ISIS Februar 2008
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Glasilo zdravniške zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS / Leto XVII. / številka 2 / 1. februar 2008 številka 2 / 1. februar 2008 številka IISISSIS nnaslasl ffeb08.inddeb08.indd 1 225.1.20085.1.2008 112:20:312:20:31 UVODNIK 3 85 odstotkov zdravnikov dela v primeru, ko bi svojemu pacientu predpisali bolniško Ko smo pred poletjem preteklega leta pripravljali anketo o navadah, razvadah in zdravstvenem stanju slovenskih zdravnikov, sem kar malo računal, da bodo tudi poletni dopusti doprinesli k lažji odločitvi za odgovore na kar obsežno anketo. In tako je tudi bilo. Iskrena hvala vsem kolegicam in kolegom, ki ste nam vrnili izpolnjeno anketo. Prejeli smo 1038 odgovorov in ker je govora o anketi, ne gre brez statistike: med skoraj 8000 člani ZZS je bilo naključno izbranih 2500 (31 odstotkov). Domov se je nato vrnilo 41 odstotkov poslanih vprašalnikov. Tako velikega števila odgovorov smo vsi sodelujoči zelo veseli. Kaj nam bodo tako dobljeni podatki povedali? Cilji, ki smo si jih zastavili, zahtevajo usmerjeno obdelavo podatkov in jih bomo sproti tudi objavili. Kot prvi korak pa bi ob tej priliki želel pred- staviti tako dobljeno sliko slovenske zdravnice in zdravnika. To ni zdravnik, ki so ga pacienti izbrali na izboru za najboljšega zdravnika preteklega leta, ne nekdo, ki se je posebej izkazal na strokovnem, humanitarnem področju ali bil posebno požrtvo- valen. Tako dobljeno podobo si bomo ustvarili sami, skušal vam bom posredovati le osnovne podatke. Žarko Pinter, dr. med. Verjetno se niste še nikoli vprašali, kolikšen delež prebi- valcev naše države predstavljamo zdravniki? Odgovor je: 0,4 odstotka. Ko pogledamo biografsko strukturo ankete, vidimo, da je nanjo odgovorilo 65 odstotkov zdravnic in 35 odstotkov zdravnikov. Povprečna starost zdravnikov je 49 let in zdravnic 46. Povprečno imamo 23 (zdravniki) oziroma 20 (zdravnice) let delovnih izkušenj, delamo pretežno s pacienti in v podobno visokem odstotku delamo na več kot enem delovnem mestu. Pri pregledu do sedaj omenjenih podatkov ni bistvenih razlik med zobozdravniki in zdravniki. Pri prvih je le odstotek žensk nekoliko višji. 84 odstotkov vseh, ki so odgovorili na anketo, je poročenih ali v zunajzakonski zvezi. Ločitve kljub zahtevnemu delu, ki dopušča bolj malo časa, ki ga lahko namenimo za družino, niso pogoste. Družina je visoko na lestvici vrednot, kar dokazuje tudi majhno število samskih v našem poklicu. Ob tem smo po zaključenem študiju opravili še specializacijo, poleg vodstvenega dela (skoraj 50 odstotkov vprašanih) smo vpeti v izobraževalni proces (mentorsko delo s specializanti – 75 odstotkov, študenti – 70 odstotkov), ukvarjamo se z znanstvenoraziskovalnim delom (66 odstotkov). Kaj pa prosti čas? Ob vseh pred tem naštetih delovnih obveznostih se upravičeno vprašamo, kako je s prostim časom in rekreacijo. Kako skrbimo za zdravje duha in telesa? Zanimivo je, da nas približno polovica želi koristiti dopust tekom vsega leta v več krajših časovnih ob- dobjih, druga polovica ga preživi v enem daljšem kosu. Bolj ali manj pogosto se ukvarjamo z redno telesno vadbo (75 odstotkov), še bolj skrbno pazimo na zdravo prehrano (92 