DOCSLIB.ORG

Zgodo Časopis

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Zgodo Časopis ZGODO ČASOPIS HISTORICAL REVIEW leto 1992 1 letnik 46 ZČ, Ljubljana, 46, 1992, številka 1, strani 1-148 in I-IV ZGODOVINSKI ČASOPIS (ZČ) — osrednja slovenska historična revija — glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, v Ljubljani, Aškerčeva 12/1, telefon 061/150-001, int. 210, lahko dobite naslednje zvezke »Zgodovinskega časopisa« (ZČ): 1/1947 (ponatis 1977) - 216 SLT 33/1979, št. 3 - 156 SLT 2-3/1948-49 (1988) - 288 SLT 33/1979, št. 4 - 128 SLT 4/1950 (1987) - 268 SLT 34/1980, št. 1-2 - 232 SLT 5/1951 (1987) - 348 SLT 34/1980, št. 3 - 120 SLT 6-7/1952-53 (1986) - 500 SLT 34/1980, št. 4 - 120 SLT 8/1954 (1990) - 332 SLT 35/1981, št. 1-2 - 180 SLT 9/1955 (1989) - 268 SLT 35/1981, št. 3 - 128 SLT 10-11/1956-57 (1990) - 308 SLT 35/1981, št. 4 - 100 SLT 12-13/1958-59 (1991) - 332 SLT 36/1982, št. 1-2 - 168 SLT 14/1960 - pred ponatisom 36/1982, št. 3 - 120 SLT 15/1961 (1989) - 216 SLT 36/1982, št. 4 - 100 SLT 16/1962 (1991) - 280 SLT 37/1983, št. 1-2 - 156 SLT 17/1963 (1978)-268 SLT 37/1983, št. 3 - 100 SLT 18/1964 (1980) - 268 SLT 37/1983, št. 4 - 108 SLT 19-20/1965-66 (1985) - 332 SLT 38/1984, št. 1-2 - 156 SLT 21/1967 - pred ponatisom 38/1984, št. 3 - 100 SLT 22/1968, št. 1-2 (1983) - 156 SLT 38/1984, št. 4 - 108 SLT 22/1968, št. 3-4 - razprodan 39/1985, št. 1-2 - 168 SLT 23/1969, št. 1-2 (1989) - 180 SLT 39/1985, št. 3 - 144 SLT 23/1969, št. 3-4 (1989) - 144 SLT 39/1985, št. 4 - 120 SLT 24/1970, št. 1-2 (1981) - 144 SLT 40/1986, št. 1-2 - 196 SLT 24/1970, št. 3-4 (1988) - 168 SLT 40/1986, št. 3 - 144 SLT 25/1971, št. 1-2 (1985) - 180 SLT 40/1986, št. 4 - 168 SLT 25/1971, št. 3-4 (1986) - 168 SLT 41/1987, št. 1 - 180 SLT 26/1972, št. 1-2 (1980) - 216 SLT 41/1987, št. 2 - 180 SLT 26/1972, št. 3-4 (1984) - 196 SLT 41/1987, št. 3 - 168 SLT 27/1973, št. 1-2 (1989) - 180 SLT 41/1987, št 4 - 168 SLT 27/1973, št. 3-4 (1988) - 196 SLT 42/1988, št 1 - 156 SLT 28/1974, št. 1-2 (1988) - 180 SLT 42/1988, št. 2 - 156 SLT 28/1974, št. 3-4 - razprodan 42/1988, št 3 - 168 SLT 29/1975, št. 1-2 - razprodan 42/1988, št 4 - 144 SLT 29/1975, št. 3-4-300 SLT 43/1989, št 1 - 156 SLT (kmalu razprodan) 43/1989, št 2 - 156 SLT 30/1976, št. 1-2 - 180 SLT 43/1989, št 3 - 156 SLT 30/1976, št. 3-4-168 SLT 43/1989, št 4 - 168 SLT 31/1977, št. 1-2 - 300 SLT 44/1990, št 1 - 156 SLT (kmalu razprodan) 44/1990, št 2 - 168 SLT 31/1977, št. 3-268 SLT 44/1990, št 3 - 156 SLT 31/1977, št. 4 - 136 SLT 44/1990, št 4 - 168 SLT 32/1978, št. 1-2 - 196 SLT 45/1991, št 1 - 168 SLT 32/1978, št. 3-144 SLT 45/1991, št 2 - 168 SLT 32/1978, št. 4-144 SLT 45/1991, št 3 - 156 SLT 33/1979, št. 1 - 180 SLT 45/1991, št 4 - 180 SLT 33/1979, št. 2-168 SLT 46/1992, št 1 - 240 SLT Člani zgodovinskih in muzejskih društev s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za nakup kompleta ZČ odobravamo poseben popust. Za naročila, večja od 1400 SLT, je možno brezobrestno obročno odplačevanje. Ob takojšnjem plačilu pri nakupih v vrednosti nad 1400 SLT dajemo dodatni 10-odstotni popust. Za naročila iz tujine zaračunamo 60-odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Pri poštnini nad 30 SLT zaračunamo dejanske poštne stroške. Ponatise vseh zvezkov ZČ, ki so že razprodani, lahko naročite v prednaročilu po posebni nižji prednaročniški ceni. Bibliografsko kazalo za prvih petindvajset letnikov ZČ stane 120 SLT. Publikacije lahko naročite in prejmete osebno na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, prav tako pa tudi po pošti. ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW LETNIK 46 LETO 1992 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA UDC 949. 2(05) ZGODOVINSKI UDK 71 v ČASOPIS YU ISSN 0350-5774 STORICAL REVIEW GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovo­ ljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 31. 3. 1992. Izdajateljski svet: Dr Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk Prevodi: Madita Šetinc (nemščina), Lidija Berden (angleščina), Jožica Pire (italijanščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Upravnica revije: Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SLO-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 150-001, int. 210 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 800 SLT, za društvene člane Ш) SLT, za društvene člane- upokojence 450 SLT, za društvene člane-studente 300 5>L l Cena tega zvezka v prosti prodaji je 240 SLT Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo- Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, maj 1992 Naklada: 2000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415- 348/92 mb. z dne 24. 4. 1992 šteje Zgodo- t-o mnenju ^^. ^ к ^ proizvod; od katerega se piačuje 5% davek od prometa pro­ izvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 46, LETO 1992, ŠTEVILKA 1 KAZALO - CONTENTS RAZPRAVE - STUDIES Marjeta Š a šel-Ko s, Boginja Ekorna v Emoni 5—12 The Goddess Aecorna in Emona Andrej Moritsch , »Slovenci« in »Nemci« v koroških mestih 1850-1940 13—31 "Slovenes" and "Germans" in Carinthian Towns 1850-1940 Antoni Cetnarowicz, Slovenci in politika poljskih poslancev v državnem zboru v letih 1867-1868 33-39 The Slovenes and the Policy of the Polish Deputies to the Vienna Parliament in the Years 1867-1868 Olga J an ša-Zorn, Historično društvo za Kranjsko (4. del) 41-64 Historical Society for Carniola (Part 4) Jaroslav P âne k, Ludvik Kuba in njegov pomen za razvoj kulturnih odnosov med Čehi in Ju­ goslovani 65—70 Ludvik Kuba and His Significance for Cultural Relations between the Czechs and the South Slavs Dragan Matić, Karantenska postaja za vojne ujetnike na ljubljanskem gradu 71-85 Quarantine Station for Prisoners of War in Ljubljana Castle Andrej Vo v ko , Izseljevanje iz Primorske med obema vojnama 87—92 Emigration from Primorje between the World Wars Dušan Nećak , Revija »Nova Evropa« in Slovenci 93-108 Review "New Europe" and the Slovenes ZAPISI - NOTES Darja M i h e 1 i č, Chartularium Piranense Camilla de Franceschija in Codice diplomatico Istriano Pietra Kandlerja • • • 109-111 Chartularium Piranense of Camillo de Franceschi and Codice diplomatico Istriano of Pietro Kandier Janez S t an o ni k, Zgodnji angleški potopisi po Sloveniji 112-118 Early English Travellers through Slovenia RAZSTAVE - EXHIBITIONS Kelti in Evropa 92 (Tomaž Nabergoj) 119-122 The Celts and Europe 92 KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY Študijski seminar »Trst v vojni« in mednarodni posvet »Trst med drugo svetovno vojno« (Marta Verginella) 123-125 Study Seminar "Trieste in the War" and International Conference "Trieste' during the Second World War" 14. zasedanje konference »Evropa regij«: Donavska monarhija kot zibelka evropskega regio­ nalizma (Egon Pelikan) 125—128 14,h Session of the Conference "Europe of Regions": The Danube Monarchy as the Cradle of European Regionalism OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS Sergij Vilfan, Uvod v pravno zgodovino (Stane Granda) 129 Janez Kranjc, Primeri iz rimskega prava (Marko Kambič) 130 Koper zwischen Rom und Venedig / Capodistria tra Roma e Venezia (Darko Darovec) . 