Stari Grad Celje Je Odprt Vsak Dan V Letu!

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Stari Grad Celje Je Odprt Vsak Dan V Letu! SLOVENSKI 1 1 TIC Stari grad 6 Obrambni jarek z mostom O GROFIH CELJSKIH 2 Kavarna Veronika 7 Stolp nad Pelikanovo potjo 3 Vzhodno predgradje 8 Gotski palacij 4 Friderikov stolp (panoramska točka) 9 Romanski palacij 5 Osrednje grajsko dvorišče in vodnjak 10 Razgledna ploščad Začetki dinastije grofov Celjskih segajo v ljubezni z Veroniko Deseniško. Zaradi čas žovneške gospode z gradu Žovnek v političnih ambicij ga je oče poročil z Spodnji Savinjski dolini. Žovneški so po Elizabeto Frankopansko, s katero pa izumrtju grofov Vovbrških pridobili njihovo Friderik ni bil srečen. Ko so ženo Elizabeto 10 9 posest vključno s Starim gradom. Friderik našli umorjeno, je imel prosto pot, da se 7 Žovneški se je z družino preselil v Celje poroči z ljubljeno Veroniko, s čimer pa je 8 in v tem času posodobil in utrdil grajsko omadeževal ugled dinastije. Oče ga je za 4 poslopje v udobnejšo bivalno rezidenco. kazen zaprl v 23 m visok obrambni stolp, 10 Kmalu za tem, leta 1341, je bil povzdignjen Veroniko pa naročil umoriti. Kasneje je 5 v grofa Celjskega, kar predstavlja začetek moral sina Friderika zaradi nasledstva 6 dinastije grofov Celjskih. Iz tega obdobja izpustiti in dinastija Celjskih je nadaljevala izhaja tudi današnji grb mesta Celje – tri z vzpenjanjem po družbeni, gospodarski zlate zvezde na modrem polju. in politični moči vse do povzdignjenja 3 Najvišji vzpon so Celjski dosegli v času v državne kneze. To je prineslo spor s 2 vladanja Hermana II. Celjskega. V želji, da Habsburžani, s katerimi so kasneje sklenili bi se rešili izpod nadoblasti Habsburžanov, mirovni sporazum in obojestransko dedno wc se je Herman II. pričel povezovati z pogodbo, na podlagi katere so, po izumrtju i 1 ambicioznim ogrskim kraljem Sigismundom rodbine Celjskih, Habsburžani nasledili Luksemburškim in ga v veliki bitki pri vsa celjska posestva v rimsko-nemškem V zgodovini Celja predstavlja pomemben Nikopolju rešil iz turških rok. V zahvalo cesarstvu. Rodbina Celjskih je izumrla mejnik obdobje srednjega veka, ko se je za rešitev se je Sigismund kasneje poročil leta 1456 z umorom zadnjega moškega današnje mesto preoblikovalo v trško s Hermanovo najmlajšo hčerko Barbaro, potomca, Ulrika II. Celjskega. naselbino. Ta je svoj razcvet doživela v času ki je s poroko postala ogrska, kasneje vladanja grofov Celjskih, ki so ji leta 1451 pa tudi nemška in češka kraljica. Njena podelili mestne pravice. svobodomiselnost, verska toleranca, Prvotni lastniki Starega gradu Celje so bili objekti, urejeni široki obrambni jarki ter predvsem pa zanimanje za alkimijo in grofje Vovbrški s Koroške. Ti so postavili nov dostop v grajsko jedro. Čeprav je bil astrologijo so burili duhove še mnoga leta grad v drugi polovici 12. stoletja. Podoba grad izredno dobro in močno varovan, pa po njeni smrti. Njena vnukinja, Elizabeta gradu je bila v primerjavi z današnjo veliko so v začetku 16. stoletja dodali še zadnji del Habsburška, se je poročila s poljskim manjša – obsegala je le romanski palacij, obzidja, kar je celjski grad povzdignilo med LEGENDA: kraljem, s katerim sta imela kar 13 otrok, zaprto dvorišče ter zaščitno zunanje obzidje, najmogočnejše utrdbe tistega časa. od katerih jih je deset tudi preživelo. ki je bilo na vrhu zavarovano z obrambnim V zadnji razvojni fazi je srednjeveški grad V času vladanja Hermana II. Celjskega, O crnem vranu hodnikom. Takšna je bila tudi značilna dobil podobo renesančne utrdbe, ki je ob ki je bi najmočnejši in najvplivnejši Preden je šel grof Ulrik v boj, je videla podoba gradov tistega časa. nevarnosti nudila zatočišče tudi okoliškim vladar celjske rodbine, so se grofje njegova visoka gospa črnega vrana. Po izumrtju Vovbrških je grad prešel v prebivalcem. V 18. stoletju so grad opustili, uspešno vključevali v evropski Grofa je svarila: “Ne hodi z doma, videla roke žovneške gospode, ki je bila kmalu stavbno kamenje pa so uporabili za gradnjo politični vrh in se povezovali z sem črnega vrana, to pomeni nesrečo!” po selitvi v današnje Celje povzdignjena