Zreška pravljica Ni malo tistih, ki gospodarski in družbeni razvoj Zreč primerjajo s pra - vljico, čudežem, drugi pravijo, da se povod za ta razvoj skriva v imenu kraja in da drugače sploh ni moglo biti. Nomen est omen je latinski pre- govor, ki pravi »ime je znamenje« – vse je v imenu, in Zreče naj bi dobile ime po gradu ter hribu z imenom Freudenberg, kar je v takratni nemšči- ni pomenilo srečni hrib. Seveda bi lahko kdo zamahnil z roko, rekoč: to so pa res pravljice, a vendar se v njih skriva tudi kanček resnice in nekaj drobcev od tega bogatega razvoja naših krajev prinaša tudi ta razstava. Arheolog Stanko Pahič je v letih od 1953 do 1963 ugotovil, da so na Brinjevi gori bivali ljudje že v času od 3000 do 5000 let pred našim šte- tjem, da so tod bili tudi Kelti, kasneje Rimljani in končno še Slovani. Še vedno je živa legenda, da sta se v Zrečah mudila solunska brata Ciril in Metod, zgodovina nas nato uči, da so bili v Zrečah v letih od 1200 do 1500 trije gradovi, da je sedanja župnijska cerkev svetega Egidija posta- Zreče. Pogled na cerkev in okolico z jugozahoda, v ozadju Brinjeva gora vljena v začetku 12. stoletja, v 14. stoletju še cerkev svetega Martina, in (Vir: Stegenšek, Avguštin: Konjiška dekanija. Maribor, samozal., 1909) da so velik pečat gospodarskemu in družbenemu življenju naših krajev dali kartuzijani iz Žič, ki so tukaj delovali od leta 1165 do 1782, in da so botrovali izgradnji cerkva sv. Neže in Matere Božje na Brinjevi gori, sv. Martina in še prej sv. Egidija. Res pravi zreški čudež se začne z odprtjem več premogovnikov v naših krajih in s prihodom železnice leta 1892 najprej v takratne Konjice in leta 1921 še v Zreče. Prava sreča pa je bila, da je inž. Milko Bremec, ki je bil takrat zaposlen v ladjedelnici v Pulju, prišel v Zreče in leta 1919 v Kračunovem mlinu začel s kovaško industrijo, ki je prerasla v današnji Unior. Prav za potrebe kovačev brusilcev je bila leta 1958 ustanovljena Tovarna umetnih brusov Comet, danes SwatyComet – eden vodilnih evropskih proizvajalcev umetnih brusov. Vsemu temu je času primerno sledila tudi lokalna oblast, saj so Zreče postale občina že leta 1849, to je v času avstrijskega cesarstva, in to vlo- go obdržale tudi v stari Jugoslaviji. V okviru povojne Jugoslavije so bile skupaj s sosednjimi občinami v veliki Občini Slovenske Konjice. In končno leta 1995 dobimo svojo samostojno Občino Zreče. Razglednica Zreč, leto poštnega žiga 1905 (Vir: Osrednja knjižnica Celje, domoznanski oddelek) Nekoč v davnih časih – arheološka najdišča v Občini Zreče

Arheološka izkopavanja arheologa Stanka Pahiča iz Pokrajinskega Zemljevid arheoloških najdišč muzeja Maribor v letih 1953 do 1963 na območju Zreč dokazuje- jo, da segajo prvi sledovi bivanja v naših krajih v čas bakrene dobe (obdobje od 4000 do 2300 pr. n. št.), saj so bila pod Brinjevo goro in v Zrečah najdena različna še kamnita orodja, v času mlajše železne dobe (3. stoletje pr. n. št.) so za krajši čas na Brinjevi gori bivali tudi Kelti.

Izkopavanje sonde pred Pavlakovo jamo na Novi Dobravi

Legenda:

Posamične najdbe kamnitega orožja Antične naselbinske ostaline Miljniki

Prazgodovinske naselbinske ostaline Rimske gomile Zakladna najdba novcev

Jamska bivališča Poznoantični plani grobovi Trasa rimske ceste

Prazgodovinska gomila Marmorni spomeniki Slovanski plani grobovi

Najdba: kamnito kladivo Bronasta figurica vepra Prazgodovinski plani grobovi Rimska gomila Posamične najdbe lončevine in kovinskih predmetov

Votivni oltar, posvečen Jupitru, (Vir: najden v Zrečah pri župnišču Pahič, Stanko: Davni sledovi preteklosti – Brinjeva gora z okolico. Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, 2003) Prva pisna omemba Zreč – Reetsach, 1206

Prevod listine:

Otokar iz Konjic podeli v blagor svoje duše ter duš svojih soprog in vseh svojih sorodnikov dve kmetiji s pritiklinami v Oplotnici cerkvi v dolini sv. Janeza z roko gospoda Leopolda, sina avstrijsko–štajerskega vojvode Leopolda, v navzočnosti priorja Nikolaja in konventa rečene Srednjeveški pisni dokument omenja Zreče kot Reetsach. Listina je bila cerkve. Priče … gospod Ruberto de Reetsach, gospod Ottone de izdana leta 1206 v Žičah, hranjena je v Štajerskem deželnem arhivu Radisdorf, gospod Ortolfo de Blannchensten, gospod Marquardo de (Steiermärkisches Landesarchiv) v Gradcu pod sign. AUR 341. Boseth.

(Vir: Zreški zbornik, Zreče, Občina Zreče, 2006) Gradovi v Občini Zreče

Srednjeveški gradovi na območju sedanje Občine Zreče od začet- Grad Lušperg (Lošperk) v Loški Gori se v pisnih virih prvič pojavi kov leta 1200 do leta 1500, ko so vsi opuščeni, in danes, ko so leta 1279, ko je Henrik Lušperški bil priča pri prodaji posestev Ulrika žal vidni le še ostanki ruševin ali niti ti ne več ... Mariborskega. Grad je bil v lasti krških škofov.

Grad Freudenberg na Brinjevi gori se v pisnih virih prvič pojavi leta 1224. Gradnjo pripisujejo Rupertu, ki je leta 1206 pričal v listini Oto- karja iz Konjic in bi naj bil njegov sorodnik. V tej listini se prvič pojavi ime našega kraja Zreče.

Fotografija razvalin obzidja gradu iz leta 2014

Desno: severna stranska vratca v obzidju gradu Lušperg z zunanje strani, okoli l. 1900

Fotografija razvalin gradu Freudenberg, stanje iz leta 2014 (Vir: Stegenšek, Avguštin: Konjiška dekanija. Maribor, samozal., 1909)

Dvorec Jamnik – prvotno Holenstein – se prvič omenja leta 1333. Ob njem je stala kapela svetega Pankracija, ki je bila zgrajena leta 1342. Grad naj bi zgradil konjiški vitez Tanner.

