VODNIK PO CERKVENJAKU Antonova Pesem Na Hribœku Stoji Cerkvica Sv

VODNIK PO CERKVENJAKU Antonova pesem Na hribœku stoji cerkvica Sv. Anton v njej kraljuje, k njemu bom poromala, da mi on svetuje. Tralala, tralala , tralala, … Me Sv. Anton usliøal bo in dal mi bo moæiœka, jaz pa mu zredila bom debelega praøiœka. Tralala, tralala, tralala, … Je Sv. Anton usliøal me in dal mi je moæiœka, jaz pa mu rodila sem vsako leto fantiœka. Tralala, tralala, tralala, … Na klinœku visi kiklica, prav lepo je nabrana, rasti, rasti deklica, da ti bo øtimana. Tralala, tralala, tralala, … Ljudska CERKVENJAKU

VODNIK PO Vodnik po Cerkvenjaku KAZALO Besedila: Saøo Radovanoviœ, Senka Dreu Izbor fotograf ij: Saøo Radovanoviœ Zasnoval in uredil: Saøo Radovanoviœ Redaktorica: Senka Dreu Fotograf ije: Martin Plos Oblikovanje in prelom: Moj Repro d.o.o. Tisk: Tiskarna Koœevski tisk d.d. Zaloæila: Zaloæba Ostroga

Vodnik Cervenjaku...... 5 Znani Cerkvenjaœani...... 6 Naravno geografski oris Cerkvenjaka ...... 8 Zgodovina Cerkvenjaka ...... 10 Kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti Cerkvenjaka ...... 22 Praktiœni nasveti ...... 27 Gostinska ponudba ...... 29 Øport in rekreacija ...... 29 Tematske poti CIP - Kataloæni zapis o publikaciji ...... 30 Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana Prireditve ...... 31 Obœina Cerkvenjak leæi v osrednjih Slo- venskih goricah, na kriæiøœu cest proti Ptuju, Mariboru in Gornji Radgoni. Obœina meri 24,5 kvadratnih kilome- trov in ima okoli 2200 prebivalcev. Srediøœe obœine je Cerkvenjak, razlo- Cimprana hiøa v Brengovi æeno naselje z gru- œastim jedrom na slemenu, kjer stoji æupnijska cerkev sv. Antona Puøœavnika. Naselje v svojem jedru kaæe urbani videz, tu je nekaj storitvenih dejavnosti za bliænjo okolico. Staro ime naselja so zamenjali za svetniøko øele leta 1907, ime Cerkvenjak so kraju vrnili leta 1952. Za øaljiv grb ima Cerkvenjak klobuk s peresom.

Kuæno znamenje iz 16.stol. v Cogetincih Pogled na Cerkvenjak Znani Cerkvenjaœani Matija Ljubøa (1862 - 1934) Duhovnik Matija Ljubøa se Franc Horvat je rodil na Vanetini. Bogo- (1870 - 1944) slovje je konœal v Mariboru, nato pa kot duhovnik de- Slikar Franc Horvat se loval v razliœnih krajih na je rodil v Cerkvenjaku. Slovenskem in ob tem pisal Obrtno øolo in øtudij v izœrpne krajevne kronike. je dokonœal v Gradcu ter V Œasopisu za zgodovino nato delal v razliœnih za- in narodopisje je objavljal sebnih slikarskih delavni- obseæne razprave o zgodo- cah. Pozneje je odprl svo- vini æupnij na levem bre- jo slikarsko obrt v Gornji gu Drave ter zgodovinske Radgoni in Mariboru ter œlanke o posameznih krajih. Cerkev Sv. Antona Puøœavnika sodeloval pri poslikavi Cimprana hiøa v Œagoni Znana je njegova nemøko øtevilnih cerkva na Slovenskem, v Avstriji in na Hrvaøkem. pisana øtudija o zgodovini øtajerskih cehov (1898). S portreti in tihoæitji je po 1. svetovni vojni uspeøno sodeloval na umetnostnih razstavah v Mariboru. Vinko Moœnik (1889 – 1969) Ivan Juranœiœ (1861 - 1935) Kanonik Vinko Moœnik se je rodil v Cogetincih, v æupniji Sv. Anton v Slovenskih goricah. Gimnazijo in bogoslovje Œebelarski strokovnjak Ivan Juranœiœ se je rodil v Sv. je konœal v Mariboru. Leta 1923 je v Zagrebu doktoriral Andraæu v Slovenskih goricah. Med leti 1875 in 1877 je obi- iz teologije, doktor cerkvenega prava pa je postal v Rimu skoval realno gimnazijo na Ptuju, a je moral øolanje zaradi leta 1927. Bil je kaplan v Loki pri Zidanem Mostu (1919 pomanjkanja sredstev predœasno konœati. Leta 1895 se je - 1922), od leta 1922 pa je bil profesor cerkvenega prava in naselil v Andrencih pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah cerkvene zgodovine na bogoslovnem uœiliøœu v Mariboru. in se zaœel ukvarjati s œebelarjenjem. Leta 1902 je na Dunaju Objavljal je œlanke s strokovnega podroœja. opravil izpit za œebelarskega strokovnega uœitelja, 1905 pa teœaj iz mikroskopije. Izumil je poseben œebelnjak, stiskal- Franc Toplak (1885 - 1971) nico za vosek in kleøœe za jemanje satja iz panjev. Ginekolog Franc Toplak se je rodil v Brengovi. Med leti Janko Juranœiœ (1902 - 1897 in 1905 je obiskoval klasiœno gimnazijo v Maribo- 1989) ru. Pozneje je øtudiral me- dicino v Pragi. Med leti Slavist Janko Juranœiœ je bil 1911 in 1914 je sluæboval sin znamenitega œebelarja kot zdravnik sekundarij v Ivana Juranœiœa v Andren- sploøni bolniønici v Ljublja- cih. Slavistiko je øtudiral v ni, vmes bolehal na pljuœih; Beogradu in Ljubljani. Vo- leta je bil 1914 vpoklican dil je uredniøtvo Slovarja k vojakom, kjer je delal v slovenskega knjiænega jezi- zalednih enotah. Po kon- ka, sam pa je pisal in izdajal cu 1. svetovne vojne se je slovensko srbohrvaøke slo- pridruæil Maistrovim bor- varje in uœbenike. Zaradi cem in se udeleæil bojev za svojega dela je postal œlan Koroøko. V letih 1920 - 1921 Slovenske akademije zna- je v Pragi opravil speciali- nosti in umetnosti. 400 let star hrast v Æupetincih Mogoœna Tisa na Œolnikovem bregu Naravno geografski oris Cerkvenjaka

