DOCSLIB.ORG

JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo Mesto JANUAR 2018, Letnik XIII, Številka 1

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo Mesto JANUAR 2018, Letnik XIII, Številka 1 JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo mesto JANUAR 2018, letnik XIII, številka 1 MLADIH Logotip Sinode mladih 2018 JAGODE NAŠE PASTORALE številka ISSN 2232-2701 1 Januar 2018 1 UVODNIK LETO OBRAČUNOV Za nami je zaplaško leto, še prej desetletnica tudi smernice s strani papeža Frančiška in va- škofije, vsako leto pa škofje izberejo tudi tema- tikanskih kongregacij. Ravno ob izidu tretje, tiko pastoralnega leta. Katero že obravnavamo oktobrske številke Jagod pa bomo obhajali še letos …? Pravijo, da o krstu in prenosu vere v en mejnik, 75. življenjski jubilej škofa Andreja družini. Morda bo prihodnji pastoralni tečaj Glavana. V hvaležnosti se bomo ozirali na znal natančneje razjasniti to dilemo. Morda pa njegovo prehojeno pot župnika, dekana, bi morali svoje moči usmeriti bolj v vprašanja arhidiakona, apostolskega administratorja in mladih, vere in razločevanja poklicanosti, o predvsem prvega škofa ordinarija, ki je opravil čemer bo govorila škofovska sinoda oktobra nemajhno delo postavitve nove novomeške 2018 v Rimu? Lanski duhovniški dnevi v škofije. Hkrati pa bo naš pogled usmerjen tudi Portorožu so pokazali nekaj elementov, ki jih naprej, novim izzivom in izbiram naproti. pri srečanju z »milenijsko generacijo« ne kaže V zahodnem svetu, kjer so verske statistike spregledati. vedno manj ugodne in se zdi, da tudi duhov- Januarja smo obhajali spomin na zares no nimamo ravno jasnih smernic, bo za tako velikega Slovenca, 150. obletnico smrti refleksijo izziv že sama izbira kriterijev. Kako častitljivega Božjega služabnika Friderika lahko danes ocenimo (ne)uspešnost nekega Ireneja Baraga, ki se je bodo v Trebnjem projekta, pobude? Si bomo kriterije določili upravičeno spominjali še z drugimi dogod- sami, ali bomo znali prisluhniti realnosti, ki. Organizatorji se tokrat niso odločili za odzivu vernikov in posebej mladih, ki so po poimenovanje »Baragovo leto«. Nič zato, svoje najbolj iskreni in kritični? veličina njegovega lika nas bo spremljala in Če se vrnemo na začetek: verjamem, da je nagovarjala vse leto. svetost še vedno tista sila, ki lahko pritegne Kateremu letu bomo torej dali prednost? ljudi in zato tudi spremeni svet. Mar ne bo 2018. predvsem leto obračunov? Janko Pirc Čez en mesec se slovenski škofje odpravljajo na obisk Ad limina apostolorum v Rim, kjer se bodo mudili od 25. februarja do 3. marca. Jeseni so bila poslana poročila o stanju po škofijah, v Rimu bodo dobili odmeve, morda ŠKOFIJA NOVO MESTO 2 Glasilo Škofije NM OBISK AD LIMina APOSTOLORUM 2018 »Na pragu apostolov oz. obisk groba aposto- Cerkva. Obisk ima liturgični, pastoralni lov« imenujemo obisk, ki ga škofje določene in bratski značaj. Poleg škofov ordinarijev se obiska ad limina udeležijo tudi pomožni cerkvene pokrajine opravijo v Rimu, da se škofje in škofje, ki imajo znotraj škofovske osebno srečajo s papežem in obiščejo urade konference določene zadolžitve. rimske kurije. Temeljne značilnosti obiska »ad limi- na« so: • romanje na grobove apostolov Petra Tako je Slovenska škofovska konferenca in Pavla in njihova počastitev objavila, da bodo slovenski škofje med 26. februarjem in 3. marcem 2018 opra- • srečanje s svetim očetom vili obisk na grobovih apostolov v Rimu. • obisk uradov rimske kurije Skupaj z vsemi ostalimi slovenskimi škofi Slovenski škofje bodo med drugim bo na obisku tudi novomeški škof msgr. obiskali razne urade rimske kurije, to so Andrej Glavan, ki bo poročal o verskem kongregacije, papeške svete in apostolska stanju v novomeški škofiji. Škofje so dolžni sodišča. Na srečanju s predstojniki rimskih vsakih pet let oz. kakor predpisuje Zakonik uradov poročajo o stanju vere v državi in cerkvenega prava in je določeno s