Strta od žalosti je včeraj popoldne Slo­ venija pričakala vrnitev predsednika Tita z njegove poti po Bližnjem vzhodu, da bi ga nemo pospremila od letališča Brnik na nje­ govi poti bolečine v Ljubljano do velike dvorane Izvršnega sveta Slovenije. H krsti soborca, najtesnejšega sodelavca je pred­ sednik položil venec ter obstal v nemi žalo­ sti, da bi se še zadnjič poslovil od neutrud­ nega soborca. Po tem presunljivem zad­ njem slovesu, se je mimo krste tovariša Krištofa nema množica spet s spoštova­ njem poslavljala od našega velikega sina.

Uto XXXII. Številka 12 Kranj, torek, 13. 2. 1979 .j ^novitelji: občinske konference SZDL Cena: 4 din »nr"*-'' KranJ» Radovljica, Škofja Loka Cji ~ 'zdaja Časopisno podjetje List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, ^ **nKranj - Glavni urednik Igor Slavec od januarja 1958 kot poltednik, od janu­ Odgovorni urednik Andrej Žalar arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, GLASILO SOCIA od julija 1974 pa ob t.orkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

Pred petdesetimi in več leti je v slovenskem narodu, sključenem in tla­ čenem, začela kaliti pristna človeška oseb­ nost, ki je prepričljivo stopila na pot prebujenja in vstajenja, na pot, ko naj bi se slovenskemu narodu in vsem trpečim EDVARD narodom sveta v viharju trgale megle, da bi uzrl temeljno človeško resnico in svobodo. Edvard Kardelj. Kar je novega, se ne pojavlja samo po sebi, poraja se v neposredni tragični borbi zavzetih, hrabrih ljudi. Silovita vitalnost, neomajna vera v svobodo človeka, njegova nenehna življenjska sla po pravičnem, vsi KARDELJ njegovi humani ideali so postali le še trdnejši ob preganjanjih in poniževanjih. Poleg njega so krvaveli in trpeli njegovi soborci, a njih srca in zavesti ni bilo mogoče dotolči, kajti zavest je slutila zarjo novega dne. Zarjo, ki obsije novo obličje družbe, v kateri doni nova melodija lepšega življenja. Ko se poslavlja staro, že gnilo do temeljev in ko prihaja novo, vse vznemir­ ljivo in trepetajoče, zagnano in neugnano, je treba najti strugo, v katero bo odtekalo, jo polnilo, plemenitilo in ohranjalo za pozni človeški rod. Zliti vse potoke v mogočno in prekipevajočo reko pa zmore Je zavestna volja, gnana z razumom, gnana z redko iskreno človečnostjo, gnana iz znanosti in znanja o družbenih zakonih in o družbi ter oplojena z izredno inten­ zivnimi doživljaji in izkušnjami. Edvard Kardelj se je postavil v areno življenja, nezapleten, jasen, nedvoumen, skromen in dostopen za sleherni narodov glas, da bi mu že v naslednjem hipu razprl svojo dragoceno zakladnico misli in idej, dejstev, spoznanj in razodetij. Ne okorelih in ustaljenih, temveč svežih, uporabnih, tako življenjsko prodornih, da so tudi jutrišnja in pojutrišnja, kajti ves njegov razmišlja joči zagon se je porajal in zlival v eno samo vrednoto: v človeško realnost, ki je nenehni demokratični razvoj socializma. A reka plemenitih misli, ki so oplojevale in vzdignile v rasti in svobodi ves njegov narod in vse narodnosti, je tekla nezadržno dalje in preplavila svet, da bi povsod radodarno podarjala svojo svežino in se ponosna upirala vsem, ki so jo hoteli kaliti. Z globokim spoštovanjem, se ji je priklonil napredno misleči, de­ mokratični svet, hvaležno jo je vsrka­ vala presušena in lačna zemlja. Kako trpka in nedojemljiva je narodo­ va bolečina zdaj, ko tvorca vsega napred­ Naročnik: nega življenjskega vrvenja in samouprav-, no kipeče rasti ni več. Kako pravzaprav malo pomenijo besede, saj odhaja eden največjih sinov slovenskega naroda, ki ga bomo še dolgo iskreno pogrešali in njegovo izgubo bolestno čutili. Zgodovina ga bo uvrstila med največje borce za svobodo in vrednote človeškega rodu, komunista, misleca plemenitega srca. borca, revolu­ cionarja . . . Ćloveka. Edvarda Kardelja. G LAS 2.STRAN

Njegov lik in delo sta zgled nam in zanamcem

Na skupni seji predsedstva CK ZKJ in pred­ sedstva SFRJ so počastili spomin Edvarda Kardelja — Sporočilo CK ZKJ in predsedstva SFRJ — Smrt Edvarda Kardelja je ena naj­ hujših izgub v zgodovini naše partije — Njegov lik in delo sta navdih nam in zanamcem

Takoj, ko so zvedeli za smrt njegovi rodni Ljubljani in Slo­ Edvarda Kardelja, sta se v so­ veniji in pri vseh naših narodih boto v Beogradu sestala na in narodnostih. skupni seji predsedstvo CK Tovariš Kardelj je s svojim Nemo, z globoko bolečino v srcu, vendar ponosno, da je slovenski narod dal lomnicah ustvarjalno ZKJ in predsedstvo SFRJ. Seje življenjem in delom desetletja nam in svetu tako velikega sina, so se ob mrtvaškem odru v poslopju na sprejemanje takšnih so se udeležili tudi drugi naj­ oboroževal naše revolucionar­ izvršnega sveta in predsedstva Slovenije menjavale častne straže. Spominu sivnih in humanističnih'*, višji predstavniki federacije. no gibanje in njegove borce s ti­ velikega revolucionarja so se poklonili tudi predstavniki gorenjskega druž­ tev, ki so naši revoluciji Počastili so spomin velikega stimi izkušnjami in spoznanji, benopolitičnega in gospodarskega življenja — Foto: F. Perdan šale nove uspehe in revolucionarja in državnika, ki so jim pomagali pronicati v zmage. Tovariš Kardelj narodnega heroja, junaka so­ objektivne zakonitosti razvoja Izjemen je tudi prispevek Ed­ protislovjih in kaleh in silah svojim življenjem in del«: cialističnega dela in graditelja družbe in v njih iskati izhodi­ varda Kardelja k mednarodne­ novega. Njegovo delo je nosilo jem in ustvarjalnostjo naše samoupravne socialistič­ šče za svoje akcije, usmerjene v mu ugledu Jugoslavije, zgodo­ pečat temeljite marksistične neizčrpne moči našem *4 ne skupnosti. Sestavili so odbor revolucionarne družbene spre­ vini njene neodvisnosti, izgra­ analize z odkrivanjem vzro­ cionarnega gibanja, na** za pogreb. V njem so najugled­ membe. Njegova teoretična de­ jevanju naše zunanje politike, kov, iska-njem rešitev in obli­ he. Epohe nacionalne ia<*f nejši partijski in državni vodi­ la so oblikovala temelje idejno- boju za enakopravne odnose kovanjem neposrednih in dol­ ške osvoboditve, epohe M telji in Boborci Edvarda Karde- političnega programa ZKJ in med narodi in državami, pre­ goročnih rešitev. Z umom in stične revolucije in samii lja. vseh organiziranih socialistič­ učevanju idejnih in teoretičnih strastjo velikega revolucionar­ ljanja. Na seji sta predsedstvo Jugo­ nih sil v njihovem boju za so­ temeljev politike neuvrščenosti ja je hitro in zanesljivo odkri­ Njegov revolucionarni P| slavije in centralni komite CK cializem. in k afirmaciji načel neodvis­ val nevarnosti, ki našemu si­ delo bosta navdihovala ZKJ sprejela posebno sporočilo Več kot pet desetletij je to­ nosti, samostojnosti, enako­ stemu grozijo s strani ostankov nje kot tudi bodoče eene> v katerem sta zapisala, da so variš Edvard Kardelj predano pravnega in političnega sodelo­ razrednega sovražnika in vseh naše domovine in vse o* Jugoslavija, Zveza komunistov, in ustvarjalno potrjeval revo­ vanja in solidarnosti komuni­ nesamoupravnih in nedemo­ se bojujejo za mir in e#

delovni ljudje, narodi in narod­ lucionarno in humanistično stičnih partij in drugih napred­ kratičnih tendenc. pravnost ljudi in naro* nosti Jugoslavije izgubili svoje­ osebnost borca za socializem in nih delavskih gibanj. Njegova revolucionarna oseb­ vsem svetu. ga velikega sina — Edvarda človeško srečo, stal v prvih vr­ nost je skozi vse to delo postala Kardelja, člana predsedstva stah revolucionarnih bojev, s Tovariš Kardelj je razvijal izraz naprednih stremljenj de­ Predsedstvo SFRJ SFRJ, predsedstva CK ZKJ, katerimi so delavski razred, teorijo in prakso naše ljudske lavskega razreda in človeka in CK Zveze komunistov državnika, revolucionarja, na­ narodi in narodnosti Jugosla­ oblasti kot posebne oblike dik­ je na vseh zgodovinskih pre­ Jugoslavije rod ne^ heroj a, junaka sociali- vije pod vodstvom KPJ in Tita tature delavskega razreda in stičr^^ dela, znanstvenika in izbojevali oboroženo revolucijo organiziranja bratske skupno­ misleca. Neizprosna smrt je iz­ in zgradili ljudsko oblast in sti narodov in narodnosti Ju­ Izjava predsednika Tita trgala iz naših vrst velikana so­ novo socialistično in demokra­ goslavije. Nikoli ni ločeval teo­ cialistične revolucije, katerega tično družbo svobodnih ljudi in rije od prakse in vedno mu je delo bo za vselej ostalo ena od pobratenih narodov. bila izhodišče za delo zavest o Bil je brezkompromisen bore« zgodovinski misiji delavskega najdragocenejših dediščin na­ V tem veličastnem boju je Ed­ razreda in globoka vera v šega boja za socializem in vard Kardelj dajal od zgodnje preprost, skromen človek :§ ustvarjalno moč množic, vera v socialistično samoupravljanje. mladosti vse umske moči in vso človeka. Odtod tudi njegov glo­ svojo energijo. Dajal je nepre­ Edvard Kardelj je bil član boki čut za nujnost demokra­ in tovariš cenljiv delež k ustvarjanju poli­ KPJ in ZKJ več kot pet desetle­ tičnega razvoja socializma na tike in sprejemanju važnih od­ tij, prvi soborec tovariša Tita temeljih samoupravljanja in za ločitev naše partije, odkar jo Predsednika republike Josipa Broza-Tita že od leta 1934, član centralne­ resnično vlogo delavskega raz­ vodi Tito, od pete državne kon­ ga komiteja od leta 1937 in je v reda kot nosilca oblasti. Na tem vest o smrti soborca, revolucionarja in to# ference KPJ in petega kongresa največji mogoči meri pooseb­ temelji njegov dosledni, trajni KPJ pa do sprejetja programa riša Edvarda Kardelja dohitela v Siriji, fy ljal lik komunista in revolucio­ in odločni boj proti vsem obli­ ZKJ ter do 11. kongresa ZKJ. narja v zgodovini naše partije s kam birokratskega pačenja je bil na uradnem in prijateljskem obisku Njegova ustvarjalnost je obli­ tovarišem Titom na čelu, izpol­ vloge in funkcij oblasti v socia­ kovala vse bistvene opredelitve njeni z nenehnimi težavnimi listični družbi. »Globoko me je pretresla žalostna novica, ki nas je dohitela & bitkami, pa tudi z odločilnimi delavskega razreda in vseh Ju­ od domovine,« je dejal predsednik republike Josip Broz-Tito, ko v" zmagami v boju za narodno in goslovanov, od usodnega aprila V svojih znanstvenih delih, del za smrt soborca in tovariša Edvarda Kardelja-Bevca. »Smrt to* človeško svobodo in neodvis­ 1941 in med herojsko osvobo­ kakor tudi v konkretnem ureja­ ša Kadelja, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, je* nost, za revolucijo in socializem dilno borbo, od odločitev osvo­ nju družbenopolitičnih in druž­ kanska in nenadomestljiva izguba za našo zvezo komunistov' in * in napredek v svetu. bodilne fronte in AVNOJ, od benoekonomskih odnosov je iz­ jugoslovansko socialistično skupnost, za vse narode in narodnost: Tem plemenitim ciljem je to­ prve naše ustave leta 1946 do hajal iz Marxovih spoznanj ko­ goslavije. variš Kardelj daroval vse svoje ustave SFRJ leta 1974 in zako­ mune kot končno najdene obli­ Tovariš Kardelj je bil pol stoletja vojak našega revolucionar življenje — neomajnost in ne­ na o združenem delu. ke osvoboditve dela in je izred­ gibanja, neomajen borec, ki ni poznal oddiha in umika. Za revo- utrudno garanje revolucionar­ Tovariš Kardelj, revolucio­ no prispeval k praktičnemu iz­ narno pot se je odločil v zgodnji mladosti, potem pa je zdržal vsa'" ja, globoko razumevanje notra­ nar — politik, je bil hkrati re­ oblikovanju našega komunal­ ganjanja neljudskih režimov, izkusil vse težave ilegalnega deli njih zakonitosti in gibalnih sil volucionar — vojak. Tesno je nega sistema. Prav tako je vse­ skozi vse bitke osvobodilne vojne. Tako je tudi zelo zgodaj posti družbenega gibanja, bleščeč in povezoval marksistično teorijo stransko izdeloval delegatski izmed vodilnih osebnosti Komunistične partije Jugoslavije. prodoren um velikega marksi­ z revolucionarno prakso in dal sistem kot novo obliko organi­ Mene osebno povezujejo s tovarišem Kardeljem-Bevcern v* stičnega teoretika in pogum velik prispevek k zmagovitemu ziranja in odločanja delovnih štiri desetletja dela in boja na težavni in častni revolucionarni po) stratega revolucije, ki je proti poteku NOB in socialistične re­ ljudi in občanov. so bila štiri desetletja najinega tesnega sodelovanja, zmeraj, do za* predsodkom o vsemogočnosti volucije. Vedno je s ponosom Velikanska je tudi vloga Ed­ ga dneva prežetega z razumevanjem m globokim medsebojnimi«' države postavljal širino in moč poudarjal, da je jugoslovan­ varda Kardelja v graditvi skup­ njem, zasnovana na popolni enotnosti misli in akcije v vseh * zavestnih in organiziranih sa­ skim narodom in narodnostim s nosti svobodnih in enakoprav­ naše revolucije in socialistične graditve. V Edvardu Kardebc • moupravlja vski h množic kot socialistično revolucijo uspelo nih narodov in narodnosti. Iz­ odločilnega nosilca družbenega ustvariti državno skupnost, ki imel močno oporo že v tistih težavnih predvojnih letih boja za hajajoč iz spoznanja, da se napredka. je dovolj močna, da v današ­ in enotnost naše partije, kot tudi kasneje v pripravah naroda mednacionalni odnosi lahko njem svetu, v katerem se narodi bodilnega boja. Z izjemnim darom revolucionarja je sodeloval v s* Smrt tovariša Kardelja zato gradijo samo na neodvisnosti, še vedno soočajo z imperializ­ pomeni eno najhujših izgub, narodni samoodločbi in enako­ giji našega gibanja, zlasti v ustvarjanju fronte vseh demokratih mom in hegemonizmom, lahko kar jih je naša partija občutila pravnosti vseh narodov, se je v rodoljubnih sil pred nastopajočimi nevarnostmi fašizma, za kate* zaščiti vsakega izmed njih in v vseh šestdesetih letih svojega graditvi naše federativne skup­ vedeli, da se jih ne moremo izogniti. V vojni se je odlikoval s pofu* vse skupaj, njihovo nacionalno obstoja. Zato je vest o njegovem nosti vsestransko zavzemal za z globoko miselnostjo in dejavnostjo v ustvarjanju nove ljudske«* neodvisnost in svobodno odlo­ odhodu iz naših vrst tako dosledno izvajanje teh načel v in postavljanju temeljev nove federativne m demokratične sk#»^ čanje o poti socialistične iz­ globoko in boleče odjeknila v praksi. Veliko je prispeval tudi enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. gradnje, ki si jo izberejo. srcih in v zavesti vseh ljudi, v k doslednemu reševanju med­ S svojo trdnostjo in vztrajnostjo prekaljenega komunista fc" nacionalnih gospodarskih od­ rednim ustvarjalnim dojemanjem marksizma je ves čas po vojni' nosov v Jugoslaviji. velikansko breme v graditvi države in njenem socialističnem upravnem razvoju in krepitvi naše neodvisnosti. Zlasti se . Revolucionarno ustvarjalno najinih pogovorov v prelomnih trenutkih našega revo ucionarne? delo Edvarda Kardelja je doži­ voja. Spominjam se. s kolikšnim žarom je sodeloval y priprl velo svoj popoln izraz tudi pri uvajanje samoupravljanja, s kako globoko anal.tičnostjo je os razvoju družbenogospodarskih procese v notranjem in mednarodnem razvoju ob sprejemanju odnosov in materialnem razvo­ ma ZKJ, katerega pomen in aktualnost se tudi po dvajsetih ju naše skupnosti. Posebno po­ še niti malo zmanjšala. memben je njegov prispevek k Izredo velika sta vloga in prispevek tovariša Kardelja v _ marksističnemu znanstvenemu utemeljevanju družbenogospo­ nju družbenoekonomskega in političnega sistema naše socialisti darskih odrosov, izraženih v moupravne skupnosti v vseh ustavnih reformah ter nenehni ' ustavnih spremembah iz let samoupravnega sistema. ,. 1971 in 1974 in izpopolnjenih Edvard Kardelj mi je bil najbližji sodelavec tudi v dejavno** v zakonu o združenem delu. zunanjepolitičnem področju, v krepitvi neodvisnega položaja n** Njihovo bistvo je v tem, da je z zave v svetu graditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti M neposrednim povezovanjem de­ kopravne odnose med partijami in drugimi naprednimi deta«* la z odločanjem postal nepo­ gibanji in med narodi in državami y svetu sredni proizvajalec gospodar Na kratko rečeno, prispevek dragega tovariša Bevca k naš: H svojega dela, njegovih pogojev ciji, je velikanski. Neprecenljivo je, kar je prispeval k njem kontih in rezultatov in, da na tej in njeni humanistični in demokratični vsebini Bi f bre*kompf£ podlagi odloča tudi o vseh od­ borer, preprost in skromen človek in tovariš, tihi in neutrudm .v nosih v družbeni reprodukciji. 2e davno je nevarna bolezen načela njegov organizem Na podlagi znanstvene misli mogla zmanjšati njegovega ustvarjalnega dela. V zadnjem časa* Kranj — Po vseh gorenjskih občinah so bile včeraj žalne seje, ki so se jih Marxa, Engelsa in Lenina je pogostoma spraševali od kod mu silna moč in energija. Bil je*$ udeležili delegati vseh zborov skupščin občin, vodstva družbenopolitičnih Edvard Kardelj nenehno in ne­ dolgoletnem revolucionarnem boju. heroj je ostal do zadnje** organizacij, predstavniki občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, utrudno iskal čedalje glob­ /ato ie nieKovo bogato revolucionarno delo globoko vsajeno » predvojni revolucionarji in nosilci spomenice 1941, predstavniki občinskih ljo in popolnejšo resnico o dažbino SI temelje našerdk«pno.ti m,«to \ štabov teritorialne obrambe in občinskih odborov ZRVS in drugi. V Kranju sodobni družbi — predvsem svetli lik bo generacijam navdih in zgled komunista, neutrudne!« je zbranim o liku velikega revolucionarja, misleca in humanista, narodnega jugoslovanski socialistični sa­ lucionarja in čudovitega človeka. i heroja in častnega občana Kranja pokojnega Edvarda Kardelja spregovoril moupravni družbi, o njenih Slava in hvala tovarišu Edvardu Kardelju. sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Kavčič. -Koto: F. Perdan um Srečanja, ki jih je imel Edvard Kardelj z gorenjskimi Edvard Kardelj na Gorenjskem vci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij morda bila tako česta, kot bi si vsi skupaj želeli, toda kadar se je nil v ta del Slovenije, so srečanja s tem vedrim, prijaznim tako preprostim človekom, kot je Kardelj bil, vedno bil« dek, ki ga prisotni niso pozabili. Zadnji čas, ko zaradi bole__ ni več odhajal od doma, pa so bila vrata njegovega doma Šmarno goro odprta za obiske in delegacije, ki jih ni bilo t« malo tudi z Gorenjske. Od svojega doma je Kardelj zadnja leti lahko le od daleč gledal proti planinam, kamor je poprej, č^e> je le delo dopuščalo, tako rad zahajal. Nemalokrat je bil t na Triglavu, pa na drugih slovenskih gorah. Če je le mogel zelo rad prišel v gozdove Jelovice in tam z užitkom poznavali

saj je poznal desetine in desetine gob, preiskal jelovsk« prty stranstva. Kot redni in kot častni član kranjskega planinalceai drufttva se je zanimal tudi za Planinski dom na Ledinah v Kara­ vankah, ki so mu bile se posebej znane: tja čez so ga namreč vodile njegove prve ilegalne poti. Kranjski planinci so na vče­ rajšnji žalni seji zato predlagali, naj bi ta njihov dom imenovali po Kdvardu Kardelju.

Škofja Loka - Prvo častno priznanje Iskre so.ob dnevu Iskre podelili Edvardu Kardelju I. julija 1978 v Skofji Loki in sicer za njegov izvirni ustvarjalni prispevek k razvoju in utrjevanju naše samoupravne socialistične demokracije.

Brdo pri Kranju — Sproščen pogovor, dveh prijateljev, soborcev, dveh velikih mož.

Škofja Loka - Na enem od obiskov v škofjeloški občini se je Edvard Kardelj po obisku več delovnih organizacij, slika je bila posneta v Jelovici, pogovarjal z loškim političnim aktivom o aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanjih.

Tacen — Na svojem domu v Tacnu je lani Edvard Kardel Kranj — Junija 1975 je bila otvoritev prizidka pri osnovni sprejel predstavnike kranjskega planinskega društva in pred

šoli Lucijan Seljak v Stražišču. Slovesnost, ki /e bila ob kra stavnike kranjskega družbenopolitičnega življenja; kot pj'au jevnem prazniku Stražišča, je počastil z obiskom tudi Edvard ninec in vnet lovec se je Kardelj še posebej zanimal za grad Kardelj ter si z zanimanjem ogleda/ sodobne šolske prostore. njo in vzdrževanje planinskih postojank. Življenje Delovni dan brez počitka i Edvarda Kardelja Veliko smo mu dolžni nn, nič manj pa mu ni cionarno mislijo vodila delavski razred, z njim nja. Socializem in vojna. Protislovja V turobno sobotno popoldne ;e je zarezala dolžan svet, svetovni delavski razred, marksi­ zmagovala m ustvarila današnjo samoupravno lastnine v sodobni socialistični praksi boleča vest: stična in leninistična misel. Znal jo je oplajati. neuvrščeno, socialistično Jugoslavijo. vzroki m smeri ustavnih sprememb, O »Zdravniški konzilij [e sporočil, da [e danes da je postajala orožje v rokah razreda, iz kate samoupravnega načrtovanja. Politična Kdvard Kardelj je soustvarjal našo revolu­ ob 14.35 v ljubljanskem Kliničnem centru umrl rega je izhajal. Premalo besed in premalo zna­ ška strategija narodnoosvobodilne cijo. Osvobodilno fronto slovenskega naroda nja ima pero kronista Kardeljevega življenja. socialistične revolucije v Jugoslaviji član predsedstva Socialistične federativne re­ kot izjemno politično silo odpora in med bojem Premalo, da bi znalo v srž zajeti misli, besede in ustvarjalna vloga pri tem, itd. V d publike Jugoslavije in član predsedstva central­ ob komandantu in voditelju Titu snoval nove akcije Speransa, Bevca, Toneta Broda rja I .©v- gah s skupnim naslovom »Problemi nega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije organe in oblike oblasti. S svojo prodorno misli­ riča. Ivana Kovača in vseh drugih imen. s kate­ hstične izgradnje« je že izšlo njegovo, EDVARD KARDELJ. Smrt je nastopila po jo je snoval naš povojni razvoj in utrjeval med 20 urah kome, ki je bila zadnja laza hude pet­ rimi je podpisoval svoje misli, povedane ali na­ ustvarjalno bogastvo. To je dediščina narodni ugled Jugoslavije Najodgovornejše ki je neutrudno gradil Junak socia_ letne bolezni. To so sporočili v predsedstvu pisane . dolžnosti je opravljal: vodil najrazličnejša mi­ dela je njegovo posmrtno odlikovanje. SFRJ in predsedstvu centralnega komiteja Revolucionar, komunist, vojak, hero|. mi­ nistrstva, bil predsednik zvezne skupščine in Kardelj je bil državljan sveta, borec Zveze komunistov Jugoslavije.* slec m državnik Edvard Kardelj se je rodil nazadnje član predsedstev ZKJ in SFRJ. Sno­ liavitev Jugoslavije. Med revolucijo je Vsakdanji življenjski utrip domovine je ob­ 27.januarja leta 1 *# 11) v Ljubljani. Devet let vanje naših povojnih ustav in drugih družbeno­ resnico o našem boju. V usodnih ti nemel! Odšel je velikan in junak, narodni heroj, star je sodeloval / očetom krojačem in mamo. političnih in gospodarskih dokumentov je pove vojni je vodil naše pogajalce v igri proletarec, mislec, znanstvenik in humanist, ve­ delavko v tobačni tovarni, v demonstracijah zano z imenom Edvarda Kardelja Zanj nikjer skrbel za zunanje ministrstvo, skupaj liki sin naroda in državljan sveta. Edvard Kar­ Leta 1926 postane Edvard Kardelj član Skoja, m nikdar m bilo dogme. Zanj je bila izjemna koval temelje neuvrščenosti in se ra delj je s svojo močjo in znaniem bogatil dve leti kasneje pa član partije, ki ji je ostal kvaliteta marksistična analiza problema in mir. Takšnega ga pozna svet in za zgodovino in sedanjost naroda, iz katerega je zvest nad f>et desetletij Leta I M2?» je Kdvard zanj je bila praksa vedno poti|evalec pravil­ žaluje svetovni delavski razred, a* vzniknil. Vsakdanje življenje je bil sposoben Kardelj dokončal učiteljišče Čakalo ^a je de­ nost i pol i. državniki, ki so ga spoštovali in obfWJ spreminjati v teorijo, slednjo pa na vsakem lovno mesto, pa je moral \ času največje gonje Hil je zagovornik socialistične deaa*n koraku v prakso. Naredil je več, kolikor je režima zoper komuniste v zapor Ponavljala so Ime Edvarda Kardelja je povezano s sodoh doma. v družbi in partiji, in za demof mogoče narediti v življenju človeka. Uklonila se zasliševanja, zapori in aretacije. Kdvard no marksistično in leninistično mislijo. Leta svet se je zavzemal, kjer je bil. ga je sicer smrt. Vendar ta naravna sila ni bila Kardelj je doraščal v idejno trdnega komunista; 1939 je nastala njegova Ktudija »Razvoj sloven­ Smeri razvoja političnega sistema | in ne bo nikdar tako močna, da bi uklonila nje­ ki mu je bila tuja režimu podložna socialna skega narodnega vprašanja«. Potem pa je veli­ stičnega samoupravljanja so njegova govo delo in njegove misli, tako dognane, do­ demokracija. kan nase misli in revolucije bogatil nas razvoj Pa ne le njegova, temveč naša sedanja a vršene, popolne, jasne in obrnjene k človeku, Leta 1934 se je prvič srečal H tovarišem Ti­ z izjemnimi študijami 111 knjigami: Pot nove 'Tega je bil sposoben narediti le delavcu, samoupravljavcu. Ze zdavnaj to niso tom na pokrajinski konferenci v Uoričanah, Od Jugoslavije, O ljudski demokraciji v Jugoslaviji, npi ki ga narodni in svetovni zgodovia* tega trenutka dalje do smrti je bil Kardelj eden Zmaga socializma nad državno-kapitalističnim vek več le fraze. To je naša sedanjost, iz katere je podari le junaški, samozavestni in I Edvard Kardelj znal črpati svoja spoznanja in najožjih sodelavcev tovariša Tita, tvore« neod­ birokratizmom. Beležke u nasi družbeni kritiki. jo hkrati nagrajevati s svojimi vzpodbudami in visne, enotne in k ha&ejnu delavskemu razredu Ustavni temelji socialističnih družbenoeko­ narod ... t ,. J. hotf' mislimi. obrnjene partije, ki je t. ma rksist \t no m revolu­ nomskih ndnoSSfc m družbenega samoupravija- a" GLAS4.STRAN TOREK, 13. FEBRUAB.U

