5. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ZREČE, Dne 30.3

O B Č I N A Z R E Č E

Cesta na Roglo 13 b, 3214 Zre če (TEL.: 03 757 17 00; FAKS: 03 576 24 98) e.pošta: [email protected] splet: www.zrece.eu

Številka: 0102 -0001/2011 AD/16 Datum: 22.3.2011

5. REDNA SEJA OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE ZRE ČE, dne 30.3.2011

ZADEVA: GRADIVO ZA 16. TO ČKO SEJE OB ČINSKEGA SVETA NASLOV: PORO ČILO O DELU OB ČINSKE UPRAVE OB ČINE ZRE ČE ZA LETO 2010 PREDLAGATELJ: Župan NAMEN: Predlog za sprejem GRADIVO Ob činska uprava Ob čine Zre če PRIPRAVILA: PORO ČEVALKA: Aleksandra Godec Mavhar – direktorica ob činske uprave PREDLOG Predlagam, da Ob činski svet Ob čine Zre če poda soglasje k SKLEPA: Poro čilu o delu Ob činske uprave Ob čine Zre če za leto 2010.

O B Č I N A Z R E Č E

Poslovno poro čilo za leto 2010

Marec 2011

K A Z A L O

U V O D ...... 3

1 S P L O Š N I D E L ...... 4 1.1 Predstavitev ob čine ...... 4 1.2 Organiziranost ob čine ...... 9 1.3 Ob činska uprava ...... 17 1.4 Aktivnosti ob činske uprave v letu 2010 ...... 28

2 V S E B I N S K I D E L ...... 37 OPRAVLJENO DELO – statisti čni podatki ...... 37 2.1 Zakon o upravnem postopku ...... 37 2.2 Upravne takse...... 38 2.3 Komunalna taksa ...... 38 2.4 Informacije javnega zna čaja ...... 39 2.5 Javna naro čila...... 40 2.6 Vložene tožbe, odškodnine, drugo ...... 41

POSAMEZNA PODRO ČJA DELA ...... 42

1. UREJANJE OKOLJA IN PROSTORA ...... 42

2. GOSPODARSKO JAVNA INFRASTRUKTURA ...... 50 2.1 ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ...... 50 2.2 CESTNA INFRASTRUKTURA ...... 60 2.3 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ...... 68

3. ZAŠ ČITA IN REŠEVANJE ...... 78

4. DRUŽBENE DEJAVNOSTI ...... 81 4.1 KULTURA ...... 81 4.2 ŠPORT ...... 91 4.3 SOCIALA ...... 93 4.4 ZDRAVSTVO ...... 101 4.5 OTROŠKO VARSTVO ...... 104 4.6 IZOBRAŽEVANJE ...... 109 4.7 ZNANOST ...... 115 4.8 DRUGE JAVNE POTREBE ...... 117

5. GOSPODARSKE IN STANOVANJSKE DEJAVNOSTI ...... 118 5.1 KMETIJSTVO ...... 118 5.2 GOSPODARSTVO ...... 121 5.3 TURIZEM ...... 122 5.4 STANOVANJSKE ZADEVE ...... 129

6.PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE ...... 131

7. FINANCE ...... 134

OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V LETU 2010 ...... 137

U V O D

Slika 1: Aleksandra Godec Mavhar, direktorica ob činske uprave

Samoupravne lokalne skupnosti so del javne uprave, ki so najbližje prebivalcem in ki skrbijo za zagotavljanje dobrin in storitev, ki jih prebivalci ob čine potrebujejo. Poslanstvo lokalne skupnosti je v prvi vrsti, da skrbi za dobro izkoriš čanje razvojnih priložnosti kraja in da ustvarja pogoje za kakovostno bivanje, pri tem pa upošteva in se odziva na raznolikost potreb in želja svojih ob čanov.

Zahteve glede delovanja ob činskih uprav se v današnjem hitro spreminjajo čem se okolju vedno bolj zaostrujejo, pri čakovanja ob čanov in gospodarskih subjektov pa višajo, kar se odraža predvsem v zahtevah po manjšem obsegu sredstev za delovanje ob činske uprave ob ohranjanju obsega storitev, ki jih zagotavlja.

Poslanstvo oziroma vizija razvoja ob činske uprave Ob čine Zre če je bila tudi v letu 2010 usmerjena k oblikovanju in razvoju sodobne uprave, ki je u činkovita, transparentna, profesionalna, moderna, urejena, prijazna do ob čanov. Za dosego tega cilji smo skupaj z vodstvom, organi ob čine, predvsem pa z zaposlenimi javnimi uslužbenci izvedli številne ukrepe, s katerimi bi naloge izpeljali čimbolj racionalno, kvalitetno in u činkovito.

Še bolj transparentno in strokovno delo ob činske uprave smo tudi v preteklem letu skušali dose či s stalnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem znanja javnih uslužbencev, izmenjave izkušenj, s strpnim in korektnim odnosom do zaposlenih ter ustrezno stimulacijo k boljšemu delu.

Sodelovanje ob činske uprave z organi ob čine, v prvi vrsti z županom, člani ob činskega sveta in nadzornim odborom, katerih zahteve in naloge smo dolžni zaposleni v upravi realizirati ocenjujem kot primerno in korektno, prav tako pa je bilo sodelovanje in komunikacija z našimi ob čani, zaradi katerih ob činska uprava sploh obstaja.

V ob činski upravi Ob čine Zre če smo tudi v letu 2010 sledili cilju, da postane naša Ob čina še bolj prepoznavna, napredna, gospodarsko uspešna in bo nudila kvalitetno bivanje našim ob čanom.

Osnova za uspešno delo in vodenja ob činske uprave so jasno opredeljeni cilji. Če so cilji pravilno zastavljeni in oblikovani, tako dnevni, dolgoro čni in strateški le to vodi k dolgoro čnemu uspehu in k temu smo in bomo tudi v prihodnje strmeli zaposleni v naši upravi.

Aleksandra Godec Mavhar, univ.dipl.prav. Direktorica ob činske uprave Ob čine Zre če

1 S P L O Š N I D E L

1.1 Predstavitev ob čine

Ob čina Zre če je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi ob čin in o dolo čitvi ob čin leta 1994, in sicer se je takratna Ob čina Slovenske Konjice razdelila na tri ob čine – Zre če, Vitanje in Slovenske Konjice. S poslovanjem je Ob čina Zre če za čela 1. januarja 1995. Meji na šest sosednjih ob čin: Mislinja, Oplotnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vojnik, Vitanje.

Od 3. oktobra leta 1987 imajo Zre če status mesta, v 29. maja pa je Ob čina Zre če praznuje ob činski praznik.

Tabela 1: Statisti čni podatki o Ob čini Zre če

VSEBINA STATISTIKA Površina 6731 ha Število krajevnih skupnosti 6 Število naselij 27 Število prebivalcev 3322 moški 3169 ženske 6506 skupaj Gostota naseljenosti 97 preb. /km 2 Število gospodinjstev 1977 Nadmorska višina Najnižja to čka 340 m (potok Koprivnica) Najvišja to čka 1533m (Mulejev vrh) Vir: Statisti čni urad RS in Pisarna geodetske uprave Slovenije

Tabela 2: Število stalno prijavljenih prebivalcev po posameznih naseljih na dan 24. 11. 2010

Število stalno prijavlj enih Naselje prebivalcev na dan 24.11.2010 Osredek pri Zre čah 126 Radana vas 150 Čretvež 44 Zre če 2986 Skomarje 192 Bukovlje 226 Polajna 43 Gornja vas 62 Koroška vas na Pohorju 108 Zlakova 151 Spodnje Stranice 178 Boharina 227 Resnik 124 Stranice 206 Planina na Pohorju 199 Bezovje nad Zre čami 97 Gorenje pri Zre čah 108 Lipa 66 Loška gora pri Zre čah 152 Dobrovlje 381 Gra čič 66 Padeški Vrh 145 Zabork 77 Črešnova 92 Križevec 262 Mala gora 38 SKUPAJ 6506

Prebivalci Ob čine Zre če prebivajo v 27 naseljih, ki so združena v krajevne skupnosti. V Ob čini Zre če je šest krajevnih skupnosti: KS Zre če, KS Gorenje, KS Stranice, KS Skomarje, KS Resnik in KS Dobrovlje, s pomo čjo svetov krajevnih skupnosti se izvaja pomemben del nalog lokalne skupnosti.

Tabela 3: Prestavitev krajevnih skupnosti v Ob čini Zre če

KRAJEVNA SKUPNOST ZRE ČE

Slika 2: Zre če

NASELJA Boharina, Gra čič, Loška gora pri Zre čah, Osredek pri Zre čah, Radana vas, Zlakova in Zre če VELIKOST 14,16 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 3858 PREDSEDNIK SVETA KS Slavko Kejžar ČLANI SVETA KS Bojan Hrovat, Peter Kejžar, Dušan Jelenko, Štefan Kroneker, Zdenka Kejžar, Drago Vrhovšek, Bogomir Lamut, Slavko Kejžar, Albina Gorenak, Stanko Šrot, Anton Gorenak

KRAJEVNA SKUPNOST GORENJE

Slika 3: Gorenje

NASELJA Bezovje nad Zre čami, Črešnova, Gorenje pri Zre čah, Koroška vas na Pohorju, Padeški vrh in Planina na Pohorju VELIKOST 15,37 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 749 PREDSEDNIK SVETA KS Boris Podgrajšek ČLANI SVETA KS Ivan Podgrajšek, Sre čko Založnik, Marjan Orla čnik, Boris Podgrajšek, Klavdija Rutnik, Bernard Sadek, Pavel Črešnar

KRAJEVNA SKUPNOST SKOMARJE

Slika 4: Skomarje

NASELJA Skomarje VELIKOST 7,79 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 192 PREDSEDNIK SVETA KS Mirko Beškovnik ČLANI SVETA KS Mirko Beškovnik, Oto Mikek, Peter Lo čnikar, Konrad (Rado) Slatinek, Marija Magda Drozg

KRAJEVNA SKUPNOST RESNIK

Slika 5: Resnik

NASELJA Resnik in Rogla VELIKOST 12,17 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 124 PREDSEDNICA SVETA KS Vera Bo ček ČLANI SVETA KS Ernest Mikek, Franc Črešnar, Vera Bo ček, Kristina Črešnar, Miran Krajnc

KRAJEVNA SKUPNOST STRANICE

Slika 6: Stranice

NASELJA Bukovlje , Čretvež, Gornja vas, Spodnje Stranice, Križevec, Lipa, Mala Gora, Polajna, Stranice, Zabork

VELIKOST 16,07 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 1202 PREDSEDNIK SVETA KS Emilijan Fijavž ČLANI SVETA KS Bojan Arnik, Viktorija Rotovnik, Maksimiljan Bre čko, Emilijan Fijavž, Dragica Cvelfer, Dejan Sodin, Drago Padežnik, Drago Rošer, Jože Steble

KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVLJE

Slika 7: Dobrovlje

NASELJA Dobrovlje VELIKOST 1,48 km2 ŠTEVILO PREBIVALCEV 381 PREDSEDNIK SVETA KS Bojan Napotnik ČLANI SVETA KS Bojan Napotnik, Ivan Hrovat, Janko Petelinek, Ervin Bogatin, Ana Črešnar

1.2 Organiziranost ob čine

Ob čina Zreče je organizirana preko treh organov, in sicer: župana , ki predstavlja in zastopa ob čino, vodi ob činsko upravo in je odgovoren za izvrševanje prora čuna. Župan opravlja funkcijo poklicno.

ob činskega sveta , ki je najvišji organ odlo čanja v ob čini in ima 16 članov, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Člani ob činskega sveta odlo čajo o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti ob čine. nadzornega odbora , ki je najvišji organ nadzora javne porabe v ob čini.

Lokalne volitve v Ob čini Zre če (mandat 2010-2014) Lokalne volitve župana, volitve v ob činski svet in v svete krajevnih skupnosti v Ob čini Zre če, so potekale v nedeljo, 10. oktobra 2010.

Volilna opravila, v zvezi z izvedbo lokalnih volitev so se pri čela 9. avgusta 2010. Projekt izvedbe lokalnih volitev 2010 se je kon čal s 14.10.2010, to je z dnem, ko je Ob činska volilna komisija Ob čine Zre če sprejela kon čna poro čila o izidu volitev župana, članov ob činskega sveta in članov svetov krajevnih skupnosti.

Na lokalnih volitvah je imelo pravico glasovati 5.231 volilnih upravi čencev, volitev pa se je udeležilo 2.596 volilnih upravi čencev ali 49,62%, kar je nekoliko višja volilna udeležba v primerjavi z letom 2006, ko je le – ta znašala 46,29%. Še vedno pa je ta udeležba dale č pod mejo iz leta 2002, ko je znašala kar 74,85%.

Odstotek volilne udeležbe je bil najve čji v KS Dobrovlje, kjer se je volitev udeležilo 64,92% volilnih upravi čencev, sledijo jim KS Skomarje z 58,94% volilno udeležbo, KS Resnik s 56,88% volilno udeležbo, KS Gorenje z 51,20% volilno udeležbo, KS Zre če z 48,72% volilno udeležbo in KS Stranice s 44,56% volilno udeležbo.

Volivci Ob čine Zre če so na lokalnih volitvah, izmed dveh predlaganih kandidatov, s 83,66% ponovno izvolili za župana mag. Borisa Podvršnika. Protikandidatu Domnu Vogelsangu je dalo podporo 16,34% volilnih upravi čencev.

Za volitve članov ob činskega sveta je bilo vloženih 7 list. Mandate v občinski svet je dobilo 6 list kandidatov. Lista N.Si, Nova Slovenija - krš čanska ljudska stranka, po d'Hondtovem koli čniku, ki se v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah, uporablja za delitev mandatov v ob činski svet, ni uspela dobiti nobenega mandata. Mandati razdeljeni po posameznih listah: SDS 7, DeSUS 3, SLS 2, SD 2, Zares 1 in LDS 1 mandat. Vsi člani ob činskega sveta so bili izvoljeni po vrstnem redu na listah.

Tabela 4: Svetniki Ob činskega sveta Ob čine Zre če v obdobju 2010-2014

Št. Priimek in ime Datum rojstva Naslov Politi čna opredelitev 1 Bezovje nad Zre čami BERNARD SADEK 07.10.1974 SLS 5, Zre če 2 JOLANDA LAUBI Č 08.03.1968 Bork 7, Zre če SLS 3 Brinjeva gora 3 a, JOŽEF KOŠIR 20.10.1946 DeSUS Zre če 4 Ulica Borisa Vinterja IVAN UMNIK 24.06.1929 DeSUS 11, Zre če 5 Cesta na Roglo 27, MARIJA JEVŠENAK 12.12.1944 DeSUS Zre če 6 Ulica Pohorskega MARIJA KOVA ČIČ 21.08.1944 SDS bataljona 19 7 DRAGO ŠEŠERKO 07.06.1956 Dobrava 73 a, Zre če SDS 8 ALEKSANDRA KOSEVSKI Dobroveljska cesta 1, 05.09.1957 SDS KOLAR Zre če 9 EMILIJAN FIJAVŽ 22.04.1956 Bukovlje 15, Stranice SDS 10 Gorenje pri Zre čah 25, BORIS PODGRAJŠEK 01.10.1961 SDS Zre če 11 MATEJA PU ČNIK 04.05.1974 Ob gozdu 24, Zre če SDS 12 Prešernova ulica 10, ŠTEFAN KRONEKER 31.08.1959 SDS Zre če 13 Cesta na Roglo 11 k, DOMEN VOGELSANG 08.05.1968 SD Zre če 14 Bukovlje 27, Stranice MAKSIMILIJAN BRE ČKO 30.08.1938 SD 15 Jamniška cesta 1, MILAN POTO ČNIK 29.09.1976 ZARES Zre če 16 Loška gora pri Zre čah ZDENKO KOVA ČEC 30.03.1962 LDS 6 a, Zre če

Slika 8: Novoizvoljeni člani Ob činskega sveta Ob čine Zre če za obdobje 2010– 2014 (na sliki manjkajo: Aleksandra Kosevski – Kolar, Mateja Pu čnik in mag. Zdenko Kova čec).

V času od 25.10.2010 do 26.10.2010 so potekale konstitutivne seje svetov krajevnih skupnosti, na katerih so bili izvoljeni predsedniki Svetov Krajevne skupnosti Gorenje, Resnik, Skomarje, Dobrovlje, Stranice in Zre če. Pet članov Ob činskega sveta Ob čine Zre če je bilo izvoljenih tudi v svete krajevnih skupnosti. Dva izmed predsednikov sta hkrati tudi svetnika Ob činskega sveta Ob čine Zre če in sicer predsednik KS Gorenje, Boris Podgrajšek in predsednik KS Stranice, Emilijan Fijavž.

Slika 9: Novoizvoljeni predsedniki krajevnih skupnosti v mandatnem obdobju 2010 – 2014 (od leve proti desni: Boris Podgrajšek - predsednik KS Gorenje, Mirko Beškovnik - predsednik KS Skomarje, Bojan Napotnik - predsednik KS Dobrovlje, Vera Bo ček - predsednica KS Resnik, Emilijan Fijavž - predsednik KS Stranice, Slavko Kejžar - predsednik KS Zre č) Ob činski svet

V letu 2010 je Ob činski svet Ob čine Zre če v prejšnji sestavi zasedal na 5 rednih sejah in 4 koresponden čnih sejah , v novi sestavi pa na 1. konstitutivni seji ter na 2 rednih sejah ob činskega sveta.

Tabela 5: Obravnavane zadeve na rednih sejah ob činskega sveta v prejšnji sestavi in novi sestavi

Leto 2009 Leto 2010 13 poro čil o delu in 7 poro čil Komisije za 9 poro čil o delu javnih zavodov, katerih negospodarske zadeve in civilno družbo v zvezi z ustanovitelj oziroma soustanovitelj je ob čina, 3 obravnavanimi drugimi poro čili na sejah komisije, poro čila Komisije za negospodarske zadeve in Razvojni program Ob čine Zre če 2009-2016, civilno družbo v zvezi z obravnavanimi drugimi Analiza organiziranosti lokalnih gospodarskih javnih poro čili na sejah komisije, Poro čilo o izvajanju služb v Ob čini Zre če, akcijskega na črta za neodvisno življenje invalidov spremembe in dopolnitve Statuta Ob čine Zre če v Ob čini Zre če, Poro čilo župana Ob čine Zre če o (sprejet v prvi in drugi obravnavi), mandatu 2006-2010, poslovni na črt vršilca dolžnosti direktorja LTO Rogla- Dopolnitev na črta Razvojnih programov Ob čine Zre če GIZ, Zre če 2010-2013, 6 odlokov sprejetih po hitrem postopku, Spremembe in dopolnitve Statuta Ob čine Zre če 2 odloka sprejeta po skrajšanem postopku, (sprejet v prvi in drugi obravnavi), poro čilo o polletni realizaciji prora čuna, 12 odlokov sprejetih v prvi obravnavi, Odlok o prora čunu Ob čine Zre če, 12 odlokov sprejetih v drugi obravnavi,

Odlok o zaklju čnem ra čunu prora čuna Ob čine Zre če, 10 odlokov sprejetih po skrajšanem postopku, 10 sklepov o imenovanju novega ali nadomestnega 1 pravilnik sprejet po skrajšanem postopku, člana predstavnik/komisije, 5 sklepov o ugotovitvi 8 ostalih sprejetih sklepov, prenehanja funkcije člana, 2 soglasja k imenovanju, 7 soglasij, 16 odlokov sprejetih v prvi obravnavi, 1 mnenje k imenovanju, 11 odlokov sprejetih v drugi obravnavi, 2 predloga za imenovanje sodnikov porotnikov, 2 pravilnika sprejeta po skrajšanem postopku, Imenovanje stalnih delovnih teles ob činskega 2 soglasje k Statutu ZD Slovenske Konjice, sveta ter ob činske volilne komisije, 12 ostalih sprejetih sklepov, 4 sklepi o ukinitvi statusa zemljiš ča v splošni rabi, 1 sklep o vzpostavitvi javnega dobra, 1 sklep o dolo čitvi statusa javnega dobra v lasti 4 soglasje k spremembam in dopolnitvam letnega č č č č Ob ine Zre e, na rta pridobivanja nepremi nega premoženja č č Ob čine Zre če in 2 soglasje k spremembam in Poro ilo o polletni realizaciji prora una za leto dopolnitvam letnega programa razpolaganja z 2010, nepremi čnim premoženjem Ob čine Zre če, Odlok o prora čunu Ob čine Zre če za leto 2011 v ostalo: letni program športa, lokalni energetski prvi in drugi obravnavi, koncept, program dela Ob činskega sveta, Odlok o zaklju čnem ra čunu prora čuna Ob čine 63 predlogov in pobud župana, 10 podžupana, Zre če za leto 2009, 31 predlogov in pobud predsednikov krajevnih 3 soglasja k spremembam in dopolnitvam letnega skupnosti, na črta pridobivanja nepremi čnega premoženja 38 vprašanj in pobud svetnikov. Ob čine Zre če in 1 soglasje k spremembam in dopolnitvam letnega programa razpolaganja z nepremi čnim premoženjem Ob čine Zre če, Ostalo: letni program športa za leto 2010 in 2011, ocena izvajanja OPV, program dela ob činskega sveta, poslovni na črt izvajanja oskrbe s pitno vodo, oskrba s toplotno energijo v ob čini, Predstavitev gospodarske situacije v ob čini, predstavitev projektov RA Kozjansko in Natreg, informacija o poteku priprave in izdelave OPN, o novelaciji IP za smu čarsko tekaški center na Rogli ter o prijavi na razpis Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Avstrija, 35 predlogov in pobud župana, 21 predlogov in pobud predsednikov krajevnih skupnosti, 33 vprašanj in pobud svetnikov.

Realizacija programa dela ob činskega sveta za leto 2010 Po pregledu programa dela Ob činskega sveta Ob čine Zre če je bilo ugotovljeno, da nekaj pravnih aktov, ki so bili na črtovani za spremembe ali sprejem, ni bilo sprejetih ali spremenjenih. Od na črtovanih sprememb in dopolnitev pravnih aktov je trinajst pravnih aktov, ki v letu 2010 niso bili zaklju čeni in se aktivnosti za dokon čen sprejem na ob činskem svetu nadaljujejo v letu 2011. Po programu so bili izlo čeni trije pravni akti bodisi zaradi pomanjkanja finan čnih sredstev bodisi iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da niso za obravnavo na ob činskem svetu.

Koresponden čne seje Ob činskega sveta Ob čine Zre če v prejšnji sestavi: na deseti koresponden čni seji, dne 23.3.2010, so svetniki pisno podali pozitivno mnenje k imenovanju mag. Renate Klan čnik za direktorico Javnega zavoda Splošna knjižnica Slovenske Konjice.

na enajsti koresponden čni seji, dne 28.5.2010, so svetniki pisno podali soglasje k sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne ob činske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na obmo čju Ob čine Zre če v prvi in drugi obravnavi, soglasje k sprejemu Odloka o spremembah Odloka o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja ob činskih javnih cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin v Ob čini Zre če v prvi in drugi obravnavi ter soglasje k sprejemu Odloka o spremembah Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja ob činskih javnih cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin v Ob čini Zre če v prvi in drugi obravnavi.

na dvanajsti koresponden čni seji, dne 28.7.2010, so svetniki pisno podali soglasje k sprejemu Odloka o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za trgovski center ob vstopu v Zre če v drugi obravnavi.

na trinajsti koresponden čni seji, dne 14.10.2010, so svetniki pisno podali soglasje k sprejemu zapisnika 28. redne seje Ob činskega sveta Ob čine Zre če z dne 14.9.2010.

Koresponden čnih sej Ob činskega sveta Ob čine Zre če v novi sestavi ni bilo.

Konstitutivna seja Ob činskega sveta Ob čine Zre če Konstitutivna seja Ob činskega sveta Ob čine Zre če je potekala 27.10.2010. Prvo sejo novoizvoljenega ob činskega sveta je vodil najstarejši član novoizvoljenega ob činskega sveta Ivan Umnik. Na konstitutivni seji je bilo podano poro čilo Ob činske volilne komisije Ob čine Zre če o izidu volitev župana Ob čine Zre če in izidu volitev članov Ob činskega sveta Ob čine Zre če, imenovana je bila Komisija za potrditev mandatov članov ob činskega sveta in ugotovitev izvolitve župana Ob čine Zre če, ki je ugotovila, da do konstitutivne seje ni bilo vloženih pritožb, zato je novoizvoljeni ob činski svet potrdil mandate vsem novoizvoljenim svetnikom. Magister Boris Podvršnik je kandidiral za mesto ob činskega svetnika in župana ter se po potrditvi mandatov odlo čil, da bo naslednji mandat vodil Ob čino Zre če, zato mu je iz razloga nezdružljivosti ob činskih funkcij prenehal mandat člana Ob činskega sveta Ob čine Zre če. Mandat člana Ob činskega sveta Ob čine Zre če je tako prešel na naslednjo kandidatko z liste SDS, Marijo Kova čič. Na seji je bila imenovana še Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Vse seje so posnete na DVD-ju ter shranjene v arhivu ob čine. Gradivo za sejo ob činskega sveta se je redno objavljalo v katalogu informacij javnega zna čaja Ob čine Zre če na internetni strani ob čine ter na internem kanalu TV Zre če.

Tabela 6: Udeležba svetnic in svetnikov na sejah ob činskega sveta v prejšnji sestavi do konstitutivne seje, ki je bila dne 27.10.2010

Priimek in ime svetnice/svetnika Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Bre čko Maksimiljan 86% 87% 71% 100% Hren Manfred 100% 100% 86% 60% Kejžar Zdenka 100% 87% 71% 20% Kosevski-Kolar Aleksandra 100% 75% 57% 60% Košir Jožef 100% 100% 86% 100% mag. Kova čec Zdenko 100% 87% 71% 80% Kova čič Marija 100% 100% 100% 80% Kroneker Štefan 71% 87% 86% 80% Laubi č Jolanda 86% 100% 86% 80% Padežnik Drago 71% 50% 71% 80% Poto čnik Milan 86% 100% 57% 60% Sadek Bernard 100% 100% 86% 60% mag. Soj č Milan 86% 87% 100% 80% Šešerko Drago 100% 75% 86% 100% Umnik Ivan 100% 87% 100% 100% Vogelsang Domen 100% 100% 86% 100%

Tabela 7: Udeležba svetnic in svetnikov na sejah ob činskega sveta v novi sestavi vklju čno s konstitutivno sejo, ki je bila dne 27.10.2010.

Priimek in ime svetnice/svetnika Leto 2010 Bre čko Maksimiljan 66% Fijavž Emilijan 100% Jevšenak Marija 100% Kosevski-Kolar Aleksandra 33% Košir Jožef 66% mag. Kova čec Zdenko 33% Kova čič Marija 100% Kroneker Štefan 100% Laubi č Jolanda 66% Podgrajšek Boris 100% Poto čnik Milan 100% Pu čnik Mateja 66% Sadek Bernard 100% Šešerko Drago 100% Umnik Ivan 100% Vogelsang Domen 100%

Sve čana seja Ob činskega sveta Ob čine Zre če Slavnostna seja Ob činskega sveta Ob čine Zre če je potekala 28. maja 2010 v novi ve čnamenski dvorani Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Gorenju. Ob prazniku Ob čine Zre če je Ob čina Zre če, na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ter v skladu s sklepom ob činskega sveta, podelila zlati grb Planinskemu društvu Zre če za 50- letno delovanje društva, srebrni grb Folklorni skupini Jurij Vodovnik Skomarje za 10 let uspešnega delovanja in prispevek k širši prepoznavnosti Krajevne skupnosti Skomarje ter bronasti grb Društvu godbenikov Zre če za 5 let obstoja in delovanja v Ob čini Zre če.

Slika 10: Nagrajenci Ob čine Zre če v letu 2010

V mesecu aprilu 2010 je v Ob činski upravi Ob čine Zre če potekala zunanja presoja za pridobitev certifikata ISO 9001:2008. Ker je bila zunanja presoja uspešna, je mag. Sandra Zuppe iz ljubljanske certifikacijske hiše Bureau Veritas na slavnostni seji Ob činski upravi Ob čine Zre če sve čano podelila certifikat kakovosti.

Komisije Komisijam ob činskega sveta je dne 27.10.2010 (konstitutivna seja) prenehal mandat, zato je novoizvoljeni ob činski svet na svoji 2. redni seji imenoval svoja stalna delovna telesa v novi sestavi. Tudi v letu 2010 so se redno, pred sejami ob činskega sveta, sestajale vse komisije ob činskega sveta, tako v prejšnji sestavi kakor tudi v novi sestavi, in obravnavale zadeve s svoje pristojnosti.

Tabela 8: Komisije ob činskega sveta

2009 20010 Komisije ob činskega Število č č članov Število sej Povpre na Povpre no Število Povpre čna Povpre čno sveta 2009 udeležba trajanje sej sej 2010 udeležba trajanje sej Komisija za statutarno pravna 5 7 77% 70 min. 5 92% 63 min vprašanja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in 5 6 73% 64 min. 3 70% 65 min imenovanja Komisija za gospodarstvo 7 5 71% 114 min. 2 64% 75 min Komisija za urejanje prostora 7 8 66% 99 min 3 57% 91 min in stanovanjske zadeve Komisija za negospodarske 7 8 79% 116 min 6 79% 135 min zadeve in civilno družbo Komisija za gospodarsko 7 7 82% 150 min 4 79% 141 min javno infrastrukturo Komisija za pripravo in izvedbo javnega razpisa o 3 3 100% 100 min. 1 100% 120 min dodeljevanju državnih pomo či na podro čju kmetijstva Komisija za vodenje in nadzor postopkov razpolaganja s 3 0 0 0 0 0 0 stvarnim premoženjem Ob čine Zre če Komisija za vra čanje deležev 11 0 0 0 0 0 0 v javno telekomunikacijsko

omrežje Nadzorni odbor 7 3 81% 110 min. 2 79% 112 min Odbor za cestno gospodarstvo 3 1 100% 180 min. 0 0 0 Odbor za razpolaganje s 5 3 93% 70 min. 2 80% 52 min sredstvi požarnega sklada Programski svet CATV 6 0 0 0 0 0 0 Skupina za postavitev 2 0 0 0 0 0 0 ozna čevalnih tabel Sosvet za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja v 9 3 66% 125 min. 2 61% 60 min Ob čini Zre če Svet za preventivo in vzgojo v 5 3 87% 135 min. 4 55% 65 min cestnem prometu Svet za varstvo uporabnikov 5 0 0 0 0 0 0 javnih dobrin

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor šteje sedem članov, v 37. členu Statuta Ob čine Zre če (Uradni list RS 95/2008) pa je opredeljen kot najvišji organ nadzora javne porabe v ob čini. Nadzor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: (1) opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem ob čine; (2) nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev ob činskega prora čuna in (3) nadzoruje finan čno poslovanje uporabnikov prora čunskih sredstev.

V letu 2010 sta bili sklicani 2 seji Nadzornega odbora, povpre čna udeležba na njih je bila 78,57 %, trajale pa so v povpre čju 112,50 minut.

1.3 Ob činska uprava

Sedež ob činske uprave je v Zre čah, Cesta na Roglo 13 b, z uradnim elektronskim naslovom [email protected]. Organizacija in delovno podro čje ob činske uprave sta urejena z Odlokom o organizaciji in delovnem podro čju Ob činske uprave Ob čine Zre če. Predstojnik ob činske uprave je župan, neposredno ob činsko upravo vodi direktorica ob činske uprave .

