( 1 )

LETNIK XIX, ŠT. 4/2018 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420

Publikacija Posoškega razvojnega centra

• Spremembe, ki jih prina{a »4. industrijska doba« • Priprava novega regionalnega razvojnega programa • Znanje za razli~ne sanje – Ljudska univerza • Festival slovenskih lokalnih akcijskih skupin

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )

Zeleni koraki za prihodnost tudi na Facebooku

o, da je lenoba gonilo tehnolo- Mnoga mesta dnevno uvajajo različ- bolj zadovoljni. škega razvoja, pravzaprav ni ne ukrepe za razvoj trajnostne mo- Čeprav imamo v dolini Soče v pri- T nič novega. Prav želja po lago- bilnosti v svojem kraju in si prizade- merjavi s premnogimi mesti to srečo, dnejšem življenju je že ničkolikokrat vajo za trajnostni razvoj nasploh, s da lahko dihamo svež zrak, si odgo- botrovala temu, da je človek skoval čimer kažejo svoja prizadevanja za vorni vseeno prizadevajo za načrto- Številka vpisa v razvid medijev: 787 marsikaj v svojo korist, pri čemer se varstvo okolja. Poplavo pločevine vanje krajev po meri človeka in ne ISSN 2350-4420 seveda ni oziral na okoljske posledi- umikajo iz mestnih jeder, v zameno avtomobila. Želja pobudnikov je, da Izdal in založil: ce. A tekom zgodovine se je počasi pa vanje vnašajo zelenje, urbano bi tudi pri nas urbana jedra zaživela Posoški razvojni center le nabralo vsega preveč. Bližamo se opremo, sprehajalne in kolesarske tako kot nekoč. Da bi postala stičišče Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin točki (po mnenju nekaterih smo jo poti … Tako urbana jedra postajajo srečevanj, izmenjave izkušenj, pre- Zanj: že prestopili), od koder ne bo več za obiskovalce privlačnejša, varnejša, plet zamisli, prikaz ustvarjalnosti itd. mag. Almira Pirih poti nazaj, razen, če nekaj korenito zrak v njih pa manj onesnažen. Se- Zato odgovorni s spodbujanjem raz- Naslov: ne spremenimo. Zemlja je vendarle veda pa so pri tem spremembe nuj- ličnih dogodkov, prireditev, festivalov Uredništvo SOČAsnika in drugih privlačnih vsebin vabijo v Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin ena sama in edina – moja, tvoja, nje- ne, kar pomeni, da se mora človek gova ... naša ... posledično prilagoditi novemu nači- tovrstno sredino ljudi dobre volje in Telefon: 05/38-41-502 (glavna urednica) V želji po spremembi so Francozi nu življenja. To za mnoge konkretno iz krajevnih ter vaških središč posto- 05/38-41-510 (pomočnica urednice) pred 20 leti prvič organizirali tako pomeni, da s svojim jeklenim konjič- poma umikajo avtomobile. Letos Faks: imenovan Dan brez avtomobila. Do kom ne morejo več čisto do vseh septembra se je v želji po oživitvi 05/38-41-504 danes se je ta dan raztegnil na en vrat, kar posledično privede k nego- starega tolminskega mestnega jedra E-pošta: teden (po nekje celo na mesec dni). dovanju. Je že tako, da se je treba na tega za mesec dni zaprlo. Na ta ra- [email protected] Evropski teden mobilnosti je tako eden spremembe navaditi, kar predstavlja čun je bilo sicer slišati kar nekaj kri- Spletne strani: izmed korakov, ki si prizadevajo za časovni proces. Sploh pa se pot »od tik, a tudi pohval ni manjkalo. Vse- www.prc.si/socasnik spremembe mobilnostnih navad. grdega račka do laboda« ne zgodi kar kakor pa bo analiza vseh komentar- (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) Mesta iz različnih koncev sveta, ki čez noč in je lahko precej naporna, jev pobudnikom služila kot dober Glavna in odgovorna urednica: gredo v korak s časom, se prej ali slej vendar se, kot kažejo izkušnje mno- pripomoček pri nadaljnjih načrtova- Mateja Kutin pridružijo tej pobudi. Letos se je tej gih (tudi Ljubljane), vse skupaj izpla- njih. Pomočnica urednice: pobudi priključilo kar 2.792 mest iz ča, saj so na koncu ne le bližnji pre- Mateja Kutin, glavna in odgovorna Tatjana Šalej Faletič 54 držav; iz Slovenije skupaj 77 mest. bivalci, ampak tudi drugi mimoidoči urednica Izbor vsebin občinskih strani: Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin), Milan Štulc (za Občino Bovec) Utrinki

Oglasno trženje: 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) BOVEC IN KAMP KOREN Cenik oglasov najdete na spletni strani: www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- ZASEDLA DRUGO MESTO oglasevanja Portoro` – Tekmovanje v projektu Lektoriranje: Moja dežela – lepa in gostoljubna, Polona Hadalin Baša in Špela Kranjc ki poteka pod častnim pokrovitelj- (za strani Občine Tolmin) stvom predsednika države RS Boru- Oglasi niso jezikovno pregledani. ta Pahorja, se je 8. oktobra zaklju- Fotografija na naslovnici: čilo s prireditvijo in podelitvijo pri- Foto: Mateja Kutin znanj v Grand hotelu Bernardin. V Ilustracija: tekmovanju so se pomerili številni Marko Podjavoršek kraji, kampi in glampi, mladinska prenočišča, mestna, vaška in trška Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: Gaya d.o.o. jedra ter tematske poti – z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja BOVEC JE BIL TUDI LETOS DRUGI NAJLEPŠI IN NAJGOSTOLJUBNEJŠI KRAJ med turisti- Naklada: čnimi kraji. Drugo mesto pa je med kampi pripadlo Kampu Koren Kobarid. Foto: Tatjana Bara- okolja v okviru zelenega turizma in ga Wojčicki 7.300 izvodov trajnostnega razvoja. V kategoriji tu- Distribucija: ristični kraj so se potegovali trije fi- mezne kraje. Bovec je na koncu zo- nalisti Camping Bela krajina, Kamp SOČAsnik se brezplačno distribuira po nalisti: Ankaran, Bovec in Kranjska pet postal drugi najlepši in najgosto- Danica Bohinjska Bistrica in Kamp vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. Gora. V javnem glasovanju na sple- ljubnejši turistični kraj v Sloveniji. Koren Kobarid. Slednji je na koncu SOČAsnik sofinancirajo: tni strani Turistične zveze Slovenije je Priznanje sta prevzela župan Valter zasedel drugo mesto, za kar je pri- Občina Bovec, Občina Kobarid in daleč največ glasov prejel Bovec, Mlekuž in predstavnik Turističnega znanje na slovesnosti prevzela la- Občina Tolmin svoje mnenje pa je dodala še po- društva Bovec Andrej Lampret. stnica Lidija Koren. Letnik XIX, št. 4, 2018 sebna komisija, ki je obiskala posa- V kategoriji kampov pa so bili med fi- Milan Štulc in Mateja Kutin

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 3 )

Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VAŠE IME V VSA POSOŠKA GOSPODINJSTVA – IZKORISTITE TUDI MOŽNOST OBJAVE BARVNIH OGLASOV.

BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado

POSOŠKI RAZVOJNI CENTER 7.300 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete TRG TIGROVCEV 1 tudi na Tatjano Šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5220 TOLMIN REZERVIRAJTE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR IN NAGOVORITE 7.300 GOSPODINJSTEV!

POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ICA Naslednja številka bo izšla predvidoma sredi decembra 2018. Če bi e-SOČAsnika želeli v SOČAsniku objaviti prispevek, nam besedilo posredujte do Vse, ki želite postati naroč- 16. novembra oziroma se o roku dogovorite z urednico. niki e-SOČAsnika, vabimo, Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispevka da nam na [email protected] sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki bi sporočite svoj e-naslov, na jih želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skladno z katerega vam bomo pošiljali fo- povezavo na naš spletni uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, posredovane medij. tografije pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Uredništvo Uredništvo

4 Pridobivanje temeljnih in Utrinki poklicnih kompetenc 2016–2019: Brezpla~ni izobra`evalni programi v BORUT [ULIN NAGRAJENEC {olskem letu 2018/2019 »BIG SEE FASHION AWARDS 2018« 5 MRRA: Za~enja se priprava Mednarodna žirija je 16. oktobra iz- novega regionalnega brala tri zmagovalce »Big SEE Fa- razvojnega programa shion Awards 2018 Winners«, naj- boljše med najboljšimi iz celotne ju- 6 R[S: Regijska {tipendijska govzhodne evropske regije (SEE). shema Gori{ke statisti~ne Za nagrade so se potegovali izbrani modni oblikovalci, ki so v posame- regije znih kategorijah že dobitniki nagrad 7 BIFOCAlps: Spremembe, ki »Big SEE Fashion Awards 2018« za svoje države. Med najboljšimi je tudi jih prina{a »4. industrijska kreacija modnega kreatorja iz Bovca doba« Boruta Šulina. Zanjo je našel nav- dih v čarobnih čebelah, satju, starih 9 LAS Dolina So~e: Festival slovenskih panjskih končnicah in slovenskih LAS slikah slovenskega umetnika Zma- ga Modica. Slike so bile prenesene Iz ob~inskih uprav na svilo s pomočjo tehnike filcanja, 10 Ob~ina Bovec za kar je več kot mesec dni dela v to KREACIJA BORUTA ŠULINA, modnega kreatorja iz Bovca, ki je med najboljšimi v jugovzhodni kreacijo vložila domačinka Irma evropski regiji. Navdih zanjo je našel v čarobnih čebelah, satju, starih slovenskih panjskih konč- 17 Ob~ina Kobarid nicah in slikah slovenskega umetnika Zmaga Modica. Foto: Nina Žnideršič 27 Ob~ina Tolmin Čopi. Člani kuratorske ekipe so na svoji do, da lepa obleka ni več dovolj. free fashion’, ‘bio-mimetics fashi- 37 Opa`anja: Pokopali{ki kri` v spletni strani zapisali, da so pri izbo- Obleka pridobiva vse več vsebine, on’ in še in še bi lahko naštevali. Bovcu ru najboljših kreacij izjemno uživali. koncepta, v modi se rojevajo nova Oživljajo se tradicionalne stare Delo je bilo težko zgolj zato, ker je v gibanja, ki jim hitra moda ni več tehnike ter uporabljajo inovativne 38 Knji`na polica jugovzhodni Evropi obilica vrhunsko zmožna slediti: ‘slow fashion’, ‘su- nove tehnologije in materiali,« so nadarjenih modnih oblikovalcev. Ti- stainable fashion’, ‘gender free fa- še zapisali na svoji spletni strani. 44 Koledar prireditev sti, ki jim je uspelo priti v izbor, »ve- shion’, ‘ethical fashion’, ‘cruelty Milan Štulc

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016–2019 ( 4 )

Operacijo Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019 sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Brezpla~ni izobra`evalni programi v {olskem letu 2018/2019 2016 − 2019 Po~asi se nam pribli`uje zaklju~ek projekta, v okviru katerega izvajamo razli~ne brezpla~ne izobra`e- valne programe za zaposlene, s poudarkom na starej{ih od 45 let in z najve~ srednje{olsko izobrazbo.

poveča učinkovitost pri opravljanju dela v različnih okoljih. Naj prava beseda pravo mesto najde. zkoristite priložnost za učenje ob prijetnem druženju. Prijave za Dobro po~utje za kvalitetne jesenske in zimske termine zbira- korake (50 ur) I Dobro fizično in duševno zdravje mo do zasedenosti mest posamezne- ga programa. sta kot vira zase, vendar drug brez drugega ne moreta biti, če hočemo Te~aji ra~unalni{tva in ostati v ravnovesju. Spoznali boste, fotografije (od 50 do 60 ur) kateri so dejavnike tveganja za zdrav- Čas hitrih tehnoloških sprememb je, pomen telesne aktivnosti, kaj je zahteva od nas nenehno prilagajanje kakovostna hrana in pijača ter koli- in posodabljanje znanj. Na tematsko kšen vpliv ima stres na naše počutje. različno obarvanih računalniških te- čajih boste lahko nadgraditi svoje Omenjene programe izvajata tudi računalniško znanje, se spopadli z konzorcijska partnerja v Novi Gorici: novimi izzivi, ki jih prinaša razvoj Ljudska univerza Nova Gorica in informacijske tehnologije, ter odkri- Šolski center MIC Nova Gorica. Več vali prednosti in slabosti opravljanja informacij dobite na njihovih spletnih storitev prek interneta. Zahtevnost straneh. programov in vsebino prilagajamo predznanju in potrebam skupine. IZKORISTITE MO@NOST • Začetni tečaj računalništva, BREZPLA^NIH PROGRAMOV • Digitalna fotografija, ZA POKLICNO IN OSEBNO • Program Excel, RAST. • Vsega po malem (varnost na interne- Dodatne informacije in prijave: • Jana Skočir, tel. št.: 05/38-41-513, tu, Word, Excel, Google Drive, obde- Foto: arhiv Posoškega razvojnega centra lava fotografij, pametni telefon …). e-pošta: [email protected] Usposabljanje za `ivljenjsko ne, italijanščine ter nemščine za • Spletna stran: www.prc.si Jezikovni te~aji (50 ur) uspe{nost – Izzivi pode`elja sproščeno komunikacijo z gosti in si I speak English, Io parlo italiano, za turisti~ne ponudnike ogledali primer dobre prakse. Pro- Spremljajte nas tudi na FB Ljudska Ich spreche Deutsch … Bi tudi vi že- (120 ur) gram je zasnovan tako, da se prila- univerza Tolmin in se na spletni stra- ni Posoškega razvojnega centra na- leli govoriti kakšen tuj jezik ali pa se V okviru programa boste spoznali, gaja potrebam lokalnega okolja. ročite na napovednik. izpopolniti v njem? Ponujamo vam zakaj je dober »storytelling« v mar- V začetku oktobra smo oddali pri- nabor začetnih in nadaljevalnih jezi- ketingu nujen ter kako do dobrih Komunikacija na delovnem javo na nov javni razpis za pridobi- kovnih tečajev. zgodb. Dopolnili boste svoje pozna- mestu in v vsakdanjem vanje temeljnih in poklicnih kompe- • Začetni tečaj italijanščine, vanje pomembnejših predpisov in `ivljenju (50 ur) tenc od 2018 do 2022. V kolikor bo- • Začetni tečaj angleščine, zakonov s področja turizma. Vsebine Komunikacija je ključna za vzpo- mo na razpisu uspešni, se bo izvaja- • Začetni tečaj nemščine, programa bodo obogatene tudi z na- stavitev dobrih medosebnih odnosov nje brezplačnih programov podaljša- • Začetni tečaj ruščine, potki arhitekta in prostorskega obli- na delovnem mestu in v družbi na- lo do leta 2022. • Nadaljevalni tečaji tujih jezikov kovalca, da bi se gostje v vaših na- sploh. Poznavanje in razumevanje (italijanščina, angleščina, nemšči- mestitvah dobro počutili. Osvežili in osnovnih zakonitosti komunikacije Jana Skočir in mag. Damijana Kravanja, na). dopolnili boste svoje znanje anglešči- (pisne, govorne in nebesedne) lahko Posoški razvojni center

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Severnoprimorska mre`na regionalna razvojna agencija ( 5 )

Za~enja se priprava novega regionalnega razvojnega programa Septembra 2018 je Razvojni svet Severne Primorske (Gori{ke razvojne) regije na svoji 20. redni seji sprejel sklep o za~etku priprave novega Regionalnega razvojnega programa za Severno Primorsko (Gori{ko razvojno) regijo za obdobje 2021–2027 (RRP). Ob tem je isto~asno potrdil tudi vodjo pri- prave RRP, in sicer mag. Almiro Pirih, direktorico Severnoprimorske mre`ne regionalne razvojne agencije ter Poso{kega razvojnega centra.

potrditvijo sklepa se je tako • Področje razvoja gospodarstva Ker pa smo ta hip še vedno v ak- Podrobnej{i Program priprave uradno začel postopek pripra- (koordinator Nejc Kumar); tualnem obdobju, naj spomnimo, da Regionalnega razvojnega S ve omenjenega dokumenta, ki • Področje razvoja turizma (koordi- je 19. junija letos minister za gospo- programa Severne Primorske predstavlja temeljni programski do- nator Črtomir Špacapan); darski razvoj in tehnologijo Zdravko (Gori{ke razvojne) regije 2021 za kument na regionalni ravni za novo • Področje razvoja podeželja (koor- Počivalšek skupaj s predsednikom obdobje 2021–2027, je dostopen programsko obdobje. V njem se na- dinatorka Tjaša Gulje); Razvojnega sveta Severne Primorske tudi na spletni strani Poso{kega mreč na podlagi ocene stanja v regi- • Področje razvoja okolja, prostora (Goriške razvojne) regije Matejem razvojnega centra www.prc.si. ji in identificiranih razvojnih poten- in infrastrukture (koordinatorka Arčonom podpisal Dopolnitev Dogo- cialov v regiji uskladijo razvojni cilji, Andreja Trojar Lapanja). vora za razvoj Severne Primorske (Go- določijo instrumenti ter ocenijo viri Podrobnejši program priprave, ki riške razvojne) regije. Gre za izvedbe- Občine so v sodelovanju z MRRA za njihovo uresničevanje. V pripravo je bil sprejet na omenjeni seji, si lah- ni dokument RRP za obdobje 2014– po formalnem podpisu Dopolnitve dokumenta, ki bo po novem sesta- ko ogledate na spletnih straneh ra- 2020, ki ga je pripravila Severnopri- Dogovora za razvoj Severne Primor- vljen iz dveh delov, strateškega dela zvojnih agencij v regiji. Osnutek pri- morska mrežna regionalna razvojna ske (Goriške razvojne) regije začele oziroma Strategije razvoja regije ter prave naj bi člani Sveta Severne Pri- agencija (MRRA), ki združuje štiri s pripravo projektov, ki jih bodo v Programskega dela, bodo tesno vpeti morske (Goriške razvojne) regije razvojne agencije v regiji: Posoški skladu s postopkom neposredne po- tudi koordinatorji petih razvojnih po- dokončno potrdili v letu 2020, vendar razvojni center, RRA Severne Pri- trditve projektov prijavile za neposre- dročij: šele po tem, ko naj bi ga poprej spre- morske Nova Gorica, ROD Ajdov- dno sofinanciranje. • Področje razvoja človeških virov (ko- jeli tudi člani omenjenega razvojnega ščina in Idrijsko-Cerkljansko razvoj- Mateja Skok Kavs, Posoški razvojni ordinatorka Brigita Bratina Peršin); sveta. no agencijo Idrija. center

Utrinki

40 LET HLEVSKE SKUPNOSTI venija iz davnega leta 1978, ki je pri- VOLARJE sotne spomnila na ustanovitev in pr- ve korake delovanja skupnega hle- Volarje – Kmečko društvo Volarje je va, kamor je preko stare viseče brvi v soboto, 8. septembra, pripravilo prvih 14 Volarcev prignalo svojih 40 praznično srečanje ob 40-letnici molznih krav. ustanovitve hlevske skupnosti. Sve- čanega srečanja članov nekdanje 40 let volarskega fenomena je avtor hlevske skupnosti, ki se je preimeno- Andrej Leban naslovil malo lično valo v Kmečko društvo Volarje, so se knjižico z dokumentirano zgodovino poleg župana občine Tolmin Uroša izgradnje skupnega hleva in ustano- Brežana udeležili najvidnejši nekda- vitve hlevske skupnosti na Volarjih. V nji in aktualni predstavniki kmetijskih njej bralec spozna skupnost, ki je ter sorodnih organizacij iz Zgornjega svoj zagon dobila v plemeniti besedi Posočja. Uvodnim besedam organi- solidarnost. Popelje nas od zgodovi- zatorja in pozdravnemu govoru žu- ne kmetovanja pod strminami Mrzle- V ZAČETKU SEPTEMBRA SO NA VOLARJIH SLOVESNO OBELEŽILI 40 LET HLEVSKE SKU- ga vrha do ideje združevanja rejcev pana ter nekaterih gostov je sledil PNOSTI VOLARJE. Foto: Aleš Leban bogat kulturni program, ki je obudil molznic, predstavi organizacijo dela spomine in pomen delovanja sku- volarskih pesnikov ter kratko igrico tnem pogumu, vztrajnosti ter požr- v tej novorojeni skupnosti, ko je tudi pnosti. Z ubranim petjem je sodelo- ob zvokih kosilnic in traktorja. tvovalnosti prvih članov te nenava- volarski kmet z ženo in otroki lahko val Moški pevski zbor »Justin Kogoj« Starejši člani – soustanovitelji sku- dne, vendar trdne solidarnostne va- odšel na dopust, ter bogato zapu- Dolenja Trebuša pod vodstvom Ma- pnosti – so spregovorili o vzrokih, ki ške skupnosti. Program praznične- ščino hlevske skupnosti vztrajnih in teja Kavčiča. Domači kulturniki so so vaščane pripeljali do zamisli o ga srečanja so popestrili s predvaja- pogumnih Volarcev. med drugim predstavili tudi pesmi skupnem hlevu, težavah in neverje- njem televizijske reportaže RTV Slo- Pavel Četrtič

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Kadrovske {tipendije ( 6 )

Operacijo sofinancirata Republi- ka Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

Regijska {tipendijska shema Gori{ke statisti~ne regije Projekt Regijska {tipendijska shema temelji na partnerstvu med regionalno razvojno agencijo, delo- dajalci v regiji in dr`avo.

kladno z določbami Zakona o Smer šolanja/študija Stopnja Podjetje VE^ INFORMACIJ: štipendiranju (ZŠtip-1) gre za Mahle Electric Drives – na telefonski {tevilki: dipl. inž. strojništva 6/2 S sofinanciranje kadrovskih šti- Bovec 05/38-41-884; pendij delodajalcem z namenom: strojni tehnik ali elektrotehnik 5 – osebno na sede`u PRC • usklajevanja ponudbe in povpraše- (Trg tigrovcev 1, Tolmin). mag. inž. strojništva, smer konstrukterstvo 7 vanja po kadrih v posamezni regi- Gostol Gopan NAPOVEDUJEMO: ji v smislu usklajenosti znanja mag. inž. elektrotehnike, smer avtomatika Nova Gorica Javni poziv za oddajo potreb de- mladih s potrebami na trgu dela; ali mag. inž. računalništva z veseljem do 7 dela pri avtomatizaciji strojev lodajalcev po kadrovskem {tipen- • dviga ravni izobrazbene strukture; diranju v {olskem letu • zniževanja strukturne brezposel- strojništvo 4 in 5 2019/2020. ITW Metalflex Tolmin elektrotehnika 4 in 5 nosti; Poljubinj • vračanja izšolanih kadrov iz uni- mehatronika 4 in 5 regiji izvaja Posoški razvojni center verzitetnih središč v regije; kemija (UN) 6/2 (PRC). • povezovanja izobraževanja z go- strojništvo (UN) 6/2 Tera Tolmin spodarstvom in širšim družbenim Proste kadrovske {tipendije ekonomija (UN) 6/2 Volče okoljem; za {olsko/{tudijsko leto • pridobivanja praktičnih izkušenj tehnologija polimerov (UN ali MAG) 6/2 ali 7 2018/2019 (znanj, kompetenc in spretnosti) Avtoprevoz Tolmin avtoserviser 4 V okviru RŠS – Goriške statistične že med izobraževanjem prek redne Poljubinj regije so bile zbrane potrebe deloda- delovne prakse, kar zagotavlja us- elektrotehnika 4, 5, 6/2, in 7 jalcev iz regije po kadrovskem štipen- Salonit Anhovo pešno vključevanje na trg dela; strojništvo 4, 5, 6/2 in 7 diranju v šolskem letu 2018/2019. Skupno so javili potrebo po 85 ka- • spodbujanja kadrovskega štipendi- oblikovalec kovin orodjar 4 ranja podjetij v regiji in načrtova- drovskih štipendistih. V tabeli je ob- ključavničar 4 nja razvoja kadrov skladno s potre- Stubelj Deskle javljen seznam prostih kadrovskih Anhovo bami trga dela. elektrotehnik, strojni tehnik 5 štipendij, ki so jih delodajalci pred S posameznim razpisom so zago- inženir strojništva, inženir elektrotehnike 6/1 izidom SOČAsnika še ponujali. tovljena sredstva za sofinanciranje Za več informacij pokličite v podje- štipendij od trenutnega šolskega/ tja ali poglejte v bazo razpisanih ka- študijskega leta do konca izobraževa- drovskih štipendij na: http://www. nja na isti stopnji izobraževanja, ven- sklad-kadri.si/si/izmenjevalnica. dar najdlje do 31. 10. 2022. Sofinan- Javni razpis za izbor cira se 50 odstotkov dodeljene in projektov sofinanciranja izplačane kadrovske štipendije, ven- kadrovskih {tipendij dar največ v višini 30 odstotkov mi- Javni razpis za izbor projektov so- nimalne plače. Če gre za deficitarne financiranja kadrovskih štipendij de- poklice, opredeljene v Politiki štipen- lodajalcem za šolsko/študijsko leto diranja, pa 70 odstotkov, vendar naj- 2018/2019 je bil objavljen 22. avgusta več 40 odstotkov minimalne plače, 2018. Razpis je odprt do porabe sred- pri čemer sofinancirana kadrovska stev oziroma največ do 31. 3. 2019. štipendija ne sme biti nižja, kot je Na razpis kandidirajo delodajalci z določeno v 70. členu ZŠtip-1. že izbranimi štipendisti. Besedilo jav- Regijska štipendijska shema (RŠS) nega razpisa z zahtevano razpisno je poenoten sistem sofinanciranja dokumentacijo je dostopno na sple- kadrovskih štipendij v vseh 12 regi- tni strani PRC (https://www.prc.si). jah v državi. Postopke za sofinanci- mag. Martina Smolnikar, Posoški ranje kadrovskih štipendij v Goriški Foto: Kaique Rocha / Pexels razvojni center

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Prehod proizvodnje v Tovarne prihodnosti ( 7 )

Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj prek programa Interreg Območje Alp.

Spremembe, ki jih prina{a »4. industrijska doba« Po tem, ko smo v Evropi `e dodobra zakorakali v ~etrto industrijsko oziroma bolje re~eno informa- cijsko dobo, izrazi, kot so medmre`je stvari (internet stvari, angl. »Internet of things«), tovarne pri- hodnosti (Top), Industrija 4.0, kognitivni sistemi, ra~unalni{tvo v oblaku itd. postopoma postajajo del na{ega vsakdanjika. Ob tem pa se kot stalnica pojavljajo ustvarjalnost, inovativnost, razmi{ljanje dale~ izven in iznad okvirjev ... Kljub temu pa se zdi, da se ve~ina {e vedno ne zaveda, kak{ne spremembe nam prina{a ta ~as.

reden pa malo bolje spoznamo VIZITKA PROJEKTA dobo, v kateri sobivamo, in z Naslov projekta: »Boosting innovation in factory of the future value chain P njo povezane Top, še kratek in the Alps« skok v zgodovino ... Naj spomnim, Akronim: BIFOCAlps da je bila prva industrijska doba po- Vodilni partner: Pordenone Technology Centre (Italija) sledica revolucionarnega odkritja Sodelujo~e dr`ave: Avstrija, Francija, Italija, Nem~ija, Slovenija parnika v 18. stoletju. To je bilo tudi Slovenska partnerja v projektu: Poso{ki razvojni center in Tehnolo{ki obdobje množičnega koriščenja vo- park Ljubljana dne pare in premoga. Z izumom mo- Trajanje projekta: 1. 11. 2016–31. 10. 2018 torja z notranjim izgorevanjem, ki je Vrednost projekta: 1.619.240 EUR izpodrinil parnik, se je nato začela Spletna stran: www.alpine-space.eu/projects/bifocalps/en/home druga industrijska revolucija. V času druge tovrstne dobe je premog zame- Prehod v tovarne prihodnosti se vrsto premalo izkoriščenih možnosti, njala nafta, beležimo pa tudi množič- danes tesno povezuje s prehodom v kot so na primer lokalne oblačne no proizvodnjo, ki je bila posledica 4. industrijsko revolucijo, ki smo ji platforme, razvoj digitalnih vmesni- razvoja elektrifikacije. V poznih 70. priča. Ta prinaša velike in komple- kov in nadgradnja izdelkov s storitva- letih se je začel postopen prehod iz ksne spremembe za gospodarstvo ter mi. Ob tem ne smemo pozabiti niti industrijske v informacijsko dobo. življenjski standard. Pri tem tehnolo- na organizacijske spremembe, pri Zanjo je značilno usklajevanje in po- ške spremembe še zdaleč niso ene in čemer gre za popolnoma nove aspek- vezovanje informacij iz različnih po- BORUT LIKAR. Foto: iz osebnega arhiva edine. V tovarni prihodnosti se tesno te upravljanja s tveganji, procesi, dročij, posledično pa tudi komunici- povezujejo izdelki, procesi in opre- proizvodnjo in kakovostjo. Če bomo odločanju za prehod v Top itd. smo ranje na različnih ravneh. Zato se v ma, poslovni sistem in seveda ljudje. želeli izkoristiti vse potenciale, bo povprašali doc. dr. javnosti informacijska doba veliko- Boruta Likarja, Pri tem pa so brezžične komunikaci- treba razviti nove oziroma inovativne rednega profesorja za področje ma- krat omenja tudi kot informacijsko- je, senzorika, avtomatizacija, infor- poslovne modele. nagementa na Fakulteti za Manage- -komunikacijska doba. Tretjo tovr- macijska varnost, IK-infrastruktura ment Univerze na Primorskem. Tehnološke in organizacijske spre- stno revolucijo mnogi pripisujejo ipd. zgolj (pomembni) dejavniki tega membe so sicer pričakovane, kaj pa odkritju 3D-tiskalnika, vsekakor pa Kot zunanji strokovni sodelavec Poso- prehoda. z njimi povezana znanja? to obdobje zaznamujejo tako elek- škega razvojnega centra, partnerja v Ena od značilnosti je tudi ta, da se Vsekakor razvoja tovarn prihodno- tronske informacijsko-komunikacij- mednarodnem projektu BIFOCAlps, delo iz urbanih središč prenaša na sti ne more biti brez novih znanj in ske tehnologije (IKT) kot tudi digita- si prizadevate za povečanje sodelo- mestno obrobje oziroma na podeže- kompetenc. Zato je drugačen sistem lizacija. Gre za procese, s katerimi so vanja med zainteresiranimi akterji lje, saj nam zgoraj naštete možnosti izobraževanj in usposabljanj potenci- se povečale možnosti za organizira- in pospešitev razvoja tovarn priho- omogočajo tudi delo na daljavo. Za alnih kot tudi redno zaposlenih nu- nje delovnih postopkov s pomočjo dnosti ter Industrije 4.0 oziroma to je potrebna dobra pokritost s hi- jen. Za velika podjetja, ki že imajo avtomatizacije proizvodnje in druž- digitalizacije procesov na območju trim internetom, ki pa žal še vedno izdelan sistem selekcije, štipendiranja bene organizacije nasploh. Alp. Pod okriljem omenjenega pro- ni povsod zagotovljena; celo v najra- in usposabljanja novih ter obstoječih In če se vrnemo v sedanjost, po- jekta ste med drugim sodelovali zvitejših državah, kot je Nemčija, je kadrov, je ta izziv vsekakor manjši tem je prav, da si nekoliko podrob- tudi pri raziskavi, rezultati katere to lahko problem. Prav hiter internet kot za mala in srednja podjetja. Ti si neje pogledamo, kaj zaznamuje četr- so strnjeni v analizi, o kateri bova oziroma 5G tehnologija je ob odprtju že zaradi svojih omejitev ne morejo to industrijsko oziroma informacijsko več spregovorila v nadaljevanju. Za olimpijskih iger v Južni Koreji omo- privoščiti obsežnejših strukturnih dobo in kaj nam ta obeta. O spre- začetek pa skušajva našim bralcem gočila dronom, da so v zraku obliko- sprememb, vezanih na izobraževanja membah in o tem, kako spodbuditi razložiti, kakšne spremembe nam vali olimpijske kroge, ki so prehajali in usposabljanja. Zato mala in sre- inoviranje v verigah vrednosti Top ter sploh prinašajo tovarne prihodno- v podobe skakalcev ipd. dnja podjetja kot najpomembnejši vir o motivih in potrebah podjetij pri sti? Pa tudi sicer digitalizacija prinaša zaposlenih s potrebnimi kompeten-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Prehod proizvodnje v Tovarne prihodnosti ( 8 )

cami na prvem mestu navajajo ob- noma ne nahaja na drugi strani ceste, stoječe zaposlene z dodatnimi uspo- pač pa na drugih koncih sveta. Go- sabljanji, tem pa sledijo mladi, ki so vorim predvsem o hitro razvijajočih pravkar zaključili šolanje. Na tretje se gospodarstvih. mesto se, kot kaže raziskava, uvršča Istočasno smo ugotavljali, da je na tesnejše sodelovanje z institucijami osnovi izsledkov raziskave več kot 90 znanja, kot so univerze in raziskoval- odstotkov evropskih sredstev usmer- ni instituti, pri čemer kot oblika izo- jenih v tehnološki razvoj, vendar pa braževanja še vedno prednjači for- imata za prehod v Industrijo 4.0 ena- malno izobraževanje v okviru izobra- kovredno težo kot tehnologija tudi ževalnega sistema. Rešitev nudijo obvladovanje organizacijskih vidikov tudi interna izobraževanja znotraj in raven znanja. To pravzaprav za podjetja in komercialna usposablja- zaposlene pomeni dobro novico, saj nja na trgu. Raziskava, ki smo jo očitno tovarne prihodnosti in s tem opravili, je še pokazala, da lahko po- MEDNARODNA KONFERENCA Z NASLOVOM RAZVOJ POLITIK TOVARN PRIHODNOSTI je povezana umetna inteligenca tako membno prednost podjetjem prinese potekala v okviru projekta BIFOCAlps. Eden izmed predavateljev je bil tudi doc. dr. Borut Likar. (še) ne bo nadomestila ljudi. Bo pa močnejše sodelovanje z univerzami Foto: Polona Cimprič brez dvoma treba ukiniti vrsto pokli- in inštituti, pa tudi strateško povezo- cev oziroma jih zamenjati z novimi, li v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji kompetence novih in potrebnih pri- vanje v raziskovalno razvojna zdru- in Sloveniji, kaže, da se mala ter sre- hajajočih znanj ter veščin še niso ki se šele oblikujejo. ženja oziroma klastre. In nazadnje ... dnja podjetja za prehod v prvi vrsti natančno definirane, zato jih formalno a ne najmanj ... je pomembno sode- Na konferenci je bilo govora tudi o odločajo zaradi finančnih spodbud, izobraževanje še ne naslavlja v zado- lovanje z oblikovalci politik, inovacij- ocenjevanju stopnje digitalnega ra- ki jih za to namenjajo omenjene dr- stni meri. Hiter razvoj novih tehno- ski razvojnimi agencijami ter finan- zvoja ... žave oziroma EU. Na drugem mestu logij dobesedno prehiteva izobraže- cerji podpornih programov. Res smo družno ugotavljali, da je je vpliv konkurence, še manj pa jih valni sistem, ki se ne uspe zadosti treba pri nas prioritetno vzpostaviti Kdo je po vašem mnenju najbolj je v spremembo prisiljenih zaradi hitro odzvati na spremembe, ki jih sistem orodij za ocenjevanje razvoj- dovzeten za tovrstne spremembe? vpetosti v različne dobavne oziroma uporaba novih tehnologij prinaša. Ne nih stopenj digitalizacije podjetij. Kdo se najhitreje odziva nanje? distribucijske verige. Pri tem je zani- glede na to pa je formalno izobraže- Slovenija namreč ne razpolaga z uve- Zanimivo je, da se tem spremem- mivo, da je velika večina finančnih vanje mnogo preglednejše in načelo- ljavljeno in enotno metodologijo za bam najlažje in najhitreje prilagajajo spodbud, ki jih za ta prehod nudijo ma bolje strukturirano kot neformal- oceno stopnje digitalnega razvoja veliki proizvajalci in poslovni sistemi. v analizo vključene države, vezanih no izobraževanje in usposabljanje. podjetij na nacionalni ravni. To je bil Če malo špekuliram, lahko rečem, da na nakup oziroma posodabljanje teh- Posoški razvojni center in Tehnolo- tudi razlog, da je bila na konferenci je to zaradi njihove tesnejše vpetosti nološke opreme, ostale spremembe ški park Ljubljana sta v okviru pro- podana pobuda za pripravo analize v mednarodno poslovno okolje, ko pa ostajajo ob strani. jekta BIFOCAlps maja letos organi- ustreznosti razpoložljivih orodij in lahko hitreje zaznavajo spremembe Kakšni so po vašem mnenju najve- zirala mednarodno konferenco z predlog njihove uporabe v sloven- na globalnem trgu in pri konkuren- čji izzivi na področju izobraževanja naslovom Razvoj politik tovarn skem prostoru. tih. Posledično so tudi hitreje prisi- za Tovarne prihodnosti? prihodnosti. Kakšni so bili zaključ- In nazadnje, a še zdaleč ne najmanj, ljeni, da se odzovejo oziroma odrea- Raziskava je med drugim pokaza- ki konference? je pomembno, da koncepte razvoja girajo nanje. Seveda pa je tudi delček la, da prehod v tovarne prihodnosti Ocenili smo, da nas na področju podprejo vodstva podjetij. Poleg tega malih, propulzivnih podjetij sposob- zahteva izobražene in usposobljene Industrije 4.0 čaka še veliko nedose- pa je bila poudarjena tudi manjkajoča nih slediti tem trendom. delavce. To je logično, saj »novodobne ženih ciljev in izzivov. Izpostavili povezava med podjetji in izobraževa- Omenili ste velika podjetja, kaj pa tovarne« temeljijo na inovativnih pri- smo predvsem trajnostno povezavo njem. Potrebujemo namreč vodstve- mala in srednja? Kakšna je njihova stopih, sodelovanju in delovnih sku- med vsemi deležniki inovacijskega ne managerje, ki imajo kompetence pripravljenost in motiviranost za pinah z različnimi znanji. Največje sistema in to ne le na nacionalnem, za reševanje današnjih in jutrišnjih prehod v Industrijo 4.0? ovire pri tem predstavljata starost ampak tudi na transnacionalnem ni- izzivov. Le taki bodo lahko uspešno Analiza, ki smo jo v sodelovanju s zaposlenih in odpor do sprememb voju. Če malo karikiram, lahko re- obvladovali izzive prihodnosti. partnerji projekta BIFOCAlps opravi- oziroma inovacij. Je pa tudi res, da čem, da se ključna konkurenca veči- Pripravila: Tatjana Šalej Faletič