Dvorec Jamnik, Vischerjev bakrorez iz leta 1680, danes ostanki niso vidni. Premogovniki – prvi znanilci industrijske dobe

Leta 1768 je Jakob Bottinger iz Varaždina na pobočju Bri- Z zaprtjem premogovnika na Polajni leta 1947 se je rudarjenje v njeve gore, v bližini cerkve svete Neže, našel premog, a je teh krajih tudi končalo, saj ni bilo več zalog premoga oziroma so bilo potrebno počakati vse do načrtov za izgradnjo Južne bile te premajhne za sodobno in rentabilno izkoriščanje. železnice in kasneje še ozkotirne železniške proge Poljčane– Konjice–Zreče, da se je izkop premoga tudi dejansko začel. Na območju današnje Občine Zreče sta od leta 1826 do leta 1947 delovala naslednja večja premogovnika: Jamska svetilka z vtisnjenima črkama LH, tj. Lovrenc Hasenbichel (Vir: Zasebna zbirka Vilija Hasenbichla)

Premogovnik v Radani vasi Premogovnik na Stranicah

Premogovnik na Polajni leta 1940, v ospredju lastnik Viljem Hasenbichel (Vir: Zasebni arhiv Vilija Hasenbichla)

Kepa kvalitetnega črnega premoga iz premogov- nika na Stranicah izpred II. svetovne vojne

Jašek Germania na razglednici iz okrog leta 1910 (Vir: Zasebni zgodovinski arhiv, razglednica v lasti Danijela Leve Bukovnika) Ozkotirna železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče

Izgradnja ozkotirne železniške proge Poljčane–Konjice leta 1892 pome- Proga je bila ukinjena 15. aprila 1962. Še istega leta so demontirali tire ni dejanski začetek industrializacije Dravinjske doline in po vsej dolini in odpeljali vso drugo opremo, s čimer so celotno dolino v času hitrega zaveje nov čas. Prva svetovna vojna ustavi izgradnjo proge do Zreč, saj razvoja industrije odrezali od železniških povezav. se to zgodi šele leta 1921.

Konjičan na postaji, 1938 Želežniška postaja Zreče, leto izida razglednice 1926 (Vir: Osrednja knjižnica Celje, domoznanski oddelek)

Tehnični podatki

• dolžina: 20,96 km • razdalja med tračnicami: 760 mm • skupno število postaj in postajališč: 9 • najnižja točka: 263 mnm (v Poljčanah) • najvišja točka: 396,40 mnm (v Zrečah) • najmanjši krivinski polmer: 60 m Natovarjanje žaganega lesa na • največji naklon: 32 ‰ vagone na postaji v Zrečah • viadukt: Zbelovo (Plankenstein), skupna dolžina 43,20 m (proga je potekala pod viaduktom) • mostovi: 3 (reka, ki jo je proga večkrat prečkala: Dravinja) • povprečna hitrost: 17 km/h • najmanjša dopustna hitrost: 10 km/h • najvišja dopustna hitrost: 25 km/h Lokomotiva K3 – pomanjšana replika (Vir: Občina Poljčane – lastnik modela delujoče lokomotive)

Zadnja vožnja vlaka v Zreče s konjiške postaje, 15. april 1962 Začetki industrije

Ugodna geografska lega Zreč in naravna bogastva so v drugi polovici 18. stoletja omogočili začetek gospodarskega in industrijskega razvoja krajev pod Pohorjem. Nastajale so glažute, železarne, kovačije, žage, mlini, odpirali so se premogovniki in končno je leta 1892 prišel do Konjic tudi vlak, ki je omogoči hitrejši razvoj naših krajev. Leta 1919 se v Kračunovem mlinu rodi današnji Unior, d. d., in leta 1958 nastane Tovarna umetnih brusov Comet, danes Swatycomet, d. o. o.

Kračunova gostilna, mlin in žaga – leto poštnega žiga 1912 (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Ivo Jančič)

V zreški železarni so ročno izdelovali poljedelsko in obrtniško orodje.

Cometovi začetki – izdelava brusov Zametki turizma na Zreškem

Da je turizem gospodarska panoga prihodnosti, so se vodilni ljudje v Zrečah, predvsem pa takratni direktor Uniorja Marjan Osole, še kako zavedali, zato se je leta 1976 začelo novo poglavje turizma. In kako se je vse skupaj začelo, kateri objekti so bili predhodniki današnjih objek- tov in kdo začetniki turizma v Občini Zreče? Zelo preprosto; s stajami za živino in potrebnimi objekti za pastirje in gozdne delavce, ki so nu- dili varno streho tudi – takrat še redkim – pohodnikom. Leta 1928 je odprla svoja vrata Koča na Pesku, leta 1934 je bil posta- vljen lesen razgledni stolp na Rogli in leta 1956 še Koča na Rogli.

Razgledni stolp na Rogli leta 1936 (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Bojan Padežnik)

Koča na Rogli, razglednica z motivom iz obdobja po letu 1956 (Vir: Arhiv KUD Vladko Mohorič Zreče)

Oglas v knjigi iz leta 1941

(Vir: Mišič, Fran: Izbrane pesmi Jurija Vodovnika. Maribor, samozal., 1941)

Koča na Pesku, razglednica nastala v 30. letih 20. stoletja (Vir: Osrednja knjižnica Celje, domoznanski oddelek) Zgodovinski oris območja Občine Zreče 1849–1933

Zametki lokalne samouprave segajo v leto 1849, ko je bil potrjen Pro- Po uvedbi sreskih poglavarstev marca 1922 je območje današnje občine vizorični zakon o občinah, ki je odločilen za nastanek občin. Izvajanje Zreče spadalo v Konjiški srez. nalog je bilo v tem času organizirano v okviru okrajnih glavarstev, na območju katerih je delovalo več okrajnih sodišč, višja stopnja upravne V letu 1933 je na podlagi Zakona o občinah prišlo do novega oblikova- oblasti pa je bilo okrožje. Območje današnje občine Zreče je spadalo nja občin, pri čemer so se dotedanje občine, ki niso izpolnjevale pogoja v Okrajno glavarstvo Celje, ki obsegalo območje sodnih okrajev Celje, 3.000 prebivalcev, združile v nove – večje občine. Vransko, Gornji Grad, Jelšovec, Laško in Konjice.

(Vir: Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske Zemljevid Konjiškega sreza (str. 1051), kamor so v tistem času spadale Zreče. banovine, letnik IV., Ljubljana, 27. 9. 1933) (Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana, 30. aprila 1937)

Zreče leta 1926. Občinski urad je bil v stavbi desno. (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Alojz Pačnik) Ustanovitev in začetek delovanja Občine Zreče

3. 10. 1994 je Slovenija z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij dobila 147 novih občin, med njimi tudi Občino Zreče. V njej so 4. decembra 1994 prvič potekale volitve organov lokalne oblasti – župana in članov občinskega sveta. Z začetkom delovanja samostojne Občine Zreče 1. 1. 1995 (takrat je bila ukinjena bivša velika Občina Slovenske Konjice) se je udejanjila dolgoletna želja Zrečanov, ki so si za ustanovitev nove občine krčevito prizadevali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj so v časih naj- hitrejšega gospodarskega napredka želeli v svoje roke prevzeti tudi vso odgovornost za prostorski razvoj, razvoj negospodarstva in komunalnih dejavnosti, saj je razvojno gospodarjenje v okviru takratnih krajevnih skupnosti postalo preozek okvir … Prvoizvoljeni občinski svet je na konstitutivni seji dne 21. decembra 1994 sprejel začasni poslovnik občinskega sveta ter Gorazda Korošca imenoval za predsednika občinskega sveta. Na seji je bila imenovana tudi komisija za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta. Temeljni dokument občine – Statut Občine Zreče – je bil sprejet 25. 4. 1995 in pričel veljati 17. 6. 1995.