DIREKTORICA

URADNIKI STROKOVNO REŽIJSKI OBRAT TEHNIČNI DELAVCI

S S S S S S S SS S

S S S S SS S

S S SS S SS

Slika 11: Organigram ob činske uprave (zaposleni za nedolo čen čas)

Na ob činski upravi Ob čine Zre če je bilo v preteklem letu sistemiziranih 20 delovnih mest, od tega 11 uradniških, 7 strokovno tehni čnih, eno delovno mesto pripravnika in 1 funkcionar. Zasedenih je bilo 20 delovnih mest.

Tabela 9: Zaposleni na Ob čini Zre če po izobrazbi in delitvi javnih uslužbencev ZJU

ZAPOSLENI NA DAN 31.12.2010 I. – IV. 0 I. – IV. 0 V. 4 JAVNI USLUŽBENCI V. 6 STOPNJA VI. 0 U – uradniki VI. 0 IZOBRAZBE VII/1. 8 STD – strokovno VII/1. 8 č VII/2. 1 tehni ni sodelavci VII/2. 1 VIII. 2 VIII. 2 IX. 0 IX. 0 Skupaj: 17 Skupaj: 17

Na kadrovskem podro čju je bilo izdanih: 3 pogodbe o zaposlitvi za dolo čen čas in ter dve za nadomeš čanje javnih uslužbenk, dva aneksa k pogodbi o zaposlitvi, 24 sklepov o dolo čitvi rednega letnega dopusta, 6 sklepov o dolo čitvi izrednega dopusta (selitev, smrt ožjega družinskega člana, smrt družinskega člana in strokovni izpit), sklep o izpla čilu solidarnostne pomo či, 2 sklepa o jubilejni nagradi, 8 sklepov za mentorstvo, 40 sklepov o pove čanem obsegu dela ter 15 odredb za izpla čilo nadur 14 odgovorov na prošnje za zaposlitev…

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Ob činski upravi Ob čine Zre če ter Katalog delovnih mest v Ob činski upravi Ob čine Zre če sta bila v letu 2010 spremenjena dvakrat.

Julija 2010 je bil objavljen javni nate čaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta Svetovalec za družbene dejavnosti v Ob činski upravi ob čine Zre če, ki je bil zaklju čen v oktobru 2010. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih in Zakonom o javnih uslužbencih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za dolo čen čas zaradi izvedbe volitev, pogodba o zaposlitvi za čas nadomeš čanja javne uslužbenke, ki je bila dalj časa na bolniškem staležu ter pogodba za nadomeš čanje javne uslužbenke, odsotne zaradi nege in varstva otroka. Po postopku objave prostega delovnega mesta pripravnika, je bila do decembra 2010 zaposlena ena pripravnica.

Na podro čju varstva pri delu so javni uslužbenci, ki še niso imeli opravljenega preizkusa znanja iz varstva pri delu in varstva pred požarom in novo zaposleni javni uslužbenci, opravili preizkus znanja.

Opravljanje delovne oziroma obvezne prakse je bilo omogo čeno osmim srednješolcem. Ve čim študentov in u čencev je bilo je bilo, predvsem v poletnih mesecih omogo čeno opravljanje po čitniškega dela.

Odlo čitve o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju javnih uslužbencev so naložbene odlo čitve, ki jih sprejemamo odgovorno, v prizadevanju za doseganje poslovne odli čnosti ter zagotavljanje in ohranjanje najvišjih standardov kakovosti.

Zato je župan v letu 2010 sprejel smernice s katerimi je dolo čil na črt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in cilj, ki ga želimo doseči. Skozi celo leto se je izvajalo izobraževanje zaposlenih preko seminarjev s poudarkom na upravnem poslovanju ter pridobivanjem dodatnih ozko strokovnimi znanj na delovnih mestih ter v skladu s potrebami po posameznih delovnih mestih. Poudarek je na področju kakovosti (v smislu napotitve javnih uslužbencev na izobraževanje za notranje presojevalce) ter pridobivanju dodatnega znanja vodstvenega kadra in srednjega managementa, ki naj se usposobi za vodenje in delo z ljudmi.

Tabela 10: Sredstva porabljena za izobraževanje in usposabljanje v primerjavi z materialnimi stroški v letih 2009 in 2010

leto 2009 leto 2010 Materialni stroški 132741 134674 Izobraževanje in usposabljanje 10638 (8%) 8291 (6,16%) Izobraževanje - dodatna izobrazba 1180 Usposabljanje 10638 7111

Slika 12: Višina sredstev porabljenih za izobraževanje in usposabljanje

Kot je razvidno iz tabele zgoraj, smo v letu 2010 namenili za izobraževanje in usposabljanje 6,16 % materialnih sredstev, kar je razmeroma skromno glede na celoten obseg materialnih stroškov.

Cilj, ki ga želimo dose či v prihodnje je znan. Eno takšnih izobraževanj je namenjeno javnim uslužbencem, ki delajo na podro čju vodenja projektov in sicer, da se usposobijo za delo s programskim orodjem MS Project. Vsekakor pa želimo dose či, da se zaposleni javni uslužbenci izobražujejo in usposabljajo vsak na svojem strokovnem podro čju.

Tabela 11: Izraba delovnega časa - primerjava med leti 2007, 2008, 2009 in 2010

Število Število Število Število porabljenih Namen porabljenih dni porabljenih dni porabljenih dni v letu 2007 v letu 2008 v letu 2009 dni v letu 2010 Redno delo 3.221 3.539 3.690 3.728 Delo na domu / / / /

Izobraževanje Študijski dopust 47 26 11 21 Izobraževanje Izobraževanje za lastne potrebe

Službene poti

Redni letni dopust 420 490 581 530

Izredni in nepla čani dopust Izredni pla čani dopust / / 11 27 Nepla čani dopust / / / /

Bolniške Poškodbe pri delu / 22 / / Poškodbe izven dela, nega 58 6 21 + 8 družinskega člana Bolniška do 30 dni 41 76 66 80 Druga bolniška – bolniška 16 6 / 66 nad 30 dni

Porodniški dopust 423 101 277 230

Invalidska upokojitev 260 262 261 261

Skupaj Prazniki 185 176 119 101

Tabela 12: Odhodki Ob čine Zre če v EUR

Namen Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Pla če uslužbencev 466.419,25 487.272,52 513.398.76 526.858,80

Izobraževanje 15.076,69 13.247,26 10.638,00 8.291,00

Materialni stroški 115.514,55 116.137,24 116.318,57 126.383,16

Informatizacija (Ra čunalnik, monitor, tiskalnik, 12.305,60 11.543,13 4.908,83 2.263,88 programska oprema, skener, čitalec,…) Informacijski sistem ODOS / 6.398,00 / / 44.492,10 Nakup strežnikov in diskovnih (strežnik in mreža) / / 31.314,30 sistemov 8.701,39 (druga oprema)

Nabava opreme Avtomobilov 3.876,39 32.432,76 3.638,04 2.988,56 Fotokopirnega stroja / 7.335,00 2.445,00 / Pisarniške in druge opreme 18.529,48 3.517,56 8.057,08 / Telekomunikacijske opreme 679,06 1.725,91 1.849,95 791,40 Avdiovizualne opreme 2.146,36 913,40 1.214,24 / Nakup opreme za varovanje / / 1.987,20 / Skupaj: 634.547,38 680.522,78 695.769,97 720.770,29

Poro čilo o delu Medob činskega urada za Občino Zre če v letu 2010 Medob činski urad, ki deluje na obmo čju treh ob čin, in sicer Slovenske Konjice, Vitanje in Zre če, je tudi v letu 2010 pomagal pri zagotavljanju u činkovitega sodelovanje s podpornim okoljem za hitrejše in usklajeno reševanje razvojnih in drugih vprašanj ob čin.

Medob činski urad je oblika interesnega sodelovanja in povezovanja ob čin in drugih subjektov, pomembnih za razvojno na črtovanje na obmo čju povezanih ob čin. Standard in kvaliteta dela, ki ga prinaša obmo čno razvojno partnerstvo, predstavlja velik prispevek k delovanju regije in je kot tak primeren, priporo čljiv in u činkovit na čin dela, ki predstavlja novo kakovost v organiziranosti trenutne razvojne regije. Omogo ča u činkovitejše gospodarjenje z naravnimi, družbenimi in gospodarskimi viri, hitreje pa se uresni čuje tudi potreba po hitrejšem in skladnejšem razvoju obmo čja.

Za Ob čino Zre če je Medob činski urad v letu 2010 opravil naslednje aktivnosti:

Prijava na razpise razli čnih resorjev Priprava prijavne dokumentacije, zagotavljanje izpolnjevanja pogojev, nadzor nad aktivnostmi odobrenih projektov, ipd. Rezultat: izdelana prijava za naslednje projekte: 23. člen ZFO: 1 projekt – Obnova LC 460044 Vodonik-Kumer Fundacija za šport; 1 projekt - Obnova Telovadnice OŠ Zre če Sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v RS za leti 2011 in 2012: 1 projekt - Sanacija prostorov Zdravstvene postaje Zre če

Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (5. javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«): 2 projekta - Kanalizacija Nova Dobrava 2 in Kanalizacija Nova Dobrava 3

Izdelava investicijske dokumentacije Izdelava investicijske dokumentacije v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro čju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006). Investicijska dokumentacije se izdeluje za zagotavljanje pogojev pri prijavi na razpise razli čnih resorjev. Rezultat: izdelana investicijska dokumentacija: Dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP): Obnova Telovadnice OŠ Zre če DIIP: Sanacija prostorov Zdravstvene postaje Zre če

Javna naro čila Priprava razpisne dokumentacije javnega naro čila, izvedba postopka, objava javnega naro čila na Portalu javnih naro čil, vodenje statistike javnih naro čil, ipd. Rezultat: Uspešno izveden postopek javnega naro čanja za: Javno naro čilo velike vrednosti (v nadaljevanju JNVV): Gradnja ve čnamenskega objekta v okviru projekta »Smu čarsko tekaški center na Rogli« JNVV: Inštalacijska dela (strojna in elektro) v okviru projekta »Smu čarsko tekaški center na Rogli« JNVV: Obnova lokalne ceste LC 460044 Vodonik – Kumer JNVV: Kanalizacija Nova Dobrava 2 JNVV: Kanalizacija Nova Dobrava 3

Javno naro čilo male vrednosti : Strokovni nadzor za gradnjo ve čnamenskega objekta v okviru projekta »Smu čarsko tekaški center na Rogli«

Drugo Izvajanje drugih nalog po odlo čitvi ob čine. Rezultat: izpolnitev zahtevkov za izpla čilo za teko če projekte, morebitne dopolnitve ter sestava zahtevanih poro čil, aktivnosti za dopolnitev Izvedbenega na črta RRP Savinjske regije za obdobje 2010-2012 (priprava gradiva, sklic vseh odborov, RRS, sodelovanje v izdelavi Izvedbenega na črta,..), pregled in usklajevanje dokumentacije teko čih projektov v skladu Navodilih za informiranje in obveš čanje javnosti ter drugimi pravili, dnevni pregled razpisov po Ministrstvih; poiskati in posredovati odgovore na konkretna vprašanja, ki se porajajo kontaktnim osebam glede konkretnega razpisa, sodelovanje in koordinacija za pripravo in izdajo e-regijskih novic, sodelovanje in koordinacija pri pripravi regijskega koledarja za leto 2011.

oblikovanje destinacije Dežela Celjska (koordinacija pri promocijski predstavitvi destinacije, vklju čevanje ponudnikov v destinacijo), sodelovanje in koordinacija za pripravo in izdajo e-regijskih novic, sodelovanje in koordinacija pri pripravi regijskega koledarja za leto 2011.

Medob činski inšpektorat in redarstvo ob čin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zre če Medob činski inšpektorat je bil ustanovljen v letu 2002 na podlagi 49. a člena Zakona o lokalni samoupravi, ki dolo ča, da ob čina ne more opravljati za drugo ob čino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloga ob činske uprave. V 50. a členu istega zakona je dolo čeno, da za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem ob činskih predpisov in drugih aktov, s katerim ob čina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, lahko ob čina ustanovi ob činsko inšpekcijo. Medob činski inšpektorat je pri čel z delovanjem na obmo čju štirih ob čin in sicer Dobrna, Vitanje, Vojnik in Zre če, danes pa deluje na obmo čju osmih ob čin in sicer Dobje, Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Oplotnica, Vitanje, Vojnik in Zre če. Ima status samostojnega skupnega upravnega organa in opravlja naloge izvajanja inšpekcijskega nadzorstva na podro čjih, ki jih urejajo predpisi ob čin ustanoviteljic ter naloge ob činskega redarstva.

Medob činski inšpektorat in redarstvo izvaja nadzor na osnovi ob činskih predpisov ob čin ustanoviteljic in od 1.1.2005 tudi na osnovi Zakona o varnosti v cestnem prometu. Od tega dne je na podlagi Zakona o prekrških (ZP-1) Medob činski inšpektorat tudi prekrškovni organ, ki odlo ča o prekrških na prvi stopnji.

Organizacijo MIR-a ureja Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Medob činskem inšpektoratu in redarstvu. Sistemizirano je pet delovnih mest.

Na dan 31.12.2010 je v organu bilo zaposlenih šest javnih uslužbencev, dva inšpektorja, od tega je en tudi vodja, ter štirje ob činski redarji, od tega eden za dolo čen čas, za čas daljše odsotnosti ob činske redarke. V kadrovskem na črtu za l. 2011 ni predvidenih novih zaposlitev.

Ker gre za zelo veliko stvarno in krajevno pristojnost, poleg tega pa še za ostale naloge, ki jih opravljata zaposleni (npr. izvajanja OPV in s tem povezane naloge, administracija…), bo potrebno vsekakor razmisliti o novi zaposlitvi v organu. Zaposleni smo že sedaj prekomerno obremenjeni in dolgoro čno lahko to vodi v manj kakovostno delo (npr. neustrezno opravljanje inšpekcijskega nadzora tako po številu obravnavanih zadev kot po njihovi kvaliteti) in manjšo prisotnost ob činskih redarjev na terenu (veliko administrativnega dela).

V drugi polovici leta 2010 je prišlo do spremembe organiziranosti Medob činskega inšpektorata in redarstva. Izveden je bil interni nate čaj za vodjo tako, da zdaj teh nalog ne opravlja ve č tajnik sedežen ob čine

Tekom leta so se javni uslužbenci MIR-a udeležili raznih posvetov in delavnic s strokovnega podro čja ter tudi drugih oblik izobraževanja.

V letu 2010 je prišlo tudi do spremembe delovanja MIR-a. Izvedena je bila selitev vseh zaposlenih na skupno lokacijo, v upravne prostore v lastni sedežne ob čine. Tako se sedaj vsa administracija opravlja na sedežu, ve čja je možnost strokovnega sodelovanja, racionalnejša uporaba ra čunalniške opreme, smotrnejše ravnanje z dokumentarnim gradivom,...

Za zaslišanja in druga opravila, povezana z postopki, pa imata inšpektorja kakor tudi ob činski redarji možnost uporabiti tudi prostore v posameznih ob činah ustanoviteljicah.

Za prevoz uporabljajo ob činski redarji primerno ozna čeno vozilo, inšpektorja pa neozna čeno službeno vozilo.

V letu 2010 je prišlo do nabave ra čunalniške aplikacije »Prekrškovni organ«, kakor tudi do nadgradnje z možnostjo izdajanja pla čilnih nalogov za kršitve hitrosti v cestnem prometu.

Medob činsko redarstvo Ob činsko redarstvo je pristojno: nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in na ob činskih cestah zunaj naselij, skrbeti za varnost na ob činskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediš čino, vzdrževati javni red in mir.

Ob činski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila: opozorilo, ustna odredba, ugotavljanje istovetnosti, varnostni pregled osebe, zaseg predmetov, zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja, uporaba fizi čne sile, sredstev za vklepanje in vezanje, ter plinskega razpršilca.

Na podlagi pooblastil in pristojnosti je ob činski redar deloval in izvajal nadzor predvsem na naslednjih podro čjih: izvajal nadzor nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili na javnih prometnih, zelenih in drugih površinah ter ugotavljal istovetnost storilcev prekrškov; izdajal odredbe na zapuščena vozila, ki so bila nato odstranjena s strani lastnikov; izdajal pla čilne naloge kršiteljem; prekrškovnemu organu posredoval podane ugovore, katere so kršitelji podali v roku na izdan pla čilni nalog v postopkih o prekršku in o katerih je prekrškovni organ odlo čal v hitrem postopku z odlo čbo; prekrškovnemu organu podajal predloge za izterjavo; opozarjal na lažje kršitve cestno prometnih predpisov in izdajal pisna opozorila; v sodelovanju s policijo, s svojim sodelavci ali sam izvajal preventivno varovanje javnih površin (ROCK ČEVAP ČIČ); izvajal nadzor šolskih poti ob za četku šolskega leta (OŠ Zre če);

odgovarjal na zastavljena vprašanja v zvezi z delom ob činskega redarja; ve čkrat izvajal preventivni nadzor v zvezi z odpadki v okolici vrtca Zre če (odbojkarsko igriš če, gozdna pot v bližini vrtca…).

V letu 2010 je bilo na obmo čju ob čine Zre če zaznanih 440 cestno prometnih prekrškov s podro čja mirujo čega prometa. Od tega je bilo 343 prekrškov neznatnega pomena , za kar so se kršiteljem na kraju prekrška izdala pisna in ustna opozorila.

Izdanih jih je bilo tudi 97 obvestil o storitvi prekrška , katerim je sledilo 87 pla čilnih nalogov in 10 pisnih opozoril.

Tabela 13: Število izdanih pla čilnih nalog v Ob čini Zre če v letu 2010

leto izdani PN pla čani PN ug ovor izdane odlo čbe DURS 2010 87 65 13 13 9

Na obmo čju ob čine Zre če so bile izdane tudi 3 pisne odredbe na zapuš čena vozila, katera pa so bila v predpisanem roku tudi odstranjena. Zaznani sta bili tudi dve kršitvi zatikanja reklamnega materiala za vetrobranska stekla ter šest onesnaženj cest, katere so po ustni odredbi odgovorni izvajalci tudi o čistili.

Vseskozi se je izvajal tudi nadzor nad komunalnimi odpadki, predvsem v okolici vrtca (gozdna pot, odbojkarsko igriš če…).

Na obmo čju Zre č je zaznanih najve č prekrškov na parkiriš ču nasproti term Zre č (na prostorih, ki so namenjeni invalidom), na Kovaški cesti nasproti Uniorja Zre č in na cesti nasproti pošte Zre če (cesta na Roglo).

Ob činski redarji imajo od sprejetja novele Zakona o varnosti cestnega prometa poleg drugih pooblastil tudi pooblastilo za opravljanje nadzora prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.

Tako smo v letu 2010 najeli samodejno merilni napravo in opravili ob časno izvajanje meritev prekora čitve dovoljene hitrosti na odsekih ob činskih cest in državnih cest v naseljih ob čin.

Kršiteljem, ki so prekora čili dovoljeno hitrost v času izvajanja nadzora in jih je zabeležila samodejna merilna naprava, so bili po pošti vro čeni pla čilni nalogi, z izrekom globe za storjeni prekršek in dolo čenimi kazenskimi to čkami, odvisno od višine prekora čitve hitrosti, v skladu z dolo čbami Zakona o varnosti cestnega prometa.

Na obmo čju Ob čine Zre če je bilo izdanih 35 pla čilnih nalogov za kršitev dolo čil ZVCP-1 glede prekora čitve dovoljene hitrosti.

Inšpekcijsko nadzorstvo Inšpekcijsko nadzorstvo se izvaja v obliki: rednih in izrednih pregledov, kontrolnih inšpekcijski pregledov v primerih naložene odprave nepravilnosti, koordiniranih akcij z ostalimi inšpektorati in policijo, pogoste prisotnosti na terenu in preventivnega delovanja s sprotnim opozarjanjem na predpisane obveznosti.

Nadzor rednega vzdrževanja nad kategoriziranimi ob činskimi cestami in posegov v cestnem svetu ter varovalnem pasu ob činskih cest se izvaja glede na dolo čila Odloka o ob činskih cestah v ob činah ustanoviteljicah, Odloka o kategorizaciji ob činskih cest v ob činah ustanoviteljicah, Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98) in Odlokov o zimski službi. Poleg nadzora rednega vzdrževanja ob činskih cest se je izvajal nadzor nad ostalimi komunalnimi podro čji, glede na dolo čila ostalih Odlokov ob čin ustanoviteljic. In sicer najpogosteje: vzdrževanje čisto če in urejenosti javnih površin, vzdrževanje odto čnih žlebov in namestitev snegobranov, ravnanje z zapuš čenimi vozili , oskrba s pitno vodo in vodovodni priklju čki, ravnanje s komunalnimi odpadki, ravnanje z odpadnimi vodami, divja odlagališ ča smeti in odpadkov, nadzor nad vodenjem in pobiranjem turisti čne takse, nameš čanje plakatov na plakatna mesta.

Na obmo čju Ob čine Zre če je komunalno – cestna inšpektorica vodila 68 inšpekcijskih postopkov, od tega: 9 na podro čju javnega reda in miru ter videza naselij; 3 na podro čju zapuš čenih vozil; 7 na podro čju komunalnih odpadkov; 15 s podro čja cest; 17 s podro čja taks; 12 s podro čja odvajanja odpadnih voda; 5 z ostalih podro čjih.

V pristojno reševanje ostalim inšpekcijskim službam je bila odstopljena 1 zadeva, opravljeno je bilo tudi ve č ogledov, ko pa ni šlo za upravno stvar.

Komunalno-cestna inšpektorica je kot prekrškovni organ reševala ugovore na pla čilne naloge, katere je izdal ob činski redar.

Odgovarjala je na vprašanja ob činskih svetnikov in medijev.

Slika 13: Število inšpekcijskih zadev po posameznih podro čjih v Ob čini Zre če

OCENA USPEHA DOSEŽENIH CILJEV Pri primerjanju zastavljenih ciljev z doseženimi cilji iz poro čil preteklih let ni bistvenih odstopanj. Pri oceni uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev na tem podro čju sicer lahko podamo ugotovitev, da smo jih dosegli: odprava nevarnejših pomanjkljivosti na kategoriziranih ob činskih cestah odprava posegov v cestnem svetu ter varovalnem pasu ob činskih cest vzdrževanje čisto če in urejenosti javnih površin odstranitev zapuš čenih vozil odstranitev komunalnih odpadkov in divjih odlagališ č pravilno ravnanje z odpadnimi vodami vodenje in pobiranje turisti čne takse urejeno plakatiranje.

Z izvrševanjem inšpekcijskega nadzorstva v obliki: rednih in izrednih pregledov, kontrolnih inšpekcijski pregledov v primerih naložene odprave nepravilnosti, koordiniranih akcij z ostalimi inšpektorati in policijo, pogoste prisotnosti na terenu in preventivnega delovanja s sprotnim opozarjanjem na predpisane obveznosti želimo dose či naslednje cilje: redno vzdrževanja kategoriziranih ob činskih cest odpravo posegov v cestnem svetu ter varovalnem pasu ob činskih cest vzdrževanje čisto če in urejenosti javnih površin odstranitev zapuš čenih vozil odstranitev komunalnih odpadkov in divjih odlagališ č pravilno ravnanje z odpadnimi vodami vodenje in pobiranje turisti čne takse urejeno plakatiranje.

V Zakonu o varnosti cestnega prometa ZVCP – 1 E (Uradni list RS, št. 37/2008) so opredeljena pooblastila ob činskega redarstva na podro čju cestnega prometa v ob čini, ki v 14. členu dolo ča, da ob činski redarji: urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju; izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju: izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v obmo čju umirjenega prometa in obmo čju za pešce; ugotavljajo kršitve dolo čb 113. člena ZVCP (dolo čbe se nanašajo na onesnaževanje ceste in okolja z vozili) v naselju in na ob činskih cestah zunaj naselja; opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.

Z opravljanem teh nalog sledimo cilju: zagotoviti varen in neoviran promet.

1.4 Aktivnosti ob činske uprave v letu 2010

Ob činska uprava izvaja upravne, strokovne, regulativne, nadzorne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z izvajanjem ob činskih javnih služb. Poslanstvo ob činske uprave se prvenstveno izraženo v tem, da odgovarja na želje in potrebe ob čanov, gospodarskih subjektov in drugih strank ter servisiranje ostalih ob činskih organov, zaradi česar je primarno kot javni servis tudi ustanovljena.

Graf 1: Delež stroškov ob činske uprave (pla če zaposlenih in materialni stroški) glede na skupne odhodke v letih 2008 – 2010

Spodnji graf prikazuje stroške ob činske uprave (pla če zaposlenih s prispevki za socialne transfere in materialni stroški) glede na skupne odhodke prora čuna v letih 2008-2010. Iz grafa je razvidno, da se stroški ob činske uprave glede na odhodke vsako leto zmanjšujejo. Vsi zaposleni v upravi se trudimo ravnati gospodarno in racionalno tako pri nabavi kot uporabi osnovnih sredstev za delo ter drugimi materialnimi dobrinami, ter tako skušamo v čim manjši meri obremenjevati ob činski prora čun.

Izobraževanja in usposabljanja delavcev ob činske uprave Na sistemski ravni želimo razviti sistem upravljanja, ki omogo ča, da bi postala naša uprava poslovno odli čna, bolj sistemsko kakovostna, u činkovita, gospodarna, transparentna, profesionalna, urejena, prijazna in partnerska do ljudi in civilne družbe, usmerjena k uporabniku storitev, skratka moderno srce razvoja lokalne skupnosti.

Najpomembneje pri tem je, da so javni uslužbenci kompetentni, u činkoviti in strokovni, prijazni in odprti. V preteklem letu smo dali poudarek na pridobivanju formalne izobrazbe, usposabljanju je in izobraževanju naših uslužbencev, ki predstavljajo osnovno celico in vir za rešitev potreb s katerimi se sre čujejo ob čani. Kompeten čnost, znanje, sposobnosti in motiviranost so namre č klju čnega pomena operativne sposobnosti uprave, oziroma uspešnega delovanja ob činske uprave. Zaradi procesa nenehnega spreminjanja in razvoja je del vizije ob činske uprave vseživljenjsko u čenje, kar je povezano tudi s kariero javnega uslužbenca in ve čjimi možnostmi prehajanja javnih uslužbencev iz enega delovnega mesta na drugo delovno mesto oziroma fleksibilnostjo. Zato zaposlene ciljno izobražujemo, usposabljamo na razli čnih seminarjih in delavnicah, pa tudi individualno. V letu 2010 smo organizirali ve č seminarjev, ki so se ga udeležili zaposleni na ob činski upravi (Smernice za delo z osebami z invalidnostjo, Javna naro čila, izobraževanje za notranje presojevalce ISO standarda …).

Slika 14 : Seminar Smernice za delo z osebami z invalidnostjo, ki so se ga udeležili vsi zaposleni V ob činski upravi je posebej za Ob čino Zre če izvedel zavod Šentprima.

V mesecu juniju 2010 pa je bila tudi strokovna ekskurzija v Brunico, z namenom, da se udeleženci informirajo o primerih dobrih praks v tujini.

ODOS V delovnem podro čju ob činske uprave prestavljajo dokumenti njeno najve čje premoženje. Obvladovanje dokumentov je tako klju čnega pomena za u činkoviti in kvalitetno delo. Uvedba ob činskega dokumentarnega sistema - ODOS, ki smo ga v Ob čini Zre če uvedli že leta 2008 omogo ča u činkovit nadzor nad obvladovanjem in sledenjem dokumentov. Sistem omogo ča tudi distribucijo in objavo dokumentov v spletnem okolju, obvladovanje in sledenje poslovnih tokov in dogodkov ter iskanje dokumentov po vsebini dokumenta …

Spletna aplikacija pa je seveda odprta za izboljšave in spremembe saj se teko če dopolnjuje in razvija. V letu 2010 je bila dodana možnost iskanja po Centralnem registru prebivalstva (CRP) in AJPES (za pravne osebe). Poleg tega smo v letu 2010 s pomo čjo te aplikacije uvedli evidenco kontrole odsotnosti uslužbencev ob činske uprave.

Slika 15: Aplikacija ODOS

Prehod z klasi čnega centreks na IP centreks telefonijo Celovite rešitve so deležne velike pozornosti in razvoja. Razvoj telekomunikacijskih sistemov se kaže v integralnosti telekomunikacijskega omrežja in sicer za pokrivanje podatkovnega in govornega okolja. Z naraš čanjem aplikacij, predvsem pa zaradi kapacitete podatkov, je potreba po vse ve čji pasovni širini ter potreba po zanesljivosti delovanja. Zelo pomemben dejavnik pa je vsekakor tudi zniževanje stroškov oziroma ohranjanje stroškov na isti ravni ob pove čevanju kapacitet in zanesljivosti.

Kaj je IP Centreks? Centralizirana arhitektura s klicnim strežnikom (Softswitch) kot glavnim elementom Oprema je v celoti locirana v prostorih Telekoma Slovenije d.d. Povezave do uporabnikov so izvedene preko IP/MPLS hrbteni čnega omrežja Poslovni model IP centreks omogo ča hitro uvedbo rešitve Popolnoma upravljana storitev s strani TS Združuje že preverjene funkcionalnosti centreksa z ve čjim naborom dodatnih storitev Nizka za četna investicija

Kaj prinaša IP Centreks Univerzalni imenik, povezava z MS Outlook, MS Internet Explorer “Click-to-dial” Video telefonija Spletno upravljanje s storitvami Profili prisotnosti Enostavno upravljanje z uporabniškimi nastavitvami Nove možnosti klicnih centrov za manj zahtevne stranke Oddaljena pisarna Programski telefon Integracije z zalednimi aplikacijami

Brezvrvi čni terminal Siemens C470 IP

Slika 16: Brezvrvi čni terminal Siemens C470 IP

Komfortni tajniški terminal Linksys SPA962:

Slika 17 : Komfortni tajniški terminal Linksys SPA962:

Osnovni terminal Linksys SPA922

Slika 18: Osnovni terminal Linksys SPA922

Uvajanje standarda kakovosti ISO 9001:2008 Certifikacijska presoja za podro čje »sistem organiziranja, vodenja in izvajanja upravnih, strokovnih in razvojnih postopkov ob činske uprave Ob čine Zre če« je bila uspešno izvedena v aprilu 2010. Sve čano podelitev certifikata ISO 9001:2008 pa smo uvrstili na dnevni red sve čane seje Ob činskega sveta v maju.

Slika 19: Podelitev certifikata ISO 9001:2008 na sve čani seji maja 2010

Župan ob čine in vsi zaposleni v ob činski upravi se s tem zavezujemo, da delujemo v skladu z zakonodajo RS, izpolnjujemo zahteve, potrebe in pričakovanja ob čank in ob čanov, zahteve standarda ISO 9001 ter zagotavljamo nenehno izboljševanje sistema vodenja kakovosti z izvajanjem kakovostnih storitev in prilagajanjem potrebam ob čanov glede pravo časnosti in kakovosti izvedenih storitev.

Vzpodbujamo usposabljanje vseh zaposlenih, uvajamo nove metode dela, moderno opremo in organizacijske rešitve s katerimi skrajšujemo odzivne čase, znižujemo stroške in dvigujemo kakovost opravljenih storitev.

Ker menimo, da je kakovost za naše stranke najpomembnejša, se je vodstvo odlo čilo razviti, uvesti in vzdrževati sistem kakovosti v skladu z zahtevami mednarodnega standarda ISO

9001. Z doslednim spoštovanjem politike kakovosti, postopkov sistema kakovosti in z uvajanjem stalnih izboljšav želimo dvigniti zadovoljstvo: strank, zaposlenih, nosilcev interesov (ob činski svet, nadzorni odbor, krajevne skupnosti, odbori, komisije in delovna telesa …), širši družbeni skupnosti pa zagotoviti kakovostne storitve.

