VODNIK PO CERKVENJAKU Antonova Pesem Na Hribœku Stoji Cerkvica Sv
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
VODNIK PO CERKVENJAKU Antonova pesem Na hribœku stoji cerkvica Sv. Anton v njej kraljuje, k njemu bom poromala, da mi on svetuje. Tralala, tralala , tralala, … Me Sv. Anton usliøal bo in dal mi bo moæiœka, jaz pa mu zredila bom debelega praøiœka. Tralala, tralala, tralala, … Je Sv. Anton usliøal me in dal mi je moæiœka, jaz pa mu rodila sem vsako leto fantiœka. Tralala, tralala, tralala, … Na klinœku visi kiklica, prav lepo je nabrana, rasti, rasti deklica, da ti bo øtimana. Tralala, tralala, tralala, … Ljudska CERKVENJAKU VODNIK PO Vodnik po Cerkvenjaku KAZALO Besedila: Saøo Radovanoviœ, Senka Dreu Izbor fotograf ij: Saøo Radovanoviœ Zasnoval in uredil: Saøo Radovanoviœ Redaktorica: Senka Dreu Fotograf ije: Martin Plos Oblikovanje in prelom: Moj Repro d.o.o. Tisk: Tiskarna Koœevski tisk d.d. Zaloæila: Zaloæba Ostroga Vodnik Cervenjaku ............................................................5 Znani Cerkvenjaœani ..........................................................6 Naravno geografski oris Cerkvenjaka ...........................8 Zgodovina Cerkvenjaka .................................................10 Kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti Cerkvenjaka ...................................................................22 Praktiœni nasveti ...............................................................27 Gostinska ponudba .........................................................29 Øport in rekreacija ............................................................29 Tematske poti CIP - Kataloæni zapis o publikaciji ...................................................................30 Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana Prireditve ...........................................................................31 Obœina Cerkvenjak leæi v osrednjih Slo- venskih goricah, na kriæiøœu cest proti Ptuju, Mariboru in Gornji Radgoni. Obœina meri 24,5 kvadratnih kilome- trov in ima okoli 2200 prebivalcev. Srediøœe obœine je Cerkvenjak, razlo- Cimprana hiøa v Brengovi æeno naselje z gru- œastim jedrom na slemenu, kjer stoji æupnijska cerkev sv. Antona Puøœavnika. Naselje v svojem jedru kaæe urbani videz, tu je nekaj storitvenih dejavnosti za bliænjo okolico. Staro ime naselja so zamenjali za svetniøko øele leta 1907, ime Cerkvenjak so kraju vrnili leta 1952. Za øaljiv grb ima Cerkvenjak klobuk s peresom. Kuæno znamenje iz 16.stol. v Cogetincih Pogled na Cerkvenjak 5 Znani Cerkvenjaœani Matija Ljubøa (1862 - 1934) Duhovnik Matija Ljubøa se Franc Horvat je rodil na Vanetini. Bogo- (1870 - 1944) slovje je konœal v Mariboru, nato pa kot duhovnik de- Slikar Franc Horvat se loval v razliœnih krajih na je rodil v Cerkvenjaku. Slovenskem in ob tem pisal Obrtno øolo in øtudij v izœrpne krajevne kronike. je dokonœal v Gradcu ter V Œasopisu za zgodovino nato delal v razliœnih za- in narodopisje je objavljal sebnih slikarskih delavni- obseæne razprave o zgodo- cah. Pozneje je odprl svo- vini æupnij na levem bre- jo slikarsko obrt v Gornji gu Drave ter zgodovinske Radgoni in Mariboru ter œlanke o posameznih krajih. Cerkev Sv. Antona Puøœavnika sodeloval pri poslikavi Cimprana