v stavb v okolici. najpomembnejšimi plemiškimi Vendar je Ulrik ni maral poslušati in grofe Celjske. Prvotno grajsko utrdbo so Danes je grad po prenovi postal atraktivna rodbinami tistega časa. Sigismund je šel. Med bojem v Beogradu pa je pričeli spreminjati v udobno stanovanjsko turistična točka, njegovim obiskovalcem sta Luksemburški je leta 1436 v državne zagledal istega vrana, ki ga je poprej rezidenco. Zunanje obzidje so dogradili v na voljo sodoben Turistično informacijski kneze povzdignil dva predstavnika videla njegova gospa. Ko ga je opazoval, bivalni gotski palacij, na bližnji vzpetini center in Kavarna Veronika. Grad, ki je celjske rodbine – Friderika II. in Ulrika ga je eden izmed sovražnikov zabodel. pa postavili skoraj 23 m visok obrambni po površini največji srednjeveški grad v II. Tako je grof Ulrik žalostno končal. stolp, kasneje imenovan Friderikov stolp. Sloveniji, predstavlja čudovito okolje za Friderik II. je bil najstarejši sin Hermana V kasnejših fazah razvoja se je grajski poroke, v poletnem času pa se na njem II. in tako določen za njegovo nasledstvo. kompleks širil, dograjeno je bilo zunanje odvijajo številni dogodki, koncerti in V zgodovini Celjskih je znan po nesrečni obzidje s stolpiči, gospodarski in vojaški prireditve. 1 2 3 SPREHOD PO GRADU 3 Vzhodno predgradje Odkrijte skrivnostne Na tem mestu se od aprila do kotičke gradu, občutite oktobra odvija program Živa moč zgodovine in zgodovina, ki obiskovalcem vstopite v življenje ponuja možnost, da postanejo ene najmogočnejših del »žive« zgodovine in se v evropskih rodbin avtentičnem okolju mečujejo poznega srednjega z vitezi, streljajo z lokom ali veka. Po grajskem ustvarjajo v srednjeveških kompleksu vas bo delavnicah. vodilo 11 usmerjevalnih 1 tabel, ki vam bodo omogočile samostojno raziskovanje gradu in Turistično informacijski center Stari grad njegove zgodovine. Vstop na grad potek skozi Turistično informacijski center (TIC) katerega prostori se nahajajo ob nekdanjem stražnem stolpu. Tu so vam na voljo vstopnice in spominki ter osnovne informacije o gradu in Celju. Ogledate pa si lahko tudi stalno razstavo Pokrajinskega muzeja Celje »Danes grofje Celjski in nikdar več«, ki se nahaja v medzidju. 4 Friderikov stolp – panoramska točka Stolp je dobil ime po Frideriku II., sinu najmočnejšega in najvplivnejšega grofa LEGENDA: celjske rodbine, Hermana II. Postavljen je bil v 14. stoletju, v višino meri 23 m, zidovi pa so debeli skoraj tri Kako je Friderik metre. V prvem nadstropju je bila preživel jeco v stolpu urejena temnica, nad katero so Friderik II., sin mogočnega grofa Hermana II, je se nahajali prostori, namenjeni neke noči spravil s sveta svojo prvo in zakonito 2 skladiščenju orožja in ostale ženo Elizabeto Frankopanko in se proti očetovi volji vojaške opreme. V izvirni tajno poročil z Veroniko Deseniško. Zaradi tega obliki je okoli celotnega je Herman II. sina zaprl v glavni stolp, Veroniko vrhnjega nadstropja potekal Kavarna Veronika pa dal utopiti. Legenda pravi, da je Friderika obrambni hodnik. rešil gotove smrti zvesti neki oproda, ki je skopal V kavarni Veronika so vam na voljo grajski napitki V njem je bil zaprt Friderik podzemeljski dohod, skozi katerega je Frideriku in sladice ter grajska otroška igrala v podobi II., ker se je proti očetovi volji prinašal hrano. V preteklem stoletju se je ta rov Friderikovega stolpa. poročil s svojo ljubeznijo, baje še dobro videl, širok pa je bil toliko, da je mogel Veroniko Deseniško. skozenj splezati odrasel moški. 4 5 LEGENDA: O usodi grajskega 5 vodnjaka Neki kmet je prišel ponoči v grad, Osrednje grajsko dvorišče da bi sporočil lastniku važno novico. in vodnjak Ko pride na dvorišče, nenadoma V tem delu gradu so v času grofov zasliši glas: “Kje je moja zemlja, kje Celjskih stale pomembnejše je moj grad, kdo sem jaz?” Kmet se gospodarske in vojaške stavbe. Ostanki približa vodnjaku in koga vidi? Grofa zidov kažejo na mesta, kjer sta nekoč Ulrika, stoječega do pasu v vodi in stali kovačnica in konjušnica. Danes je vsega razmesarjenega. Odtlej si nihče osrednje dvorišče hkrati tudi osrednje ni upal več po vodo in vodnjak so prizorišče