Znaœilni pokrajinski tip griœevnatega sveta obrobja Osre- dnjih Slovenskih goric predstavljajo Cerkvenjaøke (Anto- njevske) gorice. Razprostirajo se med Pesnico in Øœavnico (deloma Drvanjo) na obmoœju, kjer imata potoka æe povsem novo, to je severozahodno - jugozahodno smer. Raz-

zacijo iz porodniøtva in ginekologije. Leta 1922 se je naselil v Mariboru in imel zasebno zdravniøko prakso. Po nemøki okupaciji je bil leta 1941 pregnan v Nemœijo. Leta 1945 se je vrnil in v bolniønici Maribor delal do leta 1965. Pisal je strokovne œlanke s podroœja ginekologije.

Janez Trstenjak (1823 - 1856) Duhovnik Janez Trstenjak se je rodil v Cogetincih pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. Med leti 1836 in 1848 je øtudiral f ilozof ijo in teologijo v Gradcu. Med leti 1849 in 1851 je bil kaplan v Vitomarcih. Leta 1851 je bil zaradi bolezni (jetike) upokojen. Bil je zapisovalec ljudskih vodni greben med Øœavnico in Pesnico je precej simetriœno obiœajev. Kritiœno je ocenjeval vsiljevanju nemøkega jezi- oblikovan in Øœavnica tod zbira prve desne pritoke (Lo- ka v osnovnih øolah po Slovenskih goricah in ob hrvaøki kavski, Negovski, Kunovski potok). Ob meji s prehodno meji. Poudarjal je pomen materinøœine ter novega in eno- pokrajinsko enoto prevladuje dokaj zloæen svet, ki tudi v tnega pravopisa. najviøjih toœkah ne sega veliko œez 300 metrov nadmorske viøine (Negovski Vrh 305 m, Loœki Vrh 313 m, Gomila Vlado Lorber (1908 – 1986) nad Osekom 325 m). Ker je v obmoœju cerkvenjaøke gmo- Uœitelj Vlado Lorber se je te razvodni hrbet najoæji, se vsiljuje primerjava spodnje rodil v Ardencih pri Cer- meje vinogradov v teh povodjih. Zanimivo je dejstvo, da kvenjaku v Slovenskih goricah. Opisal je kulturnozgodovinske znamenitosti Cerkvenjaka. Skupaj z arheologi mariborskega in ptujskega muzeja je sodeloval pri izkopavanju antiœne dediøœine v Slovenskih goricah. Znamenje Granata v Cogetincih geoloøko pripadajo t.i. graøkemu zalivu in panonskemu bazenu. Na okrog 95 odstotkih ozemlja so zastopani pa- nonski sedimenti: peøœeni lapor in glina, pesek in prod. Barjanske sedimente, melj in glino najdemo na zahodu Brengove. Omenjene sedimente najdemo v tistih prede- lih dolin, kjer je hitrost vodnega toka poœasna ali prihaja do obœasnih poplav. Aluvialne naplavine so ob øtevilnih potokih. Najdemo jih na Cenkovi, v Komarnici, Brengo- vi, Œagoni, Andrencih in Smolincih. Naplavine predstavljajo meljasto glinasti in peøœeni material, med katerim so pomeøani prodniki. Material izhaja iz kamenin bliænje in daljne okolice ter je zelo heterogen. Debelina naplavin znaøa do nekaj metrov, kar pa je odvisno od velikosti in jakosti vodnega toka. se v pesniøkem povodju ta meja ne spusti pod 300 metrov nadmorske viøine, niti tedaj, ko se po pritoku Drva- nje Pesniøka dolina odpre. V nasprotju s pesniøkim pa je v povodju Øœavnice za 30 do 40 metrov niæje; v Cogetin- cih 270 metrov, v Grabonoøkem Vrhu pa celo 260 metrov nadmorske viøine. Deloma izhaja iz razlik v nadmorskih viøinah Pesniøke in Øœavniøke doline, slednja je namreœ za okoli 20 metrov niæja. Pa tudi œe primerjamo relativno viøino vinogradov, vidimo, da nastopajo v Pesniøki dolini za 15 do 20 metrov viøje. Cerkvenjaøka gmota je bila v œasu prevozniøtva na razpotju øtevilnih prometnih smeri. Zato so centralni kraj Cerkvenjak æe zgodaj povezali s Ptujem, Vidmom, Gornjo Radgono in Lenartom. Slovenske gorice Lüba vodica V Andrencih je æe od nekdaj izvir vode, ki ni presahnil niti v najveœjih suøah, ko je povsod drugod vode æe zmanjkovalo. Ko so ljudje prihajali tja po vodo, so rekli »lüba vodica«. Po tem je izvir dobil ime, ki se je ohranilo vse do danes, pa tudi naselje je nekoœ Izvir Lübe vodice nastalo prav zaradi vode, a ga je potres zravnal z zemljo. Od takrat ni v bliæini »lübe vodice« nihœe veœ postavil hiøe, voda pa tam øe vedno izvira. 10 11 Zgodovina Cerkvenjaka