hiøa v Œagoni Znana je njegova nemøko øtevilnih cerkva na Slovenskem, v Avstriji in na Hrvaøkem. pisana øtudija o zgodovini øtajerskih cehov (1898). S portreti in tihoæitji je po 1. svetovni vojni uspeøno sodelo- val na umetnostnih razstavah v Mariboru. Vinko Moœnik (1889 – 1969) Ivan Juranœiœ (1861 - 1935) Kanonik Vinko Moœnik se je rodil v Cogetincih, v æupniji Sv. Anton v Slovenskih goricah. Gimnazijo in bogoslovje Œebelarski strokovnjak Ivan Juranœiœ se je rodil v Sv. je konœal v Mariboru. Leta 1923 je v Zagrebu doktoriral Andraæu v Slovenskih goricah. Med leti 1875 in 1877 je obi- iz teologije, doktor cerkvenega prava pa je postal v Rimu skoval realno gimnazijo na Ptuju, a je moral øolanje zaradi leta 1927. Bil je kaplan v Loki pri Zidanem Mostu (1919 pomanjkanja sredstev predœasno konœati. Leta 1895 se je - 1922), od leta 1922 pa je bil profesor cerkvenega prava in naselil v Andrencih pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah cerkvene zgodovine na bogoslovnem uœiliøœu v Mariboru. in se zaœel ukvarjati s œebelarjenjem. Leta 1902 je na Dunaju Objavljal je œlanke s strokovnega podroœja. opravil izpit za œebelarskega strokovnega uœitelja, 1905 pa teœaj iz mikroskopije. Izumil je poseben œebelnjak, stiskal- Franc Toplak (1885 - 1971) nico za vosek in kleøœe za jemanje satja iz panjev. Ginekolog Franc Toplak se je rodil v Brengovi. Med leti Janko Juranœiœ (1902 - 1897 in 1905 je obiskoval klasiœno gimnazijo v Maribo- 1989) ru. Pozneje je øtudiral me- dicino v Pragi. Med leti Slavist Janko Juranœiœ je bil 1911 in 1914 je sluæboval sin znamenitega œebelarja kot zdravnik sekundarij v Ivana Juranœiœa v Andren- sploøni bolniønici v Ljublja- cih. Slavistiko je øtudiral v ni, vmes bolehal na pljuœih; Beogradu in Ljubljani. Vo- leta je bil 1914 vpoklican dil je uredniøtvo Slovarja k vojakom, kjer je delal v slovenskega knjiænega jezi- zalednih enotah. Po kon- ka, sam pa je pisal in izdajal cu 1. svetovne vojne se je slovensko srbohrvaøke slo- pridruæil Maistrovim bor- varje in uœbenike. Zaradi cem in se udeleæil bojev za svojega dela je postal œlan Koroøko. V letih 1920 - 1921 Slovenske akademije zna- je v Pragi opravil speciali- nosti in umetnosti. 400 let star hrast v Æupetincih Mogoœna Tisa na Œolnikovem bregu 6 7 Naravno geografski oris Cerkvenjaka Znaœilni pokrajinski tip griœevnatega sveta obrobja Osre- dnjih Slovenskih goric predstavljajo Cerkvenjaøke (Anto- njevske) gorice. Razprostirajo se med Pesnico in Øœavnico (deloma Drvanjo) na obmoœju, kjer imata potoka æe pov- sem novo, to je severozahodno - jugozahodno smer. Raz- zacijo iz porodniøtva in ginekologije. Leta 1922 se je na- selil v Mariboru in imel zasebno zdravniøko prakso. Po nemøki okupaciji je bil leta 1941 pregnan v Nemœijo. Leta 1945 se je vrnil in v bolniønici Maribor delal do leta 1965. Pisal je strokovne œlanke s podroœja ginekologije. Janez Trstenjak (1823 - 1856) Duhovnik Janez Trstenjak se je rodil v Cogetincih pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. Med leti 1836 in 1848 je øtudiral f ilozof ijo in teologijo v Gradcu. Med leti 1849 in 1851 je bil kaplan v Vitomarcih. Leta 1851 je bil zara- di bolezni (jetike) upokojen. Bil je zapisovalec ljudskih vodni greben med Øœavnico in Pesnico je precej simetriœno