DOCSLIB.ORG

Poplave V Dneh Od 17. Do 21. Septembra 2010

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Poplave V Dneh Od 17. Do 21. Septembra 2010 - 1 - I. STROJAN s sodelavci POPLAVE V SLOVENIJI SEPTEMBRA 2010 Igor STROJAN* dr. Mira KOBOLD* Janez POLAJNAR* Miha ŠUPEK* Nejc POGAČNIK* Maja JEROMEL* dr. Sašo PETAN* Bogdan LALIĆ* mag. Roman TRČEK* POPLAVE V DNEH OD 17. DO 21. SEPTEMBRA 2010 UVOD Slovenijo so od petka 17. septembra do nedelje 19. septembra zajele močne in obsežne padavine, ob katerih so pretoki ponekod dosegli tudi največje pretoke v dolgoletnem obdobju. V času dveh poplavnih valov 18. in 19. septembra je močno poplavljala večina slovenskih rek, med njimi najbolj Vipava, Idrijca, Poljanska Sora, Savinja v spodnjem toku, Krka, Sava v spodnjem toku. Poplavljena so bila kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa ter Ljubljansko barje. Poplavljene so bile velike površine urbanih področij v večjem delu države. V prispevku so opisane hidrološke razmere v času poplav ter aktivnosti hidrološke prognostične službe in službe za hidrometrične terenske meritve Agencije RS za okolje v času poplav. Sava pred Hrvaško mejo in Loče pri Dobovi 19. septembra 2010 (foto: Nejc Pogačnik) Krka 19. septembra 2010 (foto: Janez Polajnar) *Igor STROJAN, univ.dipl.inž. gradb.,*dr. Mira KOBOLD, univ. dipl. fiz., *Janez POLAJNAR, univ. dipl. geogr., *Miha ŠUPEK ,univ. dipl. inž. gradb., *Nejc POGAČNIK, univ. dipl. inž. VKI, Maja JEROMELJ, univ. dipl. meteorol., dr. Sašo PETAN, univ. dipl. inž. gradb., *Bogdan LALIČ, univ. dipl. inž. gradb., *mag. Roman TRČEK, univ. dipl. inž. gradb., Sektor za analizo in prognozo površinskih voda Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 2 - I. STROJAN s sodelavci POPLAVE V SLOVENIJI SEPTEMBRA 2010 Kostanjevica Ljubljana Vič 19. septembra 2010 (foto: Janez Polajnar) RAZPOREJENOST, INTENZITETA IN KOLIČINA PADAVIN V ČASU POPLAV Intenzivnejše padavine, ki so močno povečevale pretoke, so se v času poplav pojavljale v nekaj zaporednih poldnevnih in dnevnih periodah. Padavinsko obdobje se je pričelo v četrtek 16. septembra z manjšimi padavinami. Močnejše intenzitete padavin, ki so jim sledili večji porasti pretokov, so se prvič pojavile v noči iz četrtka na petek 17. septembra, ko se je dež razširil nad vso Slovenijo. Čez dan je največ dežja padlo v zahodni in osrednji Sloveniji. V noči na soboto 18. septembra se je dež okrepil, v zahodni polovici Slovenije so bile tudi krajevne nevihte. Čez dan se je intenziteta padavin nekoliko zmanjšala, proti večeru pa zopet povečala. Na Primorskem so bile zvečer nevihte. V noči na nedeljo 19. septembra je povsod deževalo, padavine so bile najbolj obilne v jugozahodni Sloveniji. V nedeljo dopoldan je dež slabel. Najprej je ponehal na severozahodu, najpozneje na jugovzhodu. Ljubljana Portorož Novo mesto Celje 35 30 25 20 15 10 polurnavišina padavin (mm) 5 0 16.sep. 12:00 17.sep. 00:00 17.sep. 12:00 18.sep. 00:00 18.sep. 12:00 19.sep. 00:00 19.sep. 12:00 dan in čas padavin Slika 1: Časovni potek polurnih višin padavin Slika 2: Vsota 4-dnevnih padavin od 8. ure 16. na meteoroloških postajah v Ljubljani, septembra do 8. ure 20. septembra 2010 Portorožu, Novem mestu in Celju v obdobju od 16. do 19. septembra 2010. Od