( 1 )
Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik IX, {t. 10, 2008 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087
• Vlada potrdila program So~a 2009 • “Stane, glej jo, na{o Grapo!” • Poso~je v naslednjem mandatu z dvema poslancema • Pode`elje pred novimi izzivi • Tudi estetika ki~a je estetika • Marjo Golanda • Priloga: Ravnanje z nevarnimi odpadki na pode`elju
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )
Mandat je bil uspe{en
Pred štirimi leti sem ob nastopu nih postelj. Skupaj z ljubljansko Fa- šim delom ni najboljša. Temu se mandata direktorja napisal, da se bo kulteto za strojništvo, Visokošolskim poskušamo izogibati, vendar nas vča- uspešnost Posoškega razvojnega cen- in raziskovalnim središčem Primor- sih življenje (oziroma bolje – preži- tra (PRC) kazala v njegovi sposobno- ske iz Nove Gorice in občinami smo vetje) prisili, da delamo stvari, ki so sti zadovoljevanja potreb prebivalcev, v Tolmin pripeljali izredni visokošol- sicer lahko dobro plačane, rezultati Številka vpisa v razvid medijev: 787 ustanov, podjetij in občin z ustvarja- ski študij strojništva; prav te dni se pa kratkoročno niso vidni. Z našim ISSN 1581-6087 Izdal in založil: njem spodbudnega razvojnega oko- začenja drugo študijsko leto. Vseh 13 delom na področju podjetništva ni- Posoški razvojni center lja, ki bo omogočilo generiranje in občin naše regije že drugo leto kori- smo najbolj zadovoljni. Nekaj krivde Trg svobode 2, 5222 Kobarid realizacijo različnih podjetniških idej. sti evropska sredstva za gradnjo raz- nosi država, ki v zadnjih letih zmanj- Naslov: Ali po štirih letih lahko rečem, da ličnih infrastrukturnih objektov (ce- šuje sredstva za različne oblike spod- Uredništvo EPIcentra Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin smo bili PRC-jevci uspešni? Odgovor ste, vodovodi, kanalizacija), mi smo bujanja podjetništva (vavčer, podje- Telefon: je zelo enostaven. uspešno vodili pripravo regionalnega tniški centri …), del krivde pa je tudi 05/38-41-510 (glavna urednica) Če pogledamo bilance uspeha razvojnega programa, ki je bil pogoj na naši strani, saj nismo znali poi- 05/38-41-502 (pomočnica urednice) 05/38-41-500 (Posoški razvojni center) PRC-ja v zadnjih letih, lahko zaklju- za koriščenje teh sredstev. Projekt skati drugih poti za boljše delo. Po- Faks: čimo, da je bilo poslovanje uspešno. INPRIME je zaključil prvo fazo – štiri dročje okolja in prostora je še odprta 05/38-41-504 Vsako leto smo zaključili s presež- največja podjetja iz regije se prijavlja- tržna niša. Izvedli smo nekaj manjših E-pošta: kom prihodkov nad odhodki – poslo- jo na razpis Ministrstva za gospodar- projektov (NENA, Teden arhitekture [email protected] vali smo z dobičkom. Število zapo- stvo s skupnim projektom gradnje 2008 …), vendar menimo, da to po- Spletne strani: www.pososki-rc.si slenih se je v štirih letih povečalo za tehnoloških centrov, povezanih v dročje ponuja še veliko priložnosti in (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) 40 %, kar pomeni povečanje obsega Tehnološki park INPRIME. izzivov. V. d. glavne in odgovorne urednice: poslovanja, večje število izvedenih V zadnjih štirih letih je nekaj tisoč Ko na koncu potegnem črto pod Špela Kranjc projektov, programov, tečajev, uspo- prebivalcev Posočja obiskovalo naše štiriletnim obdobjem direktorskega V. d. pomočnice urednice: sabljanj … Na tem področju so rezul- raznolike tečaje, delavnice in priredi- mandata, seštejem pluse in minuse, Jerneja Kos tati merljivi in vidni. Težje pa je oce- tve, npr. pokušino jedi iz govedine, z veseljem ugotavljam, da smo v šti- Stalni sodelavci: Mariša Bizjak, Pavel Četrtič, Peter niti uspešnost PRC-ja na področju pilotni program za starejše odrasle v rih letih veliko dosegli. In prav dose- Domevšček, Špela Mrak razvoja. Kot merilo uspeha lahko vza- Tolminu, tečaje računalništva v Bov- danje delo je dobra osnova in spod- Oglasno trženje: memo nekatere številke glede ži- cu, predstavitev slovenskega gospo- buda, da bo PRC tudi v naslednjih 05/38-41-502 (Jerneja Kos) Cenik oglasov in naročilnico najdete na vljenjskega standarda prebivalcev, darskega predstavništva v Rusiji. PRC letih uspešno opravljal svoje poslan- spletnih straneh. število študentov, kilometre novih je skupaj s partnerji med prvimi v stvo. Lektoriranje: cest, nove investicije v podjetjih. Te državi pridobil status območja Lea- mag. Roman Medved, Mariša Bizjak, dr. Nataša Gliha Komac, direktor Posoškega razvojnega centra Nevenka Janež, Špela Kranjc številke se iz leta v leto izboljšujejo, der na območju občin Bovec, Koba- ni pa PRC tisti, ki si lahko prisvoji te Fotografija na naslovnici: rid, Tolmin, Cerkno, Idrija ter na Špela Kranjc rezultate – ustvarili so jih ljudje, ki Banjški in Trnovski planoti v mestni Utrinki Ilustracija: živijo in delajo v Posočju. občini Nova Gorica, kar že letos Marko Podjavoršek Smo pa bili marsikje pri razvoju omogoča koriščenje sredstev Evrop- Oblikovanje in tehnična priprava: Posočja zraven – ustvarjali smo po- skega kmetijskega sklada za razvoj DOLINA SO^E TUDI URADNO Gaya Bratina-Jereb Cerkno EVROPSKA DESTINACIJA goje s prinašanjem novih idej, omo- podeželja. Projekt PUM je v dveh le- Tisk: ODLI^NOSTI Tiskarna knjigoveznica Radovljica gočali pridobivanje novih znanj in tih pomagal 20 osipnikom, da so z Bordeaux – Dolina Soče je 18. in Naklada: dostop do finančnih sredstev. Z ra- zaposlitvijo ali ponovnim vstopom v 19. septembra na sedmem Evrop- 7.300 izvodov zvojnim programom Soča 2013 smo šolo našli svojo pot. V štirih letih skem turističnem forumu kot prva Vire navajamo po ISO standardu. skupaj z Lokalno turistično organi- smo izdali 40 številk brezplačnega destinacija v Sloveniji prejela naziv in Distribucija: znak Evropska destinacija odlično- Glasilo se brezplačno distribuira po vseh zacijo (LTO) Sotočje in LTO Bovec glasila EPIcenter, kar znese skupaj sti (projekt European Destinations gospodinjstvih Zgornjega Posočja. omogočili pridobivanje nepovratnih okoli 1.500 strani in več kot 220.000 of ExcelleNce ali krajše EDEN), ki Glasilo sofinancirajo: sredstev za nove turistične ponudni- izvodov, ki ste jih z veseljem prebi- Služba Vlade RS za lokalno samoupravo ga je podelil podpredsednik Evrop- in regionalno politiko ter Občina Bovec, ke – sobodajalce. V zadnjih dveh le- rali. ske komisije Günter Verheugen, Občina Kobarid in Občina Tolmin tih je bilo prek tega programa sofi- Smo lahko še boljši? Včasih pove- tudi idejni vodja projekta. Letnik IX, št. 10, 2008 nanciranih več kot 150 novih turistič- zava med potrebami Posočja in na- Slovenska strokovna komisija je od-
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 PRC obve{~a ( 3 )
Iz vsebine VLADA POTRDILA PROGRAM SO^A 2009 Vlada RS je 1. oktobra potrdila Dobrega 1,25 milijona evrov dr- pri vseh objavljeni novi javni raz- 4 Pogled naprej: S pridobitvijo Izvedbeni program razvojne po- žavnega denarja bo tako name- pisi. Tako štipendiranje kot spod- Streli{~a je Ob~ina Tolmin moči občinam Bovec, Kobarid njenega le spodbujanju razvoja bujanje zaposlovanja in samoza- pred velikim razvojnim in Tolmin za leto 2009 (Soča podjetništva in razvoju človeških poslovanja sta večletna ukrepa izzivom 2009). Program Soča bo tako virov. Za Ukrep II: Pospeševanje in bomo podrobnejšo oceno o potekal že osmo leto. podjetniških vlaganj, razvoja go- njunem izvajanju v prihodnjem “Od leta 2009 naprej se sredstva spodarstva in odpiranja novih letu lahko dali šele po zaključku 6 PRC-jeva oglasna deska za program zmanjšujejo, tako kot delovnih mest bo namenjenih obeh javnih razpisov v letošnjem je predvideno v zakonu. Ko smo nekaj manj kot 750.000 evrov letu. Razpise pričakujem čimprej 8 So~a podjetnik: Take ti{ine pripravljali program, smo to upo- (letos 645.000 evrov), za Ukrep v začetku leta 2009, razen seve- nikjer ne do`ivijo števali in v dogovoru z občinami III: Usposabljanje in razvoj ka- da štipendiranja, ki se odvija od naslednjega leta naprej uma- drov: razvoj človeškega potenci- vsako leto tako, da se prilagodi 10 Uresni~evanje programa knili Ukrep I, ki je bil namenjen ala v Posočju, ki zajema tri in- vpisu v novo šolsko/študijsko Leader: Pode`elje pred gradnji gospodarske infrastruk- strumente – štipendiranje, spod- leto,” je povedala mag. Almira novimi izzivi ture. Eden izmed razlogov za to bujanje zaposlovanja in samoza- Pirih, vodja področja razvoja je ta, da imajo občine dovolj poslovanja ter spodbujanje izo- človeških virov na PRC. drugih virov za financiranje teh braževanja in usposabljanja – pa Vlada RS je na isti seji obrav- 11 Volitve 2008: Poso~je v projektov, npr. evropska sredstva bo s 417.000 evri namenjeno navala tudi izvedbo programa naslednjem mandatu z iz regionalnega razvojnega pro- okoli 77.000 evrov manj kot le- Soča 2007 in jo označila kot dvema poslancema grama,” pojasnjuje direktor tos. “Na področju človeških virov uspešno. Posoškega razvojnega centra bodo vsekakor izvedeni vsi trije in- 12 Iz ob~inskih uprav (PRC) mag. Roman Medved. strumenti, ni pa nujno, da bodo
18 Na svoji zemlji: “Stane, glej jo, na{o Grapo!” VSTOPNA TO^KA VEM
22 Za na{o varnost: Nasveti za Potencialne podjetnike, ki na- prošamo, da predhodno pokliče- ktronska naslova vesna.kozar@ varen korak v gorah meravajo na vstopni točki VEM jo na telefonsko številko 05/38- pososki-rc.si ali nezika.kavcic@ na Posoškem razvojnem centru 41-500 in se dogovorijo za prost pososki-rc.si. registrirati s. p. ali d. o. o., na- termin. Lahko tudi pišejo na ele- 23 Pred na{im pragom: Ravnanje z odpadki Utrinki 24 Ambasadorji Poso~ja: Tudi estetika ki~a je estetika ločila, da Slovenijo v Evropi zastopa- jo občine Bovec, Tolmin in Kobarid z destinacijo dolina Soče. Projekt Pustili so svoj pe~at: Marjo 27 temelji na zgodbi prve svetovne voj- Golanda ne in skupni evropski zgodovinski osnovi – soški fronti. Pri tem gre za zgodovinsko zavest ter za mirovno 29 EPIjeva knji`na polica
DOLINA SOČE je prva slovenska destinaci- 30 Zlati Bogatin: Kako je nastal ja, ki se lahko pohvali z nazivom in znakom slap Boka Evropska destinacija odličnosti. Podelitve v Bordeauxu sta se udeležili tudi Maša Klavo- ra (prva z leve) s Fundacije “Poti miru v Po- sočju” in direktorica LTO Bovec Alenka Čo- 35 Koledar prireditev pi (četrta z leve). Foto: arhiv LTO Bovec
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Pogled naprej ( 4 )
S pridobitvijo Streli{~a je Ob~ina Tolmin pred velikim razvojnim izzivom
V na{em zgodovinskem spominu je zabele`eno, da je Tolminska, kot jo je poimenoval Simon Rutar in pri tem mislil na dana{njo kobari{ko in tolminsko ob~ino, vedno bilo zaokro`eno, nekoliko samosvoje obmo~je. Nespametno bi bilo ne zavedati se tega, {e posebej na podro~ju turizma, kjer je pestra in zanimiva ponudba najve~ji garant uspeha. ^e temu dodamo {e Bov{ko, lahko trdimo, da smo najlep{a in vsebinsko najbolj per- spektivna regija dale~ naokoli.
endar samo lepi kraji še niso dovolj. Treba smemo pozabiti, da skrivajo tudi precej pasti, ki Darjo Velu{~ek je je dodati še infrastrukturo, znanje in sred- pod`upan Ob~ine Tolmin, lahko našo zgodbo zaustavijo. Zelo pomembno je, Vstva, predvsem pa interes prebivalcev, da ~lan njenega ob~inskega da ne bo občina vse svoje energije in tudi denarja ustvarijo turistično ponudbo, ki nato konkurira na sveta ter svetovalec usmerila samo v ta projekt. Zavedati se moramo, globalnem trgu. Razumljivo je, da ponudba, s ka- direktorja in vodja Doma da samo turistični center dobrega počutja ali topli- tero se trenutno pojavljamo, ni zadostna, je pa So~a. ce ne zagotavljajo uresničitve osnovnih ciljev. Lah- dobra podlaga za prihodnje odločitve. Dohodek iz Foto: osebni arhiv Darja ko so samo ena pomembna zgodba naše ponudbe. Veluščka turizma je prenizek, da bi lahko predstavljal doda- Ob poplavi podobnih centrov, ki rastejo oziroma ten zaslužek tako na kmetijah kot tudi drugim se načrtujejo v Slovenji in zunaj nje, bi se bilo občanom. Tudi vlaganja prebivalstva v turistične čiti razvoj ponudbe, ki se bo vsebinsko povezova- nespametno ponašati izključno z zdraviliškim ali kapacitete so nezadostna in zaenkrat še rizična. la v različnih in skupnih zgodbah na celotnem wellness turizmom. Lahko bi celo trdili, da je zgod- Možnost zaposlovanja in vračanja mladih zaradi območju občine in tudi Posočja. ba hotelov s štirimi zvezdicami, s centri dobrega turizma je minimalna. Zato je nujno, da se preudar- Celovita ponudba doline reke Soče, ki je ravno- počutja in tudi kongresnimi središči že nekoliko no odločimo, kako bomo izpeljali turistični razvoj. kar dobila laskavi naziv Evropska destinacija odlič- izpeta. Res je, da v Tolminu tako infrastrukturo Upoštevati moramo osnovne cilje, ki pogojujejo nosti, to potrjuje, zato je nujno, da najprej ugoto- potrebujemo tudi za prebivalstvo, vendar v realnih njegovo smiselnost. Nedvomno so najpomembnej- vimo, katere so naše prednosti in slabosti v pri- dimenzijah. ši cilj nove, boljše možnosti življenja in eksistence merjavi s konkurenco. Smiselno bi bilo prenašati Naša prednost je nedvomno v specifični dodatni domačega prebivalstva, še posebej mladih. modele, ki so v drugih okoljih uspeli, vendar pre- ponudbi, ki je drugi nimajo. To je neokrnjena in Občinski svet Občine Tolmin si je zadal nalogo, vidno, ob upoštevanju naših specifičnih zmožnosti še sorazmerno čista narava, ki je žal vedno bolj da v letošnjem letu pripravi strategijo razvoja ob- in naravnih danosti. Pomembno je tudi, da se ra- zanemarjena in nekultivirana, predvsem pa neu- čine, v okviru katere bo razvoj turizma deležen zvoja lotimo vsebinsko široko, ker je le to garant porabljena. Alpski gorski svet do višine 2.000 m je posebne pozornosti. Ker bo to živ dokument, je pestre in zanimive ponudbe. primeren za smučanje, planinarjenje, padalstvo in pomembno še pred nastankom soočiti mnenja S pridobitvijo lokacije nekdanjega strelišča v lovstvo, pomembno ponudbo športnih in drugih tako strokovne kot laične javnosti. Parola “turizem velikosti 90.000 m2 postajajo ideje, kako izkoristi- vsebin pa predstavlja tudi nižinski svet z rekami smo ljudje” pove mnogo. Dokument mora omogo- ti ta prostor za potrebe turizma, realne, vendar ne in drugimi vodnimi viri. Celotna kulturna krajna s svojo zgodovinsko dediščino in tradicijo lahko s pravim pristopom da dušo pristni turistični ponud- Utrinki bi – seveda ob nastanku novih turističnih kapacitet in konkretni vsebinski turistični infrastrukturi ter sporočilo sodobni Evropi in svetu. Dolina Soče je in Tolmin ter celotno Slovenijo. Koncept trajno- volji ljudi, da premaknemo razvoj naprej. prva destinacija odličnosti, nominirana v Sloveniji, stnega razvoja turizma, pomen inovacij in zagota- in ena od 20 evropskih destinacij odličnosti, ki so vljanje kakovostnega kadra v turizmu so bile osre- Turisti~ni center Tolmin v svojem razvoju in prihodnosti prepoznale velik dnje teme foruma, ki jim sledi tudi dolina Soče. S Idejna projekta, tako zdraviliško-termalni kom- pomen trajnostnega razvoja, kulturne dediščine in predstavitvijo projekta Zgodbe Soče kot povezo- pleks na Strelišču in Cvetju kot wellness center, sodelovanja. valnim elementom v destinaciji ter ustvarjanjem tu- sta že bila predstavljena na občinskemu svetu in Podelitve so se udeležili predstavnici doline Soče rizma na novih vsebinah dediščine in mladih doli- oba imata tako prednosti kot slabosti. na Soče uspešno sledi smernicam evropskega Alenka Čopi iz LTO Bovec in Maša Klavora iz Možnost pridobitve termalne vode je zelo mi- turizma. Turizem v dolini Soče ima svetlo priho- Fundacije “Poti miru v Posočju”, predstavnici Slo- kavna, vendar je zaradi velike vrednosti (približno venske turistične organizacije mag. Maja Pak in dnost, če se bomo znali povezovati in graditi na tr- Maša Puklavec ter dr. Janez Bogataj, priznan dnih temeljih sedanjosti. To predvsem pomeni, da 180 milijonov evrov) in rizika vrtine skoraj nereal- etnolog in predsednik komisije za izbor projekta se moramo zavedati vseh lepot in vrednot destina- na. Nevarno je tudi, da ob črnem scenariju ta EDEN v Sloveniji. Poleg 20 destinacij odličnosti cije doline Soče ter upoštevati in biti del razvoja možnost ogrozi ali zaustavi celoten razvoj, je pa se je s svojo stojnico predstavila tudi dolina Soče, celotne Evrope ter sveta. nedvomno projekt zelo dober. Drugi projekt je ki je uspešno promovirala občine Bovec, Kobarid Alenka Čopi, direktorica LTO Bovec mnogo cenejši in je zato sprejemljivejši, njegova
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 5 )
slaba stran pa je, da preveč koncentrira vso dejav- podtalnice (45 m globine), možnosti gradnje aktivnih počitnic z zanimivo vsebino v višje ležečih nost na eno mesto in na ta način izloča ali ne male HE na Tolminki bi bil strošek ogrevanja vaseh in na kmetijah ter možnost t. i. prodaje tiši- zadostno vključuje ostale ponudbe mesta in oko- kompleksa nedvomno konkurenčen. ne v odmaknjenih krajih. Obenem pa ne smemo lice. Skupaj z načrtovanim apartmajskim naseljem • Z bodočo gradnjo obvoznice bo rešen dostop do pozabiti, da je naš višinski gorski svet nedvomno je nekako samozadosten. Dvom, da je možno predvidene lokacije. primeren za zimski in letni turizem. Zanimive bi uskladiti interese zahtevnejših gostov z ostalimi in • Turistična ponudba kraja bi bila bogatejša, pred- bile povezava smučišča Vogel na našo stran in domačini, je nedvomno realen. Smotrno bi bilo vsem pa cenovno primernejša za različne kate- tudi možnosti, ki jih ponuja dolina Tolminke z upoštevati prednosti obeh projektov in uporabiti gorije obiskovalcev. Rdečim robom v Krnskem pogorju. Seveda pa je obe lokaciji, Strelišče in del Cvetja. • Ponudba bi bila primernejša tudi za občane, še to zgodba, ki je odvisna od novega zakona o Tri- a) Na lokaciji Strelišče naj zraste hotel visoke posebej pa za učence vseh osnovnih šol in dija- glavskem narodnem parku. kategorije z bazenom, s savnami in z ostalo zdra- kov Gimnazije Tolmin. Glede na naše dokaj dobre izhodiščne možnosti viliško ponudbo ali s ponudbo dobrega počutja, Menim, da bi tako zapeljana zgodba več prispe- bo zelo pomembno, kako bomo izpeljali turistični podprto z zelo urejeno okolico, s teniškimi igrišči vala k razvoju turizma in usmeritvi prebivalstva v razvoj naše občine. Če bomo ob tem delovali še in z manjšim igriščem za golf, ki je danes zelo turizem. Seveda ob dejstvu, da bomo v okviru usklajeno s sosedi in širšo regijo, bo možnost uspe- iskano med petičnimi gosti. Seveda potrebujemo strategije razvoja turizma upoštevali tudi druge ha še toliko večja. Prepričan sem, da bi se zaradi solidnega investitorja, ki bo projekt izpeljal samo- stojno, brez proračunskih sredstev. Občinski vložek s tako velikim zemljiščem je nedvomno dovolj velik izziv za resnega poslovnega partnerja. Inve- stitor lahko pridobi tudi koncesijo za termalno vrtino, v nobenem primeru pa vrtina ne sme biti pogoj celotne investicije. Lahko je le dodatna, odlična možnost. Za nas mora biti sprejemljiv pro- jekt, ki je zasnovan in lahko preživi tudi brez ter- malne vode b) Ob mestu v smeri proti Cvetju, na lokaciji, ki smo jo v novih prostorskih načrtih namenili za mestni bazen, naj se zgradi primeren bazenski kompleks, s katerim se povežejo ponudbe Hotela Krn, Doma Soča, Hotela Santa Lucija ter še po- sebej ostalih apartmajskih in penzionskih ponu- dnikov v mestu in zunaj njega. Lokacija s pestro ponudbo športnih objektov, bližino starega me- stnega jedra in sotočja Soče in Tolminke z jezerom, ki so izredno atraktivne in velike zgodbe našega turizma, lahko spodbudi vlaganja v skoraj zapu- ščen hotel na Sotočju. Odpisati ta del mesta, ki se je do sedaj že pokazal kot zelo turistično perspek- NE SMEMO POZABITI, da je naš višinski gorski svet nedvomno primeren tako za zimski kot letni turizem. Lokacija s pestro po- nudbo športnih objektov, bližino starega tolminskega mestnega jedra in sotočja Soče in Tolminke z jezerom, ki so izredno atrak- tiven, in ga nameniti za blokovsko gradnjo (Cvetje) tivne in velike zgodbe našega turizma, lahko spodbudi vlaganja v skoraj zapuščen hotel na Sotočju. je vprašljivo, kot je tudi vprašljivo širiti bivalno naselje ob predvideni obvoznici. Pomanjkanje sta- možnosti, ki jih nudi naš prostor. Predvsem tu teh prizadevanj izseljevanje prebivalstva začelo novanj v Tolminu moramo reševati drugače. Zara- mislim na dejavnosti, ki so premalo razvite ali pa zaustavljati, kar je naš najpomembnejši dolgoroč- di demografske ogroženosti občine si zaslužimo jih sploh ni – investiranje občine v kolesarske po- ni cilj. boljše možnosti bivanja, predvsem v manjših eno- ti za manj zahtevne kolesarje in občane, ponujanje Besedilo in foto: Darjo Velušček tah in individualnih objektih, ki so lahko primerni tudi za turistično dejavnost. Prepričan sem, da za bazenski kompleks lahko Utrinki pridobimo zainteresirane investitorje, pri čemer mislim na Ministrstvo za šolstvo in šport, Funda- VELIKA VOJNA JE IZ KRNSKEGA pešti, je obiskala že 27 mest. Poleg pripovedi o cijo za šport, Občino Tolmin, Center za šolske in POGORJA POTOVALA PO EVROPSKIH bojevanju v gorah predstavlja nekdanje bojišče na obšolske dejavnosti (CŠOD) Ljubljana, sredstva iz MESTIH celotni soški fronti in potek dogodkov v 29 mese- cih bojevanja. Drugi sklop panojev predstavlja za- ustreznih razvojnih skladov, ki se napovedujejo in Kobarid – Razstava Velika vojna v Krnskem po- dnjo soško bitko, avstro-ogrsko-nemško protio- jih bo lahko občina koristila, hotelirje in ostale gorju je največji in najuspešnejši projekt Kobari- fenzivo konec oktobra in začetek novembra 1917, zasebne ponudnike. Prednost variante lahko zago- škega muzeja doslej. Prav z njo je namreč v s katero so se boji ob Soči po zlomu italijanske varjamo na osnovi konkretnih dejstev: okviru kulturnega programa, ki je spremljal sloven- obrambe pri Kobaridu končali. Direktor Kobari- • CŠOD Ljubljana je že izrazil interes, ker v svoji sko predsedovanje EU, muzej gostoval na elitnih škega muzeja Jože Šerbec je prepričan, da je lokacijah v osmih evropskih prestolnicah oziroma ponudbi učenja plavanja za osnovnošolce potre- “takšna dopolnitev prispevala k bolj nazorni drugih pomembnih mestih, v tem obdobju pa je geografski umestitvi nekdanjega bojišča in ce- buje ustrezne kapacitete. Pri tem je pripravljen bila tudi ena od petih nosilnih kulturnih prireditev. lo prepoznavnosti Slovenije, in sicer z razgle- sodelovati in prispevati tudi potrebno zemljišče Razstava je svojo pot zaključila 11. septembra v dom s slovenskih gora na Tržaški zaliv in proti ob Domu Soča. Londonu. Benetkam. Podobno velja za prikaz poteka do- • Lokacija je zelo primerna in pocení investicijo, Projekt, s katerim so začeli že pred petimi leti, je godkov v Krnskem pogorju v širšem okviru do- saj je praktično opremljena že z vso infrastruk- rezultat timskega dela, njegov nosilec pa je Želj- gajanja na soški fronti.” turo. ko Cimprič. Od leta 2004 dalje, ko so jo v sicer Premierno razstavo je 9. januarja v ljubljanskem • Z uporabo alternativnih virov, sončne energije, precej manjšem obsegu prvič postavili v Budim- Cankarjevem domu odprl slovenski obrambni
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 PRC-jeva oglasna deska ( 6 )
Točka vseživljenjskega učenja U^ITE SE BREZPLA^NO Mozaik znanja in ustvarjalnosti Že poznate kratico TVŽU? Če ne, si zgoraj preberite, kaj pomeni, in si zapomnite, da vas pripelje do brezplačnega samostojnega učenja s podporo informacijsko-komunika- ZA USPE[NO cijske tehnologije, učnih gradiv in virov. V pomoč pri učenju in uporabi gradiv vam bo KOMUNIKACIJO tudi mentor. Učite se lahko tujih jezikov (angleščina, italijanščina, nemščina, španšči- V drugi polovici oktobra začenja- na in francoščina), računalništva, lahko pa tudi samo brskate po spletu. mo z naslednjimi jezikovnimi te- Obiščete nas lahko v Tolminu ob torkih in četrtkih med 8.00 in 14.30 ter ob sredah čaji: med 16.00 in 18.30, v Bovcu pa ob sredah med 8. in 13. uro. Rezervirajte si svoje učno - za odrasle: • 60-urni začetni te- mesto že danes in za uvodni razgovor pokličite Tjašo Maurič ali Patricijo Rejec na čaji nemškega in angleškega jezi- 05/38-41-500. ka, • 40-urni nadaljevalni tečaji nemškega, angleškega in italijan- CIPS in ISIO skega jezika. - za poslovneže: • 40-urni tečaj INFORMIRANJE IN SVETOVANJE poslovne angleščine I. in II. sto- CIPS je kratica za Center za informiranje in poklicno svetovanje, v katerem lahko pnja. dobite informacije o izobraževalnih programih na vseh stopnjah, šolah, pokl icih, aj prostih V vsaki skupini je še nek delodajalcih in trgu dela. Namenjen je dijakom, učencem, zaposlenim, brezposel- mest. Cena 60-urnega tečaja je nim in drugim, ki potrebujejo tovrstne informacije. Uporabnikom je na voljo knji- 195 evrov na osebo, cena 40-urne- žnica z vsemi informacijami, dostop do interneta in individualno svetovanje. Po jezi- ga pa 145 evrov na osebo. Svetovalno središče ISIO oziroma Informiranje in svetovanje v izobraževanju odra- kovna znanja pridite na Posoški slih svetuje in informira prebivalce o vseh možnostih izobraževanja, usposabljanja razvojni center, Ulica padlih bor- in učenja. cev 1b, Tolmin. Če želite individualno obliko brezplačnega svetovanja, sta CIPS in ISIO prava Prijave zbirata Tjaša Maurič in naslova. Obiščete nas lahko v Tolminu ob torkih in sredah med 8. in 12. uro ter ob Patricija Rejec na telefonski števil- četrtkih med 13. in 15. uro, v Bovcu pa smo vam na voljo ob sredah med 8. in 13. ki 05/38-41-500 in elektronskih na- uro. Rezervirajte si svojo svetovalno urico in pokličite Cvetko Kavčič na 05/38-41- slovih [email protected] 500. in [email protected].
