DOCSLIB.ORG

Lokalne Ceste (LC) Med Naselji V Občini in Med Naselji V Občini in Naselji V Sosednjih Občinah So

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Lokalne Ceste (LC) Med Naselji V Občini in Med Naselji V Občini in Naselji V Sosednjih Občinah So Stran 8056 / Št. 64 / 14. 7. 2000 Uradni list Republike Slovenije 3. èlen Lokalne ceste so: – ceste med naselji v Občini Ljutomer in ceste med naselji v Občini Ljutomer in naselji v sosednjih občinah: Križevci pri Ljutomeru, Veržej, Razkrižje, Ormož, Sv. Jurij ob Ščavnici, Murska Sobota; – ceste v mestu Ljutomer z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije. 4. èlen Lokalne ceste (LC) med naselji v obèini in med naselji v obèini in naselji v sosednjih obèinah so: Zap. Št. ces. Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preost. dol. Skupna št. ali odseka ceste ceste ceste (m) uporabe ceste v sos. ob. dol. c. 1 223010 R I 230 Ljutomer–Veržej R II 439 3055 za mešan promet 4755 7810 2 223020 223010 Krapje–Razkrižje R I 231 5510 za mešan promet 1025 6535 3 223030 223010 Ljutomer–Mota 223020 3186 za mešan promet 4 223040 R III 726 Stroèja vas–Razkrižje 223020 3605 za mešan promet 5 223050 R I 230 Podgradje–Ilovci R I 231 5060 za mešan promet 1870 6930 6 223060 R III 713 Zg. Kamenščak–Vogričevci 223110 2211 za mešan promet 7 223070 223030 Cven–Pristava 223040 2649 za mešan promet 8 223080 R I 230 Ljutomer–žel. postaja žel. postaja 310 za mešan promet 9 223220 R I 231 Str. vas-Rinè.graba-Podgradje 223050 1367 za mešan promet 10 223090 R I 230 Žerovinci–Stara Cesta R III 713 4357 za mešan promet 11 223110 R I 230 Ljutomer–Drakovci R II 439 14328 za mešan promet 12 223120 223110 Bučkovci–Moravski vrh 223130 5774 za mešan promet 13 223130 223110 Radoslavci–Moravci 223120 7944 za mešan promet 14 223140 R I 230 Noršinci–Lukavci R II 439 415 za mešan promet 1350 1765 15 223152 R II 439 Grabe–Branoslavci 223110 830 za mešan promet 1506 2336 16 223160 R II 439 Logarovci–Radoslavci 223110 798 za mešan promet 2028 2826 17 223170 R II 439 Kokoriči–Sitarovci 223110 2773 za mešan promet 730 3503 18 223201 R I 230 Šalinci–Veržej R II 439 3380 za mešan promet 1883 5263 19 223210 R I 230 Noršinci–farma Cven 223010 2728 za mešan promet 20 223220 R I 231 Globoka–Pristava 223040 878 za mešan promet 21 223230 R II 439 Lukavci–Cezanjevci 223110 1046 za mešan promet 1118 2164 22 223241 223110 Cezanjevci–Kamenščak R III 713 705 za mešan promet 23 223242 R III 713 Kamenščak–Mekotnjak R I 230 1735 za mešan promet 24 223250 R III 713 Kamenščak–Branoslavci 223110 1175 za mešan promet 25 223300 R I 230 Mekotnjak–Lahonci 302100 3284 za mešan promet 1682 4966 26 223310 223130 Marinščak 723730 2216 za mešan promet 27 223330 223130 Mala Nedelja–Bodislavci 223120 913 za mešan promet 28 302080 R III 713 Savci–Gomila 223120 360 za mešan promet 5906 6266 29 302160 R I 230 Železne dveri–Jeruzalem R I 230 4284 za mešan promet 4588 8872 30 302170 R I 230 Radomerje–Ivanjkovci R I 230 2060 za mešan promet 3650 5710 31 302180 R I 230 Jeruzalem–Ivanjkovci 302160 510 za mešan promet 4470 4980 32 223100 R III 712 Drakovci–Stara gora-Ženik 388090 575 za mešan promet 3238 3813 Skupaj 89143 5. èlen Lokalne ceste v mestu Ljutomer z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije so: – zbirne mestne ceste (LZ) v mestu Ljutomer Zap. Št. ces. Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preost. dol. št. ali odseka ceste ceste ceste (m) uporabe ceste v sos. ob. ali odseka (v m) 1 224 530 R I 230 Ormoška-Gl. trg-Preš. R III 713 353 za motorna vozila 2 224 540 224530 Stari trg 224560 185 za motorna vozila 3 224 550 R I 230 Užiška-Ul. Rajh Nade R I 230 723 za motorna vozila 4 224 560 R I 230 Ormoška-ul.Ivana Kauèièa-vrazova ul-Mikloš. trg R III 713 697 za motorna vozila 5 224 570 R I 230 Juršovka–mesto 224540 1631 za motorna vozila Skupaj 3589 – mestne ceste (LK) v mestu Ljutomer Zap. Št. ces. Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preost. dol. št. ali odseka ceste ceste ceste (m) uporabe ceste v sos. ob. ali odseka (v m) 1 225 501 R I 230 Rada Pušenjaka Emona 1034 za mešan promet 2 225 502 225501 Rada Pušenjaka obrtna cona 402 za mešan promet 3 225 510 R I 230 Kolodvorska mešalnica 360 za mešan promet 4 225 521 223010 Soboška Simentalka 211 za mešan promet.
Load more

Recommended publications
  • Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od januarja do marca 2017. Številka 18, april 2017. Naj velika noč napolni naša srca z ljubeznijo, složnostjo in notranjim mirom. Želimo vam prijetne praznike! Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: arhiv Občina Ljutomer, Prlekija-on.net, društva in javni zavodi, PB Branko Košti, Sara Vinkovič, Boris Keber, Srdan Mohorič 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, čez nekaj mesecev bomo kot skupnost dobrih ljudi praznovali 90 let našega mesta — 90 let razvoja, preizkušenj in zmag. Od nekdaj smo skupnost, ki je na pravi poti. Vseskozi zvesti izročilom preteklosti, a vendar vselej odprti za nove ideje, tehnologije in priložnosti. Smo znano obrtniško mesto in industrijsko središče. V obdobju sprememb in negotovosti po osamosvojitvi ni bilo preprosto. Spremembe nikoli niso. Zakonitosti gospodarstva so se hitro in močno spreminjale. Vendar tam, kjer so številni drugi odnehali, smo Prlečke in Prleki vedno videli začetek izziva. Zato, ker smo delali za skupno dobro, smo skupaj postali močnejši. Čeprav je vstop v EU hitro odprl vrata do novih možnosti, je s seboj prinesel tudi veliko pasti, kako sofinancirati investicije, postavljati prioritete in zagotoviti enakomerni razvoj krajevnih skupnosti. V zadnjih desetih letih so to bile velike preizkušnje, polne odgovornosti in kratkih rokov, v znamenju neskončne papirologije ter vsebinskih omejitev. Leta 1927 je bil, kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto, predan v uporabo novo zgrajen mestni vodovod... In 90 let pozneje predajamo v uporabo novo zgrajen vodovod celotne Prlekije – Sistem C. Smo na koncu te velike poti, a ni še čas za oddih. Zdi se, da v življenju, poslu in skupnih zadevah nikoli ni.
