SLAVE NIKOLOVSKI - KATIN GOGA PE^ENKOVSKI
GOGA PE^ENKOVSKI ISBN 9989-157-06-5 SLAVE NIKOLOVSKI - KATIN
SLAVE NIKOLOVSKI ‡ KATIN GOGA PE^ENKOVSKI
Na moeto semejstvo... KNIGOIZDATELSTVO ‡ SKOPJE Edicija: KATIN
SLAVE NIKOLOVSKI ‡ KATIN GOGA PE^ENKOVSKI
PRIVATNO IZDANIE Publikacijata e finansirana od semejstvoto na Goga Pe~enkovski SLAVE NIKOLOVSKI ‡ KATIN
GOGA PE^ENKOVSKI
SKOPJE, 2004 ZAROBENIK NA TRUDOT
ema poblagorodna rabota od ~uvstvoto da se osve- n tli likot ne samo na svojot prijatel, tuku i na ~o- vekot koj celiot `ivot go posvetil na svojata Tatko- vina, podnesuvaj}i ogromni `rtvi, ne samo za nejzinoto osloboduvawe od fa{isti~kata okupacija, tuku i za iz- gradbata i razvojot na svojot roden kraj Prespa. Pro- niknuvaweto na tie dve horizontali vo `ivotot na Go- ga Pe~enkovski, kako i na site vistinski Makedonci, ja otkriva slikata za bibliskata priroda na zemjata vo koja `iveat na ovie balkanski meridijani, so vistin- ski ambicii da mu se priklu~i na golemoto evropsko semejstvo na narodite. @ivotnata istorija na Goga Pe~enkovski e, isto- vremeno, i istorija na Prespa, a preku nea i na Make- donija. Za{to ona {to se slu~uvalo od iskonskite vre- miwa na Aleksandar Makedonski, preku nezaboravni- te bitki na car Samoil, do onie na Goce Del~ev i Stiv Naumov i Mite Bogoevski, vo prespanskiot region, gi otslikuva site istoriski golgoti niz koi minuvala Ma- kedonija, s# do nejzinoto proglasuvawe za samostojna i nezavisna dr`ava. So ovaa kniga za negoviot `ivoten pat, vo najkusi crti i najsublimirano, se proektira naj- novata faza na makedonskata istorija. Zatoa, nejzinoto zna~ewe gi nadminuva ramkite na obi~na monografija za `ivotot na edno makedonsko semejstvo. 6 Slave Nikolovski ‡ Katin
Za avtorot na ova delo posebno zna~aen e i eden drug fakt. Toa e pridonesot na Goga za moeto li~no do- `ivuvawe na vremeto i prostorot vo koi `iveele nego- vite bliski rodnini Kiro i De`da Pe~enkovski, edno od retkite uspe{ni makedonski semejstva vo kanadski- ot biznis. Zatoa i mojata li~na blagodarnost kon nego i negovata sopruga, koi mi uka`aa i vnimanie i ~est da se zapoznaam so korenite na ova istaknato makedonsko semejstvo, kako vo zemjata, taka i nadvor od nea. Dotolku pove}e {to i samiot poteknuvam od Prespa. Od ovie pri~ini, nema pogolemo zadovolstvo ko- ga vo fokusot na moeto vnimanie }e se najdat uspe{ni Makedonci, lu|e koi celiot svoj `ivot mu go posvetile na svojata Tatkovina Makedonija. Eden od takvite pa- trioti e Goga Pe~enkovski. Se nadevam deka ovaa mo- nografija za negovoto semejstvo, }e go potvrdi toj fakt.
Slave Nikolovski ‡ Katin Goga Pe~enkovski 7
RODNIOT KRAJ z MAKEDONIJA I NEJZINITE KORENI z PRESPANSKA ISTORISKA RAZGLEDNICA z RESENSKI KOORDINATI z PRESPANSKI KALEIDOSKOP MAKEDONIJA I NEJZINITE KORENI
va e monografija za semejstvoto na \or|i Pe~enkov- oo ski ‡ Goga. Ako nekoj istori~ar bara originalna ma- ookedonska familija, so site karakteristiki na naciona- len, kulturen i verski plan, podobar primer verojatno, nema da najde. Za{to istorijata i genezata na ova make- donsko semejstvo fakti~ki e del od istorijata na Ma- kedonija, so site nejzini golgoti niz vekovite. Slika- ta za ova semejstvo e lika i prilika za ovaa na{a zemja stradalni~ka. Poradi toa i ne slu~ajno vo Biblijata i vo drugi drevni dokumenti, Makedonija se spomenuva kako bibliska zemja. Site {to ja opi{ale nejzinata po- stara i ponova istorija se fascinirani od nea. Zatoa so pravo se veli deka Makedonija e zemja na premre`ja, no i zemja na ubavini, so priroda kakva {to samo Gospod mo`e da sozdade. Prespa e najdobar primer za toa. Sepak, nepobiten e faktot deka Makedonecot, i pokraj site obidi za negova asimilacija na ovie pro- stori, se odr`al i opstojal. Toa poka`uva deka ovoj narod, kako bibliski, uspea da se sprotivstavi i da gi izdr`i site osvojuvawa, ugnetuvawa i negirawa. Zo{to? Zatoa {to Makedonija e edinstvenata zemja so najdol- ga i najstara istorija od bilo koj narod vo svetot. Nej- ziniot koren se anti~kite Makedonci, a nejzinite vo- da~i Filip i Aleksandar Makedonski. Od nivnoto vre- me, preku vladeeweto na Rim i Vizantija, no i preku golemite migracii na Slovenite na Jug, otomanskiot i drugite periodi, Makedonija sekoga{ bila me|nik i 10 Slave Nikolovski ‡ Katin krstopat na razli~nite civilizacii, kulturi, jazici i religii na razni nivoa. Nepobiten e faktot deka koga Evropa bila vo mrak, edinstveno ja osvetluval fake- lot na makedonskata kultura. Ohridskiot univerzitet na Klimenta zra~el kako simbol na najstarata civili- zacija na kontinentot. Spored toa, vo tekot na ovoj dolg i bogat vremen- ski period, samo dva naroda imaat pravo da se nare- ~at Makedonci: anti~kite i sega{nite Makedonci, koi denes `iveat na prostorot na etni~ka Makedonija, no i na site kontinenti. Makedonija kako geografski re- gion zazema del od Balkanskiot Poluostrov, koj na sever se grani~i so [ar Planina, Skopska Crna Gora, Kozjak, Osogovskite i Rilskite Planini. Na istok se protega do zapadniot del na Rodopite i do rekata Me- sta, a na jug do Egejskoto More i rekata Bistrica. Na zapad se grani~i so planinite Korab, Jablanica, Mokra i Pind. Na celiot makedonski prostor, vo po~etokot na XX vek, nekade pred Ilindenskoto vostanie, spored nekoi stranski istoriski izvori, `iveele preku 7 mi- lioni Makedonci. Makedonija e i radost i taga i son i jave za Goga Pe~enkovski. Vo razgovorite so nego doprevme mnogu vistini, {to gi pomni od detstvoto. U{te kako u~enik, slu{al deka geografskata polo`ba na Makedonija ja pravi zemjata krstopat na civilizaciite. Poradi toa, ne slu~ajno, site voeni ekspedicii morale da minat preku nea, no i trgovskite vrski, zaedno so razli~nite kulturi i vlijanija. Toa zna~i deka sekoj kamen, sekoja grutka crna zemja, sekoja reka i planina, zboruvaat za burnata istorija na Makedonija, koja i denes s# u{te vo sebe krie mnogu tajni od minatoto. Pazarsko Ezero i dolniot tek na rekata Vardar. No, so pro{iruvaweto na granicite na carstvoto, rastela i oblasta nare~ena Makedonija, koja se zdobila i so voe- no-kulturen i administrativen status>, dodava Goga, vra}ajki se na istorijata i prodol`uva: , veli Goga.
IZVORITE NA SLAVJANSKATA PISMENOST Na ovie makedonski prostori eden od najkrupnite nastani {to se slu~ile bila prvata azbuka na sv. Kiril Solunski, istoriski zna~ajna za site slavjanski naro- di. Taa i prvite prevodi na bogoslu`benite knigi na staroslovenski jazik, go ozna~ija periodot koga vo redot na vladeja~kite jazici: latinskiot, gr~kiot i ev- rejskiot, se najde i makedonskiot, odnosno staroslo- venskiot, so negovoto pismo. Ottoga{ Gospodovoto pis- mo po~nalo da se {iri i na na{iot jazik, a lu|eto da pi{uvaat i da ~itaat knigi napi{ani na seslovenska- ta makedonska azbuka i jazik. Nesomneno, ovoj nastan e od epohalno zna~ewe za makedonskiot narod. Prvo, zatoa {to bra}ata Kiril i Metodij bile od Solun, Makedonija, i vtoro, {to prvite knigi napi{ani na seslovenskiot jazik, bile na jazikot na makedonskite Sloveni. O~igledno, Kiril i Metodij ne mo`ele da upotrebat ni eden drug osven jazikot na Makedoncite, koi `iveele vo nivniot grad Solun. 12 Slave Nikolovski ‡ Katin
, istaknuva Goga Do doa|aweto na Osmanliite na ovie na{i pro- stori vo XIV vek, Makedonija bila vo podem. Svedo{tvo za toa se brojnite srednovekovni crkvi i manastiri, osobeno vo Ohridsko-prespanskiot region, koi denes se nao|aat vo riznicata na evropskata i svetskata kul- tura. Ne slu~ajno, Osmanliite ne ja ukinale vedna{ av- tokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija, tuku po- ka`ale tolerantnost kon hristijanskata vera. Po os- vojuvaweto na Ohrid vo 1408 godina, cela Makedonija se na{la pod jaremot na Osmanliskata imperija. No, i pokraj toa, Osmanliite, ne samo {to ne ja ograni~ile nezavisnosta na Ohridskata arhiepiskopija, tuku i ja zgolemile mo}ta, so cel da ja oslabat Patrijar{ijata vo Konstantinopol. Me|utoa, ekspanzijata na feudal- niot sistem vo Turcija, objektivno zna~ela slabeewe na Ohridskata arhiepiskopijata. Makedonskiot narod i negovata crkva, vo te{kata situacija vo koja se na{le, bile pod postojan pritisok na Patrijar{ijata od Konstantinopol i od katoli~kata propaganda vo Rim. Patrijar{ijata primenuvala razni metodi za elinizacija na makedonskiot narod i uni{tu- vawe na negovata crkva, vo liceto na Ohridskata ar- hiepiskopija. Za taa cel, ne se birale sredstva i me- todi Patrijar{ijata da se nametne vrz toga{nite cr- kovni vlasti. Taka, vo 1767 godina taa ja ukinala Ohrid- Goga Pe~enkovski 13 skata arhiepiskopija, so {to mu nanela golema {teta na makedonskoto hristijansko naselenie. Komentiraj}i go osloboduvaweto od turskoto vla- deewe, Goga Pe~enkovski veli: , zaklu~uva toj i dodava: 14 Slave Nikolovski ‡ Katin
PRESPANSKA ISTORISKA RAZGLEDNICA
respa spa|a vo redot na naj`ivopisnite podra~ja pp vo Makedonija. Taa ima dolga i bogata istorija. Nej- pzinotop ime za prvpat se spomenuva vo 9-ot vek od na- {ata era. Site istoriski epohi i site nacionalni drami ovde ostavile dlaboki tragi. Pred doa|aweto na Slovenite ova podra~je go naseluvale Rimjanite za {to svedo~at mnogu istoriski spomenici. Podocna tie bile potisnati od Ilirite, a kon krajot na {estiot i po~etokot na sedmiot vek, ova podra~je potpadnalo pod Makedoncite. Nema podatoci koga naselenieto ja ima Kotlinata na Gorna, Dolna i Mala Prespa. Gorna Prespa go zazema severniot, Dolna Prespa ju`niot, a Mala Prespa jugozapadniot del. Gorna i Dolna Prespa gi razdeluva ridot Ve}e kaj Pretor, a Mala Prespa i Gorna Prespa, kopneno se razdeleni so Pre~na Pla- nina. Delot na Dolna Prespa so Maloto Ezero od Mala Prespa go oddeluva planinata Suva Gora. Vo trite de- lovi postoi nezna~itelna razlika vo govorot, nosija- ta i obi~aite na mesnoto naselenie. Vo 969 godina Prespa stanala prvata prestolnina na ranata feudalna dr`ava na Makedoncite. Vo nej- ziniot sostav ostanala do 1018 godina. Za celiot ovoj period taa pretstavuvala silna odbranbena tvrdina na car Samoil. ^estite napadi na mo}nata vizantiska vojska, koja so voeno-politi~ki akcii se obiduvala da gi vklu~i Makedoncite vo svojata dr`avna zaednica, Goga Pe~enkovski 15 bile uspe{no odbivani. Makedonskiot car Samoil, ~esto prestojuval vo svoite letni rezidencii vo Oh- rid i na ostrovite Sv. Ail i Golem Grad na Prespan- skoto Ezero. Tuka toj doa|al na odmor po te{kite i na- porni bitki so vojskite na vizantiskiot imperator Va- silie Vtori. Roditelite na Goga mu raska`uvale deka vo toa Samoilovo vreme bil izgraden pat od seloto Staro Eze- reni do Golem Grad, koga Prespanskoto Ezero se vikalo Reka. Vo 1942 godina, po `enidbata, so soprugata Slavka bile vo seloto Ezereni, da vidat dali seu{te postoi toj star pat. Za `al od taa stara soobra}ajnica nemalo ni traga, no zatoa pak od ovoj teren ponele nekakvi kameni plo~ki, koi tatkoto na Slavka gi vgraduval vo negovata furna, koja ~esto stradala od nadojdenata voda na Ezeroto. Baraj}i takvi plo~ki, toj ~esto so ~unot odel vo toj pravec kon Ezereni i eden den koga Ezeroto bilo povle~eno, go prona{ol stariot Samoilov pat za Golem Grad, kade {to ~esto se odmaral make- donskiot car. Vo 1999 godina, koga vodata na Ezeroto bila povle~ena za nekolku santimetri, Goga se obidel da dojde do toj pat, no za `al ne uspeal vo toa, bidej}i toj prostor bil pokrien so pesok. Vo desettiot vek vo Prespa bila vostanovena i prvata slovenska mitropolija koja za Makedoncite pretstavuvala silno svetili{te na prosvetata i kulturata. Po nejzinoto formirawe, vo site naselbi okolu Prespanskoto Ezero bile podignati golem broj crkvi i manastiri preku koi se {irela prosvetata i duhovnoto `iveewe. Osobeno zna~ajna uloga igrala malata crkva posvetena na Sv. \or|i vo seloto Kur- binovo. Pod svojot pokriv ova prosvetno `ari{te krie izvonredno ubavi freski raboteni vo 1191 godina. Spored svojot stil, tie mu pripa|aat na Komnenskiot krug na vizantiskoto slikarstvo i se smetaat za vrvni ostvaruvawa vo sferata na freskoslikarstvoto. 16 Slave Nikolovski ‡ Katin
, veli Goga i prodol`uva: . Vo tekot na Ilindensko- to vostanie na ovoj teren dejstvuvale 12 komitski ~eti so nad 2000 vostanici. Naj`estoki bitki se vodele vo reonot na selata Kru{je, Leva Reka, Bolno, Evla, Zla- tari i Kriveni>, podvlekuva Goga Pe~enkovski. 1942 godina vo mesnosta Sinedolsko Kladen~e, nad seloto Zlatari, be{e formiran prviot Prespansko-bi- tolski partizanski odred , za potoa da se sozdadat novi i u{te pogolemi voeni edinici. Na 2 avgust 1943 godina, vo mesnosta Lomje, kaj Ote{evo, vo podno`jeto na planinata Gali~ica, e odr`ano istoris- koto Prespansko sovetuvawe na CK KPM, na koe bea do- neseni sudbonosni odluki za razgoruvawe na vooru`e- noto vostanie vo Makedonija protiv fa{isti~kite oku- patori>, naglasuva Goga, gord {to bil u~esnik vo ovie istoriski nastani. Spored nego, nezaboraven e faktot deka prvoto slobodno utro vo Resen i Prespa osamna na 5 noemvri 1944 godina, koga borcite na Pettata i Sedmata makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada pobedonosno vlegoa vo Resen i go razvija zna- meto na slobodata, ozna~uvaj}i go krajot na vekovnoto ropstvo i po~etokot na noviot sloboden razvoj na Re- publika Makedonija, a vo tie ramki i na Resen i Prespa vo celina. Vo godinite po vojnata ovoj kraj, od izrazito zaostanato agrarno podra~je, do`ivea zna~ajna prerod- ba, izrasnuvaj}i vo moderen industriski, zemjodelski i turisti~ki centar, so sovremena i razviena industrija vo koja vode~ko mesto imaat prehranbenata i tekstil- nata industrija. 18 Slave Nikolovski ‡ Katin
RESENSKI KOORDINATI
