NAJSTAREJŠA SLOVENSKA REVIJA, KI ŠE IZHAJA

VESTNIK

20204

TEMA MESECA Športno plezanje

Z NAMI NA POT Pohodi v občini

3,90 € Ivančna Gorica let

125Planinskegavestnika IZ PLANINSKE ZALOŽBE – AKCIJA

Andraž Poljanec ENCIKLOPEDIČNI VODNIK JULIJSKE ALPE: JUŽNI DEL, Andraž Poljanec VODNIK Julijske Julijske Alpe: Južni del bralcem predstavi južni rob Julijskih Alp. V knjižici je avtor zbral in Alpe: predstavil vse markirane planinske poti ter večino poti in stezic na območju med Jelovico in južni del Polovnikom. Vmes spoznamo še sredogorske vrhove Ratitovca, Soriške planine, predstavljen je dolg Bohinjsko-Tolminski greben ter razčlenjena Krnska skupina. Vodnik prekaljenega pisca Andraža Poljanca vestno in sistematično opisuje tako markirane planinske poti kot tudi še številnejše neoznačene poti. Za vnete raziskovalce pa je tudi nekaj zahtevnejših posladkov. ¯50 %

CENA: V času od 15. 4. 2020 do 15. 5. 2020 lahko vodnik kupite po akcijski ceni s 50-odstotnim popustom: 14,95 €* (redna cena: 29,90 €*). *DDV je vračunan v ceno. Stroške poštnine plača naročnik.

NOVO V PLANINSKI TRGOVINI

SMEH Z GORA, Dušan Škodič

Dušan Škodič, pisec zabavnih planinskih prigod, v knjigi Smeh z gora, bralce spomni na čas avtobusnih voženj do izhodišč, srečanj z obmejnimi graničarji ali iskanj družic na planinskih portalih. Dobršen del zbirke pa vseeno obravnava cena: klasične planinske zgodbe v planinskih kočah, ob nežnih srečanjih in druženju 19,90 €* z gorniškimi “poznavalci”. Pripovedi dopolnjujejo odlične ilustracije Milana Plužareva.

Format: 165 x 240 mm, 152 strani, integralna šivana vezava

*DDV je vračunan v ceno. Stroške poštnine plača naročnik.

INFORMACIJE∙ NAKUP ∙ NAROČILA PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, PLANINSKA TRGOVINA PZS NA SEDEŽU Ob železnici 30a, Ljubljana, v času uradnih ur (v ponedeljek in četrtek od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure; odmor za malico: 10.30–11.00). PO POŠTI p. p. 214, SI-1001 Ljubljana PO TELEFONU 01 43 45 684 v času uradnih ur brezplačna telefonska številka 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu) PO FAKSU 01 43 45 691 E-NAROČILA [email protected] ali spletna trgovina PZS: http://trgovina.pzs.si. SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana • telefon: 08 380 67 30 • faks: 04 589 10 35 • e-naročila: [email protected] VESTNIK Revija za ljubitelje gora že od leta 1895

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja petnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 120. letnik NASLOV UREDNIŠTVA: Planinska zveza Slovenije Uredništvo Planinskega vestnika Ob železnici 30a, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91 E: [email protected] www.planinskivestnik.com www.pvkazalo.si www.facebook.com/planinskivestnik Apokalipsa zdaj? ODGOVORNI UREDNIK: Vladimir Habjan "Apokalipso sem si vedno predstavljal z zombiji in brzostrelkami, ne pa z umivanjem rok UREDNIŠKI ODBOR: Emil Pevec (tehnični urednik), Marta Krejan Čokl, in ostajanjem doma," je sredi marca krožila objava po družbenih omrežjih. Zanimivo, kako Zdenka Mihelič, Irena Mušič Habjan, Mateja Pate, na naše predstave vpliva filmska industrija. Znanstvenofantastični filmi nam konec sveta UVODNIK Dušan Škodič, Tina Leskošek, Mire Steinbuch ZUNANJI SODELAVCI: pogosto prikazujejo v povezavi z najrazličnejšimi pošastmi ali pa z naravnimi nesrečami, Peter Šilak, Mitja Filipič, Jurij Ravnik ki so morda celo posledica podnebnih sprememb. Zgodb o nevidnih jezdecih apokalipse, LEKTORIRANJE: Marta Krejan Čokl, Mira Hladnik, Vera Šeško, mikrobih, je na filmskih platnih mogoče videti neprimerno manj. V zadnjem času, ko se Sonja Čokl, Darja Horvatič (korektorica) OBLIKOVANJE: soočamo s pandemijo virusa SARS-CoV-2, pa so filmi na to temo pritegnili našo pozornost. Mojca Dariš Tako je Contagion (Kužna nevarnost) postal drugi najbolj gledani film iz kataloga produkcijske GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: Schwarz print, d. o. o. hiše Warner Bros. Nekateri prizori v televizijskih poročilih na pragu pomladi so spominjali na Tiskano na NEO MATT papirju, Triglav papir kadre iz omenjenega filma, ki presenetljivo realno oriše dogajanje ob izbruhu epidemije sicer NAKLADA: 4500 izvodov Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte smrtonosnejšega virusa, kot je novi koronavirus, ki letos pretresa svet. po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. Človeštvo od nekdaj spremljajo izbruhi kužnih bolezni, ki so nekajkrat v zgodovini dosegli Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih apokaliptične razsežnosti; kar dvesto milijonov življenj je v poznem srednjem veku vzela prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni nujno tudi bubonska kuga, imenovana tudi črna smrt. Pandemiji črnih koz in španske gripe − ta je po mnenje uredništva in PZS. Kopiranje revije ali posameznih naših krajih klestila v letih 1918 in 1919, sta v grob spravili nekaj deset milijonov ljudi, prav tako delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Naročanje: aids. Medtem ko so odmevnejši izbruhi v zadnjem desetletju − SARS, prašičja gripa, MERS − Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Ob železnici 30a, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, ostali bolj ali manj oddaljeni od naših krajev, se je korona virus, ki povzroča bolezen covid-19, po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali po telefonu 080 1893 (24 ur na dan) in na naslovu: pojavil in razširil tudi na sončni strani Alp. "V zadnjem stoletju s tako pandemijo, kakršno https://clanarina.pzs.si/vestnik.php. doživljamo zdaj, še nismo bili soočeni," je za Val 202 povedala priznana virologinja prof. dr. Tatjana Avšič Županc. "Tudi najbolj urejene in najbogatejše države na svetu ne bi mogle biti

Transakcijski račun PZS: pripravljene na tako pandemijo z vsemi bojnimi orožji. Nihče od nas si ni predstavljal tako IBAN: SI56 6100 0001 6522 551 SWIFT: HDELSI22 množičnega širjenja virusa." DELAVSKA HRANILNICA D.D. LJUBLJANA Za preprečevanje širjenja virusa je ključna radikalna omejitev stikov med ljudmi. Tako so nas Naročnina 39 EUR, 63 EUR za tujino, posamezna številka 3,90 EUR. Člani PZS so upravičeni do 25 % popusta na v drugi polovici marca doletele omejitve gibanja, (samo)izolacije in karantene, ukrepi, ki so za letno naročnino Planinskega vestnika. Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi današnjo družbo novi, čeprav so jih kot bistvene za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni naslova navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. prepoznali že pred stoletji. Kar naenkrat smo bili prisiljeni ročico iz šeste prestave premakniti

Izdajanje revije sofinancira Javna agencija za raziskovalno v prosti tek. Nenadni presežek prostega časa smo začeli zapolnjevati na najrazličnejše dejavnost Republike Slovenije (ARRS), št. pog. 630-183/2017-1. načine. Čudovito toplo in sončno vreme je kar vabilo v naravo in kaj hitro je bilo jasno, da Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in bodo ljubitelji gora težko zdržali doma. Po revni zimi so se nas, tik preden je začelo iti zares, Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. usmilili bogovi neba in končno poslali nekaj snega, da so se pobeljeni vršaci izzivalno bleščali v soncu. Posledice nastalih razmer so bile logične. "V dneh, ko je svet ustavil virus, marsikje preberem: Hvala, korona, gremo v brege!" je na družabnem omrežju zapisal strokovni << FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Letošnjo pomlad bomo, kot kaže, gorske rožice gledali sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi in potem nadaljeval z opozorilom, da čas le na slikah. Foto: Oton Naglost kljub lepemu vremenu in prostim uricam ni najprimernejši za obisk gora. "Najmanj, kar si v teh Uredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja vse članke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, dneh želimo, so nesreče v gorah." ki praviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno Vem, kako težko se je upreti goram. Res so čudovito okolje za odmik od vsega, kar subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenu nam cufa živce v dolini. In ja, tam ni dosti možnosti, da bi staknili virus, vsaj ne, če se lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne v višave odpravimo sami in ljudi, ki jih tam morebiti srečamo, pozdravljamo od daleč. moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli S samotarskim klatenjem po hribih sicer prekršimo prvo pravilo o varnem zahajanju zaradi hoje in plezanja po gorah po navodilih iz te revije.

DOŽIVETJE

WWW.PVKAZALO.SI.

Mateja Pate Mateja

NA DALJE 1895 LETA OD

vsakdo izmed nas. izmed vsakdo

VESTNIKOV PLANINSKIH Odgovornost za boljši jutri nosi prav prav nosi jutri boljši za Odgovornost

VSEH VSEBINE tokratnim jezdecem apokalipse. apokalipse. jezdecem tokratnim pa, kako uspešni smo bili v boju s s boju v bili smo uspešni kako pa,

upoštevali priporočila, zgodovina zgodovina priporočila, <

statistika intervencij GRZS bodo bodo GRZS intervencij statistika

Objave na družbenih omrežjih in in omrežjih družbenih na Objave

ravnanje v času izrednih razmer. razmer. izrednih času v ravnanje

pozivov in priporočil za odgovorno odgovorno za priporočil in pozivov

površinah ter objave vseh mogočih mogočih vseh objave ter površinah

prepovedi gibanja in zbiranja na javnih javnih na zbiranja in gibanja prepovedi

dni od sprejetja vladnega odloka o o odloka vladnega sprejetja od dni Matej Mejovšek Matej

Ko boste to brali, bo minevalo mesec mesec minevalo bo brali, to boste Ko

Spust z vrha Slovenije vrha z Spust 30

in visokogorja. visokogorja. in

ALPINISTIČNI SMUK ALPINISTIČNI

umetnih stenah, obiskovanje plezališč plezališč obiskovanje stenah, umetnih

okviru alpinističnih šol, plezanje na na plezanje šol, alpinističnih okviru

Martina Čufar Potard Čufar Martina

začasno zaustavijo vse aktivnosti v v aktivnosti vse zaustavijo začasno

Michel Piola Michel

26

alpinistične odseke in klube, ki naj naj ki klube, in odseke alpinistične

INTERVJU

pri PZS je izdala priporočila za za priporočila izdala je PZS pri

svoja vrata. Komisija za alpinizem alpinizem za Komisija vrata. svoja

Mire Steinbuch Mire

razmerah. Planinske koče so zaprle zaprle so koče Planinske razmerah.

s Havajev s

medicinskega osebja v kriznih kriznih v osebja medicinskega

Prva pomoč je prišla prišla je pomoč Prva

20 kot tudi zaradi preobremenjenosti preobremenjenosti zaradi tudi kot

zaradi zahtevnih in nevarnih razmer razmer nevarnih in zahtevnih zaradi DOŽIVETJE

odsvetovala aktivnosti v gorah, tako tako gorah, v aktivnosti odsvetovala

ciljev za gibanje na svežem zraku in in zraku svežem na gibanje za ciljev Olga Kolenc Olga

državljane k odgovornemu izbiranju izbiranju odgovornemu k državljane Carduccijeva In Carnia In Carduccijeva

pred okužbami. Zato je GRZS pozvala pozvala GRZS je Zato okužbami. pred

Doživeta Doživeta

16

nosijo dodatna oblačila, ki bi jih ščitila ščitila jih bi ki oblačila, dodatna nosijo

KARNIJSKE ALPE KARNIJSKE

helikopterjev kot reševalci težko težko reševalci kot helikopterjev

drugim. Pri reševanju tako piloti piloti tako reševanju Pri drugim.

Urška Jerenec Urška

tvegajo svoja življenja, da jih rešujejo rešujejo jih da življenja, svoja tvegajo

ali lastni užitki? lastni ali

delo opravljajo prostovoljno in včasih včasih in prostovoljno opravljajo delo

Ohranjanje narave narave Ohranjanje

15

kot osemsto reševalcev. Ti svoje svoje Ti reševalcev. osemsto kot

PREJELI SMO PREJELI njih je sodelovalo več več sodelovalo je njih V dan. na ena

povprečju več kot kot več povprečju V intervencij. 86

Jurij Ravnik Jurij letošnjega leta je bilo zabeleženih zabeleženih bilo je leta letošnjega

športnega plezanja športnega zgovorna: do prvega pomladnega dne dne pomladnega prvega do zgovorna:

Gorazd Hren, trener trener Hren, Gorazd reševalna zveza Slovenije, je je Slovenije, zveza reševalna 10

Statistika nesreč, ki jo vodi Gorska Gorska vodi jo ki nesreč, Statistika

INTERVJU

UVODNIK

vedoč, da je prenašalec virusa. virusa. prenašalec je da vedoč,

virus od koga, ki ga je prišel rešit, ne ne rešit, prišel je ga ki koga, od virus Jurij Ravnik Jurij

okužil koga od reševalcev. Ali pobral pobral Ali reševalcev. od koga okužil so še vedno prsti vedno še so

zdravstvenih ustanovah. Ali nevede nevede Ali ustanovah. zdravstvenih

točka Stična 4

vrtincu izrednih razmer, ki vladajo v v vladajo ki razmer, izrednih vrtincu

ŠPORTNO PLEZANJE ŠPORTNO

bi zaradi nesreče v gorah pristal v v pristal gorah v nesreče zaradi bi

cel kup. Verjetno si nihče ne želi, da da želi, ne nihče si Verjetno kup. cel

Mateja Pate Mateja

ima hudič mlade, jih ima po navadi navadi po ima jih mlade, hudič ima

Apokalipsa zdaj? Apokalipsa

1

ne bo nič zgodilo. A ko ko A zgodilo. nič bo ne nam se da

UVODNIK v gore, ampak vedno stavimo na to, to, na stavimo vedno ampak gore, v Z NAMI NA POT PLANINSKE POTI 34 Izleti v občini Ivančna Gorica 60 V Sloveniji tri Roman Tratar evropske pešpoti Jože Prah PLANINČKOV KOTIČEK 43 Živalska (ne)sreča NARAVA na Veliki planini 63 Zelena čmerika Kristina Menih Ivan Premrl

ZDRAVJE MLADINA IN GORE 46 Blagodejni učinki gora 64 Zmagala Pepa hrib Mateja Pate in Nore na gore Po sporočilu za javnost KOLUMNA povzel Emil Pevec 50 Pa na higieno ne pozabimo! PLANINSKA PRIPADNOST Miha Habjan 66 Planinska zaobljuba DOŽIVETJE Nuša Maver 52 Turnosmučarska GEO IZLET svoboda v Tatrah 68 Damjan Slabe Srčkan kotiček v krnskem pogorju ZGODOVINA PLANINSKE LITERATURE Lucija Slapnik 56 Kratek pregled vodnikov do prve svetovne vojne Marija Mojca Peternel 70 NOVICE IZ VERTIKALE 72 LITERATURA KOLUMNA 78 PLANINSKA ORGANIZACIJA 58 Jezero Rara 80 NOVICE Viki Grošelj 80 V SPOMIN

PD CELJE MATICA JE V DOBRIH DVEH LETIH OSTALO BREZ POŠLJITE SPOROČILO KOCBEKOVEGA DOMA NA KOROŠICI IN FRISCHAUFOVEGA DOMA SMS S KLJUČNO BESEDO GRS5 NA OKREŠLJU, DVEH PLANINSKIH DOMOV NA ŠTEVILKO 1919 IN PRISPEVALI NA TRASI SLOVENSKE PLANINSKE POTI. BOSTE 5 € ZA GRADNJO NOVIH PROSTOROV DGRS KAMNIK.

SVOJ DAR ZA NOVI FRISCHAUFOV DOM LAHKO NAKAŽETE NA RAČUN ABANKA CELJE, TRR: 0510 0801 6743 162. DRUŠTVO SE ZAHVALJUJE ZA VAŠ PRISPEVEK. ŠPORTNO PLEZANJE

Jurij Ravnik Stična točka so še vedno prsti O tekmovalnem športnem plezanju včeraj, danes in jutri

Mina Markovič Foto: Mauro Binelli 4 Slovenci smo plezalno razvajeni. Na lep jesenski dan lahko gremo v eno najboljših sten na svetu, Mišjo peč, kjer bomo z malo sreče srečali legendi športnega plezanja Martino Čufar Potard ali Klemena Bečana, potem pa se boste zvečer odpravili na najbolj tradicionalno tekmo svetovnega pokala v Kranju občudovat Domna Škofica, Janjo Garnbret in Mino Markovič, vse skupne zmagovalce svetovnega pokala. Zraven vas bosta navijali Maja Vidmar in Natalija Gros. Sama velika imena plezalne zgodovine. Za državico z dvema milijonoma ljudi, ki je pred nekaj leti imela mizerno infrastrukturo in le peščico profesionalnih trenerjev, je to nekaj izjemnega. Nekaj, kar te kot Slovenca vedno sprašujejo v tujini. Kako, hudiča, ste konstantno tako dobri? Je to naša genetska zaljubljenost v gore, naša imenitna alpinistična zgodovina, naš nepopustljiv karakter, morda sindrom majhnosti, iz katerega se razvijajo veliki? Skoraj fanatična zaljubljenost naroda v šport in njegove junake, ki se redno manifestira v sprejemih na letališču in v mestnih središčih? Verjetno vsega po malem in še kaj, a dejstvo je, da smo Slovenci plezalni narod, eden največjih na svetu in kljub vse večji priljubljenosti športa po zemeljski obli lahko korak z nami zadnja leta držijo le Japonci. PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI april 2020

5 Kako so se razvila tekmovanja od začetkov do danes, primerjanje plezalcev trapasto in podobno temu, da ko poliestrski volumni skoraj v ničemer več ne spo- bi skupaj posedli van Gogha in Rembrandta in jima minjajo na skalne smeri, in kdo so imena, ki so zazna- rekli: pripravljena, pozor, start! movala zgodovino? Kakor koli, leta 1985 je bila prva bolj uradna tekma, Sportroccia pri Bardonecchii blizu Torina. Tekmova- Zametki lo se je v težavnostnem plezanju v naravni skali, zma- Umetne stene so v 80. ponudile nenaden razcvet tudi gala pa sta Stefan Glowacz in Catherine Destivelle. tekmovalnemu plezanju. Kljub temu so bile prve tek- Tekma je bila takojšnja uspešnica in naslednja leta se me organizirane v skali – kar je logistično zahtevno: je ponovila ter preselila tudi v legendarni Arco. Leta navrtati nove smeri, ki približno ustrezajo vsem, ne 1986 se je v Franciji odvilo prvo tekmovanje v dvo- favorizirajo višine, nimajo izrazitih detajlov, so dovolj rani. Naslednje leto je bil zadnji Arco Rock master v težke … A takrat je bilo skale še dovolj, želja po zaba- skali, v impozantni steni Colodrija, ki je štel za prvo vi, druženju in merjenju moči pa velika – saj nam je neuradno svetovno prvenstvo. Osvojila sta ga Glowa- prirojena. Nekateri se niso povsem strinjali. Yosem- cz in Lynn Hill. Mesto se je odločilo zgraditi posebej itska legenda, Pat Ament, je na primer izjavil, da je za tekme veliko umetno steno in format spremeniti v najprestižnejšo ekshibicijsko tekmo samo za najbolj- Oprava športnega plezalca v daljni … še povabljence (kjer imamo z Martino Čufar in Mino Arhiv Planinskega Markovič tudi mi dve zmagi). Podoben format so ne- vestnika kaj let gojili tudi v francoskem Serre Chevalierju (kjer sta se med zmagovalke vpisali Čufarjeva in Grosova), zadnja leta pa so se v Arcu odločili tekmo spremeniti v spektakularnejši dvoboj, nekakšno mešanico hitro- sti in težavnosti. Leta 1988 je organiziran prvi svetovni pokal s štiri- mi tekmami, ki naslednje leto postane uraden, te- kem pa je sedem. Temu kmalu sledijo tudi Američani in Japonci s svojimi tekmami. Svetovni pokal posta- ne specializirano in cenjeno tekmovanje, tekmoval- ci pa so vse bolj prilagojeni na nove plezalne zahte- ve. Prvi kralj tekmovanj je Francoz François Legrand, šestkrat­ni skupni zmagovalec, med tekmovalne le- gende pa lahko prištejemo vsaj še Yujija Hirayamo, Alexa Chabota, Patxija Usobiago, Adama Ondro, Ra- mona Puigblanqueja, Jakoba Schuberta in Sacchija Ammo. Leta 2016 je skupni zmagovalec postal naš Domen Škofic, ki je na najvišji piedestal končno po- … in bližnji stavil tudi Slovenca. preteklosti. Arhiv Planinskega Kam se uvrščamo Slovenci? vestnika Začetki naših tekmovalcev sicer niso bili preveč obe- tavni, Tadej Slabe in Vili Guček se uvrščata nekam v zlato sredino. Dolgo časa za naš najboljši dosežek velja tretje mesto Aljoše Groma iz leta 1997, ki ga enajst let pozneje preseže Klemen Bečan, ki zmaga v Kranju. V začetnem obdobju smo se na plezalni ze- mljevid vpisali najprej organizacijsko: z ekshibicijsko tekmo Rock master v Kranju, na umetni steni nad zu- nanjim bazenom, nad katero je bedel Tomo Česen, ki je s svojimi odličnimi mednarodnimi znanstvi na tekmo v devetdesetih privabil kopico znanih imen. Master se leta 1996 prelevi v uradno tekmo svetov- nega pokala, ki ima po navadi to čast, da gosti sam za- ključek sezone, od letos naprej pa držimo pesti, da ta priljubljena tekma ne bo le zgodovinski spomin. Leta 2011 slovenski organizatorji dobijo še eno pohvalo, saj jim je dodeljena tekma za svetovni pokal v balva- nih na Logu - Dragomerju pri Ljubljani. Dogodek se pozneje spremeni v spektakel Triglav The Rock v sre-

6 dišču Ljubljane. Poglejmo si še dekleta. Na svetovnem pokalu domini- rajo tekmovalke v serijah: šest skupnih zmag ima Bel- gijka Muriel Sarkany, izstopajo pa še najmanj Robyn Ebersfield, Liv Sansoz, Angela Eiter, Jain Kim in naša Mina Markovič. Eno skupno zmago ima tudi Maja Vidmar. Epsko bitko med Mino in Jain prekine Janja Garnbret, ki niza zmage med letoma 2016 in 2018. To pa ne pove vsega o naših vražjih dekletih: med prvimi tremi v skupnem seštevku so trikrat Martina Čufar, enkrat Natalija Gros, petkrat Maja Vidmar in sedem- krat Mina Markovič.

Od devetdesetih do danes Leta 1991 je bilo v Frankfurtu organizirano prvo ura- dno svetovno prvenstvo pod okriljem alpinistične zveze UIAA. Tekmovalo se je v težavnosti in hitro- sti. Ponovilo se je na vsaki dve leti, z nadaljevanjem leta 1993 v Innsbrucku. Legrand se je v naslednjih le- tih vpisal med tekmovalne legende s serijskim osvaja- njem naslovov, izstopajo pa še Tomaš Mrazek, Ramon Puigblanque in Adam Ondra, za katerega se sicer zdi, da je nepremagljiv, če se le dovolj zmotivira. Pri dekle- tih je vredno izpostaviti Angelo Eiter. Z naslovom sve- tovne prvakinje v težavnosti se lahko pohvalita tudi Martina Čufar in Janja Garnbret dvakrat, kolajne pa imata tudi Maja Vidmar in Mina Markovič. Američani so bili do teh tekem dolgo zadržani. Ima- jo svoje prireditve, so tudi del t. i. X-Games, nato pa je tekmovalno plezanje na drugi strani Atlantika precej zamrlo. Novo popularnost so si pridobile edino bal- vanske tekme, ki jih je laže organizirati tudi lokalno. Leta 2005 se športno plezanje pompozno doda na svetovne igre, ki so nekakšna olimpijada za uboge športe, ki jih ni na olimpijadi. To je zadnji veliki orga- nizacijski dosežek pod okriljem UIAA, kajti leta 2007 se športno plezanje končno osamosvoji in ustanovi Kot pri težavnosti so prve balvanske tekme v naravi Legendarna tekma International Federation of Sport Climbing (IFSC). (sploh v ZDA), prvi uradni svetovni pokal kot nasle- v Vipavski Beli. Foto: Oton Naglost S svetovnih iger imamo zmagovalke Majo Vidmar dnik tekmovanja Top Rock Challenge je potekal pole- in Mino Markovič ter srebrno Natalijo Gros in Janjo ti leta 1999 na šestih tekmah in je bil organiziran malo Garnbret. bolj po domače. Jure Golob v Cortini osvoji odlično peto mesto (po še boljši zmagi na Top Rock tekmi leto Natalija Gros in Martina Čufar, dve dami prej), sicer pa balvaniranje potrebuje še nekaj časa, da slovenskega športnega plezanja pride na današnji, spektakularnejši nivo. Med vidnej- Arhiv Planinskega vestnika ša imena balvaniranja na plastiki sodijo Jerome Me- yer, Kilian Fischhuber in Adam Ondra. Leta 2018 skupno zmago osvoji Jernej Kruder. Najmočnejša de- kleta so Sandrine Levet, Anna Stöhr in Akiyo Nogu- chi. Legendam se je s sanjsko sezono 2019 pridruži- la Janja Garnbret. Natalija Gros je pred tem skupno dvakrat bronasta. Balvani kot disciplina se svetov- nemu prvenstvu pridružijo leta 2001. Izpostaviti ve- lja Dmitrija Sarafutdinova in Anno Stöhr. Zadnja dva naslova je odnesla Garnbretova, med vidnejše rezul- tate pa gotovo sodita tudi medalji Krudra in Gregor- PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI ja Vezonika. Tudi hitrostno plezanje je že stara disciplina, v svetov- nem pokalu od leta 1998, vendar za nas ni posebej za-

nimiva. Že od vsega začetka v njej dominirajo prete- april 2020

žno Rusi, Ukrajinci, Kitajci in Iranci. 7 Maja Vidmar Plezanje kot olimpijski šport nas priljubljene tekme Rockstars. In to nas pripelje je svojo bogato Spekter plezanja se v zadnjem času zelo širi. Svoje do olimpijskih iger. tekmovalno kariero mesto dobi paraplezanje (kjer imamo tudi mi juna- Plezanje na olimpijadi je večna želja in dolgotrajni končala leta 2016. Foto: Urban Golob ke v Gregorju Selaku in Tanji Glušič). Vse več je re- projekt IFSC. Plezanje je kandidiralo za olimpijske kreativnih tekem in spektaklov za gledalce, od soli- igre že v Riu de Janeiru, končno pa je bilo potrjeno v ranja nad vodo (deep water solo, DWS) do tudi pri Tokiu in Parizu ter upamo, da se za stalno ugnezdi v

Janja Garnbret Olimpijska tekma bo z Mio Krampl Novo shemo smo prvič videli leta 2018 v Innsbrucku in leto pozneje zastopala Slovenijo na v Tokiu, vmes pa bo še nekaj tekmovanj, ki bodo sledila novemu for- olimpijskih igrah. matu. Na olimpijado se kvalificira po dvajset tekmovalcev na spol, Foto: Manca Ogrin število pa se po kvalifikacijah zmanjša na šest finalistov. Prva disci- plina je hitrost: vedno enaka smer na 15-metrski steni. Čeprav je ta disciplina merljiva, čas ni najpomembnejši, saj gre za serijo dvobo- jev in tekmovalec napreduje, če prehiti neposrednega nasprotnika v tekočem krogu (ni redko, da pride tudi do napak in padcev pred vrhom ali do diskvalifikacije zaradi prehitrega starta). Časi se giblje- jo okrog 5–6 sekund za moške in 7–8 sekund za ženske. Balvan- ska disciplina je podobna kot v svetovnem pokalu: štirje balvanski problemi in štiri minute za problem. Za rezultat se upošteva število vrhov in con (točka nekje na polovici balvana) ter potencialno tudi število poskusov za oboje. Najpreprostejša disciplina je težavnost: zmagovalec je tisti, ki pripleza najvišje v smeri. Je pa tu običajno največ težav s sodniškimi odločitvami, kot na primer kdaj je višini dodan plus ali kdaj je tekmovalec storil napako (stopil na svedrovec ali reklamno tablo, kot se je dogajalo v preteklosti). Uvrstitve v posa- meznih disciplinah se med seboj zmnožijo za končni rezultat. Tako nam prvo, drugo in peto mesto dajo seštevek 10, tri tretja mesta pa

8 27. Tekmovalec z nižjim seštevkom je zmagovalec. olimpijski družini. Glavna žrtev pogajanja za umesti- tev na tekmovanje je tekmovalni format. Olimpijski komite naj bi plezalcem ponudil le en set medalj na spol, kar povzroča zadrego, katero disciplino izbrati. IOC1 si želi hitrost, saj je najbolj podobna športu – je merljiva, ima svetovni rekord in predstavlja nepo- sreden dvoboj. Seveda sta med plezalci neprimerno bolj priljubljeni težavnost in balvani: kreativni, ne- predvidljivi disciplini in še najboljši približek skalne- mu plezanju. Kompromis, ki so ga sprejeli, v enem loncu zmeša vse tri discipline in takoj naleti na buren odziv, ki skorajda sledi Kübler-Rossovi shemi:2 za- nikanje, jeza, pogajanje, depresija in nazadnje spre- jemanje. Grožnje najboljših plezalcev o bojkotu je nadomestilo mrzlično treniranje novega formata. Danes je ta problem zgolj bežna opomba – na olim- pijado želijo vsi, boj za medalje bo neizprosen. Seve- da bo Tokio unikaten, saj so že za Pariz sklenili, da se hitrost loči iz formata in tekmuje kot samostojna di- sciplina, a v tem trenutku je to oddaljena prihodnost, ki ni pomembna. Vendarle je olimpijada največji športni dogodek na svetu, ki s seboj potegne globalno prepoznavnost, promocijo, pa tudi denar in sponzorje. Kljub vsemu bo zlato medaljo najverjetneje odnesel najboljši ple- zalec na svetu, čeprav zna hitrost nekoliko pomešati štrene in bodo manjkali nekateri vidni tekmovalci, ki pa so preveč specializirani (predvsem težavnostni- ki). Morda sam format ni tolikšen problem kot iz- bor tekmovalcev, ki je prav tako nekoliko bolj kom- dovolj razčistilo pravila, da bo sojenje in postavljanje Klemen Bečan je pri pleksen: na olimpijske igre se lahko namreč uvrsti le smeri dobro, da razmere ne bodo igrale ključne vloge, 15 letih postal svetovni mladinski prvak, leta dvajset tekmovalcev na spol, s tem da ima posamič- da smeri ne bodo favorizirale domačinov … Vsekakor 2008 pa zmagovalec na država omejitev na dva predstavnika na spol (in pa nas čaka spektakel, kakršnega nismo vajeni. tekme svetovnega skupno torej največ štiri predstavnike). Uvrstitev na pokala v Kranju. olimpijske igre si tekmovalec lahko zagotovi na po- Vprašanja za prihodnost Arhiv Planinskega sebnih tekmovanjih. Prvo tako je bilo SP v Tokiu, ki Ob tem se veliko ljudi sprašuje tudi, kaj bo vse skupaj vestnika je dalo prvih sedem tekmovalcev in tekmovalk. Ko- pomenilo za plezanje dolgoročno. Odsotnost velikih nec novembra 2019 je potekalo še eno tekmovanje finančnih vložkov je naš šport delala bolj sproščene- v Toulousu, kjer lahko tekmujejo tekmovalci, ki še ga, skorajda romantičnega. Hkrati je bil tudi prak- niso uvrščeni od prej. Tu dobi olimpijsko vstopnico tično brez dopinga. Še danes je veliko tekmovalcev še po šest moških in žensk. Zadnja priložnost bo eno tudi vodilnih skalnih plezalcev. Koliko tega bo ostalo, od petih kontinentalnih prvenstev spomladi 20203 je težko reči. Morda je končno prišla (pričakovana) (Amerika, Evropa, Azija, Afrika in Avstralija), kjer bo shizma, ko bo tekmovalno plezanje postalo nek svoj napredoval le po en predstavnik na spol (če ni uvr- svet, skoraj povsem ločen od dogajanja zunaj. Tekme ščen že od prej). To pusti odprti le dve mesti na spol: danes le redko spominjajo na skalne smeri. Še pose- eno mesto pripada gostiteljici Japonski, ki lahko iz- bej balvani s skoki, teki in podobno akrobatiko. To bere kogar koli (tudi če se ni uvrstil na predhodnih naredi skalo za poligon, ki je neprimeren za trening, tekmah), eno mesto pa bo podelila posebna komisija. obenem pa je tekmovalni urnik vse bolj natrpan – To bo povzročilo manjšo kozmetično napako, saj bo časa za izlete v naravna plezališča pa vse manj. Kje na olimpijadi npr. povsem nekonkurenčen afriški in so časi, ko so med naše vidnejše plezalce sodili alpi- avstralski predstavnik, po drugi strani pa v močnih nisti, kot je Tomo Česen, Silvo Karo, Franček Knez? reprezentancah, kot sta Japonska ali Slovenija, veliko A tako gre razvoj v vseh sferah življenja. Ni dvoma, najboljših odpade. Janji Garnbret se bo pridružila le da brez njih ne bi bili, kjer smo. Stojimo na ramenih še ena naša predstavnica, čeprav bi si mesto med naj- velikanov in če očistimo balast, gre pri vsem skupaj PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI boljšimi zaslužila vsaj še kakšna. Upamo, da se bo tudi na koncu še vedno za gibanje navzgor, iskanje po- polnega ravnotežja, bežanje gravitaciji in stremljenje 1 Mednarodni olimpijski komite. 2 Psihološki model sprejemanja slabe novice. k zen točki med fokusom in sproščenostjo. Je sploh 3 april 2020

Članek je bil napisan jeseni 2019, pred pandemijo koro- potrebna dilema apnenec ali poliester? Stična točka

navirusa. bodo še vedno predvsem naši prsti. m 9 INTERVJU

Jurij Ravnik

Gorazd Hren Foto: Anže Malovrh Od nekdaj imamo najboljše plezalce in plezalke Gorazd Hren, trener športnega plezanja

Prvi trenerji ste bili večinoma samouki. Povej zadeve sem testiral, kaj mi je odgovarjalo, marsikaj pa nam, kako si se ti začel ukvarjati s tem, kakšna je tudi ne in sem treninge prilagodil. Kot trener moraš tvoja zgodba? iskati širino, eksperimentirati, biti pripravljen posku- Najprej sem sam plezal in me je takoj potegnilo. Re- siti kaj novega. Če te vsega naučijo, nisi šel čez proces. kreativno, za hec, nisem se ukvarjal z nobenim špor- Tudi sam imeti te izkušnje je veliko vredno, ne da vse tom. Povsod sem hotel dati vse od sebe. Ko sem začel samo prebereš in delaš. plezati, sem začel študirati tudi trening. Veliko sem raziskoval in testiral. Potem sem kmalu v klubu pre- Ne bom te vprašal, zakaj smo Slovenci tako dobri, vzel mlade fante, ki so tudi nekaj tekmovali, malo po- mogoče pa veš, kaj delamo drugače? Odgovor je podoben in sem ga že dostikrat pove- zneje sem v času študija v Mariboru prevzel tekmo- dal. V vsakem trenutku smo v stiku z najvišjim nivo- valce in kar dolgo delal z njimi. Potem sem se vrnil v jem, od nekdaj imamo najboljše plezalke in plezalce. Velenje in dobil mlado tekmovalno skupino, v kateri Točno vemo, kako dobri moramo biti, da smo kon- je bila tudi Janja. Treninge sem kot trener vzel zelo re- kurenčni najboljšim. To nas žene naprej. Ostali vidi- sno, bil sem zelo motiviran, zanimal me je napredek jo, da če eden lahko, potem lahko tudi oni. Ta želja jih drugih in s tem moj razvoj, učil sem se v situacijah. Pa tako motivira, da jih žene naprej. Že dolgo se v Slo- je kar naenkrat prišla mladinska reprezentanca, tam veniji dela s trenerji, ne smemo pozabiti, da je pri nas sem bil šest let, potem pa članska. Trenerstvo me je kar nekaj ljudi, ki se s tem ukvarjajo profesionalno in začelo veseliti, v tem sem se našel. Je pa res, da smo so zelo dobri. Začeli so postopoma, pa je stvar posta- bili starejši trenerji bolj samouki. Seveda smo tudi mi la tako resna, da drugače ni šlo. Mnogi se stoodsto- iskali stvari drugje, veliko preizkušali, marsikaj pre- tno posvečajo plezanju in svojim varovancem. Dela brali. Tisti čas sem največ iskal, kako trenira François­ se zelo dobro in to je velik dejavnik za uspeh. 10 Legrand in drugi Francozi. Marsikaj se je dalo najti, Reciva kaj o slovenski infrastrukturi – včasih se je s psihologom, ampak le tisti, ki to želijo. Športnik 11 veliko pritoževalo glede tega, kaj pa zdaj? mora dozoreti, da se za to odloči. Če gre k športnemu Najprej se je začelo bolj razvijati na Gorenjskem in v psihologu, pa mu ni do tega, da bi delal vaje doma, mu Ljubljani, drugod je bilo zelo garažno. Potem se je raz- bo vse skupaj le breme, kot domača naloga. Jaz jim april 2020 vijalo postopoma tudi drugod, šport je z uspehi postal lahko srečanje s psihologom predlagam, ampak ne- popularen, prepoznaven, vse več ljudi bi poskusilo. kateri so do tega zadržani, to je še vedno tabu tema. Posamezni ljudje, ki so si želeli, da bi imeli svoj plezal- So pa nekateri delo s psihologom tudi že preizkusili. ni center, so izgubili strah. Infrastruktura ni več tako slaba, precej se je razvila. Še vedno pa ne moremo na- Kaj pa skupinsko? Kako resno morajo vzeti repre- rediti treninga kombinacije v eni dvorani ali pa celo v zentančne treninge? Na take stvari pa lahko gledamo in vplivamo. Prej samo enem mestu. Treba se je voziti. Plezalni centri sem govoril o nekem neposrednem vrtanju po glavi, morajo preživeti, kar pomeni, da so stvari precej lah- osebnih občutkih. V reprezentanci se trudimo skrbe- ko postavljene, reprezentanca hitro izpade iz progra- ti za dobro vzdušje, da ni slabe volje. S tem nimamo ma. Saj odlično sodelujemo, lahko naredimo trening, nekih problemov, se pa kaj kdaj zgodi, sploh če gremo motivirajo jih naši uspehi in nam pomagajo, bi pa bilo za dlje časa na tekme, živimo skupaj, mešajo se različ- lažje, če mi ne bi tega počeli. Zanje je to tudi breme, ni značaji, eni so mirni, drugi glasni. imajo dosti dela, očistiti steno, postaviti nove smeri VESTNIK PLANINSKI S treningi poskušamo različno. Včasih so obvezni, na nivoju težavnosti svetovnega pokala … ko mi gre- včasih neobvezni, včasih izborni, pa je že to doda- mo, so te stvari neuporabne. Če bi še več ljudi pleza- ten pritisk. Včasih mislijo, da so bolj pod drobnogle- lo, bi se nivo toliko dvignil, da bi si telovadnice lahko dom, kot so v resnici, pa načrtujemo le preprosto do- privoščile to obdržati na steni. Tako je na primer pri ber trening. Vseeno pa moraš znati prisluhniti. Če je Japoncih, oni imajo že v telovadnicah zelo težke bal- Natalija Gros je nekdo na res visokem nivoju, si z njim dnevno v stiku, vane, pa jih rekreativci plezajo. dosegala odlične pa ima slab dan ali kakšne zdravstvene okoliščine, po- rezultate na Ena od stvari, ki je pri nas ustvarila tako velik ba- tem upoštevaš tudi to. Treba je znati oceniti situacijo, tekmovanjih in v skali. zen talentov, so tudi male zasebne ali klubske ste- malo tudi razumeti športnike, ali se nekaj redno do- Arhiv Planinskega ne. Te skrbi, da se bo to izgubilo? gaja ali pa je izjemoma tisti dan. vestnika Zanesljivo so take male stene igrale pomembno vlo- go in jo bodo tudi v prihodnosti. V plezalnih centrih bodo ljudje spoznali plezanje, tu bo rekreacija, dvig popularnosti plezanja, mogoče bomo lažje našli ka- kšne talente. Mislim pa, da je za vsak klub še vedno koristno, da ima svojo steno, celo prisiljeni so, da se jih popravlja, veča, izboljšuje. Marsikateri klub se širi. To bo še vedno šlo, v komercialnih centrih niti ni do- volj prostora za vse. Največ se bo z otroki še vedno delalo v klubih. Vsi radi poudarjate, da je delo pomembnejše od talenta. Ampak v finalu svetovnega pokala so vsi delovni … Talent imaš lahko za več stvari. Recimo Janja je ne- sporno talent za plezanje, je pa tudi talent za garanje, trdo delo. Nikoli ni manjkala na treningu, nikoli ni po- puščala … in to se sešteje skupaj. Za finale pa po mo- jem veliko odloča psihična pripravljenost. Vsi, ki pri- dejo v finale, so na zelo visokem nivoju. Saj včasih so kakšne izjeme, ko kdo recimo edini prav prebere bal- van ali pa ima dober dan. Vidim mnoge, ki so dobri na treningih, pa ni nujno, da bodo dobri tudi na tekmi. Rekel bi, da je pomembno, da gre tekmovalec naprej z enakim pristopom, kot je prišel do finala, pogumno in dovolj napadalno po eni strani, pa tudi pohlep te ne sme izdati. Seveda je težje nekomu, ki stalno ne- kaj brani. Tisti, ki še ni bil na stopničkah, gre lažje na vse ali nič, lahko pa ga pritisk tudi ustavi in razmišlja, samo da ne bi naredil napake … Koliko delate za to v reprezentanci? Jaz o psihologiji ne morem modrovati, se mi zdi ne- odgovorno, ker nisem strokovnjak za to. Sodelujemo Kaj pomeni Janja za reprezentanco? Obstaja "ko- lektivna samozavest"? Ali dober rezultat sprosti ostale? Mi imamo od nekdaj nekoga, ki tišči stvari naprej, kaže rezultate, in skoraj prisili ostale, da verjamejo, da lahko tudi oni. Janja je trenutno ta lokomotiva, ki žene naprej ostale. Dekleta se na treningu trudijo, da bi jo ujele, če ji pridejo blizu, imajo takoj informacijo, da so med top na svetu. Ne vem pa, če dobri rezultati sprostijo ostale, to je morda vprašanje zanje. To ven- darle gledajo individualno, želijo svoj uspeh. Plezanje je individualni šport. Dekletom veliko pomeni, da so skupaj v coni, da se podružijo, pomirijo. Ampak vsa- ka hoče individualno rezultat. Če koga razbremeni, mogoče razbremeni nas trenerje (smeh). Kako komentiraš Kitajce, ki so se kar naenkrat Maja Vidmar se je v svoji karieri kar 35-krat pojavili z dobrimi tekmovalci. Brez tradicije ple- povzpela na stopničke. Foto: Stanko Gruden