četrtka zjutraj do nedelje zjutraj je na območju med Ajdovščino in Idrijo padlo lokalno preko 500 mm dežja. Marsikje v osrednji in zahodni Sloveniji je padavinska vsota presegla 200 mm, na številnih postajah je večina padavin padla v 24-urnem obdobju. Deževje je bilo na številnih območjih rekordno, izjemne so bile tako dnevne kot večdnevne višine padavin. Zlasti na Primorskem so se pojavljali tudi močnejši nalivi. Opisane padavinske razmere so povzročile večkratna velika povečanja pretokov rek, ki so opisana v naslednjem poglavju. SPREMINJANJE PRETOKOV REK V ČASU POPLAV Reke so 17. septembra dopoldne začele najprej naraščati v zgornjem Posočju (slika 3). Popoldne so reke že dosegli velike pretoke. Popoldne je prvič močno narasla Gradaščica v Dvoru. V večernih urah so pretoki v zgornjem toku Save dosegli prvo konico, ki so ji v naslednjih dneh sledili dve večji visokovodni konici (slika 4). V petek popoldne so se postopno povečevali pretoki v večjem delu države. V jutranjih in dopoldanskih urah naslednjega dne 18. septembra so se močno povečali pretoki MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 3 - I. STROJAN s sodelavci POPLAVE V SLOVENIJI SEPTEMBRA 2010 Soče in njeni pritoki v celotnem toku, najbolj v spodnjem (slika 3). Idrijca v Podroteji in Soča v Solkanu sta v tem času dosegli največja pretoka v celotnem času povodnji. V Žireh je poplavljala Poljanska Sora, pretok 160 m3/s je bil največji 18. septembra ob 1:30 uri zjutraj. Pretoki Soče Zgornji pritoki Soče 2500 160 140 2000 120 1500 100 80 1000 60 pretok [m3/s] pretok [m3/s] pretok 40 500 20 0 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum datum Soča Log Čezsoški Soča Solkan Nadiža Potoki Učja Žaga Kal Koritnica Spodnji pritoki Soče in reka Reka Pretoki Save I 350 500 450 300 400 250 350 200 300 250 150 200 pretok [m3/s] 100 [m3/s] pretok 150 100 50 50 0 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum datum Idrijca Podroteja Reka Cerkvenikov mlin Cerknica Cerkno Vipava Dolenje Sava Bohinjka Sava Dolinka Radovljica Slika 3: Hidrogrami pretokov rek v dneh od 17. do 21. septembra 2010 v zahodnem delu države, kjer so se pretoki najprej povečali V dopoldanskem času 18. septembra so se hitro povečevali pretoki na Savinji (slika 4). Največji pretoki so bili najprej zabeleženi v zgornjem toku, nato v spodnjem. Ta dan so se vztrajno povečevali že tudi pretoki kraških rek Ljubljanice, Krke, Reke, Vipave in rek v severovzhodnem delu države (Ledava, Ščavnica, Velika Reka), ki so največje pretoke dosegle naslednji dan 19. septembra. 19. septembra in naslednje dni so se pretoki rek v Posočju zmanjševali. Visokovodne konice so se pričele pomikati v spodnje tokove večjih rek. Vipava je imela od zgodnjih jutranjih ur 18. septembra in vse do 19. septembra dopoldne velik pretok, ki se je v dopoldanskih urah znižal le za okoli 20 m3/s, nato pa v poznih večernih urah spet povečal za dobrih 30 m3/s. Takrat je Vipava dosegla največji pretok. Reka Reka je pri Cerkvenikovem mlinu dosegla največji pretok 19. septembra. V jutranjih urah je ponovno močno narasla Savinja, ki pa je kasneje le še upadala. 