Oskrba S Pitno Vodo V Sr Sloveniji V Sušnem Letu 1985

Geografski vestnik, Ljubljana, LIX (1987)

UDK 911:628.1(497.12) "1985" = 863 UDC 911:628.1(497.12) "1985" = 20

OSKRBA S PITNO VODO V SR SLOVENIJI V SUŠNEM LETU 1985

Ludvik M i h e 1 i č *

Uvod

Prispevek obravnava sušo v letu 1985. Uvodoma so prikazane nekatere osnovne meteorološke in hidrološke poteze v tem času. Jedro pa predstavlja oskrba s pitno vodo v sušnih razmerah. Članek želi opozoriti na nekatere bistvene poteze tovrstne vodne oskrbe, opozarja pa tudi na njene razlike in regionalne posebnosti.

Splošno o suši

Suša predstavlja enega izmed dokaj zapletenih naravnih pojavov. Vendar je naše poznavanje suš še prešibko, zato nas vedno znova presenetijo ter s svojimi posledica- mi večkrat močno prizadenejo družbeno življenje. Pri nas smo se podrobneje lotili obravnave suše šele leta 1983, ko nas je pestila večino leta. Tedaj smo jo pričeli pravzaprav izraziteje obravnavati kot naravno nesrečo. Vzrok za njeno zanemarjeno obravnavo tiči deloma v splošnih klimatskih potezah, ki za večji del Slovenije pravzaprav niso sušne, zato so njeni učinki večkrat prikriti oziroma posredni. Suša se pojav- lja kot poseben splet številnih meteoroloških elementov. Označuje jo relativno pomanjkanje padavin, predvsem neenakomerna razporeditev preko leta, velika nihanja letnih množin padavin, nadalje nadpovprečne temperature, povečana osončenost in evapotranspiracija, odvisna pa je tudi od vetrovnosti in drugih pokrajinskih značilno- sti. Reliefne razmere, litološka podlaga in pedološke značilnosti jo v posamezni po- krajini lahko izostrijo ali omilijo.

Izmed številnih opredelitev suše pojmuje I. Gams »sušno podnebje (leto) kot tisto, v katerem dobi zemlja manj padavinske vode, kot bi jo ob zadostni zalogi izhla- pela prek svojih listov vegetacija« (Gams, 1985). Če gledamo nanjo z vidika člove- ka, lahko rečemo, da pomeni suša »tolikšno negativno odstopanje od povprečne koli- čine in razporeditve padavin, da le-te ne zadoščajo za uspevanje naravnega in kultur- nega rastja ter za normalni potek površinskega in podzemeljskega odtekanja vode, kar povzroča motnje v delovanju človeške družbe in s tem določeno škodo (K. Na- t e k, 1983).

Ko govorimo o suši, mislimo predvsem na negativne p o s 1 e d i c e, ki jih

* abs. geografije, Sodražica, Strmca 1, 61317 Sodražica, YU

77 Ludvik Mihelič zapusti v gospodarstvu in družbi sploh. Suša pusti številne sledi, običajno pa jo naj- tesneje povezujemo s kmetijstvom, ker občutno zmanjša pridelke, zavira pa tudi nor- malen potek kmetijskih opravil (oranje, setev). V živinoreji zmanjša stalež živine in prirast. Škodo trpi tudi gozdarstvo, saj se zmanjša tudi prirast lesa, kar je opazno šele čez čas. Veliko težav povzroča suša oskrbovanju prebivalstva in industrije z vodo. Prizadeto je elektrogospodarstvo (hidroelektrarne). Precejšnja je tudi prizadetost okolja nasploh. Ob sušah se poveča onesnaženost površinskih voda in podtalnice, stopnjuje se nevarnost gozdnih požarov. Pridružijo se lahko še hidrične epidemije, ki nastanejo zaradi onesnažene pitne vode in splošnega poslabšanja higienskih razmer. Že te navedbe pričajo, da suša v marsičem prizadene tudi sodobno, tehnološko razvi- to družbo.

Če hočemo sušo podrobneje spoznati, se moramo najprej seznaniti z meteo- rološkimi razmerami. Glede na znano dejstvo, da je Slovenija v povprečju zelo dobro namočena (Murska Sobota - 807 mm padavin, Ljubljana - 1395 mm, Ko- per 1051 mm, Bohinjski greben preko 3000 mm; perioda 1951 - 1980; K. N a t e k, 1985), saj se uvršča med najbolj humidne pokrajine v Evropi, nas preseneča sorazmerno pogosto pojavljanje suš. Samo v tem stoletju se je zvrstilo 13 hujših sušnih let. Tudi leta 1985 je suša prizadela pretežni del Slovenije.

Tega leta je bila za sušo odločilnejša neenakomerna razporeditev mesečnih padavin preko leta kakor pa celoletna vsota padavin. Slednja je bila po podatkih HMZ na nekaterih postajah celo višja od dolgoletnega povprečja (Ljubljana 115,4%; Mari- bor nad 110%; Gornji Lenart pri Brežicah 104,9%; Murska sobota 108,2%). Pregled mesečnih padavin kaže, da je bila prva polovica leta normalno namoče- na, sušnejši je bil le februar. Na drugi strani je junij dosegel poseben rekord. V večini Slovenije so bile junijske padavine nadpovprečne, v Ljubljani so zabeležili celo re- kordno količino v stoletnem opazovalnem obdobju (328,2 mm ali 240% dolgoletnega povprečja). Odklon od dolgoletnega povprečja je bil najmanjši na Primorskem, Ko- čevskem, v Mislinjski dolini ter v SV Sloveniji. V večjem delu Slovenije je padlo v ju- niju od 150 - 200% dolgoletnih padavin. (Dolinar - Lešnik, 1986).

