IZTOK JELEN, ŠAHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE OKTOBER 2006
ŠAH IN PRIMERJALNA ANALIZA STANJA ŠAHA V SLOVENIJI
Pri čujo či članek je eden izmed ve č prispevkov posameznih članov delovne skupine ministrstva za šolstvo in šport – za umestitev šaha v slovenskem športnem prostoru, katerih besedila so obravnavana v okviru njenega delovanja. V prispevku so poleg javno dostopnih gradiv, navedenih v virih na koncu članka, uporabljeni tudi nekateri pisni podatki, ki so jih, namensko za predstavitev šahovskega podro čja ministrstvu, posredovali šahovski delavci Primož Kokalj (statistika), Marjan Šemrl (dopisni šah), Marko Klasinc (problemski šah) in Oskar Orel (splošno). Naslov članka je glede na prispevek, ki je bil obravnavan v omenjeni delovni skupini, spremenjen. Dopisano 16. decembra 2006
Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji KAZALO
stran: 1. Opis tematskega podro čja šah 3
a. Nastanek, razvoj in širjenje šaha 3 b. Kaj je šah? 3 c. Oblike šahovske kulture, šahovske zvrsti in tekmovalne discipline 4 d. Pedagoška in psihosocialna funkcija šahovske igre 4 e. Šah in šport in šah kot šport 5 f. Svetovna prvenstva in olimpijade. Vrednotenje šahovskih uspehov. 6 g. Šahovsko spopolnjevanje in treniranje 7 h. Misleci in umetniki o šahu 8
2. Razvoj in uspehi slovenskega šaha 10 Statisti čni podatki Šahovske zveze Slovenije – stanje 2006 11
3. Status šaha 13
4. Organiziranost 14
5. Financiranje 15
6. Tekmovalni sistem 16
7. Registracija, kategorizacija, rejtingiranje in razvrš čanje šahistov 17
8. Vzgoja, izobraževanje in treniranje obetavnih šahistov 18
9. Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev 20
10. Šah v šolskem in razvojno-raziskovalnem sistemu 21
11. Informacijska, publicisti čna in izdajateljska dejavnost 23
12. Prostori za izvajanje šahovske dejavnosti. Šahovski dom. 24
13. Nekatere dolo čbe v krovnih aktih, ki se kažejo kot neprijazne do 25 šahovskega razvoja
14. Povzetek zna čilnosti, posebnosti in druga čnosti šaha, v primerjavi z 27 ostalim športom
POVZETEK 29
Viri 30
2/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
1. OPIS TEMATSKEGA PODRO ČJA ŠAH
a. NASTANEK, RAZVOJ IN ŠIRJENJE ŠAHA
Šah v današnjem pomenu besede je nastal iz prejšnjih, 4000 let starih praoblik te igre, v 6. in 7. stoletju na Kitajskem in v Indiji, kot proizvod takratne znanosti – model naravnih gibanj in procesov v vesolju, prenesen na šahovnico. Nova igra se je za čela naglo širiti proti zahodu: po perzijskem in arabskem obdobju je na prelomu tiso čletja dobila novo domovino – Evropo, kjer se je igrala zlasti po kraljevskih in plemiških dvorih. Igra na šahovnici je postala ena izmed sedmih viteških veš čin (septem artes probitatis), pomemben predmet intelektualne vzgoje v srednjeveškem vzgojno-izobraževalnem sistemu posvetnih plemi čev. Globoko premišljena pravila ustvarjalcev šaha so se izkazala kot popolna, saj so vse od 7. stoletja do danes ostala nespremenjena, z izjemo dinamiziranja gibanja nekaterih figur v 15. stoletju – pod duhovnim vplivom evropske renesanse. V dotedanjem zgodovinskem razvoju je prevladoval problemski šah, v 16. stoletju pa se že za čenjajo pojavljati dvoboji v klasi čnem šahu med najboljšimi predstavniki razli čnih nacionalnih šahovskih šol. V 17. stoletju poznamo že prve poklicno uspešne šahovske profesionalce. Šah se za čne iz dvorov seliti v meš čansko življenje. V 19. stoletju pride do velikega kvantitativnega in kvalitativnega skoka v razvoju klasi čnega, dopisnega in problemskega šaha. Velika mednarodna šahovska tekmovanja se vrstijo od Anglije do Rusije in v Združenih državah Amerike. Veliki misleci vzpostavijo teorijo notranjih zakonitosti šahovske igre. Kakovost šahovskih stvaritev in množi čnost strmo naraš ča. V 20. stoletju se nacionalno in mednarodno organizirana šahovska dejavnost razširi po vsem svetu. Pojavljajo se nove oblike šahovske kulture in šahovskih tekmovanj. Za čenja se visokošolsko izobraževanje šahovskih u čiteljev in trenerjev, nastajajo prve univerzitetne katedre za šah. Šah vstopa v predšolski, osnovnošolski in srednješolski vzgojno-izobraževalni sistem. Šah igrajo milijoni ljudi po vsem svetu. Razvoj umetne inteligence na modelu šahovske igre v znanosti, razvoj ra čunalniškega šaha, informacijsko-komunikacijske tehnologije in ra čunalniške šahovske izobraževalne tehnologije, je na prelomu novega tiso čletja prinesel razvijanje novih oblik šahovske kulture, nove šahovske športne zvrsti in novo dodano vrednost v šahovsko kulturo. Kljub velikim vložkom znanosti v ra čunalniško preu čitev šaha ostaja igra še vedno neiz črpna in bolj živa kot kadarkoli prej.
b. KAJ JE ŠAH?
Šah je starodavna dediš čina človeške civilizacije, posebno podro čje duhovnega ustvarjanja, ki poteka v obliki športnega boja med dvema nasprotnikoma. V vrhunskem šahovskem boju se prepletata športni boj in umetniško konstruiranje prostranstva logike, iskanje ter ustvarjanje resnice in lepote. V tej harmoniji med duhovno ustvarjalnimi in športnimi cilji, ki je bistveno obeležje klasi čnega šaha, je šah edinstven med človeškimi dejavnostmi. V tem je vir njegove zgodovinske trdoživosti in potencial, da se oblikuje v unikaten tržni produkt.
Kot model naravnega sistema zaprtih pravil in model procesov produktivnega mišljenja ter sprejemanja odlo čitev, je šah pomembno prispeval in še prispeva k razvoju nekaterih znanosti (umetna inteligenca, razli čna podro čja psihologije, filozofija, lingvistika, ekonomija).
3/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
Šah ima izjemen vzgojno formativni potencial. V osnovni šoli se danes obi čajno izvaja kot tradicionalna interesna dejavnost in kot izbirni predmet. Marsikje je vklju čen tudi v programe predšolskih vzgojnih zavodov.
Za šah kot športni boj in duhovno ustvarjalnost so zna čilni nenehni procesi produktivnega razmišljanja in sprejemanja odlo čitev, ki temeljijo na znanju šahovske teorije in prakse, šahovskih veš činah, tehnikah in postopkih, šahovskemu ra čunanju in poglobljenemu analiti čnemu razmišljanju na eni strani ter intuitivnemu in sinteti čnemu, celostnemu mišljenju na drugi strani – ob razumni porabi časa, ki jo upoštevajo tekmovalni pogoji.
Strokovna literatura in knjižne zbirke šahovskih stvaritev imajo tiso čletno tradicijo in obsegajo na deset tiso če objavljenih del. V sodobnem informacijskem obdobju šahovskega razvoja je vsako leto objavljenih na tiso če novih šahovskih stvaritev, ki jih obetavni in vrhunski šahisti, u čitelji in trenerji preu čujejo s pomo čjo specializiranih šahovskih ra čunalniških programov in analizatorjev.
c. OBLIKE ŠAHOVSKE KULTURE, ŠAHOVSKE ZVRSTI IN TEKMOVALNE DISCIPLINE
Osnovne oblike šahovske kulture, temeljne šahovske zvrsti, so klasi čni oziroma standardni šah , dopisni šah in problemski šah . Standardni in dopisni šah sta predstavnika igralnega šaha. Problemski šah, imenovan tudi šahovska kompozicija, je posebna veja šahovske kulture. Lo čimo ve č zvrsti problemskega šaha: problemi, študije in retrogradna analiza. Problemi se delijo na ve č podzvrsti. Pri vseh zvrsteh lo čimo na eni strani sestavljanje, komponiranje šahovskih problemov in na drugi njihovo reševanje.
Temeljne šahovske zvrsti se odvijajo v pogojih, ki omogo čajo analiti čni razmislek in s tem ustvarjanje vrhunskih šahovskih stvaritev. Šahovski izpeljanki s krajšim dovoljenim časom za razmišljanje, ki ne omogo ča ustvarjanja vrhunskih šahovskih partij, sta pospešeni in hitropotezni šah . Obe sta zelo priljubljeni rekreativni šahovski tekmovalni disciplini, vendar ju ne gre zamenjevati s pojmom šah v povsem polnovrednem pomenu glede vsebine in vzgojno-formativnih potencialov, ki ga predstavlja klasi čni šah. Pospešeni in hitropotezni šah sta med organizatorji priljubljena, ker je tekmovanja v teh dveh zvrsteh mogo če izpeljati v enem dnevu. Pomembna sta zlasti zato, ker omogo čata rekreativno tekmovalno igranje šaha: - mladini in odraslim, ki za klasi čni šah nimajo ve č dovolj časa, - starostnikom in vsem drugim, ki psihofizi čno niso dovolj vzdržljivi za igranje klasi čnega šaha. Kakovost igre v pospešenem in hitropoteznem šahu je mo čno odvisna tudi od intuitivnih šahovskih znanj, ki jih šahist pridobi s treniranjem klasi čnega, analiti čnega šaha. V tem smislu obe zvrsti, ki ne omogo čata polnega analiti čnega razmisleka, nista samostojni, ampak odvisni od klasi čnega, analiti čnega šaha.
Za šahovsko manj izurjene osnovnošolce je – iz pedagoških razlogov – namesto pospešenega bolj priporo čljiv prosti šah : partija se igra brez šahovske ure. Na ta na čin se doseže, da učenec usmeri pozornost na kakovost in ne na hitrost igranja. Takšno igranje je u činkovito sredstvo za razvijanje refleksivnega oziroma za odpravljanje impulzivnega spoznavnega sloga. Tekmovanje se lahko izpelje tako, da po izteku igralnega časa kon čno pozicijo oceni šahovski mojster ali ra čunalniški šahovski analizator.
4/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
Zgodovinsko uveljavljene so tudi druge pojavne oblike šahovske kulture, med njimi so najbolj poznane simultanke , slepi šah in živi šah .
