Navodila Za Izdelavo Diplomske Naloge
Kaja Butkovič
SPOLNOST V VIDEOSPOTIH: ANALIZA MTV ODDAJE EUROPEAN TOP 20
Diplomsko delo
Maribor, september 2011
I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
SPOLNOST V VIDEOSPOTIH: ANALIZA MTV ODDAJE EUROPEAN TOP 20
Študent: Kaja Butkovič
Študijski program: Medijske komunikacije, UN
Smer: Vizualna komunikacija
Mentorica: izr. prof. dr. Zala Volčič
Somentorica: asist. mag. Petra Cafnik
Lektorica: prof. Barbara Košarok Košar
Maribor, september 2011
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici dr. Zali Volčič in somentorici mag. Petri Cafnik za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij, me spodbujali in nudili podporo. Hvala tudi vsem bliţnim, ki so me podpirali.
IV
SPOLNOST V VIDEOSPOTIH: ANALIZA MTV ODDAJE EUROPEAN TOP 20
Ključne besede: MTV, spolnost, spol, reprezentacija, mit, vpliv medijev, videospoti
UDK: 316.77:26-447(043.2)
Povzetek
Tema diplomskega dela je analiziranje oddaje MTV European Top 20, kjer nas zanima, v kolikšni meri je v videospotih prisotna spolnost. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem se spoznamo z zgodovino MTV-ja in podrobneje z oddajo European Top 20. Sledijo teorije medijskega vpliva, ki pripomorejo k razumevanju vpliva vsebine na gledalce. Nato pogledamo, kako se spolnost prikazuje v medijih, kjer se osredotočimo na reprezentacijo spola in spolnosti ter mite. V drugem delu sledi analiza izbranih 20-tih videospotov glede na ustvarjene kategorije in vrednotenje pridobljenih rezultatov. V
SEXUALITY IN MUSIC VIDEOS: AN ANALYSIS OF MTV’S EUROPEAN TOP 20
Key words: MTV, sex, gender, representation, myth, media influence, music videos
UDK: 316.77:26-447(043.2)
Abstract
The diploma work deals with the analysis of MTV European Top 20 chart. We would like to research the level of sexuality in the music videos. The diploma work consists of two parts. The first part presents the history of MTV and the details of The European Top 20. It is followed by the theories of media influence which help us understand the influence of music videos' contents on the viewers. Afterwards, how sexuality is shown in media is also displayed; in that part the diploma work focuses on the representation of the sexes, erotica and myths. The last part brings the analysis of the chosen 20 music videos referring to the categories and the evaluation of the obtained results.
VI
VSEBINA
1 UVOD ...... 1
2 MTV ...... 3
2.1 USTANOVITEV ...... 3 2.1.1 MTV Europe ...... 4
2.2 MTV ZAČNE PODIRATI MEJE ...... 5
2.3 VIDEOSPOT KOT ZVRST ...... 6
2.4 ODDAJE ...... 7 2.4.1 European Top 20 ...... 8
3 TEORIJE MEDIJSKEGA VPLIVA ...... 10
3.1 KULTIVACIJSKA TEORIJA ...... 11
3.2 DVOSTOPENJSKI TOK ...... 12
3.3 UPORABA IN ZADOVOLJEVANJE ...... 12
4 SPOLNOST V MEDIJIH ...... 14
4.1 REPREZENTACIJA ...... 15
4.2 MIT ...... 16
5 ANALIZA ODDAJE EUROPEAN TOP 20 ...... 18
5.1 METODOLOGIJA ...... 18 5.1.1 Kategorije ...... 18 5.1.2 Ocenjevalka ...... 19 5.1.3 Potek ...... 19
5.2 REZULTATI ...... 20
5.3 DISKUSIJA ...... 21
6 SKLEP ...... 25
7 VIRI IN LITERATURA ...... 27
8 PRILOGE ...... 31
8.1 SEZNAM SLIK ...... 44 VII
8.2 VIRI SLIK ...... 44
8.3 SEZNAM PREGLEDNIC ...... 44
8.4 NASLOV ŠTUDENTA ...... 45
8.5 KRATEK ŢIVLJENJEPIS...... 45
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 1
1 UVOD
Televizija je eden izmed medijev, ki prevladujejo v današnji druţbi, kar nam potrdijo tudi besede Turnerja (2009: 54), ko pravi, da je televizija večino svoje zgodovine bila nacionalni medij, vendar pa vez med narodom in televizijo slabi. Kot ostali mediji tudi ona s svojimi vsebinami vpliva na svoje občinstvo. Fiske in Hartley (1987: 69) pravita, če ne drugače, vpliva vsaj do te mere, da jo ljudje gledajo več ur, kot so jo generacije nazaj. Različni kanali, ki nam jih ponuja, omogočajo gledalcem najti tisto, kar se najbolj pribliţa njihovim ţeljam in potrebam. V našem delu se osredotočamo na enega izmed bolj prepoznavnih kanalov, ki je, kot bomo spoznali, s svojo ustanovitvijo, začrtal prelomnico tako v glasbeni kot televizijski umetnosti.
Predmet raziskovanja je MTV kultura, kjer gre v prvi vrsti za prikazovanje videospotov, v katerih lahko najdemo odseve dogajanja v druţbi in obratno. Izvajalci preko njih narekujejo trende. Predvsem gre za kulturo mladih in vsebino, namenjeno mlajši generaciji. Osredotočili smo se na samo vsebino videospotov, kjer nas predvsem zanima stereotipno prikazovanje spola in spolnosti. V druţbi se pojavlja mnogo različnih mitov in reprezentacij spolov in spolnosti, ki jih je moral nekdo ustvariti in nekatere izmed njih najdemo tudi znotraj videospotov, ki so del naše analize.
Namen diplomskega dela je analiziranje videospotov v oddaji MTV European Top 20 in s tem ugotoviti, koliko spolnosti vsebujejo videospoti in kako so ti elementi predstavljeni. Zanima nas, v kolikšni meri se prizori spolnosti in nasilja pojavljajo v videospotih, ki krojijo lestvico najpopularnejših v določenem obdobju in kaj na to pravi teorija. Poznavanje teorije nam bo pomagalo pri razumevanju in vrednotenju rezultatov analize, pri tem pa moramo spoznati tudi zgodovino kanala MTV, zakaj in kako se je vse začelo ter kako je potekal oz. poteka njegov razvoj. Z analizo bomo pokazali tudi, ali drţijo nekateri
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 2
miti, ki so se ustvarili z razvojem videospotov: ali so ţenske bolj objektivizirane kot moški, ali ţenske bolj izraţajo implicitno spolnost in drugo.
Prvi del naloge temelji na pregledu razvoja MTV-ja, pregledu literature teorije medijskega vpliva, reprezentaciji in mitu. Drugi del pa temelji na analizi videospotov oddaje European Top 20.
Na začetku se spoznamo z ustanovitvijo in razvojem MTV-ja, kjer podrobneje spoznamo evropsko različico MTV-ja in nato še oddajo MTV European Top 20, ki je bistvo naše analize. Ko spoznamo ozadje tega kanala, se osredotočimo na teorije medijskega vpliva, ki nam pomagajo razumeti, kako vplivajo gledane vsebine tj. videospoti na posameznika. Tu smo se osredotočili na tri teorije: teorija dvostopenjskega toka, kultivacijska teorija ter teorija uporabe in zadovoljevanja. V prvem delu obravnavamo še teoretičen pogled na spolnost v medijih, kjer se vprašamo, za kaj se v medijih uporabljajo prizori spolnosti. S tem pa poveţemo poglavji reprezentacija in miti, kjer obravnavamo, kako mediji reprezentirajo spolnost in spola ter kakšna sporočila ob tem pošiljajo gledalcem.
V drugem delu smo za analiziranje ustvarili kategorije, ki se štejejo v videospotih. S tem načinom se osredotočimo na posamezne dele videospotov in ne na celoto, saj tako laţje analiziramo različne videospote, kajti le-ti se med seboj zelo razlikujejo po vsebini oz. zgodbi. Pomembno je ţe na samem začetku poudariti, da so rezultati odvisni od same percepcije gledalca in zato bi morda ob drugačni skupini ocenjevalcev pridobili druge rezultate.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 3
2 MTV
MTV predstavlja popularno kulturo, ki je po Hebdigovi definiciji sestav na splošno dostopnih artefaktov, kot so filmi, plošče, oblačila, TV programi, načini prevoza itd. Po postmodernistični teoriji popularna kultura pooseblja radikalne spremembe v vlogi mnoţičnih medijev, ki zabriše razliko med sliko in realnostjo (Strinati, 2005: Xvii).
Gre za kanal, ki je zelo priljubljen med mladimi, saj so oni njegova ciljna publika, temu pa sledita celotna struktura in podoba kanala. Skozi čas je prišlo kar do nekaterih sprememb, postavil pa je tudi nekaj mejnikov.
2.1 Ustanovitev
MTV (Music Television) je bil ustanovljen leta 1981 s sedeţem v New Yorku in v lasti Viacoma. Ţe pred ustanovitvijo MTV-ja so umetniki snemali svoje nastope in izdelovali osnutke videospotov, vendar ni bilo moţnosti, da bi to predvajali, vse dokler ni bil ustanovljen MTV, kjer je bilo moţno vso posneto vsebino tudi predvajati na enem mestu oziroma kanalu. Večina zasnov za MTV je prišlo prav iz New Yorka, vendar se je pomembnejši prototip pojavil skupaj z Warnerjevim kabelskim sistemom, Qube iz Ohia, kar je izhajalo ţe iz leta 1977. Nekaj idej je bilo vzetih od Roberta Pittmana, ki jih je zdruţil s prvimi videospoti.
Večina ljudi se sprva ni zavedala, kako pomemben je bil 1. avgust 1981, ko je začel oddajati MTV. Vse skupaj se je začelo z legendarnim stavkom: »Ladies and Gentelmen, Rock & Roll«, ki se je predvajal skupaj s posnetkom vzleta in pristanka na Luni Apollon-a 11, sledila pa je znamenita glasba MTV-ja, ki jo je napisal Jonathan Elias.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 4
MTV je bil prvi izmed programov, katerih koncept je bil predvajanje videospotov 24 ur na dan, pri tem pa moramo upoštevati, da jih v tem času še ni bilo posnetih veliko. Do tega časa je le nekaj skupin, večinoma britanskih, odkrilo televizijo kot medij, ki predstavlja obliko umetnosti. Začeli so producirati krajše video odlomke za njihove pesmi (Koch, 1998: 4).