enes teritorijata na op{inata Resen zafa}a po- ddvr{ina od 739 km2, so prose~na gustina na nasele- nieto od 32 `iteli na eden km2. Osven gradot, vo nejzi- niot atar se nao|aat 42 naselbi, od koi ~etiri sela (Petrino, Ilino, Ote{evo i Stipona) se celosno ise- leni. Spored popisot od 1994 godina vo op{tinata imalo 17681 `iteli. Vo odnos na 1981 godina, toj broj e namalen za 7679 `iteli, {to e rezultat na mo{ne golemata emigracija na naselenieto, nadvor od op{ti- nata i zemjata. Inaku, resenskata op{tina e tradicio- nalno poznata kako pe~albarska, taka {to denes vo gradot `iveat desetina iljadi `iteli, a, re~isi, isto tolku i vo selata. Najbrojni se Makedoncite, potoa Albancite, Turcite i Romite. Vo 17 naselbi `ivee isklu~ivo makedonsko naselenie, vo 5 pove}eto se Al- banci, a vo 2 Turcite. Emigracijata na naselenieto predizvikala pro- meni i vo goleminata na naselbite. Vo op{tinata Re- sen dominiraat malite sela, odnosno vo 32 od niv `i- veat pomalku od 300 `iteli. Spored reljefnata struktura, 19 naselbi vo op{tinata se smetaat za ram- ni~arski, a 10 ridsko-planinski. Vkupnata agrarna po- vr{ina zafa}a 34965 ha, od koi 13939 ha se obrabot- livo zemji{te, 9311 ha se pasi{ta, a 11715 ha se po- {umeni tereni. Vakvata agrarna struktura na op{ti- Goga Pe~enkovski 19 nata ovozmo`uva razvoj na poledelstvoto, {umars- tvoto i turizmot. Makedonskoto naselenie za vreme na turskoto vladeewe se zanimavalo so sto~arstvo, bidej}i bilo koncentrirano vo planinskite sela, vo koi re~isi se- koe doma}instvo imalo stado ovci, kozi ili goveda. No, zna~itelen del od naselenieto se zanimaval i so ribolov, so koj profesionalno, na rakovodno nivo, cel raboten vek }e se zanimava i Goga Pe~enkovski. , veli mojot sogovrnik i dodava deka so ovie proizvodi prespan- skiot selanec toga{ go nadopolnuval nedostigot na sredstva za `ivot, {to ne bilo slu~aj kaj Turcite ili Albancite, koi se zanimavale so zemjodelie, a za rabota kako naemni rabotnici gi koristele Makedoncite>. Prespanskoto Ezero, koe le`i malku poisto~no od Ohridskoto (ednoto od drugoto gi deli planinata Gali~ica) e vtoro po golemina vo Republika Makedo- nija. Ima povr{ina od 274 km2, a se nao|a na nadmorska viso~ina od 853 m. Najgolemata dlabo~ina mu iznesuva 54,2 metri. Se protega na trime|eto pome|u Makedonija, Grcija i Albanija. Na Grcija ¼ pripa|aat 47,8 km2, a na Albanija 49,4 m2. Ova ezero nema povr{inski istek kako Ohridskoto niz Crn Drim, tuku negovite vodi istekuvaat niz podzemni kanali pod planinata Gali~ica, od ~ij vrv e impresivna gletkata na dvete ezera. I ova ezero e bogato so devet vidovi ribi. Dol` bregovite na Pre- spanskoto Ezero se nao|aat turisti~kite naselbi Ote- {evo, Carina, Pretor, Asamati i drugi. Pelister e prvata severna planina od Egejskoto More kon kontinentot {to ima alpska pozicija i e po- godna za zimski sportovi. Visinskata razgranetost, kon- 20 Slave Nikolovski ‡ Katin figuracijata na terenite, apsolutnata i relativnata viso~ina i bogatstvoto na sneg, pridonele Pelister da se razvie vo atraktiven zimski centar, pogoden kako za vrvnite zimski sportovi, taka i za masoven turizam. Vegetacijata na Pelister ima specifi~no botani~ko zna~ewe i pretstavuva priroden arboretum. Tuka ras- tat 88 vidovi rastenija, klasificirani vo 23 fami- lii, koi zafa}aat 29 procenti od vkupnata makedonska dendroflora. Zaradi reliktot na terciernata flora ‡ molikovite {umi, morfolo{kiot i glacijalniot rel- jef vo alpskiot del od planinata, vo 1948 godina Pe- lister e proglasen za nacionalen park. Vo nego na re- lativno malo podra~je se zastapeni pove}e ekosiste- mi {to ekolo{ki i floristi~ki sosema jasno se raz- likuvaat. Molikata so pravo e nare~ena . Taa e avtohton petoiglest bor {to raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. Boga- tata fauna pridonesuva vo pazuvite na planinata da `iveat site vidovi ni-zok i visok dive~: me~ka, srna, ris, elen, diva sviwa, zajak, kamewarka, le{terka i drugi vidovi vleka~i. Od visokite vrvovi na Baba, karakteristi~ni so svojata skulptura i plastika, se protegaat veli~est- veni panorami, na istok kon Pelagonija i Kajmak~alan, na zapad kon Prespanskoto Ezero i Gali~ica. Posebno atraktivni se , i . Pelisterskiot masiv e isprese~en so golem broj `ivopisni planinski reki niz koi te~at bistrite i lad- ni pelisterski vodi. Site tie ja so~uvale svojata is- konska divina vo dekorot na planinskiot pejza`. Od Resen vodi eden pat kon Prespanskoto Ezero, a glavnata magistrala prodol`uva kon Bitola, vo pod- no`jeto na Pelister, preku preminot \avato. I tokmu koga }e se iska~i ugorninata, mo`e da se vidi edna Goga Pe~enkovski 21 neobi~na ~e{ma. Na samiot pat taa ima dva dulca. Od edniot dulec vodata te~e i odi po brazdata kon Resen, a drugiot kon Bitola. Sobira~ite na kurioziteti bile trpelivi i presmetale deka vodite na ovaa ~e{ma se vlevaat vo dve moriwa. Vodata {to odi kon Resen se vleva vo Prespanskoto Ezero, od koe pod Gali~ica minuva vo Ohridskoto Ezero, a ottamu, preku Drimot, se vleva vo Jadranskoto More. Drugata voda {to te~e kon Bitola preku bliskite potoci i reki~ki se vleva vo Crna Reka, odnosno vo Vardar, a preku nego vo Egej- skoto More. 22 Slave Nikolovski ‡ Katin
PRESPANSKI KALEIDOSKOP
dna stara makedonska pogovorka veli: . Da vi- dime zo{to. Toa najdobro }e go poka`e prespanskiot kaleidoskop, koj najdobro gi otslikuva ubavinite, taj- nite i legendite na ovoj kraj. Negovite {iroki hori- zonti, ~istiot planinski i ezerski vozduh i prirod- nite retkosti, ni otkrivaat eden svet vo koj sekoj po- setitel se ~uvstvuva kako del od prirodata, sozdade- na od Gospod, no i od onie koi `iveat na ovoj ~udesen prostor ‡ Makedoncite od Prespa. Lu|eto so isklu~i- telni sposobnosti i dobrina so koja oplemenuvaat, ~ija delotvorna raka i duh gi po~uvstvuvale i mnogu naro- di vo svetot, vo ~ii dr`avi `iveat kako iselenici, pe~albari ili nivni dr`avjani. Pe~enkovci se najdo- bar primer za toa, a nivniot blizok rodnina Goga, ne- posredna potvrda na ovoj fakt. Celiot `ivoten i raboten vek na Goga Pe~enkov- ski e ispolnet so Prespa, a osobeno so Dolno Perovo, negovoto rodno mesto, i so sega{noto negovo `iveali{te ‡ gradot Resen. Toa e ~ovek ispolnet so darba i spo- sobnost, ne samo da raboti, tuku i da `ivee, ne samo so sekojdnevnite obvrski (do penzioniraweto) tuku i so spomenite, kako penzioner. Retki se sogovornicite ka- ko nego, za{to i razgovorite so takvite lu|e nalikuvaat na interesna kniga koja se ~ita vo eden zdiv. Toj raska- `uva~ki poriv kaj Goga go otkriv niz razgovorot za Goga Pe~enkovski 23 negovoto po{iroko semejstvo po povod monografijata {to ja podgotvuvav za Kiro i De`da Pe~enkovski, nego- vi bliski rodnini, sega kanadski dr`avjani, `iteli na Toronto i uspe{ni biznismeni. Desetina kilometri na jug, na bregot na Prespan- skoto Ezero se nao|a Dolno Perovo, rodnoto ogni{te na Pe~enkovski, odnosno na Goga, koj vo eden martov- ski den pojde so mene da mi go poka`e seloto. Neposred- no da go do`iveam mestoto, prostorot i vremeto vo koe funkcioniralo edno semejstvo, borej}i se so proble- mite na goliot opstanok. Iako odamna `ivee vo Resen, nema den, a da ne dojde vo rodnoto selo, da go po~uv- stvuva vremeto na mladosta, da popravi ne{to od ku- }ite {to ve}e se raspa|aat i da porazgovara so nekoj od starite sosedi, od vremeto koga rakovodel so zem- jodelskata i so ribarskata zadruga. Od negovata resenska ku}a do seloto ima deseti- na kilometri so odr`an asfaltiran pat, so mnogu svio- ci, koi nalikuvaat na trka~ka pateka, koja zavr{uva so Dolno Perovo i severniot breg na Prespanskoto Ezero. Seloto se nao|a na nadmorska viso~ina od 854 metri, a negoviot atar zafa}a prostor od 4 km2. Obra- botlivoto zemji{te, koe preovladuva, zazema povr{i- na od 208 ha, na pasi{tata otpa|aat 41 hektar, a {umsko zemji{te nema. Vo 1961 godina seloto broelo 428 `i- teli, a vo 1994 godina, koga se odr`al popisot, brojot na `itelite se namalil na 213. Spored etni~kiot sos- tav, site se Makedonci. Gradot Resen ima dolga grn~arska tradicija. Na pazarot vo sabotite mo`at da se kupat mnogu proizvodi od ra~na izrabotka. Ne slu~ajno dolgi godini vo nego raboti Kerami~kata kolonija, koja ima bogata kolek- cija na dela izraboteni vo keramika, od najpoznati av- tori vo zemjata i stranstvo. Simbol na gradot e Sarajot, nekoga{en begovski dvorec, podignat po urnekot na 24 Slave Nikolovski ‡ Katin
Pariskata komuna vo Pariz, u{te za vreme na turskoto vladeewe na ovie prostori. Kako rezultat na ovoj za- fat, Resen e edinstven grad so urbanisti~ki plan vo ovoj del od Balkanot. Koga Goga re{il da se preseli vo Resen, vo ku}ata na sudijata Kire Nikolovski, negovata tetka Kata, kako `iv svedok pri izgradbata na , mu raska`uvala deka Nijazi Beg, koj studiral vo Pariz, po doa|aweto vo Resen, re{il da go izgradi objektot {to se nao|al na razglednicata {to ja dobil od svojot prijatel ‡ tur- skiot ambasador vo Pariz. Impresioniran od toa zda- nie, vo ramkite na urbanisti~kiot plan na gradot {to go donel li~no toj, ja zapo~nal negovata izgradba vo Resen, za koja bil koristen beliot mermer od \upskiot rid, koj se nao|al zapadno od gradot. Vo ramkite na negovata obnova toj gi razurnal starite du}ani i nare- dil da se izgradat novi, pomoderni ulici i drugi ob- jekti. Mestoto na koe denes se nao|a stokovnata ku}a bilo sopstvenost na Nijazi Beg. Po vojnata toa go kupil Goga od sinot na begot, Nuredin, koj se iselil vo Turcija. Golemata prespanska visoramnina e polna so planta`i na jabolka, osobeno od sortite deli{es, jo- natan, lepocvetka i drugi novi kvalitetni sorti, koi vo posledno vreme se izvezuvaat na zapadnite pazari. Rasko{nata prirodna ubavina na Prespa ne mo`e da se zamisli ni bez bogatstvoto od razni vidovi ptici, ri- bi, `ivotni i golem broj rastenija. Posebno Mala i Dol- na Prespa se svoevidni rezervati na pelikani, kormo- rani, orli i jastrebi. Samo vo 1969 godina ovde se za- bele`ani 100 dvojki pelikani, od vkupno 400 kolku {to `iveat vo Evropa. Ne e pomalo ni ribnoto bogatstvo na Prespansko- to Ezero. Vo nego `iveat i specifi~ni vidovi ribi: jaguli, krapovi, skobusti, pastrmki, pla{ici, mreni i Goga Pe~enkovski 25 drugi ribi. Goga Pe~enkovski e eden od najdobrite po- znava~i na ovoj svet na ezeroto, za{to kako direktor na Ribarskoto stopanstvo , ribolovot i zbogatu- vaweto na ribniot fond, go izdignal na visoko pro- fesionalno nivo, sozdavaj}i od nego stopanska dejnost koja zazemala zna~ajno mesto vo prespanskata ekonomi- ja. Denes toj e gord na uspehot {to so godini go ostvaru- val na ovoj plan, za{to vo nego go vgradil celiot svoj raboten vek, do zaminuvaweto vo zaslu`enata penzija. , kako {to istaknuva Goga, . Pitomata klima, rasko{niot spektar na boi, igrata na pticite, krikot na me~kite i volcite vo okolnite planini, soz- davaat ~udesna atmosfera, zbogatena so muzikata i tan- cite na ezeroto, vo koja ~ovek se ~uvstvuva kako da se nao|a vo nekoj fantasti~en svet, sozdaden od vremeto na car Samoil, koga ostrovot Ail bila negovata pre- stolnina, pa s# do dene{ni dni. Zatoa i ne se slu~ajni brojnite legendi i predanija za Prespa, za nejzinite lu|e, nejzinata priroda i ezeroto so negoviot svet.
SEMEJNITE POTOMCI z SEMEJNOTO STEBLO NA GOGA z @IVOTOT NA ANDON I SOFIJA (COCA) z @ILAVATA BORBA ZA OPSTANOK SEMEJNOTO STEBLO NA GOGA
pored ka`uvawata na majka mu, \or|i (Goga) se rodil ss na 6 maj 1920 godina, no vo mati~nite knigi figuri- sras datumot 20 april (verojatno po stariot kalendar) vo selo Dolno Perovo, od tatko Andon (1868) i majka So- fija (Coca), rodena 1875 godina vo selo Pokrvenik, so mominsko prezime Trpovska. Se rodil kako posledno ma{ko dete, po pette sestri, od koi najstarata Koca (1902) e oma`ena vo selo Pretor za Sotir Markovski, so kogo ima tri }erki i eden sin. Vtorata sestra Florin- ka (1905) e oma`ena vo selo Podmo~ani za Jon~e Pa{a- rikovski, so kogo ima edna }erka. Tretata sestra Vana (1908) e oma`ena vo selo [urlenci za Kire Karapalev- ski, so kogo ima dve }erki i eden sin. ^etvrtata sestra Spasija (1911) oma`ena vo selo Kurbinovo za Milan Jo- vevski, so kogo ima tri sina i edna }erka. Pettata ses- tra Panda (1915) e oma`ena vo selo Dolna Bela Crkva za Rade Kru{arovski, so kogo ima edna }erka. \or|i Pe~enkovski (Goga) imal i postar brat po ime Bor~e, koj umrel vedna{ po ra|aweto, taka {to za nego i ne se se}ava. Semejstvoto na Goga se sostoi od {est ~lena. O`e- net e za Slavka Popovska od selo Dolno Perovo, nivno zaedni~ko rodno mesto. Prvata }erka Draga (1941) e oma`ena za Spase La- zarevski od Resen, so kogo ima }erka Mimoza, oma`ena za Dragan Ajdukovi} vo Zagreb, so kogo ima sin Aleksan- dar, roden 1965 godina, sega pokoen. Prvata vnuka Mimo- 30 Slave Nikolovski ‡ Katin za e rodena vo 1962 godina. Vtorata }erka na Goga se vi- ka Milica (1947) bila oma`ena za Krume Atanasovski od Bitola, sega razvedena.Tretata }erka Elisaveta (1951) e oma`ena za Georgi \eor|ievski vo SAD, vo Los Anxeles, so kogo ima dve }erki: Angelina (1970) oma`e- na za Zoran, so kogo ima dve deca ‡ Daniel (1994) i Xirx (1995), sega razvedena. Vtorata }erka se vika Xeni (1975), nema`ena. Pettoto dete na Goga e sinot Mi{e (1957) o`enet za Suzana Georgievska od Resen (1963), so koja ima dve deca, sinot Goran (1988) i }erkata Anita (1992), u~enici. Soprugata na Goga ‡ Slavka (1922) od Dolno Pero- vo poteknuva od semejstvoto na Vangel Popovski. Ima majka Vangelija i dvajca bra}a: Dragan, koj `iveel vo Resen (sega pokoen) i Zdravko. Inaku, tatko mu na Goga ‡ Andon, imal u{te eden brat i dve sestri. Pomladiot se vikal Ilija (sega pokoen) i `iveel vo Dolno Pero- vo, a sestrite ‡ Vasilka, oma`ena vo selo Gorno Dupe- ni za Todor (sega pokoen), i Despina, oma`ena vo Carev Dvor za Tanas. Dedo mu, odnosno tatko mu se vikal Naste, a dedo mu Ivan. Familijata Pe~enkovski ja so~inuvale devet se- mejstva koi `iveele vo edna maala vo Dolno Perovo. Semejstvata na Eftim i Mire Pe~enkovski, prvi bra- tu~edi, go zadr`ale prezimeto, a ostanatite go prome- nile vo Melecovci, Ko`anovci i Matlevci. Seloto Perovo datira od 15 vek, koga vo nego se naselil Pere, edniot od dvajcata bra}a, a drugiot Te- {an ostanal da `ivee vo Ote{evo. Edinstveniot imot {to ostanal sporen me|u bra}ata bila {umata, ~ija del- ba bila napravena duri vo 1933 godina, a vo 1939 godina i potvrdena kako utrina na dvete sela: Dolno Perovo i Ote{evo. Spored Prespanskata patrijar{ija, toga{ vo Dolno Perovo `iveele 85 semejstva, vo Ote{evo 15, a vo Stewe 149, site pravoslavni hristijani ‡ Makedonci. Toga{ sega{niot grad Resen ne postoel, tuku nekoe mesto isto~no od nego, narekuvano Dobrovo. Goga Pe~enkovski 31
@IVOTOT NA ANDON I SOFIJA (COCA)
