Majhne, a Mogočne: Mikoplazme V Boju Za Preživetje

maj, junij 2014, 9∑10/76. letnik cena v redni prodaji 10,00 EUR naroËniki 8,40 EUR upokojenci 7,00 EUR dijaki in πtudenti 6,00 EUR www.proteus.si

■ Mikrobiologija Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje

■ Fizika Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti

■ Iz zgodovine geologije Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog?

■ Naravoslovna fotografija Etika v naravoslovni fotografiji

proteus maj, junij 2014.indd 481 7/14/14 2:11 PM ■ stran 393 Mikrobiologija Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje Ivanka Cizelj, Saša Kastelic

V evoluciji je drobna bakterija mikoplazma, z okrnjenim genomom in brez celične stene, razvila mehanizme, ki ji omogočajo preživetje v zanjo neprijaznem okolju. Odsotnost celič- ne stene jo brani pred penicilinskimi antibiotiki, mehka membrana ji omogoča, da se skrije pred obrambnimi molekulami v celico, z variabilnim izražanjem membranskih lipoproteinov se uspešno izogiba protitelesom gostitelja, če vse to ne zadostuje, vrne udarec, napade obrambne molekule z encimoma proteazo in sialidazo ter razgradi obrambne molekule in si pribori svoj obstoj v gostitelju. Pri ljudeh mikoplazme povzročajo obolenja kože, dihal, sečil in spolnih organov. V zadnjih letih intenzivno preučujejo vlogo mikoplazem pri nastanku rakastih tumorjev, saj znanstveniki pogosto izolirajo mikoplazmo iz tumoroznega tkiva. V tokratni številki pa s prispevkom Marine Dermastie namenjamo prostor tudi fitoplazmam. Za razliko od mikoplazem, ki so patogeni na živalih in ljudeh, fitoplazme povzročajo bolezni le na rastlinah. Po dolgih desetletjih tavanja v temi so nam tudi fitoplazme končno za- čele odkrivati nekatere od svojih skrivnosti, ki nam bodo pomagale varovati naše kmetijske posevke in drevesa pred boleznimi, ki jih povzročajo. S številnimi projekti se v mednarodno mrežo raziskovalcev fitoplazem uspešno vključujejo tudi raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo.

proteus maj, junij 2014.indd 386 7/14/14 2:07 PM ■ stran 437 Lepidopterologija O jamamaju in sorodnih prelcih. Dr. Janu Carneluttiju v slovo Boštjan Dvořák

Japonski hrastov prelec (Antheraea yamamai) je posebnost naših gozdov in ena redkih vrst nočnih pavlinčkov (Saturniidae), ki se je trdno ustalila v ustreznem okolju zunaj svoje prave domovine. Rod Antheraea šteje še kup na las podobnih, manj znanih bližnjih sorodnikov. V prispevku se bomo posvetili predstavnikom, ki naseljujejo podobne zemljepisne širine oziroma podnebne pasove različnih predelov severne poloble, in se osredotočili na nekatere bistvene razlike med njimi in »domačo« vrsto.

proteus maj, junij 2014.indd 387 7/14/14 2:07 PM 388 Vsebina ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

398 405

390 Uvodnik 413 Fizika Tomaž Sajovic Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti

393 Mikrobiologija Marko Kreft, Jernej Jorgačevski Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje 419 Iz zgodovine geologije Ivanka Cizelj, Saša Kastelic Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog?

398 Mikrobiologija Mihael Brenčič Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu 426 Paleontologija Marina Dermastia Nenavadni fosilni raki vitičnjaki Matija Križnar

405 Medicina Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez 429 Letno kazalo operacije

2. del: Razprava 437 Lepidopterologija Andrej Gogala O jamamaju in sorodnih prelcih Dr. Janu Carneluttiju v slovo Boštjan Dvořák

proteus maj, junij 2014.indd 388 7/14/14 2:07 PM Vsebina 389

419 445

469

445 Dendrologija 473 Naše nebo Drevesna dediščina v blejskih parkih in Našli izgubljenega brata našega Sonca okolici Mirko Kokole Jože Skumavec

475 Table of Contents 458 Mineralogija Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Rafael Šerjak, Gregor Kobler, Jože Pristavec

467 Ekologija Noč rakunov Jurij Kurillo Rakuni v Sloveniji Miha Krofel

469 Naravoslovna fotografija Etika v naravoslovni fotografiji Petra Draškovič

proteus maj, junij 2014.indd 389 7/14/14 2:07 PM Kolofon 390 ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Proteus Izhaja od leta 1933 maj, junij 2014, 9∑10/76. letnik cena v redni prodaji 10,00 EUR naroËniki 8,40 EUR upokojenci 7,00 EUR dijaki in πtudenti 6,00 EUR MeseËnik za poljudno naravoslovje www.proteus.si Izdajatelj in zaloænik: Prirodoslovno druπtvo Slovenije

■ Mikrobiologija Odgovorni urednik: Lektor: dr. Tomaæ Sajovic Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje prof. dr. Radovan Komel Oblikovanje: Eda PavletiË

■ Fizika Glavni urednik: dr. Tomaæ Sajovic Angleπki prevod: Andreja ©alamon VerbiË Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti Uredniπki odbor: Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter ■ Iz zgodovine geologije Janja Benedik Tisk: Trajanus d.o.o. Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog?

■ prof. dr. Milan Brumen Naravoslovna fotografija Svet revije Proteus: Etika v naravoslovni fotografiji dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec prof. dr. Nina Gunde ∑ Cimerman proteus maj, junij 2014.indd 481 7/14/14 2:11 PM akad. prof. dr. Matija Gogala prof. dr. LuËka Kajfeæ ∑ Bogataj dr. Matevæ Novak prof. dr. Tamara Lah ∑ Turnπek Naslovnica: prof. dr. Gorazd PlaninπiË prof. dr. Tomaæ Pisanski Pragozdni rob je obËutljivo obmoËje. prof. dr. Mihael Joæef Toman doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Foto: Petra Draškovič. prof. dr. Zvonka ZupaniË Slavec dr. Petra DraškoviË

Proteus izdaja Prirodoslovno druπtvo Slovenije. Na leto izide 10 πtevilk, letnik ima 480 strani. Naklada: 2.500 izvodov. Naslov izdajatelja in uredniπtva: Prirodoslovno druπtvo Slovenije, Salendrova 4, p.p. 1573, 1001 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14, faks (01) 421 21 21. Cena posamezne πtevilke v prosti prodaji je 5,00 EUR, za naroËnike 4,20 EUR, za upokojence 3,50 EUR, za dijake in πtudente 3,00 EUR. Celoletna naroËnina je 42,00 EUR, za upokojence 35,00 EUR, za πtudente 30,00 EUR. 9,5 % DDV in poπtnina sta vkljuËena v ceno. Poslovni raËun: SI56 0201 0001 5830 269, davËna πtevilka: 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost.

http://www.proteus.si [email protected]

∂ Prirodoslovno druπtvo Slovenije, 2014. Vse pravice pridræane. Razmnoæevanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno.

Uvodnik

V četrtek, 10. julija, sem v Dnevniku pre- šnji številki. Toda v njej sem pisal o nečem, bral novinarsko poročilo ob razglasitvi re- kar postavlja to vrhovno merilo pod vpra- zultatov raziskave PISA 2012 z naslovom šaj. Pisal sem namreč o skrajno kritičnem Problemske naloge trd oreh za slovenske šolar- javnem pismu akademikov po svetu, na- je, v soboto, 12. julija, pa v Delu na strani, slovljenem na dr. Andreasa Schleicherja, ki je namenjen mnenjem, zaskrbljen novi- direktorja Programa mednarodne primerjave narski odziv na objavljene rezultate PISE dosežkov učencev (Programme for Internatio- 2012 z naslovom Kapitan z vizijo, v kate- nal Student Assessment, okrajšano PISA). V rem je – glede na slabe rezultate slovenskih pismu podpisani akademiki izražajo glo- dijakinj in dijakov iz finančne pismenosti boko zaskrbljenost zaradi negativnih učin- in reševanja problemskih nalog - zapisa- kov, ki jih ima raziskava PISA. Prepričani no, »da naši učenci niso konkurenčni, saj namreč so, da bo že zdaj problematično v šolah ne dobivajo sodobnih kompetenc«. »merjenje velike pestrosti izobraževalnih Rezultati PISE so očitno postali vrhovno me- tradicij in kultur z enim samim, ozkim in rilo, po katerem se sodi, ali ima kakšna država enostranskim merilom na koncu povzročilo uspešno izobraževanje ali pa ga nima. nepopravljivo škodo našim šolam in našim Kaj sploh je PISA, sem razložil že v prej- dijakom«.

proteus maj, junij 2014.indd 390 7/14/14 2:31 PM Uvodnik 391

Da si bodo bralke in bralci lahko osvežili ritev »nevarno oža našo skupnostno predstavo spomin, naj ponovim: PISA je mednarodna o tem, kaj sploh je in bi moralo biti izobraže- raziskava o bralni, matematični in naravo- vanje«. slovni pismenosti petnajstletnih dijakinj in Najbolj simptomatično je, da naša javnost s dijakov. Predvsem je zelo pomenljivo, da temi kritičnimi stališči akademikov po sve- se raziskava ne izvaja na primer pod okri- tu o PISI bolj ali manj sploh ni seznanje- ljem Organizacije Združenih narodov za iz- na. Še več, novinarsko poročilo v Dnevniku obraževanje, znanost in kulturo (The United se končuje z nenavadnim stavkom: »Naj še Nations Educational, Scientific and Cultural dodamo, da smo za mnenje (o zadnjih re- Organization, UNESCO), »ki ima jasna in zultatih PISE in o PISI sploh; pojasnilo je zakonita pooblastila za sprejemanje ukre- moje) želeli povprašati še vrsto drugih stro- pov za izboljšanje izobraževanja in življenj kovnjakov s področja izobraževanja, vendar otrok po svetu«, ampak pod okriljem Or- niso bili pripravljeni spregovoriti ali pa so ganizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj na dopustu.« (Organisation for Economic Co-operation and Eden največjih problemov v Sloveniji je, Development, OECD), ki takih pooblastil da tudi tisti strokovnjaki, ki so se odzvali nima. Prav to pa je vredno posebne kritične na novinarkina vprašanja, sploh ne vidijo pozornosti. OECD je namreč mednarodna negativnih učinkov PISE. Rezultati PI- gospodarska organizacija razvitih držav, ki SE so za njih nekaj »svetega«, o čemer se sprejemajo načela predstavniške demokra- ne razmišlja. Če se pri raziskavi slovenske cije, predvsem pa načela svobodnega trga. dijakinje in dijaki odrežejo slabo, potem Njen idejni temelj je neoliberalna politična je to dejstvo, ki ga je treba z vso resnostjo in ekonomska ideologija, ki je tudi »skrita« upoštevati. Stališči dveh strokovnjakov za predpostavka programa PISA. Zato ni prav izobraževanje v Dnevniku so s tega stali- nič presenetljivega, da je PISA poleg bral- šča zaskrbljujoči. Eden je slabe rezultate ne, matematične in naravoslovne pismeno- slovenskih dijakinj in dijakov pojasnjeval s sti petnajstletnic in petnajstletnikov začela tem, da »se našim učenkam in učencem ne raziskovati tudi finančno pismenost (eden od uspe enako dobro kot njihovim sovrstnikom mojih znancev, sicer upokojeni profesor, je iz uspešnejših držav prilagoditi (poudarek je to posrečeno opredelil kot »šolo za kapi- moj in je pomemben, saj kaže, da govorec v talizem«), ne raziskuje pa – kot so zapisali veliki meri zaupa v koncept PISE) novim, kritično akademiki v svojem pismu – »manj neznanim in kompleksnejšim situacijam, merljivih ali nemerljivih izobraževalnih kakršne prinašata omenjeni preverjanji«. ciljev, kot so razvoj telesnih, moralnih in Drugi izraža podobno verovanje v nezmo- umetniških sposobnosti ter sposobnosti, ki tljivost strokovnjakov, ki pri PISI snujejo omogočajo tvorno sodelovanje v življenju enotne standarde, po katerih se potem meri skupnosti«. Akademiki popolnoma upravi- uspešnost oziroma neuspešnost izobraževal- čeno opozarjajo, da »pripravljanje mladih nih sistemov po svetu: »Rezultati ne povedo ljudi na dobičkonosne zaposlitve ni edini nič novega in niso nepričakovani. Čeprav in niti ne najpomembnejši cilj javnega iz- ne moremo biti zadovoljni niti z rezultatom obraževanja, ki mora dijakinje in dijake pri finančni pismenosti, ki je slab, pa so po pripravljati predvsem na sodelovanje pri de- mojem še hujši problem dosežki pri reševa- mokratičnem urejanju življenja v skupnosti, nju problemskih nalog.« Zadnje bi verjetno na moralno delovanje in na življenje, v ka- kar držalo, če ne bi bilo popolnoma nemi- terem si bodo prizadevali za osebno rast in šljeno in spregledano ideološko ozadje Pisi- duhovno blaginjo«. Zato imajo akademiki nega preverjanja znanja. Šele ob zavedanju popolnoma prav, ko trdijo, da taka usme- tega ozadja bi lahko sodili, kaj problemske

proteus maj, junij 2014.indd 391 7/14/14 2:07 PM 392 Uvodnik ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

naloge sploh preverjajo. Izredno pomenljivo renčni, saj v šolah ne dobivajo sodobnih kom- je, da se o tem ozadju ne sprašujejo stro- petenc.« (Poudarek v ležečem tisku je moj.) kovnjaki (ali pa njihovega glasu ne slišimo), Komentar se zaključuje prav srhljivo: »Šol- ampak eden pomembnih sindikalnih vodi- stvo ni prostor, po katerem bi lahko tacali, teljev na področju izobraževanja. Besedilo, v a vendarle potrebuje vizijo in vodjo, ki bo katerem je naveden njegov odgovor, navajam motor barke znal prestaviti v višjo presta- dobesedno: »“Niti strokovnjaki, ki so se s to vo. Treba se je odločiti, kaj v prihodnosti raziskavo ukvarjali, pravih vzrokov (za pod- hočemo, postaviti ustrezne cilje in določiti, povprečne rezultate slovenskih petnajstletni- kako jih bomo dosegli. Kdo bo to storil, kov, pojasnilo je moje) še ne morejo pozna- če ne minister za šolstvo in njegova ekipa? ti, ker je treba za to najprej opraviti precej Zavzeti učitelji, ki jim je mar in ki si vsak mukotrpno in dolgočasno delo.” Šele ko bo dan prizadevajo učencem predati kar največ analiza narejena, se bo po njegovih besedah znanja in potrebnih veščin, so lahko samo- mogoče pogovarjati tudi o ustreznih izbolj- iniciativni. A če za vizijo in njen prenos v šavah šolskih programov. Hkrati bo po nje- šole ne bo sistemsko poskrbljeno, bodo ka- govem treba ovrednotiti, kaj raziskava PISA kovostnega izobraževanja deležni samo tisti sploh meri, in odgovoriti na vprašanje, ali je učenci, ki bodo imeli srečo, da bodo v nji- za splošno izobraževanje državljanov ključ- hovem razredu. A nikoli ni prepozno. Dr- nega pomena, da so slovenski rezultati v njej žavljani se lahko kadarkoli odločimo in sporo- nadpovprečni (besedilo sem poudaril sam). čimo, da je dobra izobrazba tista, ki Sloveniji “Ta problem je treba raziskati, kajti gre za omogoča konkurenčnost. To pa potem počnemo diktaturo raziskave, ki postaja usmerjevalec vsak dan znova, dokler šolske barke ne prevza- izobraževalnih sistemov zaradi vzpostavlja- me kapitan z vizijo.« (Poudarek je moj.) nja teh lestvic, ki so že bile deležne ostrih Kam pa to lahko pelje, kaže bizarna zgodba kritik akademikov po svetu.” […] Kar ob o tem, kako je ustanovitelj Microsofta Bill rezultatih PISA sploh izrazito odklanja, pa Gates - kapitan z vizijo - na hitro in tiho je “politična histerija, ki praviloma nastopi prevzel izobraževanje in skušal vsiliti eno- ob takšnih informacijah in zahteva takojšnje tne, nepreizkušene in nedemokratično spre- rezultate v obliki poenostavljenih rešitev”.« jete izobraževalne standarde v Združenih Kako je ekonomistično ideološko ozadje PISE državah Amerike. »Vrsta skupin je dobilo kljub vsemu »spregledano« in ponotranjeno od fundacije Gates plačanih milijone dolar- – seveda kot nekaj »dobrega« in »neizogib- jev za to, da so potrdile, da so novi standar- nega« - kaže omenjeni komentar v Delu, di pomembni za gospodarsko prihodnost,« kjer najdemo zapisana sledeča stališča: »In lahko preberemo v povzetem članku z na- vendar bi moralo biti šolstvo ena najpo- slovom Milijonarjeve nove funkcije. Neizvo- membnejših družbenih tem, če nam je mar ljeni bogataš Bill Gates je odločal o novih šol- za prihodnost. Če tega ne znajo presoditi skih standardih, objavljenem 10. junija letos v politiki, bi jim to moralo sporočiti volilno spletni Mladini. Nacionalni škandal bo svoj telo. Vsi volivci, tudi tisti, ki nimajo otrok, epilog morda doživel v ameriškem kongresu. bi se morali zavedati, kakšne so posledice Vse, kar lahko še zapišemo v tem uvodni- tega, da ne znamo in ne zmoremo poskrbeti ku, je pomenljivo vprašanje: Ali se sploh za naše otroke, saj naša prihodnost temelji zavedamo, da nimamo nobenega nevtralne- na prihodnji generaciji zaposlenih. Samo ti ga izobraževanja? Vsako izobraževanje ima bodo lahko poskrbeli, da se bo družba gospodar- svojo ideologijo, PISA ekonomistično, pisci sko razvijala, da bodo prihajale tuje investicije, pisma, naslovljenega na direktorja PISE, pa da bo država kompetitivna na globalni ravni, humanistično. Sam sem za zadnjo. Zdaj pa se že kaže, da naši učenci niso konku- Tomaž Sajovic

proteus maj, junij 2014.indd 392 7/14/14 2:07 PM Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje • Mikrobiologija 393

Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje Ivanka Cizelj, Saša Kastelic V evoluciji je drobna bakterija mikoplazma, tales, Entomoplasmatales, Haloplasmatales z okrnjenim genomom in brez celične stene, in Mycoplasmatales). V rod Mycoplasma je razvila mehanizme, ki ji omogočajo preži- trenutno uvrščenih 123 vrst. vetje v zanjo neprijaznem okolju. Odsotnost celične stene jo brani pred penicilinskimi Minimalna in najbolj preprosta celica antibiotiki, mehka membrana ji omogoča, Predstavniki razreda Mollicutes ne morejo da se skrije pred obrambnimi molekulami v sintetizirati izhodne spojine muraminske celico, z variabilnim izražanjem membran- kisline, ki je osnovni gradnik bakterijskih skih lipoproteinov se uspešno izogiba pro- sten. Mikoplazme prodirajo in rastejo pod titelesom gostitelja, če vse to ne zadostuje, površjem trdnega gojišča, na površini pa vrne udarec, napade obrambne molekule z imajo njihove do 2 milimetra velike koloni- encimoma proteazo in sialidazo ter razgradi je obliko ocvrtega jajca s temnejšo vraščeno obrambne molekule in si pribori svoj obstoj cono in svetlejšo obrobno cono. v gostitelju. Mikoplazme imajo razmeroma majhen krožni genom z dvoverižno DNA in niz- Kaj so mikoplazme? ko vsebnostjo gvanina in citozina (23 do Mikoplazme so najenostavnejši in najmanjši 40 odstotkov). Genom je velik od 0,58 do mikroorganizmi, ki so še sposobni samo- 1,38 megabaze, kar ima za posledico dra- stojnega razmnoževanja. So edinstvena vr- stično zmanjšanje biosintetskih sposobno- sta bakterij. Nimajo celične stene, obdaja jih sti in pojasnjuje odvisnost mikoplazem od le celična membrana, zato lahko zavzamejo gostitelja. Število genov, ki so vključeni v različne oblike, od hruškaste, kokoidne in popravljalne mehanizme genetskega mate- nitaste do verižne. Odkritje mikoplazem riala z izrezovanjem in rekombinacijo, so sega v leto 1898, ko sta Nocard in Roux mikoplazme zmanjšale na minimalno raven, izolirala prvo mikoplazmo – Mycoplasma ki še omogoča proces podvojevanja DNA mycoides, ki povzroča pljučno kugo pri go- in preživetje celice. Kljub minimalnemu vedu. Na začetku 20. stoletja so domnevali, genomu imajo mikoplazme številne krajše da so mikoplazme virusi, saj lahko prehajajo in daljše ponovitve nukleotidnih zaporedij, skozi ultrafiltre, ki ostale bakterije zadržijo. ki omogočajo različne tipe rekombinacij in Kasneje je bilo potrjeno, da so mikoplazme preurejanje genoma. To na videz nepotrebno bakterije, ki so se razvile iz po Gramu pozitivne veje bakterij in v procesu dege- nerativne evolucije izgubile celično steno. Leta 2010 je Gibson s sodelavci umetno ustvaril celico mikoplazme, ki jo »upra- Kolonije bakterij vlja« sintetični kromosom in je sposobna Mycoplasma samostojnega razmnoževanja. synoviae na Mikoplazme uvrščamo v bakterijski ra- agarskem gelu zred Mollicutes (mollis, lat. mehak, upo- pri 100-kratni gljiv; cutis, lat. koža), ki je razdeljen v pet poveËavi. redov (Acholeplasmatales, Anaeroplasma- Foto: Ivanka Cizelj.

proteus maj, junij 2014.indd 393 7/14/14 2:07 PM 394 Mikrobiologija • Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

zasedanje prostora v genomu se kaže pred- šajo se preko aerosola, hrane, vode, prahu, vsem v antigenski variabilnosti površinskih žuželk, z neposrednim stikom med gosti- antigenov. Mikoplazme uporabljajo nadome- telji, z materinim mlekom na mladiče, pri stni genetski kod, kjer kodon UGA kodira pticah pa tudi preko valilnih jajc. Trditev, aminokislino triptofan namesto običajnega da so mikoplazme, ki okužujejo vretenčarje, stop kodona. Kapaciteta genoma je omejena izključno zunajcelični zajedavci, je bila ovr- na približno 700 različnih proteinov, kar je žena leta 1989, ko je Lo odkril celice My- le dvakrat toliko, kot je teoretično izračuna- coplasma fermentans v človeških celicah brez no število proteinov, potrebnih za delovanje fagocitozne aktivnosti. Hipoteza je bila še hipotetične minimalne celice. Mikoplazme dodatno potrjena z odkritjem nove miko- nimajo genov za sintezo aminokislin, nu- plazemske vrste (Mycoplasma penetrans), ki kleotidov, kofaktorjev, maščobnih kislin in lahko prehaja v različne tipe človeških celic. sterolov. Njihov metabolizem je okrnjen. Nekatere vrste lahko na površinah tvorijo Nimajo Krebsovega cikla in ne kinonov ter biofilm. Ta mehanizem jim omogoča, da se citokromov, ki so pomembni za oksidativno lažje zoperstavijo negativnim vplivom oko- fosforilacijo. Za pridobivanje energije in iz- lja. Mikoplazme ob okužbi povišajo izraža- hodnih spojin za makromolekule se najpo- nje genov, katerih produkti sodelujejo v pogosteje poslužujejo fermentacije sladkorjev, teh apoptoze, povzročijo povišano izločanje hidrolize arginina ali oksidacije določenih dušikovega oksida in citokinov, kar značilno organskih kislin (laktat, piruvat). Mikoplaz- poveča vnetni odziv gostitelja. me od gostitelja pridobijo vse, kar ne morejo sintetizirati same, ker so to sposobnost med Pritrditev na gostitelja in vdor v celico evolucijo izgubile. Zaradi tega lahko miko- Izrednega pomena za povzročitev okuž- plazme gojimo v razmerah in vitro le na zelo be, preživetje in kolonizacijo gostitelja je bogatih gojiščih. Počasni napredek raziskav pritrditev mikoplazme na gostiteljsko celi- na tem področju je povezan z dejstvom, da co. Uspešno kolonizacijo in pripenjanje na za njihovo gojenje potrebujemo posebna go- površino, kot je na primer sluznica dihal, jišča in da jih težko vzgojimo iz kliničnih omogočajo citadhezini, ki so na površini vzorcev. Da zaustavimo rast po Gramu po- bakterije. Primarna interakcija med gosti- zitivnih bakterij, ki bi lahko prerastle mi- teljem in mikoplazemsko celico poteka s koplazme, gojišču dodajamo penicilin. Proti površinskimi adhezini mikoplazem, ki so njemu so namreč zaradi odsotnosti celične vsidrani v membrano kot lipoproteini. Do- stene mikoplazme odporne. ločene mikoplazme imajo razvit poseben organel za pripenjanje na celice gostitelja. Ta Mikoplazma, povzročiteljica obolenj edinstvena struktura je na končnem delu ce- Zaradi svojih posebnosti so mikoplazme za- lice in uravnava tako adherenco (sprijetost) jedavci ali komenzali, ki so se uspešno pri- kot tudi gibanje mikoplazme. Vendar pa se lagodili na življenje v različnih življenjskih gibajo in pripenjajo na gostitelja tudi miko- prostorih, gostiteljih in tkivih. Zajedajo lju- plazme, ki tega organa nimajo. Sposobnost di, vretenčarje in členonožce. Predstavniki gibanja pospeši in olajša prodor mikopla- rodu Mycoplasma naseljujejo površino sluznic zemske celice skozi sloj mucina (sluzi) in dihalnih organov, urogenitalnega trakta, vstavitev organov za pripenjanje med cilije. oči, prebavil, mlečne žleze in sklepov vre- Mikoplazemske celice se pripnejo na mem- tenčarjev. Za patogene vrste mikoplazem je brano epitelnih celic v bazi cilij s proteini, značilno, da v večini primerov povzročajo ki so povezani z organelom za pripenjanje kronične oblike bolezni z visoko stopnjo ali pa so difuzno razporejeni po celotni po- obolevnosti in nizko umrljivostjo. Prena- vršini mikoplazemske celice. Odsotnost tr-

proteus maj, junij 2014.indd 394 7/14/14 2:07 PM Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje • Mikrobiologija 395

dne celične stene pri mikoplazmah omogoča likujejo. M. gallisepticum ima 30 do 70 raz- neposredni stik med membranskimi prote- ličic gena vlhA, ki so organizirani v gruče, ini mikoplazem in gostiteljsko celico, kar večina različic pa je translacijsko kompeten- lahko pripelje do zlitja z gostiteljsko celico tnih. M. synoviae pa ima številne psevdoge- ali vstopa mikoplazme v celico. Podaljšano ne, ki pokrivajo različne ločene odseke gena znotrajcelično preživetje in/ali znotrajcelično vlhA in so organizirani v enotno gručo. Pri razmnoževanje pripomoreta pri kolonizaciji M. gallisepticum se naenkrat prepiše le en in širjenju mikroba po gostitelju ter nareku- gen in na površini mikoplazemske celice se jeta kronični potek bolezni. Invazivnost ko- izrazi le ena različica lipoproteinskega hema- košje mikoplazme (M. synoviae) v celicah, ki glutinina VlhA. Preklapljanje izražanja med nimajo fagocitozne aktivnosti, smo v razme- različnimi člani genske družine je pospešeno rah in vitro dokazali pri kokošjih eritrocitih, s protitelesi proti izraženemu genu. Izražanje kokošjih embrionalnih celicah in kokošjih izmenjujočih se genov zagotovi, da imunski hondrocitih. V vseh treh tipih celic je bilo sistem ne prepozna antigenskih različic, kar mogoče najti celice M. synoviae prej kot 24 olajša adhezijo mikroba na nove ciljne celice ur po okužbi. V celicah je M. synoviae osta- in omogoči kronični potek bolezni. la navzoča tudi dalj časa. Čeprav je pri M. synoviae zgradba gena za VlhA očitno homologna posameznim ge- Izmikanje imunskemu odgovoru gostitelja nom vlhA pri M. gallisepticum, so antigen- Mikoplazme imajo mehanizem za nastanek antigenskih različic svojih površinskih antigenov, imenovan fazna variacija. Pri njej se hitro spreminja izražanje površinskih antigenov, ki vključuje spremembe aminokislinskega zaporedja in molekulske mase teh antigenov. Pri M. gallisepticum in M. synoviae so fazni variaciji podvrženi geni družine vl- hA, ki so se med vrstama prenesli s horizontalnim prenosom. Orga- nizacija in izražanje genov vlhA ter nastanek antigenskih različic se pri M. gallisepticum in M. synoviae raz-

Poenostavljeni shematski prikaz procesov v organizmu gostitelja, ki se odvijajo po okužbi z mikoplazmo. A ∑ imunski odgovor gostitelja na vdor mikroba in obramba mikoplazem pred protitelesi; B ∑ vdor mikoplazem v celico, ki nima fagocitozne aktivnosti; C ∑ hemaglutinacija (zlepljanje eritrocitov z adhezini, ki se nahajajo na površini mikoplazemske celice); D ∑ nastanek novih antigenskih razliËic površinskih antigenov, kot so na primer lipoproteini. Avtorica slike: Ivanka Cizelj.

proteus maj, junij 2014.indd 395 7/14/14 2:07 PM 396 Mikrobiologija • Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

ske različice dosežene na drugačen način. dajo celice B, lahko antigenska variacija v M. synoviae ima le en popolni gen vlhA, v lipoproteinih povzroči kronično stimulacijo genomu pa so prisotne mnoge delne kopije limfatičnega tkiva. Mikoplazme interagira- z variabilno dolžino območja na genu vlhA, jo z imunskim sistemom gostitelja, vplivajo ki kodira karboksilni konec proteina. Te na aktivacijo makrofagov in indukcijo cito- delne kopije se lahko rekombinirajo na dveh kinov, njihove celične sestavine delujejo kot do petih specifičnih mestih na genu, ki se superantigeni, pogosto kot odziv na okužbo izrazi, in oblikujejo novo, neprepoznavno pride do nastanka avtoimunskih reakcij. S različico izraženega gena. Predvidevajo, da procesom antigenske variacije površinskih ta sistem omogoči več kot 500.000 razli- molekul so se sposobne izogibati imunske- čic. M. synoviae izraža variabilni lipoprote- mu odzivu gostitelja. in, povezan s hemaglutinacijo, pri katerem pride do posttranslacijskega cepljenja na dva Napad na obrambne molekule gostitelja proteina, in sicer na 40 do 50 kDa velik N- Imunoglobulini G so eden glavnih izotipov konec oziroma MSPB in C-konec oziroma protiteles. Najdemo jih v krvi in zunajcelič- MSPA. MSPA deluje kot hemaglutinin, kar ni tekočini. Z vezavo in opsonizacijo pato- pomeni, da se veže na receptorje na eritro- genega mikroorganizma povečajo njegovo citih in jih poveže v mrežo. Protitelesa proti fagocitozo in ščitijo telo pred okužbo. Pri MSPA, ki jih ustvari z mikoplazmo okuže- mikoplazmah so odkrili proteine, ki vežejo ni organizem, preprečijo nastanek hemaglu- imunoglobuline G preko Fc dela. Vezanje tinacijske mreže. MSPB je najpomembnejši mikoplazme s tem delom IgG lahko one- antigen. Protitelesa proti MSPB povzročijo, mogoči njeno vezanje z receptorji Fc na ce- da M. synoviae začne izražati MSPB z dru- licah s fagocitozno aktivnostjo, kar prepre- gačnimi epitopi. čuje prepoznavo in uničenje mikoplazemske celice. Kot pomemben virulenčni dejavnik Odgovor gostitelja na napad mikoplazem je bila opisana tudi sialidaza. Tesni stik mikoplazme s površino gostitelj- Sialidaze kot virulenčni dejavniki sodelu- ske celice lahko sproži kaskado signalov, ki jejo pri pospeševanju mikrobne kolonizacije potujejo do jedra celice in vplivajo na iz- in invazije tkiva ter poškodbi sializiranih ražanje številnih genov v celici gostiteljici. molekul, celičnih površin ali zunajcelične- Mikoplazme inducirajo (aktivirajo) številne ga matriksa gostitelja. Sialidaze delujejo kot citokine, ki uspešno vplivajo na številne bi- razširitveni dejavnik, saj omogočajo nemo- ološke aktivnosti, kot sta na primer celična teno razmnoževanje bakterije in posledično delitev in diferenciacija. Pri kolonizaciji tkiv invazijo gostiteljskega tkiva. Visoka kon- in organov gostitelja mikoplazme povzro- centracija sialidaz inaktivira nekatere enci- čijo nastanek specifičnih protiteles, stimu- me, hormone in serumske glikoproteine. V lirajo opsonizacijo in fagocitozo, aktivirajo naših raziskavah smo dokazali, da sevi M. komplement in limfocite T ali B. Toksični synoviae, ki izražajo visoko nevraminida- metaboliti mikoplazem, kot sta vodikov pe- zno aktivnost, iz glikoproteinov kokošjega roksid in superoksid, pa povzročijo oksida- seruma, trahealne sluzi in imunoglobulinov tivne poškodbe celičnih membran gostitelja. G odcepljajo strukture, vezane s sialidazno Raziskave okužb kokoši z M. gallisepticum vezjo. Tretji napad na obrambne moleku- so pokazale, da je kopičenje limfocitov v le pa določene vrste mikoplazem izvršijo zgodnji fazi okužbe posledica vpliva miko- s proteazami. Naša študija je pokazala, da plazemskih lipoproteinov na makrofage go- M. synoviae in M. gallisepticum sintetizirata stitelja. Ti se odzovejo s sproščanjem vne- cisteinsko proteazo, ki razgradi gostiteljeve tnih kemokinov. V poznejši fazi, ko prevla- imunoglobuline G podobno kot papain na

proteus maj, junij 2014.indd 396 7/14/14 2:07 PM Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje • Mikrobiologija 397

Physiological Reviews, 83: 417-432. variabilni in kostantni del. Napad na gosti- Sirand-Pugnet, P., Lartigue, C., Marenda, M., Jacob, D., Barré, teljeve imunoglobuline omogoča mikoplaz- A., Barbe, V., Schenowitz, C., s sod., 2007: Being pathogenic, mi daljše preživetje in obstoj v gostitelju. plastic, and sexual while living with a nearly minimal Bolezni, ki jih povzročajo mikoplazme, ima- bacterial genome. PLoS Genetics, 3: 744-758. jo prav zaradi omenjenih dejstev navadno SlovarËek manj znanih izrazov: kronični potek. Zdravljenje je dolgotrajno, Antigen. Snov, ki povzroËi imunski odziv. Citadhezin. Molekula, ki se nahaja na celiËni površini uporabljajo pa makrolidne in tetraciklinske bakterije in omogoËa njeno vezavo na celice. Vezava antibiotike. Pri ljudeh mikoplazme povzro- patogene bakterije na površino celic gostitelja je eden čajo obolenja kože, dihal, sečil in spolnih glavnih korakov v procesu kolonizacije gostitelja. organov. V zadnjih letih intenzivno preuču- Citokini. Beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo jejo vlogo mikoplazem pri nastanku rakastih kot posredniki med elementi imunskega sistema tumorjev, saj znanstveniki pogosto izolirajo Epitop. Imenujemo ga tudi antigenska determinanta in je obmoËje v makromolekuli antigena, ki ga protitelesa mikoplazmo iz tumoroznega tkiva. specifiËno prepoznajo. Antigen ima lahko enega ali veË Pomembnejši viri: epitopov. Browning, G. F., Marenda, M. S., Markham, P. F., Hemaglutinacija. Proces, v katerem posebne molekule, Noormohammadi, A. H., Whithear, K. G., 2010: Mycoplasma. imenovane hemaglutinini, z vezavo na receptorje na V: Gyles, C. L., Prescott, J. F., Songer, G., Thoen, C. O., eritrocitih povzroËijo njihovo zlepljanje. (uredniki): Pathogenesis of Bacterial Infections in Animals. 4. Krebsov cikel. Poznan tudi pod imenom cikel citronske kisline izd. Iowa: Wiley-Blackwell. 549-73. oziroma cikel trikarboksilnih kislin. Je del aerobne metabolne Kleven, S. H., 2003: Mycoplasma synoviae infection. V: Saif, poti, ki je vkljuËena v kemijske spremembe ogljikovih Y. M., Barnes, H. J., Glisson, J. R., Fadly, A. M., McDougald, hidratov, mašËob in beljakovin v ogljikov dioksid in vodo, L. R., Swayne, D. E., (uredniki): Diseases of poultry. 11. izd. nastane pa tudi energija. S Krebsovim ciklom si celica poleg Iowa: State University Press. 756-66. energije zagotovi izhodne spojine za biosintezo aminokislin, Noormohammadi, A. H-, Markham, P. F., Duffy, M. F., porfirinov ter purinskih in pirimidinskih baz za nukleotide. Whithear, K. G., Browning, G. F., 1998: Multigene families Opsonizacija. Proces, v katerem molekule imunskega sistema encoding the major hemagglutinins in phylogenetically (na primer protitelo, molekule komplementa) prekrijejo distinct mycoplasmas. Infect Immun, 66: 3470-3475. površino tujka in s tem pospešijo proces fagocitoze. Razin, S., Yogev, D., Naot, Y., 1998: Molecular biology and Sialidaza. Encim, ki sodeluje v katabolizmu sialiËne kisline. pathogenicity of mycoplasmas. Microbiology and Molecular OmogoËa hidrolizo glikozidne vezi med sialiËno kislino in Biology Reviews, 62: 1094-1156. sladkorjem, na katerega je vezana. Pri mikoplazmah pa je Rottem, S., 2003: Interaction of mycoplasma with host cells. tudi eden izmed glavnih virulenËnih dejavnikov.

