( 1 )

LETNIK XV, ŠT. 4/2014 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420

Publikacija Posoškega razvojnega centra

• Gradimo za jutri • Celotedenska kolesarska avantura • Sledi projekta CAMIS v Sloveniji • Mi{ka prenavlja dom

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )

»Zmogel sem in zmagal!«

Številka vpisa v razvid medijev: 787 ISSN 2350-4420

Izdal in založil: Posoški razvojni center Trg svobode 2, 5222 Kobarid

Zanj: arobni oktober je v naše kraje cije telovadnice Osnovne šole Duša- občinah so župana izvolili v drugem mag. Almira Pirih prinesel lepo vreme, ki smo na Muniha Most na Soči, mesecu krogu. Občina Bovec je tako dobila Naslov: ^ ga tako željno pričakovali vse prostora, Dnevu reke Soče, Evrop- novega župana Valterja Mlekuža, Uredništvo SOČAsnika poletje. Sonce nam res ni bilo naklo- skem tednu mobilnosti, tradicional- Občino Kobarid pa bo v naslednjem Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin njeno in dež ga je popolnoma nad- nem kmečkem prazniku, če naštejem mandatu vodil Robert Kavčič. Vsem Telefon: vladal. Srečo smo imeli tisti, ki nam le nekatere – pišemo na naslednjih novoizvoljenim županom čestitamo 05/38-41-502 (glavna urednica) je uspel pobeg ob pravem času na straneh. Številne projekte so v leto- tudi v uredništvu in jim želimo, da Faks: pravi kraj, da smo malo pregreli naše šnjem letu zaključile tudi občine, od bi občine vodili čim uspešneje. 05/38-41-504 kosti in napolnili baterije za jesen. In energetskih sanacij in infrastruktur- Pred nami sta še dva meseca do E-pošta: začela se je naporno! A ko po napor- nih ureditev do reflektorske osvetlitve konca leta – upam, da bolj umirjena [email protected] nem obdobju, ko niti ne veš, kako bi heliporta, kar je resnično pomembna od vseh letošnjih. Predvsem pa si Spletne strani: ga preživel, pogledaš nazaj, se ti na- pridobitve za Posočje. Praznično pa želim, da bi si vzeli čas za svoje bli- www.prc.si/socasnik riše nasmeh in si rečeš: »Vložen trud je bilo dogajanje v Občini Kobarid, žnje, prijatelje, sosede, sodelavce … (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) se je obrestoval, rezultat je v rokah. kjer je oktober minil zaznamovan z Ne dovolimo, da bi čas spolzel mimo Glavna in odgovorna urednica: Zmogel sem in zmagal!« občinskim praznikom. Tudi povzetek nas. Verjamem, da s prijazno besedo Mateja Kutin V preteklih dveh mesecih smo na tega dogajanja vam prinašamo v SO- in nasmehom marsikomu lahko po- Pomočnica urednice: Posoškem razvojnem centru načrto- ČAsniku, ki je pred vami. lepšamo dan. Tudi če bo padal dež, Tatjana Šalej Faletič vali in izpeljali kar nekaj dogodkov In jesen je minevala tudi v zname- bo v naših srcih sonce. S pozitivno Izbor vsebin občinskih strani: ter dejavnosti. Načrtov za naprej pa nju lokalnih volitev. Občina Tolmin energijo, pozitivnimi mislimi in zdru- Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin), nam tudi še ni zmanjkalo. O minulih je novega župana Uroša Brežana, ki ženimi močmi je vse lažje. Patricija Muršič (za Občino Bovec) dogodkih – dnevu odprtih vrat, slo- bo občino vodil že tretji mandat, do- Mateja Kutin, vesnem dokončanju energetske sana- bila že v prvem krogu. V ostalih dveh glavna in odgovorna urednica Oglasno trženje: 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) Cenik oglasov najdete na spletni strani: www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- Utrinki oglasevanja

Lektoriranje: Marija Kravanja Danijel Krivec Rosič Marijan Lazar Polona Hadalin Baša in Špela Kranjc KDO NAS BO VODIL in (SDS) ter (SLS). (za strani Občine Tolmin) PRIHODNJA [TIRI LETA? (Slovenska demokratska stranka – V tolminskem občinskem svetu bo (oglasi niso jezikovno pregledani) SDS), Valter Mlekuž oz. Anita Rot, Poso~je – Oktobra so potekale lokal- sedelo 22 članov, in sicer: Karel La- ki naj bi ga po neuradnih podatkih za- harnar in Friderik Lapanja (DE- Fotografija na naslovnici: ne volitve, ki bodo Posočju prinesle menjala (Slovenska ljudska stranka – Ob Soči. Foto: Mateja Kutin SUS), Valter Valentinuzzi (Lista nekaj novosti. Župan Občine Tolmin SLS) ter Goran Kavs, Nives Marka, DOR), Bojan Drole, Martina Ken- Ilustracija: je bil izvoljen že v prvem krogu. Na David Mlekuž, Anita Rot in Miha da, Katja Kragelj Jug, Maša Klavo- Marko Podjavoršek tem mestu že tretji mandat ostaja Sotlar (Socialni demokrati – SD). Uroš Brežan. V ostalih dveh občinah ra, Aleš Manfreda, Borut Nikolaš, V novem svetu Občine Kobarid bo Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: je za županski stolček potekal drugi Dragomir Rijavec ter Matej Skočir Gaya d.o.o. sedelo 16 članov: Pavel Tonkli (DE- (Lista Uroša Brežana), Janja Hada- krog volitev. V bovški občini bo novi SUS), Danica Hrast (Lista HRAST), Naklada: Valter Mlekuž lin in Florjan Leban (N.Si), Oton župan , v kobariški pa Marko Miklavič, Olga Ručna, Dar- 7.300 izvodov Bratuž, Danijel Oblak ter Jasna Robert Kavčič. ko Smrekar in Aleks Volarič (Lista Rot (SDS), Gorazd Leban in Tomaž Distribucija: Kdo pa bo zasedal stolčke v občin- Smrekar Darko – Smrk in prijatelji), Sočasnik se brezplačno distribuira po skih svetih? V Občini Bovec so to: Danilo Ivančič (N.Si – Nova Sloveni- Štenkler (SD), Klemen Šavli ter Ma- vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. Tjaša Komac (Demokratična stranka ja, Krščanski demokrati), Marijan tjaž Žbogar (SLS), Renata Pavc Publikacijo sofinancirajo: upokojencev Slovenije – DESUS), Čebokli, Vanessa Marcola ter (Stranka Mira Cerarja – SMC) in Kle- Občina Bovec, Občina Kobarid in Branko Bradaškja (Lista za Bovško Branko Velišček (Skupna lista), men Grahelj (Zveza za Primorsko – Občina Tolmin – županova lista), Milan Jojić (Lista Zdenka Brešan, Jernej Bric, Slav- ZZP). Letnik XV, št. 4, 2014 za razvoj Bovške), Davor Gašperčič, ko Matelič, Edi Melinc in Darko Mateja Kutin

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 3 )

Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VAŠE IME V VSA POSOŠKA GOSPODINJSTVA – IZKORISTITE TUDI MOŽNOST OBJAVE BARVNIH OGLASOV.

BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado

POSOŠKI RAZVOJNI CENTER 7.300 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete TRG SVOBODE 2 tudi na Tatjano Šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5222 KOBARID REZERVIRAJTE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR IN NAGOVORITE 7.300 GOSPODINJSTEV!

POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ICA Datum izida naslednje številke še ni znan. V začetku leta bomo po e-SOČASNIKA dogovoru s sofi nancerji objavili izide na spletni strani Posoškega Vse, ki želite postati naroč- razvojnega centra. niki e-Sočasnika, vabimo, da nam na [email protected] Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispev- sporočite svoj e-naslov, na ka sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki katerega vam bomo pošiljali jih boste želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skla- povezavo na naš spletni dno z uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, posredo- medij. vane fotografi je pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). 4 PRC-jeva oglasna deska Uredništvo Uredništvo 5 Trajnostna gradnja kot vir identitete in poslovne prilo`nosti: Gradimo za jutri Utrinki 6 Projekt Inter Bike: Vas zanima celotedenska DAJ @IVLJENJU PRILO@NOST kolesarska avantura? Tolmin – Septembra, ko smo bele- žili Evropski dan darovanja, se je na 7 Z evropskim denarjem Rdečem križu Slovenije – Območ- izbolj{ana `ivljenjska nem združenju (RKS – OZ) Tolmin kakovost: Kaj pa je bilo z nadaljevala akcija Daj življenju prilo- žnost. Izjavo o posmrtnem darova- evropskim denarjem nju organov in tkiv so podpisali vsi narejeno zate, za tvoj kraj? trije župani Zgornjega Posočja Uroš Brežan, Siniša Germovšek in Dar- Iz ob~inskih uprav: ja Hauptman, občani pa so se imeli 9 Ob~ina Bovec priložnost ozavestiti o tej temi. Akcija 13 Ob~ina Kobarid se je začela že v maju s celodnev- 20 Ob~ina Tolmin nim dogodkom v Dolenji Trebuši, kjer so se prepletale humanitarne, 28 300 let tolminskega punta kulturne, športne in zgodovinske AKCIJA DAJ ŽIVLJENJU PRILOŽNOST poteka že od maja in nagovarja k odločitvi za darovan- (10): Zadu{itev tolminskega vsebine. Srca so se najbolj dotakni- je organov, s čimer lahko rešimo življenje sočloveku. punta le pripovedi članov Slovenskega tev svojih organov. Darovalec podpi- nega zavarovanja. Eno poglavitnih društva Transplant, ki združuje bolni- še pristopno izjavo in jo lahko tudi načel je popolna anonimnost. 33 Knji`na polica ke s presajenimi organi. kadarkoli prekliče z odstopno izjavo. Z darovanjem organov in tkiv lahko Darovanje organov in tkiv po smrti Darovalec je lahko oseba, starejša 36 Koledar prireditev rešimo ali obogatimo življenje ene- za namen zdravljenja je odločitev, o od 15 let, ki se identificira z oseb- mu ali celo več ljudem, lahko pa ne- kateri naj bi razmišljali v krogu naj- nim dokumentom in kartico zdrav- znani darovalec življenje reši nam. Priloga: bližjih. Vsak človek lahko svojo odlo- stvenega zavarovanja. Izjavo se po- Za sprejem izjav o darovanju orga- Projekt CAMIS: Sledi čitev zabeleži že za časa življenja. šlje na Slovenijo Transplant (Zavod nov in odgovarjanje na morebitna projekta na slovenski strani Kultura darovanja organov se v Slo- RS za presaditev organov in tkiv). vprašanja je s strani Slovenije Tra- veniji sicer viša, vendar so potrebe Oseba, ki bo pristopno izjavo podpi- splant pooblaščena Marjanca Veli- pore~ja po organih za bolnike, ki bi jim to re- sala, bo o vpisu v elektronsko evi- šček, sekretarka RKS – OZ Tolmin. Projekt CEC5: Mi{ka šilo življenje, večje od števila daro- denco obveščena. Podatek se bo Besedilo in foto: Marjanca Velišček, prenavlja dom valcev, ki so se že odločili za podari- nevidno vpisal v kartico zdravstve- sekretarka RKS – OZ Tolmin

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 PRC-jeva oglasna deska ( 4 )

SHARTEC SE JE PREDSTAVIL V MILANU

Na skupno pobudo partnerjev podjetji, ki delujejo na tem po- nimi strankami in poslovnimi znavnost svoje blagovne znam- v projektu Shartec se je v za- dročju, za srečanja s potencial- partnerji ter za večjo prepo- ke. Hidria je ob tem na raz- četku oktobra vodilni partner stavnem prostoru predstavila Posoški razvojni center v druž- tudi posebna znanja na podro- bi predstavnikov iz podjetja čju mehanske obdelave odlit- Hidria Rotomatika d. o. o. mu- kov iz aluminijevih zlitin. dil na 29. BI-MU. Eden izmed T. Š. F. največjih sejmov inovacij v Evropi obiskovalcem vsako le- to ponudi zadnje trende na po- dročju mehanske obdelave v industriji. Na sejmu se predstav- lja tudi orodje, robotika, avto- matizacija, namenske stroje za oblikovanje in razrez kovin ter druge podporne tehnologije. PREDSTAVNIKI PROJEKTA SHARTEC NA RAZSTAVNEM PROSTORU 29. MILAN- SKEGA SEJMA BI-MU – Predstavnici Posoškega razvojnega centra sta v vlogi vodil- Projektni partnerji so ob tem nega partnerja v sodelovanju s predstavniki projektnih partnerjev Univerze v Vidmu in izkoristili priložnost za nave- podjetja Hidria Rotomatika d.o.o. na razstavnem prostoru projekta Shartec zaintere- siranim predstavili dejavnosti, ki se izvajajo v okviru omenjenega projekta. Foto: arhiv zovanje novih stikov z drugimi podjetja Hidria Rotomatika d.o.o.

SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ Ministero dell’Economia IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO e delle Finanze

Projekt Shartec je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

PUM TOLMIN IZKORISTITE PRILOŽNOST IN Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) je javno velja- POSTANITE ČLAN LAS ZA RAZVOJ ven izobraževalni program, ki ga na Posoškem razvojnem Lokalna akcijska skupina (LAS) za razvoj, ki obsega hri- centru izvajamo že od leta 2005. Namenjen je mladim v bovski del Severne Primorske, vas vabi, da postanete nje- starosti od 15 do 25 let, ki so iz različnih razlogov preki- ni člani, oziroma da obnovite članstvo za novo program- nili šolanje, ostali brez poklica, niso zaposleni, so pa pri- sko obdobje. Kaj so prednosti (in tudi obveznosti), ki jih pravljeni narediti nekaj zase. Vanj se lahko vključijo ka- prinaša članstvo? Člani imajo pravico in hkrati dolžnost darkoli med šolskim letom, če potrebujejo učno pomoč sodelovanja na sejah Skupščine LAS, kar pomeni, da lah- ali želijo ustvarjalno in koristno preživljati svoj prosti ko razpravljajo ter glasujejo o delovanju LAS. Poleg tega čas. odločajo oziroma volijo vodstvo, imajo pa tudi sami mo- Več informacij dobite na: žnost, da vložijo kandidaturo in so ob morebitni podpori • mobilnem telefonu: 051-626-446, tudi izvoljeni v organe LAS. Prednost je tudi v tem, da • e-naslovu: [email protected], lahko sodelujejo pri pripravi Strategije lokalnega razvoja • spletni strani: pum-tolmin.weebly.com. za Programsko obdobje 2014–2020 in imajo možnost prija- ve projektnih predlogov. Bonus, ki ga prinaša članstvo, pa se veže tudi na pravico do udeležbe pri dejavnostih, ki jih LAS za razvoj organizira doma ali v tujini in so za člane največkrat brezplačne. Več lahko preberete na spletni strani: http://bit.ly/10unqTd. T. Š. F.

EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Program delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje sklada.