obiœajev. Kritiœno je ocenjeval vsiljevanju nemøkega jezi- oblikovan in Øœavnica tod zbira prve desne pritoke (Lo- ka v osnovnih øolah po Slovenskih goricah in ob hrvaøki kavski, Negovski, Kunovski potok). Ob meji s prehodno meji. Poudarjal je pomen materinøœine ter novega in eno- pokrajinsko enoto prevladuje dokaj zloæen svet, ki tudi v tnega pravopisa. najviøjih toœkah ne sega veliko œez 300 metrov nadmor- ske viøine (Negovski Vrh 305 m, Loœki Vrh 313 m, Gomila Vlado Lorber (1908 – 1986) nad Osekom 325 m). Ker je v obmoœju cerkvenjaøke gmo- Uœitelj Vlado Lorber se je te razvodni hrbet najoæji, se vsiljuje primerjava spodnje rodil v Ardencih pri Cer- meje vinogradov v teh povodjih. Zanimivo je dejstvo, da kvenjaku v Slovenskih goricah. Opisal je kultur- nozgodovinske znameni- tosti Cerkvenjaka. Skupaj z arheologi mariborskega in ptujskega muzeja je sodelo- val pri izkopavanju antiœne dediøœine v Slovenskih go- ricah. Znamenje Granata v Cogetincih 8 9 geoloøko pripadajo t.i. graøkemu zalivu in panonskemu bazenu. Na okrog 95 odstotkih ozemlja so zastopani pa- nonski sedimenti: peøœeni lapor in glina, pesek in prod. Barjanske sedimente, melj in glino najdemo na zahodu Brengove. Omenjene sedimente najdemo v tistih prede- lih dolin, kjer je hitrost vodnega toka poœasna ali prihaja do obœasnih poplav. Aluvialne naplavine so ob øtevilnih potokih. Najdemo jih na Cenkovi, v Komarnici, Brengo- vi, Œagoni, Andrencih in Smolincih. Naplavine predsta- vljajo meljasto glinasti in peøœeni material, med katerim so pomeøani prodniki. Material izhaja iz kamenin bliænje in daljne okolice ter je zelo heterogen. Debelina naplavin znaøa do nekaj metrov, kar pa je odvisno od velikosti in jakosti vodnega toka. se v pesniøkem povodju ta meja ne spusti pod 300 me- trov nadmorske viøine, niti tedaj, ko se po pritoku Drva- nje Pesniøka dolina odpre. V nasprotju s pesniøkim pa je v povodju Øœavnice za 30 do 40 metrov niæje; v Cogetin- cih 270 metrov, v Grabonoøkem Vrhu pa celo 260 metrov nadmorske viøine. Deloma izhaja iz razlik v nadmorskih viøinah Pesniøke in Øœavniøke doline, slednja je namreœ za okoli 20 metrov niæja. Pa tudi œe primerjamo relativno viøino vinogradov, vidimo, da nastopajo v Pesniøki dolini za 15 do 20 metrov viøje. Cerkvenjaøka gmota je bila v œasu prevozniøtva na razpotju øtevilnih prometnih smeri. Zato so centralni kraj Cerkvenjak æe zgodaj povezali s Ptujem, Vidmom, Gornjo Radgono in Lenartom. Slovenske gorice Lüba vodica V Andrencih je æe od nekdaj izvir vode, ki ni presahnil niti v najveœjih suøah, ko je povsod drugod vode æe zmanjkovalo. Ko so ljudje prihajali tja po vodo, so rekli »lüba vodica«. Po tem je iz- vir dobil ime, ki se je ohranilo vse do danes, pa tudi naselje je nekoœ Izvir Lübe vodice nastalo prav zaradi vode, a ga je potres zravnal z zemljo. Od takrat ni v bliæini »lübe vodice« nihœe veœ postavil hiøe, voda pa tam øe vedno izvira. 10 11 Zgodovina Cerkvenjaka Obmoœje Cerkvenjaøkih goric je bilo æe od nekdaj zani- mivo za poselitev, o tem nam priœajo arheoloøki ostanki, odkriti na tem obmoœju. Najdenih je bilo sedem kamni- tih orodij iz mlajøe kamene dobe pred 4000 in veœ leti. Iz tega obdobja izvira tudi lepo ohranjeno ognjiøœe, odkrito v Andrencih, okoli katerega so leæali razni predmeti,