poletnih dogajanj na gradu. Tu zazidali. se odvijajo poletni koncerti in predstave na 7 prostem, ki dosežejo vrhunec konec avgusta z dvodnevno srednjeveško prireditvijo. Stolp nad Pelikanovo potjo Na severni strani obrambnega jarka se 6 nahajajo manjša vrata, do katerih vodi Pelikanova pot. Ta je poimenovana po znamenitem celjskem fotografu 20. stoletja, Josipu Pelikanu, LEGENDA: katerega atelje si lahko ogledate v središču mesta. Nad vhodom stoji O zakladu v Starem gradu trinadstropni stolp, Pred več kot sto leti je živel v neki koči pod gradom ubog, a imenovan »Stolp pogumen dninar. Ko se je nekoč vračal okoli polnoči domov, je nad Pelikanovo blizu grajskih vrat opazil nekoga z vozom. Stopi bliže in – kaj Obrambni jarek potjo«. Postavili so vidi: pred njim stoji čuden mož, visoke rasti in širokih ramen, z mostom ga v začetku 16. na glavi pa je nosil visok klobuk s širokimi krajci. “Kaj pa voziš Že obstoječi naravni jarek stoletja, torej že po in kam?” ga vpraša dninar, “povej drugače ti pomorem doli po so v 15. stoletju poglobili izumrtju celjskih bregu, da boš vedel, s kom imaš opraviti!” Odgovora ni dobil. in uredili v obrambni jarek grofov. Dninar zgrabi voznika za roko. Toda kakšna roka je bila to. in tako dodatno zavarovali Danes so v stolpu Narejena je bila iz irhovine in natlačena s slamo. Ti ubogi stanovanjski del, v katerem urejeni občasni dninar! Hitro spusti roko in steče po nekega moža, ki je spal so živeli grofje. Na podlagi razstavni prostori. v bližnji koči, da bi ga povedel s seboj. Toda komaj je dninar tega so morali preurediti odšel, poči voznik z bičem tako močno, kakor bi zagrmelo. tudi dostop do grajskega Ko pa se je dninar vrnil z možem, voznika ni bilo nikjer. Vse jedra, in sicer je nekdanjo naokrog sta preiskala, pa ga nista našla. In kaj je vozil? Nič pot zamenjal nov vhodni drugega kot denar Celjskih grofov.
Recommended publications
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991
    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
    [Show full text]
  • Hudičev Turn
    2014 estival stare f glasbe arly v music efestival estival arly stare music f glasbe efestival Republika Slovenija République française Suomen tasavalta Bosna i Hercegovina Repubblica Italiana Reino de España Republika Hrvatska Република Србија România Rzeczpospolita Polska Republik Österreich Koninkrijk der Nederlanden aš letošnji katalog smo oblikovali nekoliko drugače. Vse do zdaj smo poudarjali gostujoče umetnike in njihove e have decided to make this year’s catalogue different from its forerunners. Up until now we have highlighted the programe, ob tem pa čim bolj smiselno vključevali tudi dodatne vsebine, povezane predvsem s kulturno dediščino. visiting artists and their programmes, all the while including also additional content of interest, in particular from NPrizadevanja, da festivalski program povezujemo z lokalnimi okolji, obstajajo že vrsto let in so bila rodovitna. Wthe field of cultural heritage. Endeavours to link the festival programme with local areas have existed for several Nov koncept kataloga odraža naše želje, da v tesni povezavi vrhunskega evropskega kulturnega programa in nadvse years and have proven fruitful. By closely linking our superb European cultural programme and rich Slovenian heritage, bogate ponudbe te odlične dežele prispevamo, da bo Slovenija postala še bolj zanimiva destinacija na mednarodnem the new concept of the catalogue reflects our desire to help Slovenia become an even more interesting destination on the kulturnem, turističnem in družbenem zemljevidu. Naša udeležba v mednarodnih projektih, kot sta Purpur in eeemerging, international cultural, tourist and social map. Our participation in the international projects such as Purpur and ‘eeemerging’ ali vključevanje v evropske makroregije tako nista le črpanje evropskih sredstev ali obogatitev festivalskega programa kot or involvement in European macro regions therefore mean more than acquiring European funds or enriching the festival takega, ampak tudi močan vsebinski naboj festivala, ki bo še vrsto let plemenitil tako Slovenijo kot Evropo in uspešno programme.
