojim ljubljenim dajali puhlostim sveta, svojemu bratom, da, in vsakomur, ki bogastvu? 201 Alma 5:54–6:3 54 Da, mar boste vztrajali in navsezadnje, çe ga bo lahko, ga mislili, da ste boljøi od drugih; bo ubil. da, mar boste vztrajali in prega- 60 In sedaj vam povem, da njali svoje brate, ki so poniœni dobri pastir kliçe za vami; in çe in hodijo glede na sveti Boœji boste prisluhnili njegovemu red, preko katerega so priøli v glasu, vas bo pripeljal v svojo cerkev, ker so bili posveçeni çredo in njegove ovce boste; in s Svetim Duhom in prinaøajo zapove vam, da ne dovolite, da dela, ki jih obrodi kesanje— bi med vas priøel sestradan 55 da, in mar boste vztrajali in volk, da bi ne bili pogubljeni. obraçali hrbet siromaønim in 61 In sedaj vam jaz, Alma, pomoçi potrebnim in zadrœevali zapovedujem v jeziku tega, ki svoje imetje pred njimi? mi je zapovedal, da pozorno 56 In konçno, vsi vi, ki boste delate po besedah, ki sem vam vztrajali v hudobiji, povem vam, jih govoril. da so to tisti, ki bodo posekani 62 Z zapovedjo govorim vam, in vrœeni v ogenj, çe se ne bodo ki pripadate cerkvi; in tistim, ki naglo pokesali. ne pripadajo cerkvi, govorim s 57 In sedaj pravim vam, vsem povabilom, rekoç: Pridite in se vam, ki œelite slediti glasu krstite v kesanje, da boste tudi vi dobrega pastirja, stopite proç jedli od sadu drevesa œivljenja. od hudobnih in bodite loçeni in se ne dotaknite njihove neçis- 6. POGLAVJE tosti; in glejte, njihova imena bodo izbrisana, da imena hu- Cerkev v Zarahemli je preçiøçena in dobnih ne bodo priøteta med v njej je vzpostavljen red.—Alma imena praviçnih, da se bo gre pridigat v Gideon. Okrog leta spolnila Boœja beseda, ki jo je 83 pr. Kr. izrekel: Imena hudobnih se ne bodo meøala z imeni mojega Insedaj se je zgodilo, potem ko je ljudstva; Alma prenehal govoriti ljudem 58 kajti imena praviçnih bodo iz cerkve, ki je bila ustanovljena zapisana v knjigo œivljenja in v mestu Zarahemla, je s pola- njim bom dodelil nasledstvo na ganjem rok posvetil duhovnike moji desnici. In sedaj, bratje in stareøine glede na Boœji red, moji, kaj imate reçi proti temu? da bodo predsedovali in bedeli Povem vam, çe boste govorili nad cerkvijo. proti, ni pomembno, kajti Boœja 2Inzgodilo se je, da se je vsak, beseda se mora izpolniti. ki ni pripadal cerkvi, ki se je 59 Kajti kakøen je med vami pokesal svojih grehov, krstil v pastir, ki ima veliko ovac, na kesanje in sprejeli so ga v cerkev. katere ne pazi, da ne pridejo 3Inzgodilo se je tudi, da je bil volkovi in ne pobijejo drob- vsak, ki je pripadal cerkvi, ki se nice? In glejte, çe pride v çredo ni pokesal svoje hudobije in volk, mar ga ne izœene? Da, in postal poniœen pred Bogom— Alma 6:4–7:3 202 mislim na tiste, ki so v srcu pos- Almove besede, ki jih je predal tali vzviøeni—tisti so bili zavr- ljudem v Gideonu, glede na njeni in njihova imena so bila njegov lastni zapis. izbrisana, da njihova imena niso Obsega 7. poglavje. bila priøteta med praviçne. 4Intako so v mestu Zarahem- la zaçeli vzpostavljati cerkveni 7. POGLAVJE red. 5 Sedaj bi œelel, da bi razumeli, Kristus se bo rodil Mariji.—Raz- da je bila Boœja beseda dostopna vezal bo spone smrti in prenaøal vsakomur, da nihçe ni bil pri- grehe svojega ljudstva.—Tisti, ki krajøan za privilegij do zbiranja, se pokesajo, se krstijo in spolnjujejo da bi sliøal Boœjo besedo. zapovedi, bodo imeli veçno œivlje- 6 Vendar je bilo Boœjim otro- nje.—Umazanost ne more naslediti kom zapovedano, naj se pogosto Boœjega kraljestva.—Potrebna je zbirajo in se zdruœujejo v postu poniœnost, vera, upanje in dobrot- in v mogoçni molitvi za dobro- ljivost. Okrog leta 83 pr. Kr. bit duø tistih, ki niso poznali Boga. Glejte, moji ljubljeni bratje, ker 7Insedaj se je zgodilo, ko je vidim, da mi je bilo dovoljeno bil Alma napravil te predpise, priti k vam, zato vas poskusim je od njih odøel, da, iz cerkve, ki nagovoriti v svojem jeziku; da, s je bila v mestu Zarahemla, in je svojimi lastnimi usti, ker vidim, øel proti vzhodu reke Sidon v da je prviç, da sem vam sprego- Gideonovo dolino, ker je bilo voril z besedami svojih lastnih tam zgrajeno mesto, ki se je ust, ker sem bil sveto predan imenovalo mesto Gideon, ki je sodnemu stolu, ker sem bil imel bilo v dolini, ki se je imenovala veliko posla, da nisem mogel Gideon, imenujoç se po çloveku, priti k vam. katerega je Nehorjeva roka ubila 2Inniti sedaj v tem çasu ne bi z meçem. mogel priti, çe bi ne bilo, da sem 8InAlma je øel in zaçel sodni stol predal drugemu, da oznanjati Boœjo besedo v cerkvi, vlada namesto mene; in Gospod ki je bila ustanovljena v dolini mi je v veliki milosti dovolil Gideon, glede na razodetje, da priti k vam. je beseda, o kateri so bili govo- 3Inglejte, priøel sem, ker sem rili njihovi oçetje, govorila res- moçno upal in si zelo œelel, da nico, in po duhu preroøtva, ki bi ugotovil, da ste bili postali je bil v njem, glede na priçeva- poniœni pred Bogom in da ste nje o Jezusu Kristusu, Boœjem bili øe nadalje poniœno prosili Sinu, ki bo priøel odkupit svoje za njegovo milostljivost, da bi ljudstvo od njihovih grehov, in ugotovil, da ste pred njim brez svetem redu, po katerem je bil krivde, da bi ugotovil, da niste poklican. In tako je zapisano. v straønem precepu, v katerem Amen. so bili naøi bratje v Zarahemli. 203 Alma 7:4–14 4Ablagoslovljeno bodi ime hodite po njegovih poteh, ki Boga, ki mi je dal vedeti, da, so ravne; kajti glejte, nebeøko naklonil mi je silno veliko ra- kraljestvo se je pribliœalo in dost, da vem, da so spet stopili Boœji Sin pride na obliçje na pot njegove praviçnosti. Zemlje. 5Inzaupam, glede na Boœjega 10 In glejte, rodil se bo Mariji Duha, ki je v meni, da se bom na jeruzalemskem, ki je deœela tudi nad vami radostil; vendar naøih dedov, ker je devica, ne œelim, da bi se nad vami dragocena in izvoljena posoda, radostil zavoljo velike stiske in katero bo obsençil Sveti Duh potrtosti, ki sem jo bil izkusil in spoçela bo po njegovi moçi zavoljo bratov v Zarahemli, in rodila sina, da, in sicer kajti glejte, nad njimi sem se ra- Boœjega Sina. dostil potem, ko sem prebrodil 11 In øel bo dalje in trpel bole- veliko stisko in potrtost. çine in stiske in skuønjave vsa- 6Aglejte, zaupam, da niste v ke vrste; in to zato, da se bo stanju take nevere, kot so bili spolnila beseda, ki pravi, da bo vaøi bratje; zaupam, da v srcu nase prevzel boleçine in bolez- niste ponosni; da, zaupam, da ni svojega ljudstva. srca niste predajali bogastvu in 12 In nase bo prevzel smrt, da puhlostim sveta; da, zaupam, bo razvezal spone smrti, ki ve- da ne çastite malikov, paç pa da œejo njegovo ljudstvo; in nase çastite pravega in œivega Boga, bo prevzel njihove slabosti, da z veçno vero priçakujoç odpuø- bo poln usmiljenja, po mesu, çanje svojih grehov, katero bo da bo po mesu vedel, kako priølo. podpirati svoje ljudstvo glede 7 Kajti glejte, povem vam, na njihove slabosti. veliko reçi bo priølo; in glejte, 13 Duh torej ve vse; vendar nekaj je, kar ima veçjo po- Boœji Sin po mesu trpi, da bi membnost kot vse ostalo—kaj- nase lahko prevzel grehe svoje- ti glejte, ni veç daleç ças, ko ga ljudstva, da bi jim z moçjo Odkupitelj œivi in pride med svoje odreøitve izbrisal grehe; svoje ljudstvo. in sedaj glejte, to je priçevanje, 8 Glejte, ne pravim, da bo k ki je v meni. nam priøel v çasu svojega biva- 14 Sedaj vam povem, da se nja v svojem zemeljskem taber- morate pokesati in se ponovno naklju; kajti glejte, Duh mi ni roditi; kajti Duh pravi, çe se ne rekel, da bo temu tako. Kar se boste ponovno rodili, ne morete torej tega tiçe, ne vem; toliko pa naslediti nebeøkega kraljestva; vem, da ima Gospod Bog moç zato pridite in se krstite v kesa- vse napraviti po svoji besedi. nje, da boste umiti svojih gre- 9Aglejte, toliko mi je Duh hov, da boste verovali v Boœje povedal, rekoç: Kliçi temu Jagnje, ki odjemlje grehe sveta, ljudstvu, rekoç: Pokesajte se ki je mogoçno odreøiti in oçistiti in Gospodu pripravite pot in vso nepraviçnost. Alma 7:15–26 204 15 Da, pravim vam, pridite in 21 In ne prebiva v nesvetih se ne bojte in poloœite na stran templjih; niti ne more biti uma- vsak greh, ki vas zlahka napada, zanost ali kar koli drugega, kar ki vas zveœe v pogubo, da, pri- je neçisto, sprejeto v Boœje kra- dite in pojdite in svojemu Bogu ljestvo; zato vam povem, priøel pokaœite, da ste se voljni pokesa- bo ças, da, in bo na poslednji ti svojih grehov in stopiti z njim dan, da bo ta, ki je umazan, ostal v zavezo, da boste spolnjevali v svoji umazanosti. njegove zapovedi in mu to ta 22 In sedaj, moji ljubljeni bratje, dan priçujete tako, da boste øli to sem vam rekel, da bi v vas v vode krsta. prebudil obçutek dolœnosti do 16 In kdor bo od sedaj dalje to Boga, da boste pred njim hodili delal in spolnjeval Boœje zapove- brez krivde, da boste hodili di, tisti bo pomnil, da mu pra- glede na sveti Boœji red, v kate- vim, da, pomnil bo, da sem mu rega ste bili sprejeti. rekel, da bo imel veçno œivljenje, 23 In sedaj bi œelel, da bi bili glede na priçevanje Svetega poniœni in podloœni in ljubez- Duha, ki priçuje v meni. nivi; zlahka usliøali proønje; 17 In sedaj, moji ljubljeni bratje, polni potrpeœljivosti in velikega ali verjamete temu? Glejte, po- potrpljenja; zmerni v vsem; v vem vam, da, vem, da verjame- vsakem trenutku marljivo spol- te; in vem, da verjamete, ker mi njevali Boœje zapovedi; prosili tako priçuje Duh, ki je v meni. In za vse, kar potrebujete, tako za ker je sedaj vaøa vera glede tega duhovno kakor za posvetno; moçna, da, glede tega, kar sem vselej vraçali zahvalo Bogu za govoril, je moja radost velika. vse, kar prejemate. 18 Kajti kakor sem vam rekel 24 In glejte, da boste verovali, od zaçetka, da sem si zelo œelel, upali in bili dobrotljivi in potem da bi vi ne bili v stanju precepa boste vselej opravljali obilje dob- kakor vaøi bratje, prav tako sem rih del. spoznal, da je bilo moji œelji 25 In naj vas Gospod blagoslo- ustreœeno. vi in svoja oblaçila ohranjajte 19 Kajti vidim, da ste na poti neomadeœevana, da vas bodo praviçnosti; vidim, da ste na naposled posedli z Abrahamom, poti, ki vodi v Boœje kraljestvo; Izakom in Jakobom in s svetimi da, vidim, da mu ravnate pot. preroki, ki so bili, vse odkar se je 20 Vidim, da vam je bilo razo- zaçel svet, ker bodo vaøa oblaçi- deto, po priçevanju njegove la neomadeœevana prav kakor besede, da ne more hoditi po so neomadeœevana njihova ob- izkrivljenih poteh; niti ne odsto- laçila, v nebeøkem kraljestvu, pa od tega, kar je rekel; niti se da ne boste niç veç øli ven. za las ne obraça z desne na levo 26 In sedaj, moji ljubljeni oziroma od tega, kar je prav, k bratje, te besede sem vam govo- temu, kar je narobe; zato je nje- ril z Duhom, ki priçuje v meni; gova smer eno veçno kroœenje. in moja duøa se silno radosti 205 Alma 7:27–8:12 zavoljo silne marljivosti in pos- poklican; in zaçel je pouçevati luønosti, ki ste jo izkazali moji ljudi po vsej meleøki deœeli. besedi. 5Inzgodilo se je, da so ljudje 27 In sedaj, naj Boœji mir poçiva prihajali k njemu z vseh meja nad vami in nad vaøimi hiøami deœele, ki je mejila z divjino. In in polji in nad vaøo drobnico in krøçevali so se po vsej deœeli; govedom in nad vsem, kar po- 6 tako da je, potem ko je bil sedujete, nad vaøimi œenskami svoje delo v Meleku konçal, od in vaøimi otroki, po vaøi veri in tam odpotoval in potoval tri- dobrih delih od sedaj dalje in dnevno potovanje na sever me- za vekomaj. In tako sem govoril. leøke deœele; in priøel je v mesto, Amen. ki se je imenovalo Amoníha. 7 Sedaj, med Nefijevim ljudstvom je bila navada, da so 8. POGLAVJE deœele in mesta in vasi, da, in sicer vsako vasico, poimenovali Alma pridiga in krøçuje v Meleku. po tistem, ki jo je prvi posedo- —VAmoníhu ga zavrnejo in odide. val; in tako je bilo v amoníhaøki —Angel mu zapove, naj se vrne in deœeli. kliçe ljudi h kesanju.—Sprejme 8Inzgodilo se je, ko je bil Alma ga Amulek in obadva pridigata v priøel v mesto Amoníha, jim je Amoníhu. Okrog leta 82 pr. Kr. zaçel pridigati Boœjo besedo. In sedaj se je zgodilo, da se je 9 Sedaj, Satan se je bil v veliki Alma vrnil iz gideonske deœele, meri polastil src ljudi v mestu potem ko je ljudi v Gideonu Amoníha; zato niso prisluhnili pouçeval o veliko reçeh, ki jih Almovim besedam. ni moç zapisati, ko je ustanavljal 10 Vendar je Alma v duhu cerkveni red, tako kot je bil moçno delal, ko se je v goreçi doslej storil v zarahemelski molitvi boril pred Bogom, da bi deœeli, da, se je vrnil v svojo hiøo izlil Duha nad ljudi, ki so bili v v Zarahemli, da bi se odpoçil mestu; da bi tudi dovolil, da bi od dela, ki ga je bil opravljal. jih lahko krstil v kesanje. 2Intako se je konçalo deveto 11 Vendar so postali trdosrçni leto vladavine sodnikov nad in mu rekli: Glej, vemo, da si Nefijevim ljudstvom. Alma; in vemo, da si véliki 3Inzgodilo se je v zaçetku duhovnik v cerkvi, ki si jo v desetega leta vladavine sodni- mnogih delih deœele ustanovil kov nad Nefijevim ljudstvom, po vaøem izroçilu; in nismo iz da je Alma od tam odpotoval in tvoje cerkve in ne verjamemo v se odpravil na pot v meleøko takøno nespametno izroçilo. deœelo, zahodno od reke Sidon, 12 In sedaj vemo, ker nismo iz na zahodu ob mejah z divjino. tvoje cerkve, vemo, da nad nami 4Inljudi v meleøki deœeli nimaø moçi; in sodni stol si je zaçel pouçevati po svetem predal Nefíhu, zato nisi naø Boœjem redu, po katerem je bil vrhovni sodnik. Alma 8:13–28 206 13 Ko so ljudje sedaj to izrekli 19 In ko je vstopil v mesto, je in zavrnili vse njegove besede bil laçen in nekemu çloveku je in ga œalili in pljuvali nanj in ga rekel: Ali bi dal jesti poniœne- dali vreçi iz mesta, je od tamkaj mu Boœjemu sluœabniku? odøel in se odpravil na potova- 20 In moœ mu je rekel: Nefijec nje proti mestu, ki se je imeno- sem in vem, da si sveti Boœji valo Aron. prerok, kajti ti si çlovek, za ka- 14 In zgodilo se je, medtem ko terega je angel v videnju rekel: je popotoval tjakaj, upogibajoç Sprejmi ga. Zato pojdi z menoj se k tlom zaradi potrtosti in je v hiøo in dal ti bom od svoje bredel skozi veliko stisko in hrane; in vem, da boø blagoslov duøevno tesnobo zavoljo hudo- zame in za mojo hiøo. bije ljudi, ki so bili v mestu 21 In zgodilo se je, da ga je Amoníha, se je zgodilo, medtem moœ sprejel v svojo hiøo; in moœ ko je Alma potrtost tako upogi- se je imenoval Amulek; in prine- bala k tlom, glej, da se je pred sel je kruha in mesa in postavil njim pojavil Gospodov angel in pred Alma. mu rekel: 22 In zgodilo se je, da je Alma 15 Blagoslovljen bodi, Alma; jedel kruh in je bil sit; in blagos- zato dvigni glavo in se raduj, lovil je Amuleka in njegovo hiøo kajti velik razlog imaø za radost; in se zahvalil Bogu. kajti zvesto si spolnjeval Boœje 23 In potem ko je bil pojedel in zapovedi od trenutka, ko si od je bil sit, je Amuleku rekel: Jaz njega prejel prvo sporoçilo. Glej, sem Alma in sem véliki duhov- jaz sem tisti, ki ti ga je izroçil. nik v Boœji cerkvi po vsej deœeli. 16 In glej, poslan sem, da ti 24 In glej, po duhu razodetja zapovem, da se vrni v mesto in preroøtva sem bil poklican Amoníha in spet pridigaj ljudem pridigati Boœjo besedo med temi v mestu; da, pridigaj jim. Da, ljudmi; in bil sem v tej deœeli in reci jim, çe se ne bodo pokesali, niso me sprejeli, paç pa so me jih bo Gospod Bog pokonçal. vrgli ven in bil sem na tem, da 17 Kajti glej, v tem trenutku tej deœeli za vselej obrnem hrbet. preuçujejo, da bi napravili konec 25 A glej, zapovedano mi je svobodi tvojega ljudstva (kajti bilo, naj se spet obrnem in tem tako govori Gospod), kar je v ljudem prerokujem, da, in pri- nasprotju z zakoni in sodbami in çujem proti njim glede njihovih zapovedmi, ki jih je dal svojemu kriviçnosti. ljudstvu. 26 In sedaj, Amulek, ker si me 18 Sedaj se je zgodilo, ko je bil nahranil in me sprejel, si bla- Alma od Gospodovega angela goslovljen; kajti bil sem laçen, sporoçilo prejel, se je naglo vrnil saj se œe veliko dni postim. v amoníhaøko deœelo. In v mesto 27 In Alma je pri Amuleku je vstopil po drugi poti, da, ostal veliko dni, preden je zaçel po poti, ki je na jugu mesta pridigati ljudem. Amoníha. 28 In zgodilo se je, da so se 207 Alma 8:29–9:8 ljudje øe bolj okrepili v svojih do Lamancev v poslednjih dneh.— kriviçnostih. Çe bodo Nefijci zapustili luç, jih 29 In k Almu je priøla beseda, bodo Lamanci pokonçali.—Boœji rekoç: Pojdi; in reci tudi moje- Sin bo kmalu priøel.—Odreøil bo mu sluœabniku Amuleku, pojdi tiste, ki se pokesajo, se krstijo in in pridigaj tem ljudem, rekoç: verujejo v njegovo ime. Okrog leta Pokesajte se, kajti tako govori 82 pr. Kr. Gospod, çe se ne boste pokesali, bom te ljudi obiskal v svoji jezi; In spet, ker je meni, Almu, Bog da, in svoje silovite jeze ne bom zapovedal, naj s seboj vzamem odvrnil. Amuleka in grem spet pridigat 30 In Alma je øel, in tudi Amu- temu ljudstvu oziroma ljudem, lek, med ljudi, da bi jim razgla- ki so bili v mestu Amoníha, se øala Boœje besede; in navdal ju je zgodilo, ko sem jim zaçel pri- je Sveti Duh. digati, da so se z menoj zaçeli 31 In prejela sta moç, v tolikor prepirati, rekoç: da ju ni bilo moç zapreti v jeço; 2 Kdo si? Mar predpostavljaø, niti ni bilo mogoçe, da bi ju kdo da bomo verjeli priçevanju ene- ubil; vendar pa svoje moçi nis- ga çloveka, dasi bi nam pridigal, ta uporabila, dokler nista bila da bo Zemlja preøla? zvezana z vezmi in vrœena v 3 Niso torej razumeli besed, ki jeço. To se je bilo sedaj zgodilo, so jih govorili; kajti niso vedeli, da bi Gospod v njiju pokazal da bo Zemlja preøla. svojo moç. 4Inprav tako so rekli: Ne 32 In zgodilo se je, da sta øla in bomo verjeli tvojim besedam, çe zaçela pridigati in prerokovati boø prerokoval, da bo to mogoç- ljudem z duhom in moçjo, ki no mesto v enem dnevu uniçeno. jima jo je dal Gospod. 5 Niso torej vedeli, da bi Bog lahko napravil takøna neverjetna dela, kajti bili so trdosrçno Almove besede in tudi Amule- in trdovratno ljudstvo. kove besede, ki sta jih oznanjala 6Inrekli so: Kdo je Bog, da ljudem, ki so bili v amoníhaøki med te ljudi ne poølje veç poob- deœeli. In tudi v jeço so ju vrgli laøçencev kakor enega çloveka, in reøila ju je çudeœna Boœja da bi jim oznanili resnico o tako moç, ki je bila v njiju, glede na velikih in neverjetnih reçeh? Almov zapis. 7Inpristopili so, da bi me Obsega 9. do vkljuçno s 14. zgrabili; a glej, niso me mogli. poglavjem. In smelo sem stal, da sem jim oznanil, da, smelo sem jim pri- çeval, rekoç: 9. POGLAVJE 8 Glejte, o hudobni in izprijeni rod, kako ste pozabili izroçilo Alma ukaœe ljudem v Amoníhu, naj svojih oçetov; da, kako kmalu se pokesajo.—Gospod bo usmiljen ste pozabili Boœje zapovedi. Alma 9:9–20 208 9 Mar ne pomnite, da je naøe- njegove navzoçnosti od zaçetka ga oçeta, Lehija, iz Jeruzalema svojih prestopkov v deœeli. pripeljala Gospodova roka? 15 Vendar vam povem, da bo Mar se ne spomnite, da jih je na sodni dan laœe za njih kakor vse vodil skozi divjino? za vas, çe ostanete v svojih gre- 10 In mar ste tako kmalu po- hih, da, in sicer bo v tem œivlje- zabili, kolikokrat je naøe oçete nju laœe za njih kakor za vas, çe reøil iz rok njihovih sovraœnikov se ne pokesate. in jih ohranil, da niso bili pokon- 16 Kajti veliko obljub je, ki se çani, in sicer po roki njihovih nanaøajo na Lamance; kajti izro- lastnih bratov? çilo njihovih oçetov je vzrok, da 11 Da, in çe bi on ne imel neso ostali v stanju nevednosti; primerljive moçi in milosti in zato bo Gospod do njih usmi- velikega potrpljenja do nas, bi ljen in podaljøal njihov obstoj v bili mi dolgo pred tem çasovnim deœeli. obdobjem neizogibno izbrisani 17 In v nekem çasovnem ob- z obliçja Zemlje in morda bi bili dobju bodo priøli k njegovi be- zapisani stanju neskonçne bede sedi in bodo vedeli o nepravil- in gorja. nosti izroçila njihovih oçetov; 12 Glejte, sedaj vam pravim, in veliko jih bo odreøenih, kajti da vam zapoveduje, da se po- Gospod bo usmiljen z vsemi, ki kesate; in çe se ne boste pokesa- kliçejo njegovo ime. li, nikakor ne morete naslediti 18 A glejte, povem vam, çe Boœjega kraljestva. A glejte, to ni boste vztrajali v svoji hudobiji, vse—zapovedal vam je, da se vaøi dnevi v deœeli ne bodo pokesate ali pa vas bo docela podaljøani, kajti nad vas bodo izbrisal z obliçja Zemlje; da, poslani Lamanci; in çe se ne obiskal vas bo v svoji jezi in boste pokesali, bodo priøli v od svoje silovite jeze se ne bo trenutku, ko ne boste vedeli in odvrnil. boste popolnoma pogubljeni; in 13 Glejte, mar se ne spomnite to bo glede na silovito Gospo- besed, ki jih je govoril Lehiju, dovo jezo. rekoç da: Çe boste spolnjevali 19 Kajti ne bo vam dovolil, da moje zapovedi, boste uspevali boste œiveli v svoji kriviçnosti, v deœeli? In spet, reçeno je, da boste pogubljali njegovo da: Çe mojih zapovedi ne boste ljudstvo. Povem vam, ne; raje bi spolnjevali, boste loçeni od trpel, da bi Lamanci pokonçali Gospodove navzoçnosti. vse njegovo ljudstvo, ki se ime- 14 Sedaj bi œelel, da bi si vi nuje Nefijevo ljudstvo, çe bi bilo zapomnili, çe Lamanci niso mogoçe, da bi zapadli v greh in spolnjevali Boœjih zapovedi, so prestopniøtvo, potem ko so bili bili loçeni od Gospodove nav- imeli tolikøno luç in tolikøno zoçnosti. Sedaj vidimo, da se je védenje, ki jim ga je dal Gospod, Gospodova beseda v tem potr- njihov Bog; dila in Lamanci so bili loçeni od 20 da, potem ko so bili tako 209 Alma 9:21–31 moçno priljubljeno Gospodovo 25 In sedaj, zavoljo tega, da bi ljudstvo; da, potem ko so bili ne bili pogubljeni, je Gospod bolj priljubljeni kot vsi drugi na- poslal svojega angela, da je rodi, rodovi, jeziki ali ljudstva; obiskal veliko njegovih ljudi, potem ko jim je bilo vse razode- oznanjajoç jim, naj gredo in to po njihovih œeljah in po njiho- glasno kliçejo temu ljudstvu, vi veri in molitvah, o tem, kar je rekoç: Pokesajte se, kajti nebeø- bilo, kar je in kar bo priølo; ko kraljestvo se je pribliœalo; 21 ko jih je obiskal Boœji Duh; 26 in ne veliko dni odslej bo ker so govorili z angeli in ker priøel Boœji Sin v svoji slavi; in jim je govoril Gospodov glas; njegova slava bo slava Edinoro- in ker so imeli preroøkega duha jenega Oçetu, ki ga navdaja mi- in duha razodetja in tudi veliko lostljivost in enakost in resnica darov in dar govora jezikov in in navdaja ga potrpeœljivost, dar pridiganja in dar Svetega usmiljenje in veliko potrpljenje, Duha in dar prevajanja; ki hitro usliøi klice svojega 22 da, in potem ko jih je Bog ljudstva in odgovori na njihove reøil iz jeruzalemske deœele z molitve. Gospodovo roko; ker so bili 27 In glejte, pride odkupit tiste, reøeni pred lakoto in pred bo- ki se bodo krstili v kesanje po leznijo in pred vsakovrstnimi veri v njegovo ime. nalezljivimi boleznimi vsake 28 Zato pripravite Gospodovo vrste; in dobili so moç v bitkah, pot, kajti ças se je pribliœal, ko da bi ne bili pobiti; potem ko so bodo vsi ljudje œeli plaçilo za bili znova in znova reøeni iz su- svoja dela glede na to, kakøna œenjstva in çuvani in varovani so bila—çe so bila praviçna, do sedaj; in uspevali so, dokler bodo za svojo duøo œeli odreøi- niso obogateli z vsakovrstnimi tev glede na moç in odreøitev reçmi— Jezusa Kristusa; in çe so bila 23 in sedaj, glejte, povem vam, hudobna, bodo za svojo duøo çe se bo to ljudstvo, ki je iz œeli pogubljenje glede na moç Gospodove roke prejelo tako in ujetniøtvo hudiça. veliko blagoslovov, pregreøilo 29 Sedaj, glejte, to je angelov proti luçi in védenju, ki ga ima- glas, ki kliçe ljudem. jo, vam povem, çe bo temu tako, 30 In sedaj, moji ljubljeni bratje, çe bodo zapadli v prestopek, bo kajti moji bratje ste in morali bi zdaleç laœe za Lamance kakor biti ljubljeni in morali bi prina- zanje. øati dobra dela, ki jih obrodi 24 Kajti glejte, Gospodove ob- kesanje, uvidevøi, da ste v veli- ljube se nanaøajo na Lamance, ki meri postali trdosrçni do na vas pa se ne, çe krøite; kajti Boœje besede in uvidevøi, da ste mar ni Gospod posebej obljubil izgubljeno in padlo ljudstvo. in trdno predpisal, da boste, çe 31 Sedaj, zgodilo se je, ko sem se mu boste uprli, docela izbri- bil jaz, Alma, te besede izgovoril, sani z obliçja Zemlje? glej, so bili ljudje name besni, ker Alma 9:32–10:8 210 sem jim rekel, da so trdosrçno 4Inglejte, sam prav tako nisem in trdovratno ljudstvo. çlovek majhnega slovesa med 32 In ker sem jim prav tako vsemi tistimi, ki me poznate; rekel, da so izgubljeno in padlo da, in glejte, veliko sorodnikov ljudstvo, so bili name jezni in in prijateljev imam in z delom prizadevali so si, da bi me svojih rok sem tudi pridobil zgrabili, da bi me vrgli v jeço. veliko bogastvo. 33 A zgodilo se je, da jim Gos- 5 Vendar po vsem tem nisem pod ni dovolil, da bi me tistikrat dosti poznal Gospodovih poti prijeli in me vrgli v jeço. in njegovih skrivnosti in never- 34 In zgodilo se je, da je jetne moçi. Rekel sem, da tega Amulek øel in stopil naprej in jim nisem bil nikoli kaj dosti poznal; prav tako zaçel pridigati. In se- a glejte, motim se, kajti videl daj, vse Amulekove besede niso sem veliko njegovih skrivnosti zapisane, del njegovih besed pa in njegovo neverjetno moç; da, je vseeno zapisan v tej knjigi. in sicer ko je to ljudstvo ohranjal pri œivljenju. 6 Vendar sem postal trdosrçen, 10. POGLAVJE kajti velikokrat sem bil poklican in nisem hotel sliøati; zato sem Lehi je Manasejev potomec.— o tem vedel, vendar nisem hotel Amulek ponovno poroça o angelovi vedeti; zato sem se øe naprej zapovedi, naj skrbi za Alma.— upiral Bogu v hudobiji svojega Molitve praviçnih so razlog, da srca, in sicer do çetrtega dne je ljudstvu prizaneøeno.—Nepra- sedmega meseca, ki je v desetem viçni pravniki in sodniki polagajo letu vladavine sodnikov. temelj pogube ljudstva. Okrog leta 7Kosem bil na poti k zelo 82 pr. Kr. bliœnjemu sorodniku, da bi ga Sedaj,tosobesede, ki jih je videl, glejte, se mi je prikazal Amulek pridigal ljudem, ki so Gospodov angel in mi rekel: bili v amoníhaøki deœeli, rekoç: Amulek, vrni se v svojo hiøo, 2 Jaz sem Amulek; sem sin kajti dal boø jesti Gospodovemu Gidona, ki je bil sin Izmaela, preroku; da, svetemu moœu, ki ki je bil Aminadijev potomec; je izvoljeni Boœji moœ; kajti veli- in to je bil isti Aminadi, ki je ko dni se je postil zavoljo grehov razloœil pisanje, ki je bilo na tvojega ljudstva in laçen je in tempeljskem obzidju, katero je sprejel ga boø v hiøo in mu dal zapisal Boœji prst. jesti in blagoslovil bo tebe in 3InAminadi je bil potomec tvojo hiøo; in Gospodovi bla- Nefija, ki je bil sin Lehija, ki je goslovi bodo poçivali nad teboj priøel iz jeruzalemske deœele, in tvojo hiøo. ki je bil potomec Manaseja, ki je 8Inzgodilo se je, da sem ubo- bil sin Joœefa, ki so ga bratje s gal angelov glas in se vrnil pro- svojimi lastnimi rokami prodali ti svoji hiøi. In ko sem øel tjakaj, v Egipt. sem naøel moœa, o katerem mi 211 Alma 10:9–20 je angel rekel: Sprejel ga boø v so bili pravniki, ki so jih ljudje svojo hiøo—in glejte, to je bil najeli ali doloçili za izvajanje tisti moœ, ki vam je govoril o postave v çasu sojenja oziroma Boœjih reçeh. ko se je ljudem pred sodniki 9Inangel mi je rekel, da je sodilo za zloçine. svet çlovek: zatorej vem, da je 15 Sedaj, ti pravniki so bili svet çlovek, ker je to rekel Boœji uçeni v vseh çloveøkih umetnos- angel. tih in prekanjenosti; in to jim je 10 In spet, vem, da je to, o çe- omogoçalo, da so bili spretni v mer je priçeval, res; kajti glejte, svojem poklicu. povem vam, kakor œivi Gospod, 16 In zgodilo se je, da so zaçeli in sicer, tako je poslal svojega Amuleka izpraøevati, da bi ga angela, da bi mi bilo to razodeto; tako ujeti v navzkriœje besed in to je napravil, ko je ta Alma oziroma v nasprotje besed, ki bival v moji hiøi. jih bo izrekel. 11 Kajti glejte, blagoslovil je 17 Torej niso vedeli, da bi mojo hiøo, blagoslovil je mene Amulek mogel vedeti o njihovih in œenske iz moje hiøe in moje nakanah. A zgodilo se je, ko so otroke in mojega oçeta in moje ga zaçeli izpraøevati, da je uvi- sorodstvo; da, in sicer, blagos- del njihove misli in jim rekel: lovil je vse moje sorodnike in Otihudobni in izprijeni rod, Gospodov blagoslov je ostal vi pravniki in licemerci, kajti vi nad nami glede na besede, ki polagate temelje hudiçu; kajti jih je izgovoril. zanke in pasti polagate, da bi 12 In ko je bil sedaj Amulek ujeli Boœje svéte. te besede izgovoril, so ljudje 18 Pripravljate naçrte za izkriv- osupnili, videç, da je bila veç ljanje poti praviçnosti in nad kot ena priça, ki je priçevala o svoje glave kliçete Boœji bes, in tem, çesar so bili obtoœeni in sicer vse do popolnega propada tudi o tem, kar bo priølo, glede tega ljudstva. na preroøkega duha, ki je bil v 19 Da, dobro je rekel Mozija, njiju. ki je bil naø zadnji kralj, ko je bil 13 Vendar jih je bilo med njimi na tem, da preda kraljestvo, ne nekaj, ki so ju mislili izpraøati, da da bi imel koga, komur bi ga bi ju morda s svojimi prekanje- predal, zato je napravil, da bo nimi zvijaçami ujeli v besedah, to ljudstvo vodil glas ljudstva— da bi naøli dokaz proti njima, da, dobro je rekel, çe bo priøel da bi ju predali svojim sodni- ças, da bo na ljudskem glasova- kom, da bi jima bilo po postavi nju zmagala kriviçnost, to je, çe sojeno in da bi bila usmrçena bo priøel ças, da bo to ljudstvo oziroma vrœena v jeço glede na zapadlo v prestopek, bodo zreli zloçin, ki sta ga prikazala ozi- za propad. roma sta priçevala proti njim. 20 In sedaj vam pravim, dobro 14 To so bili sedaj tisti ljudje, izreka sodbo Gospod nad vaøi- ki so si ju prizadevali ubiti, ki mi kriviçnostmi; praviçen je Alma 10:21–11:1 212 njegov klic temu ljudstvu po pa sem vaøi postavi govoril v glasu angelov: Pokesajte se, prid, vam v obsodbo. pokesajte se, kajti nebeøko kra- 27 In sedaj, glejte, vam povem, ljestvo se je pribliœalo. da temelje, da bo to ljudstvo 21 Da, praviçen je njegov klic pokonçano, zaçnejo polagati po glasu angelov: Priøel bom nepraviçni med vaøimi pravniki med svoje ljudstvo s poøtenostjo in vaøimi sodniki. in pravico v rokah. 28 In sedaj se je zgodilo, ko je 22 Da, in povem vam, çe bi ne bil Amulek te besede izgovoril, bilo zavoljo molitev praviçnih, so ljudje zakriçali proti njemu, ki so sedaj v deœeli, da bi bili rekoç: Sedaj vemo, da je ta celo sedaj popolnoma pogub- çlovek hudiçev otrok, kajti lagal ljeni; vendar ne bo s poplavo, nam je; kajti govoril je proti kakor je bilo pri ljudeh v Noe- naøi postavi. In sedaj pravi, da tovih dneh, ampak bo z lakoto ni govoril proti njej. in s kugo in meçem. 29 In spet, œalil je naøe pravni- 23 Zavoljo molitev praviçnih ke in naøe sodnike. pa vam je prizaneøeno; çe boste 30 In zgodilo se je, da so prav- torej iz svoje srede pregnali niki v srcu sklenili, da si bodo praviçne, potem Gospod ne bo to zapomnili v njegovo slabo. zadrœal svoje roke; ampak bo v 31 In med njimi je bil eden, svoji silni jezi priøel nad vas; ki mu je bilo ime Zezrom. On potem vas bo udarila lakota in je sedaj najglasneje obtoœeval kuga in meç; in ças pride kmalu, Amuleka in Alma, ker je bil çe se ne boste pokesali. eden izmed najbolj izkuøenih 24 In sedaj se je zgodilo, da so med njimi, ker je imel pri ljudeh bili ljudje na Amuleka øe bolj veliko posla. jezni in zaklicali so, rekoç: Ta 32 Sedaj, cilj teh pravnikov je çlovek œali naøe postave, ki so bil, da bi zasluœili; in zasluœili praviçne, in naøe modre prav- so glede na svojo zaposlenost. nike, ki smo jih izvolili. 25 Amulek pa je iztegnil roko 11. POGLAVJE in jim mogoçneje zaklical, rekoç: Otihudobni in izprijeni rod, Nefijci doloçijo denarni sistem.— zakaj se je Satan tako moçno Amulek se prepira z Zezromom. polastil vaøih src? Zakaj se mu —Kristus ne bo odreøil ljudi v nji- boste predajali, da bo imel nad hovih grehih.—Samo tisti, ki nasle- vami moç, da vam bo slepil oçi, dijo nebeøko kraljestvo, so odreøeni. da ne boste razumeli besed, ki — Vsi ljudje bodo vstali v neso bile izgovorjene glede na smrtnost.—Po vstajenju ni smr- resnico le–teh? ti. Okrog leta 82 pr. Kr. 26 Kajti glejte, ali sem priçeval proti vaøi postavi? Ne razumete; Sedaj, Mozijeva postava je napravite, da sem govoril proti rekovala, da mora vsak, ki je vaøi postavi; ampak nisem, paç sodnik postave oziroma tisti, ki 213 Alma 11:2–22 so doloçeni za sodnike, prejeti 8 Vsota zlatega seona je bila plaçilo glede na ças, kolikor so torej dvakratna vrednost senina. delali, ko so sodili tistim, ki so 9Inzlat øum je bil dvakratna jih pripeljali prednje, da jim vrednost seona. bodo sodili. 10 In zlat limnah je bil vrednost 2 Torej, çe je kdo komu dolgo- vseh skupaj. val in ni hotel plaçati, so tega, 11 In srebrn amnor je veljal ki je dolgoval, obtoœili pred dva senuma. sodnikom; in sodnik je izvêdel 12 In srebrn ezrom je veljal øtiri polnomoçje in poslal straœnike, senume. da so çloveka pripeljali predenj; 13 In onti je veljal toliko kakor in çloveku je sodil po postavi in vsi skupaj. dokazih, ki so jih prinesli pre- 14 To je torej vrednost manjøih denj, in tako je bil çlovek pri- øtevil pri vrednotenju— moran plaçati, kar je dolgoval 15 øiblon je polovica senuma; ali pa so mu odvzeli in ga zato je øiblon pol mere jeçmena. izgnali izmed ljudi kot tatu in 16 In øiblum je polovica øib- roparja. lona. 3Insodnik je prejel svoje 17 In lea je polovica øibluma. plaçilo glede na ças—senin 18 To je torej øtetje glede na zlata za dan ali senum srebra, njihovo vrednotenje. kar je enakovredno seninu zla- 19 Antion zlata je torej ena- ta; in to je bilo po postavi, ki so kovreden trem øiblonom. jo imeli. 20 Sedaj, zgolj zato da bi zas- 4 Sedaj, to so imena razliçnih luœili, ker so plaçilo prejemali kovancev iz zlata in iz srebra glede na zaposlenost, so torej glede na njihovo vrednost. In ljudi podœigali k veseljaçenju in imena so jim dali Nefijci, kajti vsakovrstnim izgredom in hu- niso øteli tako kakor Judje, ki so dobiji, da bi bili zaposleni, da bili v Jeruzalemu; niti niso me- bi dobili denar glede na toœbe, rili tako kakor Judje; ampak so ki so jih prinesli prednje; zato raçunanje in merjenje spremi- so ljudi podœigali proti Almu njali glede na miøljenje in oko- in Amuleku. liøçine ljudi v vsakem rodu 21 In ta Zezrom je zaçel izpra- do vladavine sodnikov, ki jo je øevati Amuleka, rekoç: Ali mi vpeljal kralj Mozija. boø odgovoril na nekaj vpraøanj, 5 Vrednotenje je torej tako— ki ti jih bom zastavil? Sedaj, zlat senin, zlat seon, zlat øum in Zezrom je bil çlovek, ki je bil zlat limnah. strokovnjak v hudiçevih zvijaç- 6 Srebrn senum, srebrn amnor, nostih, da bi uniçil, kar je bilo srebrn ezrom in srebrn onti. dobro; zato je Amuleku rekel: 7 Srebrn senum je bil enakov- Ali boø odgovoril na vpraøanja, reden zlatemu seninu in vsak ki ti jih bom zastavil? meri jeçmena in prav tako meri 22 In Amulek mu je rekel: Da, œita vsake vrste. çe bo po Gospodovem Duhu, ki Alma 11:23–41 214 je v meni; kajti niçesar ne bom ti, da jih ne bo, kajti nemogoçe rekel, kar je v nasprotju z Gos- mu je zanikati svojo besedo. podovim Duhom. In Zezrom 35 Sedaj je Zezrom rekel lju- mu je rekel: Glej, tukaj je dem: Glejte, da si boste to za- øest srebrnih ontijev in vse te ti pomnili; kajti rekel je, da je en bom dal, çe boø zanikal obstoj sam Bog; vendar pravi, da bo Najviøjega Bitja. Boœji Sin priøel, a ne bo odreøil 23 Sedaj je Amulek rekel: O ti svojega ljudstva—kakor da bi otrok pekla, zakaj me skuøaø? imel oblast ukazovati Bogu. Mar ne veø, da praviçni ne pod- 36 Sedaj mu je Amulek spet leœe takøni skuønjavi? rekel: Glej, lagal si, kajti praviø, 24 Mar verjameø, da Boga ni? da sem govoril, kot da bi bil Pravim ti, ne, ti veø, da Bog je, imel oblast ukazovati Bogu, ampak rajøi imaø tistile pohlep ker sem rekel, da ne bo odreøil kakor njega. svojega ljudstva v njegovih 25 In sedaj si mi pred Bogom grehih. lagal. Praviø mi—poglej teh 37 In spet ti pravim, da jih ne øest ontijev, ki imajo veliko more odreøiti v njihovih gre- vrednost, dal ti jih bom—ko hih; kajti ne morem zanikati je v tvojem srcu, da bi jih zadr- njegove besede in rekel je, da œal pred menoj; in œelel si samo, niç neçistega ne more naslediti da bi jaz zanikal pravega in nebeøkega kraljestva; kako boste œivega Boga, da bi me ti imel torej odreøeni, çe ne boste nasle- razlog pogubiti. In sedaj, glej, dili nebeøkega kraljestva? Torej za to veliko zlo boø prejel svoje v svojih grehih ne morete biti plaçilo. odreøeni. 26 In Zezrom mu je rekel: Pra- 38 Sedaj mu je Zezrom spet viø, da pravi in œivi Bog je? rekel: Ali je Boœji Sin sam Veçni 27 In Amulek je rekel: Da, pra- Oçe? vi in œivi Bog je. 39 In Amulek mu je rekel: Da, 28 Sedaj je Zezrom rekel: Ali on je sam Veçni Oçe nebes in jih je veç kakor en Bog? Zemlje in vsega, kar je v njiju; 29 In odgovoril je: Ne. on je zaçetek in konec, prvi in 30 Sedaj mu je Zezrom spet zadnji; rekel: Kako to veø? 40 in priøel bo na svet odkupit 31 In rekel je: To mi je razodel svoje ljudstvo; in nase bo prev- angel. zel prestopke tistih, ki verjamejo 32 In Zezrom je spet rekel: v njegovo ime; in to so tisti, ki Kdo je ta, ki bo priøel? Ali je bodo œiveli veçno, in drugi Boœji Sin? odreøitve niso deleœni. 33 In rekel mu je da. 41 Zato hudobni ostanejo, kot 34 In Zezrom je spet rekel: Ali da bi ne bilo druge odkupitve bo odreøil svoje ljudstvo v kakor le razvezanih spon smrti; njihovih grehih? In Amulek je kajti glejte, pride dan, ko bodo odgovoril in mu rekel: Povem vsi vstali od mrtvih in stali 215 Alma 11:42–12:3 pred Bogom in jim bo sojeno po temi besedami konçal, so ljudje njihovih delih. spet osupnili in tudi Zezrom 42 Sedaj, je smrt, ki se imenuje je zaçel trepetati. In tako so se telesna smrt; in Kristusova smrt konçale Amulekove besede ozi- bo razvezala spone te telesne roma je to vse, kar sem zapisal. smrti, da bodo vsi vstali iz te telesne smrti. 12. POGLAVJE 43 Duh in telo se bosta spet zdruœila v svojo popolno obliko; Alma se prepira z Zezromom.— tako udje kot sklepi bodo ob- Boœje skrivnosti lahko prejmejo le novljeni v pravo obliko, in sicer zvesti.—Ljudem je sojeno po nji- kakor smo sedaj v tem çasu; in hovih mislih, verovanju, besedah privedeni bomo, da bomo stali in delih.—Hudobni bodo utrpeli pred Bogom z védenjem, in sicer duhovno smrt.—Œivljenje na kakor ga imamo sedaj in jasno se Zemlji je stanje preizkuønje.— bomo spomnili vse svoje krivde. Naçrt odreøitve prinese vstajenje 44 Sedaj, te obnove bodo deleœ- in, po veri, odpuøçanje grehov.— ni vsi, tako stari kakor mladi, Tisti, ki se pokesa, ima pravico do tako zasuœnjeni kakor svobodni, milosti preko edinorojenega Sina. tako moøki kakor œenske, tako Okrog leta 82 pr. Kr. hudobni kakor praviçni; in niti toliko kakor las z glave ne bo Sedaj je Alma, ker je videl, da izgubljenega, ampak bo vse so bile Amulekove besede obnovljeno v popolno obliko, Zezroma utiøale, kajti uvidel je, kakor je sedaj, oziroma v telo, in da ga je bil Amulek ujel pri laœi bo privedeno, da bo stalo pred in goljufanju, da bi ga pogubil, sodnim stolom Kristusa Sina in in ker je videl, da je zaçel trepe- Boga Oçeta in Svetega Duha, tati pod zavestjo svoje krivde, je kar je veçni Bog, da jim bo soje- odprl usta in mu zaçel govoriti no po njihovih delih, naj so bila in potrjevati Amulekove besede dobra oziroma naj so bila zla. in razlagati øe veç tega in 45 Sedaj, glejte, govoril sem razkrivati øe veç svetih spisov, vam o smrti zemeljskega telesa kakor je bil storil Amulek. in prav tako o vstajenju ze- 2 Sedaj, besede, ki jih je Alma meljskega telesa. Povem vam, govoril Zezromu, so sliøali da bo to zemeljsko telo vstalo v ljudje, ki so stali naokrog; kajti neumrljivo telo, to je iz smrti, mnoœica je bila velika in takole in sicer iz prve smrti v œivlje- je govoril: nje, da ne bo veç umrlo; duøa se 3 Torej, Zezrom, ker vidiø, da bo zdruœila s telesom, da se ne sva te ujela pri laœi in goljufanju, bosta nikoli loçila; tako v celoti kajti nisi lagal samo ljudem, postaneta duhovna in neumr- ampak si prav tako lagal Bogu; ljiva, da ne bosta veç videla kajti glej, on pozna vse tvoje propadljivosti. misli in vidiø, da nama je njegov 46 Sedaj, ko je bil Amulek s Duh tvoje misli razkril; Alma 12:4–15 216 4invidiø, da veva, da je bil tvoj le del njegove besede, ki jo da naçrt zelo zahrbten, kakrøna je çloveøkim otrokom glede na zahrbtnost hudiça, da bi lagal pozornost in marljivost, ki mu tem ljudem in jih zavajal, da bi jo naklonijo. jih naøçuval proti nama, da bi 10 In zato bo tisti, ki bo postal naju œalili in pregnali— trdosrçen, prejel manjøi del be- 5tojebil torej naçrt tvojega sede; in temu, ki ne bo postal nasprotnika in na tebi je izvajal trdosrçen, bo dan veçji del svojo moç. Sedaj œelim, da bi si besede, dokler mu ne bo dano ti zapomnil, da to, kar pravim poznati Boœjih skrivnosti, dok- tebi, pravim vsem. ler jih ne pozna v celoti. 6Inglejte, vsem vam pravim, 11 In tem, ki bodo postali da je bila to nasprotnikova past, trdosrçni, tem bo dan manjøi ki jo je pripravil, da bi te ljudi del besede, dokler o njegovih ujel, da bi si jih podvrgel, da bi skrivnostih ne vedo niçesar; in vas obdal s svojimi verigami, potem jih hudiç odpelje v ujet- da bi vas z verigami priklenil niøtvo in jih s svojo voljo vodi v v neskonçno pogubo z moçjo pogubo. To je sedaj to, kar je svojega ujetniøtva. bilo miøljeno z verigami pekla. 7Kojebil sedaj Alma te besede 12 In Amulek je jasno govoril izgovoril, je Zezrom zaçel øe o smrti in vstajenju iz te umrlji- silneje trepetati, kajti bolj in vosti v stanje neumrljivosti in bolj je bil prepriçan o Boœji moçi; da bomo privedeni pred Boœji in prepriçan je bil tudi, da sodni stol, da nam bo sojeno po imata Alma in Amulek védenje naøih delih. o njem, kajti prepriçan je bil, da 13 Çe smo bili torej trdosrçni, poznata misli in namere njego- da, çe smo bili trdosrçni do be- vega srca; saj jima je bila po sede, v tolikor da je v nas ni moç preroøkem duhu dana moç, da najti, potem bo naøe stanje straø- sta to vedela. no, kajti potem bomo obsojeni. 8InZezrom je pri njiju zaçel 14 Kajti besede nas bodo obso- marljivo poizvedovati, da bi øe dile, da, vsa naøa dela nas bodo veç izvedel o Boœjem kraljestvu. obsodila; ne bomo prepoznani In Almu je rekel: Kaj pomeni za neomadeœevane; in obsodile to, kar je govoril Amulek o nas bodo tudi naøe misli; in v tem vstajenju mrtvih, da bodo vsi groznem stanju si ne bomo vstali od mrtvih, tako praviçni drznili pogledati navzgor k kakor kriviçni, in bodo privede- Bogu; in bili bi veseli, çe bi lahko ni, da bodo stali pred Bogom, da zapovedali skalam in goram, naj jim bo sojeno po njihovih delih? padejo na nas, da bi nas skrile 9Insedaj mu je Alma to zaçel pred njegovo navzoçnostjo. pojasnjevati, rekoç: Mnogim je 15 A tako ne more biti; pristo- dano poznati Boœje skrivnosti; piti moramo in stati pred njim vendar so pod strogo zapoved- v njegovi slavi in v njegovi moçi jo, naj ne povedo veç, kakor in v njegovi sili, veliçanstvu in 217 Alma 12:16–26 gospostvu in priznati svojo veç- starøa ne vstopila in jedla od no sramoto, da so vse njegove sadu drevesa œivljenja in œivela sodbe praviçne; da je praviçen za vekomaj? In tako vidimo, da v vseh svojih delih in da je us- ni bilo nobene moœnosti, da bi miljen s çloveøkimi otroki in da œivela za vekomaj. ima vso moç odreøiti vsakogar, 22 Sedaj mu je Alma rekel: To ki verjame v njegovo ime in pri- je tisto, kar sem pravkar hotel naøa sad, ki ga obrodi kesanje. razloœiti. Vidimo torej, da je 16 In sedaj, glejte, povem vam, Adam padel, ker je jedel od potem pride smrt, in sicer druga prepovedanega sadu, glede na smrt, ki je duhovna smrt; potem Boœjo besedo; in tako vidimo, je ças, da bo, kdor umre v svojih da je z njegovim padcem vse grehih, kar zadeva telesno smrt, çloveøtvo postalo izgubljeno in prav tako umrl duhovne smrti; padlo ljudstvo. da, umrl bo kar zadeva to, kar 23 In sedaj, glejte, povem vam, se tiçe praviçnosti. çe bi bilo mogoçe, da bi Adam 17 Potem je ças, ko bo njihovo tisti trenutek jedel od sadu dre- muçenje kot jezero ognja in vesa œivljenja, da bi smrti ne œvepla, katerega plameni se bilo in beseda bi bila neveljavna, dvigajo na veke vekov in potem kar bi Boga napravilo za laœniv- je ças, ko bodo priklenjeni k ca, kajti rekel je: Çe boø jedel, veçnemu pogubljenju glede na boø zagotovo umrl. Satanovo moç in ujetniøtvo, ker 24 In vidimo, da nad çloveøtvo si jih je podjarmil po svoji volji. pride smrt, da, smrt, o kateri je 18 Potem, povem vam, bodo govoril Amulek, ki je telesna kakor da bi odreøitve ne bilo; smrt; vendar je bilo çloveku kajti po Boœji pravici ne morejo dopuøçeno obdobje, v katerem biti odreøeni; in ne morejo bi se lahko pokesal; zato je to umreti, ker bodo uvideli, da œivljenje postalo stanje preiz- propadljivosti ni veç. kuønje; ças, v katerem se pri- 19 Sedaj se je zgodilo, ko je bil pravljamo, da se bomo sreçali z Alma te besede prenehal govo- Bogom, ças, da se pripravimo riti, da so ljudje øe bolj osupnili; na neskonçno stanje, o katerem 20 tam pa je bil neki Antiona, sva govorila, ki je po vstajenju ki je bil glavni vladar med njimi, mrtvih. stopil je naprej in mu rekel: Kaj 25 Çe bi torej ne bilo naçrta je to, kar si rekel, da bodo ljudje odkupitve, ki je bil zaçrtan od vstali od mrtvih in se bodo osnovanja sveta, bi ne bilo vsta- spremenili iz tega umrljivega jenja mrtvih; ampak zaçrtan je v neumrljivo stanje, da duøa bil naçrt odkupitve, ki prinaøa nikoli ne more umreti? vstajenje mrtvih, o çemer je bilo 21 Kaj pomeni sveti spis, ki govora. pravi, da je Bog postavil keru- 26 In sedaj, glejte, çe bi bilo be in ognjen meç na vzhodu mogoçe, da bi naøa prva starøa edenskega vrta, da bi naøa prva pristopila in jedla z drevesa Alma 12:27–37 218 œivljenja, bi bila za vekomaj kajti nad takønim naçrt odku- nesreçna, ker bi ne imela pri- pitve ni imel moçi, kajti dela pravljalnega stanja in tako bi praviçnosti niso mogla biti uni- bil naçrt odkupitve neuçinkovit çena glede na najviøjo Boœjo in Boœja beseda bi bila neve- dobroto. ljavna, ker bi ne imela uçinka. 33 Ampak Bog je poklical ljudi 27 A glejte, ni bilo tako; paç pa v imenu svojega Sina (to je bil je bilo çloveku doloçeno, da naçrt odkupitve, ki je bil zaçr- mora umreti; in po smrti mora tan), rekoç: Çe se boste pokesali priti k sodbi, in sicer prav k tisti in ne boste postali trdosrçni, sodbi, o kateri sva govorila, potem vam bom izkazal usmi- katera je konec. ljenje preko svojega edinoroje- 28 In potem ko je bil Bog dolo- nega Sina; çil, da se mora to çloveku zgo- 34 zato bo ta, kdor se pokesa diti, glejte, potem je videl, da je in ne postane trdosrçen, imel bilo dobro, da çlovek ve o tem, pravico do milosti preko mojega kar jim je bil doloçil; edinorojenega Sina za odpuø- 29 zato je poslal angele, da so çanje grehov; in ti bodo stopili z njimi govorili, ki so napravili, v moj poçitek. da so ljudje videli njegovo slavo. 35 In kdor bo postal trdosrçen 30 In od tistega trenutka dalje in bo kriviçen, glejte, v svojem so zaçeli klicati njegovo ime; besu zapriseœem, da ne bo stopil zato je Bog govoril z ljudmi in v moj poçitek. jim razodeval naçrt odkupitve, 36 In sedaj, bratje moji, glejte, ki je bil pripravljen od osnova- povem vam, çe boste postali nja sveta; in to jim je razodeval trdosrçni, ne boste stopili v po njihovi veri in kesanju in nji- Gospodov poçitek; zato ga vaøa hovih svetih delih. kriviçnost izzove, da nad vas 31 Zatorej je dal ljudem zapo- poølje bes kot pri prvem izzi- vedi, ker sta najprej prekrøila vanju, da, glede na njegovo prve zapovedi, kar zadeva to, besedo pri zadnjem izzivanju kar je posvetno, in ker sta pos- kakor pri prvem, v veçno pogu- tala kot bogovi, ker sta prepoz- bo vaøih duø; zato glede na nala dobro od hudega, ker sta njegovo besedo v zadnjo smrt se postavila v stanje delovanja; kakor v prvo. oziroma ker sta bila postavljena 37 In sedaj, bratje moji, ker v stanje delovanja po lastni volji vidite, da to vemo in je res, se in zadovoljstvu, najsi sta delala pokesajmo in ne postanimo húdo ali dobro— trdosrçni, da ne bomo izzvali 32 zato jima je Bog dal zapo- Gospoda, naøega Boga, da bo vedi, potem ko jima je razodel nad nas pritegnil svoj bes v teh naçrt odkupitve, naj ne delata njegovih drugih zapovedih, ki hudega, ker je bila kazen za le– nam jih je dal; ampak stopimo v to druga smrt, ki je bila veçna Boœji poçitek, ki je pripravljen smrt, kar zadeva praviçnost; glede na njegovo besedo. 219 Alma 13:1–10 13. POGLAVJE pomiselnosti, medtem ko bi bili prav tako lahko imeli, çe bi Moœje so poklicani za vélike duhovne bilo zategadelj, velik privi- nike zavoljo svoje silne vere in dob- legij kakor njihovi bratje. rih del.—Nalogo imajo pouçevati 5 Oziroma skratka, sprva so si zapovedi.—Zavoljo praviçnosti bili s svojimi brati na istem; tako so posveçeni in stopijo v Gospodov je bil ta sveti poklic pripravljen poçitek.—Melkizedek je bil eden od osnovanja sveta za takøne, od teh.—Angeli oznanjajo vesele ki ne bodo postali trdosrçni in novice po vsej deœeli.—Razodeli to je bilo v in preko odkupne bodo dejanski Kristusov prihod. daritve edinorojenega Sina, ki Okrog leta 82 pr. Kr. je bil pripravljen— 6intako poklican s tem sve- In spet, bratje moji, v mislih bi tim poklicem in posveçen v véli- vas œelel peljati v ças, ko je Gos- ko duhovniøtvo svetega Boœje- pod Bog te zapovedi dal svojim ga reda, da bo çloveøke otroke otrokom; in œelel bi, da bi pom- pouçeval njegove zapovedi, da nili, da je Gospod Bog posvetil bi prav tako stopili v njegov duhovnike po svojem svetem poçitek— redu, ki je bil po redu njegove- 7tovéliko duhovniøtvo, ki je ga Sina, da bodo o tem ljudi bilo po Sinovem redu, po redu, pouçevali. ki je bil od osnovanja sveta; 2Intisti duhovniki so bili od- oziroma z drugimi besedami deljeni po redu njegovega Sina, brez zaçetka dni oziroma konca tako da bi ljudje vedeli, kako let, pripravljenem od veçnosti naj glede odkupitve priçakujejo do vse veçnosti po njegovem njegovega Sina. predvidevanju vsega— 3Intakole so bili posveçeni— 8 tako so bili torej posveçeni— poklicani in pripravljeni od os- poklicani s svetim poklicem in novanja sveta po Boœjem pred- posveçeni s sveto uredbo in na- videvanju na podlagi njihove se prevzeli véliko duhovniøtvo silne vere in dobrih del; sprva svetega reda, katerega poklic in se jim je pustilo izbrati dobro uredba in véliko duhovniøtvo so oziroma zlo; zato ker so izbrali brez zaçetka oziroma konca— dobro in udejanjali silno veliko 9 tako so za vekomaj postali vero, so poklicani s svetim po- véliki duhovniki po Sinovem klicem, da, s tistim svetim po- redu, Oçetovem Edinorojencu, klicem, ki je bil pripravljen z in ki je brez zaçetka dni oziroma glede na pripravljeno odkupit- konca let, ki je poln milostlji- vijo za takøne. vosti, poøtenosti in resnice. In 4Intako so bili poklicani v ta tako je. Amen. sveti poklic na podlagi svoje 10 Sedaj, kot sem rekel glede vere, medtem ko so drugi Boœ- svetega reda oziroma tega véli- jega Duha zavrnili na podlagi kega duhovniøtva, jih je bilo svoje trdosrçnosti in svoje sle- veliko, ki so bili posveçeni in so Alma 13:11–23 220 postali véliki Boœji duhovniki; odpuøçanja grehov, da bi lahko in to je bilo na podlagi njihove stopili v Gospodov poçitek. silne vere in kesanja in njihove 17 Sedaj, ta Melkizedek je bil praviçnosti pred Bogom, ker so kralj salemske deœele; in njego- raje izbirali kesanje in izvajali vo ljudstvo se je moçno okrepi- praviçnost, kot da bi bili polo v kriviçnosti in gnusobah; gubljeni; da, vsi so bili skrenili; bili so 11 zato so bili poklicani po polni vsakovrstne hudobije; tem svetem redu in so bili pos- 18 a ker je Melkizedek udeja- veçeni in njihova oblaçila so bila njal mogoçno vero in prejel z Jagnjetovo krvjo belo oprana. sluœbo vélikega duhovniøtva 12 Ker torej, potem ko so bili po svetem Boœjem redu, je svo- po Svetem Duhu posveçeni, ko jemu ljudstvu pridigal kesanje. so njihova oblaçila postala bela, In glej, pokesali so se; in Melki- çista in neomadeœevana pred zedek je v svojih dneh v deœeli Bogom, na greh niso mogli gle- vzpostavil mir; zato so ga ime- dati drugaçe kakor z gnusom; novali princ miru, kajti bil je in bilo jih je veliko, izredno silno salemski kralj; in vladal je pod veliko, ki so bili oçiøçeni in so svojim oçetom. stopili v poçitek Gospoda, svo- 19 Sedaj, veliko jih je bilo pred jega Boga. njim in prav tako jih je bilo 13 In sedaj, bratje moji, œelel veliko za njim, toda ni ga bilo bi, da bi postali poniœni pred mogoçnejøega; zato so ga ome- Bogom in obrodili sad, ki je njali bolj nadrobno. plod kesanja, da bi tudi vi sto- 20 Sedaj mi zadeve ni potreb- pili v njegov poçitek. no ponavljati, kar sem rekel, 14 Da, postanite poniœni, in naj zadostuje. Glejte, sveti spisi sicer kakor ljudje v dneh Mel- so pred vami, çe jih boste popa- kizedeka, ki je bil prav tako çili, bo v vaøo lastno pogubo. véliki duhovnik tistega reda, o 21 In sedaj se je zgodilo, ko jim katerem sem govoril, ki je prav je bil Alma te besede izrekel, je tako prevzel nase véliko du- k njim iztegnil roko in zaklical hovniøtvo za vekomaj. z mogoçnim glasom, rekoç: 15 In to je bil tisti Melkizedek, Sedaj je ças za kesanje, kajti dan kateremu je Abraham plaçeval odreøitve se pribliœuje; desetine, da, in sicer, naø oçe 22 da, in Gospodov glas z usti Abraham je plaçeval desetine v angelov to razglaøa vsem naro- viøini desetega dela vsega, kar dom; da, to razglaøa, da bi ime- je posedoval. li vesele novice o veliki radosti; 16 Tako so jim bile torej dane da, in med vsemi svojimi narodi te uredbe, da bi ljudje na ta oznanja te vesele novice, da, in naçin priçakovali Boœjega Sina, sicer tistim, ki so se razkropili ker je bilo to po njegovem redu preko meja po obliçju Zemlje; oziroma ker je bil to njegov red, zatorej so priøle do nas. in da bi se ga veselili zavoljo 23 In razodete so nam bile z 221 Alma 13:24–14:3 jasnimi izrazi, da bi razumeli, podloœni, potrpeœljivi, polni lju- da se ne moremo motiti; in to bezni in velikega potrpljenja; zato ker smo popotniki v tuji 29 z vero v Gospoda, z upa- deœeli; zato smo naøli veliko njem, da boste prejeli veçno naklonjenost; kajti te vesele no- œivljenje; z Boœjo ljubeznijo vice so nam bile razglaøane v vselej v srcu, da boste poslednji vseh delih naøega vinograda. dan povzdignjeni in boste sto- 24 Kajti glejte, v tem çasu jih pili v njegov poçitek. angeli v naøi deœeli oznanjajo 30 In naj vam Gospod da kesa- mnogim; in to je z namenom, da nje, da si ne boste nakopali se çloveøki otroci v srcu pripra- njegovega besa, da vas ne bodo vijo, da bodo sprejeli njegovo priklenile verige pekla, da vam besedo v çasu njegovega priho- ne bo potrebno utrpeti druge da v njegovi slavi. smrti. 25 In sedaj samo çakamo, da 31 In Alma je govoril ljudem bomo zasliøali radostne novice, veliko veç besed, katere niso ki so nam jih angeli s svojimi zapisane v tej knjigi. usti oznanjali o njegovem prihodu; kajti pride ças, za katere- 14. POGLAVJE ga ne vemo, kako kmalu. Œelel bi od Boga, da bi bilo v mojih Alma in Amuleka zaprejo in pre- dneh; a naj bo prej ali kasneje, tepajo.—Verniki in njihovi sveti tega se bom radostil. spisi zgorijo v ognju.—Te muçence 26 In po ustih angelov bo oz- Gospod sprejme v slavi.—Stene nanjeno praviçnim in svetim zapora se razkoljejo in se zruøijo. ljudem v çasu njegovega priho- —Alma in Amulek sta reøena in da, da se bodo spolnile besede njuni preganjalci so pobiti. Med naøih oçetov glede tega, kar so letoma 82 in 81 pr. Kr. govorili o njem, kar je bilo po preroøkem duhu, ki je bil v In zgodilo se je, potem ko je bil njih. ljudem prenehal govoriti, jih 27 In sedaj, bratje moji, iz je veliko verjelo njegovim bese- dna srca œelim, da, z veliko dam in zaçeli so se kesati in se zaskrbljenostjo, in sicer, da me poglabljati v svete spise. boli, da bi prisluhnili mojim 2 Veçina pa si je œelela, da bi besedam in odvrgli svoje grehe Alma in Amuleka umorili; kajti in ne odlaøali z dnevom svojega na Alma so bili jezni zavoljo kesanja; jasnosti njegovih besed Zezro- 28 paç pa da bi postali poniœni mu; in rekli so tudi, da jim je bil pred Gospodom in klicali njego- Amulek lagal in da je bil œalil vo sveto ime in nenehno pazili njihovo postavo in tudi njihove in molili, da bi ne bili skuøani pravnike in sodnike. preko tega, kar lahko prenesete 3Injezni so bili tudi na Alma in bi vas tako Sveti Duh vodil, in Amuleka; in ker sta bila tako ker bi postali poniœni, krotki, jasno priçevala proti njihovi Alma 14:4–14 222 hudobiji, so si ju skrivoma pri- so dali vreçi v ogenj; in prinesli zadevali odstraniti. so tudi njihove zapise, ki so 4Azgodilo se je, da ju niso; vsebovali svete spise, in jih tudi ampak so ju zgrabili in zvezali vrgli v ogenj, da bi v ognju zgo- z moçnimi vrvmi in ju odpeljali reli in bili uniçeni. pred vrhovnega sodnika deœele. 9Inzgodilo se je, da so zgrabili 5Inprihajali so in priçevali Alma in Amuleka in ju peljali proti njima—priçujoç, da sta na kraj muçenja, da bi bila priça bila œalila postavo in odvetnike koncu tistih, ki jih je poœiral in sodnike deœele in tudi vse ogenj. ljudstvo, ki je bilo v deœeli; in 10 In ko je Amulek videl bole- priçevali so tudi, da je en sam çine œensk in otrok, ki jih je po- Bog in da bo med ljudi poslal œiral ogenj, je prav tako trpel; svojega Sina, a jih ne bo odreøil; in rekel je Almu: Kako lahko in veliko takønega so ljudje pri- priçujeva tako straønemu pri- çevali proti Almu in Amuleku. zoru? Zato iztegniva roko in To se je sedaj zgodilo pred udejanjiva Boœjo moç, ki je v vrhovnim sodnikom deœele. naju, in jih reøiva iz plamenov. 6Inzgodilo se je, da je Zezrom 11 Alma pa mu je rekel: Duh osupnil nad besedami, ki so jih me zadrœuje, da ne smem izteg- govorili; in prav tako je poznal niti roke; kajti Gospod jih spre- slepomiselnost, katero je bil jema k sebi v slavo; in dopuøça, povzroçil med ljudstvom s svoji- da to delajo oziroma da jim ljudmi laœnivimi besedami; in v duøi je to delajo po svoji trdosrçnosti, ga je zaçela muçiti vest zavoljo da bodo sodbe, ki jih bo izrekel njegove lastne krivde; da, zaçele nad njimi v svojem besu, praviç- so ga obdajati boleçine pekla. ne; in kri nedolœnih bo priçevala 7Inzgodilo se je, da je ljudem proti njim, da, in bo glasno kli- zaçel klicati, rekoç: Glejte, jaz cala proti njim na poslednji dan. sem kriv in ta moœa sta neoma- 12 Sedaj je Amulek rekel Almu: deœevana pred Bogom. In od Glej, morda bodo tudi naju seœ- tistega trenutka dalje je zaçel gali. zanju prositi; toda uprli so se 13 In Alma je rekel: Zgôdi se mu, rekoç: Mar je tudi tebe prev- po Gospodovi volji. A glej, naji- zel hudiç? In pljuvali so nanj in no delo ni konçano; zato naju ga pregnali iz svoje srede in tudi ne seœgejo. vse tiste, ki so verjeli v besede, 14 Sedaj se je zgodilo, ko so ki sta jih bila govorila Alma in telesa tistih, ki so jih bili vrgli v Amulek; in pregnali so jih in ogenj, zgorela in tudi zapisi, ki poslali moœe, da so jih kame- so jih vrgli z njimi, je priøel njali. vrhovni sodnik deœele in stopil 8Inskupaj so pripeljali njiho- pred Alma in Amuleka, ki sta ve œene in otroke in vsakogar, bila zvezana; in z roko ju je uda- ki je verjel oziroma so ga bili ril po licu in jima rekel: Po tem pouçevali verjeti v Boœjo besedo, kar sta videla, mar bosta spet 223 Alma 14:15–26 pridigala tem ljudem, da bodo Kako bomo izgledali, ko bomo vrœeni v jezero ognja in œvepla? prekleti? 15 Glejta, vidita, da nista ime- 22 In veliko takega, da, vse la moçi, da bi odreøila tiste, ki mogoçe so jima govorili; in tako so bili vrœeni v ogenj; niti jih ni so se jima veliko dni posmeho- reøil Bog, ker so bili vajine vere. vali. In odrekli so jima hrano, In sodnik ju je spet udaril po da bi gladovala, in vodo, da bi licu in vpraøal: Kako se bosta ju œejalo; in odvzeli so jima tudi zagovarjala? oblaçila, da sta bila gola; in tako 16 Sedaj, ta sodnik je bil iz reda sta bila zvezana z moçnimi in vere tistega Nehorja, ki je vrvmi in zaprta v jeçi. ubil Gideona. 23 In zgodilo se je, potem ko 17 In zgodilo se je, da mu Alma sta bila tako veliko dni trpela in Amulek nista niçesar odgo- (in bilo je dvanajstega dne v vorila; in spet ju je udaril in ju desetem mesecu v desetem izroçil straœnikom, da so ju letu vladavine sodnikov nad vrgli v jeço. Nefijevim ljudstvom), da so øli 18 In ko sta bila v jeçi tri vrhovni sodnik amoníhaøke de- dni, je priølo veliko pravnikov œele in veliko uçiteljev in prav- in sodnikov in duhovnikov in nikov v jeço, kjer sta bila Alma uçiteljev, ki so bili Nehorjeve in Amulek zvezana z vrvmi. veroizpovedi in v jeço so ju priø- 24 In vrhovni sodnik je stopil li gledat in ju izpraøat o mnogih prednju in ju spet udaril in jima besedah; a jim nista niçesar rekel: Çe imata Boœjo moç, se odgovorila. reøita iz teh vezi in potem va- 19 In zgodilo se je, da je pred- ma bomo verjeli, da bo Gospod nju stopil sodnik in rekel: Zakaj pokonçal to ljudstvo glede na ne odgovarjata na besede teh vajine besede. ljudi? Mar ne vesta, da imam 25 In zgodilo se je, da so vsi moç, da vaju izroçim plame- pristopili in ju udarili, govoreç nom? In ukazal jima je govoriti; iste besede, in sicer do zadnje- a nista niçesar odgovorila. ga; in ko jima je bil spregovoril 20 In zgodilo se je, da so odøli zadnji, je bila nad Almom in in øli po svojih poteh, zjutraj Amulekom Boœja moç in dvigni- pa so spet priøli; in sodnik ju la sta se in se postavila na noge. je prav tako spet udaril po licu. 26 In Alma je zaklical, rekoç: In prav tako jih je veliko pristo- Kako dolgo bova trpela te velike pilo in ju udarilo, rekoç: Mar stiske, o Gospod? O Gospod, bosta spet stala in sodila temu daj nama moç po najini veri, ki ljudstvu in obsodila naøo pos- je v Kristusa, prav do odreøitve. tavo? Çe imata takøno veliko In pretrgala sta vrvi, s katerimi moç, zakaj se ne reøita? sta bila zvezana; in ko so ljudje 21 In veliko tega so jima rekli, to videli, so zaçeli beœati, kajti økripajoç z zobmi proti njima nadnje je bil priøel strah pred in pljuvajoç vanju in govoreç: pogubo. Alma 14:27–15:5 224 27 In zgodilo se je, da je bil —Alma in Amulek gresta v Zara- njihov strah tako velik, da so hemlo. Okrog leta 81 pr. Kr. popadali na zemljo in niso dosegli zunanjih vrat zapora; in In zgodilo se je, da je bilo Almu zemlja se je mogoçno stresla in Amuleku zapovedano oditi in stene zapora so se razklale iz mesta; in odøla sta in priøla na dvoje, tako da so se zruøile prav v sidomsko deœelo; in na zemljo; in vrhovnega sodni- glej, tam sta naøla vse ljudi, ki ka in pravnike in duhovnike in so bili odøli iz amoníhaøke de- uçitelje, ki so udarjali po Almu œele, ki so bili izgnani in kame- in Amuleku, so pokopale pod njani, ker so verjeli v Almove seboj. besede. 28 In Alma in Amulek sta 2Inporoçala sta o vsem, kar priøla iz jeçe in nista bila poøko- se je bilo zgodilo z njihovimi dovana; kajti Gospod jima je bil œenami in otroki in tudi glede zagotovil moç po njuni veri, ki njiju samih in o njuni moçi, s je bila v Kristusa. In priøla sta katero sta se osvobodila. naravnost iz jeçe; in prosta 3InvSidomu je bolan leœal sta bila vezi; in jeça se je bila tudi Zezrom z visoko vroçino, zruøila na zemljo in vsaka duøa ki so jo povzroçile velike du- znotraj sten le–te, razen Alma in øevne stiske na raçun njegove Amuleka, je bila ubita; in priøla hudobije, kajti predpostavljal sta naravnost v mesto. je, da Alma in Amuleka ni bilo 29 Sedaj, ljudje so sliøali velik veç; in predpostavljal je, da so hrup, zato so v mnoœicah pri- ju bili ubili zavoljo njegove tekli skupaj, da bi spoznali kriviçnosti. In ta velik greh in vzrok le–tega; in ko so videli veliko njegovih drugih grehov Alma in Amuleka prihajati iz so ga v duøi muçili, dokler ni jeçe in stene le–te so se bile zru- bila silno razbolena in zanj ni øile na zemljo, jih je zadel velik bilo reøitve; zato ga je zaçela strah in pobegnili so izpred kuhati huda vroçiçnost. Almove in Amulekove navzoç- 4 Sedaj, ko je sliøal, da sta bila nosti, in sicer kakor pobegne Alma in Amulek v sidomski koza s svojimi mladimi pred deœeli, je njegovo srce navdal dvema levoma; in tako so pogum; in nemudoma jima je pobegnili izpred Almove in poslal sporoçilo, œeleç, naj pri- Amulekove navzoçnosti. deta k njemu. 5Inzgodilo se je, da sta nemudoma øla, ko sta sliøala sporoçi- 15. POGLAVJE lo, ki jima ga je bil poslal; in øla sta v hiøo k Zezromu; in naøla Alma in Amulek gresta v Sidom in sta ga na postelji, bolnega, zelo ustanovita cerkev.—Alma ozdravi na koncu zavoljo hude vroçice Zezroma, ki se pridruœi Cerkvi.— in prav tako je bil zelo razbolen Veliko se jih krsti in Cerkev uspeva. v duøi zavoljo svojih kriviçnosti; 225 Alma 15:6–16:1 in ko ju je zagledal, je iztegnil 16 In zgodilo se je, da sta roko in ju rotil, naj ga ozdravita. se Alma in Amulek, ko se je 6Inzgodilo se je, da mu je Amulek odrekel vsemu svojemu Alma rekel, ko ga je prijel za zlatu in srebru in svojim drago- roko: Ali verjameø v Kristusovo cenostim, ki so bile v amoníhaø- moç odreøitve? ki deœeli, zavoljo Boœje besede, 7Inodgovoril je in rekel: Da, ker so ga zavrnili tisti, ki so bili verjamem vsem besedam, ki si nekoç njegovi prijatelji in tudi jih pouçeval. oçe in sorodstvo; 8InAlma je rekel: Çe verjameø 17 zato je Alma, potem ko je v Kristusovo odkupitev, lahko ustanovil cerkev v Sidomu, vi- ozdraviø. deç veliko ustavitev, da, videç, 9Inrekel je: Da, verjamem po da so se ljudje ustavili, kar se tvoji besedi. tiçe ponosa v srcu in so postali 10 In potem je Alma zaklical h poniœni pred Bogom in so se Gospodu, rekoç: O Gospod, zaçeli zbirati v svetiøçih, da so naø Bog, bodi milosten s tem çastili Boga pred oltarjem in bili çlovekom in ga ozdravi po nje- nenehno na preœi in v molitvi, govi veri v Kristusa. da bi bili reøeni Satana in smrti 11 In ko je bil Alma te besede in pogubljenja— izgovoril, je Zezrom skoçil na 18 kot sem torej rekel, ker noge in zaçel hoditi; in to je bilo je Alma vse to videl, zato je storjeno na veliko osuplost Amuleka vzel s seboj in priøel v vseh ljudi; in o tem se je izvede- zarahemelsko deœelo in ga odlo po vsej sidomski deœeli. peljal v svojo lastno hiøo in je v 12 In Alma je Zezroma krstil v njegovih stiskah zanj poskrbel Gospodu; in od tedaj dalje je in ga krepil v Gospodu. zaçel pridigati ljudem. 19 In tako se je konçalo deseto 13 In Alma je v sidomski deœeli leto vladavine sodnikov nad ustanovil cerkev in v deœeli Nefijevim ljudstvom. posvetil duhovnike in uçitelje, da so krstili v Gospodu vsako- 16. POGLAVJE gar, kdor se je œelel krstiti. 14 In zgodilo se je, da jih je Lamanci pobijejo ljudi iz Amoníha. bilo veliko; kajti zgrinjali so se —Zoram vodi Nefijce v zmago z vseh podroçij okrog Sidoma nad Lamanci.—Alma in Amulek in se krøçevali. in veliko drugih pridiga besedo.— 15 Kar pa zadeva ljudi v Pouçujejo, da se bo Kristus po svo- amoníhaøki deœeli, so øe ostali jem vstajenju prikazal Nefijcem. trdosrçno in trdovratno ljudstvo; Med leti 81 in 77 pr. Kr. in niso se pokesali svojih grehov, pripisujoç vso Almovo in Amu- In zgodilo se je v enajstem lekovo moç hudiçu; kajti bili so letu vladavine sodnikov nad Nehorjeve veroizpovedi in niso Nefijevim ljudstvom, petega verjeli v kesanje za grehe. dne drugega meseca, ko je bilo Alma 16:2–12 226 v zarahemelski deœeli zelo mir- Gospod izroçil brate, ki so jih no, ko doloçeno øtevilo let ni Lamanci odpeljali zasuœnjene. bilo vojn ne sporov, in sicer do 7Inzgodilo se je, da so Zoram petega dne drugega meseca in njegova sinova øli çez reko enajstega leta, da se je po vsej Sidon s çetami in odkorakali deœeli zasliøal klic o vojni. preko mantijskih meja na jug 2 Kajti glej, lamanske çete so divjine, ki je bila na vzhodni bile priøle s strani divjine v meje strani reke Sidon. deœele, in sicer v mesto Amoní- 8Inpriøli so nad lamanske çete ha, in so zaçele pobijati ljudi in in Lamance so razkropili in jih uniçevati mesto. pregnali v divjino; in s seboj so 3Insedaj se je zgodilo, preden vzeli brate, ki so jih bili Lamanci so Nefijci lahko zbrali zadostno zasuœnjene odpeljali, in med vojsko, da bi jih iz deœele pre- njimi ni bilo niti ene duøe, ki bi gnali, so bili pobili ljudi, ki so bila izgubljena, ki je bila odpe- bili v mestu Amoníha, in tudi ljana zasuœnjena. In bratje so nekatere okrog Noetovih meja jih odpeljali posedovat njihovo in druge zasuœnjene odpeljali v lastno deœelo. divjino. 9Intako se je konçalo enajsto 4 Sedaj se je zgodilo, da so leto sodnikov in Lamanci so Nefijci œeleli dobiti tiste, ki bili pregnani iz deœele in ljudje v so bili zasuœnjeni odpeljani v Amoníhu so bili pobiti; da, vsa- divjino. ka amoníhaøka œiva duøa je bila 5 Zato je ta, ki je bil doloçen ubita in uniçeno je bilo tudi nji- za glavnega poveljnika nad ne- hovo mogoçno mesto, za katero fijskimi çetami (in ime mu je so rekli, da ga Bog ne more uni- bilo Zoram in imel je dva sino- çiti zavoljo njegove mogoçnosti. va, Lehija in Ahaja)—sedaj so 10 A glej, v enem dnevu je bilo Zoram in njegova dva sinova, razdejano; in trupla so raztrgali vedoç, da je bil Alma njihov vé- psi in divje œivali iz divjine. liki duhovnik v cerkvi in ker so 11 Vendar so se po mnogih sliøali, da ima preroøkega duha, dneh njihova mrtva telesa ko- zato øli k njemu in od njega œe- piçila po obliçju zemlje in pre- leli izvedeti, kam Gospod hoçe, krila jih je tanka plast. In sedaj naj gredo v divjino iskat svoje je bil vonj le–teh tako moçan, brate, ki so jih bili Lamanci da ljudje mnogo let niso øli v zasuœnjene odpeljali. amoníhaøko deœelo, da bi jo 6Inzgodilo se je, da je Alma o posedovali. In imenovali so jo zadevi vpraøal Gospoda. In Nehorjevo opustoøenje; kajti Alma se je vrnil in jim rekel: bili so veroizpovedi Nehorja, Glejte, Lamanci bodo øli çez ki je bil ubit; in njihova zemlja reko Sidon na jugu divjine preko je ostajala zapuøçena. meja mantijske deœele. In glejte, 12 In Lamanci se niso spet tam se boste spoprijeli na vzho- priøli vojskovat z Nefijci do du reke Sidon in tam vam bo øtirinajstega leta vladavine 227 Alma 16:13–21 sodnikov nad Nefijevim 19 na dolgo govoreç o tem, kar ljudstvom. In tako je Nefijevo mora v kratkem priti; da, na dol- ljudstvo tri leta imelo v vsej go govoreç o prihodu Boœjega deœeli nepretrgan mir. Sina, o njegovem trpljenju in 13 In Alma in Amulek sta øla smrti in tudi o vstajenju mrtvih. ljudem pridigat kesanje v templje 20 In veliko ljudi je poizvedo- in svetiøça in tudi v sinagoge, valo o kraju, kamor bo priøel ki so bile zgrajene na judovski Boœji Sin; in pouçeni so bili, da naçin. se jim bo prikazal po svojem 14 In kolikor jih je hotelo sliøati vstajenju; in to so ljudje poslu- njune besede, tolikim sta nene- øali z veliko radostjo in zado- homa delila Boœjo besedo, ne da voljstvom. bi delala razlike med ljudmi. 21 In sedaj, potem ko je bila 15 In tako sta øla Alma in cerkev po vsej deœeli ustanovlje- Amulek in tudi veliko drugih, ki na—ko je zmagala nad hudiçem so bili izbrani za delo, pridigat in se je Boœjo besedo pridigalo besedo po vsej deœeli. In usta- v njeni çistosti po vsej deœeli in navljanje cerkve po vsej deœeli je Gospod nad ljudi izlil svoje je postalo vsesploøno v vseh blagoslove—se je tako konçalo okoliøkih podroçjih med vsem øtirinajsto leto vladavine sodni- nefijskim ljudstvom. kov nad Nefijevim ljudstvom. 16 In med njimi ni bilo neenakosti; in Gospod je izlil svojega Duha po vsem obliçju deœele, Poroçilo Mozijevih sinov, ki so da bi pripravil misli çloveøkih zavrnili svoje pravice do kra- otrok oziroma jih v srcu pripra- ljestva zavoljo Boœje besede in vil, da bodo sprejeli besedo, ki so øli v nefijsko deœelo pridigat jo bodo pouçevali med njimi v Lamancem; njihovo trpljenje çasu njegovega prihoda— in osvoboditev.—Po Almovem 17 da bi do besede ne postali zapisu. otopeli, da bi ne bili neverni in Obsega 17. do vkljuçno s 27. øli v pogubo, paç pa da bi bese- poglavjem. do sprejeli z radostjo, in kakor je veja vcepljena v pravo trto, da bi stopili v poçitek Gospoda, 17. POGLAVJE svojega Boga. 18 Sedaj, ti duhovniki, ki so øli Mozijevi sinovi imajo duha pre- med ljudi, so pridigali proti roøtva in razodetja.— V razliçne vsemu laganju in sleparjenju in smeri gredo razglaøat besedo La- zavidanju in zdraham in zlona- mancem.—Amon gre v izmaelsko mernostim in œaljenju in tatvini deœelo in postane sluœabnik kralja in ropanju in plenjenju, ubijanju, Lamonija.—Amon reøi kraljevo preøuøtvovanju in vsakovrstni drobnico in pri Sebusovih vodah poltenosti in klicali, da tega ne pobije sovraœnike. 1. do 3. verz: sme biti— okrog leta 77 pr. Kr; 4. verz: med Alma 17:1–12 228 leti 91 in 77 pr.Kr; 5. do 39. verz: 6 Tole so bila torej njihova po- okrog leta 91 pr. Kr. tovanja: potem ko so se poslo- vili od svojega oçeta, Mozija, v In sedaj se je zgodilo, ko je Alma prvem letu sodnikov; ko so bili potoval iz gideonske deœele na zavrnili kraljestvo, ki jim ga je sever v mantijsko deœelo, glej, oçe œelel predati in táko je bilo je na svoje zaçudenje sreçal tudi mnenje ljudstva; Mozijeve sinove, ki so potovali 7 vendar so odøli iz zarahe- proti zarahemelski deœeli. melske deœele in vzeli svoj meç 2 Sedaj, ti Mozijevi sinovi so in svoje sulice in svoj lok in svoje bili z Almom takrat, ko se mu puøçice in svojo praço; in to so je angel prikazal prviç; zato se storili, da si bodo lahko priskr- je Alma silno vzradostil, ker je beli hrano, ko bodo v divjini. videl svoje brate; in tisto, kar je 8Intako so odpotovali v divji- øe doprineslo k njegovi radosti, no s øe nekaterimi, ki so jih bili je bilo to, da so bili øe vedno izbrali, da bodo øli v nefijsko de- bratje v Gospodu; da, in postali œelo Lamancem pridigat Boœjo so bili moçni v védenju o resnici; besedo. kajti bili so moœje jasne presoje 9Inzgodilo se je, da so v divji- in marljivo so se bili poglabljali ni potovali veliko dni in veliko v svete spise, da bi poznali so se postili in veliko so molili, Boœjo besedo. da bi jim Gospod dodelil del 3Topanivse; veliko so se bili svojega Duha, da bo øel z njimi predajali molitvi in postu; zato in z njimi prebival, da bodo so imeli preroøkega duha in du- orodje v Boœjih rokah, da bodo ha razodetja in ko so pouçevali, pripeljali, çe bo mogoçe, brate so pouçevali z Boœjo moçjo in Lamance k spoznanju resnice, polnomoçjem. k spoznanju o nizkotnosti obi- 4InBoœjo besedo so bili pou- çajev njihovih oçetov, ki niso çevali med Lamanci za razmik bili pravilni. øtirinajstih let in imeli so veliko 10 In zgodilo se je, da jih je uspeha in veliko so jih pripe- Gospod obiskal s svojim Duhom ljali k spoznanju resnice; da, in jim rekel: Potolaœite se. In moç njihovih besed jih je veliko potolaœili so se. pripeljala pred Boœji oltar, da 11 In Gospod jim je prav tako so v molitvi klicali njegovo ime rekel: Pojdite med Lamance, in se pred njim spovedovali svoje brate, in uveljavite mojo svojih grehov. besedo: vendar bodite potrpeœ- 5Tosotorej okoliøçine, ki so ljivi v velikem potrpljenju in v jih spremljale na njihovih poto- stiskah, da jim boste za dober vanjih, kajti imeli so veliko zgled v meni in iz vas bom na- stisk; veliko so pretrpeli tako pravil orodje svojih rok za telesno kot duhovno, kot so la- odreøitev mnogih duø. kota, œeja in utrujenost in tudi 12 In zgodilo se je, da so veliko duhovnega dela. se srca Mozijevih sinov in tudi 229 Alma 17:13–25 tistih, ki so bili z njimi, opogumi- njihov razliçen poloœaj, z njimi la, da so øli k Lamancem, da jim deleç Boœjo besedo oziroma po- bodo oznanjali Boœjo besedo. uçujoç jih pred svojim odho- 13 In zgodilo se je, ko so bili dom; in tako so se odpravili na prispeli v meje lamanske deœele, svoja razliçna potovanja po da so se loçili in odøli drug od vsej deœeli. drugega, zaupajoç v Gospoda, 19 In Amon je øel v izmaelsko da se bodo spet sreçali na koncu deœelo, v deœelo, ki se je imeno- svoje œetve; kajti predpostavljali vala po Izmaelovih sinovih, ki so, da je bilo delo, katerega so so prav tako postali Lamanci. si bili zadali, veliko. 20 In ko je Amon priøel v iz- 14 In zagotovo je bilo veliko, maelsko deœelo, so ga Lamanci kajti Boœjo besedo so si bili prijeli in ga zvezali, kot je bila zadali pridigati divjemu in oto- pri njih navada, da so zvezali pelemu in krutemu ljudstvu; vse Nefijce, ki so padli v njihove ljudem, ki so se radostili, da so roke, in jih odpeljali pred kralja; Nefijce pobijali in jih ropali in in tako so bili prepuøçeni kralju jim plenili; in srce so predajali na milost in nemilost, da jih je bogastvu oziroma zlatu in ubil ali jih obdrœal v ujetniøtvu, srebru in dragocenim kamnom; ali jih je vrgel v jeço, ali jih vendar so si te reçi prizadevali je dal vreçi iz svoje deœele po pridobiti s pobijanjem in ple- svoji volji in zadovoljstvu. njenjem, da jim ne bi bilo treba 21 In tako so Amona pripeljali delati s svojimi lastnimi rokami. pred kralja, ki je bil nad 15 Tako so bili zelo leno izmaelsko deœelo; in ime mu je ljudstvo, med katerim jih je bilo Lamoni; in bil je Izmaelov veliko çastilo malike in nadnje potomec. se je zgrnilo Boœje prekletstvo 22 In kralj je od Amona poiz- zavoljo obiçajev njihovih oçetov; vedoval, çe je imel œeljo ostati v navkljub Gospodovim obljubam, deœeli med Lamanci oziroma katere so se prenesle nanje pod med njegovim ljudstvom. pogojem, çe se pokesajo. 23 In Amon mu je rekel: Da, 16 To je bil zato vzrok, zavoljo nekaj çasa sem œeljan ostati katerega so si bili Mozijevi sino- med temi ljudmi; da, in morda vi zadali delo, da bi jih morda do dne, ko umrem. privedli h kesanju; da bi jih 24 In zgodilo se je, da je bil kralj morda lahko privedli do spoz- Lamoni z Amonom zelo zado- nanja o naçrtu odkupitve. voljen in dal mu je razvezati 17 Zato so se med seboj loçili in vrvi; in œelel je, naj Amon vzame øli mednje, vsak sam, po Boœji za œeno eno od njegovih hçera. besedi in moçi, ki so jo dobili. 25 Amon pa mu je rekel: Ne, 18 Sedaj, Amon je bil med nji- paç pa bom tvoj sluœabnik. mi glavni, oziroma jih je pouçe- Amon je torej postal sluœabnik val, in od njih je odøel, potem kralja Lamonija. In zgodilo se je, ko jih je bil blagoslovil glede na da so ga poslali med druge slu- Alma 17:26–37 230 œabnike, da bo pazil Lamonijevo nico obvarovali za kralja in ne drobnico po lamanskem obiçaju. bo nas ubil. 26 In potem ko je bil kralju 32 In zgodilo se je, da so øli sluœil tri dni, ko je z lamanskimi iskat drobnico in sledili so Amo- sluœabniki hodil z njihovo nu in hiteli so z veliko urnostjo drobnico na kraj z vodo, ki se je in dohiteli so kraljevo drobnico imenoval Sebusova voda, in vsi in jo spet zbrali na kraju z vodo. Lamanci so semkaj gnali drob- 33 In tisti moœje so spet vstali, nico, da bi pila vodo— da bodo razkropili drobnico; 27 ko so bili torej Amon in Amon pa je rekel svojim bratom: kraljevi sluœabniki gnali drob- Obkroœite drobnico naokrog, nico na kraj z vodo, glej, je da ne bo pobegnila; in grem in doloçeno øtevilo Lamancev, ki se spoprimem s tistimi moœmi, so priøli napojit svojo drobnico, ki nam razganjajo drobnico. vstalo in razkropilo drobnico 34 Zato so storili, kakor jim je Amona in kraljevih sluœabnikov Amon ukazal in øel je in se pos- in tako so jo razkropili, da se je tavil, da se bo spoprijel s tistimi, razbeœala na vse strani. ki so stali pri Sebusovih vodah; 28 Sedaj so kraljevi sluœabniki in bilo jih je nemalo øtevilo. zaçeli godrnjati, rekoç: Sedaj 35 Zato se Amona niso bali, nas bo kralj ubil, kakor je naøe kajti predpostavljali so, da bi ga brate, ker jim je hudobija teh po svojem zadovoljstvu lahko moœ razkropila drobnico. In ubil eden od njihovih moœ, kajti zaçeli so silno jokati, rekoç: Glej, niso vedeli, da je bil Gospod naøa drobnica je œe razkropljena. Moziju obljubil, da bo reøil nje- 29 Sedaj so iz strahu, da jih gove sinove iz njihovih rok; niti bodo ubili, zajokali. Ko je Amon niso vedeli niçesar o Gospodu; sedaj to videl, je srce v njem od zato so se radostili v pobijanju radosti vzkipelo; kajti, je rekel, svojih bratov; in zavoljo tega so pokazal bom svojo moç tem stali, da bodo razkropili kraljevo svojim sosluœabnikom, oziroma drobnico. moç, ki je v meni, ko bom to 36 Amon pa je stopil naprej in drobnico zbral za kralja, da bom nanje zaçel s praço metati kame- osvojil srca teh svojih sosluœab- nje; da, s praço je mednje luçal nikov, da jih bom vodil, da bodo kamenje z mogoçno moçjo; in verjeli mojim besedam. tako jih je doloçeno øtevilo 30 In sedaj, to so bile Amonove pobil, tako da so osupnili nad misli, ko je videl stiske tistih, ki njegovo moçjo; vendar so bili jih je imel za svoje brate. zavoljo poboja svojih bratov 31 In zgodilo se je, da jim je jezni in odloçeni so bili, da bo laskal s svojimi besedami, rekoç: padel; ker so torej videli, da ga Bratje moji, bodite dobre volje in niso mogli zadeti s kamni, so pojdimo iskat drobnico in zbrali naprej stopili z gorjaçami, da bi jo bomo in jo pripeljali nazaj na ga ubili. kraj z vodo; in tako bomo drob- 37 In glej, vsakomur, ki je 231 Alma 17:38–18:7 dvignil gorjaço, da bo Amona spoprijel s tistimi, ki so si ga udaril, je z meçem odsekal roko; prizadevali ubiti, je silno osup- kajti tako se je zoperstavil nji- nil in je rekel: To je zagotovo hovim udarcem, da jim je z veç kot çlovek. Glejte, mar ni to rezilom svojega meça odsekal Véliki Duh, ki poøilja take velike roko, v tolikor da so osupnili in kazni nad to ljudstvo zavoljo so zaçeli pred njim beœati; da, njihovih umorov? in ni jih bilo malo øtevilo; in z 3Inkralju so odgovorili in moçjo svoje roke jih je pripravil, rekli: Ali je Véliki Duh ali çlo- da so pobegnili. vek, ne vemo; toliko pa vemo, 38 Sedaj, øest jih je pobil s pra- da ga kraljevi sovraœniki ne ço, z meçem pa ni ubil nobenega morejo ubiti; niti ne morejo razen njihovega vodjo; in odse- razkropiti kraljeve drobnice, ko kal je toliko rok, kolikor se jih je je z nami, zavoljo njegove dvignilo nadenj in ni jih bilo spretnosti in velike moçi; zato malo. vemo, da je kraljev prijatelj. In 39 In ko jih je bil nagnal daleç sedaj, o kralj, ne verjamemo, da proç, se je vrnil in napojili so ima çlovek tako veliko moç, drobnico in jo vrnili na kraljeve kajti vemo, da ga ni moç ubiti. paønike in potem so øli noter h 4Inkojekralj sedaj te besede kralju, prinaøajoç roke, ki jih je sliøal, jim je rekel: Sedaj vem, Amon odsekal z meçem tistim, da je Véliki Duh; in v tem çasu ki so si ga prizadevali ubiti; in je priøel, da bi vas ohranil pri prinesli so jih h kralju kot pri- œivljenju, da bi vas jaz ne ubil, çevanje o tem, kar so bili storili. kakor sem vaøe brate. To je torej Véliki Duh, o katerem so govorili naøi oçetje. 18. POGLAVJE 5Tojebil torej Lamonijev obi- çaj, ki ga je prevzel od oçeta, da Kralj Lamoni predpostavlja, da je Véliki Duh je. Vkljub temu da Amon Véliki Duh.—Amon kralja so verjeli v Vélikega Duha, so pouçi o stvarjenju, o Boœjih ravna- predpostavljali, da je bilo, kar njih z ljudmi in o odreøitvi, ki pride koli so poçeli, prav; vendar se je preko Kristusa.—Lamoni verjame Lamoni zaçel silno bati zavoljo in pade na zemljo kakor mrtev. strahu, da je bil napravil narobe, Okrog leta 90 pr. Kr. ko je ubil svoje sluœabnike; In zgodilo se je, da je kralj Lamo- 6 kajti ubil jih je bil veliko med ni ukazal, naj njegovi sluœabniki njimi, ker so jim bili njihovi pristopijo in priçujejo o vsem, bratje razkropili drobnico na kar so bili o zadevi videli. kraju z vodo; in tako jih je dal, 2Inkosobili vsi priçevali o ker so jim bili razkropili drob- tem, kar so bili videli, in je bil nico, ubiti. izvedel, da je Amon zvesto va- 7 Navada teh Lamancev je torej roval njegovo drobnico in tudi bila, da so stali pri Sebusovih o njegovi veliki moçi, ko se je vodah, da so ljudem razkropili Alma 18:8–21 232 drobnico, da so jim odgnali napravim zate, o kralj? In kralj veliko te, ki se je razkropila, v mu ni odgovoril za razmik ene svojo deœelo, ker je bila to med ure po njihovem çasu, kajti ni njimi navada plenjenja. vedel, kaj naj mu reçe. 8Inzgodilo se je, da je kralj 15 In zgodilo se je, da mu je Lamoni od sluœabnikov poiz- Amon spet rekel: Kaj œeliø od vedoval, rekoç: Kje je ta moœ, ki mene? Kralj pa mu ni odgovoril. ima tako veliko moç? 16 In zgodilo se je, da je Amon, 9Inrekli so mu: Glej, tvoje ker ga je navdajal Boœji Duh, konje hrani. Sedaj je bil kralj zato doumel kraljeve misli. In sluœabnikom ukazal, preden so rekel mu je: Mar je zato, ker si øli napajat drobnico, naj pri- sliøal, da sem branil tvoje slu- pravijo njegove konje in koçije œabnike in tvojo drobnico in in ga zapeljejo v nefijsko deœelo; pobil sedem njihovih bratov s kajti v nefijski deœeli je Lamoni- praço in z meçem in drugim jev oçe, ki je bil kralj vse deœele, odsekal roko, z namenom da bi doloçil veliko gostijo. branil tvojo drobnico in tvoje 10 Ko je sedaj kralj Lamoni sli- sluœabnike; glej, mar je to vzrok øal, da Amon pripravlja njegove tvojemu çudenju? konje in koçije, je øe bolj osup- 17 Pravim ti, kaj je tisto, zavo- nil zavoljo Amonove zvestobe, ljo çesar je tvoje çudenje tako rekoç: Zagotovo ga ni bilo slu- veliko? Glej, çlovek sem in tvoj œabnika med vsemi mojimi slu- sluœabnik sem; zato bom to, kar œabniki, ki je bil tako zvest kot koli œeliø, kar je prav, napravil. ta moœ; kajti pomni izpolniti 18 Ko je bil kralj sedaj te bese- prav vse moje ukaze. de sliøal, se je spet çudil, kajti 11 Sedaj zagotovo vem, da je videl je, da je Amon razpoznal to Véliki Duh, in œelim si, da bi njegove misli; kljub temu pa je priøel k meni, a si ne drznem. kralj Lamoni odprl usta in mu 12 In zgodilo se je, ko je bil rekel: Kdo si? Si mar tisti Véliki Amon za kralja pripravil konje Duh, ki vse ve? in koçije in sluœabnike, je øel h 19 Amon je odgovoril in mu kralju in videl je, da se je kralju rekel: Nisem. izraz na obliçju spremenil; zato 20 In kralj je rekel: Kako poznaø je bil na tem, da se iz njegove misli mojega srca? Naravnost navzoçnosti umakne. lahko govoriø in mi poveø o 13 In eden od kraljevih sluœab- tem; in prav tako mi povej, s nikov mu je rekel, Rabána, kar kakøno moçjo si ubil in odsekal je v prevodu mogoçni oziroma roke mojih bratov, ki so razkro- veliki kralj, ker so imeli svoje pili mojo drobnico— kralje za mogoçne; in tako mu 21 in sedaj, çe mi boø povedal je rekel: Rabána, kralj œeli, da o tem, ti bom dal, kar boø œelel; ostaneø. in çe bi bilo potrebno, bi te va- 14 Zato se je Amon obrnil h roval s svojimi çetami; a vem, kralju in mu rekel: Kaj œeliø, naj da si silnejøi od vseh njih; ven- 233 Alma 18:22–41 dar kar boø œelel od mene, ti pouçevati ljudi, da bi prejeli bom ugodil. védenje o tem, kar je praviçno 22 Sedaj, ker je bil Amon in res; moder, vendar neøkodljiv, je La- 35 in del tega Duha prebiva v moniju rekel: Ali boø prisluhnil meni, kar mi daje védenje in mojim besedam, çe ti povem, s tudi moç po moji veri v Boga in katero moçjo to poçnem? In to mojih œeljah po njem. je tisto, kar œelim od tebe. 36 Ko je bil sedaj Amon te 23 In kralj mu je odgovoril besede izrekel, je zaçel pri stvar- in rekel: Da, verjel bom vsem jenju sveta in prav tako pri tvojim besedam. In tako ga je Adamovem stvarjenju in mu ujel s pretkanostjo. povedal vse o çlovekovem pad- 24 In Amon mu je zaçel smelo cu in ponovil in predenj poloœil govoriti in mu rekel: Ali verja- zapise in svete spise ljudstva, o meø, da Bog je? katerih so bili govorili preroki, 25 In odgovoril je in mu rekel: prav do çasa ko je oçe, Lehi, Ne vem, kaj to pomeni. zapustil Jeruzalem. 26 In potem je Amon rekel: Ali 37 In prav tako jim je ponovil verjameø, da je Véliki Duh? (kajti to je bilo kralju in njego- 27 In rekel je: Da. vim sluœabnikom) vsa potova- 28 In Amon je rekel: To je Bog. nja njihovih oçetov v divjini In Amon mu je spet rekel: Ali in vse njihovo trpljenje zavoljo verjameø, da je ta Véliki Duh, lakote in œeje in njihovega dela ki je Bog, ustvaril vse, kar je v in tako dalje. nebesih in na Zemlji? 38 In prav tako jim je ponovil 29 In rekel je: Da, verjamem, o uporih Lamana in Lemuela in da je ustvaril vse na Zemlji; Izmaelovih sinov, da, o vseh nebes pa ne poznam. njihovih uporih jim je poroçal; 30 In Amon mu je rekel: Nebe- in pojasnil jim je vse zapise in sa so kraj, kjer prebiva Bog in svete spise od çasa, ko je Lehi vsi sveti angeli. zapustil Jeruzalem, do sedanje- 31 In kralj Lamoni je rekel: Ali ga çasa. je to nad zemljo? 39 To pa ni vse; kajti pojasnil 32 In Amon je rekel: Da, in jim je naçrt odreøitve, ki je bil gleda na vse çloveøke otroke; pripravljen od osnovanja sveta; in pozna misli in namene srca; in prav tako jim je razodel glede kajti njegova roka jih je vse Kristusovega prihoda in razodel ustvarila od zaçetka. jim je vsa Gospodova dela. 33 In kralj Lamoni je rekel: 40 In zgodilo se je, da je potem, Verjamem v vse to, o çemer si ko je bil vse to izrekel in kralju govoril. Ali te je poslal Bog? pojasnil, kralj verjel vsem 34 Amon mu je rekel: Çlovek besedam. sem; in çlovek je bil na zaçetku 41 In zaçel je klicati h Gospodu, ustvarjen po Boœji podobi in po rekoç: O Gospod, bodi milosten; Svetem Duhu sem to poklican glede na obilje svoje milosti, Alma 18:42–19:11 234 katero si bil imel z Nefijevim 5 zato, çe je tako, bi œelela, ljudstvom, imej z menoj in da pojdeø in pogledaø mojega mojim ljudstvom. moœa, kajti na postelji leœi za 42 In sedaj, ko je bil to izrekel, razmik dveh dni in dveh noçi; je padel na zemljo, kakor da bi in nekateri pravijo, da ni mrtev, bil mrtev. drugi pa pravijo, da je mrtev in 43 In zgodilo se je, da so ga da zaudarja in da bi ga morali njegovi sluœabniki dvignili in poloœiti v grobnico; kar pa za- ga odnesli k njegovi œeni in ga deva mene, meni ne zaudarja. poloœili na posteljo; in leœal je, 6 Sedaj, to je bilo tisto, kar je kakor da bi bil mrtev, za razmik Amon œelel, kajti vedel je, da je dveh dni in dveh noçi; in njego- bil kralj Lamoni v Boœji moçi; va œena in njegovi sinovi in nje- vedel je, da je z njegovega duha gove hçere so œalovali nad njim padla temna tançica nevere, in po lamanskem obiçaju, hudo luç, ki je razsvetlila njegov ra- objokujoç, ker so ga izgubili. zum, ki je bila luç Boœje slave, ki je bila çudovita luç njegove dobrote—da, ta luç mu je vlila 19. POGLAVJE takøno radost v duøo, da se je razblinil oblak teme in da je v Lamoni prejme luç veçnega œivlje- njegovi duøi zasvetila luç veçne- nja in vidi Odreøenika.—Vsi iz ga œivljenja, da, vedel je, da je to njegove hiøe padejo v zamaknjenost premagalo njegovo naravno telo in mnogi vidijo angele.—Amon je in da ga je odneslo k Bogu— çudeœno obvarovan.—Veliko jih 7 zato je bilo to, kar je kraljica krsti in med njimi ustanovi cerkev. œelela od njega, le njegova œelja. Okrog leta 90 pr. Kr. Zato je øel noter, da bi pogledal In zgodilo se je po dveh dneh in kralja, kakor je bila od njega œe- dveh noçeh, da so bili na tem, lela kraljica; in pogledal je kralja da bodo njegovo telo odnesli in in vedel je, da ni mrtev. ga poloœili v grobnico, ki so jo 8Inkraljici je rekel: Ni mrtev, bili napravili z namenom, da ampak spi v Bogu in jutri bo bodo pokopali mrtve. spet vstal; zato ga ne pokoplji. 2 Sedaj, kraljica je sliøala o 9InAmon ji je rekel: Ali verja- Amonovi slavi, zato je poslala meø temu? In rekla mu je: Nobe- ponj in œelela, naj pride k njej. ne priçe nisem bila imela razen 3Inzgodilo se je, da je Amon tvoje besede in besede najinih storil, kakor mu je bilo ukazano sluœabnikov; vendar verjamem, in øel h kraljici in je œelel izve- da bo tako, kakor si rekel. deti, kaj œeli, naj on naredi. 10 In Amon ji je rekel: Blagor ti 4Inrekla mu je: Moœevi slu- zavoljo tvoje silne vere; povem œabniki so mi razkrili, da si ti, œenska, da med vsem ne- prerok svetega Boga in da imaø fijskim ljudstvom ni bilo veçje moç, da v njegovem imenu vere. delaø veliko mogoçnih del: 11 In zgodilo se je, da je od 235 Alma 19:12–21 tistega trenutka bedela nad mo- popadali na zemljo razen neke œevo posteljo prav do trenutka Lamanke, ki se je imenovala naslednjega dne, ki ga je bil Abiø, ki se je pred veliko leti Amon doloçil, da bo vstal. spreobrnila h Gospodu na raçun 12 In zgodilo se je, da je vstal nenavadnega videnja, ki ga je po Amonovih besedah; in ko je imel njen oçe— vstal, je k œenski iztegnil roko in 17 ker se je tako spreobrnila h rekel: Blagoslovljeno bodi Boœje Gospodu in ni tega nikoli ime in blagoslovljena bodi ti. razkrila, ko je zatorej videla, da 13 Kajti tako zagotovo kakor so bili vsi Lamonijevi sluœabniki œiviø, glej, sem videl Odkupitelja popadali na zemljo in tudi njena in priøel bo in œenska ga bo rodi- gospodarica, kraljica, in kralj in la in odkupil bo vse çloveøtvo, Amon so leœali na zemlji, je ki verjame v njegovo ime. Ko je vedela, da je bila to Boœja moç; bil sedaj te besede izrekel, se mu in predpostavljajoç, da je to je srce v notranjosti vzradostilo priloœnost, da se ljudem oznani, in zavoljo radosti se je spet zgru- kaj se je bilo zgodilo med njimi, dil; in zgrudila se je tudi kraljica, da bi jih ta prizor pripravil, da ker jo je premagal Duh. bi verjeli v Boœjo moç, zato je 14 Ko je sedaj Amon videl, da tekla od hiøe do hiøe in to ozna- se je Gospodov Duh izlil, glede njala ljudem. na njegove molitve, nad La- 18 In zaçeli so se zbirati v kra- mance, njegove brate, ki so ljevi hiøi. In priøla je mnoœica bili vzrok tolikemu œalovanju in na svoje veliko zaçudenje so med Nefijci oziroma med vsem zagledali kralja in kraljico in Boœjim ljudstvom zavoljo nji- njune sluœabnike leœati na zemlji hovih kriviçnosti in njihovega in vsi so leœali tam, kakor da bi izroçila, je padel na kolena in bili mrtvi; in prav tako so videli zaçel v molitvi in zahvaljeva- Amona in glej, bil je Nefijec. nju izlivati duøo za to, kar je bil 19 In sedaj so ljudje med seboj napravil za njegove brate; in zaçeli godrnjati; nekateri so rek- tudi njega je premagala radost; li, da je bilo to veliko zlo, ki je in tako so se bili vsi trije zgru- bilo priølo mednje oziroma nad dili na zemljo. kralja in njegovo hiøo, ker je bil 15 In ko so bili sedaj kraljevi Nefijcu dovolil ostati v deœeli. sluœabniki videli, da so bili po- 20 Drugi pa so jih grajali, rekoç: padali, so prav tako zaçeli klicati Kralj je to zlo priklical nad svojo k Bogu, kajti tudi nadnje je pri- hiøo, ker je pobil svoje sluœabni- øel strah pred Gospodom, kajti ke, katerim se je bila pri Sebuso- bili so tisti, ki so stali pred kra- vih vodah razbeœala drobnica. ljem in mu priçevali o veliki 21 In grajali so jih tudi tisti Amonovi moçi. moœje, ki so bili stali pri Sebu- 16 In zgodilo se je, da so klicali sovih vodah in razkropili drob- Gospodovo ime v vsej svoji nico, ki je pripadala kralju, kajti moçi, prav dokler niso bili vsi bili so jezni na Amona zavoljo Alma 19:22–33 236 øtevila teh, ki jih je pobil med pokonçal tako veliko njihovih njihovimi brati pri Sebusovih bratov, Lamancev. vodah, ko je branil kraljevo 28 In tako se je prepir med drobnico. njimi silno poostril. In ko so se 22 Sedaj je eden med njimi, tako prepirali, je sluœabnica, ki çigar brata je bil Amon ubil z je bila zbrala mnoœico, priøla meçem, ker je bil na Amona in ko je videla prepir, ki se je silno jezen, izvlekel meç in odvijal med mnoœico, je bila pristopil, da bi ga pustil pasti silno œalostna, prav do solz. na Amona, da bi ga ubil; in ko 29 In zgodilo se je, da je øla je meç dvignil, da ga bo prebo- in kraljico prijela za roko, da bi del, glej, se je zgrudil mrtev. jo morda dvignila s tal; in brœ 23 Sedaj vidimo, da Amona ni ko se je dotaknila njene roke, bilo moç ubiti, kajti Gospod je vstala in se postavila na noge je bil rekel Moziju, njegovemu in zaklicala z moçnim glasom, oçetu: Varoval ga bom in z njim rekoç: O blagoslovljen Jezus, ki bo po tvoji veri—zato ga je me je odreøil iz straønega pekla! Mozija zaupal Gospodu. O blagoslovljen Bog, bodi mi- 24 In zgodilo se je, ko je mno- losten s tem ljudstvom! œica videla, da se je bil moœ, ki 30 In ko je bila to izgovorila, je dvignil meç, da bi Amona je plosknila z rokami, ker jo je ubil, zgrudil mrtev, jih je obøel napolnjevala radost in sprego- strah in niso si drznili iztegniti vorila veliko besed, katerih niso roke, da bi se ga dotaknili, niti razumeli; in ko je bila s tem op- nobenega od tistih, ki so bili ravila, je prijela kralja Lamonija popadali; in spet so se zaçeli za roko in glej, vstal je in se çuditi med seboj, kaj bi bilo postavil na noge. vzrok tej veliki moçi oziroma 31 In nemudoma je øel, videç kaj vse bi lahko pomenilo. prepir med ljudmi, in jih zaçel 25 In zgodilo se je, da jih je grajati in jih pouçevati besede, bilo med njimi veliko, ki so rekli, ki jih je bil sliøal iz Amonovih da je bil Amon Véliki Duh in ust; in kolikor jih je sliøalo nje- drugi so rekli, da ga je poslal gove besede, jih je verjelo in Véliki Duh; spreobrnili so se h Gospodu. 26 drugi pa so jih vse grajali, 32 Med njimi pa jih je bilo rekoç, da je bil poøast, ki so jo veliko, ki niso hoteli prisluhniti poslali Nefijci, da bi jih muçila. njegovim besedam; zato so øli 27 In bilo jih je nekaj, ki so rekli, svojo pot. da je Amona poslal Véliki Duh, 33 In zgodilo se je, da jih je, ko da bi jih prizadel zavoljo njiho- je Amon vstal, prav tako pouçe- vih kriviçnosti; in da je bil Véliki val in prav tako vsi Lamonijevi Duh, ki je bil vselej spremljal sluœabniki; in vsi so ljudem oz- Nefijce, ki jih je bil vselej reøil nanjali isto—da so se v srcu iz njihovih rok; in rekli so, da je spremenili; da niso niç veç imeli bil to ta Véliki Duh, kateri je bil œelje delati hudega. 237 Alma 19:34–20:12 34 In glej, veliko jih je ljudem so v jeçi v Midoniju in grem, da oznanjalo, da so bili videli ange- jih reøim. le in so bili govorili z njimi; in 4 Sedaj je Lamoni Amonu tako so jim bili povedali o Boœjih rekel: Vem, v Gospodovi moçi reçeh in o njegovi praviçnosti. lahko napraviø vse. A glej, øel 35 In zgodilo se je, da jih je bilo bom s teboj v midonijsko deœelo; veliko, ki so verjeli njihovim kajti kralj midonijske deœele, besedam; in kolikor jih je verje- ki se imenuje Antiomno, je moj lo, toliko se jih je krstilo; in prijatelj; zato grem v midonijsko postali so praviçno ljudstvo in deœelo, da bom laskal kralju med seboj so ustanovili cerkev. deœele in tvoje brate bo izpustil 36 In tako se je med Lamanci iz jeçe. Sedaj mu je Lamoni re- zaçelo Gospodovo delo; tako kel: Kdo ti je povedal, da so je Gospod zaçel izlivati nanje tvoji bratje v jeçi? svojega Duha; in vidimo, da je 5InAmon mu je rekel: Nihçe njegova roka ponujena vsem drug mi ni povedal kakor Bog; ljudem, ki se bodo pokesali in in rekel mi je: Pojdi in reøi verjeli v njegovo ime. svoje brate, kajti v jeçi so v midonijski deœeli. 