St. 13 (2016) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 31. marca 1988 Cena: 500 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

imaga Ribnica med Spominski v razvoju Dolenjska mlekarna odložena? gospodarsko Vlaganje v Ljubljani prvenstvena naloga — Mercator: gradili bomo na Dolenj­ vodnik nared {kihe krajine ______skem — Mlekarna bi ohranila živinorejoživinorejo — Ekonomika! najuspešnejšimi S petkovega srečanja NOVO MESTO — Težko bo zbrati denar za neodložljive naložbe v Ljubl­ valnica mleka v regiji bi bila namreč ga­ Industrijska proizvodnja kmetov in strokovnjakov janski mlekarni v Ljubljani in sredstva, voljo ter z ekonomskimi pokazatelji rancija za ohranitev in razvoj kmetijst­ § seje 10 skupnosti lani za četrtino večja podprte argumente za gradnjo dolenjske mlekarne. Več pravzaprav nedavna va. Če pa to sedaj stagnira, je krivda tu­ Zumberak-Gorjanci — v Dobrniču______razprava, na kateri so sodelovali prestavniki dolenjskih in posavskih občin in di v kmetijski politiki, s katero je družba RIBNICA — Ribniško gospodarst­ medobčinskih gospodarskih zbornic, republiškega komiteja za kmetijstvo, močno zavrla pridelavo mleka. Jasno NOVO MESTO — 28. marca se vo je v primerjavi z regijskim in repu­ DOBRNIČ — »Študija sama po sebi gozdarstvo in prehrano, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in ničesar ne prinese. Treba je drugače je tu sestal izvršni odbor skupščine bliškim zaključilo minulo poslovno leto predstavniki ljubljanskega Mercatorja, ni prinesla. razmišljati, če naj bi v nekaj letih za­ * Na seji so ocenili, da sta glede pre­ ' upnosti spominskega območja zelo uspešno. Obseg industrijske proiz­ Po eni strani je Mercatoijevo vodst­ bi s tem dokončno odložili gradnjo na sukali namero, da bi izšolane ljudi za­ delovalnic mleka Dolenjska in Posav­ umberak-Goijanci. Udeleženci te­ vodnje je lani porastel za 26,6 odstotka vo, izhajajoč iz dejstva, da so prek 25 let Dolenjskem. Predstavniki Mercatorja (medtem ko je v republiki celo nekoliko držali doma, v Suhi krajini. Temeljni je »sivi coni«. Prav zdaj je napočilo ga delovnega sestanka so med dru­ stari obrati Ljubljanskih mlekarn teh­ so poudarili, da gre le za vzdrževanje gim govorili o izdaji vodnika po upadel). Zaloge pa so se zmanjšale in so cilj razvojnega projekta Trebnje je, da odločilno obdobje za izboljšanje raz­ nološko in hgiensko neustrezni, poziva­ obstoječea in niso zavrnili gradnje do­ spominskem območju. Večino gra­ tudi kar za 7,8 indeksnih točk nižje od izboljšamo pogoje za življenje in delo mer. Pred odločitvami je treba skrb­ lo k sodelovanju Dolenjsko in Posavje. lenjske predelovalnice mleka. Slednja diva za knjigo so strokovni sodelav­ slovenskega povprečja. ljudi v občini, da bodo mladi ostali na no pretehtati vlogo predvidene do­ domačijah,« je med drugim dejal dr. Menilo je, da so spričo že dogovorjenih pa bi morala po njihovem pokazati ci že zbrali in obdelali, tako da bo z Izvoz ribniškega gospodarstva je lenjske mlekarne v okviru Ljubljan­ Matija Kovačič prejšnji petek v prispevkov mesta Ljubljana na vrsti nel- ekonomsko upravičenost, ki je po se­ vsemi morebitnimi popravki in s znašal petino ustvaijenega celotnega skih mlekarn, za kar je malo časa. Na Dobrniču. jubljanske občine. Toda kako naj ob danjih količinah mleka ni. Zahteva po prevodi za tiskanje nared konec le­ prihodka, uvoz pa je bil za okoli 4,5- seji so določili za dokončne predloge Dr. Kovačič je bil glavni nosilec pro­ sedanji obremenitvi dodatno prispe­ dolenjski mlekarni pa ta hip pomeni tošnjega julija. krat manjši. Indeks rasti dohodka znaša o zadevi rok 15. april. jekta, ki so ga naši strokovnjaki izdelali vamo za naložbe v Ljubljanski mlekar­ rušenje obnovitvenih načrtov ljubljan­ 230, izgub pa lani ni bilo. Skoraj polo­ s pomočjo strokovnjakov trebanjske ni, seje spraševala večina na seji prisot­ skih obratov. Potrebnih 10 milijonov bodo vico vsega dohodka je ustvaril Riko, kmetijske zadruge in iz tujine v okviru nih občinskih predstavnikov. Pri tem se Kljub Mercatorjevemu zagotovilu za je, da so pridelovalci mleka obremenje­ zbrale članice skupnosti, in sicer naj skoraj četrtino pa Inles. Ob upoštevanju inflacije pa lahko programa FAO. Hitrejši razvoj trebanj­ je pokazala bojazen, da bi s prevideno investiranje na Dolenjskem so se na seji ni bolj kot poraobniki. bi po sedanji finančni konstrukciji ugotovimo, da rast akumulacije (za skega območja Suhe krajine, ki obsega naložbo toliko razširili predelovalne zavzeli za trdnejša zagotovila. Predelo­ pripravile občme: Brežice nekaj čez M. LUZAR 37,8 odst.) ni bila ugodna. Amortizacija krajevne skupnosti Dobrnič, Knežja zmogljivosti v mlekarni v Ljubljani, da 1 milijon, Črnomelj 980.000, vas, Sela—Šumberk in Svetinje naj bi Krško 1,5 milijona, Metlika pa je lovila inflacijo (porast je znašal dosegli z intenziviranjem kmetijstva, 730.000 din, Novo mesto 2 milijo­ 227,7 odst.). Kar tri četrtine vse akumu­ razširitvijo dopolnilnih dejavnosti, kot na, Jastrebarsko 1,4 milijona, Ozalj lacije v občini je ustvaril Riko. Ribniško so čebelarstvo, zbiranje zdravilnih zelišč V NEDELJO 440.000 din, Samobor 1,8 milijona, gospodarstvo je lani zaposlovalo 3.886 in domača obrt ter ustvarjanjem delov­ KONCERT 2 milijona pa bo šlo iz blagajne delavcev ali 7 odst. več kot leto prej nih mest za nekmečko prebivalstvo. skupnosti spominskega območja. Naj večji porast so imeli v Rikovem toz­ NEMŠKEGA du v Loškem potoku in pri Eurotransu. Kot kaže, je le bliže nov obrat v D obr­ ORKESTRA Prisotni so poudarili, da morajo vse niču. Pred časom so govorili le o Iskri, nadaljnje stroške pokriti s prodajo J. P. zdaj se pojavljajo tudi Tesnila, ki bi la­ NOVO MESTO — Dolenjska vodnika, katerega določeno število hko tako precej denarcev za manj razvi­ ima v teh dneh v gosteh Mladinski izvodov naj bi odkupile tudi članice te namenile za naglejši razvoj zaostalih pihalni orkester Hannover — Lan- skupnosti Žumberak-Goijanci. Me­ MLADI SLIKAR ZA predelov domače občine. genhagen, ki seje s svojimi kvalitet­ nili so, da sedanji stroški s to knjigo Na petkovem srečanju kmetov, stro­ nim igranjem predstavil že v več kažejo na varčnost zbiralcev gradi­ MEDICINSKE kovnjakov in gostov iz raznih koncev drugih evropskih deželah. V torek t va, ki so precej dela opravili INSTRUMENTE Slovenije v Dobrniču so omenili zaslu­ je nastopil v Dolenjskih Toplicah, udarniško. NOVO MESTO — Akademski ge Mare Rupene-Osolnik, da so stro­ danes bo v Ljubljani, v soboto v slikar Jože Kumer bo ob dnevu zdravja, kovnjaki FAO v letu 1979 pokazali po­ Zagrebu, v nedeljo dopoldne ob 10. Na seji so obvestili, da bo srečan­ 7. aprilu, pripravil v prostorih novo­ sebno zanimanje za občino Trebnje kot uri pa se bo na promenadnem kon­ je borcev in mladine, ki so ga doslej meškega obrtnega doma prodajno razs­ primer za vzorčni projekt celovitega certu predstvail še na Glavnem trgu med drugim pripravljali v Pogani tavo. Ves izkupiček bo mladi slikar na­ razvoja manj razvitega območja Jugos­ v Novem mestu. Orkester, ki je na jami, letos 18. junija v Novem mes­ menil v sklad za nakup dragih medicin­ lavije in za druge dežele v razvoju. Us­ nagradnem gostovanju pri nas in ki tu. Predstavili so tudi predlog, po skih instrumentov. Razstava bo 7. in 8. tanovili so komite za izvajanje projekta, si vse stroške plača sam, je obiskal katerem naj bi JLA in TO v okviru aprila od 9. do 17. ure. Vabljeni! ki ga vodi Jožica Strmole, predsednica tudi srednjo šolo tehniških in zdrav­ KURIRČKI POTUJEJO — Po ribniški občini je letošnja kurirčkova pošta, in rednega urjenja enot pripravila v občinskega komiteja za gospodarstvo in stvene usmeritve ter glasbeno šolo v sicer njen primorski krak, potovala do 26. marca. V kočevsko občino je torbica začetku prihodnjega leta vojaške družbeno planiranje Trebnje, v njem pa Novem mestu. pripotovala (dolenjski krak) 29. marca. Po občini bodo kurirčki nosili torbico vaje na delu spominskega območja. PRIZNANJA AMD so še predstavniki vseh štirih krajevnih do 6. aprila, ko jo bodo kočevski pionirji iz šole v Vas-Fari predali črnomalj­ Obravnavali so še nekatere naloge SEVNICA skupnosti, nekaterih trebanjskih podje­ skim iz Starega trga. Vmes pošta potovala od 31. marca do 5. aprila po iz redne dejavnosti izvršnega odbo­ SEVNICA — Za izjemno prizadev­ tij, sisov, Medexa, Doma, Zveze hra- hrvaških občinah Čabar in Delnice. Na fotografiji je predaja kurirčkove pošte v ra skupnosti. nost pri vseh akcijah in vsestransko mlno-kreditnih služb itd. Kot so pouda­ Loškem potoku, kjer sojo 26. marca mladi Potočani sprejeli od Sodražanov, L. M. pomoč Avto-moto društvu Sevnica so rili predstavniki trebanjske kmetijske BERITE DANES! nato pa so jo Potočani še istega dne predali Cerkničanom. (Foto: J. Primc) na letnem občnem zboru društva pretek­ zadruge, bo potrebno poskrbeti, ua ne lo soboto v Sevnici podelili društvena bo pretežko breme, še zlasti ne finanč­ na 2. strani: priznanja Antonu Mikoliču, Albinu no, ležalo prav na plečih zadruge. • Naštevanje proble­ Kolmaniču in I nizetu Prazniku. Ti trije P. PERC mov in rešitev Ribnica je še vedno v vrhu so poleg drugih članov doslej opravili • Naj se ve, kdo pije tudi veliko prostovoljnega dela. PRAZNIK KS in kdo plača Kljub krizi občina Ribnica opazno napreduje — Ob letošnjem občinskem praz­ niku podelili vrsto priznanj — Govoril tudi župan pobratene Arcevie____ JURE PERKO ŠE BIRČNA VAS na 3. strani: NAPREJ VODI MS • Za obresti pol vse­ STRANSKA VAS — Slovesnost ob LOŠKI POTOK — Slavnostna seja zborov občinske skupščine ob letošnjem venca k spomenikoma v Jelenovem SZDL ZA DOLENJSKO praznovanju krajevnega praznika KS ga grozdja prazniku občine Ribnica je bila na sam praznični dan, v soboto, 26. marca, v žlebu in v Loškem potoku. NOVO MESTO — Na programski Birčna vas je v tukajšnjem gasilskem na 8. strani: Loškem potoku. Udeležili so seje tudi predstavniki pobratene občine Arcevia domu dobesedno izzvenela v pesmi, saj J. P. volilni seji medobčinskega sveta SZDL ir Italije. je hkrati praznoval svojo petnajstletnico • Mačehovski je od­ za Dolenjsko, ki je bila pretekli pone­ moški pevski zbor Ruperč vrh, v goste nos do petja Zgodovino in sedanji trenutek Loške­ plaket »Jelenov žleb«. Odlikovanja deljek, so za predsednika sveta ponov­ predsedstva SFRJ so prejeli: Franc La­ pa so prišli tudi pevci gasilskega društva na 11. strani: ga potoka je predstavil predsednik sku­ no izvolili Jureta Perka. Na seji pa so pajne red zaslug za narod s srebrno iz Šmihela. Programje vešče povezova­ pščine KS Loški potok Jože Levstik. sprejeli tudi poročilo o delu sveta v • Žongliranje s sta­ Podpredsednik občinske skupščine Ja­ zvezdo, Stane Kromar red dela s srebr­ la Vida Rataj. Na slovesnosti so prejeli zadnjem letu in sprejeli programske novanjem in ljudmi nez Novak je govoril o kriznih razme­ nim vencem, Alojz Marolt red zaslug za krajevna priznanja OF Jože France, na 12. strani: zasnove za nadaljnje delo. Člani sveta Janez Golob in Anton Junc, pevci pev­ rah v državi ter o sorazmernem uspeš­ narod s srebrno zvezdo, Franc Ilc red • Kaj vse bo izkopala nem gospodarjenju v občini, pa tudi o zaslug za narod s srebrnimi žarki in Sta­ so svoje delo v preteklem obdobju oce­ skega zbora pa bronaste, srebrne in zla­ nili kot dobro, čeprav je svet deloval v te Gallusove značke. Naj omenimo le avtomobilska ces­ sedanjih težavah v občini. ne Škrabec red dela z zlatim vencem. Arnaldo Giacini, dolgoletni župan Podeljena so bila še občinska priznanja. razmerah, ko so se gospodarske in poli­ dobitnike zlatih. To so: Karel Rožen- ta tične razmere zaostrovale in seje kritič­ berger, Alojz Boltar in Franc Bartolj. pobratene občine Arcevia, častni občan na 13. strani: nost ljudi do negativnih pojavov zaos­ Številnim udeležencem je spregovoril Ribnice in predsednik borcev te občine • Ob letošnjem prazniku občine trovala. Delovanje medobčinske SZDL predsednik KS Alojz Muhič, kije pou­ • Kje se skriva duša je najprej dejal, da prinaša pozdrav bor­ Ribnica so bila zaslužnim posamez­ daril dosežke v KS, zlasti pa številne na­ sveta? cev Arcevie, ker zaradi politične krize v nikom in OZD podeljena občinska je obsegalo vsa področja življenja in de­ občini občinska administracija ni uspe­ loge, ki jih prav sedaj uresničujejo: po­ na 17. strani: priznanja. Prejeli so jih: Plaketo 26. la, posebej pa so se v zadnjem času v la sestaviti delegacije. Poudaril je po­ URBANOVA NAGRADA — Na medobčinskem svetu posvečali vpraša­ sodobitev električnega omrežja, telefo­ marec: Dušan Čuk (za uspešno vo­ • Starodavni spisi men bratstva in enotnosti ter prizade­ slovesnosti ob prazniku občine Rib­ njem zdravstva, kjer se položaj kritično nija, vodovod in asfaltiranje poti. Dejal denje Eurotransa), Janez Kovačič st. so spregovorili vanj za mir na svetu. nica je Urbanovo nagrado prejel arhi­ zaostruje zlasti v zadnjem času. Tudi na je, da se kljub velikemu odzivu pri pros­ (za azgledno kmetovanje), Rudi Zbač­ na 18. strani: Govoril je tudi predstavnik skupnosti tekt Vlasto Kopač iz Ljubljane (na volilno programski seji so tem vprašan­ tovoljnemu delu še vedno najdejo ljud­ nik (za razvoj občine), RIKo tozd borcev Levstikove brigade ter izročil posnetku desni). jem posvetili veliko razprave. je, ki poskušajo zavreti kolo razvoja. O • Šesterica napoti di­ Loški potok in obrat Saturnus Loški takih bo treba javno spregovoriti, če ne plakete in priznanja občinski skupščini rektorju potok. Prinanje občine Ribnica so bo šlo drugače. Ribnica, Stanetu Skrabcu, občinskemu J odboru ZZB NOV Ribnica in KS Sveti prejeli: Norbert Čeme, Ladislava Gregor. Češarek, Tanja Debeljak, Dragan Na slovesnosti je občinski odbor Golja, Ivan Gradič, Jože Kos, dr. Ci­ Zdravstvo pred kolapsom ZZB NOV podelil udeležencem bitke v ril Kumelj, Anton Lavrič, Jože Mo­ Razm ere v zdravstvu so se v zadnjem času zaostrile do te me­ Jelenovem žlebu in drugim posamez­ dic, Mirko Modic, Ivan Smisl, Matija re, da nam grozi generalna stavka zdravstvenih delavcev v Slo­ nikom, ki so si posebno prizadevali za Suhadolc, Franc Škrabec, David Tu- K veniji Z njo naj bi zdravstveni delavci opozorili na nevzdržno ohranjanje tradicij NOB in razvoj, 13 zovič. Urbanovo nagrado je prejel stanje v zdravstvu, na počasno reševanje sprotnih problemov in arhitekt Vlasto Kopač iz Ljubljane, ki sploh na nedograjenost sistema zdravstvenega varstva In po­ že 20 let sodeluje pri urejanju Ribnice ložajje v resnici nevzdržen tako v Sloveniji kod na Dolenjskem. in je bil glavni projektant ribniškega PRIZNANJA BORCEV Nihče se noče in ne želi odreči doseženi ravni zdravstvenega parka kulturnikov in osrednjega rib­ RIBNICA, LOŠKI POTOK — Ob varstva, denarja pa zanj ni dovolj. Z velikimi likvidnostnimi niškega spomenika NOB. prazniku občine Ribnica podeljuje ob­ težavami se srečuje zlasti novomeška bolnišnica ki ji priman­ činski odbor ZZB NOV Ribnica vsako jkuje 950 milijonov dinarjev. Če bi ne bilo sredstev amortizacije, leto plakete »Jelenov žleb«, in sicer ude­ V kulturnem delu programa so sode­ bi bil likvidnostni položaj še veliko hujši O vsem tem so govorili lovali godba na pihala iz Ribnice, moški ležencem bitke v Jelenovem žlebu leta in razpravljali tudi na seji medobčinskega sveta SZDL za Do­ 1943 pa tudi drugim, ki so zaslužni za pevski zbor Potočan iz Loškega potoka, lenjsko, kjer so sicer lahko ugotovili, da je zdravstvo prišlo na ohranjanje tradicij NOB in razvoj rib­ harmonikarski orkester glasbene šole iz družbeni urgentni oddelek, prave rešitve za izhod iz krize pa se­ niške občine. Letošnje plakete so preje­ Ribnice in učenci domače osnovne šole. veda niso mogli najti in je ponuditi zdravstvenim delavcem, ki so li: Albin Štok, Silvo Grgič-Šimen, Sta­ S slavnostne seje sta delegaciji odnesli nko Konda, Ivan Bajt, Adolf Osterc-Adi, prizadeto go vorili o teža vah. Zato pa bo tem več dela vse čakalo Stane Boh-Vene, Jože Strežek-Lipe, v naslednjih dneh, tednih in mesecih, ko bo treba najti rešitev Jože Žagar, Anton Švajger, Miroslav tudi za odnose s krško zdravstveno skupnostjo. Za sedaj zavaro­ Lilič, Jože Levstik, Anton Gregorič in V SOBOTO vancem iz te občine iz etičnih razlogov še ne bodo odklonili Alojz Šega. ZAOBLJUBA zdravljenja v bolnišnici Kdaj v prihodnosti pa se lahko zgodi tudi kaj takega. Ob tem je seveda treba pomisliti tudi na to, da se CVIČEK NA IZPITU — Ves marec je v dolenjskih podružnicah društva vino­ RIBNICA — Novi vojaki ribniške eno­ zdi skoraj nemogoče po enem sistemu urediti zdravstvo v Slove­ gradnikov minil v znamenju pokušanja in ocenjevanja cvička in drugih vin. Več te bodo v soboto, 2. aprila, podali pred niji, ko pa je toliko težav že v odnosih med krško zdravstveno kot 800 vzorcev so vinogradniki prinesli na pokušnjo, le 175 pa jih je dobilo spomenikom žrtvam NOB v Ribnici skupnostjo in medobčinsko zdravstveno skupnostjo Dolenjske. dovoljenje za nastop pred glavno komisijo, ki seje cvička in drugih dolenjskih svečano zaobljubo. V kulturno-zabavnem Kako se bomo na Dolenjskem in v Posavju lotili modernizacije vin lotila minuli petek in soboto na Srednji kmetijski šoli Grm (na sliki). Izbra. programu bodo sodelovali učenci osnov­ opreme v bolnišnicah, kije že zelo zastarela, kako bodo zdravst­ so najboljša vina med najboljšimi (sedemnajst sojih celo predlagali za nepri­ V olovici tedna bo ne in glasbene šole, vojaki in plesna skupi­ na KUD Gallus, ki jo vodi Dijana veni delavci delali bolj racionalno ipd, pa je že čisto nova tema. merna), pokušali jih bomo lahko na tradicionalni »cvičkarjji«, ki bo letos od 12. spremenljivo vreme z občasni­ Drobnič. do 15. maja in ki jo tudi zaradi nove lokacije pod Trško goro že mnogi težko ki plohami. J. SIM Č IČ pričakujejo. Več o ocenjevanju na kmetijski strani DL. (Foto: J. Pavlin) M. G-č Naštevanje problemov ni rešitev Naša anketa v . Na seji OK ZK Krško več naštevanja problemov kot kazanja poti iz krize KRŠKO Na programski seji občinske organizacije ZK Krško so delegati na­ vseh 1400 komunistov v občini in komunistov nizali vrsto konkretnih problemov. Prav lahko bi se zgodilo, da bi se seja spre­ vsaka osnovna organizacija mora k te­ Slovenski film v krizi? menila v neke vrste skupščino ali celo samo zbor združenega dela, če se v raz­ mu prispevati svoj delež, j g [jy |člč O članarini drugače pravi ne bi oglašali tudi komunisti, ki vidijo dalj od svojega tovarniškega plota. Slovenski film je že skoraj od svojega prvega spočetja vkleščen med KRŠKO — Plačevanje članarine je Predstavnik TCP Djuro Salaj je go­ na CK ZK Slovenije in predsednika PO dva poglavitna problema, ki se ju nikakor ne more znebiti. Prvi je goto­ za člane Zveze komunistov ena izmed voril o težavah, ki jih organizacijam TCP Djuro Salaj. Med drugim je dejal, vo finančne in vsebinske narave. Nobenega dvoma ni, da je snemanje ČLANI najsvetejših dolžnosti Kdor to dolžnost združenega dela povzroča nenehno se da nobena ekonomska politika ali gos­ filmov draga stvar, za tako majhen kulturni prostor vsekakor predraga, zanemari, lahko celo izgubi pravico do spreminjajoča zakonodaja in omenje- podarski sistem ne bo pomagal iz krize, ODHAJAJAJO IZ ZK če — in tukaj je drugi del prvega problema — ne bi postal umetniško valna gospodarska politika. Iz Metalne če se ne bodo spremenili pogledi na BREŽICE — Tudi za brežiško Zve­ članstva. Kani gre denar, ki ga zberejo tako pomemben in univerzalen, saj bi se odprl celemu svetu. Krivični bi so poročali o tem, da so se njihove da­ gospodarstvo. V svetu ni take čudežne zo komunistov velja, da zapusti organi­ člani ZK, seveda ni nobena skrivnost, bili, če bi rekli, da ni nekajkrat že prepričljivo potrkal na ta vrata, čeprav jatve za manj razvite lani povečale za ekonomske politike, ki bi omogočala z zacijo desetkrat več komunistov, kot jih saj tako občinski komiteji kot CK ob­ je v poprečju ostal prav slovensko majhen. Drugi problem pa je pu­ na novo sprejmejo vanjo. Trenutno šte­ štirikrat. Govor je bil tudi o težavah v malo dela dobro življenje. «Zato mis­ javljajo podatke o razporejanju sreds­ blika, za katero lahko rečemo, daje, če že ne v celoti, pa vsaj delno do kmetijstvu, kjer se izgube povečujejo, lim, da moramo sedaj reči, kaj lahko mi je občinska organizacija ZK 779 čla­ tev. In doslej o tej temi še ni bilo spornih nov. Lani so jih na novo vključili vanjo njega indiferentna. To je nazadnje pokazal tudi obisk talna slovenskega kot komunisti storimo, da bi ustvarili vprašanj, čeprav je povsem jasno, da v rešitve pa za sedaj še ni videti na obzor­ devet. Izstopilo jih je 62, črtali pa so jih filma v Novem mestu, pa tudi odgovori v naši anketi kažejo na to. sedanji ekonomski krizi vse več članov ju. S težavami pa se srečujejo tudi v nove poglede in ljudi prepričali, da se je 32. Razen tega so za mnoge organizaci­ družbenih dejavnostih. Otroško varstvo treba boriti za vsak dinar. Veliko čedalje teže plačuje članarino, ki ni­ je ugotovili, da so postale pasivne in da M ARIJA KRŽAN, prosvetna delavka z v krški občini ima premalo zmogljivosti znakov v naši občini in v delovnih or­ niso posegale v dogajanja okolja. Torej kakor ni majhna. za vse potrebe, v zdravstvu primanjkuje ganizacijah in celo v TCP — da ne bo so se odpovedale svoji vlogi in dejav­ S problemi članarine za ZK se sreču­ Bizeljskega: »Filme gledamo šele potem, ko denarja in kadrov itd. Nemalo težav je kdo rekel, da govorim ex catedra — nost prepustile drugim družbenopoli­ jejo tudi v krški občini. A s povsem dru­ jih pokažejo na TV, sicer pa imamo najbližji tudi v krajevnih skupnostih. Skratka, ta kaže, da smo v tem pogledu zelo malo tičnim organizacijam, predvsem Socia­ gačnimi, s kakršnimi se ubadajo drugod kino v Brežicah. Opažam, da tisti slovenski del razprave je minil v naštevanju težav. naredili. Vprašamo se lahko, ali vsak listični zvezi in Zvezi sindikatov. po Sloveniji. Člani ZK v krški občini so filmi, ki iščejo nove vsebine in nove psiho­ Zato pa je bil pomembna osvežitev dela osem ur, ali v pisarnah delajo pet namreč izredno discipliniraniplačevalci loške pristope, pritegnejo manj gledalcev razprave prispevek Silva Gorenca, čla- ali šest ur intenzivno. Vprašanje pa je RAZISKAVE VODNIH ■ članarine. Tistih nekaj problemov, ki so kot filmske obdelave literarnih del ali ki po­ tudi, ali smo dovolj sprostili ustvaijalne VIROV se pojavili v prosveti, so hitro rešili Pra­ segajo v zgodovino. S tem ne mislim, da bi sile strokovnjakov in delavcev.« Dejal LJUBLJANA — 22. marca so va zaradi discipliniranosti svojega član­ morali delati vse po enem kopitu. Filmi so SPOMINKI, CVETJE je še, da je CK ZK Slovenije pripravil predstavili v Klubu delegatov v Ljubl­ stva pa imajo v Krškem problem: denar­ tudi zelo razvlečeni. Slika v filmu bi morala teze za konferenco ZK Slovenije, ki IN KULINARIKA jani rezultate raziskovalnih nalog o ja je v partijski blagajni več, kot ga povedati več kot beseda. kažejo nek izhod iz krize. Se posebej pa BREŽICE — Posavski muzej napo­ možnih nahajališčih nafte in plina, geo­ potrebujejo. Lani ga je bilo za 20 milijo­ je poudaril, da funkcije ne more več veduje v aprilu zanimivo razstavo, ki jo termalne energije ter podtalnice in mi­ nov dinarjev in letos so v občinskem opravljati nihče, ki nima nobene nove REZIKA ZAKŠEK, vodja avto šole pri pripravlja v sodelovanju z občinsko tu­ neralnih voda. Slednje raziskujejo med komiteju polovico tega denarja spet ve­ ideje v glavi ali ni kos problemom časa. AM D Sevnica: »Slovenski filmi so mi všeč ristično zvezo. Na njej bodo predstaviji drugim v Zasavju, na območju Gro­ zali pri Temeljni posavski banki Žal je in se mi ne zdijo prezahtevni, le na progra­ trenutno ponudbo spominkov v trgovi­ supljega in v Beli krajini. Za Sevnico tako, da tudi denar ZK ni imun pred in­ • Sekretar medobčinskega sveta mu televizije jih je zelo malo, kaj šele v nah, prototipe spominkov, kijih ponu­ npr. so ugotovili, da je med 152 vodo­ flacijo. Pustimo zdaj ob strani vprašan­ ZK za Posavje Franc Pipan je pove­ vodi le 5 večjih oskrbnih sistemov. Več­ kinematografih. Veijetno zato, ker smo jajo zasebniki v občini in Posavju, mu­ je, ali je moralno, da partija denar dal, daje občinski komite v preteklem ji del zajetij je ogrožen zaradi kmetijst­ majhen narod, res ne moremo posneti to­ zejske predmete ter izdelke domače in obrača in ga plemeniti tudi z bančnimi obdobju izbiral ustrezne teme. Dejal va. Glede glavnega suhokranjskega liko filmov kot večji, toda lahko bi poskrbe­ umetne obrti. Razstavo bosta popestrila obrestmi. Tudi se ne kaže obešati na Agrokombinat Krško in Slovin Breži- je, da se je prenova ideoloških zajetja na Globočcu z raziskavami dos­ li vsaj za nekakšne stalne televizijske mati­ mnenje enega izmed visokih funkcio­ ce-Bizeljsko z izborom odličnih posav­ vprašanj začela dobro, malo manj pa lej še niso pojasnili vseh povezav z dru­ neje. Tako bi bili naši filmi vsem bolj gimi tamkajšnjimi izviri. Za raziskave v narjev ZK, kije dejal, da v svetu ni poli­ skih vin, sodelovala pa bosta tudi aktiva so v ZK zadovoljni z metodami dela dostopni. kmečkih žena in krške in brežiške obči­ Beli krajini je značilno, da zadevajo le tične stranke, ki bi tako ropala svoje in s prenovo v kadrovski politiki. V člane. Bolj pomembno je, da so člani ZK ne. Njune članice bodo pripravile nekaj posamezne izvire, zato še ni izbran os­ MILAN KASTELIC, kmet iz Dobrniča: zvezi z nedavno sejo predsedstva CK rednji vir kakovostne vode za preskrbo dali že več predlogov, kako bi zmanjšali priljubljenih kmečkih jedi. Razstavo »Slovenskih filmov si pač ne moremo ogle­ ZK Jugoslavije je dejal, da v Sloveniji tega območja. p n plačevanje članarine. Bili so predlogi, bodo popestrili tudi s cvetjem. Priredi­ dati niti na TV zaslonih niti v kinu, a še tisto, in v Posavju ni protiarmadnega raz­ da bi članarino v družini plačeval en telj pripravlja pogovor strokovnjaka s kar vidimo, je pretežko za povprečnega gle­ položenja in menil, da zaradi obrob­ sam, drugi pa prispeval le simbolično predsedniki turističnih društev in učitel­ dalca. Vse preveč je nekakšnega streljanja nih vprašanj ne bi smeli zanemarjati CIRIL ZLOBEC NA vsoto. Znižali naj bi tudi lestvico in po­ ji tehničnega pouka v osnovnih šolah z itd. Mislim, da bi slovenski film moral namenom, da bi domačo obrt prenašali temeljnih problemov. »Zlasti pa si ne OBISKU V KRŠKEM dobno. A za vse te predloge ostaja CK poskrbeti tudi za razvedrilo, v tem pa se s W\ na otroke. Tako radicija ne bi izumrla. želimo, da bi se konfrenci ZK Slove­ KRŠKO — V sredo, 6. aprila, bo ZK Slovenije gluh in nem. Zato se v filmi iz drugih republik, žal, res ne moremo nije in Jugoslavije nehali in končali s obiskal krško občino Ciril Zlobec, pes­ Krškem ogrevajo za več predlogov, po POGOJENA primerjati. Sicer pa mislim, da imamo do­ temi vprašanji. Mislimo, da moramo nik in politik. V programu obiska je katerih naj bi nekaj denarja ostalo os­ bre igralce in režiserje, zato bi se dalo nare­ SOLIDARNOST odgovoriti na vprašanje, kako iz kri­ ogled mestnih zanimivosti, v popoldan­ novni organizaciji ZK. Zavzeli pa so se diti tudi kaj lahkotnejšega. NOVO MESTO — Občinska zdrav­ ze,« je dejal Pipan. skih urah se bo Ciril Zlobec mudil v tudi za to, da bi pomagali mladinski or­ stvena skupnost Novo mesto je ena tis­ krajevni skupnosti Zdole in tam obiskal ganizaciji in še komu. Vendar bodo mo­ tih, ki morajo združevati prispevek za STOJAN PELKO, filmski kritik iz No­ Na seji so se dogovorili, da ne bodo vas Kostanjek. Zvečer ob 20.‘uri pa bo rali najprej vprašati za mnenje svoje republiško solidarnost. Za leto 1987 je vega mesta: »Mislim, da Slovenci imamo delali obsežnih sklepov, ampak glavne v mali dvorani Delavskega kulturnega člane, saj je denar končno njihov, ta obveznost znašala 461,67 milijona teme za odlične scenarije, žal pa se pri sce­ probleme strnili v nekaj točk in to bo doma Edvarda Kardelja srečanje, ki ga čeprav so ga sicer podarili ZK. dinarjev, letos pa se je povečala na do­ tudi torišče dela občinske organizacije organizira Literarni klub Beno Zu­ nariju pogosto bolj gleda na to, kakšen bo bri 2 milijardi dinarjev. O združevanju ZK. Za delo pa bo moralo zagrabiti pančič. J. SIMČIČ finančni uspeh, ne pa na kvaliteto in more­ sredstev za republiško solidarnost je bi­ bitne nagrade. Denar za odkup dobrih sce­ lo na četrtkovi skupščini zdravstvene narijev bi morala imeti kulturna skupnost skupnosti Novo mesto precej govora, Slovenije, pri Vibi pa bi naročili le sneman­ kar ne čudi, saj gre v nezavidljivem po­ je. Tudi akademija za gledališče in film v ložaju zdravstva za nemajhna sredstva. Naj se ve, kdo pije in kdo plača zadnjem času ne opravlja več vsega svojega Ker tri občinske zdravstvene skupnosti poslanstva. Letos sta me navdušila filma v dolenjski regiji prejemajo takšno soli­ S programsko-volilne seje sevniških komunistov — Perspektiva nam je v Jugos- darnost in gre denar vendar za novo­ . laviji, a naj bodo cisti računi — Diferenciacija bo razredčila vrste______Ljubezni Blanke Kolak in Hudodelci. meško oz. dolenjsko zdravstvo, so dele­ gati le glasovali za sprejem aneksa k SEVNICA — »Ko rešetamo možnosti za varčevanje, se moramo zavedati, navkljub sorazmerno slabo razvitim HASKA DRAGANOVIČ, učenka teks­ sporazumu o usklajevanju planov zdrav­ da to pomeni krnitev pravic. Varčevanja se lotimo res vsi uporabniki družbenih proizvajalnim sredstvom, tudi član CK tilne šole, Krško: »Prav dosti slovenskih ZKS Silvo Gorenc. Menil je, da je čas, stvenih skupnosti v Sloveniji za obdob­ sredstev! Pričakujemo javno objavo in soočenje teh pogledov za racionalizaci­ filmov nisem videla, ker jih v Krškem ni na je 1986- 1990, vendar s pogojem, če da tudi yslovenskem gospodarstvu ne­ jo,« je med drugim poudarila delegatka za bližnjo konferenco ZKS Romana sporedu. Več je ameriških in jugoslovan­ bodo tako storile in obveznost tudi hamo jadikovati, kako je vse narobe. Ivančič, ki se ie na seb cts: progrsmsko-vuiiini seji občinske konference Zveze skih, slovenski pa redko zaidejo k nam. Ne uresničile vse občinske zdravstvene »Vsak mora na svojem delovnem po­ komunistov po uvodnih besedah predsednika OK ZK Sevnica Romana No- morem se spomniti slovenskega filma, ki bi skupnosti, ki prejemajo solidarnostna dročju več storiti za spreminjanje raz- všaka in prispevku predsednice IS SO Marije Jazbec o gospodarjenju v občini mi bil najbolj všeč. No, tisti film o poletnih sredstva, redneje poravnavale obvez­ zadržala zlasti pri težavnih razmerah družbenih dejavnosti in še posebno vzgo­ počitnicah nekaj mladih Ljubljančanov na nosti do izvajalcev (ti so že skoraj po • Ko se je izvršna sekretarka P CK vrsti v katastrofalnem položaju in se je in izobraževnaja. moiju mi je bil všeč, ostalih filmov pa se ne dveh letih. Kar zadeva posavske razme­ ZKS Sonja Lokar vprašala, kako na­ dušijo v najetih kreditih), ne pa, daje to Franc Pipan, tudi sekretar MS ZKS spomnim, čeprav sem jih nekaj gledala tudi re je dejal, da v regiji ni prave enotnosti. prej, je dejala, da je treba strategijo vedno v glavnem le skrb novomeške za Posavje, je menil, da so v sevniški na TV. Če bi jih bilo več, bi si jih gotovo V Posavju manjka razvojna institucija, spremeniti v konkretne programe. skupnosti kot matične za večino dolenj­ občini po dolgem času prišli do ekipe, ki ogledala. kar je v razvojni študiji zapisal tudi »Demokratizirati je treba vzdušje, a skih izvajalskih zdravstvenih delovnih složno dela. Dobri rezultati so vidni navkljub kriznim razmeram v zadnjih IREL. Pipan je omenil grobe napade na ne, da bi se kdo igral z vžigalicami v MARTA STRAHINIČ, knjižničarka iz organizacij. slovensko politično vodstvo na zadnji sodu bencina, ker gre tudi za mojo Metlike: »V Metliki slovenski filmi niso po­ seji P CK ZKJ in še hujše v tisku.« V glavo! To, kar mi želimo, je res v inte­ gosto na sporedu in tudi zanimanja zanje ni Marjan Korošič, Ekonomski inš­ našem okolju ni protiarmadnega niti resu večine ljudi, zato bomo zmaga­ titut Zagreb: — V letošnjem letu se veliko. Jaz si sicer slovenske filme ogledam protij ugoslovanskega razpoloženja. li,« je zaključila Lokarjeva na pro- bodo nadaljevali dosedanji ekonom­ na televiziji, vendar so za moj okus preveč ljubljansko Smo za boljši socializem, ne pa za po­ gramsko-volilni seji sevniških komu­ ski procesi. Proizvodnja bo zastala, razdelitev revščine, kot je predsednik literarni, igraje preveč gledališka, igralci de­ nistov. j)/s n/o standard še naprej upadal, inflacija Roman Novšak dejal v uvodnem refe­ lujejo nesproščeno, skratka, vse je preveč pa bo večja kot kdaj doslej... ratu. Perspektiva nam je v Jugoslaviji, igramo, pa tudi teme se mi ne zdijo primer­ Radmir Lukič, Pravna fakulteta vendar, da bodo čisti računi, da se bo mer, tudi ob slabi ekonomski politiki. no izbrane. Filmi iz naših južnih republik se Beograd: — Dejal sem že, da »hiša vedelo, kdo kaj daje in kdo kaj dobi,« je Zdaj, ko nas je Mednarodni monetarni mi zdijo boljši, bolj življenjski in sproščeni. gori«, sedaj pa pravim, da »gori tudi sklenil Pipan. fond naučil kozjih molitvic, moramo Od slovenskih so mi še najbolj všeč »Gori tudi voda« voda«... Brane Busar je govoril o liku komuni- zmanjšati stroške družbene režije na mladinski. Mladen Kovačevič, Ekonomska sta-delavca in obratno in se vprašal, minimum,« je poudaril v zanimivi raz­ Kaj nas čaka letos — fakulteta Beograd: — Čeprav ZIS zakaj takih posameznikov ne znamo pravi Silvo Gorenc. tako kot prejšnja leta veliko obl­ M ARIJA MIKETIČ, Zavod za izo­ Ima prav država ali dovolj predstaviti širši javnosti. Na ______P. PERC jublja, po vsem sodeč tudi teh obl­ braževanje in kulturo, Črnomelj: »V črno­ ljudje?______bližnji konferenci ZKS ni treba vpraša­ maljskem kinu so slovenski filmi poredko jub ne bo izpolnil. Zato je veijetno ti, zakaj se ne uresničujejo sklepi, tem­ napočil čas, da ZIS v skladu s pravi­ • Radosten in raznoličen svet je moj na sporedu, ker je zanje malo zanimanja. Za LJUBLJANA - Po podatkih' več, kdo in kje jih ne uresničuje. Napra­ li lepega vedenja odstopi ali pa da sen. Če moram biti zaradi njega so­ osnovne šole prirejamo predstave mladin­ svetovne banke seje povprečna po­ viti pa je treba analizo, brez oportuniz­ mu skupščina izreče nezaupnico. jen, na to pristajam; kajti brez teh sanj skih filmov, med katerimi so tudi slovenski. raba na prebivalca v Jugoslaviji v ma in strahu, če bo diferenciacija še bolj Nič čudnega, če se je ZIS ob nimava nitijaz niti moje delo nobene­ Otroci so zelo pohvalili Poletje v školjki in obdobju 1980—1987 vsako leto razredčila vrste ZK. takšnih in podobnih kaj malo ga smisla. tudi v rednem sporedu je bil dobro obiskan. zmanjšala za okrog pol odstotka. Is­ Sevniškim komunistom je izrekel spodbudnih napovedih odločil, da Vsako leto priredimo v Črnomlju teden ju­ točasno pa je naj večja svetovna do- čestitke za dobre gospodarske dosežke, V. G O TO V A C bo od delegatov zahteval, naj se goslovanskega filma in v spored uvrstimo lžnica Brazilija vsako leto poyečala odločneje zavzemejo za uresniče­ porabo na prebivalca za približno 3 tudi enega ali dva slovenska. Jeseni bomo vanje ekonomske politike. To po­ odst. Naše gospodarstvo zdaj z več­ videli tri zapored, vendar se že sedaj bojimo meni, daje ZIS še vedno prepričan, lečajna lista sl. (it jim številom delavcev uresničuje za obisk. da so možnosti za uresničitev us­ NOVI DEVIZNI TEČAJI z dne 28. marca 1988 manjši obseg proizvodnje, to pa pešne ekonomske politike le v pomeni, da bo standard povprečne­ za devize, efeklivn, čeke, kreditna pisma TANJA KATANIČ, tajnica razvoja pri rokah delegatov. ga Jugoslovana vsaj še nekaj časa v Riku v Ribnici: »V kino hodim bolj pore­ Bližnja razprava v zvezni sku­ tečaj in poštne nakaznice najboljšem primeru ostal na sedanji dko in tudi za gledanje televizije imam bolj pščini bo torej obnovila dialog o držam valula velja za nakupni srednji prodajni ravni. malo časa. O filmih, tudi slovenskih, se po- vseh spornih zadevah letošnje eko­ Beograjski tednik Novosti 8 je A vstralija a. d o lar 1 1026.29 1 027,83 1029.37 govaijam s prijatelji, in če ga hvalijo, grem v zbral in objavil nekaj napovedi nomske politike. Tako se lahko A vstrija šiling 100 11901.96 11919.84 11937.72 kino ali gledam film na televiziji. Če je tudi znanih ekonomistov, filozofov, so- zgodi, da bo ZIS namesto pomoči dolar I 1 132.40 1 134,10 1 135.80 meni všeč, gledam film do konca, sicer pa cilogov, politikologov o tem, kaj izpostavljen ostri kritiki. k a n a d a Napočil je torej čas, v katerem 100 2 1686,71 21719.29 21751.87 ne. Najraje imam filme, ki prikazujejo vsak­ nas čaka v letošnjem letu. Tako D anska k rona zvezna vlada ne verjame gospo­ 100 3 4 7 5 5 ,0 3 3 4 8 0 7 .2 4 3 4 8 5 9 ,4 5 danje življenje in zgodovinske filme; krimi­ pravijo: Finska m ark a darstvu, združeno delo pa nima 24652.69 24689.67 nalk in sploh filmov, ki so delani po istem Zoran Popov, Inštitut za ekono­ F rancija frank 100 2 4615.71 zaupanja v ZIS. Zato se gospo­ kopitu, pa ne gledam rada.« miko industrije Beograd: — Eko­ 7.R Ncnuija m arka 100 83624.45 8 3 7 5 0 ,0 8 83875.71 darstvo skuša znajti na vse mogoče nomski položaj države se bo v le­ G rčija drah m a 100 1043,55 1045.12 1 046.69 načine, ker ocenjuje, d aje pri vsem tošnjem letu absolutno poslabšal... Irska lu n t 1 2231.87 2235,22 22 3 8 .5 7 tem najbolj nevarno, če se ustavijo ANDREJA ULE, inšpektorica iz Ko­ Branislav Šoškič, Ekonomska lira 100 112.57 112.74 112,91 stroji. Ta odnos pa ne more trajati v Italija čevja: »Pohvalim lahko le slovenski mla­ fakulteta Beograd: — Letošnje leto 100 1121.83 1123.52 1125.21 nedogled, ker se kriza zaostruje. Ze­ Jap o n sk a je n dinski film. Tako so mi bili všeč filmi Učna nam v ekonomskem pogledu ne bo 51 3 9 .1 2 lo kmalu bo zato treba odgovoriti k u v a jl k « . dinar 1 5 1 2 3 .7 2 513 1 ,4 2 leta izumitelja Polža, Poletje v školjki, Sreča prineslo nič dobrega, če ne bo čim- na vprašanje, ali ima res prav drža­ N izozem ska gulden 100 74279.83 7 4 3 9 1 .4 2 7 4503.01 na vrvici in še nekateri. Niso pa mi všeč fil­ prej, čimbolj radikalno in čimbolj va, ki meni, da so ljudje pri svojem N orveška krona 100 22210.08 22243.45 2 2 2 7 6 ,8 2 mi s pretežkimi temami, filmi, ki prikazuje­ dosledno izvedena vsestranska gos­ delu premalo zavzeti, ali pa je treba Portugalska escudo 100 1019,73 1021,26 1022.79 jo revščino, težko kmečko življenje itd. Tu­ podarska reforma... veijeti gospodarstvu, ki opozarja, Švedska krona 100 2 3 6 6 2 .8 7 23698.42 23733,97 Josip Županov, Filozofska fakul­ di nedavni televizijski film o družini, ki je da so sedanji pogoji gospodaijenja 10 1187.83 101339.84 101491.85 teta Zagreb: — Težnje, ki so obsta­ Švica frank 100 odšla na dopust na moije, me ni posebno zanka okoli njegovega vratu. 2 5 7 5 ,4 6 2 5 7 9 .3 2 jale v preteklosti, se bodo nadalje­ V. Britanija funt 1 2 5 7 1 .6 0 navdušil, čeprav je bil deloma tudi zabaven. 1400,91 vale tudi v prihodnosti... VINKO BLATNIK ZDA do lar 1 1396.71 1398.81

Š t . 13 (2016) 31. m arca 1988 DOLENJSKI LIST r Za obresti pol vsega grozdja EN Vinarski del tozda Vinska klet je imel v lanskem letu izgubo, rešila pa jih je njiho­ HRIBČEK va trgovska dejavnost — Za nerazvite več kot za akumulacijo______METLIKA — Vinska klet, tozd metliške Kmetijske zadruge, je sicer lansko jev. A kljub temu je klet ostala s praz­ BOM leto zaključila brez izgube, na tako imenovani pozitivni ničli, vendar metliški nim skladom skupne porabe. Obračun­ vinarji nikakor niso zadovoljni z razmerami, ki so njihovo panogo pripeljale do ski sistem je tak, da morajo prej KUPIL«. tega, da jo mora reševati trgovina. napolniti celo rezervni sklad in seveda Vinarski del kleti je lani ustvaril 370 tavracij. »Tukaj se vse konča. Mi, ki se izločiti denar za nerazvite in šele, če kaj milijonov dinarjev izgube, od tega 32 ukvarjamo s proizvodnjo, smo slabi, ostane, gre za sklad skupne porabe. Os­ hektarjev lastnih vinogradov na Vino- trgovina je pa dobra. Mera je polna!« se talo pa ni nič. Ta mala kletje morala za Ureja- Tit D oberštek' meru in Vidošičih 80 milijonov dinar­ upravičeno razburjajo v kleti, še pose­ nerazvite za lani prispevati 88 milijonov jev. Tozd kot celoto je, kot rečeno, rešil bej zato, ker podatki povedo tudi, daje dinarjev, to je več, kot znaša celotna izgube njihov trgovski del, prodaja na Vinska klet ustvarila 220 milijonov di­ akumulacija tozda! D aje krivica še hu­ niki zadnja leta opuščali in je do­ veliko piva, močnih alkoholnih pijač in narjev amortizacije, ostala tozda Kme­ jša, sodi po statističnem registru pride­ I Trsni izbor lenjski trsničarji ne cepijo več. Pač pa seje bolje obnesla v Beli krajini, brezalkoholnih pijač ter dejavnost nji­ tijske zadruge, TZO Kooperacija in lava vina v skupino industrije in tako ji F R A N K I N J A je na celot­ vendar tudi tu dajejo prednost ga- hovih vinotočev, bifejev, gostiln in res­ Trgovina, pa skupaj 80 milijonov dinar- za nerazvite jemljejo 3,5 odst. od pos­ nem jugovzhodnem vinorodnem meju zaradi večje rodnosti. Za po­ lovnega sklada; če bi bila tretirana kot območju določena kot priporočena pravo barve žametovki je šentlo- kmetijstvo, kar bi bilo vsaj za zadružne sorta za rdeča vina, kot dovoljena vrenka manj primerna kot vino kleti edino pravično in smiselno, pa bi ji pa še v L, 4. in 5. vinorodnem gameja in pride v poštev le kot sa­ Cviček na zadnjem izpitu okolišu. Tako postaja frankinja 1,2 odst. Kleti se sicer borijo za preregis- mostojno sortno rdeče vino, ki je tracijo, a to je pri nas dolga in mučna (pridevnik modra v pogovoru opu­ bolj kakovostno kot vino gameja. Na glavni pokušnji so ocenili 175 vzorcev vin — Te- ščamo) glavna sorta za rdeča vina METLIŠKA VINA V pot. PORTUGALKA je po en cvička bo od 12. do 15. maja na Trški gori Vinarstvo ima po vsej Sloveniji izgu­ na našem območju. Vino frankinje PARIZU le v manjši meri uporabljamo v trsnem izboru dovoljena (primer­ bo. Trenutno ni niti enega slovenskega na) sorta v 4. in 5. ter v 7. in 9. vino­ METLIKA — Na zadnji sesta­ mešanici z žametovko za tipiziranje TRŠKA GORA — Vino je za Teden odrezali tudi Jože Kapler iz Ravni (15,7 vina, razen nekaj vin s predikati, ki bi rodnem okolišu, torej tudi na Do­ nek strokovne komisije, ki deluje rdečega namiznega vina, kot sta dolenjskega cvička pripravljeno. Stro­ točke), Janez Valant z Malkovca (15,5 ustvarjalo dobiček. Vinarji trdijo, da so lenjskem. Pridelek te sorte vinograd­ pri Mednarodnem uradu za vino v rdeče bizeljsko vino in dolenjski kovna komisija je minuli petek in sobo­ točke) in Jožko Kapler iz Ravni (15,5 maloprodajne cene vina glede na niki prodajo kot mošt takoj po Parizu, je mag. Julij Nemanič odne­ cviček. To vino vedno bolj dobiva to na srednji kmetijski šoli Grm pokusi­ točke). Najboljšo modro frankinjo je stroške tako nizke, da z njimi ne morejo trgatvi. sel tudi mlado vino — metliško čr­ veljavo zlasti v Beli krajini kot me­ la najboljše vzorce vin, ki so jih pridelal Stanko Lekše iz Velikega Trna pokrivati pridelave grozdja, stroškov ŽAM ETOVKAjekot pripo­ nino lanskega letnika in ga ponudil tliška oziroma belokranjska črnina najboljše med 830 vzorci izbrali že na in zanjo prejel 16,1 točke. ročena sorta po trsnem izboru na­ v degustacijo ostalim članom komi­ kletarjenja in nege vina. Cene vina so ali pa kot samostojno sortno rdeče lokalnih pokušnjah v 11 podružnicah Na koncu zapišimo, da bo mogoče vedena v bizeljsko-sremiškem, do­ sije, ki so vsi mednarodno priznani zamrznjene na lanskih novembrskih, vino. Sorta dovolj zgodaj dozori, da društva vinogradnikov. Na glavno po­ najboljša dolenjska vina kot že petnajst lenjskem in belokranjskem vinorod­ degustatorji. Vsi strokovnjaki so bili stroški za energijo, repromaterial in jo lahko gojimo tudi na manj ugod­ kušnjo je prispelo 175 vzorcev vin, med let nazaj, pokušati na letošnji tradicio­ nem okolišu, kot dovoljena (primer­ prijetno presenečeni nad kvaliteto kapital pa so taki, da bi morala biti nih legah, je močne rasti, zato pre­ katerimi je bilo 86 primerkov cvička, nalni prireditvi Teden dolenjskega cvi­ na) pa še v 4., 5. in 7. okolišu. To je tega vina, francoski degustatorji so povprečna cena slovenskega vina v nese večjo obremenitev z rodnimi čka, ki bo 12., 13., 14. in 15. maja v glavna sorta vinorodnega predela izjavili, da mlada metliška črnina trgovini 2.500 do 2.800 din liter, je pa očesi kot žametovka. Tako tudi s to večnamenskem objektu srednje kmetij­ Bizeljskega, Dolenjske in Bele kra­ po kakovosti ne zaostaja za slovitim • Inž. Mitja Kocjančič, predsednik od 1.200 do 1.800 din. Največji strošek sorto dosežemo bogato rodnost kot ske šole Grm na Trški gori. jine, upoštevana zlasti zaradi bogate francoskim vinom beaujolais pri- pri žametovki. ocenjevalne komisije: »Pozna se, da je kapital. Stroški za zaloge vina so pok­ rodnosti, s katero presega vse druge meur, nekateri pa, daje celo boljša. J. PAVLIN G A M A Y (game). Trsni izbor tudi Dolenjci postajajo dobri kletarji. riti z bančnimi krediti, obresti so naj­ sorte našega sortimenta. Njena po­ V metliški Vinski kleti ne skrivajo, rta vaja le game in ne pove, ali je pri Letos je bilo zelo malo izločenih manj 104-odst. V zadnjih štirih mese­ manjkljivost je v tem, ker pozno \ da pridelujejo mlado črnino po pos­ tem mišljen žlahtni game ali game rdečih vin, drugače pa je bilo pri belih cih, se pravi po zamrznitvi cen vina, (ponekod prepozno) dozori, zlasti v topku, po katerem pridelujejo slovi­ barvarica. Sorta je po trsnem izboru I sortah, ki zahtevajo več nege. Mislim, znašajo obresti na liter vina 150 do 200 deževnih jesenih. Zato je ne bi smeli S ti beaujolais primeur, laskave ocene predvidena kot dovoljena na celot­ daje prav, da se na Dolenjskem v prvi Spet najboljšega din, vino pa se v tem času ni nič podraži­ gojiti na manj primernih vinorod­ iz Priza pa so dokaz, da jim je to nem jugovzhodnem vinorodnem I vrsti pripravlja cviček, ki mora posta­ lo. V štirih mesecih je šlo za obresti na nih legah. Vino žametovke je osno­ \ nadvse uspelo. območju in še v 4. (slovenjego- liter vina toliko, kot je dobil vinograd­ va rdečih bizeljskih vin, dolenjske­ Predstavniki Mednarodnega ura­ ti tudi del turistične ponudbe, sajenje Martin Cvelbar je za riškem) okolišu. Na našem vino­ I ga cvička, nekaj manj belokranjske da za vino so izrazili željo, da bi v belih sort in pridelava takšnega vina belo vino prejel 16,3 nik za pol kilograma grozdja! rodnem območju je razširjen game v črnine. Napačno je žametovko trga­ svoji vinoteki imeli tudi izbrana vi­ pa je le trenutna muha na trgu. Na A. BARTELJ barvarica, in to po trsničarjih iz V. točke ti skupaj s frankinjo, saj grozdje I na iz metliške kleti. Poslali so jim Dolenjskem je bodočnost v cvičku.« Drenove v Srbiji. Žlahtni game daje v žametovke v jeseni ne gnije in lahko mlado metliško črnino, vrhunsko NOVO MESTO — Martin Cvel­ sicer bolj kakovostno vino, rodi pa I bar, upokojeni pleskarski mojster, je znatno manj kot game barvarica. s trgatvijo te sorte čakamo do s metliško črnino letnik 1983 ter 51 vzorcev dolenjskega belega vina, 7 letos nadvse zadovoljen s pridelkom v DEVIZE ZADNJI HIP Vino gameja ima izrazito rdečo novembra. laški rizling — pozno trgatev letnik vzorcev sortnih belih vin, 24 vzorcev I svoji vinski kleti .na Trški gori. Po de­ LJUBLJANA — Jugoslovanske to­ barvo (prava črnina), brez poseb­ Z W E IG E L T (cvajgelt) je kot v 1985. dolenjskega rdečega vina in 7 vzorcev setih letih je na ocenjevanju za najbol­ varne zaščitnih sredstev za kmetijstvo so nega vonja in okusa, zato je upo­ dovoljena (primerna) sorta določe­ modre frankinje. Komisija, ki sojo ses­ I jša dolenjska vina prejel spet najvišjo zadnji hip le dobile potrebne devize za rabna za popravo barve zlasti pri na za vse 4 vinorodne okoliše ju­ tavljali inž. Mitja Kocjančič, prof. Alojz s oceno. Tokrat si gaje med 51 vzorci žametovki in drugih rdečih vinih, govzhodnega vinorodnega območ­ Hrček, oba iz ljubljanskega Kmetijske­ surovine, kijih potrebujejo, piše Delo in prislužilo njegovo belo vino. »Nisem pa tudi kot samostojno sortno vino ja. Po opisu inž. Koruze (v 2. št. I ga inštituta, inž. Zdravko Mastnak iz dodaja, da imajo zdaj težave z delitvijo s presenečen. Bila je dolga in topla je­ ustreza okusu mnogih potrošnikov. letošnjega Sodobnega kmetijstva) Z NOVOMEŠKE TRŽNICI Vinske kleti Agrokombinata Krško, inž uvoznih pravic. Tako se je spet dogodi­ sen, zato smo s trgatvijo lahko za­ Game barvarica (to dolenjski trsni- je sorta cvajgelt križanka frankinje I V ponedeljek je stal nageljnov cvet Franc Prešeren, kmetijski inšpektor iz vlačevali. Belo vino zahteva veliko lo, da se do zadnjega trenutka ni vedelo, N čarji cepijo) je bogato rodna sorta, in šentlovrenke. Ime ima po žlahtni- 600 in narcisin 500 din, kolikor je bil Novega mesta, Marko Ajdnik, pred­ nege in znanja pri kletarjenju. Že kako bo rešena zagata, ko so tovarne zgodaj zori in jo kaže v manjši meri telju dr. Zvveigeltu, nekdanjem rav­ I sednik ppdružnice Društva vinograd­ najmanjša napaka je lahko usodna,« stale, v trgovini pa ni bilo moč dobiti N tudi posamezen šopek iz teloha in re­ saditi kot dopolnilno sorto na po natelju kmetijske šole v Kloster- nikov iz Škocjana, Franc Pavlin, gostil­ je povedal Martin. zaščitnih sredstev. Kot je komentiral tu­ se. Kilogram česna je bil naprodaj po trsnem izboru določenem prostoru. neuburgu pri Dunaju. Zori pred I ničar iz Mačkovca in inž. Rudi Ivančič Cvelbar je eden od pobudnikov di naš list, je pomanjkanje zaščitnih V 6.000, krompirja po 500 in 900, ŠENTLOVRENKAjckot frankinjo, je bujne rasti in razme­ iz podružnice Podgorje, je izločila 17 prireditve Tedna dolenjskega cvička sredstev povečevalo še pretirano za­ čebule po 1.200, solate po 1.600, priporočena sorta določena za Belo roma bogato rodi. Vino ima inte- I vzorcev kot neprimerne, ostale pa je in je marsikaj doživel. Zlobni in ne­ drževanje cen. Zvezni izvršni svet je hrena 4.000 in redkve po 600 din. krajino, v ostalih 3 vinorodnih zivno rdečo barvo, je dobre kakovo­ S ocenila. voščljivi vinogradniški prijatelji so Enaka količina suhih sliv je veljala končno le dovolil podražitev za eno četr­ okoliših jugovzhodnega vinorod­ sti in je bilo iz poskusnih nasadov I 1.600 in skute 2.600 do 3.000 din. Najboljši cviček ima v kleti Martin tino, kar pa je premalo, da bi večina ju ­ nega območja pa kot dovoljena doslej dobro ocenjeno. s Kilo fižola je bilo tudi tokrat m oč do­ Kovačič iz Gor. Vrhpolja pri Šentjerne­ goslovanskih tovarn zaščitnih sredstev (primerna) sorta. Pred leti smo jo S tem je končan posamezni opis značilnosti sort novega trsnega, se­ I biti za 2.000 din. M erica m otovilca in ju. Zanj je dobil oceno 15,9 točke, le po za kmetijstvo (13 jih je) lahko donosno priporočali zlasti na manj ugodnih > daj veljavnega izbora Slovenije. regrata je stala 500 in najrazličnejših dve desetinki točke manj so prejeli: Ru­ poslovalo. Iz vsega tega lahko pričaku­ legah, toda zaradi neenakomerne semen 3.000 din. Lonček smetane so di Rus iz Dol. Maharovca, Bernarda jemo, da se bo letošnja zagata ponovila rodnosti so jo dolenjski vinograd­ T. DOBERŠEK s Tuma iz Krškega, Franc Kovačič iz prodajali po 1.800 do 2.000 in jajca tudi prihodnje leto. Jugoslovanska eko­ Drame, Alojz Gričar iz Vel. Trna in po 150 in 160 din. Na stojnicah so nomska politika pač. J Franc Šmajdck iz Grčevja. Med dolenj­ imeli sadike solate, šopek po 500. Na skimi belimi vini je največ točk zbrala tržnici je bilo sicer precej tekstilcev, kapljica Martina Cvelbarja iz Trške go­ tudi s posteljnino. re (16,3 točke). Enako število točk je komisija prisodila tudi belemu vinu Nujni delež in možne zlorabe Jožeta Smoliča iz Šentjerneja. Franc Sejmišča Polanko iz Trebnjega je za svoje vino z Kaj pravi zakon o dedovanju glede nujnega deleža pri dedovanju Gradišča prejel 16,2 točke, Stane Hočevar in Jože Ravbar iz Ljubna pa • Vprašanje: Zapustnik je pred • Odgovor: 28. člen zakona o de­ v času zapustnikove smrti, seveda po BREŽICE — Na sobotnem sta prejela za svoje vino po 16 točk. smrtjo podaril svoje premoženje enemu dovanju pravi, da se pri izračunu nujne­ stanju ob času daritve. sejmu so imeli naprodaj 237 Najboljše ocene za bela sortna vina sta Martin Cvelbar od dveh zakonitih dedičev. Drugemu ga deleža najprej popiše in oceni vse MARTA JELAČIN, dipl. iur. prašičev, starih do 3 mesece, in prejela Peter Brcar iz Šentruperta (16,3 dediču naj bi se nujni delež izplačal v premoženje, ki ga je zapustnik imel ob 42 starejših. Prvih so prodali točke) in Jože Prosinečki iz Tršjce gore znali o Martinovem vinu in njegovih denarju. Po zapustnikovi smrti je drugi svoji smrti. Od tega se odbijejo dolgovi, 135, in to po 2.200 do 2.300 din (16 točk). Marjan Bratkovič iz Šentjer­ ocenah splesti marsikatero laž, zato se dedič res uveljavljal svoj nujni delež, stroški popisa in ocenitve zapuščine ter ZVEZA KMEČKE kilogram žive teže, drugih 17, in neja je dobil najvišjo oceno za dolenj­ je zadnja leta raje nekoliko umaknil in toda obdarjenec (1. dedič) je že pred pogrebni stroški. Tako dobljenemu os­ MLADINE BO sicer po 1.700 din kilogram žive sko rdeče vino (15,8 točke), le deseti­ pri ocenjevanju ni želel več sodelova­ tanku se doda vrednost vseh daril, kijih LJUBLJANA — Zveza slovenske ti: »Če bi ljudje videli, kako poteka je zapustnik na kakršni koli način dal teže. nko točke manj je prejel Franc Žabkar kmečke mladine bo ustanovljena, tako iz Krškega. Dobro so se z rdečimi vini ocenjevanje vin, bi drugače mislili. tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju PRAVNI NASVETI poroča s sestanka iniciativnega odbora Steklenica postane številka in nihče prišel v poštev kot dedič, pa tudi vred­ ne ve, čigava je. Ko sem zvedel, da zapustnikovo smrtjo osvojil del pridobl­ nost daril, danih dedičem, ki se odpo­ Kmečki glas. Pri tem dodaja, da ideje o imam takšno oceno, sem povabil v jenega premoženja, vendar brezplačno. vedujejo dediščini, in tistih daril, za ustanovitvi ni mogoče enačiti s poskusi klet vso komisijo, da seje prepričala, Ali se pri izračunu nujnega deleža upoš­ katere je zapustnik odredil, naj se de­ nekakšnega strankarskega organiziran­ da sod s takšnim vzorcem drži 2000 Kmetijski teva vrednost celotnega obsega darila diču ne vračunajo v njegov dedni delež. ja. Podtikanjem se tudi tokrat ni mogel litrov,« je vesel uspeha povedal Mar­ ne glede na to, da je del podarjenega izogniti del jugoslovanskega tiska, ki tin. Letos je s svojim vinogradniškim premoženja prvi dedič brezplačno ods­ Temu se doda vrednost daril, ki jih je podobno kot to pobudo obravnava še konjičkom zadovoljen tudi zato, ker vojil, ali pa se upošteva pri izračnu nuj­ je nadvse uspešno sodeloval kot zapustnik v zadnjem letu svojega živl­ nekatere predloge Slovenije. Glede nega deleža samo tista vrednost podar­ kooperant z Agrokobminatom jenja dal drugim osebam, ki niso zako­ pomisleka, da takšna zveza slovenske Trokar le v skrajni sili Krško. V jeseni je v njihove mline od­ jenega premoženja, ki ga zakoniti dedič niti dediči, razen običajnih manjših kmečke mladine ni potrebna, so na ses­ dal kar 10 ton rdečega grozdja. še ima, ob vložitvi tožbenega zahtevka daril. tanku iniciativnega odbora menili, daje Paša je najboljši način prehrane goveda, ki pa se včasih lahko spremeni neutemeljen. Prenova slovenskega za­ J. P. Gre torej za ugotovitev obračunske tudi v nesrečo. Nevarno je deževno vreme in pašniki, na katerih prevladuje­ za izplačilo nujnega deleža? družništva pač zahteva nekatere spre­ vrednosti zapuščine, ki jo je seveda tre­ jo detelje. Tedaj se lahko zgodi, da živali začne naglo napenjati, plin, ki nas­ membe, saj koncept zadruge splošnega ba razlikovati od vrednosti zapustniko­ taja pri prebavi, se ne izrigava, in če ni pomoči, sledi v sorazmerno kratkem tipa ne ustreza več. času pogin. Včasih ni za to potrebno niti pol ure. vega premoženja v trenutku smrti. Od Bolezen je znana kot naglo napenjanje vampa zaradi penastega vrenja, zapustnikovega premoženja je torej Ocenjevanje vin po novemtreba odšteti še dolgove, pogrebne ali kot pravijo živinozdravniki, akutna penasta timpanija. V kmetijstvu stroške in stroške popisa oz. cenitve, s Ni dosti denarja povzroča precej izgub, ki pa so povsem nepotrebne, saj je zgolj posledica Komisija pri OIV dopolnjuje pravilnik o mednarod­ čimer se ugotovi čista vrednost zapušči­ KRŠKO — Program pridelovanja rejčeve nepazljivosti in nepoučenosti. Kljub temu da bolezen še ni strokov­ nem ocenjevanju vin — Ugled Ljubljane ne. K temu pa se prišteje vrednost vseh hrane krške samoupravne interesne no povsem raziskana in pojasnjena, bi jo s preventivnimi ukrepi lahko zelo daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli skupnosti za pospeševanje kmetijstva še ni verificiranje pa že sedaj jasno, da ne omejili. METLIKA — Posebna strokovna jem sestanku komisiji lahko posredoval način dal zakonitim dedičem, in vred­ Penasto timpanijo lahko izzovejo predvsem različne stročnice, ki so naj­ bo tako obsežen, kot je bil lani. Denaija komisija pri Mednarodnem uradu za vino stališče slovenske in jugoslovanske stro­ nost daril, ki jih je v zadnjem letu za­ bolj nevarne tedaj, prečen cvetijo. Pazljiv je treba biti tudi pri krmljenju z — OIV, katerega sedež je v Parizu, do­ ke.« pustnik dal drugim osebam, ki niso bo manj. »Lani smo imeli v našem skladu na okopavjnami, ostanki živilske industrije in z beljakovinami obogatenimi polnjuje pravilnik o mednarodnem ocen­ zakoniti dediči. Zakon jasno pravi, daje V mednarodnih strokovnih krogih vi­ voljo 400 milijonov dinarjev, letos jih škrobnimi koncentrati. Zelo nevarno je tudi bujno rastoče travinje, zelena jevanju vin. Kot edini iz Jugoslavije je treba pri izračnu obračunske vrednosti soko cenijo strokovnost mednarodnega bomo imeli le 300 mnilijonov, tako da žita in vsa tista krmila, ki vsebujejo veliko vode. Dodatno napajanje bole­ član te komisije mag. Julij Nemanič, direk­ zapuščine upoštevati vrednost vseh da­ ocenjevanja vin v Ljubljani, kije po tradi­ bomo zaradi inflacije imeli praktično zen še pospeši. tor metliške Vinske kleti in mednarodno ril danim zakonitim dedičem na kakr­ ciji in ugledu na prvem mestu v svetu. štirikrat manj denarja kot lani,« pravi priznani strokovnjak in degustator. šen koli način. »Prepričan sem, da bo ljubljansko ocenje­ Nace Kralj, predsednik odbora za pos­ »Pravilnik o mednarodnem ocenjevan­ • Ob pojavu bolezni je treba ukrepati kar se da naglo, saj napenjanje vanje z nekaj spremembami pri organiza­ peševanje pridelovanja hrane. »Zaradi grozi, da se bo žival zadušila. Nekdaj so močno priporočali prebadanje ju vin velja od leta 1975, naša komisija pa Zakon torej ne govori o tem, da bi bi­ ciji deležno, če že ne letos, pa naslednje le­ lo treba upoštevati le vrednost tistih da­ tega bomo program skrčili in bo iz nje­ vampa s posebnim nožem — trokarjem, vendar seje sčasoma pokaza­ ga sedaj dopolnjuje, ohranjamo, kar je I vredno ohraniti, in spreminjamo, kar je to, pokroviteljstva Mednarodnega urada ril, ki jih v trenutku zapustnikove smrti ga izpadlo marsikaj.« lo, d a se tak o n ared i več škode kot koristi. N ajveč se še d a doseči, če je Na srečo bodo dobili nekaj več de­ treba spremeniti oziroma dopolniti. Na za vino in zadostilo pogojem za registraci­ dedič še ima. Za vrednost zapuščine, iz seveda čas, z drobno plastično sondo, s katero vbrizgavamo pod moč­ narja iz republiške interesne skupnosti. treh dosedanjih delovnih sestankih smo jo ocenjevanja v Evropski gospodarski katere se izračunajo nujni deleži, je me­ nim pritiskom v vamp sredstvo, ki razkraja stabilne plinske mehurčke. Ta sredstva bodo porabili za obnovo in predelali okoli tretjino pravilnika,« je po­ skupnosti. To je zelo pomembno, ker je rodajno, da so v njej zajeta vsa darila. EGS velik kupec svetovnih vin, in regis­ gradnjo hlevov v govedoreji in prašiče­ * vedal Nemanič. »V kratkem bodo vsi slo­ Vsako drugačno stališče bi omogočilo Bolj kot trokar ali celo odpiranje vampa priporoča veterinarska stroka reji. Tudi tu se držtjo načela, ki se že si­ * venski enologi in strokovne ter upravne tracija bo omogočila, da se prejeta odličja zlorabe in ne bi bilo pravilno, saj bi po­ razen preventive še pokladanje sredstev, predvsem antibiotikov, ki zavirajo cer uveljavlja v gospodarstvu, da bodo * inštitucije, ki se ukvarjajo z vinarstvom, z ljubljanskega ocenjevanja navedejo na menilo oškodovanje zakonitega dediča, rast mikroflore v vampu. V nevarnem času priporočajo še škropljenje paš­ * več denarja namenili za obnove naprav dobili moje poročilo o delu komisije, po­ etiketi na steklenici. To bo zaradi komer­ ki uveljavlja nujni delež. Ni torej po­ * kot pa za gradnjo objektov. Največ de­ nikov z vodno emulzijo različnih maščob, ki pripomorejo do boljšega izri- ročilo pa bo objavljeno tudi v strokovnem cialnega učinka zanimanje za sodelovanje membno, kaj je prvi (obdarovani zako­ narja naj bi porabili za molzne naprave gavanja pri prebavi. Ce je paša količkaj nevarna, jo je tako in tako bolje časopisu. Tako bo z deloni te komisije na ljubljanskem mednarodnem ocenje­ niti dedič) z darovanim premoženjem časovno omejiti, živalim pa že pred pašo pokladati nekaj sena ali slame, ker seznanjena tudi jugoslovanska stroka, vanju vin še povečalo,« je prepričan mag. počel; lahko ga je prodal, lahko brez­ , in pa za stroje za dosuševanje sena. Nemanič. Znatno manj denarja pa bo ostalo za se s tem zelo zmanjša nevarnost naglega napenjanja. hkrati pa želim, da vsi pristojni dajo svoje plačno odsvojil. Treba je še omeniti, da spodbujanje poljedelstva. J. s. Inž. M. L. predloge in pripombe, da bom na nasledn­ A. B. se vrednost daril upošteva po vrednosti