    [Show full text]
  • Kako Oživeti Mestno Jedro Celja
    Kajuhova ulica 2 Celje KKaakkoo oožžiivveettii mmeessttnnoo jjeeddrroo CCeelljjaa Avtorici: Mentor: Patricija BANOVŠEK, 2. a Sebastjan PAUMAN, prof. zgod. Špela OCVIRK, 2. a Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, marec 2011 Kako oživeti mestno jedro Celja Zahvala Raziskovalno delo, ki sva ga opravili je zahtevalo pridobivanje podatkov iz različnih virov. Pri tem so nama pomagali uslužbenci iz Osrednje knjižnice Celje in Turistično informativnega centra Celje. Za sodelovanje in pomoč se zahvaljujeva mentorju prof. Sebastjanu Paumanu, za dodatne napotke pa tudi koordinatorki mladinskega raziskovalnega dela na I. gimnaziji v Celju prof. Nataši Marčič. Pri oblikovanju naloge nama je svetoval prof. Matej Zdovc, za kar se mu iskreno zahvaljujeva. Raziskovalno nalogo je lektorirala prof. Bojana Gaube. II Kako oživeti mestno jedro Celja Povzetek Celje je mesto, ki je prvič omenjeno že v keltskih zapisih. Skozi svojo bogato zgodovino je doživelo vzpone in padce. Danes bi ga lahko zaradi zelo bogate zgodovine dobro izkoristili, vendar temu ni tako. S problematiko oživitve mestnega jedra Celja sva se srečali na začetku šolskega leta, s svojo raziskovalno nalogo pa sva poskušali zdramiti ljudi in jih pozvati k spremembam. V najini raziskavi sva opisali pomembnejše zgradbe v Celju, se pozanimali o pomembnejših prireditvah na tem območju ter se udeležili seminarja na temo oživitve mesta Celje. Da bi bilo delo še zanimivejše, sva izvedli anketo med Celjani, ki so se strinjali z nama, da moramo jedro knežjega mesta ponovno obuditi. Ob koncu najine naloge sva predstavili še, po najinem mnenju dobre in izvedljive rešitve, za pričetek oživljanja mestnega jedra. Celje potrebuje več barv, uličnega druženja in storitvenih ponudb.