Obmoœje Cerkvenjaøkih goric je bilo æe od nekdaj zanimivo za poselitev, o tem nam priœajo arheoloøki ostanki, odkriti na tem obmoœju. Najdenih je bilo sedem kamnitih orodij iz mlajøe kamene dobe pred 4000 in veœ leti. Iz tega obdobja izvira tudi lepo ohranjeno ognjiøœe, odkrito v Andrencih, okoli katerega so leæali razni predmeti, veœ

S slamo krita cimprana hiøa v Peøœenem Vrhu

kamnitih sekir in deli glinastih posod. V rimskih œasih je tod potekala rimska cesta med danaønjim Ptujem oz. Pe- toviom in Lipnico oz. F lavio Solvo, ob kateri so se naselje- vali tudi takratni prebivalci. Rimska cesta se ni ohranila, o æivljenju v teh œasih pa nam øe danes priœajo øtevilna rimska gomilna grobiøœa. Glede na lego grobiøœ si lahko ustvarimo precej jasno podobo poselitve, ne moremo pa doloœiti velikosti posameznih naselij. Z ozirom na znaœaj pokrajine je oœitno, da je na tem obmoœju veœinoma bi- valo kmeœko prebivalstvo, ki se je tod naselilo øele v œasu utrditve rimske oblasti v provinci Panoniji ob koncu 1. stoletja. Nekatere gomile so zelo dobro ohranjene, najveœkrat so precej strme, kopaste in visoke. Omenjena gomilna grobiøœa sestavlja pet vrst grobov: preprost seæig in pokop v tleh, kamnita kupola nad pepelom, iz kamnitih ploøœ sestavljena grobnica, v gomilo vloæena kamnita pepelnica (æara) in zidana grobnica. V gomilah so bili izkljuœno ægani in najveœkrat posamiœni pokopi razliœnih 12 13 oblik. Najpreprostejøa obli- pokopa je øe danes neznanka, saj naj bi bil skrivno pokopan prav ka je ægani grob na nek- nekje v Slovenskih goricah, z vsem svojim bogastvom. O njego- danji povrøini, kjer so bile vem zakladu so se spletle øtevilne zgodbe in nekateri so ga æe v seægane kosti s pepelom in preteklosti poskuøali odkriti. Tudi za naø kraj so trdili, da je Atila pridatki razsuti na povrøini pokopan v Øulcovem gaju ali øe kje drugje. enega kvadratnega metra. Redkejøi so grobovi s kamnito oblogo, kjer so bili ostanki s kuriøœa skupaj s seæganimi kostmi in pridatki poloæeni na tla in nato obdani z veœjimi kamniti- mi ploøœami. Øe redkejøa je oblika, kjer so bile v gomilah kamnite æare s pepe- Sv. Janez Nepomuk lom pokojnika ter pridatki. Tipoloøki in kronoloøki pregled najdb kaæe, da izvirajo predmeti iz veœine gomil iz œasa prvega do zaœetka tretje- ga stoletja. V Cerkvenjaku so znane gomile v Andrencih, Æupetincih, Grabonoøkem vrhu in Brengovi. Kmeœka hiøa Plojevih v Brengovi Atilov zaklad V œasu vojn Karla Velikega so tudi Slovenci ob Dravi in V 5. stoletju so zaœeli z vzhoda v Panonsko niæino vdirati Huni, ki jih je vodil straøni Atila. O njem so govorili, da kamor sto- Muri priøli pod frankovsko nadoblast; njihovo ozemlje so pi, tam trava veœ ne raste. Njegove horde so vse opustoøile in Franki 803. leta podredili Furlanski marki. Z letom 828 je poægale. Toda œeprav so Huni naropali veliko zlata, srebra in dra- omenjeno ozemlje priølo v upravni okvir Spodnje panon- gocenosti, je Atila ostal preprost. Æivel je v navadnem øotoru in ske mejne grof ije, pripojene Vzhodni marki. Po ogrskih jedel samo iz lesenih skled. Za zlato in srebro mu ni bilo mar, vpadih moœno zavrto in ponekod povsem uniœeno koloni- bolj ga je mikala le oblast. Bil zacijo so zlasti v Podravju in v Slovenskih goricah po letu je grozovit vladar, ki ga nihœe 1100 zelo pospeøevali Spanheimi, ki so imeli svoje sedeæe ni smel zasmehovati. Oprijel se na trdnjavah Maribor (prviœ omenjena 1164) in Radgona ga je vzdevek Øiba boæja. Vsa (1182) ter salzburøki nadøkof s sedeæem na Ptuju, kjer jim ljudstva, ki jih je podjarmil, so je to posest v letu 890 podelil kralj Arnulf. se morala vojskovati zanj. S Na teritoriju æupnije sv. Benedikta (prviœ omenjena 1329) svojo vojsko se je odpravil tudi sta bili v srednjem veku pozidani cerkvi sv. Antona v proti Rimu, da bi ga razruøil. Cerkvenjaku in Marijina cerkev v Negovi, ki sta po vsej Pogumni papeæ Leon mu je verjetnosti proti koncu 16. stoletja postali sedeæ samo- øel naproti in ga odvrnil od njegove namere. Vsi so bili stojnih vikariatov: prvi za juæni in drugi za vzhodni del prepriœani, da ga bodo Huni benediøke æupnije. Cerkev sv. Antona Puøœavnika je stala pomendrali, vendar se je Atila æe konec 13. stoletja. Vsekakor je bilo tudi tu, kot je to bilo obrnil in zapustil Italijo. Rim v navadi pri drugih podruæniœnih cerkvah, okoli cerkve je bil tako reøen. Kmalu po tem, pokopaliøœe. Obstoj cerkve pri Sv. Antonu pa je doku- na dan svoje poroke z neko ger- mentarno prvikrat izpriœan za leto 1421. Okoli leta 1500 mansko princeso leta 453, je se øe nekajkrat v zvezi s tamkajønjimi kraji omenja kraj Atila umrl. Mesto njegovega Sv. Anton. Ime Cerkvenjak prvikrat zasledimo v nekem Purgajev kriæ v Cogetincih 14 15 vojne pridruæili tudi Mai- strovim borcem in pomaga- li zaœrtati slovensko severno mejo. Obdobje med obe- ma svetovnima vojnama je bilo v takratni Kraljevini Jugoslaviji predvsem obdobje strankarskih bojev med klerikalci in liberalci. Oboji so ustanovili svoja kulturna in telovadna druøtva (Orle in Sokole). Ker so se za prestiæ borili tudi na kulturnem podroœju, je Cerkvenjak imel v tem œasu