strani posameznih škofijah, o ekonomskem stanju Svetega sedeža obiskati grobove apostolov škofij, o katehezi in katoliški vzgoji, o stanju Petra in Pavla ter svetemu očetu Frančišku, nasledni- ku apostola Petra, podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana. Škofje se tako predstavijo rimskemu papežu, ki je naslednik apostola Petra in mu hkrati izrazijo spoštovanje, ki je izraz škofovskega bratstva ter dokaz vdanosti in pokorščine. Obenem tudi izrazijo hvaležnost apostol- skemu sedežu za pomoč pri vodenju svojih krajevnih JAGODE NAŠE PASTORALE Januar 2018 3 duhovniških in redovniških poklicev, o področju ekumenizma ter evangelizaciji. Obisk ima tudi liturgični značaj, saj škofje v času obiska mašujejo v papeških bazilikah: pri sv. Petru v Vatikanu, sv. Pavlu zunaj ob- zidja, pri sv. Janezu v Lateranu, ki je sedež rimskega škofa, in pri Mariji Snežni. Obisk ad limina se pripravlja več mesecev prej. Škof s pomočjo škofijskih uradov pripravi posebno poročilo, ki zajema vse dejavnosti življenja neke krajevne Cerkve. Tako pripravljeno poročilo se preko apostolske nunciature pošlje v Rim, da ga pregledajo in pripravijo krajše poročilo za svetega očeta. Papež ob koncu obiska ad limina sprejme vse člane škofovske konference in Grob svetega Petra v Vatikanu jim nameni poseben nagovor, ki vsebuje smernice za versko življenje v škofijah. priložnost za srečanje, dialog in medsebojno Slovenski škofje so opravili obisk Ad limina obogatitev. Vidite, zakaj sem raje izbral med apostolorum aprila 2001 ter januarja 2008. srečanjem s škofi dialog v medsebojnem svo- Tako je bil zadnji obisk škofov ad limina bodnem, zaupnem in iskrenem poslušanju, ki pred desetimi leti. V tem času je Cerkev na gre onkraj protokolarnih in običajnih shem Slovenskem doživela nekatere velike kad- izmenjave govorov in priporočil. Pomemben rovske spremembe v vodstvu škofij, kakor pa je tudi dialog škofov z različnimi dikaste- tudi na področju upravljanja s cerkvenim riji. Ko sem letos ponovno po jubilejnem letu premoženjem. Večje število nekaterih novih škofovskih konferenc pa je botrovalo začel z obiski ad limina, so mi škofje zaupali, temu, da so se obiski s predpisanih pet let da so bili dobro sprejeti in slišani tudi po vseh raztegnili na osem do deset let. Obisk ad dikasterijih. To me je zelo razveselilo in se limina je dolžnost, ki je naložena škofom zato tukaj navzočim voditeljem dikasterijev osebno in izhaja iz stare navade, ki jo je v zahvaljujem«. Vabimo vas dragi bralci, da današnji obliki z odlokom določil papež Pij škofa Andreja Glavana, ki bo predstavljal X. (31. decembra 1909). novomeško škofijo ter vse ostale slovenske škofe, v dneh obiska ad limina v Rimu O pomembnosti teh obiskov je sprego- voril tudi papež Frančišek, v božičnem na- podpremo s svojo molitvijo in tako skupaj govoru članom rimske kurije 21. decembra prisluhnemo »kaj govori Duh Cerkvam« lansko leto, ko je dejal: »V tem smislu obiski (Raz 3, 6). ad limina apostolorum predstavljajo veliko Igor Luzar ŠKOFIJA NOVO MESTO 4 Glasilo Škofije NM ODMEVI Z DUHOVNIŠKIH DNEVOV Komisija za permanentno oblikovanje svojem članku postavlja v ospredje milenijce duhovnikov (POD) pripravi vsako leto (generacija ljudi rojenih po letu 1980) in trdi, izobraževalni seminar za duhovnike – tako da je 59 % milenijcev, vzgojenih v Cerkvi, imenovane duhovniške dneve (DD, lansko le-to zapustilo. Samo 4% milenijske genera- leto od 13. do 15. novembra). Povabljeni so vsi cije temelji svojo vero na Svetem pismu. To duhovniki, obvezni so za duhovnike deset let pomeni, da 96 % milenijcev najverjetneje ne po posvečenju; med njimi pa so tudi kandida- živi po svetopisemskih naukih ter krščanskih ti za kaplanski in župnijski izpit. Ti kandidati moralnih normah in jih najbrž ne najdemo so napisali refleksijo o predavanjih in potem v Cerkvi. tudi ustno zagovarjali svojo nalogo. V članku Avtor poda 12 zanimivih tez, s katerimi je nekaj krajših odmevov s tega seminarja, skuša odgovoriti na probleme, zakaj Cerkev vzetih iz njihovih nalog. Skupen naslov DD ni zanimiva za milenijce. Predstavljamo nekaj je bil: DIALOG – PROSTOR SREČANJA, tez. KJER NI IZKLJUČENIH. Na seminarju je Prva stvar je dejstvo, da milenijcev nihče bilo šest predavateljev. ne posluša. Nikogar ne zanima, kaj si mislijo. 