Tretja številka//poljudni članek: Virus Zahodnega Nila – stičišče ljudi in ptic//varstvo ptic: Visokonapetostni daljnovodi v življenjskem prostoru ptic//narava: Tujerodni dresniki v Sloveniji//mi za ptice in naravo: Zlatovranke se vračajo na Goričko/Letni zbor članov DOPPS 2013/Mladi so raziskovali ptice ob reki Dravi Svet ptic: 03,’13 revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije//letnik 19, številka 03, september 2013//ISSN: 1580-3600 4 Ptice naših krajev ¬ SVET PTIC: // Al Vrezec revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 6 19, številka 03, september 2013//ISSN: 1580-3600 prej Novice Virus Zahodnega Nila – stičišče ljudi in ptic DOPPS//ISSN: 1408-9629 ______// Jurij Hanžel spletna stran revije: 10 http://www.ptice.si/projekti/svetptic 6 Visokonapetostni daljnovodi ______// Urša Koce izdajatelj: 13 Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – Mednarodna varstvena politika prinaša korist BirdLife Slovenia©), p. p. 2990, SI-1000 Ljubljana za ptice v Evropi ______// Mateja Deržič, Jasna Mladenovič in Klavdija © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabe- Šuen le in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtor- 14 skih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. Tujerodni dresniki v Sloveniji Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne // Simona Strgulc Krajšek prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic 10 in narave. 16 ______Sršenar naslov uredništva: // Katarina Denac Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – 20 BirdLife Slovenia©), Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana, Dare Šere tel.: 01 426 58 75, fax: 01 425 11 81, // pogovarjala se je Petra Vrh Vrezec e-pošta: [email protected], spletna stran: www.ptice.si 23 ______Krmilnica za ptice iz odpadne embalaže // Petra Vrh Vrezec glavna urednica: Petra Vrh Vrezec 14 e-pošta: [email protected] 24 uredniški odbor: Luka Božič, Alenka Bradač, Katarina Denac, Fine gostje na obisku pri divjih jerebicah Tomaž Mihelič, Jakob Smole, dr. Tomi Trilar, Barbara Vidmar, // Petra Vrh Vrezec dr. Al Vrezec 32 lektoriranje: Henrik Ciglič Zelenortski otoki – zeleni raj sredi Atlantskega art direktor: Jasna Andrič oblikovanje: Mina Žabnikar oceana prelom: Metka Ciuha, Camera d.o.o. // Vanesa Bezlaj tisk: Schwarz print d.o.o. 34 naklada: 2500 izvodov Jesenska opazovanja v naravi izhajanje: letno izidejo 4 številke 16 // Ivo Božič, Jernej Figelj, Stane Gomboc, ______Tomaž Mihelič, Franc Pohleven, Dare Šere, Metka Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Škornik, Tomi Trilar Revijo sofinancira Grand hotel Union d.d. 36 Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko Zimski tabor mladih ornitologov »Škofije 2013« 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na naslov uredništva ali na elektronski // Bojana Lipej naslov: [email protected] 37 Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite Zlatovranke se vračajo na Goričko e-mail glavni urednici. // Robi Gjergjek ______39 Poslanstvo DOPPS: »Delamo za varstvo ptic in njihovih 37 Letni zbor članov DOPPS 2013 življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in // Petra Vrh Vrezec blaginji celotne družbe.« ______42 predsednik: Rudolf Tekavčič Mladi so raziskovali ptice ob reki Dravi podpredsednica: dr. Tatjana Čelik // Bia Rakar upravni odbor: Tilen Basle, Peter Krečič, Cvetka Marhold, Tomaž 44 Mihelič, mag. Iztok Noč, Tanja Šumrada Goričko – bogato in odmaknjeno nadzorni odbor: dr. Franc Janžekovič, dr. Peter Legiša, // Gregor Domanjko Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar direktor: dr. Damijan Denac 45 IBAN: SI56 0201 8001 8257 011 39 Noč na Krasu ______// Tomaž Berce DOPPS je slovenski partner svetovne zveze 46 naravovarstvenih organizacij Delavnica o ukrepanju v primeru ekoloških BirdLife International. nesreč na morju // Bojana Lipej ______48 Fotografija na naslovnici: Obisk delavnice o telemetriji na Poljskem Kvakač (Nycticorax nycticorax) je večerno oziroma nočno aktivna // Urša Koce čaplja, ki jo podnevi redko zalotimo pri iskanju hrane. Čez dan večinoma spi v drevju. V jesenskem času pa se odpravi na dolgo pot 42 49 v Afriko. Gnezdenje rumenonogega galeba v Ljubljani foto: Gregor Bernard // Tomi Trilar 50 Čuki na našem vrtu pokrovitelj DOPPS // Viljana Šiškovič 50 Bistroumnost sive vrane // Petra Vrh Vrezec 49 51 NOVICE Čau, Rižana tu. Slišala sem, da sva zadnje čase s Kabidul najbolj popularna konja v državi, kar sicer moji konjski pameti ne pomeni kaj dosti. So me pa verjetno ravno zaradi tega prosili, naj za revijo o mojih pernatih prijateljih povem kaj o nama. Pa naj bo, za ptiče vse! Na svet sem prirezgetala na izlivu Soče,

Kabidul pa v Kamargu, od koder priha- foto: arhiv NRŠZ ja naš rod. Mi, močvirski konji, živimo >> Ob začetku letošnjega poletja je bilo videti, da so se ob izlivih rek. Sama že pet let živim v zame spet začeli lepši časi. Iz Francije je prišla mala Škocjanskem zatoku ob izlivu reke Rižane, Kabidul, ki je še v rosnih letih in rabi materinsko skrb in podporo, zato sem jo kar takoj posvojila, z njo pa je po kateri sem tu dobila ime. Kabidul pa v žal prišla tudi stara in sitna teta Faliska z izliva Soče, Kamargu pravijo zelenonogim tukalicam, ki hoče biti kar naprej glavna, kot da ne more razu- meti, da je na izlivu Rižane lahko glavna le Rižana. Po napišejo pa to menda Cabidoule. Semkaj njunem prihodu so nas sodelavci preselili v ogrado, da bi se malo bolj navadile druga druge, Kabidul tudi sem prišla s svojo polsestro Roso in prav ljudi, jaz pa sem zaradi svojih odvečnih kil spet pri- kmalu nama je postalo všeč. Na začetku stala na seneni dieti. Oh, pa tako rada jem močvirsko rastje! Dieta gor ali dol, vse bi bilo v redu, če se nam sva sicer pogrešali svojo čredo, pa so nama tistega vročega popoldneva ne bi zgodila groza. O tem za družbo kmalu pripeljali podolce: naj- niti razmišljati nočem več, kaj šele, da bi govorila. Povem lahko le to, da Kabidul nikomur ni storila nič prej je prišel Primo, za njim še Bruna in žalega, da bi jo morali privezati k ograji in tako kruto Gardelin. In ptic je bilo v našem malem zmrcvariti, in so jo zagotovo z nekom zamenjali. Ko so naju sodelavci našli, sem tudi v njihovih očeh pre- zatoku iz dneva v dan več – joj, kako sem brala, da je z nama, sploh s Kabidul, res slabo, pa še se razveselila, ko mi je kravja čaplja prvič vsi so jokali. Vendar se niso nič obotavljali – poklicali so na pomoč in že pri ogradi sva dobili prva zdravi- sedla na hrbet! Z našimi sodelavci smo se la. Potem so naju naložili na isto prikolico, s katero je Kabidul pripotovala iz Francije, in naju odpeljali na odlično razumeli: s tistimi, ki kosijo trav - kliniko. Tam so nama najprej dolgo časa prali rane in nike, dvigujejo in spuščajo vodo, vodijo dlako, na kateri se je strdila kri, potem pa vso noč do jutra šivali – rano za rano. Tudi črhnili nisva, čeprav obiskovalce in počnejo še marsikaj, kot se je bolelo. Ni se nama zdelo primerno, da bi se pritože- mi zdi, saj sem tu in tam slišala govoriti o vali nad temi dobrimi ljudmi, ki so naredili vse, da bi naju rešili. Naslednje jutro sem Kabidul videla z malo nekem velikem centru, opazovalnicah in bolj spočitimi očmi in sem vedela, da se bo zlizala. o hlevu z oboro za nas, ki naj bi jih zgradi- Odtlej me spremlja občutek, da bo vse v redu. Še par dni bova tu, da se Kabidul zaceli zadnja rana na nosu, li nekje na robu travnikov. Vso to idilo je potem pa greva menda za nekaj časa v rejo, da bova kazilo le dejstvo, da je bila Rosa vedno bolj bolj na varnem. Midve bi šli sicer raje nazaj na najine travnike v zatok, ki jih Kabidul sploh še ni videla, in bolna in da zdravila niso pomagala. Tisti me vsak dan sproti sprašuje, kdaj ji jih bom pokaza- la. »Malo še potrpi, Kabidul,« ji pravim. »Sodelavci dan, ko je obležala pred mano in za vedno naju bodo zagotovo peljali nazaj domov, ko bo vse do zaprla oči, je bil zame najhujši v življenju. konca urejeno in ne bova več v nevarnosti. Trdno sem Malo sem se potolažila šele, ko je kmalu za prepričana, da bo tako in da bo to kmalu!« tem Bruna povrgla Violo, ki sem jo vzela v Vaša Rižana (Njenemu pripovedovanju je prisluhnila in ga zapisala varstvo, kadarkoli se je dalo. Nataša Šalaja, vodja Naravnega rezervata Škocjanski zatok.)

//letnik 19, številka 03, september 2013 3 Ptice naših krajev // Al Vrezec

Naslov urednika rubrike za kopije objavljenih prispevkov: Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-mail: [email protected]

Labod grbec (Cygnus olor) Levcistična oblika laboda grbca Črni labod (Cygnus atratus) immutabilis očitno gnezdi v Sloveniji Tujerodna vrsta laboda, ki se pri nas pogosteje, kot smo mislili, saj so bila pojavlja le tu in tam, ponovno pa na nova gnezdišča odkrita v Retečah, na Bukovici 12. 4. 2012 [Foto-narava: http:// Gradiškem jezeru, ribniku Vrbje pri galerija.foto-narava.com/displayimage. Žalcu, v Škocjanskem zatoku in na php?pos=-53944]. Šobcu [Hanžel, J. (2012): Acrocephalus 33 izvirni foto: Simon Kovačič (152/153): 121]. foto: Al Vrezec

Kanadska gos (Branta canadensis) V Evropi izjemno invazivna vrsta gosi Črna raca (Melanitta nigra) se pri nas pojavlja vse pogosteje, in to Na Cerkniškem jezeru je bila ta v skupinah po več ptic, 5. 3. 2012 se severnjaška raca prvič opazovana šele je na Bohinjskem jezeru zadrževalo novembra 2010, ko sta bili opazovani dve kar 6 osebkov [Foto-narava: http:// samici [Bordjan, D. (2012): Acrocephalus 33 galerija.foto-narava.com/displayimage. (152/153): 25-104]. php?pos=-50431]. foto: Sigmundur Ásgeirsson izvirni foto: Tone Trebar

Divji petelin (Tetrao urogallus) Še v začetku 20. stoletja so na Šišenskem Veliki žagar (Mergus merganser) hribu in Golovcu v Ljubljani živeli divji Vrsta gnezdi tudi na Poljanski Sori, saj petelini, gozdni jerebi pa so se tod ohranili je bila julija 2011 tod opazovana vodeča še vsaj do sredine 20. stoletja [Tome, D., samica z mladiči [Kmecl, P. (2012): Vrezec, A. & Bordjan, D. (2013): Ptice Acrocephalus 33 (152/153): 122]. Ljubljane in okolice. – Mestna občina foto: Janez Papež Ljubljana, Ljubljana]. foto: Aleksander Čufar

Bobnarica (Botaurus stellaris) Strmoglavec (Morus bassanus) Ta domnevno pri nas izumrla gnezdilka Ponovno je bil strmoglavec pri nas očitno z nekaj pari še vedno vztraja na opazovan na morski obali Debelega Rtiča Cerkniškem jezeru, kjer so po ocenah junija 2012, ko je bil opazovan drugoletni štetij med letoma 2007 in 2010 tod osebek [Gamser, D. et al. (2012): gnezdili 1-3 pari [Bordjan, D. (2012): Acrocephalus 33 (152/153): 123-124]. Acrocephalus 33 (152/153): 25-104]. foto: Sigmundur Ásgeirsson foto: Kajetan Kravos

Kvakač (Nycticorax nycticorax) Beloglavi jastreb (Gyps fulvus) Možna gnezdilka Ljubljane in okolice, Redek gost v SV Sloveniji, kamor sta saj je bilo pri Stožicah ob Savi leta 1992 septembra 2011 zopet zajadrala dva najdeno opuščeno jajce [Tome, D., Vrezec, osebka, tokrat v bližino zadrževalnika A. & Bordjan, D. (2013): Ptice Ljubljane Medvedce [Bordjan, D. (2011): Acrocephalus in okolice. – Mestna občina Ljubljana, 32 (150/151): 216-217]. Ljubljana]. foto: Miha Krofel foto: Branko Brečko

4 Svet ptic Mali orel (Aquila pennata) Rjasta kanja (Buteo rufinus) Temna oblika malega orla se je maja 2011 Ta redka ujeda se je marca 2012 vnovič zadrževala blizu Retja na Cerkniškem pojavila na Ljubljanskem barju, kjer se jezeru, pri čemer gre za prvo opazovanje je na travnikih med Ljubljano in Igom tega orla na območju [Bordjan, D. & zadrževala več dni [Kozina, A. (2012): Škoberne, A. (2011): Acrocephalus 32 Acrocephalus 33 (152/153): 126]. (150/151): 219]. izvirni foto: Aleksander Kozina foto: Nikos Samaritakis

Sredozemski sokol (Falco eleonorae) Dular (Charadrius morinellus) Pri Rtiču Strunjan se je junija 2012 Na jesenski selitvi septembra 2012 se je spreletavala ta sicer pri nas redka ta sicer gorska vrsta ustavila na prek 2000 vrsta sokola, ki je bila dotlej na Obali metrov visoki Lanževici v Julijskih Alpah opazovana le dvakrat [Bordjan, D. [Foto-narava: http://galerija.foto-narava. & Kozina, A. (2012): Acrocephalus 33 com/displayimage.php?pos=-59066]. (152/153): 127]. izvirni foto: Ljubica Zemljak foto: Aleš Jagodnik

Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) Puklež (Lymnocriptes minimus) Osebek v zimskem perju te pri nas dokaj Čeprav se z vrsto navadno srečamo na redko pojavljajoče se vrste je 2. 10. 2012 vlažnih travnikih, pa se je ptica na selitvi stikal za hrano po blatnem poloju pri aprila 2011 ustavila sredi dinarskega Sveti Katarini pri Ankaranu [Foto- gozda na Krimu [Bordjan, D. (2011): narava: http://galerija.foto-narava.com/ Acrocephalus 32 (150/151): 223]. displayimage.php?pos=-59189]. foto: Janus Verkerk /Saxifraga izvirni foto: Duša Vadnjal

Hribski škrjanec (Lullula arborea) Kričava čigra (Sterna sandvicensis) Pred letom 1995 je bila vrsta v Beli krajini Vrsta se večinoma pojavlja le na še dokaj pogosta, vendar je kasneje morju, zato je toliko bolj presenetljivo doživela velik upad in v letu 2002 so opazovanje kar 20 osebkov julija 2011 na bili pojoči samci najdeni le še na dveh zadrževalniku Medvedce v notranjosti mestih [Mihelič, T. (2013) v Štangelj, M. države [Bordjan, D. (2011): Acrocephalus 32 & Ivanič, M. (ur.): Narava Bele Krajine. – (150/151): 225]. Belokranjski muzej, Metlika]. izvirni foto: Dejan Bordjan foto: Dare Šere

Repaljščica (Saxicola rubetra) Za preživetje travniških ptic je ključno, da se travniki kosijo kasneje v sezoni, Svilnica (Cettia cetti) ko se mladiči speljejo iz gnezda, vendar Dve ptici te pretežno primorske vrste sta pa zadnje raziskave repaljščice na se julija 2011 pojavljali na zadrževalniku Ljubljanskem barju kažejo, da tudi to ni Medvedce, kar je prvi zapis o tej vrsti na dovolj in da je s košnjo treba počakati še območju [Ploj, A. (2011): Acrocephalus 32 dodatnih 10 do 14 dni, saj so sicer speljani mladiči zelo slabo mobilni in ne morejo (148/149): 101]. pobegniti kosi [Tome, D. & Denac, D. izvirni foto: Alen Ploj (2012): J. Ornithol. 153 (1): 131-138]. foto: Kajetan Kravos

Robidna trstnica (Acrocephalus dumetorum) Siva vrana (Corvus cornix) Kot kaže, se ta še do nedavno pri nas V ljubljanskem parku Tivoli je februarja izjemno redka vrsta na selitvi pojavlja 2012 siva vrana pulila perje s kadavra bolj pogosto, saj je bila med letoma 1990 sive vrane, pri čemer gre za verjetno prvi in 2011 zabeležena kar 16-krat, vedno opaženi primer znotrajvrstnega plenjenja kot ptica, ujeta v obročkovalski mreži pri vrsti [Vrezec, A. (2011): Acrocephalus 32 [Hanžel, J. & Šere, D. (2011): Acrocephalus (150/151): 227]. 32 (150/151): 143-203]. foto: Ivan Petrič izvirni foto: Franc Bračko

//letnik 19, številka 03, september 2013 5 1

1: Vodne ptice v Ugandi, nedaleč od Že v antiki so poznali rek »Ex Africa semper aliquid novi« pokrajine Zahodni Nil, kjer je bil isto- imenski virus prvič opisan. Pri rožnatih (Iz Afrike vselej kaj novega). Izvirno je sicer izražal začude- pelikanih (Pelecanus onocrotalus), pregle- danih v Afriki, so nje Grkov in Rimljanov nad afriškim živalstvom, vendar že bila dokazana protitelesa za virus Zahodnega Nila, kar pomeni, da vrsta je zaradi svoje splošnosti aktualen še danes. Kot novost iz prihaja v stik z virusom. foto: Vojko Afrike bi lahko označili tudi virus Zahodnega Nila, ki je bil Havliček prvič opisan leta 1937 v istoimenski pokrajini v severoza- hodni Ugandi. Znanstveniki so ga izolirali iz krvi bolnice z blago vročinsko boleznijo. Virus je dolga desetletja veljal za manj pomembnega in le malo nevarnega za ljudi ter ptice – vse do leta 1999, ko je pridevnik »zahodni« v imenu virusa dobil nov pomen …

6 Svet ptic POLJUDNI ČLANEK Virus Zahodnega Nila – stičišče ljudi in ptic // Jurij Hanžel

Avgusta 1999 je newyorški zdravnik obvestil mestni zdra- različne vrste ptic. Pri sesalcih so najbolj znane okužbe vstveni urad o dveh bolnikih z okužbo možganov (encefa- ljudi in konjev, zbolijo pa lahko tudi druge vrste, denimo litisom) v svoji bolnišnici. Dodatna poizvedovanja so raz- orka (Orcinus orca). Ljudje se lahko okužijo tudi s krvjo in krila, da je v okoliških bolnišnicah še šest ljudi, ki so zboleli presajenimi organi, vendar sta ta načina okužbe redkejša. na podoben način. Skupno jim je bilo to, da so prebivali v Ni dokazov, da bi se ljudje lahko okužili ob stiku z okuže- istem predelu mesta in da so večere preživljali na prostem, no ali mrtvo ptico. V življenjskem krogu virusa so sesalci kjer so se ukvarjali z vrtnarjenjem. Zdravniki so obiskali slepa ulica – koncentracija virusa v krvi ni dovolj visoka, njihove domove in v okolici večine izmed njih našli sto- da bi se pri sesanju krvi lahko okužili tudi komarji. Zato ječe vode, v katerih so se razmnoževali komarji. Zdelo se pa so za širjenje virusa toliko pomembnejše ptice. Nabor je verjetno, da so ti ljudje zboleli za encefalitisom, ki ga živih prostoživečih vrst, pri katerih je prišlo do stika z vi- prenašajo komarji – v ZDA je to najpogosteje virus ence- rusom Zahodnega Nila, je neizogibno povezan z načinom falitisa St. Louis. Z laboratorijskimi preiskavami so sicer v vzorčenja: bodisi z obročkanjem ali z lovom. Do nedav- krvi bolnikov dokazali protitelesa proti temu virusu, ven- nega je veljalo, da v nasprotju z ameriškimi pticami ptice dar so pozornost preiskovalcev izbruha bolezni pritegnila Starega sveta zaradi okužbe redkeje poginejo. Domnevali poročila o številnih mrtvih vranih (Corvidae) v mestu ter so, da so se slednje v dolgih letih soobstoja z virusom ne- poginu ptic v bližnjem živalskem vrtu, kar se je zgodilo že kako prilagodile, koevoluirale. V zadnjih petih letih pa so nekaj tednov preden so zboleli prvi ljudje. Nenavadno pri bili opisani večji pogini ptic tudi v Evropi, kar postavlja tem je bilo, da virus encefalitisa St. Louis redko povzroči zgornjo domnevo pod vprašaj. Protitelesa so doslej doka- pogin ptic. To je spodbudilo veterinarje in zdravnike, da so zali pri širokem razponu vrst (glej seznam na koncu). opravili še natančnejše preiskave za dokazovanje virusov, in oboji so prišli do istega zaključka: tako ljudje kot ptice so Za razumevanje vloge ptic pri širjenju in kroženju virusa zboleli za virusom Zahodnega Nila, ki dotlej ni bil še nikdar je pomembno poznavanje njihovih selitvenih navad, saj ugotovljen na zahodni polobli. Končna bilanca izbruha je po nekoliko poenostavljeni razlagi selivke virus prinese- bila 59 bolnikov, sprejetih v bolnišnico, izmed katerih jih jo iz svojih afriških prezimovališč, stalnice pa zadržujejo je sedem umrlo. Kako je virus prišel v ZDA, ni znano, do- virus v okolju zunaj selitvenega obdobja. Dokazi za to do- mnevajo pa, da z vnosom okužene ptice. V naslednjih letih mnevo so pretežno posredni, saj je isti osebek praktično se je virus postopoma širil proti zahodu Združenih držav in nemogoče spremljati vzdolž celotne selitvene poti. Zato postal tako medijsko kot znanstveno odmeven. ni znano, kje na svoji poti se ptice okužijo in ali virus kroži tudi med njimi. Prav tako ni povsem jasno, kako je Večina okužb ostane skrita mogoče, da se komarji v Evropi okužijo od ptic – dovolj visoke koncentracije virusa ostanejo v krvi približno te- Vsej odmevnosti v Novem svetu navkljub pa bo težišče den dni, selitev iz podsaharske Afrike pa traja dalj časa. prispevka v Starem svetu, od koder virus Zahodnega Nila Zaradi naštetih omejitev bodo pred dokončno potrditvijo izhaja. Sodi v družino flavivirusov, kamor med drugim uvr- hipoteze, da se virus na večje razdalje prenaša s selivkami, ščamo tudi virus klopnega meningoencefalitisa in prej ome- potrebne še dodatne raziskave. njeni virus encefalitisa St. Louis (ta sorodnost je bila tudi razlog za začetno pomoto v ZDA). Razširjen je na širokem Virus prezimi tudi v okuženih odraslih komarjih in v nji- območju od Afrike, prek Sredozemlja in Bližnjega vzhoda do hovih jajčecih. Laboratorijske raziskave so pokazale, da zahodne in osrednje Azije. Na našo srečo skoraj 80 % vseh se ptice lahko okužijo tudi z zaužitjem okuženega mesa okužb poteka brez znakov bolezni; o stiku z virusom pričajo (virus se dalj časa obdrži v osrednjem živčevju in ledvi- le protitelesa. Pri približno 20 % okuženih bolezen poteka cah) drugih ptic, kar bi lahko bil razlog za visoko prekuže- kot vročica Zahodnega Nila, ki se kaže z vročino, glavobo- nost vranov. Virus začne krožiti med pticami in komarji lom, bolečinami v mišicah in izgubo apetita. Do okužbe že nekaj tednov preden zbolijo prvi ljudje. Ponekod zato možganov oziroma možganskih ovojnic (meningitis) pride uporabljajo »nadzorne ptice« (ang. sentinel birds). To so pri manj kot 1 % okuženih, ta delež pa je višji pri starejših neokužene kokoši, ki bivajo na prostem in so tako izpo- ljudeh. V tem primeru bolezen poteka z motnjami zavesti, stavljene pikom komarjev. V rednih časovnih presledkih zmedenostjo, ohromelostjo, motnjami govora in nekoordi- jim jemljejo kri in preverjajo, ali so razvile protitelesa. niranostjo gibov. Smrtnost pri tej obliki je približno 10-od- Ko se to zgodi, vemo, da je virus v okolju že obstaja in da stotna, pri starejših od 70 let pa tudi do 30-odstotna. Kar lahko (ni pa nujno!) v nekaj tednih pričakujemo primere polovica bolnikov s prizadetostjo živčevja ima po preboleli okužb tudi pri ljudeh. bolezni dolgotrajne posledice, kot so utrujenost, motnje spomina in koncentracije ter depresija. Prebolela okužba, Izbruhi v Evropi četudi brez simptomov, zapusti dolgotrajno imunost. Za pojav okužbe med ljudmi je potrebno dovolj visoko Preplet ptic, komarjev in sesalcev število okuženih komarjev na nekem območju. Ta šte- vilčni prag je običajno dosežen zgodaj poleti, zato se Virus prenašajo komarji, predvsem iz rodu Culex, lahko izbruhi pojavljajo predvsem med julijem in oktobrom. tudi tigrasti komar (Aedes albopictus), rezervoar zanj pa so V nekaterih primerih je bila povezava s pticami zelo oči-