odstotkov), dobro počutje (85 odstotkov) in sprostitev (85 odstotkov). Ker je naše februar 2008 l ISIS IISISSIS FFebruarebruar 008.indd8.indd 3 330.1.20080.1.2008 110:15:350:15:35 4 UVODNIK delo stresno, smo želeli vedeti, ali se tudi v vsakodnevnem življenju ukvarjamo z ekstremnimi športi, ali potrebujemo zvišan adrenalin tudi izven dela: 10 odstotkov jih je odgovorilo pritrdilno, 5 odstotkov jih je takšne športe opustilo. Dotaknil bi se še razvad: 25 odstotkov zdravnikov kadi, 10 odstotkov nikoli ne uživa alkohola... Ob skrbi za paciente se postavlja vprašanje, ali enako vestno skrbimo za lastno zdravje. Diagnozo bolezni si v preko 90 odstotkih postavimo kar sami, se pa v več kot 50 odstotkih primerov radi posvetujemo s prijateljem ali svojcem, ki je zdravnik. Radi sodelujemo z izbranim osebnim zdravnikom (50 odstotkov) in specialistom (50 odstotkov) in v izjemnih primerih ter le redko poiščemo pomoč pri zdravilcu. Za samozdravljenje se odločimo kar pogosto, celo v 90 odstotkih, ker pa na drugi strani poiščemo pomoč prijatelja ali sorodnika, ki je zdravnik, je visok odstotek samozdravljenja verjetno vezan na vsakodnevna obolenja in vsakodnevne poškodbe, pri resnejših boleznih pa se posvetujemo oziroma poiščemo pomoč kolegov. Zaupamo pa tudi osebnemu izbranemu zdravniku, lahko, da je tudi naš prijatelj, kar seveda olajša pot do zdravja (56 odstotkov). V podobnem odstotku zaupamo tudi drugim specialistom. Do samega sebe smo manj radodarni z bolniškim staležem in ga radi nadomestimo z dopustom ali pa koristimo proste dni. Kar pogosto tudi bolni, v primeru, ko bi svojemu pacientu predpisali bolniško, delamo (85 odstotkov). Se moramo zamisliti nad rezultati? Zagotovo. Dokazujejo, da smo zdravniki samo ljudje, da pa smo zelo visoko motivirani za opravljanje svojega poklica. Paziti bomo morali, da nas motivacija ne bo prizadela do te mere, da bomo prezgodaj opešali, zboleli in izgoreli. Zato si bo odbor za pravno-etična vprašanja prizadeval, da se vzpostavi primerna oblika pomoči, ki bo to preprečila. n Žarko Pinter Izjava za javnost lavni odbor sindikata Fides je 15. januarja 2008 obravnaval pobudo skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja za organizacijo stavke javnega sektorja v zvezi z uskladitvijo plač v skladu z Dogovorom o višini in načinu splošne uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009. Sindikat Fides podpira stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja. Ob tem opozarjamo, da je naš sindikat že jeseni 2003 nasprotoval rešitvi, po kateri se del uskladitve plač nameni za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev. Takrat je Gbil sindikat Fides osamljen, saj je bil zakon o posebnem dodatnem pokojninskem zavarovanju javnih uslužbencev sprejet z veliko podporo sindikalnih partnerjev. Izkazalo se je, da je bilo naše stališče v letu 2003 pravilno in da so tovrstne rešitve za javne uslužbence manj ugodne kot takojšnja realizacija uskladitve. Očitno so pet let pozneje do istega spoznanja prišli tudi ostali sindikati javnega sektorja in razumljivo je, da - tako kot takrat mi - predlagani rešitvi vlade nasprotujejo. Iz enakih razlogov kot leta 2003 namenitvi dela eskalacije za dodatno pokojninsko zavarovanje nasprotuje