Ivanka Cizelj je diplomirala na Veterinarski fakulteti. Svoj študij je nadaljevala kot mlada raziskovalka na podroËju mikoplazmologije na Biotehniški fakulteti in leta 2011 doktorirala iz biokemije in molekularne biologije. Trenutno je zaposlena na Biotehniški fakulteti, kjer se med drugim posveËa tudi študiju Saša Kastelic je leta 2011 diplomirala iz mehanizmov patogenega biotehnologije na Biotehniški fakulteti v delovanja mikoplazem. Svojo Ljubljani. V sklopu svojega podiplomskega ljubezen do narave povezuje študija preuËuje mehanizme patogenega s potovanji v daljnje dežele. delovanja pasjih mikoplazem s poudarkom na raziskavah hemaglutininov in nevraminidaz. Prosti Ëas najraje preživlja v naravi ali pa ustvarja izdelke iz fimomase.

proteus maj, junij 2014.indd 397 7/14/14 2:07 PM 398 Mikrobiologija • Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu Marina Dermastia

Prvi dokumentirani dokazi o fitoplazmah Takrat so žlahtnitelji rastlin odkrili novo segajo v čas kitajskih vladarjev iz dinastije varieteto božične zvezde, ki je imela veliko Song, ki so vladali od leta 960 do leta 1279 cvetov in bila dovolj nizka, da so jo lahko po našem štetju. Ti so bili veliki ljubitelji postavili na mizo. Težava je bila, da takih cvetja, še posebej radi so imeli potonike. rastlin niso znali dalje vzgajati iz semen. Med njimi so najbolj občudovali tiste z ne- Edini način za proizvodnjo nizkih, gostih žno zelenimi cvetovi, ne pa tistih bolj pogo- božičnih zvezd je bilo cepljenje, s cepiči, stih z rdečimi cvetovi. Novejšega datuma so pridobljenimi iz nizke rastline. Gojitelji so božične zvezde (Euphorbia pulcherrima), ki vedeli, da je skrivnost njihove razrasti skri- so nepogrešljivi sestavni del božičnih cve- ta v floemskem soku cepiča, razložiti pa jo tličnih aranžmajev. V času prvih poročil o niso znali. teh rastlinah - po prihodu Špancev v Mehi- ko - so jih Azteki pod imenom cuetlaxochi- Zeleno cvetoče potonike in pritlikave tl uporabljali za različne stvari - iz njihove- božične zvezde so okužene s fitoplazmami ga soka so pripravljali zdravila proti vročini, Skrivnost nizko rastočih božičnih zvezd je iz njihovih ovršnih listov pa rdeče barvilo. bila pojasnjena šele v poznih devetdesetih Rastlino je zadnji azteški kralj Montezuma letih prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki kot »darilo bogov« gojil na svojih vrtovih, ugotovili, da so te neobičajno rastoče rastli- saj je bila v tistih časih prevelika, da bi jo ne okužene z zelo posebnimi bakterijami – lahko občudoval v lončkih v notranjih pro- fitoplazmami. Same fitoplazme pa so bile storih. Današnja podoba, ki se zelo razlikuje kot povzročiteljice številnih bolezni rastlin, od podobe divjih sorodnikov v Mehiki, je imenovanih rumenice, prepoznane kakšnih poznana od dvajsetih let 20. stoletja dalje. 30 let prej. Glede na podobnost bolezenskih

Divja božiËna zvezda. Foto: Tom Turk.

proteus maj, junij 2014.indd 398 7/14/14 2:07 PM Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu • Mikrobiologija 399

BožiËna zvezda, okužena s

fitoplazmami. Foto: Manca Pirc.

znamenj in odsotnost tipičnih znamenj bak- zem, ki so patogeni na živalih in ljudeh, fi- terijskih ali glivnih okužb so bili do takrat toplazme povzročajo bolezni le na rastlinah. raziskovalci prepričani, da rumenice povzro- Za zdaj so bili neuspešni vsi poskusi, da bi čajo virusi. jih gojili v razmerah in vitro, kar je eden Fitoplazme, ki spreminjajo rdeče cvetove od glavnih razlogov, da je njihovo razisko- potonik v zelene in božične zvezde iz veli- vanje zelo težavno in vezano na preučeva- kih razpotegnjenih grmastih vej z redkimi nje okuženih gostiteljev ter da je posledično cvetovi v gosto cvetoče nizke grmičke, pa naše znanje o teh organizmih zelo omejeno. le redko povzročijo nam všečne spremem- Njihov skrivnostni položaj med prokarionti be na rastlinah. Večinoma povzročajo hude smo razrešili šele z razvojem in aplikacija- rastlinske bolezni in grozijo številnim pre- mi sodobnih molekularnih tehnologij. To hranskim in okrasnim rastlinam po vsem je vodilo tudi do uvedbe trivialnega imena svetu. Ker porušijo normalno delovanje »fitoplazma« in končno do opisa novega rastlinskih rastnih regulatorjev, to vodi do taksona kot začasno vrsto ali 'Candidatus bolezenskih znamenj, kot sta pritlikavost in Phytoplasma'. Znotraj Mollicutes so fitoplaz- metlasta razrast, izraženi v božičnih zvez- me najbolj sorodne rodu Acholeplasma. Njun dah. Na različnih rastlinah pa povzročajo skupni prednik naj bi se od ostalih moliku- tudi razvoj listom podobnih struktur name- tov ločil že zelo zgodaj. Ločitvi naj bi sledi- sto cvetov, propadanje cvetov in posledično li manjšanje genoma in izguba celične stene. odsotnost pridelka, neolesenevanje, zavrto Fitoplazme imajo danes eno najmanjših ce- fotosintezo, kopičenje sladkorjev v listih in lic, z enim najmanjših znanih genomov, od drugo. 530 do 1350 kb. V njem ni genov za sintezo številnih spojin, vključenih v različne pre- Mikoplazmam podobni organizmi snovne poti. Vse te snovi morajo fitoplazme Zaradi morfološke podobnosti so ob odkri- dobiti od svojih gostiteljev. tju fitoplazme poimenovali mikoplazmam podobni organizmi. Obe skupini organizmov Majhen genom je povezan z gostiteljevim sta, kot bakterije, pozitivne po Gramu in okoljem brez celične stene, uvrščeni v monofiletski Če želimo razumeti prilagoditve fitopla- razred Mollicutes. Za razliko od mikopla- zemskega genoma in njegovo zmanjševanje,

proteus maj, junij 2014.indd 399 7/14/14 2:07 PM 400 Mikrobiologija • Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

moramo najprej razumeti okolje fitoplazem- skim sokom okuženih rastlin, predvsem so skega gostitelja. Fitoplazme v rastlinah živi- to bolšice in škržatki iz reda Hemiptera. Pri jo skoraj izključno v soku floema – sistema hranjenju sprejmejo iz floemskega soka tudi za transport proizvodov fotosinteze po ra- fitoplazme, ki se nato pomnožujejo v hemo- stlinskem telesu. Takšno okolje fitoplazmi limfi žuželke. Zanimivo je, da je koncentra- nudi odlične razmere za življenje in širjenje cija organskih snovi v hemolimfi podobno po gostiteljski rastlini. Fitoplazme so dovolj visoka kot v floemskem soku. Glavni slad- majhne, da se lahko premikajo skozi sitaste kor v hemolimfi je trehaloza, katere kon- pore, ki povezujejo posamezne prevodne ce- centracija je v korelaciji s količino saharoze lice v floemu. Po floemu se premikajo pa- v gostiteljski rastlini. Ko se taka žuželka sivno, skupaj s floemskim sokom. Floemski hrani na zdravi rastlini, prenese fitoplazme sok je pod visokim hidrostatskim tlakom v njen floemski sok in rastlina tako postane in je bogat s hranili. Po sestavi se razliku- okužena. je glede na rastlinsko vrsto, a vedno vsebuje Zaradi minimalne velikosti genoma so fito- velike količine ogljikovih hidratov. Najpo- plazme najenostavnejše znane samopodvaju- gostejša je po navadi saharoza, poleg nje pa joče se oblike življenja, nekje na meji med so v floemskem soku še glukoza, fruktoza, celičnimi organizmi in virusi. Omejitev pri različni oligosaharidi in sladkorni alkoholi, hitrosti njihove evolucije predstavlja dejstvo, kot sta manitol in sorbitol. V njem so tu- da imajo gostitelje v dveh kraljestvih orga- di minerali, beljakovine, aminokisline, ra- nizmov. Iz štirih fitoplazemskih genomov, stlinski rastni regulatorji citokinini, avksini, katerih nukleotidna zaporedja so znana, abscizinska kislina, giberelini, jasmonati in sklepamo, da so fitoplazme svoje genske metilsalicilati ter ATP in majhne RNA. pomanjkljivosti nadomestile s horizontalnim Fitoplazme na neokužene rastline prenašajo prenosom genov iz drugih kraljestev, preu- žuželčji prenašalci, ki se s hranijo s floem- rejanjem DNA in rekombinacijo med kro-

Fitoplazme v notranjosti celic madagaskarskega zimzelena Fitoplazma v sitasti pori med dvema celicama floema (Catharanthus roseus). Slika je posneta s transmisijskim madagaskarskega zimzelena (Catharanthus roseus). Slika je elektronskim mikroskopom. posneta s transmisijskim elektronskim mikroskopom. Foto: Magda Tušek Žnidarič. Foto: Magda Tušek Žnidarič.

proteus maj, junij 2014.indd 400 7/14/14 2:07 PM Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu • Mikrobiologija 401

Okuževalni krog fiotoplazme (prirejeno po Christensen s sod., 2005).

za celično presnovo in jih imajo prosto živeče bakterije. Nimajo genov za sintezo aminokislin, maščobnih kislin in nukleotidov. Vse te snovi mora fitoplazma sprejeti z membranskimi transportnimi procesi. Za razliko od drugih bakterij, pozitivnih po Gramu, imajo fitoplazme tako zelo veliko pomembnih membranskih transporterjev. Izjemno nenavadna mosomom in zunajkromosomskimi elementi je odsotnost beljakovine, za katero – plazmidi. Tako kot pri drugih molikutih velja, da je nujna za celično delitev. Kako je tudi večina znanih genomov fitoplazem se lahko fitoplazemska celica deli brez te organizirana v krožne kromosome. Izjema beljakovine, za enkrat še ni pojasnjeno. Fi- so fitoplazme is skupine metličavosti jablan, toplazemski geni kodirajo vse encime, nujne katerih kromosomi so linearni. Od kod ta za glikolizo, vendar pa nimajo tistih, ki so neobičajna organizacija bakterijskih kromo- nujni za fosforilacijo sladkorjev, ki v gliko- somov, ni jasno; znanstveniki domnevajo, lizo vstopijo. da naj bi imela virusni izvor. Vključenost različnih virusnih nukleotidnih zaporedij v »Za vse naj bi bil kriv ameriški škržatek« fitoplazemske genome tudi drugače ni neo- V Sloveniji v zadnjih letih povzroča največjo bičajna. V fitoplazemskih genomih so pogo- gospodarsko škodo fitoplazma, ki nima niti sti plazmidi. Za nekatere seve fitoplazem so še začasnega znanstvenega imena, tako da že pokazali, da imajo njihovi plazmidi vpliv jo imenujemo kar povzročiteljica zlate trsne na prenos s prenašalci. V do sedaj poznanih rumenice ali v francoskem izvirniku flave- genomih fitoplazem so našli tudi tako ime- scence dorée (FDf). FDf je na karantenskem novane potencialne mobilne enote, ki imajo seznamu Evropske unije, kar pomeni, da za velik vpliv na podvojitev posameznih delov njeno zatiranje veljajo posebno stroga pravi- genoma in naj bi prispevale h genetski vari- la. Zlata trsna rumenica se je pojavila v pet- abilnosti fitoplazem. Pred kratkim so odkri- desetih letih prejšnjega stoletja v vinogradih li, da te enote lahko oblikujejo tudi zunaj- zahodne Francije. Bolezen se je pojavila kromosomske elemente, ki se pomnožujejo hkrati z ameriškim škržatkom (Scaphoideus in nato ponovno povežejo v fitoplazemski titanus Ball), ki so ga skupaj z divjimi tr- genom. Pri nekaterih sevih fitoplazem, kot tami, namenjenimi za nove podlage, nena- so nekateri sevi 'Ca. P. asteris', naj bi bilo merno uvozili v Evropo iz Združenih držav kar 65 do 70 odstotkov beljakovin kodiranih Amerike. Sočasnost dogodkov je raziskave na teh mobilnih enotah. Na drugi strani je te fitoplazemske bolezni upočasnila kar za takih genov pri fitoplazmi ’Ca. P. mali', ki 50 let, saj so znanstveniki poskušali poja- povzroča metličavost jablan, le 4 odstotke. sniti le povezavo med to žuželko in fito- Fitoplazme kot obligatni zajedavci nimajo plazmo, kar pa jih je vodilo v slepo ulico. številnih genov, za katere velja, da so nujni Ameriški škržatek je monofagna vrsta na

proteus maj, junij 2014.indd 401 7/14/14 2:07 PM 402 Mikrobiologija • Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

vinski trti, kar pomeni, da se hrani izključ- (Clematis vitalba). Zanimivo je, da sta obe no s floemskim sokom te rastline. Hitro divji rastlini okuženi z različnimi sevi FDf. širjenje bolezni po južnem delu Evrope in In kako naj bi FDf prišla z divjih rastlin na njene posledice so nakazovale, da okuženi vinsko trto? Ta korak je še nejasen, imamo škržatki morda le niso edini vir okužbe. K pa na zalogi nekaj možnih scenarijev. Doka- postopnemu razvozlavanju uganke so veliko ze zanje dobivamo z odkrivanjem različnih prispevale tudi molekulske analize sevov fi- polifagnih žuželk, ki so okužene z različni- toplazme, ki se niso povsem ujemale s pred- mi sevi FDf. Te naj bi se hranile z okuže- videnim širjenjem prenašalca in pojavom nim floemskim sokom jelš ali srobotov, zelo bolezni v različnih državah. Znanstveniki redko in naključno tudi na vinski trti. Ob so začeli upravičeno domnevati, da mora takih naključnih dogodkih bi lahko prišlo obstajati še dodatni vir okužbe. Raziskave do prenosa fitoplazme na vinsko trto. Če je je končno pospešilo odkritje, da v Ameriki v bližini rastline ameriški škržatek, se lahko te fitoplazme ni, kar je bil dokaz, da se je ob hranjenju okuži. Ker se hrani le na vin- moral ameriški škržatek s FDf okužiti po ski trti, lahko fitoplazmo razširi na sosednje prihodu v Evropo. Danes imamo kar veliko rastline v vinogradu. Če je v njem veliko dokazov, da so najpomembnejši naravni vir škržatkov, pa je širitev bolezni le še vpra- te fitoplazme jelše (Alnus sp.). Po Evropi, šanje časa. Danes vemo, da je ta čas lahko vključno s Slovenijo, je okuženost jelš s FDf več kot 80-odstotna. V jelšah pa je okuž- ba prikrita, tako da drevesa ne kažejo prav Vinograd, zasajen s sorto vinske trte refošk, zelo okužen s nobenih bolezenskih znamenj. Drugi že po- FDf. RdeËenje listov je znaËilno za rdeËe sorte, pri belih se pojavlja rumenenje. trjeni vir okužbe s FDf je navadni srobot Foto: Maja Ravnikar.

proteus maj, junij 2014.indd 402 7/14/14 2:07 PM Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu • Mikrobiologija 403

do tri leta, saj je koncentracija fitoplazem v rastlini zelo nizka in je potrebno nekaj časa, da se namnožijo do mere, pri kateri se pojavijo bolezenska znamenja. Nacionalni inštitut za biologijo je s strani Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Mini- strstvu za kmetijstvo in okolje pooblaščen za molekularno diagnostiko fitoplazem. V okviru tega pooblastila smo leta 2005 za- znali prvi pojav FDf v vinogradu na Kopr- skem in od takrat dalje sledimo širitvi bolezni, prav tako pa raziskujemo tudi njene vzroke. Našli smo žuželko – vzhodnjaškega škržatka (Orientus ishidae Matsumura 1902), v katerem je delež okužbe zelo velik in bi bil lahko potencialni prenašalec FDf z jelše na trto. Vrsta je novinka v Evropi; prvič so jo opisali v Švici leta 2002, v Sloveniji pa ZnaËilna znamenja na vinski trti sorte refošk, okuženi s FDf: dve leti kasneje. Od takrat je pri nas splo- rdeËenje listov, ki se ukrivljajo navzdol, krhkost listov zaradi šno razširjena. kopiËenja sladkorjev in odganjanje novih poganjkov pozno v Poleg vzhodnjaškega škržatka so po Evropi rastni sezoni. Foto: Maja Ravnikar. našli še nekaj drugih potencialnih prena- šalcev, vendar za nobenega od njih prenos v naravi še ni bil nedvoumno potrjen. Prav tako se povečuje seznam okuženih rastlin, vendar tudi zanje ni dokazano, do so zares Vzhodnjaški škržatek (Orientus ishidae Matsumura 1902). novi viri okužbe. Foto: Maja Ravnikar.

proteus maj, junij 2014.indd 403 7/14/14 2:07 PM 404 Mikrobiologija • Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

»Čarovniške metle« niso zdrav okras nimi molekulami. S številnimi projekti se sadnega drevja v mednarodno mrežo raziskovalcev fitopla- V Sloveniji so kot povzročiteljice bolezni zem uspešno vključujemo tudi raziskovalci pomembne tudi tri fitoplazme iz skupine Nacionalnega inštituta za biologijo. Prav v metličavosti jablan: 'Ca. P. mali', ki povzro- mozaik razumevanja delovanja fitoplazem ča metličavost jablan, 'Ca. P. pyri', ki pov- na vinski trti in na sadnem drevju smo pri- zroča propadanje hrušk, in 'Ca. P. pruno- spevali že nekaj pomembnih kamenčkov. Na rum', ki povzroča leptonekrozo koščičarjev podlagi novih znanj bomo lahko bolje razu- ali ESFY (European stone fruit yellows). meli te zanimive organizme in tudi obliko- Predvsem slednja v veliki meri otežuje pri- vali nove strategije njihovega nadzora. delavo marelic.

Viri: Pogled v prihodnost Christensen, N. M., Axelsen, K. B., Nicolaisen, M., Schulz, Po dolgih desetletjih tavanja v temi so nam A., 2005: Phytoplasmas and their interactions with hosts. fitoplazme končno začele odkrivati nekatere Trends in Plant Science, 10: 526-535. od svojih skrivnosti, ki nam bodo pomagale Bertaccini, A., Duduk, B., 2009: Phytoplasma and varovati naše kmetijske posevke in drevesa phytoplasma diseases: a review of recent research. pred boleznimi, ki jih povzročajo. Nedvo- Phytopathologia Mediterranea, 48: 355∑378. Kube, M., Mitrovic, J., Duduk, B., Rabus, R., Seemüller, mno se svet segreva, kar med drugim po- E., 2012: Current View on Phytoplasma Genomes and meni tudi širjenje območja žuželk prenašalk Encoded Metabolism. The Scientific World Journal: kot tudi potencialnih gostiteljskih rastlin na doi:10.1100/2012/185942. območja, kjer jih še pred kratkim ni bilo. Mehle, N., Ravnikar, M., Seljak, G., KnapiË, V., Dermastia, Njihovo širjenje je lahko povezano tudi s M., 2011: The most widespread phytoplasmas, vectors and širjenjem bolezni. Celo če bi o fitoplazmah measures for disease control in Slovenia. Phytopathogenic Mollicutes, 1 (2): 65-76. vedeli kaj več, že danes ugotavljamo, da tra- Mehle, N., Seljak, G., Rupar, M., Ravnikar, M., Dermastia, dicionalni ukrepi zaščite, kot sta škropljenje M., 2010: The first detection of a phytoplasma from the proti prenašalcem in uničevanje okuženih 16SrV (Elm yellows) group in the mosaic leafhopper Orientus poljščin ali okuženih izvornih rastlin, de- ishidae. New Disease Reports, 22: doi: 10.5197/j.2044- lujejo zelo omejeno. Različni znanstveniki 0588.2010.022.011. NikoliÊ, P., Mehle, N., Gruden, K., Ravnikar, M., Dermastia, se tako poslužujejo različnih strategij v boju M., 2010: A panel of real-time PCR assays for specific s fitoplazmami. Nekateri poskušajo vzgojiti detection of three phytoplasmas from the apple proliferation odporne rastline, drugi take, ki ne bi bile group. Molecular and Cellular Probes, 24: 303-309. užitne za žuželke prenašalke. Spet tretji po- Prezelj, N., NikoliÊ, P., Gruden, K., Ravnikar, M., Dermastia, skušajo okuževati rastline z milimi sevi fito- M., 2013: Spatiotemporal distribution of flavescence dorée plazem, ki naj bi rastlino varovali pred bolj phytoplasma in grapevine. Plant Pathology, 62 (4): 760-766. agresivnimi. Možni pristop vključuje tudi okužbe z nepatogenimi bakterijami, ki naj bi znotraj žuželke tekmovale s fitoplazmami, ali alternativne načine nadzora prena- šalcev. Upanje danes vzbujajo tudi tehnolo- gije določanj nukleotidnih zaporedij z novi- mi, učinkovitejšimi, hitrejšimi in predvsem cenejšimi določanji nukleotidnih zaporedij in z njimi določitve večjega števila fitoplazemskih genomov. Z njimi naj bi odkrili nove ključne interakcije med gostiteljskimi beljakovinami in fitoplazemskimi virulenč-

proteus maj, junij 2014.indd 404 7/14/14 2:07 PM Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije 2. del: Razprava • Medicina 405

Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije. 2. del: Razprava Andrej Gogala

Ob razmeroma uspešnem zdravljenju hude Občutek objemanja, ki nam ga daje steznik, skolioze v odrasli dobi se zastavlja vpraša- je prijeten. Nikakor ga ni treba preveč zate- nje, kaj mojo terapijo loči od uveljavljenih govati. Če nas začne tiščati, moramo popu- metod. Najpomembnejša razlika je v ste- stiti oprijem z zrahljanjem vezalke na hrb- znikovem stalnem rahlem stiskanju prsnega tu. Ta nam omogoča, da stalno prilagajamo koša. Prepričan sem, da je pomembno tudi steznik svojemu telesu. Telo se spreminja s ustvarjanje ledvene lordoze, torej pravilne polnjenjem in praznjenjem želodca ter sto- hrbtenične ukrivljenosti naprej v pasu. V pnjo hidriranosti. ta namen sem nekoliko prilagodil steznik. Steznik iz blaga sicer objema vse telo, ven- Spodnji konec prednjih kovinskih opornikov dar najmočneje pritiska na najbolj izposta- s sponkami sem ukrivil nazaj. S tem sem vljene kote reber in jih potiska navznoter. povzročil, da se je medenica nagnila naprej Ker steznik z enako silo pritiska na rebra in ledvena lordoza povečala, zmanjšal pa se tudi z druge strani, rebra počasi dobiva- je pritisk na trebuh. jo bolj zaobljeno, pravilno obliko. Tako se zmanjšuje deformiranost prsnega koša. Ker pa steznik nima praznih prostorov, kamor bi se lahko prsni koš širil, moramo zdravljenje s steznikom iz blaga prekinjati. Ploski hrbet pogosto spremlja skoliozo (Ne- grini in sod., 2012). Ima enake pomanjkljivosti kot plosko stopalo, ne omo- goča prožnosti. Hrbteni- ca mora biti rahlo uvita,

V pogledu z leve strani (posneto 1. novembra leta 2012) je dobro vidna vzpostavljena ledvena lordoza. Manjša slika na desni, posneta avgusta leta 2009 (foto: M. Maher), prikazuje presenetljivo razliko v velikosti grbe in nagnjenosti hrbtne ravnine. Ker ledvene lordoze ni bilo, je glava pomaknjena naprej, kar obremenjuje hrbtne mišice.

proteus maj, junij 2014.indd 405 7/14/14 2:07 PM 406 Medicina • Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije 2. del: Razprava ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Van Winklov steznik iz blaga za zdravljenje prsno-ledvene skolioze. Dodani trakovi skrbijo za boljši položaj ramenskega obroËa. Albee, 1919.

hrbtnika povzroča krepitev hrbtnih mišic, ki podpirajo hrbtenico, da stoji pokonci. Poleg tega naramnice prisiljujejo ramena, da so med nošnjo nahrbtnika na isti višini. Ko sem začel hoditi na pohode brez steznika, me je začela boleti mišica na levi (vbočeni) strani hrbta, ki je zaradi skolioze skrajšana. Vendar sem vztrajal. Če je bila bolečina hu- da, sem malo počival in nato odšel naprej. Ko se je mišica okrepila, se bolečina ni več pojavljala. Kadar se hrbtenica zaradi nesomerne drže ukrivi vstran, mišice hrbta na izbočeni strani, ki se raztegnejo, povzročijo obračanje vretenc in reber (Brodhurst, 1855). Rebra potegnejo nazaj in ustvarijo grbo. Ta razla- ga rotacije prsnega koša je danes pozablje- na, vendar več dejstev govori njej v prid. Hrbtne mišice so še bolj nategnjene, ko se zato je ustvarjanje pravilne ledvene lordoze sklonimo naprej, zato se grba poveča in je tako pomembno. Ko je hrbtenica uvita v vidna tudi ob majhni ukrivljenosti. Merjenje trebušno-hrbtni ravnini, se uvitost vstran nagnjenosti hrbta ob predklonu je že dol- lahko zmanjša (van Loon in sod., 2008). Pri go preizkus prisotnosti skolioze, imenovan ljudeh brez lordozne krivine glava ne stoji Adamsov test. Trnasti odrastki, ki služijo nad medenico, temveč pred njo, težišče zu- pritrjevanju mišic in vezi, so pri zaobrnjenih naj telesne osi pa povzroči preobremenitev vretencih ukrivljeni na vbočeno stran, kar hrbtnih mišic, kar povzroča bolečine. Danes je jasen znak dolgotrajne obremenitve. Po- se zdi nerazumljivo, da so s prvimi stezniki vezani so z mišicami, medtem ko se telesa tipa Milwaukee zmanjševali lordozo (Fays- vretenc lažje odklonijo od telesne osi. De- soux in sod., 2010). Steznik TLI (Torako- rotacijo in zmanjšanje grbe lahko dosežejo lumbalna lordozna intervencija), ki je some- mišice na vbočeni strani hrbta, če so dovolj ren in vzpostavlja lordozo, sedaj preizkušajo krepke. To dejstvo izrabljajo fizioterapevti, na Nizozemskem za zdravljenje adolescen- ko izboljšujejo držo skolioznih bolnikov. Ob tne skolioze (van Loon in sod., 2012). ponavljajoči nesomerni obremenjenosti pa se A. Negrini in sod. (2008) so dokazali, da je vretenca in rebra preoblikujejo, kar otežu- z vajami mogoče doseči pomembno izboljša- je ali onemogoča vrnitev na začetno stanje vo skolioze pri odraslih. Prepričan sem, da (Hawes in O'Brien, 2006). je bila nošnja nahrbtnika s fotografsko opre- Preoblikovanje vretenc in reber v procesu mo na mojih pohodih po naravi za zdravlje- kostnega preoblikovanja uravnava več hor- nje skolioze enako pomembna kot nošnja monov. Med njimi je melatonin, ki ga po- steznika, ki oblikuje prsni koš. Nošnja na-

proteus maj, junij 2014.indd 406 7/14/14 2:07 PM Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije 2. del: Razprava • Medicina 407

dodajanje melatonina pred spanjem lahko to prepreči (Machida in sod., 2009). Med hormoni, osumljenimi vloge v razvoju skolioze, je tudi leptin, ki ga izloča ma- ščobno tkivo. Dekleta imajo večinoma večjo vsebnost leptina kot fantje, saj imajo več maščobnega tkiva. Odlaganje maščob na- mreč spodbuja ženski spolni hormon estra- diol (Burwell in sod., 2009). To bi lahko bil razlog, da je adolescentna skolioza veliko pogostejša pri dekletih. Pri miših brez spre- dnjih nog, ki so prisiljene hoditi po dveh, je leptin povečal pogostnost skolioze (Wu in sod., 2012). Pri dekletih z adolescentno skoliozo so opazili manjšo vsebnost leptina v krvi, a povečan učinek leptina v možga- nih. Leptin ne vpliva na kosti neposredno, temveč v možganih zavira tvorbo in izloča- nje živčnega prenašalca serotonina (Yadav in Brodhurstova naprava za zdravljenje skolioze pritiska na sod., 2009). Posledice manjšega izločanja se- izboËeno stran in dviguje ramo na vboËeni strani telesa rotonina so zmanjšan tek, zmanjšana samo- (Brodhurst, 1855). zavest oziroma občutek varnosti in poveča- na dejavnost simpatičnega živčevja, ki izloča noradrenalin. Ta preprečuje večanje kostne mase oziroma zavira drugi del kostnega pre- noči izloča žleza češarika. Pri piščancih in oblikovanja, tvorbo novega kostnega tkiva. podganah z uničeno češariko se je razvila Posledica dejavnosti simpatičnega živčevja skolioza, kar pa je preprečil vnos melato- je lahek skelet z dolgimi udi, kakršen pre- nina (Acaroglu in sod., 2012). Predvideva- vladuje pri dekletih z adolescentno skoliozo. li so, da je lahko pomanjkanje melatonina Na raven serotonina v možganih seveda ne vzrok idiopatske skolioze tudi pri ljudeh. vpliva le leptin. Negotovost po postavitvi Toda tovrstnega pomanjkanja pri skolioznih diagnoze in način zdravljenja skolioze lahko bolnikih večinoma niso opazili (Brodner in močno zmanjšata samozavest mladostnika, sod., 2000). Oslabljeni so lahko receptorji zato se poveča dejavnost simpatičnega živ- melatonina (Man in sod., 2011). Melatonin čevja, kar lahko še pospeši krivljenje hrb- zavira preoblikovanje kosti, ker preprečuje tenice. Med zdravljenjem potrebuje mlado- njihovo razgradnjo (Histing in sod., 2012). stnik strokovno podporo (Tavernaro in sod., Ob pomanjkanju melatonina se preobliko- 2012). Ta mu daje občutek varnosti, ali z vanje kosti pospeši. Med slabo držo, ko so drugimi besedami, povečuje dejavnost sero- kosti nesomerno obremenjene, se skolioza toninskih nevronov v možganih, ki zavirajo razvije pri otrocih s hitro kostno presnovo. tudi zaznavanje bolečine. Izločanje melatonina ustavijo svetloba in Pomanjkljivost plastičnih steznikov, ki hr- magnetna polja. Da bi preprečili skoliozo, bet imobilizirajo, je atrofija hrbtnih mišic, bi morali otroci dovolj dolgo spati v temni ki zaradi stalne podpore steznika oslabijo. sobi z izključenimi elektronskimi naprava- Tog steznik sicer zmanjša ukrivljenost hrb- mi. Prehodno pomanjkanje melatonina je tenice, toda takoj, ko prenehamo z nošnjo povezano s povečevanjem ukrivljenosti in steznika, se krivina spet poveča. Oslabljene

proteus maj, junij 2014.indd 407 7/14/14 2:07 PM 408 Medicina • Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije 2. del: Razprava ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Rebra somernega prsnega koša uËvršËajo vretenca in ravnajo hrbtenico (zgoraj). Pri rotiranem prsnem košu (spodaj) pa sile reber vretenca obraËajo in ne morejo prepreËiti krivljenja hrbtenice vstran.

mišice namreč ne morejo držati hrbtenice v pri mladih dekletih višjih družbenih slojev zravnanem položaju. Pregled, ki so ga pri- navajali za enega glavnih vzrokov nastanka pravili Fusco in sod. (2011), kaže, da lahko skolioze, ker povzroča atrofijo mišic. Ab- telesne vaje izboljšajo krivino, moč, giblji- surdno je, da so namesto steznikov iz blaga vost in ravnovesje bolnikov z adolescentno uvajali zdravljenje z mavčnimi ovoji in togi- idiopatsko skoliozo. mi stezniki, ki mišice ravno tako, če ne še Otroci s skoliozo, ki je posledica oslabele- bolj, oslabijo. ga živčevja, imajo slabotne mišice tudi brez Toge steznike je za zdravljenje skolioze pr- steznika. V Veliki Britaniji jih zdravijo s po vi uporabljal Ambroise Paré (1510–1590). meri narejenimi oblekami (kombinezoni) Izdelani so bili iz kovine. Med drugim je iz tkanine Lycra s prednapetimi elastični- zapisal, da opore ne pomagajo, potem ko mi ojačitvenimi všitki, ki derotirajo trup in skelet dozori in se rast ustavi (Fayssoux bolnika vodijo v pravilno držo (Matthews in sod., 2010). Tej njegovi trditvi so red- in Crawford, 2006). Obleke preizkušajo tu- ko oporekali. Brodhurst (1855) opisuje in di pri blagih primerih idiopatske skolioze. s slikami prikazuje dokaj uspešno zdravlje- Čeprav so se stezniki iz blaga v 19. in prvi nje 18 let starega dekleta s svojim opornim polovici 20. stoletja ponekod uporabljali za pripomočkom, ki je predhodnik današnjih zdravljenje skolioze, niso pridobili simpatij togih steznikov in je deloval na enak na- pri vodilnih zdravnikih svojega časa. Albee čin. Pritiskal je na konveksno stran krivine (1919) sicer objavlja sliko steznika iz blaga in dvigoval ramo na konkavni strani, tako za zdravljenje skolioze, vendar ga priporo- kot sodobni Chêneaujev steznik iz plastike. ča le za imobilizacijo po operaciji hrbteni- Z raztezanjem in masažo so Brooks, Kru- ce. Zdravniki so namreč nošnjo steznikov pinski in Hawes (2009) razširili prsni koš

proteus maj, junij 2014.indd 408 7/14/14 2:07 PM Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije 2. del: Razprava • Medicina 409