1. Osebno sem z vsebino duhovniških Zakaj bi potem slepo služili instituciji, ki je dnevov zadovoljen, kot sem bil tudi lansko ne morejo spreminjati ali oblikovati? Kot leto, ko sem se jih udeležil prvič. Veselim se, pastoralna rešitev se ponudi: Ustvarite prije- da se jih bom mogel še udeleževati, saj nas me (forume, raziskave, srečanja), s katerimi skupni obedi, sprehodi, druženje ob večerih, bi odkrivali potrebe mladih odraslih, tistih v predavanja … povezujejo tako na človeški kot Cerkvi in zunaj nje. na duhovniško- bratski ravni. Tako smo letos Peta teza je: »Efekt 'Ne moreš sedeti z tudi mi nezavedno ustvarjali prostor srečanja, nami'.« Dokler Cerkev ne bo našla načina, da kjer ni izključenih, ali si vsaj prizadevali za bo radikalno prijaznejša in bolj sočutna kot to. Predvsem bi pohvalil prvi večer, zaradi svet okoli nje, je bolje reči tistim zunaj, naj katerega smo po zaslugi odličnih igralcev kar ostanejo, kjer so, ker jim bo tam bolje. In pričeli seminar z nasmehom na obrazih in velikokrat tako tudi je. V župniji smo naredili optimizmom. To se mi zdi zelo važno, zato facebook stran župnije in tako lahko sledijo je zelo pomembno, da se taka vsebina prvega dogodkom in življenju župnije tudi tisti, večera gotovo ohrani! (Štefan Hosta – kaplan ki ne hodijo v cerkev, ker je FB profil javno v Toplicah) dostopen. 2. »Milenijci zapuščajo Cerkev in poskušajo Osma teza je: »Radi bi se počutili cenjene.« nam povedati, zakaj« – Avtor Sam Eaton v Obupno potrebujemo Cerkev, da pove, da JAGODE NAŠE PASTORALE Januar 2018 5 smo OK, točno tako, kot v resnici smo. Brez v smislu streženja njihovim željam (velikokrat pogojev in pričakovanj.
Load more

Recommended publications
  • JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo Mesto MAJ 2015, Letnik X, Številka 2
    JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo mesto MAJ 2015, letnik X, številka 2 JAGODE NAŠE PASTORALE številka ISSN 2332-2701 2 Maj 2015 1 UVODNIK Sistematično delo rodi sadove. Ali to drži? Prepustimo oceno tistim, ki jim je namenjeno. Sam pa vseeno mislim, da iz člankov seva ravno to sporočilo. Že same Jagode so tak primer – če ure- Že v tej številki Jagod lahko preberete, kako dniški sestanek skličemo dovolj zgodaj, se bosta potekala osrednja škofijska spravna vse delo bistveno bolj umirjeno opravi, več je slovesnost v soboto, 30. maja, na Zaplazu časa za določanje zanimivih tem, pisanje in in veliko škofijsko srečanje družin jeseni v tudi končno pripravo. Kot v načrtu smo torej Biotehniškem centru v Sevnem. Vse leto pa ohranili stalne rubrike DOBRIH PRAKS in bomo sproti predstavljali še druge dogodke, KATEGORIALNE PASTORALE, ki tok- od srečanja mladih do romanj v novomeško rat govorita o izvedbi šmarnic po zaselkih v stolnico in še marsikaj drugega, kar se režiji laikov, duhovnik dr. Alfons Žibert pa je pripravlja. povedal, kako mu geštalt pedagogika pomaga Ker ste bralci odgovorili, da radi berete v župnijski pastorali. INTERVJUJE IN PRIČEVANJA, smo v V okviru LETA POSVEČENEGA tokratni številki pripravili kar dva pogovora. ŽIVLJENJA smo tokrat pogledali k sestram Ob praznovanju 650. obletnice ustanovitve Hčeram Marije Pomočnice v Šmihel in k re- Novega mesta se je dr. Janez Gril pogovarjal dovnikoma Jakobu Trčku SDB ter br. Marku z novomeškim županom g. Gregorjem Senici OFMCap v Šentrupert oz. Krško. Ker Macedonijem, naš odgovorni urednik so za nami volitve v ŽPS, sta župnik in laik Božidar Metelko pa z letošnjima prejemni- spregovorila o svojem gledanju na članstvo v koma Odličja sv.
