Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede Marko Mesojedec Pomen in Vloga Nacionalnega Jezika Na Tekmovanju Za Pesem Evrov
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MARKO MESOJEDEC POMEN IN VLOGA NACIONALNEGA JEZIKA NA TEKMOVANJU ZA PESEM EVROVIZIJE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MARKO MESOJEDEC MENTORICA: IZR. PROF. DR. MONIKA KALIN GOLOB SOMENTORICA: ASIST. DR. KSENIJA ŠABEC POMEN IN VLOGA NACIONALNEGA JEZIKA NA TEKMOVANJU ZA PESEM EVROVIZIJE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2008 ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomskega dela se najlepše zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Moniki Kalin Golob in somentorici asist. dr. Kseniji Šabec, ki sta mi bili z dobronamernimi nasveti in dobro voljo vedno pripravljeni pomagati. Hvala Nuši Derenda, Anžeju Dežanu, Mojci Mavec, Miši Molk in Darji Švajger, ker so bili pripravljeni sodelovati in s svojimi evrovizijskimi izkušnjami ter poznavanjem omogočili širši vpogled v evrovizijsko dogajanje. Iskrena hvala staršema, ki sta mi omogočila študij, mi zaupala in verjela vame, ter sestram z družinami za nenehno podporo. Eva, Jasmina, Mirko – hvala za nepozabne študentske spomine in dogodivščine, zaupanje ter pomoč. Hvala za Izolo in Zakynthos, ki so prijateljstvu dali ime z veliko začetnico. Pomen in vloga nacionalnega jezika na tekmovanju za pesem Evrovizije Diplomsko delo utemeljuje pomen in vlogo nacionalnega jezika na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki ga vse bolj zamenjuje angleščina. V teoretičnem delu je nacionalni jezik opredeljen kot eden izmed označevalnih sredstev naroda, ki predstavlja njegovo identiteto. Zaradi vse večje uporabe tujega jezika se nastopajoči jezikovni identiteti svojega naroda odpovedujejo. Tudi tisti, ki prihajajo iz držav, kot sta Nemčija ali Francija. Realna situacija evrovizijske popevke je postavljena v okvir Evropske unije in njene jezikovne politike, ki formalno zagotavlja enakopravnost jezikov vseh svojih članic. Pregled kaže, da je, odkar je na Evrosongu uvedena možnost uporabe kateregakoli jezika, nacionalni jezik porinjen na rob. Analize kaže, da jezik bistveno ne vpliva na uvrstitev, čeprav se mnogi ravno zaradi boljšega dosežka in večje razumljivosti odločajo za angleščino. Na uvrstitev bistveno bolj vpliva geografski položaj države udeleženke in njena diaspora, kot tudi scenski nastop, lobiranje in promocija. V kontekstu večkulturnosti in večjezičnosti bi se moralo več držav odločati za nastop v svojem jeziku, saj je prav jezik tisti, zaradi katerega je izvajalec drugačen in poseben. Ključne besede: nacionalni jezik, identiteta, pesem Evrovizije, sosednje države, diaspora. The meaning and role of national language in the Eurovision song contest The diploma deals with the meaning and role of national languages in the Eurovision song contest, which are increasingly replaced by English in this context. In the theoretical section, a national language is defined as one of the main terms of reference, by which a nation defines its identity. With the use a foreign language performers, including those from larger countries such as Germany or France, are denying their own linguistic identity. Why should this be so, if this kind of European event offers an opportunity for viewers to hear the languages of all the participating nations? This idea is also supported by the European Union, which formally promotes the linguistic equality of all its member states. National languages have been marginalised since the introduction of freedom of choice of language in the contest. The language used does not essentially influence the final result, even though many performers choose English in order to be more understandable in a desire to achieve a better placement. The geographical location of a country and its expatriate populations (diaspora) exert much greater influence on the achievement of a higher position, as does stage performance, lobbying and promotion. Therefore more participants should perform in their own languages, for it is this which makes each performer different and special. Key words: national language, identity, Eurovision song contest, neighbouring countries, expatriate population (diaspora). KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................... 7 2. VLOGA NACIONALNEGA JEZIKA V SODOBNEM SVETU ....................................... 11 2.1 NACIONALNI JEZIK KOT IDENTITETA POSAMEZNEGA NARODA................. 13 2.2 NACIONALNI JEZIK NA TEKMOVANJU ZA PESEM EVROVIZIJE .................... 17 3. SLOVENIJA NA EVROSONGU (1993–2008) .................................................................. 20 4. UPORABA NACIONALNEGA JEZIKA NA EVROSONGU ........................................... 25 4.1 LETO 2000: ŠVEDSKA – STOCKHOLM ................................................................... 