Poseganje in in zmanjšali prsno krivino odrasle bolnice z visenje z levo idiopatsko skoliozo. Negrini in sod. (2008) roko na komaj sklepajo, da je izboljšanje skolioze pri nji- dosegljivih oprimkih hovi odrasli pacientki posledica odprave pose je pokazalo za slabšanja drže, brez sprememb v strukturi najuËinkovitejšo kosti. O učinkovitosti kombinacije vaj in vajo pri raztezanju hrbtenice. »e nošenja opore pri odraslih bolnikih s skoli- nastanek skolioze ozo poroča Papadopoulos (2013). povzroËi pretežna Opisano zdravljenje hude skolioze zanika uporaba desne roke, uveljavljeno prepričanje, da pri odraslih s jo lahko pozdravi stezniki ni mogoče doseči izboljšanja stanja. Ëim pogostejša Pravzaprav naj bi to veljalo tudi za večino uporaba leve roke pri obiËajnem delu mladostnikov v dobi rasti. Navodila društva in pri vadbi. SOSORT za zdravljenje idiopatske skolioze iz leta 2011 (Negrini in sod. 2012) navaja- jo za cilj zdravljenja s stezniki zaustavitev napredovanja krivine med puberteto (ali zmanjšanje, če je možno). Z uporabo steznika iz blaga, manipulacijo in fizioterapijo pa lahko dosežemo izvitje prsnega koša, kar prepreči nadaljnje slabšanje skolioze. Hrb- tenica se ne bi mogla kriviti vstran, če se ji rebra ne bi umikala v procesu obračanja prsnega koša. Po derotaciji rebra hrbtenico podprejo in preprečijo nadaljnje krivljenje, delujejo kot podporni tramovi. Tako se morda izognemo operacijam, ki imajo lahko škodljive zaplete zaradi operacije same ali spojitve vretenc. Uspešno zdravljenje enega primera ne pomeni, da lahko vedno pričakujemo enak uspeh. Toda že eno samo uspešno zdravljenje odraslega je dokaz, da je domneva o skoliozi kot nepovratnem procesu napačna tega nisem opazil. Stena mojega prsnega (Hawes, 2010). Če se da zmanjšati defor- koša je bila verjetno tako toga, da nošnja macijo prsnega koša pri hudi obliki skolioze steznika ni povzročila razlike. Ko pa sem se v odrasli dobi, je to toliko lažje pri mladih sedaj skušal s steznikom povzpeti po strmi bolnikih v dobi hitre rasti. Steznik iz bla- gorski poti, mi je bilo nevzdržno. Na vsa- ga lahko izboljša obliko reber, kar ne mo- kih nekaj korakov sem se moral ustaviti, da re doseči kirurg ob operaciji. Ustvari tudi sem se nadihal. Pozabil sem že, da je bila lordozno krivino ledvene hrbtenice, če ta ni pred izboljšanjem prostornine prsnega koša razvita, in s tem zmanjša zategnjenost hrb- takšna moja običajna zmogljivost. tnih mišic. S tem se zmanjša možnost, da Za uspešno izvitje prsnega koša sta potrebni bi mišice obračale vretenca in rebra. Terapija tudi manipulativna terapija in fizioterapija. s steznikom morda ni primerna za osebe z Moji pohodi z nahrbtnikom niso bili mišlje- zelo zmanjšano pljučno funkcijo, saj steznik ni kot del terapije, a so se pokazali za prav omejuje dihanje. A ob začetku zdravljenja to. Popravki drže preko ravnovesne lege (na

proteus maj, junij 2014.indd 409 7/14/14 2:07 PM 410 Medicina • Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije 2. del: Razprava ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

drugo stran) so zelo pomembni, saj odpravi- lioze, ki se pogosto pojavlja pri več družin- jo nesomerno obremenitev skeleta (Lehnert- skih članih. A sklepanje, da je nesomerna Schroth, 2007). Pri iskanju najprimernejših rast gensko določena, je napačno. Preobli- vaj za lastno obliko ukrivljenosti močno kovanje kosti je proces, ki ga uravnava ce- pomaga ogledalo. Dodal sem občasen pri- la vrsta hormonov, delovanje teh pa je od- tisk na grbo od zadaj, priporočan tudi ob visno od delovanja receptorjev zanje. Geni nameščanju mavčnega ovoja, uspešno upo- uravnavajo izdelovanje hormonov ter tvorbo rabljanega pri zdravljenju skolioze pri majh- receptorjev. Zaradi njih poteka kostno preo- nih otrocih (D'Astous in Sanders, 2007). blikovanje hitreje ali počasneje. Vendar ge- Le izvitje vretenc in reber zmanjša grbo ter ni ne določajo, da se bo hrbtenica ukrivila poveča prostornino prsnega koša in s tem in kako se bo skrivila. O tem odloča drža, izboljša delovanje pljuč. Kirurgi pri opera- preoblikovanje le omogoča prilagajanje ko- ciji pogosto zmanjšajo le ukrivljenost hrb- stne oblike prevladujoči drži. To je pogosto tenice vstran, medtem ko rotacija prsnega koristno, saj se kosti krepijo tam, kjer so koša ostane, grba se lahko celo poveča. Da obremenjene, in se tako preprečujejo zlomi, bi izboljšali videz, nekateri kirurgi izrežejo kjer niso obremenjene, pa postajajo šibkej- del reber, ki tvorijo grbo, ter s tem dodatno še. V primeru skolioze je preoblikovanje žal otežijo dihanje (Weiss in Goodall, 2008). škodljivo. Več pozornosti bi morali posvetiti Idiopatska skolioza verjetno ne nastane z pravilni drži otrok, ki so med sedenjem v nesomerno primarno rastjo kosti na rastnih šoli ali pred računalnikom pogosto zgrbljeni ploskvah, ki obstajajo le pri otrocih. Defor- ali pa se nagibajo vstran. Skoliozni bolniki macije hrbtenice se večinoma začnejo kot se morajo naučiti pokončne drže, saj jih ob- nestrukturna skolioza (Hawes in O'Brien, čutki varajo in ob nagibanju mislijo, da se 2006). Klinasta vretenca niso vedno priso- držijo zravnano. tna, v nekaterih primerih so spremenjene le Zakaj pa je večina prsnih krivin usmerjenih hrustančaste medvretenčne ploščice. Krivlje- v desno in ledvenih v levo? Hrbtenica deluje nje hrbtenice se nadaljuje tudi po spojitvi le skupaj z mišicami in upoštevati moramo vretenc z operacijo in lahko zlomi kovinske njihovo vlogo. Skolioza je pogostejša pri palice, ki bi jo morale obdržati ravno. Vsi otrocih, ki se ukvarjajo z določenimi špor- hormoni, za katere je znano, da imajo vpliv ti. Modi in sod. (2008) so med 116 igralci na nastanek skolioze, vplivajo na kostno odbojke našli 6 otrok s prsno ali prsno-led- preoblikovanje, ki se z odraslostjo upočasni, veno krivino hrbtenice, večjo od 10 stopinj a nikoli povsem ne preneha. Zato skolioza po Cobbu. 5,2 odstotka igralcev s skoliozo običajno počasi napreduje tudi v odraslosti. je veliko v primerjavi s kontrolno skupino, To pa nam daje možnost, da dogajanje obr- kjer je imel skoliozo le odstotek otrok. Kar nemo – tako pri otrocih kot pri odraslih, ki 20 igralcev (17 odstotkov) pa je imelo ob imajo vsaj še nekaj rastnega hormona. predklonu (Adamsov test) hrbet nagnjen za Aota in sod. (2013) so pri večini bolnikov več kot 5 stopinj zaradi zasukanih reber in z adolescentno idiopatsko skoliozo našli vretenc. Vzrok za to so bolje razvite hrbtne povišano količino pokazatelja kostnega raz- mišice na tisti strani, kjer je roka, s katero tapljanja, medtem ko je bil pokazatelj tvor- mečejo žogo. Večinoma je to desna stran, saj be kosti na običajni ravni. Torej se pri njih je desničarjev več kot levičarjev. Med igral- kosti razgrajujejo hitreje, kot se obnavljajo, ci s skoliozo so imeli vsi desničarji prsno to pa zmanjšuje trdnost kosti in lahko vodi krivino hrbtenice usmerjeno v desno, edini v osteoporozo. Za to je znano, da povzroča levičar pa v levo. Mišice, ki so nesomerno skoliozo pri starejših. uporabljane, lahko torej povzročijo nastanek Dednost zagotovo vpliva na nastanek sko- skolioze s tem, da zasukajo rebra in vreten-

proteus maj, junij 2014.indd 410 7/14/14 2:07 PM Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije 2. del: Razprava • Medicina 411

ca. Sledi krivljenje prsne hrbtenice v desno neprestano slabšanje zaradi strižnih sil reber pri desničarjih in v levo pri levičarjih, ker (glej sliko na strani 408). Ročnost je odlo- hrbtenica izgubi podporo reber. Krivljenju čujoča pri starejših otrocih. Skolioza brez hrbtenice sledi obračanje vretenc in reber z očitnega vzroka nastopa le pri ljudeh. Enako mišicami in obratno. To lahko vodi v zača- je z ročnostjo: lateralizacija se pri nobenem rani krog, ki povečuje ukrivljenost. drugem vretenčarju ni razvila do podobne Goldberg in Dowling (1990) sta našla stati- stopnje. Vpliv ročnosti na ukrivljenost se stično pomembno povezavo skoliozne oblike lahko vrši prek drže. Ko nekdo sedi in pi- z vodilno roko pri 254 dekletih z idiopatsko še z desno roko, je pogosto ukrivljen v levo. skoliozo. Oblika krivine se je v 82 odstot- Isto se zgodi, ko skušamo z eno roko doseči kih ujemala z ročno usmerjenostjo. Od 228 nekaj visoko nad nami. Hrbtenica se ukrivi desničarjev jih je 197 imelo desno krivino, na nasprotno stran in rama na tej strani se med 26 levičarji pa 12 levo krivino hrbte- povesi. Če je prsni koš someren, rebra poti- nice. Nesomerna uporaba prsnih mišic torej snejo vretenca nazaj v sredino in jih izvijejo, sproži razvoj skolioze v velikem deležu pri- ko se zravnamo iz ukrivljenega položaja. Če merov, a ne v vseh. je prsni koš strukturno zasukan, pa tega ne Obračanje vretenc normalne, neskoliozne morejo storiti v celoti. A dojenčki in mlajši prsne hrbtenice otrok, starih od 0 do 16 otroci se ne ukvarjajo s telesno dejavnostjo, let, so raziskali Janssen in sod. (2011). Pred pri kateri bi uporabljali le vodilno roko. Pri tem so opazili vzorec obračanja normalne, njih drug dejavnik obrača vretenca v levo. neskoliozne hrbtenice odraslih, ki je ustre- To je lahko trebušna prepona, ki zgornjo zal najpogostejšim oblikam krivin pri mla- ledveno hrbtenico stalno suka v levo (Jan- dostniški idiopatski skoliozi. Pri infantilni sen, 1912, povzeto v van Loon, 2012). idiopatski skoliozi so krivine značilno levo- Današnji ortopedi skušajo le zaustaviti na- stranske in se pogosteje pojavljajo pri deč- predovanje skolioze, Bernard E. Brodhurst kih, medtem ko je pri adolescentni idiopat- pa je leta 1864 zapisal: »Ukrivljenost hrbteni- ski skoliozi prsna krivina značilno desno- ce je ozdravljiva; a le, če upoštevamo vse oko- stranska in nastopa predvsem pri dekletih. liščine, ki so vodile do nje.« Vedel je že, kako Preiskava normalnih hrbtenic je pokazala, pride do rotacije in da je kostno preobliko- da so srednja in spodnja prsna vretenca do vanje krivo za nesomerno obliko vretenc. treh let starih otrok obrnjena v levo (bolj Leta 1855 je zapisal: »Ko se začne sukanje ali izrazito pri dečkih kot pri deklicah), niso obračanje vretenc okoli osi, deformiranje poteka znatno zaobrnjena v nobeno stran pri otro- hitreje kot poprej ... Napetost mišic na izbočeni cih, starih od 4 do 9 let, in so obrnjena v strani se istočasno poveča. In te z delovanjem desno pri mladostnikih. Dobro znano prena vretenca povzročijo njihovo obračanje: trna- vlado desnostranskih prsnih krivin pri mla- stih odrastkov proti vbočeni in najdebelejših de- dostniški idiopatski skoliozi in levostranskih lov, teles vretenc, v izbočeno stran krivine; in, krivin pri infantilni idiopatski skoliozi lah- zaradi stalnega pritiska se telesa vretenc sama ko razložimo z opazovanimi vzorci sukanja delno raztopijo in izgubijo nekaj svoje naravne vretenc, ki že obstajajo pri ustrezajoči sta- oblike, postanejo klinasta.« Poznal je odgovor rosti. na težavo: » ... čeprav se potrebno zdravljenje Lahko sklenemo, da obračanje vretenc na- podaljša, rotacijo premagamo, če ni skrajna, v stane pred razvojem skolioze in določa enakem razmerju kot stranski nagib. To pospe- usmerjenost začetne krivine. Vretenca, ki so šimo s pritiskom na kote reber od zadaj naprej.« rahlo zaobrnjena zaradi teže nesomerno raz- porejenih notranjih organov, lahko mišice dodatno zaobrnejo do stopnje, ko se začne

proteus maj, junij 2014.indd 411 7/14/14 2:07 PM 412 Medicina • Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez operacije 2. del: Razprava ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Literatura: Loon, P. J. van, Kühbauch, B. A., Thunnissen, F. B., 2008: Acaroglu, E., in sod., 2012: The metabolic basis of Forced lordosis on the thoracolumbar junction can correct adolescent idiopathic scoliosis: 2011 report of the coronal plane deformity in adolescents with double major ≈metabolic« workgroup of the Fondation Yves Cotrel. curve pattern idiopathic scoliosis. Spine, 33 (7): 797-801. European Spine Journal, 21: 1033∑1042. Loon, P. J. M. van, 2012: Scoliosis Idiopathic? The Etiologic Albee, F. H., 1919: Orthopedic and Reconstruction Surgery, Factors in Scoliosis Will Affect Preventive and Conservative Industrial and Civilian. Philadelphia and London: W. B. Therapeutic Strategies. V: Grivas, T. B.: Recent Advances in Saunders Company. Scoliosis. InTech, str. 211-234. Aota, Y., in sod., 2013: Relationship between bone density Loon, P. J. M. van, in sod., 2012: A new brace treatment and bone metabolism in adolescent idiopathic scoliosis (AIS). similar for adolescent scoliosis and kyphosis based Scoliosis, 8 (Suppl. 2): O4. on restoration of thoracolumbar lordosis. Radiological Brodhurst, B. E., 1855: On Lateral Curvature of the Spine, its and subjective clinical results after at least one year of Pathology and Treatment. London: John Churchill. treatment. Scoliosis, 7: 19. Brodhurst, B. E., 1864: Curvatures of the spine, their causes, Machida, M., in sod., 2009: Serum melatonin levels in symptoms, pathology and treatment. London: John Churchill adolescent idiopathic scoliosis prediction and prevention for and sons. curve progression ∑ a prospective study. Journal of Pineal Brodner, W., in sod., 2000: Melatonin and adolescent Research, 46 (3): 344∑348. idiopathic scoliosis. The Journal of Bone & Joint Surgery, Man, G. C., in sod., 2011: Abnormal melatonin receptor 82-B: 399-403. 1B expression in osteoblasts from girls with adolescent Brooks, W. J., Krupinski, E. A., Hawes, M. C., 2009: Reversal idiopathic scoliosis. Journal of Pineal Research, 50 (4): 395- of childhood idiopathic scoliosis in an adult, without surgery: 402. a case report and literature review. Scoliosis, 4: 27. Matthews, M., Crawford, R., 2006: The use of dynamic Burwell, R. G., in sod., 2009: Pathogenesis of adolescent Lycra orthosis in the treatment of scoliosis: A case study. idiopathic scoliosis in girls - a double neuro-osseous theory Prosthetics and Orthotics International, 30 (2): 174-181. involving disharmony between two nervous systems, somatic Modi, H., in sod., 2008: Muscle Imbalance in Volleyball and autonomic expressed in the spine and trunk: possible Players Initiates Scoliosis in Immature Spines: A Screening dependency on sympathetic nervous system and hormones Analysis. Asian Spine Journal, 2 (1): 38-43. with implications for medical therapy. Scoliosis, 4: 24. Negrini, A., in sod., 2008: Adult scoliosis can be reduced D'Astous, J. L., Sanders, J. O., 2007: Casting and Traction through specific SEAS exercises: a case report. Scoliosis, 3: Treatment Methods for Scoliosis. Orthopedic Clinics of North 20. America, 38: 477-484. Negrini, S., in sod., 2012: 2011 SOSORT guidelines: Fayssoux, R. S., in sod., 2010: A History of Bracing for Orthopaedic and Rehabilitation treatment of idiopathic Idiopathic Scoliosis in North America. Clinical Orthopaedics scoliosis during growth. Scoliosis, 7 (3): 1-35. and Related Research, 468 (3): 654-664. Papadopoulos, D., 2013: Adult scoliosis treatment combining Fusco, C., in sod., 2011: Physical exercises in the treatment brace and exercises. Scoliosis, 8 (Suppl. 2): O8. of adolescent idiopathic scoliosis: An updated systematic Tavernaro, M., in sod., 2012: Team care to cure adolescents review. Physiotherapy Theory and Practice, 27 (1): 80∑114. with braces (avoiding low quality of life, pain and bad Goldberg, C., Dowling, F. E., 1990: Handedness and scoliosis compliance): a case∑control retrospective study. 2011 convexity: a reappraisal. Spine, 15: 61-64. SOSORT Award winner. Scoliosis, 7: 17. Hawes, M. C., 2010: Scoliosis and the Human Spine. A Weiss, H. R., Goodall, D., 2008: Rate of complications in Critical Review of Clinical Approaches to Treatment of Spinal scoliosis surgery ∑ a systematic review of the Pub Med Deformity in the United States, and A Proposal for Change. literature. Scoliosis, 3: 9. Tucson Arizona, U.S.A., 176 str. Wu, T., in sod., 2012: Role of high central leptin activity in a Hawes, M. C., O'Brien, J. P., 2006: The transformation of scoliosis model created in bipedal amputated mice. Research spinal curvature into spinal deformity: pathological processes Into Spinal Deformities 8, Studies in health technology and and implications for treatment. Scoliosis, 1: 3. informatics, 176: 31-35. Histing, T., in sod., 2012: Melatonin impairs fracture healing Yadav, V. K., in sod., 2009: A Serotonin-Dependent by suppressing RANKL-mediated bone remodeling. Journal of Mechanism Explains the Leptin Regulation of Bone Mass, Surgical Research, 173 (1): 83-90. Appetite, and Energy Expenditure. Cell, 138: 976∑989. Janssen, M. M., in sod., 2011: Analysis of preexistent vertebral rotation in the normal infantile, juvenile, and adolescent spine. Spine, 36 (7): E486-491. Lehnert-Schroth, C., 2007: Three-dimensional treatment for scoliosis. A physiotherapeutic method for deformities of the spine. Palo Alto, California: The Martindale Press, 276 str.

proteus maj, junij 2014.indd 412 7/14/14 2:07 PM Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti • Fizika 413

Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti Marko Kreft, Jernej Jorgačevski

Optična mikroskopija se uporablja za razisko- mikroskop loči svetlobo, zbrano iz opazova- vanje strukture in funkcije celice. Med uvelja- ne ravnine, od svetlobe ozadja. Zato lahko z vljene različice optične mikroskopije sodi konfo- optičnim rezanjem iz globine tkiv izluščimo kalni mikroskop. To je fluorescenčni mikroskop, bolj jasne slike. Konfokalna mikroskopija s katerim lahko opazujemo vsako optično rav- je zato postala uveljavljena tehnika v celič- nino objekta posebej. Taka slika je trirazsežna, ni biologiji in fiziologiji. Ločljivost običajne z dobrim kontrastom. Ločljivost take slike je in konfokalne fluorescenčne mikroskopije je zaradi lastnosti svetlobe omejena na 200 na- omejena zaradi uklona svetlobe, in sicer na nometrov. Pred kratkim smo v Ljubljani zgra- približno polovico valovne dolžine. To ome- dili mikroskop STED (angleško: STimulated jitev je leta 1873 odkril in pojasnil nemški Emission Depletion, kar pomeni »vzbujeno fizik Ernst Abbe. Skupaj z Ottom Schot- praznjenje emisije«), ki presega to omejitev lo- tom je pomembno prispeval k uspehu pod- čljivosti. jetja, ki ga je vodil Carl Zeiss in ki deluje še danes. Omejitev ločljivosti fluorescenčnih mikroskopov Mikroskop je nepogrešljivo orodje za raziskovanje celic. Velika večina celic je prozor- nih. Vidimo jih le, če mikroskop izkoristi več fizikalnih lastnosti svetlobe. Za delovanje posamezne steklene leče, mikroskopa in fotografskega objektiva je ključen pojav lom svetlobe. Nekateri mikroskopi pa izkoriščajo še odboj, polarizacijo, uklon in interferen- co svetlobe. Največkrat pred opazovanjem z Ernst Abbe je leta 1873 pojasnil omejitev loËljivosti optiËnih mikroskopom celice obarvamo. Tako lahko mikroskopov (d). LoËljivost je odvisna od valovne dolžine izkoristimo še absorpcijo svetlobe in fluore- svetlobe (λ), lomnega koliËnika snovi, v kateri je objekt scenco. opazovanja (n) in sinusa vpadnega kota svetlobe v objektiv Fluorescenca je pojav, pri katerem ob ab- (α). Danes lahko z mikroskopom STED to teoretiËno omejitev sorpciji fotona elektroni v atomih fluore- zaobidemo. scentne snovi (fluorokroma) preidejo v višje energijsko stanje. Pri vrnitvi elektronov v osnovno stanje se izseva svetloba, ki ima daljšo valovno dolžino od svetlobe vzbujanja. Poglavitna hiba običajnih fluorescenč- Fluorescenčni mikroskop STED nih mikroskopov je, da ostro sliko fluore- (vzbujeno praznjenje emisije) omogoča scence predmeta v eni ravnini zamegli neo- preseganje omejitve ločljivosti stra slika ozadja. Čim debelejši je predmet, Stefan W. Hell si je leta 1994 zamislil, leta bolj meglena je slika. To pomanjkljivost od- 1999 pa tudi zgradil mikroskop, ki prese- pravlja konfokalni mikroskop. Konfokalni ga Abbejevo omejitev ločljivosti. Mikroskop

proteus maj, junij 2014.indd 413 7/14/14 2:07 PM 414 Fizika • Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

je temeljil na zamisli, da lahko s svetlobo zmotimo običajni proces fluorescence. Po vzbujanju elektroni preidejo v višje energijsko stanje, nato pa se kmalu spontano vrne- jo v osnovno stanje in pri tem atomi izseva- NakljuËno polarizirana laserska svetloba je že v laserju jo fluorescenčno svetlobo. Z močno svetlobo (L) razcepljena v dva curka, ki ju vodimo v dve loËeni lahko sprožimo predčasno izsevanje fotona. optiËni vlakni (OV). Z dvema dikroiËnima zrcaloma (oznaka Fluorokrom, ki je prisiljeno izseval foton, D; tako zrcalo prepušËa doloËene valovne dolžine, druge pa odbije) curka usmerimo skozi objektiv (O). Luknjo v se deaktivira in ne more priti do spontane sredini žarka STED povzroËi posebna optiËna komponenta fluorescence. Fluorokromi prisiljeno oddajo (VPM, vortex phase mask), ki povzroËi polarizacijo curka fotone, preden bi jih oddali spontano. Ta- svetlobe v obliki vijaËnice od 0 do 360 stopinj. Za ki fotoni imajo daljšo valovno dolžino od detektor fluorescenËnega signala uporabimo plazovno fluorescenčne svetlobe in imajo isto smer fotodiodo (APD, avalanche photodiode). Mikroskop, ki je kot svetloba, ki je prisiljeno izsevanje pov- posebej razvit za naše raziskave celiËne fiziologije, ima vse optiËne komponente podvojene in tako omogoËa zročila – stran od objektiva. Zato lahko pri- soËasno snemanje dveh kanalov pri dveh razliËnih siljeno in spontano izsevanje ločimo z upo- valovnih dolžinah (valovni dolžini vzbujanja sta 570 rabo izredno močnih laserjev za vzbuditev nanometrov in 650 nanometrov, valovni dolžini za STED tega procesa. Mikroskopijo so poimenovali z pa 710 nanometrov in 745 nanometrov). Tako lahko angleškim akronimom STED (STimulated merimo Ëasovno odvisno zgradbo dveh fluorescenËnih Emission Depletion), kar pomeni »vzbujeno struktur z nanometrsko loËljivostjo. Ilustracija: Marko Kreft. praznjenje emisije«.

proteus maj, junij 2014.indd 414 7/14/14 2:07 PM Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti • Fizika 415

Z izrabo učinka STED lahko laserski cu- Fluorescenca v vzorcu uspešno nastane le v rek ostro ošilimo. Tako omejimo oddajanje središču votlega curka svetlobe STED, ki fluorescenčne svetlobe le na zelo majhno ima v preseku obliko kolobarja ali venca. območje, mnogo manjše od območja, ki bi Premer te vrzeli je mnogo manjši od pre- ga zaradi uklona sicer osvetljevali z laser- mera curka za osvetljevanje, tako je obmo- jem. Za uspešen učinek STED moramo čje uspešne fluorescence močno omejeno vzbujanje fluorescence in njeno ugašanje ča- (ošiljeno), kar omogoča sestavljanje slike s sovno natančno uskladiti. Zato fluorescenco superločljivostjo. Mikroskop sestavi celotno vzbujamo z nizom laserskih bliskov. Dru- sliko tako, da usklajeno premika oba (sno- gi niz laserskih bliskov pa fluorescenco ob pa) curka svetlobe po preparatu, računalnik robu sproti ugasne. Drugi niz bliskov ima pa beleži jakost svetlobe fluorescence v teh v sredini drobno vrzel svetlobe. Laserski posameznih drobnih fluorescenčnih točkah. curek ima torej obliko plašča, v vzorcu pa osvetljuje območje oblike venca ali kolobar- Kakšno ločljivost lahko dosežemo? ja. Bliski svetlobe STED so časovno ločeni Mikroskopija STED nima nobene načelne od bliskov vzbujanja le za nekaj pikosekund. omejitve ločljivosti. Z močnejšimi laserji do- segamo višje ločljivosti: λ d = 1 +

V curek svetlobe za STED naredimo luknjo s posebno optiËno komponento (vortex phase mask, stekleni disk na zgornji sliki), ki povzroËi polarizacijo curka svetlobe v obliki vijaËnice od 0 do 360 stopinj. Zato vidimo na sliki namesto pike venec svetlobe. Profil jakosti na desnem grafu kaže, da je luknja v sredini zelo temna in bo omogoËila pojav fluorescence le v prostorsko moËno omejenem delu slike. Na spodnji shemi vidimo, da z ugašanjem dosežemo ošiljeni curek svetlobe, kjer pride do vzbujanja fluorescence. Tako je dosežena loËljivost, ki je boljša od ustrezne optiËne (superloËljivost). Foto: Marko Kreft, ilustracija: Jernej JorgaËevski.

proteus maj, junij 2014.indd 415 7/14/14 2:07 PM 416 Fizika • Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Enačba je podobna Abbejevi, le da je v si sledijo s frekvenco več megahertzev. Za imenovalcu ulomka dodan člen, ki opisuje učinek STED lahko uspešno uporabimo ob- učinkovitost STED-a. I je jakost laserske močja valovnih dolžin širine 20 nanometrov, svetlobe STED, Is pa je jakost (intenzite- tako ima lahko posamezni blisk energijo 20 ta) svetlobe STED, ki ugasne polovico vseh nanojoulov (nJ). Ko tak blisk z objektivom fluorokromov. Običajno je jakost Is pribli- usmerimo na majhno površino preparata, žno 20 megawattov na kvadratni centimeter manjšo od kvadratnega mikrometra, je go- (MW/cm2). Tako visoke jakosti lahko pov- stota svetlobne moči kar več gigawattov na zročijo bledenje barvil. Bledenje je še pose- kvadratni centimeter (GW/cm2). Če bi torej bej močno, če svetloba vzbuja molekule, ki s tako gostoto moči želeli stalno osvetljevati so v tripletnem stanju. Singletno stanje ele- kvadratni centimeter površine, bi potrebova- ktronov je takrat, ko so vsi elektroni sparje- li moč, ki jo oddajajo vse elektrarne v Slo- ni in imajo nasprotni spin. Taki sta osnovno veniji. Laserji so pulzni in osvetljujejo pre- in vzbujeno stanje. Tripletno stanje pa je parat le zelo kratek čas. Svetloba je usmerje- takrat, ko ima en par elektronov enak spin. na v le eno drobno točko hkrati. Kljub temu Bledenju se izognemo tako, da pari pulzov dosegajo zadostno moč za učinek STED le svetlobe prispejo do fluorokromov v interva- v rumenem in rdečem delu spektra, zato za lih, ki so daljši od časa relaksacije tripletnih fluorescenčno označevanje mikroskopskih stanj. Tripletna stanja lahko imenujemo tudi vzorcev izbiramo temu primerne fluorokro- temotna stanja, čase relaksacije pa poimenu- me. Čas trajanja pulza takih belih laserjev jemo T-Rex (ang. Triplet-state relaxation). je okrog 100 ps. Bliski laserske svetlobe za Čas takega stanja je običajno nekaj mikro- STED in za vzbujanje fluorescence so po- sekund, zato uporabimo laserje z bliski, ki polnoma sočasni, saj izvirajo iz istega laser- si sledijo s frekvenco nekaj megahertzev ja. Potrebni časovni zamik bliskov STED (MHz). Tako se fluorokromi vsakokrat po- pa nastavimo s preprostim podaljševanjem novno vzbudijo šele, ko se tripletno stanje optične poti, na primer z vstavljanjem dolo- povrne v osnovno stanje in so fluorokromi čene dolžine vmesnih optičnih vlaken. pripravljeni za novo vzbujanje. Mikroskopija STED v Sloveniji Visokofrekvenčno vzbujanje, ki je sinhroni- Pred dvema letoma smo v sodelovanju s Ste- zirano z visokofrekvenčnim laserjem STED, fanom Hellom, Claudio Geisler in Alexan- je zahtevalo zapletene in drage titan-safirske drom Egnerjem iz nemškega Laser Labora- laserje z napredno povezavo med dvema la- torium Goettingen začeli z izgradnjo dvo- serjema. Že samo tak sistem za osvetljevanje kanalnega mikroskopa STED za hitre fizi- dosega ceno pol milijona evrov. Tak sistem ološke meritve. Gradnja je potekala okviru je izvedljiv s kratkimi svetlobnimi bliski, ki Centra odličnosti za integrirane pristope v trajajo manj kot eno pikosekundo (ps), za kemiji in biologiji proteinov (CIPKeBiP) in učinkovit učinek STED pa jih je bilo treba nacionalnega raziskovalnega programa za podaljšati za stokrat. To časovno podaljše- celično fiziologijo, ki ga vodi akad. prof. vanje je zahtevalo dodatno zapleteno neline- dr. Robert Zorec. Razvoj in gradnja sta se arno optiko. začela v Goettingenu v Nemčiji, pred krat- V zadnjem času so razvili laserje s sevajo- kim pa sta se zaključila v Ljubljani. Mikro- čim medijem v optičnem vlaknu. Taki laser- skop je nameščen v Referenčnem centru za ji oddajajo svetlobo različnih valovnih dol- konfokalno mikroskopijo Carl Zeiss na In- žin. Zato takim laserjem lahko rečemo tudi štitutu za patološko fiziologijo Medicinske beli laserji. Gostota moči presega 1 miliwatt fakultete v Ljubljani. na nanometer (mW/nm), bliski svetlobe pa

proteus maj, junij 2014.indd 416 7/14/14 2:07 PM Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti • Fizika 417

Izgradnja dvokanalnega mikroskopa STED. Foto: Marko Kreft.

