Glas Občine 2018 Vsebina

GLAS OBČINE Glasilo Občine Križevci | št. 18 | avgust 2018 VSEBINA

Srečanje Prlekov in Prekmurcev 43 INVESTICIJE Berkovska kapela 44 Srečanje starejših občanov in zakonskih jubilantov 44 Večer za ženske 45 Slovesno odprli prenovljeno cesto v Kokoričih in Berkovskih Prelogih 8 Novogradnja igrišča pri OŠ 8 VRTEC IN ŠOLA Ureditev javnih poti v Berkovcih in Lukavcih 9 Polnilna postaja za električna vozila 9 Cesta v Bučečovcih 9 Ekovrtec Križevci kot primer dobre prakse 46 Teden otroka 47 Teden kulture v vrtcu Križevci 47 IZ OBČINSKE HIŠE Vrtec v naravi v Veržeju 48 Voda – čudežna tekočina 49 Pasavček 50 Slavko Ostrc – dobitnik pisnega priznanja Občinskega sveta 10 Prireditve vrtca 50 Milica Hamler – dobitnica pisnega priznanja Občinskega sveta 10 Od semena, zelenjave, sadja, do gibanja in zdravja s Silva Duh – dobitnica pisnega priznanja Občinskega sveta 11 poudarkom odgovorno s hrano 52 Slavko Jelen – dobitnik priznanja s plaketo in listino 11 Najboljšemu zboru kar štiri nagrade v Tuzli 53 Meta Štuhec – dobitnica županovega priznanja 12 Devet je pravljično število 55 Milan Antolin – dobitnik županovega priznanja 12 Državno tekmovanje iz nemščine 55 Dragotin Rakuša – dobitnik županovega priznanja 13 Utrinki dela na OŠ Križevci v šolskem letu 2017/2018 56 Mag. Tjaša Kos – dobitnica županovega priznanja 14 Državno tekmovanje mladih čebelarjev v Krškem 58 Utrinki lanskoletne seje 15 Evropska vas 58 Potepanje ob Balatonu 16 Osnovna šola Križevci v projektu EU4ME 59 Najuspešnejši osnovnošolci pri županu 17 Trst in EU4ME 59 Nagrajevanje študentov 18 Spominska obeležja pripovedujejo 60 Nove usmerjevalne table na poti Stopinje 18 Šolski tabor 62 Novorojenčki 18 Šola v naravi 63 Odkritje spominske plošče 19 Tradicionalni slovenski zajtrk 63 LOCAL4GREEN 19 Obvestili Medobčinskega inšpektorata 20 Stanje na trgu dela v Občini Križevci 20 KULTURA Prostor za raztros pepela na pokopališču v Križevcih 21 Obisk Medene kraljice 21 Prodaja nepremičnine 21 Umetnina, ki ji ni para: Konj Gieppetum Mobile 64 Občinski svet 21 Knjigobežnica 64 Doživljajski pohod Pobeg v zgodovino čarovništva 65 Festival Re: Pannonia 2018 66 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Poezija in vino 68 Eko art market 69 Ljutomerski kasač od A do Ž 70 Dobrote slovenskih kmetij 2018 22 Prleki so veseli lidje 70 Anketa o pomenu priznanj za doseženo delo 23 Biti, biti kreativen ... 71 Iz narave za vas 24 Zlati pozavnist 72 Prva sirarna v Ključarovcih 25 Živa z violino znova osvaja 72 »Kruha ne naredi moka, ampak roka.« 26 Za filmsko in glasbeno še medijska valilnica 73 Prikaz košnje in spravila travinja 26 Orgelski koncert 73 Piščančja farma v Berkovcih 27 KUD Muzika Križevci s svojimi nastopi navdušuje 74 Svetovni dan čebel 28 Prepovedano 74 Pogled Medene kraljice 29 Prešernovanje 75 Komemoracija 75 Folklorniki na festivalu plesa, petja in glasbe 76 IZ NAŠIH VASI

DRUŠTVENI UTRIP Park doživetij Križevci 30 Po 36 letih dočakali novo mašo 32 Intervju z Egonom Hriberškom 33 120 let Čebelarskega društva 77 Letos trije zlati maturanti tudi iz naše občine 34 Prevzem novega gasilskega vozila PGD Lukavci 78 Intervju z Mileno Žižek, zmagovalko resničnostnega šova Kmetija 35 Spomin na prvih 40 let 79 Dogajanje v Kokoričih 38 Križevski rogisti praznovali 35 let delovanja 79 Zlatoporočenci 38 Razstava DESETKA ob desetletnici delovanj društva KELIH 80 Biserna poroka zakoncev Kosi iz Ključarovcev 39 Strokovna ekskurzija na Veliko Planino 80 Podelitev priznanj najboljšim dijakom SPTŠ Murska Sobota 39 Predstavitev prleške kulinarike na Dolenjskem 81 Naj dijakinja Slovenije 2017 40 »Prišla bo pomlad, čakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, lepe pesmi pel.« 81 Intervju z Manico Sušec 41 Dokumentarni film Seme: Zamolčana zgodba 82 Življenje v Švici 42 Izlet do slovenskega bisera 82

2 GLAS OBČINE 2018 VSEBINA

Dogajanje v KUD Križevci 83 Recept za medeno potico 127 Društvo vabi nove člane 84 Prleško-prekmurski večer na Koroškem 128 Občni zbor na dan žena 84 Občni zbor najštevilčnejšega društva 85 Govedorejsko društvo na strokovni ekskurziji 86 ŽIVALI IN NARAVA Izlet Rdečega križa Ključarovci 87 Literarna ekskurzija Bralnega kluba Kelih 87 Očistimo Slovenijo 2018 128 V Slakovi deželi državne ženske kmečke igre 88 Evropski dan opazovanja ptic na Gajševskem jezeru 129 Aktivni upokojenci 88 Reševanje dvoživk v Borecih in Gajševcih 129 Humanitarna nota Krajevne organizacije RK Ključarovci 89 Letovanje križevskih upokojencev 90 Pleteni in kvačkani izdelki na razstavi 90 POPOTNIŠKI KOTIČEK Ekipa KORK dosegla drugo mesto 90 16. prireditev Drogi sosid, dober den 91 GZ Križevci podelila naziva Častni predsednik in Častni poveljnik 91 Skok v poletje v zimskih počitnicah - križarjenje po zahodnih Karibih 130 Reševanje ponesrečenca iz vozila v Avstriji 92 Peru in Bolivija 132 5. Tabor gasilske mladine GZ Križevci 92 Občinsko tekmovanje 2018 93 Naši gasilci so se udeležili 17. Gasilskega kongresa 94 RAZNO Gasilska zveza Križevci izvedla Kviz gasilske mladine 2018 94 Regijski kviz gasilske mladine Pomurja 95 Dosežki gasilske mladine na državnem kvizu 95 Razmišljanja glede alternative kapitalizmu 136 Srečanje starejših gasilk in gasilcev 96 Nagradna križanka 137 Praznični pohod upokojencev 96 Brezplačna vstopnica 138 Jaslice iz ličja 96 Oglasi 139 Prvi pohod gasilk 97 Fotogalerija natečaja 140 Florijanova maša 97 Natečaji 142 Ustvarjanje v likovni sekciji 98 Koledar prireditev 143 Zbiranje starega železa 98

Glasilo Občine Križevci ŠPORT IN REKREACIJA št. 18, avgust 2018 IZDAJATELJ 10. Davorinov memorialni turnir 99 Občina Križevci Rezultati športnih tekmovanj in občinskih prvenstev 100 Križevci 11 13. Tek z naravo 104 9242 Križevci pri Ljutomeru T: 02 584 40 40 Izjemni uspehi ključarovskih športnikov 105 F: 02 584 40 43 Pokal Vomar in pokal Občine Križevci 106 E: [email protected] Kolesarjenje 107 W: www.obcina-krizevci.si Petra Rajh, evropska prvakinja v breakdancu 107 Srebro in bron se svetita kot zlato 108 UREDNICA Tii se je ponudila velika priložnost 108 Andreja Obal Maša Slavinec – dvakratna državna prvakinja 109 UREDNIŠKI ODBOR Kasaške dirke v Križevcih 110 Jasna Markovič-Jagodič FOOTGOLF – igra za vsakogar 112 Nataša Vengust »Bomo zmogli? Bomo ja!« 113 Helena Krajnc Vabilo na Dan športa 114 Aleksandra Žunič Vabilo na turnir šolanih psov 115 Marko Rožman Vabilo na 14. Tek z naravo 116 OBLIKOVANJE IN PRELOM Marko Rožman ZDRAVJE FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Marko Wolf Zdravje v Občini Križevci 2018 117 FOTOGRAFIJA NA ZADNJI STRANI Delavnica izdelave naravnih mil 121 Sandra Cof Humanitarna odprava v Kenijo 122 TISK Tiskarna AIP Praprotnik KULINARIKA Tavčarjeva 14, 9000 Murska Sobota

NAKLADA Najboljšo prleško gibanico so lani spekli v Gostilni Zorko 124 1200 izvodov Sommelierji izbrali pet vin, ki se najbolje ujemajo s prleško gibanico 125 Prleška gibanica v Hiši Stare trte 125 Glas občine dobi vsako gospodinjstvo Občine Križevci Delavnica peke z drožmi z Anito Šumer 126 brezplačno. Med v kulinariki 127

GLAS OBČINE 2018 3 UVODNIK

»Pohvale v vsakodnevni komunikaciji so nam večkrat tuje in redke.«

Drage bralke, bralci,

glasilo, ki ga držite v rokah, je zadnja rebovala, in bila vesela samoiniciativnih Kako bi želeli izkoristiti ta čas? Ostaneš izdaja trenutne ekipe uredniškega od- predlogov. Torej, za vse sprejemamo le brez sape in možgani začnejo premleva- bora. Štiri leta so za nami, čas je, da se konstruktivne kritike, ki so pomembne ti, kaj je v življenju vredno. Zato sem se poslovimo. Najprej bi se rada zahvalila za našo osebno rast. Poskušajte biti pro- odločila, da vas spodbudim, da se nauči- celotni ekipi za uspešno timsko delo, aktivni ter s svojimi idejami in pozitivni- te večkrat koga pohvaliti in iskati dobro organiziranost in pomoč. Ekipa, odlič- mi predlogi pomagajte naslednje leto v ljudeh. Vem, da boste naleteli na teža- no smo sodelovali. Pogrešala bom naše novi ekipi uredniškega odbora, da bo ve, saj Slovenci izrečemo veliko kritik in debate in čas, ki smo ga preživeli skupaj svoje delo opravila še bolje. Želela bi se zelo malo pohval, kar je ugotovil že zna- med pripravo glasila. Vesela sem, da sem zahvaliti še županu mag. Branku Belecu ni psihoterapevt Zoran Milivojević. Starši vas lahko spoznala bolje, da smo postali za zaupanje, hvaležna sem, da smo imeli otroka pohvalimo le z besedami: »Priden prijatelji. Potrudili smo se narediti glasilo pri delu proste roke. Na koncu še zahvala si.« Otrokov največji dosežek je, ko ubo- zanimivo in vsebinsko bogato, prepriča- vsem domačim (predvsem mami), ki so ga, ljubezen si mora zaslužiti z uboglji- na sem, da smo delo opravili zelo dob- mi priskočili na pomoč, pazili otroka, da vim vedenjem. Pohvale v smislu, da je ro. Hvala vsem, ki ste nam rade volje sem lahko opravila svoje delo. Priznam, otrok vreden sam po sebi, redko upora- priskočili na pomoč in se preizkusili v letos je bilo naporno. Če sem se komu bimo v vsakodnevni komunikaciji. Tudi vlogi piscev. Žal vse vasi tudi tokrat niso vendarle zamerila ali mu stopila na »ču- med pari se zdi samoumevno, da je žena pokrite, morda smo kaj spregledali, a ne stveni žulj«, priporočam, da poskuša to skuhala dobro kosilo. Ne zavedamo se, namerno. Kako smo torej letos opravili čimprej pozabiti, saj so zamere blokade da s pohvalo krepimo vedenje, ki nam svojo nalogo, boste odločili občanke in v telesu, s katerimi slabo vplivamo na je všeč, hkrati pa take pohvale delujejo občani. Preden se na nas vsuje plaz kri- naše duševno počutje in nenazadnje na zelo spodbudno, saj je lep občutek, ko tik, da smo komu kaj preveč skrajšali, zdravje. Vsak posameznik je oblikovalec nekdo opazi in ceni naš trud. Če torej do- spremenili, morate razumeti, da je be- svojega življenja, kakovost naših življenj ločeni osebi izrazimo iskreno pohvalo, ji sedila, ki jih pošljete, treba urediti, da so je odvisna od kakovosti naših odnosov. damo vedeti, da cenimo najin odnos in lepo berljiva, brez slogovnih in jezikov- Če imamo ogromno materialnih dobrin, ga ne jemljemo za samoumevnega. S nih napak in v obliki, ki je primerna za hkrati pa ne časa in ljudi, s katerimi bi lah- tem izražamo tudi občutke ljubezni, za- objavo. Težava ni v tem, da smo omejeni ko skupaj uživali, na dolgi rok ne bomo upanja in spoštovanja, ki predstavljajo s prostorom, ampak je dolžina prispevka srečni. Pogosto se v življenju ženemo za temelj dobrih medsebojnih odnosov. odvisna od žanra in vsebine. Če boste napačnimi stvarmi, a ljubezni in časa ne Pohvale in priznanja vedno izvabijo naj- nekaj dovolj dolgo iskali, boste to tudi moremo kupiti. Ljubezen lahko občuti- boljše v ljudeh, zato je pomembno znati našli. Enako je s kritiko. Če se boste osre- mo, delimo, naš čas preživimo z ljudmi, opaziti in pohvaliti pozitivne stvari, ki dotočili na to, da kakšna stvar manjka ali ki jih imamo radi. Pred časom sem bila nas obdajajo. Ko boste razmišljali na tak ste imeli z mano le kratek stik in sem se na treningu osebne rasti in predavatelj način, boste videli vedno več pozitivnih vam zdela odrezava, neposredna in hla- je vzel meter in škarje. Rekel je: »Pred- stvari okoli sebe, dobro se boste poču- dna (to je posledica kozorogovega zna- stavljajte si, da je ta meter vaše življenje. tili in več boste lahko dali okolici. In to čaja), boste hitro imeli snov za debato. Kako ga večina ljudi izkoristi?« Odrezal je bistvo vsega. Biti človek, znati iskreno Tudi če sem bila kdaj preveč zahtevna je en del in nadaljeval: »Petindvajset ljubiti, biti prisoten tukaj in zdaj v odno- in vztrajna, na trenutke nadležna, žal to let se nekje šolamo.« Naslednji, največ- sih z ljudmi ter živeti življenje polno, ne spada k delu, saj drugače pol tega ne bi ji odrezani kos je predstavljal štirideset le preživeti časa, ki ga imamo na razpola- bilo. Neprestano se trudim z delom na let našega dela; vmes imamo družino, go. Življenje namreč ni generalka. sebi, da mehčam svoj značaj, in ljudje, s otroke. Če vzamemo povprečje, večina katerimi sem v stiku, se prepričajo, da ne ljudi umre med šestdesetim in sedem- Andreja Obal, urednica grizem. Ljudje, ki so se kadarkoli obrnili desetim letom. Odrezal je še en kos. Za name, so ugotovili, da se lahko vse do- življenje nam ostane bolj malo. V rokah govorimo. Vedno sem vsakemu dala pri- je držal majhen kos metra in nas vprašal, ložnost, prosila za pomoč, če sem jo pot- ali bi ga želeli le preživeti ali živeti.

4 GLAS OBČINE 2018 ŽUPANOVA BESEDA

Spoštovane občanke in občani!

Leto hitro mine in vesel sem, da lahko da bomo z dovolj modrosti in čim manj (vodovod, kanalizacija, hodnik za pešce, spet napišem uvodne misli k letošnji iz- denarja uspeli sprejeti enotno ceno te razsvetljava, optični kabel). V času ob- daji našega glasila. Menim, da smo tudi storitve, ki bo glede na vložena sredstva činskega praznika jo bomo slavnostno preteklo in tekoče leto delali dobro, da vsekakor višja od sedaj veljavne. Ker je predali svojemu namenu. smo uresničili velik ali pretežni del načr- vrednost infrastrukture z novogradnjo Veseli me in končno lahko rečem, da je tovanega, poleg tega pa znali prisluhniti sistema višja, bodo posledično dražje po mnogih letih truda država pričela z vsakodnevnim težavam občank in obča- tudi storitve. In ta plat nam ni po godu. odkupi zemljišč na trasi državne ceste nov in jih sproti reševati. Vsa umetnost je v tem, kako uravnotežiti R2-439 v odseku od Lukavcev do Lo- Nobenega smisla nima ponovno pisati o vse to. Ne zamerim nikomur, ki negodu- garovcev. Prav tako bodo nadaljevali z neizpolnjenih pričakovanjih s strani dr- je skrbno načrtovanim investicijam, in se mejnimi obravnavami na odsekih vse žavnih institucij. Mala lokalna skupnost sprašuje: »Čemu rabimo park v Križev- do Berkovcev. Če bo država uspešna z kot smo, se moramo zanašati predvsem cih«? Takšen človek si potem tudi sam odkupom zemljišč, se bo po zagotovilih na lastna sredstva, ki pa so takšna, da sebi pesimistično odgovarja: »Ne rabi- Direkcije RS za ceste še letos izbralo iz- nam omogočajo realizacijo omejenega mo ga, brez njega bi tudi šlo in brez cest vajalca gradnje, ki bi se naj pričela nas- števila projektov. in kanalizacije in brez mrliških vežic so lednje leto. Pa vendar imamo tudi letos kar nekaj ra- ljudje tudi živeli in pravzaprav dejansko Večji letošnji zalogaj predstavlja zame- zlogov za zadovoljstvo ob uresničevanju ničesar ne potrebujemo«. Takšnim ose- njava azbestnih cementnih vodovodnih proračuna, jasen pogled naprej in veliko bam lahko preprosto odgovorim, da cevi od Križevcev do Stare Nove vasi. Te razlogov za praznovanje. potem tudi ne smemo ničesar zahteva- so dotrajane in porozne. Upam na prido- V sklopu operacije Park doživetij Križev- ti. Zakaj vlagamo sredstva v zdravstveni bitev prepotrebnih dovolitev služnosti ci, ki je sofinancirana s strani Evropskega dom? Da bi izboljšali zdravje in kvalite- lastnikov zemljišč na predvideni trasi. kmetijskega sklada za razvoj podeželja, to življenja. Zakaj vlagamo v ceste? Da Navdaja me zadovoljstvo, da smo ob je Občina Križevci v Borecih v gozdu ob lažje in varneje živimo. Zakaj v šolo? Da Gajševskem jezeru končali prvi del učne športnem centru uredila prvi del rekrea- imamo boljše pogoje za učenje. In zakaj pešpoti in nezadovoljstvo, da nismo tivnega parka v naravnem okolju, v kate- v trg? Da imamo lepši in bolj urejen kraj uspeli na čezmejnem razpisu Interreg rem se nahajajo številni elementi za raz- ter bolj varne poti za vozila in otroke. In Slovenija – Hrvaška, kjer smo kot prid- lične oblike rekreacije, igro, sproščanje, po mojem prepričanju zato, ker sem žu- ruženi partner hoteli nadaljevati z grad- obenem pa je omogočeno tudi izvajanje pan občine, ki je vzorna in lepa in v njej njo atraktivnejšega dela poti. Projekt bi učnih vsebin za spoznavanje gozdnega živijo pridni, ustvarjalni in dobri ljudje. vključeval lesen most preko reke Ščav- ekosistema in ekosistemskih storitev. Tisti, ki so potomci onih, ki so bili prvi v nice, urejeno pot skozi gozd in na pilo- Izboljšana je turistična privlačnost kra- toliko stvareh. tih nad vodo z vso pripadajočo urbano ja, povečana privlačnost vaškega okolja Kar se tiče ostalih infrastrukturnih pro- opremo in razglednimi točkami. Ta pot kot bivanjskega prostora in potenciala jektov, imamo v gradnji dve občinski se mora tako ali drugače urediti v letu za nadaljnji razvoj. Naložba prinaša po- cesti z vso pripadajočo infrastrukturo v 2019 in potem vsako leto dodati kaj zitivne učinke na medgeneracijsko dru- Berkovcih in Lukavcih (sofinancirano s novega, saj nam mora ostati Gajševsko ženje, aktivno preživljanje prostega časa finančnimi sredstvi po Zakonu o financi- jezero z okolico prioriteta v tej finančni vseh generacij in zdravje prebivalcev. ranju občin), v gradnji imamo tri krajše perspektivi. Park je zanimiv z vidika zagotavljanja javne poti v Stari Novi vasi, Bučečovcih in Velika in pomembna odločitev se mi enkratne rekreacijske infrastrukture za Križevcih. V času, ko pišem ta prispevek, zdi sprejetje sprememb občinskega obiskovalce okoliških term in družine z končujemo z gradnjo do sedaj največje- prostorskega načrta, ki sedaj omogo- otroki. Obiskalo ga je že tisoče ljudi od ga cestno-infrastrukturnega projekta v ča gradnjo in razvoj perspektivne go- blizu in daleč. Bučečovcih, ki je financiran izključno iz spodarske družbe GEA VIPOLL d. o. o. Največji skupni projekt prleških občin, proračuna Občine Križevci. Gre za celovi- v Bučečovcih. Omogočil bo sanacijo Pomurski vodovod – krak C, se kljub do- to in moderno sanacijo ter novogradnjo objekta Valilnica v Ključarovcih in s tem končanju gradnje še ni zaključil. Upam, vseh mogočih infrastrukturnih potreb izgradnjo proizvodnega centra ponovne

GLAS OBČINE 2018 5 ŽUPANOVA BESEDA

uporabe za pohištvo – Mensana. Spre- sem nekako predstaviti, kaj smo počeli V okviru dogodkov občinskega praznika jet dokument bo omogočil tudi gradnjo v preteklem letu. Ponosen sem na do- je tukaj Prleška gibanica, ki daje ustre- drugega dela Parka doživetij v Križevcih. sežke, tudi tiste iz preteklih let, odkar zen impulz razvoju turizma in trženju lo- To so dejstva, ki so pomembna za nami zaupate vodenje naše občine, se pa kalnih proizvodov. To nas postavlja pred daljnji gospodarski razvoj naše občine, zavedam, da smo lahko in moramo biti nove izzive, zlasti na področju razvoja kar pomeni, da bodo mladi imeli mož- še boljši. Zahvaljujem se najožjim so- ponudbe in trženja. nost zaposlitve v domačem okolju in da delavcem, ki si prizadevajo kar najbolje Rdeča nit obeh predstavljenih projektov bodo lahko prispevali h gospodarske- opravljati svoje poslanstvo, Občinskemu je promocija občine in povezovanje tu- mu razvoju občine, države in predvsem svetu, ki modro odloča o strategiji obči- ristične ponudbe. Tukaj moram pouda- k blaginji svojih družin. Perspektive so ne, Nadzornemu odboru, ki bdi nad po- riti, da gre za ambiciozno zastavljena in odlične. Občina ima ugodno geografsko rabo sredstev in seveda vsem odborom velikopotezna projekta, ki lahko rasteta lego, hitre in kratke povezave do vseh in komisijam, ki prispevajo svoj delež k in postaneta vidnejša v regiji in Sloveniji večjih in pomembnejših mest, urejeno upravljanju lokalne skupnosti. le, če ju bomo občani Križevcev vzeli za infrastrukturo in velik potencial gospo- Verjamem, da se v svojih službah po naj- svoja in pri njiju sodelovali, pa naj si bo darskih subjektov in podjetnikov. Vse to boljših močeh trudimo, da delo in dane z nastopi ali obiski posameznih dogod- so podatki, ki zbujajo veliko optimizma naloge kvalitetno opravimo. Za svoj kraj kov. in občini ter občanom napovedujejo pa lahko zapišem poetično: vanj se mo- lepo in uspešno prihodnost. ramo najprej zaljubiti, da bi ga spozna- Ker je 2018 leto lokalnih volitev, se kot Ves čas smo vlagali v skupne objekte, kot li. In takrat ga ne zamenjamo za nič na župan članicam in članom Občinskega so kulturna dvorana, gasilski domovi, svetu. Najlepši nam je in najbolj svet. Tu sveta še posebej zahvaljujem za sode- avtobusna postajališča, javne površine, je naš prostor, naše priložnosti, tu se po- lovanje v celotnem štiriletnem obdobju. šola in vrtec. Spodbujali smo društveno kažimo. Vsem nam pripada ta občina, vsi dejavnost na področju kulture, športa, smo občani in sam sem samo eden od gasilstva, kmetijstva in drugega interes- tri tisoč petstotih, kolikor nas biva v tej nega združevanja, saj ugotavljamo, da prleški občini. je to odlično naložen občinski denar, ki Pred zaključkom bi izpostavil dve po- se bogato obrestuje. Tudi v prihodnje si membni prireditvi: mednarodno kipar- bomo prizadevali kar najbolje podpirati sko kolonijo, ki je prerasla v Festival »Re: društva in jim pomagati pri delovanju. Pannonia«, kjer se ob ustvarjanju sloven- Vsega, kar počne Občinski svet, njego- skih in tujih umetnikov ter kvalitetnem vi odbori in komisije pa tudi občinska spremljevalnem programu vsak večer na uprava z menoj kot županom na čelu zanimivih lokacijah po vsej občini odvi- se seveda ne da opisati v tem uvodnem jajo različni dogodki, kar predstavlja bal- sestavku in to tudi ni moj namen. Želel zam za dušo v poletnih večerih.

Spoštovani, ob našem 20. občinskem prazniku vam izrekam iskrene čestitke!

Hkrati pa vas vse vabim na svečanost ob občinskem prazniku, na slavnostno prireditev Občinskega sveta s podelitvijo priznanj letošnjim nagrajencem, ki bo v petek, 7. septembra 2018, ob 18. uri v Kulturnem domu Križevci.

mag. Branko Belec, župan

6 GLAS OBČINE 2018 KOLUMNA V jok in na občino!

Na pobudo posameznikov je bila ena izmed manjših investicij v Občini Križevci tudi postavitev znaka Prepoved gibanja za pse na gomili našega večnega počitka – na križevskem pokopališču.

Tako kot za vsako investicijo je bilo potrebno tudi za to pridobiti najugodnejšo ponudbo, izvajalcu izdati naročilnico, da ta nato lahko izvede naročilo. Rutiniran postopek kjer se ni pričakovalo težav ali nerodnosti. Kot zakleto pa je izvajalec znak postavil pri vhodu na stari del po- kopališča in ipso facto (samo dejstvo) je psom prepovedoval vstop samo na stari del pokopališča! Po urgentnih klicih ob- čanov in očitku, zakaj je prepovedano samo določenim občanom voditi pse na pokopališče ostalim pa ne, je bilo nujno, še preden se je beton strdil, znak pre- staviti pred glavni vhod na pokopališče. Tako je prepovedan vstop psom na celotno pokopališče. Ni ga dogodka, tako kot ne medalje, ki ne bi imel dveh plati. Nekateri so prepoved odobravali, nekateri pač ne. Prizade- la je tiste, ki so se sklicevali na pravico do svobodnega gibanja, na diskriminacijo, drugorazrednost, in tiste, ki jim je pes najboljši in najbolj zvest prijatelj. Prav slednje lahko potrdi vsak pravi pogumni moški, ki se včasih od reševanja vsakodnevnih službenih, družinskih in zakonskih težav umakne k šanku. Samo do- mači pes, zvesti prijatelj, se te razveseli, ko se vrneš domov s te psihoterapije ne glede na uro in fizično stanje. Od pristojne institucije je zahtevala, da Pristojna institucija lahko postavi na Postavljen znak s prepovedjo gibanja se prepoved dopolni s tablo »Prepoved vsak hišni vogal ali meter ceste znak za psov po pokopališču je lepo opravljal tudi za pse v cekru«, ker se drugače dela kakršnokoli prepoved dejanj, ki ni skla- svojo funkcijo do trenutka, ko je na razlika med ljudmi in ker živimo v družbi, dna s pravili zdrave kmečke pameti. pristojno institucijo klicala ogorčena kjer smo vsi enaki in enakopravni. Toda, dokler lastnik psa uveljavlja svojo gospa, ki je svojega zvestega prijate- Družba, kot celota odnosov med ljud- svobodo in pri tem pozablja na druge ali lja psa v skladu s prepovedjo vodenja mi, se venomer spreminja, posledično s v svojem individualizmu, da ne rečemo psov po pokopališču pustila doma. Na tem pa tudi vrednote. V nekaterih učnih egoizmu, ne zazna, da je lahko njegova samem pokopališču je namreč opazila čtivih je zapisano, da smo v prehodnem svoboda omejitev svobode za drugega, drugo gospo, ki je psa nosila v cekru. Ce- obdobju, ko stare vrednote ne veljajo so vse prepovedi brezvezne in samemu kar je priročna torba, nekoč izdelana iz več, nove pa še niso oblikovane. Sedaj sebi namen. In kadar ni po moje ali tvoje koruznega lupinja izpod rok domačega pa bodi pameten in odgovori, katera go- – pa v jok in na občino! obrtnika, danes pa ga je moč kupiti pre- spa ima prav: gospa s cekrom ali gospa, ko spleta in dostavljenega z ladjo preko ki je psa pustila doma. Miran Ros dveh celin za majhen denar. Gospa kli- Ali prehodno obdobje dovoljuje, da se Foto: Andreja Obal cateljica je gospo s cekrom opozorila, psi lahko sprehajajo po pokopališču in da pes ne sme na pokopališče. Gospa s tu pa tam udejanjijo staro slovensko P.s. cekrom je gospo, ki je psa pustila doma, kletvico Naj te pes poščije!, ko dvigne Zapis ne odraža stališča Občine Križevci, podučila, da prepoved ne velja za pse v taco in polula kak spomenik. ampak osebno mnenje avtorja. cekru in naj bi poduk zaključila s stav- Ali se psi lahko sprehajajo med javnimi kom, naj se briga zase. Gospa, ki je psa otroškimi igrali, kjer malček zamenja po- pustila doma, je bila ogorčena, kajti ona sušen pasji drekec za čokoladni zavitek je upoštevala prepoved, gospa s cekrom in ga z dobrim namenom prinese mami- pa ne. ci pokazat?

GLAS OBČINE 2018 7 INVESTICIJE Slovesno odprli prenovljeno cesto v Kokoričih in Berkovskih Prelogih

Na deževno nedeljo, 17. septembra najmlajša prebivalca Kokoričev in Ber- Povedala sta, da si želita, da bi ta cesta 2017, je potekala otvoritev obnovljene kovskih Prelogov ter najstarejši vaščan. povezovala ljudi in da bi bili v vasi še občinske javne poti Kokoriči–Berkovski Otvoritev je bila izvedena na Petovarjevi naprej tako povezani in pripravljeni po- Prelogi. domačiji v Berkovskih Prelogih. Predse- magati. Želijo pa si, da bi se v prihodnje Rekonstrukcija ceste v dolžini 1230 dnica vaškega odbora Nada Maučec in obnovil še tisti del ceste, ki vodi proti re- metrov je zajemala širitev ceste na 3,5 svetnik Občinskega sveta Občine Križev- gionalni cesti R2. metre, sanacijo in razširitev vozišča, reci Anton Petovar sta se za pridobljeno in- konstrukcijo obstoječega vodovoda, re- vesticijo zahvalila županu ter občinskim mag. Lidija Domanjko šitev in obnovo odvodnjavanja ceste ter svetnikom, ki so podprli predlagano in- Foto: Maša Maučec izvedbo novega nosilnega in obrabnega vesticijo. asfaltnega sloja. V sklopu projekta je bil zgrajen tudi novi vodovod v dolžini 1115 metrov. Dela je izvajala gospodarska družba Komunalno podjetje Ormož d. o. o. iz Ormoža, nadzor nad izvedbo gradbenih del pa gospodarska družba ZEU d. o. o. iz Murske Sobote. Skupna vrednost del na podlagi gradbene pogodbe je znašala 239.456,52 EUR z DDV. Investici- ja je v višini 36.869,00 EUR sofinancirana s strani državnega proračuna. Vaški odbor Kokoriči–Berkovski Prelogi je pripravil program za slovesno odprtje ceste, predstavili so se mladi domačini kot recitatorji in glasbeniki, za folklorni program je poskrbela Folklorna skupina pri Kulturnem društvu Križevci, za glasbeni nastop pa še glasbena sekcija pri Društvu upokojencev Križevci. Vseskozi se je v program vključeval orkester KUD muzika Križevci. Slavnostno odprtje ceste s prerezom traku so izvedli žu- pan Občine Križevci mag. Branko Belec,

Novogradnja igrišča pri osnovni šoli

Občina Križevci bo v letošnjem letu zgradila igrišče za odbojko, badminton in med dvema ognjema. Trenutno smo Novogradnja v fazi javnega naročila, kjer se bo izbral odbojkarskega igrišča izvajalec za izvedbo del. V jesenskih me- pri OŠ Križevci pri secih se bodo izvajala gradbena dela, Ljutomeru da bo igrišče čimprej predano svojemu namenu.

mag. Lidija Domanjko Vir: Dokument identifikacije investicijskega projekta 7

8 GLAS OBČINE 2018 INVESTICIJE

Ureditev javnih poti v Berkovcih Polnilna postaja in Lukavcih za električna V petek, 20. julija 2018, je v prostorih programov predvideno, da bodo asfalti- Občine Križevci potekal podpis pogod- rane v prihodnjih letih. V postopku jav- vozila be za Ureditev javnih poti v Berkovcih in nega naročila je bil izbran najugodnej- Lukavcih. V sklopu investicije bomo as- ši izvajalec, to je gospodarska družba Občina Križevci je kandidirala na faltirali 540 metrov ceste v Berkovcih in GMW d. o. o. iz Turjancev, ki bo pogod- Javnem pozivu za pridobitev fi- 145 metrov v Lukavcih, na obeh odsekih bena dela opravila za znesek 135.100,48 nančne spodbude za nakup pol- bomo prav tako uredili odvodnjavanje. EUR z DDV. Nadzor nad gradbenimi deli nilne postaje za električna vozila. Cesti sta trenutno makadamski, po re- bo vršil Rudi Sever s. p. iz Stročje vasi. Na pozivu Eko sklada je bila uspe- konstrukciji bosta široki 3,5 metrov imeli Rok za dokončanje del je 28. september šna in si je pridobila nepovratno pa bosta tudi 0,5 metra bankine. 2018. Investicija je v višini 57.154,00 EUR finančno spodbudo v višini 3.000 Župan Občine Križevci mag. Branko Be- sofinancirana iz državnega proračuna. EUR za nakup AC polnilne posta- lec je povedal, da je v občini še nekaj je, ki bo nameščena na parkirišču krajših odsekov javnih poti, ki še niso mag. Lidija Domanjko pri vaškem jedru. Polnjenju elek- asfaltirane, vendar je v Načrtu razvojnih tričnih vozil bosta namenjena dva parkirna prostora, ki bosta ozna- čena z ustrezno talno označbo in prometnim znakom.

mag. Lidija Domanjko

Cesta v Bučečovcih

Občina Križevci je v lanskem letu izvedla javno naročilo za Rekonstrukcijo občin- ske lokalne ceste v Bučečovcih. V sklopu pogodbe je izvajalec gradbenih del Nog- rad d. o. o. izvedel rekonstrukcijo ceste v dolžini 1015 metrov in širini 5 metrov v naselju Bučečovci. Namesto klasičnih muld so narejene betonske mulde in hodnik za pešce v enakem nivoju kot cesta, robni pas med hodnikom za pešce in cesto pa je tlakovan z granitnimi kockami. Ob rekonstrukciji ceste smo sanirali tudi vodovodno omrežje ob cesti, prav tako smo naredili javno razsvetljavo skozi naselje. Otvoritev ceste bo v nedeljo, 2. septembra, ob 12.00 uri. mag. Lidija Domanjko

GLAS OBČINE 2018 9 IZ OBČINSKE HIŠE Slavko Ostrc – dobitnik pisnega priznanja Občinskega sveta

Slavko Ostrc prihaja iz Kokoričev in ni ga društvu, kjer je član nadzornega odbora, ne dejavnosti. Na ta način ponese ime vasi vaščana, ki ga ne bi poznal. S svojim de- tri mandate pa je bil uspešen predsednik. in naše občine tudi drugam. Ima še veliko lom in zavzetostjo je veliko pripomogel k Je predsednik nadzornega odbora Zveze želja in načrtov za prihodnost. Vaščani so razvoju vasi in gasilstva. Zavzemal se je za rejcev lisaste pasme Slovenije v okviru ka- izredno ponosni nanj in se mu želijo na ta obnovo in vzdrževanje gasilskega doma, tere je dodal svoj prispevek selekciji lisaste način zahvaliti za velik prispevek na podro- nakup vozila GVC-16/25, gasilskega pra- pasme kot dolgoletni predsednik Republi- čju razvoja gasilstva in vsestransko aktiv- pora, trenutno je angažiran za nakup mo- ške komisije za odbiro plemenskih bikov. nost na področju prostovoljstva. štvenega vozila. V društvu je vodil veliko Kot svetnik se je zavzemal za razširitev ka- gasilskih prireditev in sodeloval v številnih belske televizije za celotno območje Ščav- Predlagatelja: Vaški odbor Kokoriči in intervencijah. Pod njegovim mentorstvom niške doline, za ureditev vodovodnega Berkovski Prelogi in PGD Kokoriči. so gasilske desetine dosegale dobre re- sistema, vztrajal je pri pripravi dokumenta- zultate na tekmovanjih tako doma kot cije za obnovo ceste R2-439. Nataša Vengust na državnem nivoju. Njegovo podobo so Po izobrazbi je kmetijski tehnik, tudi po- oblikovale naslednje funkcije: operativni klicno se ukvarja s kmetovanjem. Že od gasilec, gasilski strojnik, višji gasilski ča- prevzema kmetije od staršev pred dva- stnik, poveljnik, sektorski poveljnik, name- najstimi leti uspešno nadaljuje kmetova- stnik poveljnika gasilske zveze, predavanje na srednje veliki govedorejski kmetiji, telj, ustanovni član gasilske zveze in tajnik katere temelje sta postavila starša. Oba še gasilske zveze. Še posebej mu je v ponos, vedno marsikdaj pomagata, da se lahko da je lahko s svojim znanjem in izkušnjami Slavko ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi. pomagal izobraziti več generacij operativ- Uspešno delo na kmetiji potrjujejo preje- nih gasilcev. Za svoje delo je bil nagrajen ta priznanja in nagrade. S svojim bogatim s številnimi gasilskimi odlikovanji. Je tudi znanjem, izkušnjami iz kmetijstva, gasil- nosilec srebrnega znaka civilne zaščite. stva, politike, kulture in marsikaterega dru- Je dolgoletni član upravnega odbora gega področja, ki ni omenjeno, ga pa tudi Splošne kmetijske zadruge Ljutomer-Kri- obvlada, lahko vsakomur ponudi koristen ževci, Športnega društva LO-KO, Kultur- nasvet. Zaveda se majhnosti vasi in pome- nega društva Križevci, dolgoletni plesalec na podmladka. S pozitivno naravnanostjo, folklorne skupine KUD Križevci in še bi se aktivnim delom in svojim zgledom druge kaj našlo. Aktiven je tudi v govedorejskem privablja in vključuje v vse poprej omenje- Milica Hamler – dobitnica pisnega priznanja Občinskega sveta

Milica Hamler prihaja iz Vučje vasi in je Gospa Milica je vsestransko aktivna in s aktivna članica Društva upokojencev od svojim delom dosega izjemne rezultate leta 2003. V tem času so ji bile zaupa- pri vodenju društva upokojencev. Na ta ne številne naloge v upravnem odboru način veliko doprinese k ugledu občine društva. Zaradi njene izrazite pripa- tako doma kot širše. dnosti, zavzetosti in srčnosti je bila leta 2015 izvoljena za predsednico društva. Predlagatelj: upravni odbor Društva upo- Skupaj s člani upravnega odbora skrbi kojencev Križevci. za dosledno izvajanje programov in aktivnosti. Posebno skrb namenja bolnim Nataša Vengust in pomoči potrebnim. Je uspešna koordinatorka in voditeljica projekta Starejši za boljšo kakovost življenja doma. Vrsto let je članica PGD Vučja vas in KUD Janez Čuk. Do upokojitve je delala v podjetju Mir v Gornji Radgoni. V prostem času rada vrtnari, se ukvarja z rožami in po- sveča svojim štirim vnukom.

10 GLAS OBČINE 2018 IZ OBČINSKE HIŠE Silva Duh – dobitnica pisnega priznanja Občinskega sveta

Silva Duh je članica Krajevne organizaci- vodstvom ena najbolj aktivnih organi- je Rdečega križa Boreci že od leta 1986. zacij v Območnem združenju. Leta 2014 Že trideset let pa neprekinjeno opravlja je bila izvoljena za predsednico OZ RKS funkcijo predsednice te organizacije, ki Ljutomer, ki ga od takrat uspešno vodi. jo vodi v skladu z načeli Rdečega križa. Aktivna je tudi na drugih področjih. Je Vsa leta se trudi in zavzema za humani- članica PGD Boreci, predsednica Kultur- tarnost, prostovoljstvo, nepristranskost, nega društva Križevci ter predstavnica enotnost ter za boljše življenje vašča- Zveze kulturnih društev Slovenije za nov. Organizirala je več akcij zbiranja naše področje v ZKDS. potrebščin, kot so oblačila, obutev in Silva Duh je pokončne in moralne drže, pohištvo ter tudi denarja. Prav tako je zmeraj pripravljena pomagati in poslu- skrbela za obveščanje o krvodajalskih šati sočloveka. H kvalitetnejšemu življe- akcijah obstoječih in morebitnih novih, nju vaščanov in občanov pripomore ne mladih krvodajalcev. Posebno skrb pa samo s svojo humanitarnostjo, pač pa v RK Boreci posvečajo starejšim, saj ob tudi s skrbjo za ohranjanje kulturne de- dnevu žena vsako leto obiščejo vaščan- diščine. ke, starejše od 70 let, in jih skromno obdarijo. Pred sedemnajstimi leti je uvedla Predlagatelja sta: Krajevna organizacija božične delavnice in obisk Božička za Rdečega križa Boreci in PGD Boreci. otroke. Le-ta se je skupaj s kulturnim programom ohranil do danes. Krajev- Helena Krajnc na organizacija RK Boreci je pod njenim Foto: Foto Tivadar

Slavko Jelen – dobitnik priznanja s plaketo in listino

Slavko Jelen je direktor podjetja in la- Slavko Jelen je tudi zelo aktiven v doma- stnik Kmetije Jelen. Je pomemben za- či vasi. Zmeraj je pripravljen sodelovati poslovalec v Občini Križevci, saj v svojih in pomagati materialno ali z delom. Je treh gospodarskih družbah zaposluje velik prostovoljec in donator v lokalni štirideset oseb. Jelentrans d. o. o., Jelen skupnosti, dober delodajalec s spoštlji- international d. o. o. ter Jelenšped d. o. o. vim odnosom do delavcev in zemlje ter se ukvarjajo s mednarodno špedicijo ter s čutom za sočloveka. s prevozi po Sloveniji. S prevozništvom se je začel ukvarjati leta Predlagatelji so: PGD Lukavci ter svetnika 1988, ko je od očeta prevzel prvi tovor- Občinskega sveta Občine Križevci Anton njak. Vozni park je v teh letih delovanja Lovrenčič in Anton Moravec. povečal na petindvajset tovornjakov. Smisel za posel pa je dokazal tudi pri Helena Krajnc kmetovanju. Odraščal je na kmetiji in Foto: arhiv družine tako vzljubil tudi zemljo in delo. Skozi leta je povečeval površino obdeloval- ne zemlje tako, da sedaj obdelujejo kar šestdeset hektarjev. Tudi kmetija nudi zaposlitev dvema lokalnima delavcema. Pridelujejo predvsem koruzo, pšenico in ječmen ter redijo plemenske svinje in bekone.

GLAS OBČINE 2018 11 IZ OBČINSKE HIŠE

Meta Štuhec – Milan Antolin – dobitnica županovega priznanja dobitnik Meta Štuhec je osemnajstletna dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki se dela loti z dobro mero entuziazma in odločnosti. Poleg županovega klasičnega izobraževanja je aktivna na področju politike, debate, gle- dališča, umetnosti, pisanja in novinarstva. priznanja Z debato je pričela na začetku srednje Poleg umetnosti gibanja in govora re- šole pred tremi leti in v tem času osvojila dno razstavlja tudi svoja likovna dela. Tovariš Milan Antolin je rojen večkratni naslov ekipne državne prvaki- Meta je dobitnica mnogih priznanj iz je- 11. septembra 1952 v Borecih. nje in postala druga najboljša govorka v zikov, največ ji pomeni zlato Cankarjevo V gasilske vrste je vstopil leta državi. Vsako leto se udeleži mednaro- priznanje in mednarodne izkušnje, ki jih 1966. dnih sej v evropskem parlamentu v Bru- pridobiva pri različnih projektih. Letos slju in Strasbourgu, je članica Dijaške or- jo je zanimanje za politiko pripeljalo do ganizacije Slovenije, kjer je prejšnje leto Estonije, kjer se je kot delegatka ude- Po opravljenem tečaju za izprašane- nosila naziv svetnice, in članica odbora ležila Modela evropskega parlamenta. ga gasilca se je takoj vključil v delo za stike z javnostjo. Nastopila je v vlogi Zaradi vloženega truda ji je bilo ponu- operative v Gasilskem društvu Boreci. predsednice dijaške skupnosti na GFML jeno mesto predsednice odbora za eko- Zelo hitro je postal poveljnik društva in je aktualna predsednica dobrodelne- nomske zadeve na naslednjem Modelu in je to funkcijo opravljal vse do ime- ga Leo kluba Ljutomer. V okviru šole je evropskega parlamenta, ki je potekalo v novanja za poveljnika sektorja takrat sodelovala v radijski debati Gymnasium. Ljutomeru. Od tam je Meta napredovala še v skupni Gasilski zvezi Ljutomer. eu na temo evropskih vrednot, se ude- v vlogo podpredsednice, ki jo bo opra- Kot sektorski poveljnik je bil tudi na- ležila mnogih predavanj za mlade vodi- vljala od 27.9. do 2.10 na Dunaju. Zadnje mestnik poveljnika GZ Ljutomer. V telje, napisala scenarij za kratki film Eno- dneve oktobra se odpravlja na politični GZ Ljutomer je bil tudi član mladin- stavno, enotno, evropsko in sodelovala forum v Atene, poletje pa je kot edina ske komisije pri GZS, ki je bila takrat pri snemanju filma Pravijo ji dom – oba izbrana Slovenka preživela v Bolgariji na ustanoviteljica Mladinskega sveta pri filma sta se uvrstila na državno prven- BYF 2018. GZS. stvo Videomanija 2018. Je voditeljica od- Ob nastanku Občine Križevci je bil daje Mladi val na radiu Murski val, vodi- mag. Branko Belec imenovan za občinskega poveljnika. teljica oddaje Glas GFML in osrednji gost Foto: Roman Šipić To funkcijo je opravljal vse do leta intervjuja v športni aplikaciji Sportegio. 2002, ko smo ustanovili GZ Križev- Kot plesalka modernih tekmovalnih ci. Eden od glavnih pobudnikov za plesov predstavlja Slovenijo na državni, ustanovitev zveze je bil prav Milan. evropski in svetovni ravni od leta 2010, Po ustanovitvi gasilske zveze je bil med drugim si je s skupino DD stars imenovan za poveljnika zveze in je priplesala polfinale v šovu Slovenija ima to funkcijo opravljal vse do letošnje- talent. ga leta. Kot poveljnik GZ je bil od leta 2002 tudi član poveljstva gasilske regije in član UO Gasilske zveze Križevci. Leta 2013 je bil izvoljen za predsednika Regijskega sveta za Pomurje, istega leta je postal tudi član upravnega odbora GZS in podpredsednik GZS. Tovariš Milan Antolin je s svojim izo- braževanjem in dosedanjim delom dosegel naziv višjega gasilskega ča- stnika druge stopnje. V vmesnem obdobju je uspešno opravil še nekatere pomembnejše tečaje, in sicer za sod- nika gasilsko-športnih disciplin, gasilskega strojnika, tečaj za inštruktorja, tečaj za vodenje večjih intervencij in tečaj za člane višjih poveljstev. Je tudi prejemnik več značk za dolgoletno delo, nazadnje znački za petde- setletno delo v gasilski organizaciji in

12 GLAS OBČINE 2018 IZ OBČINSKE HIŠE Dragutin Rakuša – dobitnik županovega priznanja

Tovariš Dragotin Rakuša se je rodil 22. decembra 1944 v Sitarovcih. Takoj po končanem šolanju se je leta 1961 vključil v Gasilsko društvo Radoslavci. Hitro po vključitvi mu je bila zaupana Za njegovo delo mu je GZ Križevci pode- funkcija vodja mladine, kasneje je bil iz- lila naziv častni predsednik GZ Križevci. voljen v Upravni odbor društva in postal Kot župan moram dodati, da je tovariš celo predsednik Prostovoljnega gasil- Rakuša pripomogel k ugledu in redu v skega društva Radoslavci v času 1967 do gasilskih vrstah v naši GZ. Brez dlake na 1968. Ta funkcija mu je prenehala zaradi jeziku je odkrito povedal, kaj je dobro in preselitve v Križevce. Na podlagi izpisni- kaj bi moralo biti boljše. S ponosom lah- ce iz PGD Radoslavci se je leta 1973 včla- ko zaključim, da je Dragutin s svojo avto- štiridesetletno delo v operativi. Prav nil v PGD Križevci, katerega član je še da- riteto postavil našo GZ ob bok najboljših tako je prejemnik odlikovanj GZS III., nes. Že leta 1975 je bil izvoljen v Upravni v Sloveniji. II. in I. stopnje, odlikovanja za poseb- odbor PGD Križevci in sprejel funkcijo ne zasluge in nosilec srebrnega znaka poveljnika PGD Križevci, ki jo je opravljal mag. Branko Belec civilne zaščite. vse do leta 1998, torej polnih 23 let. Po Foto: Helena Krajnc Tovariš Milan Antolin si je zaslužil prenehanju funkcije poveljnika je bil še imenovanje za častnega poveljnika v upravnem odboru društva in opravljal GZ Križevci predvsem zaradi opra- funkcijo gospodarja in tajnika PGD Kri- vljenega dela na nivoju GZ Križevci. ževci. Njegova zasluga je, da je operativa V vsem tem obdobju je bil aktiven tudi v v naši gasilski zvezi na zavidljivem organih Gasilske zveze Ljutomer, kamor nivoju, saj nas je s svojo vztrajnostjo, je spadalo tudi PGD Križevci, kjer so mu včasih tudi ostro besedo, vedno pos- bile zaupane odgovorne funkcije. tavil pred realna dejstva. Zaradi tega Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi Ga- smo sprejemali odločitve, ki so bile silske zveze Križevci kot član odbora za potrebne za uspešen razvoj Gasilske ustanovitev. Prvih šest let je bil podpred- zveze. Z njegovo spodbudo imamo sednik GZ Križevci. V letu 2010 je zaradi sedaj v GZ vsako leto zavidljivo ude- odstopa takratnega predsednika GZ Kri- ležbo na občinskem prvenstvu, delo ževci prevzel funkcijo predsednika GZ za z mladino pa nima primerjave v po- čas dokončanja mandata do leta 2013. murskem prostoru. Prav tako ima Na skupščini GZ Križevci leta 2013 pa je tudi zasluge za plan nabave vozil in bil izvoljen za predsednika GZ Križevci opreme, ki je pri nas na kar visokem za mandatno obdobje pet let, to je do nivoju. Ves njegov doprinos h gasil- leta 2018. stvu je težko opisati z besedami, saj Za svoje delo v gasilstvu je prejel značke mu gasilstvo pomeni način življenja. za deset, dvajset, trideset, štirideset in Naziv častnega poveljnika je le delček petdeset let dela ter značko za štiride- zahvale gasilskih sotovarišev za vse, set let dela v operativi. Za opravljanje kar je in kar še bo doprinesel k razvo- vestnega in doslednega dela v gasilstvu ju Gasilske zveze Križevci. pa je prejel gasilsko plamenico III., II. in Na koncu lahko samo dodam: brez I. stopnje. Milana Antolina ne bi bili tukaj, kjer Tovariš Dragotin Rakuša je ves čas svoje- smo. S ponosom na vrhu. ga delovanja v gasilstvu in še posebej v Gasilski zvezi Križevci, katere soustano- mag. Branko Belec vitelj je tudi sam, naloženo delo s spre- Foto: osebni arhiv nagrajenca jemom funkcije predsednika GZ Križevci opravljal vestno, zanesljivo in z veliko odgovornostjo.

GLAS OBČINE 2018 13 IZ OBČINSKE HIŠE Mag. Tjaša Kos – dobitnica županovega priznanja

Nagrado si zasluži zaradi večletne promocije turizma v občini Križevci in Prlekiji nasploh ter uspešne izpeljave prireditve Prleška gibanica, ki je postala tradicionalni dogodek. Pred desetimi leti je ustanovila Kulturno, Mag. Tjaša Kos sodeluje tudi z Zavodom Tako so prleško gibanico ponesli že na turistično in izobraževalno društvo KE- Slovino. Na mednarodnem salonu vina različne vinske in kulinarične dogodke LIH, katerega predsednica je že od začet- in delikatesnih izdelkov VinDel v Maribo- širom po Sloveniji, že tradicionalno pa ka in preko katerega deluje na različnih ru poskrbi za del organizacije in izvedbe z Majdo In Lidijo pripravijo Dan prleške področjih. Kulturno, turistično in izobra- samega dogodka, istočasno pa poskrbi, gibanice v Agrini kuhinji v času sejma ževalno društvo KELIH je bilo ustanov- da društvo promovira občino Križevci in AGRA v Gornji Radgoni. ljeno z namenom združevanja interesov še posebej prleško gibanico. Prav prleška Ob deseti obletnici delovanja društva je vseh tistih, ki se želijo izobraževati in gibanica je v zadnjih petih letih največji organizirala razstavo fotografij o aktiv- izpopolnjevati na vseh področjih. Z ime- projekt, ki ga poleg številnih manjših iz- nostih društva, ki je bila v juniju in juliju nom KELIH društvo namreč predstavlja vaja društvo pod vodstvom mag. Tjaše 2018 na ogled v Pokrajinski in študijski kulturo, izobraževanje ter vinsko kulturo Kos. V dobrih treh letih je z organizacijo knjižnici Murska Sobota. Tudi tam je bilo kot dragocenost in tradicijo v Prlekiji in številnih kulinaričnih delavnic o pripravi moč razbrati, da z izvedbo različnih pro- na Slovenskem. prleške gibanice, zbiranjem receptov, na jektov in s prostovoljnim delom odlično Po ustanovitvi društva je najprej ozave- okroglih mizah in promocijah nasploh promovira našo občino in Prlekijo kot ščala mlade glede kulture pitja vina in dosegla poenotenje recepta za prleško turistično atraktivno destinacijo z odlič- zlorabe alkohola. V ta namen je s sestro gibanico. Pri tem je povezala številne nimi vini in kulinariko, s prleško gibanico Katjo Koroša pet let zapored organizira- nevladne organizacije, gospodarske na čelu. la Enološke dneve. To je bila 4-dnevna družbe in posameznike. Vsakoletna iz- poletna šola za mlade, kjer so bili ude- vedba turistično-gastronomske priredi- mag. Branko Belec leženci predvsem srednješolci in štu- tve Prleška gibanica seveda pripomore Foto: osebni arhiv nagrajenke denti iz celotne Slovenije. To je bil prvi k večji prepoznavnosti tradicionalne velik projekt, ki se ga je društvo lotilo. prleške sladice, vendar pa se mag. Tjaša Nadgradilo ga je z izdajo knjižice in le- Kos za promocijo trudi vse leto. taka Prava mera v glavi, ki opozarja na problematiko čezmernega pitja alkohola pri mladih. V sklopu tega je mag. Tjaša Kos izvajala izobraževalne delavnice v osnovnih in srednjih šolah. Istočasno je društvo prevzelo organizacijo in izvedbo še enega pomembnega projekta za promocijo prleških vin in kulinarike ter turizma v Prlekiji nasploh, Salona Jeru- zalem. Mag. Tjaša Kos pri tem projektu vztrajno povezuje prleške vinarje pri skupni promociji vin, še posebej šipona. Že štirinajst let aktivno sodeluje s KTD Ljutomer in vodi vinski program na Grossmanovem festivalu fantastične- ga filma in vina, ki je od leta 2010 član Evropske federacije festivalov fanta- stičnega filma. Preko vinskih dogodkov filmske in druge udeležence z vsega sveta seznanja z vinsko kulturo naše pokra- jine.

14 GLAS OBČINE 2018 IZ OBČINSKE HIŠE Utrinki lanskoletne seje

Govornik na lanskoletni slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki je potekala 8. septembra 2017 je bil podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Na slovesnosti so bila podeljena tudi občinska priznanja. Prila- gamo nekaj foto utrinkov z lanskoletne slovesnosti. mag. Lidija Domanjko Foto: Marko Wolf

GLAS OBČINE 2018 15 IZ OBČINSKE HIŠE Potepanje ob Balatonu

Strokovno ekskurzijo občine smo izvedli 8. junija, ko smo se izpred gostilne Šadl odpeljali proti znanemu termalno-zdra- viliškemu kraju Heviz. Postanek smo izkoristili za malico in sprehod ob toplem jezeru. Nato smo se zapeljali v kraj Szigliget in se povzpeli na vrh gradu, s katerega se odpira prekrasen panoramski pogled na bližnjo okolico. Grad Badachon se pona- ša z obnovljenimi zidovi in prizoriščem, na katerem skozi vse leto prirejajo razne prireditve. Ob vznožju je razstava orožja. Sledil je ogled jezerske jame Topolca, kjer smo se v parih vkrcali v čolne in zapluli po jami. Sama plovba je bila res posebno do- živetje. Obiskali smo še mesto Keszthely, ki je znano po čudovitem dvorcu Festeti- cs. Sprehodili smo se po parku in si ogledali zunanjost baročnega dvorca te ple- miške družine. Zatem smo imeli kosilo in ogled kleti grofa Szechenyi v vinorodnem okolišu Badacsony. Degustirali smo njihova avtohtona vina. Naslednji postanek je bil Kis Balaton oziroma narodni park, poln zanimivosti. Po mostu smo se sprehodili na otok Kanyavari in postali na razgledni točki. Preden smo zapustili Madžarsko, smo se v čardi v Nagykanizsi okrepčali še s tipičnim madžarskim golažem. Domov smo prispeli v večernih urah polni vtisov s potepanja ob Blatnem jezeru.

