Zreška Pravljica
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Zreška pravljica Ni malo tistih, ki gospodarski in družbeni razvoj Zreč primerjajo s pra - vljico, čudežem, drugi pravijo, da se povod za ta razvoj skriva v imenu kraja in da drugače sploh ni moglo biti. Nomen est omen je latinski pre- govor, ki pravi »ime je znamenje« – vse je v imenu, in Zreče naj bi dobile ime po gradu ter hribu z imenom Freudenberg, kar je v takratni nemšči- ni pomenilo srečni hrib. Seveda bi lahko kdo zamahnil z roko, rekoč: to so pa res pravljice, a vendar se v njih skriva tudi kanček resnice in nekaj drobcev od tega bogatega razvoja naših krajev prinaša tudi ta razstava. Arheolog Stanko Pahič je v letih od 1953 do 1963 ugotovil, da so na Brinjevi gori bivali ljudje že v času od 3000 do 5000 let pred našim šte- tjem, da so tod bili tudi Kelti, kasneje Rimljani in končno še Slovani. Še vedno je živa legenda, da sta se v Zrečah mudila solunska brata Ciril in Metod, zgodovina nas nato uči, da so bili v Zrečah v letih od 1200 do 1500 trije gradovi, da je sedanja župnijska cerkev svetega Egidija posta- Zreče. Pogled na cerkev in okolico z jugozahoda, v ozadju Brinjeva gora vljena v začetku 12. stoletja, v 14. stoletju še cerkev svetega Martina, in (Vir: Stegenšek, Avguštin: Konjiška dekanija. Maribor, samozal., 1909) da so velik pečat gospodarskemu in družbenemu življenju naših krajev dali kartuzijani iz Žič, ki so tukaj delovali od leta 1165 do 1782, in da so botrovali izgradnji cerkva sv. Neže in Matere Božje na Brinjevi gori, sv. Martina in še prej sv. Egidija. Res pravi zreški čudež se začne z odprtjem več premogovnikov v naših krajih in s prihodom železnice leta 1892 najprej v takratne Konjice in leta 1921 še v Zreče. Prava sreča pa je bila, da je inž. Milko Bremec, ki je bil takrat zaposlen v ladjedelnici v Pulju, prišel v Zreče in leta 1919 v Kračunovem mlinu začel s kovaško industrijo, ki je prerasla v današnji Unior. Prav za potrebe kovačev brusilcev je bila leta 1958 ustanovljena Tovarna umetnih brusov Comet, danes SwatyComet – eden vodilnih evropskih proizvajalcev umetnih brusov. Vsemu temu je času primerno sledila tudi lokalna oblast, saj so Zreče postale občina že leta 1849, to je v času avstrijskega cesarstva, in to vlo- go obdržale tudi v stari Jugoslaviji. V okviru povojne Jugoslavije so bile skupaj s sosednjimi občinami v veliki Občini Slovenske Konjice. In končno leta 1995 dobimo svojo samostojno Občino Zreče. Razglednica Zreč, leto poštnega žiga 1905 (Vir: Osrednja knjižnica Celje, domoznanski oddelek) Nekoč v davnih časih – arheološka najdišča v Občini Zreče Arheološka izkopavanja arheologa Stanka Pahiča iz Pokrajinskega Zemljevid arheoloških najdišč muzeja Maribor v letih 1953 do 1963 na območju Zreč dokazuje- jo, da segajo prvi sledovi bivanja v naših krajih v čas bakrene dobe (obdobje od 4000 do 2300 pr. n. št.), saj so bila pod Brinjevo goro in v Zrečah najdena različna še kamnita orodja, v času mlajše železne dobe (3. stoletje pr. n. št.) so za krajši čas na Brinjevi gori bivali tudi Kelti. Izkopavanje sonde pred Pavlakovo jamo na Novi Dobravi Legenda: Posamične najdbe kamnitega orožja Antične naselbinske ostaline Miljniki Prazgodovinske naselbinske ostaline Rimske gomile Zakladna najdba novcev Jamska bivališča Poznoantični plani grobovi Trasa rimske ceste Prazgodovinska gomila Marmorni spomeniki Slovanski plani grobovi Najdba: kamnito kladivo Bronasta figurica vepra Prazgodovinski plani grobovi Rimska gomila Posamične najdbe lončevine in kovinskih predmetov Votivni oltar, posvečen Jupitru, (Vir: najden v Zrečah pri župnišču Pahič, Stanko: Davni sledovi preteklosti – Brinjeva gora z okolico. Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, 2003) Prva pisna omemba Zreč – Reetsach, 1206 Prevod listine: Otokar iz Konjic podeli v blagor svoje duše ter duš svojih soprog in vseh svojih sorodnikov dve kmetiji s pritiklinami v Oplotnici cerkvi v dolini sv. Janeza z roko gospoda Leopolda, sina avstrijsko–štajerskega vojvode Leopolda, v navzočnosti priorja Nikolaja in konventa rečene Srednjeveški pisni dokument omenja Zreče kot Reetsach. Listina je bila cerkve. Priče … gospod Ruberto de Reetsach, gospod Ottone de izdana leta 1206 v Žičah, hranjena je v Štajerskem deželnem arhivu Radisdorf, gospod Ortolfo de Blannchensten, gospod Marquardo de (Steiermärkisches Landesarchiv) v Gradcu pod sign. AUR 341. Boseth. (Vir: Zreški zbornik, Zreče, Občina Zreče, 2006) Gradovi v Občini Zreče Srednjeveški gradovi na območju sedanje Občine Zreče od začet- Grad Lušperg (Lošperk) v Loški Gori se v pisnih virih prvič pojavi kov leta 1200 do leta 1500, ko so vsi opuščeni, in danes, ko so leta 1279, ko je Henrik Lušperški bil priča pri prodaji posestev Ulrika žal vidni le še ostanki ruševin ali niti ti ne več ... Mariborskega. Grad je bil v lasti krških škofov. Grad Freudenberg na Brinjevi gori se v pisnih virih prvič pojavi leta 1224. Gradnjo pripisujejo Rupertu, ki je leta 1206 pričal v listini Oto- karja iz Konjic in bi naj bil njegov sorodnik. V tej listini se prvič pojavi ime našega kraja Zreče. Fotografija razvalin obzidja gradu iz leta 2014 Desno: severna stranska vratca v obzidju gradu Lušperg z zunanje strani, okoli l. 1900 Fotografija razvalin gradu Freudenberg, stanje iz leta 2014 (Vir: Stegenšek, Avguštin: Konjiška dekanija. Maribor, samozal., 1909) Dvorec Jamnik – prvotno Holenstein – se prvič omenja leta 1333. Ob njem je stala kapela svetega Pankracija, ki je bila zgrajena leta 1342. Grad naj bi zgradil konjiški vitez Tanner. Dvorec Jamnik, Vischerjev bakrorez iz leta 1680, danes ostanki niso vidni. Premogovniki – prvi znanilci industrijske dobe Leta 1768 je Jakob Bottinger iz Varaždina na pobočju Bri- Z zaprtjem premogovnika na Polajni leta 1947 se je rudarjenje v njeve gore, v bližini cerkve svete Neže, našel premog, a je teh krajih tudi končalo, saj ni bilo več zalog premoga oziroma so bilo potrebno počakati vse do načrtov za izgradnjo Južne bile te premajhne za sodobno in rentabilno izkoriščanje. železnice in kasneje še ozkotirne železniške proge Poljčane– Konjice–Zreče, da se je izkop premoga tudi dejansko začel. Na območju današnje Občine Zreče sta od leta 1826 do leta 1947 delovala naslednja večja premogovnika: Jamska svetilka z vtisnjenima črkama LH, tj. Lovrenc Hasenbichel (Vir: Zasebna zbirka Vilija Hasenbichla) Premogovnik v Radani vasi Premogovnik Polajna na Stranicah Premogovnik Stranice na Polajni leta 1940, v ospredju lastnik Viljem Hasenbichel (Vir: Zasebni arhiv Vilija Hasenbichla) Kepa kvalitetnega črnega premoga iz premogov- nika na Stranicah izpred II. svetovne vojne Jašek Germania na razglednici iz okrog leta 1910 (Vir: Zasebni zgodovinski arhiv, razglednica v lasti Danijela Leve Bukovnika) Ozkotirna železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče Izgradnja ozkotirne železniške proge Poljčane–Konjice leta 1892 pome- Proga je bila ukinjena 15. aprila 1962. Še istega leta so demontirali tire ni