//letnik 19, številka 03, september 2013 7 2

3 4

2: Vrsta komarja tna, saj so se izbruhi pojavili na območjih, prek katerih bila protitelesa ugotovljena pri 46 (4,7 %). Po doslej zna- Culex pipiens je se seli veliko ptic. Takšni so bili izbruhi v delti reke Rone nih podatkih akutna bolezen pri konjih še ni bila dokaza- pogost prenašalec (Camargue), kjer so zbolevali tudi konji, in Izraelu. V na, v pregledu 1912 vzorcev iz vse Slovenije so bila proti- virusa Zahodnega drugih primerih, med drugim v največjem evropskem iz- telesa dokazana v 481 (25,2 %) primerih. Tako visok delež Nila tako v Starem bruhu doslej v Bukarešti leta 1996, pa je vloga ptic manj je deloma posledica navzkrižne reaktivnosti s sorodnim kot Novem svetu. foto: Tomi Trilar očitna. Napovedovanje izbruhov bolezni je zelo težavno. virusom klopnega meningoencefalitisa, vendar je dolo- Iskanje povezav med pojavom bolezni in vremenskimi čen delež pozitivnih vzorcev nedvomno posledica stika z 3: Jemanja vzorca razmerami je bilo neuspešno – kljub na las podobnim virusom Zahodnega Nila. krvi za dokazovanje temperaturam in količini padavin kot leta 1996 ljudje protiteles proti v kasnejših letih preprosto niso zbolevali. Poleti 2012 virusu Zahodnega Kako se zaščititi? smo bili priče razmeroma visokemu številu okužb v Nila. Pri tem mlinarčku (Sylvia naši bližnji okolici, in sicer v Italiji, Srbiji, Črni gori, Ko- Vzročno zdravilo ali cepivo, ki bi bilo uporabno tudi za curruca), ujetem v sovu, Makedoniji, Grčiji, Romuniji in na Madžarskem ljudi, ne obstaja. Po svetu je v uporabi cepivo za konje. Sloveniji, so bila ter Hrvaškem, kjer je skupno zbolelo 323 ljudi. Sicer se Edini uspešen način preprečevanja okužb je kombinacija ugotovljena v zadnjih petih letih okužbe redno pojavljajo v Grčiji in nadzora nad populacijami komarjev, preprečevanja stika protitelesa. Italiji, kjer je večina primerov z območja med Benetka- z njimi in hitrega odkrivanja novih izbruhov. V Sloveni- foto: Tomi Trilar mi in slovensko mejo. Izmed naših sosed akutne okužbe ji je v veljavi tudi previdnostni ukrep, ki osebam, ki so v 4: Pojavljanje pri človeku doslej niso ugotovili le v Avstriji, kjer so bili zadnjih 28 dneh potovale na območja s primeri okužb, okužb z virusom primeri okužb ugotovljeni le na podlagi naknadne ana- prepoveduje darovanje krvi. Pretiran strah ali celo panika Zahodnega Nila lize vzorcev darovane krvi. pred okužbo je v Sloveniji odveč, dobro pa se je zavedati, pri ljudeh v Evropi da vsak pik komarja ni nujno nedolžen in da je treba v med letoma 2010 in Od leta 2003 v posameznih letih na Madžarskem in v primeru simptomov poiskati zdravniško pomoč. Zaradi 2013 (do vključno 15. 8.). Avstriji beležijo nekaj deset poginulih ptic letno zaradi zapletenega življenjskega kroga virusa bo za obvladova- Legenda: rdeče - okužbe z virusom Zahodnega Nila, kar je v Starem svetu nje okužb v prihodnje nujno dobro sodelovanje entomo- okužbe v letu 2013, dotlej veljalo za redek pojav. Med poginulimi pticami je logov, ornitologov, veterinarjev in zdravnikov; najtežja poševne črte v zlasti visok delež kraguljev (Accipiter gentilis) ter nekate- naloga pa čaka ekologe, saj so okoljski vidiki širjenja viru- levo - okužbe v letu rih drugih vrst ujed iz ujetništva. Vzrok za nenadni po- sa ter dejavniki, ki prispevajo k nastanku izbruha, vsem 2012, poševne črte rast smrtnosti med temi pticami bi lahko bil pojav linije dosedanjim raziskavam navkljub še nepojasnjeni. v desno - okužbe v letih 2010 oz. 2011, 2 virusa Zahodnega Nila v teh državah. Ta tip je bil dotlej sivo - območja brez namreč znan le iz podsaharske Afrike, vnos med ptice, ki Nekatere vrste prostoživečih ptic Starega sve- okužb. nanj niso prilagojene, pa je botroval visoki smrtnosti. ta, za katere je bilo dokazano, da so bile v stiku Vir: European z virusom. Centre for Disease V Sloveniji akutna okužba pri človeku po doslej znanih Pri vrstah v odebeljenem tisku so bila protitelesa doka- Prevention and zana tudi v Sloveniji: labod grbec (Cygnus olor), siva gos Control (ECDC), podatkih še ni bila dokazana, leta 1995 pa je bila napra- http://ecdc.europa. vljena raziskava o obstoju protiteles med gozdnimi delav- (Anser anser), čopasta čaplja (Ardeola ralloides), siva ča- eu/en/healthtopics/ ci, ki so jih odkrili pri 6,3 % preiskovancev. Delež gozdar- plja (Ardea cinerea), bela štorklja (Ciconia ciconia), plevi- west_nile_fever/ jev s protitelesi je bil najvišji na območju Vrhnike, sledili ca (Plegadis falcinellus), plamenec (Phoenicopterus roseus), West-Nile-fever- pa sta Sežana in Ilirska Bistrica. Med 976 pregledanimi španski kraljevi orel (Aquila adalberti), kragulj (Accipiter maps/Pages/index. obročkanimi pticami na jesenski selitvi v štirih letih so gentilis), skobec (Accipiter nisus), kanja (Buteo buteo), aspx

8 Svet ptic 5

5: Tako kot ljudje - Höfle, U., Blanco, J. M., Crespo, E. et al. (2008): West Nile virus postovka (Falco tinnunculus), sredozemski sokol (Falco se tudi konji lahko eleonorae), liska (Fulica atra), rečni galeb (Chroicocephalus in the endangered Spanish Imperial Eagle. – Veterinary Micro- okužijo z virusom ridibundus), skalni golob (Columba livia), divja gr- biology 129 (1–2): 171–178. Zahodnega Nila in - Koopmans, M., Byron, M., Reusken, C. et al.: West Nile virus in lica (Streptopelia turtur), vodomec (Alcedo atthis), so nekakšna slepa Europe: waiting for the start of the epidemic? V: Takken, W. & taščica (Erithacus rubecula), pogorelček (Phoenicurus ulica v kroženju Knols, B. G. J. (2007): Emerging pest and vector-borne diseases virusa, saj se ko- phoenicurus), kos (Turdus merula), mlinarček (Sylvia in Europe. str. 123–151 – Wageningen: Wageningen Acade- marji s pitjem krvi curruca), rjava penica (Sylvia communis), vrtna penica mic Publishers. [http://www.wageningenacademic.com/_cli- obolelega konja ne (Sylvia borin), črnoglavka (Sylvia atricapilla), srpična entFiles/download/ecvd-01-e.pdf] morejo okužiti. Na trstnica (Acrocephalus scirpaceus), močvirska trstnica - Malovrh, T. & Krt, B. (2011): Serološki monitoring bolezni območjih, kjer je (Acrocephalus palustris), bičja trstnica (Acrocephalus Zahodnega Nila v Sloveniji pri konjih. – Slovenski veterinarski gostota ptic selivk, zbornik 48 (supp. 13): 300–302. schoenobaenus), rumeni vrtnik (Hippolais icterina), tr- konjev in komarjev - Nash, D., Mostashari, F., Fine, A. et al. (2001): The Outbreak of velika, je možnost stni cvrčalec (Locustella luscinioides), plavček (Cyanistes West Nile Virus Infection in the New York City Area in 1999. izbruha bolezni ve- caeruleus), plašica (Remiz pendulinus), rjavoglavi srako- – New England Journal of Medicine 344: 1807–1814. [http:// čja. Takšen primer per (Lanius senator), siva vrana (Corvus cornix), sraka www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM200106143442401#t=a je znan z delte reke (Pica pica), škorec (Sturnus vulgaris), domači vrabec rticleTop](11. 5. 2013) Rone v Franciji. (Passer domesticus), ščinkavec (Fringilla coelebs), lišček - Reiter, P. (2010): West Nile virus in Europe: understan- foto: Rudmer (Carduelis carduelis), trstni strnad (Emberiza schoeniclus) ... ding the present to gauge the future. – Eurosurveillance 15 Zwerver / Saxifraga (10):pii=19508. [http://www.eurosurveillance.org/ViewArti- cle.aspx?ArticleId=19508] (11. 5. 2013) Literatura: - Račnik, J., Trilar, T., Zadravec, M. et al. (2011): Proučevanje ne- katerih bolezenskih povzročiteljev pri prostoživečih pticah - Avšič-Županc, T., Petrovec, M., Jelovšek, M. et al. (2003): Medi- pevkah (Passeriformes), ujetih na jesenskem preletu v Slove- cinsko pomembni arbovirusi v Sloveniji. – Zdravniški vestnik niji. – Slovenski veterinarski zbornik 48 (supp. 13): 146–149. 64 (supp. 3): 15–19. - Bakonyi, T., Ferenczi, E., Erdelyi, K. et al. (2013): Explosive spre- ad of a neuroinvasive lineage 2 West Nile virus in Central Eu- ¬ Kodeks slovenskih ornitologov rope, 2008/2009. – Veterinary Microbiology 165: 61–70. - Calistri, P., Giovannini, A., Hubalek, Z., et al. (2010): Epidemio- Vsak slovenski ornitolog, opazovalec in proučevalec logy of West Nile in Europe and in the Mediterranean Basin. ptic naj: – The Open Virology Journal 4: 29–37. [http://www.benthamsci- • pred vsemi interesi zastopa interese narave in ence.com/open/tovj/articles/V004/SI0007TOVJ/29TOVJ.pdf] varstva ptic, (11. 5. 2013) • pri svojem delu in tudi sicer ne vznemirja ptic po - European Centre for Disease Prevention and Control (2012): nepotrebnem in jim ne škoduje; prav tako naj ne West Nile fever maps. [http://www.ecdc.europa.eu/en/he- althtopics/west_nile_fever/west-nile-fever-maps/pages/in- ogroža drugih živih bitij in narave, dex.aspx] (11. 5. 2013) • ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu, - Gangoso, L., Grande, J. M., Llorente, F. et al. (2010): Prevalence • bo pri fotografiranju ptic in narave obziren; of neutralising antibodies to West Nile virus in Eleonora‘s ogroženih vrst naj ne slika v gnezdu, Falcons in the Canary Islands. – Journal of Wildlife Diseases 46 • vestno beleži vsa opažanja in skrbi, da se podatki (4): 1321–1324. po beležkah ne postarajo, - Gratz, N. G. (2004): Critical review of the vector status of Aedes • sodeluje s kolegi, jim pomaga pri delu in skrbi za albopictus. – Medical and Veterinary Entomology 18: 215–227. dobre odnose z njimi.

//letnik 19, številka 03, september 2013 9 1

Visokonapetostni daljnovodi v

1 življenjskem okolju ptic // Urša Koce

1: Ptice ne posedajo Pri umeščanju infrastrukture v prostor se investitorji v nasprotju s srednje- in nizkonapetostnimi daljnovodi, po vseh žicah dalj- pogosto srečujejo z raznovrstnimi omejitvami, med kate- izjemno redek pojav, zato temu vplivu v prispevku ne novodov. Na vodni- rimi je tudi varstvo narave. Novo zgrajena infrastruktu- bomo posvečali posebne pozornosti. Pojav pa je posredno kih daljnovodov, ki so pod najvišjo ra v neko življenjsko okolje ptic lahko prinese večje ali povezan z drugim, znatno pogostejšim fenomenom t.i. napetostjo (440 kV manjše spremembe, ki imajo nemalokrat znaten vpliv na »nepojasnjenih« izpadov električnega toka na prenosnih v Sloveniji), prihaja njihove populacije, denimo številčnost in območje razšir- omrežjih. do prasketanja in is- jenosti. V interesu naše družbe je, da omilimo negativne krenja, kar ptice od- vplive svojega delovanja na naravo in podpremo dejavno- Smrtnost ptic zaradi trkov z vodniki visokonapetostnih vrača od posedanja sti, ki nanjo vplivajo pozitivno. daljnovodov je presenetljivo velika. Denimo v ZDA se po na njih. Na takšnih daljnovodih ptice ocenah strokovnjakov zaradi naleta v vodnike visokona- zato posedajo le na Medsebojni vplivi visokonapetostnih petostnih daljnovodov letno ubije 130 milijonov ptic, kar večinoma najviše daljnovodov in ptic je znatno več od smrtnosti zaradi prometa, zastrupitve nameščeni žici, ki s pesticidi ali trkov z vetrnimi elektrarnami. Ali visoko- ni pod napetostjo Daljnovodi se ne morejo izogniti življenjskemu okolju napetostni daljnovodi kot dejavnik smrtnosti prispevajo in daljnovod varuje ptic. Razširjenost obojih je namreč prostrana – nadzemni k upadu številčnosti vseh ptic na globalnem nivoju, ni pred udari strele. foto: Thomas daljnovodi se prek pokrajine raztezajo v stotinah kilome- znano, številne študije pa so pokazale, da so na nekaterih Pienkus trov in prečijo raznovrstna življenjska okolja ptic, kjer območjih visokonapetostni daljnovodi za populacije ne- le-te gnezdijo, se prehranjujejo, počivajo, se selijo in/ali katerih vrst ptic resen dejavnik ogrožanja. prezimujejo. Tudi graditev podzemnih daljnovodov je poseg, ki lahko spremeni življenjsko okolje ptic, čeprav Morda se zdi nenavadno, da živali, ki so se tisočletja pred po končanem delu nanje vsaj neposredno ne vplivajo. vznikom človeka in njegove infrastrukture podile po zra- ku in uspešno izogibale oviram, tako množično podlega- Medsebojni vplivi med visokonapetostnimi daljnovodi jo zaradi trkov z objekti, kot so daljnovodi. Objekti, ki jih in pticami so obojesmerni. Vplive visokonapetostnih človek postavlja v prostor, pa so konstrukcijsko vendar daljnovodov na ptice lahko strnemo v tri vrste: [1] smrt ali lahko zelo drugačni kot naravne strukture in so za ptice pohabljenost zaradi trkov z vodniki daljnovoda, [2] smrt težko premagljiva ovira ali celo past. Visokonapetostni ali pohabljenost zaradi električnega udara in [3] posredni daljnovodi po eni strani posnemajo naravne strukture, vpliv zaradi sprememb v strukturi in funkciji življenj- saj so stebri do neke mere primerljivi z drevesi. Po dru- skega okolja ptic. V tretji vrsti vplivov najdemo tako gi strani pa v prostor vnašajo elemente, ki se ne morejo pozitivne kot negativne vplive na ptice. Smrt ptic zaradi primerjati z ničemer, kar so ptice spoznavale skozi svojo električnega udara je na visokonapetostnih daljnovodih, evolucijsko zgodovino. To so vodoravno potekajoči vo-

10 Svet ptic VARSTVO PTIC 2

dniki. Strokovnjaki, ki so preučevali vid ptic, so ugotovili, vljenjskega okolja za specializirane gozdne vrste, po drugi 2: Ponekod elektro da takšne strukture v krajini ptice zelo slabo zaznavajo in strani pa pridobitev novega prostora za vrste, ki živijo v podjetja opre- jih v letu pogosto prepozno opazijo. grmiščih in na gozdnem robu. Tudi v odprti krajini dalj- mljajo daljnovode v sodelovanju z novod za nekatere vrste pomeni izgubo dela življenjske- ornitološkimi orga- Nekatere vrste ptic so bolj dovzetne za ga okolja, denimo v primerih, ko se ptice izogibajo bližini nizacijami. S prila- trke daljnovoda. Fenomen je dobro poznan pri goseh, ki se pre- goditvijo konstruk- hranjujejo na poljih in travnikih. cije daljnovodov in Vse vrste ptic niso enako dovzetne za trke z vodniki dalj- označevanjem vo- novodov. Bolj ranljivi so slabi letalci z razmeroma veli- dnikov je možno do Iztrebki lahko povzročajo izpad neke mere omiliti kim trupom in majhno površino peruti, kot so denimo električnega toka vpliv na populacije race, gosi, droplje in koconoge kure (divji petelin, ruše- ptic zaradi trkov. vec …). Te ptice imajo zelo slabe manevrske sposobnosti, Nekatere ptice uporabljajo visokonapetostne daljnovode Na trgu je na voljo koconoge kure pa so poleg tega tudi, po domače rečeno, za počivanje, prežo in gnezdenje. Zlasti v odprti krajini, vse več učinkovitih napol slepe. Podobne težave z izogibanjem vodnikom kjer so mogočne pokončne strukture, kot so osamljena označevalcev. daljnovodov imajo veliki jadralci, kot so žerjavi, štorklje, drevesa, omejujoč dejavnik za naselitev nekaterih vrst foto: Tomaž Jančar čaplje in pelikani. Ptice z ozkimi in dolgimi perutmi, le- ptic, so stebri daljnovodov zanje privlačen nadomestek talski velemojstri, so manj dovzetne za trke z vodniki dalj- za naravne strukture. Na njih gnezdijo denimo krokarji, novodov, saj imajo dobre manevrske sposobnosti. Bolj so vrane, nekatere ujede, štorklje in nekatere sove. Žal je za- izpostavljene tudi tiste vrste, ki zelo veliko časa preživijo drževanje teh ptic na stebrih daljnovodov povezana tudi v zraku, npr. hudourniki in lastovke, čeprav so dobri le- z že omenjenim fenomenom »nepojasnjenih« izpadov talci. Večje tveganje nosijo ptice na selitvi, nočno aktivne električnega toka. Kratkotrajnim izpadom, s katerimi so vrste, mladi neizkušeni osebki in osebki, ki daljnovode si elektro podjetja, ki upravljajo s prenosnimi omrežji, po prečijo med letom na kratke razdalje. Ne glede na mane- vsem svetu dolga leta belila glavo, so v osemdesetih letih vrske sposobnosti ptic pa tveganje za trke močno poveča- pripisali vzrok: povzročajo jih velike ptice (npr. ujede, ča- jo nekateri okoljski dejavniki: zlasti pogosti so naleti ptic plje, štorklje), in sicer z iztrebljanjem. Njihovi iztrebki so na območjih preletnih koridorjev, bodisi dnevnih, bodisi namreč dolgi prevodni curki, ki premostijo razmik med sezonskih. Pogosto svoje dodajo še vremenske razmere, stebrom daljnovoda in vodnikom, ki ju ločuje izolator. Na ki poslabšajo vidljivost ali pa ptice na selitvi prisilijo, da mestu ob tem prihaja do bliskov in celo vžigov. Da bi se iz- letijo nižje. Velika smrtnost ptic zaradi naletov v vodnike ognili tej težavi, ponekod po svetu na stebre daljnovodov daljnovodov je tudi na območjih njihovega množičnega nameščajo koničaste »odvračalce« ptic, ki pa so le deloma shajanja, kot so skupinska počivališča in prehranjevali- učinkoviti. šča. Z roko v roki do rešitve problema Sprememba življenjskega prostora zaradi daljnovodov Novejši trendi se obračajo v drugo smer: ponekod elektro podjetja, ki upravljajo s prenosnimi omrežji, opremljajo Daljnovod lahko povzroči tudi znatno spremembo v daljnovode v sodelovanju z ornitološkimi organizacija- strukturi življenjskega okolja ptic. Poseka na trasi dalj- mi. S prilagoditvijo konstrukcije daljnovodov in označe- novoda v gozdni krajini po eni strani pomeni izgubo ži- vanjem vodnikov je možno do neke mere omiliti vpliv

//letnik 19, številka 03, september 2013 11 3

3: Daljnovodi se na populacije ptic zaradi trkov in na trgu je na voljo vse Na DOPPS-u smo v letu 2012 in 2013 pod pokrovitelj- ne morejo izogniti več učinkovitih označevalcev. Nameščanje gnezdilnic stvom ELES - Elektro-Slovenija, d.o.o. izdelali pregledno življenjskemu oko- in gnezdilnih platform lahko prispeva k ohranjanju ne- študijo o vplivu visokonapetostnih daljnovodov na ptice. lju ptic. Ker po eni strani posnemajo katerih vrst ptic v degradirani pokrajini, kjer so njihova Obsežna študija obravnava splošno problematiko ogrože- naravne strukture, naravna gnezdišča redka. Ob tem je treba dodati, da varna nosti ptic v Sloveniji, relevantno zakonodajo in pravno saj so stebri do neke gnezdišča pokrivajo le del potreb prostoživečih ptic, saj prakso s področja umeščanja visokonapetostnih daljno- mere primerljivi poleg tega potrebujejo vsaj še dovolj bogata in varna pre- vodov v prostor in varstva ptic, vplive visokonapetostnih z drevesi, na njih hranjevališča. daljnovodov na ptice ter opisuje možne ukrepe za zmanj- ptice počivajo ter šanje škodljivih vplivov z oceno njihove učinkovitosti. celo gnezdijo. foto: Duša Vadnjal Z nekaterimi tehničnimi ukrepi lahko le omilimo negati- ven vpliv daljnovoda na ptice, ne moremo pa ga povsem Ali ste vedeli? odpraviti. Vrst, ki so zaradi daljnovodov ogrožene, tudi ne morejo nadomestiti vrste, ki imajo od daljnovodov korist. Ste morda že kdaj opazili, da ptice ne posedajo po vseh Zato je izjemno pomembno skrbno načrtovanje umešča- žicah daljnovodov? To velja za daljnovode, ki so pod naj- nja daljnovodov v prostor s kar največjo obzirnostjo do višjo napetostjo (440 kV v Sloveniji). Na vodnikih teh ptic in narave nasploh. Številni, dobri in slabi primeri po daljnovodov prihaja do pojava, imenovanega »korona«, svetu pričajo, da je to najboljša pot do pticam in naravi ki se izraža kot prasketanje in iskrenje, kar pa ptice od- prijaznih daljnovodov. Sodelovanje med strokovnjaki vrača od posedanja na njih. Zato na takšnih daljnovodih z različnih področij upravljanja s prostorom nedvomno posedajo le na eni, običajno najvišje nameščeni žici, t.i. za- sodi na to pot. ščitni vrvi, ki ni pod napetostjo in daljnovod varuje pred udari strele.

Evropski dan opazovanja ptic (Eurobirdwatch '13) bo v nedeljo, 6. oktobra 2013 Evropski dan opazovanja ptic poteka ravno v času se- - Šobec (Lesce): opazovalna točka bo med 9. in 12. uro litve in je namenjen osveščanju javnosti o pticah seliv- na začetku Šobčevega bajerja, pri otroškem igrišču kah, njihovi ogroženosti in načinih varstva. Za preži- - Zdravci (Šmarješke Toplice): za izlet (ogled obročka- vetje selivk so nujno potrebna postajališča na selitveni nja ptic) se zberemo ob 8. uri pred gostilno Gruntar v poti, predvsem mokrišča, kjer se lahko nahranijo in od- Zburah počijejo. Selivke pa lahko opazujemo tudi v mestnem - Mariborski mestni park (Maribor): za izlet se zbere- parku. Letos bomo na ta dan v različnih krajih po Slo- mo ob 9. uri pred Akvarijem-terarijem veniji pripravili opazovalne točke in izlete, na katerih - Naravni rezervat Škocjanski zatok (Koper): opazo- boste lahko pokukali skozi teleskop in opazovali ptice, valna točka bo med 10. in 13. uro pri prvi opazovalni- ornitologi pa vam bodo povedali še kaj več o pticah in ci v rezervatu (levo od parkirišča) njihovih selitvah. - Park Tivoli (Ljubljana): opazovalna točka bo med 9. in 12. uro na betonski ploščadi z ograjo na južni stra- Vabimo vas, da v nedeljo, 6. oktobra 2013, obiščete na- ni Tivolskega ribnika, za izlet pa se zberemo ob 9. uri slednje točke in izlete ter sodelujete pri opazovanju ptic: na parkirnem prostoru pred kopališčem v Tivoliju

12 Svet ptic 1

3. Trendi vseh populacij ptic (tako zavarovanih kot 1: Avtorji raziskave Mednarodna varstvena politika nezavarovanih) so v državah EU15 bolj pozitivni kot so pri vrednotenju trendi zunaj tega območja: deloma drži, saj se znotraj učinkovitosti var- prinaša korist za ptice v Evropi EU15 po letu 1990 trendi vseh populacij niso izboljšali. stvenih ukrepov na območju Evropske // Mateja Deržič, Jasna Mladenovič in Klavdija Šuen 4. Pozitivni vplivi na populacije bodo najočitnejši pri unije ugotovili, da tistih vrstah, ki so zavarovane najdaljše obdobje. Po ima monitoring letu 1990 so populacije zavarovanih vrst znotraj EU15 velik pomen pri stabilnejše kot populacije nezavarovanih vrst. Zunaj ohranjanju biotske Ohranjanje biotske raznovrstnosti našega planeta je od- EU15 te razlike ni. raznovrstnosti. 5. V sodelujočih državah je mogoče zaznati pozitivno Popisi se še vedno visno od mednarodno usklajenih ukrepov varstva nara- opravljajo pred- ve, ki se udejanjajo v regionalnih ali globalnih sporazu- zvezo med obsegom varstvenih ukrepov in popula- cijskimi trendi ptic. Za vsak dodatni odstotek površin, vsem s pomočjo mih (trenutno jih obstaja vsaj 20). Pozitivne posledice prostovoljcev. varstvenih ukrepov je težko dokazati, vprašljiva pa je določenih kot zavarovana območja (SPA), se gostota foto: Jure Marolt tudi njihova ekonomska učinkovitost. Avtorji članka so zavarovanih populacij poveča za okrog 7 %, skupaj z izoblikovali kriterije, na osnovi katerih lahko vrednoti- nezavarovanimi vrstami pa samo za 4 %. Določitev in mo učinkovitost ukrepov na območju Evropske unije. Z upravljanje zavarovanih območij je namreč usmerjeno raziskavo so želeli oceniti vpliv mednarodnih varstvenih predvsem na zavarovane vrste. strategij za ptice in pri tem vključiti vse članice Evropske unije, kjer področje urejata dva temeljna dokumenta - Pti- Avtorji so ugotovili, da so v primeru Ptičje direktive v čja ter Habitatna direktiva. celoti izpolnjeni štirje pogoji, eden delno. Čeprav se po- pulacijski trendi nezavarovanih vrst niso razlikovali med Naravovarstveni vpliv Ptičje direktive so avtorji ovredno- EU15 in drugimi državami, lahko sklepamo, da so trendi tili glede na rezultate javno dostopnih popisov in popu- teh vrst bolj pozitivni znotraj držav EU15. Podatki so v lacijskih trendov evropskih gnezdilk na nivoju posame- skladu s hipotezo, da je Direktiva o pticah prinesla vidne znih držav. V raziskavi so populacijske trende evropskih koristi za populacije ptic v Evropski uniji in da so posegi gnezdilk primerjali med dvema obdobjema (pred in po mednarodne politike učinkoviti pri reševanju vprašanj o letu 1990). Hkrati so napravili primerjavo med zavarova- ohranjanju velikih geografskih območij. nimi vrstami (ki so v dodatku Ptičje direktive) in nezava- rovanimi. Tretja primerjava pa se je nanašala na vrste, ki Opisana raziskava priča o velikem pomenu monitoringa živijo na območjih prvih 15 držav članic Evropske unije pri ocenjevanju uspešnosti vladnih politik pri ohranjanju (EU15), ter vrstami, ki naseljujejo območja držav, ki so se biotske raznovrstnosti. Popisi se še vedno opravljajo pred- Evropski uniji pridružile kasneje. vsem s pomočjo prostovoljcev, kvantitativne ocene uspe- šnosti programov pa so odvisne od naključnih analiz. Z Izoblikovali so pet pogojev, na osnovi katerih govorimo o rednim in usklajenim monitoringom bi uspeh mednaro- uspešnosti direktive: dnih politik ohranjanja biotske pestrosti tudi uspešneje 1. Zavarovane vrste na območju EU15 morajo izkazati ocenjevali ter vrednotili. boljše populacijske trende v primerjavi z nezavaro- vanimi vrstami. Vir 2. Populacijski trendi zavarovanih vrst so bolj pozitiv- Donald, P.F., Sanderson, F.J., Burfield, I.J., Bierman, S.M., Gregory, ni v državah EU15 kot na območjih, kjer direktiva ni R.D.,Waliczky, W. (2007): International Conservation Policy uveljavljena. Delivers Benefits for Birds in Europe. – Science 317: 810-813.