Meteorološke razmere pa so se zasukale v drugi polovici leta. Po 10. juliju se je namreč začelo obdobje prave poletne vročine, ki je trajalo vse do 25. avgusta. Vroče in suho vreme so le občasno prekinjale krajše ohladitve z nevihtami. V sušnih obdob- jih je treba padavine vzporejati tudi s temperaturami, saj višje temperature evapo- transpiracijo močno povečajo. Suša se je zato najprej pojavila na peščenih prsteh z manjšo retencijsko sposobnostjo. Visoke temperature so po podatkih HMZ dvignile srednjo julijsko temperaturo precej nad dolgoletno povprečje, v Ljubljani na 21,2°C; v Mariboru je bila višja za 1°C, v Lescah za 1,3°C, v Postojni za 1,7°C.

V začetku avgusta so padavine prinesle osvežitev predvsem v Belo krajino, ki je ves julij trpela veliko pomanjkanje padavin. Drugod po Sloveniji pa je padlo zelo malo dežja. Sicer je bil avgust zelo vroč, še za nekaj desetink stopinje bolj kot leta 1983, ki velja za izjemno vroče leto. Julija in avgusta je bilo skupno kar 21 vročih dni (to je s temperaturo nad 30°C). Avgusta je vprevladovalo sončno vreme, v Ljubljani je avgust dosegel 35-letni rekord, saj je bilo blizu 300 sončnih ur. Po krajšem deževju se je septembra nadaljevalo lepo vreme do konca meseca. Tudi septembra je bila iz- jemna vremenska situacija z nadpovprečnimi temperaturami in minimalnimi padavinami. Nekaj več dežja je bilo le v Ljubljani, Kočevju in na Krasu, domala brez pada-

78 Oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji v sušnem letu 1985 vin pa so bile Bela krajina, Prekmurje in Goriška; docela brez dežja pa je ostal obalni pas (Dolinar - Lešnik, 1986). Pregled vremenskih razmer za tri poletne mese- ce je silno zanimiv. V večini Slovenije je znašal delež padavin le 60 - 70% dolgoletnega povprečja, temperature pa so bile višje za 1 - 2°C, osončenost pa zvečana za 20 - 30% (Letno poročilo HMZ, 1985). Poletna suša je bila najočitnejša v Istri in delu Goriške.

Glede na izredno bogate množine junijskih padavin se je poletna suša izraziteje pokazala šele v drugi polovici poletja, predvsem septembra, višek pa je dosegla oktobra. Nasploh je za Slovenijo značilno zamikanje suš na konec poletja. Oktober je bil najbolj sušen, odkloni padavin od povprečja pa največji. V celoti je bil v obdobju julij - oktober zaznaven velik padavinski deficit. Sredi oktobra se je končalo trimeseč- no obdobje zelo toplega, sončnega in suhega vremena. Sušna doba pa je bila pretrga- na šele konec oktobra, ko je nastopilo obdobje z obilnimi padavinami.

Leta 1985 se je ponovno izkazalo, da nam povprečne letne vrednosti marsikdaj zabrišejo dejanske razmere. Med letom so se pojavljala občutna nihanja in odkloni od srednjih vrednosti, ki pa v končnem seštevku kažejo normalno stanje. Sušo je treba zato podrobno proučiti po posameznih mesecih, če ne celo po dekadah. K temu je breba dodati, da se lokalno pridruži klimatskim dejavnikom še vrsta neklimatskih, ki povzročajo različno intenzivnost suše.

Drugi pomemben sklop pokazateljev suše so hidrološke poteze. Kot glavni kazalec za stanje tekočih voda smo vzeli podatek HMZ o višini vode. Večina naših rek ima nivo - pluvialni (alpske) ali pluvio - nivalni odtočni režim (kraško-di- narsko območje, SV Slovenija). Reke alpskega in predalpskega sveta imajo najmanjše pretoke februarja, drugi nižek pa avgusta. Diagrami vodostajev za Savo pri Radovljici in Muro pri Gornji Radgoni to lepo potrjujejo. V sušnem letu 1985 se je sekundarni minimum zavlekel pozno v poletje in jesen, najnižje vrednosti pa so bile oktobra. Podobne razmere za- sledimo pri rekah pluvio - nivalnega režima. Prvi nižek je bil v poznem poletju in zgodnji jeseni, sekundarni pa pozimi. V ta tip uvrščamo Ljubljanico, Krko, Kolpo in sploh reke v nižjih delih Slovenije. Mnoge reke so plahnele že od aprila (Vipava, No- tranjska Reka, Ljubljanica, Kolpa), druge pa od maja (Savinja, Sava, Mura). Naj- nižjo gladino je večina rek dosegla oktobra, ko je nastopila najhujša suša.

Poglavitno sušno obdobje septembra je po vsej Sloveniji povzročilo zmanjšanje rečnih pretokov. Nadrobnejši pregled je v začetku oktobra pokazal, da sta bili nad srednjim malim pretokom še vedno Drava in Mura, v mejah srednjih malih pretokov sta bili Savinja in Krka, večina drugih rek, zlasti na kraškem svetu, pa je imela nižje pretoke. Oktobra se je vodna gladina še zmeraj zniževala. Upadanje je znašalo 1-2 cm dnevno. Precej bolj zaostrena je bila situacija na manjših potokih, kjer se je oktobra pretakalo po strugah le še nekaj litrov vode. Takšno stanje je bilo značilno zlasti za vode v Krškem hribovju, Halozah, Slovenskih goricah in na Goričkem. Izpraznje- ne rečne struge je napolnilo šele obilno deževje konec oktobra.