Utrinki

REGIJSKO SRE^ANJE karjevem letu, jim je bil ponujen izziv, ustvarjanju pogumno raziskujejo, so ZA [PORT, FRIKO IN LITERATOV PRIMORSKE da se poleg proste tematike preizkusi- inovativni, iščejo svoj izraz … Pri- SOTO^JE jo v pisanju avtorskih besedil po vzo- spevki so tako nudili veliko iztočnic Tolmin – Območna izpostava Javne- Tolmin – Prvi mesec študijskega le- ga sklada RS za kulturne dejavnosti ru Ivana Cankarja in njegove zadnje za analizo, debato in razmislek za zbirke kratkih zgodb Podobe iz sanj. naprej, kar je ne nazadnje tudi smi- ta je že skoraj minil in poletje je za (JSKD OI) Tolmin je v soboto, 22. študente le še oddaljen spomin. V Tolminskem muzeju se je družilo sel in cilj podobnih srečanj. septembra, gostila eno od šestih Li- Kljub temu se aktivisti Kluba tolmin- 20 ustvarjalcev iz Primorske (vseh Med avtorji, ki jih bodo nominirali terarnih regijskih srečanj »V zavetju skih študentov (KTŠ) še dobro spo- sodelujočih na Primorskem je bilo strokovni spremljevalci vseh šestih besede«. Natečaj »V zavetju besede« minjamo vseh poletnih dogodkov, ki 34), s katerimi je regijski strokovni regijskih srečanj, bo državna selek- razpisujeta JSKD in revija Mentor, na- smo jih (so)ustvarili. menjen pa je avtorjem nad 30. letom spremljevalec dr. David Bedrač, torica, pisateljica, prevajalka in lite- starosti, ki pišejo v slovenskem jeziku. slovenski pesnik, literarni mentor, rarna kritičarka mag. Gabriela Bab- Poletje smo junija odprli v športno- Besedila tematsko niso omejena, av- urednik in profesor slovenščine, raz- nik izbrala tri finaliste, ki jih bomo študijskem slogu: naši člani so se torji so lahko sodelovali s svojimi še pravljal o poslanih besedilih ter lite- razglasili 24. novembra na državnem tekov na Soča Outdoor festivalu na- neobjavljenimi pesniškimi, proznimi rarnem ustvarjanju na splošno. Se- srečanju odraslih literatov na Vrhniki. mreč udeležili po znižani ceni, hkrati in dramskimi besedili. Ker smo v Can- lektor ugotavlja, da avtorji pri svojem Silva Seljak, vodja JSKD OI Tolmin pa so cel mesec lahko ceneje obi-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 LAS Dolina So~e ( 9 )

Za vsebino je odgovorna lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki jo zastopa vodilni partner Posoški razvojni center. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Festival slovenskih LAS

Ve~ kot sto udele`encev iz osmih evropskih dr`av se je 7. in 8. septembra sre~alo na Festivalu slovenskih lokalnih akcijskih skupin (LAS).

vodnevno druženje, ki se v enem od večjih slovenskih mest odvija na vsaki dve leti, D poteka predvsem z namenom mreženja so- delujočih LAS, iskanja možnosti projektnega sode- lovanja, izmenjave mnenj in izkušenj ter skupne promocije. Letošnji dogodek je popestrilo že tako pestro dogajanje na območju Kamnika, kjer v osr- čju slovenskega ozemlja deluje LAS Srce Slovenija. V sklopu srečanja, sestavljenega iz strokovnega posveta in festivalskega dela, so si udeleženci, med katerimi sta bili tudi predstavnici LAS Dolina Soče, ogledali nekaj tamkajšnjih primerov dobrih praks: urejeno degustacijsko klet na Ekološki kmetiji Matevžuc, urejeno vstopno postajo nihalke na Veliko planino, predstavitev oživljene ljubezenske zgodbe o staranem siru Trniču, ki so ga lahko udeleženci pod mentorstvom predstavnice Kmeti- je Gabrš izdelali tudi sami. Letošnji strokovni posvet je glavni organizator dogodka Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, goz- NA GRADU BOGENŠPERK sta predstavnici LAS Dolina Soče PREDSTAVITEV OŽIVLJENE LJUBEZENSKE ZGODBE O darstvo in prehrano – Mrežo za podeželje in go- Sandra Kemperle (levo) in Meta Pajer naleteli na grofico, ki STARANEM SIRU TRNIČU, ki so ga lahko udeleženci pod stiteljsko LAS namenil vrednotenju strategij lokal- ima, verjeli ali ne, »t’minske korenine«. Foto: arhiv LAS Dolina mentorstvom predstavnice Kmetije Gabrš izdelali tudi sami. nega razvoja LAS. Kot so zapisali v izjavi za me- Soče. Foto: Sandra Kemperle dije, gre za »v tem času izjemno aktualno temo v celotnem evropskem prostoru. Opredeliti in poeno- dnotenja strategij in njegovo umestitev v prakso, leta 2016 podarile Občini Kamnik, odvijale delav- titi želimo metode oziroma modele vrednotenja medtem ko je Robert Lukesch, iz avstrijskega ÖAR nice, ki so se nanašale na dve tematski področji. delovanja LAS in s tem olajšati delo LAS, predvsem GmbH, zbranim predstavil pomen vrednotenja S skupnimi močmi so skušali osnovati enotni mo- pa uskladiti njihovo delovanje vsaj na regionalni strategij lokalnega razvoja za uspešno izvajanje del vrednotenja strategij lokalnega razvoja v Slove- ravni, če ne širše.« Ob tej priložnosti sta spregovo- omenjenega razvoja, ki ga vodi skupnost (angl. niji, sočasno pa je v sklopu projekta NEWBIE po- rila tudi dva ugledna mednarodna strokovnjaka. »Community Led Local Development« – CLLD). tekala tudi razprava na temo (Ne)razpoložljivost Jela Tvrdonova, iz slovaške A-EDUCA, je zbranim V popoldanskem delu so se v nekdanjem me- kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Ta dan pa se je kot primer dobre prakse predstavila EU-okvir vre- kinjskem samostanu, ki so ga sestre Uršulinke tukaj odvijala tudi mednarodna borza, v sklopu katere so udeleženci za projekte sodelovanja iska- li svoje potencialne projektne partnerje. Utrinki Drugi dan festivala LAS je potekal pod okriljem Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Gre skovali Coworking bazo. Julij in avgust smo, kot Praznik luči in frike. Letošnji že deseti Sotoček se za enega največjih slovenskih etnoloških festivalov, se za pravi dopust spodobi, preživeli zelo spro- je začel kot protest proti gradnji obvoznice čez ki tradicionalno v Kamnik privabi več kot 30.000 ščeno. En mesec so se naši člani vsak torek lah- Sotočje – motiv, ki ga kljub zabavi in sprostitvi, ki obiskovalcev iz cele Evrope. Sodelujoči LAS so se ko udeležili vodene joge, pri čemer je ena od teh ju ta dogodek nudi, ne smemo pozabiti. Tek pa je ur potekala kar na SUP-deskah na Soči. Tudi imel tudi dobrodelno noto, saj je Bogomir Do- lahko ob tej priložnosti skupaj s ponudniki iz ob- september ni minil brez športnega dogodka, saj lenc na njem odtekel svoj 36. zaporedni maraton močja, ki ga pokrivajo, na stojnicah predstavili s smo organizirali že tradicionalni KTŠ športni 3P, v sklopu projekta »42 maratonov v 42 dneh«, s svojimi lokalnimi pridelki in izdelki. Tisti pa, ki te na katerem so se tekmovalci pomerili v nogome- katerim zbira sredstva za otroke, ki so premagali priložnosti niso izkoristili, so si lahko tudi drugi tu, odbojki in tenisu. Na tem dogodku nismo po- raka. Medtem ko se je dopoldne na Sotočju špor- dan ogledali nekaj zanimivih primerov dobrih zabili niti na najmlajše, ki so se zabavali na otro- talo, pa je popoldne na trgu 1. maja dišalo po fri- praks: urejen TIC v Litiji, rudnik Sitarjevec, grad ških delavnicah, mladi po srcu pa so se lahko ki. Na Prazniku luči in frike smo izbrali najboljšega udeležili nogometa na milnici. frikopeka, zvečer pa smo se z Adijem Smolar- Bogenšperk in turistično kmetijo Pr’ krač. Vsi na- September in s tem študijske počitnice smo za- jem dokončno poslovili od poletja in pozdravili je- šteti primeru so bili sofinancirani s pomočjo sred- ključili s kar dvema dogodkoma na isti dan – 29. sen. stev programa LEADER/CLLD. septembra sta se odvijala tako Sotoček kot tudi Ana Žuber, KTŠ T. Š. F.

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 10 )

Ob~ina Bovec

29. redna seja Ob~inskega sveta Ob~ine Bovec Prva podopustniška seja je bila sklicana že konec avgusta, svetniki pa so se seznanili s Poročilom o izvrše- vanju proračuna v prvem polletju 2018. V obdobju od januarja do juni- ja letos je bilo realiziranih več kot 2.200.000 evrov prihodkov, kar znaša nekaj manj kot 40 odstotkov načrto- vanega denarja za leto 2018. Na od- hodkovni strani pa je številka nekoli- ko nižja, saj znaša nekaj več kot 1.800.000 evrov, kar predstavlja okoli 27 odstotkov načrtovanih odhodkov za leto 2018. Če pogledamo natanč- Poleg tega pa se je čez leto pokazala seji sprejel tudi Sklep za sprejem Me- in tiste, ki se bodo začele v kratkem. neje, je proračunski presežek vreden tudi potreba po povečanju nekaterih ril za določitev višine nadomestil za Gradivo k vsem točkam je doseglji- natanko 349.375,45 evra. drugih postavk. člane volilnih organov Občine Bovec vo na občinski spletni strani. Člani občinskega sveta so na ome- Člani sveta so sprejeli tudi sklep, s ter Sklep o delni povrnitvi stroškov Besedilo in foto: Milan Štulc njeni seji obravnavali in sprejeli tudi katerim se je ukinil status grajenega volilne kampanje za lokalne volitve v Rebalans proračuna Občine Bovec za javnega dobrega na treh zemljiščih, v občini Bovec v letu 2018. Asfaltna preplastitev ulic na leto 2018, ki je bil pripravljen pred- nadaljevanju pa so določili plakatna Člani sveta so županu podali tudi Brdu vsem zaradi vključitve nove vrednosti mesta za volilno kampanjo za lokalne pooblastilo za sklenitev aneksa k po- Prve dni septembra je podjetje Ko- dveh zemljišč na letališču Bovec v volitve 2018 – ta ostajajo nespreme- godbi za v. d. Silvu Hrovatu, na kon- lektor CPG preplastilo še dve ulici na načrt razpolaganja s stvarnim premo- njena. Poleg tega so določili začetek cu pa se seznanili z aktualnimi zade- Brdu, Občina Bovec pa je naložbo ženjem (in posledično v proračun). oglaševalske akcije, ki bo 15 dni pred vami, ki se vežejo predvsem na izve- financirala s sredstvi iz letošnjega Zaradi njunega strateškega pomena volitvami. dene naložbe v letošnjem letu, pa proračuna. ju namreč namerava občina odkupiti. Občinski svet Občine Bovec je na tudi na naložbe, ki so trenutno v teku Od začetka leta je občina zagotovi-

Utrinki

DELA NA CESTI @AGA–U^JA ha struga, utrdili pa so tudi večino panje. Skupno pobudo za celostno stu, Vidmu, na Primorskem, v Reki in ZAKLJU^ENA podpornih zidov ter namestili zašči- ureditev ceste so tako na slovenski Mariboru. kot italijanski strani izražali kar trije @aga–U~ja – V septembru so zaklju- tne ograje. Na svečani obeležitvi petindvajsetle- župani – ob bovškem Valterju Mle- čili z deli na cesti Žaga–Učja, tako Gre sicer za državno cesto, tako da tnice je udeležence in dolgoletne or- kužu še župana občin Rezija in Čen- da je ta zdaj ponovno prevozna za je bila investitor država, na nevarne ganizatorje pozdravil bovški župan ta Sergio Chinese ter Mauro Ste- ves promet. Najzahtevnejša dela so odseke pa je že vrsto let opozarjala Valter Mlekuž, se jim zahvalil za za- catti. Po sanaciji odseka na cesti bila obnova mostov Globočak in Su- tudi Občina Bovec in zahtevala ukre- upanje in izrazil upanje, da se v Bov- med Učjo in Čento po lanskoletni cu lepo počutijo. Ob tem je še pou- naravni katastrofi na italijanski strani daril, da Občina Bovec izvedbo vse- je zdaj cesta na celotni relaciji odpr- skozi podpira tako na načelni kot tu- ta za ves promet. Poleg tega, da gre di finančni ravni, organizatorjem pa za najbližjo povezavo med Bovcem je iskreno čestital ob obletnici. in Čento ter kraji v Reziji, je cesta iz- jemno priljubljena tudi med kolesarji Letošnje poletne šole se je udeležilo in motoristi. 44 študentov in študentk iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije. V dopol- Besedilo in foto: Milan Štulc danskih urah so imeli jezikovne tečaje slovenščine, italijanščine, nemščine, 25. POLETNA [OLA V BOVCU hrvaščine in furlanščine ter se pogla- Bov{ko – Letošnja Mednarodna po- bljali v jezike alpsko-jadranskega letna šola, ki jo ob pomoči Občine prostora. V popoldanskem času pa Bovec v sodelovanju s slovenskimi so razpravljali v jezikovno različnih univerzami organizira celovška uni- delavnicah na aktualno vodilno temo verza, je bila že 25. zapovrstjo. Po- »sožitje« in sodelovali pri lokalnih ek- leg študentov Filozofske fakultete skurzijah. Vse skupaj seveda z name- Univerze v Ljubljani so se je udeležili nom boljšega spoznavanja zgodovin- CESTA ŽAGA–UČJA JE PONOVNO ODPRTA ZA VES PROMET. udeleženci z univerz v Celovcu, Tr- skega, družbenega, ekonomskega

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 11 )

la sredstva in izvedla naložbe z raz- še nekaj del, za katera so že podpisa- ličnimi izvajalci na različnih lokaci- ne pogodbe in ki naj bi se izvedla bo- jah v občini. Na Žagi je na novo be- disi do konca letošnjega leta bodisi v toniran ovinek, ki vodi na Log, izde- prvi polovici leta 2019. V ta sklop je lane so hitrostne ovire v naselju, všteta sanacija ceste od marketa v Bov- postavljene nove zaščitne ograje, v cu do mostu čez potok Gereš, ki se bo dolžini okoli 40 metrov pa se je be- začela po zaključeni izvedbi DOLB, tonsko preplastila tudi pot do vodo- in sicer najprej od Gereša do Vrtca hrana v Logu Čezsoškem. Bovec (izvedba je predvidena do kon- Pred vasjo Plužna je bila izvedena ca leta 2018), medtem ko naj bi bil sanacija struge hudournika, sanacija odsek vrtec–market zaključen najka- poti in muld zaradi poplav, pred vas- sneje do konca aprila 2019. Do začetka jo Plužna je bila postavljena tudi novega leta se načrtuje tudi ureditev ograja, pri igrišču za golf pa je bila avtobusnih postaj v Logu Čezsoškem, asfaltirana cesta Podklopca–Plužna. Logu pod Mangartom, na Srpenici in V Bovcu je bil ob sanaciji in pre- Žagi. Izvedena bo še sanacija ulice plastitvi dveh ulic na Brdu saniran pri bovški pošti in župnišču, z izvedbo V ZAČETKU SEPTEMBRA SO PREPLASTILI ULICE NA BRDU V BOVCU. prepust Frnjaža (mostiček), posta- DOLB za priključitev stavbe Občine vljeno je bilo obeležje Vsem trpečim Bovec in župnišča. V samem Bovcu je bosta deležna predelave kotlovnice. menska pot okoli letališča je v fazi Bovčanom v prvi svetovni vojni, ure- v teku tudi ureditev avtobusnega po- V izdelavi je projektna dokumen- pogodbenega usklajevanja z lastniki jeno parkirišče Žaršče in izveden stajališča in izgradnja javnih stranišč tacija za gradnjo mostu Črešnjica v zemljišč in odkupi. velik del daljinskega ogrevanja na (več o tem pišemo v naslednjem pri- Soči in za most v Log Čezsoški, kjer Projektira se tudi vodene kolesar- lesno biomaso (DOLB) Bovec. spevku). Za ureditev območja nad bo v prvi fazi potekala sanacija pilo- ske poti (priprava projektne naloge Tudi v Čezsoči so v dolžini okoli Kaninsko vasjo (Klanec 1. faza) je bil ta, v drugi fazi sanacija betonske in usklajevanje z DRSI), sanacija po- 1.500 metrov sanirali in asfaltno pre- septembra objavljen razpis, izvedba konstrukcije, tretja faza pa predvide- dora na Srpenici, obdelava zunanje plastili pot Čezsoča–Jablanca, poskr- pa je načrtovana v obdobju 2018–2019. va razširitev desnega ovinka proti ureditve Stergulčeve hiše (gouf) v beli pa so tudi za odvodnjavanje ter V načrtu je tudi čiščenje in sanacija Logu Čezsoškemu. letu 2019, ureditev prostorov za mu- postavitev zaščitne ograje. Asfaltne hudournika pred Logom Čezsoškim Načrtuje se tudi sanacija ceste v zej in zgornjega nadstropja v Koritni- prevleke je bila deležna tudi okoli pod cesto, predvidena pa je še sanaci- Lepeno od priključka z glavno cesto ci, medtem ko Krajevna skupnost 180 metrov dolga cesta. ja dveh prepustov proti Vasi na skali, Bovec–Trenta v dolžini 650 metrov, Soča pripravlja projekt za izvedbo V Krajevni skupnosti Soča-Trenta ki sta bila poškodovana v decembru z razširitvijo ceste za okoli en meter poslovilne vežice v Soči. Poleg našte- so po novem uredili dva prepusta in 2017. Izvedena bo tudi rekonstrukci- od priključka Mišja vas do parkirišča. tega pa je v izdelavi še idejna zasno- parkirišče pri Velikih koritih v Lepe- ja točilnega mesta na letališču Bovec V načrtu je tudi ureditev ceste v Vo- va za preureditev krožišča pri zdaj- no, medtem ko so v Kal - Koritnici z dokončanjem najkasneje do konca denco, od vrha brega do Vodenc, šnjem avtobusnem postajališču in izvajali dela za novo čistilno napravo. aprila 2019, toplotna postaja za telo- vključno z napeljavo vodovoda in izvedbo dodatnih parkirnih mest. Ob tej priložnosti pa naj omenimo vadnico in Kulturni dom Bovec pa izvedbo fekalne kanalizacije. Večna- Besedilo in foto: Milan Štulc

Utrinki

ZA ^IM DOSTOPNEJ[E Radiu Koper smo posneli in v živo GLASBENO IZOBRA@EVANJE izvedli oddajo Klasično, mladostno in živo. Skupno je na vseh nastopih Zgornje Poso~je – Mrzla jutra nas sodelovalo 1.404 učencev. To so le opominjajo, da je šolsko leto tudi v gole številke, za katerimi stojijo pri- Glasbeni šoli (GŠ) Tolmin že krepko dni učenci, zagnani učitelji GŠ Tol- napelo svoja jadra, zato je čas, da min in neutrudni starši. ga nekoliko ovrednotimo. Na GŠ Tolmin se neprestano trudi- Preteklo šolsko leto je izobraževanje mo, da bi bilo glasbeno izobraževa- uspešno zaključilo 235 učencev in- nje čim bolj dostopno vsem tistim, ki strumenta in petja, 45 učenk plesa izkazujejo talentiranost in zanimanje ter 14 učencev glasbene pripravni- za glasbo, ne glede na oddaljenost ce. V štirih orkestrih je igralo 63 ali socialni položaj. Zato smo v pre- učencev. Nekateri so poleg pouka teklem letu učencem prvič omogo- instrumenta in nauka o glasbi ali sol- čili organiziran tedenski prevoz iz feggia obiskovali še korepeticije, so- Bovca v Kobarid in s tem tudi tistim, delovali pri komorni igri in orkestru. ki živijo v bolj oddaljenih krajih, omo- Izvedli smo 48 šolskih in 12 javnih V BOVCU JE LETOS POTEKALA 25. POLETNA ŠOLA. Udeleženci so se v dopoldanskem času gočili čim večjo izbiro instrumentov. učili jezika, popoldne pa sodelovali na delavnicah in spoznavali Zgornje Posočje. nastopov ter 60-krat sodelovali pri Letos pa smo prevoz organizirali tudi najrazličnejših priložnostih. Izpeljali za učence iz Baške grape. Na za- smo tudi intenzivne vaje šolskih or- četku letošnjega šolskega leta smo in jezikovno-kulturnega ozadja Bov- vso podporo. »Brez tesne poveza- kestrov. Na regijskih, državnih in uspešno prebrodili kadrovske teža- škega oziroma Zgornjega Posočja. ve z Občino Bovec bi se tega med- mednarodnih tekmovanjih je 21 ve in težave s postavljanjem urnika, Ob zaključku letošnje Poletne šole narodnega srečanja mladih ne da- učencev doseglo zavidljive rezultate. saj se pouk osnovnih šol vedno bolj se je vodja poletne šole prof. dr. lo izpeljati,« je še poudaril Wakou- Na začetku šolskega leta smo na pomika v popoldanske ure, kar nam Vladimir Wakounig Občini Bovec nig. dve plesni predstavi povabili učence in učencem predstavlja precejšnjo zahvalil za dolgoletno sodelovanje in Besedilo in foto: Milan Štulc osnovnih šol in vrtcev iz Posočja. Na oviro. Sicer pa podobno kot v prete-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

V BOVCU SE JE SEPTEMBRA ZAČELA GRADNJA JAVNIH STRANIŠČ IN POKRITEGA AVTO- SREDI AVGUSTA JE BOVŠKI ŽUPAN VALTER MLEKUŽ z izvajalcem podpisal pogodbo o izde- BUSNEGA POSTAJALIŠČA. Občina bo za omenjeno naložbo namenila skoraj 86.000 evrov lavi idejnega projekta za izgradnjo nove krožnokabinske žičnice Kanin. lastnih sredstev.

Za~etek gradnje javnih Kulturnemu domu Bovec, poleg tega lavi idejnega projekta za izgradnjo ljila druga faza, v kateri bo izvajalec strani{~ in avtobusne postaje pa bo razširjena tudi cesta od križi- nove krožnokabinske žičnice Kanin. izdelal vsebinske in finančne študije Občina Bovec je letos pristopila k šča do odcepa za Bar Črna ovca. V Naročnik s to pogodbo oddaja, izva- ter dokumentacijo za pridobitev sub- izdelavi projektov in pridobivanju prihodnje je predvidena tudi razširi- jalec pa prevzema v izdelavo in iz- vencij oziroma predlog širšega par- gradbenega dovoljenja za gradnjo tev ceste do Rupe, urejena bosta tudi vedbo celotni postopek izdelave idej- tnerstva potencialnih vlagateljev. V javnih stranišč ter novega avtobusne- dva dostopa do novega hotela, ki bo nega projekta. Dela se bodo izvajala tretji fazi bo izvajalec izdelal končni ga postajališča. Po pridobitvi vseh zgrajen ob Kulturnem domu Bovec, na podlagi povabila k oddaji ponudbe idejni projekt za izgradnjo nove kro- dovoljenj in izbiri izvajalca se je gra- in dodana nova parkirna mesta – ob in upoštevanih vseh zahtev, zapisanih žnokabinske žičnice, ki bo vseboval dnja tudi začela. dveh parkiriščih pa je predvideno v njem, predvsem upoštevanjem ter- vse zahtevane elemente. Rok za iz- Na javnem razpisu je bilo za izva- tudi polnilno mesto z dvema pri- minskega načrta štirih mesecev. Upo- delavo idejnega projekta je štiri me- jalca del izbrano podjetje Zidarstvo ključkoma za električne avtomobile. števala pa se bodo tudi sprotna opa- sece od sklenitve pogodbe. Konec, ki je v drugi polovici septem- Projekti za krožišče so v izdelavi. žanja in tekoča navodila naročnika. Po podpisu pogodbe se je Vincent bra pristopilo k izvedbi. V objektu Besedilo in foto: Milan Štulc Idejni projekt se bo izvedel v treh Tassart skupaj s podžupanom Davor- bodo javna stranišča in pokrito avto- fazah. V prvi fazi se izvajalec zaveže jem Gašperčičem in v. d. direktorja busno postajališče, skupaj pa bo Ob- Podpis pogodbe o izdelavi postaviti temelje za pripravo idejnega Javnega zavoda Sončni Kanin Mari- čina Bovec za omenjeno naložbo idejnega projekta projekta in natančno opredeliti pro- janom Skorniškom s krožnokabin- namenila skoraj 86.000 evrov lastnih V Bovcu sta 22. avgusta župan Val- gram izvajanja naloge, pri čemer je sko žičnico odpeljal pod Prestrelje- sredstev. ter Mlekuž in direktor na podlagi jav- izvajalec dolžan pripraviti vsaj dve nik. Ogledal si je aktualno stanje in To območje bo tudi sicer deležno nega poziva izbranega izvajalca Stem različici. Zaključila se bo z razpravo nadaljeval pogovore z vodilno ekipo konkretne prenove, saj bo sedanje International Vincent Tassart podpi- med naročnikom in izvajalcem glede Sončnega Kanina, ki jih je začel že krožišče premaknjeno v smeri proti sala pogodbo o sodelovanju ter izde- izbrane različice. Na slednji bo teme- dan pred podpisom pogodbe. Pri-

Utrinki

SPREHOD ZA SPOMIN vanje, župan pa se pridružuje njiho- Poso~je – Društvo Spominčica vim pozivom k dodatni skrbi za de- mentne osebe. Zgornjega Posočja je v vseh treh občinah Zgornjega Posočja tudi le- Nika Štulc Zornik je v imenu dru- tos pripravilo Sprehod za spomin. štva otrokom na njim razumljiv način Prvega so izvedli 24. septembra v povedala nekaj o sami bolezni, Ma- Bovcu, ko so vrtčevski in nekateri rija Klinkon pa je na kratko pred- stavila delovanje društva, katerega osnovnošolski otroci pred Kulturnim člani delujejo na povsem prostovolj- domom Bovec najprej poslušali ob- ni bazi, v prvi vrsti s podporo družin- razložitev, kaj je demenca. 21. sep- skih članov in seveda lokalnega tembra, ob svetovnem dnevu Alzhei- okolja. Zahvalila se je vsem, ki merjeve bolezni, sta se dogodka spodbujajo in podpirajo njihove de- udeležila župan Občine Bovec Val- javnosti. Skupaj so se nato spreho- ter Mlekuž in Jožica Kavs iz službe dili do osrednjega bovškega trga, za družbene dejavnosti Občine Bo- kjer je zopet zadonela harmonika in vec. Župan se je zahvalil vzgojitelji- pesem vrtčevskih otrok, družno pa cam, učiteljicam in vsem otrokom, so se tudi zavrteli. da se vsako leto udeležijo tega do- V GLASBENI ŠOLI TOLMIN POTEKA POUK RAZLIČNIH INSTRUMENTOV, PETJA IN PLESA. Naslednjega dne je sledil sprehod Trudijo se, da bi bilo izobraževanje čim bolj dostopno vsem, ki izkazujejo zanimanje in talent. godka ter pohvalil delo članov Dru- za spomin v Kobaridu, kjer so člani Foto: Foto Červ štva Spominčica Zgornjega Poso- društva vabili na osrednji trg, v Tol- čja, ker nas opozarjajo, da je de- minu pa so se 27. septembra zbrali klem letu tudi letos načrtujemo po- kraje ter pomagali ustvarjati kulturo menca zaradi vedno več dementnih pred domom upokojencev. Tamkaj- dobne dejavnosti kot lani in si hkrati sobivanja. oseb postala neke vrste epidemija. šnjim varovancem in osebju so se želimo, da bi z njimi bogatili naše Maja Klanjšček, ravnateljica GŠ Tolmin Občina Bovec podpira njihovo delo- pridružili vrtčevski otroci in člani Fol-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 13 )

sluhnil je njihovim zahtevam, željam V naslednjih mesecih sledi zavze- Nekaj več kot sto udeležencev odpr- in pričakovanjem za gradnjo nove tje stališč do pripomb in objava na tja spomenika je nagovoril bovški krožnokabinske žičnice z vso pripa- spletni strani občine, priprava predlo- podžupan Davor Gašperčič, ki je dajočo infrastrukturo. ga akta, pridobitev drugih pozitivnih povedal, da je zamisel za postavitev Pod večer se je Tassart sestal še z mnenj nosilcev urejanja prostora, tega obeležja takoj podprl župan Val- direktorjem Javnega zavoda Dolina priprava predloga za sprejem, spre- ter Mlekuž, ki je sodeloval tudi pri Soče Jankom Humarjem, ki mu je jem akta na seji Občinskega sveta izbiri lokacije. Občina je z izdajo lo- predstavil trend rasti turističnega pri- Občine Bovec ter maja prihodnje leto kacije omogočila izvedbo. Navzoče liva in razvoja turističnega produkta objava v Uradnem listu RS. je opomnil na nesmiselnost vojn in v zadnjih letih. Spregovoril je tudi o Vse predloge in vprašanja je mo- spomnil na mlade vojake, ki so pred pričakovanjih ter načrtih za prihodnje goče nasloviti na Občino Bovec, na stoletjem svoja življenja pustili v tem obdobje, kot je to navedeno v Strate- vsa pisna vprašanja pa bodo podani skalovju, ne vedoč, za kaj se pravza- giji razvoja in trženja turizma v obči- tudi pisni odgovori. prav borijo. »Žal še kako drži trditev, ni Bovec do leta 2025. Besedilo in foto: Milan Štulc da vojne sprožijo možje, ki se med Besedilo in foto: Milan Štulc seboj dobro poznajo, bijejo pa jih ti- Odkritje spomenika Prevala sti, ki se med seboj nikoli prej niso Spremembe OPPN Letali{~e SPREMEMBE OPPN LETALIŠČE, ki so bile V prvi polovici septembra so neda- videli.« Dodal je še, da naj »to obe- V začetku oktobra je v Kulturnem predstavljene v začetku oktobra, omogočajo leč stran ob Prevale v smeri proti ležje ne bo mesto spomina samo ob domu Bovec potekala javna razgrni- umestitev profesionalnega nogometnega Rombonu uradno odkrili pomnik v velikih obletnicah, temveč vsak dan igrišča z atletsko stezo in tribunami v prostor. tev in predstavitev prve spremembe Taka pridobitev bi Bovcu omogočala organi- spomin na 35 padlih Rainerjev, ki v letu. Naj nam pomeni trajni mir, in dopolnitve Odloka o občinskem zacijo priprav tudi za nogometaše najzahtev- svoje domovine niso videli nikoli več. za vse padle in vse živeče!« podrobnem prostorskem načrtu nejših klubov. Pomnik je že lani s pomočjo Črnega Sledil je slavnostni govor Vinka (OPPN) Letališče. Predstavitev je pri- evropskih nogometnih klubov. Pre- križa Avstrije in Občine Bovec posta- Avsenaka, ki je izrazil globoko hva- pravila Občina Bovec, izvedel pa jo dlagana sprememba omogoča tudi vilo Tradicijsko društvo 59. pehotne- ležnost ob postavitvi spomenika. je pripravljavec, podjetje Struktura. gradnjo v več fazah. ga polka (IR 59) iz Salzburga. Zahvalil se je Tradicijskemu društvu Zakaj so potrebne spremembe in do- Predvidena je tudi umestitev go- Pokopališče Rainerjev, ki je bilo 59. pehotnega polka nadvojvode Rai- polnitve je najprej povedal župan stinsko-turističnega objekta in pro- poznano le maloštevilnim, je kmalu nerja iz Salzburga in Črnemu križu Občine Bovec Valter Mlekuž. Pouda- stora za padalce, del prostora pa po koncu vojne utonilo v pozabo, saj Avstrije, ki sta bila ob pomoči občine ril je, da gre za manjše spremembe, namenja tudi dodatnim parkiriščem. je obstajalo samo na vojaških zapi- glavna pokrovitelja slovesnosti ob ki bodo omogočale umestitev profe- To bo tudi podlaga za razpis za pri- skih in skicah, shranjenih v arhivih. uradnem odprtju pomnika. Spomnil sionalnega nogometnega igrišča z dobitev koncesionarja. »Vse to pa bo Po sto letih je končno dobilo svoje je na tragično poglavje prve svetovne atletsko stezo in tribunami v prostor, seveda mogoče izvesti takrat, ko bo spominsko obeležje. Kulturni pro- vojne: »Med Vratnim vrhom in Pre- kar bo omogočalo organizacijo pri- občina od Sklada kmetijskih ze- gram sta oblikovala združeni zbor valo so bili v zadnjih dneh 12. soške prav tudi za nogometaše najzahtev- mljišč pridobila zemljišča, ki zdaj pevcev Okteta Simona Gregorčiča in bitke, od 25. do 28. oktobra 1917, v nejših klubov. V kombinaciji z bli- niso v njeni lasti in mora za uporabo Moškega pevskega zbora Golobar ter izredno težkih zimskih razmerah, v žnjim hotelom Kanin to namreč po- plačevati najemnino. To pa ni racio- Pihalni kvintet avstrijske vojske. snegu, mrazu in burji, vojaki 59. pe- meni izvrstne pogoje za treninge in nalno, zato smo že pristopili k odku- Zbrane sta najprej pozdravila Vinko hotnega polka s Salzburškega in Gor- redne priprave najbolj poznanih pu,« je povedal Mlekuž. Avsenak in mag. Albert Reiterer. nje Avstrije, tako imenovanega polka

Utrinki

V DOBRI DRU@BI JE VSE LA@JE tobra so bile v vseh treh posoških Društvo proti raku dojk Posočje delu- občinah organizirane tudi vadbe Na- je od leta 2014. Gre za prostovoljno, polnimo življenje. nepridobitno društvo v javnem intere- Članice društva smo na radiu Alpski su, katerega aktualna predsednica val spregovorile o bolezni in preven- je Barbara Klinkon, društvene dejav- tivnih ukrepih, ki pomagajo pri nosti pa so vezane na ozaveščanje in zmanjšanju možnosti za obolevno- pomoč obolelim ženskam za rakom stjo, mesečno pa organiziramo tudi dojk v Posočju. Dejavnosti potekajo skupine za samopomoč, kjer bolni- skozi celo leto in ne samo v oktobru, cam skozi tematske večere poma- ki je znan tudi kot mesec boja proti gamo pri premagovanju ovir na poti raku dojk. Promocija gibanja, aktivne- k zdravju (pomen telesne vadbe, ga preživljanja prostega časa, zdra- aromaterapije, zdravljenje z zvokom, vega načina življenja in druženja, ki zdrava prehrana ipd.). Pomoč smo predstavlja temelj kakovostnega (so) nudile tudi pri donaciji Luciji Mlina- bivanja, so ključni dejavniki pri ohra- rič na licitaciji briških vin. njanju zdravja in dobrega počutja. Dolgo pričakovan status humanitar- Članice smo se letos udeležile tekov nega društva smo obeležile s preda- vanjem Marije Merljak z naslovom SEPTEMBER JE SVETOVNI MESEC ALZHEIMERJEVE BOLEZNI. Društvo Spominčica Zgor- v MI-DO majčkah na dogodkih Pa- njega Posočja je v namene ozaveščanja tudi letos v Bovcu, Kobaridu in Tolminu pripravilo spre- ranzana maraton iz Kanegre do Por- Ravnovesje za vsak dan, čakata pa hode za spomin. Foto: Milan Štulc toroža, tekle smo 10 krogov za 10 nas še dva novembrska dogodka: nasmehov v Tolminu, se udeležile MI-DO (Miganje za zdrave dojke) in klorne skupine Razor. Slednji so za- žencev do glavnega križišča, kjer Nočne 10tke na Bledu, Bovškega mednarodno srečanje Europe Don- plesali, najmlajši pa so ob zvokih ki- sta se petje in ples nadaljevala. maratona ter Teka in hoje za upanje ne v Portorožu. tare zapeli. Sledil je sprevod udele- Milan Štulc in Mateja Kutin v Novi Gorici. Od septembra do ok- Kljub vsem omenjenim dejavnostim

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

Osebnost Primorske meseca Festival src avgusta Kot smo napovedali že v prejšnji Župan Občine Bovec Valter Mle- številki SOČAsnika, je tudi letos sre- kuž je v akciji Radia Koper in Pri- di avgusta v Bovcu potekal Festival morskih novic prejel nominacijo za src. Potem ko se je petkov večer za- Osebnost Primorske meseca avgusta radi popoldanskega dogajanja v zve- ter bil nato z največ glasovi tudi iz- zi s pridržanjem kubanskih folklori- bran za ta laskavi naziv. Kot so zapi- stov na Policijski postaji za izravnal- sali v nominaciji, so Valterja Mlekuža ne ukrepe (PPIU) Nova Gorica, ker predlagali zato, ker je »Človek z veli- pri sebi niso imeli osebnih dokumen- ko začetnico in šele nato župan«. tov, skorajda sprevrgel v polom, je Zato, ker je nesebično pomagal čla- ena najbolj priznanih folklornih sku- nom folklorne skupine Companía pin s Kube Companía folklórica Ca- folklórica Camagua s Kube in se magua vendarle zaplesala na bov- osebno zavzel za to, da jim na koncu škem odru in navdušila zbrano ob- zaradi banalnega prekrška, ker njihov činstvo. NEDALEČ STRAN OD PREVALE v smeri proti Rombonu so septembra uradno odkrili pomnik v vodja pri sebi ni imel njihovih oseb- Spomnimo, da je policist PPIU iz- spomin na 35 padlih vojakov 59. pehotnega polka s Salzburškega in Gornje Avstrije, tako ime- nih dokumentov, vendarle ni bilo rekel nesorazmerno kazen glede na novanega polka Rainerjev. Foto: Zoran Kašca treba plačati nerazumno visoke globe storjen prekršek, kar je kasneje ugo- v višini 500 evrov po osebi. tovilo tudi okrajno sodišče in izničilo Rainerjev in I. bataljona 4. tirolskega šči, in simbolično pobrali 35 ka- Številnim čestitkam, ki jih je Mla- izrečen ukrep – plačilo 500 evrov po polka cesarskih lovcev iz Innsbrucka mnov, ki ponazarjajo 35 padlih voja- kuž prejel iz vse Slovenije in tujine, osebi, čeprav so bili dokumenti do- na eni strani ter pripadniki I. bata- kov. Sledil je še pozdravni nagovor se pridružujemo tudi vsi njegovi so- stavljeni v najkrajšem možnem času. ljona italijanskega 88. pehotnega pol- avstrijske vojske in Josefa Hohen- delavci. Občina Bovec z županom Valterjem ka in alpinci bataljonov Saluzzo (iz warterja s Črnega križa Avstrije, Besedilo in foto: Milan Štulc Mlekužem na čelu, ki je vložil vso piemontskega mesteca Cuneo), Dro- podelitev odlikovanj Črnega križa energijo v rešitev težave v korist ku- nero e Borgo San Dalmazzo na drugi Avstrije ter podelitev odlikovanj IR59. banskih plesalcev, je svojim gostom strani, glavni igralci žalostnega deja- Odlikovanja Črnega križa Avstrije so nudila vso pomoč, ki je bila v njeni nja zadnje bitke prve svetovne vojne prejeli Željko Cimprič, Miloš Dome- pristojnosti. Res pa je, da je bil večer na slovenskih tleh.« všček, Vasja Klavora, Zdravko Li- okrnjen in na njem nista nastopili fol- Sledila je sveta maša, ki jo je da- kar, Marco Mantini, Valter Mlekuž, klorni skupini iz Kitajske in Vzhodne- roval vojaški kurat avstrijske vojske David Erik Pipan, Damjan Sovdat, ga Timorja. Petkovo dogajanje v zvezi mag. Dietmar Gopp v asistenci bov- Jože Šerbec in Davide Tonazzi. Čr- s folkloristi s Kube želimo ob sreč- škega kaplana Bogdana Vidmarja in ni križ Avstrije je s posebnim odliko- nem zaključku čim prej spraviti v za- kurata Slovenske vojske Milana Pre- vanjem, častnim križem za posebne dnji predalček našega spomina. Po- glja. Vsi trije duhovniki so blagoslo- zasluge za vojne grobove, Tradicijsko nedeljek, 22. avgusta, pa je bil nepoza- vili spomenik in pokopališče. Pod društvo IR59 pa z bronasto medaljo ben. Nastopile so folklorne skupine iz spomenik so položili vence Črnega Rainerjev za posebne zasluge v pol- Uzbekistana, Bocvane in Kolumbije križa Avstrije in IR59, prebrali so ku, odlikovalo Vinka Avsenaka. VALTER MLEKUŽ – Osebnost Primorske me- ter navdušile občinstvo, ki je do za- imena padlih, ki so zapisana na plo- Milan Štulc seca avgusta. dnjega kotička napolnilo bovški trg.