//letnik 19, številka 03, september 2013 IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV 13 1 2

Tujerodni dresniki v Sloveniji // Simona Strgulc Krajšek 1

1: Stebla dresnika Zagotovo ste že videli velike rastline z debelimi votlimi Japonski dresnik se je kmalu začel širiti z vrtov in je v 150 nekoliko spominja- stebli, ki po obliki nekoliko spominjajo na bambusova letih postal ena najbolj problematičnih invazivnih tuje- jo na bambusova (slika 1), z velikimi trikotnimi do srčastimi listi (slika 2) rodnih vrst na svetu. V Evropi je s križanjem japonskega stebla. in drobnimi belimi cvetovi v gostih socvetjih, zaradi ka- in sahalinskega dresnika nastal križanec, češki dresnik, ki 2: Značilno obliko- terih rastline postanejo pozno poleti opazne že od daleč je še uspešnejši od starševskih vrst in je marsikje v Evropi, vani listi japonske- (slika 3). Če ne veste, o kateri rastlini pišem, se sprehodite verjetno pa tudi v Sloveniji, najpogostejši tujerodni dre- ga dresnika (Fallopia ob bližnji reki ali odpeljite na izlet in opazujte rastje ob snik. Češki dresnik ima lastnosti, ki so nekje vmes med japonica) cesti. Gotovo boste naleteli na katerega izmed tujerodnih lastnostmi starševskih vrst. Listi so rahlo srčasti in dolgi dresnikov, ki jih je v naši naravi vse polno. Rastejo ob do 25 centimetrov. Japonski dresnik ima manjše liste s vodah, ob cestah, železnicah, na opuščenih zemljiščih v prisekanim dnom, sahalinski pa zelo velike, tudi do 40 mestih, na deponijah gradbenega materiala itd. - prakti- centimetrov dolge srčaste liste. Tudi po višini češki dre- čno kjerkoli. Najdemo jih predvsem v nižinah, posamični snik dosega vmesno velikost med manjšim japonskim in podatki o njihovem uspevanju pa so tudi s Pohorja in iz do pet metrov visokim sahalinskim dresnikom (slika 4). Julijskih Alp. Če skušate malo pobrskati po spominu in si Za zanesljivo določitev rastlin na terenu pa je treba pogle- priklicati podobo narave izpred dveh ali več desetletij, bo- dati več razlikovalnih znakov. ste ugotovili, da te rastline v preteklosti pri nas niso bile tako pogoste. Zakaj so dresniki tako uspešni

V Sloveniji uspevata dve tujerodni vrsti dresnika, japonski Znanstveniki se že dolgo sprašujejo, zakaj so nekatere vr- (Fallopia japonica) in sahalinski dresnik (F. sachalinensis), ste tako zelo uspešne, da se lahko hitro širijo in tako mo- ter križanec med njima, češki dresnik (F. x bohemica). čno spreminjajo okolje, v katerem uspevajo. Navadno je več lastnosti in dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost neke Od kod izvirajo tujerodni dresniki vrste, ključna pa je njihova kombinacija v določenem okolju. Pri dresnikih k uspešnosti zagotovo prispevajo: Japonski in sahalinski dresnik sta vzhodnoazijski vrsti, ki 1. Izredno hitra rast: Rastline imajo pod zemljo obse- so ju v 19. stoletju kot okrasni rastlini prinesli v Evropo. žen sistem korenik, v katerih so nakopičene založne Obe vrsti so sprva sadili v botaničnih in velikih zaseb- snovi. Te dresnik porablja spomladi, ko začnejo rasti nih vrtovih, saj so rastline zaradi velikosti in hitre rasti nadzemni poganjki. Njihova rast je osupljivo hitra in potrebovale veliko prostora. Zanimivo je, da je japonski lahko doseže do 15 centimetrov na dan. Tako hitro ra- dresnik leta 1847 v Utrechtu dobil zlato medaljo Združe- stoča rastlina zlahka preraste in zasenči svoje tekme- nja za kmetijstvo in vrtnarstvo kot najbolj zanimiva nova ce. okrasna rastlina leta. Sadike so bile takrat zelo drage in so 2. Zelo velika sposobnost obnavljanja: Pri dresniku so s po- dosegale 250-krat višjo ceno kot sadike hortenzij. skusi ugotovili, da lahko nova rastlina zraste že iz ene-

14 Svet ptic NARAVA 3 4

ga centimetra dolgega koščka korenike, ki tehta le 0,7 podzemnih korenik poškoduje cestišče in objekte ob 3: Bela socvetja grama. Predstavljajte si, koliko takih koščkov ostane v njem. Zelo pogosto ga lahko opazimo ob novo urejenih češkega dresnika zemlji, če poskušamo izkopati dresnik, katerega kore- avtobusnih postajališčih ali obcestnih počivališčih. (F. x bohemica) so bogat vir peloda, ninski sistem lahko sega tudi nekaj metrov v globino. zato jih rade obisku- Ta način razmnoževanja, imenovan vegetativno raz- Dresnik pogosto opazimo tudi v okolici novo zgrajenih jejo čebele. množevanje, je pri dresnikih najpomembnejši način, objektov. Tja ga največkrat zanesejo z gradbeno mehani- s katerim rastlina osvaja nova ozemlja. zacijo in s prstjo, s katero uredijo okolico objekta. Mlade 4: Rastline sahalin- 3. Razraščanje s pomočjo živic: Če rastline pokosimo, se rastline, ki poženejo iz koščkov korenik, so videti kot ni- skega dresnika dresnik na to odzove s poganjanjem dolgih, tankih zek rdeč radič, ki pa kaj hitro zraste v visoke, sprva rde- (F. sachalinensis) lahko zrastejo tudi podzemnih živic, iz katerih nato zrastejo nadzemni če-zeleno obarvane poganjke. Če opazimo take mlade do pet metrov v poganjki. S tem rastlina še razširi svoje območje uspe- rastline, je še čas, da ukrepamo in rastline ročno previdno višino, njihovi listi vanja. in temeljito izkopljemo, posušimo in zažgemo ter s tem pa so dolgi tudi do 4. Izločanje snovi, ki zavirajo kalitev in rast drugih rastlin: preprečimo, da bi se razrasle. Veliki sestoji dresnika ob 40 centimetrov. Dresniki v prst izločajo snovi, ki zavirajo kalitev se- objektih namreč lahko poškodujejo podzemne napeljave, men in rast drugih rastlin. Če pogledamo v sestoj dre- s hitro in agresivno rastjo pa predrejo celo beton ali asfalt. foto: vse Simona Strgulc Krajšek snika, bomo zato le redko našli katero drugo rastlin- sko vrsto, ki uspeva v gosti senci dresnika. Je sploh možno še kaj ukreniti 5. Velika količina dobro kalivih semen: Spolno razmnoževa- nje pri dresnikih ni tako pomembno kot vegetativno, Kot sem že napisala, je praktično edini način, da odstrani- a je zaradi dobre kalivosti semen tudi to eden od nači- mo rastline dresnika, če so te še mlade in na začetku rasti. nov, s katerim lahko dresnik širi svoje območje uspe- Z vsakim letom pa se naše možnosti zmanjšujejo, dokler vanja. ne postane sestoj dresnika tako velik, da lahko le nemo- čno opazujemo njegovo bujno rast in pazimo, da se sestoj Tujerodni dresniki povzročajo težave ne širi. Povsod po svetu se raziskovalci trudijo najti način, kako vsaj zajeziti širjenje te za naš okus preveč uspešne V Sloveniji največ težav povzročata japonski in češki dre- rastline, a učinkovitega recepta, kako odstraniti sestoj, snik, ki sta tudi najbolj razširjena. Dresnik je zelo pogost velik nekaj 100 m2, do zdaj še ni našel nihče. ob vodah, kjer lahko popolnoma zaraste bregove in z njih izpodrine praktično vse druge vrste, kljubujejo mu le ne- Zato je spremljanje širjenja te rastline še toliko pomemb- katere lesne vrste. S tvorbo enovrstnih sestojev dresnika nejše, da lahko ukrepamo, ko je še čas. Če ste tudi v bliži- se izgublja pestrost življenjskih bivališč ob vodah, kar se- ni svojega doma opazili katero od vrst dresnikov, lahko veda vpliva tudi na živalstvo. Jeseni, ko se nadzemni deli to vpišete v Zbirko opažanj tujerodnih vrst, ki jo najdete na dresnika posušijo in propadejo, pa se izpostavi obrečna spletni strani: http://zbirka.tujerodne-vrste.info/. prst, ki jo lahko narasle vode zlahka odnesejo. Viri: Dresnik dobro uspeva tudi na robovih cest, kamor so ga - spletna stran o invazivnih tujerodnih vrstah: http:// večinoma zanesli s prstjo ob graditvi ali popravilu ceste. www.tujerodne-vrste.info/projekt/projekt-thuja-2/ Zaradi hitre rasti zastira cestne robove in naredi dele cest - Strgulc Krajšek, S. & Jogan, N. (2011): Rod Fallopia nepregledne. Še večja težava pa je, da z agresivno rastjo Adans. v Sloveniji. – Hladnikia 28: 17-40.

//letnik 19, številka 03, september 2013 15 1 2

čmrljev. Jeseni zato pod gnezdi najdemo večje količine izpraznjenih, prežvečenih in delno požrtih osirjev. Pri- Sršenar bližno desetino plena sestavljajo manjši vretenčarji, kot // Katarina Denac so žabe, mlade ptice in plazilci. Za popestritev občasno jé tudi sadje, ki mu s kljunom odstrani koščico. Ose lovi s Sršenarji (Pernis apivorus) so spomladi preže, ali pa jim v letu sledi do gnezda, ki ga nato z no- gami in ob pomoči kljuna izkoplje. Pri globokih gnezdih 2010 na Breginjskem Stolu poskrbeli za se na koncu povsem skrije pod zemljo tudi sam. Zaradi svoje specializirane prehrane ima sršenar nekatere tele- sne prilagoditve: majhno, gosto, luskam podobno perje veliko veselje med ornitologi. Ves maj smo na čelu in okoli oči (zmanjšana možnost za pik), močne noge z debelimi luskami, rahlo upognjene kremplje ena- namreč trepetali in ugibali, ali ga imamo ke velikosti za kopanje in hojo ter ozke nosnice, da mu jih med kopanjem ne zamaši prst. Prehranjuje se v zrelih ali ne – ozko grlo za seleče se ujede, na- in srednje starih gozdovih, sadovnjakih, mozaični kme- tijski krajini in manjših močvirjih, izogiba pa se velikim mreč. Dvaintrideset popisovalcev, ki jih kmetijskim monokulturam, gostim drevesnim sestojem in visokogorju. Kjer je os veliko, se hrani blizu gnezda niso odvrnili ne megla ne snežne plohe in (1-2 kilometra stran), sicer pa lahko njegov domači okoliš obsega tudi do 40 kvadratnih kilometrov. Kadar gnezdi blizu človeških naselij, je to le zato, da se izogne kragulju tudi ne (skoraj) vsakodnevni dež, je v sla- (Accipiter gentilis), ki je nevaren tako mladim kot odraslim bem mesecu naštelo 1.368 sršenarjev. sršenarjem. Neopazen in tih v času gnezditve

Med gnezdenjem je sršenar težaven za raziskovanje, saj se Ob upoštevanju nekaterih dejavnikov smo prišli do ocene, da je tisto leto večino časa zadržuje v gozdu in je zelo tih. Nizozemski območje preletelo 3.100–4.700 ujed, od tega kar 2.000–2.500 sršenarjev. To znanstvenik Rob Bijlsma se je zato zanj domislil poseb- odkritje je bilo za nas sicer naravovarstveno pomembno, a je le kamenček v ne metode, t.i. »tree-topping«, ko z vrha dreves vsak dan mozaiku skrivnostnega sršenarjevega življenja. več ur opazuje dogajanje v krošnjah in nad njimi. Sicer pa lahko od sredine maja pa do konca gnezditve opazu- Od kod sršenarju ime jemo svatovske lete z navideznim ploskanjem s perutmi nad glavo. Gnezdo je 10-20 metrov visoko na listnatem Po imenu bi človek sklepal, da se sršenar prehranjuje v glavnem s sršeni ali iglastem drevju, zlasti na bukvah in borih. Približno (Vespa crabro), pa ni čisto tako. Te največje ose v njegovo prehrano zaidejo četrtina parov zasede stara gnezda drugih ptic, preostali le poredko (najbrž je kakšno tako opazovanje botrovalo imenu), medtem ko pa si spletejo nova. Vsaj vrhnji del, po navadi pa kar celo glavnino sestavljajo ličinke, bube in odrasli osebki drugih socialnih vrst ko- gnezdo, je obloženo z zelenim listjem, ki ga ves čas gnez- žokrilcev, predvsem os iz rodov Vespula, Vespa in Polistes ter v manjši meri denja starša pridno dodajata, da ohranita zeleni videz. V

16 Svet ptic PORTRET PTICE 3 4

edinem leglu sta navadno dve jajci, ki ju valita 35-40 dni. letih bivanja v Afriki. Zaradi poznejšega odhoda z gnez- 1: Zaradi specia- Večji del tega opravila prevzame samica, medtem ko se dišč imajo mladi sršenarji na poti manj ugodne termične lizirane prehrane samec bolj izkaže v prvih 10 dneh po izvalitvi, ko hrani in vetrovne razmere, večkrat kot odrasli pa tudi prečkajo ima sršenar (Pernis apivorus) luskam tako mladiče kot tudi samico, ki ves ta čas greje mladiče nevarni osrednji del Sredozemlja in Sahare. Narava pri podobno perje v gnezdu. Zaradi plenilcev so v bližini gnezda starši zelo tem pobere visok davek, saj jih med prečenjem Sahare na čelu in okoli tihi, plen oddajo mladičem hitro, ti pa prosijo za hrano pogine skoraj tretjina, med odraslimi pa le 2 %. Sršenarji oči (zmanjšana s tihimi in kratkimi klici. V približno 40 dneh po izva- prezimujejo v gozdnatih predelih ekvatorialne Afrike, pri možnost za pik), litvi mladiči poletijo, vendar se osamosvojijo šele dober čemer so mladi precej nomadski, odrasli pa imajo stalna, močne noge z mesec ali dva kasneje. Celotno obdobje gnezdenja znaša zaključena zimska območja. Spomladanska selitev po- debelimi luskami, rahlo upognjene pičlih 110-135 dni, torej sršenar bistveno večji del življe- teka med sredino aprila in začetkom junija, jesenska pa kremplje enake nja preživi v Afriki kot Evropi. Gnezditveni uspeh med med sredino avgusta in koncem septembra, izjemoma še velikosti za kopanje leti močno niha, v izrazito neugodnih letih pa nobenemu v oktobru. Pozna spomladanska vrnitev je povezana s po- in hojo ter ozke paru ne uspe speljati mladičev. Najbolj negativen vpliv znim začetkom razvoja osjih zarodov v Evropi. Razdalje, nosnice, da mu jih imata mokro in mrzlo vreme v maju, ko se pari odloča- ki jih dnevno premagajo sršenarji, spadajo v kategorijo ul- med kopanjem ne jo za gnezdenje, ter deževje v juniju, ko mladiči poginejo tramaratonov, saj dosegajo med 120 in 270, izjemoma do zamaši prst. foto: Matej Vranič zaradi sestradanosti in podhladitve. Zaradi kratkega časa 500 kilometrov (v Sahari ali med letom čez morje). gnezditve ter številnih neuspelih gnezditev, po katerih 2: Glavnino starši zapustijo gnezdišče, se pogosto dogaja, da na selitvi Prihodnost ni videti rožnata njegove prehrane hkrati opazujemo še gnezdeče pare in seleče se sršenarje. sestavljajo ličinke, Evropska populacija sršenarja zadnjih 20-30 let upada, bube in odrasli osebki os iz rodov Samotar, ki se na selitvi prelevi v kar je posledica njegove specializirane prehrane, selitve Vespula, Vespa in družabno ptico na dolge razdalje in prezimovanja v Afriki. Zaradi velikih Polistes (na sliki). monokultur se zmanjšujejo njegova prehranjevališča, s foto: Ivan Esenko V času selitve se sršenar iz samotarja prelevi v zelo družab- podnebnimi spremembami pa je prišlo tudi do časovnega no ptico. Kljub temu da lahko velike razdalje premaguje zamika med največjimi sršenarjevimi potrebami po hrani 3: V času selitve se tudi z aktivnim letom, raje jadra s pomočjo vzgornjikov. (v času hranjenja mladičev) in njeno ponudbo. Če temu sršenar iz samotarja prelevi v zelo dru- Ti se oblikujejo le nad kopnim, nad vodo pa ne. Rezultat dodamo še občasen deževen maj in junij, je gnezditveni žabno ptico. so velike koncentracije sršenarjev v ozkih grlih, torej uspeh lahko ničeln. S krčenjem starih gozdnih sestojev in foto: Derrigo morskih ožinah, kot so Gibraltar, Bospor, Falsterbo in Me- mejic se poslabšuje in izginja njegov gnezditveni življenj- Domenico sinska ožina pri Siciliji. Največja zabeležena jata v Italiji ski prostor. Enako se dogaja tudi v afriških prezimovali- je štela skoraj 800, na Breginjskem Stolu pa 63 osebkov. ščih, kjer zaradi izsekavanja izginjata gozdna savana in 4: Priljubljeni Selitvene poti mladih in odraslih osebkov se razlikujejo, tropski deževni pragozd. Lovci letno še vedno nelegalno življenjski prostori sršenarja so zreli in ravno tako poti različnih populacij. Odrasli se čez Sre- postrelijo nekaj sto do tisoč osebkov na selitvi, zlasti v Ita- srednje stari goz- dozemsko morje selijo skoraj izključno skozi ozka grla, liji in na Malti, vendar pa se je stanje v primerjavi s tistim dovi, sadovnjaki, medtem ko mladostni osebki morje prečkajo razpršeno v izpred 15-20 let precej izboljšalo. Zahvala gre številnim mozaična kmetijska široki črti. Ker se jeseni mladi sršenarji odselijo na prezi- prostovoljcem z vseh koncev Evrope, ki na posebnih ta- krajina kot ta na movališča okoli 14-30 dni kasneje kot odrasli, namreč ne borih v času selitev bdijo nad početjem lovcev. Goričkem in manj- ša močvirja. poznajo najugodnejših poti. Naučijo se jih šele ob prvi vr- foto: Katarina nitvi na gnezdišča, kar pa se praviloma zgodi šele po dveh Denac

//letnik 19, številka 03, september 2013 17 Mladi kvakač Lani sem na bajerju v bližini Lukovice opazil, da imata črni liski (Fulica atra) tri mladiče. S fotoaparatom sem se zato večkrat odpravil tja in za vsak primer nastavil še kol, na katerem bi mi lahko poziral vodomec (Alcedo atthis). Na dan Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, pa se mi je prikazal mladi kvakač (Nycticorax nycticorax). Prišel sem še v mraku, proti jutru pa je v grmu poleg mojega maskirnega šotora nenadoma zašumelo. Mladi kvakač je pristal ravno na bližnjem kolu za vodomca. Še preden mi je uspelo zmanjšati povečavo na fotoaparatu, se je prestavil na bolj udoben hlod in potem sva se na razdalji približno šestih metrov družila skoraj štiri ure. Nekajkrat je odletel drugam, a se je kmalu vrnil na svoj priljubljeni hlod. Spravil se je tudi v vodo in brodil po račji zeli, s katero je bil bajer močno zaraščen. Svetlobne razmere so se vseskozi spreminjale; tako zaradi čedalje močnejšega sonca kot zaradi senc drevja. Proti koncu mi je začelo zmanjkovati vsega; prostora na kartici, ba- terije in tudi časa. Hkrati pa nisem želel zapustiti prizo- rišča in kvakača prepoditi. Zadrego sta rešili dve gospe s psom, ki sta prišli mimo. In tako sva šla vsak svojo pot. Oprema: fotoaparat Canon EOS 400 D, objektiv 100-400 mm L IS USM, stativ Manfrotto 190 pro B in maskirni šotor Ivan Petrič, Prevoje pri Šentvidu SKOZI OBJEKTIV 1 2 3

DARE ŠERE – »Vse je zapisano na ptici, le da moraš to znati prebrati!« // pogovarjala se je Petra Vrh Vrezec

1: Dare Šere okoli Dare Šere je gotovo ena tistih osebnosti v slovenski orni- dilnice, preparirane ptiče ipd., ki jih je razstavljal Ornito- leta 1980 napenja tologiji, ki je dala raziskovanju ptic pri nas viden pečat. loški oddelek. Ponebšek je bil član tega društva, in da bi mrežo. Bil je pobudnik ustanovitve Društva za opazovanje in prišel do njega, mi ni preostalo drugega, kot da se vpišem foto: Marko proučevanje ptic Slovenije, dolgoletni blagajnik društva v društvo. Med naslednjo razstavo ptičev smo lahko po- Aljančič (1980–1988), večina članov pa ga pozna kot odličnega magali tudi mi, pionirčki. In ko smo nosili panoje, sem 2: Naslovna stran poznavalca ptic ter zagnanega obročkovalca oziroma kot Ponebška med srečanjem na stopnicah vprašal (čeprav so Priročnika za dolo- nekdanjega vodjo Centra za obročkanje ptic pri Prirodo- mi kolegi rekli, da si tega ne smem dovoliti), ali lahko pri- čevanje vrst ptičev slovnem muzeju Slovenije. Na najinem srečanju mi je dem do njega, ker me zanimajo ptiči, selitev, obročkanje avtorja Dareta povedal stavek, ki lepo opiše njegovo predanost delu: »V ... Odgovoril mi je, naj se kar oglasim pri njem v Stožicah. Šereta, ki je bil posvečen 50. oble- muzeju v 40 letih svojega dela nisem nikoli pogledal na A na dogovorjeni dan (februarja 1963) sem zbolel in oble- tnici Ornitološkega uro, da bi videl, kdaj bo malica ali kdaj moram domov, saj žal v postelji. Zelo sem si želel tja, saj sem komajda dobil observatorija. sem to delo opravljal z veseljem. Nič mi ni bilo težko!« priložnost, da ga obiščem, hkrati pa nisem želel delovati neresno. Pobegnil sem od doma in se s trolejbusom odpe- 3: Mali strnad Kako in kdaj si se spoznal s pticami? ljal v Stožice. Povedal sem mu, da si želim obročkati ptiče, (Emberiza pusilla) in svetoval mi je, naj kar takoj napišem prošnjo. Njegove – šele z uporabo mrež smo razvozlali Rojen sem v Ljubljani, v Šiški. Moj oče je bil v službi v Li- besede so me tako presenetile in vznemirile, da sem na nerešeno uganko tostroju in trije njegovi sodelavci so se ukvarjali s ptiči. prošnjo namesto datuma napisal kar svoj rojstni datum. pojavljanje te vrste Družil sem se z njihovimi sinovi. Z očeti smo lahko hodili Na poti domov mi je od vročine postalo tako slabo, da sem pri nas. Razlaga in na obročkanje, a opazovali smo jih le od daleč in gledali, komaj prišel do doma, a sem potem srečen pod blazino tolmačenje najdb kako so lovili in obročkali ptiče. Nas »pionirčkov« niso skril obročke in dovoljenje. ter fotografiranje spustili zraven. Le nekajkrat se je zgodilo, da nas je eden ptic v roki in v na- ravi je bilo Daretu izmed njih poslal po cigarete, in bili smo prav veseli, da Je bila takrat dostopna kakšna literatura, s pomočjo katere si vedno v veliko smo mu lahko naredili uslugo. spoznaval ptice? veselje. Vedel sem, da v Stožicah obstaja Ornitološki oddelek foto: Dare Šere Prirodoslovnega muzeja Slovenije. A kdo bi si kot otrok Literature nisem imel. Stric, ki je bil geolog na Geološkem sploh upal tja?! To je bilo nedosegljivo! Takratni vodja, zavodu, je imel slovenski prevod Brehmove knjige Ptiči. Božidar Ponebšek, je skupaj še z dvema zaposlenima na Knjigo mi je posodil in sem jo z zanimanjem pregledoval Poljanski gimnaziji pripravil razstavo ptičev v okviru in se iz nje učil. A stric mi je kot v kakšni knjižnici natan- Društva za varstvo in vzgojo ptic Ljubljana. Med zimski- čno določil, do kdaj si jo lahko izposodim. Pred iztekom mi počitnicami je imelo to društvo razstavo ptičev; v eni roka sem mu jo moral vrniti in spet prositi zanjo, in tako sobi kanarčke, v drugi papige, v tretji zunanje vrste, gnez- sva si jo dolgo podajala. Šele ko sem bil v službi, mi je se-

20 Svet ptic PORTRET ORNITOLOGA 4

stra leta 1972 iz Anglije prinesla knjigo Birds of Britain and Lahko še kaj poveš o obročkovalski postaji v Stožicah? 4: Delovni in Europe z lepimi slikami, kartami razširjenosti … Tega sem bivalni prostor na bil izjemno vesel! Najprej je bil tam Ornitološki zavod, ki je pripadal Priro- Ornitološki postaji Vrhnika doslovnemu muzeju, potem smo ga preimenovali v Or- foto: Dare Šere Kako je potem potekala tvoja nadaljnja obročkovalska pot? nitološki oddelek in pred leti v Kustodiat za ornitologijo. Pri graditvi poslopja Zavoda v Stožicah v letih od 1953 do Želel sem čim prej odslužiti vojsko, in ko sem se vrnil iz 1955 so s prostovoljnim delom sodelovali tudi obročkov- nje, spomladi leta 1969, sem dobil obvestilo, da sta šla v alci. Takrat je bilo rečeno, da ni dovoljeno delati ob ne- pokoj Ponebšek in njegov sodelavec, ki je izdeloval obro- deljah in praznikih, a je takratni vodja Božidar Ponebšek čke. Šel sem v muzej in vprašal, kako bi lahko nadaljevali našel rešitev z naslednjo parolo: »Bomo pa praznik poča- z obročkanjem. Pokojni preparator Lojze Šmuc mi je dal stili z delom.« Ko so začeli delati ljubljansko obvoznico, vse obročke, ki so bili takrat še na zalogi, in tako sem lah- se je v našo neposredno bližino preselil konjeniški klub ko nadaljeval s to dejavnostjo. A vedel sem, da bo stvar in zgradil nove hleve. S tem je bilo naše delovanje moteno stekla samo v primeru, če bo kdo izdeloval obročke. Ker in zato smo hišo v Stožicah zamenjali za prostore na Ži- sem po osnovni izobrazbi finomehanik-optik, sem se tega bertovi ulici v Ljubljani. Obročkanju ptic v Stožicah smo lotil skupaj s sodelavcem Jožetom Gračnerjem. Obročke posvetili prispevek v Acrocephalusu številka 13/14. sva izdelovala honorarno med letoma 1970 in 1974. S 1. januarjem 1974 pa sem se zaposlil kot tehnični sodelavec Obročkovalska dejavnost drugače poteka že od leta 1926 za obročkanje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Leta v okviru takratnega Ornitološkega observatorija. Nena- 1973 sva z Iztokom Geistrom v Avstriji naročila mreže, vadno je bilo, da je oblast med II. svetovno vojno, tako ki so jih prodajali v Nemčiji. To je bila tudi velika prelo- nemška kot italijanska, izdajala dovoljenja za obročkanje mnica v obročkanju! Našli smo nove vrste ptičev za naše v okviru observatorija. kraje; tamariskovko, brškinko, svilnico, severnega repni- ka, škrlatca ... Vodenje obročkovalske dejavnosti si prevzel leta 1983. Po tvo- jem vodenju se je število obročkanih ptic v Sloveniji povečalo. Leta 1979 si dal skupaj z Iztokom Geistrom in Božidarjem Ma- Kako si kot vodja obročkovalskega centra zastavil delo obro- gajno pobudo za ustanovitev DOPPS-a, ki je potem imel dolga čkovalcev? leta sedež na tvojem domu, kjer se je včlanilo veliko še danes zelo aktivnih članov DOPPS-a. Leta 1983, ko je ravnateljevanje muzeja prevzel dr. Ignac Sivec, sem po njegovem posredovanju prevzel delo vodje Leta 1979 smo društvo ustanovili zato, ker se je pokazalo, obročkanja. Leta 1987 smo se lotili dela na obročkovalski da bi poleg obročkanja radi opravljali še druge dejavnosti. postaji Vrhnika in začel sem z obveznimi tečaji za bodoče Nekatere so zanimali ptiči, ne pa obročkanje, delali smo obročkovalce. Vsi so mislili, da morajo opraviti izpit pri atlas gnezdilk Slovenije, obstajale so tudi naravovarstve- meni. Nikoli! To ni bil izpit! Na ptiču je vse zapisano, le ne težnje … Obročkovalci so morali biti člani društva, če da moraš to znati prebrati! Moje zlato pravilo je bilo, da smo hoteli vse skupaj povezati, zato je bilo na začetku obročkovalcem ponudim svoje znanje, a da potem od njih njih največ. Ustanovitev društva pa sem zagovarjal tudi tudi nekaj zahtevam. Tako sem se bolje spoznal z njimi, zato, da bi imeli svojo društveno revijo in skupaj tudi kaj postali smo povezani, večkrat so me in me še vedno kli- objavili, saj brez objav ni nič. čejo, da se pohvalijo, kaj so ujeli, ali ko niso gotovi pri