Že naštetim zvrstem se v zadnjih desetletjih pridružujejo nove pojavne oblike, povezane z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije in ra čunalniškega šaha. Najbolj znani obliki sta spletni šah (igranje prek svetovnega spleta) in napredni šah (šahist se pri igri lahko posvetuje z ra čunalniškim šahovskim analizatorjem).
d. PEDAGOŠKA IN PSIHOSOCIALNA FUNKCIJA ŠAHOVSKE IGRE
Vzgojno-oblikovalne oz. vzgojno-formativne odlike šahovske igre so na črtno izkoriš čali že v prejšnjih zgodovinskih obdobjih, vse od arabskega obdobja v razvoju šahovske igre, ki sega v zadnjo četrtino prvega tiso čletja našega štetja. Sodobna pedagoška praksa in raziskave ugotavljajo:
Igranje šaha - spodbuja intelektualni razvoj , zlasti vpliva na razvijanje logi čnega mišljenja in na pridobivanje intelektualnih navad in veš čin. Šah je izvrstna šola analiti čnega in premo črtnega (konvergentnega) mišljenja, navaja na doslednost miselnih operacij, razvija sposobnost predvidevanja in uvida, da morajo odlo čitve sloneti na realnih pogojih in to čnem izra čunu. Šahovsko spopolnjevanje razvija tudi sposobnosti primerjalne miselne analize, klasificiranja in posploševanja. Oblikuje sposobnost za iskanje optimalnih rešitev v kompleksnih položajih pod skrajnimi pogoji. S šahom krepimo operativni spomin, sposobnost zbranosti in osredoto čenosti ter zmožnost hitrega prenosa težiš ča koncentracije. - razvija ustvarjalno mišljenje , saj pride v posameznih fazah reševanja šahovskih problemov do izraza predvsem sinteti čno, intuitivno in raznosmerno (divergentno) mišljenje. Ta u činek dodatno pove čuje izjemno visoka vsebnost problemskih situacij v šahovski igri. - omogo ča strateško razmišljanje v politiki in podjetništvu, navaja npr. u čbenik Psihologija u čenja in pouka (avtorica Barica Marenti č-Požarnik, DZS, Ljubljana 2000) - vzgaja in oblikuje zna čaj . Šahovska partija ni samo spopad dveh umov ampak tudi kosanje dveh volj in zna čajev ter zahteva in razvija samodisciplino, odgovornost, sistemati čno samokontrolo, objektivnost in ekonomi čnost ravnanja, iznajdljivost in nepopustljivost tudi v navidez brezupnih situacijah. Spodbuja uspešne strategije boja z negativnimi čustvi in osebnostno čvrstost v stresnih položajih. V strukturo šahovske igre so vgrajeni pogoji za ostro vzajemno kritiko ter teko če povratne informacije v obliki nasprotnikovih potez, športnih rezultatov in estetskih dosežkov ustvarjanja. S šahom razvijamo vrsto duševnih procesov, čustveno stran človekove osebnosti, oblikujemo moralna in eti čna stališ ča ter smisel za lepoto. Šah je družabna igra in blagodejno vpliva na razvoj komunikativnih črt karakterja in socializacije. - je privla čno in koristno za nadarjene in za manj nadarjene, za mlajše in za starejše, za zdrave in za telesno prikrajšane »otroke od petega do 95. leta starosti«. Priporo čljiva je tudi za vzgojo predšolskih otrok. Po drugi strani je šahovska igra izjemno priporo čljiva tudi za podpovpre čne ali "manj nadarjene" otroke, če jih le uspemo motivirati zanjo. Pedagoško psihološko izobražen šahovski u čitelj lahko vedno organizira igranje in u čenje tako, da doživljajo uspehe pri šahu vsi, ki so zanj vsaj nekoliko motivirani. Telesno prikrajšanim otrokom nudi šahovska igra veliko ustvarjalnega zadovoljstva. Tam kjer so razvili ustrezne tehnološke in elektronske pripomo čke igrajo telesno prikrajšani otroci - tudi slepi - z veseljem in dobro.
5/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
Medicina priporo ča igranje šaha kot izvrstno preventivno sredstvo pred razli čnimi psihosomatskimi boleznimi in kot psihoterapijo, ki ohranja mentalno zdravje. Ob rasto či nezaposlenosti in podaljšani življenjski dobi izstopa potreba po polnovredno izpolnjenem prostem času - šahovska igra je spri čo svoje dostopnosti vsem socialnim slojem in starostnim skupinam izvrstno sredstvo v ta namen.
e. ŠAH IN ŠPORT IN ŠAH KOT ŠPORT
Šah je posebno podro čje kulture in hkrati posebno podro čje športa. Igral čevemu iskanju šahovske resnice in lepote se pridružuje želja po zmagi nad nasprotnikom kar učinkuje sinergijsko in daje igri, v o čeh poznavalca, magi čno privla čno mo č. Nekateri šahisti se zato dojemajo predvsem kot iskalce lepote, umetnike, drugi kot raziskovalce in tretji predvsem kot športnike. Od posameznika je odvisno ali se vse te razsežnosti zlivajo v harmoni čno celoto ali ena izmed teh razsežnosti izstopa. Sodobna filozofija športa je presegla starejše, tako imenovane esencialne teorije in v nasprotju z njimi nima nobenih zadržkov, da ne bi šaha priznavala kot polnovrednega podro čja športa. Šah je posebno podro čje športa, ki ga ni mogo če reducirati zgolj na eno izmed športnih panog.
S svojo razsežnostjo duhovne ustvarjalnosti in boja dveh intelektov šah bistveno bogati podro čje športa, prispeva k njegovi antropološki celovitosti v smislu ravnovesja med telesnim in duhovnim.
f. SVETOVNA PRVENSTVA IN OLIMPIJADE. VREDNOTENJE ŠAHOVSKIH USPEHOV
Svetovna prvenstva in olimpijade - Neuradno najboljše šahiste preteklih obdobij poznamo od 16. stoletja dalje. Uradna svetovna prvenstva potekajo od leta 1886. V zadnjih 60 letih traja ciklus svetovnih prvenstev v povpre čju tri leta. Do danes se je v 120 letih je zvrstilo 14 svetovnih prvakov klasi čnega šaha. Povpre čna doba vladanja šahovskega kralja v zadnjih 120 letih je torej 8 let. Svetovni prvaki so zato pogosto predstavniki celega obdobja v razvoju šaha in uživajo v šahovski stroki ter v šahovski in širši javnosti velik ugled. - Kljub temu, da je šah individualni šport, so zelo priljubljena tudi ekipna tekmovanja. Na tem podro čju so bolj od svetovnih prvenstev cenjene olimpijade. Šahovske olimpijade potekajo vsako drugo leto, od leta 1927 dalje. Na zadnji, 37. šahovski olimpijadi je nastopilo prek 140 moških in prek 100 ženskih državnih reprezentanc iz vseh kontinentov. - Svoja svetovna prvenstva in šahovske olimpijade imajo tudi dopisni šahisti. Svetovna prvenstva mednarodne zveze dopisnega šaha, ICCF, potekajo od leta 1951 dalje. Doslej jih je bilo 18. Olimpijade državnih reprezentanc v dopisnem šahu potekajo od leta 1949. Doslej jih je bilo 17. - Problemski šah prireja svetovna prvenstva v sestavljanju in v reševanju problemov.
Nazivi - Šahovsko športno mo č šahistov, ki vklju čuje tudi šahovsko izobraženost, se tradicionalno meri z normami mednarodne šahovske zveze, Fide, za osvojitev Fidejevih šahovskih nazivov (mojster, mednarodni mojster, velemojster) in norm nacionalnih šahovskih zvez za osvojitev kategorij (od najnižje, 4. kategorije, do najvišje, 1. kategorije in naziva mojstrskega kandidata) Nazivi so trajni, ker šahovska izobraženost ostane, čeprav šahovska športna mo č po daljšem obdobju neigranja upade. Po prakti čnih merilih, ki so se
6/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
v odsotnosti formalnega šahovskega izobraževanja izoblikovala v drugi polovici prejšnjega stoletja, naj bi 1. šahovska kategorija ali naziv ženske mojstrske kandidatke (Fidejev rejting 2000) ustrezala znanjem šahovskega eksperta 1, medtem ko naj bi naziv šahovskega mojstra ali ženske šahovske velemojstrice (Fidejev rejting 2300) ustrezal visokošolski izobraženosti na šahovskem podro čju.
Rejtingi - Trenutno šahovsko športno mo č šahistov se od leta 1971 dalje meri z rejtingi Fideja. Uradni rejtingi se obra čunavajo in objavijo štirikrat letno. Upoštevajo vsako odigrano partijo na vseh pomembnejših uradnih tekmovanjih in veljajo za najbolj natan čno in objektivno merilo šahovske športne mo či.
g. ŠAHOVSKO SPOPOLNJEVANJE IN TRENIRANJE
Podobno kot glasbene skladbe ostajajo tudi šahovske stvaritve trajno ohranjene s pomo čjo šahovskega notnega zapisa. To je omogo čilo, da se je iz razli čnih zgodovinskih obdobij zadnjih 1000 let ohranilo na sto tiso če šahovskih partij, šahovskih skladb in drugih šahovskih stvaritev, ki so lahko predmet šahistovega študija in spopolnjevanja.
Po za četnem šahovskem opismenjevanju , ki vsebuje u čenje igralnih pojmov in pravil ter osnovne igralne tehnike (gibanje figur in njihove menjalne vrednosti, mat in pat, igranje in beleženje potez, uporaba šahovske ure…), se nadaljnje šahovsko izobraževanje in spopolnjevanje deli na štiri medsebojno povezane sklope , ki tvorijo celoto: (1) Učenje vsebin in teorije, notranjih zakonitosti šahovske igre – za partijo v celoti in za njene posamezne faze: otvoritev, središ čnico in kon čnico. (2) Učenje klasi čne šahovske kulture, razvoja šahovskih idej, šol in slogov ter soustvarjanje novih znanj z analiti čnim preverjanjem komentiranih partij in analiz velikih mojstrov sedanjosti in preteklosti (sklopa 2 in 3 se med seboj prepletata). (3) Vadba in optimizacija pripravljalnih ter igralnih veš čin, tehnik, metod, postopkov in navad (proces treniranja). (4) Tekmovanja, igranje partij in njihova analiza ter primerjava z dosedanjimi znanji (proces treniranja in proces krožnega izkustvenega u čenja, ki pripelje do ustvarjanja novih znanj).
Spopolnjevanje vrhunskega šahista vsebuje, s stališ ča dejavnosti: - študij teorije in najboljše prakse zadnjih stoletij, povezan s kriti čnim analiziranjem šahovskih potez in teoretskim osmišljanjem preu čevanega ter odigranega; - samostojno analiti čno delo s pomo čjo ra čunalniških analizatorjev in milijonov šahovskih partij, shranjenih v ra čunalniških skladiš čih podatkov; - na črtno in premišljeno igranje, ki je hkrati treniranje , tekmovanje in ustvarjanje, vpeto v širši okvir krožnega izkustvenega u čenja; - specialne priprave na konkretna tekmovanja in konkretne nasprotnike; - duševne in telesne priprave na naporna šahovska tekmovanja.
Spopolnjevanje vrhunskega šahista vsebuje, s stališ ča vrst šahovskih znanj in informacij: - posameznostna, to čna znanja o posameznih pozicijah;
1 Biografske raziskave ugotavljajo, da je za pridobitev mo či/izobrazbe šahovskega prvokategornika potrebno tri leta na črtnega treniranja, oziroma 800 – 1000 ur šahovskega spopolnjevanja (Nikolai Krogius: Psychologie in Shach , str.26, Sportverlag Berlin, 1986).
7/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
- zakonitosti, pravila, ideje, zamisli in prijemi v zna čilnih šahovskih pozicijah ter ocene teh pozicij; - šahovsko-psihološka znanja o metodah sprejemanja odlo čitev in vodenja borbe v zna čilnih položajih; - opažanja in znanja o šahistovih individualnih šahovsko-psiholoških zna čilnostih in posebnostih.