S pridobitvijo certifikata ISO 9001:2008 pa aktivnosti nikakor še niso zaklju čene, saj zagotavljamo nenehno izboljševanje sistema vodenja kakovosti z izvajanjem kakovostnih storitev in prilagajanjem potrebam ob čanov glede pravo časnosti in kakovosti izvedenih storitev.

Zastavili smo si naslednje dolgoro čne cilje: stalno izboljševanje zadovoljstva ob čank in ob čanov, nenehno zmanjševanje števila reklamacij in pritožb, nenehno zniževanje stroškov zaradi neustrezne kakovosti in zakasnitev pri izvedbi planiranih nalog.

Konkretni, numeri čno opredeljeni cilji za teko če leto so podani v prora čunu in na črtu razvojnih programov.

Spletna stran Ob čine Zre če Spletna stran Ob čine Zre če omogo ča enostaven in pregleden dostop in izmenjavo raznovrstnih informacij in vsebin našim ob čanom. Redno skrbimo za ažuriranje in objavljanje aktualnih informacij, razpisov, poro čil in drugih novic. Prav tako pa skušamo dodajati nove aplikacije, s katerimi želimo približati poslovanje in zagotoviti širši spekter informacij našim ob čankam in ob čanom ter seveda tudi vsem drugim uporabnikom.

Slika 20: Osnovna spletna stran Ob čine Zre če

Katalog informacij javnega zna čaja V letu 2010 je bil na spletni strani Ob čine Zre če vzpostavljen Katalog informacij javnega zna čaja Ob čine Zre če, ki ga redno ažurira in vzdržuje Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro čila Maribor. Z vzpostavitvijo novega kataloga informacij javnega zna čaja se vsi pomembni dokumenti, predpisi, gradiva za seje,… nahajajo na enem mestu, kar predstavlja poenostavljeno iskanje objavljenih dokumentov. Ažuriranje kataloga se opravlja ob vsaki spremembi aktov oziroma ob vsaki objavi novega sprejetega predpisa ob čine.

Slika 21 : Katalog informacij javnega zna čaja na spletni strani Ob čine Zre če

PISO V letu 2010 smo s pomo čjo naše spletne strani ob čanom ponudili možnost dostopa do prostorskih podatkov preko naše spletne strani s pomo čjo prostorsko informacijskega sistema ob čin PISO, ki dejansko predstavlja programsko opremo, ki omogo ča prikaz prostorskih podatkov ob čine.

Ta spletni pregledovalnik vsebuje celovito zbirko ob činskih in državnih prostorskih vsebin kot so prostorski na črt, katastra cestna in komunalne infrastrukture, turisti čne karte, katastra zemljiš č in stavb, ortofoto pogled, poslovne subjekte … Vse te vsebine so s pomo čjo pregledovalnika na voljo v vpogled zaposlenim na občini preko t.i. internega dostopa, ob čanom in podjetjem pa nudimo t.i. javni dostop, za kar je potreben zgolj na splet povezan obi čajni osebni ra čunalnik. Pred vstopom v sistem se je potrebno registrirati. Registracija pa je brezpla čna.

Ta sistem omogo ča iskanje in pregledovanje prostorskih podatkov kot so: geodetske podlage (pregledne karte,...) zemljiški kataster-DKN, kataster stavb, poslovni objekti (povzeti iz poslovnega registra Slovenije), prostorske enote (naselja, hišne številke, krajevne skupnosti, šolski okoliš), gospodarska infrastruktura (ceste, kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, elektro vodi) in

druge državne vsebine (kmetijska zemljiš ča – GERK, varstvo narave, kulturna dediš čina) Vir:http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?ime=zrece

Slika 22: Dostop do PISO je omogo čen preko spletne strani ob čine zre če

Ob činski forum Prav tako smo v letu 2010 tudi realizirali idejo o postavitvi novega komunikacijskega orodja- ob činskega foruma, ki predstavlja preprost in enostaven na čin komuniciranja, izmenjave mnenj, diskusij, pridobivanja podatkov in informacij ter tako nek način tudi povezovanja med ob činskimi organi in ljudmi, pa tudi med našimi ob čani samimi ter nudi tudi širše povezovanje z ob čani sosednjih in drugih ob čin. Prizadevamo si da bi bil množi čno obiskan in nudil široki spekter izmenjave informacij. Zato ga bomo razvijali, posodabljali, gradili in dodajali nove zanimive teme tudi v prihodnje.

Slika 23: Forum Ob čine Zre če

Interaktivni zemljevid Novost na spletni strani predstavlja tudi detajlni zemljevid z opisi in slikami najpomembnejših kulturnih, naravnih in drugih znamenitosti v našem kraju, informacijskih in turisti čnih to čk, sakralnih objektov, ustanov, zavodov in drugih pomembnejših lokacij.

Slika 24: Zemljevid na spletni strani Ob čine Zre če

Almanah Občine Zre če za obdobje 2006 – 2010

Ob zaklju čku mandata 2006 – 2010 smo v ob činski upravi Ob čine Zre če pripravili almanah z podatki in aktivnostmi izvedenimi v mandatnem obdobju župana mag. Borisa Podvršnika. Almanah, v katerem so bili podrobneje predstavljeni izvedeni projekti, projekti v izvajanju ter na črtovane aktivnosti v Ob čini Zre če je izšel v poletnih mesecih leta 2010 ter so ga na dom brezpla čno prejela vsa gospodinjstva v Ob čini Zre če.

Slika 25 : Naslovnica Almanaha Ob čine Zre če za obdobje 2006-2010

2 V S E B I N S K I D E L

OPRAVLJENO DELO – statisti čni podatki

2.1 Zakon o upravnem postopku

Pravilnik o vodenju evidence v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 18/2003, 7/2006) v 1. členu dolo ča, da morajo vlada, upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil voditi evidenco o reševanju upravnih zadev na na čin, ki jim omogo ča spremljanje, izkazovanje ter posredovanje podatkov. V skladu s tem pravilnikom morajo navedeni subjekti v roku 45 dni po preteku koledarskega leta (15. februar) oddati Ministrstvu za javno upravo, Direktoratu za E-upravo in upravne procese Poro čilo o delu pri odlo čanju o upravnih stvareh.

Tabela 14: Odlo čanje o upravnih stvareh na prvi stopnji za leto 2010

20 10 Število upravnih stvari glede na Na zahtevo stranke Po uradni dolžnosti postopek Skrajšani Posebni Skrajšani Posebni Skupaj ugotovitveni ugotovitveni ugotovitveni ugotovitveni postopek postopek postopek postopek Število nerešenih upravnih stvari, prenesenih iz 31 123 71 72 297 preteklega poro čevalnega obdobja Število upravnih stvari, za četih v poro čevalskem 130 706 40 285 1161 obdobju Skupno število vseh upravnih stvari v 161 829 111 357 1458 poro čevalskem obdobju Število ustavljenih upravnih postopkov 0 0 0 0 0 Število ugodenih zahtev 133 240 64 291 728 Število upravnih stvari, rešenih v zakonitem 117 167 30 262 576 roku število upravnih stvari, rešenih po prekora čitvi 16 74 33 29 152 zakonitega roka Skupno število rešenih upravnih stvari v 133 241 64 291 729 poro čevalskem obdobju Skupno število nerešenih upravnih stvari na 13 274 1 0 288 koncu poro čevalnega obdobja

Iz podatkov v tabeli izhaja, da je bilo leta 2009 v leto 2010 prenesenih 297 zadev, ki pa so posledica vlaganja vlog za uveljavljanje subvencije za znižanje pla čila vrtca v mesecu decembru prejšnjega leta in katerih pravice se ugotavljajo v mesecu januarju naslednjega leta.

Obrazložitev podajamo tudi v delu števila upravnih stvari rešenih po prekora čitvi zakonitega roka, ki jih v letu 2010 beležimo 152. Razloga za navedeno število upravnih stvari rešenih po prekora čitvi zakonitega roka sta dva, in sicer je eden od razlogov narava zadeve, ki je za odlo čitev o stvari zahtevala daljše obdobje, saj je bilo za potrebe ugotovitve resni čnega dejanskega stanja in v skladu vestne in skrbne presoje potrebno ve č časa in dodatnega dela, ki pa je presegel zakonsko dolo čen časovni rok. Drugi razlog pa se nanaša na vodenje zadev v sistemu Odos, ki zahteva zaklju čitev zadeve v roku, ki je v sistemu ozna čen in dolo čen. Zaradi nerednega stalnega spremljanja zadev v Odosu se zadeve serijsko in masovno zaklju čujejo šele konec leta in ne takoj ko je dejansko zadeva realizirana in kon čana. Tako so zadeve »navidezno« prikazane kot rešene po prekora čitvi zakonitega roka, čeprav je odlo čba bila izdana v zakonitem roku, vendar pa zadeva v sistemu ni bila zaklju čena takoj ko je bila realizirana, ampak šele npr. konec leta.

2.2 Upravne takse

V skladu z Zakonom o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 43/2007, UPB 3) je Ob čina Zre če v letu 2010 zara čunavala upravne takse v skupnem znesku 1.624,08 EUR . Izdali smo 67 x lokacijska informacije, 6 x potrdilo o uveljavljanju predkupne pravice, 21 x odlo čba o odmeri komunalnega prispevka, 2 x pritožba na pavšalno turisti čno takso in 1 x pritožba na odlo čbo komunalnega prispevka.

Potrdilo o predkupni pravici je na podlagi 32. to čke 28. člena ZUT oproš čeno pla čila takse (Ur. l. RS, št. 42/2007 in 126/2007).

Graf 2: Število izdanih dokumentov, za katere se zara čunavajo upravne takse

700 67 600

500 108 400 2010 6 204 2009 300 2008 79 200 2007 21 97 249 100 22 0 21 93 0 37 28 Odlo čba o odmeri komunalnegaPotrdilo prispevka o uveljavljanju predkupne praviceLokacijska informacijaOdlo čbe o oddaji neprofitnih stanovanj v najem

2.3 Komunalna taksa

Komunalna taksa se zara čunava na podlagi Odloka o komunalnih taksah v Ob čini Zre če, za reklamne table in panoje, kateri so postavljeni na javnih površinah ob čine Zre če. Višina zneska je dolo čena na podlagi tarifnega razreda in številu to čk; vrednost to čke pa se enkrat letno usklajuje z gibanjem rasti drobno prodajnih cen v preteklem letu.

V letu 2010 so bile izdane štiri odlo čbe za reklamne panoje na javnih površinah nameš čenih izven naselja Zre če. Za ostale reklamne table nameš čene na javnih površinah v naselju Zre če, niso bile izdane odlo čbe za komunalno takso, zaradi prejetih odlo čb o odstranitvi.

Graf 3: Število izdanih komunalnih taks – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

90 80 70 81 60 50 40 30 41 45 20 4 10 0 2007 2008 2009 2010

2.4 Informacije javnega zna čaja

Pravico dostopa do informacij javnega zna čaja je zakonodajalec zagotovil že z Ustavo Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/91,042/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06). Ta v drugem odstavku 39. člena dolo ča, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega zna čaja, za katero ima v zakonu utemeljen interes, razen v primerih, ki jih dolo ča zakon. Pravica dostopa do informacij javnega zna čaja je ena od temeljnih človeških pravic, ki pa je bila kot taka povzdignjena na ustavno raven šele s sprejetjem Zakona o dostopu do informacij javnega zna čaja (Ur.l. RS, 24/2003).

Na podlagi 37. člena Zakona o dostopu do informacij javnega zna čaja in 28. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega zna čaja je Ob čina Zre če 31. januarja 2011 posredovala Ministrstvu za javno upravo, Službi za nevladne organizacij letno poro čilo o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega zna čaja za leto 2010.

Tabela 15: Informacije javnega zna čaja – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

2007 2008 2009 2010 Število vloženih zahtev za dostop do IJZ 0 1 3 2 Število ugodenih zahtev za dostop do IJZ 0 1 3 2

2.5 Javna naro čila

Dne 11.4.2010 je pri čela veljati novela Zakona o javnem naro čanju (ZJN-2B; Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008 in 19/2010), ki je na podro čju javnega naro čanja prinesla številne novosti, med drugimi tudi nove mejne vrednosti: (1) za znesek do 20.000 EUR za storitve in blago oziroma do 40.000 EUR za gradnje je naro čnik dolžan voditi le evidenco o oddaji javnih naro čil (naro čilnica) (2) za znesek od 20.000 EUR do 40.000 EUR za storitve in blago oziroma od 40.000 EUR do 80.000 EUR za gradnje naro čnik izvede postopek zbiranja ponudb (mala vrednost) (3) za znesek od 40.000 EUR do 125.000 EUR za storitve in blago oziroma od 80.000 EUR do 274.000 EUR za gradnje naro čnik izvede postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi - objava na portalu (velika vrednost) (4) za znesek nad 125.000 EUR za storitve in blago oziroma nad 274.000 EUR za gradnje naro čnik izvede odprti postopek ali drug ustrezen (ne pa postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi) in obvezna je objava na portalu (velika vrednost).

V letu 2010 je bilo izvedeno 1 naro čilo male vrednosti in 5 naro čil velikih vrednosti . Skupni znesek malih naro čil znaša 28.800,00 EUR , velikih naro čil pa 6.252.778,21 EUR .

Graf 4: Število naro čil male in velike vrednosti – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

2.6 Vložene tožbe, odškodnine, drugo

Gre predvsem za usklajevanje aktivnosti s pooblaš čencem ob čine v sodnih, izvršilnih in upravnih postopkih, kjer ob čina nastopa kot stranka v postopku.

Pred sodiš čem potekajo naslednji pravdni oziroma nepravdni postopki: tožba zaradi ugotovitve ni čnosti in neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, tožba zaradi izstavitve z.k. listine, pogodba o razdružitvi solastnine v ve č stanovanjskem objektu na naslovu Cesta na Roglo 17, Zre če; postopek za ureditev meje.

Posredovanih je bilo 8 odgovorov na odškodninske zahtevke, en postopek v zvezi z odškodninsko tožbo še poteka. Škodni dogodki naj bi se po zatrjevanju oškodovancev pripetili: na lokalni cesti št. 485020 Križevec-Osredek-Zre če, na cesti v Zlakovo, na stopnicah od ceste na Roglo do Kovaške ceste (do gostilne turist), na pešpoti ob spomenikih Forma viva, na stopniš ču, ki vodi proti tovarni Unior Zre če ob Cesti na Roglo. Izpla čana je bila odškodnina na podlagi izvensodne poravnave v zvezi z izlivom vode na glavni vodovodni cevi.

V letu 2010 je bilo vloženih 56 predlogov za izvršbo za pla čilo vode, 57 opominov pred izvršbo zaradi nepla čila vode, v mesecu januarju je bilo poslanih 9 dopisov – pozivov k pla čilu za pla čilo komunalnega prispevka Nune ter v mesecu novembru je bilo poslano ponovno 6 dopisov – poziv k pla čilu komunalnega prispevka Nune.

Na podlagi pogodbe o odvetniških storitvah je bilo v letu 2010 opravljenih 89 brezpla čnih pravnih nasvetov ob čanom. Ob čani so potrebovali svetovanje pri pogodbah, oporokah, darilnih pogodbah, razvezah, izterjavah, zapuš činskih postopkih, stavbnih pravicah, služnostih in drugih postopkih.

Graf 5: Brezpla čna pravna pomo č ob čanom po mesecih v letu 2010

POSAMEZNA PODRO ČJA DELA

1. UREJANJE OKOLJA IN PROSTORA

Podro čje urejanja okolja in prostora opredeljujejo novi Zakon o prostorskem na črtovanju – ZPNa črt, ki je nadomestil do sedaj veljavni Zakon o urejanju prostora - ZureP-1, Zakon o varovanju okolja, Zakon o vodah – Zv1 in Zakon o ohranjanju narave – ZON. V delovno podro čje okolja in prostora spadajo predvsem: • priprava prostorskih aktov, • vodenje predpisanih zbirk prostorskih podatkov in izdajanje potrdil iz uradnih evidenc, • priprava dokumentacije za prijavo na razpise za pridobitev državnih in drugih sredstev iz delovnega podro čja, • odmera nadomestila za uporabo stavbnih zemljiš č, • odmera komunalnega prispevka, • strokovne in upravne naloge na podro čju varstva okolja, • izdajanje lokacijskih informacij, potrdil o namenski rabi in predkupnih pravic. V letu 2010 je bila najpomembnejša naloga nadaljevanje sprejetja temeljnega prostorskega dokumenta Ob čine Zre če tj. Ob činskega prostorskega na črta – OPN.

Prostorski akti (PA) V letu 2010 smo nadaljevali z pripravo Ob činskega prostorskega na črta (OPN) Ob čine Zre če kot najpomembnejšim prostorskim dokumentom, ki je zelo pomemben za nadaljnji razvoj ob čine. Pri pripravi OPN so že bile v letu 2008 izdelane naslednje strokovne podlage (SP): SP Analiza stanja in teženj v prostoru Ob čine, SP izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja Ob čine Zre če, izdelava kriterijev za odlo čanje o pobudah za spremembo rabe (poselitev z možnostmi osnovne komunalne opreme, varovanja in omejitve v prostoru),

V letu 2010 pa so bile izdelane še naslednje strokovne podlage: izdelava elaborata prikaza stanja prostora, priprava podatkov za Strokovne podlage iz podro čja kmetijstva in gozdarstva, Urbanisti čni na črt mesta Zre če

OPN Ob čine Zre če se pripravlja za celotno obmo čje Ob čine Zre če in bo skladno z 39. členom ZP Na črt-a vseboval: Strateški del OPN: izhodiš ča in cilji ter zasnova prostorskega razvoja ob čine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za dolo čitev namenske rabe zemljiš č in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo javne infrastrukture lokalnega pomena, obmo čja naselij vklju čno z obmo čji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, obmo čja razpršene poselitve. Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora, ki bo dolo čal: obmo čja namenske rabe prostora,

prostorske izvedbene pogoje, obmo čja, za katera se pripravijo ob činski podrobni na črti (OPPN).

Zaradi spremembe zakonodaje na tem podro čju Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), ki je bil objavljen v Ur. listu RS št. 55/2007 dne; 22. 6. 2007 in kasnejših podzakonskih predpisih, nekateri so bili sprejeti šele konec leta 2008 je bilo potrebno ve čkrat dopolnjevati in popravljati že pripravljena strokovna stališ ča o nadaljnjih postopkih za vse pobude, ki so jih podali naši ob čani, gospodarski subjekti, KS ter ob čina. Zadnja sprememba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem na črtovanju (ZPNa črt-A) (Uradni list RS št. 108/2009), ki je za čela veljati 12. 1. 2010. Trenutno imamo izdelan osnutek OPN, ki ga bomo v začetku meseca marca 2011 posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor, da ga posreduje na svetovni splet in nato Ob čina Zre če zaprosi vse nosilce urejanja prostora za podajo smernic. S sprejemom OPN bo Ob čina Zre če dolo čila namensko rabo obmo čij in s tem usmerjala razvoj posameznih dejavnosti. Na ta na čin bodo ustvarjeni pogoji za trajnostno naravnan prostorski razvoj, kar bo prepre čilo ali zmanjšalo nasprotja med interesi razli čnih uporabnikov prostora. Poleg tega mora ob čina izdelati strategijo prostorskega na črtovanja in razvoja ter program komunalnega opremljanja zemljiš č, saj je potrebno zagotoviti ustrezno število zemljiš č namenjenih stanovanjski gradnji. Sprejetje tega najpomembnejšega prostorskega dokumenta pri čakujemo do sredine leta 2011.

Prav tako pa smo v letu 2010 sprejeli spremembe in dopolnite prostorskih sestavin dolgoro čnega plana za potrebe izgradnje doma za starejše občane in oskrbovanih varovanih stanovanj z: Odlokom o spremembah in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Ob čine Slovenske Konjice za srednjero čno obdobje 1986– 1990 za obmo čje Ob čine Zre če dopolnjen 2008 (Uradni list RS, št. 14/2010) z dne 26. 2. 2010.

V letu 2009 pa smo še za čeli s postopkom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro čnega plana za obmo čje Ob čine Zre če. Zaradi pri čakovanega trajanja postopka priprave in sprejemanja ob činskega prostorskega na črta je ob čina Zre če še v letu 2009 ocenila, da mora nekatere razvojne pobude rešiti prioritetno v posebnem postopku, in sicer s spremembami in dopolnitvami veljavnih planskih aktov za obmo čje ob čine, kar omogo ča zadnja sprememba prostorske zakonodaje. Omenjeni prostorski akt bo sprejet predvidoma v mesecu maju oz. aprilu 2011.

Prostorsko izvedbeni akti (PIA) V letu 2010 smo zaklju čili in sprejeli naslednje prostorsko izvedbene akte in sicer:

1. Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za obmo čje Doma starejših ob čanov in oskrbovanih varovanih stanovanj (Uradni list RS, št. 30/10) dne; 13. 10. 2010.

Slika 26 : Zazidalna situacija

2. Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za Trgovski center ob vstopu v Zre če (Uradni list RS, št. 69/10) dne; 27. 8. 2010.

Slika 27 : Zazidalna situacija

3. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Slovenske Konjice, Zre če, Lo če in Vitanje znotraj mej ureditvenih obmo čij za ta naselja (Uradni list RS, št. 73/10) dne; 17. 9. 2010.

V preteklih letih smo že za čeli s postopki sprememb in dopolnitev nekaterih PIA, ki pa v letu 2010 niso še bili zaklju čeni iz razli čnih razlogov in sicer;

1. Sklep o za četku priprave ob činskega podrobnega prostorskega na črta za poslovno zazidavo CENTER Zgornje Zre če, (Uradni list RS, št. 62/08) dne; 20. 6.

2008, zaradi zastarelosti veljavne prostorske dokumentacije, ki ne ustreza ve č potrebam in zahtevam časa in onemogo ča investitorjem pridobitev gradbenih dovoljenj, zaradi nove in dopolnjene dejavnosti in namembnosti investitorjev na tem obmo čju in kompleksne ureditve komunalne in cestne infrastrukture na obravnavanem obmo čju. V času javne razgrnitve osnutka so se pojavile dolo čene pripombe lastnikov oz. investitorjev na obravnavanem obmo čju. Najve č pripomb je bilo na urejenost prometa skozi sam center starih Zre č. Zato bo potrebno pridobiti strokovno študijo, ki bo upravi čila predlog ureditve prometa skozi stari del centra Zre če z širšo ureditvijo. Prav tako se bo obmo čje obravnave pove čalo in zajelo še zemljiš če v lasti SwatyCometa, kjer se predvideva ureditev javnega parkiriš ča za potrebe Zgornjega dela Zre č. Dokon čanje OPPN se predvideva na podlagi izdelanega Urbanisti čnega na črta za celotno mesto Zre če, ki bo narejen predvidoma do konca leta 2011.

2. Sklep o za četku priprave ob činskega podrobnega prostorskega na črta za obmo čje po čitniških hiš na Rogli (Uradni list RS, št. 98/09) dne; 4. 12. 2009. Z novim OPPN Rogla po čitniško naselje želimo urediti obmo čje južneje od državne ceste, kjer so obstoje či po čitniški objekti (bungalovi, apartmaji). Z predvidenim OPPN se ureja umestitev v prostor vseh objektov obstoje čih in bodo čih, z vsemi spremljajo čimi potrebnimi objekti, dolo čitvijo minimalnih funkcionalnih zemljiš č objektom in dolo čitvijo uporabne površine objektom, kot vso komunalno infrastrukturo, predvsem ureditev prometa in peš poti. Jeseni lanskega leta smo dopolnili geodetski posnetek z posnetjem vseh streh in teras posameznih objektov. Osnutek bo izdelan v mesecu marcu 2011. Nato sledi uskladitev na Komisiji za urejanje prostora in stanovanjske zadeve in potem javna razgrnitev z javno obravnavo. Na kancu pa še pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora in sprejetje na seji OS predvidoma v drugi polovici leta 2011.

3. Sklep o za četku priprave ob činskega podrobnega prostorskega na črta za obmo čje PTC Tržnica Zre če (Uradni list RS, št. 15/09) dne; 23. 2. 2009. Obmo čje OPPN obsega zahodi del od PTC Tržnica Zre če in obmo čje predvidene gradnje ve čstanovanjskega objekta Boži čnik. Obmo čje je namenjeno za gradnjo treh ve čstanovanjskih objektov in poslovno trgovskega objeta z garažno hišo in osrednjim trgom. Osnutek OPPN je bil izdelan že v letu 2009 in na njega pridobljene smernice. V istem letu je bila izvedena tudi javna razgrnitev. Postopek se je ustavil, ker nismo uspeli pridobiti še zemljiš ča za potrebe povezovalnih cest in ker lastnik zemljiš ča, ki je namenjeno za gradnjo ve čstanovanjskega objekta Boži čnik razmišlja o odprodaji zemljiš ča, ki je pod hipoteko. Tako, da smo že v razgovorih s potencialnimi bodo čimi investitorji. V letu 2011 pri čakujemo rešitev vseh nastalih problemov in s tem nadaljevanje sprejetje OPPN do konca letošnjega leta.

V letu 2010 pa smo za čeli še s postopki sprememb in dopolnitev nekaterih PIA in sicer;

1. Sklep o za četku priprave ob činskega podrobnega prostorskega na črta za del obmo čja stanovanjskih hiš Dobrava v KS Dobrovlje – Dobrava 1 (Uradni list RS, št. 47/10) dne; 11. 6. 2010, Predmet ob činskega podrobnega prostorskega na črta je umestitev treh stanovanjskih hiš, komunalna in prometna ureditev obmo čja, ter ureditev pripadajo čih zunanjih površin (utrjenih in zelenih površin). Osnutek OPPN je bil izdelan že v mesecu oktobru 2011 in na njega pridobljene smernice. Konec lanskega leta in v za četku

letošnjega leta pa je potekala javna razgrnitev. Pri čakuje se, da bi OS sprejel omenjeni odlok predvidoma v mesecu maju 2011.

Slika 28: Ureditvena situacija

2. Sklep o za četku sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem na črtu »Rogla« v ob čini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 88/10) dne; 5. 11. 2010, Obmo čje sprememb in dopolnitev ZN Rogla zajema še nezgrajeno apartmajsko hišo na Rogli, kjer želi investitor Unior d.d. Zre če v kletnih prostorih urediti kotlovnico na biomaso in urediti ekološki otok. Postopek sprememb in dopolnitev ZN Rogla je bil zaklju čen s sprejetjem: Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem na črtu »Rogla« v ob čini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 7/11) dne; 4. 2. 2011.

Slika 29: Ureditvena situacija

Komunalno opremljanje Že v letu 2009 smo na podro čju komunalnega urejanja pri čeli s pripravo programa opremljanja stavbnih zemljiš č z obstoje čo komunalno opremo za celotno obmo čje Ob čine Zre če, katerega bomo sprejeli v letu 2011 z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljiš č z obstoje čo komunalno opremo za obmo čje Ob čine Zre če.

Komunalni prispevek Sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljiš ča za leto 2010 se je izra čunaval na podlagi 3., 4., 5. in 6. člena Odloka o pla čilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljiš ča na obmo čju ob čine Zre če (Uradni list RS št. 45/97), 1. in 3. člena Odloka o povpre čni gradbeni ceni stanovanj, ceni za stavbna zemljišča in povpre čnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljiš č v letu 2000 (Uradni list RS štev. 67/00) ter Sklepa o višini povpre čne gradbene cene koristne stanovanjske površine v Ob čini Zre če (Uradni list RS, št. 107/09).

Višina komunalnega prispevka je odvisna od povpre čnih stroškov za individualno in kolektivno komunalno opremo, uporabno površino, koeficientom individualne in kolektivne komunalne rabe, korekcijo glede na obmo čje v katerem se bo gradil objekt in namembnost objekta. Vrednost povpre čnih stroškov za individualno in za kolektivno komunalno opremo se enkrat letno usklajuje z indeksom rasti cen za obra čun razlike v ceni za stanovanjsko gradnjo v Sloveniji. V letu 2010 je bilo izdanih 23 odlo čb. Na podlagi dolo čil 10. člena Odloka o pla čilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljiš ča na obmo čju Ob čine Zre če (Uradni list RS, št. 45/1997) pa je župan Ob čine Zre če izdal še tri sklepe, da se investitor v celoti oprosti pla čila sorazmernega dela stroškov in sicer za asfaltiranje platoja – otroškega igriš ča v KS Resnik in pomožnega objekta žar kuhinja na Rogli, ker gre v obeh primerih za gradnjo objekta v javnem interesu. Tretji sklep pa se nanaša na rekonstrukcijo objekta Jelka Zre če, ker se pri nameravani rekonstrukciji obstoje čega objekta ne pove čujejo priklju čki na komunalne in druge objekte ter naprave sekundarnega omrežja. Z nameravano rekonstrukcijo se prav tako ne spreminja namembnost in ne pove čuje neto koristna površina obstoje čega objekta. V letu 2010 je bilo izdanih 23 odlo čb.

Graf 6: Število izdanih odlo čb o komunalnem prispevku – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

40 35 37 30 25 26 20 23 15 19 10 5 0 2007 2008 2009 2010

Druge naloge Na podro čju okolja in prostora se sre čujemo z razli čnimi vlogami naših ob čanov in ostalih subjektov, ki so vezane na prostor. Tako je bilo v letu 2010 izdanih 530 razli čnih individualnih pravnih aktov kot so lokacijske informacije, soglasja, potrdila,… kar je razvidno iz tabele v nadaljevanju.

Potrdilo o namenski rabi Namen uporabe: Izdaja za izvajanje vseh vrst pravnih poslov in prometa z nepremi čninami ter urejanje zemljiškoknjižnih zadev. Potrdilo o namenski rabi zemljiš ča ima zna čaj potrdila iz uradne evidence in je takse prosto. Potrdilo o namenski rabi glede na 105. Člen ZPNa črt vsebuje: podatke o osnovni in podrobni namenski rabi prostora, ki izhajajo iz prostorskih planskih in izvedbenih aktov, podatke o prostorskih ukrepih, dolo čenih na podlagi predpisov s podro čja urejanja prostora, podatke o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih, podatki v zvezi s pripravo sprememb obstoje čih prostorskih aktov in podatki v zvezi s pripravo novih, k potrdilu se priloži tudi kopija grafi čnega dela ob činskega prostorskega na črta.

Potrdilo o predkupni pravici Zakonita predkupna pravica ob čine sodi med prostorske ukrepe oz. instrumente, s katerimi ob čina zagotavlja izvajanje prostorske politike in izvrševanje sprejetih prostorskih aktov v javno korist. Potrdilo o predkupni pravici mora pridobiti lastnik nepremi čnine, ki namerava prodati nepremi čnino, ki leži na obmo čju predkupne pravice. Ob čina lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico: na poselitvenih obmo čjih na nepremi čninah, ki se urejajo z ob činskim podrobnim prostorskim na črtom, na poselitvenih obmo čjih na nepremi čninah, na katerih je v ob činskem prostorskem aktu predvidena priprava ob činskega podrobnega prostorskega na črta in izven poselitvenih obmo čij na nepremi čninah, na katerih so zgrajena ali predvidena infrastrukturna omrežja in objekti ob činskega pomena.

Na podlagi 32. to čke 28. člena ZUT je izdaja potrdila takse prosta.

Lokacijska informacija Lokacijska informacija ima zna čaj potrdila iz uradne evidence, je zgolj informacija , ki pove, kakšna je namenska raba zemljiš ča, kateri prostorski planski in prostorski izvedbeni akti veljajo na obmo čju dolo čene zemljiške parcele oz. parcel, ter kakšni so pogoji za gradnjo in druge posege v prostor.