Uporabili smo laser, ki je bil razvit po naro- enostavnega nosilca za lečo do fluorescenč- čilu v britanskem podjetju Fianium. Glavni nega mikroskopa. oscilator laserja sproži pulz svetlobe vsakih 50 ns, čas trajanja pulza pa je 100 ps. Taka Za doseganje kar največje ločljivosti pri da- neobdelana svetloba laserja je že primerna ni moči laserjev je bistveno, da sta laserska za STED. Isti oscilator uravnava proženje žarka za vzbujanje in praznjenje stanj dobro svetlobe za STED in vzbujanje, zato sta ti naravnana, da se prekrivata. Že najmanjši dve svetlobi že sinhroni. Laser ima tri izho- premiki optičnih komponent zaradi tem- de, en izhod je za svetlobo vzbujanja (beli peraturnega raztezanja in posedanja pov- laser z valovnimi dolžinami od 450 do 2000 zročijo slabšanje kakovosti slike. Zato vsak nanometrov), dva izhoda pa za svetlobo dan pred meritvami izvedemo uravnavanje ugašanja fluorokromov (710 nanometrov in prekrivanja laserskih žarkov v treh razse- 745 nanometrov). Curek belega laserja smo žnostih. Poleg tega moramo pred meritva- z dikroičnimi zrcali in filtri razdelili na dva mi preveriti tudi, ali izsevana fluorescenca curka z valovnima dolžinama 570 nanome- natančno zadene vhod detektorja. Vse kom- trov in 650 nanometrov. Poleg po naročilu ponente našega mikroskopskega sistema so razvitega laserja ta kompleksni sistem sesta- podvojene, da dosežemo dvobarvno sliko. vlja še 297 različnih tipov komponent, od Prve meritve z mikroskopom STED smo

proteus maj, junij 2014.indd 417 7/14/14 2:07 PM 418 Fizika • Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Del mikroskopa STED, kjer lahko vidimo številne sestavne optiËne elemente: dikroiËno zrcalo (rdeËe osvetljeno), ki mu sledijo polarizatorji, zrcala in optiËno vlakno (zvitek na

levi). Foto: Marko Kreft.

opravili na astrocitih, kjer smo želeli dolo- sinapsah. Kemični prenašalci se z meha- čiti premer mešičkov, ki vsebujejo signalne nizmom eksocitoze iz mešičkov izločajo v molekule. Astrociti so celice glije v mož- sinaptično špranjo. Kemične prenašalce v ganih, ki vplivajo na prenos informacije v celicah glije imenujemo glijini prenašalci

Primerjava konfokalne mikroskopije in mikroskopije STED. Na sliki vidimo del astrocita (tip celic v možganih), ki je bil oznaËen s fluorescentnimi protitelesi proti tubulinu (rdeËa) in proti nevropeptidu Y (zelena). Tubulin je molekula v mikrotubulih, ti pa so del citoskeleta. Citoskelet ima pomembno vlogo pri razliËnih celiËnih funkcijah, med drugim služi tudi kot traËnica za transport mešiËkov po celici. MešiËki vsebujejo razliËne signalne molekule, ena izmed njih je tudi nevropeptid Y. Na izsekih konfokalne

slike in slike STED opazimo razliko v loËljivosti med obema tehnikama. Zeleno so obarvani mešiËki, rdeËe pa mikrotubuli. Avtorja mikroskopske slike: Jernej Jorgačevski, Claudia Geisler.

proteus maj, junij 2014.indd 418 7/14/14 2:07 PM Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti • Fizika 419

(glijatransmiterji), podobno kot živčni pre- slikanjem z elektronskim mikroskopom pri- našalci (nevrotransmiterji), ki se izločajo iz merno pripraviti, zato živih tkiv in celic ni nevronov. Z elektronsko mikroskopijo so mogoče slikati. Za spremljanje fizioloških izmerili, da so premeri mešičkov od 30 do procesov snemamo časovno sliko dogajanja 700 nanometrov. Ločljivost fluorescenčne v živih celicah. Mikroskop STED omogoča mikroskopije, vključno s konfokalnim mi- raziskave bioloških procesov s superločljivo- kroskopom, je zaradi uklona svetlobe ome- stjo. jena na 200 nanometrov. Z mikroskopom STED smo izmerili premere mešičkov od Literatura: 40 do 400 nanometrov. Te meritve so bile Jorgacevski, J., Potokar, M., Grilc, S., Kreft, M., Liu, W., povsem primerljive z meritvami z elektron- Barclay, J. W., Bückers, J., Medda, R., Hell, S. W., Parpura, sko mikroskopijo. Pri tako visoki ločljivosti V., Burgoyne, R. D., Zorec, R., 2011: Munc18-1 tuning of moramo tudi upoštevati, da smo za označe- vesicle merger and fusion pore properties. The Journal of Neuroscience, 31: 9055-9066. vanje uporabili specifična protitelesa, ki do- Hell, S. W., 2007: Far-Field Optical Nanoscopy. Science, 316: datno povečajo izmerjene premere mešičkov. 1153-1158. Ti poskusi so torej pokazali, da se mikro- Wildanger, D., Rittweger, E., Kastrup, L., Hell, S. W., 2008: skopija STED lahko za slikanje bioloških STED microscopy with a supercontinuum laser source. Optics vzorcev precej približa ločljivosti elektronske Express, 16: 9614-9621. mikroskopije. Biološke vzorce moramo pred

Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? • Iz zgodovine geologije

Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? Mihael Brenčič

V zakladnici slovenskih ljudskih pregovorov stnjak resnice, ki je obložen z debelo mastjo bomo našli številne reke, povezane z lažjo. laži. Navidezne laži in pretiravanja so način, Na primer: »Laž ima kratke noge« ali pa s katerim pisatelji skušajo pogosto pritegniti »Kdor laže, ta krade«. Naša vzgoja nam pre- bralca, pri pisanju se poigravajo z ozko mejo poveduje, da bi lagali. Če nam kdo laže, nas med resničnostjo in domišljijo, med opisom to prizadane ali pa ima celo hujše posledice navidezno resničnih dogodkov in popolnimi v naših medčloveških odnosih. A laž, kako izmišljijami. Takšnih del bomo v svetovni nenavadno, je lahko tudi sproščujoča. Kdo literaturi našli veliko. Nekatera so pozablje- med nami ni poslušal svojih dedov ali starej- na, druga še danes, po desetletjih, od kar ših sorodnikov, ki so pripovedovali zgodbe so nastala, privlačijo staro in mlado. Mednje iz svoje mladosti, v katerih se je vse kadilo sodi tudi delo z baročno dolgim naslovom in na veliko pokalo, v katerih so nastopali Čudovita potovanja po kopnem in morju, vojni kot veliki osvajalci ženskih src in v kate- pohodi in zabavne prigode barona Münchhau- rih se je sploh veliko dogajalo? V pripovedi sna ali po naše Lažnivega Kljukca, kakor jih smo uživali, se smejali in včasih zmajevali z sam pripoveduje svojim prijateljem ob čaši vina glavo, ko pa smo se, ko je čar pripovedova- ali krajše Lažnivi Kljukec. nja ugasnil, začeli o zgodbi spraševati, smo ugotovili, da se v njej skriva le droben oko-

proteus maj, junij 2014.indd 419 7/14/14 2:07 PM 420 Iz zgodovine geologije • Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

naj nas pusti pri miru s takšnimi marnjami in naj svoj prostor prepusti drugim resnim temam.« Dragi bralec, nikar ne glej tako ozko. Pred teboj je drobec, zelo nenavaden drobec iz zgodovine znanosti. Če je sodobna znanost izjemno pestra in polna nenavadnih obratov, je takšna tudi njena zgodovina. In kar velja za druge človekove dejavnosti, velja tudi za znanost. Kdor ne pozna njene zgodovine, njenih poti in stranpoti, ne bo razu- mel njene sedanjosti. Za poglavji Lažnivega Kljukca se skriva nekaj listov iz zgodovine geologije. Usoda njegovega avtorja in usoda knjige nam odkrijeta včasih čudne in nenavadne poti razvoja znanosti. Lažnivi Kljukec je velik pustolovec, gur- man, ljubimec, uživač in tudi znanstvenik. Natančno branje knjige nam razkrije, da se v pripovedih o njegovih potovanjih skriva veliko naravoslovnih opisov, ki jih avtor knjige s svojim značilnim pretiravanjem po- pači, toda v njih zlahka prepoznamo avtor- jevo poznavanje različnih pojavov v naravi. V Lažnivem Kljukcu bomo našli tudi opise, ki bi jih danes opredelili kot geološke, vsaj po vsebini. In če pri tem še pomislimo, da je knjiga otrok razsvetljenstva, je to nekoliko nenavadno. In kje v knjigi so tista mesta, kjer se Lažnivi Kljukec sooči z geologijo ali širše gledano z montanistiko? Najbolj znano geološko poglavje je tisto, v katerem skoči Kljukec v vulkan Etna in obišče boga Vulkana. Poglejmo, kaj o svojem nenavadnem obisku pravi sam: »Ne- kega 1 jutra sem se navsezgodaj odpravil iz koče, ki je ležala na podnožju ognjenika, Lažnivi Kljukec koraËi proti Etni. Ilustracija Gustava Doréja iz leta 1862. trdno odločen, da si ogledam in preiščem notranjost te znamenite ognjene ponve, pa naj bi pri tem tudi izgubil življenje. Po utrudljivi, triurni hoji sem prišel na vrh go- Bralec se bo vprašal, kaj si avtor članka re. Vulkan je bruhal tedaj že tri tedne ne- predstavlja, ko v ugledni poljudnoznanstve- pretrgoma. Kakšen je ob takih okolnostih, ni reviji z dolgoletno tradicijo razpreda o to je bilo že tolikokrat opisano, da bi bil s zaprašenem Lažnivem Kljukcu. Rekel si bo: svojim poročilom res med zamudniki, tudi »Če bom imel čas in zanimanje za branje, si ga bom izposodil v knjižnici ali ga doma 1 Vse navedbe iz Lažnivega Kljukca so iz prevoda poiskal po knjižnih policah. Na tem mestu Vladimirja Kralja iz leta 1956.

proteus maj, junij 2014.indd 420 7/14/14 2:07 PM Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? • Iz zgodovine geologije 421

Rudarji iz rudniškega jaška vleËejo priboËnika. Ilustracija Gustava Doréja iz leta 1862.

ženo, je ta kmalu po začetku lova skupaj z njegovim pribočnikom in konjarjem izginila. Polotil se ga je nemir in prislonil je uho k tlem in prav razločno je zaslišal glas vseh treh, ki je prihajal izpod zemlje. Kaj kmalu je opazil, da se v bližini nahaja jašek premogovnika in prav nobenega dvoma ni bilo, da so vsi trije strmoglavili v rov. Lažnivi Kljukec nadalje opisuje: »V polnem diru sem pojezdil v bližnjo vas, da si poiščem rudarjev, ki so končno po dolgem, zelo utrudljivem delu spravili ponesrečence iz devetde- set sežnjev globokega jaška na beli dan. Najprej so izvlekli konjarja, nato njegovega konja, nato pri- bočnika in njegovega konja, potem mojo ženo in navsezadnje njeno če bi se taka stvar sploh dala živo opisati. kobilo.« Ker Lažnivi Kljukec rad In če opisi tega ne zmorejo, in to morem pretirava, pravi, da so vsi trije ostali brez trditi iz svoje izkušnje, je pač najbolje, da poškodb, le z nekaj odrgninami in praska- s takimi nemogočimi poskusi ne zapravljam mi. časa in vam ne kvarim dobre volje.« In nato Poleg teh opisov bomo zasledili tudi veliko nadaljuje: »Šel sem trikrat krog in krog žre- omemb različnih gorovij in pokrajin. Tako la, ki si ga lahko zamislite kot lijak orjaške- velikokrat omeni Alpe in njihovo višino. ga obsega, in tedaj sem sprevidel, da s tem Tresenje primerja s potresi in opiše različne ne bom pametnejši, zato sem se kratko malo morfološke značilnosti Zemljinega površja. odločil skočiti v žrelo. Komaj sem to storil, V obdobju, ko je knjiga nastala, so bila ak- že sem se znašel v obupno gorki topilnici tualna različna zemljepisna odkritja. Med in rdeče žareče oglje je moje ubogo telo na svojimi potovanji Kljukec opisuje območje mnogih plemenitih in neplemenitih mestih Severne Amerike, Afrike in polarna obmo- ožgalo in osmodilo.« Od tod dalje sledi opis čja. Vsi ti opisi odkrivajo avtorja, ki je bil s njegovega srečanja z bogovi pod zemljo in takrat aktualnimi odkritji dobro seznanjen, tega, kako je med njimi naredil red. nekatere med njimi pa je poznal iz prve ro- Kljukec se sreča tudi z rudniki. V tretjem ke. poglavju Lažnivi Kljukec opisuje svoje lo- Kdo je avtor te nenavadne knjige, v kateri vske pse. Ko se je malce po svoji poroki odkrijemo povezave z razsvetljenskim nara- odpravil na lov, kamor je vzel tudi svojo voslovjem? Če si bomo ogledali predgovore

proteus maj, junij 2014.indd 421 7/14/14 2:07 PM 422 Iz zgodovine geologije • Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

deliti, katera poglavja so Raspejevo delo in katera ne. Kaj kmalu so sledili prevodi in priredbe v številne jezike. V nemščini je delo prvič izšlo leta 1786, na naslovnici je bilo zapisano, da je bilo natisnjeno v Londonu, v resnici pa je izšlo v Göttingenu. Na začet- ku, ko je knjiga začela svojo popularno pot, je bilo zelo veliko protislovnih informacij o tem, kdo je pravi avtor besedila. Sprva so avtorstvo nemške izdaje pripisovali Bürger- ju, ki pa avtorstva ni nikoli ne potrdil in ne zanikal. Šele ko so Bürgerja že po njegovi smrti literarni kritiki napadli, češ da je napisal pogrošno literarno delo, je njegov biograf razkril, da je pravi avtor knjige Ru- dolf Erich Raspe. Zakaj se je pravo avtorstvo knjige tako zelo skrivalo, nam postane jasno, če si ogledamo Raspejev življenjepis. Rudolf Erich Raspe se je rodil leta 1737 v Hannovru. Oče je bil rudarski nadzornik, Edini ohranjeni portret Rudolfa Ericha Raspeja (povzeto iz ki je delal na območju Saškega rudogorja in Carswell, 1950). si tam pridobil številne izkušnje. Tudi mladi Rudolf je nekaj časa preživel v tem okolju k slovenskim izdajam, ki so jih prispevali in si že v mladosti pridobil nekaj znanja o različni prevajalci skozi celotno 20. stoletje, geologiji, mineralogiji in rudarstvu. Študiral bomo odkrili, da avtorstvo večinoma pri- je na univerzah v Göttingenu in Leipzigu. pisujejo Gottfriedu Avgustu Bürgerju, po- Leta 1762, še med študijem, ga omenja- membnemu nemškemu pesniku. Bürger je v jo kot velikega strokovnjaka na področju slovenskem prostoru najbolj znan kot avtor naravoslovja in antičnih besedil. V ta čas balade Lonora, ki jo je mojstrsko prepesnil segajo njegove prve objave, bodisi njego- France Prešeren. Le novejše izdaje prevodov vih lastnih literarnih in literarno kritičnih v drugi polovici 20. stoletja omenjajo, da je del bodisi prevodov iz različnih jezikov. avtor knjige neki Rudolf Erich Raspe. Kako Med drugim v različne jezike prevaja Le- je mogoče, da ima knjiga dva avtorja, eden ibnitzova dela. Leta 1764 postane sekretar od njiju pa je omenjen le mimogrede? univerzitetne knjižnice v Göttingenu in ob Delo z opisom dogodivščin barona Münch- tej priliki piše priložnostna dela, s kateri- hausna je prvič izšlo v angleščini leta 1785, mi slavi Hannoversko vladarsko hišo, ki je vendar nobena kopija te izdaje ni ohranjena. v sorodu z angleškimi kralji. Leta 1767 Ra- Druga izdaja je izšla leta 1786 in vsebuje spe zavzame pomemben položaj profesorja v le nekatera od poglavij, ki danes sestavlja- Casslu in hkrati postane upravnik obsežne jo celotno delo. Še istega leta delo zamenja Casselske zbirke kuriozitet, ki je v osebni založnika in izide v razširjeni in ilustrirani lasti deželnega kneza Friderika II, gospoda obliki. V vseh teh izdajah je Rudolf Erich Hesse–Casselskega. Zbirke kuriozitet so bi- Raspe naveden kot avtor. S to izdajo zaživi le predhodnice današnjih muzejev. Pri tem Lažnivi Kljukec svoje pestro življenje, knjigo niso imele javno izobraževalne vloge, kot jo ponatiskujejo, dopolnjujejo in brišejo posa- imajo muzeji danes, temveč so predstavljale mezna poglavja. Danes je zelo težko opre- predvsem zbirke nenavadnih in neobičajnih

proteus maj, junij 2014.indd 422 7/14/14 2:07 PM Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? • Iz zgodovine geologije 423

slovne zgodovine vodne in zemljine oble. V tej knjigi objavi eno prvih znanstvenih teorij o nastanku vulkanov. V delu opiše ugasle, fosilne vulkane na območju Nemčije in razglablja o bazaltnih poligonalnih stolpičih, ki so posledica počasnega ohlajanja magme tik pod površjem Zemlje. Leta 1769 v reviji Philosophical Transactions, glasilu Kraljevske znanstvene družbe iz Londona, objavi delo o ledenodobnih živalih. Naslednje leto sledi v isti reviji še objava članka o bazaltih na Hessenskem. Na podlagi teh dveh ob- jav Raspeja sprejmejo v to ugledno in naj- starejše znanstveno društvo. Leta 1775 z znatno vsoto denarja odpotuje v Italijo, da bi za zbirko kuroziotet nabral in nakupil nove eksponate. Ob povratku v Nemčijo se ne vrne v Cassel, temveč odide v Berlin, od koder v domače mesto po pošti odpošlje le ključe zbirke. Nato pa izgine kot kafra. Že pred odhodom v Italijo so ga sumili, da je iz zbirke odtujil in preprodajal eksponate, predvsem kovance in medalje. S temi po- stopnimi krajami in prodajami je financiral svoje razkošno življenje in družino. Tudi na poti po Italiji je zapravil ves denar in se vr- Raspejev dobrotnik in zoprnik Hessenski knez Frederik II. nil brez težko pričakovanih eksponatov. To (povzeto iz Carswell, 1950). je bila kaplja čez rob, lastnik zbirke Frederik II. ukaže za njim razpisati tiralico. Izsledijo ga v Clausthalu in ga celo privedejo na poli- predmetov, v katerih je bilo pogosto našar- cijsko postajo, vendar mu ponoči uspe pobe- jeno vsemogoče, odvisno od zanimanja nje- gniti iz celice. Čez čas se pojavi v Londonu nega lastnika. Pomembni deželni knezi so in na celino se ne vrne nikoli več. Nikoli pogosto vzdrževali velike zbirke kuriozitet, več ne vidi svoje žene in svojih otrok. skupaj z njihovimi upravniki, kot je bil na V Londonu mu trdo prede. Živi kot revež primer Raspe. V času svojega službovanja in se potika po različnih podnajemniških na tem mestu Raspe potuje po Nemčiji ter stanovanjih. Skuša se preživljati kot preva- piše dela z različnih intelektualnih področij, jalec in anonimni avtor. Čeprav mu nekateri od umetnosti do naravoslovja. V tem času znanci pomagajo in mu nudijo skromno fi- se poroči ter dobi otroke. Za svoj položaj nančno podporo, mu življenje ne steče. Vr- skromnega uradnika živi na nenavadno ve- žejo ga tudi iz Kraljeve znanstvene družbe. liki nogi. V takšnem položaju mu ne ostane drugega, Med njegovimi naravoslovnimi deli iz te- kot da skuša izkoristiti svoje znanje geolo- ga časa velja omeniti knjigo iz leta 1763 z gije, metalurgije in rudarstva. V Veliki Bri- v slovenščino težko prevedljivim naslovom taniji je industrijska revolucija v popolnem Specimen Historia Naturalis Globi Teraqui, razcvetu in lastniki rudnikov potrebujejo kar bi lahko prevedli kot Primer naravo- strokovno pomoč. Raspe prevzame vlogo

proteus maj, junij 2014.indd 423 7/14/14 2:07 PM 424 Iz zgodovine geologije • Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Ilustracija iz Raspejevega Ëlanka o bazaltih, ki ga je leta 1770 srenjo. Prevaja in sodeluje pri pisanju raz- objavil v reviji Transactions of the Royal Society of London. ličnih del. Leta 1776 v angleščino prevede in nekoliko razširi svoje latinsko delo o vulkanih in ga naslovi An Account of Some Ger- sledilca rude, v posameznih rudnikih pre- man Volcanoes (Premislek o nekaterih nemških vzame začasno vlogo vodje predelave rud, vulkanih). V to obdobje sodi tudi nastanek kasneje prevzame tudi upravništvo celo- pripovedi barona Münchhausna ali Lažnive- tnih rudnikov. Deluje predvsem na podro- ga Kljukca. Iz nemščine prevaja tudi druga čju polimetalnih rudnikov v Cornwallu in znanstvena dela, na nekaterih je naveden Derbyshireju. Pri tem Raspe intenzivno kot prevajalec, nekatera pa je verjetno preve- eksperimentira z različnimi rudami in pre- del tudi anonimno, vendar katera, ni znano. delovalnimi postopki, predvsem z name- Tudi v Angliji ga spremljajo afere in čudne nom boljše ekonomske izkoristljivosti rud in zgodbe. Ponekod ga cenijo, drugod ga imajo učinkovitejše ekstrakcije kovin. Med temi za šarlatana in prevaranta. Svojo življenjsko poskusi mu uspe predelati tudi wolfram, če- pot konča tragično. Kot upravnik rudnika v sar pa ne objavi. Šele nekaj desetletij kasne- Killarneyu na Irskem leta 1794 umre za po- je se izkaže, da je bil Raspe prvi, ki mu je sledicami tifusa. uspelo proizvesti to nenavadno in dragoceno Raspe je svojega najbolj znanega junaka kovino. oblikoval na podlagi nekaterih starejših Svojemu nezavidljivemu položaju izobčen- zgodb, ki naj bi imele svoj izvor na Portu- ca in tatu navkljub si v Veliki Britaniji ze- galskem, predvem pa je zgodbe povzel in lo prizadeva, da bi se vrnil v intelektualno priredil na podlagi pripovedovanj resnične

proteus maj, junij 2014.indd 424 7/14/14 2:07 PM Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? • Iz zgodovine geologije 425

osebe Hieronymusa Carla Friedricha von svojo pot po Sloveniji, ko z Dunaja preko Münchhausna, konjeniškega oficirja, ki je Maribora in Ljubljane obišče rudnik v Idriji v svoji mladosti služboval v Rusiji. Hie- in notranjska kraška polja, nato pa se preko ronymus je bil sorodnik drugega, v tistem Vipave in Gorice odpravi v Benetke. To pi- času mnogo pomembnejšega plemenitega smo je za zgodovino zgodovine geologije na moža Gerlacha Adolpha von Münchhausna, Slovenskem izredno pomembno. Z njegovo vodje dvorne pisarne – premierja na han- pomočjo lahko ugotovimo, da je bil Ferber v noveranskem dvoru, katerega uslužbenec je Idriji sredi septembra 1772, še bolj kot to pa Raspe nekaj časa bil. Gerlach von Münch- je pomembno, da imamo v pismu opraviti hausen je bil med drugim med ustanovitelji z enim prvih znanstveno utemeljenih opisov Univerze v Göttingenu, ki je do druge sve- geoloških razmer na tedanjem Spodnjem tovne vojne v razvoju znanosti imela izre- Štajerskem in Kranjskem. dno pomembno vlogo. Zgodovina pravi, da Poleg tega, da je Raspe dognanja Ferberja je Raspe Hieronymusa von Münchhausna in von Borna posredoval angleškemu bralcu, osebno poznal in da je k njemu rad zahajal, so pomembne tudi njegove obsežne uvodne saj je ta z veseljem pripovedoval svoje zgod- študije, v katerih se je lotil interpretacije be vsakomur, ki ga je bil voljan poslušati. nastanka rudišč, ki jih obravnavata oba av- Žal mu slava, za katero je poskrbel Raspe, torja, in tako razglablja tudi o nastanku in ni godila, na njegovo posestvo so se začeli vlogi rudnika v Idriji. zgrinjati obiskovalci in številni radovedneži, Stiki Raspeja, Ferberja, predvsem pa von ki so se iz ostarelega plemiča tudi norčevali. Borna z nekdanjo Kranjsko se kažejo kot Nekaj let po izidu knjige je pravi von Mün- izredno zanimivi in terjajo podrobnejše chhausen užaloščen in ponižan umrl. zgodovinske raziskave. Že sedaj vemo, da je Ali je Raspe na svoji poti v Italijo prečkal imel von Born stike s Zoisovim krogom, da tudi ozemlje današnje Slovenije, ni znano. je zelo tesno sodeloval z Antonijem Scopoli- Kljub temu je njegovo znanstveno delo po- jem, ko je bil ta v Idriji, in da sta z njim so- membno tudi za razumevanje razvoja mon- delovala tudi brata Gruber. Prav tako ostaja tanistike v naših krajih. V vlogi prevajalca je do nadaljnjega odprta tudi Raspejeva vloga iz nemščine v angleščino prevajal dela šved- pri posredovanju informacij o geologiji Zoi- skega mineraloga in rudarskega strokovnja- sovemu krogu. Zois je v svoji knjižnici imel ka Johanna Jacoba Ferberja in avstrijsko-ma- Raspejevo latinsko delo o vulkanih iz leta džarskega polihistorja in humanista Ignacija 1763. von Borna, dveh pomembnih razsvetljenskih Viri in literatura: intelektualcev, ki sta se v veliki meri posve- BrenËiË, M., 2014: Nastanek Ferberjeve knjige o Idrijskem čala prav raziskavam mineralogije in geo- rudniku. Idrijski razgledi, 54 (2), v tisku. logije. Ferber je avtor prvega strokovnega Bürger, G. A., 1956: »udovita potovanja po kopnem in morju, opisa rudnika živega srebra v Idriji iz leta vojni pohodi in zabavne prigode barona Münchhausna ali 1774. Kot kažejo zadnje raziskave, je soavtor po naše Lažnivega Kljukca, kakor jih sam pripoveduje svojim ali celo glavni avtor tega dela verjetno von prijateljem ob Ëaši vina. Prevedel dr. Vladimir Kralj. Ljubljana: Mladinska knjiga, 171 str. Born. Raspe dela o Idriji sicer ni prevedel Carswell, J., 1950: The Prospector - Beign the Life and Times ali pa tega prevoda še ne poznamo, preve- of Rudolf Erich Raspe. London: The Cresset Press, 278 str. del pa je večje število del obeh polihistorjev. »ar, J., 1991: Ferberjev prispevek k poznavanju idrijskega Med temi prevodi se je znašlo tudi Ferber- živosrebrovega rudnika. Zbornik za zgodovino naravoslovja in jevo delo Pisma iz Italije. V tej knjigi pisem tehnike, 11: 211-217. je kot prvo objavljeno Ferberjevo pismo von Raspe, R. E., 1895: The Surprising Adventures of Baron Munchausen. Knjiga dostopna v okviru spletnega projekta Bornu iz Benetk. Pismo je je bilo napisano Guttenberg (http://www.gutenberg.org/). konec septembra 1772. V njem Ferber opiše

proteus maj, junij 2014.indd 425 7/14/14 2:07 PM 426 Paleontologija • Nenavadni fosilni raki vitičnjaki ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Nenavadni fosilni raki vitičnjaki Matija Križnar

Vsakdo pozna tiste majhne lupinice, ki so je tisto pri Govcah nad Laškim, kjer smo prilepljene na skalah ob morski obali. Zelo odkrili tudi zelo velike primerke rodu Ba- težko jih je odluščiti od kamna in so vča- lanus. Seveda je tudi drugod po miocenskih sih prava nadlega, ko skušamo v vodo. To nahajališčih fosilov mogoče najti posamezne so lupine rakov vitičnjakov ali ciripednih lupine školjk s pritrjenimi lupinami rakov rakov. Mnogo njihovih sorodnikov živi po vitičnjakov. vseh svetovnih morjih in poseljujejo obale, V miocenskih plasteh Dupleka pri Maribo- morsko dno, koralne grebene in celo neka- ru so odkrili tudi manjše koralne grebene, tere morske sesalce (kiti in želve). ki so takrat uspevali v zelo toplem in čistem morju. Poleg koral so našli tudi školjke, Fosilnih ostankov rakov vitičnjakov je po- polže in nenavadne ostanke rakov vitičnja- nekod izjemno veliko, saj se njihove lupine kov. Miocenski ostanki rakov vitičnjakov so trde. Prvi predstavniki rakov vitičnjakov se nenavadnih oblik in so veliki le približno pojavijo že v paleozoiku. V Sloveniji pozna- deset milimetrov. Na prvi pogled spominjajo mo kar nekaj nahajališč njihovih ostankov na majhne korale, a je to le prilagoditev, saj iz terciarnih plasti. Verjetno najbolj znano so ti vitičnjaki živeli skriti med posamezni-

proteus maj, junij 2014.indd 426 7/14/14 2:07 PM Nenavadni fosilni raki vitičnjaki • Paleontologija 427

Dva primerka ciripednih rakov iz najdišËa pri ©entilju. Najdba in zbirka Dean ©auperl. Foto: Matija Križnar.

Ciripedni rak (Creusia darwiana) iz miocenskih plasti pri Dupleku. Našel Franc Pajtler, hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar.

proteus maj, junij 2014.indd 427 7/14/14 2:08 PM 428 Paleontologija ■ Maj, junij 2014 • Nenavadni fosilni raki vitičnjaki Proteus 76/9-10 • PROTEUS

Creusia darwiana v življenjskem položaju (obkrožen) med koraliti. Primerek je iz miocenskih plasti kamnoloma na Avstrijskem

©tajerskem. Najdba in zbirka: Dean ©auperl. Foto: Matija Križnar.

Literatura: mi koralnimi polipi. Fosilni ostanki rakov Schultz, O., 1998: Tertiärfossilien Österreichs − Wirbellose, vitičnjakov iz Dupleka pripadajo vrsti Cre- niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Korb: usia darwiana. Zelo podobne ostanke smo Goldschneck-Verlag. 160 str. našli tudi v okolici Šentilja v zelo podob- Bałuk, W., Radwanski, A., 1967: Miocene cirripeds domiciled nih miocenskih plasteh. Zagotovo so se raki in corals. Acta Palaentologica Polonica, 7 (4): 457−513. vitičnjaki ohranili še drugod v miocenskih plasteh vzhodne Slovenije, kjer so bili podobne razmere za rast koralnih grebenov kot v sosednji Avstriji, iz katere prav tako poročajo o najdbah vrste Creusia darwiana. Čeprav majhni in neopazni ostanki rakov vitičnjakov rodu Creusia kažejo na zanimivo simbiozo s koralami, kakršno srečamo tudi danes. Združba koral, rakov vitičnjakov in drugih organizmov dopolnjuje pogled na miocenska okolja v okolici Maribora, še zlasti ob dejstvu, da so bili večji koralni gre- benčki zelo redki.

proteus maj, junij 2014.indd 428 7/14/14 2:08 PM PROTEUS mesečnik za poljudno naravoslovje letnik 76 www.proteus.si

proteus maj, junij 2014.indd 429 7/14/14 2:08 PM Stvarno kazalo tani pnevmotoraks Zgodba 358 – marsičesa o njej še 203 Janez Strnad: Polar- ne vemo 64 Srečanje Azija- Uvodnik Mirjan Žorž: izacija prasevanja in Evropa Tomaž Sajovic 4, 52, Razvrščanje kristalov inflacija vesolja 366 Nobelove nagrade za Katja Šporar: Izzivi 100, 148, 196, 244, po njihovih oblikah JanjaTrček: Oksa- leto 2013 ohranjanja biotske 292, 340, 390 (tretji del) 212 lotrofne bakterije s Janez Strnad: No- pestrosti v trop- Janez Strnad: Sub- tvorbo kalcita prisp- belova nagrada iz skih ekosistemih Članki jektivna interpretacija evajo k zniževanju fizike za leto 2013 – delavnica Srečanja Mihael J. Toman: Na- kvantne mehanike koncentracije ogljik- 120 Azija-Evropa tura 2000 – omrežje 221 ovega dioksida v Nina Vardjan, Rob- (ASEM) 82 izbranih varstvenih Danijel Bezek: Vik- ozračju 372 ert Zorec: Celični območij 6 tor Repanšek - oče Peter Strgar, Polona promet mešičkov. Wraberjeva knjižnica Ksenija Slavec, Alen- prvih slovenskih sort Strgar in Branko Nobelova nagrada za v ljubljanskem ka Radšel Medvešček: krompirja 224 Zupan: Najvišje do- fiziologijo ali medi- Botaničnem vrtu Gripa in možnosti Jana Erjavec: Gobe in slej znano nahajališče cino 2013 166 Jože Bavcon: Ko so njenega preprečevanje zaklad, ki se skriva v lepega čeveljca (Cyp- Janez Mavri: No- ti knjige del življenja, 15 njih 247 ripedium calceolus) v belova nagrade za potem ima vsaka Janez Strnad: ITER Aleksandar Gavrić: Triglavskem pogorju kemijo 2013: Razvoj knjiga svojo zgodbo – pot 21 Miro Košak – ute- in v Sloveniji sploh večnivojskih modelov 130 Kazimir Tarman: meljitelj srčno žilne 374 za simulacije kom- Alfred Russel Wal- kirurgije v Sloveniji Ivanka Cizelj, Saša pleksnih molekulskih Naše nebo lace – evolucionist v 255 Kastelic: Majhne, sistemov 216 Mirko Kokole: Nebo Darwinovi senci 27 Mirjan Žorž: a mogočne: miko- v septembru 41 Miloš Markič: Oljni Razvrščanje kristalov plazme v boju za Biologija v šoli Mirko Kokole: Rjave skrilavci – po svetu in po njihovih oblikah preživetje 393 Jože Mlakar: Razvoj pritlikavke ali orjaški pri nas 55 (četrti del) 264 Marina Dermas- življenja od molekule planeti? 90 Zvonka Zupanič Janez Strnad: Stolet- tia: Fitoplazme ali do človeka 36 Mirko Kokole: Jupi- Slavec: Rumena nica Franck-Hertz- življenje na genskem ter in Dvojčka 137 mrzlica in malarija – evega poskusa 271 minimumu 398 Pogovori Mirko Kokole: Bik množični morilki pri Franjo Drole: Rakov Andrej Gogala: Janez Strnad: Pogov- in argonove molekule gradnji Panamskega Škocjan in Planinsko Zdravljenje skolioze or s profesorjem 185 prekopa. Ob stoletni- polje 2014 275 v odrasli dobi brez Tomažem Zwittrom Mirko Kokole: Kom- ci gradnje in njegovi Luka Pintar: Abrus operacije. 2. del: Raz- 295 et in vesoljska sonda načrtovani širitvi 70 precatorius L. – opo- prava 405 Rosetta 231 Janez Strnad: Sto let zorilo tistim, ki Marko Kreft, Cvetje v jeseni Mirko Kokole: Pom- Braggovega načina potujejo v trope ali Jernej Jorgačevski: Branko Dolinar: ladansko nebo 283 preiskovanja kristalov subtrope 281 Mikroskopija, ki Zavita škrbica (Spi- Mirko Kokole: 77 Matija Križnar: presega meje optične ranthes spiralis (L.) Čariklo, prvi asteroid Alenka Gaberščik: Malteško otočje ločljivosti 413 Chevall.) 39 z obročem 331 Spremenjenost – geološka in Mihael Brenčič: Ali Mirko Kokole: Od- biosfere prispeva k paleontološka zaklad- je bil Lažnivi Kljukec Naravoslovna foto- krili Zemlji podobni spremembam ozračja nica 301 geolog? 419 grafija planet v bivalnem in podnebja 103 Mirjan Žorž: Matija Križnar: Ne- Petra Draškovič: območju zvezde 377 Mirjan Žorž: Razvrščanje kristalov navadni fosilni raki Etika v naravoslovni Mirko Kokole: Našli Razvrščanje kristalov po njihovih oblikah vitičnjaki 426 fotografiji 469 izgubljenega brata po njihovih oblikah (peti del) 309 Boštjan Dvořák: O našega Sonca 473 (prvi del) 108 Karin Ljubič, Iztok jamamaju in sorodnih Fotografski natečaj za Tomaž Rott: Pa- Fister mlajši: Pomen prelcih. Dr. Janu Car- mlade naravoslovne Nove knjige tologija, kraljica oblike in velikosti neluttiju v slovo 437 fotografe za leto 2013 Igor Dakskobler: medicine 113 organizma pri izmen- Jože Skumavec: Petra Draškovič: Re- Bavconovo življenje Tina Bregant: Moč javi snovi z okoljem Drevesna dediščina zultati natečaja nara- z rastlinami v knjižni in pomen dotika 316 v blejskih parkih in voslovne fotografije izdaji 87 za novorojenčka in Dare Šere, Iztok Vreš: okolici 445 za leto 2013 124 Igor Dakskobler: dojenčka 151 Prvič ugotovljen v Mirjan Žorž, Igor Moj prvi vodnik po Mirjan Žorž: Sloveniji: rubinasti Dolinar, Miha Študijski krožek Svet živalskem in rastlin- Razvrščanje kristalov slavec (Luscinia cal- Jeršek, Rafael Šerjak, v dlaneh – skozi druge skem svetu 228 po njihovih oblikah liope) 322 Gregor Kobler, Jože kulture spoznavamo Matija Gogala: Nara- (drugi del) 157 Daniel Rojšek: Jam- Pristavec: Spinelno sebe va Bele krajine 330 Blaž Podgoršek, ski led v Paradani 343 dvojčenje kremena s Vlado Bernetič, Špela Darko Ogrin: Mono- Gregor Lakner: Kje Marina Dermastia: Slivnice 458 Pahor: Razstava grafija o Sloveniji in boš zarisal črto? Difenbahija in njeno Jurij Kurillo: Noč podvodne fotografije njenih pokrajinah Tabuji v sodobni skrivno ljubezensko rakunov 467 Tihomirja Makovca 376 medicini 173 življenje z živalmi Miha Krofel: Rakuni v Mestni knjižnici Janja Trček: Ocet- 350 v Sloveniji 468 Izola in predstavitev V spomin nokislinske bakterije Andrej Gogala: ekoloških raziskav v Igor Dakskobler: imajo številne za- Zdravljenje skolioze Študentska ekskurzija akvatoriju Luke Ko- Prof. mag. Dušan nimive lastnosti 199 v odrasli dobi brez Kostarika 2012 per v mesecu oktobru Robič (1933-2013) Omar Alhady: Spon- operacije. 1. del: Boris Sket: Kostarika 2013 177 88