19. septembra so bili pretoki največji v srednjem in spodnjem delu Save in njenih pritokih. Povečevala sta se pretoka Ljubljanice in Krke ter Save v spodnjem toku. Največji pretok je bil na Ljubljanici in Savi v spodnjem toku dosežen 19. septembra. Krka v Podbočju je imela največji pretok 20. septembra. Visokovodni konici Save in Krke sta se v sotočju pojavili dokaj sočasno in povzročili poplave v zelo obsežnem področju. V tem času so tudi druge reke in zaledne vode v svojih spodnjih tokovih izjemno poplavljale. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 4 - I. STROJAN s sodelavci POPLAVE V SLOVENIJI SEPTEMBRA 2010 Pretoki Save II Pritoki Save 2500 500 450 2000 400 350 1500 300 250 1000 200 pretok [m3/s] pretok [m3/s] pretok 150 500 100 50 0 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum datum Hrastnik Šentjakob Medno Tržiška Bistrica Preska Sora Suha Selška Sora Železniki Kamn. Bistrica Kamnik Pretoki Savinje Ljubljanica, Krka 1200 500 450 1000 400 800 350 300 600 250 200 400 pretok [m3/s] pretok [m3/s] pretok 150 200 100 50 0 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum datum Nazarje Letuš Medlog Laško Ljubljanica Moste Krka Podbočje Gradaščica, Iška Pesnica, Dravinja, Rogatnica 90 70 80 60 70 50 60 50 40 40 30 30 pretok [m3/s] pretok pretok [m3/s] 20 20 10 10 0 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum datum Gradaščica Dvor Iška Iška vas Pesnica Ranca Dravinja Loče Rogatnica Podlehnik Pretoki Mure Pritoki Mure 700 100 90 600 80 500 70 400 60 50 300 40 pretok [m3/s] pretok pretok [m3/s] pretok 200 30 20 100 10 0 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum datum Mura G.
Load more

Recommended publications
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Isotopic Study of Karst Water
    Jr-> n <'-' FKPOPT KO. IABA-R-2845-F TITLE Isotopic study of Karst water PIKAL RKPOPT FOR THE-'PERIOD I98I-O4-OI - 1984-05-31 AUTHOR(S) H. Leskovsek-Sefman INSTITUTE Institute "Jozef Stefan" Ljubljana Yugoslavia INTEPKATIONAL ATOMIC EMFFGY ACEKCY DATE January 1985 FINAL REPORT ON RESEARCH CONTRACT No. 2845/fcB ISOTOPIC STUDY OF KARST WATER J. Pezdic, H. Leskovsek-Sefman, T. Dolenec, J. Urbane April 1981 to December 1983 Ljubljana, 1984 univerza e. kardelja institut "jo2ef Stefan" Ijubljana, jugoslavija univerza o kardeljj institut"jo2ef Stefan" Ijubljanajugoslavija FINAL REPORT ON RESEARCH CONTRACT No. 2845/RB ISOTOPlC STUDY OF KARST WATER I J. Pezdic, H. Leskovsek-Sefman, T. Dolenec, J. Urbane I J.Stefan Institute, University E. Kardelj, Ljubljana, Yugoslavia I April 1981 to December 1983 1 1 I 1 I 1 i Ljubljana, 1984 I I CONTENTS INTRODUCTION GEOLOGICAL AND CLIMATIC CHARACTERISTICS 4 Precipitation 4 PLANINA CAVE 8 Streamlet 1 10 I Streamlet 6 and Tihi rov 16 1 CAVE CARBONATES 21 UUBLJANICA RIVER BASIN 27 I THE WATER CATCHMENT AREA OF Rlf ANA 32 i THE WATER CATCHMENT AREA OF IDRIJCA 38 CONCLUSIONS 42 i REFERENCES 46 I I 1 I I I Final Report on Research Contract No. 2845/RB - July, 1984 I ISOTOPIC STUDY OF KARST WATER I J. Pezdic, H. Leskovsek-Sefman, T. Dolenec, J. Urbane I J. Stefan Institute, University E. Kardelj, Ljubljana, Yugoslavia I Summary I Mass spectrometric investigations of the isotopic composition of some elements in water and in dissolved carbonates from the Slovenian Karst are presented. Additionally, the isotopic composition of oxygen and I carbon in cave carbonates is given.