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Trajnostna gradnja kot vir identitete in poslovne priložnosti ( 5 )

Gradimo za jutri

Poso{ki razvojni center, kot edini slovenski partner v projektu AlpBC, v alpskem delu zahodne Slo- venije in {ir{e spodbuja ter promovira trajnostno gradnjo. S tem `elimo pri podjetnikih, odlo~evalcih in ostalih spodbuditi soo~anja z okoljskimi izzivi, energetsko u~inkovitostjo in izgubo kulturne dedi{~ine prostora.

ejavnosti v mesecu prostora trajnostnih gradbenih materialov in podjetja. Vse to pa lahko vključimo v Skozi kolaž fotografij vam predsta- smo posvetili krepitvi identi- storitev, pa tudi ustvarjanju novih širšo zgodbo Nizkoogljične strategije vljamo dogajanje preteklega meseca. D tete omenjenega geografskega poslovnih priložnosti za samostojne regije, ki je bila pripravljena junija letos Patricija Rejec, svetovalka pri projektu območja, povezovanju ponudnikov podjetnike ter mala in srednje velika in je razvojna priložnost za vse nas. AlpBC, Posoški razvojni center

1, 2 – STROKOVNO IZOBRA- ŽEVANJE S POSLOVNO TRŽNI- CO PONUDNIKOV TRAJNO- STNIH GRADBENIH MATERIA- LOV IN STORITEV. V začetku oktobra smo v Bovcu izpeljali strokovni dogodek, ki je bil osre- dotočen na trajnostno gradnjo in obnovo v luči gradbenih materia- lov in storitev, bivalnega udobja, energetske učinkovitosti, prepo- znavanja poslovnih priložnosti, povezovanja ter sodelovanja. Predavanju inženirja gradbeni- štva Stojana Habjaniča o tradici- onalnih in trajnostnih gradbenih 12materialih je sledila delavnica ar- hitektke Mojce Gregorski, v okviru katere so se prisotni pod- jetniki soočili z izzivi, načini in vi- diki povezovanja. Podjetniki so nato na poslovni tržnici predsta- vljali svoja podjetja. 3 – UČIMO SE OD VČERAJ, NAČRTUJEMO DANES, GRADI- MO ZA JUTRI. V tem mesecu je luč sveta ugledal tudi priročnik o trajnostni gradnji s katalogom ponudnikov Gradimo za jutri. Dosegljiv je na spletni strani Po- soškega razvojnega centra. V fizični obliki ga lahko brezplačno dobite pri nas ali si ga izposodite 34v posoških knjižnicah. V priročni- ku lahko preberete o tradicional- nih gradbenih materialih na ob- močju Zgornjega Posočja in storske zasnove turističnih in re- smo teoretično strokovno izobra- Idrijsko-Cerkljanskega, trajno- kreacijskih ureditev ob reki Soči, ževanje o trajnostni gradnji nad- stno grajenem okolju ter sodob- ki je dosegljiva tudi na spletni stra- gradili še z ogledi izbranih prime- nih zahtevah kakovostnega biva- ni Občine Tolmin (www.tolmin. rov obnov in novogradenj zaseb- nja, trajnostnih gradbenih mate- si/sl/211/o/514), ter že omenje- nih ter javnih stavb v Sloveniji in rialih in certificiranju trajnostne nim priročnikom o trajnostni gra- Avstriji. Strokovna ekskurzija je gradnje. V katalogu so zbrani po- dnji. Rezultati njihovega dela so bila namenjena tako odločeval- nudniki trajnostnih gradbenih materialov in storitev. med drugim tudi idejne zasnove cem, načrtovalcem in arhitektom konkretnih elementov urbane opre- kot tudi podjetnikom, ki ponujajo 4 – URBANA OPREMA IN VIZI- me in umestitve v prostor. Nekateri trajnostne gradbene materiale JA PROSTORA Z VIDIKA RABE predlogi bodo v naslednji fazi z ter storitve. Na fotografiji arhitekt- LOKALNO DOSTOPNIH TRAJ- uporabo lokalno dostopnih trajno- ka Marjeta Fendre predstavlja NOSTNIH MATERIALOV. V drugi stnih materialov tudi izvedeni. objekte glampinga Gozdne vile v polovici oktobra smo na Mostu na kampu Bled. Soči gostili študentsko urbanistič- 5 – DVODNEVNA STROKOVNA 5 no-arhitekturno delavnico. Udele- EKSKURZIJA Z OGLEDI DO- Foto: Mateja Kutin, Miro Kristan, ženci so se seznanili s študijo Pro- BRIH PRAKS. Konec oktobra Patricija Rejec

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Projekt Inter Bike ( 6 )

Provincia di Venezia Provincia di Gorizia Občina Kranjska Gora Razvojna agencija ROD Provincia di Ferrara Provincia di Udine Občina Kobarid Posoški razvojni center Provincia di Ravenna GAL Venezia Orientale Občina Brda RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica Provincia di Rovigo DELTA 2000 Občina Miren-Kostanjevica Regione Autonoma FVG - Direzione Provincia di Padova GAL Polesine Delta del Po Mestna občina Koper centrale infrastrutture, mobilita`, pia- Provincia di Trieste Občina Cerkno Občina Komen nificazione territoriale e lavori pubblici Vas zanima celotedenska kolesarska avantura? Kdor je na naslovno vpra{anje prikimal, ta se najbr` ne bo prepustil jesenski le`ernosti, ampak bo ta barviti letni ~as izkoristil za ohranjanje kondicije in pripravo na zimsko sezono. Zato ne bo odve~, ~e vas za za~etek povabim na kolesarski izlet. Ta vas bo popeljal po eni izmed stranskih poti, ki sodijo v sklop tako imenovanih intermodalnih kolesarskih povezav, ki se urejajo v okviru projekta Inter Bike.

menjena kolesarska pot, ki Ime projekta: Čezmejne intermodalne kolesarske povezave jo je uredila Občina Kobarid, Kratica projekta: INTER BIKE O nas popelje iz Kobarida sko- Vodilni partner: Regijski razvojni center Koper zi vasi Svino, Sužid, Staro selo proti Slovenski partnerji: osem slovenskih občin, tri razvojne agencije, osem Breginjskemu kotu. Med potjo lahko italijanskih pokrajin, tri italijanske agencije, ki se ukvarjajo s kolesarjenjem med drugim občudujemo Krn, Stol, Vrednost projekta: okoli tri milijone evrov slikovita Nadiška korita in številne Trajanje: do marca 2015 druge naravne ter kulturne znameni- Spletna stran: www.adriabike.eu tosti. V vasici Kred se nato priključi- Dodatne informacije: Posoški razvojni center (Vesna Kozar), mo na že urejeno kolesarsko pot v telefon: 05/38-41-503, e-pošta: [email protected] smeri proti Podbeli in idilični najza- hodnejši slovenski vasici Robidišče. jo opisali v uvodu), drugi krak pa čezmejnim projektom doseči, da bo Priročnik o kolesarjenju, v katerem Na tukajšnji ekokmetiji si lahko pri- vodi skozi Kanal ob Soči v smeri pro- »čezmejno območje od Alp do Jadra- najdemo projekte in orodja za spod- voščimo počitek, nato pa podkreplje- ti Novi Gorici, Sežani, Lipici do Ko- na postalo eno najbolj prepoznavnih bujanje urbanega kolesarstva ter ko- ni z domačimi dobrotami svoj kole- pra in naprej proti Trstu, Benetkam kolesarskih destinacij v Evropi. Ta bo lesarskega turizma. V pripravi je tudi sarski »podvig« nadaljujemo v smeri ter Ferrari vse do Ravenne. kolesarjem omogočala enkratna doži- promocijski material – »Road book«, proti Italiji ali nazaj proti Kobaridu Zahtevnejše kolesarje seveda čaka vetja, saj lahko le v nekaj urah spo- v katerem bodo predstavljene posa- (mimo vasi Logje in Breginj). zahtevnejša tura. Ti se bodo lahko iz znamo različne kulture in pokrajine: mične kolesarske trase za družinske Kranjske Gore povzpeli po stari vrši- od Alp, Brd, Krasa in obale.« Dodaja in rekreativne kolesarje, kolesarski Ponuditi celotedensko ški cesti na prelaz Vršič, se nato spu- še, da se hkrati s tem prebivalcem zemljevid pa bo namenjen zahtevnej- kolesarsko avanturo stili v dolino Trente, proti Bovcu in območja ponujajo novi podjetniški šim kolesarjem. Osnovna zamisel projekta Čezmej- Kobaridu, od tod pa pot nadaljevali izzivi (predvsem mladim), sočasno Več o tem lahko preberete na sple- ne intermodalne kolesarske povezave po sončni strani Soče do Tolmina pa se izboljša trajna mobilnost med tni strani www.adriabike.eu ali na (Inter Bike) se veže na ponudbo ce- oziroma Mosta na Soči, kjer bodo urbanimi središči in podeželjem. skupnem portalu bike-alpeadria.com. lotedenske kolesarske avanture od zavili proti Baški grapi. Tu bodo po Na vprašanje, kaj natančno naj ra- Tatjana Šalej Faletič, svetovalka za Rateč oziroma Kranjske Gore do ita- cesti skozi Bukovo prišli do Cerkne- zumemo pod izrazom intermodalne promocijo pri projektu Inter Bike, Poso- lijanske Ravenne. Vzporedno s tem ga, se nato povzpeli na Kladje, se čez kolesarske povezave, Kozarjeva od- ški razvojni center pa se v sklopu projekta ustvarja tudi Bevkov vrh pripeljali do Otaleža, od govarja, da gre za obliko potovanja, Foto: Tomi Kanalec nov kolesarsko-turistični produkt. koder se bodo spustili proti Idriji. ki uporabnikom omogoča obisk po- Glavna kolesarska trasa, ki smo jo Sledi vožnja do Godoviča, Cola, Vi- sameznih območij s tako imenovanimi poimenovali »Adriabike«, je namenje- pavske doline, Komna in Sežane, kjer intermodalnimi povezavami – kolesar- na rekreativnim kolesarjem. Prvi del se trasa združi s traso Adriabike. ji se bodo lahko na tej trasi poslužili poteka od Rateč do Bleda, od tod tudi drugih javnih prevoznih sred- naprej pa z vlakom do Mosta na So- Novi podjetni{ki izzivi in stev, kot so vlaki, avtobusi in ladje. či, kjer se odcepita dva kraka. Eden izbolj{ana trajna mobilnost nas pelje ob Soči do Bovca oziroma Kot pojasnjuje vodja projekta Ve- Na policah kmalu tudi nov Trente (na to traso se veže tudi stran- sna Kozar iz Posoškega razvojnega »Road book« ska kolesarska pot ob Nadiži, ki smo centra, želijo prijavitelji z omenjenim V sklopu projekta je doslej izšel

SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ Ministero dell’Economia IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO e delle Finanze

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Z evropskim denarjem izbolj{ana `ivljenjska kakovost ( 7 )

EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?

Po podatkih Slu`be Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je bilo v preteklem program- skem obdobju (2007–2013) v Sloveniji z evropskim denarjem sofinanciranih ve~ kot 95.300 projek- tov. V tem ~asu je nastalo veliko dobrih in zanimivih zgodb, vrednih dodatne pozornosti.

ato so na Službi Vlade RS za pa je bilo z evropskim denarjem na- stavil tudi projekt Tematska pot Na Kot je povedala Alenka Zgaga, razvoj in evropsko kohezijsko rejeno zate, za tvoj kraj?, je nastala v svoji zemlji (TpNSZ), ki ga je v okvi- vodja projekta TpNSZ, je vsakršna Z politiko in Ministrstvu za želji, da bi Slovenci tudi v novem ru lokalne akcijske skupine LAS za promocija, vezana na dogajanje v kmetijstvo in okolje (MKO) pripravi- programskem obdobju, ki bo trajalo razvoj na razpis prijavila Občina Tol- Baški grapi dobrodošla, zato take ak- li promocijsko akcijo, ki je med dru- vse do leta 2020, v svojih okoljih sa- min. Projekt je zasnovala delovna cije podpirajo. Prav promocija v za- gim vključevala tudi fotografsko raz- mi odkrili in pripravili dobre projek- skupina, sestavljena iz članov dveh dnjih letih izvedenih projektov pa je stavo. Z njo so na ljubljanskem Kon- te ter s tem na lastni koži okusili projektnih partnerjev, in sicer Dru- Baško grapo umestila na turistični gresnem trgu med 2. in 23. oktobrom višjo življenjsko kakovost. štva Baška dediščina in Krajevne zemljevid Slovenije. »To je za nas ključ- javnosti na panojih predstavili 26 skupnosti Grahovo ob Bači. V vlogi nega pomena, saj vemo, da večini projektov, ki so bili izžrebani med 81 Graparji znajo dobro projektnih partnerjev pa sta poleg Slovencev Grapa še vedno predstavlja tistih, ki so jih prebivalci nominirali obra~ati evropska sredstva omenjenih dveh pri izpeljavi projek- nekakšno belo liso. S projekti, kot sta za najboljše. Kot primer dobre prakse se je na ta sodelovala še Tolminski muzej in recimo Tematska pot Na svoji zemlji Razstava, podprta s sloganom Kaj omenjeni razstavi med drugim pred- Planinsko društvo Podbrdo. in Promocijsko oko Baške grape, ki je

Utrinki

FESTIVAL LJUBLJANSKEGA IN rezultati projektov, ki so bili v prete- mljal tudi prijeten kulturni program. tnega centra, ki so ga podprli vsi pri- SLOVENSKEGA PODE@ELJA klem programskem obdobju sofinan- LAS za razvoj je na svoji stojnici v sotni. Člani Sveta regije so potrdili sklopu projekta Mlečna skrivnost – si- Ljubljana – Prvo oktobrsko soboto cirani v sklopu programa LEADER, tudi zamenjavo člana Sveta Zaho- rotka promoviral vaniljev puding iz si- se je v Ljubljani pod okriljem Odseka predstavilo tudi 14 lokalnih akcijskih dne kohezijske regije. Na mesto raz- rotke, obiskovalci pa so lahko poku- za razvoj podeželja in Društva za ra- skupin, ki delujejo po vsej Sloveniji rešenega Petra Skapina so imeno- šali tudi druge mlečne dobrote (ovčji zvoj slovenskega podeželja odvil Fe- – med njimi tudi LAS za razvoj (hri- vali Marka Rondiča. sir, skuto in jogurt), ki so jih pridelali stival ljubljanskega in slovenskega bovskega dela Severne Primorske). V zadnjem delu seje je mag. Almira na bovški ekološki kmetiji Škandar. podeželja. Na stojnicah so se pred- Na stojnicah je bilo moč dobiti tako Pirih, direktorica Posoškega razvoj- stavili ponudniki ljubljanskega pode- promocijsko gradivo posameznih že Greta Černilogar, strokovna vodja LAS nega centra, predstavila potek pri- želja in strokovna društva, ki delujejo izvedenih projektov, kot tudi različne za razvoj prave Regionalnega razvojnega pro- na podeželju Mestne občine Ljublja- kulinarične dobrote in izdelke s po- grama Severno Primorske (Goriške na. Poleg teh se je obiskovalcem z deželja, prireditev pa je vseskozi spre- SKUPAJ DO EVROPSKIH razvojne) regije (RRP), ki je v za- SREDSTEV ZA URESNI^EVANJE ključni fazi. Regija je RRP takoj po NA^RTOV OB^IN IN REGIJE seji poslala v formalno usklajevanje Kanal – Septembra je v Kanalu po- na Ministrstvo za gospodarski razvoj tekala 71. seja Sveta regije. Župani in tehnologijo, ki mora izdati mnenje Severne Primorske (Goriške razvoj- o skladnosti RRP v roku 45 koledar- ne) regije in drugi prisotni so najprej skih dni, torej do sredine novembra. potrdili člane regijske koordinacijske Pirihova je predstavila tudi stanje skupine za obeleževanje stoletnic glede priprave dopolnitev Operativ- prve svetovne vojne. Po besedah nega programa za izvajanje Evrop- predsednika uprave Ustanove »Fun- ske kohezijske politike v obdobju dacije Poti miru v Posočju« Zdravka 2014–2020. Ob tem je izpostavila Likarja so dogodki, namenjeni obe- spremenjen način koriščenja Evrop- leževanju te obletnice, izjemnega skih sredstev v tej programski per- pomena tako za spodbujanje zani- spektivi glede na preteklo in nujnost manja za prvo svetovno vojno kot za povezovanja občin ter drugih akter- zgodovinski turizem. jev pri pripravi projektov. Župani so V nadaljevanju je mag. Robert Biz- potrdili nujnost povezovanja s ciljem jak iz Splošne bolnišnice »dr. Fran- uresničevanja načrtov občin in s tem regije s pomočjo evropskih sredstev. LAS ZA RAZVOJ je v sklopu projekta Mlečna skrivnost – sirotka promoviral sirotko in druge ca Derganca« Nova Gorica predsta- mlečne dobrote (ovčji sir, skuto in jogurt). Foto: Meta Medved vil stanje projekta izgradnje urgen- Mateja Skok, Posoški razvojni center

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Z evropskim denarjem izbolj{ana `ivljenjska kakovost ( 8 )

bilo prav tako nominirano kot projekt dobre prakse, to belino počasi zapol- njujemo in s tem v naše kraje priva- bljamo vse več obiskovalcev.« Vse do konca razstave je na spletni povezavi www.eu-skladi.si potekalo tudi glasovanje za tisti projekt, ki si je po mnenju glasovalcev izmed 26 izžrebanih primerov dobrih praks zaslužil naziv »najboljši«.