130-131 Paolo Santonino, Popotni dnevniki (Vaško Simoniti) 131 — 133 Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žužemberk (15.-18. stoletje) I, II (Peter Štih) 133 Lokalizacija nekaterih gospoščinskih sedežev v knjigi: Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem (Jože Maček) 134 Carlo Ginzburg, Der Käse und die Würmer. Die Welt eines Müllers um 1600 (Andrej Studen). 134-136 Clive Behagg, Politics and Production in the Early Nineteenth Century (Katarina Kobilica) . 136-138 Miklošičev zbornik (Stane Granda) 138-139 Mojca Novak, Zamudniški vzorci industrializacije. Slovenija na obrobju Evrope (Oto Luthar) 139-142 Vasja Klavora, Plavi križ. Soška fronta: Bovec 1915-1917 (Petra S volj šak) 142-143 Ferruccio Folkel, Rižama, vrata v smrt. Nacistično taborišče pri Trstu (Boris Gombač) . 143-145 Dragoljub Jovanović, Muzej živih ljudi (Ludvik Carni) I45 Science in Slovenia (Jože Maček-Janez Stergar) 145-147 OBVESTILA - INFORMATIONS Priprave na 26. zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Darja M ih eli č) 147 Preparations for the 26th Meeting of Slovenian Historians Obvestila o izdajanju Zgodovinskega časopisa (Janez Stergar) 147-148 Informations about the Issuing of the Zgodovinski časopis (Historical Review) IZVLEČKI - ABSTRACTS Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 46, 1992, 1 I-IV Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 46, 1992, 1 ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 1 • 5-12 Marjeta Šašel Kos BOGINJA EKORNA V EMONI Ko so Rimljani v zadnjih desetletjih pr.
Load more

Recommended publications
  • JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo Mesto MAJ 2015, Letnik X, Številka 2
    JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo mesto MAJ 2015, letnik X, številka 2 JAGODE NAŠE PASTORALE številka ISSN 2332-2701 2 Maj 2015 1 UVODNIK Sistematično delo rodi sadove. Ali to drži? Prepustimo oceno tistim, ki jim je namenjeno. Sam pa vseeno mislim, da iz člankov seva ravno to sporočilo. Že same Jagode so tak primer – če ure- Že v tej številki Jagod lahko preberete, kako dniški sestanek skličemo dovolj zgodaj, se bosta potekala osrednja škofijska spravna vse delo bistveno bolj umirjeno opravi, več je slovesnost v soboto, 30. maja, na Zaplazu časa za določanje zanimivih tem, pisanje in in veliko škofijsko srečanje družin jeseni v tudi končno pripravo. Kot v načrtu smo torej Biotehniškem centru v Sevnem. Vse leto pa ohranili stalne rubrike DOBRIH PRAKS in bomo sproti predstavljali še druge dogodke, KATEGORIALNE PASTORALE, ki tok- od srečanja mladih do romanj v novomeško rat govorita o izvedbi šmarnic po zaselkih v stolnico in še marsikaj drugega, kar se režiji laikov, duhovnik dr. Alfons Žibert pa je pripravlja. povedal, kako mu geštalt pedagogika pomaga Ker ste bralci odgovorili, da radi berete v župnijski pastorali. INTERVJUJE IN PRIČEVANJA, smo v V okviru LETA POSVEČENEGA tokratni številki pripravili kar dva pogovora. ŽIVLJENJA smo tokrat pogledali k sestram Ob praznovanju 650. obletnice ustanovitve Hčeram Marije Pomočnice v Šmihel in k re- Novega mesta se je dr. Janez Gril pogovarjal dovnikoma Jakobu Trčku SDB ter br. Marku z novomeškim županom g. Gregorjem Senici OFMCap v Šentrupert oz. Krško. Ker Macedonijem, naš odgovorni urednik so za nami volitve v ŽPS, sta župnik in laik Božidar Metelko pa z letošnjima prejemni- spregovorila o svojem gledanju na članstvo v koma Odličja sv.
