Izve[Taj Za Strategiska Ocena Za Vlijanie Na @Ivotnata Sredina

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA ZA VLIJANIE NA @IVOTNATA SREDINA

DUPD ZABENZISKA PUMPNA STANICA SO PRIDRU@NI I USLU@NI OBJEKTI NA MAGISTRALEN PAT M1 (A1-E75), NA KP BR. 3154/1, 3154/2, 3161, KAKO I DELOVI OD KP BR. 3155 I 3216, M.V. SUVO GRLO, KO TREMNIK, OP[TINA NEGOTINO

N A C R T I Z V E [ T A J

Juni, 2021 godina

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino i soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena za vlijanie na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena za vlijanieto na ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za Strategiska ocena za vlijanieto na ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

KD Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel ______Emil Stojanovski

Koga se koristi ovoj dokument kako koristena literatura treba da se citira kako {to sledi: KD Enviro Resursi DOO Skopje, Nacrt izve{taj za strategiska ocena za vlijanie na `ivotna sredina za DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino. Dokumentot ne smee da se pe~ati i prezentira vo celina ili vo delovi bez soglasnost na KD Enviro Resursi DOO Skopje.

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za Strategiska ocena za vlijanieto na `ivotnata sredina za DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino kako i odredbite od Zakonot za `ivotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na `ivotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran in`ener, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena za vlijanie na `ivotna sredina za DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino.

Obrazlo`enie:

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

KD Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel ______Emil Stojanovski

8 Sodr`ina:

Voved ...... 11 1. Celi na Planskiot dokument ...... 14 1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ...... 18 1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ...... 20 1.3 Upotrebena metodologija ...... 23 1.4 Zakonodavna ramka ...... 25 1.5 Institucionalna ramka ...... 26 1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina ...... 28 1.7 Rezime ...... 29 2. Pregled na planskiot dokument ...... 30 2.1 Osnovi na Planskiot dokument ...... 30 2.2 Planski opfat ...... 31 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ...... 31 2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ...... 31 3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura..... 34 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ...... 34 3.2 Vodosnabditelna mreà ...... 36 3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija ...... 36 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija .. 37 Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so 39 4. ìvotnata sredina ...... 4.1 Karakteristiki na prostorot ...... 39 4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ...... 39 4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ...... 40 4.1.3 Geolo{ki karakteristiki ...... 40 4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot...... 41 4.1.5 Hidrotehni~ka struktura ...... 41 4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot...... 42 4.1.7 Naselenie ...... 43 4.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura ...... 45 4.1.9 Prirodno nasledstvo ...... 47 4.1.10 Kulturno-istorisko nasledstvo ...... 48 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo 4.2 planskiot opfat ...... 49 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu 4.3 planskiot opfat ...... 56 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ...... 58 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ...... 59 Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata 7. sredina ...... 60 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacija na planskiot dokument ...... 65

9 9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ...... 78 10. Netehni~ko rezime ...... 77 11. Prilozi ...... 86 Dodatok ...... 88 Koristena literatura ...... 91

10 Voved

Predmetnata lokacija dosega ne bila opfatena so nikakov urbanisti~ki plan, op{t akt ili urbanisti~ko-planska dokumentacija. Vkupnata povr{ina opfatena vo ramkite na opi{anata granica na planskiot opfat iznesuva 16416,56m2 (1,64 ha). So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite. Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite. Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi. Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe: - proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na ìvotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata, planot ili programata i - monitoring. Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, Ministerstvoto za transport i vrski e dol`no da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo

11 na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, op{tinata e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku: - }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost; - nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmo`i da dade komentar.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot. Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

12 Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni delovi od ovoj Izve{taj.

13 1. Celi na Planskiot dokument

Planskiot opfat koj e predmet na ureduvawe so Dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na gradbi so namena E2 - Komunalna suprastruktura so pridru`ni i uslu`ni objekti e ograni~ena na katastarskite parceli so br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovite od katastarskite parceli koi mu pripa|aat na magistralniot pat M1 (A1- E75): KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, i zafa}a povr{ina od 16416,56 (1,64ha). Granicata na planskiot opfat e prika`ana so linija koja gi povrzuva site prekr{ni to~ki, ozna~eni so redni broevi od 1 do 88 i koi se dadeni tabelarno so H i Y koordinati.

Planskiot opfat koj e predmet na ureduvawe so ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, ne bil predmet na planirawe i ureduvawe vo minatoto i kako takov e opfaten so Prostorniot plan na Republika Makedonija, donesen na 11.06.2004 god. od Sobranieto na Republika Makedonija. Sledstveno, lokacijata koja e predmet na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija e pokriena so Uslovi za planirawe na prostorot za izrabotka na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino so tehni~ki br. Y15916 od juli 2016 godina, za koi e izdadeno Re{enie za Uslovi za planirawe od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe br. 15-4741/2 od 22.07.2016 godina. Planskiot opfat se nao|a von gradeèn reon i vo ramki na istiot nema izgradeno nikakvi postojni objekti, dodeka vo odnos na soobra}ajna i komunalna infrastruktura i suprastruktura, vo ramki na planskiot opfat i vo negova neposredna blizina, izvedeni se postoen potisen cevkovod F140 koj ja nosi vodata od bunarot do rezervoarot vo selo Tremnik, fekalna kanalizacija F315 i srednonaponski kabelski vod, a pokraj planskiot opfat pominuva Magistralniot pat A1 (M1- E75) - Granica so Srbija - GP Tabanovci - Kumanovo - Veles - Negotino - Demir Kapija -Gevgelija - granica so Grcija - GP Bogorodica, so koj e ovozmoèn pristap do predmetnata lokacija. Istiot e izveden so promenliva {irina. Soglasno podatoci i informacii dobieni od Ministerstvo za kultura - Uprava za za{tita na kulturno nasledstvo, dopis br. 17-2041/2 od 20.06.2016 godina, na podra~jeto na planskiot opfat nema za{titeni dobra i dobra za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo. Pokraj planskiot opfat pominuva Magistralniot pat A1 (M1- E75) - Granica so Srbija - GP Tabanovci - Kumanovo - Veles - Negotino - Demir Kapija -Gevgelija - granica so Grcija - GP Bogorodica, od koj e ovozmoèn pristap do predmetnata lokacija. Vo odnos na komunalna infrastruktura i suprastruktura, vo ramki na planskiot opfat i vo negova neposredna blizina, izvedeni se postoen potisen cevkovod F140 koj ja nosi vodata od bunarot do rezervoarot vo selo Tremnik, fekalna kanalizacija F315 i srednonaponski kabelski vod. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od JP Komunalec - Negotino, dopis br. UP1-08-69/2 od 13.06.2016 godina, vo neposredna

15 blizina na planskiot opfat minuva potisen cevkovod F140 koj ja nosi vodata od bunarot do rezervoarot vo selo Tremnik. Soglasno navedeniot dopis, na predmetniot cevkovod ne e dozvoleno priklu~uvawe na individualen potro{uva~. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od AD Vodostopanstvo na RM - Skopje, br. 0302-2052/2 od 06.10.2016 godina, vo ramkite na predmetniot planski opfat nema izgradeno hidrotehni~ki objekti, sistemi za navodnuvawe/odvodnuvawe, nitu infrastruktura ili instalacii za navodnuvawe. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od AD Vodostopanstvo na RM - Skopje br. 0302-2052/2 od 06.10.2016 godina, na podra~jeto na planskiot opfat nema izgradeno hidrotehni~ki objekti, sistemi za navodnuvawe/ odvodnuvawe, infrastruktura ili instalacii za navodnuvawe. Zaradi idna izgradba na objekti i infrastrukturi vo sopstvenost na pretprijatieto, potrebno e da se ostavi prostor za komunikacija na lu|e i ma{ini. Dopolnitelno vo dopisot e navedeno deka vo podra~jeto na predmetniot opfat postoi priroden poroj, odnosno neureden voden tek so namena na odveduvawe na ispu{teni vodi od "Desniot magistralen kanal za navodnuvawe Quba{ - Marena - Tremnik" od HMS Tikve{ koja e vo nadle`nost na op{tina Negotino. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od GA-MA AD Skopje, na predvideniot planski opfat nema trasa na planiran i izveden gasovod. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od EVN Makedonija AD Skopje, KEC Kavadarci br. 24-1229/2 od 23.05.2016 godina, vo neposredna blizina na predmetniot planski opfat minuva srednonaponski kabelski vod. Soglasno izvestuvawe od AD MEPSO br. 02-2990/1 od 16.05.2016 godina, navedeno e deka predmetniot planski opfat ne se vkrstuva so 110kV i 400kV objekti vo sopstvenost na AD MEPSO. Soglasno izvestuvawe od AD Elektrani na Makedonija - Skopje, Direkcija br. 08-4004/2 od 16.06.2016 godina, navedeno e deka na predmetniot planski opfat AD ELEM nema postojni i planirani instalacii i objekti, odnosno ne raspolaga so bilo kakvi podatoci i informacii za toj planski opfat. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje, br. 07-207225/1 od 23.05.2016 godina, vo ramkite na predmetniot planski opfat nema postojni TK instalacii. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od Agencija za elektronski komunikacii, br. 1404-1969/2 od 19.05.2015 godina, na poso~enata lokacija Agencijata nema podatoci za izgradeni javni elektronski komunikaciski mreì i sistemi. Pokraj planskiot opfat pominuva Magistralniot pat A1 (M1- E75) - Granica so Srbija - GP Tabanovci - Kumanovo - Veles - Negotino - Demir Kapija -Gevgelija - granica so Grcija - GP Bogorodica, od koj e ovozmoèn pristap do predmetnata lokacija. Soglasno aùriranata geodetska podloga, magistralniot pat A1 (M1-E75) ima izvedena regulaciona {iro~ina:

16  kolovozna lenta (pravec Demir Kapija - Negotino) - 10,5m (2h3.75m soobra}ajni lenti za dvièwe i 1h3,0 soobra}ajna lenta za prinudno zapirawe);  razdelno zelenilo od 4,0;  kolovozna lenta (pravec Negotino - Demir Kapija) - 10,5m (2h3.75m soobra}ajni lenti za dvièwe i 1h3,0 soobra}ajna lenta za prinudno zapirawe). Soglasno dobien dopis od Javnoto pretprijatie za dràvni pati{ta br. 10-3128/2 od 06.04.2016 godina, vo planovite na navedenoto pretprijatie ne e predvideno pro{iruvawe, nitu menuvawe na sega{nata trasa. Od uvidot na teren, analizata na aùriranata geodetska podloga i dobienite podatoci i informacii od javnite komunalni pretprijatija, privatnite komunalni kompanii i drugite subjekti na dràvna uprava moè da se zaklu~i deka na podra~jeto na planskiot opfat:  izgraden gradeèn fond ne e voop{to zastapen;  komunalnata infrastruktura i suprastruktura se so sreden stepen na realizacija, odnosno vo ramki na planskiot opfat i negova neposredna blizina izvedeni se postoen potisen cevkovod F140 koj ja nosi vodata od bunarot do rezervoarot vo selo Tremnik, fekalna kanalizacija F315 i srednonaponski kabelski vod;  soobra}ajnata infrastruktura e so visok stepen na realizacija, odnosno pokraj planskiot opfat pominuva magistralniot pat A1 - (Granica so Srbija - GP Tabanovci - Kumanovo - Veles - Negotino - Demir Kapija -Gevgelija - granica so Grcija -GP Bogorodica), so koj e ovozmoèn pristap do predmetnata lokacija. Analizata na mo`nostite za prostoren razvoj go uslovuva planiraweto koe treba da bide segmentirano i bazirano vrz:  prioriteti i potrebi;  korelativni pove}edisciplinski me|usebni uslovenosti;  komplementarnost;  ekonomska isplatlivost. Vo definirawe na planskiot koncept va`ni se slednite kriteriumi iscrpeni od analizata na prostorot:  Racionalno planirawe na zemji{teto so utvrduvawe golemina na grade`na parcela;  Zadovoluvawe na sovremenite normi za rabota vo ramkite na vaè~kite normi za urbanisti~koto planirawe;  Oformuvawe na prostor za sodrìni so namena komunalna suprastruktura (usluèn centar);  Zadovoluvawe na potrebite od hidrotehni~ka mreà preku adekvatna i racionalna infrastrukturna mreà;  Zadovoluvawe na potrebite od elektro-energetska mreà preku adekvatna i  racionalna infrastrukturna mreà;  Povrzuvawe na gradbata vo planskiot opfat so infrastrukturnata mreà za telekomunikaciski uslugi.

17  Analizata na mo`nostite za prostoren razvoj go izdvojuva slednoto:  Mo`nosta za povrzuvawe na infrastrukturnite vodovi za snabduvawe so telekomunikacii;  Mo`nosta za povrzuvawe na planskiot opfat so soobra}ajnata infrastruktura;  Dobri mikroklimatski uslovi i dobra postavenost vo odnos na ruàta na vetrovi so intenzivno provetruvawe. Analizata pokaùva deka na ovoj lokalitet e mo`na realizacija na gradba so namena E2 - Komunalna suprastruktura (benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti). Planot so dosledna primena na aktuelnata zakonska i podzakonska regulativa, treba da predloì razvoj {to }e ovozmoì podobar stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te i podobra komunalna infrastruktura, kako i nepre~ena realizacija na planskite odredbi.

1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi. Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina. Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe. Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi

18 su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr. Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot na aprkosimacijata na EU zakonodavstvoto od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe, Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:  Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18);  Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 100/12, 163/13, 10/15 i 146/15);  Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15, 39/16, 63/16 i 31/20);  Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12, 163/13, 146/15 i 39/16);  Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);  Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);  Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15);  Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 164/15, 63/16 i 113/18) i dr. Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj. Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi-podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat; - Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot; - Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i

19 Republi~kite zdravstveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto; - Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina; - Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo ìvotnata sredina po principot (dviè~ka sila-pritisok- sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na eventualnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:  Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;  Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot: - Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument; - Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard; - Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora; - Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava; - Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina. Vrska so drugi planski dokumenti: Prostoren plan na RM  Uvaùvawe na realnite faktori na razvoj;  Prevzemawe stimulativni merki od strana na dràvnite i drugi vidovi poddr{ka za programi na lokalnite zaednici i stopanskite akteri;

20  Vospostavuvawe na pazarni principi i formirawe soodvetna institucionalna ramka vo koja }e mo`at da funkcioniraat pazarnite institucii;  Sozdavawe na regionalen diferenciran ambient za stopanisuvawe so pomo{ na soodvetna politika.

LEAP na Op{tina Negotino (2011 godina) Strate{ki celi  Da se pottikne lokalnata zaednica da prevzeme grià za ìvotnata sredina;  Da se definiraat prirodnite resursi na lokalno nivo vo nasoka na dolgoro~na proekcija za razvoj;  Da se utvrdat lokalnite prioriteti vo za{titata na ìvotnata sredina;  Da se za~uva biolo{kata ramnoteà na ekosistemite;  Da se obezbedat uslovi za za{tita, unapreduvawe i za~uvuvawe na ìvotnata sredina vo nasoka na sproveduvawe na principot na odr`liv razvoj na edinicite na lokalnata samouprava;  Integrirawe na politikata za za{tita na ìvotnata sredina po vertikala i horizontala;  Da se opredelat realni mo`nosti za realizacija na poedini aktivnosti;  Da se ovozmoì povrzuvawe so sli~ni programi na regionalno i centralno nivo kako i koordinacija so NEAP.

Nacionalen ekolo{ki akcionen plan:  Da se ovozmoì integrirawe na politikata za za{tita na ìvotna sredina vo ostanatite sektorski politiki;  Da se pottiknat industrijata, davatelite na uslugi i drugite subjekti vo oblasta na ìvotnata sredina kon pogolema odgovornost za za{titata na ìvotnata sredina;  Da se dadat nasoki za ekolo{ki odr`liv pristap;  Da se zgolemi stepenot na ispolnuvawe na obvrskite od regionalnite i globalnite dogovori vo oblasta na ìvotnata sredina. Planskiot opfat e usoglasen u{te so:  Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030;  Strategija za upravuvawe so podatoci za ìvotnata sredina, 2005;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

Nacionalnata trasportna strategija 2018-2030 godina Glavnite celi na Nacionalnata trasportna strategija se:  Promocija na ekonomskiot porast so gradewe, podobruvawe, upravuvawe i odrùvawe na transportnite uslugi, infrastrukturata i mreì za dobivawe na maksimalna efikasnost;  Promocija na integrirana i interkonektirana transportna mreà koja vospostavuva efektivni uslugi za korisnicite, kako i

21 aktivnostite i oblastite vo Republika Makedonija na koi im sluì;  Promocija na socijalniot faktor so povrzuvawe na dale~nite i nerazvieni zaednici i zgolemuvawe na pristapnosta na transportnata mreà;  Za{tita na ìvotnata sredina i podobruvawe na zdravstvoto so gradewe i investirawe vo javniot transport i drugite vidovi efikasen i postojan transport koj ja namaluva emisijata i potro{uva~kata na resursi i energija;  Podobruvawe na bezbednosta na patuvaweto so namaluvawe na nesre}ite i podobruvawe na li~nata bezbednost na pe{acite, velosipedistite, voza~ite, patnicite, i  Podobruvawe na integracijata so olesnuvawe na planiraweto i izdavaweto integrirani bileti za patuvaweto i ovozmoùvaweto na redovna konekcija pome|u razli~nite formi na transport.