Utrinki

STROKOVNO SRE^ANJE DRU[TEV TZGP Bov{ko – Turistična zveza Gornjega Posočja (TZGP) je v soboto, 8. sep- tembra, z organiziranim prevozom z Mosta na Soči svoja društva pope- ljala na letno strokovno srečanje v Bovec. V prostorih gasilskega dru- štva jih je gostilo Turistično društvo Bovec. Po pozdravu predsednika Adema Omerovića je Andrej Lam- pret predstavil pestre dejavnosti društva, ki je lani zaokrožilo 125-le- tnico delovanja. Najbolj ponosni so na sekcijo mladih, ki je v akciji Turi- stične zveze Slovenije Turizmu po- MI-DO – GIBANJE ZA ZDRAVE DOJKE – Utrinek iz lanskoletnega dogodka, ki ga Društvo proti raku dojk Posočje organizira vsako leto. Foto: Foto Červ maga lastna glava že večkrat zase- dlo prvo mesto. Zadovoljstvo nad pa glavni namen društva ostaja isti: nju po njej. Pa saj veste, da je v dobri dogodkom je izrazil tudi predsednik psihosocialna in čustvena podpora družbi vse lažje … TZGP Aljoša Križnic in zaželel, da LEPOTA DOLINE LOŠKE KORITNICE se z bolnicam ter njihovim svojcem pri Damjana Teodorović, članica izvršnega bi se prijelo ter v prihodnjih letih pri- žalostnimi spomini preliva v opomin. Nikoli soočanju z diagnozo rak dojk in življe- odbora društva spevalo k nadgrajevanju meddru- več! Ga bodo kdaj slišali vsi?

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 15 )

Oba večera z najbolj priznanimi Prihodnje leto bo festival slavil svo- folklornimi skupinami je s pozdrav- jo 50. izvedbo, zato verjamemo, da nim nagovorom odprl bovški župan. bo še bolj slovesna kot vse doseda- Pobrateno Občino Čenta je tokrat nje. Kot je dejal direktor kubanske zastopala odbornica za turizem Bea- folklorne skupine, si močno želijo, trice Follador, s katero sta si z bov- da bi lahko tudi prihodnje leto nasto- škim županom ob koncu večera iz- pili tako v Čenti kot v Bovcu. Na menjala priložnostni darilci. Follador- Bovškem bodo tako lahko »posrkali« jeva se je želela županu tudi javno tudi vse lepote, kar jim je bilo letos zahvaliti za ves njegov trud in poseb- onemogočeno. Dejstvo je, da je tudi no zavzemanje za rešitev zapleta, javno prevzel odgovornost za to, da čeprav Občina Bovec ni bila stranka je dokumente pozabil v nastanitvi v v postopku. Huminu. V imenu organizatorja je Vsaki od ekip se je po njihovem tudi vodja Festivala src Boldi dejal, nastopu župan Mlekuž zahvalil s pri- da se jim v 49 letih festivala sicer še ložnostnim darilom, prav vse pa so nikoli ni zgodilo kaj podobnega, bo- se odzvale z darilom županu v obliki do pa od zdaj naprej še posebej po- FESTIVAL SRC – Nastop folklorne skupine Compañía folklórica Camagua. Foto: Iris Stres dela njihovih folklornih oblačil. zorni in bodo udeležence festivala Zaključni večer »Festivala dei cuo- vladal razum in bo s predajo potnih Luca Toso in odbornica Beatrice Fol- posebej opozarjali na nujnost pose- ri« je bil dan kasneje v Čenti. Udele- listov na neki način »oprana« slaba lador, pa je kanila tudi kakšna solzi- dovanja osebnih dokumentov za pre- žila se ga je tudi delegacija Občine luč ob petkovem ukrepanju policistov ca sreče. hod tudi notranjih meja Evropske Bovec – poleg župana še direktorica PPIU Nova Gorica v Bovcu. »Čeprav Vsi govorniki, v imenu Občine unije. uprave mag. Katarina Barbara Ostan Občina Bovec ne more nositi odgovor- Čenta podžupan Luca Toso, v imenu Milan Štulc in predstavnik odnosov z javnostmi nosti za nastalo situacijo, sem vesel, folkloristov s Kube Fernando Medra- Milan Štulc. Na velikem odru osre- da moje zavzemanje za razumno re- no Vireya, v imenu organizatorja fe- Poletno dogajanje na dnjega prireditvenega prostora je na- šitev ni bilo zaman. Verjemite mi, da stivala pa Massimo Boldi, so se po- bov{kem trgu stopilo sedem folklornih skupin. Pred so bili od petka do danes, podnevi in sebej zahvaljevali bovškemu županu, Po tem, ko je na pobudo župana nekaj več kot 2.000 glavim občin- ponoči v mojih mislih ves čas le fol- pa tudi slovenski pravosodni veji, ki Valterja Mlekuža Občina Bovec pred stvom je večer odprla domača Fol- kloristi s Kube. Zdaj sem izjemno je znala v tako kratkem času rešiti štirimi leti začela pripravljati Bovške klorna skupina Chino Ermacora, ki zadovoljen, da jim lahko predam od- težavo s prevlado razuma. Predaja poletne večere, so ti postajali vedo je tudi glavni organizator festivala. vzete potne listine, kar jim bo omo- potnih listov na odru je bila simbo- bolj obiskani. Tudi letos so bili na- Sledili so nastopi skupin z Vzhodne- gočilo vrnitev v njihovo domovino, ki lična, nato pa je Mlekuž v zaodrju stopi in prireditve na odru, ki je bil ga Timorja, Kitajske in Kolumbije. Po jo s svojimi nastopi tako srčno pred- potne liste predal vsakemu posebej postavljen v središču bovškega trga, teh nastopih so na oder povabili žu- stavljajo svetu,« je med drugim dejal kot zahteva postopek. odlično obiskani. Prve večere v avgu- pana Mlekuža, ki je že ob sami na- in ponovno požel bučen aplavz. Iz V drugem delu večera so nastopili stu, ko se začne najbolj strnjeno do- javi požel močan stoječi aplavz odo- oči prisotnih na odru, med njimi so še folkloristi iz Uzbekistana, Bocvane gajanje, je zbrane pozdravil tudi bravanja. S seboj je imel seveda vseh bili tudi direktor festivala Massimo in čisto na koncu s programom, ki ga bovški župan. Pojasnil je, da za po- 25 potnih listov folkloristov s Kube. Boldi, direktor omenjene kubanske žal v Bovcu nismo videli v celoti, fan- letnimi večeri stoji bovška občina, V svojem nagovoru je izrazil veselje, folklorne skupine Fernando Medra- tastična Folklorna skupina Companía medtem ko so samo organizacijo in da je po napornih dneh vendarle pre- no Vireya, podžupan Občine Čenta folklórica Camagua. izvedbo dogodkov zaupali Iris Stres,

Utrinki

štvenega povezovanja in še kakšni padle v prvi vojni, sprehodili pa so skupni akciji. se tudi do vhoda v opuščeni rudnik V nadaljevanju je gost mag. Darjan Rabelj. Krpan iz Fundacije BiT Planota Ob povratku v Bovec je vsem prijala predstavil nov Zakon o nevladnih or- malica. Prejeli so tudi spominske ganizacijah, ki je v veljavo stopil 14. majice, druženje pa nadaljevali ob aprila letos. Udeležence so najbolj izmenjavi izkušenj in iskanju rešitev zanimale spremembe na področju za društveno delo. pridobivanja statusa nevladnih orga- Besedilo in foto: Olga Zgaga, nizacij v javnem interesu. Društvo Baška dediščina Turistični del srečanja je udeležen- cem ponudil panoramski ogled alp- ske doline Loške Koritnice. Zapeljali ALPENFEST so se vse do Predela. Vsebino je Trbi` – Na Trbižu se je 10. avgusta oblikoval predsednik Turističnega začel 11. Alpenfest, uradnega odpr- tja pa se je na povabilo trbiškega ko- društva Log pod Mangartom in turi- TRBIŠKI ALPENFEST je priložnost za srečanje in tkanje prijateljskih odnosov med slovensko, stični vodnik Peter Mlekuž, ki je go- lega Renza Zanetteja udeležil tudi furlansko, italijansko ter nemško govorečim prebivalstvom. ste izčrpno seznanil z naravnimi le- župan Občine Bovec Valter Mle- potami tega območja ter težkimi do- kuž, edini predstavnik slovenskih prireditvenega prostora. Alpenfest je govoru je bila poudarjena osnovna godki iz preteklosti, ki so nepozabno občin. V spremstvu glasbe v izvedbi odprl župan Zanette, ki je pozdrave potreba po krepitvi prijateljskih od- zarezali v življenje ljudi. V Logu so skupine »Gruppo bandistico Valca- namenil v italijanskem, slovenskem nosov med obmejnimi občinami in počastili spomin na žrtve plazu in nale« so se podali do osrednjega in nemškem jeziku. V njegovem na- širitev tega prijateljstva tudi na širše

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

POLETNE PRIREDITVE V BOVCU so bile tudi letos odlično obiskane. Foto: Iris Stres BOVEC MARATON NI LE IZJEMEN ŠPORTNI DOGODEK, ampak predstavlja tudi doprinos k neposrednemu polnjenju nočitvenih kapacitet na Bovškem izven glavne turistične sezone. Je tudi dobra spodbuda mladim pri razvijanju športa in krepitvi zdravega duha v zdravem telesu. vodji Kulturnega doma Bovec, Ro- za zaključek večera pa je tekaški tre- bert Kokošin, vodja tehnične službe ner in tekač Urban Praprotnik po- Kulturnega doma Bovec, pa je pri teh skrbel za zabavno razgibavanje ter maraton. Tri kroge ga je spremljal ganizatorja, Tekaškega društva Bo- večerih zadolžen za rokovanje s ton- opozoril na osnovna pravila ogreva- ambasador Bovec maratona, naš bo- vec, ter izjemnih rezultatov tekačic in sko opremo. Kot je dejal, gre za sku- nja pred vsako športno dejavnostjo. ksarski šampion Dejan Zavec, en tekačev tega društva, Bovec maratona pno prepričanje, da je treba ob osta- Sobota je bila namenjena vsem, ki krog pa je z Dolencem pretekel tudi ne bi bilo,« je poudaril župan Mle- li ponudbi gostom ponuditi tudi ne- so se podali na 7,4 km, 21 km in 42 župan Občine Bovec Valter Mlekuž. kuž in se ob tej priložnosti zahvalil kaj zabave in koncertov v večernem km dogo tekaško traso, seveda pa Kot je v uvodnih besedah zgiban- tudi vsem prostovoljcem. Po njego- času. Gre za dobro obiskane večere tudi številnim gledalcem, ki so ob ke, namenjene Bovec maratonu, za- vem mnenju pomeni Bovec maraton – udeleženci niso samo domači in progah in na samem bovškemu trgu pisal župan, je po organizacijskem za Bovško izjemen športni dogodek, tuji gosti, ampak tudi domačini in z navijanjem spodbujali tekače. Vse uspehu lanskoletne prireditve, ki ji velik doprinos turizmu z neposre- prebivalci sosednjih občin. se je začelo z nujnim in organizira- kljub izjemno slabemu vremenu nih- dnim polnjenjem nočitvenih kapaci- Milan Štulc nim ogrevanjem, potem pa je šlo če ne more oporekati, letos prevlada- tet in podaljšanje turistične sezone. zares. Najprej so se na pot podali la še večja samozavest in prepričanje, Je pa ta dogodek tudi spodbuda mla- Bovec maraton tekači na 7,4 km, medtem ko so te- da je Bovec maraton edinstvena pri- dim k razvijanju športa in krepitvi Bovec maraton je letos blestel tako kači 21 in 42 km startali skupaj. Oba- ložnost za vse tekaške zanesenjake zdravega duha v zdravem telesu. organizacijsko kot tudi po udeležbi krat je vse zbrane tekače pozdravil pa tudi profesionalne tekačice in te- Absolutni zmagovalec teka na 42 in lepem vremenu. Na tekaške izzive bovški župan, ki je poskrbel tudi za kače. Po njegovem prepričanju nikjer km je bil Aleš Debeljak, ki je progo je namreč privabil več kot 1.400 te- startni znak. na svetu ne najdemo tako »krasne in pretekel s časom 2:49:18, medtem ko kačev in 300 otrok, za katere so or- Ves čas je kroge na 7,4 km tekel raznolike naravne kulise«. »Zato ob je med ženskami s časom 3:08:42 ganizatorji pripravili tek Kuža pazi. tudi 42-letni Bogomir Dolenc, in si- konkretni finančni podpori Občine slavila Jasmina Pitamic Vojska, ki Na predvečer Bovec maratona sta cer s ciljem zbiranja denarja za pro- Bovec izražam tudi zahvalo vsem or- je za seboj pustila številno moško se v veliki dvorani Stergulčeve hiše jekt Mali vitez, v sklopu katerega je ganizatorjem, zagotovo pa brez dol- konkurenco. predstavila ambasadorja Bovec mara- pretekel 42 maratonov v 42 dneh. Na goletnega uspešnega dela in številnih Besedilo in foto: Milan Štulc tona Špela Pretnar in Rene Mlekuž, Bovškem je uspešno zaključil svoj 22. vidnih dosežkov članov glavnega or-

Utrinki območje. Zato je vsem kolegom iz- KINO NA PROSTEM razil hvaležnost za njihovo udeležbo, Bovec – Ob lokalu Kaninske legen- saj je to najboljši način ohranjanja, de, ki se nahaja ob A postaji krožno- krepitve in sklepanja novih prijatelj- kabinske žičnice Kanin, so v organi- stev. zaciji Sončnega Kanina in v sodelo- Bovški župan je zadovoljen, da mu vanju s Kulturnim domom Bovec tudi je uspelo stkati odlične odnose z vsemi župani čezmejnih sosednjih letos v letnem kinu brezplačno pred- občin. Kot je povedal na srečanju, vajali pet zanimivih filmov, tako kot je Alpenfest zagotovo priložnost za lani pa je bil tudi letošnji obisk vseh srečanje in tkanje prijateljskih odno- predstav nadvse zadovoljiv. Za odlič- sov med slovensko, furlansko, itali- no sliko na velikem platnu in pravo jansko in nemško govorečim prebi- kino zvočno kuliso je poskrbel Kul- valstvom. turni dom Bovec. Prednost pred kla- Trbiški župan je po tradiciji zabil pi- sičnimi ogledi v kinodvoranah je tudi po v sod piva in s tem tudi uradno ta, da vam prijazni delavci Kaninskih odprl šestdnevno dogajanje na trbi- legend postrežejo želeno pijačo in BREZPLAČNI LETNI KINO NA PROSTEM je tudi letos v Bovcu »pocartljal« svoje obiskovalce. škem osrednjem trgu. seveda za kino nepogrešljivo pokov- dodatnih ponudb Sončnega Kanina, domačini. Besedilo in foto: Milan Štulc ko. Tudi to je ena od inovativnih ki je odlično sprejeta med turisti in Besedilo in foto: Milan Štulc

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 17 )

Ob~ina Kobarid

Pogovor z `upanom Sergeja Mašera … Z deli pa bomo nadaljevali tudi Mesec oktober je v kobariški občini še posebej v prihodnje. slovesen, saj občina praznuje svoj praznik. Ob tej Poskrbeli pa ste tudi za varnost – tudi z ureja- priložnosti smo potrkali na vrata župana Roberta njem varne šolske poti. Kavčiča in mu zastavili vprašanja o aktualnem V Kobaridu smo se dobro lotili urejanja kraja z dogajanju. vidika varnosti. Na tem mestu moram pohvaliti Naj vas na začetku vprašam, kako ste zadovoljni redarja Janka Volariča, ki je tudi tajnik Sveta za z gospodarskim stanjem v občini? preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kazalniki, ki jih dobivamo od Gospodarske zbor- Kobarid, ter vso ekipo omenjenega sveta. Označili nice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, kaže- smo varne šolske poti. K varnosti v prometu pri- jo odlično stanje. Nezaposlenost je nizka – pod speva tudi izposojen merilnik hitrosti, ki je posta- sedem odstotkov. Dejansko se delodajalci soočajo vljen na Volaričevi ulici. Za varnost skrbimo tudi s težavami pri iskanju kadra. Skupaj bomo morali v drugih krajih. Izdelane imamo študije za podru- nekaj narediti na tem področju, mogoče urediti žnične šole. stanovanja, da bomo pridobili delavce, ki jih po- Kako je z idejo o zaprtju kobariškega trga? trebujemo. Seveda pa moramo na stanje pogledati Država projektira razbremenilno cesto mimo tudi z vidika plač zaposlenih – kako se rezultati gasilskega doma in okrog ribogojnice. Del prome- družb odražajo na višini osebnih dohodkov. Težko ta bi šel po tej trasi proti Robiču oziroma bi se je biti zadovoljen, če sicer imaš službo, za svoje vključeval na Stresovo ulico. Kmalu naj bi bili delo pa prejemaš minimalno plačo. objavljeni razpisi za prva krožišča; v načrtu so Kar nekaj denarja v proračunu ste namenili namreč štiri: na križišču v smeri Bovca, pri Go- cestni in komunalni infrastrukturi. Katere na- renščku, na Stresovi in pri ribogojnici. Ko bo dr- žava izvedla to naložbo, bo cesta čez trg postala ložbe bi izpostavili? KOBARIŠKI ŽUPAN ROBERT KAVČIČ o aktualnem dogaja- občinska in tako bomo imeli več možnosti za ob- V tem letu zaključujemo tri naložbe v vodohra- nju v občini. Foto: Foto Červ časno zaprtje za namene prireditev, mogoče pole- ne v Breginjskem kotu: v vaseh Borjana, Logje in ti za mesec dni ali celo več. Ni pa v načrtu popol- Robidišče. Redka poseljenost in razgiban teren sta Borjani v prihodnjem letu. Občina bo zagotovila nega zaprtja trga za promet. vzroka za težave pri izgradnji infrastrukture. Z dodatnih 300.000 evrov za zamenjavo vodovoda, urejanjem tega pa občina tamkajšnjim prebivalcem kanalizacije, ureditev razsvetljave in pločnikov. Kakšne načrte pa imate z Gregorčičevo ulico? daje pomemben signal, da bo kljub vsemu poskr- Projektirali smo tudi kanalizacijo, vodovod in Taka kot je, je neprijazna tako za pešce kot za bela zanje. Za nas je pomemben vsak človek v čistilne naprave v Trnovem ob Soči ter po vaseh voznike. vsaki vasi, zato se bomo še naprej prizadevali za na Livškem. Vsako leto obnavljamo občinske ceste V preteklosti je že bila izdelana študija za pre- urejanje infrastrukture na območju celotne občine. po posameznih odsekih v Kredu, Sužidu, kjer je ureditev ulice v enosmerno. Takrat se je nekaterim, Tega se zavedata tudi občinski svet in občinska bila urejena tudi kanalizacija, in po Kobaridu. V ki so v ulici imeli svoje poslovne prostore, zdela uprava. V načrtu je še generalna obnova ceste v središču občine smo obnovili trg, cesto v Ulici rešitev nepremišljena. Mnenja se spreminjajo. K

Utrinki

IZ DRU@INSKEGA DREVESA To, da so bili Manfredovi stara ko- Ivan, Andrejev stari oče, ki se je 26. 1912) – so odraščali v veliki hiši v ANDREJA MANFREDE bariška družina, pravzaprav ne dr- julija 1869 v Kobaridu poročil z Jo- Kobaridu s hišno številko 169, ki da- ži. Nono Ivan, kasnejši kobariški žefo Robič (rojeno 19. februarja nes nosi Andrejevo ime in pod stre- Poso~je – O političnem delovanju ti- Šribar, se je 23. maja 1838 rodil 1847), je že zgodaj ostal sam. Do ho katere se nahaja kobariška knji- grovca in komunista Andreja Man- na Idriji pri Bači 59 (danes 79) leta 1854 so mu umrli mama, oče, žnica. frede je sicer znanega veliko, med- mami Mariji Kovačič (starša: sestra, polbrata in polsestra. Komaj tem ko o njegovih družinskih koreni- Marjeta Manfreda Blaž Kovačič in Gertruda Ba- 16 let star se je moral postaviti na la- nah vemo bolj malo. Vid Vremec je loh) in očetu Sebastjanu Man- stne noge. V zakonu z Jožefo se ji- v knjigi o njem med drugim napisal: fredi (starša: Štefan Manfreda in ma je v Kobaridu (hišna številka MED KLADIVOM IN »Manfredovi so stara kobariška Katarina Bratuž), ki se je 22. ju- 133) rodilo osem otrok, od katerih NAKOVALOM družina. Njen steber je bil stari oče nija 1837 tja priženil. Poročen je so preživeli štirje; med njimi Andrej, Ivan Manfreda: trde narave in tako Nerazumljivo je, da rimskokatoliška bil trikrat, Marija Kovačič pa je bila ki se je rodil 31. oktobra 1875. Ta podjeten, da je kmalu postal la- cerkev molči glede delovanja in žr- njegova druga žena. Na Idrijo pri se je pri svojih 31. poročil z Marijo stnik precejšnjega premoženja. Bil tev druge svetovne vojne med slo- Bači se je iz Tolminskega Loma Volarič z Mlinskega, rojeno 1. aprila je visoke postave, z obrazom od- vensko duhovščino ter civilno druž- 67 (danes Postaja 26) priženil že 1884 (starša: Anton Volarič in Ka- ločnih moških potez, ki so še bolj bo. Znano je, da so nacisti in fašisti v prvem zakonu z Marjano Čar- tarina Kurinčič). Njuni trije otroci – prišle do izraza zavoljo njegove med civilno družbo najbolj preganjali go. Po Manfredovi moški strani Andrej (rojen 8. novembra 1908), dolge brade. Veliko je križaril po prav slovenske duhovnike. Razu- so do takrat na območju Loma bi- Ivan – Janko (rojen 24. oktobra deželi kot krošnjar. Prijelo se ga je men je odpor naših ljudi proti oku- vali že najmanj 250 let. 1910) in Jožefa (rojena 6. aprila ime Šribar.« paciji, razumeli so ga tudi tedanji

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 18 )

temu so pripomogli tudi načrti arhi- ložba. Sistem dopušča možnost na- zom povezati železniški postaji Most v Kobaridu. Anketa, ki so jo izvedli tekta Roka Klanjščka. Ljudje počasi knadne priključitve objekta nekdanje na Soči in Čedad ter tako v naše med domačini, je pokazala, da so razumejo, da bi bila ustrezna rešitev policije. Predpogoj pa je dogovor, da kraje privabili še več obiskovalcev. ljudje pripravljeni plačati vstopnino, enosmerna ulica, morda deloma celo bi v to stavbo, ki bi jo obnovili, vne- s čimer bi se po analizi lahko pokri- Razmišljate tudi o uvedbi prevoza zaprta za promet. sli vsebine dnevnega centra za starej- lo del stroškov. Naloga občine je pri- na klic? še in nekaj stanovanj. Predlog za praviti teren, da bi tak program lahko Kobarid bi z zaprtjem trga ali Gre- Tolminska enota Rdečega križa prenos lastništva je bil predložen izvajali pri nas. V prvi fazi pa je po- gorčičeve ulice lahko veliko prido- Slovenije ga bo poskusno uvedla na ministrstvu in prejšnja ministrica ga trebna naložba v naš kulturni dom, bil. Je pa seveda stvar navade, bolj območju občine Tolmin. Če se bo je posredovala Vladi RS. Upamo le, ki bi s popravilom balkona pridobil rečeno razvade, da moramo parki- izkazalo, da je za naše kraje ta obli- da bo nova Vlada RS to čim prej dodatne sedeže in dodatno opremo, rati točno pred vrati trgovine, loka- ka primerna, ga bomo vpeljali tudi obravnavala. ki bi omogočila izvedbo zahtevnejših la … Za »premike v glavah« ste mi. Poletna turistična sezona je za na- dogodkov. Težko je čez noč vpeljati veliko naredili že z ukrepom, da so Razmišljate o nabavi električnega mi. Je dosegla vaša pričakovanja? tako profesionalni program, ampak brezplačna parkirišča daleč proč avtomobila, ki bi se lahko upora- Najprej bi se dotaknil lanske sezo- postopoma, korak za korakom pri- – če sploh lahko rečemo, da je v bljal za prevoze na klic ali za služ- ne, ki nam je pokazala določene po- praviti teren in vpeljati vsebine. Kobaridu nekaj daleč. Tako smo bene namene vaših zaposlenih? manjkljivosti glede komunalnih sto- prisiljeni, da se teh nekaj korakov Eno javno polnilnico imamo, od- Letošnji občinski praznik je zadnji ritev in parkirišč. Te so se pojavile v odpravimo peš. prti pa so tudi razpisi za nove. Ven- v aktualnem mandatu občinskega višku sezone in smo jih skušali spro- Res je vse v naših glavah. Ko smo dar je težava v nabavni vrednosti sveta in župana, zato je morda to ti reševati. Konec leta je občinska na trgu uvedli parkomate in zmanj- električnega avtomobila. tudi priložnost za oceno iztekajo- uprava skupaj z zavodom za turizem, šali število parkirnih mest, so se po- čega se mandata. komunalno službo in medobčinsko Pestro dogajanje ni bilo le poleti, javile polemike. Seveda je na začetku Moram reči, da sem zelo zadovo- upravo pripravila analizo stanja. Po ampak se je nadaljevalo tudi v je- negodovanje, potem pa se ljudje na- ljen. Mandat sem nastopil za župa- podatkih, ki jih imam, so bile leto- seni. Nihče ne more oporekati, da vadijo. Cena parkiranja je simbolična, njo, ki je na kakšno stvar gledala dru- šnje razmere dosti boljše. Pokazalo se nič ne dogaja. Verjetno se stri- vseeno pa nam omogoča dodaten vir gače. Tudi sam bom morda pustil v se je, da so problem enodnevni go- njate? sredstev za urejanje kraja. predalu nekaj, na kar bo nekdo drug stje, ki pridejo k nam v višku sezone Naša naloga je, da povezujemo gledal drugače, nekaj nedokončane- V teku je izgradnja centra za da- in ob lepem vremenu. Velik porast akterje in finančno ter organizacijsko ga, kar bo moral nekdo drug rešiti ljinsko ogrevanje na lesno biomaso števila gostov pa predstavlja za okolje pomagamo pri organizaciji dogodkov do konca. Delali smo dobro in nare- (DOLB) Kobarid. Kako potekajo dodatno obremenitev. na Kobariškem. Trudimo se, da je dela? S turistično sezono smo zadovolj- program raznolik in namenjen vsem dili smo veliko; v naš prostor smo Naložba, ki naj bi se povrnila v ni. Seveda pa je pri razvoju turizma generacijam in okusom. Nekdo lahko vnesli približno tri milijone naložb, sedmih letih, se zaključuje. Polovico zelo pomembno, da ne prihaja do misli, da je prireditev preveč, spet urejali plazove in ceste, gradili … Po- sredstev naložbe predstavljajo nepo- konfliktov med domačini in turisti. drugi, da jih je premalo. Sam menim, membno pa je, da smo politiko v vratna sredstva, drugo polovico smo Zavod za turizem Dolina Soče načr- da občina še vedno premalo sredstev občinskem svetu vodili vsi skupaj in pokrili s pomočjo kredita Eko skla- tuje strategijo razvoja turizma, v ka- nameni kulturnim in drugim priredi- bili podpora občanom. Za mizo smo da. teri bo velika pozornost namenjena tvam, ki bogatijo naše kraje. Mogoče bili enakopravni in iskali smo najbolj- Konec oktobra bomo poskusno tudi sinergiji med domačini in gosti. bi na tem mestu izpostavil predlog, še rešitve – za naše ljudi. zagnali sistem ogrevanja, na katerega Omenil bi še avtobus Hop ON Hop ki smo ga že obravnavali na odboru Plod dobrega dela je tudi veliko so priključeni OŠ, vrtec, telovadnica OFF KOBARID, ki je letos prinesel še za gospodarstvo in na seji občinske- pripravljenih projektov, h katerim bo in knjižnica. Ti so se doslej ogrevali boljše rezultate. S sosednjimi občina- ga sveta. Skupina mladih pod vod- treba pristopiti v prihodnje. z najdražjim energentom – plinom, mi, tudi zamejskimi, pa se dogovar- stvom Iana Strgarja je namreč pri- Pogovor pripravila: zato je DOLB za nas pomembna na- jamo, da bi skušali z javnim prevo- pravila program kulturnih dogodkov Mateja Kutin

Utrinki

MLADI IZ ZGORNJE BRANICE SO 6. SEP- Šmarje na Vipavskem, kjer je bil tu- TEMBRA 1944 PREDALI ZASTAVO 18. BRI- di, ko se je začela druga svetovna GADI. Duhovnik Anton Bajt iz Tolmina blago- slavlja Bazoviško brigado. Foto: arhiv Zdru- vojna. Ko je prišlo do partizanskega ženja borcev za vrednote NOB Bovec, Ko- odpora, se mu je zdelo samoumev- barid, Tolmin no, da se mu je pridružil. Postal je partizanski kurat. duhovniki, ki so nudili zatočišče par- Po končani vojni so se nekateri du- tizanom. S svojim znanjem in avtori- hovniki združevali v Ciril-Metodovo teto so reševali vernike pred najhuj- društvo. Bajt je bil organizator in šim, tudi smrtjo. S tem pa so se sa- predsednik tega društva na Primor- skem. Iz Vatikana je prišlo opozorilo, mi izpostavljali. da mora prenehati z delovanjem. Na Tolmincem skoraj nepoznan je do- to ni pristal, saj se mu je zdelo, da je mačin Anton Bajt, rojen leta 1913 njegova dejavnost nesporna. Upor pri Šviglu v Klancu v Tolminu. Že v ga je stal izobčenja in ni smel več srednji šoli je bil zapostavljen, ker je maševati. Zaposlil se je kot knjižni- bil domoljub. Niso mu dovolili opra- čar v Narodni in univerzitetni knjižni- vljati mature v domačem kraju, zato ci v Ljubljani. Nekaj let pred smrtjo jo je opravil v Vidmu. Po končanem je dočakal odvezo cerkvene kazni in študiju teologije je bil kaplan v Furla- smel je somaševati. Umrl je leta niji, kasneje pa je bil premeščen v 1998, pokopan pa je v Tolminu.

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 19 )

Ob~ina Kobarid podelila nagrade Na slavnostni seji Občinskega sve- ta Občine Kobarid, ki je potekala 17. oktobra v kobariškem kulturnem do- mu, so bile podeljene letošnje občin- ske nagrade: tri denarne nagrade, dve priznanji, plaketa in naziv častni občan. Poleg tega so podelili še dve zahvali župana. Naziv ČASTNI OBČAN je prejel Metod Bajt za dolgoletno delo in dosežke na področju glasbenega ustvarjanja, kulturnega razvoja ter promocije Kobariškega in prenosa glasbenega znanja med pevce različ- nih generacij. Prve korake v svet glasbe je naredil kot organist v do- NAGRAJENCI OBČINE KOBARID v letu 2018. Foto: Foto Červ mači cerkvi na Libušnjem, teoretično znanje pa pridobival pri pokojnemu župniku Francu Droletu. Najprej je na Kobariškem. Od leta 1991 vodi Dednina. Z oktetom je sestavljal in to širila in danes poleg gostilne po- bil zborovodja mešanega cerkvenega najštevilčnejšo moško zasedbo v Po- izvajal tako imenovane glasbene nuja še 18 sob. Z odprtjem gostinsko- zbora na Libušnjem, ki ga je vodil 12 sočju – Moški pevski zbor Poljubinj. zgodbe kot preplet koncerta, pripo- -turističnega objekta je pripomogla k let. Z bratom Cirilom in skupino bo- Ob 100. obletnici Gregorčičeve smrti vedi in gledališke igre, postavljene v razvoju in raznolikosti turistične goslovcev so ustanovili vokalno in- je v Cankarjevem domu dirigiral sto- ustrezen časovni kontekst. Skonstru- ponudbe. Bila je zgled vsem, ki so se strumentalno skupino Klicarji ter članskemu združenemu Moškemu iral in samostojno izdelal je več in- odločali za urejanje turističnih kapa- štrumentov, tudi kombinacijo klavir- med prvimi izvajali ritmično duhov- pevskemu zboru Zgornjega Posočja. citet. Skupaj z družino in somišljeni- ske in diatonične harmonike, ki je no glasbo. Leta 1967 je ustanovil Kot tenorist in harmonikar je so- ki je kot prva prepoznala potencial unikat v svetovnem merilu. kvintet Planinski raj in z njim posnel deloval v Glasbeni skupini Dednina jadralnega padalstva v dolini Soče in 12 skladb za Radio Koper. Več let je in kot harmonikar v Folklorni skupi- Jelka Rakušček je prejela PLAKE- svoje dejavnosti v veliki meri prilago- pel v moškem pevskem zboru TIK ni Razor. Skupaj z Glasbenonarodo- TO za dolgoletno uspešno delo in dila padalskim gostom. Kobarid pod vodstvom Vlada Vola- pisnim inštitutom je v življenje obu- vizijo pri razvoju turizma na Drežni- Jelka je bila med pobudniki usta- riča. Leta 1977 je ustanovil Oktet dil številne ljudske pesmi. Lani je v škem ter velik prispevek k dobrodel- novitve Turističnega društva Drežni- Simon Gregorčič, sprva imenovan manjšo skupino ljudskih pevcev Ka- nosti. Izučena kuharica je svojo po- ca, kjer so ji zaupali dolgoletno me- Zarja. Njegov umetniški in idejni mnci povabil može s Kamna. klicno pot začela v podjetju TIK sto predsednice. Ima pa tudi druge vodja je bil 32 let, še danes pa je Bajtov skladateljski opus obsega Kobarid in nadaljevala na Trbižu. talente, med drugim igralskega in član. Pod njegovim vodstvom je do- več kot 40 priredb, predelav in avtor- Leta 1982 se je vrnila domov in sku- gasilskega. Zaznamuje jo dobrodel- segel priznano kakovostno raven. skih skladb. Je tonski mojster, sne- paj z družino začela samostojno pod- nost, je aktivna sodelavka Rdečega Oktet je nepogrešljiv pri pomembnih malec, monter, glasbeni producent jetniško pot. V stavbi nekdanje OŠ v križa Slovenije, sodeluje pa tudi z dogodkih doma, ime kraja pa je po- ali kar vse ob enem. Sodeloval je pri Drežnici je uredila gostilno Jelkin drugimi humanitarnimi društvi. Kot nesel po domovini in v tujino. snemanjih in izdaji kaset, videokase- hram, ki je postala gonilo turizma na rejnica je topel in ljubeč dom nudila Bil je tudi mentor šolskih zborov te ter zgoščenk okteta in skupine Drežniškem. Ponudbo je iz leta v le- dvema dekletoma.