Lokacijska informacija se izdaja za : namen prometa z nepremi čninami, namen gradnje objektov oz. izvajanje del na zemljiš čih ali objektih, namen dolo čitve gradbene parcele

Vlogi za izdajo lokacijske informacije je potrebno pla čati tudi upravno takso - Zakon o upravnih taksah (ZUT-UPB3) (Uradni list RS, št. 42/07).

Tabela 16: Izdani dokumenti v letih 2009 in 2010

Zap. Št. dokumentov Dokument štev. 2009 2010 1. lokacijska informacija za gradnjo objektov za 102 60 pridobitev gradbenega dovoljenja 2. lokacijska informacija za gradnjo objektov- 103 44 pomožni objekti 3. lokacijska informacija za gradnjo- sprememba / / namembnosti in sprememba rabe skupaj lokacijske informacije za gradnjo 205 104 4. lokacijska informacija za promet z nepremi čnino / / 5. potrdilo o namenski rabi od 1. 5. 2007 273 311 skupaj 4 in 5 273 311 6. predkupna pravica – da / 2 7. predkupna pravica – ne 78 33 skupaj predkupna pravica 78 35 8. razli čna soglasja / 4 9. soglasja za hrup- prireditve 12 4 skupaj 8 in 9 12 8

skupaj izdani vsi dokumenti 568 458

2. GOSPODARSKO JAVNA INFRASTRUKTURA

Gospodarska javna infrastruktura zajema skladno z Odlokom o lokalnih gospodarskih javnih službah naslednja podro čja, ki so podrobneje dolo čena v posameznih odlokih: - oskrba s pitno vodo, - odvajanje in čiš čenje komunalne in padavinske vode, - zbiranje, prevoz in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov - odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, - urejanje in čiš čenje javnih površin, - vzdrževanje ob činskih javnih cest, - upravljanje s pokopališ či, urejanje ter vzdrževanje pokopališ č in pogrebne storitve, - oskrba z energetskimi plini, - oskrba s toplotno energijo, - vzdrževanje prometnih površin,

2.1 ODVAJANJE IN ČIŠ ČENJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA

Obratovalni monitoring za komunalno čistilno napravo KTC Rogla Velikost ČN je do 2000 PE. Odpadne vode iz KTC Rogla in turisti čnega naselja Rogla se po kanalizaciji stekajo v biološko čistilno napravo, od koder se o čiš čene stekajo po kanalizaciji v potok Lo čnica.

V letu 2009 je bilo iz čistilne naprave odpeljano 160,5m 3 odvišnega blata . Vzor čenje se je izvajalo štirikrat na vodotoku in iztoku iz ČN in sicer šesturno časovno proporcionalno vzor čenje, zaradi nizkih no čnih temperatur. Vzor čenje je na črtovano tako, da je zajeta konica sezone (pozimi) in letni čas, ko so na lokaciji turisti.

Pretok čez čistilno napravo je konstanten. Koli čina vode je enaka na vtoku in iztoku. Pretok in koli čina odpadnih vod je bil merjen na iztoku iz ČN z ultrazvo čnim merilcem pretoka Buhler Montec. V prvi polovici leta se obratovalni monitoring ni izvajal zaradi gospodarske krize.

Podatki o meritvah na vtoku in iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave Čas vzor čenja reprezentativnega vzorca (ure): 6 Ali se izvajajo trajne meritve pretoka: Ne Število dni obratovanja čistilne naprave: 365 Skupna letna koli čina odpadne vode na ČN (1000m 3): 31 Iztok Čn v (vodotok): potok Lo čnica Velikost naprave (PE): 2000

Tabela 17: Podatki o meritvah na vtoku in iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave

Tabela 18 : Letni povpre čni u činek čiš čenja čistilne naprave

po KPK 67,6

Po BPK 5 87,1 po celotnem fosforju 1,3 po celotnem dušiku 15,7

Vrednotenje po 13. členu - preseganje mejnih vrednosti : Velikost ČN je do 2000 PE. To pomeni manj kot 2000 PE, kar po uredbi pomeni za male ČN (Ur. list št. 103/2002). Odpadna voda iz iztoka ČN Rogla prekomerno obremenjuje okolje, ker ve č kot 20% meritev parametra KPK in BPK 5 presega mejno vrednost ter 1x parameter BPK 5 presega mejno vrednost za ve č kot 100%.

Vrednotenje po 14. členu - ugotavljanje čezmerne obremenitve : Odpadna voda iz iztoka ČN Rogla prekomerno obremenjuje okolje, ker ve č kot 20% meritev parametra KPK in BPK5 presega mejno vrednost ter 1x parameter BPK5 presega mejno vrednost za ve č kot 100%.

Sanacija sekundarne kanalizacije Nova Dobrava 1 S prijavo operacije »Sanacija sekundarne kanalizacije Nova Dobrava 1« na tretji javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi se je Ob čini Zre če odobrilo sofinanciranje s strani Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Pogodba za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje dela upravi čenih stroškov za omenjeno operacijo med Ob čino Zre če in Službo vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je bila podpisana 9.9.2008. Odobreno je bilo sofinanciranje v višini 415.456,00 EUR. Operacija je potekala v času od 9.5.2008 in do 30.9.2010. Operacija je predstavljala sanacijo sekundarnega kanalizacijskega sistema v ob čini Zre če. Na obravnavanem obmo čju naselja Nova Dobrava 1 je urejena sanacija sekundarnega omrežja v lo čen sistem kanalizacije. V ta namen je bilo potrebno izvesti približno 1480 m padavinske kanalizacije in približno 1320 m komunalne kanalizacije. Obe kanalizaciji se zaklju čita v skupnem obstoje čem jašku mešanega sistema. So časno z izvedbo nove lo čene kanalizacije se je izvedela tudi prevezava obstoje čih hišnih priklju čkov na novo zgrajeno kanalizacijo.

Aktivnosti, ki so bile izvedene v času operacije: izdelava in revizija projektne dokumentacije izdelava investicijske dokumentacije izvedba gradenj (novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije), rušitve, priprave za gradnjo in izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del strokovni nadzor gradnje informiranje in obveš čanje javnosti o operaciji

Slika 30: Trasa sekundarne kanalizacije Nova Dobrava

V skladu s predvidenim terminskim planom je bila predvidena naslednja dinamika investicijskih vlaganj:

Tabela 19: Dinamika investicijskih vlaganj

leto vlaganja v teko čih cenah 2008 177.412 EUR 2009 229.170 EUR 2010 278.785 EUR SKUPAJ 685.367 EUR

V letu 2010 je bilo realiziranih 100% planiranih sredstev iz tega naslova. Sredstva so bila porabljen za pokritje stroškov gradnje kanalizacije. Skupno je bilo saniranih in urejenih 2800 m kanalov.

Čistilna naprava Nune Sredstva so bila namenjena za izgradnjo ČN za naselje Nune. Na prihodkovni strani se pokrivajo s sredstvi za komunalno opremo zemljišč na isti lokaciji. V letu 2010 so bili izvedeni hišni priklju čki in ČN je bila poskusno zagnana. Poskusno obratovanje bo trajalo eno leto. Tako bomo ČN prevzeli v upravljanje z 2012.

Slika 31 : Čistilna naprava Nune

Centralna ČN Zre če Država je za potrebe ureditve podro čja odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih vod sprejela Operativni program odvajanja in čiš čenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017 . Obmo čja naselij z obremenjenostjo med 2.000 PE in 15.000 PE, kamor spada tudi ob čina Zre če, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015. Najkasneje do 31. decembra 2017 pa mora biti priklju čeno na javno kanalizacijo najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh obmo čjih. Izgradnja čistilne naprave je usklajena s Projektom »Celovito urejanje pore čja Dravinje« ki je skupen projekt 13 ob čin (Ho če-Slivnica, Majšperk, Makole, Oplotnica, Podlehnik, Polj čane, Ra če-Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vitanje, Videm, Zre če in Žetale), Inštituta za okolje in prostor, Centra za upravljanje s pore čjem Drave (v ustanavljanju) ter Ministrstva za okolje in prostor.

Vloga na razpis kohezije je bila na MOP še z ostalimi ob činami oddana decembra 2008, tej je sledila dopolnitev junija 2009.

Prva vloga samo za ob čini Zre če in Slovenske Konjice je bila predana oktobra 2009, dopolnitve so si sledile: - februar, april, junij, julij, september in november 2010; novembra 2010 je bila prvi č predana tudi na SVLR od MOP-a - 15. marca 2011 je bila finalna verzija predana na MOP (po uskladitvi s SVLR), sedaj je v podpisu pri ministru na MOP, ki jo potem posreduje še na SVLR; potem bi naj sledila odlo čba. Skupno je bilo torej samo za Zre če in Slovenske Konjice 8 verzij vloge.

Odlo čbo SVLR naj bi predvidoma prejeli do konca meseca marca 2011.

Aktivnosti, ki se in se še bodo izvajale v času operacije: izdelava in revizija projektne dokumentacije JR za izbor izvajalcev gradenj JR za izbor nadzora in informiranje in obveš čanje javnosti o operaciji izvedba gradenj (novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije), rušitve, priprave za gradnjo in izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del strokovni nadzor gradnje informiranje in obveš čanje javnosti o operaciji

S čistilno napravo želi Ob čina Zre če zagotoviti prebivalcem svoje ob čine neopore čno oskrbo s pitno vodo in urejeno odvajanje in čiš čenje odpadnih voda. Zgrajena bo skladno z zahtevami slovenske zakonodaje ter tudi direktiv Evropskega sveta na tem podro čju. Pri na črtovanju projekta so vklju čene najboljše razpoložljive tehnologije, od katerih se pri čakuje predvsem kvaliteta življenja prebivalcev, ki živijo v okolici čistilnih naprav, hkrati pa se ne pri čakujejo vplivi na okolje.

Ob čina Zre če predvideva gradnjo čistilne naprave za biološko čiš čenje ogljikovih in dušikovih spojin, čiš čenje fosforja, zmogljivosti 8.500 PE s suspendirano biomaso v dveh sekven čnih bazenih z aerobno stabilizacijo blata in strojnim zgoš čanjem presežnega blata v centrifugi.

Sredstva so porabljena za izdelavo dokumentacije potrebne za prilogo k vlogi za pridobitev kohezijskih sredstev tako za potrebe ČN ter tudi za nakup zemljiš č.

Dravinja pitna voda V letu 2011 se pri čakuje odobritev kohezijskih sredstev in izvedba razpisa velike vrednosti za izbor izvajalca. Ocenjena vrednost projekta po idejnih projektih je 6,1 mioEUR. Izvajanje del na terenu se bo za čelo s koncem leta 2011. Povezovalni magistralni vod poteka od meje z Ob čino Oplotnica do meje z Ob čino Slovenske Konjice preko njihovega ozemlja zopet v Ob čino Zre če in naprej do meje z ob čino Vitanje. Na stranicah se odcepi in gre preko Križevca, Zre č do Črešnove.

Tabela 20: Lokalni energetski koncept

faza naloga podrobnejša razčlenitev c c c cc

c c

Kanalizacija Sredstva predstavljajo investicijsko vzdrževanje nepri čakovanih porušitev obstoje če kanalizacije. Namenjena so bila vzdrževanju obstoječe kanalizacije.

V okviru postavke so zastavljeni naslednji cilji: zaš čita vodnih virov; Učinkovitost varstva okolja Prispevati k visoki ravni kakovosti življenja in socialni blaginji ob čanov z zagotavljanjem okolja, v katerem raven onesnaženosti ne u činkuje škodljivo na zdravje ljudi in okolje in z vspodbujanjem trajnostnega razvoja zagotoviti ukrepe za vzpostavitev dobrega stanja površinskih in podzemnih voda ter za trajnostno ravnanje in upravljanje z vodami, ki vklju čuje skrb za vodne bilance in za smotrno uporabo vode kot naravnega vira Sanirati obstoje č kanalizacijski sistem Izgraditi novo in dograditi obstoje če odvajanje odpadnih voda Sanacija na reki Dravinji

Kanalizacija Jamnik Za četni priklju čni jašek je postavljen na križiš ču Kotnik-Poto čnik. Na ta jašek so priklju čeni hišni priklju čki iz stanovanjskih hiš na lo čen sistem. Kanalizacija poteka do izpusta v Koprivnico pri Hrenu. V sklopu projekta je zgrajena tudi meteorna kanalizacija za ododnjavanje ceste z izpusti preko prepustov v Koprivnico. Ob cesti sta izvedena tudi dva parkiriš ča za osebna vozila. Kanalizacija je locirana pod novozgrajeni plo čnik in tudi cesta se je razširila na 4,2m širine. Ob celotni trasi je postavljena tudi javna razsvetljava. Projekt se je financiral izklju čno s prora čunskim denarjem. Pogodba je bila tri letna tako zadnji obrok pla čila zapade v pla čilo v letu 2011.

Slika 32: Kanalizacija Jamnik

Tabela 21 : Izvedene aktivnosti na projektu »Kanalizacija Jamnik«

izgrajene kanalizacije m1 1.132,00 meteorne m1 582,00 fekalne m1 550,00 jaškov kom 11,00 hišni priklju čki kom 6,00 vgrajevanje tamponskega nasutja m3 1.761,40 cestna kanalizacija - požiralniki s peskolovom kom 13,00 javna razsvetljava - var čne lu či dve žarnici kom 12,00 kamnita zložba m3 336,20 trasa javne razsvetljave m 1.850,00 izdelava asfaltnih površin m2 2.120,80

kanalizacija s cestami EUR 287.443,96 SKUPAJ 287.443,96

Čistilna naprava Stranice Za kanalizacijsko omrežje Stranice imamo izdelano projektno dokumentacijo. Del omrežja je bil zgrajen v letu 2010. Izvedena so bila dela na kanalu 7 in kanalu 8, ki potekata ob novozgrajenem krožiš ču. Dela so bila izvedena v sklopu gradnje krožiš ča, nad traso kanalizacije pa je zgrajen tudi plo čnik in javna razsvetljava. V letu 2011 se bodo dela nadaljevala na kanalu 7 po cesti na Bukovlje. Po izvedeni kanalizaciji bo izvedeno tudi novo križiš če med staro in novo cesto na Bukovlje. Z deli bomo zaklju čili pri prvem jašku za novim križiš čem. Za oba kanala in pločnik je skupna cena 130.000 EUR brez DDV.

Kanalizacija Nova Dobrava 2 S prijavo operacije »kanalizacija Nova Dobrava 2« na peti javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi se je Ob čini Zre če odobrilo sofinanciranje s strani Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Pogodba za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje dela upravi čenih stroškov za omenjeno operacijo med Ob čino Zre če in Službo vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je bila podpisana v 2010. Takoj po podpisu pogodbe s SVLR je bil izveden razpis za izbiro izvajalca in se je pri čelo z deli. Odobreno je bilo sofinanciranje v višini 708.342,00 EUR. Operacija poteka v času od 9.8.2010 in bo zaklju čena najkasneje do 30.9.2012. Operacija predstavlja sanacijo sekundarnega kanalizacijskega sistema v ob čini Zre če. Na obravnavanem obmo čju naselja Nova Dobrava 2 je predvidena sanacija sekundarnega omrežja v lo čen sistem kanalizacije. V ta namen bo potrebno izvesti približno 1380 m padavinske kanalizacije in približno 1320 m komunalne kanalizacije. Obe kanalizaciji se zaklju čita v skupnem obstoje čem jašku mešanega sistema. So časno z izvedbo nove lo čene kanalizacije se izvede tudi prevezava

56 obstoje čih hišnih priklju čkov na novo zgrajeno kanalizacijo. Hišne priklju čke pa si ob čani izvedejo v lastni režiji

Aktivnosti, ki se in se še bodo izvajale v času operacije: izdelava in revizija projektne dokumentacije izdelava investicijske dokumentacije izvedba gradenj (novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije), rušitve, priprave za gradnjo in izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del strokovni nadzor gradnje informiranje in obveš čanje javnosti o operaciji

Slika 33: Trasa kanalizacije Nova Dobrava2

V skladu s predvidenim terminskim planom je bila predvidena naslednja dinamika investicijskih vlaganj:

Tabela 22: Dinamika investicijskih vlaganj

2010 2011 2012 SKUPAJ % Sredstva po razpisu - "Razvoj regij" 247.916,00 318.750,00 141.667,00 708.333,00 56,2136%

ob činski prora čun 102.084,00 335.876,52 113.780,45 551.740,97 43,7864% SKUPAJ 350.000,00 654.626,52 255.447,45 1.260.073,97 100,00%

V letu 2010 je bilo realiziranih 100% planiranih sredstev iz tega naslova. Sredstva so bila porabljen za pokritje stroškov gradnje kanalizacije. Skupno je bilo saniranih in urejenih 300 m kanalov.

Kanalizacija Nova Dobrava 3 S prijavo operacije »kanalizacija Nova Dobrava 3« na peti javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi se je Ob čini Zre če odobrilo sofinanciranje s strani Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Pogodba za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje dela upravi čenih stroškov za omenjeno operacijo med Ob čino Zre če in Službo vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je bila podpisana v 2010. Takoj po podpisu pogodbe s SVLR je bil izveden razpis za izbiro izvajalca in se je pri čelo z deli. Odobreno je bilo sofinanciranje v višini 450.209,00EUR. Operacija poteka v času od 9.8.2010 in bo zaklju čena najkasneje do 30.9.2012. Operacija predstavlja sanacijo sekundarnega kanalizacijskega sistema v ob čini Zre če. Na obravnavanem obmo čju naselja Nova Dobrava 3 je predvidena sanacija sekundarnega omrežja v lo čen sistem kanalizacije. V ta namen bo potrebno izvesti približno 1771 m padavinske kanalizacije in približno 1771 m komunalne kanalizacije. Obe kanalizaciji se zaklju čita v skupnem obstoje čem jašku mešanega sistema. So časno z izvedbo nove lo čene kanalizacije se izvede tudi prevezava obstoje čih hišnih priklju čkov na novo zgrajeno kanalizacijo. Hišne priklju čke pa si ob čani izvedejo v lastni režiji

Slika 34: Trasa kanalizacije Nova Dobrava3

V skladu s predvidenim terminskim planom je bila predvidena naslednja dinamika investicijskih vlaganj:

Tabela 23: Dinamika investicijskih vlaganj

2010 2011 2012 SKUPAJ % Sredstva po razpisu - "Razvoj regij" 148.750,00 247.917,00 53.542,00 450.209,00 40,7713% ob činski prora čun 61.250,00 332.406,28 260.364,39 654.020,67 59,2287% SKUPAJ 210.000,00 580.323,28 313.906,39 1.104.229,67 100,00%

V letu 2010 je bilo realiziranih 100% planiranih sredstev iz tega naslova. Sredstva so bila porabljen za pokritje stroškov gradnje kanalizacije. Skupno je bilo saniranih in urejenih 300 m kanalov.

Kanalizacija Dobrovlje Izpust kanalizacije iz naselja Dobrovlje, tako za meteorne kot komunalne vode je bil izveden v odprti jarek za naseljem. Od zaklju čka meteorne in komunalne kanalizacije smo v letu 2009 izvedli 120m meteorne kanalizacije in 350 m fekalne kanalizacije s štirimi priklju čki. Vrednost investicije je znašala 32.000,00 EUR.

Ureditev kanalizacije »Bar 3« V mesecu juliju se je uredila kanalizacija na relaciji med Kovaško cesto in Cesta na Roglo, pri Baru 3¨. Odprti jarek je ve č let predstavljal motnjo za okolico predvsem zaradi pripomb bližnjih stanovalcev in neprijetnega vonja v poletnih mesecih. Ureditev kanalizacije v skupni dolžini 90 m, je znesla 3.700,00 EUR.

Slika 35 : kanalizacija BAR 3¨

Ureditev Tesnice V letu 2010 se je nadaljevala sanacija potoka Tesnice in sicer pri stanovanjski hiši Korošec. Sanacija je nadaljevanje projekta, ki se je pri čel po neurju leta 2007. Sanacijo je izvajalo podjetje Nivo, ki ima koncesijo za pore čje Savinje, investitor pa je bila Agencija RS. Ob čina Zre če je financirala le izgradnjo cevnega prepusta.

Slika 36: Zavarovane brežine vodotoka

2.2 CESTNA INFRASTRUKTURA

Cesta Božje V letu 2010je bil dokon čan odsek ceste, kateri je bil reklamiran v predhodnem letu, v dolžini 900 m. Izvedene so bile globinske sanacije voziš ča in nadgradnja voziš ča z nasutjem in asfaltno prevleko na celotni dolžini. Urejene so bile brežine in bankine. Cesta, ki se je s tem dejanjem zaklju čila (investicija se je pri čela v letu 2005) je bila v mesecu oktobru z otvoritvijo predana uporabnikom.

Slika 37: Asfaltiranje ceste v Koroški vasi

Cesti v Dobrovljah Dokon čana sta bila dva odseka cest v Dobrovljah in sicer v novem naselju (»Pasja gorca«) in v novem naselju pri Domu krajanov. Vgrajena je bila nevezana nosilna plast, asfalt urejene bankine in brežine, na odseku ceste pri Domu krajanov pa je bila poleg vgrajenih robnikov urejena še javna razsvetljava. Cesti je v celoti financirala Ob čina Zre če in sicer cesto v novem naselju – »Pasja gorca« v višini 36.125,00 EUR in cesto v naselju pri Domu krajanov v višini 32.347,10 EUR.

Slika 38 : Novozgrajeni odsek pri Domu krajanov

Slika 39 : Cesta v novem naselju v Dobrovljah-»Pasja gorca«

Krožiš če Stranice V lanskem letu se je pri čela rekonstrukcija križiš ča na Stranicah z izgradnjo kraka proti Bukovljam, ki se sedaj priklju čuje v krožiš če. Izvedena so bila vsa dela razen horizontalne prometne signalizacije in ureditve brežin. Obstoje ča signalizacija je za časna, ko bodo vremenske razmere dopuš čale pa se bo izvedla signalizacija v skladu z projektno dokumentacijo. Po kon čanju del se bo izvedel komisijski pregled krožiš ča in tehni čni pregled kraka Bukovlje – predvidoma v mescu aprilu oz. maju.

Poleg osnovnega projekta, katerega nosilec je bila DRSC, Ob čina pa je nastopala kot soinvestitor, je bilo zgrajena še kanalizacija s plo čnikom in JR od krožiš ča do potoka Tesnice, vgrajen vod za CATV, podzemeljski elektrovod. V pomladnem času pa bo zgrajen še krak kanalizacije proti Bukovljam. Vse omenjene zadeve je financirala Ob čina Zre če. Zasebni investitor pa je zgradil urejeno parkiriš če nasproti gostiš ča Jana.

Graf 7: Sredstva namenjena za izgradnjo krožiš ča Stranice v letu 2010

Sliki 40 in 41 : Gradnja krožiš ča na Stranicah

Turisti čna signalizacija V letu 2010 smo skupaj s predstavniki Direkcije RS za ceste in posameznimi strankami uskladili elaborat postavitve turisti čne signalizacije v Zre čah. DRSC je potem izdala odlo čbo za postavitev, katera se je izvedla v mesecu decembru (postavitev konzol) kon čala pa bo v za četku leta 2011. S postavitvijo te signalizacije se je le ta uskladila z veljavno zakonodajo kakor tudi pripomogla k boljšemu dostopu do posameznih institucij vsem obiskovalcem Zre č. V prihodnjih letih se bo pristopilo k postavitve turisti čne signalizacije na obmo čju celotne ob čine.

Slika 42: Konzola s turisti čno signalizacijo

Plo čnik pri Kovinarski šoli V preteklih letih se je pri Kovinarski šoli prestavila cesta proti Dravinji, kar je izboljšalo prometno varnost pri šoli (varnejši vhod v šolo, umiritev prometa,.), v lanskem letu pa se je zgradil še plo čnik od mostu na Dravinji do šole, kateri je bil prepotreben ravno zaradi varne šolske poti od postajališ č, kjer dijaki izstopajo in vstopajo. V letu 2011 se bo ob plo čniku uredila še varnostna ograja in uredila prometna signalizcija.

Slika 43: Plo čnik

Obnova lokalne ceste 460044 na Resniku V lanskem letu je Ob čina pri čela z modernizacijo lokalne ceste v Resniku. Projekt smo prijavili na razpis SVLR-ja na osnovi 21. oz. 23. člena ZFO – 1, ter z njimi sklenili pogodbo o financiranju projekta. Dinamika in delitev stroškov je razvidna iz spodnje tabele in grafikona. Tabela 24: Struktura finan čnih virov (v EUR, z DDV)

2009 2010 2011 2012 Skupaj Delež SVRL 0,00 157.635,86 160.266,7 4 240.401,76 558.304,36 78,77% Ob čina ZRE ČE 23.520,00 46.364,14 32.053,35 48.559,24 150.496,73 21,23% SKUPAJ 23.520,00 204.000,00 192.320,09 288.961,00 708.801,09 100,00%

Graf 8: Struktura finan čnih virov

Slika 44: Potek lokalne ceste

Redno vzdrževanje lokalnih cest Redno vzdrževanje lokalnih cest združuje letno in zimsko vzdrževanje cest. Stanje ob činskih cest se z leti in ob vse slabših vremenskih razmerah slabša. Vsako leto se po kon čanju zimske službe pristopi k sanacijam v zimi poškodovanih odsekov cest in asfaltnem krpanju udarnih jam. V postopku je razpis za izbiro koncesionarja za RV vseh ob činskih cest. Za izvajanje RV bo potrebno nameniti ve č sredstev (za dvig nivoja vzdrževanja), saj razmere to zahtevajo.

Graf 9: Primerjava stroškov rednega vzdrževanja lokalnih cest v letih 2008 - 2010

Slika 46 : Krpanje udarnih jam z hladno Slika 45 : Sanacija brežine maso na zelo uni čenem voziš ču

Slika 47: Zimska služba v pripravljenosti

Sliki 48 in 49: Sanacija v zimi mo čno poškodovane lokalne ceste (levo:poškodbe po hudi zimi; desno: sanacija)

Ureditev stopnic Ureditev stopnic od Vile Terme do jezera je Ob čina Zre če v sodelovanju s Terme Zre če izvedla v mesecu juniju 2010. Pešpot, katera ni bila primerna za obiskovalce jezera in ostale pohodnike, se je uredila, kot stopnice z ograjo predvsem v strmejšem delu pešpoti v skupni dolžini 70 m. Položen je tudi kabel za javno razsvetljavo s temelji za svetilke 5 kom. Izvedbo del v višini 5.000,00 EUR, je pokrila Ob čina Zre če v višini 50% in Terme Zre če v višini 50%.

Slika 50: varnejša in udobnejša hoja

Poro čilo o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v letu 2010 22. člen Zakona o varnosti v cestnem prometu dolo ča, da za na črtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni ustanovijo samoupravne lokalne skupnosti svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V letu 20101 so bile sklicane štiri seje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s tem, da sta bili dve skupni z Sosvetom za varstvo ljudi in premoženja v Ob čini Zre če. SPVCP je poleg ostalih rednih aktivnosti kot so pomo č pri izvedbi preventivnih akcij v osnovni šoli in vrtcu, obravnavi letnih in polletnih poro čil Policijske postaje Slov. Konjice posebno pozornost namenil aktivnostim ob prvih šolskih dnevih .

Slika 51: Predsednik Miro Pukl ob prejetju Zahvale, ki ga je zreškemu SPV podelila PP Slov. Konjice

2.3 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Nevzdrževani objekti Ob čina Zre če je prva ob čina v Sloveniji, ki je sprejela odlok v skladu z ZGO, v katerem je dolo čila obmo čja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, vrsto vzdrževalnih del, ki jih je potrebno izvesti in oceno njihovih stroškov. Razlogi za sprejem odloka: Odlok dolo ča merila in postopek za dolo čitev objektov, ki zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali u činkovanja tretjih oseb in kot posledica opustitve njihove redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine v Ob čini Zre če in je zato na njih potrebno izvesti vzdrževalna dela po predpisih o graditvi objektov. Cilj odloka je uveljavljanje javnega interesa po ustrezni ureditvi naselij v Ob čini Zre če, kar doprinese k izboljšanju življenjskega okolja prebivalcev. Ob čina bo tako postala privla čnejša za nove investicije ter gospodarski razvoj, še zlasti turizma.

Aktivnosti v letu 2010: sprejet Odlok Ob čine Zre če o merilih in postopku za dolo čitev nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del na njih in odlok o spremembi Odloka Ob čine Zre če o merilih in postopku za dolo čitev nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del na njih, imenovanje in konstituiranje Komisije za dolo čitev nevzdrževanih objektov in potrebnih vzdrževalnih del, potrjen Poslovnik o delu komisije za dolo čitev nevzdrževanih objektov, osnutek Odloka o vzdrževanju objektov za izvedbo vzdrževalnih del, komisija pripravila in obravnavala seznam nevzdrževanih objektov, razgovor z lastniki nevzdrževanih objektov poro čilo o opravljenem razgovoru z lastniki nevzdrževanih objektov iz seznama

Izdelava analize organiziranosti lokalnih gospodarskih javnih služb Ob čina Zre če je pristopila k izdelavi Analize organiziranosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Izdelava analize je bila nujno potrebna, ker se je v zadnjih letih zakonodaja precej spremenila in naši odloki niso bili usklajeni z državno zakonodajo. V za četku leta 2009 smo s strani Inštituta za lokalno samoupravo in javna naro čila Maribor prejeli izdelano Analizo organiziranosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Analiza obsega temeljit pregled in zakonsko podlago za ureditev gospodarskih javnih služb tako na nacionalni kot lokalni ravni. Poleg tega pa je vsaka gospodarska služba, ki jo opravlja ob čina, opisana, in sicer trenutno stanje in v nadaljevanju predlog za odpravo nepravilnosti in nezakonitosti. Pristopili smo k novelaciji vseh sprejetih odlokov in po pripravi le-teh predlagamo ob činskemu svetu, da jih potrdi.

Tabela 25: Sprejeti odloki v letu 2010 na podro čju gospodarskih javnih služb

Na podro čju gospodarskih javnih služb so bili v letu 2010 na Ob čini Zre če sprejeti naslednji odloki: Datum sprejema Objava Uradni list

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 26. redna seja dne lokalnih gospodarskih javnih službah v Ob čini št. 41/2010 z dne 25.5.2010 12.5.2010 Zre če Odlok o na činu opravljanja lokalne 24. redna seja dne gospodarske javne službe urejanja in čiš čenja št. 13/2010 z dne 22.2.2010 10.2.2010 javnih površin v Ob čini Zre če Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske 24. redna seja dne št. 13/2010 z dne 22.2.2010 javne službe urejanja in čiš čenja javnih površin 10.2.2010 v Ob čini Zre če Odlok o spremembah Odloka o na činu št. 47/2010 z dne 11.6.2010 opravljanja rednega vzdrževanja in 11. koresponden čna JAVNI RAZPIS, št. 49/2010 organiziranja obnavljanja ob činskih javnih cest seja dne 28.5.2010 z dne 18.6.2010 ter vzdrževanja drugih prometnih površin v – izbira koncesionarja v teku Ob čini Zre če Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja 24. redna seja dne in organiziranja obnavljanja ob činskih javnih št. 13/2010 z dne 22.2.2010 10.2.2010 cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin v Ob čini Zre če Odlok o spremembah Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje 11. koresponden čna št. 47/2010 z dne 11.6.2010 rednega vzdrževanja in organiziranja seja dne 28.5.2010 obnavljanja ob činskih javnih Spremembe in dopolnitve Odloka o na činu opravljanja obvezne lokalne gospodarske 25. redna seja dne št. 30/2010 z dne 13.4.2010 javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki 31.3.2010 na obmo čju Ob čine Zre če Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne št. 47/2010 z dne 11.6.2010 ob činske gospodarske javne službe zbiranja in JAVNI RAZPIS, št. 49/2010 prevoza komunalnih odpadkov, obdelave 11. koresponden čna z dne 18.6.2010 mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja seja dne 28.5.2010 ostankov predelave ali odstranjevanja – izbira koncesionarja v teku komunalnih odpadkov na obmo čju Ob čine Zre če Odlok o na činu opravljanja lokalne 28. redni seji dne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo št. 75/2010 z dne 24.9.2010 14.9.2010 na obmo čju ob čine Zre če Odlok o na činu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in 28. redni seji dne št. 75/2010 z dne 24.9.2010 čiš čenja komunalne in padavinske odpadne 14.9.2010 vode v Ob čini Zre če

Javna razsvetljava Z javno razsvetljavo v naseljih upravlja Režijski obrat ob čine Zre če. V Ob čini Zre če od 31.12.1998 vzdržuje razsvetljavo nepokritih površin podjetje UNIMONT d.d., Tovarniška, Slovenske Konjice. Vsa popravila je podjetje izvedlo na obvestilo strokovne službe Ob čine Zre če, ki zbira obvestila glede okvar na terenu.