Statistični podatki o Občini Zreče OBČINA ZREČE Površina 6731 ha Število krajevnih skupnosti 6 Število naselij 27 Število prebivalcev 6494 Gostota naseljenosti 97 prebivalcev/km2 Število gospodinjstev 2594 Nadmorska višina Najnižja točka 340 m (potok Koprivnica) Najvišja točka 1533 m (Mulejev vrh)

(Vir: Statistični urad RS in Pisarna geodetske uprave Slovenije in e-CRP Ministrstva za notranje zadeve) Območje Občine Zreče (Vir: Geopedia) Podoba naših Krajevnih skupnosti

Na območju Občine Zreče deluje šest krajevnih skupnosti: KRAJEVNA SKUPNOST ZREČE NASELJA , • Krajevna skupnost Zreče Gračič, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, • Krajevna skupnost Stranice , , • Krajevna skupnost Gorenje Zreče VELIKOST 14,16 km2 • Krajevna skupnost Resnik ŠTEVILO PREBIVALCEV 3.853 PREDSEDNIK SVETA KS Slavko Kejžar • Krajevna skupnost in ČLANI SVETA KS Anton Ošlak, Peter Kejžar, Marijan Jelenko, Dušan Jelenko, Drago Vrhovšek, Zdenka Kejžar, • Krajevna skupnost Dobrovlje Milovan Karapandžić, Mateja Pučnik, Matej Kokol, Janja Klinčar

KRAJEVNA SKUPNOST STRANICE NASELJA Bukovlje, Čretvež, Gornja vas, , Križevec, Lipa, Mala Gora, Polajna, Stranice, VELIKOST 16,07 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 1.203 PREDSEDNIK SVETA KS Emilijan Fijavž RESNIK ČLANI SVETA KS Martin Lažeta, Srečko Švab, Dušan Brečko, Dejan Sodin, SKOMARJE Dragica Cvelfer, Drago Padežnik, Drago Rošer, Jože Steble GORENJE Zreče, leto poštnega žiga 1958 (Vir: zasebna zbirka, lastnik Ivo Jančič)

ZREČE

STRANICE DOBROVLJE

Stranice, začetek 20. stoletja Gorenje, leto poštnega žiga 1930 (Vir: Alojz Pačnik) (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Ivo Jančič)

KRAJEVNA SKUPNOST SKOMARJE KRAJEVNA SKUPNOST GORENJE NASELJA Skomarje NASELJA Bezovje nad Zrečami, VELIKOST 7,79 km2 Črešnova, Gorenje pri Zrečah, ŠTEVILO PREBIVALCEV 182 Koroška vas na Pohorju, PREDSEDNIK SVETA KS Marija Magda Drozg Padeški vrh, ČLANI SVETA KS Oto Mikek, Mirko Beškovnik, VELIKOST 15,37 km2 Aleksander Furman, ŠTEVILO PREBIVALCEV 757 Marija-Marjana Kovše PREDSEDNIK SVETA KS Marjan Hren ČLANI SVETA KS Ivan Podgrajšek, Aleksander Hrovat, Ema Šloser, Klavdija Rutnik, Janez Rutnik, Mihela Kotnik

KRAJEVNA SKUPNOST RESNIK NASELJA Resnik, VELIKOST 12,17 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 124 PREDSEDNIK SVETA KS Borut Pačnik ČLANI SVETA KS Janez Kovše, Primož Črešnar, Miran Krajnc, Srečko Koprivnik

Skomarje v 20. stoletju (Foto: Pelikan, Celje)

KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVLJE NASELJA Dobrovlje VELIKOST 1,48 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 377 PREDSEDNIK SVETA KS Bojan Napotnik ČLANI SVETA KS Barbara Ravnak, Ivan Hrovat, Damijana Retuznik, Urška Kovač

Resnik – druga polovica 20. stol. (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Anton Gričnik) Simboli Občine Zreče

Pečatnik Jurija s Freudenberga iz leta 1377, na Himna Občine Zreče je določena z Odlokom o grbu, zastavi in himni osnovi katerega je leta 1995 po predlogu Občine Zreče, sprejetim 27. 3. 2013. dr. Boža Otorepca nastal sedanji grb Občine Zreče. Listina, na kateri je ta Le na nuoge, zrajški šmirarji pečatnik, je datirana 11. 12. 1377. Le na nuoge, le na nuoge, vsi ti zrajški šmirarji, (Vir: Arhiv Republike Slovenije, štev. 6478) čez Poljansku, čez Pečansku, čarne može kromarji, čez Poljansku, čez Pečansku, čarne može kromarji, le na nuoge, le na nuoge.

Grb Občine Zreče ima obliko ščita z zeleno obrobo. V sredini je v zlatem/rumenem grbovem polju upodobljeno zeleno srce z dvema zlati- ma/rumenima valovnicama v spodnjem delu.

Geometrijsko pravilo grba Grb – barvna različica (Grafično oblikovanje: Samo Podgrajšek) (Vir: Priročnik CGP Občine Zreče)

Zastava Občine Zreče je zelena in zlato rumena, z grbom v sredini. Grb in zastava sta določena z Odlokom o grbu in zastavi Občine Zreče, sprejetim 14. 9. 1995.

Praznik Občine Zreče – 29. maj, dan, ko je bil izglasovan referendum za ustanovi- tev Občine Zreče. Datum praznika je dolo- čil občinski svet 29. 9. 1997 z Odlokom o prazniku Občine Zreče. Prva svečana seja občinskega sveta je bila 29. maja 1998. Župana in občinski sveti v samostojni občini

V dvajsetih letih sta Občino Zreče vodila le dva župana. Od ustanovi- tve občine pa vse do lokalnih volitev v letu 2006 jo je vodil župan Jožef Košir. Od lokalnih volitev 22. 10. 2006 dalje pa je župan Občine Zreče mag. Boris Podvršnik.

Jožef Košir, župan v mandatnih Župan mag. Boris Podvršnik v obdobjih 1994–1998, 1998–2002 mandatnih obdobjih 2006–2010, in 2002–2006 2010–2014 in 2014–2018

Občinski svet Občine Zreče (2006–2010)

Konstitutivna seja občinskega sveta, ki je deloval v obdobju 2010–2014.