Zbrala in pripravila: Patricija Rejec
Utrinki minister Karl Erjavec, nato je go- seca, v tem času pa si jo je dnevno stovala v galeriji hrvaškega obramb- ogledalo 700–1.000 obiskovalcev. nega ministrstva v Zagrebu, na Brdu “Na željo gostiteljev in zaradi veli- pri Kranju so jo postavili med nefor- kega zanimanja smo se odločili, malnim srečanjem ministrov za da po zaključku razstave v Rimu obrambo EU. “Zanimanje udele- pripravimo novo, posebno posta- žencev srečanja je preseglo priča- vitev in jo opremimo še z napisi in kovanja,” je z zadovoljstvom pouda- besedili v tretjem, angleškem jezi- ril Šerbec. Marca so si postavitev ku. Vsebinsko smo jo dopolnili s lahko ogledali v muzeju vojaške zgo- podatki o Poti miru v Zgornjem dovine Arsenal na Dunaju, za tem Posočju in urejenih muzejih na pa se je preselila v Belgijo. Postavili prostem ter sodelovanju pripadni- so jo v mestni hiši v Jepru, in sicer kov Slovenske vojske in Italijanske ob veliki katedrali, v kateri je na vojske na skupnih vajah,” je poja- ogled razstava o bojih na flandrijskih snil Šerbec. Ta manjša razstava ozi- poljih. Aprila so v Rimu s posebno roma “satelit”, kot jo je poimenoval častjo in odgovornostjo, kot so zat- Cimprič, bo v italijanski prestolnici na ogled do konca novembra. drili, razstavo postavili v muzeju voja- DOGODKOV OB ODPRTJIH RAZSTAVE Velika vojna v Krnskem pogorju v osmih evropskih ške zgodovine Vittoriano ali Oltar prestolnicah in drugih pomembnih mestih so se udeleževali tudi številni visoki gostje. Foto: 30. junija je predsedovanje EU pre- domovine. Odprta je bila dva me- arhiv muzeja vzela Francija, in ravno ob tej prilož-
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 7 )
Ekskluzivni programi za podjetnike KAKO VISOKO SI UPATE? Skupaj z Akademijo Panta Rei vam ponujamo ciljno usmerjene progra- me s poudarkom na implementaciji v prakso: • letni razgovori in oce- njevanje storilnosti zaposlenih, • telefonska komunikacija in reševanje konfliktov, • osem receptov za povečanje prodaje. Navedene programe bomo v Tolminu (v primeru zadostnega interesa) Računalniški tečaji pričeli izvajati v začetku leta 2009. Podjetja in samostojni podjetniki OSNOVNI TE^AJ EXCELA – boste nastale stroške v zvezi z usposabljanjem zaposlenih lahko uvelja- DELO S PREGLEDNICAMI vili v sklopu Javnega razpisa za spodbujanje izobraževanja in usposablja- ojem delu nja zaposlenih v podjetjih na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin Tečaj je namenjen uporabnikom, ki pri sv (Soča 2009). uporabljajo računalnik, imajo opravka s številkami in ob tem želijo svoje delo poenostaviti. Več informacij dobite na naši spletni strani www.pososki-rc.si ali pa Trajanje: 16 šolskih ur pokličite Patricijo Rejec na 05/38-41-500. Sporočite nam tudi, kakšni Termin: november tečaji bi vas v prihodnjem letu zanimali. Urnik: v popoldanskem času (od 17. ure dalje) Cena z DDV: 96 evrov na osebo Načrt dela: • priprava delovnega okolja, predstavi- tev programa in pregled okna; • vnos podatkov v celice, popravljanje, naslavljanje, oblikovanje in iz- TEMELJNA RA^UNALNI[KA ZNANJA bira formatov; • računanje v tabeli, absolutno in Se tudi vi še niste spoprijateljili z računalnikom in ste odvisni od tuje relativno naslavljanje celic; • poravnava in označe- pomoči? Postavite se na lastne noge in se usposobite za samostojno delo vanje celic v tabeli; • dodajanje in brisanje vrstic in z osebnim računalnikom. V drugi polovici oktobra na stolpcev, obrobe in senčenje; • osnove funkcij, Posoškem razvoj- nem centru (PRC) ponovno začenjamo s: oblikovanje delovnega zvezka, priprava za tisk; • • 30-urnim začetnim računalniškim tečajem (brez predznanja), izdelava grafikona; • kopiranje in premeščanje ce- • 30-urnim obnovitveno-nadaljevalnim računalniškim tečajem. lic, izdelava zaporedij; • delo z velikimi tabelami. Cena posameznega tečaja je 140 evrov na osebo. Priporočene so izkušnje v okolju Windows XP ter izkušnje z urejevalnikom besedil Word. Za dodatne informacije glede vsebin in za prijave pokličite na 05/38-41- Za dodatne informacije in prijave pokličite Patrici- 500 (Tjaša Maurič ali Patricija Rejec). Tečaja bosta potekala v PRC-jevi jo Rejec ali Tjašo Maurič na telefonsko številko računalniški učilnici, Ulica padlih borcev 1c v Tolminu. 05/38-41-500.
Zbrala in pripravila: Patricija Rejec
Utrinki nosti so razstavo Velika vojna v Krn- gih mestih – udeležili številni visoki lo. Sedaj je razstavni material varno in dolgoleten dom. Trije stanovalci – skem pogorju odprli v Parizu, na- gostje, kot so predsedniki držav, mi- spravljen, vendar – tako Šerbec – Alma Šinkovec z Reke pri Cer- tančneje v osrednjem francoskem nistri, veleposlaniki, vojaški atašeji in že potekajo razgovori s češkim vele- knem, Ivanka Skočir z Vrsna in Ci- muzeju vojaške zgodovine L’Hotel drugi. poslaništvom o njeni morebitni po- ril Mikluš iz Ladre – v domu upoko- des Invalides, kjer je gostovala do V smislu promocije Kobariškega mu- stavitvi v Pragi, pomembni kulturni jencev prebivajo že okroglih 30 let. 5. septembra. Gre za izjemno obi- zeja, Vojaškega muzeja Sloven- prestolnici. V prvi polovici prihodnje- Po besedah socialne delavke Ivice skan muzej, kjer je v templju pod ske vojske in Slovenije sploh so bi- ga leta bo namreč prav Češka tista, Podgornik so v njem tudi doma in zlato kupolo pokopan celo sam Na- la po Šerbčevih besedah presežena ki bo predsedovala EU. si želijo prav tu preživeti še mnoga poleon. Kot je razložil Šerbec, je vsa pričakovanja, vtise z razstave pa Špela Kranjc zadovoljna leta. “italijansko-avstro-ogrska vojna v je še obogatil katalog v sedmih jezi- V tolminskem domu upokojencev so njem komaj omenjena, zato je bilo kovnih različicah. V muzeju so pre- septembra obeležili 30 let delova- zanimanje za pozabljeno poglavje pričani, da bi jim brez pomoči drugih TOLMINSKI DOM nja. Ob jubileju so v svojih prostorih prve svetovne vojne veliko, obisk akterjev (navajajo Fundacijo “Poti UPOKOJENCEV [TEJE 30 LET pripravili praznovanje, na katerem pa celo večji kot v Rimu”. Zadnja miru v Posočju”, Vojaški muzej Tolmin – Večina ostarelih meni, da so se spomnili svojih začetkov in postaja je bila Royal Hospital Slovenske vojske, LTO Sotočje in bo odhod v dom za starejše občane vseh let, v katerih je bila v ospredju Chelsea v Londonu, kjer je razstava LTO Bovec, tri posoške občine, pomenil potovanje v še zadnje do- predvsem skrb za človeka, ki potre- zaradi astronomskih cen najema ga- Slovensko turistično organizaci- movanje pred smrtjo. Po izkušnjah buje pomoč. V obeležitvi spominov lerije gostovala le štiri dni. Predvsem jo, Ministrstvo za kulturo, Mini- nekaterih stanovalcev tolminske na gradnjo te enote je Ernest Kem- je šlo za dogodek ob odprtju razsta- strstvo za zunanje zadeve in Mi- enote Doma upokojencev Podbr- perle, ki je bil direktor Doma upoko- ve, ki so se ga – tako kot tudi v dru- nistrstvo za obrambo) težko uspe- do pa je lahko to prav prijeten, topel jencev Podbrdo več kot 25 let, spo-
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 So~a podjetnik ( 8 )
“Take ti{ine nikjer ne do`ivijo”
Vesna Maver, mlada ekonomistka iz Granta nad Ba{ko grapo, je v turisti~ne vode zaplula bolj kot ne po naklju~ju. Lani je s projektom razvoja turisti~nih kapacitet v doma~em kraju uspe{no kandi- dirala na Javnem razpisu za spodbujanje za~etnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest, ra- zvoja mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter razvoja turisti~nih kapacitet na obmo~ju ob~in Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2007, ki je bil izveden v sklopu programa So~a. Z oddajo apartmaja kategorije treh zvezdic v vasici z nekaj ve~ kot 20 prebivalci je za~ela pred nekaj meseci.
Kako ste prišli na idejo, da bi v Ja. V primeru, da bi morala sama pohištvo in za zavese v sobah. Ker Grantu oddajali apartma? vložiti toliko sredstev v to, se ne bi pa se gosti največ zadržujejo v dnev- To je bilo prav naključno. Mi smo odločila za ta korak. Poleg tega tudi nih prostorih v spodnjem delu hiše, to hišo, v kateri je sedaj apartma, nisem želela, da bi delo opravila sa- smo se odločili, da bomo tudi ta del kupili pravzaprav zato, ker smo že- mo na pol. Jaz se navadno lotim prenovili. Tako smo vložili lasten de- leli pridobiti zemljišče v okolici naše stvari tako, da so popolne. nar v zamenjavo poda, prenovili smo hiše. Ker je bilo zemljišče del zašči- tudi fasado. tene kmetije, samo zemljišča nismo Kaj bi storili, če bi bila kandidatu- mogli kupiti. Tako smo kupili celotno ra na razpisu programa Soča neu- Kdaj ste sprejeli prve goste? kmetijo, torej tudi hišo. Ta je bila po spešna? Bi se sploh ukvarjali s tu- 1. maja letos. rizmom? nakupu sprva prazna, namenjena na Na kakšen način ste poskrbeli za Ne vem, najbrž ne. Je pa res, da primer za koline. Zatem pa smo pri- promocijo apartmaja? je možno kandidirati še na drugih šli na idejo, da bi uredili apartma. Ko Goste smo si pridobili sami. Sprva razpisih, veliko je tudi evropskih. V sem na Alpskem valu slišala za raz- sem mislila, da se bodo za apartma primeru, da bi bili na Soči zavrnjeni, pis programa Soča, sem se odločila, odločali naši znanci, prijatelji s fakul- se vsaj v tistem času ne bi začeli da se prijavim. Seveda je kandidira- tete, pa ni bilo tako. Najprej smo ukvarjati s turizmom. Mogoče bi se nje na razpisu zahtevalo kar nekaj namreč naredili spletno stran. Ko je kdaj drugič, če bi dobili sredstva na dela, veliko je bilo pisanja, saj je po- bila ta objavljena na slovenskem sple- trebno prijavo napisati po standardih kakšnem drugem razpisu. ČEPRAV JE VESNA MAVER Z OBISKOM tnem iskalniku, kjer so objavljene razpisa, tu ne gre za nek običajen GOSTOV ZELO ZADOVOLJNA, oddajanje apartmaja ostaja njena dodatna dejavnosti. Na razpisu ste uspešno kandirali in nove strani, so nas takoj opazili. Prvi poslovni načrt. Zase namreč pravi, da rada počne več stvari pridobili 12.000 evrov. Čemu je bil gosti so bili iz Medvod. Mi smo bili naenkrat. Med drugim tudi nadaljuje šolanje Ste torej z vašo dejavnostjo začeli na podiplomski ravni. Foto: osebni arhiv Ve- namenjen ta denar? takrat vsi na trnih, saj smo se bali, prav zaradi programa Soča? sne Maver Vsa sredstva so šla v glavnem za da bo kaj manjkalo … (smeh) Nad
Utrinki mnil na situacijo, ki je tej gradnji bo- je, tudi na podlagi poročil in priza- trovala. Po močnem potresu leta devanja delegatov iz Posočja, odlo- 1976 se je pojavilo vprašanje, kako čila, da bo iz sklada za gradnjo sta- pomagati starejšim prebivalcem Po- novanj za upokojence namenila soli- sočja, ki so bili v več primerih kredi- darnostna sredstva za izgradnjo do- tno nesposobni, so pa potrebovali ma upokojencev v Tolminu s kapaci- nadomestni dom, saj so bile poseb- teto 125 mest. Upokojeni nekdanji no starejše zgradbe po potresu za direktor Kemperle je ob tej priložno- bivanje neprimerne. Takrat so se sti prejel priznanje zdajšnjega vod- odločili za namestitev starostnikov v stva doma za dolgotrajno uspešno domovih upokojencev. V tako težkih vodenje in zasluge. razmerah se je takratna Skupščina Uradno odprtje doma je bilo junija Skupnosti pokojninskega in in- 1978, istočasno se je zaposlila prva validskega zavarovanja Sloveni- skupina delavcev, od katerih jih pet v domu deluje še danes – vodja zdravstveno-negovalne službe Ma- TOLMINSKO ENOTO DOMA UPOKOJEN- rinka Šorli, fizioterapevtka Mirjam CEV PODBRDO so začeli graditi po potresih Kranjc, zdravstveni tehnik Andrei- leta 1976, uradno odprtje pa je sledilo dve na Kragelj, bolničarka Cvetka Ja- leti kasneje. Septembra so tako praznovali 30. obletnico svojega delovanja. Foto: arhiv kulin in ekonom Ivan Čufer. Slove- doma snosti so se udeležili tudi predstav-
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 9 )
našo ponudbo pa so bili gosti navdu- V glavnem so to mlade družine ali Torej imate pravzaprav dve službi? ste tudi že pred prihodom obvestimo, šeni in so se nam kasneje še po pošti pa poslovneži. Imamo tudi goste, ki Ja, prek študentskega servisa opra- da v kraju ni trgovine in gostinske zahvalili. Poleti sem sicer oglaševala najamejo apartma za cel mesec in vljam še kontrolo subvencij za Mini- ponudbe. tudi v oglasniku. Bila sem prepriča- pridejo samo za vikend. Na ta način strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Ste kdaj razmišljali, da bi, tako kot na, da sedaj v septembru in oktobru si zagotovijo, da jim bo ob želenem prehrano. Oddajanje apartmaja je veliko mladih iz Baške Grape, za- ne bo povpraševanja, a temu ni tako. terminu apartma na voljo. Družinam bolj dodatna dejavnost. Nadaljujem pustili to območje? z majhnimi otroki se zdi nekaj ne- tudi šolanje, saj sem se vpisala na Kaj nudite vašim gostom? Zaenkrat ne. Opravljam delo, ki mi mogočega, da lahko otroka pustijo, magistrski študij. V apartmaju so tri sobe, kuhinja da gre sam na bazen, saj ni cest, pro- ustreza. in dnevni prostor. Gosti si lahko vza- Ste razmišljali, da bi se preživljali meta. Nekateri pravijo, da take tišine, Menite, da so razpisi za razvoj mejo tudi domač krompir, drugače samo s turizmom? kot je tu, nikjer ne doživijo. kmetijstva, podjetništva in turizma pa hrane nimamo v ponudbi. Imamo Ne, zaenkrat ne. Sem človek, ki Kako ste zadovoljni s poletno sezo- pravi način za ohranjanje teh pa- pa manjši bazen, ki jim je na voljo. rad dela več stvari. Ne bi se mogla no? nog v Posočju? samo s tem ukvarjati. Koliko ležišč je v apartmaju? Do sedaj je bil obisk nadpovpre- Seveda, sploh kadar gre za nepo- Ležišč je šest, brez težav pa lahko čen. Ker imam tudi drugo službo in Boste vašo ponudbo v prihodnosti vratna sredstva. Veliko ljudi bi svojo prespi deset oseb. V hiši je namreč sem veliko na terenu, nisem mogla še dopolnili? dejavnost opustilo, če teh sredstev ne kmečka peč, na kateri lahko spita vsega postoriti sama. Ko so se gostje Ne, kar se tiče apartmaja, ne. Go- bi bilo. Res pa je, da če ima nekdo
V APARTMAJU SO GOSTOM NA VOLJO tri sobe, dnevni prostor, kuhinja in sanitarije. Sobe so APARTMA JE UREJEN V STAREJŠI HIŠI V GRUČASTEM NASELJU GRANT, ki ima le 24 pre- urejene tematsko, gost pa lahko sam izbira, kje bo prenočeval. Na sliki je soba z imenom Nagelj. bivalcev. Gostom nudi izhodiščno točko za planinarjenje in nepozabno doživetje tišine, ki jo je v Foto: Jerneja Kos zadnjem času veliko ljudi začelo ponovno ceniti. Foto: Jerneja Kos dva. Sobe so velike, imamo tudi do- menjavali, so mi na pomoč priskoči- stinske ponudbe v okolici je res ma- dobro idejo, bo ta uspela tudi brez datna ležišča. le prijateljice, saj je bilo potrebno lo, vendar jaz nikoli nisem pomislila, razpisa. Kdo so vaši gosti? apartma očistiti, pospraviti. da bi se ukvarjala z gostinstvom. Go- Pogovor pripravila: Jerneja Kos
Utrinki nika Ministrstva za delo, družino in zbrali skupaj in 13. septembra orga- socialne zadeve Aleš Kenda in Sku- nizirali praznik, na katerem so pred- pnosti socialnih zavodov Slovenije stavili svoje pridelke, izdelke in svojo Boris Koprivnikar ter tolminski žu- vas. Praznik je v osnovi namenjen pan Uroš Brežan. Prireditev s kul- organiziranju izobraževanj na pro- turnim programom, v katerem so kot stem, ki pokrivajo kmetijske vsebi- pevci in recitatorji nastopili tudi sta- ne, s katerimi se kmetovalci v Suži- novalci doma, se je zaključila z ogle- du ukvarjajo. dom nove prostorske pridobitve, ob- Letošnji praznik je sicer minil v sla- novljenih mansard v tretjem nadstro- bem vremenu, kar je vplivalo na to, pju, in družabnim srečanjem obisko- da je bil program nekoliko okrnjen. valcev. Zaradi slabih vremenskih razmer je Špela Mrak bil odpovedan terenski del izobraže- vanj iz sadjarstva in čebelarstva. Prav tako ni bilo mogoče v celoti iz- SU@ID JE SPET ODPRL SVOJA vesti ponudbe na stojnicah, ostale VRATA aktivnosti pa so kljub temu izpeljali. Su`id – Po lanskem uspešno izve- Tisti obiskovalci, ki jih slabo vreme denem podeželskem prazniku sad- ni ustavilo, so prisluhnili osnovam ja, medu in drugih podeželskih aktiv- žganjekuhe in se preizkusili v oce- RAZSTAVA SPALNICA NEKOČ – obiskovalci so imeli priložnost videti, kje so naši predniki nosti, so se marljivi vaščani spet njevanju različnih sadnih žganj. Pre- spali.
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Uresni~evanje programa Leader ( 10 )
Pode`elje pred novimi izzivi
Na obmo~ju ob~in Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Kanal ter na Banj{ki in Trnovski planoti v Mestni ob~ini Nova Gorica so razli~ni partnerji iz javnega in ekonomskega sektorja ter civilne dru`be 27. oktobra 2006 ustanovili lokalno akcijsko skupino LAS za razvoj kot javno-zasebno par- tnerstvo. Njen namen je okrepiti integralen pristop k razvoju pode`elja, koristiti lokalne vire ter izbolj{ati razvojne mo`nosti in kakovost `ivljenja pode`elskega prebivalstva.
d skupščine v februarju 2008 LAS za razvoj deluje kot Ozdruženje. Člani ob vstopu podpišejo družbeno pogodbo, v ka- teri so opredeljeni organi ter način delovanja in odločanja v LAS. Pravna oseba, ki zastopa LAS, je Posoški ra- zvojni center, ki v sodelovanju z drugimi partnerji na območju opra- vlja za LAS tudi strokovne in admi- nistrativne naloge. Predsednik pro- gramskega odbora LAS za razvoj in njen zastopnik je Boris Kante.
LAS za razvoj je uspe{no kandidirala za pridobitev sredstev pristopa Leader LAS za razvoj je aprila letos uspe- šno kandidirala na razpisu Ministr- stva za kmetijstvo, gozdarstvo in “NEPOVRATNA SREDSTVA IZ PRISTOPA LEADER se lahko pridobijo tudi za manjše projekte na podeželju, za katere je sofinanciranje sicer težko dobiti,” poudarja predsednik programskega odbora LAS za razvoj in njen zastopnik Boris Kante. Foto: Ana Gregorčič prehrano (MKGP) in z odločbo, iz- dano 31. julija, pridobila status delu- vico do koriščenja sredstev iz Evrop- LAS za razvoj bo nih projektov je nekaj več kot 378.000 joče LAS oziroma status območja skega kmetijskega sklada za razvoj sofinancirala {est projektov evrov, s strani pristopa Leader pa se Leader. S to odločbo je pridobila pra- podeželja, namenjenih za izvajanje LAS za razvoj je že pred poletjem pričakuje približno 192.000 evrov pristopa Leader v programskem ob- objavila Javni poziv za oddajo predlo- sofinanciranja. Da bi ta sredstva lah- gov projektov za izvajanje Lokalne ko tudi koristili, mora MKGP potrdi- Utrinki dobju 2007–2013 (sredstva 4. osi). Ta sredstva so namenjena podpori delo- razvojne strategije za hribovski del ti še letni izvedbeni načrt LAS, ki vanja LAS in izvajanja projektov za Severne Primorske, na katerega je za smo ga oddali v potrditev. davanje in degustacijo je vodil pri- uresničevanje lokalne razvojne stra- projekte v letu 2008 prispelo sedem znan strokovnjak, živilski tehnolog tegije. Za leto 2008 je LAS za razvoj prijav. Programski odbor LAS je za Kaj je Leader? Esad Šabanović. Pohvalil je kako- dodeljenih skoraj 56.000 evrov za sofinanciranje potrdil šest projektov Pristop Leader je v Evropi poznan vost lokalnih vzorcev in ob tem opo- aktivnosti vodenja, usposabljanja in – trije podpirajo izboljšanje ponudbe, kot poseben pristop, ki podpira ak- zoril, da vsi vsebujejo preveč alko- tivno vlogo lokalnega prebivalstva pri animacije ter slabih 176.000 evrov za razvoj novih produktov in vzposta- hola. vljanje pogojev za trženje na podeže- organiziranju in spodbujanju celo- izvajanje projektov. Letos so domačini pripravili tudi dve lju, drugi pa krepitev znanja na po- stnega razvoja podeželja. V Sloveniji Direktor Posoškega razvojnega razstavi – Spalnica nekoč in Ra- deželju, vzpostavitev mreže sorodnih ga je MKGP začelo izvajati v okviru centra mag. Roman Medved je 2. zvoj kobariškega panja, izvedli so tematskih poti na območju LAS ter Programa razvoja podeželja RS za oktobra v imenu LAS za razvoj z sirjenje v 900-litrskem kotlu, ki so osveščanje o odgovornem ravnanju z obdobje 2007–2013. Osnovna značil- ga pred kakšnimi 40 leti uporabljali MKGP podpisal pogodbo za sofinan- nevarnimi odpadki na podeželju. nost tega pristopa je, da določeno v sužiški mlekarni. Praznik se je za- ciranje njenega delovanja in izvajanje Odobreni projekti so: • Izboljšanje zaključeno območje ustanovi lokalno ključil z zabavnim delom prireditve s lokalne razvojne strategije za obdobje tolminskim ansamblom Damačica, in večanje ponudbe podeželja, • Ra- akcijsko skupino, ki pripravi razvojno 2007–2013, ki je ključni dokument za Sužidci pa so že staknili glave in pri- zvoj novih produktov na podeželju, strategijo in izvaja projekte po meto- prave za praznik naslednje leto so delovanje LAS in konkretno določa • Vzpostavljanje pogojev za predsta- di “od spodaj navzgor”. Lokalna ak- stekle. Da se tako slabo vreme, kot medsebojne pravice in obveznosti vitve produktov podeželja, • Več cijska skupina sama izbira, katere je bilo letos, prav gotovo ne more glede porabe dodeljenih nepovratnih znanja na podeželju, • Mreža temat- projekte bo prednostno sofinancirala ponoviti, so prepričani vsi. sredstev po načelih pristopa Leader skih poti na območju LAS za razvoj s sredstvi Leader. Besedilo in foto: Peter Domevšček, iz Programa razvoja podeželja RS za in • Ravnanje z nevarnimi odpadki mag. Rosana Ščančar, strokovna vodja Posoški razvojni center obdobje 2007–2013. na podeželju. Skupna vrednost izbra- LAS na PRC-ju
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Volitve 2008 ( 11 )
Poso~je v naslednjem mandatu z dvema poslancema
Rezultat parlamentarnih volitev, ki so potekale 21. septembra, ni bil nepri~akovan. Javnomnenjske raziskave so, vsaj v primeru strank, ki sta dobili najve~ glasov volivcev, podoben rezultat `e nekaj ~asa napovedovale. Stranki Slovenska demokratska stranka in Socialni demokrati sta se po rezulta- tih anket dolgo izmenjevali na prvem mestu, na koncu pa je slavila slednja, ki si je v novem sklicu zagotovila 29 poslanskih sede`ev, enega ve~ kot drugouvr{~ena.