Sprva je bil njegov namen predvajanje videospotov, vse skupaj pa je povezoval voditelj. Njegovo primarno občinstvo so bili in so najstniki ter mlajše generacije (20 – 40 let).
Kot zanimivost naj omenimo, da je bil videospot za pesem »Video Killed the Radio Star« skupine The Buggles prvi videospot, ki so ga predvajali.
A večina sodelujočih pravi, da je bil resnični začetek MTV-ja šele januarja 1983, ko je MTV prišel v kabelsko omreţje Manhattana in Los Angelesa, saj so s tem potencialni oglaševalci lahko videli omreţje. Tako so velik potencial v MTV-ju, ki lahko doseţe mlade in vpliva na njihov slog in okus, videle velike znamke, kot so Pepsi, Levi's Anheuser- Busch in American Express (Koch, 1998: 4-5).
2.1.1 MTV Europe Leta 1987 je bila prelomna točka za Evropo, saj se je takrat v sodelovanju z British Telecom, pojavil nov kanal MTV Europe, s prvim videospotom »Money for nothing« Dire Straits, skupaj s takrat še ne tako slavnim stavkom »I want my MTV«. Sprva so bili usmerjeni večinoma na Britansko sceno, a so se trudili vključevati tudi glasbene scene drugih evropskih drţav (Koch, 1998: 5).
Danes bi lahko rekli, da je MTV Europe enako pomemben kot MTV, ki je ameriški, kar lahko sklepamo tudi po tem, da je vsako leto posebna podelitev glasbenih nagrad tudi na evropskih tleh in se imenuje European Music Awards (EMA).
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 5
2.2 MTV začne podirati meje
Na začetku oddajanja je bilo v sam program vključenih malo temnopoltih glasbenikov, saj so jih večina zavrnili, ker so menili, da ne spadajo v takratni program. Tako so se pojavili glasbeniki, ki so se začeli zavzemati za več videospotov temnopoltih izvajalcev. Eden izmed takšnih je bil Rick James (Findarticles, 2006: 1).
Tako so se začela vrstiti vprašanja različnih izvajalcev o tej temi in sčasoma se je podrla rasna meja. Povzeto po The Austin Chronicle, naj bi bil Michaelov Jacksonov videospot »Billie Jean« tisti, ki je porušil to mejo.
“MTV preprosto postane mesto, kjer se mladi iz različnih delov srečujejo.”
(MacNeil/Lehrer Productions, 2001)
MTV je zrasel v globalni fenomen, ki je »lokaliziran« - ima več kot 100 kanalov na različnih kontinentih, kot so Evropa, Azija in Afrika. Do oblikovanja regionalnih MTV postaj je prišlo predvsem zato, ker tako laţje ugodijo okusu gledalcev iz nekega območja. Primer je Nizozemska, kjer so ustanovili TFM (The Music Factory), ki je veliko bolj gledana in priljubljena kot MTV, saj bolje poznajo Nizozemsko občinstvo. Te bolj kot moda, kultura in ţivljenjski slog, kar prikazujejo na MTV, zanimajo glasbeno dogajanje na Nizozemskem (van der Rijt, d'Haenens, Jansen in de Vos, 2000).
Da bi ostal priljubljen, so prvotnim videospotom dodali tudi različne oddaje, ki se dotikajo mladih in so jim blizu. Tako se je pojavila zvrst »reality TV« (npr. »Real World«), oddaje, ki so na nek način predstavljale ţivljenje mladih (npr. »Jackass«), in takšne, ki so odkrile, kakšno je ţivljenje slavnih (npr. »Cribs«). Kaplan (1987: 1) pa ga poimenuje tudi popularna institucija.
S tem, ko je postal MTV tako popularen, kar potrdi tudi Denisoff (1988: 117), se je povečal njegov vpliv na gledalce, saj lahko z rednim spremljanjem prevzamejo vzorce
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 6
obnašanja, ki jih zasledijo v videospotih. Takšne videospote je po Fiskeju (v Stanković, 2006: 95) ustvarjala tudi Madonna. Ta se v njih prikazuje kot ikona močne ţenske, ki je vzela usodo v svoje roke. Sčasoma je bilo takih izvajalcev vedno več in dandanes imamo veliko zvezdnikov, ki jih imajo mladi za idole, kar pomeni, da se po njih zgledujejo in jim ţelijo biti podobni, saj med mnoţico vseh izvajalcev mladi zlahka najdejo nekoga, s katerim se lahko identificirajo. To pa za izvajalce kot tudi ustvarjalce videospotov pomeni, da imajo do svojih oboţevalcev določeno odgovornost in če so mladim vzor, naj bi takšna bila tudi njihova dejanja.
Poznavanje ozadja MTV-ja in dogajanja na njem je pomembno, saj se s tem začnemo zavedati njegove moči. Kot pravita de Fleur in Ball-Rokeach (v Baxter, de Riemer, Landini, Leslie, Singletary, 1985: 333) naj bi izpostavljenost medijskim vsebinam posredno vplivala na obnašanje gledalcev, saj te vsebine oblikujejo kulturne norme. Zato moramo poznati vsebino, ki nam jo ponuja MTV, da lahko začnemo ugotavljati njene vplive na občinstvo.
2.3 Videospot kot zvrst
Kot smo spoznali v prejšnjem poglavju, so zelo pomemben del MTV-ja videospoti in njihove vsebine.
Videospot je definiran kot komercialni videoposnetek s predstavitvijo popularne pesmi, prirejene za nastop s posebnimi efekti.
Videospot je kratek film ali video, ki dopolnjuje pesem. Moderni videospoti so prvotno narejeni in uporabljeni za promocijo glasbenih plošč, njihovi začetki pa segajo v osemdeseta leta, ko se je začelo obdobje MTV-ja.
Prvi videospoti, ki so bili na programu MTV-ja, so bili pogosto predstavitvene narave ali izrezki iz koncertov iz različnih virov, kar pomeni, da ti odseki prvotno niso bili namenjeni za uporabo v videospotu. Skozi leta, ko je naraščala priljubljenost MTV-ja, so zaloţbe ugotovile, kakšen pomen imajo videospoti, ki jih prikazujejo, in tako so se bolj osredotočili na njihovo izdelavo ter začeli ustvarjati posnetke izključno za predvajanje na tem kanalu. Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 7
Glasbeni videospoti, ki jih prikazujejo na MTV-ju, so hibrid rock glasbe in filmskih podob, kjer se producenti pri izdelavi zelo opirajo na posebne tehnike snemanja, filmske podobe in posebne učinke (Baxter, de Riemer, Landini, Leslie, Singletary, 1985: 333-336). Zhang, Miller in Harrison (2008: 371) pravijo, da videospoti z uporabo bliţnjic in stereotipiziranjem strnejo sporočilo v 3-5 minutno naracijo, kot vemo iz lastnega opazovanja, pa je to dovolj časa, da vsebina pritegne gledalca, ga zadrţi in mu poda svoj pogled na prikazano vsebino.
2.4 Oddaje
Začetki MTV-ja so bili predvsem glasbeno obarvani, vendar pa se je z razvojem kanala začela širiti tudi ponudba programov, ki so na voljo občinstvu. Greil Marcus (v Koch, 1998: 3), ustanovitelj revije The Rolling Stone, je dejal, da v ZDA MTV ne prikazuje več veliko glasbenih videospotov, namesto tega so sedaj na sporedu t.i. »date in game shows«. Videospoti so prikazani le sredi noči, ko jih večina ne more gledati. Na to odgovarja Christoph Koch, da je podoben trend zasledil tudi na MTV Europe in je zato opaziti, da se MTV giblje proti ne-glasbenim programom.
Tako so se zaradi upada navdušenja nad novim kanalom začeli kreirati novi programi, ki bi pritegnili gledalce in jih zadrţali pred ekranom dlje kot le 3 minute (trajanje videospota), a so imeli vedno manj povezave z glasbo. Največji razmah teh oddaj je bil v 90-tih letih 20. stoletja z lastnimi oddajami »Singled out« (zmenkarije), »The Real World« (resničnostni šov) in »Beavis & Butt-head«, s tem pa je bil prvoten koncept MTV, glasba non-stop, potisnjen v ozadje. (Koch, 1998: 6)
Danes ima gledalec moţnost izbirati med mnogimi glasbenimi programi (Chillout Zone, Party Zone, MTV Unplugged), serijami (Cribs), oddajami zvezdnikov (Run's House, Nitro Circus), resničnostnimi šovi (Jersey Shore, The City, The Hills, Made, Punked, My Super Sweet Sixteen, My Life as Liz), tekmovalnimi oddajami (America's Best Dance Crew, Room Raiders, Paris Hilton's My new BFF), posnetki ter prenosi različni podelitev nagrad (MTV Movie in Music Awards, MTV European Awards) in drugo.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 8
2.4.1 European Top 20 Predmet analize je oddaja European Top 20 (preimenovana v Euro Top 20), ki je na sporedu ob 23. uri, kar pomeni, da se še nahaja v »prime time« terminu, ko je gledanost televizije največja. Oddaja je bila izbrana, ker prikazuje 20 najbolj priljubljenih videospotov, za katere glasujejo gledalci, da se uvrstijo na ta seznam.
Glavni del oddaje predstavljajo videospoti, ki sestavljajo lestvico Top 20, še do nedavnega pa je vse skupaj povezoval voditelj/-ica. Na začetku oddaje je bil povedan uvod, potem pa so si v nasprotnem vrstnem redu (od 20 do 1) sledili videospoti. Po določenem številu videospotov je zaporedje le-teh prekinil voditeljev napovednik, ki je povedal, kaj sledi v nadaljevanju. Zadnji napovednik je bil pred videospotom, ki se je nahajal na prvem mestu. Voditelji so bili, po naših ocenah, mlajši od 30 let, kar se tudi povezuje s samo ciljno publiko, da se jim lahko le-ta pribliţa. Bili so preprosti, zabavni, spontani, tako da je celotna oddaja dajala ţivahen, mladostniški vtis. Poleg samih napovedi videospotov so voditelji mnogokrat komentirali trenutno dogajanje, ki se je navezovalo na prihajajočega izvajalca, tako da ni šlo le za golo naštevanje prihajajočih videospotov.