Konstitutivna seja občinskega sveta (mandatno obdobje 2014–2018) Nekaj največjih projektov v dvajsetih letih delovanja občine

V času delovanja samostojne Občine Zreče smo izvedli številne projek- Krajevna skupnost Gorenje: te in investicije, pri katerih smo poskušali pridobiti čim več državnih in • izgradnja CŠOD, podružnične osnovne šole in vrtca Gorenje s evropskih sredstev. Izpostavimo naj nekaj finančno najtežjih investicij telovadnico in gasilskim domom po posameznih krajevnih skupnostih: • ureditev vasi Gorenje (rekonstrukcija ceste, javne razsvetljave) • modernizacija lokalne ceste Božje–Koroška vas Krajevna skupnost Dobrovlje: • rekonstrukcija lokalne ceste na Planini na Pohorju • ureditev cest, izgradnja kanalizacije in javne razsvetljave • izgradnja mrliške vežice Gorenje, obnova cerkve sv. Kunigunde in (Pasja gorca, naselje Dobrava, Gabrovlje) ureditev parkirišča ob pokopališču • izgradnja Doma krajanov Dobrovlje • ureditev muzejske zbirke Kovačija Šrekl–Zajc in Bucijevega mlina

V letu 2007 smo izvedli preplastitev lokalne ceste od Moljka do Drameja v dolžini 370 m. V letu 2010 smo izvedli še dva odseka cest v Dobrovljah, in sicer v novem naselju (Pasja gorca) in v novem naselju pri domu krajanov. Vgrajena je bila nevezana nosilna plast, asfalt, urejene bankine in brežine. Na odseku ceste pri domu krajanov pa je bila poleg vgrajenih robnikov ure- jena še javna razsvetljava. Skupna dolžina obeh cest je 302 m. CŠOD na Gorenju Cesta Božje–Koroška vas

V letu 2000 smo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, Kra- jevno skupnostjo Gorenje, Osnovno šolo Zreče in PGD Gorenje začeli uresničevati projekt izgradnje CŠOD s podružnično OŠ in vrtcem Gore- nje, s telovadnico in gasilskim domom. Površina podružnične šole in vrtca znaša 440 m2, GD Gorenje 90 m2, KS Gorenje 20 m2. Telovadnica, kuhi- nja, kotlovnica in zunanje igrišče pa so v skupni uporabi. Vrtec je pridobil igralnico in večnamenski prostor, šola pa 2 učilnici, obe ustanovi tudi vse spremljajoče prostore in urejene zunanje površine. PGD Gorenje je prido- Cesta Pasja gorca Novozgrajeni odsek pri Domu bilo garažo za dva gasilska avtomobila, KS Gorenje pa pisarno. krajanov Dobrovlje Izgradnja Doma krajanov v V letu 2005 smo pričeli in v letu 2007 dokončali prvi odsek moderniza- Dobrovljah je potekala pod vod- cije lokalne ceste Božje–Koroška vas v dolžini 900 m. Odsek je bil v ma- stvom Krajevne skupnosti Dobro- kadamski izvedbi, s širino vozišča okoli 3 m. Po modernizaciji smo izvedli vlje. Dela so se pričela leta 2002 odvodnjavanje, spodnji tampon in asfalt v širini 3,5 m z dodatno muldo in se uspešno zaključila septem- 0,5 m. Nadaljevanje modernizacije smo izvajali v letih 2008 in 2010, ko bra 2008. Pridobitev večnamen- je bil celoten odsek v dolžini 1,5 km predan v uporabo. skega objekta in športnega cen- tra izboljšuje kakovost bivanja v naši občini, prispeva k razvoju in Dom krajanov Dobrovlje možnostim za šport in druženje v Krajevni skupnosti Dobrovlje.

Krajevna skupnost Skomarje: • rekonstrukcija lokalne ceste Skomarje–Vitanje, Odprtje obnovljene ceste Obnovljeno igrišče na Skomarju • ureditev vasi Skomarje (ureditev ceste in odvodnjavanja, obnova cerkve sv. Lamberta, pokopališča Skomarje, Skomarske hiše, šole, Z Občino Vitanje smo v letu 2008 modernizirali lokalno cesto št. 46040, igrišča …) na meji obeh občin. Dolžina saniranega odseka je bila 3000 m (1400 m na območju naše občine). Obstoječa cesta je bila v makadamski izvedbi, V letu 2008 smo začeli s posta- širine od 2,5 do 3 m, in zaradi neustreznega odvodnjavanja površinskih vitvijo nove ograje, sanacijo pod- meteornih ter zalednih vod v zelo slabem stanju. Območje urejanja je po- pornega zidu in z razširitvijo po- tekalo po obstoječi trasi ceste. Modernizacijo smo zaključili 2009. kopališča Skomarje. Z namenom celovite ureditve prostora smo v Obnovo igrišča na Skomarju, ki se nahaja ob nekdanji šoli Skomarje, smo naslednjem letu podaljšali podpor- izvajali sočasno z ureditvijo igrišča na Resniku. Tudi za ta projekt smo v ni zid, uredili nove stopnice in pot letu 2008 uspešno pridobili sredstva Evropskega kmetijskega sklada za preko pokopališča. razvoj podeželja in z deli pričeli še istega leta. Opravili smo nekatera ze- Urejeno pokopališče Skomarje meljska dela ter namestili ustrezno opremo. Investicijo smo zaključili v letu 2010, ko smo igrišče še asfaltirali in ga predali v uporabo. Nekaj največjih projektov v dvajsetih letih delovanja občine

Krajevna skupnost Resnik: Krajevna skupnost Zreče: • obnova lokalne ceste Vidmar–Kumar • izgradnja PTC Tržnica Zreče • obnova javne poti Vidmar–Koprivnik • izgradnja prizidka k osnovni šoli, športne dvorane ter • ureditev igrišča z domom krajanov ureditev vseh pripadajočih igrišč • obnova cerkve sv. Jakoba • izgradnja stanovanjskega bloka 2, ureditev podstrešnih stanovanj • rekonstrukcija Ceste na Roglo in Kovaške ceste z izgradnjo V letu 2008 smo po uspešni pridobitvi nepovratnih sredstev Evropskega pločnika, kolesarske steze in javne razsvetljave, rekonstrukcija kmetijskega sklada za razvoj podeželja pričeli z ureditvijo igrišča na Resni- krožišča pri Padežniku, ureditev križišča SN-1 ku. Izvedli smo zemeljska dela in kupili ustrezno opremo (koši za košarko, mreža za odbojko, zaščitna ograja, koši za smeti …). Projekt smo zaključili • izgradnja kanalizacije Nova Dobrava 0, 1, 2 in 3 v drugi polovici leta 2009. V letu 2010 smo igrišče vključno z dovozno • ureditev podhoda in križišča pri Termah Zreče potjo še asfaltirali. • obnova Zdravstvene postaje Zreče • ureditev prostorov knjižnice Zreče • energetska sanacija Osnovne šole Zreče in Vrtca Zreče • izgradnja centralne čistilne naprave in primarnega kolektorja • izgradnja plinifikacije in CATV-omrežja • ureditev muzejskih zbirk (Ošlakova kovačija, ozkotirna železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče)

Odprtje ceste Vidmar–Kumar Igrišče na Resniku

Modernizacijo lokalne ceste Vidmar–Kumar smo na celotni dolžini zaključili v štiri fazah. Zgradili smo nosilni ustroj ceste z asfaltiranjem v širini 3,5 m in 0,5 m mulde. Uredili smo odvodnjavanje in opremo ceste. V četrti fazi od Vidmarja do Kumra pa smo na levi strani ceste zgradili koritnico z robniki. Čistilna naprava Zreče Otvoritev ND 2 in ND 3 Krajevna skupnost Stranice: • izgradnja podružnične osnovne šole in Vrtca Stranice Projekt odvodnjavanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda je zaje- s telovadnico in parkiriščem mal izgradnjo ČN Zreče z 8500 PE, vključno z vsemi objekti, izgradnjo primarne fekalne kanalizacije na območju Kovaške ceste, Ceste na Roglo • ureditev krožišča s krakom za Bukovlje do Loške gore in Dravinjske ceste ter povezavo za SN-1. Izbrana tehnolo- • izgradnja vodovoda Mala gora gija čiščenja ima kar nekaj prednosti, in sicer: najsodobnejša tehnologija, • komunalna ureditev naselja lažje povečevanje kapacitet, manjši reakcijski bazeni, krajši reakcijski čas • ureditev spominskega parka z muzejem 100 frankolovskih žrtev vzpostavljanja biologije, manjši obratovalni stroški, manj blata, boljši re- zultati čiščenja. Pričetek izgradnje leta 2012, zaključek projekta v letu 2015 s pridobljenim uporabnim dovoljenjem.