Utrinki

Spodobilo bi se, da bi se Antona pobitih domačinov iz vasi Stanovi- Bajta domačini in predstavniki cer- šče, v slabem stanju. Gre za doma- kve kdaj spomnili. čine, ki so jih Nemci 19. februarja Nasta Leban 1945 po tem, ko so drugič požgali vas, ustrelili pri mostu v Borjani. Na- slednjega dne so jih preživeli doma- POBUDA PADLA NA PLODNA čini pokopali v skupni grobnici na TLA pokopališču v Sedlu. V času cone A Sedlo – Med prioritetne naloge dela so jim postavili obeležje, ki ga je po- Krajevne organizacije zveze borcev tres leta 1976 poškodoval. Leta (KO ZB) Kobarid je tudi skrb za spo- 1979 je bilo nato v spomin na ustre- minska obeležja. Pobude krajanov ljene zgrajeno večje obeležje, ki pa po urejanju obeležji iz časa naro- ga je zob časa resnično že dobro načel. V naši borčevski organizaciji dnoosvobodilnega boja (NOB) so smo se hitro odzvali pobudi domači- dobrodošle. Na tak način smo s nov in skupaj s krajani v avgustu skupnimi močmi obnovili že vrsto grobnico temeljito očistili, učvrstili obeležij, ki danes kažejo povsem spodnji ustroj grobnice in odleplje- drugo, lepšo podobo. ne plošče, obnovili črke in jo zaščiti- Tudi iz vasi Sedlo je k nam prišla SANIRANA IN UREJENA GROBNICA, kjer počiva 11 domačinov iz Sedla, se s pomočjo članov li s premazom proti dežju. Sredstva vest, da je grobnica, kjer počiva 11 KO ZB Kobarid in krajanov Sedla kaže v novi luči. Foto: Roman Lapanja za potrebni material je zagotovilo

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 20 )

PRIZNANJE za dolgoletno predano Med prvimi v regiji je registriral mlja bogoslužja v kobariški cerkvi, cu, v okviru katerih so otroci spozna- delo z otroki in mladimi na področju d.o.o., namenjen proizvodnji kovin- kjer ima Maja vlogo organistke. V vali izletništvo, pohodništvo in tabor- nogometa in futsala je prejel Aleks skih delov za takratno tovarno Iskra odsotnosti zborovodje vodi pevske jenje ter izvajali raziskovalne naloge. Volarič. Že od malih nog je predan števci. Njegovo podjetje je bilo prvo vaje in nastope. Dobra tri leta je vo- Zavod Feniks je v letu 2012/2013 nogometu, od leta 2005 pa svoje zna- med malimi podjetji na Tolminskem dila tudi župnijski otroški pevski v sklopu čezmejnega kulturnega pro- nje in izkušnje prenaša na mlajše s certifikatom kakovosti ISO 9001. zbor. jekta Običaji, starine so ščit domovi- rodove. V zadnjih dveh desetletjih je Podpiral je projekte – od gradnje bol- Veselje do dela z otroki in mladimi ne začel z obujanjem narečij na Ko- skoraj brez prekinitve vodil najmanj nišničnih oddelkov do pomoči za jo je vodilo v animatorske vode, kjer bariškem in Bovškem ter tradicional- eno selekcijo mladih nogometašev od delovanje gasilskih društev. Bil je je vztrajala dobro desetletje. Kot ani- nih jedi v Posočju, Benečiji in Reziji, U-7 do U-19. Poznan je kot zahteven, mecen športnim in kulturnim dru- matorka je bedela nad skupino otrok spoznavanjem tradicionalnih plesov a potrpežljiv in razumevajoč trener, štvom ter posameznim športnikom, in skrbela, da so od oratorija odnesli v Posočju in Reziji ter starih kmečkih ki zna oceniti ter treninge prilagoditi tudi smučarki Tini Maze in vozniku veliko več kot le počitniško varstvo. obrti v Posočju. S pobudo »sour nki sposobnostim igralcev in zmožno- relija Alešu Papežu. Uresničil je ve- Bila je odgovorna, zavzeta in vedno nazaj na kobariški trg in nazaj med stim kluba. Mlade vzgaja v duhu liko idej in pridobival izkušnje na pripravljena priskočiti na pomoč so- ljudi« je leta 2016 obudila to staro- medsebojne pomoči, odgovornosti, različnih področjih – od zlatarstva in animatorjem. Z izvirnimi idejami je svetno pustno masko. zaupanja, sodelovanja in soočenja z prodaje antikvitet do nojereje. pripomogla k oblikovanju zanimivega DENARNO NAGRADO je prejelo zmagami ter porazi, ki so del športa Bil je med sofinancerji in ustano- programa. Kasneje je prevzela mesto tudi Turistično društvo (TD) Drežni- in življenja. Neprecenljiv je njegov vitelji konzorcija šestih slovenskih voditeljice oratorija. Vrsto let je orga- ca za dolgoletno delo na področju prispevek pri oblikovanju odnosov s podjetij pod pokroviteljstvom Gospo- nizirala spremljajoči program ob obi- razvoja turizma in promocije Drežni- starši in organizacijskem delu kluba, darske zbornice Slovenije v Rusiji, sku svetega Miklavža, še vedno pa je škega. Ustanovljeno je bilo po osa- kjer z znanjem in izkušnjami poma- med prvimi v Sloveniji je posloval s dejavna pri organizaciji prireditev v mosvojitvi Slovenije. Njegova dolgo- ga pri pridobivanju novih članov, Kitajsko, bil je eden od ustanoviteljev domačem kraju. letna predsednica je bila Jelka Raku- izvedbi dogodkov, nabavi opreme, in predsednik slovensko-ukrajinskega Za dolgoletno in uspešno delo z šček, ki je s svojo zagnanostjo spod- urejanju prostorov za delovanje klu- združenja NETUSS. Ustvaril je pod- otroki in mladimi ter obujanje in budila številne domačine, da so ba, zdravstveni oskrbi … jetje Mines IB, katerega kakovostne ohranjanje kulturne dediščine pa je Drežniško postavili na turistični ze- Zaveda se pomena ohranitve špor- armature znamke BLITZ so znane po DENARNO NAGRADO prejela Vilma mljevid. Izdali so knjižico Značilne ta med mladimi, zato jim svoj čas Sloveniji in v državah nekdanje Ju- Purkart. Bila je ena od gonilnih sil drežniške jedi in razglednice, se za- nesebično predaja na igrišču. Fantje goslavije. Ponaša se s kakovostnim ekipe, ki je dejavnost Ustanove »Fun- vzeli za ukinitev divjih odlagališč, pod njegovim vodstvom posegajo po nazivom A dobavitelj med proizvo- dacija Poti miru v Posočju« postavlja- očistili kraje in okolico ter s prosto- zavidljivih rezultatih v futsalu. Leto- dnimi in trgovskimi podjetji ter z la na noge. Naravo in okolje je žele- voljnim delom postavili prve označe- šnjo sezono si je skupaj s trenerji vrsto certifikatov uspešnosti. la približati tudi drugim. Leta 1998 valne table. Promocija na sejmih je mlajših selekcij zadal nov cilj in mlaj- DENARNO NAGRADO je za dol- je v Kobaridu začela z organizacijo obrodila sadove. Z natečaji za najlep- še selekcije popeljal v niz tekmovanj goletno prostovoljno delo na podro- otroških pustnih sprevodov, telovad- še urejeno domačijo so prebivalce Medobčinske nogometne zveze. čju dela z mladimi in obujanju ter be za cicibane v Kobarid in Bovcu ter spodbudili k urejanju, Turistična PRIZNANJE je za dolgoletno uspe- ohranjanju bogate kulturne dediščine planinskimi tabori na planini Kuhinja zveza Slovenije pa je Drežnico kar šno delo na področju podjetništva in naših krajev prejela Maja Ivančič. Že in drugje. Deset let kasneje je s pri- dvakrat razglasila za najlepšo gorsko nesebične podpore lokalnemu okolju več kot 15 let je aktivna članica Me- jatelji ustanovila Zavod Feniks, da vas v Sloveniji. prejel Edo Marjan Koren. Prvo po- šanega pevskega zbora Sveti Anton otrokom približa življenje v naravi. Turizem je pravi razcvet doživel po poldansko obrt je imel, ko je bil še Kobarid, s katerim nastopa na prire- Izvajala je programe v vrtcih in šolah potresih leta 1998 in 2004, ko so šte- zaposlen v tovarnah TIK in TKK. ditvah. Zbor s pesmijo redno spre- v Kobaridu, Smastu, Drežnici ter Bov- vilni del obnovljenih nepremičnin

Utrinki

Združenje za vrednote NOB Bovec, dediščine človeštva 20. stoletja. na dogajanje v bovški kotlini. Zato Kobarid, Tolmin. Junija 2014 je Društvo 1313 v sode- se je porodila ideja, da bi za leto Vojko Hobič, predsednik KO ZB Kobarid lovanju z občino in nekaj zanesenjaki 1915 pripravili kratko zgoščeno in- v Klužah postavilo priložnostno raz- formacijo o tem – kot dopolnitev že stavo na temo vélike vojne v naši bli- obstoječe razstave v Klužah. Pripra- SPOMIN NA PRVO SVETOVNO žnji okolici, dopolnjeno z reliefnimi vili smo besedilo in slikovno gradivo za dva manjša panoja in dva pro- VOJNO plastikami iz žgane gline. Pol leta prej spekta, enega v angleškem jeziku je luč sveta ugledala knjiga Vedno Trdnjava Klu`e – Prva svetovna voj- kot prevod panojev in drugega v slo- kot pri Bovcu, v kateri so predstav- na, skoraj pozabljena, komaj omem- venščini kot dopolnitev z zanimivost- be vredna in kot uvod v še večje mo- ljene značke za kape, ki so jih nosili mi, za katere je na panoju zmanjkalo rije in uničenja, je bila v zgodovin- avstro-ogrski vojaki ter oficirji. Izvirajo prostora. Ker je bilo to dobro spre- skem spominu postavljena v kot. Za- iz bojišč ali bližnjega zaledja bovške- jeto, smo delo nadaljevali v nasle- dnji udeleženci vojne so preminili na ga dela soške fronte. Bogato slikov- dnjih letih. Lani je izšla knjiga Ste- začetku novega tisočletja, ostali so no gradivo je na zanimiv način vpeto klenice s soške fronte, kjer je pred- zapisi, dnevniki, fotografije, spomin- v zgodovinsko dogajanje ob Soči. stavljena osebna zbirka živopisne ki, drobni predmeti in filmski posnet- Množica razstav, knjig, katalogov, embalaže z bojišč ob Soči. Vsako ki njihovih pričevanj. O svojih dožive- dnevnikov in prireditev je bila v za- leto je odprtje sezone pospremila tjih niso radi govorili, če pa že, so dnjih letih tako obsežna, da so temu tudi likovna razstava v preddverju težko našli poslušalce. Stoletnica te- težko sledili celo veliki ljubitelji. Ni- poročne dvorane. ga dogajanja je bila zadnja prilo- kjer pa še ni bilo zaslediti kratke, VRNITEV BEGUNCEV NA PORUŠENE DO- MOVE – Eno od del letošnje razstave bovških Maja 2015 so učenci OŠ Bovec en žnost, da ta vojna dobi nekaj pozor- enostavne publikacije ali informacij- slikarjev amaterjev (akril na papirju, avtorica dan ustvarjali v trdnjavi in s svojimi nosti in opomin, da je to temelj vse ske table, ki bi se nanašala izključno Slavica Mlekuž). Foto: Vlado Lipovec deli polepšali njene zidove. Leto ka-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 21 )

namenili turistični dejavnosti, TD pa bila 74.000 evrov, sredstva pa so bila je s pomočjo občine uredilo večino zagotovljena iz občinskega proračuna turistične infrastrukture, zunanjost in naslova 23. člena ZFO. vasi in vstopne točke. Letos bo izvedena še preplastitev TD danes vodi Robi Likar. Letos ceste od križišča lokalne ceste Dre- so delovanje nadgradili s pobudo zbi- žnica–Drežniške Ravne do cerkve ranja finančnih sredstev za ureditev Srca Jezusovega v Drežnici. Sredstva in vzdrževanje turistične infrastruk- (okoli 17 tisoč evrov) so zagotovljena ture ter promocijo, zbrana sredstva v proračunu, dela pa bodo potekala pa namenili celostni ureditvi Kose- predvidoma novembra. ških korit. V teku sta projekta ureja- Nataša Hvala Ivančič nja vaškega jedra v Drežnici in ure- ditve objekta predelave mesa z go- ^ezmejna razvojna strategija stinskim obratom. Konec septembra je v Domu An- Podeljeni sta bili tudi dve zahvali dreja Manfrede v Kobaridu potekala župana. Prvo je prejela Petra Škrjanc predstavitev Čezmejne razvojne stra- za umetniško ustvarjalno delo in do- IZGRADNJA CENTRA ZA MIKRODALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO V KOBARIDUje tegije – spodbujanje teritorialnega bro sodelovanje z lokalno skupno- ena največjih letošnjih naložb. razvoja in interesov prebivalcev med stjo, drugo pa Milan Kalčič za pri- občinami, pomembnega dokumenta, zadevanja pri ohranjanju kmetijstva Občina je del nepovratnih sredstev Urejanje cestne in s katerim posoški župani in župani in ovčereje na Kobariškem. pridobila na razpisu v okviru Opera- komunalne infrastrukture obmejnih občin v Furlaniji - Julijski Po obrazložitvah povzela: Mateja tivnega programa Evropske kohezij- Občina Kobarid je v letošnjem krajini (FJK) potrjujejo ter nadgraju- Kutin ske politike za obdobje 2014–2020. proračunu zagotovila sredstva za ure- jejo dolgoletno čezmejno sodelova- Center se nahaja v neposredni bli- janje komunalne in ceste infrastruk- nje. Inovativen in razvojno naravnan Izgradnja centra za žini telovadnice, od koder je izpeljan ture v občini. Med naseljema Kred in dokument je plod dolgoletnega sode- mikrodaljinsko ogrevanje na toplovod do OŠ, vrtca z glasbeno Robič je bila izvedena preplastitev lovanja ter skupnih prizadevanj. lesno biomaso šolo, Doma Andreja Manfrede in te- ceste, v naselju Kred pa je bil pred Predstavlja osnovo za razvojno sode- Ena večjih naložb Občine Kobarid, lovadnice. Odjemalci toplote bodo preplastitvijo obnovljen vodovod. Is- lovanje v okviru različnih projektov izgradnja centra za mikrodaljinsko tako javne stavbe, ki se trenutno točasno je Telekom Slovenije položil in dejavnosti na številnih področjih, ogrevanje na lesno biomaso v Koba- ogrevajo na utekočinjen naftni plin cevi za kasnejšo umestitev optičnega predvsem pa na področju energetike, ridu, se počasi zaključuje. Dela so se iz skupnega plinohrama, zasnova kabla. mobilnosti, infrastrukture, turizma, začela julija in potekajo po načrtu. kotlovnice pa omogoča širitev na dru- Zaključena je gradnja vodohranov spodbujanja malega gospodarstva in Zaključena bodo predvidoma do kon- ge uporabnike, če bo to v prihodno- Logje in Robidišče. Sredstva v skupni revitalizacije podeželja. ca oktobra. Gre za sodoben in ener- sti potrebno. višini okoli 160 tisoč evrov je zagoto- Na začetku je spregovoril kobariški getsko učinkovit način ogrevanja ter Zaradi geoloških ovir so se dela vila občina iz naslova 23. člena Za- župan Robert Kavčič, zadovoljen, da priprave tople vode. Ocenjena vre- nekoliko zavlekla, vendar je dokon- kona o financiranju občin (ZFO). V so se zbrali na zgodovinskem dogod- dnost naložbe znaša okoli 320 tisoč čanje naložbe in zagon novega siste- Breginju se je zaključila gradnja me- ku. Predstavil je zamisel o ustanovi- evrov in vključuje izgradnjo kotlov- ma predviden do začetka letošnje teorne kanalizacije in s tem lani za- tvi čezmejnega grozda (»clustra«), ki nice na lesno biomaso, moči 300 kW, kurilne sezone. četa naložba celovite modernizacije se je porodila na letošnjem tradicio- ter izgradnjo 206 metrov toplovoda. Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič odseka ceste. Celotna vrednost je nalnem novoletnem srečanju Sloven-

Utrinki sneje smo razpostavili dela, ki so bila jejo še danes vidne ostanke fronte. UREDILI NEKDANJE tivnih tabel na Mrzlem vrhu, eno pa že razstavljena kot tematska razstava Pri uresničitvi naših zamisli so števil- AVSTRIJSKO POKOPALI[^E na Selcih nad Zatolminom. Prav tu Društva slikarji amaterji iz Bovca spo- je bila površina nekdanjega vojaške- ni sodelovali s svojimi predlogi, do- Selca nad Zatolminom – Člani mladi 2010. V juniju 2017 je svoja bro voljo in pripravljenostjo podpreti ga pokopališča zelo zaraščena in Zgodovinskega društva generala zato je naključni obiskovalec nav- dela na temo Plinski napad pripeljal naša prizadevanja: člani Društva Borojeviča Tolmin, ki je bilo ustano- slikar Darko Lesjak, ki živi in deluje 1313, Občina Bovec in upraviteljica kljub originalnim slikam na tabli zelo vljeno leta 2014, smo že po prvih težko ugotovil, kje se je pokopališče v Münchnu. Njegova dela so k nam trdnjave Iris Stres, grafična obliko- dveh letih delovanja uspešno zaklju- prispela prek našega predstavništva valka Aleksandra Langenfus, Dru- nahajalo. Po pridobitvi soglasij la- čili projekt, ki smo ga pripravili z juž- stnikov parcel dr. Ivana Lebana in v Haagu, razstavljena pa so bila tudi štvo slikarji amaterji Bovec in Slavica no češko regijo in društvom iz Če- na sedežu organizacije za prepoved Mlekuž, OŠ Bovec, Vasja Klavora, Zvoneta Velikonje iz Zatolmina ških Budejovic. Obnovili smo zasut smo lansko pomlad izkoristili za či- kemičnega orožja (OPWC). Buške čeče, Zoran Kašca, kustosa in zelo uničen nekdanji avstroogrski goriškega in tolminskega muzeja ščenje zemljišča, kjer so bili nekdaj To pomlad so na temo vrnitev be- spomenik na Lazu na severni strani pokopani padli vojaki III. bataljona guncev na porušene domove ustvar- Marko Klavora in Karla Kofol, Pe- Mrzlega vrha, ki je bil posvečen pa- ter Cuder in slikar Darko Lesjak. 18. pehotnega pešpolka iz Hradec jali domači slikarji amaterji. V novo dlim češkim junakom iz 1. svetovne Kralove na Češkem. Prostor smo urejenem prostoru je svoje mesto »Spomini hitro blede. Znalo bi se vojne – IR91 iz Čeških Budejovic. očistili, pri čemer smo izpulili veliko našla razstava fotografij. Za replike zgoditi, da naši mlajši o strašni Slovesno odprtje smo obeležili junija vsejanega podrastja, odstranili do- starih, ki prikazujejo udeležence voj- preskušnji narodov skoro ne bodo 2016. trajano drevje, pograbili listje … pri ne iz Bovca, Srpenice, Čezsoče in mnogo več vedeli,« je leta 1935 za- Želja po ohranjanju zgodovine v na- tem pa so se pokazale kamnite sto- Loga pod Mangartom ter porušene pisal Vinko Gaberc v svojih spomi- ših krajih pa nas je gnala naprej. Le- pnice in dva vhoda na pokopališče. kraje, je poskrbel Miloš Dome- nih na vojno. Tu je naš prispevek k ta 2013 je društvo KVH 18IR iz Hr- Lovro Galič, avtor knjige Tolminsko všček. Barvne fotografije, katerih ohranjanju tega spomina. dec Kralove na Češkem financiralo mostišče, nam je posredoval origi- avtor je Vlado Lipovec, pa prikazu- Barbara Lipovec izdelavo in postavitev dveh informa- nalni načrt pokopališča. Tako smo

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 22 )

Dnevno varstvo jim nudi možnost, da nekaj ur dnevno preživijo v aktiv- no organizirani skupnosti pod vod- stvom strokovnega osebja, ponuja socialno oskrbo in zdravstveno var- stvo, organizirano prehrano, razve- drilne dejavnosti in tematske delav- nice. Skupno preživljanje starejših oseb pripomore, da kljub starosti ostanejo povezani in dejavni v doma- čem okolju, obenem pa svojcem omogoča, da so nekaj ur dnevno razbremenjeni. Sredi septembra je kobariški župan Robert Kavčič organiziral javno predstavitev ideje o uvedbi dnevnega KONEC SEPTEMBRA JE V KOBARIDU POTEKALA PREDSTAVITEV Čezmejne razvojne strategije – spodbujanje teritorialnega razvoja in intere- varstva. Kako to že deluje na Gori- sov prebivalcev med občinami. škem, je predstavil direktor Doma upokojencev Nova Gorica Bojan cev Videmske pokrajine in Posočja v kohezijo Marko Bandelli, odbornik V nadaljevanju je tolminski župan Stante. Poudaril je, da je namen Hi- Kobaridu. Pohvalil je dosedanje do- dežele FJK Pierpaolo Roberti in Uroš Brežan predstavil pobudo o še dobre volje, da se starejši občani bre izkušnje čezmejnega sodelovanja evropski poslanec Lojze Peterle. Sle- možnosti sodelovanja razvojnega par- pod njihovo streho dobro počutijo in pri prijavi na razpisih, ne glede na dnji je zbranim prebral pismo pred- tnerstva v programu Interreg Italija- spoznajo, da je starost lahko še kako zadnji razpis za standardne projekte sednika Evropskega parlamenta An- -Slovenija, in sicer na prednostnem lepa, prijazna, topla, kratkočasna, v okviru Programa čezmejnega sode- tonia Tajanija o čezmejnem sodelo- področju izboljšanja krepitve zmoglji- nasmejan ter polna veselja. Predstav- lovanja Italija-Slovenija, ko posoške vanju med predalpskimi občinami v vosti čezmejnega upravljanja, kamor nik Ministrstva za delo, družino, so- občine pri prijavah niso bile uspešne. Italiji in Sloveniji. V njem je zapisal, nedvomno sodi tudi podpisani spo- cialne zadeve in enake možnosti Zahvalil se je kolegom županom in da »Evropski parlament že dalj časa razum. Tomaž Čebulj se je strinjal, da je vsem vabljenim gostom za podporo podpira in spodbuja pobudo, ki želi Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič odprtje dnevnega varstva začetek ne- pri projektu ter sodelovanje. Župan utrditi politiko evropskega teritorial- česa, kar bi s časoma lahko preraslo Občine Tipana, pobudnik in koordi- nega sodelovanja in katere namen je Dnevno varstvo v Kobaridu tudi v dom upokojencev. Država tre- nator podpisanega sporazuma med zmanjševati razlike med regijami, Občina Kobarid si prizadeva, da v nutno nima sredstev, ki bi jih name- župani iz sosednje Italije, Alan Ce- odstraniti ovire za naložbe in spod- doglednem času uredi prostore nek- nila izgradnji doma upokojencev, si cutti je predstavil dokument, ki so bujati čezmejno sodelovanje. V tem danje policijske postaje v Kobaridu, pa prizadevajo, da bi Vlada RS spre- ga župani podpisali že julija letos. smislu ima vaša pobuda, ki vključu- kjer bi potekalo dnevno varstvo za jela sklep o spremembi Pogodbe o Podporo projektu so z udeležbo na je 20 italijanskih občin in štiri sloven- starejše. Gre za skupno dnevno pre- neodplačani odsvojitvi lastninske predstavitvi podali tudi minister, pri- ske občine, polno podporo Evropskega življanje časa starejših oseb, ki imajo pravice na nepremičnini nekdanje stojen za razvoj, strateške projekte in parlamenta.« težave pri samostojnem bivanju. policijske postaje v Kobaridu, s kate-

Utrinki

križ, ki daje pokopališču pravi piete- padel 24. oktobra 1917 v bližini Ka- tni pomen. mnega. Obnovo smo zaključili 18. avgusta s Sredstva za restavratorska dela je v krajšo slovesnostjo in blagoslovom sodelovanju z društvom Comitato nekdanjega pokopališča ter križa. Memorie di Pietra della Grande Gu- Slovesnosti na Selcih so se udeležili erra zbral zgodovinar in pobudnik tudi člani društva KVH 18IR iz Hra- obnove Giacomu Bolliniju iz Bolo- dec Kralove. gne. Ta je ob slovesnosti, ki je pote- kala konec septembra, na dan ura- Maks Kravanja, predsednik dnega odkritja prenovljenega spo- Zgodovinskega društva generala menika, zbranim obudil spomin na Borojeviča Tolmin zgodbo o pokopališču in potek ob- nove. Ob tej priložnosti se je zahvalil OBNOVLJEN ITALIJANSKI Občini Tolmin, Krajevni skupnosti SPOMENIK IZ PRVE Kamno - Selce in Ustanovi »Funda- cija Poti miru v Posočju« za pomoč SVETOVNE VOJNE pri obnovitvenih delih ter izkazano Kamno – V niz prireditev ob 100. zaupanje. Na svečanosti so med obletnici konca prve svetovne vojne drugim prebrali imena 19 italijanskih lahko dodamo tudi restavriran spome- in 15 avstroogrskih vojakov, ki so bili ČLANI ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA GENERALA BOROJEVIČA TOLMIN so na Selcih nad nik na nekdanjem italijanskem voja- nekoč pokopani na tem pokopališču. Zatolminom uredili nekdanje avstrijsko vojaško pokopališče. Foto: Vladka Kleplova škem pokopališču, ki je v letih Med njimi se je pojavilo tudi ime Jo- informativno tablo prestavili k vhodu novo usmerjevalno tablo. Med prvo 1915–1938, ko so padle prekopali sefa Miklaviča, domačina z Volarij. na pokopališče in s tem dosegli njen in drugo vrsto grobov smo na grobo na druge lokacije, nosilo ime Pisci- Slovesnosti so se udeležili tako go- namen, ob cesti pa smo postavili kamnito piramido postavili lesen celi, po italijanskem polkovniku, ki je stje iz Slovenije kot sosednje Italije.

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 NE ZAMUDITE KLJUČNIH DATUMOV ZNANJE ZA POKLIČITE ALI OBIŠČITE NAS

RAZLIČNE SANJE JEZIKI Ste seznanjeni z našo aktualno ponudbo RAČUNALNIŠTVO tečajev in drugih izobraževanj? Dan ima 24 ur. Obveznosti in raznovrstne de- PROGRAMI ZA javnosti, ki jih ima vsak izmed nas vsak dan na ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST svojem seznamu, pa so velikokrat v neskladju Da boste res pravočasno obveščeni o možnostih vključevanja v SVETOVANJE s to številko. Še dobro, da se znamo zorganizi- naše izobraževalne programe in boste lahko našli tudi kaj zase, VREDNOTENJE ZNANJ rati – včasih bolj, drugič manj uspešno. vam svetujemo, da na naši spletni strani spremljate NAPOVED- NIK (https://www.prc.si/napovedujemo). Organizatorji izobraževanj se zavedamo, da odločitev o vključitvi v izbran izobraževalni Tam se lahko informirate tudi o drugih izobraževalnih progra- program od vas zahteva zelo dober premislek mih, ki vam jih ponujamo: o tem, ali vam čas to sploh dopušča. Za mesec, • študijski krožki; dva, tri ali več – odvisno od dolžine usposablja- • programi za podjetne; nja – se bo namreč na vašem seznamu znašla še • delavnice za prosti čas, osebno rast in medgeneracijska druže- ena dodatna dejavnost. nja; • teden vseživljenjskega učenja in trajnostnega razvoja. Ne glejte nas od daleč! Izkoristite možnosti brezplačne- Načrtuje in organizira tudi naša ekipa na ljud- Programi izobraževanj in ga svetovanja v zvezi z vašo osebno in poklicno rastjo. ski univerzi. Prav zaradi lažje organizacije in Bolj radovedni lahko tudi dnevno spremljate in komentirate do- izvedbe tečajev, usposabljanj, delavnic …, v ka- gajanje na naši ljudski univerzi. Le pokukajte na FB Ljudska uni- usposabljanj 2018/2019 Glede možnosti vključitve ali nadaljevanja izobraževanja v tere se vključujete, vas vljudno prosimo, da: verza Tolmin. tistih programih, kjer boste lahko pridobivali in razvijali • Se na tečaj, delavnico itd. prijavite samo, če znanja ter veščine, ki jih potrebujete za uresničitev osebnih veste, da boste izobraževanje res lahko obi- Pomembno je, da veste, da vam je večina naših tečajev in uspo- ali poklicnih ciljev, smo zagotovo pravi naslov. Vedno se skovali. sabljanj dostopnih popolnoma brezplačno, saj jih sofinancirajo lahko oglasite za nasvet, pomoč ali spodbudo. • Nam odgovorite na naša sporočila, poslana različna ministrstva, evropski skladi ter občine Bovec, Kobarid po e-pošti ali SMS-sporočilu. in Tolmin. Z veseljem si bomo vzeli čas, vas informirali z našo ponud- • Nas čim prej obvestite, če izobraževalne de- bo izobraževanj, vam svetovali glede vključitve v najbolj javnosti ne boste mogli obiskovati (pokličete, primeren izobraževalni program, tečaj …, ki vam bo pri- pošljete e-pošto, osebno). nesel uporabna znanja, dobro družbo, večjo samozavest in

• Nas obvestite tudi, če ste z izobraževanjem že MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, nove priložnosti. začeli in ga boste prekinili. Velikokrat imamo ZNANOST IN ŠPORT v čakalni vrsti namreč osebe, ki so zainteresi- Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin rane za tečaj in bi z veseljem zapolnile prosto Predhodno nas pokličite, da se mesto, še posebej takrat, ko ni veliko zamuje- MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, T: 05/38-41-500 dogovorimo za termin: SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI E: [email protected] | W: prc.si nega. T: 05/38-41-506 (Patricija Rejec) FB: Ljudska univerza Tolmin E: [email protected] Hvala, ker razumete in dobrodošli pod našo streho. Znanje za različne sanje. Programi izobraževanj in usposabljanj 2018/2019. Zbrala: Patrici- ja Rejec. Besedilo: Urša Čimžar, Patricija Rejec, Jana Skočir. Jezikovni pregled: Polona Hadalin Operacijo informiranje in svetovanje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno prido- Baša. Fotografije: arhiv Posoškega razvojnega centra. Uredila: Mateja Kutin. Oblikovanje in tisk: bljenih znanj od 2016 do 2022 delno sofinancirata Evropska unija iz Evropskega social- Občina Bovec Občina Kobarid Gaya d.o.o. Izdal in založil: Posoški razvojni center. Naklada: 7.600 izvodov. Tolmin, oktober 2018. nega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. BREZPLAČNI PROGRAMI ZA VEČGENERACIJSKI CENTER JEZIKOVNI TEČAJI SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO POKLICNO IN OSEBNO RAST GORIŠKE – SVETLA STRAN ŽIVLJENJA ZA VSAK DAN UČENJE IN IZMENJAVO ZNANJ

Meje mojega jezika so meje mojega sveta.

Na tečajih angleškega, italijanskega in nem- Preverite svoje škega jezika lahko urite govorne, bralne, znanje tujih pisne ter slušne veščine izbranega tujega je- jezikov zika, ki jih potrebujete za sporazumevanje S spletnimi testi pre- v vsakodnevnih ali priložnostnih situacijah verite svoje trenutno V brezplačne 50- in 120-urne programe pa tudi na delovnem mestu. znanje angleščine, se lahko vključijo zaposleni, z največ Raznoliki, kakovostni in brezplačni italijanščine in nem- srednješolsko izobrazbo. preventivni programi. Posamezen tečaj obsega: ščine ter se vključite v • 30 ur organiziranega dela v tečajni obli- najprimernejšo učno Pridružite se več kot tristotim učečim se. Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc v Primarna naloga večgeneracijskega • tečaji tujih jezikov; ki in skupino. dolini Soče centra je prispevati k dvigu kakovosti • tečaji računalniškega in • dodatnih 10 ur organiziranega samostoj- Testi so dostopni na: Kaj nudimo? V okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc življenja vseh tistih, ki so najbolj iz- digitalnega opismenjeva- nega dela pod mentorstvom učitelja. https://bit.ly/2ykNrHy v dolini Soče v jesenskem in zimskem terminu ponujamo različne postavljeni družbeni izključenosti ter nja; • prostor za učenje in uporabo - Urice slovenščine za prise- programe: poskrbeti za preprečevanje nastanka, • ustvarjalne delavnice; računalnika; ljence, • tečaje računalništva: začetne, nadaljevalne, Word, Excel, inter- odpravljanje ali obvladovanje social- • predavanja; STOPNJE ZNANJA • interno knjižnico z učno-te- - Angleška čajanka; TUJEGA JEZIKA net, pametni telefon, delo v oblaku, spletne storitve, obdelava fo- nih stisk in težav. • potopisna predavanja; matskimi gradivi; • organizirano izmenjavo znanj: tografij …; S tem namenom nudimo raznolike, • vodena vadba; • izobraževalno svetovanje in - Zdrav obrok z domačega • tečaj digitalne fotografije; kakovostne in brezplačne programe. • pogovorne skupine; vsebinsko mentorsko pomoč vrta, • jezikovne tečaje (začetne in nadaljevalne tečaje italijanščine, Namenjeni so tako starejšim, prise- • urice slovenskega jezika C2 – raven pri učenju, izbiri učnih gradiv, - Jezikovno kofetkanje z na- za priseljence; mojstrstva angleščine in nemščine); ljencem, nezaposlenim, otrokom in (skoraj kot pripravimo dodatne naloge ter ravnimi govorci, • tečaj komunikacije; mladim kot tudi njihovim staršem. • predavanja in delavnice za naravni govorec) nudimo pomoč in dodatno raz- - Zeliščarska učilnica, • program Izzivi podeželja za (potencialne) turistične ponudnike; Dejavnosti se odvijajo v občinah Bo- osnovnošolske otroke ter C1 – raven učinkovitosti lago pri reševanju; - Dišeča darila narave, • program za dvig kakovosti življenja (zdrav način življenja, pre- vec, Kobarid in Tolmin. njihove starše; • učne dogodke: - Kreativna šivalnica. • B2 – višja raven hrana, šport, vodena vadba, komunikacija …). V petletnem obdobju trajanja projek- počitniška in občasna - Kje pa vas digitalni čevelj žuli, varstva otrok; B1 – sporazumevalni prag Programe prilagodimo tudi zaključenim skupinam iz podjetij. ta (2017–2021) se bodo vrstile nasled- - Uporaba pametnega telefona Prostor in druge aktivnosti si • učna pomoč; A2 – vmesna raven nje dejavnosti: za slabovidne; rezervirajte vnaprej. • medkulturna srečanja; A1 – preživetvena raven • Informacije in prijave skozi vse leto: Informacije in prijave informiranje o razpolo- žljivih storitvah s področ- skozi vse leto: Informacije in prijave skozi vse leto: T: 05/38-41-513 (Jana Skočir) ja preprečevanja, obvla- T: 05/38-41-505 (Urša Čimžar) Informacije in prijave skozi vse leto: T: 05/38-41-511 (mag. Damijana Kravanja) T: 05/38-41-506 (Patricija Rejec) E: [email protected] dovanja in odpravljanja E: [email protected], [email protected] socialnih stisk ter težav; T: 05/38-41-506 (Patricija Rejec) E: [email protected] W: https://www.prc.si/ • Več na: https://www.prc.si/napovedujemo napovedujemo neformalna druženja in E: [email protected] W: https://www.prc.si/napovedujemo srečevanja.