Nataša Vengust Foto: mag. Lidija Domanjko

16 GLAS OBČINE 2018 IZ OBČINSKE HIŠE Najuspešnejši osnovnošolci pri županu

Dvorana Kulturnega doma v Križevcih na področjih Razvedrilne matematike, in osvojile Grand prix Zlata lira. Dvaintri- je bila v torek, 19. junija, prizorišče spre- zlato je dosegel tudi v Matemčku, Logi- deset pevk in zborovodkinja z usklaje- jema najuspešnejših učencev v šolskem ki, Prvakih znanja, Veseli šoli, Logičnih nimi nastopi, ki zahtevajo veliko vaje in letu 2017/2018. Župan Občine Križevci pošastih in osvojil zlato Vegovo prizna- izpiljeno tehniko, že več let žanjejo naj- mag. Branko Belec se jim je z nagovo- nje. Devetošolka Julija Ostrc je bila zla- večje uspehe na zborovskem področju. rom in knjižnimi nagradami ter kipci za ta v Razvedrilni matematiki, Matemčku, Za uspehe učencev so vsekakor zaslužni odličnjake zahvalil za izjemne uspehe, ki Prvakih znanja, na tekmovanju v znanju tudi mentorji, ki so učence spodbujali in jih žanjejo na različnih področjih, pove- nemščine, prejela pa je tudi diamantno jih pripravljali na tekmovanja. zanih z izobraževalnim procesom. Vegovo priznanje. Drugošolec Timotej Župan je vsem učencem za nadpovpreč- Osnovnošolsko izobraževanje sta letos Žnidarič in šestošolka Alja Ostrc sta bila ne učne dosežke čestital in jim zaželel zaključila dva razreda devetošolcev. zlata v Matemčku, Alja pa je zlato dodala nadaljnje uspehe tako na šolskem kot Osem učenk in en učenec pa so osnov- še v Logičnih pošastih. Sedmošolec Do- osebnostnem področju. Znana je Baco- nošolsko izobraževanje vseh devet let men Ledinšek in devetošolka Pia Zupan- nova misel, da je človekova suverenost zaključili z odliko. Spominske kipce za čič sta bila zlata v Prvakih znanja, Pia je v znanju, župan je k temu dodal še be- tovrsten uspeh so prejeli Lara Borovič, prav tako še prejemnica diamantnega sede, da znanje človeka dela samozave- Ana Marija Divjak, Robertina Djačkaj, Vegovega priznanja. Robertina Djačkaj stnega. Nelli Nerat, Julija Ostrc, Pia Zupančič, in Nelli Nerat sta osvojili zlato v v znanju Ob zaključku šolskega leta vsem učen- Tina Skuhala, Ema Horvat in Jakob Vog- nemščine, petošolec Niki Onassis pa zla- cem želimo dolge in brezskrbne počitni- rinec. to Vegovo priznanje. ce ter da se jeseni spet zdravi in spočiti Poleg odličnjakov so se sprejema pri žu- Izjemnega uspeha so se veselile pevke vrnejo v šolske klopi. panu udeležili še učenci, ki so na različ- Mladinskega pevskega zbora LA TI DO nih področjih prejeli zlata priznanja na OŠ Križevci, ki so na mednarodnem zbo- mag. Lidija Domanjko državni ravni. Kar sedem zlatih priznanj rovskem tekmovanju v Tuzli, ki je pote- Foto: arhiv Osnovne šole Križevci na državni ravni je prejel sedmošolec Fi- kalo v začetku junija, v kategoriji mladin- lip Zver, ki je dosegel izjemne rezultate skih pevskih zborov dosegle največ točk

GLAS OBČINE 2018 17 IZ OBČINSKE HIŠE

Nagrajevanje Nove usmerjevalne table študentov na poti Stopinje

Občinski svet Občine Križevci je letos Občina Križevci je lani jeseni po poti Stopinje namestila nove usmerjevalne sprejel novi pravilnik, na podlagi katere- table. Člani Društva upokojencev Križevci so med prvimi organizirali pohod ga se bodo dodeljevale nagrade študen- po tej poti. tom. V pravilniku so vnaprej določeni zneski, do katerih bodo upravičeni štu- mag. Lidija Domanjko denti, ki bodo napredovali v višji letnik Foto: Anton Lovrenčič ali bodo zaključili študij. Za napredovanje v višji letnik bo posameznik prejel 100 EUR, za dokončanje študija na višješolskem programu 200 EUR, za dokončanje študija – 1. bolonjska stopnja 300 EUR, 2. bolonjska stopnja 400 EUR in za doktorat 500 EUR. Razpis za dodelitev nagrad bo objavljen v mesecu oktobru, študenti pa bodo k izpolnjeni vlogi morali priložiti še potrdilo o opravljenih izpitih v študijskem letu 2017/2018, potrdilo o vpisu v višji letnik ali pa dokazilo o zaključku študija.

mag. Lidija Domanjko

Novorojenčki

V letu 2018 se je finančna pomoč ob rojstvu otroka v Občini Križevci zvišala. Starši so za novorojenčke, ki so rojeni v letu 2018 in imajo stalno bivališče v občini Križevci, od 1. januarja 2018 upravičeni do 300 EUR finančne pomoči. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2017 v Občini Križevci 26 rojstev, torej trije novorojenčki manj kot leto poprej. V drugi polovici lanskega leta so bili rojeni Patrik Kodela Novak, Alja Strelec, Jan Ropoša, Andraž Erhatič, Nik Hanžekovič, Matija Počič, Ema Špin- dler, Ema Lupša, Neža Rajh, Ana Eva Šija- nec, Aljaž Jelen, Tian Lukešević, Leonard Kukolj in Inja Mihalič. Letos je bilo izda- nih trinajst odločb. Rodili so se: Medina Kabashaj, David Rozman, Sven Hodnik, Ubejd Ismaili, Marsel Magdič, Zala Šter- man, Luka Korenjak, Maša Klemenčič, Rebeka Farkaš, Maša Prelog, Zoja Babič, Nina Prelog in Iza Osvald. Vse dobro na življenjski poti želimo star- šem in novorojenčkom in zapomnite si besede Luise Hart: »Tisto, kar se najbolj splača zapraviti za otroka, je vaš čas.«

mag. Lidija Domanjko Foto: arhiv družine Farkaš

18 GLAS OBČINE 2018 IZ OBČINSKE HIŠE

Odkritje spominske plošče

Lanskoletni občinski praznik se je 15. Zbrane sta nagovorila direktorica doma septembra zaključil z odkritjem spo- Stanka Vozlič in župan Občine Križevci minske plošče v Domu Lukavci. Priredi- mag. Branko Belec. Program je pove- tev je bila posvečena spominu hranite- zoval Branko Hrga. Slavnostni govornik ljem orožja med letoma 1990 in 1991. Jože Roškar je povedal nekaj o dogod- Za spominsko ploščo je v sodelovanju kih iz preteklosti in pomenu te priredi- z Občino Križevci poskrbelo Območno tve. Krajši kulturni program so pripravili združenje veteranov vojne za Sloveni- učenci Osnovne šole Križevci in Vokalni jo Ljutomer. Plošča simbolizira zahvalo kvartet Jeruzalem. Domu Lukavci, ki je v svojih prostorih Po slovesnosti je sledilo druženje s po- med osamosvojitveno vojno za Sloveni- gostitvijo v večnamenskem prostoru jo hranilo orožje, pripeljano iz skladišča doma. Teritorialne obrambe Ljutomer. Glavna hranitelja sta bila Miran Nežič in Nataša Vengust bivši direktor Vojko Pirher.

LOCAL4GREEN

Občina Križevci je na povabilo Gradbe- V izbranih pilotnih občinah - poleg Kri- Pilotnim občinam bodo projektni par- nega inštituta ZRMK pristopila k sodelo- ževcev so to še Kočevje, Kamnik, Kranj, tnerji nudili potrebno strokovno oziroma vanju v transnacionalnem projektu LO- Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje in Le- tehnično podporo pri zasnovi omenjenih CAL4GREEN – LOCAL Policies for GREEN nart - bodo oblikovane specifične usme- dokumentov in poskrbeli za ustrezno Energy, ki je namenjen oblikovanju in im- ritve lokalne fiskalne politike za spodbu- spremljanje rezultatov ter njihovo vred- plementaciji lokalnih politik na področju janje OVE z namenom njihove vključitve v notenje. promocije obnovljivih virov energije. Žu- lokalne strategije in načrte. pan mag. Branko Belec je 23. marca 2018 Rezultati bodo nato redno spremljani in dr. Henrik Gjerkeš v prisotnosti člana projektnega usmerje- ovrednoteni z namenom priprave niza Foto: mag. Lidija Domanjko valnega odbora dr. Henrika Gjerkeša pod- rešitev, uporabnega za širši krog uporab- pisal izjavo o sodelovanju. nikov v posamezni državi ali regiji. Projekt, ki ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) in Instrument za predpristopno pomoč (IPA), se je pričel izvajati novembra 2016, trajal pa bo vse do konca aprila 2019. Projektni konzor- cij vključuje deset partnerjev iz devetih držav sredozemskega prostora, vodilni partner pa je Valencian Federation of Municipalities and Provinces (Valencij- ska zveza lokalnih skupnosti in provinc). Slovenski partner v projektu je Gradbeni inštitut ZRMK, nacionalni koordinator pa mag. Miha Tomšič. Cilj projekta je pomagati lokalnim skupnostim (občinam) pri pripravi in uveljavitvi inovativnih lokalnih fiskalnih politik, usmerjenih v promocijo rabe obnovljivih virov energije (OVE) v javnem in zasebnem sektorju.

GLAS OBČINE 2018 19 IZ OBČINSKE HIŠE Obvestili Medobčinskega inšpektorata

Na javnih mestih morajo biti psi Parkiranje na mestih za invalide na povodcih Ob vedno hitrejšem tempu življenja, ko Žal se premalo zavedamo pomena par- Skrb za čisto okolje mora biti naša prio- imamo tudi opravkov vedno več, je av- kirnih mest za invalide, njihove mobilno- riteta. Če želimo zanamcem pustiti vsaj tomobil postal nuja. Na številnih krajih sti in vključenosti v vsakdanje življenje. V del neokrnjene narave, moramo spošto- so urejena parkirna mesta, na katerih je prometu se odraža razpoloženje ljudi in vati določene zakonitosti. Na območju parkiranje časovno omejeno in morajo družbene razmere, zato je pomembno, križevske občine so številne lokacije, vozniki na vidno mesto v avtomobilu da smo strpni, odgovorni in solidarni, saj ki so namenjene sobivanju človeka in namestiti parkirno uro, prav tako pa so smo v prometu vsi enakovredni. narave (Park doživetij, Gajševsko jezero urejena tudi parkirna mesta, kjer je par- Na spodaj navedenih spletnih poveza- …), zato je potrebno tam posvečati še kiranje časovno neomejeno. vah so obrazci, ki so potrebni za pridobi- posebno pozornost urejenosti prostora. Ne glede na zasedenost parkirišč je vse tev invalidne karte. V zadnjem obdobju je Medobčinski in- bolj pogosto, da vozniki zaradi časovne špektorat in redarstvo prejel več prijav stiske želijo parkirati čim bližje vhodu povezanih z neupoštevanjem dolžnosti objekta. Ob tem se poslužujejo tudi par- Pravilnik o parkirni karti povezanih s psi. Z namenom, da bi se kirnih mest, ki so namenjena za invalide, (Uradni list RS, št. 109/10) izognili postopkom, ki jih v okviru svojih kar je, če nimajo parkirne karte za inva- https://www.uradni-list.si/ pristojnosti vodi Medobčinski inšpek- lide, prepovedano. Gre za širše parkir- files/RS_-2011-067-03028- torat in redarstvo, prosimo, da spoštu- no mesto, označeno z rumeno barvo in OB~P001-0000.PDF (Obrazec jete zakonske predpise. Vse lastnike in opremljeno s posebnim znakom. Na tem parkirne karte) skrbnike psov obveščamo, da občinski mestu lahko parkirajo osebe, ki so po za- https://www.uradni-list.si/ redarji opravljajo nadzor po določi- konu upravičene uporabljati parkirno files/RS_-2011-067-03028- lih Zakona o zaščiti živali, ki določa, da karto za invalide. OB~P005-0000.PDF (Vloga za mora imeti skrbnik psa na javnem mes- Upravičenec lahko zahtevo za izdajo izdajo, vpis sprememb, nadome- tu na povodcu. Prav tako je po Odloku parkirne karte poda na pristojni upravni stitev parkirne karte) o javnem redu in miru v Občini Križevci enoti, kjer ima prijavljeno stalno ali za- https://www.uradni-list.si/ prepovedano puščati na javnih mestih časno prebivališče. Zahtevi je potrebno files/RS_-2011-067-03028- iztrebke psov. Skrbnik jih je dolžan po- predložiti odločbo o invalidnosti, iz kate- OB~P007-0000.PDF (Potrdilo čistiti z ustreznim čistilnim priborom za re je nedvoumno razvidna upravičenost izbranega zdravnika/ce) iztrebke, ki ga mora imeti s seboj in ga oziroma potrdilo izbranega osebnega ob pozivu pokazati pooblaščeni uradni zdravnika in dve fotografiji, ki kažeta Medobčinski inšpektorat in redarstvo osebi. V izogib kaznovanju apeliramo na pravo podobo osebe. vašo zavest in vas prosimo, da navedeno upoštevate.

Stanje na trgu dela v Občini Križevci

Razmere na trgu dela so v letu dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, oseb pridobijo subvencije za nove zapo- 2018 zelo ugodne. da so na Zavodu prijavljeni več kot eno slitve ali dobijo povrnjene prispevke de- leto, 14 % je iskalcev prve zaposlitve in lodajalca za novo zaposlene sodelavce. V celotnem Pomurju in tudi v Občini Kri- 29,8 % invalidov. Izobrazbena struktura Smo v času, ko so zaposlitvene možnosti ževci se število prijavljenih brezposelnih občanov je sledeča: 22,8 % prijavljenih največje, predvsem na področju turiz- oseb na zavodu za zaposlovanje zmanj- ima osnovnošolsko izobrazbo, 15,8 % ma in gostinstva, gradbeništva, prevoz- šuje. Stopnja registrirane brezposelnosti poklicno in 29,8 % srednjo strokovno ništva, storitvenih dejavnostih, kovinar- v Občini Križevci je bila letos v aprilu 7,7 izobrazbo ter z visokošolsko 1. in 2. stop- stva, različnih montaž. Velike možnosti %, kar je nižje od slovenskega povprečja, nje 23,7 %. Brezposelne osebe, prijavlje- so tudi za opravljanje različnih sezonskih kjer je bila stopnja 8,3 % in je najnižja v ne na Zavodu za zaposlovanje imajo del kot so: obiranje sadja, zelenjave, delo občinah UE Ljutomer (enako stopnjo možnost pridobiti dodatna znanja za iz- v vinogradih … reg. brezposelnosti ima tudi občina Ver- boljšanje zaposlitvenih možnosti na trgu Vse dodatne informacije najdete na žej). dela v okviru programov aktivne politike spletni strani www.ess.gov.si ali jih pri- V maju je bilo na Zavodu prijavljenih 114 zaposlovanja kot so: različni tečaji, vklju- dobite na Zavodu RS za zaposlovanje. občanov, ki so iskali zaposlitev. Kar 63,2 čujejo se lahko tudi v programe usposa- % je prijavljenih žensk, ker je za njih zelo bljanja na delovnem mestu in v delovni Urad za delo Murska Sobota – ZRSZ malo delovnih mest. Večina prijavljenih preizkus. Prav tako imajo delodajalci mag. Rija Srkoč je v starosti od 50 do 65 let, 50,9 % je možnost, da ob zaposlitvi brezposelnih

20 GLAS OBČINE 2018 IZ OBČINSKE HIŠE Prostor za raztros pepela na pokopališču v Križevcih

Občina Križevci je na pokopališču uredila prostor za raztros pepela. Skulptura na pokopališču v Križevcih, ki obeležuje prostor za raztros pepela, je zasnovana v formo pokončnih petih stebel, ki zdru- ženi nosijo kamnito ploščo z vklesanim verzom. Skupek kovinskih vertikal tudi v simboličnem smislu nakazuje pot k združitvi, ki posledično prinaša dialog. Dialog je v naši družbi sila potreben, le tako stremimo k boljši družbi. Pet kovinskih stebel nagovarjajo zasajeni gabri v istem številu. Neživa narava nagovarja živo naravo. Tudi pri ljudeh je enako ... Za odkrit dialog ni nikoli prepozno ...

Robert Jurak Foto: mag. Lidija Domanjko

Obisk Prodaja Medene kraljice nepremičnine Medena kraljica Slovenije Mateja Šo- štarič iz Lukavcev je na obisku v pro- Občina Križevci v Borecih prodaja storih Občine Križevci predstavila svoje stavbno zemljišče parc. št. 408/24, poslanstvo in povedala, da s ponosom k. o. Boreci. predstavlja naše lepe kraje v Sloveniji in širom po svetu. Naziv Medena kraljica ji mag. Lidija Domanjko je dal možnost spoznati veliko ljudi in opraviti mnogo zanimivih nalog. mag. Lidija Domanjko

Občinski svet

Občinski svet Občine Križevci je v man- datnem obdobju 2014 – 2018 zasedal na 26 rednih, 7 izrednih in 2 korespon- denčnih sejah. Redne volitve v občinske svete in redne volitve županov bodo v nedeljo, 18. novembra 2018. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 3. september 2018. mag. Lidija Domanjko

GLAS OBČINE 2018 21 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Dobrote slovenskih kmetij 2018

Na Ptuju se je v mesecu maju odvila 29. Na razstavi so sodelovali tudi ponudniki Kmetija J.A.N.A. iz Dobrave je dobila zla- prireditev Dobrote slovenskih kmetij. Na iz naše občine, ki so dosegli izjemne re- to priznanje za 100 % naravni sok aroni- ocenjevanje je prispelo kar 1070 dobrot zultate. Znak kakovosti sta dobila kar dva je, kmetija Kosi iz Ključarovcev pa zlato iz Slovenije in zamejstva. Z njimi so na naša občana. Le-tega prejmejo dobitni- priznanje za navadne rogljičke, srebrno kmetijah nadgradili svojo osnovno kme- ki priznanj, ki so tri leta zapored dosegli priznanje za skuto ter bronasto priznanje tijsko dejavnost z dodano vrednostjo in zlato priznanje za nek izdelek. Letos sta za navadni jogurt, Daniel Horn pa je pre- poiskali novo možnost obstoja in razvoja ga prejela za žgane pijače Daniel Horn jel še priznanji za tropinovo in kutinovo malih kmetij, ki v Sloveniji prevladujejo. iz Borecev za svoje tropinovo žganje mu- žganje. Razstavljeni izdelki so bili visokokako- škat ottonel in Draga Kosi iz Vučje vasi za Vsem iskreno čestitamo in verjamemo, vostni, narejeni iz domačih pridelkov izdelke iz žit, in sicer za mešani kruh. da so odlični rezultati pohvala in potrdi- z znanim poreklom. Blagovna znamka Zlata, srebrna in bronasta priznanja pa tev dobrega dela ter spodbudna popot- Dobrote slovenskih kmetij povezuje in so prejeli še domačija Ros iz Vučje vasi, nica tudi za prihodnost. vodi k skupni promociji ter pristni doma- ki je prejela zlato priznanje za bučni na- či ponudbi kmetij. maz, srebrno priznanje za bučno olje ter Helena Krajnc bronasto priznanje za sončnično olje. Foto: arhiv družine Kosi

22 GLAS OBČINE 2018 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Anketa o pomenu priznanj za doseženo delo

Odlično se mi zdi, da so posamezniki za svoje izvirne ideje in delo bili nagrajeni, a še bolj, da se prijavljajo na dogodke, kakršen je Dobrote Slovenskih kmetij, kjer jih ocenjujejo in tako dobijo potrditev, da so na pravi poti, zato sem se letos odločila, da namesto klasične ankete njih povprašam, zakaj so se prijavili in kaj jim to osebno pomeni. Draga Kosi, Vučja vas, Pri Kosejovih – Daniel Horn, Boreci, Vinogradništvo Jana Divjak, Dobrava, Kmetija Znak kakovosti 2018 za mešani kruh Horn – Znak kakovosti 2018 in tri zla- J.A.N.A. – Zlato priznanje za aronija – Hvaležna sem vsem organizatorjem za ta priznanja za žgane pijače 100% naravni sok tako obsežen vseslovenski projekt Dob- Naša vinogradniška družina že vrsto Verjetno ni posameznika, ki ne bi uži- rote Slovenskih kmetij. V čast nam je, let sodeluje na državnem ocenjevanju val v dobri hrani in pijači. Tako tudi ni da zelo dobro sodelujemo s strokovno Dobrote Slovenskih kmetij in vedno pridelovalca, ki ne bi bil vesel oziroma kmetijsko svetovalno službo pri Kmetij- znova prejema visoka odličja za vina ponosen, ko dobi pohvalo ali priznanje sko gozdarskem zavodu Murska sobota, in žgane pijače. Sodelujemo predvsem za svoj izdelek. Slovenija ponuja izjemne ki spodbuja kmečko družino k pridelavi zaradi tega, ker na ta način preverjamo dobrote in tukaj Prlekija ni izjema. Pre- zdrave domače – tradicionalne lokalne sebe oziroma rezultate našega dela. V moremo kmetije, kjer pridne, delavne hrane. Dandanes je opazna vse večja vseh letih še nismo prejeli manj od zla- roke ustvarjajo »čisto zlato«. Zlato pri- ozaveščenost ljudi o zdravi domači pre- tega odličja, tako pri vinih kot pri žganju. znanje nam predstavlja dodatno potrdi- hrani. In prav je tako. Zato je smotrno, Letos smo dali na ocenjevanje tri žganja tev dobrega dela, saj je bila to naša prva da lahko slovenski kmet ponudi na mizo (Kutina, Muškat Ottonel in Traminec) in udeležba na kakršnemkoli ocenjevanju. več kot odličen izdelek. Čeprav vemo, da vsa so visoka zlata. Ker je tropinovec Mu- Imeli smo priložnost predstaviti našo so do odličnosti in kakovosti prehojeni škat Ottonel že tretjič prejel zlato odličje, mini kmetijo z izdelki iz aronije mno- večletni kilometri in veliko vloženega smo bili deležni tudi plakete – znak ka- gim – tudi visokim državnim uradnikom. truda. Mi smo se na ocenjevanje kakovo- kovosti 2018. Da smo do teh rezultatov Zahvala gre predvsem vsem vam, ki ste sti slovenskih kmetij prijavili zgolj iz za- prišli, je bilo potrebno vložiti veliko tru- nam stali ob strani in nam pomagali na bave, kajti naše vodilo je: »Kar rad delaš s da, volje in ljubezni. kakršenkoli način. Tudi vi ste prejeli zlato srcem, to tudi žanješ.« Najlepše pa je, ko priznanje. v domači kmečki hiši diši po sveže peče- nem kruhu iz krušne peči. To nam daje nepopisne emocije po toplini, domač- nosti, ljubezni do družine, prijateljev, znancev. Vsi mi smo kapljice v oceanu, ki se združijo in delajo svet lepši.

GLAS OBČINE 2018 23 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO

Dominika in Miran Ros, Vučja vas, Do- zato smo se odločili, da preverimo našo Elizabeta Kosi, Ključarovci, Kmeti- mačija Ros – Zlato priznanje za bučni kakovost ne samo s tem, da se kupci vra- ja Kosi – zlato priznanje za navadne namaz čajo, ampak tudi po strokovni plati. Oce- rogljičke Odličnost kakovosti je vodilo pri pride- njevanji na Dobrotah slovenskih kmetij Že od samega začetka sodelujem na lavi in predelavi naših izdelkov. Želimo na Ptuju in 1. mednarodno ocenjevanje Dobrotah slovenskih kmetij, torej 29 zadovoljiti še tako zahtevne kupce, zato bučnih olj Alpe-Adria v Varaždinu ter re- let. V aktivu kmečkih žena so spodbujali se trudimo iskati najboljše rešitve in zultati le-teh so nam pokazali, da smo na k prijavi predvsem tiste, ki doma peče- znanje. Naš cilj je stalno napredovanje, pravi poti! mo kruh, zato sem se najprej prijavila z mešanim kruhom. Zanj sem trikrat prejela zlato priznanje, s tem pa tudi znak kakovosti. Zaradi uspeha sem se odločila prijaviti še z drugimi izdelki – zadnja leta z rogljički iz kvašenega testa, za katere sem dve leti zapored dobila zlato priznanje, letos pa sem se prijavila še s skuto in navadnim jogurtom. Priznanja mi pomenijo potrditev kakovosti izdelkov in dobrega dela.

Andreja Obal Foto: Helena Krajnc, Andreja Obal

Iz narave za vas

“Iz narave za vas” je slogan Domačije Ros, ki že takoj nakaže miselno naravnanost lastnikov. V sodobnem svetu se vse več ljudi zave- kin Seed Oil Exhibition v Varaždinu so Da je v slogi moč, dokazujejo tudi oni, da pomena domačih, naravnih, nepre- za svoje bučno olje prejeli srebrni znak. saj vsak družinski član nekaj prispeva in delanih živil katerih poreklo in izvor sta Udeležili so se tudi razstave Dobrote slo- tako pripomore k navdihujoči zgodbi, ki znana. V želji, da bi ljudem to tudi nudili venskih kmetij 2018 na Ptuju, kjer so bili se je začela pisati nedolgo nazaj. in s tržno naravnano miselnostjo, sta se nagrajeni z zlatim priznanjem za bučni zakonca Dominika in Miran Ros, odločila namaz in zanj prejeli tudi zlati znak ter Helena Krajnc preiti iz konvencionalnega na ekološko bronastim priznanjem in znakom za kmetijstvo. V preteklosti so pridelovali sončnično olje. predvsem koruzo, pšenico in ječmen, sedaj so te poljščine nadomestile buče, ajda, konoplja in sončnice. Te zrastejo na njivah, gnojenih samo z naravnimi gno- jili. Ukvarjajo se tudi z govedorejo. Leta 2016 so opustili mlečno proizvodnjo in se odločili za prosto rejo. S svojim lesom so ogradili pašnike, kjer se danes pase okrog 30 glav živine pasme limuzin. Delo na kmetiji je razdeljeno. Za obde- lavo njih, setev in žetev poskrbi moški del družine, Miran in sinovi, za končne izdelke ter prodajo pa Dominika. Izpod njenih pridnih rok nastajajo bučni na- mazi, razna olja in sveže mlete moke. Da izkoristi čim več pridelka, sešije lične bla- zine, ki jih napolni z ajdovimi luščinami. S svojimi izdelki se predstavljajo tudi izven naših meja. Na prvi mednarodni razstavi International Alps-Adriatic Pump-

24 GLAS OBČINE 2018 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Prva sirarna v Ključarovcih

V soboto, 21. aprila, je svoja vrata odprla prva sirarna v Ključarovcih. Na otvoritvenem dogodku so se s svojim degustacijskim programom predstavili različni ponudniki: Kmetija Paldauf, Kmetija Filipič, Kmetija Sever, Vinoreja Kaučič in Vino Škrget. Kmetija Kosi ima več kot 130-letno tradicijo in danes velja za manjšo kmetijo, ki se ukvarja z živinorejo ter poljedelstvom. Janko Kosi in njegova žena Alja sta se z željo po tem, da iz mleka naredita še kaj, podala velikemu izzivu naproti. Alja, kako se je vajina zgodba začela? Kakšni so vaši cilji? Hm, od tega je že kar nekaj let … Ideja je V prvi vrsti ponuditi okoliškim prebival- bila Jankova, ker je verjel, da ima mleko cem kakovostne mlečne izdelke. Pove- kljub svoji nizki odkupni ceni vrednost. zani smo tudi s kmetijami, ki ponujajo Veliko ljudi, ki ga pozna, ga je po posta- olja in različne moke, zato bomo v pri- vitvi mlekomata spraševalo, ali se da pri hodnjem mesecu ponudbo v naši pro- nas dobiti tudi skuta, zato ideja o prede- dajalnici razširili še z njihovimi izdelki. lavi mleka ni bila več daleč. Želja je torej bila, znanja pa ne, zato sva si v prvi fazi Zasledila sem, da sodelujete pri naci- pomagala z internetnimi nasveti. Ko pa onalnem projektu Dan slovenske hra- sva stopila v kontakt s specialistom za si- ne. Nam lahko poveste kaj več o tem? rarstvo Stanetom Levarjem s Ptuja, so se Dan slovenske hrane obeležujemo tret- stvari začele postavljati na svoje mesto. ji petek v novembru in takrat se (najbrž Seveda pa ne gre brez praktičnega dela vse) šole in tudi vrtci posvetijo tematiki in tako je bilo tudi pri nama. zdrave prehrane in tradicionalnim slo- venskim jedem. Projekt daje podporo Janko, od kod sta dobila idejo in zakaj kratkim lokalnim verigam, eden izmed sta sploh šla v to smer? glavnih ciljev pa je osveščanje mladih Kmetija Kosi prav zares postavlja po- Ideja je bila že od nekdaj, ampak bolj o pomenu domače pridelave oziroma membne mejnike v našem okolišu. resno smo se začeli z njo ukvarjati po po- predelave hrane in njenemu uživanju. Pred leti ste postavili prvi mlekomat stavitvi mlekomata. Kmetija je postajala Mlade nagovarja k ohranjanju čistega in v Ljutomeru, letos prvo sirarno v Klju- prepoznavna in ljudje so nas začeli spra- zdravega okolja, ohranjanju podeželja in čarovcih. Ali nas lahko še s čim prese- ševati po mlečnih izdelkih. Prvi sirarski spodbuja zavedanje ter pomen doma- netite? poskusi so se začeli v kuhinji (eni boljši, če samooskrbe. V okviru omenjenega Seveda, idej je veliko. Nekaj smo jih že drugi slabši). Poiskala sva razne recepte projekta smo gostili 7. razred iz OŠ Kri- posadili in čakamo, da dozorijo. preko spleta, ampak tisto, kar je najbolj ževci in takrat smo skupaj naredili suro- važno, je bilo vedno skrito ali pa na hitro vo domače maslo. Mislim, da so učenci Melani Vengust pokazano, tako da sva pozneje obiskala uživali, mi pa tudi, saj smo imeli prilož- Foto: arhiv družine Kosi tečaje za sirarstvo. Po uspešnih posku- nost predstaviti poklic pridelovalca in sih smo uredili papirologijo in predelali predelovalca kot nekaj pozitivnega in stare hleve v sirarno in danes smo tu. V pomembnega za človeško prihodnost. to smer sva šla, ker bi rada ponudila na kmetiji čim več domačih proizvodov in proizvodov z bližnjih lokalnih kmetij.

GLAS OBČINE 2018 25 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO

»Kruha ne naredi moka, ampak roka.« Slovenski pregovor

Prve izkušnje peke kruha Marinke Stanj- ko segajo daleč v njena otroška leta. Ko je bila v osmem razredu osnovne šole, si je njena mama zlomila obe roki in ker je bilo treba speči kruh je to delo čakalo njo. S skrbnimi materinimi nasveti se je takrat štirinajstletna Marinka naučila peči kruh. Izkušnje s peko ajdo- vih krapcev pa prav tako segajo v njena mladostniška leta. Peči se jih je naučila, ko so jih vaške gospodinje iz Zgornjega Krapja za veselice pekle pri njih doma. Da bo ravno peka kruha in pogač njena dejavnost si takrat ni zamišljala. Izšola- la se je za ekonomistko in do leta 2014 delala na banki. Peka kruha pa je ostala njena strast. Leta 2009, ko sta sinova šla v srednjo šolo je odprla dopolnilno dejavnost za kruh in pogače iz krušne peči. Ta dejavnost je takrat pomenila dodaten vir dohodka. Ko pa je po se- demindvajsetih letih ostala brez službe je dejavnost razširila še na osnovno dejavnost na kmetiji, prodajo jajc proste reje. Na kmetiji je približno 250 kokoši, v zimskem času še več, do 300. Jajca prodaja na domu stalnim strankam in turistom, ki se ustavljajo predvsem zaradi reklamne table, ki usmerja stranke na kmetijo. Kruh peče dvakrat tedensko, ob četrtkih in petkih, po predhodnih naro- vetih vrst suhega sadja. Za svoje kruhe dostavlja na dom. Poleg njiju na kmetiji, čilih, tako, da je prodaja enaka naročilu je na razstavi Dobrote slovenskih kmetij ki obsega 1,5 hektarja lastne zemlje in 60 in se noben kruh ne zavrže. Občasno prejela že več priznanj. Več kot priznanja arov zemlje v najemu, živi še tašča Sonja. njen kruh naročajo tudi na OŠ Križevci s pa ji pomenijo zadovoljne stranke, saj se Na njivah pridelujejo koruzo in pšenico, čimer učencem omogočajo tudi lokalno najboljša reklama širi od ust do ust. Po- s čimer hranijo živali na kmetiji. Prosti hrano. Peče samo rženi kruh za katere- leg jajc in kruha pa ponuja še pogače, čas najraje preživi obdana z rožami, ki ga uporabi moko tipa 950, kvas, družice, ki jih prav tako peče samo po naročilu. cvetijo na območju celotne kmetije. Te sol in vodo. Kruh peče v krušni peči, ki Peče kvasenice, ajdove krapce in postrž- jo razveseljujejo in pomirjajo. Rada tudi jo je iz šamotne opeke naredil njen mož jače. Za pripravo pogač uporablja lokal- vrtnari, na vrtu pridela vso zelenjavo za Srečko. Za eno peko kruha, od začetka, ne sestavine, sir in smetano Kmetije Kosi ozimnico. Aktivna je na družbenem po- ko kruh zamesi, do konca, ko ga vzame iz Ključarovcev, moko pa iz bližnjega dročju, je članica PGD Logarovci, RK Lo- iz peči, porabi štiri ure časa. Za praznike Stajnkovega mlina. Pri njeni dejavnosti garovci in članica Kmečkih žena. peče še beli mlečni kruh po receptu ba- ji zelo pomaga mož Srečko, predvsem z bic ter sadni kruh iz ržene moke in de- razvozom kruha in pogač, saj naročeno Helena Krajnc Prikaz košnje in spravila travinja

V soboto, 12. maja, je na Simo- Prikaz je potekal v soorganizaciji podje- Prikazana je bila paleta SIP-ovih najno- ničevem travniku v Stari Novi tja SIP iz Šempetra, zastopnika in servi- vejših strojev za košnjo in spravilo travi- vasi potekal prikaz košnje in serja SIP-ovih strojev Kmetijska mehani- nja, od najmanjših do največjih, ki omo- zacija Žibrat iz Mote in Strojnega krožka. gočajo hitro in kvalitetno delo. spravila travinja. Travnik za prikaz je odstopila kmetija Si- monič, katere člani so tudi poskrbeli, da Alojz Pihler številni obiskovalci niso bili žejni in lačni.

26 GLAS OBČINE 2018 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Piščančja farma v Berkovcih

Slavičevi iz Berkovcev so se v preteklosti ukvarjali pretežno s prašičerejo. Imajo približno 550 prašičev. Obdelujejo 38 hektarjev zemlje. Da bi si zagotovili dodaten vir dohodka, so se odločili, da bodo svojo kmetijsko dejavnost razširili. Ko so razmišljali in iskali najboljšo mož- no rešitev za širitev, so se na podlagi dejstva, da porabi piščanec za prirast enega kilograma najmanj energije, odločili za vzrejo piščancev. Tako so postavili sodo- ben hlev s talnim gretjem. Piščanci imajo zaradi tega boljše pogoje za rast, talno gretje pa po drugi strani tudi suši gnoj in tako zmanjšuje smrad, saj farma stoji v vasi. Hlev ima kapaciteto za do 28500 piščancev. Za dobavo piščancev, krme in prodajo so s podjetjem Agromerkur sklenili desetletno pogodbo. Dobijo en dan stare piščance, ki tehtajo med 36 in 42 gramov. Ti ostanejo na farmi 40 dni, ko dosežejo od 2,40 do 2,60 kilograma. Med tem časom skrbno spremljajo stanje piščancev, beležijo njihovo prirast in spremljajo temperaturo hleva, porabo hrane in vode. Tehnologi večkrat opravijo nadzor, in sicer vzamejo vzorce krme, pregledajo ter stehtajo piščance, da ugotovijo, če ti pridobivajo na teži, kot je določeno. Prve piščance je farma sprejela februarja letos, trenutno pa je v hlevu že četrta serija piščancev.

Helena Krajnc

GLAS OBČINE 2018 27 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Svetovni dan čebel

Dogodki ob obeležitvi prvega svetov- tudi napis Svetovni dan čebel in Sloveni- memb, ki tudi vplivajo na čebele. nega dne čebel ja 2018. Za nami so številni dogodki, ki so se v Prvo praznovanje svetovnega dne če- Sloveniji zvrstili ob prvi obeležitvi sve- Svetovna čebelarska konferenca »Glo- bel v Breznici pri Žirovnici tovnega dne čebel. V nadaljevanju na balni izzivi v čebelarstvu« Glavnemu dogodku pa smo bili priča v kratko povzemam, kako je prišlo do V petek, 18. maja, je v Dvorani pod Sto- nedeljo, 20. maja. Ni naključje, da je bilo razglasitve. Leta 2014 je ČZS podala po- lom v Žirovnici potekala svetovna čebe- prvo praznovanje svetovnega dne če- budo, da 20. maj postane svetovni dan larska konferenca z naslovom Globalni bel v Breznici pri Žirovnici. V tem kraju čebel. To ni katerikoli dan, je dan, ko slo- izzivi v čebelarstvu. Celodnevno konfe- se je namreč rodil Anton Janša. Dogo- venski čebelarji obeležujemo rojstni dan renco je organizirala ČZS, Javna svetoval- dek, ki se ga je udeležilo približno 7000 svojega velikega čebelarja in učitelja, zana služba v čebelarstvu, gostila pa je kar obiskovalcev iz Slovenije in tujine, med četnika sodobnega čebelarstva Antona 19 predavateljev s celega sveta oz. prib- njimi veliko število ponosnih slovenskih Janše (rojen 20. maja 1734), ki je deloval ližno 160 udeležencev. Teme konference čebelarjev, se je začel ob 12. uri. Častni kot prvi učitelj čebelarstva na dunajskem so bile posvečene opraševanju, proble- pokrovitelj dogodka in osrednji govo- cesarskem dvoru. Predlog je obravnavala matiki pesticidov, pomenu uporabe če- rec je bil predsednik države Borut Pahor. Vlada Republike Slovenije in ga enotno beljih pridelkov v prehrani in apiterapiji, Poleg njega so v pozdravnih nagovorih, podprla. Leta 2015 je ČZS na mednaro- skrbi za kakovost in varnost čebeljih pri- v katerih so vsi poudarili pomen čebel dnem čebelarskem kongresu Apimon- delkov, razvoju sonaravnih načinov za in nujnost ohranitve čebel tudi z vidika dia v Južni Koreji predstavila pobudo. V upravljanje varoj, prenosu znanja v če- pridelave hrane, sodelovali še predse- Apimondio – mednarodno čebelarsko belarstvu, upravljanju pašnih virov čebel dnik ČZS Boštjan Noč, generalni direk- organizacijo – je vključenih več kot 120 ter promociji čebel in čebeljih pridelkov. tor OZN za prehrano in kmetijstvo Jose čebelarskih organizacij iz skoraj 90 držav. Istega dne zvečer je v starem mestnem Graziano da Silva, predsednik svetovne Vse prisotne članice so soglasno sprejele jedru Višnje Gore potekalo odprtje in- čebelarske organizacije Apimondia Phi- predlog. S tem pa se je začelo resno in teraktivne skulpture obeležja kranjski lip McCabe in župan Občine Žirovnica trdo delo zlasti Ministrstva RS za kmetij- čebeli (avtohtona čebelja pasma, ki je v Leopold Pogačar. Pred in po dogodku pa stvo, gozdarstvo in prehrano, ki je s svojo Sloveniji zaščitena), ki sta jo postavili Ob- so obiskovalci lahko obiskali t. i. medeno ekipo opravilo številna bilateralna sreča- čina Ivančna Gorica in Čebelarska zveza vas, v kateri je bilo več kot 80 stojnic s nja s predstavniki tujih držav in izvajalo Slovenije. Emil Rothschütz je na tem ob- čebelarsko in kulinarično ponudbo. Da je promocijsko-informacijske dogodke, in močju v 19. stoletju namreč podrobno celotna prireditev nemoteno potekala, je ČZS, ki je skrbela za strokovni vidik. Pri opisal kranjsko sivko in z njo trgoval v skrbela Občina Žirovnica skupaj z več kot nagovarjanju odločujočih, da podprejo sosednjih deželah. V neposredni bližini 250 prostovoljci. Tisti, ki pa še niso bili pri prizadevanja za razglasitev svetovnega šole, ki se bo v naslednjih letih obnovi- Janševem spominskem čebelnjaku, so si dne čebel, so pomagale tudi druge oseb- la v Hišo kranjske čebele, se je postavilo ga imeli priložnost ogledati prenovljene- nosti iz politične in nepolitične sfere. obeležje, katerega avtor je Robert Kuhar. ga. Na tem mestu smo lahko spremljali Lani, 20. decembra 2017, je Generalna igrani prizor iz njegove mladosti, ker pa skupščina OZN v New Yorku soglasno Mednarodna ministrska konferenca je bila prav na ta dan binkoštna nedelja, potrdila, da 20. maj razglasi za svetovni na temo ohranitve čebel je v tamkajšnji farni cerkvi potekala tudi dan čebel. Cilj tega dne je ozaveščati in V soboto, 19. maja, je na Brdu pri Kra- maša za čebelarje. Na dogodku je bilo izboljšati razumevanje o čebelah med nju potekala mednarodna ministrska videti vesele in zadovoljne obraze pra- ljudmi po vsem svetu. konferenca na temo ohranitve čebel. znujočih udeležencev. Ponosni smo, da Konference so se udeležili predstavniki smo imeli možnost proslaviti dosežek, Številni dogodki in spominski kovanec dvaindvajsetih držav. Spregovorili so o ki ga je s skupnimi prizadevanji dosegla Letos so se pred in po praznovanju sve- pomenu čebel in drugih opraševalcev za Slovenija. tovnega dne čebel, v čast in poklon temu trajnostno kmetijstvo in prehransko var- dnevu, zgodili številni dogodki, ki so jih nost, razpravljali o stanju ter iskali ukre- Za konec bi želela poudariti, da je bilo že organizirali ali soorganizirali ČZS, čebe- pe za ohranitev čebel v svetu. Ob koncu veliko postorjenega na področju čebe- larska društva, občine, podjetja, MKGP, konference so sprejeli skupno deklaraci- larstva, veliko izzivov pa je še pred nami. državni zbor, državni svet itd. Osredoto- jo, v kateri so se zavezali, da bodo krepili Pred nami je pot, ki stremi k doseganju čila se bom le na dogodke, ki so se zvrsti- sodelovanje držav na mednarodni ravni zastavljenih ciljev svetovnega dne čebel li med 18. in 20. majem 2018 v sodelo- na področju ukrepov za zaščito čebel in in nedvomno tudi k uresničitvi zaščite vanju s ČZS. Pred tem moram omeniti drugih opraševalcev, ozaveščanja javno- čebel na evropski ravni. še, da je v podporo svetovnemu dnevu sti, izobraževanja in izmenjave dobrih čebel Banka Slovenije 14. maja izdala in čebelarskih praks. Razpravljali so tudi Lidija Senič dala v obtok spominski kovanec za 2 EUR o pomembnosti raziskav in ukrepov za Foto: Klemen Lajevec Photography v nakladi 1 milijon kovancev, katerega preventivo in zatiranje čebeljih bolezni motiv je satovje v obliki globusa, ki pri- in škodljivcev ter o nadaljevanju izvaja- kazuje vzhodno poloblo. Na kovancu sta nja ukrepov za blažitev podnebnih spre-

28 GLAS OBČINE 2018 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Pogled Medene kraljice

Ob poplavi svetovnih dni smo končno dobili enega, ki opozarja na življenjsko pomembne procese in verjamem, da bo svetovni dan čebel postal gibanje za ohranjanje zelenega planeta. Na predlog naših čebelarjev in oblasti je čebelam, ekologiji in zelenemu sonarav- OZN razglasila 20. maj za svetovni dan nemu razvoju. Tudi na prvem praznova- čebel, kar je veliko priznanje in dosežek nju svetovnega dneva čebel se je čutila predvsem za slovenske čebelarje in slo- naša slovenska čebelarska složnost in venske medonosne čebele. Ob prazno- povezanost. V Breznici pri Žirovnici na vanju prvega svetovnega dneva čebel Gorenjskem se je 20. maja zbralo veliko sem bila izredno ponosna in vesela, da slovenskih in tujih čebelarjev ter ljubite- sem lahko doprinesla delček svojega ljev čebel. Videti toliko slovenskih čebe- truda k čebelarski zgodbi o uspehu. Me- larskih praporjev in čebelarjev na enem dena kraljica sem bila dve leti, ko smo mestu je neprecenljivo in v tistem tre- se skupaj složno borili za svetovni dan nutku si še posebej ponosen, da si slo- čebel. Skupaj smo prepričevali in osveš- venski čebelar. Vendar samo praznova- čali o pomembnosti čebel v Bruslju, Ber- nja čebel ne bodo rešila. Ta dan moramo linu, Rimu, Istanbulu, Hong Kongu in izkoristiti za enotnost in ozaveščanje o New Yorku ter nenazadnje po naši lepi pomenu čebel ter drugih opraševalcev, Sloveniji. Nositi medeno krono ob tako saj jih bodo rešila le konkretna dejanja. pomembnem dnevu za slovenske čebe- Ne le čebelarji, vsak posameznik lahko larje in vse svetovne čebele je bilo zelo stori veliko za dobrobit in ohranitev če- prijetno. bel. Stopiti moramo skupaj, če želimo to Slovenski čebelarji smo dosegli po- žuželko rešiti. Slovenci smo zares narod membno zmago, vendar od tu gremo čebelarjev in prav je, da smo eni vodil- še naprej. Naslednji korak je razglasitev nih, ki opominjamo svet na pomen če- čebel za ogrožene na ravni EU, pri če- bel in drugih opraševalcev. mer že dobivamo podporo. Ni junaka v Sloveniji in na svetu, ki bi rekel »ne« Mateja Šoštarič, Medena kraljica Slovenije

GLAS OBČINE 2018 29 IZ NAŠIH VASI Park doživetij Križevci

Park doživetij Križevci je privabil mnoge Območje parka obsega približno 13000 V osrednjem delu parka je odprta jasa, še pred slavnostno otvoritvijo, ki je pote- kvadratnih metrov, na njem pa je na raz- ki je namenjena počitku, poslušanju na- kala 20. junija. Mladi in starejši se navdu- ličnih oblikah terena razporejenih več rave, pikniku, sprostitvi. V neposredni šeno preizkušajo v rekreaciji, ki ponuja kot dvajset elementov, ki so športno in bližini si lahko obiskovalci ogledajo tudi velik spekter doživetij tako za telo kot za učno naravnani. Narejeni so pretežno iz Gregorjev matičnjak, občudujejo kas pr- dušo. Park, ki spodbuja zdrav način živ- naravnega materiala: lesa, vrvi, kamna. leških konjev kasačev na le nekaj metrov ljenja in preživljanja prostega časa zunaj Tu najdemo učne točke, gozdno učilnico, oddaljenem hipodromu in se sprehodijo v naravi je ideja, ki so jo imeli in predsta- gozdni ksilofon, gozdni telefon, bivališča do bližnje gramoznice. V sklopu doži- vili že učenci Turističnega krožka OŠ Kri- za koristne organizme, ptičje valilnice, vljajskega parka pa načrtujejo še linijo ževci leta 2011. Takrat so s svojo idejo gnezdilnice, več kot dvajset elementov novih, bolj zahtevnih elementov, fitnes, o Mini adrenalinskem parku v Križevcih za krepitev mišic, motorike, senzorike ki bo prav tako narejen iz naravnih mate- zmagali na 25. festivalu Turizmu poma- in koordinacije. Pri vsakem elementu rialov in bo odprt prostor s streho. V na- ga lastna glava. To, da so tudi vodilni v so postavljene table, ki obiskovalce sez- črtu je tudi gostinski del s teraso in nove občini prepoznali turistično priložnost nanjajo, čemu je element namenjen in sanitarije. Občina Križevci je s tem par- in projekt financirali, je hvalevredno, saj kako se vadba na njem izvaja. V parku so kom ponudila svojim občanom in tudi postaja Park doživetij Križevci res prava tudi programski sklopi, ki so nastavljeni širši okolici prostor, ki je namenjen vsem atrakcija. ob glavni poti, to so razni izzivi, čutna generacijam za sprostitev, rekreacijo, Prostor, kjer se nahaja park, je bil še ne- pot za otroke, pot ravnotežja, slackline druženje. Izgradnja in ureditev parka je davno zanemarjen, od neurja poškodo- (pripomoček za hojo po vrvi), poligon … bila sofinancirana s strani Evropskega van gozd. Ker so v njem pristojni opazili kmetijskega sklada za razvoj podeže- potencial, ga je občina odkupila, sanira- lja, kjer je občina pridobila maksimalno la in pripravila prostor, da je lahko nastal možno vsoto, in sicer 62.912,86 evrov, doživljajski park, kakršen je danes. razliko do celotne investicije, ki je zna- šala 215.981,86 evrov pa so zagotovili iz proračuna občine.

30 GLAS OBČINE 2018 IZ NAŠIH VASI

Vsekakor gre za obogatitev turistične ponudbe Občine Križevci, saj tudi na ta način obiskovalce vabi, da poleg enog- astronomskih užitkov, kot je prleška tün- ka, gibanica in kozarček odličnega vina, okusijo še čare narave in elementov iz naravnih materialov, ki so odlično vkom- ponirani v pristno okolje. Obisk parka je brezplačen, saj je namen občine, da ob- čanom in drugim uporabnikom zagota- vlja celostno urejen prostor v neokrnjeni naravi, kjer je mogoče kakovostno preži- veti prosti čas in se sprostiti. Vabljeni, da se prepričate o zgoraj zapi- sanih dejstvih in preživite prijetne trenutke v sproščujočem okolju. mag. Lidija Domanjko in Helena Krajnc Foto: Helena Krajnc

GLAS OBČINE 2018 31 IZ NAŠIH VASI Po 36 letih dočakali novo mašo

V nedeljo, 8. julija, je v Križevcih potekala Daritve v cerkvi, voščila udeležencev slovesna nova maša, ki jo je pred velikim nove maše, kulturni program, odlična številom duhovnikov, murskosoboškim postrežba v šotoru in ples s p. Egonom nadškofom, msgr. dr. Petrom Štump- na čelu verige, ki se je vila okrog šotora fom, domačimi in verniki daroval novo- po Križevcih, so izražali veselje in ponos, mašnik, Egon Hriberšek iz Iljaševcev. V da je med nami novomašnik. duhovnika je bil posvečen 28. junija, na Pri maši smo dobili simbolno darilce no- predvečer sv. apostolov Petra in Pavla, v vomašnika – podobico z novomašnim cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, skupaj s tre- geslom: »In glejte, jaz sem z vami vse dni mi jezuitskimi diakoni. do konca sveta,« s katerim nam je želel Med mašo so Egonu lepe in spodbudne sporočiti, da v življenju nismo sami, da je besede namenili domači župnik Štefan Gospod poleg nas. Vinkovič, jezuitski provincial pater Ivan Bresciani, voditelja slovesnosti patra Rok Andreja Obal Bečan in Marjan Kokalj, križevski župan, Foto: Helena Krajnc predstavnica krajanov, prijatelji iz Vere in luči, … Pri dvainštiridesetih letih in po prvem poklicu, po premoru in osebnem iskanju in spoznavanju, ali ga Gospod resnično kliče k sebi, je odločitev dozorela. Dogo- dek, kot je nova maša, je resnično združil ljudi. Videti je bilo, kako so občani stopili skupaj, pripravili vse potrebno, ženske so spekle pecivo, okrasili so cerkev, …

32 GLAS OBČINE 2018 IZ NAŠIH VASI Intervju z Egonom Hriberškom »Pot z Gospodom«

Egon, kako bi se predstavili, da vas zaželel, da bi šel k sveti maši v župnijsko ko zaradi jezika. Noviciat pomeni, da dve občani spoznajo? Kdo je Egon Hriber- cerkev. Malo me je bilo strah, kaj si bodo leti živiš bolj poglobljeno notranje živ- šek, naš novomašnik? mislili moji starši, da grem po dolgih letih ljenje, odnos z Gospodom, spoznavanje Rodil sem se leta 1976 v Murski Soboti. k maši, kaj se dogaja z mano. Tudi kaj si sebe, skupnostno življenje še z drugimi Do mojega šestega leta smo z družino bodo mislili župljani. Vendar je bila želja sobrati (takrat nas je bilo 10 novincev, živeli pri starih starših v Stari Novi vasi, močnejša od teh negativnih misli in sem trije Slovenci in sedem Italijanov), spo- medtem sta starša zgradila hišo v Ilja- šel. Tudi tukaj sem doživljal lepoto maše, znavanje Družbe Jezusove, kdo so in kaj ševcih. Imam mlajšega brata Aleša, ki z bila mi je v tolažbo. Od takrat sem vsa- delajo. In še vedno razločuješ, ali te Gos- družino živi na domačiji. Osnovno šolo ko nedeljo šel k maši. Poleti 2003 sem se pod kliče na to pot. Zanimive so bile du- sem obiskoval v Križevcih, nadaljeval zaposlil v gradbenem podjetju v Maribo- hovne vaje v tišini, ki so trajale 5 tednov. na Srednji ekonomski šoli na Ptuju, nato ru. Prvi dve leti sem se v službo vozil iz V tem času moliš ob odlomkih iz svetega sem vpisal študij gradbeništva. V času Prlekije in ker sem vpisal še podiplomski pisma, spoznavaš sebe, spoznavaš Boga študija sem pol leta služil civilno vojsko študij, sem začel iskati stanovanje v Mari- in se skušaš z Njim osebno srečati. Ves ta v Dobrni. Z vami bom podelil zanimiv boru. Našel sem ga pri jezuitih. Všeč mi je čas imaš na razpolago duhovnega spre- dogodek, ki se mi je pripetil na prvi dan bilo, da bom imel tam mir in da je kapela, mljevalca, ki ti pomaga do osebne izku- mojega službovanja. Veste, najprej sem kjer bom lahko molil. Tako sem se srečal šnje s Kristusom. Lepo je bilo tudi roma- mislil, da bom delal v toplicah, zato sem z jezuiti. nje v uboštvu, kjer gremo po dva in dva najprej iskal, v kateri hotel moram iti, a Naslednja pomembna točka je bila, ko skupaj na pot brez denarja in prosimo za ko sem prebral, da sem prišel v ustanovo me je prijatelj povabil na duhovne vaje v hrano in prenočitev. To je bila čudovita za usposabljanje, delo in varstvo otrok s tišini v Logarsko dolino. Tam sem doživel izkušnja, kjer sem po desetih dneh dobil posebnimi potrebami, me je postalo kar en drugačen način odnosa z Gospodom, zaupanje, da bo Bog poskrbel zame, če malce strah. Spomnim se, kako sem ves bolj oseben. Bog se me je globoko do- bom jaz z njim sodeloval, da bom prosil. prestrašen prestopil prag zavoda, nakar taknil, ko sem videl njegovo delovanje Po končanem noviciatu sem začutil, da je pritekel k meni otrok z Downovim v mojem življenju, tam sem tudi pričel me Bog kliče in dal sem prve in večne za- sindromom in me objel. Ta šestmesečna razmišljati, kaj pa, če me Bog kliče za du- obljube Bogu, pokorščino našemu pred- izkušnja dela z otroki s posebnimi potre- hovnika in ta misel mi je bila prijetna. Po stojniku, čistost in uboštvo, da ne bom bami se me je globoko dotaknila in mi teh duhovnih vajah sem tako še večkrat imel nič v svoji lastnini. Nato sem od leta ostaja v lepem spominu. Po študiju sem šel za vikend tja se malo umirit, molit. 2010 do 2012 študiral filozofijo v Padovi. se zaposlil pri gradbenem podjetju v Ma- Bili so to eni lepših trenutkov v mojem Spomnim se, kako sem v prvih mesecih riboru, kjer sem ostal pet let. življenju. Tri leta sem potem razločeval, potreboval več kot eno uro, da sem preb- ali me Gospod kliče za duhovnika ali ne, ral eno stran in jo razumel. V skupnosti Kdaj ste se osebno srečali z Gospo- nato sem se leta 2008 odločil in vstopil k nas je bilo takrat petindvajset. Skupaj dom? jezuitom. smo živeli jezuiti iz Ukrajine, Belorusije, Ko sem prejel zakrament svete birme pa Madžarske, Italije in Slovenije. Po kon- do mojega 27. leta, nisem več šel k maši Zakaj jezuiti? čanem študiju filozofije sem prišel v Slo- in tudi molil nisem. V začetku leta 2003 Ko sem stanoval pri njih, sem od blizu venijo, v župnijo Dravlje v Ljubljani. Na- sva se po petih letih razšla z dekletom videl, kako živijo. Všeč mi je bila njihova slednja faza je magisterij, kar ne pomeni in takrat je bilo zame težko obdobje. Ni- skupnost. Duhovne vaje so se me dotak- študija, ampak pastoralno delo. Delal sem vedel, kako naprej, saj sem takrat že nile, bile so mi v veselje. Pater Jože Rob- sem z družinami v skupnosti Najina pot, razmišljal, kako se bom poročil. Imel sem lek, ki me je spremljal, mi je zelo pomagal, občutek, da se mi je sesul svet. Spomnim da sem se osebnostno in duhovno odprl. se, da neko noč nisem mogel zaspati, Ko sem slišal, da formacija traja deset let, bilo mi je težko in sem začel prositi Boga, sem bil vesel, pri sebi sem si mislil, da se naj mi pomaga iz tega, ker jaz ne vem, bom v desetih letih vsaj dobro pripravil kaj lahko še naredim. Začutil sem tolaž- na duhovništvo. Pri jezuitih je tudi veliko bo, prisotnost Boga in ponovno življenje možnosti za delo: lahko si profesor, lahko v sebi. Vsakič, ko mi je bilo težko, sem se si duhovnik na župniji, lahko delaš s soci- od takrat naprej zatekel k molitvi in se alno ogroženimi ljudmi, lahko si v domu takoj počutil boljše. Tako se je začela pot duhovnih vaj kot duhovni spremljevalec, z Gospodom, kjer sem ponovno začutil lahko delaš z družinami, lahko imaš ljud- veselje do življenja, tolažbo. Spomnim ske misijone po župnijah … se, kako sem želel zmoliti molitev Oče- naš, a sem ga pozabil. Doma sem poiskal Kako ste preživeli 10 let priprav? napisane molitve in na začetku molil z Leta 2008 sem stopil k jezuitom. Oktobra listom v roki. Po nekaj mesecih sem si sem šel v Genovo. Prvo leto ni bilo lah-

GLAS OBČINE 2018 33 IZ NAŠIH VASI

kjer sem pomagal patru Andreju Bendi. Kako ste doživeli novo mašo? Skupaj sva imela šolo za zakon, kjer se Priprave na novo mašo so mi vzele ener- pari, ki se nameravajo poročiti, na zakon gijo, bilo je kar stresno. Vedel sem, da pripravljajo eno šolsko leto, pomagal je to velik dogodek ne samo zame, am- sem tudi pri duhovnih vajah za zakonce pak predvsem za ljudi, za župljane, ki so in pri srečanjih zakonskih skupin. V letih molili zame, ki so se tudi pripravljali na 2014–2017 sem bil poslan na študij teo- ta dogodek, za vse ostale, ki so mi blizu logije v Rim. To so bila zelo lepa leta, ena in tudi tiste, ki me poznajo, in zato mi ni lepših pri jezuitih. Tudi tam nas je živelo bilo vseeno. Želel sem, da bi bilo za ljudi petdeset jezuitov z vsega sveta, več kot res prijetno doživetje, da bi jim maša os- dvajset narodnosti. V Rimu sem se naučil tala v lepem spominu. Potem se pa člo- biti svoboden, slediti srcu in se ne ozirati, vek trudi vse čim bolje pripraviti. Ljudje kaj mislijo drugi, predvsem pa delati to, so veliko pomagali pri okrasitvi cerkve, kar me veseli in kar globoko notranje ču- pogostitvi, pri postavitvi šotora … Bilo tim. Pri študiju teologije so mi bili najbolj me je strah, spraševal sem se, ali bom všeč svetopisemski predmeti. vse zmogel. Dan prej sem se zbudil že ob treh zjutraj in nisem mogel več spati. V Imate najljubšo molitev? soboto, ko sem prišel domov, sem šel v V času študija teologije v Rimu sem spoz- cerkev in ko sem videl lepo okrasitev, so nal in začutil, kaj je tisti moj pravi odnos mi prišle solze v oči od veselja, kar nisem s Kristusom. Biti enostavno v Njegovi bli- mogel verjeti, da so se ljudje zame tako žini, čutiti njegovo prisotnost. V takšnih potrudili. Takrat sem se sprostil, kot da bi trenutkih, niti besed nisem potreboval, mi težko breme padlo z ramen. Bil sem dovolj mi je bilo, da Jezusa čutim blizu, pomirjen, ko sem videl, da vse teče, kot da je zraven mene in uživam veselje, ki mora. Čutil sem strah, obenem pa pozimi ga On prinaša. Tako da sem lahko po- tivno pričakovanje, veselje. Zjutraj pred vedal besede svetega Ignacija, našega mašo sem čutil malce pozitivne nape- ustanovitelja: »Gospod daj mi svojo lju- tosti, največ pa veselja, da bom maševal bezen in milost, to mi zadošča«. v domači župniji, tako da sem si proti koncu maše želel, da je ne bi bilo konec, Kako je potekalo mašniško posveče- ker mi je bilo vedno lepše. To je bil eden nje? najlepših trenutkov v življenju, ki me bo V diakona sem bil posvečen aprila 2017 spremljal in dal moči za naprej. v Rimu in je že bilo v sklopu mašniškega posvečenja. Doživel sem ga zelo globo- Kaj počnete trenutno v župniji Dravlje? ko in močno. Tudi mašniško posvečenje S prvim avgustom sem postal kaplan. je bilo lepo doživeto, bil sem ganjen in Delal bom z mladimi, učil bom verouk, zelo vesel. Še zdaj čutim veliko tolažbo v pripravljal prvoobhajance, sedmi in mo- sebi, izpolnjenost. Veliko mi je pomenilo, goče še deveti razred, ministrante. Rad da sem čutil, da je pravi čas za posveče- sem med ljudmi, veselim se dela z njimi. nje in da sem pripravljen. Kako so doma sprejeli vašo odločitev Koliko časa ste se pripravljali na novo za duhovništvo? mašo? Ko sem staršem povedal, da bom stopil Na novo mašo sem se pripravljal 10 let. k jezuitom, nista bila najbolj navdušena. (Smeh). Saj se od prvega dne, ko vstopiš Oče je bil iz sebe, mama se je zjokala. A v noviciat, pripravljaš na duhovništvo. po enem tednu sta me poklicala, potem Najbolj me je bilo strah petja. Že oktobra ko sta bila pri župniku, ki ju jo malo po- sem začel trenirati pesmi, odpeve pa dva miril. Teh deset let, kar sem tukaj, je bil meseca prej. Mašo sem izbral v namen tudi zanju proces. Sedaj sta starša zelo Jezusovemu srcu, ker mi je zelo blizu, ponosna name, me podpirata in sta ve- večkrat sem šel v Rimu v kapelo Jezuso- sela moje odločitve. vega srca in tam molil. Samo mašo sem šel tudi večkrat skozi, želel sem ponotra- Andreja Obal njiti besede iz Misala. Res pa je, da me je Foto: Helena Krajnc bilo petja res strah.