    [Show full text]
  • Puno Izdanje
    P O D R A V I N A Časopis za multidisciplinarna istraživanja Scientific Multidisciplinary Research Journal Izlazi dva puta godišnje A Semi-annual Issue www.podravina.org Broj 36 Volumen XVIII. prosinac 2019. Cijena 150 kuna ISSN 1333-5286 UDK 908 (497.5-3 Podravina) No. 36 Vol. XVIII Dezember 2019 Price 150.- ISSN 1333-5286 UDC 908 (497.5-3 Podravina) 2 Podravina Uredničko vijeće Editorial board Prof. dr. sc. Nikola BENČIĆ, dopisni član HAZU (Željezno/Eisenstadt), akademik Vladimir BERMANEC (Zagreb), prof. dr. sc. Josip FARIČIĆ (Zadar), dr. sc. Boris GOLEC (Ljubljana), doc. dr. sc. Ivan GRGUREVIĆ (Zagreb), Zoran HOMEN (Križevci), dr. sc. Vladimir HUZJAN (Varaždin), prof. dr. sc. Karl KASER (Graz), prof. dr. sc. Mira KOLAR DIMITRIJEVIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir KOLESARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Zvonko KOVAČ (Zagreb), mr. sc. Julio KURUC (Koprivnica), dr. sc. Mijo LONČARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Marin MILKOVIĆ (Varaždin/Koprivnica), mr. sc. Ivan OBADIĆ (Firenca), Vesna PERŠIĆ KOVAČ (Koprivnica), mr. sc. Dražen PODRAVEC (Virje), izv. prof. dr. sc. Ante RONČEVIĆ (Varaždin), dr. sc. Tajana SEKELJ IVANČAN (Zagreb), dr. sc. Mirela SLUKAN ALTIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir STRUGAR (Bjelovar), prof. dr. sc. Nevio ŠETIĆ (Pula-Zagreb), akademik Željko TOMIČIĆ (Zagreb), izv. prof. dr. sc. Mario TOMIŠA (Koprivnica), prof. dr. sc. Antun TUCAK, dopisni član HAZU (Osijek), dr. sc. Sabolcs VARGA (Pečuh), prof. dr. sc. Jaroslav VENCALEK (Ostrava), mr. sc. Dinko VRGOČ (Koprivnica), izv. prof. dr. sc. Damir VUSIĆ (Varaždin), akademkinja Alica WERTHEIMER BALETIĆ (Zagreb), dr. sc. Dejan ZADRAVEC (Ptuj) Uredništvo Editorial Staff Nikola CIK (Đurđevac), Robert ČIMIN (Koprivnica), akademik Dragutin FELETAR (Koprivnica/Zagreb), doc.
    [Show full text]
  • Vsebina Za Tisk
    UVODNIK Naravne nesreče povzročajo škodo in prizadenejo veliko ljudi. V zadnjem desetletju so vzele na sto tisoče življenj in povzročile 1,5 bilijarde dolarjev škode, kar pomeni od 250 do 300 milijard na leto. Čeprav nas večina omenjenih pojavov osebno ne prizadene, mediji skoraj vsak dan sporočajo o naravnih nesrečah z različnih koncev sveta, pogosto tudi iz nam bližnjih dežel in Slovenije. Povsem naravno je, da se sprašujemo o vzrokih teh pojavov, ki jih dojemamo kot nepričakovano katastrofo. Kot posamezniki se le redko vprašamo o možnostih zmanjšanja posledic in prilagoditvenih ukrepih, ki bi v prihodnosti zmanjšali učinke nesreč. Za takšno ravnanje je več vzrokov, naštejmo le nekatere: – naraščajoč individualizem, ki se stopnjuje z izrekom »brigaj se zase« in pojavom »NIMBY – ne na mojem dvorišču«, – neizobraženost, ki je posledica visoke stopnje funkcionalne nepismenosti, – nesposobnost za povezavo informacij in znanja z dogajanjem v naravi, – kratek časovni spomin, ki pomeni, da se večina, približno 80 odstotkov, ljudi ne spomni dogodkov izpred desetletja, – ozek prostorski razgled, kar pomeni, da večina ljudi slabo pozna tako svojo domačo pokrajino kot druge ali drugačne predele, ki jih obiščejo na primer kot turisti, – nesposobnost strateškega in dolgoročnega razmisleka, ki bi presegel skrb in bojazen za svoj obstoj ter obstoj generacije; gre za težavo, ki jo poznamo že s področja ekologije in je povezana s podnebnimi spremembami ter – finančne, zdravstvene, socialne in druge objektivne omejitve. Zato se znanost mora ukvarjati s problemom naravnih in drugih nesreč. Raziskave presegajo omenjene vrzeli in omogočajo globlji pogled v procese. S sodobnimi metodami lahko analiziramo dolga časovna obdobja, geografski informacijski sistemi pa z množičnim zbiranjem podatkov, pametnimi telefoni in sprotnim objavljanjem podatkov časovni razsežnosti dodajajo še prostorsko.