6Kojebil Lamoni sedaj to sli- 20. POGLAVJE øal, je svojim sluœabnikom naro- çil, naj pripravijo konje in koçije. Gospod Amona poølje v Midoni, 7InAmonu je rekel: Pridi, da bo reøil svoje brate iz jeçe.— steboj bom øel v midonijsko Amon in Lamoni sreçata Lamonije- deœelo in tam bom prosil pri vega oçeta, ki je kralj vse deœele.— kralju, da bo tvoje brate izpus- Amon primora starega kralja, da til iz jeçe. odobri izpustitev njegovih bratov. 8Inzgodilo se je, ko sta Amon Okrog leta 90 pr. Kr. in Lamoni potovala tjakaj, sta sreçala Lamonijevega oçeta, ki In zgodilo se je, ko so bili v deœe- je bil kralj vse deœele. li ustanovili cerkev, da je kralj 9Inglej, Lamonijev oçe mu je Lamoni œelel, naj gre Amon z rekel: Zakaj nisi priøel na gostijo njim v nefijsko deœelo, da ga bo tistega velikega dne, ko sem pokazal svojemu oçetu. pripravil gostijo za svoje sinove 2InkAmonu je priøel Gospo- in svoje ljudstvo? dov glas, rekoç: Ne boø øel v 10 In prav tako je rekel: Kam nefijsko deœelo, kajti glej, kralj greø s tem Nefijcem, ki je eden bo hotel tvoje œivljenje; paç pa od otrok laœnivca? boø øel v midonijsko deœelo; 11 In zgodilo se je, da je Lamo- kajti glej, tvoj brat Aron in tudi ni ponovil, kod se je namenil, Muloki in Ama so v jeçi. kajti bal se ga je uœaliti. 3 Sedaj se je zgodilo, ko je bil 12 In prav tako mu je povedal Amon to sliøal, je rekel Lamoni- ves razlog, zavoljo katerega je ju: Glej, moj brat in moji bratje ostal v lastnem kraljestvu, da Alma 20:13–26 238 ni øel na oçetovo gostijo, katero 19 Ko mu je bil Amon sedaj te je bil pripravil. besede izgovoril, mu je odgo- 13 In ko je sedaj Lamoni vse voril, rekoç: Vem, çe bi svojega to ponovil, glej, se je na njego- sina ubil, bi prelil nedolœno kri; vo osuplost oçe nad njim razje- kajti ti si tisti, ki si si ga je priza- zil in rekel: Lamoni, te Nefijce deval pokonçati. boø reøil, ki so otroci laœnivca. 20 In iztegnil je roko, da bo Glej, oropal je naøe oçete; in Amona ubil. Amon pa se je sedaj tudi njegovi otroci priha- zoperstavil njegovim udarcem jajo med nas, da bi nas s svojo in prav tako udaril po njegovi prekanjenostjo in laœmi preva- roki, da je ni mogel uporabljati. rali, da bi nas spet oropali naøe- 21 Ko je sedaj kralj videl, da bi ga imetja. ga Amon lahko ubil, je zaçel 14 Sedaj mu je Lamonijev oçe Amona prositi, naj ga pusti pri ukazal, naj z meçem Amona œivljenju. ubije. In prav tako mu je ukazal, 22 Amon pa je dvignil meç in naj ne hodi v midonijsko deœe- mu rekel: Glej, udaril te bom, lo, paç pa naj se z njim vrne v razen çe mi boø zagotovil, da izmaelsko deœelo. bodo moje brate izpustili iz jeçe. 15 Lamoni pa mu je rekel: 23 Sedaj je kralj, ker se je bal, Amona ne bom ubil, niti se ne da bo izgubil œivljenje, rekel: bom vrnil v izmaelsko deœelo, Çe mi boø prizanesel, ti bom paç pa bom øel v midonijsko de- dal kar koli boø prosil, celo pol œelo, da bom izpustil Amonove kraljestva. brate, kajti vem, da so praviçni 24 Ko je sedaj Amon videl, da moœje in sveti preroki pravega je bil vplival na starega kralja Boga. po svoji œelji, mu je rekel: Çe 16 Ko je bil sedaj njegov oçe te boø dovolil, da bodo moje brate besede sliøal, je bil nanj jezen in izpustili iz jeçe in tudi da je izvlekel meç, da bi ga posekal Lamoni lahko svoje kraljestvo na zemljo. obdrœi in da ne boø nezadovo- 17 Amon pa je stopil naprej in ljen z njim, ampak boø dovolil, rekel: Glej, ne boø ubil svojega da bo lahko delal po svojih sina; vendar bi bilo bolje, da bi œeljah, kakor koli œeli, potem ti padel on kakor ti, kajti glej, bom prizanesel; drugaçe te bom svojih grehov se je pokesal; çe posekal na zemljo. pa bi ti moral v tem trenutku 25 Ko je bil sedaj Amon te bese- pasti v svoji jezi, bi tvoja duøa de izrekel, se je kralj zaçel rados- ne mogla biti reøena. titi zavoljo svojega œivljenja. 18 In spet, prav je, da potrpiø; 26 In ko je videl, da Amon ni kajti çe bi svojega sina ubil, ker imel œelje, da bi ga ubil, in ko je je nedolœen çlovek, bi njegova prav tako videl veliko ljubezen, kri klicala s tal h Gospodu, nje- ki jo je obçutil do njegovega sina govemu Bogu, da bi nadte priølo Lamonija, je bil silno osupel in maøçevanje; in morda bi izgubil rekel je: Ker je to vse, kar si œelel, svojo duøo. naj izpustim tvoje brate in do- 239 Alma 20:27–21:4 pustim, da bo moj sin Lamoni Aron in Muloki in njuni bratje obdrœal svoje kraljestvo, glej, ti poroçajo o svojem pridiganju bom zagotovil, da lahko moj Lamancem. sin obdrœi svoje kraljestvo od Obsega 21. do vkljuçno s 26. tega çasa in za vekomaj; in niç poglavjem. veç mu ne bom vladal— 27 in prav tako ti bom zagotovil, da bodo tvoje brate izpustili 21. POGLAVJE iz jeçe in ti in tvoji bratje lahko pridete k meni v moje kraljestvo; Aron Amalekijce pouçuje o Kristu- kajti moçno vas bom œeljan vide- su in njegovi odkupni daritvi.— ti. Kajti kralj je bil moçno osupel Arona in njegove brate v Midoniju nad besedami, ki jih je bil govo- zaprejo.—Potem ko so svobodni, ril in prav tako nad besedami, pouçujejo v sinagogah in veliko ki jih je bil govoril njegov sin se jih spreobrne.—Lamoni dovoli Lamoni, zato jih je bil œelel versko svobodo vsem ljudem v iz- spoznati. maelski deœeli. Med leti 90 in 77 28 In zgodilo se je, da sta Amon pr. Kr. in Lamoni nadaljevala potovanje proti midonijski deœeli. In Sedaj,kososeAmon in njegovi Lamoni je naøel naklonjenost bratje loçili na mejah lamanske v oçeh kralja deœele; zato so deœele, glej, je Aron potovanje Amonove brate pripeljali iz jeçe. nadaljeval v deœelo, ki so jo 29 In ko jih je Amon sreçal, je Lamanci imenovali Jeruzalem, bil silno potrt, kajti glej, bili so ker so jo poimenovali po rodni goli in njihova koœa je bila silno deœeli svojih oçetov; in bila ranjena, ker so jih zvezali z moç- je oddaljena in se je dotikala nimi vrvmi. In utrpeli so bili Mormonovih meja. tudi lakoto in œejo in vse vrste 2 Sedaj, Lamanci in Amalekijci stisk; vendar so bili v vseh svo- in Amulonovo ljudstvo so bili jih stiskah potrpeœljivi. zgradili mogoçno mesto, ki so 30 In pripetilo se je, da je bila ga imenovali Jeruzalem. njihova usoda, da so padli v 3 Sedaj, Lamanci sami so bili roke bolj otopelemu in trdovrat- zadosti otopeli, Amalekijci in nemu ljudstvu; zato niso hoteli Amulonci pa so bili øe bolj prisluhniti njihovim besedam otopeli; zato so povzroçali, da in vrgli so jih bili ven in jih bili so Lamanci postajali trdosrçni, tepli in jih bili preganjali od da so moçno rasli v kriviçnosti hiøe do hiøe in iz kraja v kraj, in svojih ogabnostih. in sicer dokler niso prispeli v 4Inzgodilo se je, da je Aron midonijsko deœelo; in tam so priøel v mesto Jeruzalem in jih prijeli in jih vrgli v jeço in jih najprej zaçel pridigati Amalekij- zvezali z moçnimi vrvmi in cem. In zaçel jim je pridigati jih imeli veliko dni v jeçi in reøila v sinagogah, kajti glede na sta jih Lamoni in Amon. Nehorjev red so bili zgradili Alma 21:5–18 240 sinagoge; kajti veliko Amale- ujezili in ga zaçeli zasmehovati; kijcev in Amuloncev je bilo iz in niso hoteli posluøati besed, Nehorjevega reda. ki jim jih je govoril. 5 Zato, ko je Aron vstopil v 11 Ko je zato videl, da niso eno od sinagog, da bi ljudem hoteli posluøati njegovih besed, pridigal in ko jim je govoril, je odøel iz njihove sinagoge in glej, je vstal neki Amalekijec in priøel v vas, ki se je imenovala se je z njim zaçel prepirati, re- Ani-Anti in tam je naøel Mulo- koç: Kaj je to, o çemer si priçe- kija, ki jim je pridigal besedo; val? Si mar videl angela? Zakaj in prav tako Ama in njegove se angeli ne prikaœejo nam? Glej, brate. In z mnogimi so se prepi- mar to ljudstvo ni prav tako rali glede besede. dobro kakor tvoje ljudstvo? 12 In zgodilo se je, da so videli, 6 Praviø tudi, çe se ne bomo da so ljudje postajali trdosrçni, pokesali, da bomo pogubljeni. zato so odpotovali in priøli v Kako poznaø misel in nakano midonijsko deœelo. In mnogim naøega srca? Kako veø, da ima- so pridigali besedo in malo jih mo razlog za kesanje? Kako veø, je verjelo besedam, ki so jih da nismo praviçni ljudje? Glej, pouçevali. zgradili smo svetiøça in zbiramo 13 Vendar so Arona in doloçe- se k çaøçenju Boga. Verjamemo, no øtevilo njegovih bratov prijeli da bo Bog odreøil vse ljudi. in jih vrgli v jeço in preostali od 7 Sedaj mu je Aron rekel: Ali njih so pobegnili iz midonijske verjameø, da bo priøel Boœji deœele v okoliøka podroçja. Sin, da bo çloveøtvo odkupil od 14 In tisti, ki so jih vrgli v jeço, njihovih grehov? so marsikaj utrpeli in reøeni so 8Inmoœ mu je rekel: Ne verja- bili po Lamonijevi in Amonovi memo, da veø za kaj takega. roki in nahranili so jih in oblekli. Ne verjamemo v ta nespamet- 15 In spet so øli oznanjat bese- na izroçila. Ne verjamemo, da do in tako so bili prviç reøeni iz poznaø to, kar bo priølo, niti ne jeçe; in tako so bili trpeli. verjamemo, da so tvoji oçetje in 16 In øli so, kamor koli jih je voda so prav tako naøi oçetje poz- dil Gospodov Duh, in pridigali nali to, kar so govorili, to, kar Boœjo besedo v vsaki amalekijski bo priølo. sinagogi oziroma na vsakem 9Sedaj jim je Aron zaçel lamanskem zboru, kjer jim je odpirati svete spise glede Kris- bilo dopuøçeno. tusovega prihoda in tudi gle- 17 In zgodilo se je, da jih je de vstajenja mrtvih in da ni Gospod zaçel blagoslavljati, v vstajenja za çloveøtvo razen tolikor da so jih veliko privedli preko Kristusove smrti in k spoznanju resnice; da, veliko trpljenja in odkupne daritve so jih prepriçali o njihovih gre- njegove krvi. hih in o izroçilu njihovih oçetov, 10 In zgodilo se je, da so se, ko ki ni bilo pravilno. jim je zaçel to razlagati, nanj 18 In zgodilo se je, da sta se 241 Alma 21:19–22:6 Amon in Lamoni vrnila iz obrnejo.—Razlaga ozemeljske raz- midonijske deœele v izmaelsko delitve med Nefijci in Lamanci. deœelo, ki je bila deœela njiho- Med leti 90 in 77 pr. Kr. vega nasledstva. 19 In kralj Lamoni Amonu ni Ker je tako Amon sedaj nepre- dovolil, da bi mu sluœil ali bil trgoma pouçeval Lamonijevo njegov sluœabnik. ljudstvo, se bomo vrnili k poro- 20 Ampak je dal v izmaelski çilu o Aronu in njegovih bratih; deœeli zgraditi sinagoge; in uka- kajti potem ko je odøel iz mido- zal je, da se je njegovo ljudstvo nijske deœele, ga je Duh vodil v oziroma ljudstvo, ki je bilo pod nefijsko deœelo, in sicer v hiøo njegovo vladavino, zbiralo. kralja, ki je bil nad vso deœelo 21 In radostil se je nad njimi in razen nad izmaelsko deœelo; in veliko reçi jih je pouçeval. In bil je Lamonijev oçe. prav tako jim je oznanil, da so 2Inzgodilo se je, da je øel z bili ljudstvo, ki je bilo pod njim brati k njemu v kraljevo palaço in da so bili svobodni ljudje, in se pred kraljem priklonil in da so osvobojeni izpod zatiranja mu rekel: Glej, o kralj, mi smo kralja, njegovega oçeta; kajti Amonovi bratje, ki si jih reøil oçe mu je bil dovolil vladati iz jeçe. nad ljudmi, ki so v izmaelski 3Insedaj, o kralj, çe nas boø deœeli in v vsej okoliøki deœeli. pustil pri œivljenju, bomo tvoji 22 In prav tako jim je izjavil, sluœabniki. In kralj jim je rekel: da bodo imeli svobodo çastiti Vstanite, kajti pustil vas bom Gospoda, svojega Boga, po pri œivljenju in ne bom trpel, da svojih œeljah in v katerem koli boste moji sluœabniki; vztrajal kraju so bili, çe je bilo v deœeli, pa bom, da me boste pouçevali; ki je bila pod vladavino kralja kajti nekoliko me je v duhu Lamonija. begalo zavoljo velikoduønosti 23 In Amon je pridigal ljudstvu in veliçine besed vaøega brata kralja Lamonija; in zgodilo se je, Amona; in œelim poznati vzrok, da jih je pouçeval o vsem glede zavoljo katerega ni priøel z vami reçi, ki so zadevale praviçnost. iz Midonija. In vsakodnevno jih je opominjal 4InAron je kralju rekel: Glej, z vso marljivostjo; in prisluhnili Gospodov Duh ga je poklical so njegovi besedi in goreçe so drugam; in odøel je v izmaelsko spolnjevali Boœje zapovedi. deœelo, da bo pouçeval Lamo- nijevo ljudstvo. 5 Sedaj jim je kralj rekel: Kaj je 22. POGLAVJE to, kar ste rekli o Gospodovem Duhu? Glejte, to je tisto, kar mi Aron Lamonijevega oçeta pouçuje o ne da miru. stvarjenju, o Adamovem padcu in 6Intudi kaj je to, kar je rekel o naçrtu odkupitve preko Kristusa. Amon—çe se boste pokesali, —Kralj in vsa njegova hiøa se spre- boste odreøeni, çe se ne boste Alma 22:7–18 242 pokesali, boste poslednji dan œiti; Kristusovo trpljenje in zavrœeni? smrt pa odkupita njegove grehe 7InAron mu je odgovoril in preko vere in kesanja in tako mu rekel: Ali verjameø, da Bog dalje; in da bo pretrgal spone je? In kralj je rekel: Vem, da smrti, da grob ne bo zmagal in Amalekijci pravijo, da Bog je in da bo upanje v slavo premagalo dovolil sem jim, da bodo gradili œelo smrti; in Aron je kralju vse svetiøça, da se bodo zbirali, da to razloœil. ga bodo çastili. In çe boste se- 15 In zgodilo se je, potem ko daj rekli, da Bog je, glejte, bom mu je bil Aron vse to razloœil, da verjel. je kralj rekel: Kaj naj napravim, 8InkojeAron sedaj to sliøal, da bom imel veçno œivljenje, o se je njegovo srce vzradostilo katerem si govoril? Da, kaj naj in rekel je: Glej, zagotovo kakor napravim, da se bom ponovno œiviø, o kralj, Bog je. rodil v Bogu, ker bo ta hudobni 9Inkralj je rekel: Ali je Bog duh izkoreninjen iz mojih prsi tisti Véliki Duh, ki je naøe oçete in bom prejel njegovega Duha, pripeljal iz jeruzalemske deœele? da me bo navdala radost, da na 10 In Aron mu je rekel: Da, on poslednji dan ne bom zavrœen? je ta Véliki Duh in ustvaril je vse Glej, je rekel, opustil bom vse, tako v nebesih kakor na Zemlji. kar imam v lasti, da, odrekel se Ali to verjameø? bom svojemu kraljestvu, da bom 11 In rekel je: Da, verjamem, lahko prejel to veliko radost. da je Véliki Duh vse ustvaril in 16 Aron pa mu je rekel: Çe si œelim, da mi o vsem tem poveø to œeliø, çe se boø priklonil pred in verjel bom tvojim besedam. Bogom, da, çe se boø pokesal 12 In zgodilo se je, ko je Aron vseh svojih grehov in se priklo- videl, da bo kralj verjel njego- nil pred Bogom in se v veri ob- vim besedam, je zaçel s stvarje- raçal k njemu, verujoç, da boø njem Adama in kralju je bral prejel, potem boø prejel upanje, svete spise—kako je Bog ustva- ki ga œeliø. ril çloveka po lastni podobi in 17 In zgodilo se je, ko je bil da mu je Bog dal zapovedi in Aron to izgovoril, se je kralj da je bil çlovek padel zavoljo na kolenih priklonil pred Gos- prestopka. podom; da, vrgel se je prav na 13 In Aron mu je razlagal svete zemljo in glasno zaklical, rekoç: spise od Adamovega stvarjenja 18 O Bog, Aron mi je povedal, in predenj je poloœil çlovekov da Bog je; in çe Bog je in çe ti si padec in njegovo meseno stanje Bog, ali se mi boø razodel in in tudi naçrt odkupitve, ki je bil opustil bom vse svoje grehe, da pripravljen po Kristusu od os- te bom spoznal in da bom vstal novanja sveta za vse, ki bodo od mrtvih in bom poslednji verjeli v njegovo ime. dan odreøen. In ko je bil kralj 14 In odkar je bil çlovek padel, sedaj te besede izrekel, ga je si sam ni mogel niçesar prislu- zadelo, kakor bi bil mrtev. 243 Alma 22:19–29 19 In zgodilo se je, da so nje- je, v tolikor da se je vsa njegova govi sluœabniki tekli in pove- hiøa spreobrnila h Gospodu. dali kraljici vse, kar se je bilo 24 Sedaj, zavoljo kraljiçinega zgodilo kralju. In priøla je h ukaza se je zbrala mnoœica in kralju; in ko ga je videla leœati, med sabo so zaçeli zelo godr- kakor da bi bil mrtev, in tudi njati zavoljo Arona in njegovih Arona in njegove brate, ki so bratov. stali, kakor da bi bili vzrok nje- 25 Kralj pa je stopil mednje in govemu padcu, se je ujezila jih pouçeval. In pomirili so se nanje in zapovedala, naj jih nje- glede Arona in tistih, ki so bili ni sluœabniki oziroma kraljevi z njim. sluœabniki primejo in ubijejo. 26 In zgodilo se je, ko je kralj 20 Sedaj, sluœabniki so bili vi- videl, da so se ljudje pomirili, je deli vzrok, zavoljo katerega je ukazal, da so Aron in njegovi kralj padel, zato si niso drznili bratje stopili v sredo mnoœice poloœiti rok na Arona in njego- in so jim pridigali besedo. ve brate; in prosili so kraljico, 27 In zgodilo se je, da je kralj rekoç: Zakaj nam ukazujeø, naj po vsej deœeli razposlal razglas ubijemo te moœe, ko vidiø, da med vse svoje ljudstvo, ki so bili je eden od njih mogoçnejøi od v vsej njegovi deœeli, ki so bili v nas vseh? Zato bomo pred njimi vseh okoliøkih pokrajinah, kate- popadali. rih meje so segale prav do morja 21 Ko je sedaj kraljica videla na vzhodu in na zahodu in ki jih strah sluœabnikov, se je tudi je od zarahemelske deœele loçe- sama zaçela silno bati, da bi val ozek pas divjine, ki je pote- nadnjo ne priølo kakøno zlo. In kal od morja na vzhodu prav sluœabnikom je ukazala, naj do morja na zahodu in okrog gredo in skliçejo ljudi, da bodo obalnih meja in meja z divjino, ubili Arona in njegove brate. ki je bila na severu ob zarahe- 22 Ko je sedaj Aron videl kra- melski deœeli, preko mantijskih ljiçino odloçnost, se je, ker je meja, ob izviru reke Sidon, po- prav tako poznal trdosrçnost tekajoç od vzhoda proti seve- ljudi, zbal, da bi se mnoœica ne ru—in tako so bili razdeljeni zbrala in bi med njimi ne nastal Lamanci in Nefijci. velik prepir in nemir; zato je 28 Sedaj, brezdelnejøi del La- iztegnil roko in dvignil kralja z mancev je œivel v divjini in zemlje in mu rekel: Vstani. In bival v øotorih; in v divjini so postavil se je na noge, ker je se razøirili na zahodu v nefijski prejel moç. deœeli; da, in tudi na zahodu 23 To se je sedaj zgodilo v v zarahemelski deœeli, v mejah navzoçnosti kraljice in mnogih ob morski obali in na zahodu v sluœabnikov. In ko so to videli, nefijski deœeli, v kraju prvega so se moçno çudili in se zaçeli nasledstva njihovih oçetov in ta- bati. In kralj je pristopil in jih ke so meje vzdolœ morske obale. zaçel pouçevati. In pouçeval jih 29 In veliko Lamancev je bilo Alma 22:30–23:2 244 tudi na vzhodu ob morski obali, posesti na severu, da bi deœele kamor so jih bili pregnali Nefij- na severu ne preplavili. ci. In tako so Lamanci Nefijce 34 Zato Lamanci niso veç skorajda obkroœali; vendar so mogli imeti posesti drugje kakor si bili Nefijci vzeli v posest vse le v nefijski deœeli in v okoliøki severne dele deœele, ki je mejila divjini. Taka je bila sedaj mod- z divjino pri izviru reke Sidon, rost pri Nefijcih—ker so bili od vzhoda do zahoda, vse okrog Lamanci njihovi sovraœniki, niso divjine; na severu prav dokler hoteli trpeti njihovega prizade- niso priøli v deœelo, ki so jo janja z vsake strani in prav tako imenovali Izobilje. so hoteli imeti neko deœelo, 30 In mejila je z deœelo, ki so jo kamor bi lahko pobegnili po imenovali Opustoøenje, ker je svojih œeljah. bila tako daleç na severu, da je 35 In sedaj, ko sem bil to pove- priøla v deœelo, ki je bila pose- dal, se bom spet vrnil k poroçilu ljena in uniçena, o kosteh katere o Amonu in Aronu in Omnerju smo govorili, ki so jo odkrili in Himniju in njihovih bratih. ljudje iz Zarahemle, ker je bila kraj njihovega prvega pristanka. 23. POGLAVJE 31 In od tam so priøli na jug divjine. Tako se je deœela na se- Proglaøena je verska svoboda.— veru imenovala Opustoøenje in Lamanci se spreobrnejo v sedmih deœela na jugu se je imenovala deœelah in mestih.—Imenujejo se Izobilje in bila je divjina, ki je Anti–Nefi–Lehijci in so osvoboje- bila polna vsakovrstnih divjih ni prekletstva.—Amalekijci in œivali vsake vrste, del katerih je Amulonci zavrnejo resnico. Med bil priøel za hrano iz deœele na leti 90 in 77 pr. Kr. severu. 32 In sedaj, to je za Nefijca po- Glej, sedaj se je zgodilo, da je menilo samo dan in pol hoda po lamanski kralj razposlal razglas mejni çrti med deœelama Izobilje med vse svoje ljudstvo, da ne in Opustoøenje od vzhodnega smejo poloœiti rok na Amona na zahodno morje; in tako je ali Arona ali Omnerja ali Him- nefijsko deœelo in zarahemelsko nija, niti na nobenega njihove- deœelo skorajda obdajala voda ga brata, ki bodo øli pridigat in med deœelo na severu in de- Boœjo besedo, v katerem koli œelo na jugu je bil le majhen kraju bodo v katerem koli delu greben kopnega. njihove deœele. 33 In zgodilo se je, da so bili 2 Da, mednje je razposlal od- Nefijci poselili deœelo Izobilje lok, da ne smejo poloœiti rok prav od vzhodnega do zahod- nanje, da bi jih zvezali oziroma nega morja in tako so bili Nefijci jih vrgli v jeço; niti ne smejo v svoji modrosti s straœami in pljuvati nanje, niti jih udariti, s çetami potisnili Lamance na niti jih metati iz sinagog, jug, da bi tako niç veç ne imeli niti jih biçati; niti jih ne smejo 245 Alma 23:3–16 kamenjati, paç pa morajo imeti Lamancev je verjelo njihovemu prost dostop v hiøe in tudi v pridiganju in so se spreobrnili templje in svetiøça. h Gospodu, toliko jih ni nikoli 3Intako so lahko øli in pridi- odpadlo. gali besedo po svojih œeljah, 7 Kajti postali so praviçno kajti kralj se je bil spreobrnil h ljudstvo; odloœili so oroœje svo- Gospodu in vsa njegova hiøa; jega upora, da se niso niç veç zato je svojemu ljudstvu po borili proti Bogu, niti proti vsej deœeli razposlal razglas, nobenemu od svojih bratov. da bi Gospodova beseda ne 8Tisosedaj tisti, ki so se spre- imela zaprek, paç pa da bi øla obrnili h Gospodu: po vsej deœeli, da se bo njegovo 9 lamansko ljudstvo, ki je bilo ljudstvo prepriçalo o hudobnem v izmaelski deœeli; izroçilu svojih oçetov in da se 10 in tudi lamansko ljudstvo, bodo prepriçali, da so vsi bratje ki je bilo v midonijski deœeli; in da ne smejo moriti, niti ple- 11 in tudi lamansko ljudstvo, niti, niti krasti niti se predajati ki je bilo v mestu Nefi; preøuøtvom, niti se predajati 12 in tudi lamansko ljudstvo, ki kakrøni koli hudobiji. je bilo v øilomski deœeli in ki je 4Insedaj se je zgodilo, ko je bilo v øemlonski deœeli in v mes- bil kralj razposlal ta razglas, da tu Lemuel in v mestu Øimnilom. so øli Aron in njegovi bratje iz 13 In to so imena lamanskih mesta v mesto in iz ene hiøe mest, ki so se spreobrnila h çaøçenja v drugo in ustanavljali Gospodu; in to so tista, ki so cerkve in posveçevali duhovni- odloœila oroœje svojega upora, ke in uçitelje med Lamanci po da, vse svoje bojno oroœje; in vsej deœeli, da so med njimi vsi so bili Lamanci. pridigali in pouçevali Boœjo 14 In Amalekijci se niso spreo- besedo; in tako so postajali zelo brnili razen enega samega; niti uspeøni. se ni spreobrnil noben Amulo- 5Innatisoçe jih je priølo k nec; paç pa so postali trdosrçni spoznanju o Gospodu, da, na in prav tako Lamanci, ki so pre- tisoçe jih je zaçelo verjeti v ne- bivali v tistem delu deœele, da, fijsko izroçilo; in pouçevali so jih in vse njihove vasi in vsa njiho- o zapisih in o prerokbah, ki so se va mesta. izroçale prav do sedanjega çasa. 15 Zato smo naøteli vsa la- 6Intako zagotovo kakor œivi manska mesta, v katerih so se Gospod, tako zagotovo kolikor pokesali in priøli k spoznanju jih je verovalo oziroma kolikor resnice in so se spreobrnili. jih je priølo k spoznanju resnice 16 In sedaj se je zgodilo, da so preko pridiganja Amona in nje- si kralj in tisti, ki so se spreobr- govih bratov po duhu razodet- nili, œeleli, da bi imeli ime, da bi ja in preroøtva in Boœja moç je v se po njem razlikovali od svojih njih delala çudeœe—da, povem bratov; zato se je kralj posveto- vam, kakor œivi Gospod, kolikor val z Aronom in z mnogimi od Alma 23:17–24:10 246 njegovih duhovnikov o imenu, letu, ko so Lamanci zaçeli s ki ga bodo prevzeli nase, da se pripravami na vojno z Boœjim bodo lahko razlikovali. ljudstvom. 17 In zgodilo se je, da so se 5Kososedaj Amon in njegovi imenovali Anti–Nefi–Lehijci; bratje in vsi tisti, ki so bili priøli in s tem imenom so se poimeno- z njim, videli priprave Laman- vali in niç veç se niso imenovali cev, zato da bodo pokonçali Lamanci. svoje brate, so priøli v midjansko 18 In postali so zelo delavno deœelo in tam se je Amon sreçal ljudstvo; da, in bili so prijateljski z vsemi svojimi brati; in od z Nefijci; zato so z njimi stopili tamkaj so priøli v izmaelsko v stik in Boœje prekletstvo jih ni deœelo, da bi se posvetovali z niç veç zasledovalo. Lamonijem in tudi z njegovim bratom Anti–Nefi–Lehijem, kaj jim je napraviti, da se bodo 24. POGLAVJE branili pred Lamanci. 6 Sedaj ni bilo niti ene duøe Lamanci pridejo nad Boœje ljudstvo. med vsemi ljudmi, ki so se bili —Anti–Nefi–Lehijci se radostijo v spreobrnili h Gospodu, ki bi Kristusu in obiøçejo jih angeli.— prijela za oroœje proti svojim Raje utrpijo smrt, kakor da bi se bratom; ne, niti se niso hoteli branili.—Øe veç Lamancev se spre- pripravljati na vojno; da, in nji- obrne. Med leti 90 in 77 pr. Kr. hov kralj jim je tudi ukazal, naj In zgodilo se je, da so v Amale- se ne. kijcih in Amuloncih in Laman- 7Tososedaj besede, ki jih je o cih, ki so bili v amulonski deœeli zadevi rekel ljudstvu: Zahva- in tudi v helamski deœeli in ki ljujem se Bogu, moje ljubljeno so bili v jeruzalemski deœeli, in ljudstvo, da je naø veliki Bog skratka, v vseh okoliøkih deœe- v dobroti poslal te naøe brate, lah, ki se niso bili spreobrnili in Nefijce, k nam, da so nam pri- niso bili nase prevzeli imena digali in nas prepriçali o izroçi- Anti–Nefi–Lehijec, Amalekijci lu naøih hudobnih oçetov. in Amulonci podœigali jezo 8Inglejte, zahvaljujem se svo- do njihovih bratov. jemu velikemu Bogu, da nam je 2Innjihovo sovraøtvo do njih dal od svojega Duha, da nam je se je silno poglobilo, in sicer v omehçal srce, da smo stopili v toliko da so se zaçeli kralju stik s temi brati, Nefijci. upirati, v toliko da ga niso veç 9Inglejte, prav tako se zahva- hoteli za kralja; zato so prijeli za ljujem svojemu Bogu, da smo oroœje proti anti–nefi–lehijske- se s tem, ko smo stopili v stik z mu ljudstvu. njimi, prepriçali o svojih grehih 3Insedaj je kralj prenesel kra- in o mnogih umorih, ki smo jih ljestvo na svojega sina in ime- zagreøili. noval ga je Anti–Nefi–Lehi. 10 In prav tako se zahvaljujem 4Inkralj je umrl prav v tistem svojemu Bogu, da, svojemu veli- 247 Alma 24:11–19 kemu Bogu, da nam je dovolil, napraviti, da so nam bili madeœi da smo se tega pokesali in tudi odvzeti in so naøi meçi postali da nam je odpustil tiste mnoge svetli, jih skrijmo, da bodo grehe in umore, ki smo jih zag- svetli ostali v priçevanje naøemu reøili in nam s srca odvzel kriv- Bogu na poslednji dan oziroma do po zaslugah svojega Sina. na dan, ko bomo privedeni, da 11 In sedaj glejte, bratje moji, bomo stali pred njim, da nam bo ker je bilo vse, kar smo lahko sojeno, da svojih meçev nismo storili (ker smo bili najbolj iz- omadeœevali v krvi naøih bratov, gubljeni od vsega çloveøtva), to, odkar je z nami delil svojo da smo se pokesali svojih gre- besedo in nas z njo oçistil. hov in mnogih umorov, ki smo 16 In sedaj, bratje moji, çe nas jih zagreøili, in da smo Boga bodo naøi bratje skuøali pokon- pripravili, da nam jih je odvzel çati, glejte, bomo svoje meçe s srca, kajti vse, kar smo lahko skrili, da, in sicer, zakopali jih storili, je bilo, da smo se za- bomo globoko v zemljo, da bodo dostno pokesali pred Bogom, ostali svetli v priçevanje, da jih da bi nam madeœ odvzel— nismo nikoli uporabljali, na pos- 12 sedaj, moji nadvse ljubljeni lednji dan; in çe nas bodo naøi bratje, ker nam je Bog madeœe bratje pokonçali, glejte, bomo odvzel in so naøi meçi postali øli k svojemu Bogu in bomo svetli, potemtakem si meçev veç odreøeni. ne omadeœujmo s krvjo naøih 17 In sedaj se je zgodilo, ko je bratov. bil kralj konçal s temi besedami 13 Glejte, povem vam, ne, in so se vsi ljudje zbrali, so prijeli zadrœimo svoj meç, da ne bo svoje meçe in vse oroœje, ki omadeœevan s krvjo naøih bra- so ga uporabljali za prelivanje tov; kajti mogoçe, çe bomo svoj çloveøke krvi, in so ga zakopali meç spet omadeœevali, ga ne bo globoko v zemljo. veç moç umiti do çistega v krvi 18 In to so storili, ker je bilo Sina naøega velikega Boga, ki to v njihovih oçeh priçevanje bo prelita za odkupno daritev Bogu in tudi ljudem, da ne naøih grehov. bodo nikoli veç uporabili oroœja 14 In veliki Bog je bil milosten za prelivanje çloveøke krvi; in z nami in nam to razodel, da bi to so storili, ko so jamçili in se ne bili pogubljeni; da, in to nam zavezali z Bogom, da bodo raje je razodel vnaprej, ker ima rad predali svoje lastno œivljenje, naøe duøe, prav kakor ima rad kakor pa prelili kri svojih bra- naøe otroke; zato nas v svoji tov; in raje bodo bratom dali, milosti obiskujejo njegovi an- kakor pa jim vzeli; in raje bodo geli, da bi se naçrt odreøitve ra- obilno delali s svojimi rokami, zodel tako nam kakor prihod- kakor da bi dneve preœivljali v njim rodovom. brezdelju. 15 O, kako milosten je naø 19 In tako vidimo, ko so ti Bog! In sedaj glejte, ker je bilo Lamanci zaçeli verovati in so to toliko, kolikor smo zmogli spoznali resnico, so bili trdni in Alma 24:20–30 248 bi raje trpeli, prav do smrti, ka- zanaøajoç se na milost tistih, kor da bi greøili; in tako vidimo, katerih oroœje se je dvignilo, da da so zakopali svoje oroœje miru jih bo ubilo. oziroma zakopali so bojno oroœ- 26 In zgodilo se je, da se jih je je zavoljo miru. Boœjemu ljudstvu tistega dne 20 In zgodilo se je, da so se pridruœilo veç, kakor je bilo njihovi bratje, Lamanci, pri- øtevilo teh, ki so bili pobiti; in pravljali na vojno in so priøli v tisti, ki so bili pobiti, so bili pra- nefijsko deœelo z namenom, da viçni ljudje, zato nimamo raz- bi ubili kralja in da bi namesto loga dvomiti, da niso odreøeni. njega postavili drugega in tudi 27 In med njimi ni bilo ubitega da bi anti–nefi–lehijsko ljudstvo hudobnega çloveka; paç pa jih iztrebili iz deœele. je veç kakor tisoç priølo k spoz- 21 Ko so sedaj ljudje videli, da nanju resnice; tako vidimo, da so prihajali nadnje, so jim øli Gospod deluje na veliko naçi- naproti in se prednje vrgli na nov, da bi odreøil svoje ljudstvo. zemljo in zaçeli klicati Gospo- 28 Sedaj, veçje øtevilo tistih dovo ime; in v takem poloœaju med Lamanci, ki so ubili tako so torej bili, ko so nanje planili veliko svojih bratov, je bilo Lamanci in jih zaçeli pobijati z Amalekijcev in Amuloncev, ka- meçem. terih je bilo veçinsko øtevilo 22 In tako so jih, ne da bi nale- Nehorjevega reda. teli na kakrøen koli odpor, po- 29 Sedaj, med tistimi, ki so bili tisoç in pet; in vemo, da so se pridruœili Gospodovemu blagoslovljeni, kajti øli so bivat ljudstvu, ni bilo nobenega, ki bi k svojemu Bogu. bil Amalekijec ali Amulonec 23 Ko so Lamanci sedaj videli, oziroma ki bi bil Nehorjevega da njihovi bratje niso beœali pred reda, paç pa so bili dejanski po- meçem, niti se niso obrnili na tomci Lamana in Lemuela. desno ali na levo, paç pa da so 30 In tako lahko jasno spozna- legli in umrli in hvalili Boga, øe mo, da so, potem ko je Gospo- celo ko so umirali pod meçem— dov Duh ljudi enkrat razsvetlil 24 ko so Lamanci sedaj to in so bili imeli veliko védenje o videli, so opustili pobijanje; in reçeh, ki zadevajo praviçnost in bilo jih je veliko, katere je v so nato zapadli v greh in presto- srcu zaskelelo zavoljo tistih nji- pek, øe bolj otopeli in tako njiho- hovih bratov, ki so bili padli vo stanje postane slabøe, kakor pod meçem, kajti pokesali so se çe o tem nikoli ne bi bili vedeli. tega, kar so bili storili. 25 In zgodilo se je, da so odvrgli bojno oroœje in ga niso 25. POGLAVJE hoteli spet pobrati, kajti zapekla jih je vest zavoljo poboja, ki so Lamanski napad se øiri.—Po- ga bili zagreøili; in zgrudili so tomstvo Noetovih duhovnikov je se prav kakor njihovi bratje, pogubljeno, kakor je prerokoval 249 Alma 25:1–13 Abinadi.—Veliko Lamancev se vladarji, ki so bili preostanek spreobrne in pridruœijo se anti– Amulonovih otrok, ukazali, naj nefi–lehijskemu ljudstvu.—Ver- jih usmrtijo, da, vse tiste, ki so jamejo v Kristusa in spolnjujejo vtoverjeli. Mojzesovo postavo. Med leti 90 in 8Tomuçeniøtvo je bilo torej 77 pr. Kr. vzrok, da je v mnogih njihovih bratih podœgalo jezo; in v divjini In glej, sedaj se je zgodilo, da so so se zaçeli prepiri; in Lamanci bili tisti Lamanci øe bolj jezni, so zaçeli loviti potomstvo ker so bili pobijali svoje brate; Amulona in njegovih bratov in zato so prisegali, da se bodo jih zaçeli pobijati; in zbeœali so nad Nefijci maøçevali; in tisti v vzhodno divjino. ças niso veç poskuøali pobijati 9Inglejte, tega dne jih Lamanci anti–nefi–lehijskega ljudstva. lovijo. Tako so se spolnile Abi- 2 Paç pa so vzeli svoje çete in øli nadijeve besede, ki jih je govoril v meje zarahemelske deœele in o potomstvu duhovnikov, ki so planili na ljudi, ki so bili v amo- ukazali, naj utrpi smrt v ognju. níhaøki deœeli in jih pokonçali. 10 Kajti rekel jim je: Kar boste 3Inpotem je bilo med njimi storili meni, bo odraz tega, kar in Nefijci veliko bitk, v katerih bo priølo. so bili pregnani in pobiti. 11 In sedaj, Abinadi je bil prvi, 4Inmed Lamanci, ki so bili ki je utrpel smrt z ognjem, ker pobiti, so bili skoraj vsi potomci je verjel v Boga; to je sedaj tisto, Amulona in njegovih bratov, ki kar je menil, da jih bo veliko so bili Noetovi duhovniki in utrpelo smrt v ognju, kakor jo pobijale so jih nefijske roke; je bil utrpel sam. 5inpreostali, ki so zbeœali na 12 In Noetovim duhovnikom vzhod divjine in ki so se polastili je rekel, da jih bo njegovo po- moçi in oblasti nad Lamanci, tomstvo veliko dalo usmrtiti na so povzroçili, da je veliko La- isti naçin kakor njega in da se mancev umrlo v ognju zavoljo bodo razkropili in bodo pobiti, svojega verovanja— in sicer kakor divje œivali prega- 6 kajti mnogim med njimi se njajo in pobijajo ovce brez pas- je, potem ko so utrpeli veliko tirja; in sedaj, glej, te besede so izgubo in tolikøne stiske, obu- se potrdile, kajti Lamanci so jih dil spomin na besede, katere so preganjali in lovili in potolkli. jim bili v njihovi deœeli pridi- 13 In zgodilo se je, ko so gali Aron in njegovi bratje; zato Lamanci videli, da Nefijcev ne so prenehali verjeti v izroçilo bodo mogli premagati, so se svojih oçetov in zaçeli verjeti spet vrnili v svojo lastno deœelo; v Gospoda in da je Nefijcem in veliko jih je priølo bivat v dal veliko moç; in tako se jih izmaelsko deœelo in v nefijsko je veliko med njimi v divjini deœelo in pridruœili so se Boœje- spreobrnilo. mu ljudstvu, ki je bilo anti–nefi– 7Inzgodilo se je, da so tisti lehijsko ljudstvo. Alma 25:14–26:7 250 14 In prav tako so zakopali vso moç in vse razumevanje. Med bojno oroœje, kakor so ga bili leti 90 in 77 pr. Kr. njihovi bratje in postali so pra- viçno ljudstvo; in hodili so po In sedaj, tole so besede Amona Gospodovih poteh in si priza- in njegovih bratov, ki pravijo devali spolnjevati njegove za- takole: Bratje moji, glejte povem povedi in zakone. vam, kako velik razlog imamo 15 Da, in spolnjevali so Mojze- za radost; kajti mar bi lahko sovo postavo; kajti potrebno je predpostavljali, ko smo se bilo, da so øe spolnjevali Moj- odpravili iz zarahemelske de- zesovo postavo, kajti vsa øe œele, da nam bo Bog dal tako ni bila dopolnjena. A navkljub velike blagoslove? Mojzesovi postavi so priçako- 2Insedaj vpraøam, katere ve- vali Kristusov prihod, meneç, like blagoslove nam je podelil? da je bila Mojzesova postava Ali lahko poveste? podoba njegovega prihoda in 3 Glejte, odgovoril bom names- verjeli so, da morajo spolnjevati to vas; kajti naøi bratje Lamanci tista zunanja opravila do takrat, so bili v temi, da, in sicer v naj- ko se jim bo razodel. temnejøem breznu, a glejte, kako 16 Niso torej predpostavljali, veliko jih je zagledalo çudovito da je odreøitev priøla po Mojze- Boœjo luç! In to je blagoslov, ki sovi postavi; ampak je Mojzeso- se je razlil nad nas, da smo pos- va postava sluœila, da je utrdila tali orodje v Boœjih rokah, da je njihovo vero v Kristusa; in tako bilo izvrøeno to veliko delo. so preko vere pridobili upanje v 4 Glejte, na tisoçe se jih radosti veçno odreøitev, zanaøajoç se na in priøli so k Boœji çredi. preroøkega duha, ki je govoril 5 Glejte, polje je obrodilo in o tistem, kar bo priølo. blagor vam, kajti zamahovali 17 In sedaj glejte, Amon in ste s srpom in ste œeli z vso svojo Aron in Omner in Himni in nji- moçjo, da, ves dan ste delali; in hovi bratje so se silno radostili poglejte øtevilo svojih snopov! zavoljo uspeha, ki so ga bili In zbrani bodo v kaøçe, da ne imeli med Lamanci in videli so, propadejo. da jih je Gospod usliøal glede 6 Da, nevihta jih poslednjega na njihove molitve in da jim je dne ne bo potolkla; da, niti jih ne bil prav tako v vsaki malenkosti bodo branali vrtinçasti viharji; potrdil svojo besedo. ampak bodo, ko bo priøel vihar, zbrani na svojem mestu, da vihar ne bo mogel do njih; da, 26. POGLAVJE niti jih moçni vetrovi ne bodo mogli odnesti tja, kamor koli se Amon slavi v Gospodu.—Zveste jih sovraœniku zahoçe odnesti. Gospod okrepi in jim da védenje. 7Aglejte, v rokah Gospoda —Z vero lahko ljudje privedejo h œetve so in njegovi so; in pos- kesanju na tisoçe duø.—Bog ima lednji dan jih bo povzdignil. 251 Alma 26:8–22 8 Blagoslovljeno bodi ime na- neprimerljivo obilje njegove øega Boga; pojmo mu hvalo, ljubezni; da, in bili smo orodje da, hvalimo njegovo sveto ime, v njegovih rokah, da je izvêdel kajti praviçen je za vekomaj. svoje veliko in çudovito delo. 9 Kajti çe bi ne priøli iz zarahe- 16 Slavimo torej, da, slavili melske deœele, bi te naøe drage bomo v Gospodu; da, radostili ljubljene brate, ki so nas tako se bomo, kajti naøa radost je moçno vzljubili, øe vedno pre- popolna; da, naøega Boga bomo tresalo sovraøtvo do nas, da, in hvalili za vekomaj. Glej, kdo tudi Bogu bi bili tujci. lahko preveç slavi v Gospodu? 10 In zgodilo se je, ko je bil Da, kdo lahko preveç pove o Amon te besede izrekel, ga je njegovi veliki moçi in o njegovi njegov brat Aron grajal, rekoç: milosti in o njegovem velikem Amon, bojim se, da te radost potrpljenju s çloveøkimi otroki? zanaøa, da se bahaø. Glej, povem ti, ne morem pove- 11 Amon pa mu je rekel: Ne dati najmanjøega dela tega, kar baham se s svojo lastno moçjo, obçutim. niti s svojo lastno modrostjo; a 17 Kdo bi predpostavljal, da glej, moja radost je popolna, da, bo Bog tako milosten, da nas srce mi prekipeva od radosti in bo iztrgal iz naøega straønega radostil se bom v svojem Bogu. greønega in omadeœevanega 12 Da, vem, da nisem niç; kar stanja? zadeva mojo moç, sem slaboten; 18 Glej, øli smo prav v besu s zato se ne bom bahal s seboj, hudimi groœnjami, da bomo paç pa se bom bahal s svojim uniçili njegovo cerkev. Bogom, kajti v njegovi moçi 19 O zakaj nas potemtakem ni lahko napravim vse; da, glej, zapisal straøni pogubi, da, zakaj veliko mogoçnih çudeœev smo ni dovolil meçu svoje pravice napravili v tej deœeli, zavoljo pasti nad nas in nas obsodil na çesar bomo za vekomaj hvalili veçni obup? njegovo ime. 20 O, moja duøa tako rekoç 13 Glej, koliko tisoç bratov je beœi ob tej misli. Glej, ni izvajal reøil iz peklenskih boleçin; in svoje pravice nad nami, paç pojejo o ljubezni odkupljenja in pa nas je v svoji veliki milosti to zavoljo moçi njegove besede, pripeljal çez tisti veçni prepad ki je v nas, mar nimamo zato smrti in bede, in sicer da je velikega razloga za radost? odreøil naøe duøe. 14 Da, razlog imamo, da ga za 21 In sedaj glejte, bratje moji, vekomaj hvalimo, kajti najviøji kdo je tisti posvetni çlovek, ki Bog je in naøe brate je osvobodil to pozna? Povem vam, ni ga, ki peklenskih verig. to pozna, razen çe je spokorjeni. 15 Da, obdajala jih je veçna 22 Da, ta, ki se pokesa in ude- tema in poguba; a glej, pripeljal janja vero in obrodi dobra dela jih je k svoji veçni luçi, da, k in nenehno moli brez prestan- veçni odreøitvi; in obdaja jih ka—takemu je dano spoznati Alma 26:23–33 252 Boœje skrivnosti; da, takemu bo 28 In sedaj, glejte, priøli smo in dano, da bo razkril, kar ni bilo bili tam med njimi; in bili smo nikdar razkrito; da, in takemu potrpeœljivi v svojem trpljenju bo dano, da bo na tisoçe duø in trpeli smo vsakrøno pomanj- privedel h kesanju, prav kakor kanje; da, potovali smo od hiøe je bilo dano nam, da smo h do hiøe, zanaøajoç se na milost kesanju privedli te naøe brate. sveta—ne le na milost sveta, 23 Ali se sedaj spomnite, bratje ampak na Boœjo milost. moji, da smo svojim bratom v 29 In vstopali smo v njihove zarahemelski deœeli rekli, da hiøe in jih pouçevali in pouçe- bomo øli v nefijsko deœelo pri- vali smo jih na njihovih ulicah; digat naøim bratom Lamancem, da, in pouçevali smo jih po nji- in so se nam posmehovali? hovih hribih; in vstopali smo 24 Kajti rekli so nam: Mar pred- tudi v njihove templje in njihove postavljate, da lahko privedete sinagoge in jih pouçevali; in Lamance k spoznanju resnice? vrgli so nas ven in se nam pos- Mar predpostavljate, da lahko mehovali in nas pljuvali in nas prepriçate Lamance o nepravil- udarjali po licu; in kamenjali so nosti izroçila njihovih oçetov, nas in zgrabili so nas in zvezali tako trdovratno ljudstvo kakrøni z moçnimi vrvmi in vrgli v jeço; so; katerih srca se radostijo v in z Boœjo moçjo in modrostjo prelivanju krvi; ki preœivljajo smo bili spet reøeni. dneve v najveçji kriviçnosti; 30 In trpeli smo vsakovrstne katerih pota so bila od zaçetka stiske in vse to, da bi morda bili pota prestopnikov? Sedaj, bratje sredstvo, da bi reøili nekaj duø; moji, vi se spomnite, da je bil to in predpostavljali smo, da bo njihov govor. naøa radost popolna, çe bi mor- 25 In øe veç, rekli so: Primimo da mi lahko bili sredstvo, da bi za oroœje proti njim, da napra- jih nekaj reøili. vimo konec njim in njihovim 31 Sedaj glejte, lahko pogleda- kriviçnostim v deœeli, da nas ne mo predse in vidimo sadove preplavijo in nas pokonçajo. svojega dela; in ali jih je malo? 26 A glejte, moji ljubljeni bratje, Povem vam, ne, veliko jih je; priøli smo v divjino, ne z name- da, in priçujemo lahko o njihovi nom da bomo pokonçali svoje iskrenosti zavoljo njihove lju- brate, paç pa z namenom da bi bezni do njihovih bratov in tudi morda reøili nekaj malo njihovih do nas. duø. 32 Kajti glejte, raje so bili 27 Ko je bilo torej naøe srce œrtvovali œivljenje, kakor da bi potrto in smo bili na tem, da se celo svojemu sovraœniku vzeli vrnemo, glejte, nas je Gospod œivljenje; in bojno oroœje so za- tolaœil in rekel: Pojdite med kopali globoko v zemljo zavoljo svoje brate Lamance in s potr- ljubezni do svojih bratov. peœljivostjo prenaøajte svoje 33 In sedaj, glejte, povem stiske in dal vam bom uspeh. vam, ali je bila v vsej deœeli 253 Alma 26:34–27:5 taka velika ljubezen? Glejte, 27. POGLAVJE povem vam, ne, celo med Ne- fijci je ni bilo. Gospod zapove Amonu, naj anti– 34 Kajti glejte, prijeli bi za oroœ- nefi–lehijsko ljudstvo odpelje na je proti svojim bratom; ne bi se varno.—Ko sreça Alma, Amonu pustili ubiti. A glejte, koliko jih radost izçrpa moçi.—Nefijci dajo je od teh œrtvovalo œivljenje; in Anti–Nefi–Lehijcem jerøonsko de- vemo, da so odøli k Bogu zavo- œelo.—Imenujejo se Amonovo ljo svoje ljubezni in svojega ljudstvo. Med leti 90 in 77 pr. Kr. sovraøtva do greha. 35 Mar torej nimamo razloga Sedaj se je zgodilo, ko so bili za radost? Da, povem vam, ni tisti Lamanci, ki so se bili odøli bilo ljudi, ki bi bili imeli veçji vojskovat z Nefijci, odkrili, po razlog za radost, kakor mi, od- mnogih prizadevanjih da bi jih kar se je zaçel svet; da, in moja pokonçali, da so si zaman pri- radost me je zanesla, celo da zadevali za njihov konec, so se sem se bahal v svojem Bogu; spet vrnili v nefijsko deœelo. kajti vso moç ima, vso modrost 2Inzgodilo se je, da so bili in vse razumevanje; vse ume in Amalekijci zavoljo svoje izgube je milostno bitje, in sicer da od- silno jezni. In ko so videli, da reøi, do tistih, ki se bodo poke- pri Nefijcih niso mogli vzbudi- sali in verjeli v njegovo ime. ti maøçevanja, so v jezi zaçeli 36 Çe je to torej bahanje, se podœigati ljudi proti njihovim bom celo tako bahal; kajti to je bratom, anti–nefi–lehijskemu moje œivljenje in moja luç in ljudstvu; zato so jih spet zaçeli moja radost in moja odreøitev pobijati. in moja odkupitev od veçnega 3Toljudstvo je sedaj spet za- gorja. Da, blagoslovljeno bodi vrnilo, da bi prijelo za oroœje in ime mojega Boga, ki se je spom- pustili so se pobijati glede na nil tega ljudstva, ki so veja œelje sovraœnikov. Izraelovega drevesa, in se je v 4Kososedaj Amon in njegovi tuji deœeli izgubila z njegovega bratje videli to morilsko poçetje debla; da, pravim, blagoslov- med tistimi, ki so se jim bili tako ljeno bodi ime mojega Boga, ki moçno priljubili, in med tistimi, se je spomnil nas, popotnikov v katerim so se tako moçno pri- tuji deœeli. ljubili—kajti z njimi so ravnali, 37 Sedaj, bratje moji, vidimo, da kakor da bi bili angeli, ki jih se Bog spomni vsakega ljudstva, je poslal Bog, da so jih reøili naj bodo v kateri koli deœeli; da, pred veçno pogubo—ko so zato svoje ljudstvo preøteje in milost Amon in njegovi bratje videli njegovega srca je nad vso zem- to veliko morilsko poçetje, jih ljo. To je torej moja radost in je navdalo soçutje in so kralju moje veliko zahvaljevanje; da, rekli: in svojemu Bogu se bom zahva- 5 Zberimo to Gospodovo ljeval za vekomaj. Amen. ljudstvo in pojdimo v zarahe- Alma 27:6–20 254 melsko deœelo k naøim bratom 14 In zbrali so vse svoje ljudi, Nefijcem in zbeœimo iz rok da, vse Gospodovo ljudstvo, in naøih sovraœnikov, da nas ne zbrali so vso svojo drobnico in bodo pobili. govedo in odpotovali iz deœele 6 Kralj pa jim je rekel: Glejte, in priøli v divjino, ki je loçevala Nefijci nas bodo pobili zavoljo nefijsko deœelo od zarahemelske mnogih umorov in grehov, ki deœele in priøli na drugo stran smo jih zagreøili proti njim. v bliœino meja deœele. 7InAmon je rekel: Øel bom in 15 In zgodilo se je, da jim je vpraøal Gospoda in çe nam bo Amon rekel: Glejte, jaz in moji rekel, pojdite k vaøim bratom, bratje bomo øli v zarahemelsko ali boste øli? deœelo in vi boste ostali tukaj, 8Inkralj mu je rekel: Da, çe dokler se ne vrnemo; in preiz- nam bo Gospod rekel, naj gre- kusili bomo srca naøih bratov, mo, bomo øli k naøim bratom in çe bodo œeleli, da pridete v jim bomo za suœnje, dokler jim njihovo deœelo. ne poravnamo za mnoge umore 16 In zgodilo se je, ko je øel in grehe, ki smo jih zagreøili Amon v deœelo, da so on in nje- proti njim. govi bratje sreçali Alma onstran 9InAmon mu je rekel: To je na kraju, o katerem je bilo govo- proti postavi naøih bratov, ki jo ra; in glejte, to je bilo radostno je uveljavil moj oçe, da bi bili sreçanje. med njimi kakrøni koli suœnji; 17 Sedaj, Amonova radost je zato pojdimo in se zanesimo na bila tako velika, prav da ga je milost naøih bratov. vsega navdala; da, radost njego- 10 Kralj pa mu je rekel: Vpraøaj vega Boga ga je preœela, in sicer Gospoda in çe nam bo rekel, da mu je izçrpala moçi; in spet naj gremo, bomo øli; sicer bomo je padel na zemljo. v deœeli umrli. 18 Mar to torej ni bila silna 11 In zgodilo se je, da je Amon radost? Glejte, to je radost, ki je øel in vpraøal Gospoda in Gos- ne prejme nihçe drug, kakor pod mu je rekel: resniçno spokorjeni in poniœni 12 Odpelji to ljudstvo iz te iskalec sreçe. deœele, da ne bodo umrli; kajti 19 Sedaj je bila Almova radost, Satan se je moçno polastil src ker je sreçal svoje brate, resniç- Amalekijcev, ki v Lamancih no velika in tudi radost Arona, podœigajo jezo proti svojim bra- Omnerja in Himnija; a glejte, tom, da bi jih pobili; zato pojdi njihova radost ni bila tolikøna, iz te deœele; in blagor temu da bi presegala njihovo moç. ljudstvu v tem rodu, kajti pri- 20 In sedaj se je zgodilo, da zanesel jim bom. je Alma svoje brate vodil nazaj 13 In sedaj se je zgodilo, da je v zarahemelsko deœelo; in sicer Amon øel in kralju povedal vse v svojo lastno hiøo. In øli so in besede, katere mu je bil rekel povedali vrhovnemu sodniku Gospod. vse, kar se jim je bilo zgodilo 255 Alma 27:21–30 v nefijski deœeli med brati, skupaj z Amonom in Aronom Lamanci. in s svojimi brati. 21 In zgodilo se je, da je 26 In zgodilo se je, da je to med vrhovni sodnik po vsej deœeli njimi povzroçilo veliko radost. razposlal razglas in œelel, naj In øli so v jerøonsko deœelo in ljudje glasujejo glede dovoljenja jerøonsko deœelo zaçeli posedo- za brate, ki so bili anti–nefi– vati; in Nefijci so jih imenovali lehijsko ljudstvo. Amonovo ljudstvo; zato so jih 22 In zgodilo se je, da je glas od takrat dalje razlikovali po ljudstva priøel, rekoç: Glej, od- tem imenu. rekli se bomo jerøonski deœeli, 27 In bili so med Nefijevim ki je na vzhodu ob morju, kate- ljudstvom in bili so tudi priøteti ra se dotika deœele Izobilje, ki k ljudem, ki so bili v Boœji je na jugu deœele Izobilje; in ta cerkvi. In razlikovali so se tudi jerøonska deœela je deœela, ki zavoljo svoje goreçnosti do Boga jo bomo dali naøim bratom v in prav tako do ljudi; kajti v nasledstvo. vsem so bili popolnoma poøteni 23 In glej, svoje çete bomo in iskreni; in prav do konca so postavili med jerøonsko deœelo bili stanovitni v veri v Kristusa. in nefijsko deœelo, da bomo va- 28 In na prelivanje krvi njiho- rovali naøe brate v jerøonski vih bratov so gledali z najveçjim deœeli; in to bomo napravili za gnusom; in nikoli bi jih ne bilo naøe brate, ker se bojijo prijeti mogoçe prepriçati, da bi prijeli za oroœje proti svojim bratom, za oroœje proti svojim bratom; da bi ne greøili; in ta njihov in nikoli niso gledali na smrt s veliki strah je priøel zavoljo nji- kakrøno koli stopnjo groze zavo- hovega grenkega kesanja, ki je ljo svojega upanja in pogledov bil na raçun njihovih mnogih na Kristusa in vstajenje; zato je umorov in grozne hudobije. bila zanje smrt premagana s 24 In sedaj glejte, to bomo sto- Kristusovo zmago nad njo. rili za naøe brate, da bodo lahko 29 Zato bi prej utrpeli smrt na nasledili jerøonsko deœelo; in s najteœji in najbolj muçen naçin, svojimi çetami jih bomo straœili ki bi jim ga lahko prizadejali pred njihovimi sovraœniki pod njihovi bratje, kakor da bi prijeli pogojem, da nam bodo dali za meç ali zakrivljeno sabljo, del svojega zasluœka, da nam da bi jih posekali. bodo pomagali, da bomo lahko 30 In tako so bili goreçe in ljub- vzdrœevali svoje çete. ljeno ljudstvo, ljudstvo, moçno 25 Sedaj se je zgodilo, ko je bil priljubljeno pri Gospodu. Amon to sliøal, se je vrnil k anti– nefi–lehijskemu ljudstvu, in z 28. POGLAVJE njim tudi Alma, v divjino, kjer so bili postavili øotore in jim Lamanci so v straøni bitki poraœeni. vse to razodel. In Alma jim je —Na deset tisoçe je pobitih.— tudi povedal o svoji spreobrnitvi Hudobni so zapisani stanju ne- Alma 28:1–14 256 skonçnega gorja; praviçni doseœejo 8intojeporoçilo o Amonu in neskonçno sreço. Med letoma 77 njegovih bratih, o njihovih poto- in 76 pr. Kr. vanjih v nefijski deœeli, o njihovem trpljenju v deœeli, o njihovi In sedaj se je zgodilo, potem ko potrtosti in o njihovi stiski in o se je Amonovo ljudstvo naselilo njihovi nedojemljivi radosti in v jerøonski deœeli in so v jer- o sprejemu in o varnosti njiho- øonski deœeli ustanovili tudi vih bratov v jerøonski deœeli. In cerkev in so okrog jerøonske sedaj, naj Gospod, Odkupitelj deœele postavili nefijske çete, vseh ljudi, blagoslovi njihove da, na vseh okoliøkih mejah duøe za vekomaj. zarahemelske deœele; glejte, je 9Intojeporoçilo o vojnah in bila lamanska vojska sledila prepirih med Nefijci in tudi o svojim bratom v divjino. vojnah med Nefijci in Lamanci; 2Intako je priølo do straøne in konçalo se je petnajsto leto bitke; da, in sicer do takøne, vladavine sodnikov. kakrøne ni v deœeli poznal nihçe 10 In od prvega leta do pet- od çasa, ko je Lehi zapustil Je- najstega se je konçalo veç tisoç ruzalem; da, in pobitih je bilo œivljenj; da, priølo je do straøne- na deset tisoçe Lamancev in ga prizora prelivanja krvi. razkropili so se preko meja. 11 In telesa veç tisoçev leœijo 3 Da, in prav tako je priølo do globoko v zemlji, medtem ko straønega pokola med Nefijevim telesa veç tisoçev plesnijo v ljudstvom; vendar so Lamance kupih po obliçju zemlje, da, in pregnali in jih razkropili in Ne- veç tisoçev jih œaluje zavoljo iz- fijevo ljudstvo se je spet vrnilo gube svojcev, ker imajo razlog v svojo deœelo. za strah, glede na Gospodove 4Intojebil torej ças, ko se obljube, da so zapisani stanju je po vsej deœeli sliøalo veliko neskonçnega gorja. œalovanje in objokovanje med 12 Medtem ko veç tisoçev dru- vsem Nefijevim ljudstvom— gih resniçno œaluje zavoljo izgu- 5 da, jok vdov, œalujoçih za be svojcev, se vendarle radostijo moœmi, in tudi oçetov, œalujoçih in vriskajo od veselja, ker upajo za sinovi, in hçere za bratom, in celo vedo, glede na Gospo- da, in brata za oçetom; in tako dove obljube, da bodo vstali, se je med vsemi sliøal jok œalo- da bodo bivali na Boœji desnici vanja, ker so œalovali za svojci, v stanju neskonçne sreçe. ki so bili pobiti. 13 In tako vidimo, kako velika 6Intojebil sedaj zagotovo je neenakost ljudi zavoljo greha œalosten dan; da, ças resnobnos- in prestopniøtva in hudiçeve ti in ças, ko so se veliko postili moçi, ki pride s prekanjenimi in molili. naçrti, ki si jih je izmislil, da bi 7Intako se je konçalo petnajsto çloveøka srca ujel v past. leto vladavine sodnikov nad 14 In tako vidimo veliki klic Nefijevim ljudstvom; ljudem, naj marljivo delajo v 257 Alma 29:1–11 Gospodovem vinogradu; in tako prepoznava dobro in zlo, temu vidimo velik razlog za potrtost je dano po njegovih œeljah, naj in tudi za radost—potrtost si œeli dobro oziroma zlo, œiv- zavoljo smrti in pogube med ljenje oziroma smrt, radost ozi- ljudmi in radost zavoljo Kristu- roma obœalovanje vesti. sove luçi za œivljenje. 6 Torej, videç, da to vem, zakaj bi œelel veç kakor to, da oprav- ljam delo, h kateremu sem bil 29. POGLAVJE poklican? 7 Zakaj bi œelel, da bi bil angel, Alma œeli klicati h kesanju z an- da bi lahko govoril vsem stra- gelsko goreçnostjo.—Gospod vsem nem sveta? narodom da uçitelje.—Alma slavi 8 Kajti glejte, Gospod da vsem v Gospodovem delu in v uspehu narodom, glede na njihovo na- Amona in njegovih bratov. Okrog rodnost in jezik, da se pouçuje leta 76 pr. Kr. njegovo besedo, da, v modrosti, O, da bi bil angel in bi se mi vse, kar se mu zdi primerno, da izpolnila srçna œelja, da bi øel bi imeli; zato vidimo, da Gospod in govoril z Boœjo trobento, z svetuje v modrosti, glede na to, glasom, ki bi pretresel zemljo, kar je praviçno in resniçno. in klical vse narode h kesanju! 9Topoznam, kar mi je Gospod 2 Da, vsaki duøi bi razglaøal, zapovedal, in v tem slavim. kakor z glasom groma, kesanje Ne slavim v sebi, temveç sla- in naçrt odkupitve, da bi se vim v tem, kar mi je Gospod pokesali in priøli k Bogu, da bi zapovedal; da, in to je moja veç ne bilo potrtosti po vsem slava, da bi morda bil orodje v obliçju Zemlje. Boœjih rokah, da bi nekaj duø 3Aglej, çlovek sem in v svoji privedel h kesanju; in to je moja œelji greøim; kajti moral bi se radost. zadovoljiti s tem, kar mi je Gos- 10 In glejte, ko vidim mnoge pod dodelil. svoje brate, ki se resniçno spo- 4Vsvojih œeljah ne bi smel korijo in pridejo h Gospodu, prikrojevati trdnega predpisa svojemu Bogu, potem mojo praviçnega Boga, kajti vem, da duøo navda radost; potem se ljudem da po njihovi œelji, bo- spomnim, kaj je Gospod storil disi je to v smrt ali v œivljenje; zame, da, in sicer da je usliøal da, vem, da ljudem odmeri, mojo molitev; da, potem se da, predpiøe jim odloke, ki so spomnim njegove milostne roke, nespremenljivi, po njihovi vo- ki mi jo je ponudil. lji, bodisi so v odreøitev ali v 11 Da, in prav tako se spomnim pogubo. ujetniøtva mojih oçetov; kajti 5 Da, in vem, da je dobro in zagotovo vem, da jih je Gospod zlo priølo pred vse ljudi; ta, ki reøil iz suœenjstva in s tem usta- ne zna prepoznavati dobro od novil svojo cerkev; da, Gospod zlega, je brez krivde; ta pa, ki Bog, Abrahamov Bog, Izakov Alma 29:12–30:6 258 Bog, Jakobov Bog, jih je reøil iz bo Kristus priøel in da vse reçi poka- suœenjstva. œejo, da Bog je.—Korihor zahteva 12 Da, vselej sem pomnil ujet- znamenje in onemi.—Hudiç se je niøtvo svojih oçetov; in isti Bog, bil prikazal Korihorju kot angel in ki jih je reøil iz rok Egipçanov, ga pouçeval, kaj naj reçe.—Kori- jih je reøil iz suœenjstva. horja poteptajo in umre. Med leti 13 Da, in isti Bog je med njimi 76 in 74 pr. Kr. ustanovil svojo cerkev; da, in isti Bog me je poklical po svetem Glejte, sedaj se je zgodilo, po- poklicu, naj njegovemu ljudstvu tem ko se je Amonovo ljudstvo pridigam besedo, in dal mi je naselilo v jerøonski deœeli, da, in veliko uspeha, v çemer je moja tudi potem ko so Lamance pre- radost popolna. gnali iz deœele in je ljudstvo de- 14 Ne radostim pa se samo œele pokopalo svoje mrtve— nad svojim uspehom, paç pa 2 sedaj, svojih mrtvih niso je moja radost øe popolnejøa preøteli zavoljo njihovega veli- zavoljo uspeha mojih bratov, ki kanskega øtevila; niti niso preø- so bili v nefijski deœeli. teli mrtvih Nefijcev—ampak 15 Glejte, silno so se trudili se je zgodilo, potem ko so bili in obrodili velik sad; in kako pokopali mrtve in tudi po dne- veliko bo njihovo plaçilo! vih posta in œalovanja in molitve 16 Sedaj, ko pomislim na uspeh (in bilo je v øestnajstem letu vla- teh mojih bratov, mojo duøo davine sodnikov nad Nefijevim dvigne nekako tako, kakor da ljudstvom), da se je bil po vsej bi se hotela loçiti od telesa, tako deœeli zaçel nepretrgan mir. velika je moja radost. 3 Da, in ljudje so si prizadevali 17 In naj torej Gospod dovoli spolnjevati Gospodove zapo- tem, mojim bratom, da se bodo vedi; in Boœje uredbe so strogo usedli v Boœje kraljestvo; da, in izvajali po Mojzesovi postavi; tudi vsem tistim, ki so sad nji- kajti pouçeni so bili, naj Mojze- hovega truda, da ne bodo nikoli sovo postavo spolnjujejo, dokler veç øli ven, paç pa da ga bodo ne bo dopolnjena. za vekomaj slavili. In naj me 4Intako ljudje niso imeli ne- Bog usliøi, da se bo zgodilo po mirov v vsem øestnajstem letu mojih besedah, prav kakor sem vladavine sodnikov nad Nefije- govoril. Amen. vim ljudstvom. 5Inzgodilo se je, da je bil v zaçetku sedemnajstega leta 30. POGLAVJE vladavine sodnikov nepretrgan mir. Korihor, antikrist, zasmehuje Kris- 6 Zgodilo pa se je proti koncu tusa, odkupno daritev in preroøkega sedemnajstega leta, da je v duha.—Pouçuje, da Boga ni, ne zarahemelsko deœelo priøel nek çloveøkega padca, ne kazni za greh çlovek in bil je antikrist, kajti in ne Kristusa.—Alma priçuje, da ljudstvu je zaçel pridigati proti 259 Alma 30:7–21 prerokbam, ki so jih bili preroki so jih predajali sveti preroki, govorili o Kristusovem prihodu. glejte, je neumno izroçilo vaøih 7 Sedaj, postave proti çlove- oçetov. kovemu verovanju ni bilo; kajti 15 Kako veste o njihovi goto- bilo je strogo v nasprotju z vosti? Glejte, ne morete vedeti Boœjimi zapovedmi, da bi bila o tem, çesar ne vidite; zato ne potrebna postava, ki bi med morete vedeti, da Kristus bo. ljudmi delala razlike. 16 Priçakujete in pravite, da 8 Kajti tako govorijo sveti spisi: vidite odpuøçanje svojih grehov. Danes si izberite, komu boste A glejte, to je posledica zblaz- sluœili. nelega miøljenja; in ta motnja 9Çejetorej çlovek œelel sluœiti v vaøem miøljenju je zavoljo Bogu, je bilo to njegov privilegij; izroçila vaøih oçetov, katera vas oziroma drugaçe, çe je veroval vodi v verovanje v to, çesar ni. v Boga, je bil njegov privilegij, 17 In veliko veç takega jim je da mu je sluœil; çe pa vanj ni rekel in jim govoril, da çloveøkih veroval, ni bilo postave, ki bi grehov ni moç odkupiti, paç ga kaznovala. pa da vsakdo uspeva v svojem 10 Çe pa je moril, je bil kazno- œivljenju glede na upravljanje van s smrtjo; in çe je ropal, je bil svojega bitja; zato se vsakomur tudi kaznovan; in çe je kradel, godí glede na njegovo nadarje- je bil tudi kaznovan; in çe se je nost in da vsakdo zmaga glede predajal preøuøtvovanju, je bil na svojo moç; in kar koli çlovek tudi kaznovan; da, za vso svojo stori, ni zloçin. hudobijo so bili kaznovani. 18 In tako jim je pridigal in 11 Zakaj postava je bila, da se zapeljal srca mnogih in bil vzrok, mora ljudem soditi za njihove da so v srcu postali vzviøeni v zloçine. Vendar ni bilo postave svoji hudobiji, da, in zapeljal je proti çlovekovemu verovanju; veliko œensk in tudi moøkih, da zato je bil çlovek kaznovan samo so se predajali vlaçugarstvu— za zloçine, ki jih je bil storil; govoreç jim, da je tedaj, ko je zato je bilo za vse ljudi enako. çlovek mrtev, vsega konec. 12 In ta antikrist, ki mu je bilo 19 Sedaj, ta çlovek je øel tudi ime Korihor (in postava ni imela onstran v jerøonsko deœelo, da moçi nad njim), je zaçel pridi- bi o tem pridigal med Amono- gati ljudem, da Kristusa ne bo. vim ljudstvom, ki je bilo nekoç In tako je pridigal, rekoç: lamansko ljudstvo. 13 O vi, ki vas veœe neumno in 20 A glejte, bili so modrejøi prazno upanje, zakaj se pustite kakor mnogi od Nefijcev; kajti podjarmljati takønim neumnos- zgrabili so ga in zvezali in ga tim? Zakaj priçakujete Kristusa? odpeljali pred Amona, ki je bil Kajti noben çlovek ne more véliki duhovnik nad tistim vedeti o niçemer, kar bo priølo. ljudstvom. 14 Glejte, to, kar imenujete 21 In tako se je zgodilo, da prerokbe, za katere pravite, da ga je dal odpeljati iz deœele. In Alma 30:22–31 260 priøel je na drugo stran v gide- 27 in tako zavajaø to ljudstvo onsko deœelo in jim prav tako z nespametnim izroçilom svo- zaçel pridigati; in tukaj ni imel jih oçetov in po svojih lastnih veliko uspeha, kajti prijeli so ga œeljah; in omejujeø jih prav in ga zvezali in ga odvedli pred kakor v suœenjstvu, da se lahko vélikega duhovnika in tudi pred naœiraø s trudom njihovih vrhovnega sodnika deœele. rok, da si ne drznejo smelo 22 In zgodilo se je, da mu pogledati navzgor in da si ne je véliki duhovnik rekel: Zakaj drznejo uœivati svojih pravic in hodiø naokrog in izkrivljaø Gos- privilegijev. podova pota? Zakaj to ljudstvo 28 Da, ne drznejo si uporabljati pouçujeø, da Kristusa ne bo, tega, kar je njihovo, da bi ne da motiø njihovo radost? Zakaj prizadeli svojih duhovnikov, govoriø proti vsem prerokbam kateri jih podjarmljajo po svo- svetih prerokov? jih œeljah in so jih pripravili, da 23 Sedaj, vélikemu duhovniku verjamejo, glede na njihovo izje bilo ime Gidona. In Korihor roçilo in njihove sanje in njiho- mu je rekel: Ker ne pouçujem ve kaprice in njihova videnja neumnega izroçila vaøih oçetov in njihove laœne skrivnosti, da in ker tega ljudstva ne pouçu- bodo, çe ne bodo delali po nji- jem, naj se pustijo zvezati z ne- hovih besedah, uœalili neko umnimi uredbami in izvajanji, neznano bitje, za katero pravijo, ki so jih doloçili starodavni da je Bog—bitje, katerega ni duhovniki, da so se polastili nikoli nihçe videl ali poznal, moçi in oblasti nad njimi, da so katerega nikoli ni bilo, niti ga jih drœali v nevednosti, da bi ne nikoli ne bo. dvignili glave, ampak da bi jih 29 Ko sta sedaj véliki duhovnik pokorili po tvojih besedah. in vrhovni sodnik videla njego- 24 Ti praviø, da je to ljudstvo vo trdosrçnost, da, ko sta vide- svobodno ljudstvo. Glej, jaz la, da je œalil celo Boga, nista na pravim, da so v suœenjstvu. Ti njegove besede dala nobenega praviø, da so tiste starodavne odgovora; paç pa sta ga dala prerokbe zanesljive. Glej, jaz zvezati; in izroçila sta ga v roke pravim, da ne veø, da so zanes- straœnikom in ga poslala v za- ljive. rahemelsko deœelo, da ga bodo 25 Ti praviø, da je to ljudstvo pripeljali pred Alma in vrhovne- krivo in padlo ljudstvo zavoljo ga sodnika, ki je bil upravitelj prestopka starøev. Glej, jaz pra- vse deœele. vim, da otrok ni kriv zavoljo 30 In zgodilo se je, ko so ga svojih starøev. privedli pred Alma in vrhov- 26 In ti tudi praviø, da bo Kris- nega sodnika, je nadaljeval na tus priøel. Glej, jaz pa pravim, isti naçin, kakor je v gideonski da ne veø, çe Kristus sploh bo. deœeli; da, øe naprej je govoril In ti tudi praviø, da bo umrl za bogokletno. grehe sveta— 31 In pred Almom je vstal v 261 Alma 30:32–46 glasnem govoru in se rogal glej, povem ti, vem, da Bog je in duhovnikom in uçiteljem in jih tudi da bo Kristus priøel. obtoœeval, da so ljudstvo zape- 40 In sedaj, kakøen dokaz ljali z neumnim izroçilom svojih imaø, da Boga ni oziroma da oçetov, da so se lahko naœirali s Kristus ne bo priøel? Povem ti, trudom ljudstva. da nimaø nobenega razen samo 32 Sedaj mu je Alma rekel: Ti svoje besede. veø, da se ne naœiramo s trudom 41 A glej, vse mi priçuje, da je tega ljudstva; kajti glej, prav od to res; in mar boø to zanikal? zaçetka vladavine sodnikov do Ali verjameø, da je to res? sedaj sem s svojimi lastnimi 42 Glej, vem, da verjameø, rokami delal za svoje lastno pre- toda v lasti te ima laœnivi duh œivetje navkljub mojim mno- in odrinil si Boœjega Duha, da gim potovanjem po deœeli, da nima mesta v tebi; paç pa ima sem svojemu ljudstvu razglaøal nad teboj moç hudiç in te nosi Boœjo besedo. naokrog in dela zvijaçe, da bi 33 In navkljub mnogim delom, pogubil Boœje otroke. katera sem izvajal v cerkvi, za 43 In sedaj je Korihor Almu svoje delo nikdar nisem prejel rekel: Çe mi boø pokazal zname- niti toliko kakor celo en senin; nje, da me bo prepriçalo, da Bog niti ni nobeden od mojih bra- je, da, pokaœi mi, da ima moç, in tov, razen çe je bilo na sodnem potem bom prepriçan o resnici stolu; in potem smo za svoj ças tvojih besed. prejeli le po postavi. 44 Alma pa mu je rekel: Zna- 34 In sedaj, çe niçesar ne preje- menj si imel dovolj; mar boø mamo za svoje delo v cerkvi, skuøal svojega Boga? Mar boø kaj nam koristi delati v cerkvi, rekel: Pokaœi mi znamenje, ko çe ne bi razglaøali resnice, da imaø priçevanje vseh teh svojih se radostimo v radosti svojih bratov in tudi vseh svetih pre- bratov? rokov? Pred teboj so poloœeni 35 Zakaj potem praviø, da sveti spisi, da, in vse ti pokaœe, temu ljudstvu pridigamo, da bi da Bog je; da, in sicer Zemlja in zasluœili, ko sam veø, da ne vse, kar je na obliçju te, da, in prejemamo nobenega zasluœka? njeno gibanje, da, in prav tako In sedaj, mar verjameø, da to vsi planeti, ki se gibljejo v svojih ljudstvo zavajamo, kar je vzrok ustaljenih poteh, priçujejo, da velike radosti v njihovem srcu? Najviøji Stvarnik je. 36 In Korihor mu je odgovoril: 45 In vendar hodiø naokrog in Da. zavajaø srca teh ljudi in jim pri- 37 In potem mu je Alma rekel: çujeø, da Boga ni? In vendar boø Ali verjameø, da Bog je? spet zanikal vse te dokaze? In 38 In odgovoril je: Ne. rekel je: Da, zanikal bom, razen 39 In sedaj mu je Alma rekel: çe mi boø pokazal znamenje. Mar boø spet zanikal, da ni Boga 46 In sedaj se je zgodilo, da mu in zanikal tudi Kristusa? Kajti je Alma rekel: Glej, œalosti me Alma 30:47–58 262 zavoljo tvoje trdosrçnosti, da, da 53 A glej, hudiç me je ogoljufal; se boø øe upiral duhu resnice, kajti prikazal se mi je v angelski da bo tvoja duøa pogubljena. podobi in mi rekel: Pojdi in 47 A glej, bolje je, da bo iz- spreobrni to ljudstvo, kajti vsi gubljena tvoja duøa, kakor da so skrenili za neznanim Bogom. boø sredstvo, ki bo veliko duø In rekel mi je: Boga ni; da, in pripeljalo v pogubo s tvojim pouçeval me je, kar naj reçem. laganjem in s tvojimi laskavimi In pouçeval sem njegove besede; besedami; çe boø zato spet za- in pouçeval sem jih, ker so bile nikal, glej, te bo Bog udaril, da prijetne mesenemu miøljenju; boø onemel, da ne boø nikoli in pouçeval sem jih, prav dokler veç spet odprl ust, da ne boø niç nisem bil zelo uspeøen, v tolikor veç goljufal teh ljudi. da sem resniçno verjel, da so 48 Sedaj mu je Korihor rekel: bile resniçne; in iz tega razloga Ne zanikam obstoja Boga, ne sem se zoperstavljal resnici, verjamem pa, da Bog je; in pra- prav dokler si nisem nakopal vim tudi, da ne veø, da Bog je; tega velikega prekletstva. in çe mi ne boø pokazal zname- 54 Ko je bil sedaj to izrekel, je nja, ne bom veroval. rotil, naj Alma moli k Bogu, da 49 Sedaj mu je Alma rekel: To bi mu bilo prekletstvo odvzeto. ti bom dal za znamenje, da boø 55 Alma pa mu je rekel: Çe bi onemel po mojih besedah; in ti bilo to prekletstvo odvzeto, bi pravim, da boø v imenu Boga spet zavajal srca tega ljudstva; onemel, da ne boø veç mogel zato bo s teboj, prav kakor œeli govoriti. Gospod. 50 Ko je bil sedaj Alma te bese- 56 In zgodilo se je, da prek- de izrekel, je Korihor onemel, letstvo Korihorju ni bilo odvze- da ni mogel govoriti, glede na to; paç pa so ga vrgli ven in Almove besede. hodil je od hiøe do hiøe in pros- 51 In ko je sedaj vrhovni sod- jaçil za hrano. nik to videl, je iztegnil roko in 57 Sedaj se je to, kar se je bilo Korihorju napisal, rekoç: Ali si zgodilo Korihorju, takoj razve- prepriçan o Boœji moçi? Na delo po vsej deœeli; da, vrhovni kom si œelel, naj ti Alma pokaœe sodnik je razposlal razglas vsem njegovo znamenje? Mar si hotel, ljudem v deœeli in razglasil tis- da bi prizadel druge, da bi tebi tim, ki so bili verovali v Kori- pokazal znamenje? Glej, poka- horjeve besede, da se morajo zal ti je znamenje; in mar se boø naglo pokesati, sicer jih bodo sedaj øe priçkal? doletele iste sodbe. 52 In Korihor je iztegnil roko 58 In zgodilo se je, da so bili in napisal, rekoç: Vem, da sem vsi prepriçani o Korihorjevih nem, kajti ne morem govoriti; in hudobijah; zato so se spet vsi vem, da ni bilo drugega, kakor spreobrnili h Gospodu; in to je Boœja moç, da me je to doletelo; napravilo konec kriviçnostim da, in vselej sem vedel, da Bog je. Korihorjevega naçina. In Kori- 263 Alma 30:59–31:9 hor je hodil od hiøe do hiøe in Antionum, ki je bila vzhodno prosjaçil za hrano in podporo. od zarahemelske deœele, ki je 59 In zgodilo se je, ko je hodil leœala skoraj v mejah z morsko med ljudmi, da, med ljudstvom, obalo, ki je bila juœno od jer- ki se je bilo loçilo od Nefijcev in øonske deœele, ki je prav tako so se imenovali Zoramci, ker jih mejila z divjino na jugu, z divji- je vodil çlovek, ki se je imeno- no, ki je bila polna Lamancev. val Zoram—in ko je hodil med 4 Sedaj, Nefijci so se moçno njimi, glej, so ga pohodili in po- bali, da bi Zoramci vzpostavili teptali, prav dokler ni bil mrtev. odnose z Lamanci in da bi to 60 In tako vidimo konec tega, bilo sredstvo velike izgube na ki izkrivlja Gospodova pota; strani Nefijcev. in tako vidimo, da hudiç na 5Insedaj, ker je imelo pridi- poslednji dan ne bo podpiral ganje besede veliko teœnjo, da svojih otrok, paç pa jih naglo je vodilo ljudi, da so delali, kar zvleçe v pekel. je bilo praviçno—da, imelo je bilo moçnejøi uçinek na miølje- nje ljudi kakor meç ali kar koli 31. POGLAVJE drugega, kar se jim je bilo zgodilo—zato je Alma menil, da je Alma gre na misijon, da bi spreo- bolje, da poskusi z vrlino Boœje brnil odpadle Zoramce.—Zoramci besede. zanikajo Kristusa, verjamejo v na- 6 Zato je vzel s seboj Amona in paçno predstavo o izvoljenosti in Arona in Omnerja; in Himnija çastijo z molitvenimi obrazci.— je pustil v cerkvi v Zarahemli; Misijonarje navda Sveti Duh.— prve tri pa je vzel s seboj in tudi Njihove stiske pouœije radost v Amuleka in Zezroma, ki sta bila Kristusu. Okrog leta 74 pr. Kr. v Meleku; in s seboj je vzel tudi Sedaj se je zgodilo, da se je dva svoja sinova. po Korihorjevem koncu, ker je 7Sseboj torej ni vzel najstarej- Alma prejel vesti, da so Zoramci øega od svojih sinov in ime mu izkrivljali Gospodova pota in je bilo Helaman; tistima pa, ki da je Zoram, ki je bil njihov ju je vzel s seboj, je bilo ime vodja, vodil srca ljudi, da so Øiblon in Korianton; in to sta se priklanjali nemim malikom, imeni tistih, ki sta øla z njim njegovo srce spet zaçelo œalos- med Zoramce, da jim bodo pri- titi zavoljo kriviçnosti ljudi. digali besedo. 2 Kajti za Alma je bil to velik 8 Sedaj, Zoramci so bili nefijski vzrok za potrtost, da je vedel odpadniki; zato so jim bili priza kriviçnosti med svojim digali Boœjo besedo. ljudstvom; zato je bilo njegovo 9 Zapadli pa so bili v velike srce silno potrto zavoljo odce- zmote, kajti niso gledali, da bi pitve Zoramcev od Nefijcev. spolnjevali zapovedi Boga in 3 Sedaj, Zoramci so se bili njegove zakone po Mojzesovi zbrali v deœeli, ki so jo imenovali postavi. Alma 31:10–24 264 10 Niti se niso drœali cerkvenih jih bo tvoj bes zagnal v pekel; opravil, da bi øe nadalje vsak svetost, za katero se ti, o Bog, dan molili in poniœno prosili k zahvaljujemo; in zahvaljujemo Bogu, da bi ne zapadli v skuø- se ti tudi, da si nas izvolil, da njavo. nas ni zapeljalo neumno izroçilo 11 Da, skratka, v zelo veliko naøih bratov, katero jih zavezuje primerih so izkrivljali Gospodo- k verovanju v Kristusa, zavoljo va pota; zato so iz tega razloga çesar jim srce tava daleç proç Alma in bratje øli v deœelo, da od tebe, naøega Boga. jim bodo pridigali besedo. 18 In spet se ti zahvaljujemo, o 12 Sedaj, ko so bili priøli v Bog, da smo izvoljeno in sveto deœelo, glejte, so na svojo osup- ljudstvo. Amen. lost odkrili, da so si bili Zoramci 19 Sedaj se je zgodilo, potem zgradili sinagoge in da so se ko so bili Alma in njegovi bratje zbirali en dan v tednu, na dan, in njegovi sinovi te molitve ki so ga poimenovali Gospodov sliøali, so bili osupnili preko dan; in çastili so na naçin, kate- vsake mere. rega Alma in njegovi bratje niso 20 Kajti glej, vsakdo je pristo- bili nikoli videli; pil in daroval te iste molitve. 13 kajti v sredi sinagoge so dali 21 Sedaj, prostor so imenovali zgraditi prostor, prostor, kjer se Rameumptom, kar v prevodu je stalo, ki je bil visoko nad gla- pomeni sveto stojiøçe. vami; in na vrh le–tega je lahko 22 Sedaj, s tega stojiøça so da- pristopila samo ena oseba. rovali Bogu, vsak prav isto mo- 14 Zato je moral, kdor je œelel litev, zahvaljujoç se svojemu çastiti, najprej stopiti na vrh Bogu, da jih je izvolil in da jih le–tega in iztegniti roke proti ni vodil stran z izroçilom njiho- nebesom in zaklicati z moçnim vih bratov in da njihova srca glasom, rekoç: niso bila ogoljufana, da bi ver- 15 Sveti, sveti Bog; verjame- jeli v to, kar bo priølo, o çemer mo, da si Bog in verjamemo, da niso vedeli niçesar. si svet in da si bil duh in da si 23 Sedaj, ko so bili vsi ljudje duh in da boø duh za vekomaj. tako izkazali zahvalo, so se vrni- 16 Sveti Bog, verjamemo, da si li na svoj dom, ne da bi øe kdaj nas loçil od naøih bratov; in ne spregovorili o svojem Bogu, verjamemo v izroçilo naøih bra- dokler se niso bili spet zbrali tov, ki jim je bilo predano zaradi pred svetim stojiøçem, da bodo otroçjosti njihovih oçetov; paç po svoje izkazali zahvalo. pa verjamemo, da si nas izvolil 24 Ko je Alma sedaj to videl, je za svoje svete otroke; in razodel bilo njegovo srce potrto; kajti si nam tudi, da Kristusa ne bo. videl je, da so bili hudobno in 17 Ampak ti si isti vçeraj, danes izprijeno ljudstvo; da, videl je, in za vekomaj; in izvolil si nas, da so srce predajali zlatu in sre- da bomo odreøeni, medtem ko bru in vsakovrstnim izvrstnim so vsi okrog nas izvoljeni, da dobrinam. 265 Alma 31:25–38 25 Da, in prav tako je videl, nadme zavoljo kriviçnosti tega da so bili v srcu vzviøeni, da ljudstva? so se moçno bahali v svojem 32 O Gospod, ali boø tolaœil ponosu. mojo duøo in mi dal uspeh in 26 In glas je povzdignil k nebe- tudi mojim sodelavcem, ki so z som in zaklical, rekoç: O kako menoj—da, Amonu in Aronu dolgo, o Gospod, boø dopuøçal, in Omnerju in tudi Amuleku in da bodo tvoji sluœabniki bivali Zezromu in tudi mojima dvema tu spodaj v mesu, da bodo med sinovoma—da, prav vsem tem, çloveøkimi otroki gledali takøno ali jih boø tolaœil, o Gospod? velikansko hudobijo? Da, ali boø tolaœil njihove duøe 27 Glej, o Gospod, k tebi kliçejo v Kristusu? in vendarle je njihovo srce prev- 33 Ali jim boø naklonil, da zel ponos. Glej, o Bog, k tebi bodo imeli moç, da bodo pre- kliçejo z usti, medtem ko so na- naøali svoje stiske, ki bodo duti prav do vzviøenosti zavoljo priøle nadnje zavoljo kriviç- puhlosti sveta. nosti teh ljudi? 28 Glej, o moj Bog, njihova dra- 34 O Gospod, ali nam boø nak- ga oblaçila in njihove kodrçke in lonil, da bomo uspeøni, da jih njihove zapestnice in njihovo bomo spet privedli k tebi in h zlato okrasje in njihove drago- Kristusu? cenosti, s katerimi se krasijo; in 35 Glej, o Gospod, njihove duøe glej, predajajo jim srce in ven- so dragocene in mnogi med nji- dar kliçejo k tebi in govorijo: mi so naøi bratje; zato nam daj, Zahvaljujemo se ti, o Bog, kajti o Gospod, moç in modrost, da mi smo tvoje izvoljeno ljudstvo, jih bomo privedli, te, naøe brate, medtem ko bodo drugi pogub- spet k tebi. ljeni. 36 Sedaj se je zgodilo, ko je bil 29 Da, in govorijo, da si jim Alma te besede izgovoril, da je oznanil, da Kristusa ne bo. roke poloœil na vse tiste, ki so 30 O Gospod Bog, kako dol- bili z njim. In glejte, ko je roke go boø trpel, da bo takøna hu- poloœil nanje, jih je navdal dobija in nezvestoba med tem Sveti Duh. ljudstvom? O Gospod, ali mi 37 In po tem so se loçili drug boø dal moç, da bom prena- od drugega, ne pomiøljujoç, kaj øal svojo slabost? Kajti slaboten bodo jedli, ali kaj bodo pili, ali sem in takøna hudobija med kaj bodo oblekli. tem ljudstvom moji duøi zada- 38 In Gospod je poskrbel zanje, ja bol. da niso gladovali, niti niso œe- 31 O Gospod, moje srce je sil- jali; da, in dal jim je tudi moç, no potrto; ali boø tolaœil mojo da niso prenaøali nobene vrste duøo v Kristusu? O Gospod, ali stisk, razen çe jih ni preœela mi boø naklonil, da bom imel Kristusova radost. Sedaj, to je moç, da bom s potrpeœljivostjo bilo glede na Almovo molitev; prenaøal te stiske, ki bodo priøle in to zato ker je molil v veri. Alma 32:1–12 266 32. POGLAVJE kajti vrgli so nas iz naøih sinagog, za katere smo se moçno Alma pouçuje siromaøne, ki so jih trudili, da smo jih zgradili s stiske napravile poniœne.—Vera svojimi rokami; in ven so nas je upanje v to, çesar se ne vidi, kar vrgli zavoljo naøega silnega si- je resniçno.—Alma priçuje, da romaøtva; in nimamo kraja, da angeli pouçujejo moøke, œenske in bi çastili Boga; in glej, kaj naj otroke.—Alma primerja besedo s storimo? semenom.—Treba ga je posaditi 6Inkojesedaj Alma to sliøal, in negovati.—Potem zraste v dre- se je obrnil okrog z obrazom vo, s katerega je obran sad veçnega neposredno proti njemu in œivljenja. Okrog leta 74 pr. Kr. pogledal z veliko radostjo; kajti videl je, da so jih bile njihove In zgodilo se je, da so øli in zaçeli stiske resniçno napravile po- ljudem pridigati Boœjo besedo, niœne in da so bili pripravljeni vstopali so v njihove sinagoge sliøati besedo. in v njihove hiøe; da, in besedo 7 Zato oni drugi mnoœici ni so pridigali celo na ulicah. rekel niçesar veç; ampak je iz- 2Inzgodilo se je, da so po tegnil roko in zaklical tistim, ki veliko truda med njimi zaçeli jih je gledal, ki so se resniçno postajati uspeøni med siromaø- spokorili, in jim rekel: nim slojem ljudstva; kajti glej, iz 8 Vidim, da ste poniœni v srcu; sinagog so bili izgnani zavoljo in çe je tako, blagor vam. njihovih preprostih oblaçil— 9 Glejte, vaø brat je rekel: Kaj 3zato jim ni bilo dovoljeno naj storimo—kajti vrgli so nas vstopiti v njihove sinagoge, da iz sinagog, da ne moremo çastiti bi çastili Boga, ker so jih imeli za naøega Boga? umazane; zato so bili siromaøni; 10 Glejte, povem vam, mar da, njihovi bratje so jih imeli za predpostavljate, da drugaçe ne izmeçke; zato so bili siromaøni morete çastiti Boga, kakor samo kar zadeva posvetne reçi; in v vaøih sinagogah? prav tako so bili ubogi v srcu. 11 In øe veç, vpraøal bi, ali 4 Sedaj, ko je Alma pouçeval in predpostavljate, da Boga ne govoril ljudem na hribu Onida, smete çastiti veçkrat kakor je k njemu priøla velika mnoœi- enkrat tedensko? ca, ki so bili tisti, o katerih smo 12 Povem vam, dobro je, da govorili, da so bili ubogi v srcu ste vrœeni iz vaøih sinagog, da zavoljo svojega siromaøtva, kar bi bili poniœni in da bi se uçili zadeva posvetne reçi. modrosti; kajti potrebno je, da 5Inpriøli so k Almu; in tisti, se uçite modrosti; kajti zato ker ki je bil med njimi glavni, mu so vas vrgli ven, ker vas vaøi je rekel: Glej, kaj naj storijo ti bratje prezirajo zavoljo vaøega moji bratje, kajti vsi jih prezirajo silnega siromaøtva, ste v srcu zavoljo njihovega siromaøtva, postali poniœni; zakaj potrebno da, in øe zlasti naøi duhovniki; je bilo, da ste postali poniœni. 267 Alma 32:13–27 13 In sedaj, ker ste bili primo- razlog za vero, in zapade v rani postati poniœni, blagor prestopek? vam; kajti vçasih, çe je çlovek 20 To morate sedaj presoditi. primoran postati poniœen, iøçe Glejte, povem vam, da je tako kesanje; in torej bo zagotovo, po eni strani, kakor je po drugi; kdor se pokesa, naøel milost; in in z vsakim çlovekom bo glede tisti, ki najde milost in vztraja na njegovo delo. do konca, tisti bo odreøen. 21 In sedaj, kakor sem rekel 14 In sedaj, kakor sem vam re- glede vere—vera ni, da bi imeli kel, da ker ste bili primorani popolno védenje o reçeh; çe torej postati poniœni, ste bili blagos- verujete, upate na to, çesar ne lovljeni, mar ne predpostavljate, morete videti, kar je resniçno. da so bolj blagoslovljeni ti, 22 In sedaj, glejte, povem vam ki resniçno postanejo poniœni in œelel bi, da bi pomnili, da je zavoljo besede? Bog milosten z vsemi, ki verja- 15 Da, ta, ki resniçno posta- mejo v njegovo ime; zato na ne poniœen in se pokesa svo- prvem mestu œeli, da bi verjeli, jih grehov in vztraja do konca, da, in sicer na njegovo besedo. tisti bo blagoslovljen—da, ve- 23 In sedaj, ljudem daje svojo liko bolj bo blagoslovljen kot besedo po angelih, da, ne samo tisti, ki so primorani postati moøkim, ampak tudi œenskam. poniœni zavoljo svojega silnega To pa sedaj ni vse; malim otro- siromaøtva. kom so velikokrat dane besede, 16 Zato blagor jim, ki postane- ki zmedejo modre in uçene. jo poniœni, ne da bi morali biti 24 In sedaj, moji ljubljeni bratje, primorani postati poniœni; ozi- ker ste œeleli od mene izvedeti, roma drugaçe z drugimi bese- kaj naj storite, ker ste v stiskah dami, blagor tistemu, ki verjame in izvrœeni—sedaj, ne œelim, v Boœjo besedo in se krsti brez da bi predpostavljali, da vas trmastega srca, da, ne da bi mu menim soditi, razen glede na bilo o besedi povedano oziroma to, kar je res— bi bil primoran vedeti, preden 25 kajti ne menim, da ste bili bo verjel. vsi primorani postati poniœni; 17 Da, veliko jih je, ki govorijo: kajti resniçno verjamem, da so Çe nam boø pokazal znamenje iz med vami nekateri, ki bi postali nebes, potem bomo z gotovostjo poniœni, naj so v kakrønih koli vedeli; potem bomo verovali. okoliøçinah. 18 Sedaj vpraøam, je mar to 26 Sedaj, kakor sem rekel o vera? Glejte, povem vam, ne; veri—da ni popolno védenje— kajti çe çlovek nekaj ve, nima celo tako je z mojimi besedami. vzroka za vero, saj ve. Sprva niç bolj ne morete popol- 19 In sedaj, koliko bolj je noma vedeti o njihovi gotovosti, preklet ta, ki Boœjo voljo pozna kakor tudi vera ni popolno in je ne izpolnjuje, kot ta, ki sa- védenje. mo verjame oziroma ima samo 27 A glejte, çe se boste prebudi- Alma 32:28–38 268 li in predramili svoje sposobnos- çe pa ne raste, glejte, ni dobro, ti, in sicer da boste preizkusili zato je zavrœeno. moje besede in udejanjili delçek 33 In sedaj, glejte, ker ste vere, da, çetudi ne morete veç, poizkusili in seme posadili in kakor da œelite, da bi verjeli, klije in poganja in zaçenja rasti, naj ta œelja deluje v vas, in sicer zagotovo veste, da je seme dokler ne boste tako verjeli, da dobro. boste napravili prostor deleœu 34 In sedaj, glejte, ali je vaøe mojih besed. védenje popolno? Da, vaøe vé- 28 Sedaj bomo besedo primer- denje je v tem popolno in vaøa jali s semenom. Çe boste torej vera miruje; in to zato ker ves- napravili prostor, da bo v vaøe te, kajti veste, da vam je beseda srce posajeno seme, glejte, çe poveçala duøo, in veste tudi, da bo pravo seme oziroma dobro je pognala in da se je vaøe razu- seme, çe ga s svojo nevero ne mevanje zaçelo razsvetljevati in boste izvrgli, da se boste uprli vaøe razumevanje se je zaçelo Gospodovemu Duhu, glejte, øiriti. vam bo v prsih zaçelo kaliti; in 35 O potem, mar ni to resniç- ko boste zaçutili te premike ka- no? Povem vam, da, ker je luç; ljenja, si boste zaçeli govoriti— in kar je luç, je dobro, ker je mora biti, da je to dobro seme, razpoznavno, zato zagotovo oziroma da je ta beseda dobra, veste, da je dobro; in sedaj glej- kajti zaçenja mi øiriti duøo; da, te, potem ko ste okusili to luç, zaçenja mi razsvetljevati razu- ali je vaøe védenje popolno? mevanje, da, zaçenja mi posta- 36 Glejte, povem vam, ni; niti jati slastna. ne smete na stran dati svoje ve- 29 Sedaj glejte, mar vam to ne re, kajti svojo vero ste udejanjali bi poveçalo vere? Povem vam: samo toliko, da ste posadili Da; vendar ni zrasla do popol- seme, da ste napravili poizkus, nega védenja. da bi vedeli, çe je seme dobro. 30 A glejte, ko seme klije in 37 In glejte, ko drevo zaçne poœene in zaçenja rasti, potem rasti, boste rekli: Gojimo ga z morate reçi, da je seme dobro; veliko skrbnostjo, da bo pognalo kajti glejte, klije in poganja in korenine, da bo zraslo in nam zaçenja rasti. In sedaj, glejte, obrodilo sad. In sedaj glejte, çe mar vam to ne bo okrepilo vere? ga boste negovali z veliko Da, to vam bo vero okrepilo: skrbnostjo, bo pognalo korenine kajti rekli boste, vem, da je to in zraslo in obrodilo sad. seme dobro; kajti glejte, poga- 38 Çe pa boste drevo zanemar- nja in zaçenja rasti. jali in se ne menili za njegovo 31 In sedaj, glejte, ali ste pre- nego, glejte, ne bo pognalo ko- priçani, da je to seme dobro? renin; in ko bo priøla vroçina Povem vam: Da; kajti vsako sonca in ga izsuøila, bo ovenelo, seme obrodi po svoji vrsti. ker nima korenin, in izpulite ga 32 Çe torej seme raste, je dobro, in ga izvrœete. 269 Alma 32:39–33:7 39 Sedaj, to ni zato, ker seme Sina.—Zenok je pouçeval, da je ni bilo dobro, niti ni, ker bi sad milost podarjena zavoljo Sina.— le–tega ne bil poœelenja vreden; Mojzes je bil v divjini povzdignil paç pa je zato, ker so vaøa tla primer Boœjega Sina. Okrog leta neplodna in drevesa noçete 74 pr. Kr. negovati, zato ne morete imeti sadu le–tega. Ko je bil sedaj Alma te besede 40 In tako, çe besede ne boste izgovoril, so poslali k njemu, negovali in bili z oçesom vere ker so œeleli vedeti, ali naj ver- zazrti v sad le–te, nikoli ne jamejo v enega Boga, da bodo boste mogli trgati sadu drevesa lahko prejeli ta sad, o katerem œivljenja. je bil govoril, oziroma kako naj 41 Çe pa boste besedo negovali, posadijo seme oziroma besedo, da, negovali drevo, ko bo zaçelo o kateri je bil govoril, za katero rasti, s svojo vero, z veliko mar- je rekel, da jo morajo posaditi v ljivostjo in s potrpeœljivostjo, svoje srce; oziroma kako naj ozirajoç se k sadu le–tega, bo zaçnejo udejanjati vero. pognalo korenine; in glejte, to 2InAlma jim je rekel: Glejte, bo drevo, ki bo pognalo v veçno rekli ste, da ne morete çastiti œivljenje. Boga, ker so vas vrgli iz vaøih 42 In zavoljo vaøe marljivosti in sinagog. A glejte, jaz vam pra- vaøe vere in vaøe potrpeœljivosti vim, çe predpostavljate, da ne z besedo, ko jo boste negovali, morete çastiti Boga, ste v veliki da bi se v vas zakoreninila, zmoti in bi se morali poglabljati glejte, boste sçasoma trgali sad v svete spise; çe predpostav- le–te, kateri je nadvse dragocen, ljate, da vas tako uçijo, jih ne ki je slajøi od vsega, kar je slad- razumete. ko, in ki je bolj bel od vsega, kar 3 Ali se spomnite, da ste brali, je belo, da, in çistejøi od vsega, kaj je rekel Zenos, starodavni kar je çisto; in s tem sadom se prerok, o molitvi oziroma çaø- boste gostili, prav dokler ne çenju? boste siti, da ne boste gladovali 4 Kajti rekel je: Milosten si, o ne œejali. Bog, kajti usliøal si mojo moli- 43 Potem, bratje moji, boste œeli tev, celo ko sem bil v divjini; da, nagrado za svojo vero in svojo milosten si bil, ko sem molil marljivost in potrpeœljivost in glede teh, ki so bili moji sovraœ- veliko potrpljenje, çakajoç, da niki, in obrnil si jih k meni. vam bo drevo obrodilo sad. 5 Da, o Bog, in milosten si bil z menoj, ko sem klical k tebi na polju; ko sem v molitvi klical k 33. POGLAVJE tebi in usliøal si me. 6Inspet, o Bog, ko sem se na- Zenos je pouçeval, da morajo ljudje meril v svojo hiøo, si me sliøal v moliti in çastiti na vsakem kraju moji molitvi. in da bodo sodbe odvrnjene zavoljo 7Inkosem se nameril v svojo Alma 33:8–23 270 sobo, o Gospod, in molil k tebi, da je øe en starodavni prerok si me sliøal. priçeval o Boœjem Sinu in ker 8 Da, milosten si do svojih ljudje niso hoteli razumeti nje- otrok, ko kliçejo k tebi, da bi jih govih besed, so ga kamenjali sliøal ti in ne çlovek in sliøal jih do smrti. boø. 18 A glejte, to ni vse; ta dva 9 Da, o Bog, milosten si bil z nista edina, ki sta govorila o menoj in sliøal si moje klice sredi Boœjem Sinu. svojih zborov. 19 Glejte, o njem je govoril 10 Da, in prav tako si me sliøal, Mojzes; da, in glejte, znamenje ko so me vrgli ven in so me moji je bilo povzdignjeno v divjini, sovraœniki prezirali; da, sliøal si da bo, kdor bo pogledal nanj, moje klice in si bil jezen na moje œivel. In veliko jih je pogledalo sovraœnike in v svoji jezi si jih in so œiveli. obiskal z naglim uniçenjem. 20 A malo jih je razumelo po- 11 In sliøal si me zavoljo mojih men tistega in to zavoljo njihove stisk in moje odkritosrçnosti; in trdosrçnosti. Bilo pa jih je veliko, zavoljo tvojega Sina je bilo, da ki so bili tako otopeli, da niso si bil tako usmiljen do mene, hoteli pogledati, zato so umrli. zato bom klical k tebi v vseh Sedaj, razlog, zavoljo katerega svojih stiskah, kajti v tebi je niso hoteli pogledati, je, ker niso moja radost; kajti svoje sodbe si verjeli, da jih bo ozdravilo. odvrnil od mene zavoljo svojega 21 O bratje moji, çe bi bili vi Sina. lahko ozdravljeni samo s tem, 12 In sedaj jim je Alma rekel: da bi se ozrli z oçmi, da bi bili Ali verjamete tistim svetim ozdravljeni, mar ne bi hitro pog- spisom, ki so jih zapisovali ledali, ali bi raje postali trdosrçni starodavni? v neveri in bili leni, da se ne bi 13 Glejte, çe jim, morate verjeti, ozrli z oçmi, da bi umrli? kar je rekel Zenos; kajti glejte, 22 Çe je tako, bo nad vas priølo rekel je: Svoje sodbe si odvrnil gorje; çe pa ni tako, potem se zavoljo svojega Sina. ozrite z oçmi in zaçnite verjeti v 14 Sedaj glejte, bratje moji, bi Boœjega Sina, da bo priøel odre- vas vpraøal, çe ste brali svete øit svoje ljudstvo in da bo trpel spise? Çe ste jih, kako to da ne in umrl, da bo odkupil njihove verjamete v Boœjega Sina? grehe; in da bo spet vstal od 15 Kajti ni zapisano, da je samo mrtvih, zavoljo çesar bo priølo Zenos govoril o tem, paç pa je o do vstajenja, da bodo vsi ljudje tem govoril tudi Zenok— stali pred njim, da jim bo soje- 16 kajti glejte, rekel je: Jezen no na poslednji in sodni dan po si, o Gospod, na to ljudstvo, ker njihovih delih. noçejo razumeti tvojih milosti, 23 In sedaj, bratje moji, œelim, ki si jim jih podaril zavoljo svo- da boste to besedo vsadili v jega Sina. svoje srce in ko zaçne kliti, jo 17 In sedaj, bratje moji, vidite, tako hranite s svojo vero. In 271 Alma 34:1–11 glejte, postala bo drevo, ki bo v vere, da bi besedo tudi vsadili vas pognalo v veçno œivljenje. v svoje srce, da bi izvedli preiz- In potem naj vas Bog usliøi, da kus, çe je dobra. bodo vaøa bremena lahka preko 5Invideli smo, da je veliko radosti njegovega Sina. In prav vpraøanje, ki ga imate v srcu, vse to lahko napravite, çe boste to, çe je beseda v Boœjem Sinu hoteli. Amen. oziroma çe Kristusa ne bo. 6Invideli ste tudi, da vam je moj brat dokazal v mnogih pri- 34. POGLAVJE merih, da je beseda v Kristusu za odreøitev. Amulek priçuje, da je beseda v 7 Moj brat se je skliceval na Kristusu za odreøitev.—Brez od- Zenosove besede, da pride kupne daritve mora biti vse çlo- odkupitev preko Boœjega Sina, veøtvo pogubljeno.—Vsa Mojze- in tudi na Zenokove besede; in sova postava kaœe na œrtvovanje skliceval se je tudi na Mojzesa, Boœjega Sina.—Veçni naçrt od- da bi dokazal, da je to res. kupitve je osnovan na veri in kesa- 8Insedaj, glejte, vam bom nju.—Molite za telesne in duhov- sam priçeval, da je to res. Glejte, ne blagoslove.—To œivljenje je povem vam, da vem, da bo ças, da se çlovek pripravi, da se bo Kristus priøel med çloveøke sreçal z Bogom.—Za svojo odreøi- otroke, da bo nase prevzel pres- tev delajte s strahom pred Bogom. topke svojega ljudstva in da Okrog leta 74 pr. Kr. bo plaçal odkupnino za grehe In sedaj se je zgodilo, potem ko sveta; kajti to je govoril Gospod jim je bil Alma te besede izgo- Bog. voril, se je usedel na tla in vstal 9 Kajti potrebno je, da mora je Amulek in jih zaçel pouçevati, biti plaçana odkupna daritev; rekoç: kajti po velikem naçrtu odreøit- 2 Bratje moji, mislim, da je ve veçnega Oçeta mora biti nemogoçe, da bi ne vedeli o tem, odkupna daritev plaçana, sicer o çemer je bilo govora glede bo vse çloveøtvo neizogibno prihoda Kristusa, o katerem pogubljeno; da, vsi so otopeli; pouçujeva, da je Boœji Sin; da, da, vsi so padli in so izgubljeni vem, da so vas o tem v izobilju in morajo biti pogubljeni, razen pouçevali preden ste se razøli z preko odkupne daritve, za ka- nami. tero je potrebno, da mora biti. 3Inker ste œeleli od mojega 10 Kajti potrebno je, da je veli- ljubljenega brata, naj vam razo- ko in poslednje œrtvovanje; dene, kaj naj napravite zavoljo da, ne œrtvovanje çloveka, niti svojih stisk; in nekoliko vam je œivali, niti nobene vrste ptic; govoril, da se v mislih pripra- kajti ne bo çloveøko œrtvovanje; vite; da, in opominjal vas je k paç pa mora biti neskonçno in veri in potrpeœljivosti— veçno œrtvovanje. 4 da, in sicer da bi imeli toliko 11 Sedaj, ni ga çloveka, ki Alma 34:12–29 272 lahko œrtvuje svojo lastno kri, klicali njegovo sveto ime, da bi da bo odkupila grehe drugega. vam izkazal usmiljenje; Çe torej çlovek mori, glej, mar 18 da, k njemu kliçite za mi- bo postava, ki je praviçna, vzela lost; kajti mogoçen je, da lahko œivljenje njegovemu bratu? odreøi. Povem vam, ne. 19 Da, postanite poniœni in øe 12 Paç pa postava zahteva œiv- naprej molite k njemu. ljenje tega, ki je moril; zato ne 20 Kliçite k njemu, ko ste na more biti niçesar, kar je manj, poljih, da, za vso svojo drobnico. kot je neskonçna odkupna 21 Kliçite k njemu v svoji hiøi, daritev, kar bo zadostovalo za da, za vso svojo hiøo, tako zju- grehe sveta. traj, opoldan kakor zveçer. 13 Zato je potrebno, da je veli- 22 Da, kliçite k njemu za moç ko in poslednje œrtvovanje in pred svojimi sovraœniki. potem bo, oziroma je prav, da 23 Da, kliçite k njemu pred bi se konçalo prelivanje krvi; hudiçem, ki je sovraœnik vse potem bo Mojzesova postava praviçnosti. dopolnjena; da, vse bo dopol- 24 Kliçite k njemu za poljske njeno, vsaka piçica in pika in pridelke, da vam bodo uspevali. niç ne bo preølo. 25 Kliçite za drobnico svojega 14 In glejte, to je celoten po- polja, da se bo poveçala. men postave, vsaka malenkost 26 To pa ni vse; svojo duøo kaœe na to veliko in poslednjo morate izliti v svoji sobi in na œrtev; in tista velika in pos- skrivnem in v divjini. lednja œrtev bo Boœji Sin, da, 27 Da, in ko ne kliçete h Gos- neskonçna in veçna. podu, naj bo vaøe srce sreçno in 15 In tako bo prinesel odreøi- se nenehno vraça v molitvi k tev vsem tistim, ki verjamejo v njemu za vaøo dobrobit in tudi njegovo ime; to je namen te za dobrobit tistih, ki so okrog poslednje œrtve, da bi bili de- vas. leœni milosti njegovega srca, 28 In sedaj, glejte, moji ljubljeni ki ima moç nad pravico, in bratje, vam pravim, ne pred- ljudem prinaøa sredstvo, da postavljajte, da je to vse; kajti verujejo v kesanje. potem ko ste vse to storili, çe 16 In tako lahko milost zadostí zavrnete pomoçi potrebnega in zahtevam pravice in jih objame golega in ne obiskujete bolnih z rokami varnosti, medtem ko je in teh, ki so v stiski, in ne delite ta, ki ne udejanja vere v kesanje, od svojega imetja, çe imate, s izpostavljen celotni postavi zah- temi, ki potrebujejo pomoç— tev pravice; zato samo ta, ki vam pravim, çe ne delate niç od verjame v kesanje, prejme veliki tega, glejte, so vaøe molitve za- in veçni naçrt odreøitve. man in vam niç ne pomaga in 17 Zato naj vam Bog nakloni, ste kakor hinavci, ki zanikajo bratje moji, da bi zaçeli udeja- vero. njati vero v kesanje, da boste 29 Çe torej ne boste pomnili, da 273 Alma 34:30–40 morate biti dobrotljivi, ste kakor do smrti, glejte, ste postali pod- izmeçek, ki ga preçiøçevalci iz- loœni hudiçevemu duhu in vrœejo (ker je brez vrednosti) in peçati vas za svoje; zato se je ga ljudje poteptajo pod nogami. Gospodov Duh umaknil od vas 30 In sedaj, bratje moji, œelel in nima mesta v vas in hudiç bi, da potem ko ste prejeli tako ima nad vami vso moç; in to je veliko priç, ko vidite, da o tem konçno stanje hudobnih. priçujejo sveti spisi, stopite 36 In to vem, ker je Gospod naprej in obrodite sad kesanja. rekel, da ne biva v nesvetih 31 Da, œelel bi, da bi stopili templjih, paç pa biva v srcu naprej in ne bili veç trdosrçni; praviçnih; da, in rekel je tudi, kajti glejte, sedaj je ças in dan da bodo praviçni sedli v njego- vaøe odreøitve; in çe se boste vo kraljestvo, da ne bodo niç torej pokesali in ne boste veç øli ven; njihova oblaçila pa trdosrçni, bo v vaøe œivljenje bodo postala bela zaradi Jag- nemudoma priøel veliki naçrt njetove krvi. odkupitve. 