//letnik 19, številka 03, september 2013 21 5 6

5: Dare je leta 1992 določitvi starosti in vrste same, in jim svetujem ... Ob 50. vijo 10-20 mrež – toliko, da ulovljene ptiče neka ekipa še z RTV Slovenija in letnici Ornitološkega observatorija sem pripravil tudi pri- lahko obvlada. Ujamejo toliko ptičev kot mi s posnetki. Z sodelavci posnel ročnik za določevanje vrste in spola pri ptičih, ki smo ga Janezom Gregorijem sva ob Škalskem jezeru pri Velenju dokumentarni film o življenju sloven- potem fotokopirali in razdelili obročkovalcem. naredila trimesečni poskus – en dan sva lovila s posnetki skih južnih postovk Vrhnika je pokazala viške preleta vrst, nove stvari, ki jih in en dan brez, da bi videla številčno razliko v ulovu. S (Falco naumanni). prej nismo poznali ali pa smo o njih brali samo v litera- posnetkom sva ujela 100, brez posnetka pa le 5-10 ptičev. foto: Miha Podlogar turi. Potem so bile najdbe naših ptičev v Italiji, na Korzi- Za lov brez posnetka moraš imeti primeren teren, ki ga ki, v Španiji, o katerih nismo vedeli še nič. Vedno je bilo lahko z mrežo zapreš. 6: Dare Šere in nje- nekaj novega, kar je potrjevalo našo dejavnost. Medtem gov zvesti Piki na Cerkniškem jezeru, se je spremenila tudi tehnika obročkanja. Naročili smo Udeležil si se tudi nekaj ekspedicij po nekdanji Jugoslaviji, kjer 20. maja 2004 nove mreže. Pri izdelovalcu smo po naših zahtevah naro- ste s pomočjo obročkanja spremljali selitve ptic. Lahko prosim foto: Dejan Grohar čili celo slovenski tip mreže. Obročkovalska dejavnost na poveš kakšno zanimivo izkušnjo, povezano s tem? Vrhniki je lepo tekla. Obročkanje je bilo na prostovoljni bazi, muzej pa je, kolikor je mogel, pomagal finančno. Enkratna ekspedicija je bila tista v Preševu leta 1983. Kolinska nam je čez čas podarila prikolico, potem smo se Projekt se je imenoval »Pračenje migracija ptica« in obro- dogovorili z Usnjarno Vrhnika za priključitev električne- čkovalski oddelki iz vse Jugoslavije smo se tam zvrstili ga toka, saj smo prej uporabljali samo akumulator, ki ga drug za drugim. Iz Slovenije nas je šlo pet. Dopoldan smo je kupil muzej. Sčasoma sem se zavedel, da bo za vedno lovili vse seleče se ptiče, zvečer pa lastovke … in menili večje količine podatkov treba imeti tudi program za raču- smo, da imamo veliko srečo, ko smo ujeli dve lastovki z nalniški vnos. To je bilo nekaj prelomnega tako za obro- obročkom »N. MUSEUM PRAHA«. Domačinom pa smo čkovalce kot poročilo za EURING. A čez čas se je nabralo bili tako všeč, da so nam pripeljali cel voz lubenic. kratko malo preveč podatkov. Nismo zmogli vnesti vseh, obročkovalci so bili preobremenjeni z obročkanjem, po- Decembra 2011 si se upokojil. S čim se ukvarjaš danes? tem pa zvečer vsi utrujeni zaradi vnašanja podatkov. Za Vrhniko smo potem vnesli in obdelali podatke za nazaj, Sploh ne vem, da sem šel v pokoj! Uživam! Ni ovir; grem, od leta 2000 naprej do danes pa se jih vnaša v novejšem kadar hočem, kamor hočem. S sodelavci imamo še vedno programu ... Po eni strani sem vesel, da sem šel v pokoj, stike, tudi z zadnjimi mojimi tečajniki. ker to delo ni za enega človeka. Vedno smo se primerjali Z Rudijem Tekavčičem pripravljava nov priročnik za z drugimi centri za obročkanje ptičev po Evropi, kjer so obročkovalce, ki jim bo v pomoč tudi pri določevanju sta- navadno imeli zaposlenih več uslužbencev; knjižničarja, rosti. Pisanje je sedaj malo obstalo. Leta in leta sem v ta enega za najdbe obročkanih ptic, drugega za izdajanje namen pripravljal zbirko ptičjih peres kot učni pripomo- obročkov ter vodenje obročkovalcev in vodjo obročkoval- ček za določanje starosti, potem je prišla digitalna foto- skega centra. Tukaj pri nas pa malo narediš tu, malo tam, grafija in sem raje začel slikati tako mladostne, enoletne samo toliko, da teče. kot odrasle osebke. Zbrane imam v glavnem vse penice, vse listnice, nekaj pobrežnikov in ujed. Ob slikovnem ma- Kakšno je tvoje mnenje o lovu ptic za namene obročkanja brez terialu bi rad za vsako vrsto posebej objavil tudi besedilo posnetka njihovega oglašanja? in diagrame z viški preletov, pojavljanji vrst, tabelami o biometriji … Knjiga bi samo z našimi podatki obročkoval- V tujini imajo predele, kjer neki ozek del zaprejo in posta- cu zagotovila popoln pregled. Rad bi to spravil skupaj!

22 Svet ptic 1

· semena za ptice, lahko pa tudi bukov žir, bučna seme- 1: Plastično stekle- Krmilnica za ptice iz odpadne na, ovseni kosmiči, rozine ipd. nico ali tetrapak, ki bi ju odvrgli v embalaže smetnjak, lahko Kako naredite ptičjo krmilnico hitro spremenimo // Petra Vrh Vrezec v preprosto ptičjo 1. V sredini plastenke ali tetrapaka izrežite dovolj veliko krmilnico. odprtino, da bodo ptice iz nje lahko jemale semena. foto: Petra Vrh Odprtina naj bo izdelana tako, da semena ne bodo po- Vrezec padala na tla ob najnežnejšem vetru ali se zmočila v Hranjenje ptic na vrtu ali balkonu je zelo priljubljena de- času deževja. javnost tako pri nas kot drugje po svetu. V hladni polovici 2. V dno plastenke naredite nekaj majhnih luknjic, ki leta, predvsem pozimi, se ptice približajo človeškim nase- bodo omogočale odtekanje deževnice. ljem in takrat jih lahko privabimo na krmilnico. S tem do- 3. Krmilnico lahko otroci pobarvajo, nato pa jo z žico ali bimo priložnost za bližnje opazovanje njihovih čudovitih vrvjo čvrsto pritrdite na drevo ali na vrv za obešanje barv, zanimivega vedenja, vrstne pestrosti idr. Ob dobrem perila in napolnite s semeni. ptičjem priročniku pa se lahko naučimo poimenovanja 4. Po nekaj dneh se lahko začnete posvečati opazovanju in razlikovanja med ptičjimi vrstami, razlikovanja med ptic. Poiščite ptičji priročnik in se načudite pestrosti samci in samicami in še marsikaj. Hkrati je to tudi odli- ptičjega sveta. čen način navduševanja otrok nad naravo in zavedanja o 5. Če se krmilnica obrabi, uniči ali začne v njej plesneti potrebah njenega varstva. hrana, hitro naredite novo.

Pri krmljenju je pomembno, da hranimo naše pernate Opozorilo obiskovalke odgovorno in zdravo. Krmilnico moramo čvrsto pritrditi z žico ali vrvjo, z rednim čiščenjem ostan- Pri majhnih otrocih je pri rezanju s škarjami nujno po- kov hrane in iztrebkov zaščititi ptice pred boleznimi, ni- trebna pomoč odraslih. koli pa jih ne smemo hraniti s soljeno in kuhano hrano. Ob tem se je treba zavedati, da hranjenje ptic ne prispeva k njihovemu ohranjanju, pač pa prinaša korist predvsem Viri: nam, ki se nad njimi navdušujemo in jih občudujemo. Denac, D. & Mihelič, T. (2011): Hranjenje ptic pozimi. Brošura DOPPS, DOPPS, Ljubljana / http://issuu.com/dopps/docs/hra- Naredite letošnjo jesen preprosto ptičjo krmilnico iz pla- njenje_ptic_pozimi stičnih steklenic ali tetrapakov, ki bi jih drugače odvrgli spletna stran RSPB: http://www.rspb.org.uk/youth/makeanddo/ activities/birdfeeder.aspx v smetnjak. Priporočena literatura za prvo opazovanje ptic: Potrebščine · Müller, W. & Vrezec, A. (1998): Ptice Slovenije – mali priroč- nik. – DOPPS, Ljubljana. · plastenka od pijače ali tetrapak od jogurta ali mleka, · Singer, D. (2004): Kateri ptič je to? Ptiči Evrope. – Založba Nara- · žica ali vrv, va, Kranj. · škarje, · Svensson, L. (2009): Collins Bird Guide. – HarperCollins Publis- her, London.

//letnik 19, številka 03, september 2013 SKUPAJ RASTEMO 23 1

Fine gostje na obisku pri divjih mobila spustila jato gojenih jerebic in se odpeljala naprej. jerebicah // Petra Vrh Vrezec Divje jerebice, navajene le življenja na podeželskih travnikih in njivah, česa takega še niso videle! Da bi lju- dje spuščali ptice!? Sklenile so se pri- 1: Oglušujoči streli Jerebici Jožica in Štefka sta se skupaj lovskih pušk in bližati prišlekom. lajež lovskih psov s še nekaj vrstnicami mirno prehra- so prekinili pogo- njevali s semeni trav, s stebli in listi Novo prispela jerebica Tiana je pre- vor med divjimi in senečena nad novim okoljem vpra- gojenimi jerebicami rastlin, občasno pa sta ujeli tudi (Perdix perdix) in manjšo žuželko ali polžka. Sem in tja šala svojo prijateljico Amadejo: »Ej, povzročili preplah. stara, kam nas je pa kelner prpelu s Divje jerebice so so te poljske kokoške pojedle tudi prestrašeno zletele kakšen droben kamenček, da so hra- to kišto?« v zrak, gojene pa »Nimam pojma, stara!« ji je odgovori- so se potuhnile v no v svojem želodčku lažje zmlele. travi ... la ravno tako zmedena Amadeja. Ko Popoldansko pojedino te druščine je ilustracija: Kristina se je ozrla naokoli, je opazila, kako Krhin nenadoma zmotil kombi, ki se je divje vanje buljijo nepoznane jerebice in se pripeljal po cesti mimo travnika in se jim približujejo. ustavil nedaleč stran. Jerebice so se potuhnile v travi. A čez čas jih je le »Ej, kva pa tko zijate?!« je divje jerebi- premagala radovednost. Previdno ce opazila tudi Tiana. »Raj čvekn‘te, so dvignile glavo, da bi pogledale, kje bi lohk kej dobr‘ga pojedle. Kam kaj se dogaja. Dva moška sta iz avto- vam kelner nos kej za žret?«

24 Svet ptic PTIČJE ZGODBICE ZA OTROKE Opogumila se je Jožica: »Če hočemo Amadeja in Tiana pa sta se s svojimi In kaj se je kaj pojesti, si hrano naberemo same. prijateljicami potuhnili v travi. Zde- v resnici zgodilo z Najraje jemo semena in črve.« lo se je, da predirljivi poki, kričanje jerebicami? »Kva?« je bila presenečena Amade- lovcev in krvoločno lajanje psov ja: »Črve žrete?! Kok nagravž‘n! Kok traja v nedogled … Lovci so mor‘te jest kej tac‘ga?!« postrelili vse Ko je glasno pokanje končno potih- divje jerebice. Štefka skomigne s perutmi in reče Joži- nilo, je Amadeja zašepetala Tiani: A tudi gojene, ci: »Kaj je rekla? Prav nič ne razumem?!« ki jih lovci »Stara, kva pa je blo to?« Amadeja je zaklicala Tiani: »Ej, stara, vnašajo v na- »Nimam pojma! Te trape so k‘r zgin‘le!« ravo zaradi lo- tem ni n‘č jasn!« ji je odgovorila Tiana. vskih užitkov, Jožica, ki je zelo rada delila nasvete, niso prežive- »Kva pa, če se jim je kej zgod‘l?« jo je je želela z njimi nadaljevati: »Pijemo le. Pa ne samo vprašala Amadeja. zaradi lova pa kar iz luž.« »Ej, dol mi visi, stara! J‘st sem že ful se- nanje! Niso si Amadeja, vedno bolj presenečena, pa: znale poiskati stradana! Prid, greva pogledat, kje »Ej, sej bom dol padla, kok ogab‘n!« hrane, niso je kakšn‘ korit s hrano,« je predlaga- vedele, da Pogovor med divjimi in prispelimi la Amadeja. morajo bežati pred lisicami jerebicami so nenadoma prekinili »Kva pa, če ga nauva našle?« ni bila in drugimi oglušujoči streli lovskih pušk in la- več tako samozavestna Tiana. nevarnostmi. jež lovskih psov. V trenutku je med »Pol bo pa žur, a ne?! Bova šli pa v lajf Življenja v pticami nastal preplah. Štefka in in si našl kakšn‘ga frajerja!« je ve- naravi niso bile vajene. Jožica sta s preostalimi divjimi jere- dno našla odgovor samozavestna bicami prestrašeno zleteli v zrak, Amadeja.

//letnik 19, številka 03, september 2013 25 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS oktober – december 2013 Za dodatne informacije o dogodkih lahko pokličete v pisarno društva na telefon 01/426 58 75 ali vodjo izleta oziroma delavnice. Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani društva www.ptice.si najkasneje na dan dogodka.

PREDAVANJA 22. oktober 2013 dobili vpogled v življenje ko- in neokrnjene narave. Srbija ______(torek): Pomen projekta lonije morskih ptic. in Črna gora sta se zaradi ve- CERKNICA LIVEDRAVA za ljudi in ______like pestrosti in številčnosti Knjižnica Jožeta naravo (predava Dominik LJUBLJANA ptičjih vrst izkazali kot eden Udoviča, Partizanska Bombek) DOPPS, Tržaška cesta 2, izmed ornitološko najbolj cesta 22, Cerknica Na predavanju boste izvede- Ljubljana »vročih« predelov Evrope. Po ob 19. uri li več o naravovarstvenem ob 19. uri predavanju sledi novoletno ______upravljanju Natura 2000-ob- ______srečanje! 15. oktober 2013 (torek): močja Drava, in sicer o tem, 3. oktober 2013 ______Pivška presihajoča jezera kako trajnostno upravljati (četrtek): Fotografiranje MARIBOR (predava Špela Habič) nižinsko reko Dravo na na- ptic s kompaktnim Fakulteta za Predavateljica bo predstavila čin, ki bo hkrati zagotavljal fotoaparatom (predava naravoslovje in dolino Pivke, kjer je kar se- protipoplavno varnost, ob Gregor Bernard) matematiko, Koroška demnajst presihajočih jezer. tem pa ohranjal tudi tamkaj- V reviji Svet ptic občudujemo cesta 160, Maribor Najbolj poznani sta Palško šnje živali in rastline, še pose- fotografije ptic in si želimo, ob 18. uri jezero, ki je največje, ter Pe- bej ogrožene ptice, hrošče in da bi tudi nam uspelo posneti ______telinjsko jezero, ki je najbolj ribe. Predavanje je del evrop- takšno sliko. Vendar ni treba, 2. oktober 2013 (sreda): trajno. Dna jezerskih globeli skega projekta LIVEDRAVA da opustimo vse upe le zato, Ptice ribnika Vrbje pri večinoma poraščajo mokro- (LIFE11 NAT/SI/882). ker imamo zgolj kompaktni Žalcu (predavata Matej tni travniki, pobočja globeli ______fotoaparat. Predavatelj nam Gamser in Jure Novak) in planotast svet med njimi 19. november 2013 bo pojasnil, kako lahko po- Mlada raziskovalca bosta pa zelo suhi kraški travniki, (torek): Rastlinstvo in snamemo čudovito fotogra- predstavila rezultate večle- grmičevje in gozdovi. Razli- habitatni tipi slovenske fijo ptice tudi s takšnim foto- tne raziskave ptic na širšem čna življenjska okolja so pre- Istre (predava Josip aparatom. Po predavanju bo območju ribnika Vrbje pri bivališče zelo pestre množice Otopal) sledil praktični del na terenu Žalcu, za katero sta letos pre- živih organizmov, tudi ptic. Ste vedeli, da velja sloven- - za datum se bomo dogovorili jela tudi zlato priznanje na dr- ______ska Istra po biotski pestrosti na samem predavanju. žavnem srečanju mladih razi- 19. november 2013 za eno izmed vročih točk v ______skovalcev. Izvedeli bomo več (torek): V družbi evropskem merilu? Na preda- 7. november 2013 o pojavljanju različnih vrst rastlin Notranjskega vanju bomo spoznali najpo- (četrtek): Ptičja peresa vodnih ptic in ujed na nam parka (predava Jošt gostejše in najbolj ogrožene (predava Jurij Hanžel) nekoliko manj znanem, a vse- Stergaršek) habitatne tipe (življenjska Pero je struktura, ki ptice lo- kakor zanimivem območju. Notranjska skriva s svojim okolja) slovenske Istre z zna- čuje od vseh drugih skupin ______raznolikim življenjskim oko- čilnimi in redkimi rastlinski- živali. Kljub temu da so pti- 6. november 2013 ljem pester rastlinski svet. mi vrstami ter se seznanili čja peresa postavljena vsem (sreda): Gana (predava Predavatelj iz Notranjskega z dejavniki, ki ogrožajo pe- na ogled, pa se mnogokrat ne Ines Kavgić) regijskega parka bo predstavil strost tega območja. zavedamo, kaj vse nam natan- Tokratni potopis nas bo se- nekaj najzanimivejših pred- ______čno opazovanje peres lahko znanil s toplimi kraji afriške- stavnic. 17. december 2013 pove o določeni ptici. Na pre- ga kontinenta. Med nalezljive ______(torek): Farne Islands davanju boste izvedeli, kako nasmehe domačinov, naviha- 17. december 2013 – življenje v koloniji so se peresa sploh razvila in ne poglede otrok, ritme afri- (torek): Albanija (predava morskih ptic (predava kako so zgrajena, dobili pa bo- škega bobna in prijaznosti ne- Marjeta Cvetko) Domen Stanič) ste tudi kakšen uporaben na- znancev nas bo popeljala Ines Albanija je dežela s pestro Otočje Farne na severovzho- potek, kako teoretično znanje Kavgić, ki bo potopis pripra- zgodovino in razgibano po- du Anglije gosti eno največjih o peresih koristno uporabiti vila na osnovi lastnih dožive- krajino. Predavateljica bo kolonij morskih ptic v Veliki na terenu. tij, spominov in občutkov. V predstavila potovanje po tej Britaniji. Ta ornitološka desti- ______Gani je tri mesece preživela deželi, polni nasprotij. nacija je avtorja predavanja že 12. december 2013 kot prostovoljka, zato se bo s ______od nekdaj pritegovala, in leta (četrtek): Ptice Srbije in kritično noto dotaknila tudi KOPER 2010 se je naposled le odpravil Črne gore (predava Luka pomena globalnega prosto- Osrednja knjižnica na dolgo pričakovano potova- Esenko) voljstva. Srečka Vilharja Koper, nje. Tako se je lahko kar sam Predavatelj, ki je s skoraj ______Čevljarska ulica 22, prepričal o veliki pestrosti in »priraščenim« fotoaparatom Koper številčnosti ptic na otočju. Na prepotoval že mnogo krajev ob 18. uri predavanju si bomo ogledali po svetu, se nenehno vrača v ______glavne ptičje predstavnike in deželo, polno naravnih lepot

26 Svet ptic 4. december 2013 poslastica za vsakega ljubite- Grabah. Podrobnejše infor- ______(sreda): Ptice otoka Paga lja ptic. Območje je posebej macije dobite pri vodji izleta 17. november 2013 (predavata Jure Novak in zanimivo v času spomladan- (041 712 396 ali 041 947 913). (nedelja): Mestni park Alen Ploj) ske in jesenske selitve, ko se ______v Ljutomeru (vodita Predavatelja bosta predstavila na zadrževalniku zaustavljajo 2. november 2013 Nataša Bavec in Gregor pester svet ptic otoka Paga, ki številne ptice selivke. Tako (sobota): Spoznavanje Domanjko) ga že več let redno obiskujeta bomo lahko opazovali razli- ptic v Arboretumu Mestni park v Ljutomeru je v času selitve ptic. Otok Pag je čne pobrežnike, race, čaplje Volčji Potok (vodi Vojko ostanek nekdanjih obsežnih v času selitve še posebej zani- in ujede, z malo sreče pa mor- Havliček) hrastovo-gabrovih gozdov ob miv, saj lahko tam najdemo da opazimo tudi kakšno jato Med sprehodom po parku reki Ščavnici. Še danes v njem številne pri nas redke vrste žerjavov. Dobimo se ob 9. uri bomo spoznavali pogoste vr- rastejo mogočna drevesa hra- ptic. Obeta se nam zanimivo na parkirišču pred železniško ste ptic in njihove navade v sta doba, ki nudijo dom in predavanje, obarvano s števil- postajo na Pragerskem. V pri- različnih letnih časih. Izlet prehranjevalno okolje števil- nimi fotografijami ptic, ki so meru razmočenega terena je še posebej primeren za za- nim gozdnim pticam. Velike- nastale ob raziskovanju tega priporočamo, da seboj vza- četnike. Zbirno mesto je pri mu in srednjemu detlu, zele- na videz pustega otoka. mete nepremočljivo obutev. vhodu v park ob 9. uri. Za izlet ni žolni ter kratkoprstemu ______Dodatne informacije dobite se prijavite na e-naslov prire- plezalčku se pridružijo še mo- MURSKA SOBOTA pri vodji izleta na številki 051 [email protected]. čvirska sinica, brglez, lišček, Pokrajinska in študijska 636 224. ______zelenec, ščinkavec in druge knjižnica Murska Sobota, ______3. november 2013 vrste, ki jih pozimi srečamo Zvezna ulica 10, Murska 13. oktober 2013 (nedelja): Spoznavanje bližje naseljem. Dobimo se ob Sobota, (nedelja): Obročkanje ptic ptic v parku Tivoli (vodi 8. uri na parkirišču pri kopa- predavalnica v pritličju na Vrhniki (vodijo Dare Dare Fekonja) lišču. Podrobnejše informaci- ob 18. uri Fekonja, Aljaž Rijavec in Jesenski čas je, kmalu bo od- je dobite pri vodji izleta (040 ______Vojko Havliček) padlo še zadnje listje, zato 294 845 ali 031 340 399). 14. november 2013 Včasih lahko opazimo ptico, bodo ptice na našem tokra- ______(četrtek): Naslov, ki ima na nogi obroček. Če tnem sprehodu že bolj opa- 30. november 2013 predavatelj in vsebina vas zanima, kako obročkamo zne. Pogledali bomo v vrhove (sobota): Šobec (vodita predavanja bodo ptice, kakšen je namen obro- dreves in pokukali pod veje Blaž Blažič in Rok objavljeni na spletni čkanja, kako najlažje določi- grmovnic ter spoznali, kaj se Rozman) strani društva www. mo vrste, kakšne rezultate do- v tem času dogaja s pticami v Obiskali bomo zanimivo ob- ptice.si. bimo na podlagi analiz zbra- mestnem parku. Dobimo se močje ob Savi Dolinki, kjer se ______nih podatkov in še marsikaj ob 9. uri na parkirnem prosto- prepletajo različni življenjski RADOVLJICA zanimivega, se nam pridru- ru pred kopališčem v Tivoliju. prostori. Na Šobčevem bajer- Knjižnica Antona žite na Vrhniki, kjer se vsako Prosimo vas, da se za izlet pri- ju se zadržujejo race, med nji- Tomaža Linharta, jesen lovi in označuje seleče javite vodji izleta na številko mi včasih plava tudi kakšna Gorenjska cesta 27, ptice. Dobimo se ob 8. uri pod 041 513 440. Izlet je še posebej mandarinka. Poseben je tudi Radovljica avtocestnim viaduktom na primeren za družine z otroki borov gozd, kjer lahko v tem ob 19.30. uri Verdu, na makadamu na de- in začetnike. času vidimo različne vrste ______sni strani glavne ceste proti ______ščinkavcev, sinic in drozgov. 12. november (torek): Borovnici. Za izlet se prijavite 9. november 2013 Dobimo se ob 9. uri na parki- Velika uharica (predava pri vodji izleta (041 513 440). (sobota): Obročkanje rišču pred kampom Šobec. Za Rok Rozman) ______kraljičkov v Mostecu izlet se do četrtka prijavite v Velika uharica je naša najve- 19. oktober 2013 (vodijo Dare Fekonja, pisarni društva (01/426 58 75 čja sova. Je precej redka vrsta, (sobota): Gajševsko Aljaž Rijavec in Vojko ali [email protected]). nekaj pa jih prebiva tudi na jezero, Grabe (vodita Havliček) ______Gorenjskem. Na predavanju Željko Šalamun in Robi Obročkanje kraljičkov je za- 30. november 2013 bomo spoznali zanimivosti Gjergjek) nimiv dogodek, na katerem (sobota): Spoznavanje iz njenega življenja, zakaj je Vodni zadrževalnik Gajšev- si lahko od blizu ogledate ptic v Arboretumu ogrožena ter kako jo raziskuje- sko jezero je pomembno ži- naše najmanjše ptice, ob tem Volčji Potok (vodi Vojko mo, popisujemo in varujemo. vljenjsko okolje za številne pa spoznate, zakaj ptice obro- Havliček) ______vodne ptice. Zanimivo je po- čkamo, kako jih stehtamo, Med sprehodom po parku leti, še bolj pa pozimi in v času izmerimo in še veliko drugih bomo spoznavali pogoste vr- IZLETI selitev ptic. Poleg poletnih zanimivosti. Poleg kraljičkov ste ptic in njihove navade v ______»gostov«, kot so labodi grbci, si boste lahko ogledali še veli- različnih letnih časih. Izlet 12. oktober (sobota): vodomci, čopasti ponirki in ke sinice, meniščke, plavčke, je še posebej primeren za za- Zadrževalnik Medvedce čapljice, lahko ob selitvi in močvirske sinice in še katero četnike. Zbirno mesto je pri (vodi Tilen Basle) pozimi opazujemo še krehelj- gozdno vrsto ptice. Zborno vhodu v park ob 9. uri. Za izlet Zadrževalnik Medvedce je ce, sive gosi, rdečegrle slapni- mesto je ob 9. uri ob poti proti se prijavite na e-naslov prire- vodno telo umetnega nastan- ke, velike bele čaplje, kormo- skakalnici v Mostecu v Lju- [email protected]. ka, vendar zaradi svoje lege rane in mnoge druge. Dobimo bljani. Za izlet se prijavite pri ______in značilne vegetacije prava se ob 8. uri na parkirišču v vodji izleta (041 513 440).