proteus maj, junij 2014.indd 430 7/14/14 2:08 PM Jernej Pavšič, Vasja 137, 185, 231, 283, mrzlice 70 Bavcon, Jože: Naše celica 166 Mikuž: Rajku Pav- 331, 377, 301, 473 aktinobakterije 372 rastline (2013) (Nove celice kvasa (Saccha- lovcu v spomin Kreft, Marko 413 ameriški škržatek knjige) 87 romyces cerevisiae) 166 (1932–2013) 134 Križnar, Matija 301, (Scaphoideus titanus Bayes, Thomas 221 celična absorpcija 316 Marjana Regvar: 426 Ball) 398 bazilisk (kot celična rast 316 Rastlinski fiziologinji Krofel, Miha 468 amfifilna molekula raznašalec semen celični organel 166 profesorici Nadi Go- Kurillo, Jurij 467 216 difenbahije) 350 celični promet gala v spomin 182 Lakner, Gregor 173 andradit 264 beljakovina lentin mešičkov 166 Daniel Rojšek: Profe- Ljubič, Karin 316 anestezija 255 247 celično izločanje 316 sorju Ivanu Gamsu v Markič, Miloš 55 Andesipyrgus, polžek beljakovinsko vezani celično spomin 328 Mavri, Janez 216 64 polisaharid (PSK, razmnoževanje 316 Mikuž, Vasja 134 Anopheles, komar, Krestin) 247 cepitev atomskih Počastitve Mlakar, Jože 36 prenašalec malarije 70 benigne novotvorbe jeder (fisija) 21 Matija Gogala: Trg Ogrin, Darko 376 Antheraea mylitta, (tumorji) 113 cepljenje proti gripi Ivana Regna v Gore- Pahor, Špela 177 indijski hrastov prelec Bergmannovo pravilo 15 nji vasi 230 Pavšič, Jernej 134 437 316 CERN 120 Pintar, Luka 281 Antheraea pernyi, beril 309 Chironomidae, Društvene vesti Podgoršek, Blaž 173 kitajski hrastov prelec Bettz, Abbate 301 mušice trzače 64 Janja Benedik: Pristavec, Jože 458 437 BICEP2 (Back- Chlamys, pektinidne Članski program Radšel Medvešček, Antheraea polyphemus, ground Imaging for školjke 301 Prirodoslovnega Alenka 15 polifem 437 Cosmic Extragalactic cinabarit 212 društva Slovenije za Regvar, Marjana 182 Antheraea yamamai, Polarization), razis- cirkon 264, 393 leto 2013/2014 44 Rojšek, Daniel 328, japonski hrastov kovalna skupina 366 citadhezin 393 343 prelec, jamamaj 437 biogeni amini 216 citokin interferon-γ Angleški povzetki Rott, Tomaž 113 antidelci 120 biogeografija 64 166 Andreja Šalamon Sajovic, Tomaž 4, 52, antigen 393 biologija 182 citoplazma 166 Verbič 46, 94, 139, 100, 148, 196, 244, antimonit 157 biologija in podnebne citoplazemska mem- 188, 234, 285, 334, 292, 340, 390, 429 antimorfna simetrija spremembe 103 brana 199 380, 475 Sket, Boris 64 157 biologija v šoli 36 citoplazemski el- Skumavec, Jože 445 apofilit 264 biološko aktivne ementi 113 Letno kazalo Slavec, Ksenija 15 Araceae, kačnikovke molekule v gobah 247 citoskelet 166, 413 Tomaž Sajovic 429 Strgar, Peter 374 350 biomedicina 216 citosolna aktivnost Strgar, Polona 374 arahidonska kislina (bio)molekularne ionov Ca2+ 166 Kazalo avtorjev Strnad, Janez 21, 77, 216 simulacije 216 citosolna koncen- Alhady, Omar 203 120, 221, 271, 295, arbovirusi (virusi biosfera (živi svet) tracija glukoze 166 Bavcon, Jože 130 366 rumene mrzlice) 70 103 COBE (Cosmic Benedik, Janja 44 Šalamon Verbič, Archaeatya, kozica 64 biosintetska sposob- Background Ex- Bernetič, Vlado 177 Andreja 46, 94, 139, arterijski krvni tlak nost mikoplazem 393 plorer) 366 Bezek, Danijel 224 188, 234, 285, 334, 247 biosinteza 372 Coenonympha oe- Bregant, Tina 151 380, 475 asanacija (sanitacija) biotehnologija 247 dippus, barjanski Brenčič, Mihael 419 Šere, Dare 322 70 biotska raznovrst- okarček 6 Cizelj, Ivanka 393 Šerjak, Rafael 458 asteroseizmologija 41 nost 6 Copepoda, rakci Dakskobler, Igor 87, Šporar, Katja 82 astrociti 166, 413 bolometer 366 ceponožci 64 88, 228 Tarman, Kazimir 27 astrofizika 295 Born, Ignacij von 419 Creusia darwiana, rak Dermastia, Marina Toman, Mihael J. 6 astronomija 41, 90, botanika 39, 281, vitičnjak 426 350, 398 Trček, Janja 199, 372 134, 185, 231, 283, 350, 374 CT-aferentna živčna Dolinar, Branko 39 Vardjan, Nina 166 295, 331, 377, 473 božična zvezda (Eu- vlakna 151 Dolinar, Igor 458 Vreš, Iztok 322 atom 271 phorbia pulcherrima) Cygnus falconeri, Draškovič, Petra 124, Zorec, Robert 166 atomsko jedro 271 398 labod 301 469 Zupan, Branko 374 Atya, sladkovodne Bragg, William Cypripedium calceolus, Drole, Franjo 275 Zupanič Slavec, kozice 64 Henry 77 lepi čeveljc 374 Dvořák, Boštjan 437 Zvonka 70 Atyidae, sladkovodne Bragg, William Law- Erjavec, Jana 247 Žorž, Mirjan 108, kozice 64 rence 77 čadovec 212 Fister mlajši, Iztok 157, 212, 264, 309, Avstralski astronom- Braggova enačba 77 Čariklo, asteroid z 316 458 ski observatorij, Sid- brazilski dvojčki 458 obročem 331 Gaberščik, Alenka ing Spring 295 bronhoskopija 255 črni glinavci 55 103 Kazalo gesel avtopsija (obdukcija) bukov ostrigar (Pleu- črpalka za zunajte- Gavrić, Aleksandar α-proteobakterije 372 113 rotus astreatus) 247 lesni krvni obtok, 255 Abbe, Ernst 413 azurit 157 bulozni emfizem 203 razvoj 255 Gogala, Andrej 358, Abrus precatorius L. C-taktilna živčna 405 281 β-proteobakterije 372 vlakna 151 Daira speciosa, ra- Gogala, Matija 230, Acetobacter (rod ocet- bakterije 393 cAMP (ciklični kovica 301 330 nokislinskih bakterij) barit 157 adenozin mono- Darwin, Charles 27 Jeršek, Miha 458 199 barjanski okarček fosfat, sekundarni DeBakey, Michael Jorgačevski, Jernej 413 adolescentna skolioza (Coenonympha oedip- prenašalec) 166 E. 255 Kastelic, Saša 393 405 pus) 6 Campanya, Louis degenerativna evolu- Kobler, Gregor 458 Aedes aegypti, komar, Barkla, Charles (francoski zdravnik) cija 393 Kokole, Mirko 41, 90, prenašalec rumene Glover 77 70 Demonstracijska

proteus maj, junij 2014.indd 431 7/14/14 2:08 PM elektrarna (Demon- ektotermni organizmi praznjenje emisije) geologija 55, 134, 157 stration power plant, 316 413 301, 419 hemoglobin 166 DEMO) 21 elektromagnetna fluorescenčno geološki radar 343 Hertz, Gustav 271 dendrologija 445 interakcija 120 označeni mešički 166 Gleophyllum odoratum, heulandit 157 Deset korakov k elekromagnetno fluorit 264 dišeča tramovka 247 hidratirani proteini uspešnemu dojenju valovanje 366 fluoroapatit 264 glija 166 216 (Mednarodna elektron 120, 271 fluoroapofilit 264 glijini prenašalci 413 hidropnevmotoraks pediatrična zveza), elektronska mikros- fluorokrom 413 glikogen 166 203 listina 151 kopija 413 foraminifere 301 globigerinski apnenci Higgs, Peter W. 120 desetštevna simetrija elektrošibka interak- Forsskål, Petrus 301 301 Higgsov bozon 120 309 cija 120 fosfor (sproščanje) Gluconobacter (rod Higgsovo polje 120 Desmodus rotundus, elektrošibka teorija 103 ocetnokislinskih Hijade 185 netopir vampir 64 120 fosili 301 bakterij) 199 Hipokrat 203, 358 diagnostična kateter- Elmidae, hrošči 64 fosilna goriva 55 glukoza 166 holomorfija 157, 264 izacija 255 encimologija 216 fosilni vretenčarji 301 gluon 120 Hooker, Joseph, difuzija 166, 316 endobronhialna intu- fosilni zobje morskih goba (plodišče) 247 botanik 27 dihanje 103 bacija 255 psov 301 gobe in tradicionalna hrbtenica 358 dikroično zrcalo 413 endometrioza fotoavtotrofi 103 medicina 247 hrošči (Elmidae) 64 dipentagonska bipi- endosimbionti 166 fotolitični razpad gobe in moderna Humboldt, Alexander ramida 309 endotermni orga- molekul 166 medicina 247 von 27 Direktiva o pticah, nizmi 316 foton 120, 271 gobe kot kazalci 1979 (79/409/ energija atomov 271 fotorespiracija 103 onesnaženosti tal 247 iatrogeni pnevmotor- EGS) 6 enoštevna antimorfija Franck-Hertzev gobe, vir biološko aks 203 Direktiva o habitatih, 108 poskus, stoletnica 271 aktivnih snovi 247 idiomorfni kristali 1979 (92/43/EGS) 6 enoštevni minerali Franck James 271 Gogala, Nada (1937- 108 disdiakistriakontaeder 108 Friedrich, Walther 77 2013) 182 idiopatska skolioza 309 etika v naravoslovni Fusion for Energy Gorgas, William 405 dišeča tramovka fotografiji 469 (F4E, Zlivanje za Crawford (ameriški ikozaeder 309 (Gleophyllum odora- etiopatogeneza bo- energijo), Cadarache zdravnik) 70 ikozaedrit 108, 309 tum) 247 lezenskih sprememb v Franciji 21 gozd 103 ikozaedrična simetrija ditetragonalna bipi- 113 fuzija (zlivanje atom- Gozdni in botanični 108 ramida 264 Euphorbia pulcher- skih jeder, termonuk- rezervat Paradana ikozaedrični petštevni dojenje 151 rima, božična zvezda learna reakcija) 21 343 minerali 309 dolgoperiodni kometi 398 fuzijski reaktor (ter- Gozo 301 imunohistokemija 231 evkarionti 166 monuklearni reaktor, granati 264 113 dolomit 212 evkariontska celica reaktor na zlivanje) gravitacijsko lečenje imunohistologija 113 dotik kot sredstvo 166 21 366 imunomodulacijske komunikacije 151 gravitacijsko valovan- lastnosti učinkovin iz dravit 212 fagocitozna aktivnost γ-proteobakterije 372 je 366 gob 247 drevesna dediščina 393 galenit 264 Grifola frondosa, imunski odgovor 393 v blejskih parkih in fanerozoik 103 Gams, Ivan (1923- velika zraščenka 247 imunski sistem 166 okolici 445 fazna variacija 393 2014) 328 gripa (influenca) 15 iinflacija vesolja 366 drevesna žabica Ferber, Johann Jacob, Ganoderma lucidum, Guth, Alan 366 insekticidi 70 (Polypedates macro- švedski mineralog in svetlikava pološčenka Gymnadenia conopsea, insekticidne lastnosti tis) 82 rudarski strokovnjak, 247 navadni kukovičnik učinkovin iz gob 247 Duplek pri Mari- pisec dela Pisma iz Ganoderma spp., 39 interakcija rastlin z boru, najdišče rakov Italije 419 pološčenke 247 nemikoriznimi gli- vitičnjakov 426 firmikuti 372 genetska variabilnost Haemagogus, komar, vami in rastlinskimi dvanajstštevna fisija (cepitev atom- fitoplazem 398 prenašalec rumene virusi 182 simetrija 309 skih jeder) 21 genom mikoplazme mrzlice 70 intersticialna voda 64 dvojčenje kristalov fitoplankton (rastlin- 393 halit 264 invazivne vrste 103 309 ski plankton) 103 geografija 328, 376 heksagonalna prizma ITER (International dvoštevna antimorfija fitoplazemski genomi 309 Thermonuclear Ex- 157 398 heksagonalna bipi- perimental Reactor, dvoštevne fitoplazemski gostitelj ramida 309 Mednarodni termi- kristalografske osi 398 heksagonalna nuklearni poskusni 108, 157 fitoplazme 398 simetrija 458 reaktor, Pot) 21 dvoštevni minerali fitoplazme kot heksagonalni sistem izmenjava snovi z 157 povzročiteljice bo- 108 okoljem 316 lezni rastlin 398 heksakisoktaeder izpusti ogljikovega Echinolampas, morski fizika 21, 77, 120, 264, 458 dioksida (vzroki) 103 ježki 301 221, 271, 295, 366, Hell, Stefan W. 413 Einstein, Albert 77 413 hemaglutinacija 393 jamamaj 437 ekologija 350, 467, floem 398 hematit 212 jamska kozica (Tro- 468 fluorescenčni mikros- hematopnevmotoraks glocaris anophthalmus) eksocitoza 166 kop STED (STimu- 203 64 ekstremni vodostaj lated Emission hemimorfit 157 275 Depletion, vzbujeno hemimorfni minerali

proteus maj, junij 2014.indd 432 7/14/14 2:08 PM jamski led Paradane larizacija (CABG, Laboratorij za materialna sestava ibility Complex class 343 Coronary Artery računalniške Osončja 231 II molecules) 166 japonski hrastov Bypass Graft) 255 bioznanosti in bioin- medatomske interak- molekulska biologija prelec, jamamaj (An- korone morskih formatiko (Kemijski cijske energije 216 199, 372 theraea yamamai) 437 ježkov 301 inštitut v Ljubljani) medicina 15, 70, 113, molekulska mehanika jasmonska kislina kot Kostarika 64 216 166, 166, 173, 203, 216 signalna molekula pri Košak, Miro, ute- lamele 458 216, 358, 405 modre gline 301 razvoju rastlin 182 meljitelj srčno-žilne larvicidi 70 medicinska spre- Mollicutes, bakteri- jedrska fuzija devteri- kirurgije v Sloveniji laser 413 memba spola 173 jski razred 393, 398 ja 90 255 Laue, Max 77 medicinske gobe 247 monoaminergični Jupiter 137, 283 kozica (Archaeatya) Lavrič, Božidar 255 medicinsko preob- sistemi 216 64 LDL-holesterol 247 likovanje videza 173 monoamino oksidaza kačnikovke (Araceae) kozmetična plastična ledvena lordoza 405 medsortno križanje A 216 350 kirurgija 173 lektin abrin, celični krompirja 224 monoklinski sistem kalcijev oksalat 372 krasoslovje 275, 328 strup 281 mehanična kroglična 108 kalcijev oksalat, kraški pojavi 343 lentinan 247 srčna zaklopka (mod- montanistika 419 kristali (v korenikah kratkoperiodni ko- Lentinus edodes, užitni el Starr-Edwards) morski ježki (Echinol- kačnikovk) 350 meti 231 nazobčanec 247 255 ampas) 301 kalcit 212, 372, 458 kremen 157, 212, 458 lepi čeveljc (Cypripe- melatonin 405 morski ježki (Scutella) karakteristično rent- kremno rumeni glo- dium calceolus) 374 membranska kapac- 301 gensko sevanje 77 bigerinski apnenci lepidopterologija 437 iteta 166 motnje celične rasti Karplus, Martin 216 301 leptin 405 Mermin, David N. 113 katamenialni pnev- kristali 77, 108, 157, eptoni 120 221 motnje krvnega in motoraks 203 212, 264, 309 levastatin 247 mešiček 166, 413 limfatičnega obtoka kavstobioliti 55 kristalna mreža 77 levcit 264 metabolne lastnosti 113 kemična sinapsa 166 kristalni razred (sin- Levitt, Michael 216 ocetnokislinskih bak- možgani 166 kemija 216 gonija) 108 Linde, Andrei 366 terij 199 Münchhausen, Ger- kemoterapija 247 kristalni spektrom- linearno polarizirano metalurgija 419 lach Adolf von 419 kengurunčkanje 151 eter 77 valovanje 366 micelij 247 kentavri (asteroidi kristalografija 108, ločljivost v mikros- mikoflora 182 nadomestni med Saturnom in 157, 212, 264, 309 kopiji 413 mikoplazme 393 življenjski prostori 6 Uranom) 331 kristalografska os 108 Luscinia, slavci 322 mikoriza 182 naravne katastrofe Kepler, vesoljski kristalografski sistem Luscinia calliope, mikorizna simbioza 103 teleskop 41 108 rubinasti slavec 322 182 naravni antibiotiki kinin 70 kroglasta (globularna) Luscinia luscinia, mikorizne rastline 247 kitajski hrastov prelec zvezdna kopica M13 veliki slavec 322 182 naravni izbor 27 (Antheraea pernyi) v Herkulu 473 Luscinia megarhyn- mikrobiologija 199, naravoslovje v razs- 437 kroženje vode 103 chos, mali slavec 322 372, 393, 398 vetljenstvu 419 klasifikacija krožni kromosomi Luscinia svecica, mo- mikroskop in razis- naravoslovna foto- toksičnosti (Svetovna 398 dra taščica 322 kovanje celic 413 grafija 120, 469 zdravstvena orga- Kruger, Dolores, Lyell, Charles, geo- mikroskopija STED navadna cepilistka nizacija) 281 medicinska sestra 151 log 27 v Sloveniji 413 (Schizophyllum com- klastične kamnine krvne celice 166 mikroskopija (svet- mune) 247 301 krvni sladkor 247 Machovi poskusi lobna in elektronska) naše nebo 41, 90, 134, kloroplast 166 kubična holomorfija svilogojstva 437 113, 413 185, 231, 283, 331, kmetijsko šolstvo 224 264 mačja ušesa (Oph- mikroorganizmi 372 377, 473 komar (Aedes aegypti), kubooktaedrični rys) 39 mikrovalovi 366 navadni kukovičnik prenašalec rumene kristal 309 magnetiti 264, 458 Milankovičev učinek (Gymnadenia conop- mrzlice 70 Kuiperjev pas 231, magnetohidrodi (periodičnost Zem- sea) 39 komar (Anopheles), 331 namični generator 21 ljinega gibanja glede Natura 200 6 prenašalec malarije 70 kukavice (Orhis) 39 magnezit 458 na Sonce) 103 navzočnost ocet- komar (Haemagogus), kukavičevke (Orchi- Malajski arhipelag mineralogija 458 nokislinskih bakterij prenašalec rumene daceae) 39 (pisec Alfred Russel miocenske plasti 301 v tkivih žuželk 199 mrzlice 70 Kunaver, Pavel 343 Wallace) 27 miocenske školjke nekonvencionalni komet 67P/Churyu- kvantna mehanika malarija 70 301 fosilni energetski viri mov-Gerasimenko 221, 271, 366 mali medvedi (Procy- miocenski polži 301 55 231 kvantna teorija gravi- onidae) 467 mitohondrij 166 neplodnost 173 komet ISON 137 tacijskega polja 366 Mali naravni most mnogotero vesolje nepolarizirano kompleksni molekul- kvantni bayesijanizem 275 (multiverse) 366 valovanje 366 ski sistemi 216 (QBizem) 221 mali slavec (Luscinia mobilnost mešičkov neptunit 108 konfokalni mikros- kvarki 120 megarhynchos) 322 166 netopir vampir (Des- kop 413 maligne novotvorbe modra taščica (Lus- modus rotundus) 64 konvekcija 166 (tumorji) 113 cinia svecica) 322 nevrobiologija 151 kopičenje ogljika v Malteško otočje 301 mokrišča 103 nevrološka obolenja usedlinah 103 Malthus, Thomas molekularna pa- 166 koralinaceje (rdeče Robert 27 tologija 113 nevroni 166 alge) 301 Mars 283 molekule MHC II nevrotoksini 166 koronarna revasku- marshit 458 (Major Histocompat- nevrotransmiterji

proteus maj, junij 2014.indd 433 7/14/14 2:08 PM (živčni prenašalci) oksalat-karbonatna Ortov oblak 231 pisana ploskocevka (Paradana) 343 166 pot 372 osemštevna simetrija (Trametes versicolor), prilagoditev organiz- nevtrino (elektronski, oksalna kislina 372 309 imunostimulacijsko ma na temperaturno mionski, tauonski) oksalogena drevesa osnovno energijsko sredstvo proti raku okolje 316 120 372 stanje atoma 271 247 prostotrosnice (Ba- nevtron 120 oksalogene glive 372 otrokov razvoj 151 Planckov čas 366 sidiomycota) 247 nezakonite presaditve oksalotrofne bakterije otrokovo duševno planet Kepler-168f protibakterijske 173 372 zdravje 151 377 lastnosti učinkovin iz Nobelova nagrada iz oksalotrofne glive 372 ozonska plast v stra- Planinsko polje 275 gob 247 fizike za leto 2013 oksidacija D-sor- tosferi 103 plastična kirurgija protiglivne lastnosti 120 bitola v L-sorbozo, ozračje 103 173 učinkovin iz gob 247 Nobelova nagrada za vmesni proizvod pri ozvezdje Bika 185 platina 264 protitrombozni fiziologijo ali medi- pridobivanju C- ožigalkarji v akvato- plazma 21 učinek 247 cino za leto 2013 166 vitamina 199 riju Luke Koper 177 plazmalema 166 protitumorske last- Nobelova nagrada za oksidacija glicerola v plazmodiji (paraziti, nosti učinkovin iz kemijo za leto 2013 dihidroksiaceton, ses- padavine 103 ki povzročajo ma- gob 247 216 tavino kozmetičnih pajesenov prelec larijo) 70 protivirusne lastnosti Nobelove nagrade, preparatov za porja- (Samia cynthia) 437 pleistocen 103 učinkovin iz gob 247 povezane z Röntgen- venje 199 pajkovci nitastonožci pleistocenski sedi- protivnetne lastnosti ovimi žarki 77 oksidacija glukonata (Amblypygi) 64 menti 301 učinkovin iz gob 247 nočni pavlinčki (Sa- v 5-ketoglukonat, paleontologija 301, Plejade ali Gostos- podpljučni (subplev- turniide) 437 pomemben pred- 426 evci 18 ralni) mehurček 203 Novorojenčkom pri- hodnik proizvodnje Panamski prekop 70 Pleurotus astreatus, polhi (Eliomys, Lei- jazne porodnišnice vinske kisline 199 Paradana (Velika in bukov ostrigar 247 thia) 301 (Baby-Friendly Hospi- oksidativni procesi Mala ledena jama, plevralna črta 203 polisaharid shizofilan tal Initiative, BFHI), 103 Jama pri Mali ledeni plevralni (obpljučni) 247 pobuda 151 oksitocin 151 jami, ledeniško- prostor 203 poloidalno polje 21 nuklearna magnetna okuževalni krog fito- kraška globel) 343 plin v plasteh pre- polžek (Andesipyr- resonanca 216 plazem 398 paradoks Schröding- mogov 55 gus) 64 nukleosinteza 185 oligocenske plasti 301 erjeve mačke 221 plin v skrilavcih 55 polži (Conus, Strom- oljni muljevci 55 patogene vrste miko- plinska analiza krvi bus, Turritella) 301 O nagnjenosti zvrsti, oljni karbonatni plazem 393 203 Polypedates macrotis, da bi se neomejeno ra- muljevci 55 patologija 113 pljuča 203 drevesna žabica 82 zlikovale od prvotnega oljni peski 55 patološka morfologija ploski hrbet 405 popularizacija as- tipa (pisec Alfred oljni skrilavci 55 113 pnevmotoraks 203 tronomije 295 Russel Wallace) 27 oljni skrilavci v Slo- Paulijeva prepoved 90 podnebje 103 posvojitev 173 O zakonitosti, ki ureja veniji 55 Pavlovec, Rajko podnebne spremembe poučevanje biologije uvajanje novih vrst operacija na odprtem (1932-2013) 134 82 36 (1848, pisec Alfred srce s črpalko za pediatrična srčna podzemeljski površinski gravitaci- Russel Wallace) 27 zunajtelesni krvni kirurgija 255 živalstvo (Kostarika) jski pospešek zvezde občutljivost za dotik obtok 255 pedion 108 64 41 151 operativna korekcija pektinidne školjke polarizacija B 366 powellit 264 obpljučni (plevralni) skolioze 358 (Chlamys) 301 polarizacija E 366 predstavitev prostor 203 Ophrys, mačja ušesa pentagonalni sistem polarizacija prasevan- ekoloških raziskav v obrast v akvatoriju 39 108 ja 366 akvatoriju Luke Ko- Luke Koper 177 opraševalci kačnikovk pentagonit 309 polarizirano valovanje per (Mestna knjižnica obnovljivi viri ener- 350 pentagonski 366 Izola, 2013) 177 gije 55 opraševanje dodekaeder 309 poletna škrbica (Spi- premogi 55 ocetnokislinske bak- kačnikovk 350 petštevne ranthes aestivalis) 39 premogi, potencialno terije 199 opsonizacija 393 kristalografske osi polifem (Antheraea primerni za prido- ocetnokislinske bak- oranžnoploda difen- 108 polyphemus) 437 bivanje olj in plinov terije kot pogojno bahija (Dieffenbachia petštevni minerali pološčenke (Gano- 55 patogene bakterije aurantiaca) 350 309 derma spp.) 247 preperevanje kamnin 199 oranžnoploda difen- pigmejska veverica pomen oblike in (na kopnini) 103 ocetnokislinske bak- bahija, plodovi 350 (Exilisciurus exilis) 82 velikosti organizma presaditev (trans- terije kot simbionti v Orchidaceae, pinakoid 108, 458 pri izmenjavi snovi z plantacija) 173 prebavilih žuželk 199 kukavičevke 39 piramidasti pilovec okoljem 316 presejevanje mutira- ocetnokislinske bak- Orhis, kukavice 39 (Anacamptis pyrami- povodni konji (Hip- nih kvasovk 166 terije kot spodbujev- Orientus ishidae dalis) 39 popotamus pentlandi, presinaptični končič alci rasti rastlin 199 Matsumura 1902, pirit 264 Hippopotamus meli- 166 odkrivanje bolezni vzhodnjaški škržatek piroliza 55 tensis) 301 primarna proizvodnja 113 398 pisana ploskocevka površje kometa 231 103 ogljikov dioksid 103, orjaški plinasti planeti (Trametes versicolor) povzročiteljica zlate privzem kovin v 372 90, 137 247 trsne rumenice, fito- mikoriznih glivah ogljikovodiki 55 ornitologija 322 plazma (FDf ) 398 182 ohranjanje biotske ortoklaz 157 prasevanje 366 prizma 157 raznovrstnosti 82 ortorombski sistem presaditev srca 255 Procyon lotor, rakun okrasne rastline 350 108 pridobivanje ledu 467, 468

proteus maj, junij 2014.indd 434 7/14/14 2:08 PM Procyonidae, mali radialnih hitrostih), rudnik živega srebra v sipano valovanje 77 škrbica 39 medvedi 467 mednarodni razis- Idriji 419 sistem kubičnih splošna teorija rela- proizvodnja oljnih kovalni projekt 295 rumena mrzlica 70 simetrij 264 tivnosti 366 skrilavcev 55 raziskave ekosiste- rumeno rjavi oligo- skalenoeder 458 spodnji koralinacejski projekt Gaia-ESO mov 82 censki apnenci 301 Sklad za otroke pri apnenci 301 295 raziskave rastlin 182 rutil 309 Združenih narodih spontani pnevmotor- projekt Hermes- razstava podvodne (United Nations aks 203 GALAH 295 fotografije Tihomirja sadra 157 Children's Fund) 151 spontani zlom prokarionti 166 Makovca (Mestna Sanabria, Edgar skolioza 358, 405 simetrije 120 propriocepcija 151 knjižnica Izola, 2013) Rey, profesor neona- skrb za otroka 151 sporazumevanje v proteini 216 177 tologije 151 Skupni evropski torus celici 166 proteinski kompleks razvrščanje kristalov sanitacija (asanacija) ( JET), Culham blizu SPT (South Pole SNARE (Soluble po njihovih oblikah 70 Oxforda v Angliji 21 Telescop), raziskoval- N-ethylmaleimide- 108 Saturnia pyri, veliki sladkovodne kozice na skupina 366 sensitive factor At- Rdeči seznam nočni pavlinček 437 (Atya) 64 srčni spodbujevalnik tachment protein ogroženih rastlinskih Saturniide, nočni sladkovodne kozice 255 Receptor) 166 in živalskih vrst 39 pavlinčki 437 (Atyidae) 64 srčna kirurgija za proton 120 reaktor na zlivanje Saturnovi obroči 331 sladkovodne kozice pridobljene bolezni psilocibin 247 (fuzijski reaktor, Scaphoideus tita- (Kostarika) 64 srca 255 termonuklearni reak- nus Ball, ameriški slavci (Luscinia) 322 srčno-žilna kirurgija ramenonožci (Aphele- tor) 21 škržatek 398 sloni (Elephas (Pal- 255 sia bipartita, Terebrat- Regen, Ivan 230 Schechtman, Dan aeoloxodon) falconeri, srebro 264, 458 ula terebratula) 301 rekombinacija 366 108 Elephas (Palaeolox- središče inverzije Rak 275 rentgenološka in- scheelit 264 odon) melitensis, El- 108, 157 rak vitičnjak (Creusia vazivna diagnostika Schekman, Randy ephas (Palaeoloxodon) stalni led (vhodni del darwiana) 426 srčnih bolezni 255 W. 166 mnaidriensis) 301 Velike in Male ledene rakci ceponožci rentgenska svetloba Schizophyllum com- Slovenija in njene jame v Paradani) 343 (Copepoda) 64 77 mune, navadna ce- pokrajine ( Jurij standardni model Rakov Škocjan 275 rentgenski difrakto- pilistka 247 Senegačnik) 376 delcev 120 rakovica (Daira gram 108 Schott, Heinrich slovenske sorte steklina pri rakunih speciosa) 301 Repanšek, Viktor, oče Wilhelm 350 krompirja 224 467 Rakova meglica (M1) prvih slovenskih sort Scilla, Agostino 301 služba za transfuzijo steznik 358, 405 185 krompirja 224 Scutella, morski ježki krvi 255 steznik Milwaukee rakun (Procyon lotor) rezultati natečaja 301 snežinka 309 358, 405 467, 468 naravoslovne foto- Seljak, Uroš 366 socialna prikrajšanost steznik TLI (Tora- rakunasti pes 468 grafije za leto 2013 serotonin 405 151 kolumbalna lordozna Raspe, Rudolf 124 sesedena pljuča 203 somček (Trichomycte- intervencija) 405 Erich (1737-1794), ribe kostnice 301 sevanje Sonca 103 rus) 64 stik kože s kožo 151 naravoslovec in pisec rjave pritlikavke 90 Seznam svetovne socvetje oranžnoplode stik matere z otrokom dela Čudovita poto- rjava pritlikavka PSO dediščine UNESCO difenbahije 350 151 vanja po kopnem in J318.5338-22.8603 (Škocjanski jamski socvetje oranžnoplode struvit 157 morju, vojni pohodi 90 splet) 328 difenbahije kot parit- strukturna biologija in zabavne prigode rjava pritlikavka sfalerit 264, 458 veno mesto živali, 216 barona Münchhausna WISE J064723.23- sfenoid 157 predvsem žuželk 350 sturmanit 309 ali po naše Lažnivega 623235.5 90 sfenomorfija 458 Sončeve pege 103 subjektivna inter- Kljukca, kakor jih sam Robič, Dušan (1933- sferična simetrija 264 sonda Cassini 331 pretacija kvantne pripoveduje svojim 2013), slovenski goz- sialidaza 393 sonda Karaman- mehanike 221 prijateljem ob čaši dar in fitocenolog 88 siderit 212, 458 Chappuis 64 subplevralni vina 419 rodohrozit 458 sidranje mem- sonda Philae 231 (podpljučni) Raspe, Rudolf Erich romboeder 212 brane mešička na spangolit 458 mehurček 203 (1737-1794), pisec rombska bipiramida plazmalemo 166 spektrograf 295 subtroglofilne živali knjig Primer naravo- 157 siegenit 458 spektroskopija s 64 slovne zgodovine vodne rombski dodekaeder silikatne kamnine pomočjo sevanja blizu Südhof, Thomas C. in zemeljske oble in 264 103, 331 infrardečega spektra 166 Premislek o nekaterih Ross, sir Ronald silikatni prah 231 (Near InfraRed Spec- svetlikava pološčenka nemških vulkanih 419 (angleški zdravnik, simbioza med mater- troscopy, NIRS) 151 (Ganoderma lucidum) rastlinska fiziologija Nobelov nagrajenec) jo in novorojenčkom speleoklimatogeo- 247 182 70 151 grafija 343 svetloba, fizikalne rastlinski plankton Rothman, James simulacija molekulske spinel 264, 458 lastnosti 413 (fitoplankton) 103 E. 166 dinamike 216 spinelni dvojčki 458 svetloba zvezd 295 rastlinski hormoni Röntgen, Conrad sinaptotagmin 166 spinelni zakon 458 svilogojstvo 437 182 Wilhelm 77 singonija (kristalni spinelno dvojčenje svitek (torus) 21 rastlinski obrat 343 rubinasti slavec (Lus- razred) 108 kremena s Slivnice rastni dejavnik 1, cinia calliope) 322 singularnost 366 458 šestštevna holomor- podoben inzulinu rudarjenje oljnih sinteza miglitola, ki Spiranthes aestivalis, fija 309, 458 (Insulin-like Growth skrilavcev ali oljnih prepreči aktivnost poletna škrbica 39 šestštevne Factor-1, IGF-1) 151 peskov 55 encima α-glukozidaze Spiranthes spiralis kristalografske osi RAVE (Poskus o rudarstvo 419 199 (L.) Chevall., zavita 108

proteus maj, junij 2014.indd 435 7/14/14 2:08 PM šestštevni minerali 151 srednjih šolah 36 Vhodni del Velike mycota) 247 309 Tkalca jama 275 uklon svetlobe 413 jame v Paradani, zavita škrbica (Spi- šibka interakcija 120 tokamak (rus. to- umetna oploditev 173 prvi opisani primer ranthes spiralis (L.) šibki bozoni 120 roidalnaja kamera umetni pnevmotoraks toplotnega in rast- Chevall.) 39 števnost s magnitnimi kot metoda zdrav- linskega obrata na zdravilne učinkovine (kristalografija) 108 katuškami, svitkasta ljenja tuberkoloze Zemlji 343 v gobah 247 štirištevna antimorfija celica z magnetnimi 203 virusi gripe 15 zdravljenje gripe 15 264 tuljavami) 21 uporaba gob v virusi rumene mrzlice zdravljenje skolioze štirištevne topaz 157 različnih industrijskih (arbovirusi) 70 358, 405 kristalografske osi toplotni obrat 343 panogah 247 visoka voda 275 zeleni peski 301 108 torakalna punkcija uporaba polisahari- vnetja 113 Zelo velike antene štirištevni minerali 203 dov v živilstvu, medi- vodna para 103 (VLA) 366 264 torakalna drenaža cini, elektroindustriji vodni ekosistemi 6 zemeljska nafta 55 štirištevni minerali – 203 in tekstilni industriji vodni manometer 203 zemeljski plin 55 kubični 264 torakalna kirurgija 199 vodnik po živalskem zgodovina geologije študijski krožek Svet 255 Uredba o posebnih in rastlinskem svetu 419 v dlaneh – skozi druge torakocenteza (meto- varstvenih območjih 228 zgodovina medicine kulture spoznavamo da igelne plevralne (območjih Natura vodotoki (ohranjanje, 70 sebe 177 punkcije) 203 2000), 2004 6 upravljanje) 6 zgodovina naravo- študijski krožki 177 torakoskopija (VATS, Uredba o zavarovanih vonj oranžnoplode slovja 27 Video-Assisted Tho- prostoživečih rastlin- difenbahije (hlapne zgornji koralinacejski tabuji v sodobni racoscopic Surgery) skih vrstah Slovenije spojine) 350 apnenci 301 medicini 173 203 39 vpliv herbicidov na zgornjeoligocenski tarčna biološka torakotomija 203 užitni nazobčanec rast gliv 182 apnenci 301 zdravila 113 torbenit 264 (Lentinus edodes) 247 vpliv magnetnega zgradba kristalov 77 tarčna membrana 166 toroidalno polje 21 polja na rastline in zlato 264 tehnika zaledenelih torus (svitek) 21 Valvasor, Janez glive 182 zlivanje atomskih rezov med operacijo Trametes versicolor, Vajkard 301 vpliv oblike telesa na jeder (fuzija, termo- 113 pisana ploskocevka varstvo narave 6, 328, izmenjavo snovi z nuklearna reakcija) temna energija 120 247 343 okoljem 316 21, 90 temna snov 120 transpiracija 103 večnivojski modeli vpliv rastlin na pod- zlivanje (fuzija) jeder temperaturne transplantacija (pre- za simulacije kom- nebje 103 vodika 90 razmere, merjenje saditev) 173 pleksnih molekulskih vpliv velikosti telesa Zlivanje za energijo (vhodni del Velike transport kalcijevega sistemov 216 na izmenjavo snovi z (Fusion for Energy, ledene jame v Parada- oksalata v zemljo 372 vedênje opic 151 okoljem 316 F4E), Cadarache v ni) 343 trapezoeder 212 velika zraščenka (Gri- vrednotenje biotske Franciji 21 tenzijski pnevmotor- travmatski pnevmo- fola frondosa) 247 raznovrstnosti 6 Zoisov krog 419 aks 203 toraks 203 Veliki hadronski vrstna pestrost v zoologija 467, 468 tenzijski pnevmotor- Trg Ivana Regna v trkalnik (CERN) 120 akvatoriju Luke Ko- zvezdne kopice 473 aks, odprti ali zaprti Gorenji vasi 230 Veliki naravni most per 177 zvezdne kopice M41, 203 Trichomycterus, 275 vzbujeno energijsko M44 ( Jasli, Prezepe, terapevtski dotik 151 somček 64 veliki nočni pavlinček stanje atoma 271 Čebelnjak), M46, terapija pri okužbah z trigonalni sistem 108 (Saturnia pyri) 437 vzgoja novih vrst M47, M50, M67 283 virusom HIV 247 triklinski sistem 108 veliki plinski plan- krompirja 224 zvezda HD 162826 termogene vrste tripartitna sinapsa eti ( Jupiter, Saturn, vzgoja tkiv in rastlin- v ozvezdju Herkula, kačnikovk 350 166 Uran, Neptun) 331 skih organov 182 nastala skupaj s Son- termonuklearna reak- tripomorfna simetrija veliki pok 366 vzhodnjaški škržatek cem 473 cija (zlivanje atom- 157 veliki sesalci (fosilni (Orientus ishidae zvezde 90 skih jeder, fuzija) 21 trištevna heksagonal- ostanki, Malta) 301 Matsumura 1902) Zwitter, Tomaž termonuklearni reak- na sfenomorfija 458 veliki slavec (Luscinia 398 (pogovor) 295 tor (fuzijski reaktor, trištevne kristalograf- luscinia) 322 reaktor na zlivanje) ske osi 108 Velo polje 374 Wallace, Alfred Rus- živčni prenašalci 21 trištevni minerali 212 Vernar 374 sel 27 (nevrotransmiterji) tesno vezani plin v triterpeni 247 vesoljska misija Gaia Wallaceja 27 166 peščenjakih 55 Troglocaris anophthal- (ESA, Evropska Warshel, Arieh 216 žlahtnenje slovenskih testiranje biološko mus, jamska kozica 64 vesoljska misija) 295 WISE (Widefield sort krompirja 224 aktivnih snovi iz gob troposfera 103 vesoljska sonda Ro- Infrared Survey žledolom 2014 275 247 tropski gozd 82 setta 231 Explorer, vesoljski žveplanje bivališč v tetraeder 458 tuberkuloza 203 vesoljski teleskop infrardeči teleskop Panami 70 tetraedrit 264 turmalin 212 James Webb 90 WISE) 90 tetragonalna bipi- vesoljski teleskop wolfram 419 ramida 264 učinki tem- Kepler 377 Wraber, Tone 130 tetragonalna prizma perature, suše in vesoljske sonde, ki Wraberjeva knjižnica 264 ultravijoličnega preučujejo komete v ljubljanskem tetragonalni sistem sevanja na rastline 231 Botaničnem vrtu 130 simetrij 108, 264 182 vesoljsko mikrovalov- wulfenit 264 tipna zaznava 151 učni načrti za bi- no ozadje 366 tipno spodbujanje ologijo v osnovnih in vezuvian 264 zaprtotrosnice (Asco-

proteus maj, junij 2014.indd 436 7/14/14 2:08 PM O jamamaju in sorodnih prelcih • Lepidopterologija 437