Cimprana hiøa v Cerkvenjaku kar dva kulturna hrama, v katerih so se uprizarjale dokumentu iz leta 1491, ki ga ta ohlapno locira k Ljuto- øtevilne gledaliøke igre pod meru. vodstvom Ignaca Œeha, Vinka Lorenœiœa in Vlada Veœina prebivalstva je v srednjem veku oziroma do Spomenik padlim v 1. svetovni vojni kmeœke odveze leta 1848 sodila k podloæniøkemu stanu Tuøaka. in je bila v podloænem odnosu do svojega zemljiøkega Z napadom na Jugoslavijo aprila 1941 je tudi obmoœje gospoda. Osnovni gospodarski dejavnosti podloænika sta Cerkvenjaka zajela 2. svetovna vojna. Po nemøki okupa- bili obdelovanje zemlje in æivinoreja. Preteæni del obmoœja ciji so poleg poæiganja slovenskih knjig æe maja in junija leæi na izrazito vinorodnem svetu, zato je bil ta vabljiv za 1941 v Srbijo izselili øtevilne zavedne Cerkvenjaœane ter svetno in cerkveno gosposko ter za druge svobodne osebe æupnika Franca Økofa. Reakcija na nemøki teror je bila in ustanove. Po marœni revoluciji v Avstriji je bilo leta 1848 ustanovitev odbora OF novembra 1941 v Altovi gostilni z odkupnino zemlje odpra- v Cerkvenjaku. Aktivisti so na velikonoœno nedeljo leta vljeno podloæniøtvo. Tudi 1942 izobesili slovenske zastave. Oboroæeni odpor se je Cerkvenjak se je nato zaœel zaœel 14. julija 1942, ko je Osojnikova skupina Lackovega bolj sproøœeno razvijati, saj odreda napadla nemøka æandarja, ki sta se z motorjem so bile vse pomembnejøe vraœala iz Œagone, in ju ubila. V Œagoni stoji spominsko zgradbe postavljene oziro- znamenje na ta dogodek. Po uniœenju Lackove œete v Mo- ma razøirjene ob koncu 19. stjah pri Jurøincih avgusta 1942 je narodnoosvobodilno in v zaœetku 20. stoletja. gibanje v tem delu Slovenskih goric zamrlo. Posebno Na teæke œase v zaœetku 20. poglavje so bila tudi zavezniøka letala, ki so letela œez stoletja opozarja spomenik Slovenske gorice, da bi bombardirala nemøka mesta. Pre- padlim vojakom v 1. sve- nekatero je bilo pri tem sestreljeno, dva tudi v okolici Cer- tovni vojni pri cerkvi, ko kvenjaka. Januarja 1943 je angleøki dvotrupni lovec padel so se tudi Cerkvenjaœani za na œagonske travnike, maja 1944 pa je ameriøki bombnik Avstro -Ogrsko monarhijo strmoglavil na Vanetini. V spomin na vse, ki so sodelo- borili in padali od Soøke vali v narodnoosvobodilnem boju, je bil po vojni pred fronte do Rusije. Nekateri Vhodni portal v cerkev Sv. Antona, kulturnim domom v Cerkvenjaku postavljen spomenik z med njimi so se ob koncu z grboma mesarskega in klobuœarskega imeni padlih v NOB. ceha, ki sta podprla gradnjo cerkve 16 17 dovaæati suho prst, a tudi to ni pomagalo, saj se je cerkev vse Kulturnozgodovinske in naravne bolj pogrezala. Ko je iz zemlje gledal le øe vrh zvonika, so reøili zvonove. To je vse, kar je takrat od cerkve ostalo, vendar danes znamenitosti Cerkvenjaka tudi za zvonove nihœe veœ ne ve. V bliæini cerkve naj bi bila tudi podzemna jama. Ljudje so poznali vhod vanjo, a so se je bali in Rimsko gomilno grobiøœe vanjo ni nihœe vstopil. Neki moæak pa je hotel pokazati, da se ne boji in je øel vanjo. Ko se je hotel vrniti, ni naøel izhoda. Dolgo ga Rimsko gomil- je iskal in konœno priøel iz jame, vendar na drugi strani. Ljudje so no grobiøœe v vhoda zasuli in danes komaj øe vedo zanju. Anæelovem gozdu obsega 15 delno Cerkev sv. Antona Puøœavnika prekopanih gomil. Vse rimske gomile Prvotna cerkev je bila morda zgrajena æe v 13. stoletju, vse- so okrogle oblike. kakor pa pred letom 1399, ko se omenja vas, ki je po cerkvi Veœje gomile je æe dobila ime. Cerkev so v zadnjih dveh desetletjih 14. stole- leta 1864 razkopa- tja gotizirali. Med letoma 1395 in 1400 sta severno, zaho- val lastnik gozda dno in juæno steno ladje poslikala dva slikarja. Naslikani Jakob Anæel, da prizori so razvrøœeni v tri horizontalne pasove, med seboj bi si pridobil in loœene z dekorativnimi obrobami. Dekorativne prvine po- uporabil kamnito slikave kaæejo na neposredne povezave z gornjeøtajersko Rimska gomila øt. XIV gradivo za zidavo »vojvodsko delavnico«. V zgornjem horizontalnem pasu temeljev kleti, saj so upodobljeni pasijonski prizori: Kriæanje, Polaganje v so bile grobnice v gomilah sestavljene iz veœjih ploøœ rume- grob in Vstajenje, v srednjem pasu je velika kompozicija nega peøœenca. O najdbah v gomilah ni podatkov, razen Pohoda in Poklona sv. Treh kraljev, na spodnjem pasu so iz ene grobnice, v kateri so bili odlomki keramike in rim- prizori teæko prepoznavni, saj je fragmentarno ohranjen. ski novec cesarja Hadrijana. Rimsko gomilno grobiøœe je Sedanjo prevladujoœo poznogotsko podobo je cerkev do- eden pomembnih kulturnih spomenikov rimske civiliza- bila med letoma 1516 in 1546. Nad portalom je letnica cije v Slovenskih goricah, ki se v gozdu kljub poøkodbam 1516MT, v ladji pa letnica 1563. Opazni so slogovni vplivi ohranja nedotaknjeno. cerkve sv. Lenarta v Lenartu. Leta 1825 so prezidali zakri- V veœini so bile rimske gomile prekopane æe pred veœ kot sto leti in tudi kasneje, vendar so kot kulturni spomenik, øe posebej grobnice v njih, izrednega pomena za arheoloøko øtudijsko Notranjost gomile øt. XIV v Anæelovem obdelavo. gozdu v Brengovi