Zanimiva je bila grafika oddaje, ki je bila prisotna na koncu in na začetku ter pred vsakim videospotom, ko so se na različne načine izpisale zaporedne številke spotov. Grafiko so vsake toliko časa spreminjali, razlog za to pa bi lahko pripisali ohranjanju sveţine oddaje in aktualnosti, da se ne bi ujeli v kakšen standarden stil, saj je to oddaja, namenjena mladim, ki so jim všeč vedno nove stvari. O današnjem izgledu oddaje ne moremo veliko povedati, saj od kar se je pri nas pojavil kanal MTV Adria, nam ni več na voljo MTV Europe in tako tudi ne ogled oddaje MTV Euro Top 20. Lestvico lahko spremljamo na MTV-jevi spletni strani, kjer jo redno osveţujejo.
V oddaji predvajajo najbolj popularne pesmi in izvajalce, s tem pa so ti videospoti tudi najbolj gledani. Tako dobimo najbolj relevantne rezultate oblikovanja trendov in mnenja gledalcev, kaj je njim najbolj všeč.
Poznavanje ozadja MTV-ja in same oddaje, ki je bistvo naše analize, nam omogoča informacije, ki jih bomo uporabili pri ocenjevanju rezultatov. Vedeti moramo, kaj je videospot, kaj nam omogoča in kaj lahko z njim doseţemo. S tem, ko smo spoznali MTV, Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 9 smo ugotovili, da ima ţe od samega začetka, s predvajanimi videospoti, zelo velik vpliv na glasbeno industrijo ter na svoje občinstvo. To nam bo pomagalo v nadaljevanju dela, ko bomo pod drobnogled vzeli lestvico European Top 20 in prizore, ki se pojavljajo v teh videospotih, saj močan vpliv MTV-ja zagotovo pripomore k temu, da so se v druţbi zakoreninile določene reprezentacije in miti o spolnosti in spoloma. Vse to pa vpliva predvsem na mladostnike, ki še nimajo dovolj lastnih izkušenj na tem področju. Ko govorimo o vplivu medijev na mlajše gledalce, pa se moramo osredotočiti tudi na teorije medijskega vpliva. Samo poznavanje MTV-ja ni dovolj za izvedbo analize in je potrebno za naše delo pogledati tudi te teorije. Nato pa iz mnoţice le-teh izbrati tiste, ki so pomembne za naše delo in so z njim povezane. Tako se bomo v naslednjem poglavju osredotočili na tri teorije, s katerimi bomo laţje razumeli vpliv, ki ga imajo videospoti na občinstvo in s tem pridobili podlago za nadaljnje delo.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 10
3 TEORIJE MEDIJSKEGA VPLIVA
Teorija je povezan set idej in konceptov o tem, kako lahko razloţimo oziroma razumemo svet ali del njega (Brügger, 2003: 11). Teoretiki so najprej raziskovali vpliv medijev na posameznika, potem pa so prešli na druţbo in kulturo na splošno (Fourie, 2007: 103). Teorije medijskega vpliva nam omogočajo spoznati, kako lahko vsebine vplivajo na posameznika, saj kot trdijo Zhang, Miller in Harrison (2008: 373), so raziskovalci našli povezavo med gledanjem videospotov in njihovim vplivom na gledalčevo obnašanje. Livingston (v Mastronardi, 2003: 83) pravi, da so raziskave pokazale, da so mladostniki, ki spremljajo medije, tudi videospote, bolj fleksibilni in kreativni in da medijske vsebine oblikujejo pomemben del njihove identitete.
Kot pravi Fourie (2007: 104), imamo vsi svoje teorije o medijskem vplivu, interpretaciji videnega in drugem, zato smo tudi izbrali tri različne teorije, ki se povezujejo z našim delom in analizo videospotov ter posledično vplivom le-teh na gledalce. Izbranim teorijam je skupno to, da do določene mere trdijo, da mediji vplivajo na svoje občinstvo. Pojavi se le vprašanje, kako močan je ta vpliv. Sledijo si po zaporedju. Prva je Gerbnerjeva kultivacijska teorija, ki trdi, da imajo mediji glavno vlogo oblikovanja mnenja in gledalčeve realnosti, predvsem to zagovarja pri »teţkih« gledalcih. Teorija dvostopenjskega toka se ţe oddalji od trditve, da so glavni mediji in daje pomembnejšo vlogo vzgoji in druţbi, v kateri odraščajo gledalci. Ter nenazadnje še teorija uporabe in zadovoljevanja, po kateri naj bi imeli gledalci največ svobode in si mnenje izoblikujejo glede na lastno interpretacijo ter vse izhaja iz njihovih osebnih izkušenj in postavljenih osebnih standardov.
V naslednjih poglavjih bomo tako podrobneje spoznali zgoraj naštete teorije, ki pripomorejo k interpretaciji v analizi pridobljenih rezultatov.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 11
3.1 Kultivacijska teorija
Gerbnerjeva teorija pravi, da ima oziroma poda vsak medij svojo realnost in s tem vpliva na to, kako bodo gledalci dojemali realni svet. Gre za kritično teorijo, ki preučuje vlogo medijev v druţbenem nadzoru (Shanahan, Morgan, 1999: 15).
Iz tega lahko sklepamo, da se kultivacija uporablja za socialni nadzor, saj mediji določajo gledalcem, kakšno mnenje naj si ustvarijo o določeni temi. Pri tem pa moramo vedeti, da teoretiki ne pravijo, da gre za zavajanje občinstva s strani vladajočih elit, temveč da občinstvo »dobi« sporočilo od sporočilnih sistemov, ki so bili ustvarjeni, da odraţajo interes druţbenih elit, kar pa se razlikuje od direktnega zavajanja (Shanahan, Morgan, 1999: 16-18).
Gerbner je v svoji teoriji razdelil gledalce televizije na »teţke« in »lahke«, pri čemer so teţki tisti, ki gledajo televizijo 4 ali več ur na dan ter lahki tisti, ki jo gledajo manj kot 2 uri dnevno. Trdi, da medijske vsebine veliko bolj vplivajo na teţke gledalce, ki tudi zaradi tega dojemajo svet bolj nevaren, kot pa na lahke gledalce, ki se jih gledane vsebine ne dotaknejo toliko (Gerbner v McQuail, 2010: 196).
Gerbner (v Shanahan, Morgan, 1999: 13) pravi, da ima kultivacijska teorija narativno vlogo v kulturi, saj ljudje izkusijo svet in si ga oblikujejo s pripovedovanjem zgodb v različnih oblikah. Lahko bi rekli, da je ena izmed teh tudi glasbeni videospot, saj sama televizija danes pove največ zgodb. Veliko stvari, ki jih vemo, sploh nismo izkusili.
Zhang, Miller in Harrison (2008: 371) povzamejo Gerbnerjevo teorijo in pravijo, da več kot ljudje gledajo televizijo, bolj njihova prepričanja in obnašanje odraţa tisto, kar je podano na televiziji.
Vendar pa je pomembno, da znajo gledalci videospotov sami kritično oceniti vsebino in ne le dopustiti, da jim televizija poda svojo realnost, do česar lahko pride zelo hitro, sploh pri občinstvu, ki se ni naučilo brati medijskih tekstov in pri pasivnemu občinstvu, ki ne sodeluje aktivno pri gledanju, branju le-teh. V primeru, ko so gledalci pasivni ali neizobraţeni in da gre za »teţke« gledalce, pride kultivacijska teorija v ospredje. Takrat mediji preko različnih medijskih vsebin, tudi videospotov, vplivajo na njih, jim ustvarjajo realnost in kaţejo vzorce vedenja, v našem primeru o spolnosti, vlogi ţensk in moških.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 12
3.2 Dvostopenjski tok
Teorijo sta postavila Elihu Katz in Paul F. Lazarsfeld. Ta pravi, da na naše mnenje, odločitve najbolj vplivajo druţina in vodilni v drţavi, na drugi stopnji pa šele mediji.
Teorijo sta razvila s pomočjo raziskave, ki sta jo izvedla v času volitev, kjer sta največ pozornosti namenila ljudem, ki so spremenili svojo določitev glede tega, koga voliti. Ugotovila sta, da se je večina ljudi premislila zaradi vpliva ostalih ljudi okoli njih, in ne zaradi medijev. Postavilo pa se je vprašanje, kdo je vplival na ljudi, ki so vplivali na ostale. Tu so prišli na vrsto mediji. Tako je nastala domneva, da ideje medijev vplivajo na vodilne in od tu naprej se širijo na ostalo populacijo (Katz, Lazarsfeld, 1955: 32).
Teorijo lahko poveţemo z našo analizo in potemtakem videospoti ne vplivajo na gledalce direktno. Njihovo mnenje in privzeti vzorci, temeljijo na izkušnjah, mnenjih, ki so jih le-ti pridobili iz domačega druţbenega okolja. Pomembne so izkušnje in znanje, ki ga mladostniki dobijo od staršev, saj lahko tako sami kritično analizirajo vsebino videospotov in si ustvarijo realno sliko, ne da bi jim le-to vsiljevala televizija.
3.3 Uporaba in zadovoljevanje
Teorija govori o tem, kako bralci interpretirajo tekst v skladu z lastnimi vrednostami in stališči. Gledalci spremljajo medije, saj vedo, da bodo lahko z vsebino dobili, kar ţelijo. Kot vemo, uporabniki gledajo televizijo zaradi informiranja, izobraţevanja in zabave.
Teorija je nastala z navdihom Blumler-ja in Katz-a, ki je sprva ţelel zdruţiti kritiko popularne kulture in študije vpliva. Skupaj z Blumler-om in Gurevitch-em trdi, da uporaba in zadovoljevanje »preprosto predstavljajo poskus razlage nečesa na način, s katerim posamezniki uporabljajo komunikacije med ostalimi viri v okolju, za zadovoljitev njihovih potreb in doseganje ciljev« (Fortunato, 2008: 26-27).