O jamamaju in sorodnih prelcih Dr. Janu Carneluttiju v slovo Boštjan Dvořák

Japonski hrastov prelec (Antheraea yamamai) rih osrednjih predelov Balkanskega poloto- je posebnost naših gozdov in ena redkih ka. V večjem delu tega območja razširjenosti vrst nočnih pavlinčkov (Saturniidae), ki se je je tudi največja vrsta metulja v Evropi, ki jo trdno ustalila v ustreznem okolju zunaj svo- po razponu kril (do 16 centimetrov) dosega je prave domovine. Rod Antheraea šteje še le še domači veliki nočni pavlinček (Satur- kup na las podobnih, manj znanih bližnjih nia pyri), ki pa v nasprotju z njim naseljuje sorodnikov. V prispevku se bomo posveti- suhe stepske predele in sredozemski prostor. li predstavnikom, ki naseljujejo podobne Ponekod v Evropi se je sicer še nekaj pred zemljepisne širine oziroma podnebne pa- jamamajem »prijel« tudi pajesenov prelec sove različnih predelov severne poloble, in (Samia cynthia), predstavnik nočnih pavlinč- se osredotočili na nekatere bistvene razlike kov poddružine Attacinae, ki tako kot jama- med njimi in »domačo« vrsto. maj izvira iz severovzhodne Azije, vendar pa lahko gosenice te vrste dolgoročno pre- Jamamaj (slika 1) je eden najbolj opaznih in živijo le na pajesenu (Ailanthus glandulosa), zanimivih primerov naselitve neke vrste žu- drevesu, uvoženem iz njene domovine. Zato želke v tujem okolju; o njegovi priselitvi in so populacije te živali ostale vse do danes širitvi v naših krajih je obsežno pisal Proteus nestabilne in strogo omejene na majhna de- v letih 1956 in 1984 in zelo podrobno pred- gradirana območja, predvsem mestne in ur- stavil njegov življenjski krog. Skoraj 150 let banizirane površine, ki jih preraščajo mladi po Machovih poskusih svilogojstva je danes sestoji tega drevesa. povsem ustaljen in splošno navzoč pred- V nasprotju z napačno predstavo o hitrem stavnik domače favne listnatih in mešanih prilagajanju žuželk na novo okolje ali pod- gozdov celinsko vlažnega podnebja na obse- nebje se lahko neka vrsta metulja obdrži v žnem območju od vzhodnih Alp do nekate- tujem okolju le, če se razmere v novem bio- topu natanko ujemajo s tistimi na izvornem območju, kar pa velja za sestavo, podnebje in pokrajino območja listnatih gozdov zahodnega Balkana in severnih višinskih predelov otoka Honšu. Glede na to, da je takih predelov v zmernih pasovih različnih širin in višin še kar nekaj, naseljujejo pa jih jamamaju zelo podobne sorodne vrste, se zdi verjetno, da

Slika 1: Jamamaj (samec). Foto: Boštjan Dvořák.

proteus maj, junij 2014.indd 437 7/14/14 2:08 PM 438 Lepidopterologija • O jamamaju in sorodnih prelcih ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Slika 2: Gosenica kitajskega hrastovega prelca

(Antheraea pernyi). Foto: Boštjan Dvořák.

Slika 3: Gosenica polifema (Antheraea

polyphemus). Foto: Boštjan Dvořák.

proteus maj, junij 2014.indd 438 7/14/14 2:08 PM O jamamaju in sorodnih prelcih • Lepidopterologija 439

Slika 4: Gosenica indijskega hrastovega prelca (Antheraea mylitta). Foto: Boštjan Dvořák.

bi se lahko v naših gozdovih ustalila tudi kar so utemeljevali predvsem z gospodarski- katera koli od teh sorodnic, če bi komu ušla mi vidiki in v čemer so jih pogosto podpira- iz reje tako kot Machu jamamaji. Dejansko li predstavniki oblasti. Preizkusili so večino so se v Machovem času po epidemičnem iz- znanih vrst, res pa je, da se začuda nobeden bruhu pebrine, bolezni, ki je prizadela dotlej od teh nepremišljenih, lahkomiselnih in ne- povsod gojenega kitajskega murvinega prelca odgovornih podvigov ponarejanja domače (Bombyx mori), več tisoč let staro, izključno favne ni posrečil – z izjemo jamamaja, ki pa kulturno sviloprejko neznanega izvora, in s je v naravo ušel in ni bil izpuščen nameno- tem močno ogrozila svilogojstvo, gojitelji na ma. Ali gre za naključje? mnogih koncih Evrope ukvarjali z velikimi Gojenje predstavnikov rodu Antheraea, ki vrstami nočnih pavlinčkov zmernih širin, je bogato zastopan v pasu listnatega goz- katerih gosenice tudi predejo uporabne svi- da vzhodne Azije, nekaj vrst pa živi tudi v lene zapredke, hkrati pa imajo to prednost, Novem svetu, v svilogojske namene je imelo da so prave naravne vrste, ki živijo v po- tri velike prednosti; razen zelo redkih izjem dobnih podnebnih razmerah in na podob- gosenice vseh približno 40 znanih vrst, raz- nih drevesnih vrstah, kot jih najdemo doma. širjenih tako v zmernih kot v tropskih pre- Naj omenimo, da so se po znanih podatkih delih, odlično uspevajo na hrastih, bukvah in poročilih domala vsi takratni svilogoj- (Fagaceae) in gabrih (Corylaceae) ter neka- ci intenzivno ukvarjali tudi in predvsem z terih drugih predstavnikih teh dveh družin možnostmi naselitve teh tujerodnih vrst v (slike 2, 3, 4, 5), njihovi lepo jajčasto obli- prosti naravi in se z veliko vnemo posvečali kovani zapredki so pleteni strnjeno, s skle- množičnim izpustom in podobnim akcijam njeno površino brez vršaste odprtine – izhod načrtnega vnašanja živali v domače okolje, si naredi šele metulj ob izleganju s kapljico

proteus maj, junij 2014.indd 439 7/14/14 2:08 PM 440 Lepidopterologija • O jamamaju in sorodnih prelcih ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Slika 5: Mlada jamamajeva gosenica; dorasla ima kot edina predstavnica rodu tudi zeleno glavo. Foto: Boštjan Dvořák.

harti, ki živi recimo v Mandžuriji do Amurja, so znani po takojšnjem in večkratnem parjenju, ki traja vso noč oziroma do 24 ur po združi- tvi, isti samec pa lahko tako v teku enega tedna oplodi tudi do sedem samic zapored in, ker se med enim in drugim parjenjem le malo spre- leti, ostane vitalen. Enako velja za velikega indijskega predstavnika A. mylitta, katerega gosenice predejo jedke tekočine, ki topi svilo –, metulji pa izredno lepo oblikovane, kot ko- se hitro in zelo lahko parijo, in sicer tudi v košja jajca velike in na posebnem »ročaju« zaprtih prostorih, kar je za gojenje zelo po- iz trde svile z vej kot žičnice viseče zapred- membno. Zadnja točka ne velja za jamama- ke (slika 6), ki so paša za oči in prav tako ja, ki se v ujetništvu zelo težko pari in ga je priljubljeni vir svile. Obe vrsti v ta namen zato težko gojiti v več zarodih; samci lahko tudi množično gojijo. Za razliko od doma- močni feromon nemoteno zaznavajo samo la vseh sorodnikov je parjenje pri jamamaju na prostem in na večje razdalje, podobno dokaj kratkotrajno, saj traja največ nekaj ur, kot domači pavlinček Saturnia pyri. Bližnji pogosto pa le nekaj minut, kar pa povsem sorodniki, na primer jamamaju zelo podobni zadošča za oploditev jajčec. Značilno zanj kitajski/mongolski hrastov prelec A. pernyi/ pa je tudi, da se samica lahko pari večkrat

Slika 6: Svež samec Antheraea mylitta ob praznem zapredku. Foto: Boštjan Dvořák.

proteus maj, junij 2014.indd 440 7/14/14 2:08 PM O jamamaju in sorodnih prelcih • Lepidopterologija 441

lahko prestavimo, medtem ko samec od- skoči. Le pri jamamaju se že ob najmanj- šem dotiku oba spola bliskovito vržeta na tla in divje zamahujeta s krili. To je v reji pogosto tudi ovira pri parjenju, saj se samica tako pogosto odziva na približevanje samca, po skoku s stene pa potem zaradi vznemirjenja kar nekaj ur ni dovzetna za parjenje. Vse druge vrste se namreč parijo tako, da spolno vzburjena samica, ki vabi s feromonsko žlezo in pri tem drži krila nazaj, privabi samca s strani in ta, ko pri- leti, spleza nanjo; lahko ga prenesemo tudi na prstu in z njega sam spleza na samico (slika 8). Jamamajev samec pa ne pleza, ampak lahko samico naskoči le ob naletu, tako da pristane na njej in se je pri tem oprime. To se v zaprtem prostoru zlepa ne posreči. Dolgotrajno parjenje pri drugih vrstah ustreza potuhnjenemu načinu življenja. Med njim se metulja namreč ne premikata in torej nista zaznavna do naslednjega veče- Slika 7: Polifem; severnoameriški predstavniki rodu, tako kot ra, ko se ločita in samica nemudoma začne mnogi drugi tamkajšnji pavlinËki, mirujejo z nazaj zloženimi ali lepiti jajčeca. ≈priprtimi√ krili. Foto: Boštjan Dvořák. Najbolj bistvena jamamajeva posebnost v okviru rodu pa je prezimovanje na stopnji jajčeca; vsi sorodniki zmernih širin prezimujejo kot bube v zapredkih. Zapredki so zapored, z več samci, kar se pri drugih vr- pri vseh vrstah lepih, pravilnih jajčastih stah ne dogaja. oblik, gosenice pa jih navadno uvijajo v li- Posebnosti pri parjenju se ujemajo s splo- stje, tako da so na vejah vendarle prikriti. šnimi značilnostmi jamamajevega vedenja. Svileni ovoji, ki so pri vseh predstavnikih Metulji so sicer nerodni, a burni in blisko- rodu zelo trdni in imajo lepo zaobljeno zu- vito hitri letalci, ki se v zraku divje preko- nanjo površino ter gladko notranjost, tvorijo picujejo, med mirovanjem pa jih vznemiri prostorno kamrico, v kateri buba ni varna vsak dotik, piš vetra ali pa že samo giba- le pred vremenskimi spremembami, ampak nje v bližini. Za vse znane sorodnike, razen tudi pred naravnimi sovražniki. Grizenje severnoameriškega polifema (A. polyphemus) svile je za vretenčarje očitno preveč nepri- (slika 7), je značilno kriptično vedenje; če jetno, hkrati pa jim zanemarjanje zapred- se jim približamo ali se jih celo dotaknemo, kov zagotavlja obilica pomembne hrane v se umirijo in potuhnejo, da so neopazni. Za ustreznem letnem času. Gosenice vseh vrst večino predstavnikov tega rodu je značilno, so pomemben vir hrane ptic pevk (po opa- da splezajo na prst, če ga previdno prima- zovanjih Matije Gogala tudi sov), z njimi knemo s strani in pritisnemo na nožice, in pa so posebno povezane šoje (Garrulus glan- na njem spet obmirujejo; tako jih zlahka darius). Jamamajev zapredek se odlikuje po prestavljamo in prenašamo. Pri bolj plašnih elegantno podolgovati jajčasti obliki in lepi vrstah pa se mirno vede vsaj samica, ki jo rumenkasto zeleni barvi. Poleg tega je ne-

proteus maj, junij 2014.indd 441 7/14/14 2:08 PM 442 Lepidopterologija • O jamamaju in sorodnih prelcih ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Slika 8: Za ves rod tipiËno parjenje na praznem zapredku; A. mylitta. Foto: Boštjan Dvořák.

tropskih vrst so pogosto še veliko večji, opremljeni s trdnimi, skrbno pletenimi ro- čaji, spominjajo pa na posušene plodove hranilnih dreves. Čeprav se gosenice nekaterih teh tropskih vrst hranijo z raznimi drugimi rodovi dreves, jih lahko zelo uspešno gojimo na listju domačih hrastov, bukev, brez in gabrov, na katerih sorodnike ležejo jajčeca tudi v večjih višinah svoje tropske domovine. Najtrše zapredke si pletejo gosenice bližnjega avstra lskega rodu Opodiphthera (slika 9), ki so ga šele pred kratkim oddelili od rodu Antheraea; te- navadno majhen, komaj kaj večji od tolstega mno sive tvorbe spominjajo na koščke beto- želoda. Manjši so le še snežno beli zapredki na in so iz neprodušnih slojev, iz katerih se severnoameriškega polifema (A. polyphemus). metulji ob izleganju prebijajo tudi po 24 ur Oboje pripomore k dobri prikritosti med li- s pomočjo ostrih zobcev ob korenu kril, ta stjem poletnih krošenj, medtem ko so belka- pa se jim ne razvijejo, če jih iz njih predča- sto sivi ali rjavi zapredki prilagojeni na suho sno osvobodimo. Posamezni primerki vrste listje, gole veje in sneg. Podobno zeleni so O. eucalypti lahko, podobno kot pri doma- zapredki japonske vrste pavlinčka (Rhodinia čem velikem nočnem pavlinčku, na stopnji fugax), ki tudi prezimuje kot jajčece in moč- bube preživijo tudi po več kot deset let. no spominja na našega kraškega pavlinčka Gosenice teh vrst se v naravi hranijo z ev- (Perisomena caecigena). Že zapredki bližnje- kalipti, a jih lahko biologi po svetu uspešno ga jamamajevega sorodnika A. pernyi pa gojijo tudi na brezah. Zapredki vseh vrst so rjavkasto beli in do trikrat večji, čeprav Antheraea in temu sorodnih rodov so trdno so metulji manjši od jamamajev. Zapredki pritrjeni na podlago in navadno visijo z vej;

proteus maj, junij 2014.indd 442 7/14/14 2:08 PM O jamamaju in sorodnih prelcih • Lepidopterologija 443

Slika 9: Opodiphthera eucalypti (samec). Foto: Boštjan Dvořák.

izjema so le nekatere populacije vrste A. večinoma primerno le v prvi polovici rastne polyphemus, katerih zapredki, kot pri mno- sezone, ko vsebuje dovolj vode. Od tod na gih drugih severnoameriških vrstah pavlinč- prvi pogled nerazumljivo opažanje, da go- kov, jeseni z listjem odpadejo in prezimijo senice mnogih severnoameriških prelcev v na tleh. Zanimivo pa je, da se gosenice vseh domovini najdemo na številnih drevesnih sorodnih afriških rodov bubijo brez zapre- vrstah, v Evropi pa jih je bilo dolgoročno danja v zemlji. mogoče uspešno gojiti le na peščici, pogosto Mnoge japonske vrste pavlinčkov, po dru- le na eni sami vrsti. Velika večina severno- gi strani pa vsi predstavniki rodov Calligu- ameriških in daljnovzhodnih vrst prelcev pa la, Neoris in Rhodinia, ki imajo vsi težišče živi v več kot enem zarodu na leto, naselju- razširjenosti ob vzhodnoazijskih obalah, jejo pa predele, ki so po številu drevesnih prezimujejo na stopnji jajčeca, v okviru rodu družin neprimerno bolj pestri kot Evropa. Antheraea pa je jamamaj izjema. Za vse vr- V teh predelih gorstva potekajo namreč od ste, ki prezimujejo kot jajčeca, pa velja sto- severa proti jugu in se rastlinstvo ob pole- odstotno, da nastopajo v enem samem zaro- denitvah lahko umika proti jugu, po njih pa du na leto, medtem ko se vrste, ki prezimu- spet širi na sever, medtem ko povprek leže- jejo kot bube, lahko razvijajo v dveh ali več ča gorovja zapirajo pot in povzročajo upa- generacijah na leto ali pa je to celo običajno. danje števila vrst. Vrste prelcev, ki so, tako Samice vrst, ki nastopajo v več zarodih, le- kot jamamaj, omejene le na peščico hranil- žejo jajčeca v drugem zarodu navadno na nih dreves severnega tipa, so se oblikovale v druge družine dreves kot v prvem. To so po gorah ali izoliranih predelih z zelo kratkim večini drevesa z bolj kompaktnim, aromatič- poletjem, to pa še toliko bolj velja za tiste, nim listjem, ki pozneje vzbrstijo, a ostanejo ki prezimujejo na stopnji jačeca: njihove go- sočna še v poznopoletnem in jesenskem ča- senice morajo spomladi čim prej do hrane, su, medtem ko je drevje obeh pri jamamaju ker drevje omenjenega tipa hitro izgublja omenjenih družin (hrasti, bukve, kostanji, sočnost. Zato so gosenčice mnogih takih gabri, breze, jelše), ki prevladuje na višjih vrst, tako pri A. yamamai kot pri Caligula širinah in v višjih legah, za hrano gosenic japonica, odporne proti mrazu in lahko pre-

proteus maj, junij 2014.indd 443 7/14/14 2:08 PM 444 Lepidopterologija • O jamamaju in sorodnih prelcih ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

živijo zmrzali do –10 stopinj Celzija, čeprav in gre tam za drugo, podobno vrsto. Kako poganjki pri takih temperaturah navadno pomembno vlogo ima japonsko otočje kot pozebejo. občasno izolirano območje pri nastajanju Pogled na omejitev gorskega oziroma – v vrst, vidimo po tem, da so mnogi rodovi Evropi – vsega prevladujočega drevesnega pavlinčkov celinskega predela severovzho- rastlinstva zmernih širin na družine rožnic dne Azije zastopani s po dvema podobnima (Rosaceae), bukovk (Fagaceae) in leskovk vrstama: jamamaj in bližnji sorodnik A. per- (Corylaceae) nam pomaga razumeti, zakaj nyi, Rhodinia fugax in R. jankowskii, lunici imajo »naše« avtohtone gozdne vrste prelcev, Actias artemis in A. gnoma, Caligula simla in na primer beli T ali rjavi pavlinček (Aglia C. japonica in tako naprej. Obratno je pa- tau), le po en zarod na leto, in po drugi jesenov prelec (Samia cynthia) danes razšir- strani, zakaj metulji tistih domačih in tu- jen tudi na Japonskem, kamor je bil vnesen jih vrst, ki prezimujejo kot jajčeca – poleg kot sviloprejka, in njegove gosenice najde- jamamaja tudi avtohtoni kraški pavlinček mo na pajesenu (ajlantu) na večini otokov. (Perisomena caecigena) –, letajo šele pozno, Otok Honšu pa poleg tega naseljuje njegov ob koncu sezone: samic ne privablja vonj po bližnji, avtohtoni sorodnik Samia pryeri, ki svežih rastlinah, ampak po njihovih gnijo- mu je tako podoben, da ju komaj lahko raz- čih delih, jajčka pa lepijo v razpoke za dre- likujemo. Tudi gosenica se komaj loči od vesno lubje. gosenice pajesenovega prelca, a jo najdemo Za posebno prilagoditev jamamaja na ne- skoraj izključno na tamkajšnji vrsti bodike stanovitno gorsko podnebje govori tudi dej- Ilex rotunda in ne na pajesenu. V nasprotju s stvo, da je lahko – v nasprotju z vsemi bli- pajesenovim prelcem, ki se hitro pari in ga žnjimi sorodniki – kot metulj dejaven še pri je lahko gojiti, pa je japonska vrsta veliko zelo nizkih temperaturah, tudi pod 10 sto- bolj burna, parjenje pa se v zaprtem prosto- pinj Celzija; vsi drugi, tudi severnoameriški ru navadno ne posreči. predstavnik A. polyphemus, letajo le v toplih Daljše obdobje zemljepisne izolacije na ob- nočeh s temperaturami okrog 20 stopinj močju s kratkimi poletji in zelo kratko ve- Celzija, jamamaji pa se po jesenskem padcu getacijsko dobo, mrzlimi zimami in ome- temperature celo pospešeno izlegajo in jih, jenim jedilnikom je odločilno vplivalo na recimo v Sloveniji, pogosto največ opazimo oblikovanje vrste Antheraea yamamai kot prav po neurjih. Mokro viharno vreme po edinega predstavnika rodu, ki lahko trajno eni strani izboljšuje razmere za lepljenje jaj- naseljuje tudi nekatere evropske pokrajine. čec, po drugi pa jih varuje pred plenilci. Ja- mamajeve gosenice pa se skoraj enako hitro Viri: razvijajo tudi v muhastih poletjih, medtem Carnelutti, Jan, 1956: O metuljih priseljencih. Proteus, ko pri sorodnicah rast v hladnejših obdobjih 137-143. zastaja. Akai, K., Kato, Y., Kiuchi, M., Kobayashi, J., 1991: Wild Jamamaj danes naseljuje tudi obsežne ce- Silkmoths 91'. linske predele onkraj japonskih otokov in Izerskij, V. V., 1999: Бомбикоиднье чешүекрылые и хохлатки Сибири и Дальнего Востока. Kiev. je razširjen od nekaterih srednjekitajskih MušiË, Marjan, 1955: Iz življenja in dela Machovih. »asopis gorskih grebenov nekako do Amurja in po za slovensko krajevno zgodovino Kronika, 3 (3): 156∑170. ruskem Primorju kot podvrsta A. yamamai Smerdu, Rado, 1984: O metuljih jamamajih. Proteus: 100-111. ussuriensis, ki pa se komaj kaj razlikuje od Voelschow, Arnold, 1902: Die Zucht der Seidenspinner. japonske podvrste in se je v celinski pro- Schwerin. stor očitno razmahnil šele v novejšem času prek sahalinske ožine. Podatki, da prebiva tudi na Šri Lanki, pa so zagotovo zmotni

proteus maj, junij 2014.indd 444 7/14/14 2:08 PM Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici • Dendrologija 445

Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici Jože Skumavec

Uvod vina drevesa. Iz letnic se da ugotoviti starost Drevo je najvišja oblika rasti rastlinskega drevesa, iz širine, sestave, oblike in barve sveta. V njegovem zelenju, listu, kakor tudi branik pa znanstveniki (dendrokronologi) v zelenju drugih rastlin se rudninske snovi sklepajo o dogodkih, ki so vplivali na rast pretvarjajo v organske. To je glavni vir ži- drevesa - od podnebja in padavin do raz- vljenja, prvi člen v presnovni in prehranje- mer, v kakršnih je uspevalo, in sprememb, valni verigi. Je osnovni element gozda, ki je ki so mu jih zadali človek in živali. Branike najvišje razvit kopenski ekosistem. Drevo na so neizbrisni zapis vseh dogodkov v življenju podlagi prevodnih elementov dviguje vodo z drevesa. Prerez debla sta analizirala že Te- raztopinami iz najglobljih korenin do svoje- ofrast in Collumella. Leonardo da Vinci pa ga vrha, ki je pri najvišjih drevesih na svetu je s svojim enciklopedičnim duhom zaslutil, tudi 110 metrov visoko. Bolj ko o njem raz- da bi iz branik lahko razbirali, kakšne pod- mišljamo, bolj se lahko čudimo njegovemu nebne razmere so vladale v določenem ob- preživetju in sposobnostim za obstanek v dobju. Po tej poti so kasneje krenili še drugi vseh viharnih razmerah njegovega življenja. znanstveniki. Med drugim so tako ugotovi- Čudimo se, kako lahko živi organizem, kot li, da je v letih od 1708 do 1709 zajel Evro- drevo je, preživi skoraj 9.000 let, kot nam po mrzel val, o katerem je kasneje pisal tudi pripoveduje rekonstrukcija drevesne zgodo- Linné. vine borov (Pinus longaeva), po kateri naj Vsa ta dejstva iz zgodovine preučevanja ra- bi bila ta drevesa stara 8.700 let. Iz letnega sti drevesa nas še bolj spodbujajo k spozna- debelinskega prirastka se da razbrati zgodo- vanju in razmišljanju o drevesih kot dedi-

Smreka žalujka.

proteus maj, junij 2014.indd 445 7/14/14 2:08 PM 446 Dendrologija • Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

ščini. Poznavalci o eni sami drevesni vrsti hrasta je 22 metrov. Ostali, z manjšim pre- napišejo knjigo, tudi o drevesih na Bledu se merom, so večinoma višji in vitalnejši. mi je nabralo gradivo zanjo. Namen članka Da je hrast, posebej dob, naše spoštovanja je skromnejši. V njem sem želel objaviti le vredno drevo, lahko ugotovimo po številnih seznam drevesnih vrst, ki rastejo v blejskih krajevnih in ledinskih imenih v naši okoli- parkih in okolici ob sprehajalnih poteh. Za ci: Dobe, Dobrava, Dobravca in malo dlje malo daljši opis sem izbral le nekaj izstopa- Dob, Dobrna, Dobovec … jočih dreves. Na Bledu raste drevo - živi fosil, njegova Tudi v Sloveniji se nekateri kraji ponaša- domovina je Kitajska in Japonska. To je jo s starimi drevesnimi orjaki: Ribnica na dvokrpi ginko. Razvojno je to najstarejša severni strani Pohorja s Sgermovo smreko, drevesna vrsta. V mezozoiku, natančneje v Ludranski vrh južno od Črne na Koroškem noriju, to je pred 200 milijoni leti, so bi- z Najevsko lipo, znane so tudi stare tise in li ginkovci splošno razširjeni. V bližini vi- pravi kostanji ter tudi druge vrste. V bližnji le Prešeren raste vitalno, 25 metrov visoko Zgornji Radovni je lipovec star od 400 do žensko drevo dvokrpega ginka, ki je debelo 470 let, naprej v bližini Kranjske Gore, v 63 centimetrov. S pahljačastimi in dvokrpi- Mali Pišnici, pa raste domnevno najstarejši mi listi je nekaj posebnega. Njegova krošnja macesen pri nas. ima poleti značilno barvo, najbolj čudovito Tudi na Bledu imamo bogato drevesno de- pa se obarva jeseni, preden listi odpadejo. diščino. Najstarejša drevesa so tristo in več Čeprav so v parkih pogosti, jih tako mogoč- let stari hrasti dobi, nekaj je dreves orjakov, ne, kot je v blejskem parku, vidimo redko. zelo velika je pestrost drevesnih vrst in drugih dendroloških posebnosti.

Stara drevesa in razvojno stare vrste Za dediščino je najbolj pomembna starost, zato je prav, da začnem z najstarejšimi dre- vesi na Bledu, s hrasti. V Sloveniji imamo šest samoniklih vrst hrastov, od teh na Ble- du kar tri: dob, graden in puhasti hrast, tu je še tujerodni rdeči hrast. Med seboj so si precej podobni. Posebej za dob in graden velja, da tam, kjer se na rastišču srečujeta, nastanejo medvrstni križanci. Naši hrasti na morenah, Grajskem hribu in Straži ter v naravnem parku Grimšče so najpomemb- nejši nosilci teh rastišč. V naravnem parku v Grimščah še vedno kljubujejo času približno 300 let stari orjaki hrasti - dobi. Starost je ocenjena na podlagi štetja letnic na panju pred kratkim posekanega orjaka. Najdebe- lejši ima obseg 461 centimetrov. Višina tega

Najdebelejši hrast dob na Bledu je star približno tristo let.

proteus maj, junij 2014.indd 446 7/14/14 2:08 PM Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici • Dendrologija 447

Dvokrpi ginko.

Razvojno najstarejši iglavec pri nas je navadna tisa (Taxus baccata). V blejskih parkih so drevesa in grmi tise pogosti. Tisin les je bil skoraj nenadomestljiv pri izdelavi samo- strelov ter lovskih in vojaških lokov, zato je bila tisa v srednjem veku skoraj iztrebljena. Verjetno pa so jo še bolj sekali, ker je bila nevarna konjem in drugim živalim, če so jo zaužile. Tisa je v parkih zelo pogosta zaradi vednozelene temne barve in slikovitih rdečih plodov v avgustu. Zaradi spečih br- stov, ki ob povečanju svetlobe poženejo, je primerna za oblikovanje. So pa vsi deli tise, razen rdečega mesnatega ovoja semena, zelo strupeni.

Pokopališka vrba pred žledolomom (8. oktobra 2010) in po njem (11. aprila 2014).

proteus maj, junij 2014.indd 447 7/14/14 2:09 PM 448 Dendrologija • Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Kavljasti bor. Ženski in moški cvetovi. Hiba. ©iroke luske s storžki.

Vrb je veliko vrst in se lahko med seboj tudi Hiba (Thujopsis dolabrata) sodi v družino ci- križajo, zato je določevanje vrst težavno. Na presovk. Imenujejo jo tudi hibanski paklek. Bledu je pogosta vrba iva (Salix caprea), in Je japonski endemit, od tam so jo prinesli v to pretežno v obliki grma. Ob jezeru, kjer je Evropo sredi 19. stoletja. Tudi v parkih ni bolj vlažno, pa uspeva bela vrba (Salix alba), prav pogosta. Od klekov so loči po širših ki ima povešene poganjke. To ni vrba žaluj- luskah, spodnjih svetlih listnih režah in po ka, ampak gojena okrasna pokopališka vrba nazaj zavihanih plodnih luskah na storžku. (Salix Xsepulcralis). V blejskih parkih se sramežljivo skriva na treh mestih. Uspeva tudi v Begunjah in v Redke drevesne vrste Preddvoru. Kavljasti bor (Pinus uncinata) je vrsta, ki je v evropskih gorah samonikla, ne raste pa Na Bledu raste le eno mamutovo drevo ali v Sloveniji. Zelo redko ga najdemo tudi v mamutovec (Sequoiadendron giganteum). parkih. Skupinica raste ob jezeru pred hote- Drevo je vitko in visoko 33 metrov, obseg lom Toplice. Ime je dobil po kavljasti obli- debla znaša 276 centimetrov, čisto deblo, kah krovnih lusk na storžih. Storži rastejo torej deblo brez vej, pa do krošnje meri na poganjku najpogosteje po dva nasprotno 20 metrov. Po videzu je drugačen, kot so ali celo po trije skupaj. Nekateri dendro- preddvorski in tisti ob kranjski gimnaziji. logi ga uvrščajo kot podvrsto rušja. Lahko Ti so skoraj do tal vejnati. Njegova domo- ga primerjamo z rušjem, ki raste ob njem. vina je pacifiško območje Severne Ameri- Zaradi kavljastega bora je pot okoli jezera ke. Ta drevesna vrsta doseže višino do 100 zanimivejša. metrov in debelino do 8 metrov ter dočaka starost do 3.000 let.

proteus maj, junij 2014.indd 448 7/14/14 2:09 PM Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici • Dendrologija 449

Semena mamutovca so prinesli iz Amerike sredi 19. stoletja.

Navadna bukev (Fagus sylvatica) je vsem čelistne bukve z nepovešenimi poganjki in znano drevo, gozdarji ji pravimo mati goz- v skupino rdečelistnih bukev s povešenimi da. Na Bledu raste tudi več okrasnih sort poganjki (povešave), ki jih je na Bledu kar te vrste. nekaj. Pred občinsko stavbo je rastla dominantna, Na koncu Velike Zake, dobrih 100 metrov vitalna sršajevolistna bukev (Fagus sylvatica stran od nekdanje železniške čuvajnice, ra- 'Asplendifolia'), imenovana tudi hrastovo- ste orjak navadne bukve, ki mu je vihar leta listna ali napiljenolistna bukev, ki jo je 5. 2011 odlomil dominantni vrh na višini 170 februarja letos polomil žled. Obseg debla je centimetrov. Drevo je zanimivo in vredno meril 340 centimetrov, visoka je bila 25 me- ogleda. Na višini 1,3 metra meri v obsegu trov in razraščena v tri debla. 532 centimetrov oziroma v premeru 169 centimetrov. Kljub posledicam viharjev je Ta del parka je po naročilu takratnega la- bukev visoka 31 metrov. stnika vile Zore Pongratza (sedaj občinska Skoraj vsak sprehajalec okoli jezera pozna stavba) uredil švedski arhitekt Carl Gustav navadno makluro (Maclura pomifera). V Svensson leta 1890. Verjetno je bila ta bu- mladosti trnasto drevo, doma iz Severne kev posajena v tem času, kar potrjuje tudi Amerike, ki je pri nas tudi v parkih kot njena ocenjena starost - približno 120 let. okrasno drevo razmeroma redko. Za park je zaradi zmanjšanja pestrosti mo- gočnih in starih dreves to velika škoda. Bila Orjaki in posebneži je edina bukev te sorte v blejskih parkih. Še Po razsežnostih sodijo v to skupino že opi- ena te sorte, vendar z obžagano krošnjo, ra- sani hrast dob, mamutovo drevo in nava- ste na Bledu ob objektu na Ljubljanski cesti dna bukev. Največje drevo v blejskem par- 13 A. Podobno padli bukvi sem videl le še ku je beli topol (Populus alba). Obseg debla v Kamniku in Volčjem potoku. Nekaj pa jih v prsni višini je 468 centimetrov in višina je v mariborskem parku. drevesa 34 metrov. Verjetno je eden izmed Okrasnim bukvam z rdečimi listi nisem do- največjih belih topolov v Sloveniji. Drev- ločal sort, razvrstil sem jih le v skupino rde- nino takega drevesa je težko izračunati, saj

proteus maj, junij 2014.indd 449 7/14/14 2:09 PM 450 Dendrologija • Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Sršajevolistna bukev 4. maja 2011 in 5. februarja letos.

za take dimenzije izračuni v gozdarskem timetrov in je visok 22 metrov. Po debelini priročniku ne obstajajo. Kljub temu sem s presega pričakovanja, saj so veliki jeseni red- pomočjo priročnika in dodatnih izračunov ko debelejši od enega metra. Ob jezeru niso ocenil, da ima to drevo verjetno več kot 30 tako debeli, so pa višji in z lepšimi debli. kubičnih metrov drevnine. Le 40 minut hoje potrebujemo, da pridemo Med orjake lahko prištejemo veliki jesen do navadne smreke (Picea abies), »smreke (Fraxinus excelsior), ki ima obseg 446 cen- velikanke« oziroma Gogalove smreke, na

RdeËelistna bukev. Povešava rdeËelistna bukev.

proteus maj, junij 2014.indd 450 7/14/14 2:09 PM Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici • Dendrologija 451

Navadna bukev. Navadna maklura.

