Nove Pridobitve V Občini Sežana V Pliskovici So Posadili Najstarejšo

(-"4*-00#ė*/&4&Ç"/"t-&5/*,9tÀ5&7*-,"t+6/*+ 5*4,07*/" 10À5/*/"1-"ė"/"13*10À5*4&Ç"/"

Nove pridobitve v občini Sežana

V Pliskovici so posadili najstarejšo vinsko trto na svetu

8. Mlada Vilenica

Poletno delo in zaslužek dijakov in študentov

Svetovni pokal v dresurnem jahanju MOJ DOM?

Ponudimo roko beguncem! Foto: Aljoša Rebolj Foto:

Veleplakat je bil izdan v okviru projekta Program medijske kampanje za ozaveš anje o pomembnosti integracije beguncev, ki je soﬁnanciran s EVROPSKI SKLAD strani Ministrstva za notranje zadeve in Evropskega sklada za begunce. ZA BEGUNCE

Še nekaj utrinkov iz te številke... Kaj je prav in kaj ni? Kje je kdo, ki lahko odgovori na to vprašanje? Tudi če je bil še pred nekaj leti odgovor preprost, sedaj ni več. Včasih je bilo prav, da nismo pretirano spodbujali tekmovalnosti in nasilja, sedaj ni več tako. Vča- sih je bilo prav, da smo se pogovarjali, se družili, se skupaj zabavali in tudi to ni več prav. Bilo je prav, da smo bili iskreni in pošteni. To raje pozabimo. Za »luzerje« in patetične poštenjake ni več prostora na Zemlji.

Plast laži, zavisti, oportunizma, egocentiričnosit, arogantnosti in hinav- ščine je že tako debela, da prekriva ostale. Sonca pa res ne moremo kriviti za porast vseh rakavih obolenj. Če že iščemo krivce, bi rekla, da nam je vse skupaj pred časom zakuhala Pandorina radovednost. In tudi ta uboga reva takrat ni vedela, da bo imelo njeno dejanje tako hude posledice za majhno deželico nekje na sončni strani Alp. Ja, Slovenc(eljn)i smo res nekaj posebnega. Včasih si v nedeljo zvečer prav oddahnem in si mislim: Še sreča, da ni vse tako puhlo, kot izgleda. Vseeno se še najde kdo, ki je ohranil načela, ki ve, kaj je prav in kaj ni. A kaj, ko se Slovenci spet delimo na dva dala: Eni se smejimo in smo navdušeni nad domislicami dveh simpatičnih estradnikov, drugi zmigujemo z glavami in se zgražamo.

Kakorkoli - čas je, da si privoščimo dopust. Želim vam prijetne počitnice, veliko veselja, druženja, zabave in zasluženega počitka. Avgusta smo spet z vami z napolnjenimi baterijami.

Maja Prešeren

www.sezana.si Uvodnik

Uredniški odbor: odgovorna urednica: Maja Prešeren, namestnik odgovorne urednice: Pavel Skrinjar, člani: Aleksander Peršolja, Evgen Prinčič, Ivica Podgoršek, Adrijana Suša Bonifacio in Nina Ukmar Lektor: Srečko Vidmar, Tisk: Luin Dušan s.p., Sveto 58, 6223 Komen, Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana, Število izvodov: 4600, Sežana, junij 2008, Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/73 10 101, e-mail: [email protected]., avtor portreta T. Kermaunerja: Krištof Zupet 1 14. Seja občinskega sveta občine Sežana

8. 5. 2008 − Sklep o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja nepremičnega SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI premoženja Občine Sežana za leto 2008 - Sklep o izločitvi zemljišča št. 6095/103 k.o. Sežana iz javnega 1. Seznanitev z Informacijo o pripravi prostorskih ureditvenih dobra, sklep o prodaji zemljišč št. 2799/15, št. 2361/10 in št. pogojev za vzhodni del mesta Sežana 6095/103, vse k.o. Sežana, ter sklep o dopolnitvi Letnega na- 2. Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območ- črta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Se- ju Šmarje – Dane žana za leto 2008 3. Sklep o izdaji soglasja javnemu zavodu Kraške lekarne Ilirska - Sklep o opredelitvi javnega interesa za pridobitev premože- Bistrica za izplačilo povečane delovne uspešnosti za leto nja iz Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo 2008 - Sklep o opredelitvi javnega interesa za pridobitev premože- 4. Kadrovski načrt za organa skupne občinske uprave Občin Di- nja iz Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje vača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana za leto 2008 - Sklep o brezplačnem odstopu nepremičnine Ponikve 15 5. Sklep o dopolnitvi sklepa o programu nadzora Nadzornega (PGD Ponikve) v uporabo KS Avber odbora Občine Sežana za leto 2008 – seznanitev 7. Volitve in imenovanja: t1PSPŘJMPPPQSBWMKFOFNOBE[PSVOBEQPSBCPTSFETUFW,SB- t 4LMFQPQPEBKJQP[JUJWOFHBNOFOKBLBOEJEBULBN[BSBWOBUF- jevne skupnosti Povir za leto 2007 – seznanitev lja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola 6. Sklepi o prometu nepremičnin: Srečka Kosovela Sežana − Sklep o ugotovitvi javne koristi in razlastitvi zemljišča parc. št. t 6HPUPWJUWFOJTLMFQPQSFOFIBOKVŘMBOTUWBW6SFEOJÝLFNPE- 6880/3, k.o. Sežana boru za izdajanje občinskega glasila ter sklep o spremembi − Sklep o ugotovitvi javne koristi in razlastitvi zemljišča parc. št. sklepa o imenovanju članov uredniškega odbora 2917/8, k.o. Sežana Adrijana Suša Bonifacio Nove pridobitve v občini Sežana Na naslednjih dveh straneh, vam želimo predstaviti nove pridobitve v občini Sežana

VODOVOD BRESTOVICA PRI POVIRJU

Izgradnja objekta Vodovod Brestovica pri Povirju je le eden od načrtov razvojnih programov Občine Sežana za obdobje 2007- 2010. Investicija, ki se je pričela v letu 2007, je obsegala izgradnjo 1.424 m primarnega in 556 m sekundarnega vodovodnega omrežja v premeru 100 mm ter izvedbo individualnih priključ- kov do stanovanjskih objektov. Trasa primarnega vodovodnega omrežja v večjem delu poteka ob glavni dostopni javni poti in sicer od jaška avtocestnega priključka do vasi Brestovica. Investicija Vodovod Brestovica pri Povirju je vključevala tudi izgradnjo hidrantnega omrežja (postavitev enega hidrantnega UREDITEV VAŠKEGA JEDRA V VELIKEM DOLU omrežja in postavitev enega hidranta za požarno varnost). Obstoječi podporni zidovi, poleg katerih poteka trasa vodovo- Veliki Dol je vasica v naši občino, s 156 prebivalci, sredi katere da, so bili v slabem stanju že pred pričetkom del. Ker so zaradi so baročna cerkev sv. Jakoba iz leta 1700, zvonik in ura, pa lepo izkopa trase vodovoda utrpeli še dodatne poškodbe, jih je bilo ohranjena spahnjenca, krita s škrlami. potrebno sanirati. Njihova sanacija je potekala v dolžini 120 m. Vaška štirna in spomenik sredi vaškega jedra ne samevata več. Po končanih delih izgradnje vodovodnega omrežja in sanacije Na željo krajanov se je, s pomočjo občinskega proračuna Obči- podpornih zidov je bilo izvedeno asfaltiranje cestnih površin v ne Sežana, v preteklih mesecih sezidalo avtobusno postajališče obsegu 4.780 m². Asfaltiranje cestnih površin je potekalo tako na s čakalnico, uredil se je ekološki otok ter tlakovani pločnik. Kam-

Iz občinske uprave Iz občinske trasi primarnega kot tudi na trasi sekundarnega omrežja. nito korito pa dopolnjuje javna vodovodna pipa. Investicija izgradnje Vodovoda Brestovica pri Povirju je v celoti Dolgoletna tradicija v vasi je, da za prvi maj postavljajo mlaj. V zaključena. Tako je omogočen priklop vseh objektov na vodo- ta namen je vgrajena betonska cev. Poleg cevi je postavljen tudi 2 vodno omrežje, kar pomeni povečano varnost objektov in ljudi. drog za zastavo. PRENOVLJENA FONTANA

Sežanska Fontana je bila postavljena ob občinskem prazniku leta 1984. Avtor idejne zasnove projekta je bil Matjaž Garzarolli. V letošnjem letu potekajo obnovitvena dela, ki zajemajo obno- vo celotnih stopnic in tlaka, z namestitvijo kovinskih stebričkov in ograje. Imena vseh, ki so sodelovali pri izgradnji vodovoda od Brestovice pri Komnu do Sežane in so vpisana na obodu stopnic, pa bodo ostala nedotaknjena.

PARK LENIVEC

Zavedamo se dejstva, da v Sežani včasih primanjkuje prostih parkirnih mest, vendar se tudi zavedamo, da je pogled na naravo veliko lepši. Ker nočemo živeti v okolju, kjer nas obkrožajo le betonski ob- jekti, smo se na občini Sežana odločili urediti park, čeprav so nekateri zagovarjali tudi drugačne načrte. 6SFEJUFWKFJ[WFEMP,PNVOBMOPTUBOPWBOKTLPQPEKFUKF4FäBOB Hortikulturno zasaditev je uredilo Hortikultura d.o.o.

Stopnice iz kamna plavega toka bo zamenjal avtohtoni »što- kan« repenski kamen, ki je odpornejši ob prejšnjega. Fontana pa bo še vedno imela sistem obstoječega kroženja vode ter tudi pipo s pitno vodo.

Besedilo: Klementina Križman Slike: Janko Mahnič Sodelovanje kraških občin

Občine Divača, Hrpelje–Kozina, Komen in Sežana so v četr- preventivno in represivno, kot tudi občinskega redarstva. Skr- tek, 12. junija 2008, predstavile skupni projekt ustanovitve beli bodo za javno varnost in javni red na območju vseh občin organov Skupne občinske uprave in sicer Medobčinskega ustanoviteljic. V okviru tega bodo imeli pristojnosti za nadzo- inšpektorata in redarstva in Medobčinske notranje revizijske rovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, službe. Pogoj za ustanovitev navedenih organov je bil spre- varovanja cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj jem Odloka o ustanovitvi organov skupne občinske uprave naselji, skrbeti bodo morali za varnost na občinskih javnih po- in predlog kadrovskega načrta, ki so ga sprejeli občinski sveti teh, rekreacijskih in drugih javnih površinah in varovati javno vseh štirih občin. Na podlagi sprejetega odloka so župani vseh premoženje, naravno in kulturno dediščino, kot tudi vzdrževati občin ustanoviteljic sprejeli dogovor o medsebojnih pravicah, javni red in mir, seveda v sodelovanju s policijo. obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih. Tako je bila Medobčinski inšpektorat in redarstvo bo (kot prekrškovni za pripravo odloka in dogovora ter ostalih aktov, potrebnih za organ) opravljal upravne naloge izvajanja inšpekcijskega nad- ustanovitev organov skupne občinske uprave, ustanovljena zorstva in redarstva ter vodil in odločal o prekrških v zvezi z delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh štirih občin, izvajanjem občinskih predpisov občin ustanoviteljic, kot tudi ki je svoje delo odlično opravila v zvezi z izvajanjem državnih predpisov, katerih nadzorstvo je Cilj ustanovitve Medobčinskega inšpektorata in redarstva preneseno na lokalno samoupravo skupnost. je predvsem odpravljanje nepravilnosti in s tem preventivno Novoustanovljena organa s sedežem v občini Sežana naj bi delovanje. Kaznovanje pa je šele drugotnega pomena. Me- začela delovati v mesecu septembru. V začetku je predvidenih dobčinski inšpektorat in redarstvo bo tako usmerjen v prever- šest delovnih mest, glede na prihodnje potrebe pa se bo šte- janje skladnosti ravnanja subjektov s predpisi in s tem tudi v vilo zaposlenih lahko povečalo. Glede na ustrezno izobrazbo, zagotavljanje, vzdrževanje in izboljšanje standardov izvajanja delovne izkušnje in strokovnost bodo nekatere od zaposlenih dejavnosti. Tako bodo nadzorstvo opravljali občinski inšpek- poiskali znotraj občinskih uprav občin ustanoviteljic. V skupni

torji in občinski redarji. Občinski inšpektorat bo poleg nadzo- občinski upravi bodo skušali enakomerno zaposliti prebivalce uprave Iz občinske ra občinskih predpisov tudi v pomoč republiški inšpekciji, ki vseh štirih občin, seveda pa sta odločujoča kriterija strokov- izvaja nadzor nad izvajanjem zakonov, kot so varstvo okolja, nost in znanje. urbanizem, gradnje itd. Delovanje občinskega inšpektorata je Klementina Križman 3 Ročna dela, ki zbližujejo Po številnih kraških vaseh, tudi v Štorjah, se odvija bogato kul- Kulturnega in športnega društva Šator in Krajevne skupnosti turno in društveno življenje. Včasih ga obogatijo gostje. V Štorjah Štorje gostile društvo žena iz Suhorja v Beli krajini. V ta namen so TFKFUP[HPEJMPWTSFEP /BQPCVEP7JEF6SÝJŘ +P- gostjam, ki so v vas prispele ob 18:30, v vaški dvorani pripravile žetove) so članice dveh krožkov, vezenja in klekljanja, v okviru bogato razstavo ročnih del in pester kulturni program. Gostje je prisrčno pozdravil Bojan Podgoršek, ki je v nadaljevanju dožive- to deklamiral dve Prešernovi pesmi, Zdravljico in Soldaško, plesna skupina Štorovke pa je domačine in goste razveselila s petimi plesi. Na koncu sta vse obiskovalce pozdravili predsednica KS Štorje Ivica Podgoršek in Zmaga Gerkšič, predstavnica Društva kmečkih žena iz Suhorja. Gostje so se sprehodile tudi do vaške cerkve in mrliške vežice, kjer so izrazile navdušenje nad izvezeni- mi prti in zavesami v teh objektih; te vezenine so skupinsko delo članic omenjenih krožkov. Sledil je družabni in kulinarični program; za slednjega je najbolj zaslužna Vida Jožetova, ki je spekla več vrst okusnega peciva. Program se je končal z dogovorom, da bo naslednje podobno srečanje v Suhorju v Beli Krajini.

Vaščanke Krajevne skupnosti Štorje, ki so pripravile razstavo. Besedilo in slika: Magdalena Svetina Terčon V Pliskovici so posadili najstarejšo trto na svetu

V okviru tradicionalnega vaškega praznika Sežiganja metel, ki ga praznujejo v Pli- skovici letos že četrto pomlad zapored, so v nedeljo, 18. maja 2008, posadili cepič z najstarejše žlahtne vinske trte na svetu (Vitis vinifera var. sa- tiva), naravne znamenitosti in simbola mesta Maribor. Lat- nik evropskega prijateljstva je tako bogatejši še za eno trto. Žametna črnina, ki že več kot 400 let raste in rodi na mari- borskem Lentu ob reki Dravi, je tako priznana za najstarejšo trtami na svetu, kar potrjuje tudi njen vpis v Guinnessovo knjigo med vsemi žlahtnimi vinskimi svetovnih rekordov. Cepič z najstarejše žlahtne vinske trte na svetu je občini Seža- na podaril župan Mestne občine Maribor, Franc Kangler. Trs so- rte pa je z vsemi potrdili iz Maribora v Pliskovico prinesel mestni viničar Tone Zafošnik. Novi gospodar in varuh te najstarejše trte je Danilo Bandelj, ki je hkrati pliskovski viničar in skrbnik trt, ki rastejo pod Latnikom evropskega prijateljstva. Da bo za trto od vsega začetka njenega bivanja na Krasu lepo poskrbljeno, je potrdila tudi narava, saj je poskrbela z obilnim deževjem, kar pa ni preprečilo sežanskemu županu Davorinu Terčonu, županu občine Zgonik Mirku Sardoč

z naših krajev in kraljici terana Jasmini Macarol pomagati pri njeni zasaditvi.

Besedilo: Klementina Križman 4 Slike: Bogdan Macarol V Križu pri Sežani vedno bolj aktivni V Križu pri Sežani ne mine teden, da bi se kaj ne zgodilo. Posebno Naslednji dan, 4. maja, je bila razstava del mladih umetnikov, ude- aktivni so bili vaščani iz Križa in okoliških vasi v aprilu in maju, ko se ležencev ex-tempora, popoldne pa še pohod po kraški gmajni, ki je njihovo delo, ki se je začelo že prejšnje mesece, pokazalo tudi ga že tradicionalno organizira Razvojno društvo Gmajnica iz Križa širši javnosti. pod vodstvom njegovega predsednika Alojza Trampuža. Približno Konec aprila je čas, ko se povsod po naši domovini pripravijo na 120 udeležencev se je po stari poti in gmajni odpravilo v Kreplje. prihajajoči maj. Na njegov predvečer postavijo v vasi mlaj in zago- Cilji pohoda so bili medsebojno druženje, utrjevanje prijateljstva in rijo kresovi. Tudi v Križu je bilo tako. Najprej so domačini pri cerkvi spoznavanje lepot, ki so jih nekateri videli prvič. postavili že od daleč viden mlaj s slovensko trobojnico. Zvečer pa Tega dne je v roke vaščanov prišla prva številka glasila Gmajnica, s sta sledila igra in prižiganje kresa. katerim skuša Razvojno društvo Gmajnica seznanjati občane z delovanjem in dogajanjem na območju Križa in okoliških vasi. Poseben dan pa je bila sobota, 24. maja, ko so četrtič zapovrstjo pripravili prireditev V osrčju dežele terana. Takrat v vaseh Križ, To- NBK ÀFQVMKF 'JMJQŘKF#SEP (SBIPWP#SEPJO6UPWMKFQSJQSBWJKPEBO odprtih vrat naši pridelovalci terana. Letos je svoje hrame odprlo in teran ponudilo osemnajst vinarjev. Osrednja prireditev je bila v

Tretji maj je bil v znamenju otroškega slikarskega ex-tempora na Filipčjem Brdu, ki je bil dobro obiskan, pokazal pa je, da imamo mlade slikarske navdušence, ki bodo, če bodo s to dejavnostjo nadaljevali, dosegli še lepe uspehe. ,SJäV6EFMFäJMJTPTFKFUVEJQSFETUBWOJLJFWSPQTLFHBSFEBWJUF[PW vina, na njej pa so sodelovale tudi aktualne štiri vinske kraljice: kraljica terana Jasmina Macarol, kraljica zelena Mojca Ferjančič, kraljica Društva vinogradnikov radgonskih goric Janja Korošec in kraljica metliške črnine Silvija Kastelec. Človek bi pričakoval, da se bo po tem bogatem in delovnem obdobju vse poleglo in se pomirilo. A je to samo zunanji videz, kajti skupine občanov že pripravljajo nove podvige. Verjetno je najzanimivejši predlog mladih krajanov, ki je tik pred uresničitvijo: postavitev spomenika vaščanom iz Križa, Šepulj in Fi- lipčjega Brda, ki so v času druge svetovne vojne padli v narodnoos- vobodilni borbi ali umrli v internaciji ali v italijanski vojski. Spomenik naj bi (če bo le zbranih dovolj sredstev, kajti volje je dovolj) že konec septembra letos stal pred novim delom kriškega pokopališča. Besedilo: Pavel Skrinjar Slike: Janez Čač V PGD Štjak se je zaključil Osnovni tečaj za gasilca V soboto, 19. aprila 2008, se je odvil sklepni del tečaja, ki ga del tečaja, to so: Marko Adamič, Sandi Mislej, Primož Saražin, Go- mora opraviti vsak prostovoljec, da lahko postane član operativ- razd Gerželj, Marko Colja, Igor Blažič, Blaž Turk, Tomaž Hreščak in ne enote v gasilskem društvu. Člani so morali opraviti praktično Primož Maurič. in teoretično preeverjanje, ki je potekalo na Zavodu za gasilno in Zahvaljujemo se tudi Kraški gasilski zvezi in njenim članom ko- reševalno službo v Sežani - pod nadzorom ocenjevalne komisije misije: Borisu Budalu, Petru Škrlju in Edvinu Lipanje - za pomoč iz Kraške gasilske zveze. Tečaj je zakjučilo skupaj 24 članov, pripad- pri izvedbi tečaja in njegovem zaključku. Prav tako se zahvaljuje- nikov PGD Divača, PGD Sežana, PGD Senožeče in PGD Štjak. mo kolektivu ZGRS iz Sežane, predvsem direktorju Igorju Boletu Predavanja so se pričela že 11. 1. 2008 in so potekala večinoma ter poveljniku Dragu Počkarju, ki so nam omogočili koriščenje v prostorih PGD Štjak, razen praktičnega dela, ki se je odvijal v tamkajšnjih prostorov in opreme. Da so bila predavanja izpeljana ZGRS Sežana. Teoretični del tečaja je zajemal vso snov, ki jo mora kvalitetno in podprta z multimedijskimi vsebinami, je poskrbela gasilec-operativec poznati - od organiziranosti gasilstva, varstva Občina Sežana, zato se zahvaljujemo njej, Ministrstvu za obrambo pri delu, prve pomoči, preventive pred požari, kemije, elektrike v (izpostava Sežana, izpostava Postojna) ter Rdečemu križu Sežana. gasilstvu, opreme in vozil, gradbeništva, sistema intervencij, teh- Hvala pa tudi Sandiju Misleju - namestniku poveljnika v PGD ničnega reševanja, taktike, do požarov v naravi, ki so pri nas naj- Štjak, ki je cel tečaj spravil pod streho. bolj pogosti. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo predavateljem, ki Čestitamo vsem novo pečenim operativnim gasilcem in se že so omogočili kvalitetna predavanja. To so: Blaž Turk, Tina Furlan, veselimo njihove dragocene pomoči na bodočih intervencijah. Iz naših krajev Drago Počkar, Dušan Sanabor, Simon Hlačar, Sandi Mislej, Boris Budal, Edvin Lipanje, Marko Colja in Marko Adamič. Prav tako se Gasilski pozdrav: Na pomoč! zahvaljujemo članom ekipe gasilcev, ki so vodili zadnji - praktični Besedilo: Sandi Mislej in Primož Seražin 5 Uspešno gasilsko tekmovanje za mlade gasilce iz društev v Občini Sežana Vsi Kraševci vemo, da je gasilstvo na Krasu nepogrešljivo, kar se kaže predvsem v poletnih mesecih. Tega se zavedajo tudi čla- ni prostovoljnih gasilskih društev s Kraške gasilske zveze (KGZ). Poleg operativne pripravljenosti skrbijo za podmladek, saj imajo v vseh društvih organizirano aktivno delo z mladimi. Mentorji mladine tako prevzemajo nase odgovornost za vzgojo otrok ter izobraževanje na področju preventive in varstva pred nesreča- mi. Svoje zanje pa otroci vsako leto preizkusijo na gasilskem tekmovanju, kjer se ekipe pomerijo med seboj v dveh kategorijah (pionirji in mladinci). Tekmovanje je letos potekalo 10. 5. 2008 v Divači, kjer se je zbralo 15 gasilskih ekip iz PGD Lokev, Komen, Materija, Senožeče, Sežana, Štjak in Povir. Tako smo bili priča druženju preko 150 mladih in nadobudnih gasilcev ter njihovih mentorjev. Gasilska društva Občine Sežana se lahko pohvalijo z največjo udeležbo v zadnjih letih, saj so bila zastopana vsa štiri društva. Vsako društvo - PGD Lokev, Sežana, Štjak in Povir - je na tekmovanju nastopilo z dvema ekipama. Domov pa so odnesli eno prvo, dve drugi, dve tretji mesti ter prehodni pokal, ki ga je prejelo društvo iz Štjaka. To je dokaz, da so v nekaj letih gasilska društva v občini Sežana naredila zelo velik korak naprej na po- dročju dela z mladimi. V lanskem letu so začeli aktivno delati z mladimi tudi v PGD Sežana. Rezultati tega dela so bili vidni tudi na tekmovanju. Mladi gasilci Kraške gasilske zveze se poleg tega, da tekmu- jejo, družijo, spoznavajo in navezujejo prijateljstva na srečanju mladih KGZ, ki poteka vsako leto v jesenskem času. Mentorji pa svoje znanje ter izkušnje delijo znotraj mladinske komisije, ki deluje v okviru Kraške gasilske zveze. Ker vemo, da kar v mladosti seješ, to v starosti žanješ, lahko z optimizmom zremo v prihodnost gasilstva na Krasu.

Besedilo: Simon Fonda in Tanja Pangerc Slika: Andrej Škapin

Kreplje – Repentabor, 50 let od železniške nesreče v predoru Dol

Letos - 8. 6. - mineva natanko 50 let, odkar se je na odseku pro- ge Kreplje – Repentabor, pod Prelovcem v predoru Dol, dolgim 455 metrov, zgodila železniška nesreča. Moj sogovornik in udeleženec te nesreče Gomezel Viktor je bil nekdanji vaščan, ki danes stanuje v svoji rodni Krajni vasi, kjer si je pred leti z ženo Olgo in sinom Lučotom zgradil novo hišo. Viktor se je rodil 2. 8.1928 mami Srečki in očetu Jožetu. Kasneje so se rodili še bratje Stano, Jože in Roman. Kmalu po drugi svetovni vojni - 17. septembra1947 - je Viktor začel svojo železničarsko pot v Mariboru kot kurjač parnih lokomotiv. Septembra 1948 je moral po ukazu v JNA, to mu je preprečilo šolanje za strojevod- jo. 1951. leta se je vrnil iz JNA in ostal doma v pomoč mami in mlajšemu bratu Romanu, ostala brata sta bila ta čas v JNA. Do leta 1953 se je preživljal s priložnostnimi deli, nakar je istega leta odšel spet v službo na železnico kot kurjač parnih lokomotiv v kurilnico Nova Gorica. Takole se spominja tistega usodnega 8. 6. 1958:

z naših krajev S strojevodjem Rencom Rogeljem sta vozila direktni vlak št. 948 iz Nove Gorice proti Opčinam. Peljala sta mimo cepišča Kreplje in zelo dobro se spominja, da je bil ta dan v Krepljah Predor Dol (maj 2008). Viktor in Renco pred predorom še nista vedela, da 6 vlakovni odpravnik Berto Grmek iz Dutovelj. Mimo Krepelj sta jima grozi nesreča . peljala kot že mnogokrat v bonišnico v Šempeter. in bilo je vse normalno. Viktor pove, da se medi- Pred predorom Dol, kjer cinsko osebje ni moglo še danes stoji predsignal načuditi, kako je bil ves postaje Repentabor, je ta črn po obrazu in telesu kazal signalni znak: pri- (saj vsi vemo, kako težko čakuj prosto. Zapeljala in umazano je bilo delo sta v predor in ko sta bila kurjača parnih lokomotiv). z lokomotivo serije 028- Doktor Perčič je odredil, 036 že v temi, je počilo. da mora Viktor v šok sobo Iz postaje Repentabor je - zaradi suma poškodbe utekla skupina vagonov, vretenc. V osemnajstih ki so v predoru naleteli na dneh, ki jih je preživel v lokomotivo. Prednji del ji bolnišnici Šempeter, je bil je zabilo do stropa predo- poslan na slikanje v Vipa- ra. Pri tem jo je najslabše vo in dobil mavec zaradi Viktor Gomezel pred svojo štirno v Krajni odnesel prav Viktor, saj poškodbe vretenc. vasi (maj 2008) Stanko Lavrenčič iz Koprive je bil voznik čuti še danes posledice. Že istega leta se je vrnil na reševalni postaji v Sežani skoraj 30 let. Ob naletu ga je v kabini nazaj na delo v kurilnico, sicer nekaj časa v skladišče, potem pa v (Maj 2008) lokomotive stisnilo v hr- statistiko - približno eno leto in pol. Leta 1961 pa je odšel za po- bet in trebuh, a k sreči je močnika strojevodij elektrovlečnih vozil na glavno progo. Ta po- v istem trenutku pritisk tudi popustil.Takoj se je iz kabine spustil klic je opravljal na več serijah lokomotiv. Tako se je 12. februarja na gramozno gredo.Takrat je opazil, da ga noge več ne uboga- 1984 upokojil in se poslovil od legendarnih gomulk. jo. Po štirih se je plazil iz predora, ves moker (ob trku je namreč Kraševci, prebivalci okoliških vasi, se nesreče spominjajo tudi voda iz rezervoarja zalila kabino lokomotive) - svetlobi naproti. po lešnikih. V enem izmed vagonov, ki so naleteli iz Repentabra Na pomoč mu je prišel zavirač, ki je bil za lokomotivo v službe- na lokomotivo, so bili naloženi lešniki, ki so se ob trku raztresli nem vagonu, in ga na hrbtu odnesel iz predora. Spominja se po gramozni gredi. Marsikdo se je do lešnikov dokopal iz ene ali Berta Grmeka, ta je z motorjem prišel iz Krepelj pogledat, kaj se druge strani predora, na tak ali drugačen način. je zgodilo. Po telefonu je izvedel, da so vagoni utekli iz Repenta- V letu 1958 so lešniki v marsikateri družini pomenili večje vese- bra, vendar je bilo prepozno, da bi vlak ustavil v Krepljah, saj sta lje kot danes, povedo domačini. Viktor in Renco takrat peljala že mimo. Viktor v letošnjem letu pričakuje 80. rojstni dan. Domačini, pri- Po Viktorja je prišel z reševalnim vozilom Stanko Lavrenčič iz jatelji, predvsem pa železničarji mu ob tem čestitamo . Koprive, reševalec, ki ga vsi Kraševci dobro poznamo, saj je bil šofer na reševalni postaji nekaj manj kot trideset let. Dobro se Besedilo in slike: Robert Živec in ostalo strojno osebje spominja, da je Viktorja najprej odpeljal v ZD Sežana, nato pa