Rubin je v novejših zapisih razloţil, da ljudje izbirajo različne medije, jih spremljajo in izberejo sporočilo ter ustvarijo odziv na njihova pričakovanja in ţelje, le-te pa izhajajo iz njihovih osebnih izkušenj in druţbenega okolja, iz katerega izhajajo. Definiral je dve smeri uporabe medijev: ritualne mnoţične medije in instrumentalne mnoţične medije.
Ritualne mnoţične medije ljudje spremljajo predvsem iz navade in ne zaradi njihove vsebine. Takšen primer je poslušanje določene radijske postaje v avtu. Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 13
Instrumentalni mnoţični mediji pa se spremljajo zaradi točno določene vsebine. Gledalci jih izberejo z nekim namenom (npr. ogled točno določene oddaje).
Glede na ţelje in pričakovanja gledalcev lahko ocenjujejo njihovo obnašanje in vpliv, ki ga bodo imel medij na njih.
Zaradi tega lahko sklepamo, da si gledalci izbirajo kanale, kot je MTV, zaradi določenih vzorcev, ki se pojavljajo v njih. Tudi zaradi videospotov, med katerimi najdejo takšne, ki ustrezajo njihovim osebnim standardom in pričakovanjem, ki so se oblikovali glede na njihove vrednote in prepričanja. S tem, ko določeni videospoti vsebujejo vzorce, s katerim se identificira večina gledalcev, pa se ustvarja lestvica najbolj priljubljenih videospotov, pri kateri lahko sklepamo, da je priljubljenost velika tudi zaradi prikazane zgodbe, ne le pesmi.
Na podlagi izbranih teorij ugotovimo, da imajo mediji zagotovo vpliv na gledalčevo dojemanje realnosti, ki jim jo navsezadnje tudi ustvarijo. Glede na te teorije se moč vpliva razlikuje, saj pride med teorijami do nasprotovanj, kajti teoriji dvostopenjskega toka ter uporabe in zadovoljevanja trdita, da mediji niso glavni pri ustvarjanju mnenja gledalcev, temveč si le-ti samostojno izbirajo vsebino. Na drugi strani pa kultivacijska teorija trdi, da so pri ustvarjanju mnenja oziroma realnosti gledalcev glavni mediji. Kljub temu nam teorije medijskega vpliva omogočajo razumeti, kako na gledalce vplivajo videospoti s svojimi vsebinami, ki v večji meri vsebujejo elemente spolnosti, tako implicitne kot eksplicitne. Vpliv samih teorij so izkoristili tudi mnogi oglaševalci, ki se zavedajo, kako lahko z različnimi prizori pritegnejo gledalce in zadrţijo pozornost na njihovem proizvodu. To bomo spoznali z naslednjem poglavju, kjer se bomo ukvarjali tudi s samo reprezentacijo spolnosti in ţensk v videospotih ter mitih, ki ob tem nastanejo.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 14
4 SPOLNOST V MEDIJIH
»Sex sells« je ena izmed najbolj znanih fraz, ki se pojavljajo v medijih in jim le-ti zvesto sledijo. Spolnost se pojavlja v vseh medijih: od tiska do interneta, kjer je tudi najbolj razširjena. Prizori spolnosti, ali takšni, ki le nakazujejo nanjo, niso izvzeti niti iz televizije. Pojavljajo se tako v filmih, videospotih, kot tudi reklamah. Fraza se v večini primerov nanaša na oglaševane proizvode, ki jih ţelijo ponudniki z reklamami, ki vsebujejo erotične prizore, čim bolje prodati. Vendar pa lahko govorimo tudi o prodaji medijskih produktov, kamor spadajo filmi, serije..., katerih večja gledanost prinese več dobička. Večjo gledanost in s tem dobiček potrdijo tudi besede Andrewa Goodwina (v Luthar, Zei, Hardt, 2004: 393), ki pravi, da lahko vizualizacija pesmi preseţe njene pomene. Videospoti poskušajo omogočiti ugodje zato, da bi gledalca obdrţali pred zaslonom in vzpodbudili večkratno gledanje. Poleg tega pa se oglaševalcem prodaja tudi občinstvo, saj se oglaševalci borijo za oglaševalski čas oziroma prostor, ki je na voljo na nekem določenem kanalu.
Videospot je v svojem bistvu promocijska oblika. V naporu, da bi pesem povezal s čutnimi/erotičnimi izkušnjami, uporablja klasično retoriko oglaševanja, pravi Goodwin (v Luthar, Zei, Hardt, 2004: 393). Tako eksplicitne, še pogosteje pa implicitne prizore spolnosti, lahko zasledimo na televiziji vsak dan, ne glede na čas gledanja, saj so to eni izmed "pripomočkov" pri prodaji oziroma pri večanju prodaje. Takšen namen je imel tudi videospot Madonne za pesem Justify My Love, v katerem erotične podobe niso bile zgolj draţenje občinstva, da si video večkrat ogleda, temveč tudi ustvarjanje medijskega dogodka, ki je pomagal promovirati singel (Goodwin v Luthar, Zei, Hardt, 2004: 393).
Nekateri raziskovalci menijo, da mediji vsebujejo preveč vsebin, ki vključujejo spolnost. Zato verjetno vplivajo na mladostnike, da začnejo biti spolno aktivni, še preden so čustveno zreli za to (Mastronardi, 2003: 87). Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 15
Prizori spolnosti, ki se pojavljajo v medijih - videospotih zaradi različnih razlogov, povzročajo, da nastajajo z njihovo reprezentacijo miti, ki se hitro razširijo in nemalokrat jih ljudje začnejo dojemati kot dejstvo, sploh tisti, ki nimajo lastnih izkušenj, kamor sodijo gledalci MTV-ja. V nadaljevanju bomo pogledali, kako ustvarjalci videospotov predstavijo spolnost, kakšne vloge pri tem dodelijo ţenskam ter moškim in kako so s tem povezani miti, ki so posredovani preko videospotov.
4.1 Reprezentacija
Reprezentacija je produciranje pomenov s pomočjo jezika. Po besedah Petra Stankovića (2006: 167) reprezentacija šele konstruira resničnost, kot jo ţivijo ljudje, zato je bistveno, kaj in kako je reprezentirano. Kot pravi, so močnejši praviloma tisti, ki tako ali drugače poskrbijo, da je reprezentacija njihova različica resničnosti. To se dogaja v videospotih, ko ustvarjalci prikaţejo svoj pogled na realnost, ki pa ga lahko mladostniki prevzamejo kot edini pravi pogled in tako ne pomislijo, da je to le ena od moţnih interpretacij realnosti.
»Problem«, na katerega naletimo pri videospotih, je predvsem to, kako je predstavljena spolnost in kako so predstavljene ţenske. Kot je ţe omenjeno, je v nekaterih primerih spolnost predstavljena kot sredstvo, s katerim si proizvajalci/izvajalci zagotovijo boljšo prodajo ali pa s šokiranjem javnosti le opozorijo nase in tako "prisilijo" javnost, da si jih vtisne v spomin. Nagovarjanje v videospotih ni neposredno, temveč zakrito. Prekinili so realistični način nagovarjanja in s tem presegli paradigmo realizma (Goodwin v Luthar, Zei, Hardt, 2004: 393). Tako posredujejo zakrita, a vendar zelo jasna sporočila.
Jhally pravi, da glasbeni videospoti predstavljajo spolne fantazije mladih fantov, zato so ţenske v videospotih idealizirane in predstavljene kot zelo seksualne (Seidman v Mastronardi, 2003: 87). Reprezentacija ţensk se postavlja pod drobnogled, saj so le-te v mnogih medjih, predvsem vizualnih, predstavljene v podrejenem poloţaju ali kot objekt zraven moškega, kot bomo videli v analizi. Ne gre za realno predstavitev ţensk in njihovega poloţaja, vendar pa Hall (1997: 346) izpostavlja vprašanje, glede na čigavo realnost naj bi se oblikovala predstavitev ţensk, saj vemo, da je le-ta odvisna od posameznika, njegove kulture idr.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 16
O tej temi piše tudi Baker (v Debeljak, Stanković, Tomc, Velikonja: 207), ki pravi, da reprezentacije ţensk odraţajo moški odnos in ustvarjajo popačeno sliko o »dejanskih« ţenskah. Kljub temu pa pravi, da bistvo ni v tem, ali so podobe resnične ali ne, ampak v tem, katere skupine ljudi poskuša konstruirati ter s kakšnim namenom. Problem nastane takrat, če so ciljna skupina mladi, še ne izkušeni gledalci, ki so tako bolj dovzetni za sprejemanje teh »neresničnih« podob, saj si niso še ustvarili svojega (realnega) pogleda na svet, zato sprejmejo te podobe kot resnične.
4.2 Mit
Mit je način govora, vendar ni katerikoli jezik, saj ga lahko sestavljajo tudi slike, filmi, poročanje idr. Pri tem pa moramo vedeti, da je mitični govor narejen iz materiala, ki je ţe bil uporabljen in vsako stvar lahko oblikujemo v mit, le-ta pa se lahko ohrani za več let ali se pozabi zelo hitro (Barthes, 1972: 108). Tu ne gre za zakrivanje določenih dejstev ali odrivanje le teh, saj miti ne laţejo in po drugi strani ne prinašajo priznanja (Barthes, 1972: 128).
Kot smo povedali, se pri mitih ne omejimo le na besede, temveč so to tudi slike in le-te so del videospotov, ki se pojavljajo na televiziji, saj je video sekvenca mirujočih slik, ki v pravilnem zaporedju tvorijo gibanje. Pri tem pa, kot pravi Barthes (1972: 109), so slike veliko bolj imperativne kot besede, saj vsilijo pomen gledalcu ob prvem ogledu. To se nanaša tudi na videospote, kjer je slika veliko bolj pomembna od besedila, ki ga ima pesem, saj se preko slike prenese veliko več sporočil, ki se jih morda gledalci direktno niti ne zavedajo in jih sprejemajo ob prisotnosti ali odsotnosti zvoka.
Kot bomo potem videli v analizi videospotov, je v njih prisotnih veliko implicitnih prizorov spolnosti, med katere sodi tudi gibanje bokov, ki naj bi za gledalca imelo erotičen pomen, a Barthes (1972: 84) pravi, da ples, v njegovem primeru ob striptizu, ni erotičen element, ampak umetnost, tako kot je katera koli druga. Vendar pa ples v povezavi z ostalimi dejanji lahko hitro preide iz umetnosti v nakazovanje spolnosti.