Socialni demokrati zmagali, ske nacionalne stranke (SNS) in Li- zvoja turističnih kapacitet, pomemb- poslank je bilo izvoljenih na listi v Poso~ju prevlada SDS beralne demokracije Slovenije (LDS), no vlogo pa ima po njegovem mne- stranke SD, SDS bosta zastopali dve, Socialni demokrati (SD) so slavili vendar uspeha izpred štirih let ni nju tudi projekt INPRIME. V zvezi z stranki LDS in Zares pa imata eno tudi v volilni enoti Postojna, kamor ponovil, njegova stranka pa parla- nadaljnjim razvojem teh področij po- poslanko. Na listah DeSUS, SNS in sodi tudi Posočje. Prejeli so več kot mentarnega praga ni prestopila. V udarja, da je v projekte treba vključi- SLS+SMS pa ni bila izvoljena nobena 48.000 glasov volivcev, kar pomeni volilnem okraju Tolmin sta bila tako ti širše območje, tudi Novo Gorico. ženska. Število se sicer lahko še spre- dobrih 38 %. Malenkost večji delež izvoljena le dva poslanca, Krivec in “Vse to se bo izšlo edino, če pripravi- meni, saj bodo nekateri poslanci glasov so prejeli le v volilni enoti Lju- Klavora. mo projekte, ki bodo povezovali celo- vstopili v vlado, vsekakor pa zdajšnje bljana Center, na območju celotne Največ poslanskih mest v volilni tno območje – ali na področju gospo- število žensk v poslanskih sedežih ni Slovenije pa so dobili dobrih 30 %, enoti Postojna je sicer pripadlo listi darstva ali na področju turizma. Le spodbudno. Na listah je bilo sicer kar je zadostovalo za zmago. SD (5), sledi ji SDS (3), enega pred- če to dvoje skupaj zapakiramo, bomo možno zaslediti veliko predstavnic V volilnem okraju Tolmin, ki po- stavnika pa bodo imele tudi stranke nekoga prepričali, da je smiselno vla- nežnejšega spola, vendar so večino- kriva občine Tolmin, Kobarid in Bo- DeSUS, SNS in Zares. gati v infrastrukturo,” je prepričan ma kandidirale v t. i. neizvoljivih vec, je več kot 4.000 volivcev (dobrih Krivec. okrajih. Volilni sistem v Sloveniji je 38 %) svoj glas zaupalo Danijelu Ceste {e vedno v prvem namreč precej zapleten, vendar so se Krivcu, ki je bil poslanec že v man- planu, pri pripravi projektov V parlamentu {e vedno stranke že naučile, v katere okraje datu 2004–2008. Član Slovenske de- je treba gledati {ir{e premalo `ensk postaviti močne kandidate. Število mokratske stranke (SDS) in bovški Zmagovalec v tolminskem volilnem Kljub temu, da so v veljavi t. i. poslank tako ostaja že tretji mandat župan je zmagal prepričljivo, saj je okraju Danijel Krivec je s preteklim ženske kvote ter da je bilo o zasto- na praktično enaki ravni, slovenska zbral okoli 1.500 glasov več kot dru- mandatom zadovoljen in poudarja, panosti žensk v politiki v predvolil- parlamentarna scena pa še naprej gouvrščena Dragica Rejec Taljat, ki da je napredek najbolj viden na po- nem času možno slišati veliko, je pretežno moška domena. je zastopala barve Socialnih demo- dročjih cestne infrastrukture in ra- bilo izvoljenih le 12 žensk. Osem Jerneja Kos kratov. Skoraj 24 % glasov Taljatovi ni bilo dovolj za njen preboj v parla- Kandidat Lista Število glasov Odstotek glasov ment, prav tako sedeža v parlamentu Tolmin 10.843 100,00 % ne bo imel tretjeuvrščeni tolminski 1. Danijel Krivec Slovenska demokratska stranka – SDS 4.164 38,40 % župan Uroš Brežan, ki je kandidiral na skupni listi Slovenske ljudske 2. Dragica Rejec Taljat Socialni demokrati 2.601 23,99 % stranke in Stranke mladih Slovenije SLS – Slovenska ljudska stranka in 3. Uroš Brežan 985 9,08 % in je zbral skoraj 10 % glasov. Je pa SMS – Stranka mladih Slovenije 9 % glasov zadostovalo, da bo, tako 4. Vasja Klavora DeSUS – Demokratična stranka upokojencev 977 9,01 % kot Krivec, svojo poslansko kariero 5. Pavel Gregorčič Zares – Nova politika 602 5,55 % nadaljeval mag. Vasja Klavora iz De- mokratske stranke upokojencev Slo- 6. Ciril Testen Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka 495 4,57 % venije (DeSUS), ki je bil ponovno 7. Milena Urh Slovenska nacionalna stranka – SNS 425 3,92 % izvoljen tudi za podpredsednika dr- 8. Anica Kanalec Prešeren LDS Liberalna demokracija Slovenije 268 2,47 % žavnega zbora. 9. Aleksander Ohojak LIPA 93 0,86 % Dva namesto treh 10. Aljoša Humar Krščansko demokratska stranka 77 0,71 % Peto mesto je z dobrimi 5 % zase- 11. Danijel Magajne Zeleni Slovenije 57 0,53 % del kandidat stranke Zares – Nova 12. Miha Kovačič Stranka slovenskega naroda (SSN) 48 0,44 % politika Pavel Gregorčič. Novi Slove- niji, največji poraženki letošnjih vo- 13. Anej Gabrijelčič Lista za čisto pitno vodo 15 0,14 % litev, je Ciril Testen, poslanec v prej- 14. Ljuba Miljušević Akacije 13 0,12 % šnjem mandatu, z več kot 4 % glasov 15. Mateja Majhen LPR – Lista za pravičnost in razvoj 12 0,11 % priboril šesto mesto. Prehitel je sicer Mileno Urh in Anico Kanalec Pre- 16. Dragica Ivšak ZELENA KOALICIJA: Zelena stranka in Zeleni progres 11 0,10 % šeren, ki sta zastopali barve Sloven- Vir: Državna volilna komisija
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 12 )
Ob~ina Bovec
Devet lukenj pod Kaninom Ob potoku Gljun v kraju Podklop- ca je sredi septembra zaživelo igrišče za golf z devetimi luknjami, s kate- rim upravlja družba Golf Bovec d.o.o., ki je v večinski lasti Občine Bovec. Lastniki objektov na občin- skem zemljišču so poleg občine še podjetja Hit Holidays, Cestno podje- tje Gorica, Renova Tolmin, Vodi No- va Gorica ter Majda Fili in Ivan Cajnkar. “O širitvi igrišča za golf s treh na devet lukenj smo razmišljali že kar nekaj let, vendar ta projekt ni bil ob- činska prioriteta,” je pojasnil bovški župan Danijel Krivec in nadaljeval: “Ko smo lani morali na tej lokaciji izvesti nekatera zemeljska dela zara- di postavitve scene za nekaj kadrov v IGRIŠČE ZA GOLF Z DEVETIMI LUKNJAMI, ki je skrito v idiličnem okolju pod kaninskim pogorjem, predstavlja pomemben del dodatne turistične filmu Princ Kaspijan, je bila to spod- ponudbe na Bovškem. Foto: J. A. buda za vložek v prve dodatne pose- ge.” Pomanjkanje zemlje na tem za investitorjev,” je še povedal Krivec. kot sta dokončna ureditev brežin in “če pa bomo nadaljevali z gradnjo do igrišče za golf sicer neugodnem tere- Igrišče je del skupine Hit Holidays, posaditev drevja. “Igrišče naj bi bilo 18 lukenj, bomo morali iskati doda- nu so s pomočjo ustreznega stroja za s čimer je občina razbremenjena do- v končni kondiciji v petih letih,” je tne finančne vire, in to predvsem v mletje k sreči lahko rešili. datne marketinške akcije. Poslovanje razložil župan. Evropi,” je zaključil. Občina Bovec je kot večinski la- podjetja po Krivčevem mnenju ne bi Nadaljevanje ideje je širitev igrišča Špela Kranjc stnik podjetja Golf Bovec d.o.o., ki je smelo biti problematično, saj gre za do 18 lukenj tako, da en krak doseže pravzaprav naslednik nekdanje druž- danes zelo zaželeno dodatno turistič- postajo A kaninske žičnice in se na- Na bov{kem trgu se bo {e be Golf Oaza miru d.o.o., dobila no ponudbo kraja. Kot je zatrdil, to vrne na sedanjo lokacijo. “Izhodi- delalo možnost za spremembo imena pod- občina sprva podjetju ne bo zaraču- šče za golf bi bilo na ta način prav- Prvo leto celovite obnove osrednje- jetja in postavitev novega direktorja, navala najemnine za zemljišče, tako zaprav v Bovcu, s čimer bi šlo za ga bovškega trga – gre namreč za kar je postal Aleksander Kravanja. da bo ta lahko denar vlagala v do- ponudbo, ki pripada mestu,” meni obsežen dvoleten projekt, o katerem “Sledilo je iskanje partnerja, s čimer končanje igrišča, saj so na njem po- Krivec. Vložek v prvih devet lukenj smo v EPIcentru že pisali – se poča- smo dobili celo več zainteresiranih trebna še nekatera zaključna dela, je bil po njegovih besedah optimalen, si izteka. Nazadnje so se obnovitve-
Utrinki
VZORNO SODELOVANJE Tesneje smo pričeli sodelovati pred varnosti, zato je prav, da jim družba ZD Tolmin, ko gre za prometno ne- PGD BOVEC Z RE[EVALNIMI tremi leti, ko je PGD Bovec – imamo pokaže, da ceni njihovo delo, in jim srečo. Ker so kraji v občini Bovec SLU@BAMI koncesijo za posredovanje pri ne- omogoči optimalne razmere za de- od Tolmina oddaljeni vsaj 35 minut srečah v prometu, z nevarnimi snov- lovanje. Ekipe lahko delajo usklaje- interventne vožnje, je še kako po- Bovec – Velikokrat smo priča do- mi in za reševanje na vodi – med pr- no le, če približno poznajo način de- membno, da so gasilci prvi na kraju godkom, ko medicinska ekipa na te- vimi društvi v Sloveniji nabavilo defi- la, opremo in zmožnosti drugih nesreče in s strokovnim znanjem renu ne more nuditi ustrezne pomo- brilator, kisikove jeklenke s priborom služb. Na pobudo komandirja PP medicinskih sester v ekipi pomagajo či nenadno obolelemu ali poškodo- in drugo medicinsko opremo. V svo- Bovec Sejada Jušića smo se do- v najbolj kritičnih situacijah. Veliko- vanemu brez sodelovanja drugih je vrste smo pridobili prepotreben govoril, da se reševalne službe z na- krat smo ponesrečence, lažje ali služb. Na pobudo Prostovoljnega medicinski kader. Naše društvo je šega območja srečamo dvakrat le- težje poškodovane, hitro in strokov- gasilskega društva (PGD) Bovec večinoma prvo na kraju nesreče in tno – pred zimsko in poletno turi- no oskrbeli, preden je na kraj nesre- in Policijske postaje (PP) Bovec takrat je še kako pomembno, da po- stično sezono – ter analiziramo do- če pripeljalo reševalno vozilo. Vod- je v zadnjem času prišlo do tesnej- nesrečenim čim prej nudimo stro- godke, ki so se v predhodnem ob- stvo reševalne postaje ZD Tolmin šega sodelovanja s službo nujne kovno pomoč. dobju zgodili na našem območju. nas je za to večkrat javno pohvalilo. medicinske pomoči Zdravstvene- Službe, namenjene reševanju ljudi, Dogovorili smo se o načinu aktivira- Aktivirajo nas tudi v vseh primerih, ga doma (ZD) Tolmin, Splošne niso običajne službe. Učinkovito nja različnih služb in vse to zapisali v ko gre za zastoje srca, razne delov- ambulante Bovec, GRS Bovec in morajo delovati ne glede na uro, občinski načrt zaščite in reševanja. ne nesreče ipd. Svoje delo opravlja- Štaba civilne zaščite Občine Bo- vreme, situacijo ali nevarnost. Njiho- Dežurna gasilska enota se vedno mo prostovoljno, in prav ta prosto- vec. va prisotnost daje ljudem občutek aktivira hkrati z reševalno postajo voljnost nas povezuje. Organizirani
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 13 )
nih del lotili še na preostalih treh “Da nam ne bo treba vgrajevati dvi- višini 72.000 evrov pa je zagotovila pri odločanju o poteku trase povabil objektih v središču kraja, in sicer na gala zaradi omogočanja dostopa in- Občina Bovec. tudi bodoče uporabnike – Pašno sku- bovški občinski stavbi ter dveh objek- validom v javni objekt, bomo vložišče Cestni odsek je pomembna prido- pnost Krnica, upravljalce žičniških tih ob Stergulčevi hiši. Če bo šlo vse in osnovne funkcije spustili v pritličje. bitev s kmetijskega in turističnega, pa prog in gozdarje. V osnutku so pred- po načrtih, bi morali po besedah žu- Stroški vzdrževanja dvigala so na- tudi z gozdarskega vidika. Omenjena videli tri možnosti, nazadnje pa iz- pana Občine Bovec Danijela Krivca mreč visoki, obenem pa se na primer cesta bo zagotovo pozitivno vplivala brali optimalno – tisto, ki v najboljši dela na glavnem delu trga do poletja steklen prizidek tudi arhitekturno ne na ohranjanje planinske paše na ob- meri zadostuje predpisom za gozdne zaključiti. bi ravno skladal s to stavbo,” je od- močju planine Krnica, omogočala ceste in vidiku ohranjanja narave, pri
CELOVITA OBNOVA BOVŠKEGA TRGA je dvoleten projekt, z deli pa naj bi zaključili predvi- doma do prihodnjega poletja. Vhod v občinsko stavbo bo po njeni obnovi z glavne ulice. Foto: Dušan Čopi NAJVEČJI POSEG pri urejanju ceste je bila izgradnja dveh serpentin.
“Občinska stavba zahteva pred- ločitev utemeljil župan. Vhod v stav- razvoj novih prog na kaninskem čemer so sodelovali z Zavodom za vsem sanacijo zgornjega dela s streho bo občinske uprave bo tako po no- smučišču ter razvoj drugih športnih varstvo naravne dediščine. Bovški in ornamenti ter vogala, kjer je bila vem z glavne ulice, gibalno oviranim aktivnosti (gorsko kolesarjenje, turna župan Danijel Krivec je poudaril po- turistična pisarna in kjer se je stavba osebam na invalidskih vozičkih pa bo smuka, pohodništvo), lažje bo tudi membnost ceste za oživitev planine posedla. Ostala dela bodo najbrž po- dostop omogočal vhod s stranske spravilo lesa. Sicer pa ideja o njeni in velik turistični potencial, ki ga pri- vezana z dodatnim injektiranjem in ulice (nasproti pošte). ureditvi sega v 70. leta, v čas izgra- naša. Obenem je še dodal, da je že ojačitvami,” je naštel Krivec, ki meni, Prostori Turističnega informacij- dnje kaninskih žičnic. čas za nov velik projekt – izgradnjo da bosta največji zalogaj menjava skega centra Bovec in Lokalne turi- Gre za nadaljevanje cestne poveza- sistema daljinskega ogrevanja na bi- strehe in utrditve nekaterih okrasnih stične organizacije Bovec, pa tudi ve do planine Krnica. Izdelana je po omaso za javne objekte v Bovcu. elementov. V prvem delu sanacije gre pisarna Posoškega razvojnega centra standardih za gozdne ceste, ker pa je “Nekaj bo k lažjemu pridobivanju za popotresno obnovo v sklopu Dr- bodo začasno na Trgu golobarskih cesta tudi turističnega značaja, so na biomase gotovo prispevala tudi nova žavne tehnične pisarne, sledila pa žrtev 2. Ko bodo zaključena dela na dveh odsekih uredili razgledne točke cesta,” je prepričan Krivec. bo preureditev prostorov v stavbi. Stergulčevi hiši, kar naj bi se zgodilo s klopmi. Investitor je k sodelovanju Besedilo in foto: Peter Domevšček do prihodnje poletne turistične sezo- ne, pa se bodo turistične vsebine Utrinki preselile v ta objekt. Utrinki Špela Kranjc smo v tri skupine po deset gasilcev 40 LET TERITORIALNE vod zbornika s simboličnim naslo- z različnimi specialnostmi – tehnični Na planino Krnica odslej po OBRAMBE V ZGORNJEM vom Trdna mreža – Osamosvaja- reševalec, reševalec za nevarne novi turisti~ni gozdni cesti POSO^JU nje Slovenije v Zgornjem Posočju. snovi, strojnik šofer, IDA. V teh me- Sledila je predstavitev te publikacije, Občina Bovec je 30. septembra od secih nam je uspelo usposobiti tudi Poso~je – Ob letošnjem praznova- o kateri sicer podrobneje pišemo v skupino gasilcev za reševanje na vo- izvajalca del Soškega gozdnega go- nju osamosvojitve Slovenije so člani rubriki EPIjeva knjižna polica. di, saj je na našem področju zelo spodarstva Tolmin tudi uradno pre- Območnega združenja vetera- Predsednik združenja in vodja šest- razvit vodni turizem s kajakom, raf- vzela nov odsek turistične gozdne nov vojne za Slovenijo (OZVVS) članskega uredniškega odbora tingom, soteskanjem itd. ceste Krnica. 1,8 km dolg cestni od- Gornje Posočje sklenili počastiti mag. Roman Medved se je v uvodu 40. obletnico ustanovitve Teritorial- PGD Bovec opravi letno prek 80 in- sek je občina uredila s pomočjo sred- zahvalil vsem, ki so pri zbiranju in ne obrambe (TO) v Posočju in z iz- tervencij, zadnja leta pa se to število stev iz izvedbenih programov razvoj- pripravi gradiva sodelovali s članki, z dajo zbornika seznaniti javnost z do- dokumenti, govorjeno besedo in s še povečuje. Vso opremo je društvo ne pomoči občinam Bovec, Kobarid godki, ki so pripeljali Slovenijo na požrtvovalnim delom. nabavilo samo, ob strani pa nam in Tolmin za leti 2007 in 2008, in stoji Občina Bovec, ki nas pri na- samostojno pot. V drugem delu programa, ki ga je sicer v sklopu Ukrepa I: vzpostavlja- šem delu zelo podpira. Bovški gasil- Veterani in številni gostje so zato 1. spretno vodila Špela Mrak in ga je z ci nismo le gasilci v klasičnem po- nje razvojne infrastrukture. Celotna oktobra do zadnjega kotička napol- zvoki harmonike popestril Dejan Vi- menu, ampak smo tudi gasilci reše- vrednost projekta je skoraj 220.000 nili avlo tolminske knjižnice. V uvo- dovič, sta sledila predstavitev in od- valci. evrov – od tega je slabih 148.000 ev- dnem delu prireditve ob tem jubileju prtje razstave ob 40-letnici ustanovi- Miro Bozja, PGD Bovec rov sofinancirala država, razliko v je vsak član združenja prejel en iz- tve TO na območju današnjih občin
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 14 )
Ob~ina Kobarid
Podelili so pet ob~inskih knjige, ki seznanjajo s polpreteklo nagrad za leto 2008 zgodovino ter vsebujejo popis padlih Ob letošnjem občinskem prazniku in pokopanih na vojaških pokopali- so na slavnostni seji Občinskega sve- ščih v Posočju in drugje. Poleg tega ta Občine Kobarid 17. oktobra pode- so uredili tudi 109 km dolgo Pot mi- lili tudi občinske nagrade za leto ru, muzeje na prostem, uspešno so 2008, in sicer eno plaketo, tri prizna- sodelovali pri najrazličnejših projek- nja in eno zahvalo. tih s slovensko skupnostjo v Beneči- Plaketo Občine Kobarid je tokrat ji in organizirali številne dogodke. prejela Ustanova Fundacija “Poti Letos so bili pri svojem delu še po- miru v Posočju”, in sicer za uspešno sebej uspešni, saj so v sodelovanju z in predano delo na področju turistič- Lokalno turistično organizacijo Bo- ne prepoznavnosti doline Soče in vec dolino Soče s projektom Zgodbe vključevanja v širše družbene dejav- Soče prijavili na razpis za izbor nosti. Fundacija, ki ima sedež v ob- evropske destinacije odličnosti v Slo- novljeni Bizjakovi hiši v Kobaridu, veniji, za kar je bila dolina Soče med kjer so uredili študijski center, zgo- 16 prijavljenimi destinacijami tudi dovinsko knjižnico, galerijske prosto- izbrana. “Njihova prizadevanja prese- re in turistični informativni center, je gajo ustaljene okvire, saj s strokov- namreč do danes uresničila vse za- nim in kakovostnim delom vedno stavljene cilje. Svojo dejavnost so še znova potrjujejo to dejstvo,” so svojo nadgradili z idejami, ki dolino Soče odločitev za podelitev plakete obra- in Kobariško vedno znova dvigujejo zložili na kobariški občini. iz povprečja. Mlada in strokovno Za dolgoletno in uspešno delo na usposobljena ekipa je v zadnjih letih področju razvoja slovenske kulinari- organizirala številne simpozije in ke doma in v širšem evropskem pro- konference, izdali so veliko promo- OBČINSKE NAGRADE ZA LETO 2008 SO PREJELI: plaketo Fundacija “Poti miru v Posočju” storu je priznanje Občine Kobarid cijskih publikacij, prek tečajev pa so (na fotografiji stojijo od leve proti desni Erika Kapitan, Tadej Koren in Maša Klavora), priznanja prejel Borut Jakič, ki je zaposlen v pa (sedijo od leve proti desni) Anka Miklavič Lipušček, Jožica Terlikar in Borut Jakič, ki se usposobili skoraj 70 turističnih vo- podelitve ni mogel udeležiti, zato je nagrado v njegovem imenu prevzela hči Jaša Jakič. Foto: Novi Gorici kot vodja kuhinje v HIT- dnikov po Posočju. Izdali so tudi tri Špela Kranjc ovi Perli. Kot član slovenske kuhar-
Utrinki
Tolmin, Kobarid in Bovec. Avtor raz- stave je Vito Berginc, zadnji povelj- nik občinskega štaba TO Tolmin pred preimenovanjem v Slovensko vojsko (SV). Slavnostni govornik je bil brigadir SV Bogdan Beltram, ki je navzoče spomnil na potek izgra- dnje slovenske TO in organizacijo občinskih štabov enot na Primor- skem. Mlajši veterani so prisluhnili in se morda šele ob tem pričevanju za- vedli, da se je pot osamosvajanja pričela že daleč pred odločilnimi do- godki leta 1991. Morda se je mar- sikdo šele ob Beltramovih besedah in pogledih na stare fotografije ove- del, da se je boril v enotah TO, kate- rih organizacija je imela trdne kore- nine in sposobnosti spremeniti smer delovanja z vzhoda ali zahoda proti jugu. Množico članov posoškega združe- nja, vodilne predstavnike in člane OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE TERITORIALNE OBRAMBE V POSOČJU je bila v tolminski knjižnici na ogled razstava na to temo, izšel pa sosednjih veteranskih združenj, čla- je tudi obsežen zbornik o slovenskem osamosvajanju na tem območju.