Med nominiranci {e {tirje projekti iz Zgornjega Poso~ja Ob tem pa ne gre spregledati še štirih drugih projektov iz Zgornjega Posočja, ki so bili prav tako nomini- rani kot dobri primeri praks, vendar kasneje niso bili izžrebani v skupino PREDSTAVNIKI DVEH PROJEKTOV IZ BAŠKE GRAPE ob razstavnem panoju na ljubljanskem Kongresnem trgu so (iz leve proti desni): vodja tistih »srečnežev«, ki so jih organiza- projekta POBG Aleksandra Grofelnik, član Iniciative za trajnostni razvoj Baške grape Andrej Šumer in vodja projekta TpNSZ Alenka Zgaga. Foto: arhiv Društva Baška dediščina torji predstavili na razstavnih pano- jih. ka iz Kobarida; Skupaj uresni~ili 54 ponosni. »Naučili smo se, kako lahko Kot nam je zaupala Martina Stu- • Od zadruge do socialnega podjetja projektnih idej s skupnimi močmi realiziramo pro- par iz MKO, gre za naslednje projek- (Hribec), ki je bil (tako kot oba Ob tem naj povemo, da je lokalna jektno idejo, povežemo ljudi in obmo- te: omenjena projekta iz Baške grape) akcijska skupina LAS za razvoj na čje, v katerem živimo.« Ob tem do- • Promocijsko oko Baške grape sofinanciran iz sredstev programa območju, kjer deluje, z evropskim daja, da sodi marsikateri izmed ome- (POBG), ki ga je ob pomoči pro- LEADER, v vlogi vodilnega par- kot nacionalnim denarjem ogromno njenih projektov med primere dobrih stovoljcev Iniciative za trajnostni tnerja pa je bilo podjetje Projektno prispevala k razvoju. V preteklem praks. razvoj Baške grape izvedla Občina in poslovno svetovanje Brajlih Li- programskem obdobju ji je ob pomo- Za konec lahko rečemo le še to, da Tolmin; lijana s. p. iz Lokovca; či prijaviteljev in projektnih partner- si v novem programskem obdobju • Razstava kulturne dediščine Od • Ureditev nastanitvenih kapacitet, jev skupaj uspelo uresničiti 54 pro- 2014–2020 želimo le še več takih planine do Planike, katerega je na za katere so poskrbeli na Turistič- jektnih idej. Nanje so, kot zadovoljno zgodb, ki bodo pričevale o trajnosti razpis za pridobitev evropskih ni kmetiji Žgan v Kobaridu. poudarja Greta Černilogar, strokov- in povezanosti. sredstev prijavila Mlekarna Plani- na vodja LAS za razvoj, danes zelo Tatjana Šalej Faletič

Utrinki

PRC V NOVIH POSLOVNIH dva nekdanja direktorja PRC Lucijan PROSTORIH Rejec in mag. Roman Medved, je Tolmin – Sredi julija se je Posoški v nadaljevanju nagovorila aktualna razvojni center (PRC) preselil na no- direktorica mag. Almira Pirih. vo lokacijo, v stavbo tik ob krožišču Povedala je, da so bili začetki delo- na vstopu v mesto. Sprva je ta javni vanja PRC, ki so ga leta 1999 usta- zavod deloval v Kobaridu, nato pa novile vse tri posoške občine, skro- se spomladi 2004 preselil v nekda- mni, vendar so, po njenih besedah, nje prostore tolminske občine. Po zaposleni usodo prav kmalu odločno izselitvi tolminske upravne enote, ki vzeli v svoje roke. Dejala je, da so je delovala pod isto streho, je soraz- pogledali čez lokalne okvire v regijski merno z naraščanjem števila zapo- in tudi širši slovenski prostor, v za- slenih in širitvijo dejavnosti PRC svo- dnjem času pa so v sklopu različnih je poslovne prostore širil znotraj projektov vse bolj prisotni v čezmej- dveh montažnih stavb, ki ju domači- nem ter širšem evropskem prostoru. ni poznamo tudi pod imenom »bara- V zadnjih letih je bil tako PRC vpet v ke«. V soglasju z občinami je vse do 18 čezmejnih in mednarodnih projek- izselitve postal upravljavec omenje- tov. »Danes 25 visoko usposoblje- nih objektov, v katerih je poleg PRC nih kolegov in kolegic snuje, pri- poslovalo več manjših zasebnih VSE OD USTANOVITVE PRC SO SE NA VODSTVENEM MESTU ZAMENJALI ŠTIRJE DIREK- pravlja, izvaja in vodi različne lokal- TORJI: mag. Verena Tuta, Lucijan Rejec (desno), mag. Roman Medved in aktualna direktorica podjetij, nekaj društev in javnih zavo- mag. Almira Pirih (v sredini). Foto: Primož Skrt ne, regijske, čezmejne ter medna- dov. Zob časa pa je načel tudi po rodne projekte. Z njihovim izvaja- potresu leta 1976 postavljeni stavbi, slovne prostore na Trgu tigrovcev 1, sestavi trobentačev Roka Kaltne- njem prinašamo v ta prostor evrop- ki ju nameravajo v kratkem porušiti. prvega avgusta pa s PRC-jem podpi- karja in Jakoba Kende, Vida Ru- ska sredstva in z njimi prispevamo Zaradi neizbežne selitve se je zadnjih sala pogodbo o oddaji v uporabo. tarja, ki je melodijo skladbe oboga- k razvoju človeških virov, spodbu- nekaj let mrzlično iskalo nove ustre- Septembra je PRC svoje nove poslov- til z zvoki tube, in Uroša Šturma, ki janju podjetništva, razvoju ter ureja- zne prostore. Po številnih zapletih je ne prostore Na logu tudi slovesno je zatrobil na rog. Okoli 50 povablje- nju okolja in prostora, razvoju po- Občini Tolmin naposled le uspelo predal namenu. Na svečanem dogod- nih gostov, med katerimi so bili tudi deželja in z lastnim glasilom pripo- pridobiti del stavbe, ki bi ustrezala ku je na začetku pod mentorstvom načelnik UE Tolmin Zdravko Likar, moremo tudi k boljši informiranosti dejavnosti zavoda. Občina je od po- Matije Mlakarja zaigral Trobilni tolminski župan Uroš Brežan, koba- prebivalcev Zgornjega Posočja,« je djetja Smarteh d.o.o. odkupila po- kvartet Glasbene šole Tolmin v riška županja Darja Hauptman in delo PRC strnila Pirihova.

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 9 )

Ob~ina Bovec

Na novo urejene povr{ine za štiri razrede vključenih deset otrok, skupne namene v So~i in v vrtec pa osem, je z naložbo prido- Trenti bila nove možnosti za izvajanje svoje Občina Bovec je leta 2012 pridobi- dejavnosti. Hkrati naložba predstavlja la gradbeno dovoljenje za gradnjo velik pomen za lokalno skupnost in prizidka z rekonstrukcijo in ureditvi- prebivalce vasi. Urejene površine in jo mansarde v OŠ Bovec – Podružnični sodobna športna infrastruktura pa so šoli (PŠ) Soča ter ureditev okolice. Na- prispevale tudi k pestrejši ter kako- ložba, razdeljena na dve fazi, je najprej vostnejši turistični ponudbi kraja. zahtevala ureditev mansarde, kjer je danes za namen počitniških in izven- Ureditev trga Na Logu v Trenti šolskih dejavnosti na voljo 24 postelj. Potreba po celostni ureditvi vaške- Za izvedbo druge faze je Občina Bo- ga jedra Na Logu se je kazala že vrsto vec kandidirala na razpisu Ministrstva let. Vaško jedro oziroma trg v obsto- za kmetijstvo in okolje in pridobila ječem stanju s svojim videzom niti z nepovratni evropski denar, in sicer iz uporabnostjo in prometno varnostjo Evropskega kmetijskega sklada za ni ustrezalo svojemu namenu. Zato razvoj podeželja (Ukrep 322: Obnova smo v sklopu projekta poskrbeli za V SOČI SO BOGATEJŠI za večnamensko športno in otroško igrišče, plezalno steno ter pomo- in razvoj vasi) s projektom Urejanje žni objekt ter vgrajeno čistilno napravo. Foto: arhiv Občine Bovec utrjene površine, urejene z odvodnja- površin za skupne namene v vaseh vanjem, prostor, namenjen trženju Soča in Trenta. Kot je razvidno že iz Izgradnja športne in družbene je, garderobe in pisarne Krajevne lokalnih produktov, tlakovan nivojski naslova, gre za dve različni naložbi. infrastrukture v Soči skupnosti Soča-Trenta, Turističnega prehod čez dostopno cesto, priklop V sklopu tega se je nadaljevala nalož- V Soči so zgradili večnamensko društva Soča-Lepena ter druga dru- na javno vodovodno omrežje, javno ba v okolico PŠ Soča, v Trenti pa so športno in otroško igrišče, plezalno štva in vgradilo čistilno napravo. razsvetljavo na območju priključka Na Logu uredili vaško jedro. steno ter pomožni objekt za sanitari- PŠ Soča, kjer je trenutno v prve na regionalno cesto in vgradnjo nizko

Utrinki

Zbrane je nagovoril tudi nekdanji so- Medobčinska uprava za treninge ka- delavec PRC, danes tolminski žu- jakaških klubov izjemoma razširi čas pan, nato pa so si gostje v družbi za- dovoljene plovbe, če klub predhodno poslenih in ob zvokih skladbe »Let’s za to zaprosi s pismeno vlogo. Skrb- take it easy«, ki jo je v poskočnih rit- nik plovbnega območja in upravlja- mih zaigral trobilni kvartet, »na izi« vec vstopno-izstopnih mest je Med- ogledali novo pridobitev. občinska uprava občin Bovec, Ko- Tatjana Šalej Faletič barid, Tolmin in Kanal ob Soči, ki pa lahko izvajanje tehničnih nalog v zve- zi s tem prepusti ustrezno usposo- ZELENA LU^ PLOVBNEMU bljenemu izvajalcu. Gre za redne RE@IMU NA SO^I IN preglede plovbnega območja in od- KORITNICI stranjevanje ovir, obveščanje uporab- Kobarid – Svetniki vseh treh poso- nikov o stanju plovbnega območja, ških občin so v začetku septembra redno vzdrževanje vstopno-izstopnih na izredni seji skupaj obravnavali mest in druge tehnične naloge. Tako dva, za dejavnosti na Soči in Koritni- način in pogoje vzdrževanja plovbne- ci ključna dokumenta. Sprejeli so ga območja in upravljanja vstopno- predlog Odloka o določitvi plovbne- S 1. JANUARJEM 2015 BOSTA V UPORABI DVA POMEMBNA DOKUMENTA, ki bosta urejala izstopnih mest kot vsebine, vezane ga režima na reki Soči in reki Koritni- dejavnosti na Soči in Koritnici. Foto: Andrej Kutin na prenos izvajanja tehničnih nalog, ci ter predlog Pravilnika o načinu in podrobneje določa pravilnik. Po njem pogojih vzdrževanja plovbnega obmo- ga mesta Velika Korita do izstopne- rid pet, v občini Tolmin pa bodo sku- lahko Medobčinska uprava prek jav- čja in upravljanja vstopno-izstopnih ga mesta Trnovo 2 in od vstopnega pno štiri. Na omenjenem območju nega razpisa za izvajanje tehničnih mest na reki Soči in reki Koritnici, ki mesta Otona do izstopnega mesta sta dovoljeni le plovba s športnimi nalog v zvezi z opravljanjem javne bosta v uporabi od 1. januarja 2015 Volčanski most, kot plovbno obmo- veslaškimi čolni in uporaba pripo- službe prepusti ustrezno usposoblje- dalje. Dokumenta so skupaj pripra- čje na Koritnici pa njen tok od vsto- močkov za plovbo, in sicer od 15. nemu izvajalcu. Merilo za izbor je vljale vse tri občine, Posoški razvojni pnega mesta Kluže do izliva v Sočo. marca do 31. oktobra od 9. do 18. ekonomsko najugodnejša ponudba, center pa je v okviru evropskih pro- Dostop do plovbnega območja je oziroma 20. ure. Občinski sveti so in sicer kot kombinacija ponudbene jektov zagotovil pravno pomoč. dovoljen samo na za to določenih sprejeli predlagani amandma (k 20. cene in dodatnih kadrovskih ter teh- Odlok opredeljuje kot plovbno ob- vstopno-izstopnih mestih; teh je v členu) bovškega župana Siniše ničnih zmogljivosti. Izvajanje te javne močje na Soči njen tok od vstopne- občini Bovec devet, v občini Koba- Germovška, po katerem lahko službe se financira s pristojbino, ki

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 10 ) napetostnega priključka. Polepšan vrtca. Po prerezanju traku in s tem Pravljica v Bovcu sta jih s svojim znanjem prispevala videz kraja je že to poletje Na Logu uradnemu odprtju so si prisotni lah- Bovško že od nekdaj prepletajo Nataša Vojčanjk, ki je zasnovo učne omogočil izvedbo ekološke tržnice, ko ogledali vse nove pridobitve. številne sprehajalne poti, ki pa so v poti zdravilnih in strupenih rastlin v ki je popestrila turistični utrip. Jožica Kavs, Služba za družbene dejav- zadnjem desetletju zaradi slabega okolici Kala - Koritnice predstavila že Celotna vrednost naložbe v okviru nosti, Občina Bovec, in Tatjana Šalej vzdrževanja težko dostopne in pod- v svoji diplomski nalogi, ter dr. Jurij Faletič projekta Urejanje površin za skupne vržene procesu zaraščanja. Da bi vsaj Kunaver, ki je ob pomoči strokovnja- namene v vaseh Soča in Trenta je nekatere od njih ohranili, so se pri- ka dr. Blaža Komaca in zunanjih bila ocenjena na dobrih 470.000 ev- Slovar bov{kega govora javitelji projekta Tematske sprehajal- sodelavcev, pripravil vsebine, vezane odslej tudi na spletu rov. Evropski kmetijski sklad za ra- ne poti za revitalizacijo naravne de- na skrivnostne poti kaninskih kraških V zadnjih letih je veliko ljudi zani- zvoj podeželja in Republika Sloveni- diščine (Pravljica v Bovcu) odločili voda, geografske in geološke značil- malo, kje bi lahko dobili Slovar bov- ja bosta projekt sofinancirala v višini urediti poti do slapa Virje, razgledi- nosti območja ter raziskovanje jam škega govora avtorice dr. Barbare 85 odstotkov upravičenih stroškov. šča pod slapom Boka, poti v okolici tolminskih in drugih jamarjev. V za- Ivančič Kutin, znanstvene sodelavke Kala - Koritnice in pot na Letališču dnji fazi projekta je strokovno pomoč na Inštitutu za slovensko narodopis- Uradno odprtje Bovec ter jih opremiti z razglednimi nudil Janko Humar, direktor Lokal- je. Ker je omenjeni slovar, ki ga je Na novo urejen trg Na Logu je Ob- točkami in učno-informacijskimi ta- ne turistične organizacije (LTO) Bo- leta 2007 izdal in založil ZRC SAZU, čina Bovec uradno predala svojemu blami z opisi krajinskih posebnosti vec. Člani TD Čezsoča so se izkazali pošel že takoj po izidu, je avtorica namenu 6. septembra. Kulturni pro- ter značilnostmi naravnih vrednot in pri sami gradnji poti do slapa Virje, poskrbela, da je po novem zaintere- gram so popestrili pevci Moškega kulturne dediščine. v eni izmed delovnih akcij pa so so- sirani javnosti dostopen tudi na sple- pevskega zbora Triglav Trenta in Nosilec projekta je En Hec obliko- delovali tudi taborniki, in sicer Rod tu, in sicer na spletnem naslovu Gledališka skupina Triglav Trenta. vanje, svetovanje, trgovina d.o.o., kraških Viharnikov iz Postojne, ki http://bit.ly/1vgnwqB. Ta dan se je na trgu odvijala tudi vodja projekta pa Metka Belingar, ki so taborili na Bovškem. Poudariti je Kot pravi Ivančič Kutinova, se zbi- ekološka tržnica lokalnih pridelkov je k sodelovanju povabila Občino Bo- treba, da je naložba zajemala kar dve ranje gradiva z izidom slovarja ni tretjini vrednosti projekta. Največji in izdelkov, prisotni pa so lahko ob vec, Turistično društvo (TD) Čezso- zaključilo. V želji, da bi bilo doku- strošek so predstavljala zelo zahtevna kozarčku med drugim pokušali tudi ča, TD Bovec in PKG gostinstvo in mentiranje čim popolnejše in da bi terenska dela ob slapu Boka in slapu domač sir ter skuto s »čompami«. turizem d.o.o. Celotna vrednost pro- se s tem trajno ohranila bovška be- Virje, izvajalcu pa so preglavice pov- Slovesnost se je nato nadaljevala na jekta, kar predstavlja upravičen stro- sedna dediščina, poziva vse občane, zročale še visoke vode ter obilje dež- novem športnem igrišču v Soči, kjer šek, znaša 54.000 brez davka na da ji morebitne dopolnitve (v slovar- ja. Na koncu je bilo delo kljub vsemu je Pihalni orkester Glasbene šole dodano vrednost, od tega je LAS za ju manjkajoče besede in druge slo- dobro opravljeno. Grosuplje, ki je takrat ravno zaklju- razvoj iz sredstev ukrepov LEADER varske enote, kot so primere, fraze, v okviru Evropskega kmetijskega Konec septembra je v sklopu ura- čeval svoj tabor, na začetku zaigral pregovori ipd.) pošljejo na elektron- sklada za razvoj podeželja prispeval dnega odprtja Pravljice ob smaragdni slovensko himno. Poleg župana Sini- ski naslov [email protected]. 45.900 evrov. Lastni vložek občine poti potekal voden pohod po štirih ša Germovška in ravnatelja OŠ Bovec »Arhaične besede se pogosto najdejo znaša 4.800 evrov ter 6.300 evrov novih tematskih poteh na Bovškem. Iztoka Kende je prisotne pozdravil tudi v starih pismih, razglednicah, davka na dodano vrednost. Ostalo so Dogodka se je udeležil tudi župan tudi guverner distrikta Rotary Cluba dnevnikih in drugih oblikah starejših sofinancirali oziroma z delom v na- Občine Bovec Siniša Germovšek, ki 1912 Anton Končnik. Prav ljubljan- rokopisov, zato so tudi kopije tovrstne- ravi prispevali drugi partnerji. je v uvodu povedal, da uspešno izve- skemu rotary clubu gre namreč za- ga gradiva nadvse dobrodošle,« še Idejna zasnova poti kot tudi vizu- den projekt pozitivno vpliva na pro- hvala za pomoč pri naložbi v man- dodaja in se hkrati že vnaprej zahva- alna podoba razglednih točk z vsemi mocijo občine in pomembno pripeva sardo, ki, kot že rečeno, danes služi ljuje vsem, ki so pripravljeni sodelo- konstrukcijami in spremljajočo opre- k razvoju zelenega turizma na Bov- za organiziranje počitniških in izven- vati, kot tudi tistim, ki so svoj delež mo sta delo oblikovalk Metke Belin- škem. Odprtju je prisostvoval tudi šolskih dejavnosti. Program so pope- pri tovrstni dediščini že prispevali. gar ter Lucie Cristin. Projekta ne bi Janko Humar, ki je kot strokovnjak strili tudi otroci iz PŠ Soča in enote Tatjana Šalej Faletič bilo mogoče izpeljati brez vsebin, ki z dolgoletnimi izkušnjami na podro-