Legenda o izginotju cerkve sv. Urøule V zaselku Türnovæ, ki leæi v Spodnji Brengovi in mu domaœi pravijo Türnoæ, je nekoœ stala cerkev sv. Urøule. Postavljena je bila na moœvirnatih tleh. Ko so v zvonik obesili najveœji zvon, je za mehka, razmoœena tla cerkev postala preteæka in se je zaœela pogrezati. Ljudje tega dolgo sploh niso opazili. Nato so zaœeli Cerkvenjak spomladi 18 19 stijo v Kriæevo kapelo, na juæni strani pa je bila dozidana nova zakristija. Tej so leta 1865 dodali Joæefovo kapelo. Leta 1891 so oboje zdruæili in tako poveœali do takrat pre- tesno cerkev. V cerkvi so øtirje oltarji. Glavni oltar je iz leta 1873. Slika Jezusa na Oljski gori je delo Jakoba Brolla. Æupnija je postala pred letom 1630, æupniøœe ima letnico 1599. Kapela sv. Janeza Nepomuka v vasi je iz zaœetka 18. stoletja, kuæno znamenje pa je nastalo leta 1529.

Slovenjegoriøka arhitektura

Za Cerkvenjak in okolico je znaœilna arhitektura panonske- ga tipa z dodatkom kletnega prostora, ki ga panonska arhitektura ne pozna. Znaœilnosti so vzdolæne oblike, zunanji dostop do kleti v naklon, v ravnini pa izboœen, stebriœen in Cimprana hiøa v Cogetincih poudarjen vhod v sredini vzdolæne stranice hiøe, obrnjene na cesto. Streha je bila nekdaj slamnata. Ljudska arhitektu- obiœajno dvokapnice s œopi ali pa øe krite s slamo (Coge- ra je plod uporabnikove tinci, Peøœeni Vrh). Napuøœi so razmeroma øiroki, zatrep potrebe, moænosti pro- je obit z lesom v dveh delih. Klet je dosegljiva od zunaj, stora in okolja. Grajena je skozi loputo v vzdolænem delu hiøe. Veœje cimprane hiøe bila z domaœimi materia- so bile stanovanjske in so jih postopoma prezidali z opeko li in preprostim orodjem in ponekod tudi poveœali øtevilo prostorov. Po obliki so - v Slovenskih goricah bile stegnjene, le redko v obliki œrke L. Grajene so tako, da predvsem z leseno kon- je bil sprednji del stanovanjski, zadnji pa gospodarski. strukcijo in zatesnjeno z glinastim ometom ter prebeljeno z apnom. Znamenja, kriæi in kapelice Tipiœna slovenskogoriøka »Predna hiøa« cimprane hiøe arhitektura so cimprane V 15. 16. in 17. stoletju je v Peøœenem Vrhu hiøe. v teh krajih veœkrat razha- jala kuga ali »œrna smrt«. Cimprana hiøa Kugo so v te kraje prinesli potujoœi obrtniki, trgovci in V obœini Cerkvenjak øe stoji veœ znaœilnih cimpranih hiø vojaki. Øe danes sta ohra- in sicer v Œagoni, Cogetincih in Peøœenem Vrhu. V obœini njeni kuæni znamenji v Co- zasledimo dve vrsti cimpranih hiø: veœje, v katerih so lju- getincih in Œagoni. Takøna dje stanovali, in manjøe, ki so bile ob vinogradih. Slednjim znamenja so postavljali na so rekli »vrh«, kar verjetno izvira iz tega, da so stale na mestih, kjer so pokopavali vrhovih griœev in vinogradov. V njih so æiveli »vencarji« ljudi umrle za kugo, to pa je - viniœarji, ki so namesto najemnine morali obdelovati vi- bilo loœeno od pokopaliøœa nograd. Gospodarski del hiøe je veœinoma lesen, sprednji pri cerkvi. Kuæno zname- bivalni pa je cimpran, z leseno konstrukcijo iz tramov. nje v Cogetincih ima letni- Obleœen je v glinast omet in prebeljen z apnenim beleæem, co 1529. Celota je izrazito ki je spodaj zaradi kokoøi pobarvan sivo. Strehe so gotska, ogalni stebriœek pa Kuæno znamenje v Œagoni 20 21 se æe kaæe kot renesanœen. Kuæno znamenje v Krajevne zanimivosti iz ljudskega izroœila Œagoni je bilo postavljeno leta 1641 in se uvrøœa med Hrana poznobaroœna znamenja. Oleøince – kipnjeno testo so namazali z buœnim oljem, Na obmoœju Cerkvenja- zvili, iz zvitka se oblikovali obroœ. Nato so ga ponovno ka stoji vrsta znamenj, raztegnili, namazali z oljem, zvili in oblikovali v obroœ. V kriæev in kapelic. Zlasti takøni obliki so ga spekli na ognjiøœu. Priprava je potekala v srednjem veku so lju- na loparju. dje postavljali znamenja predvsem v spomin na Kipnjeni øtrukelj – testo z nadevom (sir, jabolka) so zvili prestale nesreœe (kuæna v kolaœ in spekli v