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 15 ) ske reprezentance je pripomogel, da sta osnovna motivacijska elementa. Oktober – praznik Ob~ine Občinska uprava se je zaradi sana- smo v svetu in Evropi cenjen in ku- S svojo dobro voljo in zanimanjem Kobarid cije svojega objekta na osrednjem linarično priznan narod, saj so člani za potrebe delavca je dosegla, da se Mesec oktober je v občini Kobarid trgu poleti začasno preselila na nek- omenjene reprezentance na največjih zaposleni počutijo del kolektiva, ki že od nekdaj prazničen. Leta 1844 se danjo policijsko postajo. Zaradi raz- tekmovanjih osvojili zlate, srebrne in mu pripadajo, ter posledično prispe- je namreč 15. oktobra na Vrsnem pisov, na katere se prijavljamo in bronaste medalje. Prav tako je Jakič vajo delovni skupnosti več in tako rodil znameniti pesnik in duhovnik tako v veliki večini tudi uspemo pri- na državnem tekmovanju gostincev dosegajo boljše rezultate. Simon Gregorčič, česar se njegovi dobiti znaten del sredstev, in zaradi prejel trak kakovosti z diamantno Priznanje Občine Kobarid za dol- nujnih del, ki potekajo na različnih značko, najvišje državno strokovno goletno in predano delo na področju lokacijah, je večina zaposlenih na občinski upravi svoje dopuste letos priznanje. “Jakič svojo ljubezen do vzgoje in izobraževanja ter vključe- prilagajala potrebam občine. Tudi domačega kraja združuje s svojim vanja v delo širše družbene skupno- selitev smo zato izvedli v času dopu- poklicem, ki mu je bil očitno položen sti je prejela Jožica Terlikar. Po po- stov, da je delo potekalo čim bolj v zibelko. Kulinarično izročilo naših klicu specialna pedagoginja je v vsa- nemoteno. Fasada občinske stavbe bo krajev s svojo izvirnostjo umetelno kem trenutku pripravljena pomagati končana do konca oktobra, notra- umešča v pripravo jedi ter tudi tako tako otrokom, ki potrebujejo poseben njost pa bomo prilagodili tako, da bo postavlja nove in višje kriterije doma- pristop, kot tudi starejšim in osamlje- bolj prijazna do občank in občanov, či kuhinji,” so še poudarili v obrazlo- nim, ki jo cenijo in spoštujejo, saj jim saj bomo strokovne delavce razpore- žitvi. vedno zna prisluhniti. Sodeluje tudi dili bolj pregledno, kot so bili do Komisija za podeljevanje nagrad pri skoraj vseh projektih, ki jih načr- sedaj. Dela bodo predvidoma konča- in priznanj Občine Kobarid pa je tujejo v Krajevni skupnosti Borjana na prihodnje leto, ko da bomo znova letos obravnavala tudi vlogo, ki so jo - Podbela. Pri številnih prizadevanjih izkoristili čas letnih dopustov in se predložili delavci Mlekarne Planika za večjo kakovost življenja na našem vrnili v objekt na kobariškem trgu. d.o.o. Kobarid za svojo direktorico področju je prisotna tudi Terlikarjeva, Kateri so ključni projekti, ki se jih Anko Miklavič Lipušček. Ta je ob- saj jo srečamo povsod, kjer je potreb- najbolj veselite? činsko priznanje tudi prejela, in sicer na pomoč – pri Rdečem križu in Ka- rojaki ponosno spominjajo še danes. Kar nekaj projektov se bo nadalje- za uspešno in predano delo na po- ritasu, pri organizaciji kulturnih Oktober je bil zato tudi letos poln valo tudi v prihodnjem letu, pred- dročju gospodarstva. To pomeni, da številnih prireditev in drugih dogod- dogodkov, sodeluje pa tudi pri najra- vsem ureditev cestne in komunalne kov z vrhuncem, slavnostno sejo širša skupnost ceni in upošteva njena zličnejših akcijah, ki se odvijajo na infrastrukture, preplastitve in zaključ- Občinskega sveta Občine Kobarid, prizadevanja za ohranitev delovnih širšem območju Breginjskega kota. na dela na športnih površinah. Kar na kateri so podelili občinske nagra- mest in nadgradnjo proizvodnega Poleg vseh omenjenih nagrajencev nekaj pomembnih korakov smo že de za tekoče leto. In tako, kot je v programa v Planiki, spoštujejo pa jo je od kobariškega župana Roberta naredili v sodelovanju z Lokalno tu- navadi v uredništvu našega glasila, tudi delavci, ki pravijo, da se trudi in Kavčiča zahvalo prejel tudi Matija ristično organizacijo Sotočje, Občino smo nekaj vprašanj postavili tudi ko- zna vzpostaviti pristne odnose med Uršič, ki se je posebej izkazal z do- Tolmin in Občino Bovec tam, kjer bariškemu županu Robertu Kavči- vodstvom in zaposlenimi. Anka Mi- seženim učnim uspehom na Gimna- imamo skupne interese in možnost, ču. klavič Lipušček se zaveda pomena in ziji Tolmin, kjer je šolanje zaključil da delujemo vsak posebej s svojimi možnosti, ki jih ponuja kmetijska kot zlati maturant. Kaj se trenutno dogaja na kobariški posebnostmi in skupaj s strategijo panoga, njena trdna volja in odloč- Po obrazložitvah povzela: Mariša občinski upravi oz. v njenih oddel- turizma, ki bi povezovala zgornjeso- nost, da so problemi samo izziv, pa Bizjak kih? ško dolino v skupni turistični ponud-
Utrinki ne Združenja Sever, ustanovitelje in na senikih, gledalca razveselijo ali mer se nam je uresničila želja pokri- Na slavnostni seji na Kneži je ob kul- nekdanjih enot TO na Primorskem in pa tudi razžalostijo – na primer ob vati celotno območje (Tolmin s se- turnem programu – plesu folklorne poveljniških enot na Tolminskem ter pogledu na že preminulega pripa- dežem zveze, Nova Gorica, Ajdo- skupine s Šentviške planote in mla- kopico drugih uglednih gostov je na- dnika TO. Razstavo popestrijo po- vščina - Vipava, Idrija, Cerkno in dih harmonikarjev iz Poljubinja – s govoril predsednik Zveze veteranov stavljene uniforme teritorialcev in ko- Pluton Ajdovščina). predstavitvijo delovanja kluba v vseh vojne za Slovenijo Janez Pajer. Za- pica drugih predmetov, ki so jih upo- Tolminski klub šteje 46 članov, ima 35 letih skupščino odprl predsednik hvalil se je veteranom Posočja za rabljali na vežbah in v bojnem udej- dve skupini v Tolminu in eno v Koba- kluba Miro Lapanja, podelili smo njihov prispevek in jim čestital ob iz- stvovanju leta 1991. ridu. Srečujemo se enkrat tedensko tudi priznanja. Najstarejšim je za 35 daji zbornika, posebej pa je izposta- Besedilo in foto: Pavel Četrtič ob četrtkih v prostorih Zdravstve- let abstinence priznanja podelil Re- vil prispevek Vita Berginca k pred- nega doma Tolmin oziroma v Kul- nato Bernardinis, sekretar Zveze stavitvi nastanka in dela enot TO za klubov zdravljenih alkoholikov Italije 35. OBLETNICO DELOVANJA turnem domu Kobarid, vsak prvi celotno obdobje, dokler TO ni pre- četrtek v mesecu pa se ob 18. uri v in naš garant v tujini. šla v SV. Zbrane je nagovoril tudi KLUBA SO POSPREMILI S Tolminu srečajo vse tri skupine in se Lani oktobra smo kot zveza v Vidmu nekdanji komandant TO na Primor- SKUP[^INO ZVEZE pomenijo o svojih problemih. To je pristopili k Svetovnemu združenju skem Josip Ljubič. Kne`a – Klub zdravljenih alkoho- tudi dan za predavanja na različne klubov zdravljenih alkoholikov Za postavitev razstave je Berginc likov (KZA) Tolmin je 13. septem- teme (zdravje, družina), večkrat nam WACAT, ki je bilo tudi ustanovljeno zbral mnogo fotografskega in pisne- bra praznoval 35. obletnico svojega predavajo zunanji gostje, na preda- lani in povezuje klube iz 19 držav ga gradiva ter vse skupaj sistematič- delovanja, ob isti priložnosti pa smo vanja pa so vabljeni tudi tisti, ki niso sveta. Prvega kongresa sva se ude- no uredil, da si obiskovalec lahko izvedli še 1. redno letno skupščino člani kluba. Prirejamo piknike, izlete, ležila predsednik severnoprimorske- ustvaril podobo o delu in aktivnostih Zveze klubov zdravljenih alkoho- se udeležujemo skupščin drugih ga združenja Aleksander Može, ki TO v naših krajih. Fotografije, ki so likov Severne Primorske, ki je tudi klubov doma in v tujini ter se posve- je tudi podpisal pristop k svetovne- nastale na vajah, snegu in podeželju edina taka zveza v Sloveniji. Vanjo čamo še mnogim drugim dejavno- mu združenju, in tajnica tega zdru- ter ob druženju in počitku v kozolcih so včlanjeni vsi delujoči klubi, s či- stim. ženja Nada Kenda. Na povabilo
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 16 )
bi. Letos smo pripravili projekt pro- občine zagotoviti do 40 % lastne ude- gočal najrazličnejše aktivnosti, prire- galerijsko dejavnost in bo tako temat- metne in turistične signalizacije, ki ležbe, kar pomeni za naš proračun ditve, druženja, tržnico ali pa le sko zaokrožil zeleni projekt. ga bomo glede na proračunska sred- veliko obremenitev. prijeten postanek mimoidočih. Tako Kakšne so vaše želje občanskam in stva dopolnjevali tako, da bo do leta Dela in idej je veliko, denarja pa bomo zaokrožili podobo našega trga, občanom ob letošnjem občinskem 2011 v celoti realiziran. Obetamo si vedno manjka, zato moramo upošte- ki bo s tem še pridobil na svoji vre- prazniku? tudi dobro zasedenost obrtne cone v vati prioritete in nujnost posameznih dnosti. Življenje drvi mimo nas tako, da Kobaridu, saj je zanimanje naših projektov za širšo skupnost. Glede na Kaj obeta stavba, ki raste na mestu se včasih sploh ne zavedamo, da leta podjetnikov kar veliko. Smo v fazi projekte, ki so v delu, in vse tiste, ki nekdanjega bencinskega servisa? minevajo z bliskovito naglico. Marsi- pridobivanja uporabnega dovoljenja, še prihajajo, pridobiva naša občina Tudi ta objekt bo del prijazne po- kaj, kar v življenju načrtujemo, se potem pa bo stekla prodaja po ceni, precej dodane vrednosti na vseh po- dobe kobariškega trga, saj bo vsebo- lahko hipoma podre in treba je najti ki je že vsa leta ista in tako dovolj dročjih dela in življenja. Tudi samo- val več kot deset stanovanj, ki jih veliko moči, da začnemo znova. Zato ugodna za vse zainteresirane podje- iniciativnost posameznikov in želja marsikdo željno pričakuje. Sodobna želim vsem občankam in občanom tnike, ki nameravajo svoje delo zače- po boljšem življenju nam vedno zno- stavba bo v pritličju gostila pošto in ti ali nadaljevati v obrtni coni. Koba- va postrežeta s pridobitvami, ki so veliko dobre volje in miru, saj bomo druge uslužnostne dejavnosti, s či- riška obvoznica nam sedaj omogoča, dobre tako za posameznika kot tudi prav s tema vrlinama lažje vzposta- mer bo investitor poskrbel, da bo da lažje pričnemo s sanacijo Gregor- za občino v celoti. vljali iskrene odnose, ki so temelj vstop v Kobarid tudi z zahodne stra- dobrega počutja posameznika in čičeve ulice, ki kar kliče po prenovi, Središče Kobarida oziroma stavba ni prijazen očem in uporabniku. vseh tistih, ki se dotaknejo našega in upamo, da bomo na razpisu uspe- zdravstvenega doma z bližnjim di- življenja. Ob prazniku Občine Koba- šni. Za kulturnim domom bomo pri- aliznim centrom je zadnja leta bolj Kdaj bo zaživela t. i. Zelena hiša na rid se iskreno zahvaljujem delavcem čeli z gradnjo stanovanjskega bloka, kot ne gradbišče. Kdaj lahko priča- trgu? in podjetnikom ter poslovnim par- kjer se nam obetajo stanovanja z ne- kujemo zaključek del? Objekt, ki smo ga poimenovali po tnerjem, vsem zaposlenim v zavodih, profitno najemnino za mlade družine Gradbena dela, ki so bila v naši projektu Zelena hiša in stoji na zelo mladim in starejšim, ki prispevajo in družine, ki imajo neurejene stano- domeni, so zaključena. Smo v fazi lepi lokaciji sredi kobariškega trga, svoj delež za dobrobit naše skupno- vanjske razmere. Anketa, ki smo jo pridobivanja uporabnega dovoljenja, naj bi vseboval široko zastavljeno sti. Hvala vsem krajevnim skupno- izvedli na območju občine Kobarid, po zagotovilih vodstva Zdravstvene- akcijo, prijazno človeku in okolju. V je pokazala velike potrebe po stano- ga doma Tolmin pa je že naročena pritličju je pripravljen projekt za tu- stim in društvom, ki bogatijo naš vanjih, zato bomo poskušali s to gra- tudi notranja oprema. Če bo vse ste- ristični informativni center in center vsakdan s svojo ustvarjalnostjo. Is- dnjo omiliti tiste najhujše stiske naših klo po načrtih, bodo naši občani in dejavnosti Triglavskega narodnega krena zahvala tudi sodelavcem iz občank in občanov. Eden večjih fi- občanke za novoletno darilo dobili parka, ki se bosta sem lahko kmalu uprave in svetnikom Občine Kobarid, nančnih zalogajev so čistilne napra- sodoben zdravstveni dom v Kobari- preselila z dosedanjih lokacij. Zgor- saj smo s skupnimi močmi dosegli ve, saj jih v naši občini potrebujemo du. Prav kmalu bodo končana tudi nje nadstropje pa je druga faza pro- zastavljene cilje. Še posebej pa bi rad še 20. Prva je namenjena za Breginj dela na objektu dializnega centra, jekta, kjer bo svoje aktivnosti nadgra- čestital letošnjim občinskim nagra- in Podbelo, ostale pa bomo zgradili potem pa nas čaka še ureditev več- jeval projekt Natura 2000 z biotopsko jenkam in nagrajencem. do leta 2020. Kljub državnim in namenskega atrija pred temi stavba- raznolikostjo našega okolja. Načrtu- Pogovor pripravili: Nada Pajntar in evropskim sredstvom moramo tudi mi, kjer bo nastal prostor, ki bo omo- jemo tudi prostor, ki bo primeren za Špela Kranjc
Utrinki
Evropske alkohološke šole se je Lignanu. Na njej je sodelovala tudi Severne Primorske in KZA Tolmin PGD PONIKVE - PLANOTA JE Može letos spomladi udeležil semi- terapevtka KZA Tolmin Andreja Le- Nada Kenda, iz česar je septembra SLAVILO 60. OBLETNICO narja in tečaja za pomočnika učitelja ban in bila ocenjena kot najboljša v italijanskem Coneglianu prišlo tudi DELOVANJA – terapevta v Hamburgu ter kasneje tečajnica. Mednarodnih sestankov do pobratenja z zvezo Sinistra Pia- kot sovoditelj delovne skupine med- in skupščin se udeležujem in skrbim ve. Ponikve – Prostovoljno gasilsko narodne poletne šole alkohologije v za stike s tujino tajnica Zveze KZA Nada Kenda društvo (PGD) Ponikve - Planota letos beleži 60 let svojega delovanja in ob tej priložnosti je izšla tudi z do- kumentarnimi fotografijami bogato opremljena publikacija, ki sem jo napisal in uredil častni poveljnik Ga- silske zveze (GZ) Tolmin Viktor Kav- čič. Zgodovino društva, njegovo opremljenost in nadaljnji razvoj pa so predstavili tudi na osrednjem pra- znovanju jubileja 27. septembra pred obnovljenim in praznično okra- šenim gasilskim domom na Poni- kvah. Predsednik društva Borut Lapanja je uvodoma prisrčno pozdravil tol- minskega župana, poveljnika civilne zaščite regije, predstavnika GZ Slo- venije, predstavnike GZ Tolmin, domačega duhovnika, predstavnika NA SLOVESNOSTI OB 35. OBLETNICI DELOVANJA Kluba zdravljenih alkoholikov Tolmin so podelili tudi priznanja za abstinenco. Foto: arhiv PGD Kobarid, delegate vseh PGD kluba iz občine Tolmin, člane, članice,
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 17 )
Ob~ina Tolmin
Zbirni center Vol~e `e dovoljenje za obratovanje deponije novembra podaljšala do 15. julija prihodnje leto. Volče – V pregled realizacije oziro- Od 1. januarja do tega datuma tako ma stanja projektov iz proračuna lahko Komunala Tolmin nanjo odlo- Občine Tolmin za leto 2008 so pod žim 4.600 ton odpadkov, od tega varovanje okolja in naravne dediščine največ 1.059 ton biorazgradljivih se- umestili tudi ureditev Zbirnega cen- stavin odpadkov. Gradbenih odpad- tra Volče. Z investicijo so začeli ko- kov bo lahko 750 ton in azbestno- nec lanskega leta, objekt pa je sedaj cementnih odpadkov 180 ton. Odla- dokončan ter pripravljen na tehnični gališče v Volčah bo obratovalo najdlje prevzem in obratovanje. S pričetkom do ureditve regijskega centra za rav- njegovega obratovanja se bo začasni nanje z odpadki, ki ga bodo predvi- zbirni center s Štrklepc preselil v Vol- doma zgradili na Stari gori pri Novi če, deponijo gradbenega materiala na Gorici. Zbirni center v Volčah tako Štrklepcih pa bodo postopoma zapr- ne bo služil le kot zbirni center, am- li. pak v skladu z regijskim konceptom Investicija v zbirni center, ki obse- o ravnanju z odpadki tudi kot prekla- ga 4.000 kvadratnih metrov, je vre- dalna postaja za prekladanje odpad- dna 694.000 evrov, denar pa so za- kov iz smetarskih vozil v večja vozi- gotovile bovška, kobariška in tolmin- ZBIRNI CENTER ZA LOČENE FRAKCIJE V VOLČAH naj bi začel delovati še pred koncem leto- la, s katerimi bodo te odpadke odva- ska občina iz proračuna in takse za šnjega leta. Če bo država deponiji za komunalne odpadke v Volčah podaljševala dovoljenje za žali v Staro goro. Na ta način bo obratovanje, jo bomo lahko koristili še vsaj pet let. Foto: Špela Kranjc obremenjevanje okolja zaradi odlaga- tolminska komunala manjšala stroške nja odpadkov. Kot pojasnjuje tolmin- službe ravnanja s komunalnimi od- čah “dovolj prostora še za najmanj prevoza, ki bi bili sicer zaradi odda- ski župan Uroš Brežan, je zbirni padki, ki jo je Ministrstvo za okolje pet let odlaganja, če se bo povečal ljenosti bodočega regijskega centra center zgrajen v skladu z zahtevami in prostor sprejelo leta 2001. obseg ločenega zbiranja, pa še za ka- kar nekajkrat višji. Odredbe o ravnanju z ločeno zbrani- Brežan še zagotavlja, da je na de- kšno leto več”. Agencija Republike V projektu regijskega sistema go- mi frakcijami pri opravljanju javne poniji komunalnih odpadkov v Vol- Slovenije za okolje je okoljevarstveno spodarjenja z odpadki poleg občin
Utrinki mladino in še posebej prisotne usta- vozilom za gašenje požarov v naravi odlikovanj GZ Slovenije. Dogajanje dobi – z gasilsko veselico, na kateri novne člane PGD Ponikve - Planota in avto cisterno. sta s kulturnim programom popestri- je zaigral ansambel Mladi Dolenjci. ter vse ostale udeležence prireditve. Svečani del se je pričel z gasilsko la Moški nonet Planota in Folklor- Praznovanje je pokazalo, da gasilci Sledila je predaja raporta in prošnja himno, nadaljeval z govori, predsta- no društvo Ivan Laharnar - Pla- na Planoti izvajajo vse tiste reševal- za pričetek parade, za kar je poskr- vitvijo zgodovinskega razvoja društva nota. Zaključek praznovanja se je ne in gasilske naloge, ki jih prebival- bel poveljnik Dejan Murovec. Po ter podelitvijo društvenih priznanj in končal tako, kot se za gasilce spo- stvo potrebuje, zato jih to podpira odobritvi je zaigral Pihalni orkester pri njihovem razvoju. Tolmin, po taktih katerega je pote- Viktor Kavčič, častni poveljnik GZ kala parada, v kateri so sodelovali Tolmin praporščaki s praporji, mladina ter članice in člani iz praznujočega dru- štva. PREVZELI IN BLAGOSLOVILI SO GASILSKO VOZILO Drugi del parade je predstavljala ga- silska tehnika. Posebne pozornosti Dolenja Trebu{a – Člani Prosto- gledalcev je bila deležna 117 let sta- voljnega gasilskega društva ra prevozna ročna brizgalna, nekoč (PGD) Dolenja Trebuša smo poso- last PGD Tolmin, ki sta jo vlekla dva dobili opremo društva in prevzeli v lepa Poljakova konja s Pečin, in 40 uporabo novo, sodobno gasilsko vo- let staro gasilsko orodno vozilo Za- zilo Renault Midlum GVV-2. stava 620, ki je bilo pred 34 leti pre- Prevzem vozila smo ob prisotnosti razporejeno iz PGD Bovec v PGD večine vaščanov, članov sosednjih Ponikve - Planota. Sledila so gasil- društev, predstavnikov Gasilske ska vozila, ki jih danes uporabljajo zveze Tolmin, Občine Tolmin ter društva iz GZ Tolmin. Pri vseh je bil drugih gostov, sponzorjev in dona- opazen napredek v zadnjih desetle- torjev pripravili 20. septembra. Vozi- tjih. PGD Ponikve - Planota se je ČLANI PGD PONIKVE - PLANOTA so 60-letnico delovanja svojega društva obeležili z osre- lo, ki je ustrezno opremljeno s so- predstavilo s sodobnim terenskim dnjo slovesnostjo na Ponikvah, ob tem jubileju pa je izšla tudi publikacija. Foto: Karla Kofol dobno gasilsko tehnično opremo in
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 18 )
Tolmin, Kobarid in Bovec sodelujejo evrov. Nadzor nad gradnjo je izvajal znašalo skoraj 433.000 evrov, skupna odcepa Most na Soči–odcep Široko je še Ajdovščina, Vipava, Idrija, Cerkno, Danilo Kozorog iz podjetja Kozorog vrednost gradbenih del 503.000 ev- Občina Tolmin objavila že junija lani, Nova Gorica, Miren - Kostanjevica, biro. Investicija se sicer sofinancira v rov, skupna vrednost nadzora pa pogodbo z izvajalcem projekta, pod- Šempeter - Vrtojba, Kanal in Brda. skladu z določili Zakona o financira- 8.000 evrov. Na omenjeni lokaciji so jetjem CPG Nova Gorica, pa so pod- Vse naštete občine, ki so aprila leta nju občin, ki pravi, da se “v držav- izvedli asfaltiranje odseka Zatolmin– pisali dva meseca kasneje. Do maja 2000 podpisale pismo o nameri za nem proračunu zagotavljajo dodatna Korita v dolžini 186 metrov ter asfal- letos, ko so z investicijo, vredno do- vzpostavitev medobčinskega sistema sredstva za sofinanciranje investicij v tiranje in širitev ceste Korita–Čadrg v brih 870.00 evrov, zaključili, so pre- ravnanja z odpadki, morajo prav za- plastili pol kilometra dotrajanega to urediti ločeno zbiranje odpadkov asfalta na omenjeni relaciji, sanirali in zbirni center. Občine bodo stroške kamnite zidove, obnovili kamnite plačevale glede na število prebival- podporne zložbe in izvedli odvodnja- cev, količino odloženih odpadkov in vanje na celotnem odseku ceste. Tu- glede na dosedanja vlaganja v regijski di za obnovo tega odseka so od SVLR sistem, ki naj bi deloval vsaj nasle- prejeli nekaj več kot 600.000 evrov. dnjih 30 let. Že lani novembra pa se je tolmin- Mariša Bizjak ska občina za obnovo ceste Tolmin– Kamno–Kobarid prijavila tudi na Letos 37 projektov na razpis za prednostno usmeritev Regi- ob~inskih cestah onalni razvojni programi za obdobje Občina Tolmin je v letošnji prora- 2007–2013, ki ga financirata SVLR in čun uvrstila 37 projektov, povezanih Evropska unija, in konec januarja s cestnim prometom in infrastruktu- letos prejela odobritev. Junija so pri- ro. Mednje spadajo tudi obnova in dobili še naravovarstveno soglasje modernizacija lokalne ceste Tolmin– zaradi posega v območja Natura 2000 Čadrg, ceste Most na Soči–Kanalski v Sloveniji, ki jih je slovenska vlada Lom–Kal nad Kanalom in ceste Tol- določila aprila 2004. Na lokaciji Tol- min–Kamno–Kobarid. Zadnji dve so- min–Volarje so uredili podporne in dita v regijski projekt Ceste povodja oporne zidove, krone in asfalt. Sku- reke Soče, pri katerem gre za izbolj- EDEN NAJVEČJIH PROJEKTOV OBČINE TOLMIN na področju cestne infrastrukture je bila obnova in modernizacija ceste v Čadrg, ki so jo namenu predali 17. oktobra. Županu Urošu pna vrednost investicije, ki jo izvaja- šanje občinskega cestnega omrežja Brežanu sta pri tem pomagala članica Sveta KS Tolmin Marija Bončina iz Čadrga in 91-letni ta družbi CPG Nova Gorica in SGP na območju severozahodnega dela Franc Rutar iz Zadlaz - Čadrga. Foto: Špela Kranjc Zigrad Severne Primorske. , znaša le nekaj manj kot mi- Občina Tolmin je konec aprila le- lokalno javno infrastrukturo in inve- skupni dolžini 2.335 metrov. Na ne- lijon evrov. Do zdaj so za gradnjo in tos na Portalu javnih naročil, s ka- sticij posebnega pomena za zadovo- varnih odsekih so postavili tudi za- nadzor, ki ga izvaja podjetje Projekt terim upravlja Uradni list RS, obja- ljevanje skupnih potreb in interesov ščitno ograjo, asfaltirali priključek iz Nove Gorice, porabili skoraj vila javno naročilo za obnovo in prebivalcev občine, ki so uvrščene v Zadlaz - Čadrg v dolžini 500 metrov 390.000 evrov, zato so 26. septembra modernizacijo lokalne ceste Tolmin– načrte razvojnih programov občinskih in izdelali propust. Z deli so zaklju- na SVLR poslali zahtevek za sofinan- Čadrg. 13. junija so podpisali pogod- proračunov”. Sofinanciranje Službe čili v prvi polovici oktobra, cesto pa ciranje v višini dobrih 217.000 ev- bo z izvajalcem Ginex international Vlade RS za lokalno samoupravo in so namenu predali 17. oktobra. rov. d.o.o. v višini dobrega pol milijona regionalno politiko (SVLR) je tako Javno naročilo za obnovo cestnega Mariša Bizjak
Utrinki opremo za gasilce, je blagoslovil do- KOBARI[KA [OLA JE mači župnik Simon Vendramin, KULTURNA [OLA LETA 2008 ključe pa nam je predal tolminski žu- Spodnja Slivna – V geometričnem pan Uroš Brežan. središču Slovenije so 17. septembra Nabava vozila je za vsako društvo na zaključni prireditvi šestim naju- velik finančni zalogaj in plod skupne- spešnejšim šolam v Sloveniji podelili ga dela. Veliko so ga opravili nek- priznanje Kulturna šola leta 2008. Zlato medaljo, priznanje, zastavo danji predsednik PGD Dolenja Tre- Kulturne šole leta 2008 in kopijo va- buša Bogomir Kofol in člani uprav- ške situle je v imenu učencev, učite- nega odbora društva. Pri denarju so ljev in vseh zaposlenih na Osnovni na pomoč priskočili Občina Tolmi- šoli Simona Gregorčiča v Kobaridu na, Uprava RS za zaščito in prejela ravnateljica Lenka Raspet. reševanje prek javnega razpisa, Za naziv Kulturna šola leta 2008 je krajani krajevne skupnosti Dolenja kandidiralo kar 79 šol iz vse Sloveni- Trebuša - Stopnik, Krajevna skup- je, od tega je bilo nominiranih 25 nost Gorenja Trebuša, pa tudi šol, naziv Kulturne šola leta 2008 mnogi donatorji in sponzorji. Za za- pa je dobilo le šest šol. Srečanje ob ključek pa še obljuba: Naj bo dan ali podelitvi nazivov je potekalo v zelo noč, ob nesrečah gasilci hitimo na prijetnem vzdušju. Po pozdravnih nagovorih so po štirje učenci iz vsa- pomoč! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLENJA TREBUŠA bo odslej posredovalo z novim ke nominirane šole pod vodstvom Matjaž Rejc, PGD Dolenja Trebuša gasilskim vozilom. strokovnjakov ustvarjali v različnih
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Ravnanje z nevarnimi odpadki na podeželju
NEVARNI ODPADKI V GOSPODINJSTVIH, KMETIJSTVU IN VRTIČKARSTVU
Izdal:
Trg svobode 2 5222 Kobarid
Dodatne informacije: Komunala Tolmin javno podjetje d.d. Poljubinj 89h, 5220 Tolmin
Kaj so nevarni odpadki in kako jih prepoznamo?
Nevarni odpadki so odpadki z eno ali več lastnostmi, ki so zdravju in/ali okolju škodljive, zato je treba z njimi ravnati skrajno previdno in upoštevati posebne ukrepe. Nevarne snovi in njihovo embalažo prepoznamo po enostavnih simbolih na oranžni podlagi, ki označujejo nji- hove lastnosti. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komu- nalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01) določa obvezno ločeno zbiranje nevarnih odpadkov.
Nevarni odpadki, ki se najpogosteje pojavljajo v gospodinjstvih
V skupini komunalnih odpadkov imamo najpogosteje opravka z naslednjimi nevarnimi odpadki: čistila, ki vsebu- jejo nevarne snovi, olja in maščobe, barve, lepila, smole, odpadna zdravila, baterije in akumulatorji, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, hladilne tekočine, živosrebrni termometri, škropiva in onesnažena embalaža.
Kako ravnamo z nevarnimi odpadki?
Nevarnih odpadkov ne odlagamo v zabojnik za mešane komunalne odpad- ke niti jih ne sežigamo ali odlagamo v naravo, ker povzročajo obremenjeva- nje okolja in škodljive vplive na zdravje. Upoštevajmo navodila na etiketi, kako ravnati z ostanki nevarnih snovi in njihovo embalažo. Nevarne odpadke obvezno prepuščamo ločeno v najbližjem zbirnem cen- tru ali jih oddamo v času letne akcije zbiranja nevarnih odpadkov s pomič- no zbiralnico. Prepovedano je mešanje različnih skupin nevarnih odpadkov z drugimi od- padki.
EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Projekt delno financira EU. Dokument v nobenem primeru ne odraža stališča Evropske unije. Priloga je v sklopu projekta Ravnanje z nevarnimi odpadki na podeželju nastala s finančno pomočjo Občine Tolmin. Ravnanje z nevarnimi odpadki na podeželju
Oznake nevarnih snovi in njihove škodljive lastnosti so predstavljene v tabeli.
C Poškodujejo ali celo uničijo živo tkivo (npr. kožo) in materiale (npr. blago, plastiko ...), s katerimi pridejo v stik. Tako ozna- čene kemikalije lahko povzročijo opekline kože. jedko Primeri: amoniak, ocetna kislina, vodikov peroksid (v dezinfekcijskih sredstvih)
E V določenih razmerah (ob udarcu, trenju, povišani temperaturi) eksplodirajo. Primera: propan, butan eksplozivno F Tekočine, ki imajo zelo nizko plamenišče, nižje od 0 °C, in nizko vrelišče, nižje od 35 °C. Lahko so tudi plini, ki zagorijo na zraku v stiku s plamenom že pri sobni temperaturi in običajnem zračnem tlaku. lahko vnetljivo Primera: aceton, etil acetat
+ F Zagorijo že po krajšem stiku z ognjem ali zrakom pri sobni temperaturi in običajnem zračnem tlaku. Primeri: toluen, vinil acetat, etanol zelo lahko vnetljivo N Povzročijo takojšnjo ali pa dolgoročno škodo za vodna telesa, tla in zrak ter organizme, ki živijo v teh okoljih (npr. čebele, ptiči, ribe ...). okolju nevarno Primeri: kadmijeve in svinčeve spojine, simazin (v herbicidih), permetrin (v insekticidih)
O Zelo burno reagirajo ob stiku z drugimi, zlasti vnetljivimi materiali, zaradi česar lahko pride do požara. Primera: vodikov peroksid, perklorova kislina oksidativno T Povzročijo hude okvare zdravja (npr. rak, genetske okvare, oslabitev plodnosti ...) ali celo smrt, če jih zaužijemo, vdihava- mo ali če pridejo v stik z našo kožo. strupeno Primeri: večina naftnih derivatov, formaldehid, klorpirifos (v insekticidih) T + Že v majhnih količinah povzročajo zelo hude okvare zdravja (npr. rak, dedne genetske okvare, oslabitev plodnosti ...) ali celo smrt, če jih zaužijemo, vdihavamo ali če pridejo v stik z našo kožo. zelo strupeno Primeri: brom, živosrebrne organske spojine, bromadiolon (v rodeticidih)
X i Povzročajo draženje kože, oči in dihal, v določenih primerih tudi hude poškodbe oči. Primeri: kolofonija (draži kožo), aceton (draži oči), glifosat (draži oči, v herbicidih) dražilno
X n Povzročijo takojšnje okvare zdravja pri zaužitju, vdihavanju ali stiku s kožo. Lahko imajo dolgoročne vplive, ki jih ne opazi- mo takoj. Tudi te kemikalije lahko povzročijo rakava obolenja, dedne genetske okvare ali zmanjšanje plodnosti. zdravju škodljivo Primeri: mineralne volne, bakrov sulfat (v fungicidih) Vir: www.kemijskovaren.si
Zanimivost
Odmaševalcev za odtoke ni treba kupovati, dela se raje lotite ročno. Prav nič hitreje ne gre s kemijo. Ne sle- dite slepo reklamam, ki usmerjajo način našega življenja v onesnaževanje okolja in uničevanja našega zdrav- ja. Postopek: odviješ odtok pod umivalnikom, razstaviš ga na “prafaktorje”, podrgneš s staro zobno ščetko, splakneš z vodo in sestaviš nazaj. 10 minut dela za odtok. Brez kemije! Učinek: V 50 letih ne boste zlili 300 l zelo strupene kemikalije v odtok in s tem onesnažili vode in narave. Tudi privarčevali boste.
Nasvet
Nevarne snovi vedno hranimo v originalni embalaži. V primeru nesreče so podatki na embalaži zelo po- membni za pravilno ukrepanje zdravnika. Ravnanje z nevarnimi odpadki na podeželju
Ali so nevarne snovi prisotne tudi v vašem gospodinjstvu?