Šola, vrtec in telovadnica Stranice Krožišče na Stranicah

V letu 2004 smo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Stranice in Osnovno šolo Zreče začeli uresničevati projekt izgradnje podružnične OŠ in vrtca Stranice s telovadnico. Površina podružnične šole in vrtca znaša 886,65 OŠ Zreče po sanaciji Vrtec Zreče po obnovi m2, telovadnica pa v skupni površini 553,6 m2. Vrtec je pridobil 2 igralnici, šola pa 4 učilnice, oba tudi vse spremljajoče prostore in urejene zunanje V okviru energetske sanacije Osnovne šole Zreče smo v letih 2013, 2014 površine z igrali. in 2015 zamenjali okna in vrata na lupini stavbe, hladilni agregat v špor- V letu 2009 smo pričeli z rekonstrukcijo križišča na Stranicah, z izgradnjo tni dvorani, toplotno izolirali fasado na šoli in tehnični učilnici, zamenjali kraka proti Bukovljam, ki se sedaj priključuje v krožišče. Nosilec je bila kotla na biomaso ter svetlobne kupole na telovadnici. Istočasno smo iz- DRSC, občina pa je nastopala kot soinvestitor. Zgrajena je bila kanalizaci- vajali tudi energetsko sanacijo Vrtca Zreče, kjer smo v letih 2013 in 2014 ja s pločnikom, postavljena javna razsvetljava od krožišča do potoka Tesni- zamenjali vsa okna in vrata, izolirali podstrešje in strop nad neogrevano ca, vgrajena vod za CATV in podzemeljski elektrovod. kletjo, izvedli toplotno in hidroizolacijo fasade ter menjavo kotla na bio- Dodatno smo izvedli še nekatera dela na kraku Bukovlje, CATV, prestavi- maso in vgradnjo solarnega sistema. tev daljnovoda in ureditev javne razsvetljave ter kanalizacije. Nekaj največjih projektov v dvajsetih letih delovanja občine

V klimatsko turističnem centru na Rogli smo v letu 2014 zaključili z Projekt je zajemal dve fazi, in sicer: izvedbo enega največjih projektov občine, in sicer izgradnjo smučarsko tekaškega centra na Rogli. • izdelavo projektne dokumentacije, izdelavo investicijske dokumentaci- je, nabavo opreme za umetno zasneževanje, opreme za urejanje in vzdr- Projekt STC na Rogli se je izvajal od avgusta 2008 in se zaključil junija ževanje tekaških prog in poligona ter izgradnjo startno-ciljnega prosto- 2014. Strateški cilji projekta so bili: dopolnitev rekreacijsko-športne po- ra, letne tekaške proge za rolkanje, akumulacijskega zajetja s servisnim nudbe v Občini Zreče, omogočanje organizacije prireditev FIS najvišjega objektom, ranga, povečana atraktivnost in prepoznavnost turistične destinacije, širši • izgradnjo večnamenskega objekta. multiplikativni razvojni učinki (na podeželje in ostali storitveni sektor), direktni ekonomski učinki (povečanje števila prireditev in dnevnih obisko- V decembru je večnamenski objekt dobil tudi sodobni wellness center in valcev). Operativni cilji projekta so bili: povečanje števila nočitev, večja s tem je bil končan projekt Smučarsko tekaški center na Rogli, skupaj z zaposlenost, ureditev novih in posodobitev starih prog ter njihova FIS ho- javno–zasebnim partnerjem Unior, d.d., Zreče. mologacija.

Akumulacijsko jezero Pogled na novi kompleks s hotelom

Strojnica Hotel Natura Sakralni objekti – župnijske in podružnične cerkve

Sakralni objekti so naš ponos in kažejo skrb za Cerkev sv. Lamberta na Skomarju se v pisnih virih kulturno dediščino. prvič omenja leta 1313, vendar je sedanja cerkev iz 15. stoletja. Od leta 1834, ko so cerkvi prizidali še Cerkev sv. Kunigunde na Gorenju se prvič omenja Marijino kapelo, se zunanja podoba ni več spremi- leta 1391. Najstarejši del cerkve je zvonik, ki je pr- njala, notranjost pa krasijo freske slikarja Andreja votno stal kot samostojna zgradba. Ko so kasneje v Pavliča iz Buč. drugi polovici 14. stoletja gradili sedanjo ladjo, so jo prislonili k zvoniku.

Cerkev sv. Jakoba na Resniku je iz prve polovice 16. stoletja z gotskimi elementi. Cerkev je današnjo podo- bo dobila v 18. stoletju. Glavni ol- tar je delo kiparja Ignacija Oblaka iz Celja.

Cerkev sv. Martina v Zlakovi se prvič omenja leta 1545 in je v enem delu poznogotska, današnjo zu- Cerkev sv. Matere Božje na Brinjevi gori je romar- nanjo podobo pa je dobila leta 1739. Glavni oltar ska cerkev, ki je bila dokončno zgrajena leta 1833. je iz leta 1709, oba stanska oltarja pa iz leta 1664, Prvi začetki pa segajo v leto 1769. Ponaša se s fre- v cerkvi je tudi jožefinski križev pot. skami slikarja Matije Bradaška, Antona Lerchin- gerja in orglami Karla Schehla iz leta 1840.

Cerkev sv. Neže na Brinjevi Gori je bila zgrajena v letih 1723–1726 v baročnem stilu. V njej so razko- šen glavni oltar, stranska oltarja in prižnica, delo konjiškega mojstra Franca Zamlika. Cerkev sv. Lovrenca na Stranicah se v pisnih vi- rih prvič omenja leta 1306 kot podružnica vitanj- ske župnije. Cerkev ima poznogotsko podobo in jo Cerkev sv. Egidija v Zrečah je nastala po letu 1281, krasijo freske slikarke Elde Piščanec iz Nove Cer- na nekaterih elementih so še danes vidne roman- kve. V župnišče je vzidanih 6 rimskih kamnov – ske in gotske linije. Tu sta tudi grobnici Fuhrerjev miljnikov. – lastnikov dvorca Jamnik. Leta 1988 je bila prizi- dana nova cerkev, posvečena Vstalemu Zveličarju.