37 In sedaj, moji ljubljeni brat- 32 Kajti glejte, to œivljenje je je, œelim, da bi to pomnili in da ças, da se ljudje pripravijo, da bi delali na svoji odreøitvi s se bodo sreçali z Bogom; da, strahom pred Bogom in da ne glejte, dan tega œivljenja je dan, bi veç zanikali Kristusovega da ljudje opravljajo svoje delo. prihoda; 33 In sedaj, kakor sem vam 38 da se ne boste veç prepirali rekel poprej, ker ste bili imeli s Svetim Duhom, ampak da ga toliko priç, zato vas rotim, da boste prejeli in nase prevzeli ne odlaøajte z dnevom svojega Kristusovo ime; da boste postali kesanja do konca; kajti po tem poniœni prav do prahu in çastili dnevu œivljenja, ki nam je dan, Boga, na katerem koli kraju da se pripravimo na veçnost, boste, v duhu in v resnici; in da glejte, çe ne bomo izrabili svoje- boste œiveli v vsakodnevnem ga çasa, ko smo v tem œivljenju, zahvaljevanju za mnoge milos- bo potem priøla temna noç, v ti in blagoslove, ki vam jih daje. kateri ne bomo mogli opravljati 39 Da, in prav tako vas opomi- nobenega dela. njam, bratje moji, da boste ne- 34 Ne morete reçi, ko boste v nehno çuli v molitvi, da vas tistem grozno teœkem poloœaju, ne bodo zapeljale skuønjave da se bom pokesal, da se bom hudiça, da vas ne bo premagal, vrnil k svojemu Bogu. Ne, tega da mu na poslednji dan ne ne morete reçi; kajti ta isti duh, boste postali podloœni; kajti ki ima v lasti vaøe telo takrat, ko glejte, ne nagradi vas z dobrim. greste iz tega œivljenja, ta isti duh 40 In sedaj moji ljubljeni bratje, bo imel moç posedovati vaøe bi vas opomnil, da bodite potr- telo v tistem veçnem svetu. peœljivi in da prenaøajte vsa- 35 Kajti glejte, çe ste odlaøali z kovrstne stiske; da ne œalite dnevom svojega kesanja prav tistih, ki vas meçejo ven zavoljo Alma 34:41–35:13 274 vaøega silnega siromaøtva, da ne ljudi, so tiste, ki so bili naklo- boste postali greøniki kakor oni; njeni besedam, ki so jih govorili 41 paç pa da bodite potrpeœlji- Alma in njegovi bratje, iz deœele vi in prenaøajte tiste stiske s izgnali; in bilo jih je veliko; trdnim upanjem, da si boste in tudi ti so priøli v jerøonsko nekega dne od vseh svojih stisk deœelo. odpoçili. 7Inzgodilo se je, da so jih Alma in njegovi bratje pouçevali. 8 Sedaj je bilo zoramsko 35. POGLAVJE ljudstvo jezno na Amonovo ljudstvo, ki je bilo v Jerøonu in Pridiganje besede pokonça zvijaço vrhovni vladar Zoramcev, ker Zoramcev.—Izœenejo spreobrnjen- je bil zelo hudoben çlovek, je dal ce, ki se potem pridruœijo Amonove- poslati k Amonovemu ljudstvu mu ljudstvu v Jerøonu.—Alma je in od njih œelel, naj iz svoje de- potrt zavoljo hudobije ljudi. Okrog œele izœenejo vse tiste, ki so leta 74 pr. Kr. priøli od njih v njihovo deœelo. Sedaj se je zgodilo, potem ko 9Inveliko jim je grozil z je bil Amulek s temi beseda- groœnjami. In sedaj, Amonovo mi konçal, sta se umaknila iz ljudstvo se ni balo njihovih mnoœice in priøla v jerøonsko besed; zato jih niso izgnali, paç deœelo. pa so sprejeli vse siromaøne 2 Da, in ostali bratje so prav Zoramce, ki so priøli k njim; in tako, potem ko so bili besedo nahranili so jih in jih oblekli in pridigali Zoramcem, priøli v jim dali zemljo v nasledstvo; in jerøonsko deœelo. oskrbeli so jih glede na njihove 3Inzgodilo se je, potem ko se potrebe. je bil prevladujoçi del Zoramcev 10 To je sedaj Zoramce podœga- posvetoval o besedah, ki so jim lo k jezi do Amonovega ljudstva bile pridigane, so bili zavoljo in zaçeli so se meøati z Lamanci besede jezni, kajti pokonçala je in jih prav tako podœigati k jezi njihovo zvijaçnost; zato besedo njih. dam niso hoteli prisluhniti. 11 In tako so Zoramci in La- 4Inrazposlali so sporoçilo in manci zaçeli s pripravami na zbrali vse ljudi iz vse deœele in vojno z Amonovim ljudstvom se z njimi posvetovali glede be- in tudi z Nefijci. sed, ki so bile izreçene. 12 In tako se je konçalo sedem- 5 Sedaj, njihovi vladarji in nji- najsto leto vladavine sodnikov hovi duhovniki in njihovi uçi- nad Nefijevim ljudstvom. telji niso ljudem dovolili vedeti 13 In Amonovo ljudstvo je od- o svojih œeljah; zato so skrivoma potovalo iz jerøonske deœele poizvedovali glede mnenja vseh in priølo v meleøko deœelo in ljudi. v jerøonski deœeli napravilo 6Inzgodilo se je, potem ko so prostor za nefijske çete, da se bili izvedeli glede mnenja vseh bodo bojevale z lamanskimi in 275 Alma 35:14–36:6 zoramskimi çetami; in tako se 36. POGLAVJE je v osemnajstem letu vladavine sodnikov zaçela vojna med Alma priçuje Helamanu o svoji Lamanci in Nefijci; in poroçilo spreobrnitvi, potem ko je videl an- o njihovih vojnah bo podano gela.—Utrpel je boleçine preklete po temle. duøe; klical je Jezusovo ime in 14 In Alma in Amon in njuni potem se je rodil v Bogu.—Sladka bratje in tudi oba Almova sino- radost mu je navdala duøo.—Vi- va so se vrnili v zarahemelsko del je zbore angelov, ki so hvalili deœelo, potem ko so bili orodje Boga.—Veliko spreobrnjencev je v Boœjih rokah, da so veliko okusilo in videlo, kar je okusil in Zoramcev privedli h kesanju; videl on. Okrog leta 74 pr. Kr. in kolikor jih je bilo privedenih h kesanju, tolikor jih je bilo Sin moj, nastavi uho mojim pregnanih iz deœele; ampak v besedam; kajti zapriseœem ti, nasledstvo imajo zemljo v jer- da boø, çe boø spolnjeval Boœje øonski deœeli in prijeli so za zapovedi, v deœeli uspeval. oroœje, da bodo branili sebe in 2 Œelel bi, da bi napravil, kakor svoje œene in otroke in svoje sem napravil sam, da bi pomnil ozemlje. ujetniøtvo naøih oçetov; kajti bili 15 Ker je torej Alma kriviçnost so v suœenjstvu in nihçe jih ni njegovega ljudstva œalostila, mogel reøiti, razen Abrahamov da, vojne in prelivanje krvi in Bog in Izakov Bog in Jakobov spori, ki so jih imeli med seboj; Bog; in zagotovo jih je reøil v in ker je bil razglasil besedo njihovih stiskah. oziroma je bil poslan oznanjat 3Insedaj, o moj sin Helaman, besedo vsem ljudem v vsakem glej, v svoji mladosti si in zato mestu; in videç, da so ljudje od tebe œelim, da prisluhneø postajali trdosrçni in da so pos- mojim besedam in se od mene tajali uœaljeni zavoljo strogosti uçiø; kajti vem, da bo vsak, kdor besede, je bilo njegovo srce sil- bo zaupal v Gospoda, v preiz- no potrto. kuønjah in stiskah in teœavah 16 Zato je dal zbrati svoje si- prejel podporo in bo poslednji nove, da bi vsakemu loçeno dal dan povzdignjen. nalogo glede na to, kar zadeva 4Innebiœelel, da misliø, da to praviçnost. In imamo poroçilo vem sam od sebe—ne s posvet- o njegovih zapovedih, ki jim jih nim ampak z duhovnim, ne z je dal, glede na njegov lasten mesenim miøljenjem ampak v zapis. Bogu. 5 Sedaj glej, ti povem, çe bi se jaz ne rodil v Bogu, bi bil tega ne Almove zapovedi sinu Hela- vedel; Bog pa mi je po ustih svo- manu. jega svetega angela to razodel, ne ker bi bil jaz kako vreden; Obsega 36. in 37. poglavje. 6kajti hodil sem naokrog z Alma 36:7–21 276 Mozijevimi sinovi in si prizade- çe, vodil sem jih v pogubo; da, val uniçiti Boœjo cerkev; a glej, in skratka, tako velike so bile Bog nam je na pot poslal svojega moje kriviçnosti, da je œe sama svetega angela, da nas je ustavil. misel, da bi priøel v Boœjo nav- 7Inglej, spregovoril nam je zoçnost, mojo duøo pretresala z kakor z glasom groma in vsa neizrekljivo grozo. zemlja je trepetala pod naøimi 15 O, sem pomislil, da bi bil nogami; in vsi smo popadali na pregnan in mrtev tako duhovno zemljo, kajti nad nas je priøel kot telesno, da bi ne priøel v strah pred Gospodom. Boœjo navzoçnost, da mi bo 8Aglej, glas mi je rekel: Vstani. sojeno za moja dejanja. In vstal sem in se postavil po- 16 In sedaj, pretresalo me je tri konci in zagledal angela. dni in tri noçi, in sicer z boleçi- 9Inrekel mi je: Çe sam œeliø nami preklete duøe. biti pogubljen, si veç ne priza- 17 In zgodilo se je, ko me je devaj, da bi uniçil Boœjo cerkev. tako pretresala muka, ko me je 10 In zgodilo se je, da sem muçil spomin na moje grehe, padel na zemljo; in bilo je v raz- glej, sem se tudi spomnil, da miku treh dni in treh noçi, da sem oçeta sliøal, da je ljudem nisem mogel odpreti ust, niti prerokoval o prihodu nekega nisem mogel uporabljati rok in Jezusa Kristusa, Boœjega Sina, nog. ki bo odkupil grehe sveta. 11 In angel mi je govoril øe veç 18 Ko se je sedaj moj duh okle- tega, kar so sliøali moji bratje, nil te misli, sem v srcu zaklical: jaz pa nisem sliøal; kajti ko sem O Jezus, ti Boœji Sin, bodi mi- zasliøal besede—çe sam œeliø losten z menoj, ki sem v breznu biti pogubljen, si veç ne prizade- grenkobe in me obdajajo veçne vaj, da bi uniçil Boœjo cerkev— verige smrti. sta me obøla tako velik strah in 19 In sedaj, glej, ko sem to pre- osuplost, da bi nemara ne bil po- miøljeval, se nisem veç mogel gubljen, da sem padel na zemljo spomniti svojih boleçin; da, niç in nisem niçesar veç sliøal. veç me ni muçil spomin na moje 12 A pretresalo me je veçno grehe. muçenje, kajti moja duøa je bila 20 In, oh, kakøna radost in v mukah najviøje stopnje in kakøno çudovito luç sem zagle- pretresali so jo vsi moji grehi. dal; da, v duøi me je navdala 13 Da, spomnil sem se vseh radost, ki je bila tako silna kakor svojih grehov in kriviçnosti, moja boleçina! zavoljo katerih so me muçile 21 Da, pravim ti, sin moj, da bi peklenske boleçine; da, videl niç ne moglo biti tako ostro in sem, da sem se bil upiral Bogu tako grenko, kakor so bile moje in da nisem bil spolnjeval nje- boleçine. Da, in spet ti pravim, govih svetih zapovedi. sin moj, da po drugi strani niç 14 Da, in umoril sem veliko ne more biti tako odliçno in pri- njegovih otrok oziroma druga- jetno, kakor je bila moja radost. 277 Alma 36:22–37:2 22 Da, zdelo se mi je, da vidim, çasa do çasa jih je reøil iz su- prav kakor je videl naø oçe Lehi, œenjstva in ujetniøtva. Boga, sedeçega na prestolu, 29 Da, in tudi naøe oçete je pri- obkroœenega z brezøtevilnimi peljal iz jeruzalemske deœele; mnoœicami angelov, ko so peli in prav tako jih je od çasa do in hvalili Boga; da, in moja duøa çasa s svojo veçno moçjo reøeval je zahrepenela, da bi bila tam. iz suœenjstva in ujetniøtva prav 23 A glej, moje roke in noge so do danaønjega dne; in vselej sem spet prejele moç in postavil sem ohranil v spominu njihovo ujet- se pokonci in sem ljudem pri- niøtvo; da, in tudi ti bi moral, çeval, da sem se rodil v Bogu. kakor sem sam storil, njihovo 24 Da, in od tedaj prav do se- ujetniøtvo ohraniti v spominu. daj sem se brez prestanka tru- 30 A glej, sin moj, to ni vse; dil, da bi duøe privedel h kesa- kajti moral bi vedeti, kakor sam nju; da bi jih privedel, da bi vem, da boø, çe boø spolnjeval okusile silno radost, ki sem jo Boœje zapovedi, v deœeli uspe- okusil sam; da bi se prav tako val; in prav tako bi moral vedeti, rodile v Bogu in bi jih navdal da boø, çe Boœjih zapovedi ne Sveti Duh. boø spolnjeval, loçen od njegove 25 Da, in sedaj glej, o sin moj, navzoçnosti. To je torej glede Gospod mi daje silno veliko na njegovo besedo. radost v sadu mojega truda; 26 kajti zavoljo besede, ki jo je 37. POGLAVJE delil z menoj, glej, se jih je veliko rodilo v Bogu in so okusili, kar Ploøçe iz medenine in drugi sveti sem sam okusil in so na lastne spisi so se ohranili, da bi duøe pri- oçi videli, kakor sem sam videl; vedli k odreøitvi.—Jeredovci so zato poznajo to, kar sem govoril, bili pobiti zavoljo svoje hudobije. kakor to poznam sam; in véde- —Njihove tajne prisege in zaveze nje, ki ga imam, je od Boga. morajo ljudem ostati prikrite.—Z 27 In podporo sem prejel v Gospodom se posvetuj v vseh svojih preizkuønjah in teœavah vsake dejanjih.—Kakor je liahona vodila vrste, da, in v vsakovrstnih Nefijce, tako Kristusova beseda stiskah; da, Bog me je reøil iz vodi ljudi v veçno œivljenje. Okrog jeçe in iz spon in iz smrti; da, in leta 74 pr. Kr. zaupam v Gospoda in øe me bo reøil. In sedaj, moj sin Helaman, ti 28 In vem, da me bo poslednji ukazujem, da vzameø zapise, dan povzdignil, da bom bival z ki so mi bili zaupani; njim v slavi; da, in za vekomaj 2inprav tako ti ukazujem, da ga bom hvalil; kajti naøe oçete nadaljujeø zapis o tem ljudstvu, je pripeljal iz Egipta in Egipçane kakor sem storil jaz, na Nefije- je pogoltnil v Rdeçem morju; ve ploøçe, in vse te reçi, katere in s svojo moçjo jih je vodil v sem jaz, ohranjaø svete, prav obljubljeno deœelo; da, in od kakor sem jih ohranjal jaz; kajti Alma 37:3–15 278 moder je namen zavoljo katere- nosti izroçila njihovih oçetov; ga se ohranjajo. da, ti zapisi in njihove besede 3Inteploøçe iz medenine, ki so jih privedle h kesanju; to vsebujejo te gravure, na katerih je, privedle so jih k spoznanju so zapisi svetih spisov, na kate- o Gospodu, njihovem Bogu, in rih je rodopisje naøih dedov, k radosti v Jezusu Kristusu, prav od zaçetka— njihovem Odkupitelju. 4 glej, naøi oçetje so preroko- 10 In kdo ve, morda bodo vali, naj se ohranjajo in izroçajo sredstvo, da bodo privedle veç iz enega rodu drugemu in da jih tisoç njih, da, in veç tisoç naøih bo Gospodova roka ohranjala in trdovratnih bratov, Nefijcev, ohranila, dokler ne bodo priøli k ki so sedaj trdosrçni v grehu vsakemu narodu, rodu, jeziku in kriviçnosti, k spoznanju o in ljudstvu, da bodo vedeli za Odkupitelju? skrivnosti, ki jih vsebujejo. 11 Sedaj, te skrivnosti mi øe 5Insedaj, glej, çe se bodo niso bile v popolnosti razodete; ohranili, morajo ohraniti svojo zato se jim bom ognil. jasnost; da, in svojo jasnost bodo 12 In zadostuje naj, çe reçem ohranili; da, in tudi vse ploøçe, samo, da so se ohranile z mod- ki vsebujejo te reçi, ki so sveto rim namenom, ki ga pozna Bog; pisanje. kajti svetuje v modrosti nad 6 Sedaj lahko predpostavljaø, vsem svojim delom in njegova da je to moja nespametnost; a pota so ravna in njegova smer glej, povem ti, da se po majhnih je eno veçno kroœenje. in preprostih reçeh dogajajo 13 O pomni, pomni, moj sin velike reçi in preprosto v veliko Helaman, kako stroge so Gos- primerih zmede modre. podove zapovedi. In rekel je: Çe 7InGospod Bog dela tako, da boste spolnjevali moje zapovedi, uresniçi svoje velike in veçne boste v deœeli uspevali—çe pa namene; in s tem, kar je pre- njegovih zapovedi ne boste prosto, Gospod zmede modre spolnjevali, boste loçeni od nje- in odreøi veliko duø. gove navzoçnosti. 8Insedaj, doslej je bila v Gos- 14 In sedaj pomni, sin moj, da podu modrost, da so se te reçi ti je Bog zaupal to, kar je sveto, ohranile; kajti glej, tem ljudem kar je ohranjal sveto in tudi kar so øirile spomin, da, in so bo ohranjal in ohranil za moder jih veliko prepriçale o njihovih namen v sebi, da bo prihodnjim zmotnih poteh in jih privedle k rodovom pokazal svojo moç. spoznanju o njihovem Bogu za 15 In sedaj, glej, ti govorim s odreøitev njihovih duø. preroøkim duhom, da ti bo, çe 9 Da, povem ti, çe bi ne bilo boø prekrøil Gospodove zapo- tega, kar vsebujejo ti zapisi, ki so vedi, glej, to kar je sveto, z Boœ- na teh ploøçah, bi Amon in nje- jo moçjo odvzeto in izroçen boø govi bratje ne mogli prepriçati Satanu, da te bo presejal kakor veç tisoç Lamancev o nepravil- veter pleva. 279 Alma 37:16–28 16 Çe pa boø Boœje zapovedi da bodo, çe se ne bodo pokesali, spolnjeval in delal s tem, kar je izbrisani z obliçja Zemlje. sveto, tako kakor ti zapoveduje 23 In Gospod je rekel: Svojemu Gospod (kajti k Bogu se moraø sluœabniku Gazelemu bom pri- obrniti glede vsega, kar boø pravil kamen, ki bo zasijal v napravil s tem), glej, ti tega ne temi, da bo svetil, da bom svo- more vzeti nobena zemeljska jemu ljudstvu, ki mi sluœi, ali peklenska sila, kajti Bog je razkril, da jim bom razkril dela moçan, tako da izpolni vse svoje njihovih bratov, da, njihova besede. skrita dela, njihova dela teme in 17 Kajti izpolnil bo vse svoje njihovo hudobijo in gnusobe. obljube, ki jih bo sklenil s teboj, 24 In sedaj, sin moj, ta tolmaça kajti izpolnil je svoje obljube, ki sta bila pripravljena, da bi se jih je sklenil z naøimi oçeti. izpolnila Boœja beseda, katero 18 Kajti obljubil jim je, da bo je govoril, rekoç: ohranil te reçi za moder namen 25 Iz teme bom prinesel na v sebi, da bo prihodnjim rodo- svetlo vsa njihova skrita dela in vom pokazal svojo moç. njihove gnusobe; in çe se ne 19 In sedaj, glej, en namen je bodo pokesali, jih bom izbrisal izpolnil, in sicer da je privedel z obliçja Zemlje; in na svetlo bom veç tisoç Lamancev k védenju prinesel vse njihove skrivnosti o resnici; in v njih je pokazal in gnusobe, vsakemu narodu, svojo moç in prav tako bo v njih ki bo odslej posedoval deœelo. øe kazal svojo moç prihodnjim 26 In sedaj, sin moj, vidimo, rodovom; zato bodo ohranjene. da se niso pokesali; zato so 20 Zato ti ukazujem, moj sin bili uniçeni in doslej se je Boœja Helaman, da marljivo spolnjuj beseda izpolnila; da, njihove vse moje besede in da marljivo skrite gnusobe so priøle iz teme spolnjuj Boœje zapovedi, kakor in so nam bile oznanjene. so zapisane. 27 In sedaj, sin moj, ti ukazu- 21 In sedaj ti bom govoril o jem, da zadrœiø zase vse njihove tistih øtiriindvajsetih ploøçah, prisege in njihove zaveze in da jih shraniø, da se bodo skriv- njihove dogovore glede njihovih nosti in dela teme oziroma tajnih gnusob; da, in vsa njiho- skrita dela tistega ljudstva, ki va znamenja in njihova çuda je bilo pobito, razodela temu boø temu ljudstvu prikril, da jih ljudstvu; da, vsi njihovi umori in ne bodo poznali, da bi morda ropanja in plenjenja in vsa njiho- prav tako ne zapadli v temo in va hudobija in gnusobe, se bodo bili pogubljeni. temu ljudstvu razodele; da, in 28 Kajti glej, nad vso to deœelo da boø ohranjal ta tolmaça. je prekletstvo, da bo nad vse te 22 Kajti glej, Gospod je videl, delavce teme priøla poguba po da je to ljudstvo zaçelo delovati Boœji moçi, ko bodo docela do- v temi, da, izvajati tajne umore in zoreli; zato œelim, da to ljudstvo gnusobe; zato je Gospod rekel, ne bi bilo pobito. Alma 37:29–41 280 29 Zato boø te tajne naçrte o kajti taki bodo v duøi naøli njihovih obljubah in zavezah poçitek. tega ljudstva temu ljudstvu 35 O pomni, sin moj, in se v prikril in samo njihovo hudobijo mladosti uçi modrosti; da, v in njihove umore in njihove mladosti se nauçi spolnjevati gnusobe jim boø oznanil; in prav Boœje zapovedi. tako jih boø pouçeval, da se jim 36 Da, in kliçi k Bogu za vso bo takøna hudobija in gnusobe podporo; da, naj bodo vsa tvoja in njihovi umori gnusili; in prav dejanja v Gospodu in kamor tako jih boø pouçeval, da je bilo pojdeø, naj bo to v Gospodu; to ljudstvo pobito na raçun svoje da, naj bodo vse tvoje misli us- hudobije in gnusob in svojih merjene h Gospodu, da, naj gre umorov. vsa tvoja predanost srca Gos- 30 Kajti glej, umorili so vse podu za vekomaj. Gospodove preroke, ki so priøli 37 Posvetuj se z Gospodom v mednje, da bi jim oznanili o nji- vseh svojih dejanjih in usmerjal hovih kriviçnostih; in kri tistih, te bo v dobro; da, ko boø ponoçi katere so umorili, je klicala h legel, se ulezi v Gospodu, da bo Gospodu, njihovemu Bogu, po bedel nad teboj, ko boø spal; in maøçevanju nad temi, ki so bili ko boø zjutraj vstal, naj ti srce njihovi morilci; in tako so priøle navdaja zahvala Bogu; in çe Boœje sodbe nad te delavce teme boø to delal, boø poslednji dan in tajnih zvez. povzdignjen. 31 Da, in naj bo deœela na veke 38 In sedaj, sin moj, imam vekov prekleta za takøne delav- nekoliko reçi o tem, kar naøi ce teme in tajnih zvez prav do oçetje imenujejo krogla, oziroma pogube, razen çe se bodo poke- usmerjevalec—oziroma to so sali, preden docela dozorijo. naøi oçetje imenovali liahona, 32 In sedaj, sin moj, pomni kar v prevodu pomeni kom- besede, ki sem ti jih govoril; pas; in pripravil jo je Bog. ne zaupaj tistih tajnih naçrtov 39 In glej, nihçe ne more izde- temu ljudstvu, paç pa jih pou- lati tako prefinjene izdelave. In çuj veçno sovraøtvo do greha glej, pripravljena je bila, da bi in kriviçnosti. naøim oçetom kazala smer, v 33 Pridigaj jim kesanje in kateri naj potujejo v divjini. vero v Gospoda Jezusa Kristu- 40 In zanje je delovala po sa; pouçuj jih, naj postanejo po- njihovi veri v Boga; zato çe so niœni in skromni in preprosti v torej imeli vero, da so verjeli, srcu; pouçuj jih, kako naj se da je Bog lahko napravil, da sta vsaki hudiçevi skuønjavi zo- tisti osí lahko pokazali pot, po perstavijo z vero v Gospoda kateri naj gredo, glej, je bilo stor- Jezusa Kristusa. jeno; zato se je iz dneva v dan 34 Pouçuj jih, naj se nikoli ne po Boœji moçi dogajal ta çudeœ naveliçajo dobrih del, paç pa naj in tudi veliko drugih çudeœev. bodo v srcu krotki in skromni; 41 Vendar, ker so tisti çudeœi 281 Alma 37:42–38:4 nastajali po majhnih reçeh, jim glej, da boø gledal k Bogu in je to pokazalo neverjetna dela. œivel. Pojdi k temu ljudstvu Bili so leni in so pozabili udeja- in jim razglaøaj besedo in bodi njati vero in marljivost in po- razumen. Sin moj, zbogom. tem so se tista neverjetna dela konçala in na potovanju niso napredovali; Almove zapovedi sinu Øiblonu. 42 zato so ostali v divjini oziro- Obsega 38. poglavje. ma niso potovali v ravni smeri in zavoljo lastnih prestopkov 38. POGLAVJE sta jih prizadeli lakota in œeja. 43 In sedaj, sin moj, œelel bi, Øiblona so preganjali zavoljo pra- da bi ti razumel, da to ni zgolj viçnosti.—Odreøitev je v Kristusu, malenkost; kajti kakor so bili ki je œivljenje in luç sveta.— naøi oçetje leni, da bi naklonili Brzdajte vse svoje strasti. Okrog pozornost temu kompasu (te leta 74 pr. Kr. reçi so bile torej posvetne), niso uspevali; prav tako je s tem, kar Sin moj, nastavi uho mojim je duhovno. besedam, kajti povem ti, prav 44 Kajti glej, kakor je lahko kakor sem povedal Helamanu, prisluhniti Kristusovi besedi, da boø, çe boø spolnjeval Boœje ki ti bo pokazala smer k veçni zapovedi, v deœeli uspeval; in blaœenosti, tako je bilo naøim çe Boœjih zapovedi ne boø spol- oçetom prisluhniti temu kom- njeval, boø loçen od njegove pasu, ki jim je kazal ravno smer navzoçnosti. v obljubljeno deœelo. 2Insedaj, sin moj, zaupam, da 45 In sedaj pravim, ali ni to se bom nad teboj zelo radostil simboliçno? Kajti prav kakor je zavoljo tvoje stanovitnosti in ta usmerjevalec naøe oçete z tvoje zvestobe Gospodu; kajti gotovostjo pripeljal, ko so sledili ker si zaçel v mladosti gledati h njegovi smeri, v obljubljeno de- Gospodu, svojemu Bogu, prav œelo, nas bo Kristusova beseda, tako upam, da boø øe naprej çe sledimo njeni smeri, popeljala spolnjeval njegove zapovedi; preko te doline œalosti v zdaleç kajti blagor mu, ki vztraja do boljøo obljubljeno deœelo. konca. 46 O sin moj, ne dovoli, da 3 Povem ti, sin moj, da sem se bomo leni zavoljo lahkosti poti; nad teboj zelo radostil zavoljo kajti tako je bilo z naøimi oçeti; tvoje zvestobe in tvoje marlji- kajti tako je bilo zanje priprav- vosti in tvoje potrpeœljivosti ljeno, da bodo, çe bodo pogleda- in tvojega velikega potrpljenja li, œiveli; prav tako je z nami. Pot med zoramskim ljudstvom. je pripravljena in çe bomo po- 4 Kajti vem, da si bil v sponah; gledali, bomo œiveli za vekomaj. da, in vem tudi, da so te zavoljo 47 In sedaj, sin moj, glej, da besede kamenjali; in vse to si boø skrbel za te svete reçi, da, prenaøal s potrpeœljivostjo, ker Alma 38:5–39:1 282 je bil Gospod s teboj; in sedaj bahaø v svoji modrosti niti s veø, da te je Gospod reøil. svojo veliko moçjo. 5Insedaj moj sin, Øiblon, bi 12 Uporabljaj smelost, gospo- œelel, da bi ti pomnil, çe boø dovalnosti pa ne; in glej tudi, zaupal v Boga, boø reøen iz da brzdaø vse svoje strasti, da preizkuøenj in teœav in stisk in te bo navdala ljubezen; glej, da poslednji dan boø povzdignjen. se vzdrœiø brezdelja. 6 Sedaj, sin moj, ne œelim, da 13 Ne moli kakor Zoramci, bi ti mislil, da to vem sam od kajti videl si, da molijo, da bi jih sebe, paç pa je Boœji Duh, ki je v sliøali ljudje in da bi jih hvalili meni, tisti, ki mi to razodeva; zavoljo njihove modrosti. kajti çe bi se jaz ne rodil v Bogu, 14 Ne reci: O Bog, zahvaljujem bi bil tega ne poznal. se ti, da smo boljøi od naøih bra- 7Aglej, Gospod je v svoji veli- tov; paç pa raje reci: O Gospod, ki milosti poslal angela, da mi odpusti mi mojo nevrednost je oznanil, da moram prenehati in se spomni v milosti mojih z uniçevalskim delom med tem bratov—da, svojo nevrednost ljudstvom; da, in na lastne oçi vselej priznaj pred Bogom. sem gledal angela; da, in z 15 In naj Gospod blagoslovi menoj je govoril in njegov glas tvojo duøo in te sprejme pos- je bil kakor grom in pretresal lednji dan v svoje kraljestvo, da je vso zemljo. boø sédel v miru. Sedaj pojdi, 8Inzgodilo se je, da sem bil sin moj, in to ljudstvo pouçuj tri dni in tri noçi v najgrenkej- besedo. Bodi razumen. Sin moj, øi duøevni boleçini in tesnobi; zbogom. in nikoli, dokler nisem zaklical h Gospodu Jezusu Kristusu za milost, nisem bil prejel Almove zapovedi sinu Korian- odpuøçanja grehov. A glej, zak- tonu. lical sem k njemu in v duøi Obsega 39. do vkljuçno z 42. naøel mir. poglavjem. 9Insedaj, sin moj, to sem ti povedal, da se boø uçil modrosti, da se boø od mene nauçil, da 39. POGLAVJE ni druge poti oziroma naçina za çlovekovo odreøitev kakor samo Spolni greh je gnusoba.—Korian- vinpreko Kristusa. Glej, on je tonovi grehi so odvraçali Zoramce, œivljenje in luç sveta. Glej, on je da bi prejeli besedo.—Kristusova beseda resnice in praviçnosti. odkupitev lahko odreøi zveste, ki 10 In sedaj, kot si zaçel pouçe- so œiveli pred tem. Okrog leta 74 vati besedo, bi prav tako œelel, pr. Kr. da bi s pouçevanjem nadaljeval; In sedaj, sin moj, ti imam øe in œelel bi, da bi bil ti v vsem nekoliko veç povedati kakor marljiv in zmeren. to, kar sem rekel tvojemu bra- 11 Glej, da ne postaneø vzvi- tu; kajti glej, mar nisi opazoval øen v ponosu; da, glej, da se ne stanovitnosti svojega brata, 283 Alma 39:2–15 njegove zvestobe in kako je pokesaø in opustiø svoje grehe marljivo spolnjeval Gospodove in ne slediø veç poœelenju svojih zapovedi? Glej, mar ti ni bil za oçi, paç pa çez vse to napraviø dober zgled? kriœ; kajti çe tega ne boø storil, 2 Kajti nisi naklonil toliko po- nikakor ne moreø naslediti zornosti mojim besedam, kakor Boœjega kraljestva. Oh, pomni jo je tvoj brat, med zoramskim in to prevzemi nase in çez to ljudstvom. Tole je sedaj, kar napravi kriœ. imam proti tebi; ponaøal si se 10 In ukazujem ti, da prevza- s svojo moçjo in s svojo mod- meø nase, da se boø posvetoval rostjo. s svojima starejøima bratoma 3Intonivse, sin moj. Poçel si glede svojih podvigov; kajti to, kar me je uœalostilo; kajti glej, v svoji mladosti si in po- opustil si sluœenje in si øel v trebna ti je skrb tvojih bratov. In sironsko deœelo med lamanski- prisluhni njunemu svètu. mi mejami za vlaçugo Izabelo. 11 Ne dovoli si, da bi te zape- 4 Da, mnogim je ukradla srce; ljale puhlosti in neumnosti; ne to pa te ne opraviçuje, sin moj. dovoli hudiçu, da bo tvoje srce Moral bi skrbeti za sluœenje, ki spet odpeljal za hudobnimi ti je bilo zaupano. vlaçugami. Glej, o sin moj, ka- 5 Mar ne veø, sin moj, da ko veliko kriviçnost si priklical je to nagnusno v Gospodovih nad Zoramce; kajti ko so videli oçeh; da, najbolj nagnusno od tvoje obnaøanje, niso hoteli vseh grehov razen od prelivanja verjeti mojim besedam. nedolœne krvi ali zanikanja 12 In sedaj mi Gospodov Duh Svetega Duha? govori: Zapovej svojim otro- 6 Kajti glej, çe zanikaø Svetega kom, naj delajo dobro, da ne Duha, ko je œe imel mesto v bodo src mnogih ljudi odvedli tebi, in veø, da si ga zanikal, glej, v pogubo; zato ti ukazujem, sin je to greh, ki je neodpustljiv; moj, v strahu pred Gospodom, in kdor mori proti Boœji luçi in da brzdaø svoje kriviçnosti; védenju, odpuøçanja ne dobi 13 da se obraçaø h Gospodu z lahko; da, povem ti, sin moj, da vsem miøljenjem, moçjo in silo; odpuøçanja ne dobi lahko. da ne boø veç zapeljeval src, da 7Insedaj, sin moj, bi jaz œelel bi poçeli húdo; paç pa se raje od Boga, da bi ti ne bil kriv tako vrni k njim in priznaj svoje velikega zloçina. Ne bi hotel napake in tisto krivico, ki si jo ostajati pri tvojem zloçinu, da storil. bi te v duøi muçil, çe bi ne bilo 14 Ne iøçi bogastva ne puhlosti za tvoje dobro. tega sveta; kajti glej, ne moreø 8Aglej, svojih zloçinov ne jih nesti s seboj. moreø skriti pred Bogom; in çe 15 In sedaj, sin moj, bi ti neko- se ne boø pokesal, bodo posled- liko govoril o Kristusovem pri- nji dan priçevali proti tebi. hodu. Glej, pravim ti, da je on 9 Sedaj bi, sin moj, œelel, da se tisti, ki bo zagotovo priøel, da Alma 39:16–40:9 284 bo odvzel grehe sveta; da, svo- 2 Glej, pravim ti, da vstajenja jemu ljudstvu prihaja oznanit ni—oziroma bi œelel reçi z dru- vesele novice o odreøitvi. gimi besedami, da to umrljivo 16 In sedaj, sin moj, to je bilo prej ne nadene neumrljivosti, sluœenje, h kateremu si bil pokli- ta propadljivost prej ne nadene can, da temu ljudstvu razglaøaø nepropadljivosti—kakor øele po vesele novice, da bi pripravil Kristusovem prihodu. njihove duøe; oziroma drugaçe, 3 Glej, preko njega pride vsta- da bi k njim lahko priøla odreøi- jenje mrtvih. A glej, sin moj, tev, da bi v duhu pripravili svoje vstajenja øe ni. Sedaj ti razkri- otroke, da bi besedo sliøali v jem skrivnost; vendar je veliko çasu njegovega prihoda. skrivnosti, ki so prikrite, ki jih 17 In sedaj ti bom glede tega nihçe drug ne pozna kakor sam nekoliko olajøal duha. Glej, spra- Bog. Pokaœem pa ti nekaj, za kar øeval si se, zakaj bi to moralo biti sem marljivo spraøeval Boga, razodeto toliko vnaprej. Glej, da bi vedel—to je o vstajenju. pravim ti, mar ni za Boga duøa 4 Glej, doloçen je ças, ko bodo v tem çasu prav tako dragocena, vsi vstali od mrtvih. Sedaj, kdaj kakor bo duøa v çasu njegovega pride ta ças, ne ve nihçe; ampak prihoda? Bog pozna ças, ki je doloçen. 18 Mar ni potrebno, da bi se 5 Sedaj, ali bo to enkrat oziro- naçrt odreøitve razodel temu ma drugiç oziroma tretjiç, da ljudstvu kakor tudi njihovim bodo ljudje vstali od mrtvih, otrokom? ni pomembno; kajti Bog ve za 19 Mar ni Gospodu v tem çasu vse to; in zadoøça mi, da vem, enako lahko poslati svojih an- da bo tako—da je ças doloçen, gelov, da nam razglaøajo vesele ko bodo vsi vstali od mrtvih. novice, kakor bo naøim otrokom 6 Sedaj, mora biti razmik med oziroma v çasu po njegovem çasom smrti in çasom vstajenja. prihodu? 7Insedaj bi œelel vpraøati, kaj se zgodi s çloveøko duøo od çasa smrti do çasa, doloçenega za 40. POGLAVJE vstajenje? 8 Ali je torej doloçenih veç Preko Kristusa pride do vstajenja çasov kakor samo eden, da bodo vseh ljudi.—Praviçni mrtvi gredo ljudje vstali, ni pomembno; kajti v raj in hudobni v najzunanjejøo vsi ne umrejo takoj in to ni po- temo, kjer çakajo na dan svojega membno; pri Bogu je vse kakor vstajenja.—Po vstajenju bo vse en dan in ças teçe samo ljudem. obnovljeno v pravo in popolno 9 Zato je ljudem doloçen ças, obliko. Okrog leta 74 pr. Kr. ko bodo vstali od mrtvih; in Sedaj, sin moj, tukaj je øe nekaj, med çasom smrti in vstajenja o çemer bi ti œelel spregovoriti; je razmik. In sedaj, ta çasovni kajti vidim, da te v mislih skrbi razmik, kaj se zgodi s çloveøki- glede vstajenja mrtvih. mi duøami, je tisto, o çemer sem 285 Alma 40:10–21 marljivo spraøeval Gospoda, da vstajenjem prvo vstajenje. Da, bi vedel; in to je tisto, kar vem. priznam, da bi se ga dalo ozna- 10 In ko pride ças, ko bodo çiti za vstajenje, vstajenje duø vsi vstali, potem bodo vedeli, oziroma duha in njihovo izro- da Bog pozna vse çase, ki so çitev sreçi oziroma bedi po doloçeni çloveku. besedah, ki sem jih govoril. 11 Torej o stanju duøe med 16 In glej, spet, reçeno je smrtjo in vstajenjem—glej, bilo, da je prvo vstajenje, vstaje- angel mi je razodel, da gredo nje vseh tistih, ki so bili oziroma duøe vseh ljudi, brœ ko zapustijo ki so oziroma ki bodo vse to umrljivo telo, da, duøe vseh do Kristusovega vstajenja od ljudi, naj so dobre ali hudobne, mrtvih. domov k tistemu Bogu, ki jim je 17 Torej ne predpostavljamo, dal œivljenje. da je to prvo vstajenje, o kate- 12 In potem se bo zgodilo, da rem se tako govori, lahko vsta- bodo duøe tistih, ki so praviçni, jenje duø in njihova izroçitev prejele stanje sreçe, katero se sreçi oziroma bedi. Ne moreø imenuje raj, stanje poçitka, sta- predpostavljati, da je to tisto, nje miru, kjer bodo poçivale po kar pomeni. vseh svojih teœavah in po vsej 18 Glej, pravim ti, ne; paç skrbi in potrtosti. pa pomeni ponovno zdruœitev 13 In potem se bo zgodilo, da duøe s telesom tistih od bodo duøe hudobnih, da, kateri Adamovih dni do Kristusovega so zlobni—kajti glej, nimajo ne vstajenja. deleœa niti delçka Gospodovega 19 Sedaj, çe se bodo duøe in Duha; kajti glej, raje so izbirali telesa tistih, o katerih je bilo go- hudobna dela kakor dobra; zato vora, vse zdruœile naenkrat, od je vanje stopil hudiçev duh in hudobnih kakor od praviçnih, zaçel posedovati njihovo hiøo— tega ne pravim; naj zadoøça, da in ti bodo izvrœeni v najzuna- pravim, da bodo vsi vstali; njejøo temo; tam bo jeçanje in oziroma z drugimi besedami, tarnanje in økripanje z zobmi in do njihovega vstajenja bo priølo to zavoljo njihove lastne kriviç- pred vstajenjem tistih, ki bodo nosti, ker so bili ujetniki hudi- umrli po Kristusovem vstajenju. çeve volje. 20 Sedaj, sin moj, ne pravim, da 14 To je sedaj stanje duø hu- bo do njihovega vstajenja priølo dobnih, da, v temi in v stanju ob Kristusovem vstajenju; a glej, groznega straønega çakanja na to ti dajem kot svoje mnenje, da ognjeno ogorçenost Boœjega srda se bodo duøe in telesa praviçnih nad njimi; tako ostanejo v tem zdruœili ob Kristusovem vsta- stanju, prav kakor praviçni v jenju in njegovem vnebohodu. raju, do çasa svojega vstajenja. 21 Çe pa bo ob njegovem vsta- 15 Sedaj, nekaj jih je, ki so ra- jenju ali po njem, ne pravim; zumeli, da je bilo to stanje sreçe toliko pa pravim, da je razmik in to stanje bede v duøi pred med smrtjo in vstajenjem telesa Alma 40:22–41:6 286 in stanjem duøe v sreçi oziroma govoriti o obnovi, o kateri je bilo v bedi do çasa, ki ga je Bog govora; kajti glej, nekateri so doloçil, da bodo mrtvi vstali in popaçili svete spise in so zate- bodo doœiveli zdruœitev tako gadelj moçno skrenili. In vidim, duøe kakor telesa in bodo priøli da je tudi tebe v duøi skrbelo pred Boga in jim bo sojeno po o tem. A glej, razloœil ti bom. njihovih delih. 2 Povem ti, sin moj, da je naçrt 22 Da, po tem pride do obno- obnove nujen po Boœji praviç- vitve tistega, o çemer so govo- nosti; kajti potrebno je, da je rila usta prerokov. vse obnovljeno v svoji pravi 23 Duøa se bo obnovila k telesu obliki. Glej, potrebno in praviç- in telo k duøi; da, in vsaka no je, po Kristusovi moçi in okonçina in delçek se bo povrnil vstajenju, da je çlovekova duøa k svojemu telesu; da, niti las z obnovljena k telesu in da je glave se ne bo izgubil; vse pa vsak del telesa obnovljen. bo obnovljeno k svoji pravi in 3Innujno je po Boœji praviç- popolni obliki. nosti, da bo ljudem sojeno po 24 In sedaj, sin moj, to je njihovih delih; in çe so bila nji- obnova, o kateri so govorila usta hova dela v tem œivljenju dobra prerokov— in çe so bile œelje njihovega srca 25 in potem bodo praviçni dobre, da se jim bo na poslednji zasijali v Boœjem kraljestvu. dan povrnilo to, kar je dobro. 26 A glej, nad hudobne pride 4Inçesonjihova dela hudobna, straøna smrt; kajti umrejo kar jim bodo povrnjena glede na zadeva praviçnost; kajti neçisti húdo. Zato bo vse obnovljeno so in niç neçistega ne more nas- glede na svoj pravi red, vse k lediti Boœjega kraljestva; paç pa svoji obliki—umrljivost bo vsta- so izvrœeni in izroçeni bodo, da la v neumrljivost, propadlji- bodo jedli sad svojega truda vost v nepropadljivost—vstalo oziroma svojega dela, ki je bilo v neskonçno sreço v nasledstvo hudobno; in pijejo ostanek Boœjega kraljestva oziroma v grenke kupe. neskonçno bedo hudiçevega kraljestva, eno po eni strani, drugo po drugi— 41. POGLAVJE 5 eden vstane v sreço po svojih œeljah po sreçi oziroma v dobro Z vstajenjem ljudje vstanejo v sta- po svojih œeljah po dobrem; in nje neskonçne sreçe ali neskonçne drugi v húdo po svojih œeljah bede.—Hudobija nikoli ni bila po hudem; kajti ker je ves dan sreça.—Meseni ljudje so brez Boga œelel delati húdo, bo prav tako v svetu.—Z obnovo vsak spet prejel svoje plaçilo hudega, ko prejme znaçilnosti in lastnosti, ki pride noç. jih je pridobil v œivljenju na Zemlji. 6Intako je po drugi strani. Çe Okrog leta 74 pr. Kr. se je pokesal svojih grehov in In sedaj, sin moj, imam nekoliko œelel praviçnost do konca svojih 287 Alma 41:7–42:2 dni, celo tako bo poplaçan s to, kar je pravica; usmiljenost praviçnostjo. za to, kar je usmiljenost. 7Tosotisti, ki jih Gospod od- 14 Zato, sin moj, glej, da si kupi; da, to so tisti, ki so izvzeti, usmiljen s svojimi brati; ravnaj ki so reøeni neskonçne temne poøteno, sodi praviçno in ne- noçi; in tako stojijo oziroma nehno delaj dobro; in çe boø padejo; kajti glej, sodbe so nji- vse to delal, potem boø prejel hove lastne, najsi delajo dobro svoje plaçilo; da, spet ti bo oziroma húdo. povrnjena milost; spet ti bo po- 8 Sedaj, Boœji odloki so nespre- vrnjena poøtenost; spet ti bo menljivi; zato je pot pripravlje- povrnjeno praviçno sojenje; in na, da bo, kdor bo hotel, hodil spet boø poplaçan z dobrim. po njej in bo odreøen. 15 Kajti to, kar dajeø od sebe, 9Insedaj, glej, sin moj, ene ti bo spet povrnjeno in bo ob- same œalitve ne tvegaj veç proti novljeno; zato beseda obnova Bogu nad temi toçkami nauka, greønika obsodi v veçji meri in pri çemer si doslej tvegal, da ga nikakor ne opraviçi. si greøil. 10 Ne predpostavljaj, ker je 42. POGLAVJE bilo govora o obnovi, da se boø od greha povrnil k sreçi. Glej, Œivljenje na Zemlji je ças preiz- povem ti, hudobija ni bila kuønje, ki çloveku omogoça kesa- nikoli sreça. nje in sluœenje Bogu.—Padec je 11 In sedaj, sin moj, vsi ljudje, nad ves çloveøki rod prinesel teles- ki so v naravnem stanju oziroma no in duhovno smrt.—Odkupitev bi rekel v mesenem stanju, so v pride preko kesanja.—Bog sam breznu grenkobe in v sponah odkupi grehe sveta.—Milost je za kriviçnosti; so brez Boga v svetu tiste, ki se pokesajo.—Vsi ostali so in so v nasprotju z Boœjo naravo; podvrœeni Boœji pravici.—Milost zato so v stanju, ki je v nasprotju pride zavoljo odkupne daritve.— z Boœjo naravo; zato so v stanju, Samo resniçno spokorjeni so odre- ki je v nasprotju z naravo sreçe. øeni. Okrog leta 74 pr. Kr. 12 In sedaj, glej, ali je pomen besede obnova to, da nekaj In sedaj, sin moj, vidim, da je øe vzameø iz naravnega stanja in nekaj veç, kar te skrbi v duhu, postaviø v nenaravno stanje çesar ne moreø razumeti—kar oziroma da to postaviø v stanje, zadeva praviçnost Boga, ko bo ki je v nasprotju z naravo tega? kaznoval greønike; kajti skuøaø 13 O, sin moj, temu ni tako; paç predpostavljati, da je nepraviç- pa beseda obnova pomeni to, no, da bi moral biti greønik da se zlo povrne za zlo oziroma zapisan stanju bede. meseno za meseno oziroma hu- 2 Sedaj glej, sin moj, ti bom to diçevsko za hudiçevsko—do- razloœil. Kajti glej, ko je Gospod bro za to, kar je dobro; praviçno Bog iz edenskega vrta poslal za to, kar je praviçno; pravica za naøa prva starøa, da bosta Alma 42:3–15 288 obdelovala zemljo, iz katere sta çloveøtvu prinesel tako duhov- bila vzeta—da, je çloveka izgnal no kakor telesno smrt, to je, da in na konec edenskega vrta so bili loçeni od Gospodove postavil kerube in ognjeni meç, navzoçnosti, je bilo potrebno, ki se je obraçal na vse strani, da da se çloveøtvo iz te duhovne je varoval drevo œivljenja— smrti vrne. 3 sedaj vidimo, da je bil çlovek 10 Ker sta bila zatorej po naravi postal kakor Bog, poznavajoç postala mesena, çutna in hudi- dobro in zlo; in da bi ne iztegnil çevska, je to stanje preizkuønje roke in bi ne jedel tudi z drevesa postalo stanje njune priprave; œivljenja in œivel za vekomaj, je postalo je pripravljalno stanje. Gospod Bog postavil kerube in 11 In sedaj pomni, sin moj, ognjeni meç, da bi ne jedel od çe bi ne bilo naçrta odkupitve sadu— (çe ga dava na stran), brœ ko sta 4intako vidimo, da je bil bila mrtva, sta bili njuni duøi çloveku dan ças za kesanje, da, nesreçni, ker sta bili loçeni od ças preizkuønje, ças za kesanje Gospodove navzoçnosti. in sluœenje Bogu. 12 In sedaj ni bilo naçina, da bi 5 Kajti glej, çe bi bil Adam ne- bili ljudje reøeni tega padlega mudoma iztegnil roko in jedel z stanja, katerega so si bili ljudje drevesa œivljenja, bi za vekomaj nakopali zavoljo svoje nepos- œivel, glede na Boœjo besedo, ne luønosti; da bi imel ças za kesanje; da, 13 zato se glede na pravico in prav tako bi bila Boœja beseda naçrt odkupitve ni mogel izvesti neveljavna in veliki naçrt odre- kakor samo pod pogojem, da øitve bi bil neuçinkovit. se bodo ljudje pokesali v tem 6Aglej, çloveku je bilo dolo- stanju preizkuønje, da, v tem çeno umreti—ker sta bila torej pripravljalnem stanju; kajti çe bi loçena od drevesa œivljenja, sta ne bilo teh pogojev, bi milost morala biti izbrisana z obliçja ne imela uçinka, razen çe bi Zemlje—in çlovek je postal za uniçila delo pravice. Dela pra- vekomaj izgubljen, da, postala vice pa sedaj ni bilo moç uniçiti; sta padla çloveka. çe bi bilo tako, bi Bog prenehal 7Insedaj tako vidimo, da sta biti Bog. bila naøa prva starøa tako teles- 14 In tako vidimo, da je bilo no kakor duhovno loçena od vse çloveøtvo padlo in bili so Gospodove navzoçnosti; in tako v oblasti pravice; da, Boœje pra- vidimo, da sta bila izpostavljena vice, ki jih je za vekomaj zapi- slediti svoji lastni volji. sala, da bodo loçeni od njegove 8 Sedaj glej, ni bilo dobro, da navzoçnosti. bi bil çlovek odreøen iz te telesne 15 In sedaj, naçrta milosti ni smrti, kajti to bi uniçilo veliki bilo moç izvesti drugaçe, kakor naçrt odreøitve. da je bila izvedena odkupna 9 Ker torej duøa ne more daritev; zato je Bog sam odku- umreti in je bil padec vsemu pil grehe sveta, da bi se izvrøil 289 Alma 42:16–31 naçrt milosti, da bi bilo ugodeno jim je sojeno po njihovih delih zahtevam pravice, da bi bil Bog po postavi in pravici. popoln, praviçen Bog in tudi 24 Kajti glej, pravica izvaja vse milosten Bog. njegove zahteve in tudi milost 16 Ljudje bi se torej ne mogli zahteva vse, kar je njeno; in tako kesati, çe bi ne bilo kazni, ki ni nihçe, kakor samo ta, ki se je bila prav tako veçna, kakor resniçno spokori, odreøen. bi moralo biti œivljenje duøe, 25 Kaj mar predpostavljate, pripisana v nasprotju z naçrtom da lahko milost oropa pravico? sreçe, ki je prav tako veçen Povem vam, ne; niti malo ne. kakor œivljenje duøe. Çe bi bilo tako, bi Bog prenehal 17 Sedaj, kako naj bi se çlovek biti Bog. pokesal, çe bi ne greøil? Kako bi 26 In tako Bog izvede svoje greøil, çe ne bi bilo postave? velike in veçne namene, ki so Kako bi bila postava, çe ne bi bili pripravljeni od osnovanja bilo kazni? sveta. In tako je izvedena odreøi- 18 Sedaj, kazen je bila pripisa- tev in odkupna daritev za ljudi na in dana praviçna postava, ki in tudi njihova poguba in beda. je çloveku prinesla kesanje vesti. 27 Zato, o sin moj, kdor bo pri- 19 Sedaj, çe bi ne bilo posta- øel, lahko pride in zastonj pije ve—çe çlovek mori, mora u- vodo œivljenja; in kdor ne bo mreti—mar bi se bal, da bo priøel, tisti ni primoran priti; umrl, çe bo moril? poslednji dan pa mu bo povr- 20 In tudi, çe bi ne bilo postave njeno po njegovih delih. proti grehu, bi ljudi ne bilo 28 Çe je œelel delati húdo in se strah greøiti. ni pokesal v svojih dneh, glej, 21 In çe bi ne bilo postave, çe bi mu bo húdo dano glede na ljudje greøili, kaj bi lahko naredi- Boœjo obnovo. la pravica oziroma milost, kajti 29 In sedaj, sin moj, œelim, da nad tem bitjem ne bi imeli moçi? bi temu ne dovolil, da bi te øe 22 Postava pa je dana in pripi- skrbelo, in bi dovolil samo svo- sana ji je kazen in dano kesanje; jemu grehu, da bi te skrbel, kar kesanje, ki zahteva milost; sicer te bo pripravilo do kesanja. pravica zahteva to bitje in izreçe 30 O sin moj, œelim, da bi niç kazen; çe bi ne bilo tako, bi bila veç ne zanikal Boœje pravice. dela pravice uniçena in Bog bi Ne prizadevaj si, da se do zad- prenehal biti Bog. njega opraviçujeø zavoljo svojih 23 Bog pa ne preneha biti Bog grehov, tako da zanikaø Boœjo in milost zahteva spokorjenega pravico; paç pa naj Boœja pravica in milost je zavoljo odkupne in njegova milost in njegovo daritve; in po odkupni daritvi veliko potrpljenje dodobra po- pride vstajenje mrtvih; in vsta- çistijo v tvojem srcu; in naj te to jenje mrtvih pripelje ljudi nazaj ukloni do prahu v poniœnosti. v Boœjo navzoçnost; in tako se 31 In sedaj, o sin moj, Bog te vrnejo v njegovo navzoçnost, da je poklical, da temu ljudstvu Alma 43:1–11 290 pridigaø besedo. In sedaj, sin 5Inzgodilo se je, da so priøli moj, pojdi svojo pot, besedo oz- Lamanci s svojimi tisoçerimi; nanjaj z resnico in razumnostjo, in priøli so v antionumsko da boø duøe privedel h kesanju, deœelo, ki je zoramska deœela; da jih bo veliki naçrt milosti zah- in çlovek, ki se je imenoval teval nazaj. In naj te Bog usliøi Zerahemna, je bil njihov vodja. prav po mojih besedah. Amen. 6Insedaj, ker so bili Amale- kijci bolj nagnjeni k hudobiji in pobijanju, kot so bili Lamanci 43. POGLAVJE sami po sebi, je zato Zerahemna doloçil glavne poveljnike nad Alma in njegovi sinovi pridigajo Lamanci in vsi so bili Amalekijci besedo.—Zoramci in drugi nefijski in Zoramci. nasledniki postanejo Lamanci.— 7Tojesedaj storil, da bi ohranil Lamanci se pridejo vojskovat z njihovo sovraøtvo do Nefijcev, Nefijci.—Moroni oboroœi Nefijce da bi jih pripravil, da bi pokorno z zaøçitnim oklepom.—Gospod izvrøili njegove naçrte. Almu razkrije lamansko taktiko.— 8 Kajti glej, njegovi naçrti so Nefijci branijo svoj dom, svoboøçi- bili, da bi v Lamancih podœgal ne, druœine in vero.—Moronijeve jezo do Nefijcev; to je napravil, in Lehijeve çete obkolijo Lamance. da bi se polastil velike moçi nad Okrog leta 74 pr. Kr. njimi in da bi si moç pridobil In sedaj se je zgodilo, da so øli tudi nad Nefijci, tako da bi jih Almovi sinovi med ljudi, da bi zasuœnjil. jim oznanjali besedo. In Alma 9Insedaj, naçrt Nefijcev je bil, sam prav tako ni mogel mirovati da bodo branili svoje ozemlje in in je prav tako odøel. svoje hiøe in svoje œene in svoje 2 Sedaj ne bomo niç veç rekli o otroke, da jih bodo varovali njihovem pridiganju, kakor to pred rokami njihovih sovraœni- da so pridigali besedo in resnico kov; in tudi da bodo varovali z duhom preroøtva in razodetja; svoje pravice in svoje privilegije, in pridigali so po svetem Boœjem da, in tudi svojo svobodo, da redu, v katerega so bili poklicani. bodo Boga lahko çastili po 3Insedaj se vrnem k poroçilu svojih œeljah. o vojnah med Nefijci in Laman- 10 Kajti vedeli so, da bodo ci v osemnajstem letu vladavi- vsakogar, ki bo padel Laman- ne sodnikov. cem v roke, kdor bo çastil Boga 4 Kajti glejte, zgodilo se je, da v duhu in v resnici, pravega in so Zoramci postali Lamanci; œivega Boga, Lamanci ubili. zato je v zaçetku osemnajstega 11 Da, in poznali so tudi leta nefijsko ljudstvo videlo, da skrajno sovraøtvo Lamancev do so nadnje prihajali Lamanci; njihovih bratov, ki so bili anti– zato so se zaçeli pripravljati na nefi–lehijsko ljudstvo, ki so se vojno; da, svoje çete so zbrali v imenovali Amonovo ljudstvo— jerøonski deœeli. in niso hoteli prijeti za oroœje, 291 Alma 43:12–23 da, sklenili so bili zavezo in niso 19 In ko so lamanske çete vi- je hoteli prelomiti—çe bi torej dele, da je Nefijevo ljudstvo, Lamancem padli v roke, bi bili oziroma tisti Moroni, bilo pri- pobiti. pravilo svoje ljudi z naprsnimi 12 In Nefijci niso dovoliti, da oklepi in s øçitniki za roke in bi jih pobili; zato so jim dali tudi s øçiti za obrambo glave in ozemlje v nasledstvo. so bili obleçeni tudi v debelo 13 In Amonovo ljudstvo je oblaçilo— Nefijcem dajalo deleœ svoje- 20 Zerahemnova vojska pa ga zasluœka, da so vzdrœevali sedaj ni bila pripravljena s njihove çete; in tako so se bili takønimi reçmi; imeli so samo Nefijci primorani sami zopersta- meçe in zakrivljene sablje, loke viti Lamancem, ki so jih sestav- in puøçice, kamne in praçe; in ljali Lamanovi in Lemuelovi in bili so goli razen koœe, ki so jo Izmaelovi sinovi in vsi tisti, ki imeli opasano okrog ledij; da, so bili odpadli od Nefijcev, ki vsi so bili goli razen Zoramcev so bili Amalekijci in Zoramci in in Amalekijcev; potomci Noetovih duhovnikov. 21 niso pa bili oboroœeni z 14 Ti potomci so bili sedaj tako naprsnimi oklepi niti s øçiti, zato øtevilni, skoraj kakor so bili so se nadvse bali nefijskih çet Nefijci; in tako so se bili Nefijci zavoljo njihove oprave navkljub primorani spoprijeti s svojimi njihovemu øtevilu, saj jih je bilo brati prav do prelivanja krvi. veliko veç kot Nefijcev. 15 In zgodilo se je, ko so 22 Glejte, sedaj se je zgodilo, se bile lamanske çete zbrale v da si niso drznili priti nad antionumski deœeli, glej, so bile Nefijce v jerøonske meje; zato nefijske çete pripravljene, da se so odøli iz antionumske deœele z njimi sreçajo v jerøonski deœeli. v divjino in se odpravili na pot 16 Sedaj, nefijski vodja oziroma naokrog po divjini, proç, ob moœ, ki je bil doloçen za glav- izviru reke Sidon, da bi priøli v nega poveljnika nad Nefijci— mantijsko deœelo in deœelo zav- glavni poveljnik je sedaj prevzel zeli; kajti niso predpostavljali, poveljstvo vseh nefijskih çet— da bodo Moronijeve çete vedele, in ime mu je bilo Moroni; kam so bili odøli. 17 in Moroni je prevzel vse 23 A zgodilo se je, brœ ko so poveljstvo in vodenje njihovih bili odpotovali v divjino, je çet. In star je bil samo dvajset in Moroni v divjino poslal ogled- pet let, ko so ga doloçili za po- nike, da bodo opazovali njihov veljnika nad nefijskimi çetami. tabor; in Moroni je, ker je prav 18 In zgodilo se je, da se je tako vedel za Almove prerok- z Lamanci sreçal v jerøonskih be, poslal k njemu doloçene mejah in njegovi ljudje so bili moœe in od njega œelel, naj vpra- oboroœeni z meçi in z zakrivlje- øa Gospoda, kam naj gredo ne- nimi sabljami in z vsakovrstnim fijske çete, da se bodo branile bojnim oroœjem. pred Lamanci. Alma 43:24–38 292 24 In zgodilo se je, da je k Almu in del pripeljal v dolino in jih priøla Gospodova beseda in poskril na vzhodu in na jugu Alma je Moronijeve sle obvestil, hriba Ripla; da so lamanske çete korakale 32 in preostale je poskril v naokrog v divjini, da bi priøle v zahodni dolini, na zahodu reke mantijsko deœelo, da bi zaçele Sidon in tako navzdol do meja napadati øibkejøi del ljudstva. mantijske deœele. In ti sli so øli in sporoçilo izroçili 33 In ko je tako svojo vojsko Moroniju. razporedil po svoji œelji, je bil 25 Sedaj je Moroni, ko je pus- pripravljen, da se bo sooçil z til del çet v jerøonski deœeli, da njimi. bi del Lamancev kako ne pri- 34 In zgodilo se je, da so øel v deœelo in mesto zavzel, Lamanci priøli na severno vzel s seboj preostali del svojih stran hriba, kjer je bil skrit del çet in odkorakal v mantijsko Moronijeve vojske. deœelo. 35 In ko so bili Lamanci øli mi- 26 In dal je zbrati vse ljudi mo hriba Ripla in priøli v dolino v tistem delu deœele za boj z in se namerili preko reke Sidon, Lamanci, da bodo branili svojo je vojska, ki je bila skrita severno deœelo in svojo domovino, svoje od hriba, ki jo je vodil moœ, ki se pravice in svoje svoboøçine; zato je imenoval Lehi, in svojo vojsko so bili pripravljeni na trenutek, je vodil dalje in na vzhodu obdal ko bodo Lamanci priøli. Lamance od zadaj. 27 In zgodilo se je, da je Moroni 36 In zgodilo se je, da so se dal svojo çeto poskriti v dolini, Lamanci, ko so videli Nefijce ki je bila blizu brega reke Sidon, prihajati nadnje od zadaj, obrnili ki je bila v divjini vzhodno od in se zaçeli bojevati z Lehijevo reke Sidon. vojsko. 28 In Moroni je razporedil 37 In na obeh straneh se je zaçe- oglednike, da bi vedel, kdaj bo lo smrtonosno delo, bolj straøno priøel lamanski tabor. pa je bilo na lamanski strani, 29 In sedaj, ker je Moroni poz- kajti njihova golota je bila nal namero Lamancev, da so izpostavljena teœkim nefijskim imeli namero pobiti svoje brate udarcem z meçi in zakrivljenimi oziroma si jih podvreçi in jih sabljami, ki so prinaøale smrt zasuœnjiti, da bi po vsej deœeli skorajda ob vsakem zamahu. ustanovili svoje kraljestvo; 38 Medtem ko je po drugi stra- 30 in vedel je tudi, da je ni sem ter tja pod njihovimi bila edina œelja Nefijcev, da bi meçi in zavoljo izgube krvi med varovali svojo deœelo in svojo Nefijci padel kak moœ, kajti svobodo in svojo cerkev, zato je pomembne dele telesa so bili premiøljeval, da ni greh, da bi zaøçitili oziroma pomembnejøi jih branil z zvijaço; zato je od deli telesa so bili zaøçiteni pred oglednikov izvedel, v katero udarci Lamancev z naprsnimi smer bodo Lamanci øli. oklepi in s øçitniki za roke in 31 Zato je razdelil svojo vojsko s ølemi; in tako so Nefijci med 293 Alma 43:39–51 Lamanci nadaljevali s smrtonos- za kraljevino, niti za oblast, nim delom. ampak so se borili za svoj dom 39 In zgodilo se je, da so in svoje svoboøçine, svojo œeno se Lamanci prestraøili zavoljo in svoje otroke in vse svoje, za velikega pobijanja med njimi, svoje obiçaje çaøçenja in svojo in sicer da so zaçeli beœati proti cerkev. reki Sidon. 46 In delali so to, kar so çutili, 40 In Lehi in njegovi moœje so da je bila njihova dolœnost, kar jim sledili; in Lehi jih je nagnal so dolgovali Bogu; kajti Gospod v vode reke Sidon in øli so preko je bil rekel njim in tudi njihovim voda reke Sidon. In Lehi je oçetom, da: Çe ne boste krivi svoje çete zadrœal na bregu reke prve zamere niti druge, ne boste Sidon, da niso øle preko. dovolili, da bi vas pobijale roke 41 In zgodilo se je, da se je vaøih sovraœnikov. Moroni in njegova vojska z 47 In spet, Gospod je rekel: Lamanci sreçala v dolini na Branili boste svoje druœine, in drugi strani reke Sidon in pla- sicer do prelivanja krvi. Zato so nila nanje in jih zaçela pobijati. se bili Nefijci zavoljo tega borili 42 In Lamanci so pred njimi z Lamanci, da so branili sebe in spet beœali proti mantijski deœeli; svoje druœine in svojo deœelo, in spet so jih sreçale Moronijeve svojo domovino in svoje pravice çete. in svojo vero. 43 Sedaj so se v tem primeru 48 In zgodilo se je, ko so Lamanci silno borili; da, nikdar Moronijevi moœje videli divjost niso bili Lamanci znani, da so in jezo Lamancev, so bili na tem, se borili s tako silno veliko da se potegnejo vase in pobeg- moçjo in pogumom, ne, niti od nejo od njih. In Moroni, videç zaçetka. njihov namen, je med njimi 44 In podpihovali so jih razglasil in njihova srca nav- Zoramci in Amalekijci, ki so dihnil s temi mislimi—da, z bili njihovi vrhovni poveljniki mislimi o njihovih pokrajinah, in voditelji, in Zerahemna, ki je o njihovi prostosti, da, njihovi bil njihov vrhovni poveljnik svobodi pred suœenjstvom. oziroma njihov vrhovni voditelj 49 In zgodilo se je, da so se in poglavar; da, borili so se obrnili nad Lamance in v en glas kakor zmaji in s svojimi rokami so klicali h Gospodu, svojemu so pobili veliko Nefijcev, da, Bogu, za svojo prostost in svojo kajti na dvoje so razklali veliko svobodo pred suœenjstvom. njihovih ølemov in prebodli so 50 In Lamancem so se zaçeli veliko njihovih naprsnih okle- zoperstavljati z moçjo; in øe isto pov in odsekali so veliko njiho- uro, ko so klicali h Gospodu za vih rok; in tako so Lamanci svojo svobodo, so Lamanci zaçe- udarjali v svoji siloviti jezi. li beœati pred njimi; in pribeœali 45 Vendar je Nefijce navdihoval so prav do sidonskih voda. boljøi vzrok, kajti niso se borili 51 Sedaj, Lamanci so bili bolj Alma 43:52–44:7 294 øtevilni, da, za veç kot polovico bi razumeli, da se nam je to øtevila Nefijcev; vendar so jih zgodilo zavoljo naøe veroizpo- pregnali, v toliko da so se zbrali vedi in naøe vere v Kristusa. In v dolini na bregu reke Sidon. sedaj vidite, da ne morete na- 52 Zato so jih Moronijeve çete praviti konec tej naøi veri. obkroœile, da, in sicer z obeh 4 Sedaj vidite, da je to prava strani reke, kajti glej, na vzhodu vera v Boga; da, vidite, da nas so bili Lehijevi moœje. bo Bog tako dolgo podpiral in 53 Ko je torej Zerahemna videl çuval in varoval, dokler bomo Lehijeve moœe vzhodno od reke zvesti njemu in naøi veri in naøi Sidon in Moronijeve çete zahod- veroizpovedi; in Gospod ne bo no od reke Sidon, da so jih Ne- nikoli dovolil, da bi bili pobiti, fijci obkolili, jih je obøla groza. razen çe bomo zapadli v pres- 54 Sedaj je Moroni, ko je videl topek in svojo vero zanikali. njihovo grozo, svojim moœem 5Insedaj, Zerahemna, vam ukazal, naj prenehajo prelivati ukazujem v imenu tistega vse- kri. mogoçnega Boga, ki nam je okrepil roke, da smo nad vami dobili premoç z naøo vero, z 44. POGLAVJE naøo veroizpovedjo in z naøimi obredi çaøçenja in z naøo cerkvi- Moroni ukaœe Lamancem, naj jo in s sveto podporo, ki jo sklenejo zavezo miru ali pa jih dolgujemo svojim œenam in bodo pobili.—Zerahemna ponudbo svojim otrokom, s tisto svobodo, zavrne in bitka se zopet zaçne.— ki nas obvezuje do naøe deœele Moronijeve çete porazijo Lamance. in naøe domovine; da, in prav Med letoma 74 in 73 pr. Kr. tako z ohranjanjem svete Boœje In zgodilo se je, da so se ustavili besede, ki ji dolgujemo vso in se za korak oddaljili od njih. svojo sreço; in z vsem, kar nam In Moroni je Zerahemnu rekel: je najdraœje— Glej, Zerahemna, da ne œelimo 6 da, in to ni vse; ukazujem biti moœje krvi. Veste, da ste vam pri vseh œeljah, ki jih imate v naøih rokah, vendar vas ne do œivljenja, da nam predate œelimo pobiti. svoje bojno oroœje, in ne bomo 2 Glej, nismo se priøli bojevat si prizadevali za vaøo kri, paç pa z vami, da bi prelivali vaøo kri vas bomo pustili pri œivljenju, çe zavoljo moçi; niti ne œelimo boste øli svojo pot in se ne boste nikogar vkleniti v jarem suœnos- veç priøli vojskovat z nami. ti. Prav to pa je vzrok, zavoljo 7Inçetega sedaj ne napravite, katerega ste vi priøli nad nas; glejte, ste v naøih rokah in svo- da, in na nas ste jezni zavoljo jim moœem bom ukazal, naj na- naøe vere. valijo na vas in vaøim telesom 3Asedaj vidite, da je Gospod z prizadenejo smrtonosne rane, nami; in vidite, da vas je izroçil da boste umrli; in potem bomo v naøe roke. In sedaj bi œelel, da videli, kdo bo imel moç nad tem 295 Alma 44:8–18 ljudstvom; da, bomo videli, kdo jevih vojakov udaril po njem, da bo priveden v suœenjstvo. je ta padel na zemljo in se zlomil 8Insedaj se je zgodilo, ko je bil pri roçaju; in udaril je tudi po Zerahemna te besede sliøal, je Zerahemnu, da mu je odsekal pristopil in predal meç in za- skalp in je padel na zemljo. In krivljeno sabljo in lok Moroniju Zerahemna se je pred njimi v roke in mu rekel: Glej, tukaj je umaknil v sredo svojih vojakov. naøe bojno oroœje; predali ti ga 13 In zgodilo se je, da je vojak, bomo, ne bomo pa dovolili, da ki je stal poleg, ki je Zerahemnu bi s teboj sklenili prisego, za ka- odsekal skalp, skalp pobral s tero vemo, da jo bomo prelomili tal in ga poloœil na konico svo- mi in tudi naøi otroci; vzemi pa jega meça in ga dvignil in jim z naøe bojno oroœje in nam dovoli moçnim glasom rekel: oditi v divjino; sicer bomo meçe 14 Prav kakor je na zemljo pa- obdrœali in bomo umrli ali pa del ta skalp, ki je skalp vaøega vas premagali. poglavarja, tako boste na zemljo 9 Glej, nismo tvoje vere; ne popadali vi, çe ne boste predali verjamemo, da je Bog tisti, ki bojnega oroœja in odøli z zavezo nas vam je predal v roke; paç pa miru. verjamemo, da je vaøa preka- 15 Sedaj, bilo jih je veliko, kate- njenost tista, ki vas je varovala rih se je, ko so sliøali te besede in pred naøimi meçi. Glej, vaøi videli skalp, ki je bil na meçu, naprsni oklepi in vaøi øçiti so polastil strah; in veliko jih je sto- tisti, ki so vas varovali. pilo naprej in vrglo bojno oroœje 10 In ko je bil sedaj Zerahemna Moroniju pred noge in stopili te besede prenehal govoriti, je so v zavezo miru. In kolikor jih Moroni vrnil meç in bojno oroœ- je stopilo v zavezo, tolikim so je, ki ga je bil prejel, Zerahemnu, dovolili oditi v divjino. rekoç: Glej, konçali bomo spor. 16 Sedaj se je zgodilo, da je bil 11 Besed, ki sem jih govoril, Zerahemna silno besen in preos- sedaj ne morem vzeti nazaj, torej tanek svojih vojakov je podœgal kakor œivi Gospod, ne boste k jezi, da bi se z veçjo moçjo odøli, çe ne boste odøli z obljubo, spoprijeli z Nefijci. da se ne boste spet vrnili, da 17 In sedaj je bil Moroni jezen bi se vojskovali z nami. Ker zavoljo trme Lamancev; zato vas imamo torej v svojih rokah, je svojim ljudem ukazal, naj bomo vaøo kri prelili po tleh ali planejo nanje in jih pobijejo. In pa se boste podvrgli pogojem, zgodilo se je, da so jih zaçeli ki sem jih predlagal. pobijati; da, in Lamanci so se z 12 In ko je bil Moroni sedaj te njimi spoprijeli s svojimi meçi besede izrekel, je Zerahemna in s svojo moçjo. meç obdrœal in se razjezil na 18 A glej, njihova gola koœa in Moronija in se pognal naprej, da njihove gole roke so bile izpos- bi Moronija ubil; ko pa je meç tavljene ostrim meçem Nefijcev; dvignil, glej, je eden od Moroni- da, glej, prebadali so jih in jim Alma 44:19–45:8 296 zadajali udarce, da, in silno hitro na Helamanov zapis, ki ga je so padali pod meçi Nefijcev; in zapisoval v svojih dneh. zaçeli so jih podirati, in sicer Obsega 45. do vkljuçno z 62. kakor je bil prerokoval Moroni- poglavjem. jev vojak. 19 Sedaj je Zerahemna, ko je videl, da so bili vsi na tem, 45. POGLAVJE da bodo pobiti, glasno zaklical Moroniju, da se bo z njimi Helaman verjame Almovim bese- zavezal on in tudi njegovo dam.—Alma prerokuje propad ljudstvo, çe bodo preostale Nefijcev.—Blagoslovi in prekolne pustili pri œivljenju, da se niko- deœelo.—Morda je Alma vzel Duh li veç ne bodo priøli vojskovat v nebo prav kakor Mojzesa.—V z njimi. Cerkvi naraøça razhajanje. Okrog 20 In zgodilo se je, da je Moroni leta 73 pr. Kr. ukazal, naj smrtonosno delo med ljudmi spet preneha. In Glej, sedaj se je zgodilo, da se Lamancem je vzel bojno oroœje; je Nefijevo ljudstvo silno ra- in potem ko so bili z njimi dostilo, ker jih je bil Gospod stopili v zavezo miru, jim je spet reøil iz rok njihovih sov- bilo dovoljeno oditi v divjino. raœnikov; zato so izkazali za- 21 Sedaj, øtevila mrtvih zavoljo hvalo Gospodu, svojemu Bogu; velikanskega øtevila niso preø- da, in veliko so se postili in teli; da, øtevilo mrtvih je bilo veliko molili in so Boga çastili s silno veliko tako pri Nefijcih silno veliko radostjo. kakor pri Lamancih. 2Inzgodilo se je v devet- 22 In zgodilo se je, da so mrtve najstem letu vladavine sodnikov pometali v sidonske vode in nad Nefijevim ljudstvom, da odneslo jih je naprej in pokopani je Alma priøel k svojemu sinu so v globinah morja. Helamanu in mu rekel: Ali 23 In nefijske çete, oziroma verjameø besedam, ki sem ti jih Moronijeve, so se vrnile in priøle govoril glede zapisov, ki smo v svoje hiøe in v svoje deœele. jih vodili? 24 In tako se je konçalo osem- 3InHelaman mu je rekel: Da, najsto leto vladavine sodnikov verjamem. nad Nefijevim ljudstvom. In 4InAlma je spet rekel: Ali tako se je konçal Almov zapis, verjameø v Jezusa Kristusa, ki ki ga je zapisal na Nefijeve bo priøel? ploøçe. 5Inrekel je: Da, verjamem vsem besedam, ki si jih govoril. 6InAlma mu je spet rekel: Ali boø spolnjeval moje zapovedi? Poroçilo o Nefijevem ljudstvu in 7Inrekel je: Da, z vsem srcem njihovih vojnah in odpadniøtvu bom spolnjeval tvoje zapovedi. v Helamanovih dneh glede 8Inpotem mu je Alma rekel: 297 Alma 45:9–20 Blagor ti; in Gospod bo napravil, In sedaj, ta prerokba se bo iz- da boø v tej deœeli uspeval. polnila zavoljo kriviçnosti. 9Inglej, nekoliko ti imam pre- 15 In sedaj se je zgodilo, potem rokovati; kar pa ti bom preroko je bil Alma Helamanu to re- koval, ne boø razkril; da, kar ti kel, je blagoslovil njega in tudi bom prerokoval, ne bo razkrito, svoje druge sinove; in tudi zem- in sicer dokler se prerokba ne ljo je blagoslovil za praviçne. bo izpolnila; zato zapiøi besede, 16 In rekel je: Tako govori ki jih bom rekel. Gospod Bog—prekleta bo de- 10 In to so besede: Glej, vidim, œela, da, ta deœela, za vsak da bo prav to ljudstvo, Nefijci, narod, rod, jezik in ljudstvo, v glede na duha razodetja, ki je v pogubo tistim, ki bodo delali meni, v øtiristo letih od çasa, ko húdo, ko bodo docela dozoreli se jim bo Jezus Kristus prikazal, in kakor sem rekel, tako bodi; zapadlo v nevero. kajti to je Boœje prekletstvo 11 Da, in potem bodo videli in blagoslov nad deœelo, kajti vojne in kuœne bolezni, da, la- Gospod ne more gledati na koto in prelivanje krvi, in sicer greh z najmanjøo mero do- dokler Nefijevo ljudstvo ne bo pustnosti. pobito. 17 In ko je bil sedaj Alma to 12 Da, in to zato ker bodo izrekel, je blagoslovil cerkev, zapadali v nevero in zapadli v da, vse tiste, ki bodo od tedaj dela teme in poltenost in vsa- dalje trdni v veri. kovrstne kriviçnosti; da, pra- 18 In ko je bil Alma to storil, vim ti, ker bodo greøili proti je odpotoval iz zarahemelske tako veliki luçi in védenju, da, deœele, kakor da bi øel v meleøko ti pravim, da bodo od tistega deœelo. In zgodilo se je, da zanj dne, in sicer çetrti rod ne bo ves nihçe ni nikoli veç sliøal; o preøel, ko bo œe priøla ta velika njegovi smrti oziroma pokopu kriviçnost. ne vemo niçesar. 13 In ko pride tisti veliki dan, 19 Glejte, to vemo, da je bil glej, zelo kmalu pride ças, da praviçen moœ; in v cerkvi se tistih, ki se sedaj, oziroma po- je øirila govorica, da je bil vzet tomstvo tistih, ki se sedaj priø- po Duhu oziroma po Gospo- tevajo med Nefijevo ljudstvo, dovi roki prav kakor Mojzes. ne bodo veç priøtevali med A glejte, sveti spisi pravijo, Nefijevo ljudstvo. da je Gospod Mojzesa vzel k 14 Kdor pa bo ostal in tistega sebi; in predpostavljamo, da je velikega in straønega dne ne po duhu prav tako k sebi vzel bo ubit, bo priøtet med Laman- Alma; zato zavoljo tega ne ce in bo postal kakor oni, vsi vemo niçesar o njegovi smrti in razen nekaterih, ki se bodo pokopu. imenovali Gospodovi uçenci in 20 In sedaj se je zgodilo v zate bodo Lamanci zasledovali, çetku devetnajstega leta vlada- prav dokler jih ne bodo pobili. vine sodnikov nad Nefijevim Alma 45:21–46:8 298 ljudstvom, da je øel Helaman stvari svobode, so usmrçeni. Med med ljudi, da bi jim oznanjal letoma 73 in 72 pr. Kr. besedo. 21 Kajti glejte, zavoljo vojn z In zgodilo se je, kolikor jih Lamanci in mnogih majhnih ni hotelo prisluhniti besedam odpadniøtev in nemirov, ki so Helamana in bratov, toliko se jih bili med ljudstvom, je postalo je zbralo proti svojim bratom. potrebno, da bi se med njimi 2Insedaj, glej, so bili silno oznanjalo Boœjo besedo, da, besni, v tolikor da so jih bili in da bi se v cerkvi postavila odloçeni pobiti. pravila. 3 Sedaj, vodja teh, ki so bili 22 Zato so Helaman in bratje besni na svoje brate, je bil velik øli, da bi spet v vsej deœeli in moçan çlovek in imenoval se ustanovili cerkev, da, v vsakem je Amalikija. mestu po vsej deœeli, katerega 4InAmalikija je œelel, da bi bil je posedovalo Nefijevo ljudstvo. on kralj, in tisti ljudje, ki so bili In zgodilo se je, da so po vsej besni, so prav tako œeleli, da bi deœeli v vseh cerkvah postavili postal njihov kralj; in njihov duhovnike in uçitelje. veçinski del so bili niœji sodniki 23 In sedaj se je zgodilo, potem deœele in prizadevali so si za ko so bili Helaman in bratje v moç. cerkvah postavili duhovnike in 5Invodilo jih je bilo Amaliki- uçitelje, da je med njimi nastalo jevo laskanje, da jih bo, çe ga razhajanje in niso hoteli pris- bodo podprli in ga postavili luhniti besedam Helamana in za kralja, napravil za voditelje bratov; nad ljudstvom. 24 paç pa so postali ponosni, 6 Tako jih je Amalikija vodil v ker so v srcu postali vzviøeni za- odpadniøtvo navkljub pridiga- voljo svojega silno velikega bo- nju Helamana in bratov, da, gastva; zato so v svojih lastnih navkljub njihovi silni skrbi za oçeh bogateli in niso hoteli pris- cerkev, kajti oni so bili v cerkvi luhniti njihovim besedam, da bi véliki duhovniki. pokonçno hodili pred Bogom. 7Invcerkvi jih je bilo veliko, ki so verjeli Amalikijevim laska- vim besedam, zato so celo od- 46. POGLAVJE padli iz cerkve; in tako so bile zadeve Nefijevega ljudstva silno Amalikija kuje zaroto, da bo negotove in nevarne navkljub kralj.—Moroni izobesi napis svo- veliki zmagi, ki so jo bili dosegli bode.—Zbere ljudi, da bodo bra- nad Lamanci, in veliki radosti, nili svojo vero.—Pravi verniki se ki jih je bila navdajala, ker jih je imenujejo kristjani.—Joœefov pre- Gospodova roka reøila. ostanek bo ohranjen.—Amalikija 8 Tako vidimo, kako naglo çlo- in odpadniki zbeœijo v nefijsko veøki otroci pozabijo Gospoda, deœelo.—Tisti, ki noçejo podpreti svojega Boga, da, kako naglo 299 Alma 46:9–21 postanejo kriviçni in jih zapelje 15 In tisti, ki cerkvi so pripada- zlodej. li, so bili zvesti; da, vsi tisti, ki so 9 Da, prav tako vidimo veliko bili pravi verniki v Kristusa, so hudobijo, ki jo lahko med nase radostno prevzeli Kristuso- çloveøkimi otroki povzroçi en vo ime oziroma kristjani, kakor hudoben çlovek. so jih imenovali zavoljo njihove 10 Da, vidimo, da je Amalikija, vere v Kristusa, ki bo priøel. ker je bil çlovek prekanjenega 16 In zato je Moroni taças ravnanja in çlovek veliko laska- molil, da bi bilo v dobro za stvar vih besed, da je veliko ljudem kristjanov in svobodo deœele. zapeljal srce, da so postali hu- 17 In zgodilo se je, ko je bil dobni; da, in prizadevali so si Bogu izlil duøo, je imenoval vso uniçiti Boœjo cerkev in napraviti deœelo, ki je bila juœno od deœele konec temeljem svobode, ki jim Opustoøenje, da, in skratka, vso jo je bil dal Bog, oziroma blagos- deœelo tako na severu kot na lovom, ki jih je bil Bog poslal na jugu—za izvoljeno deœelo in obliçje zemlje zavoljo praviçnih. deœelo svobode. 11 In sedaj se je zgodilo, ko 18 In rekel je: Bog zagotovo ne je bil Moroni, ki je bil vrhovni bo dovolil, da bomo mi, ki nas poveljnik nefijskih çet, sliøal za prezirajo zato, ker smo nase to odpadniøtvo, se je bil na prevzeli Kristusovo ime, potep- Amalikija razjezil. tani in pobiti, dokler si tega ne 12 In zgodilo se je, da je pretr- nakopljemo s svojimi lastnimi gal svojo suknjo; in vzel je del prestopki. le–te in nanjo zapisal—v spo- 19 In ko je Moroni te besede min na naøega Boga, svobodo izrekel, je øel med ljudi in po in naø mir, naøe œene in naøe zraku zamahoval z odtrganim otroke—in ga pritrdil na konec delom svojega oblaçila, da bi droga. vsi videli pisanje, ki ga je bil 13 In nadel si je ølem in prsni napisal na odtrgani del, in klical oklep in øçitnike in si okrog ledij z moçnim glasom, rekoç: opasal oroœje; in vzel je drog, ki 20 Glejte, kdor bo varoval ta je imel na koncu le–tega njegovo napis po deœeli, naj pristopi v pretrgano suknjo (in to je imeno- Gospodovi moçi in naj se zave- val napis svobode) in priklonil œe, da bo ohranjal svoje pravice se je do zemlje in mogoçno molil in svojo vero, da ga bo Gospod h Gospodu, da bodo blagoslovi Bog lahko blagoslovil. svobode poçivali nad njegovimi 21 In zgodilo se je, ko je bil brati, vse dokler bo ostala vsaj Moroni te besede razglasil, ena çeta kristjanov, da bo pose- glej, so ljudje pritekli vkup z dovala deœelo— oroœjem opasanim okrog ledij 14 kajti tako so vse prave Kris- in si pretrgali oblaçila v zname- tusove vernike, ki so pripadali nje oziroma kot zavezo, da ne Boœji cerkvi, imenovali tisti, ki bodo zapustili Gospoda, svojega cerkvi niso pripadali. Boga; oziroma z drugimi bese- Alma 46:22–31 300 dami, çe bodo prekrøili Boœje duøo; vendar se moja duøa ra- zapovedi oziroma zapadli v dosti v mojem sinu zavoljo tis- prestopek in se bodo sramovali tega dela njegovega potomstva, nase prevzeti Kristusovo ime, ki bo priøel k Bogu. jih bo Gospod pretrgal, prav 26 To je bil torej Jakobov govor. kakor so bili oni pretrgali svoja 27 In sedaj, kdo ve, çe niso ti oblaçila. morda preostanek Joœefovega 22 To je bila torej zaveza, ki so potomstva, ki bo preminilo jo sklenili, in svoja oblaçila so kakor njegovo oblaçilo, ki so vrgli Moroniju pred noge, rekoç: odpadli od nas? Da, in sami Z Bogom se zaveœemo, da bomo bomo prav tako, çe ne bomo pobiti prav kakor naøi bratje trdni v veri v Kristusa. v deœeli na severu, çe bomo 28 In sedaj se je zgodilo, ko je zapadli v prestopek; da, lahko bil Moroni te besede izrekel, je nas bo vrgel pred noge sovraœ- øel in prav tako razposlal na vse nikom, prav kakor smo mi strani deœele, kjer je bilo odpad- vrgli svoja oblaçila tebi pred niøtvo, in zbral vse ljudi, ki so noge, da bomo poteptani, çe œeleli braniti svojo svobodo, da bomo zapadli v prestopek. se bodo zoperstavili Amalikiju 23 Moroni jim je rekel: Glejte, in tistim, ki so bili odpadli, ki preostanek Jakobovega po- so se imenovali Amalikijci. tomstva smo; da, preostanek 29 In zgodilo se je, ko je Amali- potomstva Joœefa, çigar suknjo kija videl, da je bilo Moronijevo so bratje raztrgali na veliko ko- ljudstvo øtevilnejøe od Amalikij- sov; da, in sedaj, glejte, pomni- cev—in videl je tudi, da so nje- mo spolnjevati Boœje zapovedi govi ljudje dvomili v praviçnost ali pa nam bodo naøi bratje raz- stvari, ki so jo bili podvzeli— trgali oblaçila in nas bodo vrgli ker se je zato zbal, da bi niçesar v jeço ali nas prodali ali pobili. ne dosegel, je vzel s seboj tiste 24 Da, ohranimo svobodo kot svoje ljudi, ki so hoteli, in od- Joœefov preostanek; da, pomni- potoval v nefijsko deœelo. mo Jakobove besede pred nje- 30 Sedaj je Moroni premiø- govo smrtjo, kajti glejte, videl je, ljeval, da bi bilo bolje, çe bi da je del preostanka Joœefove Lamanci ne imeli veç moçi; zato suknje ohranjen in ni bil propa- je premiøljeval, da bi loçili Ama- dal. In rekel je: Prav kakor se likijeve ljudi oziroma jih vzeli s je ta preostanek oblaçila mojega seboj in jih pripeljali nazaj in sina ohranil, tako bo Boœja roka Amalikija usmrtili; da, kajti ve- ohranjala preostanek potomstva del je, da bi Lamance podœgal k mojega sina in priøli bodo k jezi proti njim in jih pripravil, da meni, medtem ko bo preostanek bi priøli nadnje v bitko; in to je Joœefovega potomstva preøel vedel, da bi Amalikija napravil, prav kakor preostanek njego- da bi dosegel svoje namene. vega oblaçila. 31 Zato je Moroni menil, da bi 25 Sedaj glejte, to mi œalosti bilo dobro, da bi s seboj vzel 301 Alma 46:32–47:2 svoje çete, ki so se bile zbrale in 39 In zgodilo se je, da jih je so se oboroœile in sklenile zave- bilo veliko, ki so umrli, ki so zo, da bodo ohranjale mir—in trdno verjeli, da je njihovo duøo zgodilo se je, da je s seboj vzel odkupil Gospod Jezus Kristus; svojo vojsko in odkorakal s tako so odøli iz sveta radostni. øotori v divjino, da bi Amalikiju 40 In bilo jih je nekaj, ki so prestregel pot v divjini. umrli zavoljo mrzlic, ki so bile v 32 In zgodilo se je, da je storil deœeli zelo pogoste v doloçenem po svojih œeljah in odkorakal je obdobju leta—vendar ne toliko v divjino in dohitel Amalikijeve zavoljo mrzlic zaradi izvrstne çete. kakovosti mnogih rastlin in ko- 33 In zgodilo se je, da je Ama- renik, ki jih je bil Bog pripravil likija pobegnil z majhnim øte- za odstranjevanje vzroka bolez- vilom svojih moœ in preostanek ni, katerim so bili ljudje podloœ- se je predal Moroniju v roke in ni zavoljo narave podnebja— odpeljali so jih nazaj v zarahe- 41 bilo pa jih je veliko, ki so melsko deœelo. umrli zavoljo visoke starosti; in 34 Sedaj, ker je bil Moroni tisti, ki so umrli v veri v Kristusa, moœ, ki so ga doloçili vrhovni so sreçni v njem, kar moramo sodniki in glas ljudstva, zato je nedvomno predpostavljati. imel moç po svoji volji nad nefijskimi çetami, da je nad njimi 47. POGLAVJE uveljavljal in izvajal oblast. 35 In zgodilo se je, da je Amalikija se polasti izdajstva, ubi- dal vsakega Amalikijca, ki ni janja in spletkarjenja, da postane pristopil k zavezi, da bo podprl lamanski kralj.—Nefijski odpad- stvar svobode, da bi obdrœali niki so bolj hudobni in krvoloçni svobodno vlado, usmrtiti; in kot Lamanci. Okrog leta 72 pr. Kr. malo jih je bilo, ki so zanikali zavezo svobode. Sedaj se bomo v naøem zapisu 36 In prav tako se je zgodilo, da vrnili k Amalikiju in tistim, ki je dal napis svobode izobesiti so bili z njim pobegnili v divjino; na vsak stolp, ki je bil v deœeli, kajti glej, s seboj je bil vzel ki so jo posedovali Nefijci; in tiste, ki so øli z njim, in øel v tako je Moroni med Nefijci nefijsko deœelo med Lamance dvignil zastavo svobode. in v Lamancih podœgal jezo do 37 In v deœeli so spet imeli mir; Nefijevega ljudstva, v tolikor in tako so mir v deœeli ohranili da je lamanski kralj po vsej svoji skoraj do konca devetnajstega deœeli med vse svoje ljudstvo leta vladavine sodnikov. razposlal razglas, naj se spet 38 In prav tako so Helaman in zberejo, da bodo øli v bitko nad véliki duhovniki vzdrœevali red Nefijce. v cerkvi; da, in sicer so za raz- 2Inzgodilo se je, ko je bil øel mik øtirih let v cerkvi imeli obilo razglas mednje, so se silno miru in radosti. prestraøili; da, zbali so se, da bi Alma 47:3–14 302 kralja ne ujezili, in bali so se da bi se postavil na njihovo çelo tudi iti v bitko nad Nefijce, da bi in kralja vrgel s prestola in zaçel ne izgubili œivljenja. In zgodilo posedovati kraljestvo. se je, da niso hoteli oziroma njih 9Inglej, zgodilo se je, da veçji del ni hotel biti posluøen je ukazal, naj njegova vojska kraljevim ukazom. postavi øotore v dolini, ki je 3Insedaj se je zgodilo, da je bila v bliœini gore Antipa. bil kralj besen zavoljo njihove 10 In zgodilo se je, ko je bila neposluønosti; zato je Amalikiju noç, je poslal tajnega poslanca dal poveljstvo nad tistim delom na goro Antipa, ker je œelel, naj svoje vojske, ki je bil posluøen vodja tistih, ki so bili na gori, njegovim ukazom, in mu ukazal, ki se je imenoval Lehonti, pride naj gre in jih prisili k oroœju. k vznoœju gore, kajti z njim je 4 Sedaj glej, to je bila Amaliki- œelel govoriti. jeva œelja; kajti ker je bil zelo 11 In zgodilo se je, ko je Lehon- zahrbten çlovek in je delal húdo, ti sporoçilo prejel, si ni drznil zato je v srcu napravil naçrt, iti k vznoœju gore. In zgodilo se da bo lamanskega kralja vrgel s je, da je Amalikija spet v drugo prestola. poslal, ker je œelel, naj pride. 5Indobil je bil torej poveljstvo In zgodilo se je, da Lehonti ni nad tistim delom Lamancev, hotel; in spet je poslal v tretje. ki so bili kralju naklonjeni; in 12 In zgodilo se je, ko je Amali- prizadeval si je pridobiti naklo- kija videl, da ni mogel Lehontija njenost tistih, ki niso bili pos- pripraviti, da bi priøel z gore, je luøni; zato je øel na kraj, ki se je øel na goro skorajda v Lehonti- imenoval Onida, kajti tjakaj so jev tabor; in spet je v çetrto bili pobegnili vsi Lamanci; kajti Lehontiju poslal svoje sporoçilo, odkrili so prihajajoço vojsko in ker je œelel, naj pride in s seboj ker so predpostavljali, da so jih pripelje straœo. priøli pobit, zato so pobegnili v 13 In zgodilo se je, ko je bil Onida, v vojaøki tabor. Lehonti priøel s straœo k Amali- 6Indoloçili so bili moœa, da bo kiju, je Amalikija od njega njihov kralj in vodja, ker so se œelel, naj pride ponoçi s svojo bili v sebi trdno odloçili, da se vojsko in obkoli tiste moœe v ne bodo podvrgli, da bi øli nad taborih, nad katerimi mu je bil Nefijce. kralj dal poveljstvo, in jih izroçi 7Inzgodilo se je, da so se bili Lehontiju v roke, çe bo njega zbrali na vrhu gore, ki se je (Amalikija) napravil za drugega imenovala Antipa, da bi se vodjo celotne vojske. pripravili na bitko. 14 In zgodilo se je, da je Le- 8 Amalikija torej ni imel name- honti priøel s svojimi moœmi in na, da bi se z njimi bojeval glede obkolil Amalikijeve moœe, tako na kraljeve ukaze; a glej, njegov da so bili, preden so se ob jutra- namen je bil, da bi si pridobil nji zori zbudili, obkoljeni z naklonjenost lamanske vojske, Lehontijevo vojsko. 303 Alma 47:15–32 15 In zgodilo se je, ko so videli, 23 In zgodilo se je, da je kralj da so bili obkoljeni, so Amalikija iztegnil roko, da jih bo dvignil, rotili, naj jim dovoli, da se bodo kakor je bila pri Lamancih nava- zdruœili s svojimi brati, da bi da, v znak miru, navada, katero ne bili pobiti. Prav to pa je bilo so bili prevzeli od Nefijcev. sedaj tisto, kar je Amalikija œelel. 24 In zgodilo se je, ko je bil 16 In zgodilo se je, da je svoje dvignil prvega s tal, glej, je moœe osvobodil v nasprotju s kralja zabodel v srce; in padel kraljevimi ukazi. To pa je bilo je na zemljo. sedaj to, kar je Amalikija œelel, 25 Sedaj so kraljevi sluœabniki da bi lahko dovrøil svoj naçrt, pobegnili; in Amalikijevi slu- kako bo kralja vrgel s prestola. œabniki so zagnali krik, rekoç: 17 Sedaj, med Lamanci je bila 26 Glejte, kraljevi sluœabniki navada, çe je bil njihov glavni so ga zabodli v srce in padel je vodja ubit, da so za svojega in pobegnili so; glejte, pridite glavnega vodjo doloçili drugega in poglejte. vodjo. 27 In zgodilo se je, da je Ama- 18 In zgodilo se je, da je likija ukazal, naj njegove çete Amalikija ukazal, da je eden od odkorakajo in vidijo, kaj se je njegovih sluœabnikov Lehontiju bilo zgodilo kralju; in ko so bili postopoma odmerjal strup, da priøli na kraj in naøli kralja leœati je umrl. v krvi, se je Amalikija pretvarjal, 19 Sedaj, ko je bil Lehonti mrtev, da je besen, in rekel: Kdor je so Lamanci doloçili Amalikija imel kralja rad, naj gre in zasle- za svojega vodjo in svojega duje njegove sluœabnike, da jih vrhovnega poveljnika. boste pobili. 20 In zgodilo se je, da je 28 In zgodilo se je, ko so vsi Amalikija s svojo vojsko korakal tisti, ki so imeli kralja radi, sliøali (kajti dosegel je svojo œeljo) v te besede, so stopili naprej in nefijsko deœelo v mesto Nefi, ki zasledovali kraljeve sluœabnike. je bilo glavno mesto. 29 Ko so sedaj kraljevi sluœab- 21 In kralj je priøel ven, da se niki videli vojsko, ki jih je zas- bo sreçal z njegovimi straœarji, ledovala, so se spet zbali in so kajti predpostavljal je, da je zbeœali v divjino in priøli v zara- bil Amalikija izpolnil njegove hemelsko deœelo in se pridruœili ukaze in da je bil Amalikija Amonovemu ljudstvu. zbral tako veliko vojsko, da bi 30 In vojska, ki jih je zasledo- øel v bitko nad Nefijce. vala, se je vrnila, potem ko so 22 A glej, ko je kralj priøel ven, jih zaman zasledovali; in tako da jih bo priçakal, je Amalikija je Amalikija s svojo prevaro ukazal, naj gredo njegovi slu- pridobil srca ljudi. œabniki naprej, da bodo priçaka- 31 In zgodilo se je, da je s svojo li kralja. In øli so in se priklonili vojsko naslednji dan øel v mesto pred kraljem, kakor da ga çastijo Nefi in mesto zavzel. zavoljo njegove veliçine. 32 In sedaj se je zgodilo, da je Alma 47:33–48:4 304 kraljica, ko je bila sliøala, da je po svojem odpadu, postali bolj bil kralj ubit—kajti Amalikija otopeli in uporni in bolj divji, je bil h kraljici poslal poslanca, hudobni in kruti od Lamancev— da jo je obvestil, da so njegovi zaœiveli z lamanskim izroçilom; sluœabniki ubili kralja, da jih je predajali so se brezdelju in bil zasledoval s svojo vojsko, a vsakovrstnim poltenostim; da, zaman, in da so pobegnili— v celoti so pozabili na Gospoda, 33 ko je torej kraljica to sporo- svojega Boga. çilo prejela, je poslala k Amali- kiju in od njega œelela, naj pri- 48. POGLAVJE zanese ljudem v mestu; in œele- la je tudi, naj pride k njej; in Amalikija hujska Lamance proti œelela je tudi, naj s seboj pripe- Nefijcem.—Moroni pripravi svoje lje priçe, da bodo priçevale o ljudstvo, da bo branilo stvar smrti kralja. kristjanov.—Radosti se svobode in 34 In zgodilo se je, da je prostosti in je mogoçen Boœji moœ. Amalikija s seboj vzel tistega Okrog leta 72 pr. Kr. sluœabnika, ki je kralja ubil, in vse tiste, ki so bili z njim, in øel In sedaj se je zgodilo, brœ ko je h kraljici na kraj, kjer je sedela; bil Amalikija kraljestvo prido- in vsi so ji priçevali, da so kralja bil, je zaçel Lamance v srcu ubili njegovi lastni sluœabniki; podpihovati proti Nefijevemu in prav tako so rekli: Pobegnili ljudstvu; da, doloçil je moœe, ki so; mar to ne priçuje proti njim? so Lamancem s stolpov govorili In tako so kraljico prepriçali proti Nefijcem. glede smrti kralja. 2Intako jih je v njihovem srcu 35 In zgodilo se je, da si je obrnil proti Nefijcem, v tolikor Amalikija prizadeval za naklo- da si je v zadnjem obdobju de- njenost kraljice in jo je vzel vetnajstega leta vladavine sod- za svojo œeno; in tako je s to nikov, ker je bil doslej izpolnil prevaro in s pomoçjo svojih svoje naçrte, da, ker je bil na- prekanjenih sluœabnikov prido- pravljen za kralja nad Lamanci, bil kraljestvo; da, za kralja so prav tako prizadeval vladati ga priznali po vsej deœeli med nad vso deœelo, da, in nad vsem vsem lamanskim ljudstvom, ki ljudstvom, ki je bilo v deœeli, so se sestavljali iz Lamancev tako nad Nefijci kakor nad in Lemuelcev in Izmaelcev in Lamanci. vseh nefijskih odpadnikov od 3 Zato je bil izpolnil svoj Nefijeve vladavine do tega çasa. naçrt, kajti Lamance je napravil 36 Sedaj, ti odpadniki so potem, trdosrçne in slepomiselne in v ko so bili pouçeni in seznanjeni njih podœigal jezo, v tolikor da z istim kakor Nefijci, da, potem je za boj proti Nefijcem zbral ko so bili pouçeni v istem Gos- øtevilno vojsko. podovem védenju, je vendarle 4 Kajti zavoljo velikega øtevila çudno navajati, da so ne dolgo svojih ljudi je bil odloçen, da bo 305 Alma 48:5–17 premagal Nefijce in jih privedel bodni in prosti suœenjstva in v suœenjstvo. hlapçevstva; 5Intako je doloçil glavne po- 12 da, çlovek, çigar srce je veljnike med Zoramci, ker so navdajalo zahvaljevanje Bogu za bili najbolj seznanjeni z moçjo mnoge privilegije in blagoslove, Nefijcev in z njihovimi zatoçiøçi ki jih je podelil svojemu in najøibkejøimi deli njihovih ljudstvu; çlovek, ki je silno delal mest; zato jih je postavil za za dobrobit in varnost svojega glavne poveljnike svoje vojske. ljudstva. 6Inzgodilo se je, da so podrli 13 Da, in bil je çlovek, ki je bil tabor in se v divjini pomaknili trden v veri v Kristusa in s prise- naprej proti zarahemelski deœeli. go je bil zaprisegel, da bo branil 7 Sedaj se je zgodilo, medtem svoje ljudstvo, svoje pravice ko je bil Amalikija tako pridobil in svojo deœelo in svojo vero, moç s prevaro in goljufanjem, çetudi do izgube svoje kri. je bil Moroni, po drugi strani, 14 Sedaj so bili Nefijci pouçeni, pripravljal misli ljudi, da so bili naj se branijo pred sovraœniki, zvesti Gospodu, svojemu Bogu. prav do prelivanja krvi, çe bi 8 Da, krepil je nefijsko vojsko bilo potrebno; da, in pouçeni so in postavljal majhne utrdbe ozi- bili tudi, naj nikoli ne dajejo roma zatoçiøça; okrog je delal povoda, da, in naj nikoli ne zemeljske nasipe, da je ogradil dvignejo meça, razen çe bi bilo çete, in prav tako gradil stene za ohranitev lastnega œivljenja. iz kamenja, da jih je obdal okrog 15 In to je bila njihova vera, da mest in meja deœele; da, vse jim bo, çe bodo tako delali, Bog okrog deœele. v deœeli dal blagostanje, oziro- 9Invnajøibkejøe utrdbe je nama z drugimi besedami, çe mestil najveçje øtevilo moœ; in bodo zvesto spolnjevali Boœje tako je utrdil in okrepil deœelo, zapovedi, jim bo v deœeli dal ki so jo posedovali Nefijci. blagostanje; da, jih posvaril, naj 10 In tako se je pripravljal, zbeœe oziroma se pripravijo na da se bo zavzel za svobodo, vojno, glede na to, kako nevarno ozemlje, œene in otroke in mir bo zanje; in da bodo lahko œiveli za 16 in da jim bo Bog prav tako Gospoda, svojega Boga, in da razodel, kam naj gredo, da se bodo branili tisto, kar so njihovi bodo ubranili pred sovraœniki, sovraœniki imenovali stvar in tako jih bo Gospod reøil; in to kristjanov. je bila Moronijeva vera in nje- 11 In Moroni je bil moçan in govo srce je v tem slavilo; ne v mogoçen moœ; bil je çlovek s prelivanju krvi, ampak v dobrih popolnim razumevanjem; da, delih, v ohranjanju njegovega çlovek, ki se ni radostil v preli- ljudstva, da, v spolnjevanju vanju krvi; çlovek, çigar duøa Boœjih zapovedi, da, in v nepo- se je radostila, da so bili njegovi puøçanju kriviçnosti. bratje in njegova deœela svo- 17 Da, resniçno, resniçno vam Alma 48:18–49:3 306 povem, çe bi bili vsi ljudje in çe da bi œrtvovali svoje œivljenje, so bili in çe kdajkoli bodo kakor da bi bile njihove œene in otroci Moroni, glej, bi se same moçi poklani z barbarsko okrutnostjo pekla za vekomaj zamajale; da, tistih, ki so bili nekoç njihovi hudiç bi nikoli ne imel moçi bratje, da, in so bili odpadli iz nad srci çloveøkih otrok. cerkve in so jih bili zapustili in 18 Glej, bil je moœ kakor Amon, so jih bili priøli pobijat, tako da Mozijev sin, da, in tudi ostali so se pridruœili Lamancem. Almovi sinovi, da, in tudi Alma 25 Da, niso mogli prenaøati, da in njegovi sinovi, kajti vsi so bi se njihovi bratje radostili nad bili Boœji moœje. krvjo Nefijcev, dokler je bil kdo, 19 Sedaj, glejte, Helaman in ki bo spolnjeval Boœje zapovedi, njegovi bratje niso bili niç manj kajti Gospodova obljuba je bila, usluœni ljudstvu, kakor je bil çe bodo spolnjevali njegove za- Moroni; kajti pridigali so Boœjo povedi, bodo v deœeli uspevali. besedo in v kesanje krøçevali vse ljudi, kdor je hotel prisluhniti 49. POGLAVJE njihovim besedam. 20 In tako so hodili dalje in Zavojevalski Lamanci niso zmoœni ljudje so postali poniœni zavoljo zavzeti utrjenih mest Amoníha in njihovih besed, v tolikor da so Noe.—Amalikija prekolne Boga in bili moçno priljubljeni pri Gos- priseœe, da bo pil Moronijevo kri.— podu, in tako so bili osvobojeni Helaman in bratje øe naprej krepijo vojn in sporov med seboj, da, in Cerkev. Okrog leta 72 pr. Kr. sicer za razmik øtirih let. 21 Kot pa sem rekel, so se bili In sedaj se je zgodilo v v zadnjem obdobju devetnajste- enajstem mesecu devetnajstega ga leta, da, neglede na mir med leta desetega dne v mesecu, da seboj proti svoji volji primorani so zapazili lamanske çete, ki spoprijeti z brati Lamanci. so se pribliœevale amoníhaøki 22 Da, in skratka, njihove deœeli. vojne z Lamanci nikoli niso 2Inglejte, mesto je bilo po- prenehale za razmik veliko let, novno zgrajeno in Moroni je bil neglede na to da je bilo proti na mejah mesta postavil vojsko njihovi volji. in naokrog so bili nametali 23 Sedaj, bilo jim je œal, da so zemljo, da jih je øçitila pred prijeli za oroœje proti Lamancem, puøçicami in kamenjem Laman- ker se niso radostili v prelivanju cev; kajti glej, borili so se s krvi; da, in to ni bilo vse—bilo kamenjem in puøçicami. jim je œal, da so bili naçin, preko 3 Glejte, rekel sem, da je bilo katerega je bilo tako veliko mesto Amoníha ponovno zgra- bratov poslanih s tega sveta v jeno. Pravim vam, da, da je bilo veçni svet nepripravljenih, da deloma ponovno zgrajeno; in bodo sreçali Boga. ker so ga Lamanci enkrat uniçi- 24 Kljub temu niso mogli trpeti, li zavoljo kriviçnosti ljudi, so 307 Alma 49:4–15 predpostavljali, da jim bo spet 10 Sedaj, çe bi bil kralj Amali- postal lahek plen. kija priøel iz nefijske deœele 4Aglej, kako veliko je bilo na çelu svoje vojske, bi morda njihovo razoçaranje; kajti glej, ukazal Lamancem, naj napadejo Nefijci so bili okrog sebe izko- Nefijce pri mestu Amoníha, pali greben iz zemlje, ki je bil kajti glej, ni mu bilo mar za kri tako visok, da Lamanci nanje svojega ljudstva. niso mogli metati kamenja in 11 A glej, Amalikija sam ni puøçic, da bi dosegli svoj uçinek, priøel v bitko. In glej, njegovi niti niso mogli drugaçe priti glavni poveljniki si niso drznili nadnje kakor samo pri vhodu napasti Nefijcev pri mestu v mesto. Amoníha, kajti Moroni je bil 5 Sedaj so bili glavni poveljniki spremenil upravljanje zadev Lamancev v tem trenutku silno med Nefijci, v tolikor da so bili osupnili zavoljo modrosti Nefij- Lamanci razoçarani nad njiho- cev, ko so pripravljali zatoçiøça. vimi pribeœaliøçi in niso mogli 6 Lamanski voditelji so bili nadnje. zavoljo svojega velikanskega 12 Zato so se umaknili v divji- øtevila torej predpostavljali, da, no in podrli tabor in odkorakali predpostavljali so, da bi morali proti Noetovi deœeli, ker so imeti prednost, ko bodo øli predpostavljali, da je to zanje nadnje, kakor so bili storili dos- drugi najboljøi kraj, kjer bodo lej, da, in pripravili so se bili priøli nad Nefijce. tudi s øçiti in naprsnimi oklepi 13 Kajti niso vedeli, da je in pripravili so se bili tudi bil Moroni utrdil oziroma je z oblaçili iz koœe, da, z zelo bil zgradil zavarovane utrdbe moçnimi oblaçili, da so pokrili za vsako mesto v vsej okoliøki svojo goloto. deœeli; zato so s trdno odlo- 7Inker so se bili tako pripravi- çenostjo odkorakali proti Noe- li, so predpostavljali, da bodo tovi deœeli; da, njihovi glavni zlahka premagali svoje brate in poveljniki so pristopili in prisi jih podvrgli za suœnje oziroma segli, da bodo pobili ljudi tiste- jih po lastnem zadovoljstvu ga mesta. pobili in poklali. 14 A glej, na njihovo osuplost 8Aglejte, na njihovo skrajno je bilo mesto Noe, ki je bilo do osuplost so se bili nanje pripra- sedaj øibko mesto, sedaj postalo vili na naçin, ki ga med Lehije- zavoljo Moronijevih sredstev vimi otroci niso nikoli poznali. moçno, da, v moçi je celo prese- Sedaj so bili pripravljeni na galo mesto Amoníha. Lamance, da se bodo bojevali 15 In sedaj, glej, to je bila po Moronijevih navodilih. Moronijeva modrost; kajti pred- 9Inzgodilo se je, da so postavljal je bil, da se bodo pri Lamanci oziroma Amalikijci sil- mestu Amoníha prestraøili; in no osupnili nad tem, kako so ker je bilo mesto Noe doslej se pripravili na vojno. najøibkejøi del deœele, so zato Alma 49:16–27 308 odkorakali tjakaj v boj; in tako Nefijci pri prehodu, so zaçeli je bilo po njegovih œeljah. izpodkopavati zemeljske nasi- 16 In glej, Moroni je bil doloçil pe, da bi napravili prehod za Lehija za glavnega poveljnika vojsko, da bi imeli enakovredno moœ tistega mesta; in to je bil priloœnost za boj; a glej, pri teh isti Lehi, ki se je boril z Lamanci poizkusih so jih pometli kamni v dolini na vzhodu reke Sidon. in puøçice, ki so jih metali nanje; 17 In sedaj, glej, se je zgodilo, in namesto da bi jarke zapolnili ko so bili Lamanci ugotovili, da tako, da bi sesuli zemeljske je mestu poveljeval Lehi, so bili nasipe, so jih v meri napolnila spet razoçarani, kajti Lehija so njihova mrtva in ranjena telesa. se silno bali; vendar so njihovi 23 Tako so bili Nefijci imeli glavni poveljniki zaprisegli s vso moç nad sovraœniki; in tako prisego, da bodo napadli mesto; so Lamanci poskuøali pokonçati zato so privedli svoje çete. Nefijce, dokler niso bili vsi 18 Sedaj, glej, Lamanci niso njihovi glavni poveljniki pobiti; mogli nikakor drugaçe priti v da, in pobitih je bilo veç kot njihove utrdbe kakor pri vhodu tisoç Lamancev; medtem ko ni zavoljo viøine nasipov, ki so bili bila po drugi strani ubita niti nametani, in globine jarkov, ki ena nefijska duøa. so bili izkopani okrog, kakor 24 Bilo jih je okrog petdeset, ki pri vhodu. so bili ranjeni, ki so bili izpos- 19 In tako so se bili Nefijci tavljeni lamanskim puøçicam pripravili, da bodo ubili vsako- pri prehodu, toda varovali so jih gar, ki bi poskuøal splezati gor, øçiti in naprsni oklepi in ølemi, da bi priøel v utrdbo po kakøni v tolikor da so imeli rane po drugi poti, tako da so nanje me- nogah, od katerih jih je bilo tali kamenje in puøçice. veliko zelo hudih. 20 Tako so se pripravili, da, 25 In zgodilo se je, ko so skupina najboljøih moœ, z meçi Lamanci uvideli, da so bili vsi in praçami, da bodo posekali njihovi glavni poveljniki pobiti, vse, ki bi poskuøali priti v nji- so zbeœali v divjino. In zgodilo hovo utrdbo pri vhodu v mesto; se je, da so se vrnili v nefijsko in tako so se bili pripravili za deœelo, da bi obvestili kralja obrambo pred Lamanci. Amalikija, ki je bil po rojstvu 21 In zgodilo se je, da je la- Nefijec, o njihovi veliki izgubi. manski poveljnik privedel svoje 26 In zgodilo se je, da je bil çete pred vhod v mesto in se silno jezen na svoje ljudi, ker zaçel bojevati z Nefijci, da bi ni bil dosegel svoje œelje nad priøel v njihovo utrdbo; a glej, Nefijci; ni jih bil podvrgel jarmu od çasa do çasa so jih porinili suœenjstva. nazaj, v tolikor da so jih pobili 27 Da, bil je silno besen in v velikanskem pokolu. preklinjal je Boga in tudi Moro- 22 Ko so sedaj ugotovili, da nija in s prisego zaprisegel, da ne morejo dobiti premoçi nad bo pil njegovo kri; in to zato ker 309 Alma 49:28–50:10 je bil Moroni spolnjeval Boœje 2Innavrhu teh grebenov iz zapovedi, ko je izvajal priprave zemlje je postavil hlode, da, za varnost svojega ljudstva. stavbiøçe iz hlodov, zgrajeno 28 In zgodilo se je, da se je po do viøine çloveka, okrog mest. drugi strani Nefijevo ljudstvo 3Innatem stavbiøçu iz hlodov zahvaljevalo Gospodu, svojemu je naokrog ukazal zgraditi ogra- Bogu, zavoljo njegove neprimer- jo iz kolov, zgrajeno na hlodih; ljive moçi, da jih je reøil iz rok in bila je moçna in visoka. njihovih sovraœnikov. 4Indal je postaviti stolpe, ki so 29 In tako se je konçalo devet- gledali na ta stavbiøça iz hlodov najsto leto vladavine sodnikov in na teh stolpih je dal zgraditi nad Nefijevim ljudstvom. zatoçiøça, da bi jih kamenje 30 Da, in med njimi je bil in puøçice Lamancev ne mogle nepretrgan mir in v cerkvi silno raniti. veliko blagostanje zavoljo çu- 5Inbili so pripravljeni, da so jeçnosti in marljivosti v Boœji lahko z vrha le–teh metali ka- besedi, ki so jim jo oznanjali menje po lastnem zadovoljstvu Helaman in Øiblon in Korianton in moçi in ubili vsakogar, ki bi in Amon in njegovi bratje, da, se skuøal pribliœati mestnemu vsi tisti, ki so bili oddeljeni po obzidju. svetem Boœjem redu, ker so se 6 Tako je Moroni pripravil krstili v kesanje in so bili med oporiøça pred sovraœniki okrog ljudi poslani pridigat. vsakega mesta po vsej deœeli. 7Inzgodilo se je, da je Moroni ukazal, naj njegova vojska gre 50. POGLAVJE v vzhodno divjino; da, in øli so in pregnali vse Lamance, ki so Moroni utrjuje nefijsko deœelo.— bili v vzhodni divjini v njihove Zgradijo veliko novih mest.—V lastne deœele, ki so bile na jugu dneh njihove hudobije in gnusob zarahemelske deœele. Nefijce doletijo vojne in uniçenja. 8Innefijska deœela je potekala —Teankum porazi Moriantona in v ravni smeri od vzhodnega njegove odpadnike.