Utrinki jo z nakupom dovolilnic poravnavajo med najmlajšimi krajani Bovca, smo ponudilo brezplačne meritve krvne- uporabniki vstopno-izstopnih mest prvi del programa v okviru naravo- ga tlaka, holesterola v krvi in analizo za plovbo. Cene se gibljejo od 2,50 slovnega dneva namenili predstavitvi sestave telesa. Svitovo moštvo pa evra na osebo v manjšem čolnu v Osnovni šoli Bovec. Skoraj 200 se je poleg modela napihljivega čre- dnevno pa do 3.500 evrov, kolikor učencev z učitelji se je v naši družbi vesja na stojnici predstavilo z gradivi znaša letni pavšal za gospodarske sprehodilo skozi napihljiv model de- in informacijami o tem preventivnem subjekte, ki jim plovba na Soči in belega črevesja, kjer so na slikovit programu, raku danke, raku debele- Koritnici pomeni vir zaslužka. način prikazane vse spremembe na ga črevesja, preiskavah … Špela Kranjc in Davor Simčič, Občina črevesju, ki lahko pripeljejo do hu- Z udeležbo in odzivom prebivalcev Tolmin dih bolezni, kot sta na primer rak Bovca smo bili zelo navdušeni, saj danke in rak debelega črevesja. se je dogodka udeležilo okoli 70 lju- Otroci so pokazali veliko navdušenje di. Vsi željni novih informacij niso SVIT OBISKAL BOV^ANE nad modelom črevesja, saj si ga ni- mogli skriti zadovoljstva nad samim Bovec – Osebje Zdravstveno vzgoj- so predstavljali, kako je ta sploh vi- srečanjem. Zato lahko mirno rečem, nega centra iz Zdravstvenega doma deti. Ob tem pa so slišali veliko po- da smo ta dan naredili res odlično (ZD) Tolmin in potencialni mladi učnega o zdravi prehrani, gibanju in promocijo preventivnega programa zdravniki iz Nacionalnega inštituta za anatomiji človeškega organizma. Svit v občini Bovec, kar pa se bo javno zdravje Ljubljana smo septem- Drugi del programa se je odvil pred najverjetneje kazalo tudi v odzivnosti bra v občini Bovec pripravili Svit do- povabljenih v Svitov program. SVIT DOGODEK, ki so ga septembra organi- bovškim kulturnim domom, kjer smo godek. Da bi bila ozaveščenost o zirali v Bovcu, je naletel na velik odziv. Foto: pripravili stojnici. Osebje Zdravstve- Iris Bratina, Zdravstveno vzgojni center bolezni čim večja in prepoznana tudi Ana Volarič no vzgojnega centra je občanom Tolmin, ZD Tolmin

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 11 )

vic Vlasta Nussdorfer sredi avgusta izbrala Občino Bovec. Najprej se je sestala z bovškim županom Sinišo Germovškom, ki ji je predstavil ne- kaj večjih, za občino težko rešljivih zadev. Med drugim sta govorila o problematiki 11-odstotne brezposel- nosti, o še vedno nedokončani obno- vi po dveh zadnjih močnejših potre- sih, ki sta v letih 1998 in 2004 priza- dela te kraje, in se dotaknila težav s kategorizacijo javnih cest. Poleg tega ji je župan predstavil tudi pritožbe več lastnikov kampov na Bovškem, vezane na nelojalno konkurenco enega izmed številnih šotorišč. Lastnik zemljišča je namreč zanj na Upravni enoti Žalec pridobil odločbo o opravljanju dopolnilne de- javnosti na kmetiji. Po oceni župana se lahko dopolnilna dejavnost na V SKLOPU URADNEGA ODPRTJA PRAVLJICE OB SMARAGDNI POTI je konec septembra potekal voden pohod po štirih novih tematskih poteh kmetiji opravlja tam, kjer je kmetija na Bovškem. in ne na več kot 100 kilometrih od- čju turizma predstavil svoj pogled na je obiskovalcem predstavil skrivno- obiskane, sta dostop do slapa Virje daljenem zemljišču. Na predlog va- sanacijo poti in poudaril pomemb- stne poti kraških voda od površja in Bovške panorame na letališču, mo- ruhinje je župan še isti dan od Mini- nost izbranih lokacij. Več kot 30 obi- Kaninskih podov do izvirov na pod- goča tudi za invalidske vozičke. Vse strstva za kmetijstvo in okolje pri- skovalcev se je sestalo na novi raz- nožju. Ob zaključku pohoda je pro- poti so tako ali drugače povezane s dobil mnenje, v katerem je med gledni točki Bovška panorama in se jektni partner PKG gostinstvo in tu- smaragdno reko Sočo in razen točke drugim zapisano, da se lahko šotor- pod strokovnim vodstvom dr. Jurija rizem d.o.o. pripravil okusno in iz- Bovška panorama je vse mogoče pre- ska dejavnost odvija izključno na Kunaverja seznanilo z značilnostmi virno pripravljeno pogostitev v njiho- hoditi v sklopu Alpe-Adria-Trail. Da zemljiščih, ki jih v te namene določa ter nastankom Bovške kotline. Pro- vem Penzionu Boka. bi nove tematske sprehajalne poti občinski prostorski načrt. Poleg tega dnata bovška terasa, ki so jo pred Štiri urejene in označene lokacije, ostale privlačne tudi v prihodnje, pa pa na ministrstvu poudarjajo, da so dobrimi deset tisoč leti nasule lede- povezane z naravnimi znamenitostmi bo potrebno redno letno vzdrževa- lastniki kmetijskih zemljišč svojo ze- niške vode, danes gosti tudi manjše ter krajinskimi in biotskimi poseb- nje. mljo dolžni uporabljati kot dobri go- športno letališče. Drugo lokacijo Po nostmi, bodo nudile dodatno mo- Besedilo in foto: Metka Belingar, spodarji. moč rož v Kalu - Koritnici je predsta- žnost za rekreacijo in izobraževanje vodja projekta Po srečanju z Germovškom se je vila Nataša Volčanjk, ki je obiskoval- tako lokalnega prebivalstva kot tudi nato varuhinja sestala še s šestimi ce popeljala v svet zdravilnih in stru- turistov. Vsebine so namreč predstav- Varuhinja ~lovekovih pravic pobudniki. Ti so ji predstavili svoje penih rastlin. Vodenje po območju ljene na učnih in informacijskih ta- poleti v Bovcu osebne stiske, ki so se navezovale na slapa Virje v vasi Plužna in slapa Bo- blah ter v slovensko-angleških zlo- Za svoje deveto poslovanje zunaj težave zaradi izgube službe, šikani- ka je nadaljeval dr. Jurij Kunaver, ki ženkah. Da bi bile poti čim bolj sedeža si je varuhinja človekovih pra- ranje na delovnem mestu, dedovanje,

Utrinki

PRILO@NOST ZA spominki domače ter umetnostne ZGODOVINSKI TURIZEM obrti pa tudi turistična literatura. Na ogled je postavljena stalna interak- Poso~je – Letos mineva sto let od tivna razstava o Poti miru. začetka prve svetovne vojne, maja 2015 pa sto let od začetka soške Informacijski center je letos obiskalo fronte, ene najtežjih bitk v prvi sve- rekordnih 21.000 obiskovalcev, kar tovni vojni. Ustanova »Fundacija Poti je za 40 odstotkov več kot lani. Na kolovraškem muzeju na prostem, miru v Posočju« v sodelovanju s par- kjer so postavili informacijsko točko tnerji prek čezmejnega projekta Pot s ponudbo vodniške službe in turi- miru – Via di pace širi Pot miru iz stične literature, je bilo ob lepem Zgornjega Posočja na Goriško in Kras vremenu tudi 400 turistov. Povečal do Devina ter tako postopoma gradi se je obseg vodenih izletov. Zelo enoten čezmejni turistični prostor. dobro so bile obiskane tudi druge Pot miru ne obiskujejo le ljubitelji zgo- točke na Poti miru (Kluže, Javorca, dovine in šolske skupine, ampak tu- Sabotin, Cerje). Vse to dokazuje, da di potomci tistih, ki so na tem prosto- MUZEJ NA PROSTEM ZAPRIKRAJ – Rekorden obisk informacijskega centra Pot miru in pove- so stoletnice prve svetovne vojne čan obisk točk na Poti miru dokazujeta, da so stoletnice prve svetovne vojne priložnost za na- priložnost za nadaljnji razvoj zgodo- ru pustili svoje življenje ter mnogi dru- daljnji razvoj zgodovinskega turizma. Foto: Tamino Petelinšek gi, ki uživajo v pohodništvu, kolesar- vinskega turizma. jenju in lepotah narave. V informacij- cem na voljo informacije o Poti miru tem, muzejskih zbirkah, ponudnikih Ustanova »Fundacija Poti miru v skem centru Pot miru so obiskoval- od Alp do Jadrana, muzejih na pros- ob poti, vodenih izletih in različni Posočju«

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC VLASTA NUSSDORFER si je za svoje deveto poslovanje RAZISKAVE VISOKOGORSKEGA KRASA NA KANINU IN ROMBONU potekajo že 50 let. Foto: zunaj sedeža sredi avgusta izbrala Občino Bovec. arhiv Jamarske sekcije PD Tolmin postopek izvršbe, vezane na nepla- števila javnih del in pomoč občine Petdeset let raziskav ologi iz vsega sveta. Na Kaninu ima- čevanje preživnine in na zmanjšanje socialno ogroženim. Kot je poudarila, visokogorskega krasa mo pet jam globljih od 1.000 metrov, bivanjske kakovosti zaradi daljnovo- je ena izmed prednosti življenja V začetku oktobra je v bovškem najglobljo svetovno vertikalo in dru- da, postavljenega na zasebnem ze- izven velikih mest med drugim tudi kulturnem domu potekala predstavi- go najglobljo jamo z možnostjo pre- mljišču. v tem, da si lahko brezposelni na tev 50-letnega sistematičnega razisko- čenja preko zgornjega vhoda na spo- Popoldan je varuhinja svoja opaža- podeželju oziroma v manjših krajih vanja visokogorskega krasa na Kani- dnji vhod. Raziskave pa so še vedno nja predstavila še predstavnikom pomagajo s pridelavo hrane na svojih nu in Rombonu. Ta dva masiva, lo- v teku prek celega leta, tako poleti različnih medijev. Poročala jim je o zemljiščih, kar pa je za prebivalce v čena s tektonskim prelomom doline kot tudi pozimi. svojem delu na splošno in o konkre- mestih nemogoče. Ugotavlja še, da v Krnice, predstavljata visokogorski Namen dogodka je bil seznaniti tnih ugotovitvah s terena tistega dne. teh krajih ljudje k sreči ne trpijo za- kras v najplemenitejšem pomenu te lokalno javnost z dosedanjimi dosež- Ocenila je, da se ljudje brez denarja radi deložacij, ki so v Sloveniji sicer besede. Preseneča neverjetna gostota ki. Razmišlja se, da bi te predstavitve kot tudi brez ustrezne pravne pomo- pogost pojav v zadnjih letih. Po za- kraških pojavov od površinskih zna- postale stalnica ob vsakem zaključku či težko znajdejo in zato mnogokrat gotovilih župana občina namreč ti- čilnosti do podzemnih jam. poletne raziskovalne sezone. Raziska- zelo težko branijo svoje pravice. Po- stim, ki ne zmorejo plačevati naje- Pobudnik in začetnik teh raziskav ve podzemnega sveta, ki vključujejo udarila je tudi, da obravnavani pri- mnine, nudi različno pomoč, s čimer je prof. dr. Jurij Kunaver, ki je v so- ogromne napore in odrekanja, pripo- meri za nameček velikokrat tudi se izognejo tem skrajnim ukrepom. delovanju z Jamarskim klubom morejo k spoznavanju ter razumeva- pravno gledano zastarajo, kar doda- Varuhinja pa je pozitivno ocenila tu- Ljubljana Matica in ostalimi razisko- nju geomorfologije, hidrologije in tno oteži že tako težke situacije in di štipendijsko shemo Posoškega valci visokogorskega krasa predstavil ostalih naravnih pojavov v naši bližini. poveča stiske ljudi. Kot pozitivno pa razvojnega centra. dosedanje dosežke podzemnih razi- Jamarska sekcija Planinskega je iz pogovorov ocenila povečanje Besedilo in foto: T. Š. F. skav. Pri raziskavah sodelujejo spele- društva Tolmin

Utrinki

O POLO@AJU @ENSK NA tistkah na Tržaškem in Goriškem, PREDVE^ER VELIKE VOJNE ženskah v sodnih spisih Deželnega sodišča v Ljubljani v teh za prežive- Kobarid – Septembra je v prostorih Ustanove »Fundacije Poti miru v Po- tje težkih časih, o preskrbi in pome- sočju« v Kobaridu potekal znanstve- nu hrane, spolni morali žensk in ne ni simpozij z naslovom Položaj žensk nazadnje tudi o športnem udejstvo- na predvečer vojne. Obravnaval je vanju žensk na Slovenskem pred dokaj neraziskano področje položa- vojno. ja žensk v letu 1914 oziroma v obdo- Simpozij je sklenil večerni koncert bju tik pred »véliko vojno« in v njenih Kvarteta pozavn študentov Akademi- prvih mesecih. Pobuda za simpozij je za glasbo Univerze v Ljubljani v je nastala na podlagi istoimenske Kulturnem domu Kobarid. Posvečen razstave, ki jo je fundacija pripravila je bil obeleževanju stoletnic prve v sodelovanju z Oddelkom za zgo- svetovne vojne in nikoli dovolj izpo- dovino Filozofske fakultete Univerze stavljenemu opominu, da se vojne v Ljubljani. ne smejo več dogajati. Izvedba do- Na simpoziju so svoje prispevke godkov je potekala v okviru Progra- predstavile avtorice razstave in drugi POLOŽAJ ŽENSK NA PREDVEČER VOJNE so naslovili razstavo in znanstveni simpozij, ki nam ma čezmejnega sodelovanja Slove- sodelavci Filozofske fakultete – Ana je razkrival to dokaj neznano področje izpred sto let. Foto: arhiv Ustanove »Fundacije Poti nija-Italija 2007–2013, prireditev miru v Posočju« Cergol Paradiž, Žiga Koncilija, koncerta pa je finančno podprla Ob- Peter Mikša, Irena Selšnik, Urška tržaške univerze Tullia Catalan. ga je prizadela soška fronta, o žen- čina Kobarid. Strle, Barbara Šatej, Petra Testen Obiskovalci so izvedeli zanimivosti o skem društvenem delovanju na Go- Tadej Koren, Ustanova »Fundacija Poti in Marta Verginella – ter gostja s ženskah poročevalkah z območja, ki riškem pred vojno, Judinjah ireden- miru v Posočju«

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 13 )

Ob~ina Kobarid

Intervju z `upanjo ob štvo proti raku dojk Posočje. Govori novega društva sem seznanila tudi stanovanja. K sreči so imeli za naše ob~inskem prazniku se, da je stanje v Zgornjem Posočju druga dva župana posoških občin in želje posluh in šestim stanovanjem alarmantno ... oba sta društvu izrazila podporo. spremenili namembnost, eno stano- Še en dokaz, kako se življenje Nisem vedela za to, dokler se pri vanje pa smo pridobili na Stresovi obrača, je tudi intervju pred vami. Pa se iz aktualnega dogajanja pre- meni na občini ni oglasila ginekolo- ulici. Oktobra 2010 smo namreč v okviru seliva k finančno najmočnejšim ginja Erika Tuta in mi pripovedovala občinskega praznika (tako kot v me- projektom v preteklem letu … So ta stanovanja že v celoti zapol- o zastrašujočem stanju, ki vlada na secu praznovanja pritiče vsem trem Prav gotovo je bil to naš na novo območju vseh treh posoških občin. njena? posoškim županom) pripravili pogo- Ker ni vedela, kaj bi lahko na tem izgrajen vrtec z glasbeno šolo, pa Ja. Takoj, ko je bilo to mogoče, vor s takratnim kobariškim županom področju naredili, sem ji predlagala, tudi energetski sanaciji šole in telo- smo na občini objavili razpis, dobili Robertom Kavčičem. V času inter- da ustanovimo društvo, kjer bi inten- vadnice. To so zagotovo tri velike povpraševanja in vsem, ki so v za- vjuja se je ta ravno podajal v drugi zivno delali na preventivi. Med dru- pridobitve za naše kraje. Ker pa smo dnjih dveh letih iskali stanovanja, krog volitev, in sicer z novinko na gim pa bi lahko v okviru tega na o njih v SOČAsniku tekom leta že omogočili, da so se preselili na svoje. političnem prizorišču Darjo Haupt- naše območje pripeljali tudi ultrazvok veliko govorili, bi morda ob tej pri- Tako v občini v tem trenutku nima- man. in mamografijo. Zato sem se za po- ložnosti raje poudarila še dva projek- mo zabeleženih primerov, ki bi se Štiri leta kasneje je situacija ravno moč obrnila na doc. dr. Marka Vu- ta, s katerimi smo – tako se vsaj soočali s tovrstno stisko. obratna. Pogovarjamo se s kobariško draga, predsednika Goriškega dru- meni osebno zdi – prav tako dosegli županjo Darjo Hauptman, katere štva za boj proti raku, ki je bil nad veliko. Rada bi spomnila na prodajo Pred leti je bilo veliko govora tu- proti kandidat je nihče drug kot Ro- idejo navdušen – v njihovem društvu največje parcele v industrijski coni, di o gradnji novega stanovanjskega bert Kavčič. Kljub aktualni temi Lo- namreč obravnavajo rakava obolenja kjer bo mlad podjetnik iz Tolmina bloka. Je ta naložba še aktualna? kalne volitve 2014 (do izida SOČA- na splošno. Z ginekologinjo Eriko sva spomladi postavil halo in tu zaposlil Pred časom smo imeli celo že in- snika bodo rezultati volitev dokonč- se vmes tudi dogovorili, da organizi- nove ljudi, pa tudi na to, da je Obči- vestitorja, ki je bil pripravljen projekt ni), pa se najin pogovor vrti zgolj rava uvodno predavanje, kjer preve- na Kobarid pridobila kar sedem ne- realizirati, vendar so bili člani občin- okoli dogajanja v občini v preteklem rimo zainteresiranost. Podžupanja profitnih stanovanj za mlade. Že dalj skega sveta mnenja, da je treba zgra- letu. Božica Žuber je pripravila vse po- časa smo vedeli, da je v kobariških diti neprofitna stanovanja za socialno Da je pogovor lažje stekel, sem trebne dokumente za ustanovitev varovanih stanovanjih veliko praznih ogrožene družine. Občina je nato županjo v uvodu povprašala o dru- društva in vprašalnik za ženske, ali stanovanj. Zato sem se obrnila na pridobila gradbeno dovoljenje za nov štvu, ki so ga ustanovili ravno dan so se pripravljene včlaniti v novo Stanovanjski sklad RS in jim poja- stanovanjski blok, ki bi svoje mesto pred najinim pogovorom. društvo. Odziv iz vseh treh občin je snila, da si mladi pri nas želijo ustva- dobil za kulturnim domom. Vendar V oktobru, mesecu boja proti raku bil tako velik, da smo bile še sousta- riti dom, vendar nimajo pogojev, trenutno ni na voljo razpisov, ki bi dojk, ste v Kobaridu ustanovili Dru- noviteljice presenečene. O delovanju medtem pa imamo v občini prazna omogočil gradnjo tovrstnih stanovanj.