V najtesnejši soodvisnosti od nizkih vodostajev sta stanje in količina podtalnice. Podobno kot pri tekočih površinskih vodah nastopajo namreč nizke in visoke vode tudi pri taki vodi. Ta se v aluvialnih ravnicah oz. naplavinah obnavlja v glavnem s padavinsko vodo ter infiltracijo površinskih voda. Ker je njeno obnavlja- nje zaradi daljšega sušnega obdobja manjše od odtekanja, pride do občutnega zniža-

79 Ludvik Mihelič nja gladine. S tem se zmanjšajo tudi zaloge. To je toliko bolj usodno, ker je talna voda poglavitni vir pitne vode v naših najgosteje poseljenih ravninskih območjih.

Oktobra 1985 je bilo stanje podtalnice sledeče: gladina se je povsod zniževala, od 0,5 cm na dan (Dravsko, Ptujsko polje, Celjska kotlina) do 3 cm na dan (Ljub- ljansko polje). Najbolj kritično je bilo v Celjski kotlini, kjer so vodne zaloge naj- manjše glede na debelino vodonosnega sloja. Gladina Savinje v Levcu je bila za 10 cm nižja od najnižjega zabeleženega staja leta 1983. Delno kritično je bilo tudi na spodnjem Ptujskem in na Krškem polju, manj v Pomurju in na Brežiškem polju. Ker je na Dravskem in Ljubljanskem polju sloj talne vode znatno debelejši, tamkaj ni pri- hajalo do kritičnih situacij.

Suša vedno poslabša tudi kakovostno stanje voda. Še posebej proble- matično je bilo leta 1985 stanje površinskih voda. V bistveno manjših vodnih količi- nah je koncentracija škodljivih primesi večja in izrazitejša. Najbolj prizadete so bile: Sava, Sora, Ljubljanica in Notranjska Reka. V Sori so po podatkih ZVSS izmerili visoke količine fenolov, obenem je vsebovala voda skrajno nizke količine kisika. Kri- tično je bilo tudi v Savi pri Krškem zaradi jedrske elektrarne, ki zvišuje temperaturo vode in s tem znižuje koncentracijo kisika. Že ti primeri povedo, da suša lahko poruši tudi ekološko ravnotežje v naravi, še posebno, če gre za onesnaženo okolje.

Sodobna oskrba s pitno vodo v Sloveniji

Če hočemo proučiti oskrbo s pitno vodo v obravnavanem sušnem letu, se moramo najprej seznaniti z doseženo stopnjo razvoja oskrbe s pitno vodo sploh. Medtem ko so nekdaj povsem prevladovali tradicionalni načini preskrbe z vodo (kapnice, vodnjaki, izvirki in studenci, ipd.), se je v zadnjem 20-letnem obdobju naglo razpred- la vodovodna mreža. Z vodovodno vodo, ki jo danes štejemo za sodobno oskrbo, se je 1981. leta v Sloveniji oskrbovalo že 92% stanovanj (R a d i n j a, 1985). Ta podatek pa je razveseljiv le na prvi pogled, saj se še vedno srečujemo s pomembnimi re- gionalnimi razlikami, čeprav se zmanjšujejo. Vodovodno so najbolj opremljene go- renjske, ljubljanske in koroške občine ter izolska in piranska. Nad republiško pov- prečje se uvršča 35 občin. To območje pripada v glavnem slovenskemu alpskemu in predalpskemu svetu, vključuje pa še mariborske občine ter občini Cerknica in Ribni- ca. Okrog tega območja se razteza pas podpovprečno vodovodnih občin, ki vključu- jejo Koprsko Primorje, Kras, Brkine, večino-Notranjske, Dolenjske, Belo krajino, spodnje Posavje, Posotelje ter skrajni SV del Slovenije. Vodovodna infrastruktura kaže tudi na izenačevanje mest in podeželja, saj predstavlja zagotovitev zadostnih količin zdrave pitne vode preko vodovoda osnovo višjega življenjskega standarda.

Kljub temu se je treba zavedati, da se dejansko oskrbuje z vodo preko vodovod- ne mreže le 4/5 slovenskih stanovanj. Marsikatera vodovodna napeljava na podeželju ni namreč nič drugega kot modernizirana uporaba starinskih oblik oskrbe. To so t.i. hišni vodovodi, ki pa jih statistika ne razlikuje. Poleg dobrih strani je njihova glavna slabost pomanjkanje vode ob sušah. Na drugi strani preseneča ugotovitev, da tudi večji vodovodni sistemi ne zagotavljajo stalno zadostnih količin vode. Tu pa že trči- mo na kvalitativne poteze oz. strukturo vodne oskrbe. Kvaliteta vodovodnega omrežja in vodne oskrbe sploh se najočitneje izkaže ravno v zaostrenih razmerah, torej ob sušah.