    [Show full text]
  • JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo Mesto JANUAR 2018, Letnik XIII, Številka 1
    JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo mesto JANUAR 2018, letnik XIII, številka 1 MLADIH Logotip Sinode mladih 2018 JAGODE NAŠE PASTORALE številka ISSN 2232-2701 1 Januar 2018 1 UVODNIK LETO OBRAČUNOV Za nami je zaplaško leto, še prej desetletnica tudi smernice s strani papeža Frančiška in va- škofije, vsako leto pa škofje izberejo tudi tema- tikanskih kongregacij. Ravno ob izidu tretje, tiko pastoralnega leta. Katero že obravnavamo oktobrske številke Jagod pa bomo obhajali še letos …? Pravijo, da o krstu in prenosu vere v en mejnik, 75. življenjski jubilej škofa Andreja družini. Morda bo prihodnji pastoralni tečaj Glavana. V hvaležnosti se bomo ozirali na znal natančneje razjasniti to dilemo. Morda pa njegovo prehojeno pot župnika, dekana, bi morali svoje moči usmeriti bolj v vprašanja arhidiakona, apostolskega administratorja in mladih, vere in razločevanja poklicanosti, o predvsem prvega škofa ordinarija, ki je opravil čemer bo govorila škofovska sinoda oktobra nemajhno delo postavitve nove novomeške 2018 v Rimu? Lanski duhovniški dnevi v škofije. Hkrati pa bo naš pogled usmerjen tudi Portorožu so pokazali nekaj elementov, ki jih naprej, novim izzivom in izbiram naproti. pri srečanju z »milenijsko generacijo« ne kaže V zahodnem svetu, kjer so verske statistike spregledati. vedno manj ugodne in se zdi, da tudi duhov- Januarja smo obhajali spomin na zares no nimamo ravno jasnih smernic, bo za tako velikega Slovenca, 150. obletnico smrti refleksijo izziv že sama izbira kriterijev. Kako častitljivega Božjega služabnika Friderika lahko danes ocenimo (ne)uspešnost nekega Ireneja Baraga, ki se je bodo v Trebnjem projekta, pobude? Si bomo kriterije določili upravičeno spominjali še z drugimi dogod- sami, ali bomo znali prisluhniti realnosti, ki.
    [Show full text]
  • Več Znanja Za Več Turizma.Pdf
    14. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA Z MLADIMI VODNIKI MED ZNANE NOVOMEŠČANE Novo mesto, 2017 Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Z mladimi vodniki med znane Novomeščane Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma Srednja šola za gostinstvo in turizem Tel. +386 07 33 21 527 Fax. +386 07 373 16 31 E-pošta: [email protected] NASLOV NALOGE: AVTORICE: - Ula Gliha, [email protected], 2.A - Julija Košak, [email protected], 2.A - Nika Kramžar, [email protected], 4.A MENTORICA: - Slavica Šterk, [email protected] 14. mednarodni festival Več znanja za več turizma - Potujem, torej sem Stran 1 Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Z mladimi vodniki med znane Novomeščane ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo: gospodu ravnatelju Jožetu Avscu za vso podporo, profesorici gospe Ireni Gorše za lektoriranje povzetka v angleščini, profesorici mentorici gospe Slavici Šterk, za motiviranje, usmerjanje ter vso podporo med pisanjem naloge. 14. mednarodni festival Več znanja za več turizma - Potujem, torej sem Stran 2 Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Z mladimi vodniki med znane Novomeščane POVZETEK V letošnji projektni nalogi z naslovom Z mladimi vodniki med znane Novomeščane predstavljamo enodnevni program potepanja po Novem mestu, čigar glavna značilnost je animacijsko vodenje na temo znanih osebnosti, ki so živele in delovale v Novem mestu. Naša ciljna skupina so srednješolci iz Slovenije, ki se jim trudimo približati Novo mesto na njim privlačen način skozi like, ki se pojavljajo med vodenjem, in s foto natečajem, s katerim jih spodbudimo k aktivnemu sodelovanju.