Fides tudi tokrat. V zvezi z samo stavko 30. januarja 2008 je glavni odbor Fides ugotovil, da je stavka tudi velik organizacijski podvig, za katerega se sindikat Fides ponavadi pripravlja dlje časa in pred organizacijo stavke preveri razpoloženje med člani. Rok za tokratno stavko je prekratek, da bi te priprave lahko opravili. Ob tem Fides še opozarja, da je glavni cilj vseh sindikatov javnega sektorja uveljavitev novega plačnega sistema, pro- blematika zdravnikov pa njihova dolgoletna podcenjenost glede na razmerja, ki so bila v letu 2000 že vzpostavljena. Menimo, da je v smeri tega cilja potrebno usmeriti sindikalne aktivnosti in sindikalne zahteve, tudi z grožnjo ali organizacijo stavke s takšnimi, pomembnejšimi stavkovnimi cilji. n Konrad Kuštrin, dr. med. Predsednik Fidesa ISIS l februar 2008 IISISSIS FFebruarebruar 008.indd8.indd 4 330.1.20080.1.2008 110:15:570:15:57 6 NOVICE Zasebniki – koncesionarji v javnem zdravstvu – koncesionarji, nimajo kadrovskih težav s V Dnevniku je bil 7. 1. 2008 objavljen članek »Koncesije ne bodo rešile zobozdravstva«, pomanjkanjem zdravnikov in zobozdravnikov. v katerem je bil predstavljen resen problem kadrovske stiske na področju zobozdravstva v Tudi zato, ker je odgovornost za nadomeščanje občini Medvode. Naslov članka je bil citat, iztrgan iz konteksta. Ker je Zdravniška zbornica v času odsotnosti na ramenih izvajalcev. Če za- menila, da naslov v taki obliki lahko zavaja bralce, da koncesije v celoti niso primeren način sebnik koncesionar ne zagotovi nadomeščanja, za delovanje slovenskega zdravstvenega sistema, je 9. 1. 2008 na urednika časnika Dnevnik lahko izgubi koncesijo. Zasebniki so vključeni poslala pojasnilo o delu in vlogi koncesionarjev v slovenskem zdravstvenem sistemu. Dne tudi v izvajanje dežurne in urgentne službe. 10. 1. 2008 nam je urednik poslal spodnje sporočilo: Zasebni izvajalec, ki dobi koncesijo, ostane »Spoštovani, zahvaljujem se vam za vaš dopis z dne 9. 1. 08, ki ste ga poslali po elektronski v občini do konca delovne dobe, če mu občina pošti. omogoči postavitev naslednika, je zdravstveno Ker po naši presoji pri tem ne gre za odgovor na članek z dne 7. 1. 08, ki govori o razmerah varstvo zagotovljeno še naprej. v Medvodah (objavljen je bil na straneh Dopisne), ne vidimo razloga, da bi ga objavljali v Direktorji nekaterih zdravstvenih domov obliki, kot ste predvideli vi. še vedno nasprotujejo zasebni dejavnosti. Očitno vas motita naslov in podnaslov, ki pa tudi nista - vsaj po naši presoji - iztrgana iz Navajajo celo, da zasebniki ogrožajo javno konteksta. zdravstvo, kar sploh ni mogoče, ker so tako Vaše besedilo govori o podeljevanju koncesij na splošno, dolgo je 5300 znakov, novinarsko zasebni izvajalci kot javni zavodi del javnega besedilo o razmerah v Medvodah pa je bilo dolgo 3300 znakov. zdravstva. Problematiko, na katero opozarjate, sproti spremljamo in jo bomo prek sodelovanja, tudi Občine so odgovorne za zdravstveno službo z vami, še vnaprej. na svojem območju, kar je širše kot samo skrb Z odličnim spoštovanjem! za javni zavod oziroma obstoj zdravstvenega Bojan Veselinovič, Urednik notranje doma. V Sloveniji imamo veliko občin, kjer Dnevnik d. d., Kopitarjeva 2-4, Ljubljana« koncesionarji