V letu 2010 se je pri vzdrževanju javne razsvetljave v Ob čini Zre če: zamenjalo 28 kos elementov v stikalno prižgalnih mestih, kot so: svetlobni rele s senzorjem za avtomatski vklop razsvetljave, kontaktorji, varovalke, RCD stikala, stikala, ure... zamenjalo 245 kos žarnic, sijalk in okovov za svetilke raznih tipov zamenjalo 12 kos predstikalnih naprav v svetilkah popravilo 6 kos poškodovanih kablov v zemlji z porabo kabelskih spojk in kablov za podaljševanje poleg tega se je porabil tudi drobni montažni material: sponke, izolirni trak, vijaki, podloške, matice, pocinkani kanali, napajalni kabli pri svetilki, razne nosilne konzole, klju čavnice, izolirni tulci, vezice,… pri vzdrževanju JR se je uporabljala avto košara za delo na višini.

Pri izgradnji kanalizacijskega sistema v letu 2010 so se ob tej priliki zamenjale komplet lu či – kandelaber in svetilka v slede čih ulicah: Ul. Bratov Mernik, Cankarjeva ul., Prešernova ul., Šarhova ul., Ul. 12. Oktobra, Ul. Jurija Vodovnika v skupnem številu 28 svetilk. Celotna investicija posodobitve javne razsvetljave je znašala 13.700,00 EUR.

Slika 52: Šarhova ulica

Javna razsvetljava Nova Dobrava 0 Sredstva so bila porabljena za izvedbo gradnje JR v skladu z novo zakonodajo, ki predpisuje sanacijo in zamenjavo neustreznih lu či z novimi z ravnim steklom. Vgradili smo lu či z redukcijo osvetlitve, ki se lahko poljubno nastavi in tako var čujemo z elektri čno energijo.

Tabela 26: Lokalni energetski koncept

faza naloga podrobnejša raz členitev zbiranje podatkov I. Pregled obstoje čega stanja vzpostavitev baze podatkov energetska bilanca Ob čine analiza stanja rabe in oskrbe z energijo II. Analiza obstoje čega stanja analiza stanja javnih stavb Analiza šibkih oziroma kriti čnih to čk analiza vsake posamezne to čke III. obstoje če oskrbe in rabe energijo Prostorska analiza energetskega potenciala Analiza tehni čno izkoristljivih virov IV. Ocena lokalnih energetskih virov napovedi bodo če rabe in oskrbe z energijo oblikovanje težiš čnih to čk ukrepanja dolo čitev ciljev z izdelavo variant scenarijev Predlog ukrepov, V. predlog pilotnih projektov in ukrepov projektov in programov predlog instrumentov in ukrepov za izvajanje VI. Akcijski program izdelava akcijskega programa VII. Napotki za izvajanje seznam napotkov za izvajanje LEK VIII. Izdelava kon čnega dokumenta izdelava kon čnega dokumenta z prilogami

Javna razsvetljava »Štrekna« V Dobrovljah od stanovanjske hiše Pu čnik do naselja »Pasja Gorca« smo postavili novo javno razsvetljavo. Med izvedbo polaganja visokonapetostnih in nizkonapetostnih vodov pod zemljo so bila stojna mesta in elektro razvod za javno razsvetljavo že izvedena. Na postavljena stojna mesta smo v letu 2010 postavili 12 novih kandelabrov in lu či z mo čjo 2x26W vklju čno z redukcijo osvetlitve med 23:00 in 5:00. V tem času lu či svetijo s polovi čno mo čjo. Investicija nas je stala 2.900 EUR.

Odpadki JKP d.o.o. izvaja storitev ravnanja z odpadki po veljavnem ceniku, ki ga potrdijo Ob činski sveti vseh treh ob čin. Služba se v Ob čini Zre če izvaja na podlagi Odloka o na činu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Ob čini Zre če (Uradni list RS, št. 52/1997). V letu 2009 sta bila sprejeta nova odloka, Odlok o na činu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na obmo čju Ob čine Zre če in Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne ob činske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na obmo čju Ob čine Zre če.

V letu 2010 sta v Ob činah Slovenske Konjice, Zre če in Vitanje potekali dve akciji zbiranja odpadkov, in sicer v aprilu in maju zbiranje kosovnih odpadkov in v septembru zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija zbiranje kosovnih odpadkov je potekala po sistemu »od vrat do vrat«; v Ob čini Zre če je bilo zbranih 28.600 kg kosovnih odpadkov. Septembra 2010 (sobota 11. in 18. 9.) je potekala še akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, kot so olja, kemikalije, laki, odpadne barve, zdravila, pesticidi, svin čeve in alkalne baterije,… V Ob čini Zre če se je zbralo 224 kg nevarnih odpadkov, od tega najve č nekloriranih motornih, strojnih in mazalnih olj.

V Ob čine Zre če imamo na javnih površinah skupno 32 ekoloških otokov, kateri so eni bolj eni manj urejeni. V ve čini primerov se ekološki otoki lahko uredijo v primerno stanje, v dveh primerih pa to onemogo ča prostorska utesnjenost. V letu 2010 smo uredili še dva ekološka otoka , in sicer na lokaciji Cesta na Roglo 11b in 11c, ter v Radani vasi v skupni vrednosti 4.400,00 EUR. Tako imamo sedaj 19 primerno urejenih otokov, neprimerno urejenih je otokov je 13. Za primerno urejenost vseh ekoloških otokov je ocenjeni strošek 20.000,00 EUR.

V mesecu aprilu je bila izvedena čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Na podro čju Ob čine Zre če, je bilo pred akcijo popisanih 32 divjih odlagališ č, katere smo ob tej priliki o čistili. Akcije se je udeležilo ve čina društev in posamezniki iz krajevnih skupnosti, skupno 390 udeležencev. Najve č je bilo kovinskih kosovnih odpadkov, bele tehnike, plastenk in plo čevink v skupni koli čini okrog 350 m3.

S to akcijo smo bili ve č kot zadovoljni, saj takšnega števila udeležencev in koli čine pobranih odpadkov nismo pri čakovali.

Slika 53: Udeleženci čistilne akcije

Komunalni odpadki V letu 2010 sta bila sprejeta nova odloka, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o na činu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na obmo čju Ob čine Zre če in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne ob činske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na obmo čju Ob čine Zre če.

Ob čina Zre če je izvedla javni razpis, ki pa ni prinesel odlo čitve o koncesionarju. V februarju 2011 je bil sprejet Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Ob čini Zre če in tako bo ob čina v za četku tega leta ponovila javni razpis za izbiro koncesionarja za ravnanje z mešanimi odpadki. Koncesija bo obsegala tako zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, kakor tudi obdelavo in odstranitev ostankov komunalnih odpadkov na obmo čju Ob čine Zre če. Ob čina Zre če bo razpisala koncesijo za obdobje 15 let.

Ureditev ekološkega otoka V jesenskem delu 2010 smo uredili ekološki otok med blokoma Cesta na Roglo 11b in cesta na Roglo 11c – pošta. Z izgradnjo ekološkega otoka smo pridobili tri parkirna mesta, saj so zabojniki za smeti prej stali na parkiriš ču. Celotna izvedba del je znašala v višini 2.800,00 EUR.

Slika 54: ekološki otok pri pošti in parkirna mest

Pokopališka in pogrebna dejavnost Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališ č se opravlja na podlagi Odloka o na činu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe na podro čju opravljanja pokopaliških storitev in pogrebne dejavnosti Zre če (Uradni list RS, št. 27/97) in Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališ č Zre če (Uradni list RS, št. 31/97, 119/05, 16/07). V letu 2009 se je izvedel razpis za izbiro koncesionarja za opravljanje pokopaliških storitev in pogrebne dejavnosti na obmo čju ob čine Zre če. Ta razpis je potreben zaradi prenosa dejavnosti na drugo osebo koncesionarja, ki je opravljal pokopališke storitve in pogrebne

72 dejavnosti na obmo čju ob čine Zre če do sedaj. Koncesijo za opravljanje pokopaliških in pogrebnih dejavnosti ter urejanje pokopališ č je (ponovno) dobil KPU Nevenka Polc Špes s.p., Kamnoseštvo in pogrebne usluge, Tatenbachova 14 Slovenske Konjice, in sicer za dobo 10 let.

Na podlagi 5. ostavka 37. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališ č je bilo leta 2010 pla čanih grobnin v znesku 11.784,29 EUR .

Tabela 27: Pla čana grobnina v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 v EUR

2007 2008 2009 2010 grobnina 11.155,23 10.813,91 12.461,74 11.784,29

Distribucijsko omrežje zemeljskega plina Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na podlagi Odloka o na činu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Ob čini Zre če (Uradni list RS, št. 62/07 ter Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Ob čini Zre če (Uradni list RS, št. 62/07) opravljajo Mestni plinovodi Koper.

Oskrba s toplotno energijo Za oskrbo s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema distribucijo toplotne energije za daljinsko ogrevanje ima koncesijo Unior d.d., Zre če. Dolo čen pa je z Odlokom o na činu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na obmo čju ZN center Zre če (Uradni list RS, št. 16/07).

Oskrba s pitno vodo V letu 2010 smo kot upravljavec vodovodnega sistema izdali 34 krat projektne pogoje, 20 krat soglasje na projektne rešitve, 5 predhodnih mnenj k strokovnim podlagam in 6 krat smernice k spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoro čnega plana.

V vodovodni sistem smo v letu 2010 oddali 411.379 m 3 vode. Na vodovodnem sistemu smo 20 krat odpravljali ve čjo okvaro na puš čajo čih ceveh vodovoda. Na objektih vodovodnega sistema, to je 14 rezervoarjih in 9 zajetjih smo izvedli čiš čenje in dezinfekcijo. Na podro čju gradnje novega kanalizacijskega sistema smo v celoti obnovili vodovodno napeljavo v oklici blokov pri termah. Na vodovodnem sistemu smo izvajali aktivnosti za zmanjševanje izgub vode iz vodovodnega sistema. Dopolnili smo poslovnik sistema HACCP za vodooskrbo v ob čini Zre če. Izvedli smo tudi vse potrebne aktivnosti, katere zahteva poslovnik HACCP na podro čju vodooskrbe tudi z upravljavci ostalih vodovodov v ob čini Zre če s sodelovanjem odgovorne osebe na podro čju vodooskrbe ter v sodelovanju z ZZV Celje. Sprotno smo izvajali vse potrebne naloge, ukrepe in aktivnosti, potrebne za nemoteno in kvalitetno vodooskrbo, kar je razvidno iz ocene o varnosti in kvaliteti vodooskrbe. Z notranjim nadzorom smo odvzeli 65 internih vzorcev na javnih vodovodih 35 vzorcev na prošnjo ob čanov z lastno vodooskrbo. Pri čeli smo z aktivnostmi za prevzem v upravljanje vodovoda Stranice in Gorenje pri Zre čah.

Graf 10 : Primerjava prodane in izgubljene vode v m 3 v letih 2005 – 2010; Vodovod Zre če

Sliki 55 in 56: Sanacija vodovodne napeljave okolica blokov pri termah

Tabela 28 : Postavka vodovoda M11 VZDRŽEVANJE 2010

Tabela 29 : Postavka vodovoda M11 po partnerjih 2010

Vodarina

Na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo na obmo čju ob čine Zre če (Uradni list RS, št. 71/1998) se mese čno zara čunava vodarina. V letu 2010 je bilo prejetih pla čil vodarine v znesku 391.434,77EUR.

V letu 2010 je bilo porabljene 290.917 m 3 vode.

Tabela 30: Pla čana vodarina v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 v EUR

2007 2008 2009 2010 vodarina 399.330,55 444.331,30 471.065,89 391.434,77

Na dan 31. decembra 2010 je bilo odprtih dajatev v vrednosti 100.358,23 EUR .

3. ZAŠ ČITA IN REŠEVANJE

Splošno Na podro čju zaš čite in reševanja so bile v letu 2010 izvedene aktivnosti, ki jih lahko uvrstimo v dve skupini: v redne aktivnosti in opravila, ki se odvijajo na podlagi sprejetih programov dela in so po obsegu vsako leto bolj ali manj enaka in na dodatne aktivnosti, ki so tudi planirane, po vsebini pa se ne ponavljajo vsako leto. V okviru rednih aktivnosti so bile izvršene vse planirane aktivnosti in naloge. Pri obravnavi opravljenega dela na podro čju zaš čite in reševanja pa je potrebno posebej izpostaviti podro čje gasilstva in gasilskih intervencij.

Podro čje požarne varnosti Župan Ob čine Zre če vsako leto podpiše Aneks k Pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v Ob čini Zre če z predsednikom GZ Zre če-Vitanje, sopodpisniki pa so tudi predsedniki PGD Zre če, PGD Stranice in PGD Gorenje nad Zre čami.

Slika 57: Podpis aneksa za leto 2010

Poro čila o delu gasilskih društev in zveze se obravnavajo na ob čnih zborih in obsegajo širok spekter aktivnosti in nalog, ki se odvijajo v posameznem društvu in gasilski zvezi. Za analiziranje dela na podro čju zaš čite in reševanja pa so posebnega pomena intervencije, na katerih posredujejo operativne gasilske enote.

V nadaljevanju so navedeni statisti čni delovni podatki, ki jih bodo oz. so jih že sprejeli Ob čni zbori posameznega gasilskega društva v Ob čini Zre če in nazadnje še Ob čni zbor GZ Zre če – Vitanje:

PGD Zre če PGD Stranice PGD Gorenje PGD Vitanje INTERVENCIJE 50 1 1 6 Število gasilcev – 163 143 77 104 vseh članov v PGD

Operativni h članov. 65 36 36 40 mladine 59 57 29 34 Veterani 39 29 1 7 Ost. Člani 0 21 11 23 Tekmovalnih enot 11 5 5 5 V letu 2010 ( TE ) TE - Mladina 4 2 2 2 TE – Člani 5 1 3 3 TE - Veterani 2 1 0 0 Kviz mladina 9 3 2 5

GASILSKA ZVEZA - vsi člani 487 od tega 191 mladine do 18 let - člani 336 od tega 120 mladine do 18 let - članice 151 od tega 71 mladine do 18 let

Tabela 31: SPECILANOSTI PO KATEGORIZACIJI (v oklepaju potrebno število na kategorijo)

PGD Nosilci Tehni čni Reševalec ob Reševalec Bolni čar strojnik IDA Reševalci nesre čah z NS na vodi ZRE ČE 19 (20) 22 (6) 10 (6) 2 7 (4) 18 (10) GORENJE 7 (8) 4 (4) - (2) - 3 (2) 15 (4) STRANICE 6 (8) 2 (4) - (2) - 3 (2) 4 (4) VITANJE 15 (12) 6 (4) 3 (4) 3 (3) 15 (8)

Tabela 32: MINIMALNO ZAGOTANLJANJE SIL - OPERATIVNO VODSTVO (v oklepaju potrebna minimalna izobrazba za funkcijo oz. operativno sposobnost društva)

PGD Zre če PGD Stranice PGD Gorenje Poveljnik ( gas. častnik ) Višji gas. Časnik Nižji gas. častnik Nižji gas. častnik Podpoveljnik 1 ( gas. častnik ) Gas. častnik II Nižji gas. častnik Gas. častnik Podpoveljnik 2 ( gas. častnik ) Gas. častnik II

Vaja Rogla 2010 Z namenom, da se preveri pripravljenost za ukrepanje ob nesre či na ži čniški napravi se je dne 28.8.2010 izvedla enodnevna, napovedana in kombinirana vaja »Nesre ča na ži čniški napravi ROGLA 2010«

Slika 58: Vaja Rogla 2010

Vaja se je izvedla na podlagi predpostavke, da je med rednim obratovanjem štiri sedežnice Planja na Rogli prišlo do samodejne zaustavitve. Na sedežnici je bilo v tem času 45 potnikov (pohodniki in rekreativni sprehajalci), ki so se s sedežnico peljali iz smeri Mašin žaga proti postaji Planja. Vodja obratovanja je ugotovil, da ži čnice ni možno pognati v predpisanem času brez tveganja za varnost potnikov, zato je odredil reševanje. Preko ReCO Celje so bile aktivirane službe za zaš čito, reševanje in pomo č (GRS, Jamarji, PGD Zre če, NMP, itd), ki so za tak primer dolo čene v obratnem na črtu. Vaja je bila izvedena uspešno.

Neurja V lanskem letu smo beležili eno ve čje neurje v času od 17. – 19. 9. 2010, ki je povzro čilo kar nekaj plazov manjšega obsega, odneslo in poškodovalo del brežine na reki Dravinji v KS Dobrovlje, bilo je potrebno intervencijsko o čistiti nekaj propustov in črpati vodo iz zalite kleti. Bilo pa je tudi nekaj škode na kmetijskih površinah. Komisije za cenitev škode so ocenile škodo, ki je bila posredovana na Upravo RS za zaš čito in reševaje.

Na črti zaš čite in reševanja Ob čina Zre če ima zaklju čene postopke izdelave in sprejema na črtov zaš čite in reševanja in sicer; Na črta zaš čite in reševanja za primer poplave, Na črta zaš čite in reševanja za primer potresa, Na črta zaš čite in reševanja za primer jedrske nesre če, Upravljavec Smu čarskega centra na Rogli Unior d.d. pa ima sprejeta naslednaj dva na črta: Na črt zaš čite in reševanja ob nesre či na ži čniški napravi SEDEŽNICA PLANJA, Na črt zaš čite in reševanja ob nesre či na ži čniški napravi SEDEŽNICA JURGOVO 1 s strani Unior-ja.

4. D R U Ž B E N E D E J A V N O S T I

Podro čje družbenih dejavnosti zajema široko paleto razli čnih nalog, ki jih izvaja ob čina tako, da zagotavlja vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnosti, pospešuje službe socialnega varstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije.

4.1 KULTURA

PROJEKTI NA PORO ČJU KULTURE

Obnova mlina Petelinek V letu 2010 je Ob čina Zre če pristopila k sofinanciranju obnove Petelinekovega mlina na vodo, edinega še delujo čega mlina ob reki Dravinji v Radani vasi. Tako smo pristopili k sofinanciranju obnove strehe v višini 2.000,00 EUR.

Obnova Ošlakove kova čije Ošlakova doma čija je dejansko enovita poselitvena enota, zato program obnove zavzema ves njen gospodarsko-obrtniški del. Kova čije je sedaj obnovljena, žaga pa še čaka, da nastopi njen čas, ko se bo ponovno obudil spomin na razvito žagarsko dejavnost ob Lo čnici in Dravinji. Ošlakova kova čija je bila obnovljena v treh fazah. V treji fazi, ki je potekala v letih 2009 in 2010 in se ji je najbolj posvetil doma či sin Anton Ošlak ob sodelovanju številnih sorodnikov in prijateljev, so posebno pozornost posvetili dokon čni usposobitvi notranje opreme ter zamenjavi dvainpolmetrskega vodnega kolesa in lesene pogonske gredi, ki ju je izdelal tesarski mojster Marjan Šajtegel iz Ze č. Ob sve čanem zaklju čku del, posve čenem tudi 300- letnici prvih za četkov Ošlakove kova čije, je Ob čina Zre če izdala brošuro publicista Antona Gri čnika »Kovaška pesem ob pohorskem potoku«, zreško podjetje Unior d.d., ki izhaja iz kovaške tradicije teh krajev, pa je prevzelo pokroviteljstvo nad kova čijo.

Nakup orgel v cerkvi Sv. Kunigunde in Sv. Matere Božje V letu 2010 smo pristopili k sofinanciranju nakupa oziroma obnove orgel v cerkvah Sv. Kunigunde ter Sv. Matere Božje.

Slika 59 in 60: Orgle Sv. Kunigunda in Brinjeva gora

Otvoritev razstave na temo »Ko ča na Pesku« Foto odsek Dravinjske podružnice SPD Konjice je do leta 1933 izdelal ve č kot 10.000 razglednic s približno šestdesetimi razli čnimi motivi. Skoraj polovica njihovih razglednic je bila izdelana z motivom Ko če na Pesku. Najbolj znani posnetki, izdelani iz originalnih razglednic Ko če na Pesku so zbrani v tem koledarju in ve čina od njih je bila prvi č predstavljena javnosti ob otvoritvi razstave, ki je bila 29.11.2010. Danes razstava domuje v prostorih Ko če na Pesku.

Obnova vodnjaka in vodna u čna pot V sklopu izvedbe projekta Obnova železniške postaje v Zre čah je nastala pobuda k obnovitvi in oživitvi vodnjaka, ki leži v njeni neposredni bližini. V časih pomemben vodni vir, je danes zapuš čen in neurejen. K cilju njegove oživitve bo pristopilo kar nekaj organizacij, društev in zavodov iz naše ob čine in s skupnimi mo čmi bomo skušali ne samo vodnjak obnoviti, ampak tudi izboljšati osveš čanje o pomembnosti ohranjanja vodnih virov ter tako prispevati neprecenljiv delež k ohranjanju naravne in kulturne dediš čine našega kraja.

Obnova vodnjaka je znašala nekaj ve č kot 7.000,00 EUR. Projekt pa je bil prijavljen na razpis družbe Helios za projekt Oživljanja krajevnih vodnjakov v Sloveniji, s pomo čjo katerih je bilo Ob čini Zre če odobrenih 5.000,00 EUR sofinancerskih sredstev.

Z obnovo vodnjaka pa se projekt še ni zaklju čil, saj bomo v sklopu obnove vodnjaka izdelati tudi vodno u čno pot, katera bo prvenstveno namenjena prepoznavanju vodnih objektov in vodih teles ter ozaveš čanju o pomembnosti ohranjanja čistih voda kot najpomembnejšega vira življenja. Aktivnosti za izdelavo vodne u čne poti so se že pri čele konec leta 2010 in se v letu 2011 nadaljujejo.

Slika 61 : Vodnjak pred obnovo

Slika 62: Obnovljen vodnjak na železniški postaji

Glasilo ob čine zre če »Pohorsko srce« Ob činsko glasilo Pohorsko srce je bilo ustanovljeno z Odlokom o javnem glasilu Ob čine Zre če (Ur.l. RS, št. 55/2009), ki ureja njegovo izdajanje. Z ustanovitvijo občinskega glasila Ob čina Zre če sledi 16. členu Statuta Ob čine Zre če, ki dolo ča, da je delo organov ob čine javno in da je ena izmed oblik zagotavljanja javnosti dela obveš čanje javnosti o delu ob čine. Tudi vsa druga zakonodaja, ki ureja poslovanje javne uprave, javnim ustanovam nalaga, da omogo čijo ob čanom in drugi zainteresirani javnosti čim boljši dostop do informacij javnega zna čaja in vseh drugih informacij, ki so pomembne za življenje in delo v lokalni skupnosti.

Z izdajanjem glasila je bila podana nova kvaliteta v delovanju ob čine, pove čuje se transparentnost dela, še zlasti pa s tem ob čani, društva, organizacije in drugi dobijo kvalitetne informacije o zadevah javnega pomena.

Glasilo izhaja najmanj dvakrat letno in ga prejmejo vsa gospodinjstva v ob čini Zre če ter organizacije katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Ob čina Zre če.

V letu 2010 sta skladno z Odlokom izšli dve številki glasila Pohorsko srce. Druga številka glasila je izšla meseca marca, tretja številka pa pred prazniki meseca decembra 2010.

Slika 63: Naslovnica 3. številke glasila Pohorsko srce

PRIREDITVE

Kulturni praznik 2010 (8.2.2009) Slovenski kulturni praznik smo v Ob čini Zre če praznovali 5.2.2010 s podelitvijo priznaj in nagrad posameznikom in skupinam na podro čju kulture.

Program slovesnosti je organiziralo Kulturno umetniško društvo Vladko Mohori č. Z besedo, prakti čnim prikazom, filmom in glasbo smo se »sprehodili« skozi življenje violine, od izbora lesa, preko postopkov njene izdelave in predstavitve goslarjev (izdelovalcev violin) do najrazli čnejših oblik glasbe, ki jo za četniki in mojstri violinisti izvabijo iz tega pre čudovitega instrumenta

Slika 64: Nastop komornega pevskega zbora De profundis na prireditvi Kulturni praznik

Športnik leta 2010 (9.4.2010) V za četku aprila 2010 je bila v športni dvorani v Zre čah organizirana prireditev ob razglasitvi športnikov leta 2009 v Ob čini Zre če.

Podelitev priznanj je popestril pestri prikaz športnih dejavnosti zreških športnih društev, prikazom osnove veš čin Kickboxinga in glasbenih to čk skupin Center in Rimska cesta.

Protokolarni obiski (april 2010) V mesecu aprilu 2010 sta našo ob čino obiskala Kofi Annan, generalni sekretar OZN v letih 1997 do 2007 in Nobelov nagrajenec za mir ter dr. Danilo Turk, predsednik Republike Slovenije.

Slika 65: Obisk predsednika države dr. Danila Türka v Zre čah

Posaditev cepljenke potomke najstarejše žlahtne vinske trte na svetu (24.04.2010) Stara trta - najstarejša žlahtna vinska trta (Vitis vinifera var. sativa) na svetu, vpisana v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov. Žametna črnina, ki že ve č kot štiristo let raste in rodi na mariborskem Lentu ob reki Dravi, je tako priznana za najstarejšo med vsemi žlahtnimi vinskimi trtami na svetu.

Slika 66: Posaditev trte

Otvoritev igriš ča za odbojko, nogomet, rokomet in košarko pri OŠ Zre če (4.6.2010) 4. junija 2010 smo se skupaj z osnovnošolci zreške osnovne šole, dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Zre če, športniki in člani športnih društev ter drugimi ob čani Zre č veselili nove športne pridobitve in sicer ve čnamenskega igriš ča za odbojko, nogomet, rokomet.

Vrednost investicije ureditve igriš ča je znašala 38.954,00 EUR od tega je polovico (19.477,00 EUR) financirala Fundacija za šport. Z ureditvijo igriš ča smo tako v želji, da se bo na novem igriš ču vrstilo veliko športnih in rekreacijskih aktivnosti in prireditev ter odigralo veliko tekem zagotovili urejeno zunaj vadbeno površino z ustrezno opremo.

Slika 67: Igriš če za odbojko, rokomet in nogomet pri osnovni šoli Zre čah

Ropotanje v Starih Zre čah (od 5.6.2010 do 7.6.2010) Tridnevno »ropotanje«, ki je v starih Zre čah potekalo letos že tretje leto zapored, je v složni organizaciji Društva godbenikov Zre če, Ob čine Zre če, LTO Rogla – Zre če GIZ in Zavoda za mladino Zre če uspešno zabavalo cele Zre če in tudi bližnje in daljne obiskovalce.

Prireditev se je za čela v petek okoli 20 ure zve čer, ko se je za mlade pri čel že znani Rock čevap čič, na katerem so nastopile mlade lokalne glasbene skupine. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno najmlajšim, ki so se skupaj z animatorko zabavali, igrali in plesali. Popoldan je bil zaznamovan s predizborom za Pohorsko coklo, kjer se je predstavilo 13 kandidatov, veliko pa se je dogajalo tudi izven glasbenega odra saj so ponudniki hrane in pija če dobro poskrbeli za obiskovalce, organiziran je bil sre čelov, na kratek izlet po Zre čah pa so se obiskovalci lahko popeljali s turisti čnim vlakcem. Sobotno ropotanje je ob zvokih razli čnih ansamblov in glasbenih gostov potekalo pozno v no č. Tudi nedelja ni minila brez glasbe, saj so se na lep son čen dan obiskovalci zabavali na koncertu petih godb iz Zre č in okolice do ve čera pa je vesela družba pod šotorom rajala ob glasbi, petju in plesu.

Najve čja prireditev v Zre čah se je v ve černih nedeljskih urah zaklju čila in tridnevnega »ropotanja« se veselimo že v naslednjem letu.

Slika 68: Ropotanje v Starih Zre čah

Vodovnikova nagrada (11.6.2010 v Škofji Loki) Ob čina Zre če je tretje leto zapored podelila Vodovnikovo nagrado, ki jo v okviru Društva pesnikov slovenske glasbe podeljuje Ob čina Zre če. Tokrat je bila nagrada podeljena na 10. Festivalu slovenskih viž v nare čju v Škofji Loki. Nagrajenec Vodovnikove nagrade v letu 2010 je bil France Ankerst, za dolgoletno ustvarjanje besedil za slovensko glasbo. Podeljena mu je bila listina ter denarna nagrada v višini 500,00 EUR.

Koncert ob dnevu državnosti (25.6.2010) Na predve čer praznika smo obeležili dan državnosti. Tako smo v sve čanem delu prisluhnili Zdravljici in sve čanemu nagovoru g. Pavli č Ivana, v kulturnem delu pa so nam mladi pevci in igralci OŠ Zre če predstavili muzikal slovenske glasbe z naslovom »tudi mi imamo talent«.

Slika 69: Koncert ob dnevu državnosti

Otvoritev novo asfaltiranih in rekonstruiranih cest (september in oktober 2010) V letu 2010 smo izvedli tudi otvoritve novo asfaltiranih in rekonstruiranih lokalnih cest in sicer: Odprtje projekta kanalizacija Jamnik, v sklopu katerega je bila rekonstruirana tudi Jamniška cesta v petek, 10. septembra 2010, Sve čan podpis pogodbe za obnovo lokalne ceste Vodovnik – Kumer, 15.9.2010, Sve čan podpis pogodbe z podjetjem gradnje žveplan d.o.o. za »izgradnjo kanalizacije nova dobrava 2 in kanalizacije nova dobrava 3« v sredo, 22. septembra 2010, Otvoritev »rekonstruirane lokalne ceste Božje – Koroška vas na Pohorju« v nedeljo, 26. septembra 2010, Otvoritev »novo asfaltiranih cest v naseljih Pasja Gorca, Gabrovlje in dobrava ter obnovljene kanalizacije v naselju dobrava« v soboto, 23. oktobra 2010.

Položitev temeljnega kamna na Rogli (25.10.2010) Konec meseca septembra 2010 so župan Ob čine Zre če mag. Boris Podvršnik, predsednik uprave podjetja Unior d.d. Gorazd Korošec in minister za lokalno samoupravo in regijski razvoj dr. Henrik Gjerkeš družno položili temeljni kamen za izgradnjo smu čarsko – tekaškega centra na Rogli.