//letnik 19, številka 03, september 2013 27 Žerjavi (Grus grus) foto: Aleš Jagodnik

1. december 2013 kom ter se do Zbilj odpravite in smrdokavro ter popravlja- murskim osnovnošolcem, ki (nedelja): Spoznavanje peš skozi gozd ob jezeru. Za li poškodovane gnezdilnice jih zanimajo ptice in narava. ptic v parku Tivoli (vodi izlet se do četrtka prijavite v iz Tičistana. Sestavni deli Več informacij dobite pri vod- Dare Fekonja) pisarni društva (01/426 58 75 novih gnezdilnic bodo že pri- ji ornitološkega vikenda Mo- Ko zima pokaže svoje zobe, ali [email protected]). pravljeni in jih bo potrebno niki Podgorelec (031 882 377). pticam nasujemo v krmilnice ______le še sestaviti. S seboj lahko ______semena in opazujemo, katere 15. december 2013 prinesete tudi vaše dotraja- 10. november 2013 se prihajajo hranit. Tudi mi (nedelja): Mestni park ne gnezdilnice, ki jih bomo (nedelja): Otroška bomo pticam na sprehodu v Mariboru (vodi Aleš skupaj s Tivolskimi obnovili. delavnica: Izdelava in skozi mestni park privoščili Tomažič) Delavnica bo potekala v pro- barvanje okrasnih ptic kakšen priboljšek (prinesite s Štajerska sekcija društva v storih DOPPS na Tržaški cesti (vodi Vojko Havliček) seboj pest sončničnih semen različnih letnih časih orga- 2 v Ljubljani. Vse tri dni bomo Ptice so lahko okras v otroški ali grobo zdrobljenih orehov) nizira poljudne ornitološke z delom pričeli ob 16. uri. Pri- sobi, maminemu cvetlične- in prav mogoče je, da nam bo izlete v Mestni park v Ma- družite se nam lahko tudi ka- mu koritu ali darilo babici. katera jedla iz roke. Pridružite riboru. Če bi radi spoznali sneje, vse do 21. ure. Otroci bodo na delavnici že se nam ob 9. uri na parkirnem vrste ptic, ki se zadržujejo v ______izrezljane ptice pobarvali po prostoru pred kopališčem v naseljih in parkih, se nam pri- 12. oktober 2013 svoji zamisli ali barvni pre- Tivoliju. Prosimo vas, da se za družite na tokratnem izletu. (sobota): Nameščanje dlogi, jim izbrali primerna izlet prijavite vodji izleta na Posebno pozornost bomo na- obnovljenih gnezdilnic v očesa in jih pritrdili na pod- številko 041 513 440. Izlet je menili pticam, ki park obišče- parku Tivoli (koordinira stavek. Ker bomo delali z še posebej primeren za druži- jo v zimskih mesecih, sprego- Luka Esenko) barvami, se oblecite v takšna ne z otroki in začetnike. vorili pa bomo tudi o pomoči V Tičistanu – delu parka Tivo- oblačila, ki jih ni preveč ško- ______pticam pozimi in možnosti, li, ki je še posebej znan po pti- da, če se umažejo. Pričetek 8. december 2013 da ptice opazujemo tudi skozi cah, bomo ponovno namestili delavnice je ob 10. uri v pro- (nedelja): Ptujsko jezero domače okno. Dobimo se ob obnovljene gnezdilnice. Dobi- storih upravne stavbe Arbore- (vodi Dominik Bombek) 9. uri pred mestnim akvari- mo se ob 16. uri na parkirnem tuma Volčji Potok. Prijave po- Na tradicionalnem zimskem jem Maribor. V primeru sla- prostoru pred kopališčem v šljite na e-naslov prireditve@ sprehodu po nabrežju Ptuj- bega vremena izlet odpade. Tivoliju. Zamudniki se nam arboretum.si. skega jezera bomo lahko opa- ______lahko pridružite v Tičistanu ______zovali različne vrste ponir- pod Tivolskim gradom. 1. – 31. december 2013: kov, rac in galebov, med njimi AKCIJE/POPISI/ ______Popis velikega srakoperja tudi redkejše goste s severa. IZOBRAŽEVANJA/ 19. oktober 2013 na Štajerskem (koordinira Izlet lahko tisti, ki januarja DELAVNICE/SREČANJA (sobota): Otroška Dominik Bombek) sodelujete pri štetju ptic na ______delavnica: Izdelovanje Ves december poteka na vodnih površinah, izkoristite 4. oktober 2013 (petek): ptičjih krmilnic (vodi Dravskem in Ptujskem polju za osvežitev prepoznavanja Pregled gnezdilnic v Vojko Havliček) popis prezimujočih velikih teh vrst ptic. Dobimo se ob 9. parku Tivoli (koordinira Pozimi se ptice rade zatečejo srakoperjev. Če bi pri tem že- uri na Ptuju pri mostu za pe- Luka Esenko) v bližino naselij, kjer iščejo leli sodelovati, pokličite koor- šce na desnem bregu Drave. V Tičistanu – delu parka Ti- hrano. Iz že izžaganih lesenih dinatorja akcije na telefonsko Za izlet se prijavite pri vodji voli, ki je še posebej znan desk bomo sestavili ptičjo številko 051 395 514. izleta (051 395 514). po pticah, bomo pregledali, krmilnico. Naučili se bomo ______očistili in označili tam na- tudi, kam postavimo krmilni- 7. december 2013 14. december 2013 meščene gnezdilnice. Tiste, co, da ptic ne preseneti mačka (sobota): Delavnica: (sobota): Tradicionalni za katere bomo ob pregledu in katera hrana je primerna Izdelava gnezdilnic izlet za mlade ornitologe ugotovili, da so poškodovane, za ptice. Dedki z električnim za ptice (vodi Vojko na Zbiljsko jezero (vodi bomo odstranili in jih v pro- ali ročnim križnim izvijačem Havliček) Blaž Blažič) storih društva obnovili. Dobi- bodo v veliko pomoč mla- Nekatere ptice, na primer si- V zimskem obdobju leta je mo se ob 16. uri na parkirnem dim prijateljem ptic. Pričetek nice, si že pozimi ogledujejo Zbiljsko jezero verjetno naj- prostoru pred kopališčem v delavnice je ob 10. uri v pro- okolico in iščejo primeren bolj zanimivo območje za Tivoliju. Zamudniki se nam storih upravne stavbe Arbore- prostor, kjer bodo spomladi opazovanje prezimujočih vo- lahko pridružite v Tičistanu tuma Volčji Potok. Prijave po- gnezdile. Decembra je tako dnih ptic v osrednji Sloveniji. pod Tivolskim gradom. šljite na e-naslov prireditve@ ravno pravi čas za izdelavo in Na izletu bomo imeli prilo- ______arboretum.si. namestitev gnezdilnic na vrt žnost spoznati in med seboj 8., 9. in 10. oktober ______ali v bližnji park. Sestavni deli primerjati različne pogoste, 2013: Izdelava gnezdilnic 25. - 28. oktober 2013: za gnezdilnice bodo že pripra- z nekaj sreče pa tudi kakšne za skovika in smrdokavro 3. Pomurski ornitološki vljeni in jih bo potrebno le redkejše vrste vodnih ptic, ter popravilo gnezdilnic iz vikend (koordinira Monika sestaviti in zvijačiti. Pričetek predvsem rac in ponirkov. Tivolija (koordinirajo Luka Podgorelec) delavnice je ob 10. uri v pro- Dobimo se ob 10. uri v vasi Esenko, Vojko Havliček in Pomurska sekcija društva bo storih upravne stavbe Arbore- Zbilje, na parkirišču ob glavni Sašo Pritekelj) na OŠ Puconci in v njeni oko- tuma Volčji Potok. Prijave po- cesti. Do Medvod lahko pri- Na delavnici bomo izdelovali lici izvedla 3. Pomurski orni- šljite na e-naslov prireditve@ dete tudi z avtobusom in vla- nove gnezdilnice za skovika tološki vikend, namenjen po- arboretum.si.

30 Svet ptic OKTOBER NOVEMBER DECEMBER Program Spoznavanje ptic v parku Tivoli to pe (Dare Fekonja) 1 1 1 ne Začetek popis velikega srakoperja DOPPS na Štajerskem (Dominik Bombek) MARIBOR Ptice ribnika Vrbje pri Spoznavanje ptic v Arboretumu oktober - december 2 sr Žalcu (Matej Gamser in Jure Novak) so 2 Volčji Potok (Vojko Havliček) 2 po 2013 LJUBLJANA Fotografiranje ptic 3 če s kompaktnim fotoaparatom Spoznavanje ptic v parku Tivoli (Gregor Bernard) 3 ne (Dare Fekonja) 3 to pe Pregled gnezdilnic v parku Tivoli 4 (Luka Esenko) po MARIBOR Ptice otoka Paga 4 4 sr (Jure Novak in Alen Ploj) 5 so Ptičariada '13 (Anže Škoberne) PREDAVANJA 5 to 5 če Evropski dan opazovanja ptic 6 ne (Eurobirdwatch '13) CERKNICA 6 sr MARIBOR Gana (Ines Kavgić) 6 pe Kraj: Knjižnica Jožeta Udoviča, 7 po Partizanska cesta 22, Cerknica če LJUBLJANA Ptičja peresa so Delavnica: Izdelava gnezdilnic za Čas: ob 19. uri Izdelava gnezdilnic za skovika in 7 (Jurij Hanžel) 7 ptice (Vojko Havliček) smrdokavro ter popravilo gnezdilnic 8 to iz Tivolija (Luka Esenko, Vojko Havliček in Sašo Pritekelj) 8 pe 8 ne Ptujsko jezero (Dominik Bombek) KOPER Izdelava gnezdilnic za skovika in Kraj: Osrednja knjižnica Srečka smrdokavro ter popravilo gnezdilnic 9 sr iz Tivolija (Luka Esenko, Vojko Obročkanje kraljičkov v Mostecu po Vilharja Koper, Čevljarska ulica Havliček in Sašo Pritekelj) so (Dare Fekonja, Aljaž Rijavec in 9 9 Vojko Havliček) 22, Koper Izdelava gnezdilnic za skovika in smrdokavro ter popravilo gnezdilnic Otroška delavnica: Izdelava in to Čas: ob 18. uri 10 če iz Tivolija (Luka Esenko, Vojko ne barvanje okrasnih ptic 10 Havliček in Sašo Pritekelj) 10 (Vojko Havliček) LJUBLJANA sr 11 pe 11 po 11 Kraj: DOPPS, Tržaška cesta 2, Zadrževalnik Medvedce (Tilen Basle) LJUBLJANA Ptice Srbije in Črne Ljubljana so Nameščanje obnovljenih gnezdilnic RADOVLJICA Velika uharica 12 če gore (Luka Esenko) ter novoletno Čas: ob 19. uri 12 v parku Tivoli (Luka Esenko) 12 to (Rok Rozman) druženje Obročkanje ptic na Vrhniki ne (Dare Fekonja, Aljaž Rijavec in pe MARIBOR 13 Vojko Havliček) sr 13 13 Kraj: Fakulteta za naravoslovje Tradicionalni izlet za mlade po so ornitologe na Zbiljsko jezero in matematiko, 14 če 14 (Blaž Blažič) 14 Koroška cesta 160, Maribor to CERKNICA Pivška presihajoča jezera Mestni park v Mariboru Čas: ob 18. uri 15 (Špela Habič) 15 ne (Aleš Tomažič) 15 pe 16 sr 16 po MURSKA SOBOTA 16 so Kraj: Pokrajinska in študijska če CERKNICA Albanija knjižnica Murska Sobota, 17 to (Marjeta Cvetko) Mestni park v Ljutomeru 17 KOPER Farne islands – življenje v ko- Zvezna ulica 10, Murska Sobota 17 ne (Nataša Bavec in Gregor Domanjko) loniji morskih ptic (Domen Stanič) Ornitološka šola za učitelje (Eva Prostor: predavalnica v pritličju 18 pe Vukelič) 18 sr Čas: ob 18. uri Gajševsko jezero, Grabe 18 po (Željko Šalamun in Robi Gjergjek) Ornitološka šola za učitelje RADOVLJICA 19 so (Eva Vukelič) CERKNICA V družbi rastlin 19 če Otroška delavnica: Izdelovanje to Notranjskega parka (Jošt Stergaršek) Kraj: Knjižnica Antona Tomaža ptičjih krmilnic (Vojko Havliček) 19 KOPER Rastlinstvo in habitatni tipi slovenske Istre (Josip Otopal) 20 pe Linharta, Gorenjska cesta 27, Radovljica 20 ne 20 sr 21 so Čas: ob 19.30 po 21 21 če ne KOPER Pomen projekta LIVEDRAVA 22 22 to za ljudi in naravo (Dominik Bombek) 22 pe 23 po 23 sr so 23 to 24 če 24 24 ne 3. Pomurski ornitološki vikend 25 sr 25 pe (Monika Podgorelec) 25 po 3. Pomurski ornitološki vikend 26 če 26 so (Monika Podgorelec) to 3. Pomurski ornitološki vikend 26 pe 27 ne (Monika Podgorelec) 27

3. Pomurski ornitološki vikend 27 sr so 28 po (Monika Podgorelec) 28 če 29 to 28 29 ne 30 sr 29 pe 30 po Šobec (Blaž Blažič in Rok Rozman) če so Spoznavanje ptic v Arboretumu to 31 30 Volčji Potok (Vojko Havliček) 31 Zelenortski otoki – zeleni raj sredi Atlantskega oceana // Vanesa Bezlaj

Površina: 4.033 km2 ______Najvišja točka: Pico de Fogo (2.829 m) ______Št. prebivalcev: 480.000 ______Št. vrst ptic: 187, med katerimi so štiri 1 2 endemične ______Zanimive vrste ptic: sivoglavi goz- domec (Halcyon leucocephala), kravja čaplja (Bubulcus ibis), beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus), mali škurh (Numenius phaeopus), skalni golob (Columba livia), puščavski krokar 3 4 5 (Corvus ruficollis), travniški vrabec (Passer hispaniolensis), zelenortski vrabec (Passer iagoensis), pegasta sova (Tyto alba detorta), zelenortski škrjanec (Alauda razae), zelenortski hudournik (Apus alexandri), zelenortska trstnica Ko so portugalski pomorski raziskovalci leta 1456 od- (Acrocephalus brevipennis), zelenortski vi- harnik (Calonectris edwardsii) ______krili Zelenortske otoke, so bili ti sprva nenaseljeni, a Zanimive živali: rjavi pajek samotar (Loxosceles reclusa), zelenortski črno ru- ugodni za preživetje, zato so za obdelovanje zemlje pri- meni pajek (Nephila senegalensis), pajek vrste Luxuria lymphatica, gekona vr- peljali sužnje iz zahodne Afrike. Zaradi prijetne klime ste Hemidactylus bouvieri in Tarentola caboverdianus, škorpijon vrste Hottentotta caboverdensis, metulj vrste Chilades evorae, in rodovitnosti so ljudje Zelenortske otoke, ki so dobi- sivi uhati netopir (Plecotus austriacus), vzho- dnoafriški mungo (Galerella sanguinea) ______li ime po najzahodnejši točki Afrike, zelo hitro naselili. Zanimive rastline: sisalova agava (Agave sisalan), zmajevo drevo (Dracaena Otokov je deset in vsi med njimi, z izjemo otoka Fogo, cinnabari), baobab (Adansonia digitata), nokota vrste Lotus jacobeus, gadovec vr- imajo speče vulkane. Ker so bili otoki milijone let izo- ste Echium stenosiphon, papaja (Carica papaya), Aeonium gorgoneum ______lirani od preostalega sveta, so se na njih razvile števil- Ogroženost: Lov na živali je prepove- dan. Polja še zmeraj obdelujejo z orali ne endemične rastline in živali, med pticami celo štirje oziroma plugi s pomočjo vodnih bivolov. Največja grožnja naravi in živalim je ma- endemiti. Druge vrste ptic so bodisi redke selivke bodisi sovni turizem. Podnapisi: ptice, ki so prilagojene življenju na otoku, kot na primer Zemljevid: Uporabljen z dovoljenjem »The General Libraries, The University of Texas at Austin«. sivoglavi gozdomec (Halcyon leucocephala), ki preživi tu- 1: Sušna pokrajina je zelo značilna za skoraj vse Zelenortske otoke. kaj s pomočjo žuželk, s katerimi za svoj obstoj prejme ne 2: Prijazni domači šolarji 3: Delujoči vulkan na otoku Fogo 4: Sisalova agava (Agave sisalan) samo hrano, marveč tudi dovolj vode. Zelenortski otoki 5: Vzhodnoafriški mungo (Galerella sanguinea) foto: Vanesa Bezlaj (1-4), Francesca pa slovijo tudi po tem, da so ena od desetih svetovnih Ciotola (5) vročih točk biotske raznovrstnosti koralnih grebenov.

32 Svet ptic ORNITOLOŠKI POTOPIS 6 7

Na otokih je velika vrstna pestrost ptic. Med obiskom sem največkrat opazila sivoglavega gozdomca (Halcyon leucocephala; na sliki 6), ki je posedal v senci dreves. Očaral me je s svojim živordečim kljunom in modrino peres. Ker tu ni rek ali jezer, polnih rib, se je ta vodomec preusmeril na »dietno« hrano z žuželkami, predvsem kobilicami.

Zelo zanimivi so bili travniški vrabci (Passer hispaniolensis; na sliki 7) in endemični zelenortski vrabci (Passer iagoensis), ki so se množično družili in glasno čivkali. Moje oči so ujele tudi malega škurha (Numenius phaeopus), peščenca (Calidris alba), ki je tekal gor in dol po peščeni plaži, ter puščavskega krokarja (Corvus ruficollis). Ko smo se peljali po sušni pokrajini, sem imela veliko srečo, da sem na hitro, a dobro videla njihovega tudi zelo značilne- ga ptiča, pegatko (Numida meleagris; na sliki 8).

Ljudje so seveda naseljeni na območjih z rodovitno prstjo, kjer so pogoste postovke (Falco tinnunculus). Visokogorski svet (slika 9) ni tak kot pri nas; seže do višine 1000 me- 8 trov, in če se nameniš tavati po njem, lahko med sisalo- vimi agavami (Agave sisalan) vidiš prepelice (Coturnix coturnix) in pegatke. In če se znajdeš na pravem mestu, potem morda ugledaš enega zadnjih preostalih sokolov selcev (Falco peregrinus). Po teh strminah otroci hodijo tri ure in več do plačljive osnovne šole. Otroci zato navadno hodijo le v osnovno šolo, v srednjo šolo pa jih gre malo, saj so zelo drage in si tega revni ne morejo privoščiti.

Endemična in ogrožena zelenortski hudournik (Apus alexandri) ter zelenortski škrjanec (Alauda razae) gnezdita le še na nenaseljenih otočkih. A žal ne v popolnem miru. Neprizanesljivi turisti zahajajo tudi tja in potrjujejo dej- stvo, da je turizem resnična grožnja biotsko raznovrstne- mu biseru – Zelenortskim otokom. foto: Vanesa Bezlaj (6, 9), Alen Ploj (7), Tone Trebar - www. naturephoto-tone.com (8)

//letnik 19, številka 03, september 2013 9 33 Jesenska opazovanja v naravi

// Ivo A. Božič, Jernej Figelj, Stanislav Gomboc, Tomaž Mihelič, Franc Pohleven, Dare Šere, Metka Škornik, Tomi Trilar v gozdu ob vodi

Gozdni jereb (Bonasa bonasia) Siva pastirica (Motacilla cinerea) V naših krajih ni veliko gnezdilk, za katere bi veljalo, da jih naj- Siva pastirica opozarja nase s svojim elegantnim valovitim le- laže opazujemo jeseni. Pri jerebu tej posebnosti botruje njegovo tom nad vodo ali ob vodi in z značilnim oglašanjem. Pri nas živi celoletno teritorialno vedenje, ki se močno izrazi jeseni, ko mla- predvsem ob tekočih vodah po skoraj celotni Sloveniji, kjer v di osebki zapustijo starše. V tem času smo priče snovanju novih vdolbinah bregov ali v luknjah mostov tudi gnezdi. Rada pa teritorijev mladih in pa skrbi za ohranitev starih, zasedenih te- zasede tudi ponujeno umetno oporo. Sive pastirice, ki se držijo ritorijev, kar seveda močno poveča verjetnost, da bomo v gozdu večinoma posamič, pri nas ob tekočih vodah tudi prezimujejo. slišali jerebov sicer zelo tihi območni klic. Za opazovanje goz- Takrat posamezne osebke srečamo tudi v mestih, denimo ob Gra- dnega jereba se je najbolje odpraviti v Alpe. Iščimo območja z ja- daščici sredi Ljubljane, pri čemer določen predel ob vodi zaseda- godičjem, predvsem brusnico in malino, v sicer bujnem grmov- jo praktično čez vso zimo in si jo tako lahko dodobra ogledamo. nem in drevesnem sloju pa ne smejo manjkati iglavci za kritje. foto: Matej Vranič foto: Matej Vranič

Veliki lovkar (Anthurus archeri) Oljna bučka (Echinocystis lobata) Veliki lovkar izvira iz Avstralije in je bil v Evropo verjetno pre- Najbrž si komajda še kdo predstavlja, kakšni so bili bregovi na- nesen s sporami z uvozom volne in ovac med I. svetovno vojno. ših rek, preden so jih naselile tujerodne invazivke, ki so skoraj Danes se množično pojavlja pri nas in po vsej Evropi. Raste od izrinile avtohtono rastje. Ena izmed njih, oljna bučka, razpreda poletja do pozne jeseni v mešanih bukovih gozdovih, parkih in svoja do šest metrov dolga plezava stebla po obvodnem rastlinju travnikih v bližini gozda. Dozoreli trosnjaki so podobni morski na bregovih številnih rek v Sloveniji. V poletnih mesecih se med zvezdi; sprva na konici zrasli, pozneje razprti kot lovke. Na nji- rahlo krpatimi listi pojavijo številna belkasta moška in ženska hovi površini je temna sluzasta snov z zrelimi trosi, ki zaudarja socvetja, na jesen se z vej povešajo sprva zeleni, ko dozorijo, pa po mrhovini. Nanjo posedajo mesarske muhe in raznašajo trose. rjavi plodovi, porasli s tankimi, nežnimi bodicami. V vsakem Goba je neužitna. Po nekaterih informacijah pa naj bi delovala plodu so štiri semena, ko se iztresejo, ostanejo plodovi na suhih proti virusom in bakterijam. steblih še dolgo v zimo. foto: Franc Pohleven foto: Branka Trčak

34 Svet ptic NASVETI ZA OPAZOVANJE na travniku okoli našega doma

Beloglavi jastreb (Gyps fulvus) Pegam (Bombycilla garrulus) Beloglavi jastreb pri nas ne gnezdi. Ker pa se prehranjuje z mrho- Za vsakega ornitologa je srečanje s pegami posebno doživetje. K vino, ki je v naravi ni prav veliko, mora preleteti velike razdalje nam navadno priletijo v začetku decembra, izjemoma že konec in stikati za hrano. Tako se večino časa prehranjuje v Sloveniji. oktobra, in ostajajo pri nas do začetka aprila. Najlaže jih opazi- Najlaže ga bomo opazovali ob pobočjih v dinarskem in alpskem mo sedeče na visokem drevju, od tam pa se v skupini spuščajo svetu, kjer se ustvarjajo termični tokovi in kjer je dovolj drob- na različne grme s plodovi - brogovito, kalino, jerebiko ipd. Radi nice, da se v Karnijske Alpe ali v Kvarner, kjer gnezdi, ne vrne se prehranjujejo tudi z jabolki in plodovi bele omele. Niso pla- s praznim želodcem. Če želite opazovati beloglavega jastreba v šni, s svojim značilnim oglašanjem pa vzbujajo našo pozornost. naravi, priporočamo, da se v dopoldanskih urah, ko se ozračje Pegami so severnjaške ptice, ki nas ne obiščejo vsako zimo, v ogreva, zadržujete nekje na južnem robu Trnovskega gozda, na določenih letih pa se pojavljajo v večjem številu ali v invazijah. Volovji rebri ali pa v krnskem pogorju. foto: Tone Trebar (www.naturephoto-tone.com) foto: Aleš Jagodnik

Kačasti listni zavrtač vinske trte Vinska mušica (Drosophila melanogaster) (Phyllocnistis vitegenella) Odprem pokrov koša za biološke odpadke in ven se usuje roj Ker je kačasti listni zavrtač vinske trte v tem obdobju aktiven v drobnih mušic. V oči najprej padejo velike opečnato rdeče oči nočnem času, jeseni zlahka potrdimo njegovo pojavljanje pred- in rjavkasto-rumeno telo. To so vinske mušice. Njihov razvoj- vsem po poškodbah. Čeprav gre za tujerodno vrsto, je vrsta po ni krog je močno odvisen od temperature in v idealnih razme- svoje zanimiva, saj se pojavlja le na vinski trti in se v zadnjem rah (25 °C) traja 8,5 dni. Samica v času svojega življenja izleže času še zmeraj širi po Sloveniji. Vrsto prepoznamo po dolgih do 2.000 jajčec v odmirajoči les, gnijoče sadje ali glive. Ličinke kačastih izvrtinah na listu vinske trte, ki lahko prepredajo ves se izležejo po 12 urah, rastejo približno štiri dni in se medtem list. Na leto ima do štiri generacije, metuljčki pa se izležejo iz dvakrat levijo, nato pa zabubijo in preobrazijo v odraslo mušico. bube, ki jo najdemo na koncu izvrtine. Metuljčki prezimijo in Zato ni nenavadno, da jeseni iz našega koša za biološke odpadke ob brstenju vinske trte že odlagajo jajčeca na mlade liste rastlin. vsakič, ko odpremo pokrov, odleti nov roj vinskih mušic. foto: Stanislav Gomboc foto: Tomi Trilar