    [Show full text]
  • Zgodila Se Je Ulica Ovo Šolsko Leto Se Je Pričelo in Nulice Ter Ceste So Zopet Polne Učencev in Dijakov
    NAS CASOPIS 363/31.8. 2009 C M Y K 1 Naslednja, 365., številka bo izšla v ponedeljek, 26. oktobra 2009. Rokopise sprejemamo do srede, 14. oktobra Uredništvo. Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVI, 364 številka 28. september 2009 Vandali spet na delu MAN (ček) končno doma Najlepši v Horjulu Glas za Slovenijo Občina Log - Dragomer V Starem malnu je »Tonje v ogledalu« Srebrne mažorete Priključitev na vodovod »FEJST« je uspel zadišalo Voda je-vode ni! Oratorij Karate na Dobrovi Dializni center Letovanje uspelo Pravljične ure Več prevozov v Ljubljano Čevapčiči so zakon 14. pohod na Triglav stran 2 do 12 stran 13 do 17 stran 2018 dodo 2721 stran 22 do 26 stran 27 do 32 Zgodila se je ulica ovo šolsko leto se je pričelo in Nulice ter ceste so zopet polne učencev in dijakov. Lahko tako re- čemo, da se je zgodila ulica. Seveda pa moramo na te naše mlade udele- žence v prometu še posebno paziti, da je njihova ulica, ki je tudi šolska pot varna in srečna. ačeli so se tudi jesenski dne- Zvi, ki prinašajo razna kmečka Pestro na dan brez avta Nova bevška šola ponos občine opravila in s tem večji ter gostejši Občina Vrhnika je bila ena izmed enaindvajsetih slovenskih občin, ki so tudi Prvi šolski dan v Bevkah je bil izjemno vesel, posebno mesto pa bo nedvo- letos pripravile pestre in zanimive programe od 22. septembru »Dnevu brez mno našel v srcih učencev ter tudi v občinskih in šolskih kronikah.
    [Show full text]
  • Dolenjske Zgodbe Znamenitih Ljudi in Časov
    Dolenjske zgodbe znamenitih ljudi in časov Lojze Slak – slovenski harmonikar in ljudski godec, ki je ustvaril novo glasbeno smer z diatonično harmoniko Tone Pavček – slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik Interaktivni paviljon čebelji svet – pomen čebel za človeštvo, ogled z očali za virtualno resničnost, film Stolnica sv. Nikolaja z znamenito Tintorettijevo sliko, stoletnimi vrati in kripto Jurij Slatkonja – novomeški prošt, prvi dunajski škof in ustanovitelj Dunajskih dečkov Dolenjski muzej z izjemno zbirko Cvetočega Halštata – situle in steklene jagode Novomeški Glavni trg – najlepši trg na Kranjskem Dragotin Kette – Njegove Poezije predstavljajo najbolj dovršeno in zrelo knjigo slovenske moderne Kandijski most – železna zakovičena konstrukcija, primer redke in najstarejše konstrukcije v Sloveniji Leon Štukelj – slovenski telovadec in olimpionik, pravnik, eden redkih slovenskih športnikov v svetovnem vrhu Reka Krka – najdaljša reka, ki teče samo po Sloveniji Primičeva Julija – neuslišana ljubezen velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna Janez Trdina – slovenski pijsatelj in zgodovinar, avtor številni povesti, črtic in bajk Božidar Jakac – slovenski slikar in grafik, nosilec Novomeške pomladi, prvi slovenski mojster kamere Program za šolske skupine: Ob dogovorjeni uri nas bo vodnik pričakal v Mirni Peči. Ogled muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Spoznali bomo življenjsko pot Lojzeta Slaka, virtuoza na diatonični harmoniki, prisluhnili njegovim skladbam, si ogledali številne nagrade, harmonike, noše… Na posebnem odru s harmoniko si bomo lahko zaigrali svojo najljubšo Slakovo skladbo in celo posneli svoj videospot. Posebej zanimiva je interaktivna predstavitev Čebelji svet. Sledi obisk Šentjurja, kjer je na ogled Pavčkov dom. Tu nam bodo zavrteli film o velikem slovenskem domoljubu in pesnikuTonetu Pavčku. Iz Mirne Peči se bomo odpeljali v dolenjsko prestolnico Novo mesto, ki si jo bomo ogledali po suhem in po vodi.