80 Oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji v sušnem letu 1985

Osnovna poteza vodovodnega sistema je njegova sorazmerno gosta mreža. Tako naj bi že leta 1982 meril 7650 km ali 382 m/km2 (R a d i n j a, 1985). Vendar je po- trebno omrežje vrednotiti glede na sistem poselitve in razporeditev prebivalstva. Ta- ko Slovenija potrebuje zaradi disperzne poselitve dokaj obsežno vodovodno mrežo, ki je obenem slabo izkoriščena. Ena izmed značilnosti vodovodnega omrežja je, da smo ga izgrajevali skozi več desetletij, zato je marsikje povsem zastarelo in izrablje- no. Ravno zaradi tega znašajo izgube vode v ceveh tudi 20 - 25% (Vodno gospodar- ske osnove, 1978). Glede na naglo rastočo porabo pitne vode vodovodi in druge spremljajoče naprave zaradi premajhne zmogljivosti vse težje sledijo potrošnji. Zna- na je še močna organizacijska razdrobljenost vodne oskrbe. Kaže se močna navezan- ost na izrabo drobnih lokalnih vodnih virov iz najbližje okolice. Širše gledano je to nepreudarno. V Sloveniji zato skoraj ne poznamo večjih, t.i. regionalnih vodovodov, ki bi lahko oskrbovali z vodo več občin oz. zaokroženo pokrajino. Najdemo jih le v tistih pokrajinah, ki se praktično stalno srečujejo s težavami pri oskrbi z vodo (Kras, Suha krajina ipd.). Tako niso redki primeri, ko zmanjkuje vode v konicah (ob sušah) tudi tam, kjer je oskrba v celoti oprta na vodovodni sistem. S tem se vodovodno om- režje, katerega glavna naloga je redna in zagotovljena oskrba z vodo, sprevrže često v nasprotje. Zadovoljiva oskrba s pitno vodo pomeni zagotovitev zadostnih količin zdrave in čiste pitne vode. In ravno kvaliteta vode postaja tudi v Sloveniji če- dalje bolj pereča, kljub temu da razpolagamo z obilico vodnih virov. Slovenija ima danes na voljo še približno 44 m3/s vode, porabi jo 7,8 m3/s (pitna voda), skupna zmogljivost vodovodov pa je 9,6 m3/s. Precej vode porabi še industrija (8,5 m3/s), za hlajenje še 21 m3/s (A r č o n, 1983). Ravno industrija troši pitno vodo preveč razsip- no. To se izkaže tudi ob sušah. Čeprav razpolagamo z zadostnimi viri pitne vode, se pritika pomislek, ie bomo ob dosedanjih škodljivih posegih v hidrosfero uspeli ohra- niti ustrezno količino in kvaliteto vode. Vodne vire bomo ohranili le, če jih bomo pravočasno zaščitili pred kvarnimi vplivi industrializacije, intenzivnega kmetijstva in urbanizacije.

Oskrba s pitno vodo v letu 1985

Ugotovili smo torej glavne poteze sušnega leta 1985. Najdaljše sušno obdobje je skoraj po vsej Sloveniji trajalo od začetka septembra do konca oktobra. Tudi krajše vmesne prekinitve suše niso bistveno ublažile. Kot vemo, je bilo tudi poletje izredno lepo in sončno, kar je precej zaostrilo stanje površinskih in podzemskih voda. Posle- dice suše se sicer vedno najprej pokažejo na kmetijskih pridelkih, vendar se je oktobra poslabšalo tudi oskrbovanje s pitno vodo, saj so marsikateri vodni viri precej oslabeli. Kjer je vode zmanjkovalo, so morali organizirati dodatno oskrbo, največ z av- tomobilskimi cisternami.

Ugotovili smo že, da nam podatek o opremljenosti stanovanj z vodovodom ne pove kaj dosti o zanesljivosti vodne oskrbe in sicer tudi zato ne, ker so skupno vode- ne vse vrste vodovodov. Pri tem zmanjka vode najprej pri manjših vodovodih, ki se običajno napajajo iz enega samega, bližnjega in šibkejšega vira. Suša leta 1985 je znova potrdila, da lahko v enaki meri prizadene tudi večje vodovode. Navedbo potr- jujeta naslednja primera. V začetku oktobra so dajali vodni viri, ki oskrbujejo kraški vodovod (občina Sežana), precej manj vode. Medtem ko daje podnanoški izvir v nor- malnih razmerah 15 l/s, je v sušni konici dajal skoraj polovico manj (7,9 l/s), tudi vodni vir v Padežu je uplahnil z 18 l/s na 11,5 l/s. Še bolj se je zmanjšal dotok vode pri

81 S R SLOVENIJA

PRIZADETA NASELJA

FF -000. ZA GEOGRAFIJO-X. 1967 * VIR : ARHIV REPUBLIŠKEGA ŠTABA ZA CZ Oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji v sušnem letu 1985

Brestovici (od 250 l/s na borih 55 l/s), ki oskrbuje vrsto kraških naselij, vključno Seža- no. V Novi Gorici je upadla izdatnost vitoveljskega vodovoda na začetku oktobra na 7,7 l/s, za normalno porabo pa bi potrebovali vsaj 12 l/s vode (Gradivo). Vodni viri so oslabeli tudi v občini Idrija, kar za 67 - 75% (Delo, 17. 10. 1985). Podobne ali še večje težave so imeli prebivalci, ki se oskrbujejo z vodo na starinski način. Dolgotraj- na suša je močno načela zaloge vode, mnoge kapnice je popolnoma izpraznila, usah- nilo je tudi veliko vodnjakov, majhnih izvirov in studencev.