    [Show full text]
  • HIKING in SLOVENIA Green
    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Contaminated Sites and Health
    7KH:+25HJLRQDO2IILFHIRU(XURSH 7KH:RUOG+HDOWK2UJDQL]DWLRQ :+2 LVD ,Q(XURSHHDUOLHULQGXVWULDOL]DWLRQDQGSRRUHQYLURQPHQWDOPDQDJHPHQW VSHFLDOL]HGDJHQF\RIWKH8QLWHG1DWLRQVFUHDWHG LQZLWKWKHSULPDU\UHVSRQVLELOLW\IRU SUDFWLFHVKDYHOHIWDOHJDF\RIWKRXVDQGVRIFRQWDPLQDWHGVLWHV3DVW LQWHUQDWLRQDOKHDOWKPDWWHUVDQGSXEOLFKHDOWK DQG FXUUHQW DFWLYLWLHV FDQ FDXVH ORFDO DQG GLIIXVH DFFXPXODWLRQ RI 7KH:+25HJLRQDO2IILFHIRU(XURSHLVRQHRI VL[UHJLRQDORIILFHVWKURXJKRXWWKHZRUOGHDFK HQYLURQPHQWDOVWUHVVRUVWRDQH[WHQWWKDWPLJKWWKUHDWHQKXPDQKHDOWK ZLWKLWVRZQSURJUDPPHJHDUHGWRWKHSDUWLFXODU DQGWKHHQYLURQPHQWE\DOWHULQJDLUTXDOLW\KDPSHULQJVRLOIXQFWLRQV KHDOWKFRQGLWLRQVRIWKHFRXQWULHVLWVHUYHV DQGSROOXWLQJJURXQGZDWHUDQGVXUIDFHZDWHU 0HPEHU6WDWHV 7KH:+2(XURSHDQ&HQWUHIRU(QYLURQPHQWDQG+HDOWKRUJDQL]HGWZR $OEDQLD WHFKQLFDOPHHWLQJV−ZKLFKLQFOXGHGUHSUHVHQWDWLYHVRIHQYLURQPHQWDO $QGRUUD $UPHQLD DQGSXEOLFKHDOWKDJHQFLHV DWWKHQDWLRQDODQGLQWHUQDWLRQDOOHYHOV DQG $XVWULD UHVHDUFK H[SHUWV − WR H[SORUH SULRULWLHV LQWHUHVWV DQG QHHGV DQG WR $]HUEDLMDQ %HODUXV UHYLHZ WKH VWDWH RI WKH DUW WKH FXUUHQW PHWKRGRORJLFDO RSWLRQV DQG %HOJLXP NQRZOHGJHJDSVLQWKHGRPDLQRIFRQWDPLQDWHGVLWHVDQGKHDOWK %RVQLDDQG+HU]HJRYLQD %XOJDULD 7KHDVVHVVPHQWRIWKHSRVVLEOHKHDOWKLPSDFWRIFRQWDPLQDWHGVLWHVLVD &URDWLD FKDOOHQJLQJH[HUFLVHHVSHFLDOO\LQWKHFDVHRILQGXVWULDOO\FRQWDPLQDWHG &\SUXV &]HFK5HSXEOLF VLWHV ZLWK RQJRLQJ PXOWLSOH LQGXVWULDO DFWLYLWLHV DQG LQYROYLQJ PXOWLSOH 'HQPDUN KXPDQ H[SRVXUHV 1RWZLWKVWDQGLQJ WKHVH FRPSOH[LWLHV D YDULHW\ RI &RQWDPLQDWHGVLWHVDQGKHDOWK (VWRQLD PHWKRGVDQGWRROVIRUKHDOWKLPSDFWDVVHVVPHQWKDYHEHHQGHYHORSHG )LQODQG
    [Show full text]
  • Sites in the Republic of Slovenia Polluted by Heavy Metals: Strategy and Actions Planned in the Area Branko Druzina University of Ljubljana
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by ScholarWorks@UMass Amherst Proceedings of the Annual International Conference on Soils, Sediments, Water and Energy Volume 12 Article 12 January 2010 Sites In The Republic Of Slovenia Polluted By Heavy Metals: Strategy And Actions Planned In The Area Branko Druzina University of Ljubljana Andrej Perc E-NET Environment Follow this and additional works at: https://scholarworks.umass.edu/soilsproceedings Recommended Citation Druzina, Branko and Perc, Andrej (2010) "Sites In The Republic Of Slovenia Polluted By Heavy Metals: Strategy And Actions Planned In The Area," Proceedings of the Annual International Conference on Soils, Sediments, Water and Energy: Vol. 12 , Article 12. Available at: https://scholarworks.umass.edu/soilsproceedings/vol12/iss1/12 This Conference Proceeding is brought to you for free and open access by ScholarWorks@UMass Amherst. It has been accepted for inclusion in Proceedings of the Annual International Conference on Soils, Sediments, Water and Energy by an authorized editor of ScholarWorks@UMass Amherst. For more information, please contact [email protected]. Druzina and Perc: Sites In The Republic Of Slovenia Polluted By Heavy Metals Chapter 11 SITES IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA POLLUTED BY HEAVY METALS: STRATEGY AND ACTIONS PLANNED IN THE AREA Branko Druzina1 and Andrej Perc2 1University College for Health Care, University of Ljubljana, Slovenia; 2E-NET Environment, Ljubljana, Slovenia Abstract: In the Republic of Slovenia there are five large sites polluted with heavy metals. The largest one is the waste disposal site of a lead and zinc mine in the northern part of the country, Next in size is the waste and tailings disposal site of the worlds second largest mercury mine.