—Nefíha umre morja na zahod. in njegov sin Pahoran sede na sodni 9Inzgodilo se je, ko je bil stol. Med leti 72 in 67 pr. Kr. Moroni pregnal vse Lamance iz In sedaj se je zgodilo, da Moroni vzhodne divjine, ki je bila sever- ni prenehal s pripravami na no od deœele njihove posesti, je vojno oziroma braniti svojega ukazal, naj gredo prebivalci, ki ljudstva pred Lamanci; kajti so bili v zarahemelski deœeli ukazal je, naj njegove çete priç- in v okoliøki deœeli, v vzhodno nejo v priçetku dvajsetega leta divjino prav do meja z obalo in vladavine sodnikov, naj priçnejo deœelo posedujejo. kopati zemeljske nasipe okrog 10 In vojsko je prav tako vseh mest po vsej deœeli, ki so namestil na jug v meje njihove jo posedovali Nefijci. posesti in jim ukazal postaviti Alma 50:11–23 310 utrdbe, da bi zavarovali svoje je bilo Nefijevo ljudstvo v zaçet- çete in ljudstvo pred rokami ku dvajset in prvega leta vlada- njihovih sovraœnikov. vine sodnikov nad Nefijevim 11 In tako je loçil vsa lamanska ljudstvom. oporiøça v vzhodni divjini, da, 18 In silno so uspevali in so in prav tako na zahodu in utrdil postali silno bogati; da, in mno- je çrto med Nefijci in Lamanci, œili so se in se v deœeli okrepili. med zarahemelsko deœelo in 19 In tako vidimo, kako nefijsko deœelo, od zahodnega milostna in praviçna so vsa morja, ki je potekala ob izviru Gospodova ravnanja, da izpolni reke Sidon—in Nefijci so pose- vse svoje besede çloveøkim dovali vso deœelo na severu, otrokom; da, lahko vidimo, da da, in sicer vso deœelo, ki je bila se njegove besede potrdijo, celo severno od deœele Izobilje, po v tem çasu, katere je govoril svojem zadovoljstvu. Lehiju, rekoç: 12 Tako si je Moroni s svojimi 20 Blagor tebi in tvojim otro- çetami, ki so se dnevno poveçe- kom; in blagoslovljeni bodo, çe vale zavoljo zagotovila varnosti, bodo spolnjevali moje zapovedi, katerega jim je prinaøalo njego- bodo uspevali v deœeli. Pomni vo delo, prizadeval loçiti silo pa, çe mojih zapovedi ne bodo in moç Lamancev v deœeli nji- spolnjevali, bodo loçeni od hovega nasledstva, da bi tako Gospodove navzoçnosti. ne imeli moçi nad deœelami 21 In vidimo, da so se te oblju- njihovega nasledstva. be Nefijevemu ljudstvu potrdile; 13 In zgodilo se je, da so Nefijci kajti njihovi spori in njihovi zaçeli z mestnimi temelji in prepiri, da, njihovi poboji in mesto so poimenovali Moroni; njihovo plenjenje, njihovo ma- in bilo je pri vzhodnem morju; likovanje, njihovo vlaçugarstvo in bilo je na jugu ob mejni çrti z in njihove gnusobe so jih pripe- lamansko posestjo. ljale do njihovih vojn in njihove 14 In zaçeli so tudi z mestnimi pogube. temelji med mestom Moroni in 22 In tisti, ki so zvesto spolnje- mestom Aron in zdruœili meje vali Gospodove zapovedi, so Arona in Moronija; in mesto bili v vsakem trenutku reøeni, oziroma deœelo so poimenovali medtem ko je bilo tisoçe njiho- Nefíha. vih hudobnih bratov izroçenih 15 In prav tako so v tistem suœenjstvu oziroma so padli pod letu zaçeli graditi veliko mest meçem oziroma zapadli v nena severu, nekega na poseben vero in se pomeøali z Lamanci. naçin, ki so ga imenovali Lehi, 23 A glejte, ni çasa veçje sreçe ki je bilo na severu na obalnih med Nefijevim ljudstvom od mejah. Nefijevih dni kakor v Moronije- 16 In tako se je konçalo dvajseto vih dneh, da, prav v tem çasu, v leto. dvajset in prvem letu vladavine 17 In v teh okoliøçinah razcveta sodnikov. 311 Alma 50:24–35 24 In zgodilo se je, da se je nagle jeze, zato se je razjezil na dvajset in drugo leto vladavine eno od svojih sluœabnic in planil sodnikov prav tako konçalo v je nanjo in jo hudo pretepel. miru; da, in prav tako dvajset 31 In zgodilo se je, da je in tretje leto. pobegnila in priøla v Moronijev 25 In zgodilo se je, da bi bilo tabor in Moroniju povedala vse mirno tudi dvajset in çetrto leto o zadevi in prav tako o njihovih vladavine sodnikov nad Nefi- namerah, da pobegnejo v deœelo jevim ljudstvom, çe bi ne bilo na severu. spora, do katerega je priølo 32 Sedaj glej, ljudje, ki so bili v med njimi glede lehijske deœele deœeli Izobilje oziroma Moroni, in moriantonske deœele, ki se je so se zbali, da bodo prisluhnili stikala z lehijsko mejo; od kate- Moriantonovim besedam in se rih sta bili obedve na mejah ob zdruœili z njegovim ljudstvom obali. in bi tako pridobil posest tistih 26 Kajti glej, ljudstvo, ki je po- delov deœele, kar bi bilo temelj sedovalo moriantonsko deœelo, resnih posledic med Nefijevim je terjalo del lehijske deœele; zato ljudstvom, da, posledic, katere bi so se priçeli vneto prepirati, vodile k padcu njihove svobode. v tolikor da je moriantonsko 33 Zato je Moroni poslal ljudstvo prijelo za oroœje proti vojsko s svojim taborom, da bi svojim bratom in bili so odloçe- dohiteli Moriantonove ljudi, da ni, da jih bodo z meçem pobili. bi ustavili njihov pobeg v deœelo 27 A glej, ljudje, ki so posedo- na severu. vali lehijsko deœelo, so zbeœali 34 In zgodilo se je, da jih niso v Moronijev tabor in pri njem dohiteli, dokler niso bili priøli v zaprosili za pomoç; kajti glej, meje deœele Opustoøenje; in tam nikomur niso storili krivice. so jih dohiteli pri ozkem prela- 28 In zgodilo se je, ko je mori- zu, ki je vodil ob morju v deœelo antonsko ljudstvo, ki ga je vodil na severu, da, ob morju na moœ, ki mu je bilo ime Morian- zahod in na vzhod. ton, odkrilo, da je bilo lehijsko 35 In zgodilo se je, da je ljudstvo zbeœalo v Moronijev vojska, ki jo je poslal Moroni, ki tabor, so se silno prestraøili, da jo je vodil moœ, ki mu je bilo bi Moronijeva vojska ne priøla ime Teankum, sreçala Morian- nadnje in jih pobila. tonove ljudi; in tako trmasto je 29 Zato jim je Morianton v bilo Moriantonovo ljudstvo srcu dal misliti, naj pobegnejo (ker so jih navdihovale hudob- v deœelo na severu, ki so jo po- ne in laskave besede), da se je krivale velike vodne povrøine, med njimi zaçela bitka, v kateri in si vzamejo v posest deœelo, je Teankum ubil Moriantona in ki je bila na severu. porazil njegovo vojsko in jih 30 In glej, ta naçrt bi izpeljali odpeljal v ujetniøtvo in se vrnil (kar bi bilo vzrok za œalovanje), v Moronijev tabor. In tako se je a glej, ker je bil Morianton çlovek konçalo dvajset in çetrto leto Alma 50:36–51:5 312 vladavine sodnikov nad Nefi- 51. POGLAVJE jevim ljudstvom. 36 In tako je moriantonsko Pristaøi kraljevine si prizadevajo ljudstvo odølo nazaj. In potem spremeniti postavo in postaviti kra- ko so se zavezali, da bodo lja.—Pahorana in svobodoljube ohranjali mir, so jih odpeljali v podpre glas ljudstva.—Moroni moriantonsko deœelo in priølo pristaøe kraljevine primora braniti je do zdruœitve med njimi in domovino ali pa bodo usmrçeni.— Lehijevim ljudstvom; in prav Amalikija in Lamanci zavzamejo tako so odøli v svoje deœele. veliko utrjenih mest.—Teankum 37 In zgodilo se je, da je v istem odbije lamanski vdor in ubije letu, ko se je bil med Nefijevo Amalikija v njegovem øotoru. Med ljudstvo povrnil mir, da je letoma 67 in 66 pr. Kr. Nefíha, drugi vrhovni sodnik, umrl, potem ko je bil na sodnem In sedaj se je zgodilo v zaçetku stolu zasedal v popolni po- dvajset in petega leta vladavi- konçnosti pred Bogom. ne sodnikov nad Nefijevim 38 Vendar je bil Alma zavrnil, ljudstvom, potem ko so vzpos- da bi posedoval tiste zapise in tavili mir med lehijskim tiste reçi, ki so jih Alma in nji- ljudstvom in moriantonskim hovi oçetje cenili za najsvetejøe; ljudstvom glede njihovih deœel zato jih je bil Alma predal in se je zaçelo dvajset in peto svojemu sinu Helamanu. leto v miru; 39 Glej, zgodilo se je, da je bil 2 vendar v deœeli niso za dol- Nefíhov sin postavljen, da bo go obdrœali vsesploønega miru, zasedel sodni stol na mestu svo- kajti med ljudstvom so se zaçeli jega oçeta; da, na mestu svojega spori glede vrhovnega sodnika oçeta je bil s prisego in sveto Pahorana; kajti glej, del ljudstva uredbo doloçen za vrhovnega je œelel spremeniti nekaj dolo- sodnika in upravitelja nad çenih çlenov postave. ljudstvom, da bo praviçno sodil 3Aglej, Pahoran ni hotel in ohranjal mir in svobodo spremeniti niti ni dovolil, da bi ljudstva in jim zagotovil njihove se postava spremenila; zato ni svete privilegije, da çastijo prisluhnil tistim, ki so odposlali Gospoda, svojega Boga, da, da svoj glas z zahtevo o spremi- bo podpiral in branil Boœjo stvar njanju postave. v vseh svojih dneh in da bo 4 Zato so bili tisti, ki so œeleli, hudobne privedel pred pravico naj se postava spremeni, nanj glede na njihov zloçin. jezni, in niso veç œeleli, da bi bil 40 Sedaj, glej, ime mu je bilo vrhovni sodnik v deœeli; zato Pahoran. In Pahoran je zase- so se priçeli vneto priçkati glede del stol svojega oçeta in je za- zadeve ampak ne do prelivanja çel vladati konec dvajset in krvi. çetrtega leta nad Nefijevim 5Inzgodilo se je, da so se tisti, ljudstvom. ki so œeleli, da bi Pahorana vrgli 313 Alma 51:6–15 s sodnega stola, imenovali pris- 10 A glej, videli bomo, da je taøi kraljevine, kajti œeleli so, da bila njegova obljuba, katero je bi se postava spremenila tako, izrekel, prenagljena; vendar je da bi zruøila svobodno vlado in pripravljal sebe in svojo vojsko, v deœeli postavila kralja. da se bodo øli bojevat z Nefijci. 6Intisti, ki so œeleli, da bi 11 Njegova vojska sedaj ni bila Pahoran ostal vrhovni sodnik tako velika, kakor je bila doslej deœele, so si nadeli ime svobo- zavoljo tako veliko tisoçev, ka- doljubi; in takøna je bila razde- tere je bila pobila roka Nefijcev, litev med njimi, kajti svobodo- vendar je bil navkljub veliki ljubi so bili zaprisegli, oziroma izgubi Amalikija zbral presenet- se zavezali, da bodo branili ljivo veliko vojsko, v tolikor da svoje pravice in privilegije svoje se ni bal priti v zarahemelsko vere s svobodno vlado. deœelo. 7Inzgodilo se je, da je bila ta 12 Da, celo Amalikija sam je zadeva njihovega spora urejena øel na çelu Lamancev. In bilo je z glasom ljudstva. In zgodilo se v dvajset in petem letu vladavi- je, da je bil glas ljudstva naklo- ne sodnikov; in bilo je v istem njen svobodoljubom in Pahoran çasu, ko so bili zaçeli urejevati je obdrœal sodni stol, kar je zadeve svojih prepirov glede povzroçilo veliko radost med vrhovnega sodnika Pahorana. Pahoranovimi brati in prav 13 In zgodilo se je, ko so bili tako med mnogimi svobodomi- moœje, ki so se imenovali prista- selnimi, ki so prav tako utiøali øi kraljevine, sliøali, da Lamanci pristaøe kraljevine, da si niso prihajajo nadnje v bitko, so se drznili nasprotovati, ampak so bili v srcu razveselili; in niso bili primorani obdrœati svobo- hoteli prijeti za oroœje, kajti tako domiselnost. so bili besni na vrhovnega sod- 8 Sedaj, tisti, ki so bili naklo- nika in tudi na svobodomiselne, njeni kraljem, so bili tisti iz da niso hoteli prijeti za oroœje, visokega stanu in prizadevali so da bi branili domovino. si, da bi bili kralji; in podpirali 14 In zgodilo se je, ko je Moroni so jih tisti, ki so si prizadevali to videl in je prav tako videl, za moç in oblast nad ljudstvom. da so v meje deœele prihajali 9Aglej, to je bil nevaren ças Lamanci, je bil silno besen zavo- za takøne spore med Nefije- ljo trmoglavosti tistih ljudi, za vim ljudstvom; kajti glej, Ama- katere je tako marljivo delal, da likija je bil spet podœgal srca bi jih obvaroval; da, bil je silno lamanskega ljudstva proti ne- besen; duøo mu je navdala jeza fijskemu ljudstvu in z vseh do njih. strani deœele zbiral vojake in 15 In zgodilo se je, da je jih oboroœeval in se z vso mar- poslal zahtevo skupaj z glasom ljivostjo pripravljal na vojno; ljudstva upravitelju deœele in kajti zaprisegel je bil, da bo pil œelel, naj jo prebere in dà njemu Moronijevo kri. (Moroniju) moç, da bo primoral Alma 51:16–27 314 tiste odpadnike, da bodo branili in tako je napravil konec trmo- domovino ali pa bodo usmrçeni. glavosti in ponosu tistih ljudi, 16 Kajti njegova prva skrb je ki so zagovarjali plemenito kri; bila napraviti konec takønim ampak so jih uklonili, da so sporom in odpadniøtvu med postali poniœni kakor njihovi ljudstvom; kajti glejte, to je bil bratje, in so se moçno borili, da doslej tudi vzrok vsakemu nji- bi bili svobodni suœenjstva. hovemu propadu. In zgodilo 22 Glej, zgodilo se je, medtem se je, da mu je bilo po glasu ko je Moroni tako delal konec ljudstva dovoljeno. vojnam in sporom med svojim 17 In zgodilo se je, da je Moroni lastnim ljudstvom in jih podvr- ukazal, naj gre njegova vojska gel miru in omiki in pripravljal nad tiste pristaøe kraljevine, da ukrepe za priprave na vojno z bodo uklonili njihov ponos in Lamanci, glej, so bili Lamanci njihovo plemstvo in jih zravnali priøli v moronijsko deœelo, ki je z zemljo ali pa bodo prijeli za bila v mejah ob obali. oroœje in podpirali svobodomi- 23 In zgodilo se je, da Nefijci v selnost. mestu Moroni niso bili zadosti 18 In zgodilo se je, da so çete moçni; zato jih je Amalikija odkorakale nadnje; in uklonili pregnal in jih veliko pobil. In so njihov ponos in njihovo zgodilo se je, da je Amalikija plemstvo, v tolikor da so jih, ko zaçel posedovati mesto, da, so dvignili bojno oroœje, da se posedovati vse njihove utrdbe. bodo bojevali z Moronijevimi 24 In tisti, ki so zbeœali iz moœmi, posekali in zravnali z mesta Moroni, so priøli v mesto zemljo. Nefíha; in prav tako so se zbrali 19 In zgodilo se je, da je bilo ljudje iz mesta Lehi in se øtiri tisoç tistih odpadnikov, ki pripravili in so bili pripravljeni, so jih posekali z meçem; in tiste da se bodo spopadli v bitki z njihove voditelje, ki jih v bitki Lamanci. niso pobili, so zajeli in vrgli v 25 A zgodilo se je, da Amalikija jeço, kajti v tem obdobju ni bilo ni dovolil Lamancem, da bi øli çasa za njihovo sojenje. v bitko nad mesto Nefíha, paç 20 In ostanek tistih odpadni- pa jih je obdrœal ob obali in kov se je, raje kot da bi bili pustil moœe v vsakem mestu, z meçem posekani na zemljo, da so ga varovali in ga branili. uklonil zastavi svobode in bili 26 In tako je øel in zavzel veliko so primorani dvigniti napis mest, mesto Nefíha in mesto svobode na svojih stolpih in v Lehi in mesto Morianton in svojih mestih in prijeti za oroœje mesto Omner in mesto Gid in v bran domovine. mesto Mulek, ki so bila vsa v 21 In tako je Moroni napravil vzhodnih mejah ob obali. konec tistim pristaøem kraljevi- 27 In tako so bili Lamanci ne, da se ni vedelo za nikogar, ki pridobili z Amalikijevo pret- bi se nazival pristaø kraljevine; kanostjo veliko mest s svojo 315 Alma 51:28–52:3 øtevilno vojsko, katera so bila kopje; in takoj je povzroçil kra- vsa moçno utrjena po naçinu ljevo smrt, da ni prebudil slu- Moronijevih utrdb; katera so œabnikov. vsa dajala oporiøça za Lamance. 35 In spet se je skrivoma vrnil 28 In zgodilo se je, da so kora- v svoj tabor in glej, njegovi kali k mejam deœele Izobilje in moœje so spali in zbudil jih je in pred seboj preganjali Nefijce in jim povedal vse, kar je bil storil. jih veliko pobili. 36 In ukazal je, naj bo njegova 29 A zgodilo se je, da jih je vojska v pripravljenosti, çe bi sreçal Teankum, ki je bil ubil se Lamanci prebudili in priøli Moriantona in je njegovo nadnje. ljudstvo pognal v beg. 37 In tako se je konçalo dvajset 30 In zgodilo se je, da je prav in peto leto vladavine sodnikov tako dohitel Amalikija, ko je nad Nefijevim ljudstvom; in korakal s svojo øtevilno vojsko, tako so se konçali Amalikijevi da bo zavzel deœelo Izobilje in dnevi. tudi deœelo na severu. 31 A glej, naletel je na razoça- 52. POGLAVJE ranje, ker so ga Teankum in njegovi moœje odbili, kajti bili Amoron nasledi Amalikija kot la- so veliki bojevniki; kajti vsak manski kralj.—Moroni, Teankum Teankumov moœ je presegal in Lehi vodijo Nefijce v zmagovito Lamance po moçi in po vojnih vojno z Lamanci.—Ponovno zavza- spretnostih, v tolikor da so pred mejo mesto Mulek in Jakob Zoramec Lamanci pridobili prednost. je ubit. Med leti 66 in 64 pr. Kr. 32 In zgodilo se je, da so jih oblegali, v tolikor da so jih po- In sedaj se je zgodilo v dvajset bijali, prav dokler se ni znoçilo. in øestem letu vladavine sodni- In zgodilo se je, da so Teankum kov nad Nefijevim ljudstvom, in njegovi moœje postavili øoto- glej, ko so se Lamanci prebudili re v mejah deœele Izobilje; in prvega jutra v prvem mesecu, Amalikija je postavil øotore v glej, so odkrili, da je bil Amali- obalnih mejah ob morski obali kija v øotoru mrtev; in prav tako in tako so jih preganjali. so videli, da je bil Teankum 33 In zgodilo se je, ko je bila pripravljen, da se bo tisti dan priøla noç, sta se Teankum in bojeval z njimi. njegov sluœabnik prikradla in 2Inkososedaj Lamanci to øla v noç in øla v Amalikijev videli, so se prestraøili; in tabor; in glej, premagal jih je bil opustili so svoje namere, da bi spanec zavoljo velike utruje- odkorakali v deœelo na severu in nosti, ki so jo povzroçila dela in se z vso svojo vojsko umaknili vroçina dneva. v mesto Mulek in si v njegovih 34 In zgodilo se je, da se je utrdbah poiskali zaøçito. Teankum skrivoma prikradel v 3Inzgodilo se je, da je bil øotor kralja in mu v srce zasadil Amalikijev brat doloçen za Alma 52:4–15 316 kralja nad ljudstvom; in ime mu Lamanci ne zasedli te toçke in je bilo Amoron; tako je bil ta bi imeli moç, da bi jih oblegali z Amoron, brat kralja Amalikija, vseh strani. doloçen, da je vladal namesto 10 In Moroni je prav tako pos- njega. lal k njemu, ker je œelel, naj tiste 4Inzgodilo se je, da je ukazal, predele deœele zvesto varuje in naj njegovo ljudstvo varuje tista naj si prizadeva za vsako pri- mesta, ki so jih bili zavzeli s loœnost, da bo biçal Lamance v prelivanjem krvi; kajti nobenega tistem predelu, kolikor je bilo v mesta niso bili zavzeli drugaçe njegovi moçi, da bi morda spet kakor tako, da so izgubili veliko zavzel z zvijaço ali kako drugaçe krvi. tista mesta, ki so jim bila vzeta iz 5Insedaj je Teankum videl, rok; in da bi prav tako utrdil in da so bili Lamanci odloçeni okrepil okoliøka mesta, ki niso varovati tista mesta, ki so jih bila padla Lamancem v roke. bili zavzeli, in tiste dele deœele, 11 In prav tako mu je rekel: nad katerimi so si pridobili Priøel bi k tebi, a glej, Lamanci lastniøtvo; in ker je tudi videl napadajo meje naøe deœele pri njihovo ogromno øtevilo, je zahodnem morju; in glej, nadnje Teankum menil, da jih ne bi pojdem, zato ne morem priti k bilo dobro napasti v njihovih tebi. trdnjavah. 12 Sedaj, kralj (Amoron) je 6 Paç pa je okrog postavil svoje bil odpotoval iz zarahemelske moœe, kakor çe bi se pripravljal deœele in je bil kraljico obvestil na vojno; da, in resniçno se je o smrti svojega brata in zbral je pripravljal, da se bo branil pred bil veliko øtevilo moœ in je bil njimi, tako da se je obdal z ob- odkorakal nad Nefijce na meje zidjem in pripravljal zatoçiøça. ob zahodnem morju. 7Inzgodilo se je, da se je tako 13 In tako si je prizadeval pripravljal na vojno, dokler ni trpinçiti Nefijce in odpeljati del bil Moroni poslal velikega øte- njihovih sil v tisti del deœele, vila moœ za okrepitev njegove medtem ko je bil tistim, ki so vojske. ostali, da so posedovali mesto, 8InMoroni mu je prav tako ki ga je bil zavzel, ukazal, naj poslal ukaze, naj zadrœi vse tudi oblegajo Nefijce na mejah ujetnike, ki so padli v njegove pri vzhodnem morju in naj zav- roke; ker so bili Lamanci zajeli zamejo njihovo deœelo, kolikor øtevilne ujetnike, naj zadrœi vse je bilo to v njihovi moçi glede lamanske ujetnike za odkupni- na moç njihove vojske. no za tiste, ki so jih bili zajeli 14 In tako je bilo z Nefijci Lamanci. v tistih nevarnih okoliøçinah 9Inprav tako mu je poslal konec dvajset in øestega leta vla- ukaze, naj utrdi deœelo Izobilje davine sodnikov nad Nefijevim in zaøçiti ozek prelaz, ki je ljudstvom. vodil v deœelo na severu, da bi 15 A glej, zgodilo se je v dvajset 317 Alma 52:16–25 in sedmem letu vladavine sod- poslali poslance in od njega nikov, da je Teankum na ukaz œeleli, naj pride ven s svojo Moronija—ki je bil namestil vojsko in naj se z njimi spoprime çete, da so øçitile juœne in zana bojiøçu med obema mestoma. hodne meje deœele, in je bil A glej, Jakob, ki je bil Zoramec, zaçel svoj pohod proti deœeli s svojo vojsko ni hotel priti ven, Izobilje, da bi pomagal Tean- da bi se z njimi spoprijel na kumu s svojimi moœmi pri bojiøçu. ponovnem zavzetju mest, ki so 21 In zgodilo se je, da je Moro- jih bili izgubili— ni, ker ni imel upov, da bi jih 16 in zgodilo se je, da je bil sreçal na odprtem, zato sklenil Teankum prejel ukaze, naj napa- naçrt, da bi Lamance zvabil iz de mesto Mulek in ga ponovno oporiøç. zavzame, çe bi bilo mogoçe. 22 Zato je ukazal, naj Teankum 17 In zgodilo se je, da se je vzame s seboj majhno øtevilo Teankum pripravil za napad moœ in odkoraka v bliœino oba- na mesto Mulek in z vojsko od- le; in Moroni in njegova vojska korakal nad Lamance; a videl so ponoçi odkorakali v divjino je, da je bilo nemogoçe, da bi jih zahodno od mesta Mulek; in premagal, ko so bili v utrdbah; tako so naslednjega dne, ko so zato je opustil svoje namere in bili lamanski straœarji odkrili se spet vrnil v mesto Izobilje, Teankuma, tekli in to povedali kjer je poçakal na Moronijev Jakobu, svojemu vodji. prihod, da bo njegova vojska 23 In zgodilo se je, da so dobila okrepitev. lamanske çete odkorakale nad 18 In zgodilo se je, da je Moroni Teankuma zavoljo njegovega prispel s svojo vojsko v deœelo majhnega øtevila. In ko je Tean- Izobilje proti koncu dvajset in kum zagledal lamansko vojsko, sedmega leta vladavine sodniki je prihajala nadnje, se je zaçel kov nad Nefijevim ljudstvom. umikati proti obali na sever. 19 In v zaçetku dvajset in os- 24 In zgodilo se je, ko so mega leta so imeli Moroni in Lamanci videli, da je zaçel be- Teankum in mnogi od glavnih œati, so se opogumili in jih zaçeli poveljnikov bojni posvet—kaj silovito zasledovati. In ko je bil naj napravijo, da bodo Lamance Teankum tako vodil stran La- pripravili, da bodo priøli nad- mance, kateri so jih zaman zanje v bitko; oziroma da bi jih sledovali, glej, je Moroni uka- morda kako zavedli, da bi priøli zal, naj del njegove vojske, ki je iz oporiøç, da bi si pridobili bila z njim, odkoraka v mesto prednost pred njimi in spet in ga zavzame. zavzeli mesto Mulek. 25 In to so tudi storili in pobili 20 In zgodilo se je, da so k so vse tiste, ki so bili ostali, da lamanski vojski, ki je varovala bodo øçitili mesto, da, vse tiste, mesto Mulek, k njihovemu vo- ki niso hoteli predati bojnega ditelju, ki mu je bilo ime Jakob, oroœja. Alma 52:26–40 318 26 In tako je bil Moroni zavzel Lamance v bitko s silno jezo do mesto Mulek z delom svoje Moronija. vojske, medtem ko je s preos- 34 Ker je bil Moroni na poho- tankom odkorakal naproti du, zato je bil Jakob odloçen, da Lamancem, ko se bodo vraçali jih bo pobil in se prebil do mesta z zasledovanja Teankuma. Mulek. A glej, Moroni in njegovi 27 In zgodilo se je, da so moœje so bili moçnejøi; zato Lamanci zasledovali Teankuma, Lamancem niso popustili. dokler niso priøli v bliœino 35 In zgodilo se je, da so se mesta Izobilje, in potem so se na obeh straneh borili s silnim spoprijeli z Lehijem in majhno besom; in na obeh straneh jih vojsko, ki je bila ostala za zaøçito je bilo veliko pobitih; da, in mesta Izobilje. Moroni je bil ranjen in Jakob je 28 In sedaj, glej, ko je bil glavni bil ubit. lamanski poveljnik zagledal 36 In Lehi je nanje pritiskal Lehija z vojsko prihajati nadnje, od zadaj s svojimi moçnimi so v veliki zmedi zbeœali, da bi moœmi s takønim besom, da dosegli mesto Mulek, preden bi so Lamanci v ozadju predali jih Lehi prehitel; kajti zavoljo svoje bojno oroœje; in preostali, pohoda so bili utrujeni in Lehi- ker so bili zelo zmedeni, niso jevi moœje so bili spoçiti. vedeli, kod naj gredo oziroma 29 Sedaj Lamanci niso vedeli, udarijo. da jim je bil Moroni s svojo 37 Sedaj, ko je Moroni videl vojsko za hrbtom; in vsega, njihovo zmedo, jim je rekel: çesar so se bali, so bili Lehi in Çe boste prinesli svoje bojno njegovi moœje. oroœje in ga predali, glejte, bomo 30 Lehi pa sedaj ni œelel, da bi opustili prelivanje krvi. jih prehitel, dokler ne bi sreçali 38 In zgodilo se je, ko so bili Moronija in njegove vojske. Lamanci te besede sliøali, so 31 In zgodilo se je, preden so njihovi glavni poveljniki, vsi se bili Lamanci umaknili daleç, tisti, ki niso bili pobiti, stopili so jih Nefijci obkolili, z ene naprej in bojno oroœje vrgli strani so jih obkolili Moronijevi Moroniju pred noge in ukazali moœje in z druge Lehijevi moœje, tudi svojim moœem, naj storijo ki so bili vsi spoçiti in polni enako. moçi; Lamanci pa so bili utrujeni 39 A glej, bilo jih je veliko, ki zavoljo dolgega pohoda. niso hoteli; in tiste, ki niso hoteli 32 In Moroni je ukazal svojim predati meçev, so prijeli in jih moœem, naj planejo nanje, zvezali in jim odvzeli bojno dokler ne bodo predali bojnega oroœje in primorani so bili ko- oroœja. rakati s svojimi brati v deœelo 33 In zgodilo se je, da je Jakob, Izobilje. ker je bil njihov vodja, ker je bil 40 In sedaj je øtevilo ujetnikov, tudi Zoramec in ker je imel ki so jih zajeli, presegalo øtevi- nepremagljivega duha, vodil lo tistih, ki so bili pobiti, da, 319 Alma 53:1–8 presegalo je tiste, ki so bili pobiti tali zemljo; in tako so Lamance na obeh straneh. pripravili k delu, dokler niso bili mesta Izobilje naokrog obdali z moçnimi stenami iz hlodov in 53. POGLAVJE zemlje do silne viøine. 5Intomesto je od takrat dalje Lamanske ujetnike uporabijo pri postalo silno oporiøçe; in v utrjevanju mesta Izobilje.—Odpad tem mestu so straœili lamanske med Nefijci je vzrok za lamanske ujetnike; da, in sicer znotraj zmage.—Helaman prevzame po- obzidja, ki so jim ga ukazali veljstvo nad dva tisoç mladimi zgraditi z njihovimi lastnimi sinovi Amonovega ljudstva. Med rokami. Moroni je bil torej pri- letoma 64 in 63 pr. Kr. moran Lamancem naloœiti delo, ker jih je bilo lahko straœi- In zgodilo se je, da so lamanske ti, ko so bili na delu; in œelel ujetnike straœili in jih primorali, je vse svoje sile, ko bo izvedel da so øli in pokopali svoje mrtve napad na Lamance. in prav tako mrtve Nefijce, ki 6Inzgodilo se je, da je bil tako so bili pobiti; in Moroni je nad Moroni pridobil zmago nad njimi postavil moœe, da so jih eno izmed najveçjih lamanskih straœili, ko so opravljali delo. vojsk in je bil pridobil posest 2InMoroni je øel z Lehijem v nad mestom Mulek, ki je bilo mesto Mulek in prevzel po- eno od najmoçnejøih lamanskih veljstvo v mestu in ga predal utrdb v nefijski deœeli; in tako Lehiju. Sedaj, glej, ta Lehi je bil je bil tudi zgradil oporiøçe, da moœ, ki je bil z Moronijem veçi- je zadrœal ujetnike. noma v vseh njegovih bitkah; 7Inzgodilo se je, da se v tistem in bil je moœ kakor Moroni in letu ni veç poskuøal bojevati z radostila sta se v varnosti drug Lamanci, je pa svoje moœe upo- drugega; da, ljuba sta bila drug rabil pri vojnih pripravah, da, drugemu in ljuba tudi vsemu in pri gradnji utrdb, da so stra- Nefijevemu ljudstvu. œili Lamance, da, in prav tako 3Inzgodilo se je, ko so La- pri reøevanju œena in otrok manci konçali s pokopom svo- pred lakoto in stiskami in pri jih mrtvih in prav tako mrtvih oskrbi hrane za vojsko. Nefijcev, so jih peljali nazaj v 8Insedaj se je zgodilo, da so deœelo Izobilje; in Teankum je lamanske çete na zahodnem po Moronijevih ukazih ukazal, morju na jugu v Moronijevi od- naj zaçnejo delati na izkopava- sotnosti na raçun nekega splet- nju jarka okrog deœele oziroma karjenja med Nefijci, ki je med mesta Izobilje. njimi povzroçil odpad, prido- 4Inukazal je, naj iz hlodov bile nekaj ozemlja od Nefijcev, zgradijo branik na notranji stra- da, v tolikor da so v tistem delu ni jarka; in ob branik iz hlodov deœele zavzeli øtevilna njihova so na zunanjo stran jarka name- mesta. Alma 53:9–22 320 9Intako so bili zavoljo kriviç- rani gledati svoje brate, kako so nosti med njimi samimi, da, bredli skozi stiske v nevarnih zavoljo odpadniøtva in spletkar- okoliøçinah tistega çasa. jenja med njimi samimi, postav- 16 A glej, zgodilo se je, da so ljeni v najnevarnejøe okoliøçine. imeli veliko sinov, ki niso bili 10 In sedaj, glej, nekoliko imam sklenili zaveze, da ne bodo pri- povedati o Amonovem ljudstvu, jeli za bojno oroœje, da bi se bra- ki so bili na zaçetku Lamanci; nili pred sovraœniki; zato so se toda Amon in njegovi bratje ozi- v tistem çasu zbrali, kolikor jih roma raje Boœja moç in beseda je bilo zmoœnih prijeti za oroœje, sta jih bili spreobrnili h Gospo- in se imenovali Nefijci. du; in pripeljali so jih bili v 17 In sklenili so zavezo, da se zarahemelsko deœelo in Nefijci bodo borili za svobodo Nefijcev, so jih vse od tedaj øçitili. da, da bodo øçitili deœelo, celo 11 In zavoljo njihove prisege so çe bi morali dati œivljenje; da, bili izvzeti od tega, da bi prijeli zavezali so se celo, da se ne za oroœje proti svojim bratom; bodo nikoli odrekli svobodi, kajti prisegli so bili, da ne bodo ampak se bodo borili v vsakem nikoli veç prelivali krvi; in glede primeru, da bodo Nefijce in sebe na njihovo obljubo bi bili pogub- øçitili pred suœenjstvom. ljeni; da, dovolili bi, da bi sami 18 Sedaj, glej, dva tisoç je bilo padli v roke svojim bratom, çe teh mladeniçev, ki so sklenili bi ne bilo usmiljenja in silne zavezo in prijeli za bojno oroœje, ljubezni, ki so jim jo izkazovali da bodo branili domovino. Amon in njegovi bratje. 19 In sedaj glej, kakor doslej 12 In zavoljo tega so jih pripe- Nefijcem nikoli niso bili v oviro, ljali v zarahemelsko deœelo; in so jim prav tako v tem trenutku Nefijci so jih bili vselej øçitili. postali v veliko podporo; kajti 13 A zgodilo se je, ko so videli prijeli so za bojno oroœje in nevarnost in mnoge stiske in Helamana so hoteli za svojega teœave, ki so jih Nefijci prena- voditelja. øali zavoljo njih, jih je ganilo do 20 In vsi so bili mladeniçi in usmiljenja, in v bran domovine bili so silno hrabrega poguma so œeleli prijeti za oroœje. in tudi moçi in delavnosti; a glej, 14 A glej, ko so bili na tem, to ni bilo vse—bili so moœje, ki da bodo prijeli za bojno oroœje, so bili ob vsakem çasu zvesti v je nad njimi prevladalo prigo- vsem, kar jim je bilo zaupano. varjanje Helamana in njegovih 21 Da, bili so moœje resnice in bratov, kajti bili so na tem, da presoje, kajti pouçevali so jih bodo prelomili obljubo, ki so jo bili spolnjevati zapovedi Boga bili sklenili. in pred njim hoditi pokonçno. 15 In Helaman se je zbal, çe bi 22 In sedaj se je zgodilo, da je ne storili tako, da bi izgubili Helaman korakal na çelu svojih duøo; zato so bili vsi tisti, ki so dva tisoç mladih vojakov, da bili stopili v to zavezo, primo- bodo okrepili ljudstvo na mejah 321 Alma 53:23–54:11 deœele na jugu ob zahodnem ti napisal glede te vojne, ki si morju. jo vojskoval z mojim ljudstvom 23 In tako se je konçalo dvajset oziroma katero je z njimi in osmo leto vladavine sodnikov vojskoval tvoj brat in katero nad Nefijevim ljudstvom. si po njegovi smrti øe odloçen nadaljevati. 6 Glej, povedal bi ti nekoliko 54. POGLAVJE glede praviçnosti Boga in meça njegovega vsemogoçnega besa, Amoron in Moroni se pogajata gle- ki visi nad teboj, çe se ne boø de zamenjave ujetnikov.—Moroni pokesal in umaknil svojih çet na zahteva, da se Lamanci umaknejo svoje ozemlje oziroma v deœelo in prenehajo s svojimi morilskimi svoje posesti, ki je nefijska napadi.—Amoron zahteva, naj deœela. Nefijci odloœijo oroœje in postanejo 7 Da, te reçi bi ti povedal, çe bi podloœni Lamancem. Okrog leta jim bil zmoœen prisluhniti; da, 63 pr. Kr. povedal bi ti o tistem straønem In sedaj se je zgodilo v zaçetku peklu, ki çaka, da sprejme dvajset in devetega leta vlada- takøne morilce, kakor sta ti in vine sodnikov, da je Amoron tvoj brat, çe se ne boø pokesal in poslal Moroniju sporoçilo in se odvrnil od svojih morilskih œelel menjati ujetnike. namenov in se s svojimi çetami 2Inzgodilo se je, da je ob tej vrnil v svojo deœelo. zahtevi Moroni zaçutil silno ra- 8 Ker pa si to enkrat œe zavrnil dost, kajti œiveœ, ki so ga delili in si se boril z Gospodovim za hrano lamanskim ujetnikom, ljudstvom, celo tako lahko pri- je œelel za hrano za lastne ljudi; çakujem, da boø storil ponovno. in prav tako je œelel imeti svoje 9Insedaj, glej, pripravljeni ljudi, da bo okrepil svojo vojsko. smo vas sprejeti; da, in çe se ne 3 Sedaj, Lamanci so bili odpe- boste odvrnili od svojih name- ljali veliko œensk in med vsemi nov, glej, si boste priklicali srd Moronijevimi ujetniki oziroma tistega Boga, ki ste ga pri sebi ujetniki, ki jih je bil zajel Moro- zavrgli, celo v svoje popolno ni, ni bilo niti ene œenske niti pogubljenje. otroka; zato je Moroni premiøljal 10 Ampak, kakor œivi Gos- o zvijaçi, da bi od Lamancev pod, bodo naøe çete priøle nad dobil çimveç nefijskih ujetnikov, vas, çe se ne boste umaknili in kolikor bi jih bilo mogoçe. kmalu vas bo obiskala smrt, 4 Zato je napisal pismo in ga kajti obdrœali bomo svoja mesta poslal po Amoronovem sluœab- in svoje pokrajine; da, in obdr- niku, po istem, ki je bil pismo œali bomo svojo vero in stvar prinesel Moroniju. To so sedaj naøega Boga. besede, ki jih je pisal Amoronu, 11 In glej, predpostavljati mi rekoç: da, da ti zaman govorim o tem; 5 Glej, Amoron, nekoliko sem oziroma predpostavljati mi da, Alma 54:12–24 322 da si otrok pekla; zato bom kriviçni do svojih bratov, v konçal svoje pismo in ti rekel, tolikor da so jih oropali pravice da ujetnikov ne bom menjal do vladanja, ko jim je po vsej drugaçe kakor pod pogojem, pravici pripadala. da boø predal moœa in njegovo 18 In sedaj, glej, çe boste odlo- œeno in njegove otroke za enega œili oroœje in postali podloœni, ujetnika; çe bo primer tak, da da bodo nad vami upravljali boø to storil, bom menjal. tisti, katerim vlada po pravici 12 In glej, çe tega ne boø storil, pripada, potem bom ukazal, da bom nadte priøel s svojimi çeta- bodo moji ljudje odloœili oroœje mi; da, oboroœil bom celo svoje in ne bodo veç v vojni. œenske in otroke in bom priøel 19 Glej, izdihnil si veliko gro- nadte in sledil ti bom prav v œenj meni in mojemu ljudstvu; a tvojo deœelo, ki je deœela naøega glej, tvojih groœenj se ne bojimo. prvega nasledstva; da, in kri za 20 Vendar bom z zado- kri bo, da, œivljenje za œivljenje; voljstvom dovolil zamenjati in bojeval se bom s teboj, prav ujetnike po tvoji zahtevi, da dokler ne boø izbrisan z obliçja bom hrano prihranil za svoje Zemlje. vojøçake; in vojevala bova voj- 13 Glej, jezen sem in prav tako no, ki bo veçna, bodisi se bodo moje ljudstvo; prizadevali ste Nefijci podvrgli naøi vladavini si, da bi nas pobili, in mi smo si bodisi bo v njihovo veçno prizadevali samo, da bi se brani- izumrtje. li. A glej, çe si boste prizadevali, 21 In kar zadeva tistega Boga, da nas bi øe naprej pobijali, da, za katerega praviø, da smo ga si bomo mi prizadevali pobijati zavrnili, glej, takønega bitja ne vas; da, in zahtevali bomo svojo poznamo; niti ga ne ti; çe pa je deœelo, deœelo naøega prvega tako, da takøno bitje je, ne vemo nasledstva. drugega, kakor da je ustvaril 14 Sedaj zakljuçujem svoje tako nas kakor vas. pismo: Jaz sem Moroni; jaz sem 22 In çe bo tako, da je hudiç in vodja nefijskega ljudstva. pekel, glej, mar ne bo tja poslal 15 Sedaj se je zgodilo, da je tebe, da boø bival z mojim bra- bil Amoron, ko je bil to pismo tom, ki si ga umoril, za katerega prejel, jezen; in napisal je drugo si namignil, da je øel na takøen pismo Moroniju in to so besede, kraj? A glej, ni pomembno. ki jih je napisal, rekoç: 23 Jaz sem Amoron in sem 16 Jaz sem Amoron, kralj potomec Zorama, ki so ga vaøi Lamancev; jaz sem brat od oçetje prisilili in ga privedli iz Amalikija, ki si ga ti umoril. Jeruzalema. Glej, na tebi bom maøçeval 24 In sedaj, glej, jaz sem ne- njegovo smrt, da, in nadte bom ustraøen Lamanec; glej, to vojno priøel s svojo vojsko, kajti tvo- smo vojevali, da bi maøçevali jih groœenj se ne bojim. njihove krivice in ohranili in 17 Kajti glej, tvoji oçetje so bili pridobili njihove pravice do 323 Alma 55:1–14 vlade; in zakljuçim svoje pismo kralja, katerega je Amalikija Moroniju. umoril. 6 Sedaj je Moroni ukazal, naj Laman in majhno øtevilo njego- 55. POGLAVJE vih moœ gre k straœarjem, ki so straœili Nefijce. Moroni noçe menjati ujetnikov.— 7 Sedaj, Nefijce so straœili v Lamanske straœarje zmamijo, da mestu Gid; zato je Moroni se napijejo, in nefijski ujetniki so zadolœil Lamana in ukazal, naj osvobojeni.—Mesto Gid je zavzeto gre z njim manjøe øtevilo moœ. brez prelivanja krvi. Med letoma 8Inkosejezveçerilo, je øel 63 in 62 pr. Kr. Laman k straœarjem, ki so stra- Sedaj se je zgodilo, ko je bil œili Nefijce, in glej, videli so ga Moroni to pismo prejel, je bil øe prihajati in so mu zaklicali; on pa bolj jezen, kajti vedel je, da jim je rekel: Ne bojte se; glejte, Amoron popolnoma ve za svojo Lamanec sem. Glejte, pobegnili prevaro; da, vedel je, da je smo Nefijcem in oni spijo; in Amoron vedel, da ta stvar ni glejte, vzeli smo od njihovega bila praviçna, katera ga je vina in ga prinesli s seboj. primorala, da se je vojeval z 9Kososedaj Lamanci te bese- Nefijevim ljudstvom. de sliøali, so ga sprejeli z ra- 2Inrekel je: Glej, z Amoronom dostjo; in rekli so mu: Daj nam ne bom menjal ujetnikov, çe se od svojega vina, da bomo pili; ne bo odvrnil od svojih namer, zadovoljni smo, da si tako s kakor sem navedel v svojem seboj odnesel vino, kajti utruje- pismu; kajti ne bom mu dovolil, ni smo. da bo imel øe veç moçi od te, ki 10 Laman pa jim je rekel: Pri- si jo je pridobil. hranimo si vino, dokler ne 3 Glej, poznam kraj, kjer bomo øli nad Nefijce v bitko. Te Lamanci straœijo moje ljudi, ki besede pa so jih napravile samo so jih zajeli; in ker Amoron ne øe bolj œeljne, da bi vino pili; ugodi mojemu pismu, glej, mu 11 kajti rekli so: Utrujeni smo, bom storil po svojih besedah, zato nam dovoli vzeti od tvojega da, prizadeval si bom za smrt vina in çez ças bomo vino prejeli med njimi, dokler ne bodo toœili za obrok, kar nas bo okrepilo, po miru. da bomo øli nad Nefijce. 4Insedaj se je zgodilo, ko je bil 12 In Laman jim je rekel: Lahko Moroni te besede izrekel, je uka- storite po svojih œeljah. zal, naj med njegovimi moœmi 13 In zgodilo se je, da so vino raziøçejo, da bi morda naøel mo- pili brez zadrœka; in prijetno je œa, ki je bil med njimi lamanski delo njihovemu okusu, zato so si potomec. ga jemali øe bolj brez zadrœka; 5Inzgodilo se je, da so naøli in bilo je moçno, ker je bilo enega, ki mu je bilo ime Laman; pripravljeno kot moçno. in bil je eden od sluœabnikov 14 In zgodilo se je, da so pili in Alma 55:15–29 324 bili veseli in çez ças so se vsi v noçnem çasu, torej ko so se opili. Lamanci zjutraj zbudili, so vi- 15 In ko so sedaj Laman in deli, da so jih Nefijci obkolili njegovi moœje videli, da so se od zunaj in da so bili znotraj vsi opili in so trdno pospali, njihovi ujetniki oboroœeni. so se vrnili k Moroniju in 23 In tako so videli, da so bili mu povedali vse, kar se je bilo Nefijci imeli nad njimi premoç; zgodilo. in v teh okoliøçinah so odkrili, 16 In to je bilo sedaj po Moro- da ne bi bilo dobro, da bi se z nijevem naçrtu. In Moroni je bil Nefijci borili; zato je njihov pripravil moœe z bojnim oroœ- glavni poveljnik zahteval bojno jem; in øel je v mesto Gid, med- oroœje in prinesli so ga in ga tem ko so Lamanci trdno spali vrgli Nefijcem pred noge in in so bili opiti, in ujetnikom rotili za milost. vrgel bojno oroœje, v tolikor da 24 Sedaj glej, to je bila Moroni- so se vsi oboroœili; jeva œelja. Zajel jih je kot vojne 17 da, celo œenam in vsem nji- ujetnike in zavzel mesto in hovim otrokom, kolikor jih je ukazal, naj osvobodijo vse ujet- bilo zmoœnih uporabljati bojno nike, ki so bili Nefijci; in pri- oroœje, ko je bil Moroni oboroœil druœili so se Moronijevi vojski vse tiste ujetnike; in vse to so in so njegovo vojsko moçno izvedli v globoki tiøini. okrepili. 18 Çe pa bi bili Lamance prebu- 25 In zgodilo se je, da je ukazal dili, glej, so bili opiti in Nefijci Lamancem, ki jih je bil zajel kot bi jih bili pobili. ujetnike, naj zaçnejo delati pri 19 A glej, to ni bila Moronijeva utrjevanju utrdb okrog mesta œelja; ni se radostil v pobijanju Gid. oziroma v prelivanju krvi, paç 26 In zgodilo se je, ko je bil pa se je radostil v tem, da je utrdil mesto Gid po svojih svoje ljudstvo ohranjal pred œeljah, je ukazal, naj ujetnike pogubo; in zato da bi nase ne odpeljejo v mesto Izobilje; in priklical nepraviçnosti, ni hotel tudi to mesto je straœil s silno navaliti na Lamance in jih pobiti veliko moçjo. v njihovi opitosti. 27 In zgodilo se je, da so 20 Bil pa je dosegel svoje œelje; navkljub vsem lamanskim splet- kajti oboroœil je tiste nefijske kam obdrœali in øçitili vse ujet- ujetnike, ki so bili znotraj nike, ki so jih bili zajeli, in prav mestnega obzidja, in jim dal tako ohranjali vse ozemlje in moç, da so zavzeli tiste predele, prednost, ki so si jo bili ponovno ki so bili znotraj obzidja. pridobili. 21 In potem je ukazal moœem, 28 In zgodilo se je, da so Nefijci ki so bili z njim, naj se za korak spet zaçeli zmagovati in po- odmaknejo od njih in obkolijo novno zahtevati svoje pravice lamanske çete. in privilegije. 22 Sedaj, glej, to je bilo storjeno 29 Velikokrat so jih Lamanci 325 Alma 55:30–56:8 ponoçi skuøali obkoliti, toda v pr. Kr; 2. do 19. verz: okrog leta 66 teh poizkusih so izgubili veliko pr. Kr; 20. do 57. verz: med letoma ujetnikov. 65 in 64 pr. Kr. 30 In velikokrat so skuøali Nefijcem dati vino, da bi jih In sedaj se je zgodilo v zaçet- pogubili s strupom oziroma s ku tridesetega leta vladavine pijanostjo. sodnikov drugega dne prvega 31 A glej, Nefijci sedaj niso bili meseca, da je Moroni prejel od poçasni, da bi se spomnili Gos- Helamana pismo, ki je navajalo poda, svojega Boga, v tem svo- zadeve ljudstva v tistem delu jem çasu stisk. Niso jih mogli deœele. ujeti v svoje pastí; da, niso pili 2Intosobesede, ki jih je zapi- od njihovega vina, çe ga prej sal, rekoç: Moj dragi, ljubljeni niso dali kakemu lamanskemu brat Moroni, tako v Gospodu ujetniku. kakor v vojnih stiskah; glej, moj 32 In bili so tako previdni, da ljubljeni brat, imam ti nekoliko bi jim ne dali kakega strupa; povedati o vojni v tem delu kajti çe bi vino zastrupilo La- deœele. manca, bi prav tako zastrupilo 3 Glej, dva tisoç sinov tistih Nefijca; in tako so preverjali moœ, ki jih je Amon pripeljal vse njihove pijaçe. iz nefijske deœele—veø torej, 33 In sedaj se je zgodilo, da se je da so potomci Lamana, ki je bil Moroniju zdelo potrebno napra- starejøi sin oçeta Lehija; viti priprave za napad na mesto 4 torej mi ti ni potrebno govo- Morianton; kajti glej, Lamanci riti o njihovih obiçajih ali njiho- so bili s svojim delom utrjevali vi neveri, kajti to poznaø— mesto Morianton, dokler ni bilo 5 zato mi zadoøça, da ti povem, postalo silno oporiøçe. da jih je dva tisoç od teh moœ 34 In nenehno so v tisto mesto prijelo za bojno oroœje in œeleli poøiljali nove okrepitve in tudi so, naj bom njihov vodja; in øli nove zaloge œiveœa. smo branit domovino. 35 In tako se je konçalo dvajset 6Inveø torej tudi o zavezi, in deveto leto vladavine sodniki so jo sklenili njihovi oçetje, kov nad Nefijevim ljudstvom. da ne bodo prijeli za bojno oroœje proti svojim bratom, da bi prelivali kri. 56. POGLAVJE 7Vdvajset in øestem letu pa so, ko so videli naøe teœave in Helaman poølje Moroniju pismo naøe stiske zavoljo njih, bili na in poroça o stanju v vojni z tem, da prelomijo zavezo, kate- Lamanci.—Antipus in Helaman ro so bili sklenili, in primejo za zmagata nad Lamanci.—Helama- bojno oroœje v naøo obrambo. novih dva tisoç mladih sinov se 8 Ampak nisem jim dovolil, bojuje s çudeœno moçjo in nihçe od da bi prelomili to zavezo, ki njih ni ubit. 1. verz: okrog leta 62 so jo bili sklenili, predpostav- Alma 56:9–22 326 ljajoç, da nas bo Bog okrepil, v Judeja; in naøel sem Antipusa in tolikor da ne bomo veç trpeli, njegove moœe, ki so z vso moçjo ker so drœali obljubo, ki so jo garali pri utrjevanju mesta. bili sklenili. 16 Da, in bili so na tleh tako 9Aglej, tukaj je nekaj, zavoljo telesno kakor v duhu, kajti çesar se lahko zelo radostimo. podnevi so se bili hrabro borili Kajti glej, v dvajset in øestem in ponoçi so garali, da so varo- letu sem jaz, Helaman, korakal vali svoja mesta; in tako so bili na çelu teh dva tisoç mladeniçev trpeli hude stiske vsake vrste. v mesto Judeja, da bi pomagali 17 In sedaj so bili odloçeni, da Antipusu, ki si ga bil doloçil za bodo na tem mestu zmagali ali voditelja nad ljudstvom tistega umrli; zato prav lahko pred- dela deœele. postavljaø, da jim je ta majhna 10 In pridruœil sem svojih dva sila, ki sem jo pripeljal s seboj, tisoç sinov (kajti vredni so, da da, ti moji sinovi, dala velike jih imenujem sinovi) Antipusovi upe in veliko radosti. vojski, v moçi katerih se je 18 In sedaj se je zgodilo, ko Antipus silno radostil; kajti glej, so Lamanci videli, da je bil njegovo vojsko so Lamanci osla- Antipus prejel veçjo moç v svo- bili, kajti njihove sile so bile jo vojsko, so jih Amoronovi pobile ogromno øtevilo naøih ukazi primorali, naj ne gredo moœ, v çemer imamo razlog za nad mesto Judeja oziroma nad œalovanje. nas v bitko. 11 Vendar se lahko potolaœimo 19 In tako smo bili priljubljeni v tem smislu, da so umrli za pri Gospodu; kajti çe bi bili priøli stvar svoje domovine in svojega nad nas v tej naøi slabosti, bi Boga, da, in so sreçni. morda pokonçali naøo majhno 12 In Lamanci so zadrœali tudi vojsko; tako pa smo bili obva- veliko ujetnikov, od katerih rovani. so vsi glavni poveljniki, kajti 20 Amoron jim je ukazal, naj nobenega drugega niso pustili obdrœijo tista mesta, katera so œivega. In predpostavljamo, da bili zavzeli. In tako se je konçalo so sedaj v tem trenutku v ne- dvajset in øesto leto. In v zaçet- fijski deœeli; tako je, çe jih niso ku dvajset in sedmega leta smo pobili. mesta in sebe pripravili na 13 In sedaj, to so mesta, katerih obrambo. so se polastili Lamanci s preliva- 21 Sedaj smo œeleli, da bi La- njem krvi mnogih naøih hrabrih manci priøli nad nas; kajti nismo moœ: si œeleli, da bi mi izvêdli napad 14 mantijska deœela oziroma nanje v njihovih oporiøçih. mesto Manti in mesto Zezrom 22 In zgodilo se je, da smo in mesto Kumeni in mesto zunaj naokrog imeli oglednike, Antipara. da so opazovali gibanje Laman- 15 In to so mesta, ki so jih pose- cev, da bi ne ponoçi ne podnevi dovali, ko sem priøel pred mesto ne øli mimo nas, da bi ne napadli 327 Alma 56:23–38 naøih drugih mest, ki so bila na nemirni, smo jih œeleli ukaniti; severu. zato je Antipus ukazal, naj s 23 Kajti vedeli smo, da v tistih svojimi sinki odkorakam naprej mestih niso bili dovolj moçni, v sosednje mesto, kakor da no- da bi se spoprijeli z njimi; zato simo œiveœ sosednjemu mestu. smo œeleli, çe bi øli mimo nas, 31 In odkorakali naj bi v bliœino da bi nanje planili od zadaj in mesta Antipara, kakor da bomo jih tako od zadaj zaposlili v øli v naslednje mesto v mejah istem trenutku, ko bi se z njimi pri morski obali. spoprijeli od spredaj. Predpos- 32 In zgodilo se je, da smo tavljali smo, da bi jih lahko odkorakali, kakor da bi bili z prevladali; a glej, v tej naøi œelji œiveœem, da bi øli v tisto mesto. smo bili razoçarani. 33 In zgodilo se je, da je 24 Niso si drznili iti mimo nas Antipus z delom svoje vojske z vso svojo vojsko niti si niso odkorakal naprej, puøçajoç pre- drznili z delom, çe bi ne bili ostale, da so branili mesto. Ni zadosti moçni in bi padli. pa odkorakal, dokler nisem bil 25 Niti si niso drznili odkora- jaz odøel s svojo majhno vojsko kati proti mestu Zarahemla; niti in nisem bil priøel v bliœino si niso upali iti preko pri izviru mesta Antipara. Sidona na drugo stran v mesto 34 In sedaj, v mestu Antipara Nefíha. je bila nastanjena najmoçnejøa 26 In tako so se s svojimi silami lamanska vojska; da, najøtevil- odloçili obdrœati tista mesta, nejøa. katera so bili zavzeli. 35 In zgodilo se je, ko so jih 27 In sedaj se je zgodilo v dru- bili njihovi ogledniki obvestili, gem mesecu tega leta, da so od so priøli s svojo vojsko in kora- oçetov tistih mojih dva tisoç kali nad nas. sinov prinesli veliko œiveœa. 36 In zgodilo se je, da smo 28 In prav tako so nam iz pred njimi zbeœali na sever. In zarahemelske deœele poslali dva tako smo odpeljali najmoçnejøo tisoç moœ. In tako smo bili pri- lamansko vojsko; pravljeni z deset tisoç moœmi 37 da, in sicer v precejønjo in œiveœem zanje in tudi za nji- daljavo, v tolikor da se niso, ko hove œene in njihove otroke. so zagledali Antipusovo vojsko, 29 In Lamanci, ko so tako vi- ki jih je zasledovala s svojo deli, kako so se naøe sile dnevno moçjo, obrnili ne na desno ne poveçevale in da je prihajal na levo, ampak so pohod nada- œiveœ za naøo hrano, so se zbali ljevali v ravni smeri za nami; in in so zaçeli izvajati bliskovite kot predpostavljamo, je bila napade, çe bi bilo tako mogoçe njihova namera, da nas bodo napraviti konec temu, da bi mi pobili, preden jih bo Antipus prejemali œiveœ in moç. dohitel, in to zato da bi jih naøi 30 Ko smo sedaj videli, da so ljudje ne mogli obkoliti. glede tega Lamanci postajali 38 In sedaj je Antipus, videç Alma 56:39–52 328 naøo nevarnost, pospeøil pohod vsi so bili zelo mladi), prav tako svoje vojske. A glej, bila je noç; so oni meni rekli: Oçe, glej, naø zato nas niso dohiteli, niti ni Bog je z nami in ne bo dovolil, Antipus dohitel njih; zato smo da bi padli; torej nas pusti iti; se çez noç utaborili. ne bi pobijali svojih bratov, çe 39 In zgodilo se je, da so nas bi nas pustili pri miru; zato nas pred jutranjim svitom, glej, pusti iti, sicer bodo premagali Lamanci zasledovali. Sedaj nis- Antipusovo vojsko. mo bili zadosti moçni, da bi se 47 Sedaj, nikoli se niso bili bo- bojevali z njimi; da, jaz ne bi rili, vendar se niso bali smrti; in dovolil, da bi jim moji sinki bolj so mislili na svobodo svojih padli v roke; zato smo pohod oçetov kakor na svoje œivljenje; nadaljevali in korakali v divjino. da, matere so jih bile uçile, da 40 Sedaj se niso drznili obrniti jih bo Bog, çe ne bodo dvomili, ne na desno ne na levo, da bi ne reøil. bili obkoljeni; niti se nisem sam 48 In ponovili so mi besede obrnil ne na desno ne na levo, svojih mater, rekoç: Ne dvomi- da bi me ne nadvladali in se jim mo, da so naøe matere to vedele. ne bi mogli zoperstaviti, paç pa 49 In zgodilo se je, da sem se bi bili pobiti in bi oni pobegnili; vrnil s svojimi dva tisoçimi nad in tako smo v divjino beœali ves te Lamance, ki so nas bili zasle- tisti dan, prav dokler se ni dovali. In sedaj, glej, Antipuso- stemnilo. va vojska jih je bila dohitela in 41 In zgodilo se je, da smo spet, zaçela se je bila straøna bitka. ko je priøla jutranja svetloba, 50 Ker je bila Antipusova videli Lamance tik za seboj in vojska utrujena zavoljo dolge- pred njimi smo pobegnili. ga pohoda v tako kratkem 42 A zgodilo se je, da nas niso çasovnem razmiku, so bili na dolgo zasledovali, preden so se tem, da bodo padli Lamancem ustavili; in bilo je tretjega dne v roke; in çe bi se ne bil vrnil s zjutraj v sedmem mesecu. svojimi dva tisoçimi, bi dosegli 43 In sedaj, ali jih je dohitel svoj namen. Antipus, nismo vedeli, toda 51 Kajti Antipus je bil padel pod svojim moœem sem rekel: Glejte, meçem in mnogi od njegovih ne vemo drugega, toda ustavili voditeljev zavoljo utrujenosti, so se z namenom, da bi mi priøli katero je povzroçila hitrost nji- nadnje, da bi nas ujeli v past; hovega pohoda—zato so se 44 kaj pravite torej, sinovi moji, Antipusovi moœje, zmedeni, ali boste øli nadnje v bitko? ker so njihovi voditelji padli, 45 In sedaj ti povem, moj ljub- pred Lamanci zaçeli umikati. ljeni brat Moroni, da nisem bil 52 In zgodilo se je, da je La- nikoli videl tako velikega pogu- mancem dalo pogum in zaçeli ma, ne, med vsemi Nefijci ne. so jih zasledovati; in tako so jih 46 Kajti kakor sem jih bil jaz Lamanci zasledovali z veliko vselej klical za svoje sinove (kajti vnemo, ko jim je od zadaj priøel 329 Alma 56:53–57:6 Helaman s svojimi dva tisoçimi 57. POGLAVJE in jih zaçel silno pobijati, v tolikor da se je vsa lamanska Helaman ponovno poroça o zajetju vojska zaustavila in se obrnila Antipara in o predaji in kasneje o nad Helamana. Kumenijevi obrambi.—Njegovi 53 Ko so sedaj Antipusovi ljud- Amonovi mladeniçi se hrabro boje videli, da so se bili Lamanci rijo; vsi so ranjeni, nobeden pa ni obrnili okrog, so zbrali svoje ubit.—Gid poroça o poboju in po- moœe in spet priøli Lamancem begu lamanskih ujetnikov. Okrog za hrbet. leta 63 pr. Kr. 54 In sedaj se je zgodilo, da smo mi, Nefijevo ljudstvo, An- In sedaj se je zgodilo, da sem tipusovi ljudje in jaz z mojimi od kralja Amorona prejel pismo, dva tisoçimi, Lamance obkolili ki je navajalo, da nam bo, çe mu in jih pobijali; da, v tolikor da bom predal tiste vojne ujetnike, so bili primorani predati bojno ki smo jih bili zajeli, predal oroœje in tudi sebe za vojne mesto Antipara. ujetnike. 2 Jaz pa sem kralju poslal 55 In sedaj se je zgodilo, potem pismo, da smo bili prepriçani, ko so se nam bili predali, glej, da so bile naøe sile zadostne, da sem preøtel tiste mladeniçe, ki bodo mesto Antipara zavzele s so se bili borili z menoj, bojeç silo; in çe bi izroçili ujetnike za se, da jih je bilo veliko izmed tisto mesto, bi se morali imeti njih pobitih. za nespametne in da bi ujetnike 56 A glej, na mojo veliko radost izroçili samo v zameno. ni bila na zemljo padla niti ena 3InAmoron je zavrnil moje duøa; da, in borili so se bili pismo, kajti ujetnikov ni hotel kakor z Boœjo moçjo; da, nikoli zamenjati; zato smo se zaçeli ni bilo sliøati za moœe, ki bi se pripravljati, da bomo øli nad borili s takøno çudeœno moçjo; mesto Antipara. in s takøno mogoçno moçjo so 4Aljudje v Antiparu so zapus- planili nad Lamance, da so jih tili mesto in pobegnili v druga prestraøili; in zato so se Lamanci mesta, ki so jih bili posedovali, predali za vojne ujetnike. da so jih utrdili; in tako je mesto 57 In ker nismo bili imeli mesta Antipara padlo v naøe roke. za ujetnike, da bi jih straœili, da 5Intako se je konçalo dvajset in bi lamanskih çet ne pustili v osmo leto vladavine sodnikov. njihovo bliœino, zato smo jih 6Inzgodilo se je, da smo v poslali v zarahemelsko deœelo, zaçetku dvajset in devetega leta in del tistih moœ, ki niso bili prejeli oskrbo œiveœa in tudi pobiti, od Antipusa, z njimi; in dodatek k naøi vojski iz zarahe- preostale sem vzel s seboj in jih melske deœele in iz okoliøke pridruœil mojim mladim Amon- deœele v øtevilu øest tisoç cem in pohod nadaljeval nazaj moœ poleg øestdesetih amonskih v mesto Judeja. sinov, ki so se bili pridruœili Alma 57:7–19 330 svojim bratom, moji skupinici smo navkljub svojemu velikemu dva tisoçih. In sedaj glej, bili øtevilu bili primorani uporabiti smo moçni, da, prinesli so nam vso svojo silo, da smo jih imeli bili tudi veliko œiveœa. ali pa jih usmrtili. 7Inzgodilo se je, da je bila 14 Kajti glej, v velikem øtevilu naøa œelja, da bi vojevali bitko so pobegnili in so se borili s ka- z vojsko, ki je bila nameøçena, menjem in z gorjaçami oziroma da bi varovala mesto Kumeni. s çimer koli, kar jim je priølo pod 8Insedaj, glej, pokazal ti bom, roke, v tolikor da smo jih skoraj da smo kmalu dosegli svojo dva tisoç pobili, potem ko so se œeljo; da, z naøo moçno silo ozi- bili œe predali za vojne ujetnike. roma z delom naøe moçne sile 15 Zato je za nas postalo bolje, smo ponoçi obkolili mesto da smo napravili konec njihove- Kumeni, malo preden naj bi oni mu œivljenju oziroma jih straœili dobili oskrbo œiveœa. z meçem v roki tam v zarahe- 9Inzgodilo se je, da smo veliko melski deœeli; in prav tako je noçi taborili okrog mesta; toda bilo naøega œiveœa komaj zadosti spali smo na svojih meçih in za naøe lastne ljudi, ne glede na straœili, da bi Lamanci ne mogli to kar smo bili vzeli Lamancem. ponoçi priti nad nas in nas pobi- 16 In sedaj, v teh teœavnih ti, kar so velikokrat poizkuøali; okoliøçinah je zadeva postala toda vsakokrat ko so to poizku- zelo resna kar zadeva odloçitve sili, je bila prelita njihova kri. glede vojnih ujetnikov; vendar 10 Sçasoma je njihov œiveœ smo se odloçili, da jih poøljemo prispel in bili so na tem, da bodo v zarahemelsko deœelo; zato øli v mesto ponoçi. In mi smo smo izbrali nekaj naøih moœ in bili, namesto da bi bili Lamanci, jim dali zadolœitev nad ujetniki, Nefijci; zato smo zajeli njih in da so øli v zarahemelsko deœelo. njihov œiveœ. 17 A zgodilo se je, da so se 11 In navkljub temu, da so bili naslednjega dne vrnili. In sedaj Lamanci tako odrezani od svoje- glej, od njih nismo poizvedovali ga œiveœa, so bili øe vedno odlo- o ujetnikih; kajti glej, Lamanci çeni braniti mesto; zato je bilo so bili pred nami in vrnili so se bolje, da smo tisti œiveœ vzeli in pravoçasno, da so nas reøili ga poslali v Judejo in naøe ujet- pred tem, da bi padli v njihove nike v zarahemelsko deœelo. roke. Kajti glej, Amoron jim je 12 In zgodilo se je, da ni bilo bil za okrepitev poslal novo minilo veliko dni, ko so Lamanci oskrbo œiveœa in tudi øtevilno zaçeli izgubljati upanje glede vojsko moœ. pomoçi; torej so mesto predali 18 In zgodilo se je, da so tisti v naøe roke in tako smo dosegli moœje, ki smo jih poslali z ujet- svoj naçrt, da smo pridobili niki, prispeli pravoçasno, da so mesto Kumeni. jih zadrœali, ko so bili na tem, 13 A zgodilo se je, da so bili da nas premagajo. naøi ujetniki tako øtevilni, da 19 A glej, moja skupinica dva 331 Alma 57:20–33 tisoç in øestdesetih se je borila je osupnila nad njihovo ohranit- nadvse drzno; da, bili so trdni vijo, da, da jim je bilo prihra- pred Lamanci in so zadajali njeno, medtem ko je bilo tisoç smrt vsem tistim, ki so se jim naøih bratov, ki so bili pobiti. In zoperstavili. to praviçno pripisujemo çudeœni 20 In ko je bil preostanek naøe Boœji moçi zavoljo njihove silne vojske na tem, da Lamancem vere v to, v kar so bili pouçeni popusti, glej, je bilo tistih dva verjeti—da praviçni Bog je in tisoç in øestdeset trdnih in da bo vsakogar, ki ne dvomi, neustraønih. ohranil s svojo çudeœno moçjo. 21 Da, in bili so posluøni in so 27 Sedaj, to je bila vera tistih, o z natançnostjo spolnjevali vsako katerih sem govoril; mladi so zapovedano besedo; da, zgodilo in njihovo miøljenje je trdno in se jim je prav po njihovi veri; in svoje zaupanje nenehno pola- spomnil sem se besed, ki so mi gajo v Boga. jih rekli, katere so jih bile uçile 28 In sedaj se je zgodilo, ko njihove matere. smo bili tako poskrbeli za svoje 22 In sedaj glej, ti moji sinovi ranjence in smo bili pokopali in tisti moœje, ki so bili izbrani, svoje mrtve in prav tako mrtve da bodo prepeljali ujetnike, so Lamance, ki jih je bilo veliko, tisti, katerim dolgujemo to veli- glej, smo Gida povpraøali o ko zmago; kajti ti so bili tisti, ki so ujetnikih, katere so bili vodili v premagali Lamance; zato so bili zarahemelsko deœelo. pregnani nazaj v mesto Manti. 29 Sedaj, Gid je bil glavni po- 23 In obdrœali smo mesto veljnik skupine, ki je bila dolo- Kumeni in vsi nismo bili pobiti çena, naj jih zastraœene vodi v z meçem; vendar smo bili utr- deœelo. peli veliko izgubo. 30 In sedaj, to so besede, ki mi 24 In zgodilo se je, potem ko jih je rekel Gid: Glej, z naøimi so bili Lamanci pobegnili, sem ujetniki smo zaçeli hoditi proti takoj ukazal, naj moje moœe, ki zarahemelski deœeli. In zgodilo so bili ranjeni, odnesejo izmed se je, da smo sreçali oglednike mrtvih in ukazal sem, naj jim naøe vojske, ki so jih poslali, da oskrbijo rane. bi opazovali lamanski tabor. 25 In zgodilo se je, da jih je bilo 31 In zaklicali so nam, rekoç: dvesto izmed mojih dva tisoç Glejte, lamanska vojska koraka in øestdesetih, ki so omedleli proti mestu Kumeni; in glej, zavoljo izgube krvi; vendar po planili bodo nanje, da, in pobili Boœji dobroti in na naøo veliko naøe ljudi. osuplost in prav tako v radost 32 In zgodilo se je, da so naøi naøe celotne vojske ni bilo niti ujetniki sliøali njihovo kriçanje, ene duøe, ki bi bila ubita; da, in kar je bilo vzrok, da so dobili med njimi ni bilo niti ene duøe, pogum; in v uporu so se dvignili ki bi ne zadobila veliko ran. proti nam. 26 In sedaj, naøa celotna vojska 33 In zgodilo se je, da smo Alma 57:34–58:8 332 zavoljo njihovega upora napra- jih nismo mogli zvabiti iz nji- vili, da so øli naøi meçi nadnje. hovih oporiøç. In zgodilo se je, da so v skupini 2Inbili so toliko øtevilnejøi, kot tekli proti naøim meçem, v çe- je bila naøa vojska, da si nismo mer jih je bilo veçje øtevilo po- drznili iti v napad na njihova bitih; in preostali so se odvezali oporiøça. in zbeœali pred nami. 3 Da, in postalo je potrebno, 34 In glej, ko so bili beœali in da smo uporabili svoje moœe, jih mi nismo mogli dohiteti, da so varovali tiste dele deœele, smo s hitrostjo zaçeli korakati v katerih smo bili ponovno pri- proti mestu Kumeni; in glej, dobili svojo posest; zato je pos- priøli smo pravoçasno, da smo talo potrebno, da smo çakali, lahko pomagali naøim bratom da bi prejeli veç moçi iz zarahe- obdrœati mesto. melske deœele in tudi novo 35 In glej, spet smo reøeni iz oskrbo œiveœa. rok naøih sovraœnikov. In bla- 4Inzgodilo se je, da sem tako goslovljeno bodi ime naøega poslal odposlance k upravitelju Boga; kajti glej, on je tisti, ki nas naøe deœele, da bi ga seznanil z je reøil; da, ki je napravil to zadevami naøih ljudi. In zgodilo veliko reç za nas. se je, da smo çakali, da bomo 36 Sedaj se je zgodilo, ko sem iz zarahemelske deœele prejeli bil jaz, Helaman, te besede sliøal, œiveœ in okrepitev. me je navdala silna radost zavo- 5Aglej, le malo nam je koris- ljo Boœje dobrote, da nas je ohra- tilo; kajti tudi Lamanci so iz nil, da nismo bili vsi pogubljeni; dneva v dan prejemali veliko da, in zaupam, da so duøe moœ, okrepitev in tudi veliko œiveœa; ki so bili pobiti, stopile v Boœji in takøne so bile naøe okoliøçine poçitek. v tem çasovnem obdobju. 6InLamanci so nas od çasa do çasa napadali, ker so nas z 58. POGLAVJE zvijaço hoteli pokonçati; vendar nismo mogli v bitko nadnje Helaman, Gid in Teomner z zvijaço zavoljo njihovih zatoçiøç in nji- zavzamejo mesto Manti.—Lamanci hovih oporiøç. se umaknejo.—Sinovi Amonovega 7Inzgodilo se je, da smo v ljudstva so obvarovani, ko neomaj- teh teœkih okoliøçinah çakali za no branijo svojo svobodo in vero. razmik mnogih mesecev, prav Med leti 63 in 62 pr. Kr. dokler nismo bili na tem, da In glej, sedaj se je zgodilo, da je bomo zavoljo pomanjkanja hra- bil naø naslednji cilj zasesti ne pogubljeni. mesto Manti; a glej, ni je bilo 8Azgodilo se je, da smo pre- poti, da bi jih izpeljali iz mesta jeli hrano, katero nam je straœi- s svojimi majhnimi skupinami: la vojska dva tisoç moœ, ki smo kajti glej, zapomnili so si, kar jo dobili v pomoç; in to je vsa smo bili doslej napravili; zato pomoç, ki smo jo prejeli, da 333 Alma 58:9–19 smo branili sebe in svojo do- poslali oglednike okrog nas, da movino pred padcem v roke bi odkrili øtevilo in moç naøe naøih sovraœnikov, da, da smo vojske. se borili s sovraœnikom, ki ga je 15 In zgodilo se je, ko so vide- bilo brez øtevila. li, da nismo bili moçni po øtevi- 9Insedaj razloga za te naøe lu, in ker so se bali, da jih bomo zadrege oziroma razloga, za- odrezali od njihove zaøçite, çe voljo katerega nam niso poslali ne bodo priøli nad nas v bitko veçje okrepitve, nismo poznali; in nas pobili, in ker so prav zato nas je œalostilo in nam tako predpostavljali, da bi nas prav tako dajalo strah, da bi zlahka pobili s svojo øtevilno kakor koli Boœje sodbe ne priøle vojsko, zato so zaçeli s pripra- nad deœelo, da bi mi padli in vami, da bodo priøli nad nas bili popolnoma pogubljeni. v bitko. 10 Zato smo v molitvi Gospodu 16 In ko smo videli, da so zaçeli izlili duøo, da bi nas okrepil in s pripravami, da bodo priøli nad nas reøil iz rok naøih sovraœni- nas, glej, sem Gidu ukazal, naj kov, da, in nam prav tako dal se z manjøim øtevilom moœ moç, da bi ohranili naøa mesta poskrije v divjino in naj se v in naøe pokrajine in naøo posest, divjino poskrijejo tudi Teomner da bi podprli svoje ljudstvo. in manjøe øtevilo moœ. 11 Da, in zgodilo se je, da nas 17 Sedaj, Gid in njegovi moœje je Gospod, naø Bog, obiskal z so bili na desni in drugi na levi; zagotovilom, da nas bo reøil; in ko so se bili tako poskrili, glej, da, v tolikor da nam je v duøi sem jaz ostal s preostalo svojo dal obçutiti mir in nam naklo- vojsko na istem kraju, kjer smo nil veliko vero in nam velel, naj bili sprva postavili øotore za upamo na odreøitev v njem. takrat, ko bodo Lamanci priøli 12 In dobili smo pogum zavo- v boj. ljo naøih majhnih sil, ki smo jih 18 In zgodilo se je, da so bili prejeli in smo bili trdno Lamanci priøli nad nas s svojo odloçeni, da bomo premagali øtevilno vojsko. In ko so bili sovraœnika in obdrœali svoje priøli in so bili na tem, da bodo pokrajine in svojo posest in navalili na nas z meçi, sem uka- svoje œene in svoje otroke in zal svojim moœem, tistim, ki so stvar svoje svobode. bili z menoj, naj se umaknejo 13 In tako smo øli z vso svojo v divjino. silo nad Lamance, ki so bili v 19 In zgodilo se je, da so nam mestu Manti; in postavili smo Lamanci sledili z veliko hit- øotore pri meji z divjino, ki je rostjo, kajti silno so œeleli, da bi bila v bliœini mesta. nas dohiteli, da bi nas pobili; 14 In zgodilo se je, da so nas- zato so nam sledili v divjino; in lednji dan, ko so Lamanci videli, mimo med Gidom in Teomner- da smo bili na mejah z divjino, jem smo øli tako, da jih Lamanci ki je bila v bliœini mesta, da so niso odkrili. Alma 58:20–35 334 20 In zgodilo se je, ko so bili 27 In zavoljo tega naøega poho- Lamanci øli mimo oziroma ko da v noçnem çasu, glej, smo bili je bila øla vojska mimo, sta se naslednjega dne pred Lamanci, Gid in Teomner dvignila iz v tolikor da smo v mesto Manti skrivaliøç in odrezala lamanske prispeli pred njimi. oglednike, da bi se ne vrnili 28 In tako se je zgodilo, da smo v mesto. stoukano zavzeli mesto Manti 21 In zgodilo se je, ko so jih brez prelivanja krvi. bili odrezali, so stekli v mesto 29 In zgodilo se je, ko so la- in navalili na straœarje, ki so manske çete prispele v bliœino ostali, da bodo straœili mesto, v mesta in videle, da smo se bili tolikor da so jih pobili in mesto pripravljeni spoprijeti z njimi, zavzeli. so bili silno osupli in navdal jih 22 To je bilo sedaj storjeno, ker je velik strah, v tolikor da so so Lamanci dovolili vsej vojski, pobegnili v divjino. razen nekaj straœarjem, da je 30 Da, in zgodilo se je, da so øla v divjino. lamanske çete pobegnile iz vseh 23 In zgodilo se je, da sta Gid delov te deœele. A glej, s seboj in Teomner s tem zasedla nji- so iz deœele odpeljali veliko hova oporiøça. In zgodilo se je, œensk in otrok. da smo mi nadaljevali v naøi 31 In tista mesta, ki so jih bili smeri, potem ko smo v divjini Lamanci zavzeli, vsa ta so v dolgo potovali proti zarahe- tem çasovnem obdobju v naøi melski deœeli. lasti; in naøi oçetje in naøe 24 In ko so Lamanci videli, da œenske in naøi otroci se vraçajo so korakali proti zarahemelski na svoje domove, vsi razen tis- deœeli, so se silno zbali, da smo tih, ki so bili zajeti kot ujetniki bili napravili naçrt, ki jih bo in so jih Lamanci odpeljali. vodil v pogubo; zato so se spet 32 A glej, naøe çete so majhne, zaçeli umikati v divjino, da, in da bi lahko obdrœale tako øte- sicer nazaj po isti poti, po kateri vilna mesta in veliko posest. so bili priøli. 33 A glej, zaupamo v naøega 25 In glej, bila je noç in pos- Boga, ki nam je dal zmago nad tavili so øotore, kajti glavni tistimi deœelami, v tolikor da poveljnik Lamancev je bil pred- smo pridobili tista mesta in postavljal, da so bili Nefijci tiste pokrajine, ki so bila naøa zavoljo pohoda utrujeni; in ker last. so predpostavljali, da so bili od- 34 Sedaj, ne poznamo razloga, peljali vso svojo vojsko, zato jih zavoljo katerega nam vlada ne ni skrbelo glede mesta Manti. zagotovi veçje okrepitve, niti 26 Sedaj se je zgodilo, ko je tisti moœje, ki so priøli k nam, ne bila noç, sem svojim moœem vedo, zakaj nismo prejeli veçje ukazal, naj ne spijo, paç pa naj okrepitve. korakajo naprej po drugi poti 35 Glej, ne vemo, toda lahko proti mantijski deœeli. da si neuspeøen in si odpeljal 335 Alma 58:36–59:6 sile v tisti del deœele; çe je tako, 59. POGLAVJE ne œelimo godrnjati. 36 In çe temu ni tako, glej, se Moroni prosi Pahorana, naj okrepi bojimo, da je v vladi nek raz- Helamanove sile.—Lamanci zavza- kol, da nam ne poøljejo veç moœ mejo mesto Nefíha.—Moroni je jena pomoç; kajti vemo, da so zen na vlado. Okrog leta 62 pr. Kr. øtevilnejøi kot tile, ki so nam jih poslali. Sedaj se je zgodilo v tridese- 37 A glej, ni pomembno— tem letu vladavine sodnikov zaupamo, da nas bo Bog reøil nad Nefijevim ljudstvom, po- navkljub øibkosti naøih çet, tem ko je bil Moroni prejel in da, in nas reøil iz rok naøih sov- prebral Helamanovo pismo, raœnikov. se je silno radostil zavoljo us- 38 Glej, konçuje se dvajset in peha, da, silnega uspeha, ki ga deveto leto in mi posedujemo je bil imel Helaman, ko je pri- svojo deœelo; in Lamanci so po- dobil tiste deœele, ki so jih bili begnili v nefijsko deœelo. izgubili. 39 In tisti sinovi Amonovega 2 Da, in oznanil je vsemu svo- ljudstva, o katerih sem govoril, jemu ljudstvu v vseh okoliøkih so z menoj v mestu Manti; in deœelah tistega predela, kjer je Gospod jih je podpiral, da, in bil, da bi se tudi oni radostili. jih ohranjal, da niso padli pod 3Inzgodilo se je, da je takoj meçem, v tolikor da ni bila ubita poslal pismo Pahoranu in od niti ena duøa. njega œelel, naj da zbrati moœe, 40 In glej, zadobili so veliko da bodo okrepili Helamana ran; vendarle so stanovitni v oziroma Helamanove çete, v tisti svobodi, s katero jih je Bog tolikor da bo lahko zlahka ob- osvobodil; in iz dneva v dan drœal tiste dele deœele, ki so jih strogo pomnijo Gospoda, svoje- tako çudeœno uspeøno ponovno ga Boga; da, nenehno spolnjuje- pridobili. jo zakone in sodbe in zapovedi; 4Inzgodilo se je, ko je bil in moçna je njihova vera v pre- Moroni to pismo odposlal v rokbe o tem, kar bo priølo. zarahemelsko deœelo, je spet 41 In sedaj, moj ljubljeni brat zaçel z naçrtom, da bi pridobil Moroni, naj te Gospod, naø Bog, preostanek tiste posesti in mest, ki nas je odkupil in nas osvobo- ki so jim jih bili Lamanci dil, nenehno ohranja v svoji odvzeli. navzoçnosti; da, in naj mu bo to 5Inzgodilo se je, ko je bil ljudstvo pri srcu, prav da boø Moroni tako delal priprave za uspeøno pridobival posest vse- bitko z Lamanci, glej, so nefí- ga tistega, kar so nam Lamanci haøko ljudstvo, ki se je zbralo vzeli, kar je bilo za naøe vzdrœe- iz mesta Moroni in mesta Lehi vanje. In sedaj, glej, zakljuçim in mesta Morianton, napadli svoje pismo. Jaz sem Helaman, Lamanci. Almov sin. 6 Da, in sicer tisti, ki so bili Alma 59:7–60:5 336 primorani pobegniti iz man- 60. POGLAVJE tijske deœele in iz okoliøke de- œele, so priøli in se pridruœili Moroni se Pahoranu pritoœuje, da Lamancem v tem delu deœele. vlada zanemarja vojsko.—Gospod 7Inker so bili torej silno øte- dovoli, da so praviçni pobiti.— vilni, da, in so iz dneva v dan Nefijci morajo uporabiti vso svojo prejemali okrepitve, so na Amo- moç in sredstva, da se reøijo sov- ronov ukaz priøli nad nefíhaøko raœnikov.—Moroni grozi, da se bo ljudstvo in jih zaçeli pobijati v boril proti vladi, çe njegove çete ne silno velikem pokolu. bodo dobile œiveœa. Okrog leta 62 8Innjihove çete so bile tako pr. Kr. øtevilne, da je bil preostanek nefíhaøkega ljudstva primoran In zgodilo se je, da je spet pisal pobegniti pred njimi; in sicer so upravitelju deœele, ki je bil Pa- priøli in se pridruœili Moronijevi horan, in tole so besede, ki jih je vojski. pisal, rekoç: Glej, svoje pismo 9Insedaj je bil Moroni pred- naslavljam na Pahorana v mestu postavljal, da bi morali v mesto Zarahemla, ki je vrhovni sod- Nefíha poslati moœe, da bodo nik in upravitelj deœele, in tudi mesto pomagali braniti, vedoç, vsem tistim, ki jih je ljudstvo da je mesto laœe drœati pred izbralo, da vodijo in upravljajo padcem v lamanske roke kakor zadeve te vojne. ga ponovno od njih zavzeti, 2 Kajti glej, nekoliko jim imam je predpostavljal, da bodo to povedati na naçin obsodbe; mesto zlahka branili. kajti glej, vi sami veste, da ste 10 Zato je zadrœal vse svoje sile, bili doloçeni, da zberete moœe da bodo branile tiste kraje, ki in jih oboroœite z meçi in z za- jih je bil pridobil nazaj. krivljenimi sabljami in z vsakim 11 In sedaj, ko je Moroni videl, naçinom vsakovrstnega bojnega da je bilo mesto Nefíha izgub- oroœja in jih poøljete nad La- ljeno, je bil silno potrt in zaçel mance, v kateri koli del naøe je dvomiti zavoljo hudobije deœele bi ti priøli. ljudstva, da bi ne padli v roke 3Insedaj glej, povem vam, da svojih bratov. smo jaz in tudi moji moœje in 12 Sedaj, takøno je bilo stanje tudi Helaman in njegovi moœje pri vseh glavnih poveljnikih. pretrpeli silno veliko trpljenje; Dvomili so in se prav tako da, in sicer lakoto, œejo in utru- spraøevali zavoljo hudobije jenost in vsakovrstne stiske ljudstva in to zato, ker so imeli vsake vrste. Lamanci nad njimi uspeh. 4Aglej, çe bi bilo to vse, kar 13 In zgodilo se je, da je bil smo bili pretrpeli, bi ne godr- Moroni jezen na vlado zavoljo njali niti se ne pritoœevali. njene brezbriœnosti glede svo- 5Aglej, velik je bil pokol med bode njihove domovine. naøimi ljudmi; da, tisoçi so padli pod meçem, medtem ko 337 Alma 60:6–16 bi lahko bilo drugaçe, çe bi vi Glej, çe ste to predpostavljali, naøim çetam dali zadostno moç ste predpostavljali zaman. in podporo. Da, zelo ste nas 12 Mar predpostavljate, da je zanemarjali. bilo toliko vaøih bratov pobitih 6Insedaj, glej, œelimo poz- zavoljo njihove hudobije? Po- nati vzrok tega silno velikega vem vam, çe ste to predpostav- zanemarjanja; da, œelimo poz- ljali, ste predpostavljali zaman; nati vzrok vaøega brezbriœnega kajti povem vam, veliko jih je, stanja. ki so padli pod meçem; in glej, 7 Ali si lahko zamislite, da se- to je v vaøo obsodbo; dite na svojih prestolih v stanju 13 kajti Gospod dovoli, da so brezbriœne otopelosti, medtem praviçni pobiti, da bo njegova ko vaøi sovraœniki øirijo delo pravica in sodba lahko priøla smrti okrog vas? Da, medtem nad hudobne; zato vam ni treba ko morijo tisoçe vaøih bratov— predpostavljati, da so praviçni 8 da, prav tiste, ki so se k vam izgubljeni, ker so pobiti; a glej, ozirali po zaøçito, da, ki so vas vstopijo v poçitek Gospoda, postavili na poloœaj, da bi jim svojega Boga. vi pomagali, da, da bi jim poøi- 14 In sedaj, glej, vam pravim, ljali çete in reøili tisoçe tistih, ki silno se bojim, da bodo nad so padli pod meçem. to ljudstvo priøle Boœje sodbe 9Aglej, to ni vse—zadrœali zavoljo silne poçasnosti, da, in ste njihov œiveœ, v tolikor da so sicer poçasnosti naøe vlade in se mnogi borili in izkrvaveli njenega silno velikega zane- svoje œivljenje zavoljo njihove marjanja svojih bratov, da, tistih, velike œelje, ki so jo imeli po ki so bili pobiti. dobrobiti tega ljudstva; da, in 15 Kajti çe bi ne bilo zavoljo to so storili, ko so bili na tem, hudobije, ki se je najprej zaçela da bodo pomrli od lakote, ker na çelu, bi se lahko zoperstavili ste nas tako silno zanemarjali. sovraœnikom, da bi nad nami 10 In sedaj, moji ljubljeni brat- ne imeli moçi. je—kajti morali bi biti ljubljeni; 16 Da, çe bi ne bilo vojne, ki je da, in morali bi si bolj marljivo izbruhnila med nami; da, çe bi prizadevati za dobrobit in svo- ne bilo teh pristaøev kraljevine, bodo tega ljudstva; a glej, v to- ki so med nami povzroçili likøni meri ste ga zanemarjali, takøno prelivanje krvi; da, v da bo kri tisoçev priøla nad vaøo tem çasu smo se bojevali med glavo v maøçevanje; da, kajti seboj, çe bi bili zdruœili svojo Gospod pozna vse njihove klice moç, kakor smo storili doslej; in vse njihovo trpljenje— da, çe bi ne bilo œelje po moçi in 11 glej, bi mar lahko predpos- nadvladi, katero so hoteli nad tavljali, da bi sedeli na svojih nami tisti pristaøi kraljevine; prestolih in bi vam zavoljo silne çe bi bili zvesti stvari svobode dobrote Boga ne bilo niçesar in se zdruœili z nami in øli treba storiti in bi vas on reøil? nad sovraœnike, namesto da so Alma 60:17–27 338 prijeli za meç proti nam, kar je tisoçe, ki prav tako sedijo v bil razlog tolikemu prelivanju brezdelju, medtem ko jih je na krvi med nami; da, çe bi øli tisoçe okrog na mejah deœele, ki nadnje v Gospodovi moçi, bi padajo pod meçem, da, ranjenih bili razkropili svoje sovraœnike, in krvaveçih? kajti storjeno bi bilo, da bi se 23 Mar predpostavljate, da njegova beseda izpolnila. bo Bog gledal na vas kot na 17 A glej, sedaj nad nas priha- brezkrivdne, medtem ko mirno jajo Lamanci, zahtevajo naøo sedite in vse to gledate? Glej, deœelo in z meçem morijo naøe povem vam, ne. Sedaj bi œelel, ljudstvo, da, naøe œenske in naøe da bi vi pomnili, da je Bog rekel, otroke, in jih prav tako vodijo da bo najprej oçiøçena notranja v ujetniøtvo, povzroçajo, da posoda in potem bo oçiøçena morajo trpeti vsakovrstno stisko tudi zunanja posoda. in to zavoljo velike hudobije 24 In sedaj, çe se ne pokesate tistih, ki si prizadevajo za moç za to, kar ste storili, in zaçnete in oblast, da, in sicer tistih pris- delati in poøiljati hrano in moœe taøev kraljevine. nam in tudi Helamanu, da bo 18 A zakaj bi moral veliko rêçi lahko podpiral tiste dele do- glede te zadeve? Kajti mi ne movine, katere je bil pridobil vemo drugega kot to, da si vi nazaj, in da bomo mi prav tako sami prizadevate za oblast. Ne pridobili preostanek naøe poses- vemo drugega, kakor da ste vi ti v teh delih, glej, bo potrebno, prav tako izdajalci svoje domo- da se ne bomo veç borili z La- vine. manci, dokler ne bomo najprej 19 Ali pa je, da ste nas zapos- oçistili svoje notranje posode, tavljali, ker ste v osrçju naøe da, sam veliki vrh naøe vlade. domovine in vas obdaja var- 25 In çe ne boste ugodili moje- nost, da ne ukaœete, naj nam mu pismu in priøli ven in mi poøljejo hrano in tudi moœe za pokazali zvestega duha svobode okrepitev naøih çet? in si prizadevali okrepiti in utr- 20 Ste mar pozabili zapovedi diti naøe çete in jim zagotoviti Gospoda, svojega Boga? Da, ste hrano za okrepitev, glej, bom mar pozabili suœenjstvo naøih pustil del svojih svobodoljubov, oçetov? Ste mar pozabili øtevil- da bodo branili ta del deœele, in ne trenutke, ko smo bili reøeni nad njimi bom pustil Boœjo iz rok naøih sovraœnikov? moç in blagoslove, da nobena 21 Ali pa predpostavljate, da druga moç ne bo mogla delovati nas bo Gospod øe reøeval, med- proti njim— tem ko sedimo na prestolu in ne 26 in to zavoljo njihove silne uporabljamo sredstev, ki nam vere in njihove potrpeœljivosti jih je priskrbel Gospod? v stiskah— 22 Da, boste mar sedeli v brez- 27 in bom priøel k vam in çe delju, medtem ko vas obdaja bo med vami kdo, ki ima œeljo na tisoçe tistih, da, in na deset po svobodi, da, çe bo ostala le 339 Alma 60:28–61:2 iskrica svobode, glej, bom kel: Çe se tisti, ki si jih doloçil podœgal vstajo med vami, dokler za upravitelje, ne bodo pokesali ne bodo tisti, ki so se œeleli po- svojih grehov in kriviçnosti, se lastiti moçi in oblasti, iztrebljeni. boø øel bojevat proti njim. 28 Da, glej, ne bojim se vaøe 34 In sedaj, glej, sem jaz, Moro- moçi ne oblasti, paç pa je moj ni, primoran po zavezi, katero Bog tisti, katerega se bojim; sem sklenil, da bom spolnjeval in je po njegovih zapovedih, da zapovedi svojega Boga; zato bi primem za meç, da branim stvar œelel, da prisluhnete Boœji bese- svoje domovine, in zavoljo vaøe di in naglo poøljete od svojega kriviçnosti smo utrpeli tolikøno œiveœa in od svojih moœ meni in izgubo. tudi Helamanu. 29 Glej, ças je, da, sedaj se je 35 In glej, çe tega ne boste stori- ças pribliœal, çe se ne boste zga- li, bom naglo priøel k vam; kajti nili braniti svoje domovine in glej, Bog ne bo dovolil, da bomo svojih malih, nad vami visi meç od lakote pomrli; zato nam pravice; da, padel bo po vas in bo dal od vaøe hrane, çetudi bo vas obiskal prav do popolnega moralo biti z meçem. Sedaj glej, propada. da boste izpolnili Boœjo besedo. 30 Glej, çakam na vaøo pomoç; 36 Glej, jaz sem Moroni, vaø in çe nam pomoçi ne boste dali, glavni poveljnik. Ne prizade- glej, bom priøel k vam, in sicer vam si za moç, paç pa da bi jo v zarahemelsko deœelo, in vas ovrgel. Ne prizadevam si za sla- udaril z meçem, v tolikor da vo sveta, paç pa za slavo svojega ne boste veç imeli moçi ovirati Boga in svobodo in dobrobit napredovanja tega ljudstva pri svoje domovine. In tako zaklju- stvari za svobodo. çim svoje pismo. 31 Kajti glej, Gospod ne bo dovolil, da boste œiveli in se 61. POGLAVJE krepili v svojih kriviçnostih, da boste pogubili njegovo praviçno Pahoran pove Moroniju o vstaji in ljudstvo. uporu proti vladi.—Pristaøi kra- 32 Glej, mar lahko predpos- ljevine zavzamejo Zarahemlo in so tavljate, da vam bo Gospod pri- zavezniki z Lamanci.—Pahoran zanesel in priøel venkaj v sodbi prosi za vojaøko pomoç zavoljo proti Lamancem, ko pa je obiçaj upornikov. Okrog leta 62 pr. Kr. njihovih oçetov tisto, kar je vzrok njihovemu sovraøtvu, da, Glej, sedaj se je zgodilo, da in so ga podvojili tisti, ki so od- je kmalu po tistem, ko je bil padli od nas, medtem ko je vaøi Moroni poslal pismo glavnemu kriviçnosti vzrok vaøa ljubezen upravitelju, prejel pismo od do slave in do puhlosti sveta? Pahorana, glavnega upravitelja. 33 Veste, da krøite Boœje pos- In to so besede, ki jih je prejel: tave, in veste, da jih teptate pod 2 Jaz, Pahoran, ki sem glavni nogami. Glej, Gospod mi je re- upravitelj te deœele, poøiljam te Alma 61:3–15 340 besede Moroniju, glavnemu Zarahemla, zavoljo çesar je pred- poveljniku vojske. Glej, povem postavljal, da bo to Lamancem ti, Moroni, da se ne radostim omogoçilo osvojiti preostalo nad tvojimi velikimi stiskami, deœelo in da bo postavljen za da, té mojo duøo œalostijo. kralja nad tem ljudstvom, ko ga 3Aglej, so taki, ki se veselijo bodo Lamanci zavojevali. tvojih stisk, da, v tolikor da so 9Insedaj, v svojem pismu se v uporu dvignili proti meni si me grajal, a ni pomembno; in tudi proti tistim od mojega nisem jezen, paç pa se radostim ljudstva, ki so svobodoljubi, da, zavoljo veliçine tvojega srca. in tisti, ki so se dvignili, so silno Jaz, Pahoran, si ne prizadevam øtevilni. za moç, kakor le da bom ohranil 4Intisti, ki so si prizadevali, svoj stol, da bom lahko ohra- da bi mi vzeli sodni stol, so bili njal pravice in svobodo mojega tisti, ki so bili vzrok tej veliki ljudstva. Moja duøa je stanovit- kriviçnosti; kajti uporabili so na v svobodi, s katero nas je Bog veliko laskanja in so zavedli srca osvobodil. mnogih ljudi, kar bo razlog za 10 In sedaj, glej, hudobiji se grenko stisko med nami; zadr- bomo upirali prav do preliva- œali so naø œiveœ in so prestraøili nja krvi. Krvi Lamancev ne bi naøe svobodoljube, da niso prelivali, çe bi oni ostali v svoji priøli k nam. lastni deœeli. 5Inglej, pregnali so me pred 11 Ne bi prelivali krvi naøih seboj in pobegnil sem v gide- bratov, çe bi se ne dvignili v onsko deœelo s toliko moœmi, uporu in proti nam prijeli za kolikor mi jih je bilo mogoçe meç. pridobiti. 12 Podvrgli bi se jarmu su- 6Inglej, v ta del deœele sem œenjstva, çe bi to zahtevala pra- poslal razglas; in glej, k nam se viçnost Boga, oziroma çe bi nam dnevno zgrinjajo k oroœju za on zapovedal, naj tako storimo. obrambo domovine in svobode 13 A glej, ne zapoveduje nam, in da bodo maøçevali to zadob- naj se podvrœemo sovraœnikom, ljeno krivico. paç pa naj svoje zaupanje polo- 7Inpriøli so k nam, v tolikor œimo vanj in on nas bo reøil. da smo tistim, ki so se v uporu 14 Zato, moj ljubljeni brat Mo- dvignili proti nam, kljubovali, roni, se uprimo zlu in kateremu da, v tolikor, da se nas boje in si koli zlu se ne moremo upreti z ne drznejo priti nad nas v bitko. besedami, da, kakor so upori in 8 Zavladali so deœeli oziroma odpadniøtvo, se mu uprimo z mestu Zarahemla; nad seboj meçem, da bomo obdrœali svojo so doloçili kralja in pisal je svobodo, da se bomo radostili v lamanskemu kralju, s çimer velikem privilegiju naøe cerkve je z njim sklenil zavezniøtvo; in v stvari naøega Odkupitelja zavezniøtvo, v katerem se je in naøega Boga. dogovoril, da bo obdrœal mesto 15 Zato naglo pridi k meni z 341 Alma 61:16–62:6 nekaj svojimi moœmi in pusti domovino, so usmrçeni.—Pahoran preostale v skrbi Lehiju in Tean- in Moroni ponovno zavzameta Ne- kumu; daj jima moç, da bosta fíha.—Veliko Lamancev se pridruœi vodila vojno v tistem delu de- Amonovemu ljudstvu.—Teankum œele po Boœjem Duhu, ki je prav ubije Amorona in je zato ubit.— tako duh svobode, ki je v njiju. Lamance preœenejo iz deœele in 16 Glej, poslal sem jim nekoliko vzpostavljen je mir.—Helaman œiveœa, da ne bodo pomrli, spet zaçne pridigati in zgradi cer- dokler ne prideø k meni. kev. Med leti 62 in 57 pr. Kr. 17 Zberi vsakrøno silo, ki jo lahko na pohodu semkaj, in naglo In sedaj se je zgodilo, ko je bil bomo øli nad odpadnike v moçi Moroni to pismo prejel, je nje- naøega Boga, po veri, ki je v nas. govo srce dobilo pogum in 18 In zavzeli bomo mesto navdala ga je silno velika ra- Zarahemla, da bomo pridobili dost zavoljo zvestobe Pahorana, veç hrane, da jo bomo poslali ki prav tako ni bil izdajalec Lehiju in Teankumu; da, øli svobode in stvari za domovino. bomo nadnje v Gospodovi moçi 2Jepatudi silno œaloval zavo- in bomo napravili konec tej ljo kriviçnosti tistih, ki so Paho- veliki kriviçnosti. rana pregnali s sodnega stola, 19 In sedaj, Moroni, radostim da, skratka, ker so se bili uprli se nad tvojim pismom, kajti ne- domovini in tudi Bogu. koliko me je skrbelo glede tega, 3Inzgodilo se je, da je Moroni kar bi morali storiti, çe bi bilo na Pahoranovo œeljo s seboj vzel od nas praviçno, da bi øli nad manjøe øtevilo moœ in Lehiju in naøe brate. Teankumu predal poveljstvo 20 A rekel si, çe se ne bodo nad preostankom vojske in zaçel pokesali, ti je Gospod zapovedal pohod proti gideonski deœeli. iti nadnje. 4Inzastavo svobode je dvignil 21 Glej, da boø v Gospodu o- v vsakem kraju, kamor je øel, in krepil Lehija in Teankuma; pridobil vsakrøno silo na vsem povej jima, naj se ne bojita, kajti svojem pohodu proti gideonski Bog ju bo reøil, da, in prav tako deœeli. vse tiste, ki so trdni v tisti svo- 5Inzgodilo se je, da se jih je bodi, s katero nas je Bog osvo- na tisoçe zgrinjalo k njegovi bodil. In sedaj zakljuçujem zastavi in so za obrambo svo- svoje pismo mojemu ljubljene- bode prijeli za meçe, da bi ne mu bratu Moroniju. priøli v suœenjstvo. 6Intako, ko je bil Moroni zbral toliko moœ, kolikor jih je 62. POGLAVJE na celotnem svojem pohodu mogel, je priøel v gideonsko Moroni koraka na pomoç Pahoranu deœelo; in ko je svoje sile zdru- v gideonsko deœelo.—Pristaøi kra- œil s Pahoranovimi, so postali ljevine, ki odklonijo, da bodo branili silno moçni, in sicer bolj kot Alma 62:7–20 342 moœje Pakusa, ki je bil kralj tis- poøljejo vojsko øest tisoç moœ z tih odpadnikov, ki so svobodo- zadostno koliçino hrane Lehijevi ljube pregnali iz zarahemelske in Teankumovi vojski. In zgo- deœele in deœelo zavzeli. dilo se je, da je bilo to storjeno, 7Inzgodilo se je, da sta øla zato da bi deœelo utrdili pred Moroni in Pahoran s svojimi Lamanci. çetami v zarahemelsko deœelo 14 In zgodilo se je, da sta in sta mesto napadla in se spo- Moroni in Pahoran, ki sta v prijela s Pakusovimi moœmi, v zarahemelski deœeli pustila toliko da so øli v bitko. veliko skupino moœ, odkorakala 8Inglej, Pakus je bil ubit in z velikim øtevilom moœ proti njegove moœe so zajeli kot ujet- nefíhaøki deœeli, ker sta bila od- nike in Pahoran se je vrnil na loçena Lamance vreçi iz tistega sodni stol. mesta. 9InPakusovi moœje so priøli 15 In zgodilo se je, ko sta kora- pred sodiøçe glede na postavo in kala proti deœeli, sta zajela veli- tudi tisti pristaøi kraljevine, ki ko skupino lamanskih moœ in so jih prijeli, in vrgli so jih v jeço; jih veliko od njih pobila in jim in bilo jim je sojeno po postavi, vzela œiveœ in bojno oroœje. da, tiste Pakusove moœe in tiste 16 In zgodilo se je, potem ko pristaøe kraljevine, ki niso ho- sta jih bila zajela, sta jih pripra- teli prijeti za oroœje za obrambo vila, da so stopili v zavezo, da domovine, so usmrtili. ne bodo veç prijeli za bojno 10 In tako je postalo potrebno, oroœje proti Nefijcem. da so to postavo strogo spolnje- 17 In ko so bili zavezo sklenili, vali za varnost domovine; da, so jih poslali bivat k Amonove- kdor je zanikal svobodo, je bil mu ljudstvu in po øtevilu je bilo po postavi na hitro obsojen. teh, ki niso bili pobiti, øtiri tisoç. 11 In tako se je konçalo tridese- 18 In zgodilo se je, ko so jih to leto vladavine sodnikov nad bili poslali proç, so nadaljevali Nefijevim ljudstvom; Moroni in s pohodom v nefíhaøko deœelo. Pahoran sta v zarahemelski In zgodilo se je, ko so bili priøli deœeli vzpostavila mir med svo- v mesto Nefíha, so postavili jim ljudstvom in poslala smrt øotore na nefíhaøkih planjavah, nad vse tiste, ki niso bili zvesti ki so v bliœini mesta Nefíha. stvári svobode. 19 Sedaj je Moroni œelel, da bi 12 In zgodilo se je v zaçetku Lamanci priøli nadnje v bitko trideset in prvega leta vladavina planjave; ker pa so Lamanci ne sodnikov nad Nefijevim poznali njihov silno velik pogum ljudstvom, da je Moroni Hela- in ker so videli njihovo veliko manu nemudoma ukazal pos- øtevilo, si zato niso drznili priti lati œiveœ in tudi vojsko øest tisoç nadnje; zato tistega dne niso moœ, da mu bodo pomagali priøli v bitko. obdrœati tisti del deœele. 20 In ko je priøla noç, je Moro- 13 In prav tako je ukazal, naj ni stopil v temo noçi in priøel 343 Alma 62:21–34 na vrh obzidja, da bi izvohu- Amonovemu ljudstvu in postati nil, na katerem delu mesta so svobodni ljudje. se Lamanci utaborili s svojo 28 In zgodilo se je, da so vojsko. tolikim, kolikor jih je to œelelo, 21 In zgodilo se je, da so bili ugodili po njihovih œeljah. na vzhodu ob vhodu; in vsi so 29 Zato so se vsi lamanski pospali. In sedaj se je Moroni ujetniki pridruœili Amonovemu vrnil k svoji vojski in ukazal, naj ljudstvu in zaçeli silno delati, v naglici pripravijo moçne vrvi obdelovati zemljo, gojiti vsa- in lestve, da se bodo z vrha zidu kovrstno œito in drobnico in go- spustili v notranji del obzidja. vedo vsake vrste; in tako so bili 22 In zgodilo se je, da je Moroni Nefijci olajøani velikega breme- svojim moœem ukazal, naj odko- na; da, v tolikor da so bili olaj- rakajo in pridejo na vrh obzidja øani vseh lamanskih ujetnikov. in se spustijo v tisti del mesta, 30 Sedaj se je zgodilo, da je da, in sicer na zahodu, kjer Moroni, potem ko je bil zasedal Lamanci niso taborili s svojo mesto Nefíha, ker je bil zajel vojsko. veliko ujetnikov, kar je silno 23 In zgodilo se je, da so se zmanjøalo lamansko vojsko, in ponoçi vsi spustili v mesto s ker je pridobil veliko Nefijcev, pomoçjo moçnih vrvi in lestev; ki so bili zajeti kot ujetniki, kar tako so bili, ko je priølo jutro, je silno okrepilo Moronija; zato vsi znotraj mestnega obzidja. je Moroni øel iz nefíhaøke deœele 24 In sedaj, ko so se Lamanci v lehijsko deœelo. prebudili in videli, da je Moro- 31 In zgodilo se je, potem ko nijeva vojska znotraj obzidja, so Lamanci videli, da je Moroni so se silno zbali, v tolikor da so øel nadnje, so se spet prestraøili pobegnili skozi prehod. in so pred Moronijevo vojsko 25 In ko je Moroni sedaj videl, pobegnili. da so pred njim beœali, je ukazal, 32 In zgodilo se je, da so jih naj njegovi moœje odkorakajo Moroni in njegova vojska zas- nadnje in jih pobijejo in veliko ledovali od mesta do mesta, so jih pobili in veliko drugih dokler jih nista sreçala Lehi in obkolili in jih zajeli kot ujetnike; Teankum, prav na mejah pri in preostali so zbeœali v moro- morski obali, dokler niso priøli nijsko deœelo, ki je bila v mejah v moronijsko deœelo. ob morski obali. 33 In lamanske çete so se vse 26 Tako sta bila Moroni in zbrale, v tolikor da so bile v mo- Pahoran zasedla mesto Nefíha, ronijski deœeli vse v eni skupini. ne da bi izgubila eno duøo; in Sedaj je bil Amoron, lamanski veliko je bilo Lamancev, ki so kralj, prav tako z njimi. bili pobiti. 34 In zgodilo se je, da so se 27 Sedaj se je zgodilo, da Moroni in Lehi in Teankum s se je veliko Lamancev, ki so svojimi çetami utaborili naokrog bili ujetniki, œelelo pridruœiti v mejah moronijske deœele, v Alma 62:35–45 344 tolikor da so Lamance obkolili 39 In tako se je konçalo trideset v mejah pri divjini na jugu in v in prvo leto vladavine sodni- mejah pri divjini na vzhodu. kov nad Nefijevim ljudstvom; 35 In tako so se utaborili çez in tako so bili imeli vojne in noç. Kajti glej, Nefijci in tudi prelivanje krvi in lakoto in stiske Lamanci so bili zavoljo dolgega za razmik veliko let. pohoda utrujeni; zato ponoçi ni- 40 In med Nefijevim ljudstvom so premiøljevali o nobeni zvijaçi, so bili umori in prepiri in od- razen Teankum; kajti silno je padniøtvo in vsakovrstna kriviç- bil jezen na Amorona, v tolikor nost; vendar jim je bilo zavoljo da je smatral, da sta Amoron in praviçnih, da, zavoljo molitev Amalikija, njegov brat, povzro- praviçnih, prizaneøeno. çila to veliko in zadnjo vojno 41 A glej, zavoljo silno dolge med njimi in Lamanci, kar je vojne med Nefijci in Lamanci povzroçilo takøno vojno in preli- so bili mnogi otopeli zavoljo vanje krvi, da, tolikøno lakoto. silno dolge vojne; in mnogi 36 In zgodilo se je, da je Tean- so se zavoljo stisk omehçali, v kum v svoji jezi øel v lamanski tolikor da so postali poniœni tabor in se spustil z mestnega pred Bogom prav do globin obzidja. In øel je z vrvjo od kraja poniœnosti. do kraja, v tolikor da je naøel 42 In zgodilo se je, potem ko je kralja; in vanj je vrgel kopje, bil Moroni okrepil tiste dele ki ga je prebodlo v bliœini srca. deœele, ki so bili najbolj izpos- A glej, kralj je prebudil svoje tavljeni Lamancem, da so bili sluœabnike, preden je umrl, v zadostno moçni, se je vrnil v tolikor da so Teankuma zasle- mesto Zarahemla; in tudi Hela- dovali in ga ubili. man se je vrnil na kraj svojega 37 Sedaj se je zgodilo, ko nasledstva; in med Nefijevim sta Lehi in Moroni izvedela, da ljudstvom je spet nastal mir. je Teankum mrtev, sta silno 43 In Moroni je prepustil po- œalovala; kajti glej, bil je moœ, veljevanje svoje vojske v rokah ki se je bil hrabro boril za svojo svojega sina, ki mu je bilo ime domovino, da, zvest prijatelj Moroniha; in umaknil se je v svobode; in pretrpel je bil silno svojo hiøo, da bi preostanek veliko boleçih udarcev. A glej, svojih dni prebil v miru. bil je mrtev in je bil odøel po 44 In Pahoran se je vrnil na poti vsega zemeljskega. sodni stol; in Helaman si je spet 38 Sedaj se je zgodilo, da je nas- zadal pridigati Boœjo besedo; lednjega dne Moroni odkorakal kajti zavoljo tolikih vojn in naprej in priøel nad Lamance, v prepirov je postalo potrebno, tolikor da so jih pobili v velikem da bi v cerkvi spet sledili pokolu; in pregnali so jih iz predpisom. deœele; in pobegnili so, in sicer 45 Zato so Helaman in bratje da se tistikrat niso vrnili nad øli in z veliko moçjo oznanjali Nefijce. Boœjo besedo, da so veliko ljudi 345 Alma 62:46–63:7 prepriçali o njihovi pokvarje- Hagot zgradi ladje, ki odplujejo na nosti, kar jih je pripeljalo, da vzhodno morje.—Moroniha v bitki so se pokesali in se krstili v porazi Lamance. Med leti 56 in 52 Gospodu, svojem Bogu. pr. Kr. 46 In zgodilo se je, da so spet po vsej deœeli ustanovili Boœjo In zgodilo se je v zaçetku tride- cerkev. set in øestega leta vladavine sod- 47 Da, napravili so predpise nikov nad Nefijevim ljudstvom, glede postave. In izbrali so da je Øiblon vzel v last tiste svete sodnike in vrhovne sodnike. reçi, ki jih je Alma predal Hela- 48 In Nefijevo ljudstvo je spet manu. zaçelo uspevati v deœeli in se 2Inbil je praviçen moœ in zaçelo mnoœiti in se v deœeli pokonçno je hodil pred Bogom; spet silno krepiti. In zaçeli so in nenehno si je prizadeval de- silno bogateti. lati dobro, spolnjevati zapovedi 49 A ne glede na njihovo Gospoda, svojega Boga; in prav bogastvo, oziroma njihovo moç tako njegov brat. oziroma lastnino se niso povzdi- 3Inzgodilo se je, da je tudi govali v ponosu svojih oçi; niti Moroni umrl. In tako se je niso poçasi pomnili Gospoda, konçalo trideset in øesto leto svojega Boga; ampak so postali vladavine sodnikov. pred njim silno poniœni. 4Inzgodilo se je, da je v tride- 50 Da, pomnili so, kako velike set in sedmem letu priøla velika reçi je bil Gospod storil zanje, skupina moœ, in sicer po øtevilu da jih je bil reøil pred smrtjo in iz pet tisoç in øtiristo moœ z œena- spon in iz jeç in iz vsakovrstnih mi in otroki, ki je odøla iz zara- stisk in reøil jih je bil iz rok hemelske deœele v deœelo na njihovih sovraœnikov. severu. 51 In nepretrgoma so molili h 5Inzgodilo se je, da je Hagot, Gospodu, svojemu Bogu, v toli- ker je bil silno radoveden moœ, kor da jih je Gospod blagoslovil zato øel in si zgradil silno veliko po svoji besedi, tako da so se v ladjo na mejah deœele Izobilje deœeli krepili in so uspevali. pri deœeli Opustoøenje in jo spla- 52 In zgodilo se je, da je bilo vil v zahodno morje ob ozkem vse to storjeno. In Helaman prehodu, ki je vodil v deœelo na je umrl v trideset in petem severu. letu vladavine sodnikov nad 6Inglej, veliko je bilo Nefijcev, Nefijevim ljudstvom. ki so øli nanjo in so odpluli z veliko œiveœa, in tudi veliko œena in otrok; in øli so proti 63. POGLAVJE severu. In tako se je konçalo trideset in sedmo leto. Øiblon in kasneje Helaman imata v 7Invtrideset in osmem letu posesti svete zapise.—Veliko Ne- je ta moœ zgradil druge ladje. In fijcev potuje v deœelo na severu.— vrnila se je tudi prva ladja Alma 63:8– 17 346 in veliko veç ljudi je ølo nanjo; bile zapisane in poslane med in prav tako so vzeli veliko çloveøke otroke po vsej deœeli œiveœa in se odpravili proti razen v tiste dele, kamor je Alma deœeli na severu. ukazal, naj ne gredo. 8Inzgodilo se je, da se o njih 13 Vendarle, te reçi se morajo ni veç sliøalo. In predpostavlja- ohranjati svete in se predajati mo, da so utonili v globinah iz roda v rod; zato so bile v tem morja. In zgodilo se je, da je letu pred Øiblonovo smrtjo pre- odplula øe neka druga ladja; in nesene na Helamana. kam je øla, ne vemo. 14 In v tem letu se je prav tako 9Inzgodilo se je, da je bilo zgodilo, da je bilo nekaj odpad- veliko ljudi, ki so øli v deœelo nikov, ki so odøli k Lamancem; na severu. In tako se je konçalo in podœgali so jih k jezi do trideset in osmo leto. Nefijcev. 10 In zgodilo se je v trideset in 15 In prav tako so v istem devetem letu vladavine sodni- letu priøli s øtevilno vojsko, da kov, da je umrl tudi Øiblon in bi se bojevali z Moronihovim Korianton je bil odøel na ladji v ljudstvom oziroma z Moroni- deœelo na severu, da bi odnesel hovo vojsko, v çemer so bili po- œiveœ ljudem, ki so bili øli v raœeni in spet pregnani v lastne tisto deœelo. deœele, utrpeç velike izgube. 11 Zato je postalo potrebno, da 16 In tako se je konçalo je Øiblon prenesel tiste svete reçi trideset in deveto leto vladavi- pred svojo smrtjo na Helama- ne sodnikov nad Nefijevim novega sina, ki se je imenoval ljudstvom. Helaman, ker se je imenoval po 17 In tako se je konçalo poro- imenu svojega oçeta. çilo Alma in njegovega sina 12 Sedaj, glej, vse te gravure, Helamana in tudi Øiblona, ki je ki so bile v Helamanovi lasti, so bil njegov sin.