Operacijo Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019 sofinancirata Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Tečaji so za udeležence brezplačni, saj jih sofinancirajo občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Va- Središče za samostojno učenje sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. nje se lahko vključite tisti odrasli, ki živite ali ste zaposleni na območju teh občin. šport ter Občina Tolmin. BREZPLAČNI PROGRAMI ZA VEČGENERACIJSKI CENTER JEZIKOVNI TEČAJI SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO POKLICNO IN OSEBNO RAST GORIŠKE – SVETLA STRAN ŽIVLJENJA ZA VSAK DAN UČENJE IN IZMENJAVO ZNANJ

Meje mojega jezika so meje mojega sveta.

Na tečajih angleškega, italijanskega in nem- Preverite svoje škega jezika lahko urite govorne, bralne, znanje tujih pisne ter slušne veščine izbranega tujega je- jezikov zika, ki jih potrebujete za sporazumevanje S spletnimi testi pre- v vsakodnevnih ali priložnostnih situacijah verite svoje trenutno V brezplačne 50- in 120-urne programe pa tudi na delovnem mestu. znanje angleščine, se lahko vključijo zaposleni, z največ Raznoliki, kakovostni in brezplačni italijanščine in nem- srednješolsko izobrazbo. preventivni programi. Posamezen tečaj obsega: ščine ter se vključite v • 30 ur organiziranega dela v tečajni obli- najprimernejšo učno Pridružite se več kot tristotim učečim se. Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc v Primarna naloga večgeneracijskega • tečaji tujih jezikov; ki in skupino. dolini Soče centra je prispevati k dvigu kakovosti • tečaji računalniškega in • dodatnih 10 ur organiziranega samostoj- Testi so dostopni na: Kaj nudimo? V okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc življenja vseh tistih, ki so najbolj iz- digitalnega opismenjeva- nega dela pod mentorstvom učitelja. https://bit.ly/2ykNrHy v dolini Soče v jesenskem in zimskem terminu ponujamo različne postavljeni družbeni izključenosti ter nja; • prostor za učenje in uporabo - Urice slovenščine za prise- programe: poskrbeti za preprečevanje nastanka, • ustvarjalne delavnice; računalnika; ljence, • tečaje računalništva: začetne, nadaljevalne, Word, Excel, inter- odpravljanje ali obvladovanje social- • predavanja; STOPNJE ZNANJA • interno knjižnico z učno-te- - Angleška čajanka; TUJEGA JEZIKA net, pametni telefon, delo v oblaku, spletne storitve, obdelava fo- nih stisk in težav. • potopisna predavanja; matskimi gradivi; • organizirano izmenjavo znanj: tografij …; S tem namenom nudimo raznolike, • vodena vadba; • izobraževalno svetovanje in - Zdrav obrok z domačega • tečaj digitalne fotografije; kakovostne in brezplačne programe. • pogovorne skupine; vsebinsko mentorsko pomoč vrta, • jezikovne tečaje (začetne in nadaljevalne tečaje italijanščine, Namenjeni so tako starejšim, prise- • urice slovenskega jezika C2 – raven pri učenju, izbiri učnih gradiv, - Jezikovno kofetkanje z na- za priseljence; mojstrstva angleščine in nemščine); ljencem, nezaposlenim, otrokom in (skoraj kot pripravimo dodatne naloge ter ravnimi govorci, • tečaj komunikacije; mladim kot tudi njihovim staršem. • predavanja in delavnice za naravni govorec) nudimo pomoč in dodatno raz- - Zeliščarska učilnica, • program Izzivi podeželja za (potencialne) turistične ponudnike; Dejavnosti se odvijajo v občinah Bo- osnovnošolske otroke ter C1 – raven učinkovitosti lago pri reševanju; - Dišeča darila narave, • program za dvig kakovosti življenja (zdrav način življenja, pre- vec, Kobarid in Tolmin. njihove starše; • učne dogodke: - Kreativna šivalnica. • B2 – višja raven hrana, šport, vodena vadba, komunikacija …). V petletnem obdobju trajanja projek- počitniška in občasna - Kje pa vas digitalni čevelj žuli, varstva otrok; B1 – sporazumevalni prag Programe prilagodimo tudi zaključenim skupinam iz podjetij. ta (2017–2021) se bodo vrstile nasled- - Uporaba pametnega telefona Prostor in druge aktivnosti si • učna pomoč; A2 – vmesna raven nje dejavnosti: za slabovidne; rezervirajte vnaprej. • medkulturna srečanja; A1 – preživetvena raven • Informacije in prijave skozi vse leto: Informacije in prijave informiranje o razpolo- žljivih storitvah s področ- skozi vse leto: Informacije in prijave skozi vse leto: T: 05/38-41-513 (Jana Skočir) ja preprečevanja, obvla- T: 05/38-41-505 (Urša Čimžar) Informacije in prijave skozi vse leto: T: 05/38-41-511 (mag. Damijana Kravanja) T: 05/38-41-506 (Patricija Rejec) E: [email protected] dovanja in odpravljanja E: [email protected], [email protected] socialnih stisk ter težav; T: 05/38-41-506 (Patricija Rejec) E: [email protected] W: https://www.prc.si/ • Več na: https://www.prc.si/napovedujemo napovedujemo neformalna druženja in E: [email protected] W: https://www.prc.si/napovedujemo srečevanja.

Operacijo Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019 sofinancirata Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Tečaji so za udeležence brezplačni, saj jih sofinancirajo občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Va- Središče za samostojno učenje sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. nje se lahko vključite tisti odrasli, ki živite ali ste zaposleni na območju teh občin. šport ter Občina Tolmin. NE ZAMUDITE KLJUČNIH DATUMOV ZNANJE ZA POKLIČITE ALI OBIŠČITE NAS

RAZLIČNE SANJE JEZIKI Ste seznanjeni z našo aktualno ponudbo RAČUNALNIŠTVO tečajev in drugih izobraževanj? Dan ima 24 ur. Obveznosti in raznovrstne de- PROGRAMI ZA javnosti, ki jih ima vsak izmed nas vsak dan na ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST svojem seznamu, pa so velikokrat v neskladju Da boste res pravočasno obveščeni o možnostih vključevanja v SVETOVANJE s to številko. Še dobro, da se znamo zorganizi- naše izobraževalne programe in boste lahko našli tudi kaj zase, VREDNOTENJE ZNANJ rati – včasih bolj, drugič manj uspešno. vam svetujemo, da na naši spletni strani spremljate NAPOVED- NIK (https://www.prc.si/napovedujemo). Organizatorji izobraževanj se zavedamo, da odločitev o vključitvi v izbran izobraževalni Tam se lahko informirate tudi o drugih izobraževalnih progra- program od vas zahteva zelo dober premislek mih, ki vam jih ponujamo: o tem, ali vam čas to sploh dopušča. Za mesec, • študijski krožki; dva, tri ali več – odvisno od dolžine usposablja- • programi za podjetne; nja – se bo namreč na vašem seznamu znašla še • delavnice za prosti čas, osebno rast in medgeneracijska druže- ena dodatna dejavnost. nja; • teden vseživljenjskega učenja in trajnostnega razvoja. Ne glejte nas od daleč! Izkoristite možnosti brezplačne- Načrtuje in organizira tudi naša ekipa na ljud- Programi izobraževanj in ga svetovanja v zvezi z vašo osebno in poklicno rastjo. ski univerzi. Prav zaradi lažje organizacije in Bolj radovedni lahko tudi dnevno spremljate in komentirate do- izvedbe tečajev, usposabljanj, delavnic …, v ka- gajanje na naši ljudski univerzi. Le pokukajte na FB Ljudska uni- usposabljanj 2018/2019 Glede možnosti vključitve ali nadaljevanja izobraževanja v tere se vključujete, vas vljudno prosimo, da: verza Tolmin. tistih programih, kjer boste lahko pridobivali in razvijali • Se na tečaj, delavnico itd. prijavite samo, če znanja ter veščine, ki jih potrebujete za uresničitev osebnih veste, da boste izobraževanje res lahko obi- Pomembno je, da veste, da vam je večina naših tečajev in uspo- ali poklicnih ciljev, smo zagotovo pravi naslov. Vedno se skovali. sabljanj dostopnih popolnoma brezplačno, saj jih sofi nancirajo lahko oglasite za nasvet, pomoč ali spodbudo. • Nam odgovorite na naša sporočila, poslana različna ministrstva, evropski skladi ter občine Bovec, Kobarid po e-pošti ali SMS-sporočilu. in Tolmin. Z veseljem si bomo vzeli čas, vas informirali z našo ponud- • Nas čim prej obvestite, če izobraževalne de- bo izobraževanj, vam svetovali glede vključitve v najbolj javnosti ne boste mogli obiskovati (pokličete, primeren izobraževalni program, tečaj …, ki vam bo pri- pošljete e-pošto, osebno). nesel uporabna znanja, dobro družbo, večjo samozavest in

• Nas obvestite tudi, če ste z izobraževanjem že MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, nove priložnosti. začeli in ga boste prekinili. Velikokrat imamo ZNANOST IN ŠPORT v čakalni vrsti namreč osebe, ki so zainteresi- Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin rane za tečaj in bi z veseljem zapolnile prosto Predhodno nas pokličite, da se mesto, še posebej takrat, ko ni veliko zamuje- MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, T: 05/38-41-500 dogovorimo za termin: SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI E: [email protected] | W: prc.si nega. T: 05/38-41-506 (Patricija Rejec) FB: Ljudska univerza Tolmin E: [email protected] Hvala, ker razumete in dobrodošli pod našo streho. Znanje za različne sanje. Programi izobraževanj in usposabljanj 2018/2019. Zbrala: Patrici- ja Rejec. Besedilo: Urša Čimžar, Patricija Rejec, Jana Skočir. Jezikovni pregled: Polona Hadalin Operacijo informiranje in svetovanje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno prido- Baša. Fotografije: arhiv Posoškega razvojnega centra. Uredila: Mateja Kutin. Oblikovanje in tisk: bljenih znanj od 2016 do 2022 delno sofinancirata Evropska unija iz Evropskega social- Občina Bovec Občina Kobarid Gaya d.o.o. Izdal in založil: Posoški razvojni center. Naklada: 7.600 izvodov. Tolmin, oktober 2018. nega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. ( 23 )

V KOBARIDU JE POTEKALA PREDSTAVITEV ZAMISLI DNEVNEGA VARSTVA STAREJŠIH, ki V OKVIRU EVROPSKEGA TEDNA MOBILNOSTI je v Kobaridu potekalo tudi odprtje urejenega bi svoj prostor lahko našlo v stavbi nekdanje policijske postaje. podhoda na Gregorčičevi ulici, ki je bila v času prireditve zaprta za promet in namenjena pe- šcem. ro bi spremenili opredeljen javni in- Združuj in učinkovito potuj so od 16. sili učenci osmih razredov pod men- prav v teh dneh potekalo v Kobaridu. teres in hkrati občini omogočili sode- do 22. septembra v skoraj 2.800 me- torstvom Petre Škrjanc. Spremljajoči Besedilo in foto: Mateja Kutin, lokalna lovanje z drugim upravljavcem. Sledil stih (77 slovenskih) po 54 državah kulturni program je pripravila koba- koordinatorka ETM, Posoški razvojni bo podpis nove pogodbe, ki bo obči- vsega sveta potekale dejavnosti, na- riška OŠ, na slovesnem odprtju pa je center ni omogočila, da v pritličnih prosto- menjene spodbujanju trajnostne mo- spregovoril tudi kobariški župan Ro- rih nekdanje policijske postaje uredi bilnosti. Vodilo slednje pa je zadovo- bert Kavčič. Sledile so športne igre, 75 let od Kobari{ke dnevni center za starejše po vzoru ljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti ki so potekale v okolici šole in na republike Hiše dobre volje Doma upokojencev in obenem zmanjšati promet ter nje- zaprti Gregorčičevi ulici, najmlajši pa Po kapitulaciji Italije 8. septembra Nova Gorica, v nadstropnih prostorih gove škodljive posledice. so si pred Domom Andreja Manfrede 1943 je na Primorskem v Zgornjem pa neprofitna socialna stanovanja za Pobudi se je tudi letos pridružila ogledali otroško predstavo Kako je Posočju, Brdih, vzhodni in zahodni mlade. Občina Kobarid, kjer je 19. septem- zebra posodila črte v izvedbi Miški- Benečiji ter Reziji nastalo obsežno Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič bra potekal Dan mobilnosti, name- nega gledališča. svobodno ozemlje, poimenovano Ko- njen spoznavanju trajnostne mobil- Učenci in obiskovalci Dneva mo- bariška republika. Bila je prava mala Dan mobilnosti v Kobaridu nosti in varnosti v prometu. Gregor- bilnosti so se lahko preizkusili v vo- država, saj je imela svojo vojsko, slo- Evropski teden mobilnosti (ETM) čičeva ulica je bila zaprta za promet žnji z električnimi kolesi, si ogledali venske šole in bolnišnice, svojo je pobuda, ki se ji vsako leto pridru- in namenjena pešcem. V sklopu do- predstavitev dela policije, gasilcev in oblast, meje in glavno mesto Kobarid. ži več občin in mest, ki želijo svoje godka je potekalo odprtje urejenega reševalcev ter navijali za tekmovalce Dogodkov izpred 75 let smo se prebivalce pozvati k spremembi mo- podvoza na Gregorčičevi ulici, ki so Evropskega prvenstva v natančnosti spomnili 29. septembra na spomin- bilnostnih navad. Pod sloganom ga v preteklih dveh šolskih letih okra- pristajanja z jadralnimi padali, ki je skem dogodku v Kobaridu, kjer so

Utrinki

RESTAVRIRANI SPOMENIK NA NEKDANJEM VOJAŠKEM POKOPALIŠČU – V niz prireditev V OKVIRU PRIREDITVE MRZLI STUDENEC je potekal tudi strokovni simpozij pod vodstvom ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne sodi tudi dogodek ob uradnem odkritju restavrira- Društva slovenskih starovercev. nega spomenika na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču na Kamnem. Foto: Maša Klavora MRZLI STUDENEC 2018 vodstvom Društva slovenskih staro- Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril tkati prijateljstva in negovati mir – eno Kobarid – Turistično društvo (TD) vercev (DSS) je čez ves dan potekal tolminski župan Uroš Brežan, ki je izmed največjih človekovih vrednot. Kobarid je 18. avgusta pripravilo v kulturnem domu. V nabito polni poudaril simbolni pomen obnovljenega Leon Četrtič, Ustanova »Fundacija Poti drugo prireditev z naslovom Mrzli dvorani smo poslušali izredno zani- spomenika kot prostor, kjer je moč miru v Posočju« studenec. Strokovni simpozij pod mive teme in se dogovorili, da nasle-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 24 )

KONEC SEPTEMBRA SO SE V KOBARIDU SPOMNILI DOGODKOV IZPRED 75 LET, ko je bila SPREJEM 54 PRVOŠOLČKOV OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID. po kapitulaciji Italije na obsežnem svobodnem ozemlju ustanovljena Kobariška republika. nas s svojo prisotnostjo počastili tudi Kulturni del programa sta obogati- bariške republike ter domoljubja. Tudi letos je Občina Kobarid vsem nekateri udeleženci iz tistega obdo- la moški pevski zbor Provox in Fajna Predstavljena pa je bila tudi knjiga učencem prvega razreda podarila le- bja. Na začetku sta zbrane nagovori- banda iz Benečije. Zgodbo Dušana Zdravka Likarja z naslovom Kobari- tno premijo nezgodnega zavarovanja, la župan Občine Kobarid Robert Šturma je prebral učenec OŠ Kobarid ška republika. ustvarjalno knjigo ter odsevni brez- Kavčič in predsednik Združenja bor- Maj Šturm. Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič rokavnik za varnost in vidnost v pro- cev (ZB) za vrednote NOB Bovec, Na dan prireditve je v Domu An- metu. Prvošolčke je pozdravila tudi Kobarid, Tolmin Rok Uršič. Župan je dreja Manfrede potekal podpis listine @upan je v {olske klopi direktorica Mlekarne Planika Anka v svojem nagovoru poudaril, da jih o pobratenju med sekcijama Vsedr- pospremil 54 prvo{ol~kov Miklavič Lipušček in jim podarila je veliko »posegalo po tej prelepi ze- žavnega združenja partizanov Itali- V šolske klopi OŠ Simona Gregor- Prvošolčkov sir iz njihove mlekarne. mlji, zmagali so tisti, ki so jo iz srca je (ANPI – VZPI) iz Nadiških dolin čiča Kobarid je 3. septembra sedlo Redar Janko Volarič, ki z najmlajši- ljubili. Danes podpisujemo razvojne in Čedada ter Krajevno organizacijo 54 prvošolčkov: 38 v Kobaridu, deset mi osnovnošolci v sklopu občinskega sporazume s sosedi, prijazno gostimo ZB Kobarid. Delegacija je v spomin v Drežnici, trije v vasi Smast in trije Sveta za preventivo in vzgojo v ce- turiste iz vsega sveta.« Slavnostni go- vsem padlim položila venec na spo- v Breginju. Sprejem prvošolčkov je stnem prometu sodeluje skozi vse vornik je bil prvi predsednik Repu- minsko ploščo v središču Kobarida. potekal na centralni šoli v Kobaridu, šolsko leto, je povzel prizadevanja blike Slovenije Milan Kučan, ki je V tednu pred osrednjim dogodkom kjer sta jih nagovorila ravnateljica občine na področju varnosti v pro- poudaril, da je spomin na te dogodke je bila v avli Kulturnega doma Koba- Melita Jakelj in kobariški župan Ro- metu ter vse skupaj pozval, da naj velik vir narodove samozavesti in te- rid odprta razstava likovnih in lite- bert Kavčič. Čestitala sta tako njim uporabljajo varno šolsko pot in upo- melj spoštljive samopodobe, ki jo rarnih prispevkov učencev OŠ Simo- kot njihovim staršem ter jim zaželela števajo prometno-varnostne predpise. imamo Slovenci o sebi. na Gregorčiča Kobarid na temo Ko- miren in prijeten vstop na novo pot. Po uradnemu delu sprejema so si

Utrinki dnje leto dogodek razširimo na več Bevk. Knjiga, ki jo je možno kupiti v dni. slovenskih knjigarnah, prek spleta Predstavili smo nov zbornik lanskega ali si jo izposoditi v knjižnicah, je iz- simpozija (več na www.staroverci.si), šla v nakladi 500 izvodov. Vljudno zvečer pa se je dogajanje preselilo k vabljeni k ponovnemu branju. mrzlemu studencu, kjer se je odvijal Besedilo in foto: Natalija Rot, predse- kulturni program z nastopom glas- dnica TD Kobarid bene skupine Brencl Banda. Del skupnega projekta DSS in TD Koba- NABIRANJE ZNANJ IN rid je bil ponatis zgodovinske pove- OHRANJANJE TRADICIJE sti priznanega slovenskega pisatelja ZELI[^ARSTVA Franceta Bevka Umirajoči bog Tri- glav. Knjiga je bila nazadnje ponati- Kulturno društvo podeželskih žena snjena leta 1960 in je vsebinsko Gornjega Posočja je pred nekaj leti v svoje okrilje sprejelo sekcijo Rado- močno povezana s Kobaridom in vedne zeliščarice (RZ). Članice v zgodbo o mrzlem studencu. Spre- svojem programu dajejo prednost mno besedo je napisala domačinka, poglabljanju znanj, zato organizirajo zgodovinarka Lenka Raspet, za predavanja in delavnice na temo ze- prepis in ponatis pa smo poskrbeli liščarstva ter strokovne ekskurzije. člani obeh društev. RADOVEDNE ZELIŠČARICE med nasadi zelišč v Idrijskih Krnicah. Za članice, ki so šele vstopile v svet Del odlomka iz knjige je na večerni zdravilnih rastlin, pa tudi za izkuše- zeliščarici Jožici Bajc Pivec organi- njem prisluhnile predavanju o upora- prireditvi prebrala Bevkova vnukinja, nejše so na domačiji Pivec v Vratih zirale tematsko delavnico Moj čaj iz bi hidrolatov v domači naravni koz- priznana gledališka igralka Alida nad Šmartnim pri Litiji pri uveljavljeni mojih rok. V Ljubljani so z zanima- metiki v izvedbi aromaterapevtke

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 25 )

prvošolčki ogledali predstavo in v nudila najbogatejšo tržnico lokalnih družbi razredničark odšli v razrede, pridelkov, izdelkov, dobrot in ume- v katerih bodo preživeli šolsko leto. tnin. Tradicija, začinjena s sodobno Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič kreativnostjo kuharskih mojstrov, povezanih v Kobariški gastronomski @upan sprejel najlep{o krog, je že od začetka vodilo Jestiva- Slovenko la. V družbi letošnje miss Slovenije V začetku oktobra je kobariški žu- Lare Kalanj ga je uradno odprl žu- pan Robert Kavčič uradno sprejel pan Robert Kavčič. Zahvalil se je letošnjo miss Slovenije Laro Kalanj organizatorju za izvedbo in povedal, z Livka. Sprejema so se udeležili tu- da Občina Kobarid na različne nači- di njeni starši, sorodniki in lastnica ne spodbuja lokalno – od hrane do licence za Miss Slovenije Jelka Verk. izdelkov, kulture in dediščine. Uvodne besede je namenil mladi, Podpirajmo slovensko in podprimo sposobni in najlepši Lari, ki je 8. sep- Slovenijo! je tudi vodilo letošnje miss tembra v Trbovljah na zaključni pri- Slovenije Lare, ki se je na Jestivalu reditvi Miss Slovenije za Miss sveta seznanila z lokalnimi ponudniki in 2018 prevzela krono od predhodnice ŽUPAN JE URADNO SPREJEL NOVO MISS SLOVENIJE LARO KALANJ. bogato lokalno ponudbo. Pridružila Maje Zupan. Čestital ji je in ni skri- se je delavnici izdelovanja Kobariških val navdušenja, da nova miss prihaja dodala, da je naloge, ki jih je že opra- la Verkova. Mi pa verjamemo, da štrukljev v OŠ Kobarid ter Medobčin- iz občine Kobarid. Ob tem je ponov- vila, in tiste, ki jo še čakajo, ne obre- bomo tudi v Kobaridu in v dolini skemu društvu slepih in slabovidnih no poudaril, da občina ni finančno menjujejo. Verjame, da bo kljub zelo Soče povezali uspešne lokalne zgod- Nova Gorica pri izdelavi idrijskih bogata, ima pa pridne, sposobne in natrpanemu urniku zmogla uskladiti be ter skupaj s projektom Miss Slo- žlikrofov. Preizkusila se je v kleklja- lepe ljudi, ki bogatijo naše kraje ter obveznosti med šolo (obiskuje 4. le- venije gradili nove. nju in podelila medalje najboljšim življenje v njih. Zaželel ji je, da v tnik Gimnazije Tolmin) in obveznost- Miss Slovenije je po uradnem spre- kolesarjem, ki so se v okviru Jestiva- letu, ko nosi lento najlepše Slovenke, mi projekta Miss Slovenije. Čas pa bo jemu v družbi župana odprla 5. Je- la podali na pot do Drežniških Raven. doživi veliko lepega in nepozabnega našla tudi za tek, saj ostaja tekačica stival okusov in umetnosti, ki je bil Glavna zvezda Jestivala okusov in ter Slovenijo dobro zastopa na tek- Tekaškega kluba Kobarid. preplet lokalnih okusov, umetnosti in umetnosti ostajajo kobariški štruklji. movanju za miss sveta, ki bo 8. de- Lastnica licence Miss Slovenije za kulture. Kraljevali so na krožnikih, o njih so cembra v mestu Sanya na Kitajskem. Miss sveta je predstavila projekt Miss Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič na glavnem odru spregovorili lokalni Lara se je županu zahvalila za Slovenije, ki deluje pod sloganom kuharji in drugi ponudniki speciali- sprejem in spodbudne besede. Na Podpirajmo slovensko in podprimo Jestival privabil ljubitelje tet. Obiskovalci so si ogledali posto- kratko je povzela svojo pot – od pri- Slovenijo! Osnovni cilj je povezovati dobre hrane in kulture pek njihove izdelave izpod rok mla- jave na tekmovanje do vseh srečanj uspešne slovenske zgodbe in skupaj V začetku oktobra je Jestival oku- dih kuharskih ustvarjalcev PŠ Dre- in izzivov, v katerih se je pomerila z graditi nove. »Miss Slovenije je odlič- sov in umetnosti kljub slabšemu vre- žnica in OŠ Simona Gregorčiča Ko- ostalimi kandidatkami. Povedala je, no orodje za doseganje zastavljenih menu v Kobarid privabil veliko obi- barid. da zmage res ni pričakovala, saj smo ciljev, ne glede na to, ali govorimo o skovalcev, ki so ves dan uživali ob Jestival je v prvi vrsti festival, na po navadi ljudje daleč od mestnih turizmu, podjetništvu, umetnosti ali prepletu kulinarike in umetnosti. katerem se dobro je. Za to so poskr- središč neopaženi. Vidno srečna je katerikoli drugi panogi,« je zaključi- Prireditev je že peto leto zapored po- beli v kuhinjah Restavracije Topli

Utrinki

Maje Vodan. Spoznale so, kako se vrt in poskusne površine, kjer goje- vedne zeliščarice dosledno ohranja- izseljencev, v vse večjem številu pa lahko izognejo poseganju po kon- nje vrtnin poteka po načelih perma- jo spoštljiv odnos do narave in zeli- ga odkrivajo pristnih in domačno- vencionalnih kozmetičnih izdelkih. kulture. šča obravnavajo kot dragocena dari- stnih prireditev željni obiskovalci od Ob rob predavanju so obiskale Pleč- V Učnem centru Brje je članicam la. Pomembno jim je ohranjanje vé- vsepovsod. Mnogih ne privablja le nikovo hišo, kjer so med drugim iz- sekcije dobra poznavalka zelišč Da- denja o zdravilnih rastlinah, ki pred- prireditev, ampak tudi čar te gorske vedele, kako je gospodinja Urška nica Gračan Jevtič s svojimi sode- stavlja neprecenljivo dediščino. vasice, ki se izpod vznožja Črne pr- slavnemu arhitektu vsakodnevno po- lavkami pripravila predavanje o Ba- Besedilo in foto: Mojca Rutar, članica sti spogleduje s Poreznom in Kojco stregla z zeliščnim čajem – mešani- chovih cvetnih esencah. Na njeni sekcije RZ ter odprtost in gostoljubnost doma- co izbranih zelišč, ki so jih pridelova- kmetiji so se preizkusile v žetvi sivke, činov, ki ohranjajo, vzdržujejo in ne- li na domačem vrtu. izdelavi butaric in venčkov ter obno- STR@I[KARSKI SEJEM V gujejo ta prelepi košček naše do- Ob nabiranju čemaža so posebno vile znanja o destilaciji zelišč. movine, kar je v vsesplošnem po- pozornost posvetile razlikam s po- ZNAMENJU [OPKOV V Idrijskih Krnicah so obiskale Hišo manjkanju pristne komunikacije vse dobnimi, a strupenimi rastlinami. Za Str`i{~e – Krajevna skupnost Strži- zelišč, ki deluje po načelu zaupanja bolj cenjeno. kulinarični zaključek so si pripravile šče in Društvo Baška dediščina sta v moč narave, ki ji je prepuščeno, pokušino jedi s čemažem. Navdušil nedeljsko popoldne 12. avgusta raz- Rdečo nit kulturnega programa so da sama neguje zasajene rastline ter jih je ogled samostanskih vrtov v Če- gibala s prireditvijo Stržiškarski se- oblikovali šopki cvetja. Povezovalka dadu. Na območju nekdanjega sa- ustvarja ravnovesje. Gostiteljica La- jem. Nekdanji sejemski dan vsako Sara, ki je enega držala v rokah, je mostana svetega Jurija je kmetijsko ra Lapajne Golob je članicam sek- prvo nedeljo po svetem Lovrencu, spomnila, da so bili v preteklosti bolj posestvo, specializirano za gojenje cije razkazala tudi tematske zasadi- na katerem so se veselili po zaklju- kot šopki pomembni snopi pšenice, zdravilnih rastlin, dišavnic in vrtnin. tve v zeliščnih visokih gredah. V po- čenih najtežjih kmečkih opravilih, to ajde, lana, šopi fižola, šopki kamili- Tematsko so urejeni tako imenovani kušino jim je ponudila domač kruh z je hribovski košnji, žetvi pšenice ter ce in mete, saj so pomenili vir življe- hortus conclusus, zasnovan na pod- zelišči, osvežilni zeliščni čaj, rudar- setvi repe in ajde, je izpričan že v nja in preživetja. Izraz šopek cvetja lagi načrta iz leta 1769, vrt svete Hil- ski geruš in oglarjev požirek. župnijski kroniki iz leta 1884. Danes pa je na dan sejma dehtel tudi v pre- degarde, vrt Marka Pola, sinergijski Pri nabiranju zdravilnih rastlin rado- se ohranja kot srečanje krajanov in nesenem pomenu. Iz Kulturno-ume-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 26 )

JESTIVAL JE KLJUB SLABŠEMU VREMENU V KOBARID PRIVABIL VELIKO OBISKOVALCEV, EVROPSKO PRVENSTVO V NATANČNOSTI PRISTAJANJA Z JADRALNIMI PADALI, ki je odlično ki so ves dan uživali ob prepletu kulinarike in umetnosti. Foto: Janko Humar uspelo, je dobra promocija naših krajev. Foto: Mateja Kutin val, Turistične kmetije Jelenov breg, Planinski raj Vrsno pa so prikazali zagotovila v proračunih za leti 2017 Kavčič in predsednica Mednarodne Hiše Polonka, Hiše Franko in Dru- delček predstave s prireditve Legen- in 2018. Naložba je bila zaključena letalske zveze (FAI) Jury Riikka Vil- štva Samooskrba Kobarid. Obisko- daFest 2018. Zelo obiskane so bile letos avgusta in je skupaj znašala kuna, ki je uradno odprla prvenstvo. valci so lahko okusili dobrote iz po- ustvarjalne delavnice Metke Štrukelj okoli 70.000 evrov, od tega jih je Trening in tekmovanje je minilo strvi (Faronika), sire petih sirarjev in Damjane Skubin. Tudi letos je 7.000 prispevalo društvo. Gre za hitro brez nesreč ter v sproščenem vzduš- (Ekološka kmetija pri Kumru, Sirar- potekala okolju prijazna akcija izme- in enostavno dostopno vzletišče, ki ju. Izvedli so 11 serij od maksimalno stvo Milk, Ekološka kmetija Cuder, njave oblačil. pomeni velik doprinos jadralnemu 12. Tekmovanja se je udeležilo 111 Sirarstvo Sovdat, Kmetija Gabr- Jestivalsko dogajanje se je zaklju- padalstvu v dolini. Društvo je že lani tekmovalcev iz 24 držav, ki so v de- šček), lokalno pivo Feo, kavo Coro- čilo s koncertom Ota Pestnerja in organiziralo svetovni pokal in prede- setih dneh z Ozbena opravili več kot nini Cafe, med, domači sladoled, Omarja Naberja, pred tem pa smo vropsko prvenstvo v natančnosti pri- 1.800 vzletov. tortice, marmelade … Lanskoletna lahko prisluhnili še Mešanemu pev- stajanja z jadralnimi padali. Po uspe- Evropsko prvenstvo se je zaključi- zgodba je bila nadgrajena z dobrota- skemu zboru sveti Anton iz Kobari- šni generalki je skupaj s Klubom lo s svečano podelitvijo, kjer smo mi in kulturo iz Idrijskega. Medob- da. jadralnih padalcev Krokar Železni- Slovenci dokazali, kam spadamo v činsko društvo slepih in slabovidnih Andreja Jurkovič, TIC Kobarid, in ki, številnimi akterji in ob podpori natančnosti pristajanja z jadralnimi Nova Gorica je prikazalo postopek Nataša Hvala Ivančič občine ter Zavoda Turizem Dolina padali. Matjaž Sluga je ubranil na- izdelovanja idrijskih žlikrofov. V Ze- Soče letos organiziralo Evropsko pr- slov evropskega prvaka, na stopnič- leni hiši sta razstavljala Društvo kle- Evropsko prvenstvo v venstvo v natančnosti pristajanja z kah sta mu delala družbo še dva kljaric idrijske čipke in domačinka natan~nosti pristajanja z jadralnimi padali, ki je potekalo ob Slovenca, Jaka Gorenc in Matjaž Petja Berginc. jadralnimi padali odli~no 16. do 21. septembra. Ferarič. Ekipno smo Slovenci evrop- Pridih umetnosti je na glavnem uspelo Prvenstvo se je začelo v nedeljo z ski prvaki. V ženski konkurenci je odru z ljudskimi pesmimi pričarala Društvo Adrenalin Paragliding uradnim odprtjem v centru Kobarida. bila najboljša Ivana Balakova, drugo Skupina ljudskih pevk Korenine. team Gornje Posočje je marca 2017 Predstavili so se tekmovalci sodelu- mesto je zasedla Marketa Tomasko- Obiskovalce so nasmejali igralci Gle- uradno registriralo novo vzletišče na jočih držav, z glasbo pa so jih po- va, tretje pa Katie Sykes. dališke skupine Globočak – Kambre- Ozbenu. Sredstva za izdelavo gozdne spremili glasbeniki Godbe Cerkno. ško, igralci Turističnega društva ceste do vzletišča je Občina Kobarid Zbrane sta nagovorila župan Robert Nataša Hvala Ivančič

Utrinki

tniškega društva (KUD) Bohinj so pr- DEDI[^INA JE TUDI vič prišle v Stržišče pevke Triglavske ZABAVNA rož’ce, kajti njihov moto je »Naš glas Koro{ka – Društvo Baška dediščina v vsako vas!«. Navdušile so s šop- svoje člane seznanja tudi z dediščino kom zimzelenih popevk. Iz KUD drugih slovenskih pokrajin. Tako so Cerkno pa so poslali nekoliko nero- se septembra odpravili na strokovno dno povezan šopek, a je s skečem ekskurzijo v Koroško v občino Muta, »Kadu« nasmejal prav vse. V pisane kjer jih je na Gortini že čakal flos. šopke zvezani cvetovi v zahvalo na- Na flosarski rajži so skozi šaljiv pro- stopajočim pa so bili tokrat nabrani gram, ki je vse do solz nasmejal, kar na vaških travnikih. spoznavali večstoletno tradicijo Obiskovalci so se lahko podali še na splavarjenja na reki Dravi. Z glasbo, lov za srečo, po stari sejemski nava- pesmijo, flosarsko malico in flosar- di kupili vsaj kakšno malenkost na skim krstom jim je flosarsko moštvo štantih, potešili želodce ob dobrotah pripravilo nepozabno doživetje ter z žara in dobri kapljici ter zaplesali dokazalo, da je kulturna dediščina RDEČO NIT KULTURNEGA PROGRAMA LETOŠNJEGA STRŽIŠKARSKEGA SEJMA so obli- ob šopkih priljubljenih napevov. lahko privlačna tema za obiskovalce. kovali šopki cvetja. Foto: Cveto Zgaga Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina V program ekskurzije je bil zapisan

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 27 )

Ob~ina Tolmin

Avtomobili prepustili prostor ljudem Letošnji Evropski teden mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra, je Občina Tolmin med drugim izko- ristila tudi za to, da se je odzvala na številne pobude za umik motornega prometa iz starega mestnega jedra Tolmina, kar je predpogoj za njegovo oživljanje. Z začasno spremembo prometnega režima na Trgu 1. maja in delu Rutarjeve ulice so motorna vozila tu od 17. septembra do 12. ok- tobra dala prednost ljudem. Pri pro- jektu je občina sodelovala s Poso- škim razvojnim centrom (PRC) kot koordinatorjem dejavnosti, tokratna testna izvedba pa bo nakazala smer k celovitemu urejanju tega, za iden- titeto Tolmina zelo pomembnega območja. Razmišljanja in pobude za omeje- vanje motornega prometa v starem mestnem jedru so se sicer pojavili že pred leti. Podjetje Populus, ki se ukvarja s prostorskim inženiringom, je namreč že leta 2010 po naročilu Občine Tolmin evidentiralo stavbe na

OB VZPOSTAVITVI POSKUSNE ZAPORE smo občane povabili, da na en strani razmi- šljajo, česa bi si v starem mestnem jedru Tol- mina želeli v prihodnje, na drugi strani pa, da umik motornih vozil iz tega območja izkoristi- jo in trg okoli fontane v tem času čim bolj ra- znoliko uporabljajo. Foto: Matej Kavčič in arhiv občine Tolmin