Šahovsko spopolnjevanje sproti povezuje teorijo s prakso, u čenje in spoznavanje ter treniranje z igro in ustvarjanjem.
Šahistu so njegove stvaritve – partije in analize, vir za spoznavanje in odpravljanje lastnih šahovskih in osebnostnih pomanjkljivosti, ki se zrcalijo v njih.
Bogastvo igral čevega šahovskega besednega zaklada je ena izmed klju čnih sestavin šahovske izurjenosti. Raziskave s podro čja umetne inteligence so pripeljale do ocene, da obsega šahovski besedni zaklad vrhunskega velemojstra približno 50.000 enot (gre za število funkcionalnih formacij manjšega števila figur, ki jih igralec prepozna na šahovnici in pozna njihov pomen). To pomeni, da je najboljšim šahistom šah drugi materni jezik. Tako obsežen in pomensko pravilen šahovski besednjak si šahist pridobi s študijem šahovske klasike, mnogoletnim urjenjem in kriti čnim analiziranjem ter teoretskim osmišljanjem odigranega.
Šahovsko spopolnjevanje na vrhunski ravni je tudi materialno precej zahtevno. Nastopanje na tekmovanjih, ki sodi v okvir treniranja, vklju čuje potovanja tudi v oddaljene kraje in vzame do 100 dni letno. Obvezni del šahistove opreme je prenosni ra čunalnik, razli čni ra čunalniški šahovski programi in ra čunalniške baze podatkov. Priprave potekajo vsak dan tudi med samim tekmovanjem, pretežno za ra čunalnikom, povezanim na svetovni splet, v hotelski sobi.
h. MISLECI IN UMETNIKI O ŠAHU
Šah je miniatura življenja. Cervantes (16./17. st.)
Izmed vseh iger, ki ne vsebujejo telesnega naprezanja, je najbolj priporo čljiv šah: zato ker je resni čno izvrstni pripomo ček, ki ostri razum in razvija spomin. Igranje šaha postane še posebej priporo čljivo, če smo prebrali in upoštevali nasvete glede šahovskega razmišljanja Sir Thomas Elyot v knjigi The Boke Named the Gouvernour (1531), s katero je osnoval kasnejšo klasi čno vzgojo angleških zasebnih šol.
Med vsemi igrami zasluži samo šah, da ga časti človeški razum. Voltaire (18. st.)
Šah je preizkusni kamen človeškega razuma. Goethe (18. st.)
Z igranjem šaha pridobimo ali okrepimo ve č zelo cenjenih in v življenju koristnih odlik duha in mišljenja, ki jih lahko v vsakem trenutku uporabimo. Benjamin Franklin v svojem članku Morals on Chess (Columbian Magazin, 1786)
Šah sodi v vsako sre čno družino. Puškin (19. st.)
8/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
Šahovnica je svet, figure so fenomeni univerzuma, pravila igre so to, kar imenujemo naravni zakoni. Thomas Huxley (19. st.)
Izmed vseh analogij, ki si jih je mogo če zamisliti pri funkcioniranju jezika, je najplodnejša ta, ki jo lahko potegnemo med funkcioniranjem jezika in partijo šaha. Ferdinand De Saussure (20. st.)
Šah je šport, surov šport, neusmiljena borba. Marcel Duchamp (20. st.)
Dober šahist daje lepi partiji prednost pred zmago. Fernando Arrabal (20. st.)
Šah imenujemo kraljevska igra, ne zato ker v njej nastopa kralj in ne zato ker bi jo igrali kralji, temve č zato ker je s svojo poštenostjo, neiz črpno vsebino in lepoto stvaritev, igra nad igrami, v vzgojnem in v kulturnem pomenu. Povzeto po Milanu Vidmarju (1946)
Šah ni kot življenje… Šah je življenje. Tako kot gledališ če. Fernando Arrabal (20. st.)
Šah je standardna naloga okoli katere se zbira psihološko znanje in razumevanje. Herbert Simon (20. st.)
9/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
2. RAZVOJ IN USPEHI SLOVENSKEGA ŠAHA
Slovenski šah ima dolgo in bogato tradicijo , saj je bil že sredi prejšnjega stoletja zelo razširjen v slovenskih deželah tedanjega Avstroogrskega cesarstva in je z imeni Plahuta, Kos, Urši č in drugi, v problemskem šahu dosegal visoko evropsko raven. Josip Plahuta iz Batuj se je že leta 1858 trajno vpisal v zgodovino šahovske igre s svojim teoretskim odkritjem, imenovanem po njem: Plahutovo se čiš če. - Leta 1868 se pojavi prva šahovska rubrika s slovenskim šahovskim izrazoslovjem v ljubljansko celovškem literarnem mese čniku Slovenski glasnik in nato še v drugih literarnih revijah. - Leta 1870 je Gašper Kos iz Borovnice pri Ljubljani osvojil drugo mesto na prvem prvenstvenem turnirju Avstroogrske, v Gradcu. - Leta 1911 je Milan Vidmar z velikim turnirskim uspehom v San Sebastianu vstopil med peš čico izbrancev svetovnega šahovskega vrha in bil med kandidati za naslov svetovnega prvaka skoraj polni dve desetletji. Njegova knjižna šahovska dela sodijo po šahovsko strokovni, izobraževalni in jezikovni kakovosti v sam svetovni vrh. - Leta 1912 je bil ustanovljen prvi šahovski klub v Sloveniji: Ljubljanski šahovski klub.
Po prvi svetovni vojni so slovenski šahisti prevzeli vodilno mesto v Jugoslaviji ter bili individualni in moštveni državni prvaki (Ljubljanski šahovski klub). - Leta 1921 je bila v Celju ustanovljena Jugoslovanska šahovska zveza, leta 1935 pa Slovenska šahovska zveza kot edina nacionalna šahovska zveza na tleh tedanje Jugoslavije. - Na Bledu so leta 1931 slovenski šahisti uspešno organizirali veleturnir, ki je bil ena najve čjih svetovnih šahovskih prireditev med obema vojnama. - V letih pred drugo svetovno vojno se je prebil med prvo deseterico svetovnega šaha Vasja Pirc, svetovno priznani šahovski teoretik in avtor Pir čeve obrambe. -
Po kon čani drugi svetovni vojni se je šah razcvetel, slovenski šahisti pa so še nadalje vztrajali med vodilnimi v Jugoslaviji, ki je postajala svetovna šahovska velesila. - Leta 1950 so slovenski šahisti znova posegli v sam svetovni vrh s svojim vsaj polovi čnim deležem pri osvojeni zlati olimpijski medalji za jugoslovansko reprezentanco. - Vasja Pirc, Milan Vidmar ml., Stojan Puc, Bruno Parma in Albin Planinc so poleg dubrovniške zlate osvojili za jugoslovansko reprezentanco še 4 srebrne (leta 1962, 1964, 1968 in 1974) in 4 bronaste medalje (1952, 1954, 1970 in 1980). - Parma, ki je osvojil kar 6 olimpijskih medalj, je leta 1961 postal tudi svetovni mladinski prvak. - Slovenski klubi (ŽŠK Maribor, Ljubljanski šahovski klub, Novinar) so bili dolga leta med najuspešnejšimi v jugoslovanski ligi in pokalu. - Slovenski šah je nadaljeval s tradicijo organiziranja najve čjih svetovnih šahovskih prireditev: medconski turnir Portorož 1958, Turnir kandidatov Bled 1959, veleturnir Bled 1961 in kasneje organizacija Vidmarjevih memorialnih turnirjev. - Po dobrem stoletju od prvih mednarodnih uspehov so Slovenci še vedno posegali v mednarodni vrh problemskega šaha: Matjaž Žigman je v svetovni eliti problemskega šaha, Marko Klasinc pa je za reprezentanco Jugoslavije osvojil leta 1982 naslov moštvenega svetovnega prvaka, leta 1987 pa drugo mesto na svetu. Realna mo č slovenske problemske reprezentance je bila tedaj okoli petega mesta na svetu. - Pomembni so tudi uspehi slovenskega šaha na podro čju dopisnega šaha: leta 1937 je neuradni svetovni prvak postal Milan Vidmar, leta 1970 pa je naslov evropskega prvaka osvojil Fran ček Brglez.
10/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
Po osamosvojitvi se šahovski uspehi nadaljujejo: - Državna reprezentanca dosega visoke uvrstitve na šahovskih olimpijadah in na evropskih prvenstvih. Ve čkrat je osvojila srednjeevropski pokal. - Člani reprezentance so na olimpijadah in evropskih prvenstvih osvojili ve č medalj za najboljši rezultat na svoji deski. - Število velemojstrov in mednarodnih mojstrov se je v tem obdobju ve č kot podvojilo. - Mladinci so osvojili ve č medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih za posameznike ter bronasto medaljo na evropskem ekipnem prvenstvu. - Šahovska zveza Slovenije je zelo uspešno organizirala 35. šahovsko olimpijado na Bledu, katere se je udeležilo 134 moških in 89 ženskih olimpijskih reprezentanc. Spletna stran olimpijade je imela med samim tekmovanjem okoli 80 milijonov obiskov, od tega 11 milijonov razli čnih. - Po povpre čnem rejtingu desetih najboljših igralcev v državi, je Slovenija na 31. mestu na svetu med 146 državami, ki imajo svoje igralce uvrščene na rejtinški seznam. - Po številu šahistov z nazivi Fideja (mojstri, mednarodni mojstri in velemojstri) in šahistk) je Slovenija 24. na svetu, - Po številu šahistov z mednarodnimi nazivi, relativno glede na število prebivalcev (na 100.000 prebivalcev), je Slovenija tretja na svetu , takoj za Islandijo in Srbijo. - V dopisnem šahu je Slovenija v tem obdobju pridobila dva nova velemojstra in vrsto mednarodnih mojstrov. Po številu rejtingiranih dopisnih šahistov na milijon prebivalcev, je Slovenija 4. na svetu. - Razvojno-izobraževalni laboratorij Šahovske zveze je pripravil triletne izobraževalne programe za osnovno, srednjo in višjo stopnjo šahovskega šolanja, med njimi tudi u čni na črt za triletni program izbirnega predmeta ŠAH v devetletni osnovni šoli in program za u čitelje izbirnega predmeta ŠAH, ki ga je predpisalo Ministrstvo.