St. 13 (2016) 31. marca 1988 DOLENJSKI LIST [ f IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Novomeška kronika UL s POŠTA — Iz Sarajeva se je v Novo mesto vrnila napačno naslovljena raz­ glednica. V časih, ko človek ni najbolj Invalidi trdno prepričan, da bo zanesljivo vročeno večje*denarja manj priporočeno pismo, je omenjeni dogodek razvili vreden pohvale in pozornosti, novomeški Skut in sarajevski poštarji so ravnali tako, kot IVala brez izgube — Varčevanje in bi bili še vedno pod gnilo Avstro-Ogrsko. žtos večje potrebe, denarja pa manj svoj prapor GLASBA — Iz glasbenih krogov se je zvedelo, da novomeška publika na kon­ NOVO MESTO — Občinska skupnost socialnega skrbstva leta 1987 ni invalidnost prve stopnje, in občanov, certih v dvorani Vatroslav Lisinski v Za­ starih nad 45 let, ki ne dobijo dela po Z letne skupščine — zaključila z izgubo kot nekatere druge in med letom tudi ni imela likvidnostnih Skrb za 763 občanov grebu ni ravno najbolj zaželena. Nekoliko težav. Seveda to ne pomeni, da ni bilo nikakršnih težav. Novembrski ukrepi so prekinitvi delovnega razmerja. Skup­ prerada ploska. Menda kar za vsakim nost je lani razdelila za 30 milijonov di­ omejili materialne možnosti skupnosti, izgubi seje izognila z varčevanjem in z NOVO MESTO — Društvo invali­ - glasbenim stavkom. odložitvijo nekaterih programskih nalog, izvajalcem pa so zamrznili osebne narjev enkratnih denarnih pomoči; ta je VRSTE — Tisti, katerih naloga in do­ bila izplačana 396 družinam ali posa­ dov občine Novo mesto združuje 763 dohodke. članov in je v petih letih delovanja lžnost je groziti neposlušnemu ljudstvu, meznikom. V občini je bilo lani pov­ pravijo, da bomo kmalu stali v vrstah. Za V celoti je skupnost socialnega prosilcev zanje ob zaostrovanju gospo­ prečno 29 rejenčkov, skrb zanje je v de­ pokazalo toliko prizadevnosti in učinko­ skrbstva Novo mesto lani razpolagala z darskih razmer še povečalo; v skupnosti narju za skupnost pomenila slabih 53 vitosti za svoje članstvo, da zasluži po­ M l 1,272 milijarde dinarjev, kar je bilo za 5 opozarjajo, da teh problemov ne bodo milijonov dinarjev. sebno pozornost in vso pohvalo. Stalna odst. manj od plana. Največ denarja, skrb na različnih področjih organiziran­ ------i----- Z. L.-D. 514 milijonov, je šlo za zavodsko varst­ • Letošnjega finančnega načrta v ja in dela aktivnosti invalidov, reševan­ vo, kar je zaradi omejene rasti cen celo skupnosti še niso mogli sprejeti. Zna­ ja socialnih vprašanj invalidov, uspo­ manj, kot so načrtovali. V splošnih so­ no je, da morajo sredstva za družbene sabljanje za zaposlovanje, organiziranje cialnih zavodih je skupnost plačevala dejavnosti po resoluciji za 8 odsto­ Občani naj V RAGOV LOG ŽE ČEZ DOBER izletov, oddiha, športnih aktivnosti in stroške oskrbe v celoti 47, delno pa 76 rekreacije so le del obsežnega dela tega tkov zaostajati za rastjo dohodka. TEDEN — Dela na novem novo­ občanom, v posebnih socialnih zavodih društva, kije minulo soboto na osnovni Programi sis družbenih dejavnosti v meškem mostu v zelena mestna v celoti 4 in delno 19 občanom, v zavo­ začrtajo šoli XV. divizije Grm pripravilo letno novomeški občini presegajo možen pljuča napredujejo hitreje, kot je bilo dih za usposabljanje pa 148 mladost­ skupščno. po planu investitorja — Skupnosti nikom. Za denarne pomoči je šlo 13 okvir rasti, ker pa nikjer ne gre za Slavnosti govornik je bil predsednik to, ono in tretje. Kot v bratski Sovjetski prihodnje delo krajevnih skupnosti Novo mesto. odstotkov sredstev skupnosti. kakšne razkošne programe, ki bi se OK SZDL Boris Dular, kije uvodoma zvezi in ravno taki Romuniji. Kaže, da se Obrtnik Slavko Blažič z Malega Družbeno denarno pomoč kot edini jim bilo lahko brez problemov in poudaril pomembnost takšnega združe­ I je v Novem mestu že začelo. Minuli teden Maja 1989 se izteče samo­ Slatnika s svojo ekipo že končuje le­ vir a je lani prejemalo pov- škode odreči, je usklajevanje porabe prispevek — Z anketo do vanja invalidov in skrb ter odgovornost | je bil pred neko novomeško trgovino kar pri io 99 občanov, število upravtčen- izredno težavno in zaenkrat tudi brez seni del mostu, že v tem tednu pa bo družbe do ljudi, ki ne smejo biti odrin­ dvakrat rep. Sreča v gneči pa je, da na cev se je med letom znižalo od 107 na večjih uspehov. mnenj in zahtev prav tako obrtnik pričel z gradnjo jeni na rob družbe. Omenil je, da so tudi trgovini piše »avtomobili« in ne, recimo, 92 zaradi smrti. Število prejemnikov obeh dostopov na most. Ko bo z v novomeški občini že naredili prve »kruh«. NOVO MESTO — Ker se bodo pomoči kot dopolnilnega vira seje med mogli reševati sami. Med prosilci je mestne strani urejena še razsvetljava, korake pri odstranjevanju arhitekton­ letom prav tako zmanjšalo od 213 na največ iskalcev prve zaposlitve, ki ne konec maja prihodnjega leta iztekli kra­ bo cena novega mostu, za katerega so skih ovir, ki invalidom branijo dostop v 187. Povečalo pa seje število prejem­ dobijo zdravniškega spričevala, obča­ jevni in občinski samoprispevek, v prispevale vse mestne krajevne skup­ zgradbe. »V celotni problematiki, s nikov začasnih denarnih pomoči od 15 nov, ki imajo dovolj delovne dobe za občini obravnavajo možnosti za podal­ nosti, 220 milijonov. Otvoritev mostu katero se invalidi srečujete, je potrebno na 32. Pričakovati je, da se bo število invalidsko upokojitev, a jim ni priznana jšanje takega zbiranja sredstev. Po oce­ v Ragov log naj bi pripravili že za čimveč narediti, da vam pravic, ki jih nah krajevnih skupnosti in strokovnih praznik dela. (Foto: J. Pavlin) imate kot invalidi, kljub ekonomski organov občine bo ostala še po izteku krizi ne bi krčili,« je na koncu poudaril sedanjega samoprispevka vrsta odprtih govornik. Ni prav vse protidržavnorazvojnih vprašanj, zato naj bi tovrstno Predsednik društva Andrej Grego­ zbiranje denarja nadaljevali tudi v ob­ MNOŽIČEN ODZIV rčič je nanizal celo paleto aktivnosti, ki S konference OK ZRVS Novo mesto dobju 1989—1994. Začetne ocene UPOKOJENCEV sojin za svoje člane zadnji dve leti pri­ Ena gospa je rekla, da je natanko kažejo, da bi krajevne skupnosti s sa­ pravili v društvu. Posebej je pohvalil uro in pet minut iskala čuvaja parki­ NOVO MESTO — Nekatere kra­ Glede pisanja tiska o JLA so na kon­ NOVO MESTO — Rast živl­ moprispevkom financirale zlasti komu­ jenjskih stroškov še posebej priza­ dobro sodelovanje z zdravilišči v Do­ rišča, kije njen avto okrasil z listkom, jevne organizacije ZRVS v občini so ferenci zavrnili posplošene obtožbe na nalno in cestno infrastrukturo ter napel­ dene upokojence. Ti se zavedajo lenjskih in Šmarjeških Toplicah, ki čla­ ki omenja tudi sodnika za prekrške. tradicionalno dobre, nekatere tradicio­ račun Slovenije. Menili so, da bo mora­ javo telefona. V Novem mestu bi to težkih razmer, vendar odločno za­ nom omogočajo kopanje pod zelo nalno slabe. Organizacija rezervnih sta­ lo spričo demokratizacije v družbi pos­ Ko se je neobriti uniformiranec spet lahko pomenilo, čeprav uradnih in vračajo očitke, da so pokojnine ugodnimi pogoji. Vse leto so obiskovali rešin ugotavlja upad zanimanja za us­ tati jasno, da zginjajo tabu teme. Tudi pojavil, je izjavil, da ima pravico do »generator inflacije«. Take trditve nepokretne člane, ob novem letu pa so posabljanje in delovanje v tej organi­ nekatere vojaške zadeve, kot je npr. le­ dokončnih predlogov še ni, gradnjo os­ malice. Gospa ima dve priči. so žaljivke, kakršnih si upokojeni z jih tudi simbolično obdarili. Pripravili zaciji, a se zaveda, da kot del družbe talo, so sestavina delegatskih razprav, rednjega pokopališča, ureditev prome­ ta, gradnjo avtobusne postaje ter nekaj vsem dosedanjim delom niso zas­ so razstavo ročnih del in še marsikaj. prispeva k reševanju skupnih težav. čeprav je povsem samoumevna tajnost Osrednji dogodek letne skupščine je bi­ Tako so menili na nedavni redni letni zmogljivosti v šolah in vrtcih. Sicer naj lužili. Tako so razpravljali člani no­ nekaterih državnovarnostnih načrtov. vomeškega društva upokojencev lo razvitje društvenega prapora, katere­ programski konferenci OK ZRVS, ki bi dokončne predloge oblikovali v kra­ Kljub slovenskim razpravam o teh te­ 26. marca na letni konferenci, ki so ga pokrovitelj in boter je postal družin­ so se je med drugimi udeležili predstav­ tkem. Pred pripravo referendumskih mah so nesprejemljive obtožbe, da so se je med drugim udeležili poleg ski trio »Novina« iz Gumberka, so- niki občinskega družbenopolitičnega programov bodo v novomeški občini z V času od 17. do 23. marca so v novo­ Slovenci proti armadi. Pisanje Mladine številnih upokojencev predstavniki pokrovitelj pa krajevna skupnost Maj­ anketami zbrali med občani mnenja o meški porodnišnici rodile: Alojzija Saje iz življenja in general Alojz Hren. Sicer so o JLA so zavrnili in ga ocenili kot pos­ novomeškega občinskega družbe­ de Šilc. Za prapor je sredstva prispevalo Gornjih Prapreč — Petro, Anica Zajc iz samoprispevku in predloge, kaj naj bi imeli pripombe na preobširen in pre­ ledico preslabega informiranja pristoj­ nopolitičnega življenja, strokovnih 11 delovnih organizacij, 15 ustanov, 22 Zbur — Roka, Jožica Masojedec iz Do­ zahteven interni izobraževalni program nih organov. plačevali s tako zbranim denarjem. ustanov in predstavnica Ljubljan­ obrtnikov in 133 članov društva. brave — Joža, Tatjana Vrščaj iz Črnomlja za člane ZRVS, pri čemer so nekateri ske banke. Upokojenci so poudarili Več kot tristo udeležencev skupščine — Matejo, Nevenka Jordan iz Žužembe­ menili, da so razprave o sedanjem že bogato dejavnost društva, ki pris­ je z naj večjim navdušenjem sledilo dal­ rka — Evo, Sefija Ružnič iz Črnomlja — sprejetem programu brezpredmetne, da peva tudi vrsto družbenih aktivis­ jšemu kulturnemu programu, ki so ga Jasmina, Sonja Fazlič iz Črnomlja — pa bi veljalo pretehtati zasnove novega. Več razlogov za spremembotov, in podčrtali pomen vsestranske pripravili družinski trio Novina, učenci Daniela, Jožica Ostanek iz Radohove vasi Spričo pomanjkanja občutka pripad­ aktivnosti starejših. Na konferenci, osnovne šole Grm, pevci mešanega Miha, Smilja Cimermančič iz Bereče vasi — Simono, Lidija Gašperič iz Hrastja nosti ZRVS bi morala ta organizacija Na Cikavi 77 namesto predvidenih 16 delavnic? kjer je nastopil upokojenski zbor, so pevskega zbora Društva upokojencev kljub svojemu vojaškemu karakterju Novo mesto in gasilska godba Novo Marka, Smiljana Zajc iz Starega trga podelili dr. Davorinu Grosu naslov Petra, Marija Kovačič z Mirne — Si­ bolj črpati svojo moč iz pobud krajev­ Zazidalni načrt na Cikavi je bil že dračunske vsote položiti takoj, za ostala mesto. častnega člana DU Novo mesto. mona, Ivanka Hpsta iz Šentjerneja — Bo­ nih organizacij in si prizadevati, da bi enkrat spremenjen in opredeljen kot sredstva bi v raznih oblikah združevan­ J. P. gomilo, Marija Žunič iz Desjnca — Gre­ do pobud sploh prišlo. Pri tem je pose­ obrtna cona s 16 objekti za bivanje in ja poskrbel investitor, obrtnik pa bi jih bej pomembno - vprašanje o načinu vračal po obrokih. gorja, Ivanka Simčič iz Črnomlja — delavnice obrtnikov, vendar kaže da je Blaža, Ivanka Vejderber iz Jelševnika — vključevanja mladih, ki imajo drugačne mogoče okrog 3 hektare površin še Celotna zamisel je zdaj v fazi predlo­ Matjaža, Brigita Žabkar s Senuš — Ivana, poglede tudi na to organizacijo. mnogo bolje izkoristiti v korist družbe ga za spremembo zazidalnega načrta s Kata Burič iz Stankovcev — Josipa, Vida in obrti. pripravo potrebne spremenjene doku­ Jerman iz Semiča — Sama, Anica Hudok­ ISKRA TENEL Z načrti, kako bi v novomeški občini mentacije. V najboljšem primeru, če ne lin iz Vel. Brusnic — Katjo, Marta Zupa­ PRISPEVALA poživili obrtno dejavnost vseh strok, bo zapletov, pa bi do spremembe načrta nčič iz Svetinj pri Dobrniču — deklico, lahko prišlo v letošnjem oktobru. Po NOVO MESTO — Novomeška zlasti pa uslužnostno obrt, se ukvarjajo Vesna Lokovič iz Velike Pake — dečka, zadnjih vesteh je za gradnjo skupinskih zdravstvena skupnost je lani imela, kot več let. Medtem ko doslej od lepo zapi­ Suzana Kosec z Lokev pri Črnomlju — delavnic že okrog 20 prijav. dečka, Andreja Kukovec iz Metlike — smo že poročali, 716 milijonov dinaijev sanih stališč ni bilo kdove kakšnega na­ dečka, Milka Peršina z Dolenjih Kamene izgube, tako daje z zamudo poravnava­ predka, se taka možnost ponuja z za­ R. BAČER mislijo in pobudo Obrtne zadruge - Mojco. la obveznosti zdravstvenim organizaci­ IZ NOVEGA MESTA: Zvezdana jam. Dodaten problem je povzročila Hrast in obrtnega združenja, ki predla­ Terzin iz Valantičeve 5 a — Tino in Anže- zakonska možnost, da ozdi s težavami gata ponovno spremembo zazidalnega VRTNARSKO ta, Vinka Borjanič, Ob Težki vodi — Bra­ zmanjšajo prispevke za zdravstvo. Veči­ načrta za obrtno cono na Cikavi. PREDAVANJE nko, Zdenka Knafelc, Milke Šobar 4 — na ozdov seje vračilu odpovedala, med Po sedaj veljavnem zazidalnem načr­ IN RAZSTAVA dečka. njimi tudi Iskra Tenel. Glede slednje je tu je neoddanih še 16 lokacij, namenje­ _estitamo! sicer še na seji zdravstvene skupnosti nih gradnji obrtnih delavnic skupaj s ŠENTJERNEJ — Turistično društ­ veljal podatek, da je zahtevala vrnitev stanovanjskimi objekti, kar pomeni, da vo vabi vse krajane na predavanje Sla­ skoraj 103,5 milijona dinarjev, kar je bi moral graditi vsak interesent sam. vka Zgonca o okrasitvi okna in vrta, ki zapisal tudi Dolenjski list. Poznejše Novomeščani so medtem izvedeli za bo v petek, 1. prila, ob 19. uri v dvorani RAZVITJE IN POBRATENJE — Najslovesnejši trenutek sobotnega zbora invali­ Sprehod po Metliki uradne informacije so pokazale, da Isk­ izolski primer in si ga ogledali, hkrati pa osnovne šole Martina Kotarja. Hkrati ra Tenel ni odtegnila prispevka. se navdušili za sodobno skupinsko vabi tudi na ogled razstave ročnih del, dov občine Novo mesto je bilo razvitje društvenega prapora, ki mu je sledilo pobra­ NA VOGALU MESTNEGA IN PAR- gradnjo obrtnih delavnic. Tako predla­ ki bo odprta do 2. aprila prav tako v os­ tenje s prapori Društva invalidov iz Metlike in Kočevja ter Društvom upokojencev I TIZANSKEGA trga bo odprl Mercator gajo ponovno spremembo zazidalnega novni šoli v Šentjerneju. Novo mesto. (Foto: J. Pavlin) okrepčevalnico, v kateri bo moč dobiti je­ OBISK NA RABU načrta, po katerem bi lahko v 11 skup­ di z najkrajšo čakalno dobo: hot dog, NOVO MESTO — Občinski od­ nih objektih, namenjenih obrtni dejav­ čevapčiče, pleskavice in podobno. Bife ali bor ZZB NOV Novo mesto zbira do nosti raznih strok, dobilo mesto kar 77 bistro še nima svojega imena, zato si jih letošnjega 30. junija prijave za obisk obrtnikov. drznemo nekaj predlagati:-Pri pošti, Z no­ ge, Na placu, Brzinček, Blisk, Štrela, Mer- septembrske proslave, ki bo ob odkrit­ Obrtna zadruga Hrast kot nosilec Največji belokranjski izgubar ju spominskega obeležja žrtvam na catoijevi rekordi, Hitri M, Janezove pizze, razvoja obrti v občini je sprejela investi- DPO obedovalnica, Menjalnica DM in Rabu. Potovanje bo trajalo dva dni. torstvo, Razvojnoraziskovalni center Novoteksov tozd Predilnica Metlika je imel lani 1,31 milijarde dinarjev izgube — OO ZZB NOV Novo mesto bo orga­ tako dalje. Novo mesto pa inženiring posle. V obeh Najbolj jih tepejo tečajne razlikeclike in in visoke obresti — Letos bolje? TONI ŠTRUM, organizator video in niziral brezplačen prevoz, medtem ko kolektivih odgovorni poudarjajo, da hrano in prenočišča plačajo udeležen­ | drugih disko večerov v stari metliški kino ima gradnja skupinskih delavnic vrsto METLIKA — Lansko leto je Novoteksov metliški tozd Predilnica zaključil z proizvodnjo, kar kažejo tudi rezultati, ci sami. Občinski odbor zbira tudi raz­ dvorani, pravi: »Hudič je to. Včasih je ho­ prednosti. Prostorje neprimerno bolje veliko izgubo, ki znaša skoraj 1,31 milijarde dinaijev. Ne samo daje tako ta letos pa naj bi zagotovili tudi finančno dila v disco moja generacija — sedem­ lično dokumentarno gradivo o tabo­ uspešnost tozda.« A. B. rišču, ki ga bo posredoval muzeju na izrabljen, gradnja skupinskih delavnic tozd največji izgubar v Beli krajini, marveč je vsota večja, kot znaša izguba vse­ najst, osemnajst let, ki seje znala izvrstno Rabu. Občani naj fotografije in dru­ je okrog 30 odst. cenejša, obrtnik je ga ostalega belokranjskega gospodarstva skupaj. P o Metliki je slišati govorice zabavati, danes pridejo trinajstletne smr­ go, kar je nastalo v taborišču, prinese­ rešen vseh skrbi za pridobitev doku­ in namigovanja, da gre pravzaprav za izgubo celotne delovne organizacije No- V VRTCIH ZASEDLI klje, ki ne znajo niti plesati niti piti. Tipa, jo ali pošljejo na občinski odbor ZZB mentacije in gradnjo do vključno IV. voteks, prikazane na metliškem tozdu. Te možnosti ne izključuje niti predsed­ ki si naroči špricar, gledajo pol ure, nato VSE KOTIČKE pa ga proglasijo za totalno brezveznega.« NOV Novo mesto, Novi trg 6. *aze- . _ nik metliškega izvršnega sveta, vendar je direktor metliškega tozda Miomir Obrtnik bi moral samo 30 odst. pre- NOVO MESTO — V novomeški ZGODI SE, DA SE OGLASI DELE­ Čikič to zanikal. vzgojno-varstveni ustanovi, kjer so 20. GATKA in pravi: »Predlagam, da so naše Kakorkoli že, izguba je v celoti pok­ de dinarjev, za realne obresti so plačali marca zaključili zbiranje prošenj za vrtec, diskusije kratke in učinkovite. Poglejte: ta rita s sredstvi iz sklada skupnih rezerv in 240 milijonov dinaijev, za revalorizira­ so dobili do navedenega datuma 703 točka traja že šestinpetdeset minut, pove­ združenimi sredstvi Novoteksa, podatki ne obresti pa kar 1,11 milijarde. Volno, prošnje za takojšen sprejem, ob teh pa še danega pa ni bilo nič novega ali pametne­ ga. »Delegatki so dali prav, zameriti ji gre o gospodarjenju tega tozda v prvih dveh lan in rezervne dele iz uvoza plačujejo v 140 t. i. evidenčnih. Šlednje zadevajo nemških markah, izvoz pa je obračunan otroke, ki naj bi bili vključeni v še nedo­ le to, da se je s pripombo oglasila štiri ure letošnjih mesecih pa kažejo, da se izgu­ prepozno. ba ne bo vlekla in da bodo prvo četrtlet­ v dolarjih, kar je zanje tudi neugodno, grajene prostore vrtcev v Straži in Mimi peči, in tiste, katerih sprejem je moč še je zaključili s pozitivnim rezultatom. Za poleg tega se je surovina, ki jo uvažajo, odložiti. Po roku je prišlo dodatnih 40 lansko izgubo navajajo v metliškem na svetovnem trgu podražila. | KABELSKA TELEVIZIJA prošenj, vendar točnega skupnega števila tozdu več vzrokov. »Za izgubo gotovo V lanskem letu so zaključili veliko vlog VVO še nima, ker bo znano junija po METLIKA — Iniciativni odbor za ni krivo naše delo,« pravi Cikič, »saj je investicijo, s katero so odpravili ozka koncu vpisa v osnovno šolo. napeljavo kabelske televizije v metliiko bila proizvodnja v lanskem letu za 16 grla in zmanjšali uvoz, poleg tega pa so V Novem mestu bo največja prostorska I občino je pred kratkim gospodinjstvom odst. večja kot leto poprej, produktiv­ izboljšali kakovost in popestrili ponud­ stiska v skupini dojenčkov in dve- do tri­ v tej belokranjski občini poslal vpraial- _ . -'K r.tzm sM nost pa seje povečala za 14 odst. Te re­ bo svojih prej. Vendar seje zaradi man­ letnih otrok, saj bodo v omenjenih skupi­ | nik, da bi tako videli, kakSno je zani- jše kupne moči na domačem trgu zman­ ZA VEČJI GASILSKI DOM — Gasilci iz Stranske vasi pri Semiču so si v glavnem zultate smo dosegli z manjšim številom nah veijetno morali zavrniti polovico pro­ | manje za kabebko televizijo, kar je se­ jšalo povpraševanje po njihovih pro­ veda povezano s precejinjimi stroiki. s svojim delom pred 18 leti zgradili svoj dom. V šestih okoliških vaseh je skupaj 300 zaposlenih in ob precej povečani bol­ silcev. V Šentjerneju bodo morali polo­ izvodih, povečale so se zaloge, kredi­ I Eden od vpraianih je bil odločno proti prebivalcev, društvo pa šteje kar 130 članov. Dom, ki ga seveda uporabljajo tudi za niški. Pestilo pa nas je odplačevanje vico prošenj glede na prostor v vrtcu tirati morajo kupce. »Največjo rast pri odkloniti, medtem ko v Straži iz sani- kabebki televiziji, v razdelek pod po­ druge namene, je postal pretesen in odločili so se, da ga bodo razširili. Te dni so sc kreditov, v našo škodo so se spremenile obveznostih iz dohodka imajo prav tarno-higienskih razlogov ne bodo spre­ sebne želje pa je zapbal, da si želi, tla bi lotili del za gradnjo prizidka, v katerem bo večnamenski prostor. Za delo so poprijeli tržne razmere, ogromno smo izgubili tečajne razlike. Vsekakor pa je razvesel­ jemali dojenčkov. Odklonili bodo tudi bilo v prodaji več črnega kruha, ker za tudi najmlajši člani gasilskega društva. Seveda bodo gasilci tudi tokrat vse, kar se le pri tečajnih razlikah.« Samo pri tečajnih jivo, da nam je lani uspelo sanirati nekaj starejših otrok. I belega nima denarja. da, naredili sami. (Foto: A. Bartelj) razlikah je bil tozd lani ob 2,41 milijar­ št. 13 (2016) 31. marca 1988 DOLENJSKI LIST Črnomaljski drobir ) | | $ MARATON — Filmski maraton, ki so ga v črnomaljskem kinu pripravili zadnji IZ NtvŠIH OBČIN petek, je kar lepo napolnil sicer bolj suho IZ NtkŠIH OBČIN blagajno. V štirih predstavah so vrteli tri filme. Največ gledalcev je privabila Lepa Brena s svojim pozivom Ajde, da se vo­ limo. Tudi mehki pornič Strasti je ob enajstih zvečer napolnil dvorano, popol­ Več odgovornosti danska Kobra pa le na pol. Manj pa so bili Kam, Slovenija? Za lepše prizadeto življenje s tem erotičnim maratonom zadovoljni Nekaj ugotovitev zanimi- prireditelji koncerta skupine Melos, kije v vega poročila Tonemo in se hvalimo črnomaljskem disku predstavila svojo no­ 18 let črnomaljske šole s prilagojenim programom — Vedno več težje prizadetih vo kaseto. Koncert je bil ob istem času kot RIBNICA — Zelo zanimivo je po­ KOČEVJE — Na zadnji seji otrok — Ob podpori staršev boljši uspehi — Vzgojno zanemarjeni Romi maraton, najavili pa so ga že mesec dni ročilo sekretariata občinske skupščine zbora združenega dela občinske ČRNOMELJ — Črnomaljska šola s prilagojenim programom deluje že Kot rečeno, je v tem šolskem letu na prej. Ribnica za zadnji dve leti. Opozarja, da skupščine Kočevje so obravnavali osemnajsto šolsko leto. V teh letih je šolsko obveznost na tej šoli izpolnilo 156 šoli 68 otrok. Zadnja leta je število V GOSTEH — Zagrebško gledališče občani v nekaterih primerih ne zaupajo tudi poročilo o delu predsedstva SR Teatar u gostima bo v ponedeljek ob 20. otrok iz Bele krajine in bližnjih hrvaških krajev in veliko od teh jih je po konča­ v zakonitost dela občinske skupščine in Slovenije za zadnji dve leti. Delega­ otrok ustaljeno, največ doslej pa jih je uri gostovalo v Črnomlju s komedijo V njenih organov. Občani so se namreč nem šolanju prav zahvaljujoč tej šoli in prizadevanjem pedagogov dobilo za­ bilo 99. »Večino otrok dobimo sedaj že mojem ali tvojem stanovanju. Če bi bili ti so se v glavnem strinjali z mnen­ dvakrat obrnili po pomoč k ustavnemu jem delegacije Tekstilane, da po­ poslitev in si uredilo življenje. v 1. razredu in tja do 4. razreda, v šolo diskofili maščevalni, bi v disku ob tej uri V tem šolskem letuje v osmih odde­ janje 68 učencev, zanje pa skrbi 18 za­ pa jih sprejemamo dvakrat na leto. pripravili koncert in vse tiste, ki se ne bi sodišču (zaradi lokacije centralne čistil­ ročilo govori predvsem o delu mogli odločiti med njegovim in njenim ne naprave za Ribnico pri Goriči vasi in predsedstva, premalo pa kakšne us­ lkih in v oddelku za delovno usposabl- poslenih na tej šoli. V okviru šole je tudi Kolikor se le da, sodelujemo s starši, stanovanjem, speljali v disko. zaradi načrtovane pozidave kmetijskih pehe in neuspehe je doseglo. Ne go­ logopedska ambulanta, ki hkrati deluje kajti izkazalo se je, da so uspehi boljši, zemljišč pri Hrovači), večkrat pa je bil DEVIZE — V črnomaljski občini stal- | vori dovolj jasno o problemih Slo­ tudi za odrasle iz cele Bele krajine. če imamo pri šolanju in vzgoji otrok no živi več kot sto upokojencev, ki dobi­ zavrnjen tudi odlok o prenehanju last­ venije, zaradi katerih je onemo­ podporo staršev,« je povedala ravnatel­ vajo pokojnino iz tujine, v glavnem iz ninske pravice za območje Mlake v gočen nemoten in normalen razvoj Ta šola je prva novo zgrajena poseb­ jica. »Precej težav imamo z Romi, in to Nemčije. Ti doslej niso plačevali samo­ Ribnici. naše republike. na šola v Sloveniji, začeli sojo zidati le­ zaradi nerednega prihajanja otrok v prispevka, na zadnji skupščini pa so spre­ Nadalje ugotavlja poročilo, da v tem Delegati so k temu dodali še, da ta 1970, dokončali pa tri leta kasneje. V šolo. Kljub kaznovanju se to ne izbol­ jeli odlok, ki tudi te devizne občane vsaj obdobju ni bilo obravnavanih več načr­ smo pred volitvami in da so zato bližnjem internatu stanuje sedaj 14 nji­ jšuje in zato je precej romskih učencev glede samoprispevka izenačuje z ostalimi. tovanih tem, ki so zelo pomembne. pričakovali konkretne ugotovitve, hovih učencev, pred tremi leti pa so neocenjenih in zaradi tega tudi težje do­ O »šticungi« odlok ne govori. Vzrok za to je, da so nekateri občinski zakaj naše gospodarstvo tone, kate­ sredstva za adaptacijo internata dobili bijo zaposlitev. Vsi Romi, ki so pri nas funkcionatji preobremenjeni z delom, ri predpisi zavirajo naš razvoj itd. tudi zaradi otrok iz šole s prilagojenim končali 8. razred, so dobili zaposlitev in hkrati pa ni rešeno še, »kako zaposliti Nesprejemljivo je, da ob tem, ko se programom. »Poleg redne dejavnosti so tudi dobri delavci. Romski otroci vse zaposlene v občinski upravi«. (gospodarsko) pogrezamo vedno imamo na šoli še interesne dejavnosti, v prihajajo na našo šolo v glavnem zaradi Posebno je poudarjeno, da so vsi or­ globlje, slišimo in beremo le pozi­ Drobne iz Kočevja okviru katerih je največji poudarek na vzgojne zanemaijenosti.« gani dolžni zagotavljati javnost svojega tivne ocene o delu organov in po­ razvijanju ročnih spretnosti,«je poveda­ dela z dajanjem pravočasnih, popolnih A. B. sameznikov, tudi predsedstva SR la ravnateljica šole Ema Suica. »Po VENDARLE SMUČALI — V marcu in resničnih informacij o vprašanjih s Slovenije. je na Kočevskem le zapadel sneg in os­ končanem šolanju se tisti, ki so za delo svojega področja dela. Na zahtevo J. P. novna šola je to izkoristila tako, da je iz­ občanov so dolžni tudi dajati informaci­ sposobni, redno zaposlijo. Večina jih vedla kar dva športna dneva zapored. V Zagate z Romi je o vprašanjih, ki so pomembna za nji­ dobi zaposlitev, nekateri so si ustvarili soboto, 26. marca, pa so en izgubljen hovo življenje in delo. Javnost dela za- družine, nekateri pa šolanje lahko na­ Upoštevati možnosti, že­ športni dan nadomestili tako, da so za KAM Z NEVARNIMI? daljujejo, in sicer v skrajšanem prilago­ učence nižje stopnje predvajali film »Ne gotavljaljo preko sredstev javnega ob­ lje in navade STEKLINA OGROŽA — Belo kra­ jenem programu v Kočevju za obliko­ joči, Peter«, višja stopnja pa je imela nara­ veščanja. KOČEVJE — Zbori občinske sku- voslovni dan. V teh letih je bilo v družbenopolitič­ jino resno ogroža steklina. Da bi šir­ valca kovin oziroma strojnega konfek- RIBNICA, KOČEVJE — Pred me­ SPET POPLAVE— Kočevsko »podzem­ nem zboru sestavljenih 45 delegatskih jenje te smrtno nevarne bolezni kar se cionarja, v Škofji Loki pa je lesna seci smo poročali, da so v Kočevju resno lje« ni urejeno, zaradi česar prihaja ob vprašanj. Med njimi so nekatera, ki so padki na območju da omejili in zlasti preprečili njeno šir­ smer.« Vendar je z zaposlitvijo njihovih razpravljali, če naj bi sredi mesta v sicer delegatov pa je vprašal, kam z nevar­ deževjih in taljenju snega do poplav v kle­ bila ponovljena zato, ker že po več let jenje v urbano okolje, izvajajo razne učencev vse težje, kajti otroci na meji stare hiše naselili Rome. Nobena skriv­ nimi snovmi, o čemer v odloku ni re­ teh več stanovanjskih in drugih zgradb. (tudi 10 in več) niso zadovoljivo rešena. prizadetosti sedaj ostajajo v rednih čenega nič. Odgovor je bil, da to rešuje- ukrepe, med katerimi je še najuči­ nost ni, da imajo Romi že zaradi svojih Prejšnji teden so imeli komunalci spet nkovitejši cepljenje psov. Prejšnji šolah, v šoli s prilagojenim programom navad slaba stanovanja in bi bili torej ot> precej dela s črpanjem vode iz poplavlje­ J. P. skupaj z občinama Ribnica in četrtek je bilo cepljenje psov proti enakopravnem upoštevanju prošenj za nih kleti in čiščenjem kanalizacije. Kdaj Črnomelj” da še vedno iščejo prostor, ki pa je vedno več težje prizadetih otrok, bo kanalizacija taka, da ne bo več teh ga bo treba tudi primerno urediti, vse to steklini v Gradcu, od koder je posne­ ki so seveda po končanem šolanju tudi stanovanja gotovo deležni prednosti težav? pa bo tetjalo veliko denatja. tek. (Foto. A. B.) težje zaposljivi. Nekaj podobnega se zdaj dogaja v ZAPOSTAVLJENI OTROCI — Časi Ribnici Romi so stanovali sredi Ribnice niso naklonjeni literaturi, saj se vsi peha­ v tako imenovanem »nebotičniku«, ki je mo za preživetje. To so občutili tudi člani predviden za skorajšnje rušenje. Zato so literarno-dopisniškega krožka osnovne jih preselili v »Johanovo hišo«, k i se drži šole Kočevje, ki so na nedavni zelo uspeli ZK še vedno caplja za dogodki restavracije Jelka in je tudi sredi Ribni­ literarni večer povabili svoje mamice. ce. Seveda sosedje, predvsem pa osebje Razposlali so veliko vabil, obisk pa je bil Nekaj misli s programske konference ZK Kočevje, ki je bila 19. marca zelo skromen. hotela Jelke, zaradi tega negodujejo, saj turisti zaradi take stanovanjske politike USPEH SAHISTOV — Na nedavnem KOČEVJE — Končno so tudi komunisti uvideli, da morajo spregovoriti o politični sistem in organiziranost ter gotovo ne bodo odnesli iz Ribnice najle­ regijskem pionirskem šahovskem prven­ I S t D ? zadevah, o katerih tako rekoč že vrabci čivkajo, o katerih je veliko razprav med razvoj in kadrovsko politiko. Na njej so pših vtisov. stvu so se mlajši pionirji iz Kočevja, kijih spregovorili še o neprimernih volitvah vodi Ive Stanič, uvrstili na drugo mesto. ljudmi pa tudi pisanja v časopisih in revijah. O teh zadevah so komunisti dolžni Odgovorna vprašanje, česoRom iza sodnikov enot temeljnih sodišč, preve­ ZA ILUZIJE GRE — Je že tako, da zavzeti tudi svoja stališča. v središče mesta ali ne, gotovo daje vsak­ IRC likem političnem pritisku na srednje vse življenje preživimo v iluzijah. Na to je dišču Črnomlja je večkrat pre­ Nekatere take teme so: prispevek za sprožali postopke proti časopisom in danje življenje. So Romi (pa tudi pri­ treba pripraviti že najmlajše. Za otroke revijam, ki kažejo na nepravilnosti in izobraževanje, upadanju članstva ZK. majhno, da bi lahko na njem avto nerazvite, prispevki za zvezni proračun, padniki drugih narodov), ki so sprejeli kočevske osnovne šole bo zato 5. aprila vsaj poizkušajo nakazati rešitev iz Zahtevali so, naj občinska vodstva ZK pustili vsi, ki imajo v mestu take ali mednacionalni odnosi itd. O tem bi civilizacijske navade in zato tudi bivajo nastopil iluzionist Roman Frelih. splošne krize, se pravi tudi proti Mladi­ drugačne opravke. Marsikdaj pro­ morali spregovoriti komunisti v svojih v sodobnih stanovanjih sredi mesta (tak ni in Novi reviji. stora zmanjka tudi zato, ker neka­ osnovnih organizacijah, njihova mnen­ • Menili so tudi, da je gospodarski primer je v Kočevju); so pa tudi drugi, ki Tudi starejši niso s stanjem v družbi teri avtomobile puščajo na parkir­ ja pa bi morala nato upoštevati višja položaj v občini katastrofalen, jasnih se v sodobnih stanovanjih obnašajo, kot nem prostoru kar po dolgem in vodstva. Nekdo je poudaril tudi, da se v zadovoljni. Obetajo se jim večja do­ ciljev za izhod iz krize pa ni, in da se da so na gmajni in celo kurijo na parke­ Ribniški zobotrebci povprek. Če bi bilo treba parkiran­ njegovi osnovni organizaciji na primer plačila za zdravstvene storitve, pokoj­ bo položaj na vseh področjih izboljšal tu sredi sobe (tak primer so imeli v Rib­ nine niso velike, zaposleni starejši pa so je piačati, bi morali takim zaraču­ ne strinjajo s sklepi zadnjega plenuma le, če bodo gospodarski dosežki nici). Pravila o tem ni, saj je treba REŠITEV JE PRED VRATI — Iz I ponekod slabše nagrajeni, upokojen­ dokaj zanesljivih virov smo zvedeli, daje nati trikratno, kot za namerno raz­ CK ZKJ v zvezi s pisanjem o JLA in boljši. obravnavati vsak primer posebej. cem je bila vzeta ena pokojnina in nas- rešitev dolgoletnega spora v zvezi s proda­ bit kozarec v gostilni. SLO, zaradi demokratičnega centra­ M. G. in J. P. jo zemlje, na kateri stoji gasilski dom v va­ lizma pa so kljub temu dolžni spoštova­ loh menijo starejši, daje že dovolj vsega delajo tako, kot zahtevajo od njih si Lipovec, tako rekoč pred vrati. Vse v POVEČALI IZVOZ ti odločitve višjega vodstva. tega. komunisti in OO ZK in ne le kot višja zadevo zapletene strani kažejo veliko vol­ Med mladimi ne bo zanimanja za Volilni sistem je potreben temeljite vodstva itd. je, da bi se zadeva rešila tako, da bodo za- | RIBNICA — Ribniško gospodarst­ sprejem v ZK, če ne bo ukrepov proti prenove, da ne bodo možne kadrovske dovoljni vsi. vo je lani ustvarilo 151 milijard dinar- J. PRIMC splošni neodgovornosti in dokler bomo »kuhinje«, da ne bo končen izid volitev Uspešna OTVORITEV BO JULIJA? — Kaže, | jev celotnega prihodka, izvoz blaga in znan že vnaprej, da ne bomo za nekate­ da bo uradna otvoritev preurejenega nek­ storitev pa je znašal 31 milijard ali 30,5 re možne kandidate iskali delegatsko danjega turističnega doma na Travni gori STEKLINA V hlevska odst. več kot leto prej. Izvoz na konver­ bazo, za druge pa ne, itd. julija. Dom je izredno lepo in kakovostno tibilni trg je znašal blizu 8,3 milijarde LOŠKEM POTOKU ZA KAJ REZERVE? To je le nekaj misli razpravljalcev na preuredila Gasilska zveza Slovenije z (porast za 29 odst.) Največji izvozniki LOŠKI POTOK — V vasi Retje v skupnost KOČEVJE — Včasih je bil sklad občinski programski konferenci ZK nekaterimi svojimi članicami. O tem so se so Riko, Eurotrans in Inles, ki so ustva­ Loškem potoku so pred kratkim pokonča­ ŽELJNE PRI KOČEVJU — prepričali udeleženci in gledalci spomin­ skupnih rezerv gospodarskih organiza­ Kočevje 19. marca, in sicer v skupini za rili skupno za 96,3 odstotka občinskega li dve stekli lisici, za kateri je kasneje prei­ »Naša hlevska skupnost, ki jo ses­ skih smučarskih tekov Majde Šilc 20. cij v občinah namenjen predvsem za izvoza. Uvozilo pa je ribniško gospo­ skava pokazala, da sta bili stekli. Medo­ tavljava sorodnika Matjan in Ne­ marca, saj je bil takrat dom odprt. Nek­ pokrivanje izgub podjetij ali pa za poso­ darstvo lani za blizu 6,8 milijard dinar- bčinski veterinarski inšpektor Bogomir venka Kavčič, bi bolj tenko piskala, danji turistični dom je po prejemu jila zgubarjem. Potem so nekateri meni­ Štefanič je zato imel v Loškem potoku že »bodoče Neže« prevzela Gasilska zveza | jev blaga in storitev ali za 17 odst. več STAVBO BANKI če nama ne bi pomagala najina kot leto prej, od tega s konvertibilnega li, da tak sklad ni potreben. Zdaj so v dve predavanji o steklini: 22. marca za zakonca Brigita in Andrej, ki sta Slovenije. občini Kočevje spet določili stopnjo OSILNICA — Na predlog krajevne šolarje, 25. marca pa za odrasle. NEURESNIČENA NALOGA — V območja za 6,5 milijarde (porast za oba tudi redno zaposlena drugod. prispevka za ta sklad. Dodali pa so, da skupnosti Osilnica je občinska skupščina načrtuje bilo, da bo pri križišču v Žlebiču 40,6 odst.). Tudi največji uvozniki so is­ Kočevje sprejela te dni sklep, da seprene- Prav zdaj je treba samo semenske že do konca minulega leta zgrajeno avto­ ti kot največji izvozniki, njihov uvoz pa ni namenjen zgubarjem za premoščanje se bivša stavba krajevnega urada v Osilni­ GORBAČOV OČISTIL koruze nakupiti za 400.000 din pa busno postajališče (čakalnica). Pa ni bilo predstavlja 93,8 odst. vsega občinskega težav, ampak za finansiranje prekvali­ ci in funkcionalno zemljišče ob njej Ljubl­ RIBNICO? nič, ker se je zataknilo pri pridobivanju uvoza. Ribniško gospodarstvo je tudi fikacije delavcev v tistih podjetjih, ki janski banki, vendar pod pogojem, da RIBNICA — Med obiskom Mihaila potrebnih zemljišč. Ta naloga je zdaj vne­ lani z izvozom precej preseglo svoje poslujejo s težavami in preusmetjajo banka uredi v spodnjih prostorih mesarijo Gorbačova v Jugoslaviji seje po Ribnici sena v letošnji občinski načrt. uvozne potrebe. proizvodnjo. in prostor za potrebe krajevne skupnosti. razširila vest, da bi lahko obiskal tudi Ribnico, ker ribniški Riko dobro sode­ luje s so vjetskimi kupci Vest je dobila še večjo težo, ko so se dan pred obiskom Trebanjske iveri Gorbačova v Sloveniji pojavili na rib­ »Presežki« prinašajo izgubo niških ulicah Rikovi stroji in natančno TESNILA POPUSTILA — Kljub te­ mu da v Tesnilih izdelujejo vsakovrstna kot še nikoli doslej očistili ribniške uli­ kakovostna tesnila, takih, ki bi zatesnila Občinska zdravstvena skupnost Trebnje leto 1987 zaključila z več kot 228 mili­ ce. Seveda z visokim obiskom v Ribnici razpoke v medsebojnih odnosih, žal (še) joni din primanjkljaja prihodkov — Agonijo povzročajo »presežki«_____ ni bilo nič, na račun Gorbačova paje bi­ ne delajo. Nekateri delavci v Tesnilih se la Ribnica le temeljito očiščena (vsaj bilo zadosti denarja za poravnavo ob­ nikakor niso hoteli sprijazniti z dejstvom, TREBNJE — Občinska zdravstvena skupnost Trebnje je leto 1987 sklenila s tako so prepričani Ribničanje). da so po zaključnem računu 1987 za ne­ pritnanjklajem prihodkov v višini preko 228 milijonov dinaijev. To pomeni 8,1 veznosti do zdravstvenih organizacij. Nevenka Kavčič razvite morali prispevati veliko več kot le­ Ukrepi, ki bi jih skupnost samostojno M. G. odstotka obveznosti skupnosti po zaključnem računu, delež nekritih obveznos­ še repromaterial, kije vedno dražji, to poprej. Nekateri so še kar naprej pre­ PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Podpis ti pa je enak kot v preteklem letu, sprejela, bi lahko zadevali Zdravstveni in drugo. Za to bomo porabili nju­ pričani, da bi si lahko dobršen del tistih 43 M. G. ne pomeni Mihail Gorbačov am­ Do primanjkljaja je prišlo iz treh raz­ poslovanje Zdravstvenega doma Treb­ no plačo, saj prav zdaj od kmetijst­ starih milijard razdelili doma, za plače itd. pak Milan Glavonjič. Tudi take očitke je nekaj časa vodstvo logov. Prvič, zaradi vračila vplačanih nje, ki predstavlja komaj petino vseh • Uporabniki občinske trebanjske va ni pravega dohodka,« je za uvod podjetja stoično prenašalo, ko pa so glas­ prispevkov iz dohodka za obdobje juli- stroškov zdravstvenega varstva, nikak­ skupnosti Trebnje so v preteklih letih v razgovor o tej hlevski skupnosti nejši nezadovoljneži začeli z zahtevami po j—september organizacijam z izgubo ršnega vpliva pa nima na stroške za združevali za zdravstvo več denatja KAKOPAK, VSE V REDU povedala Nevenka Kavčič. odstopu, si vodilna šesterica z direktorjem po tričetrtletnem obračunu v višini zdravstvene storitve, opravljene v dru­ kot letos, zato ne morejo razmeti, da KOČEVJE — Na petkovi seji zbora Hlevska skupnost Željne je bila Tonetom Hočevaijem na čelu ni dala preko 82 milijonov; drugič, zaradi nad­ gih organizacijah. se njihovi sedanji prispevki iz bruto združenega dela so prebrali tudi poroči­ ustanovljena pred štirimi leti. V dvakrat reči in je ponudila — odstop. Kdo povprečnega povečanja obveznosti Po poravnavi obveznosti za leto osebnih dohodkov obravnavajo kot lo občinske komisije za družbeni nadzor začetku je bilo zaradi investicij pre­ bo bolj trmasto vztrajal na svojih okopih, (cene!) po računih v zadnjem trimeseč­ 1987 iz tekočega priliva prispevkov za presežki ob neporavnanih obveznos­ o že lani zastavljenem vprašanju dele­ cej težko, zdaj pa so se že opomogli. lahko le ugibamo .Tiste, ki bodo prebrali Redijo 70 glav živine, od tega 12 ju; in tretji razlog za rdeče številke leto 1988, ker pomeni tri četrtine celot­ tih zdravstvene skupnosti. Prav tako gacije Melamina, če je družbeni pravo­ tele vrstice, naprošamo, naj jih nikar ne krav, ostalo pa so pitanci. V najemu občinske zdravstvene skupnosti je nižja nih izvirnih prihodkov za januar, je se ne strinjajo z nedogovotjeno soli­ branilec samoupravljanja v zvezi z ime­ raznašajo, da ne bi informacija prišla na imajo 30 ha družbene zemlje, svoje poprečna prispevna stopnja iz dohodka skupnost iz dneva v dan v težjem fina­ uho poslovnim partnerjem Tesnil. Le kaj darnostjo na področju zdravstva z novanjem začasnega individualnega pa nimajo. Če bodo dobili v najem za okrog 0,32 v primeijavi z letom 1986 nčnem položaju. V marcu so se težave bi si mislili, kateri sovražniki so spet na de­ organizacijami, ki poslujejo z izgubo. poslovodnega organa v Melaminu pre­ še nove površine zemlje, bodo razši­ lu: notranji ali zunanji ali pa morda kar še zaostrile zaradi izločenih sredstev zaradi medletnega znižanja po določ­ Koordinacijski odbor OZS Trebnje koračil pooblastila in če je bil postopek rili hlev za nadaljnjih 40 glav živine. oboji? bah intervencijskega zakona. Gre za iz­ »presežkov« po zakonu, ugotovljenih podpira stališča uporabnikov, ki za­ zakonit. Odgovor je bil salomonski: Pospeševalec Jože Oblak iz Kme­ OBRTNICA — V Trebnjem imajo pad okrog 62 milijonov dinarjev. Pre­ za obdobje januar—februar v višini bli­ vračajo predlagani program ukrepov družbeni pravobranilec samoupravljan­ nadvse iznajdljivo in delavno obrtnico. tijske kooperacije v Kočevju, ki so­ sežki prihodkov po intervencijskem za uskladitev program ov v zdravstvu Novopečeni up drobnega gospodarstva je zu 130 milijonov dinarjev. Če bi izgu- ja je ravnal skadno s svojimi pooblastili deluje s to hlevsko skupnostjo in ji koketiral celo s službico na občini, saj naj zakonu za leto 1987, ki jih je skupnost batji uveljavili še vračilo prispevkov z materialnimi možnostmi. in predpisi; neposredno posredovanje pomaga z nasveti, pa pravi, da razen bi kot bivša stevardesa z višješolsko izo­ morala izkazovati v celotnem obdobju, (SDK Trebnje je prejela zahtevkov za delavcev iz SOZD Kemija v Melaminu zemlje in še enega hleva potrebuje brazbo pomenil perspektiven kader. Nič njihova usoda pa je bila neznanka, so preko 83 milijonov), bi to pomenilo iz­ dom Trebnje in pravice uporabnikov pa je bilo tudi potrebno. Ves primer torej ta hlevska skupnost še transporter hudega, če so šele zdaj ugotovili, da je onemogočali uveljavitev višje prispev­ pad okrog 70 odstotkov tekočega prili­ občinske zdravstvene skupnosti Trebn­ ne zasluži nadaljnje pozornosti, pravi za gnoj, dokončati pa je treba tudi vzhajajoča zvezdica obiskovala šolo s pri­ ne stopnje iz dohodka zaradi izpada va sredstev iz prispevkov in popolno je. S takimi ukrepi pa se uporabniki te poročilo. mlekarno. Udeleženca razgovora lagojenim programom. Bolj neprijetno je, prispevkov izgubarjev. plačilno nezmožnost skupnosti. skupnosti ne strinjajo, marveč ponovno Pojasnilo je bilo dano okoli 4 mesece sta menila, da je sodelovanje hlev ker so nam bralci potožili, da obrtnica pos­ ske skupnosti in pospeševalca Poudariti je treba, da tako majhna Očitno je, da bo skupnost tudi v letu postavljajo zahtevo po enotni rizični po tistem, ko vodilnih delavcev Kemije luje nadvse učinkovito s posebej prilago­ skupnosti v Sloveniji. dobro. jenim programom za dobro njenega žepa. skupnost, kot je trebanjska z ukrepi in 1988 izkazovala zakonske presežke ni bilo več v Melaminu. J. P Skoraj bi šli na limanice celo učitelji. omejitvami lahko le delno vpliva na prihodkov, ki bodo onemogočali, da bi P. P. P-c