    [Show full text]
  • Več Znanja Za Več Turizma.Pdf
    14. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA Z MLADIMI VODNIKI MED ZNANE NOVOMEŠČANE Novo mesto, 2017 Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Z mladimi vodniki med znane Novomeščane Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma Srednja šola za gostinstvo in turizem Tel. +386 07 33 21 527 Fax. +386 07 373 16 31 E-pošta: [email protected] NASLOV NALOGE: AVTORICE: - Ula Gliha, [email protected], 2.A - Julija Košak, [email protected], 2.A - Nika Kramžar, [email protected], 4.A MENTORICA: - Slavica Šterk, [email protected] 14. mednarodni festival Več znanja za več turizma - Potujem, torej sem Stran 1 Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Z mladimi vodniki med znane Novomeščane ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo: gospodu ravnatelju Jožetu Avscu za vso podporo, profesorici gospe Ireni Gorše za lektoriranje povzetka v angleščini, profesorici mentorici gospe Slavici Šterk, za motiviranje, usmerjanje ter vso podporo med pisanjem naloge. 14. mednarodni festival Več znanja za več turizma - Potujem, torej sem Stran 2 Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Z mladimi vodniki med znane Novomeščane POVZETEK V letošnji projektni nalogi z naslovom Z mladimi vodniki med znane Novomeščane predstavljamo enodnevni program potepanja po Novem mestu, čigar glavna značilnost je animacijsko vodenje na temo znanih osebnosti, ki so živele in delovale v Novem mestu. Naša ciljna skupina so srednješolci iz Slovenije, ki se jim trudimo približati Novo mesto na njim privlačen način skozi like, ki se pojavljajo med vodenjem, in s foto natečajem, s katerim jih spodbudimo k aktivnemu sodelovanju.
    [Show full text]
  • Zgodila Se Je Ulica Ovo Šolsko Leto Se Je Pričelo in Nulice Ter Ceste So Zopet Polne Učencev in Dijakov
    NAS CASOPIS 363/31.8. 2009 C M Y K 1 Naslednja, 365., številka bo izšla v ponedeljek, 26. oktobra 2009. Rokopise sprejemamo do srede, 14. oktobra Uredništvo. Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVI, 364 številka 28. september 2009 Vandali spet na delu MAN (ček) končno doma Najlepši v Horjulu Glas za Slovenijo Občina Log - Dragomer V Starem malnu je »Tonje v ogledalu« Srebrne mažorete Priključitev na vodovod »FEJST« je uspel zadišalo Voda je-vode ni! Oratorij Karate na Dobrovi Dializni center Letovanje uspelo Pravljične ure Več prevozov v Ljubljano Čevapčiči so zakon 14. pohod na Triglav stran 2 do 12 stran 13 do 17 stran 2018 dodo 2721 stran 22 do 26 stran 27 do 32 Zgodila se je ulica ovo šolsko leto se je pričelo in Nulice ter ceste so zopet polne učencev in dijakov. Lahko tako re- čemo, da se je zgodila ulica. Seveda pa moramo na te naše mlade udele- žence v prometu še posebno paziti, da je njihova ulica, ki je tudi šolska pot varna in srečna. ačeli so se tudi jesenski dne- Zvi, ki prinašajo razna kmečka Pestro na dan brez avta Nova bevška šola ponos občine opravila in s tem večji ter gostejši Občina Vrhnika je bila ena izmed enaindvajsetih slovenskih občin, ki so tudi Prvi šolski dan v Bevkah je bil izjemno vesel, posebno mesto pa bo nedvo- letos pripravile pestre in zanimive programe od 22. septembru »Dnevu brez mno našel v srcih učencev ter tudi v občinskih in šolskih kronikah.