Tretja zlata maturantka je Lora Gržin.

34 GLAS OBČINE 2018 IZ NAŠIH VASI

Letos trije zlati maturanti tudi iz naše občine

Sem Nadine Lesničar in letos sem konča- dogodkov, druženju s prijatelji, umetno- Kljub temu sem bila prijetno prese- la šolanje na Gimnaziji Franca Miklošiča sti, branju, pisanju ipd. nečena. Tako sem ugotovila, da si Ljutomer – tako sem postala vzgojitelji- Moram priznati, da se mi nikoli ni bilo informacije hitro vtisnem spomin, ca predšolskih otrok. Na gimnazijo sem potrebno veliko učiti, teste sem z lah- da znam različne pojme povezovati se vpisala komaj v 3. letniku, kar je bilo koto odpisala brez učenja in kljub moji v celoto in tudi kritično razmišlja- zame zaradi vseh diferencialnih izpitov lenobi sem bila vedno uspešna. Zaveda- ti. Sprva zaradi dvomov vase nisem kar naporno, sem pa kljub temu obe la sem se, da bi morala v maturo vložiti imela načrtov za naprej, ampak se šolski leti aktivno sodelovala na različ- več svojega časa in energije, ampak sem mi zdi škoda zapraviti svoj talent. Ne nih prireditvah in dejavnostih, ki smo se raje posvečala stvarem, ki so mi pri- vem še točno, kaj bom. Razmišljam o jih dijaki v programu predšolska vzgoja našale veselje. »Bom že nekako,« sem si tem, da bi eno šolsko leto pavzirala, v pripravljali za otroke. Ob tem sem imela takrat govorila. tem času naredila še peti predmet na tudi več kot dovolj prostega časa, ki sem 6. junija me je v šolski avli šokirala novica maturi in imela tako več možnosti za ga posvetila različnim zanimanjem in – izvedela sem, da sem postala zlata ma- vpis na študij, nisem pa še dokončno aktivnostim – potovanju po Sloveniji in turantka in to z vsemi točkami na poklic- odločena o svoji prihodnosti. bližnji okolici, pohodništvu, obiskovanju ni maturi. Glede na vložen trud takšnega koncertov, festivalov in drugih kulturnih razpleta nisem pričakovala. Nadine Lesničar Moje ime je Jaka Godec in sem bil do ne- dil povezovati novo snov z že naučenim. šoli pred izpiti učil tudi doma. Zraven davnega dijak 4. letnika Gimnazije Franca Od pouka sem poskusil odnesti čim več, izpiskov vseh snovi sem za vsak pred- Miklošiča Ljutomer. V prostem času rad zato tam nisem počival, počitek je sledil met rešil tudi veliko maturitetnih pol igram košarko, veseli pa me tudi veliko po pouku. Seveda sem se pred testi še iz preteklih let, saj so vse dostopne na drugih stvari. V šolskem letu 2017/2018 učil in ponavljal – včasih sem že štiri dni spletu. Tako sem dobil občutek, na kaj sem dosegel zlato priznanje na tekmo- pred testom začel delati obširne izpiske moram biti pripravljen pri dejanskem vanju mladih raziskovalcev, srebrno vse snovi, ki sem jo moral vedeti, spet izpitu, koliko časa bom imel na razpo- Preglovo plaketo na tekmovanju iz zna- drugič sem v petnajstih minutah le pre- lago in na kakšen način naj rešujem nja kemije in srebrno Vegovo priznanje letel zvezek in izluščil pomembnejše teo- različne tipe nalog. To je trajalo več na tekmovanju iz znanja matematike ter retične prvine. Vse to je bilo odvisno od dni pred vsakim izpitom, vsak dan pa postal zlati maturant. mojega predznanja pri predmetu. Vedno sem našel čas tudi za razne hobije in Že od prvega letnika smo vsi dijaki brez mi je uspelo uskladiti učenje, košarkarske čeprav je mama večkrat vztrajala, da predaha poslušali takšne in drugačne treninge in popoldanski počitek, saj sem se premalo učim, sem imel v glavi ja- nasvete profesorjev glede mature: »To bo vedel, koliko časa potrebujem, da usvojim sen načrt in sem delal po svoje. Tako je zagotovo na maturi«, »Za maturo je to tre- posamezno snov in sem si svoj urnik tako matura prišla in tudi minila brez večje- ba znati«, »Na maturi tega ne bodo upo- primerno razporedil. ga vznemirjenja. Odpisal sem en izpit števali« in številne druge. Hitro nam je Po opravljenih štirih letnikih je končno za drugim, v kratkem so bili končani postalo jasno, da je matura »z naskokom« prišla na vrsto splošna matura. Njeno tudi ustni izpiti in začelo se je čakanje. najpomembnejša stvar v srednješolskem približevanje se je poznalo po intenziv- Rezultati so bili objavljeni 11. julija ob izobraževanju in da je rezultat mature za nejšem pouku; športnih dni, obveznih sedmi uri zjutraj, se pravi približno tri dijaka hkrati rezultat vseh štirih let gimna- ekskurzij in raznih predavanj v primerja- tedne po zadnjem izpitu. Ker sem imel zije. Ves trud, ki ga dijak vloži v domače vi s prejšnjimi leti skoraj ni bilo, saj je bila dober občutek, nisem bil pretirano naloge, učenje in zbranost pri pouku se vsaka ura namenjena učenju in utrjevanju nervozen in niti presenečen, saj sem na koncu pozna v številu točk na maturi, znanja, potrebnega za maturo. Na splošni pričakoval podoben rezultat, kot sem ki pa nato vplivajo na marsikaj – ob uspe- maturi vsak dijak opravlja izpite iz sloven- ga dosegel. hu v 3. in 4. letniku so zelo pomembne pri ščine, matematike, tujega jezika in dveh zbiranju točk za vpis na fakulteto hkrati izbirnih predmetov. Sam sem kot izbirna Dosežek me je razveselil, saj je bila pa dober rezultat prispeva tudi k ugledu predmeta izbral fiziko in kemijo iz prep- zlata matura na nek način vsa štiri leta šole in je priznanje za dijaka samega. rostih razlogov – fiziko, ker sem se odločil moj cilj. Hkrati pa se mi že bliža nasled- V štirih letih se snovi nikoli nisem učil za študij fizike in kemijo, ker je fiziki naj- nji izziv: študij fizike na Fakulteti za ma- sproti. Zdi se mi, da tako ravnanje zahteva bližja. Prav tako sem pri obeh predmetih tematiko in fiziko v Ljubljani. Za fiziko preveč časa in organiziranosti. Kar se tiče dobival večinoma odlične ocene. Kot tuji sem se odločil že pred nekaj leti, saj me domačih nalog, ki smo jih dobili v šoli, sem jezik sem izbral angleščino, saj se je kot vedno znova navdušijo naravni pojavi, jih prav tako rešil relativno malo. Glavni prvi tuji jezik učim že od osnovne šole. ki jih ta veda raziskuje in razlaga. Študi- razlog je ta, da smo jih večinoma dobivali Slovenščino, angleščino in matematiko ja, predvsem pa življenja v mestu, se že le pri matematiki, kjer nisem čutil potrebe sem opravljal na višji ravni, kar pome- zelo veselim, toda vedno se bom rad po utrjevanju, saj sem snov razumel. Sled- ni, da sem lahko dosegel oceno od 1 do vračal domov. nje sem skušal doseči pri vseh predmetih 8 (in ne do 5, kot pri ostalih predmetih). – vedno sem poslušal profesorje in se tru- Seveda sem se ob celoletnih pripravah v Jaka Godec

GLAS OBČINE 2018 35 IZ NAŠIH VASI Intervju z Mileno Žižek, zmagovalko resničnostnega šova Kmetija »Šov je popoln odklop od sveta«

Milena Žižek iz Logarovcev je lanska zmagovalka Kmetije. Prekmurka, ki že dvajset let živi in dela v naši občini. Priznam, šova nisem spremljala, ne vem, kaj vse se je dogajalo tam, a ko sem izvedela, da je zmagovalka Milena, sem bila vesela zanjo, hkrati pa ponosna, da je iz naše občine. Poklicala sem jo in z veseljem je pristala na intervju. Milena, iskrene čestitke za zmago. Za Si pred začetkom šova pomislila na to, Bi kaj spremenila, če bi lahko še začetek me zanima razlog, zakaj si se da bi lahko bila zmagovalka prav ti? enkrat šla v šov? prijavila v šov Kmetija? Ne, je pa res, da sem ob jutranji kavi v Ja, če bi lahko kaj spremenila, se ne bi Bolj iz radovednosti, kako vse skupaj Bazi, preden sem šla, rekla: »Če me v šti- tako pustila Damjanu in Deji, ki sta bila izgleda. Ni bilo nekega posebnega raz- rinajstih dneh nega domu, bon do kun- glavna, samo verjetno potem ne bi bila loga. Res je, da sem imela lani osebne te- ca notri, pa itaki bon zmagala.« Vsi smo tak dolgo v igri. Nisem imela nobene žave in sem pri sebi mislila, da bi bil pravi jokali, ko sem šla, saj nismo vedeli, kako taktike, a vedno se moraš nekomu prila- trenutek, da se malo umaknem, da bo dolgo me ne bo. gajati, ker če se ne, letiš ven. takrat boljše, a sem pozneje videla, da je bilo le še slabše. Z odhodom v šov nisem Kako si se počutila na Kmetiji? Mogo- Kakšne spomine imaš na finalno od- nič rešila. Tokrat se nisem sama prijavila. če zdaj, glede na to, da je minilo že pol dajo? V gostilni smo bolj za hec kot zares »štrc- leta, verjetno drugače gledaš na mar- (Smeh.) Mi smo mislili, da gre za gene- kali« po telefonu in skupaj poslali prija- sikaj? ralko, ker so do takrat finalne oddaje povo. Čez tri dni so me že klicali, naj pridem Najlepše mi je bilo, ko sem šla v štalo in tekale vedno v živo. Ostale tekmovalce na avdicijo. Vedno sem govorila nečaku ko sem lahko kuhala. Takrat mi je bilo so tisti dan zaprli v drugo hišo, naju z Niku, (ki je že bil v šovu), da bi tudi jaz super, saj sem imela vedno delo, da sem Majo pa so ob enih začeli snemati. Med rada šla v šov. Pred tem sem se že dvak- se zamotila. Bili so lepi in slabi trenutki. peto in šesto uro sva šli v areno. Rekli so rat prijavila, a nisem bila sprejeta. Imeli smo se fajn, lepo mi je bilo, ko smo nama, da bodo snemali oddajo. Mislila se veselili in peli. Vsak je imel svoje krize, sem, da je to generalka, da bomo probali A ti je čas tam hitro minil? je pa res to takšna življenjska dogodi- in da bodo potem drugič zares posneli. Sedemdeset dni sem bila tam. Po štiri- vščina in izkušnja, ki je nikoli ne pozabiš. Malce smo se pogovarjali, potem pa je najstih dneh mi je bilo že tako mučno, da šlo zares. Na začetku je bilo 1:0 za Majo, sem želela domov. Vmes sem bila trikrat Koliko so bili iskreni tekmovalci v potem je bilo izenačeno. Na koncu, ko je na disciplinskem, ker sem norela, saj ni- šovu? So v resnici to, kar smo videli na bilo 2:1 zame, še kar nisem mogla verjeti, sem več vedela, kaj bi še lahko naredila, televiziji ali ne? da je to »istina« in da sem zmagala. Šele da bi me poslali domov. Pa sem vseeno Ne, niti eden ni v resnici takšen. Tam smo ko sem na televiziji videla konec (takrat ostala do konca. Prve tri tedne mi je bilo se vsi »grebli«, bili malo hinavski, precej smo bili že doma), sem začela dojemati, res težko, ko nismo še nič delali in še ni- tekmovalni in vsak je gledal le za svojo da sem zmagala. Še dolgo nisem mogla sem imela nobenih zadolžitev, potem pa »rit«. Ko se zdaj družimo, so čisto drugi. dojeti. Do sedaj je bilo vedno tako, da so so dnevi hitreje minevali in na koncu mi Je res, da ne vsi, nekateri so kaj zameri- tekmovalci lahko povabili domače na fi- je bilo prav hudo, ko smo morali oditi. Po li, z določenimi pa sem v stikih in se še nalno oddajo, letos pa tega prvič ni bilo. sedemdesetih dneh se že navadiš na živ- videvamo. ljenje brez telefona, televizije, da nimaš Če nisi tam, si verjetno vsega dogaja- nič … nja ne znaš niti predstavljati? Ja. Prvi dan te pripeljejo v hotel, ti dajo večerjo, nato ti poberejo vse stvari. Do- biš le nekaj spodnjih hlač in oblačil, potem te odpeljejo na Kmetijo in te zap- rejo. Tam nimaš ničesar – niti mila; od hrane je bilo le mleko in otrobi in veliko zelenjave pa nobene soli. Prve tri tedne sem mislila, da bom »hin«. Shujšala sem. Pozneje smo imeli moko in kruh, nato smo jedli le škrob in bili napihnjeni …

36 GLAS OBČINE 2018 IZ NAŠIH VASI

Bi se še enkrat podala v resničnostni šov? Ja, bi se in še enkrat v Kmetijo. Za kakih štirinajst dni, da bi jaz druge malo »pika- la«, nato bi šla domov.

A si si ogledala oddaje? Je bilo kaj drugače prikazano, kot je bilo v resnici? Med tem, kar vidiš na televiziji, in tem, kar se je v resnici dogajalo, je velika razlika. Ko sem gledala oddaje, mi je šlo na bruhanje, bilo me je sram, saj je bilo tri- četrt stvari zrežiranih, izrezanih, veliko je bilo dodanih besed. Ni bilo tako, kot so prikazali. Rekli so nam, kaj se moramo med sabo pogovarjati. Če si dal pri izjavi svoje mnenje, so te popravili. Ponoči so nas metali iz postelj, da smo nenaspani posneli izjave in nas tako čustveno zlo- mili. Zelo me je motilo to, da moraš nekaj povedati, tudi če nočeš.

Si brala tudi kritike? Kritik je bilo ogromno, na to moraš biti pripravljen, a si vseeno nisem mislila, da so ljudje tako hudobni.

Na spletu sem zasledila, da nisi bila zadovoljna z zneskom? Vse najbolj zanima, kako si ga porabila? Vedeli smo, da se odbije davek, a so novi- narji to napihnili. Če smo se že »mantra- li« za 60 000 eurov, naj bi Pro plus plačal davek. Je pa res, da je tudi 45 000 eurov veliko denarja, tako da sem zadovoljna. Velik del zneska je šel za Patricijin študij, nekaj sem dala Janu in Mitju, en del sem porabila za selitev. Nekaj še imam, saj grem decembra v Avstralijo na hčerkino podelitev diplome. To, da si bom kupila kombajn in ga dajala v najem, je bil hec, saj nisem več vedela, kako naj se rešim nenehnih klicev novinarjev. In to so res napisali. (Smeh.)

Andreja Obal

GLAS OBČINE 2018 37 IZ NAŠIH VASI Dogajanje v Kokoričih Velikonočni pohod Slovenki prvak in evropski podprvak Vaški odbor in Prostovoljno gasilsko dru- v pikadu štvo Kokoriči-Berkovski Prelogi sta na Med vaščani imamo tudi uspešnega velikonočni ponedeljek že enajstič za- mladega tekmovalca v pikadu Roka He- pored pripravila velikonočni pohod. Le- rica. Najprej se je pomeril v slovenski ligi, tošnje leto je trasa potekala po sosednji kjer je dobil naziv slovenskega prvaka v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Najprej nas pikadu. Uvrstil se je na evropsko prven- je pot vodila do otoka ljubezni v Žihlavi, stvo v Italiji, kjer si je na tridnevnem tek- kjer smo v prijetnem okolju ob zvokih movanju prislužil zavidljivo drugo mes- ptic pomalicali. Po krajšem počitku smo to in naziv evropski podprvak. se vrnili po isti poti in se ustavili še v Mu- zeju starodobne tehnike. Lastniki ekspo- Maša Maučec natov so nas popeljali po sobah, polnih starin, ohranjenih oldtajmerjev in stare kmetijske opreme. Tudi za naslednje leto imamo načrte za izvedbo dvanajstega pohoda, katerega relacija je zaenkrat še skrivnost.

Kviz gasilske mladine Pohvalimo se lahko z različnimi dosež- ki našega podmladka na različnih pod- ročjih. V gasilstvu smo se pripravnice uvrstile na državni tekmovanji v Kvizu gasilske mladine in Orientacije. Kviz je potekal v Šmartnem pri Litiji, zajemal pa je širok nabor gasilskega in splošnega znanja, tudi praktičnega. Tekmovanje v orientaciji pa je bilo še malce težje zaradi fizičnega in psihičnega napora, saj je potekalo po zelo zahtevni trasi in okolju, ki nam ni bilo domače. Za te dosežke smo tekmovalke vložile precej truda in svojega prostega časa, za pripravo pa se zahvaljujemo mentorjem Jožici Vrbančič, Slavku Ostrcu, Andreji Senčar, sponzorjem, ki so nas finančno podprli in ostalim, ki so pripomogli k našemu dosežku.

Zlatoporočenci

Petdeset let skupnega življenja letos praznujejo:

• Jožef in Angela Hozjaniz Križevcev Podatki so bili pridobljeni na župnijskem uradu pri gospo- • Alojz in Marta Krajnc iz Kokoričev du župniku Štefanu Vinkoviču. Župnijski urad ne razpola- • Alojz in Nada Osterc iz Kokoričev ga s podatki parov, ki so se poročili v drugih župnijah, zato • Franc in Ljudmila Fifnja iz Grab iskreno čestitamo tudi vsem, ki ste se poročili drugje. • Jakob in Jožefa Šalamun iz Stare Nove vasi • Franc in Terezija Čolnik iz Lukavcev „Biti globoko ljubljen ti daje moč, medtem ko ljubiti globoko • Milan in Anica Vrbnjak iz Iljaševcev nekoga daje pogum.« – Lao Tzu

Vsem iskreno čestitamo! Helena Krajnc

38 GLAS OBČINE 2018 IZ NAŠIH VASI Biserna poroka zakoncev Kosi iz Ključarovcev

Zakonca Kosi sta se spoznala v domači vasi, v Ključarovcih. Poročila sta se 16. februarja daljnega leta 1958, ko je imel Jožef 30 in Ana 20 let. Po poroki sta za- živela na Jožefovi domačiji, kjer sta vse življenje kmetovala. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Sonja, Marko in Joško. Imata sedem vnukov, Mitjo, Domna, Šte- fi, Mojco, Luko, Heleno in Mihaelo ter tri pravnuke Nika, Tima in Žigo. Menita, da je za trajen in uspešen zakon potrebno predvsem spoštovanje in iskrena ljubezen med zakoncema.

Helena Krajnc

Podelitev priznanj najboljšim dijakom Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota

Podjetje Elektro Maribor je 4. junija 2018 tradicionalno podelilo nagrade za odlične dosežke v izobraževanju najboljšim učencem SPTŠ Murska Sobota. Dijake, ki so nagrade prejeli na slav- S svojim pozitivnim odnosom, prizadev- nostni podelitvi, je šola izbrala na pod- nostjo pri promociji šole in poklica elek- lagi njihovih dosežkov. Priznanja sta trikarja ter z aktivnostjo v lokalnem oko- podelila mag. Boris Sovič, predsednik lju je zgled svojim vrstnikom in ostalim. uprave Elektra Maribor, in Marjan Čer- pnjak, pomočnik ravnatelja šole. Srebrni Helena Krajnc znak odličnosti in nagrado v višini dves- Foto: Boštjan Novak to eurov je prejel Tin Novak iz Lukavcev. Tin je dijak 3. letnika, smer elektrikar. V vseh letih izobraževanja je bil odličen, letos pa je dosegel še tretje mesto na dr- žavnem tekmovanju elektro in računal- niških šol v izdelavi razdelilne omare za elektroinštalacije.

GLAS OBČINE 2018 39 IZ NAŠIH VASI Naj dijakinja Slovenije 2017

Meta Štuhec je osemnajstletna dijakinja V slednjo kategorijo spadajo dobro- Tvoja vizija in cilji za prihodnost Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Živi delnost, funkcije v različnih klubih in Sama zase bi rekla, da si cilje postavljam v Ključarovcih in pred leti smo že pisali o organizacijah, prejete nagrade, likovne dolgoročno, a od sebe ne pričakujem njej in njenih dosežkih. Odlikujejo jo nav- razstave, gledališče, ples ... Med tekmo- nemogočega. Kar pride, pride. Čisto spe- dušenje in odločnost do dela na različnih vanja štejejo vsa tekmovanja iz znanja in cifično in kratkoročno si v naslednjem področjih: politika, gledališče, pisanje, v mojem primeru tudi debatni turnirji. letu želim odličen učni uspeh, uspešno likovno umetnost, novinarstvo … Sama Dodana vrednost so še potrdila iz Mo- maturo, dobro napisano raziskovalno zase pravi, da ima proaktiven odnos in delov evropskih parlamentov, državnih nalogo, uspešno predsedovanje Leo da vedno najde načine za spodbujanje in in evropskih institucij, likovne razstave, klubu Ljutomer, kakšno priznanje več … sodelovanje z ljudmi. Letos je bila na pod- pohvale svetovnega merila. Moja prijava Upam, da mi bo vse uspelo glede na to, lagi dosežkov in udejstvovanja na mnogih je po mojem mnenju izstopala z obar- da je koledar od julija do novembra že področjih razglašena za Naj dijakinjo Slo- vano paleto mednarodnih projektov in zapolnjen s potovanjem v Bolgarijo, Gr- venije 2017. funkcij ter zmag v debatah in osvojenih čijo in Avstrijo na različne internacional- priznanj v jezikih, saj je bilo lansko leto ne projekte. Ob vsem čtivu in prevozih z Kako je potekal izbor za naj dijakinjo? eno izmed najbolj uspešnih in aktivnih. enega konca Slovenije na drugega pla- Dijaška organizacija Slovenije že osem Kaj ti naziv prinaša? niram preteči svojih prvih 21 kilometrov let prireja izbor za naj dijaka in dijakinjo Naziv mi sam po sebi ne prinaša nobena maratonu in obiskati najmanj pet preko javnega razpisa, s katerim so k so- nih ugodnosti in/ali dolžnosti, ima pa držav. Sledil bo študij, zagotovo politič- delovanju vabljene vse srednje in poklic- veliko simbolno vrednost in je obenem no usmerjen, nato pa grem, kamor me ne šole Republike Slovenije. Komisija, ki potrditev, da svoj čas vlagam v prave bo vodila pot. je prijave pregledala, je bila pozorna, da stvari, ki so dolgoročna naložba v priho- kandidati ustrezajo naslednjim kriteri- dnost. Veseli me, da na prepoznavnosti Nataša Vengust jem: učni uspeh, ki šteje 20 točk, tekmo- in veljavi pridobivata tudi družboslovje Foto: Maša Štuhec vanja za 30 točk in delo na družbenem in umetnost, naziv pa mi predstavlja mo- področju, ki je vredno kar polovico vseh tivacijo za še večje in težje izzive. točk, torej 50.

40 GLAS OBČINE 2018 IZ NAŠIH VASI Intervju z Manico Sušec » Stvari za dušo«

Manica Sušec je tiste vrste človek, ki mu ni nikoli dolgčas. Pred leti, ko je ostala brez služ- be, je svoj prosti čas zapolnila s stvarmi, ki jim sama reče – stvari za dušo. Iz odpadlega materiala je začela ustvarjati broške in verižice, gravirati na steklo in ustvarjati cvetlične aranžmaje iz trakcev iz blaga. Trenutno je aktivna članica Kulturnega društva Križevci, Rdečega križa, gasilskega društva, prostovoljno hodi delat v Duo center v Veržej v lon- čarske delavnice, sodeluje tudi z društvi Benedikt, Kunštni Prleki, skrbi za starše, pomaga sosedi, ki je sama in bolna, je velika motivatorka otrok. Kot se rada pošali, trenutno ob vseh dejavnostih niti nima časa za službo. Še ob večerih, ko pogleda televizijo, obvezno zraven kvačka ali plete, ponoči, če ne more spati, razmišlja o skečih, ki jih piše. Že nekaj časa spremljam njeno ustvarjanje iz gline in vedno sem pozitivno presenečena nad napredkom, zato se mi je zdelo zanimivo, da v glasilu predstavimo njen hobi, saj lončarjenje sodi med najstarejše slovenske obrti.

»padla noter« in začutila, da je to to. Lah- nekaj drugega. Te rože, ki jih delam, so ko rečem, da sem imela v življenju več iz moje glave. Kot deklica sem obože- priložnosti, ki so me izpolnjevale in pri vala porcelan mojih babic, ko je bilo vse katerih sem imela občutek, da delam »nakrancano«, zato tudi sama posku- stvari, kjer se mi duša pomiri. Prvič, ko šam narediti čimveč okraskov iz gline na sem delala preko javnih del v vrtcu – svoje izdelke. Nočem nikogar kopirati, a tam sem z otroki tako uživala, da vam dandanes je že toliko izdelkov na tržišču, tega ne morem povedati, drugič, ko sem da se gotovo najde že kje kaj podobne- delala preko javnih del v Domu Lukavci ga, a vendarle želim ustvarjati nekaj svo- – tudi ti ljudje so vplivali name, kot tretjega, unikatnega. Moj zaščitni znak naj je je to ustvarjanje z glino. Urša Ambrož, bi bile ženske s klobuki in vrtnice. moja mentorica v Duo centru, me je nav- dušila za glino. Res se dobro razumeva, Kje ste se s svojimi izdelki že predsta- zaupa mi in mi pomaga, je odkrita, tudi vili? ko mi kaj ne uspe, me zna spodbuditi za Imela sem stojnico v Radinu, v kopali- naprej. šču v Banovcih, na Miholovem sejmu v Veržeju, v Kranju in Križevcih, a moram Kaj vam to pomeni? priznati, da teh stvari skoraj nič ne pro- Veliko je vredno, če najdeš sebe, če uži- dam, ni bilo večjega uspeha. Tako moje Manica, res ste aktivni na različnih vaš v tem, kar počneš, če so ljudje okoli izdelke večinoma dobivajo sorodniki za področjih. Zanima me, čemu pa ven- tebe pozitivni. To mi da še več energije, darila. Kar se mi ponesreči in mi je škoda darle trenutno namenjate največ zadovoljstva, idej, odprtih rok lahko de- zavreči, pa dobi moja preljuba sestra, ki časa? lam. Cenijo tudi moje mnenje. Nimam ima na Goričkem že cel travnik in cvet- Trenutno največ svojega časa name- kalupa, iz katerega ne bi smela izsto- lični vrt mojih izdelkov. Dogovarjamo se, njam rokodelstvu, poleg tega da hodim piti. Veliko mi pomeni, da mi tako Urša da bi šla letos na sejem v Gornjo Radgo- pomagat v Duo center, ustvarjam tudi kot šef Ivan zaupata in me vključujeta v no, a so tam stojnice predrage in si tega doma. Če imam pet minut časa, sem že skupine, tečaje v okviru izletov. Delam z zaenkrat ne morem privoščiti. Iščem v glini. otroki, imam tudi svoje skupine. možnosti, kjer so postavitve stojnic ce- nejše. Tudi na Facebooku pokažem, kaj Kdaj ste se odločili, da bi ustvarjali z Kaj najraje ustvarjate? ustvarjam. glino? Najraje kiparim. Zame je kiparjenje tudi Lani so mi preko Zavoda za zaposlova- to, ko ustvarjam rože iz gline. Vretena ni- Bi lahko rekli, da imate dar, ki se ga da nje ponudili, izobraževanje na tem po- mam najraje, saj za to potrebuješ moč, izkoristiti? dročju, saj so dobili določena sredstva sama pa v rokah nisem najbolj močna. Ja, upam in mislim, da ga imam. Čutim, za ohranjanje domače obrti. Glina mi Najraje delam ročno rožice na izdelke in da je v meni ptiček, ki kljuva na plano. je domača že od malega, saj smo se kot punčke s klobuki; sama sem v preteklo- Imam veliko željo kipariti in ustvarjati otroci igrali na »ciglencah« v jamah. Priz- sti zelo rada nosila klobuke. miniaturne kipe, v katerih bi lahko pusti- nam pa, da nisem imela nikoli poguma, la ljubezen in dušo, ki bi jo ljudje začutili. da bi ustvarjala z njo, saj sem bila mne- Od kod vam ideje? A je tudi pri kiparstvu tako kot pri glini, nja, da je to zame prezahtevno. A tokrat Ideje pridejo same od sebe. Pred pričet- da vaja dela mojstra. mi je bila ponujena priložnost, ki sem jo kom ustvarjanja imam v glavi neko sliko, z veseljem izkoristila. Že prvo uro sem kaj bi želela narediti, a na koncu nastane Andreja Obal

GLAS OBČINE 2018 41 IZ NAŠIH VASI Življenje v Švici

Marca 2016 sem se preselila v Kloten zraven mesta Zuerich in pričela z delom na letališču. Službo v Švici dobiš relativno hitro, če ti delodajalec verjame, da si boš uredil prebivališče, kar je v mojem primeru šlo kot namazano, saj sem dobila kar prvo službo, na katero sem se prijavila.

Seveda govorimo o službah srednjega no slišati vse mogoče jezike in srečati sončnih ur kot mi. Vinogradi so značil- do nižjega ranga, večinoma v servisnih ljudi iz celega sveta, saj je v Ženevi seni tudi ob reki Ren, ki teče čez dobršen dejavnostih, ki jih v glavnem zaradi slab- dež številnih mednarodnih organizacij del severovzhodne Švice. Samo mesto šega plačila opravljamo priseljenci, saj in ugodna politika nizkih davkov priva- Zureich je obdano s hribi, ki so prilju- so na vodilnih mestih in bolje plačanih blja številne svetovne korporacije, kot bljena točka rekreacije mestnih ljudi. položajih vedno domačini. Ti so za naše so Google, ABB, Pfizer, Nesle, Novartis, Jezero je pretočno in poleti prepolno razmere zelo umirjeni in veliki planerji, Sulzer, da svoj sedež premestijo ravno čolnov, veslačev, jadralcev in ljubiteljev se pravi, na hitro se v Švici ne da in ne sem. Švicarji s svojo točnostjo seveda vodnih športov, pozimi pa to isto jezero more nič urediti in o vsem se je najprej navdihujejo. Ure Omega, Bucherer, Ro- greje okolico in ji tako poda značilno mi- treba pogovori. Razen birokracije, ki je lex in Swatch so njihovi paradni konji v kroklimo. Tako se sneg, ki pade v mestu gotovo ena enostavnejših v primerjavi svetovnem urarskem merilu. Ravno tak- Zuerich, obdrži le nekaj ur, največ nekaj s Kanado, kjer sem pred tem poskušala šen je tudi javni promet, saj si z vlakom dni, čeprav živimo v alpski državi. Skraj- pridobiti dokumente za bivanje in nika- na skoraj vseh relacijah prej kot z avtom. no severno, na meji z Nemčijo, so čudo- kor ni šlo tako enostavno. Švicarji veliko Naravnost smešni so v svojih varčevalnih viti renski slapovi v mejnem mestecu delajo in prosti čas načrtujejo najmanj nazorih: recimo bogata družina doma Schaffhausen, ki so priljubljena turistič- nekaj mesecev vnaprej, sploh dopusto- ne bo imela klimatske naprave, saj to na točka obiskovalcev celega sveta rav- vanje, ki ga zastavijo zelo razsipno, saj je poveča položnico za elektriko, na večer- no tako kot Interlaken, Luzern, Zermatt, v le malo državah na svetu življenje tako ji v restavraciji pa bodo brez pomisleka St. Moritz, Ženeva, Lozano, Montreux in drago kot tukaj. Zelo so disciplinirani v naročili buteljko vina, ki stane tudi tristo še bi lahko naštevala. Seveda kot prišlek športu in v mestu vidiš zelo malo ljudi s frankov, kar je približno dvesto sedem- hočeš videti vse v prvem letu. Veliko mi prekomerno težo, čeprav najverjetneje deset EUR. Kanton Zuerich, kjer živim, je že uspelo in veliko me še čaka, saj se v pojejo največ sira na prebivalca na svetu. je v glavnem hribovit in ob Zueriskem tej prelepi urejeni gorati državici zaradi Kruh celo makajo v vroči sir: znani švicar- jezeru se dvigujejo vinogradi, tako da varnosti in kvalitete življenja nenaza- ski fondue. Drugi najbolj znani izvozni me vožnja s kolesom spominja na rodno dnje pa zaradi bližine želim zadržati vsaj produkt je čokolada, ki tudi »teče v poto- Prlekijo, le da nikakor ne gre primerjati do pokoja. kih«. Zelo zavedni so glede spoštovanja kvalitete njihovega vina z našim, kljub Če bo le Bog dal, pridem takrat nazaj v narave in recikliranja odpadkov; naku- temu da imenujejo ta vinorodni okoliš svojo rodno Prlekijo, kamor se tudi sedaj povalnih vrečk ter plastike uporabljajo »zlata obala«. Popoldne je namreč zme- vračam vsaj enkrat na dva meseca. veliko manj kot drugje po Evropi, prav raj s soncem obsijana in tam žvijo najbo- tako cigaretnih ogorkov ne boste našli gatejši Švicarji, a vseeno ne beležijo toliko Maja Seršen na tleh, saj jih dosledno odvžejo v za to predvidene koše. Švicarji so v pridelavi hrane zelo samooskrbno orientirani, kar pomeni, da se v določenih trgovinah da kupiti izdelek od kmeta, ki ni od mesta Zuerich oddaljen niti dvajset kilometrov. Podpirajo in živijo namreč slogan: najprej naše porabiti, potem tuje kupiti. Seveda tako imenovani Eidgenossi (prvobitni pravi Švicarji) kupujejo samo domačo, priseljenci pa cenejšo uvoženo hrano. Zelo radi obiskujejo frizerja, me- sarja in cvetličarja v lastnem okraju, saj je njihovo vodilo, da denar mora krožiti v domači občini in tako ustvarjati blaginjo. Zuerich je svetovno finančno središče in glavno mesto Kantona Zuerich. Švica je konfederacija z močno tradicijo nevtral- nosti in ravno tak je tudi karakter zadrža- nih in tolerantnih Švicarjev, ki že vrsto let vse tekste prevajajo v štiri uradne jezike (nemškega, italijanskega, francoskega, retoromanskega). Tako je na ulicah mož-

42 GLAS OBČINE 2018 IZ NAŠIH VASI Srečanje Prlekov in Prekmurcev

Verjetno ni potrebno posebej poudar- jati, da organizacija Srečanja Prlekov in Prekmurcev zahteva celoletne aktivnosti organizacijskega odbora, na vrhuncu priprav, ko se bliža tretja nedelja v juliju, pa angažiranost vseh vaščanov in prostovoljcev, ki vrsto let tako ali drugače pripomorejo k izjemno obiskanemu dogodku – vlečenju vrvi čez reko Muro. Z veliko samozavesti smo se lotili tudi letošnje prireditve in dobili bitko tudi z edinim dejavnikom, na katerega nimamo vpliva, vremenom. Izjemno vzdušje nedeljskega popoldneva so podkrepi- li še naši močni Prleki, ki so z zmago v vlečenju vrvi tako poskrbeli za najboljšo promocijo za naslednje leto, ko bomo praznovali 25 let. Aktivnosti za jubilejno srečanje v letu 2019 so se praktično že pričele in obljubljamo, da bomo pripravili bogat program in vrsto presenečenj za obiskovalce. Brez složnosti in finančne pomoči je dandanes organizacija tako velike prireditve nemogoča, zato se Organizacijski odbor PGD Vučja vas iskreno zahvaljuje vsem prostovoljcem in donatorjem. Po- sebna zahvala in priznanje gre sotrpi- nom z leve strani Mure za dolgoletno sodelovanje in zdravo tekmovalnost. Zaključil bi z mislijo – Püsti Müro pri miri – ampak samo do naslednjega julija, ko se bomo ponovno zbrali v velikem števi- lu in izzvali Prekmurce.

Rajko Veršič Foto: Sara Vinkovič

GLAS OBČINE 2018 43 IZ NAŠIH VASI Berkovska kapela

Vas Berkovci se razprostira na rav- ninskem predelu Ščavniške doline. Vas je gručasto, zelo strnjeno obcestno naselje z dokaj razgiba- nim življenjem v preteklosti. Tako so v vasi leta 1908 zgradili vaško kapelo, ki so jo do leta 1998 šestkrat ob- novili. Na mestu, kjer danes stoji naša kapela, je stal križ. Zakaj so ljudje postavili križ in komu v čast, ni podatkov. Leta 1909 so kupili kip Matere Lurške, ki še danes v originalni barvi krasi kapelo. Prav tako so vaščani leta 1909 kupili šest nabožnih podob, ki so izobešene v kapeli in so bile obnovljene leta 1989. V zgodovini kapele so bili kupljeni trije zvonovi, saj so dva med prvo in drugo svetovno vojno odpeljali vojaki za to- pove in municijo. Na pobudo vaškega odbora smo se leta 2017 odločili za obnovo fasade in nove štiri slike, ki krasijo našo kapelo. Kapelo smo obnavljali s soglasjem in pod nadzorom Zavoda za kulturo Maribor. Tudi notranjost kapele je bila prebarvana, položeni so bili tla- kovci okrog kapele. Vrednost investicije je znašala 7600 eur. Večji del obnove se je financiral iz prostovoljnih prispevkov in prispevka Občine Križevci. Gradbena dela so bila zaupana Splošnim gradbe- nim storitvam Franc Kolbl. Blagoslovitev vaške kapele je bila v nedeljo, 5. avgusta 2018, ob 13. uri.

Franjo Kapun Foto: Marko Wolf Srečanje starejših občanov in zakonskih jubilantov

V torek, 5. septembra 2017, je v va- Zasadov. Deset zakoncev je iz rok iz Ključarovcev. Dvestopetdeset zbranih škem jedru v Križevcih potekalo tra- župana prejelo zlatoporočne listine. sta nagovorila župan Občine Križevci dicionalno srečanje starejših občanov Leta 2017 so zlato poroko praznovali: mag. Branko Belec in župnik Štefan Vin- in zakonskih jubilantov. Na dogodek Franc in Terezija Budja iz Ključarovcev, kovič. Za kulturno zabavni program so so bili vabljeni vsi občani, ki so stari Stanislav in Milena Budja iz Križevcev, poskrbele mažoretke iz Bakovcev, na sedemdeset in več let, in zakonski Jožef in Jožefa Farkaš iz Kokoričev, An- harmoniki in s petjem pa je občinstvo jubilanti, ki so pred petdesetimi leti ton in Antonija Kegl iz Stare Nove vasi, zabavala Eva Tompa. sklenili zakonsko zvezo. Maksimiljan in Ana Lebar iz Vučje vasi, Župan mag. Branko Belec je podelil Anton in Marija Petovar iz Berkovskih mag. Lidija Domanjko simbolično darilo najstarejšima ob- Prelogov, Jožef in Gabriela Rajh iz Sta- čanu in občanki. Najstarejša prisotna re Nove vasi, Dragotin in Frančiška Ra- na prireditvi sta bila Venčeslav Copot kuša iz Križevcev, Ida in Štefan Sečko iz iz Ključarovcev in Angela Šijanec iz Bučečovcev ter Jožef in Majda Vrbnjak

44 GLAS OBČINE 2018 IZ NAŠIH VASI Večer za ženske

Letos marca se je v sklopu Akademije za ženske Lakšmi odvil že četrti Ženski večer. Organizirani ženski večeri služijo kot nekakšni opomniki, kako zelo pomembno je, da si ženske vzamejo čas zase ter seveda za svoje prijateljice, sorodnice in sodelavke.

Ugotovili so namreč, da ženska druženja Tako lahko udeleženke resnično pozabi- brbončice pa so razvajali odlični kuharji izboljšujejo zdravje in kvaliteto življenja. jo na vsakodnevne skrbi in se prepustijo Gostilne Zorko. Dokaz pozitivne energije Bistvo takih večerov pa je ravno krepitev dogajanju in razvajanju. To so večeri, ki dogodka so številne razigrane fotografi- prijateljskih vezi in druženje, zabava ter Pomurkam prižigajo iskrice v očeh, jih je, ki vedno znova privabijo nasmeh na sprostitev preobremenjenih žensk, ki se polnijo z novo energijo in njihove težave obraz. Letos se je v okviru Akademije za po svojih najboljših močeh trudijo biti spreminjajo v premagljive izzive. Letos ženske Lakšmi odvilo že več dogodkov, perfektne mame, odlične gospodinje, je bila gostja večera Saša Einsiedler, ki je med drugim delavnici Kako zradiramo idealne partnerke, uspešne poslovne na duhovit način s pomočjo lastnih pri- gube in skrbi z obraza in Naj obraz za- ženske … Žal posledično vse prevečkrat merov prikazala, kako smo lahko uspeš- žari – telo ne izgori, oboje v moji izvedbi dajejo na prvo mesto službo, čisto stane na vseh področjih našega življenja. ter seminar Kako izdati knjigo in z njo novanje, urejen vrt, dobro kosilo, zlikano Tekom večera je bilo ogromno smeha, zaslužiti v izvedbi Petre Škarja, avtorice perilo in vse premalokrat sebe, ob tem prisrčnih pozdravov in stiskov rok ter pri- najbolj prodajanih knjig v Sloveniji. pa pozabljajo, da lahko vse postorijo jateljskih objemov. Poskrbljeno je bilo veliko hitreje in lahkotneje, če poskrbi- za prav vse čute. Modna revija s čudo- Mihaela Gržin jo, da so sproščene, srečne, zadovoljne vitimi oblekami Josepha Ribkoffa je bila Foto: Sonja Buhvald in polne energije. Kot organizatorka se prava paša za oči. Ušesa so nam s svojimi vsakič znova trudim, da so ženski večeri izurjenimi glasovi božali simpatični fan- nekaj posebnega. tje Vokalne skupine Štirje študenti, naše

GLAS OBČINE 2018 45 VRTEC IN ŠOLA Ekovrtec Križevci kot primer dobre prakse

V tem šolskem letu smo v vrtcu Križevci ohranili Zeleno zastavo že osmo leto zapored kot najvišje priznanje oziroma prepoznavni znak, da naša ustanova spada v mednarodni program Ekošola. Postopek obnavljanja poteka po metodologiji sedmih korakov, kar je primerljivo z okoljskim standardom kakovosti ISO 14001. Sledili smo usmeritvam Ekošole in ciljem, ki smo si jih zadali v okviru Eko akcijskega načrta. Izvajali smo aktivnosti po temah: Eko dejavnosti vključujemo v večino na- V različnih aktivnostih smo sodelovali • Od semena, zelenjave, sadja do gibanja ših dejavnosti in so sestavni del našega z občinami Veržej, Ljutomer in Razkriž- in zdravja, s poudarkom odgovorno s hrano vrtčevskega življenja v vseh letnih časih. je (Eko nahrbtnik z zaključkom v vrtcu • Voda – čudežna tekočina Tako smo v Tednu otroka ustvarjali iz na- Stročja vas, Dan prijateljstva v Mali Ne- • Odpadki – krožno gospodarstvo ravnega in odpadnega materiala ter or- delji ter Mavrični vrtiljak v Ljutomeru). • Ekobranje za ekoživljenje ganizirali pohod s starši in športne igre V mesecu aprilu ja naš vrtec obiskal na igrišču v Ključarovcih. koordinator Ekošole Dane Katalinič, ki Preko igre in različnih dejavnosti smo Ob tradicionalnem slovenskem zajtrku je avtor številnih didaktičnih priročni- otroke seznanjali z na videz preprosti- smo v goste povabili domačinko, Me- kov, strokovnih člankov in predavanj. S mi, a za ohranitev našega planeta zelo deno kraljico Slovenije Matejo Šoštarič svojim delom in mnogimi strokovnimi pomembnimi stvarmi. Navajali smo jih, in čebelarja Borisa Antiča. V začetku po- povezavami je prispeval k prepoznav- kako ravnati s pitno vodo in kako ravnati mladi smo po celotnem vrtcu spremljali nosti slovenskih vrtcev ter predšolske z odpadki. Pomembno je, da jih ločuje- rast in razvoj različnih rastlin, ki so jih ot- dejavnosti v Sloveniji in tudi zunaj nje- mo, pospravljamo, da imamo urejeno roci sami posejali in skrbeli zanje. Eko iz- nih meja. Je soorganizator mednaro- in čisto okolje, da odpadke recikliramo delki so krasili naše garderobe v mesecu dnih znanstvenih posvetov profesorjev, in jih uporabljamo v druge namene. Ot- decembru, ob pustovanju, praznovanju učiteljev in vzgojiteljev ter njihov aktivni roci so spoznavali obseg, raznolikost in velike noči in ob drugih priložnostih. udeleženec. Po ogledu vrtca, dokumen- lepoto narave tako, da je bil stik z njo Ob letošnjem dnevu zemlje smo v vseh tacije in razgovoru je podal mnenje, da običajen del njihovega življenja. Podo- oddelkih izvajali različne dejavnosti na je naš vrtec urejen ekovrtec z dinamično bo okolja in skrb zanj otroci vključujejo prostem. Tako so najmlajši opazovali de- in pestro ekodejavnostjo. Izpostavil je v vsakdanje življenje. Vse te dejavnosti ževnike, polže in želvo. Naredili smo si kakovost ekoloških vsebin in didaktič- izhajajo s področja narave, načrtovane iz tudi vulkan. Zemljo smo uporabili za razno inovativnost, ki se odraža na izdelkih kurikula. Poudarek je na pridobivanju iz- vijanje finomotorike, saj smo v roke vzeli otrok. Pohvalil je dobro »klimo« v vrtcu, kušenj z raziskovanjem in odkrivanjem. paličice in z njimi pisali in risali. Spoz- vse zaposlene in naše vodstvo za pod- Spoznavali smo različna naravna okolja nali smo tudi, da je pesek lahko likovni poro pri izvajanju projektov ter poudaril, in se usmerjali v aktivno delovanje za nji- material. V igralnici smo si pričarali celo da smo primer dobre pedagoške prakse. hovo ohranitev. luno, odpravili pa smo se tudi v gozd. Na začetku šolskega leta smo na med- Tudi v tem šolskem letu smo se vključili Renata Slavinec Berden narodni konferenci ekokoordinatorjev v v akcijo zbiranja odpadnega papirja, za- Foto: arhiv vrtca Križevci Laškem prejeli prvo nagrado za likovno maškov, baterij in drugih nevarnih od- ustvarjanje v kategoriji Energija. padkov.

46 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA Teden otroka

Letošnji slogan Tedna otroka, ki se začne vsako leto s prvim ponedeljkom v mesecu oktobru, je bil »Povabimo sonce v šole«. Tokrat smo sonce povabili v naš vrtec. skupaj s starši pridno zbirali in prinašali Združili smo ideje in pripravili pester v vrtec. Naravni materiali so nam nudi- program. Otroci so vsak dan uživali ob li veliko možnosti za igro in ustvarjanje. igri, se vključevali v različne dejavnosti Izdelovali smo različne živali iz listja, in si pridobivali veselje do novega, odpr- namizne dekoracije iz gozdnih plodov. tega in uporabnega znanja. S pomočjo različnih semen smo izdelali V ponedeljek je otroke prvega staro- stensko dekoracijo v garderobi. Iz ne- stnega obdobja v pravljični svet pope- kaj krompirja in zobotrebcev so nastali ljala bivša učiteljica in radijska napo- ljubki ježki. Malčki so barvali kaširana vedovalka Silva Vrbnjak. Ob lutki jim je jabolka in storže. Sladkali smo se s sad- pripovedovala pravljico o Mali miški in nimi nabodali, ki smo jih namakali v velikem rdečem jabolku. Otroci drugega čokoladni fondi. Pripravili smo si sadne starostnega obdobja pa so ob miški Mili, sladice z maskarpone sirom, iz jabolk pa ki je imela zlato srce, razmišljali, kakšne zdrave napitke. V vrtec smo povabili bi- so vrline dobrega prijatelja. Zahvaljuje- vše sodelavke, s katerimi smo preživeli mo se gospe Silvi Vrbnjak, ki nam je na- lepo sončno dopoldne na našem igrišču. menila svoj dragoceni čas. Obujale smo spomine na naše in njihovo Sredinčki so kuhali bučno juho, zato jim službovanje. V petek smo teden otroka je pravljičarka Jelka Vinkovič obljubila zaključili z druženjem skupin. Otroci so pravljico, ki se je ujemala z njihovo de- imeli možnost prehajati iz igralnice v javnostjo – Juha, ki iz buč se skuha. Ob- igralnico in se ob igri družiti s svojimi pri- ljubo je izpolnila in otroci so ob njenem jatelji, bratci in sestricami. Teden je minil pripovedovanju zelo uživali. Pravljično v prijetnem in igrivem vzdušju. Omogo- dopoldne smo zaključili s prepevanjem čil nam je sproščeno zabavo, druženje in pesmic o prijateljstvu ob spremljavi ki- ustvarjanje. Želimo si, da bi nam sonce v tare. V načrtu je bil tudi pohod s starši v vrtcu sijalo vse dni. Športni center Ključarovci, a nam je za- godel dež. Naš pohod smo zato presta- Melita Karas vili na lepše vreme. Ustvarjali smo tudi Foto: arhiv vrtca Križevci iz naravnih materialov, ki so jih otroci Teden kulture v vrtcu Križevci

Prve dni v mesecu februarju se v vrtcu Križevci posvetimo slovenskemu kulturnemu prazniku. Strokovne delavke vrtca tako želimo otroke seznaniti s pomenom slovenskega kulturnega praznika in našim največjim pesnikom Francetom Prešernom. Zato smo vsak dan zjutraj poslušali slo- V vrtec smo povabili tudi učiteljico Vero vensko himno in se naučili, da ob poslu- Slavič, ki nam je zrecitirala pesem Povo- šanju himne mirno stojimo in da na kon- dni mož. Otroci so z velikim navduše- cu himne ne ploskamo. Z otroki smo se njem poslušali in na koncu zaplesali kot pogovarjali in razmišljali, kaj je kultura. Urška in Povodni mož. Ugotovili smo, da kultura ni samo po- Vzgojiteljice si prizadevamo, da bi kultu- slušanje poezije, ampak tudi prebiranje ra postala del našega vsakdanjega živ- knjig, primerno obnašanje na priredi- ljenja. Predvsem pa spodbujamo razvoj tvah, v vrtcu in doma. Kulturno je tudi osebne kulture posameznikov s pozna- uporabljati vljudnostne izraze. Otroke vanjem ožjega in širšega družbenega in smo z diaprojekcijo seznanili z življe- kulturnega okolja ter spoznavanje med- njem in delom Franceta Prešerna. kulturnih razlik.

Alenka Novak Foto: arhiv vrtca Križevci

GLAS OBČINE 2018 47 VRTEC IN ŠOLA Vrtec v naravi v Veržeju

Najstarejši otroci iz vrtca Križevci smo se tudi letos odpravili v vrtec v naravi, v Zavod Marianum v Veržeju, kjer smo v penzionu Mavrica preživeli dva nepozabna, aktivna dneva. Prvi dan smo se zjutraj zbrali, se names- nadzemni del pa je bil pokrit z dvokap- Ob koncu našega bivanja smo se poslad- tili v sobe in si izbrali vsak svojo posteljo. no strešno konstrukcijo, ki je segala do kali še s sladoledom, a nas je presenetila Po zajtrku smo si ogledali Veržej, opa- tal. Najdišče zemljanke je znano tudi v nevihta. Polni vtisov in lepih doživetij zovali hiše, drevesa, spomenike znanih Veržeju. Popoldne nas je pot med rodo- smo pričakali starše. oseb, trgovino, Babičevega mlina na vitnimi polji peljala do Remize, kjer nam Hvala prijaznemu osebju Zavoda Ma- reki Muri pa nam ni uspelo videti, saj je je lovec, gospod Verač, predstavil delo- rianum, posebej kuharicam za okusno reka zaradi dežja močno narasla, zato vanje lovske družine Križevci in vzrejo pripravljene jedi, hvala vsem, ki smo jih smo z nabrežine videli le poplavljeno fazanov. Energije za vrnitev v Veržej obiskali, za čudovita doživetja, ki se jih cesto, ki vodi do njega. V vrtnarstvu in nam še ni zmanjkalo. Po slastni večerji in bomo še dolgo spominjali. cvetličarstvu Brunec so nam prijazno urejanju v pižame, nas je čakal še disko pokazali rastlinjake in rastline, ki jih tam v kletnih prostorih penziona Mavrica, z Sonja Stolnik gojijo in prodajajo. Ustavili smo se še na živahno glasbo in pravo disko kroglo. Za Foto: arhiv vrtca Križevci domu vzgojiteljice Jelke, potem pa nas ples smo porabili še zadnje atome moči je v zavodu Marianum že čakalo okusno in nato vsi sladko zaspali. kosilo. Sledil je krajši počitek, nato igra Drugi dan po obilnem zajtrku nas je pot v sobah in že so nas pričakovali v lon- vodila v Banovce na kmetijo Topolnik, čarski delavnici, kjer smo ob navodilih kjer nas je toplo sprejela naša nekdanja prijazne gospe Urše oblikovali glino na sodelavka Lidija, nam predstavila življe- vretenih. To je bilo nepozabno doživetje. nje na kmetiji, živali, ki jih imajo in kme- Ogledali smo si tudi zanimivo hišo - ze- tijsko mehanizacijo. V Termah Banovci mljanko. Zemljanka je preprosto slovan- nas je na pravi gusarski ladji že čakal sko bivališče, vkopano v zemljo, zgornji, Gusar Edi, s katerim smo poiskali zaklad.

48 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA Voda – čudežna tekočina

Voda nas obdaja na vsakem koraku, zato smo se strokovne delavke v skupini odloči- le, da jo skupaj z otroki raziščemo v vsej njeni raznolikosti in pomembnosti. Otrok se razvija v okolju, ki neizpodbi- vezane z vodo (dež, luža, mlaka, potok, Ogledali smo si simbole za varčevanje tno vpliva na njegov razvoj. Zaradi ele- reka, morje). Kaj se zgodi, če je vode v z vodo v umivalnici in se pogovarjali o ktronskih medijev vse manj pridobiva nekaterih predelih sveta preveč ali nek- tem, koliko vode steče po nepotrebnem neposredne izkušnje iz okolja. Uvajanje je premalo. Ob pogovoru smo si skrbno pri vsakdanjem umivanju. Otroci so so- naravoslovnih vsebin v vrtec je torej zapisovale komentarje in fotografirale delovali pri čiščenju igralnice in igrač. ključnega pomena. Tema, ki smo jo od- dejavnosti. Že pozimi smo ugotavljali, Ugotavljali so vpojnost tkanin, kot so krivali, je bila otrokom zanimiva in hkra- da voda pri nizkih temperaturah zamr- npr. bombažna krpa, spužva, papirnata ti tudi poučna. Otrokom smo želele na zne. Pod lupami smo opazovali snežin- brisača. Mokre krpe smo obesili na vrv in preprost in razumljiv način približati po- ke in ledene sveče. Sneg smo prinesli v jih sušili. Izvedli smo poskuse z vodo in men vode in varčevanje z njo. Dali smo igralnico in ga dali na radiator. Tam se je ugotavljali, kaj vse plava na vodi in kaj se jim možnost raziskovanja in eksperi- spremenil v vodo. Ugotovili smo, da se potopi. Poslušali smo zgodbice na temo mentiranja, tako da so sami prišli do spo- voda pojavlja v različnih agregatnih sta- voda: Ljubo doma, kdor ga ima, Dežna znanj o lastnostih vode. Pri raziskovanju njih. Če zmrzne, nastane led, če zavre, se kapljica, Cigančica Kuku in Srebrna riba, smo vključili vsa otrokova čutila. spremeni v plin, imenovan vodna para, Prijatelji poletnega dežja … Naredili smo Projekt je potekal skozi vse šolsko leto, in izgine v zrak. si dežemer in opazovali vreme v krajšem vključeni pa so bili otroci skupine od 3. Toplo spomladansko vreme nam je časovnem obdobju. Z dežniki smo se do 4. leta. Dejavnosti so se odvijale na dalo možnost, da smo si na terasi prip- sprehajali po dežju in čofotali po lužah. igrišču, na terasi, v umivalnici in igralni- ravili vodne kotičke. Tam smo se igrali Naslednji dan smo ugotavljali, kam je iz- ci. Delo je potekalo v manjših skupinah z vodo, jo prelivali iz plastičnih posodic ginila vsa voda. Opazovali smo življenje ali individualno. Spraševali smo se, od in plastenk, jo dolivali, odlivali, prelivali, v bližnjem potoku in ugotavljali, kdaj je kod prihaja voda, zakaj vse jo potrebu- škropili. Mešali smo jo z zemljo in nasli- vode v potoku največ in kdaj najmanj. jemo, kaj bi bilo, če je ne bi imeli, zakaj kali risbice z naravnimi barvami. Primer- Očistili smo tudi okolico potoka. Naučili moramo piti veliko tekočine, kako lahko jali smo vodo iz pipe in iz luže. Pripravili smo se veliko novih pesmic o vremenu doma in v vrtcu varčujemo z vodo. smo si tudi osvežujoče napitke. Vodo in jih gibalno uprizorili. Otroci so od doma prinašali članke, pe- smo zmešali z limono in pomarančo ter smice, uganke, knjige, enciklopedije. jo okušali. Jagode smo očistili v vodi in si Melita Karas Oblikovali smo bogato zbirko podatkov, iz njih pripravili sadne lučke. Pihali smo Foto: arhiv vrtca Križevci ki nam je bila v pomoč pri našem delu. milne mehurčke in jih odtiskovali na ri- Skupaj z otroki smo oblikovali plakat na salne liste. Izdelali smo si žabice iz odpa- temo voda. Spoznavali smo pojme, po- dnih tulcev in jih nalepili na naše risbice.