U št. 13 (2016) 31. marca 1968 DOLENJSKI LIST Novo v Brežicah SKODA, DA NI PRVI APRIL — Če IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN bi v obalnih občinah napovedali zdravst­ veni delavci triurno ustavitev dela 1. apri­ JU la, se v tukajšnji bolnišnici ne bi znašli družbenopolitični delavci v tako hudi za­ dregi, ker poziva k solidarnosti ne bi vzeli Potrjen kandidat Skupna nemoč? zares. Tako pa so glede stavke želeli zvede­ Odrinjeni in neobveščeni ti tudi mnenje forumov, za odgovor se pa Sto jih čaka, BREŽICE — Res morajo biti veliki najbrž ve. Kljub temu bi bila vsaka napo­ za predsednika Obrtno združenje zahteva od občine več podatkov optimisti vsi, ki ob sedanji kadrovski ved preuranjena, do sedmega aprila se la­ suši in ekonomskem položaju občine hko vreme še večkrat menja. a srečnežev KDO BO OBŠEL LANSKA DIVJA upajo, da se bo kmalu kaj premaknilo Stane Zlobko BREŽICE — Skrajni čas je, da se obratovalnice v zasebnem sektorju. To­ ODLAGALIŠČA — Pionirji osnovnih Za dva podpredsednika davkarija modernizira, pripominjajo v lažijo se z upanjem, da jim bo vse to bo le dvajset na boljše. Na zadnji partijski konferenci šol so lani narisali natančen zemljevid ne­ občinskem obrtnem združenju, kjer jih omogočil skorajšnji prehod uprave za smo namreč slišali, da reprodukcijska PIŠECE — »Pisali smo leto 1980, registriranih smetišč po krajevnih skup­ ostali trije kandidati najbolj moti, da ne dobivajo informacij, družbene prihodke na računalniško sposobnost gospodarstva vidno drsi nostih in opozorili tudi na onesnaževalce ko so prvi krajani prispevali za telefon s katerimi bi si lahko sproti pomagali obdelavo podatkov. navdzol in da se je akumulacija v minu­ okolja iz delovnih organizacij. Odrasli, po milijon starih dinarjev v dobri veri, BREŽICE — Poročali smo že, da so pri svojem ravnanju in delu. Kaj več o svojih problemih bodo med njimi predstavniki občine, so jim obl­ da ga bodo dobili v dveh, treh letih,« lem letu zmanjšala za tretjino. Celo to se se v Brežicah odločili za nadaljevanje Zasebna obrt je pomemben del jubili, da bodo šli po njihovih stopinjah in povedali na jutrišnji skupščini, na kateri se spominja predsednica krajevne dogaja, da v delovnih organizacijah oziroma ponovitev kandidacijske kon­ drobnega gospodarstva, ki ga v občini napravili korak dlje. Zagotovili so jim, da bodo ocenjevali dejavnost združenja v konference SZDL Mira Podgoršek: prihaja do tehnoloških prekrškov de­ ference, ker prvič zaradi odhoda delega­ že dlje časa omenjajo kot prednostno bodo poskrbeli za ukrepe, ki bodo takoj minulem letu. J. T. »Toda pot do telefona je bila veliko lovnih moči in da so določeni strokovni tov domov niso mogli vnovič glasovati- panogo. K njeni jutrišnji podobi želi preprečili nadaljnje uničevanje narave, daljša in bolj zavita, saj bodo šele letos profili slabo izkoriščeni, za desetino kjer je to možno. Takih primerov je ve­ Pri Štetju glasov seje namreč pokazalo, združenje še marsikaj dodati. da je edini kandidat za predsednika Zamera je priključili prvotno obljubljenih 40 manj od republiškega povprečja. Vpra­ liko. Kaj ko bi zdajle, preden vse ozeleni, Stane Zlobko dobil premalo glasov. Informiranje ne poteka tako, kot si številk. Ljudje računajo, da bi imeli šljive so številne poslovne odločitve, ki vendarle pogledali, koliko obljub so Konferenco so nadaljevali pred enim ga zamišljajo. Najmanj, kar bi morali ne uopštevajo ekonomske logike izpolnili? tednom. Udeležba je bila boljša kot vedeti, so podatki o deležu obrti v druž­ uperjena na Z druge strani spet slišimo očitke VRELEC SREDI CESTE — Imajo ga prvič. Od 127 delegatov je bilo nav­ benem proizvodu občine, o deležu obrti občinam, da se nikakor ne morejo, ne I v Krški vasi, kjer voda že več mesecev vre zočih 99 in od tega jih je za Staneta v narodnem dohodku in o prispevku znajo ali nočejo dogovoriti za skupne na dan naravnost iz asfalta. Vaščani bi bili Zlobka glasovalo 75 (zadostovalo bi jih obrtne dejavnosti v občinskem pro­ dve strani razvojne cilje in skupno izpeljavo, da bi zelo veseli, če bi bila topla, za mrzlo pa 64). Za podpredsednika je prvič dobil računu. Žal teh podatkov ne dobivajo. imela vsaka občina nekaj koristi, in to nimajo kaj početi. Le vozniki se vedno Delavci so prepozno zve­ znova jezijo. zadostno število glasov samo Franc Imajo pa še dodatne želje, in sicer redno zagotovo več kot zdaj, ko dajejo pred­ seznanjanje s številkami o ustvaijenem deli, kdo ne sprejema TUJIM DELO, DOMAČIM FIGO Puhner. Tokrat so dali ponovno na listo nost ekstenzivnemu zaposlovanju. Sku­ - Avtoprevozniki in drugi se pritožujejo, čistem dohodku, o deležu amortizacije še Franca Filipčiča in Staneta Ilca, med­ kandidature_____ paj bi verjetno laže razvijale dejavnosti z I da jim delovne organizacije v občini ne tem ko Ivana Tomšeta niso več upošte­ in naložb v osnovna sredstva ter številu več vloženega znanja in večjim finanč­ dajo nič naročil. Iz mladosti se zagotovo prijav za olajšave pri investicijah za BREŽICE — Četrtkovo sejo občin­ vali, ker je dobil najmanj glasov. Za­ nim učinkom. Ničkolikokrat smo že spominjajo, da so bila sosedova jabolka skega sindikalnega sveta — navzoči so dostno podporo sta dobila oba, Filipčič slišali očitek, da predsedniki občinskih vedno boljša od domačih. in Ilc (prvi 55, drugi 57 glasov) in bili tudi predsedniki osnovnih organi­ danes v žepu tri milijone dinarjev, če skupščin vsak zase tekajo na republiški občinska skupščina bo izmed treh kan­ zacij — je prevevalo nezadovoljstvo, bi svoj delež pred osmimi leti zamen­ izvršni svet, na republiške sise ali k in­ didatov izvolila dva podpredsednika. ker so na temeljnih kandidacijskih kon­ jali v marke. Tisti, ki so na vrsti za BREŽICE: DELEGATOV D l ferencah podprli ljudi, za katere niso priključek, bodo namieč odšteli zanj vestitorjem po drobtinice, namesto da bi J. T. iCASREČALI vedeli, da odklanjajo kandidaturo. To po 1,2 milijona.« si skupaj izborili hlebec ali vsaj zajeten SPET OD NIKODER je hudo narobe, so dejali, ker se mnogi kos kruha. GLOBOKO — Pododbor brežiške­ — In kje so ovire, da se to tako BREŽICE — Torkova skupna seja čutijo izigrane. Napak pa ni le to, da Tako je že desetletja. Sodelovanje je ga društva invalidov ima 183 članov v dolgo vleče? I občinske skupščine seje začela z enour­ evidentirancev uradno nihče ni vprašal zapisano v neštetih sklepih in stališčih, krajevni skupnosti. Predseduje mu Jože »Premajhna centrala na Bizeljskem no zamudo, ker dva zbora nista bila za pristanek, ampak tudi to, da sami ni­ Šuler, ki mu pri organizaciji različnih in nedokončana kabelska povezava ostalo pa je pri besedah, čeprav deluje sklepčna. Sledilo je telefonično pozi­ Elektrarne so prej povedali svojih namer. aktivnosti vedno priskočijo na pomoč od Pišec do Brežic. Oboje gre h kon­ vrsta medobčinskih organov. Zato je res vanje delegatov in priklicali sojih le za Delavcem ni prav, da so predvolilni tudi drugi. V soboto so globoški invalidi cu. Dvajset številk je rezerviranih za vprašljivo, če ima smisel vzdrževati to­ zbor združenega dela, sejo družbenopo­ postopki tako nedodelani, kar velja tudi bodo pričakali priredili srečanje pri Rožmanu na Ma­ stare naročnike in potrebe PTT, dvaj­ liko forumov, kot je menil eden od raz- litičnega zbora pa so morali preložiti za za republiko, ne samo za občino. Tu so lem vrhu, na katerem so jim pripravili set je prostih za druge interesente. To­ pravljalcev na zadnji seji občinske kon­ teden dni. Delegati v njem so stalni in s ponekod Marka Bulca opredelili že pripravljeni kulturni program učenci osnovne šole da število naročnikov se je medtem ference ZK. I sklepčnostjo imajo že dolgo težave, prej, preden je javno rekel, da ne misli Artiče iz Cumovca. Člani društva iz leta povzpelo nad sto. Torej bodo morali I čeprav bi prav ta zbor moral biti drugim kandidirati. Nasploh kaže, da ljudem ni J. TEPPEY Sevnica: kmetijci ne v leto utrjujejo medsebojne vezi in se mnogi še počakati.« 1 za zgled. do posrednega odločanja, ker pride nji­ Po kakšnem ključu boste razdelili drže rok križem radi udeležujejo tudi skupnih izletov. hova volja premalo do izraza. Žato so se Vsako leto priredijo po dva obiska po priključke, da ne bo preveč zamere? iz nekaterih kolektivov spraševali, kako »Krajevna skupnost ima pet vasi in SEVNICA — Odkar od leta domovini, prejšnje čase pa so se peljali NESKLEPČNOST naj ima na primer njihov delegat pravi­ najbrž se bomo dogovorili tako, da bo 1979 pri sevniški kmetijski zeml­ tudi čez mejo. Tudi za oddih imajo KRŠKIH SIS co z glasovanjem na občinski kandida­ vsaka vas dobila po štiri telefone,« je Krške novice jiški skupnosti vodijo evidenco o možnosti v Cateških Toplicah, kjer ima cijski konferenci spreminjati večinsko odgovorila Podgorškova. Povedala KRŠKO — Ker so se delegati sku­ spremembi namembnosti kmetij­ Združenje invalidov SRS dve počitniški GOSPODJE CESTARJI — Preteklo mnenje zaposlenih v njihovi delovni or­ pa je, da so prav Pišečani do zdaj pščin samoupravnih interesnih skup­ skega zemljišča, je bilo do leta 1987 hišici. nosti za kulturo in izobraževanje pri , sredo sta se na cesto proti Leskovcu pripel­ pozidano 70 ha zemlje. Z izbojšavo ganizaciji. Odločanje se nazadnje zoži ogromno žrtvovali za telefonsko po­ jala dva cestarja. Ura je bila okoli enajste svojem dosedanjem delegatskem delo­ zemljišč z lastnim denatjem, sredst­ na zelo omejen krog delegatov, zato vo­ vezavo s svetom, ure dopoldne. S sabo sta imela tudi kom­ OBČNI ZBOR Bizeljsko in v razpeljavo po va­ vanju zelo upehali, so jim na pomoč pri­ vi Zveze vodnih skupnosti Sloveni­ litve še niso tisto, kar ljudje pričakujejo presor in z njim začela obdelovati grba- TURISTIČNEGA seh so vložili ogromno truda in skočili uslužbenci krške občinske upra­ je, bank in z udeležbo lastnikov od njih. Tudi evidentiranje oziroma nčasto asfaltno cestišče. Toda dan je bil denaija, zato jih zdaj mineva potrpežl­ ve. V zadnjem času se namreč kar redno zemljišč pa so pridobili 612 ha DRUŠTVA potrjevanje možnih kandidatov na te­ lep in v tako lepem dnevu v resnici nima jivost in komaj čakajo, da bo še PTT plodne zemlje. KRŠKO — Tukajšnje turistično meljnih kandidacijskih konferencah naj dogaja, da so vse skupščine samou­ I smisla preveč naprezati mišice. Vsaj tako podjetje izpolnilo dane obljube. je bilo videti po tem, ko sta cestaija svoje Načrtujejo, da bodo do leta 2000 društvo bo pripravilo v ponedeljek, 4. bi bilo že resno dejanje, ki bi slonelo na pravnih interesnih dejavnosti v krški orodje odložila na tla in se prijetno pome­ v občini izboljšali še okrog 1200 ha aprila, ob 17. uri v mali dvorani DKD predhodnem soglasju tistih, med kate­ J. TEPPEY občini nesklepčne. Ker pa skupščine rimi izbirajo. J. T. morajo sprejeti bilance in programe ter nkujoč naslonila na kompresor. Zdaj je zemljišč, pretežno v hribovitem sve­ Edvarda Kardelja redni občni zbor. | treba samo še preveriti, v koliko srednje­ tu. Melioracije v sevniški občini so plane že takoj na začetku leta, si seveda ročnih obdobjih bodo krški cestaiji od­ pričeli leta 1981 na Bučki na 20 ha v sisih na vso moč prizadevajo za to, da pravili posledice svojega malomarnega zemljišč, prav tolikšno površino so bi seje skupščin opravili. Ker pa delega­ dela na tej cesti. naslednje leto izboljšali v Podvrhu. tov na seje ni, te so ponavadi v občinski PROMETNI KAOS — V starem Sledilo je leta 1983 30 ha na Blanci, Račani pred veliko odločitvijo zgradbi, priskočijo na pomoč že omen­ mestnem jedru Krškega gradijo, kopljejo, v Šentjanžu in Stržišču, v poslednjih jeni uslužbenci Seveda je to šlo na sku­ podirajo, polagajo instalacije in sploh... dveh krajih in v Trnovcu je nasledn­ V KS Raka se zavedajo, da brez samoprispevka ne bodo zmogli uresničiti načrte pščini kulturne skupnosti, kjer so man­ Parkirnih prostorov primanjkuje, pa ljud- je leto melioracija zajela 25 ha jkali le trije delegati, na izobraževalni I je parkirajo kar pred zdravstvenim do­ mom, na bencinski črpalki in parkirnem zemljišč. Na Bučki so leta 1985 iz­ RAKA — Račani še pomnijo čase, ko je bila Raka precej bolj pomemben vali samopostrežno trgovino z bifejem, pa ne, ker je manjkalo več delegatov. Za prostoru krške trgovine z avtomobili koral boljšali še 50 ha zemljišč, na Čanju kraj, kot je danes. Toda čas je tekel in v približno tako velikih krajih, kot sta, poleg tega pa še frizerski salon in pošto sedaj se v krški občini zaradi nesklepč­ 15 ha površin, predlani spet na in skala. V ozkem prehodu med poslovno denimo, Šentjernej ali Škocjan, so še ujeli razvoj za rep. Račanom pa to ni uspe­ ter nekaj stanovanj. Kot kaže, nam bo nosti skupščin še ni vnesla kakšna po­ Bučki 50 ha in 70 ha v Križu. Za 80 stavbo krškega Agrokombinata in bo­ lo. Seveda ni še nič zamujenega, menijo v krajevni skupnosti Raka. Zato se že tudi to uspelo. Končni uspeh vseh našjh ha je bilo opravljenih minimeliora- sebna razprava. dočim sedežem UNZ se ne moreta srečati načrtov pa je odvisen od vseh nas. Če dve vozili, znaka pa tudi ni nobenega, ki bi cij. Tako se leto 1986 in lansko, ko pripravljajo na to, da Raki in krajevni skupnosti, zlasti pa krajanom, odstrej6 KOŠARKA ZA nove perspektive. bodo krajani glasovali za samoprispe­ povedal voznikom, kdo ima prednost in bilo 20 ha melioracij pašnika v vek — 5 odst. od O D za dobo petih let »Načrtov imamo veliko, vsi pa so jšemu počutju naših krajanov, saj se POKAL KRIŽE 8 kdo ne. Ulica, ki pelje proti občinski stav- | f irovnici in 120 ha minimelioracij — bomo zbrali okoli 120 milijonov di­ povezani z denarjem. In do tega tako bodo razmere za življenje precej izbol­ KRIŽE — Tukajšnje športno društvo bi, je tudi vsa razdrpana in polna jam. v celotni občini, štejeta med najus­ narjev. In k temu denaiju je treba prište­ Skratka, v starem mestnem jedru vlada ! potrebnega denaija ne bomo mogli jšale. Tare pa nas še eno pereče vprašan­ pripravlja tradicionalni košarkarski turnir pešnejše posege v sevniški občini za ti še enkrat toliko družbenega prispe­ pravi prometni kaos. izboljšavo zemljišč in pridobitev je, to je trgovina, ki že dolgo ne ustreza za pokal Križe 88. Turnir bo v nedeljo, 3. našim potrebam. Na Smedniku bo sicer vka. Mislim, da krajanom ni treba še aprila, ob 8. uri na igrišču TVD Partizan KRŠKO V BARVAH — Občina novih površin rodovitne zemlje. Krško je s pomočjo spretnih beograjskih letos začela delovati nova trgovina, na dodatno pojasnjevati, kaj pomeni za vse na Loki, žrebanje parov pa je bilo včeraj »Omeniti velja, da poteka melio­ »sposobnjakovičev« dobila čudovito barv- j Raki pa bo to vprašanje ostalo še nekaj nas referendum osamonrispevku,« je na stadionu Bratstva in enotnosti. Ostale j racija Podboršt—Hinje na 30 ha, v zaključil pogovor Franc; CešČešnova novar. informacije dobite na telefon 22-267 ali I no brošuro, s katero se bo lahko kar se le j fm jfu časa odprto, če se ne bomo dogovorili s I da ugledno predstavila Jugoslaviji in Slo­ J. S. 26-206. • V letu 1988 predvidevajo pri trgovci. Mi bi namreč na Raki potrebo­ veniji. Zanjo so krški delovni kolektivi občinski kmetijski zemljiški skup­ menda odšteli 16 milijonov dinaijev, nosti hidromelioracij na 150 ha v brošura pa je imela to čast, daje izšla pri reviji »Plasman i tržište« v Beogradu. Pred Mirenski dolini in na prav tolikš­ podrobno predstavitvijo, čemur pri nas nih površinah minimelioracije. V rečemo skrpucalo, samo nekaj cvetk. Pod nižinskih predelih naj bi izvedli Boljše ceste za hitrejši razvoj sliko JE Krško piše: NE Krško: V središču 160 ha, v hribovskih pa 150 ha okolice. Pod sliko papirnega stroja: Papir agromelioracij. Letos naj bi opra­ V krajevni skupnosti Blanca boddo 17. aprila odločali o podaljšanju petletnega I je treba trdno upogniti zaradivamosti pri vili še zložbo zemljišč Podborš- krajevnega samoprispevka — Doslej naredili več kot so načrtinačrtovali tiskanju. Sodeč po teh podpisih, pa SOP t—Hinje in začeli pripravljati ■ gradi hotele na Jadranu, itd., itd. BLANCA — »Na zborih občanov v vseh osmih vaških odborih naše krajev­ skupnosti Blanca posodobili kar okrog namakanje 90 ha površin od Loke ne skupnosti so ljudje zvečine ugodno sprejeli pobudo za podaljšanje samo­ 2.000 metrov cest. Za odseke na cesti do Brega. Franc Češnovar, podpredsednik sve­ prispevka. Družno smo ocenili, daje to edina prava pot, da še hitreje napredu­ Poklek — Selce so dobili 8 milijonov še izdelavi pa je projekt Mirenske do­ ta KS Raka jemo in da lahko pričakujemo tudi pomoč širše družbene skupnosti,« je povedal z republike. Dodatno so bile v preteklih Sevniški paberKi line za 150 ha zemljišč. Zavedati se drugače kakor s samoprispevkom. Le predsednik krajevne konference Socialistične zveze Blanca Jože Marn. je treba, da pri nas ni tako velikih tako si bomo zagotovili tudi nekaj • Poleg že omenjenega sofinanci­ Z denarjem samoprispevka, ki se pevka vnesli tudi sofinanciranje razši­ SPREMEMBE? — Marsikdo v ustav­ površin kot v nekaterih drugih, zato družbene pomoči,« ugotavlja podpred- ranja razširitve telefonske centrale na steče v aprilu, so v krajevni skupnosti ritve telefonske centrale na 384 številk, nih spremembah ne vidi pravih rešitev in smo dolgo čakali, da smo prodrli z sednik sveta krajevne skupnosti Raka 384 številk so na Blanci v program večjo podporo širše skupnosti. Blanca v preteklih petih letih naredili še pri čemer lahko računamo na pomoč j med temi je očitno tudi Romana Ivačič, Franc Češnovar. Sam je eden izmed tis­ krajevnega samoprispevka, o kate­ profesorica na sevniški osnovni šoli Savo Gradnja savskih hidroelektrarn več kot so načrtovali. Od zbranih 28,2 širše skupnosti,« je povedal tajnik kra­ tih mladih ljudi, ki seje po diplomi na rem se bodo odločali v nedeljo, 17. Kladnik. »To bodo ,zbrana dela’, morda je že posegla na naša najboljša zeml­ milijona dinarjev so večino porabili za jevne skupnosti Jože Novak. fakulteti vrnil v domači kraj in se zapos­ aprila, zapisali še postavitev pločnika lepo vezana, da bodo za kakšno'polico. jišča, zato moramo vsi čimveč na­ boljše cestne povezave, in sicer za poso­ S samoprispevkom so v krajevni lil v TCP Djuro Salaj. ob kategorizirani cesti Blanca—Klad- Spet bomo rabili celo skupino strokovn- rediti, da nadomestimo izgubljeno dobitev in asfaltiranje ceste Čanje — Zato je svet krajevne skupnosti dal je. Na Dolnjem Brezovem bodo sofi-1 I jakov, ki bodo znali to razlagati, v delov­ zemljo. Med letom smo uspeli, daje pobudo, da razpiše referendum o uved­ Blanca, Blanca — Krajna brda, Blanca nih kolektivih pa spet celo skupino nancirali izgradnjo vodovodnega re­ slovensko elektrogospodarstvo na­ bi samoprispevka. Skupščina je seveda — Zagradec in odsekov Poklek — Sel­ strokovnjakov, ki bodo znali poiskati zervoarja in položili zaporni sloj a s-1 ročilo in plačalo posebno strokov­ tak sklep sprejela in tako so že stekle ce. Pomagali so pri nabavi cevi za vo­ luknje,« je rekla na sobotni programsko- falta skozi naselje, na Čanju bodo no študijo savske doline, ki mora bi­ priprave na referendum, ki bo 10. apri­ dovod Brunk — Ložce in uredili kar volilni seji sevniških komunistov. nadaljevali posodobitev ceste Čanje NADVOZ — Iz piscu tehle vrtic nez­ ti končana do letošnjega maja,« je la. Denar iz samoprispevka bodo pora­ sedem namesto ene načrtovane avto­ — Blanca, v Priklancah pa bodo ra- | nanih razlogov prejšnji številki na naših povedala tajnica in strokovni vodja bili predvsem za ureditev avtobusnih busne čakalnice. »Omeniti velja, da so Kmetijske zemljiške skupnosti Mira zširili cesto do meje z Gorenjim Le­ »stranpoteh« ni bila objavljena fotografi­ postajališč ter mrliške vežice in pokopa­ krajani Krajnih brd sami navozili gra­ Možic. P. P. skovcem. Na Pokleku bodo asfaltirali j ja, posneta nekaj minut po nesreči na nad­ lišča. Toda to ni vse, česar se bodo v moz in še dodatno prispevali okrog 2 odseka ceste Poklek — Brinje in vozu v Smaiju. Tisto nedeljsko popoldne krajevni skupnosti še lotili. Najpo­ milijona, prav tako so pridno poprijeli je imela novopečena voznica z jugom Kerin — Poklek in razširili cesto Pok­ membnejši je zagotovo telefon in in prispevali Čanjani. Seveda tudi pri zvrhan koš sreče, kajti v ograjo nadvoza je lek — Brunk. V Selcah bo asfalt na tovrstna napeljava je že predvidena v drugih akcijah brez delavoljnosti, udar- trčila tako silovito, daje odbila dobrih 10 cesti Selce — vas in odseku Trate, v prihodnjem letu, saj je načrt te napelja­ ništva ljudi ne bi bilo toliko narejene­ Jože M arn m ograje, ki je zanihala nad magistralno ve tudi sestavni del družbenega plana. Krajnih brdih na odseku Kladje — ga,« pravi Marn. železniško progo. Yugo je obtičal še na Letos bodo na Raki nadaljevali gradnjo Krajna brda, v Kladju pa na odseku | nadvozu. Zdaj pa drugi del zgodbe, na vodovoda. Črpališče in hranilniki vode »S samoprispevkom smo zagotovili ceste Zgornje Kladje. katero so nas opozorili naši bralci! V po­ nedeljek so cestaiji prišli le »na oglede«, v so že zgrajeni, denar zanje pa je prispe­ tudi razmah telefonije, saj se je preko torek, ko je res lilo kot iz škafa, seje nekaj vala komunalna skupnost. Kot kaže, sto interesentom z območja Blance, petih letih posodobljene še kategorizi­ bodo v Ardru, Selih, Podulcah in Dolgi delavcev, premočenih do kože ubadalo z Krajnih brd, Selc, Pokleka, Čanja pri­ rane ceste Blanca — Dolnje Brezovo Raki kmalu dobili vodo iz vodovoda. (1800 m), Kladje — meja Rožno (700 varjenjem. V sredo je bil na vrsti finale — družilo še precej tistih iz sosednjih kra­ ob nadvozu seje vrtelo ducat cestaijev — Lotili se bodo tudi asfaltiranja in obno­ m) in Blanca — Poklek (1300 m). Us­ ve cest, zlasti lokalnih, prizadevali pa si jevnih skupnosti. Zgradili smo preko 40 pretežno raznih šefov in podšcfov ter km novega omrežja, PTT Novo niesto pešno so se vključili tudi v modernizaci­ nekaj neposrednih proizvajalcev. S skup­ bodo tudi za asfaltiamje edine repu­ jo odseka ceste Kacijan — Zgornje bliške ceste v Posavju, ki ni asfaltirana, pa je razširilo ATC Blanca za 100 novih nimi napori so le dokončali zaščitno ogra- Kladje v dolžini 1000 metrov. | jo. Oddahnili so si tudi opazovalci tega M ira Možic to je cesta skozi Zaloke. naročnikov. A že ta'postaja premajhna, početja. »Vse to bo seveda prispevalo k bol- zato smo v program novega samopris­ Jože Novak P. PERC

St. 13 '2016; 31. marca 1986 DOLENJSKI LIST KAJ PRIPRAVLJAJO Formo vivo stiska stanjšani dinar kultura Male plastike in pihanke Krška kulturna skupnost lahko prispeva le 20 milijonov za Formo vivo KOSTANJEVICA — Mednarodni kiparski simpozij Forma viva, ki bo letos jati z delovnimi organizacijami, ki naj bi in Marjan Jamnik podaljšuje življenje trtnih kore­ ponovno v Kostanjevici, že dolgo pred začetkom buri kulturniške duhove v prispevale denar za izvedbo te likovne nin tako, da iz njih dela male plastike — Pihanke krški občini. Medtem ko se v krški kulturni skupnosti zavzemajo za varčevan­ prireditve. Doslej je Forma viva že so novost je, v Formi vivi vztrajajo pri tem, da se letošnjega kiparskega srečanja v Kostan­ sklenila samoupravni sporazum z ljubl­ izobra­ jevici udeleži šest kiparjev. jansko Belinko, ki bo prispevala okoli Razpis za udeležbo na simpoziju je že prispevajo denar samo za dva kiparja. 16 milijonov dinarjev. Kje bodo prire­ NOVO MESTO — Marjan bi bile vsaj malo podobne tudi lju­ objavljen, znano je tudi, koliko naj bi le­ To pa pomeni, da bodo prispevali ditelji kostanjeviške prireditve dobili ževanje Jamnik je resda vseskozi najbolj dem, zgaranim od pehanja in ki se tošnja Forma viva veljala, samo denaija okroglih 20 milijonov dinarjev ali eno ostali denar, se pa za sedaj še ne ve. predan svojemu gostinskemu pok­ jim na zunaj pozna, da jim življenje še ni na voljo in vprašanje je, ali sploh tretjino potrebne vsote. Seveda je ta V Galeriji Božidar Jakac v Kostanje­ licu, ker pač od njega živi (zdaj že ni priznašalo s trpljenjem.« bo. Delegati skupščine krške kulturne vsota daleč premajhna za izvedbo sim­ vici odločno vztrajajo pri svoji odločit­ nekaj let kot šef za prehrano v Marjan ima malo teh malih upo­ skupnosti so se namreč na seji, kije bila pozija v takem obsegu, kot načrtujejo v vi, da iz svojih sredstev ne prispevajo ni­ IMV), vendar nikoli ni bil samo to, dobitev življenja doma, večino jih pretekli petek v Krškem, odločili, da Formi vivi. Zato so se že začeli dogovar- ti dinarja za izvedbo Forme vive. Prav za kar se je izšolal. V njem sta bila je razdal, enako kot slike, ki jih ust­ tako ne nameravajo prispevati denarja Brez občinstva namreč ves čas še dva klica, ki se varja, kadar ne rezlja trtnih korenin. za restavratorske posege na kipih,’ jima je oglašal, sprva bolj poredko, »V zadnjem času delam pihanke. 12. teden slovenskega filma v Zanimivo je, da večjih denarnih injek­ potem pa čedalje večkrat, in sta ga To so risbe, ki nastanejo tako, da Novem mestu se je končal. Če bi le cij kostanjeviški Formi ne odobravajo privedla prvi med zborovske pevce, kaplje tuša razpiham po papirju,« Nočejo biti le povprečni površno preleteli številke, ki so jih tudi amaterski kulturni delavci v krški drugi pa med likovnike. Sam ne ve, pojasnjuje. Pravi, da se na ta način ob koncu te tradicionalne vsakolet­ občini. Menijo, daje amaterska kultura kateri mu več pomeni, saj ima oba pride do zanimivih stvari, da pa ne prireditve sešteli v Domu kulture, V Miklovi hiši razstava na srečanju Ribnica 87 nasta­ v občini zapostavljena na račun profe­ enako rad in se nobenemu ne bi bi se lahko pohvalili, češ teden je mora biti s pihanjem v kaplje tuša lih del — F. Lapajne: Tudi v kulturi manj povprečnosti! sionalne. Profesionalcem v Galeriji odrekel na račun drugega. Zahtev- previden, sicer se lahko zelo hitro uspel; šest novih slovenskih filmov Božidar Jakac v Kostanjevici pa zame­ neje pa je, pravi Marjan, biti likov­ izcimi kaj drugega, kot želi. »Do si je na 26 predstavah ogledalo rijo, ker so pozabili, da so tudi sami izšli nik, saj je to povezano z ustvarjal­ zdaj sem uporabljal le črno barvo, RIBNICA — Lansko poletje so na hiše v ribniško kulturno središče. Pred­ preko 3.600 gledalcev, kar gotovo iz amaterske kulture. Zdaj je v krški nostjo, ustvarjalnost pa z znanjem pripravljam pa cikel pihank, kjer likovnem srečanju Ribnica 87 ustvar­ sednik občinske skupščine France La­ ni malo, še posebno, če vemo, da za občini v profesionalnih kulturnih usta­ in navdihom. S slednjim pa je tako, jali: Jelka Flis, Brane Sever, Zdenko pajne se je za ta dvojni dogodek — za domači, slovenski in sploh jugoslo­ novah zaposlenih 26 ljudi, nikogar pa da pride, če sploh pride, ukazovati Huzjan, Marjan Tršar, Franc Purg, galerijo in razstavo v njej — zahvalil vanski fdm že nekaj let ni pravega ni, ki bi se ukvarjal z amatersko kulturo pa mu ne moreš. Dušan Tršar, Renata Bovhan in Vel­ občinski kulturni skupnosti, še posebej zanimanja. Žal pa je tako, da je v in za to prejemal plačo. Za navdih ima Marjan še drug iz­ jko Toman. Razstavo njihovih del so pa kulturnemu animatorju in resnič­ resnici novomeški filmski teden to Ali bo zaradi vsega tega nastal med­ raz: »kadar me prime«. Kaj to po­ odprli minuli četrtek zvečer v galerij­ nemu entuziastu Stanetu Kljunu, ki je nezanimanje potrdiL skih prostorih v Miklovi hiši. Tudi s tudi najbolj zaslužen za preureditev dela narodni škandal — tako je slišati v kro­ Za solidnim povprečnim obiskom meni, je občutil prvič, ko je neko to prireditvijo so počastili občinski (razpadajoče) Miklove hiše v razsta­ gih okoli Forme — je konec koncev filmskih predstav stoji šolska mla­ pomlad v kupu debelih trtnih kore­ praznik. višče. postranska stvar. Dejstvo je namreč, da dina, ki je po ustaljenem programu nin, ki so jih odslužene zmetali iz Predsednik občinske skupščine je so razpis za Formo vivo objavili prej, napolnila kinodvorano Doma kul­ vinograda, zagledal nekaj zase. »To Na otvoritvi je nekaj temeljnih oznak poudaril, da se Ribnica tudi na kultur­ preden so se sestali delegati krške kul­ ture na vseh izrednih predstavah, in so bile korenine čudnih oblik, grča­ o razstavi in razstavljalcih povedal nem področju ne sme zadovoljevati s turne skupnosti. Ti pa so bili že tolikok­ sicer sije 12 predstav ogledalo 2912 ve in odebeljene na mestih, kamor umetnostni zgodovinar in likovni kritik povprečnostjo, kot se ne zadovoljuje na rat žejni prepeljani čez vodo, da so to so jih nekoč zadevale krampače Jure Mikuž. Med drugim je poudaril, gospodarskem področju, kjer dosega pot vendarle hoteli dokazati svojo dele­ kopačev, v njih sem videl neke po­ da bi bila razstave, kakršna je ta, vesela nadpovprečne rezultate. Takšne uspehe gatsko moč. Jasno pa je že sedaj, da se Na »provinco« pozabili — dobe iz življenja, vendar precej vsaka ugledna slovenska in tudi jugos­ pa lahko dosegajo le kulturno osveščeni bodo medsebojne obtožbe med vodil­ Četrtkov teden slovenskega fil­ neizrazite, in prijelo meje, da bi jim lovanska galerija. in razgledani ljudje, zato v občini pod­ nimi v kulturni skupnosti in pa vodst­ ma je bil namenjen tudi učitel­ dodelal že nakazani izraz. Tako sem Galerija v Miklovi hiši je bila urejena pirajo glasbeno in gledališko ustvarjan­ vom Galerije Božidar Jakac (ki po po­ jem, ki se na šolah ukvarjajo s začel kipariti in tako so nastale mo­ s skupnimi napori, ob denarni pomoči je, likovno kolonijo in festival humorja trebi zagovarja interese Forme vive, filmsko vzgojo. Učitelji so si je prve male plastike,« se spominja. Rika, Inlesa, obrtnikov in drugih. in satire. čeprav se načeloma distancira od nje) najprej ogledali film Moj ata, Marjan Jamnik Potem je vsako pomlad, včasih pa Predstavlja prvi korak k preureditvi te dogajale še naprej. j SIM^ jg J . P. socialistični kulak, po končani že jeseni, odšel med vinograde po­ predstavi pa naj bi se skupaj z gledat, kaj je novega odslužilo in če bom črni barvi dodal še najmanj učenci srečali in se pogovarjali z eno.« Izdelal je tudi nekaj pastelov bo našel kaj zase. Tudi letos je že ustvarjalci filma, kot je pisalo naredil tako pot in se skoraj istočas­ in akvarelov, kaj več pa o tem ni ho­ no lotil kar šestih korenin. tel povedati. na vabilih in plakatih. Poldeta »Se vedno jih obdelujem,« nadal­ Spet pa bi rad razstavljal. Raz­ Knjig dovolj, le knjižničarjev ni Bibiča, Iva Bana in Toneta juje, »saj se ne zadovoljim tako hi­ mišlja, da bi se pridružil likovnikom Partljiča, kljub temu da so za tro. Poleg tega je rezbaijenje kore­ IMV in z njimi začel sodelovati. Ali Analiza stanja šolskih knjižnic v trebanjski občini ugotavlja, da šole ne dobivajo trdno obljubili, ni bilo v Novo nin zelo težavno in dolgotrajno, saj pa bi morebiti spet kaj pripravili v denaria za Dlačevanie svojih knjižničarjev — S prostori zelo na tesnem mesto. Zaman so jih čakale tudi je les dokaj trd in se upira, če se ga okviru skupine »Vladimir Lamut«, delavke tovarne Labod v Ločni, lotiš s silo. Nasilja so te korenine katere član je. Morda podobno, kot TREBNJE — V trebanjski občini deluje pet šolskih knjižnic, vse skupaj pa Velikem Gabru. Tudi mirenska kot ki je bila letošnji pokrovitelj ted­ pretrpele dovolj, ko so bile še v so minulo sezono, ko so se člani te imajo okoli 55.000 knjig. Največjo knjižnico premore osnovna šola v Trebnjem, druga največja v občini ima za knjige le na filma. Prof. Milka Bobnar, zemlji, zato zahtevajo spoštljivo skupine eden za drugim predstavlja­ na njenih policah pa je 23.000 knjig ali malo manj kot polovica vseh. Druge malo večji prostor, kot je kabinetna so­ organizatorica filmske dejavno­ ravnanje. Najraje imam korenine li s samostojnimi razstavami v razs­ šolske knjižnice štejejo: na Mimi 13.000, v Šentrupertu nekaj nad 8.100, v Mok­ ba v stanovanju. sti vnovomeški občini, seje sicer takšnih oblik, kjer je nekako že na­ tavišču gostišča Pri slonu. Marjan je ronogu okoli 6.300 in v Velikem Gabru 4.500 knjig. mentorjem opravičila v imenu To je samo nekaj podatkov in ugoto­ rava nakazala bodočo plastiko, in prišel na vrsto pred štirinajstimi me­ Republiški normativ 10 knjig na va 600 kvadratnih metrov prostorov, ustvarjalcev filma, grenak pri­ vitev iz analize stanja šolskih knjižnic v takšne tudi iščem. Želim, da bi v seci. To je bila njegova prva in za učenca presegajo vse šolske knjižnice, niti približno ne izpolnjujejo, saj imajo okus pa je ostal. Se sreča, da trebanjski občini, ki jo je izdelala Go­ moji obdelavi simbolizirale bitko za zdaj edina razstava. nekatere celo za štirikrat. Slabše pa je s vse skupaj na voljo le 318 kvadratnih tako kot povabljeni nista ravna­ življenje, nenehni boj s smrtjo. Da I. ZORAN prostori, kijih šolske knjižnice uporabl­ metrov ali le polovico potrebnih po­ bova knjižnica v Trebnjem kot matična la tudi povabljena Novomešča- jajo. Republiškega normativa, ki zahte- vršin. Trebanjska šolska knjižnica kot knjižnica za trebanjsko občino. »Ena od na, režiser Filip Robar-Dorin in največja ima 187 kvadratnih metrov. pomembnih ugotovitev analize je tudi Stojan Pelko, filmski kritik revi­ Najmanjši prostor, vsega 16 kvadratnih ta, da šolske knjižnice nimajo knjiž­ je Ekran. j p metrov, je dodeljen šolski knjižnici v ničarjev razen v Trebnjem, nimajo pa jih zaradi tega, ker šole ne dobio denaija za plačevanje svojih knjižničarjev. Za­ obiskovalcev, medtem ko si je 14 Pojdejo na bitolski »Montmartre« kaj je tako, mi ni jasno, ko pa analiza rednih predstav ogledalo vsega sku­ APRILA REVIJA vendarle pokaže, daje v šolskem letu v paj 733 gledalcev, torej 52 ljudi na Mladi likovniki iz bršljinske osnovne šole med najboljšimi na VII. zveznem ODRASLIH ZBOROV teh knjižnicah opravljenih skupaj sko­ predstavo ali trikrat manj, ko! je bi­ raj 800 pedagoških ur,« navaja France lo povprečje za teden v celoti otroškem likovnem festivalu Bitola 88 — Za nagrado pojdejo slikat arhitekturo TREBNJE — V Trebrtjem se pripravl­ Režun, vodja matične knjižnice v »Brez šolarjev bi bil teden sloven­ jajo na izvedbo vsakoletne občinske revije skega filma popoln krah,«pra vi Ja­ odraslih pevskih zborov. Revija, ki bo Trebnjem. Ob tem pa se samo od sebe NOVO MESTO — V Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji skoroda ni razpisa, po­ drugim bodo izdali tudi reprezentativni hkrati tudi osrednja prireditev v počastitev zastavlja vprašanje, ali je tolikšno bo­ nez Kovač, organizator filmske de­ membnejšega srečanja ali kakšne druge večje manifestacije, da se nanje mladi katalog festivala Bitola 88, v katerem dneva OF, bo v petek, 22. aprila, v tre­ gastvo, kot ga predstavlja 55.000 knjig javnosti v Domu kulture. »Domače­ likovniki osnovne šole XII. SNOUB iz Bršljina ne bi odzvali in sodelovali s svo­ bodo udeleženci tabora, tako učenci kot banjskem kulturnem domu. Nastopili bo­ na policah šolskih knjižnic v trebanjski ga filma ljudje ne marajo. Zakaj in jimi likovnimi izdelki. tudi likovni pedagogi, širše predstavlje­ do: moški zbor iz Mokronoga, mešani občini, res lahko v celoti tako izrablje­ kako, je težko odgovoriti, a gotovo Številna priznanja, diplome in na­ ni, vsi tudi s fotografijami. zbori z Mirne, iz Trebnjega in Velikega no, kot to zahteva pedagoški proces na je to pereče vprašanje. Lahko bi ce­ val Bitola 88. Pred kratkim je prišla iz grade od vsepovsod, ki so stalno na Gabra ter Trebanjski oktet. šolah, če ni ljudi in ne plačila za to, da bi lo rekel, da je bilo letos na tednu za tega makedonskega mesta zelo razve­ I. ZORAN ogled v vitrinah na hodnikih šole, zgo­ to strokovno vodili. Kot kaže, bo to spoznanje slabše kot lani « seljiva novica, ki pravi, daje bršljinska vorno pričajo, da se jim je trud bogato vprašanje zaenkrat še naprej brez odgo­ Nič kaj spodbudno za domači šola na tem festivalu, ki je sicer tekmo­ poplačal. Postalo je že nekakšno pravi­ vora, doklej bo tako, pa morda vedo le film! Toda ob teh nerazveseljivih valnega značaja, s poslanimi prispevki lo, da bršljinski učenci na takšnih likov­ tisti, ki o plačevanju knjižničarjev noče­ ugotovitvah ostaja nekaj svetlih zmagala oziroma postala ena od pet­ nih akcijah ne ostajajo praznih rok. Pri jo slišati kaj veliko. okenc v sicer temačnem obzorju. najstih šol zmagovalk na Bitoli 88. Na tem, da se nenehno na kaj odzivajo in Vztrajno vzgojno delo s šolsko mla­ razpis, ki je bil »odprt« od lanskega I. Z. sodelujejo, jih spodbuja in njihovo delo dino — prav tu pa so korenine no­ oktobra do 20. februarja, je prispelo usmprja izkušeni likovni pedagog Lju­ vomeškega filmskega tedna — bo 13.600 likovnih del iz kar 265 osnovnih morda le rodilo nekaj sadov. Navse­ bo Žagar, čigar budno oko sicer stalno šol iz vseh republik in pokrajin. Prispele skrbi za to, da ne bi česa pomembnejše­ zadnje je tako, da je za spoštovanje , likovne izdelke, med katerimi je bilo DVE LIKOVNI IZ ga prezrli in zamudili. filmske umetnosti potrebnega nekaj tudi precej izdelkov jugoslovanskih RIBNICE Na Žagarjevo pobudo je poslala bršl- znanja in tako imenovane kulturne zdomcev iz Stuttgarta v ZR Nemčiji, je TROBENTAR V JLA — Akademski navade, podobno kot za branje. jinska osnovna šola večje število likov­ marca pregledala in ocenila strokovna nih izdelkov (risb in slik) svojih učencev slikar Andrej Trobentar iz Kočevja razs­ Brez tega bo film za večino samo žirija pod vodstvom prof. dr. Bogomila tavlja te dni v domu JLA v Ribnici. Vse zabava, kinematografi'pa prisiljeni tudi na VIL zvezni otroški likovni festi- Karlavarisa. Žirija je tudi odbrala naj­ razstavljene slike so posvečene nedavno vrteti to, kar pač v naši mili domovi­ boljših 700 likovnih izdelkov za raz­ preminulemu slovenskemu humoristu in ni že nekaj let z večine vrtijo — film ­ igralcu Franetu Milčinskemu-Ježku, za stavo. sko plažo vseh vrst. , Na reviji v Mlade likovnike iz šol zmagovalk in katerega slikar Trobentar pravi, daje bil y M. M ARKELJ njihove mentorje oziroma likovne pe­ njegov dober prijatelj in seveda največji slovenski humorist. sosednji občini dagoge so prireditelji povabili na šestd­ nevni likovni tabor, ki bo od 23. do 29. PRODAJNA RAZSTAVA — V po­ RAZSTAVA Dramska skupina OŠ Ve- maja v Bitoli. V tem slikovitem make­ Slike iz prazgodovine nedeljek, 28. marca, so v prostorih doma LOŠKI POTOK — Razstavo del liki Gaber nastopila na donskem mestu, ki ima, kot se domači­ JLA odprli prodajno razstavo del dveh slikarja Borisa Kobeta so odprli 26. marca ni radi pohvalijo, svoj »mali Montmar­ Dolenjski muzej izdal stenski koledar in mapo s ljubljanskih slikaijcv. To sta Smiljan v osnovni šoli v Loškem potoku. Posveče­ grosupeljski reviji z Go- tre«, bodo slikali na temo Stara arhitek­ posnetki nekaterih dragocenih arheoloških Rozman in Veljko Bravničar, ki sta pred na je letošnjemu prazniku občine Ribnica, . liovim delom tura Bitole. Vsaka šola sme poslati na najdb iz halštatskega obdobja kratkim že razstavljala v Ribnici. njen naslov pa je »Po poteh Gubčeve bri­ tabor največ tri učence. Temu delov­ M. G-č gade«. GROSUPLJE — Na sobotni, že nemu srečanju najboljših učencev likov­ XII. reviji šolskih gledaliških in lutkov­ nikov in pedagogov Jugoslavije bodo NOVO MESTO — Dolenjski skem; ogrlice iz jantarnih in steklenih nih skupin grosupeljske občine se je posvetili še posebno pozornost. Med muzej je za leto 1988 izdal in založil biserov — nakit halštatskih žena; sedmim domačim skupinam pridružila stenski koledar z barvnimi fotografi­ keramične posode, namenjene darit­ Žagarjevi nagrajenci še dramska skupina šolskega kulturne­ jami nekaterih najznačilnejših in naj­ vam pri pogrebnih obredih; rdeče in črno barvane keramične obredne po­ ga društva OŠ dr. Petra Držaja iz Ve­ ŠANSONJER SLIKAR lepših najdb iz halštatskega obdobja Republiške nagrade za izjemne uspehe na vzao no- na tleh današnjega Novega mesta. Te sode, ki sojih, napolnjene s hrano, po­ likega Gabra. Gostovala je z Goliovo LJUBLJANA — V prostorih galerije najdbe so strokovno obdelane in lagali mrtvim v grobove; nenavadne izobraževalnem področju prejšnji teden v Ljubiani igro Princeska in pastirček ter se s to Kemičnega instituta Boris Kidrič, ki jo shranjene v arheološkem oddelku keramične posode, ki so imele magič­ predstavo vključila tudi v konkurenco vodi kot umetniški vodja novomeški ro­ Dolenjskega muzeja, sloves o njih pa ni pomen v grobovih; cista, situla in LJUBLJANA — Prejšnji teden so tu za predano pedagoško delo in izjemen za republiško srečanje otroških odrov. jak Marin Berovič, so v torek, 29. marca, je segel daleč prek meja naše ožje in kotliček — bronasto pivsko posodje v odprli razstavo gvašev znanega jugoslo­ na posebni slovesnosti podelili tradi­ delež pri razvoju pouka slovenskega je­ V Grosupljem so mladi gabrski gleda­ širše domovine. Arheološki koledar halštatskem času; bronaste zapestnice vanskega skladatelja in pevca zabavne cionalne Žagarjeve nagrade, najvišja zika v osnovni šoli; Jože Dolinšek za liščniki nastopili zato, ker v njihovi ma­ prinaša na dvanajstih listih posnetke in nanožnice; keramične posode — predano vzgojno-izobraževalno delo na tični trebanjski občini ni bilo takega glasbe Arscna Dediča. Otvoritev je bila v kernosi iz groba aristokratinje; darit­ slovenska priznanja za izjemne dosežke kompletov najrazličnejših predmetov področju kmetijskega šolstva in za znamenju poezije; svoje pesmi je predsta­ vene posode, ki sojih polagali mrtvim na vzgojno-izobraževalncm področju, srečanja. iz prazgodovine, kakor jih je za foto­ zgledno organizacijo in vodenje celod­ Režiserka Breda Kramar, sicer slavis­ vil Janez Menart, medtem ko je Arsenove v grobove; bronasti prsni oklep tiatš- ki jih podeljuje republiška izobraževal­ zapela Neda Američ. grafa in oblikovalca Zvoneta Pelka na skupnost. Nagrajenci so: Bojan Pa­ nevne osnovne šole; Jože Filo za izjem­ tka na gabrski šoli, s postavitvijo Gobo­ skompletiral vodja arheološkega od­ tatskega kneza. vletič za uspešno kulturno in narodno ne uspehe na vzgojno-izobraževalnem vega dela Princesa in pastirček ni imela delka kustos T one Knez, ki je te slike Mapa Slike iz prazgodovine v do­ LANI USPEŠNO LETO miselni obliki predstavlja del kultur­ delovanje, ki ga uresničuje s telesnovz- področju, široko razvejeno publicistič­ lahkega dela, saj je morala spraviti na tudi strokovno komentiral. nozgodovinske dediščine, shranjene v gojnimi dejavnostmi v slovenskih sred­ no in kulturno delo ter za 25-letno us­ oder kar 48 nastopajočih, ki jih je bilo KOČEVJE — Delavska godba Kočev­ je združuje v šestih sekcijah nekaj nad 200 Dolenjskem muzeju. Če ima lastnik njih šotah na Tržaškem; akademik prof. pešno vodenje festivala Kurirček; dr. kajpak treba obleči v ustrezne kostume. Iste slike je Dolenjski muzej izdal članov. Lani ob 60-letnici so imeli godbe­ dovolj veliko stanovanje, si z vokvir- dr. Ivan Vidav za svoje obsežno razi­ Ana Kranjc za izjemne dosežke na po­ Trud je bil poplačan že na domačem posebej v mapi z naslovom Slike iz niki in druge sekcije nad 100 nastopov, prazgodovine. Strokovni zapis Novo jenimi slikami lahko sam pripravi skovalno, znanstveno, pedagoško in or­ dročju izobraževanja odraslih. Žagarje­ odru, ko je bila najprej predpremiera za obnovili pa so tudi prostore za vaje. Fina­ mesto v halštatski dobi, preveden v razstavo in ima tako del arheološkega ganizacijsko delo; Pavla Zdovc za ust­ va priznanja pa so prejele: osnovna šola Šolarje, 24. marca zvečer pa predstava nčne razmere so se znatno izboljšale po nemščino in francoščino, je delo To­ bogastva nenehno pred očmi. Za šole varjalno in požrtvovalno delo, prežeto s v Zavodu za revmatične in srčne rekon­ za starše učencev. Kako je njihovo zaslugi samoupravnega sporazuma o fi­ neta Kneza. Na dvanajstih slikah ozi­ pa je mapa lahko tudi dragocen učni strokovnim znanjem in bogatimi izkuš­ valescente za mladino dr. Marko Ger­ predstavo v Grosupljem videl selektor, nanciranju godbe in drugih dejavnosti, ki roma barvnih fotografijah pa so pripomoček pri spoznavanju kulturne njami, s katerimi je prispevala k razvoju bec v Šentvidu pri Stični, Visoka bodo še zvedeli, medtem pa že načrtuje­ jih le-ta združuje. Vse to so omenjali tudi mesta in Do- predstavljeni: bronasta čelada, železni preteklosti Novega predšolske vzgoje v občini Slovenske ekonomskokomercialna šola v Maribo­ jo gostovanja po sosednjih šolah in kra­ na skupščini godbe 25. marca, na kateri so sulici in bojna sekira — značilna obo­ lenjske. Konjice, v celjski regiji pa tudi v širšem ru in Zveza organizacij za tehnično jevnih skupnostih. poleg novega upravnega odbora izvolili še rožitev halštatskih knezov na Dolenj­ I. Z. slovenskem prostoru; Danica Cedilnik kulturo. S. P. druga delovna telesa. DOLENJSKI LIST St. 13 (2016) 31- marca 1988 pisma Stojijo poskusni Mačehovski je odnos do petja Odnosi in piloti iz IMV Ob reviji otroških (in mladinskih) pevskih zborov v Trebnjem ______zakoni iz časov in ob strani? TREBNJE — V organizaciji ZKO je v razredom, vendar tega pri delitvi osebnih tovarišice zborovodkinje (po abecednem Trebnjem pretekli teden izzvenela že tra­ dohodkov ni opaziti. redu): Olgica Bartolj (vodila je dva zbora Marije Terezije NOVO M ESTO — Sreda, pre­ dicionalna revija otroških (in mladinskih) Tudi javni nastopi nimajo nobene iz OS Mokronog), Slavka Kukman (dva odmevi tekli teden. Ura je okoli 12. Po pevskih zborov trebanjske občine. Prikup­ spodbude v pravilnikih o nagrajevanju. zbora iz OŠ Trebnje), Tatjana Mihlečič Res ne gre drugače? Kolarjevi se pripodi rdeča petica, na prireditev je bila deležna velikega obi­ Tako ima na primer učitelj, kije prišel po (dva zbora iz glasbene šole Trebnje), Dušica Peček (dva zbora iz OŠ Mirna) in Umrl mi je oče in še isto dopoldne ostro zavija na Trdinovo proti grmu. ska in krepkih aplavzov pa tudi precej službeni dolžnosti z zborom na revijo v OŽIVELA vlogi pazitelja (brez najmanjšega podcen­ Suzana Tratnik (dva zbora iz OŠ Veliki sem šel v kadrovski oddelek Rudnika Toda sredi križišča začne avto spodbudnih ugotovitev vrhunskega zbo­ rovskega dirigenta Jerneja Habjaniča, ki jevanja tega dela!), pravico do enakega Gaber). Senovo, od koder sem telefoniral v pi­ PLANINSKA POT pokašljevati in voznik z ostrim do­ je nastope zborov »uradno« ocenjeval in nadomestila kot zborovodja, kije na kon­ Skupaj z ocenjevalcem revije so zboro­ sarno nadzornikov. Govoril sem z BREŽICE — Preko 200 planincev iz dajanjem plina komaj izpelje ovinek po koncertu vodil seminar oziroma posve­ certu nastopil z enim ali dvema zboroma vodkinje izbrale tudi zbore za medobčin­ enim od njih, mu vse razložil in da Travnika, Zelenice, Zagreba, Samobora in dobesedno skoči z avtom na ploč­ in Ljubljane se je prejšnjo nedeljo, 20. tovanje zborovodij. Skupna ugotovitev in bil razgaljen pred dosti zahtevnejšo inš­ sko revijo pevskih zborov, ki bo v organi­ želim izrabiti proste dneve, ki mi pri­ marca, zbralo pred čateškim motelom in nik ob desni strani cestišča. Voz­ strokovnega pogovora je: kakovosten na­ pekcijo, kot je tista, ki jo opravlja peda­ zaciji Pevske zveze Dolenjske in Bele padajo. Kljub temu razgovoru sem krenilo na brežiško planinsko pot. Ude­ niku je uspelo, da je prebudil motor, predek tako v izbiri programa (kjer je še goška svetovalna služba. krajine 10. maja 1988vNovem mestu.To pohitel še do »svojega« nadzornika, ki leženci pohoda so šli preko Sv. Vida na ampak njegova jeza se še ne ohladi posebej razveseljiva prisotnost sodobnih K tem zapiskom s posvetovanja naj do­ priznanje so si prislužili otroški zbor os­ mi je omenil neko potrdilo, ki da ga Cirriik in nato še do Stojdrage na sosedn­ tako hitro. Še naprej vozi ostro po skladateljev, kot so Jež, Rojko, Močnik; dam še to, da od petih popolnih osemletk novne šole ZDO z Mirne, otroški zbor os­ moram prinesti. jem Hrvaškem. Dan je v lepem vremenu pločniku, ampak sedaj tako, da z le­ slišali smo tudi prvo izvedbo skladbice na trebanjskem področju tri nimajo novne šole Jožeta Slaka-Silva iz Trebnje­ Zelo lepo je bilo videti venec Me­ in prijetnem vzdušju hitro minil. vim kolesom struga granitni rob »Kaj imamo« Slavka Mihelčiča, ki jo je strokovno zasedenega glasbenega pouka. ga in mlajši mladinski zbor glasbene šole talne Krmelj, SOP-a, Agrokombinata B. HORVATIČ pločnika. Na vozilu sicer ni bilo vi­ predstavil OPZ Glasbene šole), kot v pev­ Verjamem vsem težavam pri vodenju in iz Trebnjega. in Papirkonfekcije Krško, »delno« ŽIVAHNA IN PESTRA deti škode, kijo je voznik povzročil s sko tehničnih znanjih in manirah. izvajanju kadrovske politike, vendar jih In naj na koncu dodam še, da je k celot­ sindikata, delno sodelavcev mojih ni podobi revije svoj delež prispevala tudi DEJAVNOST tako vožnjo, vendar avtomobilu Žal pa je bilo treba ponovno ugotoviti, precej izhaja tudi iz prej zapisanega. bratov in sestre. Tudi pripeljali so se prav gotovo ni koristita. In take da v petih popolnih osemletkah trebanj­ Napredek v kakovosti je bil vendarle Nataša Brcar z dopadljivim vodenjem. na dom pokojnika ter s tem izkazali NOVO MESTO — V Domu za učen­ vožnje normalen voznik niti ne bi bil ske občine ni niti enega mladinskega zbo­ narejen. K temu so pripomogle predvsem STANE PEČEK do njega in njegovih svojcev resnično ce Majde Šilc smo kljub pomladi zelo de­ ra (kar si že več let zaman želi naslov revi­ sočustvovanje. Le od Rudnika ni bilo javni na kulturnem, športnem in družab­ sposoben, še manj bi voznik vozil tako, če bi bil avto njegov. A vto je bil je), povedano drugače, na reviji nismo ne venca ne ljudi in le pri Rudniku nem področju. Člani novinarskega krožka zahtevajo neko potrdilo, daje oče res brez registrskih tablic, torej voz na slišali triglasnega a cappella petja in tudi smo izdali domsko glasilo, pevska in reci- večina v kategoriji mlajših mladinskih umrl. Tega nisem dostavil, pokazal pa tacijska skupina sta pripravili nastop za poskusni vožnji naše domače tovar­ Odvečen dvom o krški KTV zborov se ni predstavila v pričakovani sem pet drugih potrdil. Tako imam v ostarele v domu starejših občanov v Šmi­ ne avtomobilov. IMV. zahtevnosti. Vzroke, ki so že vsa leta isti, februarju tri »plave« in sem »pribit« helu v Novem mestu, medtem ko so se Kako bo pogledal kupec, ko bo Sprejemna postaja za kabelsko televizijo bo po no­ športniki pomerili med seboj in z vojaki v lahko strnemo v ugotovitev, daje okolje, v na sramotilno tablo med ostalimi povsem novi avto, ki ga je moral katerem zbori delajo, do njihovega pos­ vem na Sremiču — Zadnji obrok do 30. junija »plavmaharji«. streljanju, namiznem tenisu in šahu, prija­ preplačati z najmanj tremi letnimi teljsko košarkaško tekmo pa so odigrali z lanstva v oblikovanju sedanje in bodoče Govoril sem o tem z vodjo kadrov­ dohodki, kazal znake premaknjene učenci doma SKŠ na Bajnofu. Proti koncu značajske podobe slovenskega naroda, Nekateri podpisniki za KTV (kabel­ začeli delati na terenu! Tako je bilo sre­ ske službe, pa meje napotil do tehnič­ tega meseca smo pripravili tekmovalni preme, si lahko mislimo. Lahko si milo rečeno, mačehovsko. Ta trditev je sko TV) so že začeli dvomiti nad projek­ di maja tudi zamišljeno. Najprej bo po­ nega vodja »Jame«. Ko sem mu zabavni večer s plesom, na katerem smo si tudi mislimo, kolikokrat bo moral kaj hitro dokazljiva. tom KDS (kabelski distribucijski sis­ trebno urediti prostor, kjer bo stala dokajoval, da nima prav in da ta pro­ izbrali tudi domsko himno, ki jo bomo na servis in tam dokazovati, da se Pevski zbor pač ni le servis za proslave. tem), saj je bilo informacijsko zatišje sprejemna postaja. Nujna bo tudi solid­ blem spada v njegov delokrog, je rek­ poslej prepevali ob različnih priložnostih. avto tako obnaša tako rekoč od Pravzaprav je že s tem dovolj povedanega, predolgo. Toda prav zadnje dni so se na dovozna pot, nakar bo sledilo pola­ el, da tako pač je in da so taki pravil­ MILKA KUHELJ rojstva. Poleg tega se lahko zgodi, da ne razpredam dalje, kako nujno je po­ odločile zelo pomembne zadeve, ki ganje primarnega kabla od Grmade do niki. Ker očitno nihče od vodilnih oz. novin. krožek DUMŠ da mu reklamacije ne bodo priznali, trebno dolgoročno planiranje in skrbno potrjujejo, da smo vendarle tik pred Rese (2400 m). Upamo, da nam last­ družbenopolitičnih organizacij Rud­ saj so v IM V prepričani, da izdeluje­ vodenje procesa rasti pevskega zbora. Se­ začetkom izgradnje novega informacij­ niki zemljišč ne bodo delali prevelikih nika nima interesa, da se zgoraj omen­ PRISPEVKI ZA DRAGE težav. Nasprotno, od njih pričakujemo jo dobre avtomobile. Bolje rečeno: iz veda spada sem tudi ustvarjanje normal­ skega sistema. Prav o teh novostih sem jeno tolmačenje, ki očitno datira še iz podporo in vsestransko razumevanje. MEDICINSKE Francije naj bi dobivali brezhibna nih delovnih razmer, kot so zdrav prostor se pogovarjal s tovarišem Glogovškom, časov Marije Terezije, odpravi in predsednikom odbora za izgradnjo Žal moramo ta zapis vendarle konča­ INSTRUMENTE vozila. (kar bi težko rekli za učilnico, kije normi­ sprejme drugo, enako tistim, kot jih KTV pri krajevni skupnosti Krško. ti z žalostno ugotovitvijo, da nekateri imajo v podjetjih, ustanovljenih po le­ In to se dogaja v IMV v letu, ki so rana za 25 učencev, kadar v njej vadi 50- V sklad za drage medicinske instrumen­ članski zbor — posebno še pozimi!), pri­ občani ne plačujejo redno svojih ob­ tu 1945, predlagam, da to stori nekdo te pri OO RK so prispevali: OO sindikata ga razglasili za leto kakovosti in Sprejemna postaja ne bo na Libni, meren čas in tudi dovolj časa, uglašen veznosti, podpisanih s pogodbo. So tudi od zunaj, saj predlogov delavcev iz Labod Novo mesto 150.000 din, OO sin­ ekonomike! Primer pa zagotovo ni kot smo ves čas načrtovali. Da bi ta klavir in še kaj. Pri vsem tem težko prista­ taki, ki doslej še niso plačali niti dinar­ Jame tako ne jemljejo resno. dikata Splošne bolnice Novo mesto osamljen, saj je treba samo nekajk­ dragi in zahtevni projekt bolje izkoristi­ nem na spominjanje A in B programa ter ja... Moramo jih spomniti, daje potreb­ LOJZE ŠR1BAR 50.000 din namesto venca na grob mame rat videti, kako dirkajo IMV-jevi di­ li, smo se odločili postajp postaviti na no zadnji obrok lačati do 30. junija drugih protiljudskih pogruntavščin vase vrhu Sremiča, na Grmadi. Tako bomo Leskovec dr. Franka Dolška, Anica Jazbec s Trdi­ rkači navzdol po Grmu in mimo ta­ zagledanih apostolov, ker je to zgolj spre­ 1988! Redno plačevanje mesečnih obro­ nove 15a v Novem mestu 40.000 din na­ mkajšnje osnovne šole. Tudi se tu in med nove naročnike KDS lahko pova­ kov je potrebno zato, da bodo lahko iz­ nevedanje in nerazumevanje lastne funk­ bili tudi tiste iz Brestanice in s Senovega. mesto venca na grob Ivane Košir, OO tam vidi in sliši za primere katrc, ki cije v Vzgojij (velika začetnica ni pomo­ vajalci pravočasno kupili ves potrebni sindikata IMV DSSD Novo mesto zaradi takih podobnih okvar pod­ ta!), vključno s tistimi dobrohotno pomilo­ Druga vesela vest je dejstvo, dajeje ce­ material. Ne dovolite, da bi akcija prav 250.000 namesto obdaritve ob 8. marcu, vozja nekoliko postrani legajo na valnimi trepljaji, s katerimi nestrpneže loteniten kabel že nabavljen in plačan!!plačan! Sre­ zaradi vas kasnila. OO sindikata OŠ Škocjan 50.000 din cesto. odganjajo »odločilni faktorji«, češ za živl­ di aprila lahko upravičeno pričakuje­ IVAN MIRT namesto venca za mamo Majde Lavrič, Ne bi imelo smisla zdaj govoriti, jenje je vendarle najpomembnejša mate­ mo, da bo kabel v Krškem (je iz uvoza, Marija Laterner iz Prešernove 4 v Čr­ da je v IM V vse narobe in zanič. Še matika! AEG). nomlju 20.000 din namesto venca za pri­ M manj imamo interes, da bi v zadn­ Pa tudi z matematiko se nekako ne izi­ jateljico Ančko Kuntarič iz Ljubljane, In kaj delamo v zadnjem času? Sava- de! Delo s petdesetimi, največkrat že utru­ tJtatfi/Tu^boo' OO sindikata IMV—TOZD Šmarjeta jem času nekaj boljši »imidž« no­ Projekt Krško ter pristojni upravni or­ vomeške tovarne kakorkoli blatili jenimi učenci je prav gotovo drugače na­ gani SO Krško so izpeljali naloge v zve­ I m A o/ 40.000 din namesto obdaritve ob 8. mar­ porno kot delo z normalno številnim Preganjati cu, OO sindikata ZSMS pri skupni službi Am pak prav bi le bilo, ko bi se de­ zi z lokacijsko dokumentacijo. Na tej SIS družbenih dejavnosti 37.772 din. Do lavcem za stroji in v ostalih službah osnovi bo namreč steklo polaganje gozdne sedaj so občani zbrali za vakuumsko bla­ v IMV pridružili tudi poskusni • Še malo, pa se bodo za opremo primarnega in sekundarnih kablov. zino 1.690.052 din. Občinski odbor RK piloti. nekaterih naših podjetij začeli zani­ Najbolj zanimiv podatek, ki ga je POHVALE IN NASVETI Novo mesto se vsem darovalcem iskreno E. Č. mati arheologi tatove! zahvaljuje. povedal predsednik gradbenega odbo­ ra, pa je gotovo ta, da bomo v maju V občini Trebnje je letos že desetič izšla M. B R A D A Č Brezobzirni ljudje občinska literarna revija Srečanja, v kateri izdajajo svoje prispevke učenci vseh šol v Večkrat sem že bral v Dolenj­ občini. Sodelavci Srečanj, njihovi mentor­ RES LEPO, SONJA IN skem listu o tatvinah v gozdu, zato ji ter člani novinarskih in literarnih MATEJA! se oglašam z istim problemom. Kot krožkov so se pogovarjali s pisateljico Ber­ Nisem najbolj nežne narave, vsaj oskrbnik posestva tete Marice Plut to Golob. Ta jim je povedala nekaj zani­ Rom, ti ne smeš in ne znaš! mivih napotkov o pisanju za šolska glasila solze mi ne priteko rade v oko, a pri z Vrtače 12 pri Semiču že leta dobi­ sestavku »Boste že na cesti koga vam obvestila, da nekateri vaščani in govorila prav posebej o naših »Sreča­ Pred 8. aprilom, dnevom Romov, objavljamo odprto pismo predsednika novo­ njih«. Veseli smo bili, daje bila z našimi našli« (DL 10. marca) sem se zjoka­ Brezove rebri pri Semiču na veliko prispevki kar zadovoljna. Najbolj sem si la skoraj naglas. Nimam namena meškega društva Rom, ki govori o romskih težavah in medčloveških odnosih prodajajo drva iz Maričinega goz­ zapomnila, da se moramo pri pisanju razglabljati, zakaj so nemočno sta­ da, da so gozd nad Pribišjem že v ce­ Vemo, da brez dela in šole ne bo med prispevkov za objavo zelo potruditi. Ob rko v novomeški bolnišnici tako V imenu novomeškega društva Rom nost za njihovo socialno varnost. Toda loti izsekali in da se javno hvalijo, lani je bilo od 314 za delo sposobnih Rome nikoli civilizacije. Za boljše ra­ srečanju z Berto Golob smo se res mar­ odpravili na pot, temveč bi se rada ponovno nastavljam na vse delovne or­ da je pri Marici Plut lesa dovolj za Romov redno zaposlenih le 66. Sra­ zumevanje bi lahko izdali slovarje Man­ sičesa naučili. Tudi nasvetov radijske no­ najtopleje in prisrčno zahvalila Son­ ganizacije v novomeški občini prošnjo prodajo. Sem invalid in osebno ne motno nepravilno in žaljivo je, da so jšega sem že napisal, predlagal sem izda­ vinarke Valči Ravbar smo bili veseli. ji in Mateji za njuno humano dejan­ za sprejem Romov v delovno razmerje. morem priti do tega gozda. Čudno Romi najbolj bedni in problematični v jo slovensko-romskega, vendar ni stro­ je oziroma za njuni tako srčno dobri Naj sprejmejo na delo vsaj po enega pa se mi zdi, kako lahko lopovi novomeški občini. Zakaj so npr. črno­ kovne in finančne pomoči. Tako konča srci. Hvala tudi staršem, kiju vzga­ Roma, predvsem tiste, ki imajo mlado­ prodajajo tuj les, saj je vendar po­ BISERKA ŠKARJA, 5. r večina pobud za boljše sožitje. Tako je v jajo. T udi mene je že na skrivaj obi­ letne otroke in so najbolj revni. Vse, kar maljski Romi bolj civilizirani? Zakaj jih trebno za sečnjo pridobiti dovoljen­ OŠ dr. Pavla Lunačka Romih občutek osamljenosti, ker se jih Šentrupert skala starost in morda bom z nekaj lahko storim za Rome, je, da jim pišem je tam več zaposlenih, imajo več je logaija. vsakdo izogiba. Izgubijo veselje do dela, sreče tudi sama kdaj srečala takšne prošnje za sprejem na delo in da za to šoloobveznih otrok in manj prosjačijo Vaščani Brezove rebri dobro čeprav tudi kaj znajo, in užaljeni in mladenke, če bom potrebovala prosim prek Dolenjskega lista in na ses­ in brskajo po smeteh? Ali je mogoče poznajo Marico in njeno usodo. Le­ obupani se po svoje borijo za preživetje pomoč. Sonji in Mateji želim še tankih. Vem, kaj mislijo v delovnih or­ tam drugačen zakon, ali rešujejo rom­ ta 1960 seje odselila v ZDA, a ima svoje družine. Sami si ne znajo pomaga­ mnogo lepih in brezskrbnih srečnih ganizacijah: delali so, zakaj so nehali? sko problematiko drugače kot v Novem kljub vsemu rada domovino. Ko se ti drugače, ker so premalo šolani in dni v mladosti in mnogo uspeha v Resje, a tudi Romi so se začeli zavedati mestu? Kdo in zakaj dela napake? Ne je širila cesta Vrtača—Štrekljevec, premalo strokovno in politično uspo­ šoli ter ju lepo pozdravljam. pomena zaposlitve. Poleti sicer živijo pravim, da novomeška občina ni nare­ je podarila del svoje najboljše njive dobro od nabiranja zdravilnih zelišč; za dila za Rome ničesar. Vseeno je storila sobljeni. za to cesto. Pred 15 leti je Marica Bralka iz Roma je ta čas, kot bi se na novo rodil. premalo. Na sestankih slišim tudi lažne Romov ne bi smeli vnaprej odklanja­ izgubila pol hektarja zemlje. Pravi­ Črnomlja Jesen je naj večja žalost in težava. Torej obljube. Največ slišim, da se govori o ti. Brez sodelovanje pa so odveč društvo ca včasih zamiži na eno oko in tako je redna zaposlitev Romov edina mož- šolanjuv romskih otrok, o zazidalnem Rom in romski delegati. tudi krivca te nezakonite razlastitve načrtu Žabjak, povzročeni škodi in zah­ RAJKO ŠAJNOVIČ niso našli. Vaščani Brezove rebri tevah za povračilo zanjo, o zahtevah, ki preds. društva vse te razmere dobro poznajo, zato jih postavljajo krajevne skupnosti kot Rom Novo mesto me še bolj čudi, da nimajo usmiljen­ pogoj za sodelovanje z Romi itd. Naj­ ja do te nesrečne ženske. Ljudje so večje kritike. Novomeški Romi smrdi­ preveč zmaterializirani in brezob­ Tih razmislek o kostanjih jo, imajo umazane roke in so slabi de­ CRKNJENI KONJ NE zirni. To je zelo slabo! Pozivam lo­ PREGLED CELOTNEGA DELA lavci, zato ne morejo npr. v DO Krka. POTREBUJE TELEFONA garja in milico, da posveti gozdnim — Člani foto krožka OŠ Katja Rupe- Tudi v Kočevju obsedeni s sečnjo teh dreves Rome vsakdo sovraži in preganja, tatovom več pozornosti. Nič ni­ na bodo v ponedeljek, 4. aprila, ob družba je do njih hladna. Aktivni so KOČEVJE — Na zadnji seji zbora 17. uri v mali telovadnici šole odprli Kot krajan Koečvja razmišljam, Gledam škorce in druge ptiče mam proti prodaji lesa na Hrvaško, edino miličniki, ki znajo najti med Ro­ združenega dela občinske skupščine so toda s prodajo ukradenega lesa bi svojo samostojno razstavo, na kateri kaj vse lahko naredi človek. Komaj pevce, kako čudno se obnašajo na mi tatu in ga poslati k sodniku. Včasih sprejeli tudi odloka, ki predpisujeta, da bilo treba prekiniti. bo 30 članov razstavilo nad 140 foto­ so pred šestimi leti obrezali kostanje štrcljih kostanjev. Iščejo drobnejše je žrtev tudi poštenjak. Da je morda morajo za razvoj telefonije in šolstva grafij, posnetih v tem šolskem letu. — takrat so jih še pametno — že so veje in vejice, ki jih ni več. Videl pa FRANC DERGANC kdo drug kradel na račun Romov, tega plačevati tudi tiste delovne organizacije, Razstava bo odprta še v torek in sre­ spet delavci Komunale v Kolodvor­ sem te dni nekoga, ki je privezal Semič 2 /b družba ne upošteva. Rom ukrade in je ki niso podpisale samoupravnega spo­ do od 8. do 18. ure. Vabljeni! Slika: na ski ulici nad kostanji Ne vem, če škorčjo hišico v vrh kosianja- kaznovan, ali pa je družba do vsakogar razuma. Itasov delegat se je oglasil v sprehodu. (Foto: Jernej Jazbec) ivalida na debel štrcelj... In škorčji kdo potrebuje drva za domačo upo­ in vselej tako natančna?! Osebno nas­ razpravi in dejal, da je gospodarstvo že rabo ali pa ukrepajo zdaj, da jeseni parček si je kmalu ogledal stano­ protujem krajam, a Romi kradejo, ker zdaj zelo obremenjeno, sprejemamo pa ne bo nepotrebnega grabljenja list­ vanje. Kako malo je naredil ta člo­ nimajo dela. Vemo, da imajo zaradi še nove obveznosti Odgovor je bil, daje vek, pa vendar veliko. ja. Kostanj so obdelali tako temelji­ životaijenja Romi kratko življenjsko njegova pripomba sicer povsem upra­ to, da so videti kot spomeniki atom­ dobo. V bolezni vse pogosteje obiskuje­ Če bi vedel, kaj se bo zgodilo v vičena, res pa je tudi, da se je v šolstvu ske dobe. Ostala so le debla s štrclji. jo zdravnika. Toda zadnje čase tudi Kolodvorski ulici od 7. do 20. mar­ treba izogniti možnosti, da bi uvedli še Pravijo, da bodo med stare kostanje zdravstvena skupnost nekako zanemar­ ca letos, ne bi v članku »Kostanji« tretjo izmeno, na področju P T T pa je posadili nove, mlade. To pa ni ja svojo dolžnost, nekateri zdravniki in (Dolenjski list 10. marca letos) na­ treba poskrbeti za razmah telefonije, saj opravičilo. sestre pa ne vidijo v bolniku pacienta, pisal: »Slišim dih cvetočih kostan­ zdaj iz Kočevja skoraj ni možno telefo­ Kuga podiranja in obrezovanja ampak Cigana, do katerega so potem jev, potopljenih v mehkobo jutra.« hladni in žaljivi. Naj mimogrede ome­ nirati. Resje, da tako konja, k i vleče, se drevja se je v Kočevju razpasla po Spominjam se nazaj: Pod krošnjami nim, daje sicer ime Cigan boljše in lepše pravi gospodarstvo, zelo obremenjuje­ vojni Leta 1946je padel kostanjev kostanjev nam tli pomlad. V soncu kot Rom. mo, je bilo še rečeno v pogovoru. drevored pred staro osnovno šolo se kopljejo veliki zeleni listi. Ptiči Izoliranost občutijo nasploh v družbi Itasov delegat je na taka pojasnila de­ (tam je zdaj avtobusna postaja). V ščebetajo. Škorci se lovijo po vejah še drugače. Roma sploh nočejo sprejeti jal le še: »Konj bo crknil in ne bo potre­ letih 1946 — 1948, ko sem bil še in spletajo gnezda. Našli so modro v Zvezo komunistov, čeprav je kandi­ boval telefona.« odbornik pri KLO in imel na skrbi nebo in topel majski zrak. Polno je dat pošten in aktiven in je končal uspo­ varstvo drevja v mestu, sem obvaro­ P-c dišečega cvetja in pridnih čebelic. sabljanje. Zaradi občutka odrinjenosti, val marsikatero drevo pred smrtjo. saj občina premalo sodeluje z Romi, je Posamezniki so bili že takrat obse­ Vsako pomlad me cvetoči kostanji začelo upadati članstvo našega društva. • Lažje je verjeti laži, ki sijo stokrat deni s sečnjo dreves po mestu. znova zapletate vase. Kot vila roje­ Vztrajamo le še mladinska organizacija, slišal, kot pa resnici, ki je nisi še PREMALO ZGLEDOV — Na občnem zboru Društva nekadilcev Sevnica, ki so se Zdaj so enega izmed kostanjev nica ste. Z vami se rojevam vsako le­ športna sekcija in jaz. Športniki imajo nikoli. l y n D ga udeležili tudi člani društev iz Ljubljane, Maribora in še nekaterih slovenskih kra­ odrezali pri tleh . Bil je votel. Take to znova... precej težav s pomanjkanjem opreme in • Če nameravaš opisati resnico, jev, so ugotovili, da je nespodbudno, da kadi vse več mladine, a tudi to, da žal mar­ kostanje so včasih vrtnarji zabetoni­ prevozi, a so dobri; kaj bo, ko bodo brez sikateri zdravstveni delavci, učitelji in politiki ne dajejo pravega zgleda. Govorili so Letos pa tega ne bo več... pusti eleganco krojaču. EINSTEIN rali, da v drevoredu ni nastala opreme? OO ZSMS Rom je tudi o pravi pandemiji kajenja, ki se mu je treba upreti z vzgojno akcijo v osnovnih in praznina. PETER VOVK aktivna in bo v kratkem izdala glasilo. • Malo je izgubljenega, če je le čast srednjih šolah ter prepovedjo kajenja na vseh javnih prostorih. Na sliki: učenci OŠ rešena. VOLTAIRE Savo Kladnik so nekadilcem pripravili prisrčen kulturni program. (Foto: P. Perc)