Statisti čni podatki Šahovske zveze Slovenije – stanje v letu 2006: 1 Število registriranih klubov 91 2 Število registriranih članov 4827 3 Število velemojstrov (Fide) 11 4 Število mednarodnih mojstrov (Fide) 30 5 Število mojstrov (Fide) 51 6 Število vseh šahistov z registriranimi Fidejevimi nazivi 92 7 Število velemojstrov dopisnega šaha (ICCF) 2 8 Število mednarodnih mojstrov dopisnega šaha (ICCF) 17 9 Število mojstrov problemskega šaha (PCCC-Fide) 2 10 Število šahistov na slovenskem rejtinškem seznamu 11504 11 Število šahistov na Fidejevem rejtinškem seznamu 483 12 Število šahistov na mednarodnem rejtinškem seznamu za dopisni šah 229 (ICCF) 13 Število šahistov na mednarodnem rejtinškem seznamu za problemski šah 6 (PCCC-Fide) 14 Število šahistov na slovenskem rejtinškem seznamu za pospešeni šah 5177 15 Število šahistov na slovenskem rejtinškem seznamu za hitropotezni šah 1874 16 Število klubskih šahovskih sodnikov (vseh) 252 17 Število klubskih šahovskih sodnikov (z licenco) 59 18 Število državnih šahovskih sodnikov (vseh) 97 19 Število državnih šahovskih sodnikov (z licenco) 22 20 Število mednarodnih šahovskih sodnikov IA (Fide) 14 21 Število mednarodnih šahovskih sodnikov FA (Fide) 1
11/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
22 Število mednarodnih sodnikov problemskega šaha (Fide) 2 23 Število šahovskih mentorjev 180 24 Število u čiteljev izbirnega predmeta ŠAH v osnovni šoli, ki so že opravili 11 predpisano usposabljanje (ŠAH 1, ŠAH 2 in ŠAH 3) 25 Število rednih u čiteljev triletnih srednjih šahovskih šol 4 26 Število u čiteljev triletne republiške višje šahovske šole 1 27 Število šahovskih inštruktorjev (licenca Fideja) 9 28 Število šahovskih trenerjev (licenca ŠZS) 9 29 Število šahovskih trenerjev (licenca Fideja) 8 30 Število višjih šahovskih trenerjev (licenca Fideja) 3 31 Število osnovnošolskih šahovskih krožkov 124 32 Število izvajanih programov izbirnega predmeta ŠAH 50 33 Število vklju čenih u čencev v izbirni predmet ŠAH 853 34 Število srednješolskih šahovskih krožkov 5 35 Število triletnih srednjih šahovskih šol 5
12/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
3. STATUS ŠAHA
V Jugoslaviji je pred drugo svetovno vojno, od leta 1935 dalje imel šah dolo čen status, s posebno odredbo Ministrstva za prosveto. Po drugi svetovni vojni je bil šah priznan kot šport, vendar je do šestdesetih let užival precejšnjo avtonomijo. Kasneje so se statusni pogoji za razvoj šaha v Sloveniji poslabševali, ker je bil na podlagi meril »telesno-gibalnih« športov uvrš čan med manj pomembne športne panoge. Po osamosvojitvi, leta 1991, je Šahovska zveza Slovenije postala članica Fideja, zaradi neustreznih meril izstopila iz Športne zveze Slovenije, pripravila dolgoro čni nacionalni program razvoja šahovske kulture in ga predložila Ministrstvu kot podlago za svoje nadaljnje delo in urejanje svojega sistemskega statusa. Leta 1996 so bila pripravljena merila za vrednotenje miselnih športnih panog, ki so sistemski položaj šah izboljšala v primerjavi s stanjem pred osamosvojitvijo. Med drugim so podala možnost financiranja redne zaposlitve profesionalnega trenerja iz javnih financ, ki pa je Šahovska zveza Slovenije takrat ni mogla izkoristiti. Zakon o športu iz leta 1998 in podzakonski akti, ki izhajajo iz njega, sistemskega statusa šaha niso zadovoljivo razrešili, zlasti ne na podro čju šahovskega izobraževanja in v tem, da se ga obravnava kot manj pomembno dejavnost, ker ni v programu olimpijad pod patronatom Mednarodnega olimpijskega komiteja.
13/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
4. ORGANIZIRANOST
Mednarodna šahovska zveza – Fide je bila ustanovljena leta 1924. Vanjo je vklju čenih 162 držav. V nacionalnih šahovskih zvezah je registrirano nad 5 milijonov članov. Na zadnjem Fidejevem rejtinškem seznamu je prek 70.000 šahistov. - Fide ima tudi posebni odbor za problemski šah : PCCC-Fide. Število držav, vklju čenih v PCCC-Fide, je 39. Na uradnem svetovnem rejtinškem seznamu najboljših problemistov je 381 problemistov. - Dopisni šah ima svojo mednarodno zvezo – ICCF, ustanovljeno 1945, ki vklju čuje 82 nacionalnih šahovskih zvez. V podatkovni bazi ICCF je 33.159 dopisnih šahistov, od tega je aktivnih 16.283. Rejtinški seznam ICCF, ki vključuje samo najboljše, vsebuje 9.629 dopisnih šahistov. - Fide je od leta 1998 dalje članica mednarodnega olimpijskega komiteja. Mnoge nacionalne šahovske federacije (65 federacij) so bile že pred tem vklju čene v nacionalne olimpijske komiteje in nacionalne športne zveze. Med njimi tudi šahovske zveze Nizozemske, Belgije, Luxemburga, Italije, Španije, Portugalske, Poljske, Estonije, Litve, Rusije, Brazilije, Ukrajine, Mehike, Irana, Indonezije, Filipinov, Vietnama, Egipta in drugih.
Slovenska šahovska zveza je bila ustanovljena leta 1935. Od konca druge svetovne vojne do danes deluje kot Šahovska zveza Slovenije . Po sedanjem statutu so njeni cilji, da na podlagi nacionalnega programa šahovske kulture v Republiki Sloveniji skrbi za celovit in vsestranski razvoj šaha na strokovnem, znanstvenem in kulturnem podro čju vseh oblik in na činov uveljavljanja. - Člani zveze so klubi in društva. - Stalni organi Upravnega odbora ŠZS so o Center za napredek šaha, Člani Centra za napredek šaha so predsedniki komisij za osnovnošolski šah, mladinski šah, ženski šah, kakovostni šah in strokovni sodelavec - republiški trener. o Komisija za materialno-tehni čna vprašanja, o Tekmovalna komisija, o Registracijska komisija, o Mednarodna komisija, o Odbor sodnikov, o Svet za problemski šah, o Svet za dopisni šah, o Liga odbori, o Statutarno-pravna komisija, o Združenje vrhunskih šahistov in šahistk. - Redno zaposleni delavci: Šahovska zveza Slovenije ima dva redno zaposlena delavca. Poleg tajnika, od druge polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja tudi republiškega trenerja, oziroma od leta 1986 dalje strokovnega sodelavca – republiškega trenerja za podro čje vzgojno- izobraževalno-trenerskega in razvojno-izobraževalnega dela. Dovoljenje za zaposlitev je dala takrat pristojna Telesnokulturna skupnost. Država je sofinancirala njegovo zaposlitev do leta 1988. Odtlej jo financira Šahovska zveza Slovenije sama. Po uveljavitvi Zakona o športu delavec nima predpisane izobrazbe športne smeri, vendar v členu 65 zakon dovoljuje, da delavec še naprej opravlja delo na »podro čju športne vzgoje, če je pri svojem delu dosegel izjemne uspehe in mu to, na predlog nacionalne športne zveze, dovoli strokovni svet.« Šahovska zveza Slovenije je zato septembra 2005, pravo časno in v skladu z zahtevami omenjenega člena, podala strokovnemu svetu ustrezen predlog in pri čakuje pozitiven odgovor.
14/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
5. FINANCIRANJE
Že vrsto let pokriva Šahovska zveza Slovenije glavni delež, ve č kot 50% svojega letnega prora čuna, iz sponzorskih sredstev. Primer strukture financiranja je razviden iz spodnje preglednice:
Struktura financiranja Šahovske zveze Slovenije za leto 2005 in struktura na črtovanega financiranja za leto 2006:
Financiranje Struktura Na črtovano Struktura v letu 2005 financiranja financiranje na črtovanega (v 000 SIT) 2005 (v %) v letu 2006 financiranja VIRI SREDSTEV (v 000 SIT) 2006 (v %) Lastna sredstva 8.500 19,41 9.000 4,09 Sponzorska sredstva 23.000 52,52 117.960 53,63 MŠŠ 9.675 22,09 29.000 13,18 Fundacija za šport 2.112 4,82 59.250 26,94 Donacije 500 1,14 4.750 2,16 Skupaj 43.787 100 219.960 100
Opomba: Na črtovano financiranje za leto 2006 izjemno odstopa zaradi nakupa Šahovskega doma.
15/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
6. TEKMOVALNI SISTEM
Šahovska zveza Slovenije - izvaja vsakoletno cikluse državnih prvenstev v tekmovalno lo čenih konkurencah za člane, članice in za mlade v desetih tekmovalnih razredih do 10., 12., 14., 16. in 18. leta starosti, lo čeno za oba spola; - v tekmovalno lo čenih konkurencah in na ve č ligaških ravneh izvaja tudi ekipna državna prvenstva za člane, članice, mladince, mladinke in kadete; - izvaja državna prvenstva v dopisnem in problemskem šahu, v pospešenem in v hitropoteznem šahu; - organizira ugledne mednarodne šahovske turnirje (Vidmarjev memorial, Pir čev memorial, odprti mednarodni turnirji). Predstavniki Slovenije se udeležujejo vseh pomembnih uradnih svetovnih in evropskih prvenstev.
16/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
7. REGISTRACIJA, KATEGORIZACIJA, REJTINGIRANJE IN RAZVRŠ ČANJE ŠAHISTOV
Šahovska zveza Slovenije redno vodi registracijo, kategorizacijo, rejtingiranje in razvrščanje šahistov. - Registracija se obnavlja enkrat letno. - Osvajanje nacionalnih šahovskih kategorij in nazivov (mojstrski kandidat, mojstrska kandidatka, mojster, mojstrica) se objavlja dvakrat letno, skupaj z - nacionalnimi rejtinškimi seznami, lo čenimi za klasi čni oziroma standardni šah, pospešeni šah in hitropotezni šah. Šahovska zveza Slovenije je ena izmed redkih držav, kje vpeljala svoj nacionalni sistem rejtingiranja. Njegov pomen je predvsem v tem, da omogo ča rejtinško merjenje mo či tudi mednarodno še neuveljavljenim šahistom. To je pomembno zlasti za šahovski razvoj najmlajših šahistov. - Dvakrat letno se objavlja tudi seznam razvrš čenih šahistov in šahistk, ki vsebuje 6 razvrstitvenih razredov, od tega dva za mladinske razrede, lo čeno za oba spola: sezname šahistov svetovnega (supervelemojstrskega), velemojstrskega, mednarodnega, državnega, zelo obetavnega in obetavnega razreda.
Posebnost seznamov vrhunskih šahistov je v tem, da so na njih lahko tudi bistveno starejši ljudje kot v telesno-gibalnih športih. Za razliko od telesno-gibalnega športnega podro čja traja poklicna šahovska tekmovalna kariera pogosto celotno delovno aktivno življenjsko obdobje (npr: Steinitz je bil svetovni prvak do svojega 58. leta starosti, Smislov je bil pri 62. letih starosti uradno še vedno tretji najboljši šahist na svetu). Zato in zaradi primerjalno bistveno ve čjih časovnih vlaganj v spopolnjevanje, ki je potrebno na šahovskem podro čju, se na črtovanje poklicne kariere pri šahu in pri športih kjer je odlo čilna telesna zmogljivost, razlikujeta.
Pravilnik Šahovske zveze Slovenije o razvrš čanju obetavnih in vrhunskih šahistov je bil pripravljen na podlagi strokovnih meril in upošteva dogovor, ki je bil dosežen za Ministrstvom za šolstvo in šport leta 1996 (Kriteriji za vrednotenje programov skupnih nalog na podro čju miselnih športnih iger…). Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni priznava Šahovski zvezi Slovenije število velemojstrov in mednarodnih mojstrov v klasi čnem oziroma standardnem šahu. OKS-ZŠZ in Šahovska zveza Slovenije se nista uspela dogovoriti glede priznavanja seznama razvrš čenih šahistov v smislu kategorizacije športnikov.