GLAS OBČINE 2018 49 VRTEC IN ŠOLA

Pasavček Prireditve vrtca Proslava ob materinskem dnevu V treh oddelkih vrtca Križevci smo se vključili v projekt Pasavček, ki je namenjen V sklopu materinskega dne smo v vrt- izboljšanju prometne varnosti, predvsem pa spodbujanju pravilne uporabe var- cu Križevci priredili proslavo in povabili nostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. medse mamice in očke. V kulturni dvorani smo jim predstavili delček tistega, Strokovne delavke smo se poglobile v skiro, kolo, poganjači …). kar otroci v letošnjem letu ob igri delajo temo, ki nam je ponudila veliko mož- • Ozaveščanje otrok o pomenu upo- in ustvarjajo na govorno-jezikovnem nosti za vzgojno-izobraževalno delo z rabe varnostnega pasu in varnostne- področju ter se tako urijo v veščinah otroki in bomo z njo vsekakor v prihod- ga otroškega sedeža (seznani se z predbralne pismenosti. nje nadaljevale. S projektom smo želeli različnimi sedeži in njihovo pravilno Starši so bili priča igri glasov, besed, spodbuditi pravilno uporabo otroških uporabo, skupaj s starši beležimo in združenih v izštevanko, pesmice, dra- varnostnih sedežev ter pripenjanje vseh spremljamo pripetost oseb v avto- matizacijo. Včasih so ti glasovi, besede potnikov v avtomobilu z varnostnimi mobilu; otrok sodeluje v pogovoru o dobili gib, včasih ritem, včasih se jim je pasovi. Ob tem smo veliko raziskovali pomenu simbolov pri beleženju pri- pridružila še glasba. V naš program smo in ustvarjali. Predvsem smo s številnimi petosti in analizi rezultatov). vključili tudi izštevanko v različnih jezi- načini poskušali vplivati na ozaveščanje • Primerjanje različnih otroških sede- kih. Le-to so otroke v skupinah naučile staršev pa tudi starih staršev, ki prav tako žev. mame, katerih materni jezik je make- sodelujejo pri vzgoji otrok, vključenih v • Spoznamo žival PASAVEC preko raz- donščina, nemščina, ruščina in slovašči- naš vrtec. Z aktivnostmi smo sledili tudi ličnih na. Za ta doprinos bogatenja in širjenja cilju, zapisanemu v kurikulu, ki pravi, da medijev ter poslušamo zgodbico Ka- besednega zaklada smo jim iskreno naj se otroci seznanjajo z varnim vede- men želja, v kateri pasavec izpolnju- hvaležni. Na odru se je predstavilo šest njem in se naučijo živeti varno v različ- je želje svojim prijateljem. Žival tudi skupin, vsaka s programom, ki je bil pri- nih okoljih – učijo se skrbeti za lastno posnemamo, se pretvarjamo, da smo meren njihovi starostni stopnji. Skozi varnost in varnost drugih. Vsi vozniki pasavčki. program pa je bilo zaznati tudi razvoj in smo dolžni poskrbeti, da otroci v avto- • Igramo se z različnimi prevoznimi napredek posamezne skupine glede na mobilu sedijo v otroških sedežih in da sredstvi, jih konstruiramo iz gradni- starost. so pripeti s pasovi. Odrasli se moramo kov. Zbrane sta nagovorila ravnateljica Vasi- zavedati, da smo otrokov vzor, zato smo • Spoznavamo prometne znake, po- lija Stolnik, ki je staršem namenila nekaj se tudi sami dolžni dosledno pripenjati. imenujemo oblike le-teh, jih pre- besed o vlogi matere in očeta v dana- Preko nas se otroci naučijo odgovorne- števamo, primerjamo; spoznavamo šnjem času, kot jo vidijo otroci, in župan ga ravnanja. Prav tako smo spodbujali pomen semaforja, barve, pravila in mag. Branko Belec, ki je v luči materin- varno rabo drugih prevoznih sredstev in se igramo različne gibalne igre, pove- skega dne skozi zgodbo orisal vlogo ma- tako tudi ekološko osveščali ter velik po- zane s pravili treh barv na semaforju. tere nekoč in danes. udarek namenili pravilni rabi varnostnih • Otrok posluša nasvete policista, čelad. V prihodnje se bomo osredotočili kako ravnati varno v prometu, spoz- Proslava za babice in dedke na problematiko parkiranja na parkirnih nava poklic policista, hodi »varno« po Že tradicionalno proslavo, ki jo za babice mestih za invalide, saj opažamo, da pred poti, utrjuje besede (prehod, pločnik, in dedke naših otrok prirejamo v vrtcu našim vrtcem kar nekaj staršev nepravil- prometni znak, kresnička, varnostna Križevci, smo tokrat priredili v marcu. no parkira na to mesto. rutica, varnostni brezrokavnik). Babice in dedki so napolnili dvorano do Dejavnosti, ki smo jih izvajali: zadnjega kotička in se iskreno veselili • Otrok pridobiva veščine, povezane s Tadeja Virag vsake točke sporeda, še posebej tistih, v prometno varnostjo (varno prečkanje Foto: arhiv vrtca Križevci katerih so nastopali njihovi vnukinje in ceste, nošenje varnostnih odsevnih te- vnuki. Le-ti so jim pokazali, kaj vse se v lovnikov), prepoznavanje nevarnih situ- vrtcu Križevci igrajo, doživijo, ustvarijo, acij v prometu, uporaba zaščitne čelade, naučijo oziroma kakšne sposobnosti in veščine si urijo na govorno-jezikovnem področju. Tudi tokrat je prisotne pozdravila ravnateljica Vasilija Stolnik in jim namenila nekaj besed o njihovem doprinosu pri vzgoji in skrbi, ki jo opravljajo, ko so star- ši odsotni. Vodja vrtca Jelka Vinkovič pa je ob koncu vsem babicam in dedkom zaželela lepo in doživeto preživljanje časa s svojimi vnuki. Glede na marsikateri topel stisk roke v zahvalo, rosno oko ali prijazen nasmeh

50 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA

in srčne objeme, ki so jih po proslavi namenili svojim vnukom, v vrtcu Križevci ugotavljamo, kako pomembo vlogo v življenju otrok imajo babice in dedki.

Zaključna prireditev vrtca križevci V torek, 5. junija, je potekala zaključna prireditev v vrtcu Križevci. Otroci so skupaj s svojimi starši tokrat ustvarjali di- daktične igre in igrače v ustvarjalnicah s področja predbralne pismenosti. S tem smo nekako zaključili načrtovano tematsko delo v skupinah kot tudi na ravni vrtca. Predvsem pa smo s prednostno nalogo vrtca Komunikacija in razvoj govora, ki jo izvajamo že drugo leto, posegli na področje zgodnje pismenosti. Le-to smo razvijali skozi igro in različne dejavnosti ter vsebine pri vseh naših otrocih. Naša želja je bila, da se znanje, ki so ga otroci pridobivali na vidnem področju, glasovnem in besednem zavedanju, grafomotoriki, pripovedovanju in branju, tudi doma, razločevanju pisnega in slikovnega besedila, širi. Glavno vodilo našega dela pa je bilo, da se oblikuje spodbudno okolje, tako doma kot v vrtcu, kjer otroci skozi igro z dobro voljo in navdušenjem pridobivajo nova znanja in spretnosti. Po uvodnem nagovoru vodje vrtca so se otroci skupaj s starši odpravili na ustvarjanje v svoje skupine. Tam so se ob igri in dobri volji naučili še marsikatero spretnost in veščino, ki jim bo še kako koristila v prihodnosti. Didak- tične igre in igrače, ki so bile narejene v ustvarjalnicah, pa bodo od sedaj naprej reden pripomoček pri razvijanju zgodnje pismenosti v našem vrtcu.

Jelka Vinkovič Foto: arhiv vrtca Križevci

GLAS OBČINE 2018 51 VRTEC IN ŠOLA Od semena, zelenjave, sadja, do gibanja in zdravja, s poudarkom odgovorno s hrano.

V tem šolskem letu je skupina 4–6 let sodelovala v Eko projektu vrtca z naslovom: Od semena, zelenjave, sadja, do gibanja in zdravja, s poudarkom odgovorno s hrano. Narava nam je navdih, ki izžareva s svojo barvitostjo listja, plodov, rastlin in semen. Narava vpliva tudi na življenjske pojave živega in neživega sveta, v katerem sobivamo. In prav z doživljanjem narave z vsemi čutili omogočimo otroku interakcijo medsebojnega sožitja. Skozi vse leto smo v skupini izvajali raz- lične dejavnosti: V jesenskem času smo izvedli pohod s starši v Ključarovce na igrišče. Tam smo pripravili različne športne igre in imeli sadno malico. V skupini smo si pripravili nekaj zdravih sadnih, zelenjavnih in ze- liščnih jedi ter napitkov. Otroci so tako pridobili neposredne izkušnje, ki jim bodo omogočale zmožnost samostoj- nega delovanja. Izdelali smo prehransko piramido in jo upoštevali pri vsakodnev- nem prehranjevanju. Šli smo v naravo, v gozd. Sodelovali smo na srečanju otrok okoliških vrtcev pri Mali Nedelji. Imeli smo druženje in pohod. Ob praznovanju dneva zemlje sva s sodelavko pripravili različne naravoslovne delavnice za vse oddelke vrtca. Šli smo v Križevce in si ogledali sajenje dreves (Gregorjev ma- tičnjak). Imeli smo športno dopoldne, kjer smo telovadili v novem parku do- živetij. Skrbeli smo tudi za svoje zdravje, še posebej zobke, saj smo bili vključeni v projekt Zobni alarm. Otroci so izrazili željo, da bi letos spet obiskali kmetijo v Iljaševcih. Tam smo si ogledali kar nekaj domačih živali in spoznali s čim se pre- hranjujejo. Otroci so ob letošnjem projektu spoznali in pridobili veliko novih znanj in izku- šenj. Sami so predlagali veliko novosti, ki smo jih vnašale v naše vzgojne dejavnosti. Tako smo se skupaj igrali in bogatili naš pisani svet.

Simona Žižek Foto: arhiv vrtca Križevci

52 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA Najboljšemu zboru kar štiri nagrade v Tuzli

Slovenski mladinski zbor LA TI DO je bil najboljši v kategoriji otroških zborov na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Tuzli, saj je prejel kar štiri nagrade. 3. Mednarodno zborovsko tekmovanje Strokovna žirija je po končanem tekmo- »LEGE ARTIS« je potekalo od petka, 1. ju- vanju za Grand Prix podelila nagrade. nija, do nedelje, 3. junija 2018. Prvi dan Zmagovalec tekmovalnega dne in zbor, tekmovanja v Bosanskem kulturnem ki je osvojil veliko nagrado GRAND PRIX centru so nastopili otroški zbori (katego- »ZLATA LIRA« v okviru kategorije otro- rija A s pevci do 16. leta starosti ). Zbore ških zborov je bil Mladinski pevski zbor je ocenjevala štiričlanska strokovna žirija LA TI DO iz OŠ Križevci. Mladinski pevski iz različnih držav: Madžarske, Hrvaške, zbor LA TI DO je osvojil tudi nagrado Srbije in Slovenije. Mladinski pevski zbor za najboljšo izvedbo sodobne skladbe LA TI DO OŠ Križevci je prejel 1. nagrado Slišala sem ptičko pet in certifikat za z največ točkami. brezplačno sodelovanje na naslednjem V nadaljevanju tekmovanja so trije naj- zborovskem tekmovanju v Tuzli v pri- boljši zbori tekmovali še za veliko nagra- hodnjem letu. do festivala, GRAND PRIX »ZLATA LIRA«: • Mladinski pevski zbor Mavrica iz Osnov- Renata Mikl ne šole Tišina iz Slovenije Foto: Samir Mujakic • Otroški zbor starijeg uzrasta Glasbene šole Franje Kuhača iz Osijeka, Hrvaška • Mladinski pevski zbor LA TI DO OŠ Kri- ževci iz Slovenije.

GLAS OBČINE 2018 53 VRTEC IN ŠOLA

Vtisi pevk Najbolj mi je bilo všeč, da smo premagale Na tekmovanju v Tuzli mi je bilo najbolj Najbolj mi je bilo všeč, ko smo izvedele za pevski zbor glasbene šole iz Osijeka, kjer so všeč, ko smo nastopale v prelepi dvorani, našo nepričakovano zmago. (Kaja Čuk, nastopale tudi srednješolske pevke. (Alja ko so bile prižgane lučke na odru in seve- 8.b) Ostrc, 6.) da, da smo zmagale. (Tina Skuhala, 9.b) Najbolj sem si zapomnila trenutek, ko sem V Tuzli mi je bilo najbolj všeč, ko so nam Najboljše mi je bilo, ko smo zmagali in slišala, da so povedali ime našega zbora, povedali, da smo zmagali in ko nas je uči- smo dobili zlato liro. (Neja Oletič, 6.b) kot zmagovalnega – šampionat. (Evina teljica Katja na vajah prestrašila. (Nastja Paldauf, 6.b) Grašič, 8.b) V Tuzli mi je bil najbolj všeč trenutek , ko smo izvedeli, da smo med otroškimi pev- Meni je bila najbolj všeč hrana, pijača, skimi zbori najboljši. (Zala Vajs, 6.a) dvorana in zmaga. (Kaja Zabavnik, 6.a)

Najbolj všeč mi je bilo, ko smo nastopali in Najbolj všeč mi je bil trenutek, ko smo iz- vadili. (Živa Prijol, 7.a) vedeli, da smo zmagali in smo prejeli zlato liro. (Julija Vajs, 8.a) Najlepši trenutek v Tuzli sem doživela na odru, ko smo pele pesmi z radostjo in nam Najbolj mi je na tekmovanju v Tuzli bilo je učiteljica na koncu pokimala, da smo všeč, ko smo skupaj držale pesti za zmago, pesem izpeljale izvrstno ter trenutek, ko ki je nismo pričakovale ter ko smo se vse smo izvedele rezultate in smo žarele od skupaj na odru objele. (Saška Štajner, sreče in veselja. (Robertina Djačkaj, 9.b) 7.a)

54 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA Devet je pravljično število

V tem šolskem letu sem imel nekaj zares odličnih rezultatov na državnih tekmovanjih z različnih področij. Teh je bilo kar devet in so primerljivi z najboljšimi rezultati učencev v državi. Tekmovanja se začnejo zgodaj jeseni in najboljših v državi v svoji kategoriji že Če povzamem, v tem letu so mi uspeli trajajo vse do konca maja. Tako je v ok- vrsto let, to leto pa sem osvojil drugo res izjemni rezultati na državnem nivo- tobru potekalo tekmovanje Logika. Že mesto, kar me je malce presenetilo, ker ju. V vsako tekmovanje sem vložil veliko v preteklih letih sem bil zelo uspešen, sem pričakoval manj. Marca je potekalo truda in energije, tudi sreča je bila na letos pa sem želel svoje rezultate še iz- tekmovanje Ekokviz. Že samo ime pove, moji stran. Seveda brez pomoči in pod- boljšati. Naloge na tem tekmovanju so da je glavna tematika tekmovanja ekolo- pore s strani mentorjev ne bi šlo. Iskrena mi zelo všeč, saj vsebujejo lingvistiko in gija, poteka pa kot tekmovanje med eki- hvala učiteljicam Manici Karba, Renati naloge z razlago, ki mi še posebej ležijo. pami. Že lansko leto smo dosegli odlično Kovačič, Marjeti Blagovič, Nini Vozlič in Veliko sem vadil in uspelo mi je. Izgu- drugo mesto in za nagrado je naša šola vodstvu šole, ki podpira udeležbo na bil sem samo eno točko ter tako osvojil dobila 1500 evrov. To leto sem tekmoval tekmovanjih. zlato priznanje ter prvo nagrado. Tega z Domnom Ledinškom ter Aljo Ostrc. Us- dosežka sem bil zelo vesel. V novembru pelo nam je ponoviti lanski rezultat, dru- Filip Zver, 7. razred sta potekali dve tekmovanji: Razvedrilna go mesto na državnem nivoju. S skupino Foto: arhiv Osnovne šole Križevci matematika in Matemček. Obe tekmo- smo bili izjemno zadovoljni, ker smo se vanji temeljita na prostorski predstavlji- za to tekmovanje veliko pripravljali. Za- vosti. To veščino še posebej obvladam, služen denar iz lanskega in letošnjega saj mi ni težko v mislih oblikovati teles. leta bo šola uporabila za izgradnjo »učil- Že lansko leto sem pri Razvredrilni mate- nice na prostem«. V aprilu sta potekali matiki dosegel zlato priznanje ter tretjo dve tekmovanji: tekmovanje iz matema- nagrado, pri Matemčku pa se mi je za las tike za Vegovo priznanje ter Vesela šola. izmuznilo. Tekmovanji potekata skoraj Na prvem se mi je lansko leto posrečil istočasno, med njima je le en teden razli- odličen rezultat, pri Veseli šoli pa sem ke, zato sem moral še več delati. Na obeh zadnja tri leta vsakič osvojil zlato prizna- tekmovanjih sem dosegel odlična rezul- nje. Pri Veseli šoli komisija določi teme, tata. Pri Razvedrilni matematiki sem do- iz katerih se potem tekmuje, tekmova- segel prvo mesto na državnem nivoju, nje iz matematike za Vegovo priznanje pri Matemčku pa sem imel nekaj sreče, pa se navezuje na snov iz matematike, saj sem za las ujel zlato priznanje. V fe- ki smo se jo učili celo leto. Pri slednjem bruarju sta potekali tekmovanji Prvaki tekmovanju sem osvojil zlato priznanje znanja in Lefo. Prvaki znanja je tekmova- ter prvo mesto na državnem nivoju, pri nje, kjer morajo učenci delovati kot sku- Veseli šoli pa zlato priznanje. Maja je pina. To leto sem tekmoval z Domnom potekalo zadnje tekmovanje v tem šol- Ledinškom, Julijo Ostrc in Pio Zupančič. skem letu, in sicer Logična pošast, zame Vsak od nas je v tekmovanje vložil veliko zakleto tekmovanje, ker mi na njem ni truda, ki se nam je obrestoval na držav- nikoli uspelo osvojiti zlatega priznanja. nem tekmovanju, kjer smo dosegli odlič- To tekmovanje se navezuje na izjavne no četrto mesto, ki je bilo dovolj za zlato povezave, kot so implikacija, disjunkcija priznanje. Lefo je tekmovanje, ki zahteva in konjunkcija. To leto pa mi je vendarle sposobnost hitrega računanja oziroma uspelo, saj sem na državnem tekmova- računanja na pamet brez vsakršnih pri- nju osvojil vse točke ter tako tudi zlato pomočkov. V tem tekmovanju sem eden priznanje.

Državno tekmovanje iz nemščine

Tudi letos je potekalo državno tek- Julija Ostrc. Tekmovalo je 228 učencev Vse tri so prejela zlato priznanje. Lara movanje iz nemščine, ki se ga udele- iz celotne Slovenije. Naše učenke so se je zbrala 88 točk in osvojila srebrno žijo devetošolci z najboljšim znanjem odlično odrezale, še posebej Robertina, priznanje. tujega jezika in dosežejo določeno ki je bila s 96 točkami od 100 možnih na število točk na šolskem tekmovanju. prvem mestu v Sloveniji, na kar smo bili Dora Roškar Letos so bile to učenke Lara Boro- vsi še posebej ponosni. Julija je imela 93 vič, Robertina Djačkaj, Nelli Nerat in točk (8. mesto), Nelli pa 92 (12. mesto).

GLAS OBČINE 2018 55 VRTEC IN ŠOLA Utrinki dela na OŠ Križevci v šolskem letu 2017/2018

Male sive celice Območno tekmovanje za vzhodno Slo- in Julija Ostrc so se uvrstili na državno Že septembra so učenci Filip Zver, Nejc venijo je bilo 21. 3. 2018 na OŠ Selnica ob tekmovanje. Dobitniki zlatega priznanja Slavič in Pia Zupančič kot ekipa OŠ Kri- Dravi. Našo šolo so uspešno zastopale so Timotej Žnidarič iz drugega razreda, ževci v Gornji Radgoni zmagali na pre- tri ekipe, Vražji štirje – učenci četrtega Alja Ostrc iz šestega razreda, Filip Zver dizboru za snemanje oddaje Male sive razreda Eliot Činč, Brina Horn, Ula Ledin- iz sedmega razreda in Julija Ostrc iz de- celice. Tako so se uvrstili med dvaintride- šek, Živa Leskovar, Legende – učenke 5. a vetega razreda. Dobitniki srebrnega set šol v Sloveniji. V Ljubljani so v prvem razreda Vita Borovič, Lucija Divjak, Žanin priznanja so Ana Wolf in Jaka Antolin iz krogu zmagali v dvoboju z OŠ Črnomelj, Tobias, Lara Weis ter Cari – učenci 5. b prvega razreda, Tian Smrekar iz drugega se uvrstili med šestnajst najboljših, nato razreda Tilen Leskovar, Lara Pučko, Ana razreda, Domen Antolin iz tretjega razre- pa v tretjem krogu izgubili z OŠ Zreče. Skuhala in Nika Šek. Cari za drugo in Le- da in Tilen Leskovar iz petega razreda. Predizbor v naslednjem šolskem letu gende za peto mesto so prejeli srebrno 2018/2019 za Prekmurje bo na naši šoli priznanje, Vražji štirje pa bronasto za pet- LEFO — Hitro in zanesljivo računanje 12. 9. 2018. najsto mesto med dvajsetimi ekipami. V tekmovanju so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. Filip Zver se je uvrstil na državno tekmovanje, ki je bilo na OŠ Li- tija, 9. 2. 2018, kjer je v svoji skupini (3. skupina – učenci 6. in 7. razreda) zasedel drugo mesto.

Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Vegova priznanja V šolskem letu 2017/2018 je potekalo 54. tekmovanje osnovnošolcev v znanju Prvaki znanja Logika matematike za Vegova priznanja. Šol- Ekipa Hm, niman pojma, ki so jo sestav- Na šolskem tekmovanju iz logike je tek- sko tekmovanje je bilo 15. marca 2018 v ljali učenci Julija Ostrc, Domen Ledin- movalo 88 učencev od prvega do de- Osnovni šoli Križevci, sodelovalo je 112 šek, Pia Zupančič in Filip Zver, je osvojila vetega razreda. Kar osemintrideset jih tekmovalcev, ki so osvojili 42 bronastih prvo mesto na območnem tekmovanju je prejelo bronasto priznanje. Filip Zver, priznanj. Državno tekmovanje je bilo 21. za Pomurje, Mošančike v sestavi Ema Julija Vajs in Julija Ostrc so se uvrstili na aprila 2018 v Osnovni šoli Puconci, sode- Ana Bohanec, Patricija Gomilšek, Alja državno tekmovanje. Filip Zver je med lovalo je 5 naših učencev, Niki Onassis, Ostrc, Zala Vajs pa deseto mesto. Hm, tekmovalci sedmih razredov prejel zlato Alja Ostrc, Filip Zver, Julija Ostrc in Pia niman pojma so na državnem tekmova- priznanje in prvo mesto, Julija Ostrc pa Zupančič. Filip Zver je med tekmovalci nju zasedli četrto mesto in dobili zlato med tekmovalci devetih razredov srebr- sedmih razredov prejel zlato priznanje in priznanje. no priznanje. prvo mesto/prvo nagrado, Niki Onassis zlato priznanje med petošolci, Alja, Julija Razvedrilna matematika in Pia pa so dobitnice srebrnega priznanja. Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 85 učencev od prvega do devetega razreda. Kar sedemindvajset jih je prejelo Logična pošast bronasto priznanje. Na državno tekmo- Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 78 vanje so se uvrstili Alja Ostrc, Filip Zver in učencev. Priznanje so prejeli trije učenci, Julija Ostrc. Filip Zver je med tekmovalci bronasto priznanje štiriintrideset učen- sedmih razredov prejel zlato priznanje in cev in srebrno priznanje enainštirideset. prvo mesto/prvo nagrado. Julija Ostrc pa Nejc Ferenček, Timotej Žnidarič, Tian Raziskovalci znanja za učence 4. in 5. med tekmovalci devetih razredov prav Smrekar, Maj Pučko, Luka Sagaj, Ula Le- razreda tako zlato priznanje, Alja Ostrc iz šestega dinšek, Žanin Tobias, Izza Tješinski, Alja Tekmovanje Raziskovalci znanja je bilo v razreda pa je prejela srebrno priznanje. Ostrc, Filip Zver, Lucija Mesarič, Julija Vajs šolskem letu 2017/2018 izvedeno prvič in Julija Ostrc so se uvrstili na državno in nadaljuje tradicijo tekmovanja Prvaki Matemček tekmovanje. Dobitnika zlatega priznanja znanja, ki je namenjeno učencem višjih Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 70 sta Alja Ostrc iz šestega razreda in Filip razredov in obstaja že 6 let. Prednost učencev. Priznanje je prejelo pet učen- Zver iz sedmega razreda. Dobitniki sre- tekmovanja je, da spodbuja splošno cev, bronasto priznanje devetintrideset brnega priznanja pa Timotej Žnidarič iz razgledanost, ki je je vse manj, sodelo- učencev in srebrno priznanje šestindvaj- drugega razreda, Luka Sagaj iz tretjega valno učenje, razvijanje občutka odgo- set. Ana Wolf, Jaka Antolin, Timotej Žni- razreda, Ula Ledinšek iz četrtega razre- vornosti do skupine, učenci razvijajo čut darič, Tian Smrekar, Karel Knaus, Domen da ter Lucija Mesarič iz sedmega razreda. za pripadnost … Literatura so članki v Antolin, Živa Leskovar, Eliot Činč, Tilen reviji Moj planet. Leskovar, Alja Ostrc, Filip Zver, Kaja Čuk

56 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA

Ekipno osnovnošolsko tekmovanje v badmintonu Za OŠ Križevci so tekmovali: Vid Pusti- nek, Tia Vaupotič, Nik Muršič, Jan Rajh, Katja Kapun in Pia Zupančič. Za osvo- jitev prvega mesta na medobčinskem tekmovanju so z rezultatom 3:0 prema- gali OŠ Ivana Cankarja Ljutomer in OŠ Stročja vas, z rezultatom 3:1 pa OŠ Ver- žej. Drugo mesto je pripadlo OŠ Veržej, tretje pa OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Na državnem tekmovanju v Medvodah, kjer je igral Timi Vičar namesto Jana Rajha, so se uvrstili med osem najboljših nelicen- ciranih osnovnošolskih ekip v Sloveniji (5. – 8. mesto).

Osnovnošolsko posamično tekmovanje v badmintonu Področnega tekmovanja se je udeležilo trinajst učencev naše šole: - mlajše učenke: Lara Vogrinec, Ines Fili- pič, Saša Štajner, - mlajši učenci: Domen Ledinšek, Jure Pajek, - starejše učenke: Katja Kapun, Tia Vau- potič, Pia Zupančič, - starejši učenci: Jakob Čirič, Marsel Fili- pič, Nik Muršič, Jan Rajh, Vid Pustinek. Pri mlajših učenkah je bila Lara Vogrinec prva, Ines Filipič pa druga. Pri mlajših učencih je bil Domen Ledin- šek tretji, Jure Pajek pa četrti. Pri starejših učenkah je bila Tia Vaupotič prva, Pia Zupančič tretja in Katja Kapun četrta. Pri starejših učencih je bil Vid Pustinek drugi in Nik Muršič četrti. Tia Vaupotič, Pia Zupančič in Vid Pusti- nek so se tako uvrstili na državno tekmovanje, kjer je bila Tia uvrščena od 5. do 8. mesta, Pia in Vid pa od 16. naprej.

Koordinatorica in mentorica: Manica Karba Foto: arhiv Osnovne šole Križevci

GLAS OBČINE 2018 57 VRTEC IN ŠOLA Državno tekmovanje mladih čebelarjev v Krškem

V soboto, 5. maja 2018, smo se učenke na vprašanja o pripomočkih in o delu s bile prvič na državnem čebelarskem tek- 5. a razreda udeležile tekmovanja mla- čebelami. Časa za reševanje smo imele movanju. Že udeležbe smo se veselile. dih čebelarjev Slovenije. Zjutraj smo se 60 minut. Ko smo odpisale, so nas čaka- Počasi smo se odpravile domov, kjer so odpravili proti Krškemu. Po prihodu smo le delavnice. Ogledale smo si eksotične nas pri šoli pričakali starši. Na tekmova- pojedle zajtrk, sledila je dobrodošlica živali, poskusile matični mleček, ki ni bil nju smo se zabavale in se naučile veliko na OŠ Jurija Dalmatina Krško. Nato smo nič kaj okusen, si ogledale predstavitev novega, poleg vsega, kar nas je doslej se po skupinah odpravili v razrede, kjer o matičnem mlečku in na koncu šle na naučil strokovni vodja našega čebelar- smo dobili dva lista tekmovalne nalo- kosilo. Spet smo odšle v telovadnico, skega krožka čebelar Janko Ostrc, ki nas ge. Na prvem je bila tabela, v kateri smo kjer so razglasili rezultate. Vita in Lucija je tudi spremljal. obkrožile pravilen odgovor. Na drugem sta dosegli bronasto priznanje, Gloria, listu pa so bila vprašanja, na katera smo Lara in Žanin pa priznanje za udeležbo. Lara Weis, Žanin Tobias, Lucija Divjak, morale odgovoriti. Najprej smo posku- Z rezultati smo bile zadovoljne, ker smo Vita Borovič in Gloria Könye sile tri vrste medu, nato pa odgovorile Foto: arhiv Osnovne šole Križevci

Evropska vas

Učenci 4. razreda smo sodelovali pri projektu Evropska vas in predstavljali našo državo Slovenijo. Pod vodstvom učiteljice Martine Heric smo izdelali tri plakate. Prvi plakat je bil povezan s slovensko kulinariko, drugi s športniki Slovenije, tretji je opisoval naše glavno mesto Ljubljano. Nad plakati smo imeli risbice naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije. Ustva- rili so jih učenci ustvarjalnega krožka pod vodstvom učiteljice Mateje Balažek. Zraven plakatov in risbic smo imeli na naši stojnici tudi slovensko zastavo, male slovenske zastavice, ki smo jih delili med obiskovalce, štorkljo, domače klobase, zaseko, kruh in čebulo. Najbolj slastni pa so bili domači piškoti in orehova potica. 10. maja je na Trgu kulture v Murski Sobo- ti potekala zaključna prireditev projekta Evropska vas. Tam so pod vodstvom učite- lja Denisa Hofmana in ob zvokih harmoni- karja Blaža Sunčiča zaplesale učenke 6. razreda. Blaž je zaigral pesmi Daj mi poljub, Na golici in Slovenija, od kod lepote tvoje.

Živa Leskovar, 4. a Foto: arhiv Osnovne šole Križevci

58 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA

Osnovna šola Križevci Trst in EU4Me v projektu EU4ME V ponedeljek, 14. maja 2018, smo se učen- ci Maša, Lucija, Lan in Saša z učiteljicama Doro in Alenko odpravili na izlet v Trst, kjer Naša šola je tudi letos sodelovala pri projektu EU4ME, ki ga že dve smo se imeli zelo lepo. Naš vodič nam je leti izvaja Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. To ni bilo naše pojasnil, da je Trst nekoč pripadal Sloveniji, prvo sodelovanje z njimi, saj smo se družili že pri projektih Čutim kar nas je zelo presenetilo, saj smo bili že Evropo in Comenius. od nekdaj prepričani, da je bil Trst vedno pod Italijo. Sprehajali smo se po Trstu in ga seveda tudi spoznavali. Trst ali Trieste Učenje evropske raznolikosti: Spo- Sloveniji imamo dve narodni manj- je mesto, ki se nahaja na severovzhodni štovanje večkulturnosti, večjezičnos- šini, ki lahko uporabljata dva jezika. strani istoimenskega zaliva na flišnih tleh ti, manjšin in migracij v EU / EU4Me. Žal smo priča številnim migracijam. v podnožju Kraške planote. Šteje 240 000 Tako se glasi glavna misel in rdeča nit Na to temo smo si pred kratkim s šolo prebivalcev. Slovenci so v Trstu že od 8. projekta, h kateremu se je prijavilo ogledali predstavo Mahmud, ki nam stoletja dalje, do poznega 18. stoletja pa 14 osnovnih šol, med njimi tudi naša. je zares dala misliti, kako lepo nam je so bili večinski prebivalci. Od tam sta tudi Namen projekta je učencem na nefor- v naši domovini. prva dva slovenska priimka. Trst je bil na malen način predstaviti in približati Naj vam naštejem še nekaj naših začetku 20. stoletja s 60 000 prebivalci naj- tematiko EU v sklopu različnih pred- šolskih dejavnosti v okviru projekta večje slovensko mesto in ga je Ivan Cankar metov (medpredmetno povezova- EU4Me in Evropske unije. takrat imenoval pljuča Slovenije. V Trstu so nje). EU vsebine se namreč poučujejo Fakulteta za družbene vede vedno delovali Primož Trubar, škof Matevž Ravni- kar pri nekaj predmetih: zgodovini, na koncu šolskega leta organizira kar, pesnik Dragotin Kette … Vodič nas je geografiji, državljanski vzgoji in etiki, zaključni dogodek, namenjen štirim seznanil z vsemi stavbami v povezavi z EU. lotevamo pa se jih tudi tujejezično pri do petim najbolj aktivnim učenkam Odpravili smo se v nekdanjo protiletalsko nemščini in angleščini. Na neforma- in učencem, ki sodelujejo v okviru zaklonišče Kleine Berlin. Tam nam je upo- len način pa se razvijajo kot obšolske projekta. Zaključni dogodek je za vse kojeni novinar Dušan Jelinčič povedal ne- dejavnosti (npr. Evropska vas, Otroški udeležence vedno brezplačen. Lan- kaj o svojih delih in o slovenskih pisateljih parlament …). sko leto so se odpravili v Ljubljano, v Trstu. Predstavili so nam tamkajšnje živ- In zakaj so EU vsebine pomembne? letos pa smo šli na izlet v Trst. ljenje v času vojne. Pokazali so nam, kako Vsi ti projekti želijo na enostaven Jeseni smo se učenci od šestega do je izgledalo bombardiranje Trsta, 1. svetov- način predstaviti Evropsko unijo in devetega razreda spoznavali s fran- na vojna in rast kapnikov. Iz vsake šole pa pravice, ki nam kot državljanom pri- coščino, španščino in ruščino. smo morali izbrati učenca, ki bi odšel na padajo, vzbuditi zanimanje mladih Na šolo so prišli dva učitelja z Gimna- radio in povedal svoje mnenje o projektu za aktualno dogajanje in jih spod- zije Franca Miklošiča in dve učenki. EU4Me. Iz naše šole je bila to Saša. Ko so buditi h kritičnosti in k večji aktivno- Profesorica Lidija nam je predstavila si ogledali radio, so se pridružili ostalim, sti. Spodbujajo tudi večjezičnost in francoščino. Naučili smo se povedati, ki so že čakali v Ljudskem vrtu. Nato smo večkulturnost, ki sta in bosta temeljni kako nam je ime, od kod prihajamo, se vsi skupaj podali še na kratek sprehod. značilnosti EU. hvala in nasvidenje. Prišel je tudi pro- Ogledali smo si doprsni kip Srečka Kosove- Učenci smo namreč pisali o EU stvari, fesor ruščine Marko. Najprej nas je la. Videli smo tudi stavbo Maksa Fabianija, ki so nam res dale misliti. Najprej smo vprašal, na kaj pomislimo, ko slišimo ki so jo leta 1910 požgali fašisti. Bila je prvi mislili, da bo to za koga dolgočasno. besedo Rusija. Povedal nam je, kako večnamenski kulturni center v Evropi. Iz- Jaz sem se pri pisanju kar zabavala, po rusko pozdravimo in da v Rusiji vedeli smo nekaj o 400-metrskem Velikem ker sem lahko raziskovala in pisala. uporabljajo drugačno pisavo kot mi. kanalu (Canal grande), ki ga je načrtovala EU je edinstvena skupnost in ceniti Španščino pa sta nam predstavili dija- Marija Terezija. Preko kanala sta vodila dva moramo, da smo lahko del nje, saj kinji s pomočjo kviza, preko katerega lesena pomična mosta. Ogled Trsta smo nam omogoča veliko stvari in ravno smo spoznavali španski jezik, kulturo, zaključili z rimskim gledališčem, kjer so se o tem smo pisali. Vsak je podal svoje običaje in hrano. bojevali gladiatorji in večinoma moški ig- mnenje. Veseli smo, ker je naša šola Tudi v prihodnje se nam obeta sode- rali predstave. Prosti čas smo izkoristili za organizirala toliko predavanj o EU. lovanje s Fakulteto za družbene vede, skupinsko fotografijo in raziskovanje mor- Posebej si bom zapomnila predavanji česar se že zelo veselimo, saj se na ta ja – in da si ne bi mislili, da smo skočili v gospodov Ferfile in Lajha ter gospe način veliko naučimo. vodo, le z roko smo preverili temperaturo. Novak. Moram priznati, da sem res Ni pa nam zmanjkalo časa še za okusen začutila Evropsko unijo, ki ima več Saša Štajner, 7.a sladoled ali kot pravijo v Italiji – gellato ... dobrih plati, med drugim spoštova- Bilo je zabavno, kot prikazujejo številne fo- nje večkulturnosti, kar pomeni, da je tografije, ki smo jih naredili. v EU veliko različnih kultur. Prav tako je potrebno omeniti večjezičnost. V Maša Slavinec, Lucija Mesarič in Saša Štajner, 7.a

GLAS OBČINE 2018 59 VRTEC IN ŠOLA Spominska obeležja pripovedujejo

V tem šolskem letu so nekateri učenci sodelovali na literarnem natečaju Spominska obeležja pripovedujejo. Razpis je organiziralo Policijsko društvo Sever za Pomurje in Zveza veteranov vojne za Slovenijo. V našem šolskem okolišu so učenci izpostavili tri spominska obeležja in jih predstavili ter ovrednotili na svoj način. Povabljeni so bili tudi na zaključno prireditev, ki je bila v Murski Soboti, 6. februarja. Sara Zamuda je razmišljala o spome- zaman; bila je že prazna. Naslednji dan lastnega življenja. Mnogo partizanov je niku v Stari Novi vasi. sem se odpravila delat na farmo v Dobra- med vojno našlo zatočišče na Prelogovi Spominska obeležja srečujemo vsak vo. Vozila sem se s kolesom. Moj takratni domačiji. Za vse je skrbela dobra Prelo- dan, se sprehajamo in vozimo mimo šef Janez Osterc je naročil, da morajo vse gova mama Emilija, nihče od partizanov njih, pa ne vemo, čemu so tam postavlje- ženske domov k družinam, možje pa naj ni odšel lačen od hiše. Pri njih so našli na. Ponos pa so ljudem, ki so se posta- ostanejo. Na poti domov sem že slišala zatočišče tudi trije ameriški piloti, kate- vili po robu vsem tistim, ki so bili proti strele. Takrat so tanki že potovali iz vo- rih letalo so sestrelili Nemci in so jih re- nastanku Slovenije. Slovenija je majhna jašnice Varaždin proti Gornji Radgoni. šili partizani ter skrili na domačiji. Miško dežela, bogata z raznoliko naravo in srč- Tisti dan se je samohodka zaradi okvare Kranjec je pri njih čakal na odhod v par- nimi ljudmi. Živimo v času, v katerem ustavila v Stari Novi vasi v našem ovinku. tizane, Edvard Kocbek z bratom je prav je za mnoge denar pomembnejši od Vojak JNA je zapustil samohodko in po- tako prenočil pri njih in še mnogi drugi. zdravja. Ponosni smo, da nas obdajajo begnil, a so vojaki JNA streljali nanj, ko je Vsakemu sta Prelogova rada pomagala. ljudje, ki ne razmišljajo, koliko bodo zas- bežal po sosedovem travniku. Ker sem Partizanska postojanka pri Prelogovih lužili, če bodo nekomu pomagali. Med vse to videla in sem imela doma opre- se je imenovala Pri treh mladenkah; njimi je tudi moj dedek Janko. Ko se je mo civilne zaščite za prvo pomoč, sem najstarejša je bila Stana, sledili sta Mili- pisalo leto 1991, je brez oklevanja in raz- se odločila, da mu grem pomagat. Vzela ca in Danica. Bila je ena izmed največjih mišljanja pustil ženo in tri hčerke ter se sem nosila in kovček prve pomoči. Ko postojank na širšem območju. Nekateri odpravil branit Slovenijo. Še danes nam sem počasi odprla garažna vrata, ki so sovaščani so obveščali nemški gesta- vsem rad pomaga. Hočem vam poveda- že nekaj časa zelo škripala, so začeli stre- po o dogajanju, zato je bila nevarnost ti, da so branitelji ljudje, ki imajo hrabro ljati na našo hišo. Stekla sem v kurilnico izdaje in s tem tudi napada vse večja. srce. To so ljudje, ki so zaslužni, da ima- za peč. Moja otroka sta takrat bila v kleti Zaradi tega so Prelogovi čez dan odha- mo svojo državo, lepo Slovenijo. V nji- pri sosedovih, kjer se je zbralo več vašča- jali od doma in se vračali le toliko, da so hovo čast imamo spominska obeležja nov. Ko je zazvonil naš hišni telefon, so nahranili živino. Zgodilo se je malo pred po vsej državi, skorajda v vsakem kraju. spet začeli streljati. Takrat je veliko stre- koncem vojne. V hladnem zimskem in Imamo ga tudi pri nas v Stari Novi vasi. lov zadelo našo hišo, hišo Potočnikovih zasneženem zgodnjem jutru, 5. januarja Na njem je zapisano: Braniteljem sloven- in Zamudovih. Ko je vojska prebila ba- leta 1945, so zaradi izdaje nepričakova- ske samostojnosti. Sedaj, ko sem prebra- rikado iz opeke med Bučečovci in Staro no na konjih prijahali kozaki, obkolili do- la kar nekaj knjig o vojni za Slovenijo, mi Novo vasjo, se je vrnila po samohodko mačijo in zahtevali predajo skritih partije jasno, zakaj imamo spominske plošče, in ranjenega vojaka. Ta vojak je na poti zanov. Partizani, prav tako kot gospodar postavljene protitankovske ovire z razni- proti Gornji Radgoni v Hrastju Moti pod- in gospodinja, pa se nikakor niso hoteli mi napisi. Vsa ta obeležja so priznanja legel poškodbam. predati. Ko jih je sovražnik pozval k pre- hrabrim ljudem za pogumna dejanja. daji, se je slišal odločen glas gospodarja: Ko se boste naslednjič sprehajali ali se Prelogovo domačijo na Grlavi med »Partizani se ne predajajo!« in boj se je peljali mimo spominskega obeležja, se drugo svetovno vojno je predstavil začel. Šestdesetim kozakom in njihovim spomnite na ljudi, ki so pomagali pri Blaž Sunčič. pomagačem, nemškim gestapovcem, so nastanku države. Počastite jih ob dne- Že kot otrok sem rad poslušal babico, se štirje partizani skupaj z gospodarjem vu samostojnosti in enotnosti. Bodimo ko mi je pripovedovala o vojni. Takrat upirali več kot dve uri. Najstarejša hčerka zavedni Slovenci in spoštujmo svojo do- še nisem prav dosti razumel. Pripove- Stana, ki je bila doma, se je na željo star- movino. Domovina je moj dom, v njej dovala mi je različne zgodbe in me učila šev odločila za pobeg z domačije. S stra- sem se rodila, tukaj imam sorodnike in tudi pesmi, govorila je o grozotah vojn, hom se je prebijala skozi sovražni obroč. dobre prijatelje, tukaj hočem ostati. o partizanih, taboriščih in o tem, kako so Vojak je uperil puško proti njej in jo ho- Moja soseda Olga Brunčič mi je o vojni morale družine zapuščati svoje domove. tel ustreliti. Ali je bil obup v njenih očeh za Slovenijo povedala zanimivo zgodbo. Babica pripoveduje: »Prelogova doma- tisto, kar je v tujem vojaku prižgalo iskro Začele so se šolske počitnice. S hčerko čija na Grlavi je bila med drugo svetov- človečnosti, da je povesil puško, se obr- Katjo sem bila na njivi, ko sta naju nano vojno zatočišče partizanov in drugih nil stran in s tem omogočil hčerki Stani, enkrat preletela dva miga. V daljavi se je domoljubov. Janko Prelog, Hanzek, kot da je zbežala? Kozaki so zanetili ogenj, v videl dim. Goreli so vagoni v Ormožu. Vse so mu rekli po domače, je bil velik člo- katerem sta v hiši živa zgorela gospodar sva pustili na njivi in se vrnili domov. Ba- vek, zaveden Slovenec. Ni potreboval in gospodinja, prav tako pa so svoje živ- bica je takrat gledala televizijo in je rek- ne partije ne cerkve, da se je odločil, ljenje izgubili trije partizani. Stana je bila la: »Vojna bo.« Poslala me je v trgovino v kje je bilo med drugo svetovno vojno edina, ki se je tisti dan rešila pred sov- Bučečovce. Naročila mi je, naj kupim vse, njegovo mesto. Odločil se je za boj pro- ražnikom. Njene tri sestre in najmlajši, kar se da kupiti. V trgovino sem prišla ti okupatorju, za svobodo, tudi za ceno komaj sedemletni brat, so se uspeli skriti

60 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA

Žalikova domačija

V Žalikovi domačiji bili so vsi slovenski partizani. Pušenjak in Simonič sta ušla, ostale zadaj sta pustila. pri zavednih sosedih. Njihova soseda, ki Zelo me zanima zgodovina slovenskega Kozaki namreč hišo obkolili so, je vse to vedela, je o tem obvestila ge- naroda, rad se učim o vojni, poslušam Žalika obtožili so. stapo, ki se je vrnil in za kazen soseda, osebne pripovedi in sem navdušen nad Vnukica Frančika in njena sestra Pepica zakonca Novak, odpeljal v taborišče, od vojaškimi filmi. Ne morem verjeti, da so pa skrili sta se v klet. koder pa sta se na srečo vrnila živa po bili ljudje sposobni prenašati grozno koncu vojne. Prelogovi otroci niso os- trpljenje v taboriščih. Prav tako ne mo- Partizani vrgli granato so, tali samo brez doma, ostali so tudi brez rem verjeti, kaj vse lahko naredi človek zadeli kozaka in Žalika so. staršev. Kdo ve, kolikokrat so na tiho jo- človeku. Vojna je eno samo veliko trplje- Katarina, njegova žena, kali in si želeli bližine in ljubezni svojih nje, v miru pa nam je zelo lepo, vendar bila pred vnukico je ustreljena. staršev. To je bila za otroke velika in zelo se tega ne zavedamo. Hudo mi je, ker še boleča preizkušnja. Nihče jim ni mogel danes otroci in odrasli trpijo v vojnah ali Priložnost ne vrne se nobena, nadomestiti mame in očeta. Na novi, po kot begunci. Kako lepo bi bilo na sve- k Loparjakovim zbeži ena. vojni zgrajeni Prelogovi domačiji, je spo- tu, ko bi vsi živeli v miru, sreči in zado- Ta deklica je Frančika, minska plošča v spomin na umrle v tej voljstvu. pridruži se ji še Pepica. strašni tragediji. 5. januarja letos je bila spominska slo- Saša Štajner je opisala dogodek, ki En teden tam sta bili, vesnost v spomin na umrle s kratkim je zaznamoval Žalikove v Logarovcih dokler se starši niso vrnili. kulturnim programom, nagovorom med drugo svetovno vojno. Zaživeli znova brez vsega so, predsednika Krajevne skupnosti Kri- Nikoli pa pozabili tega niso. štanci-Šalinci-Grlava in s prisotnostjo praporščakov veteranskih in domoljub- Saša Štajner, Blaž Sunčič in Sara Zamuda nih organizacij ter številnih udeležencev z mentorico Metko Štuhec slovesnosti. Foto: arhiv Osnovne šole Križevci

GLAS OBČINE 2018 61 VRTEC IN ŠOLA Šolski tabor

V torek, 26. junija 2018, smo na Osnovni šoli Križevci organizirali tridnevni tabor za radovedne in nadarjene. Z nami so bili učiteljici Dora in Andreja ter učitelja Matevž in Denis. Ob deveti uri smo se zbrali in se dogovo- Ker smo bili lačni, smo si pripravili ogenj rili, kaj bomo počeli. Najprej smo morali in na njem spekli ribe in krompir. Pošte- poiskati listke, na katerih so bila napisano smo se najedli, zato je sledil počitek, na naša imena. Ko smo se razvrstili, smo ki je trajal dve uri. pričeli z nalogami. Po počitku smo opazovali, kako učitelj Prva naloga je bila, da filtriramo uma- Denis in Matevž postavljata nogome- zano vodo. Sledila sta nabiranje drv in tni golf. Ker je bil napovedan dež, smo postavljanje ognjišča. Ko smo zakurili pospravili šotore in se namestili v telo- ogenj, smo si pripravili piščančji papri- vadnico. Bilo je že pozno, zato smo se kaš. Po kosilu smo pomili posodo in pos- odpravili pripravljat večerjo. Pojedli smo tavili šotore. Pred večerjo smo ponovno krompir z zaseko, kislo smetano in slani- šli iskat drva. Za večerjo smo jedli hre- no. novke in sir s testom ter pečena jabolka. Po večerji smo si vzeli čas za higieno. Nato smo opravili osebno higieno. Sledil Ker sta bila učitelj in učiteljica prijazna, je sestanek za drugi dan in nočno stražo. smo si lahko ogledali film Gremo mi po Nekateri so šli spat, drugi pa smo se na- svoje. Vsi smo ta film že videli, zato smo potili na nočno stražo, kjer smo si pekli se dolgočasili. Odpravili smo se v telo- jabolka in penice. vadnico, kjer smo se igrali različne igre. Naslednji dan zjutraj smo se zbrali ob K nam je prišel učitelj in nam rekel, naj ognju in se dogovorili, kakšen je načrt gremo spat. Zaradi pospravljanja smo za ta dan. Po sestanku smo si zakurili morali vstati zgodaj zjutraj. Najprej smo ogenj in pojedli zajtrk. V dveh skupinah pojedli zajtrk, potem pa smo šli posprav- smo izvajali delavnice. Prva skupina je ljat stvari. Po opravljenem delu smo se imela delavnico z učiteljem Matevžem, odpravili domov. kjer smo spoznavali, kako se orientirati in narisati taborniški zemljevid. Druga Tina Čuk in Adrijana Filipič, 6. r. skupina je imela netenje ognja s pove- Foto: Dora Roškar čevalnim steklom, baterijo in kresilom pod vodstvom učitelja Lenarta.

62 GLAS OBČINE 2018 VRTEC IN ŠOLA Šola v naravi

V ponedeljek, 11. maja, smo se odpravili na pot proti Ljubljani. Gospod Tomaž nam je razkazal naše glavno mesto. Z vzpenjačo smo se odpeljali na Ljubljanski grad. Po ogledu gradu smo si ogledali različne trge. Z avtobusom smo se odpeljali v Gozd odpravil na Martuljške slapove, b razred pustili hotel. Peljali smo se še v Planico Martuljek do hotela Rute, kjer smo imeli pa plezat po plezalni steni. Po izpeljanih in se povzpeli na vrh velikanke. Ogledali odlično kosilo. Po kosilu smo se razpore- dejavnostih smo šli na kosilo. Počitku je smo si izvir Save. V gostilni Vintgar smo dili v sobe in imeli počitek. Nato smo se sledilo kopanje. Sestradani smo komaj imeli kosilo. Preden smo zaključili šolo preizkusili v plavanju. Sledila je večerja. čakali večerjo in igre. Tretji dan je bil v naravi, smo se z vlakcem zapeljali še Po večerji smo pospravili stvari iz naših podoben drugemu. Četrti dan smo se z okoli Blejskega jezera. kovčkov. Ko je bila ura deset, je bil čas, avtobusom odpeljali do slapa Peričnik in Avtobus nas je varno pripeljal v Križevce, da se odpravimo spat. obiskali gorske reševalce. Pojedli smo še kjer so nas čakali starši. Drugi dan smo imeli jutranjo telovadbo, kosilo in se odpravili do hotela Špik na po telovadbi pa zajtrk. Peti a razred se je ocenjevanje plavanja. V petek smo za- Nika Šek, 5.b

Tradicionalni slovenski zajtrk

V petek, 17. novembra 2017, je potekal tradicionalni slovenski zajtrk tudi v Osnovni šoli Križevci. Zajtrka so bili deležni osnovnošolci in otroci v vrtcu ter zaposleni in gostje. Uvodoma je spregovorila ravnateljica predstavljala Slovenijo na enem izmed predstavili. Vseh 307 učencev je zapelo Vasilija Stolnik, ki je poudarila pomen svetovnih sejmov. Domačinka, veteri- pesem Čebelar. zdrave prehrane. V goste so povabili narka Mateja Ratiznojnik, zaposlena na Prireditve so se udeležili tudi lokalni pri- tudi domačinko, Medeno kraljico Slove- Nacionalnem veterinarskem inštitutu, delovalci hrane, predstavnice Društva nije Matejo Šoštarič, ki prav tako zago- enota v Murski Soboti, je spregovorila o kmetic Križevci–Veržej, podžupan Ob- varja zdravo, lokalno pridelano hrano, skrbi za čebele, da čebelje družine osta- čine Križevci Bogomir Gaberc, svetnice spodbujanje biodiverzitete in zmerno nejo močne in zdrave ter kako pomagajo in svetniki Občinskega sveta Občine Kri- telesno aktivnost oziroma ukvarjanje s čebelarjem pri zdravljenju čebel. Učenci ževci in okoliški čebelarji. športom. Šoštaričeva je povedala, da se so pri čebelarskem krožku izdelali eko je mudila v Hong Kongu, kjer je uspešno smrečico, ki so jo ob tej priložnosti tudi mag. Lidija Domanjko

GLAS OBČINE 2018 63 KULTURA Umetnina, ki ji ni para: Konj Gieppetum Mobile

V soboto, 9. septembra 2017, je bil za občane in občanke prav poseben dan, saj je krožišče v Križevcih dobilo novo podobo. Otvoritev instalacije s konjem kasačem, ki je delo umetnika Mafe (Ne- dim Hadži Ahmetović), je organiziralo društvo 29 a v sodelovanju z Občino Križevci. Dogodek so s kulturnim programom popestrili KUD Muzika in Mo- nika Čuš s svojimi recitacijami. Posebno presenečenje večera je bilo pismo Mafe. Samega dogodka se ni mogel udeležiti zaradi obveznosti na Kitajskem. Prebral nam ga je Robert Jurak, ki je umetnika med ustvarjanjem gostil in mu pomagal s svojo ekipo. Obiskovalci smo lahko spoznali zgodbo celotne instalacije. Umetnina dopušča posamezniku prosto Lahko smo ponosni na to, da imamo v Konj Gieppetum Mobile ima svojo zgod- pot v njegovi domišljiji. Občina je dobila našem kraju delo tako priznanega ume- bo in predstavlja simbol našega kraja, simbolno dve podkvi; eno za dobro ježo tnika, kot je Mafa. konja – prleškega kasača. Na krožišče in drugo za vzdrževanje konja. Proti koncu lahko prinašamo podkve in mu tako za- leta je konj z osvetlitvijo zasijal v vsej svo- Nataša Vengust želimo srečo. ji lepoti in pravi podobi Občine Križevci.

Knjigobežnica

Občina Križevci je skupaj s Splošno knji- žnico Ljutomer pri trgovini Mercator in gostinskem lokalu Klavdija v Križevcih pri Ljutomeru v začetku letošnjega leta postavila Knjigobežnico. Posamezniki so že donirali precejšnje število knjig, ki so jih prebrali in jih več ne potrebujejo. Tako lahko na polici najdemo romane, poezijo, enciklopedije, otroško literatu- ro in še mnogo drugega. Ob otvoritvi je spregovoril župan Občine Križevci mag. Branko Belec, ki je povedal, da je vesel nove pridobitve za občane, saj se bo na ta način dvignila tudi bralna pismenost, da bodo knjige dostopnejše za občane, tudi za starejšo populacijo, saj se knji- gobežnica nahaja na precej frekventni lokaciji, kamor dnevno zahaja veliko ljudi. Občane je povabil, naj pridobitev sprejmejo, si izposojajo knjige, prav tako pa jih je povabil, da kakšne knjige, ki so jih že prebrali, prinesejo na to lokacijo in jih v branje ponudijo še drugim. Dogod- ka se je udeležila tudi direktorica Splo- Na otvoritvi so bili prisotni tudi učenci ževci Silva Duh, s prebranim odlomkom šne knjižnice Ljutomer Vesna Laissani s Osnovne šole Križevci, ravnateljica in iz knjige pa je svoj pečat dogodku dodal sodelavci, ki je prav tako izrazila zado- učitelji. Učenka Ema Horvat je občinstvu tudi Robert Jurak, ki je knjigobežnico iz- voljstvo, da se tiskana beseda širi, saj predstavila svoj pogled na tiskano bese- delal. gre že za tretjo knjigobežnico v Prlekiji, do, dva Shakespearjeva soneta je preb- postavljeno z njihovim sodelovanjem. rala predsednica Kulturnega društva Kri- mag. Lidija Domanjko

64 GLAS OBČINE 2018 KULTURA Doživljajski pohod Pobeg v zgodovino čarovništva

Članice Kulturnega in izobraževalnega društva Kelih smo se v mesecu aprilu odločile za skok v 17. stoletje in se udeležile pohoda s tematiko čarovniških procesov v gradu Hrastovec, ki je v naši bližini.

Prireditev je bila preplet gledaliških prizorov, pohodništva, zgodovinske in kulturne dediščine. Predvsem pa smo članice društva želele prisostvovati gle- dališkim prizorom naše članice Katje Ko- roša, ki je aktivna tudi v Kulturnem dru- štvu Lenart. Katjo smo si ogledali v glavni vlogi grofice Margarete Herbersteiner, kot mater mladega hrastovškega grofa Friderika, ki se je zaljubil v lepo Agato z gradiča Štralek. Njuni ljubezni je naspro- tovala, zato sta se naskrivaj poročila. Mladi Friderik je bil poslan v vojno, v tem času pa je grofica Margareta z mu- čenjem povzročila predčasen porod, zato je Agata rodila mrtvega otroka. Sodniku jo je nato ovadila čarovništva, zato je bila obsojena na smrt. Ob vrnitvi z vojskovanja Friderik žene ni več našel, zato je na mestu usmrtitve dal postaviti Črni križ iz črnega marmorja kot simbol nesrečne ljubezni. Tragična zgodba se je tako ohranila in Kulturno društvo Lenart v ta namen z gledališkimi prizori ohranja spomin na kljubovalno ljubezen in njen tragičen konec. Pohodniki smo se zbrali na Trgu osvoboditve v Lenartu, kjer smo se lahko okrep- čali z domačimi dobrotami in se odpravili v bližnji kulturni dom, kjer je prvi gledali- ški dogodek naznanil pričetek doživljaj- skega dogodka. Odločno nasprotovanje grofice Margarete sinovi ljubezni nas je s silovitostjo odnesel v čas, ko si tudi plemiči niso smeli sami izbrati neveste, ki ni bila dovolj primernega stanu. Po uvodnem prizoru smo odromali proti so jo prikazni iz pekla odgnale v večno proti domu. Še dolgo sem razmišljala o gradu Hrastovec. Pot nas je vodila sko- pogubo. Ob pretresljivih prizorih smo tistih mračnih časih, a bila vseeno pozi gozdiček mimo spomenika Črni križ, se vrnili v bližino Lenarta na morišče, mirjena, da živimo v drugačni družbi. ki stoji v Lormanjih in ga je dal nesrečni kjer so se v soju ognja v mraku zlobne Kljub temu sem navdušena nad izvedbo Friderik postaviti v letu 1605. V poznej- sence stegovale po prisotnih. V srca se je pohoda in tega, kako so se prireditelji ših letih je spomenik razpadel, zato ga naselila vsa teža tistega mračnega časa, lotili ohranjanja zgodovine in na kakšen je društvo Zarja iz Lenarta v letu 1936 vsa negotovost in nesmiselnost čarov- način so pohodnike preselili v sedem- ponovno zgradilo na istem mestu. Med niških procesov. S počasnejšimi koraki najsto stoletje. Prisilili so nas, da smo se polji smo nato priromali do naslednja smo se vrnili na izhodiščno mesto na Trg z radovednostjo o razpletu zgodbe po- prizorišča, postavljenega na dvorišču Osvoboditve v Lenartu, se na stopnišču dajali na različna prizorišča in tako uži- gradu Hrastovec. Na enem odru je pote- cerkve v soju luči poslovili od vseh na- vali v naravi kot tudi v odlični gledališki kala ljubezenska zgodba med Agato in stopajočih in vseh podob nesrečne ma- izvedbi te tragične legende, ki se je oh- Friderikom, na drugem je korakala jezna tere in mladega Friderika. Igralci so nas ranila po ustnem izročilu in jo ohranjajo in nemirna grofica po sobanah gradu. navdušili in zelo sem bila presenečena, s tovrstnimi pohodi še naprej. V svoji glavi je kovala nagnusne načrte da je naša Katja zmogla odigrati takšen in najprej odposlala sina v vojno, da je negativni lik. Blestela je v vlogi odločne, Vlasta Osterc Kuhanec lahko odstranila njej neljubo snaho. Vse nepopustljive in preračunljive grofice. navzoče je prevzel občutek groze, ko V poznih večernih urah smo se odpravili

GLAS OBČINE 2018 65 KULTURA Festival Re: Pannonia 2018

Dve leti zapored je Društvo 29 a organiziralo mednarodno kiparsko kolonijo, ki pa je letos prerasla v festival. Tema festivala je bila Dialog. Tudi letos je sodelovalo več umetnikov iz Slovenije in tujine, ki so ustvarjali na dano temo v Galeriji Art Jurak v Loga- rovcih. V okviru festivala so letos organizirali tudi tri tabore za otroke, kjer je štiride- set osnovnošolskih otrok iz vse Sloveni- je ustvarjalo na medijskem, filmskem in glasbenem področju. Festival je v času od 1. do 7. julija ob kiparski koloniji in taboru vsak dan ponujal koncerte, veče- re poezije, kiparske delavnice za otroke, športne dogodke, kulinarične večere, igre ter bogat spremljevalni program.