Programata za realizacija na Strategijata za razvoj na energetikata vo Republika Makedonija do 2030 godina  Modernizacija na postojnite i izgradba na novi benzinski stanici. Generalnite celi za za{tita na ìvotnata sredina zemeni vo predvid pri podgotovkata na urbanisti~kiot plan, odnosno {to se o~ekuva da se postignat so merkite za izbegnuvawe, ublaùvawe i/ili kompenzacija na potencijalnite vlijanija:  Za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i unapreduvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina;  Za{tita na kvalitetot na ambientniot vozduh, izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni emisii vo vozduhot;  Dostapnost do dovolni koli~estva kvalitetna voda, za{tita, za~uvuvawe i postojano podobruvawe na raspolo`livite vodni resursi, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni ispu{tawa, odveduvaweto i tretman na komunalnite otpadni vodi, tretman na otpadni industriski vodi od strana na samite subjekti;  Izbegnuvawe i namaluvawe na sozdadeniot otpad, negovo povtorno iskoristuvawe, otstranuvawe na prifatliv na~in;  Ramnomeren prostoren razvoj, racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot;  Racionalno koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te;  Racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite resursi;  Koristewe na obnovlivi izvori na energija;  Za~uvuvawe i za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot biodiverzitet;  Izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na bu~avata.. Planskiot opfat e usoglasen u{te so:  Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030;  Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008;  Strategija za upravuvawe so podatoci za ìvotnata sredina, 2005;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

22 Vo podgotovkata na izve{tajot zemeni se predvid celite na za{tita na ìvotnata sredina odredeni na nacionalno i me|unarodno nivo, a koi se relevantni za planskiot dokument. Generalnite celi za za{tita na ìvotnata sredina zemeni vo predvid pri podgotovkata na urbanisti~kiot plan, odnosno {to se o~ekuva da se postignat so merkite za izbegnuvawe, ublaùvawe i/ili kompenzacija na potencijalnite vlijanija predloèni vo ovoj izve{taj:  Za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i unapreduvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina;  Za{tita na kvalitetot na ambientniot vozduh, izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni emisii vo vozduhot;  Dostapnost do dovolni koli~estva kvalitetna voda, za{tita, za~uvuvawe i postojano podobruvawe na raspolo`livite vodni resursi, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni ispu{tawa, odveduvaweto i tretman na komunalnite otpadni vodi, od strana na samite subjekti;  Izbegnuvawe i namaluvawe na sozdadeniot otpad, negovo povtorno iskoristuvawe, otstranuvawe na prifatliv na~in;  Ramnomeren prostoren razvoj, racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot;  Racionalno koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te;  Racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite resursi;  Koristewe na obnovlivi izvori na energija;  Za~uvuvawe i za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot biodiverzitet;  Izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na bu~avata. Benzinskata pumpna stanica e vo funkcija na zgolemuvawe na nivoto na funkcionalna i komunalna opremenost i plansko ureduvawe na selskite naselbi, podobruvawe na lokalnata infrastruktura i efikasna komunikaciska povrzanost so centrite od povisoko nivo.

1.3 Upotrebena Metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti. Postapno se prevzedoa slednite ~ekori: – Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko; – Se ostvari sredba so pretstavnici od strana na investitorot i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni vo prostorot; – Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto; – Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

23 – Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo; – Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot; – Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot; – Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki; – Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na Izve{tajot koristena e stru~na literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

24 1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina za DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo `ivotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07); 2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 100/12- pre~isten tekst, 10/15 i 146/15).

Zakon za urbano zelenilo („Sl. Vesnik na RM” br. 11/18 i 42/20).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15, 39/16, 63/16 i 31/20).

25 Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)

Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Pravilnik za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:  Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;  Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;  Vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za:  Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;  Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;  Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;  Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

26  Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i  Monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:  Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;  Ministerstvo za transport i vrski;  Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;  Ministerstvo za zdravstvo;  Uprava za hidrometerolo{ki raboti i  Edinicite na lokalnata samouprava. Postoi i Parlamentarna komisija za ìvotna sredina, koja sorabotuva so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

27 1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat: – Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite odluki; – Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot; – Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti. Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni: – Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati; – Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite; – Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki; – Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti; – Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii (kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii; – Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski; – Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

28 1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocenka na ìvotnata sredina za DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino organot e dolèn da gi sledi efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto so cel vo ranata faza da se sogledaat eventualnite negativni vlijanija naporedno so izrabotkata na planskata dokumentacija pred da bide prifatliva za implementacija.

29 2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Urbanisti~ko planskata dokumentacija so koja se ureduva predmetniot planski opfat e Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino. Istata se izrabotuva vrz osnova na odobrena Planska programa od strana na Ministerot za transport i vrski, Potvrda za zaverka br. 24-9618/3 od 02.10.2018 godina, a vo soglasnost so ^len 47 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18), Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) i so sodrìna soglasno Pravilnikot za pobliska sodrìna, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planskite dokumentacii i arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt i sodrìna, formata i na~inonot na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15). Osnovna cel na ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija e preku:  racionalno ureduvawe i iskoristuvawe na prostorot;  podignuvawe na humanosta vo prostorot i nadminuvawe na urbanite barieri na licata so invaliditet;  oddr`liv razvoj;  za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata;  za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo;  za{tita od voeni razurnuvawa, od prirodni i tehnolo{ki katastrofi i havarii (za{tita i spasuvawe);  javnost vo postapkata za donesuvawe i sproveduvawe na planovite;  vgraduvawe propratni sodrìni na osnovnata namenska upotreba na zemji{teto i  po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo planiraweto i ureduvaweto na prostorot, da gi definira arhitektonsko-urbanisti~kite parametri za realizicija na planiranite gradbi na planiranata grade`na parcela, da ja definira osnovnata klasa na namena, kako i na~inite na upotreba na zemji{teto, a soglasno aktuelnata pozitivna zakonska legislativa od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe. Dopolnitelno, so Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija }e se predizvikaat pozitivni impulsi i efekti vrz celokupnoto neposredno opkruùvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot, kako i ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila.

30 2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, zafa}a povr{ina od 1,64ha, i negovata mestopolo`ba e ograni~ena na povr{inata na katastarski parceli so KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovite od katastarskite parceli koi mu pripa|aat na magistralniot pat A1(M1-E75) i toa soodvetno: KP br. 3155, 3216, 315/3, 3186/2, 3193/2, 3662/1, 3184/2, 3162/2, 3194, 3229, 682/4, 683/2, 682/2, 687/2, 698/2, 694/2, 693/2 i 692/2 m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino. Ju`nata granica na planskiot opfat e definirana od osovinata na magistralniot pat A1 (M1-E75) od kade e planiran vlez i izlez vo grade`nata parcela.

Polo`ba vo po{iroko opkru`uvawe i soobra}ajna povrzanost na plasnkiot opfat na DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Soglasno toa, vo ramki na predmetniot planski opfat, formirana e edna grade`na parcela od katastarski parceli so br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, so vkupna povr{ina od 4024,19m2. Vo ramkite na ovaa grade`na parcela, predvidena e utvrdena povr{ina za gradba od 1321,51m (0,13ha). Poradi zna~eweto na ovoj prostor, mo`nostite za poracionalna iskoristenost na zemji{teto, predvidena e katnost koja soodejstvuva so urbanata matrica, uli~nite frontovi i mestopolo`bata na lokalitetot, a se vo sklad so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

31 planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Zemeno predvid deka stanuva zbor za objekt od komunalnata suprastruktura, planiranata visina na gradbata e definirana na 6,4m, prizemna po katnost. So Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se definira i osnovnata klasata na namena na grade`noto zemji{te i gradbite. Osnovnata klasa na namena e definirana vo soglasnost so Uslovite za planirawe na prostorot, a soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo ~ij{to planski opfat spa|a predmetniot planski opfat za koj se izrabotuva ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, so teh. br. Y09516 od Juli 2016 godina (izraboteni od Agencijata za planirawe na prostorot), zaedno so Re{enie za uslovi za planirawe br. 15-4741/2 od 22.07.2016 godina, kako i soglasno ^len 28 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) i namenata e utvrdena kako: Infrastruktura - grupa na klasa na nameni E:  Komunalna suprastruktura (benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti) - osnovna klasa na namena E2. So Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, }e se definiraat arhitektonsko-urbanisti~kite parametri za izgradba na benzinska pumpna stanica, vklu~itelno so pridru`ni i uslu`ni objekti, a vo soglasnost so ~len 3 od Pravilnikot za tehni~ki elementi za izgradba i rekonstrukcija na javni pati{ta i na objekti na patot („Sl. Vesnik na RMˮ br. 110/09, 114/09, 26/10, 124/10, 163/10, 94/11, 146/11 i 09/17). To~nata prostorna dispozicija i organizacija na site gradbi }e bide razrabotena so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, a nivnata soobra}ajna povrzanost so Osnoven soobra}aen proekt, dvete kako naredni etapi vo razrabotka na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija, predmet na ovaa Planska programa. Za nea, vo ramkite na planskiot opfat, predmet na ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, ne se predviduva kompatibilna klasa na namena. Distribucijata na grade`noto zemji{te e dadeno vo tabelata, podolu:

To~nata prostorna dispozicija i organizacija na site gradbi }e bide razrabotena so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, a nivnata soobra}ajna povrzanost so Osnoven soobra}aen proekt, dvete kako

32 naredni etapi vo razrabotka na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija, predmet na ovaa Planska dokumentacija. Za nea, vo ramkite na planskiot opfat, predmet na ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, ne se predviduva kompatibilna klasa na namena. Soglasno ~len 49 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), procentot na izgradenost e urbanisti~ka veli~ina koja ja pokaùva gustinata na izgradenost, odnosno kolkav del od grade`noto zemji{te e zafaten so gradba. Vo planskiot opfat na predmetnata Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, vo ramki na grade`nata parcela e utvrden delot od istata vo koj se predviduva gradewe na benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti, maksimalniot procent na izgradenost iznesuva 32,84% soglasno utvrdenata namena. Soglasno ~len 50 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), koeficientot na iskoristenost na zemji{teto e urbanisti~ka veli~ina koja go pokaùva intenzitetot na izgradenost na grade`noto zemji{te. Vo planskiot opfat na predmetnata Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija ovaa planska odredba iznesuva 0,33.

33 3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura

So planot se utvrduvaat i planskite re{enija za infrastrukturata. Na ovoj prostor uslovenosta od programskite barawa i postojnata sostojba zna~itelno gi diktira planskite re{enija za soobra}ajnicite, za fekalnite i atmosferskite infrastrukturni vodovi, kako i za elektri~nata i elektronsko-komunikaciskata infrastruktura, koi se vo direktna zavisnost od uli~nata mre`a, pored koja se vodat.

3.1 Soobra}aen plan

Soobra}ajnata infrastruktura e so sreden stepen na realizacija i vo momentot istata e pretstavena od postojniot Magistralen pat A1 (M1 - E75). So predmetnata Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija se planira soobra}aen pristap do lokalitetot preku magistralniot pat A1 (M1-E75) vo pravec od Demir Kapija kon Negotino. Za vlez i izlez vo planiranata grade`na parcela se planiraat lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe od avtopatot. So ogled na navedenata kategorija na dr`avniot pat - avtopat, potrebno e da se predvidat dopolnitelni soobra}ajni lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe za vleguvawe i izleguvawe vo i od zonata na opfat. Presmetkata na soobra}ajnite lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe na Avtopatot A1, delnica Demir Kapija-Negotino se pravi spored slednite parametri:

34 Soglasno so prethodnite presmetki, vkupnata dolìna na soobra}ajnata lenta za zabavuvawe (izlivawe) iznesuva 295,0m (zakosen del 80,0m i prav del 215,0m), a na lentata za zabrzuvawe (vlivawe) iznesuva 400,0m (zakosen del 80,0m i prav del 320,0m). Dopolnitelno, od aùriranata geodetska podloga i uvidot na lice mesto, utvrdeno e deka vo dolìna od 1,0km od po~etokot na lentata za zabavuvawe vo pravec kon Demir Kapija, odnosno od krajot na lentata za zabrzuvawe vo pravec kon Negotino, nema izgradeni, nitu planirani povr{inski odnosno denivelirani krstosnici na magistralniot pat A1 (M1-E75) so drugi patni pravci, nitu pak druga izvedena PUO, so {to celosno se zadovoleni planskite odredbi od ~len 313 od Pravilnikot za tehni~ki elementi za izgradba i rekonstrukcija na javni pati{ta i na objekti na patot („Sl. Vesnik na RMˮ br. 110/09, 114/09, 26/10, 124/10, 163/10, 94/11, 146/11 i 09/17). Soglasno aùriranata geodetska podloga, magistralniot pat A1 (M1-E75) vo delot pred planiranata grade`na parcela, ima izvedena regulaciona {iro~ina:  kolovozna lenta (pravec Demir Kapija - Negotino) - 10,5m (2h3.75m soobra}ajni lenti za dvièwe i 1h3,0 soobra}ajna lenta za prinudno zapirawe)  razdelno zelenilo od 4,0m  kolovozna lenta (pravec Negotino - Demir Kapija) - 10,5m (2h3.75m soobra}ajni lenti za dvièwe i 1h3,0 soobra}ajna lenta za prinudno zapirawe). So soobra}ajnoto re{enie na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, a vo soglasnost so Pravilnikot za tehni~ki elementi za izgradba i rekonstrukcija na javni pati{ta i na objekti na patot („Sl. Vesnik na RMˮ br. 110/09, 114/09, 26/10, 124/10, 163/10, 94/11, 146/11 i 09/17) i Zakonot za javni pati{ta („Sl. Vesnik na RMˮ br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 187/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16, 71/16 i 163/16) kolovoznite lenti za usporuvawe i zabrzuvawe }e se planiraat so regulaciona {iro~ina od 3,50m. Istite }e se planiraat vo delot na za{titniot pojas, na zemji{te vo dràvna sopstvenost. Sekoe pro{iruvawe na postojnata regulaciona {iro~ina na kolovozot vo pravec Demir Kapija - Negotino, kako i celokupnata realizacija na benzinskata pumpna stanica, }e bidat na tovar na Investitorot. Vo planskata dokumentacija, soglasno ^len 40 od Zakonot za javni pati{ta („Sl. Vesnik na RMˮ br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 187/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16, 71/16 i 163/16), vcrtan e za{titniot pojas na avtopatot so {iro~ina od 40 metri, kako i za{titniot pojas na op{tinskiot pat Negotino - Demir Kapija so {iro~ina od 10 metri, koj ne vleguva vo ramki na planskiot opfat, no se nao|a vo negova neposredna blizina. Soglasno stav 2 od navedeniot ~len, vo za{titniot pojas na javnite pati{ta, nadvor od naseleni mesta, moàt da se gradat objekti vo funkcija na patot koi

35 sluàt za potrebite na vozilata i patnicite, i toa: benziski pumpni stanici so stanici za to~ewe na TNG vo motornite vozila, avtoservisi i vulkanizeri, pomo{ na pati{tata, moteli, restorani, parkirali{ta i odmorali{ta i vidikovci so pridru`ni objekti (javno VC i tu{ kabini) i objekti za proda`ba na bezalkoholni osveìtelni pijaloci i ladni sendvi~i. Vo fukcija na dokaùvawe na opravdanosta na ovaa planska dokumentacija, a po barawe na Minsiterstvoto za transport i vrski br. 24-4822/1 od 23.04.2018 godina, izraboteno e Idejno soobra}ajno re{enie za soobra}aen priklu~ok na benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino na magistralen pat A1 (M1-E75) za izrabotka na predmetnata DUPD. Istoto e dostaveno so del.br.0802-99/2 od 11.05.2018 godina do JP Dràvni Pati{ta na soglasnost. Soodvetno, dobieno e Izvestuvawe br. 10-5506/2 od 22.05.2018 godina, so koe se potvrduva deka JP DP nema zabele{ki po planskata programa za predmetnata DUPD. Stacionarniot soobra}aj, odnosno parkiraweto na motornite vozila, se predviduva da se re{i soglasno ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), soglasno koj potrebniot broj parking mesta se utvrduva so proektna dokumentacija vo zavisnost od potrebite za gradbata i specifi~nite uslovi koi proizleguvaat od nejzinata namena. Potrebniot broj na parking mesta, soodvetno na toa }e se utvrdi pri ponatamo{na razrabotka na planskata dokumentacija so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, zavisno od tehni~ko-tehnolo{kite karakteristiki na poedinite gradbi.