Helamanova knjiga

oroçilo o Nefijcih. Njihove vojne in prepiri in njihovi spori. PIn tudi prerokbe mnogih svetih prerokov pred Kristusovim prihodom, po zapisu Helamana, ki je bil Helamanov sin, in tudi po zapisu njegovih sinov, prav do Kristusovega prihoda. In prav tako se spreobrne veliko Lamancev. Poroçilo o njihovem spreobrnjenju. Poroçilo o praviçnosti Lamancev in hudobiji in gnusobah Nefijcev, po zapisu Helamana in njegovih sinov, prav do Kristusovega prihoda, katero se imenuje Helamanova knjiga, in tako dalje. 347 Helaman 1:1–13 1. POGLAVJE bil njihov upravitelj, so bili silno besni; zato se je tem ljudem Pahoran II. postane vrhovni namenil dobrikati, da bi se sodnik in Kiøkumen ga umori.— dvignili k uporu proti bratoma. Pakumeni zasede sodni stol.—Ko- 8Inzgodilo se je, ko se je riantumr vodi lamanske çete, zav- namenil to storiti, glej, so ga zame Zarahemlo in ubije Pakume- zajeli in mu sodili po glasu nija.—Moroniha porazi Lamance ljudstva in ga obsodili na smrt; in ponovno zavzame Zarahemlo in kajti dvignil se je k uporu in si Koriantumr je ubit. Med leti 52 in prizadeval napraviti konec svo- 50 pr. Kr. bodi ljudstva. 9Kosotorej ljudje, ki so bili n sedaj glej, na zaçetku øtiri- œeljni, da bi postal njihov upra- Idesetega leta vladavine sod- vitelj, sprevideli, da je obsojen nikov nad Nefijevim ljudstvom na smrt, so bili zato jezni in glej, se je zgodilo, da je med ne- poslali so nekega Kiøkumna, in fijskim ljudstvom nastala resna sicer do Pahoranovega sodnega teœava. stola, in umoril je Pahorana, ko 2 Kajti glej, Pahoran je umrl in je sedel na sodnem stolu. øel po poti vsega zemeljskega; 10 In Pahoranovi sluœabniki zato se je vnel resen prepir glede so ga zasledovali; a glej, Kiøku- tega, kdo bi moral imeti sodni men je beœal tako naglo, da ga stol med brati, ki so bili Paho- ni mogel nihçe dohiteti. ranovi sinovi. 11 In øel je k tistim, ki so ga 3Tosotorej imena teh, ki so se poslali, in vsi so stopili v zave- prepirali za sodni stol, ki so zo, da, prisegajoç pri veçnem povzroçili, da se je prepiralo Stvaritelju, da nikomur ne bodo tudi ljudstvo: Pahoran, Peankaj povedali, da je bil Pahorana in Pakumeni. umoril Kiøkumen. 4Totorej niso vsi Pahoranovi 12 Zato Nefijevo ljudstvo ni sinovi (kajti imel jih je veliko), prepoznalo Kiøkumna, kajti ta- paç pa so to ti, ki so se prepirali krat je bil preobleçen, ko je umoril za sodni stol: zato so med Pahorana. In Kiøkumen in tolpa, ljudstvom povzroçili delitev na ki se je zavezala z njim, so se tri tabore. pomeøali med ljudstvo tako, da 5 Vendar se je zgodilo, da je vseh niso mogli najti; toliko pa, Pahorana glas ljudstva doloçil kolikor so jih naøli, so obsodili za vrhovnega sodnika in upravi- na smrt. telja nad Nefijevim ljudstvom. 13 In sedaj glej, Pakumenija je 6Inzgodilo se je, da se je glas ljudstva doloçil za vrhov- Pakumeni, ko je sprevidel, da nega sodnika in upravitelja si ne more pridobiti sodnega nad ljudstvom, da bi vladal na stola, pridruœil glasu ljudstva. mestu brata Pahorana; in to je 7Aglej, Peankaj in tisti del bila njegova pravica. In vse to je ljudstva, ki je bilo œeljno, da bi bilo storjeno v øtiridesetem letu Helaman 1:14–25 348 vladavine sodnikov; in konçalo Nefijci niso imeli çasa, da bi se je. zbrali çete. 14 In v øtirideset in prvem letu 20 Zato je Koriantumr posekal vladavine sodnikov se je zgodi- straœo pri mestnem vhodu in lo, da so Lamanci zbrali vojsko vkorakal v mesto s celotno neøteto moœ in jih oboroœili z vojsko in pobili so vsakega, ki meçi in z zakrivljenimi sabljami se jim je postavil po robu, tako in z loki in s puøçicami in s ølemi da so se polastili vsega mesta. in s prsnimi oklepi in z vsa- 21 In zgodilo se je, da je Paku- kovrstnimi øçiti vseh vrst. meni, ki je bil vrhovni sodnik, 15 In ponovno so priøli, da bi beœal pred Koriantumrom, in bíli bitko proti Nefijcem. In vo- sicer do mestnega obzidja. In dil jih je moœ, ki se je imenoval zgodilo se je, da ga je Korian- Koriantumr; in bil je Zarahem- tumr udaril ob steno, tako da lov potomec; in bil je nefijski je umrl. In tako so se konçali odpadnik; in bil je velik in silen Pakumenijevi dnevi. moœ. 22 In ko je Koriantumr sedaj 16 Zato je lamanski kralj, ki se sprevidel, da se je polastil mes- je imenoval Tubalot, ki je bil ta Zarahemla, in je videl, da so Amoronov sin, domneval, da bili Nefijci pred njimi beœali in se lahko Koriantumr, ker je bil so bili pobiti in zajeti in vrœeni silen moœ, zoperstavi Nefijcem v jeço in da si je bil pridobil v s silo in z veliko modrostjo, tako last najmoçnejøo utrdbo v vsej da bi si s tem, da ga poølje, pri- deœeli, se je v srcu opogumil, dobil moç nad Nefijci— tako da se je namenil iti proti 17 zato jih je podœigal k jezi, in vsej deœeli. zbral je svoje çete in jim za vodjo 23 In ni se torej zadrœal v zara- doloçil Koriantumra in ukazal, hemelski deœeli, paç pa je kora- da so odkorakali proti zarahe- kal z veliko vojsko, in sicer proti melski deœeli, da bi se bojevali mestu Izobilje; kajti odloçil se z Nefijci. je bil iti dalje in se prebijati z 18 In zgodilo se je, da zavoljo meçem, da bi si mogel pridobiti tolikønega prepira in tolikøne te- severne dele deœele. œave v vodstvu v zarahemelski 24 In domnevajoç, da je njihova deœeli niso bili imeli zadosti najveçja moç v srediøçu deœele, straœarjev; kajti domnevali so je zato korakal dalje in jim ni bili, da si Lamanci ne bodo dal çasa, da bi se zbrali drugaçe drznili priti v osrçje deœele, da kot v majhne gruçe, in tako so bi napadli tisto veliko mesto planili nanje in jih posekali na Zarahemla. zemljo. 19 A zgodilo se je, da je Kori- 25 A glej, ta Koriantumrov po- antumr korakal na çelu svoje hod skozi srediøçe deœele je dal øtevilne vojske in priøel nad Moronihu veliko prednost pred mestne prebivalce in korakali njimi navkljub velikanskemu so s tako silno veliko naglico, da øtevilu Nefijcev, ki so bili pobiti. 349 Helaman 1:26–2:4 26 Kajti glej, Moroniha je bil so bili v nefijski oblasti in sam domneval, da si Lamanci ne je bil ubit in Lamanci so se bodo drznili priti v srediøçe predali v roke Nefijcem. deœele, ampak bodo napadli 33 In zgodilo se je, da se obmejna mesta, kot so bili delali je Moroniha ponovno polastil doslej; zato je bil Moroniha mesta Zarahemla in ukazal, da ukazal, naj njihove moçne çete lahko Lamanci, ki so bili zajeti obdrœijo tiste okoliøke predele kot ujetniki, v miru odidejo iz vzdolœ meja. deœele. 27 A glej, Lamanci se niso 34 In tako se je konçalo øtiri- ustraøili, kot si je œelel, paç pa deset in prvo leto vladavine so bili priøli v srediøçe deœele sodnikov. in so bili zavzeli glavno mesto, ki je bilo mesto Zarahemla, in so 2. POGLAVJE korakali skozi najpoglavitnejøe dele deœele, pobijajoç ljudi v Helaman, Helamanov sin, postane velikem poboju, tako moœe, œene vrhovni sodnik.—Gadianton vodi kot otroke, se polastili veliko Kiøkumnovo tolpo.—Helamanov mest in veliko oporiøç. sluœabnik ubije Kiøkumna in Ga- 28 Ko pa je Moroniha to odkril, diantonova tolpa zbeœi v divjino. je nemudoma poslal Lehija z Med letoma 50 in 49 pr. Kr. vojsko naokrog, da bi se jim postavili po robu, preden bi In zgodilo se je v øtirideset in dospeli do deœele Izobilje. drugem letu vladavine sodni- 29 In tako je storil; in postavil kov, potem ko je bil Moroniha se jim je po robu, preden so ponovno vzpostavil mir med priøli do deœele Izobilje, in se Nefijci in Lamanci, glej, ni bilo bojeval z njimi, tako da so se nikogar, ki bi zasedel sodni stol; zaçeli umikati nazaj proti zara- zato se je med ljudstvom ponov- hemelski deœeli. no vnel prepir glede tega, kdo 30 In zgodilo se je, da se jim je bi moral zasesti sodni stol. Moroniha ob njihovem umiku 2Inzgodilo se je, da je Hela- postavil po robu in se z njimi mana, ki je bil Helamanov sin, bojeval, tako da je bitka postala glas ljudstva doloçil, da zasede silno krvava; da, veliko je bilo sodni stol. pobitih in med øtevilom teh, ki 3Aglej, Kiøkumen, ki je umoril so bili pobiti, se je znaøel tudi Pahorana, je preœeç çakal, da Koriantumr. ubije tudi Helamana; in podpi- 31 In sedaj glej, Lamanci se niso rala ga je tolpa, ki je stopila v mogli umakniti nikamor, ne na zavezo, da ne sme nihçe vedeti sever, ne na jug, ne na vzhod, za njegovo hudobijo. ne na zahod, kajti Nefijci so jih 4 Kajti bil je neki Gadianton, obkolili z vseh strani. ki je bil silno veøç v gostobesed- 32 In tako je Koriantumr pahnil nosti in tudi v umetelnosti, da Lamance med Nefijce, tako da nadaljuje s skrivnim morilskim Helaman 2:5–3:1 350 in roparskim delom; zato je tolpo razbojnikov in skrivnih postal vodja Kiøkumnove tolpe. morilcev, da bi jih po postavi 5 Zato je laskal njim in tudi lahko usmrtili. Kiøkumnu, da bo, çe ga postavi- 11 A glej, ko je bil Gadianton jo na sodni stol, zagotovil tem, ugotovil, da se Kiøkumen ni ki pripadajo tolpi, da bodo med vrnil, se je zbal, da bo pogubljen, ljudstvom postavljeni na oblast zato je tolpi ukazal, naj mu sledi. in poloœaj; zato si je Kiøkumen In po skrivni poti so se spustili prizadeval ubiti Helamana. v beg iz deœele v divjino; in tako 6Inzgodilo se je, ko je øel proti jih niso mogli, ko je Helaman sodnemu stolu, da bi Helamana razposlal, naj jih zajamejo, najti ubil, glej, je bil tam eden izmed nikjer. Helamanovih sluœabnikov, ki 12 In o tem Gadiantonu bo je bil ponoçi zunaj in ki je pod veç govora kasneje. In tako se krinko spoznal naçrte, ki jih je konçalo øtirideset in drugo je bila tolpa napravila, da bi leto vladavine sodnikov nad Helamana ubil— Nefijevim ljudstvom. 7inzgodilo se je, da je sreçal 13 In glej, na koncu te knjige Kiøkumna in mu dal znak; zato boste sprevideli, da je bil ta mu je Kiøkumen razkril svojo Gadianton vzrok propada, da, œeljeno namero, œeleç, da bi ga skoraj popolne pogube Nefije- povedel do sodnega stola, da bi vega ljudstva. lahko umoril Helamana. 14 Glej, v mislih nimam konca 8Inkojebil Helamanov slu- Helamanove knjige, paç pa œabnik spoznal Kiøkumna v dno imam v mislih konec Nefijeve srca in kako se je nameril moriti knjige, iz katere sem vzel celo in tudi da je namera vseh, ki so poroçilo, ki sem ga zapisal. pripadali tolpi, da bi morili in ropali in si pridobili oblast 3. POGLAVJE (in to je bil njihov skrivni naçrt in njihova zveza), je Helama- Veliko Nefijcev se preseli v deœelo nov sluœabnik rekel Kiøkumnu: na severu.—Gradijo zidane hiøe Pojdiva do sodnega stola. in vodijo veliko zapisov.—Na deset 9Tojesedaj Kiøkumna silno tisoçe se jih spreobrne in krsti.— razveselilo, kajti domneval je, Boœja beseda vodi ljudi do odreøitve. da bo lahko izvrøil svojo name- — Nefi, Helamanov sin, zasede ro; a glej, Helamanov sluœabnik sodni stol. Med leti 49 in 39 pr. Kr. je, ko sta stopala proti sodnemu stolu, zabodel Kiøkumna prav In sedaj se je zgodilo, da ni bilo do srca, da se je brez stoka v øtirideset in tretjem letu vlada- zgrudil mrtev. In stekel je in vine sodnikov med Nefijevim povedal Helamanu vse, kar je ljudstvom nobenega prepira, bil videl in sliøal in storil. razen malo ponosa, ki je bil v 10 In zgodilo se je, da je Hela- cerkvi, ki je povzroçil nekaj man razposlal, naj zajamejo to malega sporov med ljudstvom, 351 Helaman 3:2–16 zadeve katerih so se uredile rasti vsako drevo, ki je pognalo konec øtirideset in tretjega leta. na obliçju deœele, da bi sçaso- 2Invøtirideset in çetrtem letu ma imeli les za gradnjo hiø, da, med ljudstvom ni bilo prepira; mest in templjev in sinagog in niti ni bilo veliko prepira v svetiøç in vsakovrstnih zgradb. øtirideset in petem letu. 10 In zgodilo se je, ker je bil les 3Invøtirideset in øestem se je v deœeli na severu silno redek, zgodilo, da, bilo je veliko pre- so ga veliko pripeljali z ladjami. pira in veliko razhajanj; zaradi 11 Tako so ljudem v deœeli na katerih jih je bilo izredno silno severu omogoçili, da so lahko veliko, ki so odøli iz zarahe- zgradili veliko mest, tako lesenih melske deœele in øli v deœelo na kot zidanih. severu, da bi deœelo nasledili. 12 In zgodilo se je, da jih je 4Inprepotovali so silno veliko veliko izmed Amonovega razdaljo, tako da so priøli do ljudstva, ki so bili po rojstvu velikih vodnih povrøin in veliko Lamanci, tudi odølo v to deœelo. rek. 13 In sedaj, veliko iz tega 5 Da, in sicer so se øirili v vse ljudstva jih je torej vodilo veliko dele deœele, v katerih koli delih zapisov o ravnanju tega ljudstva, ta ni bila opustoøena in brez ki so izçrpni in zelo obøirni drevja zaradi veliko prebivalcev, glede njih. ki so bili poprej podedovali 14 A glej, to delo ne more deœelo. vsebovati niti stoterega dela o 6Inopustoøen ni bil torej ravnanjih tega ljudstva, da, po- noben drug del deœele, razen v roçila o Lamancih in o Nefijcih drevju; a zaradi velikega pusto- in njihovih vojnah in prepirih øenja ljudstva, ki je bilo poprej in razhajanjih in pridiganju in naseljevalo deœelo, se je le–ta prerokbah in njihovih ladijskih imenovala opustoøena. prevozih in gradnji ladij in grad- 7Inker je bilo le malo drevja nji templjev in sinagog in svetiøç na obliçju deœele, so zato ljudje, in njihovi praviçnosti in hudo- ki so øli, postali silno veøçi v biji in umorih in ropanjih in zidarskih delih, zato so gradili plenjenjih in vsakovrstnih gnu- zidane hiøe, v katerih so bivali. sobah in vlaçugarstvih. 8Inzgodilo se je, da so se 15 A glej, obstaja veliko knjig in mnoœili in øirili in øli iz deœele veliko vsakovrstnih zapisov in na jugu v deœelo na severu in v glavnem so jih vodili Nefijci. se tako razøirili, da so zaçeli 16 In Nefijci so jih izroçali iz prekrivati vse obliçje zemlje od enega rodu v drugega, in sicer juœnega morja do severnega dokler niso zapadli v prestopek morja, od zahodnega morja do in so bili pomorjeni, oplenjeni in vzhodnega morja. polovljeni in pregnani in pobiti 9Inljudstvo, ki je bilo v deœeli in razkropljeni po obliçju zemlje na severu, je bivalo v øotorih in so se meøali z Lamanci, dok- in v zidanih hiøah in pustilo je ler se niso veç imenovali Nefijci, Helaman 3:17–31 352 in postajali so hudobni in divji poznali; zato jih niso izkoreni- in okrutni, da, in sicer so posta- nili iz deœele. jali Lamanci. 24 In zgodilo se je, da je bila 17 In sedaj se ponovno vraçam istega leta v cerkvi silno velika k svojemu poroçilu; zatorej, kar blaginja, tako da se jih je na tiso- sem govoril, se je bilo zgodilo çe pridruœilo cerkvi in se krstilo po velikih prepirih in nemirih in v kesanje. vojnah in sporih med Nefijevim 25 In tako velika je bila blaginja ljudstvom. v cerkvi in tako øtevilni blagos- 18 Konçalo se je øtirideset in lovi, ki so se izlili nad ljudstvo, øesto leto vladavine sodnikov; da so bili neizmerno osupli celo 19 in zgodilo se je, da je bil v sami véliki duhovniki in uçitelji. deœeli øe vedno velik prepir, 26 In zgodilo se je, da je Gos- da, in sicer v øtirideset in sed- podovo delo uspevalo, tako da mem letu in tudi v øtirideset in se je krstilo in Boœji cerkvi prik- osmem letu. ljuçilo veliko duø, da, celo na 20 Vendar je Helaman zase- deset tisoçe. dal sodni stol v pravici in 27 Tako lahko vidimo, da je poøtenosti; da, gledal je, da je Gospod usmiljen do vseh, ki spolnjeval zakone in sodbe in bodo z iskrenostjo srca klicali Boœje zapovedi; in nenehno je njegovo sveto ime. poçel to, kar je bilo pravilno v 28 Da, tako vidimo, da so Boœjih oçeh; in hodil je po oçe- nebeøka vrata odprta vsem, in tovih poteh, tako da je v deœeli sicer tem, ki bodo verjeli v ime uspeval. Jezusa Kristusa, ki je Boœji Sin. 21 In zgodilo se je, da je imel 29 Da, vidimo, da se lahko dva sinova. Najstarejøemu je vsakdo, ki œeli, oprime Boœje dal ime Nefi in najmlajøemu besede, ki je œiva in silna, ki bo ime Lehi. In zaçela sta rasti za razdvojila na dvoje vse hudiçe- Gospoda. ve prekanjenosti in pasti in 22 In zgodilo se je, da so zvijaçe in vodila Kristusovega vojne in prepiri med nefijskim çloveka po ozki in tesni poti ljudstvom zaçeli do doloçene preko veçnega prepada bede, mere pojenjati proti koncu øti- ki je pripravljen, da pogoltne rideset in osmega leta vladavi- hudobne— ne sodnikov nad Nefijevim 30 in odloœi svojo duøo, da, ljudstvom. svojo neumrljivo duøo, na Boœji 23 In zgodilo se je, v øtirideset desnici v nebeøkem kraljestvu, in devetem letu vladavine sod- da se usede z Abrahamom in nikov je bil v deœeli vzpostavljen Izakom in z Jakobom in z vsemi nepretrgan mir, vse razen tajnih naøimi svetimi oçeti, da nikoli zvez, ki jih je razbojnik Gadian- veç ne odide. ton uvedel v bolj naseljenih 31 In tega leta so se nenehno delih deœele, ki jih za tega çasa radostili v zarahemelski deœeli tisti, ki so bili na çelu vlade, niso in v vseh okoliøkih predelih, 353 Helaman 3:32–4:5 prav v vsej deœeli, ki so jo imeli da je sodni stol zasedel s pravico v lasti Nefijci. in poøtenostjo; da, spolnjeval je 32 In zgodilo se je, da sta pre- Boœje zapovedi in stopal po ostanek øtirideset in devetega oçetovih poteh. leta vladala mir in silno velika radost; da, in nepretrgan mir in 4. POGLAVJE velika radost sta vladala tudi v petdesetem letu vladavine Nefijski odpadniki in Lamanci sodnikov. zdruœijo sile in zavzamejo zarahe- 33 In mir je bil tudi v petdeset melsko deœelo.—Do nefijskih pora- in prvem letu vladavine sodni- zov pride zaradi njihove hudobije. kov, razen ponosa, ki se je zaçel — Cerkev omahuje in ljudstvo pojavljati v cerkvi—ne v Boœji postane øibko kot Lamanci. Med cerkvi paç pa v srcu ljudi, ki so leti 38 in 30 pr. Kr. izjavljali, da pripadajo Boœji cerkvi— In zgodilo se je, da je bilo v pet- 34 in bili so vzviøeni v ponosu, deset in çetrtem letu v cerkvi in sicer do preganjanja veliko veliko sporov in med ljudstvom bratov. To je bilo torej veliko je bil tudi prepir, tako da je bilo zlo, ki je bilo vzrok, da je poniœ- veliko prelivanja krvi. nejøi del ljudstva trpel veliko 2Inuporniøki del je bil pobit preganjanja in brodil skozi ve- in pregnan iz deœele in ti so øli liko stisk. k lamanskemu kralju. 35 Vendar so se çesto postili in 3Inzgodilo se je, da so se tru- molili in postajali moçnejøi in dili podœgati Lamance k vojni moçnejøi v poniœnosti in trdnejøi proti Nefijcem; a glej, Lamanci in trdnejøi v veri v Kristusa, tako so se silno bali, tako da niso da sta jim duøo navdala radost hoteli prisluhniti besedam od- in uteha, da, in sicer do oçiøçenja padnikov. in posvetitve srca, do posvetit- 4Azgodilo se je, da so bili v ve, ki pride zavoljo predajanja petdeset in øestem letu vlada- srca Bogu. vine sodnikov odpadniki, ki so 36 In zgodilo se je, da se je tudi øli od Nefijcev k Lamancem; in petdeset in drugo leto konçalo v z ostalimi jim jih je uspelo miru, razen silno velikega po- podœgati k jezi proti Nefijcem; nosa, ki je segel ljudem do srca; in vsi so se tega leta pripravljali in to je bilo zaradi njihovega na vojno. silnega bogastva in blaginje v 5Invpetdeset in sedmem letu deœeli; in to se je razraøçalo so priøli v boj proti Nefijcem in med njimi iz dneva v dan. priçeli so smrtonosno delo; da, 37 In zgodilo se je, v petdeset tako da so si petdeset in osmega in tretjem letu vladavine sodni- leta uspeli pridobiti v last zara- kov je Helaman umrl in namesto hemelsko deœelo; da, in tudi njega je zavladal njegov najsta- vse deœele prav do deœele, ki je rejøi sin Nefi. In zgodilo se je, bila blizu deœele Izobilje. Helaman 4:6–19 354 6InNefijce in Moronihove preroøtva in razodetja, morili, çete so pregnali, in sicer v deœe- plenili, lagali, kradli, preøuøtvo- lo Izobilje. vali, razpihovali velike prepire 7Intam so se utrdili proti La- in prestopali k Lamancem v mancem od zahodnega morja nefijsko deœelo— prav do vzhodnega; to je bilo 13 in zavoljo te velike hudobije za Nefijca dan hoda vzdolœ in bahanja z lastno moçjo so bili meje, ki so jo utrdili in namestili prepuøçeni lastni moçi, zato niso so çete, da bi ubranile njihovo uspevali, paç pa so jim Lamanci severno deœelo. prizadajali stiske in jih udarjali 8Intako so si ti nefijski odpad- in preganjali, dokler niso izgu- niki s pomoçjo øtevilne lamanske bili posesti skoraj vseh deœel. vojske pridobili vso nefijsko 14 A glej, Moroniha je ljudem posest, ki je bila v deœeli na zavoljo njihove kriviçnosti ve- jugu. In vse to se je dogodilo v liko pridigal in tudi Nefi in Lehi, petdeset in osmem letu vlada- ki sta bila Helamanova sinova, vine sodnikov. sta ljudem veliko pridigala, da, 9Inzgodilo se je, da si je v in jim veliko prerokovala glede øestdesetem letu vladavine sod- kriviçnosti in kar jih mora do- nikov Moroniha uspel s çetami leteti, çe se ne pokesajo svojih pridobiti veliko delov deœele; grehov. da, zopet so si prisvojili veliko 15 In zgodilo se je, da so se mest, ki so bila padla v roke pokesali, in ker so se pokesali, Lamancem. so zaçeli uspevati. 10 In zgodilo se je, da so si v 16 Kajti ko je Moroniha spre- øestdeset in prvem letu vlada- videl, da so se pokesali, si jih je vine sodnikov uspeli znova upal voditi od kraja do kraja in prisvojiti, in sicer polovico vse od mesta do mesta, in sicer posesti. dokler si niso znova prisvojili 11 Ta velika nefijska izguba in polovico lastnine in polovico velik poboj, ki je bil med njimi, vseh deœel. se torej ne bi zgodil, çe bi ne 17 In tako se je konçalo øestde- bilo zavoljo njihove hudobije in set in prvo leto vladavine sod- gnusobe, ki sta bili med njimi; nikov. da, in to je bilo tudi med temi, 18 In zgodilo se je, da si ni ki so izjavljali, da pripadajo mogel Moroniha v øestdeset in Boœji cerkvi. drugem letu vladavine sodni- 12 In to je bilo zato, ker so bili kov pridobiti niç veç v last od v srcu ponosni, ker so bili silno Lamancev. bogati, da, to je bilo zato, ker 19 Zato so opustili namero, da so zatirali siromaøne, odrekali bi si pridobili preostanek de- hrano laçnim, odrekali oblaçila œel, kajti Lamanci so bili tako golim in udarjali svoje poniœne øtevilni, da je Nefijcem postalo brate po licu, zasmehovali to, nemogoçe pridobiti veç moçi kar je bilo sveto, zanikali duha nad njimi; zato je Moroniha vse 355 Helaman 4:20–5:5 çete zaposlil z obrambo delov, vtavelik prestopek; da, tako so ki jih je zavzel. bili zavoljo prestopka postali 20 In zgodilo se je zavoljo øibki v razmiku ne veliko let. velikanskega øtevila Lamancev je bilo Nefijce zelo strah, da bi 5. POGLAVJE jih ne prevladali in poteptali in pobili in pokonçali. Nefi in Lehi se posvetita pridiga- 21 Da, zaçeli so se spominjati nju.—Njuni imeni ju spodbujata, Almovih prerokb in tudi Mozi- naj si œivljenje krojita po vzoru jevih besed; in sprevideli so, da svojih prednikov.—Kristus odkupi so bili trdovratno ljudstvo in tiste, ki se pokesajo.—Nefi in Lehi da so bili omalovaœevali Boœje spreobrneta mnoge in zaprejo ju in zapovedi; obda ju ogenj.—Oblak teme zasen- 22 in da so bili spremenili in çi tristo ljudi.—Zemlja se strese in pod nogami poteptali Mozijeve glas zapove ljudem, naj se pokesajo. postave, oziroma to, kar mu je —Nefi in Lehi se pogovarjata z Gospod zapovedal dati ljudstvu; angeli in mnoœico obda ogenj. in sprevideli so, da so se jim pos- Okrog leta 30 pr. Kr. tave izpridile in da so postali hudobno ljudstvo, tako da so bi- In zgodilo se je, da je Nefi istega li hudobni celo kakor Lamanci. leta, glej, predal sodni stol moœu, 23 In zavoljo njihove kriviçnos- katerega ime je bilo Sezoram. ti je cerkev zaçela omahovati; in 2 Kajti ker so si svoje postave prenehali so verjeti v duha pre- in vlade vzpostavljali po glasu roøtva in v duha razodetja; in ljudstva in so bili ti, ki so izbrali Boœje sodbe so jim zrle v obraz. zlo, øtevilnejøi od teh, ki so 24 In sprevideli so, da so pos- izbrali dobro, so zato dozorevali tali øibki kot njihovi bratje, La- za pogubo, kajti postave so manci, in da jih Gospodov Duh izpridili. ni veç varoval; da, odtegnil se 3 Da, in to ni bilo vse; bili so je od njih, ker Gospodov Duh ne trdovratno ljudstvo, da jim ni prebiva v nesvetih templjih— bilo moç vladati ne s postavo ne 25 zato jih je Gospod prenehal s pravico, razen da je bilo v nji- varovati s svojo çudeœno in ne- hovo pogubo. primerljivo moçjo, kajti zapadli 4Inzgodilo se je, da je Nefi so v stanje nevere in straøne hu- postal izçrpan zavoljo njihove dobije; in sprevideli so, da so kriviçnosti; in odstopil je sodni Lamanci silno øtevilnejøi od njih stol in si zadal, da bo pridigal in çe se ne oklenejo Gospoda, Boœjo besedo ves preostanek svojega Boga, morajo neizogib- svojih dni in tudi njegov brat no propasti. Lehi, ves preostanek svojih dni; 26 Kajti glej, sprevideli so, da 5 kajti pomnila sta besede, ki je moç Lamancev tako velika jih jima je govoril njun oçe kot njihova moç, in sicer moœ Helaman. In to so besede, ki jih na moœa. In tako so bili zapadli je govoril: Helaman 5:6–17 356 6 Glejta, sinova moja, œelim, jih odkupil v grehih, paç pa da da pomnita spolnjevati Boœje jih odkupi od grehov. zapovedi; in œelim, da te besede 11 In Oçe mu je dal moç, da jih razglaøata ljudstvu. Glejta, ime- odkupi od grehov zavoljo ke- noval sem vaju po naøih prvih sanja; zato je poslal angele, da starøih, ki sta priøla iz jeruza- bi razglasili novice o pogojih lemske deœele; in to sem storil, kesanja, ki pripelje k Odkupite- da se spomnita njiju, ko se ljevi moçi, k odreøitvi duø. spomnita imen; in ko se ju 12 In sedaj, sinova moja, pom- spomnita, se lahko spomnita nita, pomnita, da morata temelje njunih del; in ko se spomnita graditi na skali naøega Odku- njunih del, lahko vesta, kako je pitelja, ki je Kristus, Boœji Sin; reçeno in tudi zapisano, da so ko bo hudiç poslal svoje silne bila dobra. vetrove, da, svoje strelice v 7 Zato, sinova moja, bi œelel, vrtinçastem viharju, da, ko vaju da delata to, kar je dobro, da bo bosta udarjali vsa njegova toça o vaju reçeno in tudi zapisano, in huda nevihta, da to ne bo in sicer kot je bilo reçeno in imelo moçi nad vama, da bi zapisano o njiju. vaju povleklo v brezno bede in 8Insedaj glejta, sinova moja, neskonçnega gorja zavoljo skale, øe nekaj veç œelim od vaju, ta na kateri sta zgrajena, ki je za- œelja je, da bi tega ne poçela, da nesljiv temelj, temelj, na kate- bi se bahala, paç pa bi to poçe- rem ljudje ne morejo pasti, çe la, da bi si nabirala zaklad v gradijo na njem. nebesih, da, ki je veçen in ki ne 13 In zgodilo se je, da so bile to zbledi; da, da bosta imela dra- besede, ki jih je Helaman uçil goceni dar veçnega œivljenja, svoja sinova; da, uçil ju je veliko, za katerega upraviçeno dom- kar se ni zapisalo, in tudi veliko, nevamo, da je bil dan naøima kar se je zapisalo. oçetoma. 14 In pomnila sta njegove be- 9O,pomnita, pomnita, sinova sede; in zato sta øla, spolnjujoç moja, besede, ki jih je ljudstvu Boœje zapovedi, med Nefijevo govoril kralj Benjamin; da, pom- ljudstvo uçit Boœjo besedo, nita, da ni druge poti ne naçina zaçenøi z mestom Izobilje; za çlovekovo odreøitev kakor 15 in od tamkaj v mesto Gid; samo preko odkupne krvi Jezusa in iz mesta Gid v mesto Mulek; Kristusa, ki bo priøel; da, pom- 16 in sicer od enega mesta do nita, da prihaja, da bo odkupil drugega, dokler nista bila øla svet. med vse Nefijevo ljudstvo, ki je 10 In pomnita tudi Amulekove bilo v deœeli na jugu; in od tam besede, ki jih je povedal Zezro- v zarahemelsko deœelo med mu v mestu Amoníha; kajti Lamance. povedal mu je, da Gospod za- 17 In zgodilo se je, da sta pridi- gotovo pride odkupit svoje gala z veliko moçjo, tako da sta ljudstvo, da pa ne pride, da bi zmedla mnoge od odpadnikov, 357 Helaman 5:18–32 ki so odøli od Nefijcev, tako da œiti rok; niti se jima ne drznejo so pristopili in priznali grehe pribliœati, paç pa stojijo, kot bi in se krstili v kesanje in se ne- onemeli zaradi osuplosti. mudoma vrnili k Nefijcem, da 26 In zgodilo se je, da sta Nefi bi se potrudili popraviti krivi- in Lehi stopila naprej in jim ce, ki so jim jih bili storili. spregovorila, rekoç: Ne bojte se, 18 In zgodilo se je, da sta Nefi kajti glejte, Bog je tisti, ki vam je in Lehi pridigala Lamancem s pokazal to çudovito reç, s katero tako veliko moçjo in polno- vam je pokazano, da na naju ne moçjem, kajti dana sta jima bila morete poloœiti rok, da bi naju moç in polnomoçje, da sta lah- ubili. ko govorila, in dano jima je bilo 27 In glej, ko sta te besede izgo- tudi, kaj naj govorita— vorila, se je zemlja silno stresla 19 zato sta govorila na veliko in zidovi jeçe so se stresli, kot bi osuplost Lamancev, da sta jih bili na tem, da se zruøijo na zem- prepriçala, tako da se je osem ljo; a glej, niso se podrli. In glej, tisoç Lamancev, ki so bili v zara- ti, ki so bili v jeçi, so bili Lamanci hemelski deœeli in okolici, krsti- in Nefijci, ki so bili odpadniki. lo v kesanje in prepriçani so bili 28 In zgodilo se je, da jih je o hudobiji izroçila svojih oçetov. prekril oblak teme in prevzel 20 In zgodilo se je, da sta se jih je strahospoøtljiv strah. Nefi in Lehi napotila od tam, 29 In zgodilo se je, da se je da pojdeta v nefijsko deœelo. pojavil glas, kot bi bil nad obla- 21 In zgodilo se je, da ju je kom teme, rekoç: Pokesajte se, lamanska vojska zajela in vrgla pokesajte se in ne prizadevajte v jeço; da, prav v isto jeço, v si veç ubiti mojih sluœabnikov, katero so Limhijevi sluœabniki ki sem ju poslal k vam, da bosta vrgli Amona in njegove brate. razglasila dobre novice! 22 In potem ko sta bila brez 30 In zgodilo se je, ko so sliøali hrane za veliko dni vrœena v ta glas in videli, da ni bil ne jeço, glej, so øli v jeço, da bi ju glas grmenja, niti ni bil glas prijeli, da bi ju ubili. velikega buçnega hrupa, paç pa 23 In zgodilo se je, da sta bila glej, to je bil tihi glas popolne Nefi in Lehi kakor obdana z miline, kot bi bil øepet, in prodrl ognjem, in sicer tako da si niso je prav do same duøe— drznili poloœiti rok nanju iz 31 in navkljub milini glasu, strahu, da bi se ne opekli. Ven- glej, se je zemlja silno stresla dar se Nefi in Lehi nista opekla; in zidovi jeçe so se ponovno in stala sta kakor sredi ognja in zamajali, kot bi bila na tem, da se nista opekla. se zruøi na zemljo; in glej, oblak 24 In ko sta sprevidela, da ju teme, ki jih je zasençil, se ni obdaja ognjeni steber in ju ne razblinil— opeçe, sta se v srcu opogumila. 32 in glej, ponovno je priøel 25 Kajti sprevidela sta, da si glas, rekoç: Pokesajte se, poke- Lamanci nanju ne drznejo polo- sajte se, kajti Boœje kraljestvo se Helaman 5:33–48 358 je pribliœalo; in ne prizadevajte 40 In zgodilo se je, da so mu si veç ubiti mojih sluœabnikov! Lamanci rekli: Kaj naj storimo, In zgodilo se je, da se je zemlja da bo izginil oblak teme, ki nas ponovno stresla in zidovi so se zasençuje? zamajali. 41 In Aminadab jim je rekel: 33 In prav tako je glas spet Pokesati se morate in klicati h priøel tretjiç in jim spregovoril glasu, in sicer dokler ne boste çudovite besede, ki jih çlovek verovali v Kristusa, o katerem ne more izreçi, in zidovi so so vas uçili Alma in Amulek in ponovno vztrepetali in zemlja se Zezrom; in ko boste to naredili, je stresla, kot bi bila na tem, da bo oblak teme, ki vas prekriva, se bo razklala. izginil. 34 In zgodilo se je, da Lamanci 42 In zgodilo se je, da so vsi niso mogli zbeœati zavoljo obla- zaçeli klicati h glasu tega, ki je ka teme, ki jih je zasençil; da, in stresel zemljo; da, klicali so prav nepremiçno so stali tudi zavoljo dokler se oblak teme ni razblinil. strahu, ki je priøel nadnje. 43 In zgodilo se je, ko so se 35 Torej, med njimi je bil nek- ozrli naokrog in videli, da se je do, ki je bil po rojstvu Nefijec, ki oblak teme, ki jih je prekrival, je nekoç pripadal Boœji cerkvi, razblinil, glej, so videli, da jih ajebil odpadel od njih. obkroœa, da, vsako duøo, ognjen 36 In zgodilo se je, da se je steber. obrnil, in glej, skozi oblak teme 44 In Nefi in Lehi sta bila v je zagledal Nefijev in Lehijev sredi; da, bili so obkroœeni; da, obraz; in glej, silno sta œarela, bili so kot sredi plameneçega prav kakor obrazi angelov. In ognja, vendarle jih ni poøkodo- videl je, da sta oçi povzdignila val, niti ni zajel zidov jeçe; in proti nebesom; in bila sta, kot navdala jih je radost, ki je neiz- bi govorila oziroma povzdigni- rekljiva in polna blaœenosti. la glas k nekemu bitju, ki sta ga 45 In glej, Boœji Sveti Duh se je gledala. spustil iz nebes in jim segel v 37 In zgodilo se je, da je ta moœ srce in navdal jih je kot z ognjem zaklical mnoœici, da bi se obrni- in lahko so govorili çudovite li in pogledali. In glej, dana besede. jim je bila moç, da so se obrnili 46 In zgodilo se je, da jih je in pogledali; in zagledali so dosegel glas, da, prijeten glas, Nefijev in Lehijev obraz. kot bi bil øepet, rekoç: 38 In temu çloveku so rekli: 47 Mir, mir bodi z vami zavo- Glej, kaj pomeni vse to in kdo ljo vaøe vere v mojega nadvse je ta, s katerim govorita tadva Ljubljenega, ki je bil od osnova- moœa? nja sveta! 39 Torej, temu çloveku je bilo 48 In sedaj, ko so to sliøali, so ime Aminadab. In Aminadab dvignili pogled, kot da gledajo, jim je rekel: Govorita z Boœjimi od kod prihaja glas; in glej, vide- angeli. li so, kako so se nebesa odprla; 359 Helaman 5:49–6:9 in angeli so se spustili iz nebes in nespokorjeni in skrajno hu- in jih pouçevali. dobni, tako da so zavraçali 49 In bilo jih je okrog tristo Boœjo besedo in vse pridiganje duø, ki so to videle in sliøale; in in prerokovanje, ki je priølo pozvani so bili, naj gredo in naj mednje. se ne çudijo, niti naj ne dvomijo. 3Vseeno so ljudje v cerkvi 50 In zgodilo se je, da so øli in obçutili veliko radost zavoljo ljudstvo pouçevali, razglaøajoç spreobrnjenja Lamancev, da, po vseh okoliøkih predelih vse, zavoljo Boœje cerkve, ki je bila kar so bili sliøali in videli, tako osnovana med njimi. In drug z da so prepriçali veçji del Laman- drugim so se druœili in drug z cev zavoljo veliçine dokazov, drugim so se radostili in çutili ki so jih bili prejeli. veliko radosti. 51 In toliko, kot so jih prepriçali, 4Inzgodilo se je, da je veliko jih je odloœilo bojno oroœje in Lamancev priølo v zarahemelsko tudi opustilo sovraøtvo in izro- deœelo in razglasilo nefijskemu çilo svojih oçetov. ljudstvu naçin svoje spreobr- 52 In zgodilo se je, da so nitve in jih opominjalo k veri in Nefijcem predali njihove lastne kesanju. deœele. 5 Da, veliko jih je pridigalo s silno veliko moçjo in polno- moçjem, da bi jih veliko od njih 6. POGLAVJE pripeljali do globine poniœnosti, da bi poniœno sledili Bogu in Praviçni Lamanci pridigajo hu- Jagnjetu. dobnim Nefijcem.—Obe ljudstvi 6Inzgodilo se je, da jih je veli- uspevata med obdobjem miru in ko izmed Lamancev odølo v obilja.—Lucifer, osnovalec greha, deœelo na severu; in tudi Nefi podœiga srca hudobnih in Gadian- in Lehi sta øla v deœelo na seve- tonovih razbojnikov k umorom in ru, da bi pridigala ljudstvu. Ta- hudobiji.—Razbojniki prevzamejo ko se je konçalo øestdeset in nefijsko vlado. Med leti 29 in 23 tretje leto. pr. Kr. 7Inglej, v vsej deœeli je bil mir, In zgodilo se je, ko se je bilo tako da so Nefijci øli, v kateri koli konçalo øestdeset in drugo del deœele so œeleli, bodisi med leto vladavine sodnikov, se je Nefijce ali Lamance. bilo vse to zgodilo in Lamanci 8Inzgodilo se je, da so tudi so bili postali, veçji del njih, Lamanci øli, kamor koli so œeleli, praviçno ljudstvo, tako da je bodisi med Lamance ali med njihova praviçnost prekaøala Nefijce; in tako so se prosto to od Nefijcev zavoljo njihove gibali med seboj, da bi po svoji trdnosti in njihove stanovit- œelji kupovali in da bi prodajali nosti v veri. in da bi zasluœili. 2 Kajti glej, bilo je veliko 9Inzgodilo se je, da so tako Nefijcev, ki so postali otopeli Lamanci kot Nefijci postali silno Helaman 6:10–21 360 bogati; in imeli so silno obilno ljudstvo doloçilo namesto njega. zlata in srebra in vsakovrstnih In tako se je konçalo øestdeset dragocenih kovin tako v deœeli in øesto leto. juœno kot v deœeli severno. 16 In na zaçetku øestdeset in 10 Sedaj, deœela juœno se je sedmega leta so ljudje ponovno imenovala Lehi in deœela se- zaçeli postajati silno hudobni. verno se je imenovala Mulek, 17 Kajti glej, Gospod jih je bil kar je bilo po Sedekijevem sinu; tako dolgo blagoslavljal s pos- kajti Gospod je Muleka pripe- vetnim bogastvom, da niso bili ljal v deœelo na severu in Lehija podœgani k jezi, k vojnam, niti v deœelo na jugu. k prelivanju krvi; zato so se v 11 In glej, v obeh deœelah je srcu zaçeli predajati svojemu bilo vsakovrstno zlato in srebro bogastvu; da, zaçeli so si priza- in dragocena ruda vseh vrst; in devati za zasluœkom, da bi se bili so tudi natançni rokodelci, povzdignili drug nad drugega; ki so delali z vsakrøno rudo in zato so zaçeli skrivoma moriti jo oplemenitili; in tako so obo- in ropati in pleniti, da bi se gateli. okoristili. 12 Tako na severu kot na jugu 18 In sedaj glej, ti morilci in so v obilju gojili œito; in tako na plenilci so bili tolpa, ki sta jo bila severu kot na jugu so silno nap- oblikovala Kiøkumen in Gadian- redovali. In mnoœili so se in se ton. In sedaj se je zgodilo, da jih silno okrepili v deœeli. In gojili je bilo veliko, celo med Nefijci, so veliko drobnice in çred, da, v Gadiantonovi tolpi. A glej, veliko pitançkov. bili so øtevilnejøi med hudob- 13 Glej, njihove œene so se tru- nejøim delom Lamancev. In dile in predle in izdelovale vse imenovali so se Gadiantonovi vrste oblaçil iz tanko stkanega razbojniki in morilci. platna in vsakovrstnega blaga, 19 In ti so bili tisti, ki so umorili da bi pokrili svojo goloto. In vrhovnega sodnika Sezorama tako je øestdeset in çetrto leto in njegovega sina, ko sta bila na minilo v miru. sodnem stolu; in glej, niso jih 14 In tudi v øestdeset in petem naøli. letu je bilo veliko radosti in 20 In sedaj se je zgodilo, ko so miru, da, veliko pridiganja in Lamanci ugotovili, da so med prerokb glede tega, kar naj bi njimi razbojniki, so bili silno priølo. In tako je minilo øestdeset potrti; in v svoji moçi so upora- in peto leto. bili vsa sredstva, da bi jih izbri- 15 In zgodilo se je, da je v sali z obliçja Zemlje. øestdeset in øestem letu vlada- 21 A glej, Satan je podœgal vine sodnikov, glej, Sezorama srca veçjega dela Nefijcev, tako umorila neznana roka, ko je se- da so se zdruœili s temi razboj- del na sodnem stolu. In zgodilo niøkimi tolpami in stopili v nji- se je, da so istega leta umorili hove zaveze in njihove prisege, tudi njegovega sina, ki ga je da bodo drug drugega øçitili in 361 Helaman 6:22–33 varovali v vsakrønih teœavnih mi privrœenci je kovalo zarote okoliøçinah, v katerih se bodo odtlej dalje. znaøli, da ne bi trpeli zaradi 28 In to je tudi isto bitje, ki je svojih umorov in svojih plenjenj vsadilo ljudem v srce, naj zgra- in svojih kraj. dijo stolp, dovolj visok, da bodo 22 In zgodilo se je, da so imeli lahko priøli do nebes. In to je svoja znamenja, da, skrivna zna- bilo isto bitje, ki je zavajalo ljudi, menja in skrivne besede; in to ki so od stolpa priøli v to deœelo; da bi lahko razpoznali brata, ki ki je razøirilo dela teme in je stopil v zavezo, da mu ne bi, gnusob po vsem obliçju deœele, kakrøno koli hudobijo bi brat dokler ljudi ni zvleklo v popoln naredil, økodoval ne brat ne tisti, propad in v veçni pekel. ki so pripadali njegovi tolpi, ki 29 Da, to je bilo isto bitje, ki je so stopili v to zavezo. vsadilo Gadiantonu v srce, naj 23 In tako so lahko morili in øe nadaljuje z delom teme in plenili in kradli in se predajali skrivnih umorov; in porajalo vlaçugarstvu in hudobijam vseh jih je od zaçetka çloveka prav vrst v nasprotju s postavami do tega çasa. svoje deœele in tudi z Boœjimi 30 In glej, on je ta, ki je osno- postavami. valec vsega greha. In glej, na- 24 In kdor koli od tistih, ki so daljuje z deli teme in skrivnih pripadali tolpi, bi razkril svetu umorov in izroça njihove zarote o njihovi hudobiji in njihovih in njihove prisege in njihove gnusobah, bi mu bilo sojeno, zaveze in njihove naçrte o ne po postavah deœele, ampak straøni hudobiji iz roda v rod, po postavah njihove hudobije, v kolikor se lahko polasti src ki sta jih dala Gadianton in çloveøkih otrok. Kiøkumen. 31 In sedaj glej, zelo se je po- 25 Glej torej, to so te skrivne lastil nefijskih src; da, tako da prisege in zaveze, za katere je so postali silno hudobni; da, Alma ukazal sinu, da ne smejo veçji del njih je skrenil s poti v svet, da bi ne bile sredstvo, ki praviçnosti in poteptal pod no- bi ljudstvo odvlekle v pogubo. gami Boœje zapovedi in krenil 26 Glej torej, te skrivne prisege po svojih poteh in si iz zlata in in zaveze do Gadiantona niso srebra oblikoval malike. priøle iz zapisov, ki so bili pre- 32 In zgodilo se je, da so vse dani Helamanu; paç pa jih je v te kriviçnosti priøle nadnje v Gadiantonovo srce vsadilo tisto razmiku ne veliko let, tako da bitje, ki je naøa prva starøa zva- je veçji del priøel nadnje v bilo, da sta jedla od prepoveda- øestdeset in sedmem letu vlada- nega sadu— vine sodnikov nad Nefijevim 27 da, tisto bitje, ki je s Kajnom ljudstvom. skovalo zaroto, çe bo umoril 33 In v kriviçnosti so rasli tudi brata Abela, da tega svet ne bo v øestdeset in osmem letu na ve- izvedel. In s Kajnom in njegovi- liko boleçino in œalost praviçnih. Helaman 6:34–7:4 362 34 In tako vidimo, da so zaçeli leto vladavine sodnikov nad Nefijci zapadati v nevero in Nefijevim ljudstvom. rasti v hudobiji in gnusobah, medtem ko so Lamanci zaçenjali rerokba efija elamano silno rasti v védenju o Bogu; da, P N ,H - vega ina zaçeli so spolnjevati njegove za- S —Bog zagrozi Nefije- kone in zapovedi in hoditi pred vemu ljudstvu, da jih bo obiskal njim v resnici in odkritosti. v jezi v njihovo popolno pogubo, 35 In tako vidimo, da se je çe se ne pokesajo svoje hudobije. Gospodov Duh zaçenjal odte- Bog udari Nefijevo ljudstvo s govati od Nefijcev zavoljo nji- kugo; pokesajo se in obrnejo k hove hudobije in trdosrçnosti. njemu. Lamanec Samuel prero- 36 In tako vidimo, da je kuje Nefijcem. Gospod zaçel izlivati Duha nad Obsega 7. do vkljuçno s 16. Lamance zavoljo njihove ne- poglavjem. prisiljenosti in pripravljenosti, da verjamejo v njegove besede. 7. POGLAVJE 37 In zgodilo se je, da so La- manci preganjali tolpo Gadian- Nefija na severu zavrnejo in vrne tonovih razbojnikov; in pridigali se v Zarahemlo.—Moli na stolpu so Boœjo besedo med hudobnej- na vrtu in nato pozove ljudi, naj se øim delom med njimi, tako da pokesajo ali preminejo. Med leti je bila ta razbojniøka tolpa med 23 in 21 pr. Kr. Lamanci docela pokonçana. 38 In zgodilo se je po drugi Glej, sedaj se je zgodilo v plati, da so jih Nefijci krepili in øestdeset in devetem letu vlada- podpirali, zaçenøi s hudobnej- vine sodnikov nad nefijskim øim delom med njimi, dokler ljudstvom, da se je Nefi, Hela- niso bili prekrili cele nefijske manov sin, vrnil v zarahemelsko deœele in speljali veçji del pra- deœelo iz deœele na severu. viçnih, dokler niso ti priçeli 2 Kajti bil je med ljudmi, ki so verjeti v njihovo delo in si deliti bili v deœeli na severu, in jim njihov plen in se jim pridruœeva- pridigal Boœjo besedo in jim veti pri skrivnih umorih in zvezah. liko prerokoval; 39 In tako so si pridobili sámo 3inzavrnili so vse njegove upravljanje vlade, tako da so besede, tako da ni mogel ostati pod nogami poteptali in udarjali med njimi, paç pa se je ponovno in prizadeli in obrnili hrbet siro- vrnil v rodno deœelo. maønim in krotkim in poniœnim 4Invideç ljudstvo v stanju Boœjim privrœencem. tako straøne hudobije in kako ti 40 In tako vidimo, da so bili v Gadiantonovi razbojniki zase- straønem poloœaju in so dozo- dajo sodne stole—se polaøçajo revali za veçno pogubo. moçi in oblasti nad deœelo; ne 41 In zgodilo se je, da se je meneç se za Boœje zapovedi in tako konçalo øestdeset in osmo niso niti najmanj pravicoljubni 363 Helaman 7:5–19 pred njim; kako ne izkazujejo stolpu, ki je bil tudi blizu pravice çloveøkim otrokom; vrtnih vrat, mimo katerih je vo- 5 praviçne obsojajo zavoljo dila glavna cesta. praviçnosti; dopuøçajo, da gredo 11 In zgodilo se je, da so neki krivi in hudobni nekaznovani ljudje øli mimo in videli Nefija, zavoljo svojega denarja; in za ko je na stolpu izlival duøo povrh øe delajo na çelu vlade, pred Bogom; in stekli so in poda vladajo in delajo po svoji vedali ljudem, kar so bili videli, volji, da bi si pridobili zasluœek in ljudje so se zbrali v mnoœi- in slavo pred svetom, in øe veç, cah, da bi spoznali vzrok za da bi laœje preøuøtvovali in krad- tako veliko toœenje zaradi hu- li in ubijali in delali po svoji dobije ljudi. lastni volji— 12 In sedaj, ko se je Nefi dvig- 6tavelika kriviçnost je torej nil, je zagledal mnoœice ljudi, priøla nad Nefijce v razmiku ne ki so se zbrali. veliko let; in ko je Nefi to videl, 13 In zgodilo se je, da je odprl mu je srce v prsih preœela potr- usta in jim rekel: Glejte, zakaj ste tost; in s tesnobo v duøi je se zbrali? Da bi vam povedal o vzkliknil: vaøih kriviçnostih? 7O,dabibili moji dnevi v 14 Da, ker sem se povzpel na dnevih, ko je moj oçe Nefi øele stolp, da bi Bogu izlil svojo duøo priøel iz jeruzalemske deœele, zavoljo silne potrtosti v mojem da bi se z njimi radostili v ob- srcu, ki je zavoljo vaøih kriviç- ljubljeni deœeli; tedaj je bilo na nosti! njegovo ljudstvo zlahka vpli- 15 In zavoljo mojega œalovanja vati; neomajno so spolnjevali in objokovanja ste se zbrali in Boœje zapovedi in steœka jih se çudite; da, in zelo se morate je bilo speljati v kriviçnost; in çuditi; da, morali bi se çuditi, hitro so prisluhnili Gospodovim ker ste se vdali, da se je hudiç besedam— tako zelo polastil vaøega srca. 8 da, ko bi bili moji dnevi v 16 Da, kako ste se lahko predali tistih dnevih, potem bi se mi zapeljevanju tistega, ki si priza- duøa radostila zaradi praviçnos- deva, da bi vaøe duøe zaluçal v ti mojih bratov. veçno bedo in neskonçno gorje? 9Aglej, doloçeno mi je, da so 17 O, pokesajte se, pokesajte ti dnevi moji in da mi bo duøo se! Zakaj hoçete umreti? Obrni- navdajala potrtost zavoljo te te se, obrnite se h Gospodu, hudobije mojih bratov. svojemu Bogu! Zakaj se vas je 10 In glej, sedaj se je zgodilo, odrekel? da je bilo to na stolpu, ki je bil v 18 To je zato, ker ste postali Nefijevem vrtu, ki je bil ob glav- trdosrçni; da, ne œelite prisluhni- ni cesti, ki je vodila na glavni ti glasu dobrega pastirja; da, iz- trg, ki je bil v mestu Zarahemla; zivali ste njegovo jezo nad vami. zato se je Nefi poklonil na stol- 19 In glejte, namesto da bi vas pu, ki je bil v njegovem vrtu, na zbral, çe se ne pokesate, glejte, Helaman 7:20–8:3 364 vas bo razkropil, da boste pos- vtoskrivno tolpo, ki jo je osno- tali hrana za pse in divje zveri. val Gadianton! 20 O, kako ste lahko pozabili 26 Da, gorje bo priølo nad vas svojega Boga øe istega dne, ko zavoljo tega ponosa, ki ste mu vas je reøil? dopustili seçi v svoje srce, ki 21 A glejte, zavoljo zasluœka, vas je povzdignil preko tega, da bi vas ljudje hvalili in da kar je dobrega, zavoljo vaøega bi si pridobili zlata in srebra. In silno velikega bogastva! srce ste predali bogastvu in 27 Da, gorje vam zavoljo vaøe puhlostim tega sveta, zaradi hudobije in gnusob! çesar morite in plenite in kra- 28 In çe se ne boste pokesali, dete in po krivem priçate zoper boste propadli; da, in sicer vam bliœnjega in delate vsakovrstne bodo vaøe deœele odvzete in kriviçnosti. izbrisani boste z obliçja Zemlje. 22 In zato bo nad vas priølo 29 Glejte torej, ne pravim sam gorje, çe se ne boste pokesali. od sebe, da to bo, ker tega ne Kajti çe se ne boste hoteli poke- vem sam od sebe; a glejte, vem, sati, glejte, bodo to veliko mesto da je to res, ker mi je to razkril in tudi vsa ta velika mesta, ki Gospod Bog, zato priçujem, so naokrog, ki so v deœeli v naøi da bo. lasti, odvzeta, da ne boste imeli mesta v njih; kajti glejte, Gospod 8. POGLAVJE vam ne bo naklonil moçi, kot je storil doslej, da bi se zoperstavili Izprijeni sodniki si prizadevajo svojim sovraœnikom. nahujskati ljudstvo proti Nefiju.— 23 Kajti glejte, tako govori Gos- Abraham, Mojzes, Zenos, Zenok, pod: Hudobnim ne bom pokazal Ezija, Izaija, Jeremija, Lehi in Nefi svoje moçi, enim niç bolj kot so vsi priçevali o Kristusu.—Nefi drugim, z izjemo tistih, ki se po- po navdihu oznani umor vrhovnega kesajo grehov in prisluhnejo sodnika. Med leti 23 in 21 pr. Kr. mojim besedam. Zato torej bi œelel, da bi uvideli, bratje moji, In sedaj se je zgodilo, ko je bil da bo bolje za Lamance kot za Nefi izrekel te besede, glej, tam vas, çe se ne pokesate. so bili moœje, ki so bili sodniki, 24 Kajti glejte, praviçnejøi so ki so tudi pripadali Gadianto- od vas, kajti niso greøili proti novi skrivni tolpi, in bili so jezni temu velikemu védenju, ki ste in zavpili so proti njemu, rekoç ga prejeli vi; zato bo Gospod ljudstvu: Çemu ne zgrabite tega milosten do njih; da, podaljøal çloveka in ga ne pripeljete, da jim bo dneve in jim poveçal po- bo obsojen glede na zloçin, ki tomstvo, in sicer ko boø ti docela ga je zagreøil? pogubljen, çe se ne boø pokesal. 2 Zakaj gledate tega çloveka 25 Da, gorje vam zavoljo te in ga posluøate, kako œali to velike gnusobe, ki je priøla med ljudstvo in naøo postavo? vas; in zdruœili ste se v njej, da, 3 Kajti glej, Nefi jim je bil 365 Helaman 8:4–16 govoril o izprijenosti njihove jim je ponovno spregovoril, vi- postave; da, Nefi jim je veliko deç, da si je v oçeh nekaterih govoril, çesar ni moç zapisati; pridobil naklonjenost, tako da in govoril ni niç takønega, kar bi so se preostali zbali. nasprotovalo Boœjim zapovedim. 11 Zato jim je bil primoran 4Intisodniki so bili nanj jezni, spregovoriti veç, rekoç: Glejte, ker jim je jasno govoril o njiho- bratje moji, mar niste prebrali, vih skrivnih delih teme; vseeno da je Bog dal moç enemu çlove- si nanj niso drznili poloœiti rok, ku, in sicer Mojzesu, da je udaril kajti zbali so se ljudstva, da bi po vodah Rdeçega morja in so se ne vpilo proti njim. razdelile semkaj in tjakaj, tako 5 Zato so ljudstvu zavpili, da so Izraelci, ki so bili naøi oçet- rekoç: Zakaj dopuøçate temu je, øli preko po suhih tleh in so çloveku, da nas œali? Kajti glejte, se vode zaprle nad egipçanski- obsoja vse to ljudstvo, in sicer na mi çetami in jih pogoltnile? propad; da, in tudi da nam bodo 12 In sedaj glejte, çe je Bog dal odvzeta ta naøa velika mesta, moç temu çloveku, çemu bi se da ne bomo imeli mesta v njih. potem priçkali med seboj in 6Insedaj, mi vemo, da je to rekli, da meni ni dodelil nobene nemogoçe, kajti glejte, moçni moçi, s katero bi vedel glede smo in naøa mesta velika, zato sodb, ki bodo priøle nad vas, çe naøi sovraœniki ne morejo imeti se ne boste pokesali? moçi nad nami. 13 A glejte, ne zanikate le mojih 7Inzgodilo se je, da so tako v besed, paç pa zanikate tudi vse ljudeh podœigali jezo do Nefija besede, ki so jih govorili naøi in vnesli mednje prepir; kajti oçetje, in tudi besede, ki jih je bilo jih je nekaj, ki so zaklicali: govoril ta moœ, Mojzes, ki mu Pustite tega çloveka pri miru, je bila dana tako velika moç, kajti dober çlovek je in to, kar da, besede, ki jih je govoril o pravi, se bo zagotovo zgodilo, Mesijevem prihodu. çe se ne pokesamo; 14 Da, mar ni priçeval, da bo 8 da, glejte, nad nas bodo priøle priøel Boœji Sin? In kakor je vse sodbe, o katerih nam je dvignil bronasto kaço v divjini, priçeval; kajti vemo, da nam tako bo dvignjen ta, ki naj bi je pravilno priçeval o naøih kri- priøel. viçnostih. In glejte, veliko jih 15 In kolikor jih bo pogledalo je in prav tako kot pozna vse, to kaço, jih bo œivelo, prav ka- kar nas bo doletelo, pozna naøe kor jih bo œivelo, kolikor jih bo kriviçnosti; pogledalo Boœjega Sina z vero, 9 da, in glejte, çe bi ne bil pre- skesanega duha, in sicer tisto rok, bi o tem ne mogel priçevati. œivljenje, ki je veçno. 10 In zgodilo se je, da so bili ti 16 In sedaj glejte, o tem ni pri- ljudje, ki so si prizadevali Nefija çeval le Mojzes, paç pa tudi vsi ubiti, zavoljo strahu primorani, sveti preroki od njegovih dni da nanj niso poloœili rok; zato prav do Abrahamovih dni. Helaman 8:17–28 366 17 Da, in glejte, Abraham je priçakovali in se radostili tega videl o njegovem prihodu in dneva, ki bo priøel. navdalo ga je veselje in vzra- 23 In glejte, on je Bog in z njimi dostil se je. je in prikazal se jim je, da jih je 18 Da, in glejte, povem vam, odkupil; in slavili so ga zavoljo da o tem ni vedel le Abraham, tega, kar mora priti. paç pa jih je bilo pred Abraha- 24 In sedaj, videç, da to veste movimi dnevi veliko, ki so in tega ne morete zanikati, ra- bili poklicani po Boœjem redu; zen çe se zlaœete, zato ste v tem da, in sicer po redu njegovega greøili, kajti vse to ste zavrnili Sina; in to da bi se ljudem po- navkljub tako veliko dokazom, kazalo zelo veliko tisoç let ki ste jih prejeli; da, in sicer ste pred njegovim prihodom, da prejeli vse, tako v nebesih, in bo k njim priøla prav odkupna vse, kar je na Zemlji, kot dokaz, daritev. da je to res. 19 In sedaj bi œelel, da bi vi 25 A glejte, zavrnili ste resnico vedeli, da je bilo prav od Abra- in se uprli vaøemu svetemu hamovih dni veliko prerokov, Bogu; in prav v tem çasu si ki so o tem priçevali; da, glejte, namesto nabiranja zakladov v prerok Zenos je smelo priçeval; nebesih, kjer se niç ne izpridi zaradi çesar so ga ubili. in kamor ne pride niç, kar je 20 In glejte, tudi Zenok in tudi neçisto, nakopavate srd za Ezija in tudi Izaija in Jeremija sodni dan. (Jeremija je bil ta prerok, ki je 26 Da, prav v tem çasu zavo- priçeval o uniçenju Jeruzalema) ljo umorov in neçistovanja in in sedaj vemo, da je bil Jeruza- hudobije dozorevate za veçno lem uniçen po Jeremijevih be- pogubo; da, çe se ne pokesate, sedah. O, zakaj bi potem glede bo kmalu priøla nad vas. na njegovo prerokbo Boœji Sin 27 Da, glejte, sedaj je prav ne priøel? pred vaøimi vrati; da, pojdite 21 In mar boste sedaj spodbi- do sodnega stola in poizvejte; jali, da je bil Jeruzalem uniçen? in glejte, vaø sodnik je bil umor- Mar boste rekli, da niso ubili jen in leœi v krvi; in umoril ga je Sedekijevih sinov, vseh razen njegov brat, ki si je prizadeval Muleka? Da, in mar niste uvi- zasesti sodni stol. deli, da je Sedekijevo potomstvo 28 In glejte, oba sta pripadala z nami in so bili izgnani iz jeru- vaøi skrivni tolpi, katere osno- zalemske deœele? A glejte, to ni valca sta Gadianton in zlodej, ki vse— si prizadeva pogubiti çloveøke 22 naø oçe Lehi je bil izgnan iz duøe. Jeruzalema, ker je priçeval o tem. Tudi Nefi je priçeval o tem 9. POGLAVJE in tudi skoraj vsi naøi oçetje prav do tega çasa; da, priçevali so o Sli najdejo vrhovnega sodnika Kristusovem prihodu, nestrpno mrtvega ob sodnem stolu.—Zaprejo 367 Helaman 9:1–13 jih in kasneje izpustijo. — Po in sluœabniki so stekli in pove- navdihu Nefi prepozna Seantuma dali ljudem, zganjajoç vik o za morilca.— Nekateri sprejmejo umoru med njimi. Nefija za preroka. Med leti 23 in 7Inglej, ljudje so se zbrali na 21 pr. Kr. mestu sodnega stola—in glej, na svojo osuplost so videli pet Glej, sedaj se je zgodilo, ko je moœ, ki so bili popadali na bil Nefi spregovoril te besede, zemljo. so neki ljudje, ki so bili med 8Insedaj glej, ljudje niso niç njimi, stekli do sodnega stola; vedeli glede mnoœice, ki se je da, in sicer pet jih je bilo, ki so bila zbrala na Nefijevem vrtu; øli in ko so øli, so med seboj zato so si rekli med seboj: Ti govorili: moœje so ti, ki so umorili sodni- 2 Glejte, sedaj bomo z goto- ka, in Bog jih je udaril, da nam vostjo vedeli, ali je ta moœ niso mogli ubeœati. prerok in mu je Bog zapovedal, 9Inzgodilo se je, da so jih naj nam prerokuje tako çudo- prijeli in zvezali in vrgli v jeço. vite reçi. Glejte, ne verjamemo, In razposlan je bil razglas, da je da mu je; da, ne verjamemo, da bil sodnik umorjen in da so bili je prerok; vseeno, çe je to, kar morilce prijeli in vrgli v jeço. je rekel glede vrhovnega sod- 10 In zgodilo se je, da so se nika, res, da je mrtev, potem naslednjega dne ljudje zbrali, bomo verjeli, da so ostale da bi œalovali in se postili, na besede, ki jih je spregovoril, pogrebu velikega vrhovnega resniçne. sodnika, ki je bil ubit. 3Inzgodilo se je, da so na vso 11 In tako so se tudi sodniki, moç tekli in stopili do sodnega ki so bili na Nefijevem vrtu in stola; in glej, vrhovni sodnik je so sliøali njegove besede, zbrali bil padel na zemljo in je leœal v na pogrebu. krvi. 12 In zgodilo se je, da so med 4Insedaj glej, ko so to videli, ljudmi poizvedovali, rekoç: so bili silno osupli, tako da so Kje je peterica, ki je bila posla- popadali na zemljo; kajti niso na, da poizve glede vrhovnega bili verjeli besedam, ki jih je sodnika, ali je bil mrtev? In od- Nefi rekel glede vrhovnega govorili so in rekli: Glede pete- sodnika. rice, za katero pravite, da ste jo 5Asedaj, ko so videli, so ver- poslali, ne vemo; paç pa jih je jeli in obøel jih je strah, da bodo pet, ki so morilci, ki smo jih priøle nad ljudstvo vse sodbe, vrgli v jeço. ki jih je povedal Nefi; zato 13 In zgodilo se je, da so sod- so vztrepetali in popadali na niki œeleli, da jih pripeljejo; in zemljo. pripeljali so jih in glej, bili so 6 Sedaj, nemudoma ko je bil tista peterica, ki so jo poslali, in sodnik umorjen—zabodel ga je glej, sodniki so od njih poizve- njegov brat v preobleki in zbeœal dovali, da bi izvedeli glede Helaman 9:14–29 368 zadeve, in povedali so jim vse, priznaj svojo zmoto, rekoç: kar so storili, rekoç: Glejte, tu je denar; in pustili te 14 Stekli smo in priøli do mesta bomo pri œivljenju, çe nam po- sodnega stola in ko smo videli veø in priznaø dogovor, ki si ga vse, prav kakor je bil priçeval sklenil z njim. Nefi, smo bili tako osupli, da 21 A Nefi jim je rekel: O vi nes- smo popadali na zemljo; in ko pametni, vi neobrezani v srcu, vi smo si opomogli od osuplosti, slepo in trdovratno ljudstvo, ali glejte, so nas vrgli v jeço. veste, kako dolgo bo Gospod, 15 Sedaj, glede umora tega vaø Bog, dopuøçal, da boste moœa, ne vemo, kdo je to storil; nadaljevali na tej greøni poti? in vemo le to, pritekli smo in 22 O, morali bi zaçeti jeçati in priøli po vaøi œelji in glejte, bil œalovati zavoljo velike pogube, je mrtev, po Nefijevih besedah. ki vas çaka ob tem çasu, çe se ne 16 In sedaj se je zgodilo, da pokesate. so sodniki pojasnili zadevo 23 Glejte, pravite, da sem se s ljudstvu in zaklicali k Nefiju, çlovekom dogovoril, naj umori rekoç: Glej, vemo, da se je tale Sezorama, naøega vrhovnega Nefi zagotovo domenil z nekom, sodnika. A glejte, povem vam, naj sodnika ubije, in bi nam to da je to zato, ker sem vam pri- lahko razglasil, da bi nas spreo- çeval, da bi lahko vedeli glede brnil v svojo vero, da bi se tega; da, in sicer vam v dokaz, povzdigoval kot velik çlovek, da sem vedel za hudobijo in izvoljen od Boga, in prerok. gnusobe, ki so med vami. 17 In sedaj glejte, tega çloveka 24 In ker sem to storil, pravite, bomo razkrinkali in priznal bo da sem se domenil s çlovekom, zmoto in nam razkril pravega naj to stori; da, ker sem vam sodnikovega morilca. pokazal to znamenje, ste jezni 18 In zgodilo se je, da je bila name in si mi prizadevate uni- peterica osvobojena na dan po- çiti œivljenje. greba. Vseeno so grajali sodnike 25 In sedaj glejte, pokazal vam glede besed, ki so jih spregovo- bom øe eno znamenje in videl, rili proti Nefiju, in se posamiç ali si me boste v tem prizadevali prepirali z njimi, tako da so jih pogubiti. zmedli. 26 Glejte, pravim vam: Pojdite 19 Vseeno so ukazali, naj se v hiøo Seantuma, ki je Sezora- Nefija prime in zveœe in pripe- mov brat, in mu recite: lje pred mnoœico, in zaçeli so 27 Se je mar Nefi, namiøljeni ga spraøevati na raznolike na- prerok, ki je glede tega ljudstva çine, da bi ga ujeli v protislov- prerokoval toliko hudega, do- ju, da bi ga lahko obtoœili na menil s teboj, zaradi çesar si smrt— umoril Sezorama, ki je tvoj brat? 20 rekoç mu: Ti si sokrivec; 28 In glejte, rekel vam bo: Ne. kdo je çlovek, ki je zakrivil 29 In vi mu recite: Si mar ti ta umor? Povej nam sedaj in umoril svojega brata? 369 Helaman 9:30–10:4 30 In v strahu bo stal in ne med ljudstvom, ki so rekli, da vedel, kaj reçi. In glejte, zanikal je Nefi prerok. vam bo; in delal se bo, kakor da 41 In bili so drugi, ki so rekli: je osupel; vseeno pa vam bo Glejte, on je bog, kajti çe bi ne bil izjavil, da je nedolœen. bog, ne bi mogel vedeti o vsem. 31 A glejte, preiøçite ga in naøli Kajti glejte, povedal nam je misli boste kri na podlogi njegovega naøega srca in nam povedal tudi ogrinjala. reçi; in prav on nas je pripeljal 32 In ko boste to videli, recite: do spoznanja o pravem morilcu Od kje prihaja ta kri? Mar ne naøega vrhovnega sodnika. vemo, da je to kri tvojega brata? 33 In nato bo trepetal in izgle- 10. POGLAVJE dal bled, prav kakor bi nanj priøla smrt. Gospod podeli Nefiju moç peçate- 34 In nato recite: Zavoljo strahu nja.—Pooblaøçen je, da zaveœe in in bledice, ki sta obøla tvoj razveœe na Zemlji in v nebesih.— obraz, glej, vemo, da si kriv. Ljudem zapove, naj se pokesajo ali 35 In nato ga bo obøel øe hujøi preminejo.—Duh ga ponese od strah; in nato vam bo priznal in mnoœice do mnoœice. Med letoma niç veç zanikal, da je zagreøil ta 21 in 20 pr. Kr. umor. 36 In nato vam bo rekel, da In zgodilo se je, da je med jaz, Nefi, niç ne vem o zadevi, ljudstvom nastal razkol, tako da razen çe mi je bilo dano po Boœji so se razcepili semkaj in tjakaj in moçi. In nato boste vedeli, da ubrali svojo pot in pustili Nefija sem poøten çlovek in da me je k samega, ko je stal v njihovi vam poslal Bog. sredi. 37 In zgodilo se je, da so øli in 2Inzgodilo se je, da je Nefi storili, prav kakor jim je rekel ubral svojo pot proti hiøi, pre- Nefi. In glej, besede, ki jih je miøljujoç o tem, kar mu je bil bil rekel, so bile resniçne; kajti Bog pokazal. po besedah je zanikal; in po 3Inzgodilo se je, ko je tako besedah je tudi priznal. premiøljeval—in je bil zelo potrt 38 In pripeljali so ga, da bi zavoljo hudobije nefijskega dokazali, da je bil on sam pravi ljudstva, njihovih skrivnih del morilec, tako da je bila peterica teme in umorov in plenjenja spuøçena na svobodo in tudi in vsakovrstnih kriviçnosti—in Nefi. zgodilo se je, ko je tako v srcu 39 In bilo je nekaj Nefijcev, ki premiøljeval, glej, je k njemu so Nefiju verjeli na besede; in priøel glas, rekoç: bilo jih je tudi nekaj, ki so verjeli 4 Blagoslovljen bodi, Nefi, zavoljo priçevanja peterice, kajti zaradi tega, kar si naredil; spreobrnili so se bili, ko so bili kajti gledal sem, kako si temu v jeçi. ljudstvu z neutrudnostjo razgla- 40 In sedaj jih je bilo nekaj øal besedo, ki sem ti jo dal. In Helaman 10:5–19 370 nisi se jih bal in nisi se zavzemal razkropile po obliçju deœele, in za svoje œivljenje, paç pa si si jim zaçel razglaøati Gospodovo prizadeval spoznati mojo voljo besedo, ki mu je bila povedana in spolnjevati moje zapovedi. glede njihovega propada, çe se 5Insedaj, ker si to poçel s tako ne bodo pokesali. neutrudnostjo, glej, te bom bla- 13 Sedaj glej, navkljub temu goslovil za vekomaj; in napravil velikemu çudeœu, ki ga je Nefi te bom mogoçnega v besedi in storil, ker jim je povedal o smrti dejanju, v veri in v delih; da, in vrhovnega sodnika, so postali sicer da ti bo vse napravljeno trdosrçni in niso prisluhnili po tvoji besedi, kajti ne boø Gospodovim besedam. prosil za tisto, kar je v nasprotju 14 Zato jim je Nefi razglasil z mojo voljo. Gospodovo besedo, rekoç: Çe 6 Glej, ti si Nefi in jaz sem Bog. se ne boste pokesali, tako govori Glej, v navzoçnosti mojih ange- Gospod, boste udarjeni prav lov ti izjavljam, da boø imel nad do propada. tem ljudstvom moç in boø uda- 15 In zgodilo se je, ko jim je bil ril zemljo z lakoto in s kugo in Nefi besedo razglasil, glej, so uniçenjem glede na hudobijo bili øe vedno trdosrçni in niso ljudstva. hoteli prisluhniti njegovim be- 7 Glej, podeljujem ti moç, da bo, sedam; zato so ga œalili in si kar koli boø zapeçatil na Zemlji, prizadevali nanj poloœiti roke, zapeçateno v nebesih; in kar koli da bi ga vrgli v jeço. boø razvezal na Zemlji, bo raz- 16 A glej, z njim je bila Boœja vezano v nebesih; in tako boø moç in niso ga mogli prijeti, da imel moç med ljudstvom. bi ga vrgli v jeço, kajti Duh ga je 8Intako, çe boø rekel temu vzel in odnesel iz njihove srede. templju, naj se razkolje na dvoje, 17 In zgodilo se je, da je tako øel bo to storjeno. v Duhu od mnoœice do mnoœice 9Inçeboø rekel tej gori: Zruøi in razglaøal Boœjo besedo, in si- se in izravnaj, bo to storjeno. cer dokler je ni bil razglasil vsem 10 In glej, çe boø rekel, da bo ali jo poslal med vse ljudstvo. Bog to ljudstvo udaril, se bo to 18 In zgodilo se je, da niso zgodilo. hoteli prisluhniti njegovim bese- 11 In sedaj glej, zapovedujem dam; in vneli so se prepiri, tako ti, da pojdi in razglaøaj temu da so se razdvojili in se zaçeli ljudstvu, da tako govori Gospod med seboj pobijati z meçem. Bog, ki je Vsemogoçni: Çe se ne 19 In tako se je konçalo sedem- pokesate, boste udarjeni prav do deset in prvo leto vladavine sod- propada. nikov nad Nefijevim ljudstvom. 12 In glej, sedaj se je zgodilo, ko je Gospod izgovoril Nefiju 11. POGLAVJE te besede, se je ta ustavil in ni øel do svoje lastne hiøe, paç pa Nefi pregovori Gospoda, da vojno se je vrnil k mnoœicam, ki so se zamenja z lakoto.—Veliko ljudi 371 Helaman 11:1–14 umre.—Pokesajo se in Nefi prosi hudobnejøih predelih deœele Gospoda za deœ.—Nefi in Lehi umrlo na tisoçe. prejmeta veliko razodetij.—Gadi- 7Inzgodilo se je, da so ljudje antonovi razbojniki se utrdijo v sprevideli, da so na tem, da deœeli. Med leti 20 in 6 pr. Kr. bodo umrli od lakote, in zaçeli so se spominjati Gospoda, svojega In sedaj se je zgodilo v sedem- Boga; in zaçeli so se spominjati deset in drugem letu vladavine Nefijevih besed. sodnikov, da so se prepiri pove- 8Inljudje so zaçeli moledovati çali, tako da so bile vojne po vsej pri vrhovnih sodnikih in vodi- deœeli med vsem Nefijevim teljih, da bi Nefiju rekli: Glej, ljudstvom. vemo, da si Boœji çlovek, in zato 2Intaskrivna razbojniøka kliçemo h Gospodu, naøemu tolpa je bila ta, ki je nadaljevala Bogu, da bi od nas odvrnil to z delom uniçevanja in hudobije. lakoto, da bi se ne izpolnile vse In vojna je trajala vse leto; in besede, ki si jih govoril glede trajala je tudi sedemdeset in naøega propada. tretjega leta. 9Inzgodilo se je, da so sodniki 3Inzgodilo se je, da je tega leta rekli Nefiju po besedah, ki so Nefi klical h Gospodu, rekoç: jih œeleli. In zgodilo se je, ko je 4OGospod, ne dopusti, da bi Nefi videl, da so se bili ljudje bilo to ljudstvo pokonçano z pokesali in postali poniœni v meçem; paç pa, o Gospod, naj raøevini, je ponovno zaklical h bo v deœeli raje lakota, da v njih Gospodu, rekoç: obudi spomin na Gospoda, nji- 10 O Gospod, glej, to ljudstvo hovega Boga, in se morda pose je pokesalo; in pometlo iz kesajo in obrnejo k tebi. svoje srede Gadiantonovo tolpo, 5Intako je bilo storjeno po tako da so izumrli in so skrivne Nefijevih besedah. In nad de- naçrte poskrili v zemljo. œelo je bila velika lakota med 11 Sedaj, o Gospod, ali boø vsem Nefijevim ljudstvom. In zavoljo njihove poniœnosti od- tako se je v sedemdeset in çetr- vrnil svojo jezo in naj ti jezo tem letu lakota nadaljevala in pomiri propad teh hudobnih delo uniçevanja z meçem je ljudi, ki si jih œe pokonçal. prenehalo, a je postalo húdo 12 O Gospod, ali boø odvrnil zaradi lakote. svojo jezo, da, svojo silovito 6Intodelo uniçevanja se je jezo, in zapovedal, da bo lakota nadaljevalo sedemdeset in pe- v deœeli prenehala. tega leta, kajti zemlja je bila 13 O Gospod, ali mi boø udarjena, tako da je bila suha prisluhnil in zapovedal, da bo in v çasu œita ni obrodila storjeno po mojih besedah in œita; in celotna zemlja je bila na obliçje zemlje poslal deœ, da udarjena, in sicer med Lamanci bo obrodila sadove in œito v prav tako kot med Nefijci, tako çasu œita. da so bili udarjeni, da jih je v 14 O Gospod, prisluhnil si Helaman 11:15–26 372 mojim besedam, ko sem rekel: 21 In tako se je zgodilo, da se Bodi lakota, da bo prenehala je sedemdeset in øesto leto kon- kuga meça; in vem, da boø, in çalo v miru. In sedemdeset in sicer ob tem çasu, prisluhnil sedmo leto se je zaçelo v miru; in mojim besedam, kajti rekel si: cerkev se je razøirila po obliçju Çe se bo to ljudstvo pokesalo, vse deœele; in veçji del ljudstva, jim bom prizanesel. tako Nefijcev kot Lamancev, je 15 Da, o Gospod, in vidiø da pripadal cerkvi; in v deœeli so se pokesali zavoljo lakote in so imeli silno velik mir; in tako kuge in pogubljenja, ki je priølo se je konçalo sedemdeset in nadnje. sedmo leto. 16 In sedaj, o Gospod, ali boø 22 In mir so imeli tudi v se- odvrnil jezo in ponovno posku- demdeset in osmem letu razen sil, çe ti bodo sluœili? In çe bo nekaj prepirov o toçkah nauka, tako, o Gospod, jih lahko bla- ki so ga podali preroki. gosloviø po besedah, ki si jih 23 In sedemdeset in devetega izrekel. leta se je zaçela velika zdraha. 17 In zgodilo se je, da je A zgodilo se je, da so Nefi in sedemdeset in øestega leta Lehi in veliko njunih bratov, ki Gospod odvrnil svojo jezo od so vedeli o resniçnih toçkah nau- ljudstva in povzroçil, da je na ka, ker so vsak dan prejemali zemljo padel deœ, tako da je veliko razodetij; zato so pridi- obrodila sad v çasu sadu. In gali ljudstvu, tako da so øe istega zgodilo se je, da je obrodila œito leta zdrahi naredili konec. v çasu œita. 24 In zgodilo se je, da je 18 In glej, ljudstvo se je rados- v osemdesetem letu vladavi- tilo in slavilo Boga in celotno ne sodnikov nad Nefijevim obliçje deœele je napolnjevala ljudstvom bilo doloçeno øtevilo radost; in niso si veç prizadevali odpadnikov Nefijevega ljudstva, ubiti Nefija, paç pa so ga çislali ki so bili nekaj let poprej preøli kot velikega preroka in Boœjega k Lamancem in nase prevzeli çloveka, ki mu je Bog podelil ime Lamanci, in tudi doloçeno veliko moç in polnomoçje. øtevilo, ki so bili pravi potomci 19 In glej, Lehi, Nefijev brat, ni Lamancev, ki so jih ti oziroma niti za trohico zaostajal za njim odpadniki, podœgali k jezi, zato v tem, kar se tiçe praviçnosti. so z brati zaçeli vojno. 20 In tako se je zgodilo, da je 25 In zagreøili so umore in Nefijevo ljudstvo v deœeli po- plenjenja; in nato so se umaknili novno zaçelo uspevati in zaçelo nazaj v gore in v divjino in na graditi po opustelih krajih in se skrivna mesta in se poskrili, da zaçelo mnoœiti in øiriti, in sicer jih niso mogli odkriti in vsak dokler niso prekrili celotnega dan so prejemali porast øtevila, obliçja deœele tako na severu ker so bili odpadniki, ki so pri- kot na jugu, od morja na zahodu hajali k njim. do morja na vzhodu. 26 In tako so sçasoma, da, in 373 Helaman 11:27–12:1 sicer v razmiku ne veliko let, delov deœele in jim povzroçili postali silno velika razbojniøka veliko uniçenje; da, veliko so tolpa; in poglobili so se v vse jih pobili in druge kot ujetnike Gadiantonove skrivne naçrte; odpeljali v divjino, da, in øe in tako so postali Gadiantonovi zlasti œenske in otroke. razbojniki. 34 Sedaj je to veliko zlo, ki je 27 Sedaj glej, ti razbojniki so priølo nad ljudstvo zavoljo nji- veliko pustoøili, da, in sicer hove kriviçnosti, v njih ponovno veliko uniçevali med Nefijevim obudilo spomin na Gospoda, ljudstvom in tudi med la- njihovega Boga. manskim ljudstvom. 35 In tako se je konçalo osem- 28 In zgodilo se je, da je bilo deset in prvo leto vladavine potrebno, da se to delo uniçeva- sodnikov. nja prekine; zato so v divjino in 36 In osemdeset in drugega po gorah poslali vojsko moçnih leta so zaçeli ponovno pozab- moœ, da bi poiskala razbojniøko ljati Gospoda, svojega Boga. In tolpo in jih pokonçala. osemdeset in tretjega leta so se 29 A glej, øe istega leta se je zaçeli krepiti v kriviçnosti. In zgodilo, da so jih nagnali nazaj, osemdeset in çetrtega leta niso in sicer v lastne deœele. In tako popravili svojih poti. se je konçalo osemdeseto leto 37 In osemdeset in petega leta vladavine sodnikov nad Nefi- se je zgodilo, da sta se ponos in jevim ljudstvom. hudobija øe krepila in krepila; 30 In na zaçetku osemdeset in in tako so ponovno dozorevali prvega leta se je zgodilo, da so za pogubo. ponovno øli nad to razbojniøko 38 In tako se je konçalo osem- tolpo in jih veliko pobili; in deset in peto leto. tudi njih je doletela precejønja poguba. 12. POGLAVJE 31 In ponovno so se bili prisi- ljeni vrniti iz divjine in z gora v Ljudje so omahljivi in nespametni lastne deœele zavoljo silno veli- in hitri pri zlih delih.—Gospod kanskega øtevila razbojnikov, graja svoje ljudstvo.—Nepo- ki so pustoøili po gorah in po membnost ljudi v primerjavi z divjini. Boœjo moçjo.—Na sodni dan bodo 32 In zgodilo se je, da se je ljudje dobili veçno œivljenje ali veç- tako konçalo to leto. In razboj- no prekletstvo. Okrog 6 let pr. Kr. niki so se øe vedno mnoœili in krepili, tako da so kljubovali In tako lahko vidimo, kako celotnim nefijskim çetam in varljiva so in tudi omahovanje tudi lamanskim; in povzroçili src çloveøkih otrok; da, vidimo so, da je nad ljudstvo po lahko, da Gospod v svoji ne- vsem obliçju deœele priøel velik skonçni dobroti blagoslavlja in strah. pomaga uspeti tistim, ki mu 33 Da, kajti obiskali so veliko zaupajo. Helaman 12:2–19 374 2 Da, in vidimo lahko prav ob njih omalovaœujejo njegove nas- çasu, ko pomaga ljudstvu us- vete in ne œelijo, da bi jih vodil. peti, da, tako da pomnoœi polja, 7O,kako velika je nepo- drobnico in çrede in zlato in membnost çloveøkih otrok; srebro in vsakovrstne dragoce- da, celo manj od zemeljskega nosti vseh vrst in oblik; in jih prahu so. pusti pri œivljenju in jih reøi iz 8 Kajti glej, zemeljski prah se rok njihovih sovraœnikov; in pomika semkaj in tjakaj, da se omehça srce njihovim sovraœ- razdvoji, na zapoved naøega nikom, da jim ne napovejo vojn; velikega in veçnega Boga. da, in skratka, vse stori za blagi- 9 Da, glej, na njegov glas hribi njo svojega ljudstva; da, takrat in gore trepetajo in drgetajo. je ças, ko postanejo trdosrçni 10 In z moçjo njegovega glasu in pozabijo Gospoda, svojega se razkoljejo in postanejo ravni, Boga, in pod nogami poteptajo da, prav kot dolina. Svetega—da, in to zavoljo svoje 11 Da, z moçjo njegovega glasu lagodnosti in silno velikega se zatrese cela Zemlja; blagostanja. 12 da, z moçjo njegovega glasu 3Intako vidimo, çe Gospod se temelji zamajejo prav do svojega ljudstva ne graja z samega srediøça. veliko stiskami, da, çe jih ne 13 Da, in çe reçe Zemlji—pre- zadene s smrtjo in z grozo in z makni se—se premakne. lakoto in z vsakovrstnimi ku- 14 Da, çe reçe Zemlji—zavrti gami, se ga ne bodo spominjali. se nazaj, da se dan podaljøa za 4O,kako nespametni in kako veliko ur—je storjeno; neçimrni in kako zlobni in hu- 15 in tako se na njegovo besedo diçevski in kako hitri pri kri- Zemlja zavrti nazaj in çloveku viçnosti in poçasni pri dobrih se zazdi, da sonce miruje; da, delih so çloveøki otroci; da, kako in glej, tako je; kajti zagotovo se hitro prisluhnejo besedam zlo- premika Zemlja in ne sonce. deja in predajo srce puhlostim 16 In glej tudi, çe reçe vodam sveta! velike globine—izsuøite se—je 5 Da, kako hitro so vzviøeni v storjeno. ponosu; da, kako hitro se bahajo 17 Glej, çe reçe tejle gori— in poçnejo vse vrste tega, kar vzdigni se, pridi in zruøi se na je kriviçnost; in kako poçasi to mesto, da bo zakopano— se spomnijo Gospoda, svojega glej, je storjeno. Boga, in nastavijo uøesa njego- 18 In glej, çe çlovek skrije zak- vim nasvetom, da, kako poçasni lad v zemljo in Gospod reçe— so pri hoji po poteh modrosti! bodi preklet zavoljo kriviçnosti 6 Glej, ne œelijo si, da bi Gos- tega, ki ga je skril—glej, bo pod, njihov Bog, ki jih je ustva- preklet. ril, vladal in gospodoval nad 19 In çe reçe—bodi preklet, njimi; navkljub njegovi veliki da te noben çlovek ne bo mogel dobroti in njegovi milosti do najti od tedaj dalje in za 375 Helaman 12:20–13:5 vekomaj—glej, ga nihçe ne 13. POGLAVJE dobi odtlej in za vekomaj. 20 In glej, çe bo Gospod rekel Lamanec Samuel prerokuje propad çloveku—zavoljo svojih kriviç- Nefijcev, çe se ne pokesajo.—Prek- nosti boø preklet za vekomaj— leti so oni in njihovo bogastvo.— bo to napravljeno. Zavrnejo in kamenjajo preroke, 21 In çe bo Gospod rekel— obkroœajo jih demoni in sreço iøçejo zavoljo svojih kriviçnosti boø v povzroçanju kriviçnosti. Okrog loçen od moje navzoçnosti— 6 let pr. Kr. bo napravil, da bo tako. 22 In gorje mu, kateremu bo to In sedaj se je zgodilo, v osem- rekel, kajti to bo temu, ki dela deset in øestem letu so Nefijci kriviçnosti, in ta ne more biti øe vedno ostajali pri hudobiji, odreøen; zato se s tem razlo- da, pri veliki hudobiji, medtem gom, da bi bili ljudje odreøeni, ko so Lamanci strogo spolnjeva- razglaøa kesanje. li Boœje zapovedi po Mojzesovi 23 Zato blagor tem, ki se postavi. pokesajo in prisluhnejo glasu 2Inzgodilo se je, da je tega leta Gospoda, svojega Boga; kajti ti neki Samuel, Lamanec, priøel v so tisti, ki bodo odreøeni. zarahemelsko deœelo in zaçel 24 In naj Bog nakloni v svoji pridigati ljudstvu. In zgodilo veliki popolnosti, da bi se ljudi se je, da je temu ljudstvu veliko pripeljalo h kesanju in dobrim dni pridigal kesanje in napodili delom, da se jim povrne mi- so ga in bil je na tem, da se vrne lostljivost za milostljivost po v lastno deœelo. njihovih delih. 3Aglej, k njemu je segel Gos- 25 In œelel bi, da bi bili vsi podov glas, da se mora vrniti in ljudje odreøeni. A beremo, da prerokovati ljudstvu, kar koli bi bodo na veliki in poslednji dan mu seglo do srca. nekateri, ki bodo pregnani, ki 4Inzgodilo se je, da mu niso bodo izvrœeni izpred Gospodo- dovolili, da bi vstopil v mesto; ve navzoçnosti; zato je øel in se povzpel na nje- 26 da, ki bodo zapisani stanju govo obzidje in iztegnil roko in neskonçne bede in ki bodo iz- zaklical z moçnim glasom in polnili besede, ki pravijo: Tisti, ljudstvu prerokoval, kar koli mu ki so delali dobro, bodo imeli je Gospod poloœil v srce. veçno œivljenje; in tisti, ki so 5Inrekel jim je: Glejte, jaz, delali húdo, bodo imeli veçno Lamanec Samuel, govorim prekletstvo. In tako je. Amen. Gospodove besede, ki mi jih je poloœil v srce; in glejte, v srce mi je poloœil, naj temu ljudstvu Lamanec Samuel prerokuje reçem, da nad tem ljudstvom Nefijcem. visi meç pravice; in ne bo minilo Obsega 13. do vkljuçno s 15. øtiristo let, ne da bi nad to poglavjem. ljudstvo padel meç pravice. Helaman 13:6–19 376 6 Da, to ljudstvo çaka huda odreøeno; da, gorje temu veli- poguba in do tega ljudstva pride kemu mestu, kajti opaœam, zagotovo in niç drugega ne govori Gospod, da jih je veliko, more odreøiti tega ljudstva rada, in sicer veçji del tega velikega zen kesanje in vera v Gospoda mesta, ki bodo postali trdosrçni Jezusa Kristusa, ki bo zagotovo do mene, govori Gospod. priøel na svet in veliko pretrpel 13 A blagor tem, ki se bodo in bo za svoje ljudstvo umorjen. pokesali, kajti njim bom priza- 7Inglejte, Gospodov angel nesel. A glejte, çe bi ne bilo mi je to razglasil in moji duøi zavoljo praviçnih, ki so v tem prinesel vesele novice. In glejte, velikem mestu, glejte, bi napra- k vam sem bil poslan, da to vil, da bi se iz nebes spustil razglasim tudi vam, da bi imeli ogenj in ga uniçil. vesele novice; a glejte, vi me 14 A glejte, zaradi praviçnih ne œelite sprejeti. mu je prizaneøeno. A glejte, 8 Zato tako govori Gospod: prihaja ças, govori Gospod, ko Zavoljo trdosrçnosti nefijskega spodite praviçne iz svoje srede, ljudstva jim bom, razen çe se da boste nato zreli za propad; pokesajo, odvzel besedo in jim da, gorje temu velikemu mestu odtegnil svojega Duha in jih ne zavoljo hudobije in gnusob, ki bom veç prenaøal in bom srca so v njem. njihovih bratov obrnil zoper njih. 15 Da, in gorje mestu Gideon, 9Innebominilo øtiristo let, zaradi hudobije in gnusob, ki preden bom napravil, da bodo so v njem. udarjeni; da, udaril jih bom z 16 Da, in gorje vsem mestom, meçem in z lakoto in s kugo. ki so po deœeli, ki jih imajo v 10 Da, udaril jih bom v siloviti lasti Nefijci, zavoljo hudobije jezi in tam bodo tisti izmed çetr- in gnusob, ki so v njih. tega rodu, ki bodo œiveli, izmed 17 In glejte, nad deœelo bo vaøih sovraœnikov, da bodo priølo prekletstvo, govori Gos- ugledali vaø popoln propad; in pod nad vojskami, zavoljo to se bo zagotovo zgodilo, çe se ljudstva, ki je v deœeli, da, zavo- ne pokesate, govori Gospod; in ljo njihove hudobije in njihovih tisti izmed çetrtega rodu vam gnusob. bodo zadali pogubljenje. 18 In zgodilo se bo, govori 11 Çe pa se œelite pokesati in Gospod nad vojskami, da, naø se vrniti h Gospodu, svojemu veliki in pravi Bog, da kdor Bogu, bom odvrnil jezo, govori bo skril zaklade v zemljo, jih ne Gospod; da, tako govori Gos- bo veç naøel, zavoljo velikega pod, blagor tem, ki se œelijo prekletstva deœele, razen çe bo pokesati in vrniti k meni, a gorje praviçen çlovek in ga bo skril temu, ki se ne pokesa. za Gospoda. 12 Da, gorje temu velikemu 19 Kajti œelim, govori Gospod, mestu Zarahemli; kajti glejte, da skrijejo zaklade zame; in zavoljo teh, ki so praviçni, je prekleti bodo tisti, ki zakladov 377 Helaman 13:20–29 ne skrijejo zame; kajti nihçe ne posmehujete in jih kamenjate skrije zakladov zame razen in jih pobijate in jim delate vsa- praviçni; in tisti, ki zakladov ne kovrstne kriviçnosti, prav kot skrije zame, je preklet in zaklad so delali v starodavnih çasih. prav tako in nihçe ga ne bo pri- 25 In sedaj, ko govorite, pravi- dobil nazaj zavoljo prekletstva te: Çe bi bili naøi dnevi v dne- deœele. vih naøih oçakov, bi ne pobijali 20 In priøel bo dan, ko bodo prerokov; ne bi jih kamenjali in skrili zaklade, ker so predali preganjali. srce bogastvu; in ker so srce 26 Glejte, slabøi ste od njih; predali bogastvu in bodo skrili kajti kakor œivi Gospod, çe pride zaklade, ko bodo beœali pred prerok med vas in vam razglaøa sovraœniki; ker jih ne bodo skrili Gospodovo besedo, ki priçuje o zame, naj bodo ti in tudi njiho- vaøih grehih in kriviçnostih, ste vi zakladi prekleti; in tega dne nanj jezni in preganjate ga in si bodo udarjeni, govori Gospod. ga prizadevate na vsak naçin 21 Glejte, ljudje tega velikega ubiti; da, rekli boste, da je laœni mesta, in prisluhnite mojim be- prerok in da je greønik in od sedam; da, prisluhnite besedam, hudiça, ker priçuje, da so vaøa ki jih govori Gospod; kajti glejte, dela zlobna. pravi, da ste vi prekleti zavoljo 27 A glejte, çe bo priøel med vaøega bogastva in prekleto je vas çlovek in bo rekel: Naredite tudi vaøe bogastvo, ker ste mu to, v tem ni kriviçnosti; naredite predali srce in niste prisluhnili to in ne boste trpeli; da, rekel besedam njega, ki vam ga je dal. bo: Stopajte za ponosom svojega 22 Ne spominjate se Gospoda, lastnega srca; da, stopajte za svojega Boga, v tem, s çimer ponosom svojih oçi in delajte, vas je blagoslovil, paç pa se kar vam srce poœeli—in çe bo vedno spominjate svojega bo- priøel med vas çlovek in to gastva, ne da bi se zanj zahvalili rekel, ga boste sprejeli in rekli, Gospodu, svojemu Bogu; da, da je prerok. vaøega srca ne vleçe h Gospodu, 28 Da, povzdigovali ga boste paç pa ga napihuje velik ponos, in mu dali od svojega imetja; do bahanja in do napihovanja, dali mu boste od svojega zlata zavidanj, zdrah, zlonamernosti, in od srebra in ga oblekli v dra- preganjanj in umorov in vsa- ga oblaçila; in ker vam govori kovrstnih kriviçnosti. laskave besede in pravi, da je 23 Zato je Gospod Bog zapo- vse v redu, potem pri njem ne vedal, naj pride prekletstvo boste naøli zmote. nad deœelo in tudi nad vaøe 29 O ti hudobni in ti sprijeni bogastvo in to zavoljo vaøih rod; ti otopelo in trdovratno kriviçnosti. ljudstvo, kako dolgo boste 24 Da, gorje temu ljudstvu domnevali, da vas bo Gospod zavoljo tega çasa, ki je prispel, prenaøal? Da, kako dolgo boste da podite preroke in se jim prenaøali, da vas vodijo nespa- Helaman 13:30–14:2 378 metni in slepi vodniki? Da, kako da, obkroœajo nas angeli tistega, dolgo se boste raje odloçali za ki si je prizadeval pogubiti temo kakor svetlobo? naøe duøe. Glejte, naøe kriviç- 30 Da, glejte, Gospodova jeza nosti so velike. O Gospod, mar do vas se je œe zanetila; glejte, svoje jeze ne moreø odvrniti od deœelo je preklel zavoljo vaøe nas? In to bo vaøa govorica v kriviçnosti. tistih dneh. 31 In glejte, prihaja ças, ko pre- 38 A glejte, dnevi vaøe preiz- kolne vaøe bogastvo, da postane kuønje so potekli; odlaøali ste z izmuzljivo, da ga ne morete dnem svoje odreøitve, dokler ni zadrœati; in v dneh siromaøtva za vedno prepozno in je vaøe ga ne morete ohraniti. pogubljenje zagotovljeno; da, 32 In v dneh siromaøtva boste kajti vse dni svojega œivljenja klicali h Gospodu; in zaman ste iskali to, çesar si niste mogli boste klicali, kajti vaøe pustoøe- pridobiti; in sreço ste iskali v nje je œe priølo nad vas in vaøe povzroçanju kriviçnosti, kar je pogubljenje je zagotovljeno; v nasprotju z naravo praviç- in nato boste tega dne hlipali nosti, ki je v naøem velikem in in jeçali, govori Gospod nad veçnem Voditelju. vojskami. In nato boste toœili in 39 O vi ljudstvo deœele, da bi rekli: sliøali moje besede! In molim, 33 O, da bi se bil jaz pokesal in da bi se Gospodova jeza odvr- bi ne bil ubijal prerokov in jih nila od vas in da bi se pokesali kamenjal in preganjal. Da, tega in bili odreøeni. dne boste rekli: O, da bi se bili spomnili Gospoda, svojega 14. POGLAVJE Boga, na dan, ko nam je dal bogastvo in potem ne bi posta- Samuel napove svetlobo ponoçi lo izmuzljivo, da bi ga izgubili; in novo zvezdo ob Kristusovem kajti glejte, naøe bogastvo je ølo rojstvu.—Kristus odkupi ljudi od od nas. telesne in duhovne smrti.—Zna- 34 Glejte, orodje poloœimo sem menja njegove smrti vkljuçujejo in naslednjega dne ga ni; in glej- tri dni teme, razklajanje skal te, naøi meçi so nam odvzeti na in velika dviganja zemeljskega dan, ko jih iøçemo za bitko. povrøja. Okrog 6 let pr. Kr. 35 Da, skrili smo svoje zaklade in izmuznili so se nam zavoljo In sedaj se je zgodilo, da je prekletstva deœele. Lamanec Samuel prerokoval øe 36 O, da bi se bili pokesali na silno veliko veç tega, çesar ni dan, ko je k nam priøla Gospo- moç zapisati. dova beseda; kajti glejte, deœela 2Inglej, rekel jim je: Glejte, je prekleta in vse reçi so postale dajem vam znamenje; kajti øe izmuzljive in ne moremo jih pet let pride in glejte, nato pride zadrœati. Boœji Sin odkupit vse, ki bodo 37 Glejte, obdajajo nas demoni, verjeli v njegovo ime. 379 Helaman 14:3–19 3Inglejte, to vam bom dal vaøih kriviçnosti, in tudi da bi za znamenje v çasu njegovega spoznali pogoje za kesanje; prihoda; kajti glejte, na nebu 12 in tudi da bi vedeli o pri- bodo velike luçi, tako da v noçi, hodu Jezusa Kristusa, Boœjega preden pride, ne bo teme, tako Sina, Oçeta nebes in Zemlje, da se bo çloveku dozdevalo, Stvarnika vseh reçi od zaçetka; kakor da bi bil dan. in da bi zvedeli o znamenjih 4 Zato bodo dan in noç in dan, njegovega prihoda, z namenom kakor bi bil en dan in bi ne bilo da bi verjeli v njegovo ime. noçi; in to vam bo za znamenje; 13 In çe boste verjeli v njegovo kajti vedeli boste za vzhajanje ime, se boste pokesali vseh gre- sonca in tudi za zahajanje; zato hov, da vam bodo s tem odpuø- bodo vedeli z gotovostjo, da çeni po njegovih zaslugah. bosta dva dneva in noç; vseeno 14 In glejte spet, dajem vam se ponoçi ne bo stemnilo; in to øe eno znamenje, da, znamenje bo noç, preden se bo rodil. njegove smrti. 5Inglejte, vzøla bo nova zvez- 15 Kajti glejte, zagotovo mora da, takøna kot je øe niste videli; umreti, da bo odreøitev lahko in tudi to vam bo za znamenje. priøla; da, zanj je nujno in po- 6Inglejte, to ni vse, na nebu trebno, da umre, da pride do bo veliko znamenj in çudes. vstajenja mrtvih, da bodo ljudje 7Inzgodilo se bo, da boste vsi tako lahko privedeni v Gospo- osupli in se boste çudili, tako dovo navzoçnost. da boste popadali na zemljo. 16 Da, glejte, ta smrt pripelje 8Inzgodilo se bo, kdor bo do vstajenja in odkupitve vsega verjel v Boœjega Sina, bo imel çloveøtva od prve smrti—du- veçno œivljenje. hovne smrti; kajti vse çloveøtvo 9Inglejte, tako mi je zapovedal se øteje, zaradi Adamovega pad- Gospod po angelu, naj pridem ca loçeno od Gospodove nav- in vam to povem; da, zapovedal zoçnosti, za mrtvo tako glede je, naj vam to prerokujem; da, telesnega kot glede duhovnega. rekel mi je: Kliçi temu ljudstvu: 17 A glejte, Kristusovo vstaje- Pokesajte se in Gospodu pri- nje odkupi çloveøtvo, da, prav pravite pot. vse çloveøtvo, in ga pripelje na- 10 In sedaj, ker sem Lamanec zaj v Gospodovo navzoçnost. in sem vam govoril besede, ki 18 Da, pripravi pogoje za kesa- mi jih je zapovedal Gospod nje, da kdor se pokesa, ni pose- in ker so bile do vas teœke, ste kan in vrœen v ogenj; a kdor se name jezni in si me prizadevate ne pokesa, je posekan in vrœen v ubiti in me spoditi iz svoje srede. ogenj; in nadnje ponovno pride 11 In sliøali boste moje besede, duhovna smrt, da, druga smrt, kajti s tem namenom sem se kajti ponovno so odrezani od povzpel na mestno obzidje, tega, kar spada k praviçnosti. da bi sliøali in spoznali Boœje 19 Torej, pokesajte se, pokesaj- sodbe, ki vas çakajo zavoljo te se, da ne boste, ker to veste in Helaman 14:20–31 380 tega ne delate, dopustili, da 27 In rekel mi je, da bo to med- pridete pod obsodbo in da vas tem, ko bodo trajali grom in ne bo privedlo v drugo smrt. strele in vihar in da bo v razmi- 20 A glejte, kot sem vam rekel ku treh dni vse obliçje zemlje o drugem znamenju, znamenju prekrivala tema. njegove smrti, glejte, na dan, ko 28 In angel mi je rekel, da jih bo utrpel smrt, se bo sonce za- bo veliko videlo veçje reçi od temnilo in vam odreklo svetlo- teh z namenom, da bi verjeli, bo; in tudi luna in zvezde; in na da se bodo ta znamenja in ta obliçju deœele ne bo svetlobe, in çudesa zgodila na vsem obliçju sicer od çasa, ko bo utrpel smrt, te deœele, z namenom da med za razmik treh dni, do çasa, ko çloveøkimi otroki ne bo vzroka bo ponovno vstal od mrtvih. za nevero— 21 Da, ob çasu, ko bo izdihnil, 29 in to z namenom da bo, kdor bodo v razmiku veliko ur grme- bo verjel, lahko odreøen in da bo nje in strele in zemlja se bo stres- nad vsakogar, ki ne bo verjel, la in trepetala; in skale, ki so na lahko priøla praviçna sodba; in obliçju zemlje, ki so tako nad tudi çe bodo obsojeni, bodo ob- zemljo kot spodaj, za katere sodbo nadse priklicali sami. veste, da so ob tem çasu çvrste 30 In sedaj pomnite, pomnite, oziroma da je veçji del teh bratje moji, kdor propade, pro- çvrsta gmota, se bodo razklale; pade zaradi sebe; in kdor dela 22 da, razklale se bodo na kriviçnosti, jih dela proti sebi; dvoje in vse odtlej se jih bo naø- kajti glejte, svobodni ste; dolo po øpranjah in razpokah in puøçeno vam je samostojno zlomljenih drobcih na vsem delovati; kajti glejte, Bog vam je obliçju zemlje, da, tako nad dal védenje in vas osvobodil. zemljo kot pod njo. 31 Naklonil vam je, da lahko 23 In glejte, nastali bodo veliki prepoznavate dobro od zlega, viharji in veliko gora se bo zni- in naklonil vam je, da lahko œalo, kakor bi bile doline, veliko izberete œivljenje ali smrt; in lah- bo krajev, ki jih sedaj imenujemo ko delate dobro in se povrnete doline, ki bodo postali gore, k temu, kar je dobro oziroma se katerih viøina bo velika. vam povrne to, kar je dobro; 24 In veliko glavnih cest se oziroma lahko delate zlo in se bo preklalo in veliko mest bo vam povrne to, kar je zlo. postalo opuøçenih. 25 In veliko grobov se bo odprlo in izroçilo veliko mrtvih; 15. POGLAVJE in mnogim se bodo pokazali mnogi sveti. Gospod je grajal Nefijce, ker jih je 26 In glejte, to mi je povedal ljubil.—Spreobrnjeni Lamanci so angel; kajti rekel mi je, da bodo trdni in stanovitni v veri.—Gos- grmenje in strele v razmiku pod bo v poslednjih dneh milosten veliko ur. do Lamancev. Okrog 6 let pr. Kr. 381 Helaman 15:1–12 In sedaj, moji ljubljeni bratje, 7Inglejte, sami veste, kajti glejte, razglaøam vam, çe se ne priçevali ste temu, da so, kolikor pokesate, bodo vaøe hiøe ostale jih bo privedenih k spoznanju zapuøçene. resnice in bodo spoznali hu- 2 Da, çe se ne pokesate, bodo dobna in gnusna izroçila svojih imele vaøe œenske na dan, ko oçetov in bodo vodeni, naj bodo dojile, velik vzrok za œalo- verjamejo v svete spise, da, vanje; kajti skuøali boste zbeœati prerokbam svetih prerokov, ki in ne bo kraja za zatoçiøçe; da, so zapisane, kar jih privede k in gorje tem, ki so z otrokom, veri v Gospoda in h kesanju, k kajti teœke bodo in ne morejo veri in kesanju, katera ju v srcu beœati; zato bodo poteptane in spremenita— prepuøçene, da umrejo. 8 zato so vsi tisti, ki pridejo do 3 Da, gorje temu ljudstvu, ki tega, sami veste, trdni in stano- se imenuje Nefijevo ljudstvo, vitni v veri in v tem, kar jih je çe se ne pokesajo, ko bodo vi- osvobodilo. deli znamenja in çudesa, ki se 9Investe tudi, da so zakopali jim bodo pokazala; kajti glejte, bojna oroœja in se jih bojijo pobili so Gospodovo izvoljeno brati, da ne bodo na kakøen na- ljudstvo; da, ljubil je Nefijevo çin greøili; da, vidite lahko, da se ljudstvo in ga tudi grajal; da, ob bojijo greøiti—kajti glejte, do- dnevih kriviçnosti jih je grajal, pustili bodo, da jih sovraœniki ker jih je ljubil. poteptajo in pobijejo in ne bodo 4Aglejte, bratje moji, Lamance dvignili meçev proti njim in to je sovraœil, ker so bila njihova zavoljo svoje vere v Kristusa. dejanja nenehno zlobna in to 10 In sedaj, zavoljo njihove zavoljo kriviçnosti v izroçilu stanovitnosti, ko verjamejo v to, njihovih oçetov. A glejte, preko kar verjamejo, kajti zavoljo nji- pridiganja Nefijcev je priøla do hove çvrstosti, ko bodo enkrat njih odreøitev; in s tem name- prosvetljeni, glejte, jih bo Gos- nom jim je Gospod podaljøal pod blagoslovil in jim dneve dneve. podaljøal navkljub njihovi kri- 5Inœelel bi, da bi uvideli, da viçnosti— je veçji del njih na poti svojih 11 da, dasi bodo zapadali v dolœnosti in budno stopajo pred nevero, jim bo Gospod dneve Bogom in pozorno spolnjujejo podaljøal, dokler ne pride ças, njegove zapovedi in zakone in o katerem so govorili naøi oçet- sodbe po Mojzesovi postavi. je in tudi prerok Zenos in veli- 6 Da, povem vam, da to poçne ko drugih prerokov, o ponovni veçji del med njimi in z neutrud- vrnitvi naøih bratov, Lamancev, no marljivostjo se trudijo, da bi k spoznanju resnice— k spoznanju resnice pripeljali 12 da, pravim vam, da se v pos- preostanek svojih bratov; zato lednjih çasih Gospodove obljube jih je veliko, ki jih vsakodnevno nadaljujejo med naøimi brati, pridajo svojim øtevilom. Lamanci; in navkljub veliko Helaman 15:13–16:5 382 stiskam, v katerih bodo, in da- Nefijcev.—Nekateri postanejo siravno bodo po obliçju zemlje trdosrçni in drugi vidijo angele.— preganjani semkaj in tjakaj in Neverniki pravijo, da ni razumno jih bodo lovili in udarjali in verjeti v Kristusa in njegov prihod razkropili in ne bodo imeli kra- v Jeruzalem. Med leti 6 in 1 pr. Kr. ja za zatoçiøçe, bo Gospod do njih milosten. In sedaj se je zgodilo, da jih je 13 In to je po prerokbi, da bodo bilo veliko, ki so sliøali besede ponovno pripeljani k resniçne- Lamanca Samuela, ki jih je spre- mu védenju, ki je védenje o govoril na mestnem obzidju. In njihovem Odkupitelju in veli- kolikor jih je verjelo njegovi be- kem in resniçnem pastirju, in sedi, so øli in poiskali Nefija; in bodo priøteti med njegove ovce. ko so bili priøli in ga naøli, so mu 14 Zato vam pravim, bolje bo grehe priznali in ne utajili, œeleç, z njimi kakor z vami, çe se ne da bi se lahko krstili v Gospodu. boste pokesali. 2Akolikor jih je bilo, ki niso 15 Kajti glejte, çe bi bila njim verjeli Samuelovim besedam, pokazana silna dela, kakrøna so bili nanj jezni; in vanj so na so bila pokazana vam, da, njim, obzidje luçali kamne in nanj jih ki so zapadli v nevero zavoljo je veliko tudi izstrelilo puøçice, izroçila svojih oçetov, lahko ko je stal na obzidju;aznjim je sami vidite, da bi nikoli veç ne bil Gospodov Duh, tako da ga zapadli v nevero. niso mogli zadeti niti s kamni 16 Zato govori Gospod: Ne niti s puøçicami. bom jih docela pokonçal, paç 3Kosotorej videli, da ga pa bom napravil, da se bodo na ne morejo zadeti, jih je bilo øe dan moje modrosti ponovno veliko veç, ki so verjeli njego- vrnili k meni, govori Gospod. vim besedam, tako da so øli do 17 In sedaj glejte, govori Gos- Nefija, da bi se krstili. pod, glede nefijskega ljudstva: 4 Kajti glej, Nefi je krøçeval in Çe se ne bodo pokesali in se prerokoval in pridigal, klical drœali moje volje, jih bom docela ljudstvo h kesanju, kazal zname- pokonçal, govori Gospod, zavo- nja in çudesa, med ljudstvom ljo njihove nevere navkljub delal çudeœe, da bi vedeli, da mnogim silnim delom, ki sem mora Kristus priti v kratkem— jih storil med njimi; in tako 5 jim govoril o tem, kar mora v zagotovo kot œivi Gospod, se kratkem priti, da bodo takrat, bo to zgodilo, govori Gospod. ko bo to priølo, vedeli in se spomnili, da jim je bilo razode- to vnaprej, z namenom da bi 16. POGLAVJE verjeli; zato jih je, kolikor jih je verjelo Samuelovim besedam, Nefi krsti Nefijce, ki verjamejo ølo k njemu, da bi bili krøçeni, Samuelu.—Samuela ne morejo kajti priøli so kesajoç se in priz- ubiti puøçice in kamni neskesanih navajoç svoje grehe. 383 Helaman 16:6–21 6Aveçji del jih ni verjelo prerokov so se zaçele izpolnje- Samuelovim besedam; zato so, vati. ko so videli, da ga ne morejo 14 In angeli so se prikazovali zadeti s kamni in puøçicami, ljudem, modrecem, in jim zaklicali poveljnikom, rekoç: razglaøali vesele novice o veli- Primite tega çloveka in ga zve- ki radosti; tako so se tega leta œite, kajti glejte, hudiça ima; sveti spisi zaçeli izpolnjevati. in zavoljo hudiçeve moçi, ki 15 Vseeno so ljudje postajali je v njem, ga ne moremo zadeti trdosrçni, vsi razen najvernej- s kamni in puøçicami; zato ga øega dela njih, tako Nefijcev primite in ga zveœite in proç kot tudi Lamancev, in zaçeli so z njim. se zanaøati na lastno moç in na 7Inkosopristopili, da bi nanj lastno modrost, rekoç: poloœili roke, glej, se je pognal 16 Nekatere reçi med tolikimi z obzidja in zbeœal iz njihovih so morda pravilno uganili; a deœel, da, in sicer v lastno deœelo, glejte, vemo, da se ne morejo in zaçel pridigati in prerokovati zgoditi vsa ta velika in çudovita med lastnim ljudstvom. dela, o katerih se je govorilo. 8Inglej, med Nefijci se o njem 17 In zaçeli so modrovati in se ni veç sliøalo; in take so bile prepirati med seboj, rekoç, zadeve ljudstva. 18 da: Ni razumno, da bi priølo 9Intako se je konçalo osemde- tako bitje, kot je Kristus; çe pa je set in øesto leto vladavine sodni- in bi bil Boœji Sin, Oçe nebes in kov nad Nefijevim ljudstvom. Zemlje, kot je bilo reçeno, çemu 10 In tako se je konçalo tudi se nam ne bo prikazal prav ka- osemdeset in sedmo leto vlada- kor tem, ki bodo v Jeruzalemu? vine sodnikov, veçji del ljudstva 19 Da, çemu se ne bo prikazal je ostajal pri svojem ponosu in v tej deœeli prav kakor v jeruza- hudobiji in manjøi del je stopal lemski deœeli? pred Bogom øe bolj budno. 20 A glejte, vemo, da je to 11 In táko je bilo stanje tudi hudobno izroçilo, ki so nam ga v osemdeset in osmem letu izroçili naøi oçetje, da bi napra- vladavine sodnikov. vili, da bi verjeli v nekaj velikega 12 In v zadevah ljudstva je bilo in çudovitega, kar se bo zgodilo, le malo sprememb, razen da so anemed nami, paç pa v deœeli, ljudje zaçeli postajati øe bolj ki je znatno oddaljena, deœeli, otopeli v kriviçnosti in so poçeli ki je ne poznamo; zato nas lahko veç in veç tega, kar je bilo v puøçajo v nevednosti, kajti ne nasprotju z Boœjimi zapovedmi, moremo priçevati z lastnimi vosemdeset in devetem letu oçmi, da je resniçno. vladavine sodnikov. 21 In po prekanjenih in skriv- 13 A v devetdesetem letu vla- nostnih veøçinah zlodeja bodo davine sodnikov se je zgodilo, naredili kako veliko skrivnost, da so bila ljudstvu dana velika ki je ne moremo razumeti, ki znamenja in çudesa; in besede nas bo omejevala, da bomo Helaman 16:22–3 Nefi 1:4 384 sluœabniki njihovih besed in ljudstvo postalo trdosrçno do tudi njihovi sluœabniki, kajti tega, kar je bilo dobro, in do nanje se zanaøamo, da nas pou- tega, kar bo priølo. çijo o besedi; in tako nas bodo 23 In navkljub znamenjem in drœali v nevednosti, çe se jim çudesom, ki so se dogajala med prepustimo, vse dni svojega Gospodovim ljudstvom, in ve- œivljenja. liko çudeœem, ki so jih delali, se 22 In øe veliko veç reçi so si je Satan na veliko polastil src ljudje predstavljali v srcu, katere ljudi po vsem obliçju deœele. so bile nespametne in puhle; in 24 In tako se je konçalo devet- bili so precej vznemirjeni, kajti deseto leto vladavine sodnikov Satan jih je nenehno podœigal nad Nefijevim ljudstvom. h kriviçnosti; da, hodil je nao- 25 In tako se je konçala Hela- krog in øiril govorice in prepire manova knjiga po zapisu Hela- po obliçju vse deœele, da bi mana in njegovih sinov.

Tretji Nefi Nefijeva knjiga

SIN NEFIJA, KI JE BIL HELAMANOV SIN

n Helaman je bil sin Helamana, ki je bil sin Alma, ki je bil sin IAlma, ki je bil potomec Nefija, ki je bil sin Lehija, ki je priøel iz Jeruzalema prvega leta vladavine Sedekija, kralja Judeje.