V kritičnih situacijah je več zasilnih izhodov: skrajno varčevati z vodo in občasno zapirati (omejevati) vodo v vodovodih. V novogoriški občini so v KS Dornberk, Gra- dišče in Prvačina zapirali vodo med 17. in 5. uro zjutraj. V bolj zaostrenih razmerah morajo omejiti porabo vode večji porabniki tehnološke vode, ki jo jemljejo iz vodo- vodne mreže. Ponekod si ljudje pomagajo z uporabo še neizkoriščenih (zajetih) vodnih virov ali s ponovno usposobitvijo opuščenih vodnjakov ali celo kapnic, kar pa je lahko vprašljivo (higienska oporečnost vode!). Vendar lahko trdimo, da predstavlja v zadnjem času najpogostejšo in prevladujočo obliko dodatne oskrbe s pitno vodo d o - voz vode z avtocisternami. V večjih naseljih in mestih dovažajo vodo predvsem komunalna podjetja, na podeželju se jim večkrat pridružijo gasilske enote, v skrajnih primerih priskočijo tudi pripadniki JLA. Vodo v glavnem črpajo v central- nih občinskih vodovodih, nato jo po naročilu prizadetih prebivalcev dovažajo v posa- mezne predele in vasi. Ob tem se je treba zavedati, da količina prepeljane vode še zdaleč ne predstavlja vseh potrebnih količin pitne vode, temveč le najnujnejše. Mno- gi ljudje, predvsem kmetje, pa tudi sami dovažajo vodo, zlasti za živino. Pri tovrstni oskrbi pa se redno srečujemo z nekaterimi težavami: pomanjkanje vozil oziroma ci- stern, težave z dovozom zaradi neustreznih poti, higienska oporečnost vode oziroma posod itd. Problematičnost take oskrbe se kaže tudi v tem, da kar 2/3 stroškov odpa- de na prevoz (R a d i n j a, 1986).

Z natančnejšimi podatki v dodatnem preskrbovanju z vodo razpolagamo za oktober. Nasploh so v tem mesecu prepeljali največ vode. Na začetku oktobra naj bi imelo dovolj pitne vode le 14 občin v Sloveniji (manj kot 1/4): Murska Sobota, Len- dava, Ljutmer, Ormož, Radlje, Ravne, Dravograd, Slovenske Konjice, Laško, Bre- žice, Lj.-Center, Lj.-Bežigrad, Lj.-Šiška in Piran.

Največje pomanjkanje vode pa je zajelo naslednje pokrajine: Kras, Brkine, Koprsko Primorje, Trnovski gozd, Banjšice, Notranjsko, Kočevsko, Belo in Suho krajino ter dele spodnjega Posavja, v SV Sloveniji pa Haloze, delno Slovenske gorice ter širše zaledje Celjske kotline. Poleg kraških območij je bil prizadet še hribovski svet in terciarno subpanonsko gričevje, torej predeli, znani po pomanjkanju vode. Tolikšen delež gre na račun razpršene poselitve in številnih odročnih naselij, ki so slabše opremljena z vodovodom in zato bolj občutljiva za sušo. Glej priloženo karto!

V sredini oktobra se je znašlo v večjem ali manjšem pomanjkanju pitne vode okoli 225 KS (od 1212), kar predstavlja 18,5% oz. slabo petino vseh. Dnevna količina pripeljane vode se je sukala okrog 3.000 m3. V drugi polovici oktobra se je položaj še poslabšal. Vodo je potrebovalo preko 300 KS, skupna dnevna količina se je povzpela nad 4.000 m3. V letu 1985 so največ dodatnih količin pitne vode prepeljali oktobra, manj septembra in avgusta. Zaradi pomanjkljivih podatkov pa ni mogoče navesti skupne količine vse pripeljane vode.

Podatki v ogroženih naseljih in KS ter potrebah po dodatnih količinah vode so

83 Ludvik Mihelič pregledno prikazani v tabeli (vir: Gradivo). Kljub temu je treba dodati nekaj podrob- nosti za najbolj prizadeta območja in občine. Tako velja občina Sežana že tradicio- nalno za najbolj ogroženo območje. Leta 1985 so čutili pomanjkanje vode praktično vse leto, stanje pa se je poslabšalo septembra. Dodatne količine so črpali iz bresto- viškega vodnega vira. Zelo slabo oskrbljenih je bilo okrog 30% prebivalcev, zlasti v manjših naseljih. V večini naselij niso imeli nikakršnih rezerv požarne vode. Zato so (gozdni) požari toliko nevarnejši, ki so pogosto spremljevalci suše. V Kopru so v glavnem krili občutno povečano porabo pitne vode, nastalo tudi zaradi turizma. V novogoriški občini prihaja do pomanjkanja pitne vode v vsakem daljšem sušnem obdobju. Samo do 7. oktobra 1985 so pripeljali 8.800 m3 vode, predvsem na Trnovsko- Banjško planoto, ki je še brez vodovoda. Med notranjskimi občinami je suša najbolj pestila Postojno, kjer so občasno uvajali redukcije, enako v sosednji ilirskobistriški občini. V občini Cerknica so imeli težave lokalni vodovodi, nekateri so v drugi polovici oktobra celo presahnili. Največ preglavic je imelo območje tipične disperzne poselitve v SV delu občine.

Na Dolenjskem in v Beli krajini so se srečevali s težavami v domala vseh obči- nah. V ospredju je bilo Novo mesto. Kljub temu, da predstavlja pokrajinsko središ- če, je občina slabo ovodovodena in vsa ta območja je prizadela suša. Bolj prizateta je bila desetina naselij. Nenavadno malo vode so potrebovali v novomeškem delu Suhe krajine. Večje množine vode so razvozili še v Grosuplje in Trebnje. Zaskrbljujoča je bila tudi oskrba samega Kočevja.

Na širšem območju in obrobju Celjske kotline je suša najbolj ogrozila občine Šentjur, kjer je vladala v oktobru kritična situacija, vodo pa so potrebovale vse KS, nato Žalec, Celje (močno znižanje gladine talne vode) in Velenje.

V SV delu Slovenije je suša najbolj pretresla občino Ptuj. Deloma to lahko po- jasnimo s podatkom, da so le slabe tri četrtine stanovanj opremljene z vodovodom.