Stanu nad železniško postajo. V prsni višini ker ima veliko enostransko razvito krošnjo ima obseg 407 centimetrov oziroma premer nad jezersko gladino, temveč predvsem po 130 centimetrov, visoka pa je 38 metrov. lepem koreničniku in koreninah. Po višini ni nič posebnega, je pa debelejša od znane Sgermove smreke, ki je leta 1995 Pozimi neopazno drevo ob jezeru med To- imela premer 108 centimetrov in je tudi plicami in predorom je poljski brest (Ulmus znatno višja, saj je visoka 62 metrov. Na ta- minor), naša samonikla vrsta, vendar je za bli pri smreki na Stanu je napisana starost to drevo značilna posebna, zeleno rumena 120 let. Ne vem, kako je bila ugotovljena, barva krošnje vse od pomladi in do pozne vendar ocenjujem, da je mlajša, saj raste na jeseni. Že od daleč se vidi, da je to drevo zaraščenem pašniku oziroma travniku. Po po barvi krošnje nekaj posebnega, nekaj le- mojih izračunih ima deblo 20 kubičnih me- pega, edinstvenega, nekaj takega, da ga mo- trov lesa. raš obiskati.

Drevo javorolistne platane (Platanus Xhi- spanica) ob jezeru lahko uvrstimo med orjake in posebneže: med orjake po debelini, saj je obseg njenega debla 461 centimetrov, preračunano v premer v prsni višini 147 centimetrov, med posebneže pa ne le zato,

proteus maj, junij 2014.indd 451 7/14/14 2:09 PM 452 Dendrologija • Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Beli topol kraljuje v blejskem parku. Veliki jesen.

Tako debelo smreko le težko najdemo. KoreniËnik in korenine javorolistne platane.

proteus maj, junij 2014.indd 452 7/14/14 2:09 PM Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici • Dendrologija 453

Poljski brest.

Seznam drevesnih vrst Navedene so drevesne vrste, njih rodovi in Vsa navedena drevesa sodijo k semenkam družine, ki sem jih opazil na javnih povr- (Spermatophyta). šinah, parkih in v hišnih vrtovih. Pri ne- Iglavci in ginkovke sodijo k igličastolistnim katerih drevesih večjih velikosti so navede- golosemenkam (Coniferophytina, Gymnosper- ni podatki obsega debla v višini 1,3 metra mae). Sem uvrščamo naslednjih 6 družin: (obs. = xxx centimetrov), za lažjo predstavo 1. Družina: ginkovke (Ginkgoaceae). je zapisan tudi premer (® = xx centimetrov), Rod: ginko (Ginkgo). višina (v = xx metrov), pri drevesih, kjer je Vrsta: dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) (obs. = bilo možno oceniti starost na podlagi šte- 199 centimetrov; ® = 63 centimetrov; v = tja letnic na sosednjih panjih ali na podla- 25 metrov). gi vencev vej, pa je naveden tudi podatek o ocenjeni starosti. Višine so ugotovljene z na- 2. Družina: borovke (Pinaceae). pravo, ki deluje na podlagi kotnih funkcij, Rod: jelka (Abies). pri tem so odstopanja +/- 10 odstotkov. Vrste: kavkaška jelka (Abies nordmanniana) Vrste so urejena po sistemu klasifikacije (obs. = 350 centimetrov; ® = 111 centimetrov; binomske latinske nomenklature v botani- v = 27 metrov; starost: 110 let), bela jelka (Abies alba), ki, ki jo je utemeljil Carl Linné. Družine, dolgoigličasta jelka (Abies concolor). rodovi in vrste so razvrščene po ključu za določanje praprotnic in semenk iz leta 2007 Rod: duglazija (Pseudotsuga). (Mala flora Slovenije). Tudi slovenska in la- Vrsta: navadna duglazija (Pseudotsuga menziesii). tinska imena so uporabljena iz tega ključa. Za ostale izrazito parkovne tujerodne vrste, Rod: čuga (Tsuga). ki jih v slovenskem ključu ni, so uporabljena Vrsta: kanadska čuga (Tsuga canadensis). imena iz druge navedene literature. Rod: smreka (Picea).

proteus maj, junij 2014.indd 453 7/14/14 2:09 PM 454 Dendrologija • Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Vrste: bodeča smreka (Picea pungens), Vrste: orjaški klek – (Thuja plicata) omorika (Picea omorika), (obs. = 295 centimetrov;® = 94 centimetrov; navadna smreka (Picea abies) (obs. = v = 24 metrov) 407 centimetrov; ® = 130 centimetrov; v = ameriški klek (Thuja occidentalis). 38 metrov). Vzgojena oblika: smreka žalujka 5. Družina: tisovke (Taxaceae). (Picea abies 'Pendula'). Rod: tisa (Taxus). Vrsta: navadna tisa (Taxus baccata). Rod: macesen (Larix). Vrsta: navadni macesen (Larix decidua). Vsa naslednja drevesa uvrščamo h kritosemenkam (Magnoliophytina – Angiospermae), in sicer k Rod: bor (Pinus). dvokaličnicam (Magnoliopsida – Dicotyledoneae). Vrste: gladki (zeleni) bor (Pinus strobus), himalajski bor (Pinus wallichiana) (obs. = 6. Družina: magnolijevke (Magnoliaceae). 225 centimetrov; ® = 72 centimetrov; v = Rod: tulipanovec (Liriodendron). 25 metrov; starost: 35 let), Vrsta: navadni tulipanovec (Liriodendron reči bor (Pinus sylvestris) (obs. = 225 tulipifera) (obs. = 285 centimetrov; centimetrov; ® = 72 centimetrov; v = ® = 91 centimetrov; v = 27 metrov). 28 metrov; starost: 110 let), črni bor (Pinus nigra), Rod: magnolija (Magnolia). kavljasti bor (Pinus uncinata). Vrsti: Soulangova magnolija (Magnolia Xsoulangiana). 3. Družina: taksodijevke (Taxodiaceae). Rod: mamutovo drevo, mamutovec 7. Družina: platanovke (Platanaceae). (Sequoiadendron). Rod: platana (Platanus). Vrsta: mamutovo drevo, mamutovec Vrsti: vzhodna platana (Platanus orientalis), (Sequoiadendron giganteum) (obs. = javorolistna platana (Platanus Xhispanica) 278 centimetrov; ® = 88 centimetrov; v = (obs. = 461 centimetrov; 33 metrov; čisto deblo: 20 metrov). ® = 147 centimetrov).

Rod: kriptomeria, srpavka (Cryptomeria). 8. Družina: bukovke (Fagaceae). Vrsta: japonska kriptomeria (Cryptomeria Rod: bukev (Fagus). japonica). Vrsta: navadna bukev (Fagus sylvatica) (obs. = 532 centimetrov; ® = 169 centimetrov; Rod: močvirska cipresa (Taxodium). v = 31 metrov; na 1,7 metra odlomljeni vrh Vrsta: dvoredna močvirska cipresa leta 2011). (Taxodium distichum). Vzgojene sorte: rdečelistna (Fagus sylvatica 'Purpurea'), 4. Družina: cipresovke (Cupressaceae). povešava ali žalobna (Fagus sylvatica Rod: pacipresa (Chamaecyparis). 'Pendula'), Vrste: Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis sršajevolistna bukev (Fagus sylvatica lawsoniana) (obs. = 224 centimetrov; 'Asplenifolia'). ® = 71 centimetrov; v = 19 metrov), grahasta pacipresa (Chamaecyparis pisifera), Rod: hrast (Quercus). nutkadolska pacipresa (Xanthocyparis Vrste: dob (Quercus robur) nootkatensis). (obs. = 461 centimetrov; ® = 147 centimetrov; starost: približno 300 let), Rod: hiba (Thujopsis), graden (Quercus petraea), Vrsta: hiba (Thujopsis dolabrata). puhasti hrast (Quercus pubescens), rdeči hrast (Quercus rubra). Rod: klek – (Thuja)

proteus maj, junij 2014.indd 454 7/14/14 2:09 PM Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici • Dendrologija 455

9. Družina: brezovke (Betulaceae). 16. Družina: rožičevke (Caesalpiniaceae). Rod: breza (Betula). Rod: gledičevka (Gleditsia). Vrsta: navadna breza (Betula pendula). Vrsta: trnata gledičevka (Gleditsia triacanthos).

Rod: jelša (Alnus). 17. Družina: metuljnice (Fabaceae). Vrsta: črna jelša (Alnus glutinosa). Rod: nagnoj (Laburnum). Vrsta: alpski nagnoj (Laburnum alpinum). 10. Družina: gabrovke (Carpinaceae). Rod: gaber (Carpinus). Rod: robinija (Robinia). Vrsta: (beli) navadni gaber (Carpinus betulus) Vrsta: navadna robinija (Robinia pseudoacacia). (obs. = 233 centimetrov; ® = 74 centimetrov). Vzgojena oblika: stebrasti gaber Rod: karagana (Caranga). (Carpinus betulus 'Fastigiata'). Vrsta: drevesasta karagana (Caranga arborescens).

Rod: črni gaber (Ostrya). Rod: sofora (Sophora). Vrsta: črni gaber (Ostrya carpinifolia). Vrsta: japonska sofora (Sophora japonica).

11. Družina: orehovke (Juglandaceae). 18. Družina: rujevke (Anacardiaceae). Rod: oreh (Juglans). Rod: octovec (Rhus). Vrsti: črni oreh (Juglans nigra) Vrsta: octovec (Rhus typhina). (obs. = 193 centimetrov; ® = 61 centimetrov), navadni oreh (Juglans regia). 19. Družina: pajesenovke (Simaroubaceae). Rod: pajesen (Ailanthus). Rod: krilati oreškar (Pterocarya). Vrsta: veliki pajesen (Ailanthus altissima). Vrsta: kavkaški krilati oreškar (Pterocarya fraxinifolia). 20. Družina: divjekostanjevke (Hippocastanaceae). Rod: divji kostanj (Aesculus). 12. Družina: brestovke (Ulmaceae). Vrsti: navadni divji kostanj (Aesculus Rod: brest (Ulmus). hippocastanum), Vrsti: goli brest (Ulmus glabra), rožnatocvetni divji kostanj (Aesculus pavia). poljski brest (Ulmus minor). Rod: koprivovec (Celtis). 21. Družina: javorovke (Aceraceae). Vrsta: ameriški koprivovec (Celtis occidentalis). Rod: javor (Acer). Vrste: maklen (Acer campestre), 13. Družina: murvovke (Moraceae). beli javor (Acer pseudoplatanus), Rod: maklura (Maclura). vzgojena sorta: beli javor z rdečimi listi, Vrsta: navadna maklura (Maclura pomifera). amerikanski javor (Acer negundo), ostrolistni javor (Acer platanoides), 14. Družina: rožnice (Rosaceae). rdeči javor (Acer rubrum), Rod: hruška (Pyrus). srebrni javor (Acer saccharinum), Vrsta: navadna hruška (Pyrus communis). pahljačasti javor (Acer palmatum).

Rod: jerebika, mokovec (Sorbus). 22. Družina: vrbovke (Salicaceae). Vrsti: navadni mokovec (Sorbus aria), Rod: vrba (Salix). jerebika (Sorbus aucuparia). Vrsti: iva (Salix caprea), bela vrba (Salix alba), Rod: sliva (Prunus). vzgojena sorta: pokopališka vrba Vrste: češnja (Prunus avium), (Salix Xsepulcralis ). čremsa (Prunus padus), sliva (ringlo) (Prunus domestika).

proteus maj, junij 2014.indd 455 7/14/14 2:09 PM 456 Dendrologija • Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Rod: topol (Populus). Zaključek Vrste: beli topol (Populus alba) V 29 družinah je zbranih 80 vrst in med (obs. = 468 centimetrov; ® = 149 centimetrov; njimi še 8 vzgojenih sort. Vrste, katerih sa- v = 34 metrov), dike so mlajše od deset let, v seznamu niso črni topol (Populus nigra), navedene, to so atlaška cedra, stebrasta pati- trepetlika (Populus tremula). sa, murva in čilska aravkarija. Izpuščene so 23. Družina: lipovke (Tiliaceae). tudi grmovnice, katerih posamezni primerki Rod: lipa (Tilia). ob jezeru presegajo višino 5 metrov. To so Vrste: lipovec (Tilia cordata), rašeljika, navadni brin, navadni pušpan in navadna lipa (Tilia platyphyllos), rumeni dren. srebrna lipa (Tilia tomentosa). Pri tako pestri sestavi drevesnih vrst in zanimivih oblikah, ki nevsiljivo vplivajo na 24. Družina: bodikovke (Aquifoliacea). doživljanje obiskovalcev, zanimanje za to Rod: bodika (Ilex). področje znanja narašča. To potrjujejo or- Vrsta: navadna bodika (Ilex aquifolium). ganizirani obhodi z ogledom dreves okoli jezera in samega parka ter stalno zanimanje 25. Družina: oljkovke (Oleaceae). Rod: jesen (Fraxinus). ljudi za drevesne vrste. Prvi dendrološki ob- Vrsti: veliki jesen (Fraxinus excelsior) hod okoli jezera z 18 navzočimi je bil 16. (obs. = 446 centimetrov; ® = 142 centimetrov; oktobra leta 2010, 9. aprila leta 2011 je bi- v = 22 metrov), lo navzočih kar 30, nato je bil organiziran vzgojena sorta: povešavi jesen ogled drevesne dediščine 28. maja leta 2011 (Fraxinus excelsior 'Pendula'), ob dnevu Alpske konvencije in 30-letni- mali jesen (Fraxinus ornus). ci Triglavskega narodnega parka. Na željo članov Naravoslovnega društva Bled je bil 26. Družina: trobentovke (Bignoniaceae). ogled ponovljen 22. oktobra leta 2011 in v Rod: katalpa (Catalpa). letu 2012 12. aprila. Drevesa okoli jezera si Vrsta: ameriška katalpa (Catalpa bignonioides). je 6. aprila leta 2013 ogledal II. letnik Sre- 27. Družina: pavlovničevke (Paulowniaceae). dnje gostinske šole Radovljica. Za občinski Rod: pavlovnija (Paulownia). praznik Bleda je bil 10. aprila leta 2013 or- Vrsta: kraljeva pavlovnija (Paulownia imperialis). ganiziran ogled osrednjega parka. O drevesih v blejskih parkih je pisal Gorenj- 28. Družina: cercidifilovke (Cerciciphyllaceae). ski glas, samostojno oddajo o njih pa je pri- Rod: cercidifil (Cercidiphyllum). pravila TV Svet na Kanalu A. Vrsta: japonski cercidifil (kastura) Iz tega lahko zaključimo, da obstaja veliko (Cercidiphyllum japonicum) zanimanje za ogled in spoznavanje dreves. (obs. = 176 centimetrov; ®=56 centimetrov). Bled ima z bogato pestrostjo dreves mo- žnost, da postane prava učilnica za spozna- 29. Družina: nepozebnikovke (Hamamelidaceae). vanje dreves. Rod: ambrovec (Liquidambar). Vrsta: ameriški ambrovec

(Liquidambar styraciflua). Viri: V besedilu niso navedeni uporabljeni viri, sicer bi na istem mestu moral navajati tudi veË kot pet virov hkrati. Moje delo je bilo le doloËanje drevesnih vrst. Avtor fotografij v besedilu: Jože Skumavec.

proteus maj, junij 2014.indd 456 7/14/14 2:09 PM Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici • Dendrologija 457

Uporabljena literatura in viri: MartinËiË, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Brus, R., Puschner, M., Ljubljana, 2008: Okrasne sorte bukve Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., TrËak, B., (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 66 (2). BaËiË, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B., 2007: Mala flora Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije. Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Coombes, A. J., 2002: The Illustrated Directory of Trees and Mayer, J., Schwegler, H.-W., 2005: Katero drevo je to? Shrubs. London: Salamander Books Ltd. Drevesa, grmi, okrasne lesnate rastline. Kranj: Založba »okl, M., 1961: Gozdarski in lesnoindustrijski priroËnik. Narava. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Mlakar, J., 1990: Drevesa in grmi Slovenije, Ljubljana: Dakskobler, I., Kutnar, L., 2012: Macesnovi gozdovi v Sloveniji: Tehniška založba Slovenije. vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna Rogelj PetriË, S.: Orjaška stara drevesa neopazno izginjajo. in sleËnika. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije. Delo, Znanost, 27. decembra 2012. Založba Silva Slovenica. Skumavec, U., Skumavec, J.: Meritve na terenu, opravljene v Erker, R., 1957: Opis gozdnega drevja in grmovja. Ljubljana: letu 2013. Državna založba Slovenije. Willfort, R., 1988: Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Kotar, M., Brus, R., 1999: Naše drevesne vrste. Ljubljana: Založba Obzorja. Slovenska matica. ZupanËiË, M., Skumavec, J., 2007: Gogalova lipa. Varstvo Lanzara, P., Pizzetti, M., 1984: Drevesa. Ljubljana: Mladinska narave, 20. Ljubljana: Zavod RS za varstvo narave. knjiga. http://en.wikipedia.org/wiki/Cercidiphyllum. Lauber, K., Wagner, G., 1996: Flora Helvetica. Bern: Paul http:www.botanicni-vrt.si/component/option/com_rastline/ Haupt. cercydiphyllum-japonicum/page.894/long.si. MartinËiË, A., Sušnik, F., Mayer, E., Ravnik, V., Strgar, V., http:www.omorica.si/. Wraber, T., 1969: Mala flora Slovenije. Ljubljana: Cankarjeva založba.

proteus maj, junij 2014.indd 457 7/14/14 2:09 PM 458 Mineralogija • Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Rafael Šerjak, Gregor Kobler, Jože Pristavec

Kremen je med najbolj razširjenimi in najtemeljiteje preučenimi minerali. Odkritje nove vrste kremenovih dvojčkov na Slivnici je zato veliko presenečenje, še posebej, ker imajo no- voodkriti dvojčki obliko in simetrijo, ki sta značilni za spinelne dvojčke. V članku opišemo, kako, iz katerih simetrij in pri katerih mineralih lahko nastanejo spinelni dvojčki, s čimer razložimo tudi nastanek kremenovih dvojčkov spinelnega tipa.

Spinelno dvojčenje Spinel je magnezijev aluminijev oksid - MgAl2O2, ki kristalizira v oktaedrih in v bolj ali manj sploščenih stičnih dvojčkih trikotne oblike. Ti so tako značilni, da so jih zaradi tega poimenovali spinelni dvojčki, način njihovega dvojčenja pa kot dvojčenje po spinelnem zakonu.

Spinelov stiËni dvojËek, velik 12 x 8 milimetrov. Zgoraj in spodaj desno so dvojËiËni vpadni koti. Mogok v Burmi. Zbirka: Mirjan Žorž. Foto: Igor Dolinar.

Spinel ima najvišjo štirištevno kubično simetrijo – holomorfijo – in točkovno skupino m m. Zdvojči se tako, da se stakneta dve ploskvi oktaedra o{111}. Simetrija dvojčka je drugačna, ker je trištevna. Med zdvojčenima kristaloma nastanejo značilni vpadni koti, ki se z nadalj- njo rastjo lahko zarastejo, zato imajo spinelni dvojčki pogosto sploščeno trikotno obliko. Vsi spinelni dvojčki imajo eno vodoravno ravnino simetrije, ki je pravokotna na trištevno os, in tri ravnine simetrije, ki so vzporedne s to osjo in se med seboj sekajo pod kotom 120 stopinj. To simetrijo (točkovna skupina m2) uvrščamo v sistem heksagonalnih simetrij.

Pogosto se dva oktaedrska kristala medsebojno prerasteta (interpenetrirata) preko dvojčične (111) ravnine. Nastali dvojček se bistveno razlikuje od stičnega dvojčka, ker je njegova simetrija višja od posameznih zdvojčenih kristalov, saj je najvišja možna šestštevna holomorfija (točkovna skupina 6/mmm). Tako zdvojčeni kristali imajo eno ravnino simetrije, ki je

proteus maj, junij 2014.indd 458 7/14/14 2:09 PM Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice • Mineralogija 459

Kristale spinela (a) omejujejo ploskve oktaedra o{111}, ki jih po robovih odrežejo ploskve rombskega dodekaedra i{110}. Spinelni dvojËek nastane, ko se dva oktaedrska kristala stakneta na eni izmed oktaedrskih ploskev o. Risba b prikazuje položaj kristalov pred dvojËenjem. Nastali dvojËek (c) je splošËen v stiËni dvojËiËni ravnini (oznaËena v modrem); ta je vzporedna s terminalnima ploskvama pinakoida p, v kateri sta se preobrazili po ena oktaedrska ploskev vsakega od primarnih kristalov. Od ostalih ploskev primarnih oktaedrov so se trije pari spremenili v ploskve pozitivnih piramid o1, trije pa v ploskve negativnih piramid o2. Med ploskvami negativnih piramid o2 nastanejo vpadni koti. DvojËek ima tri ravnine simetrije (oznaËene z modrimi Ërtkanimi Ërtami), ki se sekajo pod kotom 120 stopinj. Prikazane so na risbi d, kjer je dvojËek v projekciji, ki je pravokotna na dvojËiËno (111) ravnino. Pri nekaterih dvojËkih se med rastjo vpadni koti popolnoma zarastejo, zato imajo enostavno obliko, ki

jo prikazujeta risbi e in f. Risba: Mirjan Žorž.

Spinelni dvojËek diamanta velikosti 7 x 7 milimetrov, ki ga omejujejo zaokrožene ploskve heksakisoktaedra {123}. Na levem posnetku je kristal v projekciji (001), ki prikaže njegovo trištevnost. Na desnem posnetku je fotografiran s strani, da je videti ravnino simetrije, ki poteka po njegovem obodu. Dobro vidni so tudi dvojËiËni vpadni koti v obliki vdolbin na obodu.

Južnoafriška republika. Zbirka: Mirjan Žorž. Foto: Igor Dolinar.

pravokotna na šestštevno os, in šest ravnin simetrije, ki so z njo vzporedne. Pri stičnih in preraščenih dvojčkih gre torej za dve povsem različni simetriji, zato šestštevnih preraščenih dvojčkov v doslednem pomenu ne moremo uvrstiti k troštevnim stičnim spinelnim dvojčk- om. Fluorit, galenit, loparit in platina pogosto kristalizirajo v preraščenih dvojčkih.

proteus maj, junij 2014.indd 459 7/14/14 2:09 PM 460 Mineralogija • Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

S prerašËanjem dveh oktaedrov (a) preko dvojËiËne ravnine (111) nastanejo dvojËki z najvišjo 6-števno simetrijo. Risba b prikazuje nastali prerašËeni dvojËek. Trije pari ploskev oktaedra o{111} se preoblikujejo v 24 ploskev bipiramide o1, trije pari pa v 12 ploskev negativne bipiramide o2. Dva para se spremenita v ploskvi pinakoida p. Nastali dvojËek ima šest ravnin simetrije, ki so vzporedne s 6-števno osjo in so prikazane na dvojËku v projekciji, ki je

pravokotna na dvojËiËno ravnino (c). Risba: Mirjan Žorž.

V literaturi pogosto omenjajo minerale z nižjimi kubičnimi simetrijami, ki naj bi se tudi dvojčili po spinelnem zakonu. Značilna predstavnika sta sfalerit in redkejši metacinabarit, ki imata dvoštevno kubično sfenomorfno simetrijo (točkovna skupina m2). Njuni kristali so navidezno oktaedrične oblike, vendar pa ima polovica ploskev drugačen sijaj in vzorec kakor druga polovica, prva polovica pripada namreč pozitivnemu tetraedru t{111}, druga pa negativnemu tetraedru { 11}. Dvojčenje poteka tako, da se stakneta ploskev pozitivnega tetraedra enega kristala in ploskev negativnega tetraedra drugega kristala. Nastali dvojček ima trištevno simetrijo, ki pa nima ravnine simetrije, ki je pravokotna na trištevno os. Zato sodi med trigonalne simetrije hemimorfnega tipa (točkovna skupina 3m). Stičnih dvojčkov teh dveh mineralov zato ne moremo uvrstiti med spinelne dvojčke.

Pri kristalih sfalerita in metacinabarita se ena polovica ploskev razlikuje od druge polovice, ki so na risbi a prikazane v rdeËem oziroma modrem, ker pripadajo pozitivnemu tetraedru t{111} oziroma negativnemu tetraedru { 11}. Risba b prikazuje položaj obeh kristalov pred dvojËenjem. StiËno zdvojËeni kristal po ploskvi (111) enega in po ploskvi { 11} drugega kristala ima enako obliko kot spinelni dvojËek, nima pa ravnine simetrije, ki je pravokotna na trištevno os (c). DvojËek ima zato trištevno hemimorfno simetrijo. Ena ploskev pozitivnega tetraedra na prvem kristalu se je preobrazila v zgornji pedion p, ena ploskev negativnega tetraedra na drugem kristalu pa v spodnji pedion . Risba d predstavlja projekcijo dvojËka v ravnini zgornjega p, risba e pa v projekciji

spodnjega pediona . Risba: Mirjan Žorž.

proteus maj, junij 2014.indd 460 7/14/14 2:09 PM Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice • Mineralogija 461

Vsaka simetrija, ki ima trištevno os in tri z njo vzporedne simetrijske ravnine, lahko ustvarja dvojčke spinelnega tipa. Take simetrije prikazuje sledeča tabela.

Primarna simetrija Točkovna skupina Ravnina dvojčenja Mineral alabandit, baker, diamant, 4-števna kubična (111) fauyasit, magnetit, siegenit, holomorfija m m spinel, srebro 2-števna kubična (111) ali ( 11) marshit sfenomorfija m2 3-števna trigonalna kalcit, magnezit, (001) holomorfija m rodohrozit, siderit 3-števna trigonalna 3m (001) ali (00 ) spangolit hemimorfija

Simetrije, ki lahko dajo dvojËke spinelnega tipa. Najpogostejši so v obeh holomorfijah. Pri 2-števni kubiËni sfenomorfiji sta možni dve vrsti spinelnih dvojËkov. Pri prvi pride do dvojËenja na ploskvah pozitivnega tetraedra (111), pri drugi pa na ploskvah negativnega tetraedra ( 11). DvojËenje pri obeh tetraedrih je znano pri marshitu iz rudnika Rubcovskoje v Rusiji. Pri trištevni trigonalni hemimorfiji je možno dvojËenje vzdolž ploskev zgornjega (001) oziroma spodnjega pediona (00 ). Znani so spinelni dvojËki spangolita po spodnjem pedionu.

Obe kubični simetriji imata vzdolž trištevnih osi popolnoma enake simetrijske lastnosti kakor obe trištevni trigonalni simetriji, zato imajo tudi stični dvojčki vseh štirih simetrij enake simetrijske lastnosti in obliko. Med minerali s trištevno holomorfijo je najpogostejši kalcit, ki je velikokrat stično zdvoj- čen po ploskvi pinakoida {001}. Nastali dvojček ima enake simetrijske lastnosti kot stični spinelni dvojček in v nekaterih primerih tudi popolnoma enako trikotno sploščeno obliko. (001) stiËni dvojËek kalcita spinelnega tipa z dobro vidnim dvojËiËnim šivom. ©irši zgornji ploskvi strmega negativnega romboedra n2{0kl} sta rahlo izboËeni. Na vboËenih ožjih ploskvah strmega pozitivnega romboedra n1{h0l} so simetrijsko znaËilne trikotne ploskve, ki pripadajo negativnemu skalenoedru s{21 }. Na terminaciji so narebrene ploskve negativnega položnega romboedra r{012}. Velikost dvojËka je 27 x 25 milimetrrov. Daye v provinci Hubei na Kitajskem. Zbirka: Gregor Kobler. Foto: Igor Dolinar.

proteus maj, junij 2014.indd 461 7/14/14 2:09 PM 462 Mineralogija • Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Kalcit ima trištevno holomorfno simetrijo. »e se dva prizmatska kristala kalcita (a) zdvojËita tako, da se stakneta v ravnini (001), pri Ëemer se istoËasno v tej ravnini drug proti drugem zavrtita za 60 stopinj, nastane dvojËek s trištevno simetrijo. »e ima osnovni kristal razvite ploskve prizme p{100}, je nastali dvojËek prizmatske oblike (c). Zgornji ∑ pozitivni deli ploskev prizme p{100} se po dvojËenju preobrazijo v ploskve prizme p2{010}, spodnji ∑ negativni deli pa v ploskve prizme p1{100}. Na dvojËku so razvite še ploskve negativnega položnega romboedra r{012} in simetrijsko znaËilne ploskve negativnega skalenoedra s{21 }. Pri kristalih (b), ki so omejeni s ploskvami strmih negativnih romboedrov n{0kl}, lahko nastanejo splošËeni dvojËki trikotne oblike (d) zato, ker se pozitivni del negativnega strmega romboedra preoblikuje v ozke ploskve strmega pozitivnega romboedra n1{h0l}, njegov negativni del pa v široke ploskve strmega negativnega romboedra n2{0kl}. Risbi e in f prikazujeta dvojËka v projekciji (001). Risba: Mirjan Žorž.

Slivnica Septembra leta 2012 sta dva od avtorjev (Rafael Šerjak in Mirjan Žorž) šla na Slivnico, da bi ugotovila, kje se pojavljajo kremenovi kristali, in jih nekaj tudi nabrala. Po čiščenju v ultrazvočni kopeli je Mirjan Žorž pod mikroskopom pregledal njihove morfološke značil- nosti. Bolj zanimivi so manjši kristali, ker so lahko lepo razviti v obliki šeststranih prizem z značilnimi romboedrskimi terminacijami. Nekateri imajo zelo gladke ploskve, na katerih je vidna menjavajoča se lamelarnost v obliki širokih črk »V«, ki potrjuje brazilski tip dvojčenja. Po pričako- vanju je bilo med nabranimi kristali kar precej brazilskih dvojčkov.

Brazilski dvojËek kremena s Slivnice. Na zgornji ploskvi prizme je vzorec v obliki Ërke ≈V«, katere vrh je usmerjen proti levi, na sosednji desni ploskvi pa je podoben vzorec usmerjen proti desni romboedrski terminaciji kristala. To je znaËilen vzorec dvojËiËnih lamel, ki nastane pri dvojËenju brazilskega tipa. 16 x 10 milimetrov. Zoisova zbirka

Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Igor Dolinar.

proteus maj, junij 2014.indd 462 7/14/14 2:09 PM Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice • Mineralogija 463

Na enem izmed najdenih kristalov je bil vzorec, ki so ga povzročale lamele, drugačen, ker se je zrcalil v sredini prizmske ploskve oziroma v ravnini (001). Na vsaki drugi ploskvi so bile lamele v obliki črke »V« obrnjene druge proti drugim s svojimi vrhovi, na sosednjih ploskvah pa druge proti drugim s svojimi odprtimi deli. Na sredini kristala, kjer so se lamele zrcalile, je bila ozka zareza, kakršna nastane pri kontaktnem dvojčenju po ploskvi oziroma ravnini (001). Tudi ploskve na obeh terminacijah kristala so bile nekaj posebnega. Vsaka druga ploskev je bila motna oziroma gladka. Vse opisane lastnosti so se ponavljale v trištevnem vzorcu in se istočasno zrcalile v ravnini (001), kar je značilnost trištevne heksa- gonalne sfenomorfije. To pa nedvoumno potrjuje, da je kremenov kristal stično zdvojčen po spinelnem zakonu.

Spinelni dvojËek kremena s Slivnice. Na prizemski ploskvi je viden štirikotni vzorec dvojËiËnih lamel, ki je nastal tako, da so se lamele v obliki Ërke ≈V« s svojimi odprtimi deli obrnile druge proti drugim in se staknile v ravnini dvojËenja. Velikost kristala 12 x 7 milimetrov. Zbirka: Mirjan Žorž.

Takih dvojčkov kremena doslej še nikjer niso našli ali opisali, zato je bilo treba preveriti, če ne gre morda za naključje. Pregled najdenih kristalov v zbirkah avtorjev in v Zoisovi zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenija je razkril še nekaj takih, ki so imeli zgoraj opisane znake dvojčenja tega tipa, in še nekatere druge, kar je nedvoumno potrdilo pojavljanje teh dvojčkov na Slivnici, ki je tako prvo nahajališče na svetu, v katerem so bili najdeni in na tem mestu tudi prvič opisani.

Simetrija in dvojčenje kremena Osnovna simetrija kremena je trištevna trigonalna enantiomorfija (točkovna skupina 32), zaradi katere obstajajo levi in desni kristali kremena. Na Slivnici take kristale tudi najdemo, če imajo na ploskvah romboedrov vidne lamele, ki so levo oziroma desno orientirane. Bistveno pogostejši pa so brazilski dvojčki z opisano V-lameliranostjo. Ti nastanejo s pre- raščanjem dveh kristalov, od katerih ima eden levo in drugi desno orientacijo. Simetrija brazilskega dvojčka je trištevna trigonalna holomorfija, torej enaka, kakor jo ima kalcit. Če pa ima tako simetrijo, je samo vprašanje okoliščin, pri katerih se brazilsko zdvojčen kremen zdvojči še po spinelnem zakonu. Očitno so bile razmere na Slivnici za to ustrezne. Prevlada biterminiranih kremenovih kristalov na Slivnici kaže na to, da so se primarno obarjali iz raztopin ali pa so kristalili v sami kamnini. Najpogosteje pri tem nastanejo brazilski dvojčki, v redkih primerih pa se dva brazilska dvojčka ob istočasni rotaciji za 60 stopinj stakneta v ravnini (001) in tako nastane tako imenovani klinasti stični dvojček s simetrijo spinelovega dvojčka.

proteus maj, junij 2014.indd 463 7/14/14 2:09 PM 464 Mineralogija • Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Kristali kremena imajo trištevno trigonalno enantiomorfno simetrijo, za katero so znaËilni levi (a) oziroma desni (b) analogi, ki nimajo nobene ravnine simetrije. S prerašËanjem desnega in levega kristala nastane brazilski dvojËek, ki ima najvišjo možno trigonalno simetrijo (c) s tremi ravninami simetrije, ki so vzporedne s trištevno osjo, nima pa ravnine simetrije, ki je pravokotna na to os. V naslednji fazi se kontaktno zdvojËita dva brazilska dvojËka (d in e) in nastane tako imenovani klinasti dvojËek, ki ima simetrijo spinelnega dvojËka (f), za katero so znaËilne tri ravnine simetrije, ki so vzporedne s trištevno osjo, in ena, ki je nanjo pravokotna. V tej ravnini se razvije dvojËiËni šiv. V spinelnem kremenovem dvojËku sta tako kontaktno združena po dva para levih in desnih analogov. Na risbah so le zaradi nazornosti simetrije posameznega kristala oziroma dvojËka v modrem prikazane simetrijsko znaËilne ploskve trapezoedrov, ki pa na slivniških kristalih niso razvite. Risba: Mirjan Žorž.

Morfološka analiza brazilsko zdvojËenega kremenovega kristala s Slivnice. ZdvojËeni kristal po brazilskem zakonu ima na terminacijah razviti dve vrsti ploskev romboedrov r1{101} in r2{011} (a). Obod kristala (b) sestavlja šest ploskev prizme m{100}, na katerih so razvite dvojËiËne lamele, ki so znaËilne za to vrsto dvojËenja in kažejo s svojimi vrhovi izmenjaje proti eni oziroma drugi terminaciji. Na ploskvah obeh vrst romboedrov so razliËne vicinalne ploskve. Pozitivni romboedri r1 so gladki, medtem ko so negativni r2 motni. Nazorna je odsotnost zrcalne simetriËnosti v ravnini (001). Risba: Mirjan Žorž.

proteus maj, junij 2014.indd 464 7/14/14 2:09 PM Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice • Mineralogija 465

Fotografija plašËa prizemskih ploskev brazilsko zdvojËenega kristala s fotografije na strani 462. Na ploskvah je zelo lepo razvita

dvojËiËna lameliranost v obliki Ërke ≈V«, ki izmenjaje kaže proti eni oziroma drugi terminaciji kristala. Foto: Igor Dolinar.