//letnik 19, številka 03, september 2013 35 1 2

Poleg obalnih mokrišč so del svojega časa posvetili spo- Zimski tabor mladih znavanju obalnega zaledja. Kraški rob tudi v hladni zimi ornitologov »Škofije 2013« ne pusti ravnodušnega nobenega obiskovalca. Naravna stopnica iz pradavnine loči beli apnenčasti kras od sivega 1 // Bojana Lipej fliša in razmejuje celinsko Slovenijo od sredozemske. O teh razlikah pričajo tako kamnine, flora in favna kot tudi ptice. Botanik Josip Otopal je udeležence tabora navduše- val s svojim botaničnim znanjem in izkušnjami, nekateri med njimi pa so si območje najverjetneje zapomnili po 1: Mladi nado- Zaslužene počitnice sredi zime si velika večina predstavlja opazovanju skalnega plezalčka (Tichodroma muraria), ki v budneži iz vse kot prosti čas, zapolnjen z različnimi dejavnostmi na za- previsnih stenah Kraškega roba prezimuje ter za mnoge Slovenije na sneženih poljanah pod umitim nebom in nemočnim zim- ornitologe velja kot ena izmed najlepših ptic. Zimskem taboru skim soncem. Devetnajst nadobudnežev iz vse Slovenije pa mladih ornitologov v Škofijah je skušalo kljubovati tem stereotipom in doživeti nekaj no- Srečanje »iz oči v oči« foto: arhiv NRŠZ vega na sredozemskem koščku naše deželice, ki mu zima pride najmanj do živega. Tudi v teh krajih je lahko mraz Za mlade ornitologe je bil prikaz obročkanja ptic posebno 2: Udeležence so in dnevi so ravno tako kratki, a bližina morja naredi svoje. doživetje. Obročkanje je med ornitologi nekakšna simbi- posebej navdušile oza osnovnega raziskovanja in praktičnih veščin, pred- sipine pri Gradežu, vsem pa gre za najbolj neposreden stik med ornitologi ki so v tem obdobju Obalna mokrišča – izjemna dediščina gostile ogromno ptičjih vrst in pticami, ki terja primerno in odgovorno ravnanje ter število pobrežni- za ptico karseda čim manj stresno srečanje s človekom. kov. Že tradicionalno je zimski tabor potekal na Osnovni šoli Vešče roke ornitologa in naravovarstvenega nadzorni- foto: Jure Novak Oskarja Kovačiča v Škofijah, kjer so udeleženci tabora ka Igorja Brajnika pri obročkanju ščinkavca (Fringilla pod budnim očesom svojih mentorjev (Aljaža Rijavca, Bie coelebs), velike sinice (Parus major) in sive pevke Rakar, Jerneja Figlja, Matjaža Premzla, Tilna Basleta) pre- (Prunella modularis) so prepričale mlade ornitologe in pri- živeli teden dni uvajanja v ornitologijo. Mladi ornitologi tegnile njihovo zanimanje. Srečanje s pticami »iz oči v so si ogledali in raziskovali obalna mokrišča, ki Slovenijo oči« in dotik z njimi je pri mnogih prebudil zelo tople in krasijo z izjemno dediščino ptičjih vrst: Škocjanski zatok, povsem nove občutke. Sečoveljske in Strunjanske soline. Za primerjavo so sko- čili še v bližnji italijanski mokrišči Valle Cavanata (na se- Popoldneve so jim popestrile različne dejavnosti, na kate- znam Ramsarskih mokrišč vpisano leta 1978) in Deželni rih so se lahko izobraževali in izpopolnjevali svoje znanje naravni rezervat ob izlivu reke Soče ter tudi tam spozna- o pticah. Mentorji so pripravili zanimiva predavanja o vali in preučevali ptice. Posebej so jih navdušile sipine pticah Kraškega roba, o ornitofavni ob reki Dravi in o or- pri Gradežu, ki so v tem obdobju gostile ogromno števi- nitološkem izletu v Indijo, ogledali pa so si tudi dva doku- lo pobrežnikov, kot so veliki prodnik (Calidris canutus), mentarna filma Nomadi neba in Renaturacija Škocjanskega spremenljivi prodnik (C. alpina), črna prosenka (Pluvialis zatoka. Posebna izkušnja je bila za večino nočni teren, na squatarola), veliki škurh (Numenius arquata), med njimi katerem so prisluhnili in opazovali našo največjo sovo, pa tudi nekatere zelo ugledne gostje, kot je na primer veliko uharico (Bubo bubo). školjkarica (Haematopus ostralegus).

36 Svet ptic MI ZA PTICE IN NARAVO 1

Tabor je bil vsekakor uspešen. Morda se je v kakšnem od v Evropi močno ogrožena vrsta iz naših krajev izginila za 1: Ena izmed zla- udeležencev zanetila iskrica z željo po nadaljnjem udej- vedno in jo bo moč videti le še v času selitve, nas je letos tovrank (Coracias stvovanju v ornitologiji, morda so se kresale drugačne presenetila in ostala kar vso gnezditveno sezono. Še več, garrulus) se je skozi vso gnezditveno iskrice odraščajoče mladine, a bistvo je bilo doseženo. Če nekaterim navdušencem je par zlatovrank konec maja sezono zadrževala so mladi udeleženci tabora spoznali in se prepričali, da uprizoril celo svatovski let. na severozahodu imajo tudi ptice svoje zagovornike, ki se zavedajo, da jih Goričkega. je treba varovati skupaj z njihovim življenjskim okoljem, Gostja, ki smo se je silno razveselili foto: Robi Gjergjek potem je bilo uresničeno tudi poslanstvo snovalcev tabo- ra in DOPPS-a. Na snidenje na prihodnjem taboru! Kot je znano, si zlatovranke v pognezditvenem obdobju, to je ob koncu julija in v avgustu, ogledujejo potencial- Zimski tabor mladih ornitologov »Škofije 2013« je- po na gnezdišča za prihodnje leto. Na Goričkem smo jo letos tekal od 23. do 28. februarja 2013 in je bil organiziran v videli že tretje leto zapored in njihovo število se je vsako okviru projekta Adriawet 2000 »Jadranska mokrišča za leto zviševalo. Vse to nam daje upanje, da bi lahko zlato- omrežje Natura 2000, ki je sofinanciran v okviru Programa vranka v prihodnje na Goričkem tudi gnezdila. Da bi ji čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sred- olajšali gnezditev in prehranjevanje, smo prostovoljci stev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih DOPPS-a in zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park sredstev«. Goričko ter drugi ljubitelji narave opravili več delovnih akcij. Posebej bi se radi zahvalili g. Mihaelu Habichtu in podje- tju Bioplus d.o.o. iz Škofje Loke za velikodušno donacijo, s Zlatovranka naj bi po poročanju avstrijskih kolegov na katero smo povečali število daljnogledov ter tako v priho- Goričkem nazadnje gnezdila leta 2003. Od takrat jih ni dnje omogočili uživanje pri opazovanju in spoznavanju bilo opaziti več let. Sredi avgusta 2011 so jo po daljšem ptic še večjemu številu mladih navdušencev. času videli na vzhodu Goričkega v bližini Šalovcev. En osebek se je prehranjeval na travniku, od koder je zletel v gozd. Tri zlatovranke so bile opažene leta 2012, in sicer dve v bližini Sotine ter ena med Serdico in Nuskovo, vse Zlatovranke se vračajo na torej v zgornji Ledavski dolini. Prva dva osebka sta se tam zadrževala tri dni, in sicer od 10. do 12. avgusta, medtem Goričko ko je tretji osebek ostal do konca avgusta. Vse so najverje- // Robi Gjergjek tneje pripadale avstrijski populaciji zlatovrank.

Leto 2013 pa je bilo za opazovanje zlatovrank pri nas zelo pestro. Z velikim navdušenjem sem 28. maja 2013 ob gnezdilnici med Serdico in Nuskovo opazil svatovski let Zlatovranka (Coracias garrulus), ena najlepših evropskih dveh osebkov. Svatovanje in gibanje ob gnezdilnici sem ptic in še do nedavnega gnezdilka v slovenski kulturni tudi posnel ter tako dokumentiral prvi par zlatovrank po krajini, je v Sloveniji nazadnje gnezdila leta 2005, in sicer letu 2005 na Slovenskem. Obe zlatovranki sem opazoval v Slovenskih goricah. Kasneje so jo občasno opazili le na še nekaj dni, nato pa le še eno, ki se je večino časa zadrže- selitvi. Potem ko je večina ornitologov že mislila, da bo ta vala ob gnezdilnici ali pa letala proti zahodu v smeri Kra-

//letnik 19, številka 03, september 2013 37 3

2 4

2: Eden izmed marovcev. Skupaj z drugimi člani DOPPS-a smo sklepali, zadevanje za njeno ohranitev. Z namenom seznanitve ukrepov ornitolo- da druga zlatovranka vali v gnezdilnici. z avstrijskimi varstvenimi ukrepi smo prostovoljci gov prekmurske DOPPS-a in zaposleni v Krajinskem parku Goričko 3. ju- sekcije je bila tudi košnja zapuščenega Sredi junija smo po navodilih Boruta Štumbergerja na lija 2013 obiskali območje Natura 2000 za zlatovranko 1travnika. oba droga, na katerih je bila postavljena gnezdilnica, na- v Avstriji (SPA Südoststeirisches Hügelland) in njego- foto: Gregor mestili približno meter visoko pločevino, ki naj bi gnezdo vega skrbnika, gospoda Bernarda Wieserja. Le-ta nam Domanjko varovala pred kunami. Čas je tekel in vedeli smo, da bi se je pokazal tri gnezdišča zlatovrank, površine za njihovo že morali izvaliti mladiči, toda povečane aktivnosti zla- »dohranjevanje« v primeru deževnega vremena, zaščito 3: Postavljanje prež tovrank ni bilo, zato smo začeli sumiti, da je gnezdenje gnezdilnic pred kunami ter razložil način upravljanja s na meji med poko- šenim in nepokoše- neuspešno. Dne 19. junija 2013 sta nas obiskala avstrijska travniki. V shemo varstva zlatovranke prek prilagojenega nim travnikom strokovnjaka za zlatovranke, gospod Michael Tiefenbach kmetovanja (etapna košnja, ekološka pridelava poljščin, foto: Gregor in dr. Joachim Tajmel. Slednji je sodeloval pri namešča- tudi koruze) je na avstrijskem Štajerskem vključenih oko- Domanjko nju gnezdilnic za zlatovranke na Goričkem leta 2008. S li 150 kmetov. Ukrepe varstva financira štajerska deželna kamero na teleskopskem ročaju smo skupaj pregledali vlada. 4: Nameščena plo- vsebnost gnezdilnice. V njej ni bilo ne jajc ne mladičev čevina na A-drogu preprečuje dostop zlatovranke niti ostankov plenjenja. Razlog za neuspeh ni Bodo zlatovranke nagradile naša kunam. jasen, sta pa po mnenju Michaela Tiefenbacha možni dve varstvena prizadevanja? foto: Katarina razlagi: (1) gnezdo (samica z jajci) je bilo uplenjeno pred Denac namestitvijo zaščitne pločevine in (2) šlo je za ne povsem Dva dni po obisku Avstrije smo prostovoljci DOPPS-a in spolno zrel par (samice lahko namreč gnezdijo že takoj v zaposleni v Krajinskem parku Goričko organizirali akcijo 5: Pravilno name- ščena in s pločevino letu po izvalitvi, samci pa šele v starosti dveh let). postavljanja prež za zlatovranke. Od lastnikov parcel smo obdana gnezdilnica. dobili dovoljenje, da postavimo preže na meje parcel, npr. Veje okrog gnezdil- Kljub neuspehu se je do sredine julija ob gnezdilnici še med košenim in nekošenim travnikom. Skupaj smo po- nice so požagane zmeraj zadrževala ena zlatovranka, ki je občasno poletela stavili okrog 25 prež v obliki črke T v Nuskovi in Serdici, zaradi težjega proti Kramarovcem. Da bi ji zagotovili dovolj hrane, smo saj so tu največje strnjene površine travnikov. dostopa kunam. se z lastniki parcel, ki so opustili travnike ali pa jih mul- foto: Gregor Domanjko čijo, dogovorili, da travnike pokosimo. Tako smo 1. julija Ta akcija pa ni bila zadnja, ki smo si jo zadali to sezono. s pomočjo domačina pokosili travnik ter spravili krmo za Da bi povečali možnost gnezdenja v naslednjem letu, smo konje. Še en travnik pa smo pokosili v začetku avgusta. V Elektro Maribor zaprosili za dovoljenje, da postavimo ne- naslednji letih bomo organizirali etapne košnje - pribli- kaj gnezdilnic na električne drogove, saj na območju ni žno vsaka dva tedna bomo pokosili vsaj en travnik, ki se primernih dreves za njihovo postavitev. Tako smo nada- več ne vzdržuje, in tako zagotavljali primeren življenjski ljevali akcijo, ki jo je Javni zavod Krajinski park Goričko prostor za žuželke, s tem pa tudi hrano za zlatovranke. opravil že leta 2008 v Ledavski in Kučniški dolini. S tem smo varstveno delo za letos končali v pričakovanju, da si Slovenski ornitologi smo obiskali bodo že letos zlatovranke ogledale naš trud. Zahvala gre avstrijske zlatovranke in njihove skrbnike vsem sodelujočim, ki so kakorkoli pomagali pri teh de- lovnih akcijah. Slovenska in avstrijska zlatovranka oblikujeta enotno populacijo, zato je smiselno tudi skupno varstvo in pri-

38 Svet ptic 5 1

In kot da bi želeli potrditi naša prizadevanja, sta se 29. ju- lija 2013 med 17. in 18. uro pojavili dve novi zlatovranki. Letni zbor članov DOPPS 2013 Mladič in odrasel osebek sta se prehranjevala kar na mo- // Petra Vrh Vrezec jem domačem pašniku, nedaleč stran od prej omenjenih travnikov. Odrasla ptica je lovila s suhega drevesa in s preže ter hranila mladiča. Kasneje ob močnem vetru sta se skrili v zavetje. Naslednji dan sem postavil dve preži in videl, da ptici z nje lovita že po kakšni uri. Pri tem sem opazil, da eden od staršev naganja mladiča stran, zato sem sklepal, da želi, da se mladič osamosvoji. Na zadnji Na petkovo popoldne, 5. aprila 2013, je v Grand hotelu 1: Na letnem zboru dan julija sem doživel novo presenečenje. Ob 12.50 sem Union potekal letni zbor članov DOPPS, na katerem se je članov DOPPS opazil, da sta prileteli še dve zlatovranki, mladič in odra- zbralo 56 članov in ljubiteljev ptic. Po uvodnem pozdra- v Grand hotelu vu predsednika DOPPS Rudolfa Tekavčiča je bila minuta Union se je zbralo sel osebek. Tako so se v bližini mojega doma zadrževale 56 članov in ljubite- že štiri zlatovranke. Vse skupaj mi je bilo sumljivo, zato molka posvečena spominu pokojnega Ivana Kogovška, ljev ptic. sem šel pogledat v Nuskovo, ali so zlatovranke tudi tam. dejavnega in zagnanega člana v ljubljanski sekciji DOPPS. foto: Peter Legiša In res, dve sta sedeli na prežah in čakali na žuželke. Tako V nadaljevanju je Tomaž Mihelič poročal o obsežnem je bil tisti dan po številu videnih zlatovrank - skupaj kar delu varstveno ornitološkega sektorja DOPPS, Eva Vuke- šest - najbolj pester. V naslednjih dneh je bilo moč videti lič pa je predstavila vzgojno-izobraževalno dejavnost v še vsaj pet zlatovrank v neposredni bližini kamnoloma v društvu. Zanimiv in za varstvo narave ter ptic pomemben Sotini. Kasneje nismo več opazili toliko osebkov, čeprav podatek je, da je lani na naravoslovnih dnevih in predava- sem konec avgusta na domačem pašniku še vedno obču- njih o zanimivostih iz ptičjega sveta in pomenu varstva doval dve mladi in eno odraslo zlatovranko. narave izvedelo kar 3.655 ljudi. Tretji sklop vsebinskih poročil iz pisarne je bilo delo v rezervatih. Eva je poroča- Uspešne gnezdilke v Avstriji bodo mogoče la o dogajanjih v Naravnem rezervatu Iški morost in ob kmalu tudi v Sloveniji sklepu poročila navzoče povabila na otvoritev podaljšane krožne učne poti. Dominik Bombek je podal zajeten kup Letos je v Avstriji skupaj gnezdilo pet parov zlatovrank, zanimivih novic iz Naravnega rezervata v nastajanju Or- ki so vzgojili vsaj 18 mladičev. To je bistveno povečanje moške lagune, Bia Rakar pa o upravljanju v Naravnem re- v primerjavi s prejšnjim letom, ko sta uspešno gnezdila zervatu Škocjanski zatok. Več o posameznih dejavnostih le dva para. Zdaj ko smo opravili več varstvenih akcij za in projektih si preberite v knjižici DOPPS v letu 2012. zlatovranko, lahko samo upamo, da se bodo k nam vrnile tudi kot gnezdilke in ne samo kot turistke na 14-dnevne Dejavne sekcije - srčika DOPPS počitnice. Domačini so seznanjeni z zlato vrano, z var- stvenimi akcijami in seveda tudi oni upajo, da jih bodo po Po kratkem uvodu predstavnice vseh sekcij Cvetke Mar- dolgem času čez poletje zopet občudovali v naši najbolj hold je novi predsednik štajerske sekcije, Tilen Basle, z skrajno vzhodni pokrajini. zelo lepo predstavitvijo, obogateno z odličnimi fotografi- jami, orisal delovanje štajerskih ornitologov. O pestrem delu članov v najmlajši pomurski sekciji je poročal novi predsednik Gregor Domanjko. Za člane so lani pripravili

//letnik 19, številka 03, september 2013 39 21 3

2: Novi predsednik obsežen teoretični in praktični tečaj prepoznavanja pti- nimi aktivnostmi, popularizacijo ornitologije, izdaja- pomurske sekcije čjega petja. Dare Fekonja je v poročilu ljubljanske sekcije teljsko in izobraževalno dejavnostjo ter sodelovanjem z Gregor Domanjko poudaril pomen vsakomesečnih nedeljskih izletov v park drugimi nevladnimi in vladnimi organizacijami) je za- je poročal o pestrem delovanju najmlajše Tivoli, ki so se jih udeleževali večinoma nečlani DOPPS, menjalo podobno, a krajše in bolj zapomnljivo novo po- 1sekcije DOPPS. skupaj 231 ljudi. Severnoprimorska sekcija je bila kot ve- slanstvo »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih foto: Peter Legiša dno zelo dejavna pri različnih popisih in akcijah, o njiho- okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in blaginji vih dosežkih je spregovoril predsednik Erik Šinigoj. No- celotne družbe.« Vsi udeleženci so se strinjali s spremem- 3: Tina Šušmelj tranjska sekcija je lani izpeljala tradicionalne aktivnosti, bo. je prejela nagrado ki jih je zaradi odsotnosti predsednika sekcije Anžeta Ško- Zlati legat za najboljše delo s berneta predstavila Cvetka Marhold. Kot smo izvedeli iz Sporočilen film Gregorja Šubica o lovu je bil uvod v pred- področja ornito- poročila dolgoletne predsednice mladinske sekcije Tanje stavitev problematike v zvezi s predlogom Lovske zveze logije, objavljeno Šumrada, so mladi tudi lani poskrbeli za pestro dogajanje za razširitev seznama lovnih vrst ptic, ki jo je predstavil v DOPPS-ovi v društvu. Posebej velja omeniti organizacijo izobraževa- direktor DOPPS. Navzoči so na zboru članov sprejeli De- strokovni reviji nja o pripravi in izvedbi naravoslovnih predavanj in na- klaracijo o lovu na ptice, ki je bila po dogodku poslana Acrocephalus v letu stopov, pet mladih pa je v Notranjskem muzeju v Postojni medijem. 2011. foto: Peter Legiša odprlo samostojno fotografsko razstavo »Slovenske ptice skozi objektiv mladih ornitologov«. Po poročilu vseh sek- Podelitev DOPPS-ovih priznanj 4: Gospod Matjaž cij so si navzoči lahko ogledali tudi izredno pomenljivi Lampelj je v imenu animirani film Čigra, ki ga je na Srečanju mladih ornito- Na letnem srečanju je bila podeljena tudi nagrada Zla- podjetja Papirnica logov Slovenije pripravila Alenka Mrakovčič. ti legat za najboljše delo s področja ornitologije, obja- Vevče d.o.o. prejel priznanja Aviana za vljeno v letu 2011 doma ali na tujem. Žirija v sestavi dr. leto 2012 za pomoč Direktor DOPPS dr. Damijan Denac je navzočim predsta- Tomi Trilar (Prirodoslovni muzej Slovenije), Luka Božič labodoma grbcema vil letno finančno poročilo. Največ prihodkov v letu 2012 (DOPPS) in predsednica dr. Urška Koce (DOPPS) je obrav- (Cygnus olor; na so prinesle dotacije EU (38,62 %), sledile so dotacije RS navala 11 del in tri dela z najvišjim številom točk raz- sliki). Par labodov (30,67 %) in storitve (25,6 %). Večina prihodkov je bila glasila kot nominirana dela za nagrado Zlati legat 2011. grbcev je po njihovi porabljena za upravljanje naravnih rezervatov (38,49 Nagrado je prejela Tina Šušmelj za delo z naslovom Vpliv zaslugi uspešno speljal sedem %), varstveno-ornitološko dejavnost (32,68 %), splošno okoljskih dejavnikov na razširjenost velikega skovika (Otus mladičev. delovanje društva (15,01 %) in periodiko ter izobraževa- scops) na širšem območju Krasa (JZ Slovenija), objavljeno v foto: Darinka nje (13,83 %). Zapisnik seje nadzornega odbora je prebral DOPPS-ovi strokovni reviji Acrocephalus. Delo temelji na Mladenovič prof. dr. Peter Legiša. dvoletnem popisu kličočih samcev, ki so ga v letih 2006 in 2008 opravili prostovoljci DOPPS. S sodobnimi stati- Sprememba poslanstva DOPPS in stičnimi metodami je Tina pokazala, da se veliki skoviki Deklaracija o lovu na ptice v prostoru razporejajo gručasto in da so vezani predvsem na naselja z več starimi stavbami in okoliško ekstenzivno V nadaljevanju je direktor navzočim pojasnil, kako po- mozaično krajino z visokim deležem ekstenzivnih sadov- membna je sprememba poslanstva DOPPS, o kateri je na njakov, vinogradov in travnikov. Zlasti pomembna pa je delavnici februarja letos razpravljalo 17 članov DOPPS. ugotovitev, da se verjetno zaradi hrupa in trkov skoviki Staro poslanstvo (Namen delovanja društva je varovanje izrazito izogibajo avtocestam. Komisija za nagrado Zlati ptic in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstve- legat je poudarila, da se delo odlikuje po obsežnem nabo-

40 Svet ptic 4

ru terenskih podatkov in preučevanih okoljskih dejavni- Letni zbor članov DOPPS 2013 se je zaključil z ogledom kov ter gre za kvalitetno opravljeno ekološko raziskavo filma Gregorja ŠubicaIz življenja ptic, ki je bil zanimiv pre- na visokem znanstvenem nivoju. Luka Božič, urednik gled dela DOPPS-a v letu 2012, ter s prijetnim klepetom revije Acrocephalus, je Tini podelil priznanje in denarno med člani DOPPS v avli Grand hotela Union. nagrado ter člane povabil, naj v strokovno društveno re- vijo pišejo čim več in čim bolj kvalitetno.

Za uvod v podelitev priznanja Aviana za leto 2012, ki ga prejmejo nečlani DOPPS za prizadevanja pri varstvu ptic, VABILO NA ORNITOLOŠKO ŠOLO ZA so si udeleženci ogledali animacijo slik gnezdečih labo- UČITELJE, 18. -19. oktober 2013 dov grbcev (Cygnus olor), hudomušno popestreno s sklad- (koordinira Eva Vukelič) bo Dobre djevojke Novih fosilov. Animacijo, navezujočo se na vsebino priznanja Aviana, je pripravil Vojko Havliček. V Ljubljani bomo izvedli izobraževanje za učitelje, Na lokaciji Papirnice Vevče na robu Ljubljanice je spomla- na katerem bomo predstavili možnosti za doseganje di lani namreč par labodov spletel gnezdo in vanj zvalil učnih ciljev s pomočjo opazovanja in raziskovanja sedem jajc. Napovedano pa je bilo močno deževje in visok ptic ter podali napotke za mentorstvo mladinskim porast rek. Ker so v tovarni vzeli labodjo družino pod svo- raziskovalnim nalogam s področja ornitologije. Po- je varstvo, so po posvetovanju z ornitologoma Vojkom seben poudarek letošnje ornitološke šole bo na tem, Havličkom in Tomažem Miheličem naredili na obrežju kako s pomočjo ptic v naseljih predstaviti ekološke močno zasidran splav in nanj prestavili gnezdo. Labodji teme. Teoretični del bo izveden v petek popoldne, zarod je tako ostal na varnem mestu. Priznanje za nesebi- praktični del pa v soboto dopoldne. Prijave zbiramo čni trud za pomoč labodoma v stiski je v imenu podjetja do 10. oktobra 2013 na naslov [email protected]. Papirnica Vevče d.o.o. prejel gospod Matjaž Lampelj. Izobraževanje sofinancira Mestna občina Ljubljana.

PTIČARIADA 2013 bo 5. oktobra 2013 (koordinira Anže Škoberne) V okviru Evropskega dneva opazovanja ptic se bo priznanj (kraj bo objavljen na spletni strani društva). tudi letos odvijalo družabno tekmovanje v opazova- V koči bo možno prespati v spalnih vrečah. Prosimo nju ptic, ki ga ne smete zamuditi! Letos bo potekalo vas, da se za sodelovanje na Ptičariadi predhodno pri- na Notranjskem, na območju Notranjskega regijskega javite (tudi če pridete samo na družabni del) koordina- parka. Tekmovali bomo v dveh kategorijah: največje torju Anžetu Škobernetu po telefonu (051 416 295) ali število opaženih vrst ptic in največje število fotogra- elektronskem naslovu [email protected] do firanih vrst ptic. Tekmovalni del bo potekal od 4. do četrtka, 3. oktobra 2013. Vsa dodatna navodila bomo 14. ure. Sledil bo družabni del z zakusko in podelitvijo prijavljenim skupinam poslali naknadno.