voeto semejstvo roditelite na Goga Pe~enkovski go ss formirale kon krajot na 19 vek, vo uslovi na te`ok sis primitiven `ivot, diktirani od turskoto vladenie na ovie prostori, koga i zapo~na raspa|aweto na impe- rijata. Negoviot tatko Andon bil aktiven ~len na VMRO i u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Zaedno so drugite privrzanici na makedonskata kauza, motivirani od ideite za nacionalna i socijalna sloboda, tie sekoga{ bile na prvata borbena linija, podgotveni da go `rtvu- vaat svojot `ivot za slobodata na svojata tatkovina. Iako mlado`enec, negoviot tatko, bez zbor gi prifa}al zada~ite {to mu bile postavuvani od organizacijata. , se se}ava Goga, koga toj mu ras- ka`uval za negovata rana mladost. Patot po koj treba- lo da odi, kraj ezerskata korija, bil neprooden pora- di podigaweto na ezerskata voda. Patuval nave~er, vo samrakot. Odvaj se probil do seloto Ezerani, koe bilo poplaveno od vodite na Golemata Reka. Patot bil tol- ku te`ok {to na celta pristignal duri utredenta. Ne- govoto docnewe bilo povod za golema zagri`enost, ne samo na Komitetot, tuku i na majka mi, kako mlada ne- vesta, koja u{te ne go zapo~nala `ivotot so svojot sa- kan ma`. ]oselskite opinci se nosele od Grcija i od Albanija, preku selo Kowsko i so ~unovi do Perovo, a potoa se delele na vostanicite zaedno so oru`jeto>, 32 Slave Nikolovski ‡ Katin naglasuva Goga, dodavaj}i deka negovoto Dolno Perovo bilo izlo`eno na golem rizik da bide blokirano i od turskiot asker, a ne samo od nadojdenata ezerska voda. Toj se se}ava i na edna druga slu~ka so tatko mu povr- zana, isto taka, so golem rizik.Od Komitetot dobil za- da~a da go zapali anot vo Sirkon, vo koj bile otsednati novodojdenite turski }ati. Akcijata bila uspe{na, no, za `al, vo po`arot nastradala edna `ena ‡ tur~inka. Nikoga{ ne bilo otkrieno koj go napravil toa, no sepak negovite drugari vo u~ili{teto mu prefrlale za toj ~in, so jasna aluzija koj go podmetnal po`arot i koj ja zapalil anamkata. Vo toa vreme, na krajot na 19 vek, kako {to e pozna- to, stegite na imperijata po~nale da popu{taat, priti- socite vrz turskata vlast rastele i odnatre i odnad- vor, taka {to vrskite so Carigrad `ivnale i Makedon- cite po~nale da odat na pe~alba vo ovoj grad. Od skrom- nata zarabotuva~ka sekoj od niv izdvojuval i za potre- bite na organizacijata, za nabavka na oru`je i druga neophodna oprema za borba protiv zavojuva~ite. Selo- to Dolno Perovo bilo naseleno ju`no i severno od crkvata, a vo sredinata bil izgraden konak za turski- ot asker. Toa mesto i denes se vika Kona~e. Inaku, od ~estite poplavi na seloto od nadojdenata ezerska vo- da, sekoga{ imalo te{ki posledici: raspa|awe na ku- }ite izgradeni od nepe~en plitar. Po edna takva ne- sre}a, semejstvoto na Goga go napu{tilo seloto, prese- luvaj}i se vo selo Drmeni, kaj edno tursko semejstvo. Odisejata na Pe~enkovci prodol`ila i po Ilin- denskoto vostanie, koe ne dovede do o~ekuvanata slo- boda, tuku be{e zadu{eno vo krv i novi stradawa na makedonskoto naselenie. Krajot na turskoto vladenie na Balkanot go ozna~ija Balkanskite vojni, za koi maj- kata Coca ~esto mu raska`uvala na svojot sin \or|i (Go- ga). Toj se se}ava na epizodata povrzana so begstvoto Goga Pe~enkovski 33 na turskiot asker od Prespa, koga minuvaj}i niz selata barale hrana, zakanuvaj}i se deka ako ne ja dobijat }e gi zapalat. Vo edna takva prilika majka mu gi povikala `enite od Drmeni da donesat bra{no i druga hrana za askerot za da go spasi seloto od po`ar. Vo toj moment se slu{nale pukotnici od kaj Resen, kade {to se nao|a- la srpskata vojska, {to bilo povod turskiot asker da se razbega kon Albanija i Grcija, a majka mu na Goga, kako inicijator na ovaa akcija, da bide proglasena za spasitel na seloto. Od toa vreme, Andon se se}aval i na edna druga epizoda, pak povrzana so askerot, koj eden den so kowi, vooru`en vlegol vo Dolno Perovo, so cel da se so p~enka vo ko~ani, kakvi {to zalihi ~uvale selanite za sebe i za stokata i nejzinoto prihranuvawe vo zima- ta. Koga selanite doznale deka kon seloto se pribli- `uva askerot, prvo {to napravile bilo da gi evakui- raat devojkite, maskiraj}i gi so stara obleka vo temni boi i prefrluvaj}i gi preku rekata so cel da go izbegnat rizikot da bidat grabnati ili siluvani. Koga askerot vlegol vo Dolno Perovo, Andon bil vo seloto i videl kako vojnicite gi tovaraat kowite so vre}i napolneti so p~enka. Odedna{ toj slu{nal istrel i videl kako eden vojnik pukal vo zmija koja neo~ekuvano se pojavi- la. Go iskoristil toj moment i vozvratil na istrelot od svojata pu{ka, {to bilo povod za uzbuna kaj Turcite da izbegaat za da ne bidat blokirani i zarobeni. Se povlekle kon seloto Stewe. Borbata so askerot i so nadojdenoto ezero nema- la kraj. Koga Turcite se povlekle, taa prodol`ila so nadojdenata ezerska voda. Koga }e se povle~ela od se- loto, zad sebe ostavala rastureni ku}i. No, selanite ne se predavale: po~nuvale da gradat novi ku}i, oso- beno vo zapadniot del, na izvi{eniot nasip od pesok. Pe~enkovci iako imale golema ku}a, ja rasturile, a 34 Slave Nikolovski ‡ Katin
Eftim i Mire, bratu~edite na Andon, koi bile poboga- ti, izgradile duri dve ku}i, so prizemje i kat od nepe- ~eni tuli,stari }eramidi i du{eme od platici od dr- vo i zemja. Vakvi ku}i izgradile u{te i Pande Kordev, popot Nikola i Kame \urovski. Ku}a so prizemje i kat, pokriena so trska, izgradil i tatko mu na Goga ‡ Andon, potoa i striko mu Ilija, a isto~no od niv i drugite ~lenovi na po{irokoto semejstvo ‡ Kowanovci, Male- covci i Metlevci, so golem bunar vo sredinata, koj i denes im pripa|a na site. Goga Pe~enkovski 35
@ILAVATA BORBA ZA OPSTANOK
ako moeto semejstvo bilo mnogu siroma{no, sepak , veli mojot sogovrnik Goga. No, tamu ostanal da raboti samo strikoto, a tatko mu se vratil vo Dolno Perovo da go vodi doma}instvoto, vo koe imal pet }erki i eden sin, koi zaedno so negovata vredna sopruga Sofija (Coca) pretstavuvale seriozen kolektiv koj imal potreba od sajbija, kakov {to bil tatko mu Andon. So cel da opstane brojnoto semejstvo na Pe~enkovci, sestrite na Goga za izvesen nadomestok rabotele kaj strikovcite Eftim i Mire, koi se vbroju- vale me|u poimotnite Perovci. Taka }erkite na Andon preku vlo`eniot trud vo po{irokoto semejstvo, uspe- vale da dojdat do ~eiz za ma`ewe, odnosno do . Vo tie voeni vremiwa vo Prespa nemalo vrabotu- vawe, nemalo ovo{tarski nasadi. Selanite se zanima- vale so zemjodelstvo, odgleduvaj}i naj~esto `itarici. Imalo i takvi koi se zanimavale so gradinarska rabo- ta, a nekoi i so sto~arstvo, ~uvaj}i volovi za orawe i kravi za mleko. Vo selata nemalo u~ili{ta, a vo grado- vite obrazovanieto bilo na turski jazik. Glavna preo- kupacija na mladite vo selskite naselbi bilo izu~u- vaweto na nekoi zanaeti i ribolovot. Na pazarite se kupuvalo samo maslo, {e}er, sol i gazija za osvetluvawe na domovite so kandila i lambi. Prevozni sredstva, 36 Slave Nikolovski ‡ Katin kako koli, ~ezi ili karuci imale samo onie koi dr`e- le kowi. Glavna razonoda na mladite bilo ni`eweto na tutun i selskite slavi na verskite praznici. Na gosti se odelo pe{ i so celoto semejstvo. Na grupnite sobiri devojkite ne smeele da zboruvaat i glasno da se smeat. Qubovta me|u niv bila platonska, no bra~noto finale zaviselo od strojnicite i nivni- ot dogovor so roditelite na devojkata. Svojot izbranik devojkata imala pravo da go vidi od podaleku, {to obi~no doveduvalo do golemi zabludi, bidej}i idni- ot ma` viden od tolkava perspektiva, ne li~el na onoj {to ¼ bil poka`an na negovata idna sopruga. @ena~- kata na mladite, odnosno ma`a~kata na devojkite na- likuvala na trik so koj na devojkata vo prvata faza ¼ se nudelo da vidi ubavo mom~e, a koga }e do{la svad- bata na nea se pojavuval zetot dogovoren so strojni- cite mnogu porano, a ne ubavecot {to go videla na ras- tojanie od 50 metri. Posebna prikazna bila doma{niot komfor, pros- torot i opremata vo nego. Vo ku}a od plitari, koi na dopir so voda se raspa|aat, imalo spalna soba, so kre- veti od drveni gredi, oblikuvani kako drvena kola i pod od glina, pokriena so slama od 'r`, vo mali neizga- zeni snop~iwa. Nad niv se stavala ~erga, {to trebalo da li~i na ne{to kako tepih, gledano od dene{na dis- tanca. , se prisetuva na toa vreme Goga. , veli Goga Pe~enkovski. Slu{aj}i ja ovaa prikazna pred o~ite mi se pojavi slikata na starite ku}i vo Dolno Perovo, koi gi pose- tivme zaedno, tokmu po ovoj povod. Taa slika vo sebe gi krie{e tragite na ku}ite od pred sto godini za koi vo ovaa prilika mi raska`uva{e Goga. Duri i pretstavata za vodite na ezeroto, ~ija plima go potopuvala seloto, ru{ej}i gi ku}ite, napraveni vo toa vreme, re~isi, od isu{ena kal. Denes bregot e oddale~en pove}e stotini metri od seloto, prekrien od suva trska, koja potsetuva na tie vremiwa. Istorijata na Prespa najdobro i naj- impresivno }e se do`ivee preku ona {to }e se vidi denes, otkolku od objasnuvawata na lu|eto {to se sre- }avaat tamu. Prvata svetska vojna u{te pove}e gi vlo{i sos- tojbite vo Makedonija, a vo tie ramki i vo Prespa. Od stranskite vojski taa bila podelena na dva dela. Po- ve}e od tri godini, vo nejziniot severen del bila Ger- manija i nejziniot satelit Bugarija, a na ju`niot Anglija i Francija. Patot za Albanija bil obrasten so treva, bidej}i voop{to ne funkcioniral. Trgovskite odnosi so ovoj sosed bile re~isi prekinati, taka {to nasele- nieto se na{lo vo isklu~itelno te{ka ekonomska po- lo`ba. No, katastrofata za Makedonija i za Prespa doprva doa|ala. So Bukure{kiot dogovor od 10 avgust 1913 godina Makedonija bila podelena na tri dela, taka {to od nejzinata teritorija koja iznesuvala 67741 kvadratni kilometri, Grcite prigrabile 34869 km2, 38 Slave Nikolovski ‡ Katin
Bugarite 6729 km2, a Srbite 25774 km2. Iako makedon- ski vojnici bile vklu~eni vo borbite so Turcite, na- {ite bile preokupirani so podelbata na Makedonija i pro{iruvaweto na sopstvenata terito- rija. A narodot prinuden da im slu`i na trojca gospo- dari, koi, bez nikakov sram }e se pretstavuvaat kako negovi osloboditeli. @ivotot na Makedoncite vo takvite uslovi e po- sebna prikazna. Nivnata beda bila u{te pogolema, bi- dej}i go zadr`ale statusot na slugi, bezmerno iscrpu- vani, a mizerno nagraduvani za svojata ropska rabota. Obrabotkata na zemjata i ribolovot bile edinstvena {ansa na lu|eto od Prespa da pre`iveat. Od takvata sudbina ne pobegnale ni roditelite na Goga, pred i po negovoto ra|awe. Goga Pe~enkovski 39
@IVOTNI VRVICI z GODINITE NA DETSTVOTO I MLADOSTA z OD SUDBINATA NE SE BEGA z ISTORIJATA NA POTESNOTO SEMEJSTVO z RADOSTA OD PRVATA RO@BA GODINITE NA DETSTVOTO I MLADOSTA
o se}avawata na Goga do denes ostanale slikite vv od negovoto detstvo, koga negoviot dedo Trpo, koj `iveel 105 godini, mu raska`uval za svojot `ivot. , veli Goga. , istaknuva Goga i doda- va: Vo 1920 godina, koga Goga se rodil, vo Prespa ve}e bila vospostavena srpska administracija ‡ po- licija, finansii, obrazovanie i drugi funkcii, neop- hodni za edna dr`ava. Vo 1927 godina koga napolnil sedum godini, po~nal da odi na u~ili{te. U~itel mu bil Lazar \or|evi}, Srbin od Belgrad. Pove}eto od lu|eto na klu~ni funkcii vo op{tinite bile Srbi, osven pisarite vo gradot i okolijata. Mati~nata slu`- ba vo Carev Dvor ja vodel Mice Tonevski, a vo Jankoec Ilija Spirovski, vo Podmo~ani Mite Mojze, vo Resen Nacko Kungula, vo Qubojno Boris Naumovski i drugi. , veli Goga i dodava: . Vo Kralska Jugoslavija zadrugarstvoto zemalo s# pogolem zamav, taka {to vo prespanskite sela zapo~- nalo otvoraweto na zadrugi koi se zanimavale so na- bavka i proda`ba na prehranbeni i drugi produkti, neophodni za `ivot, kako na primer opinci i ~evli, Goga Pe~enkovski 43
{to bile noseni od Srbija. Sekoe doma}instvo ~lenu- valo vo takvite zadrugi, evidencijata za prometot i pe~albata bila precizno i pe-dantno vodena, taka {to pokraj nejzinata podelba na zadrugarite, tie imale {ansa na krajot na godinata, po izgotvuvaweto na za- vr{nata smetka, da dobijat i dividenda. Zadrugata imala sobranie, upraven i nadzoren odbor, a postoela i dobra revizorska slu`ba. Vo re- gionot postoel Zadru`en sojuz, koj biral delegati za Zadru`niot sojuz na Kralstvoto Jugoslavija. Zadruga- ta vo Dolno Perovo rabotela mnogu dobro, taka {to pred vojnata, vo 1941 godina, kon nea se priklu~ile i ~le- novite od Pokrvenik i okolnite sela. Neposredno pred zapo~nuvaweto na Vtorata svetska vojna, Upravniot odbor na zadrugata odlu~il stokata od magacinot da se dade na ~uvawe vo privatni ku}i, a po zavr{uvaweto na vojnata, da se obnovi nejzinata rabota. Taka i se postapilo, so toa {to vo Pokrvenik i vo Dolno Perovo se formirale dve novi zadrugi. Goga stanal magacioner na nabavno-proda`nata zadruga vo negovoto selo. Pe~enkovski raska`uva deka vo Prespa pred voj- nata postoele selski u~ili{ta. Vo Dolno Perovo bilo izgradeno novo u~ili{te za pove}e u~enici, golemi u~ilnici na katot, a magacinski prostor vo prizemjeto. Kako u~enik Goga bil odli~en, primeren i discipli- niran, zaradi {to u~itelot, vo prvata godina, go ras- poredil da sedi vo klupata do negoviot sin Mile. Ta- ka, prijatelstvoto me|u Goga i Mile rastelo, kako {to rastele i simpatiite na u~itelot za svojot vreden u~e- nik od Dolno Perovo, koj, kako {to }e poka`e podocna vremeto, izrasnal vo zrel i sposoben ~ovek na kogo mu bile doveruvani odgovorni obvrski i funkcii. No, ko- ga Goga go zavr{il osnovnoto u~ili{te vo rodnoto mes- to, negoviot u~itel mu predlo`il obrazovanieto da go prodol`i vo Belgrad, zaedno so negoviot sin Mile i 44 Slave Nikolovski ‡ Katin da otsedne vo nivnata ku}a, {to bilo golemo iznena- duvawe i golema ~est za Goga, a osobeno za negovite roditeli. Koga u~itelot oti{ol vo domot na Goga i koga ne- govite roditeli gi informiral za ovoj negov predlog, tie odgovorile deka nivnite materijalni mo`nosti se ograni~eni i ne }e mo`at da gi podnesat tro{ocite za {koluvaweto na nivniot sin vo Belgrad. Me|utoa, u~i- telot i za toa imal odgovor: uverenieto za imotnata sostojba na Pe~enkovci go re{aval i toj problem, bi- dej}i so takviot dokument tie }e bile oslobodeni od pla}aweto na {kolarinata. No, i pokraj golemata `el- ba za nauka kaj Goga, {ansite toa i da se ostvari, bile mali. Za{to, kako edinstveno ma{ko dete vo semejstvo- to od osum ~lena, moral da mu pomaga na tatko mu, vo obrabotkata na zemjata ili vo ribolovot. Goga Pe~enkovski 45
OD SUDBINATA NE SE BEGA