17/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
8. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN TRENIRANJE OBETAVNIH ŠAHISTOV
V Sloveniji poteka v okviru Šahovske zveze tristopenjski sistem vzgoje, izobraževanja in treniranja obetavnih šahistov (VITOŠ), ki je opredeljen v Nacionalnem programu razvoja šahovske kulture (1991), dopolnjen s programom licenciranja strokovnega dela (2000) in uvedbo izbirnega predmeta ŠAH v devetletno osnovno šolo (2002). a. Prva stopnja: klubske osnovne šahovske šole in osnovnošolski šahovski krožki ter triletni izbirni predmet ŠAH v devetletni osnovni šoli. b. Druga stopnja: triletne regijske srednje šahovske šole. c. Tretja stopnja: triletna republiška višja šahovska šola.
Sestavni del sistema je tudi ustrezen tekmovalni program za vse tri stopnje in letni individualni programi spopolnjevanja (programi treniranja) za najbolj obetavne šahiste. Za študente višje šahovske šole so ti programi obvezni.
Redni sistem dopolnjujejo otroški oziroma mladinski šahovski tabori.
Za najboljše mlade šahiste je bil v letih pred in po Blejski olimpijadi 2002 izvajan dodatni program šahovskega izobraževanja, ki so ga vodili ugledni zunanji sodelavci pod okriljem zavoda Šahohla čnik. Sistem rednega izobraževanja, dopolnjen z dodatnim izobraževanjem je dal sinergijske u činke – po kon čanem izobraževanju so najboljši udeleženci za čeli zviševati svoje šahovske nazive in osvajati medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih. Finan čne možnosti šahovske zveze za nadaljnje izvajanje dodatnega izobraževanja in individualnih trenerskih programov z najboljšimi mladimi šahisti so se kmalu zatem iz črpale.
Od leta 2002 dalje je prednostni projekt Šahovske zveze Slovenije na tem podro čju strokovna podpora Zavodu RS za šolstvo pri uvajanju izbirnega predmeta ŠAH v devetletno osnovno šolo . Ker je šah povsem nov predmet v slovenskem šolskem sistemu in je šahovsko izobraževanje dotlej potekalo samo v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema Šahovske zveze Slovenije, je razumljivo, da je po strokovni plati uvajanje predmeta odvisno predvsem od strokovne podpore Šahovske zveze Slovenije. Tudi u čni na črt predmeta je nastal na podlagi izobraževalnih programov in pedagoških izkušenj srednje in višje šahovske šole Šahovske zveze Slovenije. Izkušnje so pokazale, da je izvajanje pouka izbirnega predmeta, ki poteka v ra čunalniški u čilnici, za u čitelje strokovno zelo zahtevno. Za vodenje predmeta se učitelji usposobijo z udeležbo na seminarjih predpisanih programov v okviru sistema nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev. Ra čuna se torej, da temeljno šahovsko izobrazbo u čitelji že imajo, čeprav te v okviru svojega rednega dodiplomskega izobraževanja niso mogli pridobiti. V tem smislu so u čitelji izbirnega predmeta ŠAH v slabšem izhodiš čnem položaju od svojih kolegov, ki osnovno izobrazbo za svoje predmetno podro čje pridobijo v okviru rednega dodiplomskega izobraževanja. Za optimalno izkoriš čanje vzgojno-izobraževalnih potencialov izbirnega predmeta ŠAH bi bilo torej v redno dodiplomsko izobraževanje bodo čih u čiteljev potrebno vpeljati izbirno možnost osnovnega šahovskega izobraževanja za vodenje izbirnega predmeta ŠAH. S tem bi bil opravljen najpomembnejši korak v smeri, da se bo izbirni predmet ŠAH s časoma sposoben reproducirati znotraj rednega šolskega sistema in njegov obstoj ne bo ve č tako odlo čilno odvisen od strokovne podpore Šahovske zveze Slovenije. Ta bi se s tem znova lahko bolj posvetila šolam na drugi in tretji stopnji svojega vzgojno-izobraževalno-trenerskega sistema.
Celoten sistem, z izjemo šolskega šahovskega krožka in izbirnega predmeta ŠAH v osnovni šoli, se izvaja v okviru Šahovske organizacije. V drugih šahovsko razvitih državah obstoje podobne ali tudi druga čne rešitve. V zahodno-evropskih državah, na primer na
18/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
Nizozemskem , je glede vpetosti šahovskega izobraževanja v šolski sistem podobno kot pri nas, v Rusiji pa obstoje v okviru rednega šolskega sistema posebne šole olimpijskih rezerv za obetavne mlade športnike, ki imajo v programu bistveno ve čji obseg šahovskega treniranja oziroma treniranja izbrane športne panoge. Izobraževanje obetavnih mladih šahistov poteka tudi v šahovskih otroško-mladinskih športnih šolah (DJuSŠ). Po podatkih iz leta 1992 so imeli tedaj na Švedskem u čenci možnost šahovskega u čenja in treniranja vseh 12 let šolanja, po 10 do 15 ur tedensko (odvisno od letnika), od tega približno eno tretjino ur v okviru rednega šolskega programa. V redni šolski sistem, ki je izvajal te programe, so se lahko vklju čevali tudi šahisti iz drugih držav. V podružnico univerze Umea, v Skelleftei, se je tedaj uvajalo šahovsko izobraževanje tudi v prvi letnik univerzitetnega študija (13. leto šolanja).
19/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
9. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV
V svetu je visokošolsko izobraževanje šahovskih u čiteljev in trenerjev najbolj razvito v državah, ki so bile neko č del Sovjetske zveze. Izobraževanje šahovskih trenerjev poteka v teh državah tradicionalno na visokošolskih ustanovah za telesno kulturo. Primeri: - Na sedanji ruski državni univerzi za telesno kulturo (RGUFK) že od leta 1966 redno deluje katedra za šahovsko teorijo in metodiko (prva šahovska katedra na svetu je delovala v letih 1932-36 na leningrajskem inštitutu telesne kulture). V tem času je izobrazila ve č kot 500 šahovskih trenerjev. Približno tretjina med njimi je kasneje pridobila mojstrski naziv. - Izobraževanje šahovskih u čiteljev poteka v omenjenih državah tudi na pedagoških akademijah, od leta 2002 dalje tudi na ruski državni univerzi za socialne vede (RGSU), kjer je bila tedaj ustanovljena katedra za pedagogiko in organizacijo šahovske dejavnosti . Specializacija, ki poteka v okviru študija socialne pedagogike, pripravlja šahovske pedagoge za šole, izvenšolske in socialne ustanove. Za šahiste z visokimi kvalifikacijami so predvideni specialni te čaji. Študij je financiran iz državnega prora čuna. MGSU ima 70 podružnic v Rusiji, Baltskih državah in državah SND. - Na ozemlju bivše Jugoslavije je bilo višješolsko izobraževanje šahovskih trenerjev (4 semestre, izredni študij) uvedeno in izvajano od leta 1989 dalje, na fakulteti za telesno kulturo v Novem Sadu.
V Sloveniji podro čja šahovske stroke in šahovskega izobraževanja ne pokriva nobena študijska smer ali predmet na katerikoli visokošolski ustanovi (15-urni program za vodenje interesnih dejavnosti – lahko tudi šaha – v osnovni šoli, ki je bilo leta 1975 vpeljano na takratni mariborski pedagoški akademiji in se je nadaljevalo na sedanji fakulteti, je pomembno, vendar ne zadoš ča).
Šahovska zveza Slovenije redno izvaja seminarsko izobraževanje za pridobitev licence: - klubskega in državnega šahovskega sodnika; - mentorja osnovnošolskega šahovskega krožka; - učitelja triletne srednje šahovske šole (vklju čno s pedagoško spremljavo delovanja srednjih šahovskih šol - vezano tudi na pridobitev statusa in verifikacijo programov, v skladu s pravilnikom ŠZS); - šahovskega inštruktorja in šahovskega trenerja (vezano na pripravo letnih individualnih programov obetavnih šahistov).
Usposabljanje šahovskih strokovnih delavcev poteka v skladu z Nacionalnim programom in drugimi dokumenti Šahovske zveze Slovenije. Na predlog OKS-ZŠZ, decembra 1999, je ŠZS pripravila Program licenciranja strokovnega dela, in ga poslala OKS-ZŠZ v potrditev novembra 2000. Avgusta 2003 je Strokovni svet RS za šport obvestil ŠZS, da je program obravnaval na svoji seji julija 2003, vendar ga ni potrdil. Povabil je predstavnike ŠZS na dogovarjanje v zvezi s problematiko usposabljanja in licenciranja v šahu. Do uskladitve doslej še ni prišlo.
Fide je leta 2005, na podlagi strokovnih kvalifikacij in doseženih uspehov pri šahovskem vzgojno-izobraževalnem-trenerskem delu, trem slovenskim šahistom podelila naziv ter licenco višjega trenerja Fide, devetim naziv ter licenco šahovskega trenerja Fide in devetim naziv ter licenco inštruktorja Fide.
20/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
10. ŠAH V ŠOLSKEM IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNEM SISTEMU
Mednarodne primerjave so opisane v prejšnjih poglavjih.
V Sloveniji je stanje naslednje:
- Šah je že desetletja umeš čen v šolski sistem kot šahovski krožek oz. šahovska interesna dejavnost v osnovni šoli. Šahovski krožki delujejo tudi na srednjih šolah in v dijaških domovih. - Zaskrbljuje velik osip množi čnosti na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Na srednjih šolah za šahovsko interesno dejavnost sistemsko ni tako dobro poskrbljeno kot na osnovnih šolah. - Za izobraževanje mentorjev šahovskih krožkov ima Pedagoška fakulteta v Mariboru (prej akademija) od leta 1975 dalje izbirno možnost 15-urnega programa v okviru metodike vodenja interesnih dejavnosti. - V obdobju po letu 1992 je bilo dijakom srednjih šol pri obveznih izbirnih vsebinah priznano izobraževanje v okviru 96-urnih programov ŠAH – srednja stopnja in ŠAH – višja stopnja. - Od leta 2002 dalje je ŠAH izbirni predmet v devetletni osnovni šoli. Gre za tri enoletne programe ŠAH 1 – šahovske osnove, ŠAH 2 – šahovsko kombiniranje in ŠAH 3 – šahovska strategija, ki se med seboj u čno-snovno nadgrajujejo in dajejo – skupaj s programom šahovske interesne dejavnosti osnovno šahovsko izobrazbo. Izbirni predmet (teorija) in interesna dejavnost (praksa) se med seboj dopolnjujeta in dajeta sinergijski vzgojno-izobraževalni u činek. - Od leta 2003 dalje se v okviru programa Ra čunalniško opismenjevanje izvajajo seminarji ŠAH 1, ŠAH 2 in ŠAH 3 za multiplikatorje izbirnega predmeta ŠAH. - Od leta 2004 dalje se v sistemu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja izvajajo seminarji predpisanih programov ŠAH 1, ŠAH 2 in ŠAH 3 za u čitelje izbirnega predmeta ŠAH v devetletni osnovni šoli. - Od leta 2006 dalje v okviru programa Ra čunalniško opismenjevanje multiplikatorji izbirnega predmeta ŠAH izvajajo seminarje ŠAH 1, ŠAH 2 in ŠAH 3 za u čitelje izbirnega predmeta ŠAH. Seminarjev se lahko udeležujejo tudi mentorji šahovske interesne dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih. - Leta 2004 je Zavod RS za šolstvo imenoval razvojno skupino za e-šah, ki jo koordinira strokovna služba Šahovske zveze Slovenije. Skupina pripravlja e-učna gradiva in e-didaktične pripomo čke za izvajanje izbirnega predmeta ŠAH v devetletni osnovni šoli. - Leta 2004 je Zavod RS za šolstvo imenoval ekspertno skupino za izobraževanje multiplikatorjev izbirnega predmeta ŠAH, ki jo koordinira strokovna služba Šahovske zveze Slovenije. Skupina skrbi za izobraževanje multiplikatorjev in za evalvacijo seminarjev, ki jih izvajajo. - Laboratorij za umetno inteligenco na Fakulteti za ra čunalništvo in informatiko se deloma posve ča tudi raziskavam s šahovskega podro čja.