Helena Krajnc

66 GLAS OBČINE 2018 KULTURA

Od prvega do sedmega julija tega leta so besedi. Kolonijo so pospremili večerni izdelke in jih pripravili za razstavo. Takrat se v Art galeriji Jurak zopet zbrali umetni- dogodki v Križevcih – foto razstava, kon- bomo podrobneje predstavili vse udele- ki kiparji z mednarodno zasedbo. Prišli certi znanih glasbenikov, literarni nasto- žence kiparske kolonije. V tednu dni se je so iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Slovenije. pi, gledališke predstave, športne urice, zvrstilo približno dvajset dogodkov, ki- Ustvarjali so z glino, ki smo jo tudi tokrat stojnice z lokalno ponudbo izdelkov, parska kolonija in trije otroški tabori. Za dobili od firme Wienerberger Tondach iz odprto prvenstvo v igranju igre League izvedbo festivala se zahvaljujemo Občini Borecev, trije so varili kovino, kipar Ariel of legends, paintball, za konec pa smo Križevci, vsem sponzorjem in vsem pro- Štrukelj pa je z motorno žago obdeloval dali priložnost še mladim, ki vrtijo elek- stovoljcem, ki so kakorkoli pomagali, da leseno deblo. Letos so se kiparjem prid- tronsko glasbo in tudi starejši smo se ob smo izpeljali prvi mini art festival v Ob- ružili trije literati: pesnica, pisateljica in tem zabavali. Največji obisk poslušalstva čini Križevci. publicistka Božica Jelušić iz Hrvaške, vi- in gledalstva smo imeli v petek na dvo- tezinja poezije leta 2017 Glorjana Veber rišču Mlina Stajnko, ko je svoja likovna člani Društva 29 a iz Slovenije ter hrvaški pesnik, pisatelj in dela postavil na ogled Brane Širca, Bo- slikar Zlatko Kraljić, ki živi v Sloveniji. V žica, Glorjana in Zlatko pa so nam reci- idiličnem okolju Mlina Stajnko so pisali tirali kljub dežju. Ob zvokih jazza Jožeta pesmi in kratke zgodbe. Gostitelja Dani- Zadravca in Karavane smo razvajali še ca in Dušan Stajnko sta za njih pripravila svoje brbončice s kulinaričnimi presežki dva apartmaja, kjer so se lahko v miru Gostilne Zorko. Do jeseni bomo v peči posvetili svojemu poslanstvu – pisani firme Wienerberger Tondach žgali vse

GLAS OBČINE 2018 67 KULTURA Poezija in vino

V okviru festivala Re: Pannonia sta društvi 29 a in KELIH organizirali literarni dogodek z gostjo Glorjano Veber. Odvijal se je v torek, 3. julija, v senci topolov pri Mlinu Stajnko v Gajševcih. Ob sproščenem klepetu moderatorke Ta knjiga je nastala, ko se je zaradi pre- čisto svojstven način. Vidi jo v barvah, jo Tjaše Kos in gostje smo spoznali njeno li- lomnega življenjskega dogodka skoraj občuti kot glasbo z določeno energijo terarno ustvarjanje in okušali vina vino- odpovedala poeziji. in čustvenim nabojem. V njenih pesmih gradniške družine Kos. Vebrova je v letu Ranfol je redka avtohtona vinska sorta prav tako ne bomo našli strogih slovnič- 2013 izdala prvo pesniško zbirko z nas- in kot vino ni ne kisel, ne sladek. Takšen nih pravil, ki so jo v preteklosti ovirale, saj lovom Prosti pad. Prebrala nam je pe- kot je, je edinstven. In v tem je sorodnost je mnenja, da je brez tega poezija lahko sem Imena ob vinski spremljavi ranfola. te pesmi in zvrsti vina. Pesem Vesolje je še bolj doživeta. Vinska spremljava zad- V njej pisateljica skuša zbrisati nalepke, pospremil šipon. Spoznali smo zgodnje pesmi Kaplja je bil rumeni muškat ki nam jih daje družba, ustvariti zgodbo o Napoleonu, ki se je nekoč mudil v magnum steklenici. V lanskem letu je be iz predmetov, ljudi, z vsemi svojimi v naših krajih. Ko je pil to vino, je dejal: postala naj vitezinja s pesmijo Volitve, občutji, »brez računice, brez kalkulacij«, »C'est bon«, in tako je nastal šipon, ki ne ki bo izšla v jesenski zbirki. Gostje smo spontano, tukaj in zdaj… V njej razimeni manjka v nobeni vinski kleti. Naslednjo lahko občutili poezijo na čisto drugi, višji svet in sebe preprosto zato, da lahko da pesem V Ljubljani nam je prebrala Vlasta ravni uma in ob tem spoznali marsikaj domišljiji prosto pot. Na tej točki človek Osterc Kuhanec. Vebrova nam je pove- novega o žlahtni kapljici. preneha obstajati kot družbeno bitje in dala, da je bilo njeno otroštvo tesno po- postane vse in nič hkrati. Prične se prosti vezano s kulturo. Že od nekdaj jo je za- Nataša Vengust pad, trenutek ponovne vrtoglave vrže- nimala poezija. Od tega živi njena duša. nosti v življenje. Sama pravi, da svojo poezijo doživlja na

68 GLAS OBČINE 2018 KULTURA Eko art market

V okviru Festivala Re: Pannonia se je v vaškem jedru v Križevcih odvil Eko art market, kjer so se predstavile izobraževalne ustanove in društva ter ustvarjalci panonske ravnice, katerih vizija in poslanstvo sta predvsem ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Pisane stojnice so privabile tako mlajše kot starejše obiskovalce in vsak je lahko našel kaj zase. Predstavili so se nova eko prleška trgovina Dušina keramika – ustvarjalka Duši Ime- Avena, Lutra – raziskovalni inštitut, ki pro- rovič z umetniško in uporabno keramiko učuje vidre in bobre, Varstvo psov NANA, subtilnih oblik, Ekološka kmetija Osterc ki nudi varstvo in druženje psov, Svichka, z izdelki iz sivke, Loščika – ustvarjalni ki ponuja naravne, dišeče, ročno nare- studio, kjer nastajajo magične podobe jene svečke iz sojinega voska, Thinktura narave in živali ter promovira trajnostno – naravna certificirana kozmetika, nova oblikovanje zunanjega prostora, Manica prleška znamka, ki uporablja najboljše se- Sušec – ustvarjalka predmetov iz gline in stavine 100 % naravnega izvora, Makica drugih materialov, Kmetija Stanjko s sve- IN Romi s filcanim nakitom in unikatnimi že pečenim kruhom in pogačami, Društvo torbicami ter modnimi nahrbtniki, Zea- Kelih s prleško gibanico in vinom, Kmetija bora – vse o zdravilnih gobicah, o njihovi J.A.N.A. z izdelki iz aronije ter drugi. uporabi v vsakdanjem življenju, za izbolj- šanje počutja in visoko, zdravo starost, Helena Krajnc

GLAS OBČINE 2018 69 KULTURA Ljutomerski kasač od A do Ž

Leto 2018 je leto kulturne dediščine, ki je pomemben del okolja in družbe, v kateri živimo, zato je pomembno, da jo ohranjamo in prenašamo na prihodnje generacije. Med kulturno dediščino se uvrščata tudi konj kasač in kasaški šport. O tem je bilo doslej že veliko zapisanega, nastali so različni prleški slovarčki, nikjer pa nimamo na enem mestu zbranega narečnega in drugega besedja povezanega s kasači in konji nasploh. V Kasaškem klubu Ljutomer je že dalj Razlike v poznavanju in uporabi nare- časa zorela ideja o izdaji slovarja nareč- čnih izrazov med starejšo in mlajšo ge- nega strokovnega izrazja, povezanega s neracijo so očitne, zato je toliko bolj po- konji kasači in kasaškim športom. Ideja membno, da se zbira in ohrani narečno je potovala do vodstva Gimnazije Franca izrazje dokler je to še mogoče, sicer se Miklošiča Ljutomer, od tam pa k dr. Mar- počasi izgubi in potone v pozabo. ku Jesenšku, rednemu profesorju na Od- Knjiga na 86 straneh je izšla v nakladi delku za slovanske jezike in književnosti 300 izvodov in ponuja kratek vpogled v Filozofske fakultete Univerze v Maribo- zgodovino kasaškega športa in zgodovi- ru, ki naju je skupaj s kolegico Majo Vičar no slovenskega knjižnega jezika ter pr- na enem izmed svojih predavanj pova- leškega narečja, v nadaljevanju so pred- bil k sodelovanju v projektu in ideja se je stavljeni sodelujoči informatorji in sklopi počasi začela uresničevati. slovarja, slovarski del pa zajema predsta- Novembra 2017 sva pričeli z raziskova- vitev zgradbe slovarskega sestavka, kra- njem. Obiskali sva 13 informatorjev, ki so tice, znake in simbole, fonetični zapis ter poskušali iz spomina izbrskati kar največ slovar v besedi in sliki. narečnih izrazov, obenem pa se je poro- Operacija Ljutomerski kasač od A do Ž dila še ideja, da besedje razširiva tudi na je sofinancirana iz javnih sredstev Evrop- druga področja, tesno povezana s konji. skega sklada za regionalni razvoj pode- Konji so bili sprva delovne in tovorne želja, pridobljena pa je bila na 2. Jav- živali, šele kasneje so postali del kasa- nem pozivu LAS Prlekija. Cilji operacije škega športa. Tako sva se srečali še z be- so oživitev prleške tradicije, ohranjanje sedjem s področja kovaštva, kolarstva, dialekta, promocija kasaškega športa in bolezni in nege konj, bivalnega prostora obogatitev turistične ponudbe v Prlekiji. ter ukazov za konje, zanimivi pa so tudi sestavni deli konjske vprege, vozov in Aleksandra Žunič pluga. Število besed je tako naraščalo in Foto: Karmen Stolnik, v slovarskem delu je predstavljenih 179 Aleksandra Žunič narečnih iztočnic, ki sva jih primerjali s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovim Slovensko-nemškim slovarjem iz leta 1894. Zaradi stikanja dveh jezikov je veliko besed prevzetih iz nemščine. Prleki so veseli lidje

7. oktobra so se v Domu kultu- Za povezovanje programa prireditve Prleki Osnovni pomen srečanj je spremljanje re Križevci na območnem sre- so veseli lidje je poskrbel Zvonko Šijanec, dela skupin pri ohranjanju ljudskega izro- čanju predstavili pevci ljudskih na odru pa so se predstavili: Pevke ljudskih čila in tokrat je na srečanju sodeloval stro- pesmi iz Vučje vasi KUD Janez Čuk, Godci kovni spremljevalec Franc Kene. pesmi in godci ljudskih viž iz ljudskih viž Zvonček KD Manko Golar Ljuto- Po govoru podžupana Občine Križevci občin Ljutomer, Križevci in mer, Veseli Prleki DU Križevci, Pevci ljudskih Bogomira Gaberca je vodja območne iz- Veržej. pesmi Slavček, Soside KD Anton Krempl postave JSKD Ljutomer Mira Rebernik Ži- Mala Nedelja, Pevska skupina folklorne žek sodelujočim podelila priznanja. skupine Kajer Bučečovci in Vokalna skupina Leščeček KD Slavko Osterc Veržej. Marina Vrbnjak

70 GLAS OBČINE 2018 KULTURA Biti, biti kreativen …

Ljudje se premalo zavedamo, da smo kreatorji svojega življenja. Da je potrebno se zavedati (občutiti), žive- ti v pravem pomenu besede. Da zavedanje misli, zavedanje trenutka, prinese srečno in izpolnjeno življenje. Čas se ustavi, ko si prisoten v svojem življenju. Ko se zaveš, da si s svojimi ljubimi ljudmi. Živiš iz trenutka v trenutek, tukaj in zdaj. Dnevi so tako bogato zapolnjeni. Vseskozi namreč čutiš, koliko novega uzreš ali doživiš ter se naučiš. Samo v enem dnevu. Knjiga BITI, biti kreativen otrok, vzgoji- Kaj pa pravzaprav je čustvena inteligen- telj/učitelj, starš je nastala iz zavedanja, ca? Gre za vedenje, upravljanje z lastni- da lahko človek živi lepo življenje, v koli- mi čustvi. V kolikor se naučimo upravljati kor se nauči biti, živeti. V kolikor se zave, z lastnimi čustvi in usmerjamo oziroma da »ima v sebi ogromno bogastva, ki ga naučimo tudi otroke, da jih pravilno lahko podari svetu, družbi (BITI, biti krea- upravljajo, je temelj osebnostno moč- tiven otrok, vzgojitelj/učitelj, starš). nega in kreativnega posameznika zago- Nastajala je v času službovanja v šolstvu tovljen. (11 let v vzgojnem zavodu v Veržeju, »Zavedajmo se, da je vsak otrok (odrasli dve leti po osnovnih šolah v Ljubljani), posameznik) v osnovi nadpovprečen in kjer so se odkrivali (prebujali, ohranjali) ga tako tudi obravnavajmo. Spoštljivo, množični kreativni potenciali otrok in z vero in z zaupanjem, da zmore in bo tudi odraslih. Da je uzrla svet predlani mu uspelo. Odrasla oseba, ki je osebno- (samozaložba Leesprit), je bil namen, saj stno in kreativno razvita z lastno kreaci- se je kreativnost in čustvena inteligenca jo, prebudi/ohrani svojstveno kreacijo pričela osmišljati v našem prostoru šele otrokom, staršem, tudi vzgojiteljem in v zadnjem času. učiteljem (odraslim posameznikom), če Na predstavitvah knjiga med drugimi so odprti, dovzetni. S svojo milino, srč- je bila tudi v Ljutomerski knjižnici, ljudi nostjo, jasnimi afirmacijami potem po- predrami. Ljudje pričnejo razmišljati, se maga pri spreminjanju misli v prid posa- spraševati, ali so njihovi otroci na pravi meznika, pri njegovem delu in osebnem poti. Pedagoškim delavcem se porajajo razvoju.« BITI, biti kreativen otrok, vzgo- vprašanja, kaj še lahko naredim, da bi jitelj/učitelj, starš. Nič ne prihaja od zunaj, otroku/učencu omogočil razvijanje, kre- iranje v najvišjo zanj dobro smer. Bralci Lea Lebar vse je znotraj nas. knjige povedo, koliko znanja in veščin je Vprašajte se »Kdo sem … v knjigi. Čemu sem poslan/a na ta svet?«

GLAS OBČINE 2018 71 KULTURA Zlati pozavnist

Moje ime je Žan in sem učenec 7. razreda pozavne. Aja ... in učenec 1. razreda baritona. Končno so se mi uresničile sa- nje, ko sem v začetku septembra v roke dobil bariton. In to čisto novega, svetle- čega, skratka... vau! V začetku šolskega leta sem kar malo pozabljal na mojo pozavno, ko pa je bil bariton tako zanimiv! Ampak to ni trajalo dolgo, saj brez pozavne tudi ne znam več živeti. In tako je bilo treba čas za vajo razporediti kar na dva instrumenta. Saj veste – vse se da, če se hoče! Z učiteljem in mentorjem Markom Sla- vičem sva se odločila, da se tudi letos s pozavno udeležim mednarodnega tekmovanja v Beogradu. Bolj se je bližal datum tekmovanja, več vaj sem imel. Tako so bile moje zimske počitnice zelo delovne in bolj malo počitniške. Tekmo- vanje je bilo namreč 2. marca, torej takoj po počitnicah. V petek, 2. marca, smo se s šolskim kom- bijem podali na dolgo pot proti Beogra- du. Tja je potoval tudi kolega Tadej Ka- Kamen se mi je odvalil od srca in bil sem Bližal se je Tadejev nastop, zato smo se vaš, ki pa je imel tekmovanje s trobento res vesel. Ker je imel naslednji dan tek- odpravili do šole. Poiskali smo taksi, ki v soboto. Na cilj smo prispeli še ravno movanje še Tadej, smo bili jaz in moji nas je dostavil točno pred vrata šole Da- pravi čas, da sem se v šoli še malo ogrel najzvestejši »navijačici« mama in sestra vorin Jenko in ravno pravi čas, da smo na pozavni, si na kratko odpočil v hote- Lina ves naslednji dan prosti. Skupaj ujeli Tadejev nastop, ki mu je zelo dobro lu, se preoblekel in že sem bil na odru. smo se odpravili v Hišo cvetja in muzej uspel. Priznam, da sem imel letos še posebej Jugoslavije. Potem je Tadej moral v šolo Kmalu po njegovem nastopu pa smo velik cmok v grlu in to se je malenkost na priprave na tekmovanje, mi trije pa se spet odpravili na dolgo pot domov. poznalo pri mojem igranju. Nisem bil smo se odpravili še v živalski vrt. Tam Z zlato medaljo okoli vratu in pokalom najbolj zadovoljen, saj nisem pokazal nam je čas ob raznovrstnih živalih hitro v roki ter poln zanimivih vtisov iz Beo- svojega maksimuma, a sodniki so ven- minil. Sprehodili smo se še po Kaleme- grada sem zelo zadovoljen in pošteno darle odločili, da si zaslužim 96,5 točke, gdanskem parku, ki je res ogromen. Ob utrujen kmalu zaprl oči in se zbudil šele kar je bilo več kot dovolj, da sem osvojil obzidju se nam je razprostiral čudovit v Murski Soboti. zlato priznanje in tudi nagrado lavreat za pogled na Beograd in reko Donavo, po prvo mesto. kateri plujejo zelo velike ladje. Žan Salaj

Živa z violino znova osvaja

Ime Žive Jurič je v naši občini že dokaj Mlademu upu želimo še mnogo tovr- prepoznavno. S svojimi nastopi nas stnih uspehov in ji čestitamo za vse do- navdušuje na različnih prireditvah. sežke. Prepričana sem, da bomo o njej še Vsako leto niza uspeh za uspehom. In slišali. tudi letos je na 47. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije Nataša Vengust – TEMSIG 2018 na glasbeni šoli v Kra- nju osvojila je zlato plaketo in drugo nagrado. To je največje tovrstno tekmovanje mladih glasbenikov iz vse države.

72 GLAS OBČINE 2018 KULTURA Za filmsko in glasbeno še medijska valilnica

Lansko leto nam je skupaj z Zvezo za teh- nično kulturo Slovenije že uspelo napol- niti razpisana mesta v filmskem in glasbenem taboru Valilnica, ki je potekal na Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru, še več, povpraševanje je bilo veliko večje kot smo načrtovali. Tako smo šest dni s tridesetimi učenci iz vse Slovenije in desetimi mentorji uspeli ustvariti izjemno vzdušje na taboru ter posledično vrhunski film z naslovom Misija: Reševanje srca narave. Poleg scenarija, režije in igre so učenci prispevali še avtorsko glasbo, ki je nastala v sklopu glasbene valilnice. Film se je kot edini slovenski film uvrstil med štiri odstotke naj- boljših filmov iz celega sveta Green festa v Beogradu, na katerega je bilo prijavljenih kar 1530 filmov. Prav tako pa se je uvrstil v selekcijo najboljših filmov festivala Green Planet Barcelona. Film govori o nenadni bolezni prleškega kasača ter iskanju “kriv- ca” za tako stanje, pri čemer osrednjo vlogo v raziskovanju igrajo otroci. Prav zaradi neverjetnega vzdušja in odzi- va otrok smo letošnje “valilnice” še pove- čali in dodali medijsko valilnico, v kateri so se učenci javljali v živo s terena, pripravljali dnevne reportaže s festivala Re:Pannonia … Tako smo letos od 1. do 6. julija v Križev- cih gostili štirideset osnovnošolskih otrok iz cele Slovenije ter zopet uspeli ustvariti film ter avtorsko glasbo. Z njimi je delalo dvanajst pedagoških mentorjev ter nekaj prostovoljcev. Premiera tega filma bo konec oktobra. Za več informacij se lahko obrnete na našo spletno stran: www.29a. si ali FB stran: Festival RePannonia.

Marko Wolf, vodja taborov

Orgelski koncert

V obsežnem programu prireditev lan- beno pedagogiko, študij je prav tako skega občinskega praznika Občine zaključila z odliko. Predstavila se je z deli Križevci je bil v petek, 15. septembra, Regerja, Bacha, Buxtehuda, Saint - Saën- v župnijski cerkvi v Križevcih, izveden sove, Ebena, Mozarta in Mendelssohna orgelski koncert Marjete Urbanič Ru- ter požela bučen aplavz občinstva. Tudi dolf. Mlada glasbenica je študirala letos se nadejamo bogatega orgelskega orgle in klavir na Državni visoki šoli nastopa Kristjana Penhoferja iz Švice, ki za glasbo v Freiburgu, kjer je z odli- se bo na orglah predstavil v petek, 21. ko diplomirala. Podiplomski študij je septembra, v župnijski cerkvi v Križevcih. nadaljevala na Državni visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v mag. Lidija Domanjko Stuttgartu, študirala je orgle in glas-

GLAS OBČINE 2018 73 KULTURA KUD Muzika Križevci s svojimi nastopi navdušuje

Že drugo leto zapored so godbenice in godbeniki KUD Muzike Križevci v kulturnem domu za 8. marec priredili koncert z naslovom Šopek želja za dan žena. Pol- drugo uro trajajoč koncert je navdušil obiskovalce prireditve, ki so godbeni- ke po vsaki skladbi nagradili z bučnim aplavzom. Glasbeniki so delovali pod taktirko iz- kušenega dirigenta Janka Škrajnarja, uvodoma so se predstavili s skladbama Mimohod in Mala suita. Navdušenje nad odlično zasedbo glasbenikov je pokazal tudi župan občine Križevci, mag. Branko Belec, ki je povedal, da ga veseli, da se v ansambel vključujejo novi mladi glasbeniki ter da KUD Muzika Križevci skrbi za promocijo občine v Sloveniji in izven vasi, ki je za orkester pripravil priredbo Predstavil se je s skladbo Vrača se po- njenih meja. Ob prazniku dneva žena je venčka narodnih skladb ter Alešu Lubi- mlad, KUD Muzika pa še s skladbami ženskam voščil ter jim povedal, naj poč- ju, ki je naredil aranžmaje za skladbe Večno mladi, La Paloma in Lepo je biti nejo stvari, ki jih imajo rade in jih osre- Pukni zoro in Moj črni konj. KUD Muzi- muzikant. čujejo, saj bodo le tako zdrave in zado- ka Križevci je v goste povabila mladinski Nastop na odru so skupno zaključi- voljne ter uspešne v življenju. Moderator pevski zbor OŠ Križevci pri Ljutomeru z le pevke ob spremljavi KUD muzike s prireditve Branko Hrga, je med drugim zborovodkinjo Renato Mikl. Dekleta so skladbami iz slovenskih filmov – Kekec, povedal, da človek uživa popolnost, če zapela pesmi Zlati klas, latinsko pesem Bratovščina sinjega galeba ter Sreča na počne kar želi in je v tistem srečen. Pred- Jubilate Deo ter sklop pesmi o mami. vrvici. sednik KUD Muzika Križevc, Dragan Be- Solo nastop na pozavni je izvedel član lec se je zahvalil Matiji Kovačiču iz Vučje KUD Muzike Križevci Anže Ros. mag. Lidija Domanjko Prepovedano

V sklopu praznovanja občinskega pra- Gost večera je bil profesor zgodovine ski pevski zbor LA TI DO OŠ Križevci, Moj- znika je 6. septembra v Kulturnem domu Franc Čuš, ki nas je spomnil na določe- ca Prejac in Jože Zadravec ter Živa Jurič. Križevci potekal Slavičev večer z naslo- ne zgodovinsko pomembne stvari, kaj V gledališki zasedbi so nastopili Manica vom Prepovedano. Tekom večera smo vse imamo, kaj vse so nam zapustili naši Sušec, Marko Kočar in Rajko Veršič. uživali v gledališki predstavi, ki je prika- predniki. Izpostavil je dr. Matija Slaviča, Vedno znova me presenečajo teme zovala številne prleške talente. Osrednja ki se je boril za Slovence in je zaslužen Slavičevega večera. Ko sem odhajala nit večera je bila človek kot posameznik; za priključitev Prekmurja k slovenskemu domov, sem razmišljala: »Občasno po- človek je tisti, ki vse določa in se odloča. ozemlju. Čuš meni, da ga premalokrat stojmo, se zazrimo vase in razmislimo o Izpostavili so velik problem današnjega omenjamo, saj po njem ni poimenovana prioritetah, vrednotah, o svojih željah, časa, da ljudje kot roboti pogosto sle- nobena ulica, niti mu v Prekmurju ni bil ciljih in ne le o tem, kaj od nas pričakuje po sledimo toku življenja. Ob tem se- postavljen kakšen doprsni kip. družba. Ne smemo si dovoliti biti roboti veda pozabimo nase, na tiste zares po- V predstavo je bil vključen tudi film pole- današnjega časa.« membne stvari v življenju. tnega glasbeno filmskega tabora. Večer so nam s svojo glasbo popestrili mladin- Nataša Vengust

74 GLAS OBČINE 2018 KULTURA Prešernovanje

Kulturni praznik v čast največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu smo obeležili v četrtek, 8. februarja, v dvorani Kulturnega doma v Križevcih. Slavnostni govornik je bil gospod Zvonko Silva Duh in Manica Sušec sta doživeto Ob koncu prireditve smo si lahko v pro- Kustec, ravnatelj Gimnazije Franca Miklo- recitirali delo Ferija Lainščka. Župan mag. storih občinske zgradbe ogledali likovno šiča Ljutomer. Poudaril je pomen kulture Branko Belec je z navdušenjem dodal, da razstavo in dela umetnice Tatjane Mijato- v vsakodnevnih dejanjih in prepletenosti je kultura v naši občini v porastu, saj se to vić iz Radencev. življenja s kulturo. Svoje misli je zaključil s vidi po obiskanosti kulturnih prireditev, Kulturno društvo Križevci nas je letos spet stavkom, da smo kultura pravzaprav vsi mi zato bo občina še naprej podpirala kulturo presenetilo in nam popestrilo praznični – ljudje. Nastopal je mladinski šolski pev- in programe s tega področja. dan. ski zbor OŠ Križevci. Za glasbeni vložek sta poskrbela Katarina Šebök in Nino Dotto. Nataša Vengust Foto: Melani Vengust

Komemoracija

V petek, 27. oktobra 2017 ob 11. uri je Ob- čina Križevci v sodelovanju s krajevnimi organizacijami Združenja borcev za vrednote NOB in Osnovno šolo Križevci organizirala komemoracijo ob dnevu spomina na umrle na pokopališču v Križevcih. Zbranim je spregovoril župan Občine Kri- ževci mag. Branko Belec, ki je poudaril, da si je potrebno prizadevati za pravičnost, odgovornost, mir in svobodo. Osnovnošol- ci so program popestrili s petjem, recitacijami in glasbenimi vložki. Ob spominskem obeležju pri občini je župan položil venec, člani združenja pa še pri Žalikovi domačiji v Logarovcih. mag. Lidija Domanjko

GLAS OBČINE 2018 75 KULTURA Folklorniki na festivalu plesa, petja in glasbe

Folklorna skupina TKD Babinci, katere iz 24 držav Evrope oziroma 5400 nasto- povorka vseh sodelujočih skupin. člani so tudi križevski občani, se je letos pajočih. Z našimi plesi smo se predsta- Na pot smo se podali z avtobusom in se med 25. in 29. julijem udeležila festivala vili na odprtju festivala, ki je potekal na ob vrnitvi domov ustavili še v Barceloni. na Portugalskem. Gre za festival Europe- mestnem stadionu. Spremljalo nas je Pot nas je vodila še do mesta Lloret de ade in velja za največjega v Evropi. Festi- okoli 6000 obiskovalcev. Zaplesali smo Mar, kjer smo imeli dan za sprostitev in val poteka že od daljnega leta 1964 in skupaj s folklorno skupino iz Škofje Loke se ohladili v morju. je vsako leto organiziran v drugi džavi. in tako predstavili Slovenijo. Naši nasto- Letos je bil organiziran v mestu Viseu na pi so se nadaljevali po odrih na ulicah Tekst: Marjan Filipič Portugalskem. Sodelovalo je 210 skupin mesta Viseu. Zaključek festivala je bila Foto: Danilo Ivančič

76 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP 120 let Čebelarskega društva

Ustanovitev organiziranega čebelarjenja na območju sedanje občine Križevci sega v leto 1898.

Ponosni smo, da naša 120. obletnica skozi to trgovanje je čebelarjenje postalo V društvo smo povezani člani, ki se pro- sovpada s proglasitvijo 20. maja za Sve- koristno privlačna veja kmetovanja. stovoljno ukvarjamo s čebelarjenjem. Čla- tovni dan čebel, prav na pobudo sloven- V vojnih časih se je čebelarjenje nekoliko ni smo večinoma starejši, mlajših je malo, skih čebelarjev. skrčilo, po drugi svetovni vojni pa spet zato članstvo iz leta v leto upada. Prav z Prav tako bo med čebelarji in ostalimi oživelo, saj se je vedno bolj širilo spozna- namenom pomlajevanja je društvo na Slovenci, ki se borijo za ohranitev čebel, nje o vrednosti medu in drugih čebeljih naši šoli ustanovilo čebelarski krožek, ki za vedno zaznamovan letošnji 28. junij, proizvodov za zdravje ljudi in ohranjanje ga vodi mentor Janko Ostrc, ob pedago- ko je bilo slovensko čebelarstvo proglaše- naravnega ravnovesja. Po drugi vojni so ški pomoči učiteljice Vere Slavič. Krožkar- no za »Državljana Evrope«. se v vseh večjih krajih ustanovile »če- ji so se letos udeležili tudi republiškega Začetki čebeloreje so seveda starejši. Ko belarske zadruge« – društva, ki so bila tekmovanja v Krškem in dosegli kar zavi- je v času vladanja cesarice Marije Terezije članom v veliko pomoč. dljive uspehe. gospodarstvo dosegalo številne pozitiv- V Križevcih je prevzel vodenje učitelj Ob pomoči naše občine smo čebelarji s ne spremembe, je bil napredek v razvoju Ludvik Kosi, tajniške posle pa Ignac To- prostovoljnim delom na najetem zaseb- opazen tudi na Štajerskem in s tem tudi polnik, domačin in prav tako učitelj v nem zemljišču zgradili tudi učni čebel- na Murskem polju. Takrat so tudi začeli Križevcih. Društvo je takrat štelo štirideset njak, da se člani krožka izobražujejo za priznavati pomen čebel pri opraševanju aktivnih članov. V naslednjem desetletju bodoče čebelarje. Skrb za okolico je bila cvetnic in s tem tudi večjo donosnost so čebelarji skupaj s križevskimi gasilci doslej v domeni našega člana Romana medu. zgradili gasilsko-čebelarski vaški dom, z Rudolfa. Največje zasluge pri tem je imel potovalni napisom Čebelarski dom Antona Janše. Naše društvo odprto sodeluje z Občino učitelj čebelarjenja Ivan Jurančič, doma Zaradi upadanja članstva in vzdrževal- Križevci, ki nam vedno priskoči na pomoč. iz Sv. Andraža v Slovenskih Goricah. Na nih stroškov so se čebelarji odpovedali Hvala vsem, ki nas razumejo in podpirajo, svojih poteh je iz kraja v kraj pridobival upravljanju svoje polovice in le-to pre- predvsem županu mag. Branku Belecu. čebelorejce in poudarjal čebelorejo kot pustili gasilcem. V rednih stikih smo z Zvezo čebelarskih eno najpomembnejših kmečkih opravil, ki Izmed vodilnih članov ne smemo pre- društev Pomurja in s Čebelarsko zvezo mora biti prisotno na vsaki kmetiji. Kmeč- zreti imen, kot so Anton Slavič, Alojz Slovenije. ke čebelarje je učil dela s čebelami. Ivan in Franc Žnidarič, Franc Žilavec, Franc Čebelarji se odgovorno udeležujemo Jurančič je ustanovil tudi »hranilnico«, ki Senčar, Anton Črček, Albert Jandl, Mati- strokovnih izobraževanj, saj je skrb za je čebelarjem pomagala, da so si lahko ja Žunič, Feliks Ostrc, Jože Črček, Mirko zdrave čebele naše osnovno poslanstvo, nabavili čebelarsko opremo. Jurinec, Milan Kralj, Jože Šalamun in vsi zdrave čebele pa največje bogastvo. Hva- Zanimanje za čebelorejo je med kmeč- drugi, ki so znali vložiti del sebe v razvoj ležni smo tudi Veterinarski službi, ki nam kim prebivalstvom iz leta v leto narašča- čebelarjenja na našem območju. pomaga pri zdravljenju čebel, čeprav bi lo tudi na območju župnije Sv. Križa. Na Pod vodstvom Antona Slaviča je društvo včasih lahko ob preudarnih posegih v pobudo Ivana Jurančiča je bila leta 1898 leta 1998 proslavilo svojo stoletnico, prav naravo preprečili večje izgube čebel, teh ustanovljena čebelarska organizacija, ka- tako smo obeležili 110 let našega delova- plemenitih varuhinj naše narave. Tudi ob tere prvi vodja je postal čebelar Jernej nja pod vodstvom tedanjega predsednika našem jubileju si želimo, da bi nam še Slana, kmet iz Iljaševcev. V tem obdobju Marjana Topolnika. dolgo medile. je bilo na Murskem polju okoli petde- Sedaj ima Čebelarsko društvo Križevci 21 set povezanih čebelarjev, še več pa jih članov. Predsednik je Janko Ostrc iz Grab, Boris Antič je bilo, ki so čebelarili ob pomoči svojih tajnik pa skoraj dve desetletji Boris Antič. Foto: Foto Tivadar učiteljev. Najbolj znani kmetje – čebelarji so bili Petovarjevi iz Iljaševcev, Kolarjevi iz Logarovcev, Frasovi iz Lukavcev, pa več kmetij iz Stare Nove vasi in drugi, po l. 1902 pa tudi Jožef Weixler, župnik pri Sv. Križu. Leta 1898 je v pomoč čebelarjem začela izhajati čebelarska revija Slovenski čebe- lar, ki jo je izdajalo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko, s sedežem v Ljubljani. Člani so to glasilo dobivali brezplačno in se ob njem učili o vzgoji in zdravju čebel, o postavljanju čebelnjakov, o čebeljih sov- ražnikih, o čebelarskem orodju pa tudi o trgovini s čebelami in z medom … Prav

GLAS OBČINE 2018 77 DRUŠTVENI UTRIP Prevzem novega gasilskega vozila PGD Lukavci

Prostovoljno gasilsko društvo Lukavci se Po vožnji skozi Lukavce je bil avto pos- Za podporo in sodelovanje je šla zah- je zaradi starosti obstoječega gasilskega tavljen na ogled vaščanom, ki so bili vala tudi Domu Lukavci, Občini Križevci orodnega vozila odločilo za nabavo no- povabljeni na sprejem novega vozila, in podjetju Svit Zolar, ki je novo vozilo vega. V jeseni 2015 so sklicali zbor vašča- gasilci pa so vsem ponudili tudi bograč, izdelalo. Donatorja podjetje Tondach nov, ki je potrdil izbiro gasilskega vozi- pecivo in pijačo. Slovenija in podjetje Kreuzer sta prejeli la in način zbiranja finančnih sredstev. Na Florijanovo nedeljo, 6. maja, se je v plakete, zahvalno plaketo pa so prejeli Odločeno je bilo, da se nabavi GVV-1, domači cerkvi v Križevcih zbrala množi- tudi botri Branko Belec, Jernej Duh, Bo- to je gasilsko vozilo z opremo in z rezer- ca gasilcev. Po maši je župnik Štefan Vin- rut Fošner in botra Iris Jelen. voarjem za 1000 litrov vode. Planirana kovič svečano blagoslovil novo gasilsko Ob koncu sta predsednik in poveljnik cena je bila 70.000 evrov, sredstva pa bi vozilo, lukavški gasilci pa so poskrbeli za Gasilske zveze Križevci Denis Čuk in Mi- pridobili s prostovoljnimi prispevki va- pogostitev prisotnih. ran Ros podelila plaketo PGD Lukavci, ki ščanov, sofinanciranjem Občine Križevci Svečani prevzem se je odvijal 16. junija jo je prevzel predsednik Anton Moravec, v višini 45 % na podlagi plana nabave v vaškem jedru v Križevcih. Veliko število zahvalili pa so se še vsem sponzorjem gasilskih vozil s strani občinske gasilske gasilcev s praporji, ki so bili udeleženi v in donatorjem, podjetjem Tondach Slo- zveze, ki ga je potrdil Občinski svet. Del gasilski paradi, križevska godba na piha- venija, Kreuzer, Jelen International, Cor- sredstev pa so pričakovali z razpisa Mini- la, slavnostni govornik župan mag. Bran- nus, Logistik Ljutomer, Trgovinam M&S strstva za obrambo. Odziv vaščanov na ko Belec ter mlada umetnica Živa Jurič in Transportu Filipič Srečko ter Občini zbiranje prostovoljnih prispevkov je bil na violini, pa so poskrbeli za slovesnost Križevci, ki so prispevali sredstva za na- zelo dober, zato so lahko v marcu 2016 tega dogodka, ki se ga bodo gasilci iz kup vozila oziroma za izvedbo proslave. kupili podvozje Iveco daily, s podjetjem Lukavcev še dolgo spominjali. Za zabavo pod šotorom so poskrbeli An- Svit Zolar pa sklenili pogodbo o izdelavi Na sami slovesnosti je župan Občine sambel Štrk in Isaac Palma, člani društva nadgradnje. Križevci mag. Branko Belec predal ključe pa so poskrbeli za postrežbo hrane in Vmes se je cena vozila povzpela na avtomobila poveljniku PGD Lukavci Ro- pijače. 92.000 evrov, saj je bilo potrebno na- manu Štihu, ta pa skrbniku vozila Boštja- PGD Lukavci je na ta način zaključilo baviti in vgraditi optimalno opremo za nu Novaku. zgodbo o uspešno opravljeni nalogi funkcionalnost gasilskega vozila, kakor Po slovesni predaji sta predsednik in nabave novega vozila, sedaj pa jih čaka tudi manjkajočo opremo, ki jo zahteva poveljnik PGD Lukavci Anton Moravec vzdrževanje le-tega in pripadajoče opre- tipizacija za gasilska vozila in je gasilsko in Roman Štih podelila še zahvale in pla- me ter izvajanje operativnih dejavnosti, društvo do sedaj ni imelo. kete. upajmo da samo s preventivnim name- Gasilci so večkrat obiskali izvajalca nad- Za neutrudno zbiranje prostovoljnih pri- nom. gradnje in skrbno spremljali ter kontro- spevkov v Lukavcih gre zahvala ekipi, ki lirali kakovost izdelave. Ta veseli dan je so jo sestavljali Jelka Novak, Slavek No- Anton Moravec napočil 16. 3. 2018, ko je gasilska ekipa vak, Srečko Duh, Anton Moravec, Anton Foto: Helena Krajnc pripeljala novo vozilo v Lukavce. Štibler in Miran Vaupotič.

78 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Spomini na prvih 40 let

Društvo kmetic Križevci–Veržej je na kruhu, čebuli, mesu in drugih dobrotah svetovni dan kmetic, ki ga obeležujemo marljivih gospodinj. Tudi župan Občine 15. oktobra, pripravilo slovesnost ob 40. Križevci mag. Branko Belec je pohvalil obletnici delovanja društva. Ob tem ju- delo Društva kmetic Križevci–Veržej in bileju so izdale zbornik z naslovom Spo- povedal, da je prvo županovo prizna- mini na prvih 40 let, v katerem se društvo nje v letu 2010 podelil ravno kmeticam, predstavi s svojimi uspehi ter drugimi katerih društvo je eno najbolj aktivnih zanimivimi dogodki v času delovanja v občini. Čestitkam so se pridružile še društva. Moderatorka prireditve Manica članice pobratenega društva iz Sremi- Sušec je povzela vsebino zbornika, za ča, sosednjih društev iz Gornje Radgone glasbeni program je poskrbel Gorenjski in Svetega Jurija ter Frančka Lebarič iz oktet z domačinko Melanijo Markovič. KGZS, koordinatorka za dom, družino in Slavnostna govornica na prireditvi je dopolnilne dejavnosti. Majda Markovič, bila predsednica Zveze kmetic Slovenije ki društvu uspešno predseduje že od Irena Ule, ki je poudarila pomen društva leta 2008, se je z listino zahvalila vsem in druženja kmečkih žena in deklet. Na dosedanjim predsednicam – Jelici Jelen, aktivnostih v društvih se namreč ženske Marici Špindler ter Anici Osterc. Zahvale veliko naučijo druga od druge, po dru- pa so prejele tudi ostale zaslužne člani- gi strani pa se tudi sprostijo, med njimi ce ter župana Občin Križevci in Veržej za pa nastanejo nova prijateljstva in vezi, ki podporo pri delu. Članice društva so za jim dajejo dodatno energijo za delo na vse obiskovalce prireditve, ki je potekala kmetiji. Direktor Kmetijsko gozdarskega v Kulturnem domu v Križevcih, pripravi- zavoda Murska Sobota Franc Režonja je le pogostitev, kjer so se mize spet šibile poudaril pomen lokalno pridelane hra- pod težo dobrot prleških gospodinj. ne, domačega ruralnega okolja in krajev v Prlekiji, kjer je od nekdaj dišalo po mag. Lidija Domanjko

Križevski rogisti praznovali 35 let delovanja

V okviru 19. občinskega praznika so 1. septembra Križevski rogisti, ki gojijo tradicijo posebne zvrsti glasbe in povezujejo lovce z vsemi, ki radi prisluhnejo kulturi, pripravili prireditev, s katero so proslavili svoje 35-letno delovanje. Ta je bila hkrati tudi 9. Območno srečanje lovskih rogistov. Prireditev je povezovala Silva Vrbnjak. Poleg organizatorja so se predstavili še KUD Prekmurski rogisti, Ptujsko-Ormoš- ki rogisti, Lovski rogisti ZLD Prlekija, Gra- zer JBG mešani v B, Grazer JBG – sami Parforci v B, Lovski pevski zbor Škale, Pevke ljudskih pesmi Vučja vas, humo- rist Marko Kočar, harmonikar Božidar Šti- berc in Dramska skupina Mala Nedelja. Dolgoletno uspešno delovanje rogistov sta na prireditvi pohvalila župan Občine Križevci mag. Branko Belec in predsednik komisije za lovsko kulturo pri LZS Milan Tepej. Predsednik društva Milan Lebar se je ob priložnosti zahvalil vsem prisotnim in sodelujočim, ki so pomagali soustvariti prekrasen večer.

Helena Krajnc Foto: mag. Lidija Domanjko

GLAS OBČINE 2018 79 DRUŠTVENI UTRIP Razstava DESETKA ob desetletnici delovanja društva KELIH

Razstava DESETKA je priložnostna razstava, ki smo jo člani pripravili ob desetletnici delovanja društva. In res, še vedno širimo oko in um na različna kulturna in izobraževalna področja, dvigamo kulturo pitja vina ter promoviramo Prlekijo in Slovenijo kot turistično destinacijo z izjemnimi vini in odlično kulinariko. Če bi rekli, da se od začetka ni nič spre- na določeno perečo tematiko, bodisi so S kozarcem šipona se vsem zahvaljuje- menilo, bi lagali. Sprva je bilo društvo bili izobraževalnega značaja ali zgolj za mo za podporo in nazdravljamo novim ustanovljeno zato, da organiziramo Eno- to, da so obiskovalci na njih maksimalno izzivom. loške dneve, štiridnevno poletno šolo. uživali. Večeri ob vinih, vodene pokušnje Seveda ni ostalo samo pri tem. Z različni- vin, številni promocijski dogodki v Prle- mag. Tjaša Kos mi projekti in dogodki smo opozarjali (in kiji in Sloveniji nasploh so se zgodili zato, v določeni meri še vedno opozarjamo) ker se člani zavedamo pomena promo- na problematiko čezmernega pitja alko- cije Prlekije. Tudi zato smo se številčno hola pri mladih. In že prvo leto delovanja nekoliko okrepili. Prleška gibanica je smo prevzeli organizacijo in izvedbo Sa- naključno postala naš trenutno največji lona Jeruzalem. Z odličnim partnerjem, projekt. Leta 2014 smo na povabilo žu- Zavodom SloVino, in vinarji smo poskr- pana Občine Križevci podvihali rokave beli, da je bil Salon Jeruzalem ena izmed in prvič organizirali prireditev Prleška gi- najboljših vinsko-kulinaričnih prireditev banica z ocenjevanjem te tradicionalne v Sloveniji. V prvem letu delovanja smo prleške pogače. Prleško gibanico smo se povezali tudi s KTD Festival Ljutomer, s ponesli tudi že na Koroško, Gorenjsko, v katerimi še vedno aktivno sooblikujemo Ljubljano, Maribor in še kam. Že štiri leta in izvedemo vinski del Grossmanna, fe- v okviru društva deluje tudi Bralni klub stivala fantastičnega filma in vina. V vseh KELIH, ki skrbi za to, da se bralna kultura teh letih smo organizirali tudi številne ohranja, da se obiskujejo knjižnice in or- manjše dogodke, ki so bodisi opozarjali ganizirajo literarni dogodki.

Strokovna ekskurzija na Veliko planino

Članice Društva kmetic Križevci-Veržej so se avgusta s prijateljicami in znanka- mi odpravile na planinsko ekskurzijo na Veliko planino. Predsednica društva Maj- da Markovič članice vseskozi spodbuja k zdravemu načinu življenja, ki ga ses- tavljata pravilna prehrana in zadostna količina gibanja oziroma športnih aktivnosti. Članice se v zimskih mesecih pridno udeležujejo telovadbe, tokrat pa so se z veseljem udeležile ekskurzije, ki jo je vodil planinski vodnik Marjan Novak. Članice so izvedele mnogo zanimivosti o Kamniško Savinjskih Alpah, tako glede geološke sestave kot bogate flore in favne. Pastirske koče in lažje sprehajalne poti po planini bodo udeleženkam ostale v prijetnem spominu.

mag. Lidija Domanjko

80 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Predstavitev prleške kulinarike na Dolenjskem

Društvo kmetic Križevci-Veržej se je od- zvalo povabilu Zveze kmetic Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in se v sredo, 18. aprila 2018, udeleži- lo mednarodne konference o položaju kmečkih in podeželjskih žensk v Slove- niji ter v nekaterih drugih državah. Namen konference je bil predstaviti in Uvodoma je članice pozdravila predse- vsebino raziskave o kmečkih ženskah, ki deliti znanje, izkušnje in prakso različnih dnica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule. je pokazala, da je ženska na kmetiji naj- domačih ter tujih pristopov k izboljšanju O pomenu in vlogi ženske na kmetiji sta večkrat multiopravilna in utrujena. položaja kmečkih in podeželjskih žensk spregovorila tudi minister za kmetijstvo, Križevsko-veržejsko društvo se je v Do- ter krepitvi njihove vloge v razvoju lo- gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Ži- lenjskih Toplicah predstavilo z ajdovim kalnih skupnosti. Govorke so prihajale dan ter državna sekretarka na ministr- krapcem, prleško gibanico in kvasenico. iz Avstrije, Makedonije, Srbije, Bosne in stvu mag. Tanja Strniša. Sonja Robnik Hercegovine, Madžarske, Črne Gore in z Ministrstva za delo, družino, socialne mag. Lidija Domanjko Slovenije. zadeve in enake možnosti je povzela

»Prišla bo pomlad, čakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, lepe pesmi pel.«

Člani Kulturnega društva Janez Čuk Vučja vas smo se tudi letos odločili, da bomo organizirali prireditev z naslovom Pozdrav pomladi, ki smo jo z veliko dobre volje izpeljali v nedeljo, 8. aprila 2018, v vaško-gasilskem domu v Vučji vasi. Prireditev je otvoril Matjaž na harmoniki omožila in Rože je na vrtu plela. Nastopi- Prireditev je zaključil Matjaž s harmoni- s pesmijo Ta sosedov Francelj. Sledile so li so še mladinci KUD Janez Čuk Vučja vas ko, ki je zaigral vsem dobro poznano Sla- pevke ljudskih pesmi KUD Janeza Čuka s skečem V šoli (drugi del). Ker smo že vsi kovo skladbo V dolini tihi, vsi zbrani pa Vučja vas z dvema prelepima melodija- pogrešali zvok harmonike, smo na oder smo mu pomagali zapeti. Na koncu smo ma: Prišla bo pomlad ter Dekle daj mi rož povabili Marka Rosa. se družili in poklepetali ob dobri hrani rdečih. Naslednji nastopajoči sta bili Ma- Prireditev se je nato pomaknila v po- in pijači ter obljubili, da se bomo kmalu nica Sušec in Silva Duh iz KUD Križevci s polnoma drugačne glasbene in plesne spet srečali na kakšni prireditvi. skečem »Fošija«, nato pa so nam zaple- vode. Pop-dance sta nam zaplesali Nika sali otroci folklorne skupine KUD Janez in Nika, hip-hop pa Tamara. Ker pa nismo Tea Recek Čuk iz Vučje vasi. Spet so na oder prihi- hoteli samo prepevati in igrati, smo na tele pevke ljudskih pesmi in nam polep- oder povabili tudi župana mag. Branka šale popoldan s pesmima Lani sem se Beleca, da nam pove kakšno lepo misel.

GLAS OBČINE 2018 81 DRUŠTVENI UTRIP Dokumentarni film Seme: Zamolčana zgodba

Le malo stvari na Zemlji je tako čudežnih in življenjsko pomembnih, kot so semena – dragocena in čaščena že od samih začetkov človeštva. V četrtek, 10. maja, je Društvo za perma- kulturo Slovenije v sodelovanju z Dru- štvom 29 a v Logarovcih organiziralo projekcijo dokumentarnega filma Seme: Zamolčana zgodba in obenem ponudilo prostor za izmenjavo domačih semen in sadik. Vsebina filma nas je popeljala v nam zamolčano zgodbo današnjega dne, ki prikazuje predane varuhe semen in ostaline prvobitnih ljudstev, ki varujejo našo 12000 let staro zapuščino, od katere je v zadnjem stoletju izginilo že 94 % rastlinskih sort. V času, ko biotehnološke korporacije nadzirajo večino naših semen, kmetje, znanstveniki, odvetniki in staroselski varuhi semen nadaljujejo boj Davida proti Goljatu, da bi zaščitili prihodnost naše hrane. V tej zgodbi o mu- kah in hrabrosti, junaki upora ponovno obujajo izgubljeno vez z našim najbolj čaščenim virom ter oživljajo tisočletja staro izročilo o semenih. Organizatorji so bili z obiskom zadovoljni, saj je polna dvorana gledalcev sama spregovorila o aktualnosti in pomembnosti tematike za današnji čas. Po končanem ogledu filma je sledila izme- njava domačih semen in sadik, prijetno druženje in zakuska ekoloških vloženin Zavoda Kocljevina iz Prosenjakovcev ter ostalih dobrot, ki so jih pripravili člani društev.

Anja Slavič Foto: Marko Wolf

Izlet do slovenskega bisera

Društvo upokojencev Križevci pri Ljut- Strinjali so se, da je Slovenija dežela, ki omeru je v torek, 15. maja, organiziralo premore veliko naravnih lepot. Veseli so enodnevni izlet. Člani društva so si ogle- se pozno popoldan vračali proti Prlekiji. dali Postojnsko jamo, za mnoge izmed udeležencev je bil to prvi obisk jame, mag. Lidija Domanjko ki privablja številne turiste od blizu in Foto: Anton Lovrenčič daleč. Presenečeni so bili nad čudoviti- mi kapniki in temperaturo v jami. Z le- pimi vtisi so se odpravili proti središču Ljubljane, kjer so popoldan izkoristili za sprehod od parlamenta proti coni, ki je namenjena zgolj pešcem.

82 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Dogajanje v KUD Križevci

V Kulturnem društvu v Križevcih pri Ljutomeru smo skozi leta oblikovali program prireditev, ki jih vsako leto izvajamo v določenih terminih. Vmes prirejamo literarne večere, na katerih želimo ljubiteljem poezije in proze približati avtorje, ki izhajajo iz našega okolja, in njihova dela. Novembra smo pripravili literarni večer, razreda pa so zapela še pesem o ljubezni. posvečen oktobra preminulemu pomur- Vsi nastopajoči so se posebej potrudili in skemu pesniku, pisatelju in piscu drugih udeležencem literarnega večera ponudili dramskih del ter radijskih iger Milanu Vin- vrhunski program. V preddverju so prip- cetiču. Marsikdo iz naših krajev ga je poz- ravili razstavo risb Ivana Cankarja in od- nal kot učitelja slovenščine s Srednje kme- lomkov iz njegovih del, ki so jih naslikali tijske šole v Rakičanu. Sodobni ustvarjalci učenci višjih razredov osnovne šole. S tem si še niso utrli poti v učne programe in jih dogodkom so se v Križevcih pri Ljutomeru premalo poznamo, čeprav so cenjeni ne Na Štefanovo smo v sodelovanju s Ko- dostojno in na lep način poklonili spomi- le doma, temveč tudi v tujini. Vincetičeva njeniškim klubom Križevci, Župnijskim nu in še vedno živim idejam Ivana Cankar- dela so prevedena v dvanajst tujih jezikov. uradom in Občino Križevci pripravili tradi- ja ob letošnji 100-letnici njegove smrti ter Način pisanja, ki spada v moderni in post- cionalni Blagoslov konjev, ki se ga je ude- večnosti in lepoti njegovih del. modernistični slog in ki od bralca zahteva ležilo okrog trideset konjarjev v svojimi zbranost, pa te kmalu ujame in ti posta- konji. Le-ti so krenili v povorki od Gostilne ne všeč. Na literarnem večeru se je zbrala Zorko proti vaškemu jedru, kjer so prejeli skupina ljubiteljev literature in skupaj smo blagoslov župnika in tam ostali do konca prebrali kar nekaj njegovih pesmi in stro- programa. Prejeli so tradicionalna darila: kovnih recenzij, da bi jih bolje razumeli. Na rožo, sol in kruh. Uvodoma nam je kot ved- koncu smo bili od pesmi očarani in marsik- no zaigral orkester KUD Muzika. Zbranim do, ki njegovih del doslej še ni poznal, je sta spregovorila župnik Štefan Vinkovič in sklenil, da si bo kakšno sposodil v knjižnici. župan mag. Branko Belec. Jutranji mraz V decembru so sledile tradicionalne pri- smo pregnali s toplimi napitki, kratkim reditve. V sodelovanju z Župnijskim ura- kulturnim programom in kasneje s toplo Drugi dogodek v tem okviru je bil Veseli dom in občino smo prvo nedeljo pripravili klobaso, stiski rok in dobrimi željami. večer skečev, na katerem so se s svojimi av- Miklavževanje, kjer je Miklavž obdaril vse torskimi skeči predstavili domače kulturno pridne otroke. Na stojnicah so nam doma- društvo, KD Kajer iz Bučečovcev, otroška če izdelke ponudili otroci iz osnovne šole gledališka skupina KD Janez Čuk iz Vučje in vrtca, društva, posamezniki, obrtniki iz vasi in KD Cven. Prav na Cvenu imajo veče- okoliških krajev, otroški pevski zbor OŠ ri skečev že dolgoletno tradicijo in tokrat Križevci pod vodstvom Katje Vunderl pa so se križevskemu občinstvu predstavili s nam je z novoletnimi pesmimi in z otroški- svojim prvim skečem Spomenik. Vse sku- mi glasovi pričaral veselo pričakovanje in pine so ponudile pristen in zdrav humor, toplino praznikov. Za to smo dodatno pos- ki so ga obiskovalci vsakokrat pozdravili krbeli s toplim čajem. Maja smo v sklopu Tedna ljubiteljske kul- z obilico smeha in bogatim aplavzom. Po ture in Tedna vseživljenjskega učenja kakovosti, humornosti in aktualnosti ni za- pripravili dve prireditvi. Prva je bil literarni ostajal Marko Kočar, ki se je predstavil med večer Cankar po 100 letih še vedno aktu- nastopi gledaliških skupin. Za večer skečev alen. Program je povezovala predsednica je napisal in predstavil dve novi pesmi na društva Silva Duh, predstavila življenje temo skorajšnjih volitev. V današnjih časih Ivana Cankarja in spregovorila o temati- bi potrebovali več takih večerov, želimo pa ki in pomenu njegovih del. Manica Sušec tudi, da bi ta prireditev postala tradicional- je prebrala odlomke iz njegovih najpo- na. membnejših romanov. Učenci šestega in Drugo soboto v decembru smo že tretjič devetega razreda osnovne šole so se pod pripravili večer Čarobni december z veli- Silva Duh, predsednica KUD Križevci vodstvom učiteljic slovenskega jezika Foto: Milena Rajh, mag. Lidija Domanjko ko glasbe in petja. Otroški pevski zbor OŠ Jasne Markovič Jagodič in Božene Kurbos je zapel božične pesmi, učenci Glasbene predstavili z dramatizacijo črtice Sveto ob- šole Slavka Osterca Ljutomer, ki prihajajo hajilo in z recitalom pesmi iz Cankarjeve iz naše občine, so zaigrali na več instru- pesniške zbirke Erotika. Pripravili so tudi mentov, sedem baletk je zaplesalo kot recital svojih pesmi z ljubezensko temati- snežinke. Domači člani društva so izvedli ko. Z nastopom na flavti in violini sta pro- igrico Snežinka, ki je povezovala program, gramu dodali posebno noto Ana Marija in s tem še poglobili doživljanje in pomen Divjak in Lara Borovič, dekleta devetega praznikov v družini.

GLAS OBČINE 2018 83 DRUŠTVENI UTRIP Društvo vabi nove člane

Članice in člani Kulturnega društva Kajer iz Bučečovcev so se v soboto, 10. marca 2018 zbrali na 13. občnem zboru, ki je potekal v prostorih PGD Bučečovci. Društvo šteje 97 članov, aktivno se v delo društva vključuje več kot tretjina članov. 12 let je društvo uspešno vodil predsednik Zvonko Šijanec, ki so mu čla- ni podelili še naslednji mandat vodenja društva. Predsednik je podal poročilo o delu v preteklem letu, posamezne sekcije društva so dosegle zavidljive rezultate, saj so dosegli regijsko in celo državno raven. Funkcijo podpredsednika bo vršil Sašo Ropoša, ki je lansko leto opravil izpit za strokovnega vodjo I. stopnje na področju folklore, z izobraževanjem pa še nadaljuje. V letošnjem letu si prav tako želijo uvrsti- Udeležence občnega zbora je pozdravil Predsednik Prostovoljnega gasilskega tev na regijsko in državno raven, želeli bi župan občine Križevci mag. Branko Be- društva Bučečovci Marijan Šijanec je po- izvesti kakšen samostojen projekt širše- lec, ki je povedal, da je v občini več kot udaril, da je pomembno delo z mladimi, ga pomena. Tradicionalno bodo pripra- 50 društev, in da se z veseljem odzove da podpira idejo o formiranju otroške vili prireditev Drogi sosid, dober den. V povabilom na razne prireditve. Pohvalil folklorne skupine, saj so podobno skupi- svoje vrste pa vabijo otroke in mlade, saj je delovanje društva Kajer, saj je prepozno v vasi formirali tudi na področju gasil- želijo aktivirati otroško folklorno skupi- nano v okolici, najbolj po prireditvi Dro- stva in otroci že žanjejo lepe uspehe ter no, prav tako v svoje članske vrste vabijo gi sosid, dober den, ki je zmeraj dobro z veseljem prihajajo na vaje. zainteresirane folklornike, muzikanta za obiskana in ponuja kvaliteten program. igranje diatonične harmonike in godca Zaželel jim je dobrega dela tudi v pri- mag. Lidija Domanjko za kontrabas. hodnje.

