Oskrba S Pitno Vodo V Sr Sloveniji V Sušnem Letu 1985
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Geografski vestnik, Ljubljana, LIX (1987) UDK 911:628.1(497.12) "1985" = 863 UDC 911:628.1(497.12) "1985" = 20 OSKRBA S PITNO VODO V SR SLOVENIJI V SUŠNEM LETU 1985 Ludvik M i h e 1 i č * Uvod Prispevek obravnava sušo v letu 1985. Uvodoma so prikazane nekatere osnovne meteorološke in hidrološke poteze v tem času. Jedro pa predstavlja oskrba s pitno vo- do v sušnih razmerah. Članek želi opozoriti na nekatere bistvene poteze tovrstne vod- ne oskrbe, opozarja pa tudi na njene razlike in regionalne posebnosti. Splošno o suši Suša predstavlja enega izmed dokaj zapletenih naravnih pojavov. Vendar je naše poznavanje suš še prešibko, zato nas vedno znova presenetijo ter s svojimi posledica- mi večkrat močno prizadenejo družbeno življenje. Pri nas smo se podrobneje lotili obravnave suše šele leta 1983, ko nas je pestila večino leta. Tedaj smo jo pričeli prav- zaprav izraziteje obravnavati kot naravno nesrečo. Vzrok za njeno zanemarjeno obravnavo tiči deloma v splošnih klimatskih potezah, ki za večji del Slovenije pravza- prav niso sušne, zato so njeni učinki večkrat prikriti oziroma posredni. Suša se pojav- lja kot poseben splet številnih meteoroloških elementov. Označuje jo relativno po- manjkanje padavin, predvsem neenakomerna razporeditev preko leta, velika nihanja letnih množin padavin, nadalje nadpovprečne temperature, povečana osončenost in evapotranspiracija, odvisna pa je tudi od vetrovnosti in drugih pokrajinskih značilno- sti. Reliefne razmere, litološka podlaga in pedološke značilnosti jo v posamezni po- krajini lahko izostrijo ali omilijo. Izmed številnih opredelitev suše pojmuje I. Gams »sušno podnebje (leto) kot tisto, v katerem dobi zemlja manj padavinske vode, kot bi jo ob zadostni zalogi izhla- pela prek svojih listov vegetacija« (Gams, 1985). Če gledamo nanjo z vidika člove- ka, lahko rečemo, da pomeni suša »tolikšno negativno odstopanje od povprečne koli- čine in razporeditve padavin, da le-te ne zadoščajo za uspevanje naravnega in kultur- nega rastja ter za normalni potek površinskega in podzemeljskega odtekanja vode, kar povzroča motnje v delovanju človeške družbe in s tem določeno škodo (K. Na- t e k, 1983). Ko govorimo o suši, mislimo predvsem na negativne p o s 1 e d i c e, ki jih * abs. geografije, Sodražica, Strmca 1, 61317 Sodražica, YU 77 Ludvik Mihelič zapusti v gospodarstvu in družbi sploh. Suša pusti številne sledi, običajno pa jo naj- tesneje povezujemo s kmetijstvom, ker občutno zmanjša pridelke, zavira pa tudi nor- malen potek kmetijskih opravil (oranje, setev). V živinoreji zmanjša stalež živine in prirast. Škodo trpi tudi gozdarstvo, saj se zmanjša tudi prirast lesa, kar je opazno šele čez čas. Veliko težav povzroča suša oskrbovanju prebivalstva in industrije z vodo. Prizadeto je elektrogospodarstvo (hidroelektrarne). Precejšnja je tudi prizadetost okolja nasploh. Ob sušah se poveča onesnaženost površinskih voda in podtalnice, stopnjuje se nevarnost gozdnih požarov. Pridružijo se lahko še hidrične epidemije, ki nastanejo zaradi onesnažene pitne vode in splošnega poslabšanja higienskih razmer. Že te navedbe pričajo, da suša v marsičem prizadene tudi sodobno, tehnološko razvi- to družbo. Če hočemo sušo podrobneje spoznati, se moramo najprej seznaniti z meteo- rološkimi razmerami. Glede na znano dejstvo, da je Slovenija v povprečju