red toj fakt bil nemo}en i u~itelot, pa taka planot pp za negovoto {koluvawe vo metropolata na toga{- pnatap dr`ava, ednostavno propadnal. Nabrzo potoa u~i- telot Lazar \or|evi} so semejstvoto se vratil vo Bel- grad, a na negovo mesto vo Dolno Perovo do{ol drug u~itel, koj se vikal Avram. A Goga prodol`il da go pe- ~e kako naslednik, kako edinec koj }e ja pre- zeme gri`ata za semejstvoto koga negoviot tatko nema da bide vo sostojba da gi izvr{uva semejnite obvrski. , veli Goga. . Parlamentarnite izbori vo Kralska Jugoslavija se odr`uvale vo 1938 godina. Kandidati za parlamen- tarci od Prespa bile Krste Strezov(i}), dotoga{en pra- tenik, potoa \or|i Donovi} i dvajcata od Resen i Mi- hajlo Popov(i}), lekar od Qubojno. Koga na Donovi} 46 Slave Nikolovski ‡ Katin vlastite ne mu ja potvrdile kandidaturata, toj se ot- ka`al od nea vo korist na d-r Popovi}. Predizbornata kampawa bila golema, dinami~na i burna, kako i site takvi nastani. Progresivnite mladinci bile anga`i- rani da pridonesat za kompromitacija na kandidatite koi ne bile omileni kaj narodot. Toa go pravele na raz- ni na~ini, no naj~esto so vrzuvawe prazni kanti na nivnite avtomobili, koi koga bile vo dvi`ewe go pri- vlekuvale vnimanieto na gra|anite i nivniot potsmev. Mladite re`iseri na ovie uli~ni pretstavi, pritoa, vo hor izvikuvale , poka`uvaj}i na toj na~in deka prateni~kite kandidati ne ja u`ivaat nivnata poddr- {ka. Najomrazen bil Krste Strezov i toj bil naj~esta meta na Goga i negovite drugari Hristo Ristan, Goga Non- kulov, Tode Kaluxiev i drugi, ~ii prazni kanti bile naj~est rekvizit na avtomobilot na ovoj kandidat za pratenik, koga }e se pojavil pred narodot sobran pred zadrugata.> , se se}ava Goga, naglasu- vaj}i deka vo nezaboraven spomen }e mu ostane denot koga oti{ol vo Resen da kupi ~evli za 100 dinari. Toa bil nastan za nego, bidej}i dotoga{ nosel samo opinci. Ovoj nastan ja iniciral fazata vo koja zapo~nal periodot na mlade~kata zrelost na Goga, koga se raz- delil od detstvoto i poleka za~ekoril vo polnolet- stvoto. Po prvite ~evli, do{ol redot i na prviot kostum, koj go pora~al kaj {iva~ot Klime ^avdar, koj bil i fotograf. No, koga oti{ol da go zeme, gi zemal Goga Pe~enkovski 47 samo pantalonite, zo{to parite mu nedostigale da go plati i sakoto. Toga{ cela nedela sedel kaj strina mu Ilojca, pa i Veligdenot go minal po ko{ula. Sakoto uspeal da go zeme vo 1940 godina koga re{il da se o`e- ni. Qubovta so negovata sega{na sopruga Slavka Popovska traela celi tri godini i se manifestirala so gledawe oddaleku, vo namignuvawe odpoblizu i vo mavtawe so raka ako se epten podaleku. , se se}ava na ovaa romanti~na epizoda Goga i dodava: . 48 Slave Nikolovski ‡ Katin
ISTORIJATA NA POTESNOTO SEMEJSTVO
oga Goga re{il da se o`eni, site negovi sestri ve- kk }e bile oma`eni i imale svoi semejstva. Edinstven kkkoj mu se sprotivstavil na negovata namera, ne bile roditelite na sakanata Slavka, tuku nejziniot dedo i popot Nikola, od pri~ini {to semejstvoto na zetot bilo siroma{no. Obidot vo ubla`uvaweto na otporot da go vklu~at bratot na popot Nikola, popot Sofre, ostanal bez rezultat. Nemalo drug izlez osven Goga da iznajde nekoe drugo re{enie, koe }e garantira uspeh na bra~- niot megdan. A toa bilo mo`no ako toj i negovata sakana, sami go najdat izlezot. I go na{le: so Slavka se dogo- voril koga nejzinite roditeli }e sednat da ve~eraat, taa da izleze pred portata, a Goga so drugarite da ja grabne i da ja odvede doma. Re~eno-storeno. Vo dogovorenoto vreme Goga i drugarite ~ekale na {trek. Koga Slavka se pojavila, tie ja . Vsu{nost, toj ja fatil za raka i site trgnale po prvata ulica kon ku}ata na Goga. Nivniot podvig, eden od dru- garite na Goga, Ta{e Kulunxievski, go proslavil so istrel od pi{tolot vo vozduh. Patem gi sretnal popot Sofre i prv im ~estital. Ve~erta vo domot na Goga Pe- ~enkovski zapo~nala veselbata. Radosta na negovite roditeli bila golema, a osobeno na majka mu, koja naj- mnogu sakala Slavka da ¼ bide snaa. , mu velela taa na sinot. Goga Pe~enkovski 49
Podolgo vreme popot ne go primal Goga, lut za na~inot na koj se o`enil so negovata vnuka. No, koga po edna godina i negoviot sin, popot Krste, ja zel svojata sakana koja ne mu se dopa|ala na tatko mu, sfatil deka `ena~kata ili ma`a~kata e strogo li~en ~in, a ne iz- bor po `elba na roditelite. Toga{ popot Nikola go primil zetot Goga vo negoviot dom vo koj napravile ubava i nezaboravna veselba. Od sudbinata ne se bega. Prv zaigral vo oroto i ja ispeal negovata ve~na pesna , za{to, zaedno so svojot brat Sofre, le`el vo bitol- skiot zatvor vrzan vo sinxiri. , veli Goga, pot- setuvaj}i se na taa za nego nezaboravna epizoda. Neposredno pred Vtorata svetska vojna, vo Prespa bila organizirana Komunisti~kata partija, koja bila mo{ne aktivna na terenot. Vo nea ~lenuvale i bratu- ~edite na Goga ‡ Jon~e, Mite i Dilko, koi bile vo nej- zinite prvi redovi. }e vidime kako ovoj pop }e go opravda vakviot skandal!> Po vakvata reakcija, popot upla{en po~nal qubezno da go moli vujko mu na Goga da ne go pravi toa, no ve}e nemalo atmosfera da se odr`i ven~avkata, poradi {to crkvata ja napu{tile, ostavaj}i go popot sam vo nea. Po vra}aweto doma ja prodol`ile veselbata, no poradi crkovniot skandal go nemala vistinskiot {mek. Po edna nedela popot do{ol vo domot na Pe~enkovci i go molel Andona za pro{ka, izvinuvaj}i se za gre{kata, za{to lesno mo`el da ostane bez slu`ba. , istaknuva Goga, osvetluvaj}i eden period od `ivotot na Prespa koj ne se razlikuva od istorijata na negovoto semejstvo. Poradi toa, ovaa kniga }e ostane kako trajno svedo{tvo za `ivotot na Makedonecot vo burnite vremiwa niz koi minuval, otporen na site kataklizmi i gord na svoeto poteklo. Okupacijata na Makedonija ja promenila li~nata karta na Prespa. Vo selo Carev Dvor se formirala al- banska op{tina, a italijanskata vojska bila nasekade okolu. Koga vodata go poplavila patot, vo Perovo oku- patorite po~nale da gradat pat. Prinuden da bara ra- bota, Goga oti{ol da redi kamewa za podlogata na patot, za plata od 25 leka. No, toa ne traelo dolgo, od sezonskata rabota nemalo golemo fajde. Zatoa moral da bara druga potrajna i poprofitibilna rabota. So bratu~ed mu Vasil Popovski re{ile da se zdru`at i Goga Pe~enkovski 51 vo ku}ata na drugiot bratu~ed Bor~e Pe~enkovski, otvorile kafeana. So sinot na ortakot Slave rabote- le vo smeni, glavno popladne i no}e. Biznisot trgnal na dobro, za{to prometot go pravele albanskite {o- feri koi zapirale pred kafeanata. A nivniot broj ne bil mal. Osven toa, kmetot mu odobril na Goga celoto selo da go snabduva so produkti, koi se nabavuvale so kuponi. Vo toa vreme Dolno Perovo imalo 84 doma}in- stva so 415 `iteli. Tatko mu na Goga, Andon lovel ribi koi gi prodaval na pazarot vo selo Carev Dvor, otkade se snabduval so leb od edinstvenata furna vo toj kraj, za potrebite na kafeanata na sinot. 52 Slave Nikolovski ‡ Katin
RADOSTA OD PRVATA RO@BA
tkako semejstvoto na Goga i Slavka Pe~enkovski oo uspealo vo izvesna merka materijalno da se kon- solidira, vo 1941 godina im se rodila }erkata Draga. Iako radosta od prvata ro`ba bila golema, sepak i stravot od vojnata, koja{to samo {to zapo~nala, ne bil mal. Sepak, moralo da se `ivee i vo takvite uslovi da se opstane, baraj}i me|u ednoto i drugoto nekakov ba- lans. Vo podelenata Prespa, vo koja Dvi`eweto s# po- ve}e se {irelo, Pe~enkovci se na{le vo delot {to bil pod italijanska okupacija. Vo nego se `iveelo malku poslobodno bidej}i nemalo hajki od Italijancite pro- tiv komunistite, za razlika od drugiot del pod bugar- skata okupacija, vo koj i vojskata i policijata na bile vo denono}na potera po komu- nistite, odnosno partizanite. Posebno na ni{an gi dr- `ele prvoborcite Mite Bogoevski i Stiv Naumov. Vo 1942 godina represivnite aktivnosti od delot na Prespa {to bil pod bugarska okupacija, se pro{irile na celiot region. A vo po~etokot na proletta i vo Mala Prespa, Albanija, bidej}i na tie prostori poslobodno se `iveelo. Za osloboditelnoto dvi`ewe vo Prespa, Goga bil informiran od negovite bratu~edi Trpovci, koi bile edni od negovite organizatori u{te pred voj- nata. Vo sabotite koga lu|eto odele na pazar vo Resen, Jon~e dr`el mali mitinzi pred nasobranite lu|e, na koi im zboruval za opasnosta od fa{izmot. So nego, Goga Pe~enkovski 53 edna sabota, na izlezot od Dolno Perovo, se sretnal Goga i odej}i zaedno kon Resen, kaj Sliv~e nad Carev Dvor, zastanale pred nasobranite lu|e, na koi Jon~e im zboruval za partizanskoto dvi`ewe i za ekspan- zijata na fa{izmot, ne samo vo Evropa i svetot, tuku i kaj nas. , veli Goga, , blagodarenie na majka mi koja go mo- lela Miteta Trpovski da ne me vklu~uva vo Dvi`ewe- to, bidej}i na{eto semejstvo }e ostanelo bez ma{ka potpora, a te{ko se `ivee{e so pet }erki, bez edin- stveniot sin. Bratu~edot ja poslu{al majka mi i names- to vo 1941 godina, vo Dvi`eweto me vklu~i vo 1943 go- dina>. Taka zapo~nala partizanskata odiseja na Goga Pe~enkovski, koja }e bide ispolneta so mnogu dina- mi~ni i vozbudlivi nastani, ne samo do krajot na voj- nata, tuku i potoa, vo slobodnata zemja Makedonija, odnosno vo Prespa. Brojot na aktivistite vo Dvi`eweto od Dolno Perovo bil mal. Se smetalo deka selanite se probu- garski orientirani, pa te{ko odela nivnata mobili- zacija protiv okupatorot, s# do krajot na 1944 godina. Na prvi septemvri taa godina partiskata organizacija od seloto napravila spisok na rabotosposobnoto na- selenie so cel da zamine vo partizani. Akcijata te~ela bez problemi i vo tekot na no}ta, na ~elo so prekale- ni partizanski borci, grupata vo koja bil i bil Goga zaminala za selo Pokrvenik, a ottamu za Karaorman Planina. Po petnaeset dena, ovaa grupa partizani od Ka- raorman se vratila vo {tabot vo selo Braj~ino, kade {to bile izvr{eni temelni podgotovki za borbenata akcija. Prva cel na napadot bil gradot Prilep. No, vo selo Gope{i bil izvr{en nov raspored na borcite. Goga 54 Slave Nikolovski ‡ Katin ve}e bil rasporeden kako zamenik politi~ki komesar vo pri{tapskata ~eta na pettata brigada. Na vtori noemvri, minuvaj}i preku Bu~im i Novo Selo, go napad- nale Prilep, no bez dovolno sigurna procenka za efek- tite {to }e gi postignat. Napadot go izvr{ile dewe od kaj Tutunskiot kombinat vo s. Ma`uri{ta, ne zabele- `uvaj}i deka Germancite se vkopani na Markovite kuli nad gradot. Vo `estokata bitka partizanite na Goga pretrpele te`ok poraz poradi {to morale da se po- vle~at vo Novo Selo. Komandantot Naum Veslieski ‡ Ov~arot, ergenski drugar na Goga, gi sobral pre`ivea- nite borci, naredil site dobro da se odmorat i nahra- nat, a sledniot den, treti septemvri, povtorno trgnale vo napad na Prilep. Ovoj pat borbata bila uspe{na i gradot osloboden, a pobedata proslavena. Goga Pe~enkovski 55
POLITI^KI AKTIVNOSTI z AKTIVNO U^ESTVO VO NOB z VO KANXITE NA INFORMIROTO z FUNKCIITE NA GOGA z KADRITE KAKO LIMITIRA^KI FAKTOR NA RAZVOJOT z VO CENTAROT NA NASTANITE AKTIVNO U^ESTVO VO NOB
orbata za osloboduvawe na Prilep zna~ela prvo B voeno kr{tevawe na Goga Pe~enkovski, kako zame- nik politkomesar. Za razlika od obi~nite borci ‡ par- tizani, lu|eto so takva funkcija pretstavuvale odgo- vorni, smeli, borbeni i po`rtvuvani stare{ini, od koi zavisel moralot, duhot i borbenata gotovnost na edi- nicata so koja komanduvale. Toa bile lu|e sposobni da pravat analiza na sekoja borbena situacija i da iz- vle~at zaklu~oci za taktikata i strategijata na bor- bata protiv okupatorot. Kako ~ovek so visoka inteli- gencija i bogato `ivotno iskustvo, so razviena smisla za komunikacija, toj nabrzo gi potvrdil svoite kvali- teti i se nametnal kako faktor vo odlu~uvaweto za planiranite borbi vo osloboduvawe na makedonski- te gradovi. Po razdelbata so semejstvata, Goga i negovite partizani trgnale za Ohrid, preku selo Petrino. Pla- nirale napad na gradot. Na sedmi noemvri utroto se rasporedile na planinata Gali~ica. Toj i na~alnikot na Pettata brigada, se zasolnile zad edna viso~inka od koja imale dobar pogled na terenot. , raska`uva Goga i dodava: , veli Goga. I pokraj `rtvite, Pettata brigada uspeala da gi protera Germancite i da go oslobodi Ohrid. Po dvodneven prestoj vo gradot, partizanite trgnale kon Struga, vo potera po neprijatelot. No, koga pristigna- le tamu, od Germancite nemalo ni traga, ni glas. Zatoa, pak, vo seloto Vele{ta se sudrile so albanskite ba- listi. Brigadata go blokirala seloto i koga balisti- te videle deka , ispratile kurir so poraka za sredba so komandantot na partizanite. Vo me|uvreme, Goga i nekolku telefonisti montirale te- lefon vo ku}ata vo koja komandantot na partizanska- ta brigada prifatil da se sretne so voda~ot na balis- tite po ime Muarem. Vo me|uvreme, Goga so del od ne- govata ~eta upadnale vo zgradata na albanskata op- {tina i gi uni{tile site arhivski dokumenti. No}ta se odr`al sostanok na komandantite na koj bilo do- govoreno Albancite bez borba da se oddale~at od seloto. Goga Pe~enkovski 59
Partizanite na Goga Pe~enkovski vo sredinata na dekemvri 1944 godina se vratile vo kasarnata. Tie de- novi vo Ohrid prestojuval Metodija Andonov ^ento vo vrska so podgotovkite za Kongresot na Narodniot front. Po nekoe vreme Goga bil izbran za delegat na Kongresot. Vo Skopje oti{ol so maloto vov~e, preku Ki~evo. Inaku, Pettata partizanska brigada, nare~ena Prilepska, po vra}aweto od borbenite dejstva se transformirala vo Korpus za narodna odbrana. Pri- {tapskata ~eta na Goga bila rasporedena vo Bitol- skata po{ta, kako voena kontrolna edinica. Toga{ toj i se demobiliziral. Po barawe na Op{tinskata orga- nizacija na KPM, koga se vratil vo Dolno Perovo, bil izbran za sekretar na partiskata }elija. Kako akti- vist, vedna{ se vklu~il vo formiraweto na nabavno- proda`nata zadruga, za {to ve}e imal soodvetno pret- hodno iskustvo. , istaknuva denes Goga, se}avaj}i se na tie burni nastani. So ova, me|utoa, ne zapo~nuva civilniot `ivot na Goga Pe~enkovski. Vo mart 1947 godina bil povikan na doslu`uvawe na voeniot rok, vo 48-ta divizija vo Strumica. Tamu rabotel kako pisar vo ^etata za vrski. Toj i Jovica Fidanovski od Bitola bile zadol`eni da pravat raspored za ve~ernite ve`bi na teren. Blisko- sta so politi~kiot komesar, po poteklo od Ki~evo, mu ovozmo`ila na Goga izlez vo gradot vo sekoe vreme. Toa leto bile na ve`bovni aktivnosti vo Pla~kovica i Ogra`den, zaedno so drugi ~eti od 48-ta divizija. Na 60 Slave Nikolovski ‡ Katin ve`bite do{lo do nesre}en slu~aj, koga neo~ekuvano i nenamerno se sudrile dve ~eti, no za sre}a bez `rtvi. Po toj povod Goga bil povikan vo [tip kaj komandantot na divizijata kako svedok. Strumi~kata epizoda za Goga bila interesna i zaradi eden drug slu~aj. Nekoj komandant Meto od Be- rovo, zaedno so popot i negovata `ena i }erka, povtor- no izlegol vo par-tizani nezadovolen od novata na- rodna vlast. Goga dobil naredba so u{te pet vojnici da go privede buntovnikot i negovata pridru`ba, koi se nao|ale kaj eden izvor vo Ogra`den. No tie, namesto kaj izvorot, se na{le na drugo mesto, kade {to bile zarobeni od druga voena edinica. Fakti~ki vojnicite go zarobile popot so soprugata i }erkata, a koman- dantot Meto, koj pobegnal, po eden mesec samiot se predal. Goga Pe~enkovski 61
VO KANXITE NA INFORMBIROTO