Njegovo delo ne more umreti V nedeljo je bila v Beogradu žalna seja, ki se se je udeležili naj vitji predstavniki orgarua in organizacij federacije, na njej pa je gowr ril dr. Vladimir Bakarič, včeraj pa je bile žalna seja v Ljubljani, Kardeljev lik pa / orisal predsednik predsedstva SRS Serge; » Kraigher

Njegova misel nas bo vedno navdihovala, je dejal dr. VlaaV mir Bakarič. Veliko, bogato in navdihujoče delo ne more nikar umreti. Živi v vsaki celici našega življenja, v vsaki organizae? Zveze komunistov, v samoupravni federativni ureditvi vse na* skupnosti. Vsa ustvarjalnost Edvarda Kardelja je poudarjali YUGOSLfl pobude delavskega razreda. Od tod njegovo nenehno prizadet nje za osvobodilno fronto, za socialistično zvezo in del carattf sistem. Namesto vsemogočnosti države v socialistični gradio* Predsednik Tito in Edvard Kardelj na 4. konferenci neuvrščenih držav v Alžiru septembra 1973 oživljata Tito in partija idejo samoupravljanja. Kardelj je to rv tiu-Lt/ »ti* • Hcui'/anr/H/i u/<;ui' c /IU(/M sepiemora 19(iS vil v teorijo, katere vrhunec je teoretični spisi o združenem dal in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. V svetu Vladimir Bakarič je nato govoril o življenju velikega re~» ob Kardeljevi smrti lucionarja, o političnem delu skupaj z Leskovškom in Kidrifta Izguba za mir in drugimi napredno miselčimi ljudmi, o začetkih sodelovanji Titom in naporih, da bi bila naša partija enotna in povezani ljudmi. Sodeloval je pri oblikovanju manifesta ustanovna« kongresa slovenske partije in veliko prispeval k uspešnema* stanku začasnega vodstva KPJ sredi marca leta 1939 v Bohi** Izjemnega pomena je njegova dejavnost na V. državni konten* in delavsko gibanje ci v Zagrebu. V zaporu napisana knjiga Razvoj slovenskega narodne? Svet je kmalu po smrti Edvarda čudovito logičen, čudovito miren in Pepca sprejemajo številne izraze vprašanja je globoka analiza in opozorilo na edino možno t* Kardelja zvedel za žalostno novi­ hladnokrven,« so besede o Edvardu globokega sožalja. Izraze sožalja urejevanja nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji. Zavzel se je* co. Na naših diplomatskih in kon­ Kardelju, ki jih je izrekel vodja so posredovali ameriški predsednik svobodno socialistično Slovenijo v enakopravni držan zularnih predstavništvih v tujini zavezniške misije pri vrhovnem Carter, podpredsednik Mondale, skupnosti jugoslovanskih narodov. Edvard Kardelj se f so se shajali na žalne seje. številni štabu NOVJ Fitzrov Maclean. italijanski predsenik Pertini, pred­ neutrudno prizadeval, da bi postala partija dejavnik, okrog k* pa so se takoj po vesti o tragični Da je bil pokojni jugoslovanski sednik italijanskega senata Fan- tere se bodo zbirale rodoljubne sile, ne glede na ideološko in v izgubi vpisali v knjige žalosti. Naši voditelj človek odločnosti v akciji fani. britanski premier Callaghan, litično usmeritev. Zagovarjal je Titovo vizijo široke narodno« delavci, zaposleni na začasnem in žive politične misli, pričajo tudi alžirsko ministrstvo za zunanje vobodilne revolucionarne in demokratične fronte ljudskih mat delu v tujini, se zgrinjajo v svojih druge izjave, besede sožalja in zadeve in francoski zunanji mini­ žic, kjer bi bi imela partija vodilno vlogo. OF slovenskega nt klubih in drugih shajališčih, kjer misli, ki so jih izrekli pomembni ster Poncet. roda je rezultat tega. izražajo globoko žalost zaradi voditelji sveta in svetovnega delav­ Izraze sožalja in bolečine izra­ Kardelj je soustvarjal ljudsko oblast, je dejal dr. B a karu izgube velikega voditelja Edvarda skega in komunističnega gibanja. žajo tudi pripadniki naših manjšin Socializem lahko zgradijo množice ob pravilni vodilni viaf Kardelja. »Strokovnjaki pazljivo preučuje­ v sosednjih državah in še posebej proletarske partije. Noben, še tako popoln birokratski aparat Še posebno boleče pa je odjek­ jo vašo zadnjo knjigo. Komaj poudarjajo njegova izvirna stališča ne more nadomestiti tega. Kardelj je gradil komunalni s i ste* a nila vest na Bližnjem Vzhodu, kjer Čakam, da jo prevedejo in da jo o narodnih manjšinah in njegovo poudarjal pravice vsakega delovnega kolektiva. V ustavo ii k* se je mudil na obisku v prijatelj­ bom lahko bral. To je vsekakor misel, da asimilacija ni nikdar na­ 1963 je vtkano njegovo delo, prav tako pa v ustavna do pol skih neuvrščenih državah pred­ pomembno delo za vašo deželo, za ravna, temveč lahko le nasilna. leta 1967, 1968 in 1971, ter končno v novo ustavo leta 1974 sednik republike in Zveze komu­ krepitev njene enotnosti in neod­ Za Kardeljem žalujejo v azijskih zakon o združenem delu. Kardelj je snoval delegatske odi nistov Jugoslavije Josip Broz-Tito. visnosti,« je dejal ameriški pred­ in afriških neuvrščenih deželah in odnose v federaciji, nikdar pa ni zanemaril ključnih stališč Naš predsednik je resnega obraza sednik Carter ob zadnjem obisku še posebej poudarjajo njegov obisk partije do nacionalnega vprašanja. Smeri razvoja so nje, odšel na zaključne pogovore s sir­ Edvarda Kardelja v Združenih leta 1959 v Afriki in misli iz nje­ kapitalno delo. skim voditeljem Asadom, ki mu je državah Amerike. VValter Mon- gove knjige »Zgodovinske korenine Dr. Vladimir Bakarič je nato govoril o Kardeljevem . na začetku pogovorov izrekel iskre­ dale, ameriški podpredsednik pa je neuvrščenosti«. utrudnem in silnem spopadu s poskusi nacionalizma, ki je pol no sožalje. V vseh državah, ki jih je dodal: »Pred obiskom smo Edvar­ Generalni sekretar Organizacije zan z birokratizmom. Vsak narod ima suvereno voljo in zanjo* obiskal predsednik Tito s sodelavci, da Kardelja poznali kot briljant- Združenih narodov Kurt VVald- morajo komunisti boriti. Izjemen je bil Kardeljev prispevek so posvetili smrti Edvarda Kar­ nega človeka prodornih misli, heim je ob smrti Edvarda Kardelja konceptu splošne ljudske obrambe. Obramba ni mogoča 1 delja veliko pozornost. iskrenega in poštenega, med svojim dejal, da ga je razžalostila novica o zavestne in prostovoljne udeležbe ljudi. Komunisti imajo pri bivanjem pri nas pa je potrdil, da Avstrijcem je novico o Karde­ prezgodnji smrti. Našega velepo­ vodilno idejno vlogo. to oceno zasluži.« slanika je prosil, naj izreče v nje­ ljevi smrti sporočil radijski pro­ Delovni človek naj postane gospodar sredstev, je poudaru Madridski časniki pišejo, da je govem imenu in v imenu članic gram. Predstavil ga je kot najbliž­ Kardelj. O trem govori ustava in Kardeljeve teoretične študij«' smrt Edvarda Kardelja velika iz­ OZN sožalje Titu, naši vladi in jega sodelavca predsednika Tita, s združenem delu. Stalno je opozarjal na pomen samouprav guba za španske komuniste, saj so družini pokojnika. Generalni sek­ katerim sta se že leta 19J7 lotila družbenega načrtovanja. reorganizacije Komunistične par­ zgubili starega in zvestega pri­ retar se je s Kardeljem osebno Kardeljeva teoretična misel je bila pogumna, je dejal jatelja, človeka, ki je razumel evro- poznal in ga spoštoval. Veliko je tije. Kardelja so označili kot enega Vladimir Bakarič. Z njo je gradil našo partijo, sodobno mi komunistično politično usmeritev prispeval k utrjevanju miru, med­ od tvorcev neodvisne in samostoj­ stično misel in soustvarjal politiko neuvrščenosti. Na s> ne politike Jugoslavije, teoretika K P Španije. narodnemu sodelovanju in ena­ gledal z upoštevanjem zgodovinskih tokov. Zanj je Sovjetska zveza je bila o smrti kopravnosti med narodi. samoupravljanja, še posebej pa kot neuvrščenost samostojno gibanje in hkrati povezava gosp*. Edvarda Kardelja seznanjena z Zadnje vesti sporočajo, da o pisca študije o političnem sistemu ske, politične, kulturne in druge vztrajnosti sveta. Kstrdelj novico, »da je po dolgi bolezni umrl smrti Kardelja pišejo na Japon­ socialističnega samoupravljanja, na mirovni konferenci leta 1946 v Parizu terjal drugačen in član predsedstva SFRJ in predsed­ skem, sožalje pa je izrekel tudi kjer se je lotil tudi človekovih svo­ vičnejši sistem odnosov na svetu. boščin v samoupravnem sistemu. stva ZKJ Edvard Kardelj«. O smrti romunski voditelj Nicolae Ceau- Resnično smo ponosni, da smo delali in živeli z njim iaJ velikega voditelja in človeka poro­ seseu. Za enake poudarke iz življenja in od njega toliko naučili, je dejal dr. Vladimir Bakarič. dela Edvarda Kardelja je bilo čajo v Franciji. Indoneziji, Indiji. Dolgoletni ameriški diplomat Žalna seja je bila včeraj tudi v Ljubljani. Udeležili so se takoj ob novici o smrti slišati iz Mehiki. Averell Harriman je globoko cenil predstavniki republiških organov in organizacij ter gosta St Zvezne republike Nemčije. O smrti »V tem trenutku globoke žalosti in se večkrat srečal z Edvardom Dolanc in Branko Mikulič. O velikem sinu našega naroda in izgubi za jugoslovanske narode smo bratsko zbližani.« piše v Kardeljem. Sporočil je, da se bo voril predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher. in narodnosti poročajo s Kitajske, sožalni brzojavki ('K Komunistič­ udeležil njegovega pogreba' iz Združenih držav Amerike. Fran­ ne partije Italije. Predsednik Tito. J Kosnjek cije, Italije, Švedske in socialistič­ ZKJ. naša vlada m naši visoki nih držav. Povsod poudarjajo, da predstavniki ter pokojnikova žena je bil Edvard Kardelj najbližji sodelavec tovariša Tita, strateg sa­ moupravnega socializma in zago­ V pogojih samoupravljanja ima delovni človek bistveno Socializma ni mogoče predstavljati brez demokraa* vornik neodvisnega in neuvršče­ nega razvoja Jugoslavije. Pogoste več moči. več možnosti in spodbude, da ustvarja ali da bolj Socializem ne more napredovati, če se v njem ne rtLzvv^ so ugotovitve, da je smrt Edvarda ali manj močno vpliva na ustvarjanje razmer, v katerih demokratični odnosi med ljudmi. Toda socialistični družbi Kardelja izguba za mednarodno lahko postane subjekt družbene reprodukcije, kar je konec potrebna demokracija v socializmu, ne pa demokracija & delavsko gibanje, ki je imelo v koncev bistvo procesa, ki ga imenujemo osvobajanje dela in orožje boja proti socializmu. Zato moramo vztrajati rta ral Edvardu Kardelju velikega prija­ delovnega človeka. redni naravi naše demokracije. telja, in za mir ter sožitje med narodi sveta. V svojem delu sem se vedno skušal držati stare resnice, Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in občt V sosednji Italiji opozarjajo na da lahko spreminja družbo in svet samo tista politična nov v naši socialistični družbi je pravica do samoupnr izjemen prispevek Edvarda Kar­ aktivnost, ki povezuje teorijo in prakso. Ijanja. delja pri urejevanju odnosov so­ sednjih držav ob Jadranu. Najlepši rezultati tega so Osimski spora­ Zoprne so mi seje, ki so sklicane samo zato, da bi vsakdo Človek kot družbeno bitje je lahko svoboden samo /on* zumi in meja med državama, ki je povedal tisto, kar misli o odgovornosti drugih, ne pa da bi in v tolikšni meri, kolikor so svobodni vsi drugi ljudh v med najbolj odprtimi v Evropi. sam ustvarja/no prispeval k iskanju poti in sredstev, da bi se pravi v tisti meri, v kateri je svobodna družba kot celota. Javnost Združenih držav Ame­ obstoječe stanje />rogresivno spremenilo. rike je bila takoj obveščena o smrti Nikoli ne smemo pozabiti, da je družbena kritika nu*1 Edvarda Kardelja. Ob tem poudar­ pogoj družbenega progresa in demokratičnega življenja. S 4 jajo, da je bil Edvard Kardelj na veda se moramo komunisti bojevati za to, da bi bila * I obisku v Združenih državah in da kritika socialistična, samoupravna, marksistična. Poleg trf je arhitekt svojstvenega in edin­ Kardelj je rekel, zapisal mora biti humanistična, se pravi naperjena mora biti pn*\ stvenega samoupravnega socializ­ ma. Predvsem opozarjajo na njego­ stanju stvari, ne pa toliko proti ljudem, razen seveda p pfl vo zadnjo študijo o smereh razvoja meru, kadar so pojmovanja in ravnanja ljudi odločilen t političnega sistema socialističnega Vse življenje sem se boril za svobodno socialistično za takšna stanja stvari. i. samoupravljanja. Slovenijo v okviru državne skupnosti enakopravnih jugoslo­ Predsednik Tito prejema še vanskih narodov. Prepričan sem bil in sem tudi danes, da slo­ Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti p i vedno številne sožalne brzojavke venski narod ne more biti svoboden in da Slovenija ne more litična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo 50* ob smrti prijatelja in soborca ostati socialistična, razen v takem okviru, kakršen je Avantgardne sile socializma in socialistična družba inuf Edvarda Kardelja. Sožalne brzo­ socialistična Jugoslai ija. potemtakem samo en cilj: da glede na možnosti dant* javke prejemajo tudi drugi visoki predstavniki naše družbenopolitič­ zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih S ne skupnosti. Na socializem ne gledam kot na obliko neke idealne človek na/bolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju I družbe, ki si jo je v svoji glavi zamislil nek ideolog, ampak ustvarjanju, da bo lahko - na podlagi družbene lastnine *** »Znal je odgovoriti na vsako kot na objektivno pogojen zgodovitiski proces v razvoju druž­ proizvajalnimi sredstvi - svobodno delal in ustvarjal $ vprašanje. Bil je čudovit sobe- benoekonomskih odnosov med ljudmi. svojo srečo. To je samoupravljanje. sednik. Ni ga bilo mogoče zmesti ali razjeziti. Bil je čudovito iskren,