1. POGLAVJE in bilo je leta, ko je bil Lakonij vrhovni sodnik in upravitelj Nefi, Helamanov sin, odide iz de- deœele. œele in njegov sin Nefi ohranja za- 2InNefi, Helamanov sin, je pise.—Çetudi je obilo znamenj in bil odøel iz zarahemelske deœele çudes, hudobni naçrtujejo poboj in zadolœil sina Nefija, ki je bil praviçnih.—Pride noç Kristuso- njegov najstarejøi sin, za ploøçe vega rojstva.—Dano je znamenje iz medenine in vse zapise, ki in vzide nova zvezda.—Laœi in so jih bili zapisovali, in vse reçi, goljufije porastejo in Gadiantonovi ki so jih ohranjali svete od Lehi- razbojniki jih veliko pobijejo. Med jevega odhoda iz Jeruzalema. leti 1 in4poKr. 3 Nato je odøel iz deœele in kam je øel, ne ve nihçe; in nje- n sedaj se je zgodilo, da je gov sin Nefi je ohranjal zapise Ibilo minilo devetdeset in eno namesto njega, da, zapis o tem leto in je bilo øeststo let od çasa, ljudstvu. ko je Lehi zapustil Jeruzalem; 4Inzgodilo se je, na zaçetku 385 3 Nefi 1:5–19 devetdeset in drugega leta, glej, volje; kajti glej, ças se je pribli- so se prerokbe prerokov zaçele œal in to noç bo dano znamenje obøirneje izpolnjevati; kajti med in jutri pridem na svet, da poka- ljudstvom so se zaçela dogajati œem svetu, da bom izpolnil veçja znamenja in veçji çudeœi. vse, kar sem ukazal spregovoriti 5 Bilo pa jih je nekaj, ki so zaçeli ustom mojih svetih prerokov. govoriti, da je ças, ko naj bi se 14 Glej, k svojim prihajam, da izpolnile besede, ki jih je govoril izpolnim vse, kar sem razkrival Lamanec Samuel, potekel. çloveøkim otrokom od osnova- 6Inzaçeli so se radostiti nad nja sveta, in spolnim voljo tako brati, rekoç: Glejte, ças je potekel Oçeta kot Sina—Oçeta zavoljo in Samuelove besede se niso iz- mene in Sina zavoljo mojega polnile; torej sta bili vaøa radost mesa. In glej, ças se je pribliœal in vaøa vera glede tega zaman. in to noç bo dano znamenje. 7Inzgodilo se je, da so po vsej 15 In zgodilo se je, da so se deœeli povzroçili velik nemir; besede, ki so dosegle Nefija, iz- in ljudje, ki so verjeli, so zaçeli polnile, kakor so bile izreçene; postajati zelo potrti, çe bi se to, kajti glej, ob sonçnem zatonu ni o çemer je bilo govora, kakor koli bilo teme; in ljudje so se priçeli ne zgodilo. çuditi, ker ni bilo teme, ko je 8Aglej, stanovitno so çakali priøla noç. na dan in noç in dan, ki bi bili 16 In veliko jih je bilo, ki niso kakor en dan, kot bi ne bilo noçi, bili verjeli besedam prerokov, da bi vedeli, da njihova vera ni ki so popadali na zemljo in pos- bila zaman. tali, kakor bi bili mrtvi, kajti 9 Sedaj se je zgodilo, da so vedeli so, da je veliki naçrt po- neverniki doloçili dan, ko bi vse, gube, ki so ga bili skovali za te, ki so verjeli izroçilu, usmrtili, ki so verjeli besedam prerokov, çe se ne bi zgodilo znamenje, ki spodletel; kajti znamenje, ki je ga je bil dal prerok Samuel. bilo dano, je bilo œe tu. 10 Sedaj se je zgodilo, ko je 17 In zaçeli so spoznavati, da Nefi, Nefijev sin, videl to hudo- se mora v kratkem pokazati bijo svojega ljudstva, je bil v Boœji Sin; da, skratka, vsi ljudje srcu silno potrt. na obliçju vse zemlje od zahoda 11 In zgodilo se je, da je øel do vzhoda, tako v deœeli na ven in se priklonil do zemlje in severu kot v deœeli na jugu, so glasno klical k Bogu v prid svo- bili tako silno osupli, da so jega ljudstva, da, teh, ki naj bi popadali na zemljo. bili pogubljeni zavoljo svoje 18 Kajti vedeli so, da so preroki vere v izroçilo svojih oçetov. veliko let priçevali o tem in da je 12 In zgodilo se je, da je ves bilo znamenje, ki je bilo dano, dan glasno klical h Gospodu; in œe tu; in zbali so se zavoljo svoje glej, Gospodov glas ga je dose- kriviçnosti in nevere. gel, rekoç: 19 In zgodilo se je, da vso noç 13 Dvigni glavo in bodi dobre ni bilo teme, paç pa je bilo tako 3Nefi 1:20–30 386 svetlo, kakor bi bil poldan. In priøli do spoznanja o svoji zmoti zgodilo se je, da je sonce zjutraj in so priznali svoje napake. ponovno vzølo po ustaljenem 26 In tako je minilo devetdeset redu; in zavoljo znamenja, ki je in drugo leto, ki je prineslo bilo dano, so vedeli, da je bil to ljudstvu vesele novice zavoljo dan, ko naj bi se rodil Gospod. znamenj, ki so se dogajala po 20 In zgodilo se je bilo, da, vse, preroøkih besedah vseh svetih vsaka potankost, po besedah prerokov. prerokov. 27 In zgodilo se je, da je tudi 21 In zgodilo se je tudi, da se je devetdeset in tretje leto minilo glede na besedo prikazala nova v miru, razen zaradi Gadianto- zvezda. novih razbojnikov, ki so bivali 22 In zgodilo se je, da je od tega v gorah, ki so preplavili deœelo; çasa dalje Satan med ljudstvo kajti tako moçne so bile njihove razpoøiljal laœi, da bi postali utrdbe in njihova skrivaliøça, trdosrçni, z namenom da bi ne da jih ljudje niso mogli prema- verjeli v znamenja in çudesa, gati; zato so zagreøili veliko ki so jih bili videli; a navkljub umorov in naredili velik pokol laœem in goljufijam je veçji del med ljudstvom. ljudstva verjel in spreobrnili so 28 In devetdeset in çetrtega leta se h Gospodu. se je zgodilo, da so se v veliki 23 In zgodilo se je, da je Nefi meri namnoœili, ker je bilo med øel med ljudstvo, in tudi veliko njimi veliko nefijskih odpadni- drugih, krøçujoç v kesanje, v kov, ki so prebeœali k njim, kar çemer je bilo veliko odpuøçanje je povzroçilo veliko potrtosti grehov. In tako se je med Nefijcem, ki so ostali v deœeli. ljudstvom v deœeli spet zaçel 29 In tudi med Lamanci je mir. obstajal vzrok za veliko potr- 24 In ni bilo drugih prepirov tost; kajti glej, imeli so veliko razen nekaterih, ki so zaçeli otrok, ki so rasli in dorasli do pridigati, trudeç se, da bi s sve- let, ko so postali samostojni, in timi spisi dokazali, da se ni veç nekateri, ki so bili Zoramci, so potrebno drœati Mojzesove pos- jih s svojimi laœmi in laskavimi tave. V tem so se sedaj motili, besedami zaveˆ dli, da so se ker niso razumeli svetih spisov. pridruœili Gadiantonovim raz- 25 A zgodilo se je, da so se bojnikom. kmalu spreobrnili in se prepri- 30 In tako so bili prizadeti tudi çali o zmoti, v kateri so bili, kajti Lamanci in zaçeli so peøati v razkrito jim je bilo, da se posta- veri in praviçnosti zavoljo hudo- va øe ni izpolnila in da se mora bije odraøçajoçega rodu. izpolniti do potankosti; da, do- segla jih je beseda, da se ta mora izpolniti; da, da niti ena piçica in 2. POGLAVJE pika ne bo preøla, dokler se vse ne izpolni; zato so øe v istem letu Hudobija in gnusobe med ljudstvom 387 3 Nefi 2:1–13 naraøçajo.—Nefijci in Lamanci se 7Inminilo je bilo devet let od zdruœijo, da bi se ubranili pred Ga- çasa, ko je bilo dano znamenje, diantonovimi razbojniki.—Spre- o katerem so govorili preroki, obrnjeni Lamanci postanejo beli in da bo Kristus priøel na svet. se imenujejo Nefijci. Med leti 5 in 8 Nefijci so torej zaçeli raçunati 16 po Kr. ças od obdobja, ko je bilo dano znamenje oziroma od Kristuso- In zgodilo se je, da je tako mini- vega prihoda; zato je bilo minilo lo tudi devetdeset in peto leto devet let. in ljudstvo je zaçelo pozabljati 9InNefi, ki je bil oçe Nefija, ki znamenja in çudesa, ki so jih je bil zadolœen za zapise, se ni sliøali, in postajalo manj in manj vrnil v zarahemelsko deœelo in osuplo ob znamenju ali çudesu ga ni bilo moç najti nikjer v vsej iz nebes, tako da so zaçeli pos- deœeli. tajati trdosrçni in slepomiselni 10 In zgodilo se je, da so ljudje in so prenehali verjeti v vse, øe vedno ostajali pri hudobiji kar so bili sliøali in videli— navkljub veliko pridiganju in 2 ker so si v srcu predstavljali prerokovanju, ki je bilo poslano neko puhlost, da so to storili mednje; in tako je minilo tudi ljudje in hudiçeva moç, da bi deseto leto; in tudi enajsto leto zavajali in ogoljufali çloveøka je minilo v kriviçnosti. srca; in tako se je Satan ponovno 11 In zgodilo se je, da so se polastil çloveøkih src, tako da jim trinajstega leta po vsej deœeli je zaslepil oçi in jih zavajal, da zaçele vojne in prepiri; kajti so verjeli, da je nauk o Kristusu Gadiantonovi razbojniki so bili nespametna in puhla reç. postali tako øtevilni in so pobili 3Inzgodilo se je, da so se ljudje tako veliko ljudi in razdejali zaçeli krepiti v hudobiji in tako veliko mest in po vsej deœe- gnusobah; in niso verjeli, da bo li øirili tolikøno smrt in preliva- danih øe veç znamenj in çudes; nje krvi, da je nastala potreba, in Satan je hodil naokrog, zava- da vsi ljudje, tako Nefijci kot jal çloveøka srca, jih skuøal in Lamanci, dvignejo oroœje proti jih navajal, naj v deœeli delajo njim. velike hudobije. 12 Zato so se vsi Lamanci, ki 4Intako je minilo devetdeset so se spreobrnili h Gospodu, in øesto leto; in tudi devetde- zdruœili z brati Nefijci in so bili set in sedmo leto; in tudi de- primorani zaradi varnosti svo- vetdeset in osmo leto; in tudi jega œivljenja in svojih œena in devetdeset in deveto leto; otrok dvigniti oroœje proti tem 5inminilo je bilo tudi stoto Gadiantonovim razbojnikom, leto od dni Mozija, ki je bil kralj da, in tudi ubraniti svoje pravi- nad nefijskim ljudstvom. ce in privilegije cerkve in çaøçe- 6Inminilo je øeststo in denja in prostost in svobodo. vet let, odkar je Lehi zapustil 13 In zgodilo se je, preden je Jeruzalem. bilo minilo to trinajsto leto, je 3Nefi 2:14–3:5 388 Nefijcem grozil popoln propad doloçi Gidgidonija za vrhovnega zavoljo te vojne, ki je bila pos- poveljnika çet.—Nefijci se zberejo tala silno bridka. v Zarahemli in Izobilju, da bi se 14 In zgodilo se je, da so bili ubranili. Med leti 16 in 18 po Kr. Lamanci, ki so se zdruœili z Nefijci, priøteti med Nefijce; In sedaj se je zgodilo, da je 15 in prekletstvo jim je bilo øestnajstega leta od Kristusove- odvzeto in njihova koœa je pos- ga prihoda Lakonij, upravitelj tala bela kakor nefijska; deœele, prejel pismo od vodje 16 in njihovi mladeniçi in hçe- in voditelja te razbojniøke tolpe; re so postali silno zali in so bili in to so bile besede, ki so bile priøteti med Nefijce in imeno- zapisane, rekoç: vali so se Nefijci. In tako se je 2 Lakonij, nadvse plemeniti in konçalo trinajsto leto. vrhovni upravitelj deœele, glej, 17 In zgodilo se je v zaçetku piøem ti to pismo in ti izrekam øtirinajstega leta, vojna med raz- silno veliko hvalo zavoljo tvoje bojniki in Nefijevim ljudstvom trdnosti in tudi trdnosti tvojega se je nadaljevala in postala silno ljudstva pri branjenju tistega, bridka; vseeno pa si je Nefijevo kar predpostavljate, da je vaøa ljudstvo pridobilo nekaj pred- pravica in svoboda; da, dobro nosti pred razbojniki, tako da se drœite, kot bi vas podpirala so jih iz svojih deœel nagnali Boœja roka, pri branjenju svoje nazaj v gore in v skrivaliøça. svobode in svojega imetja in 18 In tako se je konçalo øtiri- svoje deœele, oziroma tega, kar najsto leto. In petnajstega leta tako imenujete. so priøli nad Nefijevo ljudstvo; 3Inzdi se mi økoda, nadvse in zavoljo hudobije Nefijevega plemeniti Lakonij, da bi bil tako ljudstva in veliko njihovih pre- nespameten in domiøljav, da pirov in sporov so si Gadianto- bi predpostavljal, da se moreø novi razbojniki pred njimi pri- zoperstaviti tolikim hrabrim dobili veliko prednosti. moœem, ki so mi na razpolago, 19 In tako se je konçalo pet- ki sedaj ob tem çasu stojijo v najsto leto in tako je bilo opremi in z veliko nestrpnostjo ljudstvo v stanju mnogih stisk; çakajo na besedo: Pojdite nad in nad njimi je visel meç pogube, Nefijce in jih pokonçajte. tako da so bili na tem, da jih 4Injaz, vedoç za njihovega poseka in to zavoljo njihove nepremagljivega duha, ker sem kriviçnosti. jih preizkusil na bojnem polju, in vedoç za njihovo veçno sov- raøtvo do vas zavoljo veliko kri- 3. POGLAVJE vic, ki ste jim jih prizadejali, çe bi torej priøli nad vas, bi vas obi- Gidianhi, gadiantonski vodja zah- skali s popolnim pogubljenjem. teva, da Lakonij in Nefijci predajo 5 Zato sem napisal tole pismo, sebe in svoje deœele.—Lakonij ga zapeçatil s svojo lastno roko, 389 3 Nefi 3:6–16 misleç na vaøo dobrobit zavoljo 11 In sedaj se je zgodilo, ko je vaøe trdnosti v tem, v kar verja- Lakonij to pismo prejel, je bil mete, da je prav, in vaøega ple- silno osupel zavoljo Gidianho- menitega duha na bojnem polju. vih drznih zahtev po posedo- 6 Zato vam piøem, œeleç, da bi vanju nefijske deœele in tudi raje predali mojemu ljudstvu groœnje ljudstvu in maøçevanja vaøa mesta, vaøe deœele in vaøe za krivice do tistih, ki jim krivica imetje, kot da bi vas obiskali ni bila storjena, razen da so sami z meçem in bi nad vas priøel kriviçno ravnali s seboj, ker so propad. odpadli k tem hudobnim in 7 Oziroma z drugimi beseda- gnusnim razbojnikom. mi, se nam predali in se zdruœili 12 Sedaj glej, ta upravitelj z nami in se seznanili z naøimi Lakonij je bil poøten moœ in skrivnimi deli in postali naøi razbojnikove zahteve in groœnje bratje, da bi bili kakor mi—ne ga niso mogle zastraøiti; zato ni naøi suœnji ampak naøi bratje in prisluhnil pismu Gidianhija, druœabniki vsega naøega imetja. voditelja razbojnikov, paç pa je 8Inglejte, prisegam vam, çe ukazal svojemu ljudstvu, naj kli- boste to storili, s prisego, ne çejo h Gospodu za moç ob çasu, boste pogubljeni; çe pa tega ne ko bodo nadnje priøli razbojniki. storite, vam s prisego prisegam, 13 Da, med vse ljudstvo je da bom naslednji mesec zauka- razposlal razglas, naj zberejo zal, da bodo nad vas priøle moje œenske in otroke, drobnico in çete in ne bodo zadrœale roke in govedo in vse imetje, razen svo- ne bodo prizanaøale, paç pa vas jega ozemlja, na enem kraju. bodo pobile in pustile meçu 14 In velel je, naj okrog njih pasti na vas, dokler ne boste zgradijo utrdbe in naj bo moç izumrli. teh silno velika. In çete tako 9Inglej, jaz sem Gidianhi; in Nefijcev kakor Lamancev ozi- sem voditelj te Gadiantonove roma vseh, ki so se priøtevali skrivne skupnosti; za katero med Nefijce, je dal kot straœo skupnost in dela le–te vem, da razporediti naokrog, da jih so dobra; in so starodavnega bodo dan in noç varovali pred datuma in so nam bila izroçena. razbojniki. 10 In piøem ti to pismo, Lakonij, 15 Da, rekel jim je: Kakor œivi in upam, da boste vaøe deœele Gospod, çe se ne boste pokesali in vaøe imetje predali brez vseh kriviçnosti in klicali h prelivanja krvi, da bodo moji Gospodu, ne boste nikakor ljudje ponovno dobili pravice in reøeni iz rok teh Gadiantonovih vlado, kateri so odpadli od vas razbojnikov. zavoljo vaøe hudobije, ker ste 16 In tako velike in çudovite si pridrœali njihove pravice do so bile Lakonijeve besede in vladanja, in çe tega ne boste prerokbe, da so povzroçile, da storili, se bom maøçeval za nji- je vse ljudi prevzel strah; in po hove krivice. Jaz sem Gidianhi. svojih moçeh so si prizadevali, 3Nefi 3:17–4:1 390 da bi delali po Lakonijevih vsi odøli na kraj, ki je bil dolo- besedah. çen, da se bodo zbrali, da se 17 In zgodilo se je, da je Lakonij bodo branili pred sovraœniki. nad vsemi nefijskimi çetami do- 23 In deœela, ki je bila doloçena, loçil vrhovne poveljnike, da bi je bila zarahemelska deœela in jim ukazovali takrat, ko bodo deœela, ki je bila med zarahe- razbojniki priøli nadnje iz divjine. melsko deœelo in deœelo Izobilje, 18 Doloçili so torej najviøjega da, do çrte, ki je bila med deœelo med vsemi vrhovnimi povelj- Izobilje in deœelo Opustoøenje. niki in glavnega poveljnika 24 In bilo je silno veliko vseh nefijskih çet in ime mu je tisoçev ljudi, ki so se imenovali bilo Gidgidoni. Nefijci, ki so se zbrali v tej 19 Sedaj, med vsemi Nefijci je deœeli. Sedaj je Lakonij ukazal, bila navada, da so za vrhovne naj se zberejo v deœeli na jugu poveljnike doloçili (razen v çasu zavoljo velikega prekletstva, ki hudobije) nekoga, ki je imel je bilo nad deœelo na severu. duha razodetja in tudi pre- 25 In utrdili so se pred sovraœ- roøtva; torej, ta Gidgidoni je bil niki; in bivali so v eni deœeli in med njimi velik prerok kakor v eni skupini in bali so se besed, tudi vrhovni sodnik. ki jih je bil spregovoril Lakonij, 20 Ljudstvo je sedaj reklo tako da so se pokesali vseh gre- Gidgidoniju: Moli h Gospodu hov; in nijihove molitve so se in nam dovoli iti v gore in v dvigale h Gospodu, njihovemu divjino, da bomo navalili na Bogu, da bi jih reøil v çasu, ko se razbojnike in jih ubili v njiho- bodo sovraœniki priøli bojevat vih lastnih deœelah. z njimi. 21 A Gidgidoni jim je rekel: 26 In bili so silno potrti zavoljo Gospod to prepoveduje; kajti svojih sovraœnikov. In Gidgi- çe bi øli nadnje, bi nas Gospod doni je ukazal, naj izdelajo vsa- izroçil v njihove roke; zato se kovrstno bojno oroœje in naj se bomo pripravili v srediøçu svo- po njegovem navodilu dobro jih deœel in bomo zbrali skupaj oboroœijo z oklepi in s øçiti in vse çete in ne bomo øli nadnje, z majhnimi øçiti. paç pa bomo poçakali, dokler ne pridejo nad nas; zato kakor 4. POGLAVJE œivi Gospod, çe bomo to storili, nam jih bo izroçil v roke. Nefijske çete porazijo Gadiantonove 22 In zgodilo se je sedem- razbojnike.—Gidianhija ubijejo in najstega leta, zadnji konec leta njegovega naslednika, Zemnariha, je bil øel razglas po vsem obliçju obesijo.—Nefijci hvalijo Gospoda deœele in vzeli so bili konje in za svoje zmage. Med leti 19 in 22 bojne vozove in œivino in vso po Kr. drobnico in govedo in œito in vse imetje in so korakali v tisoçih in In zgodilo se je, da so se bile v deset tisoçih, dokler niso bili zadnji konec osemnajstega leta 391 3 Nefi 4:2–11 te razbojniøke çete pripravile po obliçju deœele, tako da bi lah- na bitko in so zaçele prihajati ko gojili œito, da bi Nefijci ne in izvajati bliskovite napade s priøli nadnje in jih pobili; zato je hribov in z gora in iz divjine in Gidianhi ukazal çetam, naj gre- oporiøç in skrivaliøç in si zaçele do tega leta v bitko nad Nefijce. prilaøçati deœele, tako tiste, ki 7Inzgodilo se je, da so øli v so bile v deœeli juœno, kakor tiste, bitko; in bilo je øestega meseca; ki so bile v deœeli severno, in si in glej, velik in straøen je bil zaçele prilaøçati vse deœele, ki so dan, ko so øli v bitko; in opasali jih bili zapustili Nefijci, in mes- so se na razbojniøki naçin; in ta, ki so bila ostala opustoøena. okrog ledij so imeli ovçjo koœo in 2Aglej, v deœelah, ki so jih pobarvali so se s krvjo in glave bili zapustili Nefijci, ni bilo niti so si pobrili in na njih imeli divjih œivali niti divjaçine in za øleme; in velik in straøen je bil razbojnike ni bilo divjaçine pogled na Gidianhijeve çete drugje razen v divjini. zavoljo njihovega oklepa in ker 3Inrazbojniki niso mogli pre- so se pobarvali s krvjo. œiveti drugje razen v divjini 8Inzgodilo se je, da so bile zaradi pomanjkanja hrane; kajti çete Nefijcev, ko so videle kako Nefijci so bili zapustili deœele je izgledala Gidianhijeva vojska, opustele in so bili zbrali drob- vse popadale na zemljo in nico in govedo in vse imetje in povzdignileklice h Gospodu, so bili v eni skupini. svojemu Bogu, da bi jim priza- 4 Zato za razbojnike ni bilo nesel in jih reøil iz sovraœniko- druge priloœnosti, da bi plenili vih rok. in pridobili hrano, kakor da 9Inzgodilo se je, ko so Gidi- bi priøli v odkrito bitko nad anhijeve çete to videle, so zaçe- Nefijce; in ker so bili Nefijci v le z moçnim glasom vzklikati eni skupini in ker so imeli tako od radosti, kajti predpostavljale veliko øtevilo in ker so si pri- so bile, da so Nefijci popadali hranili zaloge in konje in œivino iz strahu od groze pred njiho- in drobnico vsake vrste, da vimi çetami. bi zdrœali za razmik sedmih let, 10 A v tem so bili razoçarani, upajoç, da bodo v tem çasu kajti Nefijci se niso zbali njih; izbrisali razbojnike z obliçja paç pa so se zbali Boga in so ga deœele; in tako je minilo osem- poniœno zaprosili za varstvo; najsto leto. ko so torej Gidianhijeve çete 5Inzgodilo se je, da je devet- navalile nanje, so se bili pri- najstega leta Gidianhi ugotovil, pravljeni spoprijeti z njimi; da, da je nastala potreba, da gre v sprejeli so jih v Gospodovi moçi. bitko nad Nefijce, kajti ni bilo 11 In bitka se je zaçela øestega drugega naçina, da bi zdrœali, meseca; in velika in straøna je kakor da plenijo in ropajo in bila bitka, da, velik in straøen je morijo. bil pokol, tako da med vsem 6Inniso se drznili razmahniti lehijskim ljudstvom niso vedeli 3Nefi 4:12–25 392 za tako velik pokol, odkar so ki je napravil, da je priølo do zapustili Jeruzalem. tega obleganja. 12 In navkljub groœnjam in 18 A glej, to je bila prednost za prisegam, ki jih je bil izrekel Nefijce; kajti za razbojnike je Gidianhi, glej, so jih Nefijci bilo nemogoçe, da bi bili v zase- potolkli, tako da so se umaknili di zadosti dolgo, da bi kakor pred njimi. koli vplivalo na Nefijce zavoljo 13 In zgodilo se je, da je Gidgi- veliko œiveœa, ki so ga bili imeli doni ukazal, naj jih njegove na zalogi, çete zasledujejo vse do meja z 19 in zavoljo piçlosti œiveœa divjino in naj ne prizanesejo med razbojniki; kajti glej, za nikomur, ki bi jim na poti padel svoje preœivetje niso imeli niçe- v roke; in tako so jih zasledovali sar drugega razen mesa, mesa, in jih pobijali do meja divjine, katerega so dobili v divjini; in sicer dokler niso izpolnili 20 in zgodilo se je, da je divjad Gidgidonijevega ukaza. v divjini postala redka, tako da 14 In zgodilo se je, da so Gidi- so bili razbojniki na tem, da od anhija, ki je smelo stal in se lakote pomrejo. bojeval, zasledovali, ko je beœal; 21 In Nefijci so nenehoma in ker je bil izçrpan zavoljo veli- korakali podnevi in ponoçi in ko bojevanja, so ga zajeli in ubili. napadali njihove çete in jih po- In tak je bil konec razbojnika sekali na tisoçe in deset tisoçe. Gidianhija. 22 In tako je postala œelja 15 In zgodilo se je, da so se Zemnarihovega ljudstva, da çete Nefijcev ponovno vrnile v odstopijo od naklepa zavoljo svojo utrdbo. In zgodilo se je, velike pogube, ki je prihajala da je minilo devetnajsto leto in nadnje ponoçi in podnevi. razbojniki niso priøli ponovno 23 In zgodilo se je, da je v bitko; niti niso ponovno priøli Zemnariha zaukazal ljudstvu, dvajsetega leta. naj odstopijo od obleganja in 16 In dvajset in prvega leta odkorakajo v najbolj oddaljene niso priøli v bitko, paç pa so dele deœele na severu. priøli z vseh strani, da bi posta- 24 In sedaj je Gidgidoni, zave- vili zasedo okrog Nefijevega dajoç se njihovega naklepa in ljudstva; kajti predpostavljali vedoç za njihovo oslabljenost so, da bi, çe bi Nefijevo ljudstvo zavoljo pomanjkanja hrane in odrezali od njihovih deœel in velikega pokola, do katerega je jih obkolili z vseh strani in çe priølo med njimi, zato v noçnem bi jih odrezali od vseh prednos- çasu razposlal svoje çete in jim ti na prostem, da bi jih lahko presekal njihovo pot za umik in pripravili, da se predajo glede postavil svoje çete na njihovo na njihove œelje. pot za umik. 17 Doloçili so si torej drugega 25 In to so storili v noçnem vodjo, ki mu je bilo ime Zemna- çasu in se na pohod odpravili riha; Zemnariha je bil sedaj tisti, pred razbojniki, tako da so 393 3 Nefi 4:26–5:4 razbojnike naslednjega dne, ko 33 In srce jim je prekipevalo so zaçeli pohod, nefijske çete od radosti, tako da jim je pridrlo priçakale tako od spredaj kakor veliko solza zavoljo velike Boœje od zadaj. dobrote, ko jih je reøil iz rok 26 In tudi razbojnike, ki so bili sovraœnikov; in vedeli so, da je na jugu, so odrezali na njihovih bilo zavoljo njihovega kesanja krajih umika. In vse to je bilo in poniœnosti, da so bili reøeni storjeno po Gidgidonijevem pred veçnim propadom. ukazu. 27 In veliko tisoç jih je bilo, 5. POGLAVJE ki so se predali kot ujetniki Nefijcem in ostale so pobili. Nefijci se pokesajo in opustijo grehe. 28 In njihovega vodjo Zemnari- —Mormon zapiøe zgodovino svoje- ha so zajeli in obesili na drevo, ga ljudstva in jim razglaøa veçno da, in sicer na vrh le–tega, do- besedo.—Izrael se bo zbral z dol- kler ni bil mrtev. In ko so ga bili gotrajne razkropitve. Med leti 22 obesili, dokler ni bil mrtev, so in 26 po Kr. drevo posekali na zemljo in zaklicali z moçnim glasom, rekoç: In sedaj glej, med vsem ne- 29 Naj Gospod ohrani svoje fijskim ljudstvom ni bilo œive ljudstvo v praviçnosti in svetosti duøe, ki bi tudi najmanj podvo- srca, da bo lahko doseglo, da mila v besede vseh svetih pre- bodo posekali na zemljo vse, ki rokov, ki so bili govorili; kajti si jih bodo prizadevali pobiti vedeli so, da se morajo zagotovo zavoljo moçi in tajnih zvez, izpolniti. prav kot je bil na zemljo pose- 2Invedeli so, da je gotovo kan ta moœ. potrebno, da je bil priøel Kristus, 30 In radostili so se in ponov- zavoljo veliko znamenj, ki so no enoglasno zaklicali, rekoç: bila dana glede na besede pre- Naj Abrahamov Bog in Izakov rokov; in zavoljo tega, kar se je Bog in Jakobov Bog obvaruje to bilo œe zgodilo, so vedeli, da se ljudstvo v praviçnosti tako dol- mora zagotovo zgoditi vse glede go, kot bodo klicali ime svojega na to, kar se je bilo govorilo. Boga za zaøçito. 3 Zato so opustili vse grehe in 31 In zgodilo se je, da so vsi gnusobe in vlaçugarstva in so kakor eden izbruhnili v petje in sluœili Bogu z vso marljivostjo hvaljenje Boga zaradi velikih dan in noç. reçi, ki jih je bil storil med njimi, 4Insedaj se je zgodilo, ko ko jih je obvaroval, da niso so bili vse razbojnike zajeli kot padli v roke sovraœnikom. ujetnike, tako da ni pobegnil 32 Da, vzklikali so: Hozana nihçe, ki ga niso pobili, so vrgli najviøjemu Bogu! In vzklikali ujetnike v jeço in napravili, da so: Blagoslovljeno bodi ime se jim je pridigala Boœja beseda; Gospoda Boga Vsemogoçnega, in toliko kot se jih je pokesalo najviøjega Boga! grehov in stopilo v zavezo, da 3Nefi 5:5–22 394 ne bodo veç morili, so spustili 13 Glej, jaz sem uçenec Jezusa na svobodo. Kristusa, Boœjega Sina. Poklical 5Akolikor jih je bilo, ki niso me je, da razglaøam njegovo be- stopili v zavezo in ki so øe sedo med njegovim ljudstvom, vnaprej imeli v srcu skrivne da bodo lahko imeli veçno œiv- umore, da, kolikor so jih naøli, ljenje. da bratom izrekajo groœnje, so 14 In da bi se molitve tistih, ki obsodili in kaznovali po postavi. so preøli, ki so bili sveti, izpol- 6Intako so napravili konec nile glede na njihovo vero, je vsem tem hudobnim in skriv- postalo potrebno, da glede na nim in gnusnim tajnim zvezam, Boœjo voljo napiøem zapis o v çemer je bilo veliko hudobije tem, kar je bilo storjenega— in se je zagreøilo toliko umorov. 15 da, kratek zapis o tem, kar 7Intako je bilo minilo dvajset se je dogajalo od çasa, ko je Lehi in drugo leto in tudi dvajset in zapustil Jeruzalem, prav do se- tretje leto in dvajset in çetrto in danjega çasa. dvajset in peto; in tako je minilo 16 Zato piøem zapis iz poroçil, dvajset in pet let. ki so jih podali ti, ki so bili pred 8Indogodilo se je veliko reçi, menoj, do zaçetka mojih dni. ki bi bile v oçeh nekaterih velike 17 In nato piøem zapis o tem, in çudovite; vseeno pa ne mo- kar sem videl na lastne oçi. rejo biti zapisane v tej knjigi; 18 In vem, da je zapis, ki da, ta knjiga ne more zajeti niti ga piøem, pravilen in zanesljiv stoterega dela tega, kar se je zapis; vseeno pa je veliko tega, napravilo med tolikimi ljudmi çesar glede na naø jezik ne mo- v çasu dvajset in petih let. remo zapisati. 9Aglej, obstajajo zapisi, ki 19 In sedaj zakljuçujem svoje zajemajo vsa ravnanja tega besede, ki so o meni, in nadalje ljudstva; in Nefi je podal krajøe, piøem poroçilo o tem, kar je bilo a zanesljivo poroçilo. pred menoj. 10 Svoj zapis o teh reçeh sem 20 Jaz sem Mormon in pristen torej napisal glede na Nefijev Lehijev potomec. Imam razlog, zapis, ki je bil vrezan na ploøçah, da blagoslavljam mojega Boga ki so se imenovale Nefijeve in mojega Odreøenika Jezusa ploøçe. Kristusa, ker je pripeljal naøe 11 In glej, zapis piøem na ploø- oçete iz jeruzalemske deœele çe, ki sem jih izdelal z lastnimi (in nihçe tega ni vedel, razen rokami. njega in teh, ki jih je pripeljal iz 12 In glej, imenujem se Mor- te deœele) in ker je dal meni in mon, ker so me poimenovali po mojemu ljudstvu toliko védenja deœeli Mormon, deœeli, v kateri za odreøitev naøih duø. je Alma med ljudstvom ustano- 21 Gotovo je blagoslovil Jako- vil cerkev, da, prvo cerkev, ki je bovo hiøo in se je usmilil Joœe- bila ustanovljena med njimi po fovega potomstva. njihovem prestopku. 22 In çe so Lehijevi otroci 395 3 Nefi 5:23–6:10 spolnjevali njegove zapovedi, œivino in vsem, kar koli jim je jih je blagoslavljal in jim poma- pripadalo. gal k uspehu glede na svojo 2Inzgodilo se je, da niso bili besedo. pojedli vsega œiveœa: s seboj so 23 Da, in gotovo bo preostanek torej vzeli vse, çesar niso bili Joœefovega potomstva ponovno pouœili, vso vsakovrstno œito in privedel do spoznanja o Gos- zlato in srebro in vse dragoce- podu, njihovemu Bogu. nosti, in se vrnili v lastne deœele 24 In kakor gotovo œivi in k imetju, tako na severu kakor Gospod, bo zbral s øtirih strani na jugu, tako v deœeli na severu zemlje vse preostalo Jakobovo kakor v deœeli na jugu. potomstvo, ki je razkropljeno 3Inrazbojnikom, ki so bili po vsem obliçju Zemlje. stopili v zavezo, da bodo ohra- 25 In kakor se je zavezal z vso njali mir v deœeli, ki so œeleli Jakobovo hiøo, prav tako se bo ostati Lamanci, so deœele dode- zaveza, s katero se je zavezal lili glede na njihovo øtevilo, da z Jakobovo hiøo, izpolnila ob bi s svojim delom lahko imeli njemu lastnem çasu, ko se bo nekaj, s çimer bi se preœivljali; vsa Jakobova hiøa povrnila k in tako so vzpostavili mir v vsej spoznanju o zavezi, v kateri se deœeli. je zavezal z njimi. 4Inponovno so zaçeli uspe- 26 In nato bodo spoznali svo- vati in se razvijati; in minilo je jega Odkupitelja, ki je Jezus dvajset in øesto in sedmo leto in Kristus, Boœji Sin; in nato se bo- v deœeli je vladal velik red; in do zbrali s øtirih strani zemlje postave so oblikovali glede na v lastnih deœelah, od koder so poøtenost in pravico. bili razprøeni; da, kakor œivi 5Insedaj v vsej deœeli ni bilo Gospod, tako bo. Amen. niçesar, kar bi ljudstvo oviralo pred nenehnim blagostanjem, razen çe bi zapadli v prestopek. 6. POGLAVJE 6Insedaj so bili Gidgidoni in sodnik Lakonij in ti, ki so bili Nefijci uspevajo.— Pojavijo se doloçeni za voditelje, tisti, ki so ponos, bogastvo in razredno razli- v deœeli vzpostavili ta velik mir. kovanje.—Cerkev pretresajo razha- 7Inzgodilo se je, da so veliko janja.—Satan vodi ljudstvo v odkrit mest zgradili na novo in veliko upor.—Veliko prerokov kliçe h ke- starih mest so obnovili. sanju in so pobiti.—Njihovi moril- 8Inzgradili so veliko glavnih ci skujejo zaroto, da bodo prevzeli cest in naredili veliko poti, ki so oblast. Med leti 26 in 30 po Kr. vodile od mesta do mesta in iz In sedaj se je zgodilo, da se je deœele v deœelo in iz kraja v kraj. dvajset in øestega leta vse ne- 9Intako je minilo dvajset in fijsko ljudstvo vrnilo v lastne osmo leto in ljudje so imeli deœele, vsak moœ z druœino, nepretrgan mir. drobnico in govedom, konji in 10 A zgodilo se je, dvajset in 3Nefi 6:11–22 396 devetega leta so med ljudstvom ljudi, da so delali vse vrste nastala prerekanja in nekateri kriviçnosti; zato so bili le nekaj so postali vzviøeni v ponosu in let uœivali v miru. so se bahali zavoljo svojega silno 17 In tako v zaçetku tridesete- velikega premoœenja, da, prav ga leta—ljudstvo se je œe v do velikih preganjanj. razmiku veliko çasa predajalo, 11 Kajti v deœeli je bilo veliko da so ga hudiçeve skuønjave trgovcev in tudi veliko uçiteljev zanaøale, kamor koli jih je œelel postave in veliko uradnikov. zanesti, in da so zagreøili, 12 In ljudje so se zaçeli razli- kakrøno koli kriviçnost je œelel, kovati po slojih glede na bo- da jo zagreøijo—in tako so bili gastvo in priloœnosti za uçenje; v zaçetku tridesetega leta v da, nekateri so bili zavoljo stanju straøne hudobije. svojega siromaøtva nevedni in 18 Niso torej greøili nevede, drugi so zavoljo svojega bo- kajti poznali so Boœjo voljo glede gastva prejeli veliko uçenosti. sebe, kajti pouçeni so bili; zato 13 Nekateri so bili vzviøeni v so se zavestno uprli Bogu. ponosu in drugi so bili silno 19 In to je torej bilo v dnevih poniœni; nekateri so zmerjanje Lakonija, Lakonijevega sina, kaj- povrnili z zmerjanjem, medtem ti Lakonij je zasedel oçetov stol ko so bili drugi zmerjanja in in tega leta zavladal ljudstvu. preganjanja in stisk vseh vrst 20 In pojavili so se ljudje, ki so deleœni in se niso obrnili in prejeli navdih iz nebes in bili œalili nazaj, paç pa so bili poniœ- poslani med ljudstvo po vsej ni in spokorniøki pred Bogom. deœeli, ki so smelo pridigali in 14 In tako je v vsej deœeli nas- priçevali o grehih in kriviçnos- tala velika neenakost, tako da tih ljudstva in jim priçevali o je v cerkvi nastajal razkol; da, odkupitvi, ki jo bo Gospod pla- tako da je bil tridesetega leta v çal za svoje ljudstvo, oziroma z cerkvi razcep v vsej deœeli razen drugimi besedami, o Kristuso- med nekaj Lamanci, ki so se vem vstajenju; in smelo so priçe- spreobrnili k pravi veri; in niso vali o njegovi smrti in trpljenju. se ji odrekli, kajti bili so trdni in 21 Sedaj, veliko je bilo ljudi, ki stanovitni in neomajni, voljni, so bili silno jezni zavoljo teh, da z vso marljivostjo spolnjujejo ki so priçevali o teh reçeh; in ti, Gospodove zapovedi. ki so bili jezni, so bili v glavnem 15 Sedaj je bil vzrok te kriviç- vrhovni sodniki, in ti, ki so bili nosti ljudi tale—Satan je imel véliki duhovniki in uçitelji pos- veliko moç, da je podœigal ljudi, tave; da, vsi ti, ki so bili uçitelji da so delali vse vrste kriviçnos- postave, so bili jezni na te, ki so ti in da so se napihovali od priçevali o teh reçeh. ponosa, skuøajoç jih, da bi si 22 Sedaj, ni bilo niti uçitelja prizadevali za moç in oblast in postave niti sodnika niti véli- bogastvo in puhlosti sveta. kega duhovnika, ki bi imel moç, 16 In tako je Satan zavajal srca da kogar koli obsodi na smrt, çe 397 3 Nefi 6:23–7:5 obsodbe ni podpisal upravitelj 30 In tako so kljubovali postavi deœele. in pravicam deœele; in zavezali 23 Sedaj, veliko teh, ki so so se, da bodo ubili upravitelja priçevali o reçeh, ki zadevajo in nad deœelo postavili kralja, Kristusa, ki so priçevali smelo, da deœela ne bo veç v svobodi, so sodniki zajeli in skrivoma paç pa bo podvrœena kraljem. usmrtili, da spoznanje o njihovi smrti ni priølo do upravitelja 7. POGLAVJE deœele prej kakor øele po njihovi smrti. Vrhovni sodnik je umorjen, vlada 24 Sedaj glej, bilo je v nasprotju pade, ljudstvo se razdeli na ple- s postavami deœele, da se kogar mena.—Jakob, antikrist, postane koli usmrti, çe niso imeli poob- kralj tajne zveze.—Nefi pridiga lastila od upravitelja deœele— kesanje in vero v Kristusa.—An- 25 zato je priøla v zarahemelsko geli ga vsak dan pouçujejo in brata deœelo do upravitelja deœele obudi od mrtvih.—Veliko se jih pritoœba zoper sodnike, ki so v pokesa in krsti. Med leti 30 in 33 neskladju s postavo Gospodove po Kr. preroke obsojali na smrt. 26 Sedaj se je zgodilo, da so jih Sedaj glej, pokazal vam bom, prijeli in pripeljali pred sodnika, da v deœeli niso postavili kralja; da se jim bo sodilo za zloçin, ki paç pa so istega leta, da, tride- so ga bili zagreøili, glede na pos- setega leta, na sodnem stolu tavo, ki jo je bilo dalo ljudstvo. ubili, da, umorili vrhovnega 27 Sedaj se je zgodilo, da so ti sodnika deœele. sodniki imeli veliko prijateljev 2Inljudje so se med seboj raz- in sorodstva; in preostali, da, delili; in med seboj so se loçili in sicer veçina vseh uçiteljev po plemenih, vsakdo glede na postave in vélikih duhovnikov, druœino in sorodstvo in prijate- so se zbrali in se prikljuçili lje; in tako so napravili konec sorodstvu sodnikov, katerim vladi deœele. naj bi se sodilo glede na postavo. 3Invsako pleme je nad seboj 28 In stopili so v medsebojno doloçilo poglavarja oziroma zavezo, da, in sicer v zavezo, ki vodjo; in tako so postali pleme- so jo dali ti od starodavnih, zana in vodje plemen. vezo, ki jo je dal in pripravil 4 Sedaj glej, med njimi ni bilo hudiç, da bi se zdruœili zoper çloveka, ki bi ne imel velike vso praviçnost. druœine in veliko sorodstva in 29 Zdruœili so se torej zoper prijateljev; zato so plemena Gospodovo ljudstvo in stopili postala silno velika. v zavezo, da jih bodo ubili in 5 Sedaj, vse to je bilo storjeno da bodo reøili te, ki so krivi in doslej øe ni bilo vojn med za umor, iz prijema pravice, njimi; in vsa kriviçnost je bila ki naj bi se izvrøila glede na priøla nad ljudstvo, ker so pod- postavo. legli Satanovi moçi. 3Nefi 7:6–16 398 6Invladni predpisi so bili odpadnikov) in ne postanejo razveljavljeni zavoljo tajne zve- dovolj moçni, da se bodo spop- ze prijateljev in sorodstva teh, rijeli s plemeni ljudstev; in tako ki so morili preroke. so naredili. 7Intisovdeœeli zanetili velik 13 In tako nagel je bil njihov prepir, tako da je bil praviçnejøi pohod, da ga ni bilo moç prepre- del ljudstva skoraj ves postal çiti, ovirati, dokler niso bili izven hudoben; da, med njimi je bilo dosega ljudstva. In tako se je le nekaj praviçnih ljudi. konçalo trideseto leto; in take so 8Intako ni bilo minilo øest let, bile zadeve Nefijevega ljudstva. odkar se je bil veçji del ljudstva 14 In trideset in prvega leta se odvrnil od praviçnosti kakor je zgodilo, da so bili razdeljeni pes k svojemu izbljuvku ali na plemena, vsakdo glede na svinja k valjanju v blatni luœi. svojo druœino, sorodstvo in pri- 9 Sedaj se je ta tajna zveza, ki jatelje; vseeno so bili priøli do je bila nad ljudstvo prinesla tako dogovora, da ne bodo øli v veliko kriviçnost, zbrala in na vojno drug z drugim; niso pa se çelo postavila moœa, ki so ga zedinili glede postav in naçina imenovali Jakob; vladanja, kajti vzpostavili so jih 10 in imenovali so ga za kralja; glede na mnenja teh, ki so bili zato je postal kralj te hudobne njihovi poglavarji in vodje. tolpe; in bil je eden najpogla- Uvedli pa so zelo stroge posta- vitnejøih, ki so se bili izjavili ve, da se eno pleme ne bi pre- zoper preroke, ki so priçevali o greøilo nad drugim, tako da so Kristusu. do neke mere v deœeli imeli mir; 11 In zgodilo se je, da øtevilçno vseeno pa so se njihova srca niso bili tako moçni kot plemena odvrnila od Gospoda, njihovega ljudstev, ki so bila zdruœena, Boga, in so kamenjali preroke razen da so vodje uvedli svoje in jih izvrgli iz svoje srede. postave, vsak glede na svoje 15 In zgodilo se je, da je Nefi— pleme; vseeno so si bili sovraœ- ker so ga bili obiskovali angeli niki; ne glede na to, da niso bili in tudi Gospodov glas, ker je praviçno ljudstvo, pa jih je torej videl angele in je bil na druœilo sovraøtvo do teh, ki so lastne oçi priça in ker mu je bila stopili v zavezo, da bodo vladi dana moç, da je vedel glede napravili konec. Kristusovega delovanja in ker 12 Ker je Jakob torej uvidel, je bil tudi na lastne oçi priça da so bili sovraœniki øtevilçnejøi hitremu povratku iz praviçnosti od njih, je torej, ker je bil kralj v hudobijo in gnusobe; tolpe, zaukazal svojemu 16 torej uœaloøçen zaradi njiho- ljudstvu, naj se spustijo v beg v ve trdosrçnosti in slepomisel- najsevernejøi del deœele in si nosti—øel tistega leta mednje in tam zgradijo kraljestvo, dokler zaçel smelo priçevati o kesanju se jim ne pridruœijo odpadniki in odpuøçanju grehov po veri v (kajti laskal jim je, da bo veliko Gospoda Jezusa Kristusa. 399 3 Nefi 7:17–8:3 17 In veliko reçi jih je uçil; in ljudstvu na zaçetku trideset in vseh teh ni moç zapisati in del tretjega leta; in pridigal jim je teh ne bi zadoøçal, zato niso kesanje in odpuøçanje grehov. zapisane v tej knjigi. In Nefi 24 Sedaj bi œelel, da si zapom- je uçil z moçjo in z velikim pol- nite tudi, da ni bilo nikogar, ki nomoçjem. bi bil priveden h kesanju, ki bi 18 In zgodilo se je, da so bili se ne krstil z vodo. jezni nanj, in sicer ker je imel 25 Nefi je torej posvetil moœe veçjo moç od njih, kajti ni bilo za to sluœenje, da bi se vsi taki, mogoçe, da bi ne verjeli njego- ki bi priøli k njim, krstili z vodo vim besedam, kajti tako velika in to v dokaz in priçevanje pred je bila njegova vera v Gospoda Bogom in ljudmi, da so se bili Jezusa Kristusa, da so ga angeli pokesali in prejeli odpuøçanje vsak dan pouçevali. svojih grehov. 19 In v Jezusovem imenu je iz- 26 In na zaçetku tega leta jih je ganjal hudiçe in neçiste duhove; bilo veliko, ki so se krstili v kesa- in svojega brata je celo obudil nje; in tako je minil veçji del leta. od mrtvih, potem ko ga je bilo ljudstvo kamenjalo in je utrpel 8. POGLAVJE smrt. 20 In ljudje so to videli in temu Viharji, potresi, poœari, vrtinçasti priçevali in so bili nanj jezni viharji in dviganja zemeljskega zavoljo njegove moçi; in v Jezu- povrøja izpriçujejo o Kristusovem sovem imenu je pred oçmi ljudi kriœanju.—Veliko ljudi je pogub- prav tako naredil øe veliko veç ljenih.—Tema prekrije deœelo za tri çudeœev. dni.—Ti, ki ostanejo, objokujejo 21 In zgodilo se je, da je minilo svojo usodo. V letih 33 in 34 po Kr. trideset in prvo leto in le malo jih je bilo, ki so se spreobrnili In sedaj se je zgodilo, glede na h Gospodu; a kolikor se jih je naø zapis, in vemo, da je naø spreobrnilo, so resniçno nakazo- zapis zanesljiv, kajti glej, moœ, ki vali ljudstvu, da jih je bila obøla je zapis vodil, je bil praviçen— moç Boœjega Duha, ki je bila v kajti resniçno je v Jezusovem Jezusu Kristusu, v katerega so imenu naredil veliko çudeœev; verjeli. in ni ga bilo, ki bi lahko naredil 22 In vsi, iz katerih so bili çudeœ v Jezusovem imenu, çe izgnani demoni in so bili bi se ne bil do potankosti ne ozdravljeni bolezni in bolehnos- oçistil svoje kriviçnosti— ti, so resniçno pokazali ljudstvu, 2insedaj se je zgodilo, çe ta da je nanje deloval Boœji Duh in moœ ni napravil nobene napake so bili ozdravljeni; in kazali so pri øtetju naøega çasa, je bilo tudi znamenja in naredili med minilo trideset in tretje leto; ljudstvom nekaj çudeœev. 3inljudstvo je zaçelo z veliko 23 Tako je minilo tudi trideset vnemo iskati znamenje, ki ga je in drugo leto. In Nefi je klical bil dal prerok Lamanec Samuel, 3Nefi 8:4–22 400 da, ças, ko bi bila po obliçju niso podrle na zemljo in so bili deœele tema v razmiku treh dni. prebivalci le–teh pobiti in so 4Inmed ljudstvom so se kraji ostali razdejani. porajali veliki dvomi in spori 15 In bilo je nekaj mest, ki so navkljub tolikim znamenjem, ki ostala, a økoda v le–teh je bila so bila dana. silno velika in v njih jih je bilo 5Inzgodilo se je trideset in veliko, ki so bili pobiti. çetrtega leta, prvega meseca, 16 In bilo jih je nekaj, ki jih je çetrtega dne v mesecu, da je odnesel vrtinçasti vihar; in kam nastala velika nevihta, takøna, so øli, ne ve nihçe, ve se le, da kakrøne v vsej deœeli niso nikoli jih je odneslo. poznali. 17 In tako se je vse zemeljsko 6Inbil je tudi velik in straøen obliçje izmaliçilo zavoljo vihar- vihar; in bilo je straøno grmenje, jev in grmenja in strel in trese- tako da je stresalo vso zemljo, nja zemlje. kakor bi bila na tem, da se bo 18 In glej, skale so se preklale preklala na dvoje. na dvoje; razklale so se po vsem 7Inbile so silno ostre strele, zemeljskem obliçju, tako da jih kakrønih v vsej deœeli niso nikoli je bilo moç najti v zlomljenih poznali. delcih in v øpranjah in v razpo- 8Inmesto Zarahemla je zajel kah po vsem obliçju deœele. poœar. 19 In zgodilo se je, ko so grme- 9Inmesto Moroni je potonilo nje in strele in nevihta in vihar v morske globine in prebivalci in tresenje zemlje ponehali— le–tega so se utopili. kajti glej, trajali so za razmik 10 In na mesto Moroniha je kakih treh ur; in nekateri so naneslo zemljo, da je na kraju rekli, da je bil ças daljøi; vseeno, mesta nastala velika gora. vse te velike in straøne reçi so 11 In v deœeli na jugu je bilo bile storjene v razmiku kakih veliko in straøno uniçenje. treh ur—in nato glej, je bila na 12 A glej, øe veçje in straønejøe obliçju deœele tema. uniçenje je bilo v deœeli na 20 In zgodilo se je, da je bila severu; kajti glej, vse obliçje nad vsem obliçjem deœele gosta deœele se je spremenilo zavoljo tema, tako da so prebivalci le– viharja in vrtinçastega viharja te, ki niso bili padli, çutili temno in grmenja in strel in silno veli- meglo; kega tresenja vse zemlje; 21 in zavoljo teme ni bilo svet- 13 in glavne ceste so se razklale lobe, niti sveç, niti bakel; niti in ravne ceste so se poøkodovale niso mogli s svojimi izvrstnimi in veliko ravnih povrøin se je in silno suhimi drvmi priœgati nagubalo. ognja, tako da ni bilo sploh 14 In mnogo velikih in zname- nikakrøne svetlobe; nitih mest je potonilo in veliko 22 in videti ni bilo moç ni- jih je pogorelo in veliko se jih je kakrøne svetlobe, niti ognja, treslo, dokler se zgradbe le–teh niti svetlikanja, niti sonca, niti 401 3 Nefi 8:23–9:8 lune, niti zvezd, kajti tako goste 2 Gorje, gorje, gorje temu so bile temne megle, ki so bile ljudstvu; gorje prebivalcem vse po obliçju deœele. Zemlje, çe se ne bodo pokesali; 23 In zgodilo se je, da je trajalo kajti hudiç se smeji in njegovi za razmik treh dni, da ni bilo angeli se radostijo zavoljo pobitih videti svetlobe; in nenehno je med zalimi sinovi in hçerami bilo med vsem ljudstvom veliko mojega ljudstva; in padli so za- œalovanje in jeçanje in jokanje; voljo svoje kriviçnosti in gnusob! da, veliko je bilo stokanje 3 Glejte, to veliko mesto Zara- ljudstva zavoljo teme in velike- hemla in prebivalce le–tega sem ga uniçenja, ki je priølo nadnje. poœgal z ognjem. 24 In na enem kraju je bilo 4Inglejte, napravil sem, da je sliøati vzklike, rekoç: O da bi se to veliko mesto Moroni potonilo bili pokesali pred tem velikim v morskih globinah in da so se in straønim dnevom in potem bi prebivalci le–tega utopili. bilo naøim bratom prizaneøeno 5Inglejte, to veliko mesto in bi ne zgoreli v tem velikem Moroniha in prebivalce le–tega mestu Zarahemla! sem prekril z zemljo, da sem skril 25 In na drugem kraju je bilo njihove kriviçnosti in njihove sliøati vzklike in obœalovanja, gnusobe izpred svojega obraza, rekoç: O da bi se bili pokesali da kri prerokov in svetih ne bo pred tem velikim in straønim veç prihajala k meni zoper njih. dnevom in bi ne bili ubijali in 6Inglejte, napravil sem, da je kamenjali prerokov in jih pre- mesto Gilgal potonilo in da ganjali; potem bi bilo naøim prebivalce le–tega pokopljejo materam in naøim zalim hçeram zemeljske globine; in naøim otrokom prizaneøeno 7 da, in mesto Oniha in prebi- in bi ne bili zakopani v velikem valce le–tega in mesto Mokum mestu Moroniha! In tako so bila in prebivalce le–tega in mesto jeçanja ljudstva velika in straøna. Jeruzalem in prebivalce le–tega; in napravil sem, da so namesto le–teh priøle vode, da so skrile 9. POGLAVJE njihovo hudobijo in gnusobe izpred mojega obraza, da bi kri V temi Kristusov glas razglasi prerokov in svetih ne prihajala pogubljenje veliko ljudi in mest veç k meni zoper njih. zaradi njihove hudobije.—Razglasi 8Inglejte, mesto Gadiandi in tudi svojo Boœjo naravo, oznani, da mesto Gadiomna in mesto Jakob se je Mojzesova postava dopolnila, in in mesto Gimgimno, za vsa ta povabi ljudi, naj pridejo k njemu in sem napravil, da so potonila in bodo odreøeni. Okrog leta 34 po Kr. na krajih le–teh napravil griçe In zgodilo se je, da se je med in doline; in prebivalce le–teh vsemi prebivalci zemlje po vsem sem pokopal v zemeljsko glo- obliçju deœele zasliøal glas, ki je bino, da sem skril njihovo zaklical: hudobijo in gnusobe izpred 3Nefi 9:9–20 402 svojega obraza, da kri prerokov grehov in se spreobrnili, da vas in svetih ne bi veç prihajala k ozdravim? meni zoper njih. 14 Da, resniçno, povem vam, 9Inglejte, to veliko mesto çe boste priøli k meni, boste Jakobugat, ki ga je poselilo imeli veçno œivljenje. Glejte, ljudstvo kralja Jakoba, sem dal ponujena vam je moja roka us- poœgati z ognjem zavoljo njiho- miljenja in kdor koli bo priøel, vih grehov in njihove hudobije, ga bom sprejel; in blagor tem, ki je presegala vso hudobijo vse ki pridejo k meni. zemlje zavoljo njihovih skrivnih 15 Glejte, jaz sem Jezus Kristus, umorov in tajnih zvez; kajti ti Boœji Sin. Ustvaril sem nebesa so bili ti, ki so napravili konec in Zemljo in vse, kar je v njiju. Z miru mojega ljudstva in vladi Oçetom sem bil od zaçetka. Jaz deœele; zato sem napravil, da sem v Oçetu in Oçe v meni; in v zgorijo, da jih izbriøem izpred meni je Oçe poveliçal svoje ime. svojega obliçja, da bi kri prero- 16 Priøel sem k svojim in moji kov in svetih ne prihajala veç k me niso sprejeli. In sveti spisi meni zoper njih. glede mojega prihoda so se 10 In glejte, mesto Laman in dopolnili. mesto Jóø in mesto Gad in mesto 17 In vsem, ki so me sprejeli, Kiøkumen in prebivalce le–teh sem dal, da postanejo Boœji sem dal poœgati z ognjem zavo- sinovi; in prav tako bom vsem, ljo njihove hudobije, ker so izga- ki bodo verjeli v moje ime, kajti njali preroke in kamenjali te, ki glejte, po meni pride odkupitev sem jih poslal, da jim razglaøajo in v meni je Mojzesova postava o njihovi hudobiji in njihovih dopolnjena. gnusobah. 18 Jaz sem luç in œivljenje sveta. 11 In ker so vse izgnali, tako Jaz sem Alfa in Omega, zaçetek da med njimi ni bilo veç nobe- in konec. nega praviçnega, sem poslal 19 In ne boste mi veç darovali ogenj in jih pokonçal, da bi nji- prelivanja krvi; da, vaøa daro- hovo hudobijo in gnusobe skril vanja in œgalne daritve bodo izpred svojega obraza, da bi kri odpravljene, kajti nobenih vaøih prerokov in svetih, ki sem jih darovanj in œgalnih daritev ne poslal mednje, s tal ne klicala k bom sprejel. meni zoper njih. 20 In v darovanje mi boste 12 In napravil sem, da je nad ponudili strto srce in skesanega to deœelo in nad to ljudstvo duha. In kdor pride k meni s priølo mnogo velikih uniçenj strtim srcem in skesanim du- zavoljo njihove hudobije in nji- hom, ga bom krstil z ognjem in hovih gnusob. s Svetim Duhom, prav kakor so 13 O vsi vi, ki vam je prizanese Lamanci zavoljo svoje vere øeno, ker ste bili praviçnejøi od vame v çasu svojega spreobrnje- njih, se mar torej ne boste vrnili nja krstili z ognjem in s Svetim k meni in se pokesali svojih Duhom in tega niso vedeli. 403 3 Nefi 9:21–10:12 21 Glejte, priøel sem na svet, da ljudstvo iz Izraelove hiøe, ki ste svetu prinesem odkupitev, da padli; da, o ljudstvo iz Izraelove svet odreøim od greha. hiøe, vi, ki bivate v Jeruzalemu, 22 Kdor se torej pokesa in pri- kakor vi, ki ste padli; da, kako de k meni kot majhen otrok, ga çesto sem vas zbral, kakor koklja bom sprejel, kajti takønih je zbere svoja piøçeta, in vi niste Boœje kraljestvo. Glejte, za take hoteli. sem œrtvoval œivljenje in ga po- 6OIzraelova hiøa, ki sem ji novno prejel; pokesajte se torej prizanesel, kako çesto vas bom in pridite k meni, ve strani sveta, zbral, kakor koklja zbere svoja in se odreøite. piøçeta pod peruti, çe se boste le pokesali in vrnili k meni s trdnim namenom v srcu. 10. POGLAVJE 7Çepane, o Izraelova hiøa, bodo kraji vaøih prebivaliøç pos- V deœeli je veliko ur tiøina.— tali opustoøeni do çasa, ko bo Kristusov glas obljubi, da bo zbral izpolnjena zaveza z vaøimi oçeti. svoje ljudstvo, kakor koklja zbere 8Insedaj se je zgodilo, ko je svoja piøçeta.—Praviçnejøi del bilo ljudstvo sliøalo te besede, ljudstva je bil ohranjen. Med leto- glej, so zaçeli ponovno jokati in ma 34 in 35 po Kr. jeçati zavoljo izgube svojih In sedaj glej, zgodilo se je, da so svojcev in prijateljev. vsi ljudje v deœeli sliøali te be- 9Inzgodilo se je, da so tako sede in jim priçevali. In po teh minili trije dnevi. In bilo je jutro besedah je bila v deœeli tiøina in tema se je razblinila z obliçja za razmik veliko ur; deœele in zemlja je prenehala 2 kajti tako velika je bila osup- trepetati in skale so se prenehale lost ljudstva, da so prenehali klati in straøna stokanja so toœiti in jeçati zaradi izgube prenehala in ves hrupen truøç svojih svojcev, ki so bili pobiti; je minil. zato je bila v vsej deœeli tiøina 10 In zemlja se je ponovno za razmik veliko ur. uravnovesila, kot je bila prej; in 3Inzgodilo se je, da je glas toœenje in jokanje in tarnanje ponovno priøel k ljudstvu in ljudi, ki jim je bilo prizaneøeno, vse ljudstvo je sliøalo in temu je prenehalo; in njihovo œalova- priçevalo, rekoç: nje se je spremenilo v radost in 4Oljudstvo teh velikih mest, njihovo obœalovanje v hvalo in ki so padla, ki ste Jakobovi zahvalo Gospodu Jezusu Kris- potomci, da, ki ste iz Izraelove tusu, njihovemu Odkupitelju. hiøe, kako çesto sem vas zbral, 11 In do tu so bili dopolnjeni kakor koklja zbere svoja piøçeta sveti spisi, ki so jih bili govorili pod peruti, in sem vas hranil. preroki. 5Inspet, kako çesto sem vas 12 In praviçnejøi del ljudstva zbral, kakor koklja zbere svoja je bil ta, ki je bil odreøen, in ti piøçeta pod peruti, da, o so sprejeli preroke in jih niso 3Nefi 10:13–11:2 404 kamenjali; in tem, ki niso bili tem, ki so se bili imenovali prelivali krvi svetih, je bilo pri- Lamanci, ki jim je bilo prizane- zaneøeno— øeno, izkazana velika naklonje- 13 in prizaneøeno jim je bilo nost in so se na njihove glave in niso potonili in bili pokopani izlili veliki blagoslovi, tako da se vzemlji; in niso se utopili v jim je kmalu po svojem vneboho- morskih globinah; in niso zgo- du Kristus resniçno prikazal— reli v ognju, niti ni niç padlo 19 jim pokazal telo in jih pou- nanje in jih zmlelo do smrti; in çeval; in poroçilo o njegovem ni jih odnesel vrtinçasti vihar; delovanju bo podano po tem. niti jih ni premagala meglica Zato zaenkrat zakljuçujem svoje dima in teme. besede. 14 In sedaj, kdor bere, naj razume; kdor ima svete spise, naj se poglablja vanje in vidi, çe Jezus Kristus se je prikazal vse te smrti in uniçenja z og- Nefijevemu ljudstvu, ko se je njem in z dimom in z divjimi mnoœica zbrala v deœeli Izobilje, viharji in z vrtinçastimi viharji in jih pouçeval; in tako se jim je in z odprtjem zemlje, da jih prikazal. sprejme, in çe vse to ni zato, da Obsega 11. do vkljuçno s 26. bi se izpolnile prerokbe mnogih poglavjem. od svetih prerokov. 15 Glej, pravim vam, da, veliko 11. POGLAVJE jih je o tem priçevalo ob Kristu- sovem prihodu in so bili pobiti, Oçe priçuje o svojem ljubljenem ker so priçevali o tem. Sinu.—Kristus se prikaœe in 16 Da, prerok Zenos je priçeval razglasi svojo odkupno daritev.— o tem in tudi Zenok je govoril Ljudje otipljejo znamenja ran na o tem, ker sta priçevala posebej njegovih dlaneh in stopalih in glede nas, ki smo preostanek strani.—Vzklikajo hozana.—Po- njunega potomstva. jasni naçin in izvedbo krsta.—Duh 17 Glej, tudi naø oçe Jakob prepira je od hudiça.—Kristusov je priçeval glede preostanka Jo- nauk je, da bi ljudje morali verjeti œefovega potomstva. In glej, in se krstiti in prejeti Svetega mar nismo mi preostanek Joœe- Duha. Okrog leta 34 po Kr. fovega potomstva? In to, kar priçuje o nas, mar ni zapisano In sedaj se je zgodilo, da se je na ploøçah iz medenine, ki velika mnoœica iz Nefijevega jih je naø oçe Lehi prinesel iz ljudstva zbrala okrog templja, Jeruzalema? ki je bil v deœeli Izobilje; in 18 In zgodilo se je, da je bila ob strmeli so in se çudili med seboj koncu trideset in çetrtega leta, in drug drugemu kazali veliko glej, pokazal vam bom, da je bila in neverjetno spremembo, ki se Nefijevemu ljudstvu, ki mu je je bila dogodila. bilo prizaneøeno, in tudi vsem 2Inpogovarjali so se tudi o 405 3 Nefi 11:3–16 tem Jezusu Kristusu, o katerem 9Inzgodilo se je, da je iztegnil je bilo dano znamenje glede roko in spregovoril ljudstvu, njegove smrti. rekoç: 3Inzgodilo se je, ko so se tako 10 Glejte, jaz sem Jezus Kristus, pogovarjali med seboj, so zasli- o katerem so preroki priçevali, øali glas, kakor da bi priøel iz da bo priøel na svet. nebes; in ozrli so se naokrog, 11 In glejte, jaz sem luç in œiv- kajti niso razumeli glasu, ki so ljenje sveta; in pil sem iz bridke ga sliøali; in to ni bil oster glas, kupe, ki mi jo je dal Oçe, in sem niti to ni bil moçan glas; vseeno poveliçal Oçeta, prevzemajoç pa in dasiravno je bil to neœen nase grehe sveta, s çimer sem glas, je tem, ki so ga sliøali, se Oçetovi volji podvrgel v vsem prodrl do srediøça, tako da ni od zaçetka. bilo dela njihovega telesa, ki ne 12 In zgodilo se je, ko je bil bi drgetal; da, prodrl jim je v Jezus izrekel te besede, je vsa samo duøo in povzroçil, da so mnoœica popadala na zemljo; jim srca vzplamtela. kajti spomnili so se, da se je 4Inzgodilo se je, da so med njimi bilo prerokovalo, da ponovno zasliøali glas in ga niso se jim bo Kristus prikazal po razumeli. svojem vnebohodu. 5Inponovno so v tretje zasli- 13 In zgodilo se je, da jim je øali glas in napeli so uøesa, da Gospod govoril, rekoç: bi ga sliøali; in oçi so bile v smeri 14 Vstanite in pristopite, da zvoka le–tega; in stanovitno so boste poloœili roko v mojo stran gledali proti nebesom, od koder in da boste otipali tudi sledi je glas prihajal. œebljev na mojih rokah in na 6Inglej, v tretje so razumeli mojih nogah, da boste vedeli, glas, ki so ga sliøali; in rekel jim da sem Izraelov Bog in Bog vse je: zemlje in so me ubili zaradi 7Tojemoj ljubljeni Sin, nad grehov sveta. katerim imam veselje, v katerem 15 In zgodilo se je, da je mno- sem poveliçal svoje ime—pos- œica pristopila in poloœila roke luøajte ga. v njegovo stran in otipala sledi 8Inzgodilo se je, ko so razu- œebljev na njegovih rokah in na meli, so se ponovno ozrli proti njegovih nogah; in to so storili, nebesom; in glej, videli so Çlo- pristopajoç eden za drugim, veka, ki se je spuøçal iz nebes; dokler niso bili vsi pristopili in in obleçen je bil v belo oblaçilo; videli na lastne oçi in otipali z in priøel je in stopil mednje; lastnimi rokami in vedeli z in oçi celotne mnoœice so se gotovostjo in priçevali, da je bil obrnile k njemu in niti si niso ta, o katerem so preroki zapisali, drznili odpreti ust in niso ve- da bo priøel. deli, kaj to pomeni, kajti mislili 16 In ko so bili vsi pristopili in so, da je bil ta, ki se jim je bil sami priçevali, so enoglasno prikazal, angel. vzkliknili, rekoç: 3Nefi 11:17–36 406 17 Hozana! Blagoslovljeno Sin in Sveti Duh eno; in jaz sem bodi ime najviøjega Boga! In v Oçetu in Oçe v meni in Oçe in popadali so k Jezusovim nogam jaz sva eno. in ga çastili. 28 In kakor sem vam zapove- 18 In zgodilo se je, da je spre- dal, tako boste krøçevali. In med govoril Nefiju (kajti Nefi je bil vami naj ne bo sporov, kakor so med mnoœico) in mu zapovedal, bili doslej; niti naj med vami ne naj pristopi. bo sporov glede toçk mojega 19 In Nefi je vstal in pristopil nauka, kakor so bili doslej. in se poklonil pred Gospodom 29 Kajti resniçno, resniçno, in mu poljubil noge. povem vam, kdor ima duha 20 In Gospod mu je zapovedal, prepira, ni od mene, paç pa je naj vstane. In vstal je in stopil je od hudiça, ki je oçe prepira in predenj. podœiga çloveøka srca, da se 21 In Gospod mu je rekel: med seboj prepirajo v jezi. Podeljujem ti moç, da boø to 30 Glejte, ni moj nauk, da bi ljudstvo krøçeval, ko se bom çloveøka srca podœigal k med- ponovno dvignil v nebesa. sebojni jezi; paç pa je moj nauk, 22 In spet, Gospod je poklical da bi morale biti take reçi druge in jim povedal enako; in odpravljene. podelil jim je moç za krøçevanje. 31 Glejte, resniçno, resniçno, In rekel jim je: Takole boste povem vam, oznanil vam bom krøçevali; in med vami naj ne svoj nauk. bo nikakrønih sporov. 32 In to je moj nauk in to je 23 Resniçno, povem vam, kdor nauk, ki mi ga je dal Oçe; in se zaradi vaøih besed pokesa priçujem o Oçetu in Oçe priçuje svojih grehov in se œeli krstiti v o meni in Sveti Duh priçuje o mojem imenu, ga boste krstili Oçetu in o meni; in priçujem, da takole—glejte, øli boste in stopi- je Oçe vsem ljudem vsepovsod li v vodo in ga krstili v mojem zapovedal, naj se pokesajo in imenu. verjamejo vame. 24 In sedaj glejte, to so besede, 33 In kdor verjame vame in se ki jih boste spregovorili, potem krsti, ta bo odreøen; in to so ti, ki ko jih boste poklicali po imenu, bodo nasledili Boœje kraljestvo. rekoç: 34 In kdor vame ne verjame in 25 S polnomoçjem, ki mi ga je se ne krsti, bo preklet. dal Jezus Kristus, te krstim v 35 Resniçno, resniçno, povem imenu Oçeta in Sina in Svetega vam, da je to moj nauk in, o tem Duha. Amen. priçujem, Oçetov; in kdor verja- 26 In nato jih boste potopili me vame, verjame tudi v Oçeta; v vodo in ponovno stopili iz in temu bo Oçe priçeval o meni, vode. kajti obiskal ga bo z ognjem in s 27 In tako boste krøçevali v Svetim Duhom. mojem imenu; kajti glejte, res- 36 In tako bo Oçe priçeval niçno, povem vam, da so Oçe in o meni in Sveti Duh mu bo 407 3 Nefi 11:37–12:9 priçeval o Oçetu in o meni; kajti tem, ki so bili poklicani (sedaj, Oçe in jaz in Sveti Duh smo eno. øtevilo teh, ki so bili poklicani 37 In ponovno vam pravim, in so prejeli moç in polnomoçje, morate se pokesati in postati da krøçujejo, je bilo dvanajst), kakor majhen otrok in se krstiti in glej, je iztegnil svojo roko k v mojem imenu ali pa tega nika- mnoœici in jim vzkliknil, rekoç: kor ne morete prejeti. Blagor vam, çe boste naklonili 38 In ponovno vam pravim, pozornost besedam teh dva- morate se pokesati in se krstiti najstih, ki sem jih izbral iz vaøe v mojem imenu in postati kakor srede, da vas bodo pouçevali in majhen otrok ali pa Boœjega bodo vaøi sluœabniki; in pode- kraljestva nikakor ne morete ljujem jim moç, da vas bodo lah- naslediti. ko krstili z vodo; in ko se boste 39 Resniçno, resniçno, povem krstili z vodo, glejte, vas bom vam, da je to moj nauk, in kdor krstil z ognjem in s Svetim Du- gradi na tem, gradi na moji skali hom; blagor vam torej, çe boste in peklenska vrata jih ne bodo verjeli vame in se krstili, potem premagala. ko ste me videli in veste, da sem. 40 In kdor bo oznanjal veç ali 2Inspet, øe bolj pa blagor tem, manj kakor to in to navajal za ki bodo verjeli v vaøe besede moj nauk, ta prihaja od zlega zato, ker jim boste priçevali, da in ni gradil na moji skali; paç ste me videli in da veste, da sem. pa gradi na peøçenem temelju, Da, blagor tem, ki bodo verjeli in peklenska vrata so odprta, v vaøe besede in se spustili v da sprejmejo takøne, ko pridejo globine poniœnosti in se krstili, poplave in jih biçajo vetrovi. kajti obiskala jih bosta ogenj 41 Pojdite torej k temu ljudstvu in Sveti Duh in prejeli bodo in besede, ki sem jih govoril, odpuøçanje svojih grehov. oznanjajte stranem sveta. 3 Da, blagor ubogim v duhu, ki pridejo k meni, kajti njihovo je nebeøko kraljestvo. 12. POGLAVJE 4Inspet, blagor vsem, ki œalu- jejo, kajti potolaœeni bodo. Jezus pokliçe in pooblasti dva- 5Inblagor krotkim, kajti pode- najstere.—Nefijcem govori podob- dovali bodo Zemljo. no kot v pridigi na gori.—Izpove 6Inblagor vsem, ki so laçni in blagre.—Njegovi nauki nadgra- œejni praviçnosti, kajti napolnil dijo in zavzamejo prednost pred jih bo Sveti Duh. Mojzesovo postavo.—Ljudem se 7Inblagor usmiljenim, kajti zapove, naj bodo popolni, prav dosegli bodo usmiljenje. kakor sta popolna on in Oçe.— 8Inblagor vsem çistim v srcu, Primerjajte z Matejem 5. Okrog kajti gledali bodo Boga. leta 34 po Kr. 9Inblagor vsem miroljubnim, In zgodilo se je, ko je bil Jezus kajti imenovali se bodo Boœji spregovoril te besede Nefiju in otroci. 3Nefi 12:10–28 408 10 In blagor vsem, ki jih prega- zapovedi imate pred seboj in njajo zaradi mojega imena, kajti postava je dopolnjena. njihovo je nebeøko kraljestvo. 20 Pridite torej k meni in bodite 11 In blagor vam, ko vas bodo odreøeni; kajti resniçno vam ljudje zasramovali in preganjali povem, çe ne boste spolnjevali in zaradi mene laœno govorili mojih zapovedi, ki sem vam jih zoper vas vse vrste hudega; zapovedal v tem çasu, ne boste 12 kajti zelo se boste radostili v nobenem primeru stopili v in silno boste veseli, kajti veliko nebeøko kraljestvo. bo vaøe plaçilo v nebesih; kajti 21 Sliøali ste, da je bilo tem iz tako so preganjali preroke, ki starodavnih çasov reçeno in je so bili pred vami. pred vami tudi zapisano, da ne 13 Resniçno, resniçno, povem ubijaj, in kdor bo ubijal, bo v vam, dajem vam, da ste sol nevarnosti Boœje sodbe; zemlje; çe pa sol izgubi okus, s 22 jaz pa vam pravim, kdor çim se bo zemljo osolilo? Sol ne se jezi na svojega brata, bo v bo odtlej dobra za niç drugega, nevarnosti Boœje sodbe. In kakor da se jo izvrœe in jo ljudje kdor bo rekel svojemu bratu ra- poteptajo pod nogami. ká, bo v nevarnosti pred svè- 14 Resniçno, resniçno, povem tom; in kdor bo rekel nespamet- vam, dajem vam, da ste luç neœ, bo v nevarnosti peklenske- temu ljudstvu. Mesto, ki stoji na ga ognja. griçu, se ne more skriti. 23 Çe boste torej priøli k meni 15 Glejte, mar ljudje priœgejo oziroma si boste œeleli priti k svetilko in jo poloœijo pod mer- meni in se spomnili, da ima vaø nik? Ne, paç pa na podstavek brat kar koli proti vam— in daje luç vsem, ki so v hiøi. 24 pojdi svojo pot k svojemu 16 Vaøa luç naj torej tako sveti bratu in se najprej spravi s pred ljudmi, da bodo videli vaøa svojim bratom in potem pridi k dobra dela in poveliçevali meni s trdnim namenom v srcu vaøega Oçeta, ki je v nebesih. in sprejel te bom. 17 Ne mislite, da sem priøel 25 Spravi se hitro s svojim razvezat postavo ali preroke. nasprotnikom, dokler si øe z Nisem je priøel razvezat, paç njim na poti, da te ob kakem pa dopolnit. çasu ne dobi in boø vrœen v jeço. 18 Kajti resniçno vam povem, 26 Resniçno, resniçno, povem niti ena piçica in pika postave ti: Nikakor ne boø priøel od ne bosta preøli, paç pa bo v meni tam, dokler ne boø izplaçal vsa dopolnjena. zadnjega senina. In mar lahko, 19 In glejte, postavo in zapo- medtem ko si v jeçi, plaçaø en vedi mojega Oçeta sem vam sam senin? Resniçno, resniçno, dal, da boste verjeli vame in da povem ti: Ne. se boste pokesali svojih grehov 27 Glejte, ti iz starodavnih ça- in priøli k meni s strtim srcem sov so zapisali: Ne preøuøtvuj; in skesanim duhom. Glejte, 28 jaz pa vam pravim, kdor 409 3 Nefi 12:29–13:3 pogleda œensko, da si jo poœeli, 43 In glejte, zapisano je tudi, da je v srcu œe preøuøtvoval. ljubi svojega bliœnjega in sovraœi 29 Glejte, zapovedujem vam, svojega sovraœnika; da ne dopustite niçemur od 44 jaz pa vam pravim, ljubite tega, da vam pride v srce; svoje sovraœnike, blagoslavljajte 30 kajti bolje je, da se temu te, ki vas preklinjajo, delajte odpoveste, s çimer boste vzeli dobro tem, ki vas sovraœijo, in svoj kriœ, kakor da bi bili vrœeni molite za te, ki vas kruto izrab- v pekel. ljajo in vas preganjajo; 31 Zapisano je bilo, kdor se loçi 45 da boste otroci vaøega Oçe- od œene, naj ji da loçitveni list. ta, ki je v nebesih; kajti on daje 32 Resniçno, resniçno, povem svojemu soncu, da vzhaja nad vam, kdor se bo loçil od svoje hudobnimi in nad dobrimi. œene, izvzemøi zaradi neçisto- 46 Torej je to, kar je bilo v staro- vanja, povzroçi, da ona pre- davnih çasih, kar je bilo pod øuøtvuje; in kdor se poroçi s to, postavo, v meni vse dopolnjeno. ki je loçena, preøuøtvuje. 47 Staro je minilo in vse je pos- 33 In nadalje je zapisano: Ne talo novo. priçaj po krivem, paç pa izpolni 48 Œelel bi torej, da bi bili po- Gospodu svoje prisege; polni prav kakor jaz ali kakor je 34 a resniçno, resniçno, povem popoln vaø Oçe, ki je v nebesih. vam: Sploh ne prisegajte; niti pri nebesih, kajti Boœji prestol so; 13. POGLAVJE 35 niti pri Zemlji, kajti to je podnoœje njegovih nog; Jezus uçi Nefijce Gospodovo moli- 36 niti ne prisegaj pri glavi, tev.—Morajo si nabirati zaklade ker ne moreø enega lasu narediti v nebesih.—Dvanajsterim je pri çrnega ali belega; sluœenju zapovedano, naj odmislijo 37 paç pa naj bo vaø govor da, posvetne reçi.—Primerjajte z da, ne, ne; kajti kar je veç kot to, Matejem 6. Okrog leta 34 po Kr. je od hudega. 38 In glejte, zapisano je bilo: Resniçno,resniçno, povem Oko za oko in zob za zob; vam, da œelim, da dajete miloø- 39 jaz pa vam pravim, da se ne çino siromaønim; bodite pa po- upirajte zlu, paç pa vsakomur, zorni, da ne dajete miloøçine ki te udari po desnem licu, obrni pred ljudmi, da bi vas videli; tudi drugo; drugaçe ne boste prejeli plaçila 40 in çe te bo kdo œelel toœiti vaøega Oçeta, ki je v nebesih. po postavi in ti vzeti plaøç, naj 2 Kadar torej dajete miloøçino, ima tudi tvojo suknjo; ne trobite pred seboj, kakor to 41 in kdor te bo silil, da pojdi delajo hinavci v sinagogah in miljo, pojdi z njim dve. na ulicah, da bi jih ljudje slavili. 42 Daj temu, ki te prosi, in ne Resniçno, povem vam, prejeli odvrni se od tega, ki bi si œelel so svoje plaçilo. sposoditi od tebe. 3Kopatidajeø miloøçino, naj 3Nefi 13:4–25 410 tvoja levica ne ve, kaj dela hinavci, kajti kazijo obraze, da se desnica; pred ljudmi vidi, da se postijo. 4dabotvoja miloøçina na Resniçno, povem vam, prejeli skrivnem; in Oçe, ki vidi na so svoje plaçilo. skrivnem, ti bo sam odkrito 17 Ti pa, kadar se postiø, si poplaçal. pomazili glavo in umij obraz; 5Inkadar moliø, ne delaj 18 da se pred ljudmi ne bo vi- kakor hinavci, kajti radi molijo, delo, da se postiø, paç pa pred stojeç v sinagogah in na uliçnih Oçetom, ki je na skrivnem; in vogalih, da bi jih ljudje videli. Oçe, ki vidi na skrivnem, ti bo Resniçno, povem ti, prejeli so odkrito poplaçal. svoje plaçilo. 19 Ne nabirajte si zakladov 6 Kadar pa ti moliø, stopi v na Zemlji, kjer uniçujeta molj svojo sobo in ko zapreø vrata, in rja in vlamljajo in kradejo moli k Oçetu, ki je na skrivnem; tatovi; in Oçe, ki vidi na skrivnem, te 20 paç pa si nabirajte zaklade bo odkrito poplaçal. v nebesih, kjer ne uniçujeta niti 7Kopavimolite, ne ponav- molj niti rja in kjer tatovi ne ljajte v prazno kakor pogani, vlamljajo in kradejo. kajti mislijo, da bodo usliøani 21 Kajti kjer je vaø zaklad, zavoljo veliko govorjenja, tam bo tudi vaøe srce. 8 torej ne bodite kakor oni, 22 Luç telesa je oko; çe bo torej kajti Oçe ve, kaj potrebujete, øe tvoje oko predano, bo célo tvoje preden ga zaprosite. telo polno svetlobe. 9 Zato molite takole: Oçe naø, 23 Çe pa bo tvoje oko zlobno, ki si v nebesih, posveçeno bodi bo célo tvoje telo polno teme. tvoje ime. Çe je torej svetloba, ki je v tebi, 10 Zgôdi se tvoja volja na tema, kako velika je ta tema! Zemlji tako, kakor se v nebesih. 24 Nihçe ne more sluœiti dve- 11 In odpusti nam naøe dolgo- ma gospodarjema; kajti ali bo ve, kakor mi odpuøçamo svojim enega sovraœil in drugega ljubil dolœnikom. ali pa se bo drœal enega in 12 In ne vodi nas v skuønjavo, drugega zaniçeval. Ne morete ampak reøi nas hudega. sluœiti Bogu in mamonu. 13 Kajti tvoje je kraljestvo in 25 In sedaj se je zgodilo, ko moç in slava za vekomaj. Amen. je bil Jezus spregovoril te bese- 14 Kajti çe boste odpustili de, se je ozrl k dvanajsterim, ki ljudem njihove prestopke, bo jih je bil izbral, in jim rekel: tudi nebeøki Oçe odpustil vam; Pomnite besede, ki sem jih bil 15 çe pa ljudem ne boste odgovoril! Kajti glejte, vi ste tisti, pustili njihovih prestopkov, vam ki sem jih izbral, da bodo sluœi- tudi nebeøki Oçe ne bo odpustil li temu ljudstvu. Zato vam vaøih prestopkov. pravim: Ne skrbite za svoje 16 Øe veç, kadar se postite, ne œivljenje, kaj boste jedli ali kaj bodite œalostnega obliçja kakor boste pili; niti za svoje telo, 411 3 Nefi 13:26–14:12 kaj boste oblekli. Mar ni œivlje- In sedaj se je zgodilo, ko je bil nje veç kakor meso in telo veç Jezus spregovoril te besede, se kakor obleka? je ponovno obrnil k mnoœici in 26 Glejte ptice v zraku, kajti ne jim spregovoril, rekoç: Resniçno, sejejo, niti ne œanjejo, niti ne resniçno, povem vam: Ne sodite, spravljajo v œitnice; pa vendar da ne boste sojeni. jih nebeøki Oçe hrani. Mar niste 2 Kajti s kakrøno sodbo sodite, veliko boljøi od njih? boste sojeni, in s kakrøno mero 27 Kdo od vas more z mislijo merite, se vam bo ponovno dodati en sam komolec svoji odmerilo. postavi? 3Inzakaj gledaø iver, ki je v 28 In çemu mislite na obleko? oçesu tvojega brata, ne opaziø Pouçite se od lilij na polju, kako pa bruna, ki je v tvojem lastnem rastejo; ne trudijo se, niti ne oçesu? predejo; 4 Ali kako moreø reçi bratu: 29 pa vendar, povem vam, da Pusti me, da odstranim iver iz celo Salomon v vsej svoji slavi tvojega oçesa—in glej, v tvojem ni bil odet kakor ena izmed lastnem oçesu je bruno? njih. 5 Hinavec, najprej odstrani 30 Zatorej, çe Bog tako oblaçi bruno iz svojega lastnega oçe- travo na polju, ki danes obstaja sa; in potem boø razloçno videl in jo jutri vrœejo v peç, bo prav odstraniti iver iz oçesa svojega tako oblekel vas, çe ne boste brata. maloverni. 6 Svetega ne dajajte psom, niti 31 Zato ne skrbite, rekoç: Kaj ne meçite biserov svinjam, da bomo jedli ali kaj bomo pili ali s jih ne pomendrajo pod nogami çim se bomo oblekli? in se obrnejo in vas raztrgajo. 32 Kajti nebeøki Oçe ve, da vse 7 Prosite in vam bo dano; iøçite to potrebujete. in boste naøli; trkajte in se vam 33 Paç pa iøçite najprej Boœje bo odprlo. kraljestvo in njegovo praviç- 8 Kajti vsak, kdor prosi, prej- nost in vse to vam bo navrœeno. me; in kdor iøçe, najde; in kdor 34 Zato torej ne skrbite za trka, se mu bo odprlo. jutri, kajti jutriønji dan bo sam 9 Ali pa je med vami kdo, ki poskrbel zase. Dovolj je dnevu bi sinu, çe ga prosi kruha, dal njegovo zlo. kamen? 10 Ali çe ga prosi ribe, mu bo dal kaço? 14. POGLAVJE 11 Çe potem vi, ki ste hudobni, veste, kako dajati svojim Jezus zapove: Ne sodite; prosite otrokom dobre darove, koliko Boga; pazite se laœnih prerokov.— bolj bo vaø Oçe, ki je v nebesih, Obljubi odreøitev tem, ki delajo dajal dobro tem, ki ga prosijo? po Oçetovi volji.—Primerjajte z 12 Vse, kar torej hoçete, da bi Matejem 7. Okrog leta 34 po Kr. ljudje storili vam, storite tudi 3Nefi 14:13–15:3 412 vi njim, kajti to so postava in primerjal z modrim çlovekom, preroki. ki si je hiøo zgradil na skali— 13 Vstopite skozi ozka vrata; 25 in deœ se je ulil in poplave so kajti øiroka so vrata in prostorna priøle in vetrovi so zapihali in se je pot, ki vodi v pogubo, in veli- zaganjali v to hiøo; in ni padla, ko jih je, ki vstopajo skoznja; kajti temelje je imela na skali. 14 kajti ozka so vrata in tesna 26 In vsak, ki sliøi te moje je pot, ki vodi v œivljenje, in besede in jih ne udejanja, bo po- malo jih je, ki jo najdejo. doben nespametnemu çloveku, 15 Varujte se laœnih prerokov, ki si je hiøo zgradil na pesku— ki prihajajo k vam v ovçjih ob- 27 in deœ se je ulil in poplave laçilih, znotraj pa so grabeœljivi so priøle in vetrovi so zapihali volkovi. in se zaganjali v to hiøo; in padla 16 Spoznali jih boste po njiho- je in velik je bil njen padec. vih sadovih. Ali ljudje obirajo grozdje s trnja ali smokve z 15. POGLAVJE osata? 17 Prav tako vsako dobro Jezus naznani, da je Mojzesova drevo obrodi dober sad; slabo postava v njem dopolnjena.—Ne- drevo pa obrodi slab sad. fijci so te druge ovce, o katerih je 18 Dobro drevo ne more obro- govoril v Jeruzalemu.—Zavoljo diti slabega sadu, niti slabo kriviçnosti Gospodovo ljudstvo v drevo obroditi dobrega sadu. Jeruzalemu ne ve za razkropljene 19 Vsako drevo, ki ne obrodi Izraelove ovce. Okrog leta 34 po Kr. dobrega sadu, je posekano in vrœeno v ogenj. In sedaj se je zgodilo, ko je bil 20 Po njihovih sadovih jih Jezus zakljuçil s temi besedami, boste zatorej spoznali. se je ozrl okrog po mnoœici in 21 Ne bo vsak, ki mi pravi: jim rekel: Glejte, sliøali ste, kar Gospod, Gospod, vstopil v sem uçil, preden sem se dvignil nebeøko kraljestvo; ampak ta, ki k svojemu Oçetu; kdor bo torej izvrøuje voljo mojega Oçeta, pomnil te moje besede in jih ki je v nebesih. udejanjal, tega bom vzdignil na 22 Veliko mi jih bo ta dan reklo: poslednji dan. Gospod, Gospod, mar nismo 2Inzgodilo se je, ko je bil Jezus prerokovali v tvojem imenu in spregovoril te besede, je opazil, v tvojemu imenu izganjali de- da jih je bilo med njimi nekaj, ki monov in v tvojem imenu storili so se çudili in se spraøevali, kaj veliko çudovitih del? misli glede Mojzesove postave; 23 In nato jim bom naznanil: kajti niso razumeli besed, da Nikoli vas nisem poznal; odi- je staro preølo in je vse postalo dite od mene,vi, ki delate novo. krivico! 3Inrekel jim je: Ne çudite se, 24 Kdor torej sliøi te moje da sem rekel, da je staro preølo besede in jih udejanja, ga bom in da je vse postalo novo. 413 3 Nefi 15:4–24 4 Glejte, povem vam, da je bila rodovih iz Izraelove hiøe, ki jih dopolnjena postava, ki je bila je Oçe peljal iz deœele. dana Mojzesu. 16 Oçe mi je zapovedal, naj 5 Glejte, jaz sem ta, ki je dal jim povem toliko: postavo, in jaz sem ta, ki se 17 da imam druge ovce, ki niso je zavezal s svojim ljudstvom iz te çrede; tudi njih moram pri- Izraelom; postava je torej v meni peljati in sliøale bodo moj glas; dopolnjena, kajti priøel sem do- in ena çreda bo in en pastir. polnit postavo; torej je konçana. 18 In sedaj, zavoljo trdovrat- 6 Glejte, ne razvezujem prero- nosti in nevere niso razumeli kov, kajti kolikor se jih ni dopol- moje besede; zato mi je Oçe za- nilo v meni, resniçno, povem povedal, naj jim o tem ne reçem vam, se bodo vsi dopolnili. niçesar veç. 7Inker sem vam rekel, da 19 A resniçno, povem vam, da je staro preølo, ne razvezujem mi je Oçe zapovedal, in vam tega, kar se je govorilo o tem, pravim, da ste bili loçeni od kar pride. njih zavoljo njihove kriviçnosti; 8 Kajti glejte, zaveza, ki sem jo torej zavoljo svoje kriviçnosti sklenil s svojim ljudstvom, se ne vedo za vas. øe ni vsa dopolnila; postava pa, 20 In resniçno, ponovno vam ki je bila dana Mojzesu, se je povem, da je Oçe loçil od njih konçala v meni. tudi druge rodove; in zavoljo 9 Glejte, jaz sem postava in svoje kriviçnosti ne vedo zanje. luç. Zrite vame in vztrajajte do 21 In resniçno vam povem, da konca in boste œiveli; kajti temu, ste vi tisti, o katerih sem rekel: ki bo vztrajal do konca, bom Druge ovce imam, ki niso iz te dal veçno œivljenje. çrede; tudi te moram pripeljati 10 Glejte, dal sem vam zapove- in sliøale bodo moj glas; in ena di; zato moje zapovedi spolnjuj- çreda bo in en pastir. te. In to so postava in preroki, 22 In niso me razumeli, kajti kajti resniçno priçujejo o meni. domnevali so, da so to Nejudje; 11 In sedaj se je zgodilo, ko je kajti niso razumeli, da se bodo bil Jezus spregovoril te besede, Nejudje spreobrnili zaradi nji- je rekel dvanajsterim, ki jih je hovega pridiganja. bil izbral: 23 In niso me razumeli, ko sem 12 Vi ste moji uçenci; vi ste luç rekel, da bodo sliøali moj glas; temu ljudstvu, ki je preostanek in niso me razumeli, da Nejudje Joœefove hiøe. ne bodo nikdar sliøali mojega 13 In glejte, to je deœela vaøega glasu—da se jim ne bom prika- nasledstva; in Oçe jo je dal vam. zal drugaçe kakor po Svetem 14 In Oçe mi ni nikdar zapove- Duhu. dal, naj to povem vaøim bratom 24 A glejte, vi ste tako sliøali v Jeruzalemu. moj glas, kakor me videli; in vi 15 Niti mi Oçe ni nikdar zapo- ste moje ovce in priøteti ste vedal, naj jim povem o drugih med te, ki mi jih je dal moj Oçe. 3Nefi 16:1–10 414 16. POGLAVJE 5Innato jih bom zbral s øtirih strani zemlje; in nato bom izpol- Jezus bo obiskal druge izgubljene nil zavezo, ki jo je Oçe sklenil Izraelove ovce.—V poslednjih dneh z vsem ljudstvom iz Izraelove bo øel evangelij do Nejudov in nato hiøe. do Izraelove hiøe.—Gospodovo 6Inblagor Nejudom zavoljo ljudstvo bo iz oçi v oçi gledalo, ko njihovega prepriçanja vame bo ponovno obnovil Sion. Okrog zavoljo in preko Svetega Duha, leta 34 po Kr. ki jim priçuje o meni in o Oçetu. 7 Glejte, zavoljo svojega pre- In resniçno, resniçno, povem priçanja vame, govori Oçe, in vam, da imam druge ovce, ki zavoljo vaøe nevere, Izraelova niso iz te deœele, niti iz jeruza- hiøa, bo v poslednjih dneh priøla lemske deœele, niti iz kakih pre- resnica do Nejudov, da se jim delov tiste deœele, okrog katere bo razkrila polnost teh reçi. sem deloval. 8Agorje, govori Oçe, never- 2 Kajti ti, o katerih govorim, nim Nejudom—kajti dasiravno so ti, ki do sedaj øe niso sliøali so priøli na obliçje deœele in so mojega glasu; niti se jim nisem razkropili moje ljudstvo, ki je iz nikdar prikazal. Izraelove hiøe; in moje ljudstvo, 3 Vendar sem od Oçeta prejel ki je iz Izraelove hiøe, je bilo zapoved, naj grem k njim in da izvrœeno izmed njih in so ga bodo sliøali moj glas in bodo pomendrali; priøteti med moje ovce, da bo 9inzavoljo Oçetovih milosti ena çreda in en pastir; zato do Nejudov in tudi Oçetovih grem, da se jim pokaœem. sodb nad ljudstvom, ki je iz 4Inzapovedujem vam, da te Izraelove hiøe, resniçno, res- besede zapiøete, ko odidem, niçno, povem vam, da po vsem da bodo, çe bo tako, da ne bo tem, in svoje ljudstvo, ki je iz moje ljudstvo v Jeruzalemu, ti, Izraelove hiøe, sem dal udariti ki so me videli in bili z menoj in prizadeti in pobiti in izvreçi ob mojem delovanju, prosilo izmed njih in jih osovraœiti in Oçeta v mojem imenu, da bi po jih med njimi napraviti za tarço Svetem Duhu prejeli spoznanje posmeha— o vas in tudi o drugih rodovih, 10 in tako zapoveduje Oçe, naj za katere ne vedo, bodo te vam povem: Tisti dan, ko bodo besede, ki jih boste zapisali, Nejudje greøili zoper moj evan- ohranjene in bodo pokazane gelij in zavrnili polnost mojega Nejudom, da bo preko polnosti evangelija in bodo v srcu vzvi- Nejudov preostanek njihovega øeni nad vsemi narodi in nad potomstva, ki bo razkropljen vsemi ljudstvi vse Zemlje in po obliçju Zemlje zavoljo bodo navdani z laœmi in goljufi- njihove nevere, priveden do jami in objestnostjo vseh vrst in oziroma k spoznanju o meni, s hinavstvom in umori in kvazi- njihovem Odkupitelju. duhovniøtvi in vlaçugarstvom 415 3 Nefi 16:11–17:5 in tajnimi zvezami vseh vrst; in glasom bodo peli, kajti iz oçi v çe bodo poçeli vse to in bodo oçi bodo videli, ko bo Gospod zavrnili polnost mojega evan- spet obnovil Sion. gelija, glejte, govori Oçe, bom 19 Izbruhnite v radost, zapojte odvzel izmed njih polnost mo- skupaj, vi opusteli kraji Jeruza- jega evangelija. lema; kajti Gospod je potolaœil 11 In nato se bom spomnil svoje ljudstvo, odkupil je svoje zaveze, ki sem jo sklenil s Jeruzalem. svojim ljudstvom, o Izraelova 20 Gospod je razkril svojo hiøa, in jim bom prinesel evan- sveto roko v oçeh vseh narodov; gelij. in vse strani sveta bodo videle 12 In pokazal ti bom, o Izrae- Boœjo odreøitev. lova hiøa, da Nejudje ne bodo imeli moçi nad teboj; paç pa se 17. POGLAVJE bom spomnil svoje zaveze s teboj, o Izraelova hiøa, in priøli Jezus napoti ljudi, naj premiølju- boste do spoznanja o polnosti jejo o njegovih besedah in molijo mojega evangelija. za razumevanje.—Ozdravi bolne. 13 Çe pa se bodo Nejudje poke- —Moli za ljudi in uporablja jezik, sali in se vrnili k meni, govori ki ga ni moç zapisati.—Angeli Oçe, glejte, bodo priøteti med pouçujejo male in obda jih ogenj. moje ljudstvo, o Izraelova hiøa. Okrog leta 34 po Kr. 14 In ne bom dopustil mojemu ljudstvu, ki je iz Izraelove Glej, sedaj se je zgodilo, ko je hiøe, da pojde mednje in jih bil Jezus spregovoril te besede, pomendra, govori Oçe. se je ponovno ozrl naokrog po 15 Çe pa se ne bodo obrnili k mnoœici in jim rekel: Glejte, meni in prisluhnili mojemu moj ças je blizu. glasu, jim bom dopustil, da, 2 Opaœam, da ste slabotni, da bom dopustil svojemu ljudstvu, ne morete razumeti vseh mojih o Izraelova hiøa, da bodo øli besed, ki mi jih je Oçe zapove- mednje in jih poteptali in bodo dal, naj vam jih spregovorim v kakor sol, ki je izgubila okus, tem çasu. ki odtlej ni veç dobra za niç 3 Zato pojdite domov in pre- drugega, kakor da se jo vrœe miøljujte o tem, kar sem bil proç in jo poteptajo noge mojega rekel, in prosite Oçeta v mojem ljudstva, o Izraelova hiøa. imenu, da boste razumeli, in v 16 Resniçno, resniçno, povem mislih se pripravite na jutriønji vam, tako mi je zapovedal dan in ponovno pridem k vam. Oçe—naj dam to deœelo temu 4 Sedaj pa grem k Oçetu in se ljudstvu v nasledstvo. pokazat tudi izgubljenim Izra- 17 In nato se bodo izpolnile elovim rodovom, kajti za Oçeta besede preroka Izaija, ki pravijo: niso izgubljeni, kajti ve, kam 18 Tvoji straœarji bodo po- jih je peljal. vzdignili glas; s skupnim 5Inzgodilo se je, ko je bil 3Nefi 17:6–21 416 Jezus tako spregovoril, se je pona tla in Jezus je stopil mednje; novno ozrl naokrog po mnoœici in mnoœica se je umikala, dokler in videl, da so bili v solzah in niso bili k njemu pripeljali vseh. so nepremiçno zrli vanj, kot bi 13 In zgodilo se je, ko so bili ga prosili, naj se øe malo dlje pripeljali vse in je Jezus stal med pomudi pri njih. njimi, je mnoœici zapovedal, naj 6Inrekel jim je: Glejte, v pokleknejo na tla. notranjosti me navdaja soçutje 14 In zgodilo se je, ko so bili do vas. pokleknili na tla, je Jezus pri 7 Ali je med vami kdo, ki je sebi zavzdihnil in rekel: Oçe, bolan? Prinesite jih semkaj. Ali zaskrbljen sem zavoljo hudobije imate koga, ki je hrom ali slep ljudstva iz Izraelove hiøe. ali øepav ali pohabljen ali gobav 15 In ko je bil spregovoril te ali ki je suøiçen ali ki je gluh besede, je tudi sam pokleknil ali ki je na nek naçin prizadet? na zemljo; in glej, molil je k Prinesite jih semkaj in ozdravil Oçetu in kar je molil, ni moç jih bom, kajti soçustvujem z zapisati, in mnoœica, ki ga je vami, mojo notranjost je nav- sliøala, je priçevala. dalo usmiljenje. 16 In tako priçujejo: Oko øe ni 8 Kajti opaœam, da si œelite, da videlo niti ni uho prej sliøalo vam pokaœem, kar sem napravil tako velikih in çudovitih reçi, za vaøe brate v Jeruzalemu, kajti kakor smo videli in sliøali Jezusa vidim, da vaøa vera zadoøça, govoriti k Oçetu. da vas ozdravim. 17 In niti jezik ne more spre- 9Inzgodilo se je, ko je bil tako govoriti, niti ne more nihçe spregovoril, je vsa mnoœica zapisati, niti ne more çloveøko hkrati pristopila s svojimi bolni- srce dojeti tako velikih in çudo- mi in prizadetimi in hromimi in vitih reçi, kakor smo mi tako s slepimi in nemimi in z vsemi, videli kakor sliøali govoriti ki so bili kakor koli prizadeti; Jezusa; in nihçe ne more dojeti in ozdravil je vsakega, ki so ga radosti, ki je napolnila naøe duøe pripeljali k njemu. v çasu, ko smo ga sliøali moliti 10 In vsi, tako ti, ki so bili za nas k Oçetu. ozdravljeni, kakor ti, ki so 18 In zgodilo se je, ko je bil bili zdravi, so se poklonili ob Jezus prenehal moliti k Oçetu, je njegovih nogah in ga poçastili; vstal; a tako velika je bila radost in kolikor jih je zaradi mnoœice mnoœice, da jih je prevzelo. lahko priølo, so poljubili njego- 19 In zgodilo se je, da jim je ve noge, tako da so mu okopali Jezus spregovoril in jih pozval, noge s solzami. naj vstanejo. 11 In zgodilo se je, da je zapo- 20 In vstali so z zemlje in rekel vedal, naj pripeljejo majhne jim je: Blagor vam zavoljo vaøe otroke. vere. In sedaj glejte, moja radost 12 Torej so pripeljali majhne je popolna. otroke in jih posedli okrog njega 21 In ko je bil izrekel te besede, 417 3 Nefi 17:22–18:11 je zajokal in mnoœica je temu kruhom in vinom, je vzel kruh priçevala in drugega za drugim in ga razlomil in blagoslovil; in je vzel njihove majhne otroke dal je uçencem in zapovedal, in jih blagoslovil in molil zanje naj jedo. k Oçetu. 4Inkosobili pojedli in so se 22 In ko je bil to storil, je po- nasitili, je zapovedal, naj dajo novno zajokal; mnoœici. 23 in spregovoril je mnoœici in 5Inkojebila mnoœica pojedla jim dejal: Poglejte svoje male! in se nasitila, je uçencem rekel: 24 In ko so pogledali, da bi Glejte, nekdo med vami bo od- videli, so se ozrli proti nebe- rejen in dal mu bom moç, da bo som in videli, kako so se nebesa kruh razlomil in ga blagoslovil razprla in videli so angele, ki so in ga dal ljudstvu moje cerkve, se spuøçali iz nebes, kakor bi vsem, ki bodo verjeli in se bilo sredi ognja; in spustili so krstili v mojem imenu. se in obdali te male in obdajal 6Intosiboste vselej prizade- jih je ogenj; in angeli so jih vali delati, prav kakor sem delal pouçevali. jaz, prav kakor sem jaz razlomil 25 In mnoœica je videla in kruh in ga blagoslovil in vam sliøala in priçevala; in vedo, da ga dal. je njihovo priçevanje zanesljivo, 7Intoboste delali v spomin kajti vsi od njih so videli in sli- na moje telo, ki sem vam ga øali, vsak posebej; in po øtevilu pokazal. In to bo priçevanje jih je bilo okrog dva tisoç in Oçetu, da se me vselej spomi- petsto duø; in sestavljali so jih njate. In çe se me boste vselej moøki, œenske in otroci. spominjali, boste ob sebi imeli mojega Duha. 8Inzgodilo se je, ko je te 18. POGLAVJE besede spregovoril, da je svojim uçencem zapovedal, naj vza- Jezus uvede med Nefijci zakrament. mejo kupo z vinom in od tega —Zapovedano jim je, naj vselej pijejo in dajo tudi mnoœici, da molijo v njegovem imenu.—Ti, ki bo od tega pila. nevredni jedo njegovo telo in pijejo 9Inzgodilo se je, da so storili njegovo kri, so prekleti.—Uçencem tako in so pili od tega in se je dana moç, da podeljujejo Svetega odœejali; in dali so mnoœici in ti Duha. Okrog leta 34 po Kr. so pili in se odœejali. In zgodilo se je, da je Jezus 10 In ko so bili uçenci to storili, zapovedal svojim uçencem, naj jim je Jezus rekel: Blagor vam mu prinesejo nekaj kruha in zaradi tega, kar ste storili, kajti vina. to je izpolnjevanje mojih zapo- 2Inmedtem ko so øli po kruh vedi in to priçuje Oçetu, da ste in vino, je mnoœici zapovedal, voljni narediti, kar sem vam naj se posedejo na zemljo. zapovedal. 3Inkosobili uçenci priøli s 11 In to boste vselej delali za 3Nefi 18:12–28 418 te, ki se pokesajo in se krstijo v 19 Zato morate vselej moliti k mojem imenu; in to boste delali Oçetu v mojem imenu; v spomin na mojo kri, ki sem 20 in kar koli boste prosili jo prelil za vas, da boste Oçetu Oçeta v mojem imenu, kar je priçevali, da se me vselej spo- prav, verujoç, da boste prejeli, minjate. In çe se me boste vselej glejte, vam bo dano. spominjali, boste ob sebi imeli 21 V druœini vselej molite k mojega Duha. Oçetu v mojem imenu, da bodo 12 Zapovedujem vam, da to vaøe œene in otroci blagoslov- delajte. In çe boste to vselej ljeni. delali, blagor vam, kajti zgrajeni 22 In glejte, çesto se sestajajte; ste na moji skali. in nikomur ne branite priti k 13 Kdor med vami pa bo delal vam, ko se boste sestajali, paç veç ali manj od tega, ni zgrajen pa jim dopustite, da pridejo k na moji skali, paç pa na peøçe- vam in jim ne branite; nem temelju; in ko se bo ulil 23 ampak zanje molite in jih deœ in bodo priøle poplave in ne odganjajte; in çe bo tako, zapihali vetrovi in se zaganjali da bodo k vam prihajali çesto, vanje, bodo padli in peklenska zanje molite k Oçetu v mojem vrata so na steœaj odprta, da jih imenu. sprejmejo. 24 Torej povzdignite svojo 14 Blagor vam torej, çe boste luç, da bo svetila svetu. Glejte, spolnjevali moje zapovedi, ka- jaz sem luç, ki jo povzdigate— tere mi je Oçe zapovedal, naj kakor ste mene videli delati. vam jih dam. Glejte, vidite, da sem molil k 15 Resniçno, resniçno, povem Oçetu, in vi vsi ste priçe. vam, vselej morate bedeti in 25 In vidite, da sem zapove- moliti, da vas hudiç ne bo skuøal dal, naj nihçe od vas ne pojde in vas ne bo odvedel ujetih. proç, paç pa sem raje zapove- 16 In kakor sem jaz molil med dal, da pridite k meni, da bi se vami, tako vi molite v moji me dotaknili in me videli; prav cerkvi med mojim ljudstvom, tako boste delali v svetu; in kdor ki se pokesa in se krsti v mojem prelomi to zapoved, se pusti imenu. Glejte, jaz sem luç; dal zavesti v skuønjavo. sem vam zgled. 26 In sedaj se je zgodilo, ko je 17 In zgodilo se je, ko je bil bil Jezus izrekel te besede, se Jezus uçencem izgovoril te je z oçmi ponovno obrnil k besede, se je ponovno obrnil k uçencem, ki jih je bil izbral, in mnoœici in jim rekel: jim rekel: 18 Glejte, resniçno, resniçno, 27 Glejte, resniçno, resniçno, povem vam, vselej morate povem vam, dajem vam drugo bedeti in moliti, da ne pridete v zapoved in nato moram iti k skuønjavo; kajti Satan vas œeli Oçetu, da bom izpolnil druge imeti, da vas preseje kakor zapovedi, ki mi jih je dal. pøenico. 28 In sedaj glejte, to je za- 419 3 Nefi 18:29–19:2 poved, ki vam jo dajem, da ne Jezus zakljuçil s temi besedami, boste nikomur vedoç dopustili, se je z roko dotaknil uçencev, ki da bo nevreden jedel od moje- jih je bil izvolil, drugega za ga telesa in krvi, ko boste to drugim, in sicer dokler se ni bil delili; dotaknil vseh in jim govoril, ko 29 kajti kdor nevreden jé in pise jih je dotaknil. je moje telo in kri, jé in pije 37 In mnoœica ni sliøala besed, prekletstvo svoji duøi; çe torej ki jih je govoril, zato niso priçe- veste, da je çlovek nevreden, vali; uçenci pa so priçevali, da da bi pil in jedel moje telo in jim je dal moç za podeljevanje kri, mu branite. Svetega Duha. In tukajle vam 30 Vseeno pa ga ne preœenite bom pokazal, da je ta zapis iz svoje srede, paç pa ga uçite zanesljiv. in molite zanj k Oçetu v mojem 38 In zgodilo se je, ko se je bil imenu; in çe bo tako, da se bo Jezus dotaknil vseh, je nastal pokesal in se krstil v mojem oblak in zasençil mnoœico, da imenu, ga nato sprejmite in mu Jezusa niso mogli videti. dajte od mojega telesa in krvi. 39 In ko so bili zasençeni, je 31 Çe pa se ne pokesa, ga ne odøel od njih in se dvignil v priøtevajte med moje ljudstvo, nebesa. In uçenci so videli in da ne bo pokonçal mojega priçevali, da se je ponovno ljudstva, kajti glejte, poznam dvignil v nebesa. svoje ovce in preøtete so. 32 Vseeno pa ga ne preœenite 19. POGLAVJE iz svojih sinagog oziroma svojih mest çaøçenja, kajti takega Dvanajst uçencev deluje med morate nadalje pouçevati; kajti ljudstvom in moli za Svetega ne veste, ali se bo vrnil in poke- Duha.—Uçenci se krstijo in prej- sal in priøel k meni s trdnim mejo Svetega Duha in angeli jih namenom v srcu in ga bom pouçujejo.—Jezus moli in uporab- ozdravil; in vi boste sredstvo, lja besede, ki jih ni moç zapisati.— ki mu bo prineslo odreøitev. Izpriça silno veliko vero teh 33 Spolnjujte torej te bese- Nefijcev. Okrog leta 34 po Kr. de, ki sem vam jih zapovedal, da ne pridete pod obsodbo; In sedaj se je zgodilo, ko se je kajti gorje mu, katerega Oçe bil Jezus dvignil v nebesa, se obsodi. je mnoœica razøla in vsak moœ 34 In te zapovedi vam dajem je vzel œeno in otroke in se vrnil zavoljo sporov, ki so bili med na svoj dom. vami. In blagor vam, çe med 2Innemudoma, øe preden je vami ne bo sporov. bila tema, se je med ljudstvom 35 In sedaj grem k Oçetu, ker razøiril glas, da je bila mnoœica je potrebno, da grem k Oçetu videla Jezusa in da jih je pouçe- zaradi vas. val in da se bo mnoœici prikazal 36 In zgodilo se je, ko je bil tudi naslednjega dne. 3Nefi 19:3–21 420 3 Da, in sicer vso noç se je raz- øli do roba vode in mnoœica jim øirjal glas o Jezusu; in tako so ga je sledila. øirili med ljudmi, da jih je bilo 11 In zgodilo se je, da je Nefi veliko, da, silno veliko øtevilo øel v vodo in bil krøçen. jih je silno delalo vso to noç, da 12 In priøel je iz vode in zaçel bi lahko bili naslednji dan na krøçevati. In krstil je vse, ki jih kraju, kjer se bo Jezus prikazal je bil Jezus izvolil. mnoœici. 13 In zgodilo se je, potem ko 4Inzgodilo se je, da so nas- so se vsi krstili in priøli iz vode, lednji dan, ko se je mnoœica se je nanje spustil Sveti Duh in zbrala, glej, Nefi in njegov navdani so bili s Svetim Duhom brat, ki ga je obudil od mrtvih, in ognjem. kateremu je bilo ime Timotej, in 14 In glej, bili so kakor obdani tudi njegov sin, kateremu je z ognjem; in priøel je iz nebes bilo ime Jona, in tudi Matoni in in mnoœica je bila temu priça in Matoniha, njegov brat, in Kumen je priçevala; in angeli so se in Kumenonhi in Jeremija in spustili iz nebes in jih pouçevali. Øemnon in Jona in Sedekija in 15 In zgodilo se je, medtem ko Izaija—to so bila torej imena so angeli pouçevali uçence, uçencev, ki jih je bil Jezus izvo- glej, je priøel Jezus in stal med lil—in zgodilo se je, da so øli njimi in jih pouçeval. in stopili med mnoœico. 16 In zgodilo se je, da je spre- 5Inglej, mnoœica je bila tako govoril mnoœici in jim zapove- velika, da so jo dali razdeliti na dal, naj ponovno pokleknejo na dvanajst skupin. zemljo, in tudi uçencem, naj 6Indvanajsteri so uçili mno- ponovno pokleknejo na zemljo. œico; in glej, napravili so, da je 17 In zgodilo se je, ko so bili vsi mnoœica pokleknila po obliçju pokleknili na zemljo, je zapo- zemlje in molila k Oçetu v vedal uçencem, naj molijo. Jezusovem imenu. 18 In glej, zaçeli so moliti; in 7Intudi uçenci so molili k molili so k Jezusu, ga klicali Oçetu v Jezusovem imenu. In za svojega Gospoda in svojega zgodilo se je, da so vstali in Boga. ljudstvo pouçevali. 19 In zgodilo se je, da je Jezus 8Inkosobili pouçevali tiste odøel izmed njih in øel malo besede, ki jih je bil govoril proç od njih in se poklonil do Jezus—ne da bi odstopali od zemlje in rekel: besed, ki jih je bil govoril 20 Oçe, zahvaljujem se ti, da si Jezus—glej, so ponovno podal Svetega Duha tem, ki sem kleknili in molili k Oçetu v jih izvolil; in zavoljo svojega Jezusovem imenu. prepriçanja vame sem jih odbral 9Inmolili so za to, kar so si od sveta. najbolj œeleli; in œeleli so, da bi 21 Oçe, prosim te, da bi dal jim bil dan Sveti Duh. Svetega Duha vsem, ki bodo 10 In ko so bili tako molili, so verjeli v njihove besede. 421 3 Nefi 19:22–36 22 Oçe, Svetega Duha si jim sveta zavoljo njihove vere, da se dal, ker verjamejo vame; in morejo oçistiti v meni, da sem vidiø, da verjamejo vame, ker lahko v njih kakor si ti, Oçe, jih sliøiø in molijo k meni; in k v meni, da bomo eno, da se meni molijo, ker sem z njimi. poveliçam v njih. 23 In sedaj, Oçe, molim k tebi 30 In ko je bil Jezus spregovoril zanje in tudi za te, ki bodo ver- te besede, je ponovno priøel k jeli v njihove besede, da bodo uçencem; in glej, stanovitno, verjeli vame, da bom lahko v brez prestanka so molili k nje- njih, kakor si ti, Oçe, v meni, da mu; in ponovno se jim je bomo eno. nasmehnil; in glej, bili so beli 24 In zgodilo se je, ko je bil prav kakor Jezus. Jezus tako zmolil k Oçetu, je pri- 31 In zgodilo se je, da je øel do uçencev in glej, øe vedno ponovno øel malo proç in molil so brez prestanka molili k nje- k Oçetu; mu; in niso namnoœili veliko be- 32 in jezik ne more izreçi besed, sed, kajti dano jim je bilo, kaj naj ki jih je molil, niti ne more nihçe molijo, in napolnila jih je œelja. zapisati besed, ki jih je molil. 25 In zgodilo se je, da jih je 33 In mnoœica je sliøala in Jezus blagoslovil, ko so molili k priçuje; in srca so se jim odprla njemu; in njegovo obliçje se jim in v srcu so razumeli besede, ki je nasmehnilo in svetloba z nje- jih je molil. govega obliçja jih je obsijala in 34 Vseeno pa, tako velike in glej, bili so beli kakor Jezusovo çudovite so bile besede, ki jih je obliçje in tudi oblaçila; in glej, molil, da jih ni moç zapisati, niti njihova belina je presegala vso jih nihçe ne more izreçi. belino, da, in sicer na Zemlji bi 35 In zgodilo se je, ko je bil ne bilo moglo biti niçesar tako Jezus zakljuçil z molitvijo, je belega kakor njihova belina. ponovno priøel k uçencem in jim 26 In Jezus jim je rekel: Molite rekel: Med vsemi Judi nisem dalje; in niso prenehali moliti. nikoli videl tako velike vere; 27 In Jezus se je ponovno obrnil zato jim zavoljo njihove nevere od njih in øel malo proç in se nisem mogel pokazati tako poklonil do zemlje; in ponovno velikih çudeœev. je molil k Oçetu, rekoç: 36 Resniçno, povem vam, ni 28 Oçe, zahvaljujem se ti, da jih, ki bi videli tako velike reçi, si oçistil te, ki sem jih izvolil kot ste jih videli vi; niti niso zavoljo njihove vere, in molim sliøali tako velikih reçi, kot ste zanje in tudi za te, ki bodo ver- jih sliøali vi. jeli v njihove besede, da se bodo ti oçistili v meni zaradi vere v njihove besede, prav kakor so 20. POGLAVJE se ti oçistili v meni. 29 Oçe, ne molim za svet, paç Jezus çudeœno priskrbi kruh in vino pa za te, ki si mi jih dal od in ponovno blagoslovi in razdeli 3Nefi 20:1–19 422 ljudem zakrament.—Jakobov pre- sedaj konçujem zapoved, ki ostanek bo priøel do spoznanja o mi jo je Oçe zapovedal glede Gospodu, svojemu Bogu, in bo tega ljudstva, ki je preostanek nasledil Ameriko.—Jezus je prerok Izraelove hiøe. prav kakor Mojzes in Nefijci so 11 Spomnite se, da sem vam otroci prerokov.—Drugi od Gos- govoril in rekel, ko se izpolnijo podovega ljudstva se bodo zbrali v Izaijeve besede—glejte, zapi- Jeruzalemu. Okrog leta 34 po Kr. sane so, imate jih pred seboj, torej se poglobite vanje— In zgodilo se je, da je zapovedal 12 in resniçno, resniçno, povem mnoœici, naj prenehajo moliti, vam, ko se izpolnijo, tedaj se in tudi uçencem. In zapovedal izpolni zaveza, ki jo je Oçe jim je, naj v srcu ne prenehajo sklenil s svojim ljudstvom, o moliti. Izraelova hiøa. 2Inzapovedal jim je, naj 13 In nato se bodo preostali, ki vstanejo in se postavijo na noge. bodo razkropljeni po obliçju In vstali so in se postavili na Zemlje, zbrali z vzhoda in z noge. zahoda in z juga in s severa; in 3Inzgodilo se je, da je ponov- privedeni bodo k spoznanju o no razlomil kruh in ga blagos- Gospodu, njihovemu Bogu, ki lovil in ga dal jesti uçencem. jih je odkupil. 4Inkosobili pojedli, jim je 14 In Oçe mi je zapovedal, zapovedal, naj razlomijo kruh naj vam dam to deœelo v nas- in ga dajo mnoœici. ledstvo. 5Inkosobili dali mnoœici, 15 In povem vam, çe se Nejudje jim je dal tudi piti vina in jim ne bodo pokesali po blagoslovu, zapovedal, naj dajo mnoœici. ki ga bodo prejeli, potem ko 6 Sedaj, niti kruha niti vina niso bodo razkropili moje ljudstvo— prinesli ne uçenci ne mnoœica; 16 nato boste vi, ki ste preos- 7aresniçno jim je dal jesti tanek Jakobove hiøe, øli mednje kruha in tudi piti vina. in boste sredi njih, katerih bo 8Inrekel jim je: Ta, ki jé ta veliko; in med njimi boste kakor kruh, jé od mojega telesa za lev med gozdnimi œivalmi in svojo duøo; in ta, ki pije od tega kakor mlad lev med çredo ovac, vina, pije od moje krvi za svojo kateri, çe gre skozi, tako potep- duøo; in njegova duøa ne bo ta kakor raztrga na kosce in nikoli gladovala ali œejala, paç nihçe ne more reøiti. pa se bo nasitila. 17 Tvoja roka se bo vzdignila 9 Sedaj, ko je vsa mnoœica nad tvoje nasprotnike in vsi tvoji pojedla in popila, glej, jih je sovraœniki bodo iztrebljeni. napolnil Duh; in v en glas so 18 In zbral bom svoje ljudstvo, vzklikali in slavili Jezusa, ki kakor zbere çlovek snope na so ga tako videli kakor sliøali. mlatiøçu. 10 In zgodilo se je, ko so vsi 19 Kajti spremenil bom svoje slavili Jezusa, jim je rekel: Glejte, ljudstvo, s katerim se je Oçe 423 3 Nefi 20:20–34 zavezal, da, iz tvojega roga bom izmed vas odvraçam od kriviç- naredil œelezo in iz tvojih kopit nosti; in to zato ker ste otroci medenino. In na kosce boø strl zaveze— veliko ljudi; in posvetil bom 27 in potem ko ste bili blagos- tvoj dobiçek Gospodu in njiho- lovljeni, nato Oçe izpolni zave- vo imetje Gospodu vse zemlje. zo, ki jo je sklenil z Abrahamom, In glejte, jaz sem ta, ki to dela. rekoç: V tvojem potomstvu 20 In zgodilo se bo, govori bodo blagoslovljeni vsi rodovi Oçe, da bo tega dne nad njimi Zemlje—da se bo na Nejude visel meç moje pravice; in çe zaradi mene izlil Sveti Duh, se ne bodo pokesali, bo padel blagoslov nad Nejudi, ki jih bo nanje, govori Oçe, da, in sicer napravil mogoçne nad vsemi, da nad vse narode Nejudov. bo moje ljudstvo razkropljeno, 21 In zgodilo se bo, da bom o Izraelova hiøa. utrdil ljudstvo, o Izraelova hiøa. 28 In ti bodo biç ljudstvu v tej 22 In glejte, to ljudstvo bom deœeli. Vseeno pa, ko bodo pre- utrdil v tej deœeli, da se izpolni jeli polnost mojega evangelija, zaveza, ki sem jo sklenil z vaøim çe bodo nato postali trdosrçni do oçetom Jakobom; in to bo Novi mene, jim bom kriviçnosti vrnil Jeruzalem. In med ljudstvom nad njihove glave, govori Oçe. bodo nebeøke sile; da, in sicer 29 In spomnil se bom zaveze, jaz bom med vami. ki sem jo sklenil s svojim 23 Glejte, jaz sem ta, o katerem ljudstvom; in zavezal sem se z je govoril Mojzes, rekoç: Gospod, njimi, da jih bom ob svojem vaø Bog, bo med vaøimi brati lastnem çasu zbral, da jim bom v obudil preroka kakor mene; nasledstvo ponovno dal deœelo njega posluøajte v vsem, kar koli njihovih oçetov, ki je jeruza- vam bo rekel. In zgodilo se bo, lemska deœela, ki jim je na veke da bo vsaka duøa, ki ne bo pos- obljubljena deœela, govori Oçe. luøala tega preroka, iz ljudstva 30 In zgodilo se bo, da bo priøel iztrebljena. ças, ko se jim bo pridigalo pol- 24 Resniçno, povem vam, da, nost mojega evangelija. in vsi preroki od Samuela in ti, 31 In verjeli bodo vame, da ki sledijo, kar jih je govorilo, so sem Jezus Kristus, Boœji Sin, in priçevali o meni. v mojem imenu molili k Oçetu. 25 In glejte, vi ste otroci pre- 32 Nato bodo tvoji straœarji rokov; in vi ste iz Izraelove povzdignili glas, s skupnim hiøe; in vi ste iz zaveze, ki jo je glasom bodo peli; kajti gledali Oçe sklenil z vaøimi oçeti, rekoç bodo iz oçi v oçi. Abrahamu: In v tvojem po- 33 Nato jih bo Oçe ponovno tomstvu bodo blagoslovljeni vsi zbral in jim dal Jeruzalem za rodovi Zemlje. deœelo njihovega nasledstva. 26 Oçe me je najprej povzdig- 34 Nato bodo izbruhnili v ranil za vas in me poslal, naj vas dost: Zapojte skupaj, vi opus- blagoslovim tako, da vsakega teli kraji Jeruzalema; kajti Oçe 3Nefi 20:35–21:2 424 je potolaœil svoje ljudstvo, 44 Kakor jih je bilo veliko osup- odkupil je Jeruzalem. lih nad teboj—njegov obraz 35 Oçe je razkril svojo sveto je bil tako iznakaœen, bolj kot roko v oçeh vseh narodov; in vsakega çloveka, in njegova ob- vse strani sveta bodo videle lika bolj kot çloveøkih sinov— Oçetovo odreøitev; in Oçe in 45 tako bo poøkropil mnoge jaz sva eno. narode; kralji si bodo zatisnili 36 In nato bo doprinesel to, kar usta pred njim, kajti videli je zapisano: Prebudi se, prebudi bodo to, kar jim ni bilo poveda- se ponovno in nadeni si moç, o no; in pretehtali to, çesar niso Sion; nadeni si svoja lepa obla- sliøali. çila, o Jeruzalem, sveto mesto, 46 Resniçno, resniçno, povem kajti odslej neobrezani in neçisti vam, vse to bo gotovo priølo, ne bodo veç prihajali vate. prav kakor mi je zapovedal 37 Otresi se prahu; vstani, sedi, Oçe. Nato se bo ta zaveza, v o Jeruzalem; razveœi si spone z kateri se je Oçe zavezal s svojim vratu, o ujeta sionska hçi. ljudstvom, izpolnila; in nato se 38 Kajti tako govori Gospod: bo Jeruzalem ponovno naselil z Prodali ste se za niçevost in mojim ljudstvom in to bo deœela brez denarja boste odkupljeni. njihovega nasledstva. 39 Resniçno, resniçno, povem vam, da bo moje ljudstvo spoz- 21. POGLAVJE nalo moje ime; da, tega dne bodo spoznali, da sem jaz ta, ki Izrael se bo zbral, ko pride Mormo- govori. nova knjiga na dan.—Nejudje se 40 In nato bodo rekli: Kako bodo v Ameriki utrdili kot svobodno lepe so na gorah noge tega, ki ljudstvo.—Odreøeni bodo, çe bodo jim prinaøa dobre novice, ki oz- verjeli in bodo posluøni; drugaçe nanja mir; ki jim prinaøa dobre bodo iztrebljeni in pokonçani.— novice o dobrem, ki oznanja Izrael bo zgradil Novi Jeruzalem odreøitev; ki pravi Sionu: Tvoj in izgubljeni rodovi se bodo vrnili. Bog kraljuje! Okrog leta 34 po Kr. 41 In nato bo øel klic: Odidite, odidite, pojdite od tam, ne In resniçno vam povem, dajem dotikajte se tega, kar je neçisto; vam znamenje, da boste prepoz- pojdite iz njegove srede; bodite nali ças, ko bodo te reçi na tem, çisti, vi, ki nosite Gospodove da se bodo dogodile—da bom posode. svoje ljudstvo zbral z njihove 42 Kajti ne boste odøli v naglici, dolge razkropitve, o Izraelova niti øli v begu; kajti Gospod bo hiøa, in bom med njimi ponovno øel pred vami in Izraelov Bog vzpostavil moj Sion; bo vaøa straœa zaøçitnica. 2inglejte, to je to, kar vam 43 Glejte, moj sluœabnik bo dajem za znamenje—kajti res- ravnal preudarno; povzpel se bo niçno vam povem, ko se bo to, in povzdignil in bo zelo visoko. kar vam razglaøam in kar vam 425 3 Nefi 21:3–14 bom razglasil od sedaj dalje 8Inkobopriøel ta dan, se bo sam in z moçjo Svetega Duha, zgodilo, da si bodo kralji zatisni- ki vam ga bo dal Oçe, razkrilo li usta; kajti videli bodo, kar jim Nejudom, da bodo vedeli glede ni bilo povedano; in pretehtali tega ljudstva, ki je preostanek to, çesar niso bili sliøali. Izraelove hiøe, in glede mojega 9 Kajti tega dne bo zavoljo ljudstva, ki bo razkropljeno mene Oçe opravil delo, ki bo med njimi; med njimi veliko in çudovito 3 resniçno, resniçno, povem delo; in med njimi bodo ti, ki vam, ko jim bo Oçe to razkril mu ne bodo verjeli, çeprav jim in bo priølo od Oçeta, od njih ga bo razglasil çlovek. do vas; 10 A glejte, œivljenje mojega 4 kajti v Oçetu je modrost, da sluœabnika bo v moji roki; zato se bodo utrdili v tej deœeli in se ga ti ne bodo ranili, çeprav bo po Oçetovi moçi ustalili kot svo- zavoljo njih iznakaœen. Vendar bodno ljudstvo, da bo to priølo ga bom ozdravil, kajti pokazal od njih do preostanka vaøega jim bom, da je moja modrost potomstva, da se bo izpolnila veçja od hudiçeve prekanje- Oçetova zaveza, v kateri se je nosti. zavezal s svojim ljudstvom, o 11 Zgodilo se bo torej, kdor ne Izraelova hiøa; bo verjel v moje besede, ki sem 5kobodo torej ta dela in dela, Jezus Kristus, ki mu jih bo Oçe ki se bodo delala med vami od velel prinesti na dan Nejudom, sedaj dalje, priøla na dan od in mu bo dal moç, da jih bo pri- Nejudov do vaøega potomstva, nesel na dan Nejudom (storjeno ki bo zavoljo kriviçnosti zapa- bo, prav kakor je rekel Mojzes), dalo v nevero; bo iztrebljen izmed mojega 6 kajti Oçetu je pogodu, da ljudstva, ki je iz zaveze. to pride na dan od Nejudov, da 12 In moje ljudstvo, ki je Jako- bo lahko pokazal svojo moç bov preostanek, bo med Nejudi, Nejudom zato, da se bodo da, sredi njih, kakor lev med Nejudje, çe ne bodo postali gozdnimi œivalmi, kakor mlad trdosrçni, lahko pokesali in lev med çredo ovac, kateri, çe priøli k meni in se krstili v mo- gre skozi, tako potepta kakor jem imenu in vedeli za prave raztrga na kosce in nihçe ne toçke mojega nauka, da bodo more reøiti. priøteti med moje ljudstvo, o 13 Njihova roka se bo vzdignila Izraelova hiøa; nad njihove nasprotnike in vsi 7inkosebotozgodilo, da bo njihovi sovraœniki bodo iztreb- vaøe potomstvo to zaçelo spoz- ljeni. navati—jim bo to v znamenje, 14 Da, gorje bodi Nejudom, çe da bodo vedeli, da se je œe zaçelo se ne pokesajo; kajti tega dne se Oçetovo delo za izpolnitev za- bo zgodilo, govori Oçe, da bom veze, ki jo je sklenil z ljudstvom, iz tvoje srede iztrebil tvoje konje ki so iz Izraelove hiøe. in uniçil tvoje bojne vozove; 3Nefi 21:15–22:1 426 15 in iztrebil bom mesta v tvoji obliçju deœele, v Novem Jeru- deœeli in poruøil vsa tvoja opo- zalemu. riøça; 25 In nato bo mednje priøla 16 in iztrebil bom çarovniøtva nebeøka sila; in tudi sam bom v iz tvojih deœel in ne boø veç sredi. imel vedeœevalcev; 26 In nato se bo Oçetovo delo 17 iz tvoje srede bom iztrebil zaçelo tega dne, in sicer ko se bo tudi tvoje rezljane podobe in med preostankom tega ljudstva tvoje spominske stebre in ne zaçel pridigati ta evangelij. boø veç çastil del svojih rok; Resniçno, povem vam, tega dne 18 in izruval bom tvoje gozdi- se bo zaçelo Oçetovo delo med çe iz tvoje srede; prav tako bom vsemi razprøenimi izmed moje- uniçil tvoja mesta. ga ljudstva, da, in sicer rodovi, 19 In zgodilo se bo, da bodo ki so bili izgubljeni, ki jih je Oçe odpravljena vsa laganja in sle- vodil iz Jeruzalema. parjenje in zavidanja in zdrahe 27 Da, delo se bo zaçelo med in kvaziduhovniøtva in vlaçu- vsemi razprøenimi izmed mo- garstva. jega ljudstva z Oçetom, ki bo 20 Kajti zgodilo se bo, govori pripravil pot, po kateri lahko Oçe, da bom tega dne té, ki se pridejo k meni, da lahko kliçejo ne bodo œeleli pokesati in priti Oçeta v mojem imenu. kmojemu ljubljenemu Sinu, 28 Da, in nato se bo zaçelo delo iztrebil izmed mojega ljudstva, z Oçetom, ki bo med vsemi o Izraelova hiøa; narodi pripravljal pot, po kateri 21 in nad njimi bom izvrøil se bo njegovo ljudstvo lahko maøçevanje in bes prav kakor zbralo doma v deœeli svojega nad pogani, za kakrøna øe niso nasledstva. sliøali. 29 In øli bodo iz vseh narodov; 22 Çe pa se bodo pokesali in in ne bodo øli v naglici niti v prisluhnili mojim besedam in ne begu, kajti øel bom pred njimi, bodo postali trdosrçni, bom govori Oçe, in bom njihova med njimi vzpostavil mojo cer- straœa zaøçitnica. kev in stopili bodo v zavezo in priøteti bodo med ta Jakobov 22. POGLAVJE preostanek, ki sem mu to deœelo dal v njihovo nasledstvo; V poslednjih dneh bo vzpostavljen 23 in pomagali bodo mojemu Sion in njegovi okoliøi in Izrael se ljudstvu, Jakobovemu preostan- bo zbral v milosti in ljubeznivosti. ku in tudi tolikim iz Izraelove — Zmagali bodo.—Primerjajte z hiøe, kot bodo priøli, da bodo Izaijem 54. Okrog leta 34 po Kr. lahko zgradili mesto, ki se bo imenovalo Novi Jeruzalem. In nato se bo zgodilo to, kar se je 24 In nato bodo pomagali mo- zapisalo: Zapoj, o jalova, ti, ki jemu ljudstvu, da se bodo zbrali nisi rodila; izbruhni v petje in ti, ki so se razkropili po vsem glasno vzklikni, ti, ki nisi imela 427 3 Nefi 22:2–17 porodnih boleçin; kajti veç moja prijaznost pa te ne bo so otroci osamele kakor otroci zapustila, niti ne bo odstranjena poroçene œene, govori Gospod. moja zaveza miru, govori Gos- 2 Razøiri prostor svojega øotora pod, ki se te usmili. in dovoli jim razpeti pregrinjala 11 O prizadeta, premetavana tvojega bivaliøça; ne varçuj, vviharju in ne potolaœena! podaljøaj svoje vrvi in uçvrsti Glej, polagal bom tvoje kamne svoje kole; v lepih barvah in poloœil temelje 3kajti razøirila se boø na s safirji. desnico in na levico in tvoje po- 12 In tvoja okna bom napravil tomstvo bo podedovalo Nejude iz rubinov in tvoja vrata iz in naselilo opuøçena mesta. ognjenca in vse tvoje obzidje iz 4Neboj se, kajti ne boø se os- œlahtnih kamnov. ramotila; niti se ne pusti zmesti, 13 In vse tvoje otroke bo uçil kajti ne boø poniœana; kajti po- Gospod; in velik bo mir tvojih zabila boø na sramoto svoje otrok. mladosti in se ne boø spominjala 14 V praviçnosti se boø utrdila; oçitkov iz svoje mladosti in se daleç boø od zatiranja, kajti ne ne boø veç spominjala oçitka boø se bala, in od groze, kajti svojega vdovstva. ne bo se ti pribliœala. 5 Kajti tvoj stvaritelj, tvoj moœ, 15 Glej, gotovo se bodo zbrali Gospod nad vojskami je njegovo zoper tebe, ne od mene; kdor se ime; in tvoj Odkupitelj, Sveti bo zbral zoper tebe, bo padel Izraelov—Bog vse zemlje se bo zaradi tebe. imenoval. 16 Glej, jaz sem ustvaril kova- 6 Kajti Gospod te je poklical ça, ki razpihuje oglje v ognju in kakor œeno, zapuøçeno in uœa- ki izdeluje orodje za to delo; in loøçeno v duhu, œeno iz mlados- jaz sem ustvaril pokonçevalca, ti, ko si bila zavrœena, govori da uniçuje. tvoj Bog. 17 Nobenemu oroœju, ki je 7Zakratek trenutek sem te za- oblikovano zoper tebe, ne bo pustil,azvelikim usmiljenjem uspelo; in vsak jezik, ki se ti bo v te bom zbral. sodbi rogal, boø obsodila. To je 8Zmanjøim srdom sem skril dediøçina Gospodovih sluœab- za trenutek obraz pred teboj, a z nikov in njihova praviçnost je veçno prijaznostjo se te usmilim, od mene, govori Gospod. govori Gospod, tvoj Odkupitelj. 9 Kajti to mi je kot za Noeto- vih voda, kajti kakor sem prise- 23. POGLAVJE gel, da ne bodo Noetove vode nikoli veç prekrile Zemlje, tako Jezus potrdi Izaijeve besede.— sem prisegel, da ne bom besen Ljudstvu zapove, naj se poglablja nate. v preroke.—Njihovim zapisom so 10 Kajti gore bodo preminile dodane besede Lamanca Samuela in griçi se bodo premaknili, glede vstajenja. Okrog leta 34 po Kr. 3Nefi 23:1–24:1 428 In sedaj glejte, povem vam, da sluœili. In rekel jim je: Mar ni se morate v to poglabljati. Da, bilo tako? zapovedujem vam, da se v to 10 In uçenci so mu odgovorili marljivo poglabljate; kajti velike in rekli: Da, Gospod, Samuel je so Izaijeve besede. prerokoval po tvojih besedah 2 Kajti gotovo je govoril, kar in vse so se izpolnile. se tiçe vsega glede mojega 11 In Jezus jim je rekel: Kako ljudstva, ki so iz Izraelove hiøe; to, da tega niste zapisali, da torej mora zagotovo biti, da je veliko svetih vstalo in so se mora govoriti tudi Nejudom. mnogim prikazali in jim sluœili? 3Invse, kar jim je govoril, je 12 In zgodilo se je, da se je bilo ali bo, in sicer po besedah, Nefi spomnil, da to ni bilo ki jih je govoril. zapisano. 4 Bodite torej pozorni na moje 13 In zgodilo se je, da je Jezus besede; zapiøite, kar sem vam zapovedal, da se mora zapisati; povedal; in glede na ças in zato je bilo zapisano, prav kakor Oçetovo voljo bo ølo dalje k je zapovedal. Nejudom. 14 In sedaj se je zgodilo, ko je 5Inkdor bo prisluhnil mojim bil Jezus obenem raztolmaçil vse besedam in se pokesal in se svete spise, kar so jih bili zapisa- krstil, ta bo odreøen. Poglabljajte li, jim je zapovedal, naj pouçuje- se v preroke, kajti veliko jih bo, jo, kar je bil razgrnil prednje. ki priçujejo o tem. 6Insedaj se je zgodilo, ko je 24. POGLAVJE bil Jezus te besede spregovoril, jim je ponovno rekel, potem ko Gospodov glasnik bo pripravil pot je pred njimi razgrnil vse svete za drugi prihod.—Kristus bo sedel spise, ki so jih bili prejeli, jim je pri sodbi.—Izraelu se zapoveduje, rekel: Glejte, œelel bi, da zapiøete naj plaçuje desetino in darovanja. øe druge svete spise, katerih —Ohranjena je spominska knjiga. nimate. Primerjajte z Malahijem 3. Okrog 7Inzgodilo se je, da je rekel leta 34 po Kr. Nefiju: Prinesi zapis, ki ste ga ohranjali. In zgodilo se je, da jim je zapo- 8Inkojebil Nefi prinesel vedal, naj zapiøejo besede, ki zapise in jih poloœil predenj, se jih je bil Oçe dal Malahiju, ki je ozrl nanje in rekel: jim jih bo povedal. In zgodilo 9 Resniçno, povem vam, se je, ko so bile zapisane, jih je svojemu sluœabniku Lamancu bil razgrnil. In to so besede, ki Samuelu sem zapovedal, naj jim jih je povedal, rekoç: Tako priçuje temu ljudstvu, da bo na je rekel Oçe Malahiju: Glejte, dan, ko bo Oçe poveliçal svoje poslal bom svojega glasnika in ime v meni, da bo veliko svetih, pripravil bo pot pred menoj in ki bodo vstali od mrtvih in se Gospod, ki ga iøçete, bo nena- bodo mnogim prikazali in jim doma priøel v svoj tempelj, in 429 3 Nefi 24:2–18 sicer glasnik zaveze, katerega tem, govori Gospod nad vojska- se radostite; glejte, priøel bo, mi, çe vam ne odprem zapornic govori Gospod nad vojskami. nebes in izlijem na vas blagos- 2Akdo bo mogel prenesti dan lova, da ne bo dovolj prostora, njegovega prihoda in kdo bo da ga boste prejeli. obstal, ko se prikaœe? Kajti on 11 In zadrœal bom poœiralca je kakor talilçev ogenj in kakor zaradi vas in ne bo veç uniçeval lug pralcev. sadov vaøih tal; niti ne bo vaøa 3Insedel bo kakor talilec in trta predçasno odvrgla sadu çistilec srebra in oçistil bo Levi- na polju, govori Gospod nad jeve sinove in jih preçistil kakor vojskami. zlato in srebro, da bodo lahko 12 In vsi narodi vas bodo Gospodu ponudili dajatev v imenovali blagoslovljene, kajti praviçnosti. deœela ugodja boste, govori 4 Nato bosta dajatev iz Judeje Gospod nad vojskami. in Jeruzalema ugajala Gospodu 13 Vaøe besede zoper mene so kakor v starodavnih dneh in bile predrzne, govori Gospod. kakor v prejønjih letih. Pa vendar pravite: Kaj smo 5Inpribliœal se vam bom pri govorili zoper tebe? sodbi in bom urna priça zoper 14 Rekli ste: Zaman je sluœiti çarovnike in zoper preøuøtnike Bogu in kaj koristi, da smo in zoper krivopriseœnike in spolnjevali njegove uredbe in zoper te, ki zatirajo dninarja da smo spokorno hodili pred pri dnini, vdovo in siroto, in ki Gospodom nad vojskami? zavraçajo tujca in se me ne boji- 15 In sedaj imenujemo ponosne jo, govori Gospod nad vojskami. za sreçne; da, ti, ki so delali 6 Kajti jaz sem Gospod, ne hudobijo, uspevajo; da, ti, ki spreminjam se; zato vi, Jakobovi skuøajo Boga, se celo reøijo. sinovi, niste uniçeni. 16 Nato so ti, ki se bojijo Boga, 7 Prav od dni vaøih oçetov çesto govorili med seboj in odstopate od mojih uredb in jih Gospod je prisluhnil in sliøal; ne spolnjujete. Vrnite se k meni in pred njim se je zapisala spo- in jaz se vrnem k vam, govori minska knjiga za te, ki so se bali Gospod nad vojskami. A vi Gospoda in mislili na njegovo pravite: Kako naj se vrnemo? ime. 8Boçlovek oropal Boga? Pa 17 In ti bodo moji, govori vendar ste me oropali. A pravi- Gospod nad vojskami, tega dne, te: V çem smo te oropali? V ko sestavim svoje dragulje in desetini in darovanjih. prizanesljiv bom do njih, kakor 9Sprekletstvom ste prekleti, je çlovek prizanesljiv do lastne- kajti oropali ste me, in sicer ves ga sina, ki mu sluœi. ta narod. 18 Nato se boste vrnili in raz- 10 Prinesite vso desetino v poznavali med praviçnim in zakladnico, da bo v moji hiøi hudobnim, med njim, ki sluœi jedi; in preizkusite me torej s Bogu, in njim, ki mu ne sluœi. 3Nefi 25:1–26:8 430 25. POGLAVJE —TivKristusovi cerkvi imajo med seboj vse skupno. Okrog leta Ob drugem prihodu bodo ponosni 34 po Kr. in hudobni pogoreli kot strniøçe. n —Elija se bo vrnil pred velikim in I sedaj se je zgodilo, ko je bil straønim dnem.—Primerjajte z Jezus povedal vse te reçi, jih je Malahijem 3. Okrog leta 34 po Kr. razgrnil pred mnoœico; in vse reçi jim je razgrnil, tako velike Kajti glejte, pride dan, ki bo kakor male. razœarjen kakor peç; in vsi 2Inpravi: Te svete spise, ki jih ponosni, da, in vsi, ki delajo niste bili imeli s seboj, mi je Oçe húdo, bodo strniøçe; in dan, ki zapovedal, naj vam jih dam; pride, jih bo tako poœgal, govo- kajti v njem je modrost, naj se ri Gospod nad vojskami, da jim jih da bodoçim rodovom. ne bo pustil niti koreninice niti 3Inrazgrnil je vse, in sicer od vejice. zaçetka do çasa, ko naj bi priøel 2Zavas pa, ki se bojite mojega v svoji slavi—da, in sicer vse, imena, bo Sin Praviçnosti vstal kar naj bi se dogodilo na obliçju z ozdravljenjem v njegovih pe- Zemlje, in sicer dokler se prvine rutih; in øli boste in rasli kakor ne stalijo v ognju in se Zemlja ne teliçki v staji. zvije kakor zvitek in ne minejo 3Inpoteptali boste hudobne; nebesa in Zemlja; kajti pepel pod podplati vaøih 4inprav do velikega in pos- nog bodo na dan, ko bom to lednjega dne, ko bodo vsi ljudje napravil, govori Gospod nad in vsi rodovi in vsi narodi in vojskami. jeziki stali pred Bogom, da se 4Pomnite postavo Mojzesa, jim sodi po njihovih delih, naj mojega sluœabnika, ki sem mu so bila dobra ali naj so bila zla— jo na Horebu zapovedal za ves 5çesodobra, v vstajenje Izrael z zakoni in sodbami. veçnega œivljenja; in çe so zla, v 5 Glejte, pred prihodom veli- vstajenje prekletstva; saj gresta kega in straønega Gospodovega vzporedno, eden v eno smer in dne vam bom poslal preroka drugi v drugo, glede na milost Elija; in pravico in svetost, ki so v 6inobrnil bo srce oçetov k Kristusu, ki je bil, preden je otrokom in srce otrok k njiho- nastal svet. vim oçetom, da ne pridem in 6Insedaj, v to knjigo ni moç udarim zemlje s prekletstvom. zapisati niti stotega dela tega, kar je Jezus resniçno pouçeval ljudi; 26. POGLAVJE 7aglej, Nefijeve ploøçe vsebujejo veçji del tega, kar je pouçe- Jezus razgrne vse od zaçetka do val ljudi. konca.—Otroçiçi in otroci izrekajo 8Inzapisal sem to, kar je çudovite reçi, ki jih ni moç zapisati. manjøi del tega, kar je pouçeval 431 3 Nefi 26:9–21 ljudi; in to sem zapisal z name- odprl uøesa gluhim in je med nom, da bi bilo ponovno prine- njimi celo opravil zdravljenja øeno temu ljudstvu od Nejudov vseh vrst in je obudil çloveka glede na besede, ki jih je izrekel od mrtvih in jim bil pokazal Jezus. svojo moç in se je bil povzpel k 9Inkobodo prejeli, kar je Oçetu— nujno, da imajo najprej, da 16 glej, se je na naslednji dan preizkusi njihovo vero, in çe bo zgodilo, da se je mnoœica zbrala tako, da bodo tem reçem verje- in te otroke so tako videli kakor li, jim bodo razodete veçje reçi. sliøali; da, celo otroçiçi so odprli 10 In çe bo tako, da tem reçem usta in izrekali neverjetne reçi; ne bodo verjeli, bodo veçje reçi in reçi, ki so jih izrekli, je vsako- pred njimi zadrœane, v njihovo mur prepovedano zapisati. prekletstvo. 17 In zgodilo se je, da so uçenci, 11 Glej, bil sem na tem, da jih ki jih je bil Jezus izvolil, zaçeli zapiøem, vse, kar je bilo vrezano odtlej dalje krøçevati in pouçe- na Nefijevih ploøçah, a Gospod vati vse, ki so priøli k njim; in je to prepovedal, rekoç: Preiz- vse, ki so se krstili v Jezusovem kusil bom vero svojega ljudstva. imenu, je navdajal Sveti Duh. 12 Zato jaz, Mormon, zapisu- 18 In veliko od njih jih je videlo jem reçi, ki mi jih je zapovedal in sliøalo neizrekljive reçi, ki jih Gospod. In sedaj jaz, Mormon, ni dopuøçeno zapisati. zakljuçujem svoje besede in 19 In pouçevali so se in drug nadaljujem z zapisovanjem reçi, drugemu sluœili; in med seboj ki so mi bile zapovedane. so imeli vse skupno, vsakdo je 13 Œelel bi torej, da bi videli, praviçno ravnal z drugim. da je Gospod resniçno pouçeval 20 In zgodilo se je, da so delali ljudi v razmiku treh dni; in vse, prav kakor jim je bil zapo- potem se jim je çesto prikazal vedal Jezus. in je çesto razlomil kruh, ga 21 In ti, ki so se krstili v Jezu- blagoslovil in jim ga dal. sovem imenu, so se imenovali 14 In zgodilo se je, da je uçil in Kristusova cerkev. deloval med otroki mnoœice, o kateri se je govorilo, in razvezal jim je jezike in oçetom so govo- 27. POGLAVJE rili velike in çudovite reçi, celo veçje, kakor jih je sam razodel Jezus jim zapove, naj cerkev imenu- ljudstvu; in jezike jim je razve- jejo po njegovem imenu.—Njegovo zal, da so lahko govorili. poslanstvo in odkupno œrtvovanje 15 In zgodilo se je, da potem sestavljata njegov evangelij.— ko se je bil povzpel v nebesa— Ljudem je zapovedano, naj se poke- ko se jim je drugiç pokazal in je sajo in se krstijo, da jih bo Sveti bil odøel k Oçetu, potem ko jim Duh lahko posvetil.—Biti morajo, je ozdravil vse bolne in pohab- prav kakrøen je Jezus. V letih 34 in ljene in je odprl oçi slepim in 35 po Kr. 3Nefi 27:1–15 432 In zgodilo se je, ko so Jezusovi nuje z mojim imenom, potem je uçenci potovali in pridigali, kar to moja cerkev, çe je tako, da so tako sliøali kakor videli, in gradijo na mojem evangeliju. so krøçevali v Jezusovem imenu, 9 Resniçno, povem vam, da ste se je zgodilo, da so se uçenci zgrajeni na mojem evangeliju; zbrali in se zdruœili v mogoçni zato vse, kar koli boste imenova- molitvi in postu. li, imenujte z mojim imenom; çe 2InJezus se jim je ponovno boste torej klicali k Oçetu zaradi pokazal, kajti k Oçetu so molili cerkve, çe bo v mojem imenu, v njegovem imenu; in Jezus je vas bo Oçe usliøal; priøel in stopil v njihovo sredo 10 in çe bo tako, da bo cerkev in jim rekel: Kaj œelite, naj vam zgrajena na mojem evangeliju, dam? potem bo v njej Oçe pokazal 3Inrekli so mu: Gospod, œe- svoja lastna dela. leli bi, da bi nam povedal 11 Çe pa ne bo zgrajena na ime, s katerim bomo imeno- mojem evangeliju in bo zgrajena vali to cerkev; kajti med na çloveøkih delih ali na hudi- ljudstvom je veliko sporov gle- çevih delih, resniçno, povem de te zadeve. vam, ti se bodo nad svojimi deli 4InGospod jim je rekel: Res- radostili za obdobje in v krat- niçno, resniçno, povem vam, kem pride konec in posekani zakaj je tako, da ljudje godrnjajo bodo in vrœeni v ogenj, od koder in se priçkajo zavoljo tega? ni povratka. 5 Mar niso brali svetih spisov, 12 Kajti njihova dela jim sledi- ki pravijo, da morate nase prev- jo, kajti zavoljo svojih del bodo zeti Kristusovo ime, ki je moje posekani; pomnite torej, kar sem ime? Kajti po tem imenu boste vam povedal. poklicani na poslednji dan; 13 Glejte, dal sem vam svoj 6inkdor nase prevzame moje evangelij in to je evangelij, ki ime in vztraja do konca, ta bo sem vam ga dal—da sem priøel poslednji dan odreøen. na svet, da spolnim voljo svoje- 7 Kar koli boste torej delali, to ga Oçeta, ker me je moj Oçe delajte v mojem imenu; zato poslal. imenujte cerkev z mojim ime- 14 In moj Oçe me je poslal, da nom; in kliçite k Oçetu v mojem bom vzdignjen na kriœ; in da imenu, da bo blagoslovil cerkev bi, ko bom vzdignjen na kriœ, zaradi mene. lahko pritegnil vse ljudi k sebi, 8Inkako bi bila moja cerkev, da bo, kakor so me ljudje vzdig- çe se ne bi imenovala z mojim nili, prav tako Oçe vzdignil imenom? Kajti çe bi se imenova- ljudi, da bodo stali pred menoj, la z Mojzesovim imenom, poda jim bo sojeno po njihovih tem bi bila Mojzesova cerkev; delih, naj so bila dobra ali naj oziroma çe bi se imenovala z so bila zla— imenom çloveka, potem bi bila 15 in zato sem bil vzdignjen; çlovekova cerkev; çe pa se ime- zato bom glede na Oçetovo moç 433 3 Nefi 27:16–32 pritegnil ljudi k sebi, da jim bo sliøali, razen tistega, kar je sojeno po njihovih delih. prepovedano. 16 In zgodilo se bo, da bo, 24 Zapisujte dela tega ljudstva, kdor se bo pokesal in se krstil v ki bodo, prav kakor se je zapi- mojem imenu, izpolnjen; in çe sovalo o teh, ki so bila. bo vztrajal do konca, glejte, ga 25 Kajti glejte, iz knjig, ki so bom imel za brez krivde pred bile zapisane in ki bodo zapisa- mojim Oçetom na dan, ko bom ne, se bo sodilo temu ljudstvu, stal, da sodim svetu. kajti po njih se bodo ljudem 17 In ta, ki ne vztraja do konca, razkrila njihova dela. je ta, ki je tudi posekan in vrœen 26 In glejte, Oçe zapiøe vse; v ogenj, od koder se ne more zato se bo svetu sodilo iz knjig, vrniti, zavoljo Oçetove pravice. ki bodo napisane. 18 In to je beseda, ki jo je dal 27 In vedite, da boste sodniki çloveøkim otrokom. In zato temu ljudstvu, glede na sodbo, izpolni besede, ki jih je dal, in ki vam jo bom dal, ki bo praviç- ne laœe, paç pa izpolni vse svoje na. Kakøne vrste ljudje morate besede. torej biti? Resniçno, povem vam, 19 In niç neçistega ne more prav kakrøen sem jaz. vstopiti v njegovo kraljestvo; 28 In sedaj grem k Oçetu. In torej ne more niç stopiti v njegov resniçno vam povem, kar koli poçitek razen teh, ki so si oprali boste prosili Oçeta v mojem oblaçila v moji krvi zavoljo imenu, vam bo dano. svoje vere in kesanja vseh svojih 29 Zato prosite in boste prejeli; grehov in njihove zvestobe do trkajte in se vam bo odprlo; konca. kajti ta, ki prosi, prejme; in 20 Sedaj, to je zapoved: Poke- temu, ki trka, se bo odprlo. sajte se, vse ve strani sveta in 30 In sedaj glejte, moja radost pridite k meni in se krstite v je zavoljo vas in tudi tega rodu mojem imenu, da boste posve- velika, in sicer do polnosti; da, çeni, tako da boste sprejeli in zavoljo vas in tega rodu se Svetega Duha, da boste stali radosti celo Oçe in tudi vsi sveti brezmadeœni pred menoj na angeli; kajti nihçe od teh se ne poslednji dan. izgubi. 21 Resniçno, resniçno, povem 31 Glejte, œelel bi, da bi razu- vam, to je moj evangelij; in meli; kajti mislim te, ki so sedaj veste, kar morate delati v moji œivi iz tega rodu; in nihçe od cerkvi; kajti dela, katera ste njih se ne izgubi; in nad njimi je mene videli delati, delajte tudi moja radost popolna. vi; kajti to, kar ste mene videli 32 A glejte, œalosti me zavoljo delati, delajte tudi vi; çetrtega rodu od tega rodu, kajti 22 blagor vam torej, çe boste ujete jih bo odpeljal, prav kakor to delali, kajti na poslednji dan je sina pogubljenja; kajti prodali boste povzdignjeni. me bodo za srebro in za zlato in 23 Zapiøite, kar ste videli in za to, kar izpridi molj in skozi 3Nefi 27:33–28:10 434 kar se prebijejo tatovi in ukra- sedemdeset in dve leti, priøli k dejo. In tega dne jih obiøçem, in meni v moje kraljestvo; in v sicer zvalim njihova dela nad meni boste naøli poçitek. njihove lastne glave. 4Inkojim je bil spregovoril, 33 In zgodilo se je, ko je bil se je obrnil k trojici in jim rekel: Jezus konçal s temi besedami, Kaj œelite, naj naredim za vas, ko je uçencem rekel: Stopite skozi grem k Oçetu? ozka vrata; kajti ozka so vrata 5Invsrcu so se razœalostili, in tesna je pot, ki vodi v œivlje- kajti niso si mu drznili sprego- nje in malo jih je, ki jo najdejo; voriti reçi, ki so si jo œeleli. a øiroka so vrata in prostorna 6Inrekel jim je: Glejte, poznam je pot, ki vodi v smrt, in veliko vaøe misli in zaœeleli ste si to, jih je, ki potujejo po njej, dokler kar si je zaœelel od mene Janez, ne pride noç, ko ne more nihçe moj ljubljeni, ki je bil z menoj delati. med mojim delovanjem, preden so me Judje vzdignili. 7Øebolj ste torej blagoslovljeni 28. POGLAVJE vi, kajti nikoli ne boste okusili smrti; paç pa boste doœiveli, da Devet od dvanajsterih si zaœeli boste videli vsa Oçetova ravna- nasledstvo v Kristusovem kra- nja s çloveøkimi otroki, prav ljestvu, ko umrejo, in obljubljeno dokler se ne dopolni vse glede jim je.—Trije Nefijci si zaœelijo na Oçetovo voljo, ko pridem v moç nad smrtjo in dana jim je, tako svoji slavi z nebeøkimi silami. da ostanejo na Zemlji, dokler 8Innikoli ne boste utrpeli Jezus ne pride ponovno.—Spreme- smrtnih boleçin; paç pa se boste, njeni so in vidijo reçi, ki jih ni ko pridem v svoji slavi, v trenu dopuøçeno izreçi, in sedaj sluœijo oçesa spremenili iz umrljivosti med ljudmi. V letih 34 in 35 po Kr. v neumrljivost; in potem boste In zgodilo se je, ko je bil Jezus blagoslovljeni v kraljestvu mo- izrekel te besede, je uçencem jega Oçeta. spregovoril enemu za drugim, 9Inøeveç, dokler boste bivali rekoç jim: Kaj je to, kar si œelite v telesu, ne boste obçutili bole- od mene, potem ko bom øel k çin, niti potrtosti, razen zaradi Oçetu? grehov sveta; in vse to bom sto- 2Invsi so spregovorili, razen ril zavoljo tega, kar ste œeleli treh, rekoç: Œelimo, da bi se od mene, kajti œeleli ste, da bi potem, ko doœivimo çloveøko k meni pripeljali duøe ljudi, starost, naøe delovanje, h kate- dokler bo svet stal. remu si nas poklical, zakljuçilo, 10 In zato boste imeli popolno da bi urno priøli k tebi v tvoje radost; in sedeli boste v kra- kraljestvo. ljestvu mojega Oçeta; da, vaøa 3Inrekel jim je: Blagor vam, radost bo popolna, prav kakor je ker ste si to zaœeleli od mene; dal Oçe meni popolno radost; torej boste potem, ko boste stari in vi boste prav kakor jaz in jaz 435 3 Nefi 28:11–29 sem prav kakor Oçe; in Oçe in jih niso mogle zadrœati, kajti jaz sva eno; razklale so se na dvoje. 11 in Sveti Duh priçuje o Oçe- 20 In vrœeni so bili v zemljo; a tu in o meni; in Oçe zavoljo udarili so zemljo z Boœjo bese- mene daje çloveøkim otrokom do, tako da so bili z njegovo Svetega Duha. moçjo reøeni iz zemeljskih glo- 12 In zgodilo se je, ko je bil bin; in zato niso mogli izkopati Jezus spregovoril te besede, se ustreznih jam, ki bi jih zadrœale. je vsakega izmed njih dotaknil 21 In trikrat so bili vrœeni v s prstom, razen trojice, ki naj bi goreço peç in niso bili poøko- ostala, in potem je odøel. dovani. 13 In glej, nebesa so se razprla 22 In dvakrat so bili vrœeni v in vzeti so bili v nebesa in videli votlino divjih œivali; in glej, in sliøali so neizrekljive reçi. igrali so se z œivalmi, kakor se 14 In prepovedano jim je bilo, otrok z jagnjetom, in niso bili da bi govorili; niti jim ni bila poøkodovani. dana moç, da bi povedali, kar 23 In zgodilo se je, da so tako so videli in sliøali; øli med vse Nefijevo ljudstvo in 15 in ali so bili v telesu ali izven vsemu ljudstvu na obliçju deœe- telesa, niso mogli reçi; kajti le pridigali Kristusov evangelij; zdelo se jim je kakor njihova in spreobrnili so se h Gospodu spremenitev, da so se iz tega in se zdruœili s Kristusovo mesenega telesa spremenili v cerkvijo in tako je bilo ljudstvo neumrljivo stanje, da bi videli tega rodu blagoslovljeno glede Boœje reçi. na Kristusovo besedo. 16 A zgodilo se je, da so ponov- 24 In sedaj jaz, Mormon, za no delovali na obliçju Zemlje; nekaj çasa preneham govoriti vseeno pa niso pouçevali o tem, glede tega. kar so bili sliøali in videli, zavo- 25 Glej, bil sem na tem, da zapi- ljo zapovedi, ki jim je bila dana øem imena teh, ki naj bi nikoli v nebesih. ne okusili smrti, a Gospod je to 17 In sedaj, ali so bili od dneva prepovedal, zato jih ne zapiøem, svoje spremenitve umrljivi ali kajti skrita so pred svetom. neumrljivi, tega ne vem; 26 A glej, videl sem jih in 18 a toliko vem glede na zapis, pouçevali so me. ki je bil dan—stopali so po ob- 27 In glej, med Nejudi bodo in liçju deœele in delovali med Nejudje jih ne bodo prepoznali. vsem ljudstvom, jih zdruœevali 28 Tudi med Judi bodo in Judje v cerkev toliko, kolikor jih je jih ne bodo prepoznali. verjelo njihovemu pridiganju; 29 In zgodilo se bo, ko se bo jih krøçevali in kolikor se jih je Gospodu zdelo primerno v nje- krstilo, jih je prejelo Svetega govi modrosti, da bodo delova- Duha. li med vsemi razkropljenimi 19 In ti, ki niso pripadali Izraelovimi rodovi in vsemi na- cerkvi, so jih vrgli v jeço. In jeçe rodi, rodovi, jeziki in ljudstvi 3Nefi 28:30–29:2 436 in izmed njih Jezusu pripeljali sprememba ali pa bi moralo biti, veliko duø, da se bo njihova œelja da morajo okusiti smrt; izpolnila, in tudi zavoljo prepri- 38 da bi torej ne okusili smrti, çevalne Boœje moçi, ki je v njih. se je na njihovih telesih napra- 30 In so kakor Boœji angeli in vila sprememba, da bi ne trpeli çe bodo molili k Oçetu v Jezu- niti boleçine niti potrtosti razen sovem imenu, se lahko pokaœe- zaradi grehov sveta. jo, komur koli se jim zdi dobro. 39 Sedaj, ta sprememba ni 31 Zato bodo delali velika in enaka tej, ki se bo dogodila na çudovita dela pred velikim in poslednji dan, na njih pa se je prihajajoçim dnevom, ko bodo zgodila sprememba, tako da vsi ljudje zagotovo stali pred Satan ni mogel imeti moçi nad Kristusovim sodnim stolom; njimi, da jih ni mogel skuøati; 32 da, celo med Nejudi bo in posveçeni so bili v mesu, da napravljeno veliko in çudovito so bili sveti in da jih zemeljske delo pred tem sodnim dnem. sile niso mogle zadrœati. 33 In çe bi imeli vse svete spise, 40 In v tem stanju bodo ostali ki poroçajo o vseh Kristusovih do Kristusovega sodnega dne; çudovitih delih, bi vi glede na in na ta dan bodo prejeli veçjo Kristusove besede vedeli, da spremembo in bodo sprejeti v morajo te reçi zagotovo priti. Oçetovo kraljestvo, da ne bodo 34 In gorje mu, kateri ne bo nikoli veç øli ven, paç pa veçno prisluhnil Jezusovim besedam bivali z Bogom v nebesih. in tudi tem, katere je izbral in poslal mednje; kajti kdor ne 29. POGLAVJE prejme besed Jezusa in besed teh, ki jih je poslal, ne prejme Pojav Mormonove knjige je zname- njega; in zato jih ne bo sprejel nje, da je Gospod zaçel zbirati Izrael na poslednji dan; in izpolnjevati svoje zaveze.—Ti, 35 in zanje bi bilo bolje, çe bi se ki zavraçajo njegova razodetja in ne bili rodili. Kajti mar predpos- darove iz poslednjih dni, bodo tavljate, da se lahko izognete prekleti. V letih 34 in 35 po Kr. pravici uœaljenega Boga, ki so ga ljudje poteptali pod nogami, da In sedaj glej, povem vam, ko se bi s tem lahko priøla odreøitev? bo Gospodu v njegovi modrosti 36 In sedaj glej, kot sem govoril zazdelo primerno, da bodo te glede teh, ki jih je Gospod izbral, besede priøle k Nejudom po da, in sicer trojice, ki so bili njegovi besedi, da boste lahko vzeti v nebesa, da nisem vedel, vedeli, da se zaveza, ki jo je ali so se oçistili iz umrljivosti v Oçe sklenil z Izraelovimi otroki neumrljivost— glede njihove vrnitve v deœele 37 a glej, odkar sem zapisoval, njihovega nasledstva, œe zaçenja sem povpraøal Gospoda in izpolnjevati. razkril mi je, da se mora na nji- 2Inmorete vedeti, da se bodo hovih telesih gotovo napraviti Gospodove besede, ki so jih 437 3 Nefi 29:3–30:2 govorili sveti preroki, vse izpol- Izraelove hiøe; kajti glej, Gospod nile; in da vam ni treba reçi, da pomni svoje zaveze z njimi in Gospod zavlaçuje svoj prihod jim bo storil glede na to, kar je k Izraelovim otrokom. prisegel. 3Invsrcu si ni treba domiø- 9 Torej vam ni treba predpos- ljati, da so besede, ki so bile tavljati, da lahko Gospodovo izgovorjene, zaman, kajti glej, desno roko obrnete v levo, da Gospod se bo spomnil svoje bi ne izvrøil sodbe, da se bo zaveze, ki jo je sklenil s svojim izpolnila zaveza, ki jo je sklenil ljudstvom iz Izraelove hiøe. z Izraelovo hiøo. 4Inkoboste videli te besede prihajati na dan med vas, 30. POGLAVJE vam ni treba veç zasmehovati Gospodovih dejanj, kajti meç Nejudom iz poslednjih dni je zapo- pravice je v njegovi desnici; vedano, naj se pokesajo; pridejo h in glej, na ta dan, çe boste Kristusu in bodo priøteti k Izraelovi zasmehovali njegova dejanja, hiøi. V letih 34 in 35 po Kr. bo napravil, da vas bo kmalu dohitel. Prisluhnite,oNejudje, in pos- 5 Gorje mu, kateri zasmehuje luøajte besede Jezusa Kristusa, Gospodova dejanja; da, gorje Sina œivega Boga, ki mi jih je mu, kateri bo zanikal Kristusa zapovedal, naj jih spregovorim in njegova dela! glede vas, kajti glej, zapoveduje 6 Da, gorje mu, kateri bo zani- mi, naj zapiøem, rekoç: kal Gospodova razodetja in 2 Odvrnite se, vsi Nejudje, od kateri bo rekel, da Gospod niç svojih hudobnih poti; in poke- veç ne dela po razodetju, ali po sajte se svojih zlobnih poçetij, prerokbi, ali po darovih, ali po svojih laœi in prevar in svojih jezikih, ali po ozdravljenjih, ali vlaçugarstev in svojih skrivnih po moçi Svetega Duha! gnusob in svojih malikovanj in 7 Da, in gorje mu, kateri bo na svojih umorov in svojih kvazi- ta dan zavoljo zasluœka rekel, duhovniøtev in svojih zavidanj da Jezus Kristus ne more delati in svojih zdrah in vse svoje hu- çudeœev; kajti kdor bo to storil, dobije in gnusob in pridite k bo postal kakor sin pogubljenja, meni in se krstite v mojem ime- za kogar ni bilo milosti, glede nu, da boste prejeli odpuøçanje na Kristusovo besedo! svojih grehov in vas bo navdal 8 Da, in ni vam veç treba sikati, Sveti Duh, da boste priøteti k niti prezirati, niti smeøiti Judov, mojemu ljudstvu, ki so iz Izrae- niti koga izmed preostanka love hiøe. Çetrti Nefi Nefijeva knjiga

KI JE SIN NEFIJA, ENEGA OD UÇENCEV JEZUSA KRISTUSA

Poroçilo o Nefijevem ljudstvu po njegovem zapisu.