Morfološka analiza spinelno zdvojËenega kremenovega kristala s Slivnice. ZdvojËeni kristal ima razvit dvojËiËni šiv, ki poteka po sredini kristala (a). Obod kristala sestavljajo tri ploskve prizme m1{100}, na katerih je zrcalno simetriËni vzorec dvojËiËnih lamel, ki so s svojimi vrhovi obrnjene proti terminacijama, in tri ploskve prizme m2{010}, na katerih je slabše razvit vzorec dvojËiËnih lamel, ki kažejo s svojimi vrhovi proti dvojËiËnemu šivu. Na vsaki terminaciji so razvite po tri gladke ploskve piramide p1{101} in tri motne ploskve bipiramide p2{011}. Na vsaki od ploskev obeh piramid so razvite še znaËilne vicinalne ploskve. Tako razliËni sijaj ploskev obeh bipiramid kakor tudi

razliËne vicinalne ploskve na njih so zrcalno simetriËni glede na ravnino dvojËenja (b). Risba: Mirjan Žorž.

Fotografija plašËa prizemskih in bipiramidalnih ploskev brazilsko zdvojËenega kristala s fotografije na strani 463. SimetriËni vzorec dvojËiËnih lamel je dobro viden na prvi in tretji ploskvi prizme m1 z leve, na drugi z desne pa nekoliko manj zaradi skeletiranosti. DvojËiËni šiv je bolj izrazit na ploskvah prizme m2, na katerih pa so dvojËiËne lamele, ki se stikajo s svojimi vrhovi, manj izrazite. Ploskve piramid p1 so gladke, medtem ko so ploskve bipiramid p2 motne, oboje pa so simetriËne glede na dvojËiËno ravnino, ki poteka po sredini kristala. Na gladkih ploskvah bipiramide p1 so vidne vicinalne ploskve. Foto: Igor Dolinar.

proteus maj, junij 2014.indd 465 7/14/14 2:09 PM 466 Mineralogija • Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Nekateri kristali s Slivnice nimajo gladkih prizemskih ploskev, ker so na njih izrazite vicinalne ploskve. Zato se na takih kristalih dvojËiËne lamele niso razvile. Dobro pa je viden dvojËiËni šiv in razliËna odsevnost na ploskvah kristala na levem posnetku. Kljub temu pa je tudi na takih kristalih mogoËe ugotoviti spinelni tip dvojËenja. Pri tem nam pomagajo ravno vicinalne ploskve, ki so s svojimi vrhovi obrnjene druge proti drugim, na sosednji ploskvi pa proti terminacijam, kakor je razvidno na desnem posnetku. Ta vzorec se ponovi trikrat in je ravno tako simetriËen v dvojËiËni ravnini. RazliËna odsevnost na ploskvah nastane zato, ker so ploskve izmenjaje rahlo nagnjene (vboËene) proti dvojËinemu šivu oziroma (izboËene) proti terminacijama. IzboËena desna zgornja ploskev na desnem posnetku je nagnjena proti terminaciji, vboËena leva spodnja pa proti šivu, zato imata obe enako odsevnost. Ravno obratno velja za levo zgornjo in desno spodnjo ploskev, zato imata drugaËno odsevnost kot drugi dve, kar se kaže v zanimivem vzorcu. To je obenem dokaz, da te ploskve ne pripadajo prizmam, temveË zelo strmemu romboedru. Kristal

meri 11 x 3 milimetrov. Zbirka: Jože Pristavec. Foto: Igor Dolinar.

Zaključek Lepo razviti spinelni dvojčki kremena s Slivnice so redki. Razlog je v kompleksnem meha- nizmu dvojčenja in razgibanosti kristalov. Čim večji so kristali, tem bolj so ploskve neravne in skeletirane. Pri velikih kristalih se zaradi tega morfološki znaki dvojčenja ne razvijejo ali pa jih prekrijejo vdolbine in narebrenost na ploskvah. Dvojčenje zato najbolje opazimo na manjših kristalih z gladkimi ploskvami. Lameliranost je neizrazita in jo najlažje zaznamo v svetlobi, ki se od ploskve odbija pod zelo majhnim kotom. Podobno je z vicinalnimi ploskvami in motnostjo ploskev na terminacijah. Najbolj očiten znak kontaktnega dvojčenja so dvojčični šiv in odsevi prizemskih ploskev na nasprotnih straneh tega šiva. Ploskve so lahko izmenjaje tudi rahlo vbočene oziroma izbočene, zato se odsevi ne pojavijo na obeh staneh šiva hkrati. V takem primeru kristali nimajo razvitih ploskev prizem, temveč ploskve zelo strmih romboedrov. Redko so prizemske ploskve pokrite le z vicinalnimi ploskvami v zna- čilnem menjajočem se vzorcu, ki je simetričen v ravnini dvojčičnega šiva. Pri nas so nahajališča podobnih kremenovih kristalov še v okolici Logatca, Vojskega in Turjaka, vendar tam dvojčkov spinelnega tipa še nismo našli. Tudi po svetu je več nahajališč (Marmaros na Madžarskem, Herkimer v državi New York v Združenih državah Amerike, Mirabeau v Franciji, Oehrli v Švici, Balučistan v Pakistanu ...), v katerih so kristali podob- nega izvora, zato bi kremenove spinelne dvojčke morda sčasoma našli še kje. Viri: Jeršek, M., Žorž, M., 2006: Kremen iz okolice Cerknice. Žorž, M., 2013, 2014: RazvršËanje kristalov po njihovih Mineralna bogastva Slovenije. Scopolia, Suppl. 3: 410∑412. oblikah. Proteus, 76 (3, 4, 5, 6, 7). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. Žorž, M., 2009: Die ungewöhnlichsten Quarzzwillinge der Žorž, M., 2004: Kremenovi dvojËki prerašËanja. Proteus, 67: Welt, Quarz. Extra Lapis No. 37, 29-35. München: Christian 62-72. Ljubljana. Weise Verlag. Žorž, M., 2002: The symmetry System. Grosuplje: ReËnik, A., ©erjak, R., Vidrih, R., Mikuž, V., 2007: NahajališËa Samozaložba. kremenovih ≈diamantov« v okolici Cerknice. NahajališËa Rykart, R., 1989: Quarz-Monographie. Thun: Ott Verlag. mineralov v Sloveniji, 219-230. Ljubljana: Institut Jožef Frondel, C., 1962: The System of Mineralogy, Volume III ∑ Stefan. Silica Minerals. New York: John Wiley and Sons Inc.

proteus maj, junij 2014.indd 466 7/14/14 2:09 PM Noč rakunov • Ekologija 467

Noč rakunov Jurij Kurillo

V našo, evropsko predstavo o živalstvu Se- lotor) je dolg od 60 do 95 centimetrov, rep verne Amerike zagotovo sodi poleg grizli- pa ima dolg še za domala polovico telesa. ja, bizona in kojota tudi rakun. Še posebej Tehta približno 6 do 7 kilogramov, včasih, spominja nanj televizijski in filmski junak še posebej na severu, pa tudi več. Na nogah Davy Crockett s svojo značilno repato kapo ima po pet prstov, od katerih so sprednji še iz rakunjega kožuha. To živalsko bitje je po posebno spretni. Z njimi si pobira hrano, ki drugi strani zmeraj imelo pomembno vlogo jo pogosto namaka v vodi. Od tod izvira tu- v indijanski mitologiji ─ menda tudi njego- di njegovo novolatinsko ime »lotor«, ki povo ime izvira iz jezika ameriških domačinov meni »pralec« (nemško Waschbär). Zelo ima plemena Powhatan. razvit tako tip kot sluh in voh. Rakuni so do nedavna veljali za zelo samotarske živa- Govorimo o navidez zelo prikupni živali iz li, zdaj pa nekateri raziskovalci predvidevajo družine malih medvedov (Procyonidae) s ko- več druženja, zlasti med samicami. Parijo se žuhom rumenkasto sive barve in z značilno pozimi in spomladi. Samica povrže dva do temno masko na obrazu. Rakun (Procyon sedem mladičev, ki ostanejo z njo do nasle-

Naš posnetek rakunove samice in njenih treh mladiËev je nastal v kalifornijskem mestu Concord, ki leži približno osemdeset kilometrov vzhodno od San Francisca. Živalska družba je v mraku plezala prek sosedovega plota in potem pušËala na zelenjavni gredi svoje iztrebke, pojedla vse paradižnikove plodove, privošËila pa si je tudi grozdje in limone.

Digitalni fotoaparat Olympus SP500UZ, 63 mm, zaslonka f /3.7, 1/250 sek., ISO 400, elektronska bliskavica. Foto: Jurij Kurillo.

proteus maj, junij 2014.indd 467 7/14/14 2:09 PM 468 Ekologija • Noč rakunov ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

dnje pomladi, pozneje pa se zadržujejo še na širnem ameriškem ozemlju od Paname, nekaj časa v njeni bližini. prek Mehike in Združenih držav do južne Njihovo prvotno okolje so bila različna na- Kanade. Danes so se zaradi bega iz gojišč ravna mokrišča, vendar so se v zadnjih sto- ali izpostavljenosti razširili tudi po Evropi, letjih zaradi svoje izredne prilagodljivosti denimo v Španiji in Nemčiji (že milijon ra- naselili tudi v človeška naselja. Zaradi do- kunov!), pa tudi na Japonskem. Kaj pa pri brih razmer za razmnoževanje so postali v nas, v Sloveniji? novejšem času ti nočni vsejedi marsikje pra- Rakuni so sicer lahko neprijetni in tudi ne- va nadloga, saj si za svojo prehrano na ve- varni sosedje, ne le zaradi svoje velike pož- liko izbirajo najrazličnejše sadje in zelenjavo rešnosti, marveč tudi kot prenašalci hujših iz sadovnjakov in polj, ne ustavijo pa se tudi nalezljivih obolenj, kot so tularemija, lep- ne pred perutninskimi farmami. Po starem tospiroza, listerioza, tetanus in še posebej Brehmu je sicer »rakun brhko, veseljaško steklina. Ta je razširjena zlasti med rakuni, bitje, ki razveseljuje okolico s svojo veliko ki so zavzeli vzhodnoevropske dežele, kot gibčnostjo in živahnostjo«. Zato ni nič ču- so Estonija, Litva in Ukrajina, kjer nimajo dnega, da mnogi Američani ─ kot lahko urejene preventive proti tej nevarni bolezni. beremo v prispevkih na spletu ─ te nočne Za te sesalce je še posebej značilna glista vsiljivce v svoji bližini dobrohotno prenašajo Baylisascaris procyonis; njene ličinke prodrejo ali jih po nepotrebnem celo krmijo. Čeprav kot larvae migrans tudi v možgansko tkivo. sem in tja kakšnega rakuna tudi udomači- K sreči naj bi se človek s tem črevesnim pa- jo, postane ta kot odrasel zelo napadalen razitom okužil bolj redko. in neobvladljiv. Prvotno so rakuni živeli le

Rakuni v Sloveniji Miha Krofel

Kljub temu, da je rakun že precej razširjen pri nas. Zato je dobro, da smo pri obiskih v ponekod po Evropi, se je v Sloveniji za zdaj naravi pozorni na to vrsto. Pri tem pa mo- pojavljal izjemno redko. Zaenkrat tudi ni ramo paziti, da rakuna ne zamenjamo za še znano, da bi povzročali kakršnekoli težave. eno tujerodno vrsto zveri – rakunastega psa. Leta 2002 je bil en osebek najden povožen Obe vrsti sta namreč podobne velikosti in na cesti Ljubljana-Maribor pri Prevojah. barve s temno progo preko oči. Najlažje ju Verjetno je izviral iz ujetništva, saj sta v ti- ločimo po repu, ki je pri rakunu značilno stem času dva rakuna pobegnila iz doma- črno-belo progast. če reje v okolici Kamnika. Leta 2011 je bil še en rakun povožen v bližini Trebnjega, obstaja pa še nekaj nepotrjenih opažanj iz okolice Nove Gorice in Notranjske. Od kod so izvirali ti rakuni, ni znano. Po poročilih iz sosednjih držav se širjenje rakunov v Evropi, kamor jih je v 20. stoletju zanesel človek, očitno še vedno nadaljuje. Tako ni izključena možnost, da se bo vrsta v prihodnje začela pogosteje pojavljati tudi

proteus maj, junij 2014.indd 468 7/14/14 2:09 PM Etika v naravoslovni fotografiji • Naravoslovna fotografija 469

Etika v naravoslovni fotografiji Petra Draškovič

O etiki v naravoslovoni fotografiji sem raz- gačnem, boljšem, še nevidenem posnetku mišljala že večkrat. Tudi o obnašanju v na- smo pripravljeni tvegati marsikaj, s tem pa ravi. Oboje gre pogosto z roko v roki. predvsem ogroziti objekt, ki ga fotografira- Nazadnje me je k temu spodbudilo tudi mo. Vendar noben, ampak resnično noben doživetje na robu pragozda Kopa. Ko sva posnetek ni vreden tega, da žival vznemir- s Stanetom fotografirala gozd v večerni jamo ali jo kako drugače spravljamo v stres. svetlobi, sva bila tako neslišna, da naju še Britansko kraljevo fotografsko združenje je jelen ni opazil. Nekaj metrov od naju se je o tem izdalo posebno knjižico. Eno in edino sprehodil mimo, nato pa oddirjal po svojih pravilo, ki se ga je treba držati, je: »Dob- poteh v dolino. A na istem mestu, le dan robit objekta fotografiranja je pomembnejša poprej, ko sva bila – podobno, kot miški kot sama fotografija!« tiho - zatopljena vsak v svoj svet zaslonke In to naj bo tudi naše vodilo. in motiva ter skušala ovekovečiti lepoto če- Se spomnite plavih žabic – plavčkov (Rana maževih cvetov, so naju presenetili glasovi. arvalis) - zgodaj spomladi? Zagotovo so ene Slišalo se je, kot da prihaja cel trop – ljudi, najbolj fotografiranih žabic daleč naokoli. S no, medvedi so ponavadi mnogo bolj tihi. svojo svatovsko opravo samci privlačijo po- Vpili so na ves glas in dirjali vsepovprek. leg samic tudi trume fotografov. Šlo je celo Vse dokler naju niso opazili, kako neslišno že tako daleč, da so člani herpetološkega delava. Morda jim je za hip postalo nero- društva skupaj s prostovoljci celo postavi- dno, vsaj upam, da je bilo tako. Mislim, da li »stražo«, s katero so »odganjali« preveč nisem le jaz tega mnenja, a vendarle, tak nadležne fotografe, da so se lahko žabice v hrup ne sodi v gozd, morda na nogometno miru parile. Tukaj se o etiki zagotovo mno- igrišče, nikakor pa ne v območje zavarovane gi niso spraševali. in še posebej krhke narave, kar pragozdni Čeprav pri žabicah ne gre za divjad, pač pa rob zagotovo je. za redko in občutljivo vrsto, sta obzirnost in spoštovanje tisto, za kar si moramo najprej Ne spomnim se, da bi mi kdo povedal, kako prizadevati. Sicer bolj za lovce fotografe je se je treba obnašati v gozdu, a neko spo- Janez Černač v svojem priročniku Fotolov: štovanje do prostora človek vendarle mora priročnik za fotografiranje divjadi (2002) ta- čutiti in ohraniti. Nenazadnje je gozd ali pa kole zapisal: »Gotovo so posnetki redkih in kateri drug prostor tudi dom mnogim živa- ogroženih vrst divjadi še posebej dragoceni, lim in prav je, da ga kot takega spoštujemo. vendar jih je treba zelo obzirno in pazljivo A kje je tista tanka rdeča črta, kaj je do- fotografirati. Vsi snemalci divjadi si mora- pustno in kaj ne, mora najprej vsak pri sebi mo po svojih močeh prizadevati za varstvo potrkati na vest. Prav pa je, da se kdaj tudi in ohranitev vseh vrst divjadi, še posebej pa kaj na glas pove. Tudi zato ta prispevek. je to nujno pri ogroženih vrstah.« Danes do dobre fotografije ni težko priti. Že res, da se naravoslovna fotografija dotika Napredek v tehnologiji omogoča snemanje različnih interesov, različnih namenov, do- oziroma fotografiranje v mnogo slabših sve- takne se različnih skupin ljudi, a vendarle tlobnih razmerah kot nekoč. Z malo sreče mora biti osnovno vodilo ves čas jasno – v in časa je mogoče priti do izvrstnih posnet- prvi vrsti sta spoštovanje do objekta in nje- kov. A to ni vedno dovolj. V želji po dru- govo nevznemirjanje.

proteus maj, junij 2014.indd 469 7/14/14 2:09 PM 470 Naravoslovna fotografija • Etika v naravoslovni fotografiji ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Običajno smo sicer fotografi narave že po su valjenja ali brlogom v času, ko ima- naravi nagnjeni k bolj umirjenemu in tihe- jo živali mladiče ali ko skrbijo za svoj mu dostopu do željenega kraja ali do oseb- zarod. kov, ki jih želimo fotografirati, vendar je • Hibernirajočih živali ne smemo motiti treba tak odnos ohraniti ves čas, vse dokler ali zbuditi v namene fotografiranja. kraja ne zapustimo. Pri tem tudi skušajmo živali čim manj ali raje sploh ne vznemir- • Pri hranjenju živali je treba biti pre- jati. Zlasti je to pomembno tudi v tistih le- viden in prevzeti odgovornost za svoja tnih časih, ko jim je življenje oteženo (na ravnanja, saj s tem žival navajamo na primer pozimi, ko je ogromno snega). tak način hranjenja (zato je najbolje, Precej naravoslovnih fotografskih društev da jih sploh ne hranite). po svetu ima tudi svoj kodekse ravnanja. • Do življenjskega prostora se obnašajte Čeprav je večina napisanih v slogu »zdrave enako spoštljivo kot do same živali. kmečke pameti«, pa očitno ni vedno tako preprosto - želja po dobri fotografiji je na- • Upoštevajte krajevno kulturo in nava- mreč prevečkrat premočna. de, ko ste v tujini. • Bodite pošteni in iskreni, ko podpisu- Nekaj splošnih napotkov pa vendarle podaj- jete fotografije. Zlasti kadar gre za ži- mo: vali, posnete v ujetništvu. To navedite, • Vedno fotografirajte živali z varne in ne glede na to, ali koristniku fotogra- spoštljive razdalje. fije ta podatek kaj pove ali ne. • Če žival pokaže kakršenkoli znak • Trganje rož ali drugih rastlinskih vrst vznemirjenosti, se umaknite ali pa za- za studijsko fotografiranje ni dovolje- pustite prizorišče. no. • Ne fotografirajte, če s tem ogrožate ži- Predvsem pa moramo dobro poznati vsa- val. To so lahko vznemirjanje, fizične ko vrsto, ki jo fotografiramo. Več ko bo- poškodbe, posledično plenjenje, pov- mo vedeli o življenjskem krogu in navadah zročanje strahu in zmanjšani razmno- posamezne živalske vrste, lažje se ji bomo ževalni uspeh. približali na nevsiljiv in nemoteč način. In • V naravi mali plenilci opazujejo večje verjemite, bolj vam bo vrsta tudi prirasla k plenilce, zato lahko nevede z našim srcu. In tako bodo enakega veselja deležne vztrajnim vračanjem (zaradi fotografi- še generacije za nami. ranja) k istemu osebku privabimo dru- Pa dobro luč! ge plenilce. • Bodite potrpežljivi in nikoli ne silite živali, da stori tisto, kar si želite vi. Nekoliko karikirano, morda ste danes že stota oseba, ki ste ubogi živalci, ki se je le hotela hraniti ali poskrbeti za mladiče, zaklicali: »Hej, ti – daj malo poglej sem!« A reakcije se lahko sešte- vajo in vedenje živali je lahko v takih primerih nepredvidljivo. • Nikoli se ne približujte gnezdom v ča-

proteus maj, junij 2014.indd 470 7/14/14 2:09 PM »emažev gozd. Foto: Petra Draškovič.

Medved v naravi, spoštujmo ga. Foto: Petra Draškovič.

proteus maj, junij 2014.indd 471 7/14/14 2:10 PM proteus maj, junij 2014.indd 472 7/14/14 2:10 PM Zgoraj: Glogov belin (Aporia crataegi). Foto: Petra Draškovič.

Levo: Pragozdni rob je obËutljivo obmoËje. Foto: Petra Draškovič.

Našli izgubljenega brata našega Sonca • Naše nebo

Našli izgubljenega brata našega Sonca Mirko Kokole

Večina zvezd se ne rodi osamljenih, ampak pomeni, da je bila gostota zvezd v bližini v veliki zvezdnih kopicah, ki spominjajo na našega Sonca v daljnji preteklosti bistveno razsute zvezdne kopice. Najbolj znana taka večja. Poleg tega kažejo na prisotnost bli- kopica je v osrčju Orionove meglice. Včasih žnjih zvezd tudi orbite objektov Kuiperjeve- jo zaradi razporeditve njenih štirih najsve- ga pasu, ki so svoje oblike lahko dobile le v tlejših zvezd imenujemo tudi Trapez. Tudi prisotnosti bližnjih zvezd. Astronomi ugota- naše Sonce se je rodilo v kopici zvezd, kar vljajo, da se je Sonce moralo roditi v kopici dokazujejo nekateri elementi, ki jih najde- z nekaj tisoč zvezdami. mo v meteoritih. Ti elementi kažejo, da je v bližini našega Sonca, nič dlje kot 5 svetlob- Zvezdna kopica, v kateri je nastalo naše nih let daleč, eksplodirala supernova, ki je Sonce, se je v milijardah let počasi razgubila nastala iz zvezde, približno 25-krat večje od po naši galaksiji in tako je danes zelo težko Sonca. Danes najdemo najbližjo tako zvez- ugotoviti, katere zvezde so nastale skupaj. do na oddaljenosti 300 svetlobnih let, kar Vendar to ni nemogoče, saj imajo zvezde,

proteus maj, junij 2014.indd 473 7/14/14 2:10 PM 474 Naše nebo • Našli izgubljenega brata našega Sonca ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

ki so nastale iz enakega materiala, se pravi preiskovanja teh zvezd in z analizo vsebno- iz skupnega oblaka plina in prahu, značil- sti različnih kemijskih elementov ugotovili, ni kemijski prstni odtis in prav s pomočjo katera zvezda je Soncu najbolj podobna. takega odtisa so astronomi končno uspeli Rezultati raziskave, ki je bila nedavno ob- potrditi zvezdo, ki je nastala skupaj z našim javljena v reviji The Astronomical Journal, so Soncem. pokazali, da ni treba gledati vsebnosti vseh Zvezdo so našli med 30 kandidatkami, ki so elementov. Dovolj je, da pogledamo le vseb- jih izbrali tako, da so v računalniški simu- nost nekaterih kritičnih elementov. Ta ugo- laciji naše galaksije obrnili čas in pogledali, tovitev bo bistveno poenostavila prihodnje kako je bila videti galaksija pred približno iskanje še drugih zvezd, ki so nastale skupaj štiri in pol milijarde let. Izbrali so kandi- s Soncem. datke, ki so bile Soncu takrat najbližje. Na- Sončev izgubljeni brat je HD 162826 v to so se lotili natančnega spektroskopskega ozvezdju Herkula. Je zvezda z magnitudo

Poletno nebo. Datum: 15. 7. 2014. »as: 22.00. Kraj: Ljubljana.

proteus maj, junij 2014.indd 474 7/14/14 2:10 PM Našli izgubljenega brata našega Sonca • Naše nebo 475

6,7 in jo tako lahko vidimo le z daljnogle- del Herkulovega trupa. Kopico lahko vidi- dom. Nahaja se med zvezdama q in i Her- mo tudi skozi manjši daljnogled in je ena kula, ki označujeta podlaket Herkulove leve najlepših kroglastih (globularnih) kopic na- roke. Poletje je najboljši čas za opazovanje šega neba. Poskusimo poiskati še druge ko- tega dela neba, saj se v zgodnjih nočnih pice, ki jih je na poletnem nebu kar nekaj. urah ozvezdje Herkula nahaja v nadglavi- Najlažje je, če začnemo nad južnih obzor- šču. Ko najdemo zvezdo in se zavemo, da je jem v ozvezdju Škorpijona in nato počasi bila nekoč čisto blizu našega Sonca, lahko nadaljujemo pot proti nadglavišču in sever- nadaljujemo z opazovanjem še drugih za- nemu obzorju. Z dobrim daljnogledom jih nimivosti tega ozvezdja. Med temi je prav lahko najdemo vsaj sedem, tri v ozvezdju gotovo zvezdna kopica M13, ki jo najdemo Škorpijona, dve v Kačenoscu in dve v Her- med zvezdama z in h ter označujeta desni kulu.

Table of Contents

Editorial plasmas that are pathogenic in animals, includ- Tomaž Sajovic ing humans, phytoplasmas cause diseases only in plants. So far, phytoplasmas have resisted Microbiology all attempts to culture them in vitro, which is Tiny, But Mighty: Mycoplasmas Fighting for one of the main reasons why it is so difficult to Survival study them. Their research is therefore largely Ivanka Cizelj, Saša Kastelic dependent on the study of infected hosts, thus Through evolution, mycoplasma, a tiny bacteri- leaving our understanding of these organisms um with a very small genome and no cell wall, very limited. After several decades of wonder- developed mechanisms that enable its survival in ing in the dark we are finally beginning to un- an unfriendly environment. Lacking a cell wall, veil some of the secrets that will help us protect mycoplasmas are resistant to penicillin antibi- our crops and trees against the diseases caused otics, while their soft membrane enables them by phytoplasmas. With numerous projects re- to hide from protective molecules into the cell; searchers from the National Institute of Biology with a variable expression of membrane lipopro- have successfully taken part in the international teins they successfully dodge the host's antibo- network of phytoplasma researchers. They have dies and if all this fails strike back, attacking already contributed several pebbles in the mosaic the defence molecules by releasing protease and of understanding of phytoplasmas in grapevine sialidase enzymes and decomposing defence mo- and fruit trees. Based on new insights we will be lecules, thus winning their survival in the host. able to better understand these fascinating organisms and develop new monitoring strategies Phytoplasmas or Life with a Minimal Genome for them. Marina Dermastia When discovered, phytoplasmas were called mycoplasma-like organisms due to their morpho- logical similarity to mycoplasmas. As bacteria, both groups of organisms are Gram positive, without a cell wall and represent a monophyletic group within the class Mollicutes. Unlike myco-

proteus maj, junij 2014.indd 475 7/14/14 2:10 PM 476 Table of Contents ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014

Medicine From the History of Geology Treatment of Scoliosis in Adults without Sur- Was the Baron of Lies a Geologist? gery. Part 2: Discussion Mihael Brenčič Andrej Gogala The famous and fascinating narrative Marvellous Orthopaedists today are mainly trying to halt Travels on Water and Land: Campaigns and Co- the progression of scoliosis, but Bernard E. mical Adventures of the Baron of Münchhausen as Brodhurst wrote in 1864: »Spinal curvature is cu- commonly told over a bottle of wine at a table of rable; but only when all the circumstances which ga- friends, or in short the Baron of Lies, was first ve rise to it are taken into consideration.« He alre- published in English in 1785. The book was ady knew how rotation develops and was aware written by Rudolf Erich Raspe and represents a that bone remodelling is the reason behind the very unusual fragment of the history of science. transformation of the vertebrae. In 1855 he wro- Modern science is extremely diverse and full of te: »Torsion or rotation of the vertebrae on their axes extraordinary twists and turns, and so is its hi- having commenced, distortion proceeds more rapidly story. Whatever holds true for man's activity ap- than heretofore... Tension of the muscles on the side plies to science as well. If you don’t know its hi- of the convexity is at the same time increased. And story, ways and byways, you cannot understand these acting on the vertebrae, cause them to be twi- its present. Chapters of the Baron Münchhausen sted – the spinous processes towards the concavity, hide several pages from the history of geology. and the thickest portion of the bodies of the vertebrae The destinies of its author and of the book un- into the convexity of the curve: and, from continued veil odd and sometimes curious developments in pressure, the bodies of the vertebrae themselves un- the history of science. dergo partial absorption, and losing something of their natural form, become wedge-shaped.« He had Paleontology an answer to this problem: »…although the tre- Unusual Fossil Barnacles atment required is prolonged, rotation is overcome, Matija Križnar when not extreme, in the same ratio as the lateral In Miocene layers in Duplek near Maribor sci- inclination. This is facilitated by pressure made from entists discovered small coral reefs which deve- behind forwards, on the angles of the ribs.« In the loped at that time in a sea that was very warm article, the author continues his story from the and clean. In addition to corals, they also found previous issue of Proteus on how he has tackled shells, gastropods and unusual remains of barna- scoliosis with his own method. cles. Miocene remains of barnacles are unusual in shape and only about ten millimetres long. Physics While at first sight they resemble tiny corals, Microscopy that Transcends the Limits of Opti- this was merely an adaptation, as these barnacles cal Resolution lived hidden between individual coral polyps. Marko Kreft, Jernej Jorgačevski Fossil remains of barnacles from Duplek belong Optical microscopy is used in the studies of cell to the species Creusia darwiana. structure and function. One of the established versions of optical microscopy is the confocal Annual Table of Contents microscope, a fluorescent microscope that al- lows us to observe every optical object plane Lepidopterology separately. This gives a high-contrast, three-di- On the Yamamai and Related Silk Moths. mensional image. Due to the properties of light, In Farewell to Dr. Jan Carnelutti the resolution of such an image is limited to 200 Boštjan Dvořák nm. Recently, a STED microscope (STimulated The Japanese oak-silkworm Antheraea yamamai Emission Depletion), which goes beyond this is a peculiarity of Slovenian woods and one of resolution limit, was built in Ljubljana. the rare cases in which a species of the Emperor

proteus maj, junij 2014.indd 476 7/14/14 2:31 PM Table of Contents 477

moth family (Saturniidae) was able to implant the newly discovered twins have the form and itself in a corresponding environment outside symmetry characteristic for spinel twins. The its real homeland. A great many of very similar, article describes how, from what symmetries and less known close relatives are included into the in which minerals spinel twins may occur, whi- genus Antheraea. The article discusses some of ch also explains the origin of spinel type twins the representatives inhabiting similar geographic with quartz. latitudes or climatic zones, concentrating on a few essential differences between them and the Ecology »domestic« species. Night of the Raccoons Jurij Kurillo Dendrology Tree Heritage in the Parks of Bled in Its Vicin- Raccoons in Slovenia ity Miha Krofel Jože Skumavec In the world of plants, tree is the highest form Nature photography of growth. Its leaves, like green parts of other Ethics in Nature Photography plants, transform minerals into organic matter. Petra Draškovič This is the main source of life, the first link in A good photograph is not hard to come by these both the metabolic and in the food chain. It is days. Technological advances have made it pos- the key component of the forest, the most high- sible to shoot or photograph in much worse light ly-developed terrestrial ecosystem. Through the conditions than before. With a little luck and conducting elements trees raise water with solu- time one can take really good shots. However, tions from their deepest roots to the tops, which this is not always enough. Coveting that one can go as high as 110 metres in the highest different, better, yet unseen shot we are willing trees. The more we think about them the more to take many risks, even if it means endangering amazed we can get at their survival and their the subject we are photographing. But there isn’t ability to withstand the stormiest of conditions a shot worth upsetting or otherwise disturbing throughout their lifetime. This and more leads an animal. The British Royal Photographic So- us to understand and consider trees as heritage. ciety published a special booklet on the subject. Experts write books on single tree species and The one and only rule to be observed is: »The the author of this article too collected enough well-being of your subject is more important material to write a book on the trees in Bled. than your photograph!« However, the purpose of this article is a more modest one. It aims to provide a list of the tree Our sky species growing along the walking trails in the Sun’s Long-Lost Brother Found parks of Bled and its vicinity. Some of the more Mirko Kokole outstanding trees were selected for a more de- tailed description. Table of Contents

Mineralogy Spinel Twinning of Quartz from Mt. Slivnica Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Rafael Šerjak, Gregor Kobler, Jože Pristavec Quartz is one of the most common and most thoroughly studied minerals. The discovery of the new type of quartz twins on Mt. Slivnica therefore comes as a huge surprise, especially as

proteus maj, junij 2014.indd 477 7/14/14 2:31 PM Naravoslovne ekskurzije in potovanja

Albanija 7. avgust – 20. avgust 2014

Ogled Unescove kulturne dediščine (Berat, Gjirokastër, Butrint), arheoloških biserov Apollonia in Byllis, lagune Karavasta s pelikani, mest Skhoder (Skadar) in Kruje, doline Teth v albanskih Alpah, kraške jame Pelumbas, Nacionalnega parka Llogora.

proteus maj, junij 2014.indd 478 7/14/14 2:10 PM Jemen in Sokotra 29. 1. – 12. 2. 2015

Ogledali si bomo glavno mesto Sana in se podali na treking po enem od kanjonov, obdanim s čudovitimi terasami in slikovitimi vasicami, starimi okrog 800 let. Nato polet na otok Sokotro, ki ga imenujejo tudi drugi Galapagos: številni rastlinski in živalski endemiti v neokrnjeni divjini z mnogimi soteskami, planotami in rajskimi plažami očarajo prav vsakogar. Program si lahko ogledate na spletni strani www.proteus.si, prijave že zbiramo. Izvedba v sodelovanju z agencijo Eternal Yemen.

Ceno potovanj in podrobnejše programe si lahko ogledate na spletni strani www.proteus.si, več informacij dobite v upravi društva na telefonski številki 01/252-19-14 ali na elektronskem naslovu [email protected].

proteus maj, junij 2014.indd 479 7/14/14 2:10 PM ■ Mikrobiologija Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu Zaradi morfološke podobnosti so ob odkritju fitoplazme poimenovali mikoplazmam podobni organizmi. Obe skupini organizmov sta, kot bakterije, pozitivne po Gramu in brez celične stene in so uvrščeni v monofiletski razred Mollicutes. Za razliko od mikoplazem, ki so patogeni na živalih in ljudeh, fitoplazme povzročajo bolezni le na rastlinah. Po dolgih desetletjih tavanja v temi so nam fitoplazme končno začele odkrivati nekatere od svojih skrivnosti, ki nam bodo pomagale varovati naše kmetijske posevke in drevesa pred boleznimi, ki jih povzročajo. S številnimi projekti se v mednarodno mrežo raziskovalcev fitoplazem uspešno vključujejo tudi raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo.

■ Fizika Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti Optična mikroskopija se uporablja za raziskovanje strukture in funkcije celice. Med uveljavljene različice optične mikroskopije sodi konfokalni mikroskop. To je fluorescenčni mikroskop, s katerim lahko opazujemo vsako optično ravnino objekta posebej. Taka slika je trirazsežna, z dobrim kontrastom. Ločljivost take slike je zaradi lastnosti svetlobe omejena na 200 nanometrov. Pred kratkim so v Ljubljani zgradili mikroskop STED (angleško: STimulated Emission Depletion, kar pomeni »vzbujeno praznjenje emisije«), ki presega to omejitev ločljivosti.

■ Dendrologija Drevesna dediščina v blejskih parkih in okolici Drevo je najvišja oblika rasti rastlinskega sveta. V njegovem zelenju, listu, kakor tudi v zelenju drugih rastlin se rudninske snovi pretvarjajo v organske. To je glavni vir življenja, prvi člen v presnovni in prehranjevalni verigi. Je osnovni element gozda, ki je najvišje razvit kopenski ekosistem. Vse to nas vzpodbuja k spoznavanju in razmišljanju o drevesih kot dediščini. Poznavalci o eni sami drevesni vrsti napišejo knjigo, tudi o drevesih na Bledu se je avtorju nabralo gradivo zanjo. Namen članka je skromnejši. V njem je želel objaviti le seznam drevesnih vrst, ki rastejo v blejskih parkih in okolici ob sprehajalnih poteh. Za malo daljši opis je izbral le nekaj izstopajočih dreves.

proteus maj, junij 2014.indd 480 7/14/14 2:10 PM