V OSRČJU DEŽELE TERANA Vinske kraljice v družbi vitezov evropskega reda vina Že četrto leto zapored so v KS Tomaj odprli vrata kraške do- mačije v okviru praznika V osrčju dežele terana, s katerim želijo domačini v vaseh Tomaj, Križ, Šepulje, Filipčje in Grahovo Brdo UFS6UPWMKFQSPNPWJSBUJUFSBO UPFEJOTUWFOPJO[ESBWJMOPWJOP ki uspeva samo na kraških tleh in na katerega so Kraševci še posebej ponosni. Svoje hrame je predzadnjo soboto v maju odprlo in ponudilo gostoljubnost kar 18 vinarjev, pršutarna Kras Šepulje in sirar Žerjal iz Tomaja. Osrednja prireditev se vsako leto odvija v eni

izmed vasi tomajaske KS. Tokrat se je v Križu, od koder izhala le- tošnja kraljica terana Jasmina Macarol - Šerjakova, izbrana lani v Pliskovici v okviru dutovskega Praznika terana in pršuta. Šte- vilne obiskovalce, ki so prišli iz vse Slovenije in iz zamejstva, sta pozdravila predsednik KS Tomaj in sežanski župan mag. Vojko Terčon in Davorin Terčon, medtem ko je konzulat evropskega reda vitezov - s poudarkom na slovenski konzulat in kulturo pitja - predstavil Karel Ericon. Iz naših krajev Dejal je, da ima Evropski red vitezov vina, ki deluje v 20 državah in ima štiri tisoč pripadnikov, za osnovno nalogo promovirati in 7 častiti vino ter gojiti kulturo uživanja in pitja vina ter je med dru- radgonskih goric Janja Korošec in kraljica metliške črnine Silvija gim dejal: »Vino ne štejemo med alhkoholne pijače, ampak med Kastelec. Kraljice so s seboj prinesle trte, značilne za njihov okoliš, hrano in je zdravilno živilo. Že drugo leto poteka akcija Vedeti in jih podarile predstavnikom tomajske KS, da jih posadijo. Tako piti, kjer gre za promocijo kulturnega in zdravega pitja vina in v vitezi vina kot vinske kraljice in številni obiskovalci so obiskali kra- kateri smo izdali že brožuro na to temo. Vitezi vino častimo, ga ške hrame in degustirali kraški teran. Priredili so dve predavanji. spoznavamo in se tudi izobražujemo. Vino pa povezuje ljudi in Temo od grozdja do terana je predstavil Tomaž Škerlj, medtem narode, zato smo vitezi vina tudi vitezi miru, saj kdor pije vino in ko je Majda Brdnik predstavila vinogradništvo Krasa. Obiskovalci prijateljuje, se ne bojuje.« so si lahko ogledali kulturne znamenitosti in Kosovelovo doma- Na osrednji prireditvi je zaigrala še Kraška pihalna godba in za- čijo v Tomaju ter jamo Kosmatice na Filipčjem Brdu. peli so člani moškega pevskega zbora iz Rogaške Slatine. Številni degustatorji so se razšli z željo, da se prihodnje leto Prireditev je prerasla krajevne meje in postala občinskega zna- zopet vrnejo v osrčje terana, v pokrajino, ki proizvaja čudovito čaja ter je letos obogatena z nekaterimi novostmi. Na Kras niso temnordeče vino - kraški teran. prišli le vitezi vina, ampak tudi štiri slovenske vinske kraljice. Po- leg domače kraljice terana Jasmine Macarol so se predstavile še: Besedilo in slika: Olga Knez kraljica zelena Mojca Ferjančič, kraljica Društva vinogradnikov 50 let male mature v Sežani Letos je minilo pol stoletja, odkar je v Sežani 48 učencev v dveh razredih (a razred je vodila razredničarka Nada Marinček, b razred pa prof. Stojan Čehovin) zaključilo malo maturo oziroma nižjo 4. gimnazijo. Prav v tem letu je bila izvedena šolska reforma in se je pričelo uvajati osnovno in srednjo šolo. Po petdesetih letih so se nekdanji učenci male mature v Sežani zopet srečali v znani gostilni Ambasador v Lokvi in obudili spomine na šolske dni. Kot nam je povedal glavni organizator in pobudnik srečanja Gvido Trebec, se od 20-obletnice male mature srečujejo na vsakih pet let. Tudi tokratno srečanje je bilo priložnost, da so se spomnili dogodivščin iz šolskih dni in se pogovorili. Po uspešno opravljeni mali maturi so odšli na enotedenski končni izlet na slapove Krke v Šibenik in se podali na ogled še drugih znamenitosti Dalmacije. Šolanje je največ učencev nadaljevalo na različ- nih šolah, od gimnazije, učiteljišča, poklicnih šol itd, nekateri pa TPTFUVEJ[BQPTMJMJ6TUWBSJMJTPTJESVäJOF UPQMFEPNPWFJOTFEBK že uživajo zasluženi pokoj. Največ jih živi na Krasu in Brkinih, Ob prijetnem vzdušju, plesu in slavnostni večerji so v Lokvi nekateri so se preselili v razne kraje Slovenije, nekaj pa jih živi v obujali spomine na šolske dni. Razšli so se z željo, da se v prihod- Italiji, Švici, Franciji in drugod. V tem času so izgubili pet sošol- njih letih zopet srečajo. cev, sicer pa jim zdravje še dobro služi. Besedilo in slika: Olga Knez Praznik Sv. Jakoba v Štjaku Štjak je stara kraška vas na severnem robu kraške planote, na kvenim obredom, obeležimo tudi z vaško veselico, ki bo letošnje področju tako imenovane slovenske Švice. S svojimi 518 metri leto še posebej razgibana, saj bo trajala kar tri dni – od 25. do nadmorske višine je bil Štjak nekoč, kot romarska postojanka na 27. julija. poti v Compostelo, pomembna točka za vse tiste, ki so se vsaj Krajevna skupnost s pomočjo štjaškega gasilskega društva, enkrat v življenju želeli pokloniti relikvijam sv. Jakoba. Odprta na katerega smo še posebej ponosni, obljublja dogodek, v sklo- školjka, simbolični atribut tega svetnika, je še danes simbol naše pu katerega bo vsakdo lahko našel nekaj zase. V petek, 25. 7., bo vasi, tako kot je sveti Jakob njen zaščitnik. Zato je za vas 25. julij po tradicionalnem mašnem obredu gledališka skupina KD Brce (sveti Jakob) vselej poseben dan in zadnja leta ga, razen z cer- iz Gabrovice za staro šolo uprizorila komedijo v dveh dejanjih »Amour, amore, Liebe … na trnek se lovijo ribe!« v režiji Sergeja Verča, za tem pa se nam obeta degustacija slastnih vaških dobrot s predstavitvijo okoliških vinarjev. V soboto, 26. 7. ob 18. uri, so na sporedu kmečke igre, ki jim bo ob 20.00 sledil koncert z ansambloma Plima in Tik-tak. V nedeljo bodo na tradicionalnem turnirju v kegljanju na Dolenjah za pokal sv. Jakoba naši kegljači pokazali, kaj zmorejo. Turnir se bo pričel ob 14. uri in predvido- ma trajal cel popoldan. Tudi presenečenj ne bo manjkalo. Zato vabljeni prav vsi, ki želite obuditi z nami spomin na svetega Jakoba ter na vse romarje, ki so v zgodovini s trudom in po-

z naših krajev žrtvovalnostjo preko Štjaka romali v zvezdnato deželo svetega Jakoba, v špansko Compostelo. Besedilo: Mojca Komel 8 Slika: Sebastjan Funa S tržaškimi Lionsi v Vilenico Sežanski Lions club (LC) je v sodelovanju s tržaškim distriktom 108 T2 zadnjo majsko soboto organiziral dvourni pohod iz Bazovice v Vilenico. To pomeni premoš- čanje meja in krepitev prijateljskih vezi med tremi državami, saj so se pohoda udeležili tudi člani hrvaškega LC iz Lovra- na, ki je pobraten s tržaškimi lionsi. Pohoda se je udeležilo 150 članov. Kar 70 pohodnikov je članov kar šestih LC iz Tršaškega in občine Devin-Nabrežina. Po- hodniki so si ogledali jamo Vilenico, kjer so dan prej podelili kristalno pero na le- tošnji že 8. prireditvi Mlada Vilenica. Priso- tne sta nagovorila predsednik sežanske- ga LC Boris Napret in guverner distrikta 108 T2 Claudio Saccari, ki je sežanskemu LC podelil zastavico, medtem ko je predsednik lovranskega LC Milorad Stanić v družbi tajnika Lea Jonjica gostujočemu LC poklonil knjigo o Lovranu. Po besedah predsednika sežanskih lionsov, Borisa Napreta, šteje sežanski Leo Jonjic, Boris Napret, Claudio Saccari in Milorad Stanić LC 33 članov in ima dva podpredsedni- ka - gospoda Antona Zobca in gospoda LC. Čeprav je osnovna naloga LC zbirati drugih glasbenih zvrsti. V Vilenici je med Janeza Pajerja. Pred tremi leti je sežanski denar v dobrodelne namene, pa skrbijo drugim zadonela tudi pesem Bella, ciao. LC postal botrski klub novosadskemu LC, tudi za širjenje prijateljskih vezi. Prireditve se je udeležil tudi veleposla- pred dvema mesecema pa so se pobratili Prireditev je obogatil zbor Lions sin- nik Drago Mirošič, ki se je pravkar vrnil z z italijanskim LC Alta Mura iz bližine Ba- gers pod vodstvom zborovodje Zane- mednarodne konference o migracijah, ki rija. Tokratni pohod in športna aktivnost rina, v katerem poje 60 članov različnih je bila v Burkini Faso v Nigeriji. pa pomenita tudi navezovanje prijatelj- tržaških LC in sicer operne arije, stare skih stikov s tržaškimi LC, kjer deluje 53 italijanske pesmi, gospele in tudi pesmi Besedilo in slika: Olga Knez Po poteh naših prednikov

Društvo Zdravljica iz Lozic, ki je bilo cev in privabljale obiskovalce od blizu in šestih pred Peliconovo domačijo v Lozi- ustanovljeno ob slovenskem kulturnem daleč, sedaj šteje že preko 160 članov. cah, od koder so krenili na deseturni po- prazniku leta 2003, da bi obudilo dru- Predzadnjo majsko soboto je organizi- hod čez Reber, po stari stezi na Jakovce, štvene dejavnosti, ki bodo tako kot ne- ralo pohod pod naslovom Peš iz Lozic v se spustili v Griže in Rašo ter mimo Gra- koč bogatile življenje tukajšnjih prebival- Trst. Kar 42 pohodnikov se je zbralo ob hovega Brda in Dan prišli v Sežano, kjer so na nekdanjem mejnem prehodu na Fernetičih imeli toplo malico. Tu sta jih pozdravila tudi sežanski in repentaborski župan Davorin Terčon in Aleksij Križman. Pohodniki so s seboj v Trst nesli sirkovo metlico, prav tako, kot so jo nekoč skupaj z jajci, kokoši in drugimi kmečkimi pro- izvodi nosili Vipavci. Predsednik Društva Zdravljica Boštjan Nabergoj je županoma v spomin izročil kantici vipavskega vina, knjižici Župnija Lozice v času in podobah, brošuro Ceste skozi vrata Vipavske doline in razglednice. Pot so nadaljevali preko Opčin do Trsta, kjer jih je pred Slovenskim narodnim domom nagovoril predsednik krovne organizacije slovenskih kulturnih društev Sergij Pahor. Domov so se odpe- ljali z avtobusom in si spotoma ogledali še znamenitosti kraške hiše v Repnu. Iz naših krajev

Besedilo in slika: Olga Knez 9 Povirske mažoretke na Evropsko prvenstvo na Češko Povirske mažoretke, znane po tem, da popestrimo marsikatero veselico, smo se le opogumile in zakorakale v malo dru- gačne vode. Srednja in starejša skupina mažoretk, skupaj 17 deklet, smo se ude- ležile državnega prvenstva v zvezi NBTA (National Baton Twirling Association – Zveza društev mažoretne in twirl tehnike), ki je potekalo v soboto, 31. maja v Kočevju. Obe skupini sva uspešno nastopili v »Exhibition corp« kategoriji - srednje v »junior«, starejše pa v »senior« starostni kategoriji. Dosegle smo zmago in zado- stno število točk ter se tako kvaliﬁcirale na Evropsko prvenstvo, ki bo v Brnu na Češkem (v začetku oktobra 2008). Nekaj izkušenj z mednarodnih tekmo- vanj že imamo. Naj omenim prvo mesto v »senior« kategoriji na Irskem iz leta 2003 in tretje mesto z mednarodnega treningi namenjeni izključno tekmova- in Tjaše Perhavec – se veselimo zmage na tekmovanja godb in mažoretk v Španiji nju. Sprva so potekali dvakrat tedensko državnem in potovanja na evropsko pr- leta 2004. Toda to tekmovanje in priprave po dve uri, zadnja dva meseca pa tudi tri- venstvo. Tudi na Češkem bomo ponosno nanj so nam predstavljale čisto drugačen krat oziroma štirikrat tedensko. Ves trud zastopale Povir in občino Sežana, v »Exhi- izziv. Naučiti smo se morale veliko novih se je le obrestoval in obe skupini, skupaj s bition corp« kategoriji pa tudi slovensko in bolj zahtevnih elementov, da smo lah- svojimi mentoricami – starejša pod men- zvezo NBTA. ko bile konkurenčne ostalim mažoret- torstvom Nataše Matevljič in Nede Vičič, Besedilo: Jana Štok kam po Evropi. Od januarja naprej so bili srednja pa pod mentorstvom Jane Štok Slika: Mitja Plut Kraški pridelovalci teran so se predstavili že četrtič Štanjelsko grajsko okolje je že četrto leto cija kraških pridelovalcev terana in člani izdelke (kraški pršut, kraški ovčji in kozji zapored gostilo člane konzorcija kraških tržaškega konzorcija (Edi Kante, Danilo sir, kraški med, značilne kraške alkoholne pridelovalcev terana, ki je bil ustanovljen Lupinc in Sandi ter Boris Škerk, vsi iz Pra- pijače in Kras kot naravno in kulturno kra- leta 2005 in šteje 31 članov. Že drugo leto prota). Edi Kante je poudaril, da je Kras jino). Člani konzorcija, katerih naloga je zapored pa so se na osrednji promociji isti na obeh straneh nekdanje slovensko- tudi izobraževanje članstva, sodelujejo konzorcija, ki ga že od vsega začetka vodi italijanske meje in da je Kras samo eden, tudi na Prazniku teran in pršuta v Dutov- dr. Miran Vodopivec, predstavili tudi člani zato ga moramo tudi čuvati in ohranjati. ljah, sejmu Gornja Radgona, Slovenskem Konzorcija za zaščito kontroliranega po- Dr. Vodopivec je v kratkem predstavil delo festivalu vina, v Bruslju - v Slovenski hiši rekla vin Kras. Številni obiskovalci so oku- konzorcija, v katerega se je v začetku po- kakovosti, na čezmejnih prireditvah s tr- sili harmonijo zdravilnega rdečega vina, vezalo 24 vinogradnikov in vinarjev Krasa, žaškim konzoricjem terana, lokalnih in kraškega terana (ki je edinstven v svetu), da bi dvigovali kakovost terana s prizna- mednarodnih ocenjevanjih in promoci- kraškega pršuta in sira. nim trdicionalnim poimenovanjem in da jah. Še posebej so ponosni na dva svoja Tokrat se je predstavilo 22 vinarjev in bi skupaj nastopali na trgu. Ob promociji vinarja in sicer Borisa Lisjaka iz Dutovelj vinogradnikov, od tega 19 članov konzor- terana pa promovirajo tudi ostale kraške in Primoža Štoka iz Krajne vasi, ki sta pred dnevi na mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani med rdečimi vini bila najviš- je ocenjena in tako prišla v sam svetovni vrh. Vicešampiona sta vini Carsus, proizvajalca Štoke, in Lisjakova Sara. Prireditev sta počastili tudi slovenska vinska kraljica Svetlana Širec iz vinorodne dežele Podravje in domača kraljica terana Jasmina Macarol iz Križa pri Sežani. Kul- turni program pa so prispevali pevci ok- teta Rožmarin in ﬂavtistka Anja Colja. Ob kozarču terana in pršuta sta se nadalje- vala druženje in izmenjava izkušenj med vinogradniki in vinarji, za sladke dobrote s potico iz krušne peči pa so poskrbele

z naših krajev članice Društva kmetic sežanske regije.

Besedilo in slika: Olga Knez 10 Pozabljene zgodbe Primorcev: zgodovina neke skupnosti v Argentini

Med Slovenci ga skorajda ni, ki ne bi imel v krogu sorodnikov svoje družine koga, ki je nekoč pripravil culo in se od- pravil v daljne ali pa malo bližnje deže- le. Kako tudi ne, saj je že v obdobju od druge polovice 19. stoletja pa do začet- ka prve svetovne vojne več kot 200.000 Slovencev zapustilo rodno grudo in se odpravilo v »pravljično« Ameriko. Čeprav je šlo v veliki večini za prebivalce deže- le Kranjske, so se med izseljenimi znašle tudi tri sestre moje pranone. Prav nihče drug se v tedanjem času ni izselil iz njihove rodne vasi Pliskovice. Val izseljeva- nja je ob Primorsko butnil šele nekoliko kasneje, v času, ko je pokrajina ječala pod pritiskom fašističnega škornja. Združene države so leta 1924 zaprle svoja vrata, Ar- gentina pa je bila v tem času tista, ki je še Pliskovske ženske pred odhodom v Argentino. Slikano pri Jernikovih v Pliskovici. vedno čakala na nove priseljence. Srečna naključja so hotela, da sem se v Moje navdušenje se je kar stopnjevalo in niki, ki so bili že seznanjeni z razmerami v vrtincu, ko je v Pliskovici med tistimi bolj tako se mi je preteklo leto ponudila pri- fašistični Italiji, so priseljence, ko so videli prizadevnimi iskalci korenin in sorodstva ložnost spoznati utrip skupnosti predvoj- njihove priimke, povprašali: »Italiano ala potekala živahna razprava o tem, koliko nih izseljencev v deželi, ki jih je sprejela. fuerza?« (Italijan na silo?). Eden izmed vaščanov se je podalo v Argentino, zna- Mesec dni nikakor ni dovolj, da bi se do- najbolj aktivnih slovenskih izseljencev, šel tudi sam. Zgodbe, ki so jih vaščani dobra vživel v vsakdanji ritem njihovega Franc Kurinčič, je v Izseljenskem koledar- pripovedovali o svojih sorodnikih, so me življenja, a je kljub temu zadostoval, da ju takole opisal zagato: »Bili smo nekaki naenkrat pritegnile in začelo se je prebi- sem si lahko ustvaril vtis o njihovih rado- brezpravni elementi. Jugoslovani nismo ranje pisem, pregledovanje fotografij ter stih in tegobah. Občutek, ki sem ga dobil, bili, še manj Argentinci. Italijani pa tudi poizvedovanje. Mojemu zanimanju kar ni je sestavljen iz nekakšne mešanice spo- nismo hoteli biti, čeprav smo imeli njihov bilo konca, saj sem želel zadevi priti do štovanja in ogorčenja. Če želimo ugoto- Passaporto.« dna, kot se rado reče. Družbene razmere, viti, zakaj sem si ustvaril tako mnenje, se Prvi dnevi v mestu ob Srebrni reki so ki so zavladale že takoj po vključitvi Pri- moramo nekoliko bolje seznaniti z življe- za novega prišleka, ki ni imel nobenih morske v okvir italijanske države, še bolj njem slovenskih predvojnih priseljencev poznanstev, običajno minili v Imigrant- odločno pa z vzponom fašizma, so nam - od začetka, ko so »delali Ameriko«, pa skem hotelu. Pri sebi niso imeli skoraj poznane, čeprav opažam, da smo nanje v do današnjih dni. nič denarja, tako da so morali takoj naj- zadnjem času kar nekako pozabili. Oseb- Paroplovne družbe so priliznjeno s pol- ti zaposlitev. Tisti, ki so bili že seznanjeni nih zagat, ki so v tistih težkih časih pestile nim žakljem obljub čakale na interesente z razmerami, so se obrnili na odvetnika posameznega človeka, pa nisem poznal za selitev čez ocean. Pristanek na obali Rudolfa Lebana, ki je imel svojo pisarno in prav zato se mi je zdelo potrebno pre- Srebrne reke je prekinil potovanje in za- v četrti Paternal, kjer se je v majhnih naje- učiti vse družinske in osebne zgodbe. čelo se je novo življenje. Imigrantski urad- tih stanovanjih – konventih (conventillo) – ustalilo že precej Slovencev. Prva leta življenja v milijonskem mestu z vročim in vlažnim podnebjem so za marsikoga predstavljala pravi pekel. Ivan Lukač je z opisom svoje izkušnje v Izseljenskem koledarju zelo dobro ube- sedil gorje, ki so ga doživljali prišleki ob svojih pričetkih v novi deželi: »Tri stvari so se najtesneje prepletle v mojih spo- minih na prva leta življenja v Argentini: veliko vprašanje, kdaj se bom mogel do sitega najesti; črn brezup, v katerem sem se vpraševal, čemu sploh živim, in boleča operacija, ki sem se ji moral podvreči.« Največ priseljencev je ostalo v Buenos Airesu ali v kakem drugem velikem argen- tinskem mestu, kot sta Cordoba ali Rosa- rio, nekateri pa so morali bodisi prosto- Iz naših krajev voljno bodisi povsem proti svoji volji oditi na velika posestva opravljat poljedelska Pustovanje med delom slovenskih izseljencev v Buenos Airesu. Fotografija Albina Vrabca. 11 dela. Tiste, ki so se obdržali v Buenos Aire- su, je pogosto čakalo mučno iskanje služ- Prof. dr. akademik be, brezciljno tavanje po mestu ter trplje- nje lakote, pomanjkanja in izkoriščanja. V Taras Kermauner bridkih povojnih letih je bilo kakršno koli delo zelo težko dobiti. Za vsako delovno mesto je čakala množica priseljencev, ki 1930-2008 so željni dela hlastali po preživetju. Ko so V sedeminosemdesetem končno uspeli dobiti delo, so bili prisilje- letu starosti je umrl akade- ni garati brez prestanka, vse dni v tednu. mik Taras Kermauner. Kot Mukotrpna fizična opravila so čakala tudi literarni zgodovinar, filozof tiste redke priseljence z izobrazbo, saj na je s svojimi pogledi zazna- kakšna uradniška delovna mesta zaradi moval povojno slovensko monopola domačinov niti slučajno niso družbo. Od leta 1950 je bil mogli računati. Neusmiljeno izkoriščanje pobudnik novih družbenih je v delavcih zbudilo odpor in pričeli so z iskanj, ki so bile za takratni organiziranim protestom proti delodajal- čas preveč smele in pred- cu, ki pa je bil zaradi odsotnosti delovno- vsem nesprejemljive. Nje- pravne zakonodaje v kali zadušen. Mnogi govo filozofsko družbeno stavkajoči delavci so pristali v zaporu, ker delo je slonelo predvsem naj bi po trditvah oblasti sodelovali s so- v dialogu, kajti dialog pri- cialističnimi organizacijami in snovali re- naša rešitev. Nismo ga volucijo. Menjavanje delovnega mesta je hoteli razumeti, kot nismo bilo zaradi neznosnih razmer in začasne razumeli Pisma srbskemu narave dela na dnevnem redu. Konec de- priljatelju, ki so izhajala lovnega razmerja je prinesel negotovost v zgodnjih devetdesetih in pričelo se je iskanje novega dela, če letih. Njegova literarna zane v Buenos Airesu pa koder koli drugod puščina je ogromna in čas po Argentini. Delavci so kupili vozovnico bo pokazal, da je Taras Kermauner krepko zaznamoval slovenska dogajanja. ali pa se odpravili kar kot slepi potniki z vlakom v kako bližnje ali bolj oddaljeno Zadnja tri desetletja je preživljal tudi na Krasu v Avbru. Vključil se je v kraški živelj, mesto. Nekoliko laže je bilo onim, ki so v prostor, ki ga je izjemno cenil, čeprav ga takratni lokalni politični vrh ni spreje- bili izučeni v kaki obrti. Mizarji, zidarji ali mal z navdušenjem. Po njegovi zaslugi so vtkana v slovenski literarni in umetniški krojači so lahko opravljali svoj poklic tudi prostor imena in dela kraških ustvarjalcev, ki bi bila pozabljena. Zato je Taras tudi v Argentini, vendar je z ustanavljanjem del nas Kraševcev. velikih industrijskih obratov tudi njim za- čela trda presti. Najtežje čase je prinesla svetovna go- žin, čas, ko so možje povabili svoje žene povezavo Ljudskega odra, Našega doma spodarska kriza med letoma 1929 in ali ljubice in otroke čez ocean. Kako po- in kasneje ustanovljene Zarje, je prišlo do 1932, ki je vse do leta 2001, ko je prišlo membna je bila v obdobju moškega pe- ustanovitve društva Triglav, najpomemb- do finančnega zloma, pomenila najhujšo hanja za vsakdanji kruh vloga žensk, je nejšega združenja primorskih izseljencev. katastrofo za argentinsko gospodarstvo. postalo jasno takoj ob njihovem prihodu Društvu pa so se v duhu jugoslovanske- Za mnoge priseljence, ne le slovenske, v deželo ob Srebrni reki. V nasprotju z nji- ga povezovanja v matičnih državah pri- je čas krize pomenil beračenje, ki je bilo hovimi partnerji niso imele nobenih težav ključila tudi nekatera združenja iz držav pospremljeno z iskanjem hrane med od- pri iskanju dela, saj so premožne družine bivše Jugoslavije. Triglav je tako uradno padki, spanjem na trdih tleh in splošnim kar čakale na marljiva dekleta. Soliden za- nosil ime slovensko-jugoslovansko dru- životarjenjem. Tisoči so čakali na kakrš- služek prizadevnih žena je nudil močno štvo. Stavbo, veliko skoraj pet tisoč kva- no koli priložnost za delo, na stotine jih oporo družinskemu gospodarstvu, ki je dratnih metrov, je, ne da bi zahteval ka- je tavalo in se potikalo po mestu. Med zaradi pogostne moževe brezposelnosti kršno koli plačilo, narisal izjemen arhitekt Slovenci je vladal občutek brezupa, zato dobilo že precej majave noge. Mario Turel, sin Renčana in Biljčanke. Koli- naj bi si v teh težavnih časih marsikdo Kljub temu da je bila večina slovenskih ko prostovoljnega dela je bilo vloženega vzel življenje. Težave niso bile samo go- priseljencev kmečkega in delavskega iz- v gradnjo in opremo zgradbe, si ne upa spodarske narave, ampak tudi politične, vora, se je društvena dejavnost pričela kar ugotavljati nihče. Nekateri so pomagali saj je že leta 1930 v Argentini prišlo do naglo razvijati. Začetek povezovanja lah- z denarnimi prispevki, drugi pri fizičnih, prvega fašističnega udara. Predsodki ko umestimo kar v gostilniška srečanja, tehničnih, dekoracijskih in drugih opra- proti vsem slovanskim priseljencem so kjer so se osnovala nova poznanstva in vilih. Osemdeseta leta so predstavljala naenkrat dobili svoj zalet in hipoma so sklepale zveze, tudi zakonske. Prvo pravo vrhunec ustvarjalne dejavnosti med pri- tudi slovenski imigranti postali »Polacos društvo slovenskih predvojnih priseljen- morskimi izseljenci. Triglav se je ponašal de mierda« (usrani Poljaki) in »Polacos cev je bil socialistično usmerjeni Ljudski z mešanim pevskim zborom, šahovsko piojosos« (ušivi Poljaki). Marsikdo se je že- oder, naslednik istoimenskega društva iz organizacijo, orkestrom tamburic, dvema lel vrniti, saj Argentina ni bila Amerika, ki 5STUB 6TUBOPWJUFMKJ /BÝFHB EPNB NFE plesnima skupinama, raznimi športnimi so jo pričakovali. Toda s čim, ko pa plače katere se je zapisal tudi Pliskovljan Avgu- klubi, folklornimi skupinami ter mladin- niso zadostovale niti za zadovoljitev vsa- štin Štolfa – Matijev, so želeli društvo, ki bi sko organizacijo. kodnevnih potreb? bilo, za razliko od Ljudskega odra, nepoli- z naših krajev Čas tridesetih let ni pomenil samo ob- tično. Naš dom je privabil predvsem ne- Besedilo in slika: Miha Zobec dobja velike gospodarske krize, ampak kdanje podeželane, zato so jih pripadniki 12 je predstavljal tudi čas združevanja dru- Ljudskega odra tudi zmerjali s »kmeti«. S Schengenska meja na fotografijah Bogdana Macarola in Borisa Prinčiča

Ob letošnjem občinskem prazniku Ob- pravila sta jo slovenska fotografa, ki živita vsakodnevno. Medtem ko se Prinčič že čine Zgonik in že 44. tradicionalni razstavi na obeh straneh nekdanje slovensko-ita- od leta 2006 profesionalno ukvarja s fo- vin so med številnimi dogajanji in sprem- lijanske meje. Avtorja se z razstavljenimi tografiranjem in so mu najljubše gleda- ljajočimi prireditvami odprli tudi fotograf- deli priduržujeta ideji trajnega med- liške predstave, koncerti in kulturne ter sko razstavo z naslovm Schengenska meja kulturnega dialoga in sožitja ob sloven- športne prireditve, pa Macarol fotografira - zgodovinski december 2007. Na razstavi sko-italijanski schengenski meji v skupni že od začetka 80. let. S pojavom digitalne v vinoteki v Zgoniku se s slikovitimi foto- zvezi evropskih držav. Marsikdo se na tehnologije se je digitalni fotografiji zapi- grafijami predstavljata Boris Prinčič s Pro- izredno slikovitih in privlačnih posnetkih sal leta 2000 in odslej si je ustvaril zares seka in Bogdan Macarol iz Dutovelj. tudi prepozna, saj prebivalci tega dela bogat osebni arhiv fotografij. Pokriva ši- Gre namreč za razstavo, ki obuja še ved- slovenskega prostora namreč kulturni rok spekter tematskih področij, največ pa no aktualne dogodke izpred pol leta. Pri- dialog dobesedno živijo tudi v praksi, se ukvarja z reportažno fotografijo. Doslej se je predstavil na osmih samostojnih in šestih skupinskih razstavah. Odprtja fotografske razstave so se ude- ležili številni vidni predstavniki občin Zgonik in Sežana v spremstvu kraljice terana Jasmine Macarol. Župana obeh ob- čin - Mirko Sardoč in Davorin Terčon - sta čestitala avtorjema razstave. Prav sežan- ski župan je bil prvi, ki je iz rok zgoniške- ga župana Sardoča prejel novo zastavico zgoniške občine. Razstava bo na ogled do 30. junija, ko se zaključi predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Selila se bo še v druge kraje po Kra- su in širše po slovenskem prostoru.