8 DOLENJSKI LIST Št. 13 (2016) 31. marca 1988 za vsako ceno sprejeti v svoje okolje masto- dontski tujek. »Če že ne bomo zgradili prijazne hidroelek­ trarne, zgradimo vsaj tako, ki bo sprejemlji­ va,« pravi svetovalec predsednika republiške­ ga komiteja za varstvo okolja Miha Kos. Ta »sprejemljivost« pomeni, da naj bi se ljudje sprijaznili, da bodo zaradi elektrarne morali porušiti 38 objektov, od tega po 15 stano­ vanjskih hiš In gospodarskih poslopij in 8 ga­ raž. V svojih domačijah bi ljudje l5hfc$ ostali še dobri dve teti po odkupu, v tem času hi bilo treba zgraditi nadomestne objekte. Oreho- včane in tudi druge krajane zanima, kaj je z nadomestno zemljo, radi bi zadržali stik z reko, saj živijo s Savo. Ne verjamejo najbolj Geološkemu zavodu, da Sava oziroma višja podtalnica ne bo vplivala na zajetje pitne vo­ de, zato terjajo dolgoročno garancijo, da bo­ do vedeli koga držati za besedo, če bo vir pit­ ne vode uničen. Sevničani so zaskrbljeni in se sprašujejo, kaj bo z mikroklimo. Nobenih pravih zagotovil ni, da bo Sava očiščena do drugega kakovost­ nega razreda, kar so zlati mladinci in OK SZDL Sevnica zahtevali že pred gradnjo HE Vrhovo. Tako očiščena Sava je, žal, zaenkrat le po­ božna želja, saj bi po izjavah Mihe Kosa, če bi hoteli doseči ta dolgoročni cilj Slovenije že v petih letih, porabili 10 odstotkov družbenega proizvoda, in še tedaj verjetno ne bi uspeli. Za zdaj naj bi se Posavsi zadovoljili le z za en kakovostni razred manj onesnaženo Savo, ki je večinoma v najslabšem 4. razredu, ponekod pa med 3. in 4. razredom. Ni odveč bojazen, da bo celo 3. kakovostni razred za graditelje sav­ skih elektrarn prevelik zalogaj. Vprašanje pa je, kako bodo investitorji reševali kožo takim izhodiščem že pri HE Blanca, ki bo vplivala na večje število ljudi kakor prvi dve elektrarni. Sevničani že zdaj terjajo, naj investitor čim- prej pove prizadetim ljudem ob Savi, ali naj še urejajo svoje domačije ali pa vdano čakajo na milostno sporočilo, da jim bodo porušili dom. Lokacijski načrt HE Blanca je že v izdelavi in upajmo, da pri njegovi obravnavi ne bo preve­ like naglice. S to elektrarno se namreč ne strinjajo niti Boštanjčani niti Sevničani. Oboji zahtevajo povratne informacije o (ne)upoštevanju svo­ jih pripomb, ki jih bo najprej obravnaval pose­ ben koordinacijski odbor, potem pa bo, kot rečeno, komite za varstvo okolja pripravil predlog za republiški izvršni svet. Nikakor ne \ gre zgolj za proceduralno, ampak predvsem za vsebinsko vprašanje. Sevniški občinski m m m možje so glasno vprašali, ali lahko republiški ' * izvršni svet sprejme lokacijski načrt mimo občinskega izvršnega sveta, saj menijo, da bi bila edino pravilna pot, da se lokacijski načrt vrne v občino kot predlog. Nič kaj spodbuden i i m i ni bil odgovor Mihe Kosa, da bo sprejet loka­ cijski načrt na razpolago in da republiški iz­ vršni svet pač sprejme ta izvedbeni akt v so­ delovanju, ne v soglasju z občinskim izvršnim svetom. Boštanjčani zahtevajo, naj odgovorni pro­ učijo možnost prestavitve jezovne zgradbe nad Betonom. Ne strinjajo se z nobeno ponu­ jeno inačico cestnega omrežja. O tem, kakšno rano bi vsekala cesta v idilično pokrajino in kako bi utegnila naposled ogrožati celo živl­ jenja, so na javni razpravi povedali številni krajani, še najbolj kritični pa so bili mladinci. Vprašali so, zakaj so sploh začeli graditi HE Vrhovo, če Sava še ni očiščena, zakaj načrtu­ jejo gradnjo v urbanih krajih in uničujejo naj­ boljšo zemljo. Kdo naposled jamči, da bo gradnja tudi dokončana? Boštanjčani so ter­ jali, naj rešitev magistralne ceste M-10 po- siščejo ob Savi, ne pa sredi polja in naselja. Zavzeli so se (podobno kot Sevničani) za zaprto stikališče; izdelovalci lokacijskega na­ črta HE Boštanj iz Savaprojekta Krško so po­ nudili to, vkopano stikališče kot boljšo, na­ prednejšo inačico od zunanjega, prostozrač- nega stikališča. Prednosti zaprtega sistema so, da s premnogimi žicami ne kvari podobe okolja, res pa je, da se elektrogospodarstve- niki na vse kriplje branijo te za 3,25-krat dražje inačice stikališča. Toda to je še vedno le 3 odstotke celotne predračunske vrednosti (Pre)veliko elektrane. In čeprav investitorji zagotavljajo, da se pri tako majhni elektrarni, kakršna naj bi bila boštanjska z okrog 33 MW instalirane moči, tako drag poseg nikakor ne splača, bo­ do morali slej ko prej popustiti. Skratka, vtis je, da so Sevničani doslej s (pre)velikim razu­ razumevanje za mevanjem sprejemali savske elektrane. Niso šli na ceste kot Prekmurci. Odtod tudi manjša prodornost!? savsko elektriko? PAVEL PERC Z gradnjo hidroelektrarne Vrhovo, prve iz­ tom, republiškim in občinskim funkcionarjem. hitrost izgradnje, da bi do leta 1995 obratova­ med sedmerice v spodnjesavski verigi, je vse Scenarij sprejema lokacijskega načrta bo lo vsaj prvih šest elektrarn s skupno instalira­ bliže stvarnosti toliko omenjeni projekt sto­ očitno pri HE Boštanj, Blanca, Brestanica, no močjo 227 megavatov. Če bi uspelo nadal­ letja in hkrati poseg stoletja v posavski pros­ Krško, Brežice in Mokrice drugačen kot pri HE jevati gradnjo z enoletnim ali kvečjemu pol­ tor. 4. aprila namreč poteče že tudi rok za jav­ Vrhovo. Pri tej sta imeli glavno besedo laška drugo leto trajajočo zakasnitvijo, bi se pribli­ ne razprave o osnutku lokacijskega načrta HE in sevniška občina, lokacijski načrt HE Boš­ žali načrtom. In republiška avtoriteta in Boštanj, ki so jih v krajevnih skupnostih Loka, tanj pa že sprejema republiški izvršni svet, modrost naj bi zagotavljala, da se bodo stvari Sevnica in Boštanj v sevniški občini ter na potem ko bodo na njegovem komiteju za čim manj zatikale. Toda ali bo res šlo vse tako Vrhovem v sosednji laški občini pravzaprav varstvo okolja in urejanje prostora zbrali vse gladko, kot je sprva kazalo, ko so Posavci, že opravili v marcu. Se bodo kaj bolj napolnile pripombe iz javne razprave in razgrnitve vsaj v primerjavi z odnosom Prekmurcev do 31.3. 88 do zdaj presenetljivo prazne knjige pripomb načrta. načrtov za HE na Muri, sprva elektrogospo- na sedežih krajevnih uradov oz. krajevnih darstvenikom malodane ploskali? Po približ­ skupnosti in na sevniški občini? Malo upanja Zakaj so si na republiki vzeli čas, da se no 12 urah poskušanja, ki smo ga prebili na je, da bi se to zgodilo, kajti najbolj glasni, po­ ukvarjajo s takim izvedbenim aktom, ni skriv­ javnih razpravah o osnutku lokacijskega načr­ 6 I PRILOGA gumni in tudi prizadeti so svoje povedali v nost. Očitno bi radi, da bi vsa zdaj, ko je gradn­ ta HE Boštanj v sevniški občini, lahko rečemo, obraz predstavnikom investitorja, projektan­ ja le krenila, vsaj približno dosegli načrtovano da ljudje sploh niso navdušeni, da bi za morali V neobvezen premislek V 12. stoletju so na Kitajskem Po večmesečnih napornih 03 ‘ r t sprejeli zakon, da se lahko za­ študijah je ekipa ameriških zo­ konska tovariša ljubita le enkrat ologov ugotovila, da povpreč­ na teden. Zakon ni bil sprejet ni divji zajec vsak dan pusti v ZAKAJ NE BOM DELNIČAR zaradi bojazni pred prehudo ob­ naravi okoli 350 bobkov. Zdaj si 'd o ljudenostjo, temveč zato, ker so ista ekipa beli glave z vpraša­ Ekonomisti, politiki in socio­ prihranke naložiti v našo izvoz­ pešno firmico pa so politiki pre­ cesarjevi zdravniki ugotovili, da njem, kdaj ima omenjeni stati­ logi vse pogosteje načenjajo no tako uspešno vojaško indus­ prosto ukinili. Da tamkajšnji © d človeška sperma nastaja v mož­ stični divji zajec čas za ljublje­ temo, kaj bi naša država prido­ trijo, morda kar v projekt jugos­ zaslužki ne bi vznemirjali jugos­ ganih, prevelika poraba bi torej nje in grižljaj ali dva dobre dete­ bila ali; izgubila z uvedbo del­ lovanskega nadzvočnega leta­ lovanskega delavskega razre­ lahko poneumila nacijo. Pone­ lje. Oboje nam reč glede na ničarstva in delnjp,M nenja o tej la, za katerega se kupci v vrsti da. še dp ;y£eraj gnusni zadevi jz menda že pretepajo? Zares Skratka, položaj je tak, da kod se je to že zgodilo. kroglice tudi počne. kapitalističnega sveta so silno težka odločitev. Včasih v ta Jugoslaviji delničarstvo ni in še r H f . različna, so ljudje, ki prisegajo, domišljijski svet vendarle za hip lep čas ne bo nevarno. Zanj bi Povprečni ameriški avto je da bi delnice jugoslovanski posije sonce. Na televiziji nam se lahko zavzemale tako vses­ Romarji so se več sto let po­ popolnoma nepremičen 23 ur gospodarski voz potegnile iz pokažejo kakšen vidasil, mo­ transke avtoritete, kot so na božno križali pred okostji 11.000 blata, nič manj pa ni tudi zago­ j O na dan. Toliko časa namreč je­ ško vodo ali firmico, v kateri c e ­ primer Stipe Šuvar, Jakov Bla- > devic v cerkvi sv. Uršule v vornikov prepričanja, da je del­ ževič in Janez Zemljarič, ven­ kleni konj garažira, parkira ali lo pomožna snažilka zasluži mi­ Koelnu. Pred kratkim pa so ne­ ničarstvo skregano s socializ­ lijon na m esec. Vendar je vesel­ dar bi izven ograje psihiatričnih 0 ) pa je v kakšnem prometnem pristranski znanstveniki ugoto­ mom. je kratkoktrajno, z delničarst­ bolnišnic komajda našli koga, ki čepu. Sam bi zadevo s spornimi vom v takšne panoge, izume in bi en komaj nekaj vreden papir C 0) d vili, da je večina okostij moških, denarnimi papirji postavil dru­ objekte ne bo nič, dnevno ča so ­ prostovoljno zamenjal za prav glede kosti same sv. Urške pa gače, za kar potrebujem samo pisje nam namreč že dan ali takega ali (kar je verjetneje) še so menili, d a gre za okostje Tony Hendricks, ameriški ščepec domišljije. Najprej si največ teden po oddaji sporoči, slabšega. Dokler bo tako, bo ovna srednjih let. boksar srednje kategorije, je bil moral zamisliti, da mi od plače da so z vidasilom določene edina delnica, na katero prise­ dosmrtno diskvalificiran, ker je ostane kaj dinarjev, nato pa še, težave (je odličen, vendar ga ga vsak Jugoslovan, papir, na v 3. rundi borbe v Miami Beac- daje Jugoslavija čez noč posta­ nihče ne mara), m oška voda si­ katerem je podpis guvernerja Eden od redkih izumov, s ka­ hu svojemu nasprotniku Rober­ la najbolj delničarska država na cer je voda, vendar ne opravlja Deutsche Bundesbank. terimi je civilizacijo obogatila Na plačilnih seznamih 500 svetu. Naslednji korak bi bilo tu Seldonu odgriznil nos. svojega poslanstva, preveč us­ MARJAN BAUER Avstralija, je kotiček za izpira­ največjih ameriških družb je tu­ spravilo gore bankovcev v pri­ di najmanj stotnija poklicnih m erno torbo, nakar bi s e veselo nje stranišč, ki ga aktiviraš s pri­ • ozrl za najboljšo ponudbo ozi­ tiskom na gumb. vedeževalcev. O velikih odloč­ Meteorološke statistike zad­ roma delnicami, kot v kapitalis­ itvah za vsak primer reče bese­ njih sto let trdijo, da sta v Angliji tični ekonomiki rečejo vrednost­ do ali dve tudi zvezdogled, ško­ najbolj mokra dneva sobota in nim papirjem, ki izkazuje pravi­ Leta 1972 so v Belemu (Bra­ diti ne more. nedelja, torej vikend. co do deleža pri glavnici in zilija) nekemu ljubitelju filmov dobičku delniške družbe. prepovedali vstop v kinodvora­ • Ponedeljek ® v u / S to definicijo pa bi se zadeva no zato, ker je imel okoli telesa 4 z delnicami nerazrešljivo zaple­ ovitega velikega udava. Užalje­ ANGELA tla. V vsej Jugi na čelu s Slove­ ni filmofil je dvignil vik in krik, nijo bi komajda ali pa sploh ne zahteval je celo posredovanje T orek našel firmo, v katero bi me mika­ policije, rekoč, da ima dve V jfc' lo oziroma bi imel zaupanje vstopnici: eno zase in eno za 5 vlagati denar. Vesoljno jugos­ udava. Na policijski postaji so SIMEON ryTv^ lovansko gospodartvo je tudi mu pojasnili, da kljub vsemu uradno na tako trhlih nogah, da nima prav: z udavom sta se od­ S r e d a bi mi od delniških pravic lahko pravila gledat erotični film, ki je priznali samo pravico do de­ bil prepovedan za gledalce, 6 leža pri glavnici, z dobičkom pa GAŠPER sodeč po dosedanjih, 40-letnih mlajše od 16 let. Udav je bil star 'VT\^ rezultatih ne bi bilo nič ali skoraj komaj 6 let. Četrtek nič. Na mojo in jugoslovansko nesrečo pa je ravno dobiček tis­ 7 ta sila, ki suka svetove zaseb­ Leta 1935 je pet nepridipra­ ZDRAVKO nih, državnih in planetarnih go­ vov nekemu bogatašu iz Tek­ spodarstev. sasa dalo v najem Belo hišo. Petek V kaj naj bi jugoslovanski Vnaprej so pobrali stanarino za delničar vlagal denar?'V Agro- 5 mesecev. Bogataš je bil ob 8 komerce, Fenije, jeseniško jek­ 50.000 dolarjev, vendar za SEVERIN larno, JE Krško? So gospodar­ novci ni jokal. V salonih je na­ Sobota M ski rezultati kaj boljši na področ­ mreč lahko na dolgo in široko jih, ki so skrita očem navadnih pripovedoval zgodbo, kako je smrtnikov? Se bi torej izplačalo 9 jemal v najem Belo hišo. JULIJAN J J

Album Life’s Rich Pageant iz vet Undergroundov, Rogera Mi- Za srečo sta potrebna dva Glasba leta 1986 je še enkrat potrdil llera in drugih. pari so iz večjih mest in vedo, da jih idejo, izpostavljeno na Recko- Lani objavljen album skupine tam ne čaka nič dobrega. Zato bo ningu: R.E.M. Document je klasična kmečko delo postalo ne samo gos­ R.E.M. optimističen material reakcija na enostavno funkcio­ KMET IŠČE NEVESTO podarsko zanimivo, ampak nujno. brez Stipeovih razmišljajočih nalnost in komercialnost albu­ Zemlje (neobdelane) pa je še ve­ besedil in mračnosti predhod­ ma Life’s Rich Pageant Pa je liko. Ameriška skupina R.E.M. je bil ta album kljub vsemu nov po mišljenju številnih kritikov že nega albuma Fables of Re- construction. Prav Life’s Rich zadetek v črno, odličen primer Svetujemo vam, da nas obiščete leta eden najpomembnejših po­ agresivnejšega in bolj rocker- javov na rock sceni. Gre za ti­ Pageant je njihov najkomer- v Novem mestu, Glavni trg 7, I. cialnejši album, samo v ZDA so skega materiala, tipičnih kitaris- nadstropje, ob četrtkih med 15. in pično rock and roli skupino tičnih delov, avtorskega pristo­ osemdesetih let, zavedajočo se prodali kar 600 tisoč primerkov Tridesetleten fant iz Bele krajine zdaj, se bo v prihodnje veliko deklet 17. uro. Z našo svetovalko se boste pa. Šest odličnih ali vsaj zelo tovrstne dediščine in navdihn­ te plošče, kar je resnično lep sprašuje, kako naj danes kmečki odločalo za kmečki poklic. Že zdaj lahko pogovorili, o vsem, kar vas dobrih albumov in cela vrsta jene z njo, pa ne v smislu čiste uspeh za takšno skupino, kot je fant najde nevesto za na kmetijo. zanima! malih plošč je kar lep rezultat za se oglašajo mladi pari, ki žele dobiti obnove jasno definiranega stila R.E.M. Vendar pa to ni bila na­ Zanima ga tudi, kakšne so možnos­ zemljo in pričeti delati na kmetiji. Ti skupino, ki je v sedmih letih pri­ BORUT POGAČNIK ali vsaj zvoka, ampak bolj po poved njihovega preokreta h ti, da si najde bodočo nevesto preko pravila blizu tisoč koncertov, ustvarjanju takšne atmosfere. komercialnosti. Le skupina, ki je ali s pomočjo svetovalnice Živa. upoštevaje temeljno formulo: Kitarist Peter Buck pravi, da so ne zanima nakladni učinek ne­ Odgovor: Možnosti so res man­ glas—bobni—kitara—bas. Si­ sam o rock and rol skupina, ki si ke plošče, si privošči to, kar si je jše, kot če bi živeli v mestu. Predv­ cer pa Buck vedno znova pou­ prizadeva opraviti delo do kra­ R.E.M. z naslednjim albumom sem zato, ker kmečkega dela še Dead Letter Office. Za njega so darja, da kar se tiče rocka, je ja, rock and roli pa je samo vse samo vprašanje ritma in nismo pravilno ovrednotili in zava­ vprašanje osnovne usmeritve preigrali pesmi z B strani malih rovali kmeta ekonomsko in pravno osnovne usmeritve. in zvoka. Njihovi izddelki so iz­ plošč in priljubljene pesmi Vel­ ter se zavedeli, da je pomemben za razito avtorski, oseben mozaik narodni obstoj. Leta napačne agrar­ različnih vplivov. Pogosto ome­ ne politike po sovjetskem zgledu so njajo, da cenijo Velvet Under- kmetijstvu vtisnila tisti pečat, ki ga ground in Byrdse, marsikaj pa nosi še danes na sramoto družbi in dolgujejo tudi Tomu Waitsu, deželi. Toda še je čas, da bi prišli Dylanu, Gershwinu, Crampsi- vsaj nekoliko naprej. Morda bo to ma, jazzu itd. mogoče z novimi zakoni in ustavo. Material s plošče Chronic Kakšno zvezo ima to s fantovo po­ Town iz leta 1982 ter skladbe s roko? Ima, pa še precejšnjo. Doho­ prvenca Murmur IRS iz leta dek na kmetiji naj bi bil takšen, da 1983 so prava ilustracija vseh se bi tako fantje kot dekleta odločali temeljnih značilnosti zvoka za prevzem kmetije ali pa naselitev R.E.M. Murmur je poln odličnih opuščene zemlje. _ skladb, dodelanih in enostav­ V svetovalnici ŽIVA, se že leta nih, folk-harmoničnih, leto kas­ trudimo za pomoč mladim in seve­ neje objavljen Reckoning pa je da tudi zrelim kmečkim fantom na ta pravi triumf skladateljskega de­ način, da brezplačno vpisujemo la Michaela Stipea. Kritiki so al­ dekleta in ženske, ki bi hotele oditi bum ocenili kot sijajen, staro­ na podeželje, se poročiti s kmetom. modni, dobri pop, navdihnjen z Ker vemo, da brezposelnost na­ rock and rollom osemdesetih, ki rašča in da je tudi na Dolenjskem tudi dokazuje netipičnost, dru­ precej tehnološkega presežka de­ gačnost skupine. Medtem ko lovne sile, je to za marsikatero dek­ druge skupine skušajo vriniti le lepa možnost za ureditev življen­ svoj videospot celo v programe ja. Silen blišč o vsemogočnosti Novic, se R.E.M. temu izogiba industrijske revolucije in o nujnosti in na veliko prireja koncerte. čim manjšega odstotka deleža Stipe pravi, da so nastopi v živo kmečkega prebivalstva v celotnem prva priložnost za izpopolnje­ številu prebivalstva usiha tako kot vanje materiala, ki ga šele po kup podobnih papirnatih sanj o turnejah snemajo v studiu. Raz­ »dokončni in temeljiti preobrazbi lika med takim in običajnim slovenskega človeka in občana.« načinom priprave skladb za al­ Preobrazba ni bila niti dokončna niti bum je seveda očitna. Čeprav temeljita, ampak katastrofalna. pa ne prodajajo imagea, ampak Zato menimo, da bodo možnosti glasbo, kot je nekoč dejal Stipe, za preživetje ostale le še na rural­ je bila zbirka njihovih videospo­ nem področju, kot hudo znanstve­ tov lani med najbolje prodaja­ no imenujemo podeželje, č e ne nimi v ZDA.

10\2 priloga dolenjsk znanja in usposobljenosti. V JE Krško je to urejeno s pra­ pri republiškem energetskem inšpektoratu. Ko je bila v zami lahko ugotavljajo, za koliko se je povečal prenos ra- Atomska energija _____ vilniki na podlagi republiškega zakona. Ta pravilnik velja skladu z reorganizacijo republiške uprave organizirana dionukleidov v prehrambeni verigi, v vodi itd. Sestavni del za delavce v komandni sobi, za vodilne delavce, za službo republiška uprava za jedrsko varnost, je ta prevzela tudi teh meritev so tudi občasni obhodi okolice, s katerimi pre­ varstva pred sevanji in za službo varovanja objektov. V JE inšpekcijske posle. Te opravljajo v JE Krško vsak teden. verjajo opremo in usposobljenost merilcev. Rezultati teh Krško imajo lastno službo za usposabljanje delavcev. Po­ Inšpekcija je vključena v sistem za poročanje o izrednih meritev so zelo ugodni. Letne količine radioaktivnih izpus­ JEDRSKA leg tega usposabljanja se delavci udeležujejo specialis­ dogodkih, ki ga organizira in vzdržuje mednarodna agen­ tov iz JE Krško so bile zelo majhne in pod mejnimi vred­ tičnih tečajev v strokovnih organizacijah (Inštitut Jožef Šte­ cija za atomsko energijo. Republiški sanitarni inšpektorat nostmi. Tudi meritve prejetih doz kažejo, da so meritve iz­ fan, šola za radiološko zaščito v Beogradu) itd.). Poleg pa opravlja nadzor nad izvajanjem varstva pred sevan­ pustov točne. V poročilu piše, da je okolje mnogo bolj KMALU tega se delavci šolajo na simulatorju, predvsem v ZDA, ker jem. Obstaja sporazum med mednarodno agencijo za onesnaženo od naravnih virov radioaktivnosti. Več ra­ v Jugoslaviji še nimamo simulatorja jedrske elektrarne. atomsko energijo in vlado SFRJ, po katerem lahko inšpek­ dioaktivnosti pa je tudi zaradi povečane industrijske pre­ torji agencije opravijo nadzor o uporabi jedrskih materia­ delave, atmosferskega usada. Povečanje letnih doz je za­ DESETINA DOVOLJENEGA SEVANJA lov. Poleg tega ima ta inšpekcija pravico nadzora nad radi JE Krško znatno pod predpisanimi mejnimi dozami. PRED Republiška uprava za jedrsko varnost se zavzema za jedrsko varnostjo. Sicer pa poteka sodelovanje z medna­ Rezultati meritev so pokazali, da se je radioaktivnost moč­ dosledno izvajanje programov usposabljanja na vseh rodno agencijo za atomsko energijo zelo dobro. Prav no povečala zaradi nesreče v Černobilu.1 ZšrSdi dolgoži- ravneh, ker v Sloveniji primanjkuje strokovnjakov energe­ takšno je tudi sodelovanje z domačimi inštitucijami, ki se vega cezija 137 se bo poznala radioaktivnost še v nas­ REPUBLIŠKO tikov, še bolj pa strokovnjakov za jedrsko energijo, ker vključujejo zlasti ob remontnih delih. Multilateralno sode­ lednjih letih. Sicer pa so poročila o nadzoru radioaktivnosti med mladimi zanjo ni več takega zanimanja. Strokovnjake lovanje z mednarodno angecijo za atomsko energijo teče okolice JE Krško na vpogled v republiški upravi za jedrsko pa bodo v Krškem zagotovo še potrebovali, saj se bo zdaj v obliki tehnične pomoči, tečajev, seminarjev, konferenc, varnost. zdaj zamenjala prva generacija operaterjev in drugih izmenjave tehničnih ekspertov itd. Poleg multilateralnega V SENCI SKLADIŠČA ODPADKOV SKUPŠČINO strokovnjakov. sodelovanja z angencijo in ustrezno komisijo v državah Toda jedrska elektrarna Krško bo morala rešiti problem Lastna služba radiološke zaščite JE Krško skrbi za SEV poteka bilateralno sodelovanje z ameriško komisijo odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, do zaščito delavcev v nadzorovanih področjih. Seveda ta za jedrsko energijo. V okviru tega mednarodnega sodelo­ konca devetdesetih let pa tudi vprašanje odlaganja upo­ Konec lanskega leta je bilo v Krškem in Posavju služba redno spremlja vse delavce, ki so stalno ali občas­ vanja pa je treba omeniti še, da je Jugoslavija pristopila k rabljenih gorivnih elementov. Znano je že, daje bila zahte­ dvema mednarodnima konvencijama: Konvenciji o zgod­ sploh veliko hude krvi, ker v Sloveniji še vedno nima­ no zaposleni v elektrarni, prav tako prostore in tudi izpuste va za trajno odlagališče jedrskih odpadkov vključena v njem poročanju o jedrskih nesrečah in konvenciji o med­ mo lokacije za hranjenje nizko in srednje radioaktivnih radioaktivnih snovi v okolico. O vsem poroča pristojnim lokacijsko dokumentacijo. Takrat je še bila obveznost fe­ narodni pomoči v primeru jedrskih nesreč ter radioloških odpadkov iz JE Krško. Medtem so se glasovi malo organom v rednih mesečnih in letnih poročilih. Vsi dose­ deracije, da zagotovi odlagališče. Kasneje je ta obveznost nezgod. V pripravi je tudi dvostranski sporazum med Avs­ utišali, skrb, kako bo v prihodnosti s temi odpadki, pa danji rezultati meritev kažejo, da služba radiološke zaščite federacije zaradi spremembe predpisov zamrla in je trijo in Jugoslavijo, ki bo zajel celotno območje varstva zagotovo še ni povsem otopela. Taka ugotovitev je, bi uspešno in kvalitetno opravlja svoje delo. Splošna izpos­ iskanje rešitve za odpadke več ali manj naloga JE Krško. okolja. Vanj bo vključen tudi sporazum o obveščanju v lahko rekli, celo mila, saj se je odnos do jedrske energi­ tavljenost delavcev radioaktivnemu sevanju znaša po po­ Elektrarna je zanj že naročila študije in bile so že tudi je v Sloveniji zelo spremenil oziroma poslabšal. Med datkih te službe komaj eno desetino dovoljene. Mejne primeru jedrske nesreče. predvidene določene lokacije v Liki in na Kordunu, vendar najpomembnejšimi vzroki za odpor do uporabe jedr­ vrednosti izpustov radioaktivnih snovi v okolico so bile do­ S tem ko je bila ustanovljena republiška uprava za jedr­ ni prišlo do realizacije teh zamisli. Kasneje so jugoslovan­ ske energije je dvom o zanesljivem in varnem obrato­ ločene s soglasjem republiškega energetskega inšpekto­ sko varnost, smo v Sloveniji izpolnili priporočilo medna­ ske elektrogospodarske organizacije preko JUGEL na­ vanju. Prav zato je slovenski izvršni svet že obravna­ rata ob začetku obratovanja elektrarne. JE Krško sama rodnega kodeksa, po katerem mora biti odgovornost za ročile novo študijo, ki je bila še sestavni del jugoslovan­ val Poročilo o uporabi jedrske energije v Sloveniji in skrbi zato, da so izpusti tekočih radioaktivnih snovi v Savo proizvodnjo ločena od odgovornosti za varnost. Zato bo skega programa gradnje jedrskih elektrarn. Trinajst naj bi ga marca letos obravnavala tudi republiška sku­ komaj nekaj odstotkov mejne vrednosti. Med temi radio- nova uprava prevzela v Sloveniji celoten nadzor nad jedr­ makrolokacij v Jugoslaviji je postalo čez noč vprašljivih, ko pščina. Očitno pa je bil dnevni red zasedanja skupšči­ nukleidi je izjema tricij, kjer izpusti dosežejo polovico do­ sko varnostjo, hkrati pa bo ta uprava skrbela za upravno je prišla v javnost makrolokacija na področju občine Slo­ ne v tem mesecu preobsežen in bo poročilo moralo voljene mejne vrednosti. Vendar so pri nas mejne vred­ plat tega vprašanja in za sodelovanje z ustreznimi inštituci­ venj Gradec. Zdaj je na podlagi sporazuma med hrvaškimi počakati na kasnejšo obravnavo. Nič ni narobe, če se nosti za tricij znatno nižje kot v drugih državah. Vse te jami v Sloveniji in Jugoslaviji. Tudi sicer je varnosti pos­ elektrogospodarskimi organizacijami ter slovenskim elek­ z nekaterimi podatki seznanimo že prej, saj je v poroči­ ugotovitve veljajo tudi za izpuste v zrak. Kot piše v poroči­ večena velika pozornost tako znotraj kot zunaj elektrarne. trogospodarstvom in JE Krško spet breme slednje. Konec lu veliko prostora posvečenega prav naši prvi jedrski lu, o vseh izpustih vsak dan poročajo pristojnim telesom v V okolici namreč opravljajo redne meritve radioaktivnosti. leta 1986 je bila v elektrarni formirana služba za radioak­ elektrarni v Krškem. Namen poročila je namreč spod­ Sloveniji in Hrvaški. Z meritvami radioaktivnosti okolice so sploh začeli že pred tivne odpadke JE Krško. Njena naloga je izvedba pripravl­ buditi poglobljeno javno razpravo o varnosti jedrskih gradnjo in so trajale vse do poskusnega obratovanja. To jalnih del za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih od­ objektov in njihovem vplivu na okolje v SR Sloveniji. DVE KONVENCIJI IN SPORAZUM Z so bile tako imenovane predobratne meritve. Ko pa se je padkov. Zaradi tega je JE Krško sklenila pogodbo s skupi­ AVSTRIJO začelo poskusno obratovanje, so začeli izvajati nov pro­ no za oceno posegov v okolje (SEPO) na Inštitutu Jožef In kako je z nadzorom nad jerdrskimi objekti ter JE gram meritev. Metode merjenja so izboljšane do te mere, Stefan. Ta je na podlagi geotehničnih podatkov preverila Kot je znano, je jedrska elektrarna Krško začela obrato­ Krško? Doslej je inšpekcijske posle opravljala inšpekcija da z njimi in s primerjavo podatkov ter opravljenimi anali­ možnosti na celotnem slovenskem ozemlju in seveda iz­ vati 2. oktora 1981, ko je bila priključena na elektroener­ brala 39 možnih lokacij. SEPO sedaj pripravlja kriterije, na getsko omrežje. V tem času je proizvajala toliko električne podlagi katerih bi lahko tako lokacijo tudi izbrali. V dogovo­ energije, da je bila z njo pokrita približno petina potreb v ru med Hrvaško in Slovenijo pa stoji, da naj bi izbrali vsaj SR Sloveniji in SR Hrvaški. Elektrarna vsekakor posluje po eno primerno lokacijo v obeh republikah. ekonomično, saj je bila cena kilovatne ure lani nižja od ce­ Zdravstveno varstvo delavcev JE Krško opravlja ne v termoelektrarnah. Torej elektrarna posluje brez izgu­ zdravstveni dom Krško skupaj z univerzitetnim inštitutom be, hkrati pa ji je s poslovno politiko uspelo zmanjšati de­ za medicino dela in športa iz Ljubjane. Za primere radio­ vizne potrebe za približno polovico. loških nezgod ima JE Krško zagotovljeno nego v klinič­ Malo manj svetla je podoba, ko je govor o vzdrževalnih nem centru Rebro v Zagrebu. Aktivno zdravstveno varstvo in remontnih delih. Seveda ne zaradi kvalitete del. pa opravlja zdravstveni dom Krško v skladu z domačimi Vzdrževalna in obnovitvena dela so na tako visoki ravni, predpisi in priporočili mednarodne agencije za atomsko da je elektrarna tako rekoč med najbolj razpoložljivimi v energijo in na podlagi izkušenj, ki jih imajo po svetu. Letno Evropi. Dejstvo je, da je elektrarna zmanjšala svoje deviz­ opravijo 400 pregledov in analiza zdravstvenega stanja je ne potrebe od 33 milijonov dolarjev na borih 17 do 19 mili­ pokazala, da v obdobju 1981 — 1986 ni bilo nobenega jonov dolarjev. Tem pa se pri nabavi rezervnih delov ne primera profesionalnega obolenja. sme in ne more odreči. Toda denar, potreben za nabavo Iz poročila o uporabi jedrske energije v SR Sloveniji je rezervnih delov, ne prihaja redno in elektrarna ob koncu razvidno, da bo v prihodnosti vse naloge s področja zago­ vsakega leta dolguje približno po milijon dolarjev. Dolguje tavljanja varnosti jedrskih objektov opravljala republiška pa tudi rezervne dele, ki si jih sposoja drugod po Evropi in uprava za jedrsko varnost. Ta uprava pa bo morala skupaj ZDA. V elektrarni si vendarle prizadevajo, da bi to vprašan­ z drugimi institucijami izdelati še predlog zakona o varstvu je spravili z dnevnega reda, in bodo zaradi boljše oskrblje­ pred ionizirajočimi sevanji. Nekaj neizpolnjenih nalog pa nosti z deli postavili novo skladišče za rezervne dele. čaka tudi zvezni komite za energetiko in industrijo. Pomembno je tudi vprašanje kadrov. V različnih indus­ Vsekakor je sedaj najvažnejša naloga čimprej najti pros­ trijskih obratih je usposabljanju delavcev posvečeno ve­ tor za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpa­ liko pozornosti. S predpisi ni določena samo stopnja izo­ dkov, kajti skladišče v Krškem se polni. *~ brazbe, ampak tudi program začetnega in stalnega J. SIMČIČ usposabljanja ter seveda tudi nenehnega preverjanja

da jim najprej daš stanovanje, potem, ko se pokaže, da tvoj branilec je svet delovne skupnosti upravnih organov opo­ In v strahu za kadre, ki jih v metliški občini resnično pri­ postopek ni bil pravilen, jim ga pa vzameš. Očitno je najlaž­ zoril, da njihov sklep ni v skladu s postopkom o dodelje­ Metliški pogovori manjkuje, naj bi bili občinski možje pripravljeni izpolniti ta je kar tako sprejemati in razveljavljati sklepe. Samo za te­ »pogoj«. Na naravnost zastavljeno vprašanje o tej stvari je vanju stanovanj in stanovanjskih posojil in po vseh zapletih je svet 7. marca sprejel nov sklep o odpravi pre­ mi sklepi so ljudje, z vsemi svojimi željami, potrebami, direktor zanikal, da bi postavljal kakršne koli pogoje. »Vem pričakovanji, radostmi, stiskami in razočaranji. pa, da so v Metliki prazna stanovanja in si prizadevam, da jšnjega sklepa, s katerim so garsonjeri dali v uporabo pro­ bi enega od teh dobil naš delavec, mlad, sposoben in po­ silcema do konca tega leta. Dosledno izvajanje tega skle­ ŽONGLIRANJE treben kader,« je dejal. »Naj mi kdo pokaže kakšne moje pa pomeni, da tiste, ki so jim pred mesecem dni dali PRAZNO VEČ KOT DVE LETI pismene pogoje!« Povsod pa tega niso zanikali, in to taki stanovanji, sedaj mečejo ven. In tako so največje žrtve tisti, Odgovorni ljudje v Metliki vseskozi poudarjajo, da je bil ljudje, ki so bili zraven, ko je beseda tekla o teh ki niso nič ali pa so najmanj krivi. glavni motiv pri teh nesrečnih garsonjerah prav pomoč S STANOVANJI stanovanjih. Težko si je namreč predstavljati, da je nekdo kriv zato, tem mladim ljudem. »Nihče se ni razburjal, ko je bilo ker bi rad stanovanje oziroma da zato, ker se je vselil, ko občinsko stanovanje več kot dve leti prazno. Res je, to sta­ ga je s sklepom dobil. Krivi so lahko samo tisti, ki so tak novanje je kadrovsko, za to. smo ga tudi hranili, v naši IN LJUDMI sklep sprejeli, ne da bi se ravnali po za to določenih upravi že dalj časa ni potreb po stanovanjih, zato smo ga GOVORICE ZAPLETEJO ZADEVO zakonskih poteh. Mlada zakonca, ki pričakujeta otroka, sta za določen čas dodelili zakoncema, zaposlenima v Beti, Skratka, ko so se začele širiti govorice, se je stvar zaple­ stanovala pri moževi materi v dvoinpolsobnem stanovan­ kjer so obljubili, da bodo po preteku tega časa oni dokonč­ V današnjih časih je stanovanje za marsikoga nedo­ tla. Pred letom dni je za prazno občinsko stanovanje prosi­ ju, v katerem živi še en sin. Mati samohranilka pa je živela no rešili njuno stanovanjsko vprašanje. Za borčevsko gar­ segljiva želja, zato ni čudno, da je njihovo razdeljevanje la delavka, zaposlena v administraciji na občinskih druž­ v hiši, v kateri poleg staršev živi še njena sestra z možem sonjero pa so iz občinskega odbora tudi povedali, da borci občutljiva zadeva, ki poteka pod kritičnim očesom ne sa­ benopolitičnih organizacijah. Na njeno prošnjo so ji in otrokom. Poleg tega sta oba dobila garsonjeri v začasno nimajo potreb po stanovanjih in izrecno, da se strinjajo, da mo vseh prizadetih — teh pa je vedno več — ampak tudi odgovorili, da tega stanovanja ne more dobiti, ker ni člani­ uporabo, do konca tega leta. Seveda so novi stanovalci jo za določen čas dobi mlada mati samohranilka,« je po­ širše javnosti v posameznem okolju. Manjše ko je to okol­ ca delovne skupnosti občinskih upravnih organov, imajo imeli z veselitvijo tudi precejšnje stroške. Garsonjero v sta­ vedal predsednik metliške občine Stanislav Bajuk. je, težje je prikriti še tako majhno nepravilnost pri dodelje­ pa te inštitucije skupen sindikat. Pred tem je ta delavka za rejšem bloku je bilo treba dodobra obnoviti, da o potrebnih Kaj pa razveljavljeni sklep? Kaže, da tudi v tem primeru vanju stanovanj. Zadnje tedne dvigujeta precej prahu v reševanje svojega stanovanjskega vprašanja dobila sta­ dragih nakupih za stanovanje sploh ne govorimo. V obeh juhe ne bodo pojedli tako vroče kot se je skuhala. Zadnje Metliki dve garsonjeri, ki so ju mimo razpisa dodelili mla­ novanjsko posojilo. Zrevoltirana, ker so njeno prošnjo primerih gre za mlade ljudi, domačine, ki vseskozi živijo in stališče vseh, ki so bili tako ali drugače vpleteni v to me­ dima zakoncema in materi samohranilki. Vsa stvar je priš­ zavrnili z obrazložitvijo, da ni upravičena do stanovanja več let tudi delajo v Metliki, kjer nameravajo tudi ostati. Mati tliško »stanovanjsko afero«, je, da se prvi sklep sicer raz­ la tako daleč, da je nanjo opozoril eden od razpravljalcev zato, ker ni članica delovne skupnosti upravnih organov, samohranilka je v službi v Ljubljanski banki, mlada zakon­ veljavi in da se v okviru zakonskih možnosti najde rešitev celo na nedavni programski konferenci OK ZKS Metlika. Z čez leto dni pa so ga dali zakoncem, ki tudi nista v službi na ca pa oba že dalj časa v Beti, kjer ju cenijo kot dobra in tega problema. Še enkrat je treba ugotoviti, če v delovni zadevo pa je seznanjen tudi družbeni pravobranilec. občini, se je pritožila družbenemu pravobranilcu. Pravo­ sposobna delavca. In s takimi ljudmi se ne gre tako igrati, skupnosti občinskih upravnih organov res ni nobenega Večja od teh garsonjer meri 32 m2 in je last upravnih or­ upravičenega interesenta za ti stanovanji in če jih ni, jih s ganov skupščine občine Metlika. Od vselitve bloka v pogodbo dajo v najem združenemu delu. T o pomeni, da bi Kidričevem naselju, se pravi okoli dve leti, je bila prazna, garsonjeri lahko najeli delovni organizaciji, v katerih so ker v občinski upravi ni potreb po stanovanjih. Druga gar­ zaposleni sedanji (glede na zadnji sklep ilegalni) stano­ sonjera v starejšem bloku v Župančičevi meri 22 m2 in je valci. Večkrat je bilo rečeno, da prazna družbena stano­ borčevska. Tudi ta je bila zadnja dva meseca, kar je pre­ vanja povzročajo družbeno škodo. jšnji stanovalec umrl, prazna. Ker tudi v borčevski organi­ In ker smo že pri praznih stanovanjih, je treba povedati, zaciji ni potreb po stanovanjih, so jo dali v upravljanje da ti dve garsonjeri, ki sta v Metliki povzročili toliko hrupa in občinskim upravnim organom. Obe garsonjeri je svet de­ dvignili toliko prahu, nista bili edini prazni stanovanji v tem lovne skupnosti upravnih organov skupščine občne Me­ mestu. Na metliški stanovajski skupnosti nimajo odločb za tlika s sklepom z dne 1. februarja letošnjega leta dal v sedem stanovanj. Dve od teh sta gornji garsonjeri, ostane začasno uporabo do konca tega leta. torej še pet praznih stanovanj. Največje, dvoinpolsobno Ko se je to razvedelo po Metliki, so se stvari zapletle. (82 m2), v novem Naselju Borisa Kidriča je last metliške Dejstvo je, da stvari niso tekle tako kot bi morale: Ni bilo Obrtne zadruge in od predaje bloka v letu 1986 še nihče ni razpisa, ni bilo točkovanja, prednostnega seznama, mož­ stanoval v njem. Metliška enota SCT-jevega tozda Inženi­ nosti pripomb itd. Prav tako ni jasno, če občinska skupšči­ ring ima v bloku v Ulici 1. maja že več let prazno 2-sobno na sploh lahko svoja stanovanja dodeli prosilcem, ki niso stanovanje. Beti ima dve prazni stanovanji, in sicer enoin­ zaposleni v občinskih upravnih organih. Prav tako je polsobno v Naselju Borisa Kidriča od lanskega oktobra ter dejstvo, da so bili z zadevo seznanjeni vsi najvišji preds­ garsonjero v bloku v Župančičevi ulici od konca letošnje­ tavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organi­ ga januarja. Leto dni je prazna še borčevsko-upokojenska zacij in da so, če nič drugega, dali svoj tihi pristanek, da se garsonjera v istem bloku, odkar so prejšnjega stanovalca naredi, kot se je naredilo. In zakaj naj bi bil celoten občinski sodniško izselili, je zapečatena. Za vsa ta stanovanja mo­ vrh seznanjen z oddajo dveh garsonjer in zakaj naj bi celo rajo seveda lastniki plačevati vse stroške, ob tem pa ljudje, pristal, da se to izpelje mimo za to točno določene poti? ki bi te stroške radi plačevali, nimajo kje stanovati ali se za Metlika je eden tistih številnih slovenskih krajev, kjer, re­ drag denar stiskajo po zasebnih sobah. Če je že mogoče čeno z malo pretiravanja, vsi o vseh in vsem vedo vse pa na kakršenkoli način opravičiti stroške za prazna stano­ še mafo več. Tako so začele krožiti govorice, da je bila do­ vanja, pa je to v današjih časih z moralnega stališča ne­ delitev večje od obeh garsonjer eden od dveh pogojev, da mogoče. Seveda ne gre za to, da bi ta stanovanja delili po direktor metliškega Novoteksovega tozda še naprej osta­ vezah, pod roko ali kakorkoli mimo pravilnikov in zakonov. ne na tem delovnem mestu, sicer da bo odšel na delo v Za to obstajajo povsem legalni, pošteni načini. novoustanovljeni tozd v sosednjo črnomaljsko občino. Ta A. BARTELJ direktor pa je sorodnik prosilca za to občinsko garsonjero. priloga dolenjskega lista Arheologija raziskave, saj o njih poznam o dovolj pisanih ali m a­ antiki, pa kakor da od znanja in včdenja antičnih opek, keramike, malte in drobnejšega kamenja. terialnih dokazov. Na precejšnjem delu trase bo po­ graditeljev ni nič ostalo. Gradnja je postala zopet ze­ Domačini vedo povedati, da morajo nekatere gro­ trebna stalna prisotnost arheologov ob zemeljskih lo neobstojna, preprosta, lesena. bove dobesedno vsekati v stare zidove. Meritve in delih zaradi velike možnosti slučajnih najdb. Pred­ računalniška obdelava podatkov so nam pokazale hodne raziskave bo treba opraviti na nekaj prazgo­ RIMSKI STANDARDI strukturo zidov in stavb na tem območju. Gre za več­ KAJ VSE BO dovinskih gomilah in antičnih planih grobiščih, na V antiki pa so se tudi v naše kraje razširili »rimski ji kompleks, ki je na severovzhodni strani omejen z precejšnjem delu trase od Otočca do Dobruške va­ gradbeni standardi«, če tedanji način gradnje lahko zidom. Primerjalne najdbe nas navajajo na misel, si in od Drnovega do Bregane pa lahko pričakujemo IZKOPALA tako imenujemo. Gradili so s kamenjem in opeko, d a gre za villo rustico — kmetijo ali podeželski dvo­ vrsto točk z antičnimi gradbenimi ostanki. zidovi so bili vezani s čvrsto apneno malto, za kritino rec, kakršni so bili navadno obdani z varovalnim Prav posebno problematiko pa odpira ob tej priliki so uporabljali velike opeke iz žagane pline — tegu- obzidjem. Ohranjenost je zelo dobra, rezultati meri­ AVTOMOBILSKA na novo odkrito antično naselbinsko obm očje v Be­ le, ki so bile na spojih prekrite s korci — imbreksi. tev pa nam bodo služili kot osnova za nadaljnje nečiji pri Trebnjem. Na zadružnih njivah med z a se ­ Hiše so bile pogosto opremljene s tekočo vodo, ki pravno varovanje. Ker je v zadnjem času vse manj lkom Benečija in Putnikovim motelom smo na po­ so si jo na podeželju napeljali iz kakega bližnjegr denarja za raziskave in prezentacijo takih najdišč, vršini okli 3 ha odkrili sledove antične gradbene izvira (npr. Kamni potok pri Trebnjem, Dob pri Mirni), je najprimerneje, da njih površine trajno spremeni­ CESTA? dejavnosti. S plugi je bilo izoranih na površje antično mesto Neviodunum na primer pa je imelo mo v travnike. Le tako bodo ostanki starih kultur ogromno kosov tegul — opek, imbreksov — korcev, preživeli in, upam, dočakati boljše čase in več ra­ pravi mestni vodovod z zajetjem v vasi Izvir na s e ­ keramičnih odlomkov, malte in kamenja iz razruše­ vernih pobočjih Gorjancev (kjer so na hišico nad zum evanja zanje. Trenutni cilj, ki se zdi dosegljiv, je nih zidov. In prav na tem območju je načrtovan novi današnjim zajetjem napisali »aquaeductus roma- ohraniti sedanje stanje in preprečevati zavestne trebanjski priključek. Najhitrejša in v tem trenutku poškodbe in uničevanje kulturnih vrednot. nus«). Za hladne zimske dni so si vsaj del bivalnih Pri posegih, kakršen je gradnja avtomobilske tudi najbolj primerna metoda za izpopolnitev doku­ prostorov opremili s hipokavstom. Tako imenujemo ceste, pa to pomeni zadovoljivo raven zavarovanja V pripravah na gradnjo nove avtomobilske ceste mentacije in podatkov o novem najdišču je metoda antično izvedbo centralnega ogrevanja stavb s to­ najdb, izvedbe zavarovalnih izkopavanj in z njimi tudi varstveniki kulturne dediščine ne stojimo ob merjenja električne upornosti zemlje. plim zrakom. Pred leti sm o na hišo s centralnim strani. Na osnovi predhodno izdelane dokumentaci­ ARHEOLOGIJA BREZ LOPAT ogrevanjem naleteli pri sondiranju antične vile rus- povezane dokumentacije, v razvitejših okoljih pa je, ki je bila pripravljena za uskladitev prostorskih tike v Zloganju pri Škocjanu. O pisan način gradnje pripeljejo skupna prizadevanja tudi do prezentacije Metodo so v sedem desetih letih močno izpopolni­ odkritih arhitekturnih ostankov. delov družbenih planov dolenjskih občin, je bila pa je kljub Atili, »biču božjem«, in njegovim Hunom, pregledana celotna trasa, ob tem pa so bila posebej li na univerzi v Bradfordu v Angliji. Arheologi so v vzhodnim in zahodnim Gotom, Langobardom, Ava- povezavi z inženirji elektronike razvili več aparatur, obdelana tista območja, kjer se varovanje naše na­ rom in Slovanom, ki so se v času velikega preselje­ PREVELIKO v osnovi ohmmetrov, prilagojenih za merjenje elek­ ravne in kulturne dediščine srečuje s tem zelo ve­ vanja ljudstev valili čez meje nekdanjega velikega ZA KMETIJO trične upornosti vrhnjih zemeljskih slojev. Vrednost likim posegom v prostor. rimskega imperija in v želji, da bi si nagrabili boga­ električnega upora je od mesta do mesta različna in Za novo odkritje arheološko najdišče v Benečiji Ena od zvrsti dediščine, s katero se bodo graditel­ tega plena in zavzeli novih območij, rušili, pobijali in je odvisna od več pogojev, na primer od vlažnosti pri Trebnjem še nimamo dokončno ovrednotenih ji srečevali na posameznih odsekih trase, je arheo­ požigali vse pred seboj, zapustil jasne sledove tako loška dediščina. Gostoto arheoloških najdišč je to­ zemlje, kam eninske sestave ali sestave prsti tik pod doslej zbranih podatkov. Prva domneva je bila, da v materialnem pogledu kot tudi v duhovnem izročilu. se tudi tu srečujemo z ostanki kmetije. Vendar je liko laže razumeti, če si pokličemo v spomin potek površjem, elektromagnetnega polja daljnovodov, ki Pri neposredni zaščiti antičnih naselbinskih os­ nekdaj glavne rimske ceste (via publica ali via mili- potekajo nad terenom, itd. Na zemljišču opravimo tako veliko naselitveno območje, kakor se nam tankov nam gre v prvi vrsti za zaščito strukture te­ kaže v Benečiji, za kmetijo izjemno. Doslej smo ob­ taris), ki je iz Emone (Ljubljane) vodila preko Acerva po eno čitanje upornosti tal na vsak kvadratni meter, meljev stavb oziroma razporeditve objektov v tako dobljene podatke pa je treba vnesti v računal­ delali okoli 3 ha površine, potrebne pa bodo še nove (Ivančne gorice), Praetoria Latobicorum (Trebnje­ nekem naselbinskem kompleksu. Ohranjeno zidov­ niški program. Zelo pomemben del računalniške meritve. ga), Nevioduna (Drnovega pri Krškem) in Romule je je navadno že plitvo pod površino in je torej (Ribnice pri Brežicah) skozi »Brežiška vrata« proti oprem e pri tem je dovolj dober tiskalnik, ki številčne Domnevamo lahko, da se je ob trebanjski ogroženo pri vseh gradbenih posegih v tako zeml­ vojaško-policijski postaji, kije ležala ob antični cesti Siscii (Sisku) in naprej proti vzhodu. Vidimo, da sta podatke prikaže grafično. jišče, tudi pri nekoliko globljem oranju. Pri ugotavl­ Pri interpretaciji tako dobljenih rezultatov se prav na območju današnjega Trebnjega s pripada­ si trasi nekdanje in današnje ceste zelo podobni, janju ostankov rimske arhitekture se je uporaba no­ pokaže, kaj vse skriva vrhnji sloj zemlje nekako do jočim grobiščem v Pristavi pri Trebnjem, razvilo na ponekod celo identični. ve metode izkazala za izjemno uporabno. Ceste so v rimskem času gradile legije, ki so v globine enega do metra in pol. Ta metoda je poseb­ drugi strani doline strnjeno naselje domačinov — svoji sestavi imele tudi, rekli bi, inženirsko skupino. no primerna prav za arhitektonske ostanke antičnih METODA SE IZKAŽE Latobikov. To naselje bi lahko predstavljalo vmesni Vodil jo je »mensor« — zemljemerec, ki je trasiral gradenj. In zakaj prav za te? Način gradnje stano­ člen med prazgodovinsko in antično naselitvijo. potek ceste. O enem takih mož nam govori ohran­ vanjskih in tudi gospodarskih objektov (da o sve­ Prvič smo se z njo na Dolenjskem srečali poleti Prazgodovinske naselbine so bile namreč na vzpe­ jen zaobljubni spomenik — ara, ki je bil najden pri tiščih, palačah itd. ne govorimo) je bil v primerjavi z 1986. Tedaj sm o izbrali tri poskusne točke, ki naj bi tinah, najbližjo pa poznamo na osamljenem izrastku Sv. Martinu v Valični vasi. Ta nam odkriva ime Publi- zgodnejšimi, a tudi kasnejšimi, zelo zahteven. tudi nas prepričale o njeni uporabnosti. Meritve smo Trebnjega vrha tik nad Benečijo. Z vključitvijo tega ja Maximija Materna, zem ljem erca X legije Gemine. Prazgodovinsko obdobje je poznalo leseno gradn­ tedaj opravili na njivah severovzhodno od cerkve ozemlja v meje rimske države je bilo življenje na Napis je datiran v leto 240 n.št., najden pa je bil ob jo, sestavljeno iz glavnih nosilnih brun in gred, vča­ Sv. Martina na Velikih Malencah, na zahodnem gradbiščih prekinjeno, saj so utrjene postojanke na trasi ceste, ki se je preko Notranjske prebila v dolino sih zapolnjeno s prepletom iz vejevja in ilovnatim obrobju vasi Rodine pri Trebnjem in v okolici s son­ višinah pomenile za povsem drugačno taktiko rim­ Krke in je bila s povezavo med Krko in Ivančno gori­ premazom. Primer take hiše sm o pred leti odkrili na diranjem že dokazane rimske vile v Zloganju pri skih vojska pa tudi za cestni promet in trgovino, kar co povezana z antično magistralo. robu peskolom a na gradišču pri Sv. Martinu v Va- Škocjanu. Najboljši in najbolj presenetljiv rezultat je vse se je tedaj odvijalo po dolinah, preveliko Pa se vrnimo k njej oziroma k današnji avtomo­ lični vasi. Čvrstejši in zahtevnejši način gradnje nastal na Velikih Malencah. Tu je bilo pred leti nevarnost. bilski cesti. Na odseku od Biča do Bregane, ki je ra­ prazgodovinskih stavb je bil odkrit v naselbini na opravljeno manjše arheološko sondiranje, ob cerk­ Bliže k rimskim postojankam pa je domačine pri­ zen m anjšega dela občine Sevnica in Krško v pris­ Mostu na Soči, kjer so bile hiše v nizu. Na kamnitih vi oziroma na robu pokopališča pa je bilo odkrito an­ vabila tudi m ožnost trgovanja s pridelki, m enjava za tojnosti novomeškega Zavoda za varstvo naravne temeljih zgrajene lesene stavbe so imele na po­ tično zidovje. Po vsej verjetnosti so tudi temelji cerk­ luksuzne izdelke rimske države, s tem pa se je še in kulturne dediščine, sm o ob ogledu trase ugotovili bočni strani skrbno izdelane drenaže. ve postavljeni kar na antične zidove, na posamez­ pospeševal proces romanizacije staroselskega več arheoloških točk, ki bodo zahtevale predhodne V obdobju zgodnjega srednjega veka, ki je sledilo nih grobovih pa je videti obilo drobcev razlomljenih prebivalstva. DANILO BREŠČAK