Občina je namreč precej obsežna, posega v dva, z vidika vodnega gospodarstva izrazito neugodna dela Slovenije (Haloze, Slovenske gorice). Vseeno so zagotavljali dodatno oskrbo sproti in zadovoljivo. Zanimiva je ugotovitev, da večjega pomanjkanja pitne vode ni bilo v Prekmurju, Ljutomeru in Ormožu. To ne velja le za leto 1985, ampak tudi za sušno leto 1983. Morda je tako zaradi manjše porabe vode in večje naslonitve na tradicionalne oblike.

Povsod drugod po Sloveniji so bile težave z dodatno vodno oskrbo precej manj- še. K temu gotovo pripomore tudi bolj organizirana vodna oskrba in sploh drugačne hidrografske poteze pokrajin (normalna rečna mreža).

Veliko na slabšem smo s podatki o oskrbi s pitno vodo za potrebe živinoreje. Vendar se hujše težave pri zagotavljanju zadostnih količin vode niso pojavljale. Tako veterinarski inšpektorji niso obveščali Republiške veterinarske uprave, da bi zaradi suše pretila nevarnost zmanjšanja števila živine. Seveda pa se posledice odražajo tudi v živinoreji (zmanjšana prirast mesa, slabša higienska kvaliteta mleka ipd.).

Na koncu navajamo še podatke o ocenjeni škodi, ki jo je povzročila suša leta 1985. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko naj bi skupna škoda znašala 203.066.000 din, škoda v zasebnem sektorju pa 193.468.000 din.

84 Oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji v sušnem letu 1985

Sklepne misli

Sušno leto 1985 je znova opozorilo, da smo na sušo in njene posledice pravzaprav premalo pripravljeni. Prvi korak k omiljenju njenih posledic je boljše poznavanje njenih vzrokov, da bi se lažje izognili njeni škodi. Pravzaprav je presenetljivo, da v tako namočeni deželi, kakor je Slovenija, o sušah sploh govorimo, in da ne nazad- nje niti niso ne redke, ne zanemarljive. Če bi bili nanje bolje pripravljeni, ne bi v gospodarstvu in družbi sploh povzročale tolikšnih preglavic kot sedaj. Marsikaj bo po- trebno opraviti na področju vodnega gospodarstva in komunalnih dejavnosti, saj se po natančenjši analizi vodne mreže kar sam vsiljuje pomislek, da v veliki meri prispe- va k večjim negativnim posledicam tudi nezadosten način oskrbe z vodo. V skladu s sušnimi razmerami pa bi morali planirati tudi razmestitev tistih gospodarskih panog, ki trošijo veliko vode.

DODATNO OSKRBOVANJE S PITNO VODO OB SUŠI '85

Št. Količina Količina ogroženih dovožene pripelja- Število KS vode v m3 Št. ne vode Občina KS 9.10. Prizadete krajevne skupnosti (oz. naselja) na dan KS 21.10.

1. Ajdovščina 35 7 Predmeja, Otlica-Kovk, Col, 120 m3 8 215 Šmarje, Gabrje, Erzelj, Planina 2. Brežice 19 - - - -- 3. Celje 25 5 Šmartno v Rožni dolini (naselje 55-60 m3 6 60 Šentjungert), Pod gradom (Koš- nica), Frankolovo (Ivenca, Želče), Štore (Proseniško, Ogorevc), Strmec (Lemberg) 4. Cerknica 7 4 Cajnarje-Žilce, Nova vas-Bloke, 97 m3 Grahovo, Loška dolina 5. Črnomelj 14 4 Semič, Stari trg, Vinica, Adlešiči 150-200 9 200 (manj prizadete KS: Dobliče Kani- žarica, Tribuče) 6. Domžale 27 4 Dob, Krtina, Moravče, Krašnja 10 m3 8 12 7. Dravograd 5 - - - -- 8. Gornja 10 2 Sp. Ščavnica (Plitvički vrh), Čreš- Skupno 4 15 Radgona njevci-Zbigovci (Zbigovci, Police, 850 m3 Ptujska cesta 9. Grosuplje 23 12 Ambrus, Zagradec, Metnaj, Žalna, cca. 10 m3 17 15 Ilova gora, Muljava, Višnja gora (2425)* 10. Hrastnik 11 1 Turje-gore 6 m3 1 15 11. Idrija 20 ~ ~ ~ - 6 100 12. Ilirska 20 7 naselja: Bač (10 m3/dan), Knežak 290 m3 5 405 Bistrica (110), Jelšane (60), Fabci (5), Kute- ževo (15), Dolenje (5), Gornja Bitnja (20), Dol. Bitnja (10), Ki- lovče (15), Ratečevo Brdo (5), Ostrožno Brdo (5), Nova vas (5), Sabonje (5), Gaberk (5)

Vir: Arhiv rep. štaba za civilno zaščito (gradivo o suši 1985)

85 Ludvik Mihelič

Št. Količina Količina ogroženih dovožene pripelja- Število KS vode v m3 St. ne vode Občina KS 9.10. Prizadete krajevne skupnosti (oz. naselja) na dan KS 21.10.