Besedilo: Olga Knez Z odprtja fotografske razstave v Zgoniku Foto: Nejc Ivančič

5. obletnica delovanja hostla v Pliskovici Kako čas beži… Že peto leto je, odkar Največji dokaz za dobro delo je zadovolj- sodelujejo in smo z velikimi pričakovanji in nemalo stvo gostov in složnost domačinov, ki ne- prispevajo svoj skepse otvorili prenovljeno Slamčevo utrudno sooblikujejo vsakdan v tej kraški kamenček v domačijo v Pliskovici in jo predali v upo- vasici. bogat mozaik rabo. Z veliko vnemo smo se loti dela in Ob tej priložnosti, ko praznujemo 5. turistične po- cela Pliskovica je kar vzbrstela! rojstni dan delovanja in sobivanja z vaš- nudbe Krasa. Ne bi naštevala vseh prireditev, akcij, čani, bi se rada zahvalila vsem, ki so od člankov in objav, ki smo jih v teh letih začetka verjeli v nas in predvsem tistim, Da bi v vsaki zabeležili, niti se ne bi hvalila z dosežki, ki so si zaupanje pridobili s spremljanjem vasi znali naj- statistikami in priznanji, ki smo jih prejeli. našega dela. ti potencial in ga vzgojiti v ploden in Z željo, da bo naslednjih pet let še bolj ustvarjalen način življenja, želim za vse uspešnih, saj iz začetniških korakov pre- nas, Kraševce!

hajamo v leta zrelega razvoja, se obra- in turizem / Gospodarstvo Naš skupni prostor čam na vse, ki lahko s svojim delom in znanjem prispevajo k lepšemu jutri za Za Ekipo MHP, vse nas, ki na Krasu živimo in delamo, da Vodja Tanja Godnič 13 Vipavska furenga v Lipico Prvič prikazali tradicijo lova na lisico in s štirivprego pripeljali vipavsko vino ter kraljico zelena Letošnje konjeniške prireditve v Lipi- ci, ki so se dogajale vsak konec tedna v aprilu, so se zaključile z vikendom konjev in tradicije. Na dvodnevno prireditev je privabil številne obiskovalce, ki so si z za- nimanjem ogledali lov na lisico in soko- larstvo. Prireditev je popestril tudi prihod tradicionalne konjske vprege - furenge - iz Vipave, ki je pripeljala vipavsko vino (po dobrih osmih urah vožnje), vino pa je bilo možno tudi degustrirati. Furmani so že v jutranjih urah startali izpred vipavske kleti s štirivprego s fur- manskimi sodi za prevoz vina. Po besedah predsednika društva za oživljanje lo- kavskega izročila Doli Borisa Blaška, je les teh posebnih sodov debelejši, sodi imajo Brij na Vipavskem v Trst, sedaj pa je svoje bodo s konji prevozili tri tisoč kilometrov, dva obroča več kot običajni ter nimajo mesto dobil v Goriškem muzeju, kjer je saj bodo slavju nazdravili s šampanjcem. portela. Društvo Doli, ki je bilo ustanov- kot oblikovalec zaposlen tudi predsednik Na furmanskem vozu pa je bila poleg ljeno leta 1991, da bi ohranjalo tradicije društva Doli Boris Blaško, ki večino svo- harmonikarja tudi prikupna kraljica vina prevoza in furmanstva, šteje preko 60 jega prostega časa nameni raziskovanju zelen Mojca Ferjančič, ki si je ta laskavi članov. Tokrat pa je na pot odšlo deset furmanstva. Pravi, da je v novogoriški naslov priborila na izboru za kraljico na njihovih članov, ki so se zaustavili v Pod- zbirki preko 50 vozov, eden izmed njih je prireditvi Vipavska trgatev. Z veseljem je nanosu, na Vrabčah, v Grižah, Štorjah (kjer tudi furmanski voz za prevoz vina. Vipav- obiskovalcem postregla z izbranim kvali- so imeli tudi kosilo v gostilni Skok), Da- ski furmani so tudi stalni gostje tradicio- tetnim vinom zelen, ob tem pa poudarila, nah pri Sežani, Sežani in svojo furango na nalnega Furmanskega praznika v Postoj- naj ga pijejo zmerno in z občutkom. 36 kilometrov dolgi poti zaključili v Lipici. ni, kjer redno pobirajo nagrade. Furanga Voz, s katerim so vozili vino, je star več kot v Lipico, ki pomeni razstavo v živo, je že Besedilo in slika: Olga Knez 90 let in je vse do leta 1940 vozil vino iz 73. po vrsti. Še posebej slovestno bo, ko Z lipicanci navdušili obiskovalce Kobilarna Lipica je v sodelovanju z Za- cem slovenskega glavnega mesta po- larna Lipica predstavila tudi z lastno pro- vodom za turizem Ljubljana predzadnjo nudila brezplačne vožnje z dvovprežnimi mocijsko stojnico. majsko soboto meščanom in obiskoval- lipicanskimi kočijami. Dan lipicanca praznujemo v Sloveniji že Dogodek v Ljubljani so že drugo leto nekaj let. Na ta dan je 19. maja 1580 leta zapored pripravili ob Dnevu lipicanca. karantanski nadvojvoda Karel II., vladar Povabilu se je odzval tudi župan Mestne takratnih slovenskih dežel, od tržaškega občine Ljubljana, Zoran Janković. škofa Coretta kupil posestvo Lipica s ko- Organizatorji so zadovoljni s številom bilarno kraških konj. Svetovna populaci- obiskovalcev, saj jih je več kot petsto v ja lipicancev danes šteje približno 6000 treh urah uživalo v vožnji s kočijami. Na konj. V Sloveniji danes beležimo približ- brezplačno vožnjo po parku Tivoli so no tisoč lipicancev, od katerih plemen- radovedne in navdušene obiskovalce ska čreda Kobilarne Lipica šteje več kot popeljali kočijaži z dvema kočijama v la- štiristo živali, približno šesto slovenskih. sti lipiške kobilarne, prisostvovali pa so lipicancev pa je v zasebni reji Združenja

Gospodarstvo in turizem Gospodarstvo tudi kočijaži Združenja rejcev lipicancev rejcev lipicancev Slovenije. Slovenije. Središče dogajanja celotnega triurnega dogodka je bilo na začetku Ja- Besedilo in slika: Olga Knez 14 kopičevega sprehajališča, kjer se je Kobi- 8. mlada Vilenica

V soboto, 24. maja 2008, je bila v jami Vilenica podelitev nagrad Kristalno pero osme Mlade Vilenice 2008. Letos je sodelovalo 196 učencev (179 iz Slovenije, 17 iz Italije) iz 43 osnovnih šol (39 iz Slovenije, 4 iz Italije), kot vedno v dveh starostnih skupinah: od 6 do 10 let (46 učencev – 43 iz Slovenije, 3 iz Italije) in od 11 do 14 let (150 učencev – 136 iz Slovenije, 14 iz Italije). Pri ustvarjanju jim je pomagalo 75 mentorjev (69 iz Slove- nije, 6 iz Italije). Na natečaj so poslali 265 pesmi (56 v mlajši skupini, 209 v starejši skupini). Osnovnošolci, udeleženci mednarodne literarne nagrade Mlada Vilenica, so se s svojimi starši in mentorji pred jamo za- čeli zbirati že okrog 15. ure. Organizatorji Vzdušje ob podelitvi nagrad Mlade Vilenice je vedno čudovito (z leve): Ana Godnik, Iztok Bandelj, Liam – Kulturno društvo Vilenica, Območna iz- Visentin, Ana Šemrov, Magdalena Svetina Terčon in Maja Razboršek (posnela Slavka Kranjc). postava JSKD Sežana in jamarsko društvo Sežana – so jim najprej razdelili zbornik delitev nagrad. Po pozdravu podžupana Sežana - za pesem Sedim … Mentorica je 8. Mlada Vilenica. V zborniku je objavljena Občine Sežana Iztoka Bandlja je v kratki Marija Štekar Košuta. po ena pesem od vsakega od sodelujočih plesni točki zaplesala plesna skupina Ob koncu svečanosti so delček kra- učencev, torej 196 pesmi (5 med njimi v Mehki čevlji iz Sežane pod vodstvom Mi- ške ljudske dediščine pričarale še pevke tujem jeziku s prevodom v slovenščino). lojke Širca, nato pa je utemeljitvi za pode- Kulturnega društva Kraški šopek Sežana Izšel je broširan na 184 straneh v 500 iz- ljeni nagradi prebrala predsednica žirije – vodi jih Andreja Breščič – ki so obleče- vodih, velikosti 14,50 x 20,50 cm, uredil Maja Razboršek ter na oder povabila oba ne v ročno izdelane kraške noše zapele pa ga je David Terčon. Nekaj kasneje je nagrajenca ter Iztoka Bandlja in Magdale- štiri kraške ljudske pesmi. prisotne pozdravila Magdalena Svetina no Svetina Terčon, ki sta nagradi izročila. Celotno prireditev je kot že nekaj let Terčon, vodja Mlade Vilenice in obenem Nagrajenec 8. Mlade Vilenice v skupini zapored z izredno srčnostjo in neposred- članica žirije, potem pa so najpogumnej- od 6 do 10 let je Liam Visentin, učenec nostjo vodila Ana Godnik. ši mladi pisci pred kočo Jamarskega dru- 4. razreda Osnovne šole Alberta Sirka iz Sproščen in živahen literarni popoldan štva Sežana prebirali svoje pesmi. Križa v Italiji - za pesem Viteški dvoboj. se je pred jamo še nekaj časa nadaljeval z Vsi udeleženci so se v jamo Vilenica po- Mentorica je Barbara Boneta. neformalnim druženjem udeležencev ob dali nekaj minut pred 17. uro, ko se je z Nagrajenka 8. Mlade Vilenice v skupini pogostitvi. nastopom mladega sežanskega violinista od 11 do 14 let je Ana Šemrov, učenka Za konec pa še kratko elektronsko spo- Aleksandra Jovetića začela svečana po- 9. razreda Osnovne šole Srečka Kosovela ročilo mentorice letošnjega nagrajenca, ki slikovito pričara prelepo vzdušje med mladimi literati: Spoštovani! Pišem Vam, da se Vam iz srca zahvalim za tako prisrčno prireditev in nagrajevanje. Misli in besede priredi- teljev Mlade Vilenice me vsako leto prijetno presenečajo, letos pa, ko je bil med nagrajenci tudi nas učenec, mi je šlo kar na jok. Še enkrat hvala za vse! – Učiteljica Barbara Izvedbo 8. Mlade Vilenice so omogo- čili: Občina Sežana, Ministrstvo Republi- ke Slovenije za kulturo, Zadružna kraška banka Opčine, Italija, Banka Koper, d. d., Kultura Koper in Kraški zidar, d. d., Sežana. 15 Besedilo in slika: Izak Štok Pesem se je dotaknila ljudi, ki živijo svoj svet

V sredo, 23. 4. 2008 smo bili člani me- šanega pevskega zbora KD Jože Pahor iz Sežane v gosteh v Socialno-varstvenem zavodu v Dutovljah. Bil je to eden izmed navadnih dni v tednu, za oskrbovance tega zavoda pa zagotovo dan, ki ga še dolgo ne bodo pozabili. Naš zbor se je vabilu odzval tokrat že drugič, ker smo v njem ljudje, ki še kako dobro vemo, kaj pomeni peti ljudem, ki z odprtimi usti in očmi sprejemajo vase žlahtno sporočilo pesmi. Zanje ni pomembno, kolikoglasno jim zapoješ, tudi ne, kako zahtevne pesmi jim položiš v na- ročje vsakdana, zanje je pomembno dru- ženje in obisk ljudi. In mi smo to storili, za- vedajoč se, da jim lahko tako polepšamo dan pred bližajočimi se prazniki. Mnogi od nas načrtujejo kratka potovanja za pr- vomajske praznike, drugi se veselijo raz- ličnih prireditev, piknikov in druženj s pri- povsem normalno sprejeti drugačnost, ki ali nasmeh, to je zanje bogastvo dneva. jatelji, oskrbovanci socialno-varstvenega je danost tega življenja. S posebnim ob- Čestitamo in hvala vam vsem. Hvala pa zavoda v Dutovljah pa so sposobni spre- čutkom pa smo sprejeli delavce doma, ki tudi naši mladi in obetavni zborovodkinji jeti le tisto, kar jim ljudje zunaj doma kot se resnično razdajajo in izgorevajo zanje, Andreji Grželj Breščič. Brez nje bi bili mi, drobtinico ponudimo za praznične dni. ki so drugačni, zato pa človeka toliko bolj pevci kot pomlad brez cvetja in verjeli ali Peli smo z vsem žarom, kot bi pred nami potrebni. Veliko srce in čutečo dušo ima- ne, dobra in lepa pomlad smo – lepo in bila strokovna žirija, ki bi ocenjevala naše jo medicinske sestre, negovalke, ﬁziotera- uglašeno pojemo. petje, in le tu in tam nam je pogled na- pevtke in nenazadnje tudi hišnik, osebje Povabite nas kdaj medse. nje vzbudil občutek usmiljenja. Pa smo to iz uprave in čistilke. premagali in prav je tako, kajti vrednost Vsak v pravem trenutku in na pravem Sopranistka Mirjam Gec življenja je prav v tem, da zmoremo ljudje mestu podari oskrbovancu toplo besedo Zlati čoln na literarni koloniji Od petka, 30. maja, do nedelje, 1. juni- nost Dragice Breskvar, sooblikovalo vsebi- ima 20 članov) ter društveno založniško ja 2008, je v Škocjanu pri Divači potekala no kolonije. Že v petek zvečer je Zlati čoln dejavnost s poudarkom na izdajanju al- literarna kolonija Javnega sklada RS za na dvorišču turistične kmetije Pr' Betanci manaha za literaturo in kulturo Iz Zlatega kulturne dejavnosti. Prirejajo jo že več kot v Betanji udeležencem kolonije predsta- čolna. Člani literarnega društva Aleksan- trideset let, vsako leto pa se seli drugam. vil svoje delovanje. Predsednik društva der Peršolja, Maja Razboršek, Magdalena Tokrat je gostovala na Krasu tudi zato, ker David Terčon je na kratko orisal zgodo- Svetina Terčon, David Terčon in Aldo Žer- jo je organizator združil s praznovanjem vino in dejavnost društva, pri čemer je jal so nato brali svoja besedila, za tem pa 10-letnice Literarnega društva Zlati čoln izpostavil predvsem njegov pomen za je stekel še sproščen pogovor med njimi Sežana, ki je, na vabilo vodje kolonije, širjenje zavedanja o širini literarnega in udeleženci kolonije o dražeh in pasteh samostojne svetovalke za literarno dejav- ustvarjanja na Krasu in v Brkinih (društvo ljubiteljskega literarnega ustvarjanja. Na- slednji večer, v soboto, je udeležence kolonije obiskala Jolka Milič. Sprejeli so jo z nestrpnostjo, njene iskrive odgovore na vprašanja Magdalene Svetina Terčon, ki se je z njo pogovarjala, pa nagrajevali s ploskanjem. Ob radovednih vprašanjih so udeleženci pokazali globoko spoštovanje do nesporno impozantnega življenjskega prevajalskega in polemičnega dela legen- de kraških literatov. Literarna kolonija, ki se je je sicer udeležilo 20 ljubiteljskih piscev iz vse Slovenije, ki so na njej izpopolnje- vali svoje literarno znanje, se je končala v nedeljo, 1. junija, s predstavitvijo obeh literarnih delavnic, ki sta potekali v njenem

Kultura okviru: za prozo je vodila Lela B. Njatin, za poezijo pa Jože Štucin. 6EFMFäFODFNMJUFSBSOFLPMPOJKFTPW#FUBOKJCSBMJ QSJWPEOKBLV[MFWF "MEPÇFSKBM .BHEBMFOB4WFUJOB 16 Terčon, Aleksander Peršolja in Maja Razboršek (posnel David Terčon). Izak Štok Navzkrižna srečevanja Avgust Ob slovenskih dnevnih knjige so se v (Vas nad morjem, Dom Lepe Vide in La- sežanski Kosovelovi knjižnici zvrstili šte- guna). Stavke je uglasbila Dina Slama, ki vilni dogodki, med njimi tudi literarni je bila tudi na literarnem večeru, skupaj s Černigoj večer z doktorjem znanosti, akademi- slikarjem Žerjalom, ki je na ogled postavil (24. avgusta 1898, Trst – kom in rednim članom Slovenske aka- slikarski triptih. 17. novembra 1985, Sežana) demije znanosti in umetnosti Tarasom Kermauner je izredno plodovit in vse- Kermaunerjem. Predstavili so njegovo stranki kritik, esejist, publicist, polemik in Na sežanskem novejšem pokopa- esejistično-memoarno knjigo Navzkriž- urednik. Začel je objavljati že 1946. leta in lišču na levi strani starega pokopa- na srečevanja (spomini, portreti, analize), je v 50. in 60. letih postal eden vodilnih lišča stoji nagrobni spomenik, ki se ki je izšla v zbirki Belatrina pri ljubljanski piscev t.i. kritične generacije. Zadnja leta močno razlikuje od ostalih. Krasi ga Študentski založbi. V razgovoru z glavnim pa se skupaj z ženo Alenko Goljevšček velika naravna kraška skala, kakršne in odgovornim urednikom založbe Mitjo srečamo na gmajni, po kateri je to- likokrat hodil naš tržaški Slovenec in slikar Avgust Černigoj. Avgust Černigoj je bil vsestranski umetnik, ki je vse svoje življenje posvetil slikarstvu. Letos avgusta bi praz- noval 110-letnico svojega rojstva. Bil je nemiren duh, ki je venomer nekaj iskal. Zato se je v umetnosti loteval vedno novih smeri. Njegov opus je velikanski: od risb, portretov, slik, lepljenk in grafik, od čiste figuralike do popolne abstraktnosti se giblje njegova ustvarjalnost. V cerkvah slovenskega Primorja je ustvaril številne freske in lesene intarzije. Poučeval je tudi na srednjih šolah, saj je opravil habilitacijski izpit že leta 1922. Z umetnostjo se je oplajal v srcu Evrope, v Münchnu. Tam je spoznal Taras Kermauner v pogovoru z urednikom Mitjo Čanderjem. tudi Karmelo Kosovel, sestro pesnika Srečka Kosovela, ki je tam študirala Čandrom je gost, doma iz Avberja na Kra- posveča zahtevnemu projektu RSD (re- glasbo. Tako je spoznal tudi revolu- su, razkril svoje poglede na svet in vse- interpretaciji in rekonstrukciji slovenske cionarni duh Srečkovih pesmi. Od- bino knjige. dramatike). Izumil je tudi poseben kritiški ločil se je, da pride v Ljubljano in Ob tej priložnosti so v pritličju knjižnice jezik (kratilščino). V knjigi Navzkrižna sre- Srečka osebno spozna. V letu 1924 postavili razstavo Kermaunerjevih števil- čevanja se avtor leteva portretov svojih se je predstavil z razstavo konstruk- nih knjižnih del, ki sta jo zasnovali Martha duhovnih očetov (Vidmarja, Kocbeka, tivističnih del v Ljubljani in dosegel Sotelo Bunjevac in Tea Štoka. V kulturnem Mraka, Kidriča idr.) preko razmišljanja o velik uspeh. S Srečkom Kosovelom programu sta sodelovala dramski igralec generacijskih kolegih (Božiču, Rožancu sta postala prijatelja in sta utrla pot konstruktivistični smeri v umetnosti. Černigojevo kratko bivanje pri Srečku v Tomaju pa ni bilo ravno uspešno, saj ga je Srečkov brat Stano v imenu Kosovelove družine odslo- vil. Kljub temu se je Srečka Černigoj spomnil ob pesnikovi smrti leta 1926 in mu v tržaški reviji Naš glas posvetil zelo odmeven nekrolog. Posebej pa je upodobil Srečka v danes zelo po- znanem »konstruktivističnem« por- tretu, ki je leta 2004 na znamki Pošte Slovenije z nominalno vrednostjo 221 tolarjev obšel svet. Černigoj je zadnja leta preživel v Lipici, kjer je živel v hotelu Maesto- Miloš Pahor, Dina Slana, Mitja Čander, Taras Kermauner, Edi Žerjal in Aleksij Pregarc. so. S seboj je prinesel velik del svojih umetnin in jih zapustil Lipici, ki je Aleksij Pregarc, ki je prebiral odlomke iz itd.) ter zaključi s pretresljivim esejem ob uredila Galerijo Avgusta Černigoja. predstavljene knjige, in glasbenik Miloš smrti svojega očeta. 6NSMKFW4FäBOJ Kultura Pahor, ki je na flavto zaigral stavke, po katerih se imenuje triptih treh slik trža- Besedilo in slika: Olga Knez Pavel Skrinjar škega akademskega slikarja Edija Žerjala 17 Predstavili knjigo dr. Jožeta Pirjevca »Trst je naš!«

Povabilu Kosovelove knjižnice v Se- žani na srečanje, na katerem so 8. maja 2008 predstavili znanstveno monografijo priznanega tržaškega avtorja in zgodo- vinarja prof. dr. Jožeta Pirjevca z naslovom Trst je naš!: boj Slovencev za morje (1848-1954) (izšla je lani v zbirki Korenine pri Novi reviji v Ljubljani) se je odzvalo precejšnje število obiskovalcev, saj so ponosni na na domačega ustvarjalca, katerega ugled sega širom po svetu. Z avtorjem dr. Pirjevcem, ki je predstavil poudarke iz obsežnega gradiva, se je pogovarjal dr. Stanislav Renčelj, medtem ko je urednik knjige dr. Gorazd Bajec predstavil avtorja in njegovo delo. O založbi pa je spregovoril Tomaž Zalaznik. Večer je obogatil tudi izbor fotografij iz knjige, ki ga je računalniško predstavil sodelavec knjižnice Bojan Kavčič. Številne prisotne je pozdravila ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Nekaj časa pa so namenili tudi odgovorom na zastavljena vpraša- nja. tržaškem vprašanju. Zajeto je obdobje med 2. svetovno vojno ter zaključi s par- Do sedaj je profesor Pirjevec, ki pouču- bogate slovenske zgodovine od pomladi tizansko osvoboditvijo in zasedbo Trsta. je na koprski Fakulteti za humanistične narodov (1848) do Londonskega memo- V zadnjem delu opiše jugoslovansko in študije in raziskuje na Znanstveno-raz- randuma (1954). Vsebina je razdeljena slovensko diplomatsko dejavnost, coni A iskovalnem središču, poleg številnih v štiri dele. Avtor najprej opiše obdobje in B, STO, leto 1948 in sklene s prikazom člankov in razprav objavil 14 monogra- do propada Avstro-Ogrske s prizadevanji okoliščin ob podpisu Londonskega me- fij. Monografija Trst je naš!, ki temelji na slovenskih politikov in izobražencev ob moranduma. bogatem arhivskem gradivu iz javnih in zamisli o združeni Sloveniji. V drugem Dr. Pirjevec in dr. Bajec pa že pripravlja- zasebnih virov, je nastala na povabilo delu zajame obdobje fašizma po 1. sveta novo knjigo, ki bo posvečena fojbam glavnega uradnika založbe Nova revija tovni vojni, organizacijo TIGR in politično in bo izšla v začetku prihodnjega leta pri Nika Grafenauerja in združuje ter dopol- gibanje, ki ga v tretjem delu nadaljuje s Založbi Nova revija. njuje dosedanja vedenja in spoznanja o politično neenotostjo in sprtostjo skupin Besedilo in slika: Olga Knez Navduševanje za branje Ob mednarodnem dnevu knjige, 23. “Navduševanje za branje” različne goste. in odgovorni urednik Študentske založbe aprila 2008, je Kosovelova knjižnica Seža- Pogovor je povezovala slovenistka in fran- iz Ljubljane, je poudaril, da se bralce nav- na povabila na okroglo mizo z naslovom cistka Patricija Dodič. Mitja Čander, glavni dušuje predvsem s kakovostno knjigo, in da pravzaprav, kdor hoče brati, bere, kljub nenehnim vplivom globalizacije, da pa je potrebno med prebiranjem ohraniti distanco in kritičnost. Nejc Ivančič, učitelj slovenskega jezika s književnostjo na OŠ Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah, je komentiral nesmisel učnega načrta pri pouku slovenskega jezika, saj zajema 60 odstotkov obravnave neumentostnih besedil. Kljub temu mladi učitelj optimi- stično zre na novo generacijo bralcev, saj jim pravzaprav, kljub zanimanju za Row- lingovo, ne poide želja po branju slovenskega leposlovja. Slavko Pregl, predsednik Društva slovenskih pisateljev in do nedavnega predsednik Bralne značke, je povedal, da je stik bralca in avtorjev besedil nujno potreben in je hkrati pojasnil, Kultura kako je pisateljsko poslanstvo oteženo zaradi birokratskih zahtev naše države. 18 Maja Razboršek, pesnica in mentorica bralnega študijskega krožka Sončna ura, z bralnim nahrbtnikom, v katerega daje kratnem srečanju znašli predvsem zago- je menila, da je pogovor o prebranem knjige, zanimive za vso družino. Damijan vorniki branja in da bo najbrž v izziv na- besedilu v bralnem krožku izredno zaže- Stepančič, akademski slikar in ilustrator, slednje srečanje, kjer se morda pridružijo len, saj bralec na ta način postane veliko svoje bralce navdušuje s komičnimi ilu- tudi tisti, ki jim branje ni najpomembnej- bolj samozavesten in kritičen in - tudi po stracijami in zagovarja nehermetičnost še. Čeprav je okrogli mizi sledilo le malo njenem mnenju in mnenju udeleženk in nemistificiranje knjige, v kar jo hočejo poslušalcev, so se udeleženci izredno raz- njenega krožka - živi stik z avtorjem iz- zapreti slovenski založniki. Peter Svetina, govorili in odlično izpeljali pogovor do redno pozitivno vpliva na bralca. Mari- profesor na celovški univerzi in pisatelj, konca. Izvedbo okrogle mize so omogo- janca Ajša Vižintin, učiteljica slovenščine dobitnik letošnje nagrade za izvirno slo- čili: Bralno društvo Slovenije, Društvo slo- in knjižničarka na OŠ Dragotina Benčiča vensko slikanico Klobuk gospoda Kon- venskih pisateljev, Ministrstvo za kulturo Brkina v Hrpeljah, trdi, da je za bralca, stantina, svoje študente navdušuje z na- RS, občina Sežana, Študentska založba šolarja ali odraslega, izredno pomemb- tančnim in zanimivim izborom knjig in s Ljubljana in založba DZS Ljubljana. na družina, iz katere izhaja. Obenem je pogovorom o književnosti. zelo pomembno, v kolikšni meri starši 6WPEOP JO [BLMKVŘOP NJTFM KF QPEBMB Besedilo in slika: Patricija Dodič sami berejo in navdušujejo svoje otroke ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana, za branje. Sama svoje bralce navdušuje Nadja Mislej Božič, ki meni, da so se na to- Zvoki paleolitika in Trubar V Kosovelovi knjižnici Sežana se je z zadnjim, 14. srečanjem zaključil projekt slovenskih dokumentarnih filmov pod skupnim naslovom Vsi Jadranovi filmi. Tudi tokratni gost večera je bil Jadran Sterle, režiser in novinar slovenske na- cionalne TV ter avtor že štirinajstih dokumentarnih filmov, ki so jih v sežanski knjižnici predstavili od septembra lani do letošnjega aprila. Zadnji večer je bil posvečen 30-minut- nemu filmu Zvoki paleolitika, ki govori o glasovih - zvokih, ki so morda odzvanjali v pokrajinah takratne kamene dobe. Piš- čal iz Divjih bab je stara okrog 60 tisoč let. Čeljust jamskega medveda, ki jo je Sreč- ko Brodar našel v Potočki zijalki, je stara »samo« 30 tisoč let. Na še veliko starejšo piščal je v filmu zaigral Matija Terlep, o zvokih in instrumentih pa v filmu govori znana arheomuzikologinja dr. Mira Omer- zel – Mirit. Tokrat je avtor filma, ki ga je posnel snemalec Boris Poropat, povabil Ob avtorju filma Jadranu Sterletu je na piščal iz medvedove kosti zaigral Alojz Batista še posebnega gosta. To je 81-letni Alojz Batista iz Kopra, ki je občinstvu zaigral na piščal iz medvedove kosti. Žal pa se sre- protestantskega pridigarja in preroditelja, čanja ni mogel udeležiti njegov vnuk Vid, je zapisal akademik dr. Matjaž Kmecl in z ki v filmu igra neandertalca. Po večeru, njim nagovarja slovensko ljudstvo. Skozi ki ga je vodil Mario Gerjevič, je ravnatelji- predstavo se izčistita Trubarjev lik in nje- ca sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič gova osebnost - uporniški razumnik in obljubila, da bodo s srečanji s Sterletom samohodec v vsej svoji človeški ranljivo- nadaljevali v juliju. sti. Igralec Štern, ki je po zaključeni AGRFT Četrtkov večer pa so v knjižnici nada- delal v različnih gledališčih (med njimi ljevali s posebnim gostom, dramskim tudi v SSG v Trstu in PDG v Novi Gorici), je igralcem Anatolom Šternom, ki je pred- opustil igralski poklic, bil več kot 20 let di- stavil monodramo Trubar pred slovensko rektor knjižnice v Kranju in se je po upo- procesijo. Dogodek, kjer je igralec pri- kojitvi vrnil na odrske deske. Čeprav ni v čaral Trubarjev čas in razmišljanje, sodi v navadi, da se igralci po odigrani predstavi sklop praznovanj 60-letnice ustanovitve srečajo z obiskovalci, je Štern to storil in sežanske ljudske knjižnice in 45-letnice izrazil svoje zadovoljstvo nad senzitivnim poimenovanja po Kosovelu. Predstava občinstvom, ki je z mimiko, gestami in je organizirana ob letošnji 500-letnici čustovanjem sprejemalo predstavo, ki jo rojstva začetnika in utemeljitetlja slo- je zaigral že več kot 40-krat.

venskega knjižnega jezika in književnosti Kultura Primoža Trubarja. Besedilo samogovora, Besedilo in slika: Olga Knez v katerem so zajete ključne teme iz razgi- igralec Anatol Štern interpretira pridigo Primoža Trubarja bane življenjske poti najpomembnejšega 19 Pregledna razstava Jerneja Vilfana Optimistične slike Nine Zuljan Kako je lahko starost ustvarjalna in življenje polno ustvarjalnih Medtem ko v zgornjih prostorih Kosovelovega doma razstavlja izzivov, govori tudi retrospektivna razstava slikarskih del Jerneja Jernej Vilfan, so v spodnjih razstavnih prostorih kulturne prestolnice Vilfana, rojenega 1941. leta. Slikar živi v Socialno-varstvenem za- Krasa, v Mali galeriji, odprli razstavo slik mlade diplomirane slikarke vodu v Dutovljah. Razstavo, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Nine Zuljan iz Šempetra pri Gorici. Avtorico, ki nadaljuje tradicijo pre- Vilenica, so konec aprila odprli v sežanskem Kosovelovem domu. poznavnega primorskega slikarstva, in njeno delo je po uvodnem pozdravu programskega vodje Kosovelovega doma Davida Terčona predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. V kulturnem programu pa so zaigrali učenci sežanske glasbene šole pod vodstvom Tamare Ražem.