    [Show full text]
  • Akcija Zbiranja Nevarnih Odpadkov Na Terenu S RAZPORED ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Premičnim Zabojnikom
    DATUM URA OBČINA KRAJEVNA SKUPNOST ULICA LOKACIJA 10.00-11.00 CELJE Škofja vas Tumova ulica Mariborska 173, križišče z Levčevo 29. SEPTEMBER 12.00-13.00 CELJE Trnovlje Trnovlje Pri gasilskem domu Trnovlje 2020 14.00-15.00 CELJE Ljubečna Ljubečna Pri gasilskem domu Ljubečna 16.00-17.00 CELJE Aljažev hrib Popovičeva Parkirišče pri pokopališču 10.00-11.00 CELJE Lava Pucova ulica Parkirišče pri samopostrežni trgovini 30. SEPTEMBER 12.00-13.00 CELJE Medlog Babno Pri krajevni skupnosti 2020 14.00- 15.00 CELJE Šmartno v Rožni dolini Gorica Avtobusno obračališče Lopata 16.00-17.00 CELJE Šmartno v Rožni dolini Šmartno v Rožni dolini Pri krajevni skupnosti 10.00-11.00 CELJE Ostrožno Stara cesta Parkirišče pri samopostrežni trgovini 1. OKTOBER 12.00-13.00 CELJE Dečkovo naselje Drapšinova ulica Pri trafo postaji 2020 16.00-17.00 CELJE Gaberje Milčinskega ul. 1 Parkirišče pri garažah 14.00-15.00 CELJE Gaberje Stara Dečkova cesta KD Svoboda 10.00-11.00 CELJE Aljažev hrib Cesta na grad Križišče z ulico Pod rebri - ekološki otok 2. OKTOBER 12.00-13.00 CELJE Pod gradom Polule Valentinin kotiček, na parkirišču 2020 14.00-15.00 CELJE Savinja Lisce Na koncu Lisc – makadamsko parkirišče 16.00-17.00 CELJE Medlog Ljubljanska cesta Parkirišče pri kopališču 10.00-11.00 CELJE Hudinja Ul. frankolovskih žrtev Parkirišče pred št. 15 3. OKTOBER 12.00-13.00 CELJE Nova vas Ul. bratov Vošnjakov Parkirišče pred blagovnico 2020 14.00-15.00 CELJE Nova vas Okrogarjeva ul. Parkirišče Okrogarjeva ulica 3-7 16.00.-17.00 CELJE Dolgo polje Tkalska ulica Križišče Tkalska - Nušičeva 10.00-11.00 CELJE Aljažev hrib Cesta na grad Križišče z ulico Pod rebri - ekološki otok 6.
    [Show full text]
  • Junij 2013 Brezplačno 02/2013
    Junij 2013 brezplačno 02/2013 Štorski občan Spoštovani! 1. junija praznujemo praznik občine Štore. To je praznik, ko se, bolj ranje športnega parka pri OŠ, na rezultate letošnjega razpisa še čaka- kot kdajkoli drugič, zavedamo svojih korenin, svoje zgodovine, svo- mo in upam, da bomo uspešni in športni park zgradili v naslednjem jega porekla in svoje pripadnosti. Dandanes je to še toliko bolj po- letu. S pomočjo gasilcev Prožinske vasi bomo pričeli z gradnjo večna- membno, ker vlada vsesplošno melanholično vzdušje, ki je posledica menskega objekta, za katerega v tem mesecu pričakujemo gradbeno gospodarske krize in številnih osebnih stisk, ki iz nje izhajajo. Marsik- dovoljenje. do bo dejal: »Zakaj bi se veselil, ko pa nimam za kruh?«. Vendar je v takih trenutkih pomembno, da znamo stopiti skupaj, da smo močni Na tem mestu bi želel izpostaviti dobro sodelovanje z gospodarskimi in da znamo najti izhod. Štore so v breznu obupa že bile. Vemo, ka- družbami in podjetniki, ki so glavni nosilec razvoja, z vsemi našimi kšno je bilo takrat razpoloženje, ko je zamrlo praktično vse življenje. društvi, ki so pomemben dejavnik družbenega življenja in ne naza- Takrat smo dokazali, da so tu doma znanje, iznajdljivost in delavnost. dnje s sosednjimi občinami, s katerimi se povezujemo na različnih področjih. Dobro in obojestransko pa je tudi sodelovanje z našimi Čeprav večina podjetij v Štorah dobro posluje in brezposelnost ni občani, ki se na nas obračajo s svojimi prošnjami, predlogi, grajami med tistimi najvišjimi v Sloveniji, pa je podatek, da je brezposelnih in tudi pohvalami. kar 13 % naših občanov, vseeno zaskrbljujoč. To se močno pozna tudi v občinskem proračunu, saj občina prejema manj sredstev, hkrati pa Na občini se trudimo, da v danih situacijah naredimo največ, kar se opažamo, da se močno povečuje delež socialnih transferjev, ki jih je da, žal pa vsem željam in potrebam ne moremo ugoditi.