    [Show full text]
  • Dolenjske Zgodbe Znamenitih Ljudi in Časov
    Dolenjske zgodbe znamenitih ljudi in časov Lojze Slak – slovenski harmonikar in ljudski godec, ki je ustvaril novo glasbeno smer z diatonično harmoniko Tone Pavček – slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik Interaktivni paviljon čebelji svet – pomen čebel za človeštvo, ogled z očali za virtualno resničnost, film Stolnica sv. Nikolaja z znamenito Tintorettijevo sliko, stoletnimi vrati in kripto Jurij Slatkonja – novomeški prošt, prvi dunajski škof in ustanovitelj Dunajskih dečkov Dolenjski muzej z izjemno zbirko Cvetočega Halštata – situle in steklene jagode Novomeški Glavni trg – najlepši trg na Kranjskem Dragotin Kette – Njegove Poezije predstavljajo najbolj dovršeno in zrelo knjigo slovenske moderne Kandijski most – železna zakovičena konstrukcija, primer redke in najstarejše konstrukcije v Sloveniji Leon Štukelj – slovenski telovadec in olimpionik, pravnik, eden redkih slovenskih športnikov v svetovnem vrhu Reka Krka – najdaljša reka, ki teče samo po Sloveniji Primičeva Julija – neuslišana ljubezen velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna Janez Trdina – slovenski pijsatelj in zgodovinar, avtor številni povesti, črtic in bajk Božidar Jakac – slovenski slikar in grafik, nosilec Novomeške pomladi, prvi slovenski mojster kamere Program za šolske skupine: Ob dogovorjeni uri nas bo vodnik pričakal v Mirni Peči. Ogled muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Spoznali bomo življenjsko pot Lojzeta Slaka, virtuoza na diatonični harmoniki, prisluhnili njegovim skladbam, si ogledali številne nagrade, harmonike, noše… Na posebnem odru s harmoniko si bomo lahko zaigrali svojo najljubšo Slakovo skladbo in celo posneli svoj videospot. Posebej zanimiva je interaktivna predstavitev Čebelji svet. Sledi obisk Šentjurja, kjer je na ogled Pavčkov dom. Tu nam bodo zavrteli film o velikem slovenskem domoljubu in pesnikuTonetu Pavčku. Iz Mirne Peči se bomo odpeljali v dolenjsko prestolnico Novo mesto, ki si jo bomo ogledali po suhem in po vodi.
    [Show full text]
  • Rastoča Knjiga Temeniške in Mirnske Doline, 2010
    Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline Trebnje 2010 Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline Trebnje 2010 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(497.434) RASTOČA knjiga Temeniške in Mirnske doline / [izbral in uredil Jože Zupan]. - Trebnje : Center za izobraževanje in kulturo, 2010 ISBN 978-961-92120-9-7 1. Zupan, Jože, 1938- 252743168 RASTOČA KNJIGA TEMENIŠKE IN MIRNSKE DOLINE Zgodovina slovenskega naroda je zgodba o vztrajanju; slo- venski narod je že tisoč let sestavni del Evrope; z Brižinskimi spomeniki, s prvim zapisom slovenske besede, smo se zapisali med evropske narode. To je potrdil Primož Trubar, ki je pred več kot 450 leti našo govorico povzdignil v knjižni jezik in le nekaj desetletij kasneje smo dobili prevod knjige vseh knjig – Dalma- tinovo Biblijo – pred mnogimi razvitimi narodi, France Prešeren pa nas je s svojo poezijo naredil za enakovrednega člana Evrope. V vsej zgodovini nas je bistveno zaznamovala kultura. O takih vrednotah je ob koncu tisočletja razmišljal Novo- meščan dr. Janez Gabrijelčič, ki je s somišljeniki za ves ustvar- jalni duh slovenstva našel ime RASTOČA KNJIGA. Tako so zaščitili vso odličnost slovenskega duha, da bo kultura tudi v prihodnje ostala naša razpoznavnost, naša pot v svet. Ker ima knjiga osrednje mesto v življenju našega naroda, je tudi v zamisli najbolj izpostavljena – nikakor pa ni edini plod ustvarjalnosti. Stvaritve človeškega duha na območju nekdanje Občine Trebnje pa so pripomogle, da smo se bolj začeli zavedati po- mena ljudi, ki so s svojim delom dali pečat širši skupnosti, mnogi so bili že ob svojem času sestavni del Evrope.
    [Show full text]
  • V Slovo Tovarišu Metodu Romu Letno Poročilo
    Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice Glasilo Občine Dolenjske Toplice številka 236 februar 2019 letnik 21/2 Začetek del na povezavi Roška - Pionirska 2 O kakovosti pitne vode pri nas 4 Intervju: Brigita in Boštjan Tisovec 6 Letno poročilo KORK DT 10 Častni član PGD DT 13 V slovo tovarišu Metodu Romu 16 2 Občina sporoča Beseda urednice Poziv, podajte »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat pripombe in želje k proračunu dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le Barbara Barbič sosed bo mejak!« Prešernovo Zdravljico tudi Župan Franc Vovk o aktualnih vprašanjih v občini, predvsem tistih, ki se dotikajo v domači dolini ne slišimo le na njegov dan, sestave proračuna. slovenski kulturni praznik, pač pa ob števil- Predstavitev osnutka proračuna je bila pa je padla odločitev glede novega vodstva nih drugih uradnih občinskih priložnostih. prestavljena na sejo, ki je bila zadnjo febru- domače šole. Osnovno šolo Dolenjske Topli- Se vam še zgodi, da ob poslušanju v resnici arsko sredo, ko je bila redakcija Vrelca že za- ce bo na mestu ravnateljice po novem vodi- slišite sporočilo državne himne? Na Pre- ključena. Sledila bo javna obravnava, osnu- la Andreja Koščak iz Trebnjega. Postopek šernov dan mi je bilo dano, da sem bila na tek bo objavljen na spletni strani občine, na imenovanja, njo osebno in njen pogled na tisoče kilometrov stran od svoje domovine, občinski upravi bo na voljo v fizični obliki. vodenje šole bomo predstavili v prihodnji svoje domače topliške doline in to v deželi, »Že zdaj vabim vse občane in občanke, društva, številki Vrelca.