Življenjsko pot slikarja, ki je bila prepletena z družino diplo- Na sliki: Anamarija Stibilj Šajn, Nina Zuljan in David Terčon mata v samem vrhu poličnega življenja takratne Jugoslavije, in Nina Zuljan, rojena 1971. leta v Postojni, je diplomirala leta 2000 na njegova dela, nastala v obdobju zadnjega pol stoletja, je orisal Šoli za risanje in slikanje pri profesorju Mladenu Jernejcu z diplomsko zgodovinar dr. Jože Pirjevec iz Sežane. Vilfanov oče Jožef je bil nalogo Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico. V svojem sli- predsednik Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko, prva po- karstvu raziskuje predvsem skrivnostni, pravljični svet, poln čudežnih vojna leta zvezni javni tožilec, sekretar jugoslovanske delegacije ptic, angeov, vil in obilice čudes. Skuša ga približati odraslim. Njene na pariški mirovni koknferenci, vodja stalne misije pri Združenih slike so nekakšen opomin, da naj posameznik ponovno odkrije govo- narodih, velposlanik v Indiji in Burmi ter šef Titovega kabineta. rico svojega skrivnostnega sveta. V kulturnem programu je sodeloval mešani PZ Sežana, slikar Njene slike ne vabijo samo otrok, ampak tudi odrasle, da se pred pa je obiskovalce vodil od platna do platna in jim razlagal svoja njimi ustavijo in uživajo v pravljičnem svetu. Razstava Nine Zuljan bo dela. v Sežani odprta mesec dni, do srede junija. Besedilo in slika: Olga Knez Besedilo in slika: Olga Knez Kraška harmonika uspešno deluje Kulturno društvo Kraška harmonika, ki v svojih vrstah združu- je 90 članov s Krasa, Brkinov, Obale, goriškega in zamejskega prostora, je v lanskem letu uspešno delovalo. V društvu so še posebej ponosni na mlade godce, pomembno mesto pa zav- zemajo veterani, ki svoje izkušnje in znanje prenašajo na mladi rod. Pod vodstvom profesorja Zorana Lupinca že vrsto let uspeš- no organizirajo šolo diatonične harmonike. V letošnjem letu jo je uspešno zaključilo 46 učencev. V sodelovanju s TD Tatre so organizirali izborno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečna. Ob sežanskem občinskem prazniku so konec avgusta postavili stojnico. Pred dvema letoma so ob 20-letnici društva izdali zgoščenko, na kateri je posnetih osemnajst skladb njihovih članov, je na ne-

davnem občnem zboru poudaril dolgoletni predsednik društva Ludvik Žiberna. Tudi v letošnjem letu bodo nadaljevali z zastavljenimi aktiv- nostmi. V juniju organizirajo strokovni izlet z ogledom etnograf- skega muzeja v Ljubljani in Avsenikove domačije na Begunjah. Tudi letos bodo izpeljali izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečna, ki bo potekalo 29. junija na Tatrah na Brkinih. Ob se- žanskem občinskem prazniku 28. avgustu pa prirejajo srečanje članov na Grižah, kjer bodo podelili nagrade najzaslužnejšim članom.

Kultura Na občnem zboru so za častnega člana razglasili profesorja Zorana Lupinca, ki že od vsega začetka delovanja društva uspeš- no skrbi za strokovnost in vodi šolo diatonične harmonike. 20 Besedilo in slika: Olga Knez Tomajska literarna druženja že sedmič V nedeljo, 25. maja 2008, so Združenje književnikov Primorske, Krajevna skupnost Tomaj in Kulturno društvo Tomaj pripravili že sedma Tomajska literarna druženja. Začela so se pravzaprav v Seža- ni, ko je ob 15. uri izpred sežanske Ljud- ske univerze, stavbe, v kateri se je rodil pesnik Srečko Kosovel, ki so mu druženja tudi posvečena, na pot po Kosovelovi poti krenila skupinica, žal, le dvanajstih pohodnikov. Organizatorji so jih kmalu po 17. uri, skupaj s preostalimi obiskovalci prireditve, pričakali s čajem, tropinov- cem in teranom pred Kosovelovo hišo v Tomaju, kjer so se ob 17.30 sedma Tomaj- ska literarna druženja začela tudi uradno. Prisotne sta pozdravila Vojko Terčon, predsednik Krajevne skupnosti Tomaj, in 6ŘFODJQPESVäOJŘOF0À5PNBKTPTQSJTSŘOJNLVMUVSOJNQSPHSBNPNJ[SFLMJEPCSPEPÝMJDPPCJTLPWBMDFN tajnik Združenja književnikov Primorske 7. Tomajskih literarnih druženj (posnel David Terčon). David Terčon. Nato so v prisrčnem kulturnem programu nastopili učenci to- dobitnici predzadnje literarne nagrade pokušino je tri kratke pesmi v angleščini majske podružnične šole OŠ Dutovlje in Prem. Razkrila je nekaj svojih pogledov na tudi prebral. Sledil je nastop skupine Ena pokazali svoje glasbeno, pevsko in reci- pesnjenje in literarno dogajanje na sploh. ﬁna traparija - iz Nove Gorice. Vida Mokrin UBUPSTLP[OBOKF6EFMFäFODJQSJSFEJUWFTP Z njo se je pogovarjal David Terčon, seve- Pauer (avtorica besedil in glas), Peter Jan se zatem podali h grobu družine Kosovel, da pa je prebrala tudi nekaj svojih pesmi. (kitara) in Vladimir Hmeljak (zvočni učin- kjer so Srečkove pesmi brali književniki Bert Pribac je spregovoril o nastajanju in ki) so izvedli pesniški koncert z naslovom Bert Pribac, Magdalena Svetina Terčon in pomenu knjige The Golden Boat, obšir- Čutnost-smeh-duhovnost in tako z obili- David Terčon, Josip Osti pa eno od svojih nega izbora pesmi Srečka Kosovela v an- co duhovitosti in sproščenosti sklenili 7. pesmi. Program se je nadaljeval v vaškem gleščini, ki jih je prevedel sam ob sodelo- Tomajska literarna druženja. kulturnem domu. Čas je bil najprej name- vanju Davida Brooksa. Prevod je izšel pri njen pesnici Magdaleni Svetina Terčon, založbi Salt Publishing iz Cambridgea. Za Besedilo in slika: Izak Štok

Konzorcij kraških pridelovalcev terana G.I.Z. Da bi povezovali večje kraške vinarje, t TLSC[BLBLPWPTULPOUSPMFWJOPHSBEB Na pobudo predsednika dr. Mirana Vo- dvigovali kakovost terana PTP ( priznano in vina (konzorcija si je določil še strož- dopivca so bili povabljeni ugledni novi- tradicionalno poimenovanje), predvsem je kriterije pridelave, zato potrjena vina narji in pisci o vinu s Hrvaške, Italije in pa zaradi skupne promocije tega poseb- dobijo ovratnico z znakom konzorcija); Slovenije, kateri so pokusili 19 vzorcev neža in Krasa nasploh, je nastajal Kon- t J[PCSBäFWBOKFŘMBOPW terana PTP našega konzorcija in tri s Tr- zorcija kraških pridelovalcev terana . t QPWF[PWBOKF [ ESVHJNJ LPO[PSDJKJ žaškega Krasa - iz Konzorcija za zaščito Sedaj šteje 31 članov. doma in preko meje – povezovanje kontroliranega porekla vin »KRAS«. predvsem z zamejskim Konzorcijem V kulturnem programu so sodelovali: Glavne naloge konzorcija so: terana. Slovenska vinska kraljica, kraljica terana, t OBQSWFNNFTUVQSPNPDJKBWJOBUFSBO moški zbor Rožmarin in mlada ﬂavtistka. PTP - skupaj z ostalimi značilnimi pri- Teran PTP, kateri izpolnjuje kriterije ka- Na koncu so poskusili kraške dobrote in delki (kraški pršut, kraški ovčji in kozji kovosti in ki ga Konzorcij potrdi, nosi vzorce terana. Degustacije se je udele- sir, kraški med, značilne kraške alkohol- oštevilčeno nalepko na vratu steklenice z žilo preko 240 ljubiteljev tega temnega, ne pijače in Kras kot naravna in kultur- znakom Konzorcija. gostega in ekstraktnega kralja Krasa.

na krajina); Konzorcij se je v petek, 6. junija, že če- Mislim, da je bila izvedena še ena lepa / Kmetijstvo Kultura t TLVQOP OBTUPQBOKF OB SB[MJŘOJI QSJSF- trtič predstavil na gradu Štanjel, ta pred- promocija KRASA. ditvah doma in v tujini; stavitev je tako postala tradicionalna.. Majda Brdnik 21 Republika Slovenija Ministrstvo za km etijstvo, Kraški med gozdarstvo in prehrano.

/B,SBTVŘFCFMBSJKPäFEPMHBTUPMFUKB6NOFHBŘFCFMBSTUWBTF trošnikom takšni, kot jih je dala narava, smo se odločili, da to je lotil tudi nadučitelj Janko Vodopivec, ki je na Krasu intenziv- naravno geografsko danost zaščitimo pod blagovno znamko no čebelaril od leta 1892 do 1937 - na pasiščih akacije, češnje, Kraški med. materine dušice, ajde in žepka (v krajih Branica, Tomaj, Skopo, 6TUBOPWJMJTNPxTLVQJOPQSPJ[WBKBMDFW j LJTPTFQPESFEJMJ Gorjansko, Kosovelje, Grahovo Brdo in Šempolaj). O tem pričajo strogim merilom certifikata blagovne znamke geografskega po- številni njegovi zapisi. rekla in svojo proizvodnjo podredili stalni kontroli višje kakovosti Leto 1910 je bilo prelomno za razvoj naprednega čebelarstva in kontroli geografskega porekla proizvodnje Kraškega medu. na Krasu. V tedanji Goriški pokrajini se je zbralo 60 naprednih Prvovrstni Kraški med izberite v trgovini, pri čebelarju ali na čebelarjev, ki so izvolili čebelarski odbor in poverjenike. Čebe- tržnici. Izberite med z nalepko in zaščitnim znakom - Ne bo larsko društvo Sežana je bilo ustanovljeno leta 1911 predvsem vam žal ! zaradi stimulativnih deželnih in državnih podpor, ki jih je avstrij- ska država nudila organiziranim in naprednim čebelarstvom. Iz tega se je razvilo gibanje, ki mu gre velika zahvala za prodor takrat novega revolucionarnega načina čebelarjenja v panjih s premičnim satovjem. Nacionalni naboj in odpor, tako avstrijskim kot italijanskim pritiskom, se je tudi v čebelarstvu izrazil skozi zavzetost naših iskanj in odgovorov za izdelavo ustreznega čisto slovenskega panja. Danes naše društvo, ki deluje na območju občin Divača, Hr- pelje-Kozina, Komen in Sežana, šteje 95 članov in čebelari s pri- bližno 3.800 panji. Čebelarsko društvo beleži v zadnjih letih dobre pašne donose in prideluje izjemno kvaliteten med. V povprečju v zadnjih dveh letih beležimo donose med 25 in 35 kg medu na panj. Takšen rezultat je posledica velikega znanja čebelarjev, veliko nove opreme, urejenih pasišč, dobre oziroma boljše zdravstvene oskrbe, predvsem pa naše zavesti, da je primerno zdravstveno Pestrost ponudbe kraških vrst medu varovanje svojih čebel pogoj in porok za dobre družine in dobre donose . Naša osnovna predstavitev pa je nekoliko okrnjena zaradi do- Čebelarsko društvo je organiziralo številna izobraževanja, ogle- gajanja v čebelarstvu v svetu in še posebej pri nas v Sloveniji v de sejmov, udeležili smo se problemskih konferenc in natečajev letošnjem letu. doma in v tujini. Vse našteto bogati znanje o čebelah, tehnolo- Tudi na Krasu je v zadnjem letu, posebej pa v zadnji zimi bilo giji čebelarjenja, tehnični opremi, higieni čebelarja in njegove- veliko čebeljih izgub. Po podatkih, ki smo jih zbrali v društvu, ga čebelarstva in s tem v veliki meri prispeva k dvigu donosov, je bilo kar 1800 pomrlih družin, kar je skoraj polovica vsega če- predvsem pa h kvaliteti naših pridelkov. belarskega fonda. Izguba čebeljih družin bo vplivala na bistve- Kras v svojih nedrih skriva številne dobrine, čeprav naj bi bil no manjši pridelek Kraškega medu letnika 2008 in na bistveno sinonim za skopo zemljo, hudo zimo, burjo in sušo. Vendar pa v manjšo ponudbo za potrošnike. Manjši bo tudi izbor sort medu. takšnih ekstremnih pogojih uspeva številno na Kras prilagojeno Za čebelarje pa to pomeni bistveno več dela za ureditev raz- avtohtono rastlinstvo. Zato so plodovi krasa (v najširšem pome- mer v lastnih čebelnjakih (odstranjevanje odmrlih družin, razku- nu) skromni po količini, v bistvu pa zelo bogati. ževanje panjev, topljenje voska odmrlih družin, nabava novega Med s Krasa je zaradi podnebnih razmer in mikroklime po svoji satovja, žičenje in vstavljanje novih satnic, predvsem pa nabava vsebini suh in zrel, zelo bogat z minerali in rudninskimi snovmi novih družin). Vse to so dodatni stroški, ki že tako komaj znosno ter encimi. ekonomijo čebelarjenja spravljajo na boben. Tipično kraški med je iz cvetov rešelike, divje češnje, akacije, Tudi tiste družine, ki so preživele letošnjo zimo, so prizadete. travniške kadulje, kostanja, hrasta, lipe, ajde, žepka in bršljana. Opažamo, da se slabše razvijajo in hitro gredo na roj, kot da bi Zelo bogat floristični sestav in suho podnebje se odražata v hotele nadoknaditi zimske izgube. Za nastalo situacijo ne gre polni in izraziti aromi medu, kar odločujoče prispeva k temu, da na splošno obtoževati kar po čez in iskali krivce zunaj nas, če- je Kraški med bolj aromatičen od drugih. belarjev. 1. V jesenskem času, ko so se čebelje družine pripravljale na prezimovanje - posebej avgusta, je bilo zelo vroče in čebele dobesedno niso našle beljakovinske hrane v naravi (cvetnega prahu), kar je povzročilo zmanjšanje zaleganja matic in s tem po- vezano krčenje družin. Zaradi tega je naravni zajedalec čebelje zalege (varoa) še huje kot v preteklosti zdesetkal tako mlado za- lego, kakor tudi mlade čebele. Družine so se skrčile, oslabele in tako prizadete pričakale pozno jesen in zimo. 2. Mnogi čebelarji so ob testnih pregledih podcenili lansko va- Jesenski žepek (kraški šetraj) v cvetu Rešelika v cvetu roo. Posebej v mesecu avgustu in septembru niso pravočasno in s pravimi sredstvi odstranjevali tega zajedalca, kar je povzro- Čebelarju je potrebnega veliko znanja in potrpljenja, da uspe čilo hiter razvoj varoe in s tem bežanje čebel iz panja. pripraviti čebelje družine za nabiranje sortnih nektarjev naštetih 3. Pozno jeseni je izdatno zamedil bršljan, ki se je že v satovju Kmetijstvo rastlin. Nekaterim to uspe. Društvo pa se trudi, da bi to uspe- strdil in onemogočal normalno prehranjevanje čebel skozi zimo. lo slehernemu čebelarju. Ker je na Krasu flora enkratna, znanje Čebele so za topljenje strnjenega medu potrebovale vodo. Ta pa 22 čebelarjev pa pogoj, da se darovi narave lahko ponudijo poje sredi zime za njih skorajda nedosegljiva. Družina, ki je iskala vodo v naravi, je dobesedno ostala zunaj panja in zmrznila, dru- žina, ki je počakala na ugodnejše vreme, pa je pomrla od gladu ob polni skledi. 4. K težki jeseni in zimi je nekaj prispevalo tudi intenzivno vino- gradništvo z izdatnim škropljenjem trte, tako proti zajedalcem, kakor tudi proti gnitju jagod. Saj ni nujno, da je škropivo (uradno) strupeno za čebele, pa jih vseeno pobija. Pri spremljanju reagira- nja čebel na strupe takoj vidimo, da čebele, ki preletijo zastrup- ljeno kontaminirano polje, padajo mrtve ali hudo omamljene v travo pred čebelnjakom in tam pomro. Pri uporabi sredstev za zatiranje plevelov po koruzi, pšenici ali trti je rezultat nekoliko drugačen. Kemijska snov , ki jo fitofarmacevtske tovarne izde- lujejo, ponavadi močno smrdi, molekule še dolgo po škroplje- nju ostanejo v zraku, posebej v vročem in vetrovnem vremenu. Čebela je žival, ki diha s kožo, na kateri ima številne dlačice. Ko že trdi, in ga na vrat na nos odstraniti iz panja. čebela preleti kontaminirano polje, ni nujno, da se zastrupi, do- 6QPSBCBmUPGBSNBDFWUTLJITSFETUFWWOBÝFNLNFUJKTUWVQBKF volj je, da se navzame vonja po kemijski spojini in ga nosi proti težji problem, ki pa ga je možno še znosno rešiti v korist kmetij- svojemu panju. Čebelja družina ščiti svoje pokolenje pred vsem, cev in ob veliki toleranci čebelarjev. kar nima vonja po domači matici. Stražarke pred vhodom v panj Pozivamo vse uporabnike kemije v kmetijstvu, da omejijo upo- takšni čebeli s tujim vonjem ne pustijo v notranjost. Vname se rabo FFS na najnujnejšo potrebo, boj na življenje in smrt in obe čebeli, stražarka in čebela s voda se uporablja kemija le takrat, ko fizična in naravna sredstva njem po škropivu, padeta mrtvi pred panj. Tako se čebelji panj ne pomagajo več. Dvanastkratno škropljenje v sezoni ali še več iz 60.000-glave črede zreducira na približno 30.000 ali manj, kar je za človeštvo, vsa živa bitja in za zemljo pogubno. Ali se zave- pa je premalo za gretje zimske gruče in preživetje zime. date, da vse, kar zlijete po zemlji, na koncu spijemo ali pojemo? Tako čebelarji kot kmetovalci ali vinogradniki želimo imeti naj- V takšni ali drugačni obliki. lepšo grozdje, najboljše vino, veliko koruze in pšenice, pa krasne Predlagamo: čebelje družine in veliko zdravega medu. Eni z drugimi živimo da se uporabljajo izključno v Sloveniji registrirana sredstva skupaj. Žal se ne da kar nekoga ali nekaj izločiti v korist tretjega. (zdravila), striktno po navodilih proizvajalca in kmetijsko sveto- Kot sem navedel, je veliko činiteljev, ki so prispevali k slabemu valne službe; rezultatu preživetja čebel med letošnjo zimo. da naj škropijo tako trto kot koruzo ali pšenico šele zvečer po Varoa je živo bitje, ki je našlo svojega gostitelja v naših čebe- 20. uri, ko se narava umiri, ko ni več vetra, da bi razpihoval in raz- lah in, kot kaže, se ga še dolgo ne bomo znebili. Dejstvo je, da našal škropiva tudi tja, komor ne sodijo. bomo čebelarji s tem še dolgo morali živeti in iskati naravnega Imamo samo eno Zemljo v najemu od svojih vnukov. Pustimo zaveznika, ki nam bo pomagal čebele rešiti te nadloge. Do takrat tudi njim možnost za preživetje. Brez zdrave Zemlje in vnukov je si bomo pač morali pomagati z zdravili, predvsem pa z znanjem, vse naše početje popoln nesmisel. da bomo uničujoč učinek zreducirali na minimum. Bršljan je danost, ki se ji ne moremo ogniti. S stalnim spremlja- Predsednik ČD Sežana njem vsakodnevnega donosa je še možno ugotoviti, ali bršljan Ivan Atelšek Primorska se predstavi na 19. razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju 2008

Letos se je na 19. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki je bila odprta od 23. do 26. maja na Ptuju, predstavila Primorska. Kmetijska svetovalna služba iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je v minoritskem samostanu pripravila razstavo tipičnih kmetijskih pridelkov in živil celotne Primorske. Zaradi zgodovinske povezanosti z geografskim območjem in njegovi- mi posebnimi krajinskimi danostmi, so ti pridelki, živila in jedi enkratni. Posebni kmetijski pridelki niso le prehrambeni, temveč tudi teritorialni, so rezultat območja in ustvarjalnosti ter priza- devanj preteklih generacij. Na razstavi je bila predstavljena vinorodna dežela Primorska s štirimi vinorodnimi okoliši, njihovimi vini in ostalimi pridelki ter izdelki - od oljk, zelenjave, zelišč, sira, suhih mesnin in sadja, do sokov in žganja s celotne Primorske. Na prireditvenem prostoru pa se je v soboto s svojimi dobro- tami predstavilo tudi Društvo kmetic sežanske regije. Na starem »špargertu« so kuhale joto, v »brštolinu« pražile ječmen za kavo, v pinji delale maslo, na stojnici pa nudile pršut, domač kruh , raz-

lično pecivo, teran in različne likerje, za prebavo pa so postregle Kmetijstvo še s kraškim brinjevcem.

Besedilo in slika: Milena Štolfa, KSS Sežana 23 Kmetijski nasveti - vinogradništvo (junij, julij, avgust) Trg zahteva kakovost in parametri, kateri so pogoj za pridelavo ja. Namen tega je, da v rasti trte terana PTP, zahtevajo vinogradnikovo senco v vinogradu. Torej ustvarimo tako razmerje med brez zelenih del v vinogradu bo težko šlo, posebej letos, ko ob rastjo in rodnostjo (umerjeno obilici padavin trta pospešeno raste. gnojenje predvsem z dušikom, Vinogradnik hoče in mora pridelati čim kakovostnejše grozdje ozelenitve tal, že sama priprava in vino - v skladu s potrebami trga in narave. vinograda… ), da bodo zalistniki Dva izmed poletnih ukrepov za dvig kakovosti sta: čim krajši. - poletna rez vinske trte, - zdravstveno varstvo vinske trte . ODSTRANJEVANJE LISTOV V CONI GROZDJA POLETNA REZ - AMPELOTEHNIČNA DELA – » ZELENA DELA » S tem delom delno odstranimo - VINSKE TRTE liste v coni grozdja, s tem izboljša- Pletev ali mandanje, pa spravljanje mladik med žice smo že mo osvetlitev in zračnost grozdja opravili. Tudi kakšen list okrog grozdičev smo odstranili. ter zmanjšamo možnosti okužb (oidij, gniloba…). Po cvetenju bomo opravili še krajšanje mladik pa zalistnikov v Glede na občutljivost - predvsem refoška - na sončne ožige, je coni grozdja. potrebno to delo izvajati že spomladi oziroma v zgodnjem po- Zeleni listi, ki so primerno osvetljeni, so pljuča vsake rastline. letju in upoštevati osončenje. V vročih mesecih – sredina julija Prvih 8 do 10 listov nad grozdi ima največji vpliv na maso in do avgusta - pustimo pri šparonskih oblikah trte raje grozdič za količino sladkorja v grozdju. V naših podnebnih razmerah je za listom. tvorbo 1 kg grozdja potrebno 1- 1,5 m2 listne površine oziroma višina listne stene od 1,2 do 1,5 m. REDČENJE GROZDJA Preveč listne mase tudi ovira učinkovito zdravstveno varstvo 6SBWOBWBOKFLPMJŘJOFQSJEFMLBOBUSTJ[SFEOPWQMJWBOBLBLPWPTU trte in povzroča preveliko porabo vode, ker list diha in oddaja grozdja - ne samo na sladkorno stopnjo, temveč na vsebnost vodo (transpiracija). suhe snovi, kislin, ekstrakta in potem v vinu še na preko 1400 Idealno je, da mladike zrastejo le od 1- 1,5 m s čim krajši za- različnih snovi. Za vino teran PTP pa je dovoljeno pridelati naj- listniki. več 9000 kg grozdja/ha. Lansko leto nas je še posebej izučilo glede ožigov grozdnih jagod. Zato raje na južni strani pustimo grozde zasenčene z ZDRAVSTVENO VARSTVO VINOGRADOV listom vse tja do začetka zorenja. Letos smo deležni preobilice padavin, zato moramo še skrb- neje opazovati vinograd in poskrbeti za ustrezno zdravstveno KRAJŠANJE MLADIK varstvo. Še vedno sta peronospora in oidij, kateri je še posebej Mladike, ki rastejo čez zadnji par žic, moramo prikrajšati. Čas nevaren po cvetenju do grahove velikosti jagode, najnevarnejši tega dela prilagodimo rasti trte - ponavadi je to 2 - 3 tedne po bolezni. cvetenju. S tem se v listni steni razvijejo tudi zalistniki, ki pa jih 6QPÝUFWBOKFQSBWJMKFQPNFNCOPUVEJWJOUFHSJSBOJQSJEFMBWJJO nad zadnjim grozdom na mladiki tudi v celoti pustimo. Krajšanje ekološkem vinogradništvu, ki si utirata pot na Krasu, saj bi tako mladik opravimo v času vegetacije še enkrat tako, da prikrajša- varovali okolje in kakovostnejšo pridelovali vino teran, ki je od mo mladike cca 10 – 20 cm višje od prvega prikrajševanja. leta 2000 še posebej zaščiteno s »priznanim tradicionalnim po- S tem delom preprečimo zasenčevanje grozdja in listne stene. imenovanjem«. Informacije na KSS Sežana, na avtomatskem odzivniku št. 090 ODSTRANJEVANJE ZALISTNIKOV 93 98 15 in na spletni strani www.kvz-ng.si Zalistnike odstranimo v coni grozdja, višje pa jih ne odstranju- Majda Brdnik, KSS SEŽANA jemo, saj kot mlajša listna masa pripomorejo k tvorbi sladkor-

Pomladne aktivnosti srednješolcev

Letošnja pomlad je bila za dijake Srednje šole Srečka Kosovela Sežana zopet izjemno aktivna.

SPOT V marcu so se dijaki zaključnih letnikov programa ekonomski tehnik ter dijaki tretje ekonomske gimnazije udeležili projektne- ga tedna, na katerem dijaki pripravljajo tržne strategije in oglase za promocijo poslovnih načrtov, raziskovalnih in projektnih na- log. Na SPOT–u je nastalo veliko dobrih oglasov, ki so jih dijaki prijavili na državno tekmovanje DOSS.

SEJEM V ZAGREBU

Kmetijstvo / Izobraževanje Kmetijstvo Istočasno so dijaki 1. letnika EPTI predstavljali svoja učna podjetja na mednarodnem sejmu v Zagrebu. Našo šolo sta zastopali dve učni podjetji: Burja s Krasa in Vse za pisarno. S seboj so imeli 24 simpatično maskoto Burkota, ki je navdušil vse obiskovalce. Istočasno smo gostili dijake in mentorje iz Zvornika (BIH), ki so v Sežani preživeli dva intenzivna dneva. Med drugim so si ogledali Škocjanske jame, se udeležili sprejema pri županu Občine Sežana Davorinu Terčonu in pripravili stojnico s predstavitvijo svojega kraja.

VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA Turistične tržnice na Prešernovem trgu v Ljubljani sta se 18. 4. 2008 udeležili dve skupini dijakov z naše šole. Ena skupina je predstavljala nalogo S škratom skozi Trnovski gozd, druga pa Prav'ce s kraške gmajne. Skupini sta bili uspešni in sta prejeli srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije. Prejeli smo tudi številne nagrade in postali Oglasna šola leta FESTIVAL DOSS (več na naslovnici prejšnje številke). Pred prvomajskimi počitnicami je bilo najbolj pestro. Naša šola je letos v okviru projekta Festival DOSS, ki ga s sredstvi razpisa za NOVA REVOLUCIJA NA MLADEM PODJETNIKU sofinanciranje mednarodnih dejavnosti sofinancira Ministrstvo V petek, 9. maja, se je v Ljubljani odvijalo 12. državno tekmova- za šolstvo in šport, organizirala zaključno prireditev s podelitvijo nje Mladi podjetnik. Tekmovalo je 22 poslovnih načrtov. Prvi del nagrad za najboljše dijaške oglase in razstavo sodelujočih del. tekmovanja se je odvijal v treh predavalnicah hkrati. Po prvem Rdeča nit prireditve je bila tema, razpisana na družbeni sceni krogu so šle v finale tri ekipe. Ena izmed podjetniških skupin Prah na knjigah ni več v modi. Knjigarnar (Simon Derman) in vo- so bila dekleta naše šole s poslovnim načrtom Nova revolucija ditelja (Petra Štolfa in Jane Tavčar) so se trudili prepričati publiko, (NRV), ki v šole neprisilno uvaja šolske uniforme. Maja Jagod- da so knjige zabavne in da so v njih skrite zgodbe, ki jih sami živi- nik, Marina Božič, Sara Štemberger in Klavdja Iskra so blestele s jo. Smiselno povezane točke programa (Mnenja, Trendi Romeo predstavitvijo, ki je bila mešanica oglaševalske akcije, debate in in Julija, Shakesperov rap, Mali princ in plesna točka plesalcev poročanja s terena. Tudi na vprašanja stroge strokovne komisije so odlično odgovarjale in se zasluženo prebile v finale. V finalu jim je zelo ponagajala informacijsko-komunikacijska tehnologija in jim ni zavrtelo filmčkov, ki so bili njihov »adut«. Tako so pri- stale na tretjem mestu. Čestitke dekletom in hvala vsem, ki ste

plesnega društva Srebrna iz Senožeč) so navdušile občinstvo. Predstava je bila izjemna in deležna pohval z vseh strani. Pri- reditev je režirala mlada, nadarjena Tjaša Črnigoj, sceno pa so postavili dijaki prvega letnika programa aranžerski tehnik pod mentorstvom Sama Oniča. Brez odlične tehnične podpore in pomagali (Danjelu, Suzani, vsem igralcem v ﬁlmčkih in seveda vseh, ki so pomagali pri organizaciji, seveda ne bi šlo. Prireditve profesorju Vojku Žibernu za odlično odigrano vlogo poročeval- Izobraževanje se je udeležilo okoli 500 dijakov, mentorjev, ravnateljev, vablje- ca s terena). nih predstavnikov gospodarstva, župan občine Sežana Davorin Besedilo: Maja Prešeren Terčon in državna sekretarka na MŠŠ dr. Alenka Šverc. Slike: arhiv SŠSK 25 Pravljična bitja s Krasa na »Belajtngi«

V nedeljo, 25. 5. 2008, so dijaki prvega letnika programa aranžerski tehnik predstavljali raziskovalno nalogo Pravce s kraške gmajne - na prazniku Škocjan- skih jam - »Beljatngi«. Raziskovalna naloga, ki so jo pripravili dijaki 4. b ekonomske (Jasmina, Tjaša, Suzana I., Suzana G. in Amar) je na državnem tekmovanju Več znanja za več turizma prejela srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije. Dijaki so iz starih pripovedovanj (več- ino je zbrala in zapisala Jasna Majda Peršolja) izbrali značilne like, jih označili in jim dali privlačno podobo. Osnovni namen naloge je promovirati pravljična bitja in jih kasneje uporabiti za oblikovanje turističnih proizvodov in spominkov. S pomočjo ilustratorke Tatjane Pardiso in dijakov prvega letnika aranžerski tehnik bi izdali nekaj slikanic, ki bi otrokom na enostaven način opisovale značilnosti Krasa. Začrtani sta tudi že dve doživljajski QVTUOFNŘBTV6HPUPWJMJTNP EBTFPUSPDJOBKSBKFxOBÝFNJKPjW učni poti, po katerih bi najmlajši s pomočjo pravljičnih bitij spo- vile, čarovnice, pirate in podobne junake. Tako se med našimi znavali značilne kraške pojave. Tako ste na stojnici lahko videli: liki najdejo trenutno najbolj aktualna pravljična bitja. t 7*-*/,&oWJMFJ[7JMFOJDF 1PMPOP /JOPJO"OFU t IVEJŘLBJOEWBŘSOBLPOKJŘLB LJWP[JUBÀFNCJMKP 3FCFLP ÀQF- Na stojnici je bila pestra ponudba lo in Lio) dobrot. Obiskovalci so lahko posku- t UBTUBSP(VEOSDP "OKP šali tentavine poljubčke, viline t ÝLSBUB #PÝUKBOB JO rolade, škratove palačinke, ča- t LBŘP robne palčke, rojstnodnevno torto Manjkali pa so še : in pizzo. Za najmlajše je bil organizi- t 5FOUBWB ran tudi prevoz s Šembiljo. t CBCB"OŘLB t NPSTLJSB[CPKOJLJJ[-PLWFJO Besedilo: Maja Prešeren t HSPQBKTLJISBTU Slike: arhiv SŠSK Liki so bili izbrani na podlagi raziskave, ki je bila narejena v Risbe: Tatjana Paradiso

Evropski študijski obisk na ljudski univerzi v Sežani

Na Ljudski univerzi v Sežani smo 14. maja sprejeli 12 strokovnjakov s področja razvoja človeških virov iz devetih evropskih držav. Naslov obiska je bil : Svetovanje za izobraževanje odraslih – pomen lokalnega partnerstva in regijske pokritosti. Predstavili smo Ljudsko univerzo Sežana, svoje delo, projekte, v katerih sodelujemo, in predvsem Center vseživljenjskega učenja – svetovalno središče. Na goste smo napravili vtis predvsem s pestro ponudbo tako formalnih kot neformalnih izobraževalnih programov, dobro organiziranim svetovanjem ter okusno in domiselno urejenimi prostori.

