maj, junij 2014, 9∑10/76. letnik cena v redni prodaji 10,00 EUR naroËniki 8,40 EUR upokojenci 7,00 EUR dijaki in πtudenti 6,00 EUR www.proteus.si ■ Mikrobiologija Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje ■ Fizika Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti ■ Iz zgodovine geologije Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? ■ Naravoslovna fotografija Etika v naravoslovni fotografiji proteus maj, junij 2014.indd 481 7/14/14 2:11 PM ■ stran 393 Mikrobiologija Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje Ivanka Cizelj, Saša Kastelic V evoluciji je drobna bakterija mikoplazma, z okrnjenim genomom in brez celične stene, razvila mehanizme, ki ji omogočajo preživetje v zanjo neprijaznem okolju. Odsotnost celič- ne stene jo brani pred penicilinskimi antibiotiki, mehka membrana ji omogoča, da se skrije pred obrambnimi molekulami v celico, z variabilnim izražanjem membranskih lipoprotei- nov se uspešno izogiba protitelesom gostitelja, če vse to ne zadostuje, vrne udarec, napade obrambne molekule z encimoma proteazo in sialidazo ter razgradi obrambne molekule in si pribori svoj obstoj v gostitelju. Pri ljudeh mikoplazme povzročajo obolenja kože, dihal, sečil in spolnih organov. V zadnjih letih intenzivno preučujejo vlogo mikoplazem pri nastanku rakastih tumorjev, saj znanstveniki pogosto izolirajo mikoplazmo iz tumoroznega tkiva. V tokratni številki pa s prispevkom Marine Dermastie namenjamo prostor tudi fitoplazmam. Za razliko od mikoplazem, ki so patogeni na živalih in ljudeh, fitoplazme povzročajo bole- zni le na rastlinah. Po dolgih desetletjih tavanja v temi so nam tudi fitoplazme končno za- čele odkrivati nekatere od svojih skrivnosti, ki nam bodo pomagale varovati naše kmetijske posevke in drevesa pred boleznimi, ki jih povzročajo. S številnimi projekti se v mednarodno mrežo raziskovalcev fitoplazem uspešno vključujejo tudi raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo. proteus maj, junij 2014.indd 386 7/14/14 2:07 PM ■ stran 437 Lepidopterologija O jamamaju in sorodnih prelcih. Dr. Janu Carneluttiju v slovo Boštjan Dvořák Japonski hrastov prelec (Antheraea yamamai) je posebnost naših gozdov in ena redkih vrst nočnih pavlinčkov (Saturniidae), ki se je trdno ustalila v ustreznem okolju zunaj svoje prave domovine. Rod Antheraea šteje še kup na las podobnih, manj znanih bližnjih sorodnikov. V prispevku se bomo posvetili predstavnikom, ki naseljujejo podobne zemljepisne širine oziroma podnebne pasove različnih predelov severne poloble, in se osredotočili na nekatere bistvene razlike med njimi in »domačo« vrsto. proteus maj, junij 2014.indd 387 7/14/14 2:07 PM 388 Vsebina ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014 398 405 390 Uvodnik 413 Fizika Tomaž Sajovic Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti 393 Mikrobiologija Marko Kreft, Jernej Jorgačevski Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje 419 Iz zgodovine geologije Ivanka Cizelj, Saša Kastelic Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? 398 Mikrobiologija Mihael Brenčič Fitoplazme ali življenje na genskem minimumu 426 Paleontologija Marina Dermastia Nenavadni fosilni raki vitičnjaki Matija Križnar 405 Medicina Zdravljenje skolioze v odrasli dobi brez 429 Letno kazalo operacije 2. del: Razprava 437 Lepidopterologija Andrej Gogala O jamamaju in sorodnih prelcih Dr. Janu Carneluttiju v slovo Boštjan Dvořák proteus maj, junij 2014.indd 388 7/14/14 2:07 PM Vsebina 389 419 445 469 445 Dendrologija 473 Naše nebo Drevesna dediščina v blejskih parkih in Našli izgubljenega brata našega Sonca okolici Mirko Kokole Jože Skumavec 475 Table of Contents 458 Mineralogija Spinelno dvojčenje kremena s Slivnice Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Rafael Šerjak, Gregor Kobler, Jože Pristavec 467 Ekologija Noč rakunov Jurij Kurillo Rakuni v Sloveniji Miha Krofel 469 Naravoslovna fotografija Etika v naravoslovni fotografiji Petra Draškovič proteus maj, junij 2014.indd 389 7/14/14 2:07 PM Kolofon 390 ■ Proteus 76/9-10 • Maj, junij 2014 Proteus Izhaja od leta 1933 maj, junij 2014, 9∑10/76. letnik cena v redni prodaji 10,00 EUR naroËniki 8,40 EUR upokojenci 7,00 EUR dijaki in πtudenti 6,00 EUR MeseËnik za poljudno naravoslovje www.proteus.si Izdajatelj in zaloænik: Prirodoslovno druπtvo Slovenije ■ Mikrobiologija Odgovorni urednik: Lektor: dr. Tomaæ Sajovic Majhne, a mogočne: mikoplazme v boju za preživetje prof. dr. Radovan Komel Oblikovanje: Eda PavletiË ■ Fizika Glavni urednik: dr. Tomaæ Sajovic Angleπki prevod: Andreja ©alamon VerbiË Mikroskopija, ki presega meje optične ločljivosti Uredniπki odbor: Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter ■ Iz zgodovine geologije Janja Benedik Tisk: Trajanus d.o.o. Ali je bil Lažnivi Kljukec geolog? ■ prof. dr. Milan Brumen Naravoslovna fotografija Svet revije