^nV JESENICE Litostroj V četrtek, 15. februarja, bo redna seja izvršnega odbora predsed­ Korak stva občinske konference SZDL Jesenice. Na seji bodo razpravljali o fi­ v Salvadorju nančnih programih družbenopolitičnih organizacij za letos ter o neka­ Titovi zavodi Litostroj so terih drugih vprašanjih. D. S. do nove šole dosegli do sedaj največji ju­ goslovanski gospodarski pro­ Jutri, 14. februarja, ob 10. uri bo imel sejo izvršni svet jeseniške Začenja se javna razprava o zakonu in pred­ dor v Srednji Ameriki. V San občinske skupščine. (Jlani sveta bodo med drugim podali mnenje k sa­ moupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela delavcev lokalne ra­ Salvadorju so namreč podpi­ logu mreže šol ter učnih programih šol usmer­ dijske postaje Triglav z Jesenic, statutu samoupravne stanovanjske sali pogodbo o prodaji štirih skupnosti Jesenice, predlogu letnega plana komunalnih del za letošnje jenega izobraževanja — Na Gorenjskem še dvigal za hidrocentralo San leto, predlogu urbanističnega načrta graditve zaklonišč ter spremembi nekatere nejasnosti — Kakšne bodo gimna­ Lorenzo na reki Lempa v in dopolnitvi sklepa o določitvi območij za graditev zaklonišč. Raz­ skupni vrednosti 1,600.000 pravljali bodo tudi o prošnji PTT za soglasje k višini prispevka za del­ zije dolarjev. Litostroj je to delo no kritje investicijskih vlaganj v razširitev telefonskega omrežja ter S sprejetjem zakona prihajajo priprave na prehod v usmer­ dobil v močni mednarodni sprejeli informacijo o sanacijsko investicijskem programu proizvodnje jeno izobraževanje v sklepni del. Pripravljenih je že večina konkurenci 17 renomiranih mineralne volne v jeseniški temeljni organizaciji Izolirke pa informaci­ predlogov za učne načrte in spomladi se bo o predlogu zakona svetovnih proizvajalcev Ev­ jo o organizaciji usklajevalnega postopka med elementi nosilcev plani­ in učnih programov začela Široka javna razprava, ki bo trajala ranja pri izdelavi prostorskega plana občine Jesenice in urbanističnega rope in ZDA. Dvigala bodo vse tja do jeseni. Hkrati bodo v javni razpravi tudi predlogi načrta mesta Jesenice. (S) kupcu dobavili od aprila do mreže sol po regijah in v republiki, da bi nazadnje sprejeli takšno razporeditev šol, ki bo najbolj ustrezala potrebam gospo­ decembra prihodnjega leta, darstva. prevoz dvigal pa bodo opra­ Tudi na Gorenjskem je predlog mreže šol že pripravljen, vile jugoslovanske ladijske KRANJ vendar se ob njem pojavljajo nekatera vprašanja, ki jih bo v družbe. Občinska konferenca SZOL Kranj načrtuje za ta teden več po­ javni razpravi potrebno razrešiti in nanja odgovoriti. Tako je membnih sestankov. Za jutri, 14. februarja, je sklicana seja sekretaria­ preveč interesov za šolanje čevljarjev, preveč za kovinske po­ ta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Na njej bodo razprav­ klice, obstaja vprašanje med ekonomskimi in trgovskimi pokli­ Več znanja ljali o pripravah na problemsko konferenco o varnosti v cestnem ci, postavlja se vprašanje pedagoških kadrov in še vedno ostaja v upravnih službah prometu v kranjski občini in o organiziranju koordinacijskih odborov odprto vprašanje gimnazij. za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri krajevnih konferen­ Za čevljarski center so že predlagali, da bi bil le eden in to v Stalno izpopolnjevanje cah SZDL. V četrtek je planiran razgovor s predstavniki krajevne Kranju, v Zireh pa naj bi bili le dislocirani oddelki, ki naj bi šo­ strokovnih, družbenopolitič­ skupnosti Cirče o lokaciji nove trgovine, v petek pa bo seminar za pred­ lali učence za potrebe žirovske Alpine. Ekonomska centra nih in splošnih znanj delav­ sednike krajevnih konferenc SZDL. Na njem bo govora o obrambnih imamo zdaj na Gorenjskem dva in sicer v Radovljici in v Kra­ cev v republiških upravnih pripravah. nju, nekaj oddelkov pa je tudi na Jesenicah. Vprašanje je, če sta organih je pravica in dolž­ V četrtek, 15. februarja, bo 9. seja skupščine samoupravne komu­ potrebna dva. Šestavljavci predloga menijo, da bi glede na veli­ ke potrebe po ekonomskih tehnikih bila sprejemljiva dva cen­ nost vsakega delavca, so po­ nalne skupnosti. Na skupščini bodo obravnavali osnutek razvrstitve cest v kranjski občini, poročilo o delu izvršnega odbora, osnutek pro­ tra. Hkrati pa predlagajo, da bi v Radovljici v okviru udarili na posvetu organiza­ grama ukrepov na cestah kranjske občine in osnutek programa gradnje ekonomskega centra izobraževali tudi trgovce. torjev izobraževanja v delov­ kanalizacije. Na seji bo govora tudi o programu gradnje vodovodnega Gimnazije so zdaj na Gorenjskem tri. Čeprav v republiki ni nih skupnostih republiških omrežja. -jk razčiščeno ali gimnazije bodo ali ne, Gorenjci predlagajo, da bi organov. Posvetovanje je or­ ostale, vendar z usmeritvami v določene poklice. Škofjeloška ganiziral sekretariat za pra­ naj bi izobraževala matematično-naravoslovne smeri s poudar­ vosodje, organizacijo uprave kom na računalništvu. Družboposlovne smeri pa naj bi bile, če in proračun v sodelovanju S peresom bi se zanje odločili, v povezavi s kranjsko gimnazijo kot disloci­ Zavoda za šolstvo SRS. rani oddelki. Podobno bi se razdelili tudi drugi gimnaziji. Usmerjeno izobraževanje pa že imajo pedagoški poklici. krepiti Tudi v bodoče naj bi prvi dve leti šolali bodoče učitelje v vseh štirih centrih, naslednji dve leti pa bi nadaljevali v Kranju. Po­ Nove premije trebno pa se je še odločiti, ali bi tudi peti in šesti letnik organi­ V okviru zakona o kom- zirali v Kranju, tako da bi se šolniki izšolali v svoji regiji. benzacijah v kmetijstvu in obrambno zavest V vseh občinah že delajo koordinacijski odbori za usmerja­ t>orabi hrane so v sloven­ nje vpisa, imenovan pa je tudi regijski koordinacijski odbor. V skem izvršnem svetu podalj­ Poveljstvo ljubljanskega armadnega območja je pripravah oziroma načrtovanju mreže šol in tudi v razpravah o šali veljavnost nekaterih od­ učnih programih bo moralo bolj kot za zdaj sodelovati združeno v sodelovanju z republiškim štabom za terito­ delo. Le šolanje v skladu s potrebami, bo namreč lahko odpravi­ lokov. Tako bodo rejci še na­ lo sedanja neskladja med vpisom in možnostmi zaposlitve. prej dobivali 0,40 dinarjev rialno obrambo in republiškim sekretariatom za L. Bogataj imenske premije ter dodat­ ljudsko obrambo pripravilo posvet z novinarji, ki no premijo 0,30 dinarja za li- ^er mleka s 3J2 odstotka spremljajo področje splošne ljudske obrambe — Mlečne maščobe. Razen tega Ocenili so delo v preteklosti in se dogovorili za Akcije mladih &odo do 15. februarja dobi­ bodoče naloge vali tudi zvezno premijo 0,38 Jesenice — Mladi z jeseniške na mladinski delovni akciji Podri- nje-Kolubara lani v pobratenem ^tin po litru. Po 15. februarju Ljubljana — Minulo sredo so priobčenih v 20 slovenskih časopisih občine bodo letos skupaj z ostalimi občani praznovali rJO-letnico SKOJ. mestu Valjevo še republiško prizna­ &a bo ta premija vnesena v predstavniki ljubljanske armadne in revijah. Takšni rezultati so prav oblasti na posvetu z novinarji, ki gotovo spodbudni, saj ima tudi po­ Proslavo v počastitev te obletnice nje Zveze socialistične mladine Srbi­ Maloprodajno ceno. Izvršni spremljajo področje splošne ljudske krajinski tisk. ki je najbliže delavcu nameravajo organizirati v Završnici, je, obenem pa je bila predlagana še za 'svet je v republiškem prora­ obrambe, seznanili udeležence z do­ in kmetu, pomembno vlogo . pri kjer je tudi spominsko obeležje zvezno priznanje, za plaketo Veljka čunu zagotovil še sredstva za sežki pri obveščanju javnosti v lan­ podružabljanju ljudske obrambe. prvemu sekretarju SKOJ Drago­ Vlahovića. svečano namensko premijo skem letu. V svoji oceni so poudarili, Ko so zatem govorili o nekaterih ljubu Milovanoviču. V to proslavo bodo vključili tudi mlade iz učnega Mladi se bodo zavzemali tudi za izgradnjo mlečnih farm, da so sredstva javnega obveščanja pomanjkljivostih, so našteli tista usposabljanje in izobraževanje ter Nadomestila za meso in dobro seznanjala javnost o delu in področja, kjer je bilo obveščanje ob­ centra Dragoljub Milovanovič iz Beograda, s katerim stalno sodelu­ tako vključili v dopisno mladinsko Nekatere mlečne izdelke in življenju pripadnikov naših oboro­ čanov prešibko. 0 delu in življenju jejo. politično šolo Borbe Dušan Petro- *egres za umetna gnojila. ženih sil ter obrambnih pripravah pripadnikov oboroženih sil so pone­ Letos naj bi se tudi več mladih vič-Šane vsaj 100 udeležencev. Letos nasploh. Glede na rezultate v prej­ kod pisali preveč suhoparno. Pre­ bo republiška konferenca ZSMS šnjih letih so lani dosegla kar pre­ malo pozornosti so posvečali delo­ brigadirjev udeležilo mladinskih delovnih akcij. Za mladinske delov­ začela z akcijo najboljša osnovna cejšen napredek. Le-ta je bil še po­ vanju vojnih delegacij v naši družbi, organizacija ZSMS v krajevnih Rekordno število sebno opazen v pokrajinskih časopi­ prav tako pa tudi aktivnosti ne brigade je med mladimi Jeseni­ čani precej zanimanja, številni skupnostih, vanjo pa se bodo prav sih, ki so razen številnih fotografij družbenopolitičnih organizacij v vo­ gotovo vključile vse mladinske orga­ traktorjev objavili kar 512 člankov z obrambno jaških kolektivih. Novinarji niso brigadirji pa so že osvojili priznanja na akcijah. Poleg tega je dobila nizacije v krajevnih skupnostih jese­ Med pomladansko setvijo, tematiko od skupno 2340 sestavkov. skoraj nič poročali o prizadevanjih mladinska delovna brigada jeseni- niške občine. na razvojno znanstvenem področju, se bo začela prve dni mar- ško-bohinjski odred, ki je sodelovala D. S. bo na jugoslovanskih po- o navatorstvu in drugih tehniških Zadnje vprašanjih. Z vojaškim poklicem pa Jih rekordno število traktor­ bi morali seznanjati šolsko mladino je, sejalnih in drugih kme predavanje in njihove starše še bolj načrtno. ^jskih strojev in opreme. Or- Kot so menili predstavniki repu­ ^fanizacije združenega dela v Kranj — Planinsko društvo bliškega sekretariata za ljudsko ob­ ^nietijstvu in kmetje imajo Kranj zaključuje z letošnjo sezono rambo, se bodo morala sredstva jav­ planinskih in potopisnih predavanj. Koliko minut? pdaj že približno 350.000 nega obveščanja na teh in vseh dru­ Zadnje predavanje bo jutri, 14. fe­ faktorjev. Družbena kmetij- gih področjih, ki so kakorkoli Ko so delegati kranjske občinske zdravstvene skupnosti pregledo­ bruarja, ob 19. uri v Delavskem posestva in zasebniki povezana z vprašanji splošne ljudske vali podatke iz analize o predpisovanju zdravil, so se še posebej ustavili domu v Kranju. Predavatelj Janez obrambi', v bodoče še bolj angažira­ ob podatkih o času trajanja pregleda oziroma obiska v ambulanti. V jtrjdo letos po dogovoru, ki je Bizjak bo z besedo in sliko pripove­ ti. Priprave na oborožen boj bo poprečju traja 9 minut in 38 sekund, da Gorenjec v ambulanti pri sklenjen v gospodarski doval o odpravi zasavskih alpinistov treba spremljati nekoliko širše, saj je splošnem zdravniku opravi pregled. V obratnih ambulantah se mu v bornici Jugoslavije, kupili v neznane gore Grenlandije. Sloven­ najbolj pomembno prikazati celovi­ poprečju zdravnik posveti za več kot minuto dlje, vendar pa v obratni f&kaj nad 55.000 traktorjev. ski alpinisti so osvojili sedem vrhov tost obrambnih priprav v našem ambulanti jeseniške železarne traja obisk le 6 minut in 10 sekund, v ^ e upoštevamo, da bo po- in bili prvopristopniki. Zato so vr­ družbenopolitičnem in gospodar­ ambulanti za GG — LIP - Vezenine pa najdlje — »kar« 11 minut febno letos del odsluženih hove imenovali s slovenskimi imeni. skem sistemu. S pisanjem pa 18 sekund. Propagandni odsek društva vabi k faktorje v odpisati, jih bo ko- moramo zlasti krepiti obrambno No, poprečja so včasih kaj čudna reč, zato bi zaman ugibali, kaj se čimvečji udeležbi! .jk leta še vedno okoli zavest naših delovnih ljudi in ob­ da v tako kratkem času pri zdravniku sploh opraviti. Verjetno bi takole čanov. To še toliko bolj. ker je od ^r#j/XX). To pa pomeni, da je na kratko odmerjen čas, ki ga v ordinaciji zdravnik posveti bolniku, bil kvalitetne pripravljenosti vseh no­ ^fleni načrt izpolnjen leto Seminar še najbolj primeren za vojno stanje, ko so minute in sekunde dragocene silcev odvisna tudi učinkovitost ob­ in odločilne. Druga misel, ki se ob teh številkah ponuja, pa se vsekakor ^upred rokom. operacijskih rambnega sistema. S. Saje nanaša na normative, ki so morda previsoki, da dopuščajo le toliko minut na enega bolnika. Čakalnice so resda včasih tako polne, da bi sester lahko pomislili, da je v enem dnevu prišlo k zdravniku kar četrtino Prostor za letaiske Mladinske ure njegove populacije. In še tretja misel se ponuja — da namreč v tako Kranj - V petek, 9. februarja, je kratkem času pregled pri zdravniku nikakor ne more biti na kvalitetni TRŽIČ - Pretekli teden so se se­ velikane bil v prostorih skupščine občine višini, saj bi ponekje zadostoval le za vprašanje »kaj vam je« in za Kranj enodnevni strokovni seminar, stali člani komisije za delo s pionirji t^Movo stavbo za mednarod- pisanje recepta ter nič drugega. ki ga je organiziral odbor opera­ pri občinski konferenci ZSMS Tržič. 1 letalski promet bodo pred­ Na srečo ni tako, pa tudi s statistiko je sicer vse v redu. Očitek, ki cijskih medicinskih sester — in- Razpravljali so o programu mladin­ bi morda letel na kvaliteto opravljenih pregledov, zbledi ob razultatih metoma končali do maja. strumentark Bolnišnice za gineko­ skih ur v osnovnih šolah, o letošnji analize o zdravstvenem stanju gorenjskega prebivalstva, ki je celo tfeizširjeno in posodobljeno logijo in porodništvo Kranj. Na Kurirčkovi pošti in organiziranju ugodnejše kot v republiki. V tem se prav gotovo kaže prizadevanje t^ograjsko letališče bo tako letošnjem prvem strokovnem semi­ pustovanj v vseh treh osnovnih šolah. zdravstvene službe, da v danih pogojih kar najbolje oskrbi zaupano ji j^ora/o hiti pripravljeno za narju sekcije, ki se ga je udeležilo Mladinske ure so bile doslej dokaj populacijo. Pripravljajo pa se tudi spremembe, po katerih naj bi bil prejem letal že septembra, poleg operacijskih sester iz vse Slo­ pomanjkljive, saj niso zajemale ti­ bolnik v splošni ambulanti še bolje oskrbljen, delno zaradi dodatne venije tudi nekaj njihovih kolegic i/. ^ bo v Beogradu skupščina stih vprašanj, ki so za učence osem­ opreme, ki naj bi jo dobil zdravnik, delno pa zaradi vrnjenega poudarka Hrvatske in Srbije ter več sloven­ tdnarodne banke za obno- letk najbolj pomembna, razen tega in veljave prav zdravljenju v splošni ambulanti. skih kirurgov, je predaval prof. in razvoj in mednarodne- pa jih v vseh šolah celo niso imeli. Marjan Pajntar in sicer o aktivnem Vzrok za začudenje nad tako kratko trajajočim obiskom v ambu­ denarnega sklada. Takrat Zato bodo letos v mladinskih urah vodstvu poroda in carskemu rezu. lanti bi bilo treba verjetno iskati v evidentiranih storitvah, ki jih zaradi v glavno mesto prišlo posvetili več pozornosti mladim v Višja medicinska sestra Magda Kert obračuna vestno beleži vsaka ambulanta. Pri tem seveda najbrž ne gre 5000 udeležencev in go- prostem času, izbiri poklica in samo­ za napake v evidentiranju, saj se ne evidentira, to je zapiše v statistiko je govorila o psihični pripravi upravljanju. Mladinske ure se zače­ tega največjega sreča­ le bolnik, pač pa vse zdravstvene storitve za tega bolnika. pacienta za operacijo, seminar pa je njajo že ta teden, in sicer najprej Karkoli že, delegati ki so iskali povezavo med tem minimalnim li, bančnih izvedencev in sklenilo predavanje dr. Andreje Ba­ v osnovni šoli heroja Bračiča v Bi­ časom (_v poprečju seveda) za enega bolnika in dejanskim zadovoljivim 4$. nastavnikov zasebnega ka- rage o načelih kirurškega dela v strici, nato pa še v šoli heroja Graj- zdravstvenim stanjem na Gorenjskem, so zato, da bi bili na čistem, j^tala z vsega sveta. Razšir- izrednih razmerah in splošnem ljud­ zerja in v Križah. sklenili, naj bi komisija za nadpreglede in strokovni organi zdrav­ •Jt^o letališče bo hkrati spre­ skem odporu. Na seji je bil podan tudi osnutek stvenih delovnih in temeljnih organizacij pregledali evidence storitev v jet do 15 letal med njimi tri Udeleženke seminarja so nato obi­ programa sprejema Kurirčkove po­ ambulantah in seveda strokovno komentirali čas odmerjen za posa­ skale tudi kranjsko Bolnišnico za gi­ šte, beseda pa je tekla še o organizi­ *nbo-jete. meznega bolnika. L. M. nekologijo in porodništvo, kjer so se ranem pustovanj U v osnovnih šolah. seznanile s strokovnim delom te J. Kepic ustanove. G LAS 6.STRAN TOREK, 13. FEBBJJARI.fr Ustanovljeni dispanzerji za borce NOV v vseh gorenjskih občinah Delo rezervnih vojaških starešin Zdravje borcev — naša skrb