Zaradi odsotnosti šahovskega izobraževanja in razvojno-izobraževalnega dela v okviru rednega šolskega in raziskovalnega sistema je Šahovska zveza Slovenije v Nacionalnem programu šahovske kulture (1991) predvidela poleg lastnega vzgojno-izobraževalno- trenerskega sistema tudi lasten razvojno-izobraževalni laboratorij. Podro čji pokriva strokovni sodelavec – republiški trener, skupaj s sodelavci, pod okriljem Centra za napredek šaha.
21/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
Dosedanji predlogi Šahovske zveze Slovenije vzgojno-izobraževalnim in raziskovalnim ustanovam za uvedbo šahovskega izobraževanja oziroma razvojno-raziskovalnega dela na šahovskem podro čju: - Leta 1983 je bil tedanji Fakulteti za telesno kulturo predložen na črt višješolskega izobraževanja šahovskih trenerjev na tej fakulteti, s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami in predmetnikom dvoletnega študija; - Leta 1985 je bil isti fakulteti predložen na črt šahovskega predmeta, ki naj bi bil uveden na tej fakulteti, s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami in programom; - Leta 1993 je bil Ministrstvu za šolstvo in šport predložen program obveznih izbirnih vsebin za srednje šole: ŠAH - srednja stopnja in ŠAH – višja stopnja; - Leta 1994 je bil Pedagoški fakulteti v Ljubljani predložen na črt predmeta Šahovska vzgoja, ki naj bi bil uveden na tej fakulteti, s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami in programom; - Leta 1995 je bil Ministrstvu za znanost predložen na črt dela šahovskega razvojno- izobraževalnega laboratorija, ki bi deloval pod okriljem Pedagoške fakultete v Ljubljani; - Leta 2002 je bil Strokovnemu svetu RS za splošno izobraževanje predložen u čni na črt izbirnega predmeta ŠAH v devetletni osnovni šoli, s tremi enoletnimi programi, ki se med seboj nadgrajujejo in dajejo osnovno šahovsko izobrazbo; - Leta 2003 so strokovne službe ŠZS v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo pripravile na črt predpisanih programov ŠAH 1, ŠAH 2 in ŠAH 3 v sistemu nadaljnjega usposabljanja za u čitelje izbirnega predmeta ŠAH v devetletni osnovni šoli; - V letih 2004-2006 so strokovne službe ŠZS v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo pripravile na črt izobraževalnih programov ŠAH 1, ŠAH 2 in ŠAH 3 za multiplikatorje izbirnega predmeta ŠAH v devetletni osnovni šoli in za seminarje, ki jih izvajajo multiplikatorji.
22/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
11. INFORMACIJSKA, PUBLICISTI ČNA IN IZDAJATELJSKA DEJAVNOST
Šahovska zveza Slovenije - ima že vrsto let svoj spletni portal, prek katerega teko če obveš ča in seznanja članstvo in ostalo javnost s svojo dejavnostjo in drugimi teko čimi dogodki doma in v tujini. Od nedavna izdaja tedenski elektronski časopis Elektronske novice Šahovske zveze Slovenije. - od leta 1991 dalje redno izdaja šahovsko strokovno revijo Šahovsko misel, že vrsto pa tudi informativno revijo Šahovski vestnik, ki je do leta 2004 izhajala kot samostojna publikacija, odtlej pa izhaja kot sestavni del Šahovske misli. - izdaja priložnostne šahovske publikacije in knjige ter po svojih možnostih podpira prevajanje najboljših šahovskih knjig v slovenski jezik.
23/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
12. PROSTORI ZA IZVAJANJE ŠAHOVSKE DEJAVNOSTI. ŠAHOVSKI DOM.
Šahovski klubi in društva v Sloveniji izvajajo svojo dejavnost (redni igralni dnevi, klubski turnirji in druga tekmovanja, šahovske šole …) ve činoma v najetih prostorih. Šahovski igralni prostori zahtevajo opremljenost s primernim pohištvom za igranje šaha in s šahovskimi potrebš činami (šahovske garniture, šahovske ure, stenska demonstracijska šahovska garnitura …) in primernim pohištvom za igranje šaha.
Sodobno šahovsko izobraževanje poteka s pomo čjo ra čunalniške šahovske izobraževalne tehnologije. Izbirni predmet ŠAH v devetletni osnovni šoli poteka npr. v ra čunalniški učilnici, za ra čunalniki, povezanimi v lokalno ra čunalniško mrežo. Tako opremljene učilnice bi potrebovale tudi srednje šahovske šole v regijskih šahovskih središ čih. Šahovska organizacija ne razpolaga z ustrezno opremljenimi prostori.
Po drugi svetovni vojni, vse do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja je imela Šahovska zveza Slovenije za izvajanje svoje šahovske dejavnosti namenske, med seboj povezane prostore – Šahovski dom v Ljubljani (na Cankarjevi 1), ki je obsegal ve čjo dvorano za redno vsakodnevno igranje šaha in izvajanje šahovskih tekmovanj, šahovsko učilnico in prostore za pisarne Šahovske zveze Slovenije. Kasneje so se ti prostori, v katerih je deloval tudi Ljubljanski šahovski klub, selili na razli čne lokacije. Šahovska zveza Slovenije pripravlja s pomo čjo sponzorjev, Ministrstva za šolstvo in šport in mesta Ljubljane, nov Šahovski dom.
24/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
13. NEKATERE DOLO ČBE V KROVNIH AKTIH, KI SE KAŽEJO KOT NEPRIJAZNE DO ŠAHOVSKEGA RAZVOJA
a. Zakon o športu predpisuje, da mora tisti, ki opravlja vzgojno-izobraževalno delo v športni vzgoji in je v rednem delovnem razmerju, imeti visokošolsko izobrazbo športne smeri (28. člen). Komentar: Zahteva se torej, da mora imeti takšno izobrazbo tudi tisti, ki opravlja šahovsko vzgojno-izobraževalno delo. Vendar fakulteta, ki daje izobrazbo športne smeri, šahovskega športnega podro čja ne pokriva. Če razumemo člen v smislu, da naj bi fakulteta zagotavljala izobraževanje za šahovsko podro čje, je vse v redu. Glede na dejansko stanje pa omenjeni predpis za šahovsko podro čje ni ustrezen iz najmanj dveh razlogov: - Predmeti, ki tvorijo na fakulteti skupno izobraževalno osnovo, so naravnani na, pogojno re čeno, »telesno-gibalne« športe (kineziologija, biomehanika …), medtem, ko je ve čina temeljnih predmetov za šah, ki je podro čje duhovnega ustvarjanja, tematsko druga čnih (psihologija mišljenja in ustvarjalnosti, pedagoška psihologija …). - Fakulteta ne pokriva ožjega šahovskega podro čja – niti strokovno, niti kadrovsko niti programsko. Pomemben je tudi prvi ne samo drugi razlog. Primer: na nekdanjem moskovskem telesno- kulturnem institutu, ki je izobraževal šahovske trenerje, so specialne šahovske predmete preprosto dodali skupnim predmetom, ki so po obsegu prevladovali in so bili naravnani na »telesno-gibalno« športno podro čje. To je bil eden izmed razlogov zakaj ve čine najboljših mladih ruskih šahistov program ni pritegnil. Kostjukova (1984), predstojnica katedre za šah na moskovski univerzi, zapisala, da bi izobraževanje šahovskih u čiteljev in trenerjev moralo potekati bolj množi čno in kvalitetno, v interdisciplinarnem okviru pedagoških, psiholoških in športnih fakultet. Dejstvo, da je s stališ ča razumevanja šahovske teorije, produktivnega razmišljanja in sprejemanja odlo čitev, šahistom študij na nekaterih drugih fakultetah strokovno bližji kot študij na športnih fakultetah in se zato le redko odlo čajo za slednjega, se v slovenskih razmerah odraža še bolj drasti čno. Podobna razmerja ostajajo pri nas tudi po kon čanem dodiplomskem izobraževanju. Na primer: po podatkih Zavoda RS za šolstvo je samo vsak 11. udeleženec seminarskih izobraževanj za u čitelje izbirnega predmeta šah v osnovni šoli športni pedagog (u čiteljev matematike je na teh seminarjih npr. štirikrat ve č kot športnih pedagogov). Vedeti je treba, da se tisti najbolj obetavni mladi šahisti, ki želijo postati vrhunski, po kon čani srednji šoli vse manj odlo čajo za nadaljevanje izobraževanja na fakulteti, prvi č zato, ker je šahovsko profesionalno dejavnost težko usklajevati z univerzitetnim študijem, in drugi č, zato ker je šahovska kariera odlo čitev za celotno aktivno življenjsko obdobje. Vseeno bi se bistveno lažje odlo čali za visokošolsko izobraževanje, če bi bilo to iz šahovskega podro čja in če bi jim bila pri njem upoštevana izobraženost, ki izhaja iz njihovega šahovskega naziva.
b. Pravila o usposabljanju strokovnih delavcev v športu (Strokovni svet RS za šport, december 2004) i. 5. člen: »Vodja programa usposabljanja je fizi čna oseba, ki … ima najmanj VII. stopnjo izobrazbe športne smeri.« Komentar: Veljajo iste pripombe kot za 42. člen Zakona o športu. ii. Priloga 1: Stopnje usposabljanja za vzgojno-izobraževalno delo strokovnih delavcev v športu. Komentar: Predpisano število ur usposabljanja za strokovne delavce na šahovskem podro čju je previsoko - ni realno in ne upošteva dejanskega stanja na tem podro čju. Podobno velja za oblike študija in delokrog, ki ne upoštevajo posebnosti šahovskega podro čja.