Utrinki

SPOMIN NA PESNIKA OB Čeha (1882–1930). V letu, ko se ki ga sicer pogosteje, v povezavi s 170-LETNICI ROJSTVA spominjamo 170-letnice rojstva Si- pesmijo Soči, omenjajo tudi kot vizi- mona Gregorčiča, pa je Tolminski onarja bojev ob reki. – Tolminski muzej že Vrsno, Tolmin muzej odkupil še pesnikov portret, 12 let skrbi za zbirko pesnika Simo- Ob tem naj dodamo, da je Javni avtorja Petra Žmitka (1874–1935). sklad za kulturne dejavnosti, Ob- na Gregorčiča na Vrsnem in leta Portret je nastal na podlagi slikovnih 2006 je poskrbel tudi za celovito močna izpostava Tolmin razpisal lite- predlog in je datiran v leto 1907, na- rarni natečaj za osnovne in srednje prenovo muzejske predstavitve pe- slikan pa v tehniki olje na platno. snikove rojstne hiše. Na zbirko Si- šole z naslovom Tu rod je moj, tu moj je kraj. Ob zaključku natečaja si mona Gregorčiča, ki raste vse od Priljubljenost pesnika se je namreč v Tolminskem muzeju nadejamo odprtja spominske sobe leta 1951, po njegovi smrti pogosto izražala v predstavitve mladih pesnikov v pe- je Tolminski muzej izjemno ponosen želji imeti pesnikov portret, zato so v snikovi rojstni hiši na Vrsnem. in hkrati vesel, da se ta še vedno tistem času izdali tudi več razgledni- dopolnjuje. Obogatilo jo je tudi ne- ce s tem motivom. Tudi med prvo Mag. Damjana Fortunat Černilogar, svetovno vojno natisnjene vojne raz- kaj izjemnih likovnih del. Na tem me- direktorica Tolminskega muzeja glednice so pogosto vsebovale lik stu naj omenimo le najpomembnej- Simona Gregorčiča, njegovo podo- še iz zadnjega obdobja. bo, silhueto ali verze. Na eni sta bili BOMBARDIRANJE VASI Leta 2007 je Tolminski muzej kot objavljeni dve kitici Gregorčičeve SVINO donacijo v trajno last prejel kaligraf- pesmi Pri zibelki. Iz te pesmi je tudi Kobari{ko – Vsako leto oktobra se sko delo z naslovom Rodbina Simo- verz Vihar sovražen svet pretresa, ki med drugim spominjamo tudi krat- na Gregorčiča avtorice Loredane smo ga v Tolminskem muzeju upora- kotrajnega obstoja Kobariške repu- Zega. Dve leti kasneje je zbirko do- bili za naslov razstave o bosansko- blike, ki je bila v bogati slovenski polnil prav tako podarjen portret Si- RAZGLEDNICA. Hrani: Tolminski muzej hercegovskih vojakih na soški fronti. zgodovini nadvse pomembna. Že v mona Gregorčiča, avtorja Antona (zbirka razglednic) Na ta način smo izpostavili pesnika, času narodnoosvobodilnega boja je

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

Stanovanjski sklad namreč trenutno za približno tri milijone evrov. subvencionira le gradnjo profitnih Kljub temu, da to za občino ni ve- stanovanj, ker je baje neprofitnih v liko, ste uspeli v zadnjem letu po- Sloveniji preveč. Tako bo treba glede leg že naštetih večjih, realizirati še tega še malo počakati. kup manjših, a za krajane prav ta- ko pomembnih projektov. V preteklem letu ste na vaši občini Trudili smo se po svojih najboljših veliko energije vložili v prizadeva- močeh in res tudi v tem letu s sku- nja za čisto pitno vodo. Zakaj? pnimi močmi poskrbeli za veliko To, da pijemo čisto pitno vodo, se novosti. Vseh se zagotovo ne bom mi zdi med najpomembnejšimi de- spomnila na pamet, nekaj pa jih ven- javniki, ki se tičejo bivanjske kakovo- darle lahko naštejem. Recimo … sti naših občanov. Zato smo zgradili V Logjeh smo obnovili most, v dva vodohrana, enega na Jevščku, Drežnici nam je uspelo v zimskih drugega v Sedlu. S tem bo treba na- razmerah zagotoviti očiščeno cesti- daljevati. Treba pa bo nekaj narediti S KOBARIŠKO ŽUPANJO DARJO HAUPTMAN smo ob občinskem prazniku poklepetali o dogaja- šče, pridobili smo gradbeno dovolje- tudi na področju čiščenja vode. Zdi nju v zadnjem letu v občini Kobarid. Foto: Jernej Bric nje za parkirišče na Volaričevi, ure- se mi namreč nesprejemljivo, da na jamo pa tudi parkirišče za vse, ki bi območju, kot je naše, kjer imamo Ker v ~asu priprave intervjuja rezultati volitev {e niso bili znani, smo Darji se radi sprehodili do slapa Kozjak. In toliko voda, praktično ne pijemo čiste Hauptman, ki `upansko funkcijo predaja svojemu predhodniku in hkrati ko smo že pri tem, naj omenim, da vode. Naši občani so upravičeno ne- nasledniku Robertu Kav~i~u, na njeno pro{njo naknadno omogo~ili, da se poslovi tudi od vas, dragi bralci. Pravi takole: smo se prijavili na razpis za ureditev jevoljni zaradi močno klorirane vode. »Občino zapuščam v zelo dobri kondiciji, zato ni razlogov, da se tudi v parkirišča v Krnu. Dobili smo tudi Ampak tukaj s Komunalo Tolmin žal prihodnje ne bi uspešno razvijala, postajala vedno lepša in bolj obiskana. gradbeno dovoljenje za čistilno na- ne pridemo skupaj. Že neštetokrat Vodila sem jo z veliko odgovornosti, zagnanosti in veseljem. Hvaležna pravo v Breginju, vendar je bila po- sem od njih zahtevala, da naj dobijo sem za to bogato izkušnjo, saj sem se v tem času ogromno naučila in nudba premajhna in je zadeva zato ponudbo za ultravijolično čiščenje hkrati lahko storila veliko dobrega za ljudi v stiski, otroke, mlade, starej- padla v vodo. vode. Nenehno poslušam, kako je ta še ter gospodarstvo. S pomočjo sodelavcev, številnih skupnosti in posame- Na predlog krajanov pa je Kobarid postopek drag, ponudb, iz katerih bi znikov sem prispevala k prepoznavnosti ter razvoju občine. S skupnimi dobil tudi štiri pasja stranišča. Žal so to bilo tudi razvidno, pa ni nikjer. močmi nam je uspelo, da so se realizirali projekti, za katere so si neka- nam enega s petardami že uničili, Čeprav je občina soustanoviteljica teri prizadevali že zelo dolgo. Vesela sem kakovostnega sodelovanja z tako da ta hip razpolagamo le še s komunale, nismo vedno soglasni. mladimi in starejšimi. Zadovoljna pa sem tudi, ker smo zidali dobre tremi. Če se bo to v prihodnje pona- Tako da v tem primeru računam tudi temelje za nadaljnji razvoj gospodarstva. Še posebej me veseli, da je ob- vljalo, bomo kmalu imeli pod nogami na malo več podpore in razumevanja činska uprava postala prijazen servis za vse občane, nad katerim se spet polno pasjih iztrebkov, saj obči- pri sosednjih dveh občinah. Morda nihče več ne pritožuje. Na te kot tudi številne druge dosežke sem zelo na zaradi visokih nabavnih cen ne bo bi morali skupaj osnovati skupino ponosna. mogla kar naprej zagotavljati novih ljudi, ki bi se še naprej borila za bolj Novemu županu iskreno čestitam za izvolitev in mu želim uspešen man- pasjih stranišč – eno namreč stane kakovostno pitno vodo v tej dolini. dat. Vse dobro, veliko razumevanja, osebnih in poslovnih uspehov pa okoli 2.000 evrov. želim tudi vsem občankam in občanom.« V občinskem proračunu je denarja Znotraj same občine pa smo letos

Utrinki

dno priznano državo Slovenijo. tala nekaj deset 250- in 500-kilogram- na dogodke, ki so terjali tudi življe- To svobodno ozemlje je plačalo tudi skih bomb. Pobiti in ranjeni so bili nja civilnega prebivalstva. davek, saj so nemške enote stalno ljudje ter živina, porušene so bile hiše Vojko Hobič, predsednik KO ZB Kobarid pritiskale na ozemlje, kjer je že delo- in hlevi. Predvsem na Svinu so bom- vala civilna oblast. Množično vstopa- be povzročile pravo razdejanje. Do OPERATIVNA ENOTA VRSNO nje domačinov v vojaške enote je tal je bilo porušenih pet hiš in šest hlevov, druge hiše ter cerkev pa so DOBILA NOVE PROSTORE IN zahtevalo povezovanje in enotno vo- VOZILO denje, zato je Ferdo Kravanja 14. bile poškodovane. Žrtve bombardi- septembra 1943 v vasi Svino sklical ranja so bili Katarina Konavec, Ama- Vrsno – Na Vrsnem že od leta 2005 sestanek vseh vojaških ter političnih lija Kranjc, Franc Petrica in Marija deluje »podružnična« enota Prosto- voljnega gasilskega društva (PGD) voditeljev. Dogovorili so se o delova- ter Franc Volarič, ranjena pa sta bi- Kobarid. Operativna enota Vrsno šte- nju in ustanovili bataljon, ki so ga la Anica Konavec in Jožef Volarič. je dobrih deset članov in se je, ko je poimenovali po Andreju Manfredi. Na ta dogodek z imeni omenjenih bilo treba, vedno izkazala z marljivim Naloga novega bataljona je bila za- žrtev spominja tudi spominska plo- delom in iznajdljivostjo. V skoraj de- ščitenje Kobariške republike, one- šča, obešena na pročelje Joscove setih letih obstoja so prostore kra- mogočitev prodora nemške vojske hiše na Svinu. Septembra je Krajev- jevne skupnosti z udarniškim delom vanjo, izvedba dokončne mobilizaci- na organizacija zveze borcev (KO postopoma preuredili v lično orodi- OBNOVLJENA SPOMINSKA PLOŠČA na je in omogočitev svobodnih volitev v ZB) Kobarid spominsko ploščo, na šče z garderobo in garažo. Sredi sep- Svinem. Foto: arhiv KO ZB Kobarid organe oblasti. kateri so poleg že omenjenih žrtev tembra je bil njihov trud poplačan. ta republika pomenila uresničenje Sredi oktobra so se pritiski nemških zapisana tudi imena drugih preminu- Kobariška županja Darja Haupt- samostojne in nove slovenske drža- enot stopnjevali. Nemška letala so lih v takratnih vojnih razmerah, ob- man je na slovesnosti ob odprtju ve, ki se je kasneje po več desetletjih 13. oktobra na Čezsočo, Svino in novila. Ta naj služi v spomin in opo- prerezala trak in s tem prostore ura- oblikovala v neodvisno ter mednaro- Žago, pa tudi na vasi v Benečiji, zme- mnim, da ne smemo nikoli pozabiti dno predala namenu. Tudi garaža v

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 15 ) prenovili spletno stran, uredili podat- Podelili leto{nje ob~inske sto uporablja več jezikov, kar je bilo multimedialno okno v Špetru, ki je kovne baze (popisali vse pogodbe, nagrade in priznanja posebej izrazito v Maši narodov (Mis- nastal v okviru evropskega projekta opravili popis premoženja …), v tem Na slovesnosti ob občinskem pra- sa populorum) in Requiemu. Slednje- JezikLingua. Z najnovejšimi tehnolo- trenutku pa obnavljamo tudi glavno zniku, ki je oktobra potekala v Kul- ga je napisal ob 90-letnici konca prve gijami in na inovativen način prika- pisarno. turnem domu Kobarid, sta županja svetovne vojne, združeni pevci so ga zuje kulturno krajino od Julijskih Alp izvedli v Posočju, Italiji in na Dunaju, do morja. Vidim, da imate na pisalni mizi Darja Hauptman in predsednik Ko- ob 20-letnici padca berlinskega zidu Priznanje za skrb pri ohranjanju tudi Strategijo občine Kobarid. misije za priznanja in nagrade Mari- pa v dvorani Evropskega parlamenta Saj res! Tudi to je zelo pomembna jan Stres podelila občinske nagrade kmetijstva in planšarstva na Kobari- letošnja pridobitev oziroma usmeri- in priznanja. Plaketo Občine Kobarid v Strasbourgu. Ipavec je naše kraje škem je prejela družina Stres, po tev za delo naše občine v prihodnje. je prejel Avgust Ipavec, priznanja so posebej zaznamoval z glasbeno pe- domače Sudatovi. Je ena redkih dru- Inštitut za slovensko kulturo Strategija je pripravljena, treba jo je prejeli snitvijo Pusti peti mojga slavca, ki je žin v občini, ki v kmetijstvu še vidi Sudatovih le še sprejeti na občinskem svetu. iz Špetra, domačija pri in bila premierno uprizorjena v drežni- svojo poslovno priložnost. Od konca Vendar se nam ni zdelo primerno, da Damijana Skubin, denarni nagradi ški cerkvi ob 80. obletnici smrti Si- maja do sredine septembra se njiho- Športno turistično društvo Idrsko bi šla v obravnavo v času pred voli- pa mona Gregorčiča, in s krstno izved- va številna čreda pase na idrski pla- Klub malega nogometa Oplast tvami. ter bo kantate Skrivnost rož v gorah, v nini na Matajurju. Oče Jože, glavni Kobarid. Letošnji dobitniki zahvale kateri je lani združil pevce in glasbe- akter Pašne skupnosti Matajur, svoje Pa naj ta pogovor zaključiva s pri- županje so Ana Roš, Športno dru- ne ustvarjalce Posočja. Prihodnje leto mlekarske veščine in znanja uspešno znanjem, ki ga je Občina Kobarid štvo Breginjski kot, Ivan Gregorc in bo zazvenela simfonična pesnitev prenaša na sinova. Pohvalijo se lahko letos poleti prejela od Dnevnikove Rudi Skočir. Barve zelenega smaragda. z odlično skuto, sirom in maslom. izvidnice za najbolj prijazen turi- Plaketo Občine Kobarid je za dol- Za ohranjanje slovenske besede in Med prejemniki priznanj je tudi stični kraj. kulture v nadiških in terskih dolinah, Damjana Skubin, ki je priznanje Priznanja smo bili resnično zelo goletno uspešno delo na področju glasbene ustvarjalnosti prejel Avgust Reziji in Kanalski dolini ter za pove- prejela za dolgoletno in odlično delo veseli in rečem lahko, da je to za nas zovanje s Posočjem je priznanje pre- na aranžerskem ter cvetličarskem po- velika spodbuda za nadaljevanje na- Ipavec. Rodil se je leta 1940 v Gorici. jel Inštitut za slovensko kulturo iz dročju. Njena umetniška energija in šega prizadevanja v tej smeri tudi v V Ljubljani je študiral teologijo, bil Špetra. Kulturna ustanova deželnega potreba po ustvarjanju se je pokaza- prihodnje. Kar pa nas še bolj veseli, posvečen v duhovnika in deloval v pomena omogoča jezikovno in kul- la že v osnovnošolskih letih in kasne- je to, da smo ob tem občani Kobari- različnih slovenskih župnijah, tudi v turno rast ljudem. Kot pobudnica in je v času, ko je bila članica Kultur- da prejeli posebno nagrado, in sicer Kobaridu. Na Akademiji za glasbo v soorganizatorica kulturnih dejavnosti nega društva slikarjev amaterjev iHelp aplikacijo za pametne telefone, Ljubljani je leta 1974 diplomiral in za bogati življenje manjšine, kulturne Tolmin. Pred desetimi leti se je po- s katero lahko rešimo marsikatero »eno leto« odšel na izpopolnjevanje skupine Slovencev iz Videmske po- dala na samostojno pot v svet cvetli- življenje. O tem pa, kolikor mi je na Dunaj. Tam je srečal profesorja krajine pa so stalni gostje prireditev čarstva in aranžerstva. Strokovno znano, se bo pisalo v drugem pri- Alfreda Uhla in spoznal, da sta glas- v Posočju. Inštitut je kot partner v znanje in navdih stalno nadgrajuje spevku. ba in duhovništvo tesno povezana. Ipavec danes dela kot duhovnik v evropskem projektu Zborzbirk odi- ter izpopolnjuje. S svojimi izvirnimi Res je. Z željo, da bi si naši bralci dunajski bolnišnici Otto-Wagner-Spit- gral pomembno vlogo kot povezova- cvetličnimi kreacijami, ki so prisotne o iHelp aplikaciji več prebrali v pri- tal. lec med slovensko narodno skupno- na raznih dogodkih v Kobaridu in spevku kolegice Nataše Hvala Ivan- Ipavčevo duhovno življenje se do- stjo videmske pokrajine in širšim širše, se je Damjana uspela postaviti čič, tudi zaključujeva ta najin po- polnjuje s pisanjem skladb. Vanje slovenskim kulturnim prostorom. ob bok velikim cvetličarskim moj- govor. Hvala lepa. poleg orkestra vključuje zbore, soli- Velika pridobitev za obmejni prostor strom. Tatjana Šalej Faletič ste, recitatorje in celo plesalce. Pogo- je multimedijski center Slovensko Denarno nagrado Občine Kobarid