o periodot po osloboduvaweto, `ivotot na Goga Pe- vv ~enkovski te~el kako na filmska lenta. Vo rela- tivno kuso vreme do`ivuval brojni nastani, no i u~est- vuval vo niv, ne vo sopstvena, tuku vo tu|a re`ija. Prvi septemvri 1947 godina e najva`niot datum za Goga, za- {to toj den ja dobil svojata vtora }erka Milica. Ra|a- weto na novo dete vo koe bilo semejstvo e vistinski praznik, koj roditelite gi ispolnuva so radost i sre}a. Semejnoto scenario na negovite roditeli kako da se povtoruva{e i vo negovoto semejstvo. I kaj Goga, kako i kaj niv, semejnata loza po~nuvala so }erki, a zavr{u- vala so sin. Podobra semejna prikazna retko koga mo`e da se ~ue, osven kaj dobrite roditeli i doma}ini. Po- tesnoto i po{irokoto semejstvo na Pe~enkovski e re- dok primer za toa. Po ra|aweto na }erkata Milica, Goga zaminal za Skopje, so voz. Po nalog na Voenata komanda sprove- duval voj-nici ‡ zatvorenici, begalci od Grcija, koja se nao|a{e vo gra|anska vojna. Grupata ja predal vo komandata na Skopskoto kale, a ottamu zaminal za Bawa Luka da prifati novi regruti za Strumica. Po zavr{u- vaweto na ovie obvrski za dr`avata, se vratil vo Dol- no Perovo vo koe ve}e bila formirana ribarskata za- druga. Se ponudil da raboti kako ribar, ja zemal neop- hodnata oprema i so drugite ribari zaminal na ribolov kaj selo Stewe. Eden den na ovaa lokacija do{ol so 62 Slave Nikolovski ‡ Katin xip Dimitraki Tegovski od Resen i mu predlo`il na Goga da go ribolovot i ribarskata zadruga, a da prifati druga rabota, pova`na i za nego i za dr`a- vata. Tegovski bil pretsedatel na Reonskiot koopera- tiven sojuz vo Resen i mu bile neophodni sposobni kad- ri, a toj vo likot na Goga videl tokmu takov kadar. Go viknal Stavru{ Ko~ovski, bojaxija, da go prifati Pe- ~enkovski vo negoviot stan dodeka Sojuzot ne mu go re{i ovoj problem. Potoa, kako referent za otkup na zemjo- delski proizvodi, toj ja zapo~nal svojata nova rabota, za plata od 2300 dinari. Snabden so bonovi za pre- hranbeni i za drugi proizvodi, kako i site gra- |ani vo toa vreme. Iako onie na rakovodni funkcii imale i pogolemi privilegii, novata funkcija mu ovoz- mo`ila na Goga po nekolku meseci da kupi i velosi- ped, koj go vozel do 1965 godina. No, rezultatite {to gi postignal vo rabotata mu ovozmo`ile da bide izbran za pretsedatel na sindikalnata podru`nica vo Koo- perativniot sojuz. Poznavaweto na rabotite mu ovoz- mo`ilo ~esto da go zamenuva komercijalniot direktor Jordan Trantalovski, koga toj bil otsuten od Resen. Vo proletta na 1948 godina Goga Pe~enkovski i negovite drugari Tode Grn~arovski i Dor~e Bo`inov- ski, bile izbrani za ~lenovi na Op{tinskiot komitet na KPM, kako aktivisti na Partijata koi se izdvojuvale od drugite ~lenovi so svojata samopregorna rabota ne samo na rabotnite mesta, tuku i vo izvr{uvaweto na partiskite zada~i. Vakviot ~in za sekoj ~len na Par- tijata bil golemo priznanie i nagrada, no i {ansa za napreduvawe vo slu`bata i za povisok status vo op- {testvoto. Isto kako i denes. No, za razlika od ona vreme koga li~nite i stru~nite kvaliteti imale ne- kakva prednost, denes tie, osven ~lenstvoto vo vlade- ja~kata partija, ne se smetaat za nikakva prednost ili vrednost. Posledicite se vidlivi: kriminalizacija na Goga Pe~enkovski 63 op{testvoto i opasen zastoj vo demokratizacijata na odnosite i pazarnata orientacija na ekonomijata, koja namesto da se reformira, od osamostojuvaweto na Ma- kedonija nezapirlivo stagnira. Vo pove}epartiski sistem, koga edna, vo momentot vladeja~ka partija, }e re~e: , na takvata dr`ava ne ¼ se pi{uva dobro! Vo juli 1948 godina Op{tinskiot komitet na KPM zaka`al sostanok, koj se odr`al vo ku}ata na Kire Do- novski. Den pred toa, Goga pro~ital vo vesnikot deka Jugoslavija bila isklu~ena od Informbiroto. Za mnogu ~lenovi na Partijata ovaa vest bila {okantna i zbunuva~ka. Na sostanokot vo Resen se pojavile vrvni makedonski partiski kadri od Skopje, kako Kiro Mi- qovski, Cvetko Uzunovski i drugi, ~lenovi na CK KPM. Otkako objasnile zo{to se dojdeni, od prisutnite na sostanokot pobarale da se izjasnat: dali se za Tito ili za Rezolucijata? Po voobi~aenoto zati{je, prv se javil Goga, so zborovite: Revolucijata ja zapo~navme so Tito i treba da ostaneme so nego i so Jugoslavija! Drugi diskutanti nemalo, poradi {to sostanokot bil prekinat i zaka`an za ve~ernite ~asovi vo hotelot , kade {to za ovoj problem trebalo da se iz- jasnat site ~lenovi na Partijata, odnosno na Op{tin- skiot komitet. Istovremeno padnala direktiva za formirawe selski rabotni zadrugi. Toa se slu~ilo i vo Dolno Perovo, taka {to vo zadrugata bil vklu~en celokupniot dvi`en i nedvi`en imot na se- lanite, osven po nekoe par~e oku}nica, kakva {to bila nivata od 42 ari na semejstvoto Pe~enkovski. Sli~ni SRZ bile formirani, re~isi, vo sekoe selo vo Prespa do krajot na 1948 godina. Od ovoj datum pa natamu, nastanite se dvi`ele so filmska brzina. Vo 1949 godina dojde do blokirawe na Jugoslavija od SSSR i dr`avite na Isto~niot blok. 64 Slave Nikolovski ‡ Katin
Vo zemjata zapo~na procesot na apsewe na mnogu komu- nisti {to se izjasnile vo prilog na Informbiroto, od- nosno za natamo{na sorabotka so Stalin, so ~ie ime na ustite jugoslovenskite komunisti se borea protiv fa- {isti~kite agresori. Za taa cel, na ostrovot Goli Otok vo severniot del na Jadranskoto More, bil formiran logor vo koj bile smestuvani informbirovcite. Osven onie {to javno verbalno se izjasnile za Revolucijata, tamu bile ispra}ani i onie komunisti koi bile prija- veni na UDBA kako takvi od nivnite i so- gra|ani. Na Goli Otok se odelo bez sudska presuda, bi- dej}i se rabotelo za spasot na Jugoslavija, . Vremeto bilo preskapo za da se gubi vo sudski procesi. Goga Pe~enkovski 65
FUNKCIITE NA GOGA
o 1950 godina Goga bil nazna~en za {ef na otkupna vv stanica na edna bitolska organizacija vo Resen, no vvtakvata odluka ne bila realizirana. Zatoa ostanal vo REKOPS, kade stanal {ef na kadrovskoto oddelenie. Po nekolku dena, toj, Kico Man~e od Sobranieto i Si- mo Apostolovski od GP stanale ~lenovi na kad- rovskoto oddelenie vo Op{tinskiot komitet na KPM. Ova oddelenie davalo mislewa i karakteristiki za ~lenovi na KPM predlagani za razni funkcii, {to zna- ~i deka od nivnoto mislewe zavisela sudbinata na kadrite koi o~ekuvale unapreduvawe, bilo vo slu`- bata, bilo vo Partijata. Taka, Goga pretpladne rabo- tel vo REKOPS, a popladne vo Op{tinskiot komitet na KPM, vo koj Bore Petrevski bil pretsedatel, Krume Tonovski, organizacionen sekretar, a toj (Pe~enko) pretsedatel na Kadrovskata komisija. Ova telo na Ko- mitetot, pokraj mislewata, preporakite i ocenkite za oddelni lu|e (pa duri i za voenite regruti) se gri`elo i za osposobuvaweto na oddelni kadri (preku kursevi i seminari) za vr{ewe postru~ni raboti, za kakvi {to imalo golema potreba vo op{tinata, no i za otkrivawe na takvi kadri (vo razni partiski organizacii) koi po proverkite bile ispra}ani na mesta za koi imalo potreba od niv. Vo toa vreme platata na Goga bila toga{ni 3200 dinari mese~no, koja zaedno so trudovite denovi na negovata sopruga Slavka, koja rabotela vo Selskata 66 Slave Nikolovski ‡ Katin rabotna zadruga, i oku}nicata so koja raspolagale, bila sosema dovolen semeen prihod za normalen `ivot, odnosno za , kako {to veli Goga. No, dinamikata na promenite ne se namaluva- la. Od Partijata direktiva site nejzini poak- tivni ~lenovi da se vratat vo svoite rodni mesta i da se vklu~at vo aktivnostite na selskite zadrugi. Taka i toj moral da se vrati vo Dolno Perovo i za 25 trudo- vi denovi da raboti vo SRZ . Se prijavil da se- ~e gra|a za {talite i tamu ostanal do po~etokot na 1950 godina, koga na prvi fevruari bil izbran za pretseda- tel na Okoliskiot sindikalen sovet, so plata 4200 di- nari. Dotoga{ ovaa funkcija ja izvr{uval volonterski Kire Kargo, a platen sekretar bil Tome Kotlarovski. Na sostanokot na koj bile vr{eni ovie kadrovski pro- meni bil prisuten i Cvetko Uzunovski, ~len na CK KPM. Vakvite ~esti promeni na kadrite od povisoka na po- niska funkcija i obratno, ne ostanale bez posledici. Pove}eto od vrabotenite pobegnale vo stranstvo, a ne- koi i ne se vratile na ponudenite funkcii. Pokraj takvite raboti, Sindikatot na Goga se za- nimaval i so raspredelba na pomo{ta {to se dobiva- la od UNRA, vo obleka i hrana. Toa se pravelo so koi toga{ imale vrednost na pari. Goga se se}ava koga na sinot Sterjo, na Pandejca od Resen, mu dodeli- le besplatno nov kostum, no, za `al, toj podocna po~i- nal. Vo toa vreme Pe~enko bil izbran i za pretseda- tel na Op{tinskiot odbor na narodna tehnika i za ~len na Narodniot front. Osven toa, istovremeno bil ~len na u{te 18 odbori i komisii vo drugi op{testveni organizacii. , veli Go- ga, . Najmnogu so mene se majtape{e mojot bratu~ed Mite Pe~enkovski i negovite drugari Lome Carovski i \or|i Golidovski, koi podocna so Ilija Cakulovski pobegnaa vo Grcija, a ottamu vo Amerika>. A se potsmeva i Goga denes. Vakvite {egi ni vo eden moment ne go obeshrabri- le Goga da pokrenuva razni inicijativi i akcii vo in- teres na negovite zemjaci. So mladincite, re~isi, se- koja ve~er organiziral igranki ili priredbi koi re- dovno imale svoja publika, koja se relaksirala po na- pornata rabota vo tekot na denot. Ne bile retki ni rabotnite akcii {to toj gi organiziral za sobirawe na `itoto ili za drugi potrebi na selanite. Po edna go- dina koga stanal op{tinski odbornik, formiral ko- misija koja odlu~uvala koj kolku `ito }e dade na dr- `avata. Od druga strana, vo partiskata organizacija bil zadol`en da gi razobli~uva kulacite i onie {to gi odbegnuvale obvrskite kon op{testvoto. , veli Goga. Kako rezultat na toa, Goga bil postaven za sekretar na Mesniot odbor vo Perovo i Drmeni i za sekretar na partiskata orga- nizacija za dvete sela. No, mesnite odbori nabrzo bile rasformirani, a na nivno mesto bile formirani po- mali op{tini. I toga{, Goga Pe~enkovski ne bil zao- bikolen. Bil nazna~en za sekretar na op{tinata, a za pretsedatel Vangel Temovski, {panski borec, koj `i- veel vo Carev Dvor. Toj bil kon krajot na rabotniot vek, taka {to mu nedostigala u{te edna rabotna godi- na do penzijata. Toga{ Goga `iveel vo Dolno Perovo, no ne bil pomalku aktiven od vremeto koga rabotel vo Resen. Eden den stignala direktiva za priem na novi 68 Slave Nikolovski ‡ Katin
~lenovi vo KPM, po mo`nost ugledni gra|ani, koi }e pridonesat za osamostojuvawe na Partijata. Od sekre- tarot na Op{tinskiot komitet na KPM, Jon~e Trpovski, dobil zada~a da gi ubedi popovite od Dolno Perovo da gi soble~at mantiite i da vlezat vo Partijata, no i da im obezbedi rabota vo dr`avnata administracija. Nabrzo potoa na partiskiot sostanok, popovite Meto- dija i Krste bile primeni vo redovite na KPM so nivna celosna soglasnost. No, po nekolku sostanoci na partiskata organi- zacija, na koi se raspravalo za obvrzuva~kiot otkup na `itoto i mesoto i koga trebalo da bidat razobli~eni kako voeni bogata{i Kosta i Kole Carevi i Mice Rom- bev, po zavr{uvaweto na sostanokot, popot Metodija pobaral sredba so Goga vo ~etiri o~i. Na nea prvo iz- razil blagodarnost {to toj mu pomognal da go smetaat za ~esen ~ovek, no vo isto vreme ja izrazil i svojata golema rezerva kon ~inot na negovoto vklu~uvawe vo Partijata. , mu rekol na Goga, i dodal deka natamu ne treba da smeta na nego i na Krste, koi se vratile vo svoite popski mantii. Sepak, popot Krste prodol`il da raboti kako knigovoditel, prvo vo selskata zadruga, a potoa i vo ribarskoto pretprijatie, otkade {to za- minal vo penzija. Goga Pe~enkovski 69
KADRITE KAKO LIMITIRA^KI FAKTOR NA RAZVOJOT
ako po nepi{ano pravilo, Goga Pe~enkovski bil kk glavniot adut na partijata, osobeno za zamenata na kkkadrite {to bile pred penzija, bez energija za rabo- ta. Toj kec mu padnal i vo selo Carev Dvor kade {to ja izvr{uval celata rabota vo op{tinata za smetka na pretsedatelot koj bil star i ~ekal penzija. Vakvi op- {tini bile formirani i vo selata Jankoec i Qubojno. Resen imal status na okoliski centar. Prespa minu- vala niz edna dinami~na faza na promeni, kako vo sistemot, taka i vo odnosite me|u lu|eto. Mnogu raboti od `ivotot i tradicijata se na{le na udar. Goga bil vo nivnoto sredi{te, bidej}i nekoi od tie promeni i toj gi iniciral, kako na primer, Zakonot za simnuvawe na ferexeto kaj muslimanskite `eni. Taa godina do- bil anonimno pismo, adresirano do nego. Nekoj go os- tavil kaj berberot koj trebalo da mu go dade. No toj, namesto nemu, pismoto mu go dal na pretsedatelot. A ovoj, pak, koga videl {to pi{uva vo nego, go odnel vo UDBA vo Resen. Vo nego nekoj reagiral deka Goga gi maltretiral lu|eto so zakonite. Po ovoj povod bil zaka`an sostanok na koj bile povikani ugledni lu|e, me|u koi i Vane Ne~ovski, se- kretar na OK na KPM, Pande Tolevski, pretsedatel na Sobranieto, {efovite na policijata i na UDBA i dru- gi. Dneven red na sostanokot bila informacijata vo 70 Slave Nikolovski ‡ Katin vrska so Zakonot za simnuvawe na zarot i ferexeto kaj muslimankite. Na mesniot oxa i na kurirot im bilo re- ~eno tie prvi da gi donesat svoite `eni odbuleni. Oxa- ta, me|utoa, se sprotivstavil toa da va`i samo za nego, pa bil prifaten predlogot popladneto da gi povikaat site ma`i muslimani da dojdat so svoite `eni vo So- branieto. Na povikot se odyvale site, no prv ja donel svojata `ena kurirot. Taa bila mlada i ubava. Koga Goga ¼ go simnal zarot i ferexeto, taa mu upatila vedra nasmevka, {to bilo znak deka ne samo {to go odobruva, tuku i go prifa}a ovoj ~in. Na krajot od godinata, po barawe na selanite, Goga do{ol za upravnik na SRZ vo Dolno Perovo. Tie ne bile zadovolni od dotoga{niot upravnik Hristo Peculovski i vo znak na revolt pobarale od okoli- skite vlasti da im go dadat Pe~enkovski, kako isku- sen kadar. Toa i se slu~ilo i Goga vo zadrugata osta- nal edna godina, koga od Op{tinskiot komitet bil predlo`en da odi vo Zemjodelskoto u~ili{te, vo koe bila formirana kadrovska paralelka. Toj predlogot go prifatil, no negovite selani ne sakale ni da ~ujat za toa. Uporno barale Goga i natamu da ostane vo zadrugata. Toga{ kupil radio na baterija. Go stavil na pro- zorecot od severnata strana na ku}ata za da mo`at selanite da ja sledat programata, odnosno vestite, muzi~kite, dramskite i drugite programi. Na 2 maj 1951 godina mu se rodila tretata }erka Elisaveta, iako o~ekuval sin, po prvite dve }erki, {to ve}e gi imal. No, se pomiril so toj fakt bidej}i sekoja ro`ba nosi radost vo ku}ata. Taa godina donele i struja vo seloto preku elektromotor, koj selanite go palele nave~er, a go gasele nautro. Takva struja na motor imalo u{te vo Carev Dvor, zaradi {to vo dvete sela bile postaveni banderi od obi~no dabovo drvo. Goga Pe~enkovski 71
Kako upravnik na SRZ Pe~enkovski imal 25 tru- dovi denovi, za koi dobival po 150 dinari dnevno ili 3750 mese~no. Na prvi fevruari 1952 godina ja podgot- vil i predal zavr{nata smetka na zadrugata, a potoa bil izbran nov upravnik. , raska`uva Goga. Toga{ bilo izvr{eno i vseluvaweto vo novata ku}a, koja ostanala bez nadvore{nata vrata, poradi finansiski problemi. No, so upisot vo Zemjodelskoto u~ili{te od Sovetot za prosveta na NRM dobil sti- pendija vo visina na plata od 7000 dinari, koi zaedno so primenata plata od CK na KPM od prethodnite me- seci, kako i detskiot dodatok od 750 dinari {to po~- nal da go prima za sekoe dete, materijalnata polo`ba na semejstvoto Pe~enkovski osetno se podobrila. Pr- va rabota za koja se zafatil toga{ bila vleznata vra- ta od ku}ata i nabavkata na nov krevet od Bitola, so koj bil zamenet drveniot i slamaricata. So toa, o~i- gledno se podobril kvalitetot na `ivotot vo noviot doma{en ambient. 72 Slave Nikolovski ‡ Katin