Tudi na poroki ne zanja, trenerjev, infrastrukture … 1 Ne strinjam se s tabo. Kitajci največ vlagajo v trener- stari slog, na vseh velikih volumnih so pritrjeni mali gre brez plezanja. grifki, ki jih je treba tudi znati stisniti. Tej akrobaciji se Novopečena nevesta je, trenerji so tam najbolje plačani, imajo veliko tuj- je dodalo malo starega sloga. Želimo, da zmaga pleza- Anja varuje ženina cev, dajo jim stanovanje, plačajo vse potne stroške za Klemena Bečana med vračanje domov. So lep primer, kako se z vlaganjem lec, ki je najbolj močan, vzdržljiv, ki zna plezati …, ne balvaniranjem. da priti do rezultata. Veliko hodijo v tujino trenirat, samo da zna dobro skočiti. Foto: Matic Kozmus imajo solidne pogoje, ostalo pa skopirajo od drugih, v Koliko je treba vlagati v "prave" grife in v "primer- ne" routesetterje?2 Ogromno, sploh v routesetterje, da se učijo, kako je tre- ba postavljati smeri, da sledijo slogu, da imajo na izbiro oprimke, ki bodo na svetovnem pokalu, na olimpijskih igrah. To je treba spremljati, dobro je, če lahko prepo- znaš oprimek, če veš, kjer je dober, sploh v težavnosti. Še bolje je, če se trenira na njem. Tako da je vlaganje v oprimke in postavljavce nujno potrebno, je pa tudi pre- cejšen finančni zalogaj. Včasih skoraj malo preveč, te cene so šle res že v nebo. Prav je, da se menjajo oprimki, ampak meni je bilo še najbolj všeč, ko so na neki tekmi sploh prvič neki oprimki. To je najbolj fer za vse. Boste na treningu simulirali vročino, kot to dela Adam Ondra (razmere v Tokiu so poleti precej tropske)? Ne vem, ne verjamem. Bomo pa šli prej tja, da se pri- lagodimo in bomo trenirali tam. Da bi pa tukaj v pu- hovkah plezali, pa mislim, da ne. Tako toplo kot na olimpijskih igrah pri nas v mesecih priprav ni, za to bi morali v kraje, kjer ni dobre infrastrukture. Letos3 je bilo na Japonskem zelo vroče, bolj kot prejšnja leta. Ampak po nekaj dneh postane bolj normalno. tem so pa itak dobri. Predvsem so v primerjavi z osta- Koliko daš ti osebno teže olimpijski medalji? limi skoraj neomejeni s finančnimi sredstvi. Tradicija Kot športnik ji dam veliko teže. Poglej, spremljam vse ima nekaj teže, nekaj časa, ampak če ne vlagaš naprej športe, vsak dan grem na splet in preverim vse, ne v to … ni nič. samo plezanja. Olimpijska medalja je v vsakem špor- tu največ, ne vem, zakaj bi bilo v plezanju drugače. Slog smeri se je precej zamenjal. Se ti zdi, da je to prizadelo starejše tekmovalce? 1 V zadnjem času so na tekmah priljubljene velike struk- Res se je zelo spremenil, sploh v balvanih. Tudi v te- ture iz poliestra ali vezanih plošč, brez izrazitih mest za žavnosti je vse skupaj bolj dinamično, predvsem pa so prijemanje; večinoma se prijema celotno površino na trenje ali z ustvarjanjem nasprotnih sil. se zelo spremenili oprimki. Zdaj je postavljanje skoraj 2 Postavljavci smeri imajo licenco IFSC in v veliki meri brez meja, a mislim, da se tudi to malo umirja. Tisto določajo slog in trende tekmovalnega plezanja. 3 12 skakanje je bilo bolj za publiko, zdaj se počasi vrača 2019 Vsaka štiri leta je treba na določen dan pokazati, kdo ali hitrost ali pa kombinacija. Jaz si želim, da bi se tek- Naše plezalke so si si, kaj si, kaj lahko in to je najtežje. Če te takrat izda movalo v vsaki disciplini posebej, to je najbolj logično. pogosto podajale štafeto ˝lokomotive˝: psiha, imaš slab dan, lahko samo upaš, da boš imel čez Ampak nismo prvi šport, ki se jim je to zgodilo, in ne ˝Mi imamo od nekdaj štiri leta novo priložnost. bom zdaj jamral okrog tega. Na začetku nobenemu nekoga, ki tišči stvari ni bilo prav, smo pa pač pred tem dejstvom. Lahko se Glede formata na olimpijskih igrah je bilo slišati naprej, kaže rezultate, pritožujemo ali pa pljunemo v roke in začnemo dela- in skoraj prisili ostale, veliko kritik. ti. Saj nas noben ne sili, da gremo. In vsi so to naredili. da verjamejo, da lahko Jaz takega formata ne bi nikoli izbral, ni mi všeč. Ven- Ne poznam vrhunskega plezalca, ki si ne bi želel pri- tudi oni,˝ razlaga dar smo imeli na voljo le eno disciplino in je bila izbira ti na olimpijske igre. Zmagovalec bo vseeno potrebo- skrivnost uspeha Mina Markovič je prva Slovenka s preplezano skalno val vsaj dva dobra rezultata, mislim, da tukaj hitrostni Gorazd Hren. Foto: Stanko Gruden smerjo z oceno 9a. Arhiv Planinskega vestnika plezalci nimajo možnosti za zmago. Olimpijski prvak bo verjetno najboljši plezalec, ampak v finalu bodo tudi nekateri izraziti specia- listi, z malo sreče ima lahko hitrostni plezalec me- daljo. Ne bi rekel, da s srečo. Najprej mora zmagati v svo- ji disciplini. Balvanisti imajo prednost v balvanih, te- žavnostniki v težavnosti. Je pa res, da je najzaneslji- vejša karta za finale hitrost – hitrostni plezalec ima največ možnosti zmagati v svoji disciplini, v balvanih in težavnosti to še zdaleč ni samoumevno. Vendar ne želim dajati v nič hitrostnih plezalcev. Mene bolj skr- bi to, da bomo dobili na olimpijskih igrah tudi konti- nentalne prvake, recimo nekoga iz Afrike, ti pa slabo plezajo v vseh disciplinah. Hitrostni plezalci v svoji kategoriji trenutno do- minirajo, ampak mnogi plezalci so jim v enem letu

tudi v hitrosti prišli zelo blizu – če bi bilo časa več, VESTNIK PLANINSKI bi jih verjetno tudi ujeli in prehiteli. Se strinjam, veliko bolj so se ostali priključili hitro- stnikom kot pa obratno. To tudi spodbija špekulaci- april 2020 je, da se na olimpijske igre ne bodo uvrstili najboljši.

Bodo pa hitrostniki s to olimpijado malo prišli na svoj 13 račun, ta format je prišel hitro in lahko bodo izkori- upravičene, včasih kdo kar malo poskusi. Jaz bi to stili prednost, preden se razlike zmanjšajo. Aleksan- omejil, npr. dve pritožbi na tekmo, kot pri kakšnem dra Miroslaw4 lahko praktično neha trenirati hitrost drugem športu. in trenira samo še balvane … ne vem, če imajo ostali ta luksuz. Včasih so najboljši tekmovalci veliko plezali tudi v skali, vse je bilo bolj pomešano, sproščeno. Danes V Parizu 2024 naj bi bila hitrost že ločena discipli- pa so tekme svoj svet … na. Se sploh splača vlagati v to za en sam cikel? Vsi, ki smo starejši, smo začeli v skali. Gotovo so tudi Generalno gledano težavnostnike in balvanske ple- včasih, pred petnajstimi leti, bili resno pri stvari. Tudi zalce, posebej tiste, ki na visokem nivoju plezajo v trenirali so veliko, mogoče celo več kot zdaj. Je pa res, ˝Janja je nesporno skali, hitrost ne bo zanimala. Zamrla pa ne bo. Te da je zdaj več tekem, več se pričakuje, psihično je bolj talent za plezanje, olimpijske igre so vseeno kar lepa promocija za hi- naporno. Včasih so se vseeno šli v skalo sprostit, sezo- je pa tudi talent za trost. Tudi mi smo postavili nekaj sten, morda pa bo ne niso bile tako dolge. Zdaj so tekmovalci na koncu garanje, trdo delo,˝ imela čez nekaj let Slovenija vrhunskega tekmovalca leta psihično podrti. Fokus na tekme je tako velik, to pravi Gorazd Hren. v hitrosti … Meni je tudi ta disciplina zanimiva. Z re- je postal šport zase, nekaj povsem drugega kot pleza- Foto: Stanko Gruden prezentanco gremo radi gledat to tekmo, veliko je nje v skali. Bi bil pa zelo vesel, če bi šel kdo kaj težkega tja splezat. Si je pa težko vzeti čas zaradi obveznosti. Koliko še uspeš plezati? Kaj bi najlažje ali najra- je ponovil iz svojega projekta "štiri v vrsto" (Go­ razd je leta 2011 realiziral projekt 8c smer, 8a na pogled, 8a večraztežajka in Fb 8A balvan)? Želim si več plezati, ne počutim pa se več tako moč- nega, kot sem bil nekoč. Seveda bi rad spet plezal na čim višjem nivoju. Večkrat se spomnim na "štiri v vr- sto" in se bom moral spet lotiti česa podobnega, ker me to motivira … Najraje bi spet splezal 8c smer, ker to pomeni, da bi bil najbolje pripravljen. Najlažje pa bi verjetno splezal večraztežajko 8a. Še hiter pogled v prihodnost: bodo naslednje leto cilji in načrti podrejeni olimpijskim igram, bo kaj taktiziranja na svetovnem pokalu? Malo bo že treba taktizirati, svetovni pokal bo tudi občasno namenjen kot pripravljalna tekma. Ampak naša reprezentanca je velika, na olimpijske igre jih gre pa malo. To ne pomeni, da ostali ne bodo plezali, tako da bo za njih potekalo precej podobno kot do zdaj. Za olimpijce pa bo malo treba biti tudi taktičen, da se ne zasitijo preveč, da ne bomo stalno na tekmah in nič na treningu. Cilji so seveda visoki, vedno si jih posta- vimo visoko, ne moremo drugače.

drame, zdrsov, je prava tekma. Na hitrost vedno pride Kako stresno je tvoje delo zdaj? Bi čez deset let polno ljudi, dostikrat tudi več kot na primer na balva- prevzel neko drugo reprezentanco ali bi imel raje ne. Lahko je razumljiva in gledljiva. malo miru? Delo je zelo stresno, vsak vzpon doživljam zelo resno, Zanimivo, da je bilo v letošnji sezoni veliko teh- ni pomembno, za koga gre. Ne morem sproščeno gle- ničnih težav. Od slabega postavljanja smeri, do dati, kaj se bo zgodilo, ''trpim'' s tekmovalci. Potem je čudnih sodniških odločitev. Te to skrbi za naprej? zraven še kup drugih funkcij, urejanje prijav in ostalo. Seveda me, vedno me skrbi, to je del mojega dela. Jaz K sreči imam ekipo, da skupaj skrbimo za to. Je stre- velikokrat izgubljam živce s sodniki. Razumem, da sno, sploh če so kake drame na tekmi. Ni pa nekega se vsak lahko zmoti, tudi sam sem sodil tekmo, vem, velikega razočaranja, če se ne izide. Težko rečem, kaj da ni lahko. Sodniške napake ne pomenijo neke dra- bo čez deset let. Toliko časa ne bom selektor, saj ver- me, to pač rešujemo, zato imamo pritožbe. Zelo pa jamem, da se bodo zdajšnji trenerji dovolj razvili, da si želim, da na olimpijskih igrah ne bi bilo pritožb ali bodo prinesli nekaj novega, svežino. Iz plezanja zane- tehničnih incidentov. Meni to ni v redu, takoj vpliva sljivo ne bom šel, bi pa morda imel kako svojo dvora- na tekmo, na plezalca. Tudi vse pritožbe niso vedno no in malo postavljal smeri, delal z otroki, več plezal v skali. Za nov izziv zunaj bi me morali res dobro pre- 4 Poljska hitrostna tekmovalka, ki je tako dominantna v svoji disciplini, da se je brez težav kvalificirala na olimpijske igre, pričati. Doma se dobro počutim, najbolj mi je smisel- m 14 kjer bo po vsej verjetnosti osvojila kategorijo hitrosti. no vlagati v Slovence. PREJELI SMO

Ohranjanje narave Urška Jerenec ali lastni užitki? V ponedeljek, ko sem se s kolesom peljala v službo, sem prvič, odkar živim v Ljubljani, zaslišala ptičje petje ob eni najbolj prometnih cest v središču naše prestolnice. Tudi če so ptice celo leto prisotne, jih običajno preglasi vsakodnevni hrup. Ljudje v času pandemije ne potujemo toliko kot običajno, družimo se zgolj s tistimi, s katerimi si delimo bivalne prostore, in nismo zasuti s toliko vsakodnevnimi obveznostmi. Včasih se mi zazdi, kot da živimo v mirnem mehurčku, v katerem se počutimo bolj varne in v katerem imamo nekateri zdaj jasnejšo sliko, kako dobro je naše življenje. Ob tem se spomnim na vse, ki se zaradi svojih služb ne morejo obdati s tem varnim mehurčkom, in sem jim hvaležna, da to omogočajo vsem nam.

Pa si tudi narava zasluži takšne mirne, tihe in varne mehurčke? Nanjo najbrž ne preti covid-19 kot na nas, ampak je njen sovražnik najpogosteje človek. Tisti človek, ki ceni mirna, tiha območja in se ob kon- cu tedna umakne v naravo, stran od mestnega vrveža. Je lahko človek 21. stoletja tudi sočuten in uvideven do narave in prepusti dele našega narodnega parka zgolj njej? Se bomo odpovedali kakšni dobri turni smuki zaradi ruševca ali belke? Bomo pozimi izbrali plezalni vzpon tam, kjer ne prečimo pomembnih prezimoval- nih območij? Z namenom ohranjanja narave v Triglavskem naro- dnem parku (TNP) je januarja na Bledu potekal prvi dogodek na temo uveljavitve mirnih con. Namen ti- hih con v našem edinem narodnem parku je izloči- tev ali omilitev pritiskov človekove dejavnosti. In kaj so mirne cone? V načrtu upravljanja TNP 2016−2025 so definirane kot "območja izjemnega pomena za var- predelih, drugod pa bodo veljale določene omejitve. Svizec stvo živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, na Gonilni sili pri tem sta projekta Life Naturaviva (od Foto: Matej Ogorevc katerih so obiskovanje (hoja zunaj utrjenih in ozna- septembra 2017) in Vrh Julijcev (od februarja 2018), ki čenih poti, planinstvo) in različne dejavnosti (turno sta se že zdavnaj začela, do danes pa obiskovalci TNP smučanje, jadralno padalstvo, fotolov, kolesarstvo) ča- še nismo bili posebej informirani o mirnih conah. Kot sovno in prostorsko prilagojeni tako, da so motnje čim je navedeno na spletni strani projekta Vrh Julijcev, manjše. Konkretizacija potrebnih prilagoditev dejav- bodo mirna območja označena v naravi − razen mir- nosti in ravnanj, določenih v načrtu upravljanja, se iz- nih območij Šijec in Blejsko barje. Na vseh mirnih ob- vede za vsako mirno območje posebej ob njegovi de- močjih se bo omejil dostop obiskovalcem in poostril janski uveljavitvi." nadzor v naravi z vključevanjem prostovoljnih nadzor- Tisti, ki v hribe zahajamo vse leto, in ne zgolj poleti, se nikov. K učinkom ukrepa bo prispeval odkup barjan- zaradi množic turistov okolici Triglava vedno bolj iz- skih zemljišč v zasebni lasti ali prilagoditev rabe goz- ogibamo. Zadnja leta se zgražamo nad lahkomiselno- dnih zemljišč z ukrepom pogodbenega varstva. stjo, izbiro tur, obnašanjem in opremo turistov, ki pre- Nova sezona aktivnosti v TNP je pred vrati in prav bi pogosto zaidejo v težave. V gorah iščemo mir, pri tem bilo, da bi nam odgovorne organizacije že zdaj "vce- iskanju pa moramo biti vedno izvirnejši. Da bomo lah- pile v glavo", kje in katere aktivnosti smemo opravlja- ko še naprej občudovali naravo, bo že v tem letu v pro- ti. Tudi planince, alpiniste in turne kolesarje bo treba stor umeščenih devetnajst mirnih območij, v priho- "vzgojiti" v duhu varovanja narave in spoštovanja mir- VESTNIK PLANINSKI dnjih letih pa se bo to število še povečalo. Pa ste vedeli, nih con, kar pa se ne bo zgodilo zgolj s postavitvijo da se boste pri načrtovanju svojih letošnjih izletov in opozorilnih tablic ob začetku sezone. Saj veste – kar tur lahko (vede ali nevede) podali v mirne cone? Ali to se Janezek nauči, to Janez zna. Le da v našem primeru april 2020 pomeni, da sploh lahko izpeljete takšno turo? Vse de- Janezku učiteljica še ni razložila učne snovi, čeprav se javnosti bodo prepovedane zgolj v visokobarjanskih bliža konec šolskega leta. m 15 KARNIJSKE ALPE

Olga Kolenc

Travnata Cimone di Crasulina, v ozadju skupina Cogliansa z najvišjim Monte Doživeta Cogliansom, Creto della Chianevate in Creto di Collino Foto: Olga Kolenc Carduccijeva In Carnia Cimone di Crasulina S prijateljico Irmo sva se tokrat podali na prav posebno pot – na tisto, ki na Cimone di Crasulina vodi čez skrivnosten Pian delle Streghe. To sugestivno okolje se je dotaknilo tudi Giosuèa Carduccia, narodnega pesnika moderne Italije, ki je leta 1906 kot prvi Italijan prejel Nobelovo nagrado za književnost. V njegovi dolgi pesmi In Carnia me je prevzelo njegovo globoko občutenje pokrajine, ki kot vezna nit povezuje v skrivnosti zavito legendo. Odraža se v smaragdni preprogi, v mat bisernem in hladnem, v vonju jelk in balzamu cvetja pa v motivnih oblakih ipd.

Skrivnosten in malce odmaknjen svet Karnij- vodi na Pian delle Streghe, je bilo jutro spokojno in skih Alp me vedno znova očara s svojimi širokimi na- mirno. Cesta, ki je široka le za dober avtomobil in po- ravnimi prostori, mehko vzvalovanimi grebeni in div- vrhu še brez zaščitne ograje, se v razgibanih zavojih jimi vrhovi gora. Na območju, ki se dviga nad naselji dviga navzgor in lahko le upamo, da nam nihče ne Tualis, Ravascletto in Cercivento, naštejemo kar ne- prihaja nasproti. Mesec junij se je prevešal proti kon- kaj vrhov, ki presegajo dva tisočaka nadmorske viši- cu, po izstopu iz avtomobila je zadišalo po svežih ma- ne: Cimone di Crasulina, 2104 m, Zoufplan, 2001 m, cesnih. V prepletanju jutranjih senc in svetlob so se Cuar dal Bec, 2089 m, Monte Pezzacul, 2176 m, Piz di iskrile mlade, z roso prepojene trave, o štregah (tj. ča- Mede, 2094 m, in Monte Crostis, 2250 m. Greben, ki v rovnicah) pa ni bilo opaziti niti najmanjših sledi. zgodnjem poletju slovi kot pravi cvetlični balkon, pri- V teh krajih namreč obstaja bogato ustno izročilo, pada Osrednjim Karnijskim Alpam in nudi izjemno ki pravi, da tu še vedno živijo mitološka bitja, kot so širok panoramski razgled. Pogled se nam osredotoči čarovnice, anguane,1 velikani ipd. Ta mitološka bitja na tri najvišje in izstopajoče vrhove; to so Monte Co- so še danes značilnost alpskih predelov severne Itali- glians, Creta della Chianevate in Creta di Collina. je. Med vrhovi gora Bivera, Clapsavon in Zauf je za- prta nekoliko viseča planota, ki se prav tako imenuje Rajske lilije na Pian delle Streghe Če odmislim občutke, ki so se mi porajali med vožnjo 1 Anguana je bitje iz alpske mitologije, ki jo povezujemo z

16 na okoli deset kilometrov dolgi poti, ki iz Cerciventa vodo in ima delno podobne značilnosti kot nimfa. Pian delle Streghe. Zaznamujejo jo posebni spusti in cvetočega rožnatega gadnjaka in številne modre br- vdolbine, ki v alpski panorami friulanske pokrajine kate zvončice, med katerimi se je našel tudi kakšen prispevajo k unikatnosti Piana delle Streghe. Tu ple- albin (bela brkata zvončnica). šejo čarovnice s Severa in iz Karnijskih Alp. Na pla- Kmalu sem opazila prve cvetove presunljivo lepih noti pa je naslednji dan moč najti vrsto koncentričnih belih lilij; to je bilo moje prvo srečanje z njimi. Nad krogov dišečih rož, mavrice pa se dvigajo nad gorami tankim in ravnim steblom se je na sveže razprla prva tam, kjer so se ta mitološka bitja dotaknila tal. cvetna čaša trobentaste oblike, ki so jo krasili žame- Pogled na "rajsko milo" jutranjo pokrajino, v kateri tno rumeni prašniki. Bilo jih je vedno več in zdelo se prav tako ni bilo sledi o ljudeh, mi je ustvaril obču- mi je, kot da jih je posejala skrbna roka. Roža, ki mi je tek, da tod ne rajajo štrege, temveč vile in njim podob- vnesla nemir, je kmalu našla tudi ime. Paradisea lila- na svetla pravljična bitja. Razgaljen greben, ki ga ob- strum, po slovensko paradiževka, tudi rajska lilija ali jemajo s travo porasle strmali, visoko nad nami sili v bela rajska lilija, v Italiji nosi kar nekaj dodatnih imen, nebo. Vabi nas, da se v luči dneva, ki štregam izpije kot so: Giglio di San Giovanni (Italija), Giglio di mon- moči, povsem brez skrbi podamo na pot. Že na sa- te (Italija), Gili di prà (Lombardija, kanton Ticino), mem začetku hoje sem v bregu opazila šopke pravkar Lili di S. Zuan (Furlanija), Paradisea (Italija), Paradisia

Pikčasti svišč (Gentiana punctata) Navadna pogačica (Trollius europaeus) Paradiževka, tudi rajska lilija ali bela rajska lilija Foto: Olga Kolenc Foto: Olga Kolenc (Paradisea lilastrum) Foto: Olga Kolenc (Italija), Rose di S. Zuan (Furlanija), Rose di nole (Fur- najvišjih vrhov Karnijskih Alp. Sledili sva mehki, s tra- lanija) in Zì di mont (Furlanija, Karnija). vo porasli stezi in se hitro povzpeli na Pizzo del Cor- Paradisea lilastrum raste v gorah jugozahodne Evro- vo, 1945 m. Razdalje so kratke, levo nad nami se dviga pe po vsem alpskem pobočju in na severnem delu kupola meteorološkega radarja, ki stoji na razglednem Apeninov. Najdemo jo predvsem v zahodnih Kar- Zoufplanu. Pod neizrazitim travnatim robom že sluti- nijskih Alpah, najbolj pa je razširjena v predalpskem mo, kje so se v plitki kotanji ujela majhna, zelo zanimi- predelu zahodnih Karnijskih Alp, na meji s pokrajino vo oblikovana jezerca. Jezera so očitnega ledeniškega Veneto in v Julijskih Alpah. Je zaščitena vrsta, ki je bila izvora, čeprav bi geometrijska oblika nekaterih izmed proučevana na višini 1600 in 1750 metrov. Gomolja- njih pri poznavalcih lahko sprožila dvome. sta trajnica, ki cveti junija in julija, uspeva na sončnih Da se tu zgoraj nahaja pravi cvetlični balkon, sem se travnikih in pašnikih, na revnih tleh, ki pa morajo biti prepričala tudi na lastne oči. V celotnem grebenu je bogata s kalcijem.2 V slovenskem izvirnem znanstve- namreč na območju vseh jezer značilna visokogorska nem članku, najdemo podatek o nahajališču redkih, flora še posebej raznolika. Doma sem se vrgla v razi- zavarovanih in/ali varstveno pomembnih rastlin pri skovanje; glede na strokovne pisne vire še posebej ve- nas, med katerimi najdemo tudi paradiževko Paradi- lja omeniti prisotnost orhidej (Traunsteinera globosa, sea lilastrum.3 Leucorchis albida, Nigritella nigra itd.) in encijanov, kot sta Gentiana kochiana in Gentiana punctata. Nji- Monte Tenchia, Pizzo del Corvo hovi žlahtni rumeni in modri cvetovi so se kot naro- in Zoufplan z jezerci čeno razprli ravno ob mojem obisku. Tišino je obča- Kmalu sva prišli do prve označene bližnjice, ki se levo sno prerezal svareč žvižg in kmalu sem opazila svizca, nad nami požene v breg, vendar sva, pač glede na izje- ki je že iskal pot v varno zavetje svojega doma. Šte- mno lepo okolje in dolg dan, izbrali daljši pristop. Sta- vilni, zanje značilni rovi nas opominjajo, da smo v ta ra vojaška cesta v zmernem vzponu in v ostrih oklju- svet prišli samo na obisk. Še sreča, da v to občutljivo kih preči strma, s travo porasla pobočja. Primerna je oazo flore in faune zahaja le malo ljudi. Pomislila sem, le za terenska vozila in služi predvsem oskrbi planin kakšen privilegij imam. Morda ga imamo vsi, ki smo ter zaposlenim na meteorološkem radarju. Pot sva iz zašli na poti, ki vodijo izven uhojenih tirnic. Privilegij gole radovednosti že na prvem večjem ovinku po- je tudi dejstvo, da nam telo kot fizični element kljub daljšali do planine Casera Zoufplan bassa. Nahaja se letom to dovoljuje in da je naša duša sposobna sejati na vzhodni strani grebena Zoufplan–Pizzo del Cor- seme nemira. vo. Videti je bilo, da so živino pravkar prignali na pašo. Na Zoufplanu sva zapustili udobno pot in nato malo Prijetna, "meditativna" hoja nas kmalu pripelje na po komaj opazni strezi, malo po brezpotju sledili gre- Monte Tenchia, 1840 m, ki se je tako kot celotna kar- benu. Na severni strani se pod nami odpre pogled na nijska predgorja, odela v cvetoč rododendron. Hudo- dolino z obsežnimi pašniki, kjer so še vidne sledi o urniške grape na južnih pobočjih grebena so se zare- ljudeh. Nad njo se dviga manjši greben, ki ga zaključi zale vse do dolin. V smeri severa, ob vrhu Cimone di 2034 metrov visoki vrh Monte Terzo. Najvišji vrhovi Crasulina, se je na jasno nebo počasi zarisal prvi detajl Karnijskih Alp so nam vedno bolj blizu. Končno sta naju le prehiteli dve v kopalke oblečeni gorski tekači- Rožnati gadnjak 2 Spletna stran: dryades.units.it/ampezzosauris/index. ci, pri meteorološkem radarju pa sva srečali dva vzdr- (Scorzonera rosea) 3 Spletna stran: https://zdjp.si/wp-content/uplo- ževalca. Irmi sem rekla, da tudi v primeru, ko radar Foto: Olga Kolenc ads/2015/12/annales-naturalis-2009-1. ne dela, z vremensko prognozo ne bi smelo biti težav. Obzorje tu zgoraj je namreč tako na široko razpeto, da se povzpneš samo na balkon in že ti je jasno, ka- kšno bo vreme.

Koprive s Cimone di Crasulina Mulatjera preči s travo poraslo vzhodno pobočje Ci- mone di Crasulina, nato pa se obrne pod južni rob grebena. Na desni strani ovinka nas čaka skalni mo- žic, ki nas usmeri navzgor, na komaj opazno, s travo preraslo stezico, kjer ni bilo opaziti odtisov stopinj. Obzorje pred nami se širi v neskončnost. Gole trav- nate strmali čez manjše vzpetine objamejo vrh, ki ga utrjujeta manjši skalni pregradi. Hiteli sva mimo gred na sveže odprtih rumenih pogačic in tam zgoraj, sre- di ničesar, me je obšel občutek neomejene svobode. Tako blizu in hkrati daleč je ta odmaknjeni greben, ki goro Zoufplan, 2001 m, iz smeri vzhoda proti za- hodu, povezuje z goro Monte Crostis, 2250 m. Divjo

18 in neobljudeno dolino reke Rio Chiaula, ki se odpira pod nami, v spodnjem delu v obsežnih pasovih pokri- stanovanju in balkonu se razširi prav poseben zdra- Monte Zoufplan vajo gozdovi jelše. Globoko pod nami se gola dolina vilni vonj in takrat se sprašujem, kako ga zaznavajo z meteorološkim radarjem na vrhu, v smeri zahoda v rahlem loku povzpne do sedla For- moji sosedje, ki niso vajeni takšnih dobrot. Če se vr- desno manjše jezerce cella Monte Floriz, ki razdvaja gori Monte Floriz in nem domov brez svežih zalog, sem na trenutke kar Foto: Olga Kolenc Monte Crostis. Zgornji del grebena na severno-vzho- malce nesrečna. dni strani je pravkar presegel zeleni pomladni val. Po poti pristopa sva se počasi odpravili nazaj proti do- V najbolj senčnih legah in na vzpetini tik pod vrhom lini, kajti na takem območju izbirati bližnjice bi bilo Cimone di Crasuline, ki jih je pobelil zadnji kukavičji greh. Sonce, ki je preseglo zenit, je pregnalo vse jutra- sneg, so se topile še zadnje snežne zaplate. Tudi v skal- nje sence. Pokrajina je bila nekam svetla in vse, kar je nih zarezah in grapah najvišjih vrhov so kot beli obliži bilo še zjutraj videti "mat biserno in hladno", je izgubilo na ranah vztrajali zadnji ostanki poslavljajoče se zime. svoj lesk. Le kdo bi vedel, kam so se skrila vsa magična Vrhovi Karnijskih Alp se od najvišjega Monte Cogli- bitja, ki v sončni svetlobi povsem izgubijo svoje moči? ansa, Crete della Chianevate in Crete di Colline spu- Pustimo jih, da ohranijo svojo skrivnost, saj bomo za stijo čez Creto di Collinetto do prelaza Plöckenpass/ njimi lahko že jutri spet opazili nove sledi – seveda če Passo di Monte Croce. Težko bi naštela številne vrho- bomo pozorni. V prebujajoči se igri senc in svetlobe ve gora, ki so se v opoldanski poletni svetlobi spoji- bodo namreč na mestih, kjer so se magična bitja med li z obzorjem. V smeri juga je lep razgled na bližnje, svojim začaranim plesom s stopali dotikala tal, v kon- tudi Primorcem priljubljeno smučišče Zoncolan, ki centričnih krogih pognali cvetovi divjega česna. m velja za enega izmed najbolje opremljenih smučar- skih centrov v Furlaniji Julijski krajini. Ob veliki izbi- ri različno zahtevnih smučarskih prog lahko z gore Monte Tamai, 1970 m, smučamo vse do Ravascletta. Informacije Cimon di Crasulina, 2104 m, Karnijske Alpe Bele smučarske proge zdaj preraščajo trave in pomi- Zahtevnost: Nezahtevna označena pot, v zadnjem delu neozna- slila sem, da bi bil tudi letni obisk teh vrhov vsekakor čena steza. precej zanimiv. Oprema: Običajna planinska oprema Napočil je čas, ko človek mora tudi nekaj malega po- Izhodišče: Pian delle Streghe, 1555 m. Sledimo avtocesti A23 do iz- jesti. Obsedela sem kot delavec, ki je pod hudim ča- hoda Carnia. Nadaljujemo proti Tolmezzu ter nato zavijemo desno sovnim pritiskom, ter z roko na hitro segla v nahrb- v dolino Canale di San Pietro. Skozi Arta Terme, Sutrio se pripelje- tnik. Med malico sem med šopi trav opazila še mlade, mo do Cerciventa. Od Cerciventa do izhodišča na Pian delle Stre- sočne, a hude koprive. V našem otroštvu smo ko- ghe nas čaka še približno 10 kilometrov ozke gorske ceste. maj dočakali, da so pognale prve pomladne zeli. Te Čas hoje: Pian delle Streghe–Monte Tenchia 1 h so našim žilam po dolgih zimah, ko smo bili tudi po Monte Tenchia–Monte Zoufplan 30 min več mesecev odrezani od sveta in brez sveže zelenja- Monte Zoufplan–Cimon di Crasulina 30 min VESTNIK PLANINSKI ve, dodale novih esenc. Pomislila sem, da bolj čednih Sestop 1–2 h zelišč, kakršne rastejo tu zgoraj, res ne moremo najti Skupaj 3–4 h nikjer. Če pri povratku s hribov obenem najdem tudi Sezona: Kopni letni časi april 2020 regrat, čemaž, liste mladega rmana in jagod, poganjke Zemljevid: Alpi Carniche, Carnia centrale, Tabacco 09, 1 : 25.000 malin ipd, lahko pripravim pravo planinsko frtaljo. Po 19 DOŽIVETJE

Mire Steinbuch Prva pomoč je prišla s Havajev Ni hudo, če padeš, hudo je, če se ne pobereš.1

"Aja, še to. Samo dva šiva imam." da že nekaj mesecev nisem bil v hribih? Če kondici- "Kaj? … Kakšna šiva? Kje?" sem iz slušalke zaslišal je redno ne vzdržuješ, postane roba s kratkim rokom Metin presenečen, začuden in rahlo povišan glas. trajanja. Tek in kolo očitno nista dovolj. Ko sem zako- "Ja, na čelu, ne. Med sestopanjem sem poskakoval po račil po skoraj ravni stezi proti Črnemu jezeru, sem bil kamnih ob stezi in padel. Še dobro, da je bila skala ploščata že tako zdelan, da nisem imel moči niti za veselje, ker kot miza," sem navdušeno zaključil. Tišina. Očitno se je je tisto strmo pobočje vendarle pod mano. Samo da žena že navadila na vse hudo, kar sem ji pripravil v letih pridem do jezera, pa se bom na obali póčil na rit in od- svojega hribovskega pohajkovanja in poplezavanja. počil, malo popil in prigriznil, potem bo pa šlo, kot je "In kdaj prideš sem dol?" treba. "Zdaj mi v rani še kljuva, danes ne bi vozil, pridem jutri," sem Med sedenjem sem izmenično prigrizoval, srkal iz ču- hitel razlagati. Naslednje jutro sem se odpravil dovolj zgodaj, tare in fotografiral. Ko sem si opomogel, sem vzel pot da sem prehitel jutranjo gnečo proti primorski avtocesti. pod noge. Ne po stezi, ki se med drevjem v loku ovija okoli jezera, pač pa po obali, med balvani in čez kamne do odcepa za Komno, nato pa desno po ozki stezici ra- * * * hlo navzgor na markirano pot. Kar je bilo prejšnjikrat Ko sem vijugal po cesti ob jezeru proti parkirišču pri rahlo navzgor, je bilo tokrat naporno pokonci, sape mi koči Savica, se je v zgodnjem septembru mrak redčil v je začelo primanjkovati, tako kot primanjkuje sposob- sveže jutro, ki je napovedovalo lep dan. Koraki so vo- nih politikov. Ko sem dosegel markacijo, so dobrodej- tlo zadoneli čez leseni most. Začel sem počasi, bom že ni učinki počitka že skoraj izpuhteli. potem, ko se bom ogrel, pospešil. Prvi zavoji, ko je Ko- Ne bom dolgovezil z opisovanjem podrobnosti poti in marča še zložna, so kmalu ostali za menoj. Svež zrak svojega klavrnega počutja. Omembe vredni sta le dve mi je dobro del po nekajtedenskem "dušenju na viso- stvari. Velik skalni odlom nad potjo, ki ga ob mojem ki temperaturi", če parafraziram žargon impozantnih modnih TV-kuharskih velemojstrov, ki vsako jed po – za gledalca nevidni – predhodni pripravi brezhibno dokončajo v petnajstih minutah, jaz pa za en sam štru- delj porabim dve do tri ure. Vmes pa duhovičijo in se srečno smehljajo, kot da so s sestavinami svoje kuhinje pomembno prispevali k svetovni ekološki reciklaži. Nekje na polovici vzpona, na levem ovinku, kjer je ob desni strani steze visoka stena, s katere po dežju rado kaplja še nekaj dni, za hrbtom pa lep pogled na Bohinj- sko jezero, sem začutil, da nekaj ne štima. Do zdaj bi se moralo moje telo že ogreti, meni pa se je zdelo, da se ni samo ogrelo, temveč tudi zakuhalo in se utrudi- lo. Čudno. Izmučen bi moral biti po koncu ture, ne na začetku. Nisem se vdal. Podaljšal sem korak in kleno nadaljeval v enako zmernem tempu. Čudno, čudno. Tempo mi je pil moči kot dehidrirana kamela vodo. Precej pod robom Komarče sem že slonel na palicah in globoko dihal. Prva pavza. Ko sem dosegel žico, sem spet duškal. Nič mi ni bilo jasno. Je vzrok v nad- morski višini? Včeraj še v morju na nič metrih oziroma v minusu, danes pa že na okoli tisoč. Je morda krivo to,