Utrinki orodišču ni ostala prazna, saj je MATURANTI GIMNAZIJE enota istega dne prevzela gasilsko TOLMIN 2014, SRE^NO! vozilo, ki bo služilo za prevoz moštva Tolmin – Sredi septembra smo na in opreme. Rabljeni terenski avto- Gimnaziji Tolmin s slavnostno prire- mobil Land Rover Defender je PGD ditvijo in podelitvijo nagrad, priznanj Kobarid po simbolični ceni odkupilo ter pohval simbolično zaključili gim- od podjetja Elektro Primorska d.d. nazijsko obdobje maturantov Gimna- Predelava vozila iz civilnega v gasil- zije Tolmin 2014. Slovesno podeli- sko je potekala udarniško. Vsa avto- tev, ki je potekala v Kinogledališču mehanična in avtoličarska dela so Tolmin, so spremljali maturanti, slav- bila opravljena s prostovoljnim de- nostni gostje, starši, dijaki in učitelji lom. Pri tem sta se še posebej izka- omenjene gimnazije. Maturante sta S SLAVNOSTNO PRIREDITVIJO IN PODELITVIJO NAGRAD, PRIZNANJ IN POHVAL se je sep- zala brata Rado in Zvezdan Rakar tembra zaključilo gimnazijsko obdobje maturantov Gimnazije Tolmin 2014. Nagrade za najbolj- nagovorila in pohvalila ravnateljica iz Bertokov, lastnika avtoličarske de- še in najbolj ustvarjalne dijake je poleg zlatega maturanta Andraža Breška prejelo še devet di- Gimnazije Tolmin mag. Branka lavnice, ki za svoje kakovostno opra- jakov. Foto: Tatjana Šalej Faletič Hrast Debeljak ter župan Občine vljeno delo nista zahtevala niti centa. Tolmin Uroš Brežan. Slavnostna vljenju in jim položila na srce, naj ni- je nagrado Gimnazije Tolmin prejelo V vaseh pod Krnom so tako prebi- govornica Darja Hauptman, župa- koli ne pozabijo na kraje, od koder deset dijakov. Poleg zlatega matu- valci dobili majhno in skromno opre- nja Občine Kobarid, od koder pri- izhajajo. ranta Andraža Breška so to še Lara mljeno gasilsko enoto, ki jo sestav- haja tudi letošnji zlati maturant Gim- Oba župana sta nato podelila nagra- Batistuta, Mojca Dobravec, Špela ljajo požrtvovalni gasilci. Ti so se ob nazije Tolmin Andraž Breška, je v de najboljšim in najbolj ustvarjalnim Čopi, Urša Leban, Sebastjan letošnjem katastrofalnem žledolomu svojem nagovoru maturantom, ki so dijakom. Za svoje odlične šolske uspe- Rejc, Julija Rodman, Marina Sirk, že izkazali. se na letošnji maturi izvrstno odreza- he in ustvarjalnost, kreativnost ter Blaž Uršič in Karolina Zgaga. Borut Volk, predsednik PGD Kobarid li, čestitala, jim zaželela uspeha v ži- rezultate, dosežene na tekmovanjih, Program je popestril nastop pevcev

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

sta prejela Športno turistično dru- nem področju. Eden večjih projektov štvo (ŠTD) Idrsko in Klub malega je bila ureditev igrišča v Breginju, nogometa (KMN) Oplast Kobarid. kjer jim je s finančno pomočjo pri- ŠTD Idrsko je nagrado prejelo ob 40- skočila na pomoč tudi občina. Dru- letnici neprekinjene organizacije tra- štvo organizira nogometne turnirje, dicionalnega nogometnega turnirja, tekmovanja in druge športno-družab- ki se v Bečju pri Idrskem odvija av- ne prireditve. Pristne vezi jim je gusta. Omenjeno društvo je bilo usta- uspelo vzpostaviti s Slovenci iz Be- novljeno leta 2000, pred tem pa je za nečije in drugimi akterji v lokalni organizacijo, ob podpori krajevne skupnosti. Aktivno se je vključilo v skupnosti (KS), skrbela skupina za- pomoč prizadetim v poplavah in na- nesenjakov. Društvo je danes po- kup prvih defibrilatorjev v Breginj- memben promotor dogajanja v vasi skem kotu. – organizira različne prireditve, skrbi Za prizadevno delo na duhovnem za aktivno športno udejstvovanje, področju in pri obnovi sakralnih objek- sodeluje pri infrastrukturnih uredi- tov je zahvalo županje prejel duhov- tvah, skrbi za urejanje in vzdrževanje nik Ivan Gregorc. V Drežnico je bil prostorov KS ter Konjarske gute na premeščen po potresu leta 1998. Da- Matajurju. nes upravlja župniji Drežnica in Li- KMN Oplast Kobarid je nagrado bušnje, nekaj let pa je kot dekan vodil prejel za izredne športne dosežke in kobariško dekanijo. Po prihodu ga je uspešno delo z mladimi. Že 12 let čakalo veliko dela tako na duhovnem uspešno predstavlja in promovira Ko- LETOŠNJI OBČINSKI NAGRAJENCI so priznanja in nagrade prejeli na slavnostni seji sredi oktobra. Na fotografiji sta ob letošnjem prejemniku plakete Avgustu Ipavcu še županja Darja področju, kjer so ob potresu prizade- barid na slovenski ter evropski špor- Hauptman in predsednik Komisije za priznanja in nagrade Marijan Stres. Foto: Tatjana Šalej ti prebivalci potrebovali oporo, kot tni sceni. Med največje dosežke šte- Faletič tudi na materialnem, saj so bili po- jemo osvojitev naslova državnega področju razvoja kulinarike ter pro- Salzburgu niti ni presenečenje. Pri škodovani številni sakralni objekti. S prvaka v sezonah 2009/2010 in mocije. Roševa se je postavila ob bok svojem delu ostaja tesno povezana z pomočjo škofije, države in domači- 2013/2014, s katerim se je postavil svetovni gastronomski eliti in v Hiši lokalnim okoljem, od koder prihajajo nov se je lotil obnove župnišča, cer- ob bok futsal velikanom, Kobarid pa Franko v Starem selu skupaj s par- sveže sestavine, ki so ji v navdih in kve svetega Matije v Drežniških Rav- v družbo milijonskih evropskih mest. tnerjem Valterjem Kramarjem ustva- izziv pri kreiranju avtorskih krožni- nah, svete Ane v Magozdu in svetega V velik ponos je bila organizacija rila eno najbolj prepoznavnih resta- kov. Roka v Krnu. Poskrbel je za obnovo enega od turnirjev skupinskega dela vracij. Da se Hiša Franko uvršča med Zahvalo županje je za aktivno in poškodovanih znamenj. Najtežji izziv evropske lige prvakov v futsalu, ki je najelitnejše evropske restavracije, do- uspešno delovanje na vseh področjih je bila obnova župnijske cerkve Srca bil zaradi zahtev Evropske nogome- kazujejo številni članki priznanih družbenega življenja prejelo Športno Jezusovega v Drežnici. Kljub težavam tne zveze UEFE oktobra izveden v gastronomskih revij, televizijske in društvo Breginjski kot, ki je, kot in pomanjkanju sredstev je znal Novi Gorici. Bistvo delovanja kluba radijske oddaje, dokumentarni filmi pravni naslednik Športnega društva združiti župljane, društva, občino in pa ni le v doseganju odličnih rezul- ter intervjuji v domačih in tujih me- Podbela, leta 2012 praznovalo 10-le- druge donatorje, ki so s skupnimi tatov, ampak tudi v dvigu kakovosti dijih. Morda ob vsem tem Anina le- tnico delovanja. Članom in občanom močmi cerkev obnovili do praznova- športnega življenja v lokalnem okolju. tošnja uvrstitev med deset naj vizio- ponuja številne možnosti za aktivno nja njene stoletnice. Zahvalo županje je prejela Ana narskih kuharjev v Evropi ter gosto- udejstvovanje na športnem, kultur- Zahvalo županje je za dolgoletno, Roš za dolgoletno in odlično delo na vanje v Red Bullovem Hangarju-7 v nem, družabnem in okoljevarstve- bogato in uspešno likovno ustvarja-

Utrinki

Gimnazije Tolmin, Gledališke skupine so suvereno predstavile občinstvu, Zvonko in film z utrinki iz štiriletnega sestavljenem iz nagrajencev, men- obdobja, ki so ga maturanti preživeli torjev, univerzitetnih profesorjev in kot dijaki tolminske gimnazije. Krkinih raziskovalcev. Tudi v najtež- Mag. Branka Hrast Debeljak, ravnate- jem delu predstavitve, odgovorih na ljica Gimnazije Tolmin zahtevna vprašanja, ki so jih zasta- vljali priznani strokovnjaki s tega po- dročja, so tolminske gimnazijke do- TOLMINSKE GIMNAZIJKE kazale, da so svoje raziskave pod PREJELE KRKINO NAGRADO mentorstvom učiteljice kemije na Gi- Novo mesto – Vsako leto podjetje mnaziji Tolmin Magdalene Kunc in Krka d. d. razpiše natečaj za razi- zunanjega mentorja dr. Igorja Kri- skovalne naloge srednješolcev in žaja s Kemijskega inštituta v Ljublja- študentov naravoslovnih področij. ni res temeljito opravile. Strokovna komisija, sestavljena iz PREJEMNICE KRKINE NAGRADE – Po tem, ko so tri dijakinje Gimnazije Tolmin Mojca Grižnik, Krkina nagrada je obenem veliko Krkinih strokovnjakov in profesorjev Julija Herman in Nika Kapljan nalogo, ki je bila pred tem že nagrajena z zlatim priznanjem na priznanje tudi za Gimnazijo Tolmin, ljubljanskih fakultet, skrbno pregle- državnem srečanju mladih raziskovalcev, predstavile še na srečanju v Novem mestu, so za svo- ki veliko časa namenja delu z nadar- da vse prispele naloge in najboljšim je delo prejele še eno nagrado. Foto: arhiv Krke d. d. jenimi dijaki. V tem letu se lahko le podeli nagrade ter priznanja. plja so za svojo raziskovalno nalogo Colariča tokrat prejele nagrado. šest slovenskih srednjih šol pohvali Med letošnjimi nagrajenkami so tudi z naslovom Primerjava strupov mo- Nalogo, ki je bila pred tem že nagra- s prestižnim priznanjem. tri dijakinje Gimnazije Tolmin. Mojca drasa in navadnega gada iz rok jena z zlatim priznanjem na držav- Mag. Branka Hrast Debeljak, Grižnik, Julija Herman in Nika Ka- predsednika uprave Krke Jožeta nem srečanju mladih raziskovalcev, ravnateljica Gimnazije Tolmin

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 17 )

nje prejel akademski slikar Rudi Sko- organizaciji Občine Kobarid septem- žensk. Tutova je udeleženkam pred- čir. Rojen je bil na Kamnem, svoja bra že potekalo predavanje Prepreče- stavila dejavnike tveganja in opozo- otroška in osnovnošolska leta pa je vanje in zgodnje odkrivanje raka rila, da lahko same dosti naredimo preživel v Kobaridu. Že takrat je ka- dojke. Kot gost je na njem sodeloval za preprečevanje obolevnosti, s sa- zal nadarjenost za slikarstvo. Po kon- tudi zdravnik doc. dr. Marko Vudrag mopregledovanjem pa bolezen odkri- čani gimnaziji je študiral na Akade- dr. med., spec. hig.. Polni dvorani jemo v zgodnji fazi, ko je ozdravlji- miji za likovno umetnost v Ljubljani Doma Andreja Manfrede sta predsta- vost 96-odstotna. in leta 1977 diplomiral. Študij je na- vila stanje na našem območju, ki je V začetku oktobra je potekal usta- daljeval pri profesorjih Janezu Ber- v primerjavi z Goriško regijo in Slo- novni zbor Društva proti raku dojk niku, Štefanu Planincu in Kiarju venijo še bolj skrb vzbujajoče. Rak Posočje. Kot nam je povedala pred- Mežku ter leta 1996 znanje izpolnje- dojke je bolezen, ki jo lahko pozdra- sednica Dorica Batistuta, so glavni val v Parizu. Njegov obsežni slikarski vimo, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. cilji društva pomoč novim bolnicam, opus, za katerega je prejel številne Zanjo zboli 109,7 od 100.000 žensk. izobraževanje in združitev moči, da nagrade in priznanja, je pomembno Podatek za našo regijo kaže obolev- bi lahko vplivali tudi na zdravstveno zaznamoval razvoj sodobne sloven- LETOŠNJA ZLATA MATURANTA Meta Uršič nost 125,4 na 100.000 žensk, medtem politiko ter s tem omogočili boljši in Andraž Breška na sprejemu pri županji ske umetnosti. Uveljavil se je na po- Darji Hauptman. ko na območju Zgornjega Posočja dostop do zdravstvenih storitev. V dročju slikarstva, grafike, vitraža, zboli 142 na 100.000 žensk, torej 29 prvih dveh tednih se jim je pridruži- zidnih tehnik in ilustracije. Predstavil tudi ravnateljica Gimnazije Tolmin odstotkov več kot je slovensko pov- lo že okoli 100 žensk in tudi moških. se je na številnih samostojnih in sku- mag. Branka Hrast Debeljak, ki je prečje. Podatki so skrb vzbujajoči, še Društvo je odprto tudi za nove člane. pinskih razstavah, likovnih delavni- skupaj s kobariško županjo z njima bolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da Še posebej vabijo ženske, ki so bole- cah ter simpozijih doma in po svetu. in njunima staršema poklepetala. zbolevajo mlajše ženske kot v sloven- zen premagale, da bi aktivno sodelo- Ilustriral je periodični tisk in literarna Na sprejemu sta o svoji izkušnji skem povprečju. V Goriški regiji na- vale in pomagale novim bolnicam dela ter izdal monografijo Rudi Sko- spregovorili tudi mladi občanki Sanja mreč že pri 40. letih presežemo obo- prebroditi to težko pot. čir. Njegova dela so prepoznavna Gregorčič in Karmen Koren, ki sta levnost 100 obolelih na 100.000 Besedilo in foto: Mateja Kutin zaradi značilnega osebnega sloga in svoje sanje uresničili v svetu – prva izrazne moči sporočila. kot igralka, druga kot modna obliko- Po obrazložitvah povzela: Mateja Kutin valka. Mladi glasbenici Nika Uršič in Vita Hrast iz kobariškega oddelka @upanja sprejela zlata Glasbene šole Tolmin pa sta poskr- maturanta beli za glasbeno popestritev večera. Sredi septembra je županja Darja Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič Hauptman sprejela Meto Uršič, zla- to maturantko Škofijske klasične gi- Skupaj smo mo~nej{e mnazije v Ljubljani, in Andraža Bre- Skrb vzbujajoče stanje glede obo- ška, zlatega maturanta Gimnazije lelosti za rakom na dojki v Posočju Tolmin. Čestitala jima je in jima za- je bil povod, da se ustanovi društvo, želela veliko uspehov na nadaljnji ki bi združevalo tako tiste, ki so to življenjski poti. Ob tej priložnosti ji- bolezen že preživele kot tudi vse dru- ma je v imenu Občine Kobarid poda- ge ženske, strokovnjake in zaintere- KAKO POMEMBNO JE ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA NA DOJKI, je na predavanju predsta- rila kipec goriškega slavčka Simona sirane posameznike. Na pobudo vila ginekologinja Erika Tuta. V mesecu rožnatega oktobra pa je bilo nato ustanovljeno Društvo Gregorčiča. Sprejemu se je pridružila zdravnice Erike Tuta, dr. med., je v proti raku dojke Posočje.