Proletta 1954 godina Goga go zavr{il Ni`oto zemjodelsko u~ili{te so odli~en uspeh. Kako dobri u~enici, toj i u{te dvajca negovi drugari (Done od s. Erxelija, Svetinikolsko i Mile od Prilep) pobarale od CK na KPM nivnata paralelka da go prodol`i sred- noto obrazovanie. Po nekoe vreme, u~ili{teto go po- setil Krste Crvenkovski, sekretar na CK, koj na lice mesto se zapoznal so problemot, spored koj vonrednite postari u~enici, kako Goga i ne-govite 36 drugari, poka`ale mnogu podobar uspeh od redovnite u~enici, i se soglasil da im se dade {ansa. Potoa, na predlog od CK na KPM, Izvr{niot sovet na NRM donel odluka ova u~ili{te da prerasne vo sredno i drugata godina bila otvorena nova paralelka so 40 novi u~enici. Goga Pe~enkovski 73
VO CENTAROT NA NASTANITE
o me|uvreme, vo 1953 godina semejstvoto na Pe~en- vv kovski go sna{la nesre}a. Tatko mu na Goga se para- liziral, a negovata sopruga se na{la vo te{ka materi- jalna polo`ba, bidej}i esenta, koga se vratil od Bi- tola, ostanal dol`en 16000 dinari. No, po zavr{uva- weto na sega ve}e Srednoto zemjodelsko u~ili{te (so polo`ena matura i odli~en uspeh), samo po dva meseci bil nazna~en za direktor na novoformiranata zemjo- delska apteka. Vedna{ potoa bil ispraten vo Vrawe, vo Srbija, na petnaesetdneven seminar za stru~no uso- vr{uvawe. Poleka, doma{nata situacija po~nala da se stabilizira. Po vra}aweto od Vrawe vo aptekata vrabotil pet novi rabotnici. Bile vneseni i pove}e novini vo ra- botata na zemjodelcite, me|u koi i upotrebata na za- {titni sredstva. Vo po~etokot lu|eto bile somni~avi, no po izvr{enite demonstracii, a osobeno po dobieni- te rezultati od nivnata upotreba, interesot za niv po- rasnal. Proizvodstvoto bilo zgolemeno nad o~eku- vawata, taka {to aptekata po~nala da vr{i i otkup na vi{ocite na zemjodelskite proizvodi. Po nekoe vreme, pridonesot na aptekata na ovoj plan bil evidenten vo unapreduvaweto na ovo{tarstvoto i lozarstvoto. Na- brzo od Slovenija bile nabaveni novi motorni pri- kolki. Bila formirana i grupa za prskawe na ovo{kite i lozjata. Koga lu|eto ja po~uvstvuvale korista od 74 Slave Nikolovski ‡ Katin novata mehanizacija, po~nale i so li~na nabavka na delovi od nea, a osobeno na prikolki. Toa bilo vreme koga po~nala reorganizacijata na zemjodelskite za- drugi, koga selanite zapo~nale za sebe da podigaat ovo{ni i lozovi nasadi, so {to se zgolemila obrabot- kata na zemjata. Site ovie promeni dovele do ukinuvawe na za- drugite vo pomalite sela, a do zadr`uvawe vo pogole- mite, so izmeneta funkcija. Tie gi snabduvale zemjo- delcite so neophodnite produkti, nudej}i im i konkret- ni uslugi, bilo so mehanizacija ili drugi potrebi. Za taa cel bile anga`irani i dvajca agronomi od Srbija, koi vo koordinacija so aptekata na Goga, bile upatuvani kaj onie {to barale vakva pomo{. Inaku, Pe~enkovski vo aptekata obezbedil oprema i stoka za koja tie bile zainteresirani. Vakvata dinamika na promenite vo Prespa ja nametnala potrebata i od formirawe fond za meha- nizacija vo Resen. So nego rakovodel Jon~e Pecalov- ski, koj pobaral od Goga da se prefrli kaj nego. Toj toa go prifatil i svoeto mesto ¼ go otstapil na Stevka Vasilevska, od s. Zlatari, sestra na Naum Vasilevski ‡ Ov~arot, koja so nego go zavr{ila Srednoto zemjo- delsko u~ili{te vo Bitola. Vsu{nost, Goga sakal da ¼ pomogne polesno da ja podnese te{kata psihi~ka sos- tojba, vo koja se na{la poradi nervnoto rastrojstvo na nejziniot brat, visok oficer vo JNA, koj samo {to se vratil od specijalizacija vo SSSR. Vo proletta na 1955 godina Goga kupil eden hek- tar za lozje. Na eden del od placot posadil dve iljadi ~okoti. Koga majka mu doznala za toa, na svojot soprug Andon mu obrnala vnimanie deka spored ona {to go rabotel nejziniot sin, naskoro }e se preselat vo Resen. Taa godina, so grupa zemjodelski stru~waci, Goga bil na stru~na ekskurzija vo Hrvatska, koja vo Goga Pe~enkovski 75 domenot na zemjodelstvoto bila edna od najnaprednite republiki na toga{na Jugoslavija. Za{to, u{te od vre- meto na Avstro ‡ Ungarija, dr`avata gi pomagala zem- jodelcite, kako na primer, vo Me|umurje, koga im da- vala evtini krediti za izgradba na {tali, magacini za ~uvawe na dobitok, za kupuvawe na kravi i ovci itn. So kakvo vnimanie bila do~ekana delegacijata od Makedonija, poka`uva i priemot {to im bil napraven vo Glavniot zadru`en sojuz, na ~ie sobranie imale ~est i da prisustvuvaat. Od Hrvatska prodol`ile vo Slovenija, kade {to go posetile slovene~koto primor- je i drugi atraktivni mesta vo ovaa i toga{ najrazvie- na republika. Istata godina, so grupa zadrugari od Prespa, Goga Pe~enkovski go posetil Saemot vo Novi Sad. Po izvesno vreme do{lo do pretstavuvawe na ovoj vojvo- dinski grad vo Resen, {to pridonelo za razmena na iskustvata me|u dvata grada vo oblasta na zemjodel- stvoto. Nabrzo potoa, Resenskata okolija se transfor- mirala vo op{tina, a okoliski centar stanal Ohrid, vo koj Goga bil izbran za odbornik. Na prvi noemvri 1955 godina se ukinal i fondot za finansirawe na zem- jodelstvoto, a Goga stanal referent za zemjodelstvo na op{tinata, ~ij pretsedatel bil Dimitraki Tegov- ski. Povtorno bile zaedno i povtorno imale uspe{na sorabotka, za koja blagodarnosta na Goga nikoga{ ne izostanuvala. So izborot za odbornik vo Okoliskiot odbor, nemu mu prestanal mandatot vo Dolno Perovo, no zatoa stanal ~len na Op{tinskiot komitet na KPM vo Resen. 2500 dinari detski dodatok, {to s# zaedno be{e dovolno za normalen `ivot>, istaknuva Goga, dodavaj}i deka vo 1956 godina po~inala i majka mu. Nabrzo potoa se vklu~il vo sanacijata na ovo{tarstvoto i za dobra plata rabotel vo Dolno Perovo, Drmeni i Carev Dvor. Taa godina, na 20 juli, vo Resen kupil plac so povr{ina od 2,9 hektari, koj pred toa bil stara ovo{na gradina. Po dobrata obrabotka na zemjata i ovo{kite, vo prvata godina zarabotil 160000 dinari od jabolkata, a celata parcela ja platil 14000 dinari. Vo 1957 godina Goga `iveel vo Dolno Perovo, vo stanot na Nikola Tanovski, baxanak na porane{niot stanodavec Stavru{ Ko~ovski. Grupa gra|ani od Resen, zemjodelci, koi rabotele vo edna zadruga, kako osta- tok od selskata rabotna zadruga , go zamolile da prifati da bide nivni direktor, bi- dej}i se na{le vo te{ka polo`ba, ne mo`ej}i da pri- mat plata. Za da pre`iveat bile prinudeni da gi se- ~at starite ovo{ni drvja i da gi prodavaat kako ogrev- no drvo, a zemjata ja obrabotuvale za proizvodstvo na lebno `ito. Goga im rekol deka nivnata ponuda }e ja prifati otkako }e dobie soglasnost od nadle`nite institucii. Ne ~ekaj}i, lu|eto vedna{ oti{le kaj pret- sedatelot na op{tinata za da go zamolat za soglasnost Goga da im bide direktor, bidej}i spored nivnata procenka samo toj mo`el da ja konsolidira nivnata zadruga. Drugiot den toj bil povikan od pretsedatelot koj pomislil deka ne e zadovolen od rabotata vo op- {tinata, no koga ~ul za iskrenite nameri da im pomogne na lu|eto, se soglasil i go prifatil negoviot predlog da formira nova zemjodelska zadruga, vo koja }e vleze i onaa na grupata gra|ani, no i da otvori novi plan- ta`i so jabolka. Goga Pe~enkovski 77
VO SLU@BA NA DR@AVATA z SELIDBATA OD DOLNO PEROVO z PATUVAWETO VO STRANSTVO z OD EKSPANZIJA DO RASPAD z VREME NA MANIPULACII SELIDBATA OD DOLNO PEROVO
a 8 juli 1957 godina, semejstvoto na Goga Pe~enkov- nn ski dobilo u{te dva ~lena: bliznacite Mi{e i Il- nn~e. Na 22 juli toj ja zapo~nal izgradbata na novata ku}a vo Resen. Neo~ekuvano, imal mnogu te{kotii vo sredu- vaweto na rabotite. Odnenade` se razbolele i bli- znacite, od koi Il~e po~inal poradi problemite so lekarite, so prevozot i niza drugi peripetii. Po ne- sre}ata so deteto, sepak rabotite po~nale nekako da se sreduvaat. Uspeal ku}ata vo Resen da ja zavr{i, ja registriral zadrugata i taa po~nala uspe{no da rabo- ti. Nejzinoto ime bilo (resenski plod). , prodol`uva da ja raska`uva svojata inte- resna i vozbudliva `ivotna istorija Goga. , veli Go- ga, koj nekolku meseci potoa, odnosno na 17 juli moral da plati kazna od 2000 dinari zatoa {to vo ku}ata se vselil bez dozvola. 80 Slave Nikolovski ‡ Katin
Reorganiziranite selski zadrugi vo 1960 godina zajaknale. Po~nale da se gradat prvite planta`i so jabolka. Pokraj , planta`i so jabolka napra- vile i zemjodelskite zadrugi vo Carev Dvor, Podmo~a- ni, Gorno Dupeni i Zemjodelskoto stopanstvo vo Resen. Na site im bilo dadeno op{tonarodno zem- ji{te, a zemja mo`el da kupi i sekoj drug {to mo`el da plati za toa. Prvata pogolema planta`a so jabolka bi- la napravena vo mesnosta Ora{je, kaj Resen. Programa za nea podgotvil Goga i dobil kredit od bankata. Plan- ta`ite {to bile podignati na neramno zemji{te mora- le da bidat sredeni. Za taa cel bila upotrebena te{ka mehanizacija, osobeno na onoj del kade {to minuvala rekata Bol{nica. Otkako terenot bil podgotven, plan- ta`ata bila oformena. imal planta`a od 150 hektari, a zaedno so drugite nekolku sela (Carev Dvor, Gorna Bela Crkva i Gorno Dupeni) vkupno nad 560 hektari. Vo toa vreme zadrugite imale potreba od zemji- {teto {to im bilo odzemeno pri formiraweto. Pret- sedatelot na op{tinata pobaral od Goga da go otstapi svoeto zemji{te vo Dolno Perovo, a vo zamena da do- bie drugo vo Resen, {to toj so zadovolstvo ‡ prifatil. Goga Pe~enkovski 81
PATUVAWA VO STRANSTVO
ako edna od najgolemite zemjodelski zadrugi vo kk Resen bila vo centarot na vnimanieto ne samo vo Makedonija, tuku i po{iroko. So cel za na- tamo{no unapreduvawe na ovoj vitalen sektor za seko- ja ekonomija, bila organizirana poseta na Belgrad. Vo delegacijata bil i Goga Pe~enkovski, kako direktor na najgolemata prespanska zadruga. Po razmenata na is- kustvata so Srbite, patuvaweto go prodol`ile za Ita- lija. Nivna cel bila posetata na Saemot za zemjodelski ma{ini vo Verona. Patem se zadr`ale vo Trst, Padova i Verona, so cel da gi posetat golemite planta`i na jabolka. Preku Xenova i Piza pristignale i vo Rim kade {to se zadr`ale dva dena. Pokraj zemjodelskite ma- {ini, imale mo`nost da gi vidat i pozna~ajnite kul- turno-istoriski spomenici na ovaa zemja. Preku Bolo- wa, Firenca i Venecija se vratile vo zemjata. Patuva- weto na delegacijata traelo 14 dena, a toa na Goga mu bilo i prvo patuvawe vo stranstvo. Patot bil naporen i za nekoi od niv, kako za agronomot Cvetkovi} i Mitko od Ohrid, duri i fatalen, bidej}i po vra}aweto i dvajcata zavr{ile vo bolnica. Po nekolkudneven odmor, Goga po~nal so primena- ta na iskustvata od Italija. Ona {to go videl vo Ve- rona za jabolkovite planta`i, vedna{ go prenel i kaj nas, vo prespanskite zadrugi i planta`i. Esenta, od 13 do 21 septemvri 1958 godina, Goga se na{ol vo u{te 82 Slave Nikolovski ‡ Katin edna delegacija na Glavniot zadru`en sojuz na SRM, ovojpat za zapoznavawe so problemite na sto~arstvo- to vo Srbija. Gi posetile zemjodelskite kombinati vo Belgrad, Be~ej, Vukovar i Vinkovci, kade {to se za- poznale so sistemot na odgleduvaweto na stokata. U{te edno iskustvo pove}e, kako dokaz za gri`ata {to dotoga{ se vodela za unapreduvawe na zemjodelstvo- to i sto~arstvoto vo zemjata. Posebno odgleduvaweto na kravi. Od 10 do 19 maj 1959 godina Goga vo Skopje pose- tuval kurs za izu~uvawe na italijanskiot jazik, bidej- }i bil podgotvuvan da zamine na {estmese~na speci- jalizacija vo Italija. Kursot go zavr{il so uspeh, no do specijalizacijata ne do{lo, odnosno od nekoi pri- ~ini taa bila odlo`ena za nekoi drugi vremiwa. Goga nemal potreba da `ali za toa bidej}i nastanite vo ne- goviot `ivot doa|ale tolku brzo {to toj nemal vreme ni da razmisluva za niv. Nepolna godina potoa, ili poto~no na 20 mart 1960 godina, negovata }erka Draga se oma`ila za Spase Lazarevski od Resen. Svadbata {to ja organizirale po toj povod, bila eden od najgo- lemite ubavi nastani vo gradot. Napraveniot tro{ok bil pokrien od proda`bata na del od negoviot imot (800 m2) na zetot na sestra mu, koj re{il da gradi ku}a vo Resen, za suma od 160000 dinari, plus negovata di- rektorska plata vo ,koja iznesuvala 32854 dinari, {to za tie priliki bil visok iznos. Po razmenata na zemjata (od Perovo vo Resen) Pe- ~enkovski formiral ovo{na gradina so 146 stebla, koja vo narednite dve godini ja pro{iril so u{te dve par- celi, so {to brojot na steblata go zgolemil na 415, koi po temelnata obrabotka, za nekoja godina mu obezbedile bogat rod {to mu donel dobar prihod. Toa mu pomognalo da ja dovr{i ku}ata na dva kata vo Resen, vo koja `ivee i denes so svojata sopruga Slavka, vitalni kakvi {to Goga Pe~enkovski 83 gi dal Gospod, polni so `ivot i spomeni za koi ras- ka`uvaat so zadovolstvo i vozbuda. Vo 1961 godina, vo dogovor so soprugata, iskopal brvenik (bunar) vo koj se pojavila obilna voda {to ovozmo`ila navodnuvawe na ovo{nite nasadi, a so toa i zgolemuvawe na rodot na ovo{kite i nov prihod za dovr{uvawe na interierot na ku}ata. Vo isto vreme, kako pora~ani do{le i nagradite od po 20000 ili vkupno 40000 dinari od CK na SKM i od , za pridonesot {to go dal vo unapreduvaweto na zadrugarstvoto i ovo{tarstvoto vo Prespa. So toa siroma{tijata krenala race od negovoto semejstvo, koe po~nalo da `ivee podobar `ivot. Vo 1962 godina dobro zajaknal, taka {to direktorskata plata dostignala do 37000 dinari. Ovoj uspeh kaj Pe~enkovci bil krunisan so ra|aweto na prvata vnuka od najstarata }erka, koja go dobila imeto Mimoza. Osven toa, na krajot na godinata vo , pokraj platata, vrabotenite zemale i vi{ok od 52697 dinari, {to ne bilo mala rabota za golemoto semejstvo. Vo narednite godini zadrugata, na ~ie ~elo bil Goga, ve}e bila kompletirana so kadri, glavno so sredno i ponisko obrazovanie. Uspehot vo nejzinata rabota ne bil samo negov, tuku i na lu|eto so koi rabotel. Slogata i razbiraweto vo rabotata bile presuden faktor za- drugata stabilno da raboti, bez zagubi. Ne pomalku za- slu`na bila i rakovodnata struktura, vo koja osven Goga, kako direktor, bile i Krume Jovanovski, kako ko- mercijalen direktor, Sotir Kulum, kako finansiski direktor, Tode Nastevski, kako {ef na smetkovod- stvoto i zemjodelskite tehni~ari Tome Buzlevski i To- dor [upalkov. Kolku {to uspesite vo rabotata ¼ donele afir- macija na zadrugata, tolku i bile povod za nekoi nedo- razbirawa so poedinci, koi nezadovolni od statusot 84 Slave Nikolovski ‡ Katin ili od platata, po~nale da rovarat vo kolektivot i da se slu`at so kodo{laci vo policijata. Bidej}i vo toa vreme pove}e ¼ se veruva{e na otkolku na rakovodnata birokratija, nekoi od potka- `uvawata kaj organite na progonot bile pri~ina i za pokrenuvawe na krivi~ni prijavi. No, avtoritetot na Goga i negovite razgovori so lu|eto od MVR, dovele do smiruvawe na tenziite i ne samo do povlekuvawe na prijavite protiv nego, tuku i do poddr{ka da prodol`i so rabotata na istite principi kako dotoga{. Goga Pe~enkovski 85