V prvi fazi tega projekta so že bile izdelane projektne, gradbene in investicijske dokumentacije, nabavljena oprema za umetno zasneževanje ter urejanje in vzdrževanje tekaških prog in poligona, zgrajen je bil startno ciljni prostor, letna tekaška proga za rolkanje in akumulacijsko zajetje s servisnim objektom. Do leta 2012 pa naj bi kot druga faza projekta zrastel tudi sodoben smu čarsko tekaški center z ve čnamenskih objektom, ki bo razpolagal s

87 ve č kot 3.000 m2 uporabne površine. V športnem hotelu bo najprej urejenih 16 sob v nadaljnji fazi pa bodo ve čnamenskemu objektu dodali še 35 sob.

Vrednost investicije znaša dobrih sedem milijonov evrov od katerih bom nekaj ve č kot tri milijone evrov zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski kohezijski sklad. Razliko in neupravi čen strošek DDV pa bo zagotovila Ob čina Zre če v sodelovanju s projektnim partnerjem podjetjem Unior.

S slavnostno položitvijo temeljnega kamna novogradnje se je tako za čel uresni čevati skupni interes partnerjev v projektu, da na Rogli zraste sodoben smu čarsko tekaški center, ki bo dopolniti turisti čno, športno ter rekreacijsko ponudbo ob čine, zagotovil kvalitetne razmere in pogoje za rekreativni smu čarski tek na Rogli in omogo čil možnost organiziranja tekem na vseh ravneh (svetovni pokal, evropski pokal, državne, regionalne in lokalne tekme, univerzijada, ipd.), podaljšal sezono za rekreativni in tekmovalni smu čarski tek z umetnim zasneževanjem, pove čal atraktivnost in prepoznavnost turisti čne destinacije Rogla z dodatno ponudbo novega turisti čnega produkta, pove čal število no čitev, dnevnih obiskovalcev, izpodbujal sodelovanje, razvoj in sinergijske u činke storitvenih in drugih dejavnosti.

Slika 70: Predsednik uprave podjetja Unior d.d. Gorazd Korošec, minister za lokalno samoupravo in regijski razvoj dr. Henrik Gjerkeš in župan Ob čine Zre če mag. Boris Podvršnik so družno položili temeljni kamen za novogradnjo.

Koncert ob dnevu samostojnosti (21.12.2010) V kulturnem domu Zre če je Ob čina Zre če v sodelovanju z KUD Vladko Mohori č Zre če organizirala prireditev ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. Osrednjo prazni čno prireditev poimenovana »Naša dežela« je zasnoval Peter Kos, izvedli pa u čenci Osnovne šole Zre če, ki so prepevali v otroškem in mladinskem pevskem zboru. Mladi so na izviren na čin spregovorili o prazniku, V uvodnem deli sve čanosti je sodeloval še MePZ Jurij Vodovnik. Sve čani nagovor pa je imel župan mag. Boris Podvršnik.

Slika 71: Utrinek s koncerta ob dnevu samostojnosti

Veseli december (december 2010) Prazni čno decembrsko dogajanje smo tudi v letu 2010 skupaj s soorganizatorji LTO Rogla – Zre če, GIZom, Zavodom za mladino in Unior Turizmom popestrili z prireditvijo Veseli december, ki ga tradicionalno organiziramo že od leta 2007 dalje. Prireditev je poskrbela za prazni čno dogajanje cel mesec december z razli čnimi delavnicami in aktivnostmi naših otrok, društev in drugih organizacij v zimskih dneh.

V sklopu prireditve je bilo na parkiriš ču pred Ob čino organizirano tudi silvestrovanje na prostem z ansamblom Original Pohorci, županovo torto, penino in ognjemetom.

Slika 72 : Veselo silvestrovanje na prostem

Mednarodno sodelovanje Zre če – Sedbergh v letu 2010 Leto 2010 je minilo pet let, odkar sta mesti Sedbergh (Anglija) in Zre če (Slovenija) postali pobrateni mesti – twinning town. V teh letih se je zvrstilo ve č izmenjav iz obeh mest, ki so pobrateno mesto obiskali bodisi preko šolskih izmenjav ali pa preko turnej pevcev, plesalcev, mestnih skupin.

Tabela 33: Izmenjave pobratenih mest v letu 2010

Pevski zbor Pevski zbor Lakeland Voices je obiskal Zre če. April 2010 Lakeland Voices Pevke iz Pevke z Brinjeve gore so obiskale Sedbergh in na Mednarodnem Junij 2010 Brinjeve gore festivalu pevskih zborov zastopale Slovenijo. Skupina 500 metrov je izvedla turnejo po Evropi z nastopi v Avgust Skupina 500m Amsterdamu, Londonu, Leedsu, Edinburghu in Sedberghu. 2010

Ženski pevski Ženski pevski zbor Wercas Folk iz Northumberlanda je obiskal Zre če, da zbor se članice nau čijo slovenskih pesmi, spoznajo druge pevce in da Wercas Folk nastopijo ob slovenskih zborih.

Skupina v Skupina iz Sedbergha, ki j e prišla v Zre če na po čitnice in so si med spremstvu bivanjem ogledali zanimivosti in muzejske zbirke v Zre čah in bližnji Oktober Gartha okolici ter obiskali Ptuj in Jeuzalem, Ljubljano, Bled, Postojno in Lipico. 2010 Steadmana, predsednika Pred prihodom obeh skupin je Ob čina Zre če v znak skupnega odbora za prijateljstva in obeležitve 5-letnice pobratenja, v neposredni bližini pobratenje in avtobusne postaje postavila obeležitev o pobratenju in aktivnostih v tem Susan obdobju. Garnett, tajnice odbora.

Poleg navedenega so tu še vsakoletne izmenjave Osnovne šole Zre če z Osnovno šolo Sedbergha. Za izmenjave, sre čanja pobratenih društev in posameznikov je Ob čina v letu 2010 v namenila 8.000 EUR.

4.2 ŠPORT

SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV NA PODAGI JAVNEGA RAZPISA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA

Ob čina Zre če je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov športa v Ob čini Zre če v letu 2010 zagotavljala sredstva za sofinanciranje delovanja športnih društev. V letu 2010 je Ob čina Zre če sofinancirala 12 društev v skupnem znesku 44.440,00 EUR. Zagotavljala so se tudi sredstva za upravljanje stadiona in telovadnice.

SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PRIREDITEV Na podlagi prošenj je Ob čina Zre če z dotacijami sofinancirala razna tekmovanja društvom, športne prireditve in udeležbe na treningih posameznikom.

Ve čje športne prireditve v letu 2010, ki jih je sofinancirala Ob čina Zre če:

Mednarodni odbojkarski turnir za pokal Ob čine Zre če – Odbojkarski klub Comet Zre če Prireditev je bila organizirana v okviru prireditev ob ob činskem prazniku Ob čine Zre če in je potekla od 29.5.2010 – 30.5.2010. Na prireditvi je sodelovalo 78 športnikov in športnih delavcev iz štirih držav. Prav tako so se prireditve udeležili predstavniki krovne panožne športne zveze, predstavniki Fakultete za šport in tudi predsednik MEVZA (srednjeevropska odbojkarska zveza)

Ob čina Zre če je turnir financirala na podlagi javnega razpisa za dodelitev prora čunskih sredstev za namen pokroviteljstva v višini 1.000,00 EUR, ter na podlagi sponzorske pogodbe za stroške organizacije prireditve v višini 1.000,00 EUR.

Prav tako je Ob čina Zre če sofinancirala še dve prireditvi Odbojkarskega kluba Comet Zre če in sicer »Velikono čni odbojkarski turnir«, »Boži čni odbojkarski turnir« in »Revijo odbojke« v skupnem znesku 300,00 EUR.

Slika 73: Mednarodni odbojkarski turnir

Po poteh 1. pohorskega bataljona Ob čina Zre če je na podlagi razpisa za dodelitev prora čunskih sredstev za namen pokroviteljstva sofinancirala Pohod po poteh 1. Pohorskega bataljona, ki ga tradicionalno vsako leto organizira Planinsko društvo Zre če v višini 1.000,00 EUR.

Ob čina Zre če je poleg omenjenega pohoda z javnim razpisom za dodelitev prora čunskih sredstev za namen pokroviteljstva sofinancirala tudi Jakobovega pohoda v višini 200,00 EUR, ter družinskega pohoda Zre če-Rogla-Pesek-Zre če v višini 200,00 EUR.

Kolesarske prireditve – Kolesarski klub Rogla Ob čina Zre če je sofinancirala tri kolesarske prireditve v organizaciji Kolesarskega kluba Rogla in sicer Maraton po poteh Jurija Vodovnika, 18. kolesarski skok na Roglo in 8 kolesarski vzpon na Malo goro, ki so potekale v ob čini Zre če v letu 2010. V ta namen je ob čina Kolesarskemu klubu Rogla sofinancirala stroške kolesarskih prireditev v višini 1.100,00 EUR.

Ravno tako pa smo sofinancirali Štajerski tekaški maraton v višini 250,00 EUR, katerega je navedeno društvo organiziralo prvi č.

Sprejem Jelenko Ob čan Marjan Jelenko, kateri tekmuje v nordijski kombinaciji, smu čarskih skokih in teku na smu čeh je v letu 2010 postal mladinski svetovni podprvak na sprinterski preizkušnji nordijskih kombinatorcev. V znak zadovoljstva in spoštovanja smo mu skupaj z Zavodom za mladino Zre če in LTO TIC Rogla Zre če pripravili sprejem po vrniti iz tekme.

4.3 SOCIALA

Projekt: »Ob čina po meri invalidov« Na pobudo Obmo čnega društva invalidov Dravinjske doline se je Ob čina Zre če v za četku letu 2010 prijavila na razpis Zveze delovnih invalidov Slovenije za projekt »Ob čina po meri invalidov«. Projekt »Ob čina po meri invalidov« je Zveza delovnih invalidov Slovenije (v nadaljevanju: ZDIS) oblikovala na osnovi pobud svojega članstva in je odgovorna nosilka projekta. Oblikovala ga je z namenom, da bi v čim ve čji meri vzpodbuja lokalne skupnosti k na črtnim in trajnim dejavnostim za doseganje ve čje kvalitete življenja invalidov v njihovem primarnem okolju, za njihovo socialno vklju čenost in sodelovanje v družbenem življenju kraja - za ve čjo kvaliteto življenja vseh ob čanov.

Ob čina Zre če prejemnica listine »Ob čina po meri invalidov« Za uspešno izvajanje aktivnosti iz Akcijskega na črta za neodvisno življenje invalidov v Ob čini Zre če za obdobje 2010 – 2014 je bilo Ob čini Zre če podeljeno priznanje, listina »Ob čina po meri invalidov«, ki jo podeljuje ZDIS na podlagi Pravilnika Zveze o pridobitvi listine »Ob čina po meri invalidov« .

Sve čana podelitev listine je bila na mednarodni dan invalidov dne, 03.12.2010 v ve čnamenski dvorani v Zre čah. Na prireditvi sta o dogodku in pomembnosti zavedanja in urejanja invalidskega podro čja spregovorila predsednik ZDIS Drago Novak in državni svetnik in predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Boris Šuštarši č. Slavnostno je svoj pogled na urejanje invalidske problematike in veseljem nad pristopom Ob čine Zre če k urejanju tega podro čja delil mag. Franc Ho čevar, svetovalec predsednika Republike Slovenije za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja.

Obrazložitev za podelitev listine »Ob čine po meri invalidov« za leto 2010 Ob čini Zre če je podala prof. Zora Tomi č, predsednica Projektnega sveta ZDIS za projekt »Ob čina po meri invalidov«

Slika 74: Sve čana podelitev listine »Ob čina po meri invalidov« Ob čini Zre če Avtor fotografije: Zdravko Iva čič

Podeljena listina je za Ob čino Zre če priznanje in obveznost za uresni čevanje pravic invalidov. Potreb in želja po ureditvi invalidske problematike na razli čnih podro čjih je še veliko upamo pa, da nam bo v nadaljnjih treh letih trajanja Akcijskega na črta uspelo odpraviti čimve č ovir, ki dejansko onemogo čajo našim ob čanom (pa tudi drugim obiskovalcem našega kraja) neodvisno vklju čevanje v družbeno okolje.

Socialni transferji za oskrbnine/institucionalno varstvo Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravi čencem nadomeš ča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s predpisi s podro čja socialnega varstva ter zdravstveno varstvo po predpisih s podro čja zdravstvenega varstva.

Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehni čno oskrbo in prevoz. Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja upravi čencev. Vklju čuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva, vzgoje in priprave na življenje in nalog vodenja.

Varstvo pomeni nudenje pomo či pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, obla čenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji). Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.

Izvajalci storitve so: domovi za starejše, posebni socialno varstveni zavodi, socialno varstveni zavodi za usposabljanje, nadomestne oblike bivanja in oskrbe.

V skladu z Uredbo o merilih za dolo čanje oprostitev pri pla čilih socialno varstvenih storitev (Ur.l. RS, št. 38/2002, 106/2002 , 100/2003 , 110/2004 ) o oprostitvah pri pla čilu institucionalnih storitev v okviru javnih pooblastil odlo ča Center za socialno delo, ki je po zakonu krajevno pristojen za upravi čenca. Za upravi čence, ob čane iz Ob čine Zre če je pristojen Centar za socialno delo Slovenske Konjice. Za upravi čence in za zavezance, ki jim je z odlo čbo centra za socialno delo priznana oprostitev pla čila storitev zagotavljata pla čila ali dopla čila Republika Slovenija oziroma ob čina, v skladu z zakonom.

V letu 2010 je Ob čina Zre če za pla čilo storitve institucionalnega varstva pla čala 60.000,00 EUR, in sicer: Lambrechtov dom Slov. Konjice: Ob čina Zre če upravi čencem dopla čuje institucionalno varstvo Dom Nine Pokorn Grmovlje: Ob čina Zre če 4 upravičencem dopla čuje institucionalno varstvo Dom Impoljica: 1 (Ob čina Zre če mu dopla čuje institucionalno varstvo) Zavod Hrastovec Trate: 2 (Ob čina Zre če obema dopla čuje institucionalno varstvo) Dnevno varstvo Čebela Kartias: 1 Comett domovi: 1

Pogrebni stroški Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju socialnih pomoči v Ob čini Zre če (Ur. list RS, št. 45/2000) upravi čencem pla čamo najnujnejše pogrebne stroške za pokojnega, ki je bil prejemnik denarne socialne pomo či po Zakonu o socialnem varstvu in nima zavezancev, ki so ga po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni preživljati. V izjemnih primerih se lahko zavezance oprosti pla čila ali dopla čila vseh pogrebnih stroškov na podlagi mnenja Centra za socialno delo. Pogrebni stroški se krijejo iz ob činskega prora čuna ob predhodni ugotovitvi, da umrli ni zapustil denarnih sredstev, ki bi zadostovali za pokritje stroškov oziroma ni dedi čev, ki bi bili sposobni poravnati stroške pokopa.

V letu 2010 ni bilo izkazanih potreb po tovrstni socialni pomo či.

Letovanje šolskih otrok – kolonija Ob čina Zre če na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje socialno varstvenih programov in programov drugih društev na obmo čju Ob čine Zre če vsako leto nameni sredstva iz prora čunske postavke D6 za sofinanciranje letovanja socialno ogroženih otrok v višini 4.000,00 EUR.

Šola v naravi Staršem otrok ob čanov Ob čine Zre če subvencioniramo letno in zimsko šolo v naravi. V ta namen je Ob čina Zre če iz Ob činskega prora čuna v letu 2010 namenila 16.469,70 EUR .

Tabela 34: Sofinanciranje Ob čine Zre če (v EUR) za letno in zimsko šolo v naravi

letna šola v naravi zimska šola v naravi skupaj OŠ Zre če 5.940,00 9.491,20 15.431,20 OŠ Pod goro Slov. Konjice 682,48 0 682,48

Enkratna denarna pomo č Ob čina Zre če na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomo či v Ob čini Zre če (Ur. list RS, št. 45/200) nudi enkratno socialno pomo č. Višina enkratne denarne pomo či je odvisna od namena le-te, praviloma pa znaša od 100 do 200 EUR. Do enkratne socialne pomo či so upravi čeni ob čani s stalnim bivališ čem v Ob čini Zre če, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomo č, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske. Navadno se denar porabi za pla čilo položnic.

V letu 2010 je bilo porabljenih 2.773,32 EUR za enkratno denarno pomo č.

Graf 11: Porabljena sredstva za enkratno denarno pomo č – primerjava 2008, 2009, 2010

Cepljenje deklic proti RMV Rak na materni čnem vratu (RMV) je v svetu drugi najpomembnejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. V Sloveniji je v letu 2003 za RMV na novo zbolelo 208 žensk, 55 jih je zaradi tega obolenja umrlo. Najpogosteje obolevajo ženske stare od 35 do 45 let. Najpomembnejši povzro čitelj RMV so onkogeni humani papilomavirusi (HPV). Okužba s temi virusi je v 99,7% primerov povezana z RMV. Za ve čino primerov sta odgovorna tipa HPV 16 in 18.

Pred okužbo s HPV se je mogo če zaš čititi s cepljenjem. V Sloveniji je trenutno na voljo cepivo, ki vsebuje štiri genotipe HPV in sicer 6, 11, 16 in 18. Cepivo proti HPV je prvo cepivo, ki je bilo razvito za prepre čevanje RMV. Poleg tega cepivo prepre čuje nastanek hujših predrakavih sprememb na zunanjem spolovilu in prepre čuje pojav genitalnih bradavic. Cepivo je namenjeno zlasti cepljenju mladostnic in žensk, starih od 9 do 26 let. Adolescenti so pomembna skupina, ki jih je potrebno cepiti proti HPV, saj se v starosti od 15 do 24 let s HPV okuži vsak četrti.

Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva. Drugi odmerek cepiva je potrebno prejeti 2 meseca po prvem, tretji pa 6 mesecev po prejetju prvega odmerka. Cepljenje proti okužbi s HPV se lahko opravi so časno z drugimi cepljenji.

Cepivo je bilo preizkušeno na ve č kot 11000 ženskah v razli čnih državah sveta. Najpogostejši nezaželeni u činek je bila kratkotrajna reakcija na mestu cepljenja.

Na Ob čini Zre če je že leta 2007 vzklila želja po omogo čanju možnosti brezpla čnega cepljenja proti RMV deklicam, ki obiskujejo 9. Razred. V sled navedenega je Ob čina Zre če že leta 2007 omogo čila možnosti brezpla čnega cepljenja proti RMV deklicam, ki obiskujejo 9. razred Osnovne šole Zre če. Cena za posamezni odmerek cepiva znaša 118 EUR, kar skupaj, glede na dejstvo, da je potrebno opraviti tri cepljenja, znese 354 EUR. Dr. Kosevski Kolar Aleksandra je cepljenja opravila brezpla čno in tako znižala skupni strošek cepljenja.

Sredstva za cepljenje v letu 2007 v višini 4000 EUR so bila zagotovljena v prora čunu Ob čine Zre če, preostanek potrebnih sredstev pa je ob čina Zre če zbrala prek donatorjev. V letu 2007 Ob čina Zre če kupila cepivo v vrednosti 7.160,48 EUR, od tega je bilo donatorskih sredstev v višini 3.630 EUR.

V letu 2008 je z donacijami zbrala 6.461,11 EUR ter kupila cepivo v vrednosti 4.448,50 EUR.

Tudi v letu 2009 smo omogo čili dostop do brezpla čnega cepiva deklicam, ki obiskujejo 9. razred osnovne šole in prihajajo z obmo čja naše ob čine. Leta 2009 je bilo kupljenega cepiva v vrednosti 6.184,50 EUR (od tega 2.012,61 EUR neporabljenih donatorskih sredstev iz leta 2008).

Od jeseni 2009 je Ministrstvo za zdravje zagotovilo redno rutinsko cepljenje proti RMV za deklice, ki so stare 11 ali 12 let oz. ki obiskujejo 6 razred osnovne šole. Sredstva za cepivo se tako zagotavljajo iz prora čuna RS. Za deklice, ki so v letih od 2007 do 2009 obiskovale 6, 7 in 8 razred in tako niso bile cepljene bo za njih cepivo kupila Ob čine Zre če za kar je v prora čunu za leto 2010 zagotovila 6000 EUR.

Pomo č družini na domu Pomo č družini na domu je namenjena upravi čencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti, ne morejo oskrbovati ali negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za razli čne oblike organizirane prakti čne pomo či in uslug, s katerimi se upravi čencem vsaj za dolo čen čas nadomesti potrebo po eni od oblik institucionalnega varstva. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravi čenca in obsega: gospodinjsko pomo č, pomo č pri vzdrževanju osebne higiene in pomo č pri ohranjanju socialnih stikov.

Storitev »pomo č družini na domu« za podro čje ob čine Zre če opravlja Lambrechtov dom Slov. Konjice. Storitev »pomo č družini na domu« uporablja 34 ob čanov Ob čine Zre če.

Na dan 1. decembra 2010 je bilo v Ob čini Zre če 27 uporabnikov pomo či na domu.

Tabela 35: Struktura uporabnikov pomo či na domu glede na starost (na dan 1.12.2010)

Struktura uporabnikov pomo či na domu glede na STAROST število Število oseb, starih do (vklju čno) 18 let 0 Število oseb, starih od 18 do 64 let 5 Število oseb, starih od 65 do 79 let 12 Število oseb, starejših od (vklju čno) 80 let 10 Skupaj 27

Tabela 36: Struktura uporabnikov pomo či na domu glede na izpolnjevanje pogojev upravi čenosti (1.12.2010)

Struktura uporabnikov pomo či na domu glede na izpolnjevanje število POGOJEV UPRAVIČENOSTI Število oseb, starih nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo 22 starost, nesposobne za samostojno življenje Število oseb, s statusom invalida po ZDVDTP, ki po oceni pristojne komisije 0 ne zmorejo samostojnega življenja Število drugih invalidnih oseb, ki jim je priznana pravica do tuje pomo či in 2 nege za opravljanje ve čine življenjskih funkcij Število kroni čno bolnih oseb in oseb z dolg. okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez ob časne 3 pomo či druge osebe nesposobne za samostojno življenje Število hudo bolnih otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vklju čeni v organizirane oblike 0 varstva Skupaj 27

Družinski pomo čnik Institut družinskega pomo čnika je pravica upravi čenca do institucionalnega varstva, da lahko v primerih in pod pogoji, dolo čenimi z Zakonom o socialnem varstvu , namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomo čnika, ki mu nudi pomo č v doma čem okolju.

Družinski pomo čnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomo č, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališ če kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (o če ali mati, sin ali h či, brat ali sestra, stric ali teta, stari o če ali stara mama,…). Invalidna oseba pa lahko za družinskega pomo čnika pod pogoji, ki jih dolo ča zakon, izbere tudi drugo osebo (ne samo enega od staršev). Sistem financiranja družinskega pomo čnika s strani ob čin je oblikovan v lu či čim ve čje preglednosti porabe sredstev. Del sredstev se tako zagotovi tudi iz naslova dodatka za tujo nego in pomo č oziroma dodatka za pomo č in postrežbo. Ob čina od bruto zneska za pravice družinskega pomo čnika pla ča vse potrebne prispevke in družinskemu pomo čniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje ob čini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomo čnika.

V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS 3/2007) o pravici do izbire družinskega pomo čnika odlo či center za socialno delo, ob čina pa sofinancira del stroškov. Ob čina Zre če skladno z Zakonom o socialnem varstvu v letu 2009 zagotavlja financiranje enega družinskega pomo čnika. Skupni znesek izpla čila za družinskega pomo čnika v letu 2009 je znašal 7.743,20 EUR , kar pomeni povpre čno 645,27 EUR mese čno.

Tabela 37: Izpla čila družinskemu pomo čniku v letih 2007, 2008 in 2009 v EUR

izpla čila družinskemu 2007 2008 2009 2010 pomo čniku 19.486, 47 8.592,25 7.743,20 7.970,00

Pogostitev ostarelih Ob čina vsako leto nameni del sredstev za pogostitev starejših ob čanov ob čine Zre če (stari nad 70 let), ki jih vsako leto priredijo Obmo čna združenja RK (Zre če, Stranice, Gorenje) V letu 2010 je ob čina za pogostitev starejših ob čanov nad 70 let namenila 2.019,23 EUR .

Pomo č v hrani Ob čina Zre če financira pomo č v prehrani, mese čne pakete, ki jih razdeljuje Obmo čno združenje Rde čega križa Slov. Konjice. Evidenca te pomo či se usklajuje in pripravi na koordinacijskem sestanku v za četku leta s Krajevnimi organizacijami RK, CSD, s šolskimi svetovalnimi delavkami, Karitasom in komisijo za socialo pri Odboru OZRK Slov. Konjice. Sredstva a nabavo hrane zagotavljajo iz ob činskega prora čuna. Vrednost dobrin financiranih s strani ob čine Zre če je v letu 2010 znašala 2.757,38 EUR , s čimer so bili mese čni paketi prehrane dodeljeni v povpre čju 40 ogroženim družinam v Občini Zre če. Hrana se deli na dva meseca.

Tabela 38: Število družin in družinskih članov, ki so prejeli pomo č v hrani v letu 2010

meseca število družin število družinskih članov januar, februar 41 103 marec, april 44 107 maj, junij 48 116 julij, avgust 50 120 september, oktober 51 122 november, december 51 122

Novorojen čki

Na podlagi Pravilnika o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v Ob čini Zre če (Uradni list RS 110/2003), ki ga je Ob činski svet Ob čine Zre če sprejel 3. novembra 2003, je enkratni denarni prispevek za novorojenca enkratna denarna pomo č novorojencu, s katerim se družini zagotovijo dodatna denarna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

Pravico do prispevka ima novorojenec oziroma eden od staršev pod pogojem, da sta eden od staršev in novorojenec državljana Republike Slovenije in imata stalno prebivališ če v Ob čini Zre če. V primeru, da starša živita lo čeno, uveljavlja pravico do prispevka tisti od staršev, pri katerem novorojenec živi in ima stalno prebivališ če v Ob čini Zre če.

Višina prispevka enkratnega denarnega prispevka za novorojenca znaša za prvega otroka 100,00 EUR, drugega otroka 150,00 EUR, tretjega in vsakega nadaljnjega otroka pa 200,00 EUR. V prora čunu Ob čine Zre če se nameni 8.000,00 EUR za pomo č ob rojstvu otroka, čeprav se dejanska višina ustrezno korigira glede na število rojenih otrok (ob sprejetju prora čuna za naslednje leto to čnega podatka o številu otrok še ne moremo imeti)

Tako je bilo v letu 2010 izpla čanih 82 vlog v vrednosti 9.900 EUR .

Graf 12: Število izpla čil za novorojen čke v Ob čini Zre če – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

Socialni transferi Ob čine Zre če v letu 2010

V letu 2010 je Ob čina Zre če iz prora čuna namenila skupno 178.687,26 EUR sredstev za financiranje razli čnih socialnih transferov.

Graf 13: Število izpla čil za novorojen čke v Ob čini Zre če – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

100

4.4 ZDRAVSTVO

Obvezno zdravstveno zavarovanje ob čanov brez prihodkov

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/2006 -UPB3, 114/2006 -ZUTPG, 91/2007 , 71/2008 Skl.US: U-I-163/08-7, 76/2008 , 118/2008 Skl.US: U-I- 163/08-12, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 62/2010 -ZUPJS) v 21. to čki 15. člena dolo ča, da državljane s stalnim prebivališ čem v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovanci iz drugega naslova, v obvezno zavarovanje prijavi ob čina stalnega prebivališ ča pod naslednjimi pogoji: če nimajo nobenih dohodkov oziroma kadar živijo sami, njihovi povpre čni mese čni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50 % minimalne pla če, to je trenutno 367,08 EUR (neto) na mesec, oziroma kadar živijo z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povpre čni mese čni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne pla če, to je trenutno 183,54 EUR (neto) na osebo, razen, kadar ima vlagatelj/ica sam/a ali njegovi/njeni ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je trenutno 13.608,00 EUR (neto).

Podrobnejša merila so dolo čena s Pravilnikom o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja ob čanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (Ur.l. RS, št. 126/2008). Izpolnjevanje pogojev ugotovi ob čina, ki osebo prijavi v zavarovanje, z odlo čbo z veljavnostjo do enega leta in o izdani odlo čbi obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje. V skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na Ob čini Zre če sprejemamo vloge za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ob čina Zre če je za obvezno zdravstveno zavarovanje v letu 2010 pla čala 45.669,92 EUR. Pavšalna premija obveznega zdravstvenega zavarovanja za enega zavarovanca se je s 1.1.2010 povišala iz 28,48 EUR na 28,96 EUR. V letu 2010 je Ob čina Zre če skupaj pla čala prispevek za 1577 upravi čencev obveznega zdravstvenega zavarovanja ali povpre čno mese čno 132 upravi čencev.

Tabela 39: Število zavarovanih oseb v letu 2010 po mesecih

mesec št. zavarovanj v mesecu znesek – pla čilo zavarovanja (v EUR) Januar 148 4.286,08 Februar 148 4.286,08 Marec 143 4.141,28 April 141 4.083,36 Maj 138 3.996,48 Junij 135 3.909,60 Julij 126 3.648,96 Avgust 124 3.591,04 September 115 3.330,4 Oktober 112 3.243,52 November 121 3.504,16

101

December 126 3.648,96 SKUPAJ 1577 45.669,92

Graf 14: Primerjava števila zavarovancev v letih 2009 in 2010

Naslednji graf prikazuje število upravi čencev obveznega zdravstvenega zavarovanja v Ob čini Zre če od leta 2004 do 2009.

Graf 15 : Skupno število upravi čencev v letih od 2004 do 2010

2500

2000 2077 2096 2028 1935 1500 1746 1739 1577

1000

500

0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

S 01.01.2009 je bila sprejeta sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-K (Ur.l. RS, št. 76/2008), ki je bistveno spremenila pogoje in kriterije v

102 skladu s katerimi ob čina svojim ob čanom pla čuje prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje.

Skladno s prehodno dolo čbo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZVZZ morajo ob čine stalnega prebivališ ča za svoje obstoje če zavarovance izvesti revizijo podatkov in jih zavarovati v skladu z novim zakonom. V skladu s tem dolo čilom je oktobra 2009 ob čina Zre če pri čala z revizijo zavarovancev, katerim so bile poslane nove vloge na podlagi katerih ob čina ugotavlja izpolnjevanje pogojev ob čanov za vklju čevanje v obvezno zdravstveno zavarovanje. Revizija zavarovancev je potekala v letu 2010 in se bo nadaljevala tudi še v letu 2011.

Mrliški ogledi in pogrebna dejavnost/stroški mrliške ogledne službe Za pokrivanje stroškov mrliško ogledne službe in sanitarne obdukcije je v skladu s Pravilnikom o pogojih in na činu opravljanja mrliško pregledne službe zadolžena ob čina stalnega prebivališ ča pokojnika. Obdukcije se obra čunavajo po fiksni ceni. K mrliško ogledni službi pa spadajo še stroški prevoza pokojnikov na obdukcijo. Obdukcije odrejajo zdravniki glede na vzrok smrti.

V letu 2010 je ob čina za stroške mrliško ogledne službe pla čala 6.644,91 EUR .

103

4.5 OTROŠKO VARSTVO

Predstavitev JZ Vrtec Zre če Javni Zavod Vrtec Zre če je ustanovila Ob čina Zre če za izvajanje javne službe v javnem interesu, ki obsega vzgojo in varstvo predšolskih otrok v oddelkih dnevnega varstva, organizacijo in izvedbo drugih oblik vzgojnega dela z otroki, ki niso vklju čeni v oddelke dnevnega varstva, pripravo toplih obrokov za otroke vklju čene v zavod in druge oblike varstva in izobraževanja predšolskih otrok.