zelo dobro namočena (Murska Sobota - 807 mm padavin, Ljubljana - 1395 mm, Ko- per 1051 mm, Bohinjski greben preko 3000 mm; perioda 1951 - 1980; K. N a t e k, 1985), saj se uvršča med najbolj humidne pokrajine v Evropi, nas preseneča soraz- merno pogosto pojavljanje suš. Samo v tem stoletju se je zvrstilo 13 hujših sušnih let. Tudi leta 1985 je suša prizadela pretežni del Slovenije. Tega leta je bila za sušo odločilnejša neenakomerna razporeditev mesečnih pa- davin preko leta kakor pa celoletna vsota padavin. Slednja je bila po podatkih HMZ na nekaterih postajah celo višja od dolgoletnega povprečja (Ljubljana 115,4%; Mari- bor nad 110%; Gornji Lenart pri Brežicah 104,9%; Murska sobota 108,2%). Pregled mesečnih padavin kaže, da je bila prva polovica leta normalno namoče- na, sušnejši je bil le februar. Na drugi strani je junij dosegel poseben rekord. V večini Slovenije so bile junijske padavine nadpovprečne, v Ljubljani so zabeležili celo re- kordno količino v stoletnem opazovalnem obdobju (328,2 mm ali 240% dolgoletnega povprečja). Odklon od dolgoletnega povprečja je bil najmanjši na Primorskem, Ko- čevskem, v Mislinjski dolini ter v SV Sloveniji. V večjem delu Slovenije je padlo v ju- niju od 150 - 200% dolgoletnih padavin. (Dolinar - Lešnik, 1986). Meteorološke razmere pa so se zasukale v drugi polovici leta. Po 10. juliju se je namreč začelo obdobje prave poletne vročine, ki je trajalo vse do 25. avgusta. Vroče in suho vreme so le občasno prekinjale krajše ohladitve z nevihtami. V sušnih obdob- jih je treba padavine vzporejati tudi s temperaturami, saj višje temperature evapo- transpiracijo močno povečajo. Suša se je zato najprej pojavila na peščenih prsteh z manjšo retencijsko sposobnostjo. Visoke temperature so po podatkih HMZ dvignile srednjo julijsko temperaturo precej nad dolgoletno povprečje, v Ljubljani na 21,2°C; v Mariboru je bila višja za 1°C, v Lescah za 1,3°C, v Postojni za 1,7°C. V začetku avgusta so padavine prinesle osvežitev predvsem v Belo krajino, ki je ves julij trpela veliko pomanjkanje padavin. Drugod po Sloveniji pa je padlo zelo malo dežja. Sicer je bil avgust zelo vroč, še za nekaj desetink stopinje bolj kot leta 1983, ki velja za izjemno vroče leto. Julija in avgusta je bilo skupno kar 21 vročih dni (to je s temperaturo nad 30°C). Avgusta je vprevladovalo sončno vreme, v Ljubljani je avgust dosegel 35-letni rekord, saj je bilo blizu 300 sončnih ur. Po krajšem deževju se je septembra nadaljevalo lepo vreme do konca meseca. Tudi septembra je bila iz- jemna vremenska situacija z nadpovprečnimi temperaturami in minimalnimi padavi- nami. Nekaj več dežja je bilo le v Ljubljani, Kočevju in na Krasu, domala brez pada- 78 Oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji v sušnem letu 1985 vin pa so bile Bela krajina, Prekmurje in Goriška; docela brez dežja pa je ostal obalni pas (Dolinar - Lešnik, 1986). Pregled vremenskih razmer za tri poletne mese- ce je silno zanimiv. V večini Slovenije je znašal delež padavin le 60 - 70% dolgoletne- ga povprečja, temperature pa so bile višje za 1 - 2°C, osončenost pa zvečana za 20 - 30% (Letno poročilo HMZ, 1985). Poletna suša je bila najočitnejša v Istri in delu Goriške. Glede na izredno bogate množine junijskih padavin se je poletna suša izraziteje pokazala šele v drugi polovici poletja, predvsem septembra, višek pa je dosegla okto- bra. Nasploh je za Slovenijo značilno zamikanje suš na