3.2 Vodosnabditelna mre`a

Soglasno podatocite i informaciite dobieni od JP Komunalec - Negotino, dopis br. UP1-08-69/2 od 13.06.2016 godina, vo neposredna blizina na planskiot opfat minuva potisen cevkovod F140 koj ja nosi vodata od bunarot do rezervoarot vo selo Tremnik. Soglasno navedeniot dopis, na predmetniot cevkovod ne e dozvoleno priklu~uvawe na individualen potro{uva~. Imaj}i go ova vo predvid, snabduvaweto so sanitarna i tehnolo{ka voda na predmetnata grade`na parcela se planira da se izvede od sopstveni bunari so izvedba na soodvetna vnatre{na razvodna mre`a, koja }e bide predmet na razrabotka vo Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Obezbeduvawe na hidrantska voda }e bide ostvareno preku zafa}awe na sanitarnata voda i toa so instalacija na nadvore{na hidrantska mre`a, koja }e bide predmet na ponatamo{na razrabotka so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekt.

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija

Soglasno podatocite i informaciite dobieni od JP Komunalec - Negotino, dopis br. UP1-08-69/2 od 13.06.2016 godina, vo neposredna

36 blizina na planskiot opfat minuva fekalna kanalizacija F315. Sledstveno, odveduvaweto na fekalnite vodi na predmetnata grade`na parcela se planira da se izvede so priklu~uvawe na postojnata kanalizaciona mreà. Pozicijata na gradbite, vklu~itelno i pozicijata na vnatre{nata razvodna mreà, }e bide predmet na razrabotka vo Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od JP Komunalec - Negotino, dopis br. UP1-08-69/2 od 13.06.2016 godina, vo ramki na planskiot opfat i negova neposredna blizina nema postojna nitu planirana atmosferska kanalizaciona mreà. Imaj}i go ova vo predvid, a zavisno od tehni~ko-tehnolo{kiot proces koj }e se odviva vo grade`nata parcela i koj }e bide utvrden so Arhitekotnsko- urbanisti~ki proekt pri ponatamo{na razrabotka na predmetnata planska dokumentacija, odveduvaweto na atmosferskite vodi na predmetnata grade`na parcela, se planira da se izvede vo popivatelni bunari so prethodno soodvetno tretirawe preku mehani~ko otstranuvawe na pesokta so peskolov. Pozicijata na gradbite, vklu~itelno i pozicijata na vnatre{nata razvodna mreà, }e bide predmet na razrabotka vo Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt.

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija

Soglasno podatocite i informaciite dobieni od EVN Makedonija AD Skopje, KEC Kavadarci br.24-1229/2 od 23.05.2016 godina, vo neposredna blizina na predmetniot planski opfat minuva srednonaponski kabelski vod. Soglasno izvestuvawe od AD MEPSO br.02-2990/1 od 16.05.2016 godina, navedeno e deka predmetniot planski opfat ne se vkrstuva so 110kV i 400kV objekti vo sopstvenost na AD MEPSO. Soglasno izvestuvawe od AD Elektrani na Makedonija – Skopje, Direkcija br.08-4004/2 od 16.06.2016 godina, navedeno e deka na predmetniot planski opfat AD ELEM nema postojni i planirani instalacii i objekti, odnosno ne raspolaga so bilo kakvi podatoci i informacii za toj planski opfat. So predmetnata planska dokumentacija se planira priklu~uvawe na predmetnata grade`na parcela na elektro-distributivnata mreà so planirana elektro - energetska mreà, a vo soglasnost so uslovite koi }e gi utvrdi EVN Makedonija AD Skopje, KEC Kavadarci. Vnatre{niot razvod na elektro-energetskata infrastruktura }e se utvrdi pri ponatamo{na razrabotka na predmetnata planska dokumentacija so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje, br. 07-207225/1 od 23.05.2016 godina, vo ramkite na predmetniot planski opfat nema postojni TK instalacii. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od Agencija za elektronski komunikacii, br. 1404-1969/2 od 19.05.2015 godina, na poso~enata lokacija Agencijata nema podatoci za izgradeni javni elektronski komunikaciski mreì i sistemi.

37 So predmetnata planska dokumentacija, a soglasno barawe od Makedonski Telekom AD - Skopje predviden e koridor za kabelska komunikaciska infrastruktura od strana na pristapniot pat, od pravec na s. Tremnik. Vnatre{niot razvod na telekomunikaciskata infrastruktura }e se utvrdi pri ponatamo{na razrabotka na predmetnata planska dokumentacija so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt.

Hortikultura i parter Procentot na ozelenetost vo ramkite na novo-formiranata grade`na parcela e planirano da iznesuva minimum 20%, soglasno Zakonot za urbano zelenilo („Sl. Vesnik na RMˮ br. 11/18 i 42/20). Na~inot na ureduvawe na prostorot vo ramkite na grade`nata parcela, }e bide utvrden so ponatamo{na razrabotka na predmetnata Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt.

38 4.Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Op{tina Negotino e locirana vo centralniot del od Republika Makedonija, vo oblasta na srednoto povardarje. Mu pripa|a na Vardarskiot region, a kako posebna prirodna sredina mu pripa|a na Tikve{ko-vardarski region. Go zafa}a isto~niot del od Tikve{kata kotlina, na dvete strani od rekata Vardar, a na jugoistok grani~i so Demir Kapija. Grani~i so op{tinite: na sever so op{tina [tip, na istok so Kon~e, na jug so Kavadarci, na zapad so Rosoman i na severozapad so Gradsko. Zafa}a povr{ina od 414 km2.

Mestopolo`ba na gradot Negotino vo Republika Makedonija

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Niz teritorijata na op{tina Negotino pominuva avtopatot M-1 i regionalniot pat R-107. Vkupnata dolìna na postojnata gradska mreà vo gradot Negotino iznesuva 25 km, a vkupnata povr{ina 17,5 ha. Vo op{tina Negotino ima 51 km lokalni pati{ta. Niz teritorijata na op{tina Negotino pominuva èlezni~kata linija Tabanovce-Skopje-Gevgelija.

Soobra}ajna infrastruktura na R. Makedonija

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Teritorijata na op{tina Negotino kako del od Tikve{kata Kotlina ja karakteriziraat mnogubrojni plo~esti i branoviti zaravnini, a se prostira i na povisoki mesta i planinski tereni koi se del od planinskite masivi koi go ograduvaat ova podra~je skoro od site strani. Na sever, severoistok i istok se Grade~ka planina, Kone~ka planina i Slan Dol koi pretstavuvaat delovi od kompleksnata Serta od jug i jugozapad od ograncite na Ko`uf planina i na zapad od prostornata ezerska zaramnina Vita~evo. Najgolemite vrvovi na Serta dostignuvaat viso~ina od 1003 m i 1152 m, na Ko`uv 1727 m, na visoramninata Vita~evo 900 m.

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki

Op{tinata Negotino pripa|a na Vardarskata geotektonska zona. Geolo{kiot sostav, kako rezultat na tektonskite dvi`ewa go so~inuvaat: aluvijalno-deluvijalnite sedimenti, neogena pesokliva serija, neogen bigrovit varovnik, kvarterni pesoci, ~akal, aglomerativen tuf, tufovi i bre~i. Na sever i severozapad se javuva pesokliva serija, koja vo po{irokiot del le`i neposredno preku serijata od {areni i zeleni glini. Na jugozapad nad selata Gorni i Dolni Disan se nao|aat andezitskite tufovi, a zapadno i jugozapadno od Demir Kapija se sre}avaat grubi konglomerati so varovnici.

40 Na istok i jugoistok pokraj Rekata Vardar se nao|aat glinci i peso~nici, so glinesta struktura. Jugoisto~nata strana na vardarskata zona, odnosno plamionskoto podra~je od isto~niot preku vardarskiot del go pokrivaat terierni i mezozoiski eruptivi. Od rudni bogatstva na ovoj prostor od op{tina Negotino se nao|a resurs na jaglen na povr{ina od okolu 60 km2.

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Podra~jeto na op{tina Negotino, spored soznanijata i rezultatite od istraùvawata se nao|a pod vlijanie na nadvore{ni epicentralni àri{ta oddale~eni okolu 100 km. Vo ramki na makro- seizmi~kata reonizacija na teritorijata na R. Makedonija, a vrz osnova na istraùvawata na lokalnite i vlijanieto na oddale~enite potresi i relativnite parametri definirana e gornata granica na magnitudata na o~ekuvanite zemjotresi kako zbiren dolgoro~en maksimalen intenzitet koj vo Gradot bi iznesuval 8 stepeni po MCS. Nepostoeweto na mikro-seizmi~ka reonizacija dava mo`nosti za merodavni da se upotrebat indikatorite za makro-seizmi~kata reonizacija kako neophodni parametri so koi se identifikuvaat prostori nepogodni za gradba. Terenot spored inènersko-geolo{kite karakteristiki e prete`no stabilen so postojani fizi~ko-mehani~ki svojstva koi ne podleàt na bitni izmeni pod vlijanie na nadvore{nite faktori nitu pri deluvawe na ~ovekot.

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura

Od hidrografski aspekt op{tinata Negotino raspolaga so tereni na slabo izda{ni izvori. Hidrografskata mreà ja so~inuvaat Rekata Vardar i nejzinite pritoki. Rekata Vardar e najvaèn voden tek. Taa e najgolema i edinstvena reka koja iako so promenliv vodostoj, nikoga{ ne presu{uva. Najgolem vodostoj ima na prolet, koga se topat snegovite i vo esen koga vrneìte se sé po~esti. Najmala koli~ina na voda ima vo tekot na letnite meseci, juli i avgust. Vo rekata Vardar se slevaat slednite povr{inski tekovi: od desnata strana se rekite Bo{avica, Disanska, Timjani~ka, Kurja~ka, a od levata strana na rekata Vardar se vleva Voj{ani~ka reka. Izvori{tata na rekite koi te~at na teritorijata na op{tinata Negotino se nao|aat na ezerskata visoravnina Vita~evo i planinata Koùf. Vodostojot na site ovie reki pokaùva golemi oscilacii. Najvisok e vodostojot na prolet, dodeka vo letnite meseci se namaluva, a nekoi re~ni korita presu{uvaat.

Vodostopanska infrastruktura (Izvor: Prostoren Plan na RM)

Timjani~ka reka koja te~e niz gradot Negotino izvira kaj seloto Timjanik. Vo rekata Vardar se vliva kaj èlezni~kata stanica Negotino. Ovaa reka vo tekot na letniot period skoro napolno presu{uva, dodeka vo proletniot period moè da dote~e i kako poroj. Koritoto na Timjani~ka reka e regulirano vo dolìna od 1500 m, dodeka ostanatite reki ne se regulirani. Terenite okolu Timjani~ka reka vo gradot Negotino imaat visoka podzemna voda na 1,5 do 2 m, {to inicira potreba od dopolnitelni merki za nivna za{tita. Spored izvr{enite geolo{ki i drugi dup~ewa utvrdeni se podzemni vodonosni horizontali na okolu 1 km ju`no od gradot Negotino na dlabo~ina od 9,3 m, na zapad na okolu 1 km na dlabo~ina od 16 m so kapacitet od 5 do 15 litri vo sekunda.

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

Oblasta Tikve{ i Povardarie se nao|a pod vlijanie na mediteranskata klima koja prodira od jug preku Demir Kapiska klisura i na kontinentalna klima koja prodira od sever preku Vele{kata kotlina. Sudirot na dve razli~ni klimatski vlijanija sozdava modificirana mediteranska klima so sledni karakteristiki:  prose~na temperatura na vozduh 13,5ºS;  najvisoka prose~na mese~na temperatura vo mesecite juli i avgust;  najniska prose~na mese~na temperatura vo januari 1,4ºS;  godi{na srednomese~na temperatura nad 0ºS;  broj na mrazni denovi (pod 0ºS), okolu 58 dena;  sredno traewe na mrazen period -112 denovi;  temperaturna amplituda -58,6ºS;  apsolutna maksimalna temperatura 41,8ºS;  apsolutna minimalna temperatura od 17,8ºS. Dol`ina na traewe na son~eviot sjaj, oson~uvawe, godi{no za Sredno povardarie iznesuva 2230 ~asovi so maksimum vo mesecite juli i avgust.

42 Pluviometriskite analizi poka`uvaat deka Op{tinata e locirana na mo{ne su{no podra~je vo R. Makedonija so niski godi{ni sumi na vrne`i. Vozdu{nite struewa imaat najgolema za~estenost od nasokite sever i severo-zapad.

4.1.7 Naselenie

ôvekot so svoite aktivnosti otsekoga{ vlijael na promenite vo prirodata i vrz sostojbite vo ìvotnata sredina. Vo sega{niov moment intenzitetot na vlijanieto na antropogeniot faktor stanuva sé poaktuelen, a vo odredeni sredini i alarmanten. Dinami~niot razvoj na naukata, tehnikata i tehnologijata, visokiot napredok na avtomatizacijata, stopanskiot razvoj, osobeno industrijalizacijata i nekontroliraniot urban razvoj dovedoa do enormno eksploatirawe na prirodnite resursi, nevnimatelen odnos sprema prirodata, zagrozuvawe, pa duri i uni{tuvawe na nekoi rastitelni i ìvotinski vidovi. Nedovolnoto poznavawe i neposeduvawe na ekolo{kata etika, uslovija dlaboki promeni vo ekosistemite na na{ata planeta. Vo vakvi uslovi ~ovekot e edinstveniot faktor koj moè da deluva pozitivno za nadminuvawe na ovie sostojbi vo ìvotnata sredina. ôvekot so svoite aktivnosti, zdruèn vo me|unarodni ramki, za~ekori seriozno vo mobilizirawe na site sili, za podobruvawe na sostojbite i unapreduvawe na kvalitetot na ìveewe vo ~ovekovata prirodna sredina. Brojnosta na naselenieto so site kvalitativni belezi e najva`nata komponenta na ìvotnata sredina. Starosnata i ekonomskata struktura ja determiniraat demografskata ramka na trudovite resursi vo stopanstvoto na op{tinata, so site pozitivni i negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina. Spored podatocite od Popisot vo 2002 godina, vkupniot broj na naselenieto vo op{tina Negotino iznesuva 19212 ìteli, {to pretstavuva porast od 4,7% vo odnos na 1994 godina koga op{tinata broela 18341 ìteli. Najgolem broj ìteli ìveat vo Gradot Negotino, okolu 13284 {to pretstavuva 69,1% od vkupnoto naselenie vo op{tinata. Visokiot stepen na gradsko naselenie ukaùva na demografskiot migracionen pritisok vrz gradot Negotino i praznewe na nekoi ruralni podra~ja, zaradi {to se potrebni merki za zadrùvawe na populacijata vo ovie ruralni sredini so trend na raseluvawe. Brojnosta i dinamikata na naselenieto vo op{tinata se usloveni od brojni faktori: migracionite dvièwa, tradicijata, socio- ekonomskite i drugi uslovi.