    [Show full text]
  • Nagovor Predsednika Krajevne Skupnosti Stopiče
    Glasilo KS Stopiče december 2017 NAGOVOR PREDSEDNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI STOPIČE Spoštovane krajanke in krajani KS Stopiče! V iztekajočem letu smo v svetu KS poskrbeli za pestro V mesecu maju smo sodelovali na Igrah krajevnih dogajanje na različnih področjih. Sodelovali smo pri skupnosti pri naših sosedih na Dolžu in dosegli odlično vseh občnih zborih v naši krajevni skupnosti. V začetku 2.mesto v skupni razvrstitvi. Hvala vsem udeležencem, leta se je pričel izvajati težko pričakovani projekt kana- tekmovalcem in navijačem, ki so sodelovali in pripo- lizacije v Šentjoštu in Verdunu (Burnce). Projekt je bil mogli k lepemu dosežku. narejen v roku, kljub zelo težki gradnji in kamnitem V mesecu juniju smo praznovali 3. Praznik krajevne terenu. Hvala prebivalcem Šentjošta za strpnost, saj je skupnosti Stopiče. Več utrinkov lahko preberete v bilo zaradi dela v sušnih poletnih mesecih veliko prahu članku. V letu 2018 v KS Stopiče praznujemo 500- in hrupa. Stopiški gasilci so poskrbeli, da je bilo bivanje letnico prve omembe kraja Stopiče. Za posebni dogo- vsaj malo lažje z večkratnim namakanje cestišča. Po dek se že temeljito pripravljamo in vam obljubljamo, prenovi smo položili cevi in valjavec za javno razsvet- da bo mesec junij odet v celomesečno praznovanje. ljavo, kar ni bilo v prvotnem planu projekta. 1 Jeseni smo pristopili z dvema projektoma v sodelova- bo KS. V kratkem bomo preučili kako čim bolj racional- nju z Mestno občino Novo mesto, in sicer s postavitvi- no izkoristiti prostor. jo avtobusne postaje in betonsko asvaltnim platojem v Spoštovani krajanke in krajani kot vidite strmimo k Pangrč Grmu in ureditev okolice ter dokončanjem jav- novostim, ki so koristne za vse nas, zato si želimo vaše ne razsvetljave v Velikem Orehku.
    [Show full text]
  • Publikacija-I-Feel-Slovenia.Pdf
    CONTENT INTRODUCTION 5 THE STATE OF SLOVENIA 6 ECONOMY 20 SCIENCE 32 EDUCATION 40 SOCIETY 46 CULTURE 52 SPORT 66 HIGHLIGHTS 76 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4) 908(497.4) I feel Slovenia / [editors Polona Prešeren and Danila Golob ; translation Secretariat-General of the Government of the Republic of Slovenia, Translation and Interpretation Division, DZTPS, Amidas]. - Ljubljana : Government Communication Office of the Republic of Slovenia, 2016 ISBN 978-961-6435-59-8 1. Prešeren, Polona 285088512 3 INTRODUCTION You simply have to love Slovenia, as it is the only country in the world with the word “love” in its name. This play on words denotes Slovenia in all its essence – a successful, creative, diverse and responsible country, despite the fact that it is one of the youngest countries on earth in terms of years of existence. In 1991, it declared its autonomy and independence and demonstrated that even young and small countries can become global players. It is hard to miss Slovenia in Europe with its strategic position in Central Europe – at the junction of the Alps, the Mediterranean, the mysterious Karst and the wide Pannonian plains. Within an area of 20,000 km2, we can admire its exceptional geographical diversity with rich natural and cultural traditions. It is precisely this mark of its position and natural conditions that have importantly denoted the character of Slovenians, while the turbulence of historically important transport routes has added vitality and inspired their creativity. You really have to love Slovenia. The feeling of affection for and belonging to Slovenia is indelible.