Med predstavitvijo naše dejavnosti Ob klepetu in pogostitvi PREDAVANJE ZA DIPLOMANTE FAKULTETE ZA UPRAVO Za diplomante Fakultete za upravo smo 27. 5. 12008 organizirali predavanje Razvojni programi in programi pomoči Evropske

Izobraževanje unije. Predavanje je vodila dr. Riana Benko, sekretarka v Službi Vlade RS za evropske zadeve. Aljana Resinovič, Ljudska univerza Sežana 26 Foto: Andreja F. Miklobušec Obisk dekana fakultete za računalništvo in informatiko Ljubljanske univerze v Sežani

Župan občine Sežana Davorin Terčon se je 16. aprila 2008 sestal z dekanom Fakultete za računalništvo in informatiko prof. dr. Francem Solino, direktorjem Viso- košolskega središča Sežana g. Danijelom Božičem ter ostalimi sodelavci Visokošol- skega središča Sežana. Pogovori so potekali o dosedanjem delu Visokošolskega središča v Sežani in o ciljih v prihodnje. Klub visokim začet- nim stroškom, ki jih je Občina Sežana v prvih dveh letih imela z umestitvijo štu- dija za računalništvo in informatiko v Se- žano, je župan Davorin Terčon poudaril, da je bila odločitev pravilna, ter zagotovil, Kot je povedal dekan ljubljanske Fakul- izvedel prof. Vilijam Mahnič, predstojnik da bo občina tudi v prihodnje podpirala tete za računalništvo in informatiko - prof. sežanskega oddelka, je pokazala zado- in vlagala v razvoj oddelka Fakultete za dr. France Solina, je oddelek uspešen in voljstvo študentov s študijem in prostor- računalništvo in informatiko v Sežani. ima dolgoročno perspektivo. skimi pogoji. Nekaj pripomb je bilo le na Sestanek se je nadaljeval z obiskom Prihodnje leto pa bosta na voljo že dva popoldanski urnik. študentov oddelka Fakultete za računal- programa informatike prve bolonjske Besedilo: Klementina Križman ništvo in informatiko v Sežani. stopnje. Anketa med študenti, ki jo je Slike: Katarina Sadovski Utrinki iz ekovrtca Počasi se bliža konec šolskega leta in z Spomladi smo si okolico vrtca polepša- Želimo vam lepe in brezskrbne počitni- njim poletne počitnice. Čas je, da se ozre- li s cvetličnimi gredicami, kar je bila tudi ce, kjer koli že boste. mo nazaj in pogledamo,. kaj vse smo do naloga »Zelenega nahrbtnika«. Ob Dne- sedaj že storili. vu Zemlje smo skupaj s starši odšli na pla- Gabrijela Kocjančič in V našem vrtcu smo se letos odločili, da ninski pohod na Kokoško, kjer so se nam Katarina Černigoj pristopimo k projektu ekovrtec. S tem pridružili otroci iz enot Materija in Povir. projektom je bilo povezanih veliko naših Otroci so bili za svoje delo nagrajeni dejavnosti. Otroke ves čas navajamo na tudi z eko-bralno značko, katero so pre- V petek, 30. 5. 2008 ob 17. uri je bila zdrav način življenja, na zdravo prehrano jeli v Kosovelovi knjižnici Sežana. zaključna prireditev v Kosovelovem in skrb za čisti okolje. Dejavnosti, ki smo Na zaključni izlet smo se popeljali skupaj domu v Sežani - za vse enote Občine jih izvajali, so potekale čez vse leto. s starši do našega morja in si ogledali Se- Sežana. Na prireditvi smo podpisali Ves čas smo pridno zbirali star papir, da čoveljske soline. Tako so si otroci pridobili tudi Ekolistino, podpisali so jo: si bomo lahko kupili igrala. Veliko smo ga še novo spoznanje o pridobivanju soli. nacionalna koordinatroka Ekošole zbrali in verjamemo, da ga bomo tudi v Sodelovali smo na zaključni prireditvi Nada Pavšer, prihodnje. v Kosovelovem domu Sežana, kjer smo V jesenskem času smo bili prisotni pri nastopili skupaj z otroci iz enote Povir. župan Občine Sežana Davorin Terčon, pridelavi jabolčnega soka, nabirali smo Seveda je bila tudi naša točka povezana predsednik sveta staršev Aljoša Ukmar orehe, sami pridelali sadne in zelenjav- z eko-vsebino. in ne sokove, s katerimi smo pogostili tudi Na prireditvi so podpisali tudi ekolistino ravnateljica Vrtca Sežana starše. in nas z njo nagradili za ves naš trud. Dragica Kranjec. V tednu otroka smo imeli kolesarjenje Še bi lahko naštevali, a vsega ne mo- na šolskem igrišču. Obiskal nas je tudi remo napisati. Pomembno je, da naše V preddverju Kosovelovega doma čebelar. Otrokom je predstavil dejavnost otroke že zelo zgodaj navajamo na zdrav čebelarja, pripomočke in seveda tudi sla- način življenja. so strokovne delavke pripravile raz- Naši mladi dek in zdrav med. Še veliko dela nas čaka, preden bodo stavo v okviru projekta Ekošola kot Hodili smo na sprehode, nabirali plodo- zares nastopile dolgo pričakovane pole- način življenja. 27 ve in iz njih izdelovali različne izdelke. tne počitnice. Ljubezen skozi otroške in mladostniške oči Kraška kulturna prestolnica je po dol- gem času zopet gostila številne obiskovalce, ki so z obilnim aplavzom na oder sežanskega Kosovelovega doma prvi ponedeljek v juniju pospremili preko 150 mladih nastopajočih na plesni predstavi pod naslovom Ljubezen skozi oči otrok in mladostnikov. Največ zaslug za tako veliko plesno manifestacijo ima Mojca Stoj- kovič iz Sežane, učiteljica podaljšanega CJWBOKBOB0À"OUPOB6LNBSKBW,PQSV ki obenem vodi tudi angleščino z ustvar- jalnim gibom. Na predstavi so poleg učencev dutovlj- ske, tomajske in sežanske osnovne šole nastopili tudi najmlajši iz sežanskega in dutovljskega vrtca, ki pri mentorici Stoj- kovičevi obiskujejo angleščino z ustvar- jalnim gibom. Prav na temo ustvarjalne- ga giba pa dela Mojca tudi diplomsko plesne skupine Break Angels, Ice Angels ročili ljubezni. Sporočila ljubezni, ki sta jih nalogo, za kar je odšla za štiri mesece v in Fire Angels s hip hop, Lea Bernetič iz napisala vodja tokratne prireditve in Rudi okviru študentske izmenjave na Šved- Skopega pa je pripravila modno revijo. S Kerševan, pa so obiskovalci odnesli tudi sko, izpopolnjevala pa se je še drugod prostimi plesi so se izkazali tudi nekateri na svoje domove. Kajti osnovni namen po tujini (Poljska, Češka itd.). Sicer pa je posamezniki: Nuša Vidaković in Lea Ber- predstave je bil prikazati ljubezen skozi vključena tudi v projekt novonastajajoče netič, podprvak na državnem prvenstvu otroške in mladostniške oče. državne slovenske šole z modelom nove- v breake dancu Jure Vidaković z Orleka, Seveda pa to ne bo edina predstava, ga poučevanja Eliza v Kopru. Salso in bac- Anima z bobni in trebušnim plesom, Du- s katero mladi zaključujejo šolsko leto. hato se je učila na plesnih klubih in delav- rim Kukaj iz Sežane, ob koncu pa sta šte- Posamezniki in plesne skupine se bodo nicah Soy cubana v Izoli, hip hop plese vilno občinstvo na noge spravila Mojca predstavile še v okviru letošnjega Mladi- pa pri plesnem društvu Elize v Kopru in Stojkovič in Dani Bon iz Izole. Prireditev je festa, ki ga v poletnem času organizira pri številnih tujih učiteljih. Poleg otroških pričel in zaključil pevski zbor Sv. Duha iz Mladinski center Podlaga. plesov so se na predstavi predstavile še Medvod s prečudovitimi glasovi in spo- Besedilo in slika: Olga Knez Jure Vidakovič osvojil srebrno medaljo na tekmovanju v break dance-u 10-letni Jure Vidakovič iz Orleka pri Na kvaliﬁkacijah v Krškem je dosegel srebrno medaljo in pokal. Sežani že dve leti uspešno trenira break najprej 1. mesto, kljub temu da je imel Kakšni so bili občutki po tekmovanju? EBODF W ,PQSV W TLVQJOJ 406- # visoko vročino. »To je bila moja prva srebrna medalja v boys. Na tekmovanje se je prijavil preko Na nedavnem državnem tekmovanju, plesu in sem je bil zelo vesel. Dala mi je plesnega društva Elite. ki je potekalo v Medvodah, pa je osvojil voljo, da svoje sposobnosti izpopolnju- jem še naprej in se septembra prijavim na evropsko prvenstvo, saj bom takrat že imel 11 let, kar e pogoj za udeležbo. Naj- bolj všeč mi je bilo, da sem spoznal nove prijatelje svoje starosti, ki tudi plešejo break dance, najtežje pa je bilo, ko sem se v zadnjem dvoboju boril s prvakom.« Po tekmovanju je še dodal: »Zelo rad se učim nove trike in sedaj poizkušam plesati tudi nove tehnike, kot sta jump style in shuﬄe, katerih spremljava je elektron- ska glasba.« Predvsem pa se moramo zahvaliti mami Damjani in očetu Alenu, ki sta Ju- reta vztrajno vozila na treninge, ter sestri Nuši, ki ga je doma nenehno spodbujala.

Naši mladi Ena izmed mentoric, Mojca Stojkovič, pa ga je opogumljala, da je sposoben tega ;NBHPWBMDJOBESäBWOFNUFLNPWBOKVTP+63&7*%",07*ė NFTUP %"7*%(3"+'0/&3 NFTUP podviga in da je predvsem verjel vase. 28 MATEJ JANIČ (3. mesto) in MIHA MARKEŽ (4. mesto). Besedilo in slika: Olga Knez Generacija 1991 v Naša Ančka o Podlagi

“Imam sladoled”, sta še vedno magični besedi za skupino Dolenjskih toplicah 2008 enajstletnikov, ki obiskuje prostore MC Podlage. V zadnjih me- Za nami je športni teden v Dolenjskih Toplicah. Za sabo imamo secih me je presenetilo predvsem to, da mladi ne zahajajo v MC nekaj prijetnih in nekaj manj prijetnih izkušenj. Podlaga zgolj zaradi računalnikov. Sem zahajajo zato, ker jim Ponedeljek, 26. maj mladinski center nudi prostor za preživljanje prostega časa in Vsi zbrani pred šolo čakamo na odhod v Dolenjske toplice. Po možnost druženja z vrstniki. Za njih organiziram pink-ponk in dveh urah vožnje smo prispeli v tabor mladih, prejeli navodila in se kalčo turnirje, igramo se z namiznimi igrami, kartami, pantomi- namestili v majhne hiške, v katerih smo bivali en teden. Prvi dan so mo, pekli smo palačinke….in upam, da sem tako nekaj malega bili na vrsti vožnja po reki Krki s kanuji, kratek sprehod ter lokostrel- prispevala k dobremu vzdušju mladine , ki v zahaja center. stvo. Po večerji pa še malo odbojke. Torek, 27. maj Dopoldan smo preživeli na bazenu in vsi nestrpno pričakovali popoldan, saj smo se odpravili na spust s kajakom po reki Krki s podjetjem Carpediem. Za varen in prijeten spust sta poskrbela Iz- tok in Rok. Po dvournem veslanju smo se vrnili v tabor, kjer smo navdušeno pripovedovali in opisovali dogodivščino. Seveda mimo padcev v ledeno Krko tudi ni šlo. Ogledali smo si še kratek ﬁlm in se odpravili spat. Sreda, 28. maj Po zajtrku je sledilo kolesarjenje. Prekolesarili smo kar 35 kilometrov. Ni kaj, od sile smo. Po kosilu je bil na vrsti bazen. Zvečer pa nepotrebno kršenje pravil. Četrtek, 29.maj #JMJTNPWFTEBOOBCB[FOV6äJWBMJTNPJOTFTPOŘJMJ/BNFTUP[B- ključnega večera smo šli na kazenski pohod in si kazensko ogledali ﬁlm. Vse to so bile posledice sredine noči. Na žalost. Najbolj sem pa uživala, ko se z njimi »izgubljala« v pink-ponku Petek 30.maj in kalčotu, ker so jih že majhne nagrade, kot so npr. sladoled ali Jupii, domov gremo! Zvok harmonike nas je predramil že ob 5. žetoni za kalčo, zelo osrečili. uri. Po zajtrku je sledilo pospravljanje, ogled Baze 20 in odhod do- Delo v mladinskem centru mi je všeč, ker ponuja mladim mov. Končno smo bili v Sežani! veliko aktivnosti, delavnic, izobraževanje,… ampak najbolj dra- Kljub nevšečnostim nam bo ta športni teden ostal v lepem spo- goceno je to, da mladim nudi možnost socializacije. minu. Zahvaljujem se profesorjem za ves trud, ki so ga vložili in se jim v imenu celotne generacije opravičujem za nevšečnosti. Anna Wittkowski, EVS-prostovoljka v MC Podlaga Špela Razpet Slika: arhiv MC Podlaga

Ekipi prve pomoči OŠ Srečka Kosovela 1. mesto V četrtek, 24. 4. 2008, se je ekipa prve pomoči Osnovne šole ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Zato sta znanje prve pomoči Srečka Kosovela Sežana udeležila regijskega tekmovanja ekip in pripravljenost pomagati izrednega pomena. prve pomoči osnovnih šol. Dekleta so med devetimi ekipami Po letih zatišja je Rdeči križ v okviru Evropske kampanje o var- dosegle najvišje mesto. nosti v cestnem prometu ponovno obudil usposabljanja iz prve Hitro in pravilno ukrepanje v nesreči rešuje življenja. Danes so pomoči in tekmovanja ekip prve pomoči osnovnih šol. že naši najmlajši izpostavljeni vsem mogočim nevarnostim. Že -FUPÝOKFSFHJKTLPUFLNPWBOKFKFQPUFLBMPW*MJSTLJ#JTUSJDJ6EF- padec pri igri na igrišču, vožnji s kolesom ali rolko lahko resno ležilo se ga je skupaj devet ekip osnovnih šol iz Hrpelj, Sežane, Divače, Izole, Idrije in Ilirske Bistrice. Ekipe so poleg teoretičnega znanja prve pomoči preveri- le tudi znanja iz prometnih predpisov in poznavanja gibanja Rdečega križa. Nato pa so se pomerile še v praktičnih znanjih nudenja prve pomoči na treh prizoriščih nesreč. Tekmovalci so morali pravilno pristopiti k ponesrečenim in jih na pravilen način oskrbeti. 7NPŘOJLPOLVSFODJTPŘMBOJDFFLJQF0À4SFŘLB,PTPWFMB6SÝB Kukanja, Petra Kukanja, Polona Može, Eva Rebec, Polona Šenkinc, Nuša Plut in Maša Masič - pod vodstvom mentorice Vesne Muha - pokazale največ znanja in spretnosti ter zasedle 1. mesto. S prvim mestom si je ekipa priborila nastop na državnem tekmovanju na Debelem rtiču - 10. maja 2008. Čestitamo za prikazano znanje in več kot odlično uvrstitev! Naši mladi Besedilo in slika: Dora Sedmak, Območno združenje RK Sežana 29 Poletno delo in zaslužek dijakov in študentov Črički že cvrčijo, poletna mreža in sonce vabita... Dijaki imate večinoma že glave 'na paši', za študente pa je junij tisti mesec, ko se je treba najbolj potruditi. Ampak misli vam gotovo uha- jajo daleč proč, na lepše. Da boste zaslužili dodatne denarce za pestro študentsko življenje in morje, boste najbrž kmalu morali najti delo. Tako dijaki kot študentje, ki želite zaužiti nekaj finančne sa- mostojnosti, se boste prej ali slej znašli pred vrati študentskega servisa (ŠS - v nadaljevanju besedila). O poletnem delu in zasluž- ku dijakov in študentov v naši občini sem poklepetala z regijsko voditeljico E-študentskega servisa, ki ima poslovalnico v Sežani, gospo Natašo Kolenc. Tistim, ki se vpisujete prvič in še niste najbolj seznanjeni z delovanjem, pa ponujam najprej kratek pregled. 1. KAKO SE VPISATI – kaj potrebujete? Oglasna deska ŠS in ponudba prostih del z dne 3. 6. 2008 Ko se vpisujete, potrebujete številko svojega bančnega računa, davčno številko, osebni dokument in dokazilo o statusu (potrdi- odda preko spleta in sicer preko osebnega servisa, ki se nahaja lo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto). Z vpisom v ŠS posta- na naši spletni strani: www.studentski-servis.com. V prijavi ozna- nete član in ob tem prejmete praktično darilo. či, kakšna dela bi želel opravljati in kakšna so njegova znanja, 2. POTREBUJETE NAPOTNICO? izkušnje, sposobnosti… (znanje jezikov, programska orodja, te- Napotnico morate oddati delodajalcu ob začetku dela, zato čaji, izpiti). Na osnovi tega zainteresirane iskalce potem obveš- jo je treba naročiti še pred začetkom dela. Delo brez napotnice čamo o ponudbi oz. si prosta mesta v t. i. osebnem servisu pre- velja za delo na črno. Napotnico lahko naročite na več načinov: gledujejo kar sami. V osebnem servisu lahko člani torej dnevno fizično na ŠS, preko telefona ali preko spletne strani – osebnega pregledujejo dela, ki ustrezajo njihovim izkušnjam, znanjem in servisa. ŠS vam napotnico, odvisno od vaše želje, pošlje domov sposobnostim, lahko pa sezname del tudi dnevno ali tedensko ali neposredno k delodajalcu. Ločimo enkratne - mesečne in prejemajo na e-mail. stalne napotnice. Vsekakor svetujemo, naj se zainteresirani ČIMPREJ vpišejo, da Kaj naj stori npr. dijak, ki želi delati poleti, npr. v juliju? dobijo geslo za dostop do t. i. osebnega servisa. Ob vpisu se lahko dijak ali študent prijavi v evidenco iskalcev Naj povem, da podjetja že od januarja sprejemajo prošnje za- del. Lahko v poslovalnici izpolni prijavo »moja dela« ali pa jo interesiranih iskalcev, zato svetujemo dijakom in študentom, da naslovijo tudi prošnjo za poletno delo kar na podjetje neposredno. V podjetjih dobijo delo tudi večinoma tisti, ki imajo neka znanstva oziroma tisti, ki so že kdaj delali pri njih in so se izkazali. Vsem pa svetujem čim večjo SAMOAKTIVNOST! Kje je največ povpraševanja, v katerih panogah oziroma poklicih? Kje pa največ ponudbe? V času počitnic se povpraševanje po delih precej poveča, saj se študentom pridružijo tudi dijaki. Spekter poklicev na strani ponudbe je kar širok. Največ prostih del je »klasično« v strežbi, sledijo jim proizvodna dela, delo v trgovini, delo v kuhinji, pismonoše, delo v skladišču, delo na bencinskih servisih, delo v turizmu, delo v zdravstvu, razne promocije, zahtevnejša administrativna dela, strokovna dela…. itd. Katera podjetja oziroma organizacije poleti še posebej za- poslujejo dijake in študente? Že konec zime se na nas obrnejo nekatera podjetja, ki razpisu- jejo prosta dela v poletnih mesecih. To so predvsem podjetja s turistično dejavnostjo (Lipica turizem, Park škocjanske jame ipd.), razpis je objavil tudi DARS d.d. Te družbe opravijo izbor študen- tov že pred poletjem, saj nekateri potrebujejo specifična znanja, kot na primer znanje francoskega jezika za turistično vodenje. Potem so tu podjetja, ki nudijo predvsem delo v proizvodnji (npr. Kras d.d., Atech elektronika d.o.o), delo v zdravstvu (npr. Bol- nišnica Sežana, Dom upokojencev Sežana (nega – zdravstvena smer)) ... Veliko je podjetij in samostojnih podjetnikov, ki zapo- slujejo nekaj študentov in kandidatov (za različna dela). Rada bi poudarila, da smo mi v vlogi posrednika dela, to pa pomeni, da moramo upoštevati zahteve delodajalcev v zvezi s starostjo, znanjem in drugimi pogoji. Delodajalci največ povpra- šujejo po polnoletnih članih. Najmanj je ponudbe del za mlajše Naši mladi od 17 let, je pa precej povpraševalcev po poletnih delih ravno v tej starostni skupini. Svetujem jim, naj ne obupajo, naj bodo 30 vztrajni in čimbolj aktivni pri iskanju. Za večino prostih del na internetu iščejo delodajalci pomoč že sedaj, le redka so objavljena že za poletje. Se pa ponudba dnevno spreminja. 4BNP[BQSJNFSOBKQPWFN EBJNBNP53&/65/00#+"7-+&/" DELA ZA 70 PODJETIJ (VEČ KANDIDATOV) IN 40 DEL v STREŽBI! (Podatek velja na 3. junij 2008, op. a.) Pa še ena 'zakonitost poletja' velja: večina dijakov in študentov želi delati julija, avgusta gredo na potovanja, zato je avgusta ponudba še večja. Iščejo delodajalci tu, na Krasu tudi strokovna dela? Seveda, vendar ta dela niso tipično poletna. Večkrat iščejo štu- dente zaključnih letnikov strojne in računalniške, ekonomske smeri ipd. Kako se gibljejo plačila za opravljena dela? 6SOFQPTUBWLFTPPEWJTOFPE[BIUFWOPTUJEFMBJOTFHJCMKFKPPE 3 €/uro dalje. Ampak to je res spodnja meja. Naj povem nekaj primerov: urna postavka za delo promotorja/promotorke je od Priporočam tudi, naj se dijaki in študentje pred začetkom del 5€/uro dalje; proizvodna dela od 3 € dalje, delo v skladišču 3,5 € poučijo o dohodnini. Vse potrebne informacije dobijo na naši dalje, fizična dela od 4 € dalje, zahtevnejša administrativna dela spletni strani: www.studentski-servis.com . od 4 € dalje. Delodajalcem svetujemo oz. jih informiramo o višini Kako v prihodnosti - ali študentski servisi ostajajo in če ne, priporočljive urne postavke za posamezno delo, končno odloči- kako bo to področje urejeno v prihodnje? tev o višini urne postavke pa sprejme delodajalec. Študentski servisi ostajajo, drugih novih informacij pa zaenkrat ni. Kako poteka izplačilo in koliko časa čaka študent oziroma Nekateri študentje morajo delati, da sploh imajo sredstva za dijak na svoje plačilo? študij, obenem pa si s tem nabirajo dragocene delovne izkušnje Za podjetja, ki poslujejo v skladu z našimi splošnimi pogoji, in tako lažje pridejo do prve zaposlitve, saj delodajalci zahtevajo zneske akontiramo, kar pomeni, da izplačamo še isti dan, ko do- izkušnje. Bo študentsko delo tudi v prihodnje ostalo enako do- bimo obračun ur. Akontiramo cca. nad 85 % zaslužkov. Ostali pa stopno, kaj menite? dobijo nakazilo, ko podjetje plača račun. Povpraševanje po študentih je veliko. Za podjetje je tovrstno Kaj svetujete dijakom oziroma študentom, naj kaj naj najemanje delovne sile ugodno ter enostavno, učinek je viden bodo pazljivi, imate kakšna posebna priporočila zanje? hitro. Za zasedbo prostih delovnih mest, ki so na voljo, je pro- Svetujem, da se delodajalec in delojemalec dogovorita o pla- blem pridobiti delovno silo. Študentov, ki bi recimo lahko delali čilu, preden se delo začne. Še posebej svetujem vodenje last- v Sežani daljše obdobje in hkrati študirali, ni veliko. nih evidenc v primerih, kjer študent oziroma dijak opravlja več Glede zaposlovanja pa je tako: če je študent priden in so z njim različnih del pri različnih delodajalcih. Priporočam, da si zapisuje zadovoljni, ga tudi zaposlijo. datume, število ur in plačilo, ki ga mora prejeti. Besedilo in slika: Obvezno naj dijak ali študent dvigne napotnico PRED pričet- /JOB6LNBS kom dela. Preveri naj, ali je delodajalec potrdil napotnico in sicer tako, da zaprosi svoj potrjeni del napotnice, ki mu pripada. Mladifest prihaja!