Dinamika na vkupno naselenie Godina 1948 1953 1961 1971 1981 1991 1994 2002 Broj na 8552 10400 10223 12804 15994 18351 18341 19212 `iteli Izvor:Statisti~ki godi{nik na R.Makedonija, Dr`aven zavod za statistika

43 Trend na demografski porast vo op{tina Negotino 20000

15000

10000

broj na `iteli 5000

0 1948 1953 1961 1971 1981 1991 1994 2002 popisni godini

Vo ostanatite naselbi e evidentirana slednata sostojba: Timjanik 1094 ìteli, Pepeli{te 1033, Dolni Disan 991, Krivolak 897, Tremnik 818, Voj{anci 441, Kurija 234, Crveni Bregovi 156, Ve{je 68, Dubrovo 65, Gorni Disan 25 i Pe{ternica 3 ìteli. Naselbite Brusnik, Jano{evo, Kalawevo, Lipa, Xidimirci i [eoba se sosema raseleni. Spored polovata struktura, vo 1994 godina odnosot na ma{ko i ènsko naselenie vo op{tina Negotino bil 102,2%, odnosno na ovoj prostor ìveat 9271 maì, nasproti 9070 èni. Starosnata struktura na naselenieto e opredelena od dinamikata na prirodniot prirast i mehani~koto dvièwe na naselenieto. Osnovnite starosni kontingenti gi imaat slednite vrednosti:

U~estvo na osnovnite starosni grupi vo vkupnoto naselenie spored Popisot vo 1994 godina -vo % Starosni 1994 god. Izvor: Popis na naselenieto, grupi doma}instvata i stanovite 1994 godina, kn.5, Dràven zavod za statistika. 0 - 19 32,3 20 - 59 56,1 60 - < 11,6 Vkupno 100 Spored socio-ekonomskite karakteristiki na naselenieto, vo zavisnost od ekonomskiot status na oddredeno lice, se razlikuvaat tri kategorii na naselenie: aktivno naselenie, lica so li~ni prihodi i izdrùvano naselenie. Spored Popisot od 1994 godina brojot na aktivnoto naselenie na ova podra~je iznesuva 8061 lice, od koi 71,3% ili 5746 lica vr{at zanimawe vo raboten odnos ili samostojno. Ovaa kategorija na naselenie u~estvuva so okolu 44% vo vkupnoto naselenie. Me|utoa fakti~kata aktivnost e poniska i se dviì okolu 31,4%. Brojot na licata so li~ni prihodi iznesuva 2108 ili 11,5% od vkupnoto naselenie. Vo 1994 godina, na ova podra~e brojot na izdrùvanoto naselenie e 8159 lica, koi vo golem procent od okolu 44,5% u~estvuvaat vo vkupnoto naselenie. Za porealno sogleduvawe na socio- ekonomskata struktura na naselenieto potrebno e da se presmeta i

44 odnosot pome|u izdrùvanoto i aktivnoto naselenie. Spored presmetkite vo 1994 godina na nivo na Dràva na 100 aktivni lica doa|aat 115,4 izdrùvani lica, dodeka na ova podra~je toj odnos e popovolen, odnosno 100 aktivni lica izdrùvaat 101,2 lica. Karakteristi~na e sostojbata vo gradot Negotino kade 100 aktivni lica izdrùvaat 87 lica. Zemjodelskoto naselenie na ova podra~je broi okolu 2126 lica koi u~estvuvaat so okolu 11,6% vo vkupnoto naselenie.

4.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura

Vodosnabduvawe

Snabduvaweto so sanitarna voda na naselenieto kako i na drugite potro{uva~i koi koristat voda za piewe na prostorot na op{tina Negotino se vr{i vo najgolem procent preku gradskiot vodovoden sistem „Lukar” od op{tina Kavadarci, izgraden i predaden vo upotreba vo 1974 godina. Na ovoj sistem e priklu~en gradot Negotino. Maksimalen protok na voda vo sistemot iznesuva 105 l/sek, a vo su{ni godini 60 l/sek, zaradi {to vo letniot period ne gi zadovoluva potrebite. So Studijata za regionalno vodosnabduvawe na Negotino i Negotinska op{tina izrabotena 1991 godina, kako mo`nost za re{avawe na ovoj problem so vodosnabduvaweto se predlaga izgradba na regionalen HMS „Do{nica” so pove}e nameni: vodosnabduvawe na grad Negotino i nekolku naselbi od op{tinata, navodnuvawe na odredeni zemjodelski povr{ini {to ne se opfateni so HMS „Tikve{” i zgolemuvawe na proizvodstvo na elektri~na energija so izgradba na HEC „Do{nica”. So ovoj sistem, bi se obezbedilo vodosnabduvawe na gradot Negotino, s. Tremnik, s. Ve{je, s. Dolni Disan i naselbi od op{tina Demir Kapija. Vodata od postojniot gradski vodovod „Lukar” spored organolepti~kite, fizi~ko-hemiskite i bakteriolo{kite svojstva, se ocenuva kako higienski ispravna soglasno sanitarno higienskite normi i vaè~kite zakonski propisi. Kontrola na kvalitetot na vodata za piewe redovno se vr{i od strana na Zavodot za zdravstvena za{tita Veles, Organizaciona edinica Negotino. Spored izve{tajot na Zavodot za periodot od 1999 do 2001 godina, sostojbata na kvalitetot na vodite za piewe od lokalnite vodovodi ne zadovoluva i procentot na neispravnost se dviì od 57 do 100% i toa: s. Tremnik (57,1%), s. Kurija (80%), s. Dolni Disan, Gorni Disan i s. Ve{je (100%), s. Voj{anci (68,7%) i s. Crveni Bregovi (71,5%). Edinstveno vo s. Pepeli{te, spored izvr{enite proverki vodata e sosema ~ista i ispravna za koristewe. Odrùvaweto na vodosnabditelnite objekti e vo nadle`nost na JP Komunalec-Negotino. Vkupna potro{uva~ka na voda od gradskiot vodosnabditelen sistem iznesuva 6000 m3. Vo tekot na celata godina, osobeno vo letnite meseci koga potro{uva~kata na voda e zgolemena, se javuva nedostig na voda. Isklu~uvawata i restrikciite go zgolemuvaat rizikot od bakteriolo{ko zagaduvawe na vodata.

45 Zagubata na voda vo sistemot dostignuva i do 50%, a se dolì na starata gradska vodovodna mreà izgradena pred pove}e od 20 godini i divite priklu~uvawa na sistemot. Vo vodosnabditelskata mreà na odredeni potezi postoi namaluvawe-zagubi na pritisokot zaradi {to se nametnuva potrebata od rekonstrukcija ili pro{iruvawe na mreàta.

Kanalizacija

Vkupnata koli~ina na otpadna voda {to se ispu{ta vo gradskiot fekalen kanalizacionen sistem preku postojnite dva kolektora (sobirni kanali) direktno se vleva vo Negotinska reka, bez bilo kakov prethoden tretman za pre~istuvawe. So toa se predizvikuva zagaduvawe na vodite na Negotinska reka koja so vlevaweto vo rekata Vardar gi zagaduva i nejzinite vodi. Odveduvaweto na otpadnite vodi od industrijata se vr{i kombinirano. Eden del od industriskite kapaciteti otpadnite vodi gi ispu{taat vo gradskiot fekalen kanalizacionen sistem bez prethoden tretman, a drug del direktno vo recipientite: Negotinska reka i reka Vardar. Otpadnite vodi od termoelektranata „Negotino” koi {to so ogled na tehnolo{kiot proces izleguvaat so povisok stepen na zatoplenost, bez prethoden tretman direktno se vlevaat vo vodite na rekata Vardar. Zaradi povisokata temperatura predizvikuvaat pomor na ribite i go zagrozuvaat ìviot svet vo rekata. So fekalna kanalizaciona mreà celosno e pokrien gradot Negotino i naselbite Timjanik i Krivolak. Na gradskata fekalna mreà se priklu~eni site doma}instva od Gradot. @itelite od ostanatite naseleni mesta otpadnata voda ja isfrlaat vo septi~ki jami ili vo otvoreni kanali so {to gi zagrozuvaat podzemnite i iste~ni vodi. Servisite koi vo raboteweto koristat razni masla i drugi {tetni supstanci pretstavuvaat seriozen zagaduva~ na vodite. Od servisite otpadnite vodi se ispu{aat direktno vo fekalnata kanalizaciona mreà ili vo atmosferskata kanalizacija. Turisti~kite objekti vo op{tina Negotino se so mal kapacitet i ne pretstavuvaat vo momentov seriozen zagaduva~. Vo urbaniot opfat na gradot Negotino postoi eden hotelski objekt „Park”, koj e priklu~en na gradskata kanalizaciona mreà. Vo blizina na hotelot postoi kamp, koj vo momentov ne e vo upotreba. Ima priklu~ok na kanalizacionata mreà. So negovo ureduvawe vo naredniot period }e se utvrdi kapacitetot na otpadnite vodi. Otpadnite vodi od zdravstvenite institucii direktno se vlevaat vo gradskata kanalizaciona mreà, bez prethoden tretman. Negativnite vlijanija na otpadnite vodi vo najgolem del se reflektiraat na kvalitetot na vodata na recipientite, potoa na podzemnite vodi, po~vite, zdravjeto na lu|eto i ìviot svet vo koritata na rekite. Zagadenata voda od rekite koja se koristi za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini gi zagaduvaat i zemjodelskite kulturi preku koi indirektno se prenesuvaat {etnite materii vo hranata, a so toa predizvikuvaat zarazi i drugi zaboluvawa kaj lu|eto.

46 Nepro~istenite otpadni vodi {to se ispu{taat vo rekite vr{at zagaduvawe na vodata na rekite, no i na podzemnite vodi koi se nao|aat vo blizina na zagadenite reki. Koristeweto na podzemnite vodi za piewe ili navodnuvawe, direktno vlijae vrz zdravjeto na lu|eto i zagaduvawe na zemjodelskite kulturi. Seriozen problem pretsavuvaat zagadenite vodi od rekata Luda Mara, koi doa|aat od op{tinata Kavadarci, a minuvaat niz atarot na naselenoto mesto Kurija vo op{tina Negotino i se vlevaat vo rekata Vardar. Rekata Luda Mara e glaven recipient na otpadnite vodi od gradot Kavadarci. Ovaa reka e zagadena so organski, mikrobiolo{ki i toksi~ni materii. Ne postojat merni mesta za sledewe na kvalitetot na vodite od rekata Luda Mara koi minuvaat niz teritorijata na op{tina Negotino. So ogled na postoeweto na izvori i podzemni vodi na ova podra~e, postoi latentna opasnost od nivno zagaduvawe, zaradi {to se prepora~uva vospostavuvawe monitoring na vodite. Eden od prioritetite za za{tita na vodite e izgradba na fekalna kanalizacija vo naselbite: Dolni Disan, Tremnik, Voj{anci, Kurija, Crveni Bregovi, Ve{je i Kalawevo. Potrebno e spojuvawe na fekalnata kanalizacija od Timjanik do Negotino i doizgradba na kolektorot.

4.1.9 Prirodno nasledstvo

Prirodnite uslovi vo op{tina Negotino, geolo{kata gradba, reljefnata struktura, klimata, hidrografijata, pedolo{kiot sostav, ovozmoùvaat bogato raznoobrazie na rastitelniot i ìvotinski svet. Za{titata na prirodnoto nasledstvo vo R. Makedonija se zasnova neposredno na Ustavot, na Zakonot za za{tita na prirodnite retkosti, na Zakonot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata, na Zakonot za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero i Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi, kako i so drugi zakoni i podzakonski akti koi ja reguliraat ovaa oblast. Vrednostite na biodiverzitetot se prezentiraat niz mreà na za{titeni podra~ja so utvrden reìm na koristewe i za{tita. Soglasno Zakonot za za{tita na prirodnite retkosti od 1973 godina se odreduvaat za{titnite grupi so soodvetniot reìm na za{tita i toa: - op{ti prirodni rezrervati - (nacionalnite parkovi, strogi prirodni rezervati, nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati, predeli so posebni prirodni karakteristiki, karakteristi~ni pejzaì); - posebni prirodni rezervati; - oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi nadvor od prirodnite rezervati; - spomenici na prirodata; - memorijalni spomenici na prirodata. Vo op{tina Negotino ne postojat so Zakon proglaseni za{titeni prirodni vrednosti. Evidentno e prisustvoto na raznovidni rastitelni i ìvotinski vidovi. Postoi bogatstvo na golem broj vidovi lekoviti i aromati~ni rastenija, {umski plodovi, semiwa, pe~urki i dr.

47 Griàta za za{titata na oddelni rastitelni zaednici, relikti i endemiti e nezna~itelna i pokraj zalo`bite za nadminuvawe na sostojbite od strana na odredeni nau~ni rabotnici, institucii i ekolo{ki dru{tva. Bogatstvoto na dendroflorata se ogleda so prisustvo na mnogu vidovi drvja. [umskiot pokriva~ ima ogromno vlijanie vo za{titata na vodite, zemji{teto i biodiverzitetot. [umskoto zemji{te se karakterizira so nedostatna pokrienost. Golem del e pod golini ili pod pasi{ta. Vo poslednite 20 godini problemot so po{umuvaweto ne e zna~itelno podobren. [umskiot fond se karakterizira so prisustvo na niskostebleni i degradirani {umi, a mal e procentot na visokostebleni. Za{titata na {umite se vr{i so klasi~ni metodi i e naso~ena vo pravec na preventivna za{tita na {umite od {tetni insekti i gabi i od nelegalnata-diva se~a na {umite. Pogolemi o{tetuvawa na {umskite nasadi predizvikuva „boroviot ~etnik” koj pridonesuva za uni{tuvawe na lisnata masa na prostorot na „Goceva {uma” i „Timjani~ka cucka”. Najgolemi {teti za {umite pretstavuvaat poàrite. Naj~esti pri~ini za poàrite se dolgotrajnite su{i prosledeni so visoki temperaturi. Poàrite vo 90% slu~ai se posledica na direktnoto ili indirektnoto vlijanie na ~ovekot. Vo op{tinata prisuten e raznoviden ìvotinski svet rasprostranet po celata nejzina teritorija. Za{titata na biodiverzitetot na zoolo{kata komponenta ne e na zadovolitelno nivo zaradi neumerenata eksploatacija na odredeni vidovi, {to rezultira i so opa|awe na nivnata brojnost (srnata).

4.1.10 Kulturno nasledstvo

Osobeno vaèn za op{tina Negotino e anti~kiot lokalitet Gradi{te koj pretstavuva kulturno-istorisko nasledstvo. Od dosega{nite istraùvawa na ovoj lokalitet pronajdeni se golem broj na predmeti od anti~ko vreme koi ukaùvaat deka vsu{nost se raboti za anti~kiot grad Antigonea, no seu{te ovoj fakt nemoè so sigurnost da se potvrdi. Pokraj ovoj lokalitet, op{tinata e prepoznatliva po „Saat kulata” koja e izgradena vo 1821 godina, manastirot Sv. \or|ija i crkvata Sv. Atanasij. Golem broj na arheolo{ki i etnolo{ki eksponati izloèni se vo Muzejot na grad Negotino, {to ovozmoùva istite da bidat dostapni za po{irokata nau~na javnost i posetitelite na Muzejot. Sodrìnite na muzejot se pro{ireni so poseben del koj e posveten samo na vinoto, Muzej na vinoto i pretstavuva prv od vakov vid na Balkanot. Kulturno-zabavniot ìvot na gradot Negotino go nadopolnuva i Centarot na kulturata Aco \or~ev koj obezbeduva prostor za teatar, kino proekcii, folklorni koncerti, drugi priredbi i manifestacii. Op{tinata se griì i za za{tita i sanacija na spomenicite na kulturata za koi ima izdvoeno i odredena suma od buxetot na op{tinata. Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ovekovata egzistencija, od

48 najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je na katastarskata op{tina, evidentirani se slednite lokaliteti:  KO Tremnik, Anska ê{ma, nekropola od rimskoto vreme na isto~niot rab od seloto. Belogurija, naselba i nekropola od rimskoto vreme na 1km severozapadno od seloto. Bunarje, gradi{te od docnoanti~koto vreme na 1,5 km jugozapadno od seloto na desniot breg na rekata Porojnica. Gradi{te, naselba od bronzenoto vreme naokolu 1 km severno od seloto. Jaka ê{ma-Crkvar, nekropola od rimskoto vreme i sredniot vek na jugoisto~nata periferija od seloto. Leskovo ê{mi~e-Kameno, naselba od docnoanti~koto vremena okolu 2 km zapadno od seloto. Romanov Grob, nekrpola od rimskoto vreme na okolu 200 m od selskata ~e{ma. Studena ê{ma, naselba od rimskoto vreme na 3km zapadno od seloto. Crkvi{te, starohristijanska crkva ju`no do grobi{tata. âir-Gradi{te, utvrdena nasleba i nekropola od docnoanti~koto vreme na 1,5 km severno od seloto. [estte ku}i, nekropola od èleznoto vreme na 1 km zapadno od seloto, vedna{ pokraj patot {to vodi za seloto Dolni Disan.