konec poletja. Oktober je bil najbolj sušen, odkloni padavin od povprečja pa največji. V celoti je bil v obdobju ju- lij - oktober zaznaven velik padavinski deficit. Sredi oktobra se je končalo trimeseč- no obdobje zelo toplega, sončnega in suhega vremena. Sušna doba pa je bila pretrga- na šele konec oktobra, ko je nastopilo obdobje z obilnimi padavinami. Leta 1985 se je ponovno izkazalo, da nam povprečne letne vrednosti marsikdaj zabrišejo dejanske razmere. Med letom so se pojavljala občutna nihanja in odkloni od srednjih vrednosti, ki pa v končnem seštevku kažejo normalno stanje. Sušo je tre- ba zato podrobno proučiti po posameznih mesecih, če ne celo po dekadah. K temu je breba dodati, da se lokalno pridruži klimatskim dejavnikom še vrsta neklimatskih, ki povzročajo različno intenzivnost suše. Drugi pomemben sklop pokazateljev suše so hidrološke poteze. Kot glavni kazalec za stanje tekočih voda smo vzeli podatek HMZ o višini vode. Večina naših rek ima nivo - pluvialni (alpske) ali pluvio - nivalni odtočni režim (kraško-di- narsko območje, SV Slovenija). Reke alpskega in predalpskega sveta imajo najmanjše pretoke februarja, drugi nižek pa avgusta. Diagrami vodostajev za Savo pri Radovljici in Muro pri Gornji Radgoni to lepo potrjujejo. V sušnem letu 1985 se je sekundarni minimum zavlekel pozno v poletje in jesen, najnižje vrednosti pa so bile oktobra. Podobne razmere za- sledimo pri rekah pluvio - nivalnega režima. Prvi nižek je bil v poznem poletju in zgodnji jeseni, sekundarni pa pozimi. V ta tip uvrščamo Ljubljanico, Krko, Kolpo in sploh reke v nižjih delih Slovenije. Mnoge reke so plahnele že od aprila (Vipava, No- tranjska Reka, Ljubljanica, Kolpa), druge pa od maja (Savinja, Sava, Mura). Naj- nižjo gladino je večina rek dosegla oktobra, ko je nastopila najhujša suša. Poglavitno sušno obdobje septembra je po vsej Sloveniji povzročilo zmanjšanje rečnih pretokov. Nadrobnejši pregled je v začetku oktobra pokazal, da sta bili nad srednjim malim pretokom še vedno Drava in Mura, v mejah srednjih malih pretokov sta bili Savinja in Krka, večina drugih rek, zlasti na kraškem svetu, pa je imela nižje pretoke. Oktobra se je vodna gladina še zmeraj zniževala. Upadanje je znašalo 1-2 cm dnevno. Precej bolj zaostrena je bila situacija na manjših potokih, kjer se je okto- bra pretakalo po strugah le še nekaj litrov vode. Takšno stanje je bilo značilno zlasti za vode v Krškem hribovju, Halozah, Slovenskih goricah in na Goričkem. Izpraznje- ne rečne struge je napolnilo šele obilno deževje konec oktobra. V najtesnejši soodvisnosti od nizkih vodostajev sta stanje in količina podtalnice. Podobno kot pri tekočih površinskih vodah nastopajo namreč nizke in visoke vode tudi pri taki vodi. Ta se v aluvialnih ravnicah oz. naplavinah obnavlja v glavnem s padavinsko vodo ter infiltracijo površinskih voda. Ker je njeno obnavlja- nje zaradi daljšega sušnega obdobja manjše od odtekanja, pride do občutnega zniža- 79 Ludvik Mihelič nja gladine. S tem se zmanjšajo tudi zaloge. To je toliko bolj usodno, ker je talna vo- da poglavitni vir pitne vode v naših najgosteje poseljenih ravninskih območjih. Oktobra 1985 je bilo stanje podtalnice sledeče: gladina se je povsod zniževala, od 0,5 cm na dan (Dravsko, Ptujsko polje, Celjska kotlina) do 3 cm na dan (Ljub- ljansko polje). Najbolj kritično je bilo v Celjski kotlini, kjer so vodne zaloge naj- manjše glede na debelino vodonosnega sloja.