Kot vsako leto bomo tudi letos prebudili Sežano s pole- %&-"7/*$&/".-"%*'&456 tnim festivalom Mladifest. Kaj bo novega? Kaj zanimivega? Veliko! Za vse, ki bi radi kvalitetno preživeli svoj prosti čas, Ker imajo nekatere delavnice zaradi kvalitete izved- si pridobili novih znanj ali se le zabavali, smo pripravili pe- be omejeno število prijav, je zaželeno, da se na delavnice ster program, ki bo skoraj v celoti brezplačen. prijavljate vnaprej in si tako zagotovite svoje mesto. Začeli bomo z modno revijo Plečnikov eksperiment, nadalje- Prijave zbiramo na e-mail: [email protected] oz. po telefo- vali z Rock Wkrwglco, umirili tempo z gledališči in delavnicami nu 070 823 930, lahko pa se tudi osebno oglasite v prostorih klu- in se naplesali na »Velikem koncertu«, na katerem nas bodo ba v času uradnih ur. Prav tako smo vam na voljo za vse dodatne zabavali Rok 'n band, Tabu in PANKRTI. Glavna novost letos je informacije ali vprašanja. turnir v Paintballu, ki bo potekal v športnem parku, ogled bo Mojca Vojska pa omogočen tudi gledalcem. Za turnir so potrebne predprija- Predsednica Kluba študentov Sežana ve, saj je število tekmovalcev omejeno! Plezanje bo letos dobilo novo obliko in bo izvedeno na naravnih balvanih, ponovno pa se bodo lahko preizkusili tudi začetniki. Izmed delavnic pa naj omenim delavnico priprave coctailov, utrinke masaže in majhne skrivnosti ličenja. Letos bo tudi koncertov več, predvsem zato, ker nam je Občina Sežana prisluhnila in nam pomagala najti ustrezne rešitve za izvedbo le teh. Tako kot za začetek se bomo tudi za zaključek Mla- difesta zabavali na koncertu, kjer nas bodo zabavali TIDE. Takoj po zaključku pa se Klub študentov Sežana odpravlja na letovanje na Pag, na katerega se lahko člani kluba prijavijo za le 120€! Naši mladi Vabim Vas, da si program ogledate na predzadnji strani Obzor- nika in pa seveda na spletni strani www.mladifest.org. 31 KAJ BO LETOŠNJI MLADIFEST PONUDIL NAŠIM OTROKOM? pi v Cvetni vrt, ki ga skrbno čuva strašni Rak Samorak? Se bo z njim spo- padla ali ga bo s čudovito pesmico spremenila v prijazno bitje? Seveda Letošnji Mladifest obeta, za najmlajše in tiste malo večje, lut- se zgodbica srečno konča. kovne predstave, poulično gledališče, ustvarjalne in glasbene Predstava traja 35 minut. Primerna je za otroke vseh starosti. delavnice… Začeli bomo v soboto, 12. junija, s pouličnim gledališčem Ane Monroe. Predstavo so pripravili otroci, ki so pridno obiskovali de- Četrtek, 17.7.2008 ob 19. uri lavnice pouličnega gledališča. OTROŠKA GLASBENA PREDSTAVA: DEKLICA LIZIKA IN VILA TA- Od ponedeljka 14. julija do četrtka 17. julija bodo mladi kita- BLETKA (Izvaja: Ku-kuc gledališče) risti odkrivali čarobni svet glasbe na Kitarski delavnici in plesne Ali ste vedeli, da zna vsak otrok plesati najlepše na svetu, in to na ka- umetnosti na plesnih uricah od 14. 7. do 18. 7. kršno koli glasbo? Glasbena predstava je zgodbica o ošpicah, srebrnih V ponedeljek, štirinajstega, vam bomo pokazali, kako se lahko čarobnih plesnih čeveljčkih, o Vili, ki pokuka iz omare, in čarovnijah, ki izdela punčko malo drugače in dogodivščine petletne Katke, ki veljajo samo za pridne otroke. je vztrajno iskala črko R v predstavi Riba, Raca, Rak. Lizika zboli za ošpicami in zato ne sme v vrtec. Ravno tisti teden pa V otroški glasbeni predstavi Deklica Lizika in vila Tabletka, 17. imajo v njenem vrtcu plesni tečaj in sedaj je prepričana, da bo edina, ki julija, boste izvedeli, kako so lahko vsake otroške nožice čarobne ne bo znala plesati. Toda… Naenkrat se odprejo vrata njene omare in iz in vsake znajo čarobno plesati tudi brez čeveljčkov. nje pokuka vila Tabletka, ki prihaja iz daljne Vilinske dežele in obiskuje V petek, 18. julija, se boste učili veščin preživetja v naravi in se bolne otroke po vsem svetu. S pomočjo otrok Liziki pričara čarobne sre- v ponedeljek, 28. julija, preizkusili v orientaciji. brne plesne čeveljčke, ki znajo plesati na kakršnokoli glasbo. Kakšna za- Kaj vse znajo klovni v cirkusu, gotovo veste, mi vam pa nudi- bava! Ko pa se vila Tabletka poslovi, ker jo čakajo tudi drugi bolni otroci, mo možnost, da se teh vragolij tudi sami naučite. Zato vabljeni in s seboj odnese čarobne čeveljčke, pride Lizika do zelo pomembnega na cirkuške delavnice ob šestnajstih v ponedeljek, 21. in torek, spoznanja: Vsake otroške nožice so čarobne in vsake znajo čarobno ple- 22. julija - v park pri OŠ. V ponedeljek, 21. julija, nam je Muca sati - tudi brez čeveljčkov. Copatarica obljubila, da nas nauči izdelovati čisto prave copatke. Predstava traja 40 minut. Predstava je namenjena predvsem otrokom Zato vabljeni ob 19. uri pred MC podlaga. V Četrtek, 24. julija, pa od 3 – 10 let. se bomo prepričali v glasbemo-lutkovni predstavi, ali Mojca Po- kraculja še živi v lončku. Igrali in zabavali se bomo lahko tudi na Ob 21. uri sledi predstava za odrasle z naslovom EMILIJA, prav Paintball-turnirju v petek, 25. ulija, in ustvarjali na popoldanskih tako v izvedbi gledališča Ku-kuc. ustvarjalnih delavnivcah od ponedeljka, 28. 7., do srede, 30. 7., pred MC Podlaga. Mlade raziskovalce pa vabimo v četrtek, 31. Ponedeljek, 21. 7. 2008 ob 18:30 julija, na kemijske poskuse. MUCA COPATARICA NA OBISKU Zaradi lažje organizacije Kitarske in cirkuške delavnice so po- Nepozabno druženje s tisto pravo Muco Copata- trebne predhodne prijave v MC Podlaga na tel. 057345004, rico! 051204765 oz. na [email protected]. Iskustveno spoznavanje pravljičnega lika v družbi Polona Rožman svojih sovrstnikov je za otroke nekaj čisto drugega MC Podlaga kot listanje po slikanici ali gledanje risanih junakov po televizijskem ali računalniškem ekranu v doma- čem okolju. Pravljični lik je otrokom poznan, saj je kostum Muce Copatarice izdelan po predlogi ilustracij iz slikanice Ele Peroci, s katero se večina otrok seznani že v zgodnjem otroštvu. Lik učinkuje na otroke zelo vzpodbudno, zato so otroci ves čas predstave izredno sproščeni. Zlahka se vživijo v pravljični svet Muce Copatarice ter v njena nočna in dnevna doživetja in opravila, ki so povezana tako s čistimi kot z umazanimi in raztrganimi copatki. Poseben vtis naredijo na otroke tudi različni pripomočki, ki jih otroci postopoma odkrivajo v Mucini košari. Izvedba: 30-45 minut (odvisno od sodelovanja otrok). Primerna je za otroke od treh let dalje.

Četrtek, 24. 7. 2008 ob 19. uri OTROŠKA GLASBENO-LUTKOVNA PREDSTAVA: MOJCA PO- KRAJCULJA (Izvaja: Kaličopkovo gledališče) OTROŠKI PROGRAM z opisi V Kaličopkovem gledališču je letos spomladi zaživela ljudska pripo- vedka Mojca Pokrajculja. Režirala in priredila jo je lutkarica Nataša Herlec MLADIFEST 2008 ter naredila lutke. Avtorsko glasbo je napisal Mare Završnik. Mojca, ki jo že poznamo kot Kaličopkovo prijateljico, igra Mojco Pokrajculjo. Lisici, Ponedeljek, 14. 7. 2008 ob 19. uri zajcu, volku in medvedu pa pomaga Bojan Pretnar. OTROŠKA PREDSTAVA: RIBA, RACA, RAK Ker je v predstavi veliko glasbe in pesmic, jo imenujemo kar lutkovni (Izvaja: Zavod Zofka in Mini teater) musical. Seznanimo se tudi z različnimi poklici, ki jih opravljajo živali. Li- To je zgodba o petletni Katki, ki še ne zna izreči črke R, zato jo vrstniki sica tokrat ni šivilja, ampak se ponudi, da bo Mojci pomagala počistiti pi- v vrtcu zasmehujejo. Katka verjame, da ji bo račka, ki plava v potoku, po- sker. Vas zanima, kaj delajo še zajec, volk in medved? Pridite in poglejte! magala najti črko R. Seveda čofne v vodo in se hudo prestraši. Mama jo Izvedba: 35 minut. Primerna je za otroke od dveh let dalje. odnese domov, kjer Katka zaspi in sanja. V sanjah jo Zlatoračka ponese Predstave za otroke in delavnica Muce copatarice se bodo odvijale Naši mladi v Cvetni vrt, kjer se v cvetkah skrivajo črke: A v Trobentici, E v Marjetki, L pred Mladinskim centrom Podlaga (pred vhodom v Kosovelov dom). V v Liliji, Z v Zvončku, U v Tulipanu, S v Jasminu in R v prelepi Vrtnici, ki pa primeru dežja se program preseli v prostore MC Podlaga. je prav danes hudo prehlajena. Kako bo mala Katka pomagala Vrtnici Vse predstave in delavnice za otroke so brezplačne. 32 ozdraveti, da ji bo ta lahko podarila črko R? In kako sploh lahko kdo vsto- Skupine starejših za samopomoč Tudi v Območnem združenju RK Seža- na veliko pozornost namenjajo programom za boljšo kakovost življenja starej- ših. V decembru lani so prostovoljci RK na domovih in v domovih upokojencev obiskali in obdarili kar 742 starejših ob- čanov v vseh štirih občinah (Hrpelje-Ko- zina, Divača, Komen in Sežana). V okviru sežanskega OZRK od leta 2001 delujejo skupine starejših za samopomoč. Lani je aktivno delovalo 42 članov v šestih skupinah v Dutovljah, Krepljah, Sežani, Štorjah, Divači in Hrpeljah. Voditelji so v tedenskih srečanjih in drugih aktivnostih opravili skupaj blizu 1300 prostovoljnih ur. Člani skupin, mladi iz vrst skavtov in voditeljice so se v lanskem juniju že tretje leto zapored udeležili tridnevnega med- generacijskega tabora v Pliskovici, kjer se nja in sožitja generacij. Pri tem je poudaril, ljene, izključene in si želijo informacij in je zbralo 28 udeležencev. da je program namenjen starostnikom in povezave z mlajšimi. Zato so oblikovali »To je le ena izmed dejavnosti v lanskem njihovim svojcem na območju vseh štirih tudi poseben program, ki vljučuje redne letu«, je na nedavni skupščini sežanskega občin. Na Sežanskem živi veliko število stike in pogovore z mlajšimi, psihosoci- OZ RK poudarila predsednica Saša Lika- starostnikov, kar za tri odstotke več, kot je alno oporo, informiranje starostnikov o vec Svetelšek. slovensko povprečje. Pa tudi bivša sežan- denarnih pomočeh, domskem varstvu, Strokovni sodelavec sežanskega Centra ska občina je bila teritorialno zelo velika. subvencijah, negi na domu, vključevanju za socialno delo Klemen Mozetič pa je Iz anket o kakovosti življenja pa ugotav- v društva itd. predstavil program kakovostnega stara- ljajo, da se starejši ljudje počutijo osam- Besedilo in slika: Olga Knez Likovna kolonija Štanjel 2008 Likovna kolonija Štanjel je edinstveni nju likovnih del s priznanimi slikarji, likov- Likovna kolonija se bo tudi letos odvija- projekt in se izvaja že od leta 1995. Njen nimi pedagogi in prostovoljci ter spod- la v osrčju Krasa - v kraški vasici Štanjelu namen je omogočiti enake možnosti bujati medsebojno sodelovanje med in sicer od 9. 6. 08 do 14. 6. 08. Projekt se ljudem s težavami v duševnem zdravju skupnostnimi programi in skupnostjo s bo odvijal v prostorih Dnevnega centra v kulturnem udejstvovanju in soustvarja- pomočjo slikanja in umetnosti. »VEZI« v Štanjelu in bližnji okolici. Program se bo odvijal pod mentorstvom slikarja Vinka Tice in likovnega pedagoga Jana Milkoviča. Kot gosta bomo letos medse povabili priznanega lokalnega slikarja gospoda Janka Kastelica in mlado slikar- ko, ki slika z usti - gospo Dragico Sušanj. Zaključek likovne kolonije bo v petek, 13. 6. 2008. Obeležili ga bomo s kulturnim programom in uradno otvoritvijo razstave. Nastala likovna dela bomo razstavili v Galeriji gradu Štanjel, kjer bodo na ogled vse od 27. 6. 2008. Vljudno vabljeni. Sociala in zdravstvo

Besedilo in slika: Martina Katern Toma- L.S., 2007: Skupna fotograﬁja ob zaljučku Likovne kolonije 2007 žič, univ. dipl. soc. del. 33 Tradicionalna dobrodelna akcija rdečega križa Območno združenje Rdečega križa Sežana smo letos že tretje leto zapovrstjo v Kosovelovem domu pripravili dobrodelno akcijo za zbiranje sredstev v Sklad iz odprtih rok, ki smo jo po- imenovali »DELIMO SREČO.

V Sklad iz odprtih rok zbiramo prispevke za pomoč posameznikom in družinam v trenutni stiski. Nedvomno je v času vseh mogočih podražitev vedno več ljudi, ki potrebujejo in tudi pro- sijo za našo pomoč. Po najboljših močeh poskušamo reševati njihove stiske. Zato se vsako leto znova ob podpori dobrih ljudi in podjetij trudimo vsaj nadomestiti sredstva, ki smo jih preteklo leto izplačali iz sklada. Veseli smo, ker smo ta cilj dosegli in presegli. Izkupiček letošnje zbiralne akcije je na koncu znašal 3.318,13 evrov. Na večer prireditve so obiskovalci v skrinjico za dobrodelne prispevke položili 658,13 evra, preostalih 2.660 evrov pa je prispevalo trinajst pod- KFUJK "-6,0.&/ .0/5"- EE #"/," ,01&3 EE %*453*&45 EPP %51 456%*0 ėFI %BNJKBO TQ &/(3056À EE (&0- pevski zbor OŠ Sežana, mladinski pevski zbor OŠ Dutovlje, pevka %&54,010%+&5+&4&Ç"/" */5&3*/"EPP,P[JOB +6(0#09 Sabrina Vatovec iz OŠ Hrpelje, šolski pihalni orkester Glasbene ."/6'"$563*/( EPP ,3"4*/7&45 EPP ,3"À,& -&,"3/& šole Sežana in ansambel Plima). Nadobudna povezovalca Tjaša ILIRSKA BISTRICA, KRAŠKI VODOVOD d.o.o., KRAŠKI ZIDAR d.d. in Mirc in Miha Pipan sta na zabaven način obiskovalcem posredo- MIZARSTVO BOLČIČ Mitja Bolčič s.p.. vala besedilo na temo medkulturnega dialoga in Rdečega križa, V bogatem plesno glasbenem programu so nastopili mladi ki ga je spisala in režirala prostovoljka RK Marija Godnič. Poklonili pevci, glasbeniki in plesalci iz vseh štirih občin (Društvo ljubite- so nam zanimiv in poučen večer. ljev baletne umetnosti Divača, Baletno društvo Sežana, plesne Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami delili srečo. skupine Mehki čevlji, Tormenta, Fulmine, Agua, plesna skupina za izrazni ples iz OŠ Štanjel, plesna skupina plesne šole Polka iz Besedilo: Dora Sedmak, OZRK Sežana OŠ Hrpelje, folklorna skupina Kamenčki Vrtca Sežana, nova fol- 4MJLB.BSJDB6SÝJŘ;VQBO LMPSOBTLVQJOB,6%#PSKBŘ GPMLMPSOBTLVQJOB0À%JWBŘB PUSPÝLJ Svetovni pokal v dresurnem jahanju V Lipici so v začetku junija priredili štiridnevno že 24. medna- prireditvijo ponesla ime Lipice, Slovenije in avtohtonih biserov rodno tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju. Go- - konj Lipicancev v svet. stitelj uspešnega in v svetu zelo cenjenega tekmovanja z najelit- Tekmovalo je blizu 110 konj iz 22 držav - v raznih nalogah, nejšimi dresurnimi jahači je bila Kobilarna Lipica, ki je tudi s to med katerimi je bil gotovo najbolj zanimiv prosti program z glasbo, kjer je presenetljivo zmagal 26-letni Poljak Michal Rapcewicz, ki že nekaj let prihaja v Lipico, tokrat pa je prepotoval 1.500 kilometrov in se razveselil svojega največjega uspeha. S konjem Randon sta bila še posebej uspešna v piaﬀu in passageu in sta zbrala 73,75 odstotka možnih točk. S še večjim elanom pa bo odšel na olimpijske igre v Hong Kong. Najboljši slovenski tekmovalec je bil Igor Maver, ki je v prostem programu z glasbo na nivoju Grand Prix dosegel 12. mesto in 6. mesto v nalogi Grand Prix Special. Maver, zaposlen kot glavni trener lipiške kobilarne, je svoje znanje pridobival od očeta Klavdija. Igor Maver, tudi lani najuspešnejši slovenski tekmovalec v dresurnem jahanju, pa nastopa konec junija na mednarodnem turnirju v Brnu, jeseni pa še

Sociala in zdravstvo / Šport in rekreacija Sociala in zdravstvo v Kaposvaru. Slovenske barve so zastopali še Birgit Sauer Fabris, Ladislav Fabris, Pavel Štemberger in Monika Meden iz Senožeč, ki se je med mladimi jahači uvrstila na 9. mesto v prostem pro- (Na posnetku: Direktor lipiške kobilarne izroča priznanje poljskemu tekmov- 34 alcu Michalu Rapcewitzu) gramu z glasbo. Kvalifikacijsko tekmo za finale svetovnega pokala si je v Lipici Lipica pa bodo od 2. do 5. oktobra. V okviru te prireditve bo ogledalo veliko gledalcev, ki so v toplem in sončnem vremenu poleg gala nastopa lipicancev še spektalularno mednarodno uživali v zanimivih predstavah, v predstavi klasične šole jahanja tekmovanje v vožnji dvovpreg. in umetnosti dresurnega jahanja, ki pomeni lepo predstavitev S svetovnim pokalom v dresurnem jahanju je bil zadovoljen belih lipiških žrebcev in jahačev. Ob zaključku so podelili nagra- tudi direktor lipiške kobilarne Matjaž Pust, ki je poudaril, da sta de. Najuspešnejša tekmovalka turnirja je bila Angležinja Jane hipodrom in ogrevalno jahališče v Lipici spomladi dobila novo, Gregory. kakovostno podlago, ki se je odlično obnesla tudi v deževnem Od 26. do 29. junija po skoraj 28-letnem premoru poteka v Li- vremenu (v prvih treh dneh tekmovanja za svetovni pokal. Vod- pici srečanje tekmovalcev velikega mednarodnega tekmovanja stvo kobilarne pa načrtuje do leta 2010 posodobitev infrastruk- v preskakovanju ovir s štirimi zvezdicami, kjer so že sedaj prijav- ture in organizacijo prvih mednarodnih turnerjev v dresurnem ljeni tekmovalci iz 20 držav. Od 10. do 13. julija bo Lipica gostila jahanju, preskakovanju ovir in vožnji vpreg. državno prvenstvo v preskakovanju zaprek, finale mednarodne- Besedilo: Olga Knez ga tekmovanja v dresurnem jahanju Alpe-Adria bo od 12. do Slika: Anton Hrovatin 14. septembra, množično obiskani tradicionalni Dnevi Kobilarne Kraševec na dirki okoli Slovenije - zdaj gre zares Vse se je začelo s preprostim stavkom Kazeljca Mitje Orla: »Dru- go leto bom šel na DOS.« Kam bo šel? Na kolesarsko dirko? Pa kaj, dirka kot dirka, se nam je zdelo. Ne bo ne prva ne zadnja, na katero bo Mitja šel. Prava reč. Dokler si nismo malo pobližje pogledali, kaj Dirka okoli Slove- nije ali DOS je: Skoraj 1200 km kolesarjenja. Ena etapa. Nujno spremljevalno vozilo, priporočljiv še avtodom. Časovne kontrole. Vzponi na Kubed, Črni Kal, Predmejo, Vršič, Črnivec. Pripravili smo prošnje za finančno pomoč, s katerimi smo se obrnili na domače podjetnike – Kraševci bodo pomagali Krašev- cu, smo si mislili. Odziv je bil dober, denar se je počasi stekal na račun Mitjevega kluba ŠD HITRE NOGE SENOŽEČE, a predvideni

končala, je bila skoraj pozabljena. Start DOS-a v četrtek, 8. maja zvečer v Postojni je bil spektakularen: množica navijačev, ki je vzklikala in ploskala, navijala in odštevala, ko so se drug za drugim z odra po klančini na cesto v razmaku dveh minut spuščali kolesarji in začeli dolgo pot, vsak z željo, da jo konča, kjer jo je začel. Deseti, ob 21.18, je štartal naš Mitja. Še zadnji dvig roke in zanj se je začelo. V Dutovljah so kolesarje v petek zgodaj zjutraj pričakali pred- TUBWOJLJ563*45*ė/&("%36À57",3"4TLBWP WPEPJOTBEKFN Tu je Mitja naredil prvi postanek, drugi na Vršiču, nato na Jeseni- cah. Trasa dirke ga je nato vodila na Gorenjsko, skozi Prekmurje, Prlekijo, ob meji s Hrvaško... Medtem ko so drugi in tretji dan kolesarji drug za drugim prihajali v cilj, se je Mitja še vedno boril stroški so bili visoki, krepko višji od tega, kar smo imeli na računu, s kilometri, zaspanostjo, bolečinami, izčrpanostjo, pedali se kar dokler nismo v začetku aprila prejeli res velikodušne donacije, niso in niso hoteli vrteti in deseto kontrolno točko v Črnomlju ob kateri se nam je od srca odvalila velika skala. je dosegel dve uri po določenem času. Mitja je bil izločen iz tek- Hvala TAVČAR A&B d.o.o., hvala Anica! movanja. ÀFFO[BEFUFLWQPMOP8"365&".B LPUTNPTFQPJNFOPWB- MJ KFCJMEPHPWPS[HMBWOJNTQPO[PSKFN QPEKFUKFN&,456/%0 EPPJ[4FäBOF4PMBTUOJLBQPEKFUKBTUBJOPWBUPSKB&)6#HPOJM- nega kolesnega pesta, ki je skonstruirano za odpravo mrtvega hoda gonilk, s čimer kolesarju omogoča večji izkoristek in pri- hranek energije. Mitja je bil nad njim navdušen. Pri NOVAK SPC EPPTNPEPCJMJTQPO[PSTLJ3&/"6-5.&("/& LJKFQPQPMOPNB odgovarjal vsem zahtevam spremljevalnega avtomobila. Najeli smo avtodom. V nedeljo, 10. februarja, pa bi se Mitjeve sanje - prevoziti Dirko okoli Slovenije - lahko končale. Mitja je imel s kolesom prometno

nesrečo, v kateri je dobil več udarcev in raztrganine po obrazu, Šport in rekreacija ki so bile potrebne šivanja, ni pa bilo nobenih zlomov. Vendar je bilo njegovo novo kolo precej poškodovano. Sčasoma pa se je vse uredilo in nesreča, ki bi se lahko mnogo bolj neugodno 35 Vendar mu kraška trma ni dala miru. Skušal je priti do konca, do- DO d.o.o., TAVČAR A&B d.o.o., NOVAK SPC d.o.o., KRAŠKI ZIDAR kazati, da zmore in po počitku se je zopet pognal na kolo. Pa se je EE "/%3&+'63-"/TQ 1")EPP -053"/4EPP (3"%#&- ustavil, počival. Kolesaril. Trmaril. Jedel. Poganjal. Se zopet ustavil. /"04,3#"EPP %".+"/JO,"5"3*/"03&- 6/*$"'EPP Bližal se je konec tretjega dne in četrta noč brez pravega počitka ODVETNIK DRAGAN SIKIRICA, IRAS d.o.o., STOJAN RODICA s.p., in izjemni telesni napori ter stres so pobrali svoj davek. Ekipa se TANJA DEKLEVA, PEKARNA KRAS GORJANSKO d.o.o., PEJO ŠAM- je trudila, kolesarila in tekla ob njem, vendar ni šlo. Pomanjkanje 1*0/,"EPP ,/08)08EPP #3"/,0#3"+%*)TQ %6À"/ spanja je bilo prehudo. Ob 18. uri v nedeljo se je ekipa soglasno 3&/&3 "-6#0."EPP 3*(0EPP [OFQSFDFOMKJWJNJOBTWFUJES odločila, da dirko zaključi na 1086. kilometru in da preostalih sla- med. KATJA ŠANTELJ, z energijo pa vsi, ki ste verjeli v nas. bih 100 km odpeljeta Mitja in vodja ekipe Peter enkrat naslednje dni, da simbolično skleneta krog okoli Slovenije. 8"365&".%04 Mitjevo srčno željo, ki je bila v začetku na videz nemogoča Mitja, Peter O., Tomaž, Egon, Roman, in oddaljena kot sonce in ki je nato postala želja cele ekipe ter Tina, Peter Š., Matej, Andreja in Helena WTFI ESVäJO TUF OBN T TSFETUWJ QPNBHBMJ VSFTOJŘJUJ &,456/- Slika: Bogdan Macarol Odprava Jamarskega društva Sežana v Španijo Jamarsko društvo Sežana že vrsto let organizira odprave v tuje dežele, s katerimi ne le spoznava kulturo in podzemlje drugih držav, temveč tudi sklepa nova prijateljstva. Ena takšnih odprav je potekala tudi letos. Tako se je, med 25. aprilom in 11. majem 2008, sedem članov Jamarskega društva Sežana potepalo po Španiji. Španija je v svetu poznana predvsem po svoji kulturi, arhitektu- ri in umetnikih. Ravno slednjim smo tudi posvetili kar nekaj časa. V Figueresu smo si tako ogledali muzej Dalija, v Barceloni pa Sa- grado Familio, Pedreiro in park Guell. Preden smo se dokončno podali v notranjost Španije, pa smo se ustavili še v največjem akvariju v Evropi – L`Oceanograﬁc v Valenciji.

Skupinska slika udeležencev odprave pred parkom Guell v Barceloni

Naš glavni cilj pa je bilo mesto Daimiel, ki se nahaja v bližini Ci- V jami Cueva del Yeso udad Reala, v pokrajini Castilla – La Mancha. Tu smo se ponovno srečali s španskimi prijatelji, ki smo jih leta 2007 gostili v Sloveniji, hajajo le nekaj deset metrov pod površjem, skozi številne vhode sprejel in pogostil pa nas je tudi župan. pa v notranjost udirajo žarki španskega sonca. V Španiji smo si poleg Daimiela in Narodnega parka Las Tablas V Ruideri smo si ogledali manjšo jamo v konglomeratu (Cueva ogledali še Toledo, Consuegro, najstarejši in največji rudnik žive- de Montesino), pri Pinarju pa turistično jamo Las Ventanas, v ka- ga srebra na svetu – Almaden (edini rudnik, ki po količini izkopa- teri je prebival pračlovek. nega živega srebra presega našega v Idriji), Lagunas de Ruidera, Na poti domov smo si ogledali tudi majhno evropsko državo Granado, v Sierri Nevadi pa smo si privoščili kanjoning po reki Andoro. Rio Verde. Odprava je trajala 17 dni, prevoženih je bilo več kot 6700 kilo- Podzemlje Španije smo spoznavali na dveh območjih, ki pa metrov. Odprave smo se udeležili Stojan Borštnar, Alenka Čeh, se med seboj močno razlikujeta. V Rioparju smo si v narodnem Jurij Jakofčič – Jaka, Jure Jakofčič, Branko Pipan, Jasmina Rijavec parku Rio Mundo ogledali jamo Los Chorros. Jama je s 53 km in Zdenka Žitko. dolžine ena izmed najdaljših v Španiji, njen vhod pa se nahaja V Španiji so nas prijazno gostili člani jamarskega društva Hue- na sredini stometerske previsne stene. Iz njenega vhoda izvira sos in G.E.B.O.

Šport in rekreacija reka Mundo, ki že po nekaj metrih v slapu pada petdeset metrov Odpravo je deloma ﬁnančno podprlo podjetje Počkaj d.o.o. globoko. Drugo območje jam, ki smo si ga ogledali, je bilo pri Sorbasu Besedilo: Jasmina Rijavec, Jamarsko društvo Sežana 36 (Almeria). Območje je poznano po jamah v sadri. Jame se na- Slike: Jaka Jakofčič. 33. Tradicionalno srečanje mladih planincev na Vremščici Vtisi Kristine Matevljič, učenke 6. B razreda Osnovne šole Divača