25/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
c. Pravilnik o merilih za sofinanciranje letnega programa športa na državni ravni (ur.l.120, 29.12.2005) i. 30. člen (dodatna merila): »Če nobena športna panoga posamezne NPŠZ ni uvrš čena v redni program olimpijskih iger, je lahko ta NPŠZ razvrš čena najvišje v tretji razred zveze.« ii. 37. člen (delo trenerjev) »Sofinancira se pla če reprezentan čnih trenerjev NPŠZ, katerih športne panoge so v rednem sporedu OI, glede na razvrstitev športne panoge v razrede športnih panog …« iii. 38. člen (vrednotenje dosežkov reprezentanc) »Ovrednoti se dosežke reprezentanc v športnih disciplinah, ki so na rednem programu OI…« iv. 39. člen (vrednotenje dosežkov posameznikov) »Ovrednoti se dosežke reprezentanc v športnih disciplinah, ki so na rednem programu OI…« v. 40. člen (vrednotenje dosežkov društev) »Ovrednoti se dosežke reprezentanc v športnih disciplinah, ki so na rednem programu OI…« vi. 42. člen (olimpijske medalje) predvideva nagrade za športnike individualnih in ekipnih športnih panog, trenerjem in trenerskim timom, vendar je praksa pokazala, da se priznava samo medalje, osvojene na olimpijadi, ki je pod patronatom Mednarodnega olimpijskega komiteja. vii. Delovanje panožnih športnih šol, 45. člen: »Sofinancira se pla če trenerjev v programih panožnih športnih šol v individualnih športih in v kolektivnih športih s športnimi igrami v športnih panogah oziroma disciplinah rednega programa OI…« viii. 90. člen (velike mednarodne športne prireditve) »Sofinancira se velike mednarodne športne prireditve v športnih disciplinah rednega programa OI..« Komentar: Šahovske olimpijade potekajo redno od leta 1927, imajo daljšo in bolj bogato tradicijo od mnogih panog, ki so v rednem programu olimpijskih iger pod patronatom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Zadoš čajo vsem strokovnim in vsebinskim kriterijem. Pa vendar navedeni členi šahu vnaprej odrekajo status, katerega imajo nekatere druge športne panoge, ne glede na to kako velike uspehe dosega ali bi jih hipoteti čno lahko dosegal.
26/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
14. POVZETEK ZNA ČILNOSTI, POSEBNOSTI IN DRUGA ČNOSTI ŠAHA, V PRIMERJAVI Z OSTALIM ŠPORTOM
(1) Šah je posebno podro čje analiti čno-sinteti čnega duhovnega ustvarjanja, ki poteka v obliki športnega boja med dvema nasprotnikoma. V Evropskem civilizacijskem okolju je že 1000 let dominanten predstavnik tako imenovanega miselnega športnega podro čja. (2) V vrhunski šahovski partiji se prepletata športni boj in umetniško konstruiranje prostranstva logike, iskanje ter ustvarjanje resnice in lepote. V tej harmoniji med duhovno ustvarjalnimi in športnimi cilji, je šah edinstven med človeškimi dejavnostmi. V tem je njegov potencial, da se razvije v unikaten tržni produkt. (3) Partije vrhunskih šahovskih mojstrov predstavljajo ne le šahovski športni boj med dvema nasprotnikoma, ampak so hkrati duhovne stvaritve, ki imajo lahko trajno kulturno, umetniško in teoretsko vrednost. Ohranijo se s šahovskim notnim zapisom, ki omogo ča, da se lahko kadarkoli reproducirajo. Njihov pomen zato presega zgolj tekmovalni rezultat. (4) Šahovska igra je zlahka dostopna vsem slojem in kot »gimnastika uma« oziroma kot ustvarjalna duhovna dejavnost izjemno priporo čljiva »za vse otroke od 5. do 95. leta starosti«, za nadarjene in za manj nadarjene, za zdrave in za telesno prikrajšane. (5) Šah ima izjemno vzgojno-formativne potenciale in se v svetu vse bolj uveljavlja v predšolski vzgoji in kot interesna dejavnost ter redni izbirni šolski predmet v osnovni šoli. (6) Šah je pomembno prispeval in še prispeva k raziskavam v mnogih vejah znanosti: v umetni inteligenci, psihologiji, lingvistiki, filozofiji, ekonomiji, pravu, matematiki ... (7) Šah pomembno širi domeno športa z novimi kvalitetami in javni interes v športu z novimi prvinami – s podro čjem vzgoje mišljenja in analiti čno-sinteti čne duhovne ustvarjalnosti. (8) Šah ima kot individualna športna panoga ve č stoletno tradicijo. Razvil je svoje turnirske in prvenstvene tekmovalne sisteme, svoje olimpijade, svoje nazive in sisteme vrednotenja šahovske mo či, šahovske izobraženosti ter šahovske ustvarjalnosti. (9) Šahovska tekmovanja so dolgotrajna v primerjavi s tekmovanji v ostalih športnih panogah – ciklus svetovnih prvenstev za posameznike je trileten (poskusi s krajšanjem, ki potekajo od leta 1996 dalje, se niso obnesli). (10) Svetovna prvenstva za posameznike potekajo od leta 1886 dalje – v tem času se je zvrstilo 14 svetovnih prvakov: svetovni prvaki vladajo v povpre čju ve č kot osem let, zato so ti nazivi prestižnejši kot bi lahko bili nazivi šahovskih olimpijskih prvakov. (11) Šah ima že od leta 1927 svoje, šahovske olimpijade. Izvajajo se na dve leti, sicer pa izpolnjujejo pogoje športnih olimpijad. Zadnje, 37. šahovske olimpijade, Torino 2006, se je udeležilo prek 140 moških in prek 100 ženskih državnih reprezentanc. (12) V mednarodno šahovsko zvezo – Fide, je v članjenih 162 držav, v mednarodno zvezo za dopisni šah – ICCF, 82 držav, v Fidejev odbor za problemski šah – PCCC pa 39 držav. (13) Šah je globalni šport – konkurenca vrhunskih tekmovalcev je strahovita: mednarodni šahovski mojstri prihajajo iz 146 držav, na Fidejevem rejtinškem seznamu je prek 70.000 aktivnih šahovskih tekmovalcev, ki nastopajo na tekmovanjih, registriranih pri Fideju. (14) Fide je članica MOK-a in spoštuje njegova pravila, vklju čno s pravili za prepre čevanje uživanja poživil in uporabe nedovoljenih sredstev. Doslej niso odkrili poživil, ki bi zviševala raven šahovskih dosežkov. Po drugi strani postaja prepre čevanje uporabe nedovoljenih elektronskih sredstev na šahovskih tekmovanjih vedno bolj zahtevno. (15) Celotno šahistovo spopolnjevanje se v grobem deli (a) na študij šahovskih u čbenikov, učnih gradiv in skladiš č šahovskih podatkov – ti obsegajo na sto tiso če partij, ki jih šahist preu čuje s samostojnim analiti čnim delom, (b) na treniranje in (c) na specialne priprave na tekmovanja ter na konkretne nasprotnike; (16) Osnovno šahistovo spopolnjevanje bi lahko primerjali z izobraževanjem in urjenjem glasbenega virtuoza: na eni strani študij teorije, mojstrskih stvaritev in zgodovinskih
27/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
obdobij v razvoju svoje umetnosti, na drugi pa nenehno vsakodnevno urjenje (treniranje) in spremljanje strokovnih novosti ter nastopi na turnejah. (17) Nastopi na šahovskih tekmovanjih, ki sodijo v osnovni proces treniranja, obsegajo okoli 80 partij standardnega šaha letno, na turnirjih ustrezne jakosti. Skupaj s treniranjem na pospešenih turnirjih pomeni to ve č kot 100 dni odsotnosti od doma (bivanje v hotelih in potovanja). Odigrane partije so sestavni del procesa krožnega izkustvenega u čenja, ki se po vsakem kon čanem turnirju nadaljuje v okviru doma čega šahovskega študija. (18) Na tekmovanjih mojstrske ravni potrebuje šahist prilagojene bivalne pogoje in opremo – njegove priprave na vsakodnevnega konkretnega nasprotnika potekajo v hotelski sobi, s pomo čje šahovske ra čunalniške baze podatkov in ra čunalniških šahovskih analizatorjev, za prenosnim ra čunalnikom, povezanim na svetovni splet. (19) V procesu šahovskega treniranja postane šah šahistu, ko doseže mojstrsko mo č, drugi materni jezik: število zapomnjenih funkcionalnih figurnih povezav (okoli 50.000) je primerljivo z besednim zakladom maternega jezika. (20) Zahteve sodobnega vrhunskega šahovskega športa so takšne, da se šahist za čne na črtno ukvarjati s šahom že v predšolskem obdobju, po kon čani srednji šoli se obi čajno takoj usmeri v šahovski profesionalizem. Šahovska kariera traja normalno celotno aktivno delovno obdobje, zato vrhunski šahist obi čajno nima drugega oziroma rezervnega poklica. (21) Tradicionalno merilo šahovske izobraženosti in prakti čne šahovske mo či so šahovske kategorije ( četrta, tretja, druga in prva) ter šahovski nazivi: mojstrski kandidat, mojster, mednarodni mojster in velemojster. (22) Uveljavljeno in splošno priznano glavno merilo aktualne šahistove mo či in uspešnosti je, od leta 1971 dalje, uradni rejting mednarodne šahovske zveze – Fide. (23) Šahovski nazivi so trajni, ker šahovska izobraženost ostane, čeprav šahovska športna mo č po daljšem obdobju neigranja upade. Po prakti čnih merilih, ki so se v odsotnosti formalnega šahovskega izobraževanja izoblikovala v drugi polovici prejšnjega stoletja, naj bi prva kategorija ali naziv ženske mojstrske kandidatke (rejting 2000) ustrezala znanjem šahovskega eksperta, medtem ko naj bi naziv šahovskega mojstra ali ženske šahovske velemojstrice (rejting 2300) ustrezal visokošolski izobraženosti na šahovskem podro čju. (24) V okviru mednarodne šahovske zveze, Fide, deluje šahovska akademija (sedež v Berlinu), ki izobražuje šahovske trenerje. Za četni pogoji za vstop v izobraževanje so: naziv Fidejev mojster, rejting najmanj 2300, dokazila o trenerski uspešnosti in objavljeni članki v strokovnih revijah. Uspešno kon čano izobraževanje prinese naziv Fidejev trener. (25) Visokošolsko izobrazbo šahovske smeri je mogo če pridobiti na fakultetah, ki izobražujejo šahovske trenerje oz. u čitelje, npr. v Rusiji na državni univerzi za telesno kulturo in šport (RGUFK) in na državni univerzi za socialne vede (RGSU, fakulteta za juvenologijo). Na prvi deluje univerzitetna katedra za teorijo in metodiko šaha, na drugi pa univerzitetna katedra za pedagogiko in organizacijo šahovske dejavnosti. (26) Za šahovsko podro čje kot podro čje duhovne ustvarjalnosti so nekateri temeljni izobraževalni predmeti (pedagoška psihologija, kognitivne vede …) bistveno druga čni kot temeljni izobraževalni predmeti tistega športnega podro čja, ki temelji na telesni zmogljivosti in koordinaciji (fiziologija, kineziologija …). (27) Osnovno šahovsko izobrazbo je v Sloveniji mogo če pridobiti od leta 2004 dalje, ko se je programu šahovske interesne dejavnosti v osnovni šoli pridružil izbirni predmet ŠAH, s triletnim učnim programom, ki se izvaja za ra čunalniki, v ra čunalniški u čilnici. (28) Slovenske visokošolske ustanove (še) ne pokrivajo šahovske stroke, v Sloveniji ni šahovske visokošolske študijske smeri ali šahovskega predmeta. (29) Šolsko šahovsko izobrazbo na srednji in višji ravni je v Sloveniji mogo če pridobiti samo neformalno, v okviru vzgojno-izobraževalno-trenerskega sistema Šahovske zveze Slovenije (triletna srednja in triletna višja šahovska šola), ki ni v rednem šolskem sistemu.