Utrinki

še postanek na Polzeli. Predstavnica do 1819 prihajal na obisk k svojemu tamkajšnjega turistično-informacij- stricu, župniku na Polzeli, France skega centra jim je najprej odprla Prešeren. Leta 2011 je bil popolno- muzej z 20 traktorji, ki nosijo letnice ma obnovljen. Po ogledu so se v od 1936 do 1962. Obnovil jih je do- hladu pod oboki Malteškega hrama mačin Ernest Obermayer. Še po- še okrepčali. Na poti domov so re- sebej natančno so si jih ogledali čla- ševali zabavni kviz, ki je nekaj sode- ni društva, ki si z novejšimi modeli lujočih tudi nagradil. lajšajo delo na graparskih strminah. Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina Ustavili so se še pri obnovljenem Cajhnovem kozolcu, ki je zanimiva etnološka zbirka v malem. Še zlasti PESTRO PLESNO POLETJE prijetno je bilo poslušati razlago la- FOLKLORNE SKUPINE RAZOR stnice, za kaj so na kmetiji upora- Kulturno društvo Folklorna skupina bljali razstavljena orodja. Razor Tolmin ima za seboj pestro Končna postaja je bila grad Komen- poletje. Sredi julija so se folkloristi da na Polzeli. Od leta 1323 do leta udeležili največjega tradicionalnega ČLANI DRUŠTVA BAŠKA DEDIŠČINA SO SE SEPTEMBRA ODPRAVILI NA STROKOVNO EK- 1780 je bil v rokah Malteškega vite- festivala amaterskih folklornih sku- SKURZIJO. Med drugim so si ogledali tudi grad Komenda na Polzeli. Foto: Cveto Zgaga škega reda. Sem je v letih od 1817 pin v Srednji Evropi – Praški dnevi

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 28 )

tem območju in na tej podlagi izde- lahko nemoteno dostopali prebivalci, metnem režimu in brez dodatnih, ga jedra in pripravi projekta za prija- lalo Načrt prenove mestnega jedra dopustni pa sta bili tudi dostava in organiziranih vsebin. Upoštevajoč vo na javni razpis LAS Dolina Soče. Tolmina. Tokratno udejanjanje zapo- kratkotrajno parkiranje na za to do- dejstvo, da je šlo tokrat le za poskus Projekt bo razdeljen na več segmen- re je bilo plod več javnih razprav, ločenih mestih. V ta namen so bile oziroma test, je bilo že vnaprej pri- tov, in sicer priprava načrta za uredi- okroglih miz in delavnic z udeležbo izdelane tudi nalepke za označevanje čakovati tako dobre kot tudi slabe tev območja, priprava idejnega načr- priznanih strokovnjakov, kot sta ar- vozil, ki so jih stanovalci in nosilci izkušnje. Za spremembo navad je en ta za ureditev ulic, ureditev priredi- hitekta prof. mag. Tomaž Krušec in dejavnosti pred vzpostavitvijo spreme- mesec sicer prekratko obdobje, a tvenih prostorov tako na Trgu 1. prof. Janez Koželj, pa nadalje anket, njenega prometnega režima prevzeli obenem že dovolj dolga doba za pr- maja pri fontani kot na Mestnem trgu analiz in vrednotenj, ki so jih do da- na občinski upravi. O načinu izvedbe ve ugotovitve. ter predlog stalne prometne ureditve. nes izvedli različni pobudniki in pod- spremenjenega prometnega režima Svoje predloge in mnenja so lahko Dejavnosti, v katere bo v veliki meri porniki ideje. Med njimi velja izpo- in njegovem časovnem poteku so bi- občani in drugi uporabniki prostora vključena tudi javnost, so predvidene staviti številne aktivnosti Društva za la vsa gospodinjstva in podjetniki v času zapore posredovali občinski v prihodnjih dveh letih, bodo pa vsi ohranjanje in razvoj Tolmina (DOR), pravočasno obveščeni z dopisom. upravi prek knjige vtisov pri reditelju, posegi usklajeni z Zavodom za var- omejevanje motornega prometa in Z začasno postavitvijo dodatne ur- prek spleta ali občinskemu urbanistu stvo kulturne dediščine Slovenije, zmanjševanje negativnih vplivov par- bane opreme in zelenja je prostor osebno na kraju samem, njihove iz- saj gre pri starem mestnem jedru za kiranja v mestu pa je nenazadnje postal privlačnejši, za dodaten me- kušnje in pobude pa pristojni spreje- del Tolmina, ki je spomeniško zava- predvideno tudi v lani sprejeti Celo- stni utrip pa so poskrbeli tudi dogod- majo tudi po izteku poskusnega ob- rovan. stni prometni strategiji Občine Tol- ki ‘na placu’ pri fontani, kot so bili dobja. Ves čas poskusne zapore in Špela Kranjc in Miro Kristan, PRC min. Poskusno zaporo za motorni Praznik luči in frike, dejavnosti Cen- nato še po vnovični vzpostavitvi eno- promet se je občina odločila vzposta- tra za otroke Mala hiša, OŠ France- smernega prometa po Rutarjevi ulici Najkraj{a povezava med viti na Trgu 1. maja z delom Rutar- ta Bevka Tolmin, VVZ Ilke Devetak mimo Trga 1. maja je Gimnazija Tolminom in Vol~ami ({e) jeve ulice, in sicer tako, da je redni Bignami Tolmin in javna vaja Jazz Tolmin izvajala monitoring, katerega pod vpra{ajem promet potekal po Cankarjevi ulici. Punt Big Banda, za prikaz nekdanje rezultati bodo pokazali razliko v pro- Medtem ko je strokovno najpri- Zapora namensko ni bila izvedena podobe tega dela mesta pa so na raz- metu. Po izteku zapore bomo tako mernejše rešitve za brv čez Sočo pod med poletjem, ker to ni čas običajnih stavnih panojih poskrbeli člani Dru- med prebivalci območja kot med Prapetnim proti Modrejcam Občina vsakodnevnih prometnih tokov (ni štva DOR. Ob vzpostavitvi poskusne drugimi občani izvedli anketo, s ka- Tolmin spomladi iskala prek javnega šolskega pouka, vrhunec turistične zapore smo namreč občane povabili, tero bomo zbrali njihove pozitivne in natečaja, pa gradnja brvi pod tolmin- sezone). da na en strani razmišljajo, česa bi si negativne izkušnje kot tudi predloge, skim pokopališčem proti Volčam Pobudo smo 19. junija predstavili v starem mestnem jedru Tolmina že- PRC pa bo analiziral odgovore. V na- kljub številnim prizadevanjem in najprej prebivalcem območja in pod- leli v prihodnje, na drugi strani pa, daljevanju bodo občani vabljeni na podpori v lokalnem okolju tudi po jetnikom, ki na tem območju oprav- da umik motornih vozil iz tega ob- srečanje, na katerem bomo najprej skoraj šestih letih od ideje zaenkrat ljajo svojo dejavnost. Na podlagi močja izkoristijo in trg okoli fontane predstavili rezultate štetja prometa in še ni blizu izvedbe. zbranih mnenj so strokovnjaki pri- v tem času čim bolj raznoliko upora- anket, nadaljevali pa z javno razpra- Avtor idejne zasnove (IDZ) projek- pravili projekt prometne zapore in bljajo. Poleg tega je bil cilj uvedbe vo. Namen občine je pridobiti dovolj ta, projektant Marko Kavčič, je o tej predlog začasne urbane ureditve. Kot poskusne zapore videti in čutiti pro- široko bazo informacij, ki bo služila brvi začel razmišljati na podlagi ob- je bilo dogovorjeno, so na območje stor tudi ob zgolj spremenjenem pro- načrtovanju ureditve starega mestne- činskih pobud za načrtovanje kole-

Utrinki

Sredi avgusta so sooblikovali priredi- TREBU[ANSKA FOLKLORNA tev Turističnega društva Fara iz Spo- SKUPINA GOSTOVALA DOMA dnje Idrije, kjer so nastop lepo zlili IN V TUJINI med čipkarske umetnine Prifarske sekcije Društva klekljaric idrijske Poletje je čas za počitek, a letos to čipke, ki je letos praznovala deseto ni veljalo za Folklorno skupino (FS) obletnico delovanja. »Justin Kogoj« Dolenja Trebuša. V začetku poletja so se zavrteli na pri- Predzadnji konec tedna v septem- reditvi Mi za nas, nato pa v prefinjeno bru so s plesi Posočja obogatili pra- čipko vpletli idrijsko-cerkljanske plese znovanje 15-letnice delovanja fol- na odprtju razstave ob godu svete klorne skupine iz Vivode na Hrva- Ane v Cerkljanskem muzeju. Sova- škem in tradicionalni praznik Jesen ščanom so v jutru trebuškega somna u Vivodini. Zadnji septembrski četr- pripravili Jakobovo budnico, po maši tek so se odzvali povabilu Društva pa zaplesali kot nekoč. Kljub šepavo- PRAŠKI DNEVI FOLKLORE 2018 – Obiskovalci, mnogi iz azijskih dežel, so ploskali, fotografira- Spominčiča Zgornjega Posočja, 2. sti je, vedrega duha, kot je bil, rad za- li in dokaj neuspešno poskušali oponašati vriskanje članov Folklorne skupine Razor. Foto: Alen- oktobra pa še povabilu Varstveno ka Zgaga plesal tudi vaški posebnež iz Stopni- delovnega centra Tolmin. ka, Tiunšk Frenčk, katerega lik je folklore 2018, ki so namenjeni spo- dno zdelo vriskanje. Gostovanje je Osrednja društvena prireditev Naši mentorica FS Nives Gruden v spletu znavanju skupin iz različnih držav. podprla Turistična zveza Gornjega tastari pravjo tako, katere rdeča nit postavila na območni in regijski oder. Ob spremljavi harmonike, violine in Posočja in priskrbela promocijsko so bili šempavski pirhi, je bila tokrat Zaplesali so na Slovenskem dnevu v bajsa so zaplesali dva dneva, vsako- gradivo, ki so ga folkloristi razdelili umeščena v prvi oktobrski konec te- Beljaku, avgusta pa dodali kamenčke krat na drugem trgu. Poželi so odli- na festivalu. Čez teden dni so že od- dna. Pisale in krasile so jih žene iz v mozaik praznovanja svetega Roka čen odziv in zanimanje obiskoval- potovali v Postojno na Vipavski ve- Poljubinja, navdušili pa so tudi go- v Idrskem. Kmalu za tem so se podali cev. Udeležili so se tudi povorke več čer, kjer so v družbi še dveh folklor- stje iz Folklorne skupine Zveze Slo- še v Srbijo na mednarodni folklorni kot 50 folklornih in glasbenih skupin nih skupin in pevskega kvarteta po- vencev na Madžarskem Gornji Senik festival. Oder so si delili s predstavni- iz 19 evropskih in štirih azijskih dr- lepšali letni koncert Folklornega ter pevci in godci s Kamna. ki drugih držav, s katerimi so se vsak žav. Slednjim se je najbolj nenava- društva Vipava. Olga Zgaga večer predstavili v povorki v nošah,

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 29 )

vsa potrebna soglasja z izjemo Zavo- vovarstvenega soglasja z odločbo da RS za varstvo narave (ZRSVN), zavrnila Agencija RS za okolje. Organizacijska enota Nova Gorica, Občina Tolmin je širšo obravnavo ki je zaradi posega v najbolj ohranje- lokacije objekta naredila v okviru ne predele varovanih območij narave mednarodnega projekta Camis, kate- (Soča je tu zavarovana kot naravni rega vodilni partner je bil Posoški spomenik, z obrečnim prostorom razvojni center; ZRSVN je tudi v varovana kot naravna vrednota in kot okviru tega projekta ponovno vztra- posebno varstveno območje Nature jal, da je treba lokacijo brvi preme- 2000) izdal negativno strokovno stiti. KS Volče, KS Tolmin in Občina mnenje – s pojasnilom, da na tem Tolmin so bili s predstavniki ZRSVN odseku načrtovana trasa bistveno in do danes še večkrat v stiku, med dru- pomembno z nasipom poseže v gim sta KS ob podpori nekaterih dru- ohranjen poplavni log na desnem gih ustanov in društev iz Posočja bregu reke Soče. Na več lokacijah dali pobudo za ureditev parka, gnez- reke Soče do sotočja s Tolminko so dišč, opazovalnic in urejenih poti na ZA PEŠCE IN KOLESARJE bi bila povezava med Tolminom in Volčami z izgradnjo brvi čez Sočo namreč bregovi in poplavni gozd, ki obravnavanem območju. Nazadnje je pri tolminskem pokopališču za približno kilometer krajša. Foto: Matevž Rovšček ga sestavljajo ogrožene in zavarovane na povabilo občinske uprave vodja živalske in rastlinske vrste, že okrnje- OE Nova Gorica Klavdij Bajc aprila sarskih poti in ideje, da bi s krožno nec leta 2012 je Kavčič po naročilu ni. »Gre za dobro naravno ohranjen letos na seji občinskega sveta poja- potjo okoli Bučenice povezali Tolmin, Občine Tolmin pripravil idejno za- odsek, ki je že doslej zaradi številnih snjeval, da pomembnost tega poplav- Volče in Most na Soči. Kot pojasnju- snovo za projekt Novogradnja brvi posegov in dejavnosti zelo obreme- nega območja dokazuje njegova za- je Kavčič, je želel prek najkrajšega čez reko Sočo pri tolminskem poko- njen in bi z dodatnimi posegi izgubil varovanost z občinskim odlokom, razpona in s čim manj posegi v na- pališču. Lokacija brvi je izbrana gle- lastnosti, zaradi katerih je območje država ga varuje kot ekološko obmo- ravo povezati oba bregova Soče. Nje- de na bližino obstoječe prometne zavarovano,« so ugotovitev, da načr- čje in naravno vrednoto državnega gov predlog rešitve sta podprli Kra- infrastrukture in upoštevajoč poplav- tovana gradnja ni v skladu z veljav- pomena, poleg tega pa je uvrščeno jevna skupnost (KS) Tolmin in KS ne razmere območja, glede na naj- nim varstvenim režimom utemeljili med območja Nature 2000. Vsakršen Volče, saj bi z brvjo dobili varno pot manjši potreben razpon konstrukci- na ZRSVN. Predlagali so, da se za poseg vanj bi pomenil uničenje, za pešce in kolesarje med Tolminom je, ki bi na 104 m dolgi brvi znašal načrtovano gradnjo preuči še druge predhodne evropske sodbe pa sledijo in Volčami, ki bi bila obenem tudi 72 m. prostorske in tehnične možnosti, ki vzorcu, da če za neko traso obstaja kilometer krajša od obstoječe po ma- Župan Uroš Brežan je kot predstav- ne bodo bistveno vplivale na lastno- za naravo manj škodljiva alternativa gistralni cesti, z minimalnimi posegi nik investitorja v začetku leta 2013 sti varovanega in zavarovanega ob- (v primeru te brvi je to obstoječi na zasebna zemljišča pa bi povezali Kavčiča pooblastil za pridobivanje močja (npr. kolesarska pot in pločnik most pri Peršetih), se je treba te po- tudi sprehajalne poti na obeh brego- projektnih pogojev in soglasij k izde- ob državni cesti s premostitvijo na služiti. Občinski svet je na seji sprejel vih Soče in Mengore, kar bi obogati- lavi projekta za gradbeno dovoljenje. obstoječem mostu pri Peršetih). Na sklep, da naj »Občina Tolmin pri pri- lo tudi turistično infrastrukturo. Ko- Do konca aprila je Kavčič pridobil podlagi tega mnenja je izdajo nara- pravi sprememb odloka o občinskem

Utrinki

FOLKLORNA SKUPINA IZ DOLENJE TREBUŠE TO POLETJE NI POČIVALA, ampak je nasto- pila v številnih krajih doma in v tujini. Med drugim je zaplesala tudi na Slovenskem dnevu v Be- ljaku. Foto: Karmen Peršelj MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN – Sredi julija so na velikem odru na bov- škem trgu zaigrali, zapeli in zaplesali člani treh folklornih skupin in ena a cappella zasedba. s transparenti in zastavami. Lepo je rih je ta pritekla do hiš. Ob delu so bilo videti, kako v daljni Srbiji plapola- se znali tudi poveseliti, zato v spletu MEDNARODNO SRE^ANJE Stelutis di Udini iz Vidma ter Kultur- ta zastavi Slovenije in Občine Tolmin. ni manjkalo petja, plesa in vriskanja. FOLKLORNIH SKUPIN no-umetniško društvo Omarska iz Prvo septembrsko nedeljo so soobli- Moški del skupine je k hudomušni Bovec – Sredi julija so na velikem Prijedorja. Srečanje, ki se ga je ude- kovali kulturni program na oglarskem polki povabil može iz občinstva. odru na bovškem trgu zaigrali, zapeli ležil tudi bovški župan Valter Mle- prazniku v Idrijskih Krnicah in kot ve- FS skupaj z Nives že snuje načrte za in zaplesali člani treh folklornih sku- kuž, ob rednem financiranju Folklor- dno poskrbeli za veselo razpolože- naprej. Ob tem vabijo vse, ki so radi pin in ena a cappella zasedba. Ob nega društva BC vsako leto še do- nje. Občinstvu so prikazali, kako so v prijetni družbi in jih srbijo pete, da Folklorni skupini BC in Buških če- datno denarno podpre Občina Bo- nekoč v Trebuši, ki je bogata z vodo, se jim pridružijo v novi sezoni. čah sta se predstavili dve gostujoči vec. izdelovali lesene cevovode, po kate- Valentina Žbogar skupini, in sicer Gruppo folcloristico Besedilo in foto: Milan Štulc

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 30 )

prostorskem načrtu na območju de- snega brega Soče pri tolminskem po- kopališču predvidi izgradnjo brvi za pešce in kolesarje ter s tem v zvezi VIADUKT DOMINOV ROB izvede vse postopke«. L = 112 m Kavčič ob tem meni, da bi morali za rešitev obstale situacije spremeniti obstoječo neživljenjsko zakonodajo, PREDOR OBLAZ ki pa mora biti utemeljena, zato bi L = 396 m bilo najprej treba opraviti »neodvisno študijo dejanskega vpliva lokacije, gradnje in uporabe takšne brvi, ne glede na obstoječo zakonodajo«. Ne nazadnje namreč tik nad to lokacijo poteka velik električni daljnovod, v neposredni bližini pa imamo separa- cijo in prizorišče glasbenih festivalov. Špela Kranjc

Pripombe na na~rtovane prostorske ureditve do 9. novembra Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo sta 4. oktobra razgrnila osnutek Držav- nega prostorskega načrta za rekon- strukcijo glavne ceste na odseku Bača–Dolenja Trebuša v dolžini 1,72 KOT PRIKAZUJE RAZGRNJENO GRADIVO, bi lahko Direkcija RS za infrastrukturo z rekonstrukcijo 1,72-kilometrskega odseka med Bačo in km. Kot so zapisali v povzetku za Dolenjo Trebušo zgradila tudi 112 metrov dolg viadukt in 396 metrov dolg predor. Vir: povzetek za javnost javnost, bo rekonstrukcijo Direkcija RS za infrastrukturo kot investitor podpornih konstrukcij in prepustov ste, ki se vzhodno od zaselka Oblaz Javna obravnava razgrnjenega gradi- izvedla večinoma po obstoječi trasi, ter več priključkov javnih cest in po- preuredi v kolesarsko pot, še navaja va je bila 18. oktobra v dvorani v del ceste pa bo potekal skozi skoraj sameznih zemljišč. Eno stavbo pri povzetek za javnost Dolenji Trebuši, javnost pa ima nanj 400 metrov dolg predor Oblaz. Poleg mostu v Dolenji Trebuši bodo za po- Javna razgrnitev poteka do 9. no- pravico dajati pripombe in predloge tega so z rekonstrukcijo načrtovani trebe rekonstrukcije odstranili, v na- vembra; gradivo je na ogled tudi v ves čas javne razgrnitve pisno na na- še 112 metrov dolg viadukt Dominov selju pa ob glavni cesti uredili par prostorih Občine Tolmin (Ulica pa- menskih obrazcih, ki so na voljo na rob in pred njim počivališče, na obeh avtobusnih postajališč in hodnik za dlih borcev 2, Tolmin), vse potrebne mestih javne razgrnitve in na spletu. straneh predora odstavni pasovi na pešce. Kolesarji se mimo predora vo- informacije in povezave pa objavlja- obeh straneh vozišča, več opornih in dijo po odseku obstoječe glavne ce- mo na spletni strani www.tolmin.si. Špela Kranjc

Utrinki

MALA HI[A PONOVNO medse povabile policiste, ki so nam ODPIRA SVOJA VRATA predstavili svoj poklic, nato pa nas prijazno povabili v njihovo policijsko Tolmin – Z začetkom novega šol- postajo. Teden dni kasneje smo se skega leta je center za otroke Mala hiša, ki deluje pod okriljem Zavoda ob peki palačink družili z Društvom za kulturo, šport in mladino (KŠM) upokojencev občine Tolmin, na za- Občine Tolmin, ponovno odprl svoja dnji dan zapore pa smo v mestnem vrata. Center je namenjen vsem jedru priredili pravi cirkus. Otroci so osnovnošolcem, ki si želijo svoj čas si lahko izdelali svoje žonglerske žo- po končanih šolskih obveznostih gice in se preizkusili v vožnji z mo- preživeti v družbi sovrstnikov. Poleg nociklom. druženja in preživljanja prostega ča- Udeležba otrok ter njihovi odzivi na sa po lastnih željah in interesih se v dejavnostih potrjujejo, da si želijo to- Mali hiši vsak dan izvajajo usmerje- vrstnih priložnosti za druženje in ne dejavnosti, kot so različne temat- igro. Včasih sta za njihovo dobrobit ske delavnice: ustvarjalne, naravo- potrebna le kanček dobre volje in slovne, športne in delavnice za kre- kakšna zanimiva ideja. Mala hiša je pitev socialnih veščin. Center ponu- otrokom na voljo vsak ponedeljek in ja tudi možnost za šolsko delo, kot CENTER ZA OTROKE MALA HIŠA ob ponedeljkih in petkih osnovnošolcem ponuja prostor za petek od 12. do 18. ure, dejavnosti sta pisanje domačih nalog in pomoč druženje ter različne interesne dejavnosti. Foto: arhiv Male hiše centra pa so zanje brezplačne. Pri- pri učenju. mestnega jedra. Ko nam je bilo vre- maja. Izvajalke programa smo vsa- srčno vabljeni, da pridete pokukat, Od 17. septembra do 12. oktobra je me naklonjeno, smo izkoristili prilo- kokrat pripravile usmerjeno dejav- kaj vse počnemo. potekala poskusna zapora starega žnost in dejavnost preselili na Trg 1. nost. V petek, 28. septembra, smo Marina Laharnar, Zavod KŠM Tolmin

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 31 )

Uresni~evanje lokalnega programa za mlade po`ivlja DO VE^JEGA [TEVILA NAJEMNIH STANOVANJ V SODELOVANJU Z OB^INO TOLMIN dogajanje na tem podro~ju Izkušnje občinske uprave kaže- pomisleke, ki lahko izhajajo iz last- znikom ali družinam, ki si tega Letošnja jesen je na mladinsko po- jo, da povpraševanje po najemnih nih slabih izkušenj ali pa so morda želijo, da svoj dom ohranijo ali pa dročje v občini Tolmin vnesla nekaj stanovanjih v mestu Tolmin in imeli z najemniki težave njihovi najdejo v občini Tolmin, na lastni- svežine in pestrega dogajanja, pri okoliških vaseh v zadnjih letih znanci (npr. neplačevanje najemnine, ke ne uporabljanih zasebnih sta- čemer izhodišče delovanja predstav- krepko presega ponudbo, čeprav poškodbe v stanovanju). Lastnik sta- novanjskih enot naslavljamo pobu- lja junija lani sprejet Lokalni program iz podatkov Statističnega urada novanja lahko namreč v primeru, ko do za sodelovanje. Če bi bili pri- za mlade (LPM) v občini Tolmin RS iz leta 2015 izhaja, da je na ima z najemnikom sklenjeno naje- pravljeni v kakršnem koli sodelo- 2017–2022 Mi smo – mi bomo. Ta območju celotne občine Tolmin mno pogodbo, svoje pravice uvelja- vanju z Občino Tolmin ponuditi v strateški dokument je kot enega od praznih 189 stanovanj v tri- ali več vlja zgolj v sodnih postopkih, ti pa najem svoje stanovanje ali stano- ukrepov predvidel tudi zaposlitev stanovanjskih stavbah oziroma kar so lahko (pre)dolgi, dragi in če je vanjsko hišo, se nam oglasite na strokovnega delavca na Zavodu za 1.192 stanovanjskih enot ne glede najemnik plačilno nesposoben, celo [email protected], 05/38-19-500 ali se kulturo, šport in mladino Občine na vrsto stavbe. Kolikšen delež na- neučinkoviti. Spet drugi morda ne osebno oglasite na Občini Tolmin, Tolmin (Zavod KŠM Tolmin), zadol- tančno odpade na Tolmin z ožjo vedo, kako pristopiti k oddaji, ozi- Ulica padlih borcev 2, Tolmin. ženega za mladinsko področje, kar okolico, iz teh podatkov ni znano, roma se s tem niti ne želijo ukvarja- Vsak primer bomo skupaj z lastni- omogoča postopno sistemsko uredi- dejstvo pa je, da veliko stanovanj ti ali pa je njihovo lastniško stanova- ki obravnavali individualno, cilj pa tev področja mladinskih dejavnosti in tu sameva. nje v slabem stanju in si prenove ne je isti – pripraviti ustrezne rešitve, s tem povezanega delovanja tolmin- Konkretnih mehanizmov, s ka- morejo privoščiti. Vse to so zgolj ki bodo zagotovile več razpoložlji- skega mladinskega centra. Tam sta se terimi bi lahko vplivala na zasebne naša opažanja in domneve, ki ne vih najemnih stanovanj v Tolminu v drugi polovici septembra odvila dva lastnike, naj svoja stanovanja, ki spremenijo dejstva – razpoložljivih in bližnji okolici. dogodka. Na informativnem predava- jih ne uporabljajo, oddajo ali pro- (najemniških) stanovanj v Tolminu nju Bruc bom! Toda kako zaživeti Kristina Rutar Gabršček, dajo, občina nima. Nekateri imajo in bližnji okolici primanjkuje. stanovanjsko gospodarstvo, študentsko življenje? so se mladi, ki glede oddaje stanovanja v najem V prizadevanjih omogočiti posame- Občina Tolmin so se z letošnjim študijskim letom prvič odpravili na univerze, seznani- li z vsemi pravicami in dolžnostmi min za določen čas pet let v najem prednostno listo upravičencev, ki je pravljeni kaj prispevati tudi sami. Če študenta ter o vseh potrebnih zade- dodelila prek javnega razpisa. Tudi po izteku pritožbenega roka postala se ukvarjate s posameznim hobijem, vah, ki jih je pred začetkom študija zagotovitev namenskih najemniških dokončna. V primeru predčasnega imate izoblikovan nekoliko drugačen treba urediti. Kot uspešen se je izka- stanovanj za mlade v starosti od 18. prenehanja najemnega razmerja bo življenjski stil, ste veliki navdušenci zal tudi družabni večer, namenjen do 29. leta je bil eden od ukrepov v ta prednostna lista veljala še eno leto nad nečim … – prenesite to svojo spoznavanju in povezovanju dijakov LPM, s katerim občina pristopa k re- od njene objave, po poteku tega časa strast in zanimanje tudi na sovrstnike Gimnazije Tolmin, zato si bomo to- ševanju stanovanjskega vprašanja mla- pa bo občina izvedla nov razpis. z izvedbo delavnice, treninga, dogod- vrstna druženja prizadevali ponoviti dih. V ta namen je zagotovila in preno- Ker se mladinsko delo ne more ka oziroma niza dogodkov ali kako tudi v prihodnje. vila dve dvosobni stanovanji v mestu odvijati brez aktivne vključenosti drugače. Pobude sprejemamo prek Že konec avgusta pa je župan Uroš Tolmin in aprila objavila javni razpis, mladih, Zavod KŠM Tolmin ob tej e-pošte na [email protected]. Na pod- Brežan dvema mladima družinama na katerega se je prijavilo osem pro- priložnosti k sodelovanju vabi vse lagi prejetih sporočil bomo preučili predal ključe dveh najemniških sta- silcev. Komisija je v skladu z določi- mlade, ki bi si v občini Tolmin žele- možnosti in poiskali pot za uresniči- novanj v Tolminu, ki ju je Občina Tol- li javnega razpisa izdelala začasno li več dogajanja in bi bili k temu pri- tev vaših pobud. Zavod KŠM Tolmin

Utrinki

OD JABOLK IZ NA[EGA VRTA Dan smo zaključili s pokušino sveže DO SOKA ZA NA[E ZDRAVJE pripravljene pijače, ki jo je vsak od- nesel tudi domov. Tako mi kot naši Most na So~i – V vrtcu Most na So- či smo letos že 12. leto zapored domači lahko potrdimo, da je bil vključeni v projekt Eko šole. S po- sok, ki smo ga naredili, zelo slasten. močjo ekoloških vsebin poskušamo Še bolj kot to pa je pomembno dej- najmlajšim približati pomen skrbi za stvo, da je ta nastal iz lokalno pride- okolje, v katerem živimo, med dru- lanih jabolk, ki so gotovo veliko bolj gim pa poudarjamo tudi pomen skr- zdrave kot tiste, ki jih najdemo na bi za naše zdravje. Prav zato smo za policah trgovin. letošnji glavni ekoprojekt izbrali temo Bogatejši smo še za eno novo izku- »Hrana iz lokalne pridelave do kro- šnjo. Zdaj smo še bolj trdno prepri- žnika za naše zdravje«. čani, da spodnje besede gotovo dr- V sklopu slednje smo ob koncu sep- žijo: tembra naredili domač jabolčni sok. »Kar pridelamo sami doma, Jablana na dvorišču vrtca se je kar večjo vrednost gotovo ima. šibila pod težo svojih sadežev. Na V sadovnjakih drevesa se kar šibijo, pomoč smo poklicali dedka Silveri- z malo truda se iz njih novi izdelki ja, ki je drevo najprej otresel. Naše naredijo. marljive ročice so nato pridno polnile Zato le zavihajte rokave še vi, kanglice z jabolki in jih nosile k mli- da zdravi boste tako kakor mi.« nu. Tam smo lahko videli, kako pote- Besedilo in foto: Brigita Ostrožnik, ka mletje jabolk in stiskanje soka. OTROCI MOSTARSKEGA VRTCA so letos naredili domač jabolčni sok. vzgojiteljica iz vrtca Most na Soči

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 32 )

DVE DVOSOBNI STANOVANJI je občina zagotovila in prenovila v mestu Tolmin ter ju konec KLJUČE NEKDANJEGA SLUŽBENEGA VOZILA OBČINE TOLMIN je župan Uroš Brežan pre- avgusta prek javnega razpisa za petletno obdobje v najem oddala dvema mladima družinama. dal Rafaelu Šuligoju, predsedniku OZRK Tolmin, ki bo vozilo uporabljalo za občasne prevoze za Foto: Kristina Rutar Gabršček starejše občane. ponuja podporo pri uresničitvi ideje Brežan je ključe predal predsedniku vozov sklenila z OZRK Tolmin. Pre- Letos 118 prvo{olcev, v in pomoč pri načrtovanju ter nudi OZRK Tolmin Rafaelu Šuligoju, s voze bodo izvajali prostovoljci OZRK Tolminu po dolgih letih trije prostore tako za načrtovanje kot tudi podpisom pogodbe pa sta se zaveza- Tolmin, k sodelovanju pa vabijo tudi oddelki za izvedo dogodkov. la občina k sofinanciranju omenjene- prostovoljce drugih nevladnih orga- V šolskem letu 2018/2019 so tri OŠ Marina Laharnar, vodja mladinskih ga pilotnega programa ter združenje nizacij. Vsi bodo z združenjem skle- na območju občine Tolmin skupaj s programov na Zavodu KŠM Tolmin, in k njegovi vzpostavitvi in nato izvaja- nili dogovor o prostovoljskem delu, svojimi podružnicami v šolske klopi Špela Kranjc nju dejavnosti. na podlagi katerega bodo nezgodno prvič sprejele skupaj 118 prvošolcev. Kot so namreč pokazali rezultati ra- zavarovani, povrnjene bodo dobili V OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki se Ob~ina namenila osebno ziskave med starostniki o potrebi dnev- stroške prevoza na delo in stroške letos po dolgih letih lahko pohvali vozilo za prevoz starej{ih nega centra za starejše v občini Tol- prehrane (v primeru neprekinjenega kar s tremi oddelki prvošolcev, je ob~anov min, pri starejših občanih obstajajo najmanj štiri ure). Uporabniki se mo- vpisanih skupaj 583 učencev. V Tol- Občina Tolmin je Območnemu potrebe po občasnih prevozih za tiste, rajo za prevoz dogovoriti vsaj sedem minu je 494 učencev razdeljenih v združenju Rdečega križa (OZRK) ki nimajo na voljo drugih oblik prevo- dni vnaprej s sekretarko OZRK Tol- 22 osnovnošolskih oddelkov, 35 pa Tolmin 8. oktobra brezplačno preda- za. Tovrstno usmeritev so podprli tudi min Marjanco Velišček osebno na jih obiskuje šest oddelkov Podružnič- la v trajno last osebno vozilo Seat iniciativni odbor za pripravo programa sedežu združenja (Brunov drevored ne šole (PŠ) za izobraževanje in Altea za izvajanje občasnih prevozov za starejše, občinski odbor za družbe- 23, Tolmin) ali telefonsko na števil- usposabljanje otrok s posebnimi po- za starejše občane, ki nimajo na voljo ne dejavnosti in občinski svet, Občina kah 05/38-81-162 ali 031-264-073. trebami. V PŠ Antona Majnika Vol- drugih oblik prevoza. Župan Uroš Tolmin pa je dogovor o izvajanju pre- Besedilo in foto: Špela Kranjc če imajo 36 učencev v treh oddelkih

Utrinki

JAZZ PUNT BIG BAND Z Lennona zaključil svoj koncert s RUMENO PODMORNICO pogledom v boljši jutri. ZAPLUL V BALTSKO MORJE Andrej Pavšič, JPBB [aiuliai (Litva) – Po uspešnem go- stovanju na festivalu Nišville v Srbiji DRU[TVO PESNIKOV pred dvema letoma se je Jazz Punt SLOVENSKE GLASBE V Big Band (JPBB) ponovno predstavil na tujih odrih. Tokrat je na vrsto pri- DOLENJI TREBU[I šel Baltik, bolj natančno Šiauliai v Li- Dolenja Trebu{a – Da so se pesniki tvi, kar je za JPBB najbolj oddaljena in pesnice slovenske glasbe zbrali destinacija doslej. Kot edini sloven- na letnem srečanju v Dolenji Trebu- ski predstavnik je na mednarodnem ši, ni zgolj naključje. V dolini reke festivalu big bandov skupaj z vokali- Idrijce je srečanje organiziral Milan stoma Tanjo Srednik in Blažem Vr- Jež, plodoviti pisec, ki se rad vrača bičem nastopil z dobro utečenim v svoj rodni kraj. Večina je bila v teh repertoarjem »A Tribute to The Bea- krajih prvič, zato ni manjkalo začu- tles«. denja in pohval o skritih lepotah te- Big Band Festival Šiauliai 2018 je 7. ga delčka Slovenije. in 8. septembra v čudovitem ambi- JAZZ PUNTBIG BAND se je začetek septembra predstavil poslušalcem v Litvi, kjer je na tamkaj- Dvorana Prosvetnega društva »Ju- entu ob jezeru Talkšos poleg sloven- šnjem festivalu nastopil z dobro utečenim repertoarjem »A Tribute to The Beatles«. Foto: Alvy- stin Kogoj« je bila v sobotnem jutru das Kučas skega predstavnika gostil še big 8. septembra kraj zbiranja članov band zasedbe iz Estonije, Latvije in Festival je bil del tridnevnega me- v rokah vsakega posameznika ob- društva, kjer so jih s kratkimi nago- Litve. JPBB je na oder stopil zadnji stnega dogajanja Šiauliai Days 782, staja moč po kreiranju modernega vori pozdravili župan občine Tolmin in festival sklenil ob stoječih ovacijah ki je z letošnjim sloganom »Prihod- sveta. Tudi JPBB se je pridružil tej Uroš Brežan, predsednik društva poslušalcev. nost je naša« želel razširiti idejo, da ideji in s skladbo »Imagine« Johna Tine Černilogar in predsednica Li-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 33 )