Z njimi prihajamo v stik pri različnih vsakdanjih opravilih: • pri uporabi nekaterih kozmetičnih izdelkov (odstranjevalec laka za nohte, lak za lase, dezodorant …), • pri čiščenju stanovanja, negovanju tekstila in obutve (čistila, detergenti, belila …), • pri vzdrževanju hiše in stanovanja (barve, laki, razredčila …), • pri prenavljanju in opremljanju stanovanja (izolacije, novo pohištvo, talne obloge …), • pri gojenju rastlin (umetna gnojila), • pri zatiranju žuželk, plevela (insekticidi, herbicidi …).
Kako lahko zmanjšamo količino nevarnih odpadkov v vsakdanjem življenju?
Že pri samem nakupu izdelkov bodimo pozorni na njihovo sestavo. Izberimo raje takšne izdelke, ki ne vsebujejo nevarnih snovi ali jih vsebujejo manj. Izdelke kupujmo v količinah, ki jih res potrebujemo. Ne segajmo vedno po “učinkovitih” čistilnih sredstvih iz TV reklam, uporabimo raje preizkušen recept naših babic.
Zakaj je ločeno zbiranje nevarnih odpadkov tako pomembno?
• Preprečujemo onesnaževanje voda, zraka in tal, • zmanjšamo škodljive vplive na okolje, • preprečimo poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin, • omogočamo njihovo varno odstranitev ali predelavo, • zmanjšamo možnost negativnih vplivov na zdravje. Prečrtan zabojnik označuje lo- čeno zbiranje električne in ele- ktronske opreme (ki pogosto vsebuje nevarne snovi).
Ali ste vedeli,
• da nekatere odpadne nevarne snovi ponovno uporabijo ali pre- delajo, ostale na ustrezen in varen način odložijo ali uničijo, • da lastnik povprečne vrtne trate porabi 2 do 5 kg kemikalij letno, • že majhna količina nevarnih snovi lahko povzroči onesnaženje več tisoč litrov podtalnice ali površinski vodotok, • da so sredstva, ki jih uporabljamo pri vrtnarjenju in kmetovanju, včasih bolj škodljiva za nas kot za “sovražni- ke”, ki jih zatiramo, • da z nakupom izdelka, ki vsebuje nevarne snovi, prevzamemo odgovornost, da bomo z njim ravnali varno in okolju prijazno, • da je v letu 2006 v Sloveniji nastalo 90.900 ton nevarnih odpadkov? Ravnanje z nevarnimi odpadki na podeželju
Nevarni odpadki v kmetijski dejavnosti ter vrtičkarstvu in kako pravilno ravnati z njimi
V kmetijstvu in vrtičkarstvu se uporabljajo najrazličnejše nevarne snovi za: • vzgojo in varstvo rastlin (pesticidi, umetna gnojila), • zdravljenje živali (veterinarska zdravila), • vzdrževanje traktorjev in ostale strojne opreme (akumu- latorji, motorna in zavorna olja, hladilne tekočine …), • vzdrževanje objektov (barve, laki …), • čiščenje prostorov in opreme (močna čistila, sredstva za dezinfekcijo …), • zatiranje škodljivcev (sredstva za deratizacijo).
Neporabljena sredstva in njihova embalaža sodijo med nevarne odpadke. Temeljito izpraznjeno embalažo nevarnih snovi lahko od- damo skupaj z ostalo embalažo na ekoloških otokih ali v zbirnem centru. Izjema je le embalaža, ki je vsebovala snovi, označene s T, T+, E, O, ki se ne usmerja v reciklažo, temveč mora biti zbrana z namenom odstranitve, zato jo je dovoljeno oddati samo posebej pooblaščenim prevzemnikom družb tj. v zbirnem centru ali v akciji zbiranja nevarnih odpadkov. Odpadna embalaža se razvršča med nevarne odpadke, če je v njej neporabljena vsebina, ki vsebuje nevarne snovi ali so v njej ostanki teh nevarnih snovi.
Kdaj in kje lahko oddamo nevarne odpadke?
V letni akciji zbiranja nevarnih odpadkov V Zbirnem centru Volče, ki bo kmalu začel obratovati in bo odprt vsak dan, razen ob nedeljah: ponedeljek, sreda, petek: 7.00–15.00 torek, četrtek: 7.00–17.00 sobota: 9.00–13.00 Prevzem nevarnih gospodinjskih odpadkov je brezplačen. Do oddaje poskrbite za varno shranjevanje nevarnih snovi in odpadkov.
Drobni nasveti za varstvo okolja in zdravja
• Pri rokovanju z nevarnimi snovmi in njihovo embalažo • Uporabljajte baterije, ki jih je možno ponovno napol- bodite posebej previdni in dosledno upoštevajte na- niti. vodila proizvajalca – glejte oznake. • Nevarne kemikalije shranjujte v originalni embalaži, • Pri čiščenju bivalnih prostorov ne posegajte po okolju na varnem mestu, nedosegljive otrokom. in zdravju škodljivih čistilnih sredstvih. • Namesto da kupujete strupene osvežilce prostorov, • Ostankov čistil, kemikalij, zdravil ipd. ne zlivajte v od- raje več zračite. toke. ZMANJŠAJMO UPORABO NEVARNIH SNOVI – VARUJMO OKOLJE!
Vsebinska in oblikovna zasnova: Okoljsko raziskovalni zavod, Spodnje Preloge 55, 3210 Slovenske Konjice, e-pošta: [email protected]; www.orz.si Utrinki ( 19 )
PRENOVLJENA PODRU@NI- šola 6.000 evrov za beljenje učilnic zavzemamo za to, da bi v Volčah tu- ja, da bi podružnični šoli (PŠ) Dre- ^NA [OLA VOL^E in brušenje parketov ter donatorji za di ostala. Na šoli se vsaj enkrat letno žnica in Volče pripravili dejavnosti, ki nove garderobne omarice in opre- odvija proslava, na katero so pova- bi vključevale medsebojne obiske. Vol~e – Na Podružnični šoli (PŠ) mo učilnice petega razreda. Krajev- Prvi smo se ponudili Volčani. Antona Majnika Volče smo lansko bljeni vsi vaščani, in ob takih prilo- na skupnost Volče je poskrbela za jesen vsi nezadovoljni začeli šolsko žnostih sta šolska jedilnica in telova- Na PŠ Antona Majnika Volče je ureditev in ograditev šolske okolice leto. Naša dotrajana šola je bila že dnica vedno pretesni. Letošnje šol- pet razredov in kar šest učiteljic, ki v nevarna zdravju in varnosti naših v vrednosti 3.200 evrov, šola pa je sko leto obiskuje PŠ Volče 32 dopoldanskem in popoldanskem ča- otrok, vendar kljub temu ni bila na prispevala 500 evrov za ograjo. otrok. Prvič je ta šolski prag presto- su učimo in vzgajamo 32 učencev iz seznamu za obnove. Nezadovoljstvo Po 29 letih je bil letošnji 1. septem- pilo šest prvošolčkov, naslednjo je- Volč in okolice. Že nekaj let nam je nas je spodbudilo, da smo se pred- ber drugačen in prav poseben za sen pa prihaja močna generacija le- poleg znanja velik cilj graditi dobre stavnice sveta staršev Valentina vse, ne samo za prvošolce. Učitelji- tnika 2003, saj šteje kar 13 otrok. V in trdne medsebojne odnose ter Fortunat Žganec, Sonja Kragelj ce, učenci in nenazadnje tudi starši Volče se ljudje še priseljujejo, veliko spoznavati in vrednotiti kulturno in in Nevenka Mermolja odločile skli- smo si zadovoljno ogledovali našo starih hiš je obnovljenih, na vasi pa naravno dediščino našega okolja, cati sestanek. Povabile smo pred- obnovljeno šolo, prav zaradi otrok odmeva vesel otroški živžav. tako da ni naključje, da smo na pr- stavnike Občine Tolmin, Krajevne pa bomo stremeli še k nadaljnji ob- Nevenka Mermolja, predsednica Sveta vem srečanju dali poudarek prav skupnosti Volče, zaposlene na šo- novi. Naši naslednji cilji so zamenja- staršev PŠ Volče tem temam. li, njeno vodstvo in starše. Zbrale va dotrajanih oken, obnova fasade V septembru smo Drežničane pova- smo tudi informativne predračune za in popravilo kurilnice, najprej pa želi- bili na orientacijski pohod na Men- prepotrebno obnovo. mo opremiti igrišče z igrali, saj ima- PODRU@NI^NI [OLI VOL^E gore z ogledom zgodovinske dedi- Sestanek je bil uspešen. Dosegle mo zaenkrat le peskovnik. IN DRE@NICA SODELUJETA ščine in naravnih znamenitosti. Uči- smo, da je Občina Tolmin prispevala Šola na vasi ohranja življenje ter po- Vol~e – V lanskem šolskem letu je teljici Rina in Nevenka sta pripeljali 30.000 evrov za obnovitev sanitarij, vezuje vaščane in otroke, zato se po naključnem srečanju nastala ide- 18 učencev, kar sedem obolelih pa
NA PODRUŽNIČNI ŠOLI VOLČE so najmlajši veseli tudi prenovljene garderobe. Foto: arhiv ODLOČILI SO SE SODELOVATI – Volčani so svojim obiskovalcem z drežniške podružnične šole šole v okviru prvega skupnega srečanja razkazali tudi Mengore. Foto: arhiv šole
je žal moralo ostati doma. Naše obi- Utrinki skovalce smo sprejeli v šolo, jih poz- dravili in se jim predstavili. Skupaj smo pomalicali, se posladkali z do- delavnicah – literarni, glasbeni, ki- brotami, potem pa krenili na pot. Že parski, folklorni, gledališki in delav- kar na začetku pohoda je pozornost nici za varstvo kulturne dediščine. učencev pritegnilo kužno znamenje Program se je nadaljeval s predsta- iz 15. stoletja, kar pa ni bila edina vitvijo geometričnega središča in na- to z zaključno prireditvijo, ki so jo zanimivost na naši poti. Takoj na za- sooblikovali učenci s predstavitvijo četku vzpona smo se ustavili pri prvi dela z ustvarjalnih delavnic. Slavno- kapelici križevega pota in občudova- stnim govorom je sledila podelitev li mozaik, ki je nastal pod rokami priznanj in tudi za nas najbolj vzne- mojstra, patra Ivana Rupnika. V na- mirljiv trenutek, ko je ravnateljica na- daljevanju poti smo do vrha sledili še šole prejela priznanje za naziv. kapelicam, ki so bile naše orientacij- Osnovna šola Simona Gregorči- ske točke. Veliko pozornost učen- ča Kobarid ima tako poleg nazivov cev so pritegnili tudi vojaške kaver- Eko šola in Unesco šola še naziv ne in globoko kraško brezno tik pod Kulturna šola leta 2008. Prav tega vrhom. Na prijetnem jesenskem smo še posebej veseli, saj ravno le- soncu nam je ob malici, igrah in za- tos naša šola praznuje 40-letnico, bavi čas kar prehitro minil, ob slove- tako da bomo tudi ta projekt zaklju- su pa smo si zaželeli še veliko prije- čili s slavnostno prireditvijo, ki bo na tnih šolskih dogodivščin do dne, ko naši šoli 23. oktobra. PODELITVE PRIZNANJ KULTURNA ŠOLA LETA 2008 so se iz kobariške osnovne šole ude- bomo Volčani vrnili obisk. ležili (od leve proti desni) mentorica Božica Špolad Žuber, učenka Patricija Konavec, učenec Božica Špolad Žuber, Matej Muznik, ravnateljica Lenka Raspet, učenka Aneja Kutin in učenec Gregor Koren. Foto: Jožica Drole in Bogdana Švab, OŠ Simona Gregorčiča Kobarid arhiv šole PŠ Volče
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Na svoji zemlji ( 20 )
“Stane, glej jo, na{o Grapo!”
Gornje besede je izrekel Lojze Potokar v vlogi partizana Sove leta 1948 v prvem slovenskem igra- nem celove~ernem zvo~nem filmu. Letos, 60 let kasneje, so sredi septembra na Grahovem ob Ba~i po~astili nastanek ~rno-belega filma Franceta [tiglica Na svoji zemlji. Obiskovalci prireditve so si tako lahko dan pred obele`itvijo na platnu ogledali film, naslednji dan pa sta sledila voden ogled po lokacijah snemanja filma in pester kulturni program.
Film, ki je na{ po zgodbi, jeziku in več tudi družben in političen dogodek prve vrste.” partizanski pesmi Filmska produkcija v svetovnem merilu je od ^asopisi, polni zgodb, in kinodvorane, leta 1895, ko so prvič javno predvajali 45 sekund polne gledalcev dolg francoski film bratov Lumier Delavci odhaja- Že pred prvim javnim predvajanjem tega vojne- jo iz Lumierjeve tovarne, doživljala hiter razvoj. Že ga filma so se v časopisih pojavili prispevki, ki so čez deset let je ljutomerski odvetnik Karol Gros- napovedovali premiero in predstavljali vsebino sman posnel prvih nekaj metrov filma, ki veljajo zgodbe. Časopise so krasili različni naslovi – Ob danes za začetek slovenskega filma. Nato se je ra- premieri prvega slovenskega celovečernega filma, zvoj pri nas zaustavil, saj so prvi nemi celovečerni Ob rojstvu slovenskega filma, Nekaj misli o prvem film V kraljestvu zlatoroga posneli šele leta 1931, slovenskem umetniškem filmu – ki so razkrivali, leto kasneje pa še film Triglavske strmine. Takrat kako ponosni so bili, da smo tudi Slovenci dobili so drugje snemali že zvočne filme. Prvi slovenski svoj prvi pravi film. Tako so v Slovenskem poro- zvočni celovečerni film Na svoji zemlji, posnet po čevalcu zapisali, da “krstna predstava prvega slo- scenariju Cirila Kosmača, smo dočakali šele po venskega umetniškega filma za to vejo umetnosti, koncu druge svetovne vojne, torej kar 21 let po ki je šele v povojih, pomeni prav toliko kot Trubar- prvem zvočnem celovečernem filmu Pevec jazza. jev nastop za našo književnost ali Linhartov za In tako smo tudi Slovenci dobili “film, ki je naš slovensko gledališče.” po zgodbi, ki živi v nas, ki je naš po jeziku ter par- V promocijske namene so natisnili velik barvni tizanski borbeni pesmi”. France Novšak je v Slo- plakat in izdali večstransko brošuro z osnovnimi venskem poročevalcu zapisal, da je “pojav prvega podatki o filmu, zato ne preseneča, da si je film v slovenskega filma kot posledica družbenih in eko- petih dneh od 13. novembra 1948, ko so šesti ume- nomskih sprememb pri nas lep uspeh naše bitke tniški film tedanje jugoslovanske proizvodnje prvič TAKŠEN VELIK BARVNI PLAKAT JE LETA 1948 vabil k ogle- za socializem, katere del bijemo tudi v kulturi. Kot du prvega slovenskega igranega zvočnega filma Na svoji javno predvajali, samo v Beogradu ogledalo okoli tak je film Na svoji zemlji ne samo kulturen, mar- zemlji. Foto: Kartografska in slikovna zbirka NUK v Ljubljani 31.800 ljudi. Prva javna predstava za širšo javnost
Utrinki
GOD SV. LAMPRETA JE NAJ- tod Pirih. Pohvalil je skrb krajanov VE^JI PRAZNIK NJIHOVE VASI za cerkev, saj glede na njeno veli- kost zahteva precej vzdrževanja. Po Rut – Največji vaški praznik v Rutu v maši so se krajani in romarji zbrali Baški grapi je že od nekdaj god far- nega zavetnika sv. Lampreta. Včasih pod večstoletno vaško lipo in skupaj so se nanj pripravljali cel teden. Po- s škofom in rutarskimi pevkami v spravljali so hiše, krasili cerkev, pe- sprevodu odšli na prireditveni pro- kli gubance in kuhali štruklje, se ve- stor sredi vasi, kjer je dogajanje po- seli obiska sorodnikov in kramarjev. vezovala Mojca Mavrar iz Društva Baška dediščina. Obiskovalce so s Letos je bilo praznovanje sv. Lam- starimi ljudskimi pesmimi najprej preta 20. septembra, pripravila pa navdušile rutarske pevke, Nonet sta ga Krajevna skupnost Rut - Grant in Društvo Baška dedišči- Bača Podbrdo je izvedel skoraj na ob finančni podpori Občine Tol- majhen koncert, vaščani pa so se min. Že zgodaj popoldne je pra- zahvalili škofu Pirihu, da je njihovo znično vzdušje obogatilo pritrkava- vas obiskal prav na praznični dan. nje iz domačega zvonika in vabilo k Ker je letošnja jesen tudi na ta dan sveti maši. Ob somaševanju župnika skoparila s soncem, je bil večer pre- z Grahovega ob Bači Evgena Gan- GOD FARNEGA ZAVETNIKA SV. LAMPRETA v Rutu praznujejo že od nekdaj, saj je to tudi hladen za posedanje na prostem. tarja jo je daroval koprski škof Me- največji vaški praznik. Letos je nastopil tudi Nonet Bača Podbrdo. Foto: Alenka Zgaga Ansambel Talisman je z veselimi
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 21 ) je sledila 21. decembra v Ljubljani, 60 let kasneje mreč tudi zgodba tolminske vasi, je slovenski filmski delavci še niso zre- od koder je film odpotoval v večja DVD filma Na svoji zemlji je na zgodba tolminskega človeka v času li, saj je bilo zanje pisanje filmskega mesta in vasi Slovenije. Predvajali so voljo v Knjižnici Cirila Kosmača, fašistične okupacije in boja za stole- scenarija nekaj novega in neznanega. ga tudi na Svobodnem tržaškem oze- kjer si lahko izposodite tudi katalog tne pravice na svoji zemlji,” je o raz- Izmed poslanih osnutkov je komisija mlju in v vseh republikah tedanje Na svoji zemlji – 60 let kasneje avto- stavi povedala Kofolova. izbrala tekst Cirila Kosmača. Literar- Jugoslavije. Do konca leta 1948 naj rice Karle Kofol. Katalog je nastal ob na predloga za scenarij filma Na svo- bi ga tako doma videlo 153.896, do istoimenski razstavi, ki so jo ob 60- Dober scenarij je osnova ji zemlji, sprva naslovljenega V srcu danes pa okoli 450.000 gledalcev. Že letnici filma pripravili v Tolminskem dobrega filma Evrope, je Kosmačeva novela Očka Kosmač se je zavedal, da bo prav muzeju. “Tega evforičnega, pionirske- Čeprav je med Slovenci že dlje ča- Orel, ki je bila prvič objavljena leta film postal v prihodnosti zelo po- ga časa slovenskega filma smo se sa tlela želja, da bi se na platnih ki- 1946. V intervjuju v Slovenskem po- memben: “Film ni roman, ki ga bere želeli dotakniti tudi z omenjeno raz- nodvoran ob številnih tujejezičnih ročevalcu je Kosmač na vprašanje, nekaj tisoč ljudi, ni drama, ki jo vidi stavo. Z muzejskega vidika smo po- filmih pojavil domači igrani celove- kako se je lotil scenarija, odgovoril: nekaj deset tisoč ljudi – film gledajo skušali predstaviti zgodbo o nastanku černi film, je v tedanjem časopisju “Vidiš, če bi bilo na Slovenskem samo milijoni, film je tisto umetniško sred- in življenju filma in se spomniti časa, objavljeni natečaj za filmski scenarij tristo partizanov in dvesto aktivistov stvo, ki govori najrazumljivejši jezik v katerem je bil spočet. Osnovna številne presenetil. Mnogi so namreč in če bi okupatorji požgali samo eno najpreprostejšim ljudem.” zgodba filma Na svoji zemlji je na- menili, da za tako pomemben korak vas in postrelili samo deset talcev, potem bi zelo verjetno že danes ime- li o teh pretresljivih dogodkih velike romane, zbirke novel in pesmi, velike tragedije in drame, galerije slik in kipov. A pri nas je štiri leta vrela in gorela vsa dežela. Skoraj ni človeka, ki ga ne bi bil pograbil ta strahotni vrtinec. Tudi umetnika, ki danes za- čenja komaj otipavati to ogromno goro še vročega gradiva.” Ciril Ko- smač je v mladosti zaradi svojega revolucionarnega delovanja več let preživel v zaporih Mussolinijeve fa- šistične Italije. Kot je v Filmskem vestniku leta 1950 zapisal Matej Bor, je scenaristu uspelo ustvariti žive ljudi, jedrnat filmski dialog in pravo filmsko vzduš- je, čeprav je scenarij bolj filmska kronika kot filmska drama. To film- sko kroniko naj bi sprva režiral Bo- jan Stupica, a ga je partija poslala v Beograd ustanavljat Jugoslovansko dramsko gledališče; potem je film JEDRO FILMSKEGA DOGAJANJA JE BILO POSNETO V BAŠKI GRAPI, za glavna kraja snemanja pa sta bili izbrani vasi Koritnica in Grahovo ob Bači. Pri snemanju nekaterih množičnih prizorov so tako poleg filmskih tehničnih delavcev sodelovali tudi mnogi domačini. Foto: arhiv začel režirati Ferdo Delak (režiser Filmskega muzeja filma Triglavske strmine), vendar so
Utrinki zvoki povabil obiskovalce v dom kra- Ocenjujemo, da je bila lanska akcija jevne skupnosti, kjer so zaplesali, uspešna, saj je v njej sodelovalo 73 % poklepetali in se veselili pozno v noč. tretješolcev v zgornjem Posočju. Od- Olga Zgaga ločitev, da akcijo namenimo učencem tretjih razredov, se je izkazala za KNJI@NICA CIRILA KOSMA^A pravilno. Po učnem načrtu devetlet- TOLMIN JE SPET KNJI@NICA ke naj bi tretješolci do konca šolske- TRETJE[OLCEV ga leta osvojili bralne tehnike in pre- šli k samostojnemu branju. Akcija je Tolmin – Tudi v letošnjem šolskem zasnovana tako, da ne izloči tistih, ki letu bomo z akcijo Moja knjižnica – so pri branju nekoliko počasnejši in Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin potrebujejo več pomoči staršev, učence tretjih razredov poskusili temveč da lahko vsak bere v skladu navdušiti za branje in obiskovanje s svojimi sposobnostmi in željami. naših enot. Tako kot lani bodo tudi letos v njej lahko sodelovali še vsi Tokratna akcija Moja knjižnica – učenci Podružnične šole za izo- Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, ki braževanje in usposabljanje so jo finančno podprle občine Tol- AKCIJO MOJA KNJIŽNICA – KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA TOLMIN so knjižničarji učen- otrok s posebnimi potrebami ter cem predstavili na šoli (na fotografiji tretji razred iz Podbrda) ali ob obisku najbližje knjižnice. min, Kobarid in Bovec ter Založba uporabniki Varstveno delovnega Vso ponudbo dejavnosti za otroke in mladino v šolskem letu 2008/09 pa so v tolminski knji- MIŠ in Učila International, se je centra Tolmin. žnici zbrali v posebni brošuri. Foto: arhiv knjižnice začela 2. oktobra in bo trajala do
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Na svoji zemlji ( 22 )
ga kmalu odstavili in zamenjali s Francetom Štiglicem.
Ena, dve, tri, akcija! Aprila leta 1947 je bila sestavljena delovna skupina, ki se je najprej lo- tila obdelave scenarija in pisanja sne- malne knjige. To je bila zahtevna in povsem nova naloga, zato so se z njo spopadli kar trije – France Štiglic, Jože List in Ferdo Delak. Da bi bili bližje krajem, kamor je Kosmač po- stavil filmsko zgodbo, so se pisci preselili na Most na Soči in se nasta- nili v Gostilni Vuga. “Premišljali smo, vzbujali predstave, debatirali, se pre- pirali, pa spet združili v navdušenju ter iskali scenam, ki smo jih impro- vizirali kar na travi, filmske izreze,” je v Ekranu, reviji za film in televizi- jo, leta 1964 zapisal Štiglic. Spre- membe in popravke so negotovi od- našali v pregled in potrditev Kosma- ču, ki je scenarij dopolnjeval še med VSI ŠE ŽIVEČI AKTERJI FILMA (igralci in domačini) so se srečali na osrednji proslavi na Grahovem ob Bači. Na fotografiji so se jim pridružili snemanjem. Kot pravi Štiglic, “je sce- še organizatorja prireditve Stanko Šorli in Stanka Golob ter avtor filma, posnetega ob tej priložnosti, Ivan Merljak. Foto: Karla Kofol narij dobil končno vsebino in obliko šele po končanem filmu. Nič hudega vojaških prizorov pogosto prišlo do lišč in so bili vajeni gledališke igre, navdih pristnosti, ki bi ga z drugimi – tudi danes se pogosto zgodi tako. poškodb s pirotehniko, električni tok ki pa se od filmske v marsičem raz- statisti težko dosegli. Prav zaradi pri- Glavno, da je film dober.” pa je pri snemanju ubil mladega ele- likuje. Po Štigličevih besedah je bilo stnosti so za sceno in kostume upo- Poleti so sledila prva poskusna ktričarja. najtežje delo z gojenci igralske aka- rabili različne rekvizite s terena in snemanja. Prvi posnetki, ki so jih demije: “Bili so sami mladi Hamleti delovna oblačila domačinov. uporabili v filmu, so nastali januarja “Sami Hamleti in Oresti” in Oresti. Vselej je trajalo nekaj dni, Letošnje obletnice na Grahovem 1948, zadnji posnetek pa so posneli Še preden je bila dokončana sne- preden smo jih naučili preprosto go- ob Bači sta se udeležila igralca Štefka 14. septembra 1948. Film je bil v ce- malna knjiga, so v Ljubljani začeli z voriti. Mislim, da so se tudi gledališki Drolc in Aleksander Valič, prišli pa loti posnet v sto snemalnih dneh – 80 izbiro igralcev. Iskali so jih po vsej igralci marsičesa naučili od filma. so tudi direktor fotografije Ivan Ma- odstotkov posnetkov predstavljajo Sloveniji. V veliko pomoč pri izbiri Predvsem biti pristen in naraven.” rinček, snemalec Ivan Belec in sce- prizori iz narave, le 20 pa jih je na- jim je bil odličen scenarij, v katerem Poleg poklicnih igralcev so v mno- nograf Tone Mlakar. Zbrane je prek stalo v ateljeju v Trnovem v Ljublja- so bili liki zelo plastično in živo pred- žičnih scenah sodelovali domačini, telefona pozdravil tudi 95-letni trža- ni. Pri snemanju so imeli veliko težav stavljeni. Izbor ni bil lahek, kar se je pripadniki Jugoslovanske ljudske ški pisatelj Boris Pahor, z lanskim s spremenljivim vremenom, zaradi pokazalo že na prvih poskusnih sne- armade, dostikrat pa je v manjših sprejemom v red Legije časti dobitnik česar se je zavleklo za najmanj dva manjih. Izbrani igralci so prihajali iz vlogah sodelovala tudi ekipa. Po re- najvišjega francoskega državnega pri- meseca. Poleg tega je pri snemanju profesionalnih in amaterskih gleda- žiserjevih besedah so prizorom dali znanja, večkratni kandidat za Nobe-
Utrinki
30. aprila prihodnje leto. Ohranja dno znova pestro. Na dvorišču vrtca enako podobo in pravila, nove pa so je tako 7. oktobra potekala prireditev nagrade. Pred začetkom akcije smo ob letošnjem tednu otroka pod ge- učence obiskali na šolah ali jih po- slom “Nekoga moraš imeti rad”. S vabili v najbližjo knjižnico, jim razde- pesmijo in plesom je program obli- lili promocijsko gradivo, darilo in jim kovala Damjana Golavšek, otroci predstavili akcijo. Učenci bodo sku- pa so ustvarjali na ustvarjalnih delav- paj s starši, z učiteljicami ali sami nicah ter pisali razglednice sorodni- obiskovali eno od naših enot, si sa- kom in prijateljem. Potekala je tudi mi izbirali knjige, primerne svoji sta- humanitarna akcija – zbiranje različ- rosti, in za prebrane knjige izpolnje- nega materiala (igrač, šolskih po- vali vprašalnike. Za vsakih pet pre- trebščin, slikanic ...) za varno hišo branih knjig bodo prejeli privlačne Karitas v Solkanu ter za vrtce in šo- nagrade z logotipi. le na Kosovu v sodelovanju z Usta- Ksenija Krivec, namestnica direktorice novo Skupaj – Regionalnim cen- trom za psihosocialno dobrobit V TOLMINSKEM VRTCU SE otrok iz Ljubljane. VELIKO DOGAJA V lanskem šolskem letu so otroci iz Tolmin – V tolminskem vrtcu že vr- DEL PRIREDITVE OB TEDNU OTROKA so bile tudi ustvarjalne delavnice z zgovornim naslo- skupine Miška sodelovali v projektu sto let dokazujemo, da je pri nas ve- vom – Znam narediti nekaj lepega. Foto: arhiv vrtca Z igro do prvih turističnih korakov.