28/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
POVZETEK
Šah je tiso čstoletna kulturna dediš čina človeške civilizacije, posebno podro čje športa, ki temelji na duhovni ustvarjalnosti. Sodobni šah je polnovreden individualni globalni šport, igra ga milijone ljudi po v sem svetu in ga odlikuje izjemen vzgojno-formativni potencial. V Sloveniji ima bogato tradicijo, slovenski uspehi na tem podro čju sodijo v svetovni vrh.
Šah prinaša v šport novo dodano vrednost, ker pomembno širi njegovo domeno z dodatnimi kvalitetami in izdatno bogati javni interes za šport z novimi prvinami, ki jih prinaša vanj: predvsem vzgojno-formativni potencial za razvoj odlik mišljenja in analiti čno-sinteti čno duhovno ustvarjalnost (duhovno ustvarjalnost, ki temelji na analiti čno-sinteti čnem oziroma celostnem mišljenju). V tem smislu bi lahko celo rekli, da je šah eno izmed konstitutivnih podro čij sodobno pojmovanega športa, ki se ne omejuje zgolj na telesno kulturo in telesne dosežke v ozkem pomenu besede.
Nekatere zakonske in podzakonske dolo čbe ter akti niso skladni z gornjimi ugotovitvami in so neprijazni do razvoja šaha v Sloveniji. V praksi delujejo diskriminatorno, zato bi jih kazalo spremeniti oziroma popraviti. V prehodnem obdobju, dokler do popravkov ne pride, bi bilo potrebno prepre čiti njihovo nadaljnje negativno u činkovanje na razvoj šaha v Sloveniji.
29/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
VIRI:
- Abundo, Casto: Towards Chess as Sport Under the IOC. V: FIDE Forum, March-April 1997. - Bevand, Larry (1986): Canadian classroom chess. V: 27 th Chess Olympiad. Bulletin No 12. Dubai. - Bidev, Pavle (1972): Šah simbol kozmosa (Geneza šahovske igre od kineske astrologije do kineske mistike). Organizacioni odbor šahovske olimpijade. Skopje. - Binet, Alfred (1894): Psychologie des grands calculateurs et jouers des échecs . Hachette. Paris. - Djakow I.N., Petrowski N.W., Rudik.P.A. (1927): Psychologie des Schachspiels . W.de Gruyter. Berlin. - Finkenzeller R., Ziehr W., Buhrer E.M., Rudik P.A. (1989): Chess - a celebration of 2000 years. Key Porter Books. Toronto. - Franklin, Benjamin (1786): Morals on Chess. Columbian Magazin. December 1786. - Golombek, Harry: Šahovska enciklopedija . Prosvjeta. Zagreb 1977. - Holding , H. Dennis : The psychology of chess skill ; Lawrence Erlbaum Associates; Hillsdale, New Jersey 1985. - Hooper David, Whyld Kenneth: The Oxford Companion to CHESS . Oxford University Press Oxford, New York 1992. - Hosta, Milan: Poskus konceptualizacije športa. V: Anthropos, št. 1-4, 2005 - Jelen, Iztok: Kako in zakaj vrednotimo svoje šahovske stvaritve. V: Telesna kultura, letn. XXXVI, 3-4/1988, str.14-18. - Jelen, Iztok: Slovenske srednje šahovske šole - pedagoški koncept v teoriji in praksi. V: Šahovska misel, november 1993, str. 145-151. - Jelen, Iztok: Izbirni predmet ŠAH v devetletki . V: Didakta, september/oktober 2003. Letnik XII. - Kostjukova T. Ja. (1984): Vysšee šahmatnoe obrazovanie . V: Teorija i praktika šahmatnoj igry. Vysšaja škola. Moskva. - Lešnik, K, Rudi (1979): Šahu ve č vzgojne skrbi. V: Telesna kultura. Št 3. Ljubljana. - Levski, Daniel: Ko so se bogovi prenehali družiti z ljudmi! O pojmih agón, aristos, areté… v filozofiji športa. V: Anthropos, št. 1-4, 2005. - Marenti č Požarnik, Barica (2000): Psihologija u čenja in pouka. DZS. Ljubljana. - Marjoram, Tom (1988): Chess and able children. V: Teaching able children. Kogan Page books for teachers. London. - Marsland, T. A., Schaeffer, J. – Editors (1990): Computers, Chess, and Cognition . Springer- Verlag. Berlin. - Needham, Joseph (1962): Thougts on the origins of chess (summarised from Science and Civilisation in China. Vol.IV, pt.1. Chapter: The Magnet, Divination and Chess. pp. 314- 334). V: Bidev 1972. - Palladino, Nicola: FIDE Chess in Schools Committee . V: FIDE Forum, Vol. XI No 3, 1997. - Palm, Christine (1990): New York City Schools Chess Program. Manhattan Chess Club School. - Panejah, Andrej: Gde zdes' u čat za magistra? V: Šahmatonoe obozrenie, 7/1995. - Pfleger, Helmut: Chess as Sports Medicine. V: FIDE Forum, March-April 1997. - Pisk, Jernej: Razpiranje prostora filozofije športa. V: Anthropos, št. 1-4, 2005. - Poole, William: Chess as Sport in New Zealand. V: FIDE Forum, March-April 1997. - Radford, John (1990): Child prodigies and exceptional early achievers. Harvester - Wheatsheaf. - Schendel, Gerald: Chess as Sport in Germany. V: FIDE Forum, March-April 1997.
30/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
- Šapiro, Leonid: Student i šahmaty – edini . V: Šahmatnoe obozrenie, 10/2002, str.36. - Tancer, Mladen (1986): Decenija šahovskog obrazovanja na Pedagoškoj akademiji u Mariboru. V: Šahovski glasnik. Št 1. Zagreb. - Tancer, Mladen (1991): Nadarjeni u čenec v svetu šaha. V: Vzgoja in izobraževanje, letnik XXII. Št 3. Ljubljana. - Tancig, Simona: »Nekateri kognitivni procesi v šahovski igri« , disertacija, Filozofska fakulteta Ljubljana 1983. - Thomson, Brad: The Case for Chess as Sport. V: FIDE Forum, March-April 1997. - Vidmar, Milan: Pogovori o šahu z za četnikom . Druga izdaja. VEZA, Vesna Založnik s.p. Ljubljana 2005.
- An investigation into the influence of physical fitness on the perfomance of league-ranking chess players . V: FIDE Forum, Vol. XI No 3, 1997. - The Faculty of Chess . V: Bilten 29. šahovske olimpijade, št.1, Novi Sad 1990. - Grški in švedski projekt šolskega šaha. V: Šahovska misel, št.4/1992. - Katedra teorii i metodiki šahmat RGUFK – 2004 god. Spletna stran RGUFK: http://www.spotedu.ru/ - Kriteriji za vrednotenje programov skupnih nalog na podro čju miselnih športnih iger, ki se sofinancirajo iz državnega prora čuna v letu 1996 . Ministrstvo za šolstvo in šport. - National Olympic Committees Support Chess as Sport Under the IOC . V: FIDE Forum, Vol. XI No 3, 1997. - Predpisani programi nadaljnjega izobraževanja u čiteljev izbirnega predmeta ŠAH 1, ŠAH 2 in ŠAH 3 (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2004) - Slovenski šah . DZS, Ljubljana 1972. - Slovenski šah . Šahovska zveza Slovenije, Ljubljana 2002. - Šahmaty – enciklopedi českij slovar. »Sovetskaja enciklopedija« Moskva 1990. - Učni na črt izbirnega predmeta ŠAH (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2002).
Dokumenti Šahovske zveze Slovenije:
- Izobraževalni in razvojno-raziskovalni program šahovskega laboratorija pri ŠZS (Dopis ŠZS Ministrstvu za znanost in tehnologijo, 1995). - Letna poro čila strokovnega sodelavca - republiškega trenerja 1987-2005 . (18 poro čil) UO ŠZS. - Licence poklicnih šahistov in zasebnih šahovskih delavcev. Program licenciranja strokovnega dela (Predlog ŠZS Olimpijskemu komiteju – ZŠZ, 2000). - Nacionalni program šahovske kulture v republiki Sloveniji (Ob čni zbor ŠZS, 1991) - Opis programov obveznih izbirnih vsebin: Šah – višja stopnja in Šah – srednja stopnja (1992 – 8 str. Objavljeno v Katalogu Zavoda RS za š. in š. 1992). - Pogodba o ustanovitvi infrastrukturnega raziskovalnega centra znanja za šahovsko podro čje: Šahovski razvojni in izobraževalni laboratorij (Osnutek, pripravljen v sodelovanju z Ministrstvom RS za znanost in tehnologijo, junij 1995). - Predlogi o prakti čni izvedbi višješolskega izobraževanja šahovskih trenerjev (izobraževanje ob delu) na FTK v prvih dveh študijskih letih: 1984/5 in 1985/86. Šahovska zveza Slovenije, 1983. - Pravilnik o nazivih u čiteljev srednjih šahovskih šol. Ob čni zbor ŠZS 1997. - Pravilnik o razvrš čanju obetavnih in vrhunskih šahistov. Ob čni zbor ŠZS 1997, dopolnjen 2005. - Predlog seznama predavanj višješolskega izobraževanja trenerske smeri FTK za novo panogo: šah (izobraževanje ob delu). Šahovska zveza Slovenije, 1983.
31/32 Šah in primerjalna analiza stanja šaha v Sloveniji
- Predlog skupnih programskih podro čij ŠZS in Zavoda RS za šolstvo in šport (24.1.1993 - 11 str. Dopis ŠZ Slovenije Zavodu RS za šolstvo in šport). - Predlog za uvedbo izbirnega predmeta iz šahovske vzgoje za vse študente Fakultete za šport (VŠTK) v Ljubljani (Predlog in utemeljitev študijskega programa. Dopis fakulteti s strani ŠD Kodeljevo, 1985 in ŠZS, 1987). - Predlog za uvedbo izbirnega predmeta za šahovsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (12.9.1994 – programska priloga: 6 str. Dopis ŠZ Slovenije Pedagoški fakulteti) - Pripombe in predlogi na predlog pravil in kriterijev za kategoriziranje športnikov v RS – ŠAH (ŠZS Olimpijskemu komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez, maj 2005). - Pripombe k odzivu OKS-ZŠZ in MŠŠ na predloge ŠZS . UO ŠZS, september 2005. - Priznavanje šahovskega izobraževanja s strani države (ŠZS Ministrstvu RS za šolstvo in šport, maj 2005). - Uvodne utemeljitve in pojasnila k predlogu u čnega na črta za izbirni predmet ŠAH v devetletni osnovni šoli (ŠZS strokovnemu svetu RS za splošno izobraževanje, maj 2002). - Višja šahovska šola – temeljne postavke (ŠZS, 1990, dopolnjeno 1993 in 1997). - Vloga – predlog za nadaljnje opravljanje dela na podro čju športne vzgoje (ŠZS Strokovnemu svetu RS za šport, september 2005). - Zaklju čno poro čilo o evalvaciji triletne višje šahovske šole ŠZS. Center za napredek šaha in UO ŠZS, 2003 - Zakon o šahu. Predlog. Center za napredek šaha (pripravil Anton Preinfalk) in UO ŠZS, 1998.
32/32