V ELIK E M A L E N C E

Odkriti temelji stanovanjske hiše s hipokavstom v Zloganju T erenske m eritve v Benečiji pri T rebnjem. (Foto: D. Breščak) Interpretacija meritev na Velikih Malencah. pri Škocjanu. (Foto: B. Kuž)

Le nekaj kilometrov daleč od 'avtoputa’, cveta balkanske Teleksov pisec je protestiral in žužemberški turistični zahajajočo svetlobo. Da pa ne bo ostalo le pri idilično- I d e j e ______žalosti, leži ta kraj med Ljubljano in Novim mestom ob bre­ delavci so bili nejevoljni. Ne le da lahko v Žužemberku kot romantični pokrajini, so žužemberški turistični delavci pri­ gu Krke. To je kranjska, Suha krajina, kjer se stikata sredn­ ugovor ponudijo marsikaj iz svojega življenja, vedo tudi za pravljeni še kaj dodati. Razvijajo turizem, pri čemer igrajo ja Evropa in Balkan.« Tako Josing, ki je vrgel kritično oko hvale na račun kraja. T ako je nekdo v enem od dolenjskih na reko Krko. »Čolnarjenje na rekah je dopolnilo navtič­ še na vse gričke, na »s peskom posute zavite ceste«, zbornikov starejšega datuma zapisal, da tujci in domačini nemu turizmu na morju. Tako kot gresta skupaj morje in ŽUŽEMBERK »preperele sušilnice« s koruznimi storži, volovske vprege tod radi uživajo v toplih Krkinih valovih in v lovu na divjad in jahta, gresta eden z drugim Krka in kajak ali kanu. Na Krki in kikirikanje petelinov, ki da je »najglasnejši zvok v da imajo nasploh kaj videti v krasni okolici slikovitega trga, pripravljamo organizirano čolnarjenje letos tretjič po vrsti. spokojni tihoti«. Docela je dotolklo nemškega turističnega ki leži v idiličnem kotu tudi drugače lepe Dolenjske. Sicer bodo udeleženci nastopili 24. junija na Kolpi, kjer bo analitika opoldansko vzdušje v eni od žužemberških gos­ Žužemberk se je nadvse priljubil s Krko, holmi in ljudmi tu­ tega dne ob 16. uri start v Osilnici in cilj ob 19.30 v Brodu VESLA tiln, tako da je zapisal, da stojijo v »zanemarjeni točilnici s di vsem osemindvajsetim mladim francoskim turistom, ki na Kolpi. 26. junija bo spust na Savinji, in sicer bodo čolni plastično točilno mizo kmetje, dva šoferja tovornjakov in so lani potovali s kolesi z napisi »prišli smo v Slovenijo, da odpeljali ob 13. uri iz Struge in prispeli kaki dve uri pozneje starec z grčasto palico in nahrbtnikom. In zlivajo vase sli­ odkrivamo« tudi po dolini Krke. Mladi versajski skavti so se v Ljubno. Kolpa in Savinja dajeta žužemberški prireditvi V TURIZEM vovko, kolikor je drži merica. K temu režejo mastno gnajt in ob obisku razživeli in nastopili pred domačini s predstavo značaj dolenjske in celo slovenske, čeprav je središče segajo po trdi klobasi. pantomime. dogajanja prav ob Krki. Kajakaši in kanuisti bodo prispeli v Starega z grčasto palico popade divji kašelj. Zlije še eno Nekaj potemtakem vendarle je prijetnega v tej pokrajini, Žužemberk iz vasi Krka, kjer bodo startali 25. junija ob 13. žganje vase in ...začne nato kašljati kot hijena«. ki je po Josingovem mnenju kot ustvarjena za toplino in uri. Po bolj turističnem spustu bo še tekmovanje na relaciji Žužemberk—Dvor—Žužemberk. Vrh dogajanja bo za Zdaj, ko smučarski turistični delavci štejejo že skoraj mnoge čolnarska veselica, ki jo bo dodatno poživil čolnar­ zadnje novce, saj se bo za nekaj časa prekinila tekmoval­ ski sejem. Tu boste lahko zamenjali, prodali in kupili staro na in množična rekreativna smučarija, bodo prišli na vrsto in novo opremo. Prizadevamo si, da bi se ves čas priredit­ še drugi konjički. Tako v teh dneh že vihajo rokave organi­ ve v Žužemberku nekaj dogajalo. Da bi čimveč obiskoval­ zatorji čolnarjenja in med njimi so gotovo člani turističnega cev lahko veslalo po Krki, bomo izposojali čolne in ustrez­ društva Žužemberk. Nemir se jih je loteval že prek zime, no opremo,« obetajo v žužemberškem turističnem zdaj pa še posebno ne stojijo križemrok, saj pripravljajo za društvu. 25. junij v Žužemberku spet mednarodno turistično Pred leti so pripravljali le veslanje na Krki, vendar so kajakaško in kanuistično prireditev s čolnarsko veselico. uvideli, da brez Kolpe in Savinje ne bo šlo, saj se tujcem od Toda o tem več pozneje, najprej o žužemberškem turizmu daleč ne splača pripotovati samo za nekaj še tako prijetnih kot predmetu globljega zanimanja in slabih ocen izpred uric. Razen tega je vsaka od treh rek zanimiva po svoje, let. tako da pridejo do užitkov divji veslači na brzicah in umir­ Naj bo takoj jasno, za čigavo zanimanje in za katere jeni čolnarji, ti zlasti na Krki. ocene gre. Leta 1982 je Teleks predstavil bralcem prevod Žužemberška prireditev postaja tudi evropska. Prostor sestavka, kakršnega je o Žužemberku priobčil v zahod- je našla v evropskih sporedih čolnarskih prireditev, tako nonemškem mesečniku DM, ki ima v podnaslovu oznako da v Žužemberku pričakujejo tudi številne rojake Wolf- »Kritični porabniški magazin«, novinar VVolfgang Josing. ganga Josinga. Iz trga nad Krko so romala vabila v 16 To mesto nad Krko je bilo za tega nemškega pisca tolikanj držav, pri čemer so dodatno pomagali celo radioamaterji. ilustrativno, da je svoj sestavek, namenjen sicer predsta­ S čolnarjenjem in s številnimi drobnimi, a nepogrešljivi­ vitvi cele Slovenije, naslovil kar s »Povsod je Žužemberk«. mi zanimivostmi postajajo junijske vožnje po Krki v Takole je zastavil pisanje gospod W. Josing: »... In kdo Žužemberku že nekakšna turistična vaba. Toda čeprav sploh pozna Žužemberk? nejevoljni nad magazinom »DM« žužemberški turistični Žužemberk ni opisan v turističnem vodniku. To je kraj, delavci vsaj v čem na tihem nekako pritrdijo VVolfgangu naselje, poštna postaja z dvema krčmama; grajske razva­ Josingu, seveda trdno odločeni spreminjati stvari. Z delom line na griču so kraju že skoraj v preveliko čast. Toda kdor to že dokazujejo. je enkrat našel kakšno tako vas, kot je Žužemberk, ki leži stran od glavne ceste, tisti je videl precejšen del Slovenije. L. M. Po južni Italiji (4) mišljal v družbi malih klepetavih prebivalcev Strom- Toda, Umberto, lepo te prosim. Tu sva na počitni­ se ljudje rinili, kot bi bili rekruti, ki so jim bili vsako bolija, še posebej zato, ker sva nameravala z Igor­ cah pa ne bom šel v take primerjave, po katerih la­ udobje vnaprej prepovedali in jim hkrati zabičali, da jem skočiti v Afriko in na Bližnji vzhod. hko boli glava in m ogoče celo peče vest. morajo noter vsi do zadnjega. Vrhu tega so imeli Kajti enkrat v Hannovru se me je že skoraj lotil potniki polno nekakšnih zabojčkov in škatel, iz kate­ I E * rih so silili na dan solatni listi, hulahopke in svileni W U C a * DVA KONCA ENEGA SVETA slab občutek zaradi primerjav in naj to omenim, čeprav se ni zgodilo na popotovanju po škornju. Ne trakovi. Množica je valovala najprej v prvi razred, Afriška pot bi zahtevala nekaj dodatnih dni dopus­ vem, kako se mi je tedaj na vogalu Schillerstrasse potem pa na nedvoumno opozorilo sprevodnika v ta, teh pa kot že zaposleni državljan nisem mogel pritihotapilo v glavo vprašanje za zdomca ob meni. drugega. KRIVA DUŠA sčarati. Zato: sam o Južna Italija. Torej Jug. Zanimalo me je nekaj o slovenskih izseljencih, a V drugorazredni vagon sva otovorjena kot muli Nisem bil tisti, ki bi ta košček sveta krstil, in to kar očitno tako, da bi se poudarka mojih besed razvese­ lezla po lastni presoji, ki se je ob prvem ščipanju vo­ tja v en dan, za Jug. Sami domačini so me pravza­ lil sam Miodrag Bulatovič v svojih ljudeh s štirimi zovnic izkazala za pravilno. Na poti za Messino prav pripravili k taki sodbi. Že Umberto, čeprav južn- prsti. Moj spremljevalec pa se je take vrste rado­ kondukterji sicer ne mečejo kar tako z vlakov, ven­ SVETA? dar v preozkih hodnikih preklinjajo vse, zlasti pa tis­ jak, je razvil o tej zadevi celo teorijo, in sicer kar takoj vednosti gladko ustrašil in mi je glasno povedal, kar na pomolu, tako da ga verjetno zadeva tišči. Po nje­ sem sam na Stromboliju pred Umbertom le momljal. te, ki v nobenem primeru ne spadajo v prvi razred. So, bili so in bodo primeri, da nemirni študentje in govem živijo Italijani »tu doli« in »tam gori«. »Tam« Po Hannovru me je pekla vest zaradi netaktnosti, Na naju se je jezil sprevodnik presunljivo malo. Mo­ drugi neugnani državljani drezajo v ta krasni nori so tovarne, v katerih ljudje delajo in se ženejo za zato sem na Eolih rajši razpravljal o »contadinah« in goče sva se mu v najini vseskozi pustolovski drži svet. Lazijo v Nepal in Bolivijo, v Skalno gorovje in profitom, kot bi jih gnal sam vrag. »Tu« pa precej go­ malvaziji kot o politiki. celo zasmilila, vendar je potovanje v vagonu, pol­ za Ural, šahirajo na Kanarskih otokih in popivajo v vorijo in zgodi se, da delavec sredi posla postavi lo­ Ampak nekaj je v tej delitvi sveta na Sever in Jug. nem piščancev, lahko tudi prijetno. Puhaste živalce Singapuru, dajo se gostiti gejšam in žgečkati Indi­ pato vstran, prižge cigareto in vrže karte s prijatel­ Na poti na Liparske otoke se nama je tako zazdelo so sicer drobcene, a skupaj nadihajo dovolj, da člo­ jankam, občudujejo Budo in blebetajo sure, spijo jem, ki rade volje prisede. Tako je tu, kako pa je pri na rimski železniški postaji Tiburtina. Postaje do vek v omamni soparici zaspi kot ubit in mu je čisto pod grmovjem in kuhajo v vlakih, nosijo vreče in vas, ali je enako, je rekel Umberto. Ne razumem, tam je resda preplavljal vrvež, a ljudje so se prerivali vseeno, kaj ima pod seboj. Sicer prebivalcem z juga, vsaj nekaterim, najbrž prodajajo lastno kri, sekajo centralnoafriški pragozd sem mu hitel razlagati, čeprav je Igor, jezikoslovec, bolj ali manj molče in so bili večinom a zazrti nekam in okopavajo vinograde na Liparskih otokih, naz­ seved a razumel vse in sem po tej poti zvedel še jaz. vase. Roma Tiburtina je bila drugačna. V vagone so ni vseeno, če jim italijanska državna železnica rade dravljajo z diplomati in s prostitutkami, zabavljajo volje odrine na lokalne proge predvsem drugoraz­ farjem in žandarjem, bratijo se s kralji in cigani, redne vagone. Vsaj nekateri se očitno že tako ali plešejo sirtaki in rumbo, na orglice igrajo slovenske tako počutijo kot drugorazredni državljani in naa polke po južnoitalijanskih pristaniških krčmah in na tem stresajo jezo ob vsaki priložnosti. Primer s pianino Bacha pred nečimrnimi damami v malo­ Strombolija: v neki tamkajšnji gostilni sva pri večerji meščanskih salonih in kdove česa vsega se še ne listala enega od sicilskih dnevnikov, ki je ponatisnil lotijo. Vse to počnejo, da bi spoznali svet in dušo iz La Republice karikaturo, na kateri je bila Sicilija njegovih ljudi. Čeprav bi nekateri radi spravili svet v predstavljena kot krsta. Neznan domačin je prečrtal uniformo, je svet pisan, da jemlje sapo. To vleče na krsto, »vzel« na njej narisani križ in ga je potem v velika nenavadna brezkončna romanja. V tem po­ podobi noža zasadil v sam o prestolnico Rim. Ob gledu lahko vsaj za čisto majčken izletek, tako za »ugodnejših« razmerah bi domačin verjetno zamen­ ogrevanje, služi na primer tudi južna Italija, po kateri jal svinčnik s prodornejšim orodjem. sva z Igorjem lazila sredi letošnjega januarja. GRDI, UMAZANI, HUDOBNI? OTROCI SO NAJBOLJ Res pa je, da se najdejo na jugu tudi povsem se­ POSREČENI vernjaške reči, kolikor ni taka že prečrtana karikatu­ ra. T ako bi se nam a lahko primerilo tudi kje v T rstu in Tamkajšnji domorodci so vendarle stotine kilo­ metrov stran od nas, kar že vleče, da greš firbec ne izključno na Stromboliju, da bi k najini za večerjo pogrnjeni mizi prišel pes in za njim še eden, nato pa past. Ampak niso zanimali le oni naju, tudi midva bi prišlo dekle z veliko leti in skoraj brez zob in za njo sva bila paša za njihove oči. Najbolj so seveda ra­ še eno prav tako, nakar bi prvi pes potolažen odšel dovedni otroci, tisti živahni kuštravi dečki, ki vtakne­ in za njim drugi, ne da bi po lastnem nagibu odtavali jo nos vsepovsod, tudi na primer v nahrbtnik. Pose­ stran še zabuhli kraljici noči. Verjetno tudi ni poseb­ bej vredna ogleda sta jim bila vsakokrat najina nost, če so sicilijanskemu podeželanu vtepli v gla­ prenočišča. Kako tudi ne?! Ko je tiste dni zjutraj na vo, da je kmet in s tem nepopravljivo topoglav. T udi obalo Eolskih otokov posijalo sonce, je obsijalo tudi v Italiji se namreč bajtar nekako sramuje svojega pravcato razvalino oblek, nogavic, vrvic, vrečk in stanu. Videl sem na vlaku. B eseda je dala besedo in posebej spanju namenjenih stvari. Dečki, ki so vse mladenič je povedal, da se pelje v Verono v grad­ to videli, so kajpak hitro uganili po svoje: na obalo je beno podjetje, potem ko je ob koncu tedna na Siciliji morje naplavilo dva brodolomca z vso opremo vred. pomagal očetu, »lo sono contadino,« je dejal bolj ti­ Sami, preslabotni in preveč prestrašeni, niso mogli ho kot ne. »Tudi jaz sem contadino, kmet,« sem rek­ odnesti utopljencev, zato naj bi na pomoč prišel pa- el. »Kaj res?! Na to bomo pili,« se je razveselil in po­ pa. Ampak brodolomca sta potem vsakič vstala tegnil na dan vsem nam dobro poznano »Italijanko« sama in do ponovnega prihoda dečkov in očetov že črnega vina. pristavila za čaj, tako da smo se skupaj le nasmejali Civilizirani svet bi se sicer m ogoče zgražal nad in pili. Ampak nikoli niso za čaj prosili. Kajpak je bilo vso preprostostjo naše bratovščine na vlaku za Ve­ sporočilo njihovega žlobudranja jasno: signore ima rono. Civilizirani svet se pač stalno samovšečno gorilnik in na njem veliko posodo z vrelo vodo, v primerja z nečim po njegovih normah slabšim, katero namaka vrečici. Iz čiste radovednosti bi radi manjvrednim in v skrajni točki nepotrebnim. Taka pokusili. Navsezadnje pa tudi niso mačje solze zagledanost vse pa kroji podobo modrega planeta, takole sedeti z bradatima tujcema, ki sta spala tik ob na katerem so prav zaradi vzvišenosti nekaterih morju s čevljem pod glavo. Sicer pa so otroci pov­ drugi grdi, umazani in hudobni. sod enako prisrčni, č e se le svetu, v katerega so se Umišljanje drugačnega sveta zato dandanašnji rodili, ni do onemoglosti zavrtelo, da daje dečkom postaja način življenja. Nemirni študentje in drugi nam esto žoge v roko puške in jih v znamenju svete neugnani državljani pa še kar naprej drezajo v ta vere ubija na fronti. Taki dečki živijo s smrtjo in ne krasni nori svet. smejo niti sanjati, kako lepo je, če signore nalije v skodelico čaja in se razgovori. Tudi o tem sem raz­ MARTIN LUZAR

INDUSTRIJSKA PRODAJALNA INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA P.O. DOBRUŠKA VAS 1 = 1 68275 Škocjan, j S D WSTRESNIK telefon (068) 76-230 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO Graditelji, člani stanovanjske ODPIRAMO NOVE RAZSTAVNE IN PRODAJNE PROSTORE ZA VAS, NAŠI DRAGI KUPCI IN POSLOVNI PARTNERJI, DA VAM BO NAKUP OZIROMA RAZGOVOR PRIJETNEJŠI. zadruge Šentrupert

TO JE DRUGAČNA PRODAJALNA OD KLASIČNIH PRODAJALN IN Z DRUGAČNO PONUDBO e n k r a t o a OD priioin°st DO KL JU Č A

BETONSKI ZIDAKI 25/20140 PRODAJALNA NUDI: devet

— NASVETE ARHITEKTOV IN ORGANIZACIJO PRI GRADNJI IN OPREMI STANOVANJA, HlSE (projekt za hišo...) IN POSLOVNIH PROSTOROV mesečno — RAZNOVRSTNE GRADBENE MATERIALE (betone, malte, strešne kons­ trukcije, armature vseh vrst itd.) obročno — STROJNE IN TRANSPORTNE USLUGE

— LASTNE PROIZVODE: odplačevanje

— keramične peči in keramične ploščice, šamotni material BETONSKI ZIDAKI 20/20/40 — harmonika in preklopna vrata v vseh izvedbah, vse vrste žaganega le­ sa, garažna vrata, stenske in stropne obloge ter ostale storitve na po­ dročju lesne dejavnosti

PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DELOVNI DAN OD 7. do 14. ure. — betonske garaže VSE JE MOŽNO DOBITI NA ENEM MESTU! — betonski bloki G'*3 lrd n i ° l f iW iig NOVO MESTO Kettejev drevored 37 tel.: 068/23-686,21-826 — dimniške tuljave telex: 35710 yu pionir telefax: 068/23-213 — dimniške kape Obramba slaviji veseli slovenskih fantov, saj so cenili njihovo vsako leto manjša. Zato delo večidel sloni na prosil • n, ki jin mora izpolniti, po oruyi pet ohuiaj marljivost, izobraženost in pripravljenost za sodelova­ voljni bazi, čeprav po pravilu članstvo v ZRVS ni pro­ mačehovski odnos te družbe, saj ne nudi dovolj denar­ nje. S takimi vojaki je vsekakor lažje uresničevati učne stovoljno, saj ima organizacija točno določen plan de­ ja niti za osnovno dejavnost. Člani, ki organizirajo po­ programe. Verjamem, da je tako tudi danes in da vsa ta lovanja, ki ga mora tudi uresničiti. hode, streljanja in druge oblike usposabljanja, katerih debata, ki je vsekakor imela določen vpliv na odnos V programu delovanja je predvsem idejnopolitično se množično udeležujejo tudi drugi krajani, se morajo ZRVS IMA do obrambnih dejavnosti v Sloveniji, ni sklalila odnose in obrambno-samozaščitno usposabljanje, aktivnosti največkrat znajti, kakor vejo in znajo. Nas je sram, da v bazi sami, se pravi v vojašnicah in na poligonu. Del na področju SLO in DS, organizacijske, kadrovske in kot občinska organizacija gostom ne moremo nuditi niti tega duha se kaže tudi v ZRVS, zlasti v krajevnih orga­ administrativne zadeve ter informativna in založniška toplega čaja in malo prigrizka na celodnevnih pohodih, KORENINE nizacijah, kjer so naši člani zelo aktivni, pa ne samo pri dejavnost. V vseh teh dejavnostih je ZRVS v Sloveniji ampak ponavadi to pripravijo v krajevnih organizacijah svojih temeljnih nalogah, se pravi lastnem strokovnem in tudi v novomeški občini uspešna, kar kaže na to, da iz skromnih prihodkov od članarine, ki jim ostane v ce­ usposabljanju, ampak tudi pri drugih aktivnostih v kra­ Slovencem ta vrsta dejavnosti ni tuja ali odmaknjena. loti, dostikrat pa celo iz lastnega žepa. To sicer kaže na jevni skupnosti, pri sodelovanju z drugimi organizaci­ Zlasti uspešne so izven mestne krajevne organizacije, veliko privrženost in entuziazem, ki gotovo izhaja iz V NARODU jami, zlasti mladinskimi in pionirskimi, kar vse krepi kjer so člani tudi sicer aktivni v vseh drugih krajevnih tradicij Osvobodilne fronte, vendar pa bi hoteli glede na idejno in številčno moč naše splošne obrambne pri­ dejavnostih in meje med različnimi aktivnostmi niso ta­ pomen, ki ga ima za družbo naša dejavnost, vsekakor pravljenosti in zavesti,« pravi Franc Bradica. ko ostro ločene. Raznih predavanj, pohodov, praktič­ nekaj več. Bati se je, da celotna družbena klima, ki jo Organizacija, ki ji predsednikuje, ima v novomeški nih preizkušenj in razstav se udeležujejo tudi nečlani, pogojuje tudi težka gospodarska situacija, tega ne bo O odnosih Slovencev do vojske, vojaščine in vojaš­ občini 27 krajevnih organizacij z več kot 2 tisoč člani. V kih poklicev se zadnje čase zelo veliko piše in govori. zlasti mladina obeh spolov. Nekoliko manj uspešni so v omogočila,« pravi Franc Bradica. »Obrambna zavest procesu podružbljanja naših obrambnih dejavnosti se Težko bi rekli, da se debata odvija v normalnih mejah, mestih ter delovnih organizacijah. To ima vsekakor ko­ naroda — in tej se v splošni svetovni krizi, četudi se je ZRVS, ki ima organiziranost na nivoju federacije, re­ daje na ravni pravega pomena stvari in da odraža res­ renine v drugačnem načinu življenja in tudi siceršnje­ kažejo določeni premiki na ravni velikih sil, ne bomo publike, občine in krajevne skupnosti, že leta 1970 nična stanja in razpoloženja, saj v njej sodeluje vse ga udeleževanja pri skupnih aktivnostih in akcijah. Ta­ mogli še kmalu odreči — se gradi v sodelovanju ljudi in osvobodila vazalstva JLA in postala del široke ljudske preveč razgretih glav, ki vidijo le s svojega ozkega zor­ ko jim je na primer uspelo organizirati aktive ZRVS lev skupnih akcijah na terenu. Tukaj ima ZRVS pomemb­ fronte SZDL. S tem sta se spremenila tudi način in vse­ nega kota in ji hočejo na vsak način vsiliti še druge po­ večjih delovnih organizacijah, kot so Pionir, IMV in No- no vlogo in skrajni čas je, da jo bomo znali pravilno bina delovanja, pa tudi financiranja organizacije. voles, drugod pa je zanimanje bolj medlo. ovrednotiti. Naša široko zasnovana in globoko zako­ mene in podmene. To pa zavija v meglo dejanske pro­ Pomoč, ki jo dobiva od JLA, se je zreducirala skoraj bleme, s katerimi se sooča naša družba, pa tudi sam »Po eni strani gre pri ZRVS za množično frontno or­ reninjena dejavnost pa je že sam a po sebi odgovor na samo na strokovno literaturo, sicer pa je delovanje v r medmet obravnave, saj je jasno, da moramo tudi o JLA ganizacijo s široko razvejeno aktivnostjo in zakoreni­ vprašanje o odnosu slovenskega naroda do obramb­ glavnem podprto z dotacijo iz občinskega sklada, ki pa njenostjo predvsem na terenskem delu v krajevnih nih dejavnosti.« in obrambnih dejavnostih govoriti odkrito in odprto, kot je zaradi inflacije in nizkih valorizacijskih količnikov se za odprto družbo, kateri je lastno podružbljanje vseh skupnostih, pa tudi s strogo določenimi strokovnimi TONE JAKŠE dejavnosti, spodobi. Smo Slovenci res slabi vojaki, kot bi se iz take debate dalo sklepati, in smo zares tako ne­ zainteresirani za obrambne dejavnosti? O tem je tekel Togovor s predsednikom občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Novo mesto, Francem Bradico, polkovnikom v pokoju. Franc Bradica je rojen v Metliki, kot devetnajstleten mladenič se je že leta 1942 pridružil partizanom 1. be­ lokranjskega bataljona, potem pa je bil dodeljen žum- berškemu odredu 13. proletarske brigade, s katero je sodeloval v akcijah na Hrvaškem in v Sloveniji. Opravil oficirsko šolo in po vojni služboval v različnih delih Jugoslavije, nazadnje kot polkovnik v generalnem šta­ bu v Beogradu. Od leta 1979 živi kot upokojenec v No­ vem mestu, kjer je imel več funkcij v krajevni skupnosti in v različnih komisijah, bil dve leti predsednik OK ZRVS Novo mesto, ravno sedaj pa je nastopil drugi dveletni mandat v tej funkciji. »Že v stari Avstriji so bili Slovenci cenjeni kot dobri vojaki, spomnimo se samo junaštev in grozot soške in drugih front. Ko pa je po vsem tem general Maister po­ zval k boju na severno mejo, je bil odziv velik, da ne govorimo o drugi svetovni vojni, kjer so Slovenci v NOB dokazali vse svoje bojne, organizacijske in taktič­ ne sposobnosti. Veliko partizanskega oficirskega ka- je ostalo tudi v JLA in utrjevalo njeno obrambno in tehnično usposobljenost. Iz časa svojega aktivnega delovanja v JLA vem, da so bili oficirji kjerkoli v Jugo­

Potopis tudi o prinesenem eksplozivu in drogi. Obmejne formal­ niškega potrdila. Vrtci so dveh oblik: z brezplačno hrano in krasi zelo lepa zgradba Narodnega muzeja na eni strani nosti so bile minimalne in korektne. Vse skupaj je trajalo tisti, kjer se oskrba otrok plačuje. Albanska denarna enota ter zgradba Narodnega gledališča in Opere na drugi stra­ nekaj minut. je lek (približno 300 dinj. Kilogram masla je 3,5 leka, za ni. Vrst v trgovinah ni, edine vrste je mogoče opaziti pri Po cestah Albanije smo krenili v malih klimatiziranih av­ kilogram svinjine je potrebno odšteti 15 lekov, za kilogram prodaji kart na stadionu ali v gledališču. Tudi gostovanj je tobusih italijanske izdelave. Spremljal nas je albanski vo­ teletine pa 17 lekov. Zanimivo je spoznanje, da kmet lahko nekaj. Opazil sem plakat za koncert francoskega pianista. ALBANIJA, dič, starejši elektroinženir. Vodiče navadno poiščejo med poseduje 1 ar zemlje, na katerem lahko goji povrtnino ali tistimi izobraženci, ki obvladajo jezik, drugače pa posebej kokoši. Vzreja govedi in ovac je zadružna skrb. PONOČI SPI TUDI VODOMET zaposlenih y ta namen ni. Naš sopotnik je odgovarjal pri­ 550—750 lekpv stane obleka, luksuzni artikli, npr. TV, V času zimske olimpiade smo zvedeli celo za uvrstitev SVET ONKRAJ jazno na vsa, tudi provokativna vprašanja, sproščeno, ne 4000 lekov, hladilnik 4500. Pralnih strojev ni. Televizijske naših slalomistov in rezultat košarkarske tekme Smelt- zideologizirano. antene v mestih in vaseh so zelo številne kjlub povpreč­ Olimpija: Zadar! Potep po nočnih ulicah Tirane se je kma­ Ko v teh dneh srečujem svoje znance, ki vame rado­ Za albansko pokrajino so značilna bogata zelena polja v nemu mesečnemu zaslužku 550 lekov. Življenjski stroški lu zaključil. Ob desetih se ulice izpraznijo. Tudi vodomet vedno vrtajo z vprašanjem: »Si bil res tam?« se nehote kontrastu s temno močvirno zemljo in okrastimi toni drob­ so dokaj nizki, prav tako tudi standard. Trgovine spominja­ utihe in zabava teče le še v hotelu. spomnim naših carinikov in miličnikov. Njihovi nasmejani nih gričev. V daljavi so se pogosto kazale gore, ki so vse jo po svoji zunanjosti na konec pedesetih let. Založenostjo Vsa vozila razen koles in redkih motorjev so državna obrazi so zrli v nas, kot da bi želeli vprašati: »Kaj, hudiča, bolj izginjale v smeri proti morju. skromna, več je za oči v večjih mestnih trgovinah. Za ra­ last. Vozila so najrazličnejša. Opaziti je tudi redke golfe ali iščete na tej galeji?« Da. Bil sem tam. Bil sem v Albaniji. Fantastična obdelanost vsake krpe zemlje se nadaljuje dovednega turista so zanimivi izdelki domače obrti; zelo fiate (ritmo, mirafiori, 125 ...) predvsem pa stare ruske Naša najmanjša soseda, od vsega sveta izolirana Al­ v terasastih gričih in daje spoštljiv vtis sedanjosti. Albanija lepe preproge v perzijskem stilu (600 lekov), keramika (25 osebne avtomobile in kombije. Tovornjaki so v glavnem banija, je bila in je gotovo najbolj skrivnostna in neznana se je vso svojo zgodovino borila za svojo zemljo. Številna lekov) pa znani bakreni in filigramski izdelki. Kljub zelo stari vojaški, kitajskega izvora. Potniški vlaki so videti pre­ dežela strega kontinenta. Na vseh poteh si popotnik gradi močvirja so prinašala malarijo in druge bolezni. Umrljivost razvitem kmetijstvu je zelenjave v trgovinah malo. cej udobni, česar ne bi mogli trditi za avtobuse mestnega pričakovanja na znanih motivih s fotografij, iz filmskih, je bila izredno velika, starostna doba pred vojno pa le 38 V Draču (DureS), naj večjem pristanišču, nas je pričaka­ prometa. Večinoma so popolnoma dotrajani. Za vozila časopisnih reportaž ali vsaj na turističnih informacijah. O let! Od konca vojne jim je uspelo izsušiti ogromno plodne lo morje. Ogled po mestu in antičnih ostankih je motil dež, obstaja poseben sistem. Tovarne izdelujejo rezervne de­ Albaniji ni bilo na razpolago ničesar ali skoraj ničesar. zemlje. Griči, posejani z oljkami in trto, dajejo vtis Medite­ ki je curkoma lil. Palme na obali, številni hoteli še iz časa le, ki omogočajo uporabo čez mero vsake skrajnosti. Svet za zaveso je živel svoje življenje in svoj razvoj. Minila rana. Podnebje je zelo vlažno. Vreme se hitro menja. Pom­ patronata Italije in prostrane mivkaste plaže. Seveda sem Moderna Albanija se ne ukvarja z verskimi obredi. Vse so desetletja in Albanija nam je odškrnila svoja vrata. Pla­ lad in jesen prinašata veliko padavin. Na poljih je bilo videti ter tja tudi kak bunker. Dobra hrana, toplo morje pa izredna to je preteklost. Vroče želje mladine po odpravi in preure­ ho se je zazrla v nas in nam odgrnila nekaj svojih tančic. veliko žensk. Moški delajo zahtevnejša dela v industriji. gostoljubnost bi gotovo navdušili ne preveč zahtevnega ditvi templjev vseh vrst v bolj koristne objekte, kot so do­ Ponudila nam je svoje gostoljubje in stopili smo v svet Opaziti je bilo tudi vojake, ki so se vračali s civilisti z turista. Letno te obale obišče okoli 10.000 turistov iz Fran­ movi kulture, kinodvorane ali proizvodne hale, veliki vodja onkraj. opravil. cije, Anglije in Skandinavije. Predvsem Vloro, albansko ri­ ni mogel preslišati. Nekaj jih je preurejenih celo v kopa­ Kmalu po pilotovem obvestilu, da smo vstopili v albanski Vojaška obveznost traja v Albaniji dve leti. Služijo tudi viero na jugu. Ves čas našega bivanja v Albaniji smo se lišča. Izjeme so le objekti s kulturnozgodovinskim zračni prostor, se je zabliskalo z jasnega neba. Top uda­ ženske. Koncept albanske teritorialne obrambe je nena­ gibali povsem svobodno. Ljudje na ulicah so nas zrli zve­ pomenom. rec v sprednji del letala. Raketa zemlja-zrak? Statična vaden. Temelji na številnih bunkerjih, ki so kot ornament davo, skoraj preplašeno. Turisti niso ravno običaj. Izstopali Slovitih albanskih slaščičarn, ki smo jih vajeni v naši elektrika se je sprostila ob prehodu letala skozi oblake. posejani po poljih, sadovnjakih, oljčnih nasadih. Zdijo se smo z barvo in obleko. deželi, ali trgovin z zelenjavo tu ni bilo najti. V naši skupini Vsekakor presenetljiva dobrodošlica. Pod nami se je za­ kot obredne posebnosti te dežele. Najti jih je povsod: na Elbasan, center jeklarske industrije. Mesto prostranih je bilo tudi nekaj Albancev iz Jugoslavije. Srečanja med lesketala albanska obala v nenavadnem soju svetlobe z obrobju vasi, na morskih plažah. Najbolj pogosti so tisti ulic. Industrija, številna proletarska naselja, bloki, lep mo­ bratrancem iz Izole in sestrično in Tirane ali hčerjo in ma­ Otranskih vrat Dolga mivkasta plaža se je vtapljala v mor­ mali, za enega, povezani s strelskimi jarki, vsi obrnjeni v deren hotel na eni strani in ostanki starega propadajočega terjo iz Skadra so bila zelo ganljiva. je, obdana z visokimi griči in zasneženimi gorami v ozadju, isto smer pričakovanja. Večji bunkerji s skritimi topovi so mestnega jedra z bivšo cerkvijo na drugi strani. Skadar ali Skhodra, mesto na obali velikega jezera, nas v bogatih barvah svoje divjosti in presenetljivosti. delovali vzvišeno, pokroviteljsko nad malimi. Zdeli so se Po dolgi vožnji čez zasneženi gorski prelaz Čafajkrab je pričakal v dežju. Pusto vreme je skaliko utrip življenja, Preleteli smo močvirna polja ob obali in se začeli kot zvezdarne sredi polj ali vasi. Teh nenavadnih akcentov smo na večer prispeli v Tirano. Tristo tisoč prebivalcev široke ulice so bile prazne. Deževno vreme vpliva destruk­ spuščati proti letališču v notranjosti dežele. Zaplate obde­ je bilo nešteto in počasi so nam zlezli pod kožo. ima glavno mesto. Moderni arhitekturi se dotrajane stare tivno tudi na fasade hiš. Polimerne akrilne barve, obstojne lane zemlje z majhnimi hišicami na eni strani in gradbišče zgradbe počasi umikajo. Tudi v centru. Glavni trg, poime­ na vlago tu ni. Fasade so zato olupljene in delujejo zane­ hidrocentrale na drugi strani. Staro in novo. Oddrdrali smo ENA PLAČA ZA ENO OBLEKO novan po Skenderbegu, utemeljitelju albanske države, marjeno. Tudi tiste na modernih blokih. Predvsem je zas­ po nenavadni pisti iz betonskih blokov še bolj nenavadne­ Albanija je bila naseljena že v paleolitiku. Helenizem, tarela notranja oprema hotelov. Prijazna in hitra postrež­ ga letališča. Pot skozi špalir palm in mimoz me je spomnila krščanstvo in islam v preteklosti so pustili svoje sledi. Pred ba, dobro vino in hrana odtehtata vse to. na prihod v kako staro, že precej utrujeno letovišče. vojno je dežela štela 1.200.000 ljudi. Danes jih je tri milijo­ Deževalo je ves čas našega bivanja v Skadru. Tovariša ne in pol. Letni prirastek je 60.000, starostna doba pa se je Lenin in Stalin, ki v vseh postavitvah navadno zreta čez trg LE NEKAJ MINUT MEJE dvignila na 70 let. Družine s petimi ali osmimi otroki so zelo ali ulico, sta bila v Skadru še posebej mokra. Krenili smo Pričakoval sem mrke in uradne obraze, tiste z vzhod­ pogoste. Brezposelnosti ni. Poudarek je predvsem na na pot vrnitve. Mimo mesta Lezhe s Skenderbegovim noevropskih meja, polne ukazovalne uradnosti, na katero kmetijstvu. Obilna naravna bogastva, predvsem krom, mavzolejem, čez zelena polja smo prišli na začetek poti. smo bili skoraj pripravljeni. Bližali smo se drug drugemu. nikelj, baker in železo, predstavljajo velik surovinski po­ Obmejne formalnosti so bile komaj opazne, kot da ne bi Presenetili so nas prijazni obrazi v svoji nerodno nasme­ tencial. Precej je tudi nafte. Delavnik traja 48 ur, od 6h — hotele kvariti vzdušja. Poslovili smo se toplo in iskreno. jani preprostosti. Možje v civilu so govorili tekoče srbohr- 14h. Pokojnina pripada po 40 letih delovne dobe, za osno­ Bomo še kdaj prišli? Kdo ve? vatsko. Poklic letališkega carinika v deželi orlov ne obsta­ vo pa se izračunava 70% od najboljših desetih let. Možnih MARIN BEROVIČ ja. Vstopne listine so spraševale po valuti, foto opremi pa je po šest dni bolniškega staleža mesečno, brez zdrav­ MAtKO MATJAŽ

TIRANA - SKENDERBEGOV TRG (GLAVNI TRG) 1 4 0 ------iz izložbe PREKOMORKE PREKOMORKE ZeuncttliŽ-Solc Letošnja prva izvirna slovenska knjiga, Iki I je* izšla v sodelovanju Založbe Borec in LipiLipe, r je hkrati tudi prva knjiga nove zbirke, ki bo pod nazivom Sila spomina prinašala spo­ minske zapise in podobna pričevanjska be­ sedila od preprostih do esejistično poglob­ Let nad sračjim gnezdom, pa je ljenih, katerih osnova je odkritost in primitivizem, ozko dogmatsko gle­ pristnost pričevanja, avtentičnost in umetni­ KAKO BRIDKO danje, vladavina birokratskega izdal leta 1977. Pred kratkim je pri mariborskih Obzorjih izšla Olaje- ška prepričljivost, kot je programsko zasno­ duha, podcenjevanje izobrazbe K*"'-™ "/* \ in znanja, skratka »realizem,« ki va tretja pesniška zbirak Itaka. vo nove zbirke na kratko označil njen ured­ ZNA BITI NA nik Janez Mušič. Novo zbirko uvaja Cita je »na Slovenskem tako definitiv­ Čeprav je od njegove druge no zmagal, da ni nikjer več pro­ zbirke minilo že desetletje in pol, Lovrenčič-Bole s svojimi Prekomorkami. SLOVENSKEM Gre za delo, ki ga je pred dvema letoma stora niti za umetniško fantazijo«, pesniška intenziteta pri njem ni kot je zapisal otožni humorist pojenjala in ne presahnila, mar­ umrla avtorica dolgo načrtovala in priprav­ Izza meje je po dolgotrajnih in Vajkard, se pravi Bojan Štih. več se je v nasprotju s tem čeda­ ljala in ki v siceršnji množini knjig o tabo­ zapletenih potih, na katerih hudo riščih, kjer so trpeli naši ljudje, prinaša nekaj t lje bolj poglabljala. Zato je moč to­ počasi in z dolgotrajnim tuhta­ likšen razmik med objavami ute­ novega; odkriva nam nova, se neobdelana njem dvigajo nepotrebne zapor­ meljiti edinole s tem, da sodi Olaj področja. Knjigo je napisala na osnovi last­ nice v samem stolnem Belem med ustvarjalce, ki se odločijo nih doživetij, ki pa jih je dopolnila in preverja­ gradu, na police naših knjigarn ponuditi svoje stvaritve v knjižni la ob različnih dokumentih in pričevanjih to­ prišla domača knjiga. Založništ­ natis in branje šele takrat, ko so varišic, ki so z njo delile trdo usodo. vojske nastajajočih prekomorskih partizan­ vo tržaškega tiska je namreč na­ notranje prepričani, da šo res do­ Oktobra 1942 so Lovrenčičevo aretirali in skih enot, o ustanavljanju in delovanju teh tisnilo knjigo, v kateri se nam le­ zorele. Tako prepričanje pa pride pred italijanskim vojnim sodiščem obsodili enot v zbirnih taboriščih južne Italije, o težavah, o njihovem opremljanju, o organi­ tos že v drugo predstavlja pokojni večkrat šele po daljšem času in na osem let težke jece. Dve leti kazni je pre­ mislec Bojan Stih. Za Kratkimi in bila v fašističnih ječah in taboriščih od Ko­ ziranju bolnišnic, prevozov, bolničarskih čakanju. tečajev in o kulturno-prosvetnem delovanju izmišljenimi zgodbami, ki so izšle Itaka označuje v Olajevem pra, Benetk do Tranija, kjer je dočakala kapi­ pri Cankarjevi založbi, so zdaj tu tulacijo, nato pa je začela enako prizadevno, med prekomorci. Slovenske ženske — pre­ pesniškem razvoju novo kvalitet­ komorke so v teh dejavnostih odigrale po­ njegovi Vajkardi. no stopnjo, v kateri so se temelj­ kot je ves čas delovala v zaporih, sodelovati Gre za zbrane Štihove humo­ tudi v organizacijskem delu v zavezniškem membno vlogo, avtorica pričevanj pa je bila ne prvine iz prejšnjih obdobij spo­ vedno v središču dogajanja vse do odhoda v reske in satire, ki so izhajale v jile v ubrano celoto. »To je visoko taborišču Carbonara in potem še v Gravini. Naših razgledih, dodanih pa jih je Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi del, ki Belo krajino. kultivirana poezija ,čez drn neba' Ker v svojem pisanju razkriva prenekatero še nekaj, ki tistikrat niso ugledale in ,čez strn pekla' razpetega in nosi naslov Od Ljubljane do Tranija, priča o belega dne ali pa so bile cenzuri­ življenju v fašističnih zaporih. Zasluga avto­ podrobnost...... in manj znana dejstva,ejs pred­ nenehno blodečega sodobnega stavlja njena knjigaljiga pomembno pomembr pričevanj- rane. Naslov je knjiga dobila po Danes morda njegove humo­ ustvarjalca, prvinsko očarljiva in rice je, da smo dobili dragoceno pričevanje o junaku vseh pripovedi Vajkardu, ki reske niso videti prav posebno delovanju napredne skupine naših žensk, ki sko dopolnilo k zgodovinizgodovini partizanskih part pre- obenem baladno grozljiva, skraj­ komorških brigad. In kot so | na ga lahko imamo kar za pisatelja pogumne, ko se lotevajo nekate­ no razgibana podoba notranjega so si z upornostjo in neuklonljivostjo ob za­ samega, saj se opredeli kot rih problemov, svoj ča s pa so bile vidljivi organizacijski sposobnosti izborile predstavitvi knjige recenzenti in poznavalci sveta današnjega intelektualca«, razmer, ki jih opisuje avtorica, ima knjiga po- »kulturni delavec s satirično žili­ marsikomu trn v peti, njih pisec je zapisal Janez Mušič. avtonomenpoložaj, ki so ga potem izkoristi­ co«. Pripoveduje pa nam o tem, pa se je z njimi postavljal na tisto le za politično in izobraževalno delo med kako bridko zna biti včasih življe­ mesto, ki ga je ohranil tudi kasne­ sojetnicami. nje na Slovenskem. je in ki ga pri njem najbolj cenimo V drugem delu z naslovom Prekomorke v Nekoliko na staromoden način — na mesto svobodnega člove­ Carbonari in Gravini govori o obdobju, ki je obarvanosti, vedrine, ki žari iz vsega njene­ zasukana pripoved obuja utrip ka, ki si upa videti stvari s svojimi sledilo italijanski kapitulaciji, predvsem o ga pisanja. minulih časov, sredino petdese­ očmi in jih po svoje razumeti, pa boju za prizadevanje statusa zavezniške M. MARKELJ tih let, ko so otroci še brez strahu tudi povedati, da imajo slavljeni pred avtomobili lahko vozili skiro cesarji umazane gate na sebi po ljubljanskih ulicah, ko je bila nam esto lepih oblek, ki si jih zgolj asi zaokrožuje. Nedolgo tega je v novejšem dosežku znane slo­ učenec L. Sinha. Pri pripravi slo­ vespa senzacija za vso ulico, ko umišljajo. Žaradi tega je knjigo tej zbirki izšla Prešernova pre­ venske ilustratorke in poudaril, venskega prevoda esperantske iz­ je ob večerih še svetila na nebu vsekakor vredno prebrati. pesnitev starodavne ljudske ba­ da je tudi po njeni zaslugi sloven­ daje pa se je izkazalo, da je pripo­ vedi premalo in tako je prevajalec luna in so ljudje imeli čas gledati M. MARKELJ lade o Lepi Vidi z ilustracijami ska ilustracija postala svetovno vanjo, saj še ni bilo svetleče skri­ Jelke Reichman. Knjiga je svoje­ znana in velja d an es za vrh v to­ na urednikovo priporočilo prevedel še nekaj drugih Tagorejevih kratkih njice, elektronske lune naših dni, ITAKA vrstna rekorderka, saj sojo natis­ vrstnem ustvarjanju. mm proznih del iz angleščine. Knjiga je se pravi televizije; to so bili časi, nili v za naše razmere skoraj ne­ »Na ljubezniv in realističen verjetni nakladi — 35.000 izvodih. tako združila kot posrednika ben­ ko je bil dolar vreden sedanjih 35 ČEZDRN način je Jelka Reichman prikaza­ Novejša izkušnja založnikov v galske književnosti v slovenščino din, ko je večina naših ljudi lahko Zbirka ima tri cikle: Muraste la znani mit. Ustvarila je likovni dva svetovna jezika, naravnega in Prešernovi družbi uči, da bo knji­ samo sanjarila o potovanjih v tu­ NEBA, ČEZ spominčice, Pasjansa in Itaka. izdelek — knjigo, ki je drobna, a umetnega. ga najverjetneje razprodana, kot jino. Torej minuli časi, izgubljeni Skoznje se od stiha do stiha lepa umetnina. Užitek je ob klenih V bengalsko književnost, ki ima so že bili nekateri prvi natisi knjig m potopljeni v preteklosti. STRN PEKLA stopnjuje, vse bolj izrisuje in v Prešernovih verzih gledati umet­ sicer staro religiozno-pesniško tra­ iz te zbirke. Vendar pa ne povsem. Na nek bralca vedno globlje zarisuje niško upodobitev tega mita,« je dicijo, je prav Tagore (1861 —1941) način so živi še danes. Živi pred­ pesnikova »zgodba« oziroma nje­ na kratko označil knjižno novost uvedel kratko prozo. Pisal jo je sko­ Posebnost knjige je v ubrano­ vsem v stvareh, ki se gode še Pesnik in časnikar Jo že Olaj je gova duševna drama. Ta se naš likovni strokovnjak. raj v vseh obdobjih svojega ustvar­ sti teksta in slike. Reichmanova janja in ustvaril blizu 100 novel, čr­ dandanašnji in ki so postale so­ doslej svojo pesniško bero pred­ začne, ko je njegov konj odvihral MiM dobna značilnost določenega de­ stavil dvakrat, leta 1968 v Argo­ »v tem no deželo, / v neraziskano se je v upesnjeni slovenski mit o tic in kratkih zgodb. Predstavljajo la slovenskega naroda: prisega­ navtih in leta 1973 v Podobah obzorje, / v bleščeči se nič«, in hrepenenju temeljito poglobila. sicer manjši del njegovega zares nje na potrošništvo, uničevanje minule vojske, svoje edino pro­ konča, ko se nabegaš, natavaš in obsežnega literarnega opusa, ven­ zno delo, zbirko humoresk in satir LAČNI dar pa pomemben po literarni naravne in kulturne dediščine, nablodiš, ko »...jata razpade / na Likovno je ljudskost pesmi naka­ vrednosti in predvsem pomemben vranje samote«, ob (poslednjem) zala z inicialkami in okrasnimi KAMNI kot zvrstna obogatitev bengalske spozunanju, da Itake — otoka okviri, hrepenenjskot pa je prene­ književnosti. r— ~ : ^ hrepenenja — ni. Kajti »Itaka je sla v likovno govorico z morjem, Slovenski prevod prinaša 12 Ta- FA KSIMILIRANE »PESMI ŠTIRIH« samo / blodnja do tja, / kjer oblaki in pticami, medtem ko bi Knjige imajo svojo usodo. In gorejevih novel, črtic in zgodb. O polnoč znorelih / koč je doma«. motiv izseljenstva lahko videli knjiga kratke proze slovitega pes­ pisatelju in njegovem delu obsež- Jo že Olaj se v pesniški zbirki nika, dramatika, pisatelja in misle­ neje piše v spremni besedi naša Aprila bo preteklo petintrideset Itaka spet in še izraziteje kot v ca Rabindranatha T agoreja, Nobe­ let, kar je pri takratnem Sloven­ prejšnji dveh pesniških knjigah lovega nagrajenca za literaturo l skem knjižnem zavodu v Ljubljani predstavlja kot zanimiva in izvir­ (1913), ki je pod naslovom Lačni izšla ena izmed najbolj zanimivih na pesniška osebnost. Njegova kamni zagledala beli dan pri Mla­ povojhnih pesniških zbirk pri nas, poezija je po izrazu in sporočilu dinski knjigi v njeni zbirki Odisej, Pesmi štirih, knjiga, ki je združila sodobna, vznemirljiva in osvaja­ ima za seboj prav nenavadno pot. pesnike Kajetana Koviča, Cirila joča. Kot taka pomeni nepogreš­ Predvsem je zanimivo, kako so no­ Zlobca, Janeza Menarta in Toneta vele in kratke pripovedi bengal­ Pavčka. Pesmi štirih so bile izdane ljiv prispevek k slovenski poeziji 20. stoletja. Itaka ima kaj povedati skega pesnika prišle k nam. Pre­ kot prvi zvezek nove knjižne zbirke vod je namreč opravil Vinko Ošlak, Feniks, to pa pomeni, da se je tudi bralcu, zato svojega knjižnega bivanja gotovo ne po odsamela PESETf! OD vendar ne iz izvirnika, pač pa iz kar založba odločila ta prvi knjižni nas­ dveh posredniških jezikov, angle­ pod prahom police. L tli T. V1DC top predstavnikov mlade pesniške ščine in esperanta. Zaradi teh pre­ generacije predstaviti kot nekaj I. ZORAN vajalskih poti in sploh povezav Ta- resnično novega in prelomnega. domiselno upodobljen z gale­ gorejevih novel z esperantom je Toda Kovič, Zlobec, Menart in Pavček so postali avtorji skupne bom, ki na naslovni stani čepi na založba izid knjige posvetila stolet­ LEPA VIDA nici obstoja tega mednarodnega znana prevajalka iz sanskrta Vlas­ knjige bolj po naključju kot iz kakšnih globljih vzrokov, saj je bila ena količku v vodi, na poslednji strani ta Pacheiner-Klander, medtem ko od verzij, da bi se tej četverici pridružil še eden ali celo dva pesnika jezika. V SLIKI na ptice ni več in sam o kol štrli iz Knjiga Lačni kamen je namreč je prevajalec prispeval še zapis o (Dane Zajc, Veno Taufer). Niso bili torej člani kakšne formalne pes­ brezbrežnega morja. razliki med angleščino in esperan­ niške skupine, ki bi imela skupen lirični program in enotne estetske izšla pred 30 leti kot prva v zbirki Zbirka Poezije dr. Franceta Oriento-Okcidento, ki izhaja še da­ tom kot posrednima jezikoma pri nazore. Bili so mladi, šele uveljavljajoči se pesniki, ki pa so kot sode­ P rešerna v besedi in sliki, ki jo iz­ Dr. Ivan Sedej je na predstavit­ prevajanju Tagorejevih novel. lavci literarnih revij opozarjali nase z njim lastnim in povsem novim nes. Takrat je prevod iz bengalšči- daja Prešernova družba, se poč­ vi knjige pohvalno govoril o naj- pesniškim izrazom. Bolj kot formalna povezava jih je družila odloč­ ne v esperanto opravil Tagorejev MiM na pesniška zahteva po intimni izpovedi in upor zoper takratno es­ tetsko dogmo. Siti lopatarske poezije, ki je poveličevala silno voljo ljudskih množic, predvsem pa socrealističnih in drugih novi red in novega človeka poveličujočih verzifikacij, da o nadaljevalcih pesn­ val po Kolumbiji, Ekvadorju in Peru­ jenja v slogu jurišniških budnic niti ne govorimo, tprej duhovno utru­ ju, ko je spoznaval andske Indijan­ jeni od vsega tega so se ti pesniki v svojih pesmih spet vrnili k člo­ ce, odkrival deviško lepoto Galapa- veku kot čustvenemu bitju, k njegovim sanjam in razočaranjem, k KONDORJEV KLIC škega otočja, se srečeval z ostanki njegovemu notranjemu svetu. V tem smislu so si pesniški svet gra­ starodavnih indijanskih visokih kul­ dili v navezavi na slovensko moderno, impresionizem in sploh na tur, spoznal puščavo in amazonski najboljše, kar je premogla tradicija, in s Pesmimi štirih ponudili ne le pragozd, je knjiga Kondorjev klic, ki zbornik v vsem drugačnih pesmi od tistih, ki jih je bilo moč (orati do dežel ni dovolj, da jih obiščeš; z spoznavali tuje dežele in tuja ljudst­ e pred kratkim izšla pri Mladinski tistikrat, ampak tudi prelomni mejnik med starim in novim, izpove­ njimi je treba zaživeti. Pravi popot­ va. Tudi danes jih imamo precej, ki knjigi v njeni zbirki Potopisi. danim na nov način. Prav zato štejemo Pesmi štirih za temelj nove, nik se od turista loči po tem, da ima vandrajo po svetu, po znanih in Doživetja iz Kolumbije, Ekvador­ sodobne slovenske poezije. Avtorji te knjige so potem vsak zase v sebi nekaj več, da tujo deželo in neznanih poteh. Med njimi postaja ja in Peruja je Korun popisal na svoj nadaljevali pot v poezijo, izdali vsak od njih številne pesniške zbirke ljudi doživi in vidi v globlji luči, kot jo vse bolj poznan Borut Korun, sto­ značilni način, v katerem meša in izbore svojih pesmi, Kovič in Zlobec se uveljavila tudi kot prozais­ lahko ponudi organiziran agencij­ matolog in študent etnologije, ki vse osebna spoznanja in dogodivščine ta, vsi so prevajali in bili tudi prevedeni v druge jezike, vsak od njih ski izlet. Morda je za branje potopi­ od svojih študentskih let veliko z zgodovinskimi, geografskimi, kul­ pa se lahko ponaša tudi s tem, da je dobitnik Prešernove nagrade sov sploh šele prišel pravi čas. T is­ časa in svojih moči posveča poto­ turnimi in političnimi podatki o deže­ za literaturo, najvišjega priznanja v slovenski deželi. Vsi štirje so že to, kar se da videti z očmi, človek vanjem. Preveslal je precej evro­ li in ljudeh, po kateri popotuje in seL leta 1973 ob dvajsetletnici skupnega nastopa s Pesmimi štirih, iz­ lahko vidi ob tako razvitem prometu pskih rek (o njegovi knjigi zapisov s njimi srečuje. Beseda mu teče gla­ dali vsak svoj izbor pesmi pri Partizanski knjigi. Ob 35-letnici izida in turizmu, pa se potopiscem ni več teh potovanj smo v Obzorjih pisali dko, čeprav mestoma tudi precej Pesmi štirih pa je Cankarjeva založba ta dogodek počastila tako, a Videti je, da se prebuja zaniman­ treba truditi z opisovanjem visočin letos, kmalu po izidu knjige pri skopo. Kondorjev klic pa odlikuje je skupen Kovičev, Zlobčev, Menartov in Pavčkov knjižni prvenec, je bralcev za potopise. Po nekaj gora in zelenosti dolin, ponudijo pa Prešernovi družbi), obiskal je šte­ prav tisto, o čemer je bilo govora v se pravi Pesmi štirih, izdala v faksimiliram izdaji. Ponatisu e dodan letih, ko je bilo izvirnega in novega lahko bralcu tisto, kar je duša do­ vilne evropske, bližnjevzhodne in začetku tega zapisa, da je potopis v zvežčič z Marginalijami ob liričnem jubileju, ki jih je Mitja Mejak na­ tovrstnega branja bolj malo na vol­ brega potopisa, pristno doživetje tu­ severnoafriške dežele, odpravil se žlahtnejšem pomenu te besede. pisal že leta 1973 (ob izdajah pri Partizanski knjigi). V teh marginali- jo, se zdaj v več založniških hišah jega. To človeka duhovno bogati. je tudi v daljno Indijo, Pakistan in Recenzent dr. Zmago Šmitek ugo­ jah Meiak ne razmišlja le o pomenu skupnega nastopa četverice odločajo za tiskanje potopisnih Beremo pa menda tudi iz takšnih Afganistan ter preko Velike luže na tavlja: »Knjigo je mogoče brati kot pesnikov, ampak tudi razčlenjuje pesniški razvoj vsakega od njih. knjig. Morda zaradi tega, ker ljudje potreb in ne zgolj za preganjanje južnoameriško celino. V Južni Ame­ potopis, pa tudi kot dobrodošel Faksimilirana izdaja z Mejakovimi Marginalijami pa pomeni že sa­ ne potujejo več toliko po svetu, kot dolgega časa, mar ne? riki je bil že dvakrat, in ker gre v tret­ uvod v raznovrstno problematiko ma zase dogodek, ki mu velja izkazati vsaj takšno pozornost, kot so pred leti, ko se je čez naše meje Slovenci smo od nekdaj imeli je rado, je prav zdaj na svojem tret­ opisanih dežel in kot spodbudo za poskušamo na to opozoriti na tem mestu. usul pravi plaz turistov, morda pa svetovne popotnike, ki so za ljudst­ jem potovanju po Južni Ameriki. globlja razmišljanja.« I. ZORAN tudi zato, ker prej ali slej vsak turist vo, ki je čepelo doma in se ubadalo Plod njegovega drugega obiska, ugotovi, da za spoznavanje tujih z bolj vsakdanjimi rečmi, gledali in ko je leta 1982 pet mesecev poto- M. MARKELJ