Cerkev na Rogli, ki spada v župnijo svete Kunigunde, je delo arhitektke Vere Klepej - Turnšek. Posvečena je bila leta 2010. V prezbiteriju naj bi stal mozaik patra Marka Rupni- ka Jezusova spremenitev na gori, velike orgle je izdelal Tone Škrabl iz Rogaške Slatine, oltar pa kova- ški mojster Milan Očko iz Zreč. »Mesta dvojčki« Sedbergh – Zreče

V tako imenovanem Twin Towns projektu so v letu 2004 angleškemu V preteklih desetih letih pobratenja z mestom Sedbergh je potekalo oko- mestu Sedbergh iskali mesto dvojčka. Izmed vseh, ki so kandidirala, so li trideset izmenjav med mestoma. Pobrateno mesto so obiskali mno- v Sedberghu na volitvah, kjer so občani izbirali svojega favorita, Zreče gi osnovnošolci, MePZ KUD Vladko Mohorič Zreče, kvartet Odmev, prejele največ glasov. Zmaga je bila za Zreče odlična priložnost in od- Ljudski pevci iz Stranic, MePZ Jurij Vodovnik Zreče, Folklorna skupi- skočna deska v smislu promocije občine ter celotne Slovenije, saj je po- na KUD Jurij Vodovnik Skomarje, Društvo godbenikov Zreče, Pevke nudila dodatne možnosti za izmenjavo kadra, sodelovanja na področju z Brinjeve gore, 500 m, Moški zbor PGD Zreče … Seveda so tudi nas šolstva, gospodarstva, turizma, kulture, športa ter predvsem krepitve obiskale različne pevske skupine pod vodstvom Davida Burbidga. Med prijateljskih odnosov. njimi lahko omenimo The Cautly Corolls, Werca’s Folk, Malestrum, ... Ob 800-letnici prve omembe Zreč so nas obiskali tudi godbeniki, člani sedberškega Brass benda.

Svečani podpis listine o pobratenju 27. maja 2005 v Skomarski hiši Godba iz Sedbergha z dirigentom Alanom Lewisom v Zrečah julija 2005

27. 5. 2005 je v Skomarski hiši potekal podpis listine o pobratenju in Letak, s katerim so naši gostitelji v podpis sporazuma o področjih bodočega sodelovanja. Podpisniki listin Sedberghu najavljali obisk našega pevskega zbora in vabili domačine, so bili Jožef Košir, župan Občine Zreče, Alan Pratt, predsednik mestne- da se nam pridružijo na pevskem ga sveta Sedbergh, in Garth Steadman, predsednik odbora za pobrate- pohodu po okolici mesta. na mesta. (Vir: Ivačič, Zdravko in Mrzdovnik, Martin: Zreška kulturna dogajanja. Zreče, KUD Vladko Mohorič Zreče, 2013) Muzejske zbirke – pomniki zgodovine

Občina Zreče se ponaša z izjemno bogato kulturno dediščino, zato smo Muzej 100 frankolovskih žrtev – frankolovski zločin z namenom ohranjanja le-te obnovili in uredili nekatere muzejske zbir- Muzej 100 frankolovskih žrtev na Stranicah je bil postavljen v spomin ke in druge znamenitosti, ki si jih obiskovalci naše občine z zanima- na dogodek iz II. svetovne vojne, ko so 12. februarja 1945, v Grabnu njem ogledajo. na Stranicah Nemci obesili 100 slovenskih domoljubov na jablane ob cesti, nato pa jih zagrebli v dva skupinska grobova. Poboj, izveden kot Arheološko najdišče na Brinjevi gori maščevanje in povračilo za partizansko zasedo v soteski Tesno, kjer so Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že v mlajši partizani ubili Antona Dorfmeistra, pomembnega nacističnega funkcio- kameni dobi ter preživela mnoge nižinske naselbine. Arheološka izko- narja, sodi med najhujše nacistične zločine II. svetovne vojne. pavanja v začetku šestdesetih let so odkrila številne antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o izkopaninah na Brinjevi gori je začasno postavljena v avli Hotela Planja na Rogli.

Kovačija Šrekl–Zajc Kovačija je nastala z združitvijo manjše obrtniške delavnice in kmečke kovačije. Leta 2007 so pod vodstvom Ignaca Zajca mlajšega demontira- li stroje in orodje kovačije Ivana Šrekla ter jih postavili v njegovo kovači- Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom arheologa Stanka Pahiča jo v Dobrovljah, kjer je nekoč koval kovaški mojster Ignac Zajc starejši. trajala kar 11 let, so odkrila vrsto arheoloških najdišč iz različnih praz- Tam je sedaj uporabna delavnica z muzejsko zbirko kovaško-tehniške godovinskih in zgodovinskih obdobij; od najstarejših bakrenodobnih dediščine. seliščnih ostalin v Brezju in Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi, bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in po- znoantične naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim grobiščem, rimskodobnimi gomilami ter skeletnimi poznoantičnimi in slovanskimi grobovi na njenem obrobju. Muzejske zbirke – tehniška kulturna dediščina

Ošlakova kovačija Muzej ozkotirne železniške proge Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče Na zreškem območju je to eden redkih ohranjenih spomenikov stare Železniška postaja Zreče je edina ohranjena postaja ozkotirne železni- kovaške obrti. Po pisnih virih naj bi nastala okrog leta 1770, nad vho- ce Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče. Ob njej je vlakovna kompozicija dom na ožji strani fasade pa je ob vrsti kovaških okraskov še letnica z lokomotivo, potniškim in dvema tovornima vagonoma. 1789, ko je stavba dobila današnjo podobo. Kovačijo sestavljajo stara stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, kovačnica, žaga venecijanka z mizarsko delavnico, lesena lopa in nova stanovanjska hiša.

Ozkotirna železnica Poljčane–Konjice je bila predana prometu leta 1892, do Zreč pa je bila podaljšana leta 1921. Zaradi nerentabilnosti je bila že- leznica Poljčane–Zreče leta 1962 ukinjena.

Kovaški mehanizem poganja vodno kolo. V glavnem prostoru stavbe je kovaška delavnica, v manjšem pa skladovnica za material in izdelke. V notranjosti je vrsta zanimivih priprav na vodni pogon. Med največje znamenitosti spada kladivo, imenovano tudi repač, ter bogata zbirka doma izdelanega orodja za potrebe takratnega kmetovanja.