    [Show full text]
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od maja do avgusta 2018. Številka 22, avgust 2018. fotografirano med spustom po jeklenici ob odkritju spominske plošče 1 1 UVODNIK Za nami je odličen teden. Devet dni dogodkov, slovesnosti, prireditev z vseh področij življenja in gospodarstva. Vmes Prleški sejem in pravi poletni žur. Na koncu slovesna 150. obletnica 1. slovenskega tabora, trenutka v zgodovini, ko smo v Ljutomeru dali temeljni prispevek k enakopravnosti lastnega jezika in zagon na dolgi poti do samostojne države. Hvala Smo na pravi poti. V tednu občinskega praznika smo društva in občina organizirali za odličen ter izvedli odlične prireditve, ki ste jih z udeležbo oplemenitili občanke in občani. Iskrena hvala za ta doživetja, druženje, ideje in dobre želje naši skupnosti in teden! Sloveniji. Živimo v res lepi občini. Iz leta v leto postaja še bolj uspešna, znana in spoštovana. Izpolnjujejo se dane obljube, dorečene po krajevnih skupnostih. Širi se poslovna cona, podjetja rastejo in vlagajo, nastaja dodana vrednost v gospodarstvu, društvih in okolju. Ti uspehi se rojevajo, ker vabimo in slišimo nove ideje, upoštevamo predloge in sprejemamo dobronamerne kritike. Imamo posluh za stiske ljudi, na katere po najboljših močeh odgovarjamo z ukrepi in rešitvami. Čestitam ob prazniku in vse dobro v nadaljevanju poletja. Mag. Olga Karba, županja OBELEŽILI PRVI SLOVENSKI GOVORCI SPOMNILI NA TABOR NA PRAVI NAČIN POMEN 1. SLOVENSKEGA Prvo avgustovsko nedeljo, v parku pod hrasti, smo TABORA obeležili 1. slovenski tabor na pravi način. V družbi Slišali smo energične modre besede častnega občana več tisoč ljudi, kot skupnost, ki je ponosna na svoje doktorja Mirana Puconja in pogumne misli veterana okolje, jezik in državo.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer
    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
    [Show full text]
  • 1 Varna Pot V Šolo in Šolski Prevozi
    1 VARNA POT V ŠOLO IN ŠOLSKI PREVOZI Brezplačno organiziran prevoz v šolo in domov imajo učenci, ki so oddaljeni od šole 4 ali več kilometrov; učenci, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena ter učenci prvega razreda ne glede na oddaljenost od šole. Staršem svetujemo, da otroke, stare do 7 let, spremljajo v šolo sami, spremljevalci pa so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladostniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki (ZPrCP). Učenci prvega in drugega razreda OŠ morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2 (ZPrCP). Na šoli imamo izdelan prometno-varnostni načrt. Načrt si lahko ogledate na steni pri vhodu v šolo z dvoriščne strani. Za večjo varnost otrok na poti v šolo je poskrbljeno tudi z ureditvijo prometnega režima na Cankarjevi cesti in v Vrazovi ulici, ki sta urejeni kot območje umirjenega prometa. 1. Najbolj varna pot od avtobusne postaje je čez Glavni trg, mimo občinske zgradbe ter po stopnicah z Vrazove ulice do šole. 2. Če otroka peljete v šolo z avtom, ga odložite na Vrazovi ali Postružnikovi ulici, od koder lahko po stopnišču varno pride do šole.
    [Show full text]
  • Program PV 2011 Občina Križevci 04012011
    Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta 3 9240 Ljutomer Tel.: 02/58 58 240 Fax: 02/58 58 248 E: [email protected] I: www.jp-prlekija.si PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2011 ZA OBČINO KRIŽEVCI Oktober 2010 KAZALO: ZA OBČINO................................................................................................................................... 1 KRIŽEVCI...................................................................................................................................... 1 1. OSNOVNI PODATKI ............................................................................................................... 1 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE............................................................................... 1 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................................................. 1 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................ 3 2. JAVNI SISTEM ZA OSKRBO S PITNO VODO............................................................................. 4 2.1 VZPOSTAVLJANJE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA........................................ 4 2.2 VODOVODNI SISTEM ........................................................................................................ 4 2.3 OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA........................................................................ 6 2.4 ČRPALIŠČA ......................................................................................................................