Občni zbor na dan žena

Društvo kmetic Križevci–Veržej šteje 89 članic, 53 pa se jih je 8. marca zbralo na rednem letnem občnem zboru Društva kmetic Križevci–Veržej, ki je potekal v gostišču Zorko v Borecih. Bogato zastavljen program dela za preteklo leto je bil v celoti realiziran. Predsednica društva Majda Markovič je po- Veržeja ter Natašo Belec iz Lukavcev. Pred- na voljo za izvajanje različnih oblik izobra- vedala, da so se članice letos že udeležile sednica je v goste povabila župana Občine ževanj v obliki koordinacije. Poudarila je, regijskega srečanja kmetic Pomurja, ki je Križevci mag. Branka Beleca, ki je povedal, da je potrebno širiti dobro voljo in pozitiv- potekalo v Lendavi, udeležujejo se občnih da se z veseljem odzove na povabila članic no energijo ter strpnost, saj bomo tako bolj zborov sosednjih društev, od novembra se društva, saj ceni delo kmetic. Pohvalil je zadovoljni in uspešni pri delu. Prisotnim enkrat tedensko sestajajo na delavnicah, delo društva, predvsem realiziran program so se pridružile tudi članice iz sosednje- kjer pridno izdelujejo izdelke za tradici- lanskega leta ter zavidljiv plan dela za leto ga društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Skeč na onalno velikonočno razstavo. Članice se 2018. Omenil je, da je v letošnjem letu v pri- temo razvajenih mož je pripravila doma- udeležijo tudi občnega zbora Zveze kmetic merjavi z lanskimi proračunskimi sredstvi činka Manica Sušec. Za izobraževalni del, Slovenije, delavnic za izdelovanje izdelkov zagotovljenih 5% več sredstev za društva. ki je sledil občnemu zboru, pa je poskrbela iz gline, ki potekajo v DUO centru v Verže- Tudi društva so tista, ki promovirajo občino Miša Pušenjak iz KGZS Maribor, ki je kme- ju, organizirajo ekskurzije, sodelujejo na po Sloveniji in izven njenih meja. V nadalje- ticam posredovala pomembne informacije Dobrotah slovenskih kmetij, na raznih ob- vanju je zbrane nagovorila Frančka Lebarič s področja kolobarja in mešanih posevkov, činskih prireditvah – Prleška gibanica in Mi- iz KGZS, ki članicam nudi strokovno pomoč vse v želji, da bi bilo na vrtu čim manj ško- holov sejem – ter pripravljajo pogostitve. pri izvajanju aktivnosti. Povedala je, da je v dljivcev ter zdravi domači pridelki. Društvo je na občnem zboru v svoje vrste Pomurju okrog 700 kmetij z registriranimi sprejelo novi članici, in sicer Emo Rojnik iz dopolnilnimi dejavnostmi in da je društvu mag. Lidija Domanjko

84 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Občni zbor najštevilčnejšega društva

Društvo upokojencev Križevci, ki mu predseduje Milica Hamler, šteje 350 članic in članov. Občnega zbora, ki je potekal 22. marca 2018 v prostorih gasilskega doma v Vučji vasi, se je udeležilo 115 članov. Društvo je v lanskem letu v celoti realizi- ralo plan dela, tudi za leto 2018 so si zastavili obsežen program dela. Poleg prireditve Zaigrajmo in zapojmo mlajši in starejši, bodo organizirali pohode, izlet, dvakrat letno letovanje v Izoli, udeležili se bodo srečanja upokojencev Pomurja, obiskujejo starejše in bolne, jih obdaru- jejo ob okroglih obletnicah, z glasbeno sekcijo nastopajo na številnih dogodkih v Pomurju, predvsem v domovih za starejše, v bližnjih termah in drugod. Članice in člane društva je seznanil z in- ga odbora Pomurske pokrajinske zveze Udeležujejo se tekmovanj v športnem formacijo, da ima občina v načrtu razvoj- upokojencev, opravlja pa tudi funkcijo ribolovu in šahu, kartajo ter se ob zani- nih programov za prihodnja leta dogra- predsednice Društva upokojencev Bel- mivih vsebinah ob četrtkih srečujejo v ditev prostorov, kjer bi tudi upokojenci tinci. Pohvalila je bogato kulturno in društvenih prostorih v Križevcih, kamor dobili lepe sodobne prostore. Župan je športno udejstvovanje križevskih upo- vabijo vse člane, da se jim v čim večjem ženskam spregovoril ob materinskem kojencev ter jih povabila k povezovanju številu pridružijo. dnevu, poudaril je pomen in pomembno z ostalimi društvi ter pomursko krovno Društvo je v goste povabilo župana Ob- vlogo matere tako v družini kot v družbi. organizacijo. Za kulturni program so čine Križevci mag. Branka Beleca, in po- Misli je zaključil z besedami, da se le v poskrbele pevke iz Vučje vasi, ki so za- džupana Bogomira Gaberca. Župan je družini lahko privzgoji prava ljubezen in pele pesmi Perice, Dekle je zajemala z povedal, da društvo s svojimi vsebinami da si želi, da bi matere imele dovolj časa vedrom vodo, Prišla bo pomlad in Dekle daje doprinos lokalni skupnosti, veliko za otroke, saj je kvalitetno preživet čas daj mi rož rudečih. Ob glasbenih zvokih aktivnosti temelji na medgeneracijskem z družino tisto bogastvo, ki nekaj šteje. so upokojenci zaplesali. sožitju, društvo je zelo aktivno na šte- Vsaka ženska je prejela vrtnico. vilnih področjih in članom je zaželel, da Občnega zbora se je udeležila tudi go- mag. Lidija Domanjko tako ostane tudi v prihodnje. stja Mira Šömen, ki je članica upravne-

GLAS OBČINE 2018 85 DRUŠTVENI UTRIP Govedorejsko društvo na strokovni ekskurziji

Govedorejci smo se podali na prvo letošnjo strokovno ekskurzijo na območje občin Šentjur in Slovenske Konjice. V Slovenskih Konjicah se nam je pridru- Uspešno uporablja znanje, ki si ga je pri- menskih živali, predvsem telic, v Avstriji žil strokovni tajnik za lisasto pasmo Jože dobil s fakultetno izobrazbo. Ker kljub in Nemčiji. Tudi na tej kmetiji so nam z Smolinger, ki je poleg strokovne predsta- strokovni izobrazbi ni našel vseh odgo- veseljem odgovorili na vprašanja, ki smo vitve kmetij poskrbel tudi za vlogo vodi- vorov na probleme, ki so se mu pojavili, v jih postavili, in si tako pridobili marsika- ča. Na programu je bil ogled dveh vrhun- zadnjih letih uspešno dopolnjuje znanje tero pomembno informacijo, ki jo bomo skih kmetij lisaste pasme, ki ju vodita dva tudi s pomočjo svetovalcev iz tujine, ki s pridom uporabili na naših kmetijah. Po mlada prevzemnika. Obe kmetiji sta po pa jih seveda tudi dobro plača, vendar manjši zakuski smo se peš odpravili v proizvodnji mleka v samem vrhu v Slo- zatrjuje, da je to najboljša investicija. Hišo dediščine v Mlačah, ki je v lasti Tu- veniji. Prav tako obe kmetiji na razstavah Ogled je trajal kar precej časa, saj nam je rističnega društva Mlače. Po mnogih le- goveje živine praviloma posegata po Primož vedel odgovoriti na marsikatero tih zbiranja raznih starih predmetov, od najvišjih priznanjih. Kmetiji imata sodob- vprašanje, ki smo mu ga zastavili. orodij, strojev, fotografij, oblačil in še bi na hleva po sistemu proste reje z zuna- Po zakuski, ki so nam jo pripravili, smo lahko naštevali, so člani društva v Hiši de- njo klimo, molža poteka v molziščih. Prav se odpeljali še do kmetije Aleša Šmida, ki diščine uredili veliko zbirko starih pred- tako imata zelo podobno tehnologijo, se živi skupaj z ženo, sinom, hčerko, očetom metov. Da smo si lahko v celoti ogledali pa nekoliko razlikujeta v načinu krmlje- in mamo. Njegov oče je bil tudi dolgole- bogato zbirko, je trajalo kar precej časa, nja in selekcije. tni predsednik Zveze govedorejcev li- ampak je res vredna ogleda. Najprej smo obiskali kmetijo Primoža saste pasme. Tako je Aleš samo nadgradil Po ogledih smo se ustavili na bližnji Turi- Pevca, po domače kmetijo Ajderčan, dobro osnovo, ki jo je prevzel od očeta. stični kmetiji Lopan, kjer smo imeli kosilo kjer živi z ženo, štirimi otroki in očetom. Na kmetiji obdelujejo 40 ha kmetijskih in okušali kulinariko teh krajev. Po kosi- Obdelujejo 35 ha kmetijskih zemljišč, od zemljišč. Od tega 25 ha njiv in 15 ha tra- lu pa smo se žal morali odpraviti proti tega 28 ha njiv, 7 ha travinja, 7 ha gozda vinja. V hlevu redijo 60 krav molznic li- domu, saj so nas v hlevih že čakale naše in 0,7 ha vinograda. Ob prireji mleka se saste pasme s pripadajočo mlado živino. krave za večerno molžo. Med potjo smo ukvarjajo še s turizmom na kmetiji. V hle- Osnovni obrok za živali imajo sestavljen predebatirali vtise in prišli do spozna- vu redijo 55 krav molznic in 45 glav mla- iz polovice koruzne in polovice travne si- nja, da smo si ogledali dve res vrhunski de živine. Krmni obrok je vedno enak. laže, dodajajo beljakovinske komponen- kmetiji, ki kljub nekoliko različnim pris- Vse sestavine zmešajo v mešalno-krmil- te in lucerno. Vse skupaj zmešajo s krmil- topom dosegata zelo podobne vrhunske ni prikolici. Živalim dajejo travno silažo, nim vozom. Tak obrok je sestavljen za 27 rezultate pri proizvodnji mleka. Z lisas- koruzno silažo, žitarice, mineralno-vita- kg mleka. Preko krmilnega avtomata do- to pasmo, ki je kombinirana pasma, po minske dodatke, beljakovinske kompo- bijo še do 8 kg krmil glede na mlečnost. mlečnosti presegata marsikatero kmeti- nente, slamo in melaso. V letu 2017 so V letu 2017 je znašala povprečna mleč- jo s črno belo pasmo, ki pa je izključno dosegli povprečno mlečnost po kravi (50 nost v standardni laktaciji 9639kg (61 mlečna pasma. Ugotovili smo, da se tudi laktacijskih zaključkov) 9146 kg s 4,07 % laktacijskih zaključkov) s 4,67 % mlečne nekateri naši rejci s posameznimi živalmi mlečne tolšče in 3,72 % beljakovin. Posa- tolšče in 3,53 % beljakovin. Najboljša že lahko primerjajo z rezultati kmetij, ki mezne živali presegajo mlečnost 12000 krava je v letu 2017 presegla mlečnost smo si jih ogledali. kg. Mladi gospodar je v samo petih letih 13000 kg. Veliko živali pa presega tudi dvignil proizvodnjo s 7000 kg mleka na 12000 kg. Aleš je napredek v mlečnosti Slavko Ostrc skoraj 10000 kg mleka po kravi. pospešil tudi z nakupom čez dvajset ple- Foto: Jože Smolinger, Slavko Ostrc

86 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Izlet Rdečega križa Ključarovci

19. maja smo se vaščani, simpatizerji in člani Rdečega križa Ključarovci zbrali pri Žaga baru ter se z avtobusom odpravili proti hrvaški meji. Na dolgi poti do Zagorja smo se ustavili in se okrepčali z bogato domačo malico in vinsko ka- pljico. Sledil je ogled kraja Marije Bistri- ce in največjega Marijinega svetišča na Hrvaškem. Zatem smo se odpeljali do kipa Matije Gubca. Skupaj z Ilijem Gre- gorićem je bil vodja slovensko-hrva- škega kmečkega upora, ki ga je sprožilo kruto ravnanje plemiča Ferenca Tahyja. Zelo nazorno je ta zgodovinska bitka pri Stubici prikazana na bronastih in kamnitih reliefih v ozadju spomenika. Nato smo se odpeljali do stoletne Gubčeve lipe v Gornji Stubici, kjer se je sestajal s V spomin na njegovo pogumno dejanje Prijetno druženje je trajalo do večernih svojimi somišljeniki. Lipa uspešno klju- imajo v Gornji Stubici spominski park z ur, nato smo se odpeljali proti domu. buje zobu časa in je proglašena za narav- njegovim kipom in maketo vojaškega le- Smeha in veselja tudi na avtobusu ni ni spomenik. Posedeli smo v njeni senci tala MiG-21. Sledil je ogled viteških iger manjkalo. Takšni dogodki poskrbijo za in od tam opazovali letalo Rudolfa Pere- v sklopu viteškega turnirja. Pozno kosilo medgeneracijsko druženje, povezanost šina. Bil je hrvaški vojaški pilot, ki se je smo si privoščili v znani vinoteki Micak, vaščanov in pester utrip vasi. leta 1991, ko se je JLA pripravljala na na- kjer so za nas poskrbeli z domačo hrano, pad na Hrvaško, odločil zapustiti vojsko. živo glasbo in njihovimi izvrstnimi vini. Nataša Vengust Vključil se je v obrambo svoje domovine. Foto: mag. Lidija Domanjko

Literarna ekskurzija Bralnega kluba Kelih

Ko se skupaj združi devet žensk, ki so si med seboj zelo različne in se drugače morda nikoli ne bi družile, se marsikdo sprašuje kaj sploh počnejo skupaj. Sku- paj smo zbrane na pobudo idejne vodje Tjaše Kos zaradi ene skupne točke - ljubezni do knjig. Ker ženska domišljija in fantazija nikoli ne poznata meja, smo tokrat enoglasno sprejele na prvi pogled neuresničljivo željo, da se po lansko- Naslednji dan smo obiskale Šibenik, ki nas Vrhunec vseh vrhuncev pa je bil po- letnem uspešnem pobegu v Ljubljano je očaral s svojo mediteransko arhitekturo stanek v Zadru, ko smo posedele ob in druženju s Prlečko Bredo Jelen, ki je in uživale na sprehodu po ozkih uličicah. morskih orglah. Sezule smo čevlje in izdala svojo prvo knjigo pesmi, odpra- Zvečer smo se odpravile v majhno ribiško namočile noge v prijetno penečo se vimo nekam na kratko literarno ekskur- vasico Tribunj, kjer smo doživele pravo morsko vodo ter dopustile, da nam ve- zijo. Dolga zima nas je pošteno utrudila, presenečenje, saj smo tam naletele na ter razmrši lase. zato smo si zaželele sončnih žarkov in knjižnico. Čeprav so kazalci na uri kazali že Ko zapreš oči in zaslišiš valove, ki butajo pobeg v Dalmacijo se je izkazal za odlič- krepko čez 20. uro zvečer, so nas odprta ob pomol in ustvarjajo prijetno melodi- no izbiro. vrata kar vabila, da vstopimo. V zapuščeni jo, začutiš, da je teh devet žensk poveza- Nastanile smo se v Vodicah, kjer smo po- cerkvi smo najprej zagledale preprost kul- nih veliko bolj, kot bi si lahko kadarkoli leg brisač na plažo vzele ogromno knjig, turni prostor in prijeten možakar nam je mislile in da je knjiga res prava prijatelji- jih prebirale, o njih komentirale, zgodbe dovolil sprehod med knjigami v drugem ca tudi v prenesenem pomenu. povezale z našimi življenji, družinami ... nadstropju. Zanimivo! Imeli so tudi knjige Ker so plaže še samevale, so se razvile slovenskih avtorjev, knjige v angleškem in Karmen Dragović zanimive in glasne debate, manjkalo pa nemškem jeziku, saj v knjižnico zahajajo ni niti smeha in burnih razprav, ko so bile tudi turisti, ki v času svojih počitnic vza- naše misli popolnoma različne. mejo v roke kakšno knjigo.

GLAS OBČINE 2018 87 DRUŠTVENI UTRIP V Slakovi deželi državne ženske kmečke igre

Članice društva kmetic Križevci-Veržej so se na predpraznično nedeljo, 24. junija, udeležile 13. Državnih ženskih kmečkih iger, ki so letos potekale v Mirni Peči. Na igrišču, v bližini cerkve, pri kateri vsa- koletno poteka tradicionalni blagoslov motoristov ob začetku motoristične se- zone, se je tokrat zbralo 31 ekip iz celotne Slovenije. Lanskoletne zmagovalke, članice Društva podeželjskih žena iz Mir- ne Peči, so pripravile več iger, ki so bile tematsko povezane s krajem, ki je gostil igre. Tekmovalke so morale sestavljati sestavljanko, ekipa, ki je prva sestavila čebelnjak, je prejela največ točk. Nada- lje so se morale lotiti sestave Slakove harmonike, dopolnjevanja Pavčkovih pesmi, izdelave štrukljev z zelenjavnim nadevom, izdelave rožic iz zelenjave, iskale so čebele in trote, prelivale cviček, kurile v peč ter se pomerile še v drugih spretnostnih nalogah. Veliko spretnosti je pokazala ekipa Društva kmetic Križev- igre gostile lansko leto, drugo mesto so sprehod ob reki Temenici, kjer so pri ci-Veržej, ki so jo sestavljale Anica Duh, zasedle domačinke, letošnje gostiteljice, domačinu degustirale domače kmečke Jana Divjak in Marica Legen, sodniški tretjeuvrščena pa je bila ekipa iz Svetega proizvode. ekipi pa se je pridružila predsednica Maj- Jurija v Slovenskih Goricah, ki bo nasled- da Markovič, ki je ves čas budno spre- nje leto gostila to veliko tekmovanje. mag. Lidija Domanjko mljala, da so tekmovalke upoštevale vsa Članice Društva kmetic Križevci Veržej so pravila. Ekipa Prlečk je prejela priznanje. popoldan izkoristile še za obisk cerkve v Po seštevku točk vseh iger je bilo ugoto- Mirni Peči, rekreacijo v fitnesu na pros- vljeno, da so najuspešnejše Blejke, ki so tem, ogled ostankov gradu Luknja ter

Aktivni upokojenci

Društvo upokojencev Križevci že Na sedežu društva bodo letos sep- dvanajst let skupaj z Zvezo društev tembra organizirali predavanje Sožitje upokojencev Slovenije izvaja projekt za večjo varnost v cestnem prometu. Starejši za boljšo kakovost življenja V času občinskega praznika v sodelova- doma. Za projekt se je izobraževa- nju z občino pripravijo druženje za vse lo dvanajst članov društva. V sklopu starejše občane v vaškem jedru. Aktivni tega potekajo določene dejavnosti: so na različnih področjih: udeležujejo se obisk bolnih, prevoz k maši, zdrav- srečanja upokojencev Pomurja, izleta, niku, v trgovino; skratka pomagajo martinovanja, silvestrovanja, v mesecu pomoči potrebnim. To delo je prosto- juniju in novembru organizirajo letova- voljno in zahteva veliko časa ter vlo- nje na morju. ženega truda posameznikov. Enkrat Zelo dejavna je folklorna in etno skupina letno imajo v Križevcih ali Murski So- Veseli Prleki, aktivni so v ribolovu, pika- boti predavanje o zdravju. du, pohodništvu, kolesarjenju in še čem. Ob rojstnih dnevih obiščejo svoje čla- Želimo jim obilo produktivnega, sočut- ne, ki dopolnijo osemdeset in več let, nega in družabnega dela. ob božičnih praznikih pa vse bolne občane. Obdarijo jih z majhno pozor- Nataša Vengust nostjo. Foto: arhiv Društva upokojencev

88 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Humanitarna nota Krajevne organizacije Rdečega križa Ključarovci

Čeprav statistični podatki v zadnjih letih Ustanovljena je bila skupina Opora, ki se najmlajša članica upravnega odbora kažejo precejšnjo gospodarsko rast in ži- sestaja v sejni sobi Občine Križevci. Cilj pravkar dopolnila 40 let, najstarejša jih vimo, kot da je revščina le nekje v Afriki, druženja članic je pogovor na določeno ima preko 70, žensko ekipo pa dopol- še zdaleč ni tako. Mogoče je včasih celo temo, znati poslušati in slišati druga dru- njuje tudi en moški. Društvo tako deluje tako prikrita, da se je ne zavedamo, po- go. v sožitju različnih generacij, ko se mlajše moči potrebni pa se je celo sramujejo. To Največjo skrb pa že več let namenjamo članice znajdejo s sodobno tehnologijo smo spoznali tudi v Krajevni organizaciji starejšim vaščanom. V decembru, ko se in prinašajo sveže ideje, starejše pa jim RK Ključarovci, ko so nam sporočili, da so svet vrti malo hitreje in vsi govorimo o dajejo modre nasvete in življenjske izku- zaloge in skladišča na sedežu Območne obdarovanju in darilih, včasih pozabi- šnje. organizacije RK Ljutomer čisto prazna. mo na starejšo populacijo. Nekateri že Sprejeli smo izziv in v soboto, 17. marca dolgo živijo sami, partnerji so jim umrli, Karmen Dragović 2018, organizirali akcijo zbiranja oblačil, otroci so se odselili v druge kraje. Veliko obutve, igrač, posteljnine, posode, odej, je primerov, ko so ljudje v tem obdob- skratka stvari, ki jih več ne potrebujemo ju osamljeni, žalostni in celo pozabljeni. ali bi jih odvrgli. Če so zjutraj dežurne Ampak ne v Ključarovcih. Članice uprav- odbornice še mogoče dvomile v uspeh nega odbora poskrbijo za darilca, pred- te akcije, se je kasneje izkazalo, da do- sednica Majda Vrbnjak in Pepca Magdič brosrčnost ljudi ne pozna meja. Vreče pa se odpravita v domove vaščanov, in škatle so kaj hitro zapolnile prostore ki so dopolnili 80 let. Imamo okrog 33 gasilskega doma in vaščani Ključarovcev starostnikov, ki so stari 80 let in več. S so pokazali izjemno humanitarno noto, svojo prisotnostjo, pozitivno energijo in ne da bi za to dejanje pričakovali kaj v majhnim darilnim paketom jim pričara- zameno. Seveda pa to ni edini program, ta srečne trenutke, zaradi katerih se jim ki ga izvaja naše društvo. Pomagali smo na obraz zopet naseli smeh. Ne pozabita tudi podmladku RK OŠ Križevci in doni- pa tudi na tiste, ki ne morejo več skrbeti rali sredstva za akcijo Drobtinica. Naši sami zase in bivajo v domovih za starejše članici Darinka Uršič in Lidija Koroša sta občane. se vključili v program usposabljanja in Upravni odbor RK Ključarovci je res izobraževanja prostovoljcev za vodenje poseben ne samo zaradi svoje huma- skupin starih ljudi za samopomoč. nitarnosti, ampak tudi zato, ker je naša

GLAS OBČINE 2018 89 DRUŠTVENI UTRIP Letovanje križevskih upokojencev

Šestnajst članic in članov Društva upokojencev Križevci pri Ljutomeru je od 23. do 30. junija 2018 letovalo v Izoli. Na pot so se podali z vlakom, zaradi vzdrževal- nih del na trasi proti morju pa so morali vmes vožnjo nadaljevati tudi z avtobusom. Skupno dopustovanje jim bo ostalo v lepem spominu, saj so se veliko dru- žili ob kavi, se sprehajali ob morju, kopali in plesali.

Anton Lovrenčič

Pleteni in kvačkani izdelki na razstavi

Društvo kmetic Križevci-Veržej že več let Udeleženkam je direktor Ljudske univer- Predsednica društva Majda Markovič zapored na cvetno nedeljo v sejni sobi ze Murska Sobota Dejan Dravec podelil pa je povedala, da si želi nadaljnjega Občine Križevci pripravi razstavo izdel- priznanja za sodelovanje v študijskem sodelovanja z Ljudsko univerzo Murska kov, ki nastajajo na delavnicah od me- krožku. Pohvalo za kakovostno razstavo Sobota, udeleženkam se je zahvalila za seca novembra pa vse do prazničnih dni in uporabne izdelke je izrekel tudi župan obiskovanje delavnic ter za vso vnemo pred veliko nočjo. Članice društva se z Občine Križevci mag. Branko Belec, ki je in marljivost, ki so jo vlagale, da so nas- veseljem sestajajo na srečanjih, kjer dru- hkrati ženskam čestital ob materinskem tali tako lepi in uporabni izdelki. ga od druge pridobivajo nova znanja in dnevu. neprecenljive izkušnje, svoje izdelke pa z mag. Lidija Domanjko veseljem pokažejo tako lokalni skupnosti, ki jih pri dejavnosti podpira, kot tudi širši javnosti. Že drugo leto zapored so sodelovale z Ljudsko univerzo Murska Sobota v okviru študijskega krožka, ki poteka pod strokovnim vodstvom Andragoškega centra Slovenije in ga sofinancira Mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tema letošnjih aktivnosti je bila Z dežja pod kap. Udeleženke so pletle in kvačkale predvsem kape in šale, rokavi- ce, nogavice ipd. Mentorica študijskega krožka je bila Mateja Rajh. Ekipa KORK dosegla drugo mesto

V soboto, 2. junija 2018, je v Radencih Regijsko preverjanje je bilo izvedeno na potekalo regijsko preverjanje uspo- štirih delovnih mestih parka v Radencih, sobljenosti ekip prve pomoči Civilne na katerih so člani ekip morali oskrbeti zaščite in Rdečega križa Pomurja. Ude- šestnajst realistično prikazanih poško- ležila se ga je tudi ekipa bolničarjev dovancev. Ekipa KORK Stara Nova vas je Krajevne organizacije RK Stara Nova zasedla odlično drugo mesto. vas, ki so jo sestavljali Janja Zamuda, Boris Zamuda, Monika Šteiner, Danijel Sara Zamuda Lesničar, Sonja Ščavničar, Martin Žni- darič in spremljevalec Boštjan Šteiner.

90 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP 16. prireditev Drogi sosid, dober den

Tradicionalna prireditev Drogi sosid, dober den se je v nedeljo, 19. novembra 2017, odvijala že šestnajsto leto zapored. Kulturno društvo Kajer iz Bučečovcev je pripravilo bogat kulturni program, prežet s pesmijo in plesom. Obiskovalce je v nedeljski popoldan po- Kajer je letos potoval daleč, skoraj na ko- Vodja folklorne skupine Sašo Ropoša pa peljala Folkorna skupina Kajer s prvim nec dvorane, in obiskovalec, ki ga je letos je povabil plesalce, ki bi želeli plesati, naj plesom, Bučečovskim štajerišem, kot so doletela sreča, da ga je ujel, bo naslednje se jim pridružijo na vajah, saj se želijo ga poimenovali. S spletom Biserjanski leto pripravil eno izmed točk programa. številčno okrepiti. štrjok se je predstavila Folklorna skupina Vrhunec prireditve pa je predstavila do- Pohvalo za uspešno izvedeno prireditev, iz Svetega Jurija ob Ščavnici. S humor- mača folklorna skupina s plesom, glasbo v katero je bilo vloženega veliko truda, jem prežetim nastopom je obiskovalce in pesmijo iz Rezije. volje in prostega časa, saj je potekala navdušil Marko Kočar. Pevska skupina Moderatorja prireditve, Lidija Ropoša zelo profesionalno, je članom KD Kajer Folklorne skupine Kajer se je predstavi- in Zvonko Šijanec, sta se zahvalila vsem izrekel tudi župan Občine Križevci mag. la s pesmima Veter podpihne in Je vse sodelujočim in obiskovalce povabila, naj Branko Belec. veselo. Otroci iz Vučje vasi so s skečem se udeležijo tudi naslednje prireditve v na zanimiv način prikazali življenje so- prihodnjem letu. mag. Lidija Domanjko dobne družine. Prihod iz vojske je bil splet plesov, ki ga je prikazala Folklorna skupina Kulturnega društva iz Križevcev. Domačinka Matilda Slavič iz Bučečovcev je zapela pesem Med iskrenimi ljudmi in venček narodnih. Maskota Kajer je bila od lanske prireditve v »rejništvu« pri Marku Rusu v Veržeju, ki se je na tokratni prireditvi predstavil s konceptom pravlji- ce Rdeča kapica na poseben, za odrasle prirejen način.

Gasilska zveza Križevci podelila naziva Častni predsednik in Častni poveljnik

Na 16. Skupščini GZ Križevci, ki je potekala 15. marca 2018 v gasilskem domu v Berkovcih, so Dragotinu Rakušu podelili naziv častni predsednik, Milan Antolin pa je postal častni poveljnik GZ Križevci. Oba sta bila med pobudniki za ustanovitev GZ Križevci, ki obstaja od leta 2002. Zaslužna sta za napredek in prepoznavnost zveze. Ob poteku mandata zapuščata vodenje GZ Križevci s ponosom in dvignjeno glavo. Oba sta prejela priznanje za častnega člana zveze, plaketo in kipec Florjana. Na skupščini so potrdili novo vodstvo GZ Križevci. Predsednik GZ Križevci je tako postal Denis Čuk, poveljnik GZ Križevci pa Miran Ros. Dragotin Rakuša, Milan An- tolin in Denis Čuk so podelili tudi plakete za zahvalo in uspešno delo v organih GZ Križevci v obdobju 2013 - 2018.

Maja Mertuk Foto: arhiv GZ Križevci

GLAS OBČINE 2018 91 DRUŠTVENI UTRIP Reševanje ponesrečenca iz vozila v Avstriji

Prostovoljno gasilsko društvo Stara Nova vas se je udeležilo skupne vaje z društvom FF Altneudöerfl iz Avstrije. Člani PGD Stara Nova vas smo lani zače- li sodelovati z istoimenskim društvom iz Avstrije. Z okrožnim glavarjem, dr. Alexandrom Majcanom, predsednikom pri PGD Stara Nova vas Danijelom Lesni- čarjem in poveljujočim HBI Manfredom Drexlerjem pri prostovoljnih gasilcih Altneudörfl smo se povezali z željo, da skupaj sodelujemo brez meja, brez pred- sodkov in s skupnimi močmi. Po medsebojnih obiskih na dogodkih je stekla ideja in želja po medsebojni operativni vaji. FF Alteneudörfl ima poleg nalog gaše- nja in varstva pred požari tudi naloge tehničnega reševanja kakor tudi reše- vanja iz vode. Imajo do trideset različnih intervencij letno. Pri kolegih iz Avstrije smo izvedli prvo skupno vajo na tematiko tehničnega reševanja. Na njej smo nicira. Tako je vsak imel možnost preiz- za nas informativnega značaja in je služi- se kot operativna enota seznanili z orod- kusiti vsako fazo reševanja od odpiranja la navezovanju stikov med enotama. jem za odpiranje/rezanje avtomobilov vrat pa do samega rezanja. Čeprav po- Vaja je bila zelo zanimiva, saj smo ope- ob prometnih nesrečah. Večina naših sedujejo manjše kombinirano orodje, ki rativci PGD Stara Nova vas podrobneje operativcev se je s to obliko gasilskega deluje kot klešče in razpiralo, samo delo spoznali, kako poteka reševanje po- dela srečala prvič. Vodja vaje Erwin Irzl s tem orodjem ni lahko. Tehta namreč nesrečencev iz vozila. Sami teh nalog in ostali gasilski tovariši so nam pokazali, dobrih 14 kg, kar se ne sliši veliko, ven- nimamo, a se je dobro seznaniti tudi s kako se pravilno dela z orodjem, kako se dar postane ob dolgotrajnejši uporabi. takimi postopki. Upamo, da se bo to so- zaščiti samo vozilo, da se ne premakne Po sami vaji so nas pogostili. Jezik ni bil delovanje razvijalo tako na operativni, ali da nas med delom ne poškoduje var- večja ovira, saj večina naših operativcev kakor tudi na prijateljski ravni še naprej. nostna blazina, če bi se le-ta sprožila. Pri vsaj delno razume nemško. Za konec Zahvaljujemo se vsem za udeležbo in novejših avtomobilih moramo paziti, da smo si ogledali še opremo, ki jo imajo pomoč na vaji. ne odklopimo elektrike prehitro, saj jo v garažah–večji gasilski tovornjak, ki je mogoče potrebujemo za premik sede- mešanica cisterne in vozila za tehnično Danijel Lesničar ža. Pokazali so nam tudi, kako se zaščiti reševanje, moštveno vozilo s prikolico poškodovance in kako se z njimi komu- ter tri čolne različnih velikosti. Vaja je bila 5. Tabor gasilske mladine GZ Križevci

Gasilska Zveza Križevci je organizirala že Vsak dan se je tabor pričel z jutranjo te- 5. Tabor gasilske mladine, ki je potekal lovadbo, s postrojem in dvigom zastave. od 21. do 25. avgusta 2017 v Gasilskem Vsaka skupina si je nadela izvirno ime in domu Boreci. Tabor je bil namenjen ga- izdelala zastavo. Pokazali so tudi svoje silski mladini GZ Križevci v starosti od igralske sposobnosti v skeču z naslovom 7–14 let, udeležilo se ga je kar 64 otrok Prihod na tabor. Na koncu pa je sledila iz desetih Prostovoljnih gasilskih društev skupna plesna točka vseh udeležencev GZ Križevci. tabora skupaj z mentorji. Vsa mladina je Mladina gasilci v času tabora spoznavajo bila navdušena nad taborom in v en glas delo in opremo gasilcev, pridobijo pre- so obljubili, da naslednje leto zraven po- ventivno značko Preprečujmo požare in vabijo še svoje gasilske prijatelje. osnove postroja, naučijo se upoštevati povelja ter tekmujejo v športnih in dru- Matej Babič žabnih igrah. Najpomembnejše pa je, da so bili pet dni brez računalnikov, tablic in mobilnih telefonov.

92 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Občinsko tekmovanje 2018

V nedeljo, 3. junija, se je v organizaciji Pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in Z vajama s hidrantom in raznoterosti Gasilske zveze Križevci in PGD Grabe štafeti s prenosom vode, mladinci so op- za sedem tekmovalcev pa so se nam odvijalo Občinsko gasilsko tekmovanje ravili vajo z ovirami in vajo razvrščanja. predstavile starejše gasilke in starejši 2018. Tekmovanje je po številu udeleže- Člani in članice so prikazali spretnosti in gasilci. nih ekip spet podrlo prejšnje rekorde, saj znanja pri suhi vaji z MB ter pri spajanju je tekmovalo kar 450 gasilcev. Društva sesalnega voda in razvrščanju. Maja Mertuk so nastopala v vseh gasilskih kategori- Foto: arhiv GZ Križevci jah – razen kategorije mladink.

Doseženi rezultati:

mesto pionirji mesto člani A mesto člani B 1. Logarovci 1. Ključarovci 1. Iljaševci 2. Ključarovci 2. Boreci 2. Logarovci 3. Stara Nova vas 3. Logarovci 3. Križevci

mesto pionirke mesto članice A mesto članice B 1. Stara Nova vas 1. Ključarovci 1. Boreci 2. / 2. Logarovci 2. Logarovci 1 3. / 3. Kokoriči 3. /

mesto mladinci mesto starejši gasilci mesto starejše gasilke 1. Boreci 1. Kokoriči 1. Vučja vas 2. Ključarovci 2. Vučja vas 2. Boreci 3. Vučja vas 3. Logarovci 3. Logarovci

GLAS OBČINE 2018 93 DRUŠTVENI UTRIP Naši gasilci so se udeležili 17. Gasilskega kongresa

Na Ptuju je 18. in 19. maja 2018 potekal 17. Gasilski kongres. Tega veličastnega dogodka se je udeležilo tudi 30 gasilcev Gasilske zveze Križevci z vodstvom zveze. Kongres se bo zapisal v zgodovino Gasilske zveze Križevci, saj je naš član, tovariš Milan Antolin že drugi mandat potrjen za podpredsednika Gasilske zveze Slovenije. S ponosom smo se udeležili mogočne pa- rade, na kateri je sodelovalo več kot 170 delegatov in do sedaj rekordnih 4600 sve- čano opravljenih gasilcev s kar 850 prapori iz vse države. V času kongresa so gasilci na Mestnem trgu postavili na ogled razstavo gasilske tehnike in vozil, med katerimi je bilo tudi vozilo PGD Stara Nova vas TAM 80A5B Letnik 1987. Gasilska zveza Slovenije poveljuje poklic- nim in več kot 162 000 prostovoljnim gasilcem. Slovenski gasilci se na kongresu zberejo vsakih pet let, na njem preverijo stanje in izvolijo novo vodstvo ter pripravijo program za naslednjih pet let. Na kongresu GZS so delegati vseh gasilskih zvez Slove- nije za predsednika izvolili Janka Cerkveni- ka, za poveljnika pa Francija Petka. Naš ča- stni predsednik GZ Križevci Milan Antolin še naprej ostaja član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in predsednik gasilskega regijskega sveta za Pomurje. Tovariš Du- šan Utroša ostaja član poveljstva Gasilske zveze Slovenije in poveljnik gasilskega regijskega sveta za Pomurje. Gasilci naše zveze smo ponosni, da smo člani najšte- vilnejše, najpožrtvovalnejše in najpogum- nejše slovenske organizacije.

Sara Zamuda Foto: Andrej Žnidarič, Janja Zamuda

Gasilska zveza Križevci izvedla Kviz gasilske mladine 2018

Doseženi rezultati:

V skladu s programom dela GZ Križevci in mesto pionirji planom komisije za mladino GZ Križevci 1. PGD Vučja vas 1 je v nedeljo, 18. februarja, v Osnovni šoli 2. PGD Boreci 1 Križevci potekal Kviz gasilske mladine 3. PGD Iljaševci 2018. Vse ekipe so prikazale veliko mero spret- mesto mladinci nosti in znanja. Tekmovanje je potekalo v 1. PGD Vučja vas 1 skladu s pravili Gasilske zveze Slovenije. 2. PGD Vučja vas 2 Sodelovalo je 27 ekip, in sicer 14 pionir- 3. PGD Stara Nova vas 1 skih, 11 mladinskih in 2 ekipi pripravnikov. Za prva tri mesta so podelili pokale, vsi tekmovalci pa so prejeli medalje. mesto pripravniki 1. PGD Vučja vas Maja Mertuk 2. PGD Kokoriči Foto: arhiv GZ Križevci 3. /

94 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Regijski kviz gasilske mladine Pomurja

Otroci in mladi ter njihovi mentorji so žrtvovali veliko prostega časa, da so se lahko z občinskega tekmovanja uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je potekalo v soboto, 3. marca, na OŠ Križevci pri Ljutomeru. 14. Kviz gasilske mladine Pomurja je potekal v organizaciji GZ Križevci s pomočjo kolektiva zaposlenih Osnovne šole Križevci ter Komisije za mladino pomurske regije. Jutranji postroj enot pred otvoritveno Ekipe pionirjev, mladincev in gasilskih slovesnostjo v športni dvorani šole je pripravnikov iz Vučje vasi so v svojih štel osupljivih 400 tekmovalcev: pionir- kategorijah dosegle druga mesta ter se jev, mladincev in gasilskih pripravnikov, ponovno uvrstile na državno tekmova- 132 mentorjev ter 20 gasilskih sodnikov. nje. Da se je ponovil lanskoletni uspeh Do sedaj najbolj množično udeležbo GZ Križevci, ko so Pomursko regijo na tekmovalcev na kvizu gasilcev so navdu- državnem kvizu zastopale kar štiri eno- šeno pozdravili podpredsednik Gasilske te iz GZ Križevci, so poskrbeli mladinci zveze Slovenije Milan Antolin, poveljnik PGD Iljaševci, ki so v svoji kategoriji do- pomurskih gasilcev Dušan Utroša, žu- segli prvo mesto. Na stopničke za tretje pan Občine Križevci mag. Branko Belec, mesto so se v svojih kategorijah povzpe- predsednik Gasilske zveze Križevci Dra- li še pionirji PGD Ključarovci in gasilski gotin Rakuša in ravnateljica šole Vasilija pripravniki PGD Kokoriči, ki pa so se že Stolnik. v preteklosti udeležili tekmovanja na dr- žavni ravni.

Miran Ros Foto: arhiv GZ Križevci Doseženi rezultati:

mesto pionirji mesto mladinci mesto pripravniki 1. PGD Tešanovci (GZ Moravske Toplice) 1. PGD Iljaševci (GZ Križevci) 1. PGD Kapela (GZ Radenci) 2. PGD Vučja vas 1 (GZ Križevci) 2. PGD Vučja vas (GZ Križevci) 2. PGD Vučja vas 1 (GZ Križevci) 3. PGD Ključarovci (GZ Križevci) 3. PGD Renkovci (GZ Turnišče) 3. PGD Kokoriči (GZ Križevci)

Dosežki gasilske mladine na državnem kvizu

Na 17. Državni kviz gasilske mladine, ki je bil v soboto, 17. marca v Trbovljah, so se uvrstile ekipe, ki so na izbirnem regij- skem kvizu dosegle prvi dve mesti v svoji tekmovalni kategoriji. Tričlanske ekipe so ob pomoči neut- rudnih mentorjev tri mesece intenziv- no trenirale hitrostno vezanje vozlov in ostale gasilske spretnosti ter se učile zajetne snovi iz gasilske preventive, prve pomoči, gasilske zgodovine in iskanja besed v zapletenih tabelah. Vprašanja, ki so jih čakala na tekmovanju, bi s svojo zahtevnostjo spravila v zadrego tudi ka- Mladinci PGD Iljaševci, ki so sploh prvič Pomurski gasilci so zapustili tekmovanje kšnega gasilca-operativca na izpitu. nastopili na državnem gasilskem tekmo- več kot zadovoljni in trdno prepričani, Najštevilčnejši navijači na tekmovanju vanju, so dosegli 9. mesto, mladinci PGD da bo v prihodnje kanček športne sreče so bili iz Prlekije. Pripravniki PGD Kape- Vučja vas pa so osvojili 13. mesto. Pionirji tudi na njihovi strani. la so osvojili 21. mesto. Takoj za njimi PGD Tešanovci so dosegli 12., PGD Vučja so nastopili debitanti, pripravniki PGD vas pa 13. mesto od 39 nastopajočih Miran Ros Vučja vas, ki so dosegli odlično 5. mesto. ekip v njihovi kategoriji. Foto: arhiv GZ Križevci

GLAS OBČINE 2018 95 DRUŠTVENI UTRIP Srečanje starejših gasilk in gasilcev

V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Bučečovci je v petek, 20. novembra 2017, potekalo tradicionalno sreča- nje starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Križevci. Srečanja se je udeležilo 140 oseb, ki so izpolnile starostni pogoj, pri ženskah dopolnjenih 58 let starosti in pri moških 63 let. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik PGD Bučečovci Marjan Šijanec. Zbrane je nagovoril predsednik Gasil- ske zveze Križevci Dragotin Rakuša, ki je na kratko opisal delo Gasilske zveze ter dogodke, ki se odvijajo tekom leta. Omenil je, da z iztekom mandata preda- ja predsedstvo Gasilske zveze Križevci. Predstavil je tudi novo tajnico Gasilske zveze Križevci. To funkcijo od 2. oktobra Namestnik poveljnika Gasilske zveze Kri- Nekaj pesmi iz svojega repertuarja je za- opravlja Maja Mertük iz Borecev. V ime- ževci Miran Ros se je članom in članicam pela domačinka Matilda Slavič, za glas- nu Občine Križevci je zbrane nagovoril zahvalil za veliko ur prostovoljnega dela, beni program pa je s harmoniko poskr- podžupan Bogomir Gaberc, ki je pohva- ki ga opravljajo v gasilskih domovih ter bel Stanko Ilješ. lil aktivnosti društev in dobro sodelova- so v oporo operativnim članom društev. nje le teh z občino. mag. Lidija Domanjko Praznični pohod upokojencev

Članice in člani Društva upokojencev Križevci so v letošnjem letu opravili več pohodov. Enega izmed teh so organizirali tudi v petek, 27. aprila 2018. Podali so se na pot iz Križevcev proti Grlavi in nazaj proti Križevcem. Lep sončen dan so izkoristili za druženje v naravi in za prijetno kramljanje.

mag. Lidija Domanjko Foto: Anton Lovrenčič Jaslice iz ličja

Članice Društva kmetic Križevci-Veržej so izdelale jaslice iz ličja, ki so jih uvrstili na jubilejno 10. razstavo slovenskih jaslic, otroških jaslic in jaslic iz ličja, ki v mesecu decembru poteka v DUO centru v Veržeju. Pri izdelavi so uporabile žvep- lano ličje in ostale naravne materiale. V delo je bilo vloženega veliko znanja, spretnosti in potrpežljivosti, saj je bila izdelava prav vsakega detajla zelo zahtevna. Na razstavi je sodelovalo veliko posameznikov, društev, šol in vrtcev.

mag. Lidija Domanjko

96 GLAS OBČINE 2018 DRUŠTVENI UTRIP Prvi pohod gasilk

V soboto, 23. junija, je Gasilske zveze Kri- ževci organizirala prvi pohod za članice. Pohoda se je udeležilo 29 žensk, ki so vključene v gasilsko organizacijo. Dobro uro trajajoč pohod smo pričele pri han- garju pred Krapjem ob 9. uri. Pot smo nadaljevale skozi gozd, prečkale reko Muro z brodom in se družile na otoku ljubezni v Ižakovcih. Za dobrodošlico smo dobile tudi ljubezenski napoj. Tam smo si ogledale edini plavajoči mlin na Muri in imele kratko predstavitev zgodovine poklica büjraš. Na žerjavici smo si pajale kruh, kot so to počeli nekoč ob delu pri Muri, ko so zajezovali reko. Druženje je bilo prijetno, zato nam je čas hitro minil. Na koncu sta nas prišla pozdravit tudi predstavnika GZ Križevci, predsednik Denis Čuk in poveljnik Miran Ros ter nam namenila par besed. Veseli- mo se že naslednjega srečanja članic.

Z gasilskim pozdravom Na pomoč!

Maja Mertuk Foto: arhiv GZ Križevci

Florijanova maša

Sveti Florijan je priljubljen svetnik in priprošnjik za zaščito pred ognjem. Nje- gov god praznujemo 4. maja, še posebej pa se mu priporočajo gasilci, ki so se udeležili Florijanove maše. V nedeljo, 6 maja 2018, smo se na va- škem jedru v Križevcih zbrali gasilci, gasilke in mladina Gasilske zveze Kri- ževci. Od tu smo v ešalonu z gasilskimi prapori vstopili v cerkev. Sveto mašo, pri kateri smo sodelovali tudi gasilci, je daroval domači župnik Štefan Vinkovič. Po maši je v vaškem jedru v Križevcih potekal blagoslov novega gasilskega vozila GVV-1 Prostovoljnega gasilskega društva Lukavci. Ob tej priložnosti sta nas nagovorila predsednik GZ Denis Čuk in poveljnik GZ Miran Ros. Častni predsednik GZ Dragotin Rakuša in častni poveljnik GZ Milan Antolin pa sta župniku podelila zahvalo za dosedanje zelo dobro sodelovanje.

Sara Zamuda

GLAS OBČINE 2018 97 DRUŠTVENI UTRIP Ustvarjanje v likovni sekciji

Sezono ustvarjalnosti v sklopu programa likovne sekcije smo začeli s poslikavo in ročnim tiskanjem na tekstil – zabavno tehniko, ki spodbuja k raziskovanju in kreativni rabi vsakdanjih predmetov in nas ob koncu nagradi z lastnim unikatnim izdelkom. Nekaj udeleženk z različnih koncev Pomur- ja se nas je na prvem srečanju dobilo v učil- nici župnišča, kjer smo za nekaj ur zasedle mize in razgrnile platna in majice. Začele smo z mešanjem in nanašanjem barv na priročne vsakodnevne predmete, ki jih ima vsako gospodinjstvo. Razen spodbujanja ustvarjalnosti težimo tudi k reciklaži in po- novni rabi, pri čemer smo pri delu uporabili barve za tekstil na vodni osnovi. Naslednja delavnica je bila na temo izdelave naravnih mil, pred poletjem pa smo zainteresirane ljubiteljice kulture bivanja povabili na strokovno vodenje po botaničnem vrtu v Pivoli pri Mariboru z ogledom majskega sejma rastlin. Najbrž je pomanjkanje časa in potre- ba po lastnem prevozu marsikoga odvrnila od udeležbe, tako da nas je bilo na koncu le nekaj. A ker je kakovost vedno v prednosti pred množičnostjo, se v majhnih skupinah vedno dosežejo najboljši rezultati. Če koga zamika, se lahko ponovno pridru- ži jeseni – tako pri obisku primerov dobre prakse prostorskega in arhitekturnega oblikovanja ter razstav, kot pri posameznih ustvarjalnih delavnicah na domačem terenu.

Vesna Kitthiya

Zbiranje starega železa

Prostovoljno gasilsko društvo Stara Nova vas se je v soboto, 24. marca, od- ločilo za akcijo, kjer smo gasilci po vaseh Stara Nova vas in Dobrava od domači- nov zbirali staro železo in ostali odpadni material. Šlo je za akcijo, kjer smo gasilci osveščali krajane o čistem okolju, hkrati pa so naredili tudi nekaj dobrega in ko- ristnega za gasilsko društvo. Tako smo zbrali 8,4 tone železa, 1,8 tone pločevine in 620 kilogramov papirja. Denar bomo gasilci v celoti namenili za obnovo fasade gasilskega doma, saj imamo od lanskega leta na novo vgrajena dvojna ga- ražna vrata, zato je potrebno urediti tudi zunanjost gasilskega doma. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali.

Danijel Lesničar

98 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA 10. Davorinov memorialni turnir

Športno društvo Berkovci je organiziralo že 10. Davorinov memorialni turnir v malem nogometu. Nogometni turnir temelji na druženju, zabavi in v končni fazi igranju nogometa. Na turnirju je nastopilo deset ekip in sicer Bolehnečici, Lo-ko, Berkovci, Prista- va, Sovjak, Slaptinci mladi, Drakovci, Trnje, Slaptinci in Bratz. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine. V prvi skupini štiri ekipe, v drugi in tretji po tri ekipe. V polfinale sta napredovali prvi dve uvr- ščeni ekipi v vsaki skupini. Zmagovalka turnirja je postala ekipa Slaptinci, ki je v finalu gladko premagala obe ekipi. Drugo mesto je osvojila ekipa Trnje, tretje pa Bolehnečici.

Mihael Suhač Foto: ŠD Berkovci KMN SLAPTINCI

Doseženi rezultati:

mesto skupina A točke 1. BOLEHNEČICI 6 2. LO-KO 6 3. BERKOVCI 6 4. PRISTAVA 0

mesto skupina B točke 1. SOVJAK 6 2. SLAPTINCI MLADI 3 3. DRAKOVCI 0 ŠD TRNJE mesto skupina C točke 1. TRNJE 6 2. SLAPTINCI 3 3. BRATZ 0

polfinale BOLEHNEČICI 6 : 0 SLAPTINCI MLADI TRNJE 3 : 1 LO-KO SOVJAK 0 : 2 SLAPTINCI

finale BOLEHNEČICI 0 : 0 P (2 : 3) TRNJE SLAPTINCI 6 : 2 BOLEHNEČICI SLAPTINCI 5 : 0 TRNJE

mesto končni rezultati 1. SLAPTINCI 2. TRNJE 3. BOLEHNEČICI BOLEHNEČICI

GLAS OBČINE 2018 99 ŠPORT IN REKREACIJA

ŠPORTNA ZVEZA KRIŽEVCI Rezultati športnih tekmovanj v sezoni 2017/2018 in občinskih prvenstev 2018

MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA NA TRAVI KRIŽEVCI (vodja tekmovanja: Andrej Weis)

mesto ekipa k z r p gol razlika točke 1. ŠD KLJUČAROVCI 22 19 1 2 127:43 58 2. SLAPTINCI 22 18 2 2 172:54 56 3. ŠD BERKOVCI 22 17 1 4 137:63 52 4. JUNIOR STARA NOVA VAS 22 16 2 4 123:60 50 5. ŠD BUNČANI 22 13 2 7 132:72 41 6. KMN KRIŽEVCI 22 11 2 9 100:76 35 7. MDC ZETOR SERVIS VUČJA VAS 22 9 1 12 88:103 28 8. ŠD MRD 22 8 2 12 115:88 26 9. ŠD LO-KO 22 7 0 15 59:122 20 10. HABITUS LUKAVCI 22 3 1 18 38:132 9 11. KALINOVJAK 22 3 0 19 27:211 9 12. ŠD GRLAVA-BANOVCI 22 1 0 21 43:126 2

ŠD KLJUČAROVCI ŠD BERKOVCI ŠD LO-KO

naj strelci Fair play naj vratarji goli igralec ŠD Berkovci pr. goli igralec 47 Primož Kolbl (ŠD MRD) 43 Andrej Fajfar (ŠD Ključarovci) 41 Boštjan Žajdela (Križevci) 54 Marko Karoli (Slaptinci) 40 Štefan Kutoš (Slaptinci) 60 Albin Šalamun (Junior SNV)

ZAKLJUČNI TURNIR 17. 6. 2018, ŠRC Logarovci (organizator: ŠD LO-KO)

mesto ekipa naj strelec naj vratar 1. ŠD KLJUČAROVCI David Vinkovič (ŠD Bunčani) Andrej Fajfar (ŠD Ključarovci) 2. ŠD BERKOVCI 3. ŠD BUNČANI 4. ŠD LO-KO

100 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA

OBČINSKI LIGI V ELEKTRONSKEM PIKADU 2017/2018 (vodja tekmovanja: Milan Majcen)

1. liga mesto ekipa k z r p razlika točke 1. BOOSTERS KRIŽEVCI 14 13 1 0 84 40 2. GABRIJELOV BARČEK VUČJA VAS 14 9 2 3 22 29 3. NAŠ OVINEK LOGAROVCI 14 9 1 4 34 28 4. BAR BAZA LOGAROVCI 14 7 1 6 14 22 5. KASAČ VERŽEJ 14 6 2 6 -6 18 6. TAXI BAR FRČ ILJAŠEVCI 14 4 1 9 -28 13 7. GRABE 14 2 1 11 -62 7 8. BAR BAZA DART DEVILS LOGAROVCI 14 1 1 12 -58 4

BOOSTERS KRIŽEVCI

2. liga mesto ekipa k z r p razlika točke 1. BERKOVCI 14 11 1 2 34 34 2. BAR ŽUTA KUČA BUČEČOVCI 14 9 4 1 34 31 3. PK BUNČKE CVRLE 14 8 2 4 18 26 4. KAPUČINKE ELVIRA KRIŽEVCI 14 5 5 4 10 20 5. BOREŠKI VETERANI 14 5 2 7 4 17 6. LO-KO KAUBOYSI LOGAROVCI 14 3 6 5 -2 15 7. SHOOTERS ELVIRA KRIŽEVCI 14 4 2 8 -24 14 8. BAR BAZA 2 LOGAROVCI 14 0 0 14 -74 0

mesto naj igralci - 1. liga % ekipa mesto naj igralci - 2.liga % ekipa 1. Boštjan Karo 76,19 Gabrijelov barček 1. Simon Kapun 82,05 Berkovci 2. Bogdan Vaupotič 72,22 Kasač Veržej 2. Denis Hamler 75,68 Žuta kuča 3. Rok Heric 65,79 Naš ovinek 3. Robert Zabavnik 68,42 Kapučinke Elvira 4. Boštjan Heric 63,16 Naš ovinek 4. Dejvid Kšela 67,65 Berkovci 5. Gregor Žnidarič 59,52 Bar Baza 5. Damir Zmazek 66,67 LO-KO Kauboysi 6. Alojz Križan 58,54 Bar Baza 6. Sebastijan Šumak 63,41 Bunčke cvrle 7. Aleš Čuk 58,33 Gabrijelov barček 7. David Mertuk 59,38 Boreški veterani 8. Milan Majcen 51,52 Naš ovinek 8. Lea Zabavnik 57,14 Kapučinke Elvira 9. Miran Farkaš 45,00 Bar Baza 9. Mitja Mertuk 56,76 Boreški veterani

ZAKLJUČNI TURNIR V ELEKTRONSKEM PIKADU 15. 3. 2018, Vaško-gasilski dom Berkovci: (organizator: ŠD Berkovci)

mesto 1. liga (posamično) mesto 1. liga (pari) 1. Leon Mertük (Boosters) 1. Leon Mertük, Miha Topolnik (Boosters, Boosters) 2. Rok Heric (Naš ovinek) 2. Mario Moleh, Vasja Cizerl (Boosters, Boosters) 3. Boštjan Heric (Naš ovinek) 3. Rok Heric, Boštjan Heric (Naš ovinek, Naš ovinek)

mesto 2. liga (posamično) mesto 2. liga (pari) 1. Boštjan Osterc (Bunčke cvrle) 1. Boris Rižnar, Robert Zabavnik (Kapučinke Elvira, Kapučinke Elvira) 2. Mitja Vunderl (LO-KO Kauboysi) 2. Boris Suhač, Gregor Špindler (Berkovci, Berkovci) 3. Dejvid Kšela (Berkovci) 3. Dejvid Kšela, Simon Kapun (Berkovci, Berkovci)

GLAS OBČINE 2018 101 ŠPORT IN REKREACIJA

OBČINSKA LIGA V NAMIZNEM TENISU 2017/2018 (vodja tekmovanja: Aleš Čuk)

mesto ekipa k z r p razlika točke 1. INTERNATIONAL JELEN LUKAVCI 12 8 4 0 30 20 2. ŠD LO-KO 12 7 4 1 23 18 3. KLJUČAROVCI VETERANI 12 4 4 4 -2 12 4. MDC ZETOR BUČEČOVCI 12 2 4 6 -13 8 5. KRIŽEVCI 12 0 1 11 -37 1

naj trojke 2017/2018 zlata trojka srebrna trojka bronasta trojka David Novak (Lukavci) Milan Majcen (ŠD LO-KO) Slavko Dunaj (Lukavci) Bojan Jagodič (Ključarovci) Sašo Ropoša (Bučečovci) Marjan Koroša (Križevci) Franc Šafarič (ŠD LO-KO) Danijel Cvetko (Bučečovci) Drago Kozar (Ključarovci)

OBČINSKA LIGA OBČINE KRIŽEVCI V TENISU 2017 Igrišči v LJUTOMERU in RADENCIH (vodja tekmovanja: Robert Kosalec)

mesto igralec 1. Milan Majcen (Logarovci) 2. Bojan Vidnar (Logarovci) 3. Renato Vunderl (Iljaševci)

OBČINSKO PRVENSTVO OBČINE KRIŽEVCI V ELEKTRONSKEM PIKADU 10. 2. 2018, Vaško-gasilski dom Lukavci (organizator: ŠD LUKAVCI)

mesto članice (posamično) mesto članice (pari) 1. Lea Zabavnik (Križevci) 1. Lea Zabavnik, Liljana Vunderl (Križevci, Iljaševci) 2. Margarita Babič (Logarovci) 2. Margarita Babič, Natalija Kraner (Logarovci, Logarovci) 3. Ines Petek (Križevci) 3. Taja Novak, Aneja Ivajnšič (Lukavci, Vučja vas)

mesto člani (posamično) mesto člani (pari) 1. Leon Mertük (Boreci) 1. Alojz Križan, Miran Farkaš (Lukavci, Kokoriči) 2. Boštjan Heric (Kokoriči) 2. Robi Raščan, Mario Moleh (Stara Nova vas, Lukavci) 3. Dani Halas (Križevci) 3. Leon Mertük, Sebastjan Antolin (Boreci, Boreci)

mesto mladinci (posamično) 1. Rok Heric (Logarovci) 2. Lea Zabavnik (Križevci) 3. Mitja Mertuk (Boreci)

102 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA

OBČINSKO PRVENSTVO OBČINE KRIŽEVCI V NAMIZNEM TENISU 4. 3. 2018, Osnovna šola Križevci (organizator: ŠD Križevci)

mesto mladinci (posamično) mesto mladinci (pari) 1. Tadej Semenič (Kokoriči) 1. Tadej Semenič, Gregor Štih (Kokoriči, Lukavci) 2. Filip Lešer (Bučečovci) 2. Filip Lešer, Kristjan Hanžekovič (Bučečovci, Bučečovci) 3. Kristjan Hanžekovič (Bučečovci) 3. Tin Novak, Jan Štih (Lukavci, Lukavci)

mesto člani (posamično) mesto člani (pari) 1. David Novak (Lukavci) 1. Slavko Dunaj, David Novak (Lukavci, Lukavci) 2. Bojan Jagodič (Ključarovci) 2. Drago Kozar, Bojan Jagodič (Ključarovci, Ključarovci) 3. Milan Majcen (Logarovci) 3. Franc Šafarič, Milan Majcen (Berkovci, Logarovci)

člani (posamično) člani (pari)

OBČINSKO PRVENSTVO OBČINE KRIŽEVCI V TENISU 19.8.2017 in 27.4.2018, Radenci (vodja tekmovanj: Robert Kosalec)

mesto člani (posamično) mesto člani – žrebani pari: 1. Milan Majcen (Logarovci) 1. Robert Kosalec, Jože Močnik (Ključarovci, Iljaševci) 2. Nejc Marič (Boreci) 2. Bojan Vidnar, Milan Majcen (Logarovci, Logarovci) 3. Mitja Počič (Grabe) 3. Dejan Heric, Renato Vunderl (Boreci, Iljaševci)

ZIMSKA OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA TROJK NA ODBOJ 2017/2018 (vodja tekmovanja: Andrej Weis)

mesto končna lestvica 1. ŽAGA BAR-ARIES-IT 2. BLACK ENERGY naj strelec lige 3. TOP FINEDIKA Tadej Čuk (Black Energy) 4. ŠD BUNČANI 5. BERKOVCI naj igralec lige 6. PICERIJA MBM Tadej Čuk (Black Energy) 7. KMN GRLAVA-BANOVCI 8. KMN KRIŽEVCI ŽAGA BAR-ARIES-IT 9. ŠD LO-KO

naj trojke 2017/2018 zlata trojka srebrna trojka bronasta trojka naj trojka - mladi Tadej Čuk Božo Klajnčar Bojan Čontala Blaž Pustinek Anej Meznarič Alen Lebar Damjan Kosi Žan Cof Urban Goričan Luka Pihler Simon Kapun Tilen Heric

GLAS OBČINE 2018 103 ŠPORT IN REKREACIJA

DAN ŠPORTA 26. 8. 2017, ŠRC Križevci (organizator: ŠD Križevci)

mesto namizni tenis – dvojice (8 ekip) mesto mali nogomet - trojke (10 ekip) 1. Berkovci 1. Ključarovci 2. Lukavci 2. Berkovci 3. Kokoriči 3. Stara Nova vas

mesto pikado – dvojice (15 ekip) mesto balinanje – dvojice (12 ekip) 1. Lukavci 1. Lukavci 2. Kokoriči 2. Iljaševci 3. Vučja vas 3. Kokoriči

mesto vrtno keglanje – ženske dvojice (10 ekip) mesto odbojka na mivki – mešane trojke (8 ekip) 1. Iljaševci 1. Križevci 2. Lukavci 2. Boreci 3. Kokoriči 3. Iljaševci

mesto vlečenje vrvi (5 ekip) mesto med dvema ognjema – osnovnošolska mladina (6 ekip) 1. Logarovci 1. Logarovci 2. Stara Nova vas 2. Lukavci 3. Lukavci 3. Kokoriči

mesto vrstni red po osvojenih točkah skupaj točke 1. LUKAVCI 47 2. KOKORIČI 29 3. BERKOVCI 27

Prehodni pokal Občine Križevci je četrtič zapored osvojila vas Lukavci s 47 točkami.