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 23 )
lovo nagrado in Prešernov nagrajenec Nemci, ropajo in streljajo talce. Z OSNOVNI PODATKI O FILMU ter seveda avtor priznanih literarnih • re`iser: France [tiglic • scenarist: Ciril Kosma~ • direktor fotografije: vero v zmago in z veliko ljubeznijo del. Najbolj odmevna je vsekakor Ivan Marin~ek • snemalca: Ivan Belec, Sre~ko Pavlov~i~ • glasba: Marjan do svoje zemlje gredo primorski lju- Nekropola, novela o pisateljevem ži- Kozina • scenograf: Boris Kobe, Tone Mlakar • kostumograf: Mija Jarc dje v smrt. Po težkih bojih v nemški vljenju v taborišču Natzweiler- • igralci: Lojze Potokar (Sova), France Presetnik (Stane), Mileva Zakraj{ek ofenzivi na Primorskem pride brigada Struthof. (Angelca), [tefka Drolc (Tildica), Miro Kopa~ (O~ka Orel), Avgusta Danilova v požgano vas, kjer izve, da je Zbor (Obrekarica), Majda Potokar (Nan~ika), Boris Se{ek (Boris), Stane Sever odposlancev slovenskega naroda v Kmalu tematska pot po (Drejc), Angela Rakar (Dragarica), Jule Vizjak (Bichi), Franjo Kumer (Kut- Kočevju sprejel odlok o priključitvi lokacijah snemanja schera), Stane Stare{ini~ (Dragi~), Tone Er`en (Tone), Andrej Kurent (Peter), Primorske. Očka Orel vztrajno dela v Jedro filmskega dogajanja je bilo Gabrijel Vajt (Moj Jezus), Jo`e Zupan (partizan), Janez Jerman, Metka okrožnem odboru OF, Drejc pa še posneto v Baški grapi. Za glavna kra- Bu~ar (Travnikarica), Jo`e Gale (partizan), Ivo Belec, [tefan Hlede, Ivan vedno okleva. V tem času Nemci in Gra{i~, Vasja Ocvirk, Oskar Kjuder, Aleksander Vali~, Ivan Fugina, Milan ja snemanja sta bili izbrani vasi Ko- belogardisti ujamemo Tildico ter jo Juri~ev. • dol`ina: 110 minut (2.983 metrov) • prvo javno predvajanje: 13. ritnica in Grahovo ob Bači, kjer so že odpeljejo na postojanko v Drago, kjer ob prvih ogledih aprila 1947 našli november 1948 • produkcija: Triglav film, Ljubljana • distribucija: Viba film, Ljubljana • direktor filma: Ivan Jerman • premierno {tevilo gledal- se sreča z Drejcem. Ta se šele takrat večino lokacij za kasneje posnete va- cev: 54.800 • {tevilo gledalcev do danes: okoli 450.000 odloči, potolče Nemca in belogardis- ške filmske prizore. Zimski posnetki ta ter odide s Tildico v partizane. spopadov so nastali v Planici, nekaj Borba postaja vse ostrejša. Na naj- prizorov je bilo posnetih na Golovcu ki simbolizira odpor proti fašistične- pino partizanov spustita do vasi, da občutljivejši poti, ki vodi skozi Baško in v bolnici Franji, prihod partizanov mu nasilju, s katerim so se soočali bi minirali progo. Z Obrekarjem, du- grapo, zadajajo partizani nacistom v požgano vas in ofenzivo v Gačniku Primorci med obema vojnama. Zgod- šo upora v vasi, so hčerka Nančika, znova in znova težke udarce. Na Pri- ba, ki se sicer dogaja v Baški grapi, katere fant Dragič je partizanski ku- so snemali na Rakeku, zaključni po- morskem so se spomladi 1945 zbrali snetki srečanja IX. korpusa in IV. prikazuje narodnoosvobodilni boj rir, Angela, mati Tildice, Dragiča in Nemci, italijanski fašisti, domobranci armade pa so nastali v Opatiji in v celotne Primorske. Prav zato so pri- komisarja Staneta, in večina ostalih in četniki. Drejc, ki je medtem postal Škofji Loki. Na prireditvi ob 60-letni- reditev ob 60-letnici filma združili z vaščanov. Na drugi strani sta kmetica komisar minerske čete, gre posvarit ci nastanka filma je predsednik Kra- Dnevom vrnitve Primorske k matični Dragica, ki zagrizeno sovraži partiza- očka Orla, da je v nevarnosti. Toda jevne skupnosti Grahovo - Koritnica domovini, ki ga Slovenci od leta 1947 ne, in njen neodločni sin Drejc. Med nemška patrulja ponoči vdre v hišo, Stanislav Šorli povedal, da za pri- praznujemo 15. septembra, ko je bi- njimi se pletejo osebne vezi, ki jih pobije Orla in njegovo ženo ter hišo hodnje leto načrtujejo spominsko pot la uveljavljena mirovna pogodba, s krojijo in pretrgajo veliki dogodki. zažge, reši pa se samo vnuk Boris. po najbolj zanimivih lokacijah sne- katero je Slovenija dobila velik del Ognjevitega kurirja Dragiča pokosijo Fašiste prestreže Drejc, ubije Bichija, manja, ki so si jih obiskovalci lahko Primorske. Na “primorski septem- fašisti, policijski komisar Bichi pa da a tudi sam pade v boju. Sova pridrvi ogledali že na dan prireditve. Ogledu ber”, ko se spominjamo nekaterih sežgati vaščane na trgu. Nato udari s partizani, požene v beg domobran- tematske poti je sledil kulturni pro- usodnih dogodkov iz zgodovine slo- vest, da je Mussolini odstopil, in fa- ca in Nemca, pokoplje Orla in Drejca gram, ki ga je režiral Marjan Bevk, venskega naroda na zahodu, je opo- šisti se pripravljajo na beg. Prehiti jih na griču nad vasjo ter vzame Borisa, igralca Alida Bevk in Janko Petrovec mnil Tomaž Pavšič, podpredsednik SS-Sturmführer Adolf Kutschera, ki mladega partizana Orliča, s sabo. pa sta brala odlomke iz Kosmačeve Svetovnega slovenskega kongresa. prevzame poveljstvo. Konec filma zaznamuje zadnja novele Očka Orel. Sodelovali so tudi Ob razpadu Italije pride v domačo združeni pevski zbori Posočja, Pihal- Od zadnjih dni pred vas Stane s partizani in razglasi mo- nemška ofenziva na Primorskem. IX. ni orkester Tolmin in osnovnošolci. Mussolinijevim padcem do bilizacijo. Tildica, Drejčevo dekle, korpus se prebija iz dveh obročev, osvoboditve Trsta Nančika in mnogi drugi odidejo v hiti proti morju in se na Opčinah Narodnoosvobodilni boj Poleti 1943. leta je partizanski upor partizane, omahljivcu Drejcu pa ma- sreča s IV. armado, s katero gredo Glavna oseba filma je stari Obrekar razgibal ves svet. Komisar Stane, nek- ti v zadnjem trenutku zastavi pot. Po zmagoslavno nad Trst. s partizanskim imenom Očka Orel, danji španski borec, in Sova se s sku- odhodu partizanov prihrumijo v vas Mariša Bizjak
Utrinki
Na to temo so otroci predstavljali drugega, tretjega in devetega razre- svoj kraj, se likovno izražali, rezultat da. Drugošolci so jim izročili ključ, ki pa je bil izdaja otroških tolminskih odpira “vsa vrata in srca na šoli”, razglednic. Te je komisija izbrala za kot je pojasnila naša ravnateljica predstavitev turističnih projektov v Lenka Raspet. Na poti v razred so enem od ljubljanskih hipermarketov, jim zaploskali tudi otroci iz vrtca. kjer so bile na ogled od 15. do 21. Program se je nadaljeval z nasto- septembra. Ob svetovnem dnevu tu- pom Plesne šole Urška, pevskim rizma pa je naš vrtec 27. septembra zborom in govori. Prvošolčke so po- prejel priznanje za uspešno sodelo- leg ravnateljice pozdravili tudi koba- vanje v projektu Turizem in vrtec. riški župan Robert Kavčič, pred- VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin stavnik policistov in občinski redar. Vsi so jim zaželeli uspešno šolsko leto. Sprejem smo zaključili z duho- PRVI [OLSKI DAN vito igrico, z lutkama Babico in Ded- Kobarid – Tako kot vsako leto smo kom, ki so ju pripravile učiteljice pr- tudi letos na OŠ Simona Gregorči- vega razreda. Za konec nas je vse ča Kobarid 1. septembra slavno- skupaj čakalo še sladko preseneče- stno sprejeli prvošolčke v prvi ra- nje – veliiika torta. zred. Že pred vrati so jih z mavrico Irena Stergar in Sonja Marcola, OŠ milnih mehurčkov sprejeli učenci SPREJEM KOBARIŠKIH PRVOŠOLČKOV V ŠOLO je bil tudi letos slavnosten. Foto: Olga Drole Kobarid
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Za na{o varnost ( 24 )
Nasveti za varen korak v gorah
Policisti posku{amo z nasveti in opozorili zmanj{ati {tevilo nesre~ v gorah in omiliti njihove posle- dice, zato predvsem v poletni sezoni ve~krat pripravimo preventivne akcije. Policisti Gorske enote policije na planinskih poteh opozarjajo obiskovalce gora na nevarnosti, jim svetujejo, kako ukrepati, ~e naletijo na te`ave, oziroma kaj je dobro vedeti, preden se odpravijo na pot, ter jim posredujejo dodatne nasvete za varno gibanje in zadr`evanje v gorah.
Priprave na planinski vzpon • Zaradi varnosti se mora planinec ali pohod v planinskih kočah in na vrhovih • Planinski vzpon ali pohod začnite vpisati v vpisno knjigo. dovolj zgodaj, da se v poletnih • Po poteh hodite z odprtimi očmi. dneh izognete popoldanskim ne- Gore ne dopuščajo raztresenosti ali vihtam oziroma opoldanski vroči- površnosti. Dobro označena pla- ni, v drugih letnih časih pa izogne- ninska pot je le pogoj in možnost, te mraku ali prehitremu in zato da dosežete želeni cilj, saj morate neprevidnemu vračanju v dolino. kot obiskovalec gora dobro pozna- • Pozanimajte se o vremenu in ka- ti osnove orientiranja. tegorizaciji planinske poti, kar vam • Med turo stalno spremljajte vreme bo olajšalo načrtovanje vzpona in in mu prilagodite njen potek. Če s tem omogočilo boljšo pripravo se razvijejo nevihtni oblaki, se mo- nanj. rate nemudoma umakniti z grebe- • Cilj vašega vzpona ali pohoda je nov in drugih izpostavljenih mest, nedvomno varna vrnitev domov, in saj vanje pogosto udarijo strele. ne samo osvojitev vrha. Ko ste na • Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne ma- lice in pogosto pitje preprečujejo CILJ VAŠEGA VZPONA ALI POHODA je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Foto: Marko Bokan izčrpanost in dehidracijo. • Poskrbite, da vse, kar prinesete s z zaščitno folijo, piščalka, bivak – izključno označene planinske poti, seboj v gore, tudi odnesete v doli- spalna vreča, vžigalice, sveča in kajti vse več nezgod se zgodi prav no. baterijska svetilka, mobilni telefon. pri hoji po brezpotjih, iskanje po- • Ko začutite znake utrujenosti ali Glede na izbrano pot je lahko tre- škodovanih zunaj poti je oteženo, izčrpanosti, se ustavite na daljšem ba temu pristaviti tudi dodatne, s hojo po brezpotju pa lahkomisel- počitku. Ob najmanjši slabosti in specializirane pripomočke (plezal- neži ne ogrožajo le sebe, ampak s bolečinah v prsih takoj prenehajte na vrv, cepin, včasih tudi dereze proženjem kamenja tudi ostale pla- z vzponi ali sestopi. Takoj se po- vrhu, je pred vami še najmanj po- in čelada). nince, ki se gibljejo po poteh. vežite z dežurnimi na telefonski lovica poti. Če le morete, izberite • Za planinski vzpon ali pohod si številki 112, ti pa vam bodo omo- za vzpon težjo pot, za sestop pa izberite primernega spremljevalca, Hoja v gore gočili takojšen stik z zdravniki-gor- lažjo, predvsem pa ne hitite. saj je samohodstvo po gorah tve- • Začnite počasi, da se telo ogreje. skimi reševalci, ki vam bodo lahko • Vzpon naj bo prilagojen vašemu gano in že ob manjši poškodbi Hodite z enakomernim tempom, svetovali po telefonu, dokler ne zdravstvenemu stanju. Pohodov v lahko usodno. Priporočljivo je, da ki ga poskušajte odkriti in vzdrže- bodo prišli reševalci. gore ne svetujemo osebam, ki ima- se na pot odpravite z vodnikom vati tudi znotraj večje skupine. • Če vam grozi nesreča, hranite mo- jo kakršne koli zdravstvene težave. Planinske zveze Slovenije, gor- • Hoja naj bo varna, udobna in eko- či in si poiščite zavetje, ko je za to Pred naprezanji se posvetujte z skim vodnikom Združenja gorskih nomična. Za varno hojo je treba še čas. zdravnikom. vodnikov Slovenije ali z nekom, ki imeti čas, budno je treba opazova- • Dolžnost vsakega obiskovalca gora • Od zahtevnosti poti je odvisna tu- pot dobro pozna. ti okolico in poslušati – padanje je, da ob nesreči pomaga v okviru di oprema planinca. Sestavni del • O nameravani poti in času trajanja kamenja se večkrat napove z bob- svojega znanja, izkušenj in možno- osebne opreme so planinski čevlji, obvestite domače, saj ti lahko le nenjem. sti. saj je mehka obutev nevarna. V tako pravilno ukrepajo, če vas ob • Osnovni tempo, pa tudi počitke in • Poškodovanega najprej zavarujete nahrbtniku naj bodo poleg malice, dogovorjeni uri ni domov, ker se trajanje hoje naj določa najšibkejši pred nadaljnjimi poškodbami in pijače in osebnih dokumentov tudi vam je zgodila nesreča. član skupine. Na vsako uro hoje si mu dajte prvo pomoč. O nesreči rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna • Če želite v koči prenočiti, se pred- privoščite nekajminutni počitek. čim prej obvestite gorsko reševalno krema, sončna očala, rezervna hodno pozanimajte o njeni odpr- • Če greste v gore z otroki, jim mo- službo na številko 112 ali policijo oblačila, kompas, ustrezen planin- tosti in prenočišče rezervirajte. rate nameniti posebno pozornost na številko 113. ski zemljevid, zavitek prve pomoči • Za vzpone naj planinci uporabljajo in se jim povsem prilagoditi. Policisti PP Bovec
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Pred na{im pragom ( 25 )
Ravnanje z odpadki
Odpadki so mote~ del na{ega vsakdana. ^im prej se jih `elimo znebiti in obi~ajno niti ne razmi{ljamo, kaj se z njimi dogaja, ko jih odlo`imo. Raznovrstnost in koli~ina odpadkov v na{ih go- spodinjstvih in dejavnostih pa seveda zahtevata vedno ve~ ukrepov, da bi prepre~ili njihove {kodlji- ve vplive.
V prihodnje tudi nadzor dlaganje odpadkov v naravi ravnanja ob~anov ima negativne vplive na oko- Inšpekcijske službe redno nadzira- Olje, zato je že dalj časa uve- jo izvajanje veljavne zakonodaje na ljavljeno in s predpisi podprto zbira- področju ravnanja z odpadki. Pri do- nje in ustrezno odlaganje odpadkov. sedanjih kontrolah so preverjale zla- Osnovno pravilo pri zbiranju in od- sti izpolnjevanje zahtev iz okoljevar- laganju odpadkov je, da je treba vse stvenih dovoljenj, zaradi preseganja uporabne odpadke predelati in na dovoljenih količin ali vsebin pa so odlagališčih odložiti samo tiste, ki jih izvajalce kaznovale z denarnimi ka- na noben način ni več možno upo- znimi. V prihodnje je pričakovati rabiti – ne kot surovine za nove pro- tudi nadzor odlaganja pri občanih, izvode, ne kot gnojila, ne za pridobi- kar je v sosednjih državah redna pra- vanje energije ... ksa. Navedene spremembe bodo za na- Kompost si lahko uredimo še okolje pozitivne, saj bomo odpad- kar na vrtu ke vozili drugam, obenem pa bodo Pravilno zbiranje v gospodinjstvih storitve za naše uporabnike dražje. pomeni ločevanje odpadkov in odla- Cena teh storitev bo v veliki meri ganje v ustrezne posode za papir, odvisna od ravnanja občanov, saj bo plastiko, steklo, tekstil, kosovne in pogojena z vrsto in količino zbranih nevarne odpadke. V posode za me- odpadkov. Ločeno zbiranje odpad- šane odpadke se odlaga samo odpad- kov, kompostiranje, odlaganje odpad- ke, ki ne spadajo v prej navedene kov v ustrezne posode ni kaprica skupine. Na našem območju zaradi izvajalcev ravnanja z odpadki, ampak oddaljenosti kompostarn ni urejeno ČEPRAV V LESIČJI VODENCI OBRATUJE ZAČASNO ODLAGALIŠČE GRADBENIH ODPAD- način ravnanja, ki se ga bomo mora- KOV, se ga nekateri neodgovorni Bovčani očitno ne poslužujejo in svoje odpadke raje pustijo li naučiti in sprejeti. zbiranje biorazgradljivih odpadkov, kar na območju nekdanje vojašnice Žaršče. Foto: Špela Kranjc Olga Štrukelj, Komunala Tolmin si pa lahko kompost uredimo na svo- da prevzemnikom, odloži se samo zbirni center je urejen ob začasnem jem vrtu in nanj odlagamo zeleni nenevarne ostanke odpadkov. Zbrane odlagališču gradbenih odpadkov v odrez – ostanke iz vrtov, sadovnja- nevarne odpadke v celoti prevzamejo Lesičji Vodenci. V občini Kobarid Utrinki kov, živih mej, pa tudi biološke od- zbiralci. zbirnega centra ni, njegovo urejanje padke iz gospodinjstev. Upravljavcem pa se kljub pretečenemu zakonske- odlagališč komunalnih odpadkov je Zbirni center za lo~ene mu roku še vedno ni pričelo. TA PREKLETI KONFIN z okoljevarstvenim dovoljenjem do- frakcije v vsako ob~ino Nenevarni ostanki komunalnih od- Tolmin – Skoraj desetletje poroča- ločena letna količina odloženih bio- V vsaki občini je treba urediti zbir- padkov se odlagajo na odlagališču nja s severozahodne slovenske me- je je v avtorju filma Ta prekleti kon- razgradljivih odpadkov. Dovoljena ni center za prevzem ločeno zbranih Volče. Z državnim operativnim pro- količina je vsako leto nižja, zato je fin zbudilo odgovornost, ki jo najbrž frakcij. V občini Tolmin je zbirni cen- gramom to odlagališče v prihodnosti slej ali prej začuti vsak predstavnik potrebna omejitev odlaganja zelenega ter urejen ob obstoječem odlagališču ni več predvideno, zato bo obratova- sedme sile, in sicer da bi tista 4-mi- odreza, kar se poleg osveščanja do- odpadkov Volče in bo pričel obrato- lo najdlje do ureditve centralnega nutna in druga dnevna poročanja z seže edino tako, da se posod za me- vati še v letošnjem letu. Z obratova- odlagališča Stara gora v občini Nova meje in zamejstva preprosto ne iz- šane odpadke, v katere je odložen njem zbirnega centra se bo ukinilo Gorica. Pri prevozu odpadkov, zlasti puhtela v vetru zgodovine med mno- zeleni odrez, ne prazni. odlagališče gradbenega materiala Štr- nevarnih, je treba upoštevati tudi gimi drugimi vsakodnevnimi manj in Ločeno zbrane frakcije (papir, pla- klepce Tolmin, ki je doslej služilo predpise s tega področja. Če se od- bolj pomembnimi odmevi. V teh ne- kajminutnih sporočilih pa so se ne- stika, steklo in tekstil) zbiralec odda- tudi kot zbirni center. Veljavna zako- padki ne prevažajo v prirejenih vozi- malokrat premikali mejniki zgodovi- ja prevzemnikom, ki skrbijo za nji- nodaja zbiranja in odlaganja gradbe- lih, morajo biti posebej pripravljeni ne – konfini zgodovine, bi rekel sa- hovo predelavo ali oddajo. Kosovne nih odpadkov ne uvršča v javno služ- na transport, da ne pride do onesna- mostojni novinar Miloš Batistuta. V odpadke se sortira glede na vrsto bo in ni skrb občin. V občini Bovec ževanja okolja ali ne ogrožajo zdrav- Posočju je Batistuta bolj znan z va- materiala; uporabne predmete se od- se zbirni center projektira, začasni ja delavcev prevzemnika. lov Radia Alpski val, kot samostoj-
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Ambasadorji Poso~ja ( 26 )
Tudi estetika ki~a je estetika
Zdravc, kot ga kli~ejo prijatelji in znanci, se je rodil leta 1950 na ^iginju. Mladostni{ka leta do kon- ca gimnazije je pre`ivel doma, kasneje pa se je kot mlad, ustvarjalen ~lovek odlo~il za {tudij pri- merjalne knji`evnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsekakor je eden od multipraktikov sloven- skega kulturnega podro~ja, je kreativen ~lovek, aktiven kot pisec, prevajalec, scenarist in publicist. @e vrsto let `ivi in dela v Ljubljani, kjer je zadnjih 20 let urednik pri Cankarjevi zalo`bi. Ker zaradi dela ni mogel priti domov na dopust, sva intervju opravila kar na daljavo. Odlo~il je, da je pogovor “na ti” zanj bolj primeren in bolj spro{~en.
Prve jesenske dni si nameraval pre- po. V Volčah imam tisto, česar v Lju- živeti na domačiji v Volčah, vendar bljani ni – predvsem nenadomestljivo ti zaradi prezaposlenosti to ni uspe- č’ginjsko klapo, sosede in Lukatelovo lo. Ali večkrat prideš sem na do- hišo. Ta mi brunda zgodbe neke dru- pust? žine, ki se je čudno izgubila, potem Na dopust zadnja leta niti ne več. ko jo je naseljevala sto let. Jaz sem Če ga že spravim skupaj za več te- njen zadnji gospodar s tem priim- dnov, grem navadno kam prevajat. kom. Tako modrujeva, godrnjava pozno zvečer drug na drugega, jaz Za dan ali dva pa priletim, če je le ljubosumen, ker me bo preživela … mogoče. In čim večkrat, sploh poleti, ko raje dajem prat perilo tu kot v Bi mogoče lahko povedal, koliko Ljubljani, ker lepše diši, če ga posu- knjig si že prebral? šim na zraku. Zagotovo manj, kot si misliš. Ure- dnikovanje je zmeraj bolj birokracija. Kakšen tempo življenja ti bolj Z leti se razrase v sistem. Vse več ustreza – mestni ali vaški? Si v Lju- predlogov dobivaš. In potem zmeraj bljani zaradi službe? Ali ti mestno več distribuiraš in vedno več posre- okolje odgovarja? S HČERKO ANO na snemanju Disneyeve filmske uspešnice Princ Kaspijan, ki je lansko poletje dno bereš, karkoli že to pomeni. Je potekalo v Bovcu. Foto: Katja Šoltes Ja, kot delovno okolje mi Ljubljana pa urednikovanje (bilo) najlepše, kar ustreza. Itak se zjutraj pobereš iz preživetje je manj zapleteno, resta- s trolo. Pa vse hčere imam v Ljublja- sem v življenju delal. O tem bi se cunj, greš ven in se vrneš zvečer. vracija je čez cesto, čistilnica takoj ni. Če se vsakih par dni ne vidimo, dalo razpisati, a recimo, da sem si Imaš pa vse stike na kupu, vsakdanje pod blokom, do službe je pet minut ni fajn. Vaški tempo? Ne gre za tem- pošteno zaslužil svoj kruh.
Utrinki ni novinar pa sodeluje tudi z drugimi Slovenijo spregovorijo domačini z mediji – že skoraj desetletje s TV ene in druge strani, ki so nerazumlji- Koper - Capodistria. vi jarem mejne črte doživeli sami. Na Septembra je bil v galeriji Knjižnice dveh polovicah nekdaj ene dežele so zaradi interesov politike ostali Cirila Kosmača Tolmin predpre- drug od drugega ločeni sorodniki, mierno na ogled film Ta prekleti sosedje, prijatelji, in celo kmetje od konfin, ki sta ga v produkciji TV Ko- svoje zemlje. Sicer pa so po dolgih pra pripravila novinar Miloš Batistuta desetletjih poleg tragičnih ostali tudi in snemalec Štefan Rutar. Polurni bolj duhoviti spomini, kot so bili kon- dokumentarni film pripoveduje o tra- trabant in različne zvijače ljudi, ki so giki, iznajdljivosti in tudi komičnosti si tako vsaj malo olajšali nemilostno življenja ob nekdanji trdi meji med razdeljenost na to in ono stran konfi- Posočjem in Benečijo. Po avtorjevih na. besedah gre predvsem za doku- Predvajanje filma v Tolminu so z obi- ment, saj namensko niso uporablje- skom počastili tudi nekateri sogo- ni samo najboljši posnetki, ampak vorniki v dokumentarcu, med njimi predvsem najpomembnejši – tisti, ki Jožica Strgar, Marta Kuščar in so nastali kot zapis časa v tem spre- Renato Devetak, ki so strogo za- minjajočem se slovensko-beneškem poro med nekdaj nezamejenim oze- prostoru. V filmu o nekdanji meji NA DVEH POLOVICAH NEKDAJ ENE DEŽELE so zaradi interesov politike ostali drug od druge- mljem doživljali na lastni koži in ob med Italijo in Jugoslavijo ter kasneje ga ločeni sorodniki, sosedje, prijatelji, in celo kmetje od svoje zemlje. Foto: Miloš Batistuta tem občutili trdo roko politike. Ob tej
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 27 )
Voltaire razmišlja o knjigi takole: postal sam svoj foter. Prav vonnegu- filma in gledališke umetnosti ter dnica me je prosila, da bi napisal “Če bi tiskali samo koristne knjige, tovsko. pisane besede – knjige? nekaj o problemu treh “dobrih mož”, bi jih bilo stokrat manj.” Kaj bi ti Zdaj sicer lahko moralizirava in ki drug drugega spodrivajo pri novo- Prevedel si tudi več kot 40 dram. kot urednik rekel na to? teoretizirava, ampak dejstva so, ka- letnih obdarovanjih. Tako je tisto noč Dramski jezik je funkcionalen na Koristnost je relativna zadeva. kršna so. Logična: novi mediji in pred oddajo nastala zgodbica o tem, odru in ne na papirju. Kako prila- Knjige, ki se meni zdijo najbolj kori- komunikacijska sredstva imajo izje- kako punčka, ki živi sama z mamo, gajaš prevode slovenskim razme- stne, so za delničarja Mladinske knji- mno moč in ustvarjajo nove izraze skozi Miklavža, Božička in dedka ram in gledalcem? ge popoln balast, ker je njegov krite- za novo publiko. Recepcija se po eni Mraza doživlja svojega najpomemb- Prevajam izključno sodobna bese- rij koristnosti dobiček. Danes, pri strani drobi, po drugi pa sestavlja v nejšega moškega, odsotnega Očeta. dila, tako da navadno ni večjih razlik neomejeni informacijski tehnologiji, nove sklope. Težave nam dela podrta Zgodbica je bila predolga za objavo, med besedjem vsakdanje komunika- je Voltairova misel, ki ne meri na hierarhija, v kateri knjiga (in na svoj zato jo je dala uredniku zbirke Čebe- cije oziroma pisnim jezikom in odr- knjige, ampak na intelektualno infe- način tudi gledališče) izgubljata po- lica. V bistvu je to vse; nikoli nisem skim govorom. Med lektorsko raz- riornost, na nek način smešna. Ali zicije. Ni kaj: živeli bomo bolj razsre- pisal za otroke. člembo se je treba včasih zagovarjati pa še bolj aktualna, če pomislimo, da diščeno. zaradi nejasne meje med, kakor oni Ko sem malo brskala po spletu, prav neselekcioniran pretok informa- rečejo, knjižnim in “nizkim” besed- Pišeš tudi za otroke. Letos je izšla sem naletela na tvojo repliko: “Ne- cij včasih povzroča nepredvidljive jem. Ampak najlepše je delati prav knjiga z naslovom Kje so doma do- katere gospe si estetske potrebe odzive. avtorje, ki gredo počez čez elemente bri možje. Ali je to tvoj prvi poskus zadovoljijo z južnoameriškimi na- Kot prevajalec proze si se izkazal s “visokega” in “nizkega” odrskega go- pisanja otroške literature? daljevankami.” Kaj si s tem mi- prevodi svetovno znanih pisateljev, slil? kot so Kurt Vonnegut, John Stein- Mislil sem dobesedno. Ne more beck, Henry Miller in Philip Rot. vsak uživati v Wimu Wendersu. Go- To so pisatelji realizma oziroma spe, ki se joče ob nadaljevanki, je on nadrealizma, družbene angažirano- dolgočasen. Ampak jaz verjamem v sti, socializma in boja za pravič- njena čustva. Verjamem, da pristno nost. Zakaj ravno oni? Naključje? navija za blondinko proti črnolaski. Nikoli nisem pomislil na to skupno Verjamem v njeno katarzo. Tudi este- črto, a če je res, potem fino. Izbiral tika kiča je estetika. sem jih malo po osebni preferenci, Pet let si ustvarjal reklamne sloga- vmes je bil tudi kateri po naročilu. ne pri Studiu Marketing. Eden od Najraje imam Kurta Vonneguta, ki njih – Slovenija, moja dežela – je me je zastrupil kot študenta. Saj res, postal hit v 80. letih in ostal znan kaj se mi je zadnjič zgodilo! Neka do danes. Ali pridejo ideje same od znanka me je spraševala, ali je bil sebe? Ali mora imeti človek žilico moj oče tudi prevajalec. Da je neki za te stvari? Duša tam zdavnaj, v 80. letih prej- To ni ne vem kaka kreativa. Včasih šnjega stoletja, prevedel Vonnegutovo ZDRAVC IN NJEGOVA NAJMLAJŠA HČERKA BRINA pred računalniškim ekranom med igra- pride ideja mimogrede, največkrat pa knjigo Mačja zibka. No, prevod je bil njem napete igrice. Foto: Branko Čeak je bilo treba kar lopatati, da si prišel moj, le da sem se takrat podpisoval vora in to združijo. Revija Ciciban je imela do nedav- do žilice. Hvala bogu se je navadno z uradnim krstnim imenom Valentin. Kaj meniš, kakšen je danes v Slo- nega prav spodobno revijalno prilogo mudilo. Ideje prilezejo iz svojih lu- Skratka, toliko sem že star, da sem veniji položaj t. i. sedme umetnosti, za starše (škoda, da je ni več) in ure- kenj, kadar je sila.