//letnik 19, številka 03, september 2013 41 1

Mladi so raziskovali ptice ob reki Dravi 1 // Bia Rakar

Triindvajset navdušenih mladih ornitologov (na sliki 1) iz vse Slovenije se je od 26. junija do 2. julija 2013 udele- žilo že 23. Mladinskega ornitološkega raziskovalnega ta- bora. Aktivno preživljanje počitnic, z napornim in hkrati zabavnim raziskovanjem ptic na območju reke Drave, je povezalo mlade ornitologe. Delo, ki se je začelo že v zgo- dnjih jutranjih urah in trajalo pozno v noč, ­je potekalo v šestih skupinah, ki so jih vodili mentorji Tilen Basle, Dominik Bombek, Matej Gamser, Matjaž Premzl, Bia Ra- 2 kar, Tomaž Remžgar in Eva Vukelič. Skupne dejavnosti so potekale popoldne, ko smo druženje popestrili z izbo- rom fotografij dneva (na sliki 2, zmagovalni fotografiji, so škorci (Sturnus vulgaris) avtorice Tjaše Cizej), ogledom naravnega rezervata v nastajanju »Ormoške lagune« in Ormoškega jezera ter z večernimi popisi (slika 3) pegaste sove (Tyto alba), podhujke (Caprimulgus europaeus), čuka (Athene noctua) idr.

Z opazovanjem ptic stoječih voda so mladi raziskovalci spoznali pomen vodne in obrežne vegetacije na obrežju stoječih voda za prehranjevanje, gnezdenje in vrstno pe- strost ptic. Med raziskovanjem breguljk (Riparia riparia), najmanjših evropskih lastovk, so udeleženci (na sliki 4) spoznali pomen stare struge reke Drave za gnezdenje te močno ogrožene vrste, uvrščene na rdeči seznam. Našteli so več kot 800 aktivnih rovov breguljk. Skupina, ki je razi- skovala razlike med naravno in umetno strugo reke Drave, je ugotovila, da se na naravni strugi zadržuje več vrst in več osebkov kot na umetni. Popisovanju galebov sta se posvetili dve skupini. Raziskovali sta njihova pre-

3 42 Svet ptic 4 5

nočišča in območja hranjenja. S Ptujskega jezera, glav- nega prenočišča galebov, se je večina osebkov v zgodnjih jutranjih urah odpravila po toku navzgor, kjer so se tudi hranili. Največ galebov se je tako hranilo ob rekah pa tudi na smetiščih, kjer je hrana lahko dostopna. Udeleženci so v času tabora popisali prek 900 rumenonogih (Larus michahellis) in rečnih galebov (Chroicocephalus ridibundus). Ob tem so slišali in videli tudi v Sloveniji redko gnezdilko rečnih lok, rečnega cvrčalca (Locustella fluviatilis; na sliki 5). V Sloveniji je črna štorklja (Ciconia nigra) ogrožena, ranljiva vrsta in redka gnezdilka, ki v času gnezdenja živi zelo skrito. O redkosti te vrste se je prepričala tudi sku- pina, ki jo je opazovala (na sliki 6), saj so jo v času tabora videli le trikrat. Rački ribniki in mrtvi rokav reke Drave so se izkazali kot pomembna prehranjevališča te izjemno skrivnostne ptice. Ob koncu tabora so udeleženci širšo javnost seznanili s potekom dela, novimi ugotovitvami ter zabavnimi izku- šnjami, pridobljenimi med taborom. Predstavitve v pro- 6 storih OŠ Breg se je udeležilo več kot 80 poslušalcev. Tabor je potekal v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882). Še posebej lepo se zahvaljujemo gostoljub- nemu osebju osnovne šole Breg na Ptuju, ki je poskrbelo za naše bivanje in prehrano, zlasti ravnatelju Milanu Fa- kinu in kuharici Zdenki Kos. K uspešni izvedbi tabora, sproščenemu ozračju, poučnim in zanimivim spoznanjem, zabavnim odkritjem ter ču- dovitim spominom pa ste prispevali prav vsi udeleženci, mentorji in vsi tisti, ki ste bili tako ali drugače vpleteni v izvedbo tabora. Podrobnejše informacije o projektu in fotografije s tabora si oglejte na spletni strani projekta: http://ptice.si/livedrava/ foto: Eva Horvat (1, 6), Bia Rakar (3), Eva Vukelič (4), Alex Kotnik (5), Luka Božič (7)

//letnik 19, številka 03, september 2013 7 43 MADŽARSKA AVSTRIJAVel. Krka

Šalovci Hodoš

Lendava

Grad Mala Krka

Kobiljski potok Lendavsko GORIČKO jezero Bodonci Zenkovci

Moravske Kobilje Skakovci toplice Bukovniško jezero Kučnica MURSKA Bogojna SOBOTA Bukovnica Petanjci Radenci Mura Beltinci Vučja vas

se tukaj v spomladanskih ali jesenskih mesecih na selitvi v Goričko – bogato in ali iz čezmejne avstrijske Štajerske ustavi tudi zlatovranka (Coracias garrulus), ki je pri nas kot gnezdilka izumrla. Po- odmaknjeno noči se na toplih južnih legah oglašanju hribskega škrjanca 1 // Gregor Domanjko (Lullula arborea), prepelice (Coturnix coturnix) in čuka (Athene noctua) pridružijo še samčki velikega skovika (Otus scops). Nad večjimi gozdnimi kompleksi lahko konec aprila zasledimo paritvene lete črne štorklje (Ciconia ciconia).

Dostop do Ob spoznavanju Goričkega in njegovih ljudi dobiš občutek Zanimive živali: navadni škržek (Unio crassus), jelševec območja: odmaknjenosti, počasnejšega razvoja in krajinske pestrosti. (Astacus astacus), rogač (Lucanus cervus), veliki studen- Na Goričko Dolga leta »pozabljen« del naše domovine je bil že v prete- čar (Cordulegaster heros), strašničin mravljiščar (Phengaris običajno Slovenci klosti vedno bolj ali manj nekje na obrobju različnih držav teleius), vidra (Lutra lutra), mali podkovnjak (Rhinolophus vstopamo iz južne strani, ker je na in sistemov. Če k temu dodamo še subpanonsko klimo, raz- hipposideros), navadni netopir (Myotis myotis) lično stare kamnine in tla, dobimo odgovor na vprašanje, zahodu, severu in Naravne in kulturno-zgodovinske posebnosti v vzhodu državna zakaj so se na tem območju ohranile številne življenjske meja z Avstrijo in oblike in okolja, ki jih je v soseščini manj. Tega so se zaveda- okolici: grad Grad, Moravske toplice, Ledavsko jezero, Madžarsko. Za tiste, li nekateri ljudje v regiji in dosegli, da je država leta 2003 po- slatinski vrelec v Nuskovi, Plečnikova cerkev v Bogojini, ki niste iz Pomurja, krajino razglasila za zavarovano območje narave oziroma stratosferski spomenik v Ženavljah, Matzenauerjev dvorec, je najhitrejša pot, park v Prosenjakovcih, romanska rotunda v Selu če na Pomurski Krajinski park Goričko. Danes je območje del trideželnega avtocesti kmalu za naravnega parka Goričko-Raab-Őrség. Priporočljiva oprema: teleskop, daljnogled in v poletnih cestninsko postajo večerih dolga oblačila za zaščito pred komarji Dragotinci na Priporočen čas obiska izvozu v Vučji vasi Če želite doživeti Goričko v najlepši podobi, je najbolj pri- V kateri sobi pa bi vi radi spali? zapustite avtocesto meren obisk v spomladanskih mesecih, v času cvetenja V naselju Grad stoji tudi največji grad na Slovenskem, kjer v smeri gradu Grad visokodebelnih sadovnjakov in travnikov, ali v jeseni, ko in Krajinskega imajo po novem središče za naravo Goričkega. V njem je po parka Goričko. se listnato-iglasti gozdovi obarvajo zlato-rumeno. Če smo legendi 365 prostorov, za zdaj pa štiri spalnice za deset obi- Nadaljujete pot pozorni, lahko konec aprila prvič zaslišimo oglašanje zna- skovalcev. Še en razlog več za izlet. skozi naselja čilne predstavnice mozaične kulturne krajine, smrdokavre Radenci, Petanjci, (Upupa epops) ali upkaša, kot mu pravijo domačini. Občasno Priporočen vir: www.park-goricko.org Skakovci in Zenkovci. Na Priporočen čas obiska: Goričko vstopite v kraju Bodonci. Tu boste imeli čudovit JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC razgled na celotno Mursko ravan Zanimive vrste ptic: pastirica (Motacilla cinerea), prosnik (Saxicola torquatus), bičja trstnica s Slovenskimi (Acrocephalus schoenobaenus), rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis), Gnezditev: prepelica (Coturnix coturnix), čapljica (Ixobrychus goricami ter kobiličar (Locustella naevia), belovrati muhar (Ficedula albicollis), minutus), bela štorklja (Ciconia ciconia), črna štorklja (Ciconia nigra), Pohorjem na rumeni strnad (Emberiza citrinella), itd. obzorju. sršenar (Pernis apivorus), mala tukalica (Porzana parva), veliki Prezimovanje: foto: Gregor skovik (Otus scops), velika uharica (Bubo bubo), čuk (Athene noctua), čopasti ponirek (Podiceps cristatus), mokož (Rallus Domanjko smrdokavra (Upupa epops), srednji detel (Dendrocopos medius), aquaticus), duplar (Columba oenas), mala uharica (Asio otus), veliki vijeglavka (Jynx torquila), hribski škrjanec (Lullula arborea), siva strnad (Emberiza calandra), itd.

44 Svet ptic KAM NA IZLET MADŽARSKA

1 2

Noč na Krasu // Tomaž Berce

Že kot otrok sem vedno rad prisluhnil zgodbam o sovah in drugih živalih, ki se »prebudijo« s sončnim zahodom. Nekako so bile vse te zgodbe vezane na kraško planoto, kamor so v preteklosti ljudje iz Vipavske doline odhajali na košnjo. Nekaj takšnih zgodb smo si povedali tudi med izletom 14. junija 2013 v bližini vasi Lokvica pri Opatjem 3 selu.

1// Na zbornem mestu se nas je v prijetno toplem ve- 3// Zaključek izleta smo kot ponavadi opravili v vasi čeru zbralo 11 ljubiteljev ptic. Pot smo pričeli, ko je bilo Lokvica. Ta prijetna vasica je ena izmed vedno redkejših še toliko svetlobe, da smo lahko prisluhnili nekaterim krajev v Sloveniji, kjer lahko v pozno pomladnem večeru »dnevnim« pticam, kot so črnoglavka (Sylvia atricapilla), istočasno prisluhnemo petju čuka (Athene noctua; na sli- kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) idr. Med »uvo- ki), velikega skovika (Otus scops) in lesne sove (Strix aluco). dnim sprehodom« smo spoznavali kraško vegetacijo in Primerjava prvih dveh pa ne gre brez omembe starinskih opazovali sledi živali ter tako dočakali mrak. in lokalnih imen za vrsti. Velikega skovika namreč na Krasu in drugod domačini imenujejo čuk, kar izhaja iz 2// Dnevne ptice so počasi potihnile, nastopil pa je čas njegovega petja »čuuuk«. Redkejšega čuka pa ljudje zara- petja vedno glasnejšega slavca (Luscinia megarhynchos), di njegovega bevskanja, skovikanja in čukanja imenujejo katerega melodijo smo vsi hitro osvojili. Ta čas pa je tudi skovik. Da je zmešnjava še popolnejša, je tu še »kevika- kot nalašč za pripovedovanje zgodb o nočnih živalih. Ena nje« samice lesne sove, ki je marsikdo ne pozna kot lesno izmed njih pravi, da na Krasu živi ptič, ki se zvečer pre- sovo. Le-to smo zaslišali v bližini hiš, na naše preseneče- budi in prične s svojo brnečo tiho melodijo. Nekdaj so nje pa med izletom nismo slišali velikega skovika. Da bi ljudje verjeli, da tega ptiča nihče ne opazi. A naši skupini ne ostali brez enega izmed simbolov Krasa, smo se od- se je pokazal. Podhujka (Caprimulgus europaeus; na sliki) peljali skozi tri vasi v smeri Brestovice pri Komnu, a kot namreč! Najprej smo v mraku zaslišali brnenje vsaj dveh uročeno, velikega skovika ni bilo od nikoder. Verjamem, osebkov, nato pa smo v zadnjih izdihljajih svetlobe opa- da je bilo to zgolj naključje, saj je vrsta na tem območju zovali njuni silhueti. Vztrajno brnenje in občasno tleska- precej številčna. Kljub temu pa smo se v Lokvici prepusti- nje s perutmi sta nas od tega trenutka dalje spremljala do li poslušanju čuka, ki nas tudi letos ni razočaral. konca poti. foto: Tjaša Pršin (1), Duša Vadnjal - www.naturephoto-tone.com (2), Alen Ploj (3)

//letnik 19, številka 03, september 2013 Z DRUŠTVENEGA IZLETA 45 1

Od 21. do 23. maja 2013 sem se tako imela priložnost ude- Delavnica o ukrepanju v ležiti mednarodne delavnice na sedežu CEDRE v Brestu primeru ekoloških nesreč na v okviru evropskega projekta POSOW (Pripravljenost za čiščenje z nafto onesnaženega morskega obrežja in pomoč pri- 1 morju // Bojana Lipej zadetim živalim), ki ga koordinira organizacija REMPEC (Regionalni pomorski center za ukrepanje ob izrednih dogodkih onesnaženja v Sredozemskem morju). Delavnico, ki se je je udeležilo 16 predstavnikov s Cipra, Hrvaške, iz Grčije, Ita- lije, Francije in Slovenije, so organizirali z namenom, da 1: Če se v smrtno Danes se biotska raznovrstnost spopada z vedno hujšimi bi znali ukrepati ob pojavu z nafto prekritih ptic in one- nevarne oljnate problemi, zaradi katerih prihaja do ogroženosti številnih snaževanja morskega obrežja. Z mano se je srečanja ude- pasti ujamejo vrst, tudi ptic. Eden izmed dejavnikov ogrožanja je tudi ležil tudi predstavnik slovenske civilne zaščite. Prvi dan ptice, kot na primer onesnaževanje morja. Zaradi iztekanja nafte in mazuta, je bil namenjen temi o onesnaževanju morskega obrežja njorka (Alca torda) na sliki, se dogodek nemarnega ravnanja z gorivi pa tudi v primerih nesreč in spoznavanju različnih tehnik čiščenja. Naslednjega navadno konča z na morju prihaja do nastanka oljnih madežev. Ko se v te dne smo se seznanili z metodami reševanja prizadetih njihovim poginom. smrtno nevarne oljnate pasti ujamejo ptice, se dogodek morskih ptic, tretji dan pa je bil namenjen celodnevne- Ptičje perje se napo- navadno konča s poginom. Ptičje perje se napoji z oljem mu praktičnemu delu, kjer smo ob simulaciji nesreče z ji z oljem, ki pticam in jim tako zmanjšuje funkcionalno letenje, hkrati pa se oljnim madežem v popolni reševalni opremi preizkusili onemogoča letenje, različne tehnike čiščenja. obenem pa se ptice zastrupijo ob poskusih čiščenja svojih peres. Prizori ptice zastrupijo ob umirajočih morskih ptic, ki so obtičale sredi naftnih ma- poskusih čiščenja dežev, so resnično grozljivi. Srečanje je bilo zelo poučno, obenem pa sem imela prilo- svojih peres. žnost spoznati veliko različnih ozaveščenih udeležencev. foto: Sea Alarm K sreči se temu problemu danes posveča veliko pozorno- Sodelovanje je pri takih problemih izjemno pomembno, Foundation sti, zato so znane tudi izkušnje, kako prizadetim pticam zato so izkušnje strokovnjakov iz CEDRE ter udeležencev pomagati. V tem pogledu so zelo pomembni številni pro- iz različnih držav zelo dragocene. Ne nazadnje se moramo stovoljci, znane pa so tudi specializirane strokovne orga- zavedati, da ptice ne poznajo meja. Na delavnici smo se nizacije. V naši bližini je na tem področju znana nevladna dogovorili, da bomo v vsaki izmed držav, iz katerih smo organizacija CRUMA (Centro Recupero Uccelli marini e prišli udeleženci, pripravili podobno srečanje, pri čemer acquatici – Center za reševanje morskih in vodnih ptic), nam bodo v pomoč priskočili strokovnjaki mednaro- ki je podružnica Italijanske zveze za zaščito ptic (LIPU) dnih organizacij ISPRA, Sea Alarm Foundation in centra in ima sedež v Livornu. Ena podobnih organizacij, ki si REMPEC z Malte. Tako se nam letos v novembru obeta je za poslanstvo izbrala reševanje tovrstnih problemov, podobna delavnica, v sicer znatno manjšem obsegu, tudi je tudi francoska organizacija CEDRE. Ustanovili so jo že v Sloveniji. leta 1979 kot odziv na hude posledice nesreče liberijske ladje Amoco Cadiz, ki se je potopila in prepolovila pred V Sloveniji se doslej nismo spopadali z resnimi problemi z bretansko obalo marca 1978. V morje je tedaj steklo 1,6 nafto prekritih ptic in lepo bi bilo, da bi tako ostalo tudi v milijona sodčkov nafte. Šlo je za eno največjih nesreč z prihodnje. A nesreča nikoli ne počiva, zato je treba proble- razlitjem nafte sploh. Davek med pticami je bil strašljiv, mu reševanja prizadetih ptic (že preventivno) namenjati saj je pobral več kot 20.000 morskih ptic. pravšnjo pozornost. Več o projektu na www.posow.org.

46 Svet ptic PREK MEJA IZ TUJEGA TISKA Ptice proti čebelam // Patti Roth, prevedla in priredila Barbara Vidmar

Zadnje čase ljubitelji ptic na južni Floridi veliko govorijo agresivnim afrikanizi- o afrikaniziranih čebelah – podvrsti medonosne čebele, ranim čebelam. Febru- ki so jo iz Afrike zanesli v Brazilijo, kjer pa je ušla izpod arja letos sta v Braziliji nadzora in se uspešno razmnožuje v naravi. Znane so po namestila 30 posebno svojem napadalnem vedenju, ko zasedajo ptičja gnezdi- pripravljenih gnezdil- šča. V večini primerov njihovi roji zasedejo prazna dupla nic, s katerimi naj bi ohranila gnezdišča ogroženih ama- Afrikanizirane ali gnezdilnice še preden to uspe pticam. Poročajo pa tudi zonskih papig. Gnezdilnice so premazali s permetrinom; čebele v ptičji o tem, da so čebele iz gnezd pregnale odrasle ptice in nji- insekticidom, ki ni nevaren pticam, je pa lahko strupen gnezdilnici foto: Caroline hove mladiče popikale do smrti. za čebele. Poleg tega sta namestila še »pasti«, ki niso bile Efstathion, premazane s permetrinom, da se vanje naselijo čebelji roji University of Richard Raid, profesor na floridski univerzi, je na obmo- in jih nato strokovnjaki odstranijo. Florida, FLREC čju Everglades namestil 400 gnezdilnic za pegaste sove (Tyto alba). V nekaj letih so čebele naselile 50 gnezdilnic, Afrikanizirane čebele si za svoja bivališča poiščejo enaka od katerih so bili vsaj v eni že izvaljeni mladiči, ki so po dupla kot sove, detli in papige, in so pri varovanju svojih mnenju profesorja poginili zaradi pikov čebel. »Na stoti- domovanj še posebno napadalne. Na južni Floridi so med ne čebel je vletalo in izletalo iz gnezdilnice,« je povedal. prosto živečimi čebelami, ki jih ne oskrbujejo čebelarji, »Pregnale so pegaste sove, in nikoli več se niso vrnile.« afrikanizirane bolj pogoste od evropskih podvrst, znanih O podobnih težavah s čebelami poročajo tudi iz drugih po svoji pohlevnosti. Ker afrikanizirane čebele večkrat delov obeh Amerik. V Gvatemali afrikanizirane čebele rojijo, hitreje in pogosteje zasedejo potencialna gnezdi- ogrožajo svetlo rdeče are (Ara macao), saj so zasedle velik šča. Ocenjujejo, da je 90 % čebel na južni Floridi, ki jih ne delež njihovih gnezdišč. oskrbujejo čebelarji, afrikaniziranih.

Študenta doktorskega študija, Caroline Efstathion in Paul Izvirni članek: Bardunias, sta napravila znanstveni poskus, za katere- http://www.miamiherald.com/2013/03/09/3272515_p2/ ga upata, da bo prinesel pozitivne rezultate v boju proti birds-vs-bees.html#storylink=cpy

Ptice imajo rade sončnična KRMLJENJE PTIC semena, mnogim pa je všeč tudi maščoba kot je loj. Tudi drugačno semenje jim ustreza. Vrabci in zelenci imajo radi proso, jabolka in drugo sadje pa kosi, brinovka in taščica.

Ptičja krmilnica, napolnjena s semenjem bo pozimi privabila zanimive goste. Obiskale jo bodo ptice, ki so naše sosede celo leto, klateži, ki se v hladnem delu leta odpravijo iskat hrano zelo daleč in severni gostje.

ČEBELJA DRUŽINA SOVE Medonosne čebele živijo v skupnosti, ki se imenuje čebelja družina. Vseh članov čebelje družine je nekaj deset tisoč! V družini je največ čebel delavk, nekaj sto trotov in ena matica. Čebele s svojo številnostjo vzdržujejo stalno temperaturo v panju, potrebno za njihov obstoj in razvoj zalege. Toliko prebivalcev Čuk ni sovin mož, ima veliko mesto. čeprav to poje ljudska pesem.

Sove so plenilke, ki lovijo ponoči. Nočni lov jim omo- gočata dober vid in sluh in s puhom obrobljeno perje, ki naredi njihov let popolnoma neslišen. Sove lovijo podob- no kot dnevne ujede različne živali. Vraževerni ljudje še Družina živi v panju, ki jo ščiti pred danes mislijo, da sovino sko- zunanjimi dejavniki, zlasti pred slabimi vikanje prikliče smrt. Seveda vremenskimi razmerami. Življenje to ne drži, neumna vraža pa je v panju ji omogoči, da uspešno prezimi sovam naredila veliko škode, tudi na območjih, kjer so zime hude. ker so jih zaradi tega nekateri Naravni panj je navadno kar drevesno ljudje pobijali. Sove, kot vse duplo, ki so si ga izbrale čebele same, druge vrste so pomembne PAŠNA ČEBELA človek pa je zanje izdelal različne panje. v okolju, ki si ga delimo skupaj. Končno postane pašna čebela. To je tista, ki nabira cvetni prah in medičino, ki jo v panju predela v med ter nosi vodo v panj. Pašne čebele so tiste, ki jih opazujemo na različnih cvetovih na travnikih, v gozdu in na poljih. Z Nino in Lukom bodo otroci spoznali življenje čebel in ptic. Izvedeli bodo, da čebele niso le žuželke,

Ob dobri paši je lahko na cvetovih prava gneča. ki s pikom povzročajo bolečino. Ptice pa poleg tega, da nas razveseljujejo s petjem, opravljajo v naravi še mnogo za nas koristnih opravil.

Duhovite ilustracije v knjigah so delo Alenke Vuk Trotovšek, kratko in jedrnato besedilo pa je napisal Ivan Esenko, prispeval je tudi izjemne fotografije, ki čebele in ptice predstavljajo v naravnem okolju.

www.oka.si • 01 425 13 62 Cena posamezne knjige je 15,99 €. Za člane DOPPS 20 % popust.

//letnik 19, številka 03, september 2013 47 1

Telemetrične študije so se izkazale kot izjemna pomoč Ptice povezujejo – obisk v številnih projektih, namenjenih varstvu ptic, in se, ka- delavnice o telemetriji na dar je mogoče, uporabljajo kot standardna metoda tudi pri opredeljevanju morskih območij IBA in Natura 2000, 1 Poljskem // Urša Koce saj omogočajo raziskave sicer težko sledljivih morskih ptic. Telemetrija ptic v raziskovalne namene postaja vse bolj razširjena, zato so tovrstne delavnice obvezno izobra- ževanje za uporabnike telemetrijskih naprav. Pravilna iz- bira in namestitev naprave na ptico je ključnega pomena 1: Udeleženki de- V začetku aprila je v vasici Wierzba na severnem Polj- za uspešno raziskavo, tako z vidika pridobljenih rezulta- lavnice o telemetriji skem (Varminsko-Mazurska pokrajina) potekala delav- tov kot blaginje ptic, ki naprave nosijo. na Poljskem, ki že nica o telemetriji, ki jo je organiziralo poljsko podjetje imata izkušnje z ECOTONE, eden vodilnih razvijalcev in proizvajalcev Srečanje je bilo izjemna priložnost tudi za izmenjavo iz- nameščanjem GPS- sledilnih naprav telemetrijskih naprav za divje živali, zlasti GPS-sledil- kušenj z drugimi raziskovalci, ki se ukvarjajo s teleme- na sredozemske vra- nih naprav za ptice. Udeležili sva se je sodelavki Katari- trijo ptic. Udeleženci so prišli tako rekoč z vseh koncev njeke (Phalacrocorax na Denac in Urša Koce, da bi poglobili znanje o teleme- Evrope pa tudi iz ZDA in Kanade. Ptice nas povezujejo in aristotelis triji, ki jo opravljamo tudi na sredozemskem vranjeku tovrstna srečanja v nas vsekakor vzbujajo zavest, da je bla- desmarestii; na sliki), (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) v okviru projekta gor ptic naša skupna skrb, saj kljub izjemnemu geograf- sta si na delavnici skemu čutu nimajo zavesti o mejah, ki jih ljudje zarisuje- v živo ogledali SIMARINE-NATURA. nameščanje GPS- mo na zemljevide. sledilnih naprav na Na tridnevni delavnici smo se seznanili z osnovami te- različne vrste ptic. lemetrije ptic, uporabo različnih tipov GPS-sledilnih na- foto: Urša Koce prav in tudi drugih telemetrijskih naprav, kot so radijski oddajniki in svetlobni geolokatorji. Udeleženci smo v ¬ Fotografije fundacije Saxifraga kratkih predavanjih ali na plakatih predstavili svoje pro- Zbirka fundacije Saxifraga šteje več kot 150.000 nara- jekte, med katerimi opravljamo telemetrijo, od študije se- voslovnih fotografij, ki jih za objavo v naravovarstveni litev, domačih okolišev, izbire življenjskega prostora do publikaciji v primeru, da finančna sredstva niso na vo- prenosa živalskih in rastlinskih vrst s pticami. Obiskali ljo, dobite brezplačno. smo tudi Zoološki park Kadzidłovo, v katerem potekajo reintrodukcijski projekti v programu “Born to be free” S svojimi fotografijami pa se lahko pridružite skoraj (»Rojen za svobodo«), pri čemer uspešnost ponovne nase- 100 evropskim naravoslovnim fotografom, ki so z na- litve preverjajo s pomočjo GPS-sledilnih naprav. V parku menom, da bi pripomogli k varstvu narave, že prispe- smo si v živo ogledali namestitev GPS-sledilnih naprav vali fotografije v zbirko Saxifraga. na več vrst ptic: mlakarico (Anas platyrhynchos), sivo gos Saxifraga ima spletno stran www.saxifraga.nl, kjer (Anser anser), tibetansko gos (Anser indicus), belo štorkljo lahko za namene predavanj brezplačno dobite slike (Ciconia ciconia), veliko uharico (Bubo bubo) in skobca ptic, rastlin, dvoživk, plazilcev, rib, žuželk, pokrajin ipd. (Accipiter nisus).