Kranj — Prizadevanja, da se na sedaj ni posebnih težav, le v Kranju škofjeloški občini odprli razen v Se več pozorno; Gorenjskem v letošnjem letu uredi že dlje časa opozarjajo na tesne loškem zdravstvenem domu, kjer problem zdravstvenega varstva bor­ prostore. dela dr. Košir, še v Zireh (dr. Bernik cev NOV, so bila uspešna; že od V vseh petih gorenjskih dispan­ in dr. Sedlak) v Železnikih (dr. obveščanju začetka januarja letos so v vseh go­ zerjih NOV naj bi v letošnjem letu Gregorčič) in v Gorenji vasi (dr. renjskih občinah začeli delati dis­ po seznamih, ki so jih pripravili Rezek in dr. Možgan); v radov­ Kranj — Rezervni vojaški starešine so poudarili ob sprej panzerji za borce, katerih delo občinski odbori ZZB, pregledali ljiškem zdravstvenem domu tre­ tošnjega programa dela republiške organizacije, da morajo njeni usklajuje regijski dispanzer in pa celotno populacijo borcev, ki ima nutno dela dvakrat na teden dr. aktivno in ustvarjalno delovati v vseh sredinah našega družbe strokovna enota za zdravstveno var­ pravico do takšnega zdravstvenega Žilic, na Bledu dr. Tancer, ki nado­ liričnega življenja. Njihova osrednja pozornost naj bi veljala stvo borcev NOV. varstva; to je vsakoletni sistema­ mešča dr. Rusa, v Bohinju dela podružbljanju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozašči Dispanzerji sicer na Gorenjskem tični pregled, zdravljenje, pošiljanje trikrat na teden dr. Bahun, na Jese­ obrambni vzgoji. Seveda pa bi bilo uresničevanje teh in drugih L niso popolna novost, saj zdrav­ na specialistične preglede, zdrav­ nicah dr. Novak, v Tržiču dr. Robič nepopolno, kolikor ne bi skrbeli za seznanjanje svojega članstva si stveno varstvo borcev na primer v ljenje na domu itd. Pravico do in v Kranju dr. Bavdek in dr. kovnimi informacijami ter obveščanje javnosti o delu Zveze res Kranju redno teče že nekaj let, ob­ zdravljenja v dispanzerjih imajo vsi Zgajnar. vojaških starešin. Slednje je vsekakor obveza ustreznih organov časno pa je bilo organizirano tudi v borci NOB s priznano dvojno dobo »Da bi delo v dispanzerjih teklo činskih in krajevnih konferencah ZRVS. drugih gorenjskih občinah. Vendar do vključno 31. 12. 1944, borci za kar najbolj nemoteno in za upo­ pa so bili vseskozi problemi tako s severno mejo, slovenski vojni do­ rabnike to je za borce kar najbolj Da bi ocenili svojo aktivnost v lanskem letu in se dogovorili t kadrom kot s prostori pa tudi z brovoljci iz vojne 1912 in 1918 in ugodno,« pravi dr. Robič, »bo treba jih letošnjih nalogah, so se na začetku februarja sestali člani infc. organizacijo. Tudi zdaj še ne gre njihovi ožji družinski člani, udele­ že do konca prvega polletja odpra­ tivno propagandne komisije pri občinski konferenci ZRVS Kranil povsem brez težav, vendar pa ženci NOB s Koroške, uživalci viti vse začetne težave, ki morda tovli so, da je njihova komisija lani organizirala 24 filmskih predst pobudnik organiziranja dispanzerjev stalne republiške oziroma občinske zdaj ponekje še ovirajo delo. Zato da obrambnovzgojno vsebino tako za starešine kot šolsko mladino inT na Gorenjskem Medobčinski svet priznavalnine in vojaški vojni in­ bi bili borci v dispanzerju resnično go prebivalstvo, poskrbela za objavo bilzu 20 člankov o delu svoje ar ZZB NOV in pa kolegij strokovne validi. deležni največje skrbi, je že izvršilni nizacije v sredstvih javnega obveščanja, med drugim pa vodila ta&< enote za zdravstveno varstvo bor­ »Seveda pa ostaja še naprej odbor regijske zdravstvene skup­ cijo za razširjanje Naše obrambe med občane, v kateri so lani pno* cev, ki ga vodi dr. Andrej Robič, pravica vsakogar, torej tudi borcev nosti priporočil skupščini v sprejem okrog 40 novih naročnikov. Komisija je ob tem ocenila, da bo gteff' upata, da so sedanji problemi le NOV, da po prosti presoji izbirajo znižanje delovnega normativa za obširnost in intenzivnost dela rezervnih vojaških starešin v knu»t. prehodni. Čeprav naj bi veljalo, naj zdravnika«, je poudaril dr. Robič, ko dispanzerje, to je 1000 borcev na občini treba obveščanju v prihodnosti posvetiti še več pozornosti. bi dispanzerji za borce delali vsak je razlagal novo organizirano obliko enega zdravnika. Stalen zdravnik s Težnja po okrepitvi dejavnosti na področju obveščanja je za._ dan, pa trenutno zaradi kadrovskih zdravstvenega varstva borcev na svojo ekipo je bil izbran na predlog tudi v letošnjem pogramu dela komisije. Njena osnovna naloga W težav to ni mogoče organizirati v Gorenjskem. »Ce bo borec še naprej občinskega odbora ZB. Kolegij formiranje javnosti o delu rezervnih starešin iz kranjske občine Radovljici, vendar pa kot kaže bo z obdržal svojega sedanjega stalnega strokovne enote za zdravstveno bo komisija skrbela za tesnejšo navezavo stikov z uredništvom Glt aprilom lahko dispanzer delal vsak zdravnika, ne bo nič narobe, le-ta bo varstvo borcev NOV, ki usmerja in glasili v združenem delu, prizadevala pa si bo tudi, da bi njeni člac.1 dan in ne le dvakrat na teden kot prav tako opravil zanj sistematični usklaja strokovno delo v dispan­ dopisovali v časopise in revije z obrambnega področja, predvsem M sedaj. Tudi primerne opreme pone­ pregled in kartoteko poslal v dis­ zerjih, se je zavzel za enotno obrambo, Obrambo in zaščito, TV-15 in Narodno armijo. kod še ni, medtem ko s prostori za panzer za borce. vodenje zdravstvene dokumentacije, Na področju notranje informativne dejavnosti bo komisija _ Da bi bilo kar najbolje poskrblje­ obenem pa priporočil patronažni za stalno in pravočasno zagotavljanje pomembnejših strokovnih** no za borce NOV, za populacijo, ki službi, da v sodelovanju z dis­ macij vsem organom občinske organizacije ZRVS, prav tako j»i so ji vojni čas in prestani napori panzerji in pa komisijami za so­ širšemu krogu članstva. Posebno pozornost pa bo komisija po*-«* Komunisti vsekakor pustili posledice na zdrav­ cialna vprašanja v krajevnih skup­ zbiranju podatkov o delu osnovnih organizacij Zveze rezervnih *1 ju, bodo dispanzerji poskrbeli tudi nostih posveča še posebno pozornost ških starešin v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. v SZDL za specialistično zdravljenje. Prav zdravstvenim in socialnim pro­ Ena od njenih nalog bo tudi skrb za strokovno literaturo. Pr* sedaj tečejo dogovori, naj bi borci, ki blemom borcev.« bo spremljala potrebe po literaturi in jo nabavljala, prav tako pak Tržič — V četrtek je občinska bi jih dispanzer poslal k specialistu dila evidenco o izposojanju literature z obrambnovzgojno tematikJ konferenca ZK Tržič sklicala pro­ L. M. občinski konferenci in knjižnicah. Poleg ostalega si bo prizadeva*! blemsko konferenco, na kateri je tako v regiji ali izven regije, imeli nadaljnje razširjanje Naše obrambe med članstvo in prebivalce bal bila podana ocena delovanja Zveze prednost, to je, da zanje ne bi bilo komunistov v SZDL ter nadaljnje čakalnih dob ali pa naj bi bile res Denar ske občine. naloge komunistov v SZDL. Pro­ kar najkrajše. Podobni dogovori Na področju vzgoje starešin, delavcev in občanov, zlasti mla&i blemska konferenca se je razen čla­ tečejo tudi za bolnišnično zdrav­ komisija zagotavljala predvajanje obrambnovzgojnih filmov v m nov ZK, aktivistov v SZDL, udeležil ljenje tako v gorenjski regiji kot s za vodovod nih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah. Načrtuje tudi M tudi predsednik medobčinskega sve­ Kliničnim centrom. Že doslej pa je grafske in druge razstave, ki naj bi jih v sodelovanju z enotami JU j ta SZDL za Gorenjsko Janez Vari. bilo urejeno tudi za zobozdrav­ teritorialne obrambe pripravila ob pomembnejših dogodkih in prt^ ki je orisal pomembno vlogo komu­ stveno varstvo borcev, vsaj v še manjka kih oboroženih sil. Kranju je bilo tako, v drugih ob­ Nadvse pomembna naloga komisije za informativno prc nistov v organih Socialistične zveze. Tržič — V sredo so se sestali dele­ činah pa je steklo od začetka dejavnost pri občinski konferenci Zveze rezervnih vojaških stud*] Iz dosedanje ocene je razvidno, da gati skupščine samoupravne komu­ januarja letos. Kranju pa je prav gotovo povezovanje in izmenjava izkušenj z so člani Zveze komunistov v SZDL nalne interesne skupnosti Tržič. Iz opravili zadovoljivo vlogo, da pa bo »Se posebej pa smo zadovoljni,« poročila o dosedanjem delu skupno­ občinskimi organizacijami na Gorenjskem. Prvi korak na tem n za naprej treba posvetiti večjo po­ pravi predsednik medobčinskega sti je razvidno, da ta dobro deluje, so gorenjske rezervne starešine, ki delujejo na področju obv< zornost zlasti razreševanju vpra­ sveta ZZB NOV za Gorenjsko Joco saj sproti rešuje vsa vprašanja oziro­ storili konec lanskega leta na skupnem sestanku, kjer sosedi šanj, ki zadevajo širšo sredino in ki Marjek, »da smo že pred dvema ma naloge, zapisane v programu. za sodelovanje v letošnjem letu. so jih doslej reševali le forumsko, letoma uspeli s pomočjo sredstev ob­ Kljub temu pa bo delo resnično do S. Saje največkrat v obliki takoimenovanih činskih skupščin in skupnosti zdrav­ kraja zaživelo šele tedaj, ko bodo političnih aktivov. Pri nadaljnji gra­ stvenega varstva, poslati na ko­ ustanovljene strokovne službe, zla­ ditvi morajo biti prizadevanja čla­ ristno klimatsko zdravljenje 140 sti za tehnično načrtovanje. nov ZK usmerjena predvsem v spre­ borcev, lani 210. v letošnjem letu pa Tržiško gospodarstvo nima stro­ Občni zbor kranjskega društva za poi jemanje ukrepov za učinkovitejše upamo, da bo v zdravilišča odšlo kovnjakov za komunalne zadeve; praktično delovanje komunistov v lahko še za okoli 30 odstotkov borcev ker pa je komunalna dejavnost duševno prizadetim celotnem političnem sistemu in v več kot lani. O predlogih za koristno splošnega pomena, bi bilo prav, da bi bogatenju našega političnega siste­ zdravljenje v klimatšskih zdravi­ se urejala v strokovni službi, seveda ma s takšnimi oblikami, ki bodo liščih bo odločala komisija, ki jo na osnovi samoupravnega sporazu­ Skrb za zagotovile neposrednejše in svobod­ sestavljajo vodje občinskih dis­ mevanja med udeleženci. Tipičen nejše izražanje interesov v okviru panzerjev za borce NOV.« primer je industrijska cona na Mla­ demokratičnega samoupravnega od­ Da bi bili dispanzerji za borce ki. Urediti je potrebno vse komunal­ vsakega posameznega učei ločanja. NOV kar najbolj dostopni za popu­ ne in infrastrukturne naprave. Ce bi Čeprav se v zadnjem času veliko to je šesti stopnji uspostf: J. Kepic lacijo, za katero so namenjeni, so v to urejali v komunalni interesni skupnosti, bi potreba po konzorciju absolventov šole Helene Puhar v dobi vajo tudi plačilo in s te* odpadla. Kranju, ki je šola s prirejenim pro­ pri starših kot pri sebi urf* Osrednja točka dnevnega reda je gramom, zaposli brez težav, si občutek koristnosti, je r bil prav gotovo program samouprav­ Društvo za pomoč duševno priza­ mladostnikov. Lani so %j Za vzporedno gradnjo ne komunalne interesne skupnosti detim v Kranju prizadeva, da ob po­ tega oddelka poslali enega za letos, v ospredju tega pa predvi­ trebi priskoči na pomoč. Lani si je nika na delovno prakso v devan začetek gradnje vodovoda na primer od 43 absolventov šole organizacijo, letos naj bi samoupravnih odnosov Crni gozd. Zdaj je izdelan le idejni našlo delo predvsem v kranjskih dva, vendar pa za sedaj načrt gradnje vodovoda, ki naj bi delovnih organizacijah 40 učencev, možnosti, da bi se iz te* potekal v dveh etapah, in sicer od le trije učenci so dobili status težje lahko zaposlovali v delo* O tem, da je treba delo osnovnih organizacij ZSMS v združenem Črnega gozda do Cimpra in od tam zaposljivih. Prav gotovo je tudi nizacijah v kaj večjem št« delu dvigniti nad raven organizatorja proslav, športnih prireditev in do nove industrijske cone na Mlaki. zasluga društva, ki šteje skupaj s sedaj je namreč postalo operativne skupine v rokah drugih družbenopolitičnih organizacij v Dolg bi bil 10.892 metrov.' Vendar pa starši prizadetih otrok okoli 300 je vendarle že čas, da se TOZD, so že večkrat potekali brezkončni posveti. Konferenca mladih bo treba prej še razčistiti odnose z članov, da v organizacijah zdru­ pod posebnimi pogoji or delavcev, ki povezuje delo osnovnih organizacij, je ugotovila, da so v uporabniki, zlasti tistimi zunaj trži- ženega dela tako v Kranju kot pravni status, potem ko uresničevanju lanskega programa sicer presegli vlogo opazovalca sa­ ške občine in tistimi, ki bodo gradili Tržiču, od koder se učenci vozijo v let bila mesto, kjer je moupravnega dogajanja in problemov delovne sredine, vendar pa mladi na industrijski coni. šolo v Kranj, ni posebnih težav tudi težje duševno prizadeta še vedno niso povsem zadovoljni s svojimi dosežki. Delegati so potrdili še zaključni pri iskanju primernih delovnih mest mladostnikov uspešno Na ponedeljkovi konferenci so se mladi delavci kritično soočili z račun komunalne skupnosti za leto za dvotedensko delovno prakso. delo ob razumevanju in ki uresničevanjem dveletnega programa in poudarili, da so se še vedno 1978 in sprejeli program za letos, ra­ Drugače pa je seveda s skupino nekaterih kranjskih delci premalo posvetili sodelovanju pri družbenem planiranju, da njihovo zen tega pa še predlog za zbiranje mladostnikov pa tudi že skoraj od­ nizacij. Iniciativni odbor, načrtovano povezovanje s klubom samoupravijavcev še vedno ni sredstev za razširjeno reprodukcijo raslih srednje in težje duševno pri­ se ukvarjal s tem vprašani zaživelo, premajhno pozornost so posvečali tudi socialnim vprašanjem, primarnega omrežja vodovoda, po­ zadetih, ki so vključeni v oddelek za v ustanavljanju. Treba pa predvsem stanovanjski problematiki. trdili pogodbo o prenosu ceste delovno usposabljanje pri šoli. V iti še korak dlje in se odločit V spodbujanju priprav za sprejem zakona o združenem delu m Slap—Jelendol ter sprejeli samo­ oddelku, kjer se že od leta 1971 rehabilitacijskem centru še kasneje v oceni uresničevanja teh samoupravnih aktov ni bilo večjih upravni sporazum o oblikovanju in delovno usposabljajo mladostniki, ki zato. ker je kot kaže težav. Prav tako so s široko in povezano akcijo pripomogli k uresničitvi uporabi ter razporejanju skupnega niso nikoli sedli v šolske klopi in adaptaciji zavoda Matevža delegatskega sistema, saj so dosegli predpisan odstotek zastopanosti v dohodka v Ljubljanski banki. Te­ nikoli ne bodo zaposleni kot delavci, v Kamni gorici padla v vodo samoupravnih organih. Področje usmerjenega izobraževanja je ena meljni banki Gorenjske pa vendarle za svoje delo na zadnji. Že analiza o socialni :v njihovih najpomembnejših nalog. Mladi so sodelovali v izdelavi J. Kepic kranjski občini je pokazala;-' kadrovskih planov kot osnovi za planiranje izobraževalnih oblik in področju socialne politike profilov ter v izdelavi planov počitniških praks in njenega strokovnega hodnjem srednjeročnem obe vodenja; vendar to delo ni zaživelo v vseh sredinah niti z zadovoljivo Delegati o komunali trebno posvetiti še posebn: intenzivnostjo. Na področju ustanavljanja novih organizacij ZSMS v nost invalidski problematik, TOZD, kjer le-teh še ni, čeprav so dani pogoji za njihovo delovanje, je tudi delavnicam pod KMD dosegla formiranje desetih osnovnih organizacij. Potrebna pa bi Tržič — Na zadnji skupščini ko­ pod let ja |e v odgovoru pojasnil* da pogoji ter internatu in se' bila široka akcija, ki bi spodbudila organiziranje nadaljnjih petdesetih, munalne skupnosti so rlelegati opo­ je vzrok za to dolg dobavni rok. da bilitacijskemu centru. Ne I kjer obstajajo pogoji, pa tudi problemi, ki kar vpijejo po organizirani zorili na nekaj perečih vprašanj pa bodo pomanjkljivost odpravili je to tudi gorenjski prob; 1 v začetku marca. mladi sili. v zvezi s komunalno urejenostjo potrebno vsekakor v K M Tudi cestno omrežje, zlasti lokal­ Z novim vodstvom in novim, dopolnjenim programom dela. se v občini Omenili so smrad zaradi teti. saj sedanji prostori i ne ceste, so bile teme razprav dele­ namerava konferenca mladih delavcev spopasti /. naslednjimi vpra­ gnojnice, ki se zliva v zgornje rake delovno usposabljanje 1 od klavnice, tržiškega muzeja in gatov. Posebej |e treba omeniti cesto šanji: vključiti namerava mlade v osnovnih organizacijah v sodelo­ pretesni. Prav opozarjani* I I drugih hiš v tej okolici, vse do Dekli­ Slap-Jelendol, ki jo vsako slabo vanje pri izdelavi planskih dokumentov TOZD in pri obravnavi prostorsko stisko v delavn** I I škega doma. Itake so sicer pokrite vreme močno poškoduje, m cesto Bi­ zaključnih računov. Ena najvažnejših nalog je dvig produktivnosti ena od nalog kranjskega <£*j I z deskami, ki so jih namestili decem­ strica - Begun |e. ki kljub moderni dela, ki jo nameravajo doseči z uvajanjem novih tehnoloških in prihodnjem obdobju, ob I bra lani, vendar smradu ne prepre­ zaciji m novi asfaltni prevleki se organizacijskih dosežkov, s spodbujanjem novatorstva med mladimi, sprotnem spremljanju vkb*^ čujejo. Tako je, ker nekateri stano­ nima urejenih nabrežin m varnost­ pa tudi z aktivnim delovanjem v samoupravnih organih. Na področju absolventov šole Helene : valci hiš ob raka h niso hoteli pri­ nih ograj ... socialne politike bodo poskrbeli, da se pospeši ustanovitev socialnih v delo in življenje, ob zavzel VJ ključka na kolektor, ki je bil zgrajen Na seji je bilo govora tudi o kisu služb, ki se bodo ukvarjale s stanovanjskimi problemi, vprašanji vsakega posameznika pose:* lani. žalostno pa je, da se zaradi ,iih, podpisnikih samouprav nega otroškega varstva itd. Sprožili bodo javno razpravo o usmerjenem izo­ tako potrebno, seveda oc % smradu pritožujejo ravno ti prebi­ sporazuma <> združevanju sredstev braževanju, pogovorili se bodo o programih počitniških praks, o vanju tudi vseh humanitarni * valci oziroma stanovalci. ZA vzdrževanje in obnavljanje ko­ mentorstvu, spodbudili pa bodo tudi ustanavljanje klubov štipendi­ nizacij in staršev ter tudi str** *• Razlog negodovanja so tudi hi­ munalnih objektov in naprav skup­ stov. Med pomembne naloge pa so uvrstili tudi informiranje mladih služb od skupnosti za zarvP * dranti v krajevnih skupnostih Kav­ ne rabe. Izpad je precejšen, /ato DO delavcev in povezovanje združenega dela s krajevnimi skupnostmi. in skupnosti socialnega skri^ S ne in Tržič-mesto. ki nimajo name­ potrebno prek SDK posredovati, da organizacij združenega dela ^ D.Zlebir ščenih ovalnih kap kot to zahtevajo obveznosti pora vnajo. predpisi. Predstavnik Komunalnega J. Kepic 7. STRAN. G LAS Približuje se odločitev Vsak izmed nas. ki se čuti tako ali v svoj egoistični voz, ni potrebno drugače ogroženega, stori vse, da 1. Varianta osem po sprejetih kri­ Po vsem tem bomo počakali na v tem trenutku razpredati, ker s terijih predstavlja najboljšo rešitev. ubeži preteči nevarnosti. Stanovanj­ tem ne bi v ničemer prispevali k re­ težko pričakovani urbanistični na­ 2. Prizadeti občani, delovne orga­ ska hiša, obdelovalne površine in kar šitvi problema.) črt, ki ga bomo temeljito pretresli na še sodi tu zraven, so prav gotovo nizacije naše občine in strokovne javnih razpravah. Ker sodim, da je prej omenjeno institucije so že neposredno sodelo­ vrednote, ki se jim občan nerad od­ Ce bo urbanistični načrt prestal nekaj povsem naravnega ter da je vale pri iskanju najboljše rešitve. pove. Posebno še, če gre za dom, ki kritično presojo, ga bomo, po potrebi vsakršni napredek mogoč le s prese­ 3. Urbanistični načrt Škofje Loke, sta ga z ženo z veliko odpovedovanja seveda korigiranega, ponudili skup­ ganjem tega nasprotja, ki naj prive­ katerega sestavni del so tudi pro­ zgradila; ali če gre za očetnjavo, v ščini v sprejem. de do vsakokratne najboljše rešitve, metne rešitve, bo v skladu z veljav­ kateri se je rodil in ga na predmete Sam sodim, da je pot, ki smo jo upoštevaje tako zahteve urbaniza­ nimi predpisi razgrnjen in bodo vsi in okolico veže nešteto vezi, ali če ubrali, primerna in da bomo končno cije kot prizadetih občanov, smo se zainteresirani imeli ponovno priliko gre za kmeta, ki mu pomeni zemlja uspeli presekati vozel, ki enega bolj, v Škofji Loki lotili rešitve problema povedati svoje mnenje. kruh — pogosto pa še znatno več — na naslednji način. drugega manj, žuli. so krčeviti napori ogroženega obča­ 4. Taka odločitev je zagotovila Seveda ostane še vprašanje, kako Na javnih razpravah ob razgrnitvi nadaljevanje izdelave urbanistične­ na, da ohrani obstoječe stanje, po­ pomagati tistim, ki bodo zaradi take variante »Mesto« je vzniknilo enajst ga načrta, kar je zaradi časovne sti­ vsem razumljivi. ali drugačne rešitve prizadeti. V prvi bolj ali manj originalnih rešitev. ske, v kateri smo, zelo pomembno Kakor je naravno reagiranje ogro­ vrsti jim bo potrebno nuditi pravič­ Sodili smo, da jih je potrebno na (RUZ se aktivira leta 1981, urbani­ ženega občana, je nekaj nujnega no odškodnino. (Investitor na dru­ podlagi dogovorjenih meril kritično stični načrt bo omogočil intenzivira­ gih odsekih to že dela.) Menim pa tudi urbanizacija. Razvoj znanosti, ovrednotiti. Družbenopolitični zbor nje individualne in blokovne grad­ tudi, da bo tistim, ki bodo ostali brez tehnike, številčna rast prebivalstva naše skupščine je verificiral osem nje). tem trenutku še vedno ni mogo- itd. in iz tega spreminjajoče se oblike meril, in sicer: stanovanj oziroma svojih hiš, treba in načini življenja, terjajo perma­ ponuditi stanovanja in parcele za odgovoriti na vprašanje: kje bo 1. Dobre regionalne povezave To, kar sem sedaj povedal, so nentne posege v prostor. Zato je morebitne nove gradnje. *a skozi mesto Škofja Loka cesta 2. Dobre povezave med stano­ dejstva. (Več o tem bodo zainteresi­ konfliktnost neizbežna in ni na­ Pijansko dolino. Na to vprašanje vanjskimi in industrijskimi conami rani občani našli v brošuri, ki je Naj sklenem svoje razmišljanje. ključje, da se zaradi omejenosti bi­ Ponudil odgovor novelirani urba- 3. Minimalni vpliv škodljivih emi­ v tisku.) Kaj pa načrtujemo v teh in Občani naše občine smo ponovno valnega prostora, ta problematika pred veliko preizkušnjo. Razvoj *jčni načrt mesta, ki bo vseboval sij na okolje naslednjih dneh? kaže dan za dnem v bolj zaostreni terja poseg v naš skupni prostor. [* prometne rešitve za mesto in 4. Minimalni kvarni vplivi na 28. februarja bo zasedala občinska obliki. Ce pa v okolju, ki je nujno Prometne, prostorske, ekološke, fi­ "Uco. Naša skupščina bo o njem mestno sliko skupščina, kateri bomo predlagali, podvrženo urbanizaciji, prevladuje­ nančne in druge danosti opredelju­ Ividoma razpravljala in odločala 5. Maksimalno čuvanje kmetij­ da sprejme študijo in verificira sklep jo posebnosti — v našem primeru jejo rešitev. Jo bomo znali sprejeti do maja. Zato bo potrebno na skih in zaščitenih zemljišč izvršnega sveta. Med tem časom pa Q 1 (XX)-letna Škofja Loka, ki jo želimo za svojo, je vprašanje za večino; pri vor še malce počakati. Kaj pa je 6. Maksimalna prometna varnost bodo krajevne skupnosti poskrbele kot prvorazredni nacionalni kul­ prizadeti manjšini pa bo, kljub vsej "Jar mogoče reči? 7. Dobra dostopnost starega cen­ za popolno informiranost zainteresi­ turni spomenik ohraniti zanamcem dobri volji, ostal grenak občutek. '^ane so peripetije ob prvi ponu- tra mesta ranih občanov ter oborožile delegate — so problemi urbanizacije toliko Je že tako. I"1* rešitvi in jih zato ne kaže pogre- 8. Najmanjša prizadetost spome­ s stališči. Pričakujemo, da bo raz­ zahtevnejši. 1 Za uvod k temu razmišljanju niško varstvenih objektov prava stekla tudi v združenem delu Predsednik skupščine (Misel, češ, da so nekateri v pre­ ^ *odim, je treba povedati nasled- Po njih so se po veljavni metodo­ in družbenopolitičnih organizacijah. Viktor ZAKELJ teklosti to objektivno dejstvo vpeli logiji ovrednotile vse predlagane variante. To delo smo zaupali orga­ nizaciji Slovenija ceste — projekt nizke zgradbe. Ugodno, Kot rečeno se je najprej ocenilo izključno kvaliteto posameznih va­ riant, ne glede na stroške izgradnje. sprav so izgube večje Študija je pokazala, da predlaganim merilom najbolj ustreza varianta 9 (predor pod Stenom), najslabše kva­ prvih ocenah je gorenjsko gospodarstvo litete pa je" varianta 2 (predor pod uspešno poslovalo, čeprav so izgube večje gradom). Ker pa je treba ceniti tudi stroške izgradnje, smo se odločili, da ? leta 1977 - Največji izgubaš je TOZD le-ti morejo služiti le kot izločevalni in limitirajoči faktor, kar pomeni, da Hladna valjarna Jesenice se izloči varianta, ki pri višjih stro­ ških daje manjšo kvaliteto. (Izloči Čeprav bodo delovni kolektivi zaključne račune oddali šele konec pa se tudi varianta, ki presega realno rw^aeca in bo potem trajalo še nekaj časa, da bo »statistika« lahko finančno sposobnost investitorja.) Pravila svoje delo in bodo znani končni rezultati, so prve ocene Po tako opravljeni cenitvi se je iz­ že znane. Pri SDK ocenjujejo, da je gorenjsko kazalo, da predstavlja najboljšo reši­ ^.^v^Jarjenja «,c tev varianta osem, ki jo je izdelova­ LT*podarstvo lansko leto uspešno sklenilo, čeprav so izgube večje kot lec študije opredelil (citiram): 1977. Varianta 8 - Predor pod Hribcem, ^ Ocenjujejo, da je celotni prihodek gorenjskega gospodarstva lani se odcepi od obstoječe regionalne 53 milijard dinarjev in se je v primerjavi z letom 1977 povečal za ceste v Lipici, prekorači Soro pri izli­ Lesce — Delavci SUP Gorenje grade v zahodnem delu Lesc nov K odstotkov. Se več se je povečal družbeni proizvod, saj je lani vu Sušice, gre skozi tunel pod Hrib­ tri nadstropni stanovanjski stolpič. Poslopje so začeli graditi lani, vseljiv pa £ *rastel kar za 29 odstotkov. Še hitreje pa sta naraščala dohodek in cem (dolžina ca. 150 m) ter se nada­ bo letošnjo pomlad. Sedaj opravljajo še nekatera notranja dela, urediti pa v^ti dohodek. To pripisujejo manjši rasti amortizacije in manjšim ob- ljuje po desnem bregu Poljanščice. morajo še okolico. V nora stamnanja se bodo vselili delavci tovarne Veriga, ^ *nostim gospodarstva zaradi znižane stopnje davka iz dohodka ter Ž mostom pri Bodovljah se priključi ki so financirali gradnjo tega stanovanjskega poslopja. —Foto: B. B. */*ianjftanim obveznostim na nekatere samoupravne interesne skup- na še znano traso ceste. Ta varianta H "ti. Za osebne dohodke pa so porabili 23 do 24 odstotkov več zahteva predor pod Hribcem in za­ j^harja kot leta 1977. Ker je to manj. kot je narastel družbeni sek na poteku ob Stenu ter moderni­ k^tfvod, je več denarja ostalo za sklade. Čeprav odstotek ni visok, pa zacijo obstoječih cest za povezavo Brez podpisa ni soglasja rj^lo lahko gorenjske delovne organizacije namenile letos skoraj 10 s Selško dolino. tj 'ijjard dinarjev za sklade skupne porabe, stanovanjsko gradnjo in Izvršni svet naše skupščine je ^>f?e skupne potrebe ter 3,5 milijarde za poslovne sklade. rezultate študije pozorno pregledal V škofjeloški občini nobena TOZD ne more dobiti ^ Nekoliko manj ugodno kot lani, je letos stanje izgub. Po lanskih in sprejel več sklepov. Naj omenim soglasja za novo naložbo, če ni podpisala samo­ q. ključnih računih je bilo na Gorenjskem manj kot 15 milijonov le najpomembnejše. Javnost, ki je ^i*larJev »minusa«, letos pa je vsota narasla na okoli 100 milijonov bila mimogrede »avtor variant« in upravnega sporazuma o zagotavljanju minimal­ K carjev. Med izgubaši je 10 temeljnih organizacij združenega dela in kasneje anketirana ob izdelavi štu­ f« Jveč izgube — skoraj polovico celotne izgube na Gorenjskem ima dije, se preko posebne publikacije nih standardov za življenjske in delovne pogoje ZD Hladna valjarna jeseniške železarne. seznani z rezultati študije. Izdelo­ delavcev Tw Čeprav je bilo Jani velike govora o previsokem naraščanju valcu urbanističnega načrta Škofje robnih dohodkov, prve ocene kažejo, da so naraščali počasneje od Loke se naroči, da pri izdelavi načrta Izredno hitra rast industrij­ vključil v življenje kraja, v ka­ ^užbenega proizvoda. Povečali so se namreč v primerjavi z letom 1977 upošteva varianto osem. skih zmogljivosti je v zadnjem terega se je preselil. 23 odstotkov in so znašali v poprečju na Gorenjskem 5.024 dinarjev. Hazlogi. da se je izvršni svet tako desetletju zahtevala hitro na­ Omenjeni sporazum so podpi­ raščanje števila delavcev. Ker je sale skoraj vse občine v Slo­ vljenjski stroški pa so narasli za približno 17 odstotkov, kar kaže. da odločil, so po moji sodbi vsaj nasled­ domačih premalo, so jih morale se realni osebni dohodki dvignili za H odstotkov. nji: veniji. Tudi v Škofji Loki, vendar delovne organizacije poiskati v je bil odziv delovnih organizacij manj razvitih krajih Slovenije in zelo slab. Večina jih namreč Jugoslavije. Največkrat so zato, sporazuma ni podpisala, kar ima ževalne skupnosti Slovenije oziroma posebne izobra­ da so delali, dobili le skromno za posledico, da se jim tudi streho nad glavo, vse drugo pa SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ ževalne skupnosti. Vendar pa primerjave niso docela njegovih določil ni potrebno dr­ naj bi se urejalo kasneje. Re­ čiste, ker se generaciji v skupnem številu nekoliko žati. Ali drugače povedano, de­ zultat pa so bile pogosto povsem razlikujeta: v letošnji je 2559 učencev, v lanski 2804 lavca zaposlijo, ne da bi poskr­ nemogoče življenjske razmere ali za 45 več ( 1.7 odstotka). V seštevku pa verjetno ta beli za njegovo stanovanje in priseljenih delavcev. prehrano. delež lahko zanemarimo. Pomembnejša pomanjklji­ vost pa je, da imamo v letošnji generaciji relativno Zato ni naključje, da so slo­ Ker pozivi občinskega sindi­ Kako visok delež učencev še neodločenih (317 ali 12,4 od­ venski sindikati pred nekaj leti kalnega sveta za podpis spo­ stotka). Ce bi se neodločeni enakomerno razpršili po pripravili samoupravni spora­ razuma niso zalegli, so predla­ vseh poklicih, to razmerij vsaj relativno ne bi spre­ zum o zagotavljanju minimalnih gali in pobuda je bila sprejeta uskladiti minjalo. Verjetno pa gre za učence, ki se bodo in življenjskih standardov za tudi na občinski skupščini, da odločali zelo različno. Pri računanju celotne bilance delavce. V njem je določeno, da nobena temeljna organizacija je potrebno vsakemu delavcu že združenega dela ne bo dobila so­ poklicne smo se odločili da skupino neodločenih obravnavamo takrat, ko ga zaposlimo, zagoto­ glasja za novo investicijo, če ne v skladu s splošno razdelitvijo generacije: 51,0 od­ viti stanovanje in hrano in mu bo podpisala omenjenega spo­ namere stotkov ali 104 učencev naj bi se usmerilo v štiriletne omogočiti, da se bo normalno razuma. L. Bogataj srednje šole. 2H odstotkov ali 89 učencev pa v dve­ in možnosti letne in triletne poklicne šole. Preglednica presežkov in primanjkljajev med 3 i : izobraževanja (1) poklicnimi namerami in načrtovanimi kapacitetami šol za Gorenjsko pokaže zlasti naslednje: primanj­ kuj« metalurških tehnikov 11.1 L izredno veliko tek­ V tej rubriki smo že pisali o splošni razdelitvi stilnih tehnikov (139) čevljarskih tehnikov (33) in kj^r>fcnje generacije osmošolcev na Gorenjskem in jo ekonomskih tehnikov (44). Primanjkljaj nekaterih ^j^Dali z lanskoletnimi vključitvami. Tokrat na profilov pa bo verjetno nekoliko manjši zaradi pri­ 4. Jujemo z analizo, ki jo je pripravila strokovna liva /. drugih območij. s* •' strokovne službe. Dokončno besedo pri odlo tivnih tehnikih (17). učiteljih oziroma gimnazijcih »±a^ ^ *tevilu mest v šolah in drugih pomembnih pedagoške smeri (52), gimnazijcih splošne smeri (11) j ^njih letošnjega vpisa novincev pa bo imelo m medicinskih sestrah (01). od katerih se bo precej­ /liženo delo in najširši družbeni interesi zbrani šen del usmeril v Ljubljano. ajl v koordinacijskih odborih za usmerjanje vpisa, V skladu z opisanimi predpostavkami in zadržki po občinah že oblikovani, njihovo delo pa bo ter ob predvidevanju, da bi se v tekstilno tehnično »vlajeno z ustreznim medobčinskim ali regijskim šolo usmerilo vsaj 60 učencev liani z Gorenjske 38) %rom. in da bi bil profil medicinskih sester usklajen, bi V letošnji »bilanci« smo upoštevali poklicne dobili približno tole sliko: razlika med presežkom. Mere osmošolcev in jih primerjali s prostimi učni- ki mu prištejemo Se neodločene, m primanjkljajem je ' mesti, ki so jih sporočile gorenjske organizacije 11>I učencev. To pomeni, da za približno I razrede ^ženega dela. Izhodišče primerjav za štiriletne Učencev, ki nameravajo v štiriletne srednje šole, ne V žirovskem Kladivarju če nekaj let uvajajo sodobno tehnologijo proiz­ Hne šole pa je predlog vpisnih kapacitet za šolsko bo prostora. ^» 1979/80, ki ga je pripravil izvršni odbor Izobra­ Franc Belčič vodnje. Zato so kupili veliko nove opreme, povezali pa so se tudi s fakulteto za strojništvo v Ljubljani, ki jim bo pomagata pri raziskavah proizvodnje hidravličnih komponent. — L. B. G L, A S 8.STRAN. Slovenci v pred- marčni dobi in revoluciji 1848 Razstava v galeriji Prešernove hiše v Kranju hteva po zemljiški odvezi in odpravi fevdalizma. V galerijskih prostorih Prešernove venskih tleh. Razstava začenja z ob­ Posebno poglavje na razstavi je namenjeno gospodarskemu razvoju hiše in v Tavčarjevi 43 je bila kot dobjem pri Napoleonovem porazu, na Slovenskem. Industrijska revolu­ uvod v praznovanje slovenskega ko so se zmagovite države zavzemale cija, ki je predstavljala ogromen teh­ kulturnega praznika odprta v torek, za preureditev Evrope in si prizade­ nični prevrat, je z zamenjavo roč­ 6. februarja, zgodovinska razstava vale ustaviti širjenje revolucio­ nega dela z delom strojev dvignila Slovenci v predmarčni dobi (1815 do narnih idej francoske revolucije. Da produktivnost, spremenila družbene 1848) in revoluciji 1848. Pripravili bi dosegle ohranitev zakonitega odnose ter ustvarila pogoje za nasta­ sta jo osrednji slovenski ustanovi miru in reda v Evropi, so nastopile nek modernega delavskega razreda. Narodni muzej in Arhiv SR Slove­ proti revolucionarnim vrenjem, libe­ Čeprav je gospodarski razvoj na Slo­ nije iz Ljubljane. ralnim idejam ter narodnoosvobo­ venskem v primerjavi z drugimi za­ Razstava nam s pomočjo fotogra­ dilnim in zdinjevalnim gibanjem. hodnimi deželami in tudi v okviru fij, fotokopij izbranih dokumentov V nadaljevanju je na razstavi same avstrijske monarhije močno zemljevidov, nekaterih eksponatov predstavljena upravna in politična zaostajal, so v obravnavanem času ter obsežnim tekstom in napisov po­ ureditev naših dežel v predmarčnem le prodirale tudi na Slovensko neka­ Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848, razstava, ki _ daja celovit prikaz pomembnega in obdobju, posebno poudarjen pa je tere nove oblike. Pomembno mesto ca odprta v galeriji Prešernove hiše v Kranju, je po »Napoleonoukl razgibanega več kot tridesetletnega položaj slovenskega kmeta, ki se v gospodarskem razvoju slovenskih provincah* druga v vrsti zgodovinskih razstav Narodnega muzat M obdobja slovenske zgodovine. Raz­ kljub izboljšavam v poljedelstvu ni dežel je pripadalo železarstvu, najhi­ Slovenci v 19. stoletju. Razdeljena je v dva dela; v prvem nas oris m* deljena je v dva dela. V prvem nas izboljšal. Najtežje je bil kmet obre­ treje pa so se tehnične novosti uve­ ne dobe seznanja s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi nzzv oris predmarčne dobe seznanja s po­ menjen s podložništvom. Na sloven­ ljavljale v tekstilni industriji. Leta tem času na slovenskih tleh, v drugem pa izbor arhivskega in Jj litičnimi, gospodarskimi in kultur­ skem podeželju je zato skozi vso 1842 je začela v Vevčah pri Ljub­ nega gradiva oživlja dogodke v revolucionarnem letu 1848 na S/ooasV nimi razmerami v tem času na slo­ predmačrno dobo nenehno rasla za- ljani delovati tudi prva strojna pa­ Foto: F. Perdan pirnica na Slovenskem. Kljub nasta­ janju prvih strojnih tovarn pa so v prvi polovici 19. stoletja pri nas še vedno prevladovale manufakture, Srednjeveške kovnic založništva in domača obrt na vasi, kar je tudi na razstavi dobro prika­ zano. V Kamniku odprli numizmatično razstavo Predmarčno obdobje zaključuje še srednjeveški denar« — Tudi mesto KCLTMI posebno poglavje o kulturi in slo­ venskem narodnem prebujanju, kjer imelo v 13. stoletju svojo kovnico je zlasti poudarjena vloga Prešerno­ vega kroga, ki je tedaj na Sloven­ skem postavil slovenski narodnostni program na prave temelje. Boril se je za popolno neodvisnost in samo­ stojnost slovenskega naroda in hkrati za enakopravnost vseh naro­ dov. V drugem delu razstave (v raz­ stavnih prostorih v Tavčarjevi 43) nas izbor arhivskega in drugega gra­ diva seznanja z dogodki v revolucio­ narnem letu 1848 na avstrijskem ozemlju, zlasti pa na slovenskih tleh. Marčna revolucija na Dunaju, v kateri so revolucionarji izsilili padec Revija pevskih zborov — V soboto je bil v kulturnem domu na Visokem osovražene Metternichove vlade, drugi del letošnje občinske revije odraslih pevskih zborov. S po štirimi pesmi­ ukinitev cenzure in svobodo tiska mi so nastopili: mešani zbor Društva slepih in slabovidnih Tomo Zupan iz ter obljubo cesarja Ferdinanda, da Kranja, moški zbor KUD Triglav iz Dupelj, Učiteljski pevski zbor Stane bo izdal ustavo, je sprožila val de­ Žagar iz Kranja, moški zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj z že običajno monstracij tudi v Ljubljani. Velik nadpoprečnim programom, solidno predstavo pa je ponudil tudi po daljšem del razstave je odmerjen slovenskim Kamnik - Kamničani so v pro­ teže. Ko je sredi 13. s premoru spet prepevajoči moški zbor Franceta Prešerna iz Kranja. Prvič je kmetom, ki so marčno revolucijo gramu letošnjega praznovanja napada Tatarov na OirrsSto na reviji sodeloval mešani zbor KUD Tone Šifrer iz Žabnice (na sliki), ki ga navdušeno pozdravili, saj so priča­ 750-letnice Kamnika zapisali, naj vina prenehala, so morale vodi Marija Jamnik in se čez čas utegne razviti v dokaj kvalitetno skupino. kovali takojšnjo in popolno odpravo praznovanje prispeva tudi k poglob­ postopoma zapreti svoie (H. J.) - Foto: F. Perdan fevdalnih obveznosti brez odškodni­ ljenemu zbiranju in preučevanju Tedaj sta prevladovala pri o* ne, in slovenskemu narodnostnemu kamniške zgodovine. V sklop teh pri­ ski m graški pfenig. Pozneje* vprašanju, ki je stopilo v ospredje zadevanj spada že druga razstava, ki pojavil dunajski pfenie taW takoj po revolucionarnih dogodkih jo je letos pripravil Kulturni center vam »vinar«, ki je krožil on \ Gorenjski Prešernovi nagrajenci na Dunaju. Program Zedinjene Slo­ Kamnik — Kamniški muzej. V če­ konca 15. stoletja, ko venije, ki se je zavzemal za odpravo trtek, 8. februarja, je bila namreč v habsburški denar. Za življenjsko delo ali najboljše stvaritve na po­ starih zgodovinskih dežel in zahte­ Dvorani nad kavarno odprta nu­ val Slovenijo kot posebno teritorial­ mizmatična razstava NAŠ SRED­ Poleg tega pa je razsu dročju kulture v zadnjem letu so v petek v Kranju no enoto z lastnim parlamentom in NJEVEŠKI DENAR, ki jo je muzej cionalni denar srbskih ter lastno upravo, je na razstavi vse­ pripravil v sodelovanju z Numizma­ kraljev in velikašev, ki so prejeli visoka priznanja Prešernove nagrade stransko osvetljen. tičnim društvom Slovenije. kovnicah, ki so delovale dvesto let, do konca 14 Razstava ima namen prikazati, Marjan Belec, Silvo Ovsenk, Miran Kenda in V nadaljevanju so na razstavi pri­ so Srbijo in Bosno po.o. kakšno je bilo v srednjem veku, med kazana predvsem z arhivskim gradi­ Turki. Na Hrvaškem j* bj{ Skupina 77 — Obširneje jih predstavljamo v da­ 12. in 15. stoletjem, denarništvo v vom in tiski prva slovenska društva let v obtoku slavonski »ba* južnoslovanskih deželah. V prikazu našnjih Snovanjih in njihovi programi, volitve v frank­ Dalmaciji pa je v tem času fc* je zajeto celotno naselitveno pod­ furtski in dunajski parlament, revo­ neški denar, le dubrovnišk* * ročje južnoslovanskih narodov — KRANJ — Po uvodnem nago­ lucionarna vrenja na Dunaju v zvezi ka je ves čas kovala svoj det** ob lanskem kulturnem prazniku. od Koroške in Goriške do Srbije in voru Staneta Božiča, predsedni­ z oktroirano ustavo, ki jo je izdala O Prešernu v svojem času in Dalmacije. Razstavljeni izbor prika­ Tudi mesto Kamnik j« ka kranjske občinske skupščine, vlada aprila 1848 ter končno zakon nato v kasnejših, prelomnih ob­ o odpravi zemljiške odveze'z odškod­ zuje izbrane primerke iz tega obdob­ srednjem veku razrnerorru in Prešernovi Zdravljici, ki jo je dobjih slovenske zgodovine, je ja, zaradi večje nazornosti pa je kovniško dejavnost. p0 zapel Akademski komorni zbor, nino iz 7. septembra. spregovoril Dušan Rihtaršič, večina primerkov prikazana že s foto mnenju je bila kovnica na se je v petek zvečer v domu JLA Program Zedinjene Slovenije v predsednik skupščine kulturne povečavo. gradu in je delovala nekake začel najalovesnejši dogodek le­ letu 1848 sicer ni uspel, toda nastop skupnosti Kranj. Pesnika je pri­ Pri nas so se po keltskem, ilirskem, 1204 do 1270. torej dobri tošnjega kulturnega praznika na Slovencev kot enega naroda se je kazal kot družbeno zavzetega, rimskem in bizatinskem denarju sre­ Poznamo 20 različnih VTK! Gorenjskem: podelitev Prešerno­ uveljavil in ostal živ v vseh nadalj­ revolucionarnega in poštenega di 12. stoletja pojavili prvi srednje­ iz kamniške kovnice, v št vih nagrad za življenjsko delo njih obdobjih slovenske zgodovine. duha, iskalca tedaj še neznane­ veški srebrni pfenigi iz Brež na riantah. V začetku so oziroma najboljše stvaritve na Vsestransko poglobljena in izčrp­ ga, boljšega sveta, komunizma. Koroškem. Ze ob koncu 12. stoletja vzorce pfenigov iz Brei i področju kulture v zadnjem letu. no pripravljena razstava daje ob­ Prešernova moč premagati tr­ so cerkveni in posvetni delavci na škem, kasnejši novci, ki se iskovalcem možnost, da si ustvarijo Prejeli so jih slikar Marjan pljenje in bolečino pa pri tem ne Kranjskem drug za drugim odpirali oglejski vpliv, pa imajo podobo o tem, kakšne so bile razme­ Belec iz Kranja za več kot štiri­ obupati je spremljala tudi Slo­ tako imenovane »mejne kovnice«, ske motive. Doba del< re na Slovenskem v predmarčni dobi desetletno ustvarjalno pot, Silvo vence v narodnoosvobodilnem kar je narekovala gospodarska po­ niške kovnice je bila Ovsenk iz Kranja za osemnajst- boju in jim vlivala poguma. Zato in v času revolucij v letu 1848. treba. Kovale so skoraj izključno za kratka in njeni izdelki so* letno režisersko delo z igralskimi tudi današnjim in prihodnjim ro­ Majda Zontar potrebe trgovine s sosednjo Ogrsko, zato obstajajo še mai družinami DPD Svobod kranjske dovom ostaja svetal vzor. kjer je bil »breški pfenig« izredno stveno-numizmatične občine, igralec in režiser Miran V koncertnem delu prireditve priljubljen zaradi dobrega srebra in katere bo treba še raziskatiT Kenda iz Radovljice za skoraj s ta se z recitacijami Prešernovih dvajsetletno delo z mladimi in za pesmi in z zborovskim petjem iz­ nekatere izjemno uspele igralske menjala igralec domačega gleda­ Še sedem kreacije ter Skupina 77 iz Tržiča lišča Jože Vunšek in Akademski za svojevrsten pristop in pred­ komorni zbor iz Kranja. stavitev projekta Prt na preprogi prijetnih H. Jelovčan večerov Predoslje — Jutri ob 20. uri se s koncertom narodnozabavnega an­ sambla Gorenjci s pevcema in humoristom v Predosljah nadaljuje bogat spored prireditev kulturnega tedna. V četrtek zvečer bo v njiho­ vem kulturnem domu gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s Človekom na položaju Fadila Had- žiča, v petek pa bodo nastopile fol­ klorne skupine iz Železne Kaple, Save in Predoselj. Za soboto so Predosljani pripravili slavnostno akademijo z dramskim igalcem Jožetom Zupanom in okte­ tom Britof, v nedeljo popoldne bodo ponovili domačo uprizoritev Finž- garjeve Razvaline življenja, za Razstava v Savi - V petek in soboto je bila v sejni sobi kranjs* ponedeljek načrtuje kulturni pro­ Sava odprta zanimim razstava del in zbirk delairev, ki jo je skupc gram osnovna šola, naslednji torek, katom pripravilo kulturnoumetmško društvo Sava. Z zbirko meda**] 20. februarja, pa bo v okviru se je predstavil Mihael Petek, z zbirko starega denarja Janez Robat* kulturnega tedna v Predosljah ko je ljubitelj Damjan Stirn razstavil svoja najuspelejša slika* zadnja predstava: koncert Učitelj­ Ta izražajo redko občutenost v barvi in obliki nekoliko lirične f* 5.;>, .< , / ' i /. skega pevskega zbora iz Kranja, S to razstavo Savčam uresničujejo dva cilja; približati ustvarjal** ovezan z recitalom partizanske nemu človeku, po drugi strani pa dati možnostprav temu delovnem? O delu Prešernovih nagrajencev je spregovoril Andrej Pavlovec, predsednik Ealade. da pokaže svoja kulturnoumetmška izražanja. (H. d.) - foto: F.rW žirije za podelitev nagrad. - Foto: F. Perdan H. J. Ob odprtih Dan odprtih vrat vratih...