V delu obnovljene zreške železniške postaje so urejene tri muzejske zbirke, ki so posvečene: • železniški progi Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče • ansamblu Zreški kovači • novejšim dogodkom, povezanim z ohranjanjem spomina na progo

Repač v Ošlakovi kovačiji Muzejske zbirke – etnološka kulturna dediščina

Skomarska hiša Bucijev mlin Skomarska hiša (prej Štrucova) iz leta 1803 sodi med najpomembnejše V južnem delu Občine Zreče, v naselju Dobrava, ob potoku Mlinščica kulturne spomenike na območju južnega Pohorja in Dravinjske doline stoji Bucijev mlin iz leta 1914. Ugodne vodne razmere so tukajšnji ljudje in je zasnovana kot prehodni tip med poznosrednjeveško dimnico in znali izkoristili že v preteklosti. Ob vodotoke so postavili mline, žage, razvojno naprednejšo hišo s črno kuhinjo. Obnovljena je bila leta 1996 kovačnice in vodna kolesa. Bucijev mlin je zgrajen kot nadstropno zida- in je last podjetja SwatyComet, d. o. o. Vse od leta 1999 gosti literarne na stavba. Je valjčni tip mlina v treh etažah na turbino. Stroji, ki so jih večere v ciklusu Jaz mam en stari znucan koš, kjer se s svojo poezijo naredili na Dunaju, imajo letnico 1892. Del strojev so naredili v mari- predstavljajo mladi, predvsem pa ljudski ustvarjalci. borskih tovarnah na začetku I. svetovne vojne.

Vodovnikova zbirka na Skomarju Petelinekov mlin Zbirka, nameščena v župnišču pri cerkvi sv. Lamberta v vasi Skomarje, Mlin je nekoč stal na desnem bregu Dravinje, in ko so reko regulirali, imenovana Vodovnikova zbirka, prikazuje bivalno kulturo na prelomu je izgubil svoje mesto. Leta 1924 so postavili nov mlin na levem bregu, iz 19. v 20. stoletje in versko-vzgojno dejavnost, ki je že od nekdaj stal- kjer stoji še danes. Dobro ohranjeno mlinsko kolo je restavrirano in po- nica življenja skomarskega farufa. stavljeno na ogled. Tukaj so mleli pšenico, ječmen, ajdo in tudi ješprenj. Na Skomarju se je rodil Jurij Vodovnik, ljudski pevec in igrc, sodobnik Danes se v njem melje le še občasno, zlasti zaradi ohranjanja tradicije Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška. Po poklicu je bil tkalec in dediščine naših predhodnikov. Po predhodnem dogovoru z lastniki platna, vendar je bolj kot platno tkal (pisal) pesmi, saj je znal tudi brati si je možno ogledati prikaz mletja žit. Lepo je prikazano pretvarjanje in pisati. Njegov nemirni duh ga je vodil po Pohorju in Dravinjski doli- vodne energije v energijo za pogon mlinskega kamna. Mlin je bil skoraj ni, največkrat oprtanega s košem brez dna. v celoti obnovljen v letih 2009 in 2010. Ob mlinu si lahko ogledamo Vodovnik je umrl po krajši bolezni na Skomarju 17. 12. 1858. zanimivo Petelinekovo domačijo. Ko spregovorijo stare fotografije

Na fotografiji, ki je bila posneta V letih od 1968 do 1969 je v Zrečah deloval tudi leta 1926 ob blagoslovu novih Dekliški pevski zbor, ki je večkrat nastopil tudi z zvonov za cerkev sv. Egidija, naj- Moškim pevskim zborom DPD Svoboda Zreče. V demo poleg župnika Matije Kar- tem času sta združila moči oče Vladko in hči Da- ba še župana J. Winterja, kasnej- rinka Mohorič. šega župana J. Oroža, ravnatelja šole K. Mravljaka, organista A. Sadeka in zreške godbenike.

Deset let po dekliškem pevskem zboru Zrečani dobimo ženski pev- ski zbor, ki ga je ob ustanovitvi vo- dila zborovodkinja Vilma Ceglar. V Zrečah je bilo društveno življenje zelo razgi- Zbor se je po desetih letih delovanja bano in po Katoliško izobraževalnem društvu in združil z moškim pevskim zborom društvu Straža se je leta 1932 ustanovilo še novo v Mešani pevski zbor DPD Svobo- društvo, ki je danes predhodnik tako KUD Vladko da Zreče. Mohorič in Katoliškega kulturnega društva Zreče.

Najstarejši pevski zbor v kraju je cerkveni pevski zbor sv. Egidij, ki ima svoje začetke pred več kakor 100 leti. Na začetku je zbor vodil Albin Sadek – p. d. Podrašek iz Bri- njeve gore. Posnetek je iz leta 1975.

Društvo kmečkih fantov in deklet Zreče je leta 1934 v Kračunovem domu (kasneje Kulturni dom Zreče) uprizorilo igro Krivoprisežnik.

Po II. svetovni vojni se je dru- štveno življenje zopet povrnilo in pevci so bili tisti, ki so poleg pe- tja gojili še igro; po nekem nasto- Prvi narodno-zabavni ansambel, ki je presegel pu so se takole zapisali v kultur- meje lokalnega, so bili Zreški kovači, ki so delovali no zgodovino. Društveni pevski v letih 1958 do 1963. Njihov vodja, ki je bil tudi zbor 29. 9. 1949. pisec vseh tekstov in melodij, je bil zadnji postaje- načelnik Franjo Kozelj.

(Vir: Ivačič, Zdravko in Mrzdovnik, Martin: Zreška kulturna dogajanja. Zreče, KUD Vladko Mohorič Zreče, 2013) 200 let šolstva na Zreškem

V letu 2015 obeležujemo izredno pomenljiv jubilej Preprosta pesem o koristi ljudskih šol znamenitega Jurija – 200 let šolstva na Zreškem. Dokument o začetkih Vodovnika podaja dragoceno razmišljanje o šoli in nam z šolanja v Zrečah najdemo v prepisu dopisa škofijskega verzi pomaga oblikovati podobo tedanjega časa, da brez ordinariata v Št. Andražu na Koroškem dekanijskemu težav prepoznamo brezčasno naravo in pomen znanja: uradu v Konjicah z dne 12. 10. 1815. Kak’ je bílo zapuščeno (Vir: Nadškofijski arhiv Maribor, Šolski škofijski protokoli, šk. 4, Protokol za l. 1815). v naših krajih svoje dni, ko še ljudstvo podučeno Šole na Zreškem v šolskih naukih bílo ni. Kraji Zreče, Stranice, Gorenje, Skomarje in Resnik so Niso znali bukvic brati, nekdaj imeli vsi osnovno šolo, danes je matična šola v še veliko manj pisati, Zrečah, na Stranicah in Gorenju sta podružnični šoli, ker ni b’lo potrebnih šol ostale so ukinjene, stavbe pa služijo drugemu namenu. v naših krajih tu okol’.

Resnik – nekdanja osnovna šola Skomarje – stavba OŠ levo spodaj Zreče – nekdanja OŠ, danes SPSŠ Prenovljena Osnovna šola Zreče (Razglednica z začetka 20. stoletja) (Razglednica z začetka 20. stoletja) (Fotografija iz obdobja po II. svetovni vojni) (Fotografija je nastala po prenovi v letu 2015.)