Utrinki

PETI FESTIVAL MLADIH spodbudila tekmovalni duh skozi GIMNAZIJE TOLMIN športne igre, športnikom pa je bila namenjena tudi delavnica športnega Tolmin – Prvi petek v oktobru se je plezanja. Tekmovalnost mladih ude- na Gimnaziji Tolmin zgodil že peti fe- ležencev festivala je razvijala tudi ba- stival mladih. Ponovno je povezal linarska delavnica. Letos je bila po- učenke in učence devetih razredov novno obujena naravoslovna delavni- osnovnih šol iz Bovca, Kobarida, Pod- ca, v okviru katere so udeleženci pre- brda, Mosta na Soči, Deskel, Kana- izkušali učinke tekočega dušika in la in Tolmina ter dijakinje in dijake pripravljali čisto pravi sladoled. De- prvih dveh letnikov tolminske gimna- lavnice festivala mladih so pokrile tu- zije. V uvodnem delu je bila v Kino- di medijske dejavnosti; na voljo so gledališču Tolmin predstavljena gle- bile filmska, fotografska in multimedij- dališka dejavnost Gimnazije Tolmin. ska delavnica, kjer so udeleženci Dramska skupina Zvonko je zaigrala vsak na svoj način v svoj medij sku- del igre Opera za tri groše, več o šali ujeti dogajanje festivala. Na novi- svojem delu pa je udeležencem po- NA FESTIVALU MLADIH je bila letos ponovno obujena naravoslovna delavnica, v okviru katere so udeleženci preizkušali učinke tekočega dušika in pripravljali čisto pravi sladoled. narski delavnici pa so se učenci in di- vedala nekdanja dijakinja Gimnazije jaki naučili opazovati ter zbirati infor- Tolmin, danes igralka Sanja Gre- skozi enajst delavnic. Plesna delav- kovnega ustvarjanja je bila na voljo macije in na podlagi njih napisali krat- gorčič, ki živi in dela v Los Angelesu. nica je dijake vodila do zaključne ko- likovna delavnica, v kateri so ustvar- ko novico o letošnjem festivalu mladih. Glavni del festivala je skoraj 300 reografije, gledališka delavnica pa je jali skupinski kolaž. Najštevilčnejša Besedilo in foto: Erik Vrčon, učitelj na mladih povezal v pestro druženje razvijala dramsko igro. Za ljubitelje li- športna delavnica je v udeležencih Gimnaziji Tolmin

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 18 )

nadnega srčnega zastoja ali drugih men varnostnega pasu in otroških kritičnih zdravstvenih stanj. S SOS- varnostnih sedežev ter pravilen način sporočilom aplikacija namreč obve- pripenjanja. S simulacijskimi očali sti prijatelje, družino in vse iHELP smo otrokom predstavili nevarnosti, uporabnike, ki so v neposredni bli- ki se lahko zgodijo, če voznik vozi žini (SOS-radij je od 100 do 500 pod vplivom alkohola. metrov), o kraju nesreče in po- Tovrstne delavnice so za najmlajše membnih zdravstvenih podatkih udeležence v prometu še posebej bolnika oziroma ponesrečenca. dobrodošle. Svet za preventivo in Aplikacija sproži klic na reševalno vzgojo v cestnem prometu Občine službo (številka 112); vodi skozi te- Kobarid in Zavarovalnica Triglav, meljne postopke oživljanja (TPO); d.d. se pomena tovrstnih delavnic išče lokacijo najbližjih avtomatskih zavedata, zato tovrstne delavnice tu- eksternih defibrilatorjev (AED) in di podpirata. bolnišnic; nudi splošne izobraževal- ne vsebine in napotke, kako se od- Izobraževanje na zabaven način zvati pri različnih poškodbah; nudi Uprizoritev dogajanja na cesti je SMS-alarmiranje nujnim kontaktom bila nadvse zabavna, predvsem pa PODBELA JE OD KONCA SEPTEMBRA BOGATEJŠA za nov objekt in avtomatski zunanji defi- (če nujni kontakt nima pametnega poučna izkušnja. Malčki so ob bu- brilator. Foto: arhiv KS Borjana-Podbela telefona oziroma naložene iHELP dnem spremljanju odraslih mentorjev V Podbeli nov objekt in denje programa je bilo zaupano Eval- aplikacije/PREMIUM paketa). spoznavali pomembne osnove vede- defibrilator du Cenciču, dijaku četrtega letnika iHELP pa je še veliko več kot le nja v križišču, naučili so se pravilno aplikacija, je namreč tudi družbeno Zadnjo soboto v septembru je Pod- Umetniške gimnazije Nova Gorica. prečkati cesto, spoznali luči na sema- odgovorno gibanje, ki si prizadeva za bela postala bogatejša za dve po- Velja se spomniti tudi vseh tistih, forju, svoje pisane avtomobilčke na- postavljanje novih defibrilatorjev v membni pridobitvi: vaščani so dobili ki so z veliko vnemo sodelovali pri pri- polnili z gorivom in tako na zabaven tiste lokalne skupnosti, ki bodo izva- nov objekt in avtomatski zunanji de- pravah na to svečanost. Urejena oko- način spoznavali, kdo ima prednost jale največ dejavnosti in s tem pripo- fibrilator. Občina Kobarid, Krajevna lica, objekt, program, pogostitev, prije- v različnih situacijah v prometu. mogle k večji varnosti ljudi ter širje- skupnost (KS) Borjana-Podbela in tno vzdušje, zadovoljstvo in ponos – nju srčne zamisli. Turistično društvo Nadiža Podbela vse to je bil rezultat naših skupnih pri- Pripet pas in varen avtosedež so podprli razvojne pobude Gregorja zadevanj in medsebojnega sodelovanja. Več informacij o aplikaciji si pre- Poligon je bila samo ena od zani- Hrasta in soglašali s prodajo nekda- Danica Hrast, KS Borjana-Podbela berite na spletni strani www.ihelp.si. mivih in poučnih postaj na delavnici. njih prostorov KS za potrebe razvoja N. H. I. Otroci so se učili, kako pomemben turistične ponudbe ter v zameno do- iHELP mobilna aplikacija je varnostni pas in avtosedež za naj- bili nov nadomestni objekt. Predse- re{uje `ivljenja Preventivne delavnice za mlajše. Ponovili pa so tudi pravila dnica Sveta KS Irena Breškon in Zmagovalne občine Dnevnikove varnost v prometu varnega pripenjanja v avtomobilu: županja Občine Kobarid Darja izvidnice 2014 smo za nagrado preje- V začetku oktobra so se v kobari- vedno je treba preveriti, da varnostni Hauptman sta v svojih nagovorih le mobilno aplikacijo iHelp, namenje- ški športni dvorani odvijale letošnje pas ni zavozlan, da se močno prilega povedali, kako je gradnja potekala in no hitremu SOS-obveščanju v prime- preventivno-izobraževalne delavnice telesu in da je dobro zategnjen. Var- se zahvalili vsem, ki so pri tem pro- rih nenadnega srčnega zastoja ali Varna pot. Njihov namen je ozave- nostni pas mora vedno potekati po jektu sodelovali. Naložba je bila fi- hitre pomoči pri drugih nujnih zdrav- ščanje otrok in njihovih staršev ter ramenu. Če otroku varnostni pas se- nancirana s strani občine, ki je bila stvenih stanjih. Aplikacija je name- ostalih udeležencev v prometu, da so ga previsoko, torej čez vrat, mora glavna koordinatorka del. njena vsem občanom kobariške ob- ob začetku šolskega leta, ko se števi- otrok sedeti vsaj na tako imenova- Druga pomembna pridobitev je čine. lo otrok na cesti bistveno poveča, na nem jahaču. nakup avtomatskega zunanjega defi- Gre za mobilno aplikacijo za pa- cesti še previdnejši in strpnejši. brilatorja AED. Gre za prenosno elek- metne telefone, namenjeno takoj- Delavnice so vključevale prometni Mami, kam boš pospravila torbico? tronsko napravo, ki je sposobna za- šnjemu SOS-obveščanju v primeru poligon za najmlajše, kjer so se od- Velik šok ob tehtanju svojih torbic znati zastoj srca pri človeku, ga s zdravstvenega stanja, ki zahteva ta- vijale simulacije realnih situacij v po navadi doživijo tudi ženske. Tor- pomočjo električnega sunka ponovno kojšnjo pomoč. Z aplikacijo lahko prometu in so otrokom prikazale raz- bica namreč lahko pri hitrosti 90 ki- pognati in s tem rešiti življenje. Sred- pomagamo ne le sami sebi, temveč lične situacije, v katerih se lahko lometrov na uro dobi tudi 160 kilogra- stva za nakup so prispevali pobudni- tudi drugim osebam v primeru ne- znajde na cesti. Poudarjen je bil po- mov naletne teže. Zato si velja zapo- ki tega projekta: Športno društvo mniti zlato pravilo prevažanja torbic: Breginjski kot, KS Borjana-Podbela vedno jo je treba položiti za voznikov in domači podjetniki. Tako se je tudi ali sovoznikov sedež oziroma v pr- Podbela vpisala na zemljevid lokacij tljažnik. Enako velja za mobilne tele- AED po Sloveniji. fone, ki pri hitrosti 90 kilometrov na Slovesni dogodek je obogatil kultur- uro dosežejo tudi devet kilogramov ni program, ki so ga sooblikovale pev- teže, kar je dovolj za poškodbo. ke Mladinskega pevskega zbora Sedlo Statistike nesreč na slovenskih ce- pod vodstvom Janje Gabršček, učen- stah povedo, da moramo ukrepati, se ke Glasbene šole Tolmin – Anika Ču- izobraževati, učiti svoje otroke in šin na kljunasti flavti, Špela Menič upoštevati vse udeležence v prometu. na prečni flavti in Neža Stres na har- Samo tako bomo dosegli boljšo var- MOBILNA APLIKACIJA iHELP, ki jo je prejela Občina Kobarid kot nagrajenka Dnevnikove izvi- moniki – Manca Jarc z recitacijo ter dnice 2014, je namenjena hitremu SOS-obveščanju zdravstvenih stanjih, ki zahtevajo takojšnjo nost v prometu. Mojca in Neja Čušin s pripovedjo. Vo- pomoč. Janko Volarič, Medobčinska uprava

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 CAMIS – USKLAJENE AKTIVNOSTI ZA UPRAVLJANJE REKE SOČE

SLEDI PROJEKTA NA SLOVENSKI STRANI POREČJA

Soča s svojo edinstvenostjo med Alpami in Jadranom združuje različne pokrajine ter ljudi, ki ob njej prebivajo, od nje živijo ali jo obiskujejo.

ejstvo je, da se interesi za to isto reko precej razlikujejo. Kompromis med njimi je že dolgo eno izmed nerešenih Dvprašanj in hkrati pomemben izziv celovitega upravljanja s porečjem na obeh straneh meje. Glavni namen projekta CAMIS je iskanje kompromisov med različnimi deležniki in vzpostavljanje ustreznejšega čezmejnega gospodarjenja z reko v smislu trajnostne rabe strateških virov ter ohranjanja vodotokov. Vstopno-izstopno mesto Kamno je vzpostavila in uredila Občina Tolmin. Projekt se v začetku prihodnjega leta zaključi. Prinesel je kar nekaj rezultatov, ki so pomembni tako za domačine kot za obiskovalce reke Soče in njenih pritokov (na tem mestu so zbrani le rezultati s slovenske strani porečja). Opremljena so bila vstopno- izstopna mesta za rekreativno rabo reke Soče, obnovljene so bile tradicionalne viseče brvi, pripravljene so bile strokovne podlage za ureditev širšega območja sotočja Soče in Tolminke ter projekt ureditve območja kopališča Lajšt v Krajinskem parku Zgornja Idrijca. Na novih merilnih mestih na Soči in nekaterih njenih pritokih je bil izveden monitoring kopalnih voda. V zgornjem delu porečja Soče je potekalo tudi zbiranje podatkov za analize primernosti vodotokov za različne rabe voda. V zaključni fazi je priprava Razvojnega programa doline Tolminke, ki bo osnova za skupne projekte in boljše sodelovanje. Nekateri rezultati so oziroma bodo dostopni tudi na spletni strani Izbrani skupni podobi opreme vstopno-izstopnih mest je sledila tudi Občina Bovec v Čezsoči. projekta www.camisproject.eu.

Preoblačilnice vstopno-izstopnega mesta Trnovo 1 v občini Kobarid. Obnovljena brv Zmuklica pri Kalu - Koritnici. CAMIS – USKLAJENE AKTIVNOSTI ZA UPRAVLJANJE REKE SOČE

IZSEK IZ PROSTORSKIH ZASNOV turističnih in rekreacijskih ureditev ob reki Soči za območje med volčanskim mostom in Mostom na Soči.

SPLOŠNO O PROJEKTU CAMIS – Usklajene aktivnosti za upravljanje reke Soče Trajanje: 1. 8. 2012‒31. 1. 2015 Vrednost projekta: nekaj več kot 1,4 mio € Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 Vodilni partner: Posoški razvojni center Projektni partnerji: Inštitut za vode Republike Slovenije, Občina Bovec, Občina Kobarid, Občina Tolmin, Občina Idrija, Provincia di Gorizia, Autorità di bacino dei fi umi Isonzo, Tagliamento, Livenza, Piave, Brenta-Bacchiglione, Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Comune di Turriaco, Nacionalni labora- torij za zdravje, okolje in hrano Spletna stran: www.camisproject.eu CAMIS – USKLAJENE AKTIVNOSTI ZA UPRAVLJANJE REKE SOČE

Glavna investicija Občine Kobarid je bila nova premostitev reke Soče pri Inštitut za vode Republike Slovenije med izvajanjem meritev pretoka na Trnovem ob Soči. vodotoku Šumniku.

Ena izmed sedmih brvi v Krajinskem parku Zgornja Idrijca, ki jih je v projektu V porečju Soče je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prever- obnovila Občina Idrija. Slika prikazuje Martinovo brv na Lajštu kot element jal nove lokacije za kopalne vode. Na sliki je merilno mesto ob sotočju Soče urejanja širšega območja kopališča. in Lepence.

Eden izmed dogodkov ob Dnevu reke Soče 2014 je bil posvet z naslovom Kolesarimo z reko, ki je sredi oktobra potekal v Novi Gorici. Prihodnji dve leti bo za praznovanje tega dne skrbela Občina Idrija, ki je gostiteljstvo simbolno prevzela od Mestne občine Nova Gorica.

Ministero dell’Economia SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO e delle Finanze Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Sledi projekta na slovenski strani porečja. Izdal in založil: Posoški razvojni center, Trg svobode 2, 5222 Kobarid. Besedilo: Miro Kristan, Jana Podgornik. Jezikovni pregled: Polona Hadalin Baša. Fotografije: arhiv Nacionalnega laboratorija za okolje in hrano, Dušan Čopi, Peter Domevšček, Gregor Koželj, Mateja Kutin, Jana Podgornik, Darko Pretner, Andrea Skroza. Shema: LOCUS d.o.o. Oblikovanje, priprava in tisk: Gaya d.o.o. Naklada: 7.300 izvodov. Kobarid, oktober 2014. PROJEKT CEC5 – SPODBUJANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH MIŠKA PRENAVLJA DOM Energetsko sanirana stavba in nova razstava o trajnostni gradnji

edtem ko so šolarji Osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči uživali poletne počitnice, njihova stavba ni samevala. MDelavci so izvajali energetsko sanacijo objekta, za katero je sredstva v projektu CEC5 pridobil Posoški razvojni center, manjkajoči del pa je dodala Občina Tolmin. Dela so obsegala sanacijo toplotnega ovoja, vgradnjo klimata in toplotne črpalke ter vgradnjo visokokakovostnih lesenih oken. Naložba bo učencem in kolektivu šole omogočala boljše pogoje za delo, pomembna pridobitev pa je tudi stalna razstava o trajnostni gradnji ter uporabi naravnih in lokalnih materialov, ki jih lahko učenci spoznavajo prek igre in s čutili. Naslov razstave Miška prenavlja dom oziroma Ekolesnik, kot so jo poimenovali osnovnošolci, povezuje simbol šole z načeli trajnostne gradnje. Z doseženim je mostarska osnovna šola umeščena na zemljevid primerov dobrih praks saniranih javnih stavb, z ogledom razstave pa bodo to lahko spoznali tudi drugi. Stanje med …

… in po obnovi. Nova lesena okna na zahodnem Razstava o trajnostni gradnji. pročelju šolske stavbe.