Spomnili so se domačina Borisa Ziherla. ki je zelo cenil Prešernovo Zlasti šolarjev je bilo veliko, ki besedo, in ob tretji obletnici njegove so s svojimi učiteljicami prišli v smrti pripravili razstavo njegovih četrtek na obisk v knjižnico. del. Stene knjižnice pa v teh dneh Ustavili smo nekatere z osnovne IVAN krasijo tapiserije Silve Bernik, ki se šole Peter Kavčič v Škofji Loki in BOŽNAR, v ljubljanski Dekorativni tovarni jih povprašali, kaj menijo o »dne­ učenec 8. ukvarja z deseni, doma pa tke preču­ vu odprtih vrat«. razreda dovite tapiserije na ročnih statvah. Ogledali smo si, kako so razpo­ Razstava del, ki jih je ustvarila v rejene knjige v knjižnici. Mene zadnjih dveh letih, bo odprta do zanimajo predvsem knjige s 15. marca. psihološko in politično vsebino in Škofjeloška knjižnica je po nekaj odslej jih bom laže sam poiskal. mesecih, odkar se je preselila v nove Pokazali so nam, kje lahko prebe­ prostore, ki ne utesnjujejo več nje­ remo knjige, ki jih ne moremo nega dela, postala pravo žarišče kul­ odnesti domov. Zelo lepo so ure­ turnega življenja v Škofji Loki. Sko­ jeni prostori za razna predavanja, raj sleherni večer se v večnamen­ meni je posebej všeč prostor za skem prostoru knjižnice vrstijo pre­ glasbene večere. davanja, literarni večeri, ure pravljic za otroke, glasbeni večeri. S temi prireditvami skuša pritegniti tudi tiste, ki ne berejo le knjig. Treba pa je povedati, da za to pestro dejav­ nost, prizadevni delovni kolektiv ne dobiva dodatnih sredstev. Osnova njihovega dela, kakor tudi vseh so­ ALBINA V škofjeloški knjižnici delovno proslavili kulturni delavcev teh prireditev, je velik en- ROZMAN, tuziazem in želja, ne le približati predmetna praznik — Pomenek o mikavnosti branja — knjigo delovnemu človeku, temveč učiteljica Knjižnica postaja žarišče kulturnega življenja napolniti njegov vsakdanjik z dejav­ zemljepisa nostjo, ki ga bogati. Vse več mladih in zgodovine ZLATKA v Škofji Loki prihaja v knjižnico. Otroci težko Pripeljali smo jih, da bodo TUFEK, čakajo na dan, ko so na vrsti ure vzljubili knjigo in večkrat prišli v učenka 6. amaterskem kulturnem področju škofja Loka — Ko so v knjižnici pravljic. Študentje se redno sesta­ knjižnico, da bi jih upeljali v to razreda prejela najvišje priznanje Zveze kul­ Ivana Tavčarja v Škofji Loki pred jajo v knjižnici. knjižnično dejavnost. Tudi v šoli Večkrat pridem v knjižnico, turnih organizacij — odličjodličjet Svobo- časom snovali svoj statut, so se Z vso to dopolnilno dejavnostjo pa pripovedujemo, da je knjiga člo­ de z zlatim vencem. Sproščen pogo­ sedaj ko je tako lepa, še raje. ustavili ob Prešernovem dnevu. Ni­ se širi krog bralcev. V preteklem letu vekov najboljši prijatelj. Vendar vor so dopolnjevale Prešernove pe­ Zahajam v pionirski oddelek, kjer kjer vendar ni zapisano, da so lahko so vpisali preko 500 novih. Izposo­ pa škofjeloška knjižnica ni le iz­ smi, ki jih je recitirala Marija Lebar. lahko sama izberem kar želim, če kulturne ustanove ta dan zaprte, so jenih je bilo več kot sto tisoč knjig, Janko Krek pa je prikazal delo posojevalnica knjig, saj ima vrsto pa ne najdem, povprašam knjiž­ dejali. 2e kar v navado je ponekod od tega samo v Škofji Loki 81.(KM). knjižnice, ki se vse bolj odpira širo­ drugih dejavnosti, od poučnih ničarke, ki mi rade pomagajo. priSlo, da so kulturni delavci ta dan Torej je vsak Škofjeločan prebral po predavanj do glasbenih večerov. Mena najbolj zanimajo parti­ prosti in kulturni praznik se je tako kemu krogu občanov in skuša zado­ osem knjig. Šola dobi vsak mesec program zanske in šaljive zgodbe. Morda sprevračal v praznik kulturnih de­ voljevati njihove najrazličnejše po­ M. Volčjak teh prireditev in razredniki učen­ bom odslej prišla tudi na preda­ lavcev. Škofjeloški knjižničarji pa so trebe po kulturnih dobrinah. cem priporočamo obisk. vanja. se odločili, da bodo v kulturnem ted­ nu še popestrili svojo dejavnost ter delovno obeležili Prešernov dan.

Pretekli četrtek so široko odprli vrata knjižnice in sprejemali obisk delovnih kolektivov, šol in občanov. Faksimile Borovih »Pesmi« Ideja ni nova, pravi vodja knjižnice Janko Krek, »dan odprtih vrat« že več let uvaja Narodna galerija v Ob kulturnem prazniku izšel tudi zbornik Ple­ Ljubljani. Dopoldne so prihajali numa kulturnih delavcev — Sesti sklic osvetlil zlasti učenci škofjeloških osnovnih sol. Ves dan pa so knjižnici našteli ustvarjalno dediščino Borisa Kidriča preko 400 obiskovalcev. Knjižničarji Ljubljana — Na predvečer kul­ ške zbirke v današnjem času ie pred­ so jim razkazali urejenost novih pro­ vsem v tem, da mlademu rodu priča storov — koncem preteklega leta so turnega praznika je republiška kon­ ferenca SZDL sklicala tiskovno kon­ o tedanjem človeškem izkustvu in se namreč preselili v nekdanje pro­ ferenco, na kateri so njen predsednik kot umetniško delo. ki je v kulturo store Ljubljanske banke — in jim Mitja Ribičič, poleg Lidije Šentjurc vneslo nova estetskega pojmovanja. povedali vse, kar mora bralec vedeti, pa še mnogi drugi kulturni delavci, Hkrati pa je zavidljiv dokument ko pride v knjižnico. Zlasti mlajšim udeleženci narodnoovobodilne bor­ umetnostnega ustvarjanja in kul­ bodo napotki koristili in verjetno jih be, ter nekateri tovariši in tovarišice. turne politike našega narodnoosvo­ bo odslej še več, ki bodo prihajali v ki so delali v partizanskih tiskarnah, bodilnega gibanja. knjižnico. seznanili novinarje z dvema zanimi­ Zbornik lanskega petega sklica V četetek je knjižnica uvedla še vima izdajama: ponatisom »Pesmi« Plenuma kulturnih delavcev OF na eno novost. Sprejemala je nevrnjene Mateja Bora, ki jih je leta 1944 izdal temo »Kultura, revolucija in današ­ knjige brez zamudnine. Obiskovalci propagandni odsek pri Pokrajinskem nji čas«, prinaša avtorizirane refe­ »o lahko brez strahu pred zamudni­ Začetek kulturnega tedna v Predosliah it> „ * odboru OF za Gorenjsko, in zborni­ rate udeležencev, ki so soustvar- no urejali svoje obveznosti do knjiž­ dvesto gostov in krajanov. - Foto: F Perdan er privabil kot kom lanskega Plenuma kulturnih jalno prispevali v posvetovanju. Ne nice. Naše knjižnice doslej take delavcev Osvobodilne fronte. vsebuje pa zelo zanimive razprave, prakse niso uvajale, v tujini pa so Posebna pozornost velja izdaji ki se je razvila na posvetovanju. Ker dnevi, ko bralci lahko vračajo knjige Začetek kulturnega tedna v Predosljah Borovih »Pesmi«. Gre za faksimile je za naš kulturni prostor zelo brez zamudnine, zelo uspešni. Škof­ edinega ohranjenega izvoda zbirke, omembno, da vsi prispevki dobijo jeloški bralci so to pobudo knjižnice zato je bila tudi za soizdajatelja, njižno obliko, bo naslednji zbornik malce prezrli ali pa jih je novost pre­ E Cankarjevo založbo, to zelo privlač­ skušal prikazati javnosti celovit od­ senetila. Morda se jih bo prihodnje na izdaja. Predgovor k zbirki je na­ sev plenuma. leto več odzvalo vabilu. Predstava Razvaline pisal Lojze Gostiša in ga naslovil Pri nadaljnjem osvetljevanju kul­ Prvi večer kulturnega tedna v Predoslje - Sobotni uvod v kul­ »Partizanska knjiga z nenavadno turnega izročila narodnoosvobodilne Na predvečer prazničnega dne pa Predosljah, posvečenega slovenske­ turni teden KUD Svoboda v Pre­ usodo«. Gostiša je orisal življenjsko borbe bo treba združiti prizadevanja »o škofjeloški knjižničarji pripravili mu kulturnemu prazniku in 70. ob­ dosljah bi bil vsekakor bolj vesel in pot zbirke, ki je bila poleg leta 1942 v Plenuma kulturnih delavcev in Cen­ literarno srečanje. Tekla je beseda o letnici domačega društva, je pripa­ sproščen, če ga ne bi skalila novica o ilegalni Ljubljani natisnjene zbirke tralne tehnike pri izdaji dokumen­ Prešernu in o mikavnosti branja. del igralcem dramske sekcije. Pod smrti Edvarda Kardelja, ki je dala »Previharimo viharje«, edina Boro­ tov in ponatisov iz partizanskih let. Gost iz Ljubljane, Jaro Dolar je režijskim vodstvom Lada Krmeca so sicer slovesnemu in pomembnemu va v partizanih natisnjena pesniška Kaže pa se tudi potreba po zbirni svoje misli gradil na citatih po­ uprizorili staro ljudsko igro Frana trenutku grenak pečat. zbirka. Ob tem je poudaril za gorenj­ predstavitvi kulturnega deleža na- membnih pisateljev in prikazal, S. Finžgarja Razvalina Življenja, Po skopem orisu 70-letnega delo­ sko področje v letih od 1941 do 1945 rodnoosbodilne borbe jugoslovanski kako knjiga spremlja človeka vse pripoved o ljubezni, človeških stra­ vanja društva je predstavnik pokro­ tako značilno delovanje tehnik, nji­ in širši svetovni javnosti. življenje. Vida Zupančeva, ki je steh, o pohlepu po denarju in ljubo­ hovo razgibano organizacijo ter S tem so tudi nakazane naloge skoraj četrt stoletja vzgajala mlade viteljice kulturnega tedna skupščine sumju, ki nujno vodita v pogubo. informacijsko, propagandno in ne Plenuma kulturnih delavcev OF, ki Ločane in bila vseskozi mentorica občine Kranj Edo Jurjevee nakazal Ocenjevati delo ljubiteljskih nazadnje kulturno poslanstvo. Po­ je imel pretekli Četrtek, na dan slo­ dramsko-recitacijskega krožka, ie pomen kulturnega poslanstva, zlasti igralcev je sila težko, čeprav mnogi sebej je prikazal usodo tiskarne, ki je venskega kulturnega praznika, svoj razmišljala o Prešernovih verzih, ki ljubiteljskega dela zunaj mestnih menijo, da ne bi smeli hvaliti za natisnila Borovo zbirko — tisk zbir­ šesti (tretji povojni) sklic. Posvečen nam Se danes veliko pomenijo. Ob središč, pomemben prispevek Fran­ vsako ceno, ker so to pač amaterji s ke je bil namreč zaupan prvi gorenj­ je bil spominu Borisa Kidriča, enega tem velja omeniti, da je Vida Zu- ceta Prešerna v slovenski in svetovni toliko in toliko prostega časa, iz­ ski tiskarni, imenovani Julija, ki je glavnih strategov partizanskega bo­ anc za svoje z idealizmom in globo- književnosti in Edvarda Kardelja, kušenj, strokovnih nasvetov. Ven­ bila četrt ure hoda oddaljena od Lo­ ja in revolucije, njegovemu odnosu velikega borca za naš lepši danes in im humanizmom prežeto delo na dar, kako jim pošteno povedati, da ga pri Gabrku v Poljanski dolini. do kulture oziroma njegovemu delu E jutri. je to slabo, da bi ono bilo lahko Aktualna vrednost Borove pesni- za kulturo. boljše. Občutljivi kot smo pravza­ M Vol^iok prav vsi, jih drugič morda sploh ne bi bilo več na odt-r . . . Predosljani so igro pripravljali dober mesec in pol. in to po skoraj štiriletnem premoru, kar se jim vsekakor pozna. Razveseljivo pa je, da je bila kar polovica mladih igral­ cev, ki so se enakovredno stopili s starejšimi, bolj izkušenimi. Pohvaliti velja zlasti Leneko (Lidija Bajželj), ki je bila v uvodnih prizorih ne­ koliko okorna, nato pa se je vživela v vlogo tragične junakinje in dosegla vrhunec v zadnjerd dejanju, ko je bila dobrih pet minut sama na odru, ne da bi spregovorila besedo. Pre­ pričljivo je prikazala Lenčkino trp­ ljenje in gledalci so ji bili za to hvaležni. Zelo dober je bil tudi Kernjakovih 80 let Franci Bajželj v vlogi kmeta Sirka V petek, 9. februarja, je na Trebiji kmečki zemlji. Sede k harmoniju, ki pa potovka Mica, ki jo je zaigrala pri Šentilju, kjer že ieta in leta mu ga je še oče kupil, igra in poje in Jana Hudobivnikova. Zgajnarja Ur- prebivatrden Kernjakov rod., dopol­ sklada nove pesmi. Njegove ljubke ha je upodobil Nace Krč. Tono Moj­ nil 80 let eden največjih koroških vnučke in vnuki so mu navdih, smeh ca Basaj, Martina Andrej Kerč, Slovencev skladatelj Pavle Kernjak. je njegov prijatelj, ne spregleda pa Ferjana Jože Basaj. Učinkovali so niti trpljenja in večnega boja kot usklajena igralska skupina, ki ji Komaj sedemletnega fantiča je Osvoboditev Skopja - Uprizoritev Jovanoviceve Osvoboditve Skopja svojega naroda. Njegove pesmi so je sicer manjkalo nekoliko sprošče­ oče organist posadil na kolena in del njih. Ponarodele so. Rož, a katero minuti četrtek gostovali člani Centra za nosti, kar pa je spričo okoliščin položil njegove drobne ročice na Podjuna, Žila pa Mojcej in Katrca iz Zagreba, je v dvorano Gorenjskega sejma v Kranju privabila okroglo 1201) razumljivo. Vsekakor je prek dvesto tipke. Usadil mu je ljubezen do in Zakaj več Dravca ne šumi in gledalcev 2'vseh koncev Slovence. Predstava je bila uvrščena v Teden slo- gledalcev odhajalo domov zadovolj­ pesmi in petja, ki se je vedno bolj mnoge druge so koroške, ne le S aranuTli) kot odmev slovenske dramatike v Jugoslaviji. Sodobno nih. razraščala in mu krajšala čas tudi KernJakove pesmi. W^l*je~iij*o P^P™« Ljubka Ristič in H. Jelovčan danes, ko ne zmore več dela na trdi H.J. daUiki spektakel, ki pa mu kvalitete m moč oporekati. - Foto. b Perdan Ob akciji Ilegalec Pripravljen program Kranj prizorišče razvoja obveščanja diverzantske dejavnos Kranj — Nekateri od krajanov kra­ ki jih zahteva zlasti vse večje uve­ pri delu pomagali tudi občani, aan- jevne skupnosti K ran j-Center in na­ ljavljanje delegatskih samoupravnih dinci, ki so nadzorovali potek in ek. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se nasled­ Tončkov kruh in snežni kolač sta lov za nova proizvoda še ne izdelu­ slaščičar, kuhar, natakar, dimnikar, bila razvita v laboratorijih ljubljan­ jemo doma m pomaga uvoz. nje pogoje: logar in gozdar, gradbeni tehnik in pod 1. - končana gostinska šola kuharske smeri skega Žita. spečena pa v kranjski pe­ Tončkov kruh je posebna Vrsta podobno. Preveč pa imamo avtokle- pod 2 - končana gostinska šola na taka rskesmen karni. Tončkov kruh ima trajnost šarkla. spečenega iz rumenjakov, ro­ narjev. graverjev. zlatarjev, avtome- pod 3. - KV delavec v živilski stroki in vozniški izpit »B« kategorije zin, kandiranega sadja in raznih najmanj 15 dni. snežni kolač pa tri nanikov. RTV mehanikov, elektri­ dni. V kranjski pekarni so se odločili, arom. izdelku pa zholjšata okus še pod 4. — končana osemletka ka rje v (razen ohratovnih). avtoli pod 5. — končana osemletka da bodo z novima izdelkoma najprej margarina in najrazličnejše maščo­ carjev, slavcev in tiskarjev, knjigo­ založili trgovine na območju Kra­ be. Tončkov kruh bo pomembna jed vezov, frizerjev, geodetskih tehni­ III Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skup­ nja, kasneje pa tudi v drugih krajih. ob čaju, kavi. sadnih sokovih in po­ kov, sanitarnih, farmacevtskih, zo- nih služb objavlja naslednje proste delovne naloge Predstavniki temeljne organiza­ dobnih napitkih. Snežni kolač pa barskih in likovnih tehnikov V zvezi cije združenega dela Pekarna Kranj v Kranju speče jo iz beljaka oziroma s tem je za učence osnovnih šol 1 PROJEKTIRANJE VISOKIH GRADENJ poudarjajo, da z novima izdelkoma snega iz beljaka, sladkorja, moke in Skupnost za zaposlovanje K rani pri­ bogatijo proizvodnjo pekovskih iz­ raznih arom. pravila tudi pregledno knjižico Po­ 2 EVIDENTIRANJE KONTIRANJE MATERIALNIH DO- delkov. Ze tradicionalne proizvode Novosti kranjskih pekov kaže po­ klicev preveč — poklicev premalo, ki ' KI JMFNTOV ž( - ponujati nove, ker skusiti! naj bi jim pomagala pri odločitvi, 3 DELA ARHIVIRANJA, DOKUMENTACIJE IN INFOR­ ik kam po osnovni šoli. MIRANJA „*T.*M-A A Kako pomembno je poklicno 1 ADMINISTRATIVNO TEHNIČNA DELA usmerjanje učencev, kažejo vsako letne primerjave« ki razkrivajo 5. KNJIŽENJE NA ASKOTI veliko neskladje med potrebami po Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se nasled- posameznih poklicih in prilivi v te nje: poklice Spoznanje <> omejenosti - končana fakultet., za arhitekturo, gradbeništvo in geodezija kadrovskih virov — vsako leto os­ pod 1. opravljen strokovni izpit novnošolski) obve/nost na Gorenj­ - popolna srednja šola ekonomske ah komercialne smeri - skem zaključi okrog 2300 do 2700 pod 1. dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih učencev, kar je za potrebe zdtUŽetie - popolna srednja šola upravne al. podobne smeri m dve M ga dela premalo — še bolj zaostruje pod 3. delovnih izkušenj na podobnih delih neusklajenost med poklicnimi name popolna sredina šola upravno-adm.nistrativne ah ekonoar rami m dejanskimi potrebami zdru­ pod I. ske smer. m eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih ženega dela. Zato bi morale kadrov popolna srednja šola ekonomske al. administrativne sme- ske službe dati veliko večji poudarek pod |n mesecev delovnih izkušenj oziroma nepopolna sredn* srednjeročnim in dolgoročnim pla­ šola administrativne smer. m I leto delovnih izkušenj v kn nom delavčev, saj na priliv i/, drugih območij Slovenije ali i/ drugih re kenju na askot i publik dolgo ne moremo več računa /a delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakon* ti o pohajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. V nadaljevanju posveta je bilo go­ vora še o usmerjanju v vojaške po­ Kundidate orosimo, da svoje ponudbe z. ustreznimi dokazili o if klice m V šolo za miličnike kadete, o uporabi filmov pri poklicnem usmer janju ter o rezultatih ankete, s kate­ Aerodrom. ro so temeljne in delovne organiza­ Na ponudbe pod I napišite tudi oznako »Razpisna komisija E* cije ter skupnosti izrazile /el|o po *Tončkov kruh in snežni kolač, novost kranjske Pekarne, kmalu na policah sodelovanju pri poklicnem usmerja­ TOZD Brnik, Aerodromska dejavnost«. trgovin m na mizah potrošnikov. - Foto: F. Perdan nju mladine. H Jelovčan V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače

Opisuje Črtomir Zoreč

Zapuže — Za delavce tovarne Sukno v Zapužah so pred nekaj leti zgradili dva manjša bloka. Ker še vedno pri­ manjkuje stanovanj, so lani začeli graditi še tretji blok, v katerem bo šest stanovanj. Blok je zdaj pod streho in predvidevajo, da bo vseljiv letos poleti. - B. B.

Zimske radosti — Učenci višjih razredov osnovne šole Matija Vlaćić iz Labina so zimske počitnice preživeli v Gozd-Martuljku. Vsak dan so se povzpeli tudi na Sred nji vrh ter se odtod s sankami odpeljali v dolino, -fr

Gradič Groblje, kakor gaje videl Valvasorjev bakrorezec leta 1698

Mojstrana — Zima še vedno traja, zato tudi nevarnost (6. zapis) poledice, posebno ob hladnih jutrih, še ni minila. Toda šča Jožetu Skoku, enemu izmed tabla, ki naj bi v Mojstrani opozarjala na poledico, že prvih organizatorjev Osvobodilne Zaman bi današnji popotnik iskal lep čas »počiva* za bližnjo ograjo. Nihče od odgovornih fronte na domžalskem območju. grobeljski gradič, po Valvasorju kaj se ne spomni, da bi jo postavil na mesto, kamor sodi. skromno stavbo, pozneje pa prede­ In kdo bi odgovarjal takrat, ko bi zaradi manjkajočega lano v še kar lepo graščino Groblje, prometnega znaka prišlo do nesreče? — A. Kerštan GROBLJE - NOVA FARA nemško Ebenfeld ali Ebensfeldt. ot Domžale, tako so tudi vse ravninske vasi na obsežnem TABORNIKI V DRUGO DESETLETJE območju v trikotu Trzin — Križe — Letošnje leto je za tabornike Odreda Kriške K ZAČETEK IN KONEC Domžale —Mengeš, dolga stoletja gore iz Križev jubilejno, saj mineva deset let, odkar sa­ tari Valvasor opisuje Groblje pripadale prafari v Mengšu. No, po­ mostojno delajo. To jih je med drugim, seveda, tudi spod­ s prijaznimi besedami. Dobe­ tem pa so se kraji s podružničnimi budilo, da so sklenili narediti nov pomemben korak v na­ Ssedno pravi: da »je graščinica cerkvami polagoma osamosvajali. slednje desetletje. Njihov poglavitni cilj je obogatiti ta­ obdana z obsežnim obdelanim po­ Tako tudi Domžale (leta 1908), zdaj borniško dejavnost v Križah. Kako to uresničiti, pa se ljem v ravnini, v bližini je gozdič, pa še Groblje. Reči bi sicer moral nameravajo pogovoriti na letni konferenci, ki jo v teh kjer ptice veselo pojo ...« Jarše — tako se nova župnija urad­ no imenuje — a cerkev sv. Mohorja dneh načrtujejo sklicati. Danes si Groblje lahko predstav­ in Fortunata v Grobljah ji je le se­ Vrtec v Smledniku - Delavci SGP Graditelj Kamnik V ta namen so izdali posebno številko Sledi s podna­ ljamo le z dveh upodobitev: prva je dež, središče. *o končali prenovo enote VVZ Medvode v Smledniku. slovom Kriški taborniki v lepšo prihodnost, da bi bili tudi Valvasorjev bakrorez v njegovi Sla­ Za prenovo bivše gostilne v vzgojnovarstvene prostore predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij vi, druga pa je fotografija iz let pred V novo faro sodijo zdaj naselja Je SIS za otroško varstvo občine Ljubljana-Šiška prispe­ v tržiški občini seznanjeni s težavami tabornikov in nji­ vdorom okupatorja. Zdaj graščine ni Zgornje, Srednje in Spodnje Jarše, vala 2 milijona dinarjev. Končno bo 60 otrok dočakalo hovimi načrti, saj bodo v veliki meri rešljivi prav s širšo več. tudi kakih razvalin ne. Rodica in Groblje. — Nas bo zani­ •vselitev* v nove prostore; kaže. da še ta mesec, -fr drubženo zavzetostjo in pomočjo. H. J. Posest je večkrat menjala last­ malo, kako bo poslej z Jelovškovim nike; že v prejšnjem zapisu sem tri muzejem in s stilnimi koncerti, ki jih omenil. No, za VVurzbachi, ki so je domžalska kulturna skupnost pri­ V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Groblje kupili 1. 184.1. je prešel grad rejala v grobeljski cerkvi. — Zvedel v slovenske roke. Leta 1917 je stavbo sem za pojasnilo: da niti muzej, niti z vsem posestvom kupil Anton koncerti resne glasbe, niso v na­ Mrkun. toda ne zase: pač pa za sprotju z bogoslužjem v cerkvi in da društvo Dobrodelnost. In tako so se se bodo izvajali kot doslej. — Nova tu naselile redovnice, šolske sestre ureditev cerkvenih pristojnosti pa Delovni obisk bo koristna tudi za obstoj dragoce­ — usmiljenke. Le-te so v gradu ne­ nih Jelovškovih fresk. Prevečkrat Na posvetu z družbenopolitičnimi kaj let imele dekliško osnovno šolo Člani republiške konference ZSMS obiskali neka­ zaprta notranjščina postaja vlažna; organizacijami je bilo poudarjeno s pravico javnosti. redno zračenje, čiščenje, skratka re­ tere osnovne organizacije zveze mladine v škofje­ povezovanje in usklajanje progra­ Ze leta 1920 pa so Groblje prido­ vitalizacija grobeljske cerkve bo mov ter potreba po skupnih akcijah. bili lazaristi (t. j. moški red. ki je do­ najbrž kar podaljšala življenjski loški občini — Ocena delovanja in smernice za Ob koncu obiska pa je bila še seja bil svoje ime po samostanu Saint obstoj prelepi slikariji starega moj­ predsedstva in sekretariata občinske Lazare pri Parizu) — misijonarski nadaljnje delo stra — domačina. konference ZSMS, na kateri so pred­ red. ustanovljen že leta 1625. v bodoče in vsi so se strinjali, da so sedniki komisij in centrov podali Staro stavbo so novi lastniki po­ Škofja Loka — Člana republiške taki delovni obiski še kako potrebni svoja poročila in nakazali nekaj pro­ pravili, povečali in preuredili za svo­ konference ZSMS Jože~ Nered in Bo- in dobrodošli, saj se občinske konfe­ blemov, ki nastajajo pri delu. Pred­ je potrebe (v gradu so namestili mi- Jan Butolen ter predsednik Medob­ rence nemalokdaj srečujejo s proble­ vsem so to začetne težave nakaterih sijonišče in lastno tiskarno). Kasne­ KUŽNA ZNAMENJA činskega sveta ZSMS za Gorenjsko mi, ki jim same niso kos. področnih konferenc, ki imajo šele je je bil poleg gradu zgrajen še pose­ v enavadno številna kužna zna­ 5reco Nečimer so pred kratkim obi­ kratek staž svojega delovanja. ben »društveni dom«. skali škofjeloške mladince. Namen V Gorenjski predilnici, kjer so menja v okolici Domžal priča­ Mojca Pirman Med okupacijo so si Nemci Grob­ **biska je bilo seznanjanje z delom v posvetu prisostvovali tudi nekateri Njo, kako hudo je gospodarila lje prilastili, tiskarske stroje pa od­ ^snovnih organizacijah zveze mladi­ predstavniki ostalih družbenopoli­ tod okrog kuga ali »črna smrt«. tičnih organizacij v tej organizaciji peljali. Da bi okupatorju preprečili Ker bom o kugi in spominih na ce v organizacijah združenega dela, bivanje in utrjevanje v gradu, je **rajevnih skupnostih in šolah ter združenega dela. je tekel sproščen njo spregovoril nekaj več besed v pogovor o organiziranosti in akcii- kamniški bataljon Slandrove briga­ prihodnjem zapisu, povem le na ^cena delovanja komisij in centrov Leto otroka de dne .1. oktobra 194M požgal in po­ občinski konferenci ZSMS Škof- skem programu mladinske organi­ kratko: kužna znamenja v obliki zacije. Pokazalo se je, da se mladi rušil celotno stavbo (hkrati pa tudi okroglih ali oglatih stebričev, na ka­ Loka in ne nazadnje, kakšno je po zgledu bližnje železniško postajališče). Ti­ povezovanje z drugimi družbenopo- zelo uspešno vključujejo v vsa po­ terih stoji mala »kapelica« s slikari­ dročja dela. Ker imajo več osnovnih skarno so porušili šlandrovci pičlo jami »kužnih svetnikov« (Rok. Bošt­ Jtienimi organizacijami. Hkrati so leto pozneje, dne lb. maja 1944. ^t>«tje podali smernice za boljše delo organizacij zveze mladine, so jih Ljubenčanov jan. Barbara, Rozalija idr.); večkrat predstavniki republiškega vodstva Po osvoboditvi so na mestu stare je v podstavek stebra vklesana let­ opozorili, da se njihovo delovanje ne Ljubno — Lep zgled, kako v graščine postavili novo poslopje, v nica. sme omejevati le na koordinacijski praksi uresničevati zamisel o katerem je pričela leta 1954 z delom Kužna znamenja stoje največkrat svet, kar se pri podobni organizira­ praznovanju leta otroka so poka­ Višja gospodinjska šola. Poleg šole je izven vasi. kar sredi poija. Tjakaj so Onesnažene nosti često pojavlja, ampak naj bo zali v Ljubnem, kar gre pripisati bil zgrajen tudi sodoben internat. naši predniki pokopavali od kuge ta le povezovalec m uskla jevalec pobudi krajevne organizacije H K Ko so leta 1967 šolo ukinili, je po­ umrle sovaščane — in ko je epidemi­ jame akcij. Mladi v Gorenjski predilnici in drugih organizacij v tej kra­ slopja prevzela Biotehnična fakulte­ ja ponehala, so postavili nad mesta so jim povedali, da se tega rte bojijo, jevni skupnosti. ta Univerze Ljubljana. pokopa »kužna znamenja« — v spo­ na Jelovici ker se od vsega začetka trudijo, da bi Med minulimi šolskimi počitni­ V bližnji vasi Rodici, na hiši šte­ min umrlim in v svarilo prežive­ Bled — Člani Društva za osnovne organizacije v temeljnih cami je bilo v tej prijetni gorenj­ vilka 20, je vzidana spominska plo­ lim . . . raziskovanje jam Bled so med organizacijah združenega dela res­ ski vasici na 10-dnevnem bivanju svojimi raziskovalnimi akcijami nično delale. deset učencev nižjih razredov večkrat opazili izredno onesna­ osnovne šole iz krajevne skupno­ Mladinci na Osnovni šoli Trata so ženost naših jam, kar velja še st i Vežice z Reke. predstavili svojo osnovno organiza­ posebej za Jelovico. Večina jam cijo, ki je lahko za vzgled ostalim Mladi / Reke so prebivali pri je ob poteh in številni najdejo v družinah Alojza in Rezke Cven- organizacijam po šolah, kar je ne­ jamah kraj za odlaganje smeti in kelj. Angelce Štular. Marjane dvomno velika zasluga mentorice, ki drugih odpadkov. Nekatere jame Markovič in Metke Močnik, ki je v delo z mladimi vloži veliko truda oziroma brezna so dobesedno bila tudi pobudnica akcije Skrbe­ in časa. Prikazali so svojo izvenšol- zatrpana, iz katerih uhaja tudi la |e za vsesplošno dobro počutje sko dejavnost, izdajanje glasila neprijeten vonj. V nekem brez­ otrok. »Trata«, za katerega so prejeli že nu na Rovtarici so jamarji našli Zadovoljstvo otrok z Jadrana, mrhovine, stare avtomobilske več priznanj, vsakoletno sodelova­ nje na kvizu »Tito—revolucija, ki so prvič v življenju doživeli dele, vhod brezno pa zakriva pravo zimsko radost in spoznali avtomobilska karoserija. Tudi mir«, počitniško delo v delovni orga­ gorenjske kraje, ljudi in njihove jame in vrtače okrog vikendov in nizaciji Jelovica in drugo. običaje, so izrazili v pismu gosti­ hišic so polne nesnage. V jamah Osnovna organizacija ZSMS Go­ teljem. Kar ne morejo prehvaliti so tudi Kemične snovi. Pomisliti renja vas se ubada s težavami, ki so lepih počitnic in obiskov kultur­ bi morali, da je to izredna nevar­ značilne za delovanje v krajevnih nih in drugih zanimivosti Gorenj­ nost za podtalno vodo, ki v tem skupnostih. Imajo svoj prostor, ki ^a ske. svetu hitro ponikne. Ljudski pre­ trenutno obnavljajo, vendar se stal­ V poletnih mesecih namerava­ govor, da je voda po pretoku čez no borijo s finančnimi težavami. Po­ jo vrniti gostoljubje Ijubenskini sedem kamnov čista, v kraškem magajo si z organizacijo plesov, pri otrokom na morju. Želijo tudi. da svetu Jelovice ne velja. čemer jim pomaga TVI) Partizan v se stiki, ki so jih uspešno Jame so izredna in vsestran­ Gorenji vasi, ki jim posoja dvorano. navezali, poglobili in razširili med Dobro sodelujejo s krajevno skup­ ska vrednost. Koristile pa nam odraslimi obeh krajev. nostjo, bolj uspešno pa bo moralo bodo lahko le čiste, vzdrževane JR ter urejene. V.Novak biti sodelovanje s krajevno konfe­ renco SZDL. V. \ . J Gradič Groblje v letih med obema vojnama; zdaj stavbe ni več G L* A S 20. STRAN TOREK, 13. FEBRUARJA tf Peto svetovno prvenstvo v smuških poletih XXXIV. državno prvenstvo v smučarskih tekih in nordijski kombinaciji Sožalje Pokrovitelj Tito, tekmovalcev KRANJSKA GORA - U< častni predsednik odbora instiridesetega državnega pri i «ni Čarman hitrejši od članov smučarskih tekih in nordijski koae- naciji so iz Kranjske gore v CK TL Stane Dolanc KRANJSKA GORA - Zaradi smrti Ed­ Tudi Dušan Djuričič iz Mojstrane, brat Beograd poslali sožalno brzojavke: varda Kardelja se je Štiriintrideseto držav- Toneta, je bil v kategoriji starejših mladin­ »Ob smrti velikana naše revalsafc n£ Prvenstvo v smučarskih tekih in nor­ cev tokrat nepremagljiv. Tako kot od Iva graditelja nove socialistične wf LJUBLJANA - V prostorih Vse družbenopolitične skupnosti dijski kombinaciji končalo predčasno. Na se tudi od Dulana na svetovnem prvenstvu upravne Jugoslavije in , Kompasa so člani organizacijskega SFRJ in SRS so v začetku leta 1977 sporedu niso bili teki štafet članov, mlaj­ v Kanadi pričakuje dobra uvrstitev. Pri gibanja tovariša Edvarda , odbora za izvedbo petega svetovne­ podprle predlog, da planiški organi­ ših članov in starejših mladincev. mlajlih mladincih je slavil Kranjskogor- tekmovalci in tekmovalke ter čan Kustec, ki je drugouvrščenegs Pusto- tri instiridesetega državnega p*,w ga prvenstva v smučarskih poletih zatorji leta 1979 ponovno kandidi­ vrha prehitel kar za dvaindvajset sekund. v tekih in nordijski kombinaciji, akno predstavili to prvenstvo. Peto sve­ rajo za peto svetovno prvenstvo. In Jeli Jelovčan, sedemnajstletna Kranj- v Kranjski gori, izražamo tovno prvenstvo bo namreč na veli­ na mednarodnem kongresu FIS v čanka, je bila najhitrejša pri starejših mla­ sožalje.« Kranjska gora, 11. februar ltTf kanki bratov Lada in Janeza Gori­ Barilochu v Argentini so naši pri dinkah. Tudi ona je prepričljivo opravila z vsemi nasprotnicami. Radika Korpnik pa ška od 15. do 18. marca. Tako bo kandidaturi uspeli. je osvojila naslov pri mlajših mladinkah. 165-metrska skakalnica, največja Z velikim veseljem pa so sprejeli skakalna naprava na svetu, že dru­ vest, da je pokroviteljstvo nad petim

gič gostila najboljše in najpogum- svetovnim prvenstvom v poletih pre: RAZBURLJIVA ŠTAFETA nejše smučarske letalce na svetu. vzel predsednik republike Josip Broz-Tito. Častno predsedstvo pa Izredno kvaliteten je bil pri mlajših mladincih. V borbo vodi Stane Dolanc, sekretar CK državnega naslova so se spustili ZKJ. Kranjske gore, Olimpije in Kamnika, b Priprave na to prvenstvo so se za­ po drugi predaji vse kazalo, da bo trak Kranjske gore uspelo zmagati, na jt sa» čele takoj po sprejetju kandidature. no dobro tekel tretji mladinec Kasa* Organizacijski odbor tako ni držal Sušnik. Ta je uspel nadoknaditi križem rok, saj so začeli s pripra­ zmagal je pred Kranjakoajoreem T* vami. Te so tako daleč, da bi se pa soi Ibil i nato Ljubljančani. Ksr ni uspelo fanto>m is Kranjakr s* prvenstvo lahko že začelo. Pri tem so to nato dosegle mladinke. Že M T pa so jim bili v veliko pomoč vsi razdalji so bile prve in nato družbenopolitični dejavniki v repu­ niso več izpustile iz rok. Razbori za tretje mesto. Mlade tekačice bliki, pa tudi gorenjske občine Jese­ tekle dobro, najbolje p« Danil nice, Kranj, Radovljica in Škofja Bučanovi je uspelo, da je x veliko Loka so finančno podprle to prire­ V teku mlajših članov na petnajst stjo ugnala Meto Brelihovo iz ar. ditev. Skakalnica je dobila novo po­ kilometrov Ivo Čarman v rateški tako Triglavu pritekla bronasto odlir« dobo. Obnovljen je nalet, doskočišče, smučini ni imel tekmeca. Zmagal je Prvo svetovno prvenstvo v poletih z veliko prednostjo in postavil med D. Humer sodniški stolp in povečana je »Kav­ Foto: F Perdr je bilo tudi v Planici leta 1972. Ta­ ka«. Na novo so položene vse nape­ vsemi tudi najboljši čas. krat je bila ta smučarska skakalna ljave. Ne moremo mimo ugotovitve, Med starejšimi mladinkami je disciplina pri mednarodni FIS smu­ da je skakalnica posodobljena. Med Prestavljeno državno prvenstvo, le-to bi naslov v teku na pet kilometrov čarski organizaciji zapostavljena. tem časom je bila obnovljena cesta moralo biti na Jezerskem, v Rateče je po­ Možje iz FIS niso in niso hoteli pri­ kazalo, da imamo dobre tekače in to od odšel v Kranj. Zmagala je članica Kranjska gora —Rateče, asfaltirana mlajših mladincev navzgor. Tega pe ne Triglava Jeli Jelovčan. znati te discipline. Torej so prav leta je celotna obvoznica ob bivši želez­ moremo trditi za člane in posebno za žen­ 1972 v dolini pod Poncami začeli niški progi do stare postaje v Rate­ ske. Vse manj in manj je tekmovalk. Tako orati ledino v teh prvenstvih. Že nasploh ni bilo teka članic na 10 in 5 km in čah, v širini šestih metrov je bila ne stafetnega teka starejših mladink. La­ prvo tovrstno prvenstvo v Planici, asfaltirana tudi regionalna cesta hko samo zapišemo, da je ženski jugoslo­ zibelki smučarskih skokov na svetu, Rateče —Planica in pred odcepom vanski smučarski tek v krizi, čeprav se je uspelo in možje v mednarodni proti domu v Planici v celoti obnov­ dela s pionirkami, mlajšimi in starejšimi smučarski organizaciji niso mogli mladinkami. Toda to je vse premalo za ljen most v širini sedmih metrov. dvig ženske kvalitete. več mimo tega, da imajo poleti že Zmag(>ixilee korenine. Drugo prvenstvo je bilo Priprave se nadaljujejo. Ze sedaj kombinat* nato leta 1973 v Oberstdorfu, leta imajo za rezervo navoženega 300 ku­ Marjan patfr 1975 so bili organizatorji svetovnega bičnih metrov snega in s prostovolj­ (Ilirija) i pogot* prvenstva Avstrijci v Kulmu, pred­ nimi akcijami ga bodo pripravili do ru s podpredat lani pa so ga priredili Norvežani 1000 kubičnih metrov. nikom SZ Sk* v Vikersundu. D. Humer nije Jožefom fr

gljem ter 2 st

širna bivšima «r žavnima r^pt* zen fantoma Ju* tom Knificem * 1 one tom A«zjr '* nikom.