Nefijci in Lamanci se vsi spreobr- 5InJezusovi uçenci so delali nejo h Gospodu.—Vse imajo v velika in çudovita dela, tako skupni lasti, delajo çudeœe in uspe- da so zdravili bolne in obujali vajo v deœeli.—Po dveh stoletjih mrtve in po njih so hromi sho- se pojavijo razkoli, hudobija, laœ- dili in slepi prejeli vid in gluhi ne cerkve in preganjanje.—Po sluh; in med çloveøkimi otroki tristo letih so zlobni tako Nefijci so delali vsakovrstne çudeœe; kakor Lamanci.—Amáron skrije in çudeœev niso delali drugaçe svete zapise. Med leti 35 in 321 kakor samo v Jezusovem imenu. po Kr. 6Intako je minilo trideset in osmo leto in tudi trideset in n zgodilo se je, da je minilo deveto leto in øtirideset in prvo Itrideset in çetrto leto in tudi leto in øtirideset in drugo leto, trideset in peto leto in, glej, da, in sicer dokler ni minilo øti- Jezusovi uçenci so bili postavili rideset in deveto leto in tudi Kristusovo cerkev po vseh oko- petdeset in prvo leto in petde- liøkih deœelah. In kolikor jih set in drugo leto; da, in sicer je priølo k njim in so se resniç- dokler ni bilo minilo petdeset no pokesali svojih grehov, toli- in deveto leto. ko so jih krstili v Jezusovem 7InGospod jih je v deœeli imenu; in tudi Svetega Duha napravil silno uspeøne; da, tako so prejeli. da so spet gradili mesta, kjer so 2Inzgodilo se je v trideset in bila mesta pogorela. øestem letu, vsi ljudje po vsem 8 Da, in sicer, spet so dali obliçju deœele so se spreobrnili zgraditi tisto mogoçno mesto h Gospodu, tako Nefijci kakor Zarahemla. Lamanci, in med njimi ni bilo 9 Bilo pa je veliko mest, ki sporov in prepirov in vsak je so se bila potopila, in na nji- praviçno ravnal z drugimi. hovem mestu se je dvignilo 3Inmed seboj so imeli vse vodovje; zato teh mest niso v skupni lasti; zato ni bilo bo- mogli obnoviti. gatih in siromaønih, zasuœnje- 10 In sedaj, glej, se je zgodilo, nih in svobodnih, paç pa so bili da je Nefijevo ljudstvo postalo vsi osvobojeni in so delili ne- moçno in se je silno hitro mno- beøki dar. œilo in postali so silno zalo in 4Inzgodilo se je, da je minilo krasno ljudstvo. tudi trideset in sedmo leto in v 11 In œenili so se in moœili in deœeli se je mir øe nadaljeval. bili so blagoslovljeni glede na 439 4 Nefi 1:12–24 mnoœico obljub, ki jih jim je bil 18 In kako blagoslovljeni so dal Gospod. bili! Kajti Gospod jih je blagos- 12 In niç veç niso sledili opra- lavljal v vseh njihovih dejanjih; vilom in uredbam Mojzesove da, bili so blagoslovljeni in so postave; paç pa so sledili zapo- uspevali, prav dokler ni bilo vedim, ki so jih bili prejeli od minilo sto in deseto leto; in pre- svojega Gospoda in svojega øel je bil prvi rod po Kristusu in Boga, in se øe naprej postili in v deœeli ni bilo sporov. molili in se çesto sestajali tako 19 In zgodilo se je, da je Nefi, pri molitvi kakor pri posluøanju ta, ki je zapisoval ta zadnji zapis Gospodove besede. (in zapisoval ga je na Nefijeve 13 In zgodilo se je, da med ploøçe), umrl in namesto njega vsem ljudstvom v vsej deœeli ni ga je zapisoval njegov sin Amos; bilo prepira; med Jezusovimi in prav tako ga je zapisoval na uçenci pa so se dogajali veliki Nefijeve ploøçe. çudeœi. 20 In zapisoval ga je osemdeset 14 In zgodilo se je, da je minilo in øtiri leta in v deœeli je bil øe sedemdeset in prvo leto in tudi vedno mir, razen pri manjøem sedemdeset in drugo leto, da, delu ljudstva, ki so bili odpadli in skratka, dokler ni bilo minilo od cerkve in nase prevzeli ime sedemdeset in deveto leto; da, Lamanci; zato so se v deœeli in sicer je bilo minilo sto let in spet pojavili Lamanci. Jezusovi uçenci, ki jih je bil 21 In zgodilo se je, da je tudi izvolil, so bili vsi odøli v Boœji Amos umrl (in bilo je sto in raj razen treh, ki so ostali; in na devetdeset in çetrtega leta od njihovo mesto so posvetili dru- Kristusovega prihoda) in njegov ge; in od tistega rodu jih je tudi sin Amos je zapisoval zapis veliko umrlo. namesto njega; in tudi on ga je 15 In zgodilo se je, da v deœeli zapisoval na Nefijeve ploøçe; ni bilo prepirov zavoljo Boœje in prav tako je bil zapisan v ljubezni, ki je prebivala v srcih Nefijevo knjigo, ki je ta knjiga. ljudi. 22 In zgodilo se je, da je bilo 16 In ni bilo zavidanja, ne minilo dvesto let; in drugi rod zdrah, ne notranjih nemirov, je bil ves preøel razen redkih. ne vlaçugarstva, ne laganja, ne 23 In sedaj bi jaz, Mormon, umorov, niti nikakrøne polte- œelel, da bi vi vedeli, da so se nosti; in zagotovo ne bi moglo bili ljudje mnoœili, tako da so se biti sreçnejøega ljudstva med razøirili po vsem obliçju deœele, vsemi ljudstvi, ki jih je bila in da so bili postali silno bogati ustvarila Boœja roka. zavoljo svojega blagostanja v 17 Ni bilo roparjev, ne moril- Kristusu. cev, niti ni bilo Lamancev, niti 24 In sedaj, v tem dvesto in nikakrønih drugih –cev, paç pa prvem letu so se med njimi so bili zedinjeni, Kristusovi otro- pojavili tisti, ki so postali vzvi- ci in dediçi Boœjega kraljestva. øeni v ponosu, kakor je noøenje 4Nefi 1:25–38 440 dragih oblaçil in vsakovrstnih Judje v Jeruzalemu prizadevali dragih biserov in izvrstnih reçi ubiti Jezusa glede na njegovo sveta. besedo. 25 In od tedaj dalje niç veç niso 32 In metali so jih v goreçe peçi imeli v skupni lasti svojih do- in venkaj so priøli, ne da bi bili brin in svojega imetja. poøkodovani. 26 In zaçeli so se deliti na 33 In prav tako so jih metali v razrede; in zaçeli so si graditi brloge divjih œivali in z divjimi cerkve, da bi se okoristili, in œivalmi so se igrali, in sicer zaçeli so zanikati pravo Kristu- kakor otrok z jagnjetom; in od sovo cerkev. njih so priøli, ne da bi bili poø- 27 In zgodilo se je, ko je bilo kodovani. minilo dvesto in deset let, je 34 Ljudje pa so vseeno postali bilo v deœeli veliko cerkva; da, trdosrçni, kajti vodilo jih je bilo je veliko cerkva, ki so zatr- veliko duhovnikov in laœnih jevale, da poznajo Kristusa, in prerokov, da so zgradili veliko vendar so zanikale veçji del cerkva in delali vsakovrstne njegovega evangelija, tako da so kriviçnosti. In tepli so Jezusove sprejemale vsakovrstne hudo- ljudi; Jezusovi ljudje pa jih bije in so dajale to, kar je sveto, niso udarjali nazaj. In tako so iz temu, kateremu je bilo prepo- leta v leto zapadali v nevero in vedano, ker je bil nevreden. hudobijo, in sicer dokler ni bilo 28 In ta cerkev se je silno minilo dvesto in trideset let. mnoœila zavoljo kriviçnosti in 35 In sedaj se je v tem letu zavoljo moçi Satana, ki se je zgodilo, da, v dvesto in trideset polastil njihovih src. in prvem letu, da je bil med 29 In spet, bila je øe neka druga ljudstvom velik razkol. cerkev, ki je zanikala Kristusa; in 36 In zgodilo se je, da se je v preganjali so pravo Kristusovo tem letu dvignilo ljudstvo, ki se cerkev zavoljo njihove poniœ- je imenovalo Nefijci, in bili so nosti in njihove vere v Kristusa; pravi verniki v Kristusa; in in prezirali so jih zavoljo mno- med njimi so bili tisti, ki so jih gih çudeœev, ki so se dogajali Lamanci imenovali: Jakobovci med njimi. in Joœefovci in Zoramci; 30 Zato so izvajali moç in 37 zato so prave vernike v nadvlado nad Jezusovimi uçen- Kristusa in prave Jezusove ças- ci, ki so ostali z njimi, in vrgli so tilce (med katerimi so bili trije jih v jeço; po moçi Boœje besede, Jezusovi uçenci, ki so ostali) ki je bila v njih, se je jeça razkla- imenovali Nefijci in Jakobovci la na dvoje in øli so dalje in med in Joœefovci in Zoramci. njimi delali velike çudeœe. 38 In zgodilo se je, da so se 31 Vseeno in vkljub vsem tisti, ki so evangelij zavrnili, tem çudeœem so ljudje postali imenovali Lamanci in Lemuelci trdosrçni in so si jih prizade- in Izmaelci; in niso zapadali v vali ubiti, in sicer kakor so si nevero, paç pa so se po lastni 441 4 Nefi 1:39–49 volji uprli Kristusovemu evan- 44 In od tedaj so uçenci postali geliju; in svoje otroke so pouçe- potrti zavoljo grehov sveta. vali, naj ne verjamejo, in sicer 45 In zgodilo se je, ko je kakor so zapadali njihovi oçetje bilo minilo tristo let, so bili od zaçetka. tako Nefijevo ljudstvo kakor 39 In to je bilo zavoljo hudobij Lamanci postali silno hudobni, in gnusob njihovih oçetov, in tako eni kakor drugi. sicer kakor je bilo v zaçetku. In 46 In zgodilo se je, da so se pouçevalo se jih je, naj sovraœijo Gadiantonovi razbojniki razøi- Boœje otroke, prav kakor se je rili po vsem obliçju deœele; in ni Lamance od zaçetka pouçevalo, ga bilo, ki bi bil praviçen, razen naj sovraœijo Nefijeve otroke. Jezusovih uçencev. In zlata in 40 In zgodilo se je, da je srebra so si nakopiçili v obilju bilo minilo dvesto in øtirideset in so trgovali v vsakovrstnem in çetrto leto in takøne so bile trgovanju. zadeve ljudstva. In veçji del 47 In zgodilo se je, potem ko je ljudstva se je okrepil in je postal bilo minilo tristo in peto leto silno øtevilnejøi, kakor je bilo (in je ljudstvo øe vedno ostajalo Boœje ljudstvo. v hudobijah), da je Amos umrl; 41 In øe naprej so si gradili in njegov brat Amáron je zapi- cerkve in jih krasili z vsa- soval zapis namesto njega. kovrstnimi dragocenostmi. In 48 In zgodilo se je, ko je bilo tako je minilo dvesto in petde- minilo tristo in dvajset let, da je seto leto in tudi dvesto in Amáron, ker ga je Sveti Duh øestdeseto leto. primoral, skril zapise, ki so bili 42 In zgodilo se je, da je sveti, da, in sicer vse svete hudobni del ljudstva spet zaçel zapise, ki so jih bili izroçali iz obnavljati tajne zaprisege in roda v rod, ki so bili sveti, in Gadiantonove zveze. sicer do tristo in dvajsetega leta 43 In tudi ljudstvo, ki se je od Kristusovega prihoda. imenovalo Nefijevo ljudstvo, 49 In skril jih je za Gospoda, da je postajalo ponosno v srcu za- bi priøli k preostanku Jakobove voljo silnega bogastva in postali hiøe po Gospodovih prerokbah so domiøljavi kakor njihovi in obljubah. In takøen je konec bratje, Lamanci. Amáronovega zapisa.

Mormonova knjiga

1. POGLAVJE in Lamanci se zaçne vojna.—Gos- pod vzame tri Nefijce.—Prevlada Amáron da Mormonu napotila hudobija, nevera, çaranje in çaro- glede svetih zapisov.—Med Nefijci dejstvo. Med leti 321 in 326 po Kr. Mormon 1:1–16 442 n sedaj jaz, Mormon, delam in Lamanci in Lemuelci in Izapis o tem, kar sem tako Izmaelci. videl kakor sliøal, in to imenu- 9 Lamanci in Lemuelci in jem Mormonova knjiga. Izmaelci so se torej imenovali 2Inpribliœno tisti ças, ko je Lamanci in ti dve skupini sta bili Amáron skril zapise za Gospo- Nefijci in Lamanci. da, je priøel k meni (star sem bil 10 In zgodilo se je, da se je okrog deset let in postajal sem vojna med njimi zaçela na zara- nekoliko uçen v uçenju mojega hemelskih mejah ob sidonskih ljudstva) in Amáron mi je rekel: vodah. Vidim, da si resen otrok in da 11 In zgodilo se je, da so bili hitro razumeø. Nefijci zbrali veliko øtevilo 3Koboø torej star pribliœno moœ, in sicer da je presegalo dvajset in øtiri leta, bi œelel, da se øtevilo trideset tisoç. In zgodilo spomniø reçi, ki jih boø opazoval se je, da so v tem istem letu pri tem ljudstvu, in ko boø te imeli øtevilne bitke, v katerih starosti, pojdi v antumsko de- so Nefijci premagali Lamance œelo na hrib, ki se bo imenoval in jih veliko pobili. Øim; in tam sem za Gospoda 12 In zgodilo se je, da so odloœil vse svete gravure, ki Lamanci odstopili od svojih zadevajo to ljudstvo. namer in v deœeli se je zaçel 4Inglej, Nefijeve ploøçe boø mir; in za razmik pribliœno øtirih odnesel k sebi in preostale let se je mir nadaljeval brez boø pustil na kraju, kjer so; in na prelivanja krvi. Nefijeve ploøçe boø vrezal vse 13 Ampak po obliçju vse deœele reçi, ki si jih bil opazoval pri je prevladala hudobija, tako da tem ljudstvu. je Gospod vzel svoje ljubljene 5Injaz, Mormon, ki sem uçence in çudeœnih del in ozdra- Nefijev potomec (in mojemu vitev je bilo zavoljo kriviçnosti oçetu je bilo ime Mormon), sem ljudi konec. si zapomnil, kar mi je Amáron 14 In ni bilo darov od Gospoda zapovedal. in Sveti Duh ni priøel nad niko- 6Inzgodilo se je, da me je gar zavoljo njihove hudobije in oçe, ko sem bil star enajst let, nevere. odpeljal v deœelo na jugu, in 15 In ko sem bil star petnajst sicer v zarahemelsko deœelo. let in ker sem bil precej resnega 7 Vse obliçje deœele so bile miøljenja, zato me je obiskal pokrivale zgradbe in ljudje so Gospod in okusil in spoznal sem bili skoraj tako øtevilni, kakor Jezusovo dobroto. je peska na morskem dnu. 16 In prizadeval sem si, da 8Inzgodilo se je, da se je v tem bi temu ljudstvu pridigal, toda letu zaçela vojna med Nefijci, usta so se mi zaprla in prepove- ki so jih sestavljali Nefijci in Ja- dano mi jim je bilo pridigati; kobovci in Joœefovci in Zoramci; kajti glej, po lastni volji so in ta vojna je bila med Nefijci se bili uprli Bogu; in ljubljeni 443 Mormon 1:17–2:9 uçenci so bili zavoljo njihove Lamance; torej, minilo je bilo kriviçnosti vzeti iz deœele. tristo in dvajset in øest let. 17 Jaz pa sem ostal med njimi, 3Inzgodilo se je, da so v ampak mi jim je bilo zavoljo tristo in dvajset in sedmem letu njihove trdosrçnosti prepoveda- Lamanci priøli nad nas s silno no pridigati; in zavoljo njihove veliko moçjo, tako da so prestra- trdosrçnosti je bila deœela zanje øili moje çete; zato se niso hotele prekleta. boriti in zaçele so se umikati 18 In ti Gadiantonovi razboj- proti deœelam na severu. niki, ki so bili med Lamanci, 4Inzgodilo se je, da smo priøli so pustoøili deœelo, tako da so do mesta Angola in mesto smo prebivalci le–te svoje zaklade zavzeli in se pripravljali, da se zaçeli skrivati v zemljo; in bomo branili pred Lamanci. In postali so izmuzljivi, ker je bil zgodilo se je, da smo mesto utr- Gospod deœelo preklel, da jih dili s svojimi silami, a navkljub niso mogli obdrœati, niti jih spet vsemu naøemu utrjevanju so pridobiti. Lamanci priøli nad nas in nas iz 19 In zgodilo se je, da se je poja- mesta pregnali. vilo çarodejstvo in çarovniøtva 5Inpregnali so nas tudi iz in magija; in zlodejeva moç se je Davidove deœele. izvajala po vsem obliçju deœele, 6Inkorakali smo dalje in priøli in sicer da so se izpolnile bese- v Jozuetovo deœelo, ki je bila na de Abinadija in tudi Lamanca mejah zahodno ob morski obali. Samuela. 7Inzgodilo se je, da smo sklicali ljudi, kakor hitro je bilo mogoçe, da bi jih zbrali v eni 2. POGLAVJE skupini. 8Aglej, deœela je bila polna Mormon vodi nefijske çete.— roparjev in Lamancev; in Deœelo prekrije kri in pokol.— navkljub velikemu propadu, ki Nefijci toœijo in œalujejo s potrtostjo je visel nad mojim ljudstvom, prekletih.—Njihov dan milosti je se niso pokesali za svoja zlobna mimo.—Mormon dobi Nefijeve dejanja; zato se je razlila kri in ploøçe.—Vojne se nadaljujejo. Med se je zaçel pokol po vsem obliç- leti 327 in 350 po Kr. ju deœele, tako na nefijski strani In zgodilo se je, da se je v istem kakor tudi na lamanski strani; letu zaçela vojna med Nefijci in in po vsem obliçju deœele je Lamanci. In dasi sem bil mlad, priølo do prave revolucije. sem bil velike postave; zato me 9Insedaj, Lamanci so imeli je Nefijevo ljudstvo doloçilo za kralja in imenoval se je Aron; svojega vodjo oziroma za vodjo in priøel je nad nas z vojsko njihovih çet. øtirideset in øtirih tisoçev. In glej, 2Inzato se je zgodilo, da sem zoperstavil sem se mu s øtiride- v svojem øestnajstem letu øel set in dva tisoçimi. In zgodilo na çelu nefijske vojske nad se je, da sem ga s svojo vojsko Mormon 2:10–21 444 potolkel, da je zbeœal pred me- tisoçe sem jih videl posekanih noj. In glej, vse to je bilo storjeno v odkritem uporu proti Bogu in in minilo je bilo tristo in tride- nakopiçenih kakor gnoj po seto leto. obliçju deœele. In tako je bilo 10 In zgodilo se je, da so se minilo tristo in øtirideset in Nefijci zaçeli kesati za svojo çetrto leto. kriviçnost in zaçeli so jadikovati, 16 In zgodilo se je, da so v tristo prav kakor je prerokoval prerok in øtirideset in petem letu Nefijci Samuel; kajti glej, nihçe ni zaçeli pred Lamanci beœati; in mogel obdrœati tega, kar je bilo zasledovali so jih, prav dokler njegovo, zavoljo tatov in ropar- niso priøli prav do jaøonske jev in morilcev in umetnosti deœele, preden jih je bilo moç magije in çarovniøtva, kar je ustaviti pri umiku. bilo v deœeli. 17 In sedaj, mesto Jaøon je bilo 11 Tako se je zavoljo tega po v bliœini deœele, kjer je bil vsej deœeli priçelo œalovanje Amáron za Gospoda odloœil in stokanje, in øe zlasti med zapise, da bi ne bili uniçeni. In Nefijevim ljudstvom. glej, øel sem bil, glede na 12 In zgodilo se je, ko sem jaz, Amáronovo besedo, in vzel Mormon, videl njihovo stokanje Nefijeve ploøçe in napravil zapis in œalovanje in njihovo potrtost po Amáronovih besedah. pred Gospodom, se je moje srce 18 In na Nefijeve ploøçe sem v meni zaçelo radostiti, ker sem napravil celotno poroçilo vseh poznal Gospodove milosti in hudobij in gnusob; na teh ploø- veliko potrpeœljivost, zato sem çah pa sem se ogibal v celoti predpostavljal, da bo z njimi poroçati o njihovih hudobijah in milosten, da bodo spet postali gnusobah, kajti glej, nenehno praviçno ljudstvo. je bil pred mojimi oçmi prizor 13 A glej, ta moja radost je bila hudobij in gnusob, odkar sem zaman, kajti njihova potrtost ni zadosti velik, da sem lahko videl vodila v kesanje zavoljo Boœje çloveøka pota. dobrote; paç pa je bila bolj potr- 19 In gorje mi je zavoljo njihove tost prekletih, ker jim Gospod hudobije; kajti moje srce je vse ne bo vselej dopuøçal, da bi se moje dni navdajala potrtost za- veselili v grehu. voljo njihove hudobije; vendarle 14 In k Jezusu niso priøli ske- vem, da bom poslednji dan sanega duha in strtega srca, povzdignjen. paç pa so Boga preklinjali in si 20 In zgodilo se je, da so œeleli umreti. Vendar so se za Nefijevo ljudstvo v tem letu spet svoje œivljenje borili z meçem. zasledovali in preganjali. In 15 In zgodilo se je, da se je zgodilo se je, da smo bili pre- moja potrtost spet vrnila k meni gnani naprej, dokler nismo bili in videl sem, da je dan mi- priøli na sever v deœelo, ki se je lostljivosti øel mimo njih, tako imenovala Sém. posvetno kakor duhovno; kajti 21 In zgodilo se je, da smo 445 Mormon 2:22–3:4 utrdili mesto Sém in v njem smo katerem smo deœele naøega zbrali svoje ljudi, kolikor jih je nasledstva razdelili. bilo mogoçe, da bi jih morda 29 In Lamanci so nam dali obvarovali pred pogubo. ozemlje na severu, da, prav do 22 In zgodilo se je v tristo in ozkega prehoda, ki je vodil øtirideset in øestem letu, da so na ozemlje na jugu. In mi smo spet priçeli prihajati nad nas. Lamancem dali vse ozemlje na 23 In zgodilo se je, da sem jugu. spregovoril svojim ljudem in jih rotil z veliko moçjo, naj drzno 3. POGLAVJE stopijo pred Lamance in se borijo za svojo œeno in svoje otroke Mormon kliçe Nefijce h kesanju. in svojo hiøo in svoj dom. —Zmagajo v veliki zmagi in slavijo 24 In moje besede so jim vlile v svoji lastni moçi.—Mormon jih nekoliko moçi, tako da pred noçe voditi in njegove molitve zanje Lamanci niso beœali, paç pa so so brez vere.—Mormonova knjiga se jim smelo zoperstavili. je povabilo dvanajstim Izraelovim 25 In zgodilo se je, da smo se rodovom, naj verjamejo v evangelij. bojevali z vojsko trideset tisoçev Med leti 360 in 362 po Kr. proti vojski petdeset tisoçev. In zgodilo se je, da smo se jim zo- In zgodilo se je, da Lamanci niso perstavili s takøno odloçnostjo, spet priøli v boj, dokler ni bilo da so pred nami zbeœali. minilo naslednjih deset let. In 26 In zgodilo se je, ko so bili glej, svoje ljudstvo, Nefijce, sem beœali, smo jim sledili s svojimi zaposlil, da so svoje ozemlje in çetami in se spet spoprijeli z svoje oroœje pripravljali na ças njimi in jih premagali; vendar bitke. Gospodove moçi ni bilo z nami; 2Inzgodilo se je, da mi je Gos- da, prepuøçeni smo bili sami pod rekel: Kliçi temu ljudstvu— sebi, da Gospodov Duh ni prebi- pokesajte se in pridite k meni in val v nas, zato smo bili postali se krstite in spet zgradite mojo slabotni kakor naøi bratje. cerkev in prizaneøeno vam bo. 27 In moje srce je bilo potrto 3Inklical sem temu ljudstvu, zavoljo te velike nesreçe mojega toda bilo je zaman; in niso ljudstva, zavoljo njihove hudo- spoznali, da je bil Gospod tisti, bije in njihovih gnusob. A glej, ki jim je prizanesel in jim dal øli smo nad Lamance in Gadian- priloœnost za kesanje. In glej, tonove razbojnike, dokler nismo postali so trdosrçni do Gospoda, bili spet zavzeli deœel naøega svojega Boga. nasledstva. 4Inzgodilo se je, potem ko je 28 In minilo je bilo tristo in bilo minilo to deseto leto, kar je øtirideset in devet let. In v bilo vsega skupaj tristo in tristo in petdesetem letu smo z øestdeset let od Kristusovega Lamanci in z Gadiantonovimi prihoda, da mi je lamanski razbojniki sklenili premirje, v kralj poslal pismo, ki mi je dalo Mormon 3:5–18 446 vedeti, da se pripravljajo, da bodo jih bil velikokrat vodil v bitko znova priøli nad nas v bitko. in sem jih bil imel rad, glede na 5Inzgodilo se je, da sem svoje Boœjo ljubezen, ki je bila v meni, ljudstvo dal zbrati v deœeli z vsem srcem; in ves dan sem Opustoøenje, v mestu, ki je bilo v molitvi k Bogu zanje izlival na mejah pri ozkem prelazu, ki svojo duøo; vendar je bilo to je vodil v deœelo na jugu. brez vere zavoljo njihove 6Intam smo postavili çete, trdosrçnosti. da bi ustavili lamanske çete, da 13 In trikrat sem jih reøil iz bi ne zavzeli naøega ozemlja; sovraœnikovih rok in niso se zato smo z vso svojo moçjo kre- pokesali za svoje grehe. pili obrambo pred njimi. 14 In ko so bili zaprisegli pri 7Inzgodilo se je, da so v vsem, kar jim je bilo prepove- tristo in øestdeset in prvem letu dano pri naøem Gospodu in Lamanci priøli v mesto Opusto- Odreøeniku Jezusu Kristusu, da øenje nad nas v bitko; in zgodilo bodo øli v bitko nad sovraœnike se je, da smo jih v tistem letu in se maøçevali za kri svojih premagali, tako da so se spet bratov, glej, je Gospodov glas vrnili na svoje ozemlje. priøel k meni, rekoç: 8Invtristo in øestdeset in 15 Maøçevanje je moje in jaz drugem letu so spet priøli v bom poplaçal; in ker se to bitko. In mi smo jih spet pre- ljudstvo ni pokesalo, potem ko magali in smo jih veliko øtevilo sem jih bil reøil, glej, bodo pobili in njihove mrtve smo izbrisani z obliçja Zemlje. pometali v morje. 16 In zgodilo se je, da sem do- 9Insedaj, zavoljo te velike reçi, cela zavrnil, da bi øel nad svoje ki jo je bilo napravilo moje sovraœnike; in storil sem, kakor ljudstvo, Nefijci, so se zaçeli bami je bil Gospod zapovedal; in hati v svoji lastni moçi in zaçeli bil sem kakor nemoçna priça, so prisegati pri nebesih, da bodo da sem priçeval svetu o tem, maøçevali kri svojih bratov, kar sem videl in sliøal, glede katere so bili sovraœniki pobili. na delovanje Duha, ki je bil 10 In pri nebesih so prisegali priçeval o tem, kar bo priølo. in tudi pri Boœjem prestolu, da 17 Zato piøem vam, Nejudje, bodo øli v bitko s sovraœniki in tudi tebi, Izraelova hiøa, ko in jih bodo izbrisali z obliçja se bo delo zaçelo, da boste deœele. pripravljeni na vrnitev v deœe- 11 In zgodilo se je, da sem jaz, lo svojega nasledstva; Mormon, od tistega trenutka 18 da, glejte, vam piøem, vse dalje docela zavrnil, da bi bil ve strani sveta; da, vam, dva- poveljnik in vodja tega ljudstva, najsti Izraelovi rodovi, ki vam zavoljo njihove hudobije in bodo po vaøih delih sodili dva- gnusob. najsteri, ki jih je Jezus v jeruza- 12 Glej, vodil sem jih bil, lemski deœeli izvolil za svoje navkljub njihovi hudobiji sem uçence. 447 Mormon 3:19–4:9 19 In piøem tudi preostanku deœele Opustoøenje v bitko nad tega ljudstva, kateremu bodo Lamance. prav tako sodili dvanajsteri, ki 2Inzgodilo se je, da so nefijske jih je Jezus izvolil v tej deœeli; çete spet pognali nazaj v deœelo in njim bodo sodili oni drugi Opustoøenje. In ko so bili øe dvanajsteri, ki jih je bil Jezus izçrpani, je nadnje priøla spoçita izvolil v jeruzalemski deœeli. lamanska vojska; in priølo je do 20 In o tem mi priçuje Duh; hude bitke, tako da so Lamanci zato piøem vsem vam. In zato zavzeli mesto Opustoøenje in vam piøem, da boste vedeli, da so pobili veliko Nefijcev in zajeli morate vsi stati pred Kristuso- veliko ujetnikov. vim sodnim stolom, da, vsaka 3Inpreostali so zbeœali in se duøa, ki pripada vsej Adamovi pridruœili prebivalcem mesta druœini ljudi; in morate priti, da Teankum. Sedaj, mesto Teankum vam bo sojeno po vaøih delih, je leœalo v mejah ob morski naj so bila dobra ali naj so bila obali; in bilo je tudi blizu mesta hudobna. Opustoøenje. 21 In da bi prav tako verjeli v 4Inker so øle nefijske çete nad evangelij Jezusa Kristusa, ki ga Lamance, so zato zaçele zado- boste imeli med seboj; in da bivati udarce, kajti çe bi ne bilo bodo tudi Judje, Gospodovo zavoljo tega, bi Lamanci ne bili ljudstvo zaveze, imeli øe eno imeli moçi nad njimi. priço poleg te, katero so videli 5Aglej, Boœje sodbe se bodo in sliøali, tistega Jezusa, ki so zgrnile nad hudobne; in hudob- ga umorili, ki je bil sam Kristus ni bodo tisti, ki bodo kaznovali in sam Bog. hudobne; kajti hudobni so tisti, 22 In œelel bi, da bi prepriçal vse ki v srcu podœigajo çloveøke vas strani sveta, da bi se pokesa- otroke k prelivanju krvi. li in se pripravili, da boste 6Inzgodilo se je, da so se priøli pred Kristusov sodni stol. Lamanci pripravljali, da bodo priøli nad mesto Teankum. 7Inzgodilo se je v tristo 4. POGLAVJE in øestdeset in çetrtem letu, da so Lamanci priøli nad mesto Vojna in pokol se nadaljujeta.— Teankum, da bi zasedli tudi Hudobni kaznujejo hudobne.— mesto Teankum. Prevlada øe veçja hudobija kakor 8Inzgodilo se je, da so jih kdajkoli prej v vsem Izraelu.— Nefijci odbili in jih pognali Œenske in otroke œrtvujejo malikom. nazaj. In ko so Nefijci videli, da —Lamanci zaçnejo brisati Nefijce so bili Lamance pregnali, so se pred seboj. Med leti 363 in 375 spet bahali s svojo lastno moçjo; po Kr. in v svoji lastni moçi so øli in In sedaj se je zgodilo, da so spet zavzeli mesto Opustoøenje. v tristo in øestdeset in tretjem 9Invse to je bilo sedaj storjeno letu Nefijci s çetami øli iz in na tisoçe jih je bilo pobitih Mormon 4:10–23 448 na obeh straneh, tako Nefijcev Nefijce z vsemi svojimi moçmi; kakor Lamancev. in niso jih preøteli zavoljo njiho- 10 In zgodilo se je, da je bilo vega velikega øtevila. minilo tristo in øestdeset in øesto 18 In od tedaj dalje Nefijci niso leto in Lamanci so spet priøli veç pridobili moçi nad Lamanci, nad Nefijce v bitko; in Nefijci paç pa so zaradi njih zaçeli izgi- se øe niso pokesali za zlo, ki so njati kakor rosa pred soncem. ga bili storili, paç pa so nenehno 19 In zgodilo se je, da so vztrajali v svoji hudobiji. Lamanci priøli nad mesto Opus- 11 In ni mogoçe, da bi jezik toøenje in v deœeli Opustoøenje opisal oziroma çlovek podal so bíli silno hudo bitko, v kateri popoln opis straønih prizorov so Nefijce premagali. krvi in pokola, ki je bil med 20 In spet so zbeœali pred njimi ljudstvom, tako med Nefijci ka- in so priøli v mesto Boaz; in tam kor med Lamanci; in vsako srce so se zoperstavili Lamancem je otopelo, tako da so se neneh- s silno drznostjo, tako da jih no radostili v prelivanju krvi. Lamanci niso potolkli, dokler 12 In nikoli ni bilo tako velike niso bili priøli v drugo. hudobije med Lehijevimi otroki, 21 In ko so bili priøli v drugo, niti med vso Izraelovo hiøo, so Nefijce pregnali in pobili v glede na Gospodove besede, silno velikem pokolu; njihove kakor med tem ljudstvom. œenske in otroke pa so spet 13 In zgodilo se je, da so œrtvovali malikom. Lamanci zavzeli mesto Opus- 22 In zgodilo se je, da so Nefijci toøenje in to zato ker je njiho- spet zbeœali pred njimi in s seboj vo øtevilo presegalo øtevilo odpeljali vse prebivalce tako iz Nefijcev. mest kakor iz vasi. 14 In prav tako so odkorakali 23 In sedaj sem jaz, Mormon, nad mesto Teankum in so iz nje- ker sem videl, da so bili Lamanci ga pognali prebivalce in zajeli na tem, da bodo deœelo zlomili, veliko ujetnikov, tako œensk zato øel na hrib Øim in sem gor kakor otrok, in jih œrtvovali odnesel vse zapise, ki jih je bil svojim bogovom malikom. Amáron skril za Gospoda. 15 In zgodilo se je v tristo in øestdeset in sedmem letu, da so Nefijci, ker so bili jezni, ker so 5. POGLAVJE bili Lamanci œrtvovali njihove œenske in njihove otroke, øli nad Mormon spet vodi nefijske çete v Lamance s silno veliko jezo, tako krvavi boj in pokol.—Mormonova da so Lamance spet premagali knjiga bo priøla na dan, da bo in jih pregnali s svojega ozemlja. prepriçala ves Izrael, da Jezus je 16 In Lamanci niso spet priøli Kristus.—Zavoljo njihove nevere nad Nefijce do tristo in sedem- bodo Lamanci razkropljeni in Duh deset in petega leta. se bo prenehal truditi z njimi.— 17 In v tem letu so priøli nad Evangelij bodo prejeli od Nejudov 449 Mormon 5:1–12 v poslednjih dneh. Med leti 375 in 7Inzgodilo se je, da smo spet 384 po Kr. øli na beg in tisti, katerih beg je bil urnejøi od Lamancev, so In zgodilo se je, da sem øel med pobegnili, in tisti, katerih beg Nefijce in sem se pokesal zavo- Lamancev ni presegal, so bili ljo prisege, ki sem jo bil dal, da posekani in pobiti. jim ne bom veç pomagal; in 8Insedaj, glej, jaz, Mormon, spet so mi dali poveljstvo nad ne œelim muçiti çloveøkih duø s çetami, kajti name so gledali, tem, da prednje vrœem takøen kakor da jih lahko reøim iz nji- straøen krvav prizor in pokol, hovih stisk. kakor se je odvijal pred mojimi 2Aglej, bil sem brez upanja, oçmi; vem pa, da mora biti to kajti poznal sem Gospodove zagotovo oznanjeno in da mora sodbe, ki bodo priøle nadnje; biti vse, kar je skrito, razodeto s kajti niso se pokesali za svojo streh hiø— kriviçnost, paç pa so se za svoje 9intudi da mora védenje o œivljenje borili, ne da bi klicali k tem priti k preostanku tega tistemu Bitju, ki jih je ustvarilo. ljudstva in tudi k Nejudom, za 3Inzgodilo se je, da so nad katere je Gospod rekel, da bodo nas priøli Lamanci, ko smo bili to ljudstvo razkropili in bodo zbeœali v mesto Jordan; a glej, to ljudstvo imeli za niçvredno— pognali smo jih nazaj, da tisti- zato zapisujem kratko okrajøa- krat mesta niso zavzeli. vo, ne da bi si drznil podati 4Inzgodilo se je, da so spet celotno poroçilo o tem, kar sem priøli nad nas in mi smo mesto videl, zavoljo zapovedi, ki sem obdrœali. In bila so tudi druga jo prejel, in tudi da bi vi ne bili mesta, ki so jih Nefijci obdrœali, preveç potrti zavoljo hudobije utrdbe, katere so jim prepreçe- tega ljudstva. vale, da niso mogli v deœelo, ki 10 In sedaj, glej, tole pravim je leœala pred nami, da bi pobili njihovemu potomstvu in tudi prebivalce naøe deœele. Nejudom, ki skrbijo za Izraelo- 5Azgodilo se je, da so Laman- vo hiøo, ki se zavedajo in vedo, ci vsako deœelo, skozi katero smo od kod prihajajo njihovi bla- øli in katere prebivalci se niso goslovi. zbrali, uniçili in njihova mesta 11 Kajti vem, da se bodo taki in vasi in velika mesta so zgore- œalostili zavoljo nesreçe Izraelo- la v ognju; in tako je minilo tri- ve hiøe; da, œalostili se bodo, ker sto in sedemdeset in deveto leto. bo to ljudstvo pobito; œalostili se 6Inzgodilo se je, da so v letu bodo, da se to ljudstvo ni bilo tristo in osemdeset Lamanci pokesalo, da bi jih Jezus objel s priøli nad nas v bitko in smelo svojimi rokami. smo se jim zoperstavili; a vse je 12 Sedaj, te reçi so zapisane za bilo zaman, kajti njihovo øtevilo preostanek Jakobove hiøe; in je bilo tako veliko, da so nefijsko tako so zapisane, ker Bog ve, da ljudstvo teptali pod nogami. jim jih hudobija ne bo prinesla; Mormon 5:13–24 450 in skrite so za Gospoda, da çimer bi jo krmarili; in prav bodo priøle na dan ob njegovem kakor je ta, so oni. lastnem çasu. 19 In glej, Gospod je zadrœal 13 In to je zapoved, ki sem jo njihove blagoslove, ki bi jih prejel; in glej, priøle bodo na dan lahko prejeli v deœeli, za Nejude, glede na Gospodovo zapoved, ki bodo deœelo posedovali. ko se mu bo v njegovi modrosti 20 A glej, zgodilo se bo, da zdelo primerno. jih bodo Nejudje preganjali in 14 In glej, øle bodo k nevernim razkropili; in potem ko jih bodo med Judi; in s tem namenom Nejudje preganjali in razkropi- bodo øle—da jih bodo prepriça- li, glej, potem se bo Gospod le, da Jezus je Kristus, Sin œivega spomnil zaveze, ki jo je sklenil Boga; da bo Oçe izvrøil po z Abrahamom in z vso Izraelo- svojem nadvse Ljubljenem svoj vo hiøo. veliki in veçni namen, ko bo 21 In Gospod se bo prav tako obnovil Jude oziroma vso Izra- spomnil molitev praviçnih, v elovo hiøo v deœeli njihovega katerih so se zanje obraçali k nasledstva, katero jim je dal njemu. Gospod, njihov Bog, da bo iz- 22 In potem, o Nejudje, kako polnil svojo zavezo. boste lahko stali pred Boœjo 15 In tudi da bo potomstvo moçjo, çe se ne boste pokesali tega ljudstva lahko v veçji meri in se odvrnili od greønih poti? verjelo v njegov evangelij, ki 23 Mar ne veste, da ste v Boœjih bo øel k njim od Nejudov; kajti rokah? Mar ne veste, da ima to ljudstvo bo razkropljeno in vso moç in na njegov mogoçen postalo bo temno, umazano in ukaz se bo Zemlja zvila vase ostudno ljudstvo, preko opisa kakor zvitek? tega, kar je kdajkoli bilo med 24 Zato se pokesajte in posta- nami, da, celo tega, kar je bilo nite poniœni pred njim, sicer med Lamanci, in to zavoljo nji- bo nad vas priøel v pravici— hove nevere in malikovanja. da preostanek Jakobovega po- 16 Kajti glej, Gospodov Duh se tomstva ne bo øel med vami je œe prenehal truditi z njihovimi kakor lev in vas raztrgal na oçeti; in v svetu so brez Kristusa kosce in nihçe ne bo reøen. in Boga; in tavajo naokrog kakor veter nosi pleva. 17 Nekoç so bili oçarljivo 6. POGLAVJE ljudstvo in Kristusa so imeli za pastirja; da, in vodil jih je prav Nefijci se k poslednjim bitkam Bog Oçe. zberejo v kumoraøki deœeli.— 18 Sedaj pa, glej, jih naokrog Mormon skrije svete zapise na vodi Satan, in sicer kakor veter hribu Kumora.—Lamanci zmagajo nosi pleva oziroma kakor valovi in nefijsko ljudstvo je pobito.—Na premetavajo barko brez jader sto tisoçe jih je pobitih z meçem. ali sidra ali brez çesar koli, s Okrog leta 385 po Kr. 451 Mormon 6:1–14 In sedaj zakljuçim svoje poroçilo lamanske çete, ki so korakale glede propada mojega ljudstva, proti njim; in s tistim straønim Nefijcev. In zgodilo se je, da smo smrtnim strahom, ki navda korakali pred Lamanci. prsi vsem hudobnim, so jih 2Injaz, Mormon, sem pisal priçakali. pismo lamanskemu kralju in od 8Inzgodilo se je, da so priøli njega œelel, naj nam dovoli, da nad nas v bitko in vsako duøo je bomo zbrali svoje ljudstvo v navdala groza zavoljo njihovega kumoraøki deœeli pri hribu, ki velikanskega øtevila. se je imenoval Kumora, in tam 9Inzgodilo se je, da so planili bi se lahko spopadli z njimi. na moje ljudstvo z meçi in z loki 3Inzgodilo se je, da mi je in s puøçicami in s sekirami in z lamanski kralj naklonil, kar vsakovrstnim bojnim oroœjem. sem œelel. 10 In zgodilo se je, da so moje 4Inzgodilo se je, da smo kora- moœe posekali, da, in sicer mojih kali v kumoraøko deœelo in smo deset tisoç, ki so bili z menoj, in okrog hriba Kumora postavili sam sem ranjen padel v njihovo øotore; in to je bilo v deœeli sredo; in øli so mimo mene, da mnogih voda, rek in izvirov; in niso napravili konec mojemu tukaj smo upali, da bomo imeli œivljenju. prednost pred Lamanci. 11 In ko so bili øli dalje in so 5Inkojebilo minilo tristo in posekali vse moje ljudi, razen osemdeset in çetrto leto, smo bili dvajset in øtirih od nas (med ves preostanek svojega ljudstva katerimi je bil moj sin Moroni), zbrali v kumoraøki deœeli. in ker smo bili preœiveli smrt 6Inzgodilo se je, ko smo bili svojega ljudstva, smo se nasled- vse svoje ljudstvo zbrali skupaj njega dne, ko so se bili Lamanci v kumoraøki deœeli, glej, sem se vrnili v svoj tabor, ozrli z vrha jaz, Mormon, zaçel starati; in hriba Kumora, na deset tisoçe ker sem vedel, da bo to zadnja od mojega ljudstva, ki so bili borba mojega ljudstva, in ker posekani, ki sem jih sam vodil mi je bil Gospod zapovedal, naj v prvih vrstah. ne dopustim, da bi zapisi, ki so 12 In prav tako smo zagledali nam jih bili izroçali naøi oçetje, deset tisoçe od mojega ljudstva, ki so bili sveti, padli v roke ki jih je vodil moj sin Moroni. Lamancem (kajti Lamanci bi jih 13 In glej, Gidgidonijevi deset uniçili), zato sem z Nefijevih tisoçi so bili padli in on prav ploøç napravil ta zapis in na tako v njihovi sredi. hribu Kumora skril vse zapise, 14 In Lama je bil padel s svoji- ki mi jih je bila zaupala Gospo- mi deset tisoçimi; in Gilgal je bil dova roka, razen teh nekaj ploøç, padel s svojimi deset tisoçimi; ki sem jih dal sinu Moroniju. in Limha je bil padel s svojimi 7Inzgodilo se je, da je moje deset tisoçimi; in Jeneum je bil ljudstvo s svojimi œenami in padel s svojimi deset tisoçimi; svojimi otroki sedaj zagledalo in Kumeniha in Moroniha in Mormon 6:15–7:5 452 Antionum in Øiblom in Sém in praviçni, potem ste blagoslov- Jóø so bili padli vsak s svojimi ljeni skupaj s svojimi oçeti, ki deset tisoçimi. so odøli pred vami. 15 In zgodilo se je, da jih je bilo 22 O da bi se bili pokesali, pre- øe deset, ki so padli pod meçem, den je bil nad vas priøel ta veliki vsak s svojimi deset tisoçimi; propad! A glejte, vas ni veç in da, in sicer vse moje ljudstvo Oçe, da, veçni Oçe nebes pozna razen tistih dvajset in øtirih, ki vaøe stanje; in z vami storí glede so bili z menoj, in tudi nekaj, na svojo pravico in milost. kar jih je bilo pobegnilo v juœne deœele, in nekaj, kar jih je bilo 7. POGLAVJE prebegnilo k Lamancem, je padlo; in njihovo meso in kri in Mormon povabi Lamance iz posled- kosti so leœale po obliçju zem- njih dni, naj verjamejo v Kristusa, lje, ker so jih pustile roke tistih, sprejmejo njegov evangelij in ki so jih pobili, da so razpadali bodo odreøeni.—Vsi, ki verjamejo po pokrajini in propadali in se Svetemu pismu, bodo prav tako vraçali v mater zemljo. verjeli Mormonovi knjigi. Okrog 16 In tesnoba mi je razklala leta 385 po Kr. duøo zavoljo pobitih od mojega ljudstva in zaklical sem: In sedaj, glej, bi nekoliko 17 O vi zali, kako ste mogli spregovoril preostanku tega stopiti z Gospodovih poti! O ljudstva, kateremu je prizane- vi zali, kako ste mogli zavrniti øeno, çe bo tako, da jim bo Bog tistega Jezusa, ki je stal razprtih dal moje besede, da bodo spoz- rok, da bi vas sprejel! nali reçi svojih oçetov; da, tebi 18 Glej, çe bi tega ne bili storili, govorim, preostanek Izraelove bi ne bili padli. A glejte, vi ste hiøe; in to so besede, katere padli in jaz œalujem izgubo za govorim: vami. 2 Vedite, da ste iz Izraelove 19 O vi zali sinovi in hçere, vi hiøe. oçetje in matere, vi moœje in 3 Vedite, da morate priti h œene, vi zali, kako je mogoçe, da kesanju ali pa ne morete biti ste padli! odreøeni. 20 A glejte, vas ni veç in moja 4 Vedite, da morate odloœiti œalost vas ne more povrniti. bojno oroœje in se niç veç rados- 21 In kmalu pride dan, ko si titi v prelivanju krvi in niç veç bo vaøe umrljivo moralo nadeti prijeti zanj, razen çe bi vam neumrljivost in ta telesa, ki sedaj Bog ne zapovedal. razpadajo v propadljivost, bodo 5 Vedite, da morate priti k morala kmalu postati nepro- védenju o svojih oçetih in se padljiva telesa; in potem boste pokesati svojih grehov in kriviç- morali stopiti pred Kristusov nosti in verjeti v Jezusa Kristusa, sodni stol, da vam bo sojeno po da je on Boœji Sin in da so ga vaøih delih, in çe bo tako, da ste Judje ubili in da je spet vstal 453 Mormon 7:6–8:6 z Oçetovo moçjo, s çimer je 8. POGLAVJE zmagal nad grobom; in premagal je œelo smrti. Lamanci iøçejo in pobijajo Nefijce. 6Inponjem pride vstajenje — Mormonova knjiga bo priøla mrtvih, zavoljo çesar mora na dan z Boœjo moçjo.—Gorje je çlovek vstati in stati pred njego- izreçeno nad tistimi, ki pihajo od vim sodnim stolom. besa in se bojujejo proti Gospodo- 7Inpreko njega je priølo do vemu delu.—Nefijski zapis bo odreøitve sveta, s çimer je temu, priøel na dan v dnevu hudobije, ki je pred njim brez krivde na izprijenosti in odpada. Med leti sodni dan, dano bivati v Boœji 400 in 421 po Kr. navzoçnosti v njegovem kraljestvu, da bodo z zbori zgoraj Glej, jaz, Moroni, konçujem peli hvale brez konca Oçetu zapis mojega oçeta, Mormona. in Sinu in Svetemu Duhu, ki so Glej, le malo reçi imam øe zapi- en Bog, v stanju sreçe, ki nima sati, reçi, ki mi jih je zapovedal konca. oçe. 8 Zato se pokesajte in se krstite 2Insedaj se je zgodilo, da so v Jezusovem imenu in se opri- po veliki in straøni bitki pri mite Kristusovega evangelija, Kumori, glej, Nefijce, ki so bili ki bo postavljen pred vas ne pobegnili v deœelo na jugu, le v tem zapisu paç pa tudi v Lamanci lovili, dokler niso vseh zapisu, ki bo k Nejudom priøel pobili. od Judov, v zapisu, ki bo k vam 3Intudi mojega oçeta so ubili priøel od Nejudov. in ostajam çisto sam, da bom 9 Kajti glejte, te reçi so zapisane zapisal œalostno zgodbo o pro- zato, da boste verjeli tistemu; padu mojega ljudstva. A glej, in çe boste verjeli tistemu, boste njih ni veç in jaz spolnjujem verjeli tudi temu; in çe verjamete oçetovo zapoved. In tega, ali temu, boste vedeli glede svojih me bodo ubili, ne vem. oçetov in tudi neverjetnih del, 4 Zato bom zapisal in zapise ki so se med njimi zgodila z skril v zemljo; in kod grem, ni Boœjo moçjo. pomembno. 10 In prav tako boste vedeli, 5 Glej, moj oçe je napravil ta da ste preostanek Jakobovega zapis in zapisal je namen le– potomstva; zato se vas priøteva tega. In glej, tudi sam bi ga za- med ljudstvo prve zaveze; in pisal, çe bi bil na ploøçah imel çe bo tako, da boste verjeli v prostor, pa ga nimam; in nimam Kristusa in se krstili, najprej z rude, kajti sam sem. Moj oçe vodo, potem z ognjem in s je bil ubit v bitki in vse moje Svetim Duhom, in sledili vzoru sorodstvo in nimam prijateljev, naøega Odreøenika, glede na niti nimam kam; in tega, kako to, kar nam je zapovedal, bo dolgo bo Gospod dopustil, da na sodni dan z vami dobro. bom œivel, ne vem. Amen. 6 Glej, øtiristo let je minilo od Mormon 8:7–21 454 prihoda naøega Gospoda in da bi se z njimi okoristil; zapis Odreøenika. le–teh pa je velike vrednosti; in 7Inglej, Lamanci so zasledo- kdor ga bo prinesel na svetlo, vali moje ljudi, Nefijce, iz mesta tega bo Gospod blagoslovil. v mesto in iz kraja v kraj, in 15 Kajti nihçe ne more imeti sicer dokler jih ni bilo veç; moçi, da bi ga prinesel na svetlo, in velik je bil njihov padec; da, çe mu ni dano od Boga; kajti Bog velik in neverjeten je propad œeli, da bo storjeno z oçesom, mojega ljudstva, Nefijcev. zazrtim v njegovo slavo oziro- 8Inglej, Gospodova roka je ma v dobrobit starodavnih in tista, ki je to storila. In tudi, glej, davno razkropljenega Gospodo- Lamanci se vojskujejo med vega ljudstva zaveze. seboj; in vse obliçje te deœele je 16 In blagor temu, ki bo to nenehen krog pobijanja in pre- prinesel na svetlo; kajti iz teme livanja krvi; in nihçe ne pozna bo prineseno na svetlo po Boœji konca vojne. besedi; da, prineøeno bo iz 9Insedaj, glej, glede njih ne zemlje in zasvetilo bo iz teme reçem niçesar veç, kajti ni in bo priølo v védenje ljudem; drugih, kakor Lamancev in ro- in zgodilo se bo z Boœjo moçjo. parjev, ki obstajajo po obliçju 17 In çe bodo napake, bodo deœele. napake çloveka. A glej, mi ne 10 In ni drugih, ki poznajo vemo za napake; vendar Bog ve pravega Boga, kakor Jezusovi za vse; zato naj se ta, ki obsoja, uçenci, ki so ostali v deœeli, dok- zave, sicer bo v nevarnosti ler hudobija ljudi ni bila tako peklenskega ognja. velika, da jim Gospod ni dopus- 18 In ta, ki pravi: Pokaœi mi til ostati z ljudmi; in kje so na ali pa boø udarjen—naj se pazi, obliçju deœele, ne ve nihçe. da ne bo zapovedoval tega, kar 11 A glej, moj oçe in jaz sva jih je Gospod prepovedal. videla in pouçevali so naju. 19 Kajti glej, temu, ki sodi 12 In kdor bo prejel ta zapis naglo, se bo spet naglo sodilo; in ga ne bo obsodil zavoljo ne- kajti kakor so njegove besede, popolnosti, ki so v njem, ta bo bo njegovo plaçilo; kajti glede spoznal veçje reçi kot te. Glej, na njegova dela bo njegovo jaz sem Moroni; in çe bi bilo plaçilo; zato bo ta, ki udari, mogoçe, bi vam razkril vse. spet prejel udarce od Gospoda. 13 Glej, prenehal bom govoriti 20 Glej, kaj govorijo sveti o tem ljudstvu. Sem Mormo- spisi—çlovek naj ne udari, niti nov sin in moj oçe je nefijski ne sodi; kajti sodba je moja, go- potomec. vori Gospod, in moje je tudi 14 In jaz sem tisti, ki bo zapis maøçevanje in jaz bom poplaçal. skril za Gospoda; ploøçe le–tega 21 In ta, ki bo pihal od besa so brez vrednosti zavoljo Gos- in srditosti in se bojeval proti podove zapovedi. Kajti resniçno Gospodovemu delu in proti je rekel, da jih nihçe ne bo imel, Gospodovemu ljudstvu zaveze, 455 Mormon 8:22–34 ki so Izraelova hiøa, in bo rekel: bo kri svetih klicala h Gospodu Uniçili bomo Gospodovo delo zavoljo tajnih zvez in del teme. in Gospod se ne bo spomnil 28 Da, zgodilo se bo tisti dan, svoje zaveze, ki jo je sklenil z ko bodo zanikali Boœjo moç in Izraelovo hiøo—ta je v nevar- bodo cerkve oneçaøçene in bodo nosti, da bo posekan in vrœen povzdignjene v ponosu svojega v ogenj; srca; da, in sicer tisti dan, ko se 22 kajti veçni Gospodovi name- bodo voditelji cerkva in uçitelji ni se bodo odvijali dalje, dokler povzdignili v ponosu svojega se ne bodo izpolnile vse njegove srca, in sicer da bodo zavidali obljube. tem, ki pripadajo njihovi cerkvi. 23 Poglobite se v Izaijeve pre- 29 Da, zgodilo se bo tisti dan, rokbe. Glej, sam jih ne morem ko bodo sliøali za poœare in zapisati. Da, glej, povem vam, viharje in megle dima v tujih da bodo tisti sveti, ki so odøli deœelah; pred menoj, ki so posedovali to 30 in prav tako se bo sliøalo o deœelo, klicali, da, in sicer iz pra- vojnah, govoricah o vojnah in hu bodo klicali h Gospodu; in potresih na razliçnih krajih. kakor œiví Gospod, se bo spom- 31 Da, zgodilo se bo tisti dan, nil zaveze, ki jo je sklenil z njimi. ko bo po obliçju Zemlje velika 24 In pozna njihove molitve, da omadeœevanost; morili bodo in so bile za dobro njihovih bratov. ropali in lagali in varali in pre- In pozna njihovo vero, kajti v øuøtvovali in bodo vsakovrstne njegovem imenu so lahko pre- gnusobe; ko jih bo veliko, ki mikali gore; in v njegovem ime- bodo rekli: Napravi to, napravi nu so povzroçili, da se je tresla ono in ni pomembno, kajti zemlja; da, celo strahovita og- Gospod bo poslednji dan takøne njena peç jim ni mogla hudega, podprl. A gorje takim, kajti v niti divje œivali, niti strupenjaçe, breznu grenkobe so in v sponah zavoljo moçi njegove besede. kriviçnosti. 25 In glej, njihove molitve so 32 Da, zgodilo se bo tisti bile prav tako za dobro tega, ki dan, ko bodo cerkve, ki bodo mu bo Gospod dopustil, da bo zgrajene, rekle: Pridite k meni te reçi prinesel na plan. in za vaø denar vam bodo grehi 26 In nikomur ni potrebno odpuøçeni. reçi, da ne bodo priøle, kajti 33 O ti hudobno in izprijeno in zagotovo bodo priøle, kajti to trdovratno ljudstvo, zakaj ste si je govoril Gospod; kajti priøle gradili cerkve, da bi se okoristi- bodo iz zemlje po Gospodovi li? Zakaj ste preoblikovali sveto roki in nihçe je ne more zadrœati; Boœjo besedo, da bi nad svojo in zgodilo se bo tisti dan, ko duøo priklicali pogubo? Glej, bodo rekli, da çudeœev ni veç; poglejte k Boœjim razodetjem; in priølo bo, in sicer kakor bi kajti glej, tisti dan pride trenu- çlovek govoril od mrtvih. tek, ko se mora vse to izpolniti. 27 In zgodilo se bo tisti dan, ko 34 Glej, Gospod mi je pokazal Mormon 8:35–9:3 456 velike in neverjetne reçi glede njihovih moœ prav tako vpije iz tega, kar mora kmalu priti, tisti tal h Gospodu po maøçevanju dan, ko bo to priølo med vas. nad vaøo glavo? 35 Glej, govorim vam, kakor da 41 Glej, meç maøçevanja visi bi bili navzoçi in vendar niste. nad vami; in kmalu pride ças, ko A glej, Jezus Kristus mi vas je bo kri svetih maøçeval nad vami, pokazal in poznam vaøa dejanja. kajti ne bo veç trpel njihovih 36 In vem, da hodite v ponosu klicev. svojega srca; in ni jih veç, kakor le nekaj, kateri se ne povzdigu- 9. POGLAVJE jejo v ponosu svojega srca, da bi nosili zelo izvrstna oblaçila, da Moroni poziva tiste, ki ne verjamejo bi zavidali in da bi delali zdrahe v Kristusa, naj se pokesajo.— in bili zlonamerni in preganjali Razglaøa o Bogu çudeœev, ki daje druge in bili kakor koli kriviçni; razodetja in nad zveste izliva in vaøe cerkve, da, prav vsaka, darove in znamenja.—Çudeœev ni so postale omadeœevane zavoljo veç zavoljo nevere.—Tistim, ki ponosa vaøega srca. verjamejo, sledijo znamenja.— 37 Kajti glej, raje imate denar Ljudi opozarja, naj bodo modri in svoje imetje in svoja izvrstna in spolnjujejo zapovedi. Med leti oblaçila in okraøevanje svojih 401 in 421 po Kr. cerkva, kakor imate radi siromaka in pomoçi potrebnega, In sedaj spregovorim tudi o tis- bolnega in prizadetega. tih, ki ne verjamejo v Kristusa. 38 O vi omadeœevani, vi hi- 2Glej, mar boste verjeli na navci, vi uçitelji, ki se prodajate dan vaøega obiskovanja—glej- za to, kar bo razjedeno, zakaj ste te, ko bo priøel Gospod, da, in omadeœevali sveto Boœjo cerkev? sicer na tisti veliki dan, ko se Zakaj se sramujete nase prevzeti bo Zemlja zvila skupaj kakor Kristusovo ime? Zakaj ne mis- zvitek in se bodo talila tla lite, da so vrednote neskonçne zavoljo œgoçe vroçine, da, tisti sreçe veçje kakor beda, ki nikoli veliki dan, ko boste priøli, da ne umre—zavoljo hvale sveta? boste stali pred Boœjim Jagnje- 39 Zakaj se krasite s tem, kar tom—mar boste potem rekli, nima œivljenja, in vendarle da Boga ni? dopuøçate, da laçni in pomoçi 3 Potem ne boste veç zanikali potrebni in goli in bolni in Kristusa oziroma mar boste prizadeti hodijo mimo vas in jih lahko pogledali Boœje Jagnje? ne opazite? Mar predpostavljate, da boste z 40 Da, zakaj gradite svoje tajne njim bivali z zavestjo o svoji gnusobe, da bi se okoristili, in krivdi? Mar predpostavljate, da povzroçate, da vdove œalujejo bi bili lahko sreçni, çe bi bivali pred Gospodom in da tudi s tistim svetim Bitjem, ko vam sirote œalujejo pred Gospodom duøo pretresa zavest o krivdi, da in da kri njihovih oçetov in ste vselej krøili njegove postave? 457 Mormon 9:4–17 4 Glejte, povem vam, da bi 12 Glejte, ustvaril je Adama in bili bolj nesreçni, çe bi bivali s po Adamu je priøel çlovekov svetim in praviçnim Bogom z padec. In zavoljo çlovekovega zavestjo svoje umazanosti pred padca je priøel Jezus Kristus, njim, kakor bi bili, çe bi bivali s in sicer Oçe in Sin; in zavoljo prekletimi duøami v peklu. Jezusa Kristusa je priølo do 5 Kajti glejte, ko boste zagledali odkupitve çloveka. svojo goloto pred Bogom in tudi 13 In zavoljo odkupitve çlo- Boœjo slavo in svetost Jezusa veka, ki je priøla po Jezusu Kristusa, bo to na vas zanetilo Kristusu, so pripeljani nazaj v nepogasljiv ogenj. Gospodovo navzoçnost; da, to 6Opotem, vi, neverni, obrnite je tam, kjer so odkupljeni vsi se h Gospodu; glasno kliçite k ljudje zavoljo Kristusove smrti, Oçetu v Jezusovem imenu, da ki prinese vstajenje, ki prinese se vas bo tisti veliki in poslednji odkupitev od neskonçnega dan morda spoznalo za brezma- spanja, iz katerega se bodo deœne, çiste, zale in bele, potem vsi ljudje po Boœji moçi preko boste oçiøçeni z jagnjetovo budili, ko bo zatrobila troben- krvjo. ta; in pristopili bodo tako 7Inspet spregovorim vam, majhni kakor veliki in vsi bodo ki zanikate Boœja razodetja stali pred njegovim stolom, ker in pravite, da jih ni veç, da bodo odreøeni in spuøçeni s ni veç razodetij, ne prerokb, te veçne spone smrti, ki je te- ne darov, ne zdravljenja, ne lesna smrt. govora jezikov in tolmaçenja 14 In potem pride sodba jezikov; Svetega nad njimi; in potem 8 glejte, povem vam da ta, ki pride ças, da bo ta, ki je umazan, to zanika, ne pozna Kristusove- øe vedno umazan; in ta, ki je ga evangelija; da, ni bral svetih praviçen, bo øe vedno praviçen; spisov; a çe je, jih ne razume. ta, ki je sreçen, bo øe vedno 9 Kajti mar ne beremo, da je sreçen; in ta, ki je nesreçen, bo Bog isti vçeraj, danes in za veko- øe vedno nesreçen. maj in da v njem ni odstopanja 15 In sedaj, o vsi vi, ki ste niti malenkost spreminjanja. si zamislili boga, ki ne more 10 In sedaj, çe ste si predstav- delati çudeœev, vas bi vpraøal, ljali boga, ki se spreminja in v je mar vse to, o çemer sem katerem je malenkost spreminja- govoril, minilo? Mar je œe priøel nja, potem ste si predstavljali konec? Glejte, povem vam, ni; boga, ki ni Bog çudeœev. in Bog ni prenehal biti Bog 11 A glejte, pokazal vam bom çudeœev. Boga çudeœev, in sicer Abraha- 16 Glejte, mar ni to, kar je Bog movega Boga in Izakovega storil, neverjetno v naøih oçeh? Boga in Jakobovega Boga; in Da, in kdo razume neverjetna isti je Bog, ki je ustvaril nebesa Boœja dela? in Zemljo in vse, kar je v njiju. 17 Kdo bo rekel, da ni bil Mormon 9:18–29 458 çudeœ, da so po njegovi besedi pobirali bodo kaçe; in çe bodo nastala nebesa in Zemlja; in z popili kaj smrtonosnega, jim ne moçjo njegove besede je bil iz bo napravilo økode; na bolne prahu zemlje ustvarjen çlovek; bodo polagali roke in ozdraveli in z moçjo njegove besede so se bodo; dogajali çudeœi? 25 in kdor bo verjel v moje 18 In kdo bo rekel, da Jezus ime, ne da bi dvomil, njemu Kristus ni napravil veliko veli- bom potrdil vse svoje besede, kih çudeœev? In po rokah apos- in sicer vsem stranem sveta. tolov se je zgodilo veliko velikih 26 In sedaj, glejte, kdo se lah- çudeœev. ko zoperstavi Boœjemu delu? 19 In çe so se takrat dogajali Kdo lahko zanika, kar je on çudeœi, zakaj je Bog prenehal izgovoril? Kdo se bo vzdignil biti Bog çudeœev in vendar je proti vsemogoçni Gospodovi nespremenljivo Bitje? In glejte, moçi? Kdo bo preziral Gospo- povem vam, ne spreminja se; dova dela? Kdo bo preziral çe je tako, bi prenehal biti Bog; Kristusove otroke? Glejte, vsi in ne preneha biti Bog in on je vi, ki ste preziralci Gospodovih Bog çudeœev. del, kajti çudili se boste in pro- 20 In razlog, zakaj je med çlo- padli boste. veøkimi otroki prenehal delati 27 O, torej ne prezirajte in se çudeœe, je ta, da zapadajo v ne çudite, paç pa prisluhnite nevero in odhajajo s prave poti Gospodovim besedam in prosite in ne poznajo Boga, v katerega Oçeta v Kristusovem imenu za bi morali zaupati. vse, kar koli boste potrebovali. 21 Glej, povem vam, kdor Ne dvomite, paç pa bodite verni verjame v Kristusa, ne da bi in zaçnite kakor v starodavnih dvomil, mu bo dano, kar koli çasih in pridite h Gospodu z bo prosil Oçeta v Kristusovem vsem srcem in odsluœite svojo imenu; in to je obljubljeno vsem, odreøitev s strahom in trepetom in sicer vsem stranem sveta. pred njim. 22 Kajti glejte, tako je govoril 28 Bodite modri v dneh svoje Jezus Kristus, Boœji Sin, svojim preizkuønje; slecite si vso neçis- uçencem, ki bodo ostali, da, in tost; ne prosite, da bi ga porabili tudi vsem svojim uçencem, ko za svoja poœelenja, paç pa pro- je mnoœica posluøala: Pojdite site z neomajno trdnostjo, da po vsem svetu in vsakemu bitju ne boste popustili nobeni skuø- pridigajte evangelij; njavi, paç pa da boste sluœili 23 in ta, ki verjame in se krsti, pravemu in œivemu Bogu. bo reøen, ta pa, ki ne verjame, 29 Glejte, da se ne boste bo obsojen; krstili nevredni; glejte, da ne 24 in ta znamenja bodo sledila boste Kristusovega zakramen- tem, ki verjamejo—v mojem ta vzeli nevredni; paç pa glejte, imenu bodo izganjali hudiçe; da boste vse to delali vredni govorili bodo z novimi jeziki; in to delajte v imenu Jezusa 459 Mormon 9:30–Eter1:2 Kristusa, Sina œivega Boga; in glejte, bi vi v naøem zapisu ne çe boste tako delali in vztrajali bili imeli nepopolnosti. do konca, nikakor ne boste 34 Ampak Gospod ve za to, izvrœeni. kar smo zapisovali, in tudi da 30 Glejte, govorim vam, ka- nobeno drugo ljudstvo ne poz- kor bi vam govoril od mrtvih; na naøega jezika; in ker nobe- kajti vem, da boste imeli moje no drugo ljudstvo ne pozna besede. naøega jezika, zato je pripra- 31 Ne obsodite me zavoljo vil naçin, na katerega bo le–ta moje nepopolnosti niti mojega preveden. oçeta zavoljo njegove nepopol- 35 In to je zapisano, da se nosti, niti tistih, ki so zapisovali bomo s svojih oblaçil znebili pred njim; paç pa raje izkaœite krvi svojih bratov, ki so zapadli zahvalo Bogu, da vam je naøe v nevero. nepopolnosti pokazal, da se bos- 36 In glejte, to, kar smo œeleli te lahko nauçili veçje modrosti, glede naøih bratov, da, in sicer kakor smo se je mi. da bi se povrnili k védenju o 32 In sedaj, glejte, ta zapis smo Kristusu, je glede na molitve zapisovali po svojem znanju z vseh svetih, ki so bivali v znaki, ki se med nami imenujejo deœeli. preoblikovana egipçanøçina, ki 37 In naj Gospod Jezus Kristus smo jo prenaøali in jo spreminja- dovoli, da bodo njihove molitve li po svojem govoru. usliøane po njihovi veri; in naj 33 In çe bi bile naøe ploøçe se Bog Oçe spomni zaveze, ki zadosti velike, bi zapisovali v jo je sklenil z Izraelovo hiøo; in hebrejøçini; toda tudi hebrejøçi- naj jih za vekomaj blagoslovi no smo spremenili; in çe bi po veri v ime Jezusa Kristusa. lahko zapisovali v hebrejøçini, Amen.