(en samostojen in dva kombinirana), v PŠ Kamno pa 18 učencev v dveh kombiniranih oddelkih. V 13 oddel- kov centralne šole OŠ Dušana Mu- niha Most na Soči je vpisanih 254 učencev, 13 jih imajo v dveh kombi- niranih oddelkih PŠ Dolenja Trebu- ša, 30 v dveh kombiniranih oddelkih PŠ Podmelec in 25 v dveh kombini- ranih oddelkih PŠ Šentviška Gora. OŠ Simona Kosa Podbrdo v novem šolskem letu obiskuje skupaj 42 učencev, ki so razdeljeni v štiri kom- binirane oddelke. V VVZ Ilke Devetak Bignami Tol- min je v septembru vključenih 247 otrok, ki so razporejeni v 15 oddel- kov, od tega je devet oddelkov v cen- tralni stavbi v Tolminu ter po dva v zunanjih enotah na OŠ Tolmin, v Volčah in na Volarjih. Skupaj 162 otrok je vključenih v vrtec pri OŠ TRI OSNOVNE ŠOLE NA OBMOČJU OBČINE TOLMIN so v šolskem letu 2018/2019 skupaj s svojimi podružnicami v šolske klopi prvič sprejele Most na Soči – pet skupin imajo na skupno 118 prvošolcev. Foto: arhivi šol Mostu na Soči ter po 1,5 skupine v Dolenji Trebuši, Podmelcu in na zelo konkretni ravni za našo lokalno bilo v OŠ vključenih 814 otrok. Od saj je v sofinanciranje te ravni izobra- Šentviški Gori. En kombiniran odde- okolje pomeni zagotavljanje dodatnih takrat v OŠ Tolmin in OŠ Most na ževanja vključena tudi država. Ohra- lek s 17 otroki obiskuje vrtec pri OŠ proračunskih sredstev za delovanje Soči beležijo relativno konstanten njanje podružnih šol ter šol z manjših Podbrdo. Kot pojasnjuje mag. Matjaž vaških oddelkov.« vpis, v OŠ Podbrdo pa se število vpi- številom učencev je za lokalno sku- Kos, ki je na Občini Tolmin zadolžen Zmanjševanje ali povečevanje vpi- sanih otrok v zadnjih letih konstan- pnost dodatna finančna obremenitev, za družbene dejavnosti, na območju sa otrok v vzgojno-izobraževalne in- tno zmanjšuje. Kljub temu si občina a so kljub temu prizadevanja Občine občine Tolmin beležimo zelo visok stitucije predstavlja za lokalno sku- z različnimi ukrepi, med katerimi je Tolmin usmerjena v njihovo podporo odstotek vključenih otrok v vrtce, saj pnost svojevrsten in kompleksen iz- na primer dodatno sofinanciranje in nadaljnji razvoj. Majhne (podru- »so vanje vključeni praktično vsi otro- ziv. Tako je bilo na primer v šolskem podaljšanja odprtosti vrtca (odprt je žnične) šole so namreč za manjše ci, ki potrebujejo to obliko varstva, letu 2008/2009 v vse OŠ na območju od 5.45 do 17.00), prizadeva za ohra- kraje neprecenljivega pomena, saj čakalnih vrst za vstop otroka v pred- občine Tolmin vključenih 908 otrok, njanje obstoječega statusa šole. »Na prispevajo k njegovemu življenju, kul- šolsko vzgojo ne poznamo. Dejavnost ki so bili razdeljeni v 54 razredov. področju osnovnošolskega izobraževa- turnemu in drugemu vsestranskemu predšolske vzgoje sodi med izvirne Najbolj izrazit padec tega števila je nja je za delovanje šol iz občinskega razvoju,« zagotavlja mag. Kos. naloge lokalnih skupnosti, kar na bil v šolskem letu 2012/2013, ko je proračuna namenjenih manj sredstev, Veseli pa večji vpis v Gimnazijo Tol-

Utrinki

vorila o pisatelju Idrijske doline in TABOR MLADIH PEVCEV njegovem delu. PRIMORSKE Člani društva so druženje izkoristili Tolmin – Od 19. do 24. avgusta je za redni letni sestanek. Pregledali potekal drugi izobraževalno-počitni- so svoje delo v preteklem letu in si ški Tabor mladih pevcev Primorske, zadali nove cilje. Izražena je bila že- pri katerem smo ob finančni pomoči lja, da bi v prihodnje v svoje vrste Občine Tolmin in Javnega sklada RS pritegnili še kakšnega mladega čla- za kulturne dejavnosti (JSKD) ter ob na. Strinjali so se, da bi luč sveta podpori in razumevanju Osnovne morala ugledati le dobra glasba z šole Franceta Bevka Tolmin in Gim- dobrimi besedili. nazije Tolmin ponovno združili moči Spremljevalci pesnikov so medtem Kulturno društvo Magdalenčica, obiskali Most na Soči, se popeljali z JSKD – Območna izpostava (OI) ladjico po jezeru in prisluhnili Li- Tolmin ter Zavod za kulturo, šport in puščku, ki jim je odkrival zgodovino mladino Občine Tolmin. Uspešna PESNIKI SLOVENSKE GLASBE so se na začetku septembra zbrali v Dolenji Trebuši. Poleg re- in značilnosti krajev ob Idrijci. zgodba lanskega prvega tabora, po- dnega letnega sestanka so si ogledali tudi naše kraje, v katerih so bili nekateri prvič. Foto: Boris V poznem popoldnevu so se pesniki zitivni odzivi udeležencev in sloven- Kovačič in pesnice s svojimi spremljevalci ske strokovne javnosti je soorgani- zadovoljni razšli – kot nekoč Tanta- zatorje spodbudila, da tovrstno ka- terarnega društva RIS iz Idrije Ivana telja Cirila Kosmača, jih je s pesmi- drujevi junaki – na vse konce Slove- kovostno delo z mladimi nadaljuje- Gantar. Kraj je udeležencem pribli- jo sprejel Moški pevski zbor »Justin nije. Še prej so si obljubili, da se bo- mo. žal Radovan Lipušček, monoto- Kogoj«, pričakala pa jih je tudi ku- do pri pisanju besedil trudili in upo- Kar 75 mladih iz Primorske in drugih nost besed pa je z glasbo razbila stosinja tolminskega muzeja Karla števali pravila slovenskega jezika ter delov Slovenije ter zamejstva, starih skupina Pomladni dan. Kofol. Predstavila jim je v muzej se naslednje leto spet srečali. od 11 do 16 let, je šest dni prepeva- V bližnji Bukovici, na domačiji pisa- preurejeno rojstno hišo ter sprego- Valentina Žbogar lo pod vodstvom priznanih strokov-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Iz ob~inskih uprav ( 34 )

min, kjer število dijakov narašča. čitve, ki jih sprejemamo danes, seme Letos jih je 184 razporejenih v osem za tisto, kar se bo dogajalo v naši oddelkov. V Glasbeno šolo Tolmin je prihodnosti, ki jo ustvarjamo sami.« letos vključenih skupaj 332 otrok: Mladi razpravljavci, in sicer Zarja 144 na matični šoli v Tolminu, 49 na Vitez, Anton Kovačič in Vid Eržen oddelku na Mostu na Soči ter 15 na z OŠ Most na Soči, Živa Obolnar, oddelku v Podbrdu, 78 pa jih glasbe- Timotej Herman in Žiga Makovec z no šolo obiskuje še v Kobaridu in 46 OŠ Tolmin ter Eva Zarli, Jon Pentek, v Bovcu. Jure Manfreda, Vitan Bor Gorjan, Špela Kranjc Tadej Rovšček in Domen Uršič z Gimnazije Tolmin so se izkazali kot V {olo poskusno s Pe{busom natančni poznavalci Javorce kot kra- Občina Tolmin, Svet za preventivo ja sobivanja različnih narodov, kultur in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) in veroizpovedi začasa prve svetovne Občine Tolmin in OŠ Franceta Bevka vojne, secesijskega umetniškega slo- Tolmin so se v tednu od 15. do 19. ga cerkvice in njenega univerzalnega oktobra poskusno pridružili projektu KRMILO PEŠBUSA so na prvih vožnjah v roke prijeli tudi župan in podžupana ter predstavniki sporočila. Razpravljavci so nazadnje Inštituta za politike prostora (IPoP) nekaterih drugih občinskih služb in ustanov, ki z občino tesno sodelujejo. Skupaj jih je zgled potegnili še vzporednice s sedanjo- Pešbus, pri katerem gre za organizi- dajalo kar 22. stjo in predstavili svoje poglede na rano skupno hojo otrok v šolo po stal- aktualne razmere v Evropi in svetu. nem urniku in vnaprej dogovorjenih podarilo kupon za brezplačen ogled razpravo pripravljali pod vodstvom Javorca, ki ji je Evropska komisija poteh v spremstvu odraslih prosto- otroškega filma ali risanke po izbiri. mentoric Denise Šuler Rutar in Vesne decembra lani podelila prestižni znak voljcev, največkrat staršev. Tokrat so Besedilo in foto: Špela Kranjc Taljat, pa sta strokovni pogled v raz- evropske dediščine, namreč poleg lahko na Pešbus, ki je glede na obsto- pravi prispevala tolminski dekan Da- spomina predstavlja tudi opomin na ječe varne poti v šolo »vozil« po petih Javorca za mlade ne le kraj mijan Bajec in direktorica Tolminske- nesmiselnost vojnih spopadov, ki jim progah, »skočili« učenci od 1. do 3. spomina, ampak tudi ga muzeja mag. Damjana Fortunat tudi po sto letih še vedno ni videti razreda tolminske OŠ. Na povabilo se opomina Černilogar, tudi avtorica monografije konca. Kljub različnim mnenjem so je odzvalo 38 otrok, sedem staršev pa Ob letošnji 100. obletnici konca in razstave o spominski cerkvici v Ja- med mladimi prevladovali empatija je sodelovalo kot spremljevalcev Peš- prve svetovne vojne je Občina Tolmin vorci. Dogodek Kraj evropskega spo- do množice beguncev in tudi eko- busa. Posameznik se je skupini pri- 10. oktobra v Javorci pripravila spo- mina – 100 let kasneje je potekal pod nomskih migrantov ter želje in pozi- ključil na postajališču, najbližje nje- minski dogodek, na katerem so ime- častnim pokroviteljstvom predsedni- vi k pomoči in reševanju situacije s govemu domu. Z modro, rdečo, oran- li glavno besedo mladi, ki bodo – tudi ka RS Boruta Pahorja, sodelujoče pa strani mednarodne skupnosti. žno, rumeno in zeleno progo je Pešbus na podlagi izkušenj naših prednikov – je uvodoma nagovoril župan Uroš Besedilo in foto: Špela Kranjc pokril območje mesta Tolmin, od ko- oblikovali prihodnost te družbe. K so- Brežan: »Pred sto leti so bile razmere der lahko skupina otrok v spremstvu delovanju v razpravi o véliki vojni in pri nas zelo drugačne kot danes. Zgo- Predniki jih zdru`ujejo tudi odraslih do šolskega centra pripešači takratni vlogi Javorce ter o njeni da- dovina naj bi bila učiteljica življenja, po 800 letih v 30 minutah. Da bi otroke dodatno našnji sporočilnosti so povabili vse a če se ozremo nazaj, to ne drži ve- Letos mineva 800 let, odkar je spodbudili k pešpoti v šolo, je Kino- šole na območju občine, poleg deveto- dno. Zato se je dobro zavedati, kaj se oglejski patriarh Bertold Andeški v gledališče Tolmin vsakemu, ki je v šolcev OŠ Franceta Bevka Tolmin in je dogajalo v preteklosti, in vedeti, zgornjem delu Baške grape naselil vozovnici Pešbusa imel z žigom po- OŠ Dušana Muniha Most na Soči ter občutiti, kaj se dogaja danes. Zave- kmete iz okolice Innichena v Pustri- trjenih vseh pet jutranjih »voženj«, dijakov Gimnazije Tolmin, ki so se na dati se moramo, da so dejanja, odlo- ški dolini (Pustertal) na Južnem Ti-

Utrinki njakov zborovskega petja: Davida koncerta sta bila čelist Aleksander Bandlja, Martine Burger, Petre Sluga in tolkalist Aljaž Mašera, ce- Grassi, Barbare Kovačič, Stojana loten koncert pa je na klavirju spre- Kureta in Marte Sojar Voglar. mljala Nika Kovačič. Skozi intenzivne pevske vaje so mla- Silva Seljak, vodja JSKD OI Tolmin di urili zvok, artikulacijo, interpretaci- jo in koreografijo, družili pa so se tu- di ob bolj sproščenih dejavnostih – ZLATA POROKA LIDIJE IN od piknika ob Idrijci, filmskega in ROBERTA gledališkega večera do orientacij- Vol~e – Ko sta 3. avgusta leta 1968 skega pohoda po Tolminu … Lidija Benedejčič in Robert Rušič Program, sestavljen iz 13 slovenskih stopila pred oltar domače cerkve v in tujih ljudskih ter umetnih skladb, Volčah, je bil lep poletni dan. S cer- ki ga je izbrala Grassijeva, so pevci kveno poroko sta potrdila svojo lju- predstavili na zaključnem koncertu bezen in življenjsko odločitev. Ob in polno dvorano Kinogledališča Tol- zlatem jubileju so jima vsi, ki so se min navdušili z vrhunsko izvedbo. zbrali, zaželeli, da bi ohranila najve- Nekatere skladbe so bile v Sloveniji čje bogastvo: ljubezen, zdravje, do- izvedene prvič, posebej za Tabor je PROJEKTNI ZBOR, ZDRUŽEN NA TABORU MLADIH PEVCEV PRIMORSKE, je nastopil tudi broto in vero. Sveto mašo je daroval 11. septembra v Novi Gorici ob odprtju razstav ob 100. obletnici smrti patra Stanislava Škrab- skladateljica Tadeja Vulc napisala ca, v oktobru bo sodeloval na prireditvi ob 50. obletnici skladbe Vstala Primorska in 100. oblet- duhovnik Vasjan Kecojević, s pe- skladbo Sonce, ki je na koncertu nici konca prve svetovne vojne, novembra pa bodo mladi pevci zapeli na Tednu slovenske kul- tjem pa je slovesnost polepšala doživela krstno uprizoritev. Gosta ture v Beogradu. Foto: Katarina Rutar Ipavec Skupina ljudskih pevk Korenine. Ro-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 35 )

JAVORCA S SVOJIM UNIVERZALNIM SPOROČILOM IN KOT KRAJ EVROPSKEGA SPOMINA IZMENJAVA SKRBNO IZBRANIH DARIL Z MOČNIMI SIMBOLNIMI POMENI je pokazala, da predstavlja sto let po koncu prve svetovne morije idealno izhodišče za razmišljanja in razpravo obema stranema 800 let stara povezava veliko pomeni in da jo želijo ne le ohranjati, ampak tudi o vrednotah, ki jih bomo morali sprejeti ter negovati vsi za boljšo skupno prihodnost. O tem so krepiti ter nadgrajevati. Na fotografiji je županja Rosmarie Burgmann ob predaji spominske li- mnenja soočili devetošolci iz Tolmina in z Mosta na Soči, dijaki tolminske gimnazije, dekan stine predsedniku KS Rut-Grant Ivanu Kemperletu. Damijan Bajec in direktorica muzeja mag. Damjana Fortunat Černilogar. rolskem, kjer je imela njegova rodbi- gledom skupnih korenin. Kot je bilo vremenu do zadnjega kotička napol- po je takšno željo naslovil tudi župan na veliko posestev. V počastitev tega slišati, se je 70 prvih priseljencev iz nila prireditveni šotor, so nagovorili Brežan v svojem nagovoru. Kot je še visokega jubileja so Krajevna sku- Innichena v 13. stoletju naselilo na župan Občine Tolmin Uroš Brežan, povedal, je občina Tolmin v zadnjih pnost Rut-Grant, Prostovoljno gasil- območju današnjih vasi Rut in Grant, županja Občine Innichen Rosmarie letih zelo vpeta v alpski prostor, saj sko društvo Rut-Grant in Turistično nato pa so se počasi razširili po po- Burgmann in svetovalec predsednika je od pridobitve naziva Alpsko mesto društvo Rut-Grant pod budnim oče- bočjih hribov v zgornjem delu Baške RS akad. dr. Boštjan Žekš, ki je ob leta aktivna v tem združenju, kjer se som glavnega koordinatorja vseh grape. Osnovali so 13 vasi in več za- tej priložnosti razkril tudi svoje tesne povezuje in skuša dobre prakse dru- aktivnosti Nika Mavra ter s pomem- selkov, pri čemer je ime Rut dolgo sorodstvene povezave z Baško grapo. gih partnerjev prenesti v svoje okolje. bno podporo Občine Tolmin 22. sep- časa opisovalo celotno kolonizacijsko V sproščenem in prisrčnem progra- Organizatorjem je župan čestital za tembra v Rutu pripravili osrednjo območje, ki se je do konca 16. stole- mu so spomine na prvo navezavo pripravo slovesnosti in jim priznal, slovesnost, ki je potekala pod ča- tja imenovalo Nemški Rut. Patriarh stikov pred 33 leti in nadaljnja sreča- da so opravili izjemno delo. stnim pokroviteljstvom predsednika je tirolskim kolonistom za spodbudo nja z zbranimi med drugim delili V kulturnem programu so nastopi- RS Boruta Pahorja. Gostitelji so de- pri selitvi podelil tudi nekatere privi- pobudnik Lucijan Rejec, Niko Brovč li člani Vocala Bača, Rutarske pevke, legacijo iz Innichena ob prihodu v legije: bili so svobodni posestniki, in nekdanji župan Innichena Josef Marjetka Popovski in godci iz Inni- Rut pričakali z gasilskim špalirjem in smeli so hoditi oboroženi in po svo- Passler, kasneje pa so se v družab- chena, še pred osrednjo slovesnostjo jih najprej pozdravili pod znamenito jih gozdovih prosto loviti, poleg tega nem delu srečanja stkale nove vezi pa sta skupno mašo v cerkvi v Rutu lipo, ki so jo tu kmalu po naselitvi pa so bili zavezani tudi k precej in sklenile zaveze k nadaljnjemu so- opravila župnik iz Podbrda Danilo zasadili njihovi skupni predniki. manjšim dajatvam kot ostali tolmin- delovanju tako na krajevni kot tudi Kobal in kaplan iz Innichena Peter Slovesnost so snovalci programa ski podložniki. na višji, občinski ravni. Na gostujočo Kočevar. začeli z temeljitim zgodovinskim pre- Množico, ki je kljub zelo slabem županjo Burgmannovo in njeno eki- Besedilo in foto: Špela Kranjc

Utrinki bert Rušič, nekoč redni dolgoletni ZLATOPOROČENCEMA LIDIJI IN ROBER- bralec božje besede pri nedeljskih TU so vsi, ki so se zbrali na praznovanju (hči Helena z vnukom Tadejem, sin Aleš, sestra svetih mašah, je na zlati poroki do- Milena in brat Slavko z družinami ter prijate- stojno pristopil in navzočim prebral lji) zaželeli, da bi ohranila največje bogastvo: izbrani svetopisemski odlomek. ljubezen, zdravje, dobroto in vero. Foto: Foto Pojoče žene z domačega podeželja Červ so na Lidijino željo zapele tudi na Prijetno presenečenima slavljencema družabnem srečanju pred cerkvijo. je v pozdrav in voščilo, da bi bili nju- Vsa slovesnost je imela pridih po vo- ni dnevi še naprej obsijani s soncem nju iz panja, vztrajnih in marljivih če- sreče in veselja, segla v roke tudi belicah, medenosti in zdravilni kre- Valka Gabršček, ki je kot mlada posti različnih čebeljih proizvodov. matičarka ženina Roberta in nevesto Za ta zlati poročni dan se je zlatopo- ročenec oblekel v čebelarsko nošo, Lidijo v skladu s takratno državno za- saj je še vedno dejaven čebelar z konodajo civilno poročila v Tolminu. Ob več kot sto panji, kar 18 let pa je kot koncu slovesnosti je na hudomušno predsednik vodil Čebelarsko dru- vprašanje, katero ime ima najraje in štvo Tolmin. Z medom je sodeloval mu v življenju največ pomeni, Lidija tudi na letošnjem Kmetijsko živilske- ali Maja, Robert takoj in prepričljivo mu sejmu Agra v Gornji Radgoni in odgovoril: najprej in vedno ženo Li- prejel zlato medaljo za lipov ter bro- dijo ter takoj za njo čebelico Majo. nasto za akacijev med. Helena Rušič

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Utrinki ( 36 )

SRE^ANJE PLANINCEV NA ta. Proslavljanja vredna je bila tudi ^RNI PRSTI OBOGATILO nedavna uvrstitev planinskega doma TISO^ VZPONOV SIMONA na Črni prsti na tretje mesto v akciji DROLETA NAJ visokogorska planinska posto- janka v Sloveniji. Planinci PD Podbr- ^rna prst – Predvečer tradicional- do so se glasovalcem zahvalili s nega srečanja planincev na Črni pr- skupinsko fotografijo in napisom: sti je zasipala sodra, a nebo v sobo- Hvala za vaš glas! Pohvalil je letošnji tnem jutru, 15. septembra, je nazna- oskrbniški par Nives Brauner in njalo prijazen dan. Številni pohodniki Dejana Sela, ki je sloves Črne prsti so se ob 11. uri zbrali pri sveti maši utrdil v slovenskem planinskem pro- za preminule planince, ki jo je daro- storu kot destinacijo, ki jo je vredno val župnik iz Sorice Mirko Turk. obiskati. To je dosegel v sožitju z Po maši je zbrane pozdravil predse- domačini – prostovoljci, ki pomaga- dnik Planinskega društva (PD) Pod- jo pri oskrbovanju in vzdrževanju do- brdo Tomaž Štenkler in ob držav- ma. Tokratno srečanje je bilo vklju- nem prazniku, ki je prav tega dne čeno tudi v akcijo Očistimo Sloveni- KONEC JULIJA SO POČASTILI 70-LETNICO KOČE NA PLANINI RAZOR. Prijetno planinsko obeleževal dan vrnitve Primorske k jo zadnjič. druženje je obogatila tudi pesem Moškega pevskega zbora Poljubinj pod vodstvom Metoda matični domovini, pozval k globlje- Bajta. Foto: Miljko Lesjak Posebno presenečenje je pripravil mu zavedanju, da je država vredno- član PD Podbrdo in dolgoletni žični- 70-LETNICA KO^E NA ninske zveze Slovenije Miro Eržen čar Simon Drole. Na predvečer PLANINI RAZOR je v svojem nagovoru posebej izpo- srečanja je v knjigo akcije »Na obisk stavil generacije zanesenjakov, ki so Planina Razor – Po koncu druge na Črno prst«, ki praznuje deseto gradile kočo in trdne prijateljske ve- obletnico, vpisal letošnji 89 vzpon. svetovne vojne je tudi v Planinskem zi, kakor tudi prizadevanja zdajšnje- Ko pa je seštel vse vpisane od za- društvu Tolmin skupina zanesenja- ga vodstva na področju ekologije z četka akcije dalje, jih je zneslo rav- kov poprijela za delo. S skupnimi uporabo biološke čistilne naprave in močmi so na ostankih italijanske vo- energetsko sanacijo koče. no tisoč. Kljub toči čestitk ni imel jaške stavbe uspeli zgraditi prvo ko- časa za zdravljice, saj ga je čakalo Prijetno planinsko druženje je obo- odgovorno delo: speči 80 rib, vzgo- čo na planini Razor, ki je bila slove- gatila pesem Moškega pevskega jenih v ribogojnici Slap v Baški gra- sno predana namenu leta 1948. Ko- zbora Poljubinj pod vodstvom Meto- pi, s katerimi je PD Podbrdo kot že ča je bila do današnjih dni večkrat da Bajta ter veseli zvoki harmoni- obnovljena in dograjena, največjo karjev Damijana in Marka. Piko na nekaj let doslej pogostilo udeležen- prenovo in razširitev pa je dočakala i sta s svojimi doživetji dodala Marija ce srečanja. Medtem so se v kipeče po potresu leta 1976. Šavli, ki je z očetom, gospodarjem vzdušje zlivali zvoki harmonike in Konec julija so se na planini Razor koče, že v rani mladosti prihajala na obilje radosti, podkrepljene s tistim ZA TISOČ VZPONOV DARILO PLANINSKIH zbrali planinci in drugi ljubitelji gora, planino Razor, in Gašper Čopi s navdihujočim občutkom svobode, ki PRIJATELJEV: torta in spominska majica z ga doživiš le na vrhu. da bi obeležili 70-letnico koče. Slav- svojimi vtisi o obletnici. vpisanim številom vzponov po letih. Foto: Ma- nostni govornik podpredsednik Pla- Milena Brešan tjaž Trojar Olga Zgaga

Utrinki

BOLJ STAR, BOLJ @IV društev tehnične kulture Posočja Grahovo ob Ba~i – Prvo oktobrsko Tolmin in večer dokumentarnih fil- nedeljo se je s prireditvijo Poklon mov: Vetrovalna, Grema u hrib sejct, slovenskemu filmu iztekel 13. Festi- Plamen v dvonožcu (režiser Mako val Odmevi dediščine, ki je tri dni Sajko) in Vsa življenja Toneta Mla- potekal na Grahovem ob Bači. Več karja (režiser Marko Cvejić). kot 500 ljubiteljev prvega slovenske- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina ga celovečernega zvočnega filma je pozdravilo ustvarjalce Iva Belca, Andreja Kurenta, Ivana Marinčka, SLOVENSKI FILMSKI ZVO^NI Toneta Mlakarja in gosta režiserja PRVENEC JE STAR 70 LET Marka Cvejića in Maka Sajka. Pri- Ba{ka grapa – 3. novembra 1948 sotna sta bila tudi Jernej Kosmač je bila v Sloveniji v takratnem lju- in Manča Kosmač Kogej, sin in hči FESTIVAL ODMEVI DEDIŠČINE se je ponovno vrtel okoli filma Na svoji zemlji, za katerega velja, bljanskem kinu Matica slavnostna pisatelja Cirila Kosmača. da bolj je star, bolj je živ. Na festivalu so združeni pevci zapeli himno Baška grapa in primorsko krstna predstava prvega slovenske- himno Vstajenje Primorske ter to ob spremljavi restavrirane harmonike, ki je med vojno igrala ga umetniškega filma Na svoji zemlji. Po nagovoru tolminskega župana ranjencem v bolnici Franja. Foto: Danilo Lesjak Uroša Brežana, ki je v petek odprl Odziv gledalcev je bil evforičen že festival, je slavnostni govornik Mar- na začetku predstave, ko so bile iz- lahko živiš.« filmsko pot jubilanta polzel igralec cel Štefančič spomnil na prva slo- govorjene prve slovenske filmske Boris Kobal. venska celovečerca o Triglavu iz let Dogodek je z glasbo in pesmijo iz besede: »Glej jo, našo Grapo! Ba- 1931 in 1932, ki sta bila nema in slovenskih filmov prepletlo kar 70 Sicer je festival, ki je naštel 1.300 ška grapa!«, ki so jo proslavile kot misli ustavil v letu 1948. »Takrat so nastopajočih: Pihalni orkester Tol- obiskovalcev, gostil še režiserja zibelko slovenskega zvočnega filma. se vprašali, kdo lahko v slovenskih min in Kariške čeče, otroci iz Krajev- Slavka Hrena in premiero II. dela Naziv »umetniški« danes nadgrajuje- očeh in mislih nadomesti Triglav. ne skupnosti Grahovo ob Bači, Vo- dokumentarnega filma Filmoljubje: jo tri žlahtne besede: celovečerni, Nadomestila ga je Baška grapa! kalna skupina Snežet, Vocal Bača Baška grapa – živi spomenik filma. igrani, zvočni. Pogled nanjo je filmu dal besedo!« Podbrdo, Vokalna skupina Flance, V ta sklop pa se šteje še 6. pohod Zeleno luč za javno predvajanje je je dejal in dodal: »Odkar ima film te- Pevska skupina Kresn’, Ženski pev- po tematski poti Na svoji zemlji, igri- cenzurna komisija v Beogradu dala matsko pot, je to film, v katerega ski zbor Sožitje Podmelec in Marjet- ca za otroke Čarobna Vililandija, 8. novembra 1948. Dogodek so na- se lahko preseliš, stopiš, v katerem ka Popovski. Z besedo je skozi strokovno srečanje članov Zveze povedali številni časopisi, še najbolj

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Opa`anja ( 37 )

Pokopali{ki kri` v Bovcu

redi pokopališča, ki se razteza na podstavka je pritrjena ploščica z na- S platoju za župnijsko cerkvijo v pisom S. JUHÁSZ Graz. Pri tem ne Bovcu, stoji križ neogotskih oblik gre za ime livarja, pač pa znanega (višina 235 cm, dolžina prečnega kraka trgovca Sigmunda Juhásza, ki je 94 cm). Postavljen je na osemkotni imel v Gradcu trgovino z železnimi kamniti, sekundarno nameščen pod- izdelki. Po rodu je bil Madžar, ki je stavek, pokriva pa ga valovita ploče- 1847. leta prišel v Avstrijo. Ulita letni- vinasta strešica. Tako križ kot korpus ca na križu v Dusnoku nam lahko na njem sta litoželezna. Vogale križa služi tudi kot okvirna datacija bov- obdaja profilirana obroba, visoko pod- škega križa. Kje sta bila oba nareje- nožje, zaključke krakov pa krasi sle- na, ostaja za zdaj neznanka. V poštev pa niša z zašiljenim trolistom; enako bi prišla znana livarna Ferrum je obdelana tudi hrbtna stran. Odlitek Frýdlant nad Ostravicí (nemško »Fri- Križanega (višina približno 80 cm) in edland an der Ostrawitza«) na Mora- dvorogelna zastavica z reliefno izsto- vsko-Šlezijskem, kjer so v 19. in na pajočimi črkami napisa I. N./R. I. sta začetku 20. stoletja v velikem številu pobarvana srebrno. Kristusovo telo v izdelovali litoželezne pokopališke, rahli S-liniji je na križ pribito s tremi nagrobne in druge votivne križe. žeblji, glavo Odrešenik nagiba na svo- Litoželezni izdelki (še posebej tisti jo desno ramo, opasica okoli ledij pa umetniškega liva) so naša kulturna je privezana v obliki vrvi. dediščina, česar se pri nas še vedno Identičen križ je tudi v kraju Du- premalo zavedamo. Križ v Dusnoku snok (hrv. Dušnok) na jugovzhodu je zgledno obnovljen, nazadnje je bil Madžarske v županiji Bács-Kiskun, le restavriran lansko leto, medtem ko je da je tam postavljen na litoželezen Levo zgoraj: BOVEC, pokopališki križ bovški v zelo slabem stanju (npr. piramidast podstavek (morda je bilo Levo spodaj: DETAJL S POŠKODBO na velika in globoka poškodba pod ko- prvotno tako tudi v Bovcu) z napi- pokopališkem križu v Bovcu lenom desne noge) in bi ga bilo tre- som in letnico MEGVÁLTÓ JÉZUS Desno zgoraj: DUSNOK, litoželezni votivni križ. ba nujno restavrirati. Foto: Dr. Pinczés Sándor (vir: https://www. IRGALMAZZ NEKÜNK! 1889 (Jezus kozterkep.hu/~/31101/Ontottvas_feszulet_ Besedilo in foto (sliki levo): Odrešenik, usmili se nas!). Na plinti Dusnok_1889.html/photos/ 275119) mag. Simona Kermavnar

Utrinki zavzeto pa Slovenski poročevalec letos sodelovali pri snemanju doku- (15. 10. 1948): »Ta dogodek po- mentarnega filma ter si ogledali re- meni za nas prav toliko kot Trubar- stavriran in digitaliziran film. jev nastop za našo književnost in Filmska zgodba se skozi tematsko Linhartov za slovensko gledali- pot Na svoji zemlji kakor pomladni šče«. Vzneseno so izpostavljali, da cvet razpira v turistični produkt, zani- so ga zavrteli na kinoprojektorju, ki miv za novodobne turiste, ki iščejo so ga prav takrat izdelali v domači pristne izkušnje in domačnost. Kritiki tovarni Iskra. Sredi novembra 1948 film še danes ocenjujejo kot umetni- je začel svojo umetniško pot po Slo- ški in logistični podvig. Demeter Bi- veniji, Jugoslaviji in med izseljenci tenc ni mogel pozabiti navdušenja po svetu. Še danes ostaja najbolj in zmagoslavja, s katerim je nastajal, gledan slovenski film vseh časov. in še pred nekaj leti zatrjeval: »Še Ustvarjalci, to so snemalna ekipa, vedno deluje živo, resnično. Njego- igralci, glasbeniki in pisatelji so za ve scene so naravnost epohalne.« doseženi umetniški nivo že novem- Kritik Vasja Predan pa ga je v 80. bra 1948 prejeli izredne nagrade letih začutil takole: »Na svoji zemlji je Vlade Republike Slovenije. Leta PRVI SLOVENSKI FILM NA SVOJI ZEMLJI letos praznuje 70 let. Foto: Cveto Zgaga film, ki ga je čas, ne glede na vse, 1949 se je film kot prvi slovenski kar je filmski izraz pozneje novega oziroma jugoslovanski predstavil na ljo ustvariti na Slovenskem dom Film so ustvarjali ob sožitju med izumil, ovil z neko posebno milino.« festivalu v Cannesu in bil nominiran slovenskega filma, svojo filmsko ustvarjalci in domačini, kar je po- Najbrž se je zlila vanj pronicljiva mili- za zlato palmo. produkcijo«. Stane Sever je o membno pripomoglo k avtentičnosti na vseh nas, ki ga nosimo v svojih Tri četrt filma je bilo posnetega v va- uspehu filma razmišljal takole: »Nih- filmske zgodbe. »Bili smo njihovi«, srcih. Štefka Drolc in Majda Poto- seh Grahovo ob Bači in Koritnica. če ni ničesar znal in to smo si tudi je zatrdila Drolčeva. Vse generacije kar sta ob srečanju z domačini po Mlada ekipa, ki se je spopadala z vsi priznali. Zato je nastal dober domačinov so tudi danes na film na- 30 letih navrgli izkušnjo, ki nam je zastarelo tehniko in pomanjkljivim film.« Štefka Drolc je ob postavitvi vezane in ponosne, da se je snemal lahko za zgled tudi danes: »Vsi smo filmskim znanjem, je po besedah spomenika leta 1975 na Grahovem prav pri njih. Skupaj s »filmarji« so bili eno. Ena družina. Najbrž smo igralca Aleksandra Valiča delala s ob Bači ganjena izjavila: »Saj nismo praznovali obletnice filma, odprtje se delovno in človeško imeli radi.« »čudovito, močno, neuklonljivo že- vedeli, da delamo nekaj velikega!« Tematske poti Na svoji zemlji, v maju Olga Zgaga, Društvo baška dediščina

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Knji`na polica ( 38 )

ju Nježne hiše v Jevščku. Poleg tega mezne teme, s katerimi se avtorica v so v knjižici tudi tiste zgodbe, ki so poeziji sooča. Pa vendar bi najraje jih zapisali ali so se ohranile po ljud- poudaril to, da je pesniška zbirka Je skem izročilu v Benečiji, Reziji, na daleč – Sta lontano na svoj način ‘do- Tržaškem in Cerkljanskem. V začetku končna’, da zapira krog in prehojeno lahko preberemo spomine na Jožefo pot dolgih let, morda tako dolgih, kot Matelič, po domače Nježno. Poleg je življenje samo.« zapisov iz pravljičnega sveta najdemo NASLOV: Je daleč – Sta lontano. tudi prispevek o pravljičnih bitjih fur- AVTORICA: Marjeta Manfreda Va- lanskega in beneškoslovenskega kul- kar. ZALOŽBA: Culturaglobale. LE- turnega sveta. TO IZDAJE: 2018. ŠTEVILO STRANI: NASLOV: Prav’ce za Nježno. UREDI- 48. FORMAT: 13 cm × 21 cm. VEZA- LA: Marjeta Manfreda Vakar. IZDA- VA: mehka. LO: Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija Rezija. LETO IZDAJE: 2018. ŠTEVILO STRANI: 48. FORMAT: 15,5 Kobari{ka republika cm × 22,4 cm. VEZAVA: mehka. Konec septembra je bila v Kobaridu predstavljena knjiga z naslovom Ko- Prav’ce za Nje`no bariška republika, avtorja Zdravka Kulturno društvo Nit – Posočje, Je dale~ – Sta lontano Likarja. Svobodno ozemlje Kobariška Benečija Rezija je izdalo novo knjiži- Marjeta Manfreda Vakar je avto- ja mnogo zanimivosti ter veliko izho- republika je nastalo po kapitulaciji co Prav’ce za Nježno, v kateri so rica pesniške zbirke Je daleč – Sta dišč za razmislek, je Francesco To- Italije 8. septembra 1943. »Obsegala zbrane pravljice in zgodbe, ki so jih lontano. Gre za dvojezično izdajo made zapisal v spremni besedi. je velik del Bovškega, Kobariško in napisali člani omenjenega društva in (pesmi so zapisane v slovenskem in »Osredotočili bi se lahko na jezik, velik del Tolminskega, pa Brda, oze- gostje pravljičnega večera na podstreš- italijanskem jeziku), ki nosi in ponu- zven, težavnost prevajanja ali posa- mlje na desnem bregu Soče na Ka-

Utrinki

odrasle bralce in otroke. Kdor bo v odrasle kot otroke do 15. leta na dan času akcije prebral vsaj eno knjigo žrebanja čakali boni za športno opre- na temo gora, pohodništva ali alpi- mo v vrednosti 20, 30 in 40 evrov. nizma in izpolnil bralni kupon ter ga Akcija hriBRANJE se je simbolično oddal v knjižnici, bo sodeloval v na- začela sočasno s Festivalom poho- gradnem žrebanju ob zaključku. So- dništva Dolina Soče in predstavitvijo delujoči lahko izberejo knjige po la- knjige Alpinist Silva Kara ter se bo stnem okusu ali si pomagajo s se- zaključila na mednarodni dan gora, znamom predlogov za branje. V knji- 11. decembra, z nagradnim žreba- žnicah smo pripravili tudi kotičke, njem in srečanjem z alpinistom An- kjer lahko bralci najdejo priporočeno drejem Štremfljem. Poleg knjižni- literaturo. Kdor pa se bo v času akci- ce v akciji sodeluje tudi Planinsko je povzpel na kakšen hrib, lahko na društvo Tolmin, finančno pa akcijo kupon odtisne planinski žig. Bralce podpira Stalni sekretariat Alpske z največjim številom žigov čaka po- konvencije ob sodelovanju z Info sebna nagrada. Sicer pa bodo tako točko na Posoškem razvojnem cen- V DRUŽBI LABRADORKE AJKE je v Bovcu potekalo prebiranje knjig. Foto: Mirjam Trnkoczy tru v okviru Festivala Brati gore. BRALNE URICE Z AKCIJA hriBRANJE Peter Pavletič, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin LABRADORKO AJKO Zgornje Poso~je – V vseh oddelkih Bovec – Vsak četrtek v avgustu in Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin se septembru je ob 18. uri v parku v je 21. septembra začela nova bralna PO BEVKOVI POTI HODILI bližini bovške knjižnice potekalo akcija hriBRANJE. Ob Nacionalnem TUDI V DUHU IVANA prebiranje knjig v družbi labradorke mesecu skupnega branja in Evrop- CANKARJA skem tednu športa, katerih namen Ajke. Otroci različnih starosti so sku- Zakojca – Ob obletnici rojstva in je bil spodbuditi branje športne litera- paj s psičko zbrano poslušali različ- smrti Franceta Bevka je v okviru ture in gibanje, smo se v Zgornjem ne zgodbe o živalih, ob zaključku pa 13. Bevkovih dnevov v nedeljo, 16. Posočju odločili, da člane knjižnice se o določeni živali tudi pogovarjali. septembra, stekel pohod po Bevko- spodbudimo k prebiranju knjig na Spoznali so psa Bučka, ribico Piko vi poti. V prijetnem vremenu so se temo pohodništva, gora in alpinizma. in medveda Rjavka. Dogodek je po- pohodniki tudi tokrat v Zakojco po- tekal v sodelovanju z bovško knjižni- K sodelovanju v akciji tako vabimo dali iz Cerknega preko Porezna in co, namen akcije pa je bil širjenje Vrha Ravni ter iz Hudajužne. Bevko- bralne kulture, učenje poslušanja ter AKCIJA hriBRANJE vabi k prebiranju literatu- re na temo gora, pohodništva ali alpinizma. vo domačijo so z dnevom odprtih izražanja otrok in mladih. Foto: arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tol- vrat oživili člani Turističnega društva Ana Trnkoczy min »Pod Kojco«.