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Darja Odar, Dipl. Psih. L. R. PRIHODKI in ODHODKI PRORAČUNA
    Stran 3390 / Št. 47 / 29. 6. 1998 Uradni list Republike Slovenije občine na podlagi premoženjskih bilanc vseh uporabnikov obèinskega proraèuna do konca septembra tekoèega leta. 16. èlen V primeru, da obèinski proraèun za prihodnje prora- èunsko leto ni sprejet v tekoèem proraèunskem letu, se javna poraba obèine v prihodnjem letu zaèasno financira po proraèunu za tekoèe leto. Ta odlok zaène veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS. Št. 403-02-7/98 Ljutomer, dne 10. junija 1998. Predsednica Obèinskega sveta obèine Ljutomer Darja Odar, dipl. psih. l. r. PRIHODKI IN ODHODKI PRORAÈUNA OBÈINE LJUTOMER ZA LETO 1998 Zap. Sin. Analit. Naziv Plan št. kto kto proraèunske 1998 postavke 123 4 5 2PRIHODKI 1.145,022.360 3 ZAGOTOVLJENI PRIHODKI OBÈINE 870,788.000 4 70 703 Preneseni prihodki države - finančna izravnava 420,500.000 5 70 703 Odobrena merila finanène izravnave za investicije 26,250.000 6 70 703 Obraèun finanène izravnave za leto 1997 23,178.000 7 71 712 Prihodki iz dohodnine 373,000.000 8 73 731 Prihodki iz davka na promet nepremiènin 21,350.000 9 75 751 Prihodki iz davka na dediščine in darila 1,700.000 10 75 752 Prihodki iz davka na dobitke od iger na sreèo 1,580.000 11 76 769 Prihodki iz takse na igralne avtomate 3,230.000 12 76 768 Drugi zagotovljeni prihodki - upravne takse 0 13 DRUGI PRIHODKI OBÈINE 108,027.576 14 70 7000 Prenos sredstev iz preteklega leta 85,702.346 15 70 7000 Prenos sredstev iz sklada stavbnih zemljišč 1,485.230 16 78 781 Prihodki od gospodarjenja s sredstvi 1,900.000 17 78 7800 Prihodki urbanistiènega
    [Show full text]
  • 4 Naravne in Druge Nesrece V Sloveniji
    NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI 211 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU Igor Kotnik Dvojmo~ Spremembe v mednarodnem politi~no-varno- minjajo~em se okolju te`ko identificirati in ovrednotiti stnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar stare in nove vire ogro`anja. Dodatni razlogi, ki {e po- je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. ve~ujejo nepreglednost sodobnih virov ogro`anja, pa so Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacij- naslednji (Skelton, 1993; Hunter, 1993; Pugh, 1997): ske u~inke omenjenih procesov, hkrati pa isti – globalna voja{ka gro`nja ni ve~ primarna, saj so jo procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto zamenjale regionalne gro`nje; destabilizacijskih u~inkov. Vse bolj je tudi –v ospredju ni ve~ jedrska gro`nja, ampak konvencio- o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e nalne gro`nje; pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- – po koncu hladne vojne so se okrepili varnostni pro- ne. Prihodnja varnostna tveganja in gro`nje je blemi v okoljih, ki so bila politi~no in ekonomsko zelo te`ko predvidevati, saj postajajo vse celo- marginalizirana zaradi prej{nje preobremenjenosti z vitej{a in te`je zaznavna. Dokaj jasno se pod zagotavljanjem strate{kega ravnote`ja med konflikt- vplivom univerzalizacije, demilitarizacije in glo- nima svetovnima sistemoma; balizacije ka`e tudi proces spremembe prioritet – gro`nje svetovni stabilnosti in varnosti so dokaj ne- pri zagotavljanju varnosti. Nabor (najaktual- razpoznavne in obsegajo {irok spekter virov nej{ih) varnostnih tveganj in gro`enj se stalno ogro`anja (voja{kih, ekolo{kih, ekonomskih, social- spreminja, tako v strukturi kot v intenzivnosti nih ...).
    [Show full text]