priloga dolenjske čigar lastnika so tamkajšnji prebivalci klicali vale, da sta napadalca skušala žrtvi prekrižati in odhitela proti cesti, kjer sta našla moškega, ki je Dečko. Prav Dečko je tudi bil tisti, ki je okrvavlje­ preseči pot, so bili vzrok, da so miličniki še isto ležal zraven kolesa. Kmalu za njima so do ceste no truplo s še enim mladoletnim Romom prine­ noč okoli polnoči potrkali na vrata Dečkove hiše. pritekli še drugi Romi in skupaj so nato vaščana sel v hišo. Dajal je videz, kot da skuša pones­ Umor je povzročil ogromno razburjenja med spravili do hiše. Pri drugem, tretjem in četrtem rečencu — Dečko je namreč zbranim zatrdil, da vaščani, na dan so prišli nešteti spori in dogodki, zaslišanju je svojo izpoved nekolikanj spreme­ je možakar padel med vožnjo s kolesom — po­ ki so kazali, da je ob tako skaljenih odnosih med nil. Preiskovalcem je priznal, da je imel takrat v magati, hlinil je prizadetost, nudil prvo pomoč. krajani in Romi bilo nekaj podobnega celo moč rokah sekiro, češ da jo ima vselej navado vzeti s Domače je celo opozoril, naj hitro pokličejo pričakovati. Uboj je bil krona dolgoletnih razprtij, seboj, njegov brat pa nož in da je bil mladoletni reševalce in o dogodku obvestijo miličnike. Sam groženj in sovraštva, javnost je bila ogorčena in brat tisti, ki je zabodel žrtev. Ni bilo potrebno ve­ je po nekaj minutah z izgovorom, da mora do­ tudi zategadelj je preiskava morala biti hitra in liko truda, da so preiskovalci v takšnem zagovo­ Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih do­ mov k otrokom, zapustil hišo. učinkovita, storilci pa postavljeni na zatožno ru odkrili veliko nesmislov. Če bi Dečko iz ba­ godkih, ki so pred tremi in več desetletji raz­ Za preiskovalce je bil primer kmalu pojasnjen. klop. rake proti cesti tekel iz radovednosti ali z burjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v Rane, ki so jih našli na žrtvi, izjave prisotnih Dečko je bil prvikrat zaslišan le nekaj ur po pri­ namenom, da pomaga možakarju na cesti, s njih so, ker so glavni junaki povečini že pošte­ vaščanov, ne nazadnje pa tudi sledovi že om en­ jetju. Trdil je, da je bil tistega večera v baraki,*ko katerim naj bi obračunaval njegov brat, bi tekel no odslužili svojo kazen, izmišljeni. jenih stopinj v snegu, ki so nedvoumno izpriče­ je zaslišal neko vpitje. Skupaj z bratom da sta naravnost proti obem a, ne pa tako, da bi žrtvi prekrižal pot in ji preprečil pobeg. Vnemar ni bilo tudi spoznanje, da ima Dečkov brat pohabljeno desno roko in da z levico opisanih ran nikakor ni mogel prizadejati, kar je potrdil tudi izvedenec. PRI ČETRTEM Resda je mladoletnik celo med preiskavo enkrat priznal zločin, a seje kmalu izkazalo, daje to sto­ ril na Dečkovo nagovarjanje. Slednji ga je nam­ reč v zaporu, kjer sta izkoristila trenutek in iz­ ZASLIŠANJU menjala nekaj besed, prosil, naj zločin pre­ vzame nase, češ da je mladoletnik in bo kazen zategadelj nižja, kar je ta tudi storil. A je še pred SE JE obravnavo to priznanje preklical in dogodek opi­ sal resnično, kot se je tudi sodišču zdelo najbolj verjetno. POKAZALA Dečko je tistega 11. januarja stal pred svojo barako, zraven njega je bil tudi brat. Ura je bila med 17. in 17.30, ko sta na cesti videla krajana, ki se je na kolesu vračal proti domu. Dolgotrajno SEKIRA sovraštvo in razprtije med prebivalci romskega naselja in vaščani naj bi pripomogli k temu, da se Kdove kolikič je dežurni na novomeški postaji je Dečko odločil za zločin; k temu je potrebno milice tistega 11. januarja pred četrt stoletja pridodati še, da je bil tistega večera vinjen. Bratu dvignil telefonsko slušalko. Ura je bila 18.30, ko je ukazal, naj mu izroči nož, kar je_ta tudi storil, je glas na oni strani žice sporočil, daje bil na ces­ hip zatem pa sta stekla proti cesti. Žrtvi sta prek­ ti med dvema bližnjima vasema ubit moški. rižala pot; prvi je bil pri njej Dečko in brez sleher­ Dežurni miličnik je novico nemudoma posredo­ nega razloga je ob vpitju vaščanu nekajkrat za­ val naprej in le poldrugo uro zatem je bila po­ sadil nož v prsi. Dve rani sta bili smrtni. Malo sebna skupina preiskovalcev že na kraju zatem je na mesto obračuna pritekel še njegov dejanja. brat, kmalu pa tudi ostali Romi. Dečkova žena je, »V hiši pokojnika je bilo zbranih več ljudi, tru­ kot so potrdile izjave prič, iz barake gledala vse plo je ležalo v sobi na divanu,« so med drugim v dogajanje, pri tem pa vpila možu, naj preneha svoje poročilo zapisali preiskovalci. »Na glavi tepsti žrtev, ker da je že mrtva. Dečko se je za­ ubitega je bilo najti več odrgnin in manjših tem pretvarjal, da možakarju, ki naj bi po njego­ poškodb, žrtev je bila pokrita z odejo. Spodnja vem padel s kolesom, nudi prvo pomoč, skupaj z majica, srajca in jopica so bili močno krvavi, pod bratom ga je nato celo odnesel do hiše. Vse os­ pazduho je v višini srca zevala večja rana, očit- talo je bolj ali manj že znano. . no prizadejana z ostrim predmetom. Podobna Sojenje, ki je bilo čez natanko 5 mesecev, je 'rana je bila na desni strani prsi v bližini vratu. vzbudilo ogromno zanimanja, razpravna dvora­ Domači so ob izpraševanju povedali, da so tru­ na je bila premajhna za vse, predvsem vaščane, plo v hišo prinesli cigani.« ki so zahtevali strogo kazen za morilca nedolž­ Miličniki, kriminalisti in preiskovalni sodnik so nega sokrajana. Senat novomeškega sodišča je si nato še družno ogledali mesto uboja, nedaleč Dečka obsodil na najvišjo po takratnem zakonu od vasi. Na desni strani ceste je bilo v snegu predvideno kazen — 15 let strogega zapora. opaziti nekaj krvi, več pozornosti so vzbujale O bsojenec se je sicer zoper izrečeno sodbo pri­ ' . stopinje v snegu. Po vgrezninah pet in razmiku tožil, vendar je vrhovno sodišče pritožbo zavrni­ med stopinjami je natančno in strokovno oko lo. V seeno pa Dečko svoje kazni ni odsedel v c e ­ presodilo, da je nekdo dokaj hitro tekel z vrha loti. 26. junija 1972 je v KPD Dob prišlo pisanje, s hriba proti cesti, medtem ko so drugi sledovi, katerim je bil pogojno izpuščen iz zapora, pomi­ najdeni le kakih šest metrov stran od prvih, iz­ lostitev mu je torej prinesla kar lepo število let pričevali lagodnejši tek nekoga. Ni bilo-težko predčasne svobode. ugotoviti koga. Odtisi v snegu so namreč vodili proti cesti iz romskega naselja, točneje iz hiše, B. BUDJA

težile vse življenje. Ima pa že čisto svojstven pravi nato pa hitro olupiti in v povezanih šopih obesiti na deloval iz konoplje, ki so jo včasih na veliko sejali košek, v katerega bi sedaj še zlezel cel, čez nekaj postrešje, da se je posušilo. Pred uporabo so šope tudi na Uršnih selih. Ko so konopljo poželi in posuši­ let pa si ga bo že oprtal na ramena in se pridružil zopet razmočili, da je bilo šibje mehko in voljno ter li, so jo razgrnili na travniku, da sta jo dež in rosa vlaž­ dedku in babici pri delu na njivi ali v bližnjem vino­ se ni lomilo pri uvijanju in pletenju. ila kakih štirinajst dni. Ko je bila dovolj voljna, so gradu na Ljubnu. Ta košek sta mu naredila dedek in Tudi ko sta živela skupaj, sta Marija in Albert na­ vlakna olupili, na vretenu pa spredli konopec, iz ka­ babica, in otrok, ki se podaja v svet s prvimi tipajoč­ daljevala delo, ki sta se ga naučila v mladosti. Albert terega so bile spletene mreže. Mreže, ki jih je pletel imi koraki, še ne ve, da je pri nas le še malo dedkov je poleti še naprej prekrival slam nate strehe, čeprav Albert, so bile velike nekaj manj kot štiri kvadratne in babic, ki bi svojemu vnučku znali sami napraviti plačilo za tako delo ni bilo najboljše. Že oče ni znal metre. Še sedaj jih ima nekaj doma v uporabi. tako darilo. Dedek je Albert Klobučar, babica pa kaj prida zaračunati, pa tudi ni mogel, saj so imele Marija in Albert sta prišla do lastne strehe nad njegova žena Marija. Oba izhajata iz revnih kmeč­ slam nate strehe le še revnejše domačije, pri katerih glavo in nekaj zemlje tako, da sta imela v oskrbi sta­ kih družin s številnimi otroki; na Marijinem domu se je bilo težko dobiti denar. Delo pa nikakor ni bilo lah­ rejša zakonca, ki sta se vrnila iz Amerike. To ni bilo jih je rodilo kar šestnajst, in kot je bila takrat navada ko. S preprostim orodjem, kolom in desko (kol s po­ lahko, saj sta imela poleg tega tudi pet lastnih otrok. in gola življenjska nuja, je moral vsak od otrok že sebnimi urezi je bil pripravljen za pritiskanje slame, Hiša pa je bila majhna, kot je bilo prej običajno: dve zgodaj spretno poprijeti za delo. Več spretnosti je deska z žeblji za ravnanje), je privezal na streho tudi izbi in kuhinja. Ko so se spravili pozimi k svojemu pridobil, boljše izhodišče je imel za življenje in za po 120 do 150 škopnikov slame na dan, seveda če poslu, je bilo kaj tesno, zlasti takrat, ko je Albert na­ posladek na sicer tenki rezinici kruha. je delo teklo tako, kot bi moralo. Popravila; slamnate pel mrežo od stene do stene. Takrat so morali vsi Marija je šestnajst let služila pri teti na Klenoviku strehe pa so bila boj zamudna. Streh Albert ne pre­ pomagati in delo se je zavleklo pozno v noč. ALBERT, KOŠI pri Škocjanu. Tam se je naučila delati košare iz ko­ kriva več, saj je že zdavnaj upokojen. Nazadnje je »Marsikdaj je bilo treba kreniti zaspano otroško stanjevih vitric. Bile so za dom ačo uporabo, pa tudi napravil manjšo v parku tovarne zdravil Krka, kjer je roko, ki je v večerni uri, držeč konopec, utrujeno za prodajo, saj je bil vsak dinar kaj dobrodošel. Ko bil zaposlen. Zato pa še vedno dela koše in košare. omahnila,« se spominja Albert. No, to so bili drugi IN SLAMNATE se je vrnila v domačo vas, sta se z Albertom vzela. In to prav lične in trpežne. Včasih, ko je bilo zdravje časi. Sedaj je v prenovljeni in razširjeni hiši prostora Tudi Albert se je že doma naučil vrste rokodelskih boljše in je bilo tudi povpraševanje po tovrstnem dovolj, pa tudi red je drugačen. Gospodinja ne bi spretnosti. Poleti je spremljal očeta, ki je bil sicer blagu večje, sta jih z Marijo naredila tudi po štiride­ več dovolila, da bi se prah s konopljinih mrež usedal STREHE kmet, a je po bližnji in daljni okolici popravljal in pre­ set na zimo. po modernem pohištvu in po pološčenih podih, pa krival slam nate stehe. T eh je bilo takrat dosti, dan es Še eno spretnost je obvladal Albert Klobučar z tudi rok ni več toliko pri hiši, da bi pom agale plesti bi težko našli še katero. Pozimi pa je bilo dovolj dela Uršnih sel, ki pa je že čisto izginila iz življenja, saj ni mreže. Sicer pa tudi konoplje ni več. Marija in Albert doma. Takrat se je pričelo pletenje košar in košev, ki zanjo nikakršnih potreb več: pletel je namreč mreže imata deset vnučkov, ki bivajo v svojih prostornih domovih, le vnuček Tonček je pri dedku in babici. Desetmesečni Tonček pri Klobučarjevih na Urš­ je tudi zahtevalo temeljite predpriprave. Najprej je za listje. Take mreže so včasih uporabljali v gozdu, Dela prve korake in čaka, da bodo ramena dovolj nih selih se uči delati prve korake, š e sluti ne, kakš­ bilo treba seveda zbrati osnovne pripomočke. kjer so vanje nagrebli in stlačili listje, jih zavezali, po­ m očna za prvi košek. ne koše težav in obveznosti mu je kot mlademu Glavna sestavina je bilo vrbovo šibje, ki ga je bilo tem pa naložili na voz in spravili v skedenj. Razveza­ Slovencu zapustila današnja družba. Te ga bodo treba najprej temeljito skuhati v svinjskem kotlu, li so jih šele za sprotno uporabo. Mreže je Albert iz­ TONE JAKŠE NAGRADA V SEVNICO \ STA N K A K O LM A N IČ iz Sevni­ Dinozavri so se skuhali ce je bila izžrebana izmed reševalcev naše 11. male nagradne križanke. Za | NAGRADNA KRIŽANKA 1 3 Najnovejša teorija, ki pojasnjuje množično izumrtje nagrado ji je žreb dodelil knjigo zna­ rastlin in živali v davnini nega italijanskega pisatelja Alberta STRAN ICA DEL ŽELEZ­ MERILEC NEKDANJI RASTUNA Moravie, ki je slovenskim bralcem V PRAVO­ SPODBUJE­ SESTAVIL KLICA OBLIKA Geolog Walter Alvarez in njegov tem obdobju, kot so izumrli dinoza­ OL NIŠKE OZONA J . UDIR RODOVI TAKSE VZPENJAL- KOTNEM VALEC POSTAJE V ZRAKU V ITALIJI KA dobro znan, saj imamo prevedene v TRIKOTNIKU oče Luis sta pred sedmimi leti razgi­ vri, izumrlo tudi skoraj 95 odstotkov slovenščino številne njegove romane, bala svetovno znanstveno javnost s- vseh morskih alg. Znanstvenika dom­ med njimi tudi rom an M elanholija ali ■ p r ' j 3 l POGLAVAR/ 8 P 0 0 R - teorijo o silovitem trčenju našega nevata, da so v množičnem izumiran­ KEM SIMBOL SUAJ 1934, ki smo ga poslali ižžrebanki. ZA JO D planeta z velikanskim meteoritom. ju zaradi kozmične katastrofe in gi­ Rešite današnjo križanko in pošlji­ Kozmična katastrofa naj bi se pripeti­ gantskega oblaka prahu, ki je zavil v - - m te rešitev najkasneje do 11. aprila na la pred 65 milijoni let, povzročila pa zemljo v dolgotrajno temo, najprej KORALNI naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, h Ji > OTOK naj bi med drugim tudi izumrtje šte­ poginile morske rastline. Potem ko se Germova 3, 68000 Novo mesto, s vilnih rastlinskih in živalskih vrst. je oblak polegel, pa seje začel smrtni pripisom K R IŽA N K A 13. PREBIVA­ Geologi in paleontologi imajo dovolj boj še za mnoge druge živali, ki so RIM. ST E ­ LEC BANATA dokazov v rokah, daje v omenjenem preživele sam trk in zatemnitev. NOGRAF /REK A REŠITEV KRIŽANKE 11 V ANGUJI obdobju zares prišlo do katastrofal­ Morske alge namreč igrajo nadvse nih sprememb, ki so povzročile ne­ pomembno vlogo pri tvorbi oblakov. Pravilna rešitev 11. nagradne ZDRAVILO/ NEKOANJA nadno izumrtje mnogih vrst živih bi­ križanke se glasi, če jo beremo po vo­ KRAJ V ozračje oddajajo dimetilni sulfid, ki LJUBLJANA V SAVINJSKI tij, med njimi tudi slovitih dino­ doravnih vrstah: KAPER, PIJ, ONO- /SPRIMEK OOUNI velja za naravnega tvorca oblakov, zavrov, sam scenarij dogajanja pa jim MATIKA, ULAGA, VEST, ITO, saj omogočajo kondenzacijo vodnih zadaja nemalo težav. SIR, OBERSDORF, PRAMERA, kapljic. Ker ni bilo več alg, za zelo > OL Prevladujeta v glavnem dve teoriji. TEA , A TO S, ALANI, ZR, PO LK A , dolgo obdobje tudi ni bilo vet IMETJE, OLE, MIČO, AERO, Po eni naj bi trk dvignil v ozračje ve­ oblakov na zemeljskem nebu, sklepa­ NOJU PO­ ta raziskovalca. To pa pomeni, daje TOKAVA, TRIERA, n POLOŽAJ MIT. MARI­ likanski oblak prahu, ki naj bi zatem ­ RATLUK, SPAČEN DOBNA IZU­ R U 8K 0 VOZNIK POZORNOST PRI ŠA H U / JINA MATI nil sonce in sprožil občutno ohladitev na površje našega planeta prišlo ne­ ANANAS. DL LEPO MRLA PTICA L IME OBRAZ VEDENJE /DUHOVNIK planeta, zaradi nje pa pogin in primerno več sončnih žarkov, kot jih množično uničenje živali in rastlin. pride sicer, saj jih plasti oblakov, ki kar na gosto ovijajo naš planet, veliko KONFLIKT NAPADANJE Po drugi teoriji pa naj bi bila posledi­ /D O M . Ž. IME ca trka huda onesnaženost ozračja, odbijejo nazaj v vesoljski prostor.' kisli dež (ponovno smo ga spoznali Popolnoma brezoblačno nebo, ki je MOJZESOV ANTIČNI BRAT/TELE­ po lastni krivdi tudi ljudje) pa naj bi nastalo po poleglem prašnatem obla­ Mir je modrost in znanje GRADITELJ VIZIJSKI zamoril rastline in vse tiste živali, ki ku, je bilo nebo smrti. Temperatura 8 SAMOSA SISTEM živeti v odnosih sodelovanja, so se prehranjevale z njimi. se je dvignila za celih 11 stopinj in zaupanja v namere drugega. K tem poglavitnim smerem raz­ številne živalske vrste so se tako rekoč PONOVITEV M. DRČAR—MURKO KONTINENT /PRVAK mišljanja seje pred kratkim pridruži­ skuhale — zaradi vročine so poginile. So bili, so in bodo vsi sla­ la še ena, po kateri naj bi se dinozavri Preživele so samo tiste živali, ki so bi­ vospevi zlagani in hinavski, in druge zdaj izumrle živali pravza­ le sposobne prilagoditi se povišani PREČNIK DL SPOGLED­ NA prav skuhale do smrti. temperaturi. A tega je bila sposobna zakaj nikoli in nikjer niso živeli LJIVKA med nami čisti bogovi, temveč JAMBORU Teorijo sta v britanski znanstveni le tretjina takrat živečih živalskih vrst. ljudje iz mesa in krvi, z vsemi reviji Nature podala ameriška razi­ EDEN 0 0 M iM čednostmi in grehi, ki je zanje DL MIT. KRALJ DL skovalca Michael Rampino in Tyler DUMASOVIK BRITANIJE (Vir: Newsweek) odgovoren čas in razmere. MUŠKE­ , Volk (ime namiguje, da gre najver­ TIRJEV I. CANKAR jetneje za potomca slovenskih izse­ ljencev). Fosilni ostanki pričajo, da je v is- Spačkovo slovo Zdrava cigareta? Te dni se je iz proizvodne dvorane Starodavni spisi so spregovorili Premagana pleša? najstarejše še delujoče avtomobilske Ker je tako rekoč iz dneva v dan tovarne na svetu, Levallois blizu Pa­ Raziskovalci so ponovno preiskali slovite zvitke z Mrtvega morja in odkrili na vse več dokazov o resnični škodlji­ Čudežno kitajsko mazilo riza, odpeljala poslednja ribja kon­ najbolj poškodovanih delih rokopisov doslej neznana besedila ______vosti kajenja, število kadilcev v raz­ za izgubljene lase zerva na štirih kolesih, poslednji der ! vitem svetu že nekaj let rahlo upa­ nik na kolesih, zadnji iz plemena 2CV da. Proizvajalci cigaret se skušajo Skupini ameriških raziskovalcev lih zvitkov, obupali nad njim in so bili benem od prejšnjih posnetkov,« pri­ Vsake toliko časa se pojavi novo in (deux chevaux) ali, kot pravimo pri obdržati tudi na ta način, da iščejo prepričani, da ga nikoli ne bo nihče poveduje Bruce Zuckerman. Besede »tokrat zares učinkovito« zdravilo zo­ nas, poslednji spaček. Proizvodnjo se je letos ponudila enkratna prilož­ nove tipe cigaret, ki bi bile zdravju prebral. Vlaga je počrnila kožo, kot so se odprle kot kakšno skrivno cvetje per plešavost, nadlogo, ki muči predv­ nost, da so lahko pregledali dragocen manj škodljive. Med najnovejšimi tega priljubljenega in cenenega av­ kulturni spomenik, ki ga hranijo v Je­ da bi jo kdo polil z gosto kavo, kislina iz davnine. sem moški spol. Izkaže pa se, daje na­ tomobila so ustavili, ker ni bilo več Raziskovalci so napravili vsega tovrstnimi tobačnimi izdelki so ci­ rava še vedno najmočnejša, in vsa ruzalemu. Na voljo so jim dali naj­ v črnilu je razjedla pisno podlogo, da garete Optima, ki bodo prišle v zadostnega števila kupcev, ki bi se skupaj okrog 4000 posnetkov in se s zdravila se kmalu poskrijejo v kot, na dragocenejše rokopise na svetu, ki pa je postala vsa luknjičava, deli podloge prodajo letos poleti. Morda se bodo navduševali za »najgrši avto na sve­ tem dragocenim gradivom odpravili glavah moških pa slej ko prej kraljujejo so žal v izjemno slabem stanju. Tako so prepereli in razpadli. Rokopis je bil pojavile kdaj tudi pri nas in našim tu«. Tako seje končala še ena legenda nazaj v Ameriko, kjer zdaj tečejo na­ pleše in plešice vsem mažam in to­ seje njihovo raziskovalno delo začelo zares v obupnem stanju in nad njim je strastnim kadilcem omogočile, da iz avtomobilskega sveta. nikom navkljub. Bo take usode tudi zelo slabo. Kljub močnim poveče­ obupal vsakdo, kdor ga je imel pri­ daljnje analize. Čeprav so analizirali bodo ob svoji škodljivi razvadi Prvega spačka so izdelali daljnjega najnovejše zdravilo zoper plešavost, ki ložnost videti. le m ajhen del vseh posnetkov, pa je že nekoliko manj tvegali trajno izgubo leta 1948 kot ljudsko vozilo, dovolj valnim steklom jim ni uspelo razbrati je na azijskem trgu postalo zelo iskano sedaj jasno, daje raziskovanje uspelo. poceni, da je bilo dostopno najširše­ starodavna besedila razen nekaj po­ zdravja. blago? Na tisoče moških ga je že pre­ Izziv desetletij so sprejeli ameriški Odkrili so veliko zanimivih novih Po zatrjevanju proizvajalca so to sameznih črk in besed. Zob časa je skusilo in 90 odstotkov jih zatrjuje, da mu krogu ljudi. Načrte zanj so v taj­ strokovnjaki. Dopotovali so v Jeru­ stvari, ki bodo dodatno osvetlile zgo­ prve cigarete .na svetu, ki občutno tako temeljito načel stare kože, na jim je zares pomagalo. nosti pripravljali že med nemško zalem s 150 kilogrami fotografske dovinske dogodke pred dvema tisoč­ zmanjšujejo tveganje kadilca, da katerih so ti zapisi, da so bili takšni Gre za zeliščno mazilo, katerega re­ okupacijo. Rodil se je praoče spač­ opreme in oboroženi z veliko znanja. poskusi že tudi dotlej brezplodni. letjema. Predvsem se jasneje izrisuje zaradi kajenja dobi raka na pljučih. cept je na osnovi izročila starodavnega kov, ki je imel motor s prostornino Toda nadaljevanje je bilo nadvse D ragocenih rokopisov so se lotili s fo­ kultura starih Judov in se jasneje kaže Cigaretom je dodana posebna kemi­ kitajskega zdravilništva izdelal Zhao 375 ccm in pogon na sprednja kolesa. kalija, ki blokira nitrosamin v to­ spodbudno. Dragocene rokopise so tografsko tehniko, ki jo je razvila N a­ razlika med njo in kasnejšim krščanst­ Zhangguang, bosonogi zdravnik, kot na Sprva je bil namenjen le za dve osebi, bačnem dimu. Ta snov je namreč, namreč tudi fotografirali s posebno sa za raziskovanje oddaljenih svetov. vom, ki seje razvilo na njeni osnovi. Kitajskem pravijo ljudskim zdravni­ kasneje pa je svoje sposobnosti izbol­ kot so dokazale raziskave, rakot­ tehniko. In ko so razvili filme in dobi­ Poznavalce so presenetili odstavki, kom, ki zdravijo z zelišči in drugimi jševal, pri tem pa ohranjal nenavadno vorna. Blokator so preskusili na Upali so, da bodo z najsodobnejšo v katerih je podrobneje opisana teles­ domačimi zdravili. Tisti, ki so mazilo obliko skoraj nespremenjeno, tako da li v roke prve povečave, je vsem zastal miših in dosegli ugodne rezultate. dih. Na posnetkih so se pojavili deli tehniko iztrgali kakšen drobec skriv­ na lepota Abrahamove žene Sare. uporabljali, pravijo, da je naravnost je tudi zadnji model Charleston še nosti iz hudo uničenih dokumentov Prav pesniško in bogato starodavni Vendar zaenkrat ni dokazano, da čudežno. Po šestih mesecih mazanja so besedila, ki so bili doslej človeškemu bo blokator enako učinkovit tudi vedno zelo podoben prvemu spačku. in da bodo tako obogatili zgodovin­ pisec opisuje obliko njenih grudi, kar jim menda znova pognali novi lasje na očesu nevidni, kot bi se iz pradavnin pri ljudeh, se pravi pri kadilcih. Od ljudskega avtomobila je spaček raziskovalci razumejo kot dokaz, da poprej golem temenu. oglasil davno pozabljen glas. sko znanost. Nova cigareta ni deležna samo postal statusni simbol naprednih inte- ’ O zdravilu seje kaj kmalu razvedelo Razburjenje strokovnjakov je bilo judovska kultura ni bila tako zelo pu­ pohval. Zdravniki opozarjajo, da Dokument so fotografirali z in­ tudi drugod. Povpraševanje po mazilu lektualcev, umetnikov, boemov, štu­ toliko večje, ker ni šlo za kakršen koli ritanska in represivna, kot mnogi vsemu navkljub vsebuje tudi nekaj frardečimi filmi in potem še s filmi, je na Japonskem tolikšno, da potovalne dentov, skratka nekonformistov. Pre­ rokopis, marveč za slovite zapiske z poznavalci menijo. Zanimivo je tudi, katrana, ki je prav tako rakotvoren. cej priljubljen je bil tudi pri nas, saj je občutljivimi za običajno svetlobo. da so zapisi, v katerih je govor o doga­ agencije pripravljajo posebna potovan­ Mrtvega morja, kot pravijo na ovčjo Borci proti kajenju pa opozarjajo, bil poleg fička svoje čase edini avto, Fotografirali so ga v vseh možnih janju po vesoljnem potopu, pisani v ja v Peking prav z namenom, da si kožo napisanim svetim spisom, ki so da so nove cigarete, ki zdaj nastaja­ plešasti moški v kitajski prestolnici dostopen običajnemu državljanu, in kombinacijah osvetlitve. Posamezne prvi osebi, kot da jih piše N oe sam, in jo v različnih tobačnih tovarnah in jih našli v votlinah ob M rtvem morju. nakupijo potrebno zalogo čudežnega še na posojilo se ga je dalo tistikrat dele besedila, ki so bili najbolj poško­ ne v tretji osebi, kot to svetopisemsko Leta 1947 so Beduini povsem po jih proglašajo za varne in zdrave ter mazila. Zdravilo, ki ima uradno ime kupiti, ker je veljal za tako imenovani dovani, so tako posneli do sedemde- za revolucionarne v zgodovini kaje­ naključju našli sedem zvitkov rokopi­ legendo poznamo iz kanonizirane 101, namreč izdeljujejo v majhni far­ setkrat. Dobljene posnetke bodo domači avto. sov v jamah vsega 15 kilometrov biblije. nja, le potuha kadilcem, da se jim ni macevtski tovarnici, ki jo je ustanovil primerjali s prvimi znanimi fotografi­ treba odpovedati kajenju. In do­ Tisti, ki se spačku nikakor ne mo­ proč od Jeruzalema. Po mnenju zgo­ Kaj več novega pa se bo zvedelo, izumitelj blizu Pekinga. V kratkem času jami zvitkov izleta 1956. Pravzaprav dajmo, potuha tudi državi, da z rejo odpovedati, bodo poslej lahko ko bodo končane računalniške obde­ je z njo obogatel. In za krono je prišlo še dovinarjev gre za najdragocenejše bo vse to opravil računalnik, ki bo nekoliko manj slabe vesti pobira le­ naročili novega samo še na Portugal­ lave starodavnih rokopisov. mednarodno priznanje, ki so mu ga za rokopise, kar jih premore kulturna pe denarce na škodljivo razvado. skem, kjer bodo še izdelali kakšnega. posnetke digitaliziral, jih med seboj M iM izum podelili na svetovnem sejmu zakladnica človeštva, predvsem za­ primerjal in z njih čistil, kar naj bi ne (Vir: Time) Eureka v Bruslju. M iM radi tega, ker gre za dva tisoč let stare bilo izvorno na njih. izvirnike nekaterih v aramejščini in hebrejščini napisanih izgubljenih spi­ Še pred računalniško obdelavo, ki sov in za najstarejši znani zapis Stare poteka ta čas v laboratorijih Južnoka- zaveze. Ve pa se, kakšen ogromen liformjShC univerze, pa so raziskoval­ kulturni vpliv je imela Biblija na vso ci odkrili, da jim je uspelo premagati ČRNOMELJ svetovno civilizacijo. uničevalno delo časa. Prelomno je bi­ labod Zvitki rokopisov niso bili vsi lo fotografiranje, pri katerem so Delovna skupnost enako ohranjeni. Najbolj poškodo­ rokopis osvetlili od spodaj in ga pos­ DO GOK ČRNOMELJ van je bil zvitek, ki vsebuje inačico neli s posebnim infrardečim filmom, TOZD BEGRAD DO Labod Novo mesto najstarejše svetopisemske knjige — narejenim na Japonskem. 68340 ČRNOMELJ odproda na licitaciji Genesis Apocryphon. Ta izredno za­ počitniško prikolico tip 305-SL z baldahinom. nimivi apokrifni rokopis je bil tako »Ko smo razvili prve negative in si PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI poškodovan, da so raziskovalci, ki so jih ogledali, smo takoj opazili stolpce Izklicna cena je 1.500.000,00 din. pred desetletji pripravili prepise osta­ besedila, ki ga nismo zasledili na no­ 1. . KOMBI ZASTAVA 850 AK, letnik 1981, neregistriran, Licitacija bo v ponedeljek, 4.4.1988, ob 12. uri na dvorišču DO izklicna c^na je 400.000 din Labod. 2. .BULDOŽER TG 90 C, letnik 1976, izklicna cena je Možnost ogleda je v četrtek, 31.3., in petek, 1.4.1988, od 12. do 4.000.000 din 14. ure. svet v številkah 3. .STROJ ZA PRANJE S PARO FEROMONT, izklicna ce­ Ponudnik mora vložiti 10% varščino od izklicne cene 1 uro ored na je 300.000 din začetkom licitacije. 169/13 Javna dražba bo v torek, dne 5. 4.1988, ob 10. uri na sedežu DELEŽ ELEKTRIKE IZ NUKLEARK temeljne organizacije na Zadružni cesti 14. Ogled vozil je istega dne od 8. do 10. ure. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične POKLICNA GASILSKA ENOTA FRANCIJA (707) ŠUEDSKA (507.) BOLGARIJA (307.) osebe, ki pred ...... licitacijoi nnlnžiinpoložijo 110-odst. fl-ndst varščino.varščino. NOVO MESTO p.o., 162/13 C. herojev 27, Novo mesto

Delavski svet Poklicne gasilske enote Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ZDA ( 1 7 7 . ) SZ (10X ) JUGOSL. ( 5j 4 7 ) SMARJETA OPRAVLJANJE KNJIGOVODSKIH DEL Pogoji: objavlja prosta dela in naloge — srednja izobrazba ekonomske usmeritve — dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah TAJNIKA — tečaj za strojno obdelavo podatkov s polovičnim delovnim časom — 4 ure dnevno Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju DELEŽ ELEKTRIKE IZ NUKLEARK — Preglednica kaže, kolikšen Pogoji: sposobnost samostojnega vodenja finančnega poslo­ pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov: odstotek elektrike proizvedejo v nekaterih državah v jedrskih elek- vanja in knjigovodstva in opravljanje administrativnih del Poklicna gasilska enota Novo mesto, Cesta herojev 27,68000 trarnah glede na celotno proizvodnjo elektrike. Zanimivo je, daje Ju­ Prevzem dolžnosti: po dogovoru, najpozneje pa 1. 9.1988. Novo mesto — za razpis. goslavija v tem pogledu nerazvita, vendar pa je to vsaj enkrat naša Prijave sprejema svet krajevne skupnosti Smarjeta do 1. 5. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po konča­ prednost; znano je, kaj jedrske elektrarne pomenijo za okolje in kakšni 1988. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku. nem zbiranju vlog. hudi problemi čakajo tovrstno razvite, ko bo treba ugasniti dotrajane 165/13 171/13 jedrske elektrarne. ______^ PO T A I i\ S T H ? Šesterica napoti direktorju? Brez slehernih argumentov je direktor novomeške Iskre za šesterico zapos­ lenih predlagal za petino nižje osebne dohodke — Gre za obračun?

NOVO MESTO — Delavci no­ »Smatram, da je tak način ocenje­ znižanje osebne ocene vodilnim, če že vomeške Iskre, Energetske elektro­ vanja delavcev in zahteva po znižanju ne za kaj hujšega!? Po direktoijevi nike, so sredi marca prejeli v roke pi­ osebnega dohodka v popolnem nas­ analizi sodeč, ne. Hitrejši razvoj Iskre sanje svojega direktoija Božidarja protju z zakonom in samoupravnimi Energetske elektronike moti šesterica Zajca, ki je v kolektivu povzročilo splošnimi akti, ne nazadnje pa tudi z delacev, ki nimajo najmanjše mož­ precej vročih besed in razprav. Gre za moralnimi normami, ki bi jih morala nosti vplivati na poslovne odločitve, analizo dela in ustvarjalnosti delavcev oseba na čelu 800 članskega kolektiva še manj pa na njen hitrejši razvoj, in s posebnimi pooblastili in ostalih za­ najbolj upoštevati. Kajti po mnenju ne poslovodna struktura, ki ima v poslenih, ki po mnenju direktoija direktoija smo v kolektivu nezaželjeni rokah škarje in platno, vsebovano v K bistveno vplivajo na počutje v kolek­ in naj si delo poiščemo drugje. Zase direktorjevem programu vodenja.« tivu in na dosežene delovne rezultate. vem, zakaj sem med negativnimi iz­ V OVINKU PREHITEVAL — V četrtek, 24. marca, je ob 17.40 prišlo na Suhorju Zagotovo ni prav nič sporna ocena jemami. Zavzemal sem se, da o vseh Še veliko tega je prizadeti delavec do hude nesreče. 23-letni Ivan Žlogar iz Bereče vasi je v nepreglednem desnem ovi­ dežurni delavcev s posebnimi pooblastili, zato pomembnejših odločitvah v DO raz­ zapisal v svojem odgovoru, naslovlje­ pa je duhove razburil predlog ocen za pravljajo tudi družbenopolitične or­ nem na delavski svet, med drugim tu­ nku prehiteval traktor, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 34-letni Refik šesterico zaposlenih, ki po mnenju di­ ganizacije in zavzamejo svoja stališča di to, da gre za predlog, ki ni v skladu z Joldžič iz Pečigrada. V avtomobilu slednjega seje poškodoval 42-letni Ljubljančan poročajo rektoija motijo hitrejšo izgradnjo Isk­ do njih, zavzemal sem se za objektiv­ določbami pravilnika, še posebej, ker Muhamed Nadarevič, materialne škode pa je bilo za 4 milijone dinaijev. Takšen je re. Takole je Božidar Zajc zapisal v no informiranje prek tovarniškega ocen ni moč sprejemati vnaprej, saj bi bil pogled na prizorišče nesreče vsega nekaj minut po trčenju. (Foto: A. Bartelj) svoj predlog: glasila, zavzemal sem se za dosledno na ta način nagrajevali delo, ki še ni ODNESEL REZERVNO KOLO — »Prvič po skoraj treh letih vodenja spoštovanje samoupravnih splošnih opravljeno, prav tako pa delavski svet Neznan storilec je v času med 20. in 23. našega podjetja si jemljem pravico aktov itd... Ne bi bil popoln, če ne bi na prvi stopnji ni pristojen odločati o marcem iz osebnega avta Novomeščanke predlagati delegatom delavskega sve­ navedel vsaj enega primera, ko je bil količinku učinkovitosti delavcev, ra­ Ukinjen servis kriv nesreče Fanike Krivec ukradel rezervno kolo. ta Iskre Tenel, da iz baze, ki jo zasto­ štovan samoupravni splošni akt. zen za tiste s posebnimi pooblastili. Krivčeva je imela vozilo parkirano v pajo, izluščijo večinsko mnenje in je glasovanje o zaupnici direktor­ Kako se bo vsa zadeva razpletla, da­ skupnih garažah na Cesti herojev v No­ predlagajo vodjem sektoijev, da šes­ rju. Delavski svet je ugotovil, daje bilo nes še ni znano. Znano je le, da so ime­ Lani v Kočevju več nezgod — Veliko oporečnih vozil vem mestu, s krajo pa je oškodovana za tim delavcem, za katere ne bom nava­ na glasovanju o zaupnici oddanih 671 100 tisočakov. jal argumentov, znižajo osebne ocene veljavnih glasov, cd tega jih je bilo li v Iskri poseben referendum, na zaradi ukinjenega servisa Zastave katerem so se s pomočjo glasovnic OB KOLO Z MOTORJEM — V noči za 20 odstotkov. Če bo moj predlog ZA 372 in PROTI zaupnici 299, kar odločali, ali soglašajo s predlogom di­ na 27. marec je neznan storilec odpeljal iz podprt, naj bo to opozorilo obravna­ je pomenilo, daje za zaupnico glaso­ KOČEVJE — Postaja milice v Ko­ merna hitrost, izsiljevanje prednosti, rektorja ali ne, ali pa odločitev pre­ hodnika stanovanjskega bloka na Ulici vanim, da so v tem kolektivu negativ­ čevju je lani obravnavala 270 promet­ nepravilno prehitevanje, čemur je po­ valo 55,44 odstotka delavcev. Primer puščajo kar vodji sektorja. Rezultatov 21. oktobra v Črnomlju kolo z motoijem, ne izjeme in se morajo korigirati ali si pa kaže tudi na to, s kakšno večino si nih nezgod ali 55 več kot leto prej. Od gosto botroval tudi alkohol. V šestih do zaključka redakcije še nismo dobi­ znamke APN 6. Lastnik vozila Božo Gar- poiskati prostor, kjer bo njihovo delo primerih (1 mrtev, 5 poškodovanih) so lahko direktor pridobi zaupnico in si li, a je navsezadnje ta hip veijetno bolj tega je bilo 25 hujših (4 mrtvi, 9 hudo te­ daševič je tako najmanj ob 400 tisočakov, spoštovano in plodno.« na podlagi nje lasti pravico ocenjevati bili žrtev otroci in mladoletniki, v dveh umestno odgovoriti na vprašanje, ali lesno poškodovanih in 27 lahko poško­ tatu pa možje postave še iščejo. Jasno je torej, da tak predlog druge delavce mimo samoupravno je nemara v tem primeru res šlo zgolj dovanih), predlani pa celo 32 hujših, primerih so nesrečo povzročili otroci. SE EDEN BREZ KOLESA — Nekdo omenjeni šesterici delavcev pomeni opredeljenih meril, ne da bi navajal za obračun direktoija z delaci, ki mu vendar z nekoliko blažjimi posledicami Zaradi kršitve cestnoprometnih pred­ je 27. marca jned 19. uro in 21.45 izpred za 20 odstotkov nižji osebni dohodek, argumente. Vprašanje je ob tem, ali bi iz raznih vzrokov niso po volji. Priza­ pisov so miličniki podali sodniku za bifeja Rog v Črnomlju odpeljal koto z mo­ argumentov za to direktor ne navaja bila tudi dosežena taka večina, če bi (eden mrtev, 18 hudo in 30 lažje deti trdijo, daje temu tako, v podkre­ prekrške 706 predlogov za kaznovanje toijem, last Dušana Horvata iz Rodin. zato je revolt prizadetih bolj ali manj bilo glasovanje res izvedeno po nače­ poškodovanih). pitev ponujajo podatke, da gre za bi­ (leto prej 485), od tega 266 zaradi vožn­ Lastnik je tako ob 800 tisočakov, vozilce razumljiv. S svojimi stališči in mnenji lih tajnega glasovanja... Kje so rezul­ Največ nezgod je bilo v naseljenih všega predsednika sindikata, komisije je brez vozniškega dovoljenja, 106 za­ je bilo namreč novejšega datuma. o takšnem ravnanju so seznanili tati na delavskem svetu sprejetih za delovna razmerja, bivšega sekretar­ ■Jerajih, vzroki pa so predvsem nepri- IZ TORBICE ODNESEL DENAR — radi vožnje pod vplivom alkohola, 83 občinske družbenopolitične organi­ ukrepov za odpravo motenj poslovan­ ja osnovne organizacije ZK in bivšega S5. marca popoldne je nekdo vlomil v zaradi vožnje z neregistriranimi vozili, zacije in družbenega pravobranilca ja ob devetmesečju preteklega leta? predsednika delavskega sveta. osebni avto Novomeščanke Ivanke Vajo- samoupravljanja v Novem mestu, iz Tudi ob zaključnem računu za leto 82 zaradi nepravilne uporabe luči itd. vič. Slednja je imela vozilo parkirano na obsežnega pisanja enega od njih pov­ 1987 ni bilo poročila o tem. Ali niso Miličniki pa so razen tega izrekli še Marofu, storilec pa ji je iz torbice v avtu zemamo nekaj ugotovitev. to dovolj argumentirani razlogi za B. BUDJA 1.258 denarnih kazni, poslali so 138 vzel 200 tisočakov gotovine. plačilnih nalogov in dali še 78 pisnih opozoril. »Nadzor smo izvedli predvsem na NA OVINKU S krajih, kjer je bilo v preteklosti največ CESTE prometnih nezgod in kjer je največ Ko sta oprema in znanje nemočna možnosti, da do nezgod pride,« je po­ IM POUCA — 25. marca okoli 12. ure seje po magistralni cesti med Sevnico vedal komandir postaje milice Kočevje Ozke ulice, povsod parkirani avtomobili in neustrezna prometna ureditev in Krškim peljal z osebnim avtomobilom Peter Ješelnik. največje ovire hitremu posredovanju gasilcev v Novem mestu 38-letni Marjan Geršak iz Leskovca. Za­ Na vprašanje o še drugih vzrokih radi prehitre vožnje ga je na blagem des­ nesreč pa: NOVO MESTO — So stvari, proti katerim so še tako moderna in kali. Nič manj problematično kot vse nem ovinku zaneslo v levo, zdrsel je s ceste Peter Ješelnik: »Tehnična brezhibnost »Nesrečam bortuje tudi vedno slabša in se prevračal po pobočju proti Savi. Ge­ učinkovita gasilska oprema ter strokovno še tako usposobljen gasilec brez našteto ni urejanje prometa ob konicah. vozil je in bo vedno slabša tudi zato, ker tehnična popolnost vozil. Zaradi pa­ ršak je bil v nesreči hudo ranjen, material­ danja standarda je na cesti vedno več moči. To je najbolje potrdila analiza novomeške poklicne gasilske enote o Še posebej dober primer temu je želez­ so pri Avtu Kočevje ukinili servis Zas- možnostih dostopa gasilskih in reševalnih vozil do posameznih delov mes­ niški prehod v Bršljinu, kjer so zaporni­ ne škode pa je za 5 milijonov din. Poško­ starih in tehnično brezhibnih vozil. K dovanca zdravijo v celjski bolnišnici. tavinih vozil, ki jih je v občini največ.« ta. Gasilci so namreč z vso razpoložljivo opremo in vozili preverjali, katere ce velikokrat spuščene, trajne rešitve temu pripomore tudi dejstvo, da je bil so ovire, ki so na poti učinkovitemu posredovanju v primerih požarov in temu pa zaenkrat prav tako še ni na ukinjen servis Zastavinih vozii pri Avtu drugih nezgod v Novem mestu. obzoiju. OB RADIOKASETOFONA Kočevje, prav teh vozil pa je v občini Prav na temo vseh teh ovir in pro­ LOČE, DOBOV A — 26. marca je bilo S SEKIRO NAD največ. V kočevski občini so v primer­ Vajo so gasilci vzeli zares in temu za pot do bolnišnice. In katere so naj­ javi z drugimi slovenskimi občinami primerni so seveda rezultati. Veliko tega večje ovire učinkovitemu posredovanju blemov je bil pred dnevi sklican pose­ v Ločah pri Dobovi vlomljeno v osebni TRETJEGA avto Romana Predaniča iz Loč. Storilec je tudi zelo slabe ceste. Se posebno velja to pove že čas, ki so ga gasilci potrebovali gasilcev? ben sestanek poklicnih gasilcev, preds- DRUŠČE PRI TRŽIŠČU — 25. mar­ odnesel radiokasetofon, vreden 300 ti­ za odseka magistralne ceste Mrtvice— od namišljenega poziva do prihoda na Ozke ulice so le ena izmed ovir, takš­ ca okoli 19. ure je prišlo v hiši 66-letnega sočakov. Isto noč je bilo v Dobovi vloml­ Karla Hribarja z Drušč pri Tržišču do pre­ Jasnica in novi Itas—Livold, kjer ob prav tako namišljeno mesto nesreče. Za na urbanistična ureditev pa je kriva, da • Pri preveijanju dostopa v raz­ jeno v avtomobil Dušana Krušljina, last­ pira in kasneje pretepa. Sprla sta se 52- cesti ni ne pločnika ne kolesarke steze, pot od gasilskega doma do Krkinega gasilci do določenih objektov na Bregu lične predele mesta so gasilci sode­ nik pa je prav tako bil ob radiokasetofon, letni Božidar Sitar in 32-letni Jože Vintar, po njej hodi in se vozi veliko otrok v industrijskega kompleksa v Ločni so sploh ne morejo. Poglavje zase so seve­ lovali z domala vsemi razpoložlji­ vreden 350.000 din. v kasnejši pretep pa seje vmešal še Hribar. šolo in delavcev na delo in prav tu je reševalna vozila v času brez prometa, da parkirišča, najsi gre za legalna ali čr­ vimi vozili: komandnim osebnim prišlo do najhujših prometnih nezgod.« torej ponoči, potrebovala dve minuti, v na. Izredno je zaradi parkiranih vozil S topim delom sekire je Vintarja mahnil avtomobilom, kombiniranim gasil­ po glavi, ko pa je ta padel na tla, ga je Sitar običajnem prometu 4 minute in 13 otežen dostop do doma JLA, do Doma J. PRIMC skim vozilom TAM, tehničnim še ležečega pretepal. Vintar je bil hudo sekund, v prometni konici pa kar 7 mi­ Kulture, prav tako do muzeja in sin­ reševalnim vozilom RW-2, avto­ ranjen in se zdravi v celjski bolnišnici. nut in 10 sekund. Do IM V in Grma so dikalnega doma. Veliko težav so imeli mobilsko lestvijo in avtocistemo. Bencinski gasilci ponoči prišli v treh minutah in 15 gasilci zaradi vozil v Germovi ulici pa OB ŽAGO IN sekundah, v času običajnega prometa v na Jenkovi ulici pred frančiščkansko dinar ogroža PO DOLENJSKI -iKtih minutah in 30 sekundah, ob cerkvijo, pra tako je oviran dostop do tavnikov komiteja za urbanizem in SUKNJIČ varstvo okolja, železničaijev, Komuna­ prometni konici pa so za pot potrebova­ kandijske bolnišnice, posebej v času le, UNZ in postaje milice. Dogovoijeno varnost prometa VELIKI TRN, SEVNICA — Med 11. li skoraj devet minut. Še bi lahko našte­ obiskov. Gasilci so ob teh ugotovitvah in 18. marcem je nekdo iz nezaklenjene DEŽELI je bilo, naj predvsem miličniki poskrbi­ vali podobne primere, kajti gasilci so predlagali nekaj povsem konkretnih garaže Metoda Oblaka na Velikem Trnu • V noči na 26. marec je storilec jo za red na parkiriščih in cestah, svet za Pičle pridobitve na slo­ preverili dostope v prav vse predele ukrepov, v prvi vrsti prepoved parki­ ukradel motorno žago Dolmar, vredno neznanega imena in rodu obiskal preventivo in vzgojo pa naj bi prispeval venskih cestah Novega mesta, omenimo le še tri naj­ ranja na ogroženih delih mesta. Nas­ 400 tisočakov. 19. marca pa je bil Ljubo­ kokošnjak 47-letne Edice Povše v svoje k osveščanju voznikov z raznimi bolj kričeče. D o industrijskega kom­ lednja velika ovira hitri gasilski akciji so Še ne tako dolgo nazaj je bil med mir Jeler iz Sevnice ob usnjeno jakno, kije Škijančah. V malho je stlačil tri pleksa v Bršljinu so gasilci v prometni nekatera glavna križišča, predvsem tisto akcijami. Prav tako naj bi se že v kra­ bila spravljena v nezaklenjenem osebnem kokoši, za potrebe kolin pa vzel s se­ tkem za isto mizo ponovno usedli vsi, ki krivci prometnih nezgod vselej ome­ konici potrebovali kar 17 minut, kar je na Cesti herojev in Cesti komandanta avtomobilu. Tudi Jeler je s tatvino ob boj še srp z brusom in koso. lahko kakorkoli pripomorejo k boljši njen človeški faktor, danes se vse za pot, dolgo vsega 2 ali tri kilometre, Staneta ter semaforizirano križišče v 400.000 din. • Velika noč je letos bolj zgodaj kot protipožarni ureditvi mesta, in najdejo pogosteje v zvezi s tem omenjajo tudi odločno preveč. Prav tako je bilo veliko Žabji vasi. Dolge kolone vozil bi od­ običajno in temu dejstvu je bil očitno povsem konkretne izhode, poiščejo pa ceste. Nič čudnega, kajti dotrajane, ovir na poti do Kapitlja, kjer so vozila pravila šele razširitev vozišča z novim KDO JE PODRL naj tudi vire financiranja za ponujene uničene, neprimerne in nesodobne prilagojen vlom v stanovanjsko hišo ponoči potrebovala domala pet minut, voznim pasom, česar pa, po dosedanjih rešitve. To slednje bo zagotovo najteže. cestne površine so vse pogosteje KOZOLEC? Alojza Kukmana iz Suhorja nad skoraj enak čas pa so gasilci potrebovali izkušnjah sodeč, ne bomo kmalu doča- posredno ali neposredno zapisane Prečno. Za praznike seje nekdo oskr­ B. BUDJA VIHRE — V noči na 22. marec so nez­ med vzroki nezgod Pred meseci nani storilci v Vihrah podrli kozolec Ivana bel s kraškim pršutom, salamo in opravljeni sistematični pregled slo­ Brajdiča iz romskega naselja Kerinov grm. kraško panceto, da pa ga ob uživanju venskih magistralnih in regionalnih Kozolec je Brajdič uporabljal za prebivan­ teh dobrot ne bi žejalo, je s seboj vzel ŽARNICA ZAŽGALA cest je pokazal, da danes zaradi je in vse bolj je na dlani, da mu nagajajo še 15 litrov vina. Jajca bo očitno zne­ Izločili dve toni mesa premajhnega vlaganja v obnovo krajani, ki nasprotujejo njegovemu prebi­ sel kar sam. PIŠČANCE vanju v Vihrah. To potijuje tudi dejstvo, cest marsikje ni moč zagotoviti • 25. marec je bil usoden za 32- Samo v novomeški občini so inšpektorji lani iz normalne prevoznosti in osnovne da je že pred dvema letoma Brajdiču nek­ STOPIČE — 48-letna Ana Štangelj iz letnega Cerovčana J. J. Tega dne je Stopič je 21. marca s stovatno žarnico varnosti udeležencev v prometu. do požgal stanovanjsko barako. Storilce prometa odstranili 1.903 kg mesa namreč skušal iz novomeške 1MV ogrevala majhne piščance. Bitja je imela Taisti pregled cestnega omrežja možje postave še iščejo. spravljena v kartonski škatli. Slednja pa se je prinesel spoznanje, da je potrebno odnesti kar 100 žarnic, 6 brislacev, 2 NOVO MESTO — Številne samo v novomeški občini je bilo je zaradi prevelike toplote vžgala in ogenj v najkrajšem času obnoviti 333 prednja smerna kazalca, dva kosa kužne bolezni živali na Dolenjskem pregledanih nič več in nič manj kot DVA VLOMA se je kmalu razširil na vso barako. Ta je kilometrov magistralnih in 625 km trikotne pločevine za katrco, 100 so še vedno problem, ki ne le da 312 obratov za proizvodnjo in DALCE, LOMNO — Med 26. fe- zgorela do tal, z njo pa tudi 25 piščancev, regionalnih cest, dobršen del tega kosov vodobrusnega papirju in kolut prinaša veliko dela veterinarskim bruaijem in 28. marcem je bilo vlomljeno promet z živili živalskega izvora. šest kokoši in petelin. Škode je za 2 mili­ tudi na Dolenjskem. Povejmo v ilus­ lepilnega traku. Z generalko na avto­ mšpektoijem novomeške UIS, pač v podružnično cerkev sv. Andreja v Dal- Odvzetih je bilo 30 vzorcev, zaradi jona dinaijev. tracijo še podatek, da imamo danes mobilu torej ne bo nič, tatu so namreč pa tudi gospodarske škode. Spom­ cah. Cerkev sodi k župnišču z Velikega najdenih pomanjkljivosti in napak na magistralnih cestah še zmeraj odkrili in ukradene predmete vrnili v nimo se le lanskega primera pojava Tma, storilec pa je na srečo odšel praznih izdanih 23 odločb, oporečnost naj­ TRČIL V DREVO IN kar 96 mostov, ki so ožji od 5,5 me­ tovarno. J. J. bo poleg domačega kra­ hude gnilobe čebelje zalege pa TBC rok. Več sreče je imel 28. marca, ko je v denih živil pa je bila kriva sedmih tra, na slovenskih cestah pa je danes prašičev, da stekline in bolezni SE PREVRNIL Lomnem ukradel lesen Kristusov kip, last ja sedaj dodobra spoznal še okolje in ovadb temeljnemu javnemu tožilcu še 33 mostov, katerih nosilnost je Jožeta Kerina. Kipec je vreden 200 kopitaijev ne omenjamo. Dejstvo je ČRMOŠNJICE — 36-letni Tomislav stavbe v Jerebovi ulici. in štirih predlogov sodniku za prek­ manjša od 16 ton, pa vendar preko tisočakov. pač, da so rejci živali še zmeraj Sekovanovič iz Črnomlja se je 21. marca rške. Ni ob tem vnemar podatek, da njih redno poteka avtobusni pro­ premalo poučeni o nevarnostih ob 10. uri peljal z osebnim avtom iz Čr­ je bilo lani zaradi higienske neopo­ met. In kakšna je bila lanska bera tovrstnih bolezni in načinu zatiran- rečnosti samo na območju novo­ nomlja proti Dolenjskim Toplicam. Ko je pred Črmošnjicami zapeljal v blagi levi cestnih pridobitev? meške občine iz prometa odstran­ ovinek, je zavozil na neutrjeno bankino, V Sloveniji smo dobili 9 kilome­ jenih kar 1.903 kilograma mesa. • Veterinarski inšpektorji vno­ nakar ga je pričelo zanašati. Zapeljal je s trov novih magistralnih cest in 4,2 vič opozaijajo vse, daje potrebno Sicer pa so dokaj podobni tudi ceste, nekaj časa vozil po travniku in nato kilometra obnovljenih avtocest, meso za javno potrošnjo sanitar­ rezultati opravljenega dela v ostalih trčil še v drevo, avtomobil pa je zatem od­ 38,4 kilometra magistralnih in 167 no in veterinarsko pregledati. V dolenjskih občinah. V trebanjski bilo čez 10 metrov globok nasip, kjer seje kilometrov obnovljenih regionalnih denimo je bilo opravljenih 125 pre­ lanskem letu je inšpekcija zabe­ prevrnil. Voznik se je v nezgodi hudo ranil vozišč. Kot nadomestilo starim je bi­ NA PREHODU ZBIL OTROKA — peljal francoski državljan Edmond Pigot. gledov obratov z živili in odvzetih Navzlic zaviranju in umikanju je prišlo do ležila le 4 zakole na domu, čeprav in se zdravi v novomeški bolnišnici, mate­ lo na novo zgrajeno 12 mostov, 46-letni Roman Ulčnik iz Novega mesta tudi 10 vzorcev, vendar je analiza rialne škode pa je za 10 milijonov trčenja, v katerem seje Boroja hudo ranil, je zanesljivo, daje teh ogromno in medtem ko jih je bilo 6 prenovljenih. seje 25. marca ob 12.50 peljal z osebnim pokazala, da so bili vsi neoporečni. dinaijev. In še ta podatek: za redno vzdrže­ avtom iz Novega mesta proti Dolenjskim enako njegov sin Goran, laže pa Lovro čedalje več, le da o njih inšpektor­ Stegič. Vse so prepeljali na zdravljenje v Veliko napak in pomanjkljivosti pa vanje preko 200 kilometrov avto­ Toplicam. Na Partizanski cesti je pri hiši jev nihče ni obveščal. novomeško bolnišnico, materialne škode je bilo zato najdenih pri delu zapos­ PREHITRO V cest, 1.356 km magistralnih in št. 31 opazi! na prehodu za pešce skupino lenih z živili, saj mnogokje ne upoš­ otrok. Hotel jih je obvoziti, pri tem pa je z pa je za 13 milijonov dinaijev. KRIŽIŠČE 3.393 kilometrov regionalnih vozišč ja, zato nič čudnega, če so veterinar­ tevajo predpisov, posledica tega pa je bilo lani porabljenih 19,5 milijar­ desnostranjo vozila zadel Andreja Žagor- KOLESARKA IZSILJEVALA PRE­ ca iz Šentjerneja in ga zbil po tleh. Poško­ ski inšpektoiji samo zategadelj lani je bila izdanih 8 odločb, izrečenih LESKOVEC — V križišču cest Anke de dinarjev. Odločno premalo. Raz­ DNOST — 43-letna Marija Dizdarevič z v Novem mestu izdali kar 37 18 mandatnih kazni in 2 predloga Salmičeve in Ulice 11. novembra v Le­ dovanca je voznik sam odpeljal v novo­ Mirne se je 27. marca ob 9.15 peljala z log temu je znan. Še Pikoli doslej ni meško bolnišnico, od koder so Zagorca po odločb in napisali 19 predlogov za •odniku za prekrške. Poglavje zase skovcu je prišlo 22. marca do hude nes­ bilo nižjega deleža dinarja za ceste, osebnim avtom od doma proti Trebnje­ nudeni prvi pomoči odpustili. mu. Ko je v naselju Gomila pripeljala do kaznovanje. V slednjih primerih je je ob tem tehnična opremljenost reče. 41-lctni Franc Sintič iz Krškega seje ki se zagota vlja iz maloprodajne ce­ prodajaln mesa, hladilne naprave z osebnim avtom peljal iz Senuš proti Le­ MED PREHITEVANJEM TRČIL — križišča z lokalno cesto, je z desne v šlo za lastnike psov, ki bodisi svojih ne bencina in plinskega olja. Vsega 25. marca ob 22. uri seje 37-letni Relja so velikokrat v okvari ali pa jih skovcu. V omenjeno križišče je pripeljal križišče prikolesarila 73-letna Vera Koc­ živali niso cepili, bodisi sojih pustili 6,85 odstotka je številka, ki je pos­ Boroja, začasno na delu v Avstriji, peljal z sploh ni, kar vse seveda dodatno prehitro, miličniki domnevajo, da tudi jan. Slednja ni ustavila pred znakom stop, neprivezane na prostem. meh vsem prizadevanjem, da tudi osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagre­ pač pa je izsiljevala prednost in trčila v av­ ogroža neoporečno! živil. pod vplivom alkohola, tako da gaje med Se več dela pa je lani veterinarski zavijanjem na levo zaneslo s ceste v drevo. ceste nekaj narede za kolikor toliko bu. Med vožnjo skozi desni pregledni ovi­ tomobil. Kolesarka se je v nesreči poško­ inšpekciji odvzel nadzor nad živili: B. B. Sintič je bil hudo ranjen in se zdravi v no­ varno vožnjo. nek je pričel prehitevati vozilo pred seboj, dovala in soji pomoč nudili v trebanjskem vomeški bolnišnici. pri tem pa je nasproti s tovornjakom pri­ zdravstvenem domu.