Etrova knjiga

eredovski zapis, ki je okrajøava øtiriindvajsetih ploøç, ki so jih v dneh Jkralja Mozija naøli Limhijevi ljudje. 1. POGLAVJE n sedaj, jaz, Moroni, nadalju- Ijem s poroçanjem o tistih sta- Moroni okrajøa Etrovo pisanje.— rodavnih prebivalcih, ki jih je Prikazano je Etrovo rodopisje.— Gospodova roka pokonçala na Pri babilonskem stolpu jeredovski obliçju te severne deœele. jezik ni pomeøan.—Gospod jim 2Insvoje poroçilo sem vzel z obljubi, da jih bo vodil v izvoljeno dvajset in øtirih ploøç, ki so jih deœelo in iz njih napravil velik naøli Limhijevi ljudje, katero se narod. imenuje Etrova knjiga. Eter 1:3–37 460 3Inker predpostavljam, da 25 In Øez je bil Hetov sin. prvi del tega zapisa, ki govori 26 In Het je bil Komov sin. o stvarjenju sveta in tudi o 27 In Kom je bil Koriantumov Adamu, in poroçilo od tistega sin. çasa prav do velikega stolpa in 28 In Koriantum je bil Emerjev kar koli se je dogodilo med sin. çloveøkimi otroki do tistega ça- 29 In Emer je bil Omerjev sin. sa, Judje imajo— 30 In Omer je bil Øuletov sin. 4 zato ne zapisujem tistega, 31 In Øule je bil Kibov sin. kar se je dogodilo od Adamovih 32 In Kib je bil sin Oríjaja, ki je dni do tistega çasa; paç pa je to bil sin Jereda; na ploøçah; in kdor jih bo naøel, 33 Jereda, ki je priøel s svojim ta bo imel moç, da bo dobil bratom in njunima druœinama, z celotno poroçilo. nekaterimi drugimi in njihovimi 5Aglejte, jaz ne podajam druœinami od velikega stolpa celotnega poroçila, paç pa po- v çasu, ko je Gospod pomeøal dajam le del poroçila, od stolpa çloveøke jezike in v svojem besu vse do takrat, ko so bili pobiti. zaprisegel, da bodo razkropljeni 6Intako podajam poroçilo. Ta, po vsem obliçju Zemlje; in ki je to poroçilo zapisal, je bil Eter po Gospodovi besedi je bilo in bil je Koriantorjev potomec. ljudstvo razkropljeno. 7 Koriantor je bil Moronov sin. 34 In ker je bil Jeredov brat 8InMoron je bil Etemov sin. velik in mogoçen moœ in moœ, 9InEtem je bil Ahahov sin. ki je bil moçno priljubljen pri 10 In Ahah je bil Setov sin. Gospodu, mu je Jered, njegov 11 In Set je bil Øiblonov sin. brat, rekel: Kliçi h Gospodu, da 12 In Øiblon je bil Komov sin. nas ne bo pomeøal, da bi ne 13 In Kom je bil Koriantumov mogli razumeti naøih besed. sin. 35 In zgodilo se je, da je 14 In Koriantum je bil Amniga- Jeredov brat klical h Gospodu dajev sin. in Gospod se je Jereda usmilil; 15 In Amnigada je bil Aronov zato ni pomeøal Jeredovega jezi- sin. ka; in Jered in njegov brat nista 16 In Aron je bil potomec Heta, bila pomeøana. ki je bil Heartomov sin. 36 Potem je Jered rekel svoje- 17 In Heartom je bil Libov sin. mu bratu: Kliçi spet h Gospodu 18 In Lib je bil Kiøev sin. in morda bo, da bo odvrnil 19 In Kiø je bil Koromov sin. svojo jezo od tistih, ki so najini 20 In Korom je bil Levijev sin. prijatelji, da ne bo pomeøal nji- 21 In Levi je bil Kimov sin. hovega jezika. 22 In Kim je bil Moriantonov 37 In zgodilo se je, da je sin. Jeredov brat klical h Gospodu 23 In Morianton je bil Riplaki- in Gospod se je usmilil njunih øev potomec. prijateljev in tudi njihovih 24 In Riplakiø je bil Øezov sin. druœin, da niso bili pomeøani. 461 Eter 1:38–2:6 38 In zgodilo se je, da je Jered 2. POGLAVJE spet spregovoril svojemu bratu, rekoç: Pojdi in poizvedi od Jeredovci se pripravijo na potova- Gospoda, kam nas bo peljal iz nje v obljubljeno deœelo.—To je deœele, in çe nas bo peljal iz izvoljena deœela, v kateri morajo deœele, kliçi k njemu, kod naj ljudje sluœiti Kristusu ali pa bodo gremo. In kdo ve, çe nas Gospod izbrisani.—Gospod tri ure govori ne bo peljal v deœelo, ki je Jeredovemu bratu.—Jeredovci izvoljena na vsej Zemlji? In çe zgradijo barke.—Gospod Jeredo- bo tako, bodimo zvesti Gospo- vega brata vpraøa za predlog, kako du, da jo bomo prejeli v nas- bodo barke razsvetljene. ledstvo. 39 In zgodilo se je, da je Jere- In zgodilo se je, da so øli Jered dov brat klical h Gospodu, glede in njegov brat in njuni druœini na to, kar so bila izrekla Jeredo- in tudi Jeredovi prijatelji in tudi va usta. njegov brat in njihove druœine 40 In zgodilo se je, da je Gos- v dolino, ki je bila na severu (in pod usliøal Jeredovega brata dolini je bilo ime Nimrod, ker in je bil z njim usmiljen in mu se je imenovala po mogoçnem rekel: lovcu), z drobnico, ki so jo 41 Pojdi in zberi drobnico, tako bili zbrali, s samci in samicami samce kakor samice vsake vrste; vsake vrste. in tudi semena zemlje vsake 2Innastavljali so tudi pasti in vrste; in tvoje druœine; in tudi lovili ptice neba; in prav tako so Jereda, tvojega brata, in njegovo pripravili posodo, v kateri so s druœino; in tudi tvoje prijatelje seboj nesli ribe iz voda. in njihove druœine in Jeredove 3Insseboj so vzeli dezeret, prijatelje in njihove druœine. kar je v prevodu çebela; in tako 42 In ko boø to storil, boø øel so nesli s seboj çebelji roj in vse- na çelu pred njimi v dolino, kaj od tega, kar je bilo po obliçju ki je na severu. In tam te bom deœele, semena vsake vrste. poçakal in pred teboj bom øel v 4Inzgodilo se je, ko so bili deœelo, ki je izvoljena izmed priøli v dolino Nimrod, je priøel vseh deœel na Zemlji. Gospod in govoril z Jeredovim 43 In tam bom blagoslovil bratom; in bil je v oblaku in tebe in tvoje potomstvo in si Jeredov brat ga ni videl. vzgojil od tvojega potomstva 5Inzgodilo se je, da jim je in od potomstva tvojega brata Gospod zapovedal, naj gredo v in teh, ki bodo øli s teboj, velik divjino, da, v tisti predel, kjer narod. In ne bo ga veçjega, çlovek øe ni bil. In zgodilo se je, kakor bo narod, ki si ga bom da je øel Gospod pred njimi in vzgojil iz tvojega potomstva, na je govoril z njimi, ko je stal v vsem obliçju Zemlje. In tako ti oblaku, in dajal smernice, kod bom storil, ker si ves ta ças klical naj potujejo. k meni. 6Inzgodilo se je, da so v Eter 2:7–16 462 divjini potovali in gradili so priklicali Boœjega besa, kakor so barke, v katerih so øli preko ve- delali prebivalci deœele doslej. likega vodovja, in Gospodova 12 Glej, to je izvoljena deœela roka jih je nenehno usmerjala. in kateri koli narod jo bo pose- 7InGospod ni dopustil, da doval, bo prost suœenjstva in bi se ustavili onstran morja v ujetniøtva in vseh drugih naro- divjini, ampak je œelel, da bi dov pod nebesi, samo çe bodo øli naprej prav v obljubljeno de- sluœili Bogu deœele, ki je Jezus œelo, ki je bila izvoljena izmed Kristus, ki se je bil udejanjil po vseh drugih deœel, ki jo je bil tem, kar smo zapisali. Gospod Bog ohranil za praviçno 13 In sedaj nadaljujem s svojim ljudstvo. zapisom; kajti glej, zgodilo se je, 8Invsvojem besu je bil Jeredo- da je Gospod pripeljal Jereda in vemu bratu zaprisegel, da bodo njegove brate prav do tistega vsi, ki bodo posedovali to ob- velikega morja, ki loçuje deœele. ljubljeno deœelo od tistega çasa In ko so priøli do morja, so pos- dalje in za vekomaj, sluœili tavili øotore; in kraju so dali ime njemu, pravemu in edinemu Moriankumer; in bivali so v Bogu, ali pa bodo izbrisani, ko øotorih in na morski obali bivali bo nadnje priøla polnost njego- v øotorih za razmik øtirih let. vega besa. 14 In zgodilo se je na koncu 9Insedaj lahko vidimo Boœje øtirih let, da je Gospod spet odloke glede te deœele, ki je priøel k Jeredovemu bratu in obljubljena deœela; in kateri koli stal v oblaku in govoril z njim. narod jo bo posedoval, bo sluœil In za razmik treh ur je Gospod Bogu ali pa bo izbrisan, ko bo govoril z Jeredovim bratom in nadenj priøla polnost njegovega ga grajal, ker ni pomnil klicati besa. In polnost njegovega besa Gospodovega imena. pride nadenj, ko dozori v kri- 15 In Jeredov brat se je pokesal viçnosti. za húdo, ki ga je bil storil, in 10 Kajti glej, to je deœela, ki klical Gospodovo ime za svoje je izvoljena izmed vseh drugih brate, ki so bili z njim. In Gos- deœel; zatorej bo ta, ki jo pose- pod mu je rekel: Grehe bom od- duje, sluœil Gospodu ali pa pustil tebi in tvojim bratom; a bo izbrisan; kajti to je veçni niç veç ne boste greøili, kajti Boœji odlok. In dokler se kriviç- pomnili boste, da se moj duh ne nost med çloveøkimi otroki de- bo vselej trudil okrog çloveka; œele ne bo dopolnila, ne bodo çe boste zatorej greøili, dokler izbrisani. ne boste docela dozoreli, boste 11 In to se vam bo zgodilo, o loçeni od Gospodove navzoç- vi Nejudje, da boste poznali nosti. In to so moje misli nad Boœje odloke—da se boste po- deœelo, ki vam jo bom dal v nas- kesali in ne boste nadaljevali v ledstvo; kajti izmed vseh drugih svojih kriviçnostih, dokler ne deœel bo izvoljena deœela. pride polnost, da ne boste nase 16 In Gospod je rekel: Pojdi 463 Eter 2:17–3:1 delat in gradi takøne barke, dal; in pripravil sem barke za kakrøne si gradil doslej! In zgo- svoje ljudi in glej, v njih ni dilo se je, da je øel Jeredov brat svetlobe. Glej, o Gospod, mar delat in tudi njegovi bratje in boø dopustil, da bomo øli çez to so gradili barke tako, kakor so veliko vodo v temi? jih bili gradili, po Gospodovih 23 In Gospod je Jeredovemu navodilih. In bile so majhne in bratu rekel: Kaj œeliø, naj na- bile so lahke na vodi, in sicer pravim, da boste v barkah imeli kakor lahkotnost ptice na vodi. svetlobo? Kajti glej, ne morete 17 In bile so zgrajene tako, da imeti oken, kajti raztreøçila se so bile silno zatesnjene, in sicer bodo na kosce; niti ne boste s da bi lahko drœale vodo kakor seboj jemali ognja, kajti ne boste skleda; in konci le–teh so bili øli v svetlobi ognja. oøiljeni; in vrh le–teh je bil za- 24 Kajti glej, boste kakor kit tesnjen kakor skleda; in dolœina sredi morja; kajti valovi kakor le–teh je bila dolœina drevesa; gora se bodo raztreøçili nad in vrata le–teh, ko so bila zaprta, vami. Vendar vas bom spet pri- so bila zatesnjena kakor skleda. nesel iz morskih globin; kajti iz 18 In zgodilo se je, da je mojih ust so izøli vetrovi in prav Jeredov brat klical h Gospodu, tako sem poslal deœevje in rekoç: O Gospod, izvêdel sem povodenj. delo, ki si mi ga zapovedal, in 25 In glej, na to vas pripravim; napravil sem barke, kakor si mi kajti ne morete iti preko te velike narekoval. globoçine, çe vas ne pripravim 19 In glej, o Gospod, v njih na morske valove in vetrove, ni svetlobe; s çim bomo krma- ki sem jih poslal, in povodenj, rili? In prav tako bomo pomrli, ki bo priøla. Kaj bi zato œelel, naj kajti v njih lahko dihamo samo vam pripravim, da boste imeli zrak, ki je v njih; zato bomo svetlobo, ko vas bodo pogoltnile pomrli. morske globoçine? 20 In Gospod je Jeredovemu bratu rekel: Glej, na vrhu boø 3. POGLAVJE napravil odprtino in tudi na dnu; in ko vam bo primanjkovalo Jeredov brat vidi Gospodov prst, zraka, boste odprtino odmaøili ko se dotakne øestnajstih kamnov. in prejeli zrak. In çe bo tako, da —Kristus pokaœe svoje duhovno vas bo zalila voda, glej, boste telo Jeredovemu bratu.—Tistih, odprtino zamaøili, da ne boste ki imajo popolno védenje, se ne pomrli v povodnji. more zadrœati pred tançico.— 21 In zgodilo se je, da je Tolmaça sta pripravljena, da bo Jeredov brat storil tako, kakor jeredovski zapis priøel na svetlo. mu je bil Gospod zapovedal. 22 In spet je klical h Gospodu, In zgodilo se je, da je Jeredov rekoç: O Gospod, glej, storil brat, (sedaj je bilo bark, ki so bile sem, prav kakor si mi zapove- pripravljene, osem po øtevilu) Eter 3:2–14 464 øel na goro, ki so jo imenovali Jeredov brat te besede izrekel, gora Øelem zavoljo njene silne glej, je Gospod iztegnil roko in se viøine, in iz skale stalil øestnajst s prstom dotaknil kamnov enega majhnih kamnov; in bili so beli za drugim. In Jeredovemu bratu prav kakor prozorno steklo; in v je z oçi padla tançica in videl je rokah jih je nesel na vrh gore in Gospodov prst; in bil je kot prst spet zaklical h Gospodu, rekoç: çloveka, kakor iz mesa in krvi; 2OGospod, rekel si, da se in Jeredov brat je padel pred morajo nad nas zgrniti valovi. Gospoda, kajti obøel ga je strah. Sedaj glej, o Gospod, in ne bodi 7InGospod je videl, da je bil jezen na svojega sluœabnika Jeredov brat padel na zemljo; zavoljo njegove øibkosti pred in Gospod mu je rekel: Vstani, teboj; kajti vemo, da si svet in zakaj si padel? da bivaø v nebesih in da smo 8InGospodu je rekel: Videl nevredni pred teboj; zavoljo sem Gospodov prst in sem se padca je naøa narava postala zbal, da bi me ne udaril; kajti nenehno greøna; vendar pa si nisem vedel, da ima Gospod nam, o Gospod, zapovedal, da meso in kri. moramo klicati k tebi, da bomo 9InGospod mu je rekel: Zavo- od tebe prejeli po svojih œeljah. ljo svoje vere si videl, da bom 3 Glej, o Gospod, udaril si nas nase prevzel meso in kri; in zavoljo naøe kriviçnosti in si nikoli ni çlovek priøel predme nas gnal dalje in ta mnoga leta s tako silno vero, kakor si ti; smo bili v divjini; vendarle si kajti çe bi ne bilo tako, bi ne bil usmiljen z nami. O Gospod, videl mojega prsta. Si videl veç v usmiljenju se ozri name in kakor to? odvrni svojo jezo od tega svoje- 10 In odgovoril je: Ne; Gospod, ga ljudstva in ne dopusti, da pokaœi se mi. bodo øli preko te besneçe globi- 11 In Gospod mu je rekel: ne v temi; ampak se ozri na te Verjameø besedam, ki jih bom reçi, ki sem jih stalil iz skale. govoril? 4Invem, o Gospod, da imaø 12 In odgovoril je: Da, Gospod, vso moç in lahko v çlovekovo vem, da govoriø resnico, kajti ti korist napraviø, kar koli hoçeø; si Bog resnice in ne moreø lagati. zato se, o Gospod, s prstom do- 13 In ko je bil te besede izrekel, takni teh kamnov in jih pripravi, glej, se mu je Gospod pokazal da bodo svetili v temi; in svetili in rekel: Glej, ker to veø, si nam bodo v barkah, ki smo jih odkupljen od padca; zatorej se pripravili, da bomo imeli luç, vrneø v mojo navzoçnost; zato ko bomo øli preko morja. se ti pokaœem. 5 Glej, o Gospod, ti to lahko 14 Glej, jaz sem ta, ki je bil napraviø. Vemo, da lahko poka- pripravljen od osnovanja sveta, œeø veliko moç, ki se çloveøke- ki bo odreøil svoje ljudstvo. Glej, mu razumevanju zdi majhna. jaz sem Jezus Kristus. Jaz sem 6Inzgodilo se je, ko je bil Oçe in Sin. V meni bo vse 465 Eter 3:15–28 çloveøtvo imelo œivljenje in to Gospod rekel Jeredovemu bratu: veçno œivljenje, in sicer kdor bo Glej, ne boø dopustil, da bo to, verjel v moje ime; in postali kar si videl in sliøal, ølo v svet, bodo moji sinovi in hçere. dokler ne pride ças, ko bom svo- 15 In nikoli se nisem pokazal je ime poveliçal v mesu; zatorej çloveku, ki sem ga ustvaril, kajti boø to, kar si videl in sliøal, çuval nikoli ni çlovek verjel vame, in tega ne boø pokazal nikomur. kakor si ti. Vidiø, da si ustvar- 22 In glej, ko boø priøel k meni, jen po moji podobi? Da, prav vsi boø to zapisal in zapeçatil, da ljudje so bili v zaçetku ustvarjeni tega nihçe ne bo mogel tolmaçi- po moji podobi. ti; kajti to boø zapisal v jeziku, v 16 Glej, to telo, ki ga sedaj katerem tega ne znajo brati. vidiø, je moje duhovno telo; in 23 In glej, dal ti bom ta dva çloveka sem ustvaril po svojem kamna in prav tako ju boø duhovnem telesu; in prav kakor zapeçatil skupaj s tem, kar boø sem se prikazal tebi, da sem v zapisal. duhu, se bom prikazal svojemu 24 Kajti glej, jezik, v katerem ljudstvu v mesu. boø zapisoval, bom pomeøal; 17 In sedaj, kakor sem jaz, zatorej bom ob svojem lastnem Moroni, rekel, nisem mogel na- çasu napravil, da bosta ta kam- praviti celotnega poroçila o tem, na çloveøkim otrokom pribliœala kar je zapisanega, zato mi za- to, kar boø zapisal. dostuje reçi, da se je Jezus 25 In ko je bil Gospod te besede pokazal temu moœu v duhu, in izrekel, je Jeredovemu bratu sicer tako in v podobi istega pokazal vse prebivalce Zemlje, telesa, prav kakor se je pokazal ki so bili, in tudi vse, ki bodo; in Nefijcem. ni jih zadrœal izpred njegovega 18 In pouçeval ga je, prav pogleda, prav nobene strani kakor je pouçeval Nefijce; in vse sveta. to, da bi ta moœ vedel, da je Bog, 26 Kajti œe prej mu je rekel, çe zavoljo mnogih mogoçnih del, bo vanj verjel, da mu bo lahko ki mu jih je bil Gospod pokazal. pokazal vse—mu bo pokazano, 19 In zavoljo védenja tega zato Gospod niçesar ni mogel çloveka se ga ni moglo zadrœati, zadrœati pred njim, kajti vedel je, da ne bi videl onstran tançice; da mu Gospod lahko pokaœe vse. in videl je Jezusov prst, zavoljo 27 In Gospod mu je rekel: Te çesar, ko je videl, je padel od reçi zapiøi in zapeçati; in te reçi strahu; kajti vedel je, da je bom pokazal çloveøkim otro- bil Gospodov prst; in ni veç kom ob svojem lastnem çasu. veroval, saj je vedel brez dvoma. 28 In zgodilo se je, da mu je 20 Zatorej, ker je imel popolno Gospod zapovedal, naj zapeçati védenje o Bogu, ga ni bilo moç oba kamna, ki ju je bil prejel, zadrœati pred tançico; zato je in ju ne pokaœe, dokler ju Gos- videl Jezusa; in pouçeval ga je. pod ne bo pokazal çloveøkim 21 In zgodilo se je, da je otrokom. Eter 4:1–12 466 4. POGLAVJE zapeçatil glede na Gospodovo zapoved. Moroniju je zapovedano zapeçatiti 6 Kajti Gospod mi je rekel: K pisanja Jeredovega brata.—Ne Nejudom ne bodo øle do tistega bodo razodeta, dokler ljudje ne dne, ko se bodo pokesali svoje bodo verovali prav kakor Jeredov kriviçnosti in bodo postali çisti brat.—Kristus zapoveduje ljudem, pred Gospodom. naj verjamejo v njegove besede in 7Intisti dan bodo udejanjali tistim od njegovih uçencev.—Lju- vero vame, govori Gospod, prav dem je zapovedano, naj se pokesajo, kakor jo je Jeredov brat, da bodo verjamejo v evangelij in bodo postali posveçeni v meni, potem odreøeni. jim bom pokazal to, kar je videl Jeredov brat, in sicer da jim In Gospod je Jeredovemu bratu bom razkril vsa svoja razodetja, zapovedal, naj gre z gore iz govori Jezus Kristus, Boœji sin, Gospodove navzoçnosti in za- Oçe nebes in Zemlje in vsega, piøe reçi, ki jih je bil videl; in kar je v njiju. prepovedano je bilo, da bi te reçi 8Inta, ki se bo bojeval proti priøle k çloveøkim otrokom, Gospodovi besedi, naj bo pre- dokler ne bo dvignjen na kriœ; klet; in ta, ki bo to zanikal, naj in zato jih je kralj Mozija imel, bo preklet; kajti tem ne bom da bi ne priøle v svet, dokler se pokazal niç veçjega, govori Kristus ne prikaœe svojemu Jezus Kristus, kajti jaz sem ta, ki ljudstvu. govori. 2Inpotem ko se je bil Kristus 9Innamoj ukaz se odprejo resniçno pokazal svojemu nebesa in se zaprejo; in na mojo ljudstvu, je zapovedal, naj se besedo se bo tresla zemlja; in na razodenejo. moj ukaz bodo prebivalci le–te 3Insedaj, po tem so vsi zapadli umrli, celo çe bo po ognju. v nevero; in ni drugih kakor 10 In ta, ki ne verjame mojim Lamancev in ti so zavrnili besedam, ne verjame mojim Kristusov evangelij; zato mi je uçencem; in çe je tako, da ne zapovedano, naj jih spet skrijem govorim jaz, presodite; kajti v zemljo. poslednji dan boste vedeli, da 4 Glej, na te ploøçe sem zapisal sem jaz tisti, ki govori. prav tisto, kar je Jeredov brat 11 Tega pa, ki verjame temu, videl; in ni bilo razodetih veçjih kar sem govoril, tega bom reçi od tistih, ki so bile razodete obiskal po delovanju svojega Jeredovemu bratu. Duha in vedel bo in priçeval. 5 Zatorej mi jih je Gospod za- Kajti zavoljo mojega Duha bo povedal zapisati; in zapisal sem vedel, da je to res; kajti to ljudi jih. In zapovedal mi je, naj jih prepriça, naj delajo dobro. zapeçatim; in prav tako je za- 12 In kar koli çloveka prepriça, povedal, naj zapeçatim tolma- naj dela dobro, je od mene; kajti ça le–teh; zatorej sem tolmaça dobro ne prihaja od nikogar 467 Eter 4:13–5:6 drugega kakor od mene. Jaz sem krstite v mojem imenu; kajti ta, tisti, ki vodi ljudi k vsemu do- ki verjame in se krsti, bo reøen; bremu; ta, ki ne bo verjel mojim ta pa, ki ne verjame, bo preklet; besedam, ne bo verjel meni— in znamenja bodo sledila tistim, da sem; in ta, ki ne bo verjel ki verjamejo v moje ime. meni, ne bo verjel Oçetu, ki me 19 In blagor mu, ki bo na pos- je poslal. Kajti glej, jaz sem Oçe, lednji dan zvest mojemu imenu, jaz sem luç in œivljenje in resnica kajti povzdignjen bo, da bo bival sveta. v kraljestvu, ki je pripravljeno 13 Pridite k meni, o vi Nejudje, zanj od osnovanja sveta. In glej, in pokazal vam bom veçje reçi, jaz sem ta, ki je govoril. Amen. védenje, ki je skrito zavoljo nevere. 5. POGLAVJE 14 Pridi k meni, o Izraelova hiøa, in razodeto ti bo, kako Tri priçe in delo sámo bo priçevalo velike reçi je Oçe pripravil zate o resnici tega, kar govori Mormo- od stvarjenja sveta; in zavoljo nova knjiga. nevere ni priølo k tebi. 15 Glej, ko boø pretrgala tisto In sedaj sem jaz, Moroni, zapisal tançico nevere, ki povzroça, da besede, ki so mi bile zapovedane, ostajaø v svojem straønem sta- po svojem spominu; in povedal nju hudobije in trdosrçnosti in sem ti o tem, kar sem zapeçatil; slepomiselnosti, potem bodo zato se jih ne dotikaj z name- velike in neverjetne reçi, ki so nom, da bi prevajal; kajti to ti ti bile skrite od osnovanja sve- je prepovedano, razen çe ne bo ta—da, ko boø klicala k Oçetu sçasoma to po Boœji modrosti. v mojem imenu, strtega srca in 2Inglej, ta privilegij imaø, da skesanega duha, potem boø ve- boø ploøçe lahko pokazal tistim, dela, da je Oçe pomnil zavezo, ki ti bodo pomagali obelodaniti ki jo je sklenil s tvojimi oçeti, o to delo; Izraelova hiøa. 3intrem bodo pokazane z 16 In potem se bodo moja Boœjo moçjo; zatorej bodo z go- razodetja, ki sem jih dal zapisati tovostjo vedeli, da je to res. po svojem sluœabniku Janezu, 4Inzusti treh priç bodo te razodela v oçeh vseh narodov. reçi potrjene; in priçevanje treh Pomni, ko boø to videla, boø in to delo, v katerem se bo poka- vedela, da je ças blizu, da se bo zala Boœja moç in tudi beseda, razodelo v dejanju samem. o kateri priçujejo Oçe in Sin in 17 Torej, ko boø ta zapis preje- Sveti Duh—in vse to bo na posla, vedi, da se je Oçetovo delo lednji dan priçevalo proti svetu. na vsem zemeljskem obliçju 5Inçebotako, da se bodo zaçelo. pokesali in priøli k oçetu v Jezu- 18 Zato se pokesajte se, vse ve sovem imenu, bodo sprejeti v strani sveta, in pridite k meni in Boœje kraljestvo. verjemite v moj evangelij in se 6Insedaj, çe nimam polno- Eter 6:1–12 468 moçja za te reçi, presodite; kajti zapihali hudi vetrovi; in tako vedeli boste, da imam polno- jih je pred vetrom premetavalo moçje, ko me boste videli in na na morskih valovih. poslednji dan bomo stali pred 6Inzgodilo se je, da jih je veli- Bogom. Amen. kokrat pokopalo v morske globoçine zavoljo valov kakor gore, ki so se lomili nad njimi, 6. POGLAVJE in tudi velikih in straønih vi- harjev, ki so jih povzroçili divji Veter œene jeredovske barke v vetrovi. obljubljeno deœelo.—Ljudje hvalijo 7Inzgodilo se je, ko so bili Gospoda zavoljo njegove dobrote.— pokopani v globoçine, da jim Oríja je postavljen za kralja nad nji- nobena voda ni mogla hudega, mi.—Jered in njegov brat umreta. ker so bila njihova plovila za- In sedaj jaz, Moroni, nadaljujem tesnjena kakor skleda in prav s podajanjem zapisa o Jeredu in tako so bila zatesnjena kakor njegovem bratu. Noetova barka; zato so, ko jih je 2 Kajti zgodilo se je, da je po- veliko vodovje zalilo, klicali h tem, ko je bil Gospod pripravil Gospodu in spet jih je prinesel kamne, ki jih je bil Jeredov brat na povrøje voda. prinesel na goro, Jeredov brat 8Inzgodilo se je, da veter priøel z gore in kamne dal v ni nikoli prenehal pihati proti barke, ki so bile pripravljene, obljubljeni deœeli, medtem ko so po enega na vsak konec le–teh; bili na vodah; in tako jih je gnalo in glej, barkam so dajali luç. dalje pred vetrom. 3Intako je Gospod napravil, 9Inpeli so hvalnice Gospodu; da so kamni svetili v temi, da so in Jeredov brat je pel hvalnice moøkim, œenskam in otrokom Gospodu in zahvaljeval se je in dajali luç, da jim ni bilo treba iti hvalil Gospoda ves dan; in ko je çez velike vode v temi. priøla noç, niso prenehali hvaliti 4Inzgodilo se je, ko so bili Gospoda. pripravili vsakovrstno hrano, 10 In tako jih je gnalo dalje; da bi s tem preœiveli na vodi, in nobena morska poøast jih ni in tudi hrano za drobnico in mogla zlomiti, niti kit, ki bi jih govedo in vsako neudomaçeno lahko poøkodoval; in nenehno oziroma udomaçeno œival ali so imeli luç, bodisi je bilo nad ptico, ki jo bodo vzeli s seboj— vodo ali pod vodo. in zgodilo se je, ko so bili vse to 11 In tako jih je po vodi gnalo storili, so øli v plovila oziroma dalje tristo in øtirideset in øtiri barke in odrinili na morje in se dni. zaupali v roke Gospoda, svoje- 12 In pristali so na obali ga Boga. obljubljene deœele. In ko so se 5Inzgodilo se je, da je Gos- bili z nogami dotaknili obale pod napravil, da so po vodni obljubljene deœele, so se priklo- gladini proti obljubljeni deœeli nili na obliçju deœele in postali 469 Eter 6:13–30 poniœni pred Gospodom in so 22 In zgodilo se je, da so ljudje pred Gospodom potoçili solze od njiju œeleli, naj mazilita enega radosti zavoljo mnoœice njego- od njunih sinov za kralja nad vih blagih milosti nad njimi. njimi. 13 In zgodilo se je, da so øli 23 In sedaj, glej, to je bilo zanju dalje po obliçju deœele in so œalostno. In Jeredov brat jim zaçeli obdelovati zemljo. je rekel: To zagotovo vodi v 14 In Jered je imel øtiri sinove; suœenjstvo. in imenovali so se Jakom in 24 Jeredov brat pa je rekel Gilga in Maha in Oríja. svojemu bratu: Dopusti jim, naj 15 In tudi Jeredovemu bratu imajo kralja. In zato jim je rekel: so se rodili sinovi in hçere. Izmed najinih sinov si izberite 16 In Jeredovih prijateljev in kralja, kogar hoçete. njegovih bratov je bilo po øtevilu 25 In zgodilo se je, da so izbra- okrog dvajset in dve duøi; in li prav prvorojenca Jeredovega tudi njim so se rodili sinovi brata; in ime mu je bilo Pagag. in hçere, preden so priøli v ob- In zgodilo se je, da je zavrnil ljubljeno deœelo; in zato jih je in ni hotel biti njihov kralj. In zaçelo postajati veliko. ljudje so hoteli, da bi ga njegov 17 In pouçeni so bili, naj po- oçe prisilil, njegov oçe pa ga ni niœno hodijo pred Gospodom; hotel; in ukazal jim je, naj niko- in prav tako so dobivali poduk gar ne silijo, da bi bil njihov z viøav. kralj. 18 In zgodilo se je, da so se 26 In zgodilo se je, da so izbrali zaçeli øiriti po obliçju deœele in vse Pagagove brate in niso se mnoœiti in obdelovati zemljo; hoteli. in v deœeli so postajali moçni. 27 In zgodilo se je, da niti 19 In Jeredov brat se je postaral Jeredovi sinovi niso hoteli, in in videl je, da mora kmalu v sicer nihçe razen eden; in Oríja grob; zatorej je Jeredu rekel: je bil maziljen za kralja nad Zberiva svoje ljudstvo, da jih ljudstvom. bova preøtela, da bova od njih 28 In zaçel je vladati in ljudje izvedela, kaj œelijo od naju, pre- so zaçeli uspevati; in postali so den greva v grob. silno bogati. 20 In glede na to so se ljudje 29 In zgodilo se je, da je zbrali. Sedaj je bilo øtevilo sinov Jered umrl in njegov brat prav in hçera Jeredovega brata dvaj- tako. set in dve duøi; in øtevilo Jeredo- 30 In zgodilo se je, da je Oríja vih sinov in hçera je bilo dvajset hodil poniœno pred Gospodom in imel je øtiri sinove. in je pomnil, kako velike reçi je 21 In zgodilo se je, da sta prebil Gospod storil za njegovega øtela ljudi; in potem ko sta jih oçeta, in prav tako je pouçeval bila preøtela, sta od njih œelela svoje ljudstvo, kako velike reçi to, kar so œeleli, naj napravita, je bil Gospod storil za njihove preden bosta øla v grob. oçete. Eter 7:1–16 470 7. POGLAVJE njegovi starosti rodil Øule, ko je bil øe v ujetniøtvu. Oríja vlada v praviçnosti.—Sredi 8Inzgodilo se je, da je bil Øule nasilne polastitve in zdrahe nastane jezen na svojega brata; in Øule Øuletovo in Kohorjevo tekmovalno se je okrepil in postal moçan kraljestvo.—Preroki obsodijo hu- glede na moç çloveka; in prav dobijo in malikovanje ljudstva, ki tako je bil moçan v presoji. se potem pokesa. 9 Zatorej je priøel k hribu Efrá- jim in iz hriba stalil in iz jekla In zgodilo se je, da je Oríja v napravil meçe za tiste, ki jih je praviçnosti izvajal sodbe nad bil odpeljal s seboj; in potem ko deœelo vse svoje dni, ki jih je jih je oboroœil z meçi, se je vrnil bilo silno veliko. v mesto Nehor in se bojeval s 2Inrodili so se mu sinovi in svojim bratom Korihorjem, s hçere; da, rodilo se mu jih je tri- çimer je pridobil kraljestvo in deset in eden, od katerih je bilo ga povrnil svojemu oçetu Kibu. dvajset in tri sinov. 10 In sedaj, zavoljo tega, kar je 3Inzgodilo se je, da se mu je bil Øule napravil, je njegov oçe v starosti rodil tudi Kib. In kraljestvo prenesel nanj; zato je zgodilo se je, da je Kib vladal zaçel vladati na mestu svojega namesto njega; in Kibu se je oçeta. rodil Korihor. 11 In zgodilo se je, da je sodbo 4Inkojebil Korihor star tri- izvajal v praviçnosti; in svoje deset in dve leti, se je uprl kraljestvo je razøiril po vsem oçetu in øel na drugo stran in obliçju deœele, kajti ljudje so bival v nehorski deœeli; in rodi- bili postali silno øtevilni. li so se mu sinovi in hçere in 12 In zgodilo se je, da se je postali so silno zali; zatorej je Øuletu prav tako rodilo veliko Korihor odpeljal veliko ljudi sinov in hçera. za seboj. 13 In Korihor se je pokesal 5Inkojebil zbral vojsko, je svojih mnogih hudobij, ki jih je priøel v moronsko deœelo, kjer bil zagreøil; zatorej mu je dal je bival kralj, in ga zasuœnjil, Øule moç v svojem kraljestvu. kar je izpolnilo besede Jeredo- 14 In zgodilo se je, da je imel vega brata, da jih bo to privedlo Korihor veliko sinov in hçera. v suœenjstvo. In med Korihorjevimi sinovi je 6 Sedaj, moronska deœela, bil eden, ki mu je bilo ime Noe. kjer je kralj bival, je bila blizu 15 In zgodilo se je, da se je deœele, ki so jo Nefijci imenovali Noe uprl Øuletu, kralju, in prav Opustoøenje. tako svojemu oçetu, Korihorju, 7Inzgodilo se je, da je Kib in odpeljal Korihorja, svojega bival v ujetniøtvu in njegovo brata, in tudi vse njegove brate ljudstvo pod Korihorjem, nje- in veliko ljudi. govim sinom, dokler ni postal 16 In s Øuletom, kraljem, se silno star; vendar se je Kibu v je bojeval, s çimer je pridobil 471 Eter 7:17–8:2 deœelo svojega prvega nas- in da bodo pokonçani, çe se ne ledstva; in nad tistim delom bodo pokesali. deœele je postal kralj. 24 In zgodilo se je, da so se 17 In zgodilo se je, da se je spet ljudje prerokom rogali in jih bojeval s Øuletom, kraljem; in s zasmehovali. In zgodilo se je, da seboj je vzel Øuleta, kralja, in ga je kralj Øule izvajal sodbo nad ujetega odpeljal v Moron. vsemi tistimi, ki so se rogali 18 In zgodilo se je, ko je bil na prerokom. tem, da ga bo usmrtil, se je 25 In po vsej deœeli je izvajal ponoçi v Noetovo hiøo priplazil postavo, kar je prerokom dajalo Øuletov sin in ga ubil in vdrl moç, da so øli, kamor so hoteli; skozi vrata jeçe in ven pripeljal in zato so se ljudje pokesali. svojega oçeta in ga posadil 26 In ker so se ljudje pokesali na prestol v njegovem lastnem za svoje kriviçnosti in maliko- kraljestvu. vanje, jih je Gospod ohranil in v 19 Zatorej je Noetov sin zgra- deœeli so spet zaçeli uspevati. dil kraljestvo namesto njega; In zgodilo se je, da so se Øuletu vendarle nad kraljem Øuletom v starosti rodili sinovi in hçere. niso veç pridobili moçi in 27 In v Øuletovih dneh ni bilo ljudstvo, ki je bilo pod vladavi- veç vojn; in pomnil je velike reçi, no kralja Øuleta, je silno uspe- ki jih je bil Gospod napravil za valo in postajalo veliko. njegove oçete, ko jih je pripeljal 20 In deœela je bila razdeljena; çez veliko globino v obljubljeno in bili sta dve kraljestvi, Øule- deœelo; zatorej je vse svoje dni tovo kraljestvo in kraljestvo sojenje izvajal v praviçnosti. Kohorja, Noetovega sina. 21 In Kohor, Noetov sin, je na- 8. POGLAVJE pravil, da se je njegovo ljudstvo bojevalo s Øuletom, v çemer jih V kraljestvu je zdraha in spor.— je Øule premagal in je Kohorja Akiø oblikuje zapriseœeno tajno ubil. zvezo, da bo ubil kralja.—Tajne 22 In sedaj, Kohor je imel sina, zveze so od hudiça in zavoljo njih ki se je imenoval Nimrod; in propadejo narodi.—Danaønjim Nimrod je Kohorjevo kraljestvo Nejudom gre svarilo pred tajnimi predal Øuletu in naøel je naklo- zvezami, ki si bodo prizadevale njenost v Øuletovih oçeh; zatorej strmoglaviti svobodo vseh deœel, mu je bil zelo naklonjen in v narodov in drœav. Øuletovem kraljestvu je delal po svojih œeljah. In zgodilo se je, da se mu je 23 In prav tako so v Øuletovi rodil Omer in Omer je vladal vladavini med ljudstvo priøli namesto njega. In Omerju se je preroki, ki jih je poslal Gospod rodil Jered; in Jeredu so se rodili in prerokovali so, da sta çlo- sinovi in hçere. veøka hudobija in malikovanje 2InJered se je uprl oçetu in nad deœelo klicala prekletstvo priøel in bival v hetski deœeli. Eter 8:3–16 472 In zgodilo se je, da je laskal da so s tajnimi naçrti pridobili veliko ljudem zavoljo svojih kraljestva in veliko slavo? prekanjenih besed, dokler ni 10 In sedaj, zato naj moj oçe da pridobil polovico kraljestva. poslati po Akiøa, Kimnorjevega 3Inkojebil pridobil polovico sina; in glej, zala sem in plesala kraljestva, se je bojeval z oçetom bom pred njim in ugajala mu in oçeta odpeljal v ujetniøtvo bom, da me bo œelel za œeno; çe in napravil, da je sluœil v ujet- bo zatorej od tebe œelel, naj me niøtvu; mu daø za œeno, potem boø re- 4insedaj, v dneh Omerjeve kel: Dal jo bom, çe mi boø prine- vladavine je bil v ujetniøtvu sel glavo mojega oçeta, kralja. polovico svojih dni. In zgodilo 11 In sedaj, Omer je bil Akiøev se je, da so se mu rodili sinovi prijatelj; ko je bil zatorej Jered in hçere, med katerimi sta bila poslal po Akiøa, je Jeredova Hecrón in Koriantumr; hçi plesala pred njim, da mu je 5inbila sta silno jezna zavoljo ugajala, tako da jo je œelel za dejanj Jereda, njunega brata, œeno. In zgodilo se je, da je tako da sta zbrala vojsko in Jeredu rekel: Daj mi jo za œeno. Jereda napadla. In zgodilo se 12 In Jered mu je rekel: Dal ti je, da sta ga napadla ponoçi. jo bom, çe mi boø prinesel glavo 6Inzgodilo se je, ko sta bila mojega oçeta, kralja. pobila Jeredovo vojsko, da sta 13 In zgodilo se je, da je Akiø v bila na tem, da bosta ubila tudi Jeredovi hiøi zbral vse sorodstvo njega; in rotil ju je, naj ga ne in jim rekel: Ali mi boste zapri- ubijeta in da bo kraljestvo pre- segli, da mi boste zvesti v tem, dal oçetu. In zgodilo se je, da kar bom œelel od vas? sta ga pustila pri œivljenju. 14 In zgodilo se je, da so mu 7Insedaj je postalo Jeredu vsi zaprisegli pri Bogu v nebesih silno hudo, ker je izgubil kra- in tudi pri nebesih in tudi pri ljestvo, kajti srce mu je bilo hle- Zemlji in pri svoji glavi, da bo pelo po kraljestvu in slavi sveta. ta, kdor bo odrekel pomoç, ki jo 8 Sedaj, ker je bila Jeredova je Akiø œelel, izgubil glavo; in hçer silno veøça in ker je videla kdor bo izdal, kar jim bo Akiø œalost svojega oçeta, si je za- razkril, bo ob œivljenje. mislila naçrt, s katerim bi kra- 15 In zgodilo se je, da so se ljestvo dobila nazaj za svojega tako z Akiøem pogodili. In Akiø oçeta. je z njimi sklenil zaobljube, ki so 9 Sedaj, Jeredova hçi je bila jih dali ti od starodavnih, ki so si silno zala. In zgodilo se je, da je prav tako prizadevali za oblast, govorila s svojim oçetom in mu ki so se bile predajale od Kajna, rekla: Çemu je moj oçe tako ki je bil morilec od zaçetka. potrt? Mar ni prebral zapisa, ki 16 In podporo jim je dajala hu- so ga naøi oçetje prinesli preko diçeva moç, da so te zaobljube velike globoçine? Glej, mar sklenili z ljudmi, da bi jih drœali tam ne poroça o starodavnih, v temi, da bi pomagali takønim, 473 Eter 8:17–26 ki so si prizadevali za oblast, da Gospodu je modrost, da vam so si oblast pridobili in morili bo to pokazano, da se boste in plenili in lagali in greøili z tako lahko pokesali za svoje vsakovrstnimi hudobijami in grehe in ne dopustili tem mo- preøuøtvi. rilskim zvezam, da vas bodo 17 In Jeredova hçi je bila tista, osvojile, katere so se razvile, da ki jim je poloœila v srce, da so bi pridobili oblast in dobiçek— si prizadevali za temi staro- in delo, da, in sicer delo uniçe- davnimi reçmi; in Jered je to nja pride nad vas, da, in sicer poloœil v Akiøevo srce; zatorej meç pravice veçnega Boga bo jo je Akiø sklenil s svojim so- padel nad vas v vaø padec in rodstvom in prijatelji, ki jih je pogubo, çe boste dopustili, da zavajal z lepimi obljubami, da takøne reçi bodo. bi storili, kar koli je œelel. 24 Zatorej vam Gospod zapo- 18 In zgodilo se je, da so usta- veduje, ko boste te reçi videli novili tajno zvezo, prav kakor priti med vas, da se prebudite k ti od starodavnih; zvezo, ki je zavesti svojega straønega stanja od vseh v Boœjih oçeh najbolj zavoljo tajnih zvez, ki bodo med nagnusna in hudobna; vami; oziroma gorje mu zavoljo 19 kajti Gospod ne dela v tajnih krvi teh, ki so bili ubiti; kajti iz zvezah, niti ni njegova œelja, da prahu kliçejo po maøçevanju bi çlovek prelival kri, paç pa je nad tem in tudi nad tistimi, ki v vseh reçeh to prepovedal od so to razvili. zaçetka çloveka. 25 Kajti zgodi se, da kdor to 20 In sedaj jaz, Moroni, ne razvija, si prizadeva zruøiti zapisujem naçina njihovih za- svobodo vseh deœel, narodov in obljub in zvez, kajti bilo mi drœav; in zavoljo tega pride do je razkrito, da jih imajo vsa propada vseh ljudstev, kajti to je ljudstva in Lamanci jih imajo. razvil hudiç, ki je oçe vseh laœi; 21 In povzroçile so propad prav tisti laœnivec, ki je zapeljal tega ljudstva, o katerem sedaj naøa prva starøa, da, prav tisti govorim, in tudi propad Nefije- laœnivec, ki je bil vzrok, da je vega ljudstva. çlovek zagreøil umor od zaçet- 22 In kateri koli narod bo dajal ka, ki je ljudi delal trdosrçne, da podporo takønim tajnim zve- so morili preroke in jih kame- zam, da bodo pridobili oblast njali in jih izvrgli od zaçetka. in dobiçek, dokler se ne bodo 26 Zatorej je meni, Moroniju, razøirile med narodom, glej, zapovedano pisati te reçi, da bo bodo pokonçani; kajti Gospod hudobije konec in da bo priøel ne bo trpel, da bo kri njegovih ças, ko Satan ne bo imel moçi svetih, ki jo bodo prelili, vedno nad srci çloveøkih otrok, paç pa klicala k njemu iz tal po maøçe- da se jih bo prepriçalo, da bodo vanju nad njimi in jih øe ne nenehno delali dobro, da bodo maøçuje. priøli k izviru vse praviçnosti 23 Zatorej, o vi Nejudje, v in bodo odreøeni. Eter 9:1–13 474 9. POGLAVJE 6 Kajti tako veliko je bilo øirje- nje njegovega hudobnega in Kraljestvo prehaja od enega na tajnega druøtva, da je bilo po- drugega z dedovanjem, spletkarje- kvarilo srca vseh ljudi; zato njem in umorom.—Emer je videl so Jereda umorili na prestolu Sina Praviçnosti.—Veliko prero- in namesto njega je zavladal kov kliçe h kesanju.—Lakota in Akiø. strupenjaçe trpinçijo ljudi. 7Inzgodilo se je, da je Akiø postal ljubosumen na svojega In sedaj jaz, Moroni, nadalju- sina, zato ga je zaprl v jeço in jem s svojim zapisom. Zato, glej, mu dajal malo oziroma niç se je zgodilo, zavoljo tajnih zvez hrane, dokler ni bil utrpel Akiøa in njegovih prijateljev, smrti. glej, da so zruøili Omerjevo 8Insedaj je bil brat tega, ki je kraljestvo. utrpel smrt (in ime mu je bilo 2 Vendar je bil Gospod usmi- Nimra), jezen na oçeta zavoljo ljen do Omerja in tudi do nje- tega, kar je bil oçe storil njego- govih sinov in njegovih hçera, vemu bratu. ki si niso prizadevali za njegov 9Inzgodilo se je, da je Nimra propad. zbral majhno øtevilo moœ in 3InGospod je Omerja v sanjah pobegnil iz deœele in priøel posvaril, naj odpotuje iz deœele; bivat k Omerju. zatorej je Omer z druœino od- 10 In zgodilo se je, da so se potoval iz deœele in potoval je Akiøu rodili drugi sinovi in pri- veliko dni in priøel na drugo dobili so si srca ljudi, ne glede stran in øel mimo hriba Øim in na to, da so mu bili prisegli, da priøel do kraja, kjer so bili pobiti bodo delali vsakovrstne kriviç- Nefijci, in od tamkaj na vzhod in nosti glede na to, kar je œelel. priøel do kraja, ki se je imenoval 11 Sedaj, Akiøevi ljudje so œeleli Ablom, ob obali in tam je posta- dobiçek, prav kakor si je Akiø vil øotor in tudi njegovi sinovi in œelel oblasti; zatorej so jim hçere in vsa njegova hiøa razen Akiøevi sinovi ponudili denar, Jereda in njegove druœine. s çimer so za seboj odpeljali 4Inzgodilo se je, da je bil Jered veçinski del ljudstva. za kralja nad ljudstvom maziljen 12 In med Akiøevimi sinovi in z roko hudobije; in Akiøu je dal Akiøem se je zaçela vojna, ki za œeno svojo hçer. je trajala za razmik veliko let, 5Inzgodilo se je, da si je Akiø da, do propada skoraj vsega prizadeval po œivljenju svojega ljudstva v kraljestvu, da, prav tasta; in obrnil se je na te, kate- vseh, razen trideset duø in tis- rim je bil zaprisegel z zaobljubo tih, ki so pobegnili z Omerjevo starodavnih, in dobili so glavo hiøo. njegovega tasta, ko je sedel na 13 Zatorej se je Omer spet prestolu, ko je prisluhnil svoje- povrnil v deœelo svojega nas- mu ljudstvu. ledstva. 475 Eter 9:14–28 14 In zgodilo se je, da se je praviçnosti vse svoje dni in rodi- Omer zaçel starati; vendar se lo se mu je veliko sinov in hçera; mu je v starosti rodil Emer; in in rodil se mu je Koriantum in Emerja je mazilil za kralja, da bo Koriantuma je mazilil, da je kraljeval namesto njega. kraljeval na njegovem mestu. 15 In potem ko je bil Emerja 22 In potem ko je bil Korian- mazilil za kralja, je v deœeli tuma mazilil, da bo kraljeval videl mir za razmik dveh let namesto njega, je œivel øtiri leta in je umrl, potem ko je bil videl in v deœeli je videl mir; da, in silno veliko dni, ki so bili polni videl je celo Sina Praviçnosti in potrtosti. In zgodilo se je, da je radostil se je in slavil njegov namesto njega kraljeval Emer in dan; in umrl je v miru. øel je po stopinjah svojega oçeta. 23 In zgodilo se je, da je Korian- 16 In Gospod je spet zaçel tum hodil po stopinjah svojega deœeli jemati prekletstvo in oçeta in zgradil je veliko mogoç- Emerjeva hiøa je pod Emerjevo nih mest in vse svoje dni je svoje kraljevino silno uspevala; in v ljudstvo pouçeval to, kar je bilo razmiku øestdeset in dveh let dobro. In zgodilo se je, da ni so bili postali silno moçni, tako imel otrok, in sicer dokler ni bil da so silno obogateli— silno star. 17 ker so imeli vsakovrstno 24 In zgodilo se je, da mu je sadje in œito in svile in izvrstno œena umrla, ko je bil star sto in platno in zlato in srebro in dra- dve leti. In zgodilo se je, da si je gocenosti; Koriantum vzel za œeno, v svoji 18 in tudi vsakovrstno govedo starosti, mlado œensko in rodili in volove in krave in ovce in so se mu sinovi in hçere; zatorej praøiçe in koze in veliko drugih je œivel, dokler ni bil star sto in vrst œivali, ki so jih uporabljali øtirideset in dve leti. za hrano za ljudi. 25 In zgodilo se je, da se mu je 19 In imeli so tudi konje in osle rodil Kom in Kom je kraljeval in bili so tudi sloni in kurelomi namesto njega; in kraljeval je in kumomi; vse te je çlovek øtirideset in devet let in rodil se uporabljal, in øe zlasti slone in mu je Het; in rodili so se mu tudi kurelome in kumome. drugi sinovi in hçere. 20 In tako je Gospod izlil svoje 26 In ljudje so se razøirili po blagoslove nad to deœelo, ki je vsem obliçju deœele in spet se je bila izvoljena izmed vseh dru- po obliçju deœele zaçela silno gih deœel; in zapovedal je, da jo velika hudobija in Het se je spet bo, kdor bo deœelo posedoval, zaçel oklepati tajnih starodavnih posedoval za Gospoda oziro- naçrtov, da bi pogubil oçeta. ma bodo pokonçani, ko bodo 27 In zgodilo se je, da je oçeta dozoreli v kriviçnosti; kajti nad vrgel s prestola, kajti ubil ga takøne, govori Gospod, bom izlil je s svojim lastnim meçem; in polnost svojega srda. kraljeval je namesto njega. 21 In Emer je sojenje izvajal v 28 In v deœelo so spet priøli Eter 9:29–10:4 476 preroki in so jih klicali h kesa- postali zadosti poniœni pred nju—da morajo Gospodu pri- Gospodom, je na obliçje zemlje praviti pot ali pa bo na obliçje spet poslal deœ; in ljudje so spet deœele priølo prekletstvo; da, in zaçeli œiveti in v severnih deœe- sicer bo velika lakota, v kateri lah je obrodilo sadje in v vseh bodo pokonçani, çe se ne bodo okoliøkih deœelah. In Gospod pokesali. jim je pokazal svojo moç, s tem 29 Ljudje pa niso verjeli bese- ko jih je ohranil pred lakoto. dam prerokov, paç pa so jih vrgli ven; in nekatere od njih so 10. POGLAVJE vrgli v jame in jih pustili umreti. In zgodilo se je, da so vse to En kralj nasledi drugega.—Neka- delali po zapovedi kralja Heta. teri kralji so praviçni; drugi so 30 In zgodilo se je, da se je v hudobni.—Ko prevlada praviç- deœeli zaçelo veliko pomanjka- nost, Gospod ljudi blagoslovi in nje in prebivalci so zaçeli silno uspevajo. hitro umirati zavoljo pomanjkanja, kajti na obliçje zemlje ni In zgodilo se je, da je Øez, ki je bilo deœja. bil Hetov potomec—kajti Het je 31 In prav tako so na obliçje bil od lakote umrl in vsa njegova deœele priøle strupenjaçe in so hiøa razen Øeza—zatorej je Øez zastrupile veliko ljudi. In zgo- spet zaçel postavljati pokonci dilo se je, da je pred strupenja- obuboœano ljudstvo. çami zaçela beœati drobnica 2Inzgodilo se je, da je Øez proti deœeli na jugu, ki so jo pomnil propad svojih oçetov in Nefijci imenovali Zarahemla. je zgradil praviçno kraljestvo; 32 In zgodilo se je, da jih je bilo kajti pomnil je, kaj je bil Gospod veliko med njimi, ki so na poti storil, ko je Jereda in njegovega umrli; vendarle jih je bilo nekaj, brata pripeljal çez globoçino; in ki so pobegnili v deœelo na jugu. hodil je po Gospodovih poteh; in 33 In zgodilo se je, da je Gos- rodili so se mu sinovi in hçere. pod napravil, da jih kaçe niso 3Innjegov starejøi sin, ki mu veç zasledovale, paç pa so jim je bilo ime Øez, se mu je uprl; zaprle pot, da ljudje niso mogli vendar je Øeza zavoljo njegove- mimo, da bi, kdor bi poskuøal iti ga silnega bogastva udarila roka mimo, padel zavoljo strupenjaç. roparja, kar je njegovemu oçetu 34 In zgodilo se je, da so ljudje spet prineslo mir. sledili smeri œivali in œrli pogi- 4Inzgodilo se je, da je njegov nule œivali, ki so padle ob poti, oçe po obliçju deœele zgradil dokler niso vseh poœrli. Ko so veliko mest in ljudje so se sedaj ljudje videli, da morajo spet zaçeli øiriti po vsem obliçju pomreti, so se zaçeli kesati deœele. In Øez je œivel do silno svojih kriviçnosti in klicati h visoke starosti; in rodil se mu je Gospodu. Riplakiø. In umrl je in Riplakiø 35 In zgodilo se je, ko so bili je vladal namesto njega. 477 Eter 10:5–16 5Inzgodilo se je, da Riplakiø 10 In potem ko se je bil postavil ni delal tega, kar je bilo prav v za kralja, je olajøal bremena Gospodovih oçeh, kajti imel je ljudi, s çimer je v oçeh ljudstva veliko œena in prileœnic in je to pridobil naklonjenost in mazilili naprtil ljudem na ramena, kar so ga za kralja. je bilo bridko prenaøati; da, 11 In do ljudi je bil praviçen, obdavçil jih je z visokimi davki; do sebe pa ne zavoljo svojega in z davki je zgradil veliko velikega vlaçugarstva; zatorej je prostornih zgradb. bil loçen od Boœje navzoçnosti. 6Inpostavil si je silno lep 12 In zgodilo se je, da je Mori- prestol; in zgradil je veliko anton zgradil veliko mest in so zaporov in kdor se ni hotel ljudje pod njegovo kraljevino podvreçi davkom, tega je silno obogateli tako z zgradbami vrgel v jeço; in kdor davkov ni kakor z zlatom in srebrom in mogel plaçevati, tega je vrgel v pri gojenju œita in drobnice in jeço; in ukazal je, naj nenehno goveda in vsakrønih reçi, ki jih delajo za njegovo vzdrœevanje; jim je bil povrnil. in kdor ni hotel delati, tega je 13 In Morianton je bil œivel do dal usmrtiti. silno çastitljive starosti in potem 7 Zatorej je dobil vse svoje se mu je rodil Kim; in Kim je izvrstno delo, da, in celo svoje kraljeval na mestu svojega oçe- zlato je dal plemenititi v zaporu; ta; in kraljeval je osem let in in vsakovrstno izvrstno roko- njegov oçe je umrl. In zgodilo delstvo je dal napraviti v zapo- se je, da Kim ni vladal v praviç- ru. In zgodilo se je, da je ljudstvo nosti, zatorej ni bil priljubljen prizadel s svojim vlaçugarstvom pri Gospodu. in ogabnostmi. 14 In njegov brat se je v uporu 8Inkojebil vladal za razmik dvignil proti njemu, kar ga je øtirideset in dveh let, so se ljudje privedlo v ujetniøtvo; in v ujet- dvignili v uporu proti njemu; in niøtvu je ostal vse svoje dni; in v v deœeli se je spet zaçela vojna, ujetniøtvu so se mu rodili sinovi tako da je bil Riplakiø ubit in in hçere in v starosti se mu je njegove potomce so pregnali iz rodil Levi; in umrl je. deœele. 15 In zgodilo se je, da je Levi 9Inzgodilo se je, po razmiku sluœil v ujetniøtvu po smrti veliko let je Morianton (ki je bil svojega oçeta za razmik øtiride- Riplakiøev potomec) zbral vojsko set in dveh let. In vojskoval se izobçencev in øel in ljudstvo je proti kralju deœele, s çimer si napadel; in pridobil je oblast je pridobil kraljestvo. nad mnogimi mesti; in vojna je 16 In potem ko si je bil prido- postala silno huda in je trajala bil kraljestvo, je delal, kar je za razmik veliko let; in pridobil bilo prav v Gospodovih oçeh; je oblast nad vso deœelo in sebe in ljudje so v deœeli uspevali; je postavil za kralja nad vso in œivel je do lepe starosti in deœelo. rodili so se mu sinovi in hçere; Eter 10:17–32 478 in rodil se mu je tudi Korom, ki vsakovrstno blago, da bi oblaçili ga je mazilil za kralja na svoje svojo goloto. mesto. 25 In izdelovali so vsakovrstno 17 In zgodilo se je, da je Korom orodje za obdelovanje zemlje, vse svoje dni delal, kar je bilo tako za oranje kakor za sejanje, dobro v Gospodovih oçeh; in za œetev kakor za okopavanje in rodilo se mu je veliko sinov in tudi za mlatenje. hçera; in potem ko je bil videl 26 In izdelovali so vsakovrstno veliko dni, je umrl, in sicer ka- orodje, s katerim so z œivalmi kor preostala zemlja; in namesto delali. njega je kraljeval Kiø. 27 In izdelovali so vsakovrstno 18 In zgodilo se je, da je tudi bojno oroœje. In izdelovali so Kiø umrl in namesto njega je vsakovrstna dela silno prefinje- kraljeval Lib. ne izdelave. 19 In zgodilo se je, da je tudi 28 In nikoli bi ljudstvo ne Lib delal, kar je bilo dobro v moglo biti bolj blagoslovljeno, Gospodovih oçeh. In v Libovih kakor so bili oni, in bolj uspevati dneh so bile strupenjaçe pokon- po Gospodovi roki. In bili so v çane. Zatorej so øli v deœelo deœeli, ki je bila izvoljena izmed na jugu, da so lovili hrano za vseh deœel, kajti to je rekel ljudstvo svoje deœele, kajti pov- Gospod. sod po deœeli so bile gozdne 29 In zgodilo se je, da je Lib œivali. In tudi Lib sam je postal œivel veliko let in so se mu rodili velik lovec. sinovi in hçere; in rodil se mu je 20 In zgradili so veliko mesto tudi Heartom. pri ozkem vratu deœele, na 30 In zgodilo se je, da je kraju, kjer morje deli deœelo. Heartom kraljeval na mestu 21 In deœelo na jugu so ohranili svojega oçeta. In ko je bil Hear- kot divjino, da bi imeli divjaçi- tom kraljeval dvajset in øtiri no. In vse obliçje deœele na seve- leta, glej, mu je bilo kraljestvo ru je bilo prekrito s prebivalci. odvzeto. In veliko let je sluœil v 22 In bili so silno delavni in ku- ujetniøtvu, da, in sicer ves preos- povali so in prodajali in trgovali tanek svojih dni. med seboj, da bi zasluœili. 31 In rodil se mu je Het in Het 23 In delali so z vsakovrstno je vse svoje dni preœivel v ujet- rudo in pridobivali so zlato in niøtvu. In Hetu se je rodil Aron srebro in œelezo in bron in vsa- in Aron je vse svoje dni preœivel kovrstne kovine; in to so kopali v ujetniøtvu; in njemu se je rodil iz zemlje; zatorej so nametali Amnigada in Amnigada je prav velike kupe zemlje, da so pri- tako vse svoje dni preœivel v dobivali rudo, zlato in srebro ujetniøtvu; in njemu se je rodil in œelezo in baker. In izdelovali Koriantum in Koriantum je vse so vsakovrstno izvrstno delo. svoje dni preœivel v ujetniøtvu; 24 In imeli so svile in tanko in njemu se je rodil Kom. tkano platno; in izdelovali so 32 In zgodilo se je, da je Kom 479 Eter 10:33–11:11 za seboj odpeljal polovico kra- v vsej deœeli se je zaçela silno ljestva. In nad polovico kra- velika vojna. ljestva je kraljeval øtirideset in 5Inzgodilo se je, da je Øiblo- dve leti; in øel se je bojevat s mov brat ukazal, da morajo vse kraljem, Amgidom, in bojevala preroke, ki so prerokovali o sta se za razmik veliko let; v tem propadu ljudstva, usmrtiti; çasu je Kom pridobil oblast nad 6inpovsej deœeli je bil velik Amgidom in je pridobil oblast nemir, kajti priçevali so bili, nad preostankom kraljestva. da bo nad deœelo priølo veliko 33 In v Komovih dneh so se prekletstvo in tudi nad ljudstvo v deœeli pojavili roparji; in in da bo med njimi veliko uniçe- privzeli so stari naçrt in dajali nje, takøno, kakrønega øe ni bilo zaobljube tako kakor starodavni na obliçju zemlje, in njihove kos- in si spet prizadevali uniçiti ti bodo po obliçju deœele kakor kraljestvo. kupi zemlje, çe se ne bodo poke- 34 Sedaj, Kom se je veliko sali za svojo hudobijo. bojeval z njimi; vendar jih ni 7Inzavoljo svojih hudobnih premagal. zvez niso prisluhnili Gospodo- vemu glasu; zatorej so se po vsej deœeli zaçele vojne in spori 11. POGLAVJE in tudi veliko lakot in tudi kuge, tako da je priølo do velikega uni- Vojne, odpadniøtvo in hudobija çenja, do takønega, kakrønega ni vladajo v œivljenju Jeredovcev.— poznalo obliçje zemlje; in vse to Preroki napovejo popoln propad je priølo v Øiblomovih dneh. Jeredovcev, çe se ne bodo pokesali. 8Inljudje so se zaçeli kesati za —Ljudje zavrnejo besede prerokov. svojo kriviçnost; in kolikor so se, In v Komovih dneh je prav tako toliko je bil Gospod usmiljen priølo veliko prerokov in pre- do njih. rokovali so o propadu tistega 9Inzgodilo se je, da je bil velikega ljudstva, çe se ne bodo Øiblom ubit in je bil Set prive- pokesali in se obrnili h Gospodu den v ujetniøtvo in vse svoje dni in opustili svoje umore in hu- je prebil v ujetniøtvu. dobijo. 10 In zgodilo se je, da je Ahah, 2Inzgodilo se je, da so ljudje njegov sin, dobil kraljestvo; preroke zavrnili in so ti pobeg- in vse svoje dni je kraljeval nili h Komu po zaøçito, kajti ljudstvu. In v svojih dneh je ljudje so si jih prizadevali ubiti. greøil z vsakovrstnimi kriviç- 3InKomu so prerokovali nostmi, s çimer je povzroçil veliko reçi; in preostanek vseh veliko prelivanje krvi; in njego- svojih dni je bil blagoslovljen. vih dni je bilo malo. 4Inœivel je do lepe starosti in 11 In Etem, ki je bil Ahahov rodil se mu je Øiblom; in Øiblom potomec, je dobil kraljestvo; je kraljeval namesto njega. In in tudi on je delal, kar je bilo Øiblomov se je brat uprl in hudobno v njegovih dneh. Eter 11:12–12:3 480 12 In zgodilo se je, da je v priølo veliko prerokov in pre- Etemovih dneh priølo veliko rokovali so velike in neverjetne prerokov in spet so prerokovali reçi in klicali ljudi h kesanju ljudem; da, prerokovali so, da in çe se ne bodo pokesali, bo jih bo Gospod docela izbrisal z Gospod Bog izvrøil sodbo nad obliçja Zemlje, çe se ne bodo njimi, da bodo docela uniçeni; pokesali za svoje kriviçnosti. 21 In da bo Gospod Bog poslal 13 In zgodilo se je, da so ljudje oziroma privedel drug narod, postali trdosrçni in niso hoteli da bo posedoval deœelo, s svojo prisluhniti njihovim besedam; moçjo, tako kakor je privedel in preroki so œalovali in se njihove oçete. umaknili izmed ljudi. 22 In vse besede prerokov so 14 In zgodilo se je, da je Etem zavrgli zavoljo svojega tajnega vse svoje dni izvajal sojenje zdruœenja in hudobnih gnusob. v hudobiji; in rodil se mu je 23 In zgodilo se je, da se je Moron. In zgodilo se je, da je Koriantorju rodil Eter in umrl Moron kraljeval namesto njega; je, potem ko je vse svoje dni in Moron je delal, kar je bilo prebil v ujetniøtvu. greøno pred Gospodom. 15 In zgodilo se je, da se je 12. POGLAVJE med ljudstvom dvignil upor zavoljo tiste tajne zveze, ki se je Prerok Eter opominja ljudi, naj ver- razvila za pridobivanje oblasti jamejo v Boga.—Moroni ponovno in koristi; in med njimi se je naøteje çudesa in çuda, ki so se dvignil mogoçen moœ v kriviç- zgodila po veri.—Vera je omogo- nosti in se bojeval z Moronom, çila Jeredovemu bratu, da je videl s çimer je strmoglavil polovico Kristusa.—Gospod daje ljudem kraljestva in je polovico kra- slabosti, da bi bili poniœni.—Jere- ljestva obdrœal veliko let. dov brat je z vero premaknil goro 16 In zgodilo se je, da ga je Zerin.—Za odreøitev je potrebna Moron strmoglavil in je kra- vera, upanje in dobrotljivost.— ljestvo spet pridobil. Moroni je videl Jezusa iz oçi v oçi. 17 In zgodilo se je, da se je dvignil øe en mogoçen moœ; in In zgodilo se je, da so bili Etrovi bil je potomec Jeredovega brata. dnevi v Koriantumrovih dneh; 18 In zgodilo se je, da je in Koriantumr je bil kralj vse strmoglavil Morona in pridobil deœele. kraljestvo; zatorej je Moron 2InEter je bil Gospodov preostanek vseh svojih dni pre- prerok; zatorej je Eter priøel v bil v ujetniøtvu; in rodil se mu Koriantumrovih dneh in zaçel je Koriantor. ljudem prerokovati, kajti ni ga 19 In zgodilo se je, da je Kori- bilo moç zadrœati zavoljo Gos- antor vse svoje dni prebil v podovega Duha, ki je bil v njem. ujetniøtvu. 3 Kajti klical je od jutra prav do 20 In v Koriantorjevih dneh je sonçnega zahoda, opominjajoç 481 Eter 12:4–20 ljudi, naj verjamejo v Boga do 11 Zatorej je bila po veri dana kesanja, da ne bodo pokonçani, Mojzesova postava. V daru govoreç jim, da se po veri svojega Sina pa je Bog pripravil izpolni vse— çudovitejøo pot; in po veri se je 4 kdor zatorej verjame v Boga, izpolnila. lahko z gotovostjo upa na boljøi 12 Kajti çe med çloveøkimi svet, da, in sicer na mesto na otroki ni vere, Bog med njimi ne Boœji desnici, z upanjem, ki pri- more delati çudeœev; zatorej se de z vero, ki je sidro za çloveøke jim prej ni pokazal, kakor øele duøe, ki jih bo napravila gotove ko so izkazali vero. in stanovitne, da bodo vselej 13 Glej, vera Alma in Amuleka delali veliko dobrih del, da je bila tista, ki je povzroçila, da bodo slavili Boga. se je zapor sesul na zemljo. 5Inzgodilo se je, da je Eter 14 Glej, vera Nefija in Lehija ljudem prerokoval velike in je bila tista, ki je spremenila neverjetne reçi, v katere niso Lamance, da so se krstili z og- verjeli, ker jih niso videli. njem in s Svetim Duhom. 6Insedaj bi jaz, Moroni, œelel 15 Glej, vera Amona in njego- nekoliko spregovoriti o tem; vih bratov je bila tista, ki je med pokazal bi svetu, da je vera to, Lamanci napravila tak velik na kar upamo in ne vidimo; çudeœ. zatorej se ne prerekajte, ker ne 16 Da, in vsi tisti, ki so delali vidite, kajti prej ne boste prejeli çudeœe, so jih delali z vero, priçevanja kakor øele po preiz- in sicer tisti, ki so bili pred kusu svoje vere. Kristusom, in tudi tisti, ki so 7KajtipoverisejeKristus bili potem. pokazal naøim oçetom, potem 17 In zaradi vere so uçenci preko je bil vstal od mrtvih; in ni se jeli obljubo, da ne bodo okusili jim pokazal, dokler niso verjeli smrti; in obljube niso prejeli prej, vanj; zatorej mora biti, da so kakor øele ko so izkazali vero. nekateri verjeli vanj, kajti svetu 18 In niti ni nikdar nihçe delal se ni pokazal. çudeœev, dokler ni veroval; za- 8 Ampak se je svetu pokazal torej so najprej verjeli v Boœjega zavoljo vere ljudi in poveliçal Sina. Oçetovo ime in pripravil pot, 19 In bilo jih je veliko, katerih po kateri bi bili lahko drugi vera je bila tako silno moçna, deleœni nebeøkega daru, da bi celo preden je priøel Kristus, lahko upali na tisto, çesar niso katerih ni bilo moç zadrœati videli. pred tançico, paç pa so resniçno 9 Zatorej tudi vi lahko upate s svojimi oçmi videli to, kar so in ste deleœni daru, çe boste le bili gledali z oçesom vere, in bili verovali. so zadovoljni. 10 Glej, po veri je bilo, da so 20 In glej, v tem zapisu smo bili ti od starodavnih poklicani videli, da je bil eden od teh po svetem Boœjem redu. Jeredov brat; kajti tako velika je Eter 12:21–32 482 bila njegova vera v Boga, ko je 26 In ko sem bil to izrekel, mi Bog iztegnil svoj prst, da ga ni je Gospod spregovoril, rekoç: mogel skriti pred oçmi Jeredo- Nespametni se posmehujejo, vega brata zavoljo svoje besede, ampak œalovali bodo; in moja ki mu jo je govoril, tiste besede, milostljivost zadostuje za krotki jo je bil dobil z vero. ke, da ne bodo izkoristili vaøih 21 In potem ko je bil Jeredov øibkosti; brat videl Gospodov prst zavo- 27 in çe bodo ljudje priøli k ljo obljube, ki jo je Jeredov brat meni, jim bom pokazal njihovo dobil po veri, Gospod niçesar øibkost. Ljudem dajem øibkost, ni mogel zadrœati pred njegovi- da bi bili poniœni; in moja mi- mi oçmi; zatorej mu je pokazal lostljivost zadostuje za vse ljudi, vse, kajti niç veç ga ni mogel da postanejo poniœni pred me- zadrœati pred tançico. noj; kajti çe bodo pred menoj 22 In po veri je bilo mojim poniœni in bodo vame verovali, oçetom obljubljeno, da bodo te potem bom njihove øibkosti reçi priøle k njihovim bratom spremenil v njihovo moç. preko Nejudov; zato mi je Gos- 28 Glej, Nejudom bom pokazal pod zapovedal, da, in sicer njihovo øibkost in pokazal jim Jezus Kristus. bom, da vera, upanje in dobrot- 23 In rekel sem mu: Gospod, ljivost vodijo k meni—izviru Nejudje bodo te reçi zasmeho- vse praviçnosti. vali zavoljo naøe øibkosti v pisa- 29 In ko sem bil jaz, Moroni, te nju; kajti, Gospod, po veri si nas besede sliøal, sem bil potolaœen napravil mogoçne v besedi, nisi in sem rekel: O Gospod, zgôdi pa nas napravil moçne v pisa- se tvoja praviçna volja, kajti nju; kajti vse te ljudi si napravil, vem, da çloveøkim otrokom da so lahko veliko govorili zavo- napraviø po njihovi veri; ljo Svetega Duha, ki si jim ga dal; 30 kajti Jeredov brat je rekel 24 in napravil si nas, da lahko gori Zerin: Premakni se—in le malo zapiøemo zavoljo okor- se je premaknila. In çe bi ne bil nosti naøih rok. Glej, nisi nas veroval, bi se ne premaknila: napravil mogoçne v pisanju zatorej ti delujeø, potem ko kakor Jeredovega brata, kajti ljudje verujejo. napravil si ga, da je to, kar je 31 Kajti tako si se prikazal zapisal, veliko, prav kakor si ti, svojim uçencem; kajti potem da çloveka prevzame, ko to bere. ko so verovali in so govorili v 25 Tudi naøe besede si napra- tvojem imenu, si se jim pokazal vil moçne in velike, prav da jih v veliki moçi. ne moremo zapisati; ko zatorej 32 In prav tako pomnim, da si zapisujemo, vidimo svojo øib- rekel, da si za çloveka pripravil kost in se opotekamo zavoljo hiøo, da, in sicer med domovanji postavljanja svojih besed; in tvojega Oçeta, v çemer bo çlo- bojim se, da bi se Nejudje ne vekovo upanje bolj popolno; posmehovali naøim besedam. zatorej mora çlovek upati ali pa 483 Eter 12:33–13:4 ne more prejeti nasledstva tam, preprosti poniœnosti povedal, kjer si ga pripravil. in sicer kakor çlovek pove dru- 33 In spet, pomnim, da si rekel, gemu, v mojem lastnem jeziku, da si svet ljubil, in sicer da si za o teh reçeh; svet predal svoje œivljenje, da 40 in le nekaj sem jih zapisal bi ga spet prejel, da bi za çlo- zavoljo svoje øibkosti v zapiso- veøke otroke pripravil mesto. vanju. 34 In sedaj vem, da je ta ljube- 41 In sedaj bi vam priporoçil, zen, ki si jo imel do çloveøkih da iøçete tega Jezusa, o katerem otrok, dobrotljivost; çe zatorej so zapisovali preroki in apostoli, ljudje ne bodo dobrotljivi, ne da bo milostljivost Boga Oçeta morejo naslediti mesta, ki si ga in tudi Gospoda Jezusa Kristusa pripravil v domovanjih svojega in Svetega Duha, ki priçuje o oçeta. njima, lahko in bo bivala v vas 35 Zatorej po tem vem, kar si za vekomaj. Amen. rekel, çe Nejudje ne bodo dobrotljivi zavoljo naøe øibkosti, da 13. POGLAVJE jih boø preizkusil in jim odvzel dar, da, in sicer to, kar so prejeli, Eter govori o novem Jeruzalemu, in dal tistim, ki bodo imeli ki ga bo v Ameriki zgradilo Joœefovo obilneje. potomstvo.—Prerokuje, vrœejo ga 36 In zgodilo se je, da sem ven, zapiøe zgodovino Jeredovcev molil h Gospodu, da bi Neju- in napove propad Jeredovcev.—Po dom dal milostljivost, da bi bili vsej deœeli divja vojna. dobrotljivi. 37 In zgodilo se je, da mi je In sedaj jaz, Moroni, nadaljujem Gospod rekel: Çe ne bodo dob- z zakljuçkom zapisa o propadu rotljivi, tebi niç mar, ti si bil ljudstva, o katerem sem zapi- zvest; zatorej bodo tvoja oblaçila soval. oçiøçena. In ker si videl svojo 2 Kajti glej, zavrnili so vse øibkost, boø postal moçan, in Etrove besede; kajti resniçno jim sicer da boø sedel na mestu, ki je povedal vse od çlovekovega sem ga pripravil v domovanjih zaçetka; in ko so bile po obliçju mojega Oçeta. te deœele vojne prenehale, je iz- 38 In sedaj se jaz, Moroni, pos- med vseh drugih deœel postala lovim od Nejudov in tudi od izvoljena deœela, Gospodova iz- svojih bratov, ki jih imam rad, voljena deœela; zatorej Gospod dokler se ne bomo sreçali pred hoçe, da mu vsi ljudje, ki bivajo Kristusovim sodnim stolom, kjer na njenem obliçju, sluœijo. bodo vsi ljudje vedeli, da moja 3Indajekraj Novega Jeruza- oblaçila niso omadeœevana z lema, ki bo priøel iz nebes, in vaøo krvjo. Gospodovo sveto svetiøçe. 39 In potem boste vedeli, da 4 Glejte, Eter je videl Kristuso- sem videl Jezusa in da je z menoj ve dneve in govoril je o Novem govoril iz oçi v oçi in da mi je v Jeruzalemu v tej deœeli. Eter 13:5–17 484 5Ingovoril je tudi o Izraelovi 11 In potem pride øe starodav- hiøi in Jeruzalemu, od koder bo ni Jeruzalem; in prebivalcem priøel Lehi—potem ko bo uni- le–tega, blagor jim, kajti umiti çen, bo spet zgrajen, sveto mesto so bili v Jagnjetovi krvi; in ti so Gospodu; zatorej bi ne mogel tisti, ki so bili razkropljeni in biti novi Jeruzalem, saj je bil v zbrani s øtirih strani zemlje in starodavnih çasih; bo pa spet iz severnih drœav in so deleœni zgrajen in postal bo Gospodovo izpolnjene zaveze, ki jo je sveto mesto; in zgrajen bo za Bog sklenil z njihovim Oçetom Izraelovo hiøo— Abrahamom. 6indaboNovi Jeruzalem 12 In ko bo to priølo, se bo ures- zgrajen na tem ozemlju za pre- niçil sveti spis, ki pravi, da bodo ostanek Joœefovega potomstva, tisti, ki so bili prvi, zadnji; in da po vzoru, ki smo ga imeli. bodo tisti, ki so bili zadnji, prvi. 7 Kajti kakor je Joœef svojega 13 In bil sem na tem, da bom øe oçeta pripeljal v egiptovsko veç zapisal, a mi je bilo prepove- deœelo, prav tako je tam umrl; dano; ampak velike in nenavad- zatorej je Gospod preostanek ne so bile Etrove prerokbe; imeli Joœefovega potomstva pripeljal pa so ga za niç in ga vrgli ven; in iz jeruzalemske deœele, da bi podnevi se je skrival v skalnati bil usmiljen z Joœefovim po- votlini in ponoçi je gledal to, tomstvom, da bi ne pomrli, prav kar bo priølo nad ljudi. kakor je bil usmiljen do Joœefo- 14 In ko je bival v skalnati vot- vega oçeta, da ne bi umrl. lini, je napravil preostanek tega 8 Zatorej se bo preostanek zapisa, ker je ponoçi videl pro- Joœefovega potomstva razvil pad, ki je priøel nad ljudi. na tem ozemlju; in to bo deœela 15 In zgodilo se je, da se je iste- njihovega nasledstva; in Gos- ga leta, v katerem so ga ljudje podu bodo zgradili sveto mesto vrgli ven, med ljudstvom zaçela prav kakor v starodavnem Jeru- velika vojna, kajti veliko jih je zalemu; in niç veç ne bodo pobilo, ki so vstali, ki so bili mo- meøani, dokler ne pride konec, goçni moœje in so si prizadevali ko bo Zemlja preminila. uniçiti Koriantumra s svojimi 9Innova nebesa bodo in nova hudobnimi tajnimi naçrti, o Zemlja; in bosta kakor stari, katerih je bilo govora. samo da bosta stari preminili in 16 In ker je sedaj Koriantumr vse bo novo. sam preuçeval vso umetnost 10 In potem pride Novi Jeruza- vojskovanja in vso prekanjenost lem; in blagor tem, ki bivajo sveta, zato se je bojeval s tistimi, tamkaj, kajti ti so tisti, katerih ki so si ga prizadevali uniçiti. oblaçila so postala bela v Jag- 17 Ampak ni se pokesal, niti njetovi krvi; in ti so tisti, ki so njegovi zali sinovi ne hçere; niti priøteti med preostanek Joœefo- Kohorjevi zali sinovi in hçere; in vega potomstva, ki je bilo iz skratka, po vsem zemeljskem Izraelove hiøe. obliçju ni bilo nobenega zalega 485 Eter 13:18–14:1 sina in hçere, ki se je pokesal deœele zaçela vojna, vsakdo se svojih grehov. je s svojo tolpo boril za to, kar 18 Zatorej se je zgodilo v je œelel. prvem letu, ko je Eter bival v 26 In po obliçju deœele so se skalni votlini, da je bilo veliko pojavili roparji in, skratka, vsa- ljudi, ki so bili pobiti z meçem kovrstna hudobija. tistih tajnih zvez, ki so se borile 27 In zgodilo se je, da je bil proti Koriantumru, da bi prido- Koriantumr silno jezen na Øa- bile kraljestvo. reda in s svojimi çetami je øel 19 In zgodilo se je, da so se nadenj v napad; in sreçali so se Koriantumrovi sinovi veliko v veliki jezi in sreçali so se v borili in veliko krvaveli. dolini Gilgal; in bitka je postala 20 In v drugem letu je k Etru silno huda. priøla Gospodova beseda, naj 28 In zgodilo se je, da se je gre in Koriantumru prerokuje, Øared boril z njim za razmik treh çe se bo pokesal on in vsa dni. In zgodilo se je, da ga je njegova hiøa, da mu bo Gospod Koriantumr premagal in ga dal njegovo kraljestvo in priza- zasledoval, dokler ni priøel do nesel ljudem— heølonskih ravnin. 21 drugaçe bodo pokonçani in 29 In zgodilo se je, da se je vsa njegova hiøa razen njega sa- Øared spet bojeval z njim na mega. In œivel bo le toliko, da bo ravninah; in glej, premagal je videl, da se bo izpolnila prerok- Koriantumra in ga pregnal ba, ki je bila izreçena o drugem nazaj v dolino Gilgal. ljudstvu, ki bo deœelo prejelo v 30 In Koriantumr se je spet nasledstvo; in ti bodo Korian- bojeval s Øaredom v dolini tumra pokopali; in vsaka duøa Gilgal, kjer je Øareda premagal bo ubita razen Koriantumra. in ga ubil. 22 In zgodilo se je, da se Kori- 31 In Øared je Koriantumra antumr ni pokesal, niti njegova ranil v stegno, da ni øel ponovno hiøa niti ljudstvo; in vojne se v bitko za razmik dveh let, v niso konçale; in prizadevali çasu ko so vsi ljudje po obliçju so si ubiti Etra, a je pred njimi deœele prelivali kri in nikogar pobegnil in se spet skril v skalno ni bilo, ki bi jih drœal nazaj. votlino. 23 In zgodilo se je, da se je 14. POGLAVJE dvignil Øared in prav tako napadel Koriantumra; in premagal Kriviçnost ljudi nad deœelo prikliçe ga je, tako da ga je v tretjem letu prekletstvo.—Koriantumr se za- privedel v ujetniøtvo. plete v vojskovanje z Gileadom, 24 In Koriantumrovi sinovi so potem Libom in potem Øizom.— v çetrtem letu premagali Øareda Deœelo prekrijeta kri in pokol. in kraljestvo spet pridobili za oçeta. In sedaj se je zavoljo kriviçnosti 25 In sedaj se je po vsem obliçju ljudi v deœeli zaçelo veliko Eter 14:2–17 486 prekletstvo, zaradi katerega ga njegovi véliki duhovniki umo- çlovek, çe je odloœil orodje ali rili, ko je sedel na prestolu. meç na polico oziroma ga polo- 10 In zgodilo se je, da ga je œil tjakaj, kjer ga je spravljal, nekdo iz tajnih zvez ubil v skri- glej, naslednji dan ni mogel tem hodniku in si pridobil kra- najti, tako veliko je bilo prek- ljestvo; in ime mu je bilo Lib; in letstvo nad deœelo. Lib je bil çlovek velike postave, 2 Zatorej se je vsakdo oklenil bolj kakor kdor koli med vsem tega, kar je bilo njegovo, z ljudstvom. rokami in si ni sposojal, niti ni 11 In zgodilo se je, da je v zad- posojal; vsakdo je roçaj svojega njem Libovem letu Koriantumr meça drœal v desnici za obram- priøel v moronsko deœelo in bo svojega imetja in svojega Liba napadel. lastnega œivljenja in svoje œene 12 In zgodilo se je, da se je z in otrok. Libom bojeval, pri çemer ga je 3Insedaj, po razmiku dveh let Lib udaril po roki, da je bil ra- in po Øaredovi smrti, glej, se je njen; vendarle je Koriantumro- dvignil Øaredov brat in napadel va vojska pritiskala na Liba, Koriantumra, pri çemer je Kori- da je pobegnil do meja morske antumra premagal in ga zasle- obale. doval v divjino Akiø. 13 In zgodilo se je, da ga je 4Inzgodilo se je, da se je Øare- Koriantumr zasledoval; in Lib dov brat bojeval z njim v divjini ga je napadel na obali. Akiø; in bitka je postala silno 14 In zgodilo se je, da je Lib huda in veç tisoçev jih je padlo udaril po Koriantumrovi vojski, pod meçem. da so spet pobegnili v divjino 5Inzgodilo se je, da je Korian- Akiø. tumr v divjini napravil zasedo; 15 In zgodilo se je, da ga je Lib in Øaredov brat je ponoçi priko- zasledoval, dokler ni priøel do rakal iz divjine in pobil del Ko- agoøkih ravnin. In Koriantumr riantumrove vojske, ko je bila je bil s seboj vzel vse ljudi, ko je opita. beœal pred Libom v tisti predel 6Inpriøel je v moronsko deœele, kamor je pobegnil. deœelo in se posadil na Korian- 16 In ko je priøel do agoøkih tumrov prestol. ravnin, je Liba napadel in udar- 7Inzgodilo se je, da je Korian- jal po njem, dokler ni umrl; tumr s svojo vojsko v divjini vendarle je namesto njega nad bival za razmik dveh let, v Koriantumra priøel Libov brat katerih je v svojo vojsko prejel in bitka je postala silno huda, veliko moç. v kateri je Koriantumr spet po- 8Sedaj, Øaredov brat, ki se begnil pred vojsko Libovega je imenoval Gilead, je zavoljo brata. tajnih zvez v svojo vojsko prav 17 Sedaj, Libovemu bratu je tako prejel veliko moç. bilo ime Øiz. In zgodilo se je, da 9Inzgodilo se je, da so ga je Øiz zasledoval Koriantumra 487 Eter 14:18–31 in je poruøil veliko mest in je svojega besa in njihova hudo- pobijal tako œenske kakor otroke bija in gnusobe so bile pri- in je poœigal mesta. pravile pot za njihovo veçno 18 In po vsej deœeli se je razøiril pogubo. strah pred Øizom; da, po deœe- 26 In zgodilo se je, da je li se je øiril krik—Kdo lahko Øiz zasledoval Koriantumra na obstane pred Øizovo vojsko? vzhod prav do obalnih meja in Glejte, pred seboj pometa tam se je s Øizom bojeval za zemljo! razmik treh dni. 19 In zgodilo se je, da so se 27 In tako straøno je bilo ljudje po vsem obliçju deœele pobijanje med Øizovimi çeta- zaçeli zgrinjati v çete. mi, da so se ljudje zaçeli bati 20 In bili so razdeljeni; in del in so zaçeli beœati pred Kori- teh je pobegnil v Øizovo vojsko antumrovimi çetami; in pobeg- in del je pobegnil v Koriantum- nili so v Korihorjevo deœelo in rovo vojsko. pred seboj brisali prebivalce, 21 In tako huda in dolgotrajna vse tiste, ki se jim niso hoteli je bila vojna in tako dolg je bil pridruœiti. prizor prelivanja krvi in poko- 28 In øotore so postavili v la, da je bilo celotno obliçje dolini Korihor; in Koriantumr deœele prekrito s telesi mrtvih. je øotore postavil v dolini Øur. 22 In tako bliskovita in nagla Sedaj, dolina Øur je bila blizu je bila vojna, da ni bilo nikogar, hriba Komnor; zatorej je Kori- da bi pokopal mrtve, paç pa antumr zbral çete na hribu so korakali dalje iz prelivanja Komnor in s trobento zatrobil krvi v prelivanje krvi in so pus- Øizovim çetam, da bi jih izzval tili telesa tako moøkih, œensk v bitko. kakor otrok, da so prekrivala 29 In zgodilo se je, da so priøli, obliçje deœele, da so postala vendar so bili spet pregnani; in œrtev mesnih çrvov. priøli so v drugo in so bili spet 23 In vonj le–teh se je øiril po v drugo pregnani. In zgodilo se obliçju deœele, po vsem obliçju je, da so priøli v tretje in bitka je deœele; zatorej je ljudi zaçelo postala silno huda. motiti podnevi in ponoçi zavoljo 30 In zgodilo se je, da je Øiz vonja le–teh. udaril po Koriantumru, da mu 24 Vendar Øiz ni prenehal je zadal veliko globokih ran; in zasledovati Koriantumra; kajti Koriantumr, ker je izgubil kri, je zaklel se je bil maøçevati se omedlel in odnesli so ga, kakor Koriantumru za kri brata, ki da bi bil mrtev. je bil ubit, in Gospodovi bese- 31 Sedaj je bila izguba moœ, di, ki je priøla k Etru, da Kori- œensk in otrok na obeh straneh antumr ne bo padel pod tako velika, da je Øiz ukazal meçem. svojim ljudem, naj ne zasledu- 25 In tako vidimo, da jih jejo Koriantumrovih çet; zatorej je Gospod obiskal v polnosti so se vrnili v svoj tabor. Eter 15:1–14 488 15. POGLAVJE ljudi; zatorej so se Øizovi ljudje bojevali s Koriantumrovimi V bitki je pobitih na milijone Jere- ljudmi. dovcev.—Øiz in Koriantumr zbe- 7InkojeKoriantumr videl, da reta vse ljudi za bitko na œivljenje in je bil na tem, da bo padel, je spet smrt.—Gospodov Duh se preneha pobegnil pred Øizovimi ljudmi. truditi z njimi.—Jeredovski narod 8Inzgodilo se je, da je priøel je docela pobit.—Ostane samo do Ripliankumovih voda, kar v Koriantumr. prevodu pomeni obseœno oziroma kar presega vse; ko je zatorej In zgodilo se je, ko so se bile priøel do teh voda, so postavili Koriantumru rane pozdravile, øotore; in v njihovi bliœini je tudi se je zaçel spominjati besed, ki Øiz postavil øotore; in zato so mu jih je bil govoril Eter. naslednji dan øli v bitko. 2 Videl je, da je bilo pod meçem 9Inzgodilo se je, da so bojevali pobitih skoraj dva milijona nje- silno hudo bitko, v kateri je bil govih ljudi, in v srcu je postajal Koriantumr spet ranjen in je za- potrt; da, pobitih je bilo dva voljo izgubljene krvi omedlel. milijona mogoçnih moœ in tudi 10 In zgodilo se je, da so Kori- njihove œene in njihovi otroci. antumrove çete pritisnile na 3 Zaçel se je kesati za húdo, Øizove çete, da so jih premagale, ki ga je bil storil; in zaçel se je da so povzroçile, da so pred spominjati besed, ki so jih bila njimi beœale proti jugu in so izrekla usta vseh prerokov, in postavile øotore na kraju, ki se je videl jih je, da so se doslej spol- imenoval Ogat. nile, vsaka malenkost; in nje- 11 In zgodilo se je, da je Korian- gova duøa je œalovala in se ni tumrova vojska postavila øotore hotela potolaœiti. pri hribu Ramah; in bil je tisti 4Inzgodilo se je, da je Øizu hrib, kjer je moj oçe Mormon za pisal pismo in od njega œelel, Gospoda skril zapise, ki so bili naj prizanese ljudem in da se bo sveti. sam kraljestvu odrekel zavoljo 12 In zgodilo se je, da so po œivljenja ljudi. vsem obliçju deœele zbrali vse 5Inzgodilo se je, ko je bil Øiz ljudi, ki niso bili pobiti, razen prejel njegovo pismo, da je Etra. Koriantumru pisal pismo, da bo, 13 In zgodilo se je, da je Eter çe se bo predal, da ga bo lahko videl vsa ravnanja ljudi; in videl ubil s svojim lastnim meçem, je ljudi, ki so bili za Koriantum- ljudi pustil pri œivljenju. ra, da so se zbirali v Koriantum- 6Inzgodilo se je, da se ljudje rovo vojsko; in ljudje, ki so bili niso pokesali svoje kriviçnos- za Øiza, so se zbirali v Øizovo ti; in Koriantumrove ljudi je vojsko. podœigala jeza do Øizovih 14 Zatorej so za razmik øtirih ljudi; in Øizove ljudi je podœi- let zbirali ljudi, da bi pridobili gala jeza do Koriantumrovih vse, ki so bili po obliçju deœele, 489 Eter 15:15–29 in da bi prejeli vso moç, ki jim bojevali ves dan in ko je priøla jo je bilo moç prejeti. noç, so zaspali na svojem meçu. 15 In zgodilo se je, ko so bili 21 In naslednji dan so se boje- vsi zbrani, vsakdo v vojski, v vali, prav dokler ni priøla noç. kateri je hotel, s svojo œeno in 22 In ko je priøla noç, so bili svojimi otroki—z bojnim oroœ- pijani od jeze, in sicer kakor jem so bili oboroœeni tako moø- çlovek, ki je pijan od vina; in ki, œenske in otroci in imeli spet so zaspali na svojem meçu. so øçite in naprsne oklepe in 23 In naslednji dan so se spet øleme in obleçeni so bili kakor bojevali; in ko je priøla noç, so v vojni—so korakali drug proti bili vsi padli pod meçem razen drugemu v bitko; in borili so se petdeset in dveh Koriantumro- ves dan in niso zmagali. vih ljudi in øestdeset in devet 16 In zgodilo se je, ko se je Øizovih ljudi. znoçilo, so bili utrujeni in so se 24 In zgodilo se je, da so tisto umaknili v svoj tabor; in potem noç zaspali na svojem meçu in ko so se bili umaknili v svoj so se naslednji dan spet bojeva- tabor, se je zaçelo jeçanje in obli in se ves tisti dan borili v svoji jokovanje zavoljo izgube njiho- moçi s svojimi meçi in s svojimi vih pobitih ljudi; in tako glasen øçiti. je bil njihov jok, njihovo jeçanje 25 In ko je priøla noç, sta bila in objokovanje, da je silno pre- trideset in dva Øizova çloveka tresalo zrak. in dvajset in sedem Koriantum- 17 In zgodilo se je, da so øli rovih ljudi. naslednji dan spet v bitko, in 26 In zgodilo se je, da so pojedli hud in straøen je bil tisti dan; in zaspali in se pripravili na vendarle niso zmagali in ko je smrt v naslednjem dnevu. In bili spet priøla noç so zrak pretresali so veliki in mogoçni moœje, kar njihovi kriki in njihovo jeçanje se tiçe çloveøke moçi. in njihovo œalovanje zavoljo 27 In zgodilo se je, da so se bo- izgube njihovih pobitih ljudi. rili za razmik treh ur in zavoljo 18 In zgodilo se je, da je Korian- izgubljene krvi so se onesvestili. tumr spet pisal pismo Øizu in 28 In zgodilo se je, ko so bili od njega œelel, naj ne pride spet Koriantumrovi moœje dobili do- v bitko, paç pa naj prevzame volj moçi, da so lahko hodili, kraljestvo in ljudem prizanese so bili na tem, da pobegnejo pri œivljenju. zavoljo svojega œivljenja; a glej, 19 A glej, Gospodov Duh se je Øiz je vstal in tudi njegovi moœje bil prenehal truditi z njimi in in v besu je zaprisegel, da bo Satan je bil imel vso moç nad Koriantumra ubil ali pa bo padel srci ljudi; kajti predajali so se pod meçem. svoji trdosrçnosti in slepomi- 29 Zatorej jih je zasledoval in selnosti, da bi bili pogubljeni; naslednji dan jih je prehitel; in zatorej so spet øli v bitko. spet so se borili z meçi. In zgo- 20 In zgodilo se je, da so se dilo se je, ko so bili pod meçem Eter 15:30–Moroni 2:2 490 padli vsi razen Koriantumra in 33 In Gospod je spregovoril Øiza, glej, se je bil Øiz zavoljo Etru in mu rekel: Pojdi. In øel izgubljene krvi onesvestil. je in videl, da so se bile Gos- 30 In zgodilo se je, ko se je bil podove besede izpolnile; in Koriantumr naslonil na meç, konçal je svoj zapis (in nisem da bi se nekoliko odpoçil, je zapisal stotega dela); in skril jih Øizu odsekal glavo. je tako, da so jih naøli Limhijevi 31 In zgodilo se je, potem ko je ljudje. bil Øizu glavo odsekal, se je Øiz 34 Sedaj, zadnje besede, ki jih je dvignil na roke in padel; in potem Eter zapisal, so téle: Najsi Gos- ko se je bil boril za sapo, je umrl. pod œeli, da bom spremenjen 32 In zgodilo se je, da je Korian- oziroma da bom po Gospodovi tumr padel na zemljo in je volji v mesu, ni pomembno, çe zgledal, kakor da bi ne imel bo tako, da bom odreøen v Boœje œivljenja. kraljestvo. Amen.

Moronijeva knjiga

1. POGLAVJE kar je v nasprotju s tem, kar sem bil predpostavljal; kajti nisem Moroni zapisuje za dobro Laman- bil predpostavljal, da bom øe kaj cev.—Nefijce, ki noçejo zanikati zapisal; ampak øe nekoliko zapi- Kristusa, usmrtijo. Med leti 401 øem, da bo v nekem prihodnjem in 421 po Kr. dnevu morda kakøne vrednosti za moje brate Lamance glede edaj sem bil jaz, Moroni, na Gospodovo voljo. Spotem ko sem zakljuçil z okrajøavo poroçila o Jeredovem 2. POGLAVJE ljudstvu, predpostavljal, da ne bom niç veç zapisal, toda nisem Jezus je dal dvanajstim nefijskim øe umrl; in ne razkrijem se apostolom moç podeljevati dar Lamancem, da bi me ne ubili. Svetega Duha. Med leti 401 in 2Kajti glejte, njihove vojne 421 po Kr. med njimi samimi so silno hude; in zavoljo njihovega sovraøtva Kristusove besede, ki jih je iz- usmrtijo vsakega Nefijca, ki ne govoril nad svojimi uçenci, nad bo zanikal Kristusa. dvanajstimi, ki jih je bil izbral, 3Injaz, Moroni, Kristusa ne ko je nanje poloœil roke— bom zanikal; zatorej tavam ko- 2inpoklical jih je po imenu, der koli morem zavoljo varnosti rekoç: V mojem imenu boste k svojega œivljenja. Oçetu klicali v mogoçni molit- 4 Zatorej øe nekoliko zapiøem, vi; in ko boste to storili, boste 491 Moroni 2:3–5:2 imeli moç, da boste tistemu, Kako stareøine in duhovniki za na katerega boste poloœili roke, cerkev blagoslovijo Kristusovo podelili Svetega Duha; in v telo in kri; in blagoslavljali so ga mojem imenu ga boste pode- glede na Kristusove zapovedi; lili, kajti tako delajo moji zatorej vemo, da je tako pravil- apostoli. no; in stareøina oziroma duhov- 3Tebesede jim je Kristus torej nik ga je blagoslovil— govoril takrat, ko se je prikazal 2invcerkvi so pokleknili in prviç; in mnoœica tega ni sliøala, molili k Oçetu v Kristusovem paç pa so to sliøali uçenci; in na imenu, rekoç: tolike, na kolike so poloœili roke, 3OBog, veçni Oçe, prosimo se je spustil Sveti Duh. te v imenu tvojega Sina, Jezusa Kristusa, da blagosloviø in posvetiø ta kruh za duøe vseh 3. POGLAVJE tistih, ki od tega jedo; da bodo jedli v spomin na telo tvojega Stareøine posvetijo duhovnike in Sina in ti priçevali, o Bog, veçni uçitelje s polaganjem rok. Med leti Oçe, da so voljni nase prevze- 401 in 421 po Kr. ti ime tvojega Sina in se ga vse- Kako so uçenci, ki so se imeno- lej spominjati in spolnjevati vali stareøine cerkve, posvetili njegove zapovedi, ki jim jih je duhovnike in uçitelje— dal, da bodo lahko vselej imeli 2 potem ko so bili molili k njegovega Duha ob sebi. Oçetu v Kristusovem imenu, so Amen. nanje poloœili roke in rekli: 3Vimenu Jezusa Kristusa te 5. POGLAVJE posvetim za duhovnika (oziroma çe bo uçitelj, te posvetim za Prikazan je naçin blagoslavljanja uçitelja), da boø pridigal kesa- vina pri zakramentu. Med leti 401 nje in odpuøçanje grehov po in 421 po Kr. Jezusu Kristusu z vztrajnostjo ako v veri v njegovo ime do konca. K se blagoslovi vino pri Amen. zakramentu—glejte, vzeli so 4Intako so posvetili duhovnike kupo in rekli: in uçitelje glede na darove in 2OBog, veçni Oçe, prosimo poklice, ki jih je Bog dal ljudem; te v imenu tvojega Sina, Jezusa in posvetili so jih z moçjo Sve- Kristusa, da blagosloviø in pos- tega Duha, ki je bil v njih. vetiø to vino za duøe vseh tistih, ki od tega pijejo, da bodo to delali v spomin na kri tvojega 4. POGLAVJE Sina, ki je bila prelita zanje; da ti bodo priçevali, o Bog, veçni Kako naj stareøine in duhovniki Oçe, da se ga vselej spominjajo, blagoslovijo kruh zakramenta. Med da bodo lahko imeli njegovega leti 401 in 421 po Kr. Duha ob sebi. Amen. Moroni 6:1–7:2 492 6. POGLAVJE kriviçnost, in so ga tri priçe iz cerkve obsodile pred stareøina- Skesani se krstijo in sprejmejo jih mi in çe se ni pokesal in priz- medse.—Çlanom cerkve, ki se nal, so nejgovo ime izbrisali in pokesajo, je odpuøçeno.—Sestanki ni bil priøtet med Kristusovo so vodeni z moçjo Svetega Duha. ljudstvo. Med leti 401 in 421 po Kr. 8 Ampak tako çesto, kakor so se pokesali in si za odpuøçanje In sedaj spregovorim o krstu. prizadevali z resniçnim name- Glejte, stareøine, duhovniki in nom, jim je bilo odpuøçeno. uçitelji so bili krøçeni; in krøçeni 9Incerkev je njihove sestanke niso bili, çe niso dokazali, da so vodila po delovanju Duha in bili tega vredni. po moçi Svetega Duha; ker jih 2 Niti niso h krstu pustili niko- je moç Svetega Duha vodila gar, çe ni pristopil strtega srca bodisi k pridiganju oziroma k in skesanega duha in cerkvi pri- opominjanju oziroma k molitvi çeval, da se je resniçno pokesal oziroma k proønjam oziroma k svojih grehov. petju, se je tako zgodilo. 3Innikogar niso sprejeli h krstu, çe nase ni prevzel Kris- 7. POGLAVJE tusovega imena, odloçen, da mu bo sluœil do konca. Povabilo za vstop v Gospodov 4Inpotem ko so jih bili spreje- poçitek.—Molite z resniçnim nali h krstu in je nanje deloval menom.—Kristusov Duh ljudem Sveti Duh in jih oçistil, so jih omogoçi prepoznavati dobro od zla. priøteli med ljudstvo v Kristu- —Satan prepriçuje ljudi, naj za- sovi cerkvi; in njihova imena so nikajo Kristusa in delajo húdo.— zapisali, da bi se jih spomnili in Preroki jasno pokaœejo na Kristusov jih hranili z dobro Boœjo bese- prihod.—Po veri se zgodijo çudeœi do, da bi jih ohranjali na pravi in delujejo angeli.—Ljudje bi poti, da bi jih nenehno ohranja- morali upati na veçno œivljenje in li pri molitvi, zanaøajoç se zgolj se okleniti dobrotljivosti. Med leti na vrline Kristusa, ki je bil 401 in 421 po Kr. povzroçitelj in dopolnitelj njihove vere. In sedaj jaz, Moroni, zapiøem 5Incerkev se je çesto sestajala, nekaj besed mojega oçeta Mor- da so se postili in molili in da so mona, ki jih je govoril o veri, drug z drugim govorili glede upanju in dobrotljivosti; kajti dobrobiti svojih duø. tako je govoril ljudem, ko jih je 6Inpogosto so se sestajali, da pouçeval v sinagogi, ki so jo bili so v spomin Gospoda Jezusa zgradili za kraj çaøçenja. vzeli kruh in vino. 2Insedaj jaz, Mormon, sprego- 7Instrogo so pazili, da med vorim vam, moji ljubljeni brat- njimi ni bilo kriviçnosti; in ko- je; in je po milostljivosti Boga gar so dobili, da je zagreøil Oçeta in naøega Gospoda Jezusa 493 Moroni 7:3–17 Kristusa in po njegovi sveti volji, grenke vode; zatorej çlovek, ki zavoljo daru, s katerim me je je hudiçev sluœabnik, ne more poklical, da mi vam je dovolje- slediti Kristusu; in çe sledi no spregovoriti v tem trenutku. Kristusu, ne more biti hudiçev 3 Zatorej bi œelel spregovoriti sluœabnik. vam, ki ste v cerkvi, ki miroljub- 12 Zatorej vse, kar je dobro, no sledite Kristusu in ki ste prihaja od Boga; in to, kar je doslej prejeli zadostno upanje, hudobno, prihaja od hudiça; s katerim lahko vstopite v Gos- kajti hudiç je sovraœnik Bogu in podov poçitek od sedaj dalje se nenehno bori proti njemu in do takrat, ko boste z njim poçi- vabi in zvablja v greh in da bi vali v nebesih. nenehno delali to, kar je zlo. 4Insedaj, bratje moji, tako vas 13 A glej, to, kar je od Boga, presodim, ker miroljubno ho- nenehno vabi in zvablja, da bi dite s çloveøkimi otroki. delali dobro; zatorej je vse, kar 5 Kajti pomnim Boœjo besedo, ki vabi in zvablja, da delamo dob- pravi, po njihovih delih jih boste ro, da ljubimo Boga in da mu poznali; kajti çe so njihova dela sluœimo, Boœji navdih. dobra, potem so dobri tudi oni. 14 Zatorej bodite pozorni, moji 6 Kajti glejte, Bog je rekel, da ljubljeni bratje, da ne boste tega, çlovek, ki je hudoben, ne more kar je hudobno, presodili, da je delati tega, kar je dobro; kajti çe od Boga, oziroma tistega, kar ponudi dar oziroma moli k Bo- je dobro in od Boga, da je od gu, razen çe to stori z resniçnim hudiça. namenom, mu niç ne koristi. 15 Kajti glejte, bratje moji, dana 7 Kajti glejte, ne øteje se mu za vam je presoja, da lahko pre- praviçnost. poznavate dobro od zla; in kako 8 Kajti glejte, çe çlovek, ki je soditi je tako jasno, da to lahko hudoben, podari dar, to stori z veste s popolnim védenjem, negodovanjem; zatorej se mu kakor se dnevna svetloba razli- øteje enako, kakor da si je bil kuje od temne noçi. dar zadrœal; zatorej se ga pred 16 Kajti glej, Kristusov Duh je Bogom øteje za hudobnega. dan vsakomur, da bi prepozna- 9Inprav tako se bo çloveku val dobro od zla; zatorej vam priøtevalo za húdo, çe bo molil pokaœem, kako soditi; kajti vse, in ne z resniçnim namenom v kar vabi k dobremu in prepriçu- srcu; da, in niç mu ne koristi, je, naj verjamemo v Kristusa, je kajti Bog takønih ne sprejme. poslano s Kristusovo moçjo in 10 Zatorej çlovek, ki je hudo- darom; zatorej lahko veste s po- ben, ne more delati tega, kar je polnim védenjem, da je od Boga. dobro; niti dobrega daru ne bo 17 Kar pa ljudi prepriçuje, da hotel dati. bi bili zlobni in ne verjeli v 11 Kajti glejte, grenak vodnjak Kristusa in ga zanikali in ne ne more dajati dobre vode; niti sluœili Bogu, potem lahko veste ne more dober vodnjak dajati s popolnim védenjem, da je to Moroni 7:18–31 494 od hudiça; kajti tako dela hudiç, tako so se po veri oprijeli vsega kajti ljudi ne prepriçuje, naj dobrega; in tako je bilo do delajo dobro, ne, niti enega; niti Kristusovega prihoda. ne njegovi angeli; niti ne tisti, 26 In potem ko je priøel, so bili ki se mu podvrœejo. ljudje odreøeni po veri v njegovo 18 In sedaj, bratje moji, ker ime; in po veri postanejo Boœji vidim, da poznate luç, s katero sinovi. In zagotovo kakor Kristus lahko sodite, ki je Kristusova luç, œivi, je te besede govoril naøim glejte, da ne presodite napak; oçetom, rekoç: Kar koli boste kajti s to isto sodbo, s katero Oçeta prosili v mojem imenu, sodite, se bo sodilo tudi vam. kar je dobro, v veri, da boste 19 Zatorej vas rotim, bratje, da prejeli, glejte, se vam bo zgodilo. marljivo iøçite v Kristusovi luçi, 27 Zatorej, moji ljubljeni brat- da boste loçili dobro od zla; in je, mar so çudeœi prenehali, ker çe se boste oprijeli vsake dobre se je Kristus dvignil v nebesa in reçi in je ne obsodili, boste zase je usedel na Boœjo desnico, gotovo Kristusov otrok. da je od Oçeta zahteval pravico 20 In sedaj, bratje moji, kako je do milosti, ki jo ima do çloveø- mogoçe, da se lahko oprimete kih otrok? vsega dobrega? 28 Kajti zadostil je postavi in 21 In sedaj pridem do tiste vere, zahteva vse tiste, ki verujejo o kateri sem rekel, da bom govo- vanj; in tisti, ki vanj verujejo, se ril; in povedal vam bom, kako bodo oklenili vsega dobrega; se oprimite vsega dobrega. zatorej zagovarja primer çlo- 22 Kajti glejte, ker Bog pozna veøkih otrok; in veçno biva v vse, ker je od veçnosti do veç- nebesih. nosti, glejte, je poslal angele, da 29 In ker je to storil, moji ljub- so çloveøke otroke pouçevali, da ljeni bratje, mar çudeœev ni veç? bi jim pokazali o Kristusovem Glejte, povem vam, ne; niti niso prihodu; in v Kristusu mora angeli prenehali sluœiti çloveø- priti vse dobro. kim otrokom. 23 In Bog je prav tako po svojih 30 Kajti glejte, podloœni so mu, lastnih ustih prerokom razglasil, da sluœijo po besedi njegove da bo Kristus priøel. zapovedi, da se pokaœejo tistim, 24 In glejte, bile so raznolike ki so moçne vere in trdnega poti, po katerih je çloveøkim prepriçanja v vseh oblikah po- otrokom pokazal to, kar je bilo boœnosti. dobro; in vse, kar je dobro, pri- 31 In sluœba njihovega delova- haja od Kristusa; sicer bi bili nja je, da kliçejo ljudi h kesanju ljudje padli in niç dobrega bi se in da spolnjujejo in opravljajo jim ne zgodilo. delo Oçetovih zavez, ki jih je 25 Zatorej so z delovanjem an- sklenil s çloveøkimi otroki, da gelov in z vsako besedo, ki je med çloveøkimi otroki priprav- priøla iz Boœjih ust, ljudje zaçeli ljajo pot, tako da oznanjajo udejanjati vero v Kristusa; in Kristusovo besedo izvoljenim 495 Moroni 7:32–45 Gospodovim posodam, da pri- çlovekovo stanje, kajti je, kakor çujejo o njem. bi ne bilo odkupne daritve. 32 In s tem Gospod Bog pri- 39 A glejte, moji ljubljeni brat- pravlja pot, da bi preostanek je, vam prisodim boljøe reçi, ljudi veroval v Kristusa, da bi kajti sodim, da verjamete v imel Sveti Duh v njihovem srcu Kristusa zavoljo svoje krotkos- mesto glede na moç le–tega; in ti; kajti çe ne verjamete vanj, tako Oçe udejanja zaveze, ki jih potem niste pripravljeni, da je sklenil s çloveøkimi otroki. bi bili priøteti med ljudstvo nje- 33 In Kristus je rekel: Çe boste gove cerkve. verovali vame, boste imeli moç 40 In spet, moji ljubljeni bratje, napraviti vse, kar je potrebno v œelel bi vam spregovoriti o upa- meni. nju. Kako je, da lahko pridobite 34 In rekel je: Pokesajte se, vse vero, ne da bi upali? ve strani sveta, in pridite k meni 41 In na kaj boste upali? Glejte, in se krstite v mojem imenu in povem vam, da boste upali verujte vame, da boste reøeni! glede na Kristusovo odkupno 35 In sedaj, moji ljubljeni bratje, daritev in moç njegovega vsta- çe bo primer tak, da je to, kar jenja, da boste vstali v veçno sem vam govoril, res, in Bog œivljenje in to zavoljo svoje vere vam bo pokazal z moçjo in veli- vanj, glede na obljubo. ko slavo na poslednji dan, da 42 Çe zatorej çlovek veruje, je res, in çe je res, mar dneva mora upati; kajti brez vere ni çudeœev ni veç? upanja. 36 Oziroma se mar angeli veç 43 In spet, glejte, povem vam, ne prikazujejo çloveøkim otro- da ne more verovati in upati, çe kom? Oziroma je mar zadrœal ni krotak in poniœen v srcu. moç Svetega Duha pred njimi? 44 Çe temu ni tako, sta njego- Oziroma mar bo, tako dolgo va vera in upanje zaman, kajti kolikor bo trajal ças oziroma bo Bog drugega ne sprejme kakor stala Zemlja oziroma bo po- krotkega in poniœnega v srcu; in trebno enega samega çloveka çe je çlovek v srcu krotak in pona obliçju le–te reøiti? niœen in z moçjo Svetega Duha 37 Glejte, povem vam, ne; kajti izpove, da Jezus je Kristus, mora çudeœi se dogajajo po veri; in biti dobrotljiv; kajti çe ni dob- po veri se prikaœejo angeli in rotljiv, ni niç; zatorej mora biti sluœijo ljudem; çe zatorej vsega dobrotljiv. tega ni veç, gorje çloveøkim 45 In dobrotljivost je potrpeœ- otrokom, kajti to je zavoljo ljiva, je prijazna in ne zavida in nevere in vse je zaman. se ne napihuje, ne iøçe svojega, se 38 Kajti nihçe ne more biti od- ne da zlahka razdraœiti, ne misli reøen po Kristusovih besedah, hudega in se ne radosti kriviç- çe ne bo veroval v njegovo ime; nosti, paç pa se radosti resnice, çe zatorej teh reçi ni veç, potem vse prenaøa, vse verjame, vse tudi vere ni veç; in straøno je upa, vse prestane. Moroni 7:46–8:10 496 46 Zatorej, moji ljubljeni bratje, njegovega Svetega Otroka, Jezu- çe niste dobrotljivi, niste niç, kaj- sa, da te bo, po svoji neskonçni ti dobrotljivost nikoli ne mine. dobroti in milostljivosti varoval Zatorej se oklenite dobrotljivos- zavoljo vztrajnosti v veri v nje- ti, ki je najveçja od vsega, kajti govo ime do konca. vse mora preminiti— 4Insedaj, sin moj, ti spregovo- 47 dobrotljivost pa je çista rim o tem, kar me silno œalosti; Kristusova ljubezen in traja na kajti œalosti me, da so se med vekomaj; in kdor jo poslednji vami pojavili prepiri. dan poseduje, bo zanj dobro. 5 Kajti çe sem izvedel resnico, 48 Zatorej, moji ljubljeni bratje, so se med vami pojavili prepiri molite k Oçetu z vso moçjo svo- glede krsta majhnih otrok. jega srca, da vas bo navdala ta 6Insedaj, sin moj, œelim, da ljubezen, ki jo je podelil vsem, boste marljivo delali, da bo ta ki resniçno sledijo njegovemu velika napaka iz vaøe srede Sinu, Jezusu Kristusu; da boste odstranjena; kajti s tem name- postali Boœji sinovi; da bomo nom sem napisal to pismo. mi, ko se bo prikazal, kakor je 7 Kajti nemudoma sem, potem on; da bomo v to upali; da bomo ko sem bil od tebe za to izvedel, mi oçiøçeni, prav kakor je çist o tej zadevi vpraøal Gospoda. on. Amen. In Gospodova beseda je priøla k meni z moçjo Svetega Duha, rekoç: 8. POGLAVJE 8 Posluøajte besede Kristusa, vaøega Odreøenika, vaøega Gos- Krst majhnih otrok je greøna gnu- poda in vaøega Boga. Glejte, na soba.—Majhni otroci zavoljo od- svet sem priøel, ne, da bi h ke- kupne daritve œivijo v Kristusu.— sanju klical praviçne, paç pa Vera, kesanje, krotkost in poniœnost greønike; zdravi ne potrebujejo srca, prejem Svetega Duha in zdravnika, paç pa ti, ki so bolni; vztrajanje do konca vodijo v odre- zatorej, majhni otroci so zdra- øitev. Med leti 401 in 421 po Kr. vi, kajti niso zmoœni zagreøiti Pismo mojega oçeta Mormona, greha; zatorej je Adamovo ki ga je pisal meni, Moroniju; in prekletstvo v meni odvzeto, da pisano je bilo kmalu po mojem nad njimi nima moçi; in zakon vpoklicu na sluœenje. In takole obreze je z menoj ukinjen. mi je pisal, rekoç: 9Intako mi je Sveti Duh razo- 2 Moj ljubljeni sin, Moroni, sil- del Boœjo besedo; zatorej, moj no se radostim, da se te je tvoj ljubljeni sin, vem, da je resno Gospod Jezus Kristus spomnil posmehovanje pred Bogom, da in te je poklical k sluœenju in k bi krøçevali majhne otroke. svojemu svetemu delu. 10 Glej, povem ti, da boste po- 3Insam se te vselej spominjam uçevali tole—kesanje in krst za v svojih molitvah, ko nenehno tiste, ki so priøtevni in so zmoœ- molim k Bogu Oçetu v imenu ni zagreøiti greh; da, pouçujte 497 Moroni 8:11–25 starøe, da se morajo pokesati imam majhne otroke rad s po- in se krstiti in postati poniœni polno ljubeznijo; in vsi so enaki kakor njihovi majhni otroci in in so deleœni odreøitve. bodo vsi odreøeni skupaj s svo- 18 Kajti vem, da Bog ni jimi majhnimi otroki. pristranski Bog, niti ni spre- 11 In majhnim otrokom se ni menljivo bitje; ampak se iz potrebno ne kesati ne krstiti. vse veçnosti v vso veçnost ne Glejte, krst je za kesanje za spreminja. izpolnitev zapovedi za odpuø- 19 Majhni otroci se ne morejo çanje grehov. kesati; zatorej je hudo greøno, 12 Majhni otroci pa v Kristusu çe se jim odreçe çisto milost œivijo, in sicer od osnovanja Boga, kajti v njem vsi œivijo sveta; çe temu ni tako, je Bog zavoljo njegove milosti. pristranski Bog in tudi spre- 20 In ta, ki pravi, da se morajo menljiv Bog in dela razlike; majhni otroci krstiti, zanika kajti kako veliko majhnih otrok Kristusovo milost in izniçi nje- je umrlo brez krsta! govo odkupno daritev in moç 13 Zatorej, çe majhni otroci njegove odkupitve. ne bi mogli biti odreøeni brez 21 Gorje takønim, kajti v krsta, bi ti morali oditi v ne- nevarnosti smrti, pekla in skonçni pekel. neskonçnega muçenja so. To 14 Glej, povem ti, ta, ki pred- govorim smelo; Bog mi je zapo- postavlja, da se je majhnim vedal. Posluøajte jih in prisluh- otrokom potrebno krstiti, je v nite ali pa bodo na zadnji dan breznu grenkobe in v sponah priçevale proti vam pri Kristu- kriviçnosti; kajti ne veruje, ne sovem sodnem stolu. upa, niti ni dobrotljiv; çe bi bil 22 Kajti glejte, vsi majhni otro- zatorej umrl, ko je te misli, mora ci œivijo v Kristusu in tudi vsi v pekel. tisti, ki so brez postave. Kajti 15 Kajti hudo greøno je pred- moç odreøitve pride k vsem tis- postavljati, da bi Bog enega tim, ki postave nimajo; zatorej otroka reøil zavoljo krsta in se ta, ki ni obsojen, oziroma ta, drugi bi bil pogubljen, ker se ni ki ni pod obsodbo, ne more po- krstil. kesati; in za takøne krst nima 16 Gorje jim, ki bodo tako smisla— izkrivljali Gospodova pota, kajti 23 paç pa je posmehovanje pogubljeni bodo, çe se ne bodo pred Bogom in zanika Kristu- pokesali. Glej, smelo govorim, sovo milost in moç njegovega ker imam polnomoçje od Boga; Svetega Duha in daje zaupanje in ne bojim se, kaj lahko napravi mrtvim delom. çlovek; kajti popolna ljubezen 24 Glej, sin moj, tega bi ne sme- preœene ves strah. lo biti; kajti kesanje je za tiste, 17 In navdaja me dobrotljivost, ki so pod obsodbo in pod prek- ki je veçna ljubezen; zatorej so letstvom prekrøene postave. zame vsi otroci enaki; zatorej 25 In prvi sad kesanja je krst; Moroni 8:26–9:6 498 in krst pride po veri za spolnje- 9. POGLAVJE vanje zapovedi; in spolnjevanje zapovedi prinese odpuøçanje Tako Nefijci kakor Lamanci so grehov; izprijeni in pokvarjeni.—Drug 26 in odpuøçanje grehov pri- drugega muçijo in morijo.—Mor- nese krotkost in poniœnost v mon moli, da bi milostljivost in srcu; in zavoljo krotkosti in po- dobrota za vselej poçivali nad niœnosti v srcu pride obiskova- Moronijem. Med leti 401 in 421 nje Svetega Duha, Tolaœnika, ki po Kr. navdaja z upanjem in s popolno ljubeznijo, z ljubeznijo, ki Moj ljubljeni sin, ponovno ti vztraja z marljivostjo v molitvi, piøem, da boø vedel, da sem øe dokler ne bo priøel konec, ko œiv; toda piøem nekoliko o tem, bodo vsi sveti bivali z Bogom. kar je œalostno. 27 Glej, sin moj, ponovno ti 2 Kajti glej, z Lamanci sem bil bom pisal, çe ne bom kmalu bojeval hudo bitko, v kateri øel nad Lamance. Glej, ponos nismo zmagali; in Arheantus je tega naroda oziroma nefijskega padel pod meçem in tudi Luram ljudstva se bo konçal z njiho- in Emron; da, in izgubili smo vim propadom, çe se ne bodo veliko øtevilo odliçnih moœ. pokesali. 3Insedaj glej, sin moj, bojim 28 Moli zanje, sin moj, da bo se, da bodo Lamanci to ljudstvo k njim priølo kesanje. A glej, pokonçali; kajti ne pokesajo se bojim se, da se je bil Duh pre- in Satan enega proti drugemu nehal truditi z njimi; in v tem nenehno podœiga k jezi. delu deœele si prav tako priza- 4 Glej, nenehno delam z njimi; devajo, da bi zruøili vsakrøno in ko Boœjo besedo spregovorim oblast in polnomoçje, ki prihaja z ostrostjo, trepetajo in se jezijo od Boga; in zanikajo Svetega name; in ko ne uporabljam Duha. ostrosti, postanejo trdosrçni do 29 In potem ko so zavrnili nje; zatorej se bojim, da se je tako veliko védenje, sin moj, Gospodov Duh prenehal truditi morajo kmalu propasti, da se z njimi. bodo izpolnile prerokbe, ki 5 Kajti tako silno se jezijo, da so jih izrekli preroki, kakor se mi zdi, da se ne bojijo smrti; tudi besede naøega Odreøenika in izgubili so medsebojno lju- samega. bezen; in nenehno œejajo po 30 Zbogom, sin moj, dokler ti krvi in maøçevanju. ne piøem oziroma se spet ne 6Insedaj, ljubljeni sin, sreçam s teboj. Amen. navkljub njihovi brezçutnosti marljivo delajva; kajti çe bova prenehala delati, bova pod Drugo Mormonovo pismo sinu obsodbo; kajti medtem ko sva Moroniju. v tem tabernaklju iz ila, mora- Obsega 9. poglavje. va delo opravljati, da bova 499 Moroni 9:7–21 premagala sovraœnika vse pra- 15 Glej, moje srce kliçe: Gorje viçnosti in se bo najina duøa temu ljudstvu! Prikaœi se v sod- odpoçila v Boœjem kraljestvu. bi, o Bog, in skrij njihove grehe 7Insedaj bom nekoliko pisal in hudobijo in gnusobe izpred o trpljenju tega ljudstva. Kajti svojega obliçja! glede na védenje, ki sem ga 16 In spet, sin moj, veliko prejel od Amorona, glej, imajo vdov je in njihovih hçera, ki Lamanci veliko ujetnikov, ki so ostajajo v Øerizaju; in œiveœa, ki jih zajeli pri Øerizajevem stolpu; ga niso odnesli Lamanci, glej, je in tam so bili moœje, œenske in odnesla Zenefijeva vojska in jih otroci. pustila tavati naokrog za hrano; 8Inmoœe in oçete tistih œensk in veliko starih œensk se ob poti in otrok so pobili; in œenske hra- onesvesti in umrejo. nijo z mesom njihovih moœ in 17 In vojska, ki je z menoj, je otroke z mesom njihovih oçetov; øibka; in lamanske çete so med in çisto malo vode jim dajejo. Øerizajem in menoj; in toliki, 9Inneglede na to straøno gnu- kolikor jih je pobegnilo k Aro- sobo Lamancev ta ne presega te novi vojski, so postali œrtve od naøega ljudstva v Moriantu- njihove surovosti. mu. Kajti glej, veliko lamanskih 18 O izprijenost mojega hçera so zajeli; in potem ko so ljudstva! Brez reda so in brez jih prikrajøali za to, kar je bilo milosti. Glej, jaz sem samo çlo- najdraœje in najdragocenejøe od vek in imam samo çloveøko moç vsega, kar je neomadeœevanost in niç veç ne morem uveljaviti in krepost— svojih ukazov. 10 in potem ko so bili to storili, 19 In postali so moçni v svoji so jih umorili na najbolj krut izprijenosti; in so enako surovi naçin, tako da so njihova telesa in ne prizanesejo nikomur, niti muçili prav do smrti; in potem staremu ne mlademu; in rados- ko so to storili, so njihovo meso tijo se v vsem razen v tem, kar poœrli kakor divje œivali; zavoljo je dobro; in trpljenje naøih svoje trdosrçnosti; in to delajo œensk in naøih otrok na obliçju v znak junaøtva. te deœele presega vse; da, jezik 11 O ljubljeni sin, kako lahko ne more povedati, niti se tega takøno ljudstvo, ki je brez ne da zapisati. omike— 20 In sedaj, sin moj, niç veç 12 (in le nekaj let je minilo in ne ostajam pri tem straønem so bili omikano in çudovito prizoru. Glej, poznaø hudobijo ljudstvo) tega ljudstva; veø, da so brez 13 ampak, o, sin moj, kako naçel in da se jih niç ne dotak- lahko tako ljudstvo, katerega ne; in njihova hudobija presega radost je v takøni gnusobi— lamansko. 14 kako lahko priçakujemo, 21 Glej, sin moj, ne morem jih da bo Bog zadrœal svojo roko v priporoçiti Bogu, da me ne sodbi nad nami? udari. Moroni 9:22–10:6 500 22 A glej, sin moj, Bogu pripo- 10. POGLAVJE roçim tebe in zaupam v Kristu- sa, da boø odreøen; in molim Priçevanje o Mormonovi knjigi k Bogu, da te bo ohranil pri pride z moçjo Svetega Duha.— œivljenju, da boø priça vrnitvi Duhovni darovi so podeljeni zves- njegovega ljudstva k njemu tim.—Vero vselej spremljajo du- ali pa njihovemu dokonçnemu hovni darovi.—Moronijeve besede propadu; kajti vem, da morajo govorijo iz prahu.—Pridite h biti pogubljeni, çe se ne bodo Kristusu, izpopolnjujte se v njem pokesali in se vrnili k njemu. in posveçujte svojo duøo. Okrog 23 In çe bodo pogubljeni, bodo, leta 421 po Kr. kakor so bili Jeredovci zavoljo samovolje svojih src, ker iøçejo Sedaj, jaz, Moroni, zapiøem kri in maøçevanje. nekoliko, kakor se mi zdi dob- 24 In çe bo tako, da bodo ro; in piøem svojim bratom, pogubljeni, vemo, da je veliko Lamancem; in œelel bi, da bi oni naøih bratov prebegnilo k La- vedeli, da je minilo veç kakor mancem in øe veliko veç jih bo øtiristo in dvajset let od zname- prebegnilo k njim; zatorej zapi- nja o Kristusovem prihodu. øi nekoliko, çe ti bo prihranje- 2Intezapise zapeçatim, potem no, in jaz bom umrl in te ne ko sem vam bil v opomin izrekel bom videl; ampak verjamem, nekaj besed. da te bom kmalu videl; kajti 3 Glejte, opomnil bi vas, ko imam svete zapise, ki bi ti jih boste te reçi brali, çe bo Boœja izroçil. modrost, da jih boste brali, da 25 Sin moj, bodi zvest v Kris- se boste spomnili, kako milosten tusu; in naj te to, kar sem zapi- je bil Gospod s çloveøkimi otroki sal, ne œalosti, da bi te upognilo od Adamovega stvarjenja prav v smrt; paç pa naj te Kristus do çasa, ko boste te reçi prejeli dvigne in naj njegovo trpljenje in o njih premiøljevali v srcu. in smrt in prikazovanje njego- 4Inkoboste te reçi prejeli, bi vega telesa naøim oçetom in vas opomnil, da bi vpraøali njegova milost in njegova veli- Boga, veçnega Oçeta, v Kristu- ka potrpeœljivost in upanje v sovem imenu, ali so te reçi mar njegovo slavo in veçno œivlje- resnica; in çe boste vpraøali z nje poçiva v tvojih mislih za iskrenim srcem, z resniçnim vekomaj. namenom, z vero v Kristusa, 26 In naj milostljivost Boga vam bo resnico teh reçi pokazal Oçeta, çigar prestol je visoko v z moçjo Svetega Duha. nebesih, in naøega Gospoda, 5Inzmoçjo Svetega Duha lah- Jezusa Kristusa, ki sedi na des- ko spoznate resnico vseh reçi. nici njegove moçi, dokler mu 6Inkar je dobro, je praviçno ne bo vse postalo podloœno, bo in res; zatorej niç dobrega ne in biva s teboj za vekomaj. zanika Kristusa, paç pa prizna- Amen. va, da on je. 501 Moroni 10:7–27 7Inzmoçjo Svetega Duha ljubljeni bratje, da bi pomnili, lahko veste, da on je; zatorej bi da je isti vçeraj, danes in za vas opomnil, da ne zanikate vekomaj in da vsi ti darovi, o moçi Boga; kajti on deluje z katerih sem govoril, ki so du- moçjo glede na vero çloveøkih hovni, nikakor ne bodo prene- otrok tako danes kakor jutri in hali, in sicer tako dolgo, dokler za vekomaj. bo stal svet, drugaçe kakor samo 8Inspet, opominjam vas, z nevero çloveøkih otrok. bratje moji, da ne zanikate Boœ- 20 Zatorej vera mora biti; in jih darov, kajti veliko jih je; in kjer je vera, je tudi upanje; in prihajajo od istega Boga. In so kjer je upanje, je tudi dobrotlji- razliçni naçini, na katere se s vost. temi darovi deluje; je pa isti Bog, 21 In samo çe ste dobrotljivi, ki deluje povsod in v vsem; in ste lahko odreøeni v Boœje ljudem so dani po delovanju kraljestvo; niti ne morete biti Boœjega Duha, da bi jim bilo v odreøeni v Boœje kraljestvo, çe korist. ne verjamete; niti ne upate. 9 Kajti glej, enemu je po Boœjem 22 In çe ne upate, ste zagotovo Duhu dano, da lahko pouçuje obupani; in obup pride zavoljo besedo modrosti; kriviçnosti. 10 in drugemu, da lahko z 23 In Kristus je resniçno rekel istim Duhom pouçuje besedo naøim oçetom: Çe verujete, lah- spoznanja; ko napravite vse, kar je potreb- 11 in drugemu silno velika no v meni. vera; in drugemu po istem 24 In sedaj spregovorim vsem Duhu darovi zdravljenja; stranem sveta—çe bo priøel dan, 12 in drugemu spet, da lahko ko med vami ne bo veç Boœje dela velike çudeœe; moçi in darov, bo to zavoljo 13 in drugemu spet, da lahko nevere. prerokuje o vsem; 25 In gorje çloveøkim otrokom, 14 in drugemu spet videnje çe bo tako; kajti ne bo ga med angelov in duhov, ki opravljajo vami, ki dela dobro, niti enega. sluœbo; Kajti çe bo med vami eden, ki 15 in drugemu spet vse vrste bo delal dobro, bo deloval z jeziki; moçjo in darovi Boga. 16 in drugemu tolmaçenje je- 26 In gorje tem, ki bodo s tem zikov in vseh vrst govorov. opravili in umrli, kajti umrejo v 17 In vsi ti darovi prihajajo po svojih grehih in ne morejo biti Kristusovem Duhu; in pridejo odreøeni v Boœje kraljestvo; in k vsakemu posebej, kakor hoçe. govorim po Kristusovih bese- 18 In opomnil bi vas, moji dah; in ne laœem. ljubljeni bratje, da bi pomnili, 27 In opominjam vas, da to da vsak dober dar pride od pomnite; kajti ças pride naglo, Kristusa. ko boste vedeli, da ne laœem, 19 In opomnil bi vas, moji kajti videli me boste pred Moroni 10:28–34 502 Boœjim sodnim stolom; in Gos- v njem izpopolnjujte in se odre- pod Bog vam bo rekel: Mar ti cite vsej nesvetosti; in çe se boste nisem oznanil svojih besed, ki odrekli vsej nesvetosti in ljubili jih je bil ta çlovek zapisal kakor Boga z vso svojo vnemo, miølje- nekdo, ki kliçe od mrtvih, da, njem in moçjo, potem njegova prav kakor nekdo, ki kliçe iz milostljivost za vas zadostuje, prahu? da boste z njegovo milostljivostjo 28 To oznanjam, da se bodo postali popolni v Kristusu; in çe prerokbe izpolnile. In glejte, boste z Boœjo milostljivostjo pos- priøle bodo iz ust veçnega Boga; tali popolni v Kristusu, nikakor in njegova beseda bo øvignila ne morete zanikati Boœje moçi. iz roda v rod. 33 In spet, çe ste z Boœjo mi- 29 In Bog vam bo pokazal, da lostljivostjo postali popolni v je to, kar sem zapisal, res. Kristusu in ne zanikate njegove 30 In spet, opomnil bi vas, da moçi, potem ste po Boœji mi- bi priøli h Kristusu in se oprijeli lostljivosti posveçeni v Kristusu vsakega dobrega daru in se ne preko prelite Kristusove krvi, dotaknili hudobnega daru, niti kar je Oçetova zaveza za od- neçistega. puøçanje vaøih grehov, da bos- 31 In prebudi se in se dvigni te postali sveti, brez madeœa. iz prahu, o Jeruzalem; da, in si 34 In sedaj vsem vam reçem nadeni svoja lepa oblaçila, o zbogom. Kmalu odidem poçivat sionska hçi; in okrepi svoje v Boœji raj, dokler se moj duh in okoliøe in poveçaj svoje meje za telo spet ne zdruœita in bom vekomaj, da ne boø nikoli veç priøel zmagoslavno po zraku, da pomeøana, da se bodo zaveze se bom sreçal z vami pred prijet- veçnega Oçeta, ki jih je sklenil s nim sodnim stolom velikega teboj, o Izraelova hiøa, izpolnile. Jahveja, veçnega Sodnika tako 32 Da, pridite h Kristusu in se œivih kakor mrtvih. Amen. KONEC STVARNI VODIÇ PO MORMONOVI KNJIGI Mormonova knjiga v prvi vrsti priçuje o Boœjem izvoru Jezusa Kristusa in vsebuje nauke evangelija Jezusa Kristusa. Sledeçe teme in gesla nudijo pregled ljudstev, krajev, naukov in dogodkov v Mormonovi knjigi.

JEZUS KRISTUS Gospod: 1. Nefi 3:7; 17:13–15; Alma 29:11; Helaman 13:6. njegov prihod in delovanje izpopolnjevanje: glej NAUKI— med prebivalci Amerike: Izpopolnjevanje. 3. Nefi 11–27. Razglasi svoj Boœji izvor: 9:1, 12–15; Nefiju da navo- Jahve: Mozija 3:4–11; 15:1; dila glede krsta: 11:18–30; pouçu- 3. Nefi 15:1–5; Eter 3:13–15; je Kristusov nauk: 11:31–41; Moroni 10:27–34. pooblasti dvanajst uçencev: 12:1– Jezus Kristus: 1. Nefi 11:14–33; 2; uçi o blagrih: 12:3–12; doloçi mo- 22:24; 2. Nefi 9:5; 11:2–8; Mozi- litveni obrazec: 13:9–13; svari pred ja 3:5–13; 5:6–12; Alma 5:50; laœnimi preroki: 14:15–20; uçi o 7:7–13; 46:15; Helaman 3:28; 14; drugih ovcah: 15:11–24; ozdravi 3. Nefi 1:12–21; 9; 11–26; 27:3– bolne: 17:5–10; moli za ljudstvo: 21, 27; Mormon 1:15; Eter 3:14– 17:13–20; blagoslovi otroke: 17:10– 17; Moroni 7:48. 12, 21–25; vpelje zakrament: 18:1– 14; dvanajstim da polnomoçje za Kristusov nauk: 2. Nefi 31:10– podeljevanje Svetega Duha: 18:26– 32:6; 3. Nefi 11:31–41. 39; moli k Oçetu: 19:16–34; bla- kriœanje: 1. Nefi 11:32–33; 19:9– goslovi zakrament 20:1–9; pouçu- 14; 2. Nefi 6:9; Mozija 15:1–7; je o Izaijevih besedah: 22:1–23:3; 3. Nefi 27:14–15. pouçuje o pomembnosti svetih spisov: 23:1–6, 14; dvanajstim da Mesija: 1. Nefi 10:4, 17; 2. Nefi navodila glede imena Cerkve: 2:6, 26; 25:14. 27:1–12; uçi o svojem poslanstvu Odkupitelj: 2. Nefi 2:6–7, 26; in odkupni daritvi: 27:13–22. Mozija 15:6–27; Alma 9:26–27; Boœja beseda: 1. Nefi 11:25; 11:40–41; 42:13–26; Helaman 15:23–25; 17:45–46; 2. Nefi 27:14; 5:9–12; 14:12–17; 3. Nefi 9:17; 31:20; Mozija 26:3; Alma 17:2; Eter 3:13–14. 31:5; 32:28–43. odkupna daritev: 1. Nefi 11:32– Boœje jagnje: 1. Nefi 13:40; 33; 2. Nefi 2:3–10, 25–27; 9:5–27; Alma 7:14; Mormon 9:6. Jakob 4:11–12; Mozija 3:11–18; 4:6–8; 13:27–35; Alma 34:8–16; Cerkev: Mozija 25:18–22; 27:13; 42:11–30; 3. Nefi 11:14. 3. Nefi 27:1–12; Moroni 6:4–9. Odreøenik: 1. Nefi 10:4; 13:40; drugi Jezusov prihod: 3. Nefi 2. Nefi 25:20; Mozija 3:17–20; 24:1–2. 5:7–15; Helaman 14:15–17. 504 posrednik: 2. Nefi 2:9, 27–28. Benjamin: Mozija 2–6. prerokbe o Kristusu: 1. Nefi Enóø: Enóø 1. 10:4–11; 11:1–3, 12–33; 19:8– Eter: Eter 12:1–5; 13:2–14. 17; 2. Nefi 10:3; 25:19; Mozija Eva: 3:5–12; 13:33–35; Alma 7:9–13; 2. Nefi 2:15–20. Helaman 8:22; 14:1–8, 14–27; Gideon: Mozija 19:4–8; 20:17– Eter 3:13–20. 22; 22:3–9; Alma 1:8–10. priçevanje o Kristusu: 2. Nefi Hagot: Alma 63:5–8. 25:26; 26:12; Jakob 7:11, 19; Alma Helaman, -ovi sinovi (mladi 6:8; Eter 12:41; Moroni 7:31. bojevniki): Alma 53:16–22; rojstvo in smrt: Helaman 14:2– 56:10, 47, 52–56; 57:26. 6, 20–27; 3. Nefi 1:15–21; 8:5–23. Helaman, Almov sin: Alma sodba: 2. Nefi 2:10; Alma 5:15; 45:22–23; 53:19, 22; 57:19–27. 12:12–15; 33:22; 3: Nefi 27:14– Izmael: 1. Nefi 7:2–5; 16:7, 34. 16; Mormon 3:20; 7:6; Eter 12:38. Jakob, Lehijev sin: 2. Nefi 6–11; stvarjenje: Mozija 3:8; Alma Jakob 1–7. 30:43–44; 3. Nefi 9:15; Eter 3:15. Jered, -ov brat: Eter 1:34–43; vstajenje: 2. Nefi 2:8; 9:6–13, 2–3; 4:4; 12:20–21, 24, 30. 22; Mozija 15:21–26; Alma Jered: Eter 1:33–2:1; 2:13. 11:41–45; 40:1–6, 11–24; 3. Nefi Jeredovci: Eter 1:33–43; 2–3; 23:9–11. 6:1–18; 14–15. Jezus Kristus: Glej geslo JEZUS LJUDJE KRISTUS. Abinadi: Mozija 11–17. Laban: 1. Nefi 3:1–27; 4:1–26. Laman: Abraham: Jakob 4:5; Alma 1. Nefi 2:5, 11–12; 3:9– 13:15; Helaman 8:16–19. 31; 7:6; 8:34–38. Lamanci: 2. Nefi 5:14; Jakob Adam: 2. Nefi 2:14–29; Alma 1:13–14; Mozija 10:11–17; Hela- 12:21–26. man 6:34–37. Alma, Almov sin: Mozija 27:8– Lamanec Samuel: Helaman 27; Alma 4:11–20; 36:6–27. 13–16. Alma starejøi: Mozija 17–18, Lamoni: Alma 17–19. 25–26. Lehi, Nefijev oçe: 1. Nefi 2:1–4; Amon, Mozijev sin: Mozija 5:14; 8:2–38; 16–18; 2. Nefi 1–3; 27:8–28:8; Alma 17–20; 26–27. 4:1–12. Amulek: Alma 8:21–27; 10:1–32; Lemuel: 1. Nefi 2:10; 3:28; Jakob 11:20–46; 14:9–29; 34. 1:13–14. Anti-Nefi-Lehijci: Alma 23–24; Marija, Jezusova mati: 1. Nefi 27:20–27; 53:16–19; 56–58. 11:13–20; Mozija 3:8; Alma 7:10. 505 Mormon: Mormon 1:1–6; 2:1– apostol: 1. Nefi 1:10; 11:34; 2, 17–18; 3:8–12; 5:1–2; 6:5–6; Mormon 3:18. 8:2–3. blagoslovi: 1. Nefi 15:18; 17:35; Moroni, Mormonov sin: Mor- 2. Nefi 1:28; 4:9; Mozija 2:24; monove besede 1:1; Mormon Helaman 12:1; 3. Nefi 12:1–12; 8:1–3, 14; Eter 1:1–2; Moroni 24:10. 1:1–4; 10:1–2. bogastvo: 2. Nefi 9:30, 50–51; Moroni, poveljnik: Alma 43:16– 26:31; Jakob 2:18–19; Alma 1:30– 17, 47–50; 46:12–13; 48:11–18. 31; 4:6–8; 3. Nefi 6:12. Mozija, Benjaminov sin: Mozi- boleçina: 2. Nefi 9:21; Jakob ja 6:4–7; 28:17; 29. 3:11; Mozija 2:36–38; 3:5–8; 25:11; 27:28–29; Alma 7:10–11; Mozija, -evi sinovi: Mozija 36:16–21. 27:8–20, 34; 28:1–7; Alma 17–26. bolezen: Mozija 3:5; Alma 7:10– Nefi, Nefijev sin, Helamanov 12; 3. Nefi 26:15. sin: 3. Nefi 1:2–3; 7:15–19; 19:4. boœanstvo: 2. Nefi 31:21; Mozija Nefi, Helamanov sin: Hela- 15:1–4; 3. Nefi 11:3–7, 27, 36. man 3:37; 5:18–52; 7–9; 10:3–11; 11:3–18. Boœje priçe: Mozija 18:8–9; 3. Nefi 18:10–11; Moroni 4, 5. Nefi, Lehijev sin: 1. Nefi 1:1–4; 3–4;7;10:17–22; 15:21–36; Boœji otroci: Mozija 5:7; 27:25; 16:18–32; 17–18; 2. Nefi 33. 3. Nefi 9:17; Eter 3:14; Moroni 7:19. Nefijci: 2. Nefi 5:5–17; Alma Cerkev: 50:23; Helaman 6:34–35; 3. Nefi 1. Nefi 14:8–17; Alma 11–28; 4. Nefi 1:2–3, 15–16; 6:1–6; Mormon 8:32–33; Moro- Mormon 3:9–11; Moroni 1:2. ni 6:5. çaøçenje: 2. Nefi 25:29; Jakob Sam: 1. Nefi 2:5, 17; 2. Nefi 5:5– 4:5; Alma 34:38; 3. Nefi 11:17. 6; Alma 3:6. çlovek: 2. Nefi 2:25; Mozija Zenok: 1. Nefi 19:10; Alma 7:27; 3. Nefi 12:48; 27:27; Moro- 33:15, 17; Helaman 8:20. ni 7:48. Zenos: 1. Nefi 19:10, 12, 16; çudeœi: 2. Nefi 27:23; Alma 23:6; Jakob 5; Alma 33:3–11; Alma Mormon 9:10–20; Eter 12:12–21. 34:7; Helaman 8:19; 3. Nefi 10:15–16. dar Svetega Duha: 2. Nefi 31:17; Moroni 2. denar: NAUKI Glej Bogastvo. desetina: Alma 13:15; 3. Nefi angeli: Mozija 27:11–16; Alma 24:8–11. 36:22; 3. Nefi 17:24; Moroni dobrotljivost: 2. Nefi 26:30; 7:25–32. Alma 7:24; Eter 12:33–34; antikrist: Jakob 7; Alma 1; 30. Moroni 7. 506 dom: 3. Nefi 17:2–3; Mormon krivda: 1. Nefi 16:2; 2. Nefi 9:14; 2:23. Enóø 1:6; Alma 42:18, 29. drevo œivljenja: 1. Nefi 8; 11:8– krotkost: Mozija 3:19; 3. Nefi 9, 21–22, 25; 15:36; Alma 5:34, 12:5; Moroni 7:44; 8:26. 62; 32:40. krst: 2. Nefi 9:23–24; Mozija druœina: 1. Nefi 8:37; 2. Nefi 18:8–16; 21:33–35; Alma 7:14; 2:20; 25:26; Jakob 3:7; Mozija 3. Nefi 11:19–40; 12:1–2; Moro- 4:14–15; 3. Nefi 18:21. ni 8:4–25. duhovni darovi: 3. Nefi 29:6; laœ: 2. Nefi 2:18; 9:34; 28:8–9; Mormon 9:7; Moroni 10:8–18. Alma 5:17; 12:3; Eter 3:12. duhovniøtvo: Alma 6:1; 13:1– ljubezen: 1. Nefi 19:9; 2. Nefi 12; 17:3; 3. Nefi 11:21–22; 31:20; Mozija 4:15; Alma 5:26; Moroni 2:2. 13:28; 38:12; Moroni 7:47–48; 8:16. evangelij: 3. Nefi 27:13–22. marljivost: Jakob 1:19; Alma greh: 2. Nefi 4:31; 9:38; Alma 17:2; 3. Nefi 6:14; Moroni 9:6. 13:12; 41:9–10; 45:16; Moroni mati: Alma 56:47; 57:21. 8:8. miloøçina, dajati miloøçino: hudiç: 2. Nefi 2:17–18, 27; 28:19– Mozija 4:26; 18:27; 3. Nefi 23; Omni 1:25; Alma 30:60; 13:1–4. 34:39; Helaman 5:12; 3. Nefi 18:15, 18. milost: Alma 32:22; 42:13–25; Moroni 8:19–20. hvaleœnost: Mozija 2:19–21; Alma 34:38; 37:37. milostljivost: 2. Nefi 2:8; 10:24; 25:23; Jakob 4:7; Eter 12:26–27. izpopolnjevanje: Alma 42:15; mir: 3. Nefi 12:48; Moroni 10:32. Mozija 4:3; Alma 38:8; 40:12. Izrael: Zbiranje: 1. Nefi 15:12–17; misijonarsko delo: Jakob 1:19; 22:3–12; 2. Nefi 10:3–9; Jakob Alma 17–26; 29:8; Mormon 9:22. 5–6;3.Nefi 16:4; 17:4. Razkropi- tev: 1. Nefi 22:3–9; 2. Nefi 10:3– modrost: 2. Nefi 9:28; 27:26; 9; Jakob 5–6; 3. Nefi 21:26–29. Mozija 2:17; Alma 37:35. Deset izgubljenih rodov: 1. Nefi molitev: 2. Nefi 32:8–9; Enóø 22:3–4; 2. Nefi 29:12–14; 3. Nefi 1:4; Alma 5:45–46; 17:3; 26:22; 17:4; 21:26–29. 34:17–28; 37:37; 3. Nefi 18:16, jeza: 2. Nefi 4:28–29; 28:19–20, 19–21; 19:31–34; 20:1; Moroni 28; 33:4–5; 3. Nefi 11:30; Moro- 7:6–9; 10:4. ni 9:3–4. Mormonova knjiga: 2. Nefi kesanje: Mozija 5:2; 26:29; Alma 3:12–21; Mormon 7:9; Eter 5:1– 14:1; 34:33–36; 36; 42:16, 29; 4; Moroni 10:4. 3. Nefi 9:20–22; 27:20; Moroni naçrt radosti: Glej naçrt odku- 6:8. pitve 507 naçrt odkupitve: 2. Nefi 2; 9; otroci: 2. Nefi 2:22–23; Mozija Alma 12:25–34; 22:12–14; 34:8– 4:14–15; 3. Nefi 17:21–24; 16; 42:5–26, 31. Moroni 8:8–24. nasprotje: 2. Nefi 2:11. padec Adama in Eve (padec çloveøtva): 1. Nefi 10:6; 2. Nefi nauk: Glej JEZUS KRISTUS— 2; Alma 22:12–14; 34:9; 42:2–15. Kristusov nauk. pekel: 1. Nefi 15:35; 2. Nefi neomadeœevanost: 2. Nefi 9:36; 9:10–12; 28:21; Jakob 3:11; Mor- Jakob 2:28; Alma 39:1–13; 3. Nefi mon 9:4. 12:27–28; Moroni 9:9. podpora cerkvenim voditeljem: neumrljivost: 2. Nefi 9:13; 3. Nefi 10:12–13; 12:1. Alma 11:45. polaganje rok: Alma 6:1; 3. Nefi nevera: 1. Nefi 4:13; Mozija 18:36–37; Moroni 2:2. 26:1–5; 3. Nefi 19:35. polnomoçje: Helaman 5:18; obnova evangelija: 1. Nefi 11:18; 3. Nefi 7:17; 12:1–2. 15:13–18; 2. Nefi 3:6–15; 27:6– 26; 3. Nefi 16:7. pomniti: 1. Nefi 14:8; 17:45; Mo- zija 1:2–7; Helaman 12:3; 3. Nefi Oçe: nebeøki: Mozija 2:34; 3. Nefi 18:7, 11; Mormon 5:21; Moroni 13:14, 26–33; Eter 12:8. Zemeljski: 4:3; 5:2; 10:27. 1. Nefi 1:1; Enóø 1:1; Mozija 27:14; Alma 36–42; Helaman poniœnost: 2. Nefi 9:42; Mozija 5:5–12. 4:11; Alma 5:27–28; Helaman 3:33–35; 3. Nefi 12:2; Eter 12:27. odgovornost: Alma 12:14; 41:3– 7; Helaman 14:29–31; Moroni ponos: 1. Nefi 11:36; Jakob 2:13, 8:10. 16; Alma 5:28; Helaman 3:33– 36; Moroni 8:27. odkupitev: Glej naçrt odkupitve. ponovno rojen: Mozija 5:2–15; 27:23–30. odpad: Zgodnje Kristusove cerkve: 1. Nefi 13:26; 2. Nefi 26:20. Oseb- poroka: 1. Nefi 7:1; 16:7; 4. Nefi ni: 1. Nefi 8:23, 28; 12:17; Alma 1:11. 4:6–12; Helaman 3:33–34; 4:11– posluønost: 1. Nefi 3:7; 17:3; Mo- 13; 5:2–3; 12:2; 13:38; 3. Nefi zija 2:37; Alma 3:26–27; 3. Nefi 2:1–3; Mormon 8:28–41. 14:21. odpuøçanje: 1. Nefi 7:21; Mozi- post: Mozija 27:22–23; Alma ja 4:2; 26:29–31; Alma 39:6; 5:46; 6:6; 17:3, 9; 45:1. 3. Nefi 13:11. posvetitev: Alma 13:10–12; odreøitev: 2. Nefi 2:3–6; Mozi- Helaman 3:33–35; 3. Nefi 27:20; ja 15:24–28; Moroni 8:8–24. 4. Nefi 1:3. opraviçilo: 2. Nefi 2:5; Mozija posvetiti: Mozija 18:18; 3. Nefi 14:11. 12:1; Moroni 3:1–4. 508 posvetni çlovek: Mozija 3:19; siromaøni: 2. Nefi 9:30; Mozija 16:5; Alma 26:19–22; 41:11; 4:26; Alma 1:27; 34:28; 4. Nefi 42:7–24. 1:3. poœelenje: Alma 39:3–4, 9; skuønjava: 1. Nefi 15:24; 2. Nefi 3. Nefi 12:28. 2:11–16; Alma 13:28; 37:33; 3. Nefi 18:15, 18. pravica: 1. Nefi 15:30; 2. Nefi 9:26; Alma 34:16; 42:13–25; 54:6. sluœenje: 2. Nefi 2:3; Mozija 2:17; Eter 2:8–12. praviçnost: 1. Nefi 17:35; 2. Nefi 2:13; 9:18, 40; Alma 5:58; Hela- smrt: Telesna: 2. Nefi 2:22; 9:6, man 13:38. 11; Alma 12:24; 40:11. Duhovna: 2. Nefi 2:27; 9:4–9; Jakob 3:11; predzemeljsko œivljenje: Alma Alma 13:30; 42:9; Helaman 13:3; Eter 3:16. 14:16–19. prepir: 2. Nefi 26:32; Mozija sobotni dan: Jarom 1:5; Mozija 4:14; 3. Nefi 11:29. 13:16–19; 18:23–25. prerokba: Jakob 4:6, 13; Mozija soçutje: Mozija 15:9; 3. Nefi 17:6. 5:3; Alma 12:7; 3. Nefi 29:6; Mormon 8:23. sodba: 1. Nefi 12:9; 2. Nefi 9:15, 46; 28:23; Alma 41:3, 14; 3. Nefi preroki: 1. Nefi 3:17–18; 22:1–2; 27:16, 23–26; Mormon 3:18–20. Jakob 7:11; Mozija 8:16; 3. Nefi 1:13. spreobrnitev: Mozija 5:2, 12–14; preøuøtvo in neçistovanje: 27:33–35; Alma 22:15–18; Hela- man 15:7; 3. Nefi 7:21. Jakob 3:12; Alma 39:3–5; Hela- man 8:26. starøi: 1. Nefi 1:1; 5:11; 8:37; Mozija 4:14–15; Moroni 8:10. priçevanje: Mozija 18:9; Alma 4:19–20; 5:45–48; 30:41–44. Sveti Duh: 1. Nefi 10:17–19; 2. Nefi 32:5; 3. Nefi 27:20; 28:11; priçevati: 2. Nefi 33:1; Jakob Moroni 10:5. 7:10–11; Alma 5:45–48. sveti spisi: 1. Nefi 19:23; 2. Nefi prositi: 1. Nefi 15:11; 2.Nefi 32:4; 25:21–23; 29:10–14; 32:3; Jakob Mozija 4:10, 21; Moroni 10:4. 7:23; Mozija 1:2–7; Alma 17:2; radost: 1. Nefi 8:12; 2. Nefi 37:1–19; Helaman 15:7–8; Mor- 2:22–25; 9:18; Alma 22:15; 36:20. mon 7:8–9. raj: Alma 40:11–12; 4. Nefi 1:14. Sveto pismo: 1. Nefi 13:38–41; 2. Nefi 3:12; 29:3–14; Mormon razodetje: 2. Nefi 28:30; 30:17; 7:8–10. 32:5; Jakob 4:8; Alma 5:46; 26:22; Mormon 9:7–8; Eter 12:6; svobodna izbira: 2. Nefi 2:15– Moroni 10:4–5. 16, 27; Helaman 14:30–31. resnica: 1. Nefi 16:2; 2. Nefi øibkost: 1. Nefi 19:6; Jakob 4:6– 9:40; Jakob 4:13; Moroni 10:5. 7; Eter 12:27–28, 37. 509 tisoçletje: 1. Nefi 22:26; 2. Nefi znamenje: Mozija 3:15; Alma 12:4; 30:18. 30:48–60; Helaman 14; 3. Nefi umrljivost: 2. Nefi 2:21, 25; 1:13–16; Mormon 9:24; Eter 4:18. Alma 12:24; 34:32; 42:10. œenska: Jakob 2:28; Alma 32:23; upanje: 2. Nefi 31:20; Alma 7:24; 56:47–48. 13:27–29; Eter 12:4; Moroni 7:1, œrtvovanje: 2. Nefi 2:6–7; Alma 40–43. 34:8–14; 3. Nefi 9:19–20. uredbe: Mozija 13:30; Alma 30:3. DOGODKI IN KRAJI veçno œivljenje: 2. Nefi 2:27; 9:39; 31:17–20; 33:4; 3. Nefi 15:9. Amoníha: Alma 8–14; 16:1–3, védenje: 2. Nefi 9:14; Alma 9, 11; 49:1–4. 18:35; 32:34; Helaman 15:13; deœela Izobilje: Alma 22:29–33; Moroni 7:15–17. 52:9; 63:5; 3. Nefi 11:1. vera: 1. Nefi 3:7; 7:12; 2. Nefi 9:23; 26:13; Enóø 1:3–8; Mozija deœela na severu: Alma 22:30– 3:12; 5:7; Alma 14:26; 22:16; 32; 33; 46:22; 50:11, 29–34; 63:4–10; 57:25–27; Helaman 8:15; 3. Nefi Helaman 3:3, 8–11; Mormon 17:8; Eter 12:6–31; Moroni 7:1, 2:20, 29. 20–48; 10:4. deœela Opustoøenje: Alma verovanje: 2. Nefi 6:14; Mozija 22:30–32; Mormon 3:5; Eter 7:6. 4:10; Alma 11:40; Helaman Helamanova vojska: Alma 14:13; 3. Nefi 11:35. 53:10–23; 56–57. vest: Mozija 4:3; Alma 29:5; Moroni 7:16. izkuønje spreobrnjenja: Mozi- ja 17–18 (Alma starejøi); Mozija vstajenje çloveøtva: Alma 40. 27, Alma 36 (Alma, Almov sin); vztrajati: 1. Nefi 22:31; 2. Nefi Mozija 27–28 (Mozijevi sinovi); 31:16, 20; 3. Nefi 27:6. Alma 8:18–32 (Amulek); Alma 17 (Kralj Lamoni); Alma 19:16– zakrament: 3. Nefi 18:1–11, 28– 17 (Abiø); Alma 22 (Oçe kralja 29; Moroni 4–5. Lamonija); Alma 23–24 (Amo- zapovedi: 1. Nefi 2:10; 3:7; novo ljudstvo). Jarom 1:9; Alma 37:35. jeredovske ploøçe: Mozija 8:9– zaveza: 1. Nefi 15:18; 2. Nefi 12; 21:25–28; Eter 1:1–4; 15:33. 31:13, 16; Mozija 5:5; 18:8–16; 3. Nefi 20:25–26; Moroni 7:31; jerøonska deœela: Alma 27:22– 10:32–33. 23; 28:1; 30:19–21; 35:1–2, 13; 43:4. zlo: 2. Nefi 32:8; Omni 1:25; Mozija 2:32; Alma 19:33; Moro- Jeruzalem: 1. Nefi 1:4, 13, 18; ni 7:8–17. 3. Nefi 20:46; Eter 13:5. 510

Kristusovo delovanje v Ame- obljubljena deœela: 1. Nefi riki: Glej JEZUS KRISTUS— 2:20; 2. Nefi 1:5–9; Eter 2:9–12. Njegov prihod in delovanje ozki prehod deœele: Alma 22:32; med prebivalci Amerike. 63:5; Mormon 2:29; 3:5; Eter Kumora: Mormon 6:2, 6–11; 8:2; 10:20. Eter 15:11. ploøçe iz medenine: 1. Nefi 3– Lehijevo potovanje v obljub- 4; 5:10–16; 19:21–24; Omni 1:14; ljeno deœelo: 1. Nefi 2–18. Mozija 1:1–14; Alma 37:1–7; liahona oziroma kompas: 3. Nefi 1:2. 1. Nefi 16:10, 28–29; Alma 37:38, poslanstva Mozijevih sinov: 43–45. Alma 17–27. mir po Kristusovem delovanju: propad Nefijcev: Mormon 1–6. 4. Nefi 1:1–20. reka Sidon: Alma 3:3; 22:29. Mormonovo in Moronijevo tolmaça: Mozija 8:13–18. skrbniøtvo nad ploøçami: Mor- monove besede 1; Mormon 1:1– videnje drevesa œivljenja: 5; 2:17–18; 8:1–17. 1. Nefi 8, 11, 15. Mormonove vode: Mozija 18:7– videnje Jeredovega brata: 8; 25:18; Alma 5:3. Eter 3. Nefijeva ladja: 1. Nefi 17–18. Zarahemla: Omni 1:12–13; Mozija 1:18; Alma 5:2; Hela- Nefijeve ploøçe: 1. Nefi 9; man 13:12; 3. Nefi 8:8, 24. 19:1–6. nefijska deœela: 2. Nefi 5:6–9; Omni 1:12–13; Mormonove besede 1:13; Mozija 28:1; Alma 22:32.