4.2 Opis na sega{nata sostojba so `ivotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata. So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Vozduh

Glaven izvor na zagaduvawe e industrijata koja vo ekosistemot emitira, gasovi, parei, ~ad magla, pra{ina i areosoli. Zagaduvaweto na vozduhot najpove}e e rezultat na prerabotka na sulfidni koncentracii na oboeni metali, kako i na sogoruvawe na koks i drugi karbofilni goriva vo industrijata i doma}instvata. Na zagaduvawata na vozduhot mnogu vlijae topografijata na terenot, visinata na industriskite oxaci i atmosferskite uslovi. Najkriti~no zagaduvawe e vo uslovi na otsustvo na horizontalno i vertikalno struewe na vozduhot, osobeno koga e istoto prosledeno so temperaturni inverzii. Najracionalen i efikasen na~in za za{tita na `ivotnata sredina od {tetnite vlijanija vrz vozduhot e preventivnoto deluvawe i spre~uvawe na produkcija na {tetni emisii vo samite izvori na nivno

49 sozdavawe. Kvalitetot na vozduhot najmnogu go naru{uva prisustvoto na gasovi, pra{ini i drugi {tetni materii koi negativno vlijaat vrz zdravjeto na lu|eto, ekosistemite i prirodnite sozdadeni vrednosti. Edna od merkite za realizacija na preventivniot pristap vo za{titata na vozduhot e obezbeduvawe na solidno sogoruvawe vo ogni{tata na raznite gorivni instalacii i dobra karburacija na gorivata vo motorite so vnatre{no sogoruvawe. Isto taka, zna~ajni merki koi pridonesuvaat za nadminuvawe na problemot so zagaduvawe na vozduhot se: - izgradba na {iroki ulici koi ovozmoùvaat brzo provetruvawe; - zgolemuvawe na povr{inite so zeleni nasadi i drvoredi; - podobruvawe na koeficientot pome|u izgradenite i slobodnite povr{ini; - podigawe zeleni pojasi okolu industriskite zoni, proizvodnite kapaciteti, rezervoarite za voda i dr. Zelenite povr{ini vo gradot Negotino ne zadovoluvaat. Vo najgolem del se zafateni vo dvornite mesta na individualnite i kolektivni stanbeni objekti. Vo naredniot period da se planira zgolemuvawe na sportsko rekreativni zeleni povr{ini i za{titni zeleni pojasi, koi }e deluvaat na za{titata na vozduhot. Vo odnos na zagaduvaweto na vozduhot treba da se istakne i na~inot na zatopluvawe na doma}instvata, delovnite objekti i instituciite vo Negotino. Imeno zatopluvaweto na stanbeniot fond (individualen i kolektiven) se vr{i na: drva, jaglen, elektri~na energija i drugi goriva. Ovie vidovi na zatopluvawe od ekolo{ki aspekt se neopravdani, zaradi toa lokalnata samouprava vo naredniot period treba da razmisluva vo nasoka na prevzemawe aktivnosti za voveduvawe centralen sistem na zatopluvawe vo Gradot, so cel eliminirawe na posledicite {to proizleguvaat od postojnite na~ini na zatopluvawe vo odnos na zagaduvawe na vozduhot i za{teda na energetski goriva. Dominanten zagaduva~ na vozduhot vo op{tina Negotino e Termoelektranata Negotino. I pokraj toa {to Termoelektranata raboti povremeno, sepak so svojot tehni~ko-tehnolo{ki proces pri maksimalno proizvodstvo, vlijae vrz kvalitetot na vozduhot. Kako mo`nost za nadminuvawe na ovoj problem moè da se spomenat razmisluvawata koi odat vo nasoka na zamena na mazutot so priroden gas. Ovaa re{enie }e dade golem pridones vo za{titata na vozduhot. Vakvata inicijativa treba da bide podràna i od vladinite dràvni strukturi so naso~uvawe na investiciite za izgradba i doveduvawe na gasovodnata mreà i na teritorijata na op{tina Negotino. Pokraj Termoelektranata, ovoj gas bi go koristele i drugite kotlari koi postojat vo sostav na industriskite kapaciteti, a voedno bi se otvorile mo`nosti za obezbeduvawe na centralen sistem na zatopluvawe vo gradot so priroden gas, koj {to od ekonomski i ekolo{ki aspekt e poprifatliv. Imeno so koristeweto na prirodniot gas, bi se spre~ila emisijata na {tetni materii koi se sozdavaat so primenata na sega{niov na~in na zatopluvawe na doma}instvata so drva i jaglen. Spored podatocite od merewata na zagadenost na vozduhot koi povremeno se vr{at vo op{tina Negotino, parametrite za koncentraciite na sulfur dioksid, jagleroden dvooksid i jagleroden

50 monoksid i azotnite oksidi i pra{inata uka`uvaat deka postoi odredena zagadenost na vozduhot. Zagaduvaweto e so koncentracii na polutanti koi se dosta poniski od MKD.

Voda

51 ili navodnuvawe, direktno vlijae vrz zdravjeto na lu|eto i zagaduvawe na zemjodelskite kulturi. Seriozen problem pretstavuvaat zagadenite vodi od rekata Luda Mara, koi doa|aat od op{tinata Kavadarci, a minuvaat niz atarot na naselenoto mesto Kurija vo op{tina Negotino i se vlevaat vo rekata Vardar. Rekata Luda Mara e glaven recipient na otpadnite vodi od gradot Kavadarci. Ovaa reka e zagadena so organski, mikrobiolo{ki i toksi~ni materii. Ne postojat merni mesta za sledewe na kvalitetot na vodite od rekata Luda Mara koi minuvaat niz teritorijata na op{tina Negotino. No so oged na postoeweto na izvori i podzemni vodi na ova podra~je, postoi latentna opasnost od nivno zagaduvawe, zaradi {to se prepora~uva vospostavuvawe monitoring na vodite. Eden od prioritetite za za{tita na vodite e izgradba na fekalna kanalizacija vo naselbite: Dolni Disan, Tremnik, Voj{anci, Kurija, Crveni Bregovi, Ve{je i Kalawevo. Vo odnos na vlijanieto na otpadnite atmosferski vodi, spored sostojbata, atmosferskite kanali direktno se povrzani so reguliranite vodoteci. Glaven recipient za primawe na ovie vodi e reguliranoto korito na Negotinska reka, kako i reguliraniot poroj Marenski u{i. Se predlaga pre~istuvawe na ovie vodi i doizgradba na atmosferskata kanalizaciona mre`a.

Otpad

ôvekot so svojata aktivnost producira golemi koli~ini na cvrst otpad. So procesot na industrijalizacijata, urbanizacijata i zgolemuvawe na standardot na ìveewe, ovie koli~ini pokaùvaat trend na porast. Komunalniot i tehnolo{kiot-neopasen otpad e vo korelacija so razvojot na op{tinata. Pogolem del od komunalniot otpad se sozdava od ~ovekot i tercijarnite dejnosti (trgovija, ugostitelstvo i turizam), a tehnolo{kiot-neopasen otpad se producira od proizvodnite dejnosti. Za op{tina Negotino so ogled na stopanskata struktura, zna~ajno vlijanie vrz koli~inata na cvrstiot otpad pokraj industrijata imaat zemjodelieto i sto~arstvoto. Upravuvaweto so cvrstiot otpad e vo nadle`nost na JP Komunalec od Negotino koj go sobira skladiraniot smet od kontejnerite postaveni na soodvetni mesta, go transportira i deponira na odreden prostor (deponija). Na teritorijata na op{tina Negotino ne postoi uredena deponija. Postojnata deponija se nao|a na 6 km od izlezot na gradot pokraj rekata Vardar, se prostira na povr{ini na obrabotlivo zemji{te neprilagodeno za deponirawe na komunalen smet. Se koristi ve}e 30 godini. Odlagaweto na smetot e neorganizirano, bez odreden redosled, selektirawe i prekrivawe. Nepostoi ograda za za{tita od {irewe na del od smetot po okolnite nivi i lozja i spre~uvawe na pristap na ìvotnite koi se hranat so otpadocite od deponijata. Vakviot na~in na deponirawe pretstavuva opasnost za pojava na infektivni zaboluvawa kaj lu|eto. Prostorot e degradiran, neureden, se {irat neprijatni mirizbi, vo vetrovito vreme polesniot otpad se prenesuva i vo okolniot prostor, ~esti se pojavite na samozapaluvawe na smetot i {irewe na ~ad, pra{ina

52 i drugi ~esti~ki, se predizvikuva degradacija na po~vata, zemjodelskite nasadi i ambientalniot hibitus na prirodata. Se prevzemaat parcijalni aktivnosti za privremeno ureduvawe na deponijata-pristapni pateki i obnovuvawe na postojnata ograda. Vo drugite naseleni mesta (ruralnite podra~ja) ne postoi organizirano sobirawe na otpadot. Toj se frla na neuredeni divi deponii koi gi ima vo golem broj osobeno po te~enieto na rekata Vardar. Ovie deponii go degradiraat prostorot, ja zagaduvaat po~vata i podzemnite vodi i pretstavuvaat potencijalen rizik po zdravjeto na lu|eto. Pokraj komunalniot otpad, vo op{tina Negotino, so ogled na negovata stopanska struktura, se produciraat golemi koli~ini na industriski otpad (organski i neorganski) od nekolku prerabotuva~ki kapaciteti od prehranbenata industrija, industrijata za grade`ni materijali, proizvodstvoto na kabli i na elektri~ni aparati. Industriskiot otpad bez prethoden tretman se isfrla na gradskata deponija ili na divi deponii vo blizina na fabrikite. Medicinskiot otpad kako del od opasniot otpad nastanuva vo zdravstvenite institucii od stacionaren i ambulantski tip. Se ifrla na gradskata deponija. Veterinarniot otpad go so~inuvaat uginati ìvotni (ku~iwa ovci, koì, sviwi, ìvina i dr.) i ostatoci od klanicite. So ogled deka ne postoi poseben tretman za nivna obrabotka ili uni{tuvawe, golem del od neiskoristenite organski materii zavr{uva vo neuredenite deponii od kade se zgolemuva rizikot za {irewe na razni zarazi so rasfrlaweto vo ìvotnata sredina preku ìvotnite koi se hranat so ovoj otpad. Za op{tinata Negotino edna od karakteristikite e i lozarskoto proizvodstvo. Imeno, vo tekot na periodot na kroewe na lozite, se sozdavaat golemi koli~ini na lozovi pra~ki, koi neorganizirano se sobiraat i palat vo blizina na lozovite nasadi. Iako ovoj otpad e organski, potrebni se merki za negovo organizirano sobirawe i prerabotka. Postojat mo`nosti so poseben proces na obrabotka da se dobie sekundaren proizvod i negova povtorna upotreba. Organskite otpadoci koi se sozdavaat pri prerabotkata na grozjeto vo AD „Vinarska vizba-Povardarie” i vo drugite privatni vinarski vizbi, ja nametnuvaat potrebata za nivno soodvetno deponirawe. Vo momentov ovoj otpad se deponira na divi deponii locirani vo neposredna blizina na proizvodnite kapaciteti. Golemi koli~ini na cvrst organski otpad se sozdava od sto~arskoto proizvodstvo, na farmite za goveda, ovci, kozi, sviwi i na ìvinarskite farmi. Se prepora~uva akcija za nivno organizirano sobirawe i prerabotka. Isto taka, vo op{tinata ne e re{en problemot so deponirawe na grade`niot inerten cvrst otpad, koj vo sega{ni uslovi se deponira na pove}e divi deponii vo neposredna blizina na urbaniot opfat na Gradot. Se predlaga da se iznajde soodvetna lokacija za deponirawe na ovoj vid otpad. Vo op{tina Negotino postoi specifi~en prostor koj od ekolo{ki aspekt go privlekuva vnimanieto na ekolo{kite organizacii. Imeno, na ova podra~je postoi prostor so specijalna namena za potrebite na ARM.

53 Toa e Poligonot „Krivolak” koj zafa}a golem del od teritorijata na op{tinata i se protega celosno na atarite na selata: Jano{evo, Xidimirci i [eoba, a delumno na atarite od naselenite mesta: Crveni Bregovi, Pepeli{te i Krivolak. Koristeweto na poligonot za voeni ve`bi go nametnuva pra{aweto za deponirawe i tretmanot na opasniot otpad koj se sozdava od ovie aktivnosti. Postojat inicijativi, da se obezbedi u~estvo na lokalnata samouprava i ekolo{kite dru{tva od op{tinata vo kontrolata i tretmanot na opasniot otpad koj se producira na Poligonot. Nesoodvetniot na~in na upravuvawe so site vidovi na cvrst otpad negativno vlijae vrz kvalitetot na vozduhot, po~vata, vodite, rastitelniot i ìvotinskiot svet, a so toa i vrz zdravjeto na ~ovekot. êsta e pojavata na samozapaluvawe na divite deponii od koi se {iri ~ad so neprijatna mirizba, letaat ~esti~ki od sogoreniot materijal, se osloboduvaat {tetni gasovi so negativno dejstvo vrz atmosferata i zdravjeto na lu|eto. Proceduvaweto na {tetni materii vo po~venite sloevi trajno ja zagaduvaat po~vata, a ednovremeno ovie iscedoci gi zagrozuvaat podzemnite vodi i osobeno gi zagaduvaat vodotecite i go zagrozuvaat kako ìviot svet vo vodite, taka indirektno i zdravjeto na ~ovekot. Deponiraweto na otpadot na neuredeni povr{ini go degradira prostorot, ja uni{tuva vegetacijata i dokolku se nao|a pokraj re~nite bregovi vlijae i vrz zgolemuvawe na erozivnite pojavi. Treba da se naglasi i problemot so javnata svest za skladirawe na otpadot vo soodvetno za taa namena postaveni kanti, kesi ili kontejneri. Karakteristi~en primer za op{tina Negotino e na~inot na deponirawe, odnosno osloboduvawe od golemite koli~ini organski otpad koj se sozdava vo tekot na periodot na proizvodstvo na rakija, vo doma{nite dvorovi. Od ovoj proces proizleguvaat golemi koli~ini na otpadoci- komiwe koe se isfrla ili vo fekalnata kanalizacija ili vo atmosferskata kanalizacija zaradi {to nastanuva zapu{uvawe na kanalizacionata mreà osobeno kaj kolektorite, nastanuva proces na fermentirawe, trulewe na otpadocite, se razmnoùvaat insektite, se sozdavaat neprijatni gasovi koi se {irat niz gradot. Potrebno e da se predloàt merki i akcii za razre{uvawe na ovaa nesakana i {tetna po okolinata pojava. Za trajno re{avawe na problemot so cvrstiot otpad lokalnata vlast prevzema aktivnosti za izrabotka na investiciona programa za izgradba na deponija vo mesnosta „Bu~eto” vo neposredna blizina na postojnata deponija. Ve}e e obezbedeno pozitivno mislewe od Zavodot za ìvotna sredina za realizacija na ovaa ideja. Deponijata „Bu~eto” so ispolnuvawe na dopolnitelni kriteriumi i standardi moè da dobie i regionalen karakter. So novata deponija }e se obezbedi uredno deponirawe na otpadocite {to se sozdavaat vo sekojdnevniot ìvot i rabota vo stanbenite, dvornite, delovnite i drugi prostorii i povr{ini i toa otpadoci od hrana, gradinarski, ovo{ni i drugi zemjodelski kulturi, hartija, kartonska ambalaà, krpi, razni drveni, metalni, stakleni, porcelanski, ko`ni, plasti~ni, gumeni i drugi neopasni otpadoci.

54 Javnoto komunalno pretprijatie e dol`no da go definira skladiraweto i da go organizira odveduvaweto na smetot soglasno tehnologijata koja e utvrdena.