    [Show full text]
  • Rastoča Knjiga Temeniške in Mirnske Doline, 2010
    Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline Trebnje 2010 Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline Trebnje 2010 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(497.434) RASTOČA knjiga Temeniške in Mirnske doline / [izbral in uredil Jože Zupan]. - Trebnje : Center za izobraževanje in kulturo, 2010 ISBN 978-961-92120-9-7 1. Zupan, Jože, 1938- 252743168 RASTOČA KNJIGA TEMENIŠKE IN MIRNSKE DOLINE Zgodovina slovenskega naroda je zgodba o vztrajanju; slo- venski narod je že tisoč let sestavni del Evrope; z Brižinskimi spomeniki, s prvim zapisom slovenske besede, smo se zapisali med evropske narode. To je potrdil Primož Trubar, ki je pred več kot 450 leti našo govorico povzdignil v knjižni jezik in le nekaj desetletij kasneje smo dobili prevod knjige vseh knjig – Dalma- tinovo Biblijo – pred mnogimi razvitimi narodi, France Prešeren pa nas je s svojo poezijo naredil za enakovrednega člana Evrope. V vsej zgodovini nas je bistveno zaznamovala kultura. O takih vrednotah je ob koncu tisočletja razmišljal Novo- meščan dr. Janez Gabrijelčič, ki je s somišljeniki za ves ustvar- jalni duh slovenstva našel ime RASTOČA KNJIGA. Tako so zaščitili vso odličnost slovenskega duha, da bo kultura tudi v prihodnje ostala naša razpoznavnost, naša pot v svet. Ker ima knjiga osrednje mesto v življenju našega naroda, je tudi v zamisli najbolj izpostavljena – nikakor pa ni edini plod ustvarjalnosti. Stvaritve človeškega duha na območju nekdanje Občine Trebnje pa so pripomogle, da smo se bolj začeli zavedati po- mena ljudi, ki so s svojim delom dali pečat širši skupnosti, mnogi so bili že ob svojem času sestavni del Evrope.
    [Show full text]
  • V Slovo Tovarišu Metodu Romu Letno Poročilo
    Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice Glasilo Občine Dolenjske Toplice številka 236 februar 2019 letnik 21/2 Začetek del na povezavi Roška - Pionirska 2 O kakovosti pitne vode pri nas 4 Intervju: Brigita in Boštjan Tisovec 6 Letno poročilo KORK DT 10 Častni član PGD DT 13 V slovo tovarišu Metodu Romu 16 2 Občina sporoča Beseda urednice Poziv, podajte »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat pripombe in želje k proračunu dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le Barbara Barbič sosed bo mejak!« Prešernovo Zdravljico tudi Župan Franc Vovk o aktualnih vprašanjih v občini, predvsem tistih, ki se dotikajo v domači dolini ne slišimo le na njegov dan, sestave proračuna. slovenski kulturni praznik, pač pa ob števil- Predstavitev osnutka proračuna je bila pa je padla odločitev glede novega vodstva nih drugih uradnih občinskih priložnostih. prestavljena na sejo, ki je bila zadnjo febru- domače šole. Osnovno šolo Dolenjske Topli- Se vam še zgodi, da ob poslušanju v resnici arsko sredo, ko je bila redakcija Vrelca že za- ce bo na mestu ravnateljice po novem vodi- slišite sporočilo državne himne? Na Pre- ključena. Sledila bo javna obravnava, osnu- la Andreja Koščak iz Trebnjega. Postopek šernov dan mi je bilo dano, da sem bila na tek bo objavljen na spletni strani občine, na imenovanja, njo osebno in njen pogled na tisoče kilometrov stran od svoje domovine, občinski upravi bo na voljo v fizični obliki. vodenje šole bomo predstavili v prihodnji svoje domače topliške doline in to v deželi, »Že zdaj vabim vse občane in občanke, društva, številki Vrelca.
    [Show full text]
  • Nagovor Predsednika Krajevne Skupnosti Stopiče
    Glasilo KS Stopiče december 2017 NAGOVOR PREDSEDNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI STOPIČE Spoštovane krajanke in krajani KS Stopiče! V iztekajočem letu smo v svetu KS poskrbeli za pestro V mesecu maju smo sodelovali na Igrah krajevnih dogajanje na različnih področjih. Sodelovali smo pri skupnosti pri naših sosedih na Dolžu in dosegli odlično vseh občnih zborih v naši krajevni skupnosti. V začetku 2.mesto v skupni razvrstitvi. Hvala vsem udeležencem, leta se je pričel izvajati težko pričakovani projekt kana- tekmovalcem in navijačem, ki so sodelovali in pripo- lizacije v Šentjoštu in Verdunu (Burnce). Projekt je bil mogli k lepemu dosežku. narejen v roku, kljub zelo težki gradnji in kamnitem V mesecu juniju smo praznovali 3. Praznik krajevne terenu. Hvala prebivalcem Šentjošta za strpnost, saj je skupnosti Stopiče. Več utrinkov lahko preberete v bilo zaradi dela v sušnih poletnih mesecih veliko prahu članku. V letu 2018 v KS Stopiče praznujemo 500- in hrupa. Stopiški gasilci so poskrbeli, da je bilo bivanje letnico prve omembe kraja Stopiče. Za posebni dogo- vsaj malo lažje z večkratnim namakanje cestišča. Po dek se že temeljito pripravljamo in vam obljubljamo, prenovi smo položili cevi in valjavec za javno razsvet- da bo mesec junij odet v celomesečno praznovanje. ljavo, kar ni bilo v prvotnem planu projekta. 1 Jeseni smo pristopili z dvema projektoma v sodelova- bo KS. V kratkem bomo preučili kako čim bolj racional- nju z Mestno občino Novo mesto, in sicer s postavitvi- no izkoristiti prostor. jo avtobusne postaje in betonsko asvaltnim platojem v Spoštovani krajanke in krajani kot vidite strmimo k Pangrč Grmu in ureditev okolice ter dokončanjem jav- novostim, ki so koristne za vse nas, zato si želimo vaše ne razsvetljave v Velikem Orehku.