    [Show full text]
  • Republika Slovenija Ministrstvo Za
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Vojkova 55, Ljubljana Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana telefon: 471 22 11; telefaks: 471 29 78; telefon: 471 32 61; telefaks: 471 32 81; [email protected] www.sos112.si; [email protected] DNEVNI INFORMATIVNI BILTEN I. POMEMBNEJŠI DOGODKI S PODRO ČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE ČAMI 30. MARCA 2009 Številka: 841-1/2009-93 Datum: 31. 3. 2009 Poplave zaradi mo čnih padavin, poplave vodotokov in morja V no či na ponedeljek so reke povsod po državi mo čno narasle in dosegle velike letne pretoke. Najmo čneje so narasli vodotoki v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Od ve čjih rek so pri čele poplavljati: Vipava, Idrijca, Ljubljanica, Gradaš čica, Dravinja v spodnjem toku, Mestinjš čica, Rogatnica in Kolpa. Poplavljale so tudi manjše reke (Branica, Raša). Reke, razen Ljubljanice in Vipave, so poplavljale pove čini v obmo čjih vsakoletnih poplav. V ponedeljek dopoldan so reke v zahodnem, južnem in osrednjem delu države še naraš čale, v drugem delu dneva pa so po časi za čele upadati. Popoldan so pri čele naraš čati Krka, Sotla ter Sava in Savinja v spodnjem toku. Preko dneva je v zahodni polovici države padlo še do 35 litrov padavin na kvadratni meter, drugod do 20 litrov na kvadratni meter. Nekatere reke, ki so poplavljale, so se že vrnile v svoje struge (Idrijca, Gradaš čica, Mestinjš čica, Dravinja, Sava v srednjem toku, Kolpa). Še vedno poplavlja reka Vipava, vednar se njena vodnatost počasi zmanjšuje. Poplave na Ljubljanskem barju, ki so ve čje od obi čajnih, pa se bodo nadaljevale tudi v drugi polovici tega tedna.
    [Show full text]
  • Mountain Biking Loop
    ............................................................ MOUNTAIN BIKING LOOP JULIANA BIKE IS PART OF THE SLOVENIAN MOUNTAIN BIKING ROUTE According to the example of the Slovenian Alpine Trail, the Alpine Association of Slovenia designed and opened the Slovenian Mountain Biking Route in 2O16, which with 18OO km in some way encircles Slovenia. The Julian Alps are also part of it and this new loop surrounds them as well. The stages of the Slovenian Mountain Biking Route that embrace our largest mountain range, are integrated in the Julian Alps protected area, i.e. UNESCO – Man and Biosphere, offering a unique opportunity that connects and creates a pan-Slovenian loop. Its route is practically identical to the Slovenian Mountain Biking Route, however, its starting and finishing stages have been relocated to populated places or tourist centres of the Julian Alps region. TRIGLAV NATIONAL PARK SLOVENIA Discover the beauties of nature and life in the Julian Alps walking the long-distance Juliana Trail or biking along the Juliana Bike Mountain Biking Loop. Now more than ever, the people of the Julian Alps and Triglav National Park connect and create a new sustainable green tourism future as the opportunity to preserve cultural and natural features of this fragile environment, where our ancestors have preserved and nurtured the balance between biodiversity and the way of life for centuries. RESPONSIBLE TOURISM IS NOW THE OPPORTUNITY OF OUR GENERATION. JULIANA BIKE MOUNTAIN BIKING LOOP Cyclists perceive nature and the landscape quite differently than hikers. Despite this, the circular mountain biking trail around the Julian Alps – Juliana Bike shares similar panoramas and views of life in the Julian Alps to the footpaths along the Juliana Trail.