Zbral in pripravil: Milan Majcen, predsednik ŠZ

13. Tek z naravo

V Stari Novi vasi je lansko leto v sep- tembru potekala prireditev 13. Tek z naravo, na kateri je sodelovalo okrog 40 tekačev. Organizacijo prireditve je spremljalo slabo vreme in posledično nekaj strahu med organizatorji. Na koncu se je dobro izšlo in tudi vzdušje po prireditvi je bilo veselo. Tek na 7,5 kilometra je v ženski konkurenci osvojila Eva Brunčič, v moški pa tretjič zapored Aljaž Novak. Občinski tek na 3,7 kilometra sta najhitreje pretekla Albin Šalamun in Simona Onišak Pustinek. Organizatorji si za letošnje leto želimo lepšega vremena in čim več tekačev.

Andreja Sintič Foto: Albin Šalamun

104 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA Izjemni uspehi ključarovskih športnikov

Kot smo z navdušenjem spremljali letoš- otroke, uredili parkirišče, zgradili tuše, 2017/2018 je tako, kot bi nosil navijaško nje svetovno nogometno prvenstvo v planirajo pa še odkup zemljišča. Vse več majico velikih nogometnih klubov. Ce- Rusiji in si je vsak posameznik izbral mo- otrok se podi po igrišču in prihajajo tako lotna ekipa je pokazala odličen in vse- štvo, za katerega je navijal, prav takšno od blizu kot od daleč. Lepo je videti ot- kakor kakovosten nogomet. Moštvo je navdušenje vlada celo sezono v Špor- roke, ki se raje podijo za žogo ali igrajo delovalo in dihalo skupaj. Brez vas vse- tnem društvu Ključarovci, ko naše ekipe odbojko, namesto da bi doma viseli na kakor igralci ne bi bili tako motivirani in sodelujejo v različnih športnih zvrsteh. računalnikih. Nikakor pa ne moremo tekme tako množično obiskane. Pa da se vrnem čisto na začetek, ko me mimo vseh športnih dosežkov, ki so jih Razlike življenja v mestu in na vasi so res je moj mož pred leti vprašal, kje v Klju- dosegle ekipe v sezoni 2017/2018. V velike kot ocean, ampak živeti na vasi, se čarovcih pa imamo igrišče. Prihaja na- nogometni zimski ligi je ekipa Žaga bar družiti in imeti ekipo in takšne navijače mreč iz krajev, kjer je igrišče v vsaki vasi dosegla 1. mesto. V ligi namiznega teni- kot jih imamo v ŠD Ključarovci, je nepre- osnovna dobrina. Tako se je leta 2004 sa že več let uspešno sodelujeta zagna- cenljivo. zbralo kar nekaj nadobudnih vaščanov, na tekmovalca Bojan Jagodič in Drago Čestitamo vsem športnikom za izjemne ki so začeli realizirati idejo o ureditvi igri- Kozar. Letos je ekipa dosegla 3. mesto, uspehe, navijačem za glasno podpo- šča, kjer se bodo podili naši otroci in zbi- Bojan Jagodič pa je bil drugi na lestvici ro, članom upravnega odbora pa za rali vaščani. Danes stoji sredi neokrnjene top 9 igralcev. Najštevilčnejše navijače izvrstno organizacijo dogodkov. narave Športni center Ključarovci, ki je pa ima seveda ekipa malega nogometa v ponos vsem vaščanom, še posebej pa na travi. Zaradi barve dresov in njihovih Karmen Dragović ljubiteljem športa. Organizirajo športne temperamentnih navijačev smo jih po- Foto: Eva Dragović dogodke, vaške igre, piknike, pohode imenovali kar »žuti vragi«. Navijači jih in različne družabne dogodke. Idej ni- spremljajo na vseh tekmah, pod budnim koli ne zmanjka. V teh letih so na igrišče očesom njihovega vodje Kristjana Vrb- namestili reflektorje, zgradili objekt in njaka pa so letos nizali zmago za zmago, povečali prostor za druženje, postavi- kar je še bolj podkrepilo navijaško evfo- li namakalne naprave, uredili igrišče rijo. 1. mesto je bilo zasluženo in nositi za odbojko na travi, postavili igrala za majico z napisom prvaki MLMN Križevci

GLAS OBČINE 2018 105 ŠPORT IN REKREACIJA Pokal Vomar in pokal Občine Križevci

Športno kinološko društvo Ljutomer-Križevci je v nedeljo, 3. septembra, priredilo državno tekmovanje šolanih psov za pokal Vomar in pokal Občine Križevci. Prireditev je potekala na društvenem poligonu v Lukavcih. Udeleženci so prišli iz vse Slovenije in iz tujine. Tekmovanje je potekalo po sledečih programih (športne pa- Tudi naši štirje tekmovalci so se odlično odrezali, še posebej noge v poslušnosti psov): Feliks Vrbanjščak s psom Sonnyjem, ki sta dosegla 2. mesto • IPS-A, po programu B-BH. Jožef Čuk je bil s psičko Dajo na 4. mestu, • IPS-B-BH, Martin Filip s psom Donom na 5. in David Klemenčič s psom • IPO-VO (brez sledi), Tai-jem na 6. mestu. • IPO1 (brez sledi), • IPO2 (brez sledi), • IPO3 (brez sledi).

Rezultati:

mesto program A mesto program IPO1 1. Kotar Sašo in Walter, KD Slovenska Bistrica 1. Papež Francelj Joži in Heartbreaker Badria´s Darling, KD Ljubljana 2. Pučnik Bojana in Astra, KD Slovenska Bistrica 2. Popadić Nino in Joy Grecs, KD Trbovlje 3. Školnik Mirjana in Maša, KD Slovenska Bistrica 3. Grmšek Damjan in Bark Primoži Slo.vojska, KD Celje

mesto program B-BH mesto program IPO3 1. Sotenšek Klara in Baki, KD Zagorje 1. Bartol Tomaž in Gizmo Primoži Slo.vojska, KD Naklo 2. Vrbanjščak Feliks in Sonny, ŠKD Ljutomer-Križevci 2. Subotić Alen in Enrico Alenshof, Hušrk Alpha dog team Križevci 3. Grilj Katarina in Tisa, KD Slovenska Bistrica 3. Senekovič Jolanda in Titu Vis-Major, KD Maribor 4. Čuk Jožef in Daja, ŠKD Ljutomer-Križevci 5. Filip Martin in Don, ŠKD Ljutomer-Križevci 6. Klemenčič David in Tai, ŠKD Ljutomer-Križevci

Nataša Vengust Foto: Silvo Lovrenčič

106 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA Kolesarjenje

V nedeljo, 20. maja, je potekal že sedmi tradicionalni kolesarski izlet po občinah Križevci in Veržej. Udeleženci smo imeli možnost izbire med krajšo ali daljšo progo z vmesnimi postanki. Letošnjega dogodka se je udeležilo nekaj manj kot 150 kolesarjev. Ob zaključku je sledila pogostitev in druženje v ŠRC Križevci, kjer smo imeli možnost preizkusiti naše športne sposobnosti v novem doživljaj- skem parku. Izlet so omogočili različni sponzorji v sodelovanju z društvom DI- POP.

Nataša Vengust Foto: Tomo Köleš

Petra Rajh, evropska prvakinja v breakdancu

Petra Rajh je v Bremerhavnu v Nemčiji junija letos osvojila prvi naslov evropske prvakinje v breakdancu pri Mednarodni plesni zvezi IDO. Do letos so namreč dekleta tekmovala skupaj s fanti. Petra je v finalu premagala Nemko. Na državnem prvenstvu dekleta še vedno plešejo s fanti, saj je premalo plesalk, kar predstavlja celo prednost, saj se neprestano boriš z boljšimi in tako hitreje napreduješ. Petra je na državnem prvenstvu osvojila 19. mesto. David Copot se je vrnil po operaciji ko- lena. Čeprav je manj tekmoval, mu je v oktobru vendarle uspel velik rezultat. Na olimpijskih igrah mladih, kjer se je z vsega sveta prijavilo skoraj 4000 plesalcev, mu je kot edinemu Slovencu uspelo priti med najboljših 100. Na državnem prvenstvu je med posamezniki osvojil 5. mesto. Petra in David sta skupaj z ekipo na dr- žavnem prvenstvu osvojila 3. mesto. Za Plesni klub Zeko je letos tekmovala tudi Meta Štuhec, ki ji zaradi drugih obveznosti rezultat ni bil prioriteta, tekmovala je le zato, da ohrani formo in stik z najboljšimi. Ponosen sem na vse plesalce, posebej bi se zahvalil Meti Štuhec in Davidu Copotu, ki sta bila letos moja odlična pomočnika na treningih in tako zasluga za odlične rezultate nekaterih mlajših tekmovalcev gre tudi njima.

Dejan Zečevič Foto: arhiv Plesne šole Zeko

GLAS OBČINE 2018 107 ŠPORT IN REKREACIJA Srebro in bron se svetita kot zlato

V okviru lanskoletnega občinskega praznika Občine Križevci je v nedeljo, 10. septembra, na hipodromu v Ljutomeru potekala ena izmed najpomembnej- ših dirk, ki je bila pod pokroviteljstvom Občine Križevci – Državno prvenstvo za 3–letne slovenske kasače. Tekmovalci so se pred tribuno pripeljali z motorji, kjer so opravili žreb pozicij za štart na najpo- membnejši dirki. Pred približno 500 obiskovalci je slavil Didier Blue z Darjo Dolinšek Trontelj iz Kasaškega kluba Stožice, drugo in tretje mesto pa je pripadlo križevskima obča- noma, članoma Kasaškega kluba Ljuto- mer. Drugega mesta se je veselil Dušan Zorko z Iskro KP, tretje mesto pa je zasedel Janko Sagaj z Donino. Pokale za prva tri mesta je podelil župan Občine Križev- ci mag. Branko Belec. Kasaške dirke je spremljala KUD Muzika iz Križevcev, ki se je predstavila s širokim repertoarjem skladb. Voznikom, tre- nerjem in rejcem čestitamo za izjemne uspehe in za ohranjanje tradicije kasa- škega športa v Občini Križevci. Veselje je bilo gledati, kako vsi družinski člani tekmovalcev sodelujejo in si prizadevajo za uspehe, zato se zaenkrat ni bati, da se tradicija ne bi nadaljevala še v naslednji rod.

mag. Lidija Domanjko

Tii se je ponudila velika priložnost

Za Tio Vaupotič iz Križevcev pri Ljuto- Ko je šla na prvi trening v NK Veržej med Po slabih dveh letih treniranja pri dekle- meru, ki je pravkar zaključila osmi ra- fante, je bil trener presenečen nad nje- tih jo je z navdušenjem sprejela sloven- zred OŠ Križevci, je v začetku junija, ko nim talentom. Tako je Tia šest let igrala ska reprezentanca. Tia igra nogomet pri je izvedela veselo novico, posijalo sonce nogomet za NK Veržej kot edino dekle ŽNK Pomurje za selekciji U-15 in U-17, sreče. Komaj 13-letno Tio je Nogometna v moški ekipi, kjer se je dobro počuti- kjer so dekleta osvojila tudi naslov dr- zveza Slovenije obvestila, da je sprejeta la. Eno leto je Tia igrala nogomet za dva žavnih prvakinj. Vodstvo pri ŽNK Beltinci v prvo postavo slovenske reprezentan- kluba vzporedno: za moško ekipo NK pravi: »Vloga najučinkovitejše igralke je ce deklet selekcije WU 15 in tako bo za- Veržej in ekipo deklet Pomurje. Med tem pripadla v zadnjih tednih strelsko izje- stopala Slovenijo ter pokazala, da tudi časom so jo vabili že tudi v ŽNK Pomurje mno razpoloženi Tii Vaupotič, ki je dob- dekleta znajo dobro igrati nogomet. Beltinci v dekliško selekcijo. Tia se sicer ro formo potrdila s štirimi zadetki. Šele Tia trenira nogomet že od sedmega dolgo ni mogla odločiti oziroma ločiti od trinajstletna napadalka je v polno zadela leta starosti. Za ta korak jo je navdušil fantov pri NK Veržej, saj so bili dobra eki- na zadnjih štirih kadetskih tekmah, prvič njen sosed Slavko, ki jo je večkrat vabil pa in večina je bila tudi njenih sošolcev. pa se je v starostni kategoriji U17 razve- igrat nogomet z njegovima sinovoma. Naposled se je odločila za ŽNK Pomurje, selila treh golov.« Tii seveda ni bilo potrebno dvakrat reči saj so se ji tam pričele ponujati nove pri- in že je bila tam. ložnosti.

108 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA Maša Slavinec – dvakratna državna prvakinja

Maša Slavinec je članica Judo kluba Kri- ževci pri Ljutomeru, v katerem aktivno trenira 35 otrok različnih starostnih skupin od vrtca do srednje šole. S treningi je pričela v prvem razredu, sedaj pa zavze- to trenira petkrat tedensko, med vikendi pa ima tekme. Udeležuje se različnih uradnih in mednarodnih turnirjev v Slove- niji in sosednjih državah Avstriji, Hrvaški ter na Madžarskem, kjer dosega odlične rezultate. V letošnjem letu je dvakratna državna prvakinja brez poraza. Poseb- no priznanje je prejela kot najboljša tekmovalka turnirja na tekmovanju za Baumgartnov pas, ki je bil v soboto, 26. maja 2018, v Mariboru, kjer je tekmovalo 147 tekmovalcev iz 28 klubov iz petih držav. V juniju je dosegla naziv državne prvakinje v starostni skupini u-14 in na Državnem prvenstvu osnovnih šol v kategoriji zadnjih treh razredov. Maša je sedmošolka in je bila med najmlajšimi v skupini. Trenutno zaseda 3. mesto po številu zbranih točk v Sloveniji med tekmoval- kami vseh težnostnih kategorij v starostni kategoriji u-14. Za premagovanje vsakodnevnih napornih treningov in za dosežene rezultate ji čestitamo vsi, ki jo imamo radi in jo podpiramo na njeni poti.

Renata Slavinec Berden Foto: arhiv judo kluba

Tako so za Tio že tudi prvi trije dnevi priprav v Ravnah na Koroškem, ki jih je preživela s slovensko mladinsko repre- zentanco NZS, kjer se je Tia zelo dobro počutila. Tii so se pričela odpirati vrata v njeno športno kariero. Želimo ji veliko uspeha in vzdržljivosti. Prepričani smo, da bomo o njej še veliko slišali in s ponosom rekli: »To je dekle iz naše občine.« mag. Lidija Domanjko Foto: arhiv ŽNK Pomurje

GLAS OBČINE 2018 109 ŠPORT IN REKREACIJA Kasaške dirke v Križevcih

V nedeljo, 22. julija, so se v Športnem centru Križevci odvile kasaške dirke. Dirke je organiziralo Konjeniško društvo Križevci. Veliko število gledalcev si je lahko ogledalo devet dirk, med temi tudi šampionat Slovenije za ponije. Zmagovalec šampionata je bil Luka Sagaj s Sento. Organizatorji so poskrbeli tudi za jedačo in pijačo, za najmlajše pa so poskrbeli s sveže pečenimi brezplačnimi palačinkami.

Rezultati:

1. dirka mesto voznik konj razdalja čas 1. Danijel Heric Umbertide WF 2000 m 1.23,2 2. Žarko Debelak Domenika DŽ 2000 m 1.26,0 3. Uroš Predan Endless life 2000 m 1.27,5 4. Franc Novak Pjevačica pelji me 2000 m 1.27,6 Pokrovitelj dirke: Konjeniško društvo Križevci

2. dirka mesto voznik konj razdalja čas 1. Slavko Makovec Varele HB 1600 m 1.35,6 2. Brane Seršen Rambesa 1600 m 1.39,2 3. Dušan Zorko Cris 1600 m 1.39,2 4. Uroš Predan Istra KP 1600 m diskvalifikacija Pokrovitelj dirke: Občina Križevci

3. dirka mesto voznik konj razdalja čas 1. Saša Seršen Foka 2000 m 1.26,5 2. Franc Jureš Ardnas 2000 m 1.27,0 3. Franc Novak Pell 2000 m 1.27,0 4. Štefan Kustec Rebeka III 2000 m 1.27,5 Pokrovitelj dirke: Tondach Slovenija d. o. o.

4. dirka mesto voznik konj razdalja čas 1. Alojz Kosi Floto 2000 m 1.21,8 2. Andrej Antolin Fauna V 2000 m 1.21,9 3. Žarko Debelak Diza DŽ 2000 m 1.21,9 4. Jože Osterc Pinter 2000 m 1.22,0 Pokrovitelja dirke: občina Veržej in Nograd - Lotmerk d. o. o.

5. dirka mesto voznik konj razdalja čas 1. Brane Seršen Dante MS 2000 m 1.20,8 2. Franc Cimerman Rosso 2000 m 1.21,2 3. Franc Jureš Ares M 2000 m 1.21,3 4. Rok Heric Atalanta reyac 2000 m 1.21,7 Pokrovitelj dirke: Gostilna Zorko, Dušan Zorko s. p.

V ostalih štirih dirkah so tekmovali otroci s poniji. Tekmovali so: Nika Sitar Šarec (Pika), Matej Pirc (Lili), Živa Rakovec (Tedi), Luka Sagaj (Senta), Kaja Predan Prejac (Vito), Nina Sagaj (Susanne), Matic Seršen (Poldi), Jan Pirc (Cvetko), Lucija Sitar Šarec (Max), Vid in Neža Gorenc (Srečka) ter Nejc Pirc (Lučka).

Helena Krajnc

110 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA

GLAS OBČINE 2018 111 ŠPORT IN REKREACIJA FOOTGOLF – igra za vsakogar

Pravila Organizacija igre Igra se igra podobno kot golf, le da Prvi footgolf turnir sta na Nizozem- V Križevcih pri Ljutomeru smo se pro- igralci uporabljajo nogometno žogo skem organizirala Michael Jansen in Bas jekta izdelave prvega igrišča za footgolf namesto žogice za golf. Žogo se udari z Korsten. Turnir so odigrali nizozemski in lotili v okviru tabora za radovedne in na- nogo proti luknji, ki ima premer dobrih belgijski profesionalni nogometaši. Po darjene na OŠ Križevci. Kot idejni vodja 50 cm. Igralec, ki zaključi igro z najmanj tem so mnoge države začele organizirati sem projekt izoblikoval in predstavil ko- streli, zmaga. Footgolf se pogosto igra tekme, dogodke, turnirje, celo nacional- legoma Matevžu Jaklju in Dori Roškar, na igriščih za golf, čeprav ga je mogoče ne lige in asociacije. ki sta v veliki meri zaslužna za njegovo igrati tudi na posebej zgrajenih igriščih Kasneje sta se Belgija in Madžarska pre- realizacijo. Igrišče ima zaenkrat sedem za footgolf. Prvi udarec je treba igrati iz usmerili iz igranja v parkih na igrišča lukenj in ni pretežko – služi kot poligon. udarjališča (tako imenovanega tee box za golf, igra pa je bila predstavljena v Odprto je za vse, nahaja pa se za Osnov- -a), če hočete zadeti luknjo, pa se mora- Argentini leta 2010. Ameriška nogome- no šolo Križevci. Projekt smo izpeljali z te izogniti oviram kot so: voda, bunker tna liga je bila ustanovljena leta 2011, minimalnimi stroški. Igra je atraktivna, (peščena ovira), drevesa in hribi. Igra se slovenska pa leta 2017. Igra je bila med- igralci, ki footgolf že igrajo, pa so z igri- igra z nogometno žogo velikosti 5. Ker narodno objavljena in države po vsem ščem zelo zadovoljni, zato lepo vabljeni nogometne žoge ne moramo brcniti svetu so začele sodelovati pri njenem ra- na partijo footgolfa za OŠ Križevci. tako daleč kot žogico za golf, so razdalje zvoju. Do oktobra 2014 je bila igra ponu- do lukenj krajše od tistih za golf. Na raz- jena na več kot 240 igriščih v Združenih Denis Hofman dalji luknje za golf sta v povprečju dve državah Amerike. Pojav igre se je ujemal Foto: arhiv OŠ Križevci luknji za footgolf. Footgolf je v primerja- z upadom popularnosti golfa med mla- vi z golfom hitrejša in bolj dostopna igra, dimi. Šport je finančno rešil številna igri- ki ne zahteva drage opreme. šča za golf.

Začetek Tri države so se združile v zvezo za Med- Igra s približno podobnimi pravili co- narodno footgolf prvenstvo (FIFG) junija deball je dosegla kratko popularnost 2012, osem držav je nato odigralo prvi v Združenih državah Amerike konec svetovni pokal footgolfa na Madžar- 1920 in 1930. Švicarski igralci so od kon- skem. Januarja 2016 je v Argentini po- ca osemdesetih let igrali različico igre, tekal drugi svetovni pokal footgolf, na skandinavske države pa so začele igrati katerem je sodelovalo 230 igralcev iz 26 igro pod različnimi imeni in pravili v de- držav članic FIFG. Leta 2017 je bila v Slo- vetdesetih letih. Michael Jansen in Bas veniji ustanovljena Footgolf zveza Slo- Korsten sta bila ustvarjalca uniforme in venije. V Bovcu pa je istega leta potekal osnovnih pravil footgolfa, ki se igra da- prvi evropski footgolf turnir v Sloveniji. nes po vsem svetu. Leta 2008 so uradno začeli footgolf na Nizozemskem.

112 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA »Bomo zmogli? Bomo ja!«

Takšen je bil moto treh prleških kolesarjev letošnje Red Bull dirke s kolesi Pony na naš najvišji gorski pre- laz Vršič, kjer mora vsak tekmovalec v točno določenem času dveh ur prikolesariti na vrh Vršiča in se nato spustiti še v dolino, nazaj v Krajnsko Goro. Tam je namreč začetek in konec dirke. Začetki dirke segajo v leto 2015, ko je Dirki, o kateri bo marsikdo prvič slišal. ekipa zanesenjakov dobila noro idejo o Preprosto zato, ker bi vam rada poveda- dirki na Vršič oziroma »kolesarskem Tri- la, da so se v ravninski Prlekiji našli juna- glavu«, kjer je potrebno premagati raz- ki, ki jim je uspelo prikolesariti na Vršič daljo 13,5 kilometrov s štartom izpred s Pony kolesi. Izpostavila bi našega Alfa hotela Lek v Krajnski Gori, 801 višinski – Darka Kajtna iz Borecev, ki mu je never- meter vzpona na 1611 metri nad mor- jetni podvig uspel že tretje leto zapored. jem, naklona do 10,8 % ter 24 s kockami Prvič letos sta se mu pridružila še Roman tlakovanih serpentin. Kavaš iz Lukavcev in Lucijan Galunder Zanimivo je, da je vsako leto več tek- iz sosednje, veržejske občine. Fantje so movalcev, ki jim je skupno to, da zmo- začeli z napornimi treningi na začetku rejo premagati fizični in psihični napor letošnjega leta. Treningi so najprej pote- ter pripraviti svoje telo do maksimalne kali po naših prleških ravnicah, stopnje- vzdržljivosti. Pri tem pa je kondicija tista, vali pa so se z vzponi na Kapelske gorice ki odigra odločilno vlogo vsakega tek- in Jeruzalem nekajkrat tedensko. Verja- movalca in tekmovalke, ki jih je iz leta v mem, da je bilo tako lažje, saj so se med leto več. Dirka je načeloma na sporedu seboj spodbujali in bodrili, motivacije pa prvo soboto v mesecu juniju. jim itak ni nikoli zmanjkalo. Tako so 26. Glavna zvezda je kolo Pony – klasika maja letos vsi trije uspešno prikolesarili mnogih generacij slovenskih in jugoslo- na Vršič in se uvrstili med prvo tretjino vanskih pionirjev in mladincev od kon- med približno tisoč prijavljenimi tek- ca šestdesetih let. Gre za zložljivo kolo movalci. Navdušenje na cilju je bilo ne- z 20-palčnimi obroči in brez prestav. Na popisno. S seboj so imeli svojo skupino letošnji četrti dirki Red Bull Goni Pony so navijačic, brez katere zagotovo ne bi bilo bila dobrodošla čisto vsa 20-colska Pony takšnega uspeha. kolesa in vse legendarne Pony različice Če bom slučajno s tem prispevkom koga iz 20. stoletja kot tudi novi Rogovi Pony navdušila, da bo svojo kondicijo nasled- -ji, letnik 2017 (model Classic). nje leto želel preizkusiti in se zapeljati s Na tej nori preizkušnji gre za dirko, na Ponyem na Vršič, bom neizmerno vesela, kateri prvi in prva na vrhu zmagata. saj gre za izjemno preizkušnjo, ki je en- Pravzaprav pa so zmagovalci vsi, ki si kratna, vredna vsake spodbude in ogle- upajo uresničiti to noro potezo v svojem da v živo. življenju. Strokovna žirija ocenjuje tudi Se torej naslednje leto srečamo na Vrši- slogovno primernost oblačil kolesarjev. ču? In zakaj sem se odločila pisati o tej dirki? Dirki, ki marsikoga ne zanima. Metka Krajnc

GLAS OBČINE 2018 113 ŠPORT IN REKREACIJA

114 GLAS OBČINE 2018 ŠPORT IN REKREACIJA

ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO LJUTOMER - KRIŽEVCI Lukavci 10/a, 9242 Križevci pri Ljutomeru Davčna številka: 48928917, Žiro rč.: 194915012187593 mob: 031- 390- 976 e-mail: [email protected] www.kin-drustvo-ljutomer.si

VABILO

Športno kinološko društvo Ljutomer-Križevci vabi na državno tekmovanje športnih psov, ki bo v soboto, 1. septembra 2018, ob 8. uri v Lukavcih na društvenem poligonu. Psi bodo tekmovali v poslušnosti in obrambi. Nastopili bodo najboljši psi iz Slovenije, prisotni pa bodo tudi tekmovalci iz Hrvaške. Prireditev je v sklopu občinskega praznika Občine Križevci.

Vljudno vabljeni.

Predsednik ŠKD Silvester LOVRENČIČ

GLAS OBČINE 2018 115 ŠPORT IN REKREACIJA

14. Tek z naravo Stara Nova vas 37 a, sobota, 15. september

Tek poteka v sklopu Pomurskega pokala. STARTNINA

 Ob 9.30: pričetek zbiranja prijav  Člani in članice: 7 € Na prireditvi se prijavite vsaj 20 minut pred startom  Tek Občine Križevci: 7 € posameznega teka.  Otroci: 5 € Prijavite se lahko tudi predhodno na spletni strani Pomurskega pokala (http://pomurski-pokal.com/).

 Ob 10.00: skupinski start teka na 7,5 km in Teka Občine Križevci na 3,7 km. NAGRADE ZA TEKMOVALCE Tek na 7,5 km je točkovana kategorija za Pomurski

pokal. Tekmovalci in tekmovalke so razporejeni po starostnih kategorijah. Vsak udeleženec prejme pijačo in topel

Kategorije Letniki obrok. M A 1999 in mlajši Za otroške teke bodo podeljene medalje, za M B 1989–1998 članske v absolutni konkurenci pokali, po M C 1979–1988 kategorijah pa medalje. M D 1969–1978 M E 1959–1968 M F 1949–1958 M G 1948 in starejši Ž A 1989 in mlajše Ž B 1979–1988 Ž C 1969–1978 Ž D 1959–1968 Ž E 1958 in starejše SPLOŠNA DOLOČILA!  Ob 11.00: start Baby teka na 200m Vsak tekmovalec teče na lastno odgovornost. Tečejo dečki in deklice letnik 2013 in mlajši.  Odgovornost za nastop tekačev, ki so mlajši od Ob 11.10: pričetek otroških tekov 18 let, prevzamejo starši oziroma spremljevalci. Točkovana kategorija za Pomurski pokal. Tekmovalci in tekmovalke so razporejeni po kategorijah. Vsem nastopajočim priporočamo, da so ustrezno kondicijsko pripravljeni. Kategorije Letniki Dolžina proge Start ob M/Ž A 2011–2012 350 m 11.10 Kontaktna oseba: Borut Rožman M/Ž B 2009–2010 350 m 11.25 Tel: 031 466 139 M/Ž C 2007–2008 700 m 11.40 Spletna stran: http://junior-snv.si M/Ž D 2005–2006 700 m 11.55

M/Ž E 2003–2004 1050 m 12.10

Podelitev medalj in pokalov bo ob 12.30 oziroma takoj po objavi rezultatov.

Prireditev bo ob vsakem vremenu!

116 GLAS OBČINE 2018 ZDRAVJE Zdravje v Občini Križevci 2018

Nacionalni inštitut za javno zdravje je odsotnosti novih podatkov letos izpušče- S takšnim prikazom želi NIJZ spodbujati letos pripravil že tretjo izdajo publikaci- ni, ponovno pa bodo prikazani ko bodo krepitev zdravja in preprečevanje bolez- je Zdravje v občini, kjer na enem mestu na voljo novi podatki. Publikacije za vsa ni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo in prikazujemo nekaj najpomembnejših leta so objavljene na posebni spletni stra- s tem prispevati k boljšemu zdravju. S informacij o zdravju za slovenske občine. ni zdravja v občini obcine.nijz.si. spodbujanjem zanimanja za zdravje med Spodaj so podatki za našo občino. Prika- Nov kazalnik glede skrbi za ustno zdravje prebivalci, krepitvi zavedanja o pomenu zanih je nekaj osnovnih dejstev o zdravju (umivanje zob vsaj dvakrat dnevno) regi- lastne skrbi za zdravje in vzpostavljanjem v občini, na zadnji strani pa je objavljen jo umešča blizu slovenskega povprečja, podpornih struktur v lokalnih okoljih pa celoten nabor kazalnikov skupaj z nazor- vendar pa si še vedno več kot tretjina stremimo h konceptu skupnostnega pri- nimi grafičnimi prikazi in primerjavami. prebivalcev zobe umiva le enkrat dnev- stopa za zdravje. V osrednjem delu sta predstavljeni dve no ali manj. Zdravje predstavlja preplet tematski niti. Gre za prikaz podatkov delovanja številnih dejavnikov našega Martin Ranfl, dr. dent. med., spec. o neenakostih v zdravju in podatkov o naravnega (voda, zrak, hrana) in družbe- javnega zdravja skrbi za ustno zdravje. Med posameznimi nega okolja (zaposlenost, dohodek) ter kazalniki je prišlo do manjših sprememb, seveda tudi lastne skrbi za zdravje, ki jo letos je tako objavljen kazalnik o umiva- mora družbeno in naravno okolje tudi nju zob, nekateri kazalniki pa so zaradi omogočati.

NEKAJ DEJSTEVOZDRAVJUVOBČINI

Zdravstveno stanje in umrljivost Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v sladkorno bolezen nižji od slovenskega povprečja. Delež prometnih nezgodzalkoholiziranimi povzročitelji je Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih bil blizu slovenskemu povprečju. OdzivnostvProgram Svit - presejanju za raka debelega

Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu PresejanostvProgramu Zora - presejanju za raka slovenskemu povprečju.

: :

Izdal: Nacionalni Inštitut za javno zdravje

E-mail: [email protected] Slike: M. Simončič, V. Zakrajšek, S. Tomšič, Ž. Rant

GLAS OBČINE 2018 117 ZDRAVJE

NEENAKOSTI V ZDRAVJU Neenakostivzdravju so posledica številnih dejavnikov. Tako na primer »šolo za starše« redkeje obiščejo no- Stopnja samomorov, ki se je po izkušnjah nekaterih Ustno zdravje je pomemben in neločljiv del splošnega Na nekatere ne moremo vplivati, na druge, predvsem sečnice z nizko izobrazbo. Med materami, ki so rodile drugih držav povečala v času krize, se pri nizko izo- zdravja in v veliki meri vpliva na kvaliteto življenja. Med- socialno ekonomske pazdružbenega vidika lahko nedonošenčke, je bilo več takih z nizko izobrazbo. Mla- braženih v primerjavi z visoko izobraženimivSloveniji sebojna povezanost ustnega in splošnega zdravja je vplivamo. Da bi lahko ustrezno ukrepali, je potrebno dostniki, ki so ocenili, da živijo v družiniznizkim bla- v opazovanem obdobju ni spremenila. Neenakost v dokazana predvsem na področju bolezni srca in žilja, neenakosti v zdravju najprej sistematično prepozna- gostanjem, pogosteje kadijo in uživajo alkohol, slabše umrljivosti zaradi nenamernih poškodb ter umrljivo- zapletov med nosečnostjo in tudi metabolnih bole- vati. ocenjujejo svoje zdravje, zadovoljstvozživljenjem in sti zaradi padcev pri starejših sta se v času krize celo zni. Najpomembnejši bolezni ustne votline sta karies telesno težo ter so pogosteje žrtve trpinčenja. zmanjšali. in parodontalna bolezen, ki sta predvsem posledica Razlike v zdravju med državami so velike nezadostne skrbi za ustno zdravje. Stanje na področju neenakostivzdravju opazujemo Tudi zdravje odraslih in vedenjski slog se jasno razli- Finančna dostopnost javnega zdravstvenega sistema v posamezni državi tervprimerjavizdrugimi člani- kujeta glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Osebe z sevobdobju krize ni poslabšala. Z vidika potrošnje Primerna skrb za ustno zdravje vključuje: nizko izobrazbo so pogosteje prejemniki zdravil zaradi za zdravje, ki se plačuje za samoplačniške storitve pa • umivanje zobzzobnimi pastami s predpisano kon- glede na določene izbrane kazalnike zdravja v večini duševnih motenj kot sta depresija in anksioznost (upo- so se razlike med revnejšimi in bolj premožnimi go- primerov uvršča v sredino držav članic EU. Boljši od spodinjstvivzadnjih petnajstih letihvSloveniji močno • uporabo pripomočkov kot so zobna nitka ali med- povprečja EU smo npr. pri umrljivosti dojenčkov, slabši prejele vsaj en recept za anksiolitik ali antidepresiv), povečale. zobna krtačka za čiščenje medzobnih prostorov, od povprečja pa smo npr. pri umrljivosti zaradi samo- prav tako pogosteje slabše ocenjujejo svoje zdravje. Brezposelni so največja, a ne edina ranljiva skupina mora. • zdrav način prehranjevanja, izogibanje vmesnim pri- v času krize grizkom med glavnimi obroki in za žejo pijemo pred- Neenakosti v zdravju zaradi socialno ekonomskega Število brezposelnih se jevčasu zadnje gospodarske vsem vodo, položaja osebe krize močno povečalo. Zdravje in koriščenje zdravstve- • nekajenje in neuživanje alkoholnih pijač, V Sloveniji so neenakosti v zdravju glede na stopnjo nih storitev sta bila pri brezposelnih slabša kakor pri • preventivni pregled pri zobozdravniku vsaj enkrat izobrazbe prisotne pri večini kazalnikov, ki jih spre- zaposlenih. letno, mljamo. • primerne navade skušamo z lastnimi vzgledi in promocijo privzgojiti tudi otrokom.

Lastna skrb predstavlja najpomembnejšo determi- nanto ohranjanja in krepitve ustnega zdravja. Skrb : Delež oseb, ki jim je bil izdan vsaj en recept za antidepresiv za ustno zdravje lahko ocenjujemo le posredno na podlagi anketnih podatkov. Zanj primerno skrbi z umi- vanjem zob vsaj dvakrat dnevno in obiskom pri zoboz- Med nizko izobraženimi je več debelih, manj telesno aktivnih in pogosteje kadijo. Več se jih zdravi zaradi zvi- šanega krvnega tlaka ter so pogosteje hospitalizirani škimi. Delež osebznezadostno ustno higieno in hkrati : zaradi srčne kapi. ških in žensk v Sloveniji, izračunano na povprečju podatkov o smrtih Kriza in neenakosti Gospodarska kriza vpliva na številne segmente družbe. Vendar njeni vplivi ne prizadenejo vseh enako, neka- : Slabše zdravje in nižjo pričakovano življenjsko dobo zobozdravnika, družinskega zdravnika ali zdravnika specialista, za- terih sploh ne, pri nekaterih okrevanje traja zelo dolgo, imajo ljudjeznizko izobrazbo, pomembno vlogo pa pri drugih pa se morda razmere celo izboljšajo. Glede Obvladovanje neenakostivzdravju na številne socialno–ekonomske spremembevčasu letu lahko pričakujejo približno enako let življenja kot Oblikovanje in izvajanje ukrepov, ki prispevajokzmanj- krize pričakujemo povečanje vrzeli med bolj in manj enako stare ženskezosnovno ali nižjo izobrazbo. Ven- ševanju neenakosti je pomembna naloga javnega privilegiranimi skupinami prebivalcev. Opazovane ne- dar bo nizko izobraženi tridesetletnik, tako moški kot zdravja, ki sega do ukrepovvlokalnih skupnostih. enakosti v zdravjuvSloveniji kažejo, da posledice go- ženska, preživel manj zdravih let življenja brez večje Spodbujanje uživanja sadja in zelenjavevšolah se spodarske krize niso bistveno poslabšale zdravja in : oviranosti kot visoko izobraženi. je pokazalo kot najbolj učinkovito pri učencih z niž- povečale neenakosti. Pri tem pa ostajamo previdni, jim socialnim položajem. Izbira ustreznih pristopov in Skrb za ustno zdravje je pomemben del zdravega ži- Neenakosti v zdravju se kažejovvseh obdobjih člo- saj se večina vplivov na zdravje lahko pokaže šele v sporočil, ki dosežejo tudi nižje izobražene je ključna vljenjskega sloga. S primerno skrbjo poleg ohranjanja vekovega življenja in so pogosto stalne, saj se že iz- daljšem obdobju. pri spodbujanju lastne skrbi za zdravje in udeležbe v in krepitve ustnega zdravja vplivamo tudi na naše splo- hodiščno slabši položaj ohranja in potencira skozi vse preventivnih in presejalnih programih. V prepoznavi in šno zdravje in kvaliteto življenja, kar naj predstavlja še življenje. tudi obravnavi ranljivih skupin se je pomembno pove- dodatno vzpodbudo pri vsakodnevni skrbi za ustno zovatisštevilnimi deležniki tako na državni kot lokalni zdravje. ravni. Pri oblikovanju ustreznih navad pri otrocih imajo naj- Občutljivost za neenakosti mora biti prisotnavvseh pomembnejšo vlogo starši, pomemben prispevek pa sektorjih in segmentih družbe. Socialno šibkejšim je prinaša tudi promocija skrbi za ustno zdravjevvzgoj- potrebno omogočiti, da izkoristijo vse svoje potenci- nih in izobraževalnih ustanovah. Navade pridobljene v ale, zato so pomembna predvsem vlaganjavotroke otroštvu je namreč lažje ohranitivkasnejših obdobjih in mladino. Hkrati pa je potrebno pri vsakem ukrepu življenja. Dostopnost preventivnega zobozdravstve- za izboljšanje vedenjskega sloga, zdravja, zgodnje nega varstva, posebejvotroškem obdobju prinaša odkrivanje in zdravljenje bolezni vgraditi pristope, ki rezultate, ki se ob zmanjšanju oskrbe, hitro poslabšajo. : Umrljivost zaradi samomora glede na izobrazbo in spol, bodo zmanjševali, ne pa povečevali neenakosti. : Odstotek debelih (ITM ≥

118 NEKAJ DEJSTEVOZDRAVJUVOBČINI GLAS OBČINE 2018 ZDRAVJE

SKRB ZA USTNO ZDRAVJE Stopnja samomorov, ki se je po izkušnjah nekaterih Ustno zdravje je pomemben in neločljiv del splošnega drugih držav povečala v času krize, se pri nizko izo- zdravja in v veliki meri vpliva na kvaliteto življenja. Med- braženih v primerjavi z visoko izobraženimivSloveniji sebojna povezanost ustnega in splošnega zdravja je v opazovanem obdobju ni spremenila. Neenakost v dokazana predvsem na področju bolezni srca in žilja, umrljivosti zaradi nenamernih poškodb ter umrljivo- zapletov med nosečnostjo in tudi metabolnih bole- sti zaradi padcev pri starejših sta se v času krize celo zni. Najpomembnejši bolezni ustne votline sta karies zmanjšali. in parodontalna bolezen, ki sta predvsem posledica nezadostne skrbi za ustno zdravje. Finančna dostopnost javnega zdravstvenega sistema sevobdobju krize ni poslabšala. Z vidika potrošnje Primerna skrb za ustno zdravje vključuje: za zdravje, ki se plačuje za samoplačniške storitve pa • umivanje zobzzobnimi pastami s predpisano kon- so se razlike med revnejšimi in bolj premožnimi go- spodinjstvivzadnjih petnajstih letihvSloveniji močno • uporabo pripomočkov kot so zobna nitka ali med- povečale. zobna krtačka za čiščenje medzobnih prostorov, Brezposelni so največja, a ne edina ranljiva skupina • zdrav način prehranjevanja, izogibanje vmesnim pri- v času krize grizkom med glavnimi obroki in za žejo pijemo pred- Število brezposelnih se jevčasu zadnje gospodarske vsem vodo, krize močno povečalo. Zdravje in koriščenje zdravstve- • nekajenje in neuživanje alkoholnih pijač, nih storitev sta bila pri brezposelnih slabša kakor pri • preventivni pregled pri zobozdravniku vsaj enkrat zaposlenih. letno, • primerne navade skušamo z lastnimi vzgledi in promocijo privzgojiti tudi otrokom.

Lastna skrb predstavlja najpomembnejšo determi- nanto ohranjanja in krepitve ustnega zdravja. Skrb za ustno zdravje lahko ocenjujemo le posredno na podlagi anketnih podatkov. Zanj primerno skrbi z umi- vanjem zob vsaj dvakrat dnevno in obiskom pri zoboz-

škimi. Delež osebznezadostno ustno higieno in hkrati

: zobozdravnika, družinskega zdravnika ali zdravnika specialista, za-

Obvladovanje neenakostivzdravju Oblikovanje in izvajanje ukrepov, ki prispevajokzmanj- ševanju neenakosti je pomembna naloga javnega zdravja, ki sega do ukrepovvlokalnih skupnostih. Spodbujanje uživanja sadja in zelenjavevšolah se : je pokazalo kot najbolj učinkovito pri učencih z niž- jim socialnim položajem. Izbira ustreznih pristopov in Skrb za ustno zdravje je pomemben del zdravega ži- sporočil, ki dosežejo tudi nižje izobražene je ključna vljenjskega sloga. S primerno skrbjo poleg ohranjanja pri spodbujanju lastne skrbi za zdravje in udeležbe v in krepitve ustnega zdravja vplivamo tudi na naše splo- preventivnih in presejalnih programih. V prepoznavi in šno zdravje in kvaliteto življenja, kar naj predstavlja še tudi obravnavi ranljivih skupin se je pomembno pove- dodatno vzpodbudo pri vsakodnevni skrbi za ustno zovatisštevilnimi deležniki tako na državni kot lokalni zdravje. ravni. Pri oblikovanju ustreznih navad pri otrocih imajo naj- Občutljivost za neenakosti mora biti prisotnavvseh pomembnejšo vlogo starši, pomemben prispevek pa sektorjih in segmentih družbe. Socialno šibkejšim je prinaša tudi promocija skrbi za ustno zdravjevvzgoj- potrebno omogočiti, da izkoristijo vse svoje potenci- nih in izobraževalnih ustanovah. Navade pridobljene v ale, zato so pomembna predvsem vlaganjavotroke otroštvu je namreč lažje ohranitivkasnejših obdobjih in mladino. Hkrati pa je potrebno pri vsakem ukrepu življenja. Dostopnost preventivnega zobozdravstve- za izboljšanje vedenjskega sloga, zdravja, zgodnje nega varstva, posebejvotroškem obdobju prinaša odkrivanje in zdravljenje bolezni vgraditi pristope, ki rezultate, ki se ob zmanjšanju oskrbe, hitro poslabšajo. bodo zmanjševali, ne pa povečevali neenakosti.

GLAS OBČINE 2018 119 ZDRAVJE

KAZALNIKIKazalniki zd ZDRAVJAravja v občini V OBČINI:: Križe KRIŽEVCIvci Prikazane so izbrane vrednosti kazalnikov zdravja za občinovprimerjavizupravno enoto, statistično regijo in Slovenijo. Graf kaže primerjavo kazalnikov na ravni občine z državnim povprečjem. Kazalniki so testirani na statistično značilnost. V majhnih občinah zaradi majhnega števila dogodkov lahko pričakujemo večja . Položaj občine glede na povprečje Slovenije (|) in glede na razpon vrednosti po občinah od najnižje do najvišje ( ). Pri kazalnikih, kjer ni oznake, v opazovanem časovnem obdobju ni bilo pojava (n). Barve in oblike oznak pomenijo: Zelena – občina je statistično značilno boljša od povprečja preostale Slovenije. Modra–občina je statistično značilno različna od povprečja preostale Slovenije, želenega gibanja kazalnika ni mogoče enoznačno določiti. Rdeča – občina je statistično značilno slabša od povprečja preostale Slovenije. Rumena – občina se statistično značilno ne razlikuje od povprečja preostale Slovenije. Bela–vrednost izbranega kazalnika zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) ni zanesljiva.

Kazalnik Občina UE Regija SLO Enota Manj od povprečja Več od povprečja

/ / indeks

% skupnost

i n % alc i % ebi v P r indeks

indeks

% eganja t v

vnik i %

m Dej a %

% a

ti v % e n v e

P r / / %

dnevi stanje en o st v v a d r Z

% ost Umrlji v

Legenda: m : Podatki temeljijo na statističnem modelu.

Pojasnilohkazalnikom:

: leta :

nemelanomskega; Viri podatkov: Slovenije za socialno varstvo.

120 GLAS OBČINE 2018 ZDRAVJE Delavnica izdelave naravnih mil

Letos maja nam je v Križevcih uspelo organizirati praktično delavnico izdelave domačih trdih mil po hladnem postopku, ki jo je izvajala priznana ustvarjalka naravne kozmetike Mateja Podkrajšek iz studia Napoji narave. Ker je bilo zanimanje precejšnje, smo jo pripravili v dveh dneh, vsakič z drugo skupino v prostorih Osnovne šole Križevci. Mateja je v nekaj urah predstavila nujne teoretske osnove, brez katerih ne gre, saj se pri tradicionalni pripravi mil uporabljajo lugi, ki lahko ob neprevidni rabi povzročijo resne poškodbe kože. To je pozneje v praktičnem delu demonstrira- la z uporabo zaščitne maske pri doda- janju natrijevega hidroksida v vodo, kjer je potrebna res velika previdnost. Poučili smo se tudi o pravilni izbiri materialov in izdelavi lastnih maceratov, ki jih pozneje dodajamo v maso za milo. Ovržen je bil marsikateri mit o poceni eteričnih oljih, ki jih prodajajo kot naravna, saj to glede na količine rastlinskega materiala niti te- oretično ni mogoče. Vse sestavine so bile na rastlinski osnovi, tako da smo se v celoti izognili sestavi- nam živalskega izvora. V zadnji tretjini smo mila pripravili s pomočjo natančnih izračunov in meritev, jih po hladnem postopku zmešali in vlili v kalup ter šele po nekaj tednih, ko je masa v kalupu dozorela, dobili končni izdelek. Pri izdelavi mil nikar ne hitite, vzemite si čas, priskrbite si vse materiale in vse izmerite, šele nato prižgite štedilnik. Za izposojo učilnice se zahvaljujemo OŠ Križevci, za izvedbo pa Mateji in seveda vsem udeleženkam in udeležencu delavnice, ki ste prišli iz celotnega Pomurja. Če vas zanimajo ustvarjalni dogodki v Križevcih, sledite objavam na spletu ali pa se tisti s Facebookom pridružite skupini Ustvarjalni izzivi v KD Križevci, da boste na tekočem.

Vesna Kitthiya

GLAS OBČINE 2018 121 ZDRAVJE Humanitarna odprava v Kenijo

Zbrati morajo 15 000 eurov Kenija je obmorska država v Vzhodni tudi več ur, da pridejo do zdravstvene Tina Duh iz Borec je štiriindvajsetletna Afriki, ki je velika za približno 24 Slovenij oskrbe. Dostopnost zdravstvenih stori- študentka medicine, ki se bo skupaj s in ima 48 milijonov prebivalcev. Leži na tev poslabšuje še dejstvo, da si državljani štirimi prijatelji, prav tako študenti Me- ekvatorju, zato tam namesto štirih letnih pogosto ne morejo privoščiti niti osnov- dicinke fakultete v Ljubljani, aprila 2019, časov ločijo zgolj deževno in sušno dobo. nega zdravstvenega zavarovanja, plačilo po zaključku študija, odpravila na huma- Glavno mesto je Nairobi, valuta pa šiling. zasebnikom pa jim predstavlja še večji nitarno-medicinsko odpravo v Kenijo. Je ena izmed afriških držav z najbolj ro- finančni zalogaj, ki se ga le stežka poslu- Tam bodo ostali tri mesece. Med svojim dovitno zemljo, zato je glavna gospodar- žijo tudi v skrajni sili. Zaradi pomanjkanja bivanjem bodo nudili medicinsko oskr- ska panoga prav kmetijstvo, s katerim zdravstvene oskrbe in težkih razmer, v bo tamkajšnjim prebivalcem v manjši se ukvarja tri četrtine prebivalstva. Kljub katerih živijo, si lahko predstavljamo, da vaški kliniki, do katere težko dostopajo. številnim naravnim bogastvom in rodo- dobro zdravstveno stanje za povprečne- Tino sem prosila, da nam predstavi ce- vitni zemlji pa kar polovica prebivalstva ga Kenijca in povprečnega Slovenca ne loten projekt, od kod jim ideja, za kaj živi pod pragom revščine. Vzrok temu sta pomeni iste stvari. Glavni vzroki obolev- točno gre, hkrati pa nas v imenu celotne predvsem korupcija v politiki in trenja nosti so predvsem preprečljive bolezni, ekipe prosi, da tudi mi pripomoremo in med posameznimi plemeni, zaradi česar kot so malarija, pljučnica, črevesni para- podpremo celotno odpravo. Na kakšne obstaja velik prepad med zelo bogatimi, ziti, kožne okužbe in podhranjenost. Ve- načine to lahko storimo, si preberite ki živijo predvsem v okolici Nairobija, in lik problem predstavlja tudi okužba s HIV spodaj. zelo revnimi, ki živijo na podeželju. Drugi – stopnja okuženosti v državi je približno največji vir prihodka je turizem, saj se v 7 %, medtem ko je v revnejši regiji, v ka- Kje, kam, kako? Keniji nahaja ogromno naravnih lepot – tero se odpravljamo mi, kar 20 %. Okuž- Želja po tovrstni izkušnji se je v meni pre- od divjih živalih na safarijih do plaž s kri- ba z virusom HIV ogroža tudi najmanjše, budila že veliko prej – že med šolanjem stalno modrim morjem, zelenih gozdov saj se preko materine krvi in mleka lahko na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, in mogočnih gora. Od leta 1888 je bila virus prenese že na novorojenčka, povi- ko je šolo obiskala ena izmed bivših gi- Kenija britanska kolonija in je neodvisna ša pa tudi tveganje za razvoj drugih ne- mnazijk, ki nam je predstavila svojo od- država postala šele leta 1963, kar se v de- varnih okužb in bolezni, kot so denimo pravo v Malawi. Med študijem je želja lovanju države pozna še danes. Promet tuberkuloza ter različne vrste raka. Poleg postajala vedno močnejša, k čemur je še vedno poteka po levi strani ceste, prav teh bolezni, ki so bolj tipične za manj raz- pripomoglo tudi dejstvo, da smo člani tako je angleščina poleg swahilija eden vita področja, se pogosto srečujejo tudi z odprave prijatelji že od samega začetka izmed dveh uradnih jezikov in se upo- boleznimi sodobne dobe, kot so povišan naše študijske poti in smo bili glede po- rablja v šolah, podjetjih ter vladnih orga- krvni tlak, sladkorna bolezen in kronične tencialne odprave podobnih misli. Tako nizacijah. Kenijci med sabo sicer večino- bolezni v križu ali rokah. smo dobro leto nazaj ustvarili skupinico ma komunicirajo v swahiliju ali katerem Naša odprava poteka pod okriljem Sek- in se zavezali, da bomo vložili potreben izmed mnogih drugih jezikov, ki so pri- cije za tropsko medicino, ki ima za sabo trud in čas, da bomo dosegli naš cilj – v sotni v državi kot posledica umetno pos- že dolgo zgodovino. Njena tradicija se je Afriki pomagati čim več ljudem, ob tem tavljenih mej pri razdelitvi kolonij med začela leta 1977, ko je na pobudo jugo- pa bomo ogromno dobrega in koristne- osvajalci, v Keniji namreč danes živi več slovanske vlade v želji po boljšem znanju ga odnesli tudi sami. Odprave se izje- kot 40 različnih plemen, ki imajo različne tropske medicine v Centralnoafriško ce- mno veselimo in smo zanjo motivirani kulture, navade in tudi jezike. sarstvo odpotovala prva odprava zdrav- iz več razlogov. Nedvomno gre pri pro- Naša vasica se imenuje Majiwa in leži na nikov iz ljubljanske Infekcijske klinike. V jektu v prvi vrsti za pomoč ljudem, kjer jugozahodu države, v bližini Viktorijine- njej je bil prisoten tudi prof. dr. Franjo zdravstvena oskrba ni optimalna ali je ga jezera. Najbližja bolnišnica in hkrati Pikelj, ki se je takrat zaljubil v Afriko, obe- celo neobstoječa, hkrati pa ne gre zani- zdravstvena ustanova se nahaja dve uri nem pa začel razmišljati o ustanovitvi kati dejstva, da se bomo veliko »bogatej- vožnje vstran od Majiwe, v Kisumu. Veči- ambulante tropske medicine, kamor bi ši« iz Afrike vrnili tudi mi. Imeli bomo prina njenih prebivalcev se preživlja s polje- lahko redno hodili lokalni bolniki. Kljub ložnost doživeti velikanski kulturni šok, delstvom in živi v slamnatih hiškah, kjer interesu pa so se stvari v to smer premak- ki je najprej seveda izjemno težek, nato nimajo tekoče vode ali urejene sanitete. nile šele desetletje kasneje, ko so jeseni pa širi obzorja in s tem spodbuja odpr- Subsaharsko Afriko, kamor spada tudi 1989 na Medicinski fakulteti uvedli iz- tost, potrpežljivost ter toleranco ob so- Kenija, še vedno prizadeva pomanjka- birni predmet tropska medicina, pri ka- očenju z drugačnimi ljudmi in načini živ- nje osnovnih življenjskih dobrin, kot so terem se še danes o specifiki medicine v ljenja, kar je za delo bodočega zdravnika hrana, streha nad glavo in dostop do tropih izobražujejo študentje medicine seveda izjemnega pomena. Zrasli bomo zdravstva, ki je okrnjeno zaradi pomanj- in zdravniki. Prva odprava se je v Zam- lahko tudi profesionalno – pridobili večji kljive infrastrukture, zdravil, opreme ter bijo odpravila leto dni kasneje in s tem zagon in samozavest za naše delo ter v kadra. Zaradi tega je v državi glede na se je začela tradicija medicinskih odprav prakso postavili vse, kar smo se do sedaj število prebivalcev zelo malo bolnišnic v kraje, kjer neučinkovit ali neobstoječ naučili na naši precej dolgi študijski poti. in zdravstvenih centrov, kar v praksi po- zdravstveni sistem pomembno krajša Za lažjo predstavo o tem, kam se odp- meni, da so obstoječi zelo obremenjeni, življenjsko dobo tamkajšnjih prebivalcev ravljamo in kako bo izgledalo naše delo, saj so odgovorni za široka območja pre- ali kazi njegovo kvaliteto. najprej nekaj dejstev o Keniji. bivalstva, prebivalci pa lahko prehodijo

122 GLAS OBČINE 2018 ZDRAVJE

Leta 2000 je v želji po čimbolj učinko- V kliniki bomo nudili osnovno zdravstve- V resnici gre torej za velik projekt – vsako vitem delu in organizaciji nastala tudi no oskrbo tamkajšnjim prebivalcem, skupino, ki se odpravi na to dogodivšči- Sekcija za tropsko medicino, v kateri se ambulantno zdravili njihove akutne no, čaka približno eno leto intenzivnega srečujejo najbolj zagnani »tropci«, torej in kronične bolezni, težjim pacientom dela, od iskanja donatorjev ter drugih zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki pa bomo svetovali ter po potrebi tudi načinov zbiranja denarja pa do razno- imajo za sabo že vrsto odprav. Trenutno financirali diagnostiko in zdravljenje raznih bolj praktičnih priprav na delo v odprave delujejo v štirih državah: v Keni- v večji bolnišnici, ki jim ga mi v ambu- tropih. Zbran denar bo namenjen učin- ji, Zambiji, Ugandi in na Madagaskarju. lanti ne moremo nuditi. Poleg ambulan- kovitemu delu v kliniki, in sicer nakupu Sekcija je na iniciativo lokalnih prebival- tnega dela bomo nadaljevali tudi bolj zdravil in sanitetnega ter medicinskega cev in s sofinanciranjem britanske huma- dolgoročne programe: trikrat na teden materiala, plačilu zaposlenih v kliniki, in- nitarne organizacije v Majiwi omogočila prihajajo na čiščenje in oskrbo pacienti vesticijam v razvoj klinike, poleg tega pa izgradnjo stavbe, ki ima tri ambulante, s kroničnimi ranami, enkrat na teden pa bomo z denarjem krili tudi stroške naših čakalnico ter osnovni laboratorij. Klinika otroci, ki so vključeni v program podhra- letalskih kart in nastanitve v Majiwi. je opremljena z najbolj osnovnimi dia- njenih otrok. Te redno tehtamo, prever- Vljudno vas vabim, da nas z besedami gnostičnimi pripomočki, poleg sloven- jamo morebitno slabokrvnost ter priso- spodbude in dobrodelnim prispevkom skih študentov oziroma zdravnikov pa je tnost parazitov, starše izobražujemo o podprete na naši poti. V procesu zbiranja v njej redno zaposlenih še nekaj drugih optimalnejši prehrani, ponudimo jim pa denarja iščemo donatorje tako finanč- ljudi. Med njimi je Marwin, prebivalec tudi visoko kalorično kašo, ki je bogata s nih sredstev kot medicinske opreme Majiwe, ki mu je sekcija omogočila šo- hranili, ki jih potrebujejo. Delovali bomo in sanitetnega materiala, udeležujemo lanje na višji zdravstveni šoli, William, la- tudi preventivno z izobraževanjem in se raznih dogodkov, kjer na stojnicah v borant, Rhoda, medicinska sestra, ki vodi ozaveščanjem o preprečevanju nalezlji- zameno za dobrodelni prispevek poda- triažo in sprejemno ambulanto, ter štiri vih in kroničnih bolezni, primerni pre- rimo izdelek z našim logotipom, v pri- prevajalke, ki omogočajo, da naše delo hrani in higieni ter perinatalnem varstvu. hodnosti pa bomo organizirali tudi bolj poteka bolj tekoče. V Kenijo se je prva Delovanje klinike in zdravljenja prebi- specifične zbiralne akcije, kot je denimo odprava odpravila leta 2004 in od takrat valcev sicer v celoti temelji na sredstvih, zbiranje starih očal. odprave tja potekajo kontinuirano, cilj ki jih slovenske odprave zberejo same s sekcije je namreč zagotoviti kvalitetno, pomočjo dobrodelnih ljudi, ki jih podpi- Izjemno bomo hvaležni za vsako naj- dostopno in predvsem stalno zdravstve- rajo. manjšo donacijo, ki nam bo pomagala no oskrbo prebivalcev in okolice. na poti do uresničitve našega cilja.