    [Show full text]
  • Publikacija-I-Feel-Slovenia.Pdf
    CONTENT INTRODUCTION 5 THE STATE OF SLOVENIA 6 ECONOMY 20 SCIENCE 32 EDUCATION 40 SOCIETY 46 CULTURE 52 SPORT 66 HIGHLIGHTS 76 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4) 908(497.4) I feel Slovenia / [editors Polona Prešeren and Danila Golob ; translation Secretariat-General of the Government of the Republic of Slovenia, Translation and Interpretation Division, DZTPS, Amidas]. - Ljubljana : Government Communication Office of the Republic of Slovenia, 2016 ISBN 978-961-6435-59-8 1. Prešeren, Polona 285088512 3 INTRODUCTION You simply have to love Slovenia, as it is the only country in the world with the word “love” in its name. This play on words denotes Slovenia in all its essence – a successful, creative, diverse and responsible country, despite the fact that it is one of the youngest countries on earth in terms of years of existence. In 1991, it declared its autonomy and independence and demonstrated that even young and small countries can become global players. It is hard to miss Slovenia in Europe with its strategic position in Central Europe – at the junction of the Alps, the Mediterranean, the mysterious Karst and the wide Pannonian plains. Within an area of 20,000 km2, we can admire its exceptional geographical diversity with rich natural and cultural traditions. It is precisely this mark of its position and natural conditions that have importantly denoted the character of Slovenians, while the turbulence of historically important transport routes has added vitality and inspired their creativity. You really have to love Slovenia. The feeling of affection for and belonging to Slovenia is indelible.
    [Show full text]
  • On the Origin of Alpine Slovenes
    On the Origin of Alpine Slovenes Aleš Iglič University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Some historians believe that Slovenes were drawn into the European cultural circle by (Bavarian) feudalism, although it is this very same feudalism that also prevented them access to the resources needed for their social and cultural development – it is precisely this fact, they suggest, that presented one of the most significant obstacles for the further development of the Slovene nation. We cannot agree with this viewpoint. Rather, Slovenes owe their inclusion in the medieval European civilisation, which originates from European antique traditions stemming from ancient Greece, primarily to Roman and other indigenous peoples, as well as to Christian missionaries from the non-Germanic parts of Europe (Iglič, 2007a), i.e. Ireland and the Eastern Roman (Byzantine) Empire, who spread Christianity and the culture of the antiquity in the region of the Diocese of Salzburg, from where missionaries came to Carantania, Carniola and Lower Pannonia (Fig. 1). The first Apostle of Carantania Modestus, for example, was sent to Carantania on the orders of the Irish monk Vergilius of Salzburg (Gruden, 1992). Overall, Irish monks contributed greatly to the preservation of the European civilisation in the Early Middle Ages also in other parts of Europe (Cahill, 1995). By passing on the preserved antique knowledge, for example literacy, onto the barbarian peoples, Byzantine missionaries from Greece and Aquileia (Grivec, 1927; Bratož, 1990) as well as Irish missionaries (monks) preserved the European civilisation, which is based on the accomplishments of ancient Greece in the fields of philosophy, science, art, and political organisation (democracy).