18 DOLENJSKI LIST št. 13 (2016) 31. marca 1988 0 prvakinjah odloča zadnje kolo Razburljiv finiš v ženski republiški ligi — Novomeški odbojkarji po soboti vendar­ v Sevnica: Kovač, Regner 9, Gabrič, le na 4. mestu II. zvezne lige — V soboto z Bledom ______Sutna 3, Špan 1, Svažič 1, Kneževič, odbojka Simončič, Senica, Trbovc 4, Možic. Novomeški odbojkarjem je naposled uspelo dobiti tudi eno pomembnejših imajo tisti, ki pravijo, da tako razburljive­ LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 23, srečanj, v katerih so si uspeh še posebej želeli. Zmaga v sobotnem srečanju nad No­ ga finiša v tej ligi doslej še ni bilo. Zadnje kolo bo torej odločilo republiškega prva­ II. ZVEZNA LIGA — moški, 5. Inles 17,7. Črnomelj 14,11. Sevni­ vim Zagrebom jih je vsaj začasno popeljala na četrto mesto na lestvici, kije bilo tudi ca 7 itd. cilj novomeških igralcev pred pričetkom prvenstva. Resda je po nekaterih v pone­ ka. Za razliko od ženske pa je precej bolj zahod, 19. KOLO: PIONIR—NO­ mirno v moški ligi. Titan Kamnik je za­ Pari prihodnjega kola: Ajdovšči­ VI ZAGREB 3:1 (7, -8,9, 14) deljek objavljenih lestvicah Salonit še pred Novomeščani, toda zagotovo bodo nesljiv prvak, Kočevci pa najugodnejše na—Inles, Termopol—Črnomelj, Slo­ Pionir: Brulec, Peašinovid, Gregu- igralci Salonita izgubili točki iz srečanja z Metalcem, saj so imeli v svojih vrstah presenečenje prvenstva. S kar enajstimi venj Gradec—Sevnica itd. rek, Kosmina, Povšič, Travižan, Ber­ igralca, ki na tej tekmi zaradi treh rumenih kartonov ne bi smel nastopiti. zmagami domujejo tik pod vrhom lestvice SRL, ženske, 14. KOLO: ISK­ ger, Prah. di odločila zmagovalca. Zmaga je torej in prav gotovo lahko od te vrste pričaku­ LESTVICA: 1. Jedinstvo Interplet RA—NOVO MESTO 24:19 (13:10) Pionirjevci so v soboto nastopili oslabl­ jeni, brez svojega kapetana Verniga, kije Novomeščanom prišla še kako prav, v so­ jemo še veliko. Največ uspeha 36 ... 4. Pionir 18 itd. Iskra: Jakše, Gorenc 1, Dolar 5, moral počivati zaradi treh rumenih karto­ boto pa bodo skušali dobro formo potrditi B. B. V naslednjem kolu igrajo Novo- Kegljevič, Radovan 5, Turk 7, Vide 5, nov. Na srečo se to v njihovi igri ni veliko na Bledu. Resda je malo verjetno da jim meščani na Bledu. Martinčič, Lužar, Bohte, Kos. strelcem S0P poznalo. Gladko so dobili prvi set, potem bo nasprotnika uspelo presenetiti, kajti I. SOL, moški, 19. KOLO: LIK Novo mesto: Hočevar, Klobučar, popustili v drugem, zato pa vnovič zbrano Blejčanom bi izguba točk kaj lahko po­ KOČEVJE—TRIGLAV 3:0 (6,7,9) Abazovič, Knafeljc, Iličin 4, Žagar 1, zaigrali v tretjem in četrtem nizu, ki sta tu- menila slovo od lige. iz Leskovca LIK Kočevje: Bradač, Miklič, Rebolj 1, Simončič 1, Opruc 9, Pate SMUČARSKI Obranovič, Polovič, Levstik, Marinč, 1, Butala. Izredno dragoceno zmago pa so si v fi­ nišu prvenstva v prvi ženski republiški ligi ŠPORTNI DAN Regijsko tekmovanje Planinc, Papež, Turk. ITAS—MLINOTEST 19:28 priigrala dekleta LIK Kočevja. S 3:0 so LESTVICA: 1. Titan Kamnik 32... ( 11:12) NOVO MESTO — Na smučišču v streljanju z zračnim Smoletu premagale nevarno Rogozo in tako po 6. LIK Kočevje 22. Itas: Filipovič, Klarič, Dragičevič, ‘SC Rog na Gačah je bil pred dnevi v orožjem _ zaslugi enega dobljenega seta več vodijo V soboto potujejo Kočevci v Lju­ Jurkovič, S. Jerič 9, M. Jerič 5, Saftič okviru tekmovanj letošnjih 27. delav­ na lestvici pred Partizanom Tabor. Tudi v tomer k ekipi Agroploda. 1, Kersnič, Vuk 1, Guštin 1, Bejtovič Velika nagrada skih športnih iger novomeške občine LESKOVEC — Strelski družini soboto proti Krimu v gosteh si ne smejo I. SOL, ženske, 19. KOLO: LIK 2, Stefanišin. smučarski športni dan, nastopajoči pa SOP iz Leskovca in NEK iz Krškega KOČEVJE—ROGOZA 3:0 (10, 4, LESTVICA: 1. Kranj 28 točk ... 4. dovoliti spodrsljaja. Ne le da morajo zma­ so se pomerili v veleslalomu in tekih. sta v soboto, 19. marca, organizirali Iskra 19, 5. Novo mesto 18, 11. Itas Siporexa gati, če hočejo obdržati naslov prvakinj, Poglejmo najprej rezultate veleslalo­ regijsko prvenstvo v streljanju s serij­ 6) pač pa ne smejo oddati enega samega niza, LIK Kočevje: Hočevar, Uran, Lev­ Kočevje 5. ma. Med ženskami C je zmagala Šuš­ skim zračnim orožjem, ki se gaje ude­ kar bo prav gotovo izredno težko. Prav stik, Škufca, T urk, Gornik, Ibrahimo- Pari prihodnjega kola: Alples—I- Izreden uspeh novome- tarjeva (Pionir), pri ženskah B Buko­ ležilo številno zastopstvo strelcev it vič, Drobnič, Klun, Ahac, Kočevar. tas, ERA Šmartno—Iskra, Novo ških kolesarjev v Pulju včeva (Krka) in ženskah A Gačniko- enajstih družin. LESTVICA: 1. LIK Kočevje 28 mest—Polana itd. va (VVO). Pri moških D je slavil Rezultati — člani ekipno: 1. SD (46:20), 2. Partizan Tabor 28 (46:21), BRIONI, PULJ — Konec minulega Bavdek (Iskra Žužemberk), moških C SOP Leskovec 1.094 krogov, 2. SD itd. tedna sta bili na Brionih in v Pulju dve ve­ Turk (IKV), pri moških B prav tako Boštanj 1.092, 3. SD NEK Krško Pari prihodnjega kola: Krim—LIK košarka liki mednarodni kolesarski preizkušnji, ki Pri Osilnici T urk, le da iz Krke in moških A Pucelj 1.072; posamično: 1. Sabudaš (SGP Kočevje, Partizan Tabor—Ljubno sta tekmovalcem KD Krka prinesli veliko (SDK). V tekih je pri ženskah B zma­ LESKOVEC) 369 krogov, 2. Umek gala Uhanova (Krka), pri ženskah A itd. SRL, moški, 21. KOLO: NO- uspeha. Ustavimo se najprej ob nedeljski (SD Heroj Marok, Sevnica) 368, 3. dirki za VN Siporexa v Pulju, kije bila ena bo zrasel Srebrnjakova (Krka), moških D Či­ Benčin (SD NEK) 367; mladinci VOLES—ILIRIJA 107:115(52:52) bej (GG), pri moških Č Škedelj ( Iskra Novoles: Bordelius 4, Vučkovič 27, zadnjih izbirnih tekem za sestavo državne ekipno: 1. SD SOP Leskovec 95R reprezentance. Med 116 kolesaiji iz Itali­ Šentjernej), moških B Strniša (Pionir) krogov; posamično: 1. Reberšak 365, Cerkovnik 17, Bajc 13, Lučev 19, veslaški center in moških A prav tako Strniša (Peda­ rokomet Plantan 27. je, ČSSR, Zahodne Nemčije in Jugoslavi­ 2. Božič (oba SD SOP Leskovec) je je zmagal Novomeščan Jože Smole, Novost na reki Kolpi gogi). V skupnem seštevku ženskega 353.3. Bedek (SD Heroj Marok) 352 LESTVICA: 1. Maribor 43 ... 10. veleslaloma je zmagala Krka, prav SRL, moški, 14. KOLO: INLE- Novoles 27. drugi je bil češkoslovaški reprezentant krogov; pionirji ekipno: 1. SD SOP Menhart, tretji pa Smoletov klubski kole­ OSILNICA — Leta 1991 bo sve­ tako v moškem, Krka pa je bila na­ Leskovec 491 krogov, 2. SD Heroj S—BAKOVCI 29:28(16:15) V zadnjem kolu igrajo Novomešča- juspešnejša tudi v ekipnem seštevku ga Jure Robič. Imenitni novomeški uspeh tovno prvenstvo v kajaku in kanuju- Marok, Sevnica 485, 3. SD Boštanj Inles: Lapajne, Djokič 1, A. Mihe­ ni v gosteh z Rogaško. obeh konkurenc v smučarskih tekih. lič 2, Mikulin 3, J. Mihelič, Goleš, Ju­ SKL, ženske, 21. KOLO: LA­ je s šestim mestom dopolnil mladinec slalom na Savi pri Tacnu in v spustu 483; posamično: 1. Skrlec (SD Heroj rič 4, Lesar, Tomšič 2, Mate 12, Faj­ BOD—METKA 64:60 (23:23) Roman Judež, Bojane je bil 7., v glavnini na Soči pri Bovcu. V okviru priprav Marok) 171,2. Perc (SD Boštanj), 3. diga 5, Parezanovič. Labod: Srebrnjak 21, Leskovšek 4, pa tudi vsi ostali. Dodajmo ob tem, daje na ti tekmovanji pa bodo tekmovalci Župane (SD SOP Leskovec) 167; ČRNOMELJ—RUDAR 16:16 D. Verstovšek 8, Bratož 3, Čavlovič 4, bil junak dirke pravzaprav Branko Bo­ vadili tudi na Kolpi pri Osilnici. članice: 1. Njeguš (SD Kopitar, Sev­ (9:8) Dragman 6, Smrke 14, Šetina 2, J. jane, ki je sam prevozil na čelu kar okoli Zaradi svetovnega prvenstva in za­ REGIJSKO nica) 354, 2. Kovačič (SD Boštanj) Črnomelj: Plut, Bohte, M. Papež 6, Verstovšek 10. 50 kilometrov, kasneje sta se mu pridruži­ radi mednarodnih prvenstev, ki so TEKMOVANJE 335.3. Močivnik (SD Imperial) 331; Kavšek, Hudelja, Novak 1, Možina 2, LESTVICA: 1. ID Ježica 37 ... 12. la še Janez Božič in Beogajčan Perič; pri vsako leto na Kolpi, bodo pri Osilnici, mladinke: 1. Janc (SD Boštanj) 323 J. Papež 6, Adlešič 1, Grabrijan, Pez­ Labod 25. tem je Bojane zmagal na letečem in gor­ kjer je kajakaška steza, zgradili objek­ STRELCEV krogov; pionirke: 1. Požun 157, 2. dirc, Kmetič. V zadnjem kolu gostujejo Novo- skem cilju, vendar je ubežnika glavnina te na startu in cilju, parkirišča in še Kus (obe SD Blanca) 137 nastreljanih SEVNICA—PRULE 18:20(8:13) meščanke v Cerknici. ujela kakih 20 kilometrov pred ciljem. V druge potrebne objekte. Razen tega NOVO MESTO — V Novem mestu je krogov. finišu je nato ubežala trojica na čelu s bodo posodobili tudi kajak-kanu ste­ bilo 19. marca regijsko tekmovanje v strel­ J. ARH Smoletom, njihova prednost na cilju je bi­ zo. Pripravljena je že tehnična doku­ janju z zračno puško in pištolo. Med člani la kakih 100 metrov. Dodajmo ob tem, da mentacija za ta dela. Zdaj iščejo so­ je s puško zmagal Jože Ivanetič iz Iskre so novomeški kolesarji zabeležili tudi pre­ vlagatelje in izvajalca del. Krajevna Semič (367 krogov) pred klubskima tova­ pričljivo ekipno zmago. skupnost Osilnica je že- imenovala rišema Milojkom Pavlovičem (364) in STIČNA PRVA, Zmaga za slovo od ligeDan poprej, v soboto, pa je bila na odbor za gradnjo kajakaškega in rek­ Danielom Petrovičem (362). Pri mladin­ STARI TRG Brionih krožna dirka, ki jo je dobil kolesar reativnega centra. Ko bo zgrajena ste­ cih je bil s puško najboljši Jože Kaferle iz TRETJI Še kolo do konca ligaških košarkarskih bojev — Četr­ iz ČSSR Kvinšt, Smoleje bil 4., Sandi Pa­ za in načrtovani objekti, bodo tu Trebnjega (357 krogov), za njim pa se je pež 9. in Robič 10. Mladinci so v soboto vsako leto razen že običajnih medna­ uvrstil Andrej Vrhovšek iz novomeške SLADKI VRH — V soboto in nedelje ta zmaga labodovk na prvenstvu — Novoles poražen vozili na Reki, z njimi sta bila tudi člana rodnih tekmovanj še priprave za izbi­ Krke (314). V streljanju z zračno pištolo je je bilo na Sladkem vrhu pri Mariboru le­ Ravbar in Božič, ki pa se nista izkazala: v ro državne reprezentance, kajakaška zmagal Robi Bele iz Krke. Med članicami tošnje republiško ekipno prvenstvo stare­ S sobotnim zadnjim kolom se bo tevilnih gledalcev v športni dvorani pod članski konkurenci sta zasedla 12., oziro­ šola, pa tudi turistično-rekreativne je s puško zmagala Smiljana Kos iz no­ jših pionirjev v šahu. Dolenjski zastopniki sklenilo letošnje republiško prvenstvo v Marofom. Srečanje z Metko so Novo- ma 13. mesto. Zato pa so lep uspeh dosegli vožje. Kajak-kanu steza bo stalna, vomeškega Pioniija (361) pred Nežko so se imenitno odrezali. Zmagala je šola iz moški in ženski košarkarski ligi. Nobe­ meščanke dobile v drugem polčasu, po­ mladinci: med mlajšimi je zmagal Krčan krajevna skupnost in domače kultur- Rauh iz semiške Iskre (348) in Darjo Šom Stične, za katero so igrali Tratar, Piškur, tem ko so gostje v prvem delu vodile že z Markovič in Lampret, drugaje bila Bistri­ ne neznanke ni vač, prvak v moški ligi je Kranjec, Radej (Krško) je bil 4., Omerzel no-športno društvo pa jo bosta dajala in Krke (346). Pri mladinkah je bila prva 10 točkami razlike. Ni znano, kaj je trener (Metlika) pa 5. Pri starejših mladincih je ca pri Lendavi, tretja pa OS Stari trg ob Maribor, v ženski skoraj zanesljivo v najem. Nevenka Žbogar iz semiške Iskre (345), Peljhan med odmorom rekel svojim igra­ bilo zmagoslavje Krkinih tekmovalcev, druga pa njena klubska tovarišica Zdenka Kolpi, ki je nastopila v postavi Kobe, Slovan, novolesovci so se rešili izpada, J. P. lkam, toda dejstvo je, da so te v drugem saj je Krevs zmagal pred Romanom Cerovac (323). Horvat, Lindič, Margan in Žagar. žal pa to navzlic sobotni zmagi igralkam polčasu zaigrale kot prerojene, rezultat v Judežem. Laboda ni uspelo. 30. minuti tekme izenečile in nato še po­ Dodajmo za konec, da se bo Smole od Svojo priložnost so labodovke zapravi­ vedle. Prednost so obdržale do konca in 3. do 13. aprila z reprezentanco udeležil le že veliko prej, izgubile so nekaj že dobl­ tako zasluženo zabeležile četrto zmago na dirke v Zahodni Nemčiji, Sandi Papež, jenih srečanj, tako daje zmaga v soboto le letošnjem prvenstvu. Čeprav se izpadu ne Robič, Ravbar in Bonča bodo dirkali v Itas in Sevnica toneta vse nize skromen obliž in dostojno slovo od maloš- morejo izogniti, pa lahko Novomeščanke Italiji, Darko Papež, Božič in Bojane pa v prav v zadnjem kolu z zmago v Cerknici zahodnonemškem Braunschvveigu. Derbi ženske SRL Šentjernejčankam — Hud poraz itasovk doma — Sevničani še dohitijo predzadnjo ekipo gostiteljic, kar bi bilo seveda dokaz več, da si novo­ trdno na predzadnjem mestu — Črnomaljci oddali točko, Inles zmagal meška ženska košarka zasluži republiške­ ga ligaša. VITEZIČEV USPEH Za Dolenjce je bil osrednji dogodek sobotnega kola v obeh konkurencah najbol­ pridružili ekipam pri vrhu lestvice. jših republiških lig zagotovo derbi ženskih ekip Novega mesta in Iskre v Šentjerneju. B. B. Prav o ničemer pa ni odločalo tudi LJUBLJANA — Preko 400 igralcev in Točki sta zasluženo ostali v dvorani šentjemejske osnovne šole, gostiteljice so bile srečanje med moškima vrstama Novolesa igralk se je minuli vikend udeležilo tradi­ boljše v vseh prvinah rokometne igre, med ostalimi rezultati pa omenimo še visok in Ilirije. Novomeščani so si obstanek v li­ cionalnega Kajuhovega memoriala, naj­ gi že zagotovili, Ljubljančani pa mesto bolj množičnega namiznoteniškega tek­ poraz igralk Itasa doma z Mlinotestom, tako da se bodo morale Kočevke še krčevito pod vrhom lestvice, temu primerna je bila movanja v Sloveniji. V konkurenci mla­ boriti za obstanek v ligi. tudi tekma. Ekipi sta igrali praktično brez dincev je lep uspeh dosegel Vitezič, ki seje Le kakih 50 gledalcev sije ogledalo so­ točko Rudarju, medtem ko so Ribničani obrambe, v takšni igri pa so bili izkušene­ uvrstil med 5. in 8. mestom. botno srečanje med Iskro in Novim mes­ po pričakovanju odpravili Bakovce in se jši gostje boljši, še posebej v drugem po­ tom, gostiteljice pa so jih nagradile z do­ lčasu. Kako sta igrali ekipi, pove podatek, ALPINISTIČNA ŠOLA bro, domiselno in učinkovito igro. Da so da sta oba tekmeca dosegla stotici. V zadn­ jo Novomeščanke navzlic porazu s petimi NOVO MESTO — V prostorih no­ TUDI DRUGO LETO V PRVI SKL — jem kolu potujejo Novomeščani v Ro­ zadetki razlike še dokaj poceni odnesle, vomeškega planinskega društva na No­ Bo tradicija Novomeški košarkarji so cilj dosegli, gaško Slatino, kjer objektivno ne morejo pove podatek, da sta bili njuni vratarki računati na uspeh. vem trgu 4 sc danes, 31. marca, ob 17.30 med najboljši igralkami v dvorani. Sent- obstali so v družbi najboljših repu­ B. B. pričenja alpinistična šola. Vabljeni! jernejčanke so si že v prvem delu priigrale pomagala v bliških ligašev, k čemur je veliko s svo­ prednost treh zadetkov, z dobro igro, jimi dobrimi igrami pripomogel prav predvsem mlade Radovanove, pa v nadal­ Bajc, ki ga vidimo na posnetku v tem­ jevanju razliko še povečale. Po uvodnem boju za naslov? nem dresu, obkroženega z nasprotnimi porazu doma z Mlinotestom so igralke Isk­ re tako z dvema zaporednima zmagama Novomeški nogometa­ igralci. Prav zategadelj je bilo sobotno Prava pomlad AMD Sevnica ši pred startom v drugi srečanje z Ilirijo zgolj prestižnega po­ precej popravile svoj položaj na lestvici in so ponovno pri vrhu, Novomeščankam pa mena, bolj zbrani so bili gostje in so No- del prvenstva DOLENJSKI DERBI ISKRI — Tudi Pogovor s predsednikom Francem Praznikom se še kako pozna, da prvenstva niso pričele vomeščanom odnesli še štirinajsti par štirje zadetki Iličinove (na posnetku) najbolj pripravljene. Kot že rečeno, so si NOVO MESTO — Novomeškim točk. (Foto: B. B.) SEVNICA — Sevniško avto-moto nov. Seveda pa nam v vodstvu ocene hud poraz doma privoščile Kočevke. Z nogometašem je letošnja mila zima novomeški vrsti niso pomagali, da bi iz­ društvo doživlja pravo pomlad. Daje članov, da nismo v društvu nikdar to­ vsega dvema zmagama so na predzadn­ šla na roke. Že od januarja sem štirik­ tržila v srečapju s šentjemejsko Iskro članstvo zadovoljno s pestro vsebino liko delali po strokovni plati in skrbeli jem mestu, za beg z dna lestvice pa še kako rat na teden redno trenirajo, med ted­ kaj več od poraza. Igralke Iskre očitno DALMACIJA IN dela, je potrdil tudi najbolje obiskani za družabnost, pomenijo spodbudo, potrebujejo kakšno zmago tudi v gosteh. nom na svojem igrišču, ob nedeljah v prihajajo v formo, česar pa za Novo­ HRASTAR občni zbor društva preteklo soboto, da še izpopolnimo naš program. Poleg Nemara se jim bo to posrečilo že v soboto, športni dvorani, posebej pa pred meščanke ne moremo trditi, in nov izletov z jeklenimi konjički je za naše ko gostujejo pri ekipi Alplesa, ki s točko NOVO MESTO — S finalnim nasto­ kar pomnijo najstarejši člani; še zgo- spomladanskim startom prvenstva v strokovni štab na čelu s trenejem Tone člane zanimiva tudi pot v neznano s manj zaseda zadnje mesto. pom najboljših kegljavk in kegljačev seje vorneje pa trditev o zadovoljnem zahodni skupini območne nogometne tom Ojsterškom iz Trebnjega čaka še članstvu in zaupanju v novo vostvo kolesom, ki bo letos 2. maja. Se pravi, V podobnem položaju kot Kočevke so lige razveseljuje, da so treningi pol­ v soboto, 26. marca, končalo letošnje veliko dela. (Foto: B. B.) potijuje podatek, daje v zadnjem letu da ne mislimo le na motorizirane čla­ Sevničani v moški ligi. S 7 točkami so na noštevilno obiskani. Vsekakor je to prvenstvo KD Novo mesto. Pri članicah je število članov AMD Sevnica naraslo ne, čeprav seveda ti prevladujejo. Tu­ predzadnjem mestu, do Termopola pred dober predznak, še posebej, ker imajo prvo mesto osvojila Angelca Dalmacija od 300 kar na 500. Predsednika di letos bomo pred bazenom pripravi­ njimi jih ločijo tri točke. Tokrat so doma elanovci dobro izhodišče za spomla­ pred Slavko Prosenik in Marijo Kacin, TURNIRJI ZA društva Franca Praznika, kije z zavze­ li tekmovanje koles z motorjem v ostali praznih rok v srečanju s Prulami, in danski del. Prezimili so na 4. mestu z med moškimi pa Marjan Hrastar pred tim in načrtnim delom v zadnjem letu, spretnostni vožnji, kjer bodo tisti, ki ker tudi v soboto v tekmi z vodilnim Slo­ vsega tremi točkami zaostanka za je­ OBČINSKI PRAZNIK Božo Veselom in Avguštinom Avbarjem. odkar je za krmilom AMD, tudi bodo uspešno opravili naloge, dobili venj Gradcem ne morejo računati na us­ senskim prvakom. RIBNICA — Mladinska organizacija osebno precej prispeval k razcvetu potrdilo o znanju ■ cestnoprometnih peh, se kaj lahko zgodi, da bo njihova Nogometaši Elana si od drugega iz Bukovice je v počastitev občinskega ZMAGA KK društva, smo povabili na krajši po­ predpisov. usoda že pred koncem prvenstva zapeča­ dela prvenstva veliko obetajo, saj je praznika pripravila turnir v namiznem te­ NOVOTEKS govor. Za učence osnovnih šol je vabljiv tena. Vse drugače kaže vrstam Črnomlja na njihovi strani tudi tradicija; spom­ nisu. Pri članih je v finalu Spetič ugnal »Organizirali smo več tekmovanj in Inlesa. Oboji so si obstanek v ligi prak­ ladi igrajo namreč bolje kot v jeseni. Lisca s 3:1, med mladinci je zmagal De- NOVO MESTO — Najboljše ekipe so tudi razpis, da lahko najboljši pri oziroma akcij, da bi se člani bolje tično že zagotovili, kakšnih višjih ambicij Preuranjeno je seveda napovedovati, jak, pri ženskah pa Gašperičeva. V domu se v ponedeljek pomerile v finalnih prometnih krožkih pridejo vozit naša spoznali med sabo in v sproščenem, pa nimajo, tako da lahko srečanja igrajo ali bo Elanu uspel dolgoletni cilj: uvrs JLA v Ribnici pa je v po&istitev praznika obračunih letošnjega ekipnega prvenstva gokart. Pod vodstvom naših odraslih družabnem vzdušju preverili, kako se sproščeno in neobremenjeni. Čudi zate­ titev v najboljšo republiško ligo, toda potekal kegljaški turnir. Zmagalo je kegljaškega društva Novo mesto. Vrstni članov učenci tudi na ta način prak­ znajdejo v cestnem prometu, kako gadelj, da so Črnomaljci v soboto oddali tudi v pimeru neuspeha se svet ne bo Kočevje z 2.468 podrtimi keglji pred red ob koncu tekmovanja je bil tak: 1. KK tično in teoretično spoznavajo cest­ obvladajo cestnoprometne predpise. podrl. Novomeški nogometaši lahko Rikom (2.443), Brestom (2.432) in Do­ Novoteks, 2. KK Železničar, 3. KK Krka, noprometne predpise. Trenutno še Nočemo se hvaliti, a dejstvo je, da na napredovanje ob dobri uvrstitvi mom JLA (2.299). Najboljši posameznik 4. KK Pionir, 5 KK Vseh 9,6. KK IMV, nimamo testnih pol, a v kratkem jih doslej še nikoli nismo imeli toliko čla- pričakujemo, da bomo povabili na računajo tudi s predvideno reorgani­ je bil Rus iz Rika s 443 podrtimi keglji. 7. KK Iskra, 8. KK Društvo upokojencev, GORŠE IN zacijo tekmovalnega sistema, a o tem 9. KK Dama, 10. KK Luknja in 11. KK anonimni preizkus znanja cestnopro­ Prav tako v domu JLA pa je bil tudi hitro­ metnih predpisov tudi poklicne voz­ NOVAKOVA kaj več kdaj drugič. potezni šahovski turnir, ki gaje dobil Juga Borac. nike. Tradicionalen je že naš avtomo­ NOVO MESTO — Občinska Zveza Povejmo za konec, da so elanovci v s 15,5 točke, Kolja je dosegel 13,5 in Ra­ POSAVSKI TENISKI bilski rally Impoljca—Studenec, ki ga prijateljev mladine in ŠK Novo mesto sta pripravljalnem obdobju odigrali vrsto dič 12,5. BOJI prirejamo družno z marljivimi člani 22. marca v Vavti vasi pripravila občinsko prijateljskih tekem, v Podzemlju so s M. G-č. naše sekcije s Studenca. 5:3 premagali Croatio, v Črnomlju KRŠKO - Tenis klub Krško organizi­ šahovsko prvenstvo za starejše pionirje in Pri avto šoli pa ne gre vse tako gla­ pionirke. Nastopilo je 57 mladih igralcev gostitelje s 4:0, na štiridnevnih pripra­ TURNIR ZA POKAL ra 2. in 3. aprila prvo zimsko teniško dko. Čakalna doba pri nas je okrog 5 in igralk, pri fantih je zmagal Gorše iz Do­ vah v Moščenički Dragi so premagali prvenstvo za posameznike. Tekmovanje G KLUBA mesecev. Manjka nam inštruktoije- lenjskih Toplic pred Ulčnikom (OS 15. avstrijski Feistritz z 2:0 in Primorca s bo v športnih dvoranah na Senovem in v v,kar pa zadeva uspešnost naše avto divizije) in Sivonjičem (Vavta vas), med 3:0, medtem ko so s Croatio odigrali NOVO MESTO — V soboto, 9. aprila, Leskovcu. Člani vseh treh posavskih te- še eno srečanje v Novem mestu, ekipi šole, lahko povem, daje nekje v repu­ dekleti pa Novakova iz Otočca pred Kon­ ob 9. uri bo v novomeški športni dvorani niških klubov se lahko za tekmovanje pri­ bliškem povprečju.« ciljo (OŠ Katja Rupena) in Rupnikovo pa sta se razšli z izidom 1:1. ekipni namiznoteniški turnir za pokal G javijo v Tenis klubu Krško na Cesti 4. juli­ ■ ! \ (OŠ Mirna peč). Regijsko tekmovanje bo M. GORENC kluba. Ekipe se lahko prijavijo pol u re ja ali po telefonu 71-217 do četrtka, 31. Franc Praznik P. PERC 9. aprila v Trebnjem. pred začetkom tekmovanja. marca, do 18. ure popoldne. DOLENJSKI U S? 18.45 RISANKA L t l K l t R , O, IV. 18.55 VIDEO STANI W .v/v v rvC/lvlE, 19.00 VREME 9.45 — 12.55 in 16.05 — 23.15 19.01 OBZORNIK TELETEKST TELEVIZIJSKI SPORED 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO MOZAIK — ŠOLSKA TV 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 10.00 GLASBENA VZGOJA 19.55 VREME 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME PETEK, 1. IV. — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 19.55 VREME 10.35 KULTURNA DEDIŠČINA: Od 19.59 ZRCALO TEDNA Risanka — 18.40 Številke in črke — 2005i TEDNA: ZADNJI VAL Ohrida do Herakleje 9.45 — 13.20 in 15.20 — 00.15 20.20 KIR ROYAL, 3. del nemške 20.05 INTIMNI STIK, 3. del angleške avstralski film TELETEKST 19.00 Ansambel Jožeta Burnika — 19.30 nadaljevanke 11.05 LETA NEVARNEGA ŽIVLJEN­ nadaljevanke Znanega odvetnika prosijo, naj brani JA, avstralski film 2VIOZAIK Dnevnik — 20.00 G. Verdi: Falstaff 21.05 OMIZJE 21.25 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE skupino avstralskih domorodcev, ki naj bi 16.20 VIDEO STRANI 1(T00 TEDNIK (opera) 23.05 VIDEO STRANI CIVILIZACIJE, 10. oddaja zagrešila umor. Začne se ukvarjati z nji­ 16.35 MOZAIK — ŠOLSKA TV, pono­ 11.00 OSMI DAN, oddaja iz kulture 22.15 DNEVNIK hovo miselnostjo, spoznava njihove ro­ vitev 11.40 SVET NA ZASLONU 22.30 TRIJE ZA ODSTREL, francoski DRUGA TV MREŽA dovne zakone m kultu. Odvetnik postane 17.35 MIŠKE MAČKE VRTITAČKE 12.20 FANNY IN ALEXANDER, po­ film 17.10 Dnevnik — 17.30 Pozabljene bajke posrcdnik.med izoliranimi, v nevednosti 17.55 LIST IZ ZGODOVINE: O OPE­ novitev 4. dela nadaljevanke TV ZAGREB Trije za odstrel so trije politični možje, in v občutkih krivde živečimi belci, in tu­ RETI Z RADOVANOM GOBCEM 15.35 VIDEOSTRANI 8.20 Poročila — 8.25 Otroška oddaja — — 17.45 Najlepše antične pripovedke — ki bi utegnili preprečiti načrte velikega in­ 18.00 Beograjski TV program — 19.00 jim, magičnim svetom temnopoltih prebi­ 18.15 NAŠA PESEM 15.50 MOZAIK, ponovitev Tednika 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 dustrialca. V ospredju pa je nič hudega Indirekt — 19.30 dnevnik — 20.00 valcev ki žive v svojih plemenskih zvezah 18.45 RISANKA 16.50 OSMI DAN, oddaja iz kulture TV v šoli —. 12.30 Poročila — 15.00 TV v sluteči Gerfaut, ki se ob poskusu reševanja Umetniški večer: Greta Garbo (dokumen­ Eno glavnih vlog igra ugleden rodovni 18.55 VIDEOSTRANI 17 30 V ZNAMENJU DVOJČKOV šoli — 16.00 Dober dan — 17.10 Kro­ poglavar. prve žrtve zaplete v verigo umorov in pos­ tarni film) in Grand hotel (ameriški film) 19.00 VREME 17.50 GRIZLI ADAMS, 9. del nanizanke tane glavna tarča najetih morilcev. Doko­ nika Reke — 17.30 Otroška oddaja — 19.01 OBZORNIK 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Ri- 18.15 JAMSKO SLIKARSTVO nčno razodetje resnice zahteva še veliko iENSKPS TNOKTURNa UUBE- 19.18 ZRNO 18.56 RISANKA sanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TOREK, 5. IV. žrtev. 21.55 DNEVNIK 19.30 DNEVNIK TV koledar — 19.10 Risanka — 1930 18.55 VIDEOSTRANI 00.05 VIDEO STRANI 9.45 — 11.25 in 16.00 — 21.55 22.10 MEDNARODNA OBZORJA 19.55 VREME 19.00 VREME Dnevnik — 20.00 Lovec (serijski film) — TELETEKST 22.50 VIDEO STRANI 19.01 OBZORNIK DRUGA TV MREŽA 20.55 Kvizkoteka — 22.00 Dnevnik — MOZAIK 19.18 ZRNO 22.20 Kulturni magazin — 23.50 Bis 10.00 ŠOLSKA TV: Kemija, Fizika 19 JO DNEVNIK 17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja (nočni program) — 01.20 Poročila 11.00 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, NO 0 ’6 SOBOTA 36. lekcija 12.00 začetek programa, napoved, poz­ 16.15 VIDEOSTRANI drav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in poz­ 15.55 NOGOMET RAD:DINAMO DRUGA TV MREŽA 16.30 MOZAIK — ŠOLSKA TV, pono­ SOBOTA, 2. IV. 17.55 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: vitev dravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni Gorenjska, 2. del 12.20 Lepotica Barbara (sovjetski film) 17.30 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽA­ kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 za­ 18.25 DA NE BI BOLELO — 13.30 Jugoslavija, dober dan — 14.00 MET nimivosti, predstavitev znanih in manj 7.35 — 01.10 TELETEKST 18.45 RISANKA Mladinske delovne akcije (dokumentarna 17.45 TEDENSKI ZABAVNIK znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kro­ 7.50 VIDEO STRANI 18.55 VIDEO STRANI oddaja) — 14.45 Srečanje OS Brata Ri­ 18.45 RISANKA nika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri 8.00 RADOVEDNI TAČEK 19.00 VREME bar — 15.45 Dallas — 16.35 Kapelski 18.55 VIDEOSTRANI 8.15 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽA­ 19.01 KNJIGA kresovi — 17.45 DP v košarki (ž) — 19.00 VREME studio NEDELJA MET 19.18 ZRNO 19.15 Vaterpolo Jugoslavija:ZRN — 19.01 OBZORNIK 8.20 V ZNAMENJU DVOJČKOV 19.30 DNEVNIK 20.15 DP v košarki (m) — 21.45 Poročila 19.18 ZRNO 8.00 začetek programa, pozdrav, napo­ 8.40 ZBIS. SREČNI METULJ 19.55 VREME — 21.50 Športna sobota v— 22.10 Por­ 19.30 DNEVNIK ved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.00 MAKEDONSKE NARODNE, 1. treti: Predpolnočni pogovori (oddaja iz 19.55 VREME 9.30 kronika, nekoč je bilo tako..., repiče- 19.59 NAŠ UTRIP T el.: 2 » ' oddaja 20.20 ŽREBANJE 3x3 kulture) 20.05 NEVIHTNA NOČ, drama TV va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln, 11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in poz­ 9.30 F. Bevk: PASTIRCI PRI PLESU IN 20.30 VRNITEV V PARADIŽ, 23. del Zagreb 'uKESU 20.50 OSMI DAN, oddaja o kulturi dravi naših poslušalcev, 18.00 konec nadaljevanke TV ZAGREB programa 10.05 DUNJA, otroška oddaja 21.20 KRIŽ KRAŽ 21.30 DNEVNIK 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 10.35 EX LIBRIS, ponovitev 3. oddaje 22.45 DNEVNIK 21.45 VIDEOSTRANI Bis (ponovitev nočnega programa) — Spored Studia D 11.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ 23.00 NAVADNI LJUDJE, ameriški ZAGORJE 86 film 15.10 Narodna glasba — 15.40 Poročila Radio Sevnica — 15.45 TV koledar — 15.55 Nogomet PONEDELJEK 12.05 AKTUALNO To je družinska drama višjega srednje­ DRUGA TV MREŽA Rad:Dinamo — 17.45 Sedem TV dni — 12.00 začetek programa — pesem tedna, UKV — 96,8 ali 105,2 MHZ 12 45 JUBILEJNA TEVETEKA, pono­ ga sloja, ki na videz živi brez problemov. 17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja 18.30 Prisrčno vaši — 19.15 Risanka — 12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 Redakcija vitev 9. oddaje Težave povzroči vrnitev sina. Fant se — 18.00 Angleščina. 36. lekcija — 18.30 19.30 Dnevnik — 20.00 Concertino — modra kronika—ponovitev oddaje, 13.30 čestitke 14.10 VIDEOSTRANI namreč čuti krivega za smrt starejšega bra­ Risanka — 18.40 Številke in črke — pogovarjamo se z vami, 14.30 šport, oglasi 14.25 JASSEY OWENS, 1. del ame­ ta, ki je bil družinski ljubljenec. 20.15 Boljše življenje — 21.05 Bela orhi­ 19.00 Glasbena parada Radenci 88 — deja (ameriški film) — 22.45 Dnevnik — 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica telefon 81-004 riškega filma 01.00 VIDEOSTRANI 19.30 Dnevnik — 20.00 Po sledovih Slo­ 23.00 Nočni program — 00.50 Poročila narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna Studio vencev v svetu: Dežela neskončnih mož­ tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba telefon 81-315 nosti — 20.40 Žrebanje lota — 20.50 Za­ leze-biba gre, studio D—jutri bavni torek — 22.20 Oddaja iz kulture celo v Pragi in na Dunaju. Oženi se s hče­ ČETRTEK, 31. 3. NEDELJA, 3. IV, poldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Cas Opomba: Gent: košarka PEP, polfinale; TOREK 17.00 Pozdrav in napoved sporeda rko steklarja, s katero imata šest otrok. negotovosti — 20.45 Včeraj, danes, jutri play off v košarki (ž in m) «7.55 — 13.15 in 14.30 — 22.45 Nadaljevanka ima 13 delov. 12.00 začetek programa, pesem tedna, Glasbeni uvod za ogrevanje — 21.05 Mali koncert — 21.30 Športni 12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz orga­ 17.20 Aktualno TELETEKST 15.55 ROKOMET (Ž) BELINKA pregled 9.10 VIDEO STANI OLIMPIJA:BUDUČNOST SREDA, 6. IV. nizacij združenega dela — mozaična od­ 17.50 Iz naših krajev 9.20 ŽIV ŽAV 17.15 OVČAR, ameriški film daja, 15.30 dogodki in odmevi,- 16.00 18.10 Rezervirano za... 9.45 — 11.20 in 15.55 — 23.00 10.15 GRIZLI ADAMS, 9. del nanizanke 18.45 RISANKA pomagamo vam, 16.30 minute za narod­ 18.25 Glasbena oddaja TELETEKS 10.40 VRNITEV V PARADIŽ, ponovi­ 18.55 VIDEOSTRANI no glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša 19.00 Zaključek sporeda PONEDELJEK, 4. IV. MOZAIK tev 23. dela nadaljevanke 19.00 VREME vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, 9.45 — 12.00 in 16.35 — 36.20 10.00 NEVIHTNA NOČ, ponovitev 11.30 VIDEO MEH 19.01 TV MERNIK biba leze-bila gre, studio D—jutri SOBOTA, 2. 4. TELETEKST drame 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 19.18 ZRNO 17.00 Pozdrav in napoved sporeda MOZAIK 10.40 OSMI DAN, oddaja o kulturi ; I? 00 VIDEO STRANI 19.30 DNEVNIK SREDA 17.05 Mladinska oddaja 10.00 NAŠ UTRIP 16.10 VIDEO STRANI 14.45 VIDEO STRANI 19.55 VREME 12.00 začetek programa, pesem tedna, 18.00 Glasbena uganka 10.15 ZRCALO TEDNA 16.25 MOZAIK, ponovitev 15.00 SINOVI IN HČERE STEKLAR­ 20.05 TRST VIA SKOPJE 12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00 18.30 Poklicno usmerjanje 10.30 BRATOVŠČINA, ameriški film 17.05 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, JA JAKOBA, 1. del češkoslovaške na­ 21.00 ZDRAVO vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena od­ 19.00 Zaključek sporeda 16.50 VIDEO STRANI 36. lekcija daljevanke 22.30 VIDEO STRANI daja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 žel­ 17.05 MOZAIK, ponovitev 17.30 MUCA COPATARICA Nadaljevanka je družinska saga, ki je in čestitke naših poslušalcev, 17.00 NEDELJA, 3. 4 . 17.35 RADOVENI TAČEK 17.45 D. Zajc: ABECEDARIJA, preds­ prikazuje življenje treh generacij v letih od n n i i p , t v i t i n r 7 * aktualna tema, 18.00 kronika, pesem ted­ 10.30 Pozdrav in napoved sporeda 1899 do 1957. Osrednji lik je mladi stek- ž I K l I l i A I V M K t Z A 17.50 MAKEDONSKE NARODNE tava SMG na, biba leze-biba gre, studio—D jutri 10.15 Kmetijska panorama PRAVLJICE 18.15 POKAŽI MI, KAKO: ČE BI SE lar Jakob. Zaradi svoje spretnosti pri delu 8.50 Poročila — 8.55 Danes za jutri in Nedeljski gost hitro napreduje, njegove izdelke prodajajo 18.20 BOJ ZA OBSTANEK: VRNITE PREJ RAZŠLA, 8. oddaja ČETRTEK, Oddaja o kulturi igrani film — 11.55 Športno-zabavno po­ KANJO 18.45 RISANKA 12.00 začetek programa, pozdrav, napo­ 11.40 Mikrofon na vasi ved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je Dobro je vedeti bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 do­ 12.00 Aktualno IVA Skupščine občinskih skupnosti godki in odmevi, 17.00 turistična oddaja, Minute za prometno varnost Mercator - Kmetijska zadruga Črnomelj 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze- 12.15 Za vsakogar nekaj SOZD MERCATOR - KIT, n sub o za zaposlovanje Črnomelj, biba gre, studio—D jutri 13.00 Nedeljski poročevalec Metlika, Novo mesto in Trebnje 13.30 Čestitke in pozdravi naših poslu­ M - KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, PETEK šalcev razpisujejo 12.00 začetek programa, napoved, poz­ n.sub.o. prosta dela in naloge drav, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je SREDA, 6. 4. Delovna skupnost skupnih služb bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport, 17.00 Pozdrav in napoved programa 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica 17.05 Informativna kronika 1. VODJE STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKIH 17.25 Naši kraji in ljudje razpisuje zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja, SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze- 18.25 Glasbena oddaja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi biba gre, studio—D jutri 19.00 Zaključek sporeda za Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom vodenje finančno-računovodske službe Razpisni pogoji: — visoka aii višja izobrazba družboslovne smeri SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, n. sol. o. — 5 let delovnih izkušenj na področju kadrovske dejavnosti Delovna organizacija za proizvodnjo Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako­ — izpolnjevanje ostalih pogojev po družbenem dogovoru o nom, izpolnjevati še naslednje: kadrovski politiki in prenos električne energije — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, z dvem a Ljubljana, Hajdrihova 2 oz. štirimi leti delovnih izkušenj, Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog ime­ — da imajo organizacijske sposobnosti za vodenje in koordini­ novan za štiri leta. Komisija za delovna razmerja ranje delovnega procesa. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev delavskega sveta delovne skupnosti Dela in naloge razpisujemo za 4-letno mandatno obdobje, do v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba ponovne izbire. občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto (za razpisno objavlja Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresi­ komisijo). prosta dela oz. naloge: rani kandidati pošljejo na naslov: M — KZ Črnomelj, Kolodvor­ O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izbiri. ska 39, v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po 161/13 1. Vodja oddelka za izgradnjo proizvodnih preteku roka za prijavo. investicij 167/13 2. Vodja izgradnje RTP Krško in Hudo 3. Inženir za elektro nadzor OPEKARNA 4. Pomočnik inženirja za elektro nadzor 5. Tehnik za elektro nadzor SLOVENI JALES-STILLES NOVO MESTO p o 6. Tehnik za dokumentacijo in skladiščenje Tovarna stilnega pohištva Zalog 21, 38000 Novo mesto 7. Administrator in notranje opreme ©a m m SEVNICA Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge: Pogoji: stilles Pod 1: — VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA visoka izobrazba elektroenergetske smeri — strokovni izpit za Odbor za delovna razmerja (ni reelekcija) investicijski nadzor, 5 let delovnih izkušenj oglaša Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje Pod 2: prosta dela in naloge pogoje: visoka izobrazba elektroenergetske smeri — strokovni izpit za — višja ali srednja izobrazba komercialne ali ekonom ske sm e­ investicijski nadzor, 5 let delovnih izkušenj PRODAJNO-REFERENTSKA OPRAVILA ri in 5 oziroma 7 let ustreznih delovnih izkušenj, Pod 3: — 1 izvajalec — vozniški izpit B kategorije, visoka izobrazba elektroenergetske smeri — strokovni izpit za — organizacijske sposobnosti in lastnosti, opredeljene z druž­ investicijski nadzor, 3 leta delovnih izkušenj benim dogovorom o kadrovski politik:. Pod 4: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še višja izobrazba elektroenergetske smeri, strokovni izpit za in­ naslednje: — VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA vesticijski nadzor, 3 leta delovnih izkušenj — V. zahtevnostna kategorija (srednja izobrazba) ekonom- Pod 5: sko-komercialne smeri SEKTORJA srednja elektro šola — strokovni izpit za investicijski nadzor, 3 — 1 — 2 leti delovnih izkušenj (ni reelekcija) leta delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje Pod 6: pogoje: srednja elektro šola energetske smeri, 3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po oglasu del na zgo­ visoka ali višja šola ekonom ske smeri, Pod 7: raj navedeni naslov. — 5 oziroma 7 let ustreznih delovnih izkušenj, srednja administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj Prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat — poznavanje finančno-računovodskega poslovanja, izpolnjuje pogoje, navedene v tem oglasu. — organizacijske in vodstvene sposobnosti. Dela pod točko 1 se opravljajo v Vrhovem, ostala pa v Krškem. Izbira kandidatov bo opravljena najkasneje v 15 dneh po po­ Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. teku oglasnega roka, kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v 30 Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi. SAVSKE ELEKTRAR1N £ LJUBLJANAi j^ajdrihova 2/||, Ljublja- dneh po poteku oglasnega roka. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sp re­ na, v 15 dneh po objavi 155/13 jemanju prijav. 170/13 156/13

20 DOLENJSKI LIST Št. 13 (2016) 31..marca 1988 Mercator P GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO S1 DOLENJSKI Agrokomb TOZD Gradbeni sektor Krško, PROIZVODNJA TRGOVINA IN STORITVE, n. sub. o. PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 TOK Kmetijstvo, trgovina, b razpisuje v skladu s sklepom delavskega sveta TOZD ter v storitve Krško d skladu z določbami statuta TOZD GS Krško proste delovne na­ na podlagi sklepa komisije DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO, p. o. loge in opravila za delovna razmerja NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 DIREKTORJA TOZD GRADBENI SEKTOR objavlja objavlja po sklepu delavskega sveta KRŠKO prosta dela in naloge Za direktorja TOZD GS Krško je lahko imenovan delavec, ki po­ JAVNO LICITACIJO leg v zakonu določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:. SADJARJA — da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri in naj­ manj 5 let delovnih izkušenj, za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s polnim de­ — da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in naj­ lovnim časom . Osnovno sredstvo Izklicna Opom ba manj 7 let delovnih izkušenj, Pogoji: cen a — da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj, poklicna šola kmetijske smeri ali KV sadjar in 3 do 6 mesecev Osebni avtomobil Z 101, delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del. — da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o letnik 1984 1.900.000 69.000 km kadrovski politiki. 500.000 Kandidati naj pisne prijave oddajo v kadrovski službi delovne Ciklostil RR 1050 Kandidat bo imenovan za direktorja TOZD GS Krško za dobo organizacije Mercator-Agrokombinat Krško ali pisno na naslov stroj za izžig matric 500.000 štirih let. 400.000 Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, in sicer v Pisalni stroj Olympia Supertipe 2 Vloge s programom dela ter dokazili o izobrazbi, dosedanjem 200.000 za popravilo 15 dneh po dnevu objave pri Občinski skupnosti za zaposlovan- Fotokopirni stroj Olympia delu in z življenjepisom kaj kandidati pošljejo v 15 dneh v zaprti e v Krškem. Pisalni stroj Robotron — el. 150.000 ovojnici na naslov: GIP PIONIR, TOZD GS Krško, Zdolska 27, andidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbi­ Računalnik Texas Instruments 68270 Krško, s pripisom: ZA RAZPISNO KOMISIJO. i! 120.000 ranju prijav. PC 100 C Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po dnevu sklepa de­ 158/13 Računski stroj Diehl productronic 50.000 lavskega sveta o imenovanju. Računski stroj Diehl profotronic 10.000 za popravilo 168/13 Javna licitacija bo v prostorih Dolenjskega projektivnega biroja Novo mesto, Sokolska 1,4. aprila 1988, ob 9. uri. Ogled blaga je mogoč eno uro pred pričetkom licitacije. Zainteresirani udeleženci morajo položiti pred začetkom licita­ cije kavcijo v višini 10% izklicne cene na blagajni DPB, ki hkrati labod pomeni skesnino, če kupec ne plača izlicitirane cene, in sicer »KOVINARSKA« K rško Komisija za delovna razmerja DSSS za avtomobil v treh dneh, za ostala osnovna sredstva pa takoj objavlja prosta dela in naloge: o licitaciji. TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ K'akup poteka po načelu videno-kupljeno. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga plača kupec. Kupec mora kupljeno blago I. VODENJE IN ORGANIZIRANJE SLUŽBE odpeljati v treh dneh po licitaciji. 159/13 RAČUNSKEGA CENTRA Delavski svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge: Pogoji: , , — VII. stopnja, dipl. ing. organizacije, smer računalništvo 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA­ — informatika ali druga ustrezna tehniška smer Cestno podjetje Novo mesto — NA — DIREKTORJA DO — 48 m esecev delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih TOZD Gradnje Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat delih in nalogah — 3-mesečno poskusno delo Komisija za delovna razmerja za zasedbo razpisanih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: — VI. stopnja, ing. organizacije, smer računalništvo — in­ OBJAVLJA — da ima visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske formatika, ekonomist, smer informatika oziroma druga — več prostih del in nalog smeri, ustrezna tehniška smer — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri delih in nalogah — 48 m esecev delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, gradbeni delovodja — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, delih in nalogah — 3-mesečno poskusno delo — da izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski Pogoji: končana delovodska šola politiki v občini Krško. Prijave dostavite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno iji- II. OPRAVLJANJE NALOG SISTEMSKEGA podjetje Novo mesto — TOZD Gradnje, Ljubljanska 47. 2. VODJE MARKETINŠKEGA SEKTORJA PROGRAMA Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. 172/13 Pogoji: Pogoji: — visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, — VII. stopnja, dipl. ing. elektroračunalniške smeri — 5 let delovnih izkušenj, — 36 mesecev delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo — pasivno znanje tujega jezika. ali — VI. stopnja, ing. elektroračunalniške smeri 3. VODJE PROIZVODNEGA SEKTORJA — 48 mesecev delovnih izkušenj Pogoji: — 3-mesečno poskusno delo IM — visokošolska izobrazba strojne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, III. OPRAVLJANJE NALOG SISTEMSKEGA metalna — znanje tujega jezika. ANALITIKA Strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. 4. VODJE GOSPODARSKO RAČUNOVODSKE­ Pogoji: o. Maribor GA SEKTORJA — VII. stopnja, dipl. ing. organizacije TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME — 24 mesecev delovnih izkušenj SENOVO Pogoji: — 3-mesečno poskusno delo — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj. ali Delavski svet tozd razpisuje dela in naloge s posebnimi poo­ — VI. stopnja, ing. organizacije, smer računalništvo — in­ blastili in odgovornostmi, za mandatno obdobje 4 leta formatika ali ekonomist 5. OVODJE PROJEKTIVNO RAZVOJNEGA — 36 mesecev delovnih izkušenj VODENJE TEHNIČNO — PROIZVODNEGA SEKTORJA — 3-mesečno poskusno delo Pogoji: SEKTORJA — visokošolska izobrazba tehnične smeri, Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. — 5 let delovnih izkušenj, Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 Pogoji: — znanje tujega jezika. dneh po objavi na naslov: — visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične smeri LABOD, tovarna oblačil, Novo mesto, Cesta herojev 29, — 5 let delovnih izkušenj, od teg a 3 leta na delih in nalogah vo­ 6. VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA kadrovsko-socialna služba. denja pomembnejših organizacijskih enot Kandidate bomo o izidu pisno obvestili v 30 dneh po izbiri. — znanje enega svetovnega jezika SEKTORJA 157/13 — sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih Pogoji: odnosov — visokošolska izobrazba pravne smeri, Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo ev s kratkim življenjepi­ — 3 leta delovnih izkušenj pri delih v stroki, som pošljite v 15 dneh po dnevu objav 1. — zaželjen pravosodni izpit in zaželjena ZT registracija. Komisija za delovna razmerja tozd objavlja prosta dela i in 7. VODJE FINANČNE SLUŽBE naloge: Pogoji: —visokošolska izobrazba ekonomske smeri, Iskra 1. VODENJE PROIZVODNJE — 3 leta delovnih izkušenj, ISKRA Avtomatika 2. SAMOSTOJNO PROJEKTIRANJE — aktivno znanje nemškega jezika, TOZD Energetska elektronika 3. VZDRŽEVANJE IN PROJEKTIRANJE ELEK­ — poznavanje predpisov s svojega delovnega področja. Novo mesto, Velika Cikava 22, TRONIKE II. stopnje 8. VODJE ZUNANJETRGOVINSKE SLUŽBE po sklepu delavskega sveta Pogoji pod: Pogoji: razpisuje tč. 1: — visokošolska izobrazba komercialne, ekonomske, pravne javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev — VII./VI. stopnja Sl strojne smeri ali organizator dela — proiz­ ali filozofske smeri, vodna sm er — ZT registracija, aktivno znanje nemškega jezika, — 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo traja 90 dni — 5 let delovnih izkušenj. Zap. št. Naziv Izklicna cena tč. 2: 1. knjižni stroj DARO 1720 2.000.000,— din — VII./VI. stopnja Sl strojne smeri (konstrukter) 9. VODJE PRODAJE 2. razmnoževalni stroj — banda 50.000,— din — 5 let delovnih izkušenj na področju projektiranja Pogoji: 3. telefonska centrala 10-50 PAB 9.698.845,— din — znanje svetovnega jezika — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonom ske ali teh­ 4 krivilni stroj za pločevino 700.000,— din — poskusno delo traja 90 dni nične smeri, 5. električna kalilna peč 600.000,— din tč. 3: „ t — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, 6. gorilec TIP OE 1803 Oertli 300.000,— din — VII./VI. stopnja Sl — elektro smeri (elektronika) — poznavanje predpisov, komercialne izkušnje na področju 7. fotokopirni aparat REX ROTARY 200.000,— din — 1/3 let delovnih izkušenj na področju projektiranja ali komercialnega in finančnega poslovanja, vzdrževanja elektronskih naprav; lahko tudi začetnik — pasivno znanje tujega jezika. Javna dražba bo v sredo, 13.4.1988, ob 12. uri. — poskusno delo 90 dni Interesenti morajo plačati varščino v znesku 10-odstotne izk­ Nudimo družinsko stanovanje v Krškem. 10. VODJE NABAVE licne cene in jo vplačati na dan prodaje do 10. ure na blagajni v Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim Pogoji: Bršljinu. , . .. delovnim časom. Prodaja bo po sistemu ogledano — kupljeno. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonom ske ali teh­ Prometni davek in druge stroške v zvezi s tem plača kupec. dnevu objave na naslov: Metalna — tozd TGO Senovo, Titova nične smeri, Kupec mora plačati kupnino in prevzeti kupljeno osnovno cesta 106, 68281 Senovo. — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. sredstvo takoj, najkasneje pa v roku 15 dni po dražbi, sicer se Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po po­ Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. teku roka za prijavo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo Neuspelim ponudnikom bomo varščino vrnili takoj po zaključku ŠTUDENTJE — DIJAKI! v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »prijava Nudimo kadrovske štipendije: na razpis z a ...« na naslov: »KOVINARSKA« Krško, Kadrovsko Ogled je možen na dan prodaje od 7. ure dalje, ostale informaci­ 4 štipendije — DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA splošna služba, CKŽ 137, 68270 Krško. je oa interesenti lahko dobijo pri tov. Marjanu Kovačiču, tel. 24- 2 štipendiji — STROJNI TEHNIK Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za 541 int 91, vsak dan na Veliki Cikavi 22, Novo mesto. 10 štipendij - PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN sprejemanje prijav. 164/13 160/13 163/13

DOLENJSKI LIST Št. 13 t?Q16) 31- marca 1988 21 V TEM TEDNU VAS ZANIMA I I S * K " -* " 7 „?S? “ & K ISCE “ SLU2B0 D0BI - s t a n o v a n j a - m o t o r n a v o z i l a - k m e t i j s k i s t r o j i " IH PRODAM — KUPIM - POSEST — 2EHITHE POHUOBE — BAZNO — OBVESTIU — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE

(ob 20. uri) ameriški film katastrofe tedenski koledar PRODAM ZASTAVO 750, starejši GOLF S paket, letnik 1985, rdeč, pro­ PRODAM novo frajtonarico, trikon- Žrelo III. 1. 4. (ob 21.30) italijanska (4 ha), Slovenija, okolica Sevnice. Telefon letnik, pralni stroj in kosilnico za Gorenje dam. Tel. 25-847. (187l-MV-13) ska melodija. Ratko Markezič, Semič 18 (041) 155-205. (P12-15MO) komedija Impotenca. 2. 4. (ob 20. uri) Četrtek, 31. marca — Benjamin Muta kultivator. Informacije na tel. 27- JAW O 350, staro 6 mesecev, ugodno a. (P13-15MO) PRODAM nedokončano večjo počit­ /J?etek, 1. aprila — Hugo ameriški film Moj sosedje vampir. 3.4. 116, popoldne. (1872-MV-13) prodam. Tel. 65-744, po 13. uri. APARAT za pranje znamke Karher in niško hišo z vsemi pritiklinami vrtom in (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Sobota, 2. parila — Franc Z 101, SC, letnik 1979, dobro ohran­ (1876-MV-13) suzuki 125 cross prodam. Tel. (064) 46- vinogradom. Lepa sončna lega, 200 m od Karate Kid II. 4.4. (ob 20. uri) domača jeno, ugodno prodam. Tel. (068) 216- Nedelja, 3. aprila — Velika noč, Ljuba Z 750, letnik 1982, prevoženih 56.000 458. (P13-9MO) asfaltirane ceste in avtobusne postaje, 10 drama Hi-fi. 5.4. (ob 20. uri) ameriška 292. (P13-19MO) km, prodam. Stane Gorenc, Gor. Grezo- Ponedeljek, 4. aprila — Izidor ZVOČNIKE ELEKTROVOICE 2 km od Novega mesta. Tel. (068) 23-673. drama Jolandina skrivnost. 6.4. (ob 18. M OPED TORI KROS, nov, prodam. vica 53, Šentjernej. (P13-56MO) kom SUBWOSER do 400 W, dva Torek, 5. aprila — Vinko (1795-PO-13) uri) ameriška komedija Hrup na kole­ Tel. 23-729. (P13-37MO) LADO 1300,43.000 km, prvi lastnik, komada širokopasovne do 150 W, ojače­ Sreda, 6. aprila — Viljem VINOGRAD dam brezplačno v najem sih. 7.4. (ob 20. uri) angleški film Link. OPEL KADET, letnik 1974, prodam. garažirana, ugodno prodam. Švajger, Čr­ valec PHASE-LINEAR 2 x 2 10W do2x (Trebanjski vrh na Dolenjskem). Infor­ SEVNICA: 31.3. in 1.4. (ob 19. uri) Telefon 84-326 v petek in nedeljo. nomelj, tel. 51-090. (ček-MV-13) 300 W, in hidravlični sekalni stroj za usnje macije na telefon (061) 51-463. (1799- LUNINE MENE francoski kriminalni film Nočna patrul­ (1846-MV-13) Z 101, letnik 1985, prodam. Alojz (10 ton) prodam. Tel. (061) 721-041. PO-13) 2. aprila ob 10.21 — §čip ja. 2. (ob 16. uri) in 3. 4. (ob 20. uri) JUGO 45, letnik 1986, prodamv za 570 Tršinar, Gor. Dole 22, Škocjan. (1877- (P13-10MO) GOZD, primeren za vikend in vino­ MV-13) ameriško znanstvenofant. film Naviga­ M. Tone Perko, Gornji križ 12, Žužem­ GARAŽO v Sevnici prodam. Tel. 81- grad, v bližini Novega mesta, prpdam. Vi­ berk. (1866-MV-13) tor. Od 3. do 5.4. (ob 16. uri) slovenski 126 P, letnik 1981, 125 fiat, letnik 545. (P13-11MO) nko Lumpert, Draga 9,68220 Smarieške kino GOLF GLD, letnik 1984, prodam. 1978, prodam. Tel. 85-404. (1878-MV- CAMP PRIKOLICO dolžine 5,5 m; s film Čisto pravi gusar. 7.4. (ob 20. uri) Toplice. (1888-PO-13) Grmovšek, Cankarjeve brigade 27, blok B 13) predšotorom, ugodno prodam. Informaci­ BREŽICE: 31. 3. in 1.4. (ob 20. uri) ameriški film Petek 13. VIKEND v Soteski pri Novem mestu, 2, Trebnje. (1845-MV-13) 126 P, letnik 1979, prodam. Kužnik, je vsak delavnik od 8. do 15. ure. Tel. 26- lepa sončna lega, 17 arov zemlje s sadovn­ ameriški kriminalni film Najavljeni NOVO MESTO — DOM KUL­ P 126 E, letnik december 1985, pro­ Vrhovo 6, Mirna peč. (1881-MV-13) 678. (1798-PR-13) zločin. 2. 4. (ob 20. uri) hongkonški TURE: 31. 3. ter 1. in 2. 4. (ob 16. uri) jakom, prodam. Telefon 22-288,21-322. dam. Tel. 27-201. (1847-MV-13) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, VRHUNSKI videorekorder VHS sis­ (1874-PO-13) akcijski film Nora misija. 3. (ob 18. in in 3. 4. (16. in 18. uri) premiera Walt FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. prodam. Drago Roženberger, Ruperč vrh, tem, z daljinskim upravljalccm, nov, pro­ V OKOLICI Čatežkih Toplic prodam 20. uri) ter 4. 4. (ob 20. uri) ameriški disney: Veliki mišek, detektiv — ame­ Kink, Stopiče 54. (1840-MV-13) Novo mesto, tel. 21 -256 do 14.30 vsak de­ dam. Tel. (061) 264-658. (P13-16MO) novejšo enodružinsko hišo z vrtom najbol­ kriminalni film Osem milijonov smrti. riški risani film. 31.3. (ob 18. in 20.15) R 4 TL prodam. Tel. 75-745. (Pl 3- lovni dan. (1880-MV-13) 1000 kg koruze prodam. Tel. 44-517. jšemu ponudniku. Kličite na telefon (061) 5.4. (ob 18. in 20. uri) ter 6. in 7.4. (ob filmsko gledališče — nemški film Nebo 35MO) CITROEN GS 1,3, letnik 1980, s plin­ (Pl 1-42MO) 314-700. (P13-45MO) 20. uri) ameriški akcijski film Topgun. nad Berlinom. 1. in 2. 4. (ob 18. in GOLF JGL diesel, letnik 1984, S sko napravo, kovinske barve in karamo- STRUŽNICO prodam ali zamenjam PRODAM manjše posestvo v Mrčnih ČRNOMELJ: 31. 3. (ob 20. uri) 20.15) ter 3. 4. (ob 20. uri) ameriška paket, prodam. Hren, Ob potoku 2, Novo boliran citroen GS club, letnik 1975, sku- za Z 101, letnik 1981—82. Jenič, Rajno- selih, 1,5 ha zemlje. Hiša, vseljiva (z vodo ameriški fantastični film Čiklon. 1. 4. fantastična komedija Cocoon. Od 4. do mesto. (1824-MV-13) »aj ali po delih prodam. Pene, Štefan 2, všče 6, Novo mesto. (1803-PR-13) in elektriko), in hlev. Cesta je do hiše. Je (ob 20. uri) drama Mona Lisa. 3.4. (ob 6. 4. (ob 18. in 20. uri) hongkonški Z 101, letnik 1977, ohranjeno, prodam l'rebnje. (P13-47MO) PRODAM moško otroško obleko št. nekaj obdelovalne zemlje, nekaj travnika il 1 . uri) pustolovska komedija Vohuni, akcijski film King Fu dekle. 7.4. (ob 18. ali zamenjam za Trabant ali Z 850 AK. LADO 1200 in kombi IMV renault 10 (temno moder žamet), primerno za in sadovnjak. Informacije pri: Umek, Kovačič, Prečna 8. (ček-MV-13) 1600 prodam. Tel. (068) 43-751. fiam podobni. 3.4. (ob 20. uri) komedi­ in 20 uri) ameriški film Bolero. obhajilo, in čevlje št. 34. Tel. 65-174. Rožno 8, Brestanica. (P13-61MO) AVTOMATIK, dobro ohranjen, pro­ (1885-MV-13) (1804-PR-13) ja Klošar iz Beverly Hilsa. 5. 4. (ob 20. TREBNJE: 2. (ob 19. uri) in 3.4. (ob dam. Tel. 42-470. (1816-MV-13) R 4, letnik 1975, registriran do aprila SPALNICO rabljeno, prodam. Novo uri) drama Vedoželjna Rita. 7. 4. (ob 18. uri) ameriško-nemška ljubezenska FIČK A 850, letnik 1981, prodam. Igor 1989, prodam. Peter Klobučar, Zagre­ kmetijski stroji 20. uri) drama Podzemlje. drama Andreja. mesto, tel. 23-083. (1841-PR-13). Mirtič, Cegelnica 25, Novo mesto. bška 3, Novo mesto. (1886-MV-13) NERABLJEN šivalni stroj RUŽA ze­ KRŠKO: 31. 3. (ob 18. uri) sloven­ MIRNA PEČ: 1. in 2.4. (ob 20. uri) (1823-MV-l 3) KADETT 1,3 S, letnik december KOSILNICO IMT 407 in mlin Mios- ameriški film Top-gun. lo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. ski film Moj ata, socialistični kulak ter Z 128, letnik december 1986, prodam. 1986, odlično ohranjen, prevoženih (P13-36MO) tandard prodam. Ogled popoldne. Klo­ Tel. 85-195, popoldne. (P13-26MO) 30.000 km, prodam. Vrščaj, Čri bučar Alojz, Dol. Dobrava 5, Trebnje. KOZOLEC (6 oken-štantov) po zelo (1924-KS-13) Z 101, letnik avgust 1985, prodam. Tel. tel. (068) 52-073. (1919-MV-13) ugodni ceni prodam. Jože Povše, Zagrad Ugodno prodam traktor TV 523, star 6 45-283, po 15. uri. (1832-MV-13) M OPED TOMOS, letnik 1986, do­ 9, Škocjan. (P13-29MO) bro ohranjen, s štirimi brzinami, prodam. mesecev, kosilnico figaro in motokultiva- ure v četrtek, v petek, soboto in nedeljo na Z 126 PGL, garažirano, zaščiteno, sta­ NOVO prikolico za prevoz živine (3 1), službo dobi ro 4 mesece, prodam. Tel. 81-481, od 8. Hasan Djudja, C. III. bataljona VDV 51, tor gorenje. Franc Kozinc, Dol. Brezovo tel. (068) 56-615. (1791-MV-13) novo prikolico za osebni avto in rabljen 26, Blanca. (P13-46MO) do 14. ure. (P13-28MO) 68233 Mirna. (1884-MV-13) črno-beli TV prodam. Starič, Vinja vas GOSTILNA ČRNIVEC, MIRA SIMCO 1307 GLS, obnovljeno, pro­ POCENI prodam taktor pasquali in Z 101, letnik 1976, prodam. Tramte, NOV MOTOR BT 50 prodam. Rataj, 43, Novo mesto. (P13-30MO) TURK, Brezje na Gorenjskem, sprejme v dam. Tel. 65-483. (1810-MV-13) prikolico za prevoz živine z avtomobilom. Bršljin 52, Novo mesto. (1850-MV-13) Dolenja vas 6, Otočec, tel. 85-173. PRODAM 10 čebeljih družin z novimi službo KV kuharico. OD dober, stano- GOLF diesel, letnik november 1984, z OPEL REKORD coupe, letnik 1969, (ček-MV-13) Turk, Jablan 5, Mirna peč. (1916-KS-13) okvaro na motorju, prodam ali kupim panji in koze z mladiči. Tel. 42-527. NAKLADALKO, novo, številka 19, r**aje zagotovljeno, nastop službe takoj ali nujno prodam. Registriranje do 28. mar­ 126 PGL, star 7 mesecev, prodam ali (1835-PR-l 3) po dogovoru. Oglasite se osebno ali pis­ motor zanj, isti letnik ali mlajši. Anton prodam. Tel. 76-294. (1875-KS-13) ca 1989. Mrtvice 29, Leskovec pri zamenjam za jugo, star do enega leta. Te­ PRODAM nov barvni televizijski meno na gornji naslov. (1786-SL-13) Grabnar, Maline 8, 68231 Trebelno TRAKTOR TORPEDO DT 6006 Krškem, tel. (068) 72-092. (P13-42MO) rezija Drab, Konec 7 (pri Podgradu), No­ sprejemnik, uvožen. Alojz Šketa, Podgrad TAKOJ zaposlim priučenega ali KV (1869-MV-13) C /500 ur prodam za 60 M. Ponudbe pošl­ Z 101 C, letnik 1979, prodam. Tel. vo mesto. (1732-MV-12) 10, Novo mesto. (1836-PR-13) kovinostrugaija ali delavca s samostojnim GOLF bencinar, letnik 1982, prodam. (068) 55-103, od 8. do 15. ure. APN 6, avgust 1987, ugodno prodam. jite pod »UGODNO«. (1865-KS-13) znanjem dela na stružnih avtomatih. Eno­ Tel. (068) 62-445. (P13-5MO) KUEPPERBUSCH s pečico, nov, PRODAM nov traktor IMT 560 delux (P13-40MO) Tel. 89-113. (P13-50MO) prodam Tel. 25-843. (1828-PR-13) sobno družinsko stanovanje zagotovljeno. OBNOVLJENO ZASTAVO 750, LADO 1200, letnik 1986, in frezo ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, ali zetor 5718, star 10 let, 2280 delovnih PRODAM staro brezhibno peč za cen­ ur. Pene, Štefan 2, Trebnje. (P13-47MO) Stanovanje je po poizkusnem času treh letnik 1981 prodam po zelo ugodni ceni. Honda z vsemi priključki, kot novo, pro­ prodam. Alenka Turk, Mali Cerovec 2, tralno kurjavo Stadler za 80.000,— in PRODAM trosilec za gnoj krpan 30 mesecev. Pisne ponudbe pošljite na naslov Tel. dopoldne 44-321 ali popoldne 44- dam. Informacije na tel. 65-178, 65-086. Stopiče. (1887-MV-l 3) barvni TV v okvari za 50.000,— din. Tel. SIP. Tel. 68-351. (1898-KS-13) 'Vorezija KIRAR, Dol. Boštanj 56 a, 400, Jure Zajc. (1783-MV-13) (1822-MV-13) (068) 85-116. (1827-PR-13) 68294 Boštanj. (P13-14MO) TRAKTOR IMT 540 in traktorsko Z 635 z delom ali brez prodam. Tel. Z 101, letnik 1978, prodam. Cena po prodam OPEKO BH 8, 1400 komadov, pro­ ČE ste mladi, komunikativni, imate (061)852-038. (PI3-2MO) dogovoru. Igor Boltez, Gabrje 81, 68321 prikolico ljutomer prodam. Rataj, D o ln ­ dam. Franc Strojin, Nad mlini 22, Novo ja avs 6, Otočec, tel. 85-173. (ček-KS-13) čas med vikendi in si želite vsaj 100 starih LADO 1300 S, letnik 1982 prodam. V Brusnice. (1861-MV-13) PRODAM tegulo, 200 m2, ijavo. Božo mesto, tel. 26-693. (P13-25MO) milijonov mesečno, pokličite po telefonu račun vzamem zastavo 750 do tri leta sta­ R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Tele­ Butalin, Ob Težki vodi 32, tel. 27-679. PRALNI STROJ z novim motorjem TRAKTOR s koso in plugom prodam. (068) 47-712. (P 13-41 MO) ro. Velika Loka 15, Trebnje. (1768- fon 27-693. (1863-M V-13) (1901 -PR-13) prodam za 10 SM. Mirana Jarca 35. Žnidaršič, Roje 14, Šentjernej. (1811- MV-13) MLADIM ambicioznim in komunika­ DIANO, letnik 1978, ugodno prodam. ČRNO-BELE KOZE prodam. Infor­ (1919-PR-13) KS-13) tivnim osebam nudimo honorarno zapos­ Z 101, letnik 1974, registrirana do fe­ Cena 111 SM. Tel. 22-181. (1859- macije na tel. 25-862. (1868-PR-13) PRODAM kombiniran skobelni stroj PRODAM enoosno traktorsko kiper litev z izredno dobrim plačilom. Če imate bruarja 1989, prodam. Tel. (068) 44-222 MV-13) PERLIT prodam. Naslov v upravi lis­ in cirkular. Tel. 45-121. (P13-21MO) prikolico. Kovačič, Goriška vas 12, Mirna ‘lasten prevoz, oddajte ponudbe s krajšim popoldan od 19. ure dalje. (1769-M V-13) KADETA, letnik 1978, registriranega ta. (1867-PR-13) SENO prodam. Tel. (068) 76-262. peč. (1814-KS-13) življenjepisom pod šifro: »ZA DOBRO JA W O 350, letnik 1987,700 km, pro­ do februarja 1989, prodam po zelo ugodni SEMENSKI KROMPIR disere, obra­ (1807-PR-13) KOSILNICO Figaro z vozičkom pro­ DELO ZAHTEVAM DOBRO PLAČI­ dam. Tel. 40-128. (1770-MV-13) ceni ali menjam za cenejši avto. Tel. 82- čalnik sental, rabljen eno sezono, in trak­ dam ali menjam za brejo kobilo. Kastelic, LO«. (1889-SD-13) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tele­ 623. (1851-MV-13) tor aicher prodam ali vzamem na račun Biška vas 40, Mirna peč. (1817-KS-13) fon 25-644. (1796-MV-13) kupim IŠČEMO organizatorja prodaje koz­ GOLF GL, letnik 1980, nujnov pro­ goved ali konja. Franc Novak, Blato 4, PRODAM plug in kultivator za torno IMV kombi furgon 2200 D, letnik vinkovič 30 in traktor Ferguson 39. Vinko metike na področju Dolenjske. Šifra: dam. Jože Zagorc, Gornje Dole 16, Škoc­ 68210 Trebnje, tel. (068) 44-193. 1978, registriran, prodam ali zamenjam za TRAKTOR TV 730 ali IMT manjši Grlica, Bitna vas 7, Trebelno. (1815- »TUDI VIKENDI«. (P13-48MO) jan. (1852-MV-13) (1855-PR-13) kupim. Tel. (061) 852-038. (P13-2MO) SERVIS hladilnih naprav VRŠČAJ osebni avto. Tel. (061) 662-734. (P13- NEMŠKE OVČARJE, brez rodov­ KS-13) 12MO) PRODAM ATX in BT motor. Tel. 21- Črnomelj zaposli elektrotehnika ali KV 575. (1854-MV-13) nika, prodam. Ulica heroja Slaka 29, TRAKTOR Torpedo 48, malo rabljen PRODAM APN 6 in TOMOS avto- elektromehanika. Nastop dela je možen PRODAM P 126, letnik maj 1986. Trebnje. (1497-PR-13) posest in traktorski zdrobilnik koruze prodam. matik, odlično ohranjena. Telefon 24- Groblje 15, Šentjernej. (1839-KS-13) takoj. Tel. (068) 52-073. (1919-SD-13) Cena ugodna. Informacije na telefon ŠPORTNO KOLO na 5 prestav (ma­ 229. (P13-17MO) Na Stražnjem vrhu prodam zidanico z (068) 84-156, od 20. do 21. ure, četrtek in la petka), staro eno leto, prodam. Tel. 26- SAMONAKLADALKO SIP Šempe­ vinogradom. Stanko Doltar, Črnomelj, R 4 GTL, letnik 1986, ugodno pro­ petek. (1857-MV-13) 166 (popoldne). (1864-PR-13) ter 19 m3 prodam. Srečko Seničar, Mali službo išče dam. Jakofčič, Griblje 32, tel. (068) 56- Pod smreko 4, tel. 51 -125. (1808-PO-13) 126 P. letnik 1986-avgust, prodam. SENO prodam. Malenšek, Gubčeva Slatnik 6, Novo mesto. (1821-KS-13) 687. (P13-18MO) TRAVNIK v k.o. Gabrje (20 arov 65 T AKO J se zaposlim honorarno 4 do 6 Svečak, Šmarješke Toplice 101. (1856- 39, telefon 23-170. (1882-PR-13) PRODAM traktor Štore 504, zelo oh­ m2) prodam. Licitacija bo 3. aprila ob 10. ur dnevno, lahko tudi čiščenje. Naslov v Z 128, karambolirano, prodam. Gim- MV-13) ranjen in malo rabljen, s 305 delovnimi pelj, Gor. Straža 21. (1802-MV-13) PRODAM dobro ohranjen 13-colski uri. Medle, Brusnice 56. (1843-PO-13) urami, s kabino in kompresorjem. Janez upravi lista. (1903-SI-13) NOV BT 50 prodam ali zamenjam za gumi voz. Radišek, Orehovo 59, Sevnica. O PEL KADET, starejši letnik, in Z PRODAM parcelo v izmeri 36 arov Elikan, Rudnik 1/4, Ljubljana. (1829- 126 P. Tel. 44-585, od 19. do 20. ure. (P13-49MO) 101, letnik 1978, prodam. Tel. 42-527. njive in 26 arov travnika v Tomažji vasi. KS-13) (1891-MV-13) SENO prodam. Pirc, Mirna, tel. 47- stanovanja (1835-MV-13) Inforamacije dobite vsak delovni dan po TRAKTOR STEIER (30 KM) pro­ TORI CROSS, star 9 mesecev, pro­ 079, popoldne. (1883-PR-13) R 4, letnik 1979, obnovljen, in Z 750, 15. uri na Zagrebški cesti 29,68000 Novo dam. Milka Vovk, Rožno 54, 68283 dam. Tel. 27-445. (P13-54MO) PRODAM tri leta star črno-beli televi­ ZAPOSLENO DEKLE IŠČE sobo s starejšo, prodam. Tel. 76-192. (1833- mesto. (1838-PO-13) Blanca. (P13-34MO) TOMOS APN 6, letnik 1983, vgraje­ zor. Stojan Jerič, Marjana Kozine 23, kopalnico ali manjše stanovanje v Novem MV-13) PRODAM novejšo hišo v Boštanju KOSILNICO Olimpija prodam. Mar­ na peta prestava, prodam za 650.000 din. 68000 Novo mesto. (1890-PR-13) mestu ali okolici. Tel. 47-305 od 16. ure Z 750, letnik 1984, prodam. Tel. 33- (250 m2) s 13 a zemlje, primerno za obrt. tin Kerin, Mali Podlog 12, Leskovec, tel. Tel. 26-570. (P13-53MO) PRODAM žago stihi 0,56, malo rabl- dalje. (1773-ST-13) 559. (P13-19MO) Tel. (068) 81-257. (1830-PO-13) 75-887. (1837-KS-13) SIMCO TALBOT HORIZONT LS, eno, ali novo husqvarno, moško športno DVOSOBNO STANOVANJE na Kri­ FIAT 750, letnik 1976, registriran do VIKEND na Veterniku pri Boštanju z PRODAM traktor Lane — džondir letnik 1983, odlično ohranjena, 59.000 :olo na 5 prestav ter nov motor tomos M stanovi 32 prodam. Informacije po 16. uri avgusta, prodam za 90 SM. Tel. 69-500, i vinogradom (500 trt) in 48 ari zemljišča (24 KS) s koso in lado 1200, starejšo. km, pred tednom servisirana, prodam za 14. Informacije na telefon 54-094. na tel. 24-666. (1853-ST-13) Mokrice, Leni Sodnik, od 14. do 16. ure. prodam. Tel. (061) 572-053, ali (068)81- Alojz Marolt, Drnovo, tel. 74-947. 8,5 M. Zvone Jaklič, Gaberje 132, Brus­ (1892-PR-l 3) ENOSOBNO STANOVANJE v No­ (P13-20MO) 257. (1830-PO-13) (1843-KS-13) nice. (P13-52MO) UGODNO prodam športni voziček vem mestu prodam. Tel. popoldne 26- APN 6, dobro ohranjen, prodam. Tel. STARO hišo z vrtom v Mokronogu R 4 TL, star štiri leta, prodam. Infor­ znamke PEG, temnomodre barve. Infor­ ŽITOKOMBA JN Clas Columbus (de­ 475. (P13-55MO) (068) 85-196. (P13-23MO) prodam. Tel. (061) 573-797. (P13- macije pri: Gorjanec, Češča vas 20, Novo macije na telefon (068) 72-436. (P l3- lovna širina je 2 m) in silokombajn Potin- ENOSOBNO STANOVANJE (35 VW 1300, letnik 1970, in kompresor 28MO) ger mera II prodam. Janez Lopatec, mesto, popoldne. (1923-MV-13) 57MO) HIŠA z gospodarskim poslopjem (ob m2) v Novem mestu prodam. Telefon Fagram, tip 700, ugodno prodam. Tel. 51 - TOM OS AVTOMATIK 3 MS, star Kamni potok, Trebnje (1787-KS-13) (068) 81-302, po 20. uri. (1909-ST-13) SENO in bika, težkega 500 kg, pro­ asfaltni cesti, blizu železniške postaje) in 3 466, po 20. uri. (P13-22MO) dve leti, prodam. Tel. (068) 28-132. TRAKTOR FERGUSON 540, dobro dam. Golob Roman, Ratež 33. (1895- ha zemlje naprodaj skupno ali posebej. JUGO GX 1,1, star tri mesece, pro­ (1895-MV-13) ohranjen, prodam. Ambrožič, Podgrad PR-13) Šentlovrenc 8, Dolenjsko. Ogled 4. in 5. motorna vozila dam. Tel. 44-911, int. 41. (P13-24MO) Z 750, letnik 1984, prodam. Jože 15, Novo mesto. (1794-KS-13) BREJO KOBILO, staro pet let, pro­ aprila. Kasnejše informacije po telefonu Z 750/79 prodam. Eršte, Polhovica 3, Blažič, Vel. Slatnik 24 A. (1894-MV-13) TRAKTOR TV 420 prodam ali men­ Z 101 confort, dobro ohranjeno, ugod­ dam. Potov vrh 2, tel. 26-494. (P 13- (062) 20-423. (P13-32MO) 68310 Šentjernej. (1873-MO-13) ZASTAVO 750, letnik 1981, novem­ jam za IMT 539. Lukše, Brusnice 97. no prodam. Tel. (068) 42-151. (1640- 54MO) VINOGRAD na žici in vikend pri R 4 TL, letnik 1976, prodam. Tel. 45- ber, prodam ali menjam za 126 P. Stane (1782-KS-13) MV-13) PRIKOLICO ADRIA 380, letnik Brežicah prodam. Franc Petan, Cvetana 136. (1793-MV-13) Novak, Loka 22, 68310 Šentjernej. SAMONAKLADALKO SIP (17 m2) M OTOR ELEKTRONIK 90, petbr- 1982, prodam. Ogled možen vsak dan, tel. pot 8, Leskovec pri Krškem. (P 13-31 MO) GS 1,3, letnik 1980, 74000 km, pro­ (1897-MV-13) in 15-colski gumi voz prodam. Branko zinec, črne barve, dobro ohranjen, ugodno 47-049. (P 13-51 MO) HIŠO, nedokončano, 1700 m2 zemlje, dam. Tel. (068) 71-171, zvečer. (P13- GOLF, letnik 1978, renault 5, letnik Pavček, Podgora 16, Straža. (1781- prodam. Tel. (068) 56-611 od 8. do 15. PRODAM čoln Maestral 9 in TO­ v Križah, 5 km od Krškega, prodam. Tel. 44MO) 1975, prodam. Franc Jerman, Jelše 3, KS-13) MOS 4 (kratka os). Tel.: 26-416. 74-947. (1843-PO-13) Otočec. (1899-MV-13) PUHALNIK z elektromotorjem, kosil­ RAČUNALNIK COMODORE 64, VIKEND, V. faza, s 3000 m2 zemlje, v nico BCS z obračalnikom prodam. Kam­ GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam kasetnik, dve igralni palici, prek 200 pro­ Gradišču pri Trebnjem, prodam. Šifra: bič, Semič 10. (P13-1MO) ali menjam za starejšega. Tel. (068) 69- gramov, prodam. Robi Jordan, Ul. talcev »25 M«. (1844-PO-13) 617 od 15. do 17. ure. (P14-3MO) 23, Kostanjevica na Krki. (1900-PR-13) Na sončnem delu ob cesti pri Mokro­ razno nogu prodam parceli 2500 m2. Tel. (068) JUGO 45, november 1983, prodam. DOBRO OHRANJENO SPALNI­ IŠČEM inštruktorja matematike za DOLENJSKI LIST CO anita prodam. Sreto Matič, Slavka 44-701. (1372-PO-10) sedmi razred OŠ. Telefon 71-991. Bučar, Lutrško selo 20, Otočec. (1906- MV-13) Gruma 10, Novo mesto. (1902-PR-13) PARCELO (27 arov) v okolici Bres­ (1912-RA-13) Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo m esto. OPEL REKORD 20 S, letnik 1982, TELEVIZOR, gorenje, nov, z garanci­ tanice s sadovnjakom in brunarico pro­ USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno­ KLAVIR VZAME V NAJEM franco­ odlično ohranjen, prodam. Tel. 42-309, jo, ugodno prodam. Silvo Murgelj, Bršljin dam. Tel. (068) 79-403 v soboto in nedel­ ska družina. Ponudbe na tel. (068) 23- melj, Kr: , Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. popoldne. (1907-MV-13) 12, Novo mesto. (1904-PR-13) jo. (P13-8MO) 810. (1766-RA-13) SKUPŠČINA Do lista je organ upravljanja tozda. JUGO 45 L, star dve leti, prodam. Tel. DOBRO KOBILO, prodam. Golob, GOZD (okoli 1 ha) in tretjino hektarja Predsednik: Nace Stamcar. IŠČEM mlajšega upokojenca za po­ 23-609. (1908-MV-13) Veliki Slatnik, Novo mesto. (1905- zemljišča, primernega za gradnjo in vino­ moč pri prodaji sveč na tržnici v Kočevju. C ASOPISNi SVET je organ družbenega vpliva na programsko OPEL KORSO 1200, stara dve leti, PR-13) grad, prodam v bližini Semiča. Dodatne Tel. (061) 442-265. (P13-13MO) za sn o v o iriiuredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. rdeče barve, prodam. Jože Vais, Pristava AVTORADIO s kasetofonom pro­ informacije dobite na tel. (062) 34-238, V NOVEM MESTU vzamem v najem UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), 2, Črnomelj, tel. 51-873 od 17. do 20. ure dam. Tel. 27-094. (P13-62MO) pismeno pa: J. Rene, Mencingeijeva 36, Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer prostor od 100 do 150 m2. Ponudbe po te­ ali osebno. (P13-58MO) RAČUNALNIK COMMODORE 62000 Maribor. (1019-PO-13) lefonu (061) 771-404, Matjaž. (1800- (urednik Priloge), Mirjam B ezek-Jak še, Bo|an Budja, Anton Jakše 128 D in spcctrum, prodam. Cena po do­ R 18, september 1987, prodam. Tel. BUKOV GOZD (1,20 ha) pod Pri­ RA-13) (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, (068)25-339. (1910-MV-13) govoru. Tel. (068) 61-075. (P14-4MO) Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica možem pri Dvoru prodam. Tel. (061) GOLF, letnik 1977, odlično ohranjen, 10 prikolic hlevskega gnoja prodam. 579-552. (1788-PO-13) preklici Teppev in Ivan Zoran. z dodatno opremo, prodam za 4,2 M. Tel. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 500 din, naročnina za Stane Metelko, Kuzaijev kal 8. (1780- STAREJŠI VINOGRAD (13 arov) FRANČIŠKA ŽUPAN , Javorovica 9, 81-806. (P13-59MO) PR-13) 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 ter suhe šunke prodam. Tel. 85-919. prepovedujem kopanje peska v mojem GOLF, letnik 1979, prodam. Mihalič, ELEKTRIČNI RADIATOR, tranzis­ din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma (1785-PO-13) peskokopu (pruhu) in delanje škode po tel. 51-400, dopoldne. (191 l-MV-13) tor in električno kitaro Jolana prodam. V BLIŽINI Metlike prodam njivo z druga valuta v tej vrednosti) na leto. GOLF, letnik 1977, dobro ohranjen, mojih parcelah na Javorovici. Kdor tega Tel. 84-711. (1784-MV-13) gozdom. Tel. (063) 27-055. (P13-6MO) ne bo upošteval, ga bom sodno preganja­ TEKOČI RAČUN pri SDK Novo m esto: 52100-603-30624. prodam. Tel. (068) 77-272. (1913-MV- Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - ŽENSKI POMLADANSKI velur rja­ ST AREJŠI VINOGRAD z zidanico v la. (1790-PK-13) 13) vi plašč in zimsko podloženo velur modro Temeljna dolenjska banka Novo mesto). Dedni gori pri Studencu prodam. Slavko MARIJA VIDMAR iz Starega Loga Z 101 GTL 55, letnik 1986, dobro oh­ jakno št. 36—38 ugodno prodam. Tel. 23- OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 7.500 din, Trček C. na grad 3, Sevnica. (P13-3MO) 20, Stara cerkev, prepovedujem pašo ranjena, prodam. Tel. (068) 82-468. 166. (1779-PR-13) na prvi ali zadnji strani 15.000 din; za razpise, licitacije ipd. 8.000 HIŠO (8 x 9) blizu Sevnice ugodno kokoši in vožnjo po mojem vrtu Jožetu (1914-MV-13) KOŠNJO SENA, ostrešje velikosti 9 din. Mali oglas do deset besed 5.000 din, vsaka nadaljnja beseda prodam. Naslov v upravi lista. (P13- PEČJAKU. Stavča vas 26, in Jožetu Z 101 confort, letnik 1981, ugodno m (špirovci 5 m), 360-litrsko zamrzoval­ 500 din. 7MO) ŽUPANČIČU. Istočasno opozarjam vse, prodam. Rudi Jakša, Gaber 3, Semič, tel. no skrinjo in štedilnik na drva prodam. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. ENOSOBNO STANOVANJE s tele­ naj ne odlagajo smeti v moje smreke. 56-329. (1915-MV-13) Tomič, Loke 10, tel. 85-370. (1777- 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski fonom v Ljubljani zamenjam za manjšo Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno BM W 318, letnik 1982, odlično ohran­ PR-13) servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški hišo ali manjše stanovanje v Krškem. In­ preganjala. (180P-PK-13) jen, z veliko športne opreme, prodam ali KANU- BOBER (CANADIER), čisto oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. formacije na telefon (061) 268-991. zamenjam za R 5 ali R 11, letnik nov, z dvema vesloma, prodam. T el. (068) (P 12-21 MO) Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS 1987—88. Tel. (068) 77-297, Drago. čestitke (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek 25-676. (1776-PR-13) MANJŠE STANOVANJE ali manjšo (1917-MV-13) NOV BARVNI TV sprejemnik in no­ hišo v Krškem kupim. Informacije na tele­ Očetu FRANCU ŠKOFU iz Novega od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, MAZDO, starejši letnik, registrirana tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. vo digitalno mini linijo z daljinskim vo­ fon (061) 268-991. (P 12-21 MO) mesta za dvojni praznik želijo vse najbol­ do januarja 1989, prodam. Zupančič, denjem prodam. Tel. 42-488. (1771- PRODAM POSESTVO: hiša (90 m2), jše, predvsem pa zdravja, njegovi najdraž­ Tomažja vas 31, Škocjan. (1870-MV-13) PR-13) travnik (89 arov), njive (126 arov), gozd ji. (1831-ČE-13)

22 DOLENJSKI LIST Št. 13 (2016) 31. marca 1988 ZAHVALA Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, Ljubila si rože, ljubila si dom, draga mama, a v tihem pomladnem jutru V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil tvoje je bilo življenje. odšla si v večni dom. naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in ZAHVALA tast ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila V 90. letu starosti nas je po dolgotrajni bo­ naša draga mama, babica ter prababica lezni zapustila naša draga mama, stara FRANC mama in teta * — ANTONIJA ROJC TEREZIJA n , KRALJ iz Žužemberka roj. Jerman £ iz Dobruške vasi 4 pri Škocjanu Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan­ ROJC cem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in se od pokojne­ iz Žužemberka 134 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem ga poslovili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala župnikoma Jožetu in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo Nemaniču in Francu Godcu za opravljeni obred, govorniku Janezu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Jerne- na zadnji poti. Enako tudi delavkam SPIZ Novo mesto, Elektrobiroju Glihi, pevcem, DO Iskra in DO Astra. jčičevim, za pomoč in dr. Kocutarju za dolgotrajno skrb in trud v času Ljubljana ter krajevni skupnosti za poslovilne besede ob odprtem gro­ bolezni. Enako hvala obema duhovnikoma za opravljeni obred in ganl­ bu, gospodu župniku za opravljeni obred ter pevcem. Žalujoči: žena Ana, hčerka Iva, Anica in Albina z družinami, sestri jive besede, Rezki Krese za poslovilne besede in pevcem za zapete Žalujoči: sinovi Janez, Franc, Jože z družinami, hčerki Tončka in in ostalo sorodstvo žalostinke. Žalujoči: vsi njeni Marija z družinama ter ostalo sorodstvo

Mama, trpela si, trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala. ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA V 78. letu starosti je tiho in mirno odšel od V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil nas, kakor je živel, naš dragi mož, oče, stari dragi oče, stari oče Ob boleči izgubi drage mame, stare mame oče, brat in stric in babice JOŽE ALOJZ KATARINE JAKŠE NOVAK MIHELI iz Stranske vasi s Kristanove 25, Novo mesto z Vrtače 30, Semič Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, DO Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in spremili pokoj­ sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala Domu počitka Metlika, Iskra Semič, IM V Semič in ZB Semič ter vsem, ki so nam kakorkoli nika na zadnji poti. Hvala za vso pomoč pri zdravljenju dr. Nadi Mioč, DO Iskra, GOK Črnomelj, gasilskemu društvu, govornikom, zastavo­ pomagali, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje, darovali denar ter tov. Lindiču za poslovilne besede, gospodu patru Luki za opravljen pos­ nošem, družini Plut in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Hvala pokojno tako številno spremili na zadnji poti. Obenem hvala govorniku lovilni obred ter kolektivom Industrije obutve, Krke, tovarne zdravil, vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. VGP iz Novega mesta ter NE Krško. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: sin Edi, hčerki Milka in Tončka z družinami Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, stara mama, tašča, teta V 77. letu nas je nenadoma zapustil oče, D ne 1 .3 .1988 je bil na Šmihelskem poko­ in svakinja pališču pokopan naš dragi stari oče in stric FRANČIŠKA VLADIMIR JOŽE KOBLER PIRNAR roj. Testen DEBENC ' medicinski tehnik, roj. 1935 iz Jedinščice' 4, Novo mesto iz Hinj pri Šentjanžu Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, podarili cvetje, nam N a zadnjo pot g aje sprem ilo m nogo znancev, prijateljev in sorodnikov v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in spremili pokojnico na njeni Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, in mu grob zasulo s prelepim cvetjem. Ohranimo ga v lepem spominu. zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji ZB, KS Gotna vas, DO Kre­ ki ste kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, darovali cvetje, vence Vsem iskrena hvala 1 men, OŠ Sutjeska iz Zavidovičev, DO Integral iz Kočevja, delavcem in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sindikatu in sodelavcem de­ tkalnice iz Novoteksa, govorniku tov. Zamanu za poslovilne besede, lovnih kolektivov Metalne Krmelj, Jutranjke Sevnica, Kovinarske Bratje in sestre godbi in nosilcem praporov. Vsem še enkrat hvala! Krško, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, govornikoma za pos­ lovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na zadn­ Novo mesto, 25. 3. 1988 Žalujoči: vsi njeni jo pot. Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA V nedeljo smo se poslovili od naše devetindvajsetletne sodelavke Ob izgubi našega očeta ZAHVALA

V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil NIKOLAJA IRENE JAKŠE naš dragi mož, oče in stari oče VESELIČA strojne pakovalke v farmacevtski proizvodnji ANTON č m HKI Vrhovci 4, Adlešiči se zahvaljujemo za ves trud zdravniškemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, župniku za lepo opravljeni obred, govornikom, Zapustila nas je v najlepših letih, polna volje, ustvarjalnosti in veselja do KLEMENČIČ življenja. Slovo je bilo pretresljivo in boleče, v naših srcih pa so ostali pevkam, gasilskemu društvu, sosedom, vaščanom in vsem, ki so ga z G or. S u h o ija 11 spremili na zadnji poti. spomini na dobro in prijetno sodelavko. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Žalujoči: sinovi, hčerke, vnuk, vnukinje ter ostalo sorodstvo Delavci KRKE, tovarne zdravil, n. sol. o., Novo mesto ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali ven­ M u rn D L ce in cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno zahvalo iz­ rekamo kolektivom RSNZ Ljubljana, IMV Suhor, GIP Pionir Novo AVTOMEHANIČNA DELAVNI­ mesto, M ercator M etlika in O S M etlika, sosedu Stanetu Željku za pos­ CA MILAN TERZ1N, Trebnje, Ul. hero­ Ker je zaradi obilice gradiva lovilne besede, GD Suhor, ZB Suhor, pevskemu zboru in župniku za ELEKTROINŠTALACIJE NESNICE — MLADE JARKI- ja Majcna 2 (pri gostilni Meglič), obvešča zmanjkalo prostora, nismo mo­ opravljeni obred. cenjene stranke, da od 1. marca 1988 po­ IN POPRAVILO CE pasme hisex, rjave, stare 12 ted­ gli objaviti vseh zahval. Objavili GOSPODINJSKIH nov, iz kooperacijske reje, trikrat cep­ pravlja vse vrste Tomosovih motornih Žalujoči: žena Katica, sin Boris z družino, hčerki M arjana z družino koles, ki so izven garancijskega roka. jih bomo v prihodnji številki. APARTOV! ljene, navajene na vso domačo hrano, Sorodnikom se opravičujemo. in Zvonka s Tonetom ter ostalo sorodstvo odlične nesnice, prodajamo po zelo (P12-35MO) POPRAVLJAM O vse vrste zamrzo­ U redništvo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, Servisiram: valnikov! Če vaš zamrzovalnik pušča vo­ — hladilnike in skrinje vseh vrst dobi še eno zastonj. Naročila spreje­ mamo in dajemo vse informacije: gos­ do, zunaj rosi, ledeni ali ne hladi, se pripo­ — pralne stroje in štedilnike roča SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, tilna »HUMEK«, Jože Prosenik, Bra­ (plinske in električne) Gorenje. ŠEGULA, Potrčeva 2, Ptuj, tel. (062) Imam pooblaščeni servis Iskra in tov Geijevič 32, 68257 Dobova, tel. 795-063. (P9-20MO) ZAHVALA Elma-Rowenta. (068) 67-607. (840-OB-7) V 75. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, IVAN PETRIČ, METLIKA »KAVKA« brat in stric delavnica: Glavni trg 14, Marentičeva 8, tel. 58-649 NESNICE — MLADE JARKI- stanovanje: CE pasme hisex, rjave, stare 12 ted® Novo mesto CBE 46, tel. 58-467 nov, iz kooperacijske reje, trikrat cep­ Nova prodajalna za mla­ ljene, navajene na vso domačo hrano, JOŽE ŠKRBINA odlične nesnice, prodajamo po zelo de po srcu. ugodni ceni. Vsak, kdor kupi 10 jarčk, Otvoritev 4. 4.1987 iz Vinice pri Šmarjeti ELEKTRONSKE dobi še eno zastonj. Naročila spreje­ Odprto vsak dan od 9. do 19. ALARMNE ma in daje vse informacije Bife Marta ure, ob sobotah od 9. do 12. NAPRAVE Kelhar, Stara vas 62 a, Bizeljsko, tel. ure. (068) 68-212. (841-OB-7) z zaščito avtomobila, motornega Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v času bolezni, nam izrekli sožalje, kolesa, stanovanja, hiše, vikenda, POZOR! podarili pokojnemu cvetje in vence ter se v tako velikem številu poslovili od njega in ga spremili na njegovo ali delavnice pred vlomom z vso Za širše območje Dolenjske zadnjo pot. Zahvala pevskemu oktetu iz Mokronoga, Tovarni zdravil Krka-tozd Biokemija-fermcntacija, opremo projektiram in izdelujem. sprejmemo pet zastopnikov- tovarni lMV-tozd Šmarjeta, osebju očesnega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, govorniku Vinku Informacije in prospekte dobite NA novo je odprta čevljarska de­ akviziterjev za prodajo najno­ Šuštariču za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. na naslovu: lavnica v Šentjerneju, Cesta oktobr­ vejše družinske knjige. Nudi­ ing. JERNEJ RUDOLF, skih žrtev 8 (stara občina). Delovni mo dnevno plačilo 35% in Šercerjeva 20, čas: ponedeljek, sreda, petek od 8. do nagrado najuspešnejšemu. Po­ Žalujoči: žena M arija, sin Lojze z družino, hčerke Marica, Cvetka, Jožica in Anica z družinami, sestra TITOVO VELENJE 63320, 16. ure. (P13-27MO) nudbe pod šifro »DOLENJ­ Marija, 13 vnučkov in vse ostalo sorodstvo tel. 063 856 117 SKA«

DOLENJSKI LIST Št. 13 (2016) 31. marca 1988 23 Kakovost mora priti v zavest Prvi avtokontrolorji v IMV že na delu — Natančnost in vestnost primerno stimuli- rati — Avtokontrola v polnem zamahu do leta 1990

NOVO M ESTO — Vse večje zahte­ »Znano je, da smo v IMV letos raz­ registriranja parametrov kakovosti v SONJA V ve po kakovosti na zunanjem, pa tudi glasili leto kakovosti. Že prej so pričeli z kontrolne liste oziroma ostalo kontrol­ na domačem trgu silijo naše proizvajal­ delom tako zvani timi in krožki no dokumentacijo. Potrebno znanje za v semiški dramski skupini nihče ce, da posvečajo čedalje večjo skrb tudi kakovosti, z avtokontroloiji pa pose­ to pridobivajo na posebnih 16- do 18- tega ne gleda tako. To je enotna, kakovosti izdelkov, to pa je možno le z gamo v najbolj občutljive delčke nepos­ urnih seminarjih ,ki vsebujejo tako teo- strnjena in delovna skupina, kjer boljšo organizacijo dela, boljšimi suro­ redne proizvodnje, kjer je najbolj vsak poprime tam, kjer lahko, in vinami, zlasti pa z učinkovito kontrolo. odločujoča delavčeva usposobljenost in • V sredo dopoldne je na manjši slo­ tu ni nikakršne zvezdniške na­ USNJENA GALANTERIJA — Pri vsem tem je odločilnega pomena zavest, da dela v skupno dobro. Av- vesnosti direktor Tovarne avtomobi­ dutosti Tamara Mirt že od dneva žena zavest delavcev. tokontrolor naj bi uspešno in v veliki lov Mitja Novak podelil potrdila o »Semičje že ra vno prav velik in prodaja izdelke iz delavnice, ki jo »Sistem avtokontrole, ki ga sedaj meri nadomestil delo dosedanjih kon­ opravljenem izpitu za avtokontrolor- še ravno prav majhen, da prebi­ vodi njen mož Matjan. uvajamo med prvimi v naši regiji, je trolorjev proizvodnje. Delavec mora ja prvi skupini delavcev. Zanimanje valci čutijo veliko pripadnost in pionirsko delo, ki naj bi dalo hitre in obvladati način merjenja in kakovost­ za tečaje je veliko, zanimivo je tudi, solidarnost ter lokalpatriotsko po­ učinkovite rezultate,« pravi inž. Bojan nega razločevanja proizvodov, tehniko da predvsem med ženskimi člani vezanost s stvarmi, ki se v kraju Tomšič, direktor sektorja kontrole ka­ kolektiva. m dogajajo in mu prinašajo napre­ kovosti v novomeški IMV. »Prvi delav­ dek, tako na materialni kot kul­ Sokolski ulici ga je ci avtokontrolorji so že pričeli z delom v retični kot praktični pouk. S tem pa av- odprl M. Mirt turni ravni. V Semiču se ne more lahki presernici Tovarne avtomobilov, tokontrolor ne bi postal nekakšen zgoditi, da dvorana ktdtumega usposabljanje pa teče naprej in raču­ policaj v proizvodnji, ampak njen bist­ NOVO MESTO — Tistim, ki so doma ob naši predstavi ne bi bila namo, da bomo do leta 1990 uvedli av- veni sestavni del, svojo zavest pa naj bi nabito polna. Vsako igro pa v po razne modne dodatke iz usnjene tokontrolo v vse enote in v vse faze. S prenašal tudi na ostalo delovno okolje,« galanterije, pasove, torbice, denarnice Semiško kulturno-umetniško Semiču igramo po trikrat V zadn­ tem naj bi za polovico zmanjšali izmet pravi inž. Bojan Tomšič. in druge usnjene modne dodatke ho­ društvo Jože Mihelčič iz Semiča jih desetih letih samo enkrat nis­ in popravilo, prav tako število napak, Kakovost je treba nagrajevati, tega se dili v Ljubljano, Zagreb ali Trst, se tu­ je med najbolj dejavnimi tovrst­ mo na oder postavili igre in ljudje skrajšali bi izdelovalni čas in dosegli v IMV zavedajo. Avtokontroloiji naj bi di v Novem mestu nudi nova prilož­ nimi društvi v Beli krajini. V okvi­ so odkrito kazali svojo nejevoljo bistveno racionalizacijo proizvodnje. S imeli do 30 odstotkov višje osebne do­ nost. V Novem mestu je namreč od 8. in nezadovoljstvo.« Seveda ima ru tega društva je tudi dramska postopnim usposabljanjem bomo dose­ hodke. S tem naj bi dvignili zanimanje marca odprt butik usnjene galanterije sekcija, ki je med najbolj delav­ dolgoletno delo dramske skupine gli, da bo od vseh delavcev v proizvodn­ za opravljanje tega dela, pravilnik o av- Cobra, v prostoru, v katerem je nek­ nimi v društvu, saj redno vsako le­ in vsega kultumo-umetniškega ji približno petina avtokontroloijev.« tokontroli pa določa tudi sankcije, ki so daj poslovala trgovina Zmaga. to naštudirajo novo predstavo. društva tudi kulturnovzgojni po­ povezane z zmanjšano učinkovitostjo Mladi zasebni obrtnik Marjan Mirt Jedro dramske sekcije sestavljajo men. In danes semiška dvorana ni dela. Naziv avtokontrolor ni nekaj stal­ je pred kratkim kupil dokaj dotrajano zadnjih deset, petnajst let isti ljud­ polna samo ob nastopih domačih nega, ampak ga je treba stalno po- hišo v Sokolski ulici 3 v bližini tržnice je, zato bi bilo težko pa tudi ne­ kulturnih skupin, ampak tudi pri tijevati. in jo sedaj po navodilih spomeniškega raznih gostovanjih. 0 varstva obnavlja za svojo dejavnost. pravično nekoga posebej izpos­ 0 T. JAKŠE tavljati. In vendar lahko rečemo Seveda je sedanji igralski in re­ 0 Inž. Bojan Tomšič Že prej je usposobil prostore za de­ — in temu člani dramske sekcije žiserski premor za Sonjo, sicer 0 lavnico, kjer izdeluje usnjene dodatke 0 za potrebe tekstilne industrije in gotovo ne bodo ugovarjali — da socialno delavko v semiški Iskri, 0 je današnja portretiranka Sonja samo začasen. »Doslej smo igrali 0 trgovskih hiš širom po Jugoslaviji, za dan žena pa je v spodnjem prostoru Vidmar v ožjem središču tega je­ i' glavnem komedije domačih av­ 0 Srečo mu je dala žena 0 odprl tudi zasebno trgovino, v kateri torjev, po moje pa je treba dra. Če že ne sama, j i dodatno 0 Julij Novak iz Gradca je v nagradni akciji podarim— so izdelki, tako zagotavlja, precej ce­ »težo«pridaja še mož Zvone, ki je občinstvo gledališko vzgajati tudi 0 0 dobim dobil tretjo nagrado, citroenov avto nejši kot v drugih trgovinah, saj pro­ tudi že več let igralec in sedaj tudi tako, da mu od časa do časa 0 daja lastne izdelke brez posredništva. režiser v tem »stalnem semiškem predstaviš tudi gledališko bolj 0 V trgovini, ki je odprta ob delav­ zahtevno delo. Že dalj časa me 0 GRADAC — Več stotisoč Sloven­ in grmičevje, da sem ga v spomin na ta gledališču«. 0 nikih od 11. do 18. ure, ob sobotah pa Sonja, preudarna, umirjena, a mika, da bi na oder postavila 0 PRVI AVTOKONTROLOR — Mit­ cev je prejšnjo nedeljo zvečer prej vede­ veseli dogodek zasadil na bregu nad od 9. do 12. ure, je zaposlena njegova Lahinjo.« energična in komunikativna, Levstik-Griinovo Kostelko in pre­ 0 ja Novak, direktor Tovarne avtomo­ lo, daje Julij Novak iz belokranjskega žena Tamara, skupaj z delavnico pa 0 Gradca v akciji »podarim dobim« dobil Sedaj ima Novak fiat uno, a ga bo, ko predvsem pa vsakemu svojemu pričana sem, da bi jo naši ljudje 0 bilov, je svečano izročil potrdilo o ima mladi podjetneŽ, ki mu ni vzela tretjo nagrado, Citroenov avto, kot on bo dobil nov avto, prodal. »Če bi hotel delu predana ženska, je dobesed­ lepo sprejeli,« pravi Vidmarjeva. 0 opravljenem izpitu prvi avtokontro- poguma niti prometna nesreča pred in njegova žena. »Tisto nedeljo sem bil s na prvo vožnjo z novim avtom popeljati no zrasla i> semiškem gledališču. Spodbudo in podporo imajo se­ 0 lorki v IMV Mariji Božič. leti, ko je postal več kot 60-odst. inva­ 0 prijatelji na smučanju pri Ogulinu na vse, ki so mi čestitali in mi privoščijo to Prvič je na odrske deske v do­ miški kulturniki tudi v Iskri, kjer lid, zaposlenih pet delavcev. Hrvaškem. Žena je sicer gledala televi­ srečo, bi moral biti dolg kot vlak.« jih je večina zaposlenih. Igralci mačem kraju stopila še kot os­ zijo, vendar je pol ure pred žrebanjem T. J. \ A. B. novnošolka in potem igrala kot dobijo prosti dan za predsta vo, Isk­ 0 NOV SLOVENSKI televizor 'crknil’. Ko so izžrebali mojo ra pa jim pomaga tudi pri posta­ gimnazijka in študentka, po sili FILM kartico, so ji seveda sokrajani telefoni­ razmer malo popustila po poroki, vitvi scene in drugače. rali, jaz pa sem se par minut za tem pri­ spet nadaljevala in sedaj, ko se je Za duhovno podobo kraja ima Ob koncu prejšnjega tedna je na ma­ peljal domov in novico mi je povedal poleg vsega odločila že za na­ semiška dramska sekcija in kul- riborskem letališču padla prva klapa najbližji sosed. Najprej sem mislil, da se daljnji študij ob delu, spet malo turno-umetniško društvo sploh \ novega slovenskega celovečernega igra­ šali, potem pa so me le prepričali, daje zastala. »Zaradi študija pri letošn­ nedvomno veliko zaslug. Svoj del * nega filma Koncert za rog in orkester. S res. Pa tudi telefon je kar naprej zvonil, ji igri, Marinčevi komediji A d ac- k temu duhovnemu mozaiku, ki # tem dejanjem je sploh stekla letošnja prijatelji in znanci so mi čestitali,« je ta, nisem bila zraven, prej pa sem se še razrašča, dajeta tudi zakon­ 0 . slovenska filmska proizvodnja. Scenari­ povedal Julij, sicer poslovodja črno­ vsako leto ali igrala ali režirala.« ca Vidmar. Hčerka, sedaj še bolj ;: je za film je napisal Božo Sprajc, ki je maljske trgovine Trgoavta iz Kopra. ■ Pa tudi to, da je letos ni bilo zra­ plaha deklica, pa sodeluje v lite­ hkrati tudi režiser, glavno vlogo so zau­ In kako je Julij Novak prišel do no­ ven, ni čisto res. Malo je »udeleže­ rarnem krožku na semiški šoli, z '0 pali Ivanu Banu, v ostalih pa se bodo vega in dragega avtomobila? »Za novo 0 na« že s tem, da to igro režira njen očetom in mamico pa gre zvečer predstavili še R. Polič, J. Hočevar, G. leto sva bila z ženo bolj na tesnem z de­ 0 narjem in sva se dogovorila, da si ne mož, poleg tega pa je maskerka in tudi na vaje. Iz roda v rod duh išče Lešnjak, S. Pavček, S. Geršak in drugi. '0 če je treba, trga vstopnice. Hčerka pot. 0 Filmska pripoved je zasnovana kot jo sicer draži, da je nazadovala, a A. B A R T E U splet osebne in družbene drame junaka 0 filma. Gre torej za film s sodobno tematiko.

OSAMELEC — Sredi polja ob cesti Semič — Gradac pri Stranski vasi je pog­ nal nenavaden sad. Ljudje se močno zanimajo za tistega, kije zasejal eksotično kulturo. Glede na ugodne razmere lahko pričakujemo, da se bo stvar še razras­ Na Dolenjskem mu ga ni para la. (Foto: A. B.) Na Barbovi domačiji na Malem Kalu ustvarja čudeže ljubezen do narave OqS

MALI KAL v— Martin Barbo je že »Štirideset nas je bilo, pa sem le jaz pos- pim tudi kakšno od starih, dobro prei­ od malega čutil, da bo vrtnar in sadjar. . tal sadjar. Zato se moram zahvaliti zkušenih sort,« pove in pokaže stara DISKOTEKA OTOČEC ; A Zato je bil najbolj vesel, ko so ga leta predvsem svojima učiteljema Doberšku drevesa okoli hiše, ki vsako leto še pol­ 1954 sprejeli na tečaj sadjarstva, ki ga je in Malasku, ki sta opazila moje zani­ no rodijo. takrat pripravila Kmetijska šola Grm. manje za sadjarstvo in se zato še posebej Tisto, s čimer se Martin rad pohvali, r «uu»®V potrudila z menoj,« danes z veseljem je njegova vzgoja mini sadik jablan in pove Martin, ki sije na Dobju nad M a­ hrušk, tako imenovana miniaturna dre­ Julij Novak — z eno razglednico Ta teden je bilo žrebanje v prostorih Studia D in žreb je izmed vseh tistih, ki so lim Kalom uredil takšen sadni in cve­ vesa. Drevo hruške, ki meri v višino bo­ »podarim-dobim« do avta prejšnji teden poslali svoje predloge za lestvico najbolj priljubljenih hitov Do­ tlični vrt, da mu ga na Dolenjskem go­ rih 25 centimetrov in je posajeno v cve­ lenjskega lista, Diskoteke Otočec in Studia D, izbral MAJDO SMOLIČ iz Peki dajejo tovo ni para. Njegova kmetija meri kar tličnem lončku, nosi na sebi plodove bova kupovala daril. Jaz sem ji iz Ljubl­ Kočevja. Za nagrado bo prejela kvalitetno kaseto s posnetki lestvice. Hite z lest­ 18 hektarov. Hektar in pol te površine normalne velikosti. Čudo narave je jane prinesel en listek za igro na srečo vice lahko poslušate vsak petek od 16. do 17. ure na valovih Studia D, vsak večer v pokušnjo ima za drevesnico, prav toliko pa ima Martin Barbo speljal tudi pri jablani. 3x3, ona pa mi je dala eno razglednico v Diskoteki Otočec, medtem ko si lestvico lahko ogledate vsak četrtek v Dolenj­ sadnega vrta, kjer letno obere tudi 15 Druga njegova posebnost sta ribez in »podarim dobim«. To je bilo vse in ta skem listu. kosmulja na deblu. Gre za novo vzgojo, edina razglednica mi je prinesla srečo.« Predloge za lestvico pošljite na naslov: Studio D, Cesta herojev 27, 68000 ton jabolk najboljših sort. V vseh tride­ Novo mesto. novosti setih letih je vzgojil in cepil prek 30.000 kjer se rodovitno grmičevje spremeni v Seveda seje pri Novakovih takoj začelo Novi vrsti kruha in gra- sadik, samo letos jih je za rast pripravil rodno drevo, ki ga lahko obiramo stoje. slavje in v ponedeljek zjutraj, ko so Juli­ Ta teden sta na lestvici dve novosti in je takšna: kar 1700. Nasploh ima Martin srečno Vzgojil je tudi velikanske jajčevce, lu­ ja po telefonu klicali z ljubljanskega va­ 1. When I fall in love — RICK ASTLEY ham mlinci 2. Bala bala 2 — FRANCESCO NAPOLI roko. Lani je pridelal tudi 900 kilogra­ benice, pa tudi fige, mandeljne in kakije la 202, je ravno srkal krepčilno in zdra­ 3. Never can say goddbye — COMMUNARDS NOVO MESTO — Žitov tozd mov paradižnika. mogoče najti na njegovem posestvu, ki vilno juho. »Res smo imeli v nedeljo Seveda so njegova glavna skrb dre­ zvečer in ponoči veselico, vendar je bila 4. Stop for a minute — SANDRA Pekarna in slaščičarna Dolenjska leži na 350 metrih nadmorske višine. 5. Tvvisting the night away — ROD STF.WART to šele priprava,« »trening« za pravo ve­ bo od 2. do 12. aprila prodajal na t. vesa. V Drevesnici vzgaja za prodajo »To je moj tozd, sinov pa je vrtnar­ 6. I think we’re alone now — TIFFANY (novost) i. tehnoloških dnevih v več trgovi­ predvsem sadike hrušk, jablan, češenj, ski«, se rad pohvali, ko govori o stare­ selico, ko bo prišel avto. Želo sem vesel, 7. Don’t walk away Suzanne — BAD BOYS BLUE (novost) nah svoje nove izdelke kruh s siro­ sliv, marelic, kutin in orehov. Tudi iz- jšem sinu Jožetu, ki končuje na bioteh­ da moji Gradčani in številni ostali, ki so 8. Always on my mind — PET SHOP BOYS tko, sojin kruh in graham mlince. niški fakulteti v Ljubljani študij sadjarst­ mi čestitali, niso pokazali nikakršne za­ 9. City light — W1LLIAM PITT Kruh s sirotko ima zaradi dodatnih va in vrtnarstva, doma pa se ljubiteljsko visti. Seveda pade sem in tja kakšna 10. Mony mony — AMAZULU količin kalcija, fosfoija in beljako­ ukvarja z okrasnim grmičevjem in cvet­ pripomba, a v glavnem so bili tudi ostali vin povečano biološko vrednost in jem. Neprekosljiv je v cepljenju vrtnic, veseli in mi avto privoščili. Veseli so, da KARAMELA V DISKOTEKI letos jih je cepil 1500.Tudi na deblu jih je tudi čez Gorjance nekaj prišlo.« V prijeten okus. Sojih kruh je kruh, ki J utri, v petek, 1. aprila, bo v Diskoteki Otočec kar živahno, saj prihaja v goste mu peki s kosmiči dodajo sojine je vzgojil. Oče že težko čaka, da bo Jože ponedeljek Juliju ni bilo zdržati, ker je končal šolanje in ostal doma. Nasledst­ tudi v službi kar naprej zvonil telefon. skupina Karamela in Yu-Madona. Čeprav bodo imeli jutri god vsi lažnivci, je ta beljakovine. Ker velja soja za stroč­ vest resnična. Za nos vas bodo vlekli drugi. nico, bogato z lahko prebavljivimi vo ga kliče. »Na srečo sem moral službeno v Breži­ beljakovinami, rudninami in vita­ J. PAVLIN ce, tam pa sem kupil še okrasno drevje mini, priporočajo sojin kruh kot zdravo sestavino vsakdanjih obro­ ■ kov. Pri graham mlincih uporablja­ 1kozerija jo namesto bele moke, ki je siro­ mašne sestave, pšenični drobljenec ali graham moko. S tem dobijo polnovrednejši izdelek, ki sodi v IDEALNO ZA ILEG kakovostni razred »natura« in ga — Im am o pa res idealne pogoje nah. Objavljen je podatek, da sta od — Zapozneli glas je starokopi­ nemalo sekretarjev, plačanih in us­ priporočajo tudi kot dietno prehra­ ten časopis. Take stvari objavljajo posobljenih, pa naj urejajo, razisku­ TU D I LIM O N A M U R O D I — M ar­ za delo, je rekel tovariš Rdečnik, ko treh zasačenih zmikavtov dva, ki no. Namenjen je zlasti tistim, ki želi­ plačujeta članarino Zvezi. ob vesteh, da ščurki napadajo jejo in spremljajo te pojave. jo povečati količino balastnih sno­ tin Barbo na Malem Kalu živi kot v je srkal jutranjo kavico. Njegova tajnica je dvignila lepo Zgornjo Repičevo drago. Krompir­ — Celo v humorističnem časo­ vi, med drugim diabetikom kot »malem raju«. Vse, kar posadi, česar — Nič novega. Mladina hoče glavo in se je začudila: ja, repe in zelja naj se držijo! Na to pisu se spotikajo ob Zvezo. Čez celo občasno zamenjavo za grahamov se loti, vse mu uspeva. V tem času ima biti na vsak način atraktivna. Pišejo — Verjetno še niste prelistali se spoznajo. stran je objavljena karikatura o kruh. pred hišo tudi veliko limonovo drevo, šokantne stvari, za katere pa sploh današnjega Dela? Novinar N. N. — Delavčev glas ugotavlja, da tem, da ima Zveza kopico kongre­ * Naštete izdelke bodo prodajali v polno sadežev. (Foto: J. P.) ni dokazano, da so resnične. Z hudo napada Zvezo. Očita ji neuči­ mladi nočejo vstopati v Zvezo, daje sov, sej, sestankov in resolucij ter Metliki v Mercatoijevi samopos­ nečim pač morajo napolniti časo­ trežbi in Žitovi prodajalni kruha 2. nkovitost, prepočasnost reševanja v Zvezi premalo kmetov, žensk in smernic, stvari pa ostajajo na svojih pisne strani. aprila dopoldne, v Novem mestu v bor sort je nadvse pester. V zadnjem žgočih in za ljudi perečih pro­ neposrednih proizvajalcev. Zaskrb­ mestih, da, namigujejo celo na to, Dolenjkini samopostrežbi na Glav­ času ljudje sprašujejo tudi po starih sor­ blemov. — Zapozneli glas trdi v zadnji ljen je tudi zavoljo vse večjega števi­ da nam gre iz dneva v dan vse' nem trgu 7. t. m. dopoldne in v Do­ tah, kot so kanadka, voščenka, krivo- — Naj pišejo, kar hočejo. Papir številki, da je v delu Zveze veliko la izstopov iz 7 veze. slabše. lenjkini prodajalni kruha tega dne pecelj, bobovec, carjevič in druge, kijih — Delavčev glas naj bi se raje prenese vse. oportunizma, meščanske desnice, — Ne gre nam slabše, ne. Ust­ popoldne, 8. aprila popoldne v sa- naš sadni izbor ne dovoljuje. Ni prav, da — V zadnji Mladini je članek o šovinizma, podpihovanja naciona­ lotil analize osebnih dohodkov. so te sorte prepovedane. Kaj pa, če bo varjeni so idealni pogoji za ilegalno * mopostrežbi na Drski in 9. aprila podkupljivosti članov Zveze. Pisec lizma. To da se je pokazalo predv­ Vse večje štrajkov, nezadovoljstva, vojna? Novejše sorte potrebujejo več delo naše Zveze. dopoldne v samopostrežbi na Ljub­ trdi, da je moč podkupiti tudi naj­ sem pri prepočasnem reševanju njihovi novinarji pa brskajo po po­ nege in bi propadle, stara drevesa pa bi ljanski cesti. 12. aprila popoldne bolj zavedne. Razpiše se še o tatvi­ problemov na jugu Repičevine. datkih o izstopih iz Zveze. Imamo TONI GAŠPERIČ bodo naprodaj v Straži. normalno rodila. Zato za posameznike naredim tudi izjemo in po naročilu ce-