Eden izmed mitov, ki je zelo pogost in ga lahko poveţemo z vsebino analiziranih videospotov, je ta, ki pravi, da so ţenske na svetu zato, da rodijo moškemu naslednika. Tako je bilo zapisano v članku revije Elle, o katerem govori Barthes (1972: 51), v knjigi Mythologies. Bistvo tega mita je odnos, ki ga predstavlja. Ţenska je le v pomoč moškemu, Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 17 da si ta lahko zagotovi naslednika, zato ona nima enakega druţbenega statusa kot moški, kajti samo njemu so namenjene najvišje pozicije v druţbi in tak je tudi njegov odnos do nje. To zasledimo tudi v vsebini videospotov, kjer nemalokrat ţenske nastopajo le kot objekt zraven moškega. Mit lahko srečamo v večih druţbenih situacijah, ena izmed bolj pogostih je na delovnem mestu, kjer je za moškega nekako pričakovano, da bo prišel do visokega poloţaja in s tem bil tudi visoko na druţbeni lestvici. Če pa se to zgodi ţenski, so vsi presenečeni in zdi se, da se od njih predvsem pričakuje, da bodo stale uspešenemu moškemu ob strani, ne pa mu delale konkurenco. Takšna sporočila lahko mladostniki posredno pridobijo ob gledanju videospotov in jih potem prenesejo na različne ţivljenjske situacije.
Po pregledu teorije sledi analiza videospotov na lestvici European Top 20, kjer bomo pokazali, kako se ti miti pojavljajo v videospotih ter kako je predstavljena vloga ţensk in moških s pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili. Različne kategorije nam bodo omogočile, kar podrobno predstaviti vsebino analiziranih videospotov, dejanja pa bomo ločili tudi glede na spol, tako da bomo lahko ovrgli ali potrdili različne reprezentacije moških in ţensk, ki se pojavljajo v druţbi.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 18
5 ANALIZA ODDAJE EUROPEAN TOP 20
5.1 Metodologija
5.1.1 Kategorije Za analiziranje smo ustvarili kategorije1, ki se štejejo v videospotih. S tem načinom se osredotočimo na posamezne dele videospotov in ne na celoto. Tako laţje analiziramo različne videospote, saj se le-ti med seboj zelo razlikujejo po vsebini/zgodbi.
Kategorije:
Nadvlada – Podložništvo: Ena oseba je opazno prevladana s strani druge, vendar ne s fizično silo, temveč ker je tak naravni red. Moč nadvlade je prikazana kot »tako naj bi stvari bile«. Podloţnik je del situacije, ki jo vodi nekdo drug.
Implicitno nasilje: Ne gre za direkten prikaz nasilja, temveč sugerira nasilje, predlaga teme nasilja ali upodablja groţnjo prizadejane bolečine oz. poškodbe. Primeri vsebujejo scene »pred nasiljem« ali »po nasilju«, kot je na primer jok posameznika, ko je bilo nakazano, da se je zgodilo posilstvo, ali razbita steklenica poleg nezavestnega posameznika, s poškodovano glavo.
Eksplicitno nasilje: Primer dejanskega nasilnega dejanja, z namenom povzročitve bolečine ali poškodbe (klofutanje, brcanje, potiskanje, verbalno nasilje ali posilstvo). Kategorija vključuje tudi scene, kjer posameznik vzpostavi prevlado nad drugim z uporabo nasilnih sredstev.
Nasilje s spolnostjo: Situacije, ki so primarno seksualne ali agresivne narave, vendar pa vključujejo tudi implikacije drugega elementa. Na primer scena z nasiljem, v kateri je ţrtev nasilja prikazana, kot da v določeni meri uţiva v nasilju, saj se nanj odziva »in a sexual way«. Ne vključuje fizičnega kontakta, vendar se morajo prikazovati spolne teme skupaj z nasiljem. To vključuje tudi scene, ki so primarno seksualne narave in hkrati vsebujejo teme nasilja ali grozilnega obnašanja. Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 19
Objektifikacija: Primer, v katerem se kamera osredotoči na izoliran del človeškega telesa. Vsakršen prikaz osebe, kjer je primarno pokazan le del telesa ali več delov telesa, ne pa celota oziroma celotno telo, je smatrano kot objektifikacija. Primer tega bi bil prikaz golega trebuha, dekolteja, ustnic, intimnih predelov, zadnjice, stegen… Če kamera posname zgornjo polovico osebe ali večinoma prikaţe le njen celoten obraz, pa to ni smatrano kot objektifikacija.
Implicitna spolnost: Primeri, v katerih so teme s spolno privlačnostjo dominantne ali sluţijo kot trenutni fokus neke druge teme. Scene, ki sugerirajo spolno vzburjenje in/ali apelira na erotičnost, kot na primer dolgo oblizovanje ustnic, gibanje z boki kot ponazarjanje spolnega odnosa, boţanje… Primeri, v katerih ni bilo eksplicitne spolnosti, vendar pa je bila spolnost nakazana, so smatrani kot implicitna spolnost.
Eksplicitna spolnost: Primeri, v katerih so teme spolnih dejanj prevladujoče. Scene, v katerih se dotikajo intimnih delov ali prsi ali pa gre za dotikanje celotnega telesa in gibanje teles, s katerim ţelijo sugerirati na spolni odnos.
5.1.2 Ocenjevalka Pri analiziranju videospotov je sodelovala le avtorica diplome, zato so rezultati tudi odvisni od njene percepcije vsebine in bi se morda kakšen drug ocenjevalec odločil drugače.
5.1.3 Potek V analizi je bilo uporabljenih 20 videospotov, ki so dne 24. maja 2011 krojili lestvico European Top 20 kanala MTV, 5 moških izvajalcev, 12 ţenskih in skupina (2 videospota) (Priloga1). Za analizo smo videospote razdelili na 30 sekundne intervale in znotraj enega intervala ugotavljali, katera izmed kategorij se pojavlja. Deli videospotov, ki so ostali na koncu in so bili krajši od 30 sekund, niso bili upoštevani in tako smo dobili 177 intervalov po 30 sekund. Dolţine videospotov so se gibale od 2 do 7 minut (povpr. = 4,53 min). Popis kategorij smo izvedeli s pomočjo tabel (Priloga 2) v katere smo vpisovali pojavljanje določene kategorije, zraven pa za laţjo kasnejšo analizo dopisali še, ali dejanje vrši ţenska ali moški, kjer je bilo moţno določiti. Tudi če se je v določenem intervalu ena kategorija ponovila večkrat, smo to zabeleţili le enkrat, da smo lahko dosegli konsistenco, saj je bilo
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 20
trajanje kategorij različno dolgo in je lahko nekje npr. objektivizacija trajala celih 30 sekund, drugje se pojavila večkrat v enem intervalu ali pa samo enkrat.
Pri štetju akterjev smo upoštevali le tiste, ki so bili ločeni iz večjih skupin, mnoţic, saj je nemogoče prešteti vse ljudi v mnoţicah, ki se pojavljajo v videospotih. Tako je bilo skupaj 302 akterjev, 162 (53,64 %) moških in 140 ţensk (46,36 %).
V drugem delu analize, ki jo prikazuje tabela 5.2, pa smo se osredotočili na to, kdo izvaja neko dejanje. V nekaterih primerih sta isto dejanje izvajala oba spola, hkrati ali v različnem času, vendar še vedno v istem intervalu, zato se v določenih tabelah pojavljata oznaki za moškega in ţensko.
5.2 Rezultati
Rezultate, ki smo jih dobili v analizi, prikazuje tabela 5.1. Kot je razvidno, je v analiziranih videospotih največ prizorov implicitne spolnosti. Sledijo še ostali: objektivizacija, dominacija, eksplicitna spolnost, eksplicitno nasilje in implicitno nasilje, v nobenem izmed analiziranih videospotov pa se ne pojavlja nasilje s spolnostjo.
Tabela 5.1: Rezultati analize
KATEGORIJA FREKVENCA PROCENTI POJAVLJANJA Nadvlada 22 15,17 % Implicitno nasilje 4 2,76 % Eksplicitno nasilje 12 8,28 % Nasilje s spolnostjo 0 0,00 % Objektivizacija 37 25,52 % Implicitna spolnost 51 35,17 % Eksplicitna spolnost 19 13,10 %
Glede na rezultate štetja akterjev, 46,36 % ţensk in 53,64 % moških, slednji kot vidimo malce prevladujejo, vendar pa je na splošno, če upoštevamo še mnoţico v videospotih, več ţensk. Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 21
Tabela 5.2 prikazuje procente pojavljanja kategorij po spolu, razširjena tabela pa je na voljo v prilogi 3. Iz tabele 5.2 je mogoče razbrati, da je veliko več ţensk objektiviziranih kot moških, dominacija oziroma nadvlada pa je pribliţno enaka, vendar je pri tem potrebno poudariti, da je le-ta večinoma vezana na glavnega akterja oziroma pevca. Kot je bilo razvidno ţe iz tabele 5.1, je bilo nasilja v analiziranih videospotih zelo malo, vendar pa je morda zanimiv podatek, da v implicitnem nasilju prevladujejo ţenske, kar verjetno ne bi trdili pred izvedeno analizo, saj je bil verjetno bolj pričakovan takšen rezultat, kot se pojavi pri eksplicitnem nasilju, kjer večji procent le-tega izvajajo moški. Zelo jasno pa je, da ţenske prevladujejo v izraţanju spolnosti, tako implicitne kot eksplicitne, kar je bilo morda tudi pričakovati glede na mite, ki veljajo v druţbi in se odraţajo v medijih.
Tabela 5.2: Rezultati analize glede na spol
KATEGORIJA MOŠKI (%) ŽENSKE (%) Nadvlada 8,02 % 7,86 % Implicitno nasilje 0,62 % 1,43 % Eksplicitno nasilje 7,41 % 4,29 % Nasilje s spolnostjo 0,00 % 0,00 % Objektivizacija 3,09 % 22,86 % Implicitna spolnost 11,11 % 34,29 % Eksplicitna spolnost 4,32 % 12,86 %
5.3 Diskusija
Z analizo smo pridobili podatke, ki jih ne moremo posplošiti na vse videospote, lahko pa trdimo, da veljajo za velik del le-teh.