Dejavnost predšolske vzgoje se izvaja v treh enotah: Javni zavod Vrtec Zre če, mati čna enota Zre če Podružni čna enota Vrtca Zre če na Gorenju Podružni čna enota Vrtca Zre če na Stranicah.

Tabela 40: Oddelki (17) v JZ Vrtec Zre če

ENOTA ZRE ČE - 6 oddelkov I. starostno obdobje (od 1 do 3 let) - 6 oddelkov II. starostno obdobje (od 3 do 6 let) - 1 oddelek kombinirani oddelek (od 1 do 6 let) ENOTA STRANICE - 1 oddelek I. starostno obdobje ((od 1 do 3 let) - 1 oddelek II. starostno obdobje (od 3 do 6 let) - 1 oddelek kombinirani oddelek (od 1 do 6 let) ENOTA GORENJE - 1 oddelek kombinirani oddelek (od 1 do 6 let)

V programe predšolske vzgoje je bilo na dan 31.12.2010 je bilo vklju čenih 253 otrok.

Tabela 41 : Število otrok vklju čenih v program predšolske vzgoje na dan 31.12.2010 * Kombinirani oddelek se izvaja v popoldanskem času, katerega obiskujejo otroci, ki so vpisani v oddelek I. ali II. starostnega obdobja

št. ZRE ČE STRANICE GORENJE Število oddelkov skupaj otrok št. št. št. št. št. št. skupaj oddelkov otrok oddelkov otrok oddelkov otrok oddelek I. starostnega obdobja 7 76 6 67 1 9 / / oddelek II. starostnega obdobja 7 139 6 119 1 20 / / kombinirani oddelek 3 38 1 1 1 19 1 18 SKUPAJ 17 253 13 187 3 48 1 18

104

V JZ Vrtec Zre če je bilo na dan 31.12.2010 zaposlenih: 1 ravnateljica vrtca 16 vzgojiteljic, 16 pomo čnic vzgojiteljic, 2 ra čunovodsko-administrativni delavki 9 tehni čnih delavcev (3 kuharice; od tega ena s polovi čnim delovnim časom, 3 čistilke, 1 pomo čnica v kuhinji, 1 perica in 1 hišnik)

Pla čila programov Vrtec Zre če in programov drugih vrtcev Po postopku, ki ga dolo ča Pravilnik o pla čilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l.RS, št. 129/06) lahko starši uveljavljajo pri pristojnem ob činskem upravnem organu subvencijo oziroma znižanje pla čila vrtca, in sicer s posebno vlogo (obrazec DZS Obr. 1,82) ter odlo čbo dav čnega organa o odmeri dohodnine oziroma druge dokumente, iz katerih so razvidni prejemki družinskih članov.

Pla čilo staršev dolo či ob čina na podlagi njihovih dohodkov in premoženja, s katerim razpolaga družina, kot odstotek cene programa, v katerega je otrok vklju čen. Ob čina o dolo čitvi pla čila staršem izda odlo čbo. Zoper to odlo čbo je dovoljena pritožba, o kateri odlo ča župan ob čine v skladu s Pravilnikom o pla čilih staršev za programe v vrtcih. Sodno varstvo zoper odlo čbo, ki jo izda župan, starši uveljavljajo na upravnem sodiš ču. Ceno programa, za katerega pla čujejo starši dolo čen odstotek, dolo či ob čina na predlog vrtca. Vrtec ceno izra čuna na podlagi ugotovljenih stroškov vzgoje, varstva in prehrane v vrtcu.

Starši, ki prejemajo denarno socialno pomo č po predpisih o socialnem varstvu, so pla čila v celoti oproš čeni. Oprostitev pla čila uveljavljajo pri pristojnem ob činskem upravnem organu tako, da v vlogi navedejo kateri od družinskih članov je prejemnik denarne socialne pomo či.

Od 1. 9. 2008 država zagotavlja sredstva za sofinanciranje pla čil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vklju čenega ve č kot enega otroka iz iste družine. Država zagotavlja sredstva v višini, ki je staršem z odlo čbo dolo čena kot pla čilo za program vrtca, v katerega je/so vklju čeni mlajši otroci. Starši torej v tem primeru pla čajo vrtec samo za najstarejšega otroka, za ostale otroke pa so plačila oproš čeni.

Pla čilo programov Vrtec Zre če Pravica staršev do znižanega pla čila vrtca izhaja Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 113/2007), kjer je dolo čeno, da se iz prora čuna lokalne skupnosti pokriva razlika med ceno programa in pla čilom staršev, ki pa je lahko najve č 80% cene programa. Pla čilo staršev pa je dolo čeno na podlagi lestvice, ki starše razvrš ča v pla čilne razrede, upoštevaje bruto mese čni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povpre čno bruto pla čo na zaposlenega v RS in upoštevaje premoženje družine. Ob čina Zre če povpre čno pla ča 72,42% celotne cene programa Vrtca Zre če.

V letu 2010 je bilo izdanih 301 Odlo čb o višini znižanega pla čila za programe vrtca.

105

Graf 16: Število izdanih odlo čb – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

Graf 17: Povpre čna cena pla čila programa Vrtca Zre če, ki jo je v letu 2010 dopla čala Ob čine Zre če v primerjavi s pla čili staršev

59 60 50 40 34 36 27 30 19 20 7 10 2 4 2 0 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% delež cene programa vrtca, ki ga pla ča Ob čina Zre če

Cena programov predšolske vzgoje za Vrtec Zre če ostaja od leta 2008 nespremenjena in so tudi v letu 2010 znašala 750.000 EUR.

Pla čilo programov drugi vrtci Ob čina Zre če je v skladu s Pravilnikom o pla čilih staršev za programe v vrtcih sofinancirala pla čilo razlike do ekonomske cene programov za otroke iz Ob čine Zre če, ki so vklju čeni v Vrtce v drugih ob činah.

106

Tabela 42: Otroci iz Ob čine Zre če, ki so vklju čeni v druge vrtce po Sloveniji v letu 2010

VRTEC št. otrok VRTEC DANIJELOV LEV ČEK 1 VRTEC SLOV. KONJICE 17 OSNOVNA ŠOLA VITANJE 1 OŠ NAZARJE 1 VRTEC MAVRICA VOJNIK 2 VRTEC OTONA ŽUPAN ČIČA 3 VRTEC MALI GROF 3 VRTEC ANICE ČERNEJEVE bolnišni čni vrtec

Amortizacija Ob čina Zre če zagotavlja sredstva za amortizacijo in vzdrževanje objektov in opreme v Vrtcu Zre če, Stranice in Gorenje. V letu 2010 je za amortizacijo in vzdrževanje namenila 31.500,00 EUR .

Slika 75: Vrtec Zre če – mati čna enota Zre če

Slika 76: Enota Vrtca Zre če na Stranicah

107

Slika 77: Enota Vrtca Zre če na Gorenju

108

4.6 IZOBRAŽEVANJE

Osnovna šola Zre če je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Ob čina Zre če. Šola izvaja dejavnost osnovnega izobraževanja splošnega tipa, pripravo šolske prehrane za učence in organizacijo kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev. Poleg rednega pouka osnovna šola Zre če nudi možnost u čencem, da vklju čujejo tudi v razli čne interesne dejavnosti. Vzgojno izobraževalna dejavnost poteka od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole. Dejavnost pa se izvaja tudi v dveh podružni čnih osnovnih šolah na Gorenju in Stranicah.

Tabela 43 : Število oddelkov in u čencev v šolskem letu 2009/2010 in 2010/2011

ŠT. ŠT. U ČENCEV ŠTEVILO ODDELKOV UČENCEV 2010/2011 2009/2010 OSNOVNA ŠOLA ZRE ČE 29 554 537 PODRUŽNI ČNA ŠOLA GORENJE 2 kombinirana oddelka 21 19 PODRUŽNI ČNA ŠOLA STRANICE 2 kombinirana oddelka 38 37

Slika 78 : OŠ Zre če

Slika 79: Podružni čna OŠ Stranice

109

Slika 80 : Podružnica OŠ Gorenje

Graf 18: Primerjava števila osnovnošolcev v Ob čini Zre če in Sloveniji

110

Sredstva za materialne stroške oz. sofinanciranje delovanja V skladu z zakonodajo je Ob čina Zre če v letu 2010 zagotavljala sredstva za stalne materialne stroške: Osnovni šoli Zre če, Glasbeni šoli Slovenske Konjice, Osnovni šoli Pod goro, podružnici V parku, Regijskemu študijskemu središ ču, Šolskemu centru Slovenske Konjice – Zre če za izobraževanje odraslih.

Tabela 44: Sredstva namenjena za materialne stroške in sofinanciranje izobraževanih institucij

Višina sredstev iz prora čuna INSTITUCIJA Ob čine Zre če 2010 (v EUR)

OŠ Zre če s podružnicami Gorenje in Stranice 147.093,00

RŠS Celje 2.176,00

GLASBENA ŠOLA SLOV. KONJICE 5.571,00

OSNOVNA ŠOLA V PARKU 6.823,00

2.000,00 ŠC SLOV. KONJICE–ZRE ČE

Osnovna šola Zre če Ob čina Zre če namenja sredstva za dodatni program OŠ Zre če, ki so namenjena pokrivanju stroškov jutranjega varstva voza čev, stroškov dela kuharic za pripravo kosil ter zaposlitvi hišnika. V letu 2010 je za to dejavnost namenila 27.515,00 EUR.

V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je lokalna skupnost šolam, katerih ustanoviteljica je, dolžna zagotavljati sredstva za fiksne materialne stroške (ogrevanje, elektrika, voda in komunalne storitve …) ter sredstva za zavarovanje objektov. V letu 2010 je Ob čina Zre če iz prora čuna za materialne stroške OŠ Zre če namenila 79.642,00 EUR.

Sredstva v višini 38.380,00 EUR so bila namenjena za nujna vzdrževalna dela šolskih objektov (nakup ra čunalniške opreme, šolskega pohištva, obnova parketa, nakup klima naprave, ureditev varnostne razsvetljave, nakup novih, energetsko var čnih lu či v u čilnicah, itd.)

Šolski prevozi Lokalna skupnost je v skladu z Zakonom o osnovni šoli dolžna pokrivati stroške prevozov nad 4 km in stroške prevozov na nevarnih poteh v celoti. V letu 2009 je Ob čina Zre če izvedla javno naro čilo za »Izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok na obmo čju ob čine Zre če za šolski leti 2009/2010 in 2010/2011«

111

Graf 19: Sredstva za izvajanje šolskih prevozov od leta 2007 - 2010

Postavka se iz leta v leto pove čuje zaradi uvedbe novih linij (v šolskem letu 2009/2010 linija Gabrovlje, Dobrovlje – OŠ Zre če, OŠ Slovenskih Konjic, v šolskem letu 2008/2009 linija Zgornji Križevec – Križevec), ravno tako pa so ponudniki ob prijavi na javni razpis, kateri se izvede na vsaki dve leti, pove čevali cene izvajanja prevozov, saj konkurence niso imeli (samo eden se je prijavil na razpis za dolo čeno linijo). Ravno tako je v dvoletnih pogodbah o izvajanju šolskih prevozov navedeno, da se cena z novim šolskim letom korigira ustrezno z indeksom inflacije naftnih derivatov. Le-ta se iz leta v leto pove čuje.

Ureditev ve čnamenskega igriš ča in otroških igral

Ob čina Zre če se je prijavila na razpis fundacije za šport, za posodobitev ve čnamenskega igriš ča pri Osnovni šoli, za nogomet odbojko in rokomet. Dela so zajemala dobavo in izvedbo polaganja umetne trave, ter pripadajo če opreme za izvajanje omenjenih športnih aktivnosti. V sklopu ve čnamenskega igriš ča se je uredilo tudi otroško igriš če v neposredni bližini, z tremi igrali. Investicija je znašala 39.700,00 EUR, od katere je 50% vrednosti pokrila fundacija za šport RS.

Slika 81: Ve čnamensko igriš če z otroškimi igrali

112

Sprejem odli čnjakov Ob koncu šolskega leta 2009/2010 je župan Ob čine Zre če mag. Boris Podvršnik sprejel najuspešnejše u čence iz OŠ Zre če. 20 najuspešnejših u čencev se je zbralo na pogostitvi v Hotelu Dobrava, kjer jim je župan čestital za uspeh ter podaril knjigo »konjiška dekanija«.

Sprejem Naj mladi Župan Ob čine Zre če je proti koncu leta sprejel mlade Ob čine Zre če in jim čestital za dosežene uspehe na podro čju športa, matematike, kemije, glasbe. Ob tem jim je podaril majico, kapo z šiltom in beležko z kulijem.

Slika 82: Sprejem Naj mladi

Glasbena šola Slov. Konjice Glasbena šola Slovenske Konjice je javni vzgojno izobraževalni zavod, ki ga je že leta 1950 ustanovila Ob čina Slov. Konjice. Od 15.3.1997 pa sta se pridružili soustanoviteljici glasbene šole ob čini Zre če in Vitanje.

Glede na kadrovske in materialne pogoje šole ter omejitve, ki jih pri vpisu v javne glasbene šole dolo ča Ministrstvo za šolstvo in šport je maksimum vpisanih u čencev do 348.

Tabela 45: Pregled števila u čencev v šolskih letih 2008/2009 in 2009/2010

2008/2009 2009/2010 št. u čencev iz Ob čine Slov. Konjice 219 224 št. u čencev iz Ob čine Zre če 93 102 št. u čencev iz Ob čine Vitanje 23 23 SKUPAJ 335 349

2009/2010: Konjice: 234 Zre če: 99 Vitanje: 15

113

V prora čunu Ob čine Zre če je v 2010 zagotovljenih 5.571,00 EUR, ki so bila porabljena za materialne stroške, izobraževanje u čiteljev, del splošnih materialnih stroškov ter prehrano zaposlenih. V letu 2010 smo sofinancirali nakup piana za potrebe podružni čne šole Zre če.

OŠ Pod goro, podružnica v Parku Ob čina Zre če sofinancira dejavnost osnovnošolskega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v višini 25,98%. Iz prora čuna se pokrivajo materialni stroški, stroški amortizacije in dodatni program. V šolskem letu 2009/2010 je podružni čno šolo v Parku obiskovalo 7 učencev iz Ob čine Zre če.

JZ regijsko študijsko središ če Regijsko študijsko središ če (RŠS) je regijski javni zavod pristojen za razvoj terciarnega izobraževanja na obmo čju Savinjske (statisti čne) regije – registriran 15.2.2002. Ustanoviteljice in soustanoviteljice RŠS so: 36 ob čin Savinjske (statisti čne) regije, regijski obmo čji gospodarski zbornici RGZ Celje in SŠGZ Velenje, od leta 2005 pa tudi 6 obmo čno obrtno – podjetniških zbornic.

Izobraževanje odraslih Ob čina Zre če sofinancirala izvedbo naslednjih te čajev in delavnic: 24 urni nadaljevalni te čaj ra čunalniškega usposabljanja za 12 udeležencev v zimskem in pomladanskem času, 4 urna ro čno spretnostna delavnica – izdelovanje košar za 25 udeležencev v zimskem in pomladanskem času, 6 urna kulinari čna delavnica za 12 otrok, 6 urna kulinari čna delavnica za 12 odraslih v zimskem in pomladanskem času.

Skupna vrednost sofinanciranja te čajev je znašala 840,00 EUR.

Izvajalec navedenih te čajev je bil Šolski center Slovenske Konjice – Zre če, SIC Izobraževanje odraslih in svetovanje. Vsi te čaji pa so se izvajali na Srednji poklicni in strokovni šoli Zre če, Dravinjska cesta 1, Zre če.

114

4.7 ZNANOST

V mesecu oktobru 2010 je Ob čina Zre če objavila razpis za sofinanciranje diplomskih nalog z naslovom »Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami« Za sofinanciranje diplomskega dela študentov iz prora čuna Ob čine Zre če je bilo namenjenih 313,00 EUR, vendar prijavljena na razpis ni izpolnjevala pogojev.

Zavod za mladino Ob čina Zre če je ustanoviteljica javnega zavoda Zavod za mladino Zre če. Zavod nudi možnost zbiranja vseh mladih in organiziranje različnih aktivnosti s ciljem spodbuditi aktivno udeležbo mladih v družbenih dogajanjih lokalne skupnosti in širše.

Ob čina Zre če kot ustanoviteljica zavoda zagotavlja sredstva za njegovo delo v okviru sprejetega programa.

V letu 2010 je Ob čina sofinancirala naslednje programe oz. projekte Zavoda: prireditev »Veter v laseh« prireditev »Rock čevap čič« urejanje internet strani redno delovanje zavoda info oddaja »Zreška panorama«

Za delovanje in aktivnosti Zavoda je Ob čina Zre če v letu 2010 namenila 30.000,00 EUR.

Slika 83: Utrinek iz športne prireditve "Z vetrom v laseh"

Ob činski svet Ob čine Zre če je na svoji 3. redni seji, dne 22.12.2010 sprejel Odlok o ukinitvi Javnega zavoda Zavod za mladino Zre če. Na podlagi le-tega je Javni zavod Zavod za mladino Zre če prenehal delovati s 01.01.2011.

115

Ob čina Zre če je zato že v mesecu decembru 2010 pristopila k razgovorom z Mladinskim centrom Dravinjske doline (v nadaljevanju: MCDD) v želji po izvajanju dejavnosti mladinskega centra v Ob čini Zre če. Predlagane aktivnosti s strani MCDD so bile zelo zanimive in sprejemljive, vendar so jih bili pripravljeni izvesti v višini okoli 21.000 EUR, kar pa z naše strani ni bilo sprejemljivo (v prora čunu Ob čine Zre če imamo zgolj 10.000 EUR). Zato smo na sestanek povabili predstavnike Društva prijateljev mladine Zre če in zainteresirane mlade Ob čine Zre če o delovanju na tem podro čju. Vsi prisotni so izrazili interes in željo po delovanju na podro čju mladinskih programov/projektov. Tako bi se Društvo prijateljev mladine Zre če posvetilo delovanju pri programih/projektih za osnovnošolske otroke in dijake 1,2 letnika, zainteresirani mladi, ki bi se oblikovali v društvo pa bi delovali pri programih/projektih za dijake 3,4 letnika, študente ter mlade do 30 let. Ob čina Zre če bo mladim omogo čila tudi brezpla čno uporabo prostorov pod Vrtcem Zre če (dosedanji prostori MC).

116

4.8 DRUGE JAVNE POTREBE

Dotacije društvom V ob čini je registriranih skupaj 58 društev in klubov. Društvom so letno zagotovljena prora čunska sredstva za osnovno delovanje in so dodeljena na osnovi javnih razpisov.

V letu 2010 smo za sofinanciranje programov društev namenili sredstva v skupni višini okoli 80.950,00 EUR.

Graf 20: Sredstva namenjena financiranju programov društev v Ob čini Zre če v letu 2010

Vzdrževanje grobov borcev NOB Ob čina Zre če je v letu 2010 financirala društvu 100 Frankolovskih žrtev sredstva, v višini 2.000,00 EUR za čiš čenje grobov, zasaditev cvetja spomladi, čiš čenje in košnja okolice, čiš čenje muzejske sobe v letu 2010. Ravno tako smo v letu 2010 namenili sredstva za organiziranje komemoracij ob spomeniku 100 frankolovskih žrtev (13.2.2010, 29.10..2010) ter ravnanje spomenika ob navedenih grobovih.

Slika 84: Grobovi Frankolovskih žrtev na Stranicah

Javna dela V letu 2010 je Ob čina Zre če na podlagi sprejetega sklepa o izboru vlog in Pogodbe o izvajanju programa javnih del zaposlila tri delavce, enega za 6 mesecev za pomo č pri urejanju evidenc in dva za 12 mesecev za pomo č pri urejanju javnih površin v Ob čini Zre če. Ravno tako pa smo sofinancirali javna dela 4 delavcem v Vrtcu Zre če, 1 delavcu v OŠ Zre če (telovadnica) in 1 delavcu RK Slov. Konjice.

117

5. G O S P O D A R S K E I N S T A N O V A N J S K E D E J A V N O S T I

Za uresni čevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v ob čini Zre če se finan čna sredstva usmerjajo v razvoj okolju prijaznega kmetijstva, razvoj dopolnilnih dejavnosti, zagotovitev ustrezne izobrazbe, usposobljenosti in stalnega strokovnega izpopolnjevanja, posodabljanje in prestrukturiranje kmetijstva, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja, krepitev povezovanja, dejavnosti društev in združenj s podro čja kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Glavni cilj pomo či, ki ga ima ob čina Zre če, ter k uresni čevanju katerega si bo prizadevala, je ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja. Na podlagi s pravilnikom o dodeljevanju državnih pomo či v Ob čini Zre če dolo čenega na čina pridobivanja, namenov, pogojev in oblike dodeljevanja sredstev, namenjenih za finan čne podpore za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v ob čini Zre če je bil tudi v letu 2010 izveden javni razpis. Doseganje zastavljenih ciljev (iz pravilnika) je razvidno iz analize rezultatov razpisa.

Ob čina Zre če želi spodbujati razvoj turizma na obmo čju ob čine oz. turisti čne destinacije in dose či ve čjo prepoznavnost obmo čja, kar je razvidno iz števila doma čih in tujih gostov ter zasedenosti razpoložljivih turisti čnih kapacitet. Naš cilj je tudi krepitev sodelovanja in pridobivanje izkušenj, dodatnih znanj tako na področju društvenih dejavnosti, šole in drugo.

Na podro čju spodbujanja razvoja malega gospodarstva je cilj Ob čine Zre če ustvarjanje vzpodbudnega podpornega okolja za ohranjanje obstoje čih delovnih mest in spodbujanje odpiranja novih.

Dolgoro čni cilji Ob čine Zre če na podro čju stanovanjskega gospodarstva so zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj ter bivalnih enot, namenjenih za časnemu reševanju stanovanjskih vprašanj socialno ogroženih oseb, ter spodbujanje razli čnih oblik zagotavljanja lastnih najemnih stanovanj. S preureditvijo podstrešja objekta Cesta na Roglo 17, ki bo zaklju čena v 2011 bomo pridobili 6 stanovanj.

5.1 KMETIJSTVO

Tudi v letošnjem letu sta bila izvedena dva javna razpisa, in sicer za dodeljevanje pomo či za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Ob čini Zre če za leto 2010 in za delovanje društev s podro čja kmetijstva na obmo čju Ob čine Zre če v letu 2010. Za delovanje društev je bilo izdanih 6 odlo čb in prav toliko pogodb. Po shemi državnih pomo či v kmetijstvu pa so bila dodeljena sredstva za naslednje namene: naložbe v kmetijska gospodarstva - sredstva v skupni višini 19.247 EUR je prejelo trinajst upravi čencev in sicer za nakup strojev in opreme (5), za gradnjo oz. izboljšavo nepremi čnin (3) in za naložbo v zemljiš če (5); naložbe v opravljanje dopolnilnih dejavnosti - sredstva v skupni višini 4.689 EUR so prejeli štirje upravi čenci.

Oskrba zapuš čenih živali se izvaja na podlagi letne pogodbe z ZONZANI Tatjana Lenko s.p. iz Jarmovca, obrambo pred to čo pa izvaja Letalski center Maribor, s katerim so pogodbo o združevanju sredstev za izvedbo obrambe pred to čo z letali za leto 2010 podpisale tudi

118 lokalne skupnosti Prekmurja. V okviru Regionalnega programa podeželja, ki zajema sredstva namenjena sofinanciranju projektov, ki se izvajajo v okviru partnerstva sedmih ob čin (Razvojna agencija Kozjansko), so v teku naslednji projekti:

Wellness 3 plus: Gre za projekt čezmejnega sodelovanja s Hrvaško. Partner v projektu je tudi LTO Rogla Zre če, GIZ. Projekt zajema razvoj čezmejne Wellness destinacije s povezovanjem podeželskih turisti čnih produktov. Od oktobra do novembra 2010 je v okviru projekta »Wellness 3 plus« potekalo usposabljanje obmo čnih turisti čnih vodnikov. Usposabljanja se je udeležilo 62 vodnikov iz celotnega obmo čja.

Tabela 46 : Število vodnikov po ob činah

Ob čina Število vodnikov Dobje 1 Dobrna 5 Oplotnica 3 Slovenske Konjice 4 Šentjur 27 Vitanje / Zre če 8 Kozje 3 Pod četrtek 3 Rogaška Slatina 6 Šmarje pri Jelšah 2 Skupaj 62

Skozi številne vsebine v izvedbi priznanih strokovnjakov s podro čja turizma, marketinga, naravne in kulturne dediš čine, gastronomije, komunikacije, so bodo či vodniki spoznali pomen in odgovornost kvalitetnega turisti čnega vodenja.

Prakti čen del izpita se je izvajal na strokovni ekskurziji 28. novembra 2010 in je potekala na celotnem čezmejnem obmo čju Slovenija-Hrvaška. Teoreti čni izpiti so se izvajali 1. in 2. decembra 2010. Novi obmo čni vodniki so licence prejeli 10. Decembra 2010, ko je bila izvedena tudi novinarska konferenca o poteku projekta »Wellness 3 plus«.

Predstavitev na 48. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni – AGRA 2010 (v hali C3, na razstavnem prostoru 403). Letošnja nosilna tema so bili Kneippovi parki podeželja »Od Pohorja do Bohorja«, ki so obiskovalcu skupaj z zanimivo in inovativno ponudbo podeželja, približali obmo čje sedmih ob čin Od Pohorja do Bohorja.

119

Slika 85: 48. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni

Regiolab: REGIOnal development LABoratory (akronim „REGIOLAB“). Osnovni cilj tega projekta je podjetniško čezmejno povezovanje in sodelovanje. Januarja 2011 je bila v Zre čah organizirana mednarodna konferenca. Informacije o projektu so na voljo na spletni strani projekta: www.regiolab.info .

Marijine romarske poti: S tem projektom je RA Kozjansko uspešno kandidirala na razpisu IPA Operativni program IPA Slovenija Hrvaška 2007-2013 in zajema turisti čno infrastrukturo in promocijo izbranih sakralnih centrov. V letu 2010 se je izvajalo trasiranje poti.

Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj V okviru projekta bodo vzpostavljeni izobraževalni poligoni za raziskovanje, u čenje in pou čevanje v razli čnih delih Slovenije, tudi na obmo čju naše LAS (vzpostavljeno bo u čno naselje z rastlinsko čistilno napravo), namenjeno šolam in vseživljenjskemu u čenju. V letu 2010 je potekalo ocenjevanje in ogled primernih lokacij za u čno naselje.

Izdajanje časopisa POB Lokalna akcijska skupina "Od Pohorja do Bohorja" je v avgustu 2010 izdala tiskano izdajo časopisa POB, v katerem predstavlja aktivnosti LAS "Od Pohorja do Bohorja" ter druge aktualne novice z obmo čja sedmih ob čin. Poslan je bil na vsa gospodinjstva na obmo čju 7 ob čin. Vse izdaje tega časopisa so na voljo na spletni strani http://www.ra-kozjansko.si/E- casopis-POB.html.

Programa Leader V okviru tega programa smo v letu 2010 za čeli z izvajanjem projekta »Sr čkova u čna pot«, ki zajema postavitev informacijskih in usmerjevalnih tabel pri trinajstih prepoznavnih to čkah na obmo čju KS Zre če. Projekt je bil vklju čen v LIN 2010, ki pa je bil potrjen šele v drugi polovici lanskega leta, zato bo izveden v 2011. Nosilni partner v projektu je Planinsko društvo Zre če. Celotna vrednost projekta znaša 34.620 EUR, od tega znašajo sredstva Leader 15.000 EUR.

120

Projekti v okviru ukrepa MKGP 322 – Obnova in razvoj vasi Ob čina Zre če, kot prijavitelj in nosilec investicije IGRIŠ ČI V SKOMARJU IN RESNIKU, je kandidirala za pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi. V letu 2009 so bila izvedena zemeljska dela in nabavljena ustrezna oprema (koši za košarko, mreža za odbojko, zaš čitna ograja, koši za smeti, klopi, talne ozna čbe…).

V letu 2010 smo obe igriš či tudi asfaltirali, v Resniku vklju čno z dovozno potjo in uredili razsvetljavo, za kar je bilo predhodno potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V Skomarju je bilo potrebno dodatno utrditi spodnji rob igriš ča s kamnito zložbo ter vodo iz celotnega igriš ča in iz strehe šole speljali v kanalizacijski sistem (na zahodni strani igriš ča). V Resniku pa smo zaradi varnosti z blazinami dodatno zaš čitili objekt - Dom krajanov je namre č ponekod oddaljen manj kot 1m od roba igriš ča.

Slika 86: Igriš če na Resniku Slika 87 : Igriš če na Skomarju

5.2 GOSPODARSTVO

Drobno gospodarstvo Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju prora čunskih sredstev za pospeševanje odpiranja novih delovnih mest v Ob čini Zre če je bil objavljen javni razpis, na podlagi katerega smo prejeli le 4 prijave. V za četku leta pa je bilo izvedeno tudi izpla čilo obveznosti iz preteklega leta (za 6 upravi čencev).

Obratovalni čas gostinskih obratov Prejeli smo 22 vlog za potrditev obratovalnega časa gostinskega obrata in eno poizvedbo s strani pooblaš čenega odvetnika. Vse vloge so bile potrjene.

121

5.3 TURIZEM

Turisti čna taksa

Prvi odstavek 2. člena Odloka o turisti čni taksi v Ob čini Zre če dolo ča, da so zavezanci za pla čilo turisti čne takse državljani Republike Slovenije in tujci, ki v Ob čini Zre če, to je izven svojega stalnega prebivališ ča, uporabljajo storitve preno čevanja v nastanitvenem objektu. Krovni zakon je Zakon o vzpodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 02/2004).

V letu 2010 je bilo na obmo čju ob čine Zre če skupaj nastanjenih 68621 gostov, od tega 16402 tujcev in 52219 doma čih . Skupno število no čitev je bilo 265518 .

Tabela 47 : Število gostov in no čitev na obmo čju Ob čine Zre če po mesecih v letu 2010

no čitve – tuji no čitve – mesec tuji gosti doma či gosti gosti doma či gosti Januar 3551 6534 15109 26811 Februar 1665 8574 5864 36470 Marec 1887 5766 6439 24041 April 955 2667 2962 9104 Maj 718 3200 1444 10170 Junij 677 3322 2641 12558 Julij 1015 3778 3899 18814 Avgust 1611 4481 8372 20154 September 1245 2517 5226 9108 Oktober 1078 3184 3708 10003 November 581 2744 1501 7849 December 1419 5452 4496 18775 SKUPAJ: 16402 52219 61661 203857

Graf 21 : Število gostov – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

122

Tabela 48 : Primerjava zneska turisti čne takse za leto 2008, 2009 in 2010 po mesecih

znesek turisti čne takse za leto znesek turisti čne takse za znesek turisti čne takse mesec 2008 v EUR leto 2009 v EUR za leto 2010 v EUR Januar 27.549,84 26.579,05 26.875,30 Februar 29.100,18 26.126,57 27.594,93 Marec 21.141,25 19.025,01 19.214,38 April 6.972,44 7.322,78 6.909,47 Maj 8.190,56 6.292,78 4.874,66 Junij 9.879,88 8.723,16 7.282,82 Julij 15.192,99 13.822,53 13.210,07 Avgust 19.732,69 18.060,56 19.168,33 September 10.982,71 8.526,64 8.558,04 Oktober 9.598,33 9.326,14 8.742,90 November 6.647,70 5.406,31 4.764,47 December 18.265,39 16.188,86 15.086,46 SKUPAJ: 183.253,96 165.400,39 162.281,83

Iz Tabele XY je razvidno, da skupni znesek vpla čane turisti čne takse za leto 2010 znaša 162.281,83 EUR . V primerjavi z letom 209 je bilo v letu 2010 pla čano za 3.118,56 EUR manj turisti čne takse.