OD EKSPANZIJA DO RASPAD
odemot na kako da im pre~el na nekoi pp politi~ki kadri vo op{tinata, pa po~nale so intri- pgip deka propa|aweto na nekoi firmi bilo predizvi- kano od integracionite procesi, a ne od lo{iot izbor na kadrite. , veli Goga, dodavaj}i deka takviot predlog od negova strana bil celosno otfrlen na sed- nica na Op{tinskoto sobranie. tri godini investira{e vo negovoto stru~no osposobuvawe. Ovaa vest ja dobiv od nego, ot- kako bil imenuvan na ovaa funkcija od Sobranieto na op{tinata>. , mu rekov i go oslobo- div od Zadrugata. No, po edna godina Krume se 'nacrta' povtorno pred mene, so molba da go vratam na starata rabota, bidej}i 'tamu nemal perspektiva'. Bez da mu za- meram, mu dopu{tiv da se vrati vo zadrugata. Istoto go napravi i brat mu koj pobara da go oslobodam od rabota za da se iseli vo Amerika, za po edna godina da se vrati vo Resen, a so toa i vo . Go rasporediv za bri- gadir ‡ rakovoditel na ovo{en nasad>, naglasuva Goga denes, se}avaj}i se na tie denovi. Vo tekot na negovoto rakovodstvo so zadrugata, primil golem broj rabotnici koi rabotele na nasadite, 86 Slave Nikolovski ‡ Katin no i vo novootvorenite prodavnici. So nad 100 sezon- ski rabotnici, pokraj onie vo redoven raboten odnos, resenskite lozja bile zbogateni so novi asortimani, a sto~arstvoto pro{ireno so novi grla kravi. Za taa cel, Goga so nekolku sorabotnici bil vo Slovenija na saem, od kade {to donele kravi molznici od rasata monto- fonka, za negovata i za zadrugata vo Carev Dvor. Gi uredile {talite izgradeni porano za zadrugata , gornite za sto~arstvo, a dolnite za ot- kupot i mehanizacijata. Otvorile i mlekarnica so mle- ~en restoran. Za prvpat toga{ zapo~nalo snabduvawe- to na gra|anite so mleko po nivnite domovi. Ekspanzijata prodol`ila so prifa}aweto obvr- ska za izgradba na fabrika za proizvodstvo na lino- leum, zaradi {to bil obezbeden plac vo resenskite lozja, na koj se proizveduvale feferoni i korni{o- ni kako novi proizvodi, a za potrebite na sto~arstvo- to p~enka za sila`a. Vovedeno bilo i proizvodstvoto na sto~en gra{ok, od koj mnogu privatni proizvodite- li, me|u koi bil i Goga, zarabotile dobri pari, so lesna rabota. Vrz realizacijata na site ovie zafati vo ramkite na zadrugata, bile vklu~eni site 260 re- dovni i okolu 100 sezonski rabotnici, prete`no `eni. Osven toa, firmata otkupuvala s# {to }e proizvede- le i drugite, a semeto go plasirala vo Vojvodina za dobri pari. Iako proizvodstvoto na zelenoto |ubre i na gra- {okot se poka`alo kako rentabilno, za `al, so napu{- taweto na zadrugarstvoto, toa bilo sosema zapostave- no. Otpadnala i izgradbata na fabrikata za proizvod- stvo na linoleum, od pri~ini {to ovoj proizvod na pazarot vo toa vreme ne bil konkurenten. Toa bilo kon- statirano za vreme na posetata na Resen na visokite republi~ki funkcioneri Aleksandar Grli~kov i Asen Simit~iev, pretsedatel na Izvr{niot sovet na SRM. Goga Pe~enkovski 87
Vo poseta na Prespa vo toa vreme doa|ale i visoki stranski pretstavnici, kako {to bil generalniot se- kretar na KP na Avstrija i drugi. Na 8 septemvri 1964 godina se odr`al pro{iren sostanok vo op{tinata so golem broj stru~waci od Skopje i Resen. Se raspravalo za formirawe zemjodel- ski kombinat, so zada~a da realizira proekt za po- digawe dve iljadi hektari planta`i so jabolka. Za taa cel, od 21 do 29 oktomvri istata godina, vo Avstrija i Germanija zaminala grupa stru~waci, me|u koi bil i Goga Pe~enkovski. Vo ovie zemji tie gi posetile loka- litetite na koi se proizveduvala oprema za proiz- vodstvo na vino, sokovi i drugi proizvodi, a i paza- rite na koi se zapoznale so sistemot na distribuci- jata na prehranbenite proizvodi. Patem ne gi zaobi- kolile ni poznatite kulturno-istoriski spomenici, kakvi {to se dvorecot na Marija Terezija, dvorecot na vojskovodecot Eugen vo Gorni Balvedor, logorot Dahau i drugi poznati mesta. Na vra}awe go posetile Ptuj, poznat po golemiot vinski podrum i preku Bel- grad se vratile doma. Samo {to zakrepnal vo po~etokot na 1965 godi- na i navlegol vo razvieni kooperativni odnosi, so brojni nagradi i priznanija za postignatite rezultati, osobeno vo ovo{tarstvoto, nekoj lansiral ideja vo Prespa da se formira nov zemjodelski kom- binat vo koj bi vlegle site selski zemjodelski zadru- gi. So toa, istovremeno, bila lansirana i vesta deka Goga Pe~enkovski se protivel na vklu~uvaweto viso- koobrazovni kadri vo ovie procesi vo zemjodelstvo- to, so cel da bide obvinet i diskreditiran kako ~ovek koj gi ko~i novite promeni. Iako vo negovata zadruga ve}e rabotele dvajca visokoobrazovani in`eneri, kakvi {to bile Krste Simovski i Bla`e Naumovski. 88 Slave Nikolovski ‡ Katin
VREME NA MANIPULACII
akvata politika na partiskite lideri ne bila vv sproveduvana za da se napravi ne{to podobro i pouspe{no, tuku za da se zadovolat ne~ii ambicii ili da se zakamufliraat nekoi samovolija na poedinci od ovoj e{alon, kakov {to be{e direktorot na odmora- li{teto vo Ote{evo. Pod pritisok i so izmama, Goga i negovite se soglasile da ¼ se pomogne na op{tinata so toa {to }e ima golem kombinat, kakvi {to vo toa vreme bea vo moda. Toj bil formiran na prvi fevruari 1955 godina, so spojuvawe na ZZ , na zemjodelskite zadrugi od selata Carev Dvor, Dolno Perovo, Gorno Du- peni, Podmo~ani i ZZ od Resen. No, ovaa ve{- ta~ka tvorba nare~ena Zemjodelski kombinat , ~ij direktor stanal Petre Sasajkov od odmorali{teto Ote{evo, nabrzo propadnala, taka {to ne uspeal da ja spasi ni komercijalistot na Goga, od kogo pobarale pomo{. Za uteha na Goga Pe~enkovski, od Op{tinskoto so- branie (koga pretsedatel bil \or|i Prculovski) mu predlo`ile da bide direktor na Vodnata zaednica. I ovoj predlog bil del od politi~kite igri, bidej}i namesto Goga, toa direktorsko mesto go dobil negoviot sosed Qube Stojanovski. Koga site rakovodni mesta vo op{tinata ve}e bile popolneti po klanovska linija, Pe~enkovski bil postaven za direktor na neformirana slu`ba, nare~ena nekakva kooperacija, koja nikoga{ ne Goga Pe~enkovski 89 profunkcionirala. O~igledno izigran, se povlekol od toj krug i konkuriral za direktor na Ribarskoto sto- panstvo, koe za toa rakovodno mesto raspi{alo konkurs. Kako poznat stopanstvenik, Goga bil izbran za direk- tor, nasproti kandidaturata na dvajca agronomi, koi imale prednost, pa konkursot bil ob`alen i poni{ten i Goga pak ostanal bez rabota. Sepak, po niza peripetii, uspeal da se vraboti vo ZZ , kako komer- cijalen rakovoditel. No, i na ova rabotno mesto se pojavile pritisoci, glavno od onie {to se pla{ele od sposobnostite na Pe~enkovski, da ne zagrozi nekoe rabotno mesto, a osobeno direktorskoto. Koga toa go nasetil, samiot povlekol re{ava~ki poteg: formiral sopstvena zemjo- delska zadruga , koja za dve godini postigna- la zavidni rezultati. No, pak se zame{ala politikata, koja izvr{ila pritisok za integracija na so kombinatot . Taka, dvete zadrugi se spoile, a generalen direktor stanal Bla`e Naumov- ski, in`ener, stipendist na od Resen, a za komercijalen direktor bil nazna~en Goga. Toa bilo vo 1979 godina, koga i zaminal vo penzija. , toa e rezonot na Goga. . Toj toa i prakti~no go doka`al niz anga`- manite {to mu bile dovereni ili koi samiot si gi na- metnuval. Zo{to Ribarskata zadruga vo uslovi na plansko stopanstvo imala uspeh? Odgovorot e jasen: zatoa {to Goga gi primenil zakonitostite na pazarna- ta ekonomija. Primer: ako uspehot na ribarite e vo 90 Slave Nikolovski ‡ Katin koli~estvoto na ulovenata riba, uspehot na drugite vo zadrugata }e bide vo obemot na prometot. Ovoj princip na rabota na site vo zadrugata im donel golem profit, no i kavgi, koj pove}e da pri-grabi od nego, {to na krajot zavr{uvale so ceh {to go pla}al direktorot. ‡ bil rezonot na Pe~enkovski. Zadrugar- stvoto mu stanalo fah vo koj bil najkompetenten i najav- toriteten i zatoa se ~uvstvuval kako na svojot omilen teren. Potvrda za toa na{ol vo iskustvata na zadru- garite vo drugite republiki na porane{na Jugoslavija: vo Srbija, Hrvatska i Slovenija. No, za razlika od kaj nas, tamu zadrugarite gi pomagala dr`avata i bankite so povolni krediti, bez dirigirawe od politikata i nejzinite mo}nici, kako {to toa bilo kaj nas, vo Make- donija, odnosno vo Prespa. Zatoa tie i go uni{tile za- drugarstvoto, mislej}i deka ako zemjodelskata zadruga se prekrsti vo kombinat ‡ avtomatski }e dojde uspehot. , veli Goga. Goga Pe~enkovski 91
SEMEJNI KOORDINATI z DEKADA NA SEMEJNI PROMENI z DINAMI^NI PENZIONERSKI DENOVI z PRESTOJOT VO AMERIKA z RADOSNI I TA@NI NASTANI z SOSTOJBITE VO MAKEDONIJA DEKADA NA SEMEJNI PROMENI
ojot sogovornik Goga Pe~enkovski e eden od ret- mm kite prespanci koj vo svojot dnevnik gi zabele`al site pova`ni nastani vo Resen i Prespa, bez ogled vo koja oblast se slu~uvale, vo politikata, vo ekonomijata, vo `ivotot na lu|eto ili vo prirodata. Taka, toj bele`i deka vo proletta na 1965 godina vodata na ezeroto se podignala za 2,8 metri i go dostignala nivoto {to go imala vo 1941 godina. Pri~inata za toa bile golemite vrne`i, poplavite i drugite klimatski promeni. Vo taa godina se slu~ila i golema devalvacija na dinarot vo dr`avata. Toj ja zagubil stabilnosta i dovel do rapiden skok na cenite na pazarot. Narodot se grabal za {e}er, bra{no, maslo i za drugi neophodni produkti. Tokmu vo toa vreme Goga zaminal za Italija, vo Trst i vo Venecija, da nabavi zlaten nakit i postelnina za svoite }erki koi ne bile ma`eni. Osven toa rodot na jabolkata bil golem, {to uslovilo i golem izvoz na stranskite pazari. Kako ve{tak za ovaa materija, Goga daval stru~no mislewe za kvalitetot na jabolkata, od koi izvesna koli~ina proletta bila uvezena od Grci- ja. ]erkata Milica go zavr{ila Srednoto trgovsko u~i- li{te vo Prilep, a potoa se vrabotila vo Bitola. A najmalata }erka go zavr{ila Daktilografskoto u~i- li{te i sedela doma, bez rabota. Toa leto od Amerika do{ol \or|i \or|ievski so cel da se o`eni vo rodniot kraj. Slu~ajno ja zapoznal }erka mu Elica na nekoja 94 Slave Nikolovski ‡ Katin igranka, qubovta se rodila na prv pogled. Po nekoj den taa go dovela idniot soprug doma i pobarala od rodi- telite dozvola da se oma`i za nego i da `ivee vo Ame- rika. Holivud ¼ bil postojano vo glavata kako grad na filmskiot glamur, no ne znaela deka toj se nao|a vo Los Anxeles, kade `iveel i rabotel \or|i. Koga toa go slu{nala od nego ¼ se zavrtel pametot, presre}na de- ka naskoro }e go vidi toa svetsko ~udo kade se pravat filmovi. Postarata }erka na Goga s# u{te ne bila oma`ena i Slavka, majkata na Elica, ja predupredila na toj fakt, odnosno da ne brza so ma`a~kata, dodeka toa ne go napravi postarata sestra. No, u{te ne stivnat se- mejniot spor, Elica so mom~eto pobegnala vo Bitola, oti{la begalka za Goga (\or|i) \or|ievski. Kako eman- cipiran i svetski ~ovek, Goga Pe~enkovski na toa ne reagiral tolku ostro, kako negovata sopruga Slavka, i se obidel da ja ispravi rabotata. Ja pokanil svojata }erka i idniot zet da dojdat vo nivniot dom i doma- }inski da porazgovaraat za problemot. Toa ¼ se slu- ~ilo, a na sredbata do{la i Milica, postarata }erka, koja, isto taka, poka`ala razbirawe za postapkata na svojata pomala sestra, bidej}i i taa imala mom~e so koe planirala da se oma`i. Po nekoe vreme, \or|i i Elica zaminale za Amerika, a Milica se oma`ila za Krume od Bitola. Vo svojata retrospekcija na nastanite, Goga ne go zaboravil i nastanot od 19 septemvri 1969 godina, koga kako komercijalen direktor vo ZZ zaed- no so direktorot i \or|i Prculovski, pretsedatel na op{tinata, trgnale na pat za Belgrad, so avtomobil . Kaj Para}in, vo Srbija, se sudrile so avtomo- bilot na nekoj pijan voza~, koj se pretstavil kako ka- petan na brodot so koj patuval Tito po svetot. Vo sudi- rot site bile povredeni, zaradi {to morale da bidat Goga Pe~enkovski 95 prefrleni vo bolnicata vo ]uprija, kade {to ostanale 15 dena na lekarski tretman. ]erkata Draga i zetot Spase bile isprateni vo Zagreb, na rabota vo pretstavni{tvoto na od Resen, koe bilo formirano pred izvesno vreme. Tamu kupile ku}a za 70000 dinari, na ulicata broj 1. Po vojnata vo Hrvatska, po raspadot na Jugoslavija, se vratile od Zagreb, otkade {to nivnata }erka Mimoza, so nejzinoto mom~e, pobeg- nale vo Amerika, kade {to s# u{te se nao|aat. Ovaa godina Slavka oti{la da gi poseti vo Los Anxeles. Za toa vreme Goga bil na {tandot na vo Skopje, koga dobil vest deka mora da otpatuva itno vo Zagreb, bidej}i deteto na negovata }erka Draga bilo mnogu bolno. Po toj povod se vratila i Slavka od Amerika, no, za `al, deteto po~inalo. Na Elica i Goga vo Ame- rika im se rodile dve }erki, prvata Angelina, na 24 avgust 1970 godina, a vtorata, Xenifer, na 12 oktomvri 1975 godina. Vo po~etokot na 1989 godina vo hotelot vo Resen se odr`al natprevar za izbor na prespanska ubavica. Titulata ja odnela vnukata Mimoza Lazarev- ska, koja od Zagreb bila dojdena na odmor vo Resen. De- set godini podocna Goga Pe~enkovski ja zavr{il svo- jata rabotna kariera, zaminuvaj}i na zaslu`en odmor, so penzija od 5380 dinari. Vo negoviot bogat `ivoten i raboten vek, toj ne samo {to ja pre`iveal Vtorata svetska vojna, tuku bil i aktiven u~esnik vo nea, kako {to gi pre`ivea i poslednive balkanski vojni, pre- dizvikani so raspadot na SFR Jugoslavija. A i ovaa po- slednata makedonska vojna, predizvikana od alban- skiot ekspanzionizam i terorizam, sponzorirana i od nekoi nadvore{ni faktori. DINAMI^NI PENZIONERSKI DENOVI a rabotnik par ekselans, kakov {to bil Goga Pe~en- kovski celi 40 godini, ne va`i praviloto , tuku negovata transformacija vo no- va rabotna {ema, povrzana so potrebite i interesite na semejstvoto. Sega ve}e glavna preokupacija mu stana ovo{nata gradina, so koristeweto na sopstvenata meha- nizacija, polevaweto i re`eweto na ovo{kite. Od kva- litetot na vakviot negov anga`man zavisi prihodot od jabolkata, a so toa i obemot na profitot. Zatoa Goga kontaktiral so delovnite lu|e so koi porano rabotel na plasmanot na ovoj atraktiven resenski proizvod. Preku niv godi{no prodava preku 60 toni jabolka. Efektite od vakvata rabota bile brzo vidlivi. Vo krajot na 1980 godina, na sinot mu kupil nov avtomo- bil , kako novogodi{en podarok, a toj go zadr`al stariot, no dobro odr`uvan avtomobil. Na 16 avgust 1981 godina, negovite od Amerika i od Resen pri- sustvuvale na svadbata na vnukata Mimoza vo Zagreb. Ven~avkata bila vo Pravoslavna crkva, a veselbata vo Domot na JNA. Po spektakularnata proslava na svad- bata, site se vratile vo Resen, ubavo da se odmorat, a osobeno negovite Amerikanci. Na 25 oktomvri 1982 godina Goga vo ku}ata monti- ral parno greewe na drva, koe gi zatopluva site pros- torii vo ku}ata. Vo 1983 godina vo Pretor izgradil vikendi~ka na dva kata so sredstva na zetot \or|i i }erkata Elica, koi sekoja godina doa|aat na odmor vo nea. Eden del od letoto tamu prestojuva i Goga so soprugata Slavka. PRESTOJOT VO AMERIKA