    [Show full text]
  • On the Origin of Alpine Slovenes
    On the Origin of Alpine Slovenes Aleš Iglič University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Some historians believe that Slovenes were drawn into the European cultural circle by (Bavarian) feudalism, although it is this very same feudalism that also prevented them access to the resources needed for their social and cultural development – it is precisely this fact, they suggest, that presented one of the most significant obstacles for the further development of the Slovene nation. We cannot agree with this viewpoint. Rather, Slovenes owe their inclusion in the medieval European civilisation, which originates from European antique traditions stemming from ancient Greece, primarily to Roman and other indigenous peoples, as well as to Christian missionaries from the non-Germanic parts of Europe (Iglič, 2007a), i.e. Ireland and the Eastern Roman (Byzantine) Empire, who spread Christianity and the culture of the antiquity in the region of the Diocese of Salzburg, from where missionaries came to Carantania, Carniola and Lower Pannonia (Fig. 1). The first Apostle of Carantania Modestus, for example, was sent to Carantania on the orders of the Irish monk Vergilius of Salzburg (Gruden, 1992). Overall, Irish monks contributed greatly to the preservation of the European civilisation in the Early Middle Ages also in other parts of Europe (Cahill, 1995). By passing on the preserved antique knowledge, for example literacy, onto the barbarian peoples, Byzantine missionaries from Greece and Aquileia (Grivec, 1927; Bratož, 1990) as well as Irish missionaries (monks) preserved the European civilisation, which is based on the accomplishments of ancient Greece in the fields of philosophy, science, art, and political organisation (democracy).
    [Show full text]
  • Kulturni Center Janeza Trdine 2019/2020
    1 kulturni center janeza trdine #abonmajska sezona 2019/2020 2 Program abonmajev v Kulturnem centru Janeza Trdine, sezona 2019/2020 Izdajatelj: Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto Zanj: v. d. direktorice Jasna Dokl Osolnik Odgovorni vodja: Aleš Makovac Priprava besedil: Saša Šepec, Liljana Jantol Weber Lektoriranje: Nina Štampohar Oblikovanje: Sandra Hrovat Tisk: Cicero, Begunje, d. o. o. Naklada: 3000 Novo mesto, junij 2019 3 VSEBINA ŽUPANOV UVODNIK 5 v abonmajsko knjižico v sezoni 2019/20 UVODNI NAGOVOR 7 v. d. direktorice Zavoda Novo mesto ABONMAJSKE VSEBINE Grumov abonma #gledališki 10 Kozinov abonma #glasbeni 26 Trdinov abonma #glasbeno-gledališki 39 Mojčin abonma #otroški 48 VRSTE ABONMAJEV TER DNEVI IN URE IZVEDB 66 CENE ABONMAJEV 67 VPIS ABONMAJEV 68 UGODNOSTI OB VPISU ABONMAJEV 70 DOBRO JE VEDETI 71 STIKI 72 4 5 ŽUPANOV UVODNIK V ABONMAJSKO KNJIŽICO V SEZONI 2019/20 Zavod Novo mesto v vsako sezono znova vstopa z bogato kulturno-umetniško vsebino. Ta zajema pester programski nabor na področjih gledališča, glasbe in otroških predstav. Te pa so vedno izbrane premišljeno, še posebej tiste, ki so namenjene najmlajšemu občinstvu in mladini kot delu kulturno-umetnostne vzgoje. Izbor in razvoj raznovrstnih programskih vsebin je namenjen različnim generacijam in okusom. Zato tudi predstavlja premišljen in celovit koncept kakovostnih in estetskih vsebin, namenjenih vedno bolj zahtevnemu novomeškemu občinstvu. Dolgoletno kakovostno delo in izbor kulturno-umetniških vsebin, ki so jih bile deležne številne generacije od vrtčevskih otrok do starejših, so obrodile sadove, da imamo kritično, zahtevno in predvsem srčno občinstvo, zaradi katerega številna gledališča in glasbeniki radi pridejo v Novo mesto. Naši občani znajo nagraditi dobre glasbene, plesne ali gledališke nastope umetnikov z izjemnim aplavzom, ovacijami, predvsem pa z iskrenostjo.