26 4.2 LETO 2001: DANSKA – KOPENHAGEN ................................................................... 27 4.3 LETO 2002: ESTONIJA – TALLIN ............................................................................. 29 4.4 LETO 2003: LATVIJA – RIGA .................................................................................... 30 4.5 LETO 2004: TURČIJA – ISTANBUL .......................................................................... 32 4.6 LETO 2005: UKRAJINA – KIJEV ............................................................................... 33 4.7 LETO 2006: GRČIJA – ATENE ................................................................................... 35 4.8 LETO 2007: FINSKA – HELSINKI .............................................................................. 36 5. SOSEDSKO PODELJEVANJE TOČK in VPLIV DIASPORE ......................................... 39 5.1 SOSEDSKO PODELJEVANJE TOČK ......................................................................... 39 5.2 VPLIV DIASPORE ........................................................................................................ 44 5.3 OSTALI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MOREBITNO BOLJŠO UVRSTITEV ... 45 6. ZAKLJUČEK ....................................................................................................................... 49 7. LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 52 7.1 SEZNAM LITERATURE .............................................................................................. 52 7.2 SEZNAM VIROV .......................................................................................................... 53 8. PRILOGE ............................................................................................................................. 55 PRILOGA A: INTERVJU Z MIŠO MOLK, VEČLETNO KOMENTATORKO EVROSONGA IN ČLANICO REFERENCE GROUP ....................................................... 55 PRILOGA B: INTERVJU Z MOJCO MAVEC, VEČLETNO KOMENTATORKO EVROSONGA ..................................................................................................................... 59 PRILOGA C: INTERVJU Z DARJO ŠVAJGER, PREDSTAVNICO SLOVENIJE NA EVROSONGU LETA 1995 IN 1999 ................................................................................... 60 PRILOGA Č: INTERVJU Z ANŽEJEM DEŽANOM, PREDSTAVNIKOM SLOVENIJE NA EVROSONGU LETA 2006 .......................................................................................... 63 5 PRILOGA D: INTERVJU Z NUŠO DERENDA, PREDSTAVNICO SLOVENIJE NA EVROSONGU LETA 2001 ................................................................................................. 66 SEZNAM TABEL: Tabela 3.1: Slovenija na Evrosongu ........................................................................................20 Tabela 5.1: Deset držav, ki jim je Slovenija največkrat podelila točke (1993–2006) .............40 Tabela 5.2: Deset držav, od katerih je Slovenija največkrat dobila točke (1993–2006) ..........41 6 1. UVOD Osrednja tema diplomskega dela je sodelovanje na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki poteka že od daljnega leta 1956, ko je bila gostiteljica danes evropsko najbolj gledanega glasbenega tekmovanja Švica. Sam se bom sicer osredotočil na zadnja leta tekmovanja, ko lahko vsaka država udeleženka samostojno izbira, v katerem jeziku bo predstavila svojo pesem. Na tekmovanju vsako leto sodeluje več držav. V letu 2008 se ga je udeležilo rekordnih 43. Leta 1956 se je za primerjavo tekmovanja udeležilo le sedem držav. Poleg gostiteljice in obenem zmagovalke Švice še vse ustanovne članice leto pozneje konstituirane Evropske gospodarske skupnosti: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska (dostopno na: http://www.kolumbus.fi/jarpen/, 27. 3. 2008). Začetki tekmovanja so bili torej domena zahodnoevropskih držav. V zadnjih letih pa si štafetno palico države zmagovalke izmenjujejo predvsem udeleženke iz jugovzhodne Evrope. Vsako leto se države odločajo, ali naj se s pesmijo predstavijo v nacionalnem jeziku ali pa bi morda poizkusile v katerem drugem, evropsko bolj razširjenem jeziku. Mnogi so bili namreč prepričani, da bo ravno ponovna uvedba svobodne izbire jezika (1999) tista odločilna komponenta, zaradi katere bi lahko prišli do več točk in posledično boljše uvrstitve. Mnoge tekmujoče države so se zaradi tega pravila pogosto odločile za nastop v angleškem jeziku. Tu naša država ni izjema. Slovenija je na Evrosongu od leta 1993 do 2008 nastopila štirinajstkrat. Če upoštevamo letošnji nastop Emine1 zmagovalke Rebeke Dremelj, potem se je Slovenija v slovenščini na evrovizijskem odru predstavila devetkrat, petkrat pa je poskusila v angleškem jeziku. Morda je angleški jezik nekaterim državam res pomagal do višje uvrstitve, vendar podrobnejši