Utrinki priložnosti je zadovoljstvo nad doku- GOBA VELIKANKA mentarnim izdelkom izrazila tudi od- Most na So~i – Dolgoletnemu go- govorna urednica slovenskega pro- barju Dariju Vouku se je pred krat- grama TV Koper - Capodistria Nata- kim sreča široko nasmehnila, saj je ša Segulin, ki je poudarila, da je 9. oktobra našel kar 37,3 kilograma film dragocen predvsem kot doku- težko gobo. Kje je velikansko črne- ment in sporočilo zanamcem, saj po čo velezraščenko ali po latinsko Me- še ne letu dni od odprtja meja med ripilus giganteus odkril, nam seve- Italijo in Slovenijo že velja to kot sa- da ni povedal. moumevno. Ker je bila velikost gobe prevelika, Premierno smo si film Ta prekleti je Vouku pri odstranjevanju z debla konfin, ki obravnava prav območje pomagal veliki poznavalec gob in meje z Italijo na Tolminskem in Ko- kuharski mojster Bruno Manfreda. bariškem, lahko ogledali na televiziji Po mnenju nekaterih gobarskih stro- Koper 21. septembra. In kakšni so kovnjakov bi velikanko, ki je bila ra- občutki ob ogledu filma? Batistuta dovednežem na ogled dva dni ka- predvsem poudarja, da žal ob zbri- sneje na gobarski razstavi v okviru sani državni meji še vedno vztrajata letošnjega Kmečkega praznika, elektronska in informacijska meja, ki lahko uvrstili celo v Guinnessovo ju ne bo lahko v kratkem preseči. knjigo rekordov. SREČNEMU NAJDITELJU DARIJU VOUKU (levo) je na pomoč pri odstranjevanju gobe z de- Špela Mrak bla priskočil kuharski mojster Bruno Manfreda. Foto: Carmen Leban ŠK
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Ambasadorji Poso~ja ( 28 )
Letos se je prvi septembrski vikend paj je precej neudobno in pomaga, v Volčah že tretjič zapored odvijala da se zbudiš par ur prej, kot bi se prireditev Lukatelce, in sicer na sicer. Sedeš in potegneš k sebi raču- tvojem domačem dvorišču ... Zakaj nalnik, ki je tudi že prižgan. Delaš to ravno tukaj? tako dolgo, da preide v navado. Dušo Podobne večje ali manjše dogodke moraš pri tem obrniti stran, s hrbtom snujem vsak dan, ampak prve Luka- proti postelji, da ne gleda, kaj se do- telce so nastale čisto po naključju. Iz gaja. prijateljskih zamisli Uršule in Janeza Ali po tvojem drži mnenje Julesa Ramoveša pa Andraža Poliča, da pri Renarda, da je literatura posel, v meni proslavimo izide njihovih knjig katerem moraš neprestano dokazo- in plošč. Potem sem si izmislil ime, vati svoj talent ljudem, ki ga nima- ko pa imaš enkrat ime, si zapečaten. jo? Svoje so dodali še lukatelca Andreja, Jaz sem tu na hrbtni strani zgod- odziv in sodelovanje vasi z županom be. V službi imam pogosto opravka na čelu in oblikovalec Tomato Košir. z ljudmi, ki mi neprestano dokazu- In zdaj smo, kjer smo. Letos smo se jejo svoj talent, ki ga v resnici nima- prvič bolj resno ekipirali, vstopila so jo. dekleta iz volčanskega Ženskega pev- skega zbora Znamenje, ki je tu tudi Kakšna je tvoja življenjska filozofi- že od začetka videl svojo vlogo, ob- ja? čina je poškilila sem, Janezu Škrab- Jutri si bom pa res vzel fraj. cu so se med sponzorji pridružili Kje se najraje zadržuješ? domači podjetniki. Skratka, naši ve- Od osmih do štirih ali pol petih, čeri muzike, poezije in identitete NA KLOPI PRED LUKATELOVO HIŠO – Čeprav bolj poredko, se Zdravc še vedno rad vrača včasih še dlje, sem na založbi in dobivajo stalnost, širšo publiko in domov kot njen zadnji gospodar s tem priimkom. Foto: Branko Čeak okrog nje. Kar pa ne pomeni, da ne podmladek. Smisel imajo, dokler nu se patjepaje in z volčanskimi de- naraslo: ob naštetih imamo še projekt bi bil v tistem času raje kje drugje. ostajajo to, kar so – vrhunska muzika kleti zapoje Vlado Kreslin. Želimo Nomen est omen – označevanje či- in poezija, potok v ozadju in kamio- Kako zgleda tvoj delovni kotiček? biti vreden sosed Sajete, Metalcampa ginjskih hiš z izvirnimi imeni, oženi- ni v ovinku nad hišo, luči v krošnjah Preden bi ga začel opisovati, bi in drugih svetovljanskih dogodkov v li smo se z neko televizijsko oddajo, hruške in prijateljska družba. Temu moral pospraviti. Toliko časa pa zdaj coni B. usmerjamo se k založništvu – ravno- med letom dodajamo projekte, pove- nimava. kar bomo izdali pesmi Jana Cvitko- zane s slovensko-francoskim pesni- Na ime tvoje domačije deloma na- viča – in take reči. Ali zaspiš s knjigo v roki? kom Jeanom Vodainom, Čiginjcem miguje tudi ime kulturnega društva Z leptopom ob povštru. po rojstvu, literarne večere Medana Myra Locatelli, ki si ga ustanovil Glede na stvari, s katerimi se pred Medano, zna pa se zgoditi, da leta 2000. ukvarjaš, je videti, da si zelo zapo- Se boš kdaj vrnil k Lukatelu? bo tu gostoval še kak drug literarni Društvo je nastalo, ker smo, potem slen kulturnik. Kako ti uspe ob Lahko prej, kot si oba zdajle misli- festival. Dosegli smo, da skozi vas ne ko se je Zavod za odprto družbo vsem delu sploh kaj storiti zase in va. Službe niso večne in če se znaj- teče samo reka turistov, ampak tudi umaknil iz Slovenije, rabili ustanovi- za svojo dušo? dem na cesti, je velika možnost, da kulturni tok čez Lukatelovo guno. Da telja za scenaristično šolo. Nakar Zvečer moraš iti oblečen spat, naj- se bom zavlekel sem. se nam priključi. Da med irskim in smo nekaj let počeli samo to, v za- raje na kavč. Ne smeš ugasiti luči, Pogovor pripravila: Damjana Teodo- ameriškim pesnikom zazveni Pa Tmi- dnjem času pa je število projektov zaspati moraš pri prižgani. Vse sku- rović
Utrinki
SE OD BLIZU DOBRO SLI[I? ti, ki si jo je začrtala že leta 1999, Tolmin – Na zgornje vprašanje si ko se je najprej oblikovala kot trio. boste lahko sedaj odgovorili kar sami, Kot kvartet namreč nastopajo šele kajti 9. oktobra je tolminska glasbe- od leta 2004. Njihovih instrumental- na skupina Feedback izdala svoj nih komadov ni mogoče opredeliti drugi studijski album, ki nosi naslov enoznačno, saj v njih lahko prepo- Od blizu. Instrumentalni kvartet, ki znamo različne glasbene stile, ki se- ga sestavljajo Matej Magajne (kita- gajo od bluesa prek rocka pa vse do ra), Miloš Leban (klaviature), An- jazza. Vsi komadi so avtorski in plod drej Klavžar (bas) in Andrej Maver skupnega dela. (bobni), je svoj novi izdelek začel Poleg težko opredeljivega glasbene- snemati maja lani v novomeškem ga koktejla pa skupino zaznamuje studiu RSL, dokončal pa ga je letos tudi izbira instrumentov. Člani najra- v zagrebški Livada Produkciji s po- je posegajo po glasbilih starejše iz- močjo tonskih mojstrov Gorana Ku- delave, kar daje njihovi zvočni podo- retića in Ivorja Plužarića. bi poseben pečat. Kljub možnosti Čeprav se album Od blizu od prve prisluha svežemu studijskemu izdel- izdane zgoščenke z naslovom Feed- ku pa je, kot radi poudarijo člani back razlikuje predvsem po zvoku in TOLMINSKA GLASBENA SKUPINA FEEDBACK je oktobra izdala svoj drugi studijski album z skupine Feedback, pravi čar njiho- stilu, zasedba ostaja zvesta svoji po- naslovom Od blizu. Foto: arhiv skupine vega glasbenega ustvarjanja še ve-
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Pustili so svoj pe~at ( 29 )
Marjo Golanda
Morda leto ali dve preden je Marja Golando iz Kobarida zapustilo zdravje, je ob kozar~ku vina zbra- ni dru`bi pripovedoval zgodbe iz ~asov, ko so zavezni{ki vojaki otrokom delili ~okolade. Takrat sem mu obljubil, da ga bom uvrstil med tiste, ki so s svojim na~inom `ivljenja pustili svoj pe~at. Marjo se je kot po navadi zamislil in privolil, vendar pod pogojem, da ta svet zapusti pred menoj. @al mo- ram obljubo izpolniti.
ečkrat je pred odhodom k po- čen fant, ki je znal ogreti srce prene- čitku, ko se mu je zdelo, da je kateri mladenki, vendar je preveč Včas za zaključek debate, rekel ljubil svobodo in neodvisnost in mu družbi: “Jaz bom umrl za kapjo. Ja, je tako vedno uspelo ubežati pred mene bo kap.” Po krajšem premoru prisego o večni zvestobi. Znanje pa je nadaljeval: “Pa ne danes, ne, upravljanja in poznavanje težkih vo- jutri je nov dan, me ne briga. Daj še jaških vozil je sebi in domovini v en glaž.” In s sogovornikom je nada- korist uporabil tudi po povratku v ljeval pogovor. domače kraje.
Nadarjen u~enec Brigadir, ki je izgubil V mladosti je Marjo najprej nabiral zaupanje znanje v italijanskem jeziku, po pri- Pridružil se je skupini prijateljev, ključitvi Primorske k matični domo- ki so odšli gradit Novo Gorico, že vini pa je uspešno končal šolo za naslednje leto pa je z delovnimi bri- radiomehanika. Čeprav je bil vesten gadami odšel gradit železnico. Ne- in natančen, se je v vojski odločil mirni duh mu ni dopuščal sedenja drugače in je opravil izpite za šoferja. za strojem, zato je poln izkušenj in Ko je pred leti prišlo v modo, da so dobrih ocen pričel kariero voznika skupine odhajale v Gučo, je Marjo na okraju v Novi Gorici in kasneje v mirno pravil: “Kaj vi veste, kaj je Gu- Kopru. Dolgo je kot cenjen in pošten ča! Že davno sem tam vozil džemsa voznik po Jugoslaviji prevažal okraj- in dodža in poslušal cigansko glas- ne in partijske funkcionarje. Kmalu bo.” MARJA GOLANDE SE VEČINA SPOMNI, kako se je prevažal s ponijem, zelo spreten pa je bil pa je spoznal, da njegovi delodajalci Marjo je bil v mladosti lep, privla- tudi pri delu z viličarjem. Foto: Pavel Četrtič in potniki le niso vsi vredni spošto-
Utrinki dno v spontanosti podajanja skladb člani KK Kovinar Maribor in KK in improvizaciji, ki ju je mogoče naj- Shotokan Radenci. bolje izkusiti v njihovih odrskih na- Srečanja se je udeležilo prek 50 stopih – od blizu. tekmovalcev različnih starosti. Na- Marko Leban men kampa je bil predvsem čim boljša priprava na novo tekmovalno sezono, ki se je začela septembra, KARATE KAMP BOVEC – nezanemarljiv segment pa sta bila [PORTNO SODELOVANJE tudi sklepanje prijateljskih vezi in [TIRIH KLUBOV medsebojna izmenjava športnih iz- Bovec – Že v zadnjih dneh avgusta kušenj. Primorci smo gostom pripra- je v Bovcu potekal Karate kamp Bo- vili športno dvorano z blazinami ta- vec 2008. Glavni organizator tretje- ko, da je bil trening karateja res na ga športnega srečanja je bilo Špor- profesionalni ravni. Intenzivna vadba tno društvo (ŠD) Gorica - Sekcija je v telovadnici potekala dvakrat karate, njegova posebnost pa je bi- dnevno, vodil jo je mojster Rajko la, da so se ga poleg Novogoriča- Malinović, pomagali pa so mu tre- nov in članov domačega Karate nerji gostujočih klubov in vaditelj ŠD Gorica Janoš Nađ. kluba (KK) Soča udeležili še kara- V SKLOPU LETOŠNJEGA KARATE KAMPA so se mladi karateisti Karate kluba Soča in Špor- teisti iz severovzhodne Slovenije, tnega društva Gorica predstavili tudi na odru sredi bovškega trga. Foto: arhiv KK Soča Poleg športnega je imel kamp tudi
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Pustili so svoj pe~at ( 30 ) vanja, zato je menjal delodajalca, ker Trgovec pod mus dobro poznal in ji opazke ni zameril, mogočih situacijah. Na delovno me- je bil do njega nepošten ter ga je V nekdanji Alpkomerčevi železnini le počasi je odgovoril: “Poslušaj (ime sto je prihajal le še iz navade in po- krepko prevaral in razočaral. Marjo se je po potresu pojavila potreba po ni pomembno, op. a.), ti delaš cele skrbel, da so zaposleni dobili jutranjo je bil nekompromisen in ni prenašal pomožnih delavcih in med priložno- dneve v službi in doma, jaz pa sedim kavo, na banki je zamenjal drobiž, laži, zato se je odločil zapustiti ne- stnimi delavci za pretovarjanje grad- in pijem pivo. Ko bova oba stara in najraje pa se je s sodelavcem ali zna- primerno družbo ter se je po nekaj benega materiala se je znašel tudi odpisana, bova skupaj sedela za mi- no stranko odpravil v bar Lipa na letih službe domovini in gosposki Marjo. Čeprav ni bil na plačilnem zo nekje v Podbrdu in jedla iz istega kozarec vina, ki sta ga kmalu nado- odločil za kariero svobodnjaka pod seznamu, je redno prihajal na neraz- kotla. Raje mi daj za en pir!” Gospa mestila jabolčnik in radenska. domačim Matajurjem. pisano delovno mesto in delo vestno je modro ugotovila, da je v tem veli- Dolga leta se je branil zamenjati opravljal za kozarec pijače, malico in ko resnice in je možaku res plačala stanovanje v montažni hiši za udob- “Jutri me ne briga!” skromno napitnino. Z leti je Marjo pivo ter nadaljevala pot proti doma- no bivanje v hiši varovanih stanovanj, Ne, Marjo ni bil ne lenuh ne delo- postal neoštevilčen inventar kobari- čemu delu. kjer si je pridobil pravico bivanja z mrznež, le svobodno in neodvisno je ške železnine. Ne le šef in zaposleni, V politiko se ni vtikal, čeprav je zamenjavo parcele. V novem, vedno hotel živeti, čeprav včasih brez večer- tudi stranke so bile zadovoljne z nje- dnevnim dogodkom resno sledil in ogretem domu in pod skrbno nego je. Preživljal se je s priložnostnimi govim delom, ob katerem je dobro- jih priložnostno tudi komentiral. Po- nečakinje je Marjo zaživel novo ži- deli kot zidarski pomočnik ali klju- dušno pokramljal, včasih pa pikro govor je najraje pogovor začel in za- vljenje. Ponosen je bil, da ga cenijo čavničar, še najraje pa je sedel za ključil s: “Kar ste volili, to imate.” Ko zbodel. Do manjše prometne nesre- mladi prijatelji in sodelavci. Pogosto volan Petricovega lupetta in prevažal če, ki se je končala z zlomljeno nogo, se je razvila debata o vstopu Slove- se je pohvalil, da mu je z dopusta in vse, od gradbenega materiala do stro- se je na delo in po Kobaridu od Lipe nije v Evropsko unijo, je približevanje potovanj po svetu poslal pozdrave ali jev. Vedno se je rad pohvalil, da je do Kramarja prevažal s starim mope- komentiral s primerjavami, vezanimi čestitke za osebni praznik mlad pri- prav on s Petricovim kamionom v dom poni. Ko pa je odvrgel bergle, na Kobarid. Ob referendumu je rekel, jatelj. “Poglej”, je rekel, “tako mlad, Kobarid pripeljal nove cerkvene zvo- je uporabljal le še poni kolo. da je “sedaj naša Evropa okoli kosta- pa se tako dobro razumeva.” Obiski nove. Ko pa je oblast začutila, da V trgovini ali bifeju je vedno našel nja”, po podpisu sporazuma smo prijateljev in dopoldanski klepet ob Marjo in Petrica s sivo ekonomijo sogovornika. Ni mu bilo težko nače- bili pri Ribniku, z vstopom v Unijo kavici ali soku so mu popestrili čas, nekaj zaslužita, se je moral Marjo ti pogovora o čemer koli, saj je bil pa smo bili pri Robiču. ko se je odpovedal večernim deba- posloviti od kamiona in se prepustiti poln znanja in širokega obzorja. Vsa- socialni pomoči. Ob furlanskem po- ko bodico je znal modro obrniti in Ena odvisnost je pa le ostala tam ali kozarcu vina v bifeju pri Kra- tresu leta 1976 je ostal brez doma. naključnega sogovornika vedno trdo z njim marju, v Cinci in pri Zvončku. Pa Hišo, iz katere je odnesel le obleke postaviti na tla. Nekega poletnega Ko je Marja načela bolezen in je vendar se Marjo ni znal odpovedati in nekaj posode, so porušili in odpe- popoldneva je Marjo pred bifejem pil nekaj časa preživel v šempetrski bol- vsaki odvisnosti. Priznal je, da ga ima ljali na odlagališče ruševin. Za stari- pivo, ko je iz trgovine po končanem nici, so v železnini ostali brez speci- v oblasti čisto navadna cigareta, ki ga nami in domom Marjo ni dolgo ža- delu prišla ugledna gospa. “Marjo, alista za upravljanje z viličarjem, saj je spremljala od rane mladosti do loval, saj je novega našel v sestrini pojdi delat, zakaj posedaš v brezde- je prav on material brez težav preva- konca. montažni hiši. lju,” ga je ogovorila. Marjo je gospo žal in raztovoril v včasih še tako ne- Zapisal: Pavel Četrtič
Utrinki globlji pomen. Mladi so ves teden PODIRAJO REKORD ZA iz Podbrda sta namreč 5. oktobra spustov premagata kar petkrat. preživeli brez televizije, računalnikov REKORDOM ob 5.40 zjutraj izpred planinskega Potem ko je Štendler na polovici po- in bučnih zabav. Spoprijateljili so se Petrovo Brdo – Izjemen podvig je v doma na Petrovem Brdu krenila na ti do zastavljenega cilja odstopil, je in medsebojno še bolj utrdili športni prvih dneh oktobra uspel maratoncu progo Gorskega maratona štirih Prezelj nadaljeval sam. Tako je 6. duh. Čeprav prostega časa ni bilo Slavku Prezlju z Bače pri Podbrdu. občin, odločena, da 35-kilometrsko oktobra ob 22.17 še petič prečkal veliko, so se karateisti udeležili raf- S kolegom Martinom Štendlerjem razdaljo z 5.100 metri vzponov in ciljno črto sicer ene od najtežjih te- tinga, plavanja in krajših izletov, ve- kaških preizkušenj na stari celini. čeri pa so minevali ob prijetnem dru- Uspelo mu je nekaj, kar pred njim ni ženju. Na povabilo Turističnega in- še nikomur – res pa je tudi, da se s formacijskega centra Bovec so tem ciljem trase omenjenega gor- se karateisti ŠD Gorica in KK Soča skega maratona pred tem ni lotil še predstavili v skupnem nastopu na nihče. odru pred hotelom Alp. Občinstvo so navdušili z modernim prikazom ŠK šolskih in mojstrskih kat ter ekipno športno borbo. Posebno pozornost SEPTEMBER JE MESEC ZA so vzbudili najmlajši člani, ki so v za- ^RNO PRST dnji sezoni izjemno napredovali. Vsi nastopajoči so poželi bučen aplavz Podbrdo – Planinsko društvo (PD) in marsikdo od presenečenih gle- Podbrdo je v septembru izpeljalo dalcev je po predstavitvi povedal, da kar dve tradicionalni prireditvi. 6. je imel zaradi vpliva akcijskih filmov septembra so člani skupaj s Posta- o karateju napačno predstavo. Kara- jo GRS Tolmin organizirali 15. tek te ima kot šport namreč za posame- na Črno prst, ki je bil letos drugič znika dvojen pomen. Na eni strani poimenovan po prvem predsedniku gre za fizično krepitev telesa, še bolj PD Podbrdo Ivanu Anderletu, 20. pa gre za psihično rast in utrjevanje septembra pa je bilo na Črni prsti osebnosti, kar je za vsakega izmed srečanje planincev. nas nedvomno velikega pomena. SLAVKO PREZELJ IN MARTIN ŠTENDLER ob drugem prihodu v Sedlo pod Črno prstjo – prvi V izredno soparnem in vlažnem vre- Damjana Nanut dan podviga kmalu po 14. uri. Foto: Tomaž Mlakar menu se je na startu teka v Podbrdu
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Utrinki ( 31 )
ZA POSO[KIMI KAJAKA[I JE zadnje prosto mesto za olimpijske finale in osvojenim devetim mestom Vsekakor ne gre dvomiti, da se ODLI^NO LETO igre v Pekingu moral prepustiti ruski- dokazal, da sodi med najboljše kaja- odlični rezultati kajakašev in kanui- Poso~je – Vse bolj očitno postaja ma konkurentoma. Rusa sta namreč kaše v Evropi. Še večji uspeh je Le- stov ne bi nadaljevali tudi v priho- kajakaški šport tako na divjih kot tu- na evropskem prvenstvu za člane v ban dosegel na svetovnem prven- dnjih sezonah. Mlajših, ki se kalijo v di na mirnih vodah paradna športna Krakowu premagala dvojico z Mosta stvu v spustu, kjer je na italijanski re- selekcijah dečkov, deklic, cicibanov panoga Posočja. Tekmovalci, ki so na Soči, ta pa jima je udarec vrnila ki Dora Baltea v šprinterski tekmi za in cicibank, je veliko. Kot vsa prej- svojo športno pot začeli pred slabim na letos najpomembnejšem doma- seboj pustil vso konkurenco in tako šnja leta je imela tudi letos svoja vra- desetletjem, se danes že spogledu- čem tekmovanju, evropskem prven- nepričakovano postal svetovni pr- ta odprta kajakaška šola, ki je v Sol- jejo z dosežki najvišjega ranga. stvu za mladince in mlajše člane v vak. Zmago je dan kasneje ponovil kanu in na Mostu na Soči navdušila V letošnji sezoni, ki je bila vrh vsega Solkanu. Dvojec Taljat - Božič je v tudi v moštvenem šprintu. mnoge mlade nadobudneže. Prav ti, olimpijsko obarvana, so vidne vloge konkurenci mlajših članov predse Vidne uvrstitve je na evropskem pr- ki bodo svoj tekmovalni vrh dosegli imeli tudi kajakaši Soških elek- spustil zgolj francoski čoln ter tako venstvu mladincev v kajaku na mir- čez 15 ali 20 let, pa si že danes svo- trarn, za katere se zdi, da vsako le- slavil naslov evropskih podprvakov. nih vodah v Szegedu nanizal Rok je vzornike lahko poiščejo kar med to posežejo stopnico višje ter si tako Enak uspeh je v konkurenci deklet Kuk, ki si je tako na 500- kot tudi na številnimi starejšimi klubskimi kolegi. zanesljivo tlakujejo pot k najvišjemu uspel domačinki Urši Kragelj, ki je 1000-metrski razdalji priveslal B fi- Te v naslednjih sezonah čakajo novi cilju vsakega športnika – olimpijske- v Solkanu prav tako dosegla srebrno nale. S tem je dokazal, da lahko za- izzivi, med katerimi je gotovo najve- mu tronu. Prav s tem se je do za- medaljo. vzeto in trdo delo obrodi sadove tudi čji tisti v Londonu čez štiri leta, ko dnjega spogledoval kanuistični dvo- Odlično se je med kajakaši odrezal v športu, ki doslej v tem delu Slove- bodo zopet na vrsti olimpijske igre. jec Sašo Taljat in Luka Božič, ki je tudi Lovro Leban, ki je z uvrstitvijo v nije ni imel nikakršne tradicije. Besedilo in foto: Luka Mrak
LOVRO LEBAN na poti do naslova svetovnega prvaka v šprintu. SAŠO TALJAT IN LUKA BOŽIČ v boju za olimpijski nastop na evropskem prvestvu v Krakowu.