    [Show full text]
  • JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo Mesto MAJ 2017, Letnik XII, Številka 2
    JAGODE NAŠE PASTORALE Glasilo Škofije Novo mesto MAJ 2017, letnik XII, številka 2 Nove orgle za Zaplazu JAGODE NAŠE PASTORALE številka ISSN 2232-2701 2 Maj 2017 1 ZAKAJ ZAPLAŠKO LETO v nekem smislu tektonski premiki za slovenski narod: toliko težkih pa tudi veselih zgodo- vinskih dogodkov smo doživeli. Verjetno zlepa ne bo več nobena slovenska generacija doživela česa podobnega. Vse to pa je tako ali Bralci Jagod naše pastorale lahko opazite, drugače odmevalo tudi v Marijinem svetišču da so v letu 2017 slike na naslovnici – plat- nicah našega škofijskega glasila povezane z na Zaplazu. Pomislimo samo, koliko romar- osrednjim Marijinim svetiščem na Zaplazu. jev se je zvrstilo v tem času, koliko prošenj, Zakaj? Odgovor ste lahko dobili že v prvi želja, molitev in zahval je bilo izrečenih v tej številki glasila, kjer je v pogovoru rektor cerkvi, pa tudi, koliko solz se je v stotih letih svetišča g. M. Japelj dejal, da bomo 7. oktobra posušilo pred Marijo! obhajali stoto obletnico posvetitve cerkve na V zahvalo za vse to in s prošnjo, da bi naša Zaplazu; škof A. Glavan pa je že oktobra 2016 generacija znala odgovoriti na izzive našega napovedal »zaplaško leto«. To zaplaško leto je časa, je razglašeno »zaplaško leto«, ki nam bilo napovedano v želji, da praznovanje stote zastavlja nova vprašanja. Kako jaz kot kristjan: obletnice ne bi odmevalo samo v zunanjih oče ali mati, sin ali hči, poročen ali samski, posodobitvah in gospodarskih obnovah sve- sooblikujem življenje v ožji ali širši družini tišča (pozlatitev glavnega oltarja, nove orgle, slovenskega naroda? »Mala 'jedrna družina' prenova Marijinega stranskega oltarja itd.), se ne sme zapirati proti razširjeni družini, h ampak da bi te mesece razna praznovanja in kateri pripadajo starši, strici in tete, bratranci srečanja napolnili z duhovno vsebino, da bi se romarji že med letom notranje obogatili in in sestrične,« poudarja sveti oče Frančišek (AL uglasili na obhajanje okrogle obletnice.
    [Show full text]
  • MUSIK in SLOWENIEN Eine Kurze Darstellung Der Slowenischen Musikszene Und Markt
    MUSIK IN SLOWENIEN Eine kurze Darstellung der slowenischen Musikszene und Markt Trotz seiner geringen Bevölkerung und geographischen Größe, hat Slowenien Europa und der Welt einiges Interessantes an Musik zu bieten, nachdem seine vielen Musikszenen aktuell eine echte Blütezeit erleben. Sloweniens wachsende Unabhängigkeit, der Wechsel in das soziale System und die damit folgende Öffnung des Marktes, sowie der verbundene Verlust des gemeinsamen jugoslawischen Kulturbereichs im Jahr 1991, hat die ökonomischen Grundlagen der slowenischen Musik gründlich durchgeschüttelt. Mit Hilfe von privatem Kapital und Sponsoring, sind viele neue VeranstalterInnen und ProduzentInnen auf den Markt getreten, wodurch eine paradoxe Situation geschaffen wurde: weniger (öffentliche) Gelder für die wachsende Zahl von Veranstaltungen und AkteurInnen in der Szene. Dies führte zu einer Kommerzialisierung der Musikszene selbst, als auch der medialen Infrastruktur, und zwingt lokalen MusikerInnen ihre Vorgangsweisen und die Art der Kommunikation mit ihrer potenziellen Öffentlichkeit neu zu definieren. Eine wachsende Zahl von slowenischen MusikerInnen haben daher bewusst ihren Blick über die nationalen Grenzen hinaus gelenkt und sich selbst direkt in den internationalen Musik-Strömungen eingeklinkt. Eine positive Folge all dieser Turbulenzen ist die heute sehr lebendige und vielfältige Musikszene. SLOWENISCHE MUSIK NACH GENRE Klassische Musik Der erste weltbekannte Komponist geboren im Gebiet des heutigen Sloweniens war Jacobus Gallus Carniolus. Während der Barockzeit war Komponist Janez Krstnik Dolar aktiv in den slowenischen Territorien und hatte einen wichtigen Einfluss auf das Musikleben nicht nur in Ljubljana, sondern auch in Wien. Weitere Leitfiguren dieser Zeit waren Izak Poš (oder Isaac Posch) und Antonio Tarsia, sowie der "Teufelsgeiger" Giuseppe Tartini. Die Zeit der Romantik wurde vor allem von den Brüdern Alojz, Gustav und Benjamin Ipavec, sowie der Meister der Lieder Hugo Wolf, gekennzeichnet.
    [Show full text]