V analiziranih videospotih prevladujejo moški akterji, ki so tudi bolj dominantni kot ţenske, čeprav je ta razlika majhna. Tako lahko iz tega sklepamo, da so moški tudi v druţbi dominantni, zasedajo boljše poloţaje in se pojavljajo v javnosti večkrat kot ţenske, kar so potrdili tudi z analizo, ki so jo opravili R. in J. Sommers-Flanagan in B. Davis (1993: 751-752).
Glede na to, da smo z analizo prišli do rezultatov, ki nam kaţejo, da v videospotih očitno prevladuje spolnost, bi se lahko MTV-jevo sporočilo, kot so zapisali R. in J. Sommers-
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 22
Flanagan in B. Davis (1993: 752), glasilo: »Whether you are male or female, act sexual.« ("Ne glede na spol, obnašajte se seksualno!"). Vendar kakšno je to sporočilo za mlade? Kot da je bistvo vsega spolnost in je to edini in najpomembnejši aspekt druţbe in ţivljenja oz. se da s tem doseči vse. Tako mediji mladim podajajo napačna sporočila, kot na primer, da ni potrebna zaščita, da gre vedno le za odnos med neporočenim moškim in ţensko in da so posledice, kot so spolno prenosljive bolezni ter nezaţelena nosečnost zelo redke (Huston, Wartella in Donnerstein, 1998 in Lowry in Shidler, 1993 v Mastronardi, 2003: 88).
Teţava se pojavi predvsem v tem, ker so ciljna publika oddaje mladoletniki in mladi odrasli, ki so jim videospoti po besedah Huston, Wartella in Donnerstein (1998: 6) vplivni viri informacij o spolnosti, saj se v njih pojavi nemalo kadrov, ki vsebujejo implicitno in eksplicitno spolnost. Ta podatek smo potrdili tudi z našo analizo, saj so rezultati pokazali, da je v analiziranih videospotih največ implicitne spolnosti, ki jo izraţajo ţenske. To daje gledalcem napačno sporočilo, sploh tistim, ki ne znajo pravilno »brati« videospotov. Mnoge ţenske mislijo, da bodo le s takšnimi dejanji ustrezale moškim, jim bile všeč in na splošno nekaj dosegle v ţivljenju. Moški pa lahko dobijo vtis, da je takšno normalno obnašanje ţensk, da se bodo vedno podredile in jim uresničile vse njihove ţelje/zahteve. Ne da se preprečiti producentom in reţiserjem, da bi snemali videospote s takšno vsebino, lahko pa poučimo mlade o teh vsebinah in sporočilih, ki jih dajejo, in kakšna je realnost. Tu nastane protislovje, saj Gerbner v kultivacijski teoriji trdi, da gledalčevo realnost ustvarjajo oziroma nanjo vplivajo mediji s svojo realnostjo. Zato je predvsem pomembno izobraziti mlade v branju medijskih tekstov, da si lahko sami, z ogledom večih virov, ustvarijo svoj pogled na realnost, pri tem pa je pomembna tudi vzgoja, saj po teoriji dvostopenjskega toka Katza in Lazarsfelda (1955) na mnenje najbolj vpliva druţina in šele nato mediji. Rezultati, ki smo jih pridobili z našo analizo, se ujemajo tudi z analizo Fernandez-Collada, Greenberga, Korzennya in Atkinsa (v Baxter, de Riemer, Landini, Leslie, Singletary, 1985: 333). Ti pravijo, da se v večini primerov pojavljajo manj čutne oblike spolnosti, kot so poljubljanje, dotikanje in objemanje, medtem ko je spolno vedenje, kot sta posilstvo ali spolni odnos, redko prikazana in še takrat v večini primerov le nakazana.
Zelo pogosta v vseh medijih, predvsem pa videospotih, je objektivizacija, ki je takoj za implicitno spolnostjo. Pri njej prevladuje objektivizacija ţensk. Pogosto je uporabljena za pridobitev oz. obdrţanje gledalčeve pozornosti, kar je po Goodwinu (v Luthar, Zei, Hardt, Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 23
2004: 393) ena izmed moţnih vab za ohranjanje gledalčeve pozornosti pri spremljanju videospota, v tem primeru moške. Podobe ţensk se razkrijejo le za kratek čas in se strateško natančno pojavljajo v celotnem videospotu. Problematična se zdi prav ta objektivizacija ţensk, ki zelo prevlada nad moško, saj ţenske stereotipizira, ne le njihov izgled, kjer gre v večini videospotov za pomanjkljivo oblečene ţenske, temveč tudi njihovo obnašanje, ki naj bi bilo podrejeno moškim. Hansen in Hansen (v Y. Zhang, L. E. Miller, K. Harrison, 2008: 370) pravita, da so moški prikazani kot brezobzirne seksualne ţivali z nagonom po spolnem odnosu z ţensko, medtem ko so ţenske prikazane kot spolni objekt, z močnim poudarkom na izgledu in spolni privlačnosti. Potrebno je poudariti in mlade naučiti, da stereotipi, ki jih prikazujejo videospoti, ne odraţajo realnega stanja v druţbi.
Moški igralci prevladujejo in tudi večkrat dominirajo večinoma ţenskam, ki so v mnogih primerih postavljene zraven njih le kot seksualni objekt in nimajo druge vloge kot biti lepe. V videospotih dominirajo moški, saj je 90 % direktorjev moških, tako kot tudi večina izvajalcev, zato videospoti tudi bolj vplivajo na moški spol in ga nagovarjajo ter predstavljajo moške kot močnejši spol (Y. Zhang, L. E. Miller, K. Harrison, 2008: 374). Drugače pa se v videospotih pojavlja veliko ljudi, ki so del mnoţice, ki npr. pleše v klubu. Zanje bi lahko rekli, da je prisotnih več ţensk kot moških, vendar je to le naše predvidevanje, saj je dejanska ocena le-tega skorajda nemogoča.
V analiziranih videospotih ni bilo prisotnega nasilja s spolnostjo, vendar zaradi tega ne moremo trditi, da se ne pojavlja pogosto, ker je vzorec za takšno trditev premajhen. Se pa pojavljata implicitno in eksplicitno nasilje, vendar v zelo majhni meri glede na izraţanje spolnosti. Rezultati nam povedo, da v eksplicitnem nasilju prevladujejo moški, kar je bilo verjetno pričakovano glede na reprezentacijo moških v druţbi. Zanimiv pa je podatek, da so v implicitnem nasilju prevladovale ţenske, saj je v druţbi razširjeno mnenje, da so ţenske manj nagnjene k nasilnim dejanjem kot moški. To potrdita tudi Amett in Seidman (v Y. Zhang, L. E. Miller, K. Harrison, 2008: 370), ki pravita, da so moški predstavljeni kot bolj agresivni in dominantni, ţenske pa pasivne in nesamostojne. Na splošno vemo, da se lahko nasilje v videospoti pojavlja prav tako pogosto kot v filmih in ima na gledalce enak učinek, saj si ga večkrat ogledajo.
Videospote lahko po Rubinu (v Fortunato, 2008: 28) in teoriji uporabe in zadovoljevanja uvrstimo med ritualne mnoţične medije, saj jih gledalci večinoma ne spremljajo zaradi točno določene vsebine. Sprva si jih izberejo vsaj, dokler jih ne poznajo, povsem
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 24
naključno, jih pa seveda potem pritegne vsebina videospota, ko ga ţe začno gledati. Kot smo ţe omenili, se ohranja gledalčeva pozornost z namigovanji na spolnost, nadvlado in objektivizacijo ter tudi prizori nasilja. Po teoriji uporabe in zadovoljevanja se na sporočila, ki jih ob tem dobijo, gledalci odzivajo glede na svoje osebne izkušnje, vendar pa če le-teh še nimajo, sploh ko govorimo o spolnosti, so tako mediji tisti, ki jim podajo neko realnost.
Analiza nam je omogočila vpogled v le majhen segment dogajanja na MTV televiziji, lahko pa iz nje vseeno dobro vidimo, kakšni videospoti so med najpopularnejšimi v Evropi, naj si bo to zaradi njihove vsebine, pesmi ali izvajalca.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 25
6 SKLEP
Z analizo pridobljeni podatki so nam omogočili odgovoriti na zastavljena vprašanja, na katera smo nakazali na začetku dela. Zaradi majhnega vzorca videospotov ne moremo govoriti o splošnih dejstvih, saj se morda le-ta razlikujejo od naših pridobljenih rezultatov, a vendar lahko glede na analizirane videospote potrdimo, da se v našem primeru pojavlja veliko prizorov, ki jih označimo kot implicitno spolnost, in tudi takšni, ki so eksplicitni; opazili pa smo tudi večji odstotek prizorov, v katerih je eden izmed spolov objektiviziran.
Če se osredotočimo na ţenski spol, je razvidno, da so večkrat objektivizirane kot moški. Poleg njih so postavljene kot predmet in ne kot oseba. Večji procent ţensk se vede tako, da lahko njihovo dejanje označimo kot implicitno spolnost, pojavili pa so se tudi primeri, ko so njihova dejanja prešla v eksplicitna. Opazili smo, da je več implicitnega nasilja pri ţenskah kot pri moških, kar se ne sklada s podobo nemočne ţenske, ki je zakoreninjena v druţbi.
Moški akterji pa prevladujejo v eksplicitnem nasilju, kar potrdi reprezentacijo moških kot bolj agresivnih. Pojavila se je le mala razlika v procentih, ko gre za ocenjevanje nadvlade, kjer moški prevladujejo le za 1 %, vendar kot smo ţe omenili, je to odvisno tudi od tega, kdo je izvajalec, saj ima večinoma le-ta glavno vlogo. Tako bi v tej kategoriji teţko potrdili mit, ki pravi, da je moški spol tisti, ki dominira, če govorimo o dejstvih, ki veljajo na splošno.