1 Pregovor baje izvira iz Kitajske, danes ga poznamo

20 v številnih različicah. zadnjem obisku še ni bilo. Kako je moralo bobneti in mar, da je zapravil priložnost, da bi se pojavil v Planin- hrumeti, ko je velik kos stene padel na tla. Kaj bi dal, da skem vestniku. Vdal sem se v usodo in krenil dalje. Ta bi dogodek opazoval z varne razdalje! Živa rumenka- krenil vzemite z rezervo. Sliši se namreč bolje kot od- sto oranžna barva raztresenih skalnih klad mi je pred krevsal. Ko me je kažipot usmeril levo, sem poslušno oči priklicala provansalsko pokrajino v času žetve na zavil tja in izpod čela pogledal proti Velikemu Špičju – Van Goghovih slikah. Nenavadno, da se pod sivo po- to je bil namreč moj cilj. Tako je – cilj. Brez cilja sploh vršino skriva tako žareča barvitost. ne grem na pot. Seveda je tudi ta pomembna, ampak In druga zadeva – preden se odpre pogled na osre- ko cilj dosežem, ni s tem nič narobe, ker me ne izpra- dnji del doline Triglavskih jezer, na kočo in Dvojno je- zni. Prav tako ni nič hudega, če ga ne dosežem; vča- zero z okolico, mora utrujeni popotnik premagati ni- sih le malo obžalujem. Na vrhu ne zdržim dolgo. Še na zek klanček, da doseže razgledno točko. Z nje se ob misel mi ne pride, da bi se sezul, sušil prešvicane štum- jasnem vremenu odpre veličastno lepa panorama. To- fe, malo zadremal in podobno, kot počno nekateri krat je bila dodatno polepšana z dvema turistkama v planinci. Razgledam se, malo posedim, malo pojem in pomanjkljivi "planinski" opravi, primernejši za na rivo popijem, malo poslikam, postanem malo nestrpen in kot za v skale. Ustavil sem se v dostojni razdalji in ob- že sestopam. Po poti vzpona ali drugje, kakor nanese. čudoval ta prelestni drobec sicer širšega "raja pod Tri- Ampak današnji cilj se mi zdi … Presneto visok in da- glavom", ki ga Fantje s Praprotna ob spremljavi Slakov leč. In vsi ti hribčki in dolince, grebenčki in kotanje … opevajo v Sivčevem besedilu, medtem ko ga Jaka Čop No, če bi bil ptič … Zračna razdalja ni velika, en, dva, prikazuje v svoji fotografski monografiji z enakim na- tri – in ptiček na vrhu sedi. A sem le neroden dvono- slovom. Hkrati sem lovil sapo in fotografske motive. žec, uboga para, ki je tik pred tem, da začenja dvomiti, V koči sem zviška in trdo sedel za mizo ter naročil dva ali bo sploh prišla, kamor je namenjena. čaja. Vsebini čutare sem moral prizanašati, saj je kaza- Oho, tamle je pa gams. Aparat se v trenutku znajde v lo, da bo dan dolg, jaz pa temu primerno žejen. roki, hitro pritiskam na sprožilec, da mi žival ne pobe- Zgodba se je ponovila. Po desetih minutah hoje sem gne. Vendar se ji tokrat ne mudi. Počasi se obrača, po- bil že cunjast kot po polovičnem maratonu, če ne še muli malo travice tu, malo tam, obnaša se, kot da me bolj. Zato sem se razveselil svizca, ki se je razkazoval ni. Glej ga, frajerja, saj mi pozira. Da ni to gamsek Vili na veliki skali pod potjo, in naslednjih nekaj minut po- iz pravljice Stanke Klakočer. Hm, ne bi bil presenečen, rabil za fotografiranje, samo da mi ni bilo treba hoditi. če bi bil. Čez nekaj minut je Vili (če je bil res on) sklenil, Svizec očitno ni bil ravno zadovoljen z mojim amater- da mi je namenil dovolj časa in se lenobno odmajal čez skim pristopom, saj se je pretegnil, me postrani pogle- rob po svojih opravkih. dal in izginil v luknji pod skalo. Najbrž mu je bilo figo Dobre volje, celo nekoliko osvežen, sem jo mahnil na- prej po stezi. Zaželel sem si, da bi bil v skalah, tam bi si Če kondicije ne vzdržuješ redno, postane bolje pomagal z rokami, kot si na poti s palicami. Saj je roba s kratkim rokom trajanja. kar šlo, ker sem hodil počasi, ko pa se je pobočje posta- Risba: Milan Plužarev vilo pokonci, so se spet začele muke. Upočasnil sem, kratko postal, globoko dihal, pridno postavljal noge drugo pred drugo – o, koliko planik – postal … Za- čel sem šteti korake, kot da bi gazil v globokem sne- gu. Najprej trideset, počitek; nato petindvajset, poči- tek; kmalu sem počival vsakih petnajst korakov. Okoli mene čudovita narava, na drugi strani doline mogočni greben od Zelnaric do Tičaric, po katerem sem name- raval sestopiti. Zdaj se lahko samo kislo nasmehnem in ga odpišem. "Čuj, Franc, ne danes, jutri …" je znameniti, priljubljeni odgovor iz neke TV-nadaljevanke izpred kar nekaj let, ki so ga ljudje še dolgo ponavljali in se hahljali. Pa kaj še, pomislim, kakšen jutri, dajte no mir. Zame bo jutri drugo leto, takrat bom na vrhu. V strmini sem zagledal raven prostorček, velik kot la- vor, na katerega sem prislonil zadnjico in napol sedel, napol stal. Kako krasna je danes voda v Ledvički. Preli- va se od svetlo do temno smaragdno zelene, ki preha-

ja v temnomodro; kontrast jezerski vodi so sivi odten- VESTNIK PLANINSKI ki melišča v ozadju. Iz čutare sem preudarno potegnil nekaj požirkov, pojedel energijsko ploščico in odgri- znil nekaj koščkov od preostale polovice sendviča. Že april 2020

zdavnaj sem nehal s seboj nositi rezervno hrano, ker je

samo dodatna teža. 21 Za enodnevno turo mi zadostujejo en ali dva sendvi- S podplatom sem pristal na robu plošče, noga je zdr- ča in nekaj ploščic. Glavno, da imam dovolj tekočine, snila na tla in z vso težo in silo skoka sem telebnil kot ta je pomembnejša od hrane. Spomnil sem se planin- ploh. Ko sem z glavo zviška treščil ob skalo, je tako ca v koči na Kamniškem sedlu, ki je pred leti iz na- počilo, da sem se ustrašil. Nepremično sem obležal in hrbtnika potegnil polno najlonsko vrečko, kot da bi iz pomislil: "To pa je nekaj." trgovine prinesel špecerijo. Potem je naokoli ponujal Za kratek čas sem obležal, kot da bi poslušal, ali mi po- klobase, sir, kruh, suhe hruške in šnops. Je bil tako ra- kajo in razpadajo kosti. Pomigal sem z levo nogo, nato dodaren ali je spoznal, da je neumno tovoriti preveč z desno. Potem sem se le premaknil, ne spomnim se, kilogramov? Nasmehnil sem se in pojedel zadnjo plo- kako sem se spravil pokonci. V ušesih mi je zvenelo, ščico. Še požirek in naprej. čutil nisem nobene bolečine. Pogledal sem obe roki in Vsak začetek ima svoj konec, čeprav le etapnega. Pri- navzdol po nogah. Vse je bilo videti normalno. Previ- vlekel (beri: priplazil) sem se na greben in olajšano dno sem prestavil eno nogo, nato še drugo; korak, dva, zadihal. Levo navzgor ali desno počez navzdol, "to je hodim. Začutil sem, da mi po licu polzi nekaj toplega. zdaj vprašanje". Nisem Hamlet, da bi razpletel cel mo- Hkrati sem zagledal debelo rdečo kapljo, ki je prista- nolog. Odločil sem se že pred zadnjim okrepčilom. la na torbici fotoaparata. Potipal sem čelo in pogledal Ko me je eden izmed Avstrijcev, ki so malicali nedaleč prste. Bili so krvavi. Rdeče kaplje so padale vedno po- stran, vprašal, če ne grem na vrh, sem odvrnil, da da- gosteje. Stopil sem na rob steze, da ne bi oviral more- nes ne: "Čuj, Franz2 …" Ah, pozabite. Gor bi bil lahko že bitnega prometa, odpel bočni pas nahrbtnika in ga od- pred leti. Z nekdanjo punco, zdajšnjo ženo, sva na Pre- ložil. Iz žepa sem potegnil robec in ga pritisnil na čelo. hodavcih pred zimskim bivakom na klopi prečula noč Počepnil sem in hotel enoročno odpreti zadrgo po- in občudovala zvezde. Sicer bi se nama bolj prileglo, da krova. Ni šlo. Odložil sem robec, z obema rokama od- bi se v zimski sobi zleknila na ležišču, ki sva ga pošte- prl pokrov in iz njega vzel torbico prve pomoči. Med- no plačala, a notri nisva dolgo zdržala. Preplavil jo je za tem je kri kapljala na skoraj nov ruzak. Eh, pa sem ga cel avtobus velenjskih rudarjev na sindikalnem izletu, krstil. Robec sem pritisnil nazaj na rano. Torbico sem ki jih je sprostila zaužita količina alkoholnih pijač in so prijel z eno roko, zadrgo sem odprl z zobmi. Leva roka temu primerno rogovilili, kašljali, odhrkavali, pljuvali je bila zasedena s kompresijo na čelu, z desno sem, bolj rudniški prah in scali s praga. Zato sva kmalu pograbila nerodno kot ne, brskal po vsebini prve pomoči. Vedel vsak svojo odejo in zunaj v mili poletni gorski noči opa- sem, kaj iščem, ne pa tudi, kje točno je povoj prve po- zovala nebesni svod in štela utrinke. Zjutraj sva, nepre- moči, tisti z blazinico. Hm, zdaj, ko ga držim v roki, bi spana, po Velikem Špičju brez vrha mimo Dvojnega je- bilo dobro videti, kje je rana in kakšna je. Pribor prve zera sestopila v Bohinj. Tudi v stanju, v kakršnem sem pomoči bom moral dopolniti z ogledalcem, sem ugo- bil tokrat, nisem imel volje, da bi rinil še na nekaj minut tovil. Če ne bo šlo drugače, bom odložil robec in na oddaljeno najvišjo točko grebena, Lepo Špico. slepo navil povoj okoli glave. Pogledal sem na desno – Koča na Prehodavcih je bila ob taki uri skoraj prazna. nikogar, pogledal sem levo – oho, pri kažipotih za Ov- Naročil sem, kar najraje jem v hribih – joto z mesom čarijo in Dedno polje stojita fant in dekle. Premišljeval in pivo. S pomočjo domačega kruha sem dodobra sem, ali naj zavpijem, da bi pritegnil njuno pozornost, očistil skodelo in pojedeno z užitkom poplaknil z ne- ko se je dekle obrnilo. Očitno je opazilo, da imam te- kaj dolgimi požirki pira. žave, in zavpilo: "Do you need help?" Prvi koraki so bili še okorni, ker sem zaradi polurnega "Yes, please!"3 sedenja malce otrdel, potem pa je steklo. Dobesedno. Ko sta prišla bliže, sem odmaknil robec in vprašal, ali Bil sem kot prerojen. Postal sem lahkoten, vsa teža je me lahko eden od njiju obveže. Gospodična je odloži- izhlapela iz udov. Začel sem z rahlim drncem. V tem la nahrbtnik in od blizu pogledala rano: "Precej široka delu šodrasta steza vodi zmerno navzdol in ker mi je je." Vzela je povoj in začela ordinirati. nekajkrat spodneslo nogo, sem prišel na genialno ide- "Imate tečaj iz prve pomoči?" sem vprašal, ko so njeni jo. Na obeh straneh poti so bile skale, začel sem z eno- prsti spretno čarali okoli moje glave. Njene veščine ni nožnimi poskoki levo in desno, z ene skale na drugo. bilo moč prezreti. Imenitno je šlo, začutil sem, da sem spet v stari koži, "Ja, pred dvema letoma sem ga naredila. Če vodiš utrujenost je zamenjalo veselje. V prijetnem, neutru- otroke v naravo, se vedno kaj zgodi. Dobro je vedeti, jajočem tempu sem prišel do koče pri Dvojnem jeze- kaj narediti v takem primeru." ru, kjer sem se postavil v vrsto in iz pipe dotočil vodo "Se mi je takoj zdelo, da imate prakso. Od kod pa sta?" v čutaro. In nato lahkotno poskakujoč naprej. "S Havajev." Uživajoče sem cikcakal z ene skal'ce na drugo. Mal- "Kaj, s Havajev?" nisem mogel zadržati smeha. ce niže sem pred seboj zagledal veliko ploščato skalo. "Ja, prav od tam," sta se zasmejala tudi onadva. Pred- Kar se je zgodilo v delčku sekunde, bom opisal v nekaj stavili smo se drug drugemu. Medtem ko se je Nicole stavkih. Pripravil sem se, da se bom odrinil in skočil ukvarjala z mojo, to menda že lahko rečem, trdo beti- nanjo, ko me je spreletelo: "A ni malo predaleč?" Na- co, je Rafael pridno fotografiral ves postopek. paka! Ker sem za hipec podvomil, je bil odriv preslab. Povedala sta, da potujeta po Evropi. Naslednja etapa

2 3 22 Avstrijski, ne naš. "Ali potrebujete pomoč?" "Da, prosim." bo Anglija, nato odletita domov. Rafael me je vpra- sladkor in s tem krvni tlak, sicer naj zaužijem kaj slad- šal, kje sem bil. Odvrnil sem, da bo kmalu videl, samo kega. Zahvalil sem se in ji zagotovil, da sem v redu. na vrh tiste vzpetine malo naprej mora priti. Prehodil (Zapomnite si njeno tehtno vprašanje, kmalu boste sem greben na levi strani doline. spoznali, zakaj.) Preden smo se poslovili, sem s sim- "Misliš, da bi lahko šel tja gor v teh čevljih?" patičnima Američanoma izmenjal naslov elektron- Ti čevlji so bili na prstih in petah malce okrepljeni ske pošte, da si bomo poslali fotografije. Tudi sam sem sandali znamke Teva. enkrat ali dvakrat pritisnil Rafaela. "Jaz ne bi šel," sem rekel. Spet na poti. On the road again, poje Willie Nelson, "No, vidiš, tudi jaz sem ti odsvetovala," je zasijala Ni- Jack Kerouac pa je svoje dni na cesti opisal v za neka- Gospodična je na Havajih opravila cole, ki so ji noge tičale v nizki pohodniški obutvi. tere kultni knjigi, ki sem jo odložil na polovici. Naj- tečaj, v Sloveniji "Lahko pa greš po dolini navzgor do druge koče, Pre- prej sem hodil bolj previdno, a sem se hitro naveličal pa znanje hodavcev. Steza je dovolj dobra," sem predlagal. in malce pospešil. Bilo je že pozno popoldne, kmalu uporabila še v "Najbrž bom tako naredil." se bo začelo mračiti, pred menoj pa je bil še sestop praksi. Mimo so prišli trije tujci, ženska me je po angleško čez Komarčo. Kljub čelni svetilki v nahrbtniku bi raje Risba: Milan vprašala, ali sem poskrbel, da mi ne bo padel krvni sestopal v dnevni svetlobi. Na moč previdno – samo Plužarev Od kod so zdaj štirje šivi, če pa na izvidu piše dva? Risba: Milan Plužarev

zaradi testiranja – sem še nekajkrat poskočil s kamna Kakšen suspenz! Nanj me je opozorilo branje Od na kamen, nato sem se obvladal in opustil padalsko Glinščice do Triglava Vojka Slavca in Krsta nad Tri- dejavnost. Nasproti so prihajali planinca in planinka. glavom Mojce Kumerdejeve. Moj spomin posta- Ko smo se srečali, je eden vprašal: "A ste padu?" ja svojeglav. Kar se mu zljubi, si zapomni, drugo mu Madona, kaj me zdaj ta tip mori s tako inteligentnim spolzi kot puščavski pesek skozi rešeto. Naj še tako br- vprašanjem? Ali ne vidi, da sem ranjen in se ne mo- skam po njegovih zaprašenih predalih in pajčevina- rem ukvarjati s tako zahtevno intelektualno proble- stih kotih, ne najdem ničesar oprijemljivega, na osno- matiko? Kaj naj mu rečem, da bo odgovor vsaj pribli- vi česar bi lahko zatrdil, da smo v šoli izpostavili tudi žno ustrezal visoki ravni vprašanja? Najraje bi molčal, ta vidik Prešernovega epa. čeprav bi se spodobilo odgovoriti. Ne zaradi vse bolj Ko sem prišel do avta, sem se najprej pogledal v vzvra- prevladujoče politične korektnosti, ki je naredila že tnem ogledalu. Desno lice je bilo zamazano s strnje- dovolj škode in na katero se po… Požvižgam. Ampak no krvjo. Za silo sem jo očistil z vlažnim robčkom in zaradi vljudnosti. Poleg tega bi lahko pomislili, da sem odšel v kočo Savica. V stranišču sem se umil, nato na- zmeden ali le napol pri zavesti, in bi morda celo pokli- ročil kavo in radler. Odločil sem se, da v Ljubljani ne cali na 112. bom šel takoj na urgenco. Mislil sem, da imam dva- "Ne, zakaj?" sem izstrelil, in ko sem videl njihova od- najst ur časa. Naslednje jutro mi je medicinska sestra prta usta, zadovoljen odbrzel dalje. dokaj nejevoljno pojasnila, da je treba priti v šestih Na robu Komarče sem upočasnil. Steza je preveč raz- urah, ker se sveže rane bolje oskrbijo in lepše celijo bita, ponekod prestrma, da bi si privoščil frfranje. Za kot stare. Kakor koli, makedonski stažist, ki je govo- danes ga je bilo dovolj. ril lepšo slovenščino kot marsikateri Slovenec, mi je Na stezi in ob njej je sedelo nekaj fantov. Ko so opazi- odlično zašil presekano čelo. Če se izrazim v žargonu li mojo obvezano glavo, so molčali, eden pa ni zdržal: iz ameriškega filma MASH: naredil mi je prave oficir- "A so skale nevarne?" ske šive, ne takih za navadne vojake. "Skale so vedno nevarne." "Mislim tu okoli." * * * "Tu okoli ne vidim nobenih skal." In že sem bil mimo. Ko sem prišel v ambulanto izbrane zdravnice na pre- Zdaj bi lahko že zaključil, a ko sem se znašel na vi- vez, sem vprašal sestro: "Koliko šivov pa imam?" šini, kjer Savica privre iz stene, me je šumenje slapa "Štiri." spomnilo na Krst pri Savici. Ribčev Francè je name- Od kod so zdaj štirje, če na izvidu piše dva? Se mi je nil Črtomiru kaj žalostno usodo. Bojeviti junak je kar kar zdelo, da sta dva šiva premalo za več kot dva cen-

na hitro podlegel prigovarjanju mladoletne in nezrele timetra dolgo rano. Jasen primer administrativne na-

24 Bogomile, zavrgel vero očetov in se dal pokristjaniti. pake. m G-1000® AIR STRECH LAHEK, ELAStičen, zračen Fjällrävnov lastni material. Kadar ni povoskan, omogoča najboljši možen pretok zraka, mehansko pa smo materialu dali dodatno elastičnost. Izdelan je iz organskega bombaža in delno recikliranega poliestra z impregnacijo brez (škodljivih) fluoroogljikov. Lahko pa ga impregniramo z voskom Greenland Wax.

abisko midsummer trousers Užitek v lahkotnem in zračnem koraku.

ne glede na to, ali hodite po južnih obalah ali G-1000 Air Stretch (recikliran poliester in organski po mogočnih dolinah severa, morajo biti oblačila in bombaž) za neprimerljivo lahkotno funkcionalnost oprema vaša zadnja skrb. Tam so, da vas podpirajo pri in svobodo gibanja. Stranske zadrge omogočajo izkušnjah in doživetjih, vendar jih ne definirajo – to prezračevanje - prilagajajo pretok zraka glede na vaše je naloga narave. To še posebej velja za hlače, sploh v potrebe, s svojim zgibnim prileganjem pa omogočajo toplem vremenu. Šiv na napačnem mestu, slab kroj udobje tudi na najdaljših poteh. Z drugimi besedami: ali material, ki vam krajša korak, vam lahko ukradejo hlače, ki delujejo brezhibno in se ne vmešavajo v pustolovščino prav izpod nog. Naše nove hlače, čudovito izkušnjo vašega pohoda. Narava vas čaka. Abisko Midsummer Trouser so izdelane iz materiala Se vidimo zunaj. www.fjallraven.com INTERVJU

Martina Čufar Potard Tudi na dopustu rad vrtam Pogovor z Michelom Piolajem

Vsak plezalec, ki vsaj malo potuje, je zagotovo že preplezal kakšno smer "piola", imenovano po Michelu Piolaju. Njegove smeri so vsepovsod, mnoge od njih so prave klasike. Največ jih je v masivu Mont Blanc, pod katerim živi; njegove king lines1 najdemo tudi po drugih kontinentih, v Patagoniji (Fitz Roy in Paine), Pakistanu (Trango), Maleziji in na Grenlandiji.

Do smeri, pod katere se je podpisal Piola, imam veli- ko spoštovanje, še posebej, če zraven vidim letnico iz osemdesetih let. To pomeni, da bo 6b ali 6c v plošči zelo težka, tudi zame, ki imam določeno maržo. Za- dnje čase se na Facebooku jezi na opremljevalce sme- ri, ki uporabljajo slab material ali pa brez vprašanja dodajajo svedrovce v njegove smeri. Piola je Švicar s karakterjem, kar v okolju, kjer živi, sproža konflikte. V Chamonixu ga ne marajo prav vsi, predvsem lokalci s karakterjem ne. Odraščal si v Ženevi, od koder imaš razgled na Mont Blanc. Je bil to razlog, da so te gore privlačile že kot otroka? Starši so me že zelo majhnega vzeli s seboj v gore, na turne smuke, kar mi je dalo dobro osnovo za gibanje po gorskem terenu. Že tradicionalno prihaja iz Žene- ve več dobrih alpinistov predvsem po zaslugi plezali- šča Salève, kjer so nastajali dobri plezalci. Zelo kma- lu sem treniral tam, saj je stena oddaljena od centra le 15 minut vožnje s kolesom. Parižani so trenirali v Fon- tainebleuju, ki je od Alp oddaljen kar šest ur vožnje, mi pa jih imamo pred vrati. V gori Salève se je oblikova- lo mnogo močnih ženevskih alpinistov, npr. Raymond Lambert, Michel Vaucher, André Roch. Ti so plezalne veščine iz Salève uspešno prenesli v masiv Mont Blan- ca, Himalajo in Patagonijo. Koliko si bil star, ko si šel zares v gore? Katera tura ti je ostala najbolj v spominu? Spomnim se, da sem imel okoli 15 let, ko nas je šla sku- pina mladih za božič v kočo Argentière in smo plezali Michel pri Navrtal je že čez šest tisoč raztežajev, okoli tisoč v severnih stenah, po ledu in skali. To je bilo obdobje preopremljanju smeri sedemsto smeri, od kratkih do 1600-metrskih. Temu je Bobokassa, Blaitière zimskih ponovitev. Poleti smo šli z mopedom v Cha- treba dodati še tisoč preopremljenih raztežajev, čemur Foto: Loïc Thivierge monix in pri Pierre d'Orthaz za en mesec postavili ba- se posveča v zadnjem času. Michel Piola (1958) je (bil) zni tabor ter plezali, kolikor smo mogli. Tako smo se tudi uspešen alpinist. Zdaj pravi, da ima raje tople kra- učili in nabirali izkušnje, z nekaj neumnostmi seveda, je brez ledu in snega. Opremlja smeri v Grčiji, Turči- kot vsi mladi. ji, na Sardiniji. "Švicarska znamka kakovosti" je znana

tudi po zelo natančno izdelanih vodničkih. S skico iz- 1 26 pod njegovega svinčnika se v steni težko izgubiš. King lines (angl.) – kraljevske linije ali klasike. Torej poznaš masiv Mont Blanca kot lasten žep? Da in ne. Res sem na začetku veliko plezal v ledu in snegu, a to me ni toliko privlačilo kot skale. Sledile so predvsem dolge skalne smeri in kasneje odprave. Če se je le dalo, tudi te večinoma po skali. Ta je zaneslji- vejša kot led. Leta 1980 ste z Marcom Pedrinijem in Danilom Gianinazzijem opravili prvi zimski vzpon v alp- skem slogu na Piz Badile (TD/6a, 800 m) s tremi bivaki in 70 cm novega snega. Gre za moj najmočnejši spomin iz gora … lahko bi se slabo končalo, a na srečo se ni. Popolna avantura! Ve- liko smo tvegali, pogoji so bili res slabi, a vseeno smo imeli občutek, da obvladamo situacijo. Najbolj si poznan po odpiranju novih smeri. Od kod ta strast in katera je tvoja prva smer, ki si jo opremil? Že kot otrok sem bil precej kreativen in samotarski; ni- sem zdržal na enem mestu, vedno sem bil v naravi in delal igluje, kolibe na drevesih, jezove na potokih. Če sem moral biti doma, sem potrpežljivo izdeloval ma- kete. Ni naključje, da je moj prvi poklic arhitekt. In ker sem večni otrok, zdaj namesto kolib izdelujem plezal- ne smeri. Torej ne gre za to, da bi za sabo pustil neko sled, temveč predvsem za to, da potešim svojo željo po ustvarjanju. Prva je bila smer Anarchiste V+/A0 v gori Salève leta 1975. Ima tri raztežaje in ni najlepša. Prva prava smer je bila v Eigerju leta 1978/79, ko sem imel 19 let. Imenovali smo jo Les Portes du Chaos (Vrata kaosa), zdaj se imenuje Pilier de Genevois (Ženevski steber). To je bil trenutek, ko smo začeli govoriti o pro- stem plezanju in plezalnikih. V Eigerju so bile takrat nacionalne odprave Čehov in Japoncev, ki so naredili tehnične diretissime z mnogo svedrovci. Mi smo na- Poleg tega na višini ni dobre in lepe skale, tako da tam Po vrnitvi z zimske redili smer s tremi svedrovci in jo preplezali prosto. nisem imel nobenega interesa. Da ne govorim o tem, ponovitve Piz Badila. Michel in Danilo da je bilo zelo drago in da mi je vzelo preveč časa. Pa- Leta 1993 sta skupaj z Vincentom Sprunglijem do- zadaj, Marco čepi. bila zlati cepin za smer L'oeil du cyclon v masivu tagonija in Grenlandija sta mi veliko bolj všeč. Skala je Arhiv Michela Piolaja Paine (Patagonija). Kaj ti ta nagrada pomeni? lepa in dnevi dolgi. Gre za priznanje alpinističnega okolja in priznam, da S čim se preživljaš? sem ponosen nanj. Pokaže, da sem se veliko ukvarjal Nisem dovolj dober, da bi bil profesionalni alpinist, tudi z alpinizmom, zimskimi ponovitvami, velikim ste- tudi prodajati se ne znam. Moj prvi poklic je, kot sem nami, odpravami in ne le s čistim skalnim plezanjem. že rekel, arhitekt – delo, ki zahteva celega človeka. Bil si tudi v Himalaji, a ti višina menda ni ustrezala. Sem tudi gorski vodnik. Je lep poklic, a jaz sem poleti Drži, na višini sem res zanič. Že če grem na Aiguille du želel plezati zase, tako da sem moral najti drugo reši- Midi, 3840 m, ne da bi se prej aklimatiziral, imam te- tev. Postal sem učitelj športne vzgoje. Zaposlen sem bil žave. Sicer sem bil na to pripravljen, a sem si rekel, da v Ženevi za polovični delovni čas, malo sem dopolnje- bo že šlo, da se bom aklimatiziral, zato povabila na od- val z vodenjem, tako da mi je ostalo dovolj časa za ple- pravo na Everest nisem zavrnil. A ko sem bil tam, ni- zanje in se mi tako ni bilo treba prodajati sponzorjem. sem bil za nikamor. Ko smo pred odpravo opravili me- 2 Ali še veliko delaš kot vodnik? ritve VO2max, sem bil najboljši, na višini pa najslabši. Ne. Pomladi vodim nekaj turnih smukov, poleti po- skušam zaslužiti s plezanjem. Nimam veliko strank, a 2 VO2max je lahko izražen na dva načina, v absolutni številki v prihodnosti bi si želel več vodenja. Rad bi pripomnil, VESTNIK PLANINSKI in sicer v litrih na minuto (l/min) ali relativni številki (ml/ kg·min). Poenostavljeno povedano nam pove, koliko litrov da je v poklicu gorskih vodnikov problem kult mlado- kisika v minuti lahko človek privzame v svoje telo. Poeno- sti. Če nekdo želi iti plezat npr. Voyage selon Gulliver stavljeno povedano je VO2max torej predstavljen kot razlika med količino kisika med arterijami in venami, pomnoženo s v Grand Capucinu (7b, 300 m), kar lahko vodim brez april 2020 količino krvi, ki jo srce iztisne. Vir: https://www.kineziolog.si/ problema, nikoli ne bo najel 60-letnega vodnika, tem-

kaj-je-vo2max-in-zakaj-ta-ne-pove-vsega/ (Op. ur.) več mlajšega. Rešitev je, da se staraš s strankami. 27 Vsi poznamo tvoje vodničke, s pomočjo katerih se removable bolts.3 Če bi opremljal samo s svedrovci, bi težko izgubiš v steni. So tudi oni taka strast, kot je bil veliko težji, saj bi jih moral imeti s seboj vsaj 60 do iskanje in odpiranje novih smeri? 70 in še nekaj dodatnih za varovališča. Tako vzamem Gre za neko celoto. Najlepši trenutki so, ko sanjaš o novi samo pet ali šest odstranljivih svedrovcev, če opre- liniji. Potem jo narediš. Temu sledi ogromno časa za či- mljam v granitu, in 10 do 12, če sem v apnencu. In nato ščenje. To je najhujši del. Izdelava vodnička predstavlja plezam. Včasih, če je teren lahek, tako hitro kot obi- češnjo na torti. Zame se smer ali sektor zaključi šele z čajni plezalec, ker imam vrtalnik na pasu in hitro izvr- vodničkom, ne pa, ko jo opremiš in preplezaš. Treba jo tam luknjo, v katero potisnem odstranljivi svedrovec, je očistiti in pripraviti za ponavljavce. Rad počnem vse. in nadaljujem. Ko pridem na mesto za varovališče, iz- vrtam luknjo za odstranljivi svedrovec. Medtem ko se Se strinjaš, da obstaja razlika med ocenami tvojih drugi pripravlja za plezanje, naredim luknjo za leplje- smeri iz 80-ih in tistih iz zadnjih let? Ali namerno ni svedrovec, ga zalepim s kemično kapsulo in po pe- daješ lažje ocene? tih minutah se lahko obesim vanj, po desetih se lahko Strinjam se, a za to imam pravo razlago – namreč od z njega spustim po vrvi. V času, ko drugi v navezi pri- nekdaj sem smeri ocenjeval prijazno. Nikoli nisem de do varovališča, je le-to že varno, narejeno z enim maral ljudi, ki so smeri podcenjevali. Nobenega ra- lepljenim svedrovcem in enim odstranljivim. Seveda zloga ne vidim v tem. A v 80-ih letih smo plezali, ra- se je moram potem vrniti, da dokončam in vstavim le- zen v domači Salève (kjer so ocene ZELO navite, op. pljence v vse luknje. Te glede na potek smeri in priroč- p.), le v granitu. Nismo se zavedali, da smo postali zelo nost vpenjanja lahko še malo prestavim, kar je pred- specializirani za granitne plošče. Ko smo šli jeseni ple- nost takega načina opremljanja, ker je končni izdelek zat v Buoux ali v Verdon, kjer so stene bolj previsne, bolj natančen. smo padali v 6b, 6c. Sklepali smo, da kar smo poleti Problem je, da soplezalci, s katerimi prvič preplezam plezali v Chamonixu, ne more biti težje kot 6b in s tem smer, pogosto niso motivirani, da bi se še enkrat vrnili, smo postavili bazo ocenjevanja. Pogosto se tudi zgo- zato pogosto pridem sam. Če je smer dostopna z vrha, di, da si zelo motiviran in skoncentriran, ko delaš novo kot na primer v Aiguille du Midi, je to enostavno. smer, zato se dostikrat ne zavedaš realne težavnosti. V osemdesetih smo pogosto podcenjevali plošče in Zadnje čase na socialnih omrežjih veliko kritizi- raš tiste, ki s svedrovci opremljajo ali preopremlja- Petnajst let sem preopremljal svoje smeri z lepljenci ter jo smeri, predvsem tiste v kapnikih in obmorskih urejal varovališča v smereh drugih avtorjev, tako da so plezališčih. varna. Če narediš plezalni vodnik, mislim, da moraš imeti Svedrovcev ne kritiziram povsod, a mislim, da v ka- spoštovanje do kupcev in plezalcev, ki ga bodo uporabljali, pnikih, kjer je skala mehka, ne držijo dobro in se zač- in ne smeš si dovoliti, da boš le služil denar. nejo premikati. Kar kritiziram in me res jezi, so lju- dje, ki se zavedajo, da je nevarno ob morju opremljati precenjevali poči ter previsne dele. Ko zdaj preopre- s svedrovci iz slabega inoxa, tj. nerjavečega jekla, a to mljam smeri in pišem nove vodnike, poskušam po- vseeno počnejo. Jaz to vem že petnajst let in mislim, praviti te napake. Zvišam ocene v platah (dodam tudi da bi se vsak opremljevalec moral o tem poučiti. Dej- kak svedrovec) in jih znižam v počeh (kjer odstranim stvo je, da je običajno nerjaveče jeklo smrtno nevarna svedrovce) in previsih. Stil plezanja se je spremenil. past v desetkilometrskem pasu od morja. Če se smeri Nikakor pa nisem namerno dajal nizkih ocen. ne bodo preopremile, bo v prihodnjih letih veliko ne- sreč, saj je na tisoče svedrovcev, ki se bodo polomili ali Ali plezaš tudi smeri drugih opremljevalcev? se že lomijo. Zato zelo kritiziram opremljevalce, ki to Redko. vejo in imajo priporočila UIAA glede uporabe mate- riala, a vseeno namerno opremljajo smeri s klasičnimi Katere smeri so ti najbolj všeč? Smeri Françoisa Pallandra so dobro opremljene, ti- svedrovci. ste od Romana Voglerja na primer mi niso všeč. Delal Ali lahko prepoznamo svedrovec, ki se bo odlo- jih je od zgoraj navzdol, prehitro. Temu pravim indu- mil? strijska izdelava smeri, kjer je kvantiteta pred kvalite- Ne. Včasih so ploščice, ki so videti kot nove, a na dru- to. Veliko svedrovcev je tudi poleg poči. Jaz sem ostal gi strani so vse "stopljene". Stress corosion cracking edini, ki je smeri delal od spodaj navzgor. Hotel sem (smiselni prevod: razpoke zaradi korozije, op. p.) je ohraniti kakovost in etiko. Če bi delal smeri z vrha, bi kot neke vrste rak, ki se zažira v notranjost svedrov- v petih letih naredil vse. Zdaj je polemika podobna, ca. Na Kalymnosu, Leonidiju, Sardiniji, Siciliji in Ma- namreč ali delati smeri z navadnimi svedrovci ali z le- dagaskarju so povsod klasični svedrovci, kar je kata- pljenci. Seveda je hitreje s svedrovci, saj se nanj lahko strofalno. takoj obesiš, toda niso tako obstojni kot lepljeni. Razloži mi, prosim, kako delaš novo smer z le- 3 Odstranljivi svedrovec: gre za neke vrste zatič z vzmetjo, pljenci? ki ga vstaviš v luknjo za lepljeni svedrovec in ga takoj V bistvu je super, ker lahko začnem novo desetraz- uporabiš za varovanje. Kasneje ga odstraniš in zamenjaš 28 težajno smer samo z eno baterijo vrtalnika in z nekaj s pravim, lepljenim svedrovcem. (Op. ur.) Govoriš o slabem inoksu. Mi lahko razložiš, kaj je slab in kaj je dober inoks? Slab inoks je inoks A2. Ob morju ne bi smelo biti niti inoksa A4. Jaz uporabljam izključno lepljence iz ino- ksa A4 (316) ali PLX (ki so več ali manj HRc,4 le da so kvalitete Fixe, veliko cenejši, ker zaenkrat še ni lepljen- cev iz pravega HRc niti v gorah. Ob morju zdaj upo- rabljam titan. Zadnja leta si osredotočen na masiv Mont Blanc, kjer preopremljaš svoje smeri in izdeluješ majh- ne vodnike, ki se imenujejo "Fiche granite"5 in so praktični, ker ni treba s seboj nositi cele knjige. Pred kratkim je založba JMEditions izdala vodni- ke, ki se pokrivajo s tvojimi. Jih vidiš kot konkuren- co ali si jim pomagal? Nič me niso vprašali in ne morem reči, da sem z nji- mi v dobrih odnosih. Sam sem začel delati vodniček za Chamoniške igle (Les Aiguilles de Chamonix). Pet- najst let sem preopremljal svoje smeri z lepljenci ter urejal varovališča v smereh drugih avtorjev, tako da so varna. Če narediš plezalni vodnik, mislim, da moraš imeti spoštovanje do kupcev in plezalcev, ki ga bodo uporabljali, in ne smeš si dovoliti, da boš le služil denar. Oni pa so to storili. Vedeli so, da načrtujem vodniček, pa so si rekli, da morajo pohiteti in ga dokončati pred mano. V dveh mesecih so preplezali več ali manj vse smeri. Ob vznožju Pilier Rouge de Blaitière, sem, ravno ko sem bil na svojih fiksnih vrveh in preopremljal smeri, srečal enega od avtorjev skupaj s stranko. Vprašal sem ga, če je tam z namenom, da naredi vodniček, in je po- trdil. Mislil sem si: "Ti boš imel maslo in denar od masla, jaz pa že 15 let preopremljam, tako da so smeri varne. Včasih zaradi krčenja ledenikov dodam raztežaje. Ti pa prideš s klientom, ki te plača, plezaš v mojih smereh, v Ali greš kdaj na počitnice le plezat smeri, ki že ob- Michel Piola je katere sem dal svoje svedrovce, in v dveh mesecih bo- s soplezalcema stajajo, kot to počnemo mi, ostali plezalci? Romainom ste naredili vodniček, samo da ga zaključite pred mano." Tudi med počitnicami rad opremljam … To se mi zdi grdo od njih, saj so napisali vodnik, ne da Desgrangeom bi dodali en sam svedrovec. Zanima jih samo zaslu- Gre že za pravo zasvojenost? in Vincentom Sprunglijem leta žek. Njihov argument je, da je ta vodnik manjkal, ven- Ja, lahko tako rečem. 2005 preplezal dar bi ljudje lahko še malo počakali. Gre za komercialni Si že plezal v Sloveniji ali na Hrvaškem? Če rabiš in opremil novo vodniček. Tako da njihovega dela ravno ne spoštujem. namig za naslednje počitnice, ti povem, da je tam smer California Poleg tega so v njihovem vodničku napake. Predvsem še ogromno možnosti za opremljanje. Dream, 7a, v Petits Charmoz in Blaitière, saj so se nanašali na moj Ne, nisem še bil, saj se vedno vračam na iste kraje. Rad 450 m, v stari vodniček, z vsemi njegovimi napakami. Npr. pre- imam Leonidio, Kalymnos, Sardinijo. A hvala za na- Envers des Aiguilles v plezali so le polovico smeri Voie Troussier, ker je postal svet. njihov klient utrujen, zato so nadaljevanje opisali le pri- masivu Mont bližno. Jaz preplezam vse, gre za profesionalno zavest. Bi še kaj dodal? Blanc. Napiši nekaj o Italijanih, ki preopremljajo Combe Ma- Arhiv Michela Lahko bi naredil vodnike enkrat hitreje (in slabše), a bi Piolaja več zaslužil. Jaz izdelujem "vodničke opremljevalcev udite v masivu Mont Blanc, tudi moje smeri, ne da bi smeri" z namenom, da denar od prodaje vložim v nove me vprašali. Prepovedal sem jim, ker preopremljajo vzpone. Namen komercialnih vodnikov je le goli zaslu- z navadnimi svedrovci, in to na neprimernih mestih. žek. Ljudje, ki kupujejo vodnike, bi to morali vedeti. Spustijo se z vrha, dodajo nove svedrovce zraven sta- rih, kot se jim zdi. Tako so mi uničili nekaj smeri. Tudi Kupuješ opremo sam? jaz preopremljam smeri drugih avtorjev, a le v sektor- VESTNIK PLANINSKI Ja. Prej mi je prodaja vodnikov prinesla več denarja, jih, za katere delam vodniček. Na splošno v teh sme- tako da sem si nakupil svedrovcev. reh zamenjam varovališča, da so varna. Seveda vpra-

4 šam avtorje za dovoljenje. Ko sem na Aiguille du Midi

HRc ali HRb je stopnja trdote (in s tem kakovosti) nerja- april 2020 večega jekla, izražena v številkah. preopremljal smeri pokojnega Voglerja, sem za dovo- 5 Granitni list. ljenje vprašal njegovega brata. m 29 ALPINISTIČNI SMUK

Matej Mejovšek

Smučarski spust z vrha Triglava Foto: Franci Pogačar Trije smučarji, Triglav in petek trinajsti Spust z vrha Slovenije Triglav je močan narodni simbol, je naša domača gora, ki je vredna vsega spoštovanja. Je najvišja skalna gmota Julijskih Alp. Je dobro prevrtana in naložena z železjem ter zaradi tega tudi oblegana gora. Ničkolikokrat je upodobljena kot filmska kulisa in uporabljena za številne narodove in narodne akcije. Triglav je s svojo višino prava "valilnica" snega in zato zanimiv alpinističnosmučarski cilj. V smučarskem smislu je precej zahtevna gora, saj le redkokdaj ponudi ugodne razmere in prav nobene smučarske linije, ki se začne na vrhu gore, pri Aljaževem stolpu, ne smemo podcenjevati.

Pravzaprav imam to srečo, da je moj pogled spoznala na vrhu Vrtače. S Simonom (Erjavec) je po- na najvišjo goro stalen. Od doma in tudi iz službe- tegnil smučarsko linijo na jug, jaz pa, kot po navadi, ne pisarne imam na voljo celodnevno ogledovanje sam na severno stran gore. Sčasoma so na plano pri- vzhodne – da, te bolj smučarske – strani gore. Po šle skupne smučarske linije in med njimi je bilo kar vzhodnih vesinah, ki jih opazujem vsak dan, smo tik nekaj "začinjenih". pred napovedano pandemijo z Andražem in Bine- Andraž je smučar moderne dobe, z odličnim zna- tom tudi smučali.1 Zanimiva je štorija, kako smo se njem vijuganja, z visokimi standardi alpinističnega sploh našli. Z Andražem sva se pred nekaj sezonami znanja in človek premišljenih dejanj – "Ne grem z gla- vo skozi zid!" – kar je dandanašnji pri mlajših smučar- 1 30 Andraž Šparovec in Bine Žalohar. jih zelo dobra lastnost. Bineta sem vrsto let opazoval le na Facebooku in In- 31 stagramu. Predvsem sem občudoval njegovo smu- čarsko znanje, široko smučarsko razgledanost in vo- ljo do stalne ter usmerjene komunikacije s sledilci. Še april 2020 posebej me navdušuje njegova sproščena, mestoma zabavljaška energija v kombinaciji z resnim pristo- pom k smučanju v gorah. Oba z Andražem sta pred- stavnika modernega smučanja v gorah, marsikdo bo rekel, da generacije "frirajderjev". Mogoče, a ne pov- sem, saj po mojem mnenju "frirajd smučarje" danes delimo na tiste, ki zavzeto iščejo le puhec, smučajo le v idealnih pogojih, se veliko snemajo in tako beležijo posamezne zavoje ali kratke "gledljive" linije, in na ti- ste, ki znajo hitro odsmučati dolge zavoje, tudi strme, s prepadnimi skoki, kakopak visoko v gorah, in pri tem vse skupaj izvedejo v varni maniri. Bine in An- draž sta pravzaprav izvajalca "novodobnega" smuča- VESTNIK PLANINSKI nja v gorah, ki je sestavljeno iz moderne smučarske tehnike, svežega razmišljanja in odličnega poznava- nja gorniških veščin. Sam sem, kot radi rečejo ta mladi, stari prdec na smu- čeh, predstavnik že nekoliko oddelane generacije al- pinistov, a še vedno z veliko željo in motivom mlado- stnega smučanja. Češ, ne dajmo se in pokažimo kaj koristnega mladim! Hvaležen sem staršem, da so me pri štirih letih postavili na smuči in da sem lahko po- zneje celo desetletje aktivno drilal zavoje in podiral količke v Smučarskem klubu Velenje. Hvaležen sem pokojnemu Marku,2 ki me je prvič zvlekel na strmo turno smučanje. Hvaležen sem vsem mentorjem in Najzahtevnejši je bil prehod z grebena na 2 Marko Lihteneker je življenje izgubil leta 2005 med zahodne snežne vesine. sestopom z Everesta. Foto: Bine Žalohar soplezalcem, da sem skozi tridesetletno plezalno in razmišljali, kam bi šli na prvo skupno turo. Izbrali alpinistično udejstvovanje vsrkal toliko veščin, ki mi smo zahodne Julijske Alpe in presmučali lepo linijo z danes tako zelo koristijo pri smučanju v gorah. Niko- dolgimi zavoji v odličnih "frirajderskih" razmerah pod li prej si nisem tovrstnega smučanja v osebnih pre- bivakom Nogara. Med vračanjem so se nam pogledi dalčkih postavljal tako visoko, kot to velja za zadnjih že usmerili proti Triglavu. "Gremo ta teden tja gor?! nekaj sezon. Pred tem sem šel smučat, če res ni bilo Vzhodna stena je videti zalita. Vremenska napoved primernih razmer za plezanje. Vedno je bilo smuča- kaže na stabilno stanje, nizke temperature pa bodo nje podrejeno plezanju, alpinističnim ciljem, drugim držale le do četrtka …" Vse to so bile informacije, ki raziskovalno-potovalnim dejanjem po svetu, poslu in so nam dale krila. seveda družini. Tudi prej sem presmučal marsikate- Dan pred spustom smo se zbrali na Kredarici. Zara- ro pokončno linijo, a ni bilo stalnosti in vmes so bila di družinskih obveznosti sem prišel tja gor sredi noči. tudi dolga obdobja, ko sploh nisem stopil na smuči. Noč je bila jasna, s čudovito, skoraj mistično svetlobo, Nekaj tudi zaradi poškodbe hrbtenice. Zadnja leta pa ki jo je nudila močna Luna. Ta me vedno spomni na sem zavestno osredotočen na raznovrstne dejavnosti hčerko, ki je dobila ime po njej, saj je bila na dan nje- na smučeh. Po najboljših močeh se trudim in skrbim nega rojstva popolna. za to, da preprosto smučam. Pomembno je, da smu- Vstali smo zelo zgodaj. Sledila je priprava z nekaj še čam v gorah; niti ne to, kaj presmučam, kot to, da lah- kako potrebnimi šalami, a tudi resnih obrazov, ko je ko smučam, in sicer v vseh razmerah, na vseh pod- tekla beseda o taktiki in potrebni opremi. Smučarska lagah, različnih strminah, da se poskušam približati oprema je v zadnjih letih, kar v desetletju, izjemno na- slogu smučanja, ki ga zahteva določena smučarska predovala, tako zelo, da je smučanje v gorah postalo linija. Nisem izbirčen, ampak izjemno hvaležen, da res užitek. Široke in lahke smučke, a kljub temu ravno sploh lahko smučam. prav trde, vrhunske kakovosti omogočajo zares teko- Kot smučarski patroni smo se prvič zbrali v dobitni če in udobne zavoje. V zadnjih sezonah sem na pri- kombinaciji nekaj dni pred spustom s Triglava. Bine, mer zmanjšal težo smučarske opreme za štirideset do ki poučuje smučanje v mondenem Chamonixu, je petdeset odstotkov. Vsa industrija stremi k lažjemu, imel opravke doma, Aljaž je imel prost teden, sam pa kakovostnejšemu in uporabnejšemu. Jasno kot beli tako in tako smučam, kadar je to le mogoče. Konec dan pa je, da je smučarsko znanje še vedno osnova za tedna je zapadel svež sneg, kar me je katapultiralo v varne smučarske užitke. Strmina ne popušča. pokončne linije v Vrtači. Tam sem uvidel, da se nov Ob 6.30 smo brez hitenja na smučeh prečili pod Foto: Bine Žalohar sneg odlično drži stene. Nato smo na začetku tedna vzhodno steno. Leto dni pred tem sem bil v ekipi 32 štirih prav tako pod to steno, a smo se zaradi slabe snežne zalitosti obrnili in smučali Čez prag v Vrata. Letos je stena bila videti lepše zalita, a daleč od časov, ko se je še smučalo v pobeljeni Triglavski glavi. Pod steno smo se odločili za smučanje po vzhodnih vesi- nah. Vzpon s cepini v rokah je lepo napredoval in ste- na je bila videti res zračna in polna dinamičnih pre- hodov. Čez čas smo se znašli na severnem grebenu, ki je bil dodobra spihan, odprt, kot se za greben spo- dobi, in precej skalnat. Precej resno sem se vprašal, ali bo sploh mogoče smučati po njem. Ne vem, zakaj se mi je sploh porajala ta misel, ko pa sem vedel, da sem podobne in celo težje detajle že večkrat presmučal. Najbrž zaradi spoštovanja do naše najvišje in najpo- membnejše gore. Vsi trije dojemamo smučanje kot resno dejavnost, zato vsako sezono začnemo z zavoji že nekje na za- četku novembra. V gorah po navadi letno zarišem nekje med štirideset in petdeset kompleksnih smu- čarskih linij in k temu dodam približno deset dni tako imenovanega iskanja občutkov na smučišču. Vsi V zgornjem delu vzhodne stene nas je pričakal do- Trije smučarji na v družini radi smučamo in osrečuje me, kadar lahko ber, mehak sneg, ki ga sonce v tem zaprtem delu ni vrhu Triglava tik pred smučarskim skupaj preživljamo čas v zimskem svetu gora. našlo. Sledila je dolga prečka na odprt in izpostavljen spustom, 13. 3. 2020 Na vrhu Triglava sta nas pričakala brezvetrje in čudo- del stene. Ta del smo presmučali v tehnično zahtev- Foto: Bine Žalohar vit razgled na okoliške vršace. Vsak zase smo si vze- nih zavojih, tako imenovanih zavojih s poskokom, in li čas za pripravo na spust. Pomembno je, da se za z določenim bočnim drsenjem. Malce sem presenetil take stvari pripraviš tako tehnično kot tudi duševno samega sebe, saj sem mislil, da bom smučal lažje, lah- in psihično. Da pregledaš alpinistično in smučarsko kotnejše, a mi osončena podlaga ni najbolj dišala, pre- opremo, premišljeno razporediš opremo na plezal- prosto si nisem zaupal, kot bi si moral. nem pasu, jo smiselno zložiš v nahrbtnik, ustrezno Spust smo opravili kot usklajena skupina in smuča- vpneš smučarske čevlje v vezi, preveriš čelado, cepin, li v sekcijah, kar pomeni, da se je prvi smučar spustil vponke … Skratka, veliko malenkosti, ki pozneje vpli- od začetne točke do naslednje smiselne in varne toč- vajo na zaupanje vase, v opremo, na kakovost spusta ke v steni, druga dva pa sta mu sledila. Včasih je taka in posledično varnost. Vsi trije razumemo pomemb- sekcija lahko dolga le nekaj zavojev, drugič nekaj sto nost alpinistične in smučarske opreme in namenja- višinskih metrov. To je skoraj edina skupinska takti- mo tem "malenkostim" veliko pozornosti. Iščemo le ka, ki na tako zahtevnem, razgibanem in pokončnem najboljše rešitve in jih tudi sami radi uvajamo, da je terenu prinaša uspeh in vpliva na varnost spusta. Za- smučanje lažje, tekoče in varnejše. dnji del stene nas je pričakal z boljšo podlago, kar je Po nekaj kratkih ogrevalnih zavojih in kontroliranem pomenilo tudi hitrejše smučanje. Ko smo dosegli drsenju na južno stran gore smo bili pripravljeni za vmesni greben, ki vodi v znameniti Müllerjev kamin, spust. Bine ima izredno voljo in velik smisel za vide- smo spoznali, da smo zmogli neprekinjeno smučanje oprodukcijo, zato si je, kot po navadi, na čelado na- z vrha Triglava na ledenik pod Kredarico, in to kljub mestil videokamero. Najbrž bi brez njegovega videa, slabim razmeram. ki ga je odlično posnel in zmontiral, objavili le nekaj Smučanje s Triglava ni nekaj, kar bi človek naredil fotografij inselfijev in ljudje bi komentirali: "Glej nor- prav vsak zimski dan. Teren je pokončen, strm, smu- ce, spet se nastavljajo," tako pa so gledalci dobili pravo čanje pa zahtevno, še posebej, kadar gre linija z vrha kost za glodanje. Komentarji so bili tudi taki: "Glej nor- gore in se zavoji začnejo pri Aljaževem stolpu. Našo ce, kaj počnejo! A jim je treba?!" Kakor koli, v vsakem najvišjo goro je treba skrbno opazovati, spremljati primeru smučar in alpinist, žal, postane Norec. Sam razmere in izbrati ustrezno taktiko. nikoli nisem smučal ali plezal, da bi me posledično vi- Drži, spustov s Triglava je bilo že veliko, a v zadnjih delo 60.000 ljudi, a iskreno nimam nič proti temu. zimah je to prej izredna redkost kot pravilo. Tudi sam Spust je sprva potekal po ostrem in spihanem sever- sem že neuspešno smučal na južno stran gore in lani nem grebenu. Bili smo pazljivi, na določenih delih poskusil na vzhodni strani, a šele v tretje mi je uspe- smo drseli s smučmi, na enem delu grebena smo se lo. Kljub slabšim razmeram je bil to pravi smučarski VESTNIK PLANINSKI celo kobacali čez skale, v največji meri pa smučali v spust z vrha. Vesel sem, da sem to doživel z Andra- poševnem smuku. Tehnično najtežji del spusta je bil žem in Binetom, ki nista le odlična smučarja in gor- prehod z grebena na vzhodne vesine. Na tem delu je nika, ampak tudi izredna človeka. Nič ni dano, vse je april 2020

bilo treba zapičiti cepin v ledeno podlago, da smo se prigarano in tudi ta smučarski spust nam je uspel za-

počutili bolj suverene. radi bogatih izkušenj, znanja in izjemne volje. m 33 Z NAMI NA POT

Roman Tratar

Stična z znamenitim cistercijanskim samostanom Foto: Roman Tratar V družbi enako mislečih Pohodi v občini Ivančna Gorica

Na jugovzhodu osrednjeslovenske regije leži občina Ivančna Gorica, katere prepoznavni slogan je Prijetno domače, v grbu pa znak, ki simbolizira dolenjsko gričevnato pokrajino. Valovito zaobljeni griči so večinoma poraščeni z gozdovi, zato redko poseljeni. Tu in tam jih bogatijo zaselki, v njih pa marsikje tudi kmetije, ki se preživljajo s turistično in gostinsko ponudbo. Pokrajina je kot nalašč ustvarjena za družinsko planinarjenje, obiskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih je v teh krajih kar precej.

V zadnjih treh desetletjih smo na zelo majh- Gore je prepoznavno predvsem po svojih pestrih pla- nem območju gosto posejanih gričev in hribov v se- ninskih aktivnostih in dobrem delu z mladimi, Pla- vernem delu občine, ki geografsko sicer sodijo v Po- ninsko društvo Šentvid pri Stični pa slovi po prikupni savsko hribovje, oblikovali mnoge pohode. Ti nam v Lavričevi koči na Gradišču, ki je vse pogostejši cilj ne- različnih letnih časih vsak po svoje približajo prijetno deljskih izletnikov iz bližnje in daljne okolice. pokrajino in domačnost krajev tega okoliša. Poti, ki so v prvi vrsti nastale z namenom spodbujanja pohodne Jurčičev pohod dejavnosti, povezujejo kraje in že skoraj pozabljene Eden najmnožičnejših pohodov na Slovenskem in visoko ležeče zaselke. Odkrivajo nam predele neokr- zagotovo prvi v občini je Pohod po Jurčičevi poti, ki njene narave z njenimi naravnimi in kulturnimi zna- je bil prvič organiziran leta 1987. Na njem vrsto let menitostmi. Ob teh poteh se pohodniki lahko usta- štejemo več tisoč udeležencev. Za pot in organizacijo vijo na turističnih kmetijah in s tem spodbujajo tudi pohoda skrbi Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore. turistično dejavnost. Petnajst kilometrov dolg pohod poteka po Jurčiče- Na območju občine Ivančna Gorica sta aktivni dve vi "šolski poti" od mestnega jedra v Višnji Gori sko-

34 planinski društvi. Planinsko društvo Polž iz Višnje zi vasice okoli Polževega do Jurčičeve domačije na kontrolnih točk z žigi na voljo tudi pestra ponudba hrane v lokalnih kmečkih turizmih oziroma v planin- ski koči. S sprejemljivimi startninami se organizatorji potrudijo, da udeleženci hodijo po označeni poti in pohoda ne zapustijo lačni, v spomin pa domov prine- sejo še kakšno majico ali kapo pohoda.

Romanov pohod Leta 1993 je navdušen planinec Roman Tratar z Vira pri Stični (starejši, o. p.) zasnoval Stiški pohod, ki je po njegovi smrti dobil ime Romanov pohod. Kar petin- dvajset let zapored je vsak prvi maj Romanov pohod

Muljavi, kjer poteka tudi zaključna prireditev, od tam organizirala družina Tratar s sodelovanjem lokalne- Na prostranem vrhu pa je organiziran prevoz na izhodišče v Višnji Gori. ga planinskega društva. Tudi v zadnjih letih se poho- Obolnega Foto: Roman Tratar Leta 1998 je bila pot podaljšana za štiri kilometre s da na ta dan udeležuje precej pohodnikov, čeprav ni "šolsko potjo" do Krke, kjer je naš romanopisec Josip več organiziran. Dvaindvajset kilometrov dolga pot Jurčič začel guliti šolske klopi. Pohoda se v zadnjih le- se začne in konča pri samostanu v Stični. Sprva se tih organizirano udeležuje tudi precej šoloobveznih pot vzpne na Nograd in naprej na Sela, kjer udeležen- otrok v sklopu kulturno-športne dejavnosti. ci navadno dobijo čaj in pecivo. Sledi sestop v Izirk Posebno mesto med pohodi ima tudi tridnevni kro- in spet vzpon na najvišji občinski vrh Obolno, 776 m. žni pohod po občini Ivančna Gorica, ki pohodniku Obisk tamkajšnjega kmečkega turizma Berčon po- pokaže vse lepote prijetne domače pokrajine po vsej nudi prvi kontrolni žig in okrepčilo po izbiri. Z Obol- občini. Krožna pot po občini Ivančna Gorica povezu- nega sestopimo skozi vas Goričico naprej proti Pri- je vseh dvanajst krajevnih skupnosti, označena je z le- stavi, 696 m, kjer nas pričaka naslednji kontrolni žig. senimi smernimi tablami in prepoznavno zeleno-be- Mimo Izletniškega turizma Okorn sestopimo proti lo markacijo. Organiziran tridnevni pohod poteka v Gradišču, 519 m, kjer v Lavričevi koči in po tretjem začetku maja. Pohod ni tako množičen kot Jurčičev, kontrolnem žigu sledita malica in druženje pohodni- saj zaradi dolžine zahteva dobro fizično pripravlje- kov. Do izhodišča v Stični je nato le še pol ure hoda. nost. V celoti se ga lotijo le najvztrajnejši pohodniki. Zanje je organizirano prenočevanje na koncu dnev- Viridin pohod nih etap. Leta 2001 se je v krajevni skupnosti Metnaj rodila Poleg omenjenih pohodov se je v okolici Ivančne Go- ideja vaščanov, da bi skozi vse vasi in zaselke krajev- rice prijelo še več enodnevnih pohodov, ki so zaradi ne skupnosti speljali pohod. Pohod naj bi z namenom malo manjše množičnosti še privlačnejši, primerni spodbujanja turizma potekal mimo vseh treh kmetij, tudi za družinsko planinarjenje. Največ tradicije ima- ki s ukvarjajo s kmečkim turizmom. Za prvi pohod VESTNIK PLANINSKI jo pohodi po hribih nad Višnjo Goro, Stično in Šent- so vaščani pripravili zgibanke z opisom, pridobili ne- vidom pri Stični, katerih trase so dobile svoje mesto kaj sponzorjev in trasirali pot, po kateri so 25. mar- v turistični karti občine Ivančna Gorica. Značilno za ca 2001 izvedli prvi organiziran pohod po krajevni april 2020

njih je, da potekajo po krožnih poteh, tako da je cilj skupnosti Metnaj. Ta je štel približno štirideset udele- pohoda na samem izhodišču. Na vseh izletih je poleg žencev. Že v naslednjih letih so pohod preimenovali 35 v Viridin pohod, in sicer po cesarici avstrijskega dvo- Cerkev sv. Lamberta ra Viridi Visconti, dobri gospe s Pristave. Pohod je in gospa Virida postal tradicionalen, krajani ga vztrajno organizirajo Nedaleč stran iz vasice stoji tudi cerkev sv. Lamberta, vsako pomlad. Sprva je bilo to na zadnjo marčevsko 650 m, ki je postavljena na mestu nekdanjega gra- nedeljo, v zadnjih letih pa na velikonočni ponedeljek. du, v katerem je prebivala tako imenovana "gospa s Šestnajst kilometrov dolgo pot vsako leto pohodni- Pristave", vojvodinja Virida Visconti iz Milana. Bila je ki prehodijo v drugi smeri, tako prijavljene pohodni- soproga habsburškega vojvode Leopolda III., ki je vo- ke izmenjaje z malico gostita kmečki turizem Miglič dil tudi večino naše dežele. Na gradičku je živela po v Metnaju oziroma Izletniški turizem Okorn na Pri- moževi smrti od leta 1386 do svoje smrti leta 1407, ko stavi. so jo pokopali v stiški baziliki. Cerkev je postavljena Pot Viridinega pohoda je po nekaj popravkih v pr- na temeljih gradu, ohranjena je le ena stena, ki da- vih letih dobila označeno traso. Z Mekinj nad Stič- nes služi kot oltar. no vodi najprej na Dobravo, nato naprej na Prista- vo mimo Okornovih. Z vrha Pristave je pot speljana skozi park do cerkvice sv. Lamberta, kjer zadnja leta našli turistično kmetijo Miglič, ki pohodnike gosti, priredijo tudi verski obred, namenjen pohodnikom. kadar pohod poteka v opisani smeri. Povratek na iz- Sestopu mimo Belentinovega mlina sledi vzpon na hodišče je enostaven, asfaltne ceste pa se ognemo šele Debeče, skozi vasici Planina in Osredek pa se vzpne- na koncu, ko skrenemo levo v gozd proti Mekinjam. mo še na Obolno, 776 m. Nadaljujemo proti Pristavi, a le do vasi Poljane, kjer domačini ponudijo domače Lavričev pohod proizvode s kmetije. S Poljan sestopimo v dolino Sti- Člani Planinskega društva Šentvid pri Stični so leta škega potoka in obiščemo zaselek Dermožnik, kjer 1997 trasirali krožno planinsko pot in jo poimenova- je eden izmed izvirov potoka Stičnice. Iz doline pa li po lokalnem tovarnarju, kapitalistu Josipu Lavriču se spet povzpnemo strmo navzgor na makadamsko iz Šentvida pri Stični. Pot je septembra istega leta ko- cesto in ta nas popelje v vas Metnaj. Sredi vasi bomo misija za planinska pota pri PZS registrirala kot pla- ninsko pot. Na njej domače planinsko društvo vsako tretjo oktobrsko nedeljo že triindvajset let zapored Turistična vas Pristava organizira Lavričev pohod. Začetek pohoda je pri V idilični hribovski vasici Pristavi nad Stično so kmetije združile svojo doma- gostilni Jankl v središču Šentvida pri Stični. Po prija- čo ponudbo in se povezale v Turistično vas Pristava. Po gostinski ponud- vi med sedmo in deseto uro zjutraj se pohodniki, ko bi domače hrane je najbolj znan Izletniški turizem Okorn. Poleg kmetij, ki vsaka po svoje prispevajo k ponudbi domačih proizvodov, je na prostranem travniku Pristave prostor za organizirane piknike, zraven je park kot nalašč Virsko mesto za razgledno sprehajanje. Pri kmetiji Tonijevih je obiskovalcem za prenoče- Prazgodovinsko naselje z domačim ledinskim vanje na voljo turistična hiša Virida, na odmaknjenem delu parka pa obisko- imenom Cvinger leži na nizkem gorskem hrbtu, valcem z avtodomi več parkirnih mest z najnujnejšo infrastrukturo. Na vrhu 370–410 m, nad Virom pri Stični. Po površini meri kar 696 metrov visoke Pristave stoji nekdanji Partizanski dom, ki ni uradno od- enaindvajset hektarjev, dolgo je osemsto metrov in prt, nedaleč stran stojita spominski obeležji iz vojne za Slovenijo in padlim široko do štiristo metrov. Obdano je z obzidjem, ki je partizanom v drugi svetovni vojni. razpoznavno kot mogočen do šest metrov visok na- sip ali kot izrazita terasa. Še zdaj je skoraj povsod do- bro vidno. V dolžino meri 2,04 km. Prečni zid, ki je ne- Na Pristavi kaj stoletij mlajši od obodnega, deli naselje v gozdnati Foto: Roman Tratar in močno zakraseli severni del (Mali Boršt) in obdelani južni zložnejši del z njivami in travniki. Tu leži zaselek Vrh z Vrhovčevo domačijo Grofijo. Naselbina nad Virom je bila zasnovana in utrjena v sedanji velikosti konec osmega stoletja pred našim štetjem na začetku starejše železne dobe. Suho gra- jeni kamniti zid je bil zunaj podprt z zemljenim na- sipom, prva prenova obzidja sredi šestega stoletja pred našim štetjem je vpeljala v njegovo sestavo še lesene vezi in opore. Povprečno je bil zid širok okoli tri metre. Drugič je bilo obzidje prenovljeno sredi pe- tega stoletja pred našim štetjem, še zadnjič pa pred prihodom Rimljanov na koncu mlajše železne dobe. Potem je naselje na Cvingerju zamrlo, zaživela pa je dolina ob rimski cesti in v cestni postaji Acervo (Go- mila) pri Ivančni Gorici. 36 2005 trasiralo in uredilo petnajst kilometrov dolgo 37 krožno pot, ki so jo poimenovali Pot dveh slapov. Čez dve leti je bila pot tudi uradno registrirana pri PZS kot planinska pot. V septembru, navadno na tretjo april 2020

nedeljo, tradicionalno prirejajo planinski Pohod dveh slapov, ki se ga v povprečju udeleži 100–200 udele- žencev. Zbor pohodnikov je v središču Višnje Gore, zadnja leta na mestnem kopališču, kjer je tudi cilj po- hoda. Vsi prijavljeni pohodniki so na zaključku dele- žni tudi pogostitve, med pohodom pa obiščejo dve

Lavričeva koča na Gradišču Koča stoji na južni strani tik pod vrhom 519 metrov visokega Gradišča, ki se vzpenja severno nad Stično in Šentvidom pri Stični. Vrh delno poraščenega hriba krasi cerkev sv. Miklavža, katere prva omemba sega PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI že v leto 1250. Na vrhu je bila naselbina oziroma gra- dišče že v prazgodovini. Podobno je v neposredni bli- Križ na Gradišču (nad Višnjo Goro) Foto: Roman Tratar žini, južno z Gradišča dobro viden ogromen kompleks prazgodovinskega mesta iz obdobja železne dobe na prejmejo prvi kontrolni žig, napotijo na sedemnajst Viru pri Stični. kilometrov dolgo krožno pot. Oznake Lavričeve poti PD Šentvid pri Stični je Lavričevo kočo na Gradišču iz Šentvida pri Stični vodijo skozi kraje in griče se- iz nekdanje lovske koče obnovilo in preuredilo v pla- verno od Šentvida pri Stični. Na kontrolnih točkah ninsko kočo v letih 1987 do 1997. Do koče poleg števil- na Felič vrhu, 625 m, Pristavi, 696 m, predvsem pa nih pešpoti vodi tudi asfaltna cesta. Odprta je pred- na koncu na Lavričevi koči na Gradišču, 519 m, kjer vsem za konec tedna oziroma po dogovoru. Za zdaj prejmejo še zadnji kontrolni žig, so pogoščeni s hra- premore le gostinsko ponudbo brez prenočišč, zato je no in pijačo, običajno pa še s pečenim kostanjem in primerna za razne oblike enodnevne planinske aktiv- moštom. Pohod zaključimo s sestopom na izhodišče, nosti. Z novozgrajenimi lesenimi kočicami so lansko lahko pa ga podaljšamo skozi Stično ali Vir pri Stični leto odprli vrata tudi taborom, predvsem v letnem proti Ivančni Gorici, kamor vodi markirana pot. Na času. Skorajda pravljično urejena okolica in bogat Viru pri Stični, le nekaj minut s poti, stoji mogočna program raznih aktivnosti dnevne obiskovalce in re- prazgodovinska naselbina, ki si jo lahko ogledamo kreativce privabljata skozi vse leto. Od Lavričeve koče v enournem sprehodu, za voden ogled po predho- je lep razgled od jugovzhoda z Gorjanci in vse do ju- dnem dogovoru pa bomo potrebovali dve do tri ure. gozahoda, kjer kraljuje Snežnik. Vmes se razprosti- ra Dolenjsko gričevje, lep je pogled na dolino Višnjice Pohod dveh slapov od Ivančne Gorice proti Suhi krajini. Na jugozahodni Gradišče in prijetna Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore je na osnovi strani v bližini vidimo še Polževo in Kurešček. Lavričeva koča ideje, da bi povezali dve dolini potokov s slapovi, leta Foto: Jan Jenko

Kraški svet Gradišča Da se Gradišče nad Stično nahaja na kraškem svetu, priča njegova neposredna okolica, ki je bogato pre- predena s kraškimi jamami in brezni. Le deset minut stran od Lavričeve koče je Šimenkovo brezno, ki je že vrsto let izziv jamarjem. Ti so odkrili izjemno razvejan jamski sistem podzemnih rovov in jezer. Po zadnjih raziskavah in meritvah je jama dolga kar devetsto dvajset metrov, globoka je sto štiri metre, a dostopna samo jamarjem. V teh krajih pa domuje še en posebnež. Človeška ri- bica ali Proteus anguinus, ki so ji že v davni zgodo- vini pripisovali vlogo zmajevih mladičev. Zapis o prvi najdbi te malo raziskane živalske vrste sega v ko- nec 18. stoletja in pripada izviru potoka Vir na Viru pri Stični. Ta se napaja ravno s podzemnega sveta bli- žnjega Gradišča. O Josipu Lavriču (1898–1968) iz Šentvida pri Stični Bil je sin podeželskega usnjarja, čigar obrt je imela začetke v letu 1851. Maturiral je leta 1918 na trgovski akademiji v Gradcu ter služboval v bančni stroki v Ljubljani in Novem mestu. Leta 1923 je odšel v tujino, kjer je ostal do 1928. leta. V Franciji, Belgiji in Angliji se je izobraževal v usnjarski stroki, delal in s prihran- ki odkupil očetovo domačijo z obrtjo vred. S pridom je uporabil v tujini pridobljeno znanje in izkušnje. Razvi- jal in širil je usnjarno, sezidal tovarno, izpopolnil teh- nologijo in zaposloval kar lepo število delavcev, ki so strojili usnje za podplate, podlogo in vrhnje usnje. Med drugo svetovno vojno je s skrivnimi dobavami usnja podpiral borce proti okupatorju. Spomladi 1944 so ga zaprli in poslali v Begunje. Tovarna v Šentvi- du je med vojno delno pogorela, konec vojne pa je bila še bombardirana. Po vojni jo je Jože Lavrič obno- vil, leta 1946 pa jo je izročil ministrstvu za industrijo in rudarstvo SRS. Kot izredno nadarjen in izobražen ter literarno razgledan je bil priljubljen in cenjen so- Prostor dolini s slapovi ter hribe nad Višnjo Goro. Zlasti zna- vaščan. Ker je dalj časa živel v Franciji, se ga je prijelo prazgodovinske meniti so lehnjakovi slapovi Kosce, ki veljajo za ene ime Francoz. Z veliko vnemo se je posvečal napred- naselbine na Viru največjih lehnjakovih slapov celo v Evropi. Mimo njih Foto: Roman Tratar ku Šentvida pri Stični, v povojnih letih tudi turistič- nas pot v sestopu vodi z Vrha nad Višnjo Goro. Za nemu razvoju kraja. Bil je član planinskega društva, prehojeno pot, ki je dobro označena in mestoma tudi lovske družine v Šentvidu pri Stični, zato ni čudno, da zavarovana, potrebujemo vsaj 4–5 ur, na njej skupno so mu planinci in občani Šentvida pri Stični posvetili opravimo več kot 600 metrov višinske razlike. lepo planinsko pot.

Slapovi Kosce Le kdo bi verjel, da lahko mah ustvarja slapove? Lah- ko. S pomočjo vode, bogate s kalcijevim karbonatom, malo delnega tlaka pri pršenju kapljic in mah dobi se- Slapovi Kosce dimentni oklep. Skoraj šolski primer je prijetna doli- Foto: Peter Medved nica s potokom Kosca blizu Višnje Gore. V zatrepu

Stolp Kucelj Foto: Roman Tratar

dva kilometra dolge doline tik pod izvirom potoka se bohotijo lehnjakove kopice, obraščena z mahom, čez katerega pahljačasto teče potok in gradi svojevrstno vodno zaveso. Po obilnejšem deževju se slap spreme- ni v hrupnega divjaka. V sušnih obdobjih voda le pol-

zi čez dvajset metrov visoke lehnjakove stene v nešte-

38 to nežnih vodnih kapljicah. m Po Viridini potisledimo značilnim oznakam. Foto: Roman Tratar diščem vMekinjahnadStično je speljana velikonočni ponedeljek. Krožna potzizho- Metnaj tradicionalno prireja vsako leto na ridinega pohoda,kiga krajevna skupnost Viridina potpoteka pooznačeni trasi Vi - Viridina pot Obolno, najvišjivrhnaRomanovi potiFoto: Roman Tratar Romanova pot činoma poteka pogozdnih inplaninskih šče tamkajšnje turistične kmetije. Pot ve- bovite krajevne skupnosti Metnajter obi- Gorica. Povezuje vse zaselke invasi hri- po hribih v severnem delu občine Ivančna Posavsko hribovje Posavsko hribovje Koča: Izhodišče: Višinska razlika: Oprema: Zahtevnost: Organiziran pohodpoteka vsakprvimaj. prebujanje dolenjske gričevnate pokrajine. danskem časunampričara edinstveno in označenih planinskihpoteh. V spomla- nudbo. Pot poteka pretežno pogozdnih stičnih kmetijahpadomačo gostinsko po- skih točkah ponujakontrolne žige, vturi- vasice nadStično, narazglednih planin- vidljivi višinskirazliki obišče najvišje ležeče bovje nadStično. Narazdalji 22kminza- Romanova pot v krožni trasi povezuje hri- Zemljevid: Sezona: Časi: Koča: Izhodišče: Višinska razlika: Oprema: Zahtevnost: Časi: ko skozi vse leto. predvsem zadružine, obiščemo pajolah- asfaltnih cestah. Primernaje za vsakogar, poteh, delno patudipomakadamskih in Nekateri deli potinisooznačeni. obe smeripohoda. ličnimi lesenimi tablami, kioznačujejo Pot je dobro označena inopremljena z WGS84: N45,95611°, E14,805672° vozom zaIvančno Gorico, 2,5km. pripeljemo podolenjski avtocesti ziz- WGS84: N45,965094°, E14,813525° 4 km. tocesti zizvozom zaIvančno Gorico, Do sem se pripeljemo podolenjski av- 519 m, telefon 041 456 914 669 m, telefon 041 329810 Skupaj 4.45 h Metnaj–Mekinje nadStično 45 min Dermožnik–Metnaj 30 min Obolno–Poljane–Dermožnik 1h Pristava–Obolno 1.45 h Gradišče–Stična 30 min Pristava–Gradišče 1 h Obolno–Pristava 1.30 h Sela–Izirk–Obolno 2 h Mekinje nadStično–Pristava 45 min Stična–Sela 1.15 h Lavričeva koča naGradišču, Izletniški turizemOkorn, Pristava, Vsi letničasi Običajna planinska oprema Običajna planinska oprema Stična, 355 m. Dosem se Mekinje nadStično, 460 m. Turistična karta občine Nezahtevna označena pot. Nezahtevna označena pot. 850 m 750 m

39 PLANINSKI VESTNIK\ april 2020 PLANINSKI VESTNIK\ april 2020 40 PLANINSKI VESTNIK\ april 2020 PLANINSKI VESTNIK\ april 2020 Viridina pot Romanova pot Opis: Opis: Zemljevid: Sezona: Ivančna Gorica, 1 :50.000 Ivančna Gorica,1 :50.000 Skupaj 6.15 h nu vodi naSela.Vasico zapustimo v makadamske ceste, kivblagem vzpo- Z vrha nasgozdna potpopelje levo do samostanom severno nahribNograd. Stični krenemo mimo pokopališča za razglednem gričevju vodi skozi vasici vasico Debeče. Asfaltna cesta naspo Belentinovega mlinainse vzpnemo v park do cerkvice, odtam sestopimo do Z vrha Pristave je potspeljana skozi naprej naPristavo do Okornovih. gozdu naDobravo nadStično, nato S parkirišča prisamostanu v Z izhodišča vMekinjahgremo po Vsi letničasi Turistična karta občine koče vzpnemo vturistično vas Pristavo, vasice Goričice, nato se mimo lovske te, nadcesto nadaljujemo do razgledne Z vrhasestopimo potravniku skozi Pla- ko nižjem kmečkem turizmu. no, 776 m. Okrepčilo dobimo v nekoli- in se skozi gozdove vzpnemo naObol- njene narave prečimo potok Stičnico redko obiskanem kotičku dokaj neokr- desno skozi gozd vzaselek Izirk.V tem nas oznake usmerijonagozdno pot izmed izvirov potoka Stičnice. Izdoline ga potoka, vDermožnik, kjer je eden od koder sestopimo vdolino Stiške- poti proti Pristavi, aledo vasi Poljane, vrh občine. Naprej sledimo označeni vzpnemo na776 metrov visoknajvišji Mimo kmečkega turizmaBerčon se Planina inOsredek vse do Obolnega. Posavsko hribovje Posavsko hribovje pol ure pripelje nanaše izhodišče. stimo južno popotiproti Stični,kinasv Planinski ambient prijetne koče zapu- vzponom kLavričevi koči naGradišču. zi prijeten gozd, kise konča sstrmim tij naDobravo. Zložno se spustimo sko- polja. Sestopimo ob gozdu mimo kme- rizem, odtam naprej pokolovozu čez 695 m. Vbližiniobiščemo- izletniškitu skozi gozd vMekinje naizhodišče. hiše ob krajevni tabli, odtam paleše cesti izMetnaja sestopimo do prve turistično kmetijoMiglič. Po asfaltni severne strani. Sredi vasi bomo našli jo dosežemo po makadamski cesti s strmo navzgor proti vasi Metnaj, ki Roman Tratar Roman Tratar Pot dvehslapov Koča: Izhodišče: Višinska razlika: Oprema: Zahtevnost: priljubljena izletniško-planinska točka. je Lavričeva koča naGradišču, kivelja kot v razgibani dolenjski pokrajini. Cilj pohoda tjo nedeljo voktobru, prikaže čare jeseni Stični tradicionalno organizira vsako tre- ga domače Planinsko društvo Šentvid pri izziv zadružinskiizlet.Lavričev pohod, ki ca. Pot je primerna za vsakogar in pravšnji verovzhodnem delu občine Ivančna Gori- čena potpovezuje hribeinvzpetine nase- pri Stični.Sedemnajstkilometrska ozna- čevega pohodazizhodiščemvŠentvidu Lavričeva potpoteka pokrožni trasi Lavri- Lavričeva pot Koča: Izhodišče: Višinska razlika: Oprema: Zahtevnost: ročam spomladanski alijesenski čas. Kosce alislapove vdolini Višnjice, papripo- letu želimo ogledatilelehnjakove slapove ninarjenje skozi vse leto. Če sivkrajšem iz- izziv zadnevno turo oziroma družinsko pla- petnajst kilometrov dolga potje primeren no obišče več sto udeležencev. Zanimiva om vVišnji Gori(mestno kopališče) običaj- dveh slapov. Pohod szačetkom inzaključk- ljo vseptembru tradicionalno prireja Pohod Polž izVišnje Gore vsako leto tretjo nede- je dolini dveh potokov sslapovi. Po njej PD hribe severno od Višnje Gore, ki povezu- Pot dveh slapov je označena krožna potčez kadamskih inasfaltnih cestah. planinskih poteh, lemanjšidel poma- Pot večinoma poteka pogozdnih in WGS84: N45,958035°, E 14,742211° železniški postaji. izvozom zaVišnjo Goro. Parkiramo pri se pripeljemo podolenjski avtocesti z WGS84: N45,953416°, E14,838534° no Gorico, 4km. dolenjski avtocesti zizvozom zaIvanč - Jankl, 320 m.Dosem se pripeljemo po 01 788 47 57 nad Višnjo Goro, 552 m,telefon 519 m, telefon 041 456 914 Turistična kmetijaHabjan,Vrh Lavričeva koča naGradišču, Običajna planinska oprema Običajna planinska oprema Višnja Gora, 358 m. Dosem Šentvidu priStični, Gostilna Nezahtevna označena pot. Nezahtevna označena pot 750 m 650 m Zemljevid: Sezona: Časi: Opis: Opis: Zemljevid: Sezona: Časi: Ivančna Gorica,1 :50.000 lesenim oznakam, kinas pripeljejo iz potoka. Odizvira sledimo oznakam in stvi, nekoliko lažja pavišje nadsotesko možnost potispeljana poželeznile- neposredno ob slapu je zahtevnejša šnjice, 640 metrov visoko. Naodseku lehnjakovih slapov vse do izvira Vi- gozdna potnasvodi ob strugi mimo sledimo vse do slapa. Z brvmi urejena co, kimumimo Mleščevega mlina vijemo levo inprečimo potok Višnji- makadamu vgozd. Za kapelico za- konca vasi, nato panadaljujemo po Dedni Dol.Asfaltni cesti sledimo do stran avtoceste proti Ljubljani invasi nas oznake pospremijo nanasprotno Skupaj 4.45 h Kosca–Višnja Gora 45 min Gradišče–Kosca 1 h Kucelj–Gradišče 1 h Slapovi naVišnjici–Kucelj 1 h Ivančna Gorica,1 :50.000 dnem grebenu, vsestopu se priključi vodi posicergozdnatem, arazgle- ce, 710 m.Mehka gozdna potnas vasici Gorenji vrhpodvrhom Osren - 625 m. Nadaljujemo pogrebenu proti domačiji BerdajsIvana naFelič vrhu, jemo do druge kontrolne točke pri 610 m. Le še nekaj minut potrebu- in desno proti "Lectovemu gradu", se povzpnemo proti zaselku Cerovec ob potoku Bukovica podolini, iznje pa Janeza Krstnika. Nadaljujemo severno sledimo lepigozdni potido cerkvice Vzpnemo se proti MalemuKalu in verovzhodno vse do Velikih Češnjic. zavijemo namakadamsko cesto se- nemo skozi naselje proti vzhodu in Skupaj 5.30 h Gradišče–Šentvid priStični30 min Pristava–Gradišče 1 h Felič vrh–Pristava 1.30 h Bukovica–Felič vrh1 h Višnja Gora–Slapovi naVišnjici 1 h Šentvid priStični–Bukovica 1.30 h Od železniške postaje v Višnji Gori Z izhodišča (1.kontrolni žig)kre- Vsi letničasi Vsi letničasi Turistična karta Občine Turistična karta občine Posavsko hribovje Posavsko hribovje Foto: Roman Tratar Cerkev sv. Miklavža naGradišču Slapovi Višnjice Foto: Roman Tratar Alpe indolenjsko hribovje. Od stolpa okoli pase odpira leppogled nanaše nahaja geodetski razgledni stolp, na- stranem, 748 metrov visokem vrhu,se zasuče desno proti Kuclju. Natem pro- gozda mimo vasi Blečji Vrh. Tu se pot mo oznake Badjurove krožne potiin območju zobčino Litija,kjer opazi - tem delu se nahajamo namejnem nadaljujemo do vasice Debeče. Na makadamski cesti z Javorja inponjej

41 PLANINSKI VESTNIK\ april 2020 PLANINSKI VESTNIK\ april 2020 42 PLANINSKI VESTNIK\ april 2020 PLANINSKI VESTNIK\ april 2020 Pot dvehslapov Lavričeva pot du se znajdemo nastičišču kar štirih desno popotinaPristavo. Ševgoz- Lamberta naPristavi. Nadaljujemo strmo vzpnemo pogozdu kcerkvisv. Belentinovem mlinu,odtam pase stopimo levo nakolovoz vdolino proti ni poti(smernetable). Z makadama vasjo Debeče se pridružimo Viridi - Javorske panoramske poti.Tik pred na potv sestopu vodi proti vasici Vrh Od lesenega križanavrhu nasuhoje- stu manjše prazgodovinske naselbine. visoko Gradišče. Znašlismo se name- kolovozu, ki naspopelje na706 metrov dimo asfaltni cesti. Nadaljujemo po Brezovo, kjer kakih 300 metrov sle - nato padesno skozi gozd vvas Gornje nadaljujemo nekaj sto metrov naprej gozd. Po udobni gozdni potisestopimo oznake nakoncu vasi spet povabijo v asfaltni cesti, aledo Dobrave, kjer nas žig. S Pristave Lavričeva potkrene po pri domačiji Jefimovih tretji kontrolni nas povedejo čezpolja vvas, kjer je Ivančna Gorica. Oznake Lavričeve poti Romanova potinKrožna potObčine poti pohodov; zdesne se še pridružita po sstopnicami nadelani poti nam lehnjakovim slapovom. Strmsestop rovzhodno proti izviruKosce in njenim pot. Ta se enakomerno spuščaseve- na makadam, kise izteče nagozdno ke kmaluusmerijo vlevo medhiše S ceste proti Višnji Gorinasozna - Habjan, kjer se lahko tudiokrepčamo. nad Višnjo Goro do kmečkega turizma Posavsko hribovje Posavsko hribovje proti Višnji Gori,kjer je naše izhodišče. ka vKosci priključi makadamski cesti nekajkrat prestopi inse mimo zasel - označena potsledistrugi potoka, jo oziroma kadar je dovolj vode. Odslapa nimivejši sovspomladanskem času ogledamo povsem odblizu. Najza- omogoči, da sislapove intolmune dišča skozi Pristavljo vas. 519 m. ZGradišča sestopimo do izho- kar strm. Okrepimo se vLavričevi koči, do vznožja Gradišča, avzponnanjje Roman Tratar Roman Tratar zgledom žezgodaj privzgojil veselje do plani Jernejev ati,velik ljubitelj gora, je sinuzlastnim drugi. odtlej vta osir nikoli več nidregnil neprvi Oba sta obnemela obstala brez odgovora in namenil resen poglednaravnost voči. ga je namesto odgovora pobaral Jernej inmu »A sise tiženaveličal svojega atijainmame?« boljši mariborski prijatelj Erik. sem intja?«ga je enkrat vprašal njegov naj »A se res še nisinaveličal nenehnihvoženj brimi ljudmi, kiga imajoradi inonnjih. dveh zelorazličnih svetovih inmedtoliko do atija. Pravzaprav je bilvesel, dalahko živiv dveh sob, »dodatne« mamein»dodatnega« navajen nenehnihselitev patudidveh domov, dom vMariboru. Nise pritoževal, sajje bilže noči pazmamo inmaminimmožem Edvar in njegovo novo ženo Martino, ostale dneve in ce indel poletnihpreživljal vRadovni zatijem ša ločila,je vsakkonec tedna, zimske počitni očijevo inmamimo. Odkar sta se njegova star življal svoj čas razpet med dvema družinama, Trinajstletnik je žeodprvega leta starosti pre pustolovščina. saj niimelpouka. Nasprotno – veselil se je, kajti skupaj zatijem juje čakala nova planinska zunaj še vladalačrnatema. Ase Jernej niprav ničpritoževal, čeprav bilahko spalpomilivolji, Ati Rado insinJernej sta tistega sobotnega jutra vstala zelozgodaj. No, tako rano, da je na Velikiplanini Živalska (ne)sreča Kristina Menih pohodniškimi palicami,svetilko, zemljevidom, zimski idili.Primerno oblečena inopremljena s ko Veliko planino, bahavo razgaljeno vvsej divji čil, da jos sinom mahneta na 1550 dobro pokukal izkoledarja, se je atiRado odlo V tistem zimskem jutru, ko je februar komaj gorskimi vrhovi. tudi nata račun pohvalil z veliko osvojenimi pridružil planinskemu društvu inse je lahko glava. V prvem razredu osnovne šolese je tih letihse je Jernej prvičpovzpel navrhTri narjenja inodkrivanja planinskihlepot.Pripe metrov viso ------la vPravljičariji podvisokimkostanjem sredi Srna Drna, ja, prav tista, ki je silvestrova Juhuhu, pasmo skupajtu! izrekel sininatimuje pritrdil. »Zdi se, kot daje vse izumrlo, pani,ane!?« je škrtanje snega podgojzarji. izluščil tihšepet vetra, krikoddaljene pticein Potem je deček mižeprisluhniltišiniiniznje »Zapri očiinše bolj napni ušesa,« je dejal ati. prav nič. Poslušal je invlekel naušesa, asprva nislišal gnil ati.Jernej je res napel ušesa inprisluhnil. »Napni ušesa inprisluhnitišini,«muje nami belina … njiju nibilonikogar. Neživali nečloveka, lebela planjavah paslovse polno živine. Zdajparazen spominjal še izpoletnihdni,ko se je nazelenih la širne, zasneženetravnike, kise jihje Jernej Z gojzarji sta zagazila vnizeksneginpreči parkirala avto in zlagoma vzela pot pod noge. segla, sta zavila levo proti Kranjskemu Raku, la proti prelazu Črnivec. Tik preden sta ga do sta vprvem jutranjem svituzlagoma vijuga dodatnimi oblačili inseveda zjedačo inpijačo bralci inbralke, Dragi najmlajši želimo! li bolezen.Prijetno branje oziroma poslušanje vam brali novo zgodbo otem, kako sobistri polhiukani še enkrat. V prihodnjištevilki paboste lahko pre zgodbe o(ne)sreči naVeliki planini,joobjavljamo glavar tiskarskih škratov innamzamenjalzačetek ker namje vfebruarski številki ponagajal sampo ------

Planincˇkov koticˇek temnega gozda in se je neznansko bala sne- meglica. Iz nje se je čisto počasi izluščila gor- ga, se je januarja preselila na Gorenjsko. Prav ska vila Aliv. Saj veste, tista nečimrna vila, ki nepričakovano se je namreč do ušes zaljubila v je starkam Krivopetam kradla mleko, Dixie pa postavnega srnjaka Akaja z Velike planine. Ker izpolnila srčno željo, ko ji je pričarala pravljič- on ni hotel k njej, se je predala ona in se prese- no kost, ki jo je psička še vedno imela pri sebi. lila k njemu. Sprva se je zaradi neskončne sne- Ni bilo treba veliko besed, da so se dogovori- žne beline počutila grozno prestrašeno, odkar le, kako in kaj. pa se je navadila zakrivati svoje sledi, je ugo- tovila, da sneg res ni vreden tolikšnega strahu. Živalska (ne)sreča Dovolj je bilo, če je na svoji poti večkrat sekala Vila je zabrlizgala v piščal in oznanila začetek sledi križemkražem in že ga ni bilo junaka, ki bi tekme. Dixie in Drna sta se pognali v tek prav razvozlal njeno pot. Seveda je najbolj uživala v takrat, ko sta ati in Jernej prikoračila na polja- Akajevi družbi, a kaj, ko je on imel vedno toliko no. Vile seveda nista videla, saj se zlepa ne po- opravkov, medtem pa se je sama zaradi obili- kaže človeškim očem, zato pa sta oba izbulji- ce prostega časa pogosto dolgočasila. Še sre- la oči ob pogledu na srno in psa, ki sta tekla ča, da je pred kratkim srečala pitbulko Dixie, vštric, kot da bi jima gorelo za petami. ki se je na Veliki planini znašla z gospodičnino Človeški bitji sta se ustavili, opazovali nevsak- najboljšo prijateljico Renato. Nemudoma sta danji prizor in se čudili, kaj je popadlo živali. se zbližali. »Mogoče se pa igrata,« je dejal deček. »A si res ti, Dixie?« se je začudila srna, ko jo je »Le kje si videl, da bi se pes in srna igrala?« je prvič zagledala pred seboj. ugovarjal ati. »O, glej jo, glej, hov hov hov, saj to si ti, srna Sinovo dlan je stisnil v svojo in z roko v roki sta Drna?« se je enako začudila Dixie. se odpravila naprej. »Jaz sem, ja. Saj vem, da ne boš verjela, ampak Dixie in Drna pa sta dirjali, kot da bi šlo za ži- semkaj sem se poročila in sem zelooo srečna … vljenje ali smrt. Vila Aliv ju je s svojim vzpod- No, vse je idealno, le družbe mi manjka. A boš bujanjem še dodatno podžigala, da sta se ve- dolgo ostala tu?« dno znova znašli tik druga ob drugi. Preden je psička uspela kaj ziniti, je jezična »Še dvesto metrov,« je zavpila Aliv. Tekmoval- srna že razlagala svojo ljubezensko zgodbo in ki sta napeli vse sile in še bolj pohiteli. Tekli sta zanjo porabila debelo uro. kot zmešani, dokler se ni spet oglasila Aliv in Slednjič je do besede prišla tudi pitbulka. oznanila, da ju od izteka ločuje zgolj sto met­ »Odkar je moja gospodična odletela v toplo rov. Kalifornijo, sem pri njeni najboljši prijateljici. »Dajmo, dajmo, napnita moči za zmago!« jima Že tri tedne se dolgočasim tu, kjer nikogar ne je prigovarjala. poznam. V Pravljičariji je bilo veliko zabavneje, Zmagala bom, zmagala bom, sta tekmovalki hov hov,« se je repenčila psička in v zapik zaze- bahavo pomislili vsaka sama pri sebi in se še hala od dolgočasja. bolj potrudili. Napeli sta poslednje sile in se po- »A se tudi ti dolgočasiš?« se je začudila Drna. gnali proti ciljni črti. »Pa še kako! … Kaj ko bi si skupaj izmislili kaj Namesto v cilj pa sta družno omahnili v čisti zabavnega,« se je domislila Dixie in se upajoče nič, saj sta pred vilinimi očmi dobesedno izgi- zazrla v srnine velike oči. nili v visokem snegu. Ta je skomignila z rameni, se zamislila in izu- »Kaj pa je zdaj to? Kam sta se skrili? Nikar se stila: »Hja, lahko bi tekmovali v hitrosti, če si ne šalita z menoj! Brž se prikažita na plano, da za to?« razglasim zmagovalko,« ju je klicala vila. Izrečeno, dogovorjeno. Srna je pomigala z »Valko … alko … ko,« je ponavljal odmev za vilo, repkom, si nežno pretegnila telo in iztegni- srna in pitbulka pa še vedno nista pokukali iz la vse štiri noge, Dixie pa je pomahala z re- snega. pom, iztegnila vrat in pretegnila hrbet. Ko sta Aliv je nemudoma razprla krilca in poletela nad se postavili v štartni položaj, sta se domisli- ciljno črto, v kateri je nastala globoka razpoka, li, da vsekakor potrebujeta sodnika, ki bo za- ki je pričala, da se je sneg krepko vdrl in pod žvižgal, naznanil začetek tekme in na koncu seboj pokopal tekmovalki. Če ne bi doma po- razglasil zmagovalko. Kaj pa zdaj? Le kje naj zabila svoje čarobne paličice, bi kot za šalo pri- stakneta pomočnika? Pogledovali sta na vse čarala odjugo in rešila prijateljici, zdaj pa vili ni strani, vendar nista videli nikogar. Skoraj sta preostalo drugega, kot da je začela na ves glas že obupali, ko se je med njima prikazala rahla vpiti: »Nesreča, nesrečaaaaa, pomagajte!« 44 Krivopete so kuhale novo porcijo snežink pod zmagovalke, zato zadovoljstvu potem kar ni Med vožnjo domov Triglavom, ko so v svoja pretanjena ušesa ujele bilo videti konca. je dremajoči Jernej s kančkom očesa oplazil klic na pomoč. »Drugič pa bolj preudarno in brez izzivanja napol zasneženega psa, »Eh, nečimrna, kradljiva vila Aliv očitno spet usode!« je s starikavim glasom izrekla tretja srno, vilo in tri starke, ki išče pozornost. Gotovo se samo šali,« je glasno Krivopeta, ki je šele tedaj zlagoma prikrevsala so na pobeljeni poljani razmišljala najbolj sitna Krivopeta. sestrama v pomoč. stali v krogu in se K sreči ostali nista delili njenega mnenja. Na »Hov hov, zagotovo. Obljubim, da bom odslej živahno pogovarjali. Ilustracija: ogenj sta naložili še nekaj polen in pokrili ko- previdnejša,« je skesano zalajala Dixie, med- Jernej Kovač Myint tel s snežinkami, da se te ne bi prehladile, ali tem ko je srna le sramežljivo pogledala v tla. še huje, da se ne bi preveč strdile, potem pa Jernej in ati sta sredi belega dne dosegla svoj sta bliskovito šinili v smeri vilinega obupane- cilj. Po izdatni malici in občudovanju speče na- ga glasu. rave sta se zlagoma vračala čez zasneženo po- Aliv jima je priletela naproti takoj, ko ju je za- ljano, kjer sta pred nekaj urami opazovala ne- gledala, in jima brez pozdrava razložila, v ka- vsakdanji živalski prizor. Ampak zdaj tam ni kšni godlji sta se znašli nesrečni živali. bilo nikogar. Se je pa Jerneju iznenada utrnila Prva Krivopeta je svojimi velikimi, nazaj obr- misel: »Ati, kaj pa če sta živali tekmovali in se njenimi stopali sunkovito razgrebla sneg, jima je kaj hudega zgodilo? Mogoče ju je poko- druga pa je s svojimi ogromnimi rokami iz- pal plaz …« vlekla obe premrli telesi, ki sta negibno oble- »Lepo te prosim, saj si vendar velik fant, Jer- žali na snegu. Zatem sta Krivopeti vzeli v na- nej! Nehaj že s temi otročarijami. Le kdaj se ročje napol mrtvega psa in srno. Ogrevali sta boš zresnil?« se je čudil ati ob spuščanju proti ju s svojo toploto in jima prigovarjali, naj se izhodišču. prebudita … Med vožnjo domov pa je dremajoči Jernej s Slednjič se je res vse srečno izteklo. Prva se je kančkom očesa oplazil napol zasneženega psa, VESTNIK PLANINSKI iz otrplosti ovedla Dixie. Pomela si je oči in se srno, vilo in tri starke, ki so na pobeljeni poljani začudila, ko je videla, v čigavem naročju leži. stali v krogu in se živahno pogovarjali.

Ko je oživela še Drna, je zavladalo neznan- »Škoda, da tega ne smem povedati atiju,« je april 2020 sko veselje, saj je vseh pet začutilo, da so pomislil in zaspal na sedežu.

m 45 ZDRAVJE

Mateja Pate

Gore so primerno okolje za nabiranje duševnih moči. Foto: Peter Strgar Blagodejni učinki gora Kako izplezati iz izgorelosti

"Neprestano sem utrujen, ponoči se pogosto zbujam poten in tresoč, ne morem zaspati nazaj. Včasih mi srce razbija kot ponorelo, spet drugič se mi zdi, da ne morem dihati. V službi, čeprav delam veliko, naredim veliko manj, izgubljam motivacijo za delo in ne vidim smisla v njem. Tudi počitek mi ne pomaga; ko grem na počitnice, pogosto zbolim. Občutek imam, da možganov sploh ne morem ustaviti, misli se mi vrtijo okoli vedno istih tem, ne morem se osredotočiti in v miru razmišljati. Večkrat se zalotim, da me zajame žalost, kar tako, brez razloga. Doma marsikdaj vzkipim, nepotrpežljiv sem do otrok, bolj sem razdražljiv, postajam ciničen. Kot da bi izgubil ves smisel za humor … Nad sodelavci sem vse bolj razočaran, nobene želje po druženju s prijatelji nimam, ne vem, kaj bi se sploh pogovarjal z njimi. Vedno bolj sem nezadovoljen in preganja me zaskrbljenost."

Če se najdete v zgornjem opisu, potem je ver- odražajo na telesu. Pogosti telesni simptomi vključu- jetno, da vas je doletela izgorelost, ki jo nekateri ime- jejo utrujenost, nespečnost, glavobol, migreno, vrto- nujejo tudi kuga 21. stoletja, saj zaradi nje trpi vse več glavico, bolečine v križu, prebavne motnje, tesnobo, ljudi, zlasti v zahodni civilizaciji. Čeprav ste zaradi iz- panične napade, okužbe, alergije, srčne aritmije. Iz- gorelosti lahko v hudo slabi koži, je spodbudno, da je gorelost ni delovna izčrpanost zaradi prevelikih obre- bolezen ozdravljiva, pri okrevanju pa sta zahajanje v menitev, ki je normalno stanje po intenzivnem delu gore in/ali plezanje lahko v veliko pomoč. in izzveni po počitku. Izgorelost nastaja dolgo, mese- ce ali celo leta in ni povezana le z delom, temveč s člo- Kaj je izgorelost1 vekovim delovanjem nasploh. Izgorelost – stanje psihične, telesne in čustvene iz- Vzrokov za izgorelost je lahko več, marsikdaj so med črpanosti – je psihosomatska bolezen, kar pomeni, seboj prepleteni. Najpogostejši so preveč dela, pretira- da nastane zaradi psihičnih vzrokov, posledice pa se vanje s športom, zapleteni odnosi z bližnjimi, bolezen bližnjih, kronične bolezni in motnje spanja. Velikega 1 Povzeto po knjigi Izgorelost: si upate živeti druga- pomena so tudi notranji dejavniki, torej osebnostne če? (avtorica Tina Bončina, Mladinska knjiga, 2019; lastnosti, npr. vrednote, ob katerih smo zrasli, vzor-

46 www.boncina.si). ci vedenja in notranje avtoritete; način, kako smo bili vzgojeni, močno vpliva na to, kako živimo kot odrasli. utrujenosti, kar pripomore k ustvarjalnemu razmišlja- Potrudi se, delaj; ubogaj, ustrezaj drugim; bodi močan; nju in oblikovanju novih zamisli. Še več, pozitivni učin- bodi popoln in pohiti so t. i. gonila – zapovedi, ki nam ki telesne aktivnosti na duševno zdravje naj bi bili po jih lahko privzgojijo starši. K izgorelosti pogosto pripo- eni izmed raziskav primerljivi z učinki antidepresivov.4 morejo deloholizem, perfekcionizem, izrazita potreba Zahajanje v gore je čudovita oblika gibanja, ki torej po nadzoru življenja, občutek, da se ne smemo ustavi- lahko pripomore k izboljšanju zdravstvenega stanja ti in zadihati, kar nam narekujeta družba in okolje da- pri izgorelosti, vendar le, če je telesna aktivnost pri- našnjega časa, razmere na delovnem mestu, nenehna lagojena stanju in sposobnostim telesa. "Res je, da dosegljivost, poplava informacij na spletu, katastrofič- ustrezna aktivnost ščiti in vzdržuje zdravje, toda neu- ne novice v sredstvih javnega obveščanja in bleščeča strezna škodi," opozarja zdravnica in psihoterapevtka navidezna resničnost na družabnih omrežjih. Tina Bončina v knjigi Izgorelost: si upate živeti druga- Zdravljenje izgorelosti traja toliko časa, kolikor je bole- če. "Poleg tega psihična struktura ljudi s povečanim zen potrebovala, da se je razvila, torej se je ne znebimo tveganjem za razvoj izgorelosti običajno sili k vadbi čez noč, stanje pa se lahko med zdravljenjem večkrat na enak način, kot sicer v življenju delajo. To pomeni, poslabša. Zdravljenje vključuje psihoterapijo, ki nam da ne migajo za zdravje telesa in duše, ampak že tek- pomaga raziskati samega sebe in ugotoviti, kako raz- mujejo, rinejo, poganjajo, merijo rezultate, pri tem pa viti več samospoštovanja in kako si ustvariti polno in pozabljajo na opazovanje narave, na pivo po rekrea- zadovoljno življenje. Če so izgorelosti pridružene še ciji … Kar je spet še več istega in to seveda ni zdravo, psihične težave (tesnoba, panični napadi, depresija), temveč prispeva k bolezni. Ne stremite k previsokim zdravnik predpiše antidepresive in druga zdravila, ki delujejo kot opora in nam pomagajo, da se sploh lahko Legenda slovenskega športnega plezanja Tadej Slabe ukvarjamo z okoliščinami, ki so nas pripeljale do take- je v nekem intervjuju dejal: "Plezanje je v resnici moja ga stanja. Navsezadnje imata na poti k okrevanju po- psihoterapija. Včasih ko pridem iz službe, mi žena reče: membno vlogo tudi zdrava prehrana in gibanje. 'Spet si čisto bled.' Res sem včasih čisto povožen, ampak 20 minut po tem, ko začnem plezati, sem kot nov." Pot nazaj navzgor – po dveh … Blagodejni učinki hoje v naravo so bili dobro znani ciljem, kadar je že odhod v trgovino zahteven projekt, že našim prednikom. "Tisoči utrujenih, živčno razr- po katerem spet dolgo počivate." Narava pa ni zgolj vanih ljudi so začeli spoznavati, da je hoja v gore vra- poligon za rehabilitacijo, temveč tudi naša učiteljica. čanje domov, da je divjina nujnost in da gorsko okolje Dogajanje v njej ima simbolni pomen. "Narava nas ni le vir lesa in vode, temveč vir življenja," je pred več z večnim spreminjanjem letnih časov opominja na kot stoletjem zapisal John Muir, "oče narodnih par- cikel življenja: včasih vse umre, da se potem rodi na kov", borec za ohranitev divjine v Združenih državah novo," pravi Bončina. Izgorelost je nedvomno prilo- Amerike. Kar so spoznale generacije pred nami, zdaj žnost, da pokopljemo star način življenja in da iz pe- potrjuje tudi znanost. V eni od raziskav so ugotovi- pela vzklije nekaj novega. li, da že samo opazovanje fotografij naravnega okolja pripomore k blaženju stresa, medtem ko so rezulta- … ali po vseh štirih ti druge pokazali, da sprehod v naravi med odmo- Mnogi plezalci so mnenja, da ima plezanje psihote- rom za kosilo v službi znižuje krvni tlak in dojema- rapevtske učinke. Legenda slovenskega športnega nje stresa. Napori urbanega življenja, nenehni hrup plezanja Tadej Slabe je v nekem intervjuju dejal: "Ple- in stalno bombardiranje z informacijskimi dražljaji zanje je v resnici moja psihoterapija. Včasih ko pri- iz okolja, ki tekmujejo za našo pozornost in nam je- dem iz službe, mi žena reče: 'Spet si čisto bled.' Res mljejo prostor za razmišljanje, povzročajo t. i. utruje- sem včasih čisto povožen, ampak 20 minut po tem, nost možganov – postanemo odsotni, raztreseni, ne- ko začnem plezati, sem kot nov." Podobno plezanje zmožni osredotočanja. Gibanje v naravi umirja um s dojema David Debeljak, alpinist in trener športne- t. i. neprostovoljno pozornostjo, z nežnim vključeva- ga plezanja: "Plezanje je dejavnost, ki te res posrka, njem možganov – naravno okolje sicer pritegne našo mnogi jo jemljejo na nek način kot terapijo, da v steni pozornost, vendar hkrati omogoča čas za razmislek. pozabijo vse skrbi. Nimaš časa razmišljati, ker si ves V takih okoliščinah postanemo tudi ustvarjalni. čas skoncentriran na posamezen gib," je povedal za "Vse resnično velike zamisli se porodijo med hojo," je MMC RTV Slovenija.5 Občutke med plezanjem pa 2 3 zapisal Nietzsche . Podobno Thoreau : "Zdi se mi, da je takole strnila plezalka Maja Fridau: "Ko sem prvič v trenutku, ko se moje noge začnejo premikati, moje prišla v stik s skalo, sem ugotovila, da gre za dejanski misli postanejo pretočne." Hoja izboljšuje našo spo- prisilni preskok v tu in zdaj. Ko greš v nekaj, kjer se sobnost preklapljanja med načini razmišljanja, našo VESTNIK PLANINSKI pozornost, spomin in pospešuje okrevanje od umske 4 https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17846259; https://www.thebmc.co.uk/six-surprising-scientific- 2 Friedrich Wilhelm Nietzsche (1844–1900), nemški filozof, -facts-about-walking. skladatelj, pesnik in filolog. 5 https://www.rtvslo.si/sport/novice/ko-v-patagoniji- april 2020

3 Henry David Thoreau (1815–1862), ameriški esejist, pisa- -poves-da-si-iz-slovenije-se-vsi-takoj-spomnijo-silva-

telj, politični aktivist, okoljevarstvenik in filozof. -kara/515517. 47 "Plezanje je ena najboljših možnosti, da ljudi z niz- ko motivacijo spravimo iz postelje," je v intervjuju za spletno stran UKClimbing9 dejal Alexis Zajetz, psi- hoterapevt, inštruktor plezanja in ustanovitelj zgo- raj omenjenega inštituta. "Poznam veliko zgodb psi- hiatrov, katerih bolniki so bili v taki depresiji, da niso hoteli zapustiti sobe, pravzaprav niti vstati iz poste- lje. Ko pa so ugotovili, da je na kliniki plezalna ste- na, so se odločili za ta način pristopa k okrevanju, saj plezanja niso imeli za zdravljenje. Plezanje je lahko že od samega začetka zabavno. S psihološkega vidi- ka je pomembna naravna danost za plezanje, zara- di katere ni važno, ali plezati začne pacient star 19 ali 100 let – v obeh primerih bo takoj znal plezati. To je zelo dobra motivacija za ljudi z depresijo, ki so prepričani, da ne zmorejo ničesar – pokažemo jim, da so sposobni plezati! Plezanje pa je nekaj, za kar so mnogi ljudje nasploh prepričani, da je zanje ne- mogoče." Po zbranih podatkih v Sloveniji nihče ne ponuja psi- hoterapije, ki bi vključevala plezanje, "čeprav se s tem po malem ukvarjamo mi vsi", je na moje poizvedova- nje dejal Matjaž Jeran, direktor Plezalnega centra Lju- bljana, pri čemer je bržkone imel v mislih vse, ki po- učujejo plezanje in navsezadnje vse, ki plezajo. Tako smo plezalci vedoč ali nevedoč, hote ali nehote sami svoji terapevti, s plezanjem pa dobimo še mnogo več S ptičje perspektive presegaš in ti ne gre lahko, ne moreš razmišljati o ni- kot zdravega duha. "Gre za naravno, prvinsko gibanje, se drugače vidijo tudi čemer drugem. To te prisili, da se zbereš in tako na raznolikost, koordinacijo, moč, eksplozivnost, spo- težave v dolini. nek način v skali meditiraš, kar te osvobaja in pomir- Foto: Andrej Trošt min, koncentracijo, vztrajnost, gradnjo samopodobe, ja. Je kot neka psihoterapija, ki nam pomaga razrešiti oblikovanje telesa kot celote, športno plezanje velja marsikatero težavo."6 za sproščen šport, učeč skromnost, v steni se navza- Opažanja plezalcev podpirajo tudi znanstveni izsled- meš terapevtskih, psihoterapevtskih blagodati, šport ki. Raziskava o vplivih balvanskega plezanja na zdra- ni pretirano drag, ponuja družabnost, zlasti balvan- vljenje depresije je pokazala, da so bili učinki osem- ska različica, navsezadnje, ko zapustiš dvorano, greš tedenske terapije s plezanjem podobni učinkom v skalo, potuješ, spoznavaš čudovite kraje, zlasti ko se zdravljenja z zdravili v enakem obdobju.7 Plezanje v v plezališču obrneš stran od stene …" je popotovanje skupini zmanjšuje negativne plati izolacije, v katero se od oprimka do oprimka opisal Grega Kališnik, novi- pogosto umaknejo osebe z depresijo, poleg tega pa je nar Nedela.10 narava športa taka, da zahteva popolno koncentraci- jo, ki umirja divjanje misli v možganih. Kdo je tu nor? Nihče! Ponekod v Evropi je plezanje že uveljavljen del zdra- Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdrav- vljenja duševnih motenj; na več klinikah v Nemčiji in je so bile leta 2018 s skoraj 21.500 primeri duševne Avstriji so postavljene plezalne stene kot pripomo- in vedenjske motnje na petem mestu med vzroki za ček za rehabilitacijo. Institute for Climbing Therapy8 začasno odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in v Avstriji organizira tečaje, na katerih strokovnjake drugih zdravstveno opravičenih razlogov. Zdravila z z različnih področij poučujejo o koristnosti pleza- delovanjem na živčevje so bila na drugem mestu po nja kot terapevtskega ali pedagoškega orodja. Hkra- številu izdanih receptov.11 Marsikdo o svojih težavah ti osebje inštituta uporablja plezanje pri delu z otroki ne govori, ker se boji stigme. "Čeprav se pogled na psi- z motnjami pozornosti, z osebami s tesnobo, depre- hične stiske v 21. stoletju izboljšuje in take težave ne sijo, ortopedskimi in nevrološkimi težavami, kronič- pomenijo več, da si nor, pa se ob ponovnem vključe- nimi bolečinami, osebami s posebnimi potrebami in vanju v vsakdanjik še vedno pojavljajo neprijetnosti," odvisniki. piše Tina Bončina.

6 https://www.dostop.si/na-koncu-steje-le-to-da-si-clovek/. 7 https://bmcpsychiatry.biomedcentral.com/arti- 9 https://www.ukclimbing.com/articles/features/ cles/10.1186/s12888-015-0585-8; https://www.dnevnik. climbing_therapy_in_europe_-_a_modern_medici- si/1042781764; https://www.senderoneclimbing.com/ ne-8502. climbing-as-therapy-what-research-shows/. 10 https://www.gore-ljudje.net/novosti/146099/. 8 http://www.climbingtherapy.com/about-us-therapeuti- 11 https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/

48 cal-climbing-training/. publikacije/letopisi/2018/2.6_bs_2018.pdf. Pomemben korak naprej pri razbijanju "neprijetne lahko preberete v prispevku Head games: mental he- tišine" okoli duševnega zdravja je pred nekaj leti na- alth and climbing na spletni strani UKClimbing, kjer redil British Mountaineering Council s podpisom li- je govora tudi o tem, zakaj duševno zdravje ostaja stine o duševnem zdravju pri športu in rekreaciji,12 ki tabu in kako ga razbiti. športnim organizacijam narekuje vzpostavitev dobre Nedolgo tega sem eno od kolumen posvetila starejši prakse duševnega zdravja, po kateri bodo njihove ak- plezalki, ki dobro ve, kako ohranjati ravnovesje duha. tivnosti vključujoče, pozitivne in odprte za vsakogar. "Če ne grem plezat, ratam strupena!" pravi in kadar se K destigmatizaciji pripomorejo tudi članki v plezal- le da, teče v bližnje plezališče. Ob laskanju, kaj zmo- nih revijah, ki ozaveščajo o problematiki duševnega re v vertikali pri svojih ne ravno rosnih letih, skromno zdravja, in blogi, v katerih plezalci delijo svoje izku- zamahne z roko in reče: "Samo svojo dušo hranim." šnje o spopadanju s psihičnimi težavami. Nekaj jih Najboljše stvari v življenju so zastonj, pravijo. Lahko torej ob izgorelosti namesto v lekarno zavijemo v na- 12 https://www.ukclimbing.com/articles/features/men- ravo? Ali pa vsaj v lekarno in naravo? Duša nam bo tal_health_and_climbing-7264. zagotovo hvaležna, telo pa tudi. m

Predstavitev stalnih sodelavcev revije Moja služba je moj najljubši hobi Jernej Myint, ilustrator Kaj ste po izobrazbi in s čim se preživljate (oz. kaj bi naj- raje počeli za preživljanje)? Po izobrazbi sem arhitekt, ker pa so ravne linije omejeva- le mojo domišljijo, sem prestopil v svet ilustracije. Otroci na srečo niso naročniki hiš, temveč ilustriranih pravljic, zato sem raje ilustrator, in to počnem z ljubeznijo že štiri leta. Če boste brskali, me lahko najdete pod ustvarjalnim imenom MYINT.ILLUSTRATES. Kaj najraje počnete v prostem času? Prosti čas? Kaj je že to? Ali je to tisto, ko rišem v svojo skicir- ko, sedeč na štoru sredi neokrnjene narave, in se imam naj- lepše? Na srečo je moja služba hkrati moj najljubši hobi. Po- leg planinarjenja, badmintona in kolesarjenja, seveda. Kakšna je vaša povezava z gorami? Sem strasten "goroljubec"! In ker sem otrok po srcu, še vedno zelo rad zbiram žige. Zato se že nekaj let trudim, da čim prej poštempljam celotno knjižico slovenske transverzale. Šalo na stran … V gore zahajam zelo rad, saj ni lepšega kot doseči zastavljeni vrh, se zlekniti na skalo z najlepšim razgle- Jernej Kovač Myint: avtoportret. dom, si privoščiti doma pripravljeno malico, poiskati žig in ga odtisniti v svojo najbolj varovano knjižico slovenske gor- moram najti enega, ki ga večkrat izustim, pa je: "Saj bo." Pride ske transverzale. še kako prav v vseh mogočih situacijah. Vaš najljubši kotiček/najljubša aktivnost v gorah? Kako ste začeli sodelovati s Planinskim vestnikom? Najljubši kotiček v gorah je tisti na vrhu z neprecenljivim raz- Po čistem naključju. Odzval sem se na oglas na družbenem gledom. Ali pa ne. Mogoče je še eden, ki malo prednjači pred omrežju in po nekaj dnevih je v kontakt z menoj stopila ču- njim. To je tisti, ki ponuja varno zavetje, da v miru pomalicam dovita oseba, urednica Mateja Pate. Še danes se spomnim PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI svoj velikanski sendvič, ki bi se z lahkoto kosal z marsikaterim tega dne, saj je bilo to eno mojih prvih resnih sodelovanj s dvatisočakom. profesionalnim uredništvom. Vaš moto v življenju je …? Zakaj radi sodelujete s Planinskim vestnikom? april 2020

Nimam posebnega življenjskega mota, ker vsak dan prinese Po domače in koroško povedano − ker je to najstarejša revija nekaj novega in bi vsak dan moral izbrati drugega. Če pa že za same fejst ledi. m 49 KOLUMNA

Miha Habjan Pa na higieno ne pozabimo!

Te dni se Slovenija, kot tudi cel svet, spopada moramo po spominu črpati tiste notranje občutke, ki s pandemijo, okužbo s koronavirusom. Preprost or- jih sicer doživljamo npr. po vrnitvi z nepozabne gor- ganizem, ki ga pravzaprav težko kategoriziramo kot niške ture v dolino. Drugače ne gre. Seveda se lahko živo bitje, nam je zatresel temelje sodobne družbe. tako ali drugače tudi danes gibljemo v naravi ali v hri- Trenutno, v danih razmerah, (mali) človek ne more bih, ampak po "prilagojenem programu". storiti več kot to, da upošteva navodila in priporočila Za ljubitelje gora so (tudi) gore tiste, kjer se učimo, stroke, državnega aparata in drugih referenčnih orga- odraščamo, napajamo, rastemo, izražamo, izpopol- nizacij. Kdor še lahko hodi v službo ali dela od doma, njujemo, notranje bogatimo itn. Iskreno verjamem, mora to početi. Preostali pa se moramo doma, strik- brez pretiravanja in nepotrebnega idealiziranja, da tno v okviru družine, zaposliti, kakor vemo in znano. ljubitelji gora s svojim početjem v gorah ter z ener- Upam, da večinoma s čim pametnim. gijo, ki jo tam posrkamo, to potem na različne nači- Kakšne bodo posledice pandemije, tudi veliki umi še ne širimo v številne pore družbe. Verjamem, da smo ne znajo predvideti. Če nam kratkoročno ne uspe za- zreli in pravi ljubitelji gora nekakšen most med neo- jeziti njene širitve, če višje pomladanske temperatu- krnjeno naravo gora ter preostalo "dolinsko" družbo. re ne bodo "odnesle" virusa ali če se "hitro" ne iznajde kakovostno cepivo, bodo lahko posledice za trenutni ustroj našega načina življenja zares drastične. Zdaj je že jasno, da se bo korenito zatreslo gospodarstvo. Žal se že trese, saj je velik del populacije na prisilnem ne- delu. Kaj sledi? So mehkejši in trši scenariji. Upam, da bomo ljudje v tem težkem obdobju znali ohraniti vsaj minimalno stopnjo človečnosti in od vsega odnesli tudi kaj pozitivnega. Morda se zgodi tudi kak premik na bolje pri posameznikih in v družbenih procesih. Upam, da! A za temeljit razmislek o prihodnosti bo še čas, če- prav je treba pljuniti v roke že danes. Stanje se spre- minja iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Pogoji se zao- strujejo. Globalno in lokalno. Ne gre več zgolj za golo dejstvo, da se posamezniki obvarujemo okužbe, tem- več se radikalno spreminja naš vsakdan. Vse omejitve, eksistencialistična vprašanja, strah pred neznanim in strah pred negotovo prihodnostjo zapolnjujejo naše miselne in duševne procese. Kaj lahko v teh razmerah storimo planinci, gorniki, alpinisti, plezalci ter drugi člani široke družine dejav- nosti na prostem? Zares nič tako posebnega. Ali pač? Držimo se priporočil avtoritet in naredimo vse, kar je mogoče, da v teh kriznih časih prispevamo vsak svoj delež k normalnejšemu funkcioniranju naše sloven- ske družbe. Morda gre bolj za vprašanje, česa kot gor- niki te dni ne smemo početi. Kar je bistveno: ne sme- mo se izpostavljati morebitni okužbi z virusom. Zakaj tako, mora biti zdaj že vsem kristalno jasno. Poleg tega se ne smemo po nepotrebnem izpostavljati nesre- či, kar pomeni izogibanje dejavnostim v visokogorju

50 ter drugim tveganim dejavnostim na prostem. Danes Verjamem, da ima naša simbioza z gorami vpliv v zavleče in še konkretneje poseže v naše življenje, se 51 družbi, v taki ali drugačni obliki in količini. Brez ne- bo treba soočiti še z novimi izzivi, osebnimi in kolek- potrebnega poveličevanja, a stik s pristno naravo je za tivnimi. Zato zdaj ni časa za slabe misli, še manj za sla- današnjega človeka pomembnejši, kot si morda v širši be poteze. Ohranjati moramo moralno razsodnost april 2020 družbi to priznamo. Menim, da je neokrnjen svet na- na najvišji stopnji, spoštovati zakone države, upora- rave ena izmed bistvenih protiuteži zablodam in po- bljati zdravo pamet, izkazovati čustveno in socialno divjanosti sodobnega človeka. inteligenco ter gojiti upanje v rešitev iz trenutne za- Mnogokrat govorimo in razlagamo, kako smo zaradi gate. gora drugačni ljudje. Notranje bogatejši. Menim, da Gore nas učijo, kako se moramo tam zgoraj nenehno je (in bo) v teh kriznih trenutkih čas, da se posame- prilagajati. Posledično tudi v dolini. Če vsega tega lju- zniki, ljubitelji gora, spomnimo, zakaj hodimo v hri- bitelji gora v teh kriznih časih ne bomo zmogli, je vse be. Zdaj je čas, da se "tisto več", česar se naužijemo izrečeno o "nečem več v gorah" le prazno leporečenje. tam zgoraj, manifestira pri vsakem posamezniku, v Morda bo pandemija zatresla dosedanji način življe- družini, v službi in povsod, kjer lahko v družbi pusti- nja in se bo treba spremeniti, prilagoditi, tudi kaj žr- mo svoj pečat. Če ne zdaj, kdaj potem? tvovati. Za določene stvari po tiho upam, da bo tako. V teh kriznih časih se mora vsak posameznik spopa- Pot zna biti dolga in težka. A zdaj je treba "stisniti", sti s svojo lastno integriteto, z osebno, notranjo higi- globoko zadihati in kot v gorah "opraviti vzpon in se- VESTNIK PLANINSKI eno. Se spomniti, kaj so nas tudi gore naučile, in tako stop do konca". Pa kar koli že to pomeni. Saj veste, do- tudi živeti. Ostati moramo trdni, vestni, solidarni, kler nisi čisto v dolini, še ni konec ture! preudarni, modri, zelo (samo)disciplinirani, močni, Pri tem pa nikoli ne pozabiti na higieno, takšno in optimistični in se vsak po najboljših močeh soočati z drugačno. m dnevnimi izzivi. Kljub vsem strahovom se moramo zavestno boriti z lastnimi osebnostnimi šibkostmi ter Markovo, 19. 3. 2020 z lastno nemočjo. V življenje posameznika včasih pri- Gore nas bodo de osebna kriza, lahko pa se zgodi kriza celotne druž- Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi ure- počakale. Bivaki tudi. be, in to doživljamo zdaj. Če se trenutna pandemija dništva in Planinske zveze Slovenije. Foto: Rožle Bregar

Gore bodo počakale, dajmo tudi mi. Foto: Rožle Bregar DOŽIVETJE

Damjan Slabe

Visoke Tatre z markantnim Lomnickým štitom (2634 metrov) Turnosmučarska Foto: Damjan Slabe svoboda v Tatrah Od Štrbskega plesa do Tatranske Javorine

Naslov članka sem priredil po naslovu dokumentarnega filma režiserja Pavola Barabaša. Film se me je dotaknil zaradi dela nosačev, ki oskrbujejo koče v Visokih Tatrah na Slovaškem. Ob težko predstavljivi teži tovorov, ki jih nosijo ti možje, stari tudi 70 let, mi je postalo nerodno, da sem se včasih možato postavil pred kolegi, češ, kakšen tovor da sem pred kratkim nesel na planino. Hkrati so oživeli spomini na turnosmučarsko prečenje Visokih Tater od Štrbskega plesa1 na jugozahodu do Tatranske Javorine na severovzhodu, ki smo ga konec februarja 2012 naredili v družbi šestih francoskih turnih smučarjev ter Majde2 in Lidije.3

1 pleso – ledeniško Prvo srečanje s Tatrami Simpatična Dominique,8 energični Michel9 in zagoreli jezero. V soboto zjutraj sem, nebodigatreba, moral še nujno v Hervé10 pa so bili zame v družbi novi. 2 Majda Šmit. službo, nato pa smo vso pot proti Tatram za rep lovili Zjutraj smo se polni pričakovanja in razposajeni kot ka- 3 Lidija Honzak. 4 L'Association Sportive fronto, ki je v Ljubljani natresla četrt metra snega. To kšni šolarji na končnem izletu zapeljali z vlakom pod du Commissariat à je bil spodbuden obet za naš smučarski načrt. Ceste so južne obronke Visokih Tater proti zahodu do priljublje- l'Energie Atomique et bile splužene in vožnja udobna, vendar dolga. Že v trdi nega turističnega kraja Štrbskega Plesa. Že takoj na po- STMicroelectronics Grenoble, http://www. temi sem povozil robnik otoka na cesti. Robnik jo je staji smo stopili na smuči, saj je bilo snega tudi v doli- asceast38.fr/comeol/ dobro odnesel, na srečo je ostala cela tudi sprednja leva ni precej. V zložnem vzponu smo se skozi gozd napotili page.php?id=-1. pnevmatika, pripetljaj pa me je zbistril, da sem zdržal do s snegom pokritega Popradskega jezera. Ozračje je 5 Bernadette Jalifier. še tisto zadnjo uro vožnje do Poprada. Precej pozno bilo vlažno, okoliški vrhovi pa skrivnostno oviti z meglo. 6 Thierry Duffar. 7 Bruno Derudet. je že bilo, ko smo se srečali s francoskimi kolegi kluba Popoldne smo se vzpeli po dolini severovzhodno nad 4 8 Dominique Berger. AS CEA/ST iz Grenobla. Leto poprej smo z Berna- kočo, a nismo prišli prav visoko. Med vetrom in sne- 5 6 7 9 Michel Vivaudou. dette, Thierryjem in Brunom že skupaj smučali na ženjem smo opazovali vse večje plaziče svežega snega, 10 Hervé Sassoulas. Durmitorju, ponovno srečanje je bilo zato radostno. ki so se usipali čez stene, in gamse, ki so kljubovali tem neugodnim okoliščinam. V hotelu Horskym smo našli natakar z belimi rokavicami, kmalu ponudil nadstan- 53 udobno namestitev, za Slovaško značilne, nad soparo dardno udobje. S sušenjem mokrih smučarskih kož in kuhane knedličke in poceni pivo. Pravo razkošje! preznojenih majic smo si ga prikrojili po svoje in nare- Naslednje jutro je Thierry prekinil dopustniško vzduš- dili bolj domačega. Razmišljal sem o smiselnosti take- april 2020 je in oznanil, da gremo na Rysy. Vrh leži povsem na ga gorskega udobja, nato pa sem skočil pod tuš s toplo meji s Poljsko in velja z 2503 metri za njeno najvišjo vodo, ki se je presneto prilegel. Res se nisem imel nad točko. Panoramska fotografija gore na eni od sten v čemer pritoževati. koči in sveže zasneženi ostro zašiljeni vršaci so dali ve- Naslednje jutro je bilo velikopotezno v vseh pogledih. deti, da z njimi ne bo šale. Kočo smo zapustili skupaj z Premagali smo strmo stopnjo mimo slapu Velicky tik družinico, ki je dojenčka, zavitega v odejo, pripela na nad Velickem jezerom, nato je sledil zložen vzpon po sani kar s pajki – elastiko za pritrditev tovora, za vleko dolini proti severu. Radovedno sem opazoval zalede- pa je uporabila pramen alpinistične vrvi, medtem ko so neli slap s konkretno svečo v steni na levi in tehtal, kje preostali deli vrvi služili kot blazina otroku. Mladi starši bi se ga dalo splezati. S snegom ometane stene so dajale so se na turnih smučeh odpravili proti dolini, izpod ru- turi resnoben pridih. S pogledom sem raziskoval, kje je mene kapuce pa so gledali radovedni očki; prizor je še izhod iz zatrepa doline, a ga nisem našel. Da se nam je posebej raznežil ženski del našega moštva. Vzpeli smo uspelo pretolči na Polsky hreben, so morale smuči na

se mimo Malega Žabiega jezera, ko pa nam je strmi- ramena, v roke pa smo namesto palic vzeli cepin; po- VESTNIK PLANINSKI na proti Zbojnicke chate11 skočila v zobe, smo se obr- magali smo si tudi z verigo, ki jo je Bruno izbrskal izpod nili, saj so bile razmere za vzpon zaradi obilice novega snega. Kot prekaljeni tekač je imel kondicije na pretek snega preveč tvegane. Raje, kot da bi se morali soočiti in je bil praviloma vedno na čelu skupine. S sedla smo s plazom, smo se napotili po varnejših terenih do Veli- odsmučali na severno stran v varnih razmakih, one by kega Hinckovega jezera. Med vzponom sem občudo- one12. Spuščal sem se previdno, v nenehni pripravljeno- val igro vetra, megle in svetlobe po grebenih nad nami, sti, če bi se sneg splazil. Spust proti Bielevodski dolini ki so iz trenutka v trenutek kot kalejdoskop spreminjali je bil vabljiv, a smo se pri Zamrznutem jezeru usmerili podobo vršacev okoli nas. Kljub nič kaj ugodnim raz- desno, nekaj časa še s smučmi na nogah, ko se je teren meram je po enem od reber sestopala skupina alpini- postavil pokonci, pa smo na derezah odpikali do sedla stov. S cepini so udarjali po derezah in si tako otresa- Prielom. Jezil sem se nad nahrbtnikom in samim seboj, Spust s Priečnéga sedla li snežne cokle. Odsmučali smo v smeri vzpona in kar saj sem na turo vzel čisto preveč krame. Šola za drugič. se zdi hudičevo strm. prehitro smo bili nazaj pri koči. Prvo srečanje z Visoki- 12 Eden po eden. Foto: Damjan Slabe mi Tatrami je bilo zame predvsem spoznanje, da to ne bo smučanje po pohorskim gričem podobnih hribih, kot sem imel o Tatrah povsem napačno predstavo, od kdo ve kdaj. Pohorje? Nizke že, Visoke pa nikakor!

Mimo jezer do Velike studene doline Zjutraj smo se izognili napetemu vzponu na Sedlo pod Ostrvo, ker bi bil teren zaradi na debelo napihanega snega lahko precej nevaren za plaz. Ubrali smo varnej- šo, a daljšo varianto; sprva skozi gozd, više pa po odpr- tih južnih pobočjih Ostrve ter nekje pri Batizovskem jezeru smo ujeli običajno markirano pot za Sliezky dom. Vmes smo se čudili v snegu precej svežim sledo- vom medvedje družine, ki so kazali, da se je mladiček dričal po zadnji plati. Čeprav nam je prizor, ki smo si ga vrteli v mislih, vzbujal simpatije do malega kosmatin- ca, smo čuječe nadaljevali prečenje. Sneg je na soncu popustil, v strmini se je smučina občasno sesula, preči- li smo tudi svež plazič. Bolj zagnani del ekipe je naredil obvoz v Batizovsko dolino, z Lidijo pa sva sedla na na- hrbtnika, nekaj pojedla in uživala v prostranem razgle- du, v katerem so se na drugi strani z meglenim morjem zalite doline reke Vah razkazovale Nizke Tatre, in raz- pravljala o ferajnovskih epskih zgodbah. Sonce je bilo že nizko na desni, ko smo se spustili na vzhodno, senč- no stran Gerlahovskega štita. Sneg je postal trd, v sen- ci je hladilo, moral sem se topleje obleči. Vendar nam je Sliezky dom, v katerem nam je postregel večerjo

11 chata – koča. Toda takih lekcij sem si pridelal že precej! Kot na pri- vse leto in je dobila ime po zdravniku revnih Edmundu mer tisto, ko sva z Miretom13 še v času internetne ka- Teryju, je bilo prijetno. Trio na godalih mu daje svečan mene dobe brez pravih informacij in ob vsej plezalni pridih. V trdi temi pred kočo sem občudoval zvezdna- ropotiji tovorila proti Stüdlhütte v plastenkah galone to nebo nad sabo in mežikajoče luči v dolini. Trenutek vode, pod potjo pa je žuborel bister gorski potok. je bil primeren za Kantovo misel: "Vredno čudenja je le S sedla smo se spustili do odcepa za Svištovy štit, 2382 m. dvoje: zvezdno nebo nad nami in moralni zakon v nas." Z njegovega hrbta do Zbojnicke chate v Veliki studeni Mraz je rezal do kosti in mi ni dovolil dolgo ostati na planem. Hervé je pokazal veliko zanimanje za sloven- ski jezik in imena slovaških vrhov. Kako tudi ne, saj ima po starih starših ruske korenine. Kočo smo zapustili v vetrovnem jutru, okrog vrhov so se zatikale megle, iz katerih so poplesavale snežinke. Čakal nas je strm vzpon na Baranie sedlo, nato pa, se zdi, še strmejši spust proti desno usmerjenem žlebu, ki se je odprl v Veliko zmrzlo dolino pod Čiernym štitom. Vse je bilo v megli, vidljivost je bila slaba, svetloba difu- zna. Snežilo je. Nekje na polovici spusta se je pod Lidijo utrgala kloža. Na srečo se je tudi kmalu ustavila. Razen tega, da smo imeli v trenutku vsi zvrhano mero adrena- lina v krvi, se je vse dobro izšlo. Še z večjo previdnostjo smo nadaljevali spuščanje, živci pa so bili napeti. Nižje je široko pobočje prešlo v strmo grapo, ki je z vrha ni- smo mogli videti v celoti. Skrbelo me je, ali jo prekinjajo skoki. Čar – ali pa tudi past – turnosmučarskih prečenj je, da nikoli zagotovo ne veš, kakšne razmere te čakajo. Globoko pod nami se je pokazala koča, toda do nje se Z ledenimi svečami dolini pa smo odsmučali že pozno popoldne. Med spu- je zdelo še nedosegljivo daleč. ovešena Chata pri stom smo se čudili, kako visoko na nasprotni breg so Prvi je v grapo zapeljal Thierry in preizkusil teren. Sneg Zelenom plesu je držal. Počakal je, da smo jo v varni razdalji presmu- Foto: Damjan Slabe pljusknili plazovi, ki so se dan ali dva prej utrgali s strmih pobočij izpod sten na desni. Takrat ne bi bilo dobro biti v čali drug za drugim. Mestoma je hudo strma, vendar bližini. Čeprav smo bili tako rekoč še sredi zimske sezo- brez skokov. Šele ko se je grapa odprla, je napetost po- ne, so bile koče vseeno odprte in dobro oskrbovane. Za pustila in bolj sproščeno sem odsmučal po blažji strmi- trenutek so se mi utrnile pregrešne misli – predstavljal ni. Ko sem drsel čez zasneženo jezero, sem se s kančk- sem si nekaj podobnega v naših gorah; na primer Plani- om ponosa oziral nazaj po presmučani liniji. Zares pa no pri jezeru ali Kočo na Prehodavcih. Njihove koče za- sem si oddahnil šele v z ledenimi svečami ovešeni Cha- lagajo nosači, nekateri si oprtajo tudi stokilogramski to- ti pri Zelenom plesu (jezeru). Hm, toliko plesov, a tudi vor. Lahko se jim le globoko priklonim. tu nihče ne pleše! Mimogrede sem pomislil, da je men- da tudi Dvoržak moral obhoditi vsa ta jezera, da je do- Napeto do Zelenega jezera bil navdih za naslov in glasbo Slovanskih plesov! Koča Prečenje smo nadaljevali z vzponom na Priečne sedlo, je bila nabito polna poljskih, slovaških in čeških alpini- od koder smo odsmučali do Teryho chate v Mali stu- stov. Te gore so njihov poligon. Nekdo mi je na telefonu deni dolini. Spust povsem s sedla se je zdel hudičevo pokazal nekaj dni star posnetek ogromnega plazu, ki se strm. Na srečo je bil žleb poln snega in brez ledu. Kljub je utrgal prav s pobočij, ki smo jih še malo prej presmu- temu sem si pripel smuči šele, ko je strmina nekoliko čali. Snežni oblak je prineslo vse do koče. Vsi so se čudi- popustila. Nisem bil edini. Občudoval sem Majdo, ki je li, iz katere smeri smo prišli v teh razmerah, še posebej odsmučala prav z vrha. Ob vsakem zavoju so se ji pod Francozom, češ, kaj delajo v Tatrah, ko pa imajo doma smučmi razlomili kosi klože in odfrčali po strmini. Ko toliko visokih gora. Skupaj še z nekaj domačimi alpini- sva pred četrt stoletja prvič smučala z njene domače sti so nas namestili v mrzli zimski sobi, v kateri smo se Begunjščice, je kazalo, da bova ubrala običajno, lažjo do jutra stiskali pod odejami. varianto po Šentancu. Že skoraj pri izstopu iz grape Y v severni steni te gore pa se je obrnila in zapeljala v str- Češnja na smetani mo Centralno grapo. Ni mi kazalo drugega, kot da sem Počasi sem imel zahtevnega prečenja dovolj, tudi vre- ji sledil. Korajžna ženska! me je postalo bolj klavrno. Z Lidijo sva lobirala, da bi Popoldne smo naredili v dveh skupinah krajši smu- v najkrajši smeri odsmučali proti jugu v dolino. Toda čarski turi severno od koče. Z Lidijo sva se vzpela kar Thierry je za posladek izbral vzpon na Kopske sedlo in se da visoko nad Baranie pliesko. Spust je bil uživaški. spust proti severu proti Medodolskyga potoka. Dolg Tudi vzdušje v najvišje ležeči koči v Tatrah, ki je odprta spust s sedla je bil res za prste obliznit! Vsak svojo smu- čino smo rezali po s pršičem lepo obdarjeni dolini, do- 13 54 Mire Steinbuch. kler nismo naleteli na zasneženo cesto, po kateri smo prismučali do Tatranske Javorine, že povsem ob poljski soncem obsijane vršace vzhodnega dela Visokih Ta- meji. Tako rekoč smo šele na avtobusni postaji sneli dil- ter z markantnim Lomnickym štitom, 2634 m, na sredi. ce, posneli spominsko fotografijo in se kmalu vozili na- Južni del našega smučarskega prečenja sem z lahkoto zaj proti Popradu. razločil. Proti domu sem se vozil hvaležen za turno- Naslednji dan sem naredil med vožnjo proti avtoce- smučarsko doživetje zasneženih slovaških gora in ob- sti kratek postanek, le toliko, da sem v objektiv ujel s čutek svobode ob tem. m

Predstavitev stalnih sodelavcev revije Vera Šeško, varuhinja slovenskega jezika Kaj ste po izobrazbi in s čim se preživljate (oz. kaj bi najraje počeli za preživljanje)? Po izobrazbi sem profesorica slovenskega jezika. Prihajam iz Laškega, kjer sem preživela osnovnošolska in srednješolska leta, študij slovenščine pa me je zvabil v Ljubljano, kjer sem se po zaključenem študiju zaposlila v srednji šoli. Prepričana sem, da mi je ljubezen do jezika privzgojila/dala mama. Ko sem šla v šolo, si je mimogrede zapomnila pesmice iz berila in mi jih je recitirala, naučila se jih je pred mano, ker jo je to zabavalo, veli- ko se je doma tudi pelo – ljudske pesmi, popevke, ki so bile ta- krat popularne. Mama je tudi strastna bralka. Svoje je dodala še šola. Imela sem odlične učitelje in profesorje, tako v osnov- ni kot v srednji šoli in naprej. Spodbud je bilo veliko doma in v šoli. Že v osnovni šoli sem vedela, da bom učiteljica. Zdi se mi, kot da sem se s to odločitvijo rodila. Na fakulteti sem se temu poslanstvu malo upirala in sem začela lektorirati na televiziji v uredništvu teleteksta, potem pa sem se nekega dne odločila, da grem v šolo, med počitnicami napisala nekaj prošenj in na pr- zaznamovalo. Pred Triglavom me je nekajkrat peljal v hribe, vem razgovoru bila sprejeta v srednjo šolo, kjer delam še danes. me preizkusil, če mi bo plezanje šlo, potem pa sva šla. Sodelav- ka je odpovedala, jaz pa ne. Izkušnja pa … nepozabna. Na tre- Kaj najraje počnete v prostem času? nutke je bilo naporno, na koncu pa sem bila vzhičena. Vedela Športno plezanje je moj najljubši šport, čeprav sem se z njim se, da to hočem še početi. Nazaj grede v dolino sem ga vpraša- začela ukvarjati pozno. Zavzema precejšen del mojega proste- la, kje se lahko naučiš vsega tega, kar zna on, in me je povabil v ga časa. Ljubo mi je tudi kolesarjenje, potepanje po hribih, rada alpinistično šolo. Tako se je začelo. skočim v kino in redno obiskujem gledališče, berem in se dru- žim s prijatelji. Druženje s prijatelji in družino me še posebej Vaš najljubši kotiček/najljubša aktivnost v gorah? osrečuje. Zabava me, ko opazujem odraščanje mojih nečakov Težko bi se odločila za najljubši kotiček. Verjetno še vedno goz- in nečakinje. dovi in poti za domačo hišo. Najljubša aktivnost v gorah pa tre- nutno turno kolesarjenje. Kakšna je vaša povezava z gorami? Odraščala sem v družini, ki ni imela navade hoditi v hribe. Oče Vaš moto v življenju je …? je bil doma z manjše kmetije blizu Laškega, iz mesta je hodil Pomembno se mi zdi, da smo ljudje čim bolj iskreni do sebe, domov pomagat in mi z njim. Gozd za hišo in še malo dlje je da znamo pogledati v svojo notranjo resnico, ki je drugačna od bilo moje igrišče. Nekega zgleda, da se gre za konec tedna v hri- naših zunanjih mask. Da smo resnični v svojih čutenjih. be, nisem imela. Niti ne vem, kdaj se je porodila ta želja, je pa v meni tlela kar nekaj let. Prvič sem šla na Triglav, ne da bi pred Kako ste začeli sodelovati s Planinskim vestnikom? Tina Leskovšek je bila poleg Jake Rovana vodja moje alpinistič- tem stopila na kakšen drug vrh. Potem je minilo nekaj let. Dru- ne šole in me je povabila k sodelovanju. Na turah je čas za kle- gič sem bila v Triglavu, ko me je po Slovenski smeri peljal Mat- 1 pet, pogovarjanje o doživetjih in nekoč mi je rekla: "Vera, na- ko . Matko je bil moj sodelavec v šoli, alpinist. Nekoč je v zbor- VESTNIK PLANINSKI piši!" Obljubila sem, da bom, ampak še nisem, sem pa sprejela nici omenil, da naju lahko s sodelavko pelje po Slovenski na njeno vabilo, da lektoriram revijo. Triglav in jaz sem povabilo zagrabila z obema rokama. Niti pri- bližno se mi ni sanjalo, v kaj se spuščam, me je pa odločilno Zakaj radi sodelujete s Planinskim vestnikom? april 2020 Zaradi izjemnih ljudi, ki ga ustvarjajo. Všeč mi je povezanost, 1 Matevž Kramer. sodelovanje, pestra in kakovostna vsebina. m 55 ZGODOVINA PLANINSKE LITERATURE Marija Mojca Peternel Kratek pregled vodnikov do prve svetovne vojne Verjetno se bo bralcu ob branju naslova najprej pojavilo vprašanje, zakaj ravno vodniki. Dejstvo je, da so bili do srede 20. stoletja, ko je porastel avtomobilizem, najpogostejši cilj izletov ravno hribi. Zato sta se v našem jeziku v tistem času uporabljali besedi popotnik in turist, zadnja v pomenu "hribohodec" ali "gorohodec".

V planinstvu se izraz turizem razlaga druga- Zunanja podoba pregledanih vodnikov je bila po pra- če, ker izvira iz pojma planinska "tura", planinci pa so vilu mehko vezana tanjša brošura manjšega formata. bili turisti. Njihova dejavnost se je imenovala turistika, Za lažjo predstavo: višina je bila večinoma 18−19 cm, zimski vzponi pa zimska turistika. Na prelomu 19. sto- širina običajno 11,5 cm. letja v 20. je obstajal celo poseben izraz za alpinizem – Zgodovino turizma lahko razdelimo na tri obdobja, od kolikor so si ga člani SPD v tistem času znali predsta- začetnega, ko še ni bilo turističnih središč in društev, do vljati –, ki ga je Fran Orožen (1853−1912), prvi urednik drugega, ki se je začelo z izgradnjo železnice in je traja- Planinskega vestnika, imenoval "visoka turistika". To lo do prve svetovne vojne – vanj sodijo tudi naši vodni- dokazuje uvodna misel tik pred vojno izdanega vo- ki, ter tretjega med prvo vojno in po njej. dnika, v katerem piše "Predstoječa knjižica ni trgovsko Na začetku druge polovice 18. stoletja se je zanima- podjetje; služi naj turistiki in tujskemu prometu." nje za gore in alpski svet zelo povečalo. Začetki or- Slovar slovenskega knjižnega jezika za knjigo, brošuro ganiziranega planinstva segajo v leto 1857. Takrat so s podatki, slikami, zemljevidi in znamenitostmi navaja v Londonu ustanovili Alpine Club, pet let zatem so besedi 'vodnik' in 'vodič'. Ker je prvo tovrstno sloven- na Dunaju ustanovili Avstrijsko planinsko društvo sko delo izšlo pod naslovom Vodnik za Savinske plani- (ÖAV), med ustanovitelji sta bila tudi dr. Karel Dež- ne in najbližjo okolico, se je za vsa poznejša dela upora- man (1821−1889) in dr. Vinko Feri Klun (1823−1875). bljala beseda 'vodnik'. Leta 1873 se je Avstrijsko planinsko društvo združilo z Peter Radics, Nemškim planinskim društvom (DAV) v Nemško in zgodovinar in časnikar, avstrijsko planinsko društvo (DuÖAV). je bil med drugim V Ljubljani se je že leta 1871 zbrala družba ljubiteljev dopisnik časopisa gora s tiskarjem Otmarjem Bambergom (1848−1934) Österreichische na čelu, ki je postavila prvo kamnito kočico pod Trigla- Touristenzeitung. Med vom, verjetno blizu današnje Planike. Leta 1874 je bila njegovimi deli izstopata ustanovljena sekcija DuÖAV za Kranjsko, ki sta jo vo- vodnik po Kranjski s dila Bamberg in dr. Moschè (1839−1901). Poleg te sek- poudarkom na Ljubljani cije je na Kranjskem deloval še Avstrijski turistični klub ter delo Hoja v hribe; nekoč in danes. (ÖTK) z graško sekcijo, v kateri je deloval Johannes Fri- Foto: Dlib schauf (1837−1924). Poleg vodnikov so za razvoj planinstva pomembni članki, objavljeni v Planinskem vestniku, glasilu SPD, ki je začel izhajati leta 1895. Do takrat so planinske članke objavljali časopisi Novice, Slovenski glasnik, Ljubljan- ski zvon, Slovenski narod, Slovenec, Mladika. Pred pregledom avtorjev morda še to: ker so naslovi pregledanih vodnikov precej dolgi in bi njihovo nava- janje terjalo preveč prostora, so v prispevku navedeni le avtorji in področja opisa. Bralci celotne naslove naj- dejo v informacijskem sistemu COBISS, prelistajo pa jih lahko v čitalnici knjižnice Narodnega muzeja v Lju- bljani. Na avtorje nekaterih vodnikov še spominjajo imena planinskih koč in zavetišč SPD in poznejše PZS. Na seznamu koč najdemo Johannesa Frischaufa, katere-

56 ga ime nosi dom na Okrešlju. Matematik, astronom in redni profesor v Gradcu je bil alpinist in avtor več vo- dnikov predvsem po Kamniško-Savinjskih Alpah. Spr- va je Frischauf sodeloval z nemškimi planinci, po sporu z njimi pa začel sodelovati s slovenskimi. Prepričan je bil, da pripadajo gore narodu, ki pod njimi biva. V alp- skem svetu je vodil gradnjo planinskih poti in koč ter to večkrat gmotno podprl. Savinjske Alpe so zanimale tudi učitelja in pisca našega prvega vodnika, Frana Kocbeka (1863−1930), po kate- rem se imenuje koča na Korošici. V slovenskem jeziku sta tik pred prvo svetovno vojno izšla še dva, in sicer Otmar Bamberg Badjurov o Triglavu ter že omenjeni Vodnik za Julijske je bil pomemben Alpe in Karavanke po Gorenjskem, brezplačni izvod v ljubljanski tiskar in obsegu desetih strani, ki so ga izdale gorenjske podru- vodja nemške sekcije žnice SPD. DÖAV Krain. Sprva Avtorji planinskih vodnikov so bili različnih poklicev, je tiskal in izdajal večinoma (visoko) izobraženi. Poleg omenjenih naj- izključno nemške demo še botanika Markusa Freiherra von Jabornegga knjige, proti koncu 19. stol. pa tudi vse (1837−1910), katerega vodniki so danes v lasti zaseb- več slovenskih, med nih zbirk. Skupaj z založnikom in knjigarnarjem Edu- njimi prvo izdajo ardom Gottliebom Amthorjem (1820−1844) sta na- Cankarjeve Erotike. pisala obsežen vodnik pa Koroškem s poudarkom na Foto: Dlib mejnih področjih. Koroško hribovje, še zlasti Karavanke je proučeval tudi avtorji vodnikov najdemo moške. Več podrobnosti pa kemik Ludwig Jahne (1856−1937). O Polhograjskem kaže na dejstvo, da so se na prelomu stoletja ženske za- hribovju in o Karavankah je precej zanimivo pisal koro- čele vse bolj družbeno uveljavljati − pri čemer hoja v ški avtor, šolnik in publicist Johann Sima (1847−1898). gore ni bila izjema. O tem pričajo v vodnikih objavlje- Med avtorji vodnikov gre omeniti še podjetnika Gu- ni oglasi planinskih koč, ki so poleg sob za moške nu- stava Jägerja (1815−1875), ki je kot alpinist raziskoval dili tudi sobe planinkam. Znana so tudi prizadevanja Kanalsko dolino, posebno delo je namenil še okolici posameznic, na primer Albine Hintner (1871−1952), Donačke gore. bolj znane kot Albe Hintner, avtorice slovenskih pra- Uradnik Josef Wagner (1803−1861) je skupaj z Vinzen- vljic v nemškem jeziku. V njenih planinskih zapisih, ki cem Hartmanom v vodniku po alpskem svetu razisko- jih je v podlistku najprej objavil Laibacher Zeitung, se val tudi njegovo zgodovino in mite. O Triglavu je pre- je posvečala predvsem koroško-kranjskemu in kranj- cej široko pisal finančnik Rudolf Roschnik. sko-štajerskemu hribovju. Avtorica je bila v planinskih Med avtorji je Peter Radics (1836−1912), zgodovinar in krogih znana in cenjena, sicer njenega poglavja z naslo- časnikar, zagotovo nekoliko poseben, morda tudi zato, vom Frauenbergfahrten društvo DuÖAV za Kranjsko ker je bil med drugim dopisnik časopisa Österreichi- v slavnostni publikaciji, ki je bila izdana ob 20-letnici sche Touristenzeitung. V njem je leta 1886 izšla njego- njenega obstoja, zagotovo ne bi objavilo. Albina Hin- va razprava o Bohinju, v kateri je v uvodu navedena pe- tner se je ob zavedanju fizičnih razlik med spoloma sem grofa Auersperga - Anastazija Grüna (1806−1876) zavzemala za gibanje žensk v naravi in ženske k temu o Triglavu. Razloga za njeno omembo sta vsaj dva. Prvi spodbujala, saj naj bi imelo blagodejne učinke na dušo je v dejstvu, da so bili skoraj vsi vodniki opremljeni z li- in telo. Prepričana je bila, da bo zaradi hribolazenja vlo- ričnimi dodatki, drugi pa v tem, da se je omenjena pe- ga ženske kot matere in gospodinje še kakovostnejša. sem v pregledanih vodnikih pojavila večkrat in je v to- Dobro materino počutje naj bi se namreč odražalo v vrstnih besedilih priljubljena še danes. dobrih družinskih odnosih in v boljši vzgoji otrok, kar Med Radicsevimi deli izstopata vodnik po Kranjski s bi ugodno vplivalo na celotno družbo. poudarkom na Ljubljani ter delo Hoja v hribe; nekoč Današnji seznam planinskih koč razkriva še eno po- in danes 1863−1887. Zadnji ni pravi klasični vodnik, membno ime iz obravnavanega obdobja, Henrika saj vključuje daljša poglavja z opisi različnih vrhov ce- Tumo (1858−1935), ki je veljal je za enega najboljših al- lotnega alpskega sveta (tudi Triglava, pri katerem po- pinistov − znan je bil po zimskih turah. Čeprav ni bil drobno opiše poti na vrh in nazaj) in eno poglavje avtor vodnika, ga navajamo, ker je njegov prispevek na nameni še danes aktualni in nedokončani zgodbi o pri- področju kartografije in imenoslovja ogromen. Pri kar- merni planinski opremi. Pri tem se je naslanjal na delo tografskih izdelkih je uporabljal italijanski, precej redko VESTNIK PLANINSKI slavnega Baltazarja Hacqueta (1739/40−1815), avtor- slovenski, večinoma pa nemški jezik, kar ne preseneča. ja prvega vira o pristopu na Triglav v letih 1778−1784. Nemškega jezika je bil namreč vajen zaradi očeta, ki je Tako za Hacqueta kot Radicsa je bila hoja v hribe mo- bil zelo načitan in je bral le nemško literaturo. Morda april 2020

ška domena. To dokazuje dosledna raba moških za- na tem mestu spomnimo, da je bila raba nemškega je- imkov in samostalnikov, zato ne preseneča, da med zika v drugi polovici 19. stoletja precej običajna tudi v 57 KOLUMNA

Viki Grošelj

Jezero Rara Po lanskem oktobrskem obisku Mananga, kjer sem s sopotniki občudoval drzna ostenja gor- ske verige Anapurn in užival v udobju enega tu- Vodnik barona Markusa Freiherra ristično najrazvitejših območij Himalaje, vključno von Jabornegga z zaključkom trekinga v eni od nepalskih turistič- Das Loibl-, Boden-, nih Mek, Pokari, sem novembra nadaljeval svoje Bären- und Zellthal prečenje Nepala. To slikovito deželo namreč že- in den Karawanken lim prehoditi in preplezati v smereh sever–jug in iz leta 1879. vzhod–zahod. Foto: Dlib Za tokratno, predzadnjo etapo prečenja od Jumle do Simikota na skrajnem severozahodu dežele domačem okolju, kar dokazujejo zapisi spominov zna- sem si vzel dobrih 14 dni časa. Pridružila sta se mi nih Slovencev. izkušena in zanesljiva himalajska sopotnika Ljuba Predhodniki novodobnih planinskih vodnikov so bili Kenda in Danilo Oražem. Veselilo me je dejstvo, skromni s slikovnim gradivom. Namesto fotografij so da me bo od visokogorskega letališča Jumla, kjer jih krasile risbe krajev, koč, razgledov ali vrhov. V vo- smo pristali pred dobrim letom in se usmerili proti dnikih, izdanih tik pred prvo svetovno vojno, so foto- vzhodu, pot tokrat vodila proti zahodu. Območje, grafije in geografske karte pogostejše, še zlasti pri Ro- na katerem nihče od nas še ni bil, je dajalo potova- schnikovem vodniku po Triglavu. nju dodatno draž. Med avtorji slikovnega gradiva najdemo avstrijskega Po pristanku v Jumli smo se spoznali z našo spre- krajinarja Alfreda Zoffa (1852−1927) in slikarja Mar- mljevalno ekipo. Sardar Tek in kuhar Sangye sta cusa Pernahrta (1824−1871), velikega ljubitelja gora, ki Tamanga in stara znanca s prejšnjih potovanj. Ku- je leta 1849 stal na Triglavu. hinjska pomočnika Ram in Lok Bahadur ter go- Večina vodnikov je bila napisana v nemškem jeziku, v njača šestih mul, Buda in Munlal, pa so domačini latinici, redki v tiskani gotici. Radicsev vodnik po alp- iz rodu Magar in so prvič z nami. Kar številna eki- skem svetu je bil denimo natisnjen v gotici, vodnik pa, a drugače v zahodnem Nepalu skoraj ne gre. po Kranjski pa v latinici. Poimenovanje geografskih Turistično je ta predel še povsem nerazvit in vse, pojmov, krajev, hribov, gora in dolin je bilo večinoma kar potrebuješ na poti, moraš tovoriti s seboj. nemško, sploh če je šlo za Karavanke in Kamniško-Sa- Že prvi dan hoje se je izkazalo, da so naši spremlje- vinjske Alpe. V primeru, da imena v nemščini ni bilo, je valci iz pravega testa. V enem zamahu smo se iz bilo slovensko ime zapisano po nemško. Triglav je bil v Jumle mimo kamnitih hiš, obraslih s trto, ki sem različnih različicah (Triglau, Trglau) skoraj vedno zapi- jo v Nepalu videl prvič, dvignili dobrih 1300 višin- san slovensko. skih metrov, na 3800 metrov visoko sedlo Dafne Nekateri avtorji so za svoje nemško govoreče uporab- Langa. Na drugi strani, sto višinskih metrov niže, nike na koncu vodnika v tabeli za določen vrh predsta- smo se utaborili na idilični zeleni planini, polni pa- vili obe imeni in pri slovenskem zapisu za lažjo upora- sočih se ovc, koz, konjev in mul. Mimogrede smo bo navedli fonetični zapis. se povzpeli še na dva razgledna štiritisočaka. Ob Kratek pregled vodnikov po alpskem svetu do prve prihodu v tabor so bili šotori že postavljeni, kuhi- svetovne vojne prinaša kar nekaj ugotovitev, upošteva- nja pa je delala s polno paro. je dejstvo, da ne gre za popoln prikaz, ker je del te lite- Naslednje dopoldne med spustom v samotno, ze- rature v zasebnih zbirkah in je praktično nedostopen. leno in divjo dolino reke Nauri Gad smo izgubi- Obravnavana dela so napisana prepričljivo, kar je posle- li skoraj vso pridobljeno višino. Tako značilno za dica osebnih izkušenj avtorjev, ki so se zavedali ne le na- hojo po Nepalu. Utaborili smo se v zaselku Kapra ravnih lepot alpskega sveta, ampak tudi pomena in sku- Odar. Kuhar Sangye s pomočnikoma je na impro- pnih značilnosti tega srednjeevropskega prostora. m viziranem ognjišču ustvarjal prave male kulinarič-

58 ne čudeže, Buda in Munlal pa sta najprej poskrbela za mule. Postregla sta jim z vodo in ovsom ter jih šele pa gre za vojaško letovišče. Imajo celo nekaj napihlji- Mistična samota potem spustila na pašo v okolico. Vsi smo se zavedali, vih čolnov, a veslajo le zjutraj in dopoldan. Okoli pol- jezera Rara Foto: Viki Grošelj kako ključne bodo za uspešnost naše poti. dneva rahel veter nekoliko nakodra površino jezera in 3300 metrov visoka planina Bulbule je vstopnica v na- takrat je, kot pravijo, za veslanje prenevarno. rodni park jezera Rara. S 3800 metrov visokega Sapana Vzhičen nad lepoto kraja, po petih dneh šotorjenja pa Rija (Sanjski vrh) legendarno jezero na višini 3000 me- tudi potreben toplega tuša, sem zavil v prvega od dveh trov prvič zagledamo. Še dva dni bomo hodili do njega. "hotelčkov" ob postojanki. Vse sobe so imeli zasedene. Razgled z vrha je neverjeten. Na severu, na meji s Tibe- V drugem pa so še bile na voljo. Pokazali so mi najbolj- tom, se druga za drugo nizajo številne gorske verige. Na šo, kar jih premorejo, a po videnem sem pomirjen od- jugozahodu pa prepoznam verigo več kot 7000 metrov korakal nazaj na prostor za taborjenje. V tisti sobi in visokega Saipal Himala. Res pravi sanjski vrh. kopalnici bi se kvečjemu še bolj umazal. Tuš in poste- Izjemen dan nam je popestrilo srečanje s pastirji na lja bosta morala še malo počakati. Kljub legendarnosti planini pod njim. Ob ognju so nam ponudili čaj in nji- jezera in njegovi privlačnosti je turizem tu res še v po- hov sir, mi pa smo se oddolžili z nekaj energetskimi vojih. Morda pa je kar prav tako. ploščicami. S pomočjo rok in ščepca nepalskih besed, Obhod jezera, ki smo ga naslednji dan opravili v do- ki jih poznamo, smo se pogovorili čisto o vsem, kar nas brih petih urah, me je še dodatno očaral. Z vsemi ne- je zanimalo. Če se ljudje hočemo sporazumeti, znanje palskimi turisti in vojaki nas je bilo ob jezeru vsega jezika sploh ni problem. kakih sto. Od tega smo bili mi trije edini zahodnjaki. Dva dni kasneje smo dosegli "nebesa na zemlji", kot so Pomirjujoča tišina, kristalna voda, starodavna dreve- Nepalci poimenovali jezero Rara že pred stoletji. Leta sa, ki segajo v jezero, jate ptic, osupljivi pogledi na oko- 1972 so ga uradno zaščitili kot rezervat. Približno dva- liške gore. Smo morda res našli mistični, skrivnostni krat večje je od Bohinjskega in prav tako obkroženo z Šangrila? gozdovi. Le da se gore nad njim ne dvigajo dva tisoč, V šotoru na obali sem še dolgo v noč razmišljal, kate- ampak šest in sedem tisoč metrov visoko. Kot neka- ri del Nepala mi je ljubši. Turistično razvitejši, kjer so kšen orjaški krater je ugnezden v magično pokrajino, na voljo številna prenočišča, opremljena s tuši, WC-ji, visoko dvignjen nad naseljene doline. Pred leti jim je z raznovrstno ponudbo hrane in pijače, ali pa s temi do- juga do njegove bližine uspelo pripeljati cesto, a so bili brinami več kot skromni, odmaknjeni predeli dežele, dovolj pametni, da je niso zgradili čisto do jezera. Za- ki so videti, kot da se je tu čas ustavil pred stoletji. dnjo uro hoje je treba opraviti peš ali na konju. Pravzaprav se po več kot štiridesetih letih zahajanja v Za gostim drevjem se obiskovalcem skriva kot srame- meni tako ljubo deželo sploh ne morem odločiti. Vesel

žljiva princeska, vse dokler ne stopiš na njegovo obalo. sem le tega, da lahko izbiram. Nepal v vsej polnosti po- VESTNIK PLANINSKI Mir, čista voda in tišina so me čisto prevzeli. Še pose- nuja eno in drugo. In glede na njegova velika, čarobna bej, ker sem pričakoval turistični direndaj, kot recimo prostranstva verjamem, da bo še dolgo tako. m ob jezeru Pokara. Ob celotni obali je eno samo naselje, april 2020

ki ga sestavlja manjša vojaška postojanka, za katero ni Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi ure- povsem jasno, ali je tu zato, da vojaki čuvajo jezero, ali dništva in Planinske zveze Slovenije. 59 PLANINSKE POTI

Jože Prah

Evropske pešpoti so vzpostavljene z namenom, da bi sodelovali brez meja, spodbujali boljše V Sloveniji tri razumevanje in spoštovanje okolja. Foto: Jože Prah evropske pešpoti 50 let evropskih pešpoti

Zgodovina pohodništva po evropskih pešpoteh sega v leto 1969, ko je bila v Nemčiji ustanovljena Evropska popotniška zveza (ERA) in se je začel postopen razvoj. Danes to organizacijo sestavlja triinšestdeset pohodniških organizacij iz tridesetih evropskih držav in štirih organizacij, ki so včlanjene kot zunanje opazovalke – dve iz Maroka, ena iz Izraela ter po ena iz Združenih držav Amerike in Kanade. ERA združuje več kot tri milijone članov.

Glavni moto prvega predsednika Evropske bil: "Odprimo meje, pojdimo drug do drugega peš, popotniške zveze dr. Georga Fahrbacha na ustanov- kajti le tako se bomo med seboj najbolje spoznali in nem sestanku 19. oktobra 1969 v kraju Raichberg je naučili spoštovati in ceniti sočloveka!" Ta moto je kaj kmalu doživel velik odziv v Evropi in drugod. Tudi pri nas.

Evropske pešpoti v Sloveniji V Evropi je danes speljanih dvanajst evropskih peš- poti (E-poti). Skozi Slovenijo potekajo tri, in sicer E6, E7 in E12. Celotna pot E6 poteka od Roskilda pri Kö- benhaunu na Danskem do Kastava nad Reko. Odprta je bila 22. junija 1975 v Mariazellu v Avstriji. Sloven- ski del poti E6 je bil odprt 24. maja 1975 na Mašu- nu v okviru tedna gozdov in proslave stoletnice pr- vega gozdarskega društva na Slovenskem. Pobudo

60 za ureditev je dal inženir gozdarstva Milan Ciglar, po katerem se danes ta del poti imenuje "Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana". Pot E7 sta na pobudo Milana Ciglarja in Marka Kmecla trasirala in uredila Boštjan Anko in Zoran Naprudnik. Odprta je bila 12. sep- tembra 1986 na Mačkovcu v počastitev Svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarsko-raz- iskovalnih organizacij (IUFRO) ob navzočnosti goz- darskih delavcev vseh celin in številnih pohodnikov. Danes nosi ime po Zoranu Naprudniku, zelo priza- devnem družbenem delavcu v športu in turizmu. E6 poteka zdaj od Baltika do Jadrana, rada pa bi segla − po kopnem seveda, do Egejskega morja. Slovenski del E6 je do razpada Jugoslavije vodil od mejnega preho- da Radlje na Hrvaško do Kastava, danes pa do Stru- njana. Dolga je okoli 350 kilometrov, z 39 kontrolni- mi žigi. E7 v Sloveniji sega od Robiča do Hodoša in poteka v nasprotni smeri od E6. Ko je imela še konč- nico YU, je držala do Sotle, leta 1995 pa so jo bistveno podaljšali − vse do Mure in naprej na Goričko, tako da je zdaj dolga okoli 650 kilometrov, z 42 žigi. Nekoč ji bo v celoti uspelo, da bo povezala Atlantik in Črno sredi prekrasnih gozdov. E6 in E12 pa svoji poti zdru- morje. V zahodnem delu Evrope ji manjka začetni del žita ob Jadranskem morju v Strunjanu. Vse evrop- na Portugalskem, odsek skozi del Italije, na vzhodu pa ske pešpoti v Sloveniji so označene z rdeče-rume- nadaljevanje skozi Romunijo in Ukrajino. Evropska nimi markacijami. Za evropske pešpoti v Sloveniji pešpot E12 (Mediteranska pešpot) je bila v Sloveni- skrbi Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KE- ji odprta 10. decembra 2016 v Kopru. Pot poteka od UPS, https://eupoti.com/), ki so jo ustanovili Zavod stične točke z italijansko traso "Poti zdravja – Paren- za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Tu- zani" v Škofijah mimo Kopra, Strunjana in Portoroža ristična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev do Sečovelj in mejnega prehoda Sečovlje, kjer skupaj Slovenije. vstopita na hrvaško ozemlje. Pot je dolga nekaj manj Poslanstvo Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji kot 50 kilometrov in ima 3 žige. Za pot potrebujemo je vključevanje v evropske tokove pohodništva, sode- dva do tri dni. Evropska pešpot E12 prihaja iz Špani- lovanje z Evropsko popotniško zvezo, koordiniranje je prek Francije in Italije na slovensko in hrvaško ja- Kluba popotnikov po evropskih pešpoteh v Slove- dransko obalo, vodi v Črno goro, Grčijo in naprej v niji (organiziranje vsakoletnega srečanja slovenskih vzhodno Sredozemlje. pohodnikov po evropskih pešpoteh), seznanjanje, E6 in E7 se pri nas srečata nedaleč od medvedjih sto- uveljavljanje, širjenje in promocija ideje hoje in po- pinj v Predgozdu, blizu Mačkovca in Sela pri Robu hodništva – s tem pa želja, da bi prispevali k spozna- vanju etnoloških, kulturnih in zgodovinskih zanimi- vosti Slovenije, razvoju podeželja, trženju v turizmu in njegovem razvoju, popularizaciji gozdov in zave- danju njihovega pomena. Skratka − uveljaviti javni in državni interes za evropske pešpoti, spodbujati varo- vanje narave, okolja in lastnine v naravnem okolju ter sodelovati v medsebojnem spoznavanju ljudi v do- movini in drugih državah zaradi sožitja, sporazume- vanja in miru v svetu. Glavni moto naših E-poti je: "Kdor hodi, je vedno pred časom. Kdor hodi po evropskih pešpoteh, je ne- kaj desetletij pred časom. Kdor hodi po slovenskem delu dveh evropskih pešpoti, je že četrt stoletja pred časom. In ta čas je vedno zdaj."

Potek E-poti

E-poti so temelj evropskih sprehajalnih poti. So poti VESTNIK PLANINSKI na dolge razdalje, ki povezujejo tako državne kot re- gionalne pohodniške poti. Skupaj merijo skoraj se- demdeset tisoč kilometrov. Omogočajo medkultur- april 2020

no doživetje prek meja. E-poti povezujejo ljudi − so

poti miru, razumevanja in enotnosti. 61 E-poti naj služijo E-poti povezujejo države od Severnega rta do Kre- • E10: 2880 km, Nuorgam (FIN)–Potsdam (D)–Pra- razumevanju in te ter od Atlantskega oceana do Karpatov in Črne- ga (CZ)–Salzburg (A)–Bolzano (I) sodelovanju med ga morja. Dogovorjeno je, da se označujejo enotno: • E11: 2070 km, Scheveningen (NL)–Osnabrück ljudmi in narodi. Foto: Jože Prah modri ščit z rumenimi zvezdami Evrope, na sredini je (D)–Potsdam (D)–Poznań (PL)–Ogrodniki (PL) črka E in ustrezna številka E-poti. • E12: 1800 km, Tarifa (E)–Ceuta (E)–Barcelo- Obstaja 12 E-poti, ki nosijo imena od E1 do E12 in na (E)–Nica (F)–Genova (I)–Salerno (I)–Koper jih vzdržuje ERA (http://www.era-ewv-ferp.com): (SLO)–Poreč (CRO) • E1: 7000 km, Nordkapp (N)–Göteborg (S)–Aar- hus (DK)–Konstanca (D)–Lugano (CH)–Genova Srečanja v letih 2020 in 2021 (I)–Salerno (I) Evropske pešpoti so vzpostavljene z namenom, da bi • E2: 4850 km, Inverness (GB)–Hoek van Holland sodelovali brez meja, spodbujali boljše razumevanje (NL)–Antwerpen (B)–Echternach (L)–Chamonix in spoštovanje okolja, njegovo varovanje, spoznava- (F)–Nica (F) li evropsko zgodovino in kulturo, ohranjali dediščino • E3: 6950 km, Santiago (E)–Vézelay (F)–Echternach ter spodbujali načela trajnostnega razvoja. Vsaka včla- (L)–Fulda (D)–Zakopane (PL)–Ártánd (H)–Nese- njena organizacija zato na svojem ozemlju načrtuje in băr (BG) vzpostavi pot ter jo tudi vzdržuje in promovira. • E4: 12000 km, Tarifa (E)–Grenoble (F)–St. Cer- Evropopotniki se srečujemo vsako leto, letos naj bi se gue (CH)–Budimpešta (H)–Beograd (SRB)–Sofija sešli 25. aprila na Dolenjskem. Pohod bomo začeli 24. (BG)–Larnaca (CY) aprila v Dolenjskih Toplicah in hodili do Doberniča. • E5: 2900 km, Pointe du Raz (F)–Fontainebleau Naslednji dan bo na vrsti pohod iz Doberniča v Žu- (F)–Kreuzlingen (CH)–Bregenz (A)–Verona (I) žemberk, kjer nas bodo pozdravili domačini, pred- • E6: 6300 km, Kilpisjärvi (FIN)–København (DK)– sedniki ustanoviteljic KEUPS-a, podeljena bodo tudi Goslar (D)–Koper (SLO)–Alexandroupolis (GR) priznanja za prehojeno pot. • E7: 7000 km, El Hierro (E)–Lizbona (P)–Ando- V letu 2021 se nam obeta posebna manifestacija po- ra (AND)–Nica (F)–Ljubljana (SLO)–Novi Sad potništva Evropohod 2021, ki bo nosil naslov Prija- (SRB) teljstvo. Evropohod je organiziran vsakih pet let in • E8: 4500 km, Dublin (IRL)–Hull (GB)–Hoek van tudi v naši državi bomo ob tem poskrbeli za vrsto do- Holland (NL)–Bonn (D)–Dunaj (A)–Brasov godkov. Skupno srečanje bo septembra v Romuniji. (RO)–Svilengrad (BG) Naj zaključimo s citatom, zapisanim na obeležju, ki • E9: 5500 km, Tarifa (E)–Lizbona (P)–Brest (F)– je bilo odkrito 12. septembra 1986 ob odprtju E7 v Hoek van Holland (NL)–Lübeck (D)–Gdansk Predgozdu: "E-poti naj služijo razumevanju in sode-

62 (PL)–Talin (EST) lovanju med ljudmi in narodi." m NARAVA

Dolg trenutek Ivan Premrl Zelena čmerika

Rahlo valovit rob zakrasele planote obeta udobno hojo, zato skrenem s poti, se mimogrede ohladim v senčnem gozdiču, obidem rumeneče grmičke trirobe košeničice, pretečem izravnavo, lahkotno preskočim žico električnega pastirja in upočasnim korak. Preverim, če je v bližini kakšen večji igriv bikec, in brezskrbno zavijugam med govedo, kjer se zagledam v grozdičasto zgoščene, komaj odpirajoče cvetove, ki se rahlo pozibavajo v popoldanskem vetru. Nikoli se ne obotavljam fotografirati karkoli neznanega ali nenavadnega, tokrat pa slutim težave.

Krave niso manekenke, ki na besedo spre- menijo pozo, zato sem jim namenil drugačno vlogo, ko sem si skozi objektiv ogledoval izostreno rastli- no, v zamegljenem ozadju pa so se videli slinast go- bec, umazana noga in mahajoč rep. Počakal bom, da bodo pomulile travo, se neškodljivo oddaljile ter mi tako pripravile ustrezno ozadje za fotografiranje. Med ugotavljanjem, kateri konec goveda je nevarnej- ši za motiv, tisti spredaj, ki požira, ali oni zadaj, ki ka- tastrofalno onesnažuje, sem se zagledal v odtise par- kljev, ki so nakazovali še eno doslej neupoštevano grožnjo. Sklenil sem jo takoj odpraviti. Z rokama se uprem v sivorjavo stegno in potisnem. Porednica me takoj ošvrkne z repom, kot da bi hotela pregnati mo- tečo žuželko. Ne obupam. Pritisk stopnjujem. Nena- doma glava v dolgem loku poleti proti meni, z rogom podrsa po vampu in se takoj povrne k hlastanju trave. Užaloščen, ker me je hotela odsuniti kot malo večjo nadlogo, začnem loviti rep, da bom trmo kar po krpa- novsko odvlekel, ko se nenadoma kosmata noga pre- makne, podrsa po vzdolžno nagubanih jajčastih listih in se oddalji od varovanke. Prestopim se za korak, da bi se izognil kakšni nepričakovani brci, in si z zanima- njem pričnem ogledovati steblo, sestavljeno iz nožnic premenjalnih listov. Šele nekaj odprtih zelenih cvetov s poudarjenimi temnejšimi žilami, ki jih opazim na sosednji rastlini, me prepriča, da nekoliko preveč po- zornosti posvečam zeleni čmeriki. Ugotoviti moram, čemu sem bil tako zaščitniški do rastline, ki je le pe- pelka v primerjavi z lepoticami, ki se bohotijo visoko v gorah. Nenavadna barva venčnih listov ni nekaj iz- jemnega, saj tudi blagodišeči teloh v zgodnji pomladi med prvimi požene velike zelene cvetove. "Madonca! Ali ta strupena zelenjava sploh kdaj cve- ti?" se čudim, ker sem doslej na potepanjih po hribih v cvetov ni potomcev, popolnoma zamre. Nastalo tiši- Grozdičasto zgoščeni, komaj okolici doma videval le čmerike brez cvetov. Pod težo no moti komaj slišen zvok, ki se krepi v prepoznavno VESTNIK PLANINSKI odpirajoči se porajajočih teorij in neodgovorjenih vprašanj, ki jih kruljenje želodca. Pričnem se zavedati okolice. Krav cvetovi zelene je sprožilo to preprosto spoznanje, se sesedem na bli- ni več. Sence so nenavadno dolge. V dolini je mrak. čmerike. žnji štor. S polno glavo ni varno tekati po hribih, zato "Pa samo za trenutek sem se zamislil," se dvomeče Foto: Ivan Premrl april 2020 nekoliko počakam. Vprašanja postopoma dobivajo zazrem v zahajajoče sonce med okorno hojo v doli- odgovore. Izbruh idej pojenjuje in ob misli, da brez no. m 63 MLADINA IN GORE

Po sporočilu za javnost povzel Emil Pevec Zmagala Pepa hrib in Nore na gore 31. državno tekmovanje Mladina in gore

Mladi radi tekmujejo. Pred desetletji se je tudi v planinski organizaciji razvila zamisel, da bi se mladi planinci med seboj pomerili v planinskem znanju. Zdaj že več kot tri desetletja osnovnošolci svoje znanje najprej preizkusijo s testom, v finalu pa se v kvizu pred občinstvom pomerijo za naslov državnega prvaka tekmovanja Mladina in gore. V zadnjih letih se je tekmovanju osnovnošolcev pridružilo tudi tekmovanje dijakov in dijakinj.

V Spodnji Idriji je bilo 25. januarja 2020 že 31. Druženje, ki je v domači kraj lanskih zmagovalcev državno tekmovanje Mladina in gore, najbolj uvelja- privabilo 130 tekmovalcev skupaj z njihovimi men- vljena planinska preizkušnja za mlade iz znanj, veščin torji, se je začelo s kulturnim programom, v kate- in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega de- rem so sodelovali pevski zbor OŠ Spodnja Idrija pod lovanja, ki osnovnošolce pripravlja na varnejši in sa- vodstvom Eve Lahajnar, klavirski duo učenk učitelji- mostojen obisk gora. Ne gre zgolj za tekmovanje, to ce Maje Tanšek in plesna skupina Nastje Lakner Ča- Ponosne osnovnošolske je tudi priložnost za druženje in pridobivanje planin- vlović. Tekmovalce so spodbudno nagovorili ravna- državne prvakinje skega znanja za življenje, ki so ga mladi planinci iz vse teljica OŠ Spodnja Idrija Janja Habe, predsednik PD Pepa hrib iz PD Litija Slovenije veliko pokazali že na regijskih tekmovanjih Idrija Nace Breitenberger, predsednik Meddruštve- z mentorico novembra lani v Lendavi, Izoli in Preserjah pri Rado- nih odborov PD Posočja Dušan Plesničar, načelnica Majo Bregar mljah. Letos so istočasno že petič svoje znanje pome- Mladinske komisije PZS Ana Suhadolnik, načelnica Foto: Manca Ogrin rili tudi srednješolci. Mladinskega odseka PD Idrija Katarina Bončina in 64 dolgoletna koordinatorica tekmovanja Brigita Čeh. na sedmo Divji svizci (PD Postojna, OŠ Miroslava 65 Veliko uspeha, in da bi še dolgo ostali zvesti planin- Vilharja Postojna). stvu, jim je zaželel tudi predsednik PZS Jože Rovan. Na petem tekmovanju v srednješolski kategoriji se Udeležence srečanja je pozneje s predavanjem in ob je pomerilo 16 ekip. Peterica najboljših je v loče- april 2020 pogovoru navdušil skriti gost − vrhunski alpinist Viki nem finalu s težjimi praktičnimi nalogami pokazala Grošelj, ki je izrazil občudovanje nad njihovim zna- znanje iz prve pomoči in planinstva od A do Ž, is- njem. kanje lavinske žolne ter uporabo in ustavljanje s ce- Štiri- oz. tričlanske ekipe osnovnošolcev in dvočlan- pinom. Tudi letos so bili nepremagljivi tekmovalci iz ske ekipe srednješolcev so tekmovanje začele dopol- PD Idrija, ki so zasedli prvi dve mesti: zmaga je šla v dne s testi iz planinskega znanja, ki so ga mladi pri- roke dvojici Nore na gore, drugo mesto pa Gorskima dobivali v planinskih krožkih, na izletih, taborih … mulcema. Tretje mesto si je prislužila ekipa Nanoške V finalni del tekmovanja za osnovnošolce se je uvr- zmagovalke (PD Podnanos), četrto Štrudložera (PD stilo sedem najboljših ekip, ki so v kvizu odgovarjale Fram) in peto Gorazdova ekipa (PD Tržič). na vprašanja iz Planinske šole in dodatnega gradiva Teoretična vprašanja in praktične naloge za tekmo- o delu oskrbnikov planinskih koč, nevarnosti snežnih valce so pripravili izkušeni poznavalci planinskih plazov ter zgodovini Idrije in prvih zapisih o naših go- znanj z željo, da bi znali tekmovalci pridobljeno zna-

rah (gradivo je bilo jeseni objavljeno v Planinskem ve- nje izkoristiti za samostojno in čim varnejše gibanje VESTNIK PLANINSKI stniku). Znajti so se morale tudi v praktičnih nalogah v gorah: Bojan Rotovnik, Franc Kadiš, Uroš Kuzman, Srednješolski iz prve pomoči in prikazati ustavljanje s cepinom. Janja Stopar, Barbara Bajcer, Vanja Blažica, Tine Pav- zmagovalki Nore na Za naslov državnih prvakov se je v osnovnošolski šič in Damjan Omerzu, nad izvedbo tekmovanja pa gore iz PD Idrija z kategoriji potegovalo 24 ekip, v finale, ki se je odvi- je bedel Domen Strle. Najboljše ekipe so bile nagraje- mentorjem Nacetom jal pred občinstvom, se je uvrstila sedmerica najbolj- ne s planinskim taborom v Planinskem učnem sredi- Breitenbergerjem, ših. Zmago so slavile mlade planinke Pepa hrib (PD šču Bavšica, pokali in medaljami, vsi sodelujoči pa s koordinatorico Litija, OŠ Gradec, Litija), ki so za točko ugnale Gor- praktičnimi nagradami. Na literarno-likovnem nate- tekmovanja Brigito Čeh, ske kruhke (PD Idrija, OŠ Idrija), na tretje mesto se čaju z naslovom Veter v laseh je zmagala Lara Badnjal predsednikom PZS je zavihtela ekipa OŠ Šmartno (PD Litija, OŠ Šmar- (PD Postojna, OŠ Pivka). Jožetom Rovanom in tno). Na četrto mesto so se uvrstile Planinske muhe 31. državno tekmovanje MIG Spodnja Idrija so orga- načelnico Mladinske (PD Idrija, OŠ Idrija), na peto Obiskovalci gora (PD nizirali Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisi- komisije PZS Domžale, OŠ Preserje pri Radomljah), na šesto ja PZS, Zavod za šport RS Planica, Planinsko društvo Ano Suhadolnik Pr'farski štruklevci (PD Idrija, OŠ Spodnja Idrija) in Idrija in Osnovna šola Spodnja Idrija. m Foto: Manca Ogrin PLANINSKA PRIPADNOST

Nuša Maver Planinska zaobljuba Član PZS zavarovan in z ugodnostmi

In tako se je obrnilo še eno. Zamenjalo stenski koledar, odprlo nove platnice v beležkah in razprlo platno tvojega življenjskega mozaika, ki danes še izžareva belino in kar kriči po tem, da bi po njem že začel prelivati barve in odkrivati nove odtenke.

S kotičkom očesa se pogled ustavi na neizpol- vero, da so moje odločitve pravilne in pot prava. Iz to- njenih obljubah, ki jih boš morda izpolnil v letošnjem ple postelje bom skočila z navdušenjem nad zbujajo- letu. Si že napisal seznam? Si že odkljukal katero od čim se dnevom, saj bo moj načrt dobro skovan. V gore zaobljub? Pobarval belino svojega platna s prvimi se bom odpravila odgovorno in vselej spoštljivo – do barvami? narave, do drugih planincev in v prvi vrsti do sebe. Povem ti svoje. V tem letu bom poskušala uloviti še Šmarna gora ali Triglav, na pot bom odšla z zaveda- več drobnih trenutkov kot preteklo. Pristnih. Iskrenih. njem, da sem storila vse, da bo moj korak varen. Tistih, ki bodo na moje platno narisali slike, na katere Nahrbtnik je pripravljen, vremenska napoved stabil- bom ponosna. Lovila jih bom na vsakem vogalu. Izven na, planinski čevlji uhojeni. Vzamem še planinske pa- štirih sten, s katerimi nas obdaja vsakdanjik. Skočila lice, morda me strmina preseneti. Sem storila vse? Saj bom v naravo, vdihnila svež zrak, osvojila še nepozna- res, še članska izkaznica z znamkico za tekoče leto. ne vrhove in se v dolino vračala z varnim korakom in Čeprav je bila stara veljavna še do konca januarja, že- čistimi mislimi. Moji podvigi bodo verjetno divji, vi- lim ob začetku novega leta vedno to urediti čim prej. Članarina PZS ima cel hravi, včasih izven tistega, kar je zate − ki le redko po- Zdaj nam je dana možnost naročanja znamkic tudi kup ugodnosti. kukaš iz varnega zavetja doma, "normalno", a drobne prek spleta, kar je res krasno. Pa ti? Se na tvoji planin- Foto: Nuša Maver trenutke bom lovila z glavo. Odšla bom na pot s trdno ski izkaznici že sveti znamkica z novo številko? … Ah, v hribe se podam le nekajkrat na leto, ne spla- ča se mi … … Saj poznam vodnike na društvu. Če se bom želel udeležiti njihovih izletov, mi bodo že pogledali skozi prste, tudi če ne bom plačal članarine … … Članarina je za turiste in za tiste, ki niso izkušeni. Saj vendar znam hoditi po kamenju. Meni se ne more nič zgoditi … Se najdeš v katerem izmed citatov? Potem ti polagam na srce − pozorno beri naprej. S poravnano članarine Planinske zveze Sloveni- je (PZS) ne izkazuješ pripadnosti le izbranemu dru- štvu, ampak s tem v veliki meri podpreš njegovo de- lovanje. Društva, združena v PZS, namreč delujejo neprofitno in temeljijo na prostovoljstvu. Pravijo, da kdor dela s srcem, dela dobro. In to se odraža pri stro- kovnem in kakovostnem izvajanju vodenih tur, izle- tov, taborov … Tudi markacije, ki jim zvesto slediš in zaupaš, da te bodo pripeljale do želenega vrha, pa je- klenice in klini, na katere se brez pomislekov zanašaš, so delo posameznih društev in Komisije za planin- ske poti PZS. In ko nad gorami zavlada neurje, poru- ši drevesa in pot prekrije z vejevjem in kamenjem, se zberejo markacisti, vodniki PZS, planinci, ki pot po- novno naredijo varno ter prehodno. Ne, njihov trud ni poplačan z denarjem, njihovo srce nahrani pogled na urejene poti in zadovoljne planince, s katerimi po-

66 delijo neprecenljivo mogočnost narave. Številne ugodnosti pri katerem imaš kot član PZS kar četrtino cenejšo le- 67 Dobro se z dobrim vrača. Srčno delo, dobro organizi- tno naročnino. Morda se utrne ideja za naslednji izlet ranost, povezanost in trud za skupno dobro opazijo ali pa te kakšen zapis tako navdihne, da tudi sam po- tudi nekateri zunanji partnerji, ki ti s tem, da se včla- božaš tipkovnico in z bralci deliš svoje dogodivščine. april 2020 niš in podpreš delovanje zveze, nudijo nekatere ugo- Članarina nudi popust tudi pri nakupu planinske dnosti. Ker vizija temelji na varnejšem obiskovanju opreme v nekaterih športnih trgovinah, kot so na pri- gora, si kot član PZS nezgodno zavarovan za opra- mer Iglu Šport, Intersport ali Alpina. Da bo izlet pol- vljanje številnih planinskih in gorniških dejavnosti. nejši drobnih trenutkov, pa se na pot odpravi z vla- Oh, ja, tudi ti lahko nerodno stopiš in zaradi zvitega kom. Zate bo namreč cenejša vozovnica vseh vrst gležnja sam ne moreš nadaljevati poti. V primeru, da vlakov v Sloveniji pri enosmernih in povratnih vo- boš potreboval pomoč gorskih reševalcev v tujini, za- žnjah drugega razreda, pa vožnja z nihalko na Gol- varovanje krije stroške reševanja s 24-urno asistenco te ter s kabinsko žičnico na Krvavec ali Kanin. Ko se do višine zneska, ki ga vključuje določena kategorija noge utrudijo in si telo zaželi počitka, se lahko ustaviš članstva. Izbiraš lahko namreč med različnimi vrsta- v zdraviliščih oz. izkoristiš storitve Thermane in Term mi članstva, odvisno od tvoje starosti, statusa, kako Krka, kjer te prav tako čakajo številne ugodnosti. pogosto se odpravljaš v gore, kam itd. Ni slabo biti planinec, kajne? Hodi v gore, občuduj

Mirna kri med vzpenjanjem na vrhove pa ni edina do- naravo, stoj na vrhovih in barvaj platno s tisočerimi VESTNIK PLANINSKI brina, ki ti jo nudi članstvo. V primeru, da boš želel v odtenki. Piši vse te zgodbe preudarno, z glavo. En- objemu gora preživeti več dni in se odločil za prenoče- krat v letu ali vsak dan, o Boču ali Škrlatici. Naj osta- vanje v eni od slovenskih planinskih koč, boš kot član nejo v lepem spominu. Če še nisi, dodaj nakup male, spal v kočah s petdeset oz. s tridesetodstotnim popu- svetleče znamkice na seznam letošnjih zaobljub. Naj stom. Ugodneje pa boš prenočil tudi v več kot 1250 bo tvoja prva spremljevalka na planinskih izletih in ti kočah partnerskih organizacij v Evropi in Kanadi. dodeli značko odgovornega planinca, ki do narave in Če rad prebiraš planinsko literaturo, jo boš ceneje ku- planinske dejavnosti goji spoštljiv odnos. Bodi dober pil tudi v Planinski založbi PZS. In, oh, koliko zanimi- do sebe in zgled tudi drugim obiskovalcem gora. Naj vih zgodb, pustolovščin in novic polni strani najstarej- tvoje platno svetleče zasije! še slovenske revije, ki še izhaja – Planinskega vestnika, Pa varen korak. m

Knjige Planinske založbe v Biblosu Biblos, prva slovenska e-knjižnica in e- najrazličnejših zvrsti, tudi knjig za otro- goro (Joža Mihelič), Tista lepa leta (Rado -knjigarna, omogoča uporabnikom iz- ke in mladino, v Biblosu najdete tudi Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek), posojo ali nakup knjig, ne da bi zapustili knjige Planinske založbe PZS. V njej so Plezalna tehnika (Marjan Keršič - Be- udobje svojega doma, kar je v teh ča- za nakup in izposojo na voljo Velikani lač), Pravljičarija pod Triglavom (Kristina sih še posebej dobrodošlo, ko so knjižni- Himalaje (Viki Grošelj), Čez rob (Vladi- Menih) ter Pravljica o gamsku Viliju in ce in knjigarne zaprte, vsebine pa lahko mir Habjan), Ljudje v gorah (Dušan Ško- gorskih rožicah (Stanka Klakočer). berete na različnih napravah, in sicer na dič) ter kot novosti še naslovi Vprašaj Zdenka Mihelič računalnikih ter predvsem na tablicah in telefonih. Biblos je brezplačna aplikacija. Kaj vse je treba urediti, da knjigo nato na svo- ji prenosni napravi tudi dejansko bere- te, vas lepo vodijo navodila ob registra- ciji. Račun Biblos je namenjen preprosti prijavi, tako za nakup kot izposojo knjig. Knjigo si lahko izposodite za največ šti- rinajst dni, nato se datoteka zaklene in do nje ne morete več dostopati, lahko pa jo vrnete predčasno po 24 urah. Za izposojo enkratno vnesete svoj dostop do storitve Moja knjižnica (COBISS). Nato lahko uporabljate račun Biblos tudi v aplikacijah iOS, Android ter bral- nikih eInk. Trenutno si je mogoče spo- soditi največ štiri knjige hkrati. Med res veliko ponudbo knjig GEO IZLET

Lucija Slapnik

Megalodontide, zapolnjene z rdečim sedimentom Foto: Petra Žvab Rožič Srčkan kotiček v krnskem pogorju Fosilne školjke − srčenke

Gore so izjemna stvaritev narave, imajo prav poseben čar, ki nas zvabi, da jo popihamo nekam više na gorski zrak, kjer nas med malico obišče le kakšna planinska kavka z izjemno razvitim čutom za padle koščke sendviča.

Za nastanek gorstev pa so ključni geološki Do prav posebnih "srčenk", o katerih govori ta prispe- procesi. Zgodba, ki jo predstavljam, se je začela pred vek, vodi planinska pot, ki se začne na planini Kuhi- približno 210 milijoni let, v geološkem obdobju tria- nja nad vasjo Krn in se nato vzpne med Stadorjem in sa, ko je bilo območje Slovenije podobno današnjim Leskovškim vrhom proti Jezeru v Lužnici. Malo na- Bahamom. Topla in plitva morska voda je podobno, prej nas pot na približno 1950 metrih n.v. pripelje do kot prija nam, prijala tudi mnogim takratnim orga- ravne kamnite plošče (na mesto nas opozarja tudi nizmom. Med njimi so tudi megalodontidne školj- tabla Slovenske geološke poti), ki ji geologi pravimo ke. Z odlaganjem karbonatnega mulja (takega, v plastnica in leži na jugovzhodni strani poti skozi do- kakršnega stopite, preden zaplavate) in celih apnen- lino pod Peski. Na plošči se nam razkrije skrivnostni častih skeletov organizmov ter na koncu karbonatne- svet velikih megalodontidnih školjk, ki pa so tukaj ga cementa, ki je vse to med sabo povezal, so nastali prav posebne, saj so večinoma zapolnjene z rdečim apnenci. Geologi apnenec, ki je nastal v tem času in sedimentom (ponekod tudi z zelenim). prostoru, imenujemo dachsteinski apnenec in je ena Mogoče se je kdo med vami ob branju spomnil po- najpogostejših kamnin, ki gradi Julijske Alpe. Zanj so dobnih srčastih oblik v apnencih, medtem ko ste pla- med drugim značilni fosilni ostanki velikih (povpreč- ninarili ali plezali, a so bile najverjetneje bele. Kako je no 20 centimetrov, lahko pa tudi do 40 centimetrov) torej mogoče, da se tukaj pojavljajo tudi rdeče? Od-

megalodontidnih školjk, ki v presekih spominjajo na govor se skriva v geološki preteklosti, natančneje v

68 velika srca. dveh geoloških procesih različne starosti. Prvi se je Megalodontida kofetarica Foto: Petra Žvab Rožič Plošča z megalodontidnimi školjkami Foto: Petra Žvab Rožič najverjetneje zgodil že v času nastajanja teh apnencev, torej v poznem triasu, ko so bili pogoji za rast megalo- dontidnih školjk ugodni. V tem času je gladina mor- ske vode pogosto nihala, in ko se je morje za nekaj časa umaknilo, je bilo območje nastajajočih apnen- cev izpostavljeno zakrasevanju. Lupinice školjk so se raztopile (korozija), okolni sediment, ki je bil malen- kost bolj odporen na raztapljanje, pa je ostal kot neka- kšen kalup. Ob vrnitvi morja na to območje je voda v prazne prostorčke nanesla rdečkast sediment (nastal je s preperevanjem apnencev), kjer je tudi ostal in se strdil v kamnino. Drugi proces zapolnjevanja se je zgodil najverjetne- je na koncu spodnje jure (pred približno 170 milijo- ni let). Zaradi tektonskih procesov je začelo ozemlje razpadati in se poglabljati. Kamnine so začele pokati in nastala so podmorska brezna (geološko neptunski dajki). V te globeli je bil prinesen poleg večjih kosov Rdeče zapolnitve po lupinicah školjk Foto: Petra Žvab Rožič kamnin tudi droben rdeč sediment z morskega dna. Le-ta je bil po plasteh prinesen tudi do megalodontid romantičen. Naj še omenim, da je območje zaradi in jih dokončno zapolnil. lepote in redkosti zavarovano kot naravna vrednota Opisano območje je nedvomno eden od prelepih ko- državnega pomena, zato je uničevanje ali nabiranje tičkov, ki nam ga ponuja narava, in ta je še posebej vzorcev strogo prepovedano. m

Letos bo Planinska založba izdala še nekaj zanimivih knjig, med drugim: - Čez drn in strn s pravljicami. Pravljice, pripovedke, zgodbe in ljudje (Anka Rudolf) - Griči. Izbor prispevkov iz Planinskega vestnika med letoma 1974 in 2016 (Rafael Terpin) - Slovenske Alpe. Športne in moderne smeri v slovenskih Alpah (Andrej Grmovšek in Viktor Relja) - Meja na razvodnici. Planinsko-zgodovinski vodnik ob rapalski meji (Dušan Škodič) - Najvišji vrhovi evropskih držav (Andreja Tomšič Drab, Jože Drab) - Tipanje v neznanem. Zgodbe z gora (Vladimir Habjan) St. Exupery sta si izbrala nedokon- 510 m), nato 13. februarja s Samom čano smer argentinske naveze iz Supinom novo ledno smer Intuicija NOVICE leta 1994, ki je potekala levo od smeri (WI4+, 90°/ 30–80°, 600 m), 21. fe- IZ VERTIKALE Le Petit Prince (6b, A3, 85°, 700 m), bruarja pa je opravil še njeno prvo nastale leto pozneje. V steno sta Lin- (solo) ponovitev. Drugo ponovitev dič in Krajnc vstopila dvakrat. Prvi Intuicije in prvo žensko ponovitev St. Exupery in Paine poskus sta prekinila zaradi pomanj- sta 22. februarja opravili Anja Petek Gašper Pintar je v Patagoniji izkori- kljive opreme, ker bi vzpon glede na (AK Rinka) in Neli Penič (AO Žele- stil čas in opravil lepo število dobrih težavnost stene in njun način razmi- zničar). Volk je z Janezom Maroltom vzponov. Večina jih je bila omenje- šljanja pomenil preveliko tveganje. v Ojstrici preplezal še Tschadovo na v preteklih novicah. Po Debelja- Z vso opremo sta se vrnila v dolino, smer (III+/2, 300 m) s prvenstveno kovem odhodu je Pintar opravil še kjer jima smer ni dala miru. Nabrala izstopno varianto. Konec februarja eno odlično turo. S francoskim al- sta več opreme in 19. februarja kljub sta skupaj opravila verjetno zadnjo pinistom Christophom Ogierjem je novemu snegu začela dostopati. Bi- letošnjo ponovitev Ledenke (M8, med 20. in 22. februarjem prečil stol- vakirala sta na skalni rami in 20. fe- AI6, 550 m). V Turski gori je Marko pe Paine. Opravila sta peto tako ime- bruarja ponovno vstopila v steno. sam preplezal smer Modec-Režek novano W-prečenje stolpov. Pri tem Po preplezanih dvanajstih že znanih (III+/3, 220 m). Samo Supin je v Oj- se za vzpon in sestop na Torre Norte raztežajih sta prvič bivakirala. Nasle- strici poleg Intuicije sam preplezal še uporabi južni greben oz. Monzinova dnji dan sta se spoprijela z neznanim Kopinškovo in Češko smer. smer, za vzpon in sestop na Torre Sur previsnim svetom, našla prehode in V Mali Rinki sta 23. februarja Jaka pa severni greben oz. Astejeva smer. preplezala pet raztežajev do priklju- Pavlič in Janja Mlakar (AO Grmada Torre Central se preči na običajen čitve k smeri Le Petit Prince ter dru- Celje) preplezala Baletko (III+/4, M, način po dveh različnih smereh. Vris gič bivakirala. Tretji plezalni dan sta 200 m), ta je bila letos večkrat pono- prečenja na fotografiji tako dobi obli- dosegla vrh gore in sestopila po Itali- vljena. Na Jezerskem so bile večkrat ko črke W. Prečenje sta začela na janski smeri. Vrnila sta se v šotor na preplezane Grapa med Veliko Babo sedlu Bich. S sedla sta se na Torre skalni rami in od tam naslednji dan in Ledinskim vrhom (III/2,700 m), Norte povzpela po smeri Monzino v dolino. Novo smer sta poimeno- Teranova (III/3, 350 m), Nemška (6a+, 400 m) in po njej tudi sestopila. vala Mir (A3, 7a+, 70°). Smer je dol- smer (IV/3, 450 m) in Trojka (IV+/3, Na Torre Central sta se povzpela po ga 700 metrov, zadnjih 200 metrov 500 m). smeri Bonnington-Whillans (5.11, je skupnih s smerjo Le Petit Prince. V Velikem Draškem vrhu so v prvi A2, 700 m). V štirinajstem raztežaju polovici februarja Bor Levičnik, Ma- sta na udobni polici dvakrat bivakira- Naše stene rija Jeglič (AO Ljubljana Matica) in la. Z vrha Torre Central sta se z vrv- V drugi polovici februarja so bile v Sara Jaklič (AO Kranj) prepleza- jo spustila po smeri Kearney-Kni- velikih stenah še vedno dobre raz- li smer DKV (V, 400 m). Nad Vrši- ght. Na Torre Sur sta se povzpela po mere, tako da je bilo v tem obdo- čem je bilo kot vedno pestro. Med Astejevi smeri (5.11, 800 m) in po bju opravljenih nekaj lepih vzponov. izstopajoče vzpone na tem območju Nepopustljiva strmina v smeri njej tudi sestopila. Marko Volk je poročal o več febru- Cesar-Comici v V tistih dneh sta na drugem ob- arskih vzponih, največkrat je obiskal Marko Volk v novem izstopu iz Briceljku močju plezala Luka Lindič in Luka Ojstrico. Tam je sam preplezal Smer Tschadove smeri v Ojstrici Foto: Aleks Kraljič Krajnc. V jugovzhodni steni Aguje Debelakove (III+/4, 80°/40–60°, Foto: Janez Marolt

70 spada Direktna varianta Uroševe grape (II+/M6+, 45-80°, 250 m), ki so jo preplezali Leon Ramšak, Maja Dobrotinšek in Risto Sovčev (vsi AO Grmada Celje). Maji se je najtežji od- sek zdel težji od detajla v Spomin- ski smeri Saše Kamenjeva (IV+/5+, M6) v Dolgem hrbtu, v smeri, ki je bila v januarju in februarju večkrat obiskana. Še en redek vzpon sta 15. februarja opravila Silvo Vrhovec (AO Železničar) in Marko Leban (AO Cer- kno) v Suhem vrhu pod Veliko Moj- strovko. Preplezala sta izrazito grapo, ki je verjetno že marsikomu "padla v oči" med pristopom na Malo ali Veli- ko Mojstrovko. Kljub temu ni ob poi- zvedovanju na dan prišla nobena in- formacija o preteklih vzponih. Znan je le poskus vzpona, ki se je končal nad prvim skokom. Zaradi tega sta Samo Supin pod vstopom smeri dala ime Viktorijina smer v Intuicijo v Ojstrici (70–80°/45°, 120 m). Foto: Marko Volk Že v prejšnjih novicah so bili omenje- ni vzponi v Loški steni. 15. februarja Podatkov o predhodnem plezanju v sta Miha Zupin (AO Kranj) in Gregor območju njune smeri ni bilo, zato sta Kristan (AO Cerkno) prva v sezo- smer poimenovala Zvitorepec (do ni preplezala smer Cesar-Comici 70°, 150 m), po lisici oz. (kot sta do- (IV+/4+, 1100 m), Gašper Ravnjak (Čr- ločila spol) lisjaku, ki ju je opazoval s nuški AO) in Luka Kračun (AO Grma- Krnske škrbine. S Krna sta se spu- da Celje) pa Lovsko smer (IV/2–3, M, stila še pod severno steno Batogni- 1200 m). Sledile so skoraj vsakodnev- ce, kjer sta v desnem delu stene ver- ne ponovitve smeri Cesar-Comici. jetno preplezala novo smer. Smer Zadnja je bila zabeležena 29. febru- je bila najprej položna z naklonino arja, tik pred prihodom padavin, ki so do 50° in posameznimi mesti 65°, v spremenile razmere v stenah. zgornjem delu pa je postala bolj po- Še ena nova smer je nastala v SZ- končna. Preplezati sta morala kamin -steni Prestreljenika med smerema z naklonino v snegu do 85° in skal- Fcou in Cesare, Mizzau, Soravito. 14. nimi vložki do četrte stopnje težav- februarja sta jo preplezala Ahac Is- nosti. Smer sta poimenovala Vidova tenič (Črnuški AO) in Krištof Fortu- spominska (85°/50–65°, skala IV, na (AO Ljubljana Matica) in poime- 120 m). Na začetku marca so dolgo Prisojnikom in v Krnici. Drugi dan Marko Volk v novala Zaveza z mladostjo (III/4+, sušno obdobje prekinile obilne sne- so v Tamarju preplezali Centralni in Intuiciji 90°/50–70°, 300 m). Smer je kmalu žne padavine in dobrih razmer za Desni slap. Centralni slap je imel le- Foto: Samo dobila ponovitve. Znani sta ponovitvi plezanje je bilo vsaj začasno konec. tos kakšno stopinjo naklona več kot Supin Hane Hutar in Saše Podlipec (obe Čr- v ledu bolj naklonjenih zimah. nuški AO) ter Dejana Ogrinca (Črnu- Ledni tabori Več dobrega ledu se je našlo pri sose- ški AO) in Mitje Filipiča (AO Nova Go- Zamrznjeni slapovi so bili oblegani dih, a še tam ne povsod. AO Tržič je rica) iz 22. februarja. Obe navezi sta ves čas v januarju in februarju, a ra- v začetku februarja organiziral tabor vstopili po novi varianti, ženska na- ritete razen nekaj izjem niso bile na v dolini Pitztal v Avstriji. Tam so naj- veza je nato do vrha plezala po ori- voljo. V februarju so se razmere v prej obiskali dolino potoka Tascha- ginalni smeri, moška naveza pa je v slapovih postopoma slabšale. Led je chbach, kjer so umetno ustvarjeni zgornjem delu zavila levo v novo iz- v glavnem bil v pomoč le v visokih slapovi in smeri za orodno plezanje. stopno varianto. stenah in kombiniranih smereh. Preplezali so še slapove Seilocher- PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI Obilo snega je bilo v severni ste- Člani AO Novo mesto so 7. in 8. fe- kogelfall, Lubis in neznano svečo. ni Krna in Batognice. Gregor Pipan bruarja organizirali tabor v oko- V slapu Stallkogelfall so se zaradi in Iztok Rutar (oba Soški AO) sta 23. lici Vršiča in v Tamarju. Prvi dan padajočega ledu, ki je bil posledica februarja uživala v strmem snegu so preplezali smeri v Grebencu in sončne lege, obrnili. Člani AO Dom- april 2020 levo od smeri Poberaj-Podgornik. Mali Mojstrovki ter slapove pod žale so od 22. do 25. februarja plezali 71 podobno pogosto). Število njihovih intervencij v posameznem letu se je že večkrat povzpelo čez sto, kar po- meni petino vseh reševanj v Slove- niji! Kar težko predstavljivo. Posre- dovanje vsake tri dni, a v resnici tudi večkrat na dan! Kako to zmorejo, saj so vendarle prostovoljci, se vsi spra- šujemo. Vendar je vse mogoče − za- čutimo iz vsebine zbornika. Gre za močno ekipo, ki ima na širokem ob- močju povsod svoje "lovke". Postaja ima skupine na več koncih, v Tolmi- nu, Kobaridu, Idriji, Ajdovščini. Ob- močje je res obširno, obsega kar de- set občin in delno še tri. Kako vse to obvladovati? Nič drugače kot tako, da so vse skupine samostojne in imajo dovolj usposobljenih ljudi, zna- nja in opreme. V zborniku sem zasle- dil zamisel, da bi tako veliko območje Andraž Šparovec v okolici doline Cogne. Preplezali so lahko razdelili na dve postaji oz. dru- in Matej Mejovšek smeri Arolla (WI2, 80 m), Acherou- štvi, tako da bi se osamosvojila vzho- med smučanjem s te (II/3+, 410 m) in Patri classica LITERATURA dna skupina (predlog Vipava). Bomo Triglava, 12. marec (III/4, 250 m) videli, kaj bo prinesla prihodnost. 2020 V Dolomitih sta plezala Maja Dobro- Če je bil v zborniku ob 60-letnici ob- Foto: Bine Žalohar tinšek in Leon Ramšak (AO Grmada sežen del posvečen zgodovini reše- Celje). 25. februarja sta v Seksten- 70 let Postaje GRS Tolmin. Postaja vanja na širšem območju Tolmin- skih Dolomitih preplezala krajši slap GRS Tolmin, Tolmin, 2018. 128 str. skega od samih začetkov, je tokrat Warmstein Eisfall (WI4+, 65 m). posebna obravnava namenjena za- 27. februarja sta v skupini Sella pre- dnjim desetim letom (2008–2018). plezala markantno smer L Ciamin To je v svojem značilnem, natanč- (M6+, WI6+, 120 m). Smer poteka po nem, dokumentarnem slogu odlično konstantno strmem kaminu. Nasle- izvedel Žarko Rovšček, avtor celo- dnji dan sta obiskala smeri Nur für tne zgodovine v prejšnjem zborniku. Wenige (WI4+, 110 m), Schwert des V poročilih o zadnjih desetih letih iz- Damokles (WI4+, 140 m) in Lujanta vemo o značilnostih intervencij po- (WI4, 100 m). staje. Nadpovprečno velik del reše- vanj je namenjenih aktivnostim v Alpinistično smučanje zraku, saj jadralni padalci in vsi drugi Letošnja zima je vseskozi omogoča- zračni akterji iz vsega sveta zelo radi la strmo smučanje, toda le po naj- obiskujejo te predele. Verjetno so za bolj običajnih smereh v naših gorah. Zdi se mi, da ni dolgo tega, kar sem tako reševanje Tolminci najbolj izku- Razmere so bile večinoma bolj na- pisal recenzijo njihovega zbornika šeni v Sloveniji, mislim pa si, da enako klonjene plezalnim vzponom kot pa ob 60-letnici, in že je tu novi ob nji- velja tudi za posredovanja na deročih spustom s smučmi ali desko. Na za- hovi 70-letnici. Ni kaj, leta tečejo hi- rekah, pri čemer se lahko prepriča- četku marca, ko se je plezanje umi- tro! Lično knjižico, podobno kot je bila mo, da so bile nekatere od njih tudi rilo, sta izstopala dva spusta. Andraž prejšnja, je spet uredil Edo Kozorog tehnično izredno zahtevne. Kar mi je Šparovec, Matej Mejovšek in Bine s člani uredniškega odbora Iztokom zelo všeč, je dejstvo, da Tolminci šte- Žalohar so 10. marca smučali po ši- Rutarjem, Miljkom Lesjakom in Da- jejo število akcij v posameznem letu roki polici izpod bivaka Nogara pod vorinom Žagarjem. Tminci so toza- in za obdobje vseh sedemdesetih let. Mangartom. Prevladoval je globok devno kar marljivi: v sedemdesetih V zborniku lahko preberemo, da je suh sneg, ki je omogočal lahkotno letih so izdali tri biltene in dva zbor- bilo v prvih šestdesetih letih 551 in- smučanje. Ista ekipa je 12. marca nika. V zadnjem desetletju je bila tervencij, v naslednjih desetih pa kar smučala s Triglava po Mrakovi sme- tolminska postaja GRS, ki še vedno 789. To kaže na visoko rast, trend pa ri. Razmere v njej niso bile tako prije- vztraja v okviru planinskega društva, se nadaljuje tudi v sedanji čas. tne kot dva dni prej. Ponekod je trd gotovo najbolj obremenjena med Dovolj statistike, raje se posvetimo sneg zahteval bočno drsenje. vsemi sedemnajstimi društvi (v za- zgodbam. Te so namreč zanimive, Novice je pripravil Mitja Filipič. dnjem času tudi Bohinjci rešujejo čeprav so nekatere tudi tragične; še 72 nekaj podatkov − tudi po tej plati so da bo reševanje na terenu tako po- Tomaž Žganjar: Koridor. Samo- Tolminci visoko, skoraj vsako leto tekalo optimalneje. Prvi in ustanovni založba, Ljubljana, 2019. 423 str., več kot deset smrtno ponesrečenih. člani so bili Pavle Šegula, Srečko Tu- 15 EUR. Med akcijami izstopata prispevka o šar in Zvone Korenčan. Zadnji je bil težavnem nočnem reševanju plezal- načelnik od začetka do leta 2010, na- cev na Maselniku, reševanje lednega sledil ga je Roman Hartman, od leta plezalca v Gregorčičevem slapu, re- 2017 je na čelu društva Pavle Podob- ševanja letalcev, še posebej Čeha v nik. Sprva članov ni bilo prav veliko, z stenah Krna, delovna nesreča v čr- leti pa si je društvo številčno opomo- palni hidroelektrarni Avče, ki je bila glo. Leta 2018 je imelo trideset reše- tehnično izredno zahtevna, podob- valcev licenco za reševanje, v dru- no velja tudi za dolgotrajno reševa- štvu pa je pet pripravnikov. Območje nje poljskega kajakaša na Soči ali pa reševanja obsega štiri občine, Ško- nočno reševanje jamarja v jami Pri- fjo Loko, Gorenjo vas - Poljane, Žiri madona. Različnih zgodb je cela vr- in Železnike, ki so predstavljeni na sta, vse izpričujejo veliko človečnost začetku knjige. Začetni prispevki so in humanitarnost vseh članov te po- namenjeni zgodovini društva, sledi- Prvenec Tomaža Žganjarja je krimi- staje. Na koncu je nekaj zgodb, ki so jo poročila treh načelnikov. Seznamu nalni roman. Na ozemlju Slovenije in jih napisali rešeni ponesrečenci. vseh reševalcev s portreti in skupin- na meji z Avstrijo se odvija kriminal- O tolminskih reševalcih bi lahko na- sko fotografijo so priložene kratke na zarota, povezana z mamili, tihota- pisal še veliko, če bi le imeli dovolj biografije preminulih članov. pljenjem nevarne snovi in elementi prostora za vse zgode, ki jih doživlja- Najobsežnejši del zbornika so zgod- terorizma. Mednarodne kriminalne jo na mnogih reševanjih. Mnenja o be z reševanj, nekatere skope, dru- združbe se s svojimi aktivnostmi do- zborniku nikakor ne morem zaključi- ge bolj poglobljene. Svojo zgodbo sta taknejo vrhov slovenske politike in ti, ne da bi omenil Žarka Trušnovca, napisala tudi reševalec letalec in vo- policije. Zgodba govori o korumpi- načelnika od leta 2001, in nagrade dnik reševalnega psa Marko Nah- ranih družbenih elitah, njihovih nee- solidarnosti Targa d'Argento, ki jo je tigal. Ta prispevek me je prav raz- tičnih željah in ravnanjih, ki zakulisno za svoje delo prejel leta 2017. Pozna- veselil, saj sem po šestnajstih letih usmerjajo družbeno dogajanje. Av- mo ga in veseli smo zanj in za posta- končno izvedel, kdo je našel druge- tor tematiko predstavlja s specifič- jo. Zaslužijo si tako visoko priznanje! ga ponesrečenega Hrvata v plazu − nim humorjem in dobesednimi, prav Želimo si še tako bogatih knjižic, kot kateri pes. Za enega ponesrečenca nič olepšanimi pogovori ter nasta- je zadnja, in tolminskim gorskim re- vem, da ga je našel pes pokojne- vlja ogledalo družbi in uveljavljenim ševalcem privoščimo čim manj dela. ga Mihe Valiča, za drugega pa ni- prepričanjem in stereotipom, zlasti Pa srečno! sem vedel, saj sem prišel s polovico o deželi poštenja brez kriminala. Na- Vladimir Habjan akija na ramenih šele, ko so prvega slednja posebnost je, da se ključni del že izkopali. Društvo aktivno sodelu- zgodbe razpleta ravno v gorah, kjer Naših 40 let. Kronika ob 40-letni- je z mnogimi organizacijami: GRZS, je potrebna tudi reševalna interven- ci Društva gorske reševalne služ- HNMP, helikoptersko eskadriljo Slo- cija, realističen opis dela reševalcev be Škofja Loka. Društvo gorske re- venske vojske, planinskima društvo- na terenu. Pisec je zelo prepričljiv, saj ševalne službe Škofja Loka, Škofja ma Škofja Loka in Žiri ter plezalnima je izkušen alpinist in gorski reševalec, Loka, 2018. 120 str. kluboma Cempin in Bricalp, tudi o član Društva GRS Ljubljana. Morda je teh teče beseda. Ob koncu zbornika tretja zanimivost v povezanosti s po- pišejo o prenovi društvenih prosto- dobno tematiko kriminalne trilogi- rov leta 2018, ki jih imajo v prostorih je alpinista Tadeja Goloba, začenši z gasilske brigade, in asanaciji letalske Jezerom. Tomaž svojo zgodbo spleta nesreče na Korziki, svoj prispevek pa neverjetno privlačno, tako da branje ima tudi Petr Novotny, Čeh, reševa- ni naporno, nasprotno, bralca posr- lec z izpitom; pišejo še o prireditvah, ka vase, tako da komaj čaka razplet na katerih sodelujejo za podporo, in o na zadnjih straneh. Podobno kot vro- dnevu reševalcev leta 2018. če Golobovo pisanje bi tudi pričujoča Če društvo, ki ni med številčnejšimi zgodba brez pretiravanja lahko dobi- Ob svojem jubileju so gorski reševal- v Sloveniji, lahko napiše tako pester la filmsko izvedbo. ci z območja Škofje Loke leta 2018 zbornik, se gotovo ni bati, da tudi Od kod avtorju, ki je pravnik, toli- izdali ličen zbornik več avtorjev, ki so vseh reševanj, ki jih bodo v priho- ko smisla za pisanje, se vprašamo, PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI ga uredili Jože Kalan, Pavle Podobnik dnosti opravili na svojem območju, še posebej tolikšno poznavanje dr- in Miha Kalan, nenavadno velikega ne bi uspešno in strokovno izvedli. Le žavnega represivnega aparata, dela formata (30,5 x 30,5 cm) v trdi veza- na zgodbe ne pozabite, zapišite si jih, policije, posebej specialne policije.

dokler so še žive! Treba je omeniti tudi poznavanje lo- april 2020 vi. Društvo se je osamosvojilo konec sedemdesetih let, saj se je pokazalo, Vladimir Habjan kostrelstva in odnosov med politiki 73 ter političnimi strankami. Očitno Dušica Kunaver, Brigita Lipovšek: zmajem je prastara simbolika. To je mu ta področja niso tuja, dogajanja Triglav, prvi pristopi. Turistično in boj med svetlobo in temo, med do- v družbi spremlja z veliko znanja in kulturno društvo Naše gore list, brim in zlim. O tem teče beseda v tej s prodornimi podatki. Kot kaže, ima Ljubljana, 2019. 50 str., 15 EUR. drobni knjižici, o zmaju v slovenskem Tomaž, ki je tudi glasbenik, kitarist in ljudskem izročilu, o zmaju, čuvarju član zasedbe Vertikala, toliko ume- zakladov, zmaju, povzročitelju narav- tniške žilice, da mu gre tudi pisanje nih nesreč, o zmaju, ki bruha vodo, o dobro od rok. Kot je povedal med zmagah nad zmaji po različnih slo- predstavitvijo knjige letošnjega fe- venskih krajih, o sv. Juriju in zmajih bruarja v knjižnici Otona Župančiča, v grbih slovenskih krajev, o zmajih v ima pripravljeno že novo knjigo, ka- krajevnih imenih. tere dogajanje se bo odvijalo precej Temeljni namen knjižic je gotovo že- dlje od Slovenije. Koridor priporočam lja, da mnoge pripovedke in legende, v branje, veselim se tudi novega iz- šege in običaji ne bi utonili v pozabo, ida! zato jih je treba zapisati. Vse knjižice Vladimir Habjan so bogato opremljene z ilustracijami in fotografijami. Knjige lahko naro- Dušica Kunaver, Brigita Lipov- Drobna knjižica nas vodi v gorski svet čite na naslovu: Turistično in kultur- šek: Legende treh rek. Turistično in svet vertikal, saj avtorici predstavlja- no društvo Naše gore list, Mesesne- in kulturno društvo Naše gore list, ta vsebine, s katerimi se je naše ljud- lova 8, 1210 Ljubljana ali po spletu na Ljubljana, 2019. 72 str., 15 EUR. stvo odzivalo na mogočnost Triglava www.kunaver.com. in triglavskih gora. Triglav je že sam Vladimir Habjan po sebi legenda. V prvem delu knjižica prinaša sporočila o bajnih bitjih, ki so Justi Carey, Roy Clark: The Slove- nekdaj živela v naši deželi. Ta so sva- ne Mountain Trail, Cicerone, Kendal, rila pred ošabnostjo, krutostjo, požre- 2019. 256 str., 16,95 GBP. šnostjo, predrznostjo in učila nauke o poštenosti, dobroti, delavnosti, ra- dodarnosti, gostoljubnosti in pravič- nosti. Vsaka gora ima zgodbo v štirih poglavjih: vrh po najlažjem dostopu, stena po najlažji smeri, stena po naj- težji smeri in stena pozimi. Tako se odvija tudi zgodba knjižice, od prvega Iz zbirke Slovenija, dežela legend pristopa štirih srčnih mož, samotnega predstavljamo tri novejše knjižice. in zamolčanega vzpona Trentarja Iva- Gre za založbo, za katero stoji vse- na Berginca - Štruklja, vse do Čopo- stranska Dušica Kunaver, ki je iz- vega stebra, v kopnem in zimi, ter za- redna poznavalka ljudske dedišči- dnjega problema stene – Sfinge. ne. Broširane knjižice so priročnega Ne zgodi se pogosto, da bi v istem formata A5 in prijetno oblikova- Dušica Kunaver, Brigita Lipovšek: letu izšla kar dva identična vodnika. ne. Legende treh rek pomenijo kro- Zmaj v slovenski ljudski dedišči- V mislih imam vodnika po Sloven- žno pot iz Ljubljane po Ljubljanici in ni. Turistično in kulturno društvo ski planinski poti (SPP) v slovenskem prek Soče do Save, po kateri se vrne- Naše gore list, Ljubljana, 2018. 80 in angleškem jeziku. Lani je izšel vo- mo na izhodišče. Knjižica vabi na iz- str., 12 EUR. dnik Planinske založbe po tej vezni lete po naši bajno lepi deželi, ki skri- poti (več avtorjev), istega leta pa je va v sebi tisoče ljudskih pripovedi o izšla tudi dopolnjena izdaja vodnika gorah, dolinah, vodah in ravninah. po SPP založbe Cicerone (prva izda- Nekaj pripovedi nam avtorici pred- ja leta 2009, glej PV 9/2009). Avtor- stavita ob 32 ciljih, kamor vabita, na ja sta Justi Carey in Roy Clark, ki sta poteh spoznamo med drugim Ja- šestnajst let živela v Sloveniji, zdaj zona in ljubljanskega zmaja, Argo- pa živita na Irskem. Poznamo ju tudi navte na Vrhniki, Martina Krpana z kot avtorja vodnika po Julijskih Al- Gore, Vile v jami Vilenici, vse do Veli- pah (prva izdaja 2005, prenovljena kana Hrusta na Šmarni gori. "V vsa- 2015, 58 ciljev, glej PV 9/2005) in Ka- ki ljudski pripovedi je skrito zrno re- ravankah (2013, 23 ciljev). Avtorja sta snice. Te resnice je v starih zgodbah bila očitno tako navdušena nad našo morda več, kot smo pripravljeni ver- Zmaj je nevarna, požrešna in skriv- pokrajino, da sta se lotila kar treh vo- jeti," pravita avtorici. nostna mitska podoba. Boj z dnikov po naših gorah. 74 višina in zemljevid. Vsaka tura ima co.uk/769/updates. Če se boste pri- pregleden zemljevid in diagram poti. javili, boste na svoj elektronski naslov Zahtevnost poti je ocenjena z 1 do brezplačno prejemali novosti o vseh 3, pri čemer je 3 'zelo zahtevno'. To- v vodniku opisanih poteh, vključno z rej podobno kot imamo na Planinski datotekami GPX. zvezi. V zadnjem delu vodnika je pov- Za kazalom vsebine so navedeni po- zetek najpomembnejših informacij, datki za primer nesreče v gorah, pre- druge uporabne informacije in kra- gledni zemljevidi z legendo uporablje- tek slovarček. Fotografije so manjše- nih simbolov. V obsežnem uvodnem ga formata, a manjši je tudi format delu najdemo vrsto uporabnih infor- knjižice. Opisi so dokaj natančni, av- macij. Najprej je bogato predstavljena torja omenjata tudi zanimivosti ob zgodovina, nato značilnosti pokrajine, poti ter opozarjata na spremembe na arhitektura, geologija, narodni parki, terenu in v primerjavi s prvim vodni- rezervati, rastlinstvo, živalstvo in pod- kom izpred desetih let. Lahko reče- nebje; podatki, kako do izhodišča, in mo, da je vodnik obsežen in informa- najprimernejši čas za obisk; napotki tiven. V časih, ko je tujih turistov po o nastanitvi in prehrani med hojo, o naših gorah vse več, bo skupaj z izbir- gorskih kočah, turističnih informaci- nim vodnikom po Julijskih Alpah in 58 jah, zavarovanju, jeziku na opisanem predstavljenimi cilji prav gotovo našel območju, denarju; tudi o turističnih dovolj uporabnikov. Le koronavirus se birojih, zemljevidih, opremi, markaci- mora prej umiriti. jah, zdravju in varnosti, posebej o ob- Vladimir Habjan močjih, nevarnih zaradi min, in navo- dila za uporabo pričujočega vodnika. Rudolf Abraham: Walks and Treks Vsak opis je opremljen s kratkim pov- in Croatia. Cicerone, Kendal, 2019. zetkom značilnosti izleta in podatki: Podobno kot pri ostalih vodnikih te 288 str., 16,95 GBP. začetek/konec, dolžina, višinska raz- založbe se kot kupci lahko vpišete na lika, ocena, skupni čas, najvišja dose- spletni strani www.cicerone.uk.com, žena višina, tip terena (to je v bistvu kjer so podatki o spremembah na podatek o zahtevnosti poti), priporo- poteh dosegljivi na naslovu www.ci- čeni zemljevid in koče ob poti ter mo- cerone.co.uk/1020/updates. Če se žnosti javnega prevoza. Sem spada boste prijavili, boste na svoj elektron- tudi pregleden zemljevid. V zadnjem ski naslov brezplačno prejemali novo- delu vodnika so povzetek najpo- sti o vseh v vodniku opisanih poteh, membnejših informacij, druge upo- vključno z datotekami GPX. rabne informacije in kratek slovarček. Za kazalom vsebine je pregledni ze- Zaradi majhnega formata fotografije mljevid z legendo simbolov. V obse- žal ne pridejo do pravega izraza, kar žnem uvodnem delu avtorja pred- pa ne zmanjšuje uporabnosti vodni- stavita Slovenijo in njeno pokrajino, ka; na srečo je večina preglednih ze- podnebje in vreme, rastlinski in ži- Rudolf Abraham, odličen poznavalec mljevidov celostranskih. valski svet, navedeta najprimernejši gorovij centralne in vzhodne Evrope, Morda se nam, ki smo sosedje, zdi, čas za pot, kako v Slovenijo in do iz- je tudi velik ljubitelj hrvaških gora. Lani da poznamo hrvaške gore, a lahko hodišča, kako potovati; dajeta napot- je založba Cicerone izdala tretjo, do- se tudi motimo. Če bomo pobrskali ke o nastanitvi in prehrani med hojo, polnjeno izdajo po gorah Hrvaške. Gre po bogatem vodniku, se bomo o tem o gorskih kočah, turističnih informa- za 27 različno dolgih poti, ki trajajo tudi prepričali. Seveda je potrebno bralno cijah, jeziku na opisanem območju, po več dni, npr. pet do sedem. Obmo- razumevanje angleščine. denarju, o turističnih uradih, zemlje- čja, ki jih opisuje avtor, segajo od nižjih Naj vas ob prenovljenem izbirnem vo- vidih, opremi, markacijah, zdravju in gričev nad Zagrebom, preko Istre, do dniku po Hrvaški spomnim na nekaj varnosti, skratka, cel kup uporabnih višjih in bolj skalnatih gora Gorskega starejši vodnik istega avtorja, ki opi- navodil. Avtorja sta traso razdelila na kotarja, Velebita, vse do gora Dalma- suje izlete po hrvaških otokih (The dvanajst večjih odsekov, vsak traja od cije. Cilji so različni, niso vedno le vr- Islands of Croatia, 30 Walking Rou- tri do šest dni, dnevna hoja pa nikoli hovi, temveč tudi krožne (večdnevne) tes on 14 Adriatic Islands, 2014, 240 ne preseže osmih ur. poti, jame, soteske in drugo. str., 16,95 GBP). Vodnik na že znan in PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI Vsak opis je opremljen s kratkim pov- Podobno kot pri ostalih vodnikih te preverjen način predstavlja 30 izletov zetkom značilnosti izleta in podatki: založbe se kot kupci lahko registrirate po otokih: Krk, Rab, Cres, Lošinj, Uni- začetek/konec, dolžina, pridobljena na strani www.cicerone.uk.com, kjer je, Pag, Ugljan, Dugi otok, Brač, Hvar,

in izgubljena višina, ocena zahtevno- so podatki o spremembah na poteh Vis, Korčula, Lastovo in Mljet. Izleti so april 2020

sti, skupni čas hoje, najvišja dosežena dosegljivi na naslovu www.cicerone. seveda primerni skromnim višinam 75 na otokih, trajajo od ene do največ otoka, imenovanem Serra de Tra- šest ur. Cilji so večinoma najvišji vr- muntana, kjer vrhovi dosežejo sredo- hovi otokov, pa tudi krožne in vezne gorske višine. Te bolj "gorate" prede- poti, npr. Premužićeva staza. Nekate- le obiskovalci radi obiskujejo, saj niso ri zemljevidi so zelo podrobni in nudijo tako množično obiskani, kot so ob- dobro podporo orientiranju. Posebno morski in precej bolj turistični kraji. poglavje je seveda dostop do otoka, Pokrajina je značilno mediteranska, za kar je prav tako poskrbljeno. polna borovih gozdičkov in hrastovih Ob omenjenih vodnikih po hrvaških gozdov, nasadov oljk in limonovcev, gorah lahko spomnimo še na planin- vmes pa stopimo tudi na kak skal- ski vodnik po Črni gori (Trekking the nat vrh. Mountains of Montenegro, 2015 – Petdeset etap je razdeljenih na se- prva izdaja leta 2007, 256 str., 16,95 dem območij, vsak opis ima vse in- GBP), ki ga je napisal isti avtor. Tu gre formacije, ki jih potrebuje pohodnik. v 25 dneh, lahko jo tudi skrajšamo. za vzpone na višje in precej zahtev- Cilj skoraj nikoli ni vrh, temveč večino- Če začnemo v kraju Porto ob oba- nejše gore, med drugim: Orjen, Lo- ma krožna pot (vendar niso vse take), li, jo prehodimo v desetih dneh (243 vćen, Durmitor, Bjelasica, Komovi, glavni podatek je dolžina etape v ki- km), če začnemo v kraju Tui, jo pre- Kučka krajina (Žijevo), Visitor in Pro- lometrih. V uvodnem delu se sezna- hodimo v petih dneh (117 km). Poleg kletije. Podobno kot pri izbirnem hr- nimo z značilnostmi pokrajine, zgo- te poti, imenovane Centralni Camino, vaškem vodniku je tudi v vodniku dovino in dediščino dežele; s favno in je v vodniku predstavljena tudi krajša po Črni gori 17 izletov, ki trajajo tudi floro, z informacijami, kako potovati različica ob obali, Obalni Camino. Ta je po več dni skupaj. Zemljevidi, ki jih ni do otoka in po otoku (javni transport); dolga 253 ali 263 kilometrov (odvisno, prav veliko na voljo za to območje, so najprimernejšim časom za izlete, vre- katero povezavo s Centralnim Cami- pregledni in zelo uporabni. Nekatera menom, možnostmi prenočevanja, nom izberemo), vzame nam 10–12 območja v vodniku so zelo odročna, prehrano, plačilnim sredstvom; ze- dni. Če krenemo iz kraja Vigo, smo v in tam nam bo vodnik prišel še kako mljevidi, vodniki, nevarnostmi, mo- 4–5 dneh na cilju (100 km). Med Cen- prav. Vodnike britanske založbe Cice- žnostmi najema vodnikov in jezikom. tralnim in Obalnim Caminom je nekaj rone prodajajo v knjigarni Konzorcij Podobno kot pri drugih vodnikih te možnih povezav, saj delno potekata založbe Mladinska knjiga. založbe se kot kupci lahko prijavite vzporedno. na strani www.cicerone.uk.com, kjer Portugalski Camino sledi nekdanjim Paddy Dillon: Mountain Walking in so podatki o spremembah na poteh rimskim potem in je zelo privlačen, Mallorca. 50 routes in Mallorca's dosegljivi na naslovu www.cicerone. saj spoznavamo pestro pokrajino, Tramuntana. Cicerone, Kendal, co.uk/949/updates. Če se boste pri- majhne vasice, mnoga mesteca in 2018, 288 str., 14,95 GBP. javili, boste na svoj elektronski naslov graščine ob poti, prečkamo starodav- brezplačno prejemali novosti o vseh ne mostove in se ohladimo v gostih v vodniku opisanih poteh, vključno z gozdovih, vmes pa nas navdušuje- datotekami GPX. jo izjemni pogledi na atlantsko oba- Če se bomo odpravili na ta lepi medi- lo. Obalni Camino poteka skozi staro- teranski otok in nam bo ob obali po- davna pristanišča in ribiška mesteca, stalo dolgčas, se lahko odpravimo na ki so imela pomembno vlogo v časih eno ali več potovanj po zanimivi oko- odkrivanja sveta, saj so od tam po- lici, za kar nam bo opisani vodnik brez morščaki pogosto izpluli. dvoma prišel še kako prav. V uvodnem delu nas avtorica sezna- ni z bogato zgodovino krajev, ob kate- Kat Davis: The Camino Portugués. rih hodimo, predstavi podatke, da se From Lisbon and Porto to Santia- lahko odločimo, kateri Camino bomo go – Central, Coastal and Spiritual izbrali. Poleg te našteje še več drugih Trenutni časi sicer niso primerni za Caminos. Cicerone, Kendal, 2018, možnih poti (npr. Fátima, Braga, No- potovanja v oddaljene dežele, lahko 336 str., 16,95 GBP. tranja). Izvemo tudi, kako priti do iz- pa raziskujemo poti, ki se jih bomo Portugalska verzija znamenite ro- hodišča, kdaj na pot, kje lahko preno- nekoč lotili. V ta namen pridejo prav marske Jakobove poti, Camino de čujemo in se prehranjujemo, kakšni vodniki britanske založbe Cicerone, ki Santiago, vodi po zahodnem delu bodo stroški, o jeziku na poti, o po- je leta 2018 že izdala vodnik po zna- Portugalske, v zadnjem delu tudi trebni opremi in orientaciji. meniti Palmi de Mallorci. Kot je zna- Španije, od glavnega mesta Lizbo- Centralni Camino je razdeljen na 25 no, gre za španski otok med Španijo, ne do cilja – Santiaga de Compostela. dnevnih etap, dolgih od 15 do 34 kilo- Alžirijo in Sardinijo. Vodnik predstavlja Hodimo torej proti severu. Portugal- metrov, pri čemer nam višinska razli- petdeset izletov, lahkotnih sprehodov, ski Camino je malce krajši od špan- ka ne bo delala preglavic, saj vzponov pa tudi pohodov v severozahodnem, skega, a je vseeno zelo dolg, kar 621 ni ravno veliko. Obalni Camino ima kilometrov. Pot običajno prehodimo 12 etap in se v zadnjem delu priključi

76 gozdnatem in hribovitejšem delu Centralni poti. Etape so dolge od 16 do Laserzwand, Hochstadel, Seespitze, besedilom najdemo tudi omembo 33 kilometrov. Opisane so tudi tri po- Ostwand; najdemo celo smeri v Gros- solo plezanja v smeri Reticent Wall vezave med obema Caminoma (dol- sglocknerju (npr. Stüdlgrat, ocena 4, Tomaža Humarja (je na sliki ob Bri- ge od 13 do 32 km). Obstaja tudi Du- 500 m). Pri vsaki smeri imamo na dwellu). Sledi poglavje o ocenjevanju hovni Camino, ki poteka v zadnjem voljo podatke o prvih plezalcih, dolži- težavnosti smeri. Veliko govora je o delu poti in ima tri etape. Zemljevi- ni (številu raztežajev), težavnosti, po- potrebni opremi, pri čemer imamo dov in fotografij je dovolj, tako da lah- trebni opremi, izhodišču, sestopu ter na voljo tudi teste opreme različnih ko dobimo dobro predstavo o tem, kaj opis smeri. Jedro knjige je namenje- proizvajalcev, med opremo pa je vse, nas čaka na terenu. no večraztežajnim smerem, v dru- od tehnične do osebne. Dve naslednji Podobno kot pri drugih vodnikih te gem delu pa plezališčem in feratam. poglavji sta posvečeni plezanju vo- založbe se kot kupci lahko prijavite Za vsako plezališče je navedenih dva- dilnega in drugega v navezi. Poseb- na strani www.cicerone.uk.com, kjer najst uporabnih simbolov (in koda na poglavja so namenjena tovorje- so podatki o spremembah na poteh QR), pregledna skica poteka sme- nju opreme, žimarjenju, življenju (tudi dosegljivi na naslovu www.cicerone. ri, a brez vrisa težavnosti, in diagram spanju) v velikih stenah, sestopu (ab- co.uk/932/updates. Če se boste pri- težavnosti smeri, kar nam olajša iz- zajlih oz. spustih po vrvi), nasvetom javili, boste na svoj elektronski naslov biro. Zadnji, najskromnejši del je na- pri tehničnem plezanju v alpskih ste- brezplačno prejemali novosti o vseh menjen feratam, pri čemer je največ nah in solo plezalcem. Govor je tudi v vodniku opisanih poteh, vključno z opisanih smeri v Lienških Dolomitih. o orientiranju in načrtovanju poteka datotekami GPX. Vodnik je bogato opremljen s foto- plezanja; kako se učiti in napredova- Vodnik je priročen, znanega male- grafijami, tudi dvostranskimi. Iz vse ti pri plezanju; o hitrostnem plezanju ga formata, z množico informacij, ki knjige buhti plezanje, naj bo v pleza- in nevarnostih pri tem. Na koncu je nam bodo gotovo prišle prav. Do por- lišču, daljših smereh ali stenah z jekle- naveden seznam velikih sten, tako v tugalskega Camino je sicer daleč, a nicami in skobami; nihče ne bo raz- Evropi (tudi v hrvaški Paklenici) kot v kogar bo romarska pot dovolj prite- očaran nad možnostmi. Vodnik je v ZDA in Južni Ameriki. Med dodatki gnila, gotovo ne bo dosti razmišljal. angleščini. najdemo seznam potrebne opreme, Vladimir Habjan da ne bi česa pomembnega pozabi- Fabio Elli, Peter Zabrok: Hooking li, slovarček pogosto uporabljenih iz- Vittorio Messini: East Tirol. Multi- up. The Ultimate Big Wall and Aid razov, celo pesmi, ki jih pojejo v takih pitch Routes, Crags and Via Ferra- Climbing Manual. Edizioni Ver- stenah (Big Wall songs), ter seznam tas. Edizioni Versante Sud, Milano, sante Sud, Milano, 2019. 672 str., uporabnih spletnih strani. Knjigo bo- 2019. 528 str., 38 EUR. 47 EUR. gatijo zgodbe, ki jih je cela vrsta, pišejo jih plezalci velikih sten, dodani so tudi intervjuji. Za vse tiste, ki vas zanima plezanje v velikih stenah, je to pra- všnja literatura. Knjiga je v angleščini. Vladimir Habjan

Krpelj, št. 25. Glasilo Planinske- ga društva Tolmin. Tolmin, 2019. 48 str. Koronavirus, ki se je na krilih globa- lizacije razpasel po vsem svetu, je Lani je pri milanski založbi Versante preprečil, da bi dobil v roke tiskani iz- Kot je že iz naslova razvidno, gre za Sud, ki izdaja vrsto gorniških, plezal- vod Krplja, zato se moram zadovolji- svež in obsežen vodnik športnople- nih in smučarskih vodnikov, izšla mal- ti s PDF-jem, ki je priletel po e-pošti. zalnih in večraztežajnih smeri ter fe- ce neobičajnejša knjiga. Že format je Tako sem prikrajšan za užitek prebi- rat na Vzhodnem Tirolskem. Obmo- drugačen, ker je večji. Če upoštevate ranja tiskane edicije. čij je precej: Karnijske Alpe (severna še neverjetno število strani, 672, po- V uvodu glavni urednik piše o tek- veriga, ki vodi po italijansko-avstrijski tem vam je jasno, da gre za bogato, mi s časom pred izidom vsake šte- meji), Lienški Dolomiti, doline Mele/ debelo in težko knjigo. Naslov Hoo- vilke, naslednji sestavek je namenjen Möltal, Isle/Islatal, Kalser/Kalsertal, king up bi lahko prevedli v Naveza, Virgen/Virgental; skupini Reiserfer- podnaslov pa kot Ultimativen vodnik ner in Felbertauern. V uvodnem delu za tehnično plezanje v velikih ste- nas avtor seznani z nekaj splošnimi nah. Uvod je napisal legendarni Jim PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI podatki o območju − od zgodovine Bridwell (1944–2018). Začetni del je plezanja do geologije. Opisi nas vodi- posvečen zgodovini plezanja veli- jo po celi vrsti zanimivih in tudi manj kih sten − ne le v ZDA, temveč tudi

znanih gora, naj naštejem le neka- drugod (npr. v stolpih Trango v Paki- april 2020 tere: Kinigat, Porze, Grosse in Kleine stanu), urejena je po desetletjih. Med 77 20-letnici izhajanja glasila. Tokratna naravoslovni učni poti na planini Raz- številka poleg ostalim dogodkom po- or, ki je namenjena vsem starostnim sveča veliko pozornosti desetletni- skupinam pohodnikov in planincev. PLANINSKA ci Fotografske skupine. Fotografi so Zanimiva je tudi seminarska nalo- ORGANIZACIJA svoj jubilej proslavili s pregledno raz- ga o usposabljanju za varuha narave. stavo, osmo po vrsti. Naslednji prispevek razglablja o tem, Od 21. številke Krplja dalje društvo ali so na planini Razor pasli in sirili že Dejavnosti Planinske vztraja pri nakladi 700 izvodov, ve- pred tisočletjem. Preberemo lahko zveze Slovenije činoma na 48 straneh. S prehodom tudi poročilo, da je dolgoletni načelnik Odbor Republike Slovenije za po- na format A4 in barvne strani, ki jih Postaje GRS Tolmin Žarko Trušnovec delitev državnih priznanj s področja je običajno 16, se je povečala tudi želja predal štafetno palico nasledniku Me- prostovoljstva je objavil Javni poziv k po kakovostnejših fotografijah, še po- todu Fonu. Preden se podamo na za- predlaganju kandidatov za nagrado sebej ker nekatere pogosto zasedejo nimiv pohod po poti kulturne dedišči- oziroma priznanja na področju pro- pol strani. Tako pridejo bolj do izraza ne občine Žirovnica, se za intermezzo stovoljstva za leto 2019, rok prijav je bil najuspešnejši, na domačih in med- lahko posvetimo nekaj pesmim. Sle- 30. marec. narodnih natečajih nagrajeni posnet- di zapis, posvečen preminulemu Vidu Državni zbor je 19. marca sprejel Za- ki društvenih fotografov. Leta 2008 Drakskoblerju, tistemu nasmejane- kon o interventnih ukrepih na jav- si ni nihče predstavljal, da bo tečaj o mu fantu, ki ga modne alpinistične nofinančnem področju, ki določa, da osnovah fotografije – vodil ga je Ra- smeri niso zanimale. Pozabili niso niti morajo društva svoja letna poroči- fael Podobnik, mednarodni mojster na jubilantki, 80-letno Leonardo Je- la oddati na AJPES najkasneje do 31. fotografije Fotografske zveze Slove- ram in 90-letno Zdenko Kavčič, niti na maja 2020. nije (FZS) in diamantni odličnik prve osemdesetletnika in prejemnika sve- Odbor planinstvo za invalide/osebe stopnje Mednarodne zveze (EFIAP/ čane listine PZS, markacista Jožeta s posebnimi potrebami (Pin/OPP) d1) – na Tolminskem spodbudil tak ra- Mežnarja. Sledi zapis v spomin na dva je naredil obširen pregled vseh opra- zvoj te umetnosti. Pod Podobnikovim člana, ki sta zaključila svojo življenjsko vljenih aktivnosti, prehojenih poti, za- mentorstvom so se nekateri člani pot. Še prispevek o letos združenem beležil število udeleženih in preštel razvili v vrhunske fotografe. Na obč- kmečkem prazniku in prazniku frike, predstavitve, sodelovanja in nagrade nem zboru leta 2013 je Fotografska s poročilom o aktivnostih mladih pla- v letu 2019. V Tumovi koči na Slav- skupina postala samostojen odsek nincev pa je tekstovni del končan. Pu- niku je 7. in 8. marca potekala akci- PD Tolmin, ki je bila leta 2014 spre- blikacijo zaključuje stran fotografij raz- ja Gluhi strežejo v planinskih kočah, jeta v FZS (Fotografska zveza Slove- ličnih dogodkov in prireditev v življenju pred začetkom akcije na Slavniku pa nije). Njeni člani prirejajo društvene društva. so se prostovoljci srečali in opremili s razstave in sodelujejo na državnih in Tokratni Krpelj lahko pohvalim pred- potrebnim znanjem za dobro sode- mednarodnih natečajih po vsem sve- vsem zaradi vrhunskih črno-belih in lovanje in opravljanje nalog v tej ak- tu. Doslej so prejeli 38 medalj, od tega barvnih fotografij, zaradi katerih pu- ciji, slepi in slabovidni pa so prehodi- 8 zlatih, in veliko pohval. Moj prijatelj blikacija izstopa iz množice tovrstnih li drugo etapo Slovenske planinske fotograf na svojevrsten način pohva- glasil. poti v okviru projekta Slepi/slabovidni li dobro fotografijo: "Za tole sliko sem Mire Steinbuch ti pa fouš." V 25. številki Krplja je kar nekaj fotografij, ob katerih bi gotovo PZS je pozvala vse ljubitelje gora, da se v trenutnih razmerah ob širjenju ko- občudujoče izgovoril svojo značilno, ronavirusa odpoveste aktivnostim v gorah in se ne izpostavljate nepotreb- ne ravno pogosto slišano pohvalo. Do nim tveganjem, da ne bi dodatno obremenjevali gorskih reševalcev in me- zdaj so priredili 25 preglednih in te- dicinskega osebja. Planinske koče, naravna plezališča in nekatere planinske matskih razstav. Na njih je razstavljalo poti (seznam se sproti dopolnjuje) po vsej Sloveniji so zaprti, zato se odlo- od 5 do 16 avtorjev s skupno 400 fo- čajte le za lažje sprehode v bližini doma in upoštevajte priporočila pristoj- tografijami. Od leta 2014 nekateri čla- nih. Gore vas bodo počakale. Da ohranite stik z njimi, pa vam je na voljo tudi ni razstavljajo tudi samostojno. spletna knjižnica S knjigo v gore (www.pzs.si/novice.php?tip=18), v katero Po predstavitvi fotografske dejavno- PZS vsak dan doda kakšno brezplačno knjižno ali videovsebino oz. članek iz sti sledijo različni članki: opis hoje po Planinskega vestnika, za pridobivanje planinskega znanja pa je vzpostavila trasi feldbana (ozkotirna vojaška žele- spletno Malo šolo planinstva, kjer s strokovnim sodelavcem PZS Matjažem znica), o aktivnostih mladih planincev Šerkezijem in z njegovima otrokoma spoznavate vozle in različne veščine. 6. in 7. razredov, opremljen z barvnimi Prav tako lahko športni plezalci vadite doma s plezalcema Anžetom Pehar- fotografijami; o jamarski dejavnosti in cem in Jernejem Kruderjem, ki vam predstavljata preproste vaje. Putickovi nagradi za največje jamar- Delo strokovne službe je do nadaljnjega omejeno, vstop v poslovne prostore sko odkritje v letu 2018, ki jo je preje- PZS ni mogoč, strokovni sodelavci PZS pa so dosegljivi po e-pošti. Vsa uspo- la jamarska sekcija PD Tolmin za nova sabljanja in druge skupinske aktivnosti PZS, zbori komisij, načrtovani za ma- odkritja v Sistemu Migovec. Tudi ta rec, so do nadaljnjega odpovedani. Prav tako je do nadaljnjega prestavljena zapis spremljajo fotografije in skice. skupščina PZS, ki je bila načrtovana za 18. april. V normalne tirnice poslovanja

Sledi poročilo o delu markacistov in o 78 se bo PZS vrnila takoj, ko bodo razmere to omogočale. planinci po Slovenski planinski poti Rok za oddajo je 30. junij, razpisna do- junija in v Valvasorjevem domu pod 79 2020–2022. kumentacija je objavljena na spletni Stolom od 25. do 28. junija. Datum Mladinska komisija (MK) bo v letu strani www.theuiaa.org. usposabljanja bo potrjen glede na 2020/2021 izvedla že 32. tekmovanje Komisija za alpinizem (KA) je objavi- ukrepe v zvezi s širjenjenjem korona-

Mladina in gore. Regijska tekmovanja la priporočila za člane KA v zvezi s šir- virusa. april 2020 so izbirna tekmovanja za uvrstitev na jenjem koronavirusa. Planinska založba PZS je objavila raz- državno tekmovanje. MK vabi soor- Tabor perspektivnih alpinistov je po- pis za odkup digitalnih fotografij za ganizatorje, naj pomagajo pri izvedbi tekal med 14. in 16. februarjem v Loški Planinski koledar 2021, med fotogra- regijskih tekmovanj MIG, ki bodo po- steni, vodji tabora sta bila Miha Zupan fijami želijo še posebej izpostaviti sre- tekala v soboto, 7. novembra 2020. in Miha Zupin. dogorje, Primorsko, Notranjsko, Šta- Gospodarska komisija (GK). Na pod- Naveza Sara Jaklič (AO PD Kranj) in jersko in Dolenjsko. lagi sklenjenega dogovora o sodelo- Marija Jeglič (AO PD Ljubljana - Mati- Zdenka Mihelič vanju med Slovensko vojsko in PZS je ca) sta na Norveškem (Senja) preple- GK objavila razpis za koriščenje heli- zali dve prvenstveni smeri, kar je bil 70 let PD Črna na Koroškem kopterskih prevozov opreme in ma- tudi glavni cilj odprave (odprava je po- "V hribe ne hodimo zaradi hribov, hribi teriala za namen ekološke in ener- tekala do 8. marca), hkrati pa sta po so nam le sredstvo za lepa doživetja, getske sanacije planinskih koč v letu dolgem času uživali na belih strminah za zdrav način življenja, za preizkus la- PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI 2020. v celem snegu. stnih fizičnih in psihičnih sposobno- PD Bled išče oskrbniški par, PD Hra- Komisija za športno plezanje (KŠP) sti, za rekreacijo, za sprostitev. Zato stnik potrebuje pomoč pri oskrbo- je poročala o zamaknitvi tekem v je tudi neumestno vsako govorjenje, vanju Planinskega doma na Kalu, športnem plezanju in o odpovedi le- češ premagal sem goro. Gore niko- PD Laško je objavilo razpis za najem tošnjih poletnih olimpijskih iger, ki bi li ne premagamo, z njo nikoli ne tek- Doma na Šmohorju, PD Jesenice za se jih udeležili tudi naši športni plezal- mujemo. Premagamo samo sami dve prosti delovni mesti v Tičarjevem ki Janja Garnbret in Mia Krampl. Kljub sebe, svojo lastno lagodnost in ne- domu na Vršiču, PD Solčava pa od- temu pa Janja in Mia ostajata viso- sposobnost! Zato ni naključje, da or- daja v najem Kočo na Klemenči jami ko motivirani ter predani športnemu ganizirano in neorganizirano planin- pod Ojstrico. plezanju in treningom tudi naprej. stvo v vseh svojih pojavnih oblikah in Komisija za planinske poti (KPP) je KŠP je razpisala seminar za pridobi- vsebinah postaja vse bolj množično," objavila razpis za prevzem skrbništva tev naziva sodnik športnega plezanja. pravi Marijan Lačen, predsednik PD za registrirane planinske poti, ki ura- Komisija za gorske športe (KGŠ). Črna. dno nimajo skrbnika. Na razpisu lah- Zaključna tekma evropskega pokala Dokumentirani začetki organizira- ko kandidirajo planinska društva, ki v lednem plezanju se je letos ponov- nega planinstva v Črni segajo v leto imajo najmanj trideset članov, od ka- no odvila v Ouluju na Finskem, in si- 1919, ko je bila ustanovljena mežiška terih sta najmanj dva aktivna registri- cer v soboto, 29. februarja. Tekme so podružnica Slovenskega planinske- rana markacista, najmanj en mar- se udeležili trije slovenski predstavniki ga društva v Pliberku, v katero so se kacist pa mora biti kategorije B ali C. Nace Grgorinič (AO PD Kranj) ter bra- vključili največji planinski gorečne- V primeru da društvo, ki kandidira, ta Miha in Marko Guna (oba AO PD ži iz Zgornje Mežiške doline. Nesreč- Almanah 70 zgodb za nima zahtevanega markacista naj- Rašica). ni izid koroškega plebiscita je nareko- 70 let govori o močni manj kategorije B ali C, poda izjavo o V skupnem seštevku se je letos med val preselitev podružnice na Prevalje. navezanosti Črnjanov na planine, o njihovih nameri ter načinu za dosego te zah- našimi najbolje odrezal Nace Grgori- Leta 1926 so planinci iz Zgornje Meži- izkušnjah in gorskih ške doline ustanovili podružnico SPD teve ter izjavo o načinu izvajanja skrb- nič s 7. mestom, med dekleti pa je bila dosežkih, o aktivnostih ništva planinskih poti v času do izpol- ponovno najuspešnejša Maja Šuštar Peca, Mežica - Črna. Po drugi sve- društva in njegovi nitve zahteve. (AO PD Domžale) z 8. mestom. Kra- tovni vojni je število članov planinskih zgodovini. Komisija za varstvo gorske nara- njčanu so sledili še Miha Habjan (AO društev v Sloveniji strmo naraščalo, Arhiv PD Črna na ve (KVGN). Svetovni dan prostožive- APD Ljubljana) z 10. mestom ter Mar- tudi na Koroškem. Leta 1949 je bilo Koroškem čih živalskih in rastlinskih vrst World ko (36. mesto) in Miha Guna (43. me- ustanovljeno PD Žerjav, ki se je kma- Wildlife Day, ki ga je leta 2013 razgla- sto). V moški konkurenci je skupaj lu preimenovalo v PD Žerjav - Črna in sila generalna skupščina Organizacije tekmovalo kar 66 tekmovalcev. nato v PD Črna na Koroškem. Lani je združenih narodov, je s svojim zapi- 8. marca je na Zelenici potekalo le- praznovalo 70 let neprekinjenega de- som obeležila 3. marca. tošnje državno prvenstvo v turnem lovanja. V to društvo je včlanjenih več Natečaj Mednarodnega združenja smučanju v disciplini posamezno. kot 10 odstotkov prebivalstva Črne. gorniških organizacij (UIAA) je do se- Naslove državnih prvakov so osvojili Skrbno gospodarjenje se kaže v ka- daj omogočil mednarodno uveljavitev, Luka Kovačič (člani), Karmen Klanč- kovostni obnovi Doma na Smrekov- prepotrebno financiranje, izmenjavo nik Pobežin (ženske), Maj Pritržnik cu, delovna je markacijska sekcija, idej in dobrih praks že 118 projektom (mladinci) in Tomaž Soklič (veterani). pomembno je delo z mladimi planin- iz več kot 30 držav. Če se želite s svo- Komisija za turno kolesarstvo (KTK) ci in na področju varstva narave, za- jim gorskim naravovarstvenim pro- je razpisala letošnje usposabljanje za dnja leta pa se je izletništvu pridružilo jektom predstaviti tudi sami, se lah- turnokolesarske vodnike I, ki bo pote- še turno kolesarstvo. ko že sedaj prijavite na letošnji razpis. kalo v dveh delih, v Kočevju v začetku Irena Greiner ki je stal na vrhu najvišje gore sveta. Vinko Caf je bil član Planinskega dru- Razstava je bila odprta nekaj dni pred štva Ruše od leta 1955. Trideset let je NOVICE 8. marcem, ko se slavi začetek boja bil aktiven v organih društva, na po- žena za enakopravnost z moškim ro- dročju pohodništva, izletništva in ori- dom. Ta enakopravnost žal ni dose- entacije. Bil je najstarejši planinski žena niti do današnjega dne. Zato je vodnik za sredogorje in visokogorje – O slovenskih alpinistkah imela razstava še dodatno dimenzijo tudi v zimskih razmerah – z največ za hrvaško občinstvo spodbujala je obiskovalke razstave, da opravljenimi izleti na leto. Ljuba sta Razstava Korajža je ženskega spo- zberejo dovolj moči za premagovanje mu bila Pohorje in Kozjak pa seveda la, posvečena najuspešnejšim slo- vseh previsnih sten in Himalaj, ki jim Triglav, kamor je vodil skupine tudi po venskim alpinistkam, ki jo je pripra- preprečujejo izkazovanje njihovih vre- dvakrat na leto. Vodil je številne tra- vila avtorica Saša Mesec, kustosinja dnot v realnem življenju. dicionalne pohode, na Areh ob no- Slovenskega planinskega muzeja v Darko Mohar vem letu in dnevu državnosti, pa zim- Mojstrani (ob mentorstvu Irene Lačen ski Matjažev pohod na Peco, k Trem Benedičič in ob recenziji Petera Mi- žebljem, pohode veteranov … Od leta kše) je bila odprta 6. marca v prostorih 1994 je bil član upravnega odbora in Državnega arhiva na Reki. Gostova- V SPOMIN tajnik društva do leta 2002. Zelo pri- nje razstave na Reki je plod večletne- zadeven je bil kot poverjenik za član- ga dobrega sodelovanja Slovenskega stvo, predsednik izletniškega odseka, planinskega muzeja in planinske sku- komisije za priznanja in skrbnik pla- Vinko Caf - Vinkec pine, ki deluje pri Slovenskem domu ninske opreme. S svojo skupino je več (1937–2020) Kulturnoprosvetnega društva Bazo- kot dvajset let tekmoval v orientaciji in vica na Reki. Po uspešni predstavitvi posegal po prvih mestih na državnih planinskega fotografa Jake Čopa leta in mednarodnih tekmovanjih. Svoje 2017 v galeriji Principij je tokrat prišla znanje je prenašal na mlade v mladin- na vrsto predstavitev slovenskega skem odseku društva in pomagal v ženskega alpinizma. akcijah Mladina in gore, predvsem pa V sodelovanju s Planinsko zvezo Hr- bil mentor mladim vodnikom priprav- vaške (HPS) je razstava na Reki razšir- nikom. Za svoje delo je prejel bronasti, jena še z dvema panojema o razvoju srebrni in zlati častni znak Planinske ženskega alpinizma na Hrvaškem, saj zveze Slovenije, ob svoji 80-letnici pa so hrvaške alpinistke dosegle velike še spominsko plaketo PZS. uspehe tudi v svetovnemu merilu. Ta "Dragi ati" sta bili dve tresoči besedi Če so mu razmere dopuščale, se je del razstave priča o zelo dobrem so- hčerke Bojane, ki sta prekinili tišino z ženo Roziko rad udeleževal ruških delovanju planincev in planinskih zvez na ruškem pokopališču, ko smo se planinskih odprav na najvišje vrhove dveh dežel. na pragu letošnje žalostne pomladi držav, razna gorovja po Evropi, sever- O hrvaškem ženskem alpinizmu je na poslavljali od Vinka Cafa, priljubljene- ni Afriki in prednji Aziji, najraje pa je odprtju spregovorila hrvaška osvajal- ga Rušana, nekoč družbeno-politič- božal bele skale jadranskih otokov na ka 8201 metrov visoke gore Čo Oju no angažiranega, a pozneje neustra- njihovih najvišjih točkah. Zaradi svoje ter članica hrvaške ženske odprave šnega planinca, ki je z ženo Roziko humorne strogosti in v nenehni skrbi na Mount Everest Vedrana Simičević, za večno zaznamoval utrip življenja za "svojo Roziko" smo ga najraje klicali v Rušah. Ob odprtju svojo alpinistično in življenjsko pot pa kar "Vinkec". Rojenega leta 1937 v Malni v Sloven- razstave na Reki je predstavila Marija Štremfelj, osva- Ko sva se lansko leto za trenutek Foto: Lidija jalka štirih osemtisočakov, z možem skih goricah je pot že v mladih letih ustavila pred nevihto v Karpatih, se je Tuškan Mohar Andrejem sta bila prvi zakonski par, zanesla v Ruše, kjer je našel zaposli- tam zagledal v temne grozeče obla- tev in življenjsko sopotnico. Ustva- ke nad ukrajinskimi gorami. V trenut- ril si je družino in se vključil v več de- kih tišine sem imel občutek, da želi v javnosti družbenega življenja v kraju, daljavi uzreti svoj ljubi Triglav in svo- med drugim tudi v ruško planinstvo. je zeleno Pohorje. Kot da bi ga obšle V duhu spoštovanja narave in ljubezni zle slutnje lastnega bivanja v času, ko do gora sta z ženo Roziko vzgojila tudi se je nekoč treba posloviti in zapustiti sina Dušana in hčer Bojano. svoje prijatelje. Vsi, ki smo ga pozna- Pri sestavljanju programa letošnjih li, ne moremo dojeti, da se je to za- planinskih izletov nam je dejal, da se res zgodilo tako kmalu. Sedaj bo pod letos velikih tur ne bo udeleževal, da Pohorjem počival, v bližini markirane pa se bo posvetil slovenskim nižjim poti in v spominih še hodil z nami – iz hribom, kakor mu bo pač zdravje na- Ruš tja gor k Ruški koči! rekovalo. Nismo slutili, da niti občne- V imenu ruških planincev zapisal ga zbora društva ne bo dočakal. Franček Hribernik. 80 V prihodnjih številkah Planinskega POČITNIŠKA vestnika boste lahko prebrali … PLEZALNA TEMA MESECA ŠOLA Stoletnica Rapalske pogodbe INTERVJU Janko Ažman, Jera Musič, Zala Žagar, Tomaž Jakofčič

AKTIVNE IN ZABAVNE POČITNICE | ZA ZAČETNIKE IN IZKUŠENE MLADE PLEZALCE Z NAMI NA POT 10 TERMINOV PREKO CELEGA POLETJA | WWW.PLEZALNICENTER.SI Narodni parki ameriškega jugozahoda

88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, 105,1 MHz in 106,2 MHz.

Od Trente do Trojan, najbolj poslušana regionalna radijska mreža na Primorskem.

zimska doživetja narave

vsak petek ob 17.05 h na radiu Ognjišče z Blažem Lesnikom

http://oddaje.ognjisce.si/dozivetja WWW.IGLUSPORT.SI