V nedeljo, 25. maja 2008, je Planinsko jali s kmetijstvom in so imeli tudi več ži- smetišče in da obiskovalci pridno s seboj društvo Sežana organiziralo že 33. tradi- vine, je bilo v dolini premalo sena, večina odnašamo smeti v dolino. Moti me pa, cionalno srečanje mladih planincev na njiv je bilo oranih. Zato so kosili tudi na ko nekateri z motorji in terenskimi vozili Vremščici. Gori. Ta košnja je trajala tudi po štirinajst brezglavo divjajo po planoti in ustvarjajo Na pot smo se podali v nedeljo zjutraj dni in več. Moški so tudi po več dni ostali hrup ter nove kolovoze. s košanske smeri, pod vodstvom men- na Vremščici. Spali so v jutah. Matere so Čeprav danes nismo tako navezani na torice Mirjam Franetič Frankovič. Vreme bile doma, skrbele so za gospodinjstvo in zemljo, kot so bili nekoč, ker od nje nis- je bilo prijetno in v dobri družbi smo se živino. Mlada dekleta so vstajala zelo zgo- mo ekonomsko odvisni, upam, da bomo hitro bližali vrhu, od koder se nam je od- daj in so nosila koscem hrano, največkrat znali ohraniti neokrnjeno naravo tudi piral pogled na vse strani. Videli smo tudi je bilo zelje in klobase, ki so ji »šparali« za svojim zanamcem in da bo Vremščica še ostale planince, ki so si za vzpon izbrali kosce, in vino vremščina. To so zelo rade vedno ostala ponosna lepotica, ki kraljuje druge smeri. Spremljal me je poseben počele, ker so se po poti zabavale in tudi nad mojo domačo dolino. občutek, kajti na prireditvi sem imela na- fante so videle, ki so na Gori kosili. Povzpela sem se že na veliko hribov in logo prebrati zgodbo, ki sem jo napisala Pa da ne boste mislili,da je bilo delo na gora, a nikjer ni tako lepo kot na Vrem- po pripovedovanju moje none Marije Vremščici samo zabava. Delati so morali ščici, odkoder ti seže pogled od Alp do Matevljič. zelo trdo, pa tudi nesreče so se dogajale. Jadrana. Pred sabo imaš kot na dlani Ob prireditvenem prostoru se je zbralo Nekega dne so peljali z Vremščice voz Brkine in po slemenih hribov posejane od 300 do 400 planincev iz različnih pla- sena. Pot je bila kolovozna, na njej je brkinske vasice. Med Vremščico in Brkini ninskih društev: Sežane, Postojne, Pivke, bilo veliko lukenj. Kolesa so bila lesena, ležita Vremska dolina z reko Reko in moja Knežaka… Kulturni program sta povezo- okovana z železom in so drsala ob nalo- rojstna vas Škoﬂje. WBMJ,BUKB1SVOLJO6SÝB7PMLoŘMBOJDJ5,À% ženo seno. Na voz so naložili veliko sena, 6SCBOÝŘJDBJ[7SFNTLFEPMJOF LJKFQSJQSB- ker je bil takrat pravi podvig pripeljati z Kristina Matevljič vilo pester kulturni program. Družabne Gore voz sena. Zaradi vročine in trenja igre je vodil Marjan Olenik. Najbolj prisrč- je seno zagorelo. To se je zgodilo v bližini 13*41&7&, ."3*+& 563, 1-"/*/4,0 ni so bili najmlajši planinci iz vrtcev, ki so 5SFINPTUPW6TQFMJTPSFÝJUJTBNPLPOKF %36À5704&Ç"/" tudi poželi največji aplavz prisotnih. Moja pranona Ana je bila v skrbeh, ker jih V knjigi Slava Vojvodine Kranjske naj- Zbrane sta nagovorila Mirjam Franetič dolgo ni bilo s senom domov. Ko je prišel demo zgodbo, kjer je zgodovinar in Frankovič, ki je nadomeščala odsotno sosed Kalif Miljanov na dvorišče samo s slavni popotnik Janez Vajkard Valvazor predsednico mladinske sekcije pri planin- konji, ga je Ana vprašala, če se je kaj zgo- že pred več stoletji pisal o prepihanem skem društvu Matejo Škibin, in predsed- dilo in če so vsi živi. Kalif ji je odgovoril: pobočju med morjem in celino, kamor nik sežanskega planinskega društva Ed- »Ana, vsi smo živi in zdravi, a ni ne voza se ni vredno povzpeti takrat, ko ima tam vin Furlan. Najbolj so mi ostale v spominu ne sena.« burja mlade. njegove besede, ko je dejal, da Vremščica Ana je odgovorila: » Mater jskat voz in Pa le ni bilo vedno tako. Prav Vremščica danes ni več to, kar je nekoč bila, in da seno, samo da ste vi živi in zdravi«. z burjo je bila tista zaveznica domači- so bili zlasti ljudje iz Vremske doline tudi Takrat se je izza vogala pokazal tudi nov, ki jim je pomagala preživeti, ko je ekonomsko vezani nanjo. Ravno te bese- gospodar – Toni Ambrožičev - in Ani je bilo potrebno obdelati vsako ped skope de so se navezovale na mojo zgodbo. odleglo. zemlje. Po končani prireditvi me je moja men- Res, Vremščica danes ni več to, kar je Danes se Vremščica, 1027 m visoka torica nagovorila, naj to zgodbo zapišem nekoč bila. Na njej ni več koscev in grab- gora, kaže v drugačni luči. Kmetic, ki so in objavim, ker je škoda, da stare zgodbe ljic, ni več od kmečkega dela prepotenih nekoč pridno grabile pokošeno seno, ni kar tako tonejo v pozabo. teles in žuljavih rok. Tudi ljudi, ki poznajo več. Nekoč popolnoma gola južna po- Nona je pripovedovala: stare zgodbe, je vedno manj. bočja se vztrajno zaraščajo. Vremci imamo zelo radi svojo »Goro«! Vremščica vedno bolj postaja pomemb- Zadnja desetletja na goro ne vleče Tisti, ki so imeli parcele na njej, so bili zelo na planinska in izletniška točka. Zlasti ob samo planincev, pohodnikov in spre- pomembni in bogati, kajti ni se jim bilo vikendih in praznikih jo obišče veliko lju- hajalcev, temveč tudi vztrajne tekače, tr- treba bati za seno, ki so ga morali nakositi di. Tudi sama sem pogostokrat med njimi. maste gorske kolesarje in druge ljubitelje za zimo. Nekoč, ko so se ljudje bolj ukvar- Z veseljem ugotavljam, da Vremščica ni narave, kajti vse poti in stezice, ki vodijo na vrh od vsepovsod, so odišavljene z omamno opojnostjo planinskih rož, ki nas vzpodbuja naprej. Obisk Vremščice je enkraten v vseh letnih časih in vseh vre- menskih razmerah, še posebno pa zdaj, ko cvetijo potonike, irisi, narcise, zlati ko- ren … Dogodek pa dobi dodaten čar, če se ob obisku lepotice ustavite na ovčji farmi in sirarni. Enkraten pogled z vrha nam omogoča srečanje z obmorskim predelom, s Snežnikom, čez razpoteg-

njeni greben z Javornikom, pa tudi z od- Šport in rekreacija daljenimi vršaci Kamniških Alp Ni naključje, da si je PD Sežana izbralo Vremščico, ki stoji ravno na stičišču sve- 37 tov, kjer se Primorska stika z Notranjsko, Letošnjega srečanja se je udeležilo pre- tošnjega poletnega planinskega tabora z odprtostjo v širno daljavo ter z bogato ko 350 mladih in manj mladih, ki se z v koči na Gospincu - na južnem poboč- favno in ﬂoro, za osrednji prostor dru- Vremščico radi srečujejo v najlepšem me- ju Krvavca. ženja mladih planincev. Vremščici je po- secu leta. Za organizatorje je to kar lepo Seveda je ta dogodek spremljal bogat svečena tudi akcija Srečanje mladih pla- ÝUFWJMP6EFMFäFODJTPQSJIBKBMJJ[PTOPW- in izviren kulturni program, ki so ga soob- nincev Primorske. Tradicionalno snidenje nih šol Dutovlje, Komen, Hrpelje, Sežana likovali učenci vseh prisotnih osnovnih mladih planincev, organizirano zadnjo in Divača - s podružnico Senožeče ter iz šol in vrtcev, pod vodstvom svojih men- nedeljo v mesecu mladosti, se je dobro vrtcev Sežana, Divača in Hrpelje. toric. V igri, plesu in petju so nastopajo- prijelo. Mladi se spoznavajo, si izmenju- Prav posebno so bili organizatorji veseli či prikazali, kar so se naučili in kar želijo jejo izkušnje, se poveselijo in tako še bolj obiska mladih planincev iz osnovnih šol deliti z vsemi, ki so se ta dan povzpeli na vzljubijo domače gore. Postojna, Pivka in Knežak. Vremščico. Prireditev sta igrivo povezo- 6WPEOPCFTFEPJOQSJKB[FOQP[ESBWOJ WBMJ,BUKB1SVOLJO6SÝB7PML ŘMBOJDJ5,À% Sreča - to je biti z naravo, jo gledati in z nagovor je obiskovalcem srečanja name- 6SCBOÝŘJDBJ[7SFNTLFEPMJOF njo govoriti. (Tolstoj) nil predsednik Planinskega društva Seža- Druženje mladih in manj mladih na na Edvin Furlan, nato je Mirjam Frankovič razglednem pobočju Vremščice se je za- Tudi letos so se mladi planinci zbrali na Franetič, namestnica predsednice mla- ključilo z »olimpijskimi igrami za mlade«, vrhu Vremščice, tokrat na že 33. tradicio- dinskega odseka Mateje Škibin, v krat- prirejenimi za ta prostor, na katere se je nalnem srečanju. V nedeljo, 25. maja, so kem orisala delovanje mladinske sekcije, pripravil in jih tudi vodil Marjan Olenik mladi osvajali vrh po gozdnih poteh z s poudarkom na aktualnih dejavnostih Druženje na gori je kot vsa leta do se- vseh strani, v spremstvu vodnikov in men- in njenem pomenu, na koncu pa je iz- daj dobro uspelo in doseglo svoj osnovni torjev. Dostop na Vremščico je bil mogoč postavila namen vsakoletnega druženja namen. po označenih poteh iz Senožeč, Vremske mladih planincev na Vremščici. Na koncu doline, Gornjih Ležeč in Košanske doline. je mlade povabila, da naj se udeležijo le- Besedilo in slika: Marija Turk, PD Sežana

Sterilizacija in kastracija Sterilizacija je operativni poseg, pri kate- štirikrat letno, ciklus traja 6 do 7 dni. Če se sa- možnosti, da bi zbolele za rakom na ma- rem samici odstranijo jajčnike ali jajčnike in mica ne spari, se lahko gonitev kar nadaljuje ternici. Občutno se zmanjša tudi verjetnost maternico. Kastracija je poseg, pri katerem v naslednjo. Samci zavohajo samico tudi do raka na seskih. Kastrirani samci praviloma ne samcu operativno odstranijo testise, moš- 3 km daleč in naredijo vse, da pridejo do nje. obolevajo za rakom na prostati in modih. S nja pa ostane nedotaknjena. Poseg opravijo Če niso kastrirani, se namreč gonijo vsakič, sterilizacijo in kastracijo žival zaščitimo tudi veterinarji in po dnevu ali dveh je žival že ko zavohajo gonečo se samico. Zelo težko je pred spolno prenosljivimi boleznimi. Psi so povsem čila. parjenje ﬁzično preprečiti med parjenjem izpostavljeni okužbam z bakterijami, ki se lahko razvijejo v zelo ne- RAZLOGI ZA STERILIZACIJO IN KASTRA- 2. Preveliko število živali prijetna vnetja sečil. Pri mačkah so spolno CIJO Zaradi prevelikega števila živali je v Sloveni- prenosljive bolezni mnogo hujše. Mačji Zakon o zaščiti živali določa, da morajo ji vsako leto zavrženih več kot 4000 psov in aids je neozdravljivo virusno obolenje, pro- skrbniki hišnih živali preprečiti rojstvo neza- mačk. Mnogi teh najdenčkov žalostno kon- ti kateremu ni cepiva. Virus ni prenosljiv na želenih živali. To najlažje in z najmanj stresa čajo (prometne nesreče, evtanazije zaradi človeka, a za mačke je usoden. Levkozo prav za žival dosežemo s sterilizacijo in kastracijo. gneče v zavetiščih… ). tako povzroča virus, vendar mačko lahko za- Če bi bilo več steriliziranih in kastriranih ščitimo s cepljenjem. Levkoza in mačji aids 1. Parjenje je težko preprečiti živali, bi bilo manj mladičev. se prenašata s parjenjem, pretepi, morda pa Psice se gonijo približno dvakrat letno, ci- tudi z bivanjem v istih prostorih. klus traja 21 dni. Mačke se gonijo trikrat ali 3. Pozitiven vpliv na vedenje Sterilizirane in kastrirane živali se manj po- ZMOTNA PREPRIČANJA gosto potepajo oziroma izgubijo. Manj po- 1. Moj ljubljenček se bo zredil in postal len gosto se tudi pretepajo. So bolj zadovoljne S pravo količino hrane in gibanja se to ne doma in bolj predane. Kastrirani samci pobo zgodilo. navadi manj označujejo svoj teren. 2. Boljše je, da ima samica enkrat mladiče Raziskave kažejo, da so samice, ki so 4. Pozitiven vpliv na zdravje sterilizirane pred prvo gonitvijo, bolj Šport in rekreacija / Okolje in prostor Šport / Okolje in rekreacija Pri steriliziranih samicah ni možnosti, da bi zdrave. zbolele za vnetjem rodil, ki je lahko življenj- 3. Sterilizirani in kastrirani psi niso dobri 38 sko nevarno; po sterilizaciji tudi ni nobene čuvaji Sterilizacija in kastracija ne vplivata na in se sami z vzrejo ne ukvarjate, če za to spremlja noben užitek. V nekaterih nagonsko čuvanje doma in družine. Na nimate pogojev in nujno potrebnega primerih je paritev lahko neprijetna in osebnost psa bolj vplivata dednost in znanja. celo boleča. okolje kot spolni hormoni. 5. Sterilizacija in kastracija sta prevelik Če vas argument o užitkih ne prepriča, 4. Moj ljubljenček je čistokrven, rad bi strošek pa razmislite o naslednjem: ali bi vi želeli mladičke Stroški sterilizacije in kastracije so majh- imeti spolne odnose, če bi pri tem vsakič Resna vzreja zahteva mnogo časa, znani v primerjavi s stroški hranjenja in spočeli otroka in bi torej vsakemu užitku nja in prinaša veliko stroškov. Največji vzreje mladičev. sledila ogromna odgovornost? strošek predstavlja zagotovo skrb za 6äJUFLQSJQBSKFOKV Za podrobnejše informacije o sterilizaciji zdravje matere, očeta in potomcev (sli- Marsikdo zmotno pripisuje živalim med in kastraciji pa se obrnite na veterinarje. kanje kolkov, komolcev, vzrejni pregled, parjenjem podobne užitke in čustvena razstavljanje, cepljenja itd.). Zaradi tega stanja, kakor jih ob spolnosti doživlja- Besedilo in slika: Tamara Bernhardt vam priporočamo, da pasemskega mo ljudje. Pri živalih je parjenje gensko mladička kupite pri resnih vzrediteljih določeno nagonsko vedenje, ki ga ne

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN Poletje pr'Slamčevih VINARJEV KRASA KGZS zavod GO KSS Sežana Idilična kraška vasica Pliskovica bo tudi letos v mladinskem hotelu julija in avgu- GSM : 051 399 799 sta gostila projekt Poletje pr'Slamčevih. Otroci bodo na svoj račun prišli vsak torek Tel : 731 28 56, 731 28 50 in sredo v dopoldanskem času, ko bodo uživali v sproščujočem in kreativnem okolju različnih ustvarjalnih delavnic. Poskrbljeno bo tudi za odrasle, ki se bodo lahko vsak četrtek v nizu Četrtkovih večerov sprostili ob koncertih etno folk ter blues ****** glasbe. Vse našteto bodo samo še podkrepile strokovne delavnice kamnoseštva, Gornja Radgona – kmetijski sejem keramike ter razna predavanja. 23. – 29 . avgust , Program dogajanja julij Strokovna predavana in delavnice 26. 8. dan vinogradnikov za odrasle Otroške ustvarjalne delavnice 7.7. Predavanje prof. Logar Marin- Prijavo bomo dali skupno kot društvo . Otroške delavnice bodo vob torkih in šek: SPOZNAJMO KRAŠKA TRAVNIŠKA zbiranje vzorcev: od petka 4. do sredah od 8.00 do 13.00, in sicer: ZELIŠČA, nabiranje le teh na Pliskini nedelje 6. 7. 2008 !!! - 1. in 2. 7. učni poti, obujanje starega običaja ple- - 6. steklenic, prijavni obrazec (KSS ali - 8. in 9. 7. tenja venčkov na dan Svetega Ivana. Štok) - 29. in 30.7. Na predavanje se je potrebno prijavi- - prijava letnega pridelka in 40 € 15. in 16. 7. ter 22. in 23 .7. otroških ti do srede, 23.7.! zbirata Rajko in David Štok- Dutovlje 40 c delavnic ne bo, saj bo takrat pri nas potekal English summer camp. V petek Avgusta: ****** 17. in 24. 7. ob 17 uri pa si boste lahko - Kamnoseške delavnice. ogledali zaključno predstavitev učen- - Keramičarske delavnice VINARJI NA VTC – PRIJAVITE SE K TEDNU cev angleškega tabora. - Teden kitajščine ODPRTIH KLETI V ČASU PRED PRAZNI- Avgusta: vsak torek in sredo. KOM TERANA IN PRŠUTA - prijave zbira do Otroke je na delavnice potrebno vna- Prijave na delavnice že zbiramo. Mi- 11. 7. 2008 MLADINSKI HOTEL PLISKOVICA prej prijaviti, in sicer do nedelje pred nimalno število udeležencev je 8, mak- tel :764 02 50, vsakimi delavnicami. simalno pa 12. e - mail : [email protected] Četrtkovi večeri od 20.30. do 22.00 Več informacij in prijave: ****** 3. 7. IRA.ROMA – Ruski šansoni in MH PLISKOVICA tradicionalna glasba Rusije Pliskovica 11, 6221 Dutovlje KRALJICA TERANA 2008 – pogumne Kra- 10. 7. THE NIGHTINGALES – prired- 05/764 02 50 ševke, prijavite se do 11.7. 2008 v Mladinski ho- be od 60-tih let naprej: rock'n'roll, blues, 041 947 327 tel, tel: 764 02 50 ; e mail : [email protected] stari rock, rock, country [email protected] 31. 7. BRENCL BANDA – sprehod www.hostelkras.com VABLJENI ! od Rusije preko Slovenije na zahod, pa vas / Obvečamo in prostor Okolje In povejte naprej ! nazaj na Balkan in vse do milo zvočnih jazzovskih melodij 39 Iz dela Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana

Sodelovanje na 41. MOS vas bomo o tem pravočasno obvestili. V več znanj za uspešno komuniciranje, mo- Območna obrtno-podjetniška zbornica primeru, da bo vaša prijava na razpis odo- tiviranje in usposabljanje tako zaposlenih Sežana pripravlja tudi v letošnjem letu brena, se bodo stroški šolnine ustrezno kot dijakov - bodočih kadrov. Za mentor- skupni nastop na 41. Mednarodnem znižali. je dijakov je udeležba na seminarju ob- obrtnem sejmu, ki bo od 10. do 17. vezna, prav tako tudi izdelava seminarske septembra 2008 v Celju. Tudi letoš- Prav tako pa obveščamo vse zainteresi- naloge (navodila za izdelavo naloge prej- nja predstavitev naj bi potekala v obliki rane, da je še vedno odprt tudi razpis mejo na seminarju). Investicija v strokov- Kraške hiše, s poudarkom na predstavitvi za mojstrske izpite. V skladu z določili no izobraževanje za nosilce kartice Obrt- Krasa kot celote - s predstavitvijo izdelkov ŘMFOB0CSUOFHB[BLPOB 6SBEOJMJTU34 nik– člane zbornice znaša za prve tri dni - domače in umetne obrti ter drugih tipič- ÝUo61# JNBQSBWJDPEPPQSBW 190,28 € + DDV (38,06 €), skupaj za plačilo ljanje mojstrskega izpita, kdor: nih izdelkov, pridelkov, kulinarike, kulture 228,34 € za ostale udeležence pa 208,23 - je pridobil srednjo poklicno izobrazbo in običajev. Zainteresirani dobijo po- € + 20% DDV (41,65 €), skupaj za plačilo in ima vsaj tri leta izkušenj na področju, drobnejše informacije na OOZ Seža- 249, 88 €. Glede soﬁnanciranja za zapo- na katerem želi opravljati mojstrski iz- na, 05 73 00 060. slene pri samostojnih podjetnikih, dobite pit, podrobnejše informacije na Skladu za iz- - je pridobil srednjo strokovno izobrazbo Kako do ustrezne izobrazbe obraževanje zaposlenih pri samostojnih in ima vsaj dve leti izkušenj na podro- S spremembo obrtnega zakona in novo podjetnikih Južne Primorske, telefon: 62 čju, na katerem želi opravljati mojstrski 6SFECPPEPMPŘJUWJPCSUOJIEFKBWOPTUJJO 785 10, ga. Marta Mihelčič. obrti podobnih dejavnosti, ki je pričela izpit, veljati marca 2008, so se spremenile tudi - ima najmanj višjo strokovno izobrazbo Besedilo: Marija Rogan Šik nekatere zahteve glede stopnje izobra- in vsaj eno leto izkušenj na področju, na zbe. Da bi tistim, ki razmišljajo o samo- katerem želi opravljati mojstrski izpit. stojni podjetniški poti, olajšali pot do ustrezne izobrazbe, smo se v dogovoru Delovne izkušnje niso vezane na redno s TŠC in sosednjimi Območno-podjetni- delovno razmerje, kandidat za pristop k škimi zbornicami odločili, da vam, če bo mojstrskemu izpitu pa je dolžan k vlogi dovolj interesa, v prihajajočem šolskem priložiti potrdilo delodajalca oziroma de- letu 2008/2009 ponudimo možnost pri- lodajalcev, iz katerega bo razvidno obdo- dobitve ustrezne izobrazbe - bližje domu. bje pridobivanja izkušenj ter dela in na- Po spremembi obrtnega zakona in novi loge, ki jih je kandidat pri njem opravljal. uredbi je nosilec dejavnosti gradnje Več informacij o opravljanju mojstrskih POLETNA stanovanjskih in nestanovanjskih stavb izpitov dobijo zainteresirani pri nas na BOBNARSKA lahko poleg zidarskega mojstra, gradbe- zbornici ali na spletni strani: //www.ozs. nega delovodje ali gradbenega inženirja si/prispevek.asp?IDpm=1827 DELAVNICA v MC tudi gradbeni tehnik; nosilec vgradnje PODLAGA električnih napeljav in naprav je poleg Pedagoško andragoški seminar elektroinštalaterskega mojstra in inženirja OOZ Sežana obvešča, da še zbira prijave Andrej Pirjevec, trenutno vpisan v dru- elektrotehnike tudi elektrotehnik, ravno za Pedagoško andragoški seminar, ki je gi letnik programa BMus Popular Music tako je za namestitev vodovodnih, plin- namenjen vsem kandidatom v postopku Performance na Faculty Of The Arts/ skih in ogrevalnih napeljav in naprav po- pridobitve mojstrskega izpita in kandida- London College Of Music v Londonu - leg mojstra strojnih inštalacij in strojnega tom za mentorje dijakom. Seminar traja 3 na oddelku za bobne in tolkala - bo od inženirja dovolj tudi naziv strojni tehnik, dni za mentorje dijakom in 4 dni za kan- 30.junija do 6.julija v MC Podlaga izvedel za vzdrževanje in popravilo motornih didate v postopku mojstrskega naziva. bobnarsko delavnico vozil pa, poleg mojstra avtomehanika, Zadnji – 4. dan je namenjen utrjevanju Delavnica je namenjena predvsem za- mojstra avtoelektrikarja, tudi avtoservis- novo pridobljenih znanj, pripravi na pisni četnikom in ljudem, ki si želijo izpopol- ni tehnik. Z oblikovanjem dovolj velikih in praktični del izpita (pedagoški nastop). skupin bi urnike in potek predavanj pri- niti svoje dosedanje bobnarsko (glasbe- lagodili vašim željam. 6EFMFäCBOBQSJQSBWBITFQSJQPSPŘBUVEJ no) znanje in ga nadgraditi s strokovnimi NFOUPSKFN 6EFMFäCB TBNP EBO OJ principi modernega bobnanja. Opise posameznih programov dobite možna. Pedagoško andragoški seminar V 6-dnevnem tečaju (3 ure na dan) na OOZ Sežana ali na TŠC Nova Gorica. bo ob zadostnem številu prijavljenih po- boste spoznali osnove: notnega zapisa, Informativne prijave lahko pošljete na tekal na OOZ Sežana. Seminar obsega 4 tehnike držanja bobnarskih palic in teh- Tehniški šolski center Nova Gorica, Can- vsebinska področja: niko stopal, koncepte igranja na bobne karjeva 10, 5000 Nova Gorica ali na fax - psihološke osnove učenja in učenje različnih ritmov. (0)5 330 87 25. Za dodatne informacije - načrtovanje in izvajanje učnega pro- Število prostih mest na delavnice : 5. vam je na voljo ga. Lavra Vermiglio 031 cesa Cena 6-dnevne delavnice: 60 eurov. 544 370 ali 05 330 87 29. - metodika praktičnega izobraževanja V primeru večjega zanimanja bomo - spremljanje in preverjanje učnih rezul- delavnico ponovili! Okvirna cena posameznega programa tatov Več o delavnici na www.mcpodlaga.

Obveščamo vas Obveščamo celotnega izobraževanja s poklicno ma- Seminar je namenjen kandidatom, ki se com, [email protected], turo znaša 2.214,00 €. Če bodo občina, pripravljajo na IV. del mojstrskega izpita, 057345004 ali 051 204765 Zavod za zaposlovanje ali Ministrstvo za kandidatom za mentorje dijakom, vsem 40 šolstvo in šport razpisali ustrezne smeri, posameznikom, ki želijo pridobiti čim Prvih 50 Peljimo jih na morje! subvencij za Rdeči križ Slovenije je neodvisna humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki v lokalnih okoljih spremlja življenje ljudi in aktivno reagira na stiske ter nemoči študentska še posebej ranljivih skupin. Med nami namreč živi vse več družin z otroki, ki s svojimi prihodki komaj shajajo iz meseca v mesec. Prav zaradi svojega socialnega položaja so ti otroci in mladostniki ležišča v Sežani odrinjeni na rob družbe in si ne morejo privoščiti počitnic na morju. Na domačem pragu pa živi tudi veliko starejših iz socialno šibkih okolij, ki bi tudi potrebovali blago- Izšel je javni razpis za sprejem in dejne in zdravilne učinke morskih počitnic. podaljšanje bivanja študentov v štu- Da bi tako otrokom in starejšim omogočili počitnice na morju, od junija do sep- dentskih domovih in pri zasebnikih tembra 2008 organiziramo vseslovensko akcijo Peljimo jih na morje! Cilj akcije je za študijsko leto 2008/2009. Letošnja zbrati sredstva za počitnikovanje vsaj 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkih jesen prinaša v Sežano novost. Prvič okolij v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku. Nacionalno akcijo RKS je podprla tudi gospa Barbara Miklič Türk, soproga pred- je razpisanih 50 subvencij za bivanje sednika republike Slovenije. študentk in študentov, ki študirajo Vsa sredstva se zbirajo na posebnem računu št. 03100-1234567891, sklic 11- po visokošolskih programih v Sežani. 98990. Posamezniki ter podjetja oziroma organizacije lahko svoje prispevke naka- Razpisna dokumentacija se nahaja na žete na več načinov: internetni strani Ministrstva za visoko tQSFLQMBŘJMOFHBOBMPHB#/ LJKFCJMQSJMPäFOEJSFLUOJQPÝUJ LJKFCJMBQPTMBOBWOB- šolstvo, znanost in tehnologijo v rubri- biralnike 730.000 slovenskih gospodinjstev, ki Javni razpisi in na internetni strani tTQPTMBOJN4.4PN[CFTFEP.03+&OB WSFEOPTU4.4BKFȽ t[OBLB[JMPNQSFLTQMFUOJICBOL QPWF[BWFCPEPPCKBWMKFOFOBTQMFUOJTUSBOJ3,4 www.viviss.si.. Obrazce dobite v vseh www.rks.si/morje). večjih knjigarnah in papirnicah. Pošta Slovenije in banke ne bodo zaračunavale provizije. Prošnjo lahko kandidati vložijo do Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje. 11. avgusta 2008. Predsednica Območnega združenja Sežana Visokošolsko središče Sežana Saša Likavec Svetelšek Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana te vabi na morje Starše tistih otrok, ki so bili med šolskim glasilu Poletni Kratkočasnik in ga bodo posredovali kompetentnim zdravstvenim letom večkrat bolni ali so imeli pogostne prejeli vsi otroci v vrtcu in osnovni šoli, delavcem in poskrbeli za obveščanje o vi- zdravstvene težave, vabimo, da svojega lahko za svojega otroka uveljavljate zdrav- šini prejetega regresa ter za posredovanje otroka prijavite v zdravstveno kolonijo, ki stveni regres pri ZZZS - za desetdnevno vseh informacij v zvezi z letovanjem. jo organiziramo v Pineti pri Kastaniji na Hr- zdravstveno letovanje, v višini do 163,50 € Seveda ste na letovanje vabljeni tudi vsi vaškem - od 7. 7. 08 do 17. 7. 08 - za otroke za udeležence od 5. do 15. leta starosti. Ce- tisti, ki ste zdravi kot ribe in želite v celoti razredne stopnje, in v času od 17. 7. 08 do loten prispevek znaša 268,50€. Če osebni kriti stroške letovanja. 27. 7. 08 za otroke predmetne stopnje. Na zdravnik odobri, potem starši krijete le raz- Za otroke od 5 do 10 let organiziramo osnovi izpolnjene prijavnice, ki bo izšla v liko v višini 105,00 €. Vaše prošnje bomo tudi sedemdnevne počitnice v Pacugu, med Fieso in Strunjanom, od 22. 8. 08 do 28. 8. 08. Za letovanje dveh in več otrok ali za udeležbo v več terminih vam na osnovi pisne prošnje nudimo možnost obroč- nega odplačevanja prispevka in možnost koriščenja ﬁnančne pomoči, zbrane v hu- manitarnih akcija Pomežik soncu, Vsi smo bili otroci, Letovanje otrok s posebnimi potrebami, ter sredstva, pridobljena s strani donatorjev, ﬁzičnih oseb in domačih podjetij. Prijavnice za vsa letovanja lahko dobite na sedežu društva ali vam jih posreduje- mo po pošti. Za vse informacije smo vam na voljo na sedežu društva: Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, Partizanska 18, 6210 Sežana, tel.: 05 7341486. vas Obveščamo Kontaktni osebi: Ana Pangos in Boža Jensterle Fatur 41 Besedilo: Ana Pangos Partizanska c. 63, 6210 Sežana Tel: 05/7310128, [email protected] Prireditve – junij 2008

DAN URA KAJ KJE informacije

cel dan -Evropsko prvenstvo v preskakovanju ovir CSIO****. Z udeležbo več kot 300 konj, največje in najbolj pomembno konjeniško tek- Kobilarna Lipica 05/7391580 26.6. movanje v Sloveniji zadnjih let. četrtek - - BRKINI 2008 – srečanje harmonikašev, kulturno zabavni in športni program (organizator: ŠRD Tatre). Tatre 041/280276 20.30 - KINO KINO: britanski ﬁlm LJUBLJENA JANE Kosovelov dom Sežana 05/7312010

cel dan -Evropsko prvenstvo v preskakovanju ovir CSIO****. Z udeležbo več kot 300 konj, največje in najbolj pomembno konjeniško tek- Kobilarna Lipica 05/7391580 27. 6. movanje v Sloveniji zadnjih let. petek - - BRKINI 2008 – srečanje harmonikašev, kulturno-zabavni in športni program (organizator: ŠRD Tatre). Tatre 041/280276 20.00 - Ples ob živi glasbi v LOBBY baru (www.safir.si). hotel Safir, Sežana 05/7314444 20.30 - KINO: ameriški film OČKA BREZ NAČRTA Kosovelov dom Sežana 05/7312010

zjutraj - Planinsko društvo Sežana organizira voden izlet (28. In 29. 6.) za odrasle člane društva »MRZLA GORA«; vodja izleta: Rojc, izlet Sežana 05/7300114 je zelo zahteven. cel dan -Evropsko prvenstvo v preskakovanju ovir CSIO ****. Z udeležbo več kot 300 konj, največje in najbolj pomembno konjeniško tek- Kobilarna Lipica 05/7391580 28. 6. movanje v Sloveniji zadnjih let. sobota cel dan - BRKINI 2008 – srečanje harmonikašev, kulturno zabavni in športni program (organizator: ŠRD Tatre). Tatre 041/280276 9.00 - Golf turnir (Turnir GK Portorož, organizator: GK Portorož) Kobilarna Lipica – golf 05/7391724 20.00 - Ples ob živi glasbi v GoldenPick hotelu pivnica GOLD Sežana 05/7380600 20.00 - Ples ob živi glasbi v restavraciji Carat – Miro Paškvan (www.saﬁr.si) hotel Saﬁr, Sežana 05/7314444 20.30 - 11. Mednarodni fotografski ekstempone »KRAS 2008« - Brez meje Zaključni večer s projekcijo in podelitvijo nagrad MH Pliskovica 05/7640250

cel dan -Evropsko prvenstvo v preskakovanju ovir CSIO****. Z udeležbo več kot 300 konj, največje in najbolj pomembno konjeniško tek- Kobilarna Lipica 05/7391580 29. 6. movanje v Sloveniji zadnjih let. nedelja 14.30 - 22. PREMSKA SREČANJA grad PREM 05/7312010 20.00 - Nedeljski ples s glasbeno skupino Grand Casino Lipica 05/7310600 20.30 - KINO: ameriški ﬁlm OČKA BREZ NAČRTA Kosovelov dom Sežana 05/7312010

- MLADIFEST 2008: 05/7345004 16.00 - Bobnarska delavnica (vodi Andrej Pirjevec) MC Podlaga 30. 6. 20.30 - 10. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE KRAS: jubilejni koncert ob 10-letnici festivala Kosovelov dom Sežana 05/7312010 ponedeljek * SoloDuo (Lorenzo Micheli / Matteo Mela) * Marko Feri / kitara, Sebastiano Zorza / harmonika * Komorni orkester Kras Festival / dir. Giorgio Tortora * Martina Feri / glas, Zbor Obalca / dir. Aleksandra Pertot