Gorenje – nekdanja osnovna šola Stranice – nekdanja osnovna šola (Razglednica, leto poštnega žiga 1921) (Faksimile: časnik Večer, 20. januar 1975) Knjige, ki jih je izdala ali sozaložila Občina Zreče

Pustiti sled v času in prostoru je želja, lastna vsem ljudem. Kar ni zapisa- Anton Gričnik, Jaz hočem bit fraj, 2008, za- no, je tudi izgubljeno, tega se je zelo dobro zavedal naš Jurij Vodovnik. dnja knjiga v Vodovnikovi trilogiji je romansi - OZKOTIRNA The Styria narrow-gauge railway Štajerska ozkotirna železnica Poljča- Die steirische Kleinbahn Poljčane– Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče ne–Slovenske Konjice–Zreče je bila Slovenske Konjice–Zreče wurde Karel Rustja Karel was built with the purpose to con- zgrajena z namenom, da bi povezala mit der Absicht gebaut, die Haupt- nect the main line Maribor–Ljubljana glavno progo Maribor–Ljubljana s strecke Maribor–Ljubljana mit den with places in the upper Dravinja kraji gornjega dela doline Dravinje, Orten des Oberteils des Dravinjatals Zanj vedo povedati, da je pisal tudi z ogljem na desko in izkoristil vsako ran življenjepis pesnika Jurijavalley. There were naturalVodovnika. resources kjer so bila naravna bogastva (les, zu verbinden, wo es Naturschätze ŽELEZNIŠKA there (wood, coal), thus industrial premog) in je bilo pričakovati razvoj wie Holz und Kohle gab. Es stand zu plants were expected to develop. industrijskih obratov. erwarten, dass sich in jenem Gebiet Industriewerke entwickeln würden.

možnost, da za njim ostanejo njegove zapisane pesmi. Vse od ustanovi- OZKOTIRNA ŽELEZNIŠKA PROGA POLJČANE–SLOVENSKE KONJICE–ZREČE PROGA tve Občine Zreče je zavedanje, da materialne dobrine niso vse, vodilo Karel Rustja, Ozkotirna železniška proga pri izdajanju publikacij in tudi pomoči avtorjem, ki izdajajo svoja knji - Poljčane–Konjice–Zreče. Izdana leta 2009 v žna dela, da je zapisano dostopno vsem občanom. Sprotnemu beleženju sodelovanju z občinama Slovenske Konjice in POLJČANE dogodkov pa služita občinski časopis Pohorsko srce in Almanah Občine Poljčane. Prvi poizkus temeljitega zapisa na- KONJICE Zreče, ki izhaja na štiri leta. stanka in ukinitve železniške proge Poljčane– ZREČE Karel Rustja Konjice–Zreče. Anton Gričnik, Koprivnik in njegovo Pohorje, 1997. Knjiga je najprej ponatis Koprivnikovega Almanah Občine Zreče 2010. Obsežni alma- najbolj pomembnega dela Pohorje in opis nje- nah prinaša v sliki, besedi in v statistiki zapi- govega življenja in pisateljskega opusa. Janez se najpomembnejših projektov ter dogodkov v Koprivnik je bil rojen na današnjem Gorenju Občini Zreče med letoma 2006 in 2010. pri Zrečah. Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dra- Igor Cvetko, Pesmi iz koša, 2001. vinjski dolini, več avtorjev, urednik dr. Vito Avtor je po svoji prvi knjigi Jes sem Vodovnik Hazler, 2011; znanstvena monografija je izšla Juri v tej pesmarici objavil 18 Vodovnikovih ob sodelovanju šestih občin Dravinjske doline. najbolj znanih pesmi skupaj z notnim zapisom. Vrtec od včeraj do danes za jutri – strokovna

Emil Lajh, Občina Zreče v času in prostoru, monografija, več avtorjev, urednice: Jana Be- VRTEC VČERAJ OD DO DANES JUTRI ZA VRTEC OD VČERAJ 2002. Na poljuden način napisana zgodovina zenšek, Mirjam Senica, Marija Kovše, Zreče DO DANES ZA JUTRI OBČINA ZREČE STROKOVNA MONOGRAFIJA krajev Občine Zreče. 2011

Vsakdanjiki in prazniki Skomarjanov, več av- Jaz mam en stari znucan koš II – 50 literarnih torjev, urednik dr. Vito Hazler, 2002. Zbornik večerov v Skomarski hiši, uredil Martin Mrz- je rezultat dveh raziskovalnih taborov na Sko- dovnik, KUD Vladko Mohorič Zreče, 2012 marju, v njem najdemo zapis življenja Skomar- janov na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Zdravko Ivačič in Martin Mrzdovnik, Zreška kulturna dogajanja – Ob 80-letnici osrednjega Anton Gričnik, Jurij Vodovnik – Pesmi, 2004. zreškega kulturnega društva – KUD Vladko V tej veliki pesmarici najdemo zapise vseh Vo- Mohorič Zreče, 2013 dovnikovih pesmi skupaj z različicami in tudi Podobe naših krajev pesmi, ki jih Vodovniku samo pripisujejo. Podobe naših krajev na starih razglednicah, na razglednicah skozi čas uredil Blaž Prapótnik. Na osnovi razstave sta- Zreški zbornik – izdan ob 800-letnici prve pi- rih razglednic krajev Občine Zreče, ki je bila sne omembe Zreč leta 2006, je podrobnejši prvič predstavljena leta 2014, so bile razgledni- zapis zgodovine Zreč in okoliških krajev. Več ce izdane tudi v knjižni obliki. avtorjev, urednik Drago Medved. Praznično leto Skomarjanov, 2014. Zbornik ob Anton Gričnik, Jurij Vodovnik – Po njegovih 700-letnici prve pisne omembe kraja, urednik JAZJAZ MAMMAM ENEN STARISTARI

poteh, 2006. Knjiga je mala kronika Vodov- Anton Gričnik, zapisi predavanj sedmih preda- Poštnina plačana ZNUCANZNUCAN KOŠKOŠ pri pošti 3214 Zreče JAZ MAM EN STARI ZNUCAN KOŠ ZNUCAN JAZ MAM EN STARI JAZ MAM EN STARI ZNUCAN KOŠ ZNUCAN JAZ MAM EN STARI nikove rojstne župnije, šole in kraja, njegovih vateljev in nagovorov sedmih duhovnikov, ki so OBČINA ZREČE predhodnikov pa tudi naslednikov. oblikovali praznično leto Skomarjanov. ALMANAH OBČINE ZREČE ZA OBDOBJE 2010–2014

Jaz mam en stari znucan koš I – 50 literarnih Almanah Občine Zreče 2014. Tudi drugi alma- večerov v Skomarski hiši, uredil Martin Mrz- nah, ki zajema mandatno obdobje 2010–2014, dovnik, KUD Vladko Mohorič Zreče, 2007. sledi temeljitemu zapisu vseh najpomembnejših

50 literarnih večerov projektov in dogodkov v Občini Zreče. v Skomarski hiši 1

Zbornik Skomarje ovitek.indd 1 5.3.2007 9:16:07 Izdala Občina Zreče, zanjo mag. Boris Podvršnik, župan; zasnova in izbor gradiva: Martin Mrzdovnik (KUD Vladko Mohorič Zreče), Polona Matevžič (Občina Zreče), Blaž Prapótnik (Epigraf); lektorirala: Urška Stani; fotografije: arhiv Občine Zreče, Osrednja knjižnica Celje, Jaka Jazbec, Ervin Matevžič, Zdravko Ivačič, Martin Mrzdovnik, Blaž Prapótnik, Andrej Knez in ostali; uredil in grafično oblikoval: Blaž Prapotnik; maj 2015