Proteus: Etika v naravoslovni fotografiji dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec prof. dr. Nina Gunde ∑ Cimerman proteus maj, junij 2014.indd 481 7/14/14 2:11 PM akad. prof. dr. Matija Gogala prof. dr. LuËka Kajfeæ ∑ Bogataj dr. Matevæ Novak prof. dr. Tamara Lah ∑ Turnπek Naslovnica: prof. dr. Gorazd PlaninπiË prof. dr. Tomaæ Pisanski Pragozdni rob je obËutljivo obmoËje. prof. dr. Mihael Joæef Toman doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Foto: Petra Draškovič. prof. dr. Zvonka ZupaniË Slavec dr. Petra DraškoviË Proteus izdaja Prirodoslovno druπtvo Slovenije. Na leto izide 10 πtevilk, letnik ima 480 strani. Naklada: 2.500 izvodov. Naslov izdajatelja in uredniπtva: Prirodoslovno druπtvo Slovenije, Salendrova 4, p.p. 1573, 1001 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14, faks (01) 421 21 21. Cena posamezne πtevilke v prosti prodaji je 5,00 EUR, za naroËnike 4,20 EUR, za upokojence 3,50 EUR, za dijake in πtudente 3,00 EUR. Celoletna naroËnina je 42,00 EUR, za upokojence 35,00 EUR, za πtudente 30,00 EUR. 9,5 % DDV in poπtnina sta vkljuËena v ceno. Poslovni raËun: SI56 0201 0001 5830 269, davËna πtevilka: 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. http://www.proteus.si [email protected] ∂ Prirodoslovno druπtvo Slovenije, 2014. Vse pravice pridræane. Razmnoæevanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Uvodnik V četrtek, 10. julija, sem v Dnevniku pre- šnji številki. Toda v njej sem pisal o nečem, bral novinarsko poročilo ob razglasitvi re- kar postavlja to vrhovno merilo pod vpra- zultatov raziskave PISA 2012 z naslovom šaj. Pisal sem namreč o skrajno kritičnem Problemske naloge trd oreh za slovenske šolar- javnem pismu akademikov po svetu, na- je, v soboto, 12. julija, pa v Delu na strani, slovljenem na dr. Andreasa Schleicherja, ki je namenjen mnenjem, zaskrbljen novi- direktorja Programa mednarodne primerjave narski odziv na objavljene rezultate PISE dosežkov učencev (Programme for Internatio- 2012 z naslovom Kapitan z vizijo, v kate- nal Student Assessment, okrajšano PISA). V rem je – glede na slabe rezultate slovenskih pismu podpisani akademiki izražajo glo- dijakinj in dijakov iz finančne pismenosti boko zaskrbljenost zaradi negativnih učin- in reševanja problemskih nalog - zapisa- kov, ki jih ima raziskava PISA. Prepričani no, »da naši učenci niso konkurenčni, saj namreč so, da bo že zdaj problematično v šolah ne dobivajo sodobnih kompetenc«. »merjenje velike pestrosti izobraževalnih Rezultati PISE so očitno postali vrhovno me- tradicij in kultur z enim samim, ozkim in rilo, po katerem se sodi, ali ima kakšna država enostranskim merilom na koncu povzročilo uspešno izobraževanje ali pa ga nima. nepopravljivo škodo našim šolam in našim Kaj sploh je PISA, sem razložil že v prej- dijakom«. proteus maj, junij 2014.indd 390 7/14/14 2:31 PM Uvodnik 391 Da si bodo bralke in bralci lahko osvežili ritev »nevarno oža našo skupnostno predstavo spomin, naj ponovim: PISA je mednarodna o tem, kaj sploh je in bi moralo biti izobraže- raziskava o bralni, matematični in naravo- vanje«. slovni pismenosti petnajstletnih dijakinj in Najbolj simptomatično je, da naša javnost s dijakov. Predvsem je zelo pomenljivo, da temi kritičnimi stališči akademikov po sve- se raziskava ne izvaja na primer pod okri- tu o PISI bolj ali manj sploh ni seznanje- ljem Organizacije Združenih narodov za iz- na. Še več, novinarsko poročilo v Dnevniku obraževanje, znanost in kulturo (The United se končuje z nenavadnim stavkom: »Naj še Nations Educational, Scientific and Cultural dodamo, da smo za mnenje (o zadnjih re- Organization, UNESCO), »ki ima jasna in zultatih PISE in o PISI sploh; pojasnilo je zakonita pooblastila za sprejemanje ukre- moje) želeli povprašati še vrsto drugih stro- pov za izboljšanje izobraževanja in življenj kovnjakov s področja izobraževanja, vendar otrok po svetu«, ampak pod okriljem Or- niso bili pripravljeni spregovoriti ali pa so ganizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj na dopustu.« (Organisation for Economic Co-operation and Eden največjih problemov v Sloveniji je, Development, OECD), ki takih pooblastil da tudi tisti strokovnjaki, ki so se odzvali nima. Prav to pa je vredno posebne kritične na novinarkina vprašanja, sploh ne vidijo pozornosti. OECD je namreč mednarodna negativnih učinkov PISE. Rezultati PI- gospodarska organizacija razvitih držav, ki SE so za njih nekaj »svetega«, o čemer se sprejemajo načela predstavniške demokra- ne razmišlja. Če se pri raziskavi slovenske cije, predvsem pa načela svobodnega trga. dijakinje in dijaki odrežejo slabo, potem Njen idejni temelj je neoliberalna politična je to dejstvo, ki ga je treba z vso resnostjo in ekonomska ideologija, ki je tudi »skrita« upoštevati. Stališči dveh strokovnjakov za predpostavka programa PISA. Zato ni prav izobraževanje