Pavšalna turisti čna taksa

Na tem podro čju se izdajajo odlo čbe s katerimi se lastnikom po čitniških hiš in stanovanj odmeri pla čilo letne pavšalne turisti čne takse. V skladu z Zakonom o vzpodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 02/2004) in Odlokom o turisti čni taksi v Ob čini Zre če (Uradni list RS, št. 76/1998, 38/1999, 101/2004 in 20/2005) je bilo v letu 2010 izdanih 270 odlo čb. Pavšalne turisti čne takse je bilo pla čane v skupnem znesku 29.022,10 EUR. Izdanih je bilo tudi šest odlo čb o oprostitvi pla čila turisti čne takse v skladu z oprostitvenimi razlogi, katere dolo ča Odlok o turisti čni taksi v Ob čini Zre če.

Graf 22: Število izdanih odlo čb za turisti čno takso – primerjava 2007, 2008, 2009 in 2010

123

Druge naloge na podro čju »Turizma« Izveden je bil javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turisti čnih društev na obmo čju Ob čine Zre če za leto 2010. Z namenom boljšega delovanja je bilo izvedenih tudi ve č kadrovskih sprememb v LTO Rogla Zre če, GIZ. Podprli smo organizacijo najbolj prepoznavnih prireditev na obmo čju Zre č in Zreškega Pohorja (sofinanciranje šotora). V podstrešnem delu Doma krajanov v Resniku sta TD in KS Resnik ob finan čni pomo či ob čine uredila ležiš ča za manjše skupine. Postavili smo tudi 4 table – pri cerkvah v Skomarju, Resniku, Gorenju in na Stranicah.

Sliki 88 in 89: Ozna čevalni tabli pri Cerkvah na Skomarju in Gorenju

Smu čarsko tekaški center na Rogli – izvajanje oz. dokončanje del Tekaški poligon na Rogli bo predstavljal osrednji smu čarsko tekaški center SV Slovenije, ki bo služil za priprave doma čih in tujih športnikov, reprezentanc, klubov in tekaških tekem v idealnih višinskih razmerah ter kvalitetnih in sodobnih infrastrukturnih pogojih. S tem projektom bo investitor na Rogli prenovil in dopolnil obstoje čo infrastrukturo za tek na smu čeh, ki bo zagotavljal kvalitetne razmere za rekreativni in tekmovalni smu čarski tek na Rogli ter organiziranje rekreativnih in športnih tekmovanj v smu čarskih tekih. Center bo ve čnamenski, namenjen uporabi rekreativcev, pripravam športnikov – v zimskem času predvsem smu čarjem teka čem, v letnem času nogometašem in atletom in tekmovanjem na najvišjem nivoju.

Nov smu čarsko tekaški center sestavljajo: štartno ciljni prostor na gozdnatem pobo čju pod obstoje čimi parkiriš či na levi strani ceste iz smeri Zre č, v letnem času uporabljan kot nogometno igriš če; krožna steza za rolanje, ki povezuje novi štartno ciljni prostor in obstoje či atletski stadion v krožno pot za letno vadbo smu čarjev teka čev in rekreacijo; vodna akumulacija s servisnim objektom za zagotovitev potrebnih koli čin vode za zasneževanje štartno-ciljnega prostora; postavitev ve čnamenskega objekta ob štartno ciljnem prostoru;

124

V letu 2010 se je zaklju čilo kar nekaj del na projektu »Smu čarsko tekaški center na Rogli«, in sicer v mesecu oktobru 2010 so se zaklju čila dela pri izgradnji štartno ciljnega prostora, letne tekaške steze za rolkanje ter vodno akumulacijo s servisnim objektom. Izvajalec del je bilo podjetje CM Celje d.d.

Slika 90 : Servisni objekt s strojnico Slika 91 : Akumulacijsko jezero

Sliki 92 in 93 : Rolkarska steza

Kon čana so bila tudi inštalacijska dela (strojna in elektro) v servisnem objektu, katera je izvedlo podjetje Elektro Unimont d.d. Slovenske Konjice.

V objektu bodo prostori črpališča za potrebe zasneževalnega sistema, transformatorska postaja za potrebe smu čarsko tekaškega centra in garaža za teptalne stroje s shrambo opreme za potrebe vzdrževanja tekaškega poligona.

125

Sliki 94 in 95: Strojnica

V mesecu avgustu 2010 je ob čina podpisala gradbeno pogodbo za izgradnjo 1. Faze ve čnamenskega objekta z izbranim izvajalcem GP Ptuj d.o.o. Ptuj, ki mora dela po pogodbi zaklju čiti do 30.09.2012 vklju čno z uporabnim dovoljenjem.

Sliki 96 in 97 : Gradnja ve čnamenskega objekta

Avgusta 2010 sta Ob čina Zre če in MŠŠ podpisala aneks št. 2 k Pogodbi o sofinanciranju. Vzroka za podpis aneksa sta bila sprememba terminskega plana in sprememba investicijske vrednosti projekta.

Do spremembe terminskega plana in s tem zaklju ček projekta – predvideni rok zaklju čka projekta 15.09.2010, je prišlo zaradi ve čih razlogov. Nov predviden rok zaklju čka investicije je do konca oktobra leta 2012. Vzroke za spremembo dinamike je potrebno iskati predvsem v postopkih sprejemanja prostorskih aktov in drugih zahtevanih dokumentov, ki jih je investitor dolžan izvesti. Zamude pri izvajanju so najve čje zaradi Uredbe o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000), ki je stopila v veljavo 6. 5. 2008. Omenjena Uredba je celotno obmo čje Rogle uvrstila v obmo čje Nature 2000 in s tem poostrila kriterije poseganj na tem obmo čju, ki pa v času izdelave idejnih zasnov projekta niso bili tako restriktivni. Zaradi dopolnitve Uredbe je investitor moral v postopku sprejemanja OPPN izvesti celovito presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti vplivov posegov v naravo na varovanih obmo čjih, to pa je zadevo časovno bistveno podaljšalo. Skladno s

126 podpisano pogodbo o sofinanciranju projekta s strani MŠŠ je implementacija projekta predvidena v letih 2008, 2009 in 2010. Pogoj za za četek gradnje je sprejet OPPN. Po prvotnih predvidevanjih bi Ob činski svet Ob čine Zre če moral sprejeti OPPN v mesecu aprilu 2009. Zaradi uveljavitve Uredbe o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih obmo čjih (območjih Natura 2000), pa je Ob činski svet ob čine Zre če sprejel Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za smu čarsko tekaški poligon na Rogli 08.07.2009.

Z aneksom k pogodbi se je spremenila tudi investicijska vrednost projekta – investicijska vrednost je bila v času izdelave investicijskega programa ocenjena na 6.246.316,01 EUR, od tega je 5.205.263,38 EUR upravi čenih stroškov in 1.041.052,63 EUR neupravi čenih stroškov.

V času prijave na razpis, meseca maja 2008, je bila občina kot prijavitelj na razpis MŠŠ v hudi časovni stiski. Izdelana je bila samo idejna zasnova projekta ter DI-IP, kjer so bile predvidene približne ocene investicije, ni bilo natan čnih popisov, ni bilo PGD in PZI dokumentacije, pogoj za prijavo tudi ni bilo gradbeno dovoljenje. V idejni zasnovi je investitor strnil svoje želje in potrebe, ki jih je do danes še nadgradil in privedel do takšnega obsega, ki omogo ča prakti čno izpolnjevanje ciljev projekta. Pri izpopolnjevanju in dodelavi projekta se je investitor osredoto čil tudi na potrebe, želje in sugestije, ki so se pojavile v času izvedbe tekme Svetovnega pokala v teku na smu čeh, decembra 2009.

Najve čja odstopanja so se nam pokazala pri delu projekta, katerega vsebina je izgradnja ve čnamenskega objekta. Celoten projekt ve čnamenskega objekta je razdeljen v dve fazi. Prvotna projektantska ocena ve čnamenskega objekta je bila 8 mio EUR. Zaradi tega je investitor pristopil k spremembi PGD. Investitor je razpisal samo izvedbo 1. faze, ki se bo izvedla v takšnem obsegu, da bo zadoš čeno zahtevam Investicijskega programa.

Zaradi tega je investicijska vrednost prerasla finan čne okvire, ki so bili za črtani pri prijavi projekta, kar kaže na to, da bo Ob čina morala sama zagotoviti približno 48 % ve č sredstev, kot je bilo ocenjeno na za četku, kar pa predstavlja za takšno ob čino z normalnim letnim prora čunom cca 7 mio EUR-ov precejšnji zalogaj in te razlike ni sposobna pokriti prej kot v treh letih.

Zaradi vseh teh navedb se je rok zaklju čka projekta podaljšal do konca oktobra 2012. Ta termin je realen in izvedljiv tako časovno glede gradnje, opreme in zunanje ureditve okolice, pridobitve uporabnega dovoljenja, kot tudi lažjega zagotavljanja lastnega deleža pri financiranju projekta.

Gradnja po čitniških objektov V letu 2007 smo s podjetjem Unior d.d. pristopili k skupnemu projektu izgradnje po čitniških objektov na Rogli. Gradnja je potekala na delu parc.št. 1095/96, k.o. Hudinja v skladu z veljavnim ZN za to obmo čje. Podjetju Unior je bila z naše strani podeljena stavbna pravica za izgradnjo po čitniških objektov na površini 1344 m2. Na tem obmo čju se je zgradilo za trg 32 po čitniških objektov. Velikost posameznega objekta je 42 m2 tlorisne površine. Po kon čani gradnji se je izvedla prodaja objektov v skupnem sodelovanju med Uniorjem in ob čino. Do konca leta 2010 je bilo prodanih 19 objektov, 11 objektov trži podjetje Unior d.d., neprodana sta še 2 objekta.

127

UNIVERZIADA 2013 Leta 2013 bomo skupaj z Mestno ob čino Maribor in Ob čino Ruše gostitelji 26. Zimske Univerzijade. Zato smo ob čine in Slovenska univerzitetna športna zveza z ustanovitvenim aktom dne 04.09.2008 ustanovili družbo Univerziada 2013, organiziranje športne prireditve, d.o.o., Maribor.

V letu 2010 je Ob čina Zre če z družbo Univerziada 2013, podpisala Pogodba 003-2010 o financiranju izvedbe projekta XXVI. zimske Univerziade 2013 za leto 2010. Sredstva so namenjena za financiranje programskega dela Univerzijade, ki ga izvaja družba Univerziada 2013 d.o.o. za leto 2010. Ob čina Zre če je s to pogodbo družbi Univerziada d.o.o. zagotovila sredstva v skupni višini 75.000 EUR. Sredstva bo družba porabila za izvedbo vseh operativnih aktivnosti za organizacijo in izvedbo Univerziade, to je za izvedbo programskega dela športnega dogodka, ki obsega strokovno svetovalne, tehni čne, marketinške, nastanitvene, logisti čne, koordinacijske in podobne aktivnosti. Prav tako bodo sredstva porabljena za pokrivanje stroškov projekta kot so stroški poslovodstva in ostalih zaposlenih v družbi, stroški IT podpore, stroški ostalih skupnih služb, kot so ra čunovodsko – finan čna služba in podobno, pokrivanje stroškov promocije, priprave tekmovališ č in stroški izvedbe tekem. V letu 2010 je bila pogodba realizirana v višini 75.000,00 EUR.

128

5.4 STANOVANJSKE ZADEVE

Subvencije najemnin

V Ob čini Zre če so na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/2003) upravi čenci do subvencionirane najemnine najemniki, ki izpolnjujejo dohodkovne cenzuse iz prvega odstavka zakona in ostale premoženjske pogoje. Eden od pogojev je tudi da so ob čani Ob čine Zre če. Višina subvencionirane najemnine pa je lahko maksimalno do 80% višine najemnine.

V letu 2010 smo prejeli 46 vlog za subvencije najemnin, izdanih je bilo 39 pozitivnih in 7 negativnih odlo čb. Pritožb ni bilo.

Graf 23: Število vlog za subvencije najemnin stanovanj – primerjava 2004-2010

Tabela 49 : Primerjava števila vlog za subvencije najemnin stanovanj od 2004 do 2010

Število pozitivno Število negativno Leto Število vlog Znesek v EUR rešenih vlog rešenih vlog 2004 41 24 17 7.632,72 2005 21 19 2 14.955,51 2006 20 16 4 19.964,31 2007 37 27 10 24.058,06 2008 32 22 10 21.617,91 2009 42 26 14 23.008,84 2010 46 39 7 24.435,13

129

Reševanje stanovanjskega vprašanja in investicijska vzdrževanja v letu 2010 Razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bil zaklju čen v decembru v 2009, takrat je bilo na prednostno listo upravi čencev uvrš čenih 26 kandidatov. V letu 2010 so bila stanovanja dodeljena enajstim upravi čencem. Trije upravi čenci so odstopili od vloge za dodelitev stanovanja. Konec leta 2010 imamo tako na prednostni listi še 12 upravi čencev.

Na podro čju vzdrževanja stanovanj je bilo izvedenih ve č sanacij kopalnic, menjave oken in radiatorjev oz. radiatorskih ventilov. Med ve čjimi velja omeniti menjave oken v 12 stanovanjih in celovito sanacijo stanovanja na Mladinski.

Na podstrešnem delu ve čstanovanjskega objekta Cesta na Roglo 17 smo po izvedenem odkupu skupnih delov podstrešja izvedli potrebna gradbeno obrtniška dela in za čeli z obrtno instalacijskimi deli, ki naj bi bila zaklju čena do konca februarja 2011. Tako bomo pridobili 6 novih stanovanj.

Slika 98, 99 in 100: Sanacija podstrešja v bloku Cesta na Roglo 17

130

6. P R E M O Ž E N J S K O P R A V N E Z A D E V E

Osnovni cilj, ki zavezuje ob čine pri ravnanju s stvarnim premoženjem je, racionalno gospodarjenje z nepremi čninami. Z zgoraj navedenim ciljem je Ob čina Zre če pridobivala, odsvajala in menjala nepremi čno premoženje v korist Ob čine Zre če.

Na podro čju razpolaganja z nepremi čnim premoženjem Ob čine Zre če smo ravnali skladno z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in ob čin ter Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in ob čin ter podro čnimi zakoni.

Postopek pridobivanja in razpolaganja z nepremi čnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se je izvedel le, če je bilo nepremi čno premoženje vklju čeno v letni na črt pridobivanja ali razpolaganja nepremi čnega premoženjem Ob čine Zre če.

Oba letna na črta (tako na črt pridobivanja kot tudi na črt razpolaganja) sta se med letom dopolnjevala.

Realizacija razpolaganja z nepremi čnim premoženjem v letu 2010

Letni program razpolaganja stvarnega premoženja Ob čine Zre če za leto 2010 je ob činski svet sprejel na sejah, dne 17.12.2009 31.3.2010.

Tabela 50: Realizacija letnega programa prodaje

Letni program odsvajanja stvarnega Realizacija (sklenjene premoženja Ob čine Zre če 2010 pogodbe) Javne poti in ceste - 1 1 prodaja stavbnih zemljiš č prodaja kmetijskih zemljiš č 0 0 Menjava stavbna zemljiš ča 2 0 Prodaja stavbna zemljiš ča 1 0 Prodaja stanovanj 4 1

Tabela 51: Na čini razpolaganja

Javna Javna Javno zbiranje Neposre dna Listina za ureditev ZK dražba ponudba ponudb pogodba stanja 0 0 1 1 0

Zaradi gospodarske krize nismo bili uspešni pri prodaji stanovanja v Lo čah in apartmaja na Cresu, saj smo dvakrat izvedli javno zbiranje ponudb za prodajo. Stanovanje v Šmarju pri Jelšah je bilo prodano po ponovnem javnem zbiranju ponudb z znižano kupnino.

131

Postopka menjave zemljiš ča in postopek prodaje stavbnega zemljiš ča niso bili izvedeni. Menjave bodo so na črtovane v letu 2011.

Realizacija pridobivanja nepremi čnega premoženja v letu 2010

Letni program pridobivanja stvarnega premoženja Ob čine Zre če za leto 2010 je ob činski svet sprejel na sejah, dne 17.12.2009, 31.3.2011, 23.6.2010 in 14.9.2010.

V letu 2010 je ob čina sklenila prodajne pogodbe za nakup naslednjih zemljiš č:

Kmetijska zemljiš ča: parc. št. 127/2, travnik v izmeri 1.812 m2, parc. št. 127/3, travnik v izmeri 276 m2 in parc. št. 128/4, travnik v izmeri 60 m2, vse k. o. Škalce, stavbna zemljiš ča, k.o. Zre če: parc. št. 954/8, funkcionalni objekt v velikosti 27 m 2, parc. št. 954/9, sadovnjak v velikosti 15 m 2, parc. št. 1026/2, funkcionalni objekt v velikosti 44 m2.

Stavbna zemljiš ča: parc. št. 55/4, travnik v izmeri 3.638 m2 in parc. št. 54/2, travnik v izmeri 15 m 2, obe k. o. Zre če, druga tretjina kupnine, parc. št. 1100-984/18, poslovni prostor v izmeri 61,77 m 2, k.o. Zre če, drugi del kupnine, parc. št. 870/16, stavbno zemljiš če v velikosti 6.474,70 m 2, k.o. Zre če, prva tretjina sodne poravnave, parc. št. 282/14, stavbno zemljiš če v izmeri 709 m 2, k. o. Škalce, parc. št. 168/2, stavbno zemljiš če v izmeri 901 m 2, k. o. Stranice, parc. št. 326/17, funkcionalen objekt v izmeri 191 m 2, k.o. Skomarje.

Brezpla čen prenos lastninske pravice: parc. št. 128/3, cesta v izmeri 178 m 2, k.o. Škalce, parc. št. 129/7, cesta v izmeri 268 m 2, k.o. Škalce, parc. št. 129/4, cesta v izmeri 237 m 2, k.o. Škalce, parc. št. 90/4, cesta v izmeri 328 m 2, k.o. Stranice.

Nakup kmetijskih zemljiš č za namen izgradnje krožiš ča v Stranicah v letu 2010 ni bil realiziran, saj dokon čne odmere zemljiš č, ki jih bomo pridobili še niso bile znane. Zato smo nakup teh zemljiš č prenesli v na črt pridobivanja v letu 2011.

Zemljiš ča, ki so bila v na črtu pridobitve v letu 2010 za namen širitve Jamniške ceste, so prenesena v na črt pridobivanja v letu 2011, saj v tem letu še ni bil kon čan postopek dokon čne izmere zemljiš č. Prav tako dve stranki še nista zemljiškoknjižno uredili stanja nepremi čni, ki bi omogo čila pridobitev lastninske pravice.

Zaradi neurejenih geodetskih izmer niso bila pridobljena zemljiš ča za ureditev komunalne infrastrukture na Stranicah in menjalna pogodba za zemljiš ča na Stranicah. 132

Menjave zemljiš č, kjer stoji Železniška postaja v Zre čah in zemljiš č ob pizeriji na Rogli so na črtovane in dogovorjene za leto 2011.

Zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja stranke ni bil izveden en nakup nepremi čnine.

133

7. F I N A N C E

Skupni prihodki Ob čine Zre če v letu 2010, razvidni iz bilance prihodkov in odhodkov znašajo 9.365.180 EUR. V primerjavi z letom 2009 so skupni prihodki ve čji za 1.957.965 EUR.

Graf 24: Prihodki Ob čine Zre če v letu 2009 in 2010

Skupni odhodki v letu 2010 znašajo 9.611.033 EUR in so v primerjavi z letom 2009 višji za 2.005.000 EUR.

Graf 25: Odhodki Ob čine Zre če v letu 2009 in 2010

134

Vrednost investicij v primerjavi s skupnimi odhodki v letih 2009 in 2010 Spodnji graf prikazuje vrednost skupnih odhodkov v primerjavi z vrednostjo investicij v letu 2009 in 2010.

Graf 26: Vrednost investicij v primerjavi s skupnimi odhodki v letih 2009 in 2010

Vrednost investicij predstavlja nekaj ve č kot 50% vseh odhodkov kar je posledica tudi uspešnih pridobitev sredstev iz EU in državnega prora čuna.

V naslednjem grafu so prestavljeni skupni prihodki Ob čne v primerjavi s sredstvi EU in sredstvi državnega prora čuna v letih 2009 in 2010.

135

Graf 27: Pridobljena sredstva države in EU v primerjavi s skupnimi prihodki v letih 2009 in 2010

Izkaz prihodkov in odhodkov Režijskega obrata

V izkazu prihodkov in odhodkov režijskih obratov so prikazane eviden čne knjižbe za prihodke in odhodke dejavnosti, ki potekajo preko režijskega obrata. Celotni prihodki režijskega obrata so v letu 2010 527.509 EUR, celotni odhodki pa 3.187.325 EUR. Iz navedena je razvidno, da je razlika med prihodki in odhodki Režijskega obrata Ob čine Zre če zelo velika. Kar za 2.659.816 EUR je ve č odhodkov kot prihodkov. Ker prihodki v letu 2010 niso pokrili vseh odhodkov, je razlika pokrita iz prora čuna in sicer v višini 2.659.816 EUR. Za stroške storitev je bilo porabljenih 3.047.674 EUR, za stroške dela pa 139.651 EUR. Odhodki, ki so vklju čeni v izkazu prihodkov in odhodkov režijskega obrata Ob čine Zre če so urejanje okolja, čistilna akcija, celotno cestno in komunalno gospodarstvo. Prihodki režijskega obrata so kanalš čine in priklju čnine, pobrana vodarina, okoljska dajatev – odpadne vode in prihodki od pokopališ ča (grobnine).

136

OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V LETU 2010

Pri doseganju zastavljenih ciljev v letu 2010 je bila ob činska uprava uspešna s strokovnim delom in odli čnimi rezultati, ki se kažejo v kakovostni izvedbi številnih nalog in projektov na terenu prav tako pa tudi znotraj uprave, kjer smo z izobraževanjem javnih uslužbencev, uvajanjem novih metod dela in uporabe informacijske tehnologije poskušali dose či čim bolj kakovostne storitve za ob čane in naše stranke, skušali dose či zadovoljstvo vseh odjemalcev naših storitev ter poskušali realizirati ve čino vlog. S tem ciljem smo v mesecu aprilu prejeli certifikat ISO standard 90001:2008.

Kar se ti če reševanja upravnih zadev smo si prizadevali za reševanje v zakonitem roku, skušali smo se usmeriti tako na kvalitetno delo s strankami, zlasti v njihovo korist, delo na terenu, delo na številnih projektih, imenovanje projektnih skupin za lažjo in kvalitetnejšo realizacijo nalog. Celo leto smo pri porabi materialnih stroškov ravnali racionalno, prav tako pri porabi sredstev iz naslova amortizacije.

Zaposleni v ob činski upravi smo se izobraževali in usposabljali skozi celo leto v skladu z letnim na črtom izobraževanja. Udeležili smo se predvsem izobraževanj, ki jih organizirajo naša reprezentativna združenja, le-ta so precej cenejša ali smo sami organizirali izobraževanje in na ta na čin privar čevali nekaj sredstev, kar se ti če ostalih strokovnih izobraževanj smo ravnali racionalno.

V lanskem letu smo zaradi prostorske stiske in neprimernih prostorov dokon čno realizirali kupno pogodbo o nakupu novih poslovnih prostorov ter pristopili k izdelavi PZI za nove uradne prostore. Pridobitev dveh novih poslovnih prostorov v sklopu obstoje če zgradbe je naš cilj, ki ga bomo poskušali udejanjiti v bližnji prihodnosti.

Cilj ob činske uprave v letu 2010 je bil v prvi vrsti realizacija prora čuna ob čine za leto 2010 ter na črta razvojnih programov, po črpati čim ve č evropskih sredstev iz razli čnih skladov, državnih sredstev, ki so bila razpisana za posamezne investicije ter sredstev namenjenih za sofinanciranje investicij s strani SVLR.

Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev je podrobno podana v zaklju čnem ra čunu prora čuna ob čine za leto 2010. Glede na to, da smo dosegli 94,98% realizacijo na črtovanih prihodkov in 93,44 % realizacijo na črtovanih izdatkov, ocenjujemo, da smo zadovoljivo dosegli zastavljene cilje in naloge.

Uspešnost delovanja ob činske uprave izražajo tudi kazalniki uspešnosti, kateri se lahko v poslovnem svetu dokaj preprosto izra čunajo in kažejo na uspešnost ali neuspešnost poslovnega subjekta. V javnem sektorju se vse bolj uveljavlja na čin ocenjevanja izvajanja nalog, in sicer tako, da se s kazalniki ugotavlja ekonomi čnost, u činkovitost in efektnost.

137

S kazalcem ekonomi čnosti ( E ) lahko prikažemo porabo javnih sredstev na ob čana. E = vsi odhodki / številom prebivalcev = 9.730.953,74 / 6506 = 1.495,69 EUR na prebivalca.

Iz izra čuna je razvidno, da smo v Ob čini Zre če v letu 2010 po prebivalcu porabili 1.477,26 EUR prora čunskih sredstev.

S kazalcem u činkovitosti ( U ) želimo prikazati stroške ob činske uprave glede na odhodke prora čuna. U = stroški ob činske uprave / odhodki prora čuna = 657.829,55 / 9.730.953,74 = 0,067 Iz izra čuna je razvidno, da je delež ob činske uprave v skupnih odhodkih 6,76%.

S kazalcem efektnosti ( EF ) želimo prikazati u činkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev- realizacijo prihodkov. EF = realizirani prihodki / planirani prihodki = 9.865.180,00 /10.408.841,72 =0,948 Kazalec efektnosti nam dokazuje, da so bili planirani prihodki doseženi v višini 94,78%

V drugi vrsti je bil cilj realizacija programa dela OS, kjer smo realizirali veliko ve čino na črtovanega programa. Od na črtovanih sprememb in dopolnitev pravnih aktov je trinajst pravnih aktov, ki v letu 2010 niso bili zaklju čeni in se aktivnosti za dokon čen sprejem na ob činskem svetu nadaljujejo v letu 2011. Po programu so bili izlo čeni trije pravni akti bodisi zaradi pomanjkanja finan čnih sredstev bodisi iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da niso za obravnavo na ob činskem svetu potrebni.

Naloga in cilj OU je bil tudi realizacija poro čila o stanju na podro čju GJS. Vsi odloki o na čini izvajanja posamezne gospodarske javne službe in koncesijski akti so bili v letu 2010 zaklju čeni. Kot nezaklju čen nam je ostal postopek podelitve koncesije za opravljanje javne službe rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih javnih cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin v Ob čini Zre če. Postopek je v fazi zbire koncesionarja, v mesecu marcu je predviden konkuren čni dialog in odpiranje ponudb treh ponudnikov, temu sledi še poziv za kon čno ponudbo, in če bo ponudba sprejemljiva, podpis pogodbe.

V teku je tudi postopek izbire koncesionarja za opravljanje javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Postopek je v fazi objave javnega razpisa, kjer nastopamo skupaj z Ob čino Vitanje.

Iz analize stanja gospodarskih javnih služb nam je ostala odprta še problematika s podro čja urejanja in čiš čenja javnih površin ter podro čje opravljanja lokalne gospodarske javne službe pomo či, oskrbe in namestitve zapuš čenih živali v zavetiš ču, kar imamo v planu za leto 2011, predvsem priprava in sprejem odlokov s tega podro čja.

S podro čja urejanja prostora smo v preteklem letu nadaljevali s postopkom izdelave osnutka OPN, ki je v zaklju čni fazi, naša velika želja je sprejetje OPN do konca leta 2011, kar pa je odvisno od nosilcev urejanja prostora. Prav tako smo v letu 2010 pri čeli s postopkom spremembe in dopolnite prostorskih sestavin dolgoročnega plana za potrebe 13 razvojnih pobud, z realizacijo tega v prvi polovici tega leta. Poleg mnogih sprejetih prostorskih aktih v

138 letu 2010 sta ta dva akta ena najpomembnejših ciljev ob činske uprave v letu 2011, da se udejanjita.

Pri izvajanju gospodarskih javnih služb smo zaklju čili s strukturnim projektom Nova Dobrava 1, uspeli s prijavo na razpisu o dodelitvi evropskih sredstev namenjenih za regionalni razvoj, in sicer s projektoma obnove sekundarne kanalizacije Nova Dobrava 2 in Nova Dobrava 3. V mesecu novembru je bila na Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj oddana vloga za kohezijski projekt centralne ČN v Zre čah, za kar v letošnjem letu pri čakujemo izdano odlo čbo o delitvi kohezijskih sredstev in izbiro izvajalca za izvedbo projekta. Poleg teh je bilo uspešno izvedenih veliko projektov tako kot je že navedeno v besedilu tega poro čila.

Na podro čju stanovanjskih in gospodarskih zadev je bilo poleg teko čih nalog realiziranih veliko razpisov s posameznih podro čij( turizem, kmetijstvo, drobno gospodarstvo…), dodeljenih nekaj neprofitnih stanovanj na podlagi javnega razpisa, pri čeli pa smo tud s sanacijo ve čstanovanjskega objekta, ki ga bomo zaklju čili letos.

Na podro čju družbenih dejavnosti je bilo prav tako izvedenih kar nekaj razpisov, za četih in zaklju čenih veliko upravnih zadev, izpeljane so bile številne prireditve, tiskovne konference, otvoritve novih pridobitev v lokalnem prostoru, … Na tem podro čju smo bili uspešni pri prijavah na razpis za dodelitev državnih sredstev, in sicer s strani Fundacije za šport, MDDSZ, pripravljena je bila tudi vloga za prijavo na razpis evropskih sredstev iz ukrepa obnova in razvoj vasi namenjenih za obnovo knjižnice. Ker razpis še ni bil ponovljen, bomo ta cilj poslušali realizirati v letošnjem letu.

Sestavni del ob činskega prora čuna je tudi plan razpolaganja in pridobivanja ob činskega premoženja, ki se je realiziral kot je bilo planirano, tako glede kupoprodajnih pogodb, služnostnih pogodb, podeljenih stavbnih pravic, ureditve zemljiškoknjižnega stanja. Prav tako smo v letu 2010 pristopili k urejanju in pripravi evidence ob činskega premoženja, ki jo želimo zaklju čiti v prihodnjem obdobju ter k gospodarnemu ravnanju z ob činskim premoženjem.

Ugotavljamo, da je bilo doseganje zastavljenih letnih nalog in izvajanje na črta razvojnih programov v letu 2010 uspešno, saj je bila ve čina za ob čino na črtovanih projektov tudi izvedenih. Klju čni vzrok za neizvedene projekte so javni razpisi, ki s strani države niso bili izvedeni, številne spremembe zakonskih in podzakonskih predpisov ter v kon čni fazi tudi številne administrativne ovire s katerimi se lokalne skupnosti sre čujemo pri uspešnem kandidiranju na evropska kohezijska sredstva.

V prihodnosti si bomo v ob činski upravi še naprej prizadevali za pridobitev dodatnih virov financiranja javnih potreb v ob čini, za u činkovito in gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, za obogatitev vsebin in prispevek k dodani vrednosti in kvaliteti bivanja v našem okolju, kajti le na ta na čin bomo lahko uresni či vse naloge, ki izhajajo iz naše pristojnosti oziroma nam jih skozi novo zakonodajo ves čas nalaga država.

139