Prireditve – julij 2008

DAN URA KAJ KJE Informacije

8.00-13.00 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – otroške ustvarjalne delavnice MH Pliskovica 05/7640250 1. 7. - MLADIFEST 2008: 05/7345004 torek 16.00 - Bobnarska delavnica (vodi Andrej Pirjevec). MC Podlaga 20.30 - 10. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE KRAS - Cerkev sv.Kancijana: Cerkev, Škocjan +39 347 2576505 *Richard Todd (ZDA) *Andrew Zohn (ZDA)

8.00-13.00 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – otroške ustvarjalne delavnice MH Pliskovica 05/7345004 2. 7. - MLADIFEST 2008: sreda 16.00 - Bobnarska delavnica (vodi Andrej Pirjevec). MC Podlaga

Obveščamo vas Obveščamo 20.30 - 10. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE KRAS - Cerkev sv.Kancijana: Cerkev, Škocjan +39 347 2576505 *Mateus Dela Fonte (Brazilija) 42 *Damjan Stanišić (Slovenija) - MLADIFEST 2008: MC Podlaga 05/7345004 3. 7. 16.00 - Bobnarska delavnica (vodi Andrej Pirjevec). četrtek 20.30 - 10. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE KRAS - Cerkev sv.Kancijana: Cerkev, Škocjan +39 347 2576505 *Rene Lagos-Diaz (Čile) *Srđan Bulatović (Črna gora) 20.30 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – Četrtkovi večeri; IRA.ROMA – Ruski šansoni in tradicionalna glasba Rusije. MH Pliskovica 05/7640250

7.00-19.00 - Sejem, prodaja artiklov na stojnicah. Pred Tušem, Hrpelje - 4. 7. - MLADIFEST 2008: MC Podlaga 05/7345004 petek 16.00 - Bobnarska delavnica (vodi Andrej Pirjevec). 20.00 - Ples ob živi glasbi v LOBBY baru (www.saﬁr.si). Hotel Saﬁr, Sežana 05/7314444 20.30 - 10. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE KRAS - Cerkev sv.Kancijana: Cerkev, Škocjan +39 347 2576505 *Ljubica Bukvić (Srbija), I.nagrada Mörskega Festivala, Murska Sobota *Andrzej Heimowski (Poljska), Nagrada »Mercatali«, Gorica

- MLADIFEST 2008: MC Podlaga 05/7345004 16.00 - Bobnarska delavnica (vodi Andrej Pirjevec). 5.7. 20.00 - Ples ob živi glasbi v GoldenPick hotelu. Pivnica GOLD Sežana 05/7380600 Sobota 20.00 - Ples ob živi glasbi v restavraciji Carat z glasbeno skupino (www.saﬁr.si). Hotel Saﬁr, Sežana 05/7314444 - 10. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE KRAS - Cerkev sv.Kancijana: Cerkev, Škocjan +39 347 2576505 20.00 *Koncert udeležencev 5. Masterclassa 21.00 *Cristina CIORTAN (Romunija)

6. 7. 8.00 - TEKAŠKO-KOLESARSKI MESEC NA KOKOŠ (organizator: ŠD Kraški tekači Sežana, Kolesarski klub Sežana). Mejni prehod Lipica 041/351893 nedelja 20.00 - Nedeljski ples z glasbeno skupino. Grand Casino Lipica 05/7310600

7. 7. ponedeljek

8. 7. 8.00-13.00 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – otroške ustvarjalne delavnice MH Pliskovica 05/7640250 torek

9. 7. 8.00-13.00 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – otroške ustvarjalne delavnice MH Pliskovica 05/7640250 sreda

10. 7. cel dan -Slovenski pokal v preskakovanju ovir CSNA Kobilarna Lipica 05/7391790 četrtek 9.00 - Golf turnir (NOVINARSKI Turnir, organizator: John Tomšič). Kobilarna Lipica 05/7391724 20.30 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – Četrtkovi večeri; THE NIGHTINGALES – priredbe od 60-tih let naprej: rock'n'roll, MH Pliskovica 05/7640250 blues, stari rock, rock, country.

cel dan -Slovenski pokal v preskakovanju ovir CSNA Kobilarna Lipica 05/7391790 11. 7. - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 petek 17.00 - Odbojka, 21.00 - Modna revija – Plečnikov eksperiment, 22.00 -KONCERT: SKALP. 20.00 - Ples ob živi glasbi v LOBBY baru (www.saﬁr.si). Hotel Saﬁr, Sežana 05/7314444

cel dan -Slovenski pokal v preskakovanju ovir CSNA Kobilarna Lipica 05/7391790 9.00 - Golf turnir (Turnir SLOVENSKO – ITALIJANSKEGA PRIJATELJSTVA, organizator: John Tomšič). Kobilarna Lipica 05/7391724 12. 7. - - MLADIFEST 2008: sobota zvečer - Gledališče ANE MONROE, Sežana 05/7345004 20.00 - ROCK WKRWGLCA: THE DINKERS in lok. skupine 20.00 - Ples ob živi glasbi v GoldenPick hotelu. Pivnica GOLD Sežana - Ples ob živi glasbi v restavraciji Carat z glasbeno skupino (www.saﬁr.si). Hotel Saﬁr, Sežana 05/7380600 05/7314444

Cel dan -Slovenski pokal v preskakovanju ovir CSNA Kobilarna Lipica 05/7391790 13 .7. 8.00 - TEKAŠKO-KOLESARSKI MESEC NA KOKOŠ (organizator: ŠD Kraški tekači Sežana, Kolesarski klub Sežana). Mejni prehod Lipica 041/351893 nedelja - Nedeljski ples z glasbeno skupino. 20.00 - MLADIFEST 2008: Grand Casino Lipica 05/7310600 21.00 - Gledališče za odrasle: DIAREJA ZA PREDSEDNIKA Sežana 05/7345004

- MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 Obveščamo vas Obveščamo 14. 7. 16.00 - Delavnica za otroke: Kitarska delavnica, ponedeljek 19.00 - Otroška predstava: Riba, raca, rak, - - Plesne urice, izdelaj punčko malo drugače 43 - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 15. 7. 16.00 - Delavnica za otroke: Kitarska delavnica torek - - Plesne urice 21.00 - FILM

- MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 16. 7. 16.00 - Delavnica za otroke: Kitarska delavnica sreda - - Plesne urice - - Turnir v ulični košarki.

17.00 - Zaključna predstavitev učencev angleškega tabora - Summer Camp MH Pliskovica 05/7640250 17. 7. - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 četrtek 16.00 - Delavnica za otroke: Kitarska delavnica - - Plesne urice, pogled vase 19.00 - Otroška predstava: Deklica lizika in vila tabletka 21.00 - Gledališče za odrasle: EMILIJA

- MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 18. 7. - Preživetje v naravi petek - Plesne urice - KUBA NIGHT. 20.00 - Ples ob živi glasbi v LOBBY baru (www.saﬁr.si) Hotel Saﬁr, Sežana 05/7314444

zjutraj - Planinsko društvo Sežana organizira voden izlet (19.-20. 7.) za odrasle člane društva »FERATA V DOLOMI- Sežana 05/7300114 TIH«; vodja izleta: Olenik, izlet je zelo zahteven. 19. 7. - Sejem, prodaja artiklov na stojnicah sobota 7.00-19.00 - Ples ob živi glasbi v GoldenPick hotelu pred Tušem, Hrpelje - 20.00 - Ples ob živi glasbi v restavraciji Carat z glasbeno skupino (www.saﬁr.si) pivnica GOLD Sežana 05/7380600 20.00 - MLADIFEST 2008: hotel Saﬁr, Sežana 05/7314444 Zvečer - KONCERT: PANKERTI, TABU, ROK'N'BAND Sežana 05/7345004

8.00 - TEKAŠKO-KOLESARSKI MESEC NA KOKOŠ (organizator: ŠD Kraški tekači Sežana, Kolesarski klub Sežana) Mejni prehod Lipica 041/351893 20. 7. - Nedeljski ples z glasbeno skupino nedelja 20.00 - MLADIFEST 2008: Grand Casino Lipica 05/7310600 21.00 -Gledališče za odrasle: SLOVENIJA OD KOT LEPOTE TVOJE Sežana 05/7345004

7.00-17.00 - Mesečni sejem (tekstil, kozmetika, obutev, suha roba, sveče…). Sejmišče v Sežani 05/7264547 21. 7. MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 ponedeljek 16.00 - Delavnice za otroke: CIRKOKROG 19.00 - Delavnice za otroke: MUCA COPATARICA NA OBISKU - - Improvizacija za odrasle – Se še znamo igrati.

- MLADIFEST 2008: 22. 7. 16.00 - Delavnice za otroke: CIRKOKROG Sežana 05/7345004 torek - - Utrinki masaže 21.00 - FILM

23. 7. - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 sreda - Majhne skrivnosti ličenja - Potopis: KITAJSKA

17.00 - Zaključna predstavitev učencev angleškega tabora - Summer Camp MH Pliskovica 05/7640250 24. 7. - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 četrtek - - Poslikava majic - - Sex v mestu? 19.00 - Otroška predstava: Mojca Pokraculja - - Potopis: AVSTRALIJA.

25. 7. - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 petek - Igrajmo se in se zabavajmo Obveščamo vas Obveščamo - Paintball turnir 20.00 - Ples ob živi glasbi v LOBBY baru (www.safir.si) hotel Safir, Sežana 05/7314444 44 - - POLETJE PR'SLAMČEVIH – Strokovna predavanja in delavnice za odrasle - Predavanje prof. Logar Marinšek MH Pliskovica 05/7640250 Romana: SPOZNAJMO KRAŠKA TRAVNIŠKA ZELIŠČA, nabiranje le teh na Pliskini učni poti, obujanje starega običaja pletenja venčkov na dan Svetega Ivana. 26. 7. Na predavanje se je potrebno prijaviti do srede, 23. 7.! sobota - Planinsko društvo Sežana organizira voden izlet (26.-27 .7.) za odrasle člane društva »MANGRT IN JEREBI- zjutraj CA«; vodja izleta: F. Franetič, izlet je zelo zahteven. Sežana 05/7300114 - MLADIFEST 2008: - Plezanje na naravnih balvanih - Sežanske skupinske igre Sežana 05/7345004 - PULVER Pt 6 - festival elektronske glasbe 20.00 - Ples ob živi glasbi v GoldenPick hotelu pivnica GOLD Sežana 05/7380600 20.00 - Ples ob živi glasbi v restavraciji Carat z glasbeno skupino (www.safir.si) hotel Safir, Sežana 05/7314444

8.00 - TEKAŠKO-KOLESARSKI MESEC NA KOKOŠ (organizator: ŠD Kraški tekači Sežana, Kolesarski klub Sežana). mejni prehod Lipica 041/351893 27. 7. - MLADIFEST 2008: nedelja 21.00 - Gledališče za odrasle: STENDAP - RETROSPEKTA Sežana 05/7345004 20.00 - Nedeljski ples z glasbeno skupino. Grand Casino Lipica 05/7310600

28.7. - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 ponedeljek popoldan - Popoldanske ustvarjalne delavnice - Orientacija za otroke

29. 7. 8.00-13.00 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – otroške ustvarjalne delavnice MH Pliskovica 05/7640250 torek - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 popoldan - Popoldanske ustvarjalne delavnice 21.00 - FILM

30. 7. 8.00-13.00 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – otroške ustvarjalne delavnice MH Pliskovica 05/7640250 sreda - MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 popoldan - Popoldanske ustvarjalne delavnice 21.00 - Potopis: OD SLOVENIJE DO INDIJE S KATRCO

- MLADIFEST 2008: Sežana 05/7345004 31. 7. - - Kemijski poskusi četrtek 21.00 - FILM 20.30 - POLETJE PR'SLAMČEVIH – Četrtkovi večeri; BRENCL BANDA – sprehod od Rusije preko Slovenije na zahod, MH Pliskovica 05/7640250 pa nazaj na Balkan in vse do milo zvočnih jazzovskih melodij

Prireditve – avgust 2008

DAN KAJ KJE informacije

1. 8. - Planinsko društvo Sežana organizira voden izlet (1.-2. 8.) za odrasle člane društva »TRIGLAV«; vodja izleta: F. Franetič, izlet Sežana 05/7300114 petek je zelo zahteven.

9. 8. - Planinsko društvo Sežana organizira voden izlet za odrasle člane društva »PLEŠIVEC IZ KORITNICE«; vodja izleta: Furlan, izlet Sežana 05/7300114 sobota je zelo zahteven.

- 38. PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA – 10. 8. - Izbor Kraljice terana, nastop: Navihani Lisjaki - Niko Poles, Matic Štavar, Bistrške Škuorke. MH Pliskovica 031/267529 nedelja - Teden terana in pršuta (od 10.8. do 17.8.) – Odprte domačije na Kraški vinski cesti (Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa). Kras 031/267529

- Golf turnir (tradicionalni turnir – PRIJATELJI GOLFA, organizator: GK Lipica) Kobilarna Lipica 05/7391724 15. 8. - 38. PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA - petek - ROCK NA KRASU Dutovlje 041/696364

- 38. PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA - Dutovlje 041/696364 16.8. - (glej program pri napovedi praznika) 041/475805 Obveščamo vas Obveščamo sobota - Zabava s skupinami: DEJ ŠE'N LITRO, VICTORY, NUŠA DERENDA - Planinsko društvo Sežana organizira voden izlet (16.-17. 8.) za odrasle člane društva »RATEŠKA VISOKA PONCA«; vodja Sežana 041/736809 izleta: F. Franetič, izlet je zelo zahteven. 05/7300114 45 - 38. PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA - Dutovlje 041/696364 17. 8. - (glej program pri napovedi praznika) 041/475805 nedelja - MAMBO KINGS, Ansambel LOJZETA SLAKA 031/583598 Prost vstop!

21. 8. - Mesečni sejem (tekstil, kozmetika, obutev, suha roba, sveče…) Sejmišče v Sežani 05/7264547 četrtek

24. 8. - PD Sežana organizira Tradicionalni pohod »GREMO PEŠ NA KOKOŠ«. Lokev 05/7300114 nedelja

29. 8. - OBČINSKI PRAZNIK OBČINE SEŽANA Sežana 05/7310139 petek

- OBČINSKI PRAZNIK OBČINE SEŽANA Sežana 05/7310139 30. 8. - Planinsko društvo Sežana organizira voden izlet (30.-31 .8.) za odrasle člane društva »MIŠELJSKA GLAVA IN TOSC«; vodja Sežana 05/7300114 sobota izleta: Furlan, izlet je zelo zahteven.

- OBČINSKI PRAZNIK OBČINE SEŽANA Sežana 05/7310139 31. 8. - 7. TEK NA TABOR (pohod ter tek štejeta za pokal Primorskih novic in Kraški pokal). Dolžina 7 km. Organizator: ŠD Kraški Lipov list, Sežana 041/351893 nedelja tekači Sežana. - Pohod »OD VASI DO VASI V KS PLISKOVICA«,14 km. Pliskovica 05/7640250

Odprte osmice – Kras

KRAJ INFORMACIJE KDAJ

Milan Kosmina, Brje pri Komnu 15a, 6223 Komen, 05/ 766 72 40 20.6. – 30.6.2008 Brje pri Komnu

Planinsko društvo Sežana

KDAJ INFO

7. – 12. 7.2008 Aktivnosti za mlade: PD Sežana Poletni planinski tabor Srebrničeva ulica 1., 6210 Sežana 6. – 10. 7.2008 Ostale aktivnosti: T: 05/ 7300114 Tabor za odrasle planince [email protected]

X. Mednarodni festival kitare

KDAJ INFO

4.-5. julij 4. – 5. 7.2008 Škocjan, Park Škocjanske Jame http://salilab.org/samo Klasična kitara: kako deluje? informacije: [email protected] Vodja delavnice: Samo ŠALI, izdelovalec glasbil

Obvestila

datum / ura Informacije

Bobnarska delavnica V MC Podlaga se bo od 30. junija-6. julija izvedela bobnarska delavnica, ki je namenjena predvsem začetnikom in ljudem, ki si želijo izpopolniti svoje dosedanje 30. 6. – 6. 7. bobnarsko (glasbeno) znanje in ga nadgraditi s strokovnimi principi modernega bobnanja. Na delavnico, katero bo vodil Andrej Pirjevec, se lahko prijavite v MC PODLAGA Obveščamo vas Obveščamo MC Podlaga do 15. junija. T: 05/7345004, 051/204765 Sredini popoldnevi www.mcpodlaga.com, 46 Tematske srede v juniju bodo namenjene našim stalnim, vsakodnevnim obiskovalcem. Tako si bomo ogledali kakšen ﬁlm ali risanko po njihovem izboru. Za- [email protected] srede v juniju bavali se bomo z namiznimi družabnimi igrami ali ob pink-ponk/kalčo turnirjih. »OBČINA SEŽANA V CVETJU 2008« Občina Sežana Občina Sežana (Komisija za ocenjevanje urejenosti mesta Sežana in naselij v občini) bo tudi letos izvedla akcijo »Občina Sežana v cvetju 2008«, v okviru katere T: 05/7310101 junij bo potekalo ocenjevanje balkonov in vrtov oz. okolic hiš ter krajev na območju občine Sežana. [email protected] Prijavnica, pogoji za sodelovanje in merila za ocenjevanje v akciji, bodo objavljena na spletni strani občine Sežana: www.sezana.si. www.sezana.si

Center vseživljenjskega učenja na Krasu Brezplačno, nepristransko in zaupno informiranje in svetovanje v zvezi z izobraževanjem odraslih. vsak delavnik Vpis v različne programe za pridobitev izobrazbe, tečaji tujih jezikov, programi usposabljanja in izpopolnjevanja, tečaji za prosti čas, tečaji za starejše odrasle. Ljudska univerza Sežana od 8.00 - 16.00 Možnost izobraževanja za naslednje poklice: T: 05/7311300 -TRGOVEC-PRODAJALEC, TRGOVEC-PREKVALIFIKACIJA, ADMINISTRATOR, CVETLIČAR, VRTNAR, KUHAR, NATAKAR, BOLNIČAR - NEGOVALEC 05/7311301 - EKONOMSKI TEHNIK, GOSTINSKI TEHNIK, TURISTIČNI TEHNIK [email protected] - EKONOMSKI TEHNIK (3+2), STROJNI TEHNIK (3+2). www.lu-sezana.si

Računalniško iskanje gradiva po dogovoru Za vse, ki bi se radi naučili samostojnega iskanja knjižničnega gradiva z računalniškim programom COBISS, bomo izvedli brezplačne prikaze oziroma “inštrukcije” Kosovelova knjižnica Sežana in jih v času odprtosti knjižnice skušali časovno in po zahtevnosti prilagoditi posamezniku. Starost, izkušnje in predznanje niso pomembni. T: 05/7310034 VŽU točka vseživljenjskega učenja (Kosovelova knjižnica Sežana in Knjižnica Divača) kosovelova.knjiznica@guest. Za samostojno učenje tujih jezikov z uporabo večmedijskega gradiva in računalnika. arnes.si E-točka (osem računalnikov) www.sez.sik.si po dogovoru oz. urniku BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE PRIMORCI BEREMO vsako drugo sredo ob Člani študijskega krožka Sončna ura se srečujejo vsako drugo sredo ob 17. Uri v Kosovelovi knjižnici Sežana. Mentorica je Maja Razboršek. 17.00 V Knjižnici Kozina začenjamo z bralno značko za odrasle v ponedeljek, 9. junija, in zaključimo v sredo, 19. novembra 2008. Zaključna prireditev bo v sredo, 3. decembra 2008. Vpišete se lahko v Knjižnici Kozina v času odprtosti knjižnice. Za vse ostale informacije pokličite Patricijo Dodič, tel. 05 860 3027. Knjižnica Kozina URE PRAVLJIC T: 05/8603027 9. 6. – 19. 11. Z urami pravljic bomo nadaljevali v oktobru.

TERMINI Poletni Summer Camp v Pliskovici MODRIJAN 1. termin: Jezikovni tabor je namenjen starostni skupini od 10 do 15 let in nudi otrokom vse prednosti sistema »Full-immersion«, kar pomeni, da vse aktivnosti v 6-dnev- T: 0590 48 558 13. julij-18. julij 2008 nem kampu potekajo v angleškem jeziku. Poleg jezikovnih spretnosti bodo otroci s pomočjo dejavnosti v kampu izboljšali tudi svojo ustvarjalnost, družabnost 041/731388 2. termin: ter sposobnost za timsko delo, medtem ko bodo izvedeli veliko novega o naravi, kulturi, glasbi in še marsičem; vse to pa se bo dogajalo v varnem in prijetnem [email protected] 20. julij-25. julij 2008 podeželskem okolju. www.modrijan.com

38. PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA Dutovlje, 15. - 17. avgust 2007

NEDELJA - 10. 8. NEDELJA - 17. 8. IZBOR KRALJICE TERANA – Pliskovica )/60(./"5&3"/*/13À65 (nastopajo: Navihani LISJAKI – Niko Poles, Matic Štavar, Bistrške Škuorke) POVORKA KMEČKIH VOZ Kočija Lipica, Mažoretke Povir, Kraška pihlna godba Sežana TEDEN TERANA IN PRŠUTA (od 10. 8. do 17. 8.) - Kras Kraljica terana in Vinska kraljica Slovenije, folklorna skupina Odprte domačije na kraški vinski cesti Razstava (OŠ Dutovlje) Niko Poles in Matic Štaver - Društvo Kraška harmonika PETEK - 15. 8. Klovn ŽARE 30$,/",3"46 Degustacija vin - Klet VINAKRAS Sežana (OŠ Dutovlje) WTUPQOJOB&63 Podelitev priznanj vinogradnikom in pokušina nagrajenih vzorcev terana SOBOTA - 16. 8. 70%&/"%&(645"$*+"o,PO[PSDJKLraških pridelovalcev terana 4,0-&40./"5&3"/*/13À65 LN MAMBO KINGS, ansambel LOJZETA SLAKA Otvoritev praznika in razstave (TD Kras-OŠ Dutovlje) Program povezujeta humorist VINKO ŠIMEK in ANA TAVČAR. Otroške delavnice (OŠ Dutovlje) PROST VSTOP Degustacija vin – Klet VINAKRAS Sežana (OŠ Dutovlje) 1SFEBWBOKF,3"À,*13À65,BLPOBTUBKB LBLPHBSFäFNP V petek in nedeljo bo vozil brezplačni avtobus na relaciji (vinogradništvo Tavčar Marjan) Sežana (stara avtobusna postaja) – Dutovlje – Sežana. %&+À&h/-*530 7*$503: /6À"%&3&/%" WTUPQOJOB&63 Prireditev poteka pod okriljem Občine Sežana, organizator prireditve – Peter Gec s.p. vas Obveščamo Informacije: Peter Gec 041/513 675, Može Branko 041/696 364 www.praznikteranainprsuta.si 47 OGLEDI – naravne in kulturne znamenitosti t4&Ç"/" JAMA VILENICA BOTANIČNI PARK SEŽANA Ogled jame Vilenica je možen vsako nedeljo in praznik ob 15.00 ali kadarkoli po Ogled Botaničnega parka (ogled rastlinjaka, naravoslovnega muzeja in galerije predhodnem dogovoru. ter ﬁlma o parku). Vsak delavnik od 7.00 do 15.00 ter ob sobotah, nedeljah in Informacije: Jamarsko društvo Sežana, 05/7344 259 ali 051/648 711, e-mail: vi- praznikih od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 18.00 in po predhodnemu dogovoru. [email protected]. Informacije: 05/7311 200, 041/688 625 - Komunalno stanovanjsko podjetje, e- FABIANOVA MUZEJSKA TRGOVINA mail: [email protected]. Ogled predmetov, ki so nepogrešljiv del inventarja v vsaki trgovini z mešanim SPOMINSKA SOBA SREČKA KOSOVELA blagom ter zbirko starih reklamnih predmetov, od 1869. leta dalje. Ogled je mo- Ogled v Ljudski univerzi v Sežani (Bazoviška 9.), po predhodnemu dogovoru. goč vsako soboto in nedeljo (1.4. do 31.10.) od 9.00 – 17.00 ali kadarkoli po Informacije: 05/7311 302. predhodnem dogovoru. GOZDNA UČNA POT TABOR Informacije: Miro Slana, 01/5403527 ali 041/976385, 6SFKFOBJOP[OBŘFOBQPU*OGPSNBDJKF[BTUSPLPWOPWPEFOKF;BWPE[BHP[EPWF e-mail: [email protected] . Slovenije-OE Sežana, 05/7342 461, e-mail: [email protected]. tÇ*3+& GALERIJA SAMSA – domača in umetna obrt, unikatni ročni izdelki MESTNA UČNA POT V galeriji si je mogoče ogledati zbirko miniatur – zbirko vozov, vinskih preš iz vse Pot naravne in kulturne dediščine. Informacije: Društvo za varstvo okolja Seža- Slovenije. Predstavljeni so ročni vozički, sani, kmečki in furmanski vozovi. Začne na, 041/663 221 (Robert Rogič). se z rekonstrukcijo najdbe na Ljubljanskem barju, stare okoli 5250 let. POT SREČKA KOSOVELA Informacije: Samsa Janko, 05/734 221 ali 041/578 526, 6SFKFOBQPUJ[4FäBOFEP5PNBKB*OGPSNBDJKF5*$4FäBOB e-mail: [email protected]. KOLESARSKI IZLETI Kolesarski izleti po občini Sežana. Informacije: TIC Sežana, 05/7310 128. t#3&4507*$"13*107*3+6 SPELEOTERAPIJA – Bolnišnica Sežana GRGURJEV ETNOLOŠKI HIŠNI MUZEJ – razstava segmentov domače materi- Rehabilitacija kroničnega pljučnega bolnika v kraški jami (predstavitev in alne kulturne dediščine. ogled). Informacije: 05/7074 000, po predhodni najavi, Zbirka razstavljenih predmetov prikazuje: orodje za sekanje drv, kamnoseško ter e-mail: [email protected]. mizarsko orodje, mlekarstvo, del črne kuhinje, čevljarstvo… Informacije: Jože Stojkovič, 05/7346 236, 031/597 280. t-*1*$" KOBILARNA LIPICA t50."+ Vodeni ogledi Kobilarne Lipica so možni vsak dan (vsako polno uro od 9.00 do KOSOVELOVA DOMAČIJA 17.00 – razen ob 12.00; ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi ob 18.00). Po- Ogled Kosovelove domačije in groba Srečka Kosovela v Tomaju. Vsako nedeljo nedeljki zaprto. Vsak torek, petek in nedeljo (ob 15.00) je na sporedu predstava med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. klasične šole jahanja. Informacije: Dragica Sosič (05/7346 425). Informacije: 05/7391 580, e-mail: [email protected], www.lipica.org. GALERIJA AVGUSTA ČERNIGOJA t1-*4,07*$" Ogledi galerije je možen vsak dan (urnik ogledov je enak ogledom Kobilarne OGLED OBNOVLJENE KRAŠKE DOMAČIJE PR' SLAMČEVIH Lipica). Ogled domačije, ki je bila obnovljena pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Nove Gorice in je preurejena v Mladinski hotel. t-0,&7 Informacije: Mladinski hotel Pliskovica – 05/7640 250, 031/267 529, e-mail: in- VOJAŠKI MUZEJ TABOR [email protected]. Stalna razstava orožja in opreme. Ogled možen od srede do nedelje od 9.00 do KRAŠKA UČNA POT »PLISKINA POT« 12.00 ure in 14.00 do 18.00 (zaprto: ponedeljek, torek), za najavljene skupine 6SFKFOBJOP[OBŘFOBVŘOBQPUWPLPMJDJWBTJ1MJTLPWJDB Informacije: Razvojno društvo Pliska – 041/475 774, tudi izven urnika. e-mail: [email protected]. Informacije: Srečko Rože, 05/7670 581, 041/516 586.

Krvodajalska akcija v avgustu

Območno združenje Rdečega križa Sežana vas vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 6. avgusta v Komnu v osnovni šoli ter 7. in 8. avgusta v Se- žani v prostorih gasilskega doma na Bazoviški 13 - med 7. in 12. uro.

Ne pozabite: prav vaša kri bo nekomu

Obveščamo vas Obveščamo vrnila zdravje ali življenje!

48 pet. 11. 7. Turnir v odbojki na mivki Modna revija Plečnikov eksperiment Koncert skupine Skalp sob.12. 7. Gledališče Ane Monroe (Sežana) Rock Wkrwglca: The Drinkers in lokalne skupine ned. 13. 7. Gledališče Diareja za predsednika pon. 14. 7. Kitarske delavnice, plesne urice, izdelaj punčko malo drugače, gledališče Ribica, raca, rak tor. 15. 7. Kitarske delavnice, plesne urice, zvečer film sre. 16. 7. Kitarske delavnice, plesne urice, turnir v ulični košarki čet. 17. 7. Kitarske delavnice, plesne urice, Pogled vase, otroška glasbena predstava Deklica lizika in vila tabletka, gledališče Emilija (za odrasle) pet. 18. 7. Preživetje v naravi, plesne urice Kuba night (kubanska kuhinja, plesanje salse, kubanska glasba, dia projekcija)

sob. 19. 7. Veliki koncert Rok ‘n band, Tabu, PANKRTI ned. 20. 7. Gledališče: Slovenija, od kod lepote tvoje pon. 21. 7. Cirkuške delavnice, Muca copatarica na obisku, Improvizacija za odrasle- Se še znamo igrati? tor. 22. 7. Cirkuške delavnice, utrinki masaže, film sre. 23. 7. majhne skrivnosti ličenja, potopis Kitajska čet. 24. 7. Poslikava majic, Sex v mestu?, Mojca Pokrajculja, potopis Avstralija pet. 25. 7. Igrajmo se in se zabavajmo paintball turnir sob. 26. 7. Plezanje na naravnih balvanih, sežanske skupinske igre Pulvers Pt 6, festival elektronske glasbe, Pulverjera ned. 27. 7. Stand up comedy show RETROSPEKTA pon. 28. 7. Popoldanske ustvarjalne delavnice, Orientacija otroci tor. 29. 7. Popoldanske ustvarjalne delavnice, film sre. 30. 7. Popoldanske ustvarjalne delavnice, potopis - od Slovenije do Indije s Katrco čet. 31. 7. Kemijski poizkusi, film pet. 1. 8. Turnir v nogometu, coctail party, koncert skupine TIDE

Za podporo se zahvaljujemo lanskim sponzorjem:

Celoten program in aktualno dogajanje tudi na www.mladifest.org UTRINKI Z DNEVA USTVARJALNOSTI 2008

Fotograﬁje so prispevali člani fotokrožka na SŠ Srečka Kosovela Sežana: Luka Žerjal, Zala Likar, Patricija Uršič in mentorji Alenka Kompare, Borut Hočevar in Samo Onič.