13. Izola 5 2 Dvori nad Izolo, Jagodje-Dobrava 12 m3 2 12 14. Jesenice 11 1 Planina pod Golico 6 m3 2 60 15. Kamnik 20 2 Vranja peč (Vel. Lašna), Tunjice 15-30 m3 2 20 (Laniše) 16. Kočevje 10 1 + 1 Kočevska reka in naselja Koprivnik 135 m3 2 55 (14), Onek (7), Kočarji (7), Polom (7) 17. Koper 25 4 Gračišče (Movraž), Tuljaki, Tre- 70 m34 70 beše, Zabavlje, Poletiči, Popetre, Olika, Lukini), Črni kal (Dol. Bre- zovica), Šmarje (Krkavče, Puče, Koštabona), Boršt (Boršt, Labor, Glen) 18. Kranj 45 2 Jošt, Šenturška gora ~ 6 33 19. Krško 16 3 Kostanjevica (Črneča vas, Črešnje- 30 m3 3 30 vec, Orehovec), Koprivnica, Pod- bočje 20. Laško 13 - - - 7 21 21. Lenart 8 6 Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, 8 m3 4 49 Jurovski dol, Lenart, Zg. Ščavnica (1589 m3)* 22. Lendava 18 - - - -- 23. Litija 18 3 Polšnik (Tepe, Velika Preska), 55 m3 4 65 Vintarjevec (Javorje), Primskovo tedensko (Gradišče)

24. Lj-Bežigrad 28 - - - -- 25. Lj-Center 12 - - - - - 26. Lj-Moste 23 5 Dolsko, Besnica, Zadvor, Lipoglav, 60 m3 5 110 Klopce 3 27. Lj-Šiška 31 ~ Naselja: Smlednik, Valburga, Hraše, (401 m )* 6 10 Topol, Osolnik, Tacen, Šm. gora, Toško Čelo, Trnovec 28. Lj-Vič- 38 2 Pij ava Gorica (Smrjene, Vel. in 10 70 Rudnik Mali Osolnik), Rob (zaselki: Centa, Osredek, Purkače, Sekirišče) 29. Ljutomer 12 - - - -- 30. Logatec 7 6 Tabor (Grčarevec, Log, Žibrše), 30 m3 7 35 Hotedršica (Novi svet, Žibrše), Laze (vceloti), Trate (Medvedje Brdo, Rovtarske Žibrše), Rovte, Vrh 31. Mb-Pesnica 10 5 Pesnica, Zg. in Sp. Kungota, 30 m3~ Jarenina, Velka, Svečina 32. Mb-Pobrežje 15 2 Melje, Ruperče 8 33. Mb-Rotovž 15 3 Kamnica, Počehova, Bresternica 15

~ podatek ni znan - ni bilo posledic suše pri oskrbi z vodo * letna količina pripeljane vode

86 Oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji v sušnem letu 1985

Št. Količina Količina ogroženih dovožene pripelja- Število KS vode v m3 Št. ne vode Občina KS 9. 10. Prizadete krajevne skupnosti (oz. naselja) na dan KS 21. 10.

34. Mb-Ruše 5 1 Selnica ob Dravi 5 35. Mb-Tabor 18 2 Pekre, Limbuš 10 36. Mb-Tezno 20 2 Miklavž, Hoče 13 37. Metlika 13 6 Jugorje, Drašiči (Krmačina, Želez- 45 m3 7 60 niki, Drašiči), Suhor (Gornji in oz. 60 m3 Dolnji Suhor), Lokvica, Grabrovec, Radovica (Krašnji vrh, Radovica) 38. Mozirje 10 4 Mozirje (Lepa njiva, Gneč, 10 m3 4 31 Trnovče), Nazarje (Dobrovlje), Šmartno ob Dreti (Brdo), Luče 39. Murska Sob. 43 - - - _ _ 40. Nova Gorica 49 16 Grgar, Grgarske Ravne, Banjščice, 280-310 24 350 Levpa, Kal nad Kanalom, Trnovo, Ravnica, Osek-Vitovlje, Renče, Kanal, Vogrsko, Lokovec, Lig, Kambreško, Lokve, Čepovan 41. Novo mesto 32 4 Podgrad, Dolž, Birčna vas, 180 m3 4 200 Žužemberk (2250)* 42. Ormož 8 _ _ _

43. Piran 6 - - - -- 44. Postojna 18 10 Postojna (Stara vas), Studeno (Stu- 90 m3 10 90 deno, Strmica), Bukovje (Bukovje, (6282)* Gorenje, Belsko, Predjama), Hru- ševje (Sajevče, Rakulik), Pivka (Trnje, Klenik), Jurišče (Jurišče, Palčje), Zagorje (Zagorje, Parje, Tabor, Drskovče), Dolane (Velika Pristava, Nadanje selo, Narin), Košana (Čepno, Volčje, Gornja Košana), Suhorje 45. Ptuj 35 11 Zavrč, Dolena, Cirkulane, Podleh- 210 m3 9 260 nik, Leskovec, Destrnik, Žetale, Videm, Majšperk, Gorišnica, Stoperce

46. Radlje 9 - - - --

47. Radovljica 20 - omejitve vode v KS Kamna Gorica, - -- Kropa, Srednja dobrava, Podnart 48. Ravne/Kor. 14 - - - -- 49. Ribnica 6 3 Velike Poljane (145 m3), Dol. vas skupno: 3 20 (100), Ribnica (50), Glažuta-izven 395 m3 občine (100) 50. Sevnica 11 2 naselja: Telče, Žurkov dol, Lon- 5 m3 4 25 čarjev Dol, Tržišče, Vetrnik 51. Sežana 33 13 Tatre (Tatre), Misliče, Hrpelje, 300 m3 400 Ocizla, Rodik, Senožeče, Slivje, Štjak, Obrov, Vrabce, Zazid. Raki- tovec, Vreme (vse niso navedene!)

87 Ludvik Mihelič

St. Količina Količina ogroženih dovožene pripelja- Število KS vode v m3 St. ne vode Občina KS 9. 10. Prizadete krajevne skupnosti (oz. naselja') na dan KS 21. 10.