dejanski začetek industrializacije Dravinjske doline in po vsej dolini in odpeljali vso drugo opremo, s čimer so celotno dolino v času hitrega zaveje nov čas. Prva svetovna vojna ustavi izgradnjo proge do Zreč, saj razvoja industrije odrezali od železniških povezav. se to zgodi šele leta 1921. Konjičan na postaji, 1938 Želežniška postaja Zreče, leto izida razglednice 1926 (Vir: Osrednja knjižnica Celje, domoznanski oddelek) Tehnični podatki • dolžina: 20,96 km • razdalja med tračnicami: 760 mm • skupno število postaj in postajališč: 9 • najnižja točka: 263 mnm (v Poljčanah) • najvišja točka: 396,40 mnm (v Zrečah) • najmanjši krivinski polmer: 60 m Natovarjanje žaganega lesa na • največji naklon: 32 ‰ vagone na postaji v Zrečah • viadukt: Zbelovo (Plankenstein), skupna dolžina 43,20 m (proga je potekala pod viaduktom) • mostovi: 3 (reka, ki jo je proga večkrat prečkala: Dravinja) • povprečna hitrost: 17 km/h • najmanjša dopustna hitrost: 10 km/h • najvišja dopustna hitrost: 25 km/h Lokomotiva K3 – pomanjšana replika (Vir: Občina Poljčane – lastnik modela delujoče lokomotive) Zadnja vožnja vlaka v Zreče s konjiške postaje, 15. april 1962 Začetki industrije Ugodna geografska lega Zreč in naravna bogastva so v drugi polovici 18. stoletja omogočili začetek gospodarskega in industrijskega razvoja krajev pod Pohorjem. Nastajale so glažute, železarne, kovačije, žage, mlini, odpirali so se premogovniki in končno je leta 1892 prišel do Konjic tudi vlak, ki je omogoči hitrejši razvoj naših krajev. Leta 1919 se v Kračunovem mlinu rodi današnji Unior, d. d., in leta 1958 nastane Tovarna umetnih brusov Comet, danes Swatycomet, d. o. o. Kračunova gostilna, mlin in žaga – leto poštnega žiga 1912 (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Ivo Jančič) V zreški železarni so ročno izdelovali poljedelsko in obrtniško orodje. Cometovi začetki – izdelava brusov Zametki turizma na Zreškem Da je turizem gospodarska panoga prihodnosti, so se vodilni ljudje v Zrečah, predvsem pa takratni direktor Uniorja Marjan Osole, še kako zavedali, zato se je leta 1976 začelo novo poglavje turizma. In kako se je vse skupaj začelo, kateri objekti so bili predhodniki današnjih objek- tov in kdo začetniki turizma v Občini Zreče? Zelo preprosto; s stajami za živino in potrebnimi objekti za pastirje in gozdne delavce, ki so nu- dili varno streho tudi – takrat še redkim – pohodnikom. Leta 1928 je odprla svoja vrata Koča na Pesku, leta 1934 je bil posta- vljen lesen razgledni stolp na Rogli in leta 1956 še Koča na Rogli. Razgledni stolp na Rogli leta 1936 (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Bojan Padežnik) Koča na Rogli, razglednica z motivom iz obdobja po letu 1956 (Vir: Arhiv KUD Vladko Mohorič Zreče) Oglas v knjigi iz leta 1941 (Vir: Mišič, Fran: Izbrane pesmi Jurija Vodovnika. Maribor, samozal., 1941) Koča na Pesku, razglednica nastala v 30. letih 20. stoletja (Vir: Osrednja knjižnica Celje, domoznanski oddelek) Zgodovinski oris območja Občine Zreče 1849–1933 Zametki lokalne samouprave segajo v leto 1849, ko je bil potrjen Pro- Po uvedbi sreskih poglavarstev marca 1922 je območje današnje občine vizorični zakon o občinah, ki je odločilen za nastanek občin. Izvajanje Zreče spadalo v Konjiški srez. nalog je bilo v tem času organizirano v okviru okrajnih glavarstev, na območju katerih je delovalo več okrajnih sodišč, višja stopnja upravne V letu 1933 je na podlagi Zakona o občinah prišlo do novega oblikova- oblasti pa je bilo okrožje.