    [Show full text]
  • Kulturni Center Janeza Trdine 2019/2020
    1 kulturni center janeza trdine #abonmajska sezona 2019/2020 2 Program abonmajev v Kulturnem centru Janeza Trdine, sezona 2019/2020 Izdajatelj: Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto Zanj: v. d. direktorice Jasna Dokl Osolnik Odgovorni vodja: Aleš Makovac Priprava besedil: Saša Šepec, Liljana Jantol Weber Lektoriranje: Nina Štampohar Oblikovanje: Sandra Hrovat Tisk: Cicero, Begunje, d. o. o. Naklada: 3000 Novo mesto, junij 2019 3 VSEBINA ŽUPANOV UVODNIK 5 v abonmajsko knjižico v sezoni 2019/20 UVODNI NAGOVOR 7 v. d. direktorice Zavoda Novo mesto ABONMAJSKE VSEBINE Grumov abonma #gledališki 10 Kozinov abonma #glasbeni 26 Trdinov abonma #glasbeno-gledališki 39 Mojčin abonma #otroški 48 VRSTE ABONMAJEV TER DNEVI IN URE IZVEDB 66 CENE ABONMAJEV 67 VPIS ABONMAJEV 68 UGODNOSTI OB VPISU ABONMAJEV 70 DOBRO JE VEDETI 71 STIKI 72 4 5 ŽUPANOV UVODNIK V ABONMAJSKO KNJIŽICO V SEZONI 2019/20 Zavod Novo mesto v vsako sezono znova vstopa z bogato kulturno-umetniško vsebino. Ta zajema pester programski nabor na področjih gledališča, glasbe in otroških predstav. Te pa so vedno izbrane premišljeno, še posebej tiste, ki so namenjene najmlajšemu občinstvu in mladini kot delu kulturno-umetnostne vzgoje. Izbor in razvoj raznovrstnih programskih vsebin je namenjen različnim generacijam in okusom. Zato tudi predstavlja premišljen in celovit koncept kakovostnih in estetskih vsebin, namenjenih vedno bolj zahtevnemu novomeškemu občinstvu. Dolgoletno kakovostno delo in izbor kulturno-umetniških vsebin, ki so jih bile deležne številne generacije od vrtčevskih otrok do starejših, so obrodile sadove, da imamo kritično, zahtevno in predvsem srčno občinstvo, zaradi katerega številna gledališča in glasbeniki radi pridejo v Novo mesto. Naši občani znajo nagraditi dobre glasbene, plesne ali gledališke nastope umetnikov z izjemnim aplavzom, ovacijami, predvsem pa z iskrenostjo.
    [Show full text]
  • JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo Mesto MAJ 2017, Letnik XII, Številka 2
    JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo mesto MAJ 2017, letnik XII, številka 2 Nove orgle za Zaplazu JAGODE NAŠE PASTORALE številka ISSN 2232-2701 2 Maj 2017 1 ZAKAJ ZAPLAŠKO LETO v nekem smislu tektonski premiki za slovenski narod: toliko težkih pa tudi veselih zgodo- vinskih dogodkov smo doživeli. Verjetno zlepa ne bo več nobena slovenska generacija doživela česa podobnega. Vse to pa je tako ali Bralci Jagod naše pastorale lahko opazite, drugače odmevalo tudi v Marijinem svetišču da so v letu 2017 slike na naslovnici – plat- nicah našega škofijskega glasila povezane z na Zaplazu. Pomislimo samo, koliko romar- osrednjim Marijinim svetiščem na Zaplazu. jev se je zvrstilo v tem času, koliko prošenj, Zakaj? Odgovor ste lahko dobili že v prvi želja, molitev in zahval je bilo izrečenih v tej številki glasila, kjer je v pogovoru rektor cerkvi, pa tudi, koliko solz se je v stotih letih svetišča g. M. Japelj dejal, da bomo 7. oktobra posušilo pred Marijo! obhajali stoto obletnico posvetitve cerkve na V zahvalo za vse to in s prošnjo, da bi naša Zaplazu; škof A. Glavan pa je že oktobra 2016 generacija znala odgovoriti na izzive našega napovedal »zaplaško leto«. To zaplaško leto je časa, je razglašeno »zaplaško leto«, ki nam bilo napovedano v želji, da praznovanje stote zastavlja nova vprašanja. Kako jaz kot kristjan: obletnice ne bi odmevalo samo v zunanjih oče ali mati, sin ali hči, poročen ali samski, posodobitvah in gospodarskih obnovah sve- sooblikujem življenje v ožji ali širši družini tišča (pozlatitev glavnega oltarja, nove orgle, slovenskega naroda? »Mala 'jedrna družina' prenova Marijinega stranskega oltarja itd.), se ne sme zapirati proti razširjeni družini, h ampak da bi te mesece razna praznovanja in kateri pripadajo starši, strici in tete, bratranci srečanja napolnili z duhovno vsebino, da bi se romarji že med letom notranje obogatili in in sestrične,« poudarja sveti oče Frančišek (AL uglasili na obhajanje okrogle obletnice.
    [Show full text]