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 39 )

NAGRAJENCI – prejemniki vstopnic za ogled predstav v SNG Nova Gorica V prejšnji številki SOČAsnika smo v sodelovanju s SNG Nova začetku novembra. Kot je avtor v uvo- Gorica pripravili nagradno igro, v kateri smo za pravilne du zapisal, knjiga ne posveča velike odgovore na nagradno vprašanje ponujali vstopnice za ogled pozornosti vojaškemu dogajanju v predstave po lastnem izboru v gledališki sezoni 2018/2019 v tem obdobju, ampak so ga bolj prite- omenjenem gledališču. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali gnila pričevanja ljudi, ki so živeli na dva nagrajenca, ki bosta prejela po dve darilni vstopnici. takratnem svobodnem ozemlju. Bral- Nagrajenca sta: Jerica Gruden in Edvard Kanalec. ca popelje skozi dogodke tistega časa, k opisom pa so dodani zapisi doku- Obema iskreno čestitamo. mentov in pričevanja ljudi, saj je ho- tel avtor »zabeležil utrip časa v nepo- tvorjeni obliki, z besedami tistih, ki PEJD’ SE SOLIT so doživeli Kobariško republiko«. Besedo podkrepi fotografsko gradivo V SOLNO SOBO V HIŠO SONCA V KOBARIDU, iz tistega in povojnega časa. kjer izvajamo SOLNE TERAPIJE, ki NASLOV: Kobariška republika. AV- • čistijo in razkužujejo dihalne poti, TOR: Zdravko Likar. ZALOŽILI: • izboljšujejo splošno zdravje, Ustanova »Fundacija Poti miru v Po- • krepijo telesno odpornost … nalskem, vzhodno in zahodno Bene- sočju« in Združenje borcev za vre- VEČ INFORMACIJ: čijo, Rezijo in obrobne dele nekaterih dnote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin. • www.apartmakobarid.com, furlanskih občin.« Vključevala je vsa KRAJ IN LETO IZDAJE: Kobarid, • 031 664 253, ozemlja, ki so jih poseljevali Slovenci 2018. NAKLADA: 400 izvodov. ŠTE- • [email protected] na skrajnem zahodnem robu sloven- VILO STRANI: 156. FORMAT: 21,3 stva. Konec Kobariške republike je cm × 30,3 cm. VEZAVA: trda. VLJUDNO VABLJENI! prinesla zasedba nemške vojske v Knjižno polico napolnila: Mateja Kutin

Utrinki

VEČ KOT 30 POHODNIKOV iz Hudajužne se je pri Bevkovi domačiji srečalo s pohodniki iz V SKLOPU LETOŠNJEGA FESTIVALA POHODNIŠTVA V DOLINI SOČE se je peščica pohodni- Cerknega. kov odpravila po poteh rapalske meje. Foto: Jože Dakskobler Z željo po povezovanju in nadgraje- omamil,« je brez pridržka priznaval. Bevkovi domačiji, v katerem se je rapalske meje. Na Soriški planini se vanju vezi med Cerkljansko in Baško V obsojanju vojne je bil tako močan, društvo Cankarjevemu letu še pose- nas je ob lokalnemu vodniku po teh grapo, ki jih je skozi številne zgodbe da je cenzura plenila njegovo pisa- bej poklonilo z recitacijo monologa poteh, Jožetu Dakskoblerju, zbra- o krajih ter ljudeh s tega območja s nje. učitelja Jermana iz 4. dejanja Can- la sedmerica pohodnikov. Jože nam svojim pisateljskim peresom utrjeval Na startu, med potjo in na cilju so karjeve drame Hlapci, ki jo je izvedel je predstavil zgodovinsko ozadje in tudi Bevk, je organiziralo pohod že pohodniki poslušali Bevkovo črtico član Cveto Zgaga. nas popeljal na ogled v nekaj bun- osmič po vrsti Društvo Baška dedi- Moja mati, v kateri je Cankarjev vpliv Besedilo in foto: Olga Zgaga, Društvo kerjev, ki jih je na tem območju veli- ščina. Ker je bil letošnji program najbolj očiten. Društvo je seznanilo Baška dediščina ko. Bevkovih dni posvečen 100. oblet- pohodnike tudi z zbirkama črtic, na- Nebo je bilo brez oblačka, uživali nici smrti Ivana Cankarja, je posve- stalih v obravnavanem obdobju, ki smo v pogledu na Triglav ter gore in tilo pohod začetnemu obdobju Bev- jih je leta 1922 Bevk objavil v zbirki POHOD PO POTEH kovega ustvarjanja, ko je bil Cankar Faraon, leto kasneje pa v zbirki Ra- RAPALSKE MEJE hribe daleč naokrog. Le meglice na njegov literarni vzornik. Bevk je ob- blji. Za spodbudo k branju Bevkovih Rapalska meja – Zadnja septembr- jugu so nam preprečile, da bi videli čudoval njegovo ljubezen do resni- del je za pohodnike pripravilo tudi ska nedelja je kar klicala po gibanju tudi morje. Ob zaključku na izho- ce in spopadanje z družbenimi moti- tematski list. Tematiko je predsedni- v naravi. Med drugim je bil v sklopu diščni točki smo si zaželeli, da se vi, ki so zanimali tudi njega. »On me ca društva Alenka Zgaga izpostavi- Festivala pohodništva v dolini Soče naslednje leto spet snidemo. je vsega prevzel. On me je vsega la tudi v kulturnem programu pri 2018 organiziran pohod po poteh Urška K. Mavrar

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Utrinki ( 40 )

MIRNOVODA[I DO KAR 25 Černe, Alen Mugerli, Jakob Sto- NASLOVOV DR@AVNEGA janovič in Neja Vodopivec. V kon- PRVAKA kurenci 671 kajakašev in kajakašic iz 36 držav so se pogumno borili s Kajakaši na mirnih vodah že tradici- konkurenco in skupno zabeležili onalno zaključujejo tekmovalno se- osem uvrstitev v polfinale. Ob tem je zono sredi septembra. Za varovan- Alen Mugerli osvojil dve deseti me- ce Jerneja Zupančiča Regenta, ki sti, na 1.000 m in na 500 m ter tako trenirajo v Kajak klubu »Soške elek- obstal tik za A-finalom. Na daljši raz- trarne« (KKSE) na Mostu na Soči, je dalji je imel celo deveti čas polfinala. še ena uspešna sezona. Kronali so Na spisek dobitnic medalj se je uvr- jo z odličnimi nastopi na državnem stilo 16 držav, najvišje med njimi so prvenstvu 8. in 9. septembra v Ra- bile Madžarska, Nemčija in Kanada. dečah. Tekmovalo se je v vseh kate- Madžarska odprava je bila z 69 na- gorijah, od mlajših dečkov do čla- stopajočimi tudi najštevilčnejša. nov, na razdaljah 200 m, 500 m, KAJAKAŠI NA MIRNIH VODAH se lahko pohvalijo s 25 naslovi državnega prvaka. 1.000 m in 5 km. Na vseh startih, Po dveh tednih počitka so mirnovo- kjer so imeli Mostarji svoje predstav- le enega. Neverjeten podvig je trener Regent slovensko izbrano vr- daši oktobra ponovno sedli v čolne nike, so priveslali vsaj do ene meda- uspel Matevžu Manfredi, ki je tek- sto kajakašev in kajakašic, starih od in začeli postavljati temelje za novo lje! Osvojili so kar 25 naslovov dr- moval v starostni kategoriji dečki. Na 15 do 17 let, pospremil na regato sezono, pri čemer jim bodo doseženi žavnega prvaka ter 16 drugih in 7 petkilometrski razdalji, kjer startajo Olimpijski upi, ki je bila letos v Po- uspehi lahko lepa spodbuda. Izku- tretjih mest. Ob tem so zabeležili tri tekmovalci vseh starostnih kategorij znanu na Poljskem. Kot nakazuje šnjo, da le delo in vztrajnost prinašata trojne zmage (vse mlajši mladinci) hkrati, je osvojil absolutno drugo ime, gre za največje tekmovanje rezultate, pa naj prenesejo tudi med ter pet dvojnih zmag (eno mlajši mla- mesto in za seboj pustil vse člane mladih »sprinterjev« v svetovnem šolske klopi ter v življenje nasploh. dinci, po dve dečki in mlajši dečki). (razen Jošta Zakrajška), vse mlaj- merilu. Med sedmerico, ki se je v Premagovanje samega sebe in ra- Ob takem uspehu bi naštevanje do- še člane, mladince, mlajše mladince reprezentanco uvrstila na izbirnih zvoj na tekmovalni ter osebni ravni je bitnikov medalj spominjalo na tele- ter seveda vse dečke. tekmah v Zagrebu in Žusterni, so bili namreč bistvo vsakega športa. fonski imenik, zato naj izpostavimo Že tri dni po državnem prvenstvu je kar štirje predstavniki KKSE: Jan Besedilo in foto: Č. I.

Utrinki

MISS POSO^JA – dijo se biti dejavni in želijo popestriti ^OMPARSKA NO^ 2018 dogajanje v tem okolišu. Skozi leto urejajo okolico, skrbijo za odbojkar- Bovec – Na letošnji Čomparski noči sko igrišče, urejajo plažo; letos so so prvič izbirali tudi miss Posočja – ob reki postavili tudi vodni tobogan, Čomparska noč 2018. Za naziv se ki je potešil adrenalinske apetite obi- je potegovalo 11 deklet, šest Slo- skovalcev. Njihovo delo pa se v tem venk, dve Čehinji, ena Danka, ena letu še ni zaključilo, saj že snujejo Italijanka in ena Francozinja. Miss je Decembrsko Tantarajanje, ki bo po- postala Ana s iz Francije, prva spre- pestrilo zimske dni. mljevalka pa Italijanka Elena. Zma- govalka je ob nazivu in lenti prejela Ines Božič, članica Športno kulturnega sezonsko karto za smučišče Kanin, turističnega društva Tantadruj ki jo je podaril Sončni Kanin, prva spremljevalka pa karti za zipline za ZMAGOVALEC TEKA NA dve osebi. Obe sta zatrdili, da bosta ^RNO PRST JE BILO NEURJE praktični nagradi tudi izkoristili. Podbrdo – Prvega septembra so Besedilo in foto: Milan Štulc POLETNI TANTAVAL je v avgusta potekal na Slapu ob Idrijci. Program je bil pester, saj je poleg turnirja v odbojki na mivki, ponujal tudi turnir v balinčkih in otroške delavnice. Dan se je zaključil Planinsko društvo (PD) Podbrdo, z zabavo s skupino Malibu. Foto: arhiv ŠKTD Tantadruj GRS Tolmin in Občina Tolmin orga- nizirali jubilejni, 25. gorski tek Ivana POLETNI TANTAVAL zvabila dobro znana skupina Malibu. Anderleta na Črno prst. Prvič v zgo- Slap ob Idrijci – »Odlična lokacija, Turnir v odbojki na mivki, ki ga je dovini tega teka pa je 87 tekačev super vzdušje ter pester dnevni obiskalo že kar nekaj znanih imen ostalo v dolini. program,« se je glasil odgovor ene- slovenske odbojke, se je zaključil z V preteklosti je tekače na 6,3 km ga od obiskovalcev na vprašanje, zmago ekipe Hokus fokus iz Tolmi- dolgem vzponu marsikdaj »pral« dež kaj lahko pove o Poletnem tantava- na. Družbo na stopničkah so jim z ali jih je presenetila ploha, nekajkrat lu. Dodal je, da je velik plus tudi to, drugim mestom delali ekipa Cimberji je bil vrh celo pobeljen s prezgo- da so organizatorji uredili popolno iz Kanala in na tretjem mestu ekipa dnjim snegom. A tokrat so se nalivu zaporo za promet na območju glav- Trio adijo. Za najkoristnejšega igral- pridružili še bliski, grmenje in treska- nega dogajanja. ca je bil izbran Matic Mavri, najkori- nje. Po obrazložitvi enega od treh pi- Poletni tantaval je novo ime priredi- stnejša igralka pa je bila Melita Ma- onirjev tega teka Petra Čuferja, ki tve, ki je letos že tretje leto potekala kuc. je premagal vse dosedanje, je bil v prijetnem ambientu ob Idrijci na Organizatorji menijo, da je Poletni glavni vzrok neljubega razpleta v to- Slapu ob Idrijci. Glavna dejavnost je tantaval tudi priložnost za medgene- vorni žičnici. V tako ekstremnih vre- bila turnir v odbojki na mivki, poleg racijsko povezovanje, saj je name- menskih razmerah ne sme obratova- tega pa je potekal tudi turnir v barel- njen tako starejšim kot mlajšim. Pri- ti, kar je onemogočilo prevoz garde- cah, otroci pa so se lahko udeležili reditev organizirajo člani Športno robe tekačev v planinski dom, ne NA ČOMPARSKI NOČI SO IZBRALI MISS kulturno turističnega društva Tanta- POSOČJA. Naziv je osvojila Francozinja Ana s delavnic in vodnih iger. Dnevno do- nazadnje pa so tako visoko v gorah (levo), prva spremljevalka pa je bila Italijanka gajanje se je zaključilo z večerno za- druj, ki ga sestavljajo mladi iz spo- taki pogoji nevarni tudi zanje. Kljub Elena. bavo, ko je obiskovalce na plesišče dnjega dela doline reke Idrijce. Tru- temu je odpoved med udeleženci

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Utrinki ( 41 )

O USPEHIH MOSTARSKE vodah smo se vrnili z osmimi naslovi SLALOMSKE EKIPE NA državnega prvaka ter veliko ostalimi DIVJIH VODAH vrhunskimi uvrstitvami. Slalomska ekipa Kajak kluba »Soške Za trening slaloma je zelo pomem- elektrarne« (KKSE), ki deluje na Mo- bno, da tekmovalci veslajo na čim stu na Soči, je razdeljena v tri skupi- več različnih brzicah, saj s tem prido- ne. Najstarejši člani kluba zaradi štu- bivajo širino in nove izkušnje. Zato dijskih obveznosti trenirajo v Ljublja- smo letos opravili tudi nekaj trenin- ni pod vodstvom nekdanjega sloven- gov v tujini, se udeležili mednarodne skega reprezentanta v kanuju na div- tekme v Italiji, opravili tridnevne pri- jih vodah Boruta Javornika. V tem prave za državno prvenstvo v Tacnu moštvu so Luka Božič, Jakob Je- in skupaj s klubskimi kolegi iz Solka- klin, Gašper Kovačič, Alja Kozo- na opravili enotedenske priprave na rog, Žiga Taljat in Niko Testen. Češkem. Ker je doma najlepše, smo sodelovali tudi na poletnem taboru, Udeležujejo se tekem na najvišji rav- MOSTARSKI DIVJEVODAŠI se uspešno spopadajo z brzicami. Foto: Boro Šavli ni, kot so svetovni pokal, evropska ki ga Kajakaška zveza Slovenije že in svetovna prvenstva, nekateri so starosti skušamo gojiti obe discipli- Pri najmlajših trening temelji pred- nekaj let pripravlja v Tolminu, na mo- tudi že večletni stalni člani slovenske ni, tako se tekmovalci kasneje lažje vsem na igri na vodi, skozi katero starskem jezeru pa smo za mlajše reprezentance, s številnimi odličji in odločijo, kaj jih bolj veseli oziroma v kajakaši in kanuisti osvajajo veščine, kategorije priredili tudi tekmo v slalo- uspehi iz največjih tekmovanj. čem vidijo svojo priložnost. Tu je še ki jim pomagajo pri njihovem razvo- mu, ki je štela za slovenski pokal. Mlajši dve skupini delujeta v kajaka- tako imenovana odprta skupina naj- ju. Brez tekmovalnega naboja seve- Vsekakor pa bomo veseli novih čla- škem centru na Mostu na Soči. Mla- mlajših, ki pod vodstvom Primoža da ne gre in tako se že najmlajši us- nov, pa tudi kakšnega dodatnega dinska ekipa se posveča treningu Štekarja dela prve zaveslaje, spo- pešno borijo z močno domačo kon- trenerja ali pomočnika, ki bi najmlaj- slaloma, medtem ko skupina mlajših znava osnove kajaka in se pripravlja kurenco ter posegajo po najvišjih šim pomagal pri prestopu iz odprte in starejših dečkov oziroma deklic na prestop v najmlajšo »kombinira- mestih na državni ravni. Z letošnjega skupine navzgor, se ne bomo branili. usklajuje treninge slaloma s treningi no« skupino slalomašev in mirnovo- državnega prvenstva za mlajše kate- Sašo Taljat, trener slalomske ekipe kaja- na mirnih vodah. Nekje do 14 leta dašev. gorije v slalomu in spustu na divjih kaškega centra na Mostu na Soči, KKSE

Utrinki

PUŠELJC GORSKIH TEKAČEV, katerim so ekstremne vremenske razmere onemogočile odte- TEKAŠKI KLUB KOBARID sodi med najmanjše atletske klube v Sloveniji, kljub temu pa se lah- či 25. gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst. Foto: Alenka Zgaga ko dosežki atletov, ki jih vodi Marjan Krajnik, primerjajo z velikimi. sprožila žalost in razočaranje, kajti TK KOBARID IMA (SKORAJ) žavno prvenstvo pionirjev in pionirk majo primerne infrastrukture za tre- mnogi se udeležujejo teka zaradi VSE KAR IMAJO VELIKI (U16) v Ravnah na Koroškem, kjer si ning. Kobariška mladina trenira na slovesa, da je Črna prst raj za gor- Kobarid – Tekaški klub Kobarid je je Hana Kanalec v teku na ovirah dotrajanem stadionu, daleč od po- ske tekače. A domačini, znani po med najmanjšimi atletskimi klubi v (300 metrov) pritekla 6. mesto in gojev, ki jih imajo ostali klubi po Slo- gostoljubju in dobri organizaciji, so Sloveniji, kljub temu pa se lahko do- hkrati dosegla še 9. mesto v metu veniji. Se pa po Kobaridu že šušlja, jih povabili na okrepčilo v telovadni- sežki atletov, ki jih vodi Marjan Kraj- krogle, medtem ko je Svit Kramar da na Občini Kobarid pripravljajo co OŠ Simona Kosa Podbrdo, kjer nik, primerjajo z velikimi. Na Atletski Roš v teku na 300 metrov dosegel projekt ureditve tekaške steze na je bilo vse pripravljeno tudi za pode- zvezi Slovenije so za leto 2018 regi- 8. mesto. V Radovljici so se konec stadionu. Vsi že komaj čakamo, da litev priznanj udeležencem Pušeljca strirali 12 tekmovalcev, od katerih se septembra pomerili pionirji in pionir- zabrnijo stroji! gorskih tekov 2018. Tokrat so se je jih je kar sedem na državnih prven- ke v kategorijah U12 in U14. Tretje Besedilo in foto: P. D., TK Kobarid vanj povezali le trije: tek na Blegoš stvih uvrstilo med najboljših deset. mesto sta slavila Evita Ivančič (Poljanska dolina), Ratitovec (Selška Jeseni atletske steze oživijo, saj je (U12) na 600 metrov in Ivo Rot dolina) in gorski maraton štirih občin (U14) na 1.000 metrov, medtem ko 43. VZPON ZA POKAL to čas državnih prvenstev. Začelo se OB^INE KOBARID GM4O (Baška grapa). Ciljno črto je že julija z mednarodnim članskim je Lia Domevšček (U14) dosegla vseh jih je prestopilo 41, in sicer 17 mitingom v Trstu, kjer je Karin Cu- 8. mesto na 200 metrov in 5. mesto Kobari{ko – V soboto, 6. oktobra, tekačic in 24 tekačev. Vsi so prejeli kjati (U18) dosegla 3. mesto s ča- na 60 metrov, Anej Skočir (U12) pa se je odvil 43. vzpon za pokal Obči- spominske majice, ženske pa še som 2:16:94, kar jo uvršča na širši si je v teku na ovire na 200 metrov ne Kobarid, ki je kljub slabi vremen- šopke, ki jih je tudi letos izdelala do- spisek reprezentantk. Na Atletskem prislužil 8. mesto. ski napovedi in nekaj dežnih kapelj mačinka – dolgoletna tekačica Mi- pokalu Slovenije za starejše mladin- Za doseganje dobrih rezultatov je pred začetkom tekme na start priva- lojka Čufer. ce in starejše mladinke pa je nato treba veliko treningov in odrekanja. bil 84 tekmovalcev. Dirka je štela za Olga Zgaga dosegla še 4. mesto. Sledilo je dr- Vendar tudi to ni dovolj, če atleti ni- Pokal Slovenije v vzponu za katego-

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Utrinki ( 42 )

MEDNARODNA JAMARSKA oskrbnik Doma Petra Skalarja Mili- RE[EVALNA VAJA SKALAR voj Šulin, Okrepčevalnica Bar na 2018 USPE[NO ZAKLJU^ENA letališču – Minč, IKSOR. V sklopu vaje smo izvajali tudi projekt adap- Kanin – Jamarska reševalna služba tacije enote JRS za mednarodno (JRS), ki deluje v okviru Jamarske delovanje (SI CaveSAR-IDAP), ki je zveze Slovenije, je od 26. do 30. septembra izvajala mednarodno re- sofinancirana s strani ‘European ševalno vajo Skalar 2018. Udeležilo Commission – Civil Protection & se jo je približno 130 reševalcev iz Humanitarian Aid Operations’ – Avstrije, Bolgarije, Bosne in Herce- ECHO in je velikega pomena za govine, Hrvaške, Italije, Madžarske, nadaljnje delo v mednarodnem Makedonije, Slovenije in Srbije. Re- prostoru.« ševanje namišljenega poškodovan- Bovški župan je z navdušenjem ca so iz 911 metrov globokega Ska- spremljal to veliko zagnanost jamar- larjevega brezna izvedli uspešno in skih reševalcev in se že dogovoril za brez poškodb, kar je najbolj po- sestanek, da se konkretneje pogo- membno, sama vaja pa ima ob kon- NA KANINU JE KONEC SEPTEMBRA POTEKALA MEDNARODNA JAMARSKA VAJA. Nami- vorijo o postavitvi jamarske muzej- cu pridih zgodovinskega dogodka. šljeni poškodovanec je bil uspešno in brez dodatnih poškodb rešen iz 911 metrov globokega ske zbirke v Bovcu. Kot je še pove- Skalarjevega brezna. Ob zaključku je udeležence pozdra- dal, »smo s kaninskim pogorjem v vil tudi generalni direktor Uprave RS ščite (CZ) Bovec Edi Melinc. Sku- in tistim, ki so jo podprli: »Izjemno jamarstvu oziroma z jamarskimi za zaščito in reševanje (URSZR) paj so poslušali poročilo vodje JRS podporo so nam nudili župan Ob- dosežki enakovredni vzponom na Darko But, sprejela pa sta jih župan in vodje mednarodne vaje Skalar čine Bovec Valter Mlekuž, Sončni najvišje gore sveta. To pa mora biti Občine Bovec Valter Mlekuž in po- 2018 Walterja Zakrajška, ki se je Kanin, URSZR, Prostovoljno gasil- predstavljeno tudi širši javnosti.« veljnik Občinskega štaba civilne za- zahvalil vsem, ki so v vaji sodelovali, sko društvo Bovec, CZ Bovec, Besedilo in foto: Milan Štulc

Utrinki

MLADI TOLMINSKI NOGOMETA[I ODSLEJ S PODPORO HIDRIE Tolmin – Hidria je v okviru projekta Gradimo močna partnerstva za bodoče zmagovalce posta- la glavni sponzor mladih posoških nogometnih upov. V ta namen sta korporacija in Nogometni klub (NK) Tolmin ustanovila Nogometno šolo Hi- dria Tolmin, ki bo združevala otroške in mladinske ekipe omenjenega kluba. V njej bodo otroci in mladostniki iz Posočja trenirali v spodbudnem ter strokovnem okolju in tako kakovostno nadgrajeva- li svoje nogometno znanje. Nogometna šola Hidria Tolmin bo v svojih vrstah 43. VZPON ZA POKAL OBČINE KOBARID je na start privabil združevala sedem selekcij mladih upov sloven- 84 tekmovalcev. Foto: Nataša Hvala Ivančič MOŠTVO CHICAGO BULLS – Zmagovalec prve sezone lige skega nogometa, starih od 5 do 19 let. Več kot NBA Tmin. rije amaterji, ženske in master. Tekmovalci so se s 120 otrok in mladostnikov bo treniralo pod stro- starta v Kobaridu podali na traso, dolgo 10 kilo- kovnim vodstvom nogometno izobraženih in licen- Celtics, z rezultatom 48 : 42, ki pa do finala niso metrov, ki je vodila skozi Drežnico in Drežniške ciranih trenerjev. Ti bodo s svojim znanjem, izku- poznali poraza. Tekmovalo je šest ekip (Chicago Ravne do korit nad Drežniškimi Ravnami. šnjami in raznolikimi programi dela ter dodatnimi Bulls, Boston Celtics, New York Knicks, Houston dejavnostmi pomembno pripomogli k razvoju no- Rockets, Los Angeles Lakers in San Antonio Absolutni zmagovalec dirke Luka Vrhovnik (Kole- gometnih veščin mladih tolminskih nogometašev. Spurs), skupaj pa je pri tem športnem projektu ta- sarsko društvo Rog) je v cilj prišel s časom 23:42, ko ali drugače sodelovalo 96 ljudi. Posebej nas kot drugi je v cilj prikolesaril Avstrijec Gebhard Zaradi sponzorstva Hidrie bodo procesi dela in treniranja po posameznih starostnih kategorijah veseli dejstvo, da se ob petkih zvečer pod reflek- Pertl (RC Feld Am See Master), ki je za zmago- torji na prenovljenem igrišču na Brajdi, ko se igra- valcem zaostal za 12 sekund, kot tretji pa Uroš bolj kakovostno načrtovani in izvajani. Strokovni trenerski štab in vodstvo kluba bosta podpirala jo tekme NBA Tmina, zbere zares lepo število lju- Verčič (Športno društvo Bam.bi) z zaostankom di, ki naredijo ta športni dogodek še bolj zanimiv. 20 sekund. šolsko izobraževanje igralcev ter jih redno sezna- njala in učila o pravilih nogometne igre. Nogome- Najboljši strelci so bili Alen Čirkić (New York), Med ženskami je bila najhitrejša Maja Škrlj (Izvir tna šola Hidria Tolmin pa bo namenjena tudi zdru- Črt Uršič (San Antonio) in kot tretji Jure Torkar Vipava) s časom 27:46. Nekaj manj kot 10 minut ževanju in sodelovanju s selekcijami iz širšega (Boston), najboljši skakalci pa Martin Fili in Jure za njo je v cilj prišla drugouvrščena Mateja Pre- Posočja, tudi s futsal klubom Puntar. Pomembno Torkar (oba Boston) ter Miha Rustja (San Anto- šeren (Kolesarski klub Završnica), slabih 12 mi- bo prepoznavanje nogometnih talentov, pridobiva- nio). Dobili smo tudi najboljše tri podajalce, med nut za zmagovalko pa še tretjeuvrščena Ivica Ra- nje in grajenje močnih ter kakovostnih nogometa- katerimi je slavil Miha Rustja (San Antonio), Janez koš (Športno društvo Turbo M). šev, med katerimi bo nekoč lahko kdo zaigral tudi Žbogar (Chicago) in Ervin Čirkić (New York). Med tekmovalci domačega kluba, ki so se zbrali v za kakšno odmevnejše svetovno moštvo. Naslednja sezona se bo začela z Naborom 2019, velikem številu, je bil najhitrejši Gašper Koren s Tadej Feregotto, NK Tolmin za katerega je že sedaj veliko zanimanja. Sicer pa časom 24:12, ki si je privozil 6. mesto v skupnem lahko aktualno dogajanje tega rekreativnega pro- seštevku in 3. mesto v kategoriji amater. Sledili so jekta, pri katerem gre posebna zahvala za pomoč mu Matevž Melinc na 13., Davor Mlekuž na 14. KON^ANA JE 1. SEZONA NBA TMIN Branku Veliščku (Zavod za kulturo, šport in mla- in Valter Bonča na 15. mestu. Nagrade najbolj- Tolmin – Po 21. tekmah v ligi NBA Tmin smo do- dino Občine Tolmin) in Borutu Jermolu (Občin- šim je na prireditvenem prostoru podelila aktualna bili zmagovalca. Moštvo Chicago Bulls je dvignilo ska športna zveza Tolmin), spremljate tudi na Fa- Miss Slovenije, domačinka z Livka, Lara Kalanj. prestižen pokal za sezono 2018, ko so v zares na- cebook strani NBA Tmin. Kolesarski klub Soča Kobarid peti finalni tekmi premagali prve favorite, Boston Besedilo in foto: Uroš Rutar, organizator

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 ( 43 )

Trgovina Mobitmin Pametni telefoni od *

Najbolj€ša izbira telefonov tud1i brez vezave operaterju Priporočamo za uporabnike: HOT, BOB, IZI,...

*Ob vezavi naročniškega razmerja pri Telekom Slovenije Več o prodajni akciji lahko izveste na www.skrtel.si in www.telekom.si

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018 Koledar prireditev ( 44 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 26. 10. (18.00) TOLMIN, knjižnica Povratna vozovnica: Santorini in Milos (Vojko Rejc) Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-528 KOBARID, Dom Andreja Ladin večer: glasbeno-literarni večer KD Nit z gosti: Dimitar Anakiev, KD Nit – Posočje, Benečija, Rezija: 26. 10. (19.30) Manfrede Mohamad Abdul Monaem, Davide Clodig (pianist) in Darjo Velušček 031-799-525 Podpisani! Vojne in mir danes – 17.00 – Svetlana Slapšak: Ženska v Občina Tolmin: www.tolmin.si, [email protected], 27. 10. TOLMIN, kinogledališče vojni, 18.00 – Lenart J. Kučić in Bernard Nežmah: Vojna resnic 05/38-19-500 28. 10. GRUDNICA Pohod na Veliki vrh (1.071 m n. m.) PD Tolmin (S. Gorjup): 031-344-976 PD Kobarid: https://pdkobarid.com/ 28. 10. SLAVNIK Pohod na Slavnik planinski-odsek-breginj Podpisani! Vojne in mir danes – 18.00 – Ervin Hladnik Milharčič: Občina Tolmin: www.tolmin.si, [email protected], 2. 11. TOLMIN, kinogledališče Mati vseh vojn, 19.00 – Tomaž Mastnak: Vojna dedov 05/38-19-500 5. in 6. 11. Marjanca Velišček: [email protected], TOLMIN, CŠOD Krvodajalska akcija (7.00–13.00) 031-264-073 7. 11. Marjanca Velišček: [email protected], KOBARID, telovadnica OŠ Krvodajalska akcija (7.00–12.00) 031-264-073 7. 11. Odprtje fotografske razstave ob 70-letnici delovanja postaje gorske TOLMIN, knjižnica PD Tolmin: [email protected] reševalne službe Tolmin 8. 11. (18.00) TOLMIN, knjižnica Varuhi semen: pogovor s Pavlom Medveščkom - Klančarjem Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-528 9. 11. JULIJSKE ALPE Pohod na Visoki Mavrinc (1.562 m n. m.) PD Tolmin (N. in D. Gaberšček): 031-868-031 Osrednja prireditev ob 70-letnici delovanja postaje GRS Tolmin in 9. 11. TOLMIN, šolski center PD Tolmin: [email protected] predstavitev jubilejnega zbornika 10. 11. KRNSKO JEZERO Krn – pohod spomina 1918–2018 10. 11. (20.00) TOLMIN, kinogledališče Moja galebe: koncert pesmi Oliverja Dragojevića Vokalna Skupina Snežet 11. 11. VIPAVSKA DOLINA Martinovanje (skupaj z Benečani) PD Kobarid: https://pdkobarid.com 11. 11. DREŽNICA, župnijska cerkev Koncert miru Občina Kobarid in JSKD OI Tolmin 15. 11. (18.00) TOLMIN, knjižnica Predstavitev knjige Jožeta Šušmelja: V Trstu ob osamosvajanju Slovenije Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-528 17. 11. Društvo proti raku dojk Posočje, Barbara TOLMIN, športna dvorana MI-DO: gibanje za zdrave dojke (15.00 – 20.00) Klinkon: 041-490-931 18. 11. ŠENTVIŠKA PLANOTA Po stezicah, ki so včasih bile … PD Tolmin (V. Pagon): 041-261-075 18. 11. (17.00) TOLMIN, kinogledališče Revija pihalnih orkestrov Severne Primorske JSKD OI Tolmin: 05/38-01-170 Poskrbite za svoje zdravje: predstavitev priročnika Materinska šola malo dru- 20. 11. (18.00) TOLMIN, knjižnica Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-528 gače Barbare Kerkoč - Rudolf, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. 24. 11. KARNIJSKE ALPE Pohod na Mt. Cocco (Kuk, 1.941 m n. m.) in Cima Bella(Lepi vrh, 1.921 m n. m.) PD Tolmin (A. Lužnik): 051-387-864 24. 11. (18.00) TOLMIN Predavanje Sare Isaković: Čuječnost Klub tolminskih študentov 30. 11. (18.00) TOLMIN, knjižnica Povratna vozovnica: Etiopija (Karla Kofol) Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-528 2. 12. KANAL Pohod na Jelenk (787 m n. m.) PD Tolmin (D. Kenda): 041-744-631 Zaključna prireditev Primorci beremo: gostja Snežana Brumec, avtorica 4. 12. (18.00) TOLMIN, knjižnica Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-528 knjige Camino 5. 12. KOBARID, prireditveni prostor Miklavževa tržnica TD Kobarid: [email protected] 9. 12. KRASJI VRH 9. Miklavžev pohod na Krasji vrh PD Kobarid: https://pdkobarid.com Zaključek akcije hriBRANJE: predavanje alpinista Andreja Štremflja in 11. 12. (18.00) TOLMIN, knjižnica Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-528 žrebanje Suzana Brešan: [email protected], 15. 12. (19.00) TOLMIN, dvorana ŠC Novoletna produkcija Plesne šole Urška Tolmin 041-371-223 V rubriki Koledar prireditev objavljamo izključno prireditve, ki nam jih posredujete v uredništvo (telefonski številki: 05/38-41-502, 05/38-41-510; e-naslov: [email protected]). Informacije za objavo v naslednji številki SOČAsnika sprejemamo do 29. novembra 2018. Objavili bomo tiste prireditve, ki se bodo odvijale od 14. decembra dalje. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna. Namenjena je informiranju prebivalcev, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev. Objavljamo samo naslednje podatke: datum in uro, kraj, naslov prireditve, kontaktnega organizatorja ter telefonsko številko ali e-naslov ali spletno stran. Če želite v SOČAsniku podrobneje najaviti prireditev v obliki članka, oglasa ali oglasnega sporočila, so vam informacije na voljo na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik-oglasevanja. Za morebitne spremembe pri posameznih prireditvah, ki nastanejo po zaključku redakcije, ne odgovarjamo.

Na dan zaklju~ka prve svetovne vojne bo v Drežnici potekal KON- CERT MIRU z Vokalno akademijo Ljubljana, Komornim zbo- KONCERT rom Musica Viva Tolmin, Dekli{kim pevskim zborom Gimnazije Tolmin, Mladinskim pevskim zborom O[ Tolmin in Daliborjem MIRU Miklav~i~em na orglah. nedelja, Koncert bo sofi- ^astni pokrovitelj: predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. 11. 11. 2018, ob 17.00 nanciran iz projek- Organizatorja: Ob~ina Kobarid in Javni sklad za ljubiteljsko kulturo, Obmo~na Drežnica, župnijska cerkev ta NETWORLD, ki izpostava Tolmin, v sodelovanju s Poso{kim razvojnim centrom in Ustanovo ga sofinancira »Fundacijo Poti miru v Poso~ju«. sv. Srca Jezusovega Evropska unija, in sicer iz sredstev Na povezavi https://bit.ly/2fXhpvq si lahko preberete več o projektu. Vstop prost ERDF in IPA.

SO^Asnik, letnik XIX, {t. 4, 2018