Poleg analize spolov smo ugotavljali tudi, v kolikšni meri se pojavlja spolnost. Ta prevladuje nad vsemi ostalimi dejanji, ki smo jih še spremljali znotraj naše analize. Prisotna je v veliki meri, čeprav ni enakomerno razporejena v videospotih, ampak je nekateri vsebujejo več kot drugi. Prizori spolnosti so predvsem namenjeni zapeljevanju in s tem vzbujanju zanimanja za gledanje videospota s strani gledalca, saj bi lahko zgodbo posneli tudi drugače. Zaradi tega je lahko spolnost kot taka narobe razumljena s strani mladih, neizkušenih gledalcev, ki jim je morda ogled takšnega videospota prvi stik s
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 26
spolnostjo in zaradi takšnih vsebin dobijo napačno mnenje in sporočila. Vendar pa o tem ne moremo govoriti natančno, saj nam sama analiza ne da odgovorov na ta vprašanja.
V nadaljevanju bi bilo potrebno raziskati, kakšen je dejanski vpliv analiziranih vsebin na mladostnike, ne samo v kolikšni meri se le-te pojavljajo. V raziskavo bi tako morali vključiti večjo skupino mladostnikov, da bi pridobili relevantne rezultate, ki bi nam podali odgovor na raziskovalno vprašanje. Raziskavo bi lahko poglobili s tem, da bi merili vpliv videospotov na gledalce, glede na Gerbnerjevo kultivacijsko teorijo. Pri tem bi nas zanimalo, kakšen je vpliv glasbenih videospotov na »teţke« gledalce in kakšen na »lahke«. Tako bi dobili rezultate, s katerimi bi ugotovili ne samo to, ali gledanje videospotov vpliva na mladostnike, temveč tudi, v kolikšni meri in ali so vplivi ob daljšem gledanju res opazno večji. Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 27
7 VIRI IN LITERATURA
A. C. Huston, E. Wartella, E. Donnerstein, Measuring the Effects of Sexual Content in the Media: A Report to the Kaiser Family Foundation, 1998.
A. Debeljak, P. Stanković, G. Tomc, M. Velikonja, Cooltura: Uvod v kulturne študije, Študentska zaloţba, Ljubljana, 2002.
B. Luthar, V. Zei, H. Hardt, Medijska kultura: kako brati medijske tekste, Študentska zaloţba, Ljubljana, 2004.
B. T. Lloyd, J. L. Mendez, Batswana Adolescents’ Interpretation of American Music Videos: So that’s What that Means!, Journal of Black Psychology 2001; 27; 464. Dostopno na: http://jbp.sagepub.com/cgi/content/abstract/27/4/464 .
C. Koch, What happens to the »M« in MTV? A look at the changes in MTV's programming, Druck und Bindung: Books on Demand GmbH, Norderstedt Germany, 1998.
D. McQuail, Mass Comunication Theory, SAGE Publications Ltd, London, 2010.
D. Strinati, An Intoduction to Theories of Popular Culture, Routledge, London, 2005.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 28
E. A. Kaplan, Rocking Around the Clock: Music television, postmodernism and consumer culture, Methuen & Co. Ltd, London, 1987.
E. Katz, P. F. Lazarsfeld, Personal Influence: The Part Played by People in the Flow of Mass Communications, The Free Press, New Jersey, 1955. Dostopno na: http://books.google.com/books?id=rElW8D0D8gYC&pg=PP1&dq=katz+and+lazarsfeld& lr=lang_en&as_drrb_is=b&as_minm_is=0&as_miny_is=2006&as_maxm_is=0&as_maxy_ is=&as_brr=0&hl=sl#v=onepage&q=&f=true .
Findarticles, Why it took MTV so long to play back music videos, Jet, 6. oktober 2006. Dostopno na: http://findarticles.com/p/articles/mi_m1355/is_14_110/ai_n16807343/ .
G. A. J. van der Rijt, L. S. J. d'Haenens, R. H. A. Jansen, C. J.de Vos, Young People and Music Television in the Netherlands, European Journal of Communication 2000, 15, 79. Dostopno na: http://ejc.sagepub.com/cgi/content/abstract/15/1/79 .
G. Beets, Blow Up Your Video: We Wanted Our MTV, We Damn Sure Got It, The Austin Chronicle, 2001. Dostopno na: http://www.austinchronicle.com/music/2001-08-03/82541/ .
G. Turner, J. Tay, Television Studies After TV: Understanding Television in the Post- Broadcast Era, Routledge, Oxon, 2009.
J. A. Fortunato, Making Media Content: The Influence of Constituency Groups on Mass Media, Lawrence Erlbaum Associates, Inc., New Jersey, 2008.
J. Fiske, J. Hartley, Reading television, Metheun & Co. Ltd, London, 1987.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 29
J. Shanahan, M Morgan, Television and its Viewers: Cultivation Theory and Research, Camrbridge University Press, Cambridge, 1999.
L. Grossberg, E. Wartella, D. C. Whitney, J. M. Wise, Media Making: Mass Media in a Popular Culture, SAGE Publilcations, Inc., California, 2006. Dostopno na: http://books.google.com/books?id=IfCiG4fh_- YC&pg=PA302&dq=Hypodermic+needle+model&lr=&hl=sl#v=onepage&q=Hypodermic %20needle%20model&f=true .
M. B. Salwen, D. W. Stacks, An Integrated Approach to Communication Theory and Research, Lawrence Erlbaum Associates, Inc., Publishers, New Jersey, 1996. Dostopno na: http://www.google.com/books?id=QehvhW0wA9AC&pg=PA96&dq=McCombs+and+Sha w&lr=&hl=sl#v=onepage&q=McCombs%20and%20Shaw&f=true
M. Gottdiener, Postmodern semiotics: materials culture and the forms of postmodern life, Oxford; Cambridge : Blackwell, 1995.
M. Mastronardi, Adolescence And Media, Journal of Language and Social Psychology, (2003), 22, 83, str. 83-93.
N. Brügger, Theories of Media and Communication: Histories and Relevance, University of Aarhus, Denmark, 2003.
P. J. Fourie (editor), Media Studies: Media History, Media and Society, Juta & co., Cape Town, 2007.
P. Stanković, Politike popa: Uvod v kulturne študije, Fakulteta za druţbene vede, Ljubljana, 2006.
R. Barthes, Mythologies, Hill and Wang, 1972.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 30
R. L. Baxter, C. de Riemer, A. Landini, L. Leslie, M. W. Singletary, A Content Analysis of Music Videos, Journal of Broadcasting & Electronic Media, 29, (1985), 3, str. 333-340.
R. S. Denisoff, Inside MTV, Transaction Publishers, New Jersey, 1988.
R. Sommers-Flanagan, J. Sommers-Flanagan, B. Davis, What's Happening on Music Television? A Gener Role Content Analysis 1. Plenum Publishing Corporation, 1993.
S. Hall, Representation : cultural representations and signifying practice, Sage; Milton keynes : The Open university, London, 1997.
S. Peake, Profile of '80s Cable Network MTV, About.com. Dostopno na: http://80music.about.com/od/80sbackgroundcultu2/p/mtvprofile.htm .
V. C. Strasburger, Sex, Drugs, Rock ‘n’ Roll Revisited. Clin Pediatr (Phila) 2000; 39; 657. Dostopno na: http://cpj.sagepub.com .
Video made the radio star: MTV changed the music industry on August 1, 1981. A NewsStand: CNN & Entertainment Weekly report, 1998. Dostopno na: http://edition.cnn.com/SHOWBIZ/Music/9807/31/encore.mtv/index.html .
Y. Zhang, L. E. Miller, K. Harrison, The Relationship Between Exposure to Sexual Music Videos and Young Adults' Sexual Attitudes, Journal of Broadcasting & Electronic Media, 2008, 52, 3, str. 368-381.
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 31
8 PRILOGE
PRILOGA 1
Slika 8.1: Print screen lestvice dne 24. 5. 2011
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 32
PRILOGA 2
Priloga prikazuje tabele, s katerimi smo analizirali videospote. Vsebuje zapiske, ki so ob tem nastali. Za vsako pesem je podana njena dolţina in analizirana dolţina, ter število ţenskih in moških akterjev. Pogled znaka X, ki prikazuje, ali je bilo v določenem intervalu zaslediti ocenjevalno kategorijo, se nahaja še zapis Ţ, M ali M/Ţ, ki nam pove, kdo je bil vršitelj tega dejanja.
Pesmi so razporejene v vrstnem redu, kot si sledijo na lestvici.
Jennifer Lopez ft. Pitbull – ON THE FLOOR
Dolţina pesmi: 4:27 min
Analizirana dolţina: 4:00 min
Število moških akterjev: 13
Število ţenskih akterk: 13
Tabela 8.1: Jennifer Lopez ft. Pitbull – On the Floor
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 Nadvlada x(m/ž) x(m/ž) x(m) Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) Implicitna spolnost x (ž) x (ž) Eksplicitna spolnost
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 33
Adele – ROLLING IN THE DEEP
Dolţina pesmi: 3:54 min
Analizirana dolţina: 3:30 min
Število moških akterjev: 1
Število ţenskih akterk: 2
Tabela 8.2: Adele – Rolling in the Deep
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija Implicitna spolnost Eksplicitna spolnost
LMFAO – PARTY ROCK ANTHEM
Dolţina pesmi: 6:16 min
Analizirana dolţina: 6:00 min
Število moških akterjev: 18
Število ţenskih akterk: 8
Tabela 8.3: LMFAO – Party Rock Anthem
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 4:30 5:00 5:30 6:00 Nadvlada Implicitno nasilje x(m) Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija Implicitna spolnost Eksplicitna spolnost
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 34
Lady Gaga – BORN THIS WAY
Dolţina pesmi: 7:20 min
Analizirana dolţina: 7:00 min
Število moških akterjev: 6
Število ţenskih akterk: 8
Tabela 8.4: Lady Gaga – Born This Way
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 4:30 5:00 5:30 6:00 6:30 7:00 Nadvlada x (ž) Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) Implicitna spolnost x (ž) x(m/ž) x(m/ž) x (ž) x (ž) x(m/ž) Eksplicitna spolnost x (ž) x (ž) x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž) x (ž) x (ž) x(m/ž)
Black Eyed Peas – DON'T STOP THE PARTY
Dolţina pesmi: 6:19 min
Analizirana dolţina: 6:00 min
Število moških akterjev: 28
Število ţenskih akterk: 18
Tabela 8.5: Black Eyed Peas – Don't Stop the Party
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 4:30 5:00 5:30 6:00 Nadvlada Implicitno nasilje x(m) Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) x (ž) x (ž) Implicitna Spolnost x(m) x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) Eksplicitna spolnost Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 35
Katy Perry ft. Kanye West – E.T.