    [Show full text]
  • Ivega Srebra Je Akumulirano V Poplavnih Sedimentih Reke Idrijce?
    GEOLOGIJA 48/1, 97–105, Ljubljana 2005 10.5474/geologija.2005.009 Koliko `ivega srebra je akumulirano v poplavnih sedimentih reke Idrijce? What is the amount of mercury accumulated in the Idrijca River overbank sediments? Gorazd @IBRET & Mateja GOSAR Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, SI-1000 Ljubljana, [email protected], [email protected] Klju~ne besede: Idrija, `ivo srebro, Slovenija, onesna`enje, aluvij, re~ne terase Key words: Idrija, mercury, Slovenia, pollution, alluvium, river terraces Kratka vsebina Del rudni{kih in `galni{kih odpadkov Rudnika `ivega srebra Idrija so odlagali v korito reke Idrijce, ki je material ob visokih vodah transportirala nizvodno. Odlo`il se je v aluvialnih sedimentih reke Idrijce, So~e ter v Tr`a{ki zaliv in bistveno prispeval k obre- menitvi z `ivim srebrom. Namen raziskave je bil ugotoviti koli~ino `ivega srebra, odlo- `enega v aluvialnih sedimentih Idrijce. To smo dosegli tako, da smo pomno`ili vsebnost `ivega srebra v sedimentih z njegovo maso. Za izra~un koli~ine materiala smo kartirali kvartarne sedimente reke Idrijce, to je njene terasne sisteme od Idrije do izliva Ba~e v Idrijco. Za dolo~itev prostorske razporejenosti vsebnosti `ivega srebra v sedimentih smo vzor~ili aluvialne ravnine po vzor~ni shemi, ki omogo~a analizo variance. To je bilo pomembno za dolo~itev vsebnosti `ivega srebra tudi v aluvialnih ravninah, ki niso bile vzor~ene. Statisti~na obdelava je pokazala, da je vsebnost `ivega srebra v aluviju najbolj odvisna od polo`aja materiala znotraj aluvialne ravnine, torej od tega, ali material le`i na poplavni ravnici, ki je najbolj onesna`ena, na prvi ali kateri vi{ji terasi.
    [Show full text]
  • Hidrološko Poročilo O Povodnji V Dneh Od 23. Do 27. Decembra 2009
    MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Urad za hidrologijo in stanje okolja Sektor za analize in prognoze površinskih voda Ljubljana, dne: 28. 12. 2009, dopolnjeno dne: 15. 2. 2010 Hidrološko poro čilo o povodnji v dneh od 23. do 27. decembra 2009 Padavine, taljenje snega v za četnem obdobju in vremenske razmere na morju so v dneh od 23. 12. 2009 do 27. 12. 2009 povzro čile eno ve čjih povodenj v zadnjih letih. Poplavljale so reke, morje in jezera. Pojavljali so se zemeljski zdrsi in plazovi. Povodenj je prizadela ve čji del države, izvzet je bil le njen severovzhodni del. Poplavne konice na rekah so se pojavljale v dveh povezanih poplavnih obdobjih. V prvem obdobju 23. 12. 2009, ko se je stalila tudi snežna odeja v nižinah debela do 15 cm, so poplavljale predvsem reke v zahodnem in osrednjem delu, v drugem obdobju 25. 12. 2009, ko so bile poplavne konice najvišje, pa tudi v južnem delu države. Najve čja materialna škoda je nastala v drugem delu povodnji. Človeških žrtev ni bilo. Javnost in službe zaš čite in reševanja pred naravnimi nesre čami so bile pred naravno nesre čo pravo časno opozorjene, zato so lahko bili izvedeni tudi proti poplavni zaš čitni ukrepi. Objavljeni podatki o vodostajih in pretokih so ve činoma pridobljeni na avtomatskih merilnih postajah in se lahko glede na nadaljne kontrolne obdelave podatkov spremenijo. V prvem delu povodnji 23. 12. 2009 so poplavljale naslednje reke: - v zahodni Sloveniji So ča, Vipava, Idrijca, - v osrednjem delu države Ljubljanica, Gradaš čica in Sava v srednjem toku ter - Kolpa v južnem delu države.