    [Show full text]
  • Kakovost Javnega Potniškega Prometa S Tehniško – Tehnološkega Vidika
    UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO KAKOVOST JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA S TEHNIŠKO – TEHNOLOŠKEGA VIDIKA Magistrsko delo Mentor: izr. prof. dr. Drago Sever Somentor: doc. dr. Marjan Lep Magistrant: Roman Krajnc, univ.dipl.inž. teh. prom Številka indeksa: 95018271 Smer: cestni promet Maribor, januar 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr.prof.dr. Dragotu Severju za pomo č in vodenje pri opravljanju magistrskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju doc. dr. Marjanu Lepu, ki me je vodil pri mojem delu. Posebna zahvala velja moji družini, ki me je spodbujala in hkrati bila v pomo č, da sem zaklju čil magistrski študij II PREDGOVOR V uvodnih besedah h magisterski nalogi želim predstaviti nekaj dejstev, ki so vplivala na na čin izdelave raziskave. Na čeloma je mogo če dolo čeno problematiko javnega potniškega prometa obravnavati iz razli čnih zornih kotov in globine. V mojem primeru je na pristop in na čin raziskave ter obdelave vsebine vplivalo dejstvo, da sem vpet v dogajanja prometnega sistema potniškega prometa. Že vrsto let sem kot u čitelj srednje šole za promet vpet v srednješolsko raziskovalno dejavnost. Hkrati se aktivno udeležujem razli čnih strokovnih sre čanjih, ki jih prirejajo razli čne inštitucije povezane s prometo. Kot član posameznih inštitucij sem aktiven na dolo čenih podro čjih cestnega prometa. Tako sem aktiven pri Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Svenije in njeni članici Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, Centru za poklicno izobraževanje Republike Slovenije in Republiškem izpitnem centru Slovenije. Sodelujem pri uresni čevanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu, sodelujem pri uresni čevanju politike izobraževanja s podro čja prometa in sem član nacionalne izpitne komisije za Nacionalne poklicne kvalifikacije za voznika, odgovorno osebo v cestnem prometu in vulkanizer.
    [Show full text]
  • Št. 4 / 17. 1. 2014 / Stran 299
    Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 17. 1. 2014 / Stran 299 PRILOGA ODLOKA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI V MESTNI OBČINI CELJE (3. člen) OBMOČJA IN POTEK MEJ PO OŽJIH DELIH MOC Mestna četrt Center Mestna četrt Center je ustanovljena na območju naselja Celje. Potek meje Mestne četrti Center: z začetno točko na sotočju Savinja-Voglajna, kat. obč. Zagrad-Lisce-Celje in poteka proti severozahodu po sredini parcele 2505/1 k.o.Celje, po Voglajni do tromeje parcel 2505/1, 2511, 1929. Od tod poteka meja proti severu po vzhodnem robu posebne meje Slovenskih železnic do ceste Celje–Rogaška Slatina (Teharska cesta). Nadalje se lomi in poteka proti vzhodu do mostu preko Voglajne. Nadalje se lomi in poteka proti severu po reki Voglajni do meje katastrskih občin Celje – Spodnja Hudinja. Tam le lomi in poteka proti severozahodu po meji katastrskih občin Celje – Spodnja Hudinja do križišča ulic Levstikova – Vrunčeva. Od tod poteka po severnem robu Levstikove in Gregorčičeve ulice do krožišča z Ljubljansko cesto. Tu se lomi in poteka proti severu do bivšega potoka Sušnica (kolektor RZ 5) na tromeji parcel 2540, 636, 2502/1. Nadalje se obrne proti jugu in poteka po kolektorju RZ 5 do izliva v Savinjo. Od tod se lomi in poteka po Savinji do izliva Voglajne – začetni opis. Mestna četrt Dečkovo naselje Mestna četrt Dečkovo naselje je ustanovljena na območju naselja Celje. Potek meje Mestne četrti Dečkovo naselje: Na jugu od križišča z Ulico mesta Grevenbroich po Dečkovi cesti proti zahodu, in sicer od južne strani cestišča ter vključuje tudi pločnik, kolesarsko stezo in avtobusno postajališče.
    [Show full text]
  • Plazovi Septembrske Ujme V Mestni Občini Celje
    PLAZOVI SEPTEMBRSKE UJME V MESTNI OBČINI CELJE Avtorici: Mentorica: Živa Benčina, 3. a Nataša Marčič, prof. geo Ana Kisovar, 3. a Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2011 Plazovi septembrske ujme v MOC 2011 KAZALO 1 Uvod ................................................................................................................................................ 9 1.1 Hipoteze................................................................................................................................... 9 1.2 Metode dela ........................................................................................................................... 10 2 Lega in omejitev preučevanega območja .................................................................................. 11 3 Zemeljski plazovi ......................................................................................................................... 12 3.1 Zemeljski plazovi v Sloveniji ................................................................................................ 12 3.2 Opredelitev zemeljskih plazov .............................................................................................. 13 3.3 Nastanek plazov .................................................................................................................... 14 3.3.1 Dolgotrajni dejavniki ..................................................................................................... 14 3.3.2 Kratkotrajni dejavniki ...................................................................................................