lonœarskem plehu. znamenja, …). Øtevilna Krapci – na loparju so raztegnili presno testo iz pøeniœne znamenja pa so bila po- moke, ki so ga nadevali z jabolki in sirom. Nadev so pre- Vodnjak v Andrencih stavljena v zahvalo za mazali s smetano. usliøane proønje ob bole- Koruzjak – kuhane ægance so razmazali v pleh in ga na- znih, sreœnih vrnitev iz vojn in podobnega. devali z jabolki in sirom. Takøno je znamenje v Cogetincih, ki ga domaœini imenuje- jo kar Granata. Ime je dobila po topniøki granati, ki je med Pijaœa vojno padla v neposredni bliæini domaœina in ni eksplodi- Pikolo – pijaœa iz grozdja ali jabolk, namenjena predvsem rala. V zahvalo za sreœno vrnitev z bojnega polja 1. svetov- delavcem na kmetiji. Preko stisnjenega grozdja/jabolk so ne vojne jo je okrog leta 1920 postavil v domaœem kraju. prelili vodo - œez doloœen œas so vse skupaj ponovno sti- Tako Granata øe danes priœa o hvaleænosti za preæivetje in snili. Vœasih so pijaœi za boljøi okus prilili kuklo. mimoidoœe opominja na vojne grozote. V naseljih Cerkvenjaka najdemo veœ kot 20 lesenih razpel Oblaœila oz. kriæev. Med najstarejøe spada Poljanœev kriæ v Coge- Æenske so nosile drükance, dolga, øiroka in predvsem od tincih iz leta 1884. Kriæi na poseben naœin dopolnjujejo zadaj nabrana krila iz navadnega blaga. Jenœjak se je nosil podobo pokrajine, pa naj bodo ob hiøah, cestah, poteh ali pod oblaœili - k maøi sta bil obvezna vsaj dva. Podveæjak je na samotnih krajih. Tukaj najdemo tudi veliko zidanih ka- bil namenjen podvezi oblaœil. Æidani fürtuh je bil slovesno pelic z zvonikom, oblaœilo, brez katerega se ni smelo k maøi. ki so znaœilne za Slovenske gorice. Moøka oblaœila so Njihov nastanek bila koler in ømizl, je pripisan kon- prednji del srajce, ki cu 19. in zaœetku se je za lepøi videz 20. stoletja, pred- nosil prek navadne stavljajo pa lep srajce. Perkli so bili primer stapljanja dodatek pri roka- krajinske podo- vu. Hlaœe so bile iz be in enostavne domaœega hodnega ljudske arhitek- platna ali kuplje- turne oblike. nega blaga (æamet, kongam). »Johanezova trta« potomka najstarejøe trte na svetu – z Johanezom, po katerem je dobila ime Notranjost cimprane hiøe v Peøœenem Vrhu 22 23 Petje Banke Ljudska pesem je bila ve- Denar je mogoœe dvigniti na bankomatu (trgovina Mer- dno prisotna v kmeœkem cator v Cerkvenjaku) in v poøtni poslovalnici v ponede- æivljenju, najbolj pa je ljek, torek, œetrtek, petek med 8. in 14. uro, v sredo med priøla do izraza ob veœerih 8. in 11. uro in 14. in 17. uro, v soboto med 8. in 11.uro. po zakljuœenem delu, ob kopanju v goricah, bratvi, liœkanju, cajzanju perja in Trgovina ob trenju lana. Trgovine so ob delavnikih odprte od 8. do 19. ure, ob Tavrh sobotah od 8. do 12., nekatere do 13. ure. V nedeljah so odprte deæurne trgovine. Delavci so pri kmetu ob sed- mih zjutraj dobili zajtrk, po- navadi ægenke, kislo æüpo Telefon in ønops. Za jüæno, ki je bila ob desetih, se je postreglo Del »Kühne« v cimprani hiøi Karakteristiœna klicna telefonska øtevilka Republike Slo- s kruhom, lükom in kuklo. v Peøœenem Vrhu venije - 386 Obed je bil ob enih. Pona- Mednarodna izhodna telefonska øtevilka Republike Slo- vadi so jedli nüdlœovo æüpo, kuhano meso iz tüje, øelato, venije - 00 vœasih tudi praæen krompir. Ob øtirih je bila popoldanska Karakteristiœna telefonska øtevilka omreæne skupine Ma- jüæna – kruh in kukla. Za veœerjo se je obiœajno jedla krom- ribor – Severovzhodna Slovenija – 02 pirjeva æüpa in øelata. Ob glavnih obrokih so delavci dobili Policija - 113 øe kvasenice, na koønjah in na preøi pa tudi gibanice. Center za obveøœanje – gasilci, reøevalna postaja – 112 Prijava medkrajevnih in mednarodnih pogovorov - 115 Informacije o telefonskih naroœnikih z obmoœja Slovenije - 1188 Informacije o telefonskih naroœnikih v drugih dræavah – 1180 Praktiœni nasveti Vremenska napoved - 090 93 9820 Devizni teœaji - 090 93 9865 Prazniki