Dolţina pesmi: 5:09 min
Analizirana dolţina: 5:00 min
Število moških akterjev: 2
Število ţenskih akterk: 1
Tabela 8.6: Katy Perry ft. Kanye West – E.T.
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 4:30 5:00 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) x (ž) Implicitna Spolnost x (ž) x (ž) Eksplicitna spolnost x* *Prikaz spolnega odnosa ţivali
Snoop Dogg vs. David Guetta - SWEAT
Dolţina pesmi: 3:53 min
Analizirana dolţina: 3:30 min
Število moških akterjev: 4
Število ţenskih akterk: 19
Tabela 8.7: Snoop Dogg vs. David Guetta - Sweat
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 Nadvlada x(m) x(m) x(m) x (m) x(m) Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) x (ž) x (ž) Implicitna spolnost x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) Eksplicitna spolnost x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) x (ž)
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 36
Pitbull – GIVE ME EVERYTHING
Dolţina pesmi: 4:27 min
Analizirana dolţina: 4:00 min
Število moških akterjev: 3
Število ţenskih akterk: 11
Tabela 8.8: Pitbull – Give Me Everything
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 Nadvlada x (m) Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) Implicitna spolnost x (ž) x (ž) x(m/ž) x(m/ž) Eksplicitna spolnost
Lady Gaga - JUDAS
Dolţina pesmi: 5:35 min
Analizirana dolţina: 5:30 min
Število moških akterjev: 16
Število ţenskih akterk: 7
Tabela 8.9: Lady Gaga - Judas
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 4:30 5:00 5:30 Nadvlada x (ž) x (ž) x (ž) x (ž) Implicitno nasilje x (ž) Eksplicitno nasilje x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž) Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) Implicitna spolnost x (ž) x (ž) x(m) Eksplicitna spolnost Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 37
Jessie J – NOBODY'S PERFECT
Dolţina pesmi: 4:13 min
Analizirana dolţina: 4:00 min
Število moških akterjev: 5
Število ţenskih akterk: 7
Tabela 8.10: Jessie J – Nobody's Perfect
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž) Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) Implicitna spolnost Eksplicitna spolnost
Black Eyed Peas – JUST CAN'T GET ENOUGH
Dolţina pesmi: 3:56 min
Analizirana dolţina: 3:30 min
Število moških akterjev: 3
Število ţenskih akterk: 8
Tabela 8.11: Black Eyed Peas – Just Can't Get Enough
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x(m) x(m) Implicitna spolnost x(m) x (ž) Eksplicitna spolnost
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 38
Stan Alexandra – MR. SAXO BEAT
Dolţina pesmi: 3:14 min
Analizirana dolţina: 3:00 min
Število moških akterjev: 7
Število ţenskih akterk: 3
Tabela 8.12: Stan Alexandra – Mr. Saxo Beat
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 Nadvlada x(m) x(m) x m) x (ž) x (ž) Implicitno nasilje x (ž) Eksplicitno nasilje x (m) x(m) x (m) Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) x (ž) Implicitna spolnost x (ž) x (ž) x (ž) Eksplicitna spolnost x (ž)
Nicki Minaj – MOMENT 4 LIFE
Dolţina pesmi: 6:11 min
Analizirana dolţina: 6:00 min
Število moških akterjev: 5
Število ţenskih akterk: 6
Tabela 8.13: Nicki Minaj – Moment 4 Life
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 4:30 5:00 5:30 6:00 Nadvlada x (ž) Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) Implicitna spolnost x (ž) Eksplicitna spolnost Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 39
Rihanna – CALIFORNIA KING BED
Dolţina pesmi: 4:44 min
Analizirana dolţina: 4:30 min
Število moških akterjev: 1
Število ţenskih akterk: 1
Tabela 8.14: Rihanna – California King Bed
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 4:30 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (m) x(m) Implicitna spolnost x(m/ž) x (ž) x(m/ž) Eksplicitna spolnost
Britney Spears – TILL THE WORLD ENDS
Dolţina pesmi: 3:56 min
Analizirana dolţina: 3:30 min
Število moških akterjev: 8
Število ţenskih akterk: 6
Tabela 8.15: Britney Spears – Till the World Ends
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 Nadvlada x (ž) Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) x (ž) x (ž) Implicitna spolnost x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž) Eksplicitna spolnost x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž) x(m/ž)
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 40
Jessie J – PRICE TAG
Dolţina pesmi: 4:07 min
Analizirana dolţina: 4:00 min
Število moških akterjev: 4
Število ţenskih akterk: 4
Tabela 8.16: Jessie J – Price Tag
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) Implicitna spolnost x (ž) x (ž) Eksplicitna spolnost
Chris Brown ft. Benny Benassi – BEAUTIFUL PEOPLE
Dolţina pesmi: 3:50 min
Analizirana dolţina: 3:30 min
Število moških akterjev: 19
Število ţenskih akterk: 5
Tabela 8.17: Chris Brown ft. Benny Benassi – Beautiful People
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) Implicitna spolnost Eksplicitna spolnost Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 41
Bruno Mars - GRENADE
Dolţina pesmi: 4:10 min
Analizirana dolţina: 4:00 min
Število moških akterjev: 12
Število ţenskih akterk: 1
Tabela 8.18: Bruno Mars - Grenade
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 Nadvlada x(m) Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje x (m) Nasilje s spolnostjo Objektivizacija Implicitna spolnost x(m/ž) Eksplicitna spolnost
Jennifer Lopez ft. Lil Wayne – I'M INTO YOU
Dolţina pesmi: 4:20 min
Analizirana dolţina: 4:00 min
Število moških akterjev: 1
Število ţenskih akterk: 3
Tabela 8.19: Jennifer Lopez ft. Lil Wayne – I'm Into You
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje Nasilje s spolnostjo Objektivizacija x (ž) x (ž) x (ž) x(m) Implicitna spolnost x (ž) x(m/ž) x (ž) x (ž) Eksplicitna spolnost
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 42
Martin Solveig - HELLO
Dolţina pesmi: 4:13 min
Analizirana dolţina: 4:00 min
Število moških akterjev: 6
Število ţenskih akterk: 9
Tabela 8.20: Martin Solveig - Hello
KATEGORIJA 0:30 1:00 1:30 2:00 2:30 3:00 3:30 4:00 Nadvlada Implicitno nasilje Eksplicitno nasilje x(m) Nasilje s spolnostjo Objektivizacija Implicitna spolnost Eksplicitna spolnost
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 43
PRILOGA 3
Tabela 8.21 je razširjena različica tabele 5.2, saj vsebuje še dejanske rezultate, ne le procente. Tabelo 5.2 smo prikazali le s procenti zaradi boljše preglednosti in laţje predstave.
Tabela 8.21: Prikaz rezultatov analize glede na spol (razširjena oblika)
KATEGORIJA MOŠKI MOŠKI(%) ŽENSKE ŽENSKE(%) Nadvlada 13 8,02 % 11 7,86 % Implicitno nasilje 1 0,62 % 2 1,43 % Eksplicitno nasilje 12 7,41 % 6 4,29 % Nasilje s spolnostjo 0 0,00 % 0 0,00 % Objektivizacija 5 3,09 % 32 22,86 % Implicitna spolnost 18 11,11 % 48 34,29 % Eksplicitna spolnost 7 4,32 % 18 12,86 %
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 44
8.1 Seznam slik
SLIKA 8.1: Print screen lestvice dne 24. 5. 2011...... 31
8.2 Viri Slik
SLIKA 8.1: Spletna stran MTV.com: http://www.mtv.tv/news/hitlist-eurotop20/ .
8.3 Seznam preglednic
TABELA 5.1: Rezultati analize...... 20
TABELA 5.2: Rezultati analize glede na spol...... 21
TABELA 8.1: Jennifer Lopez ft. Pitbull – On the Floor...... 32
TABELA 8.2: Adele – Rolling in the Deep...... 33
TABELA 8.3: LMFAO – Party Rock Anthem...... 33
TABELA 8.4: Lady Gaga – Born This Way...... 34
TABELA 8.5: Black Eyed Peas – Don't Stop the Party...... 34
TABELA 8.6: Katy Perry ft. Kanye West – E.T...... 35
TABELA 8.7: Snoop Dogg vs. David Guetta – Sweat...... 35
TABELA 8.8: Pitbull – Give Me Everything...... 36
TABELA 8.9: Lady Gaga – Judas...... 36
TABELA 8.10: Jessie J – Nobody's Perfect...... 37
TABELA 8.11: Black Eyed Peas – Just Can't Get Enough...... 37
TABELA 8.12: Stan Alexandra – Mr. Saxo Beat...... 38
TABELA 8.13: Nicki Minaj – Moment 4 Life...... 38
TABELA 8.14: Rihanna – California King Bed...... 39
TABELA 8.15: Britney Spears – Till the World Ends...... 39 Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 45
TABELA 8.16: Jessie J – Price Tag...... 40
TABELA 8.17: Chris Brown ft. Benny Benassi – Beautiful People...... 40
TABELA 8.18: Bruno Mars – Grenade...... 41
TABELA 8.19: Jennifer Lopez ft. Lil Wayne – I'm Into You...... 41
TABELA 8.20: Martin Solveig – Hello...... 42
TABELA 8.21: Prikaz rezultatov analize glede na spol (razširjena oblika)...... 43
8.4 Naslov študenta
Kaja Butkovič Elektrarniška cesta 24 8280 Brestanica
Tel. št: 040-783-931 e-mail: [email protected]
8.5 Kratek življenjepis
Rojena: - Breţice, Slovenija, 13. 08. 1989
Šolanje: Osnovna šola: - Osnovna šola Adama Bohoriča, Brestanica 1996-2004 Srednja šola: - Gimnazija Breţice 2004-2008 Študij: - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, program Medijske komunikacije, smer Vizualna komunikacija 2008- - V vseh treh letnikih sem se uvrstila med 5% najboljših študentov
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 46
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 47
Spolnost v videospotih: Analiza MTV oddaje European Top 20 Stran 48