    [Show full text]
  • Svetovni Dan Zdravja 2015
    SVETOVNI DAN ZDRAVJA 2016 SEZNAM AKTIVNOSTI TOREK : 5.4.2016 URA IZVAJALCI AKTIVNOST LOKACIJA 9.00 - 10.00 KS Aljažev hrib Meritve sladkorja in Krajevna skupnost holesterola v krvi Aljažev hrib, Teharska cesta 2, Celje 09.00 – 11.00 Krajevna organizacija RK Meritev pritiska, sladkorja Dvorana mestne četrti Hudinja in holesterola Hudinja, Ulica Frankolovskih žrtev 17A, Celje 10.00 - 12.00 Krajevna organizacija RK Meritev pritiska, sladkorja Mestna četrt Lava, LAVA in holesterola Iršičeva ul. 2a, Celje 16.00 Barbara Ramšak dipl. Predavanje »Zdravo živim« Krajevna skupnost Škofja med. sestra –Center za vas, Škofja vas 38 , krepitev zdravja Škofja vas 17.00 Center za krepitev Predavanje o sladkorni Krajevna skupnost zdravja, Zdravstveni bolezni Ostrožno, Cesta na dom Celje Ostrožno 90, Celje SREDA : 6.4.2016 URA IZVAJALCI AKTIVNOST LOKACIJA 10.00 – 11.00 Društvo Zen Yoga Celje Kako sprejeti svojo bolezen Regijski center in kaj narediti, da se medgeneracijskega počutimo bolje? druženja, Kocenova ulica 8, Celje 8.00 - 10.00 KS Trnovlje Meritve višine sladkorja in Krajevna skupnost holesterola v krvi Trnovlje, Trnoveljska c. 82, Celje 16.00 Center za krepitev Predavanje »Sladkorna Dom krajanov Šmartno v zdravja, Zdravstveni bolezen« Rožni dolini, Šmartno v dom Celje Rožni dolini 5, Šmartno v Rožni dolini 16.00 ga. Magda Brložnik Predavanje »Sladkorna Mestna četrt Nova vas, bolezen« Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje 16.00 Center za krepitev Predavanje »Živim zdravo« Avla Doma krajanov zdravja, Zdravstveni Šmartno v Rožni dolini, dom Celje Šmartno
    [Show full text]
  • Nadgradili Bomo Našo 20-Letno Zapuščino Celju
    Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje NADGRADILI BOMO NAŠO 20-LETNO ZAPUŠČINO CELJU zagotovili Celjanom službe v mestu uredili Celjsko morje dogradili severno vezno cesto 2010-2014 Drage Celjanke, dragi Celjani! NAŠA 20-LETNA ZAPUŠČINA CELJU Še ne veste, koga bi volili? Zadnjih 20 let ste vodenje mesta zaupali listi Slovenske ljudske stranke. Naj se vam 1998-2002 na tem mestu iskreno zahva- 1998-2002 lim v svojem imenu in v imenu celotne ekipe, ki je znala in si upala vložiti ogromno energije Protipoplavni ukrepi v vestno in premišljeno delo, Obnova mestnega jedra (splavarska brv) iskala mnogokrat kompromise med željami in realnimi zmo- žnostmi in pogosto tudi med nasprotujočimi si interesi, zato da danes živimo povsem pri- merljivo s kakovostjo bivanja v Protipoplavni ukrepi Nova OŠ Ljubečna Popolna prenova OŠ Hudinja Fakulteta za logistiko sistemov evropskih mestih ali še boljše. 2002-2006 Postavili smo stebre trajnostnemu urbanemu bivanju – uredili ravnanje z vodami, zgradili ceste, knjižnico in tržnico, uredili ravna- nje z odpadki, zgradili nove vrtce, šole in športne objekte, prenovi- li mestno jedro, izvedli protipoplavne ukrepe, odprli visoke in višje Sanacija stare Cinkarne Vrtci (Nova vas, Ljubečna, Hudinja) šole, uredili pešpoti okoli jezera in Celjsko kočo, ustanovili mestno blagajno, subvencionirali prenovo fasad in energetskih sanacij objektov … Temelje za zdrav (sonaravni urbani) razvoj smo postavili. Sedaj je napočil čas, ko mesto potrebuje novo vizijo, vizijo, ki bo vzpostavila okolje, v katerem se bodo mladi lahko zaposlili na kvalitetnih delovnih mestih in v našem mestu vzgajali svoje otroke, Čistilna naprava Celje Rokometna dvorana in nogometni stadion pod Golovcem okolje, v katerem bodo investitorji lahko uresničili svoje poslovne in podjetniške cilje, ter okolje, ki bo prepoznalo nove potrebe meščank in meščanov ter odgovarjalo nanje.