48 Svet ptic 1

2 3

Puhasta kepica je potrdila gnezdenje 1: Odrasel rume- »Morski zvoki« v Ljubljani nonogi galeb (Larus rumenonogih galebov v Ljubljani michahellis) s kri- - gnezdenje rumenonogega čečim oglašanjem S hišnikom in še dvema vzdrževalcema smo jo mahnili obletava vsiljivca, galeba v Ljubljani // Tomi Trilar na tretjo streho. Že takoj pri izhodu sem naletel na pra- medtem ko čuva zno gnezdo. Mladič pa je bil še na istem mestu kot prej in mladiča. ugotovil sem, da je puhasta kepica stara en do dva dni. Ko 2: sem se mladiču približal, je izbljuval vsebino želodca, ki Prazno gnezdo rumenonogih gale- pa jo je nato pojedel, še preden sem zapustil streho. Bil je bov na strehi stavbe Že nekaj let nas v Ljubljani preseneča znani »morski še premajhen za obročkanje, zato sem nemudoma zapu- na Župančičevi zvok«, oglašanje rumenonogih galebov (Larus michahellis), stil streho. Zatem sem vsak dan na poti v muzej in nazaj jami ki jih že vrsto let spremljam v Župančičevi jami. Sprva domov pogledoval proti strehi in opazoval, kako eden iz- sem tam živel, sedaj pa se vozim mimo s kolesom v službo med galebov straži na anteni mobilnega omrežja. Zanimi- 3: Dva tedna star v muzej in imam še boljši pogled na dogajanje. Letos sem mladič je bil že go- vo je bilo, da so si sive vrane (Corvus cornix) upale samo na den za obročkanje. sklenil ugotoviti, ali tu galebi tudi gnezdijo. najbolj oddaljeni rob strehe, na prod pa nikakor. Ko sem ga postavil na prod ob svojih Bombardiranje z iztrebki Mladič jo je ucvrl proti robu strehe nogah in začel po- spravljati opremo, Za njihovo gnezdenje v Župančičevi jami sta bili primer- Po nasvetu Dareta Šereta sem mladiča ponovno obiskal jo je ucvrl stran od ni dve stavbi. Eno upravlja podjetje, s katerim nekdanji mene naravnost čez teden dni. Takrat so že vsi stanovalci stavbe vedeli, da proti robu strehe ... prebivalci Župančičeve jame raje nimamo opravka, dru- na njihovi hiši gnezdijo galebi. Na strehi so me obletavali go pa na srečo prijazen upravljalec. Ko sem se s hišnikom trije pari galebov in bombardirali z iztrebki. Pregledal sem foto: vse Tomi druge stavbe dogovarjal za obisk treh velikih ravnih celotno streho, a mladiča nisem našel nikjer. No, končno Trilar streh, posutih s prodom, je sprva mislil, da sem inšpek- sem ga zagledal, skritega pod konzolo za kable, in bil je tor in da jih je nekdo prijavil zaradi domačih golobov trikrat večji kot pred tednom. Postavil sem ga na odprto, (Columba livia domestica). Ko sem mu omenil galebe, je da ga fotografiram, in spet je izbljuval vsebino želodca. Po- takoj zatrdil, da jih na njihovih strehah ni, vendar sva tem sem ga obročkal in poskušal stehtati, vendar je bila se kljub temu dogovorila za obisk streh. Na prvo streho moja 200-gramska tehtnica premajhna. Zato sem ga po- sva se povzpela 15. maja 2013. Takoj ko je hišnik pomolil stavil na prod ob svojih nogah in začel pospravljati opre- glavo skozi izhodno lino, se je en galeb zagnal vanj in ga mo. Človek nikoli ni zadosti previden - še preden sem se skušal zadeti z iztrebki. Pridružili so se še trije, vendar bolj zavedel, jo je mladič ucvrl stran od mene naravnost proti od daleč. Hišnik se je umaknil v stavbo in me spustil na robu strehe. Srce se mi je ustavilo ... Na srečo se je mladič streho. Z zaščitno čelado na glavi sem temeljito pregledal na robu strehe ustavil, se razgledal in jo ob robu mahnil prvo in drugo streho ter z vrha tudi druge nižje in manjše proti vogalu strehe. Vmes se je spotaknil ob strelovod, se prodnate površine. Kljub agresivnemu vedenju najmanj pobral in opotekel proti vogalu, kjer mu je na bakrenem dveh parov galebov nisem našel nič. Nenadoma pa sem robu strehe spodrsnilo. Še enkrat je poskusil, spet mu je na tretji strehi z daljnogledom zagledal puhasto kepico, spodrsnilo in potem je obsedel v vogalu strehe. Kako mi je ki se je tiščala k produ in delala nevidno. odleglo! Hitro sem zapustil streho. Odrasel galeb pa je do začetka julija spet vsak dan stražil streho na istem mestu.

//letnik 19, številka 03, september 2013 PTIČARSKE PRIGODE 49 1 2

čuval svojo družino na odprtini gnezdilnice, ponoči pa lo- Čuki na našem vrtu vil. Po nekaj dneh je postal tudi bolj zaupljiv. Pustil se je // Viljana Šiškovič opazovati z daljnogledom in celo fotografirati. Čez čas se je na verandi pokazal še mladiček in po dveh dneh so od- leteli. Tako se je zgodba z našimi »ćukci« srečno končala.

1: »Ćuk«, kakor Domačini na Krasu pravimo velikemu skoviku (Otus domačini pravimo scops) »ćuk«, saj se oglaša s »ćukanjem«. Imena veliki sko- Bistroumnost sive vrane velikemu skoviku vik ljudje tukaj ne poznajo. Pred nekaj desetletji je v vsaki (Otus scops), je // Petra Vrh Vrezec podnevi čuval svojo vasi pel po en osebek na lipi ob cerkvenem zvoniku, dru- družino na odprtini gi pa v bolj oddaljenem travniškem sadovnjaku na koncu gnezdilnice. Čez vasi. Njihovo prvo oglašanje smo leto za letom zaznali kot nekaj časa pa se je nekak praznik in veselje. Napoved poletja. Čukanje nas je na verandi gnez- vsako poletno noč zazibalo v spanje. dilnice prikazal še mladiček. foto: Viljana Zgodilo se je, da se čuki v naše vasi niso več vračali. Pri Toplo sonce me je maja zvabilo v park Tivoli. Kar nekaj Šiškovič popisu velikih skovikov sem jih naštela le na Golcu, v časa sva z nekaj mesečnim sinom Enejem uživala na prije- vsakem naselju po enega, in enega v Slivju. Na lipah po tnem soncu v naravi in grizljala smoki. Enej je hranil sebe 2: Siva vrana drugih vaseh, kjer so navadno peli, jih ni bilo več. Morda in z velikim zadovoljstvom vedno lačne domače golobe (Corvus cornix) si je jih je motil prehrupni promet ali pa opuščanje kmetij- (Columba livia domestica). Na varni razdalji se je zadrževala zaželela »grizljati« skih površin. siva vrana (Corvus cornix) in opazovala dogajanje. Ko so smoki. foto: Petra Vrh se Enej in golobi najedli, sem prazno embalažo odvrgla Vrezec Lani pa so spet prišli in to prav na naš vrt. Zadnji teden v smetnjak. Dejanje ni ostalo neopaženo vrani, ki se je maja sta se dva samca oglašala v krošnjah okrog naše hiše. brž spreletela v izvidnico. Previdno je naredila krog oko- Čez nekaj dni sem našla na našem dvorišču enega pogi- li smetnjaka, nato poletela na smetnjak, izginila v njem nulega. Ne vem, kaj ga je pobralo. Ptičarji vemo, da se dva in se kaj hitro spet pojavila. V kljunu je držala vrečko od samca v taki bližini ne prenašata. Ali sta se samca stepla, najinega smokija! Z velikim pričakovanjem je preiskala je poginil zaradi bolezni, se je izpel do smrti? Znakov po- vsebino vrečke in ko je videla, da je prazna, je »opeharje- škodb ni bilo videti. na« odletela. Prav neverjetno se zdi, kako zelo inteligen- tne ptice so vrane. Ptica si je dobro zapomnila, da hrana V naslednjih nočeh je pel na orehu na našem vrtu samo prihaja iz rumene vrečke, in niti slučajno ji ni ušlo, da še en samec. Ob mraku se je odpravil na lov, se vračal na sem vrečko odvrgla v smetnjak, kjer se je je zatem lahko oreh, začukal, samica pa se mu je odzivala. Gnezdil je v polastila. gnezdilnici, namenjeni lesni sovi (Strix aluco). Podnevi je

50 Svet ptic NOVICE

1 2

______zemljevide zarisovali območja nji- ______1 // Spomladansko hovega prehranjevanja. Ugotovili 3 // Nameščanje gnezdilnic v upravljanje otokov na smo, da se najraje hranijo na koše- parku SVZ Hrastovec Ptujskem jezeru (LIVEDRAVA nih travnikih, travnatih ali peščenih Dne 25. aprila 2013 smo skupaj s sta- LIFE11 NAT/SI/882) kolovozih, zatravljenih kmečkih novalci bivalnih enot iz Trnovske Na Ptujskem jezeru smo 2. aprila dvoriščih in pašnikih, med plenom vasi in Rožengrunta v parku Social- 2013 uredili otoke za gnezditev pa je tudi letos prevladoval bramor. nega varstvenega zavoda Hrastovec rečnih galebov (Chroicocephalus namestili ptičje gnezdilnice. Stano- Od osmih najdenih gnezd jih je bilo ridibundus) in navadnih čiger (Sterna valci so sami izdelali gnezdilnice kar šest v naravnem duplu, pravi- hirundo). Akcija je bila načrtova- ter jih namestili tako, da bodo ptice loma v starih jablanah, preostali na že za mesec marec, vendar smo z lahkoto opazovali. Na drevesa v dve pa v gnezdilnicah. Štiri velike jo zaradi obilice snežnih padavin parku, na dvorišču in na parkirišču terminsko prestavili na začetek skovike smo opremili z VHF-oddaj- ob gradu smo tako namestili devet aprila. Na malem otoku smo v je- niki, s pomočjo katerih smo ponoči gnezdilnic za manjše ptice. DB senski akciji izkopali pokošene štr- določali njihove približne lokacije. ______clje japonskega dresnika (Fallopia Lovili so v drevesnih mejicah, na 4 // Slovenski indeks ptic japonica) in smrdljivega bezga zaraščajočih površinah, v sadovnja- kmetijske krajine (Sambucus ebulus). Del velikega oto- kih in na travnikih, glavnino plena »Zrno na zrno pogača, kamen na ka pa smo prekrili s folijo in nad njo pa so sestavljali različni ravnokrilci kamen palača ...« Tako pravi slo- napeli vrvico. Glede na to, da rečni (kobilice, bramorji, poljski murni). venski pregovor, ki opisuje dve vr- galebi začnejo gnezditi pred priho- Prav vseh osem najdenih gnezd sko- lini - potrpežljivost in vztrajnost. dom čiger iz prezimovališč, je ukrep vikov je bilo v naših gnezdilnicah, Enako vztrajni so prostovoljci, ki zaščite dela otoka z vrvico nujen, najbližji zasedeni gnezdilnici pa sta popisujejo pogoste vrste ptic kme- saj tako zagotavljamo površino, ki bili med seboj oddaljeni pičlih 190 tijske krajine v Sloveniji. Iz leta v je primerna za gnezditev navadne metrov. Daljše poročilo o opravlje- leto, dvakrat na leto, po istih plo- čigre. Pri tej akciji smo sodelovali skvah popisujejo ptice in življenj- nem delu najdete na naši spletni Tilen Basle, Dominik Bombek, Luka ska okolja. Letos smo niz sezon, ki strani: http://www.ptice.si/index. Božič in Aleš Tomažič. DB jih upoštevamo pri izračunu inde- php?option=com_content&task=vi ______ksa, podaljšali na šest. Če pregovor ew&id=505&Itemid=14. 2 // Upkač KD iz uvoda priredimo popisu, bi se V okviru projekta Upkač smo letos glasil: »Zrno na zrno pogača, leto nadaljevali z raziskavo smrdokavre na leto statistična zanesljivost ...« (Upupa epops) in velikega skovika Več ko bomo opravili popisnih se- (Otus scops) na Goričkem. Na nekaj zon, bolj bo indeks odseval resnično njunih gnezd smo namestili kame- stanje v kmetijski krajini in manj re, da bi z njimi posneli plen, ki so REPUBLIKA SLOVENIJA bo odvisen od drugih dejavnikov, ga starši prinesli mladičem. Odrasle MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI kot so vreme, čas popisa ipd. Zaradi smrdokavre smo z daljnogledom RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO nepredvidljivih okoliščin smo letos spremljali pri iskanju hrane in na popisali kakšno ploskev manj kot

//letnik 19, številka 03, september 2013 51 NOVICE avtorji:

Dominik Bombek

Ekipa NRŠZ

Katarina Denac

Jernej Figelj

Tomaž Mihelič

Nataša Šalaja

Berbara Vidmar

3 5

v preteklih letih, pa vendar dovolj, mreži, so kot sloj predstavljeni tudi ______6 // DOPPS sodeloval na fotografi: da zadostimo kriterijem statistike. podatki iz prvega ornitološkega Rezultati nam povejo, kaj se dogaja atlasa, možno pa je tudi datumsko delavnici Alpske biogeografske 1: Dominik s pticami v kmetijski krajini, be- filtriranje podatkov in filtriranje po regije v Schladmingu Bombek leženje življenjskih okolij pa nam kodi opazovanja. V Schladmingu je organizacija 2: Arhiv DOPPS pomaga poiskati vzroke za spre- Pri zbiranju terenskih podatkov je Astrale GEIE - Particip GmbH pri- membe. Letos smo uvedli tudi dve ključna geolokacija opazovanja, pravila dvodnevno delavnico alpske 3: Branka Zemljič novosti - zaradi poenostavitve dela kar je bila največja težava, hkrati pa biogeografske regije. Vsem udele- 6: Dominik na terenu in izboljšanja kvalitete re- razlog za neučinkovitost klasičnih žencem delavnice je bilo skupno Bombek zultatov smo spremenili metodo be- obrazcev. Z novim portalom to te- to, da uresničujemo projekte, ki jih leženja življenjskih okolij, za boljšo žavo odpravljamo, kar se že kaže v financira EU LIFE+ finančni- meha 7: arhiv NRŠZ komunikacijo med popisovalci pa porastu vnesenih naključnih opazo- nizem. Udeleženci smo bili iz Slove- smo ustanovili zaprto spletno sku- vanj. Pomembna pridobitev portala nije (DOPPS in ZRSVN), Avstrije, Ita- pino [email protected]. je tudi možnost urejanja lastnih po- lije, Bolgarije, s Švedske in Poljske. V pisarni smo že začeli obdelovati datkov, saj lahko popisovalci izvozi- Prvi dan so organizatorji predsta- letošnje podatke, zato bomo rezul- te vse podatke, kjer ste navedeni kot vili projekte, ki so se uspešno za- tate letošnjega popisa in vrednost avtor ali soavtor. ključili in so bistveno pripomogli slovenskega indeksa ptic kmetijske Novost so tudi splošne statistike, ki k reševanju naravovarstvene pro- krajine za leto 2013 lahko objavili v jih najdete na vstopni strani, pred- blematike. Predstavljeno je bilo prihodnji številki Sveta ptic. Za za- vsem kar se tiče vnosa podatkov s tudi naravovarstveno upravljanje z ključek bi se radi iskreno zahvalili strani drugih ornitologov. Portal barji v Sloveniji in na Švedskem ter vsem prostovoljcem, ki sodelujejo bomo s časom nadgrajevali, zato primer dobre prakse pogozdovanja pri projektu SIPKK-e. Ena najpo- so tudi vaši komentarji dobrodošli. z ruševjem v Bolgariji. Naslednji membnejših akcij DOPPS-a, katere Dostopen je na naslovu: www.pti- dan je sledila predstavitev Life-pro- rezultati neposredno vplivajo tudi ce.si/atlas. Do njega dostopate prek jekta »River Enns«. V sklopu tega na evropsko kmetijsko politiko, bi uporabniškega imena in gesla. Za projekta so obnovili rečne rokave bila neizvedljiva brez popisovalcev informacije glede uporabe se obrni- in ribjo stezo, naredili prodnate oto- prostovoljcev. JF te na naslov koordinatorja projekta: ke za gnezdenje malega deževnika [email protected]. (Charadrius dubius) ter obnovili pe- 5 // Novi spletni portal Izgradnja spletnega portala je bila ščene stene za gnezdenje vodomca NOAGS podprta z donacijo Švice v okviru (Alcedo atthis). Sledila je delavnica, Na društvu smo zgradili novi sple- tako imenovanega Švicarskega pri- na kateri smo na osnovi znanja, pri- tni portal NOAGS. Namenjen je spevka razširjeni Evropski uniji. dobljenega v projektu, pripravili ci- tako pregledovanju ornitoloških TM lje naravovarstvenega upravljanja. podatkov, zbranih s popisi za Novi Skupine so bile razdeljene glede na ornitološki atlas Slovenije, kot tudi habitatne tipe, ki prevladujejo na vnosu novih opazovanj. Poleg po- projektnem območju. Izsledke te datkov iz NOAGS, ki si jih lahko delavnice so organizatorji predsta- ogledate v dva- in deset- kilometrski vili na delavnici v Grazu. DB

52 Svet ptic 6 7

______ki so jo opravili v Nacionalnem varovanje Škocjanskega zatoka, 7// Pretresljivi dogodki forenzičnem laboratoriju, saj so na zavarovanega kot naravni rezervat zaznamovali Škocjanski zatok vrvi, s katero je žrebico Cabidoule z Zakonom o Naravnem rezervatu V začetku julija 2013 nas je vse glo- privezal k ograji, ostale njegove bi- Škocjanski zatok iz leta 1998. boko pretresel brutalen dogodek – ološke sledi. Osumljenec, ki naj bi S sprejemom naslovne uredbe se sadistični napad na kobili v Narav- imel duševne težave, dejanja sicer uresničuje primarni cilj varstva nem rezervatu Škocjanski zatok. ni priznal, kljub temu pa so poli- narave, ki je ohranjanje naravnih V času popoldanske vročine, ko cisti zoper njega podali kazensko vrednot oziroma tistih stanj in pro- živali počivajo in ni obiskovalcev, ovadbo. V začetku septembra so cesov v naravi, ki to zagotavljajo. se je neznani storilec okrutno zne- tožilci na Okrajno sodišče v Kopru Predlagana uredba pomeni tudi sel nad dvema od treh kamarških podali obtožnico zoper storilca. Le- ukrep za ohranitev biotske pestro- kobil. Pri tem je žrebička Cabidou- -ta je na prostosti, saj zakonodaja za sti, saj Škocjanski zatok vključuje le, ki smo jo iz Francije pripeljali le kaznivo dejanje mučenja živali ne ekološko pomembno območje, ki se tri tedne pred dogodkom, pretrpela omogoča pripora. Ker se je medtem uvršča v evropsko ekološko omrež- hude vrezne rane po glavi in nogah, v rezervat vrnil, smo se odločili, da je Natura 2000 oziroma ima status starejša Rižana, ki je v naravnem se Cabidoule in Rižana še ne bosta posebnega ohranitvenega območja. rezervatu že od leta 2008, pa je bila vrnili v Škocjanski zatok. Poiskali Pri nastanku in usklajevanju uredbe poškodovana po trupu. O dogodku smo jima začasno nastanitev. smo aktivno sodelovali tudi zapo- smo nemudoma obvestili policijo Na DOPPS smo prejeli številna spo- sleni v naravnem rezervatu. Z upo- in veterinarje ter obe ranjeni živali ročila podpore in sočutja, za katera rabnega vidika prinaša nova uredba po najnujnejši prvi pomoči na tere- se vsem, ki ste jih izrazili, iskreno predvsem pravilno mejo zavarova- nu hitro odpeljali na kliniko Vete- zahvaljujemo. Dobrim željam se je nega območja, ki s tem res vsebuje rinarske fakultete v Ljubljani, kjer pridružil tudi dr. Janez Potočnik, vse svoje funkcionalne dele, ter mo- so jima oskrbeli in zašili preštevil- evropski komisar za okolje. Hvala dernejši in boljši varstveni režim, v ne rane. Zaradi hudih poškodb sta tudi vsem, ki ste nam namenili fi- pripravo katerega smo vključili vse kobili na zdravljenju na kliniki nančno pomoč za pokritje stroškov dosedanje izkušnje. Poleg tega dolo- ostali več kot dva meseca. Rižana in za zdravljenje kobil, ki bodo očitno ča tudi varstvene usmeritve ter pra- Cabidoule sta dobro okrevali in do- presegli 6.000 evrov. Več preberite vila ravnanj v naravnem rezervatu, kazali, da sta bolj trdoživi in močni, na spletni strani http://skocjanski- upravljavske naloge ter način nji- kot bi marsikdo pričakoval. Velika -zatok.org. Ekipa NRŠZ hovega financiranja in upravljanja pohvala in zahvala gre tudi ekipi ______nadzora. klinike Veterinarske fakultete v 8 // Sprejeta Uredba o S tem pa se priprava pravnih aktov Ljubljani pod vodstvom dr. asist. Naravnem rezervatu za varstvo in upravljanje Naravne- Vesne Kadunc Kos, ki je odlično Škocjanski zatok ga rezervata Škocjanski zatok še ni skrbela zanju. Vlada RS je na svoji 22. redni seji 6. končala. Sledi namreč priprava no- V začetku avgusta so policisti prije- septembra 2013 na predlog Ministr- vega desetletnega načrta upravlja- li osebo, ki se je okrutno znesla nad stva za kmetijstvo in okolje sprejela nja naravnega rezervata, katerega našima kobilama. Za razkritje sto- Uredbo o Naravnem rezervatu Ško- sprejem je pričakovan v enem letu rilca je bila ključna analiza DNK, cjanski zatok, s katero se nadaljuje od sprejema uredbe. NŠ

//letnik 19, številka 03, september 2013 53 9

______9// Izšla je nova knjiga Ptice Ljubljane in okolice Podatke, ki so bili zbrani med projektom kartiranja ptic mesta Ljubljane in okolice, so trije avtorji, Davorin Tome, Al Vrezec in Dejan Bordjan, skupaj z zgodovin- skimi podatki prelili v knjigo Ptice Ljubljane in okolice. Izdajo knjige je finančno omogočila Mestna občina Lju- bljana, razdeljena pa je v šest poglavij, ki so prevedena tudi v angleški jezik. Eno izmed njih nam predstavlja Ljubljano, kot jo vidijo ptice, kar je domiselno prikaza- no tudi s fotografijami, posnetimi s ptičje perspektive. Tudi sicer je knjiga bogato opremljena z izvrstnimi fo- tografijami odličnih fotografov. Marsikdo bo z zanimanjem prebral poglavje o izginulih in redkih pticah Ljubljane, saj si težko predstavljamo, da bi nekatere izmed njih lahko danes opazovali tako rekoč sredi mesta. Sicer pa nam avtorji v knjigi opisno in s fotografijo predstavljajo večino opaženih vrst ptic v Ljubljani in njeni okolici. Pokrajino Ljubljane so av- torji razdelili na sedem tipov, ki so ob nekaterih vrstah ptic prikazani v knjigi, pri nekaterih pa podajo tudi oceno, koliko parov gnezdi v širšem območju Ljubljane. Glavnino podatkov, ki so bili uporabljeni za knjigo, sta DOPPS in Nacionalni inštitut za biologijo zbrala v letih 2010 in 2011, v katerih je 55 posameznikov prispevalo 13.156 podatkov, ki se nanašajo na opazovanja 161 raz- ličnih vrst ptic. Knjigo, ki je izšla v 500 izvodih, je grafično oblikovala Jasna Andrič, predstavljena pa bo 24. oktobra 2013 v ve- liki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. BV

54 Svet ptic In memoriam

Ivan Kogovšek (25. 9. 1946, Log pri Brezovici – 28. 3. 2013, Log pri Brezovici)

Ivana ni več. Kako suhoparen stavek, ki pa pove veliko. Spominjam se noči, ko sva skupaj iskala kosce. Samčke, Pove, da smo izgubili predanega ljubitelja ptic, človeka, ki v majskih nočeh glasno prepevajo in vabijo samičke ki smo ga spoštovali, sodelavca, ki ni znal odreči pomo- na svatbeni ples. V jutranjih urah sva se vračala iz Bele či, in prijatelja, pisanega z veliko začetnico. krajine, zvečer, še istega dne, pa sva že hitela na Kozjan- sko. V bližini meje ob Sotli sva komaj prepričala polici- Bil je moj dobri prijatelj. Spomini nanj niso samo slike ste, da ne novačiva prebežnikov, da štejeva ptiče in da najinih ptičarskih trenutkov, niso samo kratki prebli- sva čisto pri pravi. ski s številnih doživetij, so tudi dogodki, ko skupaj lo- mastiva po gozdu, na travnikih občudujeva naravo in Bil je vztrajen popisovalec. Spominjam se, ko sva se v se pogovarjava. Še vedno se pogovarjava, zato tudi mo- mrzli noči visoko nad 1000 metrov na Livških Ravneh ram zapisati v sedanjiku: Ivan je moj dobri prijatelj. že skoraj sprijaznila, da koscev tam ni. Ni odnehal; pre- gledala sva še strm breg, za kosca pravzaprav neprime- Z veseljem se je odzval, ko je bilo treba prešteti ptice na ren teren. Nenadoma sva obstala in zaslišala značilni kateremkoli koncu Slovenije. Sedla sva v džip in že hi- napev. Vsa premražena, vendar srečna in zadovoljna, tela na teren. Med vožnjo sva si pripovedovala kakšno sva jo v jutranji zarji mahnila proti domu. veselo zgodbo, največkrat pa sva načrtovala, kaj vse bi bilo treba postoriti za naše pernate prijatelje. Vedno je Ljubljansko barje je bilo njegova velika ljubezen. Po- bil poln dobrih in uporabnih idej. Bil je spreten in iz- znal je vse njegove poti, kanale, travnike in mejice, saj najdljiv, še posebno kadar je bilo treba izdelati krmil- ga je spoznaval že od mladih nog. Nesrečen je opazoval, nice in gnezdilnice. Barjansko šibje pa je bila njegova kako iz leta v leto izginja njemu ljuba nedotaknjena na- svojevrstna strast. Naučil nas je, kako in kje poiskati rava. Pa ni le nemo opazoval; ob vsaki priložnosti je na primerne vrbove šibe in iz njih splesti gnezda za male to opozarjal, še več, njegov prispevek k ohranjanju bar- uharice. Njegova iznajdljivost se je še posebej izkazala ja ni ostal brez sadu. Spominjam se, kako sva z rovačo pri izdelavi nadomestnih gnezd za kolonijo sivih čapelj. pričela krčiti grmičevje in pripravljala prostor za kosce Zmrzovala sva v garaži in pletla, roke so mi že otrpni- in škurhe. Danes je tam Naravni rezervat Iški morost, le, Ivan pa me je bodril in mi vlival voljo. Brez njegove kjer prepevajo in svatujejo kosci in škurhi. vztrajnosti nama ne bi tako hitro uspelo splesti prek trideset gnezd. Tudi letos so prepevali - Ivanu v slovo in spomin.

Vojko Havliček

foto: Ivan Esenko

//letnik 19, številka 03, september 2013 55 56 Svet ptic