1. in 2. januar - novo leto Vleœna sluæba 8. februar - slovenski kulturni praznik AMZS pomoœ - informacije, vleœna sluæba - 1987 Velika noœ Velikonoœni ponedeljek 27. april - dan upora proti okupatorju Zdravstvene usluge in prva pomoœ 1. in 2. maj - praznik dela Reøevalna postaja v bolniønici - 02 32112 34 25. junij - dan dræavnosti Reøevalna postaja v bolniønici – ambulanta - 02 32115 20 15. avgust - Marijino vnebovzetje (Veliki Ømaren) Reøevalna postaja – zdravnik - 02 32115 42 31. oktober - dan reformacije Reøevalna postaja Maribor - 02 32115 00 1. november - dan spomina na mrtve Zdravstveni dom Maribor – 02 228 62 00 25. december - boæiœ Zdravstveni dom Lenart 02 729 18 00 26. december - dan samostojnosti Zdravstvena ambulanta Cerkvenjak 02 7035 140

24 25 Prenoœiøœa Gostiøœe pri Antonu, Cerkvenjak 28, tel.: 02 729 50 52, 041 Gostinska ponudba 643 155; cena: 14,65 EUR Turistiœna kmetija F irbas, Cogetinci 60, tel.: 02 703 50 90, Gostiøœe pri Antonu, Cerkvenjak 28, tel.: 02 729 50 52, 041 041 746 174,cena: 12 EUR 643 155, odprto: 10.00 – 22.00; www.gostiscepriantonu.com Gostinstvo Ploj, Smolinci 88, tel.: 02 703 42 39, 041 728 Gostinstvo Ploj, Smolinci 88, tel.: 02 7034 293, 041 728 999; 999, cena: 12 EUR www.gostinstvo-ploj.net

Bubi Bar, Cerkvenjak 13 a, tel: 02 7034 747, 031 807 661 Muzeji Kava bar Pika, Cerkvenjak 13b, tel: 02 7034 080 Muzejska zbirka Feliksa Rajha Etnografski mu- Vinotoœi in kmeœki turizmi zej Feliksa Rajha v Tuøakovi vili, Cer- kvenjak 32, tel.: 02 Slovenske gorice so prepre- 7035 160, odprto po dene z vinskimi cestami. Na dogovoru. V zbirki njih so øtevilni vinotoœi in so predstavljeni sta- kmeœki turizmi, ki ponujajo ro kmeœko pohiøtvo, lastno ælahtno kapljico. Slo- gospodinjski pripo- venske gorice slovijo po be- moœki, manjøi stroji, lih vini, zlasti priporoœamo glasbeni instrumenti, pokuøine posebnih izborov oroæje in stare foto- in poznih trgatev, domaœe graf ije. kmeœke dobrote (domaœ Tuøakova vila z muzejsko zbirko kruh, mesni proizvodi, za- seka …). Œebelarska zbirka Œebelarska zbirka Turistiœna kmetija F irbas, Cogetinci 60, ponudba: hrana, Hauzer, Cogetinci jahanje, prenoœiøœe, kolesarstvo, lokostrelstvo, tel.: 02 703 25, tel.: 031 433 860, 50 90, 041 746 174, odprto: 12.00 – 21.00; www.f irbas.com odprto po dogovoru. Izletniøka kmetija Breznik, Komarnica 4, tel.: 02 703 41 Zbirka prikazuje zgo- 33, 041 310 559, odprto: petek 12.00 – 4.00, sobota 11.00 dovino œebelarstva – 4.00, nedelja 11.00 – 22.00; na tem podroœju od leta 1860 in dediøœino Vinogradniøtvo Kozar – Veberiœ, Cogetinci 14b, tel.: 02 œebelarja Ivana Juran- 703 41 30, 031 423 435, odprto po dogovoru; œiœa, ki je na prelomu Vinotoœ na Cenkovi, Cenkova 16, tel.: 02 703 41 37, 041 iz 19. v 20. stoletje v 872 876, odprto po dogovoru; teh krajih deloval kot Vinogradniøtvo Puœko, Stanetinci 29, tel.: 02 703 40 16, potujoœi œebelarski 031 494 878, odprto po dogovoru; uœitelj. Œebelnjak Hauzerjevih v Cogetincih

26 27 Andrenskem potoku in se konœa v srediøœu Cerkvenja- ka. Drugi del poti poteka iz Cerkvenjaka proti kuænemu Øport in rekreacija znamenju v Cogetincih in proti naselju Brengova do rimskih gomil in vodi nazaj preko Vanetine, kjer je obeleæje Øportno rekreacijski center zavezniøkim letalcem, do cerkve Sv. Antona Puøœavnika Kadrenci, Kadrenci in muzejske zbirke Feliksa Rajha. Øportno in modelarsko vzletiøœe Cerkvenjak, Œagona Kolesarska pot œez Slovenske gorice