(10. 9.-10. 10.) sk. kol. 52. Slov. Gradec 8 3 Mislinja (Završe), Stari trg, Sele- 45 3 104 Vrhe 53. Slovenska 19 3 Makole (Dežno, Stari grad, Štaten- 47 m3 3 65 Bistrica berg). Laporje (Hošnica, Lapovska gora, Vrhole), Impol (rekreacijski center Trije kralji, Zg. Bistrica) 54. Slov. konjice 22 - - - 6 28 55. Šentjur pri 11 10 Planina, Dobje, Loka, Ponikva, 105 m3 5 102 Celju Dramlje, Blagovna, Šentjur-okoli- ca, Slivnica, Prevorje, Kalobje 56. Škofja Loka 23 5 Lenart (Rovte), Stara Loka-Podlub- 38 m3 6 50 nik (Križna gora), Šk. Loka-mesto (Puštal, Andrej nad Zmincem), Žiri (Opale, Goropeke, Mrzli vrh, Koprivnik), Davča, Železniki 57. Šmarje pri 25 6 Kozje (Vetrnik), Podčetrtek 4 10 Jelšah (Sopote), Šentvid, Mestinje, Sladka Gora, Šmarje (Preloge) — 58. Tolmin 41 4 Tolmin, Žabče, Zatolmin, Most na — • ~~ Soči, Poljubinj 59. Trbovlje 10 2 Dobovec, Klek 25 m3 2 60 60. Trebnje 16 6 Sela-Šumberk, Knežja vas. Dolenja 85 m3 8 150 Nemška vas. Mirna, Trebelno, (1635 m3)* Čatež 61. Tržič 13 3 Sebenje, Senično, naselje Snakovo ~ 3 25 62. Titovo 25 9(12) Šentilj, Šmartno/Paka, Skorno, 50 m3 8 50 Velenje Gorenje, Topolšica, Ravne, (4711 m3)* Gaberke, Lokvica, Škale 63. Vrhnika 13 1 Zaplana 90 m3/teden 2 40 64. Zagorje 12 5 Senožeti-Tirna, Mlinše-Kolovrat, 30 m3 12 30 Ravenska v., Kisovec-Loke, Podkum 65. Žalec 19 5 Prebold, Ponikva, Galicija, 50 m3 12 30 Petrovče, Šempeter

Literatura

Arčon, M., 1983: Informacija o oskrbi z vodo v SR Sloveniji, ZVSS, tipkopis, Ljubljana. Arhiv Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije - meteorološki oddelek, Ljub- ljana. Časopisni arhiv NUK, Ljubljana (časnik DELO). Dolinar-Lešnik, M., 1986: Letno agrometeorološko poročilo za leto 1985, HMZ SRS, Ljubljana.

88 Oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji v sušnem letu 1985

Gams, I., 1985: Še »O problematiki suše v Sloveniji«, Geografski vestnik, LVII, Ljubljana. Gradivo o suši 1985 - arhiv Republiškega štaba za civilno zaščito. Na tek, K., 1983: Ogroženost Slovenije zaradi suše. Zbornik Naravne nesreče v Sloveniji, Ljubljana. N a t e k, K., 1984: O problematiki suše v Sloveniji, Geografski vestnik, LVI, Ljub- ljana. Na t e k, K., 1985: Suša v letu 1983 v Sloveniji, Geografski zbornik, XXIV, 1984, Ljubljana. Podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko. Radin j a, D., 1985: Sodobna oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji, Geografski vestnik, Ljubljana. Vodnogospodarske osnove, 1978, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana.

DRINKING WATER SUPPLY IN SR SOVENIA DURING THE ARID YEAR 1985 Ludvik M i h e 1 i č

(Summary)

The drought is one of rather involved natural phenomena. However, we know little about it as vele as about its numerous consequences.

Even Slovenia which is considered as a wet part of Europe is frequently affected by severe drought. The main couses are due to the climate, the hydrology, and the regional structure.

One of the many harnful affects is the interrupted drinking water supply. It is in- tensified by poorly developed waterworks. In 1985, the drought which lasted many months and reached its climax in October caused enormous difficulties. Sunny weat- her, high temperatures, and lack of rainfall considerably deminished the quailibility of the water supply in the rivers and in the ground. It also declined the level of under- ground water.

Various parts of Slovenia were affected to a different degree. Critical situation was especially in karts areas, terciar Subpanonnian hills, and along the coast. Diffe- rent methods were adopted to resolve the arising situation considering the intensity of the drought. Aproximately 1/5 of local communities in Slovenia required an additio- nal drinking water supply. Daily amount of transported drinking water in October was about 3000 m3. The population who depends on their own fountains, wells, or rainwater was in extreme danger.

The dry summer of 1985 was a surprise and the population was unprepared. At the same time it was reminder that we must research the drought in depth (the occu- rance itsself, its size, the regional intensities, direct and indirect consequences). The result it the research would help to deal with similar situations in the future.

89 •

(fiermnuž)

. [ nt bi-job'/ab уЈккхЈ vd • • »»» y i ••;=" =. MP Sit) bu'.ïinjtnoU xHi.tjb iinjfiiE. , >bsl !)Св . ! ' ' ,1 J<1 .•afcao Ir» î->vjî sdì L>3ni;.»'jb ае!к il .bn -»Ht i« to -reró «i vk^v». *• ;uh îo

' |»о» adi ^itó .* : .q<>u. M «cšu žfvil ш /ti : » <•• ч , :»ti n.-. to übt . • ;

•ìoqstowt.ì'} )!ШОП-;:. »ÜiäÜ .^Ши' W*"' J:

)A Jbanetpiqau'-. <1? bn -usao .rfîi fi'!>3fo ш if s jmb srit шч^ laim s* leif? i Jmimbm esw и чпи) Sfflß» »d»

tîliw hob M qbrt Wbow itaisvai sil) »i