Tina Duh Foto: Amadeja Smrekar

Prostovoljne prispevke zbiramo na tem posebej namenjenem transakcijskem računu Medicinske fakultete (Medicinska fakulteta Ljubljana, Vrazov trg 2, Ljubljana, TRR: 01100-6030708380, sklic: 250574- 18, namen: Za odpravo Kenija 2019). V kolikor ste zainteresirani za sklenitev donatorske pogodbe ali donacijo materiala, nam lahko pišete tudi na naš elektronski naslov ([email protected]).

GLAS OBČINE 2018 123 KULINARIKA Najboljšo prleško gibanico so lani spekli v Gostilni Zorko

Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH je že četrto leto zapored pripravilo turistično-gastro- nomsko prireditev Prleška gibanica. Lansko prireditev je zaznamovalo oce- Zato so člani Folklorne skupine Vrbe z le- Komisijo za izbor najbolj všečnega vina k njevanje prleških gibanic, ki so bile po vega brega Mure (Rogašovci) z veseljem prleški gibanici so sestavljali mag. Bran- mnenju strokovne komisije, ki jih je zaplesali na velikem odru, Vokalna sku- ko Belec, Borut Godec in Branko Slavinec. ocenjevala, zelo enotne glede višine in pina Vanda Križaj iz občine Postojna pa Sodelovalo je devet vin. Na foto natečaj količine uporabljenega sladkorja. To je je navdušila z odličnim izborom pesmi. je prispelo deset fotografij. Komisijo sta seveda posledica triletnega dela, ki je Tudi člani gasilskega društva iz Krškega, sestavljali Sara Kager in Karmen Dra- privedlo do poenotenja recepta, v kate- ki so prišli na prireditev, so bili navduše- govič. Največ dela je imela komisija na rega je društvo KELIH povezalo številne ni. Z velikim zanimanjem so si ogledali ocenjevanju prleških gibanic, saj so tržni nevladne organizacije, posameznike, tudi praktični prikaz priprave prleške ponudniki in ljubitelji prleških gibanic strokovne službe in gospodarske družbe. gibanice, ki sta ga predstavili Majda Vrb- prinesli kar enaindvajset izdelkov, ki so To je v pozdravnem nagovoru poudaril njak in Lidija Koroša. bili dostavljeni pravočasno, in so bili, kot tudi župan Občine Križevci mag. Bran- Na žalost je vreme zagodlo in športnega rečeno, precej enotni. ko Belec. Povedal je tudi, da je Prleška programa ni bilo mogoče izvesti, so pa Najbolj všečno vino k prleški gibanici je gibanica 2017 ena izmed številnih od- navdušile razstave ocenjenih prleških gi- laški rizling pozna trgatev 2015, Vino Škr- ličnih prireditev prazniku v čast. Hkrati si banic, fotografije s foto natečaja, vina, ki get. organizatorji omenjene prireditve priza- so sodelovala na izboru za najbolj všeč- Najboljša fotografijo – Rumeno polje – je devajo, da z izjemno bogatim kulturnim, no vino ter razstava prleških krapcev. poslala Sara Vinkovič. tekmovalnim in zabavnim programom Nad videnim in pokušanim sta bili nav- Absolutna zmagovalka letošnjega oce- vsako leto znova navdušijo obiskovalce, dušeni Vinska kraljica Slovenije Maja Ži- njevanja je prleška gibanica iz Gostilne ki prihajajo ne le iz domačih vasi, ampak bert in Medena kraljica Slovenije Mateja Zorko. tudi od drugod. Prav zato so tokrat v gos- Šoštarič. Res je, Prleška gibanica 2017 je bila oku- te povabili nastopajoče iz drugih koncev Nenazadnje so se stojnice, na katere sna, vesela, nasmejana, kulturna, tekmo- Slovenije. je dvaindvajset ponudnikov položilo valna in zabavna! Pomembno je namreč, da prepoznav- odlične prleške pridelke in izdelke, šibile nost prleške gibanice večamo tudi tako, pod njihovo težo. Tudi Prleška kühja je mag. Tjaša Kos da na prireditev organizirano pridejo postregla z odlično kulinariko. obiskovalci od drugod.

mesto tržni ponudniki prleške gibanice: mesto ljubitelji prleške gibanice: 1. Gostilna Zorko 1. Turistično društvo Banovci 2. Turizem na podeželju Tompa 2. Urška Borko 3. Vinotoč Belak 3. Kafetarici Majda in Lidija

124 GLAS OBČINE 2018 KULINARIKA Sommelierji izbrali pet vin, ki se najbolje ujemajo s prleško gibanico

Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH že štiri leta izvaja več aktivnosti, ki večajo prepoznavnost prleške gibanice. V okviru prireditve Prleška gibanica so že trikrat izbrali najbolj všečno vino k prleški gibanici. Letos so pri tem izboru naredili pomemben korak naprej, društvo se je povezalo z Zavodom Slo- Vino, ki je 14. marca 2018 že petnajsto leto zapored organiziralo akcijo Sommelier selection. Akcija se namreč vsako leto prične z de- Sommelierji so izbrali pet vin, ki se med lom v sommelierski komisiji, kjer vinski vsemi prijavljenimi najbolje ujemajo s pr- svetovalci izbirajo vina, ki se idealno dru- leško gibanico. žijo s posameznimi sklopi jedi. V komisiji Vina k prleški gibanici – Sommelierska sodelujejo sommelierji. Ti strokovnjaki Selekcija 2018: izbirajo med vini, ki jih vinarji prijavijo na - Muškat otonel, 2016, polsladko, Vino- razpis za sodelovanje. Pokušnja in izbira gradništvo Krampač, Štajerska, Slovenija vin k posameznim sklopom jedi je »slepa«, - Šipon, 2015, polsladko, Vinogradništvo ocenjevalci ne poznajo nobenih podatkov družina Kos, Štajerska, Slovenija o vinu. Njihova naloga je izbrati vina, ki jih - Muškat otonel, 2017, polsladko, Vina priporočajo k špargljevim – zelenjavnim Avos, Štajerska, Slovenija jedem, jedem iz govedine in divjačine, - Rumeni muškat, 2017, polsladko, Vino ribjim jedem v akciji »Sommelierska selek- Leber, Štajerska, Slovenija cija« in izbira vina posamezne sorte, ki so - Rumeni muškat, 2017, polsladko, Vino- najboljši spremljevalec kulinariki. gradi Horvat, Štajerska, Slovenija Letos so torej sommelierji prvič izbirali tudi vina, ki se najboljše ujemajo s prleško Zgodbe so se nadaljevale na skupnih gibanico. Sommelierji so pohvalili odloči- predstavitvah, kulinaričnih doživetjih v tev in bili navdušeni, da so ob ocenjeva- dobrih gostinskih lokalih, kjer kuharji dne- nju vin lahko poskusili prleško gibanico. ve, tedne ali celo mesece pripravljajo jedi, Društvo KELIH je aktivno sodelovalo pri ki se idealno nadgrajujejo s sommeliersko izvedbi dogodka, prleške gibanice pa so izbranimi vini. spekle članice in podpornice društva Maj- da, Lidija, Andreja, Nuša in Tjaša ter Gostil- mag. Tjaša Kos na Zorko. Foto: Miha Kolar Prleška gibanica v Hiši Stare trte

Dogodek, ki se je maja zgodil v Hiši Stare Na dogodku so bili prisotni tudi člani trte, je bil resnično večplasten. Častivrednega vinskega konventa Sve- Stane Kocutar, ki je mestni viničar in tega Urbana Maribor, ki se na dan, ko skrbi za najstarejšo trto na svetu, ki šteje goduje zaščitnik vinogradov, vsako leto že več kot 400 let je dejal: »Velik prijatelj poklonijo Stari trti. Slovenije, Ivo Velišek, direktor uprave Za vinsko in kulinarično razvajanje go- Praškega gradu, ki je predsedniška rezi- stov je poskrbel Zavod za turizem Ma- denca in največji muzej Češke republike, ribor–Pohorje. Za razvajanje brbončic je 25. maja 2018 v Hiši Stare trte na maso ponudili prleške gibanice, ki so jih riborskem Lentu odprl razstavo o manj spekli v Gostilni Zorko, na Turizmu na znanem projektu slovenskega arhitekta podeželju Tompa ter Majda Vrbnjak in Jožeta Plečnika. Plečnik je v dvajsetih le- Lidija Koroša. Za koordinacijo je poskr- tih minulega stoletja na južni grajski bre- belo Kulturno, turistično in izobraževal- žini Praškega gradu zasnoval vinograd. no društvo KELIH. Vse prisotne je prleška Gostje iz Češke republike so predstavili gibanica izjemno navdušila, hkrati pa so to Plečnikovo delo in za eno rastno sezo- z zanimanjem poskusili tudi vina, ki jih no pred najstarejšo trto na Lentu posa- sommelierji priporočajo k prleški gibani- dili tudi vinsko trto sorte »hibernal« – iz ci (Sommelier selection 2018). vinograda na praškem gradu.« mag. Tjaša Kos

GLAS OBČINE 2018 125 KULINARIKA Delavnica peke z drožmi z Anito Šumer

Že nekaj časa občudujem našo umetnico peke kruha Anito Šumer, ki ni poznana le v domačih logih, ampak je njena umetnost prestopila meje naše države. Postala je prava senzacija, saj si je njen posnetek na Busi- ness Insider UK ogledalo že več kot štirinajst milijonov ljudi po svetu. Decembra 2017 je bila uvrščena med šest umetnikov, ki so navdušili v preteklem letu. Njeno delo, uspehe, kot tudi izdelke drožljubiteljic tako spremljam na facebook strani Drožomanija (peka z drožmi). Z navdušenjem sem sprejela vabilo Api Zagrizli smo v hrustljavo skorjico, kako Lavandule, ki je organizirala delavnico slasten kruh je bil to. Enakega okusa so peke z drožmi na Vinarstvu Gačnik v za- bili vsi izdelki na delavnici. Sama nisem četku junija 2018 in je bila v znamenju ljubiteljica pic, a »drožpica« me je prema- sivke in medu. Med vinogradi na Poče- mila, da sem segla še po drugem kosu. niku so nas počakali Api Lavandula, go- Na koncu smo spekli še pirin kolač s če- stitelji Gačnikovi in zakonca Sašo in Anita šnjami, ki je izginjal z mize, še preden Šumer. Oboroženi s skledami za vzhaja- ga je Anita uspela do konca razrezati. Z nje in košaricami smo udeleženci izve- odličnimi vtisi smo oboroženi z rženim deli, da sta se zakonca Šumer za peko kruhom, vzhajanim hlebcem ter darilci z drožmi odločila zaradi zdravstvenih iz sivke in medu Api Lavandule, zapustili razlogov, nato pa ju je peka tako osvo- gostitelje. Sama sem že predhodno na- jila, da je postalo testo z drožmi njuna ročila knjigo Drožomanija Anite Šumer umetniška snov. Izpod rok Anite Šumer s prekrasnimi fotografijami in recepti, prihajajo namreč umetnine, ki so res- ki sem jo doma natančneje prelistala. nično prava paša za oči. V nadaljevanju Ste vedeli, da obstaja knjižnica oziroma delavnice smo izvedeli, v čem je pred- banka droži, ki je bila odprta leta 2013 in nost peke z drožmi. Takšni izdelki so laž- ima trenutno 110 fizičnih vzorcev droži je prebavljivi, saj veliko dela pred samo iz 19 držav? Namen knjižnice je ohranja- peko opravijo mlečnokislinske bakterije ti droži za naslednje generacije. Vzorci in kvasovke, ki delno razgradijo škrob. Z droži ostajajo last lastnikov, ki morajo daljšo pripravo in fermentacijo se količi- poskrbeti, da knjižnici vsako leto dosta- na glutena zmanjša in je zato tako testo vijo vrečo moke. Obstaja tudi spletna telesu prijaznejše. Spojine, ki nastanejo knjižnica, kjer so registrirane droži, med pri fermentaciji so za telo koristne, ker 1060 registriranimi je tudi Rudl Anite vsebujejo antioksidante, peptide in an- Šumer. Vse informacije in številni recep- tialergene snovi. Takšen kruh ima nižji ti s čudovitimi fotografijami so zbrani v glikemični indeks, podaljšano svežino, knjigi Drožomanija. Sama sem navduše- boljši okus in večji izkoristek hranil in na nad receptom za gibanico. Ko mi bo mineralov. Udeleženci delavnice smo uspelo iz testa s pomočjo droži ustvariti se spoznali z različnimi vrstami moke in dobro prleško gibanico, jo bom vsekakor materiali za pekovske izdelke in seveda objavila na facebook strani Drožomani- z glavnim akterjem – matično drožjo je. Kajti peka z drožmi te res zasvoji. Naj Anite Šumer, ki ga je ljubkovalno poime- povzamem še misel prof.dr. Janeza Bo- novala Rudl. Zamesili smo testo za rženi gataja, ki je v knjigi zapisal: »Ne naredi kruh in se okrepčali s slano pogačo z ro- kruha moka, ampak roka.« Zato vabim žmarinom, ki smo jo spekli na delavnici. vse pridne roke k peki dobrot po starem Med vzhajanjem »rženka« smo pripravili - z drožmi. Pri nas se bo vsekakor izpol- »drožpico« in nato zamesili »ta beli pše- nilo posvetilo iz knjige, kjer nam je Anita ničnik«. Tako sem v praksi spoznala, kaj Šumer zaželela: »Naj v vašem domu diši so pregibi, zajemi, raztegi. Pod našimi po drožastih dobrotah.« rokami so nastajali hlebci, ki smo jih lju- beče pospravili v pletene košarice in jih Vlasta Osterc Kuhanec odnesli domov v peko. Med delavnico je dišalo po kruhu, prav takšen vonj, ki sem ga kot otrok zaznala ob peki svoje babice. Ta je svoje pekovske izdelke z drožmi skrbno polagala v krušno peč in smo vnuki komaj pričakali majhen hlebček, ki smo ga v naročju stiskali, dokler se ni ohladil.

126 GLAS OBČINE 2018 KULINARIKA Med v kulinariki

Da se med ne uporablja le kot sladilo, najbrž ni potrebno posebej navajati. Kako pestra je uporaba medu v kulinariki, nam kaže bogata dediščina jedi z medom (kaše, pečena jabolka, potice, razni štruklji, sladice iz medenega testa …). Med lahko uporabimo kot dodatek ma- Lahko popestri okus različnim hladnim rinadam za razne vrste mesa, predvsem in toplim juham ter omakam. Jedi iz riža, pri svinjini, divjačini, govedini, domači testenin, stročnic, zelenjave, oreščkov, in divji perutnini, drobnici, pri svežih in lahko tudi mesa, dobijo sladko kisli pri- prekajenih ribah, morski hrani in zelenja- okus eksotičnih kuhinj. Med je lahko do- vi, ki je lahko dušena, pečena ali ocvrta. dan kipnikom oziroma pudingom, kruhu Meso lahko glaziramo tako, da zmešamo in jedem iz različnih vrst testa, kremam, olje in med, temu dodamo še manjšo strjenkam, sladoledom ter zmrzlinam. količino želeja rdečega ribeza ali brus- Uporabljamo ga lahko pri vlaganju sad- nic in namažemo po mesu pred koncem ja in zelenjave. Odlično tekne k svežemu pečenja. Pri hladnih začetnih jedeh med sadju. dodajamo k raznim sirom, ki jih kombi- niramo s sadjem in oreščki, hladnim pe- Tanja Magdič čenkam in v prelive za razne solate.

Recept za medeno potico

Sestavine: Postopek priprave:

Kvašeno testo: Testo: Moki, ki smo jo hranili na sobni temperaturi, dodamo rumenjake, sladkor, - 500 g pšenične bele moke stopljen med in rum. Mleko segrejemo in raztopimo maslo. Dodamo mešanico soli, - 70 g sladkorja mleka in kvasa. Zmešamo srednje gosto testo, ga zgnetemo, pokrijemo in pustimo - 30 g kvasa vzhajati čez noč. - 60 g masla - 4–5 jajčnih rumenjakov Nadev: Med zelo počasi stopimo v vodni kopeli. Ko je stopljen, ga odstavimo, prime- - 2–3 dl mlačnega mleka šamo maslo in približno polovico mletih orehov (ki jih lahko nadomestimo s piškot- - ščep soli nimi ali kruhovimi drobtinami). Vse skupaj zalijemo z mlekom. Na koncu dodamo še - 1 jušna žlica sladkorja začimbe in jajci. - 1 jušna žlica tekočega medu Priprava na peko: Tradicionalno se je potico peklo v okroglih lončenih modelih. Dol- Medeno-orehov nadev: žino razvaljanega testa določimo tako, da izmerimo premer modela in pomnožimo - 150 g tekočega medu z dva. Testo, ki je počivalo čez noč, zjutraj še enkrat premesimo, tanko razvaljamo, - 600 g mletih orehov nanj namažemo medeni nadev in potresemo s preostankom mletih orehov. Testo tes- - 1–2 dl mlačnega mleka no zvijemo, položimo v namaščen modelček in ga postavimo na toplo, da še enkrat - 2 jajci vzhaja. Medena potica je težja in vzhaja počasneje. Pred peko kolač premažemo z - ščep mletega cimeta zmesjo mleka in jajc. Pečemo v pečici, ogreti na 175 °C približno 45 minut. - ščep mletih klinčkov - ščep stolčenih nageljnovih žbic - vaniljev sladkor - naribana limonina lupina - ½ dl ruma za aromo Avtorica recepta: mag. Urška Intihar Premaz: Čebelarska zveza Slovenije - mleko in jajce

GLAS OBČINE 2018 127 KULINARIKA Prleško-prekmurski večer na Koroškem

Korošca Majo Gabrovec in Petra Uranca, lastnika Hiše Ančka, je januarski koncert skupine Valter Ego v Murski Soboti resnično navdušil. Takoj sta se odločila, da jih bosta v toplejših mesecih gostila na njihovi terasi. Ker se nasploh v Pomurju zelo dobro počutita, sta v Hiši Ančka v Slovenj Gradcu pripravila pravi pr- leško-prekmurski večer. Glavne zvezde večera so bili člani zased- Za prleško noto večera je poskrbela pr- be Valter Ego: Zoran Kuhanec (kitara, leška kulinarika in vina z Jeruzalemskih ustna harmonika), Luka Sraka (kitara), goric. Odlična prleška tünka z zaseko s Igor Lalovič (vokal, klaviature) in Sreč- kmetije Vargazon, ocvirkova pogača in ko Merklin (kitara). Tri kitare in glas, da okisana šalotka so bili zadetek v polno. o orglicah ne govorimo. Starostno zelo Originalna prleška gibanica, ki jo je za to raznolika struktura zasedbe je ponudila priložnost spekla Majda Vrbnjak, je res- mešanico mladosti, izkušenj in zanese- nično poskrbela za razvajanje brbončic nost četverice, ki v akustični maniri, z sredi Koroške. Bogata izbira vin Vinogra- nekoliko nekonvencionalnim pristopom, dništva družine Kos je omogočila zanimi- poustvarja znane in manj znane skladbe ve kombinacije hrane in vina. znanih in manj znanih avtorjev bluesa, Kljub nekoliko nižjim temperaturam in rocka ... ob glasbi, ki je ponudila neudar- slabemu vremenu je bil večer izjemno ne kitarske balade. Prekmurci so navdu- topel. Ne samo zaradi odlične glasbe, ku- šili občinstvo, ki si konca koncerta sploh linarike in vin, topel je bil predvsem zato, ni želelo. ker je povezal dobre ljudi s treh delov Slovenije.

mag. Tjaša Kos

Očistimo Slovenijo 2018

Ekologi brez meja so v letu 2017 in 2018 15. septembra bo po celotni Sloveni- *Zero Waste je etičen, ekonomski, učinkovit državljane na različne načine (preko te- ji potekala čistilna akcija pod geslom in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremem- matik po mesecih) osveščali, kako lah- Očistimo Slovenijo še zadnjič, ki se ji bo bo življenjskega stila in navad ter k posnema- ko našo Slovenijo ohranjamo še naprej pridružila tudi Občina Križevci in v kateri nju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. zeleno in zdravo. Cilj akcije je pri ljudeh bomo očistili določena divja odlagališča Zero Waste pomeni oblikovanje in upravlja- ozavestiti dolgoročne pozitivne učinke ter druga območja: sprehajalne poti, nje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša na okolje, družbo in gospodarstvo. Tako predele ob cestah, vaška središča … volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter so decembra organizirali delavnice na Na zadnji akciji leta 2012 je sodelovalo predela vse materiale in se jih ne sežiga ali temo Prazen koš, polna denarnica, kjer 16 % vseh prebivalcev Občine Križevci odlaga. Implementacija Zero Waste bo pre- so predstavili, kako lahko s preudarni- (velja za največji okoljski prostovoljni prečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali mi nakupi prihranimo in živimo bolj ka- projekt v zgodovini človeštva), kjer smo zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, kovostno ter z manj odpadki. Junijska zbrali več kot 22 ton odpadkov in očis- ljudi, živali ali planeta. tema *Zero Waste turizem nas je želela tili 9 divjih odlagališč. Poudarek letošnje opomniti na to, da se vpliv turistične se- čistilne akcije bo na vedno pogostejšem Miran Ros zone pozna tudi na okolju, opozorili so, pojavu odmetavanja smeti, ki presega Spletni vir: www.ocistimo.si na kak način z Zero Waste prireditvami, problematiko divjih odlagališč. Na sve- namestitvami in nasveti lahko to ome- tovni dan hrane, 16. oktobra, nam bodo jimo. Julijska tema divjih odlagališč nas z napotki in idejami poskušali pokazati, je želela opozoriti, da se posledice odla- kako zavreči manj hrane. Novembra bo ganja odpadkov poznajo tako na zemlji tema preprečevanje nastajanja plastič- kot pod njo, predvsem v vodi. V križevski nih odpadkov, decembra preprečevanje občini je registriranih 11 divjih odlaga- nastajanja elektronskih odpadkov. lišč. Avgusta je potekala globalna akcija Se vidimo 15. septembra 2018 na veli- World Cleanup Day 2018, kjer je prvič ki čistilni akciji po občini Križevci. 15. 9. 2018 čistilo 150 držav v enem dnevu.

128 GLAS OBČINE 2018 ŽIVALI IN NARAVA Evropski dan opazovanja ptic na Gajševskem jezeru

Prvi vikend v oktobru smo se posamezniki, ki nam je narava blizu, zbrali na dopoldanskem sprehodu okoli Gajševskega jezera z namenom, da opazujemo ptice na tej naši največji mlaki. Evropski dan opazovanja ptic je vsakole- DOPPS ima kar nekaj aktivnih članov v tni dogodek, ki ga organizira Društvo za občini, zato smo toliko bolj zadovoljni, opazovanje in preučevanje ptic po vsej ko se kakšnega opazovanja pod stro- državi z namenom popularizacije opa- kovnim vodstvom udeležimo na do- zovanja ptic in zavzemanja za njihovo mačem terenu. Ornitološki izleti so tudi varstvo. To ne bi bilo potrebno, če ptice dobra podlaga za razvoj lokalnega eko ne bi bile ogrožene in ravno zato so tovr- turizma, ki ima visoko dodano vrednost. stni dogodki zelo pomembni. Raznolika Občasno opazovanja ptic izvedejo tudi skupina – od otrok do upokojencev – se na osnovni šoli, da bi k temu pritegnili nas je v lepem vremenu zbrala z raznih najmlajše in jih spodbudili k preživljanju koncev Slovenije, saj smo pričakovali prostega časa v naravi z daljnogledom v številne vrste ptic in kakšno posebnost, rokah. Vse informacije o načrtovanih in kar je že samo po sebi magnet za obisk izvedenih aktivnostih so na njihovi sple- jezera, ki je za ornitologe priljubljena tni strani, kdor pa se želi s tem plemeni- točka. V treh urah obhoda s pogostimi tim načinom preživljanja prostega časa postanki smo tako slišali vodomca, vi- bolj poglobljeno ukvarjati, pa priporo- deli srakoperja, trsnega strnada, prešte- čam, da se udeleži opazovanj na terenu, li veliko število lisk in mlakaric, kakšno saj so občutki izjemni. zelenonogo tukalico, prijatelje ribičev kormorane – na koncu čez trideset raz- Vesna Kitthiya ličnih vrst ptic – in seveda vmes pobirali Foto: Lijana Jurak, Vesna Kitthiya še smeti.

Reševanje dvoživk v Borecih in Gajševcih

Po razvlečeni zimi smo letos šele v prvi Vsekakor nas to delo še čaka, dokler ne polovici marca začeli prenašati dvoživke bodo zgrajeni živalski podhodi kot edi- čez cesto v Borecih in v Gajševcih. V dva- ni učinkoviti ukrepi za zaščito dvoživk indvajsetih večerih smo jih prenesli na pred povozi. Le ti namreč poleti in jeseni varno okoli osem tisoč v Borecih in okoli rešujejo tudi mlajše dvoživke, ki so pre- dva tisoč šeststo v Gajševcih, kar je ne- majhne, da bi jih lahko prijemali. Letos koliko boljše kot prejšnja leta. Na žalost smo bili za svoj trud nagrajeni z večer- je bilo tudi število povoženih večje. Tok- no predstavo ogromne jate škorcev, ki rat smo imeli v Borecih več prostovoljk je v več zaporednih večerih zaplesala in in prostovoljcev, tako da smo bili bolj navduševala s popolnimi formacijami učinkoviti. Oboroženi z vedri in terensko na nebu. To pa je nekaj, kar navdušuje opremo smo v hladni temi krmarili po vsakega ljubitelja narave bolj kot kakšna mokrih gozdnih tleh in po potrebi zab- papirnata priznanja. Hvaležni smo tudi redli v umazano vodo v poglobljenih ob- miroljubnemu ekološkemu posestvu cestnih jarkih, saj nismo želeli pustiti za Mir Grunt iz Mote, ki nam je na lastno sabo nobene opažene dvoživke. Najbolj pobudo darovalo več organsko pridela- izurjeni z lahkoto opazijo še najmanjše ne ajdove kaše, javnim delavcem Občine pupke ob robovih cestišča in teh smo le- Križevci pa za pomoč pri postavljanju in tos rešili res lepo število. Zelo smo zado- pospravljanju zaščitne folije. voljni, da se ob tem delu srečujemo raz- lične generacije in da so nam priskočili Vesna Kitthiya na pomoč tudi prebivalci drugih občin.

GLAS OBČINE 2018 129 Skok v poletje v zimskih počitnicah - križarjenje po zahodnih Karibih

Že nekaj let dopust aktivno preživljamo tako, da izkoristimo vse prednosti luksuznega hotela na vodi, ki poleg udobja omogoča tudi obisk različnih držav tudi za krajše obdobje. Tako smo prekrižarili že vzhodno in zahodno Sredozemlje, v zimskem času pa odpluli do Kanarskih otokov vse do Madeire. Nato smo se pričeli ozirati še proti oddaljenejšim krajem. V letošnji zimi smo ponovno zahrepeneli po soncu. Že nekaj časa smo si želeli ogledati Kubo, ki jo je predlagalo kar nekaj prijateljev, ki so jo že obiskali. Odločitev, da obiščemo Havano in nadaljujemo s križarjenjem do Mehike, Jamajke in Kajmanskih otokov, ni bila težka. Havana, Kuba drugod po svetu skoraj več ne najdeš. S postali lačni. Privoščili smo si nekoliko Takoj po pristanku na letališču Jose Mar- temi starostami se lahko tudi popelješ boljše kosilo, meso s tipično kreolsko tin smo se vkrcali na ladjo družbe MSC in si ogledaš Havano z drugega zornega jedjo comido criollo – mešanico riža in Opero. Naslednji dan smo si zagotovili kota. Ob ogledu starih ulic in opazova- rjavega fižola. Kot predjed smo poskusili odličnega vodiča, Slovenca, ki živi v Ha- nju njihovih prebivalcev, smo postali slan bananin čips, ta pa je bil tudi ocvrt vani, ki nas je najprej peš popeljal po žejni. V tipičnem havanskem lokalu smo kot priloga h glavni jedi. Dobro hrano stari Havani in nato z avtomobilom po ob zvokih temperamentne kubanske smo poplaknili s kubanskim pivom, na novejši, vmes pa smo si privoščili zelo glasbe popili pravi kubanski mojito. To koncu pa uživali v aromi močne kuban- okusno kosilo. Ob ogledu Habana vieje, je zmes svetovno znanega kubanskega ske kave. Kamorkoli smo prispeli, so nas največjega kolonialnega središča, ki je ruma in trsnega sladkorja, ki je največji spremljali topli nasmehi domačinov, iz od leta 1982 na UNESCO-vem seznamu produkt Kube. Zraven te pijače je treba lokalov se je slišala kubanska glasba, na kulturne dediščine, smo uživali v Plaza obvezno prižgati pravo kubansko cigaro. ulicah pa so prodajali stare predmete in vieje – Starem trgu, Plaza de la Catedral Obvezen je tudi obisk hotelske sobe, v knjige. Zavili smo še v Casa Fuster, kjer s katedralo svetega Krištofa in Plaza de kateri je živel in pisal Ernest Hemingway smo uživali v prečudovitih mozaikih ku- Armas z baročnimi stavbami. Srečali in je ostala nedotaknjena, odkar jo je za- banskega umetnika. V Havani srce utripa smo prebivalke v oblačilih, značilnih za pustil slavni pisatelj. Po ogledu Kapitola v ritmu rumbe in salse, čas v tej prelepi kolonialne čase. Nekatere stavbe so lepo z enako obliko kot v Washingtonu je bil prestolnici se ustavi, prednosti moderne obnovljene, veliko stavb v Havani pa je čas za vožnjo s starodobnikom do novej- civilizacije še niso pljusknile čez robove zapuščenih, močno jih je načel zob časa šega dela Havane – Plaze de la revoluci- te države. Kubo si je potrebno ogledati, in so se pričele rušiti. Pomanjkanje de- on. Ta trg je posvečen vsem kubanskim dokler je še nedotaknjena in prvinska. narnih sredstev je pustilo pečat na sta- revolucionarjem, narodnemu junaku Naslednji dan smo se poslovili od Hava- rejših stavbah, je pa doprineslo k temu, Jose Martiju kot tudi poznejšim revolu- ne in izpluli mimo gradu Castillo De Los da so Kubanci skrbno ohranili svoj stari cionarjem Che Guevari in Fidelu Castru. Tres Reyes Del Morro na Karibsko morje. vozni park in tako na ulicah Havane sre- Ob tem Havanskem utripu, toplem son- čaš pisano paleto najstarejših vozil, ki jih cu, ki je kukalo med zidovi zgradb, smo

130 GLAS OBČINE 2018 Mehika, Mahahual - Costa Maya kulinariko ter nam postregli z okusnim Poleg bank in turizma pa je bogastvo Drugi dan plovbe smo prispeli do obale obrokom. Na mizi ni manjkalo piščančje tega otoka opazno na vsakem koraku; Mehike in se zasidrali v Costa Mayi. Priča- enchilades, tortilj in tamales ter njihove urejena infrastruktura, razkošni hoteli kale so nas visoke temperature in moč- sladice flam – pečene kreme. Začuda in vile. Sami smo se odločili za odhod z no sonce. Glede preživljanja aktivnosti v glavna jed ni bila pekoča, so pa ponudili ladje zaradi atrakcije v plitvini otoškega Mehiki si družinski člani nismo bili enot- pekoči čili kot dodatek. Po dobrem obro- zaliva, in sicer plavanje s skati. V jutranjih ni. Mlajši družinski član je izbral lekcije ku je sledil še ogled njihovega vrta, kjer urah so nas z manjšo ladjo odpeljali na salse in pripravo quacamole za tortilje imajo gospodinje vse začimbe in vrtnine mesto, kjer so že v jatah čakali skati. Te v lokalu na peščeni plaži. Midva z mo- vedno pri roki. so povsem udomačili, tako da pridejo po žem sva želela videti ruševine Majevske hrano, ki jo dobijo od domačinov. Prav civilizacije. Izbrala sva ogled Chaccho- Jamajka, Montego Bay zato lahko plavajo s turisti. Priznam, mo- benskih templjev v notranjosti Mehike. Pripluli smo v drugo največje mesto na rala sem zbrati precejšnjo mero poguma, Chak-cho-ben pomeni mesto rdeče ko- Jamajki – Mobay, kot mu rečejo doma- da sem stopila v morje in njihovo bližino. ruze. Glede na želje drugih potnikov sva čini. V zgodovini je bilo včasih mesto Nato pa je strah popustil, skati so se pus- pri domači agenciji dobila še možnost, kot pristanišče za sladkorni trs. V času tili prijeti in božati, dovolili so fotografi- da si zastonj ogledava tipično majevsko suženjstva je bilo več uporov, zadnji na ranje, a na koncu pričakovali nagrado za vasico in poskusiva njihovo kulinariko. pobudo Samuela Sharpa, ki so ga na trgu opravljeno delo. Čuden občutek je bil, ko Templji in način gradnje so me navdušili. 1832 obesili in velja za nacionalnega ju- so iz rok posesali lignje. V nadaljevanju Celotno mesto s tremi piramidami je zelo naka Jamajke. Po ogledu mesta smo obi- smo se ustavili še na koralnih grebenih in dobro ohranjeno, ponekod so še sledovi skali tudi Ruichmond Hill, domovanje, ki zaplavali med pisane ribe in korale. rdeče barve, s katero so bili templji obar- je sedaj gostinski objekt in je v preteklo- Naslednji dan nas je ponovno sprejela vani. Mesto se nahaja v džungli in imela sti pripadal Scottovemu klanu, po kate- Havana. Bili smo polni vtisov in doživetij. sva celo redko priložnost videti črne paj- rem je znan tudi škotski viski. Zgradba se Poslavljali smo se od odlične ekipe ani- kove opice, ki živijo v bližini. Ob vožnji dviga 500 metrov nad Montego bayem. matorjev, ki so poskrbeli, da je na ladji do majevske vasice so nas vodiči sez- S terase je prečudovit pogled na mesto. ves čas potekala odlična zabava. Na tej nanili z načinom življenja lokalnih pre- Nato je bil čas za kopanje in poležavanje plovbi je bilo veliko latinskih Američa- bivalcev. Zanimivo je bilo, da v eni vasi na peščeni plaži Doctors cave. Dan je nov. Spletle so se vezi in poznanstva ter pridelujejo ananas, v drugi se ukvarjajo bil čudovit in kot je zapel znani jamajški izmenjala vabila za obisk matičnih držav. s konjerejo, prebivalci pa se ločijo tudi pevec Bob Marley: »Sun is shining.« Na Tako je naslednje potovanje že začrtano. po tem, ali so majevskega porekla ali pa Jamajki poteka vse počasneje in brez Vabilo za obisk Mexico Cityja je obrodi- majestici. Obiskali smo tipično majevsko stresa, zato je bilo treba obvezno kupiti lo sadove, letalske karte so že kupljene. vas, kjer je znana mehiška umetnica s to- majico z napisom No Problem. Mogoče naslednje leto opišem nova po- plimi ami porisala hiške z motivi otrok, potovanja po Mehiki. Do takrat pa vsem živali in majevske kulture. Gostoljubne Kajmanski otoki, George Town polagam na srce, da je zahodne Karibe majevske gospodinje so nas pričakale v Kajmanski otoki so nam predvsem po- vredno obiskati. njihovih tradicionalnih oblekah. Najprej znani zaradi njihovega ekonomskega smo poskusili napraviti tortilje, nato pa sistema, ki ne pozna neposredne obdav- Vlasta Osterc Kuhanec so nam predstavili njihove začimbe in čitve, zato je tam veliko bank.

GLAS OBČINE 2018 131 POPOTNIŠKI KOTIČEK

Peru in Bolivija Peru je bil na najini potovalni listi želja že dalj časa. Novembra 2017 naju je Air France razveselila z akcijo letalskih kart Ljubljana – Bogota. In če sva že v Kolumbiji, skočiva še malo v Peru … in ko sva že tam, greva še malo v Bolivijo. Odločitev je padla. V četrtek, dvanajstega aprila 2018, sva Gre za podobno strukturo kot so slavne Zvečer spakiraš fotoaparat, vodo in pivo štartala na skoraj štiritedensko popoto- Nazca linije, vendar naj bi bil le ta še sta- v nahrbtnik ter se povzpneš na eno iz- vanje z letališča v Zagrebu s prestopom v rejši. Ni znano, kdo in kako ga je naredil. med ogromnih peščenih sipin, kjer v Parizu in še isti dan ponoči prispela v Bo- Po približno dveh urah prispeš v pravo dobri družbi in s pivom v roki opazuješ, goto. Naslednji dan v petek, trinajstega, pravcato živalsko kraljestvo. Otočki ki- kako sonce pade za eno izmed njih. Tež- sva vendarle odletela proti Limi. In tukaj pijo od življenja. Preleta te nešteto ptic ko si predstavljava boljši zaključek dne- se je vse skupaj šele začelo … (klobuk je skoraj obvezna oprema zaradi va. Lima je gurmanska prestolnica Južne takšnih in drugačnih »izstrelkov« iz zraka Iz Huacachine sva se pogumno podala Amerike. Z razlogom. Pojedla sva vse in še …), med drugim vidiš tudi pingviničke, na sedemnajsturno vožnjo z avtobusom več, se aklimatizirala, ponovno pozdravila pelikane, morske želve in morske leve, ki proti Cuscu, ki je zgodovinska prestol- najinega starega znanca Pacifiški ocean, s se ležerno sončijo in pretegujejo na ska- nica Peruja. Za nas ravninske ljudi bi se katerim sva se prvič srečala lani v Avstra- lah ter občasno zarjovejo kot čisto pravi lahko reklo, da v gore, saj se mesto na- liji, vendar tokrat z druge strani. Nato sva levi. Najlepše je bilo opazovati, kako je haja na 3400 metrih nadmorske višine. odrinila naprej ob morju proti obmorske- mama učila svojega mladička morskega Čisto drugi svet. Nisva ravno planinca, mu mestecu Paracas, kjer sva obiskala leva plavati. V bližini sva obiskala tudi zato sva se tukaj prvič srečala s tako vi- Islas Ballestas ali Poor man's Galapagos. nacionalni park Paracas, kjer se počutiš, soko nadmorsko višino in manjšo količi- Gre za več manjših otokov, kjer pridobi- kot da so te transportirali na Luno, med- no kisika v zraku. Ja, se opazi. Prehodiš vajo guano (ptičji iztrebki, ki so dobro – tem ko te visoko na nebu preletavajo pet stopnic v enem kosu, pa se zadihaš, in drago – gnojilo). Zgodaj zjutraj sva se mogočni kondorji. Naslednji postanek kot da si pravkar pripešačil v peto nad- odpravila na izlet z ladjico in čez približno – Huacachina. Gre za živahno oazo sredi stropje. To, da mesto praktično ne pre- pol ure prispela do znanega Candelabra. peščene puščave na obrobju mesta Ica. more ene položne ulice, sploh ne poma- Predstavlja kaktus, visok sto petdeset me- Tukaj se čez dan skrivaš v senci, ponujajo ga. Tukaj sva postala prava oboževalca trov ter širok petdeset metrov. tudi deskanje po sipinah. in redna uporabnika čaja iz kokinih lis-

132 GLAS OBČINE 2018 POPOTNIŠKI KOTIČEK

tov, saj naj bi pomagal proti višinski bo- vrhovi pokriti s snegom. Nadnje tu in pot nadaljevala proti Aguas Calientes, ki lezni. Cusco je najino najljubše mesto v tam priplava bel puhast oblaček. Inki so je odskočna deska za vzpon na Macchu Peruju. Tukaj srečaš domačine, oblečene častili Pachamamo (mater Zemljo). Jasno Picchu, eno izmed sedmih čudes sveta. v pisana tradicionalna perujska oblači- nama je, zakaj. V Sacred valley ne smeš Karto za Macchu Picchu je dobro kupiti la, ženske z značilnimi kitami, lamo pod izpustiti obiska Salineras de Maras, solin vnaprej, predvsem če se želiš povzpeti eno roko, kupom trave pod drugo roko, na tri tisoč tristo metrih nadmorske viši- tudi na Huayana Picchu, visoko goro v ogromno pisano torbico privezano na ne. Gre za naravni izvir zelo slane vode, ozadju teras Machu Picchu, saj je število hrbet, v kateri prenaša bog ve kaj vse in kjer so že v predinkovskem času zgradili obiskovalcev omejeno na dvesto na dan. dojenčka, privezanega spredaj. Drugi ot- najvišje ležeče soline in kjer sol pridobi- V ponedeljek, 23. aprila sva šla na Machu rok ji skače okrog nog. Ja, dejansko ob- vajo še dandanes. Soline imajo čudovito Picchu. Dan se je pričel precej klavrno, ko vlada vse našteto. V Cuscu imaš vedno belo-roza barvo zaradi mineralov, kot naju je ob izstopu iz hotela petnajst mi- kaj početi. Priporočava obisk San Pedro so Mg, Ca ..., ki se nahajajo v vodi. Poleg nut pred peto v trdi temi pozdravil dež. marketa, ogled številnih inkovskih ru- solin ne smeš izpustiti obiska prisrčnega V strnjeni koloni, ki se je vztrajno daljšala ševin, predvsem Sacsayhuamán, ogled meseca Ollantaytambo, ki se nahaja na za nama, sva potrpežljivo čakala tričetrt Sacred valley ali Sveto dolino Inkov, ki je poti proti Aguas Calientes. Gre za zadnje ure, ko so pričeli voziti prvi avtobusi. Ko res čudovita. Dolina je dolga šestindvaj- poseljeno inkovsko mesto, ki sestoji iz sva okrog šeste ure končno le stopila iz set kilometrov in se razprostira v smeri prepletenih ozkih kamnitih uličic za ob- avtobusa pred glavna vrata MP, je do- proti Machu Picchuju. Kamorkoli seže zidjem in mogočnih inkovskih ruševin besedno lilo kot iz škafa. Pod strehico pogled, si obdan z mogočnimi gorami, na obrobju. Vse stare inkovske hiše so pred WC-ji sva se oblekla v polivinilaste pokritimi z zelenjem, po katerem se mir- obnovljene in imajo originalne kamni- ponče, ki vsaj za silo pokrijejo nahrbtnik no sprehajajo lame in alpake. Na določe- te temelje. Ne, Macchu Picchu ni edina in fotoaparat v njem ter potrpežljivo ni višini se zelena barva spremeni v sivo inkovska ruševina. Daleč od tega. S tež- čakala na lepše vreme. Čakava pol ure. barvo kamna, medtem ko so koničasti kim srcem sva se poslovila od Cusca ter Pojeva zajtrk iz nahrbtnika. Čakava eno

GLAS OBČINE 2018 133 POPOTNIŠKI KOTIČEK

uro. Čakava uro in pol. Pojeva malico. Še prikažejo se prvi sončni žarki, ki posve- spomeniki s križi. Njim v spomin. Midva vedno lije. Potem se naveličava čakati, si tijo in sramežljivo razkrijejo delčke spo- sva se po cesti spustila s kolesi. In bilo je ožigosava potne liste z Machu Picchu daj ležečih starodavnih teras Macchu resnično posebno doživetje, a ga ne bi štampiljko in se pogumno odpraviva Picchuja. Pogled, ob katerem ti prav nikoli več ponovila. Nato sva po desetur- skozi glavni vhod v Machu Picchu, kjer zares zastane dih. No, mogoče ima tudi ni vožnji z avtobusom prispela do Uyuni, se razprostre čudovit pogled na – meglo nadmorska višina nekaj pri tem. Po te- od koder sva šla na tridnevni izlet s te- vsepovsod. Vidljivost je bila dobesedno rasastih površinah, pokritih s travo, se renskimi vozili v slano puščavo z Uyuni nična. Glede na to, da od ogleda teras sprehajajo divje lame in ja, tudi nekaj tu- salt flats adventures. Z lahkoto in enog- v tej megli in dežju ne bi imela praktič- ristov se najde, ki se fotografirajo ali po- lasno se strinjava, da je bil to daleč najno nič, sva se odločila za spremembo čivajo po napornem vzponu. Dan zaklju- boljši del potovanja. V teh treh dneh v plana ter predčasni vzpon na Huayana čiva s skokom v Natural hot springs v majhni skupinici obiščeš slano puščavo, Picchu, kljub temu da sva imela kupljene Aguas Calientes, kjer relaksirava razbole- kaktusov otok, pokopališče vlakov, Siloli vstopnice za vzpon ob deseti uri in kljub le mišice, sledi vrnitev v Cusco ter let v La puščavo, Laguna Verde, Laguna Colora- temu da vsi na spletu, ki so vzpon uspeš- Paz, Bolivija. Težko je verjeti, da nama bo da, Sol de la Manana z gejzirji, Salvador no opravili, le-tega v mokrem, spolzkem, po vsem opisanem kakšna država še bolj Dali puščavo … Spiš v hostlu, narejenem deževnem vremenu močno odsvetuje- všeč kot Peru. Pa vendar se je zgodilo na- iz soli, vidiš divje flaminge, puščavske jo. K sreči na štartu nihče ni kompliciral tančno to. V Bolivijo se enostavno moraš zajce, lisice, lame, alpake in se popol- in ob osmih sva že veselo korakala po zaljubiti. Ne da ti druge izbire. noma izoliraš od civilizacije. Zadnjo noč potki, ki se vzpenja slabih tristo metrov Letališče v La Pazu se nahaja v predelu nismo imeli tekoče vode in tušev, vendar nadmorske višine in so jo zgradili že Inki El Alto, kjer povečini živijo domorodci – smo spali zraven naravnih hot springsov. v svojem času. Potka je zgrajena iz ka- Ayamar ljudstvo – na štiri tisoč sto metrih Gre za zazidan bazenček, v katerega je mnitih stopnic, na eni strani je ponekod nadmorske višine. La Paz je ogromen. napeljana voda iz globin, ki je segreta na v steno za oporo napeljana kovinska ve- Glasen. Umazan, smrdeč. Pristen. Ljudje prijetnih 40 stopinj Celzija in jo segreva riga, na drugi strani je prepad, ki pa ga so tukaj zelo prijazni, čeprav večinoma lava iz bližnjih delujočih vulkanov. Po ve- (na najino srečo) zaradi silne megle tako govorijo samo špansko in nič drugega. čerji se preoblečeš v kopalke, se potopiš nisva videla. Iz stene se bohoti zelenje z Obvezen je obisk Witch marketa, kjer pro- do vratu v prijetno toplo vodo. V bližnji divjimi orhidejami. Ja, vzpon na Huaya- dajajo lamine fetuse, in bolšji sejem v El laguni mirno spijo flamingi. Srkaš ohla- na Picchu je težak. So predeli, kjer plezaš Altu ob četrtkih dopoldan, kjer prodajajo jeno vino in zreš v zvezde v družbi čudo- navzgor po vseh štirih, se oprijemaš vse- vse. Dobesedno vse. Šla sva tudi na slavno vitih, podobno mislečih ljudi, s katerimi ga, kar ti pride pod roke, vendar je sploš- Cesto smrti ali Death road. Gre za cesto, ki si jedel, spal, potoval in preživel zadnje no vzdušje vseh plezalcev neverjetno si je prislužila naziv najnevarnejša cesta na tri dni – popoln zaključek popolnega spodbudno. Vladala je čista pozitiva in svetu, saj se je na tej cesti ubilo od dvesto dne. veselje, ko smo dosegli vrh. Sledila je ob- do tristo ljudi letno do leta 2007, ko so jo Najin čas v Boliviji se je zaključil na naj- vezna slika na vrhu ob (baje) čudovitem zaprli za dvosmerni promet. Gre za neure- boljši možen način; sledil je povratek v razgledu na Macchu Picchu. Mi smo imeli jeno makadamsko cesto, povečini široko Kolumbijo, kjer sva preživela še nekaj pač še vedno meglo. Nekje pred samim komaj za en avto, ki se na eni strani nada- dni. vrhom je končno nehalo deževati. Tudi ljuje v prepad, na drugi strani je navpična spust je bil zanimiv. Obstaja predel, kjer skala, na več predelih na cesto teče voda, Južna Amerika, bila si čudovita gostite- greš skozi ozko razpoko v skali v votlino, ki predvsem v deževnem obdobju odna- ljica. Hvala za vse in se vidimo. Pozdrav nahrbtnik moraš sneti, saj enostavno ni ša cesto. Na tej cesti so se do 2007. leta do naslednjič! prostora za vse naenkrat, potem gaziš po vozili skuterji, avtomobili, avtobusi, kami- vodi, saj je od vsega deževja votlina po- oni. V obe smeri. Sedaj je odprta navzdol Mitja Ostrc in Nuša Meznarič plavljena. Potem prideš nazaj na površje, za kolesarje in za domačine, ki še vedno kjer prebavljaš vse doživeto in si kar malo živijo na določenih predelih. zaploskaš za pogum … Na mestih, kjer so se ubili turisti, stojijo V tistem se oblaki in meglice razkadijo,

134 GLAS OBČINE 2018 POPOTNIŠKI KOTIČEK

GLAS OBČINE 2018 135 RAZNO Razmišljanja glede alternative kapitalizmu

Živimo v svetu, kjer brez razmišljanja sprejemamo dejstvo, da obstajata samo dva gospodarsko-družbena sistema, ki se med seboj izključujeta – kapitalizem in socializem. Zadnja desetletja nam kažejo, da so spremembe potrebne, toda večno se vrtimo v nikoli končanem krogu iz socializma v kapitalizem in obratno. Kapitalizma ne gre reformirati za re- Nujno potrebno je presedlati na obno- In to je zgodba o tem, kako je človek pos- ševanje ekonomske in ekološke krize, vljive vire energije (hidroelektrarne so tal suženj aparatov. Dnevno se potrošni- revščine, vojn itd., ker se bo slej ko prej izključene, saj na naravo delujejo vse ke bombardira s kontroverznimi oglasi o zrušil, socializem pa deluje le tako dol- prej kot blagodejno), zmanjšati oziroma Našem super mesu, ki ignorirajo dejstvo, go, dokler ne zmanjka tujega denarja. izničiti toplogredne pline, preprečiti nada se Slovenija z mesom dobesedno na- Ne smemo le razmišljati izven okvirjev, daljnje izumiranje živalskih in rastlinskih žira, ne gre zgrešiti velikih rdečih črk Z-N ampak na okvirje moramo pozabiti in vrst, prenehati s sečnjo dreves. Ljudi je -I-Ž-A-N-O in »ceneje ne gre«, ki povzro- začeti čisto nekaj drugega in zanimivo, ponovno potrebno poučiti o domači čajo, da se skoraj nič več ne kupi po polni to nekaj drugega so prav človeku najpo- pridelavi sadja in zelenjave ter spodbu- ceni, misli o pravično plačani delovni sili membnejše vrednote in želje. Na noge jati ponovno uporabo, predelavo in re- in kakovostnih surovinah pa nam sploh je treba postaviti pravi demokratični ciklažo. več ne šinejo v glavo, ker smo prezapos- sistem, ki dovoljuje vsem deliti mnenje V odnosu do narave, podnebnih spre- leni s hlastanjem po kakovosti (vsega). in slišati njihove želje. Če ljudi celo živ- memb in onesnaževanja smo največkrat Medije potrebujemo, da globalno širijo ljenje izobražujemo, jim v delovni dobi pasivni ali pa mnenja, da se to dogaja skupne vrednote, ki doprinesejo k blagi- ne bi smeli odvzeti sodelovanja pri od- daleč od nas in v daljni prihodnosti. V nji vseh in ne podpihujejo brezglavega ločitvah, ki se tičejo oblike in procesa nas se prebuja resnica, ki nam trka na potrošništva. Obnoviti je treba vrednote, produkcije, ker so prav oni tisti, zaradi vest, saj podnebna problematika ni več ki dandanes izostajajo: dobrota, sočutje, katerih podjetje oziroma navsezadnje državna stvar, ampak osebna. Še najbolj duhovno (in ne materialno) bogastvo. sistem tudi obstaja. zaskrbljeni in aktivni v boju proti ekološ- Na prvi pogled se tak preobrat zdi ne- Ukrepi, ki so nujno potrebni, da zaživi- kim zločinom smo mladi, saj smo tisti, ki mogoč, ker v nekaterih vidikih spominja mo kot si, utopično, želimo, obsegajo bomo posledice najbolj občutili in smo na preteklost, a je v resnici pred vrati. najprej državo kot celoto, nato preidejo posledično najranljivejši. Interesi mladih Vedno več ljudi se zaveda pereče pro- na posameznika samega. Nujno pot- so največkrat ignorirani, ne samo na po- blematike intenzivne živinoreje, degra- rebno se je na ravni države začeti držati dročju okoljevarstva, ampak tudi na trgu dacije prsti, segrevanja ozračja, razlike reka: Spodbujajmo domače. Samozado- dela, izobraževanja in ustalitve. Mladi med bogatimi in revnimi ter tega, da stnost je največja prednost, zato bi mo- tako ostajamo neslišani, saj nas številke jih materialne stvari ne osrečujejo, zato rala biti čim večja. Uvažali in izvažali bi premagajo – večina nas še ne poseduje potrebujemo nov sistem. po potrebi in se na ta način poslovili tudi volilne pravice, v Sloveniji pa ne obsta- Pozivam k prihodnosti, kjer sta proizvo- od hiper-produkcije. Delalo bi se po zah- ja ena stranka, ki bi zastopala interese dnja in potrošnja minimalni in v okvirih tevi, trga se ne bi zalagalo s stvarmi, ki mladih. Pregovor »Na mladih svet stoji« okoljske zmogljivosti. Želim si družbe, ki jih ljudje ne rabijo in se jim potem pralo tako ostaja za štirimi stenami učilnic, stremi k enakopravnosti in blagostanju možgane, da jih. Morebitne presežke bi kjer se rojevajo odlične ideje za rešitve, človeka ter ekološki trajnosti. se ali prodalo ali PODARILO. Da, v 21. sto- a tam tudi ostanejo. Pri geografiji se že letju bi začeli presežke podarjati. Komu? v osnovni šoli učimo o negativnem ozi- Meta Štuhec Tistim brez kupne moči, na katere bi se roma minimalnem naravnem prirastku moralo največ misliti, a se danes na njih Slovenije, v srednji šoli pa k istemu zna- najraje pozablja. nju dodamo še prenaseljenost naše- V gospodarski politiki je očitno, da zdrav- ga planeta. Kontradiktorno, se vam ne je ljudi in čisto okolje nista prioriteta. zdi? Po drugi strani višje razvite države Več let trajajoče suše, katastrofalne ribarijo v bazenu »modernih sužnjev«, poplave, pomanjkanje pitne vode, dvi- drugače imenovane poceni delovne govanje gladine morja, taljenje ledeni- sile, domače ljudstvo je nezaposleno, kov, plastični delci v vodi in zraku niso migrantov pa se bojimo kot hudič križa. grozota na televiziji, ampak status quo, Množični mediji, ki plešejo, kot gode po- ki brez takojšnjih ukrepov prinaša kata- litika, posedujejo izjemno moč nadzora, strofalne posledice, ki si jih danes niti ne saj v resnici brezosebno, a na videz oseb- predstavljamo. no vstopajo v stik z vsakim posameznikom na dnevni ravni – preko televizijskih zaslonov, telefonov.

136 GLAS OBČINE 2018 Nagradna križanka

Geslo križanke ...... Ime in priimek ...... Naslov ...... Pošta in kraj ...... Telefon ......

Izpolnjen kupon oddajte ali pošljite na Občino Križevci do 3. septembra 2018 in sodelujte v nagradnem žrebanju. Podeljene bodo 3 praktične nagrade po slavnostni prireditvi občinskih priznanj 7. septembra 2018 na vaškem jedru pod šotorom. NajlepšeGLAS OBČINE se zahvaljujemo 2018 vsem sponzorjem, brez katerih nagrad ne bi bilo. 137 Darila za pet nagrad, ki jih bodo podelili v okviru občinskega praznika (tri za nagradno križanko ter za fotografijo naslovnice in fotografijo zadnje strani) so prispevali:

• Terme Banovci • Vinogradništvo Družina KOS • Predelava mesa na kmetiji, Marjan Koroša • Grily Naturae - kmetija Osterc, Vučja vas • Gostilna in picerija Šadl • SKZ Ljutomer Križevci z. o. o. • Domačija Ros • Izobraževanje in svetovanje o prehrani in aktivnem načinu življenja, Andreja Obal

20. občinski praznik OBČINE KRIŽEVCI

BREZPLAČNA VSTOPNICA

za kasaške dirke Občine Križevci, 16. septembra 2018 Hipodrom Ljutomer

mag. Branko Belec župan Občine Križevci

Vstopnica velja za eno osebo.

Občina Križevci Križevci 11 9242 Križevci pri Ljutomeru

138 GLAS OBČINE 2018 V vseh trgovinahNovo! SKZ Ljutomer Križevci vedno na zalogi, pridelano v zadrugi

ŠTAJERSKO PREKMURSKO BUČNO OLJE SLOVENIJA Pravi okus iz domačih buč golic!

TALNE OBLOGE MF Matej Filipič s.p.

Polaganje in obnova talnih oblog:

Parketov Laminatov PVC talnih oblog Tekstilnih talnih oblog Izdelava in montaža stopnic TEL: 051 350 091 EMAIL: [email protected]

TRGOVINE MS TRGOVINE MS d. o. o., PE Ključarovci 19, 9242 Križevci pri Ljutomeru Telefon: 02/5888-510, Mobitel: 040-439-050

UGODNI NAKUPI - kmetijskih surovin in izdelkov - gradbeni material - izdelki za dom in okolico

GLAS OBČINE 2018 139 Fotogalerija natečaja

Dominika Ros Dominika Ros Sabina Kranjc

Sabina Kranjc Marko Wolf Ema Horvat

Denis Antolin Manja Slavinec Manja Slavinec

140 GLAS OBČINE 2018 Mija Corner Mija Corner Renata Horvat

Renata Horvat Sandra Cof Sandra Cof

GLAS OBČINE 2018 141 Natečaji

142 GLAS OBČINE 2018 Koledar prireditev

Prireditve v sklopu 20. občinskega praznika Občine Križevci

DATUM DAN URA PRIREDITEV KRAJ PRIREDITVE ORGANIZATOR 25. 8. 2018 sobota 9.00 Dan športa ŠRC Boreci Športna zveza Križevci ŠD Križevci 31. 8. 2018 petek 15.00 Srečanje gasilskih veteranov GZ Vaško jedro GZ Križevci Križevci in GZ Ljutomer Križevci pod šotorom 1. 9. 2018 sobota 8.00 Turnir šolanih psov, Društveni Športno kinološko turnir v Agilitiyu, prostori v društvo predstavitev pasem psov Lukavcih Ljutomer-Križevci 1. 9. 2018 sobota 10.00 Kulinarični pohod po Občini Vaško jedro Kulturno, turistično in Križevci Križevci izobraževalno društvo 14.00 Prleška gibanica 2018 – turistično KELIH gastronomska prireditev 2. 9. 2018 nedelja 12.00 Otvoritev ceste v Bučečovcih Bučečovci Občina Križevci, vas Bučečovci 4. 9. 2018 torek 15.00 Srečanje starejših občanov in Vaško jedro Občina Križevci jubilantov Križevci pod šotorom 5. 9. 2018 sreda 19.00 Slavičev večer Kulturni dom Kulturno društvo Križevci Križevci 6. 9. 2018 četrtek 18.00 Otvoritev likovne razstave, Župnišče Društvo 29 a Križevci 20.00 Poezija, jazz, DJ Zadravec Celovečerni film Vasje Rovšnika Kulturni dom OTO Križevci

7. 9. 2018 petek 18.00 Osrednja slavnostna prireditev Kulturni dom Občina Križevci s podelitvijo občinskih in Križevci županovih priznanj 7. 9. 2018 petek 20.00 Zabava pod šotorom z Dejanom Vaško jedro PGD Bučečovci Vunjakom in Brendijevimi Križevci pod Občina Križevci barabami šotorom 8. 9. 2018 sobota 10.00 Slovesnost ob 120-letnici Kulturni dom Čebelarsko društvo delovanja Čebelarskega društva Križevci Križevci Križevci 8. 9. 2018 sobota 20.00 Zabava pod šotorom z Davorjem Vaško jedro PGD Bučečovci Radolfijem in skupino Ritmo Križevci pod Občina Križevci Loco ter Prleškim kvintetom šotorom 15. 9. 2018 sobota 9.30 Tek z naravo za pokal Občine Športno igrišče Športno društvo Križevci Stara Nova vas Stara Nova vas 16. 9. 2018 nedelja 14.00 Kasaška dirka za pokal Občine Hipodrom KK Ljutomer Križevci Ljutomer Občina Križevci 21. 9. 2018 petek 19.30 Orgelski koncert: Kristjan Cerkev sv. križa Župnija Križevci Penhofer (Švica)

Vstop na vse prireditve je prost. Vljudno vabljeni. Praznujmo skupaj 20 let uspešnega obstoja in delovanja naše občine!

GLAS OBČINE 2018 143 WWW.OBCINA-KRIZEVCI.SI