F itnes center ZORO Cerkve- Kolesarsko potovanje lahko priœnete v Mariboru. Pri njak, Cerkvenjak 13a, 2236 Maleœniøkem mostu preœkate Dravo in pot nadaljujete ob Cerkvenjak, 02 7034 709 levem bregu stare struge skozi Maleœnik in Trœovo proti Igriøœe za Osnovno øolo Zgornjemu Dupleku, kjer zavijete proti Koreni. Od cer- Cerkvenjak kve sv. Barbare (Korena) je prekrasen pogled na Dravsko Øportno rekreacijski center v polje vse do Boœa in Donaœke gore. Pot nadaljujete mimo Kadrencih vinotoœev in turistiœnih kmetij do Zavrha, kjer si lahko ogledate spominsko sobo Rudolfa Maistra, se okrepœate in povzpnete na Maistrov stolp, s katerega je najlepøi po- Tematske poti gled na Slovenske gorice. Pot nadaljujete do Lenarta, nato pa se po regionalni cesti spustite mimo umetnega jezera Klopotœeva pot Radehova proti Sveti Trojici. V Komarnici nas pot vodi v Cerkvenjak, potem pa naravnost proti Cogetincem in Klopotœeva uœna in sprehajalna pot zajema ogled vseh Spodnjim Ivanjcem. Pot je razgibana in poteka po lokalni naravnih in kulturnih znamenitosti obœine Cerkvenjak. asfaltirani cesti. Nadaljujete mimo Spodnjih Ivanjcev œez Pot se zaœne pred gasilskim domom v Cerkvenjaku pri Øœavniøko dolino preko Radgonsko - Kapelskih goric do orientacijski tabli, v bliæini je potomka najstarejøe trte na Gornje Radgone ob reki Muri, na meji z Avstrijo. svetu, Johanezova trta, nato zavije proti osnovni øoli in vrtcu, mimo botaniœnega in zeliøœnega vrta skozi gozd, travnik ter sadov- njak do ribnika. Pot se nadaljuje proti Cogetincem in sicer mimo vo- dnjaka z lesenim kolesom, cimprane hiøe in kapele pri Granati proti rimskim gomilam v Grabonoøkem Vrhu in nato skozi Peøœeni Vrh v An- drence k »lübi vo- dici« – izviru œiste Orientacijski kamen na razglednem mestu pri naravne vode ob gasilskem domu Øportno in modelarsko vzletiøœe Cerkvenjak 28 29 Razstava in blagoslov motorjev, parkiriøœe pred obœinsko zgradbo v Cerkvenjaku, junija, Moto klub Slovenske go- Prireditve rice, informacije tel.: 041 447 912 Øportna prireditev - tek na 8 km, start izpred obœinske Januar stavbe, 24. junija, Øtudentski klub Slovenskih goric, info@ sksg.org Farno æegnanje Antujovo - praznik farnega patrona Sv. Antona Puøœavnika pred cerkvijo Sv. Antona,. 17. januar- S kolesom po mejah obœine Cerkvenjak, 25. junija, infor- ja, informacije tel.:02 729 57 00, [email protected] macije tel.: 02 729 57 00 Sreœanje pod Lipo samostojnosti, Gasilski dom Cerkve- njak, 25. junija, KUD Cerkvenjak, informacije tel.: 041 371 Februar 682, [email protected] Pustna povorka - otroøko pustovanje, Cerkvenjak, februar Sreœanje starejøih obœanov, Gostiøœe pri Antonu, Rdeœi – pustni torek, osnovna øola Cerkvenjak in Sv. Andraæ, kriæ Cerkvenjak, tel.: 041 490 136 [email protected] Obœinski praznik Cerkvenjak, 3. in 4. teden v juniju, infor- Kulturni dan - literarno sreœanje, Kulturni dom Cerkve- macije tel.: 02 729 57 00, [email protected] njak, 7. ali 8. februarja, KUD Cerkvenjak, informacije tel.: 041 371 682, [email protected] Prikaz koønje trave na stari naœin, konec junija, zaœetek julija, informacije tel.: 031 833 353

Marec Julij Rez Johanezove trte - rez potomke najstarejøe trte na svetu, ploøœad pred gasilskim domom v Cerkvenjaku, Druøtvo Poletna nogometna liga, igriøœe za Osnovno øolo Cerkve- vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak in Obœina njak, julija – septembra, Øportno druøtvo Cerkvenjak, in- Cerkvenjak, informacije tel.: 031 494 878 formacije tel.: 02 729 57 00

April Avgust Razstava velikonoœnih pisank in jedi, Velika noœ, DKDÆ Postavitev klopotca, ploøœad pred gasilskim domom v Cerkvenjak, informacije tel.: 02 7034 482 Cerkvenjaku, 2 ali 3 nedeljo v avgustu, Druøtvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, informacije tel.: 031 Postavitev prvomajskega drevesa, ploøœad pred gasilskim 494 878 domom v Cerkvenjaku;

September Maj Festival narodnozabavne glasbe, Kulturni dom Cerkve- Kulturni festival, Kulturni dom Cerkvenjak, KUD Cer- njak, KUD Cerkvenjak, informacije tel.: 041 371 682, zori- kvenjak, informacije tel.: 041 371 682, [email protected] [email protected] Sreœanje pevcev in godcev ljudskih pesmi v Cerkvenjaku, Junij Kulturni dom Cerkvenjak, Druøtvo upokojencev Cerkve- njak Antonova noœ, druæabna prireditev z glasbenimi gosti, igriøœe za osnovno øolo Cerkvenjak, 2 ali 3 sobota v juniju

30 31 Oktober Trgatev Johanezove trte - trgatev potomke najstarejøe trte na svetu, ploøœad pred gasilskim domom v Cerkvenjaku, Druøtvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak in Obœina Cerkvenjak, informacije tel.: 031 494 878 Praznik buœ, sreœanje s starøi, vrtec Pikapolonica Cerkve- njak, informacije tel.: 02 729 58 47 Priprava buœ za noœ œarovnic, vrtec Pikapolonica Cerkve- njak, [email protected]

November Martinovanje – krst moøta, ploøœad pred obœinsko zgradbo v Cerkvenjaku, na martinovo soboto. Druøtvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak in Turistiœno druøtvo Cerkvenjak, informacije tel.: 031 494 878, 031 833 353 Pridelki naøih kmetij - razstava pridelkov in starega orod- ja, avla kulturnega doma v Cerkvenjaku, drugi teden v novembru Turistiœno druøtvo Cerkvenjak, informacije tel.: 031 833 353

December Novoletni sejem, prodajna razstava novoletnih voøœilnic in izdelkov, vrtec Pikapolonica Cerkvenjak, informacije tel.: 02 729 5847, [email protected] Skupno silvestrovanje na prostem, ploøœad pred obœinsko zgradbo v Cerkvenjaku, informacije tel.: 02 729 57 00, ob- [email protected]

Johanezova trta 32