Rastitelen i `ivotinski svet

Kvalitetot na po~vite pretstavuva osnoven preduslov za ostvaruvawe na odr`liviot razvoj. Sovremenite procesi na urbanizacija i osobeno koristeweto na zemji{teto za stopanski celi najdirektno vlijae vrz intenzitetot na koristewe na zemji{teto i promenata na negoviot kvalitet. Postojat mnogu pri~initeli koi predizvikuvaat o{tetuvawe i zagrozuvawe na zemji{teto: zagadenite otpadni vodi, istaloènite ~estici od vozduhot (te{ki metali i sl.), erozijata, neracionalnoto koristewe na hemiski sredstva vo zemjodelstvoto, soobra}ajnicite, deponiite, urbanite i ruralnite naselbi, dobito~nite farmi so nesoodvetna izgradba na pomo{ni objekti, vikend naselbite, infrastrukturnite sistemi i dr. Spored podatocite za namenata na zemji{teto vo op{tina Negotino, neobrabotlivoto zemji{te zafa}a najgolem procent od 61,2% ili 19702 ha, potoa obrabotlivoto u~estvuva so 32,6%, a ostanatite 6,2% se zafateni so neproduktivno zemji{te. Produktivnata namena na zemji{teto go opfa}a zemjodelskoto i {umskoto zemji{te, odnosno povr{inite nameneti za primarna produkcija. Produktivnoto zemji{te vo op{tinata zafa}a visok procent od okolu 94%. Vo strukturata na obrabotlivo zemji{te vo najgolem del u~estvuvaat povr{inite pod nivi (75,5%), potoa sleduvaat povr{inite pod lozja (23,3%). Lozovite nasadi se najzastapeni vo atarite na selata: Dolni Disan i Timjanik. Isto taka, golemi povr{ini na lozovi nasadi ima vo neposrednata okolina na gradot Negotino. Po~veno-klimatskite karakteristiki imaat povolno vlijanie za odgleduvawe na site poljodelski kulturi - ìtni, industriski, gradinarski i fura`ni i osobeno podigawe ovo{ni i lozovi nasadi. Obrabotlivite povr{ini, prete`no lozja zastapeni se na prostorot na site naseleni mesta, so isklu~ok na selata [eoba, Lipa, Pe{ternica, Kalawevo i Brusnik kade {to dominiraat {umite i pasi{tata. Koristeweto na zemji{teto za zemjodelski celi go zgolemuva rizikot za negova devastacija. Razoruvawe na kvalitetot na po~veniot sloj se javuva pod vlijanie na pogolemata i nekontrolirana upotreba na agrohemiski sredstva. Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika, vo op{tinata Negotino vkupnata potro{uva~ka na ve{ta~ki |ubriva i sredstva za za{tita na rastenijata varira po godini. Vo 2002 godina, upotrebeni se okolu 400 iljadi kg ve{ta~ki |ubriva i okolu 3000 kg sredstva za za{tita. Koristeweto na arsko i ve{ta~ko |ubre i pesticidi se odviva bez soodvetna kontrola. Nekoi pesticidi imaat visoka toksi~nost so golem rizik po zdravjeto na ~ovekot i negativni vlijanija vrz rastenijata, ìvotnite i ekosistemot. Za da se spre~at negativnite posledici od primenta na hemiskite preparati i ve{ta~kite |ubriva vo zemjodelieto, neophodne e da se

55 namalat koli~inite na optimalnoto nivo i ednovremeno nivno supstituirawe so voveduvawe i primena na bio pesticidi i organski |ubriva so koi se obezbeduva produkcija na zdravi i ekolo{ki ~isti proizvodi. Biopesticidite pretstavuvaat ìvi organizmi, mikroorganizmi ili proizvodi na nivnite ìvotni procesi. Higienskite prednosti od upotreba na biopesticidite se:  otsustvo na negativni efekti vrz florata i faunata,  otsustvo na zagaduvawe na ìvotnata sredina,  otsustvo na rezidui (ostatoci) vo hranlivite produkti,  neregistrirana otpornost kon niv.

Bu~ava

Problemot na bu~ava na podra~jeto na gradot Negotino dosega ne e analiziran i istra`uvan. Vo Negotinskiot region izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo `ivotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto. Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl).

4.3. Sega{ni problemi so `ivotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Najosetlivi elementi na `ivotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni faktori dobra

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel. Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S.

56 Na slednata tabela se prika`ani sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina:

Elementi na Relevantno Strategiskata Problem opften ocena na `ivotna sredina problem Naru{en kvalitet na vozduhot od drva kako agens za zatopluvawe, Vozduh zgolemen soobra}aj h Neadekvatna zdrastvena za{tita na naselenieto h Voda Niska javna svest h Necelosen monitoring za kvalitetot i kvantitetot na povr{inskite, podzemnite i otpadnite vodi h Otpad Postoewe na divi deponii h

Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat na postoewe na septi~ki jami, odnosno ne tretirawe na Po~va otpadnite vodi h Divi deponii na teritorijata h Uzurpacija i degradacija na prostorot, odnosno nekontroliran Predel urban razvoj na naselenite mesta h

Niska ekolo{ka svest kaj gra|anite Naselenie vo op{tinata h Nevrabotenost h Koristewe na ogrevno drvo za Klimatski faktori zatopluvawe h Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h Sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina

57 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Za zna~eweto na realizacija na DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino treba da se zeme vo predvid i sega{nata sostojba so najosetlivite elementi na ìvotnata sredina na planskiot opfat. Isto taka, se razgleduva opcijata bez da se sprovede planskata aktivnost, odnosno rabotite da оstanat vo prvobitnata polo`ba. Vo konkretniov slu~aj, dokolku DUPD ne se sprovede se o~ekuvaat slednive posledici:  Neplansko iskoristuvawe na prostorot;  Pojava na nekompatibilni dejnosti;  Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;  Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;  Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina;  Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;  Nema razvoj na stopanstvoto;  Namaleni prihodi vo buxetot;  Slab socio-ekonomski razvoj;  Naru{eno zdravje na naselenieto;  Namalena mo`nost za vrabotuvawe;  Porast na migracija kon pogolemite gradovi;  Namalen ìvoten standard;  Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj.

58 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotinood osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata. Realizacijata na ovoj Planski dokument e od fundamentalno zna~ewe i pretstavuva osnova za negovo ekonomsko oìvuvawe. Sekako, osobeno zna~ajno e za izgotvuvawe na strate{ka ocena, {to e i voobi~aena postapka da se izanalizira opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala onakva kakva {to e. Vo takviot slu~aj realno e da se o~ekuva da ne se promeni fakti~kata sostojba, odnosno da prodolàt trendovite na u{te pogolema pasivizacija na analiziraniot planski region. Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:  Socijalno-ekonomskiot status }e inicira pogolema stagnacija;  Prodolùvawe na trendot migracija;  Nevrabotenosta nema da se namali;  Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;  Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni;  Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina;  Iskoristuvawe na slobodni povr{ini so nelegalni gradbi. So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni aspekti:  Povolna geografska polo`ba;  Dobri mikroklimatski uslovi;  Otvarawe novi rabotni mesta;  Liberalizacija na pazarot so nafteni derivati;  Predvidenata sodrìna }e ovozmoì zgolemen stepen na urbanizacija so maksimalno iskoristuvawe na prostorot, ostvaruvawe na funkcii so direktni ili indirektni ekonomski efekti. Planot se pokaùva kako soodveten bidej}i se nao|a vo blizina na avtopat i sekoja druga namena bi bila nesoodvetna. So realizacija na planot se ovozmoùva lokacijata da prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina ovozmoùva razvoj na ovoj i po{irokiot prostor koj }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija na predloènata programa kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dràvata.

59 7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata sredina

Vakvite pojavi koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, moè da se analiziraat od negativen aspekt, kako i od aspekt na perspektivni, odnosno pozitivni vlijanija. Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koi vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na predvidenata sodrìna od planskiot opfat ne samo {to }e ja zapre ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie tuku i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto.

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektite na lokacijata nadvor od zonata na domuvawe i individualnite stanmbeni objekti ne se o~ekuva da se predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. So

60 implementacijata na planot moè da se predizvikaaat eventualno odredeni negativni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto od aspekt na:  Nepravilno upravuvawe so ìvotnata sredina;  Nepravilno postapuvawe so otpadot i otpadnite vodi. Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskata sodrìna vo planskiot opfat kade }e se implementira planot. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na ìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino }e ima pozitivno vlijanie vrz socio- ekonomskiot razvoj na op{tinata i po{iroko vo stimulirawe na ekonomskite aktivnosti, zgolemuvawe na stapkata na ekonomskiot rast, zgolemuvawe na dohodot po glava na `itel, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura, podobruvawe na infrastrukturata i uredenost na prostorot i zgolemuvawe na kvalitetot na `iveeweto.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotinone se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz ambientniot vozduh. Spored klasata na namena vo planot, ne se o~ekuva da se naru{i kvalitetot na vozduhot. Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od site aspekti na ìvotnata sredina, kako bi se ostvarile povolni uslovi za ~ist vozduh, {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni. Vlijanieto na fugitivnite emisii vo vozduhot od izduvnite gasovi od vozilata }e se

61 ubla`i so planiranoto za{titno zelenilo. Predvidenoto plansko re{enie so obezbeduvawe na za{titno zelenilo i bogato hortikulturno ureduvawe vo i okolu samiot kompleks }e pretstavuva osnova da se o~ekuva deka toa nema da pridonese kon zna~ajni naru{uvawa na kvalitetot na vozduhot vo po{irokoto podra~je ili da dovede do klimatski promeni.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo funkcionalnata faza na pumpnata stanica se o~ekuva zgolemeno nivo na bu~ava od rabotnite aktivnosti kako od zgolemeniot broj na vozila koi }e gravitiraat vo ovoj lokalitet. Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie od vibracii

Vo planskata zada~a za realizacijata na planskiot opfat ne se predvideni dejnosti koj }e produciraat postojani izvori na vibracii.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se sanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go naru{at kvalitetot na okolnoto zemji{te. Pri funkcioniraweto na pumpnata stanica kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi moè da bide naru{en od eventualno nepravilno upravuvawe so otpadot, nepravilnoto rakuvawe i skladirawe na surovinite, maslata i gorivata. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz po~vata

Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetna implementacija na proektot, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl. Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot se predvideni merki i re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }e se generira vo kompleksot. Komunalen otpad moè da se pojavi dokolku rabotnicite koi rabotat ne go otstranat.

62 Eventualni vlijanija vrz po~vata moè da se o~ekuvaat vo slu~aj na nesoodvetno upravuvawe i rakuvawe so otpadnite masla i otpadnite vodi. Vo planskata dokumentacija se predvideni aktivnosti za pravilno upravuvawe so otpadnite vodi. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na po~vata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz predelot

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Na samiot planskiot opfat ne se o~ekuvaat negativni vlijanija na kulturnoto nasledstvo, so ogled deka ne se evidentirani arheolo{ki ili kulturni spomenici. Spored zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno so odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na kulturno nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16, 11/18 i 20/19).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Implementacijata na planot, moè da predizvika odredeni vlijanija vrz florata i faunata, zaradi degradirawe na ìveali{tata. Golem broj na aktivnosti koi bi se odvivale so realizacijata na planskiot opfat moè da predizvikaat naru{uvawe na biolo{kata ramnoteà vo oblastite kade {to tie se odvivaat i da imaat direktno ili indirektno vlijanie. Potencijalni vlijanija moàt da se javat kako rezultat na prekumernata urbanizacija, lo{ata komunalna infrasturktura, nesoodvetnoto deponirawe na otpadni materii i sl. Soglasno Studijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo, izrabotena za potrebite na Prostorniot plan na Republika Makedonija, na prostorot koj e predmet na razrabotka na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralniot pat M-1(A1-E75), m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, nema evidentirano nitu registrirano prirodno nasledstvo. Pocelosna analiza od site aspekti na eventualnite vlijanija vrz biodiverzitetot }e bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot.

63 Vlijanija vrz materijalnite dobra

Vlijanija po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacija na DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, za o~ekuvawe e genererirawe na komunalen otpad. So planskiot dokument predvideno e otpadot soodvetno da se sobira i prevzema. Isto taka, eventualnoto vlijanie vrz po~vata mo`e da se predizvika od nepravilnoto upravuvawe so otpadot, otpadnite masla kako i milta od tretmanot na otpadnite vodi. Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost pri realizacija na planot. Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so izrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.

Vlijanija od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi. Kako mo`ni predizvikuva~i na nesre}i i havarii vo planskiot opfat se transportot na gorivata, nivnoto preto~uvawe i skladirawe. Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide pomala od propi{aniot so {to }e se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite na pristapniot pat mora da bidat zakoseni poradi lesen pristap na poàrnite vozila do objektite. Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr. Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.

64 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od implementacija na planskiot dokument

Za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina e temelna vrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana so Zakonot za ìvotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti koi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da se ispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na planskata dokumentacija. Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva: - Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija; - Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot; - Izvedba na sovremena infrastruktura; - Soodveten tretman na otpadnite vodi; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto; - Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo; - Dosledno sproveduvawe na planot. Sekoe nekontrolirano istekuvawe na naftenite derivati vo ìvotnata sredina pretstavuva mo`nost za nejzino zagaduvawe. Pri takov slu~aj site mediumi na ìvotnata sredina }e bidat pogodeni. Vozduhot preku isparuvawe na derivatite, po~vata preku direkten kontakt so nea i povr{inskite i/ili podzemnite vodi preku izmivawe so do`dovi ili direktno preku isceduvawe na derivatite vo podolnite sloevi na po~vata. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na drvoredi pokraj soobra}ajnicite kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Soglasno Zakonot za urbano zelenilo, procentualnata zastapenost na zelenata povr{ina da se definira so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe zavisno od lokacijata, namenata i goleminata na grade`nata parcela. Vo zonata na bunarot se zabranuva servisirawe na motorni vozila, pasewe na stoka, zakopuvawe na umreni ìvotni, skladirawe na otpad,

65 ispu{tawe na materii koi po svojot sostav se opasni i {tetni, upotreba na agrohemiski sredstva, izgradba na septi~ki jami, kopawe na kanali, izveduvawe na zemjeni raboti i sl. Pri lociraweto na bunarite da se po~ituva Zakonot za vodi za odreduvawe na za{titnite zoni na bunarite. Bidej}i vodosnabduvaweto so tehni~ka voda se vr{i od podzemen bunar, potrebno e da se napravat ispituvawa so koi }e se utvrdi i kvalitetot na vodata, odnosno dali fizi~ko-hemiskite i bakteriolo{ki karakteristiki na vodata }e odgovaraat za soodvetnata namena.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se prepora~uvaat merki za za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Realizacijata na planskiot opfat nema da predizvika vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje. Vo delot na op{ti merki se prepora~uva vospostavuvawe na sistem na sobirawe i regularno otstranuvawe na otpadot, pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe i vo tekot na eventualni grade`ni postapki, istite da se planiraat soodvetno za da se reducira vremeto na koristewe na opremata koja sozdava zgolemena bu~ava. Primenata na site predloèni merki dadeni vo site fazi na planirawe i izvedba na proektite }e ovozmoì eliminirawe na eventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot. Cvrstiot otpad {to bi se javil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa se predlaga (integrirano upravuvawe) organizirano sobirawe i transportirawe do mestoto nameneto za otpad, pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe, izvedba na vodovodni i kanalizacioni mreì i dr. So dosledno sproveduvawe na planot mo`nosta za zagrozuvawe na ~ovekovoto zdravje }e bide svedena na minimum.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava `ivotna sredina i za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe. Za{titata na kvalitetot na atmosferata treba da se ostvaruva preku slednite merki:  Integralna kontrola na zagaduva~ite na atmosferata (me|u koi i izduvnite gasovi od motornite vozila) i nivnoto deluvawe i blagovremeno uka`uvawe na kriti~nite meteorolo{ki pojavi;  Primena na soodvetni tehni~ko-tehnolo{ki merki;  Obezbeduvawe uslovi za efikasno prirodno provetruvawe i koristewe na dominantni vozdu{ni struewa;  Podigawe i oformuvawe na za{titni zeleni pojasi (drvoredi);

66  Podobruvawe na sostojbata so zelenite povr{ini so pravilen raspored na zelenilo. Ovoj planski opfat nema negativno da vlijae vrz ambientalniot vozduh;  Monitoring na emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot;  Izbegnuvawe na koristeweto na fosilnite goriva kako energetski resurs za zagrevawe na objektite;  Koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii;  Upotrebata na ekolo{kite goriva koi momentalno se voveduvaat vo maloproda`ba so nafteni derivati drasti~no }e doprinese za namaluvawe na eventualnite vlijanija po `ivotnata sredina.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

Vo domenot na za{titata na ìvotnata sredina osnovna cel e preku soodvetni planski postavki da se obezbedat uslovi za nepre~en razvoj so istovremeno ~uvawe na kvalitetot na sredinata za ìvot i rabota. Za ostvaruvawe na navedenata cel, postavkite i potrebite od za{tita na sredinata se vgraduvaat vo site domeni na urbanisti~koto planirawe preku proverka i izgotvuvawe na sovremeni standardi i normativi. So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Merkite za namaluvawe na vlijanijata se primena na nezagaduva~ki dejnosti, sovremeni tehniki i instalacii, upotreba na obnovlivi izvori na energija, upotreba na ekolo{ki goriva za prevoznite sredstva, podigawe na za{titni zeleni pojasi vo i okolu krugot na planskiot opfat.

- Merki za namaluvawe na bu~ava

Emisijata na bu~ava kon okolinata treba da bide vo ramkite na propi{anite grani~ni vrednosti. Pra{aweto za namaluvawe na problemite na bu~avata od avtopatot treba da se re{ava so obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi ili formirawe na zeleni koridori. Vo sklop na podobruvawe na uslovite za rabota i prestoj eden od bitnite faktori e podigaweto na zeleni nasadi vo lokalitetot i vo negovoto neposredno okru`uvawe. Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e se sprovedat.

- Merki za za{tita od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika vibracii poradi {to vo ovaa faza nema da se vovedat nekoi posebni merki za za{tita od vibracii.