Uradni napove - dovalec odlično organiziranega državnega prven­ stva , organizacija je bila v rokah S K Triglava iz Kra Božo C vaj nar iz ljubljanske Olim- nja — tekaška pije je dobil najdaljšo disciplino na sekcija, v smučar štiriintridesetem državnem prven­ skih tekih in nor­ stvu v Ratečah. dijski kombinaciji je bil sekretar SZ Slovenije Miloš Rutar. Ker pa je PRVI TEK DOBIL CVAJNAR drugi dan prven Tragična osebnost prvega članskega ob­ stva občasno de­ računa teka na trideset kilometrov je bil vsekakor Mojstrčan Tone Djuričič. Ta se ževalo in snežilo, je silovito pognal s starta, toda tekme ni se je Miloš »skri­ Planica — Minuli petek dopoldan je bil v prenovljenem domu Ilirija pogovor dokončal. Tone je vse do petindvajsetega val« tudi pod dež­ o pripravah na 5. svetovno prvenstvo v smuških poletih, ki bo od 16. do 18. kilometra bil bitko s Cvajnarjem iz ljub­ nikom. ljanske Olimpije. Na tem kilometru je bil v marca letos v Planici. Na srečanju, ki ga je sklical predsednik jeseniške malenkostni prednosti Cvajnar, tesno za občinske skupščine Slavko Osredkar, so člani organizacijskega komiteja petami pa mu je bil Djuričič. Vendar so seznanili predsednike občinskih skupščin Staneta Božiča iz Kranja, prav tu Toneta izdale moči, saj je komaj mesec dni pred tem prestal operacijo slepi­ Leopolda Pernuša iz Radovljice, Viktorja Žaklja iz Škofje Loke in Milana ča. Moral je odnehati. In Cvajnarju ni bilo Ogrisa iz Tržiča, predsednike izvršnih svetov gorenjskih občin, predstavnike težko osvojiti svoj prvi naslov med člani. Rezultati r medobčinskih družbenopolitičnih organizacij Gorenjske ter druge navzoče s Prijetno sta presenetila triglavana Reber- sak in Cveto Podlogar iz Gorij. potekom opravljenih del in nalogami, ki jih bo treba uresničiti v bližnji prvenstva prihodnosti. Kot je povedal predsednik organizacijskega komiteja Niko SFRJ Belopavlovič, je do manjših zamud v pripravah na prvenstvo prišlo zaradi problemov pri izbiranju finančnih sredstev. Ob tem je poudaril, da bo do TONETU VENDAR LE NASLOV člani 30 km - 1. Cvajnar Krvina m Rajko Sugman (od leve proti desni). —Foto: S. Saje progi. Res je sicer, da je ponovno bil bitko, je) 1; 52:24,5; »rgar.v a tokrat z Maksom Jelencem iz kranjskega 15 km - 1. T. Djuričič (Mešana« Triglava. Na izredno zahtevni progi je bil 52:52,6. 2. Jelene 53:23.8 jT^ Djuričič najhitrejši. Vendar je Maks v zad­ (oba Triglav) 53:58.3, 4. cV«jBariS* njih kilometrih padel, tako da je Tone le pija) 54.31,6. 5. Burgar (Gorie)W J zmagal. Ce ne bi bilo tega spodrsljaja Je- ml. člani - 1. Čarman fTr*r lenca, potem bi bil obračun se bolj zani­ 52:40.2. 2. Pibernik (Gorje) miv. Ponovno je dobro tekel Rebrsak iz Orešek (Ihan) 57:28.2. 4. D. Poakr* Triglava, medtem ko se je Cvajnar moral (Gorje) 58:25,8, 5. Osovnikar (IW sprijazniti s četrtim mestom. 58:43,7: Na isti progi kot člani so med seboj obra­ st. mladinci — 10 km — i o rjuirf* čunavali tudi mlajši člani. Ze pred startom (Mojstrana) 35:26.5, 2. Kršinar roSa* je bilo jasno, da je najresnejsi kandidat za ja) 36:30.4. 3. Klemene!« (Dol) 3**» naslov nas najobetavnejsi tekač Ivo Čar­ 3. Lebar (Jesenice) 36:48,8. B rti,,, man iz Triglava. Ivo je sel v smučino res (Teteks) 37:34.8: kot pravi favorit. Čeprav so ga ostali napa­ ml. mladinci — 5 km — ] Ku*t*v ' dali, je Ivo zdržal vse napade, bil tako hi­ gora) 17:13,0, 2. Pustovrh (Oluna* ter, da je pritekel v cilj z boljšim časom kot 17:35,7. 3. Gregorič (Ihan) 17:58,4.4.v zmagovalec članov Djuričič. Več kot za tri Član kranjskega Triglava Maks sekunde je bil Ivo hitrejši od Toneta. To je Jelene ie V teku članov na petnajst rovsek (Olimpija) 18:03,0 S še ena potrditev, da je Čarman izredno na­ kilometrov dobro tekel. Bil je tako/ (Kamnik) 18:04.2; darjen tekač. za zmagovalcem Tonetom. st. mladinke — 5 km — \ j i J-» (Triglav) 10:56,3. 2. Sušina (Ottns* 20:03,2, 3. Bester 21:30.0, 4 Kor«* (obe Triglav) 21:40,5, 5. Blai-ič S let) 22:58.4: ml. mladinke — 5 km — | Ksrt* (Dol) 20:30,2. B. Martinovič (KraaT gora) 20:33,6, 3. Smolnikar (Kasta* Kar ni uspelo 20:34.0, 4. Vrhovec (Olimpija) 9+P Tonetu Djuričiču 5. Krničar (Triglav) 21:04.4; iz Mojstrane v štafete - mlajši mladinci — 3 * $r* - 1. Kamnik (Smolnikar. Kava*. * teku članov na nik) 1;06:16,3, 2. Kr. gore 1;M^U trideset kilome­ Olimpija 1;07:09,5; trov, da bi ubranil mlajše mladinke - 3 x 5 hm _ naslov iz lanske­ Kranjska gora (Mlakar, M. Marti »v* B. Martinovi«) 1;14:32,2, 2 Orisa* Muhasta zima nagaja tudi organizatorjem letošnjega petega svetovnega ga prvenstva, je 1;15:15,4,3. Triglav 1; 18,06,0; prvenstva v smuških poletih na velikanki v Planici. Izredno veliko truda bo Tone nadoknadil kombinacija - ml. mladinci - treba vložiti, da bo letalnica nared do prvenstva. Organizatorji ne drže v teku na petnajst lie/.nik. 2. B. Piber, 3. Pajfnr (vsi Sk* •t. mladinci - 1. Kokall 031ed). X. * križem rok. Največja skrb jim je sneg. Zato ga s pridom konzervirajo. Ko smo kilometrov. Med (Križe). 3. Beznik (Bled). 4. Gros \V v soboto obiskali prizorišče svetovnega prvenstva, so na letalnico sneg metali člani je bil najhi­ že), člani - 1. Pavliha (Ilirija), 2. V# in ga konzervirati sodniki za merjenje dolžin. Na tem prvenstvu bo merjenje trejši in si tako le 3. Zupan (oba Bled). M še klasično, saj elektronska naprava za merjenje dolžin še ni toliko uspo­ zagotovil državni sobljena, (dh) -Foto: F. Perdan naslov. Svetovni alpski pokal — moški Varnejši tiri Strelu spet »ušla« točka Po krivdi železnice ali železničarjev lani na slo­

a^A-RE — V tem švedskem smučarskem OTROK STEKEL NA CESTO venskih železnicah ni bilo smrtnega primera, za­ r^discu je bil zadnji veleslalomski obra- ^*** * svetovnem moškem pokalu. Ingemar Kranj — Na Ljubljanski cesti se radi neprevidne hoje po tirih pa je umrlo 26 ljudi -i '•nmark je z zmago ponovno dokazal, da je v četrtek, 8. februarja, ob 15.20 j^** v tej tehnični disciplini ni nihče kos. Ljubljana — Na območju Želez je bilo nesreč zaradi neprevidnega ^ *jboljši veleslalomist na svetu je dobil pripetila prometna nezgoda zaradi niškega gospodarstva Ljubljana se prečkanja železniških tirov. 15 ljudi **h sedem veleslalomov v tej sezoni! nepravilnega prečkanja ceste. Voz­ je lani pripetilo 1795 »izrednosti«, je umrlo na prehodih, ki so zavaro­ Ij Od naiih se je najbolje odrezal Ločan nik osebnega avtomobila Pavel med katere železničarji ne štejejo le vani z zapornicami, lučmi ali pro­ j***"i§ Strel, ki je v drugem nastopu vozil iz­ Kune (roj. 1915) iz Ljubljane je nesreče, ampak tudi preprečene rada© in dosegel odlično enajsto mesto, metnimi znaki. Do zapornic se kdaj r^^isu ps je le zs las ponovno ušla točka v peljal od Labor proti odcepu za škof­ nesreče, prevoze signalov in dogod­ obnašamo nasilno. Vozniki motor­ yv«tovnem pokalu. Za desetim Heidegger- jeloško cesto. Nenadoma mu je z ke, ki neposredno ne vplivajo na var­ nih vozil so samo decembra lani |f ^ je zaostal pet stotink sekunde. Bojan leve strani pritekel pred avto Goran nost prometa. V primerjavi z letom polomili ali poškodovali 27 zapornih ^*"t*jj je tokrat na lahkem veleslalomisču 1977 je bilo »izrednosti« za 46 več, drogov. **aa] slabše in zasedel osemnajsto mesto. Soldat, star 13 let, s Savske ceste v kar je posledica poostrenih varnost­ > »UiulUti - 1. Stenmark (Švedska) Kranju. Voznik otroka ni pravočas­ Posebno nevarno je tudi skakanje P *»,§•, 2, Ph. Mahre (ZDA) 2:27,17, 3. no opazil, zaviral je, vendar je avto­ nih ukrepov in strožjih kriterijev pri z vlaka ali na vlak med vožnjo. Ta ocenjevanju varnosti na železnici. J*tky (Švica) 2:27,18, 4. Stock (Avstrija) mobil Gorana kljub temu zadel. »šport« je lani terjal eno smrtno ž * bil se zadnji evropski slalom za mo- prevoženih signalov in službenih v svetovnem pokalu. Ponovno je slavil Dovje — V nedeljo, 11. februarja, odgovorni vsi, predvsem pa potniki fcj*w»ark. Tako je Stenmark za reprezen- ob 17.30 se je na magistralni cesti mest. Tako lani na slovenskih želez­ na vlakih. Tu čaka še veliko delo tT^tom ZRN Neureutherjem dobil dva le- izven naselja pripetila prometna ne­ nicah ni bilo smrtnega primera družbeno samozaščito, predvsem pa ^**«js slaloma. dvajsetem mestu, a mu je to mesto prineslo zgoda. Voznica osebnega avtomobila zaradi neposredne krivde železničar­ bo treba več vzgajati in izzivalce v N'aii M tokrat vozili slabše kot smo jih novih šest točk v svetovnem pokalu. Ku- Vera Erega (roj. 1920) iz Ljubljane jev. nesreče na železnici ostreje kazno­ j*ieni. Bojan Križaj je na progo moral kot raltu pa se izmuznila uvrstitev med prvih Zaradi neprevidnosti ljudi in pot­ vati. z^Vi. Vse do merjenja vmesnega časa je bil petindvajset. je peljala proti Jesenicam, ko jo je v nikov na vlakih pa je bilo več nesreč. jTVJan hiter, toda v spodnjem delu je na- Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) nepreglednem ovinku zaneslo v J. Košnjek |T^vil nekaj dokaj velikih napak in v tem Vlaki so povozili zaradi neprevidne 95.77. 2. Ph. Mahre (ZDA) 96,67, 3. Thbni desno v drsno ograjo, kjer je avto­ gj^em obračunu je bil devetnajsti, Kuralt (Italija) 96,78, 4. S. Mahre (ZDA) 97,12, 5. in prepovedane hoje po tirih 54 ljudi, mobil tudi obtičal. V nesreči si je oseimdvajseti. V prvem obračunu pa je Orlainskv (Avstrija) 97,37, 20. Križaj od katerih jih je 26 umrlo! Žrtve l^^al s proge Zibler, ki je vozil vse do po­ 99,19, 26. Kuralt 99,62, 34. Magusar 101,03, voznica zlomila roko. lice proge izvrstno. zaradi takšnega ravnanja je bilo 85 let 38. Strel (vsi Jugoslavija) 102,84. L. M. V>_ drugem nastopu si Stenmark ni dal deset več kot predlanskim. Manj pa SVETOVNI POKAL - 1. Likscher 181, 2. nT^ti zmage. Naši pa so bili ponovno pre­ Ph. Mahre 155, 3. Stenmark 149, 4. VVenzel dlo napadalni. Tako Križaja dobimo na 124, 5. Gros 105, 6. Stock 102, 7. David 83. gasilstva 8. Križaj 75. -dh Komenda - V nedeljo, 28. janu­ arja, so se komenški gasilci zbrali na svoji redni letni skupščini, ki so se je udeležili tudi predstavniki krajevnih Alpsko smučanje družbenopolitičnih organizacij in občinske gasilske zveze Kamnik. Po Tečaj Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. pregledu dela v preteklem letu so se Temeljna organizacija ZARJA o. sub. o. dogovorili o letošnjih akcijah. Po­ JESENICE, Titova 1 udarek bodo dali jubileju, 85-letnici za vaditelje delovanja društva. smučanja odbor za delovna razmerja TO zaradi razširitve prodajnega Komenško gasilsko društvo je eno asortimana na podlagi določil Pravilnika o delovnih razmerjih najštevilnejših v kamniški občini, Zbor učiteljev smučanja v sodelo­ saj ima 168 članov. V preteklem letu vanju s Šolskim centrom za telesno objavlja in vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog so s pomočjo občinske gasilske zveze vzgojo iz Ljubljane razpisuje tečaj za obnovili gasilski dom in nabavili pridobitev strokovnega znanja vaditelj novo črpalko, ki jo bodo uporabljali smučanja. *imčkov Tečaj se prične v drugi polovici — 3 SAMOSTOJNE KOMERCIALISTE za šolanje in vadbo najmlajših čla­ februarja in obsega 70 ur praktične za področja nov društva. Doslej je bilo prav vadbe in teoretičnih predavanj. — investicijska oprema pionirjev in mladincev v gasilski pokal Šolanje je namenjeno članom šport­ enoti premalo in letos bodo tej dese­ nih društev, vodjem in članom smu­ — tunelski opaži, vratna krila in vratni podboji, okna čarskih sekcij v DO, krajevnih skup­ — gradbeni material tini posvetili še večjo skrb. Premalo za najmlajše nostih, šolah in vzgojnovarstvenih članov društva ima gasilske unifor­ *^VAVEC - V počastitev med na rod ne- ustanovah, kateri imajo veselje za pe­ Pogoji: me, zato bodo obiskali vse člane dru­ ^ '«ta otroka prireja odbor za rekreacijo dagoško delo pri posredovanju znanja štva in zbrali naročila za nove, ki smučanja mladini in odraslim. — višja ali srednješolska izobrazba rifl'v v nedeljo, 18. februarja, ob pol naj bi jih oblekli že za letošnje praz­ ^^ŠSJtin dopoldne tekmovanje najmlajših Število tečajnikov je omejeno na 24 — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih **imčkov pokal. Tekmovali bodo ciciba- kandidatov. V tečaj se lahko prijavijo — 3-mesečno poskusno delo novanje 85-letnice. Prireditve ob Njjeni leta 1971, 1972 in 1973. Vsak let- kandidati starejši od 18 let, sprejeti pa jubileju se bodo odvijale tri dni, z bodo tisti, ki uspešno opravijo prak­ bo ločena kategorija in sicer za cici- osrednjo proslavo v nedeljo, 17. juni­ ?*Ve in cicibane. Malčke lahko prijavite z tični test smučanja. — 1 SKLADIŠČNEGA DELAVCA Za tečaj se lahko prijavite osebno v ja, ki bo hkrata vključena v prazno­ ianico na naslov: SK Triglav, Trim- v skladišču engro v pokal z navedbo naslova tekmovalca četrtek, 15. 2. in petek, 16. 2. 79. od 17. vanje 750-letnice Kamnika. »t, letnice rojstva do vključno petka, do 18. ure v klubski sobi zbora na Pre­ Pogoji: šernovi ul. 11, Kranj, kjer boste dobili Že več let komendski gasilci raz­ 'ebruarja do 16. ure. Žrebanje startnih — dokončana osemletka mišljajo o ureditvi okolice gasilskega ~>invest: Ilirija 83:77 (43:40), Jesenice : 5. Dolžan (Kranjska gora), 6. Novak (Jese­ na njegovi zadnji poti. V niča 77:82(30:43). dh nice); -bef

Posebno se zahvaljujemo dr. Udirju, sodelavcem Tekstilindusa, sodelavcem OOS ter kolek­ tivu tovarne IBI, ZB Gorice, GD Gorice, g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter Hokej pevcem za lepo petje. Prvič med prvoligaši Žalujoči vsi njegovi! i. K - S povečanjem I. zvezne hokejske načrtih za tekmovanje v prvi ligi je pripo­ Zalog, 8. februarja 1979 r

Odbori za delovna razmerja TOZD Primarna predelava Turistično društvo Kranj TOZD PRODAJA NA DROBNO, n. sub. senčila z obratoma v Preddvoru in Kranju, TOZD Proiz­ rabi več turističnih sob na Kranj, Koroška 1 vodnja oken in vrat z obratoma v Skorji Loki in TOZD Gradnja montažnih objektov s proizvodnim obratom v območju Kranja in njegove Delovna skupnost skupnih služb, Skorji Loki neposredne okolice. Kranj, Koroška 1 vabi k sodelovanju Lastniki stanovanjskih hiš, vabijo k sodelovanju delavce, ki želijo opravljati ki so pripravljeni odstopiti dela in naloge: VEC SODELAVCEV IN SODELAVK eno ali več sob za sprejema­ 1 vodenje finančnega knjigovodstva TOZD za opravljanje del in nalog v proizvodnih obratih v Škofji nje turistov, naj se osebno Loki, Preddvoru in Kranju. ali telefonično (21-3f>l) 2. pomočnika poslovodje Delo se opravlja v zaprtih in ogrevanih prostorih in poteka v dveh iz­ zglase v Turističnem dru­ 3. prodajalcev menah. Sodelavcem nudimo stimulativne osebne dohodke in možnost štvu Kranj, Koroška c. 19, 4. delavcev nadaljnjega izobraževanja in pridobitev poklica. Polnoletnost ni pogoj. kjer bodo dobili vse podrob­ 5. snažilk Od kandidatov pričakujemo, da imajo urejeno stanovanjsko vprašanje. ne informacije o sodelova­ 6. administratork nju. ELEKTRIKARJA TD Kranj 7. operaterk na pripravljalnem stroju za vzdrževalna elektroinstalacijska dela v TOZD Gradnja montažnih objektov Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še n«* nje pogoje: Za vsa dela in naloge velja delo za nedoločen čas, s poskusnim delom po Pravilniku o delovnih razmerjih. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh, Pod 1.: končana višja šola ekonomske smeri in 3 leta delo* od dneva objave na naslov, Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Kmetijska izkušenj v finančnem knjigovodstvu, za nedolcča kadrovska služba, Kidričeva 58. s polnim delovnim časom. zadruga Pod 2.: VK trgovski delavec tehnične stroke ali srednje^ Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po pote­ izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, za nedo ku objavnega roka. Škofja Loka s polnim delovnim časom. objavlja za določen čas Pod 3.: končana šola za prodajalce, za nedoločen čas s - od 1.3. do 31. 12. 1979 delovnim časom. (porodniški dopust) — Pod 4.: končana osemletka, delo v prodajalni in skl prosta dela in naloge Kranju, za nedoločen čas s polnim delovnim čas KNJIGOVODJE Pod 5.: nepopolna osemletka, delo v Kranju in v nn TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ OSNOVNIH SREDSTEV Lesce, za nedoločen čas s polnim delovnim ča^om Za opravljanje objavljenih Pod 6.: končana ekonomska srednja šola ali upravno ac del in nalog se zahteva sred­ strativna šola z nekaj delovnimi izkušnjami za

agrotehnika Jk Ribiška družina

EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 Tržič razpisuje in vabi Delavski svet k sodelovanju prostih del in nalog Splošne bolnice Jesenice DO AGROTEHNIKA LJUBLJANA razpisuje dela in naloge TOZD Prodajna mreža HONORARNEGA Gorenjska poslovalnica Kranj, Dražgoška 2 RIBIŠKEGA ČUVAJA INDIVIDUALNEGA za Tržiško Bistrico POSLOVODNEGA ORGANA in Savo. direktorja za mandatno dobo 4 leta. OBVEŠČA CENJENE KUPCE Prijave poslati na naslov Hibiška družina Tržič pp 39. Informacije dobite Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izDolm pri tov. Milanu Rust ji v naslednje pogoje: da ima od 15 2. 1979 dalje odprto trgovino rezervnih delov HPT Tržič v času od 9. do - da je zdravnik s specialističnim izpitom ene izmed medicit v Dražgoški ulici 2 v Kranju 10. ure dopoldan v roku ciainosti Splošne bolnice Jesenice ali da je zdravnik z 15 dni po objavi. postdiplomskim tečajem iz organizacije zdravstvene sh diplomirani ekonomist ali pravnik ali politolog, - da ima 5 let delovnih izkušenj v zdravstveni dejavnosti, - da ima moralne, politične in etične kvalitete ter aktiven razvijanja samoupravnih odnosov. Razpisna komisija pri Komisija za delovna razmerja KMETIJSKI ZEMLJIŠKI Osnovne šole Kandidati naj svoje vloge s kratkim življenjepi8om jB SKUPNOSTI ŠK. LOKA Prešernove brigade Železniki nimi dokazili predložijo do 28. 2. 1979. objavlja proste delovne naloge in opravila

ZEMLJIŠKO razpisuje prosta dela in naloge Delavski svet PRAVNEGA Splošne bolnice Jesenice REFERENTA I za določen čas s polnim delovnim časom razpisuje dela in naloge delavcev Pogoji za sprejem: HIŠNIKA s posebnimi pooblastili in odgovornostjo (] Pogoj: kvalificirani delavec (mizar, ključavničar, — višja izobrazba kmetij­ I PREDSTOJNIKA OTROŠKEGA ODDELKA ske, gozdarske ali prav- elekt ričar, kurjač i •2 PREDSTOJNIKA noupravne smeri, DVEH SNAŽILK ' GINEKOLOŠKO-PORODNIŠKEGA ODDEU' — srednja izobrazba kme­ na centralni šoli ' PREDSTOJNIKA tijske ali gozdarske sme­ RENTGENOLOŠKEGA ODDELKA ri in 5 let ustreznih de­ 2. za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom PREDSTOJNIKA ODDELKA ZA ANESTl lovnih izkušenj, REANIMACIJO IN TRANSFUZIJOO KUHARICE IN SNAŽILKE — smisel za delo s kmeti, , VODJE LEKARNE izpii B-kategorije in na podružnični šoli Davča, (» VODJE LABORATORIJA lastno vozilo KUHARICE IN SNAŽILKE 7 GLAVNE SESTRE BOLNIŠNICE Prednost pri izbiri imajo na podružnični šoli Sorica. 8 RAČUNOVODJE kandidati, ki imajo ustrezne 9. POMOČNIKA DIREKTORJA delovne izkušnje iz kmetij­ stva. /a hišnika je na razpolago dvosobno stanovati je. Pismene ponudbe z do­ Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pojpj kazili o izobrazbi in v tajništvo Osnovne šole Prešernove brigade Železniki, n jevati ie nasledil je pogoje: kratkim življenjepisom 64228 Železniki. sprejema tajništvo Kme­ pod L, 2., 3. in 4.: specialistični izpit in 5 let delovnih n*** tijske zemljiške skupno­ ustrezne med kine; sti do zasedbe delovnega pod 5.: specialistični izpit iz preizkušanja zdravil v holnišnični mesta. m let delovnih izkušenj kot farmacevt: pod «.: specialistični izpit iz biokemije in 5 let delovnih tf> OBVESTILO s področja laboratorijske dejavnosti; pod 7.: višja zdravstvena šola in 5 let delovnih izkušenj kot M* sr->l r.i bolniškega oddelka.