Na slovesnem zaključku energetske sanacije stavbe, ki je potekal v začetku Miška prenavlja dom. Izdal in založil: Posoški razvojni center, Trg svobode 2, 5222 Ko- oktobra, so kulturni program pripravili učenci drugega razreda matične šole barid. Besedilo: Miro Kristan, Jana Podgornik. Jezikovni pregled: Polona Hadalin Baša. pod mentorstvom Karmen Jerončič. Fotografije: Jana Podgornik, Primož Skrt. Oblikovanje, priprava in tisk: Gaya d.o.o. Na- klada: 7.300 izvodov. Kobarid, oktober 2014. ( 19 )

TRIDESET LET SO@ITJA FILM KAJ NAM PA MOREJO Tolmin – Medobčinsko društvo So- [E VEDNO AKTUALEN žitje Tolmin, ki deluje na območju Tolmin, Jesenice – Dijaki tretjega občin Bovec, Kobarid in Tolmin, je letnika Gimnazije Tolmin so v sredi septembra praznovalo tridese- šolskem letu 2012/2013 pri to obletnico delovanja. Sožitje ima projektnem delu ustvarili 30-minutni status društva v javnem interesu na dokumentarni film z naslovom Kaj področju invalidskega varstva in je nam pa morejo, ki govori o izzivih na nacionalni ravni vključeno v Zve- odraščanja nekoč in danes. Film je zo društev Sožitje Ljubljana. Združu- bil rezultat uspešne povezave je 159 članov, med katerimi je 59 gimnazije in Tolminskega muzeja, o oseb z motnjo v duševnem razvoju, čemer smo v SOČAsniku poročali preostali pa so starši, družinski člani MEDOBČINSKO DRUŠTVO SOŽITJE TOLMIN je septembra obeležilo 30 let delovanja. Slove- snosti, ki jo je s kulturo obogatila pesem zbora Varstveno delovnega centra Tolmin in Vokalne pred letom dni. in drugi. Njihov osnovni cilj je skrb in skupine Snežet, se je udeležil tudi župan Uroš Brežan. Foto: arhiv društva Sožitje pomoč osebam z motnjo v dušev- V tem šolskem letu nas je Občinska nem razvoju, njihovim staršem ter jih organizira Zveza Sožitje. Po be- tje si pri pogajanjih z Ministrstvom za knjižnica Jesenice povabila, da svoj celotnim družinam. sedah Vadnalove je za posoške ob- delo, družino, socialne zadeve in izdelek predstavimo na Jesenicah. Projekcija je potekala zadnji pone- Na slovesnosti ob 30. obletnici de- čine predvsem v zadnjem času zna- enake možnosti prizadeva za izena- deljek v septembru; najprej smo film lovanja se je Hinko Kogoj, predse- čilen interes prilagoditev ne le po čitev položaja družinskega pomočni- predstavili dijakom jeseniške gimna- dnik društva, zahvalil prostovoljcem meri invalidov, ampak tudi konkretno ka z osebnim asistentom in za dvig zije, zvečer pa še širši javnosti. in nekaterim pomembnejšim ustano- po meri ljudi z motnjo v duševnem nadomestila za invalidnost, kar bo vam, s katerimi sodelujejo že vrsto razvoju. Vseeno pa se kaže pomanj- osebam omogočilo dostojno biva- Tolminski muzej in gimnazija pa sode- let. Spregovorila pa je tudi predse- kanje prostorskih kapacitet, saj tre- nje. lujeta tudi v letošnjem šolskem letu. dnica Zveze Sožitje Ljubljana dr. Ka- nutno na sprejem v Varstveno delov- Druženje, ki ga je s kulturo obogatila Raziskujemo kontrabant, zato vabimo tja Vadnal in tolminsko društvo iz- ni center Tolmin čaka šest oseb. pesem zbora Varstveno delavnega vse, ki bi nam bili pripravljeni o tej te- postavila kot primer dobre prakse. Srečujejo se tudi s problematiko centra Tolmin in Vokalne skupine mi povedati svoje izkušnje ali izkušnje Društvo vseskozi skrbi za letovanja staranja varovancev in nezmožnostjo Snežet, se je nadaljevalo v prijetnem drugih, da nas pokličete na gimnazijo. odraslih oseb, organizira seminarje izbire do vključevanja v redno ter pri- vzdušju. Milica Rutar, prof. slovenščine, za družine in pripravlja programe, ki lagojeno izobraževanje. Zveza Soži- Špela Mrak, Zavod KŠM Tolmin Gimnazija Tolmin

Utrinki

»KALIMERA, HELLAS!« v kateri predelujejo bombaž. Zvečer Gr~ija – Konec septembra smo se nas je čakal tipičen grški večer, na štiri dijakinje Gimnazije Tolmin v katerem so nam predstavili svojo tradi- spremstvu dveh profesoric v okviru cijo in lepote Grčije. Zapostavljeni pa projekta Comenius odpravile v Grči- nismo ostali niti dijaki iz drugih držav, jo. Z letalom smo najprej prispele do saj je morala vsaka država predstaviti Soluna, drugega največjega mesta svoj tradicionalni ples, tako da smo Grčije. Tu smo prenočile in si nasle- se zavrteli tudi ob ritmih naše Golice. dnji dan mesto tudi ogledale. Na leta- Gostitelji so nam tudi v naslednjih lišču smo pričakale dijake iz drugih dneh pripravili pester program. Ogle- držav, nato pa smo se z avtobusom dali smo si mesto Larisa, se z ladjo odpeljali v dve uri oddaljeno Farsalo. odpeljali do otoka Skiathos, ki nas je Mesto z okoli 18.000 prebivalci leži v očaral s svojo lepoto, in odšli na izlet pokrajini Tesalija v notranjosti Grčije. do znamenite Meteore, kjer smo si Na cilj, kjer so nas pričakali naši go- ogledali ženski in moški samostan, stitelji, smo prispeli že v večernih urah. ter do jezera Plastira. Hitro smo se spoprijateljili in se od- Po zadnjem skupnem večeru smo s ORGANIZIRANO UREJANJE NEKDANJIH VODNIH ZAJETIJ se je na Šentviški planoti začelo pravili na kratek večerni ogled mesta. težkim srcem in solznimi očmi zapu- že pred leti z obnovo mlina in žage pod vasjo Daber. Naslednje jutro smo se skupaj z gosti- stili Farsalo, se odpeljali v Solun in strokovnjakom in organizacijam, ki napajali živino z večjih kmetij. Poleg telji odpravili do njihove šole, kjer so odleteli nazaj proti Sloveniji. Ta izme- skrbijo za nemoteno delovanje razve- preskrbe z vodo v preteklosti se je 19 nas pozdravili dijaki in profesorji. Ogle- njava nam bo vsekakor ostala v le- janih vodovodnih sistemov. To nam študentov Filozofske fakultete v Ljublja- dali smo si, kako pripravljajo svojo zna- pem spominu in z veseljem se bomo sicer lajša življenje, dela pa nas tudi ni in Univerze v Novi Gorici pod vod- čilno sladico halva, nato pa še tovarno še kdaj vrnile k grškim prijateljem. močno odvisne in v primeru odpovedi stvom petih mentorjev ukvarjalo tudi s Ema Kravanja, četrtošolka, Gimnazija teh tudi zelo ranljive. stanjem in kakovostjo vode in vodnih Tolmin Prav to dejstvo je botrovalo organizaci- virov danes. Biologi so proučevali ži- (Op. ur.: »Kalimera, Hellas« – Kalimera v gršči- ji študentskega tabora, ki je sredi po- vali, ki naseljujejo značilne vodne bio- ni pomeni dobro jutro, Helenska republika ali letja pod vodstvom Tolminskega mu- tope, geografi so ugotavljali današnje na kratko Hellas pa je uradno ime za Grčijo.) zeja potekal na Šentviški planoti. Na ravnanje in odnos prebivalcev do vo- tej kraški planoti, ki v svojem osrednjem de, arheologi so iskali vzporednice VODA, VIR @IVLJENJA delu nima večjih vodnih izvirov in po- med vodo in arheološkimi najdišči, [entvi{ka planota – Voda že od vršinsko tekočih voda, je bila namreč etnologi pa so proučevali nekdanji pradavnine oblikuje in pogojuje življe- nekdaj, pred prihodom vodovoda, oskr- način preskrbe. Na dobro obiskani nje na planetu ter kroji usodo števil- ba z vodo zelo premišljena, domiselna zaključni predstavitvi se je izpostavilo nih živih bitij in rastlinskih vrst. Čeprav ter racionalna. Poleg manjših studen- in potrdilo prepričanje, da je samo- je to osnovna in nujno potrebna živ- cev in deževnice, ki so jo zbirali v ob- oskrba z vodo pomembna dediščina ljenjska dobrina, jo večinoma jemlje- hišnih »šternih«, so tu poznali še bolj naših prednikov, ki jo je nedvomno vredno ohranjati ter nadgrajevati. ŠTIRI TOLMINSKE GIMNAZIJKE so septem- mo kot samoumevno in neizčrpno ter oddaljene »bče«, v katerih se je zbira- bra v okviru projekta Comenius obiskale Grči- se s problemi dnevne oskrbe običaj- la podtalnica ter voda iz bližnjih manj- Besedilo in foto: Karla Kofol, jo. Foto: Lučka Uršič no ne ukvarjamo. Skrb prepuščamo ših izvirov, in »močila«, v katerih so kustosinja in etnologinja, Tolminski muzej

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 20 )

Ob~ina Tolmin

Energetska sanacija stavb v speva še zamenjava vse razsvetljave javni lasti v knjižnici z varčnimi sijalkami, za Občina Tolmin je v zadnjih dveh kar je – sicer ne v okviru istega pro- letih energetski sanaciji stavb v javni jekta – občina poskrbela že lansko lasti posvetila zelo veliko pozornosti. poletje. Knjižnica, zdravstveni dom, nekdanji O energetski sanaciji šolskega cen- Dom JLA in šolski center s telovadni- tra v Tolminu smo pisali že veliko. co v Tolminu, telovadnica in šola na Po predlanski zamenjavi dotrajane Mostu na Soči, šola v Podbrdu in kritine so se dela v okviru novega večina podružničnih šol v občini – projekta nadaljevala med zadnjimi vse to so objekti, ki se lahko ali pa poletnimi počitnicami. Izvajalci so se še bodo pohvalili z novimi strešni- stavbo toplotno izolirali, zamenjali mi kritinami, izolacijami, stavbnim okna in odstranili škodljive azbestne pohištvom ipd. plošče. Prihodnje poletje je načrtova- Energetska sanacija stavbe tolmin- na še energetska sanacija športne ske knjižnice se je zaključila konec dvorane, s katero so zaradi obsežno- TOLMINSKA KNJIŽNICA JE ENA OD STAVB V JAVNI LASTI, V KATERI JE ENERGETSKA sti del že začeli, in sicer z nekaterimi septembra. Po prenovi kotlovnice in SANACIJA ŽE ZAKLJUČENA. Objekt ima po lanskima prehodu na ogrevanje na lesno biomaso prehodu na ogrevanje na lesno bio- in zamenjavi razsvetljave z varčnimi sijalkami sedaj še novo streho in nova okna, prostori pa so posegi na južni strani, ki uporabni- maso v letu 2012 so letošnje poletje svetlejši in prijetnejši tako za zaposlene kot za obiskovalce. kov ne motijo pretirano, pojasnjuje županov svetovalec za družbene de- zamenjali še strešno kritino in vsa Ob~ina Tolmin je pripravila nov Lokalni energetski koncept (LEK). Ta je javnosti Rafael Šuligoj. »Tako kot na okna, tako da bodo sedaj obratovalni namenjen analizi energetskega stanja v ob~ini in pripravi primernih ukre- stroški še nižji. Investicije so del šir- pov za izbolj{ave na tem podro~ju. Z javno objavo dokumenta, ki je do- šolskem delu stavbe bo tudi na telo- šega projekta Obnovljivi viri energije stopen na ob~inski spletni strani www.tolmin.si, `eli delovna skupina za vadnici zamenjan celoten fasadni del v primorskih občinah, ki je sofinan- pripravo LEK pridobiti mnenja, pripombe in sugestije ob~anov. Te lahko z energetsko varčnim, v notranjosti ciran iz sredstev Švicarskega prispev- do 15. novembra 2014 posredujete pisno na ob~ino ali na e-naslov bo izvedena toplotna izolacija stropa. ka. Izvaja in vodi ga Goriška lokal- [email protected]. Va{e pripombe bo delovna skupina obravnavala Prenovljen in posodobljen bo tudi sis- na energetska agencija (GOLEA), v pri pripravi predloga za obravnavo na ob~inskem svetu. tem ogrevanja in hlajenja, ki bo ob- kateri je po besedah župana Uroša čutno varčnejši od sedanjega,« še Brežana Občina Tolmin našla zane- dodatno 20-odstotno znižanje obra- občino stala približno 80.000 evrov. dodaja. Vrednost celotnega projekta sljivega partnerja pri investicijah te tovalnih stroškov na račun zamenja- Švicarski prispevek od tega bo skupaj znaša približno 3,35 milijona evrov. vrste. Že po omenjeni prenovi kotlov- ve strehe in fasadnega stavbnega znašal dobrih 125.000 evrov, zato Od tega občina pričakuje 2,27 milijo- nice in začetku ogrevanja na pelete pohištva. Vrednost letošnjih posegov lahko skupek investicij označimo kot na evrov evropskih nepovratnih sred- so se stroški knjižnice za to skoraj znaša približno 135.000 evrov, lani relativno ugoden. Poleg navedenega stev, dober milijon pa bo zagotovila prepolovili, sedaj pa gre pričakovati izvedena dela na kotlovnici pa so k nižjim obratovalnim stroškom pri- iz občinskega proračuna (približno

Utrinki

BOJ ZA OBSTANEK poletje že desetič organizirali Stroj- V BA[KI GRAPI cou memorial, ki je posvečen pred- nikom in njihovi ljubezni do narave. – Baška grapa, slikovita doli- Ilovica Kosci iz Ilovice in bližnjih vasi so pri- na polna naravnih znamenitosti in skočili na pomoč kmetu Izidorju in prijaznih ljudi, v kateri je v času na- skupaj pokosili najbolj strme prede- ših dedkov ter babic živelo trikrat le »Strojcove snežeti«. S kosami in več prebivalcev kot sedaj, se straho- osli v oselnikih so se odpravili na vito zarašča. Prebivalci se zaradi po- vrh, njihove žene pa so v vlogi »gra- manjkanja delovnih mest selijo v bli- bic« poskrbele, da je bila trava pri- žnja mesta, kot so Tolmin, Nova Go- merno razporejena in jo je poletno rica, Bohinjska Bistrica itd. Prav zato sonce lahko posušilo v seno. si vsak, ki že od rojstva živi v grapi in Po končani košnji so se kosci in gra- je nanjo navezan, prizadeva, da bi bice zbrali pri vikendu ob vznožju življenje v grapi ostalo. Okoli 500 senožeti. Ob zvokih harmonike so prebivalcev Kneže in okoliških vasi s POLETJE JE NA ILOVICI POTEKAL ŽE DESETI STROJCOU MEMORIAL, posvečen predni- se okrepčali z dobrotami, ki so jih kom in njihovi ljubezni do narave. Foto: Izidor Kavčič svojo trmo in vztrajnostjo skrbi, da pripravili stari očetje in stare mame. se travniki ne bi zarasli. V spodnjem šnji in okoliški kmetje obdelujejo za lep izgled okolice. Tako se je lep in koristen ljudski obi- delu se dolina razširi, zato ponuja travnike ter njive in tako skrbijo za V zaselku Ilovica, ki leži kilometer čaj končal radostno in prijetno. več možnosti za kmetovanje. Tukaj- svoj obstanek ter ne nazadnje tudi stran od Kneže, so vaščani letošnje Anja Kavčič Drole

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 21 )

pol milijona evrov je že vložila v nice je predvideno še urejanje urbane energetsko sanacijo strehe v letu opreme območja (klopce, stojala za 2012). kolesa, smetnjaki ipd.), za kar občina Telovadnica Osnovne šole Dušana sedaj z javnim razpisom išče izvajal- Muniha Most na Soči pa je začetek ca. Gre za nadgradnjo zaključene šolskega leta 2014/2015 že pričakala ureditve Prešernove in Kosovelove energetsko sanirana. Investicija je po ulice, slednjo čakajo le še zasaditve Šuligojevih besedah »vključevala to- primernega grmovja in drevesnih sa- plotno izolacijo zunanjih sten in za- dik. menjavo oken, toplotno izolacijo stro- Besedilo in foto: Špela Kranjc pa ter posodobitev prezračevalnega sistema, vključno z zamenjavo klima- Komunalna infrastruktura s ta, pa tudi zamenjavo dotrajanih paketom investicij oken na šolskem delu stavbe iz 80. Kar nekaj investicij v komunalno let prejšnjega stoletja«. Vrednost pro- infrastrukturo se zaključuje s kon- jekta znaša približno 300.000 evrov. cem oktobra. Vodi jih Komunala Od tega je Posoški razvojni center 85 Tolmin, medtem ko za finančni del POD BRAJDO V TOLMINU umikajo cevi tlačnega voda kanalizacije, vezanega na črpališče. odstotkov denarja pridobil prek skrbi Občina Tolmin iz proračuna. Dela bodo zaključena predvidoma do konca novembra. evropskega projekta CEC5 – Demon- Tako je po besedah direktorja Komu- stracija energetske učinkovitosti in nale Tolmin Bertija Rutarja v Podbr- je dokončan še nov krak vodovoda kanalizacija se bo zaključila v novi uporaba obnovljivih virov energije v du proti delu naselja, imenovanem med Drobočnikom in Gorenjim Lo- čistilni napravi za 350 PE (populacij- javnih stavbah, preostanek pa zago- Batava, obnovljenih 500 metrov vo- gom v vrednosti 92.000 evrov. skih enot, op. Š. K.), za potrebe ka- tavlja občina v letošnjem proračunu dovoda in vodovodnih priključkov, Za izgradnjo čistilne naprave na tere smo v ločnem projektu že zgradili (več o tej investiciji lahko preberete zgraditi pa je bilo treba še 550 me- Kamnem je občina konec septembra transformatorsko postajo,« je še po- v prilogi SOČAsnika). trov kanalizacije in kanalizacijske prejela sklep Ministrstva za gospo- jasnil Rovšček. Prav tako je morala Zunanja ureditev objekta na Pre- priključke za priključitev gospodinj- darski razvoj in tehnologijo o sofi- občina neodvisno od omenjene inve- šernovi 4 (nekdanji Dom JLA) v sre- stev na čistilno napravo. Investicijo v nanciranju investicije z nepovratnim sticije zgraditi nov vodohran, ki ga dišču Tolmina se je izvajala v okviru višini približno 100.000 evrov v celo- evropskim denarjem. Uspešna prijava bo napajal obnovljeni vodovod. Izved- projekta Celovita ureditev osrednjih ti pokriva občinski proračun. Do kon- na javni poziv ji zagotavlja sofinan- ba transformