Leposlovje Janeza Evangelista Kreka Ob Stoletnici Smrti
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
2018 1.04 Strokovni članek UDK 821.163.6.09 821.163.6Krek Prejeto: 15. 10. 2017 Milan Dolgan izr. prof. dr. v p., Melikova 84, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Leposlovje Janeza Evangelista Kreka Ob stoletnici smrti IZVLEČEK V osebnosti Janeza E. Kreka se združujeta in si prizadevata za prevlado družboslovno-politična in literarno- -estetska komponenta, ki je v dosedanjih razpravah zanemarjena. Značilno je, da se je udejstvoval v vseh treh glav- nih literarnih zvrsteh: pripovedništvu, dramatiki in pesništvu. Svojih leposlovnih del ni utegnil izoblikovati, vendar je v vseh treh zvrsteh dosegal tako idejno poglobljenost kakor tudi izvrstne estetske učinke. Posebej je treba opozoriti na roman »Iz nove dobe«, na zadnjo dramo »Ob vojski« in na domovinsko pesem »Naša je ljubezen stalna …«. KLJUČNE BESEDE Janez Evangelist Krek, leposlovje, dramatika, pesništvo, pripovedništvo ABSTRACT LITERATURE OF JANEZ EVANGELIST KREK ON THE ANNIVERSARY OF HIS DEATH The personality of Janez E. Krek combines two competitive components, the social-political and literary-aesthetic, which have so far escaped scholarly attention. Krek tended to be productive in all main three literary genres: storytell- ing, drama, and poetry. Albeit not able to bring his literary writings to perfection, he accomplished in all three genres both an ideational depth and excellent aesthetic effects. Special mention ought to be made of the novel Iz nove dobe, his last play Ob vojski, and the patriotic poem Naša je ljubezen stalna…. KEY WORDS Janez Evangelist Krek, literature, drama, poetry, prose 127 MILAN DOLGAN: LEPOSLOVJE JANEZA EVANGELISTA KREKA, 127–138 2018 Leposlovje Janeza Evangelista Kreka (1865– tiči v Kreku dobršen kos resničnega pesnika. V tej 1917) je vsestransko – zajema v veliki meri vse tri lite- široki, slovanski duši je dovolj prostora, da tudi na- rarne zvrsti: dramatiko, pripovedništvo in pesništvo. sprotja spravljivo med seboj žive.« Mirko Mahnič se Ni mogoče opredeliti, kaj je pomembnejše, čeprav se ne more odločiti, ali je Krekovo leposlovje dobro ali je na primer Matjažu Kmeclu zdelo, da je bil Krek ne. Hvali Krekov »naraven, preprost, nespakljiv je- najuspešnejši v dramatiki. Ker je bil Krek pomemben zik«, v isti sapi pa vidi »šemaste, na silo izmišljene sociolog in politik ter je o teh zadevah veliko pisal, osebe v igrah«. se je vedno zdelo, da je ta njegova literarna ustvarjal- Še jasneje kot Izidor Cankar Krekovo leposlovje nost pomembnejša od leposlovne. Vsekakor se oboje osamosvaja Josip Abram: »Janez je imel poleg ogro- precej prepleta, tako da v Krekovem leposlovju vedno mnega znanja tudi silno živahno in prožno domišlji- iščemo sociološke in politične prvine. A ni mogoče jo. Zato je imel vedno polno pest vsakovrstnih lepo- zanikati njegovih posebnih leposlovnih prijemov, kar slovnih idej in snovi. Ker pa se sam ni utegnil baviti pa še ni dovolj razkrito. Krekova osebnost je izjemna dosti z leposlovjem, je kaj rad druge seznanjal s svo- ravno zaradi širine njegovega delovanja. Tudi danda- jimi načrti, da bi jih izvajali. Tudi mene je vzpodbujal nes redko naletimo na močnega politika, ki je hkrati k raznim zanimivim leposlovnim delom.« V nadalje- močan umetnik, tako kot je bilo pri Kreku. vanju Abram pripoveduje, kako je Krek vzpodbudil Kot je znano, je Ivan Dolenec Krekovo besedno Finžgarja, da je napisal roman Pod svobodnim soncem, ustvarjalnost, tako sociološko kot leposlovno, izdajal kar je dobro znano tudi iz drugih virov. skupaj. Naslov te znamenite izdaje v več knjigah je Izbrani spisi. Do danes še nimamo posebne izda- Dramatika je Krekovega leposlovja samega po sebi. Dolenčevo delo je v istem smislu nadaljeval Vinko Brumen, ven- Dramska igra je že po svoji naravi usmerjena v dar je dospel le do leta 1907, tako da njuna izdaja še estetsko učinkovanje, v zadovoljitev gledalčevega ne zajema zadnjih desetih let Krekovega ustvarjanja. pričakovanja. Sestavljajo jo samogovori, razgovori, V tem, zadnjem obdobju je leposlovja precej, in sicer dvogovori in dogajanje. V dramatiki je Krek manj dramskega. Napoved Janeza Juhanta v Krekovem be- vpadljivo družboslovno prisoten kot v pesništvu in rilu iz leta 1989, da bo izšel »celoten kritičen opus«, pripovedništvu. se ni uresničila. Tudi še nimamo kakovostne Krekove Njegov zadnji spis, preden je 8. oktobra 1917 bibliografije. Dolenec upravičeno opozarja na pro- umrl, je najbrž leposloven, in sicer dramski. To je igra blem, da Krek nekaterih svojih besedil ni podpisal, Ob vojski. Verjetno jo je vsaj dokončal, če ne kar v tako da je treba marsikaj šele odkriti.1 celoti napisal v tistih štirinajstih dnevih, ki jih je pred V zborniku Krekov simpozij v Rimu je literarni smrtjo preživljal v Šentjanžu na Dolenjskem. Dejstvo zgodovinar Jože Zadravec objavil razpravo »Krek je, da je rokopisno besedilo te igre izročil tamkajšnje- – pesnik in pripovednik«. Poleg Dolenčevega je to mu kaplanu Antonu Skubicu, gotovo zato, da bi jo doslej najvrednejši prispevek pri raziskovanju Kreko- režiral oz. uprizoril. Uprizorili pa so jo v Šentjanžu vega leposlovja. Najbrž je nastal na osnovi dela, ki in z njo gostovali v Boštanju pri Sevnici šele septem- so ga opravili Zadravčevi študentje in študentke na bra naslednje leto (1918). Prej je besedilo igre izšlo slavistiki; precej je bibliografskega gradiva. Anton v časopisu Ilustrirani glasnik in kot samostojna knji- Slodnjak, Zgodovina slovenskega slovstva (Sloven- žica pri založbi Katoliška bukvarna. Kaplan Skubic ska matica), Kreka obravnava dokaj sociološko. O je prvotni Krekov rokopis igre neznanokdaj izročil njegovem leposlovju ima bolj ali manj slabo mnenje. Dolencu. Ta rokopis danes hranijo v arhivu kapucin- Na primer: »Krekova povestica Mati ni bila nič več skega samostana v Škofji Loki. kakor psevdoromantična ganljiva zgodba, čeprav jo je Na rokopisu ima igra Ob vojski naslov drugačen, avtor zasnoval iz življenja ljubljanskih predilničarjev in sicer V ruskem ujetništvu. Treba je priznati, da ta … V estetskem in idejnem smislu ni bilo v Krekovem naslov glede na celotno vsebino igre ni ustrezal. Bil delu nobenega bistvenega napredka.« je skorajda politično udaren. Naslov Ob vojski je na Celotno Krekovo leposlovje je ustrezno obdelal škofjeloškem rokopisu dodatno izpisan z zelo majh- Matjaž Kmecl, in sicer v razpravi, ki je leta 1988 iz- nimi črkami; morda niti niso Krekove.2 šla v reviji 2000. Izidor Cankar (Dom in svet, 1917) Težava se pojavi tudi pri podnaslovu. Krek je svo- Krekovo leposlovje ceni: »Morda se je Kreku same- ja dramska dela podnaslavljal bodisi z izrazom burka mu zdela najvažnejša bolj umska, tendenčna vsebina. ali igra. Ta igra pa je bila knjižno natisnjena s pod- Morda je edini razumel pravo važnost umetnostnega naslovom Igrokaz v štirih slikah. To verjetno ni bila in drugega kulturnega dela. Ne smemo pozabiti, da Krekova odločitev. Zanimivo je tudi, da ta igra nima »dejanja«, kot je bila navada pri Kreku, temveč »sli- 1 Zdaj, ob stoletnici smrti, mi ni uspelo pridobiti založnika niti za izdajo Krekove dramatike, kaj šele, da bi kdo pripravil 2 To Krekovo igro sem izdal leta 2016 pri založniku Amalietti- kolikor toliko celovito izdajo njegovega pesništva in pripove- ju v Ljubljani. Naslov Ob vojski se mi je zdel nejasen, zato sem dništva. ga preoblikoval v naslov Ko je vojna. 128 2018 MILAN DOLGAN: LEPOSLOVJE JANEZA EVANGELISTA KREKA, 127–138 ke«. To je v precejšnji meri ustrezalo dejanski zgradbi V igro Ko je vojna so organsko vključene številne te Krekove igre. Prva dva dela sta namreč splošni sliki pesmi, kar prispeva k čustvenosti. Fanta nista mo- vojnega dogajanja, le šibko ali celo nič povezani z na- žato ostra, ampak žalostna, domotožno razpoložena, daljnjo glavno vsebino. mehka. Krek ju prikazuje samo v sanjskih prizorih. Igra Ko je vojna je melodrama ali sentimentalna To sta edini moški osebi v igri. Igra je popolnoma drama o trpljenju med svetovno vojno. Prva slika ženska, tako imata nežnost in čustvenost dodatno prikazuje, kako dekleta pripravljajo majsko procesijo osnovo. Vendar so Krekove ženske v precejšnji meri h kapelici Žalostne Matere Božje. Druga slika pri- možato odločne. V ozadju je seveda garaško življenje kazuje najprej slovenskega ujetnika v Italiji in nato kmečkega prebivalstva, ko še ni bilo strojev in nafte, njegovega brata kot ujetnika v Rusiji, nastopa tudi in trdo življenje izkoriščanega delavstva. Delati mo- Ruska mati. Ta slika, ki je skoraj v celoti pesniška, rajo ženske in otroci, ker so moški na fronti. Podobno se zdi Mirku Mahniču »zanimiva«. V zadnjih dveh kot so včasih odhajali v Ameriko, zdaj odhajajo na »slikah«, ki pa sta dejanji, se razvije dogajanje, kako fronte. To, da v igri nastopajo le ženske, je usklajeno obupana mlada vojna vdova Klančevka, ki ji je umrl s tem, da je bilo veliko moških odsotnih, poleg tega tudi sinček, na zahtevo beračice Maruše, voditeljice so v tedanji ljudski katoliški dramatiki prevladovale kulturnega snovanja, posvoji tri deklice sirotice ter se bodisi popolnoma ženske ali popolnoma moške igre. s tem potolaži in odloči za življenje. Iz podatkov v sami igri izhaja, da je bila name- Hrepenenje po domu in trpljenje ujetnikov: »Zdaj njena za uprizoritev v Šentjanžu. Prisoten je tudi Kr- šele čutim, kaj sem izgubil, / vate sem zdaj šele ves se za- melj, bližnji industrijski kraj. To ne pomeni, da te igre ljubil … / Vojsko nosim v svojem srcu.« Maruša: »Vojska ne bi bilo mogoče uprizoriti kjerkoli na Slovenskem. je huda reč: razbija, mori, seje sovraštvo. Zato jo je treba Krajevna imena je bilo treba prirediti. Marsikje se je, popravljati z ljubeznijo.« Klančevkin življenjski načrt: tako kot prikazuje Krek, poleg kmečke proizvodnje »Včasih poletimo v nebesa in obiščemo Bogka in Mamko že uveljavljalo delavsko življenje, proizvodnja v ru- Božjo in angelčke in vse, ki jih imamo tam, potlej pa zo- dnikih in tovarnah. Gospodarstvo je hitro napredo- pet na zemljo delat in trpet.« Dekleta očitajo neurav- valo. Prva svetovna vojna je povsod pobirala strašen novešeni sovaščanki beraški Rezi, ki neprestano koga krvni davek ter sirotila slovenske družine. Verjetno je napada in kritizira: »Klepetaš in cel svet mažeš s svojim igra Ko je vojna zadnje Krekovo ne le literarno, am- umazanim govorjenjem.« pak tudi družbeno delo – njegov labodji spev.