Utrinki zbralo 123 tekačev. Celo pot jih je tekov. Takrat so jim očitali, da je ta- redno zadovoljni z gostoljubnostjo Popolnoma drugačen dan se je pre- ovijala gosta megla, tako da jih je ke vrste tek neetičen, in dilemo je na okrepčevalnicah, cilju in zaključni budil 20. septembra, ko je PD Pod- proti vrhu vodila le dobro uhojena razrešil šele Ivan Anderle: “Le nikar prireditvi v Podbrdu. Vsi skupaj pa brdo vabilo na srečanje planincev na pot, med vzpenjanjem pa jih je pre- naj vas toliko ne skrbi, kaj mi tukaj so bili še najbolj veseli, da je tekmo- Črno prst. Letos so ga pripravili čla- senetila še dežna ploha. Kljub težki v Podbrdu delamo. Važno je, da vanje minilo brez poškodb ali ka- ni Odseka Grahovo - Koritnica. progi, ki jo je vreme izoblikovalo v mladi gibajo.” Tekmovalci so bili iz- kšnih drugih težav. Zavijanje vetra in nizke temperature, blatno, drsečo stezo, so vsi prišli na cilj. Dosedanjega rekorda proge 0:47:46 Petra Lamovca, letos ab- solutno drugega s časom 0:52:11, ni bilo mogoče premagati. Prvi je stekel skozi ciljna vrata Simon Alič in dosegel čas 0:50:09. Absolutno tretji čas so namerili Nejcu Kuharju (0:52:20). Med ženskami je bila najhitrejša Vanja Krapež s časom 1:04:12 pred Mihaelo Tušar (1:05:31), na tretje mesto pa se je uvrstila Danica Kovačič (1:07:17). Sicer so tako moški kot ženske tek- movali v petih kategorijah, posebne kategorije pa so bile še gorski reše- valci do 40 in nad 40 let ter domači- ni in domačinke. Letos so po 38 le- tih prvič spet skupaj tekli in dosegli presenetljivo dobre rezultate udele- ženci prvega teka Marko Daksko- bler, Ivan Čufer in Peter Čufer, ki NA BLATNO IN DRSEČO PROGO 15. GORSKEGA TEKA NA ČRNO PRST se je podalo 123 tekmovalk in tekmovalcev, vsi pa so tudi pritekli do se je doslej edini udeležil čisto vseh cilja 1.844 metrov visoko. Foto: Alenka Zgaga
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 EPIjeva knji`na polica ( 32 )
Trdna mre`a – Osamo- Že iz uvodnih besedil Romana kacije pa je uredniški odbor prepustil svajanje Slovenije v Zgor- Medveda, Vita Berginca in Janeza takratnim miličnikom iz Tolmina, J. Švajncerja so razvidni namen in Kobarida in Bovca, ki v svojih priče- njem Poso~ju način zbiranja gradiva ter pomen te- vanjih dokazujejo, da je bila mreža Zbornik Območnega združenja ga, v knjigo vezanega zgodovinskega sodelovanja trdna in zanesljiva. Sle- veteranov vojne za Slovenijo gradiva, ki se bere kot napet roman dijo prispevki o aktivnostih centra za (OZVVS) Gornje Posočje je namenjen med seboj povezanih dogodkov. Knji- prebegle vojake, občinske uprave, ci- tistim, ki so aktivno sodelovali v ak- ga bralca vrne v čas, ko so se tisočle- vilne zaščite in carine, ki so bili v cijah in aktivnostih osamosvajanja, tne želje in sanje Slovencev uresničile tistih razmerah prisiljeni delati med in vsem, ki so bili priča zgodovinske v Kopru, z odhodom zadnjega vojaka dvema ognjema. osamosvojitve Slovenije, obenem pa Jugoslovanske ljudske armade iz mla- Pred analizo delovanja in zaključ- želi z dogodki iz leta 1991 seznaniti de države Slovenije. no mislijo Vita Berginca je objavljeno najmlajše. Že naslov zbornika sim- Zbornik sicer obsega 390 strani, pismo, ki ga je na OZVVS Gornje Po- bolično pove, da so v času priprav in vendar je urejen skrbno, brez nepo- sočje poslal Nizozemec Cornelis Den med samim potekom osamosvojitve trebnih statističnih podatkov, ki bral- Otter, ki je leta 1991 po sprejetju bri- vsi akterji – Teritorialna obramba ca dolgočasijo in nemalokrat odvra- tanske deklaracije v Posočje prihajal (TO), milica in civilne strukture – čajo od branja. Vsebina je razdeljena kot vodja skupine evropskih opazoval- skovali trdno mrežo sodelovanja. sistematično po med seboj povezanih cev. Želja in ideja, da bi zapisali in stajati že s prvimi pripravami na tematskih poglavjih. Poleg uvoda je Zbornik je opremljen s fotografija- javnosti razgrnili potek dogajanj osa- osamosvajanje. Pisali so ga vsi, ki so prvi del namenjen ustanovitvi TO v mi, ki pa so žal le skromne priče mosvojitvene vojne v Zgornjem Poso- svoje naloge in aktivnosti zabeležili Posočju, ustanovitvi manevrske struk- dogodkov. Majhnemu številu fotogra- čju, predvsem pa na območju takra- na papir, in vsi, ki so si dogodke vti- ture narodne zaščite in tajnim pripra- fij je verjetno botroval prastrah, da se tne tolminske občine je postala ne le snili v spomin ali pa so uspeli trenut- vam na vojno, ki jo je javnost komaj vojaških objektov in dogodkov ne sme obljuba, temveč obveza na ustanovi- ke ovekovečiti s fotoaparatom. Pripra- slutila. Že naslednje poglavje razgrne fotografirati, poleg tega pa tudi nego- tvenem sestanku OZVVS Gornje Poso- vo gradiva in zahtevna usklajevanja delovanje 63. območnega štaba TO tovost in napetost nista dopuščali čje leta 1998/99. V predstavitvi zbor- prispevkov 49 avtorjev so zaupali ter postreže s pričevanji starešin in izživljanja in igranja s fotoapara- nika je predsednik združenja in vod- šestčlanskemu uredniškemu odboru, borcev TO, ki so vsak na svoj način tom. ja uredniškega odbora mag. Roman publikacijo pa je uredil Zdravko Du- oblikovali dogajanja in aktivnosti ta- Uredniški odbor se opravičuje vsem, Medved povedal, da je ta začel na- ša. kratnih dogodkov. Zadnji del publi- ki so pomotoma ali zaradi krutosti
Utrinki na Črni prsti kar minus dve stopinji Najbolj so se z osvojenimi desetimi Celzija, so verjetno marsikoga zadr- točkami izkazali člani nogometne žali doma. Toda pot je ponujala ne- ekipe iz Loga pod Mangrtom, ki so skončne razglede, Koča Zorka Je- trikrat zmagali in enkrat remizirali. linčiča pa je pričakala pohodnike Na drugo mesto se je z dvema toč- prijetno topla in polna domačnosti. kama manj uvrstila domača ekipa iz Ob 11. uri je župnik iz Sorice daro- Soče (dve zmagi in dva remija), tretji val sveto mašo za preminule planin- pa so bili člani ekipe Veterani z eno ce. Prisotnih je bilo tudi nekaj čla- zmago, enim remijem in dvema po- nov Mešanega pevskega zbora razoma oziroma z osvojenimi štirimi Ivan Kokošar s Koritnice, tako da točkami. Četrta je bila ekipa Redna je bilo petje med sv. mašo še bolj linija in peta ekipa Kovi, obe sta ubrano. Veselo druženje so ogreli osvojili tri točke. še zvoki v izvedbi mladega tria s Linda Mihelič Cerkljanskega. Olga Zgaga POSO[KI DE^KI NAJBOLJ[I NA TURNIRJU V ITALIJI PETI TURNIR V SO^I Moimacco – V drugi polovici sep- PRIPADEL LO@ANOM tembra so se dečki do deset let iz So~a – Športno društvo Soča - Nogometnega kluba (NK) Koba- Trenta je 20. septembra na špor- rid, sicer varovanci trenerjev Saše DEČKI DO DESET LET IZ NOGOMETNEGA KLUBA KOBARID so na turnirju v italijanskem tnem igrišču v Soči organiziralo tra- Lebana in Mihe Stresa, udeležili Moimaccu osvojili drugo mesto, prednje so se uvrstili le kolegi iz Tolmina. Foto: Boštjan dicionalni turnir v nogometu. Leto- dvodnevnega turnirja v sosednji Itali- Jazbec šnji je bil peti po vrsti, na njem pa je ji. V Moimacco nas je že četrtič za- konkurenci 16 ekip, med katerimi zavidljivo drugo mesto. Prihodnje le- sodelovalo pet ekip. pored povabil prijateljski klub Car- sta bili tudi znamenita Udinesejeva to spomladi nameravamo podoben Maloštevilni gledalci so se zabavali mine. šola Donatelo in Itala S. Marco. nogometni turnir prirediti tudi mi in ob tekmah, uspešne poteze igral- K sodelovanju smo povabili še ekipo Nazadnje sta se v velikem finalu zna- nanj povabiti ekipe italijanskih klubov. cev, obrambe vratarjev in zadetke sosedov iz NK Tolmin, tako da smo šli prav slovenski ekipi, kjer smo na Aleks Volarič, vodja mlajših selekcij NK pa pozdravili z vzkliki in aplavzom. Slovenci imeli kar dva predstavnika v koncu Kobaridci za Tolminci osvojili Kobarid
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 EPIjeva knji`na polica Zlati Bogatin ( 33 )
Kako je nastal slap Boka tiskarskega škrata izpadli s seznama Nekega dne sta šla pobič in čečica teritorialcev ali iz zapisanega dogod- v hrib, da bi nabrala malo gob. Za- ka, in tistim, katerih podatki so na- man sta iskala, nobene gobe nista pačno zabeleženi. Zanesljivo bodo našla. Kar naenkrat sta zagledala napake in pomanjkljivosti odpravlje- majhno hišico. Bila sta že zelo lačna, ne ob ponatisu tega, za zgodovino zato sta šla pogledat, kdo je v tej hi- Posočja pomembnega literarnega de- ši doma. Nekaj časa sta trkala po la. vratih. Ker jima ni nihče odprl, sta kar vstopila. Zagledala sta staro ženo, NASLOV: Trdna mre`a – Osamo- ki se jima je nasmehnila. Vprašala je, svajanje Slovenije v Zgornjem kako to, da sta prišla ravno gor k Poso~ju. UREDNI[KI ODBOR: mag. Roman Medved, Silvo Hro- njej. Povedala sta in žena jima je da- vat, Vito Berginc, Metod Leban, la jesti. Potem je šla ven. Ivan ^ufer in Zvonimir Ger`elj. z razstavo približati ne le samemu Ker je dolgo ni bilo, je šel pobič IZDALO: Obmo~no zdru`enje ve- filmu kot edinstvenemu mejniku v gledat, kam je šla. Kako se je začudil, teranov vojne za Slovenijo Gornje zgodovini slovenskega filma, ampak ko je prišel pred hišo. Stara žena je Poso~je. KRAJ in LETO IZDAJE: tudi času, v katerem je film nastal, brusila sekiro in govorila sama pri Ljubljana, 2008. NAKLADA: 1.000 Živim v hiši iz sanj. ter ustvarjalnemu procesu. Kot je za- sebi: “Ubila ju bom, imela bom pe- izvodov. FORMAT: 16 x 23,5 cm. V njej plešejo rožnate meglice. pisala avtorica razstave v uvodu ka- čenko …” VEZAVA: mehka. [T. STRANI: 390. Zajamem jih v roke, jih božam, taloga, so “z muzejskega vidika po- Pobič je stekel nazaj v hišo, vzel Pavel Četrtič jim pojem, šepetam jim lepe besede, skušali predstaviti zgodbo o nastanku palico, stopil pri vratih na stolico in potem pa jih spustim … in življenju prvega slovenskega zvoč- čakal. Ko je vstopila žena s sekiro, jo Odidem iz hiše iz sanj. nega igranega filma in se spomniti je s palico udaril tako močno, da ji Hi{a iz sanj Prav tiho zaprem duri, časa, v katerem je bil spočet. Osnov- je padla sekira iz rok in zvalila se je O Marti Šavli smo v EPIcentru že da se ne zbudim. na zgodba filma Na svoji zemlji je na tla. Potem je pobral sekiro in jo pisali, in sicer smo jo v peti letošnji namreč tudi zgodba tolminske va- ubil. Njena kri se je spremenila v številki predstavili v rubriki Pesniki NASLOV: Hi{a iz sanj. AVTORICA: si.” slap, ki so mu ljudje dali ime Boka. iz naših logov. Takrat smo tudi na- Marta [avli. UREDNIK: Sa{a Is- Katalog razstavo dopolnjuje s tremi Zbral in zapisal: Janez Dolenc vedli, da išče založbo, ki bi ji omogo- kri~. ZALO@ILA: Založba KATR. besedili, v katerih Karla Kofol pred- (Log Čezsoški, 1975) čila izdajo njene druge pesniške zbir- KRAJ IN LETO IZDAJE: Ljubljana, stavlja okoliščine nastanka filma Na Vir: DOLENC, Janez. (1992). Zlati Bogatin. 2008. FORMAT: 15 x 21 cm. VE- ČZP Kmečki glas. Ljubljana: ČZP Kmečki ke. To ji je s pomočjo ljubljanske za- svoji zemlji in poseben pomen za na- glas. Str. 165. ložbe KATR tudi uspelo in luč sveta ZAVA: mehka. [T. STRANI: 118. stanek filma nakloni prav izbiri sce- je tako ugledala zbirka z naslovom Špela Kranjc narija pisatelja Cirila Kosmača. Ta Hiša iz sanj. Že leta 2002 pa je Šavli- je bil izbran med 13 teksti mlajših ratoriju Avala filma v Beogradu 8. jeva v samozaložbi izdala svoj prve- slovenskih piscev, ki so se odzvali na novembra 1948. Originalni negativ na nec z naslovom Utrinki upanja. Na svoji zemlji – 60 razpis slovenske direkcije Filmskega nitratnem traku hrani Jugoslovanska V Hiši iz sanj je avtorica zbrala let kasneje podjetja FLRJ. kinoteka, ostali trakovi, vključno s 107, večinoma krajših pesmi. Naslov- Katalog razstave ob 60-letnici prve- Katalog dopolnjuje tudi zapis Mar- kopijami, pa se nahajajo v Sloven- nico zbirke, ki jo je oblikoval Janez ga slovenskega zvočnega igranega te Rau Selič iz Arhiva RS, ki ob 40. skem filmskem arhivu (SFA).” Mar- Vizjak, krasi Rdeča ruta, portret go- celovečernega filma spremlja razstavo obletnici filmskega arhiva izpostavlja ta Rau Selič tudi navaja, da bodo spe Monet, slika francoskega slikarja Tolminskega muzeja avtorice Karle njegovo vlogo pri varovanju slovenske naslednje leto film obnovili. Iz origi- Clauda Moneta iz leta 1873. Kofol, ki je bila odprta pod istim na- filmske dediščine. Tu hranijo tudi pr- nalnega negativa bodo izdelali la- Za pokušino pa prva in naslovna slovom Na svoji zemlji – 60 let kasne- vi slovenski umetniški film. “Prva vand in dve novi kopiji ter tako filmu pesem zbirke Hiša iz sanj. je. V Tolminskem muzeju so se želeli kopija filma je bila izdelana v labo- podaljšali življenjsko dobo.
PREDPRODAJA SMUÈARSKIH VOZOVNIC Cenik za obdobje predprodaje do 22. 11. 2008 tip vozovnice ODRASLI OTROCI (7–14 let) DNEVNA 20 € 15 € SEZONSKA 220 € 130 € “10 V SEZONI” – neprenosljiva 155 € 110 € Doplačilo za neizkoriščene vozovnice iz preteklih let: 3 €. Ob nakupu sezonskih vozovnic in vozovnice “10 v sezoni” vam ponujamo možnost obročnega odplačila. INFORMACIJE IN NAROÈILA: Kaninski center (v sredi- šču Bovca), Trg golobarskih žrtev 47, tel.: 05 38 96 003, fax: 05 38 96 004, e-mail: [email protected] www.boveckanin.si
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 EPIjeva knji`na polica ( 34 )
Katalog prinaša tudi nekaj izbra- co, s pomočjo katere bodo muzeji, muzeja” z mikavnostjo kulturnih nega slikovnega gradiva, ki si ga vključeni v vodnik, obiskovalcem nu- znamenitosti, domačega izročila in lahko ogledamo na razstavi, prispe- dili popust pri vstopnini. proizvodnih virov danega prostora. vali pa so ga SFA pri Arhivu RS, Slo- V vodniku je muzejske ustanove na Opisu muzejev sledi poglavje Kuhi- venski filmski muzej, Kartografska Goriškem predstavila avtorica Raffa- nja v Gorici, v Goriški pokrajini in in slikovna zbirka NUK, Tolminski ella Sgubin, ravnateljica Pokrajinskih sosednjih krajih v Sloveniji, v katerem muzej, Knjižnica Mirana Jarca Novo muzejev v Gorici. Kot pravi, se ves avtorica Giovanna Ludovico Gian- mesto – posebne zbirke Boga Kome- vodnik ravna po merilu preprostosti nattasio opisuje vpliv in odsev zgo- lja. in praktične preglednosti, saj ni nje- dovine, kulturnih tokov in ljudstev, gov namen, da bi ga brali za mizo, ki so vplivali na goriško kuhinjo. Piše NASLOV: Na svoji zemlji – 60 let temveč da bi nas spremljal na poti. tudi o tradicionalnih jedeh, kot so kasneje. AVTORICI: Karla Kofol in Med 55 muzejskimi ustanovami od jota, pinca in različne ribje jedi, za- Marta Rau Seli~. IZDAL in ZALO- ključi pa s kakovostno in pestro po- @IL: Tolminski muzej. KRAJ IN LE- Gradeža do Kobarida so opisani tudi nudbo vina. Na koncu vodnika so TO IZDAJE: Tolmin, maj 2008. NA- Kobariški muzej, Tolminski muzej, avtorji v želji, da bi kulturno ponud- KLADA: 500 izvodov. FORMAT: 15 Arheološki muzej Most na Soči, do- x 15 cm. VEZAVA: mehka. [T. mačija Cirila Kosmača na Slapu ob bo popestrili še s turistično, bralcem nik in vstopnina. Kot poudarjata ponudili tudi seznam prenočišč in STRANI: 20. Idrijci, rojstna hiša Simona Gregorči- Enrico Gherghetta in Roberta De- gostišč na Goriškem z naslovi in tele- ča, domačija Franceta Bevka, parti- Špela Mrak martin, “si oblikovanje muzejske fonskimi številkami. zanska tiskarna Slovenija na Voj- mreže od sodelovanja med muzejski- skem, Informacijsko središče Trigla- mi ustanovami v nekem prostoru NASLOV: Muzeji Gori{ke – vodnik. Muzeji na Gori{kem vskega narodnega parka in Trentar- obeta gospodarnejšo izrabo sredstev ZALO@NI[KI IN UREDNI[KI OD- Muzejska mreža Goriške je s pro- ski muzej, Triglavski narodni park in priložnost navezave partnerskih BOR: Alessandra Martina, Ales- jektom, ki ga je financiral program in Alpski botanični vrt Juliana. razmerij”. Prepričani so, da utegne sandro Quinzi, Raffaella Sgubin. Interreg IIIA Italija–Slovenija, izdala Bralci lahko v vodniku najdejo tu- tovrstna prepredenost muzejske po- IZDALA: Muzejska mre`a Gori{ke. skupen vodnik po muzejih ob sloven- di splošne informacije o opisanih nudbe bistveno pospešiti trajnostni KRAJ IN LETO IZDAJE: Trst, 2008. sko-italijanski meji, izdelali pa so muzejih, kot so telefonska številka, razvoj, ker omogoča součinkovanje VEZAVA: mehka. [T. STRANI: 134. tudi spletno stran in muzejsko karti- spletna stran, elektronska pošta, ur- prednosti “prostorsko razpršenega Mariša Bizjak
O~ala • korekcijska in za{~itna • son~na in {portna (tudi z dioptrijo) • za odrasle in otroke • za vsak `ep
Kontaktne le~e vseh vrst in tipov
RECEPTE (naro~ilnice za o~ala) sprejemamo od vseh okulisti~nih ambulant
Meritve za o~ala in kontaktne le~e opravljamo vsako sredo > KUPON za 10 % POPUSTA < Ob predlo`itvi recepta vam odobrimo {e Po potrebi zagotovimo kontrolo pri optometristu. dodaten 5 % popust.
Popust velja do Sedež: Prušnikova 54 Enota Tolmin: konca leta 2008 ob 1210 Ljubljana Prešernova 4, 5220 Tolmin, Tel.: 05/381 10 44 predlo`itvi kupona. Tel.: 01/512 81 10 URNIK optike v Tolminu: 9.00–12.00 in 15.00–18.30
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 Koledar prireditev ( 35 )
Datum Kraj Prireditev Informacije 25. 10. PLUŽNA Planinski pohod Plužna–Kluže PD Tolmin, Mara Vidic: 031-370-137 25. 10. (10.00) KOBARID, kostnica Tradicionalna spominska slovesnost na kostnici Zdravko Likar 25. 10. KOBARID, muzej Dan Kobariškega muzeja in odprtje razstave Slovenski vojaki v 1. Kobariški muzej: 05/38-90-000 (15.00) svetovni vojni 25. 10. KOBARID, prostori Društva Kostanjada Društvo upokojencev Kobarid: (16.00) upokojencev Kobarid 05/38-85-133 7. 11. (19.00) TOLMIN, knjižnica Razstava in predstavitev zbornika ob 60-letnici Postaje GRS PD Tolmin, Tolmin Žarko Trušnovec: 041-352-581 8. 11. LEPENA, KRNSKA JEZERA Krn – pohod spomina 1998–2008 PD Tolmin, Milena Brešan: 05/38-81-950 15. 11. TOLMIN Folklorni delavnici: • Petje ljudskih pesmi – bas v ljudskem petju JSKD, Silva Seljak: 05/38-01-170 (9.00–17.30) (dr. Urša Šivic), • Godčevstvo na Slovenskem – vloga godcev v godčevskih sestavih (Nina Volk) 15. 11. (18.00) TOLMIN, kinogledališče Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž JSKD, Silva Seljak: 05/38-01-170 16. 11. KNEŽA Pohod po stezicah, ki so včasih bile – zaključek planinske sezone PD Tolmin, Slavica Boljat: 051-622-962 22. 11. TOLMIN Delavnica – Tehnika govora II. JSKD, Silva Seljak: 05/38-01-170 (10.00–17.00) 23. 11. BAČA PRI PODBRDU Paslejdn’ca Društvo Baška dediščina, Cveto Zgaga: 041-259-139 začetek decembra TOLMIN, kinogledališče Miklavžev koncert – Jazz Punt Big Band z gostom Aljoša Križnič: 031-409-300 6. 12. DREŽNIŠKE RAVNE Miklavžev pohod na Krasji vrh PD Tolmin, Slavica Boljat: 051-622-962 10. 12. (19.00) TOLMIN, knjižnica Predavanje z diapozitivi Petra Podgornika PD Tolmin, Mara Vidic: 031-370-137 13. 12. KANAL Pohod na Jelenk PD Tolmin, Darij Kenda: 041-774-631 20. 12. ČRNI VRH Zimski pohod na Javornik PD Tolmin, Rudi Rauch: 05/38-82-033 21. 12. (17.00) TOLMIN, športna dvorana šolskega Božično-novoletni koncert – Pihalni orkester Tolmin z Nušo Derenda Aljoša Križnič: 031-409-300 centra in drugimi gosti Informacije za Koledar prireditev za naslednjo številko EPIcentra lahko do 24. decembra posredujete Jerneji Kos na telefon 05/38-41-502 ali na e-naslov jerneja. [email protected]. Objavili bomo prireditve oziroma dogodke, ki se bodo zgodili med 16. januarjem in 26. februarjem 2009. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna in je namenjena informiranju prebivalcev Zgornjega Posočja, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev oziroma podjetij. Objavljamo naslednje podatke: datum in uro, ime prireditve, kontakt organizatorja ter telefonsko številko, e-naslov ali spletno stran. Če želite v EPIcentru objaviti članek o vaši prireditvi, oglas ali oglasno sporočilo, pa so vam informacije na voljo na naši spletni strani www.pososki-rc.si.
KAJ PA OGLASI? POSTANITE NARO^NIK e-EPIcentra Spoštovani podjetniki in podjetnice, društva, organizacije ... Poleg Vse, ki želite postati naročniki e-EPIcentra, vabimo, da nam na jerneja. [email protected] sporočite svoj e-naslov, na katerega vam bomo številnih drugih vsebin bi se v EPIcentru našel prostor tudi za vaš pošiljali povezavo na naše spletno glasilo. Uredništvo oglas. Če bi ga želeli objaviti v kateri od prihodnjih številk našega gla- sila, se oglasite Jerneji Kos na 05/38-41-502 ali jerneja.kos@poso- IZID NASLEDNJE [TEVILKE EPIcentra ski-rc.si, več informacij o oglaševanju v EPIcentru pa najdete tudi na Naslednja številka EPIcentra bo predvidoma izšla 16. 1. prihodnje leto. Vsi, naši spletni strani www.pososki-rc.si. EPIcenter izhaja v nakladi ki boste v našem glasilu želeli objaviti kak prispevek, nam ga najkasneje 7.300 izvodov, brezplačno pa ga distribuiramo vsem gospodinjstvom do 21. decembra pošljite na e-naslov [email protected]. Vsebin, v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, pošiljamo ga še na več kot 200 ki jih bomo prejeli po tem datumu, žal ne bomo mogli upoštevati. Besedila naslovov v Sloveniji, dostopen pa je tudi prek naše spletne strani. naj ne bodo daljša od 2.000 znakov (s presledki), saj le na tak način lahko zagotovimo objavo večjega števila vaših člankov. Več informacij glede objav Uredništvo najdete tudi na naši spletni strani www.pososki-rc.si. Uredništvo
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008 ( 36 )
Utrinki
KDAJ IZ TOLMINA V To pomeni nekakšno povezavo z GLASGOW? mlajšimi selekcijami. V klubu po- spešeno pripravljamo načine, ki bi Tolmin – Nepisano športno pravilo pravi, da je uspeh pretekle sezone utegnili zanimati takšen klub, kot vedno treba potrditi v naslednji. Čla- je Celtic,” je dejal predsednik NK ni Nogometnega kluba (NK) Tol- Tolmin Mitja Taljat in nadaljeval: min so zato na pravi preizkušnji, da “Zagotovo se ne bo nič zgodilo ponovijo rezultat, potem ko so pre- čez noč. To je dolgoročen proces, teklo izkušnjo v tretjeligaški druščini ki se lahko uresniči šele čez sezo- zaključili na četrtem mestu, s čimer no ali dve. Škote moramo prepri- so postali celo najuspešnejši pri- čati, da smo sposobni dobro dela- morski klub na tej ravni. ti in širiti ugled Celtica pri nas. De- lo z mladimi nogometaši smo v Uvod novega prvenstva ni bil ravno Tolminu dobro zastavili že z nogo- spodbuden. Zmage, ki so se lani le- metnim kampom, ki ga obiskuje po vrstile, rdeče-črnim niso bile več vedno več nadobudnežev. Kakr- na dosegu roke, kar sta potrdila dva šna koli oblika sodelovanja bo za zaporedna domača poraza z 1 : 4. nas velika čast in potrditev dobre- Poškodbe in odsotnosti so postavile moštvo na preizkušnjo, na srečo pa ga dela.” slabi izidi Tolmincev niso zmedli. Celtica ni treba posebej predstavlja- Ekipa se je pobrala in nanizala pet UPRAVA NOGOMETNEGA KLUBA TOLMIN se dogovarja o morebitnem sodelovanju s škot- ti. Je eden najstarejših klubov v skim velikanom Celtic FC – klubom, ki proda po 50.000 sezonskih vstopnic in ga glede na Evropi in prvi britanski klub, ki je zmag, tako da se NK Tolmin trenu- povprečen obisk tekem na Otoku prekaša samo sloviti Manchester United. Foto: arhiv kluba tno nahaja na sredini lestvice, kar pa osvojil ligo prvakov. Ima več kot vendarle prinaša veliko mirnejše na- tanije v Glasgowu. Na povabilo tam- šeno širi svoje lovke po vsej zemelj- 50.000 abonentov s sezonskimi daljevanje prvenstvenih dvobojev. kajšnjega kluba Celtic FC sta se ski obli. Uradno že sodeluje s klubi vstopnicami, po povprečnem obisku Sicer so v polnem pogonu tudi vse člana upravnega odbora podala na na Škotskem, v Angliji, na Irskem, tekem pa ga na otoku prekaša samo ostale selekcije kluba, ki vse po vrsti tekmo Celtic – Rangers, kjer je be- Japonskem in v Belgiji, roko pa so Manchester United. Klub ima 250 igrajo vidno vlogo v svojih ligah. Prav seda stekla tudi o morebitnem sode- ponudili tudi Sloveniji z NK Tolmin. redno zaposlenih, njegov lanski pro- za mlajše selekcije pa je morebiti lovanju med škotskim velikanom in “Vse je odvisno od nas samih, da račun pa je znašal kar 94 milijonov pomembno vlogo odigralo vodstvo NK Tolmin. pripravimo pogoje, ki bi ustrezali evrov. kluba pretekli mesec na severu Bri- Celtic namreč v zadnjih letih pospe- Celticovemu načinu sodelovanja. NK Tolmin
EPIcenter, letnik IX, {t. 10, 2008