67 - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na vodite

Vo smisol na za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi potrebno e vodonepropusna kanalizacija za odvodnuvawe na otpadnite vodi. 1. Za{tita na proto~nite i podzemnite vodi ima prioritet i so soodvetno tehni~ko tehnolo{ki zafati (izgradba na kanalizacioni sistemi, soodveten tretman na otpadni vodi, redovna kontrola na sostojbite na vodata i nejziniot kvalitet i dr.); 2. Neutralizirawe na {tetnite otpadni materii pred ispu{tawe vo kanalizaciona mre`a. Potrebnite koli~ini na sanitarna voda }e bidat obezbedeni od bunar. Odveduvaweto na fekalnite vodi na predmetnata grade`na parcela se planira da se izvede so priklu~uvawe na postojnata kanalizaciona mre`a. Na lokacijata treba da bidat postaveni separatori zaradi pre~istuvawe na atmosferskata voda, za tretman na otpadni vodi (za oddeluvawe na masleni materii) pred da bidat ispu{teni po sloboden pad po terenot. Odvoenite masleni materii potoa treba da se crpat i nosat na ponatamo{en tretman vo dogovor so licenciran praven subjekt. Imaj}i vo predvid deka so planot e definirana komunalnata infrastruktura ima garancii deka podzemnite i povr{inskite vodi }e bidat za{titeni od zagaduvawe. Sobiraweto i deponiraweto na otpadnite materii da se odlagaat vo najbliskata sanitarna deponija preku licenciran praven subjekt.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. - Tvrdiot otpad }e se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie }e vr{i evakuacija; - Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto. Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi: - integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija; - potencijalno zamastenite vodi vo krugot na rabotnite zoni, koi {to imaat manipulativni povr{ini, soobra}ajnici i parkinzi, preku prelivni re{etki, so poseben drenaèn sistem da se sprovedat do talo`nik na separator na maslo i masti kade }e se izvr{i niven tretman; - milta od ta`nicite, preku predviden i odreden vremenski interval da se iznese i da se postapi soglasno Glava V od Zakonot za upravuvawe so otpad.

68 Za ~ista i nezagadena po~va treba da se obezbedi pogolema kontrola pri upotrebata na sredstvata, materijalite i surovinite koi }e se koristat vo prometot i raboteweto na objektite.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Vo planiraweto na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. Za{titata na prirodata ja opfa}a i za{titata na biolo{kata raznovidnost. [to se odnesuva do izrabotkata na planot zaradi obezbeduvawe na zdrava ìvotna sredina }e bidat organizirani objekti soglasno propisite, normite i standardite koi }e pridonese za za{tita na vozduhot, vodite, zemji{teto i drugite elementi na ìvotnata sredina i priroda, so maksimalna za{tita na prirodnite vrednosti i retkosti vo planskiot opfat. Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Dokolku pri izrabotka na Dràvnata urbanisti~ko-planska dokumentacija ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodno nasledstvo koe bi moèlo da bide zagrozeno so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se predvidat merki za za{tita na prirodnoto nasledstvo:  Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na site objekti koi bi moèle da bidat predloèni i proglaseni kako prirodno nasledstvo;  Zabrana za vr{ewe na kakvi bilo stopanski aktivnosti koi ne se vo soglasnost so celite i merkite za za{tita utvrdeni so pravniot akt za proglasuvawe prirodnoto dobro ili Prostorniot plan za podra~je so specijalna namena;  Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejza`;  Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prezemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;  Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetni institucii vo okruùvaweto;  Po~ituvawe na na~elata za za{tita na prirodata soglasno Zakonot za za{tita na prirodata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vo nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot. Planskata realizacija so obezbeduvawe na za{titni pojasi so

69 visoko i nisko zelenilo samo }e go nadopolni predelot vo pozitivna smisla. Zatoa ne se predvideni nikakvi merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Implementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za vlijanijata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16, 11/18 i 20/19) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes. Soglasno podatocite od Ekspertniot elaborat za za{tita na kulturnoto nasledstvo i Arheolo{kata karta na R. Makedonija na podra~jeto na opfatot ne postoi kulturno nasledstvo, nitu dobra za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mera da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. Vo slu~aj na istekuvawe na maslo od mehanizacijata na okolnoto zemji{te, zagadenata po~va da bide otstraneta i soodvetno dislocirana, soglasno zakonskite propisi od oblasta na upravuvaweto so otpadot. Za cvrstiot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri za otpadoci, opredeluvawe na punktovi za sobirawe na otpadot. - Tvrdiot otpad da se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie da vr{i evakuacija; - Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto. Ovie elementi }e ovozmoàt spre~uvawe na zagaduvaweto na po~vite i na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnata sredina voop{to.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata dokumentacija, {to }e ovozmo`at minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo funkcionalnata faza.

70 - Merki za za{tita i spasuvawe

Merkite za za{tita i spasuvawe se ostvaruvaat preku organizirawe na dejstva i postapki od preventiven karakter, koi gi podgotvuva i sproveduva Republikata preku organite na dr`avnata uprava vo oblasta za koi se osnovani. Merkite za za{tita i spasuvawe zadol`itelo se primenuvaat pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot, vo planovite kako i pri izgradba na objekti i infrastruktura, soglasno Uredbata za na~inot na primenuvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planirawe i ureduvawe na prostorot i naselbite, vo proektite i izgradba na objektite („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05), kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled. Merkite za za{tita i spasuvawe se odnesuvaat na za{tita od prirodni nepogodi i drugi nesre}i, vo mir i vo vojna i od voeni dejstvija.

- Merki za za{tita od po`ar

Vo objektite predvideni so planot vo smisla na merki na za{tita od poàr, odreden broj lica vr{at nekoja dejnost redovno ili vremeno i vo koi moàt da prestojuvaat podolgo ili pokratko vreme i drugi lica kako na primer posetiteli i drugi. Soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18), merkite i aktivnostite za za{tita na ìvotot i imotot na lu|eto od poàri, opfa}aat otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na poàri, otkrivawe, spre~uvawe na {irewe i gasewe na poàri, utvrduvawe na pri~inite za nastanuvawe na poàr, kako i davawe na pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani od poàr. Poradi toa, predvideni se slednite planski merki za za{tita od poàr:  Objektite vo ramkite na urbaniot opfat da se predvideni so ognootporni materijali;  Pri planiraweto da se vodi smetka za obezbeduvawe na dovolni rastojanija me|u objektite;  Site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide pomala od propi{aniot so {to se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto;  Soobra}ajnicite da se so dovolna {irina, a potrebno e da se izvedat so zadovoluva~ki osovinski pritisok {to ovozmoùva nepre~eno i brzo dvièwe na protivpoàrnite vozila;  Dolìnata na razdelniot pojas (oddale~enosta na benzinskata stanicata od soobra}ajnicata) zavisi od klasata na patot, a minimalnoto rastojanie iznesuva 5 metri;  Rastojanieto od prese~nata to~ka na rabot na razdelniot pojas i oskata na pristapnata soobra}ajnica do najbliskiot tank na

71 stanicata e minimum 10m, a koga postoi odvoen del za tovarni vozila - minimum 25m do najbliskoto mesto za to~ewe;  Pri planirawe na hidrantskata mreà potrebno e da e obezbedeno dovolno koli~ina na voda za gasnewe na poàri;  Potrebno e sekoj rabotnik za vreme na raboteweto striktno da go po~ituva vostanoveniot raboten proces i pri napu{taweto na rabotnoto mesto treba da vodi grià za redot i ~istotata na rabotnoto mesto;  Site otpadoci, posebno gorlivite treba da se otstranuvaat od prostoriite na objektite i da se sobiraat vo metalni zatvoreni ko{nici koi zadolìtelno treba da se praznat sekoj den po zavr{uvaweto na rabotnata smena;  Zapallivite te~nosti moàt da se smestuvaat i ~uvaat isklu~itelno vo sadovi izgradeni za taa namena;  Preto~uvawe na zapalivi te~nosti i gasovi moàt da vr{at samo stru~ni lica i so sredstva posebno opredeleni za taa namena;  Pogolema koli~ina zapalivi te~nosti moàt da se ~uvaat spored propi{ani normi samo vo za toa, posebno izgradenite skladi{ni rezervoari;  Otpadnite zapalivi te~nosti ne smeat da se ispu{taat vo kanalizacionata mreà;  Site izlezi i premini mora da bidat sekoga{ i vo sekoe vreme slobodni za nepre~eno pominuvawe. Popre~uvawe na ovie mesta e zabraneto;  Elektri~nite instalacii i uredi vo site delovi na skladot mora da bidat izvedeni spored tehni~kite propisi. Vo slu~ai na nastanuvawe gre{ki (defekti) na elektri~nite instalacii i uredi, popravka moàt da vr{at samo lica so soodvetna kvalifikacija i stru~na osposobenost;  Pristapnite pati{ta okolu objektot i rezervoarite, vo sekoe vreme treba da bidat proodni za nepre~en pristap na protivpoàrnata tehnika, vo slu~aj na potreba;  Rabota so napravi za se~ewe, zavaruvawe i lepewe moè da se vr{i otkako prethodno }e se izvr{at podgotovki i obezbeduvawe na rabotnoto mesto za izvr{uvawe na takov vid rabota;  Periodi~nite pregledi i ispituvawa na jakostrujnite elektri~ni instalacii, gromobranskata instalacija, sigurnosnite uredi od ma{inskite instalacii i site drugi sigurnosni uredi i instalacii da se vr{at spored tehni~kite propisi i pravilata usvoeni so pravilata na tehni~kata praktika;  Pri nastanuvawe poàr treba da se postapi spored upatstvata za dejstvuvawe, odnosno da dejstvuva lokalnata samouprava ili da se povika protivpoàrnite edinici na gradot Negotino, a do nivnoto doa|awe da se za~uvaat mirot i prisebnosta i da se prezemat merki za lokalizirawe na poàrot, spasuvawe na zagrozenite lica, za iznesuvawe na eksplozivni i na drugi opasni materii;  Uredite, opremata i sredstvata za gasnewe na poàri mora sekoga{ da se ispravni za da moàt vo slu~ai na potreba, brzo i efikasno da se upotrebat;

72  Napravite za gasnewe poàri ne smeat da se upotrebuvaat za drugi potrebi osven za gasnewe poàri, za obuka i za eventualni drugi elementarni nepogodi, a na niv treba da stoi upatstvo za upotreba i rakuvawe;  Vo site prostorii na objektite, aparatite za gasnewe poàri mora da bidat postaveni na voo~livi i lesno pristapni mesta, naj~esto do vlezno-izleznite vrati;  Sekoj rabotnik mora da bide zapoznat so opasnostite od poàr i merkite za za{tita od poàr i mora da e obu~en za upotreba na protivpoàrnite aparati, hidrantite i da rakuva so drugite uredi koi se koristat za gasnewe poàri. Vo odnos na za{titata od poàri potrebno e so proektite da se re{i gromobranskata instalacija so cel da nema pojava na zgolemeno poàrno optovaruvawe. Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita i spasuvawe, Zakonot za poàrnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18) i drugite pozitivni propisi so koi e regulirana ovaa oblast. Vo odnos na za{titata od poàri pri izrabotkata na Osnovniot proekt }e se re{i i gromobranskata instalacija so cel da nema pojavi na zgolemeno poàrno optovaruvawe. Soglasno Pravilnikot za izgradba na stanici za snabduvawe so goriva na motorni vozila i skladirawe i preto~uvawe na gorivata (Sl. list na SFRJ br. 27/71 i br. 29/71) izdvoeni se tri zoni za za{tita od poàr i eksplozii i zoni na opasnost:  I Zona, ja opfa}a vnatre{nosta na rezervoarot i oknoto vo koe se smesteni priklu~oci za polnewe;  II Zona, go zafa}a prostorot okolu oknoto so radius od 3 m i visina od 1m nad terenot i prostorot okolu avtomatot za to~ewe na gorivo so radius od 2,5m i viso~ina od 1m nad terenot;  III Zona, go opfa}a prostorot nad okolniot teren so {iro~ina od 5m mereno horizontalno od rabot na zonata II i visina 0,5m mereno od po~vata.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Za{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite planovi vo tekot na planiraweto na prostorot. Spored postojnite analizi i dobienite rezultati za seizmi~nost na mesnoto podra~je spored o~ekuvanite dejnosti na zemjotresi vo idnina, osnoven stepen na seizmi~ki itenzitet vo podra~jeto iznesuva 8° po MKS. Definirawe na seizmi~ki hazard vsu{ost pretstavuva definirawe na ekonomsko-tehni~ki kriteriumi za prifatlivo nivo na bezbedenost na grade`nata konstrukcija za razli~ni materijali na objektite. Za da se izbegne seizmi~kiot hazard potrebno e gradbata da se gradi spored parametrite i kriteriumite za seizmi~ka gradba. Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa bilo od zemjotres ili od vozdu{en voen udar, planiranoto re{enie na uli~nata mre`a obezbeduva:  brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto (nema tesni grla);

73  brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila;  nepre~ena intervencija;  {tetite da se svedat na minimum;  brza sanacija na posledicite.

- Merki za za{tita od tehnolo{kite katastrofi

Pod tehni~ki katastrofi se podrazbiraat poàri, eksplozii, kontaminacija na vozduhot i vodata, hemiski zagaduvawa i drugi nesre}i i drugi pri~ini koi moàt da dovedat do masovni nesre}i, gubitoci na ~ove~ki ìvoti i materijalni bogatstva. Po odnos na za{tita od tehnolo{ki katastrofi treba da se prevzemat site merki za za{tita so izrabotka na proektna dokumentacija i izgotvuvawe na soodvetni elaborati za za{tita.

74 9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto. Osnovni celi na planot za monitoring se:  Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;  Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;  Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;  Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;  Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;  Minimizirawe na otpadot i negova selekcija;  Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa ~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv. Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite. So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. [to se odnesuva do izrabotkata na DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot. Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata. So ovoj plan }e se ovozmoì:

75  Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;  Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;  Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;  Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na `ivotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

76 10. Netehni~ko rezime

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na negativnite vlijanija. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj. Urbanisti~ko planskata dokumentacija so koja se ureduva predmetniot planski opfat e Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino. Istata se izrabotuva vrz osnova na odobrena Planska programa od strana na Ministerot za transport i vrski, Potvrda za zaverka br. 24-9618/3 od 02.10.2018 godina, a vo soglasnost so ^len 47 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18), Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) i so sodrìna soglasno Pravilnikot za pobliska sodrìna, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planskite dokumentacii i arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt i sodrìna, formata i na~inonot na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15). Osnovna cel na ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija e preku:  racionalno ureduvawe i iskoristuvawe na prostorot;  podignuvawe na humanosta vo prostorot i nadminuvawe na urbanite barieri na licata so invaliditet;  oddr`liv razvoj;  za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata;  za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo;  za{tita od voeni razurnuvawa, od prirodni i tehnolo{ki katastrofi i havarii (za{tita i spasuvawe);  javnost vo postapkata za donesuvawe i sproveduvawe na planovite;  vgraduvawe propratni sodrìni na osnovnata namenska upotreba na zemji{teto i  po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo planiraweto i ureduvaweto na prostorot,

77 da gi definira arhitektonsko-urbanisti~kite parametri za realizicija na planiranite gradbi na planiranata grade`na parcela, da ja definira osnovnata klasa na namena, kako i na~inite na upotreba na zemji{teto, a soglasno aktuelnata pozitivna zakonska legislativa od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe. Dopolnitelno, so Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija }e se predizvikaat pozitivni impulsi i efekti vrz celokupnoto neposredno opkruùvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot, kako i ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila. Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, zafa}a povr{ina od 1,64ha, i negovata mestopolo`ba e ograni~ena na povr{inata na katastarski parceli so KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovite od katastarskite parceli koi mu pripa|aat na magistralniot pat A1(M1-E75) i toa soodvetno: KP br. 3155, 3216, 315/3, 3186/2, 3193/2, 3662/1, 3184/2, 3162/2, 3194, 3229, 682/4, 683/2, 682/2, 687/2, 698/2, 694/2, 693/2 i 692/2 m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino. Ju`nata granica na planskiot opfat e definirana od osovinata na magistralniot pat A1 (M1-E75) od kade e planiran vlez i izlez vo grade`nata parcela. Soglasno toa, vo ramki na predmetniot planski opfat, formirana e edna grade`na parcela od katastarski parceli so br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, so vkupna povr{ina od 4024,19m2. Vo ramkite na ovaa grade`na parcela, predvidena e utvrdena povr{ina za gradba od 1321,51m (0,13ha). Poradi zna~eweto na ovoj prostor, mo`nostite za poracionalna iskoristenost na zemji{teto, predvidena e katnost koja soodejstvuva so urbanata matrica, uli~nite frontovi i mestopolo`bata na lokalitetot, a se vo sklad so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Zemeno predvid deka stanuva zbor za objekt od komunalnata suprastruktura, planiranata visina na gradbata e definirana na 6,4m, prizemna po katnost. So Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se definira i osnovnata klasata na namena na grade`noto zemji{te i gradbite. Osnovnata klasa na namena e definirana vo soglasnost so Uslovite za planirawe na prostorot, a soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo ~ij{to planski opfat spa|a predmetniot planski opfat za koj se izrabotuva ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, so teh. br. Y09516 od Juli 2016 godina (izraboteni od Agencijata za planirawe na prostorot), zaedno so Re{enie za uslovi za planirawe br. 15-4741/2 od 22.07.2016 godina, kako i soglasno ^len 28 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ

78 br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) i namenata e utvrdena kako: Infrastruktura - grupa na klasa na nameni E:  Komunalna suprastruktura (benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti) - osnovna klasa na namena E2. So Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, }e se definiraat arhitektonsko-urbanisti~kite parametri za izgradba na benzinska pumpna stanica, vklu~itelno so pridru`ni i uslu`ni objekti, a vo soglasnost so ~len 3 od Pravilnikot za tehni~ki elementi za izgradba i rekonstrukcija na javni pati{ta i na objekti na patot („Sl. Vesnik na RMˮ br. 110/09, 114/09, 26/10, 124/10, 163/10, 94/11, 146/11 i 09/17). To~nata prostorna dispozicija i organizacija na site gradbi }e bide razrabotena so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, a nivnata soobra}ajna povrzanost so Osnoven soobra}aen proekt, dvete kako naredni etapi vo razrabotka na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija, predmet na ovaa Planska programa. Za nea, vo ramkite na planskiot opfat, predmet na ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, ne se predviduva kompatibilna klasa na namena. To~nata prostorna dispozicija i organizacija na site gradbi }e bide razrabotena so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, a nivnata soobra}ajna povrzanost so Osnoven soobra}aen proekt, dvete kako naredni etapi vo razrabotka na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija, predmet na ovaa Planska dokumentacija. Za nea, vo ramkite na planskiot opfat, predmet na ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, ne se predviduva kompatibilna klasa na namena. Soglasno ~len 49 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), procentot na izgradenost e urbanisti~ka veli~ina koja ja pokaùva gustinata na izgradenost, odnosno kolkav del od grade`noto zemji{te e zafaten so gradba. Vo planskiot opfat na predmetnata Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, vo ramki na grade`nata parcela e utvrden delot od istata vo koj se predviduva gradewe na benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti, maksimalniot procent na izgradenost iznesuva 32,84% soglasno utvrdenata namena. Soglasno ~len 50 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), koeficientot na iskoristenost na zemji{teto e urbanisti~ka veli~ina koja go pokaùva intenzitetot na izgradenost na grade`noto zemji{te. Vo planskiot opfat na predmetnata Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija ovaa planska odredba iznesuva 0,33. So planot se utvrduvaat i planskite re{enija za infrastrukturata. Na ovoj prostor uslovenosta od programskite barawa i postojnata sostojba zna~itelno gi diktira planskite re{enija za soobra}ajnicite, za fekalnite i atmosferskite infrastrukturni vodovi, kako i za

79 elektri~nata i elektronsko-komunikaciskata infrastruktura, koi se vo direktna zavisnost od uli~nata mreà, pored koja se vodat. Soobra}ajnata infrastruktura e so sreden stepen na realizacija i vo momentot istata e pretstavena od postojniot Magistralen pat A1 (M1 - E75). So predmetnata Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija se planira soobra}aen pristap do lokalitetot preku magistralniot pat A1 (M1-E75) vo pravec od Demir Kapija kon Negotino. Za vlez i izlez vo planiranata grade`na parcela se planiraat lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe od avtopatot. So ogled na navedenata kategorija na dràvniot pat - avtopat, potrebno e da se predvidat dopolnitelni soobra}ajni lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe za vleguvawe i izleguvawe vo i od zonata na opfat. Presmetkata na soobra}ajnite lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe na Avtopatot A1, delnica Demir Kapija-Negotino se pravi spored slednite parametri:

Soglasno so prethodnite presmetki, vkupnata dolìna na soobra}ajnata lenta za zabavuvawe (izlivawe) iznesuva 295,0m (zakosen del 80,0m i prav del 215,0m), a na lentata za zabrzuvawe (vlivawe) iznesuva 400,0m (zakosen del 80,0m i prav del 320,0m). Dopolnitelno, od aùriranata geodetska podloga i uvidot na lice mesto, utvrdeno e deka vo dolìna od 1,0km od po~etokot na lentata za zabavuvawe vo pravec kon Demir Kapija, odnosno od krajot na lentata za zabrzuvawe vo pravec kon Negotino, nema izgradeni, nitu planirani povr{inski odnosno denivelirani krstosnici na magistralniot pat A1 (M1-E75) so drugi patni pravci, nitu pak druga izvedena PUO, so {to celosno se zadovoleni planskite odredbi od ~len 313 od Pravilnikot za tehni~ki elementi za izgradba i rekonstrukcija na javni pati{ta i na objekti na patot („Sl. Vesnik na RMˮ br. 110/09, 114/09, 26/10, 124/10, 163/10, 94/11, 146/11 i 09/17).

80 Soglasno aùriranata geodetska podloga, magistralniot pat A1 (M1-E75) vo delot pred planiranata grade`na parcela, ima izvedena regulaciona {iro~ina:  kolovozna lenta (pravec Demir Kapija - Negotino) - 10,5m (2h3.75m soobra}ajni lenti za dvièwe i 1h3,0 soobra}ajna lenta za prinudno zapirawe)  razdelno zelenilo od 4,0m  kolovozna lenta (pravec Negotino - Demir Kapija) - 10,5m (2h3.75m soobra}ajni lenti za dvièwe i 1h3,0 soobra}ajna lenta za prinudno zapirawe). So soobra}ajnoto re{enie na Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino, a vo soglasnost so Pravilnikot za tehni~ki elementi za izgradba i rekonstrukcija na javni pati{ta i na objekti na patot („Sl. Vesnik na RMˮ br. 110/09, 114/09, 26/10, 124/10, 163/10, 94/11, 146/11 i 09/17) i Zakonot za javni pati{ta („Sl. Vesnik na RMˮ br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 187/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16, 71/16 i 163/16) kolovoznite lenti za usporuvawe i zabrzuvawe }e se planiraat so regulaciona {iro~ina od 3,50m. Istite }e se planiraat vo delot na za{titniot pojas, na zemji{te vo dràvna sopstvenost. Sekoe pro{iruvawe na postojnata regulaciona {iro~ina na kolovozot vo pravec Demir Kapija - Negotino, kako i celokupnata realizacija na benzinskata pumpna stanica, }e bidat na tovar na Investitorot. Vo planskata dokumentacija, soglasno ^len 40 od Zakonot za javni pati{ta („Sl. Vesnik na RMˮ br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 187/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16, 71/16 i 163/16), vcrtan e za{titniot pojas na avtopatot so {iro~ina od 40 metri, kako i za{titniot pojas na op{tinskiot pat Negotino - Demir Kapija so {iro~ina od 10 metri, koj ne vleguva vo ramki na planskiot opfat, no se nao|a vo negova neposredna blizina. Soglasno stav 2 od navedeniot ~len, vo za{titniot pojas na javnite pati{ta, nadvor od naseleni mesta, moàt da se gradat objekti vo funkcija na patot koi sluàt za potrebite na vozilata i patnicite, i toa: benziski pumpni stanici so stanici za to~ewe na TNG vo motornite vozila, avtoservisi i vulkanizeri, pomo{ na pati{tata, moteli, restorani, parkirali{ta i odmorali{ta i vidikovci so pridru`ni objekti (javno VC i tu{ kabini) i objekti za proda`ba na bezalkoholni osveìtelni pijaloci i ladni sendvi~i. Vo fukcija na dokaùvawe na opravdanosta na ovaa planska dokumentacija, a po barawe na Minsiterstvoto za transport i vrski br. 24-4822/1 od 23.04.2018 godina, izraboteno e Idejno soobra}ajno re{enie za soobra}aen priklu~ok na benzinska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino na magistralen pat A1 (M1-E75) za izrabotka na predmetnata DUPD. Istoto e dostaveno so del.br.0802-99/2 od 11.05.2018 godina do JP Dràvni

81 Pati{ta na soglasnost. Soodvetno, dobieno e Izvestuvawe br. 10-5506/2 od 22.05.2018 godina, so koe se potvrduva deka JP DP nema zabele{ki po planskata programa za predmetnata DUPD. Stacionarniot soobra}aj, odnosno parkiraweto na motornite vozila, se predviduva da se re{i soglasno ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RMˮ br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), soglasno koj potrebniot broj parking mesta se utvrduva so proektna dokumentacija vo zavisnost od potrebite za gradbata i specifi~nite uslovi koi proizleguvaat od nejzinata namena. Potrebniot broj na parking mesta, soodvetno na toa }e se utvrdi pri ponatamo{na razrabotka na planskata dokumentacija so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, zavisno od tehni~ko-tehnolo{kite karakteristiki na poedinite gradbi. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od JP Komunalec - Negotino, dopis br. UP1-08-69/2 od 13.06.2016 godina, vo neposredna blizina na planskiot opfat minuva potisen cevkovod F140 koj ja nosi vodata od bunarot do rezervoarot vo selo Tremnik. Soglasno navedeniot dopis, na predmetniot cevkovod ne e dozvoleno priklu~uvawe na individualen potro{uva~. Imaj}i go ova vo predvid, snabduvaweto so sanitarna i tehnolo{ka voda na predmetnata grade`na parcela se planira da se izvede od sopstveni bunari so izvedba na soodvetna vnatre{na razvodna mreà, koja }e bide predmet na razrabotka vo Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Obezbeduvawe na hidrantska voda }e bide ostvareno preku zafa}awe na sanitarnata voda i toa so instalacija na nadvore{na hidrantska mreà, koja }e bide predmet na ponatamo{na razrabotka so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekt. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od JP Komunalec - Negotino, dopis br. UP1-08-69/2 od 13.06.2016 godina, vo neposredna blizina na planskiot opfat minuva fekalna kanalizacija F315. Sledstveno, odveduvaweto na fekalnite vodi na predmetnata grade`na parcela se planira da se izvede so priklu~uvawe na postojnata kanalizaciona mreà. Pozicijata na gradbite, vklu~itelno i pozicijata na vnatre{nata razvodna mreà, }e bide predmet na razrabotka vo Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od JP Komunalec - Negotino, dopis br. UP1-08-69/2 od 13.06.2016 godina, vo ramki na planskiot opfat i negova neposredna blizina nema postojna nitu planirana atmosferska kanalizaciona mreà. Imaj}i go ova vo predvid, a zavisno od tehni~ko-tehnolo{kiot proces koj }e se odviva vo grade`nata parcela i koj }e bide utvrden so Arhitekotnsko- urbanisti~ki proekt pri ponatamo{na razrabotka na predmetnata planska dokumentacija, odveduvaweto na atmosferskite vodi na predmetnata grade`na parcela, se planira da se izvede vo popivatelni bunari so prethodno soodvetno tretirawe preku mehani~ko otstranuvawe na pesokta so peskolov. Pozicijata na gradbite, vklu~itelno i pozicijata na vnatre{nata razvodna mreà, }e bide predmet na razrabotka vo Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od EVN Makedonija AD Skopje, KEC Kavadarci br.24-1229/2 od 23.05.2016 godina, vo

82 neposredna blizina na predmetniot planski opfat minuva srednonaponski kabelski vod. Soglasno izvestuvawe od AD MEPSO br.02-2990/1 od 16.05.2016 godina, navedeno e deka predmetniot planski opfat ne se vkrstuva so 110kV i 400kV objekti vo sopstvenost na AD MEPSO. Soglasno izvestuvawe od AD Elektrani na Makedonija – Skopje, Direkcija br.08-4004/2 od 16.06.2016 godina, navedeno e deka na predmetniot planski opfat AD ELEM nema postojni i planirani instalacii i objekti, odnosno ne raspolaga so bilo kakvi podatoci i informacii za toj planski opfat. So predmetnata planska dokumentacija se planira priklu~uvawe na predmetnata grade`na parcela na elektro-distributivnata mreà so planirana elektro - energetska mreà, a vo soglasnost so uslovite koi }e gi utvrdi EVN Makedonija AD Skopje, KEC Kavadarci. Vnatre{niot razvod na elektro-energetskata infrastruktura }e se utvrdi pri ponatamo{na razrabotka na predmetnata planska dokumentacija so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje, br. 07-207225/1 od 23.05.2016 godina, vo ramkite na predmetniot planski opfat nema postojni TK instalacii. Soglasno podatocite i informaciite dobieni od Agencija za elektronski komunikacii, br. 1404-1969/2 od 19.05.2015 godina, na poso~enata lokacija Agencijata nema podatoci za izgradeni javni elektronski komunikaciski mreì i sistemi. So predmetnata planska dokumentacija, a soglasno barawe od Makedonski Telekom AD - Skopje predviden e koridor za kabelska komunikaciska infrastruktura od strana na pristapniot pat, od pravec na s. Tremnik. Vnatre{niot razvod na telekomunikaciskata infrastruktura }e se utvrdi pri ponatamo{na razrabotka na predmetnata planska dokumentacija so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Procentot na ozelenetost vo ramkite na novo-formiranata grade`na parcela e planirano da iznesuva minimum 20%, soglasno Zakonot za urbano zelenilo („Sl. Vesnik na RMˮ br. 11/18 i 42/20). Na~inot na ureduvawe na prostorot vo ramkite na grade`nata parcela, }e bide utvrden so ponatamo{na razrabotka na predmetnata Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva: - Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija; - Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot; - Izvedba na sovremena infrastruktura; - Soodveten tretman na otpadnite vodi; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

83 - Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo; - Dosledno sproveduvawe na planot. Sekoe nekontrolirano istekuvawe na naftenite derivati vo ìvotnata sredina pretstavuva mo`nost za nejzino zagaduvawe. Pri takov slu~aj site mediumi na ìvotnata sredina }e bidat pogodeni. Vozduhot preku isparuvawe na derivatite, po~vata preku direkten kontakt so nea i povr{inskite i/ili podzemnite vodi preku izmivawe so do`dovi ili direktno preku isceduvawe na derivatite vo podolnite sloevi na po~vata. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na drvoredi pokraj soobra}ajnicite kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Soglasno Zakonot za urbano zelenilo, procentualnata zastapenost na zelenata povr{ina da se definira so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe zavisno od lokacijata, namenata i goleminata na grade`nata parcela. Vo zonata na bunarot se zabranuva servisirawe na motorni vozila, pasewe na stoka, zakopuvawe na umreni ìvotni, skladirawe na otpad, ispu{tawe na materii koi po svojot sostav se opasni i {tetni, upotreba na agrohemiski sredstva, izgradba na septi~ki jami, kopawe na kanali, izveduvawe na zemjeni raboti i sl. Pri lociraweto na bunarite da se po~ituva Zakonot za vodi za odreduvawe na za{titnite zoni na bunarite. Bidej}i vodosnabduvaweto so tehni~ka voda se vr{i od podzemen bunar, potrebno e da se napravat ispituvawa so koi }e se utvrdi i kvalitetot na vodata, odnosno dali fizi~ko-hemiskite i bakteriolo{ki karakteristiki na vodata }e odgovaraat za soodvetnata namena. Vo izve{tajot za Strategiskata ocena za ìvotna sredina se zemeni se detali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanija za ìvotnata sredina. Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:  Postojnata sostojba na planskiot opfat;  Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.  Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;  Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;  Planot za monitoring na ìvotnata sredina. Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i

84 pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki. Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

85 11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18); 2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05); 3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S, procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07); 8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08); 9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18); 10. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15); 11. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04); 12. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16); 13. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 14. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99); 15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 16. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 134/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15, 39/16, 63/16 i 31/20); 17. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);

86 18. Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15); 19. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93); 20. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16, 11/18 i 20/19); 21. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18); 22. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13, 25/13, 137/13, 164/13, 158/14, 15/15, 129/15, 192/15, 30/16 i 27/18).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo `ivotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 3. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES 4. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so Direktivata 2003/73/ES 5. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata 2455/2001/ES 6. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 7. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000. 8. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007) 9. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES 10. Direktiva za Strate{ka ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES) 11. Direktiva za pristap na informacii za `ivotnata sredina (2003/4/ES)

Dodatok

Izvestuvawa

90 Koristena literatura

 Prostorniot plan na RM, 2004;  Planska dokumentacija za DUPD za benziska pumpna stanica so pridru`ni i uslu`ni objekti na magistralen pat M1 (A1-E75), na KP br. 3154/1, 3154/2, 3161, kako i delovi od KP br. 3155 i 3216, m.v. Suvo Grlo, KO Tremnik, op{tina Negotino;  Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;  Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;  Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008  Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;  Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006  Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;  Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;  Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;  Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;  Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);  Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;  Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;  Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;  Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;  Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);  Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);  Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);  Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);  Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);  EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);  Dostapni iskustva i praktiki.