    [Show full text]
  • 4201402620.Pdf
    Raziskovalna naloga Naravnogeografski »duo« v KS Pod gradom Osnovna šola Frana Kranjca GEOGRAFSKI »DUO« V KS POD GRADOM Naravnogeografski značilnosti (kamnine, relief) v Krajevni skupnosti Pod gradom raziskovalna naloga Področje: geologija Avtorji: Mentor: Urh Končan, 9.b Bojan Rebernak, prof. zgod. in geog. Bor Lazar, 9.a Matej Planinšek, 9.a Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2014 2 Raziskovalna naloga Naravnogeografski »duo« v KS Pod gradom "Veličastnost pokrajine nas prisili, da se sprijaznimo z omejitvami, na katere se v vsakdanu odzovemo z jezo ali zaskrbljenostjo. Ni samo narava ta, ki se nam noče uklanjati. Tudi človeško življenje je neobvladljivo, a morda nas prav širina narave najlepše opozarja na vse, kar nas presega. Če jo razumemo, nam bo pomagala lažje sprejeti nedoumljive dogodke, ki nam grenijo življenje ..." Alain de Botton 3 Raziskovalna naloga Naravnogeografski »duo« v KS Pod gradom KAZALO Povzetek ..................................................................................................................................... 5 1 Uvod ........................................................................................................................................ 6 1.1 Namen raziskovalne naloge .............................................................................................. 6 1.2 Metode dela ...................................................................................................................... 6 1.3 Hipoteze ...........................................................................................................................
    [Show full text]
  • Zavod RS Za Zaposlovanje, 30. Avgust 2021 Seznam Dopolnjujemo Praviloma Enkrat Tedensko SEZNAM DELODAJALCEV/PONUDNIKOV, KATERIH
    Zavod RS za zaposlovanje, 30. avgust 2021 Seznam dopolnjujemo praviloma enkrat tedensko SEZNAM DELODAJALCEV/PONUDNIKOV, KATERIH PONUDBE SO BILE SPREJETE NA POVABILU SPODBUDE ZA TRAJNO ZAPOSLOVANJE MLADIH 2020 Zap. Št. Naziv podjetja MŠO Ulica Kraj št. zaposlitev "LAKY" SORTIRANJE, POSREDOVANJE PRI 1 5317748000 Brkinska ulica 7 IZOLA - ISOLA 1 PRODAJI TEKSTILA ELVIS LAKOSELJAC S.P. "LAZO" TRGOVINA NA DEBELO BOJANA 2 1560549000 PREGLOV TRG 11 LJUBLJANA 1 BOJANA LAZIĆ S.P. ILIRSKA 3 "MLINNEMEC" NEMEC BOGDAN S.P. 5537387000 PODSTENJE 3 1 BISTRICA 4 "ROBI" TRANSPORT - LOGAR ROBERT S.P. 5526095000 Kal pri Dolah 6 DOLE PRI LITIJI 1 5 "STEKLARSTVO " ALEKSANDER KRESAL S.P. 5329058000 Alešovčeva ulica 24 LJUBLJANA 1 6 100kvadratov, informacijske rešitve, d.o.o. 6912281000 Rošpoh - del 39 A KAMNICA 1 7 1975, umetniško ustvarjanje, d.o.o. 6429114000 Šentrupert 8 GOMILSKO 1 Rožna dolina, cesta IX 23 8 1K AVTO prodaja vozil d.o.o. 7232306000 LJUBLJANA 1 A KRANJSKA 9 24-7, gostinstvo in turizem, d.o.o. 3615235000 Smerinje 11 2 GORA 10 2leva dentalna medicina in mediji d.o.o. 3346129000 VREČKOVA ULICA 3 KRANJ 1 3 BRICKS, trgovina, storitve, električna energija in 11 6135188000 Puhova ulica 17 A PTUJ 1 proizvodnja, d.o.o. 12 360LINE,športna oprema, d.o.o. 6664636000 Bač 49 A KNEŽAK 1 13 360LINE,športna oprema, d.o.o. 6664636000 Bač 49 A KNEŽAK 1 14 360LINE,športna oprema, d.o.o. 6664636000 Bač 49 A KNEŽAK 1 15 360LINE,športna oprema, d.o.o. 6664636000 Bač 49 A KNEŽAK 2 16 3D DENTAL SYSTEMS, trgovina na debelo, d.o.o.
    [Show full text]