oga sinot Mi{e bil vojnik vo Kwa`evac, Srbija, kk Goga i Slavka zaminale na gosti vo Amerika. kkPatuvale od Belgrad, preku Wujork do Los Anxeles. Do~ekot od }erkata i zetot, no i od mnogu drugi Makedonci {to `iveat tamu, bil topol i srde~en. Na ova patuvawe preku okeanot, tie ja povele i nivnata }erka Milica, koja se razvela od soprugot vo Bitola. Tamu se oma`ila i ostanala da `ivee vo Los Anxeles. Vo taa prilika, osven Mi{e, poradi vojskata, celoto semejstvo na Goga Pe~enkovski bilo vo Amerika. Nivniot prestoj vo SAD trael 45 dena, kolku {to im bile potrebni da se zapoznaat so nekoi znameni- tosti na Amerika i simboli na Los Anxeles. Pokraj Ho- livud, centarot na filmskata industrija, Pe~enkovci go posetile i razgledale Diznilend, vo koj sekoja avan- tura so negovite izumi, predizvikuva {ok. Goga i go do`iveal, koga se ka~il na vertikalniot voz od koj se gledalo soyvezdieto. Ne pomalku vozbudliva bila i posetata na Las Vegas, gradot na komarot, koj dewe spie, a no}e raboti, plivaj}i vo rasko{nite neonski svetla na golemite kazina i na poznatite hoteli i restorani. Vo negovata blizina se nao|aat najgolemite hidro- centrali na rekata Kolorado, ~ija brana na Golemoto Ezero se protega vo tri dr`avi: Kalifornija, Nevada i Arizona. Turnejata na Goga i Slavka ne ja zaobikolila ni Pasadena, gradot vo koj se nao|a najgolemiot fudbalski 98 Slave Nikolovski ‡ Katin stadion, no za niv najva`en po toa {to vo nego `ivee nivnata }erka Milica so semejstvoto. Tuka se nao|a i eden od najgolemite aerodromi vo SAD, kade {to rabotel i zetot Goga. Po razgleduvaweto na Eskondido i San Diego, zaminale vo Meksiko. Osven sredbite so rodninite na zetot, tie se sretnale i so nivniot star prijatel od Dolno Perovo, Ilija Naumovski i so drugi resen~ani vo Kalifornija. Najgolem vpe~atok vo Las Vegas na Goga mu ostavil monumentalniot hotel , koj po vra}aweto vo Makedonija, na televizija videl, deka Amerikancite go ru{at so cel da izgradat pogolem. , veli Goga. Koga se vratile vo Resen, prvata rabota za koja se fatil Goga bila baraweto kupuva~i za negovite jabolka, no i sreduvaweto na ovo{nata gradina. Esenta imalo golemi vrne`i, koi predizvikale poplavi vo pove}e sela, me|u koi i vo Dolno Perovo. I vo Resen se izleala golemata reka. Poradi ~estata inflacija, taa godina bile zgolemeni penziite, a vo ^ernobil do{lo do golema havarija na atomskata centrala, koja so oslobodenata radijacija predizvikala golema voz- nemirenost vo Evropa i na Balkanot, a golema trage- dija vo Ukraina. Goga Pe~enkovski 99
RADOSNI I TA@NI NASTANI
a 27 maj 1984 godina Mi{e Pe~enkovski diplomi- nn ral na Pravniot fakultet vo Bitola. Toa bil go- lem nastan i golema radost, za{to toj prv vo semejstvo- to se zdobil so visoko obrazovanie. Proslavata na ovoj golem datum bila odr`ana vo letoto, koga celoto semejstvo se sobralo vo Resen da go pozdravi uspehot na svojot edinstven ma{ki ~len na potesnoto semejstvo na Goga i Slavka Pe~enkovski. So toa slavjata pro- dol`ile da se redat. Vo avgust Mi{e i Suze se regi- strirale, a svadbata bila vo hotelot vo Ote{evo. Goga so svatot Du{an pokanile preku 500 gosti, a do{le mnogu pove}e. Veselbata ispolneta so muzika i igri traela cela no}. Taa svadba se razli- kuvala i po ne{to drugo: bila prva svadba odr`ana vo restoran, za{to dotoga{ tradicijata bila svadbi- te da se odr`uvaat vo doma{en ambient, so site pe- ripetii ako vremeto ne se pogodelo, odnosno ako vr- nel do`d. Osven toa, toga{ podarocite se nosele do- ma, a sega namesto podaroci, gostite na mlado`enci- te im davale plikovi so pari, na koi go pi{uvale svoeto ime, da se vidi koj e kolkav erbap. Nevestata Suze bila presre}na, a Goga u{te pove}e, bidej}i po svadbata mu se zgolemila i penzijata za 12%. Esenta Mi{e zaminal za Zagreb, pridru`uvan od zetot Spase, so cel da kupi avtomobil. {to go nabavil bilo dobro so~uvano, taka {to dolgo go 100 Slave Nikolovski ‡ Katin vozel. Potoa mu go prodal na zetot Goga, koga }e dojdel na odmor vo Prespa da imal svoj avtomobil na ras- polagawe. i denes e vo vozna sostojba. Po dve godini, na 21 juni 1986 godina, Suze rodila sin, prvo- to ma{ko vnu~e. Go krstile Goran i site bile radosni, a osobeno dedoto Goga, bidej}i so toa na nekoj na~in bila izmeneta tradicijata prvo da se ra|aat `enski, a poslednoto dete vo semejstvoto Pe~enkovci da bide ma{ko. Po ~etiri godini, vo septemvri 1992 godina, do{lo vtoroto dete, ovojpat `ensko, koe go krstile Anita. Radosta bila zgolemena i so prvata zemjodel- ska penzija na babata Slavka, navistina mala, no do- bredojdena. Vo `ivotot ~ovekot do`ivuva i ubavi i lo{i ne{ta i dobro bi bilo ako preovladuvaat podobrite slu~uvawa, kako kaj Goga Pe~enkovski. No, za `al, i toj minal edno te{ko premre`je predizvikano so pa|awe- to od cre{ovoto drvo vo bav~ata na }erka mu Draga. Bogatiot rod go izmamil, nezavisno od godinite, da se iska~i na cre{ata, od koja se liznal i te{ko se povre- dil. Ova go ~inelo 150 dena le`ewe vo krevet, do revitalizacijata na povredenite pr{leni od 'rbetniot stolb. No, od lo{o ima i polo{o. Toa e kobnata 1990 godina, koga zapo~na raspa|aweto na biv{ata SFRJ. Na 14 Kongres na SKJ, so koj pretse- dava{e Milan Pan~evski, dojde do sudir pome|u dele- gacijata na Srbija i na Slovenija, koja demonstrativno go napu{ti Kongresot. Filmot na nastanite {to usle- dija e poznat: po~naa voenite sudiri, prvo vo Slove- nija, pa vo Hrvatska, a potoa najstra{niot, vo Bosna i Hercegovina. Po~na povlekuvaweto na JNA od Make- donija, bez rizik od konflikt. Na 8 septemvri 1991 godina se odr`a referendumot na koj Republika Ma- kedonija e proglasena za samostojna, suverena i neza- visna dr`ava. Goga Pe~enkovski 101
Vo toa vreme Prespa ja zafati su{a. Nivoto na ezeroto se spu{ti do stepen koj ovozmo`uva{e odewe po trskata od Sarhon do Asamati. Vo narednite godini ezeroto se povle~e pod Dolno Perovo celi dva kilo- metri. Selanite po~nale da ja oraat zemjata i da sadat zemjodelski kulturi. Vo zemjata se vovede pove}epar- tiski sistem. Na prvite demokratski izbori be{e iz- brano Sobranie i Vlada na Republika Makedonija, ne- zavisno sudstvo, Ustaven sud i site drugi institucii na edna pravna i demokratska dr`ava. Prvata ekspert- ska vlada ja predvode{e akademikot Nikola Kqusev, a za {ef na dr`avata be{e izbran Kiro Gligorov. Kako nacionalna valuta be{e voveden denarot. Za Evropa Makedonija pretstavuva{e oaza na mirot i stabilnosta na Balkanot. 102 Slave Nikolovski ‡ Katin
SOSTOJBITE VO MAKEDONIJA
a prvpat vo Makedonskata vlada vlegoa i Alban- zz cite, koi vedna{ ja zapo~naa svojata izmislena pri- kazna za pogolemi prava, iako gi u`ivaa site privile- gii na ramnopravni gra|ani na Makedonija. Vlegoa so pratenici vo Parlamentot, so ministri vo Vladata, so ambasadori, so direktori na javni pretprijatija, so svoi osnovni i sredni u~ili{ta, so svoj teatar, so svoja iz- dava~ka dejnost, radio i TV programi, vesnici itn. So eden zbor, Albancite za prvpat vo 50-godi{nata isto- rija na SRJ, gi dobija site prava, ne na malcinstvo, tuku na narod. No, tie ne bea zadovolni so toa, sakaa i svoja dr`ava vo Makedonija. Bitkata za nea ja po~naa so pu- {ka vo raka vo 2000 godina, koga vo dogovor so Ali Ahmeti makedonskite Albanci, pred s# onie vo Vlada- ta, so pomo{ na makedonskiot del od nea, ja destabi- liziraa zemjata i go naru{ija nejziniot teritorijalen integritet, so okupacija na nejziniot severozapaden del, od Kumanovo do Tetovo. Ironijata da bide pogolema, onie {to n# progla- sija za oaza na mirot, prvo ja osudija agresijata, a potoa odedna{ zastanaa na stranata na Albancite, poddr`u- vaj}i gi nivnite nacionalisti~ki apetiti. Vr{ej}i straoten pritisok vrz legalnite organi na zemjata, iz- dejstvuvaa promena na makedonskiot Ustav proglasu- vaj}i ja Makedonija za multietni~ka dr`ava, kakva {to nema nikade vo svetot. So potpi{uvaweto na Ramkov- Goga Pe~enkovski 103 niot dogovor vo Ohrid podgotven i nametnat od stran- cite, zape~atena e sudbinata na Makedonija. Dali ma- kedonskiot narod e svesen {to go snajde i {to go ~eka, }e poka`e izborot na novata vlada. Ako znae, ne samo da ja za~uva dr`avata, tuku i ekonomski da ja konsoli- dira, a potoa i vklu~i vo Evropskata unija, }e zavisi dali }e se izvle~eme od ovaa kriza. Za{to namesto da se smiruva taa e krevka i s# u{te trae, predizvikuvaj}i ~udewe i revolt kaj stranskite faktori: NATO, EU i OBSE. Nivnite izjavi vo posledno vreme se naso~eni kon verbalna osuda na ona {to se slu~uva vo Zapadna Makedonija, a makedonskata vlast osven vozdr`anost, ne prezema ni{to konkretno, verojatno, ~ekaj}i stran- cite da ni gi re{at ovie problemi. Vo svoite poodminati 82 godini, Goga Pe~enkovski nema dilema vo izborot dali da mu se prepu{ti na pasivniot penzionerski `ivot ili da prodol`i so svoite rabotni aktivnosti okolu imotot. Rabotata e negova ve~na opredelba od koja nikoga{ nema da se otka`e, za{to od nea zavisi i fizi~kiot i mentalniot opstanok na ~ovekot. A vo `ivotot s# e mo`no, nesre- }ite i bolestite se del od nego, no toj mora uspe{no da gi sovladuva, koncentriraj}i go svoeto vnimanie i svo- jata energija na onie aktivnosti koi go zbogatuvaat ne- goviot `ivot i go ~inat sre}en. Osven rabotata, kaj Goga toa se knigite, dobrata literatura od koja mo`e da nau- ~i novi raboti, za{to ~ovekot vo celiot svoj `ivot po- stojano u~i, ne samo kako da se zarabotat pari, tuku i kako da se za~uva zdravjeto i semejstvoto. Goga Pe~enkovski ne otstapuva od sintagmata de- ka samo onoj {to go saka svoeto semejstvo, mo`e da ja saka i svojata zemja ‡ Republika Makedonija.
RODOSLOVIETO NA GOGA PE^ENKOVSKI KORENI NA FAMILIITE PE^ENKOVSKI
Ivan so sinovi Naste so sinovi Stavre so sinovi Andon fam. Ilija fam. Eftim fam. Mire fam. k. Koca 1902 k. Vangelija 1907 s. Bore 1901 s. Nikola 1909 k. Vlorinka 1905 k. Quba 1918 s. Krste 1907 s. Mite 1912 k. Vana 1908 s. Krste 1915 s. Slave 1910 k. Spasija 1911 k. Todorka 1920 k. Panda 1917 s. \or|i (Goga) 1920 1869 e familija Andon i Sofija (Koca ‡ 1973) f. Koca i Sotir f. Vlorina i Jon~e f. Vana i Kire s. Mite so Jorda k. Zora so Milan k. Dana so Vlado k. Dana so Stojan k. Bona so Nikola k. Cveta so Bogoja s. \or~e so Vesa f. Spasija i Milan f. Panda i Rade f. Goga i Slavka s. Ta{e so Zorka k. Nevena so Ace k. Dragica so Spase s. Ico so Uranija k. Milica so Krume s. Tode so Monika s. Mi{e so Suzana 1920 Familija \or|i i Slavka 1922 k. Draga so SpaseMilica so Krume Elica so \or|i Mi{e so Suzana k. Mime so Dragan Angelina Goran s. Aleksandar Xenifer Anita Familii od pravnuci Od Mimoza Od Angelina k. Aleksandra s. Daniel s. Dean s. \or|i Slave Nikolovski ‡ Katin e roden vo Prespa, a na makedonskata i na me|unarodnata kulturna i nau~na javnost ñ e poznat po brojni pu- blicisti~ki i nau~ni trudovi. Tie se posveteni, glavno, na `ivotot na Makedoncite vo svetot, no i na niza drugi aspekti povrzani so dijasporata, kako i so kulturata, literaturata, jazikot, religijata, naukata, istorijata... Vo negoviot tvore~ki opus posebno vnimanie zaslu`uvaat knigite: Makedoncite vo SAD i vo Kanada (na makedonski i angliski), Pridonesot na Makedonija vo svetskata civilizacija, Makedonski holokaust, Makedonski voznes, Pe~albarski kopne`, Vo Avstralija kako do- ma, Makedonskiot iseleni~ki pe~at, Make- donskite pravoslavni crkvi vo Avstralija, Kanada i SAD, Makedonski iseleni~ki panop- tikum, Iseleni~ki poetski horizonti, delata za Atanas Bliznakov, Andrea Branov i semej- stvoto Janovski (na makedonski i angliski). Toj e poznat so prevodite na romanot Aleksan- dar Makedonski (od angliski na makedonski) od Urlih Vilken, potoa Strancite za Makedoncite i Makedonija i Monografijata za seloto Nevol- jani ‡ Lerinsko (od makedonski na angliski). Slave Katin e dobitnik na golem broj nagradi i priznanija, me|u koi, na presti`nata nagrada na Zdru`enieto na novina- rite na Makedonija od oblasta na `urnalisti- kata. 108 Slave Nikolovski ‡ Katin
SODR@INA
ZAROBENIK NA TRUDOT ...... 5 RODNIOT KRAJ ...... 7 MAKEDONIJA I NEJZINITE KORENI ...... 9 IZVORITE NA SLAVJANSKATA PISMENOST ...... 11 PRESPANSKA ISTORISKA RAZGLEDNICA ...... 14 RESENSKI KOORDINATI ...... 18 PRESPANSKI KALEIDOSKOP ...... 22 SEMEJNITE POTOMCI ...... 27 SEMEJNOTO STEBLO NA GOGA ...... 29 @IVOTOT NA ANDON I SOFIJA (COCA) ...... 31 @ILAVATA BORBA ZA OPSTANOK ...... 35 @IVOTNI VRVICI ...... 39 GODINITE NA DETSTVOTO I MLADOSTA ...... 41 OD SUDBINATA NE SE BEGA ...... 45 ISTORIJATA NA POTESNOTO SEMEJSTVO ...... 48 RADOSTA OD PRVATA RO@BA ...... 52 POLITI^KI AKTIVNOSTI ...... 55 AKTIVNO U^ESTOTO VO NOB ...... 57 VO KANXITE NA INFORMBIROTO ...... 61 FUNKCIITE NA GOGA ...... 65 KADRITE KAKO LIMITIRA^KI FAKTOR NA RAZVOJOT ...... 69 VO CENTAROT NA NASTANITE ...... 73 Goga Pe~enkovski 109
VO SLU@BA NA DR@AVATA ...... 77 SELIDBATA OD DOLNO PEROVO ...... 79 PATUVAWA VO STRANSTVO ...... 81 OD EKSPANZIJA DO RASPAD ...... 85 VREME NA MANIPULACII ...... 88 SEMEJNI KORDINATI ...... 91 DEKADA NA SEMEJNI PROMENI ...... 93 DINAMI^NI PENZIONERSKI DENOVI ...... 96 PRESTOJOT VO AMERIKA ...... 97 RADOSNI I TA@NI NASTANI ...... 99 SOSTOJBATA VO MAKEDONIJA ...... 102 RODOSLOVIETO NA GOGA PE^ENKOVSKI ...... 105 CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
929 Pe~enkovski, G.
NIKOLOVSKI – Katin, Slave Goga Pe~enkovski / Slave Nikolovski – Katin. – Skopje : Makedonska iskra, 2004. – 112 str. : ilustr. ; 24 sm. – (Edicija: Katin)
ISBN 9989-157-06-5 1. Pe~enkovski, Goga a) Pe~enkovski, Goga (1920 – ) – Biografii COBISS.MK- ID 57335562 KNIGOIZDATELSTVO ‡ SKOPJE
Ul. br. 7 ‡ Skopje Tel.: ++02-2777-368, tel./fah: ++02-3136-318
SLAVE NIKOLOVSKI ‡ KATIN GOGA PE^ENKOVSKI
ZA IZDAVA^OT Sun~ica Zmejkoska * GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK Bor~e Naumovski * UREDNICI Sne`ana Velkova Aleksandar Nikolovski * LEKTURA I KOREKTURA Elena To{eva * LIKOVNO OBLIKUVAWE, KORICA I KOMPJUTERSKA OBRABOTKA Daniela Pan~evska * FOTOLITI I PE^AT ‡ Skopje
GOGA PE^ENKOVSKI
ISBN 9989-157-06-5 SLAVE NIKOLOVSKI - KATIN