PREKLIC OBJAVE pod 8.: visoka šola ekonomsko komercialne smeri in pet |et * Skupščina občine Kranj, Geodetska uprava Kranj, obvešča izkušenj \ računovodskih poslih; Preklicujemo objavo lastnike parcel ob cesti Pšenična polica-Zalog do občinske pod 9.: visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri «|i družfc" za opravljanje del meje in St razišče— Pševo— Čepu Ije , da se bo izvršilo zamej- s„„TI ter » let izkušenj "•' vodilnih mestih v zdravstvu; oziroma nalog ničenje cest v času od 15. februarja do I. marca, zaradi pod 1 -9.: sposobnost za vodenje in organizacijo dela: »A izmen* in ureditve posestnega stanja. Zamejničenje in REFERENTA odnos do uresničevan ia in razvijanja samoupravljanja v ldn ZA UREJANJE izmera sta poverjena Geodetskemu zavodu SRS Ljubljana] delu. ZEMLJIŠČ Lastnike prosimo, da ne ovirajo dela in ne poškodujejo mej­ pri Kmetijski zemljiški nikov, vse prizadete lastnike pa bomo po končani izmeri 1 skupnosti občine Kranj, dne v smislu 59. člena navodila o zamejničenju posestnih meja Upošteva se. da razpisane 1»*°** j^^fc ** 2b\ I. 1979, ker ni bila v parcel pismeno obvestilo o razgrnitvi podatkov izvršenega so n« istem vodilnem mestu v Splošni bolnici Jesenice skladu z določili družbene­ zamejničenja in izdelanega delilnega načrta. delali f.v najmanj deset let. ga dogovora o izvajanju ka­ Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta. KandidHti naj svoje vloge predložijo do 28. 2. 1979. drovske politike v občini GEODETSKA UPRAVA KRANJ Kranj. .23. STRAN O L, A V redno delovno razmerje sprej­ telefon mem ORODJARJA ali preciznega MEHANIKA. Plača zelo dobra. 23-341 Stroški prevoza na delovno mesto ZAHVALA povrnjeni. Možnost zaposlitve takoj. Peter Avbelj, Bled, Kajuhova 23 903 Popravljam vse vrste hladilnikov. Po težki in neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustil PRODAM Telefon 6()-801 904 naš dragi sin, brat, vnuk in nečak Zaposlim kvalificiranega in pol- » Prodam težko KRAVO simental- kvalificiranega PLESKARJA. OD = GTT in kupim sti" nove ali stare po dogovoru. Rihtaršič Jurij, (iolni- VL'ME za gumi voz, 500/16. Ambro- ška c. 13, Kokrica-Kranj 908 ne bomo mogli pozabiti, zato bo tvoj spomin vedno živel med nami. aslov v oglasnem oddelku 964 V uk sprejmem VAJENCA. Viš- Tudi lepo sončno popoldne se je poslovilo od tebe. Hribi, ki si jih ^ Ce boste potovali skozi Medvode. nar UMETNA OBRT Jesenice. Mu- imel tako rad, so se poslovili od tebe. ^ lahko nabavite 2 do 3 mesece stare rova 6, tel.: 81-557 977 i. ARCKE«. odlične nesniee v ko­ V popoldanskem času sprejmem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, šoli Franceta Prešerna njereji ob glavni c esti. sredi klanca honorarno delo. Naslov v oglasnem — Kokrica, sodelavcem tovarne Iskra Kranj ter vsem ostalim, ki ste nam pomagali v težkih trenut­ •Medvodah 965 oddelku. 978 kih in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr.Bajželnu terosebjuKliničnega centra Ljubljana, tov. Prodam mesnatega PRAŠIČA za ŠIVILJSTVO Klakočar, Sr. Bela Tolarjevi in Zrimškovi za njeno skrb in dobroto ter vsem sošolcem. «kol. Zalog 32, Cerklje 966 41. Preddvor sprejme ŠIVILJO ali Prodam novo PISALNO MIZO in delavko, ki ima veselje do šivanja iz Hvala pevcem in g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje, ga spre­ okolice Preddvora. Informacije vsak j^bljeno otroško POSTELJICO z mili na njegovi zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov prerani grob. »Kijem. Informacije dopoldan po dan po tel.: 45-016 979 Vsem še enkrat iskrena hvala! 2.5-571. Golniška 89, Kokrica 967 Gostilna MAJDNEK Lesce, Go­ renjska c. 41, takoj zaposli samostoj­ Žalujoči: mamica Sonja, brat Miloš, mama in ata, teta Slavi z družino ter ostalo sorodstvo KUPIM nega NATAKARJA. Telefon: 75-660 Kokrica, Naklo, Trst, Zagorje, Novo mesto, Bitnje, Sežana. 8. februarja 1979 980 Kupim 2 kub. m dobre PRSTI za Izvršujem soboslikarska in ple­ gredo. Pečnik, tel. 23-633, skarska dela ter polagam tapete. 968 Naročila po tel.: 064-24-853 981 VOZILA Popravek d Prodam NSU PRINZA 1200 po 5*lih. Stroj 12.000 km po generalni, ZAHVALA V zahvali oh smrti Franca ^dnikar. Naklo 218, telefon 47-343 Demšarja je pomotoma izostalo: 837 »Iskrena hvala g. kaplanu za po­ Ob boleči izgubi naše ljube mame, žene, stare mame, prababice, sestre in j Prodam ŠKODO 1000 MB po de- grebni obred in poslovilne besede \V* Informacije vsak dan. Milic ter pevcem za odpete žalostinke.« tete i ^ra, Frankovo naselje 68, Škofja ^oka 929

x Prodam delno karambolirano ^KODO, lahko tudi po delih. Pintar STANOVANJA MARIJE PERNUŠ one. Na K rasu 58. Železniki 931 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, Mlad fant išče SOBO v Kranju. roj. Gradišar "tnik 1972. z novim IR strojem, re­ Ponudbe pod: Creina 759 gistriran do oktobra. Mohorič, Val- Najboljšemu ponudniku dam ^orjeva 4. Bled-Rečica 938 ŠTIRISOBNO STANOVANJE z Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom za podar­ v ZASTAVO 1500 »familiare«, kara- garažo. Oddati ponudbe pod: Vselji- j^fi. letnik 1974, ugodno prodam. vo septembra 955 jeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno lepo pa se zahvaljujemo sosedi 'ožgar, Begunje 128/a 969 Metki Cesar in Jerci Kozjek za nesebično pomoč. Enako zahvalo smo dolžni a,Prodam FIAT 126P, še v garanciji dr. Bajželjnu, g. župniku in pevskemu zboru. Zahvaljujemo se tudi sodelav­ A1* zamenjam za KAVVASAKI 400. POSESTI j vgustin. Frankovo naselje 11, Škof- cem tovarne Zvezda in sodelavcem Živila Naklo J* Loka, telefon 60-422 97°70" V najem oddam SKLADIŠČNI i Prodam karamboliran .FIA T 750, PROSTOR. 90 kv. m. Naslov v Žalujoči vsi njeni! ***nik 1970. Preželj Marija, Za žago oglasnem oddelku. 983 "M. Bled 971 i Prodam dobro ohranjen OPEL re- Kranj prd 1700, letnik 1972. Dopoldan do OBVESTILA ure lahko kličete po tel. 50-560, Popoldan pa ogled od 15. do 17. ure. Izdelujem elastične pasove, vseh ^epic Milan, Pristava 94, Tržič 972 velikosti, iz čiste volne, proti bolez­ ^ Prodam FIAT 750 za rezervne nim hrbtenice in ledvic, ('ena 150 di­ ^^le. Ogled možen v torek (13.) in narjev za komad. Sporočite obseg ^T^do, 14. februarja, od 15. ure dalje. pasu. Pošljem po poštnem povzetju. t^Orkar Ivan, Gorenjskega odreda 16, Predilnica Kostič. Ljubljanska 39, nranj (Planina) 973 Domžale 984 j Prodam avto BMW 2002, letnik K^68, za osem milijonov. Ribarič D., ZAHVALA Notarjeva 3, Kranj 974 \^ Prodam karamboliran osebni avto Izdaja Čl' C,las. Kranj, Ulica MoSe Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta, tasta in strica Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski »^SU 1200C. Ogled pri Ambrož tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje ^hdreju v Lahovčah, tel. 42-065 975 Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi­ L Prodam NSU 1200, motor potre- tarjeva 2. — Naslov uredništva in J^n popravila. Breznik Viktor. Zab­ uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kra­ iča 63 Q97™6 nju Številk* 51500-603-31999 - Te­ lefoni: Klavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni­ JOŽETA KOSELJA ZAPOSLITVE štvo 21-835, novinarji 21-860, malo- oglaani in naročniški oddelek w Pretipkavam razna gradiva di- 23-341. - Naročnina: letna 300 din. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih polletna 150 din. cena za 1 Številko dneh pomagali in stali ob strani, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji ^ 'omske naloge in izdelujem magne­ v kolportazi 1 dinarjev. — OproSfc- tograme, hitro in solidno. Vsak dan no prometnega davku po pristojnem poti. Posebna zahvala dr. Kuharju za zdravljenje in lajšanje bolečin, duhovnikoma za lep *1 17 do 18. ure. Mlaka 102, Kranj mnenju 421-1 /72. pogrebni obred in ganljive besede, pevcem za zapete žalostinke in govornikom za poslo­ 795 vilni govor ob odprtem grobu. Iskrena zahvala kolektivu Iskra Lipnica in tovarni Plamen Kropa, občinskemu odboru RK Radovljica, KO RK Sr. Dobrava in KO ZB NOV Sr. Do­ brava za poklonjeno cvetje, spremstvo in izraze sožalja.

Industrija pohištva — Železniki tih alples 64228 ŽELEZNIKI Vsem še enkrat hvala! objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih naslednja dela in naloge: Žalujoči: žena Ivanka, sinova Tone in Jože, hčerki Marija in Helenca z družinami vDSSP Lipnica, 4. februarja 1979

1 ORGANIZIRANJE AOP 2. ORGANIZIRANJE PROGRAMOV AOP

9. PROGRAMIRANJE AOP I. 4. PROGRAMIRANJE AOP II.

ZAHVALA Pogoji za zasedbo: L: dipl. ing. organizacije — računalniška smer. J leta delovnih Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage izkušenj s področja računalništva. 2. in 3.: ing. organizacije — računalniška smer, .3 leta delovnih izkušenj s področja računalništva. 4.: dokončana srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj na opravilih MANCE JAGODIC v računalništvu. se iskreno zahvaljujem vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. K sodelovanju vabimo tudi tiste, ki nimajo še zahtevanih delov­ Posebno se zahvaljujem dr. Beleharju in sestri Anici za nesebično pomoč ob njeni težki in dolgo­ nih izkušenj. Delo bo na lastnem računalniku. Za vse podrob­ trajni bolezni. Iskrena hvala tudi sosedu Francu Bolki, 1)0 Sava, TOZD VLP, šoli Darovin Jenko nejše informacije naj se kandidati osebno /.glasijo v sektorju Cerklje, kolektivu Strmol, društvu upokojencev Cerklje in praporščaku ter Perčičevi za poslovilne za AOP. besede oh odprtem grobu.

Za navedena dela in naloge se sklene delo za nedoločen Vsem še enkrat iskrena hvala! čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potreb­ Žalujoči sin Marjan z družino nimi dokazili pošljite v 15 dneh v kadrovsko-socialni odde­ lek, ALPLES Industrija pohištva Železniki, 64228 ŽELEZ­ Dvorje, 9. februarja 1979 NIKI. Gorenjska žaluje Sožalje »Nam, Gorenjcev Ob boleči izgubi Edvarda Kardelja so skupščina gorenj­ skih občin, medobčinski svet delavcem, je dal ZKS za Gorenjsko, medobčin­ ski svet SZDL za Gorenjsko, medobčinski svet Zveze sindi­ katov in medobčinski svet Zveze socialistične mladine največ!« ter vodstva gorenjskih občin­ skih skupščin in družbenopo­ V nedeljo in ponedeljek se je več kot 100.000 de­ litičnih organizacij poslali lovnih ljudi in občanov poklonilo spominu Edvar- centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije so- ^ Kardelja v veliki dvorani izvršnega sveta žalno brzojavko. skupščine SRS v Ljubljani. Na žalnih sejah so se Centralnemu komiteju ZKJ in ZKS ter družini pokojnega -^birali tudi delovni ljudje in občani po vsej Go­ Kdvarda Kardelja so izrekli renjski. iskreno sožalje tudi številni delovni ljudje in občani Go­ Prešernova ulica v Ljubljani je V dvorani je ležala krsta, prekrita z renjske, delovne organizacije, "ila zadnja dva dni povsem drugač- jugoslovansko zastavo in /a njo se krajevne skupnosti, interesne Jeseniški železarji so počastili spomin na Edvarda Kardelja v nedeljo jVa: m>benega hrupa, nič avtomo­ je dvigal Kardeljev portret v bronu, skupnosti ih najrazličnejše popoldne. - loto: F. Perdan J bilov: zamenjala jih je tišina dolge tak, kakršnega smo poznali in ga organizacije in društva. Na *o|one čakaj(xxih. ki so se iz vseh bomo imeli vedno v spominu. Na žalno sejo se je včeraj opoldne koncev domovine prišli poklonit spo­ rdečem baržunu pred krsto so se sešel tudi kolektiv Časopisne­ minu velikega sina slovenskega lesketala številna odlikovanja z ga podjetja Glas. ^aroda. revolucionarja, borca in redom narodnega heroja v sredini. 'Unaka socialističnega dela; skrom- Na podnožju pa je vedno ležal tisti Častni občan pega človeka in dobrega tovariša. venec, ki so ga v tem trenutku *'>lK<> V noč se vrsta ni skrajšala. prinesli. Na častni straži, ki se je vseh slovenskih Ko s<> v nedeljo zjutraj krsto s menjavala vsakih pet minut, se je *^>smrtnimi ostanki Edvarda Kar- že v nedeljo zvrstilo nad 3500 ^Ija položili na mrtvaški oder v predstavnikov raznih organizacij, občin dvorani izvršnega sveta, so se nje­ ustanov in občin. Tiho in v vrsti so 27. januarja leta 1970 je ta­ govemu spominu najprej poklonile vstopali novi, kot bi hoteli povedati, kratni predsednik skupnosti slo­ J*Hegacije najvišjih družbenopoli­ da se izročilo revolucije strnjeno venskih občin Slavko Zalokar tičnih ustanov in organizacij repub- nadaljuje. predal Edvardu Kardelju listino lke ter položile vence: v imenu Tudi Gorenjska se je v minulih ob proglasitvi za častnega občana Predsedstva SRS. v imenu CK ZKS, dneh poklonila pokojnikovemu spo­ vseh slovenskih občin. »Vemo,« je v imenu skupščine SRS, v imenu minu. Med prvimi so se pokojniko­ dejal takrat Slavko Zalokar. »da l*vršnega sveta skupščine SRS, v vemu spominu poklonili v kranjski je to samo trenutek sredi njegove delovne poti, poti revolucionarja ,r*ienu RK SZDL, republiškega Savi, kjer so takoj, ko jih je prese­ ^•eta zveze sindikatov, ZZB NOV, netila žalostna vest, že v soboto in predanega komunista.« Edvard *"*K ZSMS. v imenu RK Zveze popoldne, za nekaj minut prekinili Kardelj je na ta dan praznoval rezervnih vojaških starešin, ljub­ delo. 55-letnj delavec Ignac Sajovic 60. obletnico rojstva. ljanskega armadnega področja in v je na žalni seji dejal: ,rHenu republiškega štaba teritorial- »Zelo me je pretreslo, ker se Zadnje slovo obrambe. V imenu Ljubljane pa zavedam, kaj je s smrtjo Kdvarda 5 i prvi častni straži stali Marijan Kardelja izgubila Jugoslavija. Neka­ Včeraj med 9. in 17. uro se je f^ožič. Rado Pehaček, Brane Te­ teri pravijo, da mi delavci bolj malo od pokojnega Edvarda Kar­ lovnik. Marjan Orožen, Vlado Bez- razumemo razprave in književna delja v dvorani slovenskega ^»k in Jože Marolt. dela, ki jih je napisal Edvard Kar­ izvršnega sveta poslovilo na V stavbi občinske skupščine r Kranju je odprta žalna knjiga. -Foto: F. delj. Češ, da so pretežka. Pa ni tako, desettisoče ljudi. Nepregledna Perdan j Zatem se je začel poklon delovnih kajti iz vsakega njegovega dela veje kolona ljudi je nemo, vendar Jtidi in občanov. Čeprav so se po misel, ki je glavna — boj za srečo in trdno odločena nadaljevati *rajevnih skupnostih in občinah do­ svobodo delovnega človeka. Nam. pot velikega revolucionarja, dvorili, kdaj naj bi se poklonili delavcem, je dal največ, kar nam stopala mimo krste. Popoldne v^ominu velikega pokojnika, jih je Prešernovo more nuditi delo in razum pleme­ ob šestih so se na Žalah od po­ ^^tlno prišlo več in je bilo potrebno nitega revolucionarja.« kojnika poslovili svojci in naj­ ^kati. gledališče V nedeljo dopoldne so v stavbi višji predstavniki Slovenije. kranjske občinske skupščine odprli Danes ob 11. uri se bodo za­ Kranj žalno knjigo, v katero so se najprej čele pred poslopjem predsed­ DEŽURNI NOVINAR: vpisali najvišji predstavniki go­ stva SRS in izvršnega sveta 21-860 renjske družbenopolitične skupnosti pogrebne slovesnosti. Žaro s in kranjske občine. V jeseniški žele­ posmrtnimi ostanki velikana Teden zarni pa so martinarji in plavžarji misli in dejanj bodo položili v ob 13. uri za nekaj minut prekinili grobnico narodnih herojev. LJUBLJANA V ČRNINI - delo in se zbrali na žalni seji. Žalni sprevod bo krenil po slovenske Prešernovi, Cankarjevi, Beet­ Široka reka občanov, ki so Žalne seje v delovnih kolektivih so hovnovi in Šubičevi ulici na ae zlivali s Prešernove ceste se nadaljevale v ponedeljek. V večini Trg republike. Pred večnim I.Cankar: »KRALJ NA BETAJ- proti stavbi Izvršnega sveta gorenjskih delovnih kolektivov so se drame ognjem ob spomeniku revolu­ NOVI«; Izvaja Mestno gledališče Slovenije, da bi se tam po­ spomnili pokojnega revolucionarja cije se bodo od pokojnika ljubljansko klonili spominu Edvarda in junaka socialističnega dela. posla­ poslovili najvišji predstavniki Organiziran prevoz z avtobusi Kardelja, ni včeraj niti za li pa so tudi sožalne brzojavke pred­ Slovenije in Jugoslavije. ob 18. uri izpred hotela CREINA. trenutek presahnila. Korak sedstvu CK ZK-J in SFRJ. Delavci SREDA, za korakom so se ljudje iz kranjske Iskre so zapisali, da TOREK, vse Slovenije tako kot že v Posmrtno 14.2.1979. ob 16. Uri - zaklju­ izražajo iskreno sožalje ob smrti čena predstava za Gimnazijo ponedeljek tiho pomikali mi­ revolucionarja m ideologa našega 20. 2. 1979, ob 10. uri - na o. š. mo krste pokojnika, katere­ odlikovanje ob 19.30 - v PG O.Župančič: Helena Puhar Kranj socialističnega samoupravljanja to­ »VERONIKA DESKNlSKA«; ga smrt tako odmeva ne le variša Kdvarda Kardelja. Poudarili Predsednik republike Josip ob 14. uri — v Predosljah pri nas pač pa tudi v svetu. Broz-Tito je Edvarda Kardelja Izvaja Šentjakobsko gledališče D. Zaje: »KRALJ MATJAŽ IN so, da bodo delavci Iskre-FJektro- Ljubljana mehanike Kranj z razvojem samo­ posmrtno odlikoval z redom ALENČICA«; Izvaja Lutkovno »...SE DVIGNE V ŽIV­ junaka socialističnega dela. upravnih odnosov dosledno uresni­ 14. 2. 1979 ob 19.30 - Podelitev gledališče Jože Pengov Ljubljana LJENJE, KO PADE V SMRT« To je drugi red junaka soci­ čevali ideje Kdvarda Kardelja in »NAGRADE SLAVKA GRU- 20.2. 1979. ob 11. uri - zaklju­ — S tovarišem Kardeljem iz­ alističnega dela, s katerim je tako najlepše počastili njegov spo­ MA« in »GRUN-FIL1PIČEVO čena predstava za o. š. F. Preše­ gublja Slovenija svojega si­ bil odlikovan Edvard Kardelj. PRIZNANJE* min. ren na, ki je narodu dal enkratni V ukazu predsednika piše, da Včeraj so se na žalnih sejah zbrali ob 15.30 — zaključena predsta­ prispevek, je na žalni seji se Edvard Kardelj posmrtno ČETRTEK, tudi delegati vseh občinskih skup­ va za o. š. D. Jenko Cerklje slovenske skupščine, pred­ odlikuje za revolucionarno de­ ščin Gorenjske. Udeležili so se jih 15. 2. 1979, ob 10. uri - v PG F. Puntar: »GUGALNICA«: Iz­ sedstva CK ZKS, delegacije lo, za zasluge v boju za osvo­ tudi predstavniki vseh družbeno­ Kranj »OKROGLA MIZA TED­ vaja Lutkovno gledališče Ljub­ družbenopolitičnih skupno­ boditev domovine, za ustvar­ političnih in drugih organizacij, spo- NA SLOVENSKE DRAME 79« ljana. sti republike in delegacije fe­ janje nove skupnosti jugoslo­ meničarji. predvojni komunisti in deracije poudaril predsednik vanskih narodov, za graditev 15.2. 1979 ob 16. uri - zaklju­ revolucionarji ter drugi občani. slovenske skupščine Milan novih socialističnih samoup­ čena predstava za ESS Kranj Žalne seje so pripravili tudi v krajev­ ravnih odnosov, za uveljavi­ ob 19.30 - v PG Prežih-Sipek: Kučan. O liku Edvarda Kar­ nih skupnost ih in šolah. delja pa je na žalni seji govo­ tev Jugoslavije v svetu in za »JUDEN BURG«; Izvaja KU1) KRANJ - Takoj, ko so v L Bogataj ril predsednik predsedstva delež pri ustvarjanju politike »Prežihov Voranc« Ravne na Ko­ Prešernovem gledališču zve­ SR Slovenije Sergej Krai­ neuvrščenosti. roškem deli za smrt Edvarda Karde­ gher, ki je med drugim rekel, lja, so z vsemi predstavami in da je pokojni Kardelj pet PETEK, spremljevalnimi prireditvami desetletij z neizčrpno ustvar­ 10.2. 1979. oh 17. uri - zaklju­ Tedna slovenske drame preki­ jalno silo prispeval v teoret­ čena predstava za STTŠ Kranj nili. Tako se bo Teden nada­ sko zakladnico socializma in Spominski pohod na Stol ob 19.30 - v PG S. Makarovič: ljeval v sredo ter podaljšal marksizma in to vse do zad­ •SEN ZELENJAVNE NOČI«; gledališko manifestacijo za njih dni kljub težavam, ki jih JESENICE, RADOVLJICA - kot pred Valvasorjevim domom Izvaja Mladinsko gledališče nekaj dni. je prinašalo zdravljenje in Letošnji 14. spominski zimski po­ bo tudi pri Prešernovi koči na L j ubijana Jutri, 14. februarja, bosta bolezen, saj je še v tem zad­ hod na Stol bo od 16. do 18. feb­ Stolu proslava. V soboto, 17. feb­ dve predstavi Veronike Dese- njem času napisal nekaj te­ ruarja. Organizator pohoda ho ruarja, bo udeležencem pohoda SOBOTA, niške v izvedbi Šentjakobske­ ga gledališča iz Ljubljane. meljnih del socialistične de­ tudi tokrat koordinacijski odbor pred karavlo spregovoril pred­ 17. 2. 1979. oh 19..«) - na Prim- Pred začetkom večerne upri­ mokracije. planinskih društev občine Jese­ sednik Planinske zveze Slovenije skovem J Žmavc: »PINDARO- zoritve bodo prvič podeljene nice in občinskega odbora ZZB dr. Miha Potočnik, v nedeljo pa VA ODA«; Izvaja Slovensko Nagrada Slavka G ruma za POVSOD KOMEMORACI­ NOV Jesenice, pokrovitelja pa predsednik občinske konference ljudsko gledališče Celje ZSMS Jesenice Slavko Mežek. V najboljše slovensko dramsko JE — Ni ga kraja, šole, de­ sta Časopisno podjetje Delo in kulturnem programu bodo na­ besedilo preteklega leta ter lovne organizacije, enote Ljubljanska banka - temeljna NEDELJA, stopili pevci okteta DPD Svobo­ Grun-Filipičevo priznanje za •JLA, kjer se te dni ne bi banka za Gorenjsko. da Žirovnica-Breznica in Svobo­ 18. 2. 1979. oh 10.:«) - v PG slovensko dramaturgijo. uvrstile žalne seje, srečanja V petek, 16. februarja, bo kre­ de Javornik-Koroška Bela, pri Kram OBČNI ZBOR ZDRUŽE­ V četrtek bodo v gosteh gle­ ljudi, da se poklonijo spomi­ nila na pot najprej šolska mladi­ Prešernovi koči na Stolu pa bo NJA DRAMSKIH UMETNI­ dališki ljubitelji iz Raven z nu Edvarda Kardelja. Včeraj na iz jeseniške in radovljiške ob­ govoril predstavnik Planinskega KOV SLOVENIJE dramatizacijo Prežihovega je bila komemoracija tudi na čine do Valvasorjevega doma. društva Jesenice. Judenburga. Nastopili bodo Slovenski akademiji znano­ Mladi se bodo na poti spoznali z 18.2. 1979 oh 19.30 - v PG popoldne in zvečer, dopoldne sti in umetnosti, na Ekonom­ dogodki iz NOB, na pohod, ki V. Zupan .-ZAPISKI O SISTE­ pa bo tradicionalna okrogla iki fakulteti Borisa Kidriča nosi ime po poteh Cankarjevega Dosedanjih trinajst zimskih MU«; Izvaja Eksperimentalno miza Tedna slovenske drame v Ljubljani, katere redni pro­ bataljona, pa bodo krenili iz spominskih pohodov — posveče­ gledališče GLKJ Ljubljana na temo Aktualizacija sodob­ fesor je bil Kardelj, seja je dveh smeri. Pred Valvasorjevim nih borbi vrh Stola — se je ude­ nosti v dramah zadnjih let. domom bodo pripravili kulturni ležilo okoli 17.000 udeležencev, PONEDELJEK, bila na upravnem odboru Okroglo mizo bo vodila Mali­ Gospodarske zbornice Slove­ program člani mladinskega pev­ kar zgovorno potrjuje množič­ l!) 2. 1979. ob m. uri - zaklju­ skega zbora osnovne šole Preži- na Schmidt. nije ter v vseh večjih in nost pohoda. Organizatorji tudi čena predstava za o. š. Lucijan hov Voranc in recitatorji osnov­ Predstave, ki so v dneh žalo­ manjših delovnih kolektivih letos pričakujejo precejšen obisk Seljak S. Makarovič: »SAPRA- ne šole Tone Cufar z Jesenic. vanja odpadle, bo organizator Sirom Slovenije in Jugosla­ planincev iz vse Slovenije, ude­ MIŠKA«; Izvaja Primorsko Učenci bodo na poti dobili spo­ uvrstil v gledališki spored v vije; nemogoče je našteti vse ležence pa opozarjajo na previd­ dramsko gledališče Nova Gorica minsko značko. naslednjih dneh. Že kupljene ialne seje, ki so že bile in vsa nost, na dobro opremo, saj je 19. 2. 1979 ob 19.30 - v Mest­ vstopnice za posamezne pred­ mesta, kjer se lahko občani V soboto in nedeljo bodo kre­ vzpon na najvišji vrh Karavank nem gledališču ljubljanskem stave bodo veljale. M. L. vpisujejo v knjige žalosti. nili na pot ostali udeleženci mno­ pozimi zahteven in težak. žičnega /imskrga pohoda. Tako I). S