    [Show full text]
  • WATERS Mauro Hrvatin
    WATERS Mauro Hrvatin Slovenia is a country characterized by an abundance of water in a great variety of forms. We usu- ally distinguish between surface and subterranean land waters and the sea. Surface land waters include the river network, lakes, marshes, moors, snowfields, and glaciers while subterranean land waters include groundwater, karst, thermal, and mineral waters. The river network consists of a multitude of rivers, streams, and brooks totaling almost 27,000 kilo- meters. The average density of the watercourses in Slovenia is 1.33 kilometers per square kilometer, among the highest density found in Europe. Surface watercourses are not equally distributed because about 40% of Slovenia is karst and therefore almost without surface watercourses. In this regard, some Slovene karst plateaus stand out especially. In contrast to the karst regions, elsewhere the river network is very branched and in places the density of watercourses exceeds three kilometers per square kilometer. The divide between the Black Sea and the Adriatic Sea runs across Slovenia. Rivers from four fifths of Slovene territory flow several hundred kilometers to the Black Sea and from less than one fifth to the Adriatic Sea. The Black Sea river system comprises the watersheds of the Mura, Drava, Sava, and Kolpa rivers, while the Adriatic river system includes the watersheds of the So~a and Reka rivers and of the small rivers that flow directly to the sea. Short watercourses are characteristics of Slovenia's water network, and only forty-six rivers are more than twenty-five kilometers long. The longest river is the Sava, which runs 221 kilometers on Slovene territory, followed by the Drava with 142 kilometers and the Kolpa with 118 kilometers.
    [Show full text]
  • Conodont Zonation of Lower Triassic Strata in Slovenia
    GEOLOGIJA 58/2, 155-174, Ljubljana 2015 © Author(s) 2015. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2015.012 Conodont zonation of Lower Triassic strata in Slovenia Konodontna conacija spodnjetriasnih plasti Slovenije Tea KOLAR-JURKOVŠEK & Bogdan JURKOVŠEK Geological Survey of Slovenia, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenia; email: tea.kolar�geo-zs.si, bogdan.jurkovsek�geo.zs.si Prejeto / Received 8. 12. 2015; Sprejeto / Accepted 21. 12. 2015; Objavljeno na spletu / Published online 30. 12. 2015 Key words: conodont zonation, Lower Triassic, Southern Alps, Dinarides, Slovenia Ključne besede: konodontna conacija, spodnji trias, Južne Alpe, Dinaridi, Slovenija Abstract The paper presents the results of a conodont study carried out in the Triassic strata in the area of the Slovenian part of the Southern Alps, External Dinarides and the Transition region between the External and Internal Dinarides. The following conodont zones have been distinguished: Hindeodus praeparvus Z., H. parvus Z., Isarcicella lobata Z., I. staeschei – I. isarcica Z., H. postparvus Z., Hadrodontina aequabilis Z., Ha. anceps Z., Eurygnathodus costatus Z., Neospathodus planus Z., N. robustus Z., Platyvillosus corniger Z., Pl. regularis Z., Pachycladina obliqua Z., Foliella gardenae Z., Triassospathodus hungaricus Z., T. symmetricus Z., N. robustispinus - T. homeri Z. and T. triangularis Z. The introduced conodont zonation spans from the Induan, including the Permian-Triassic boundary interval to the late Olenekian and is valid for the shallow shelf environments of western Tethys. Izvleček Predstavljeni so rezultati večletnih raziskav spodnjetriasnih plasti s konodonti na prostoru slovenskega dela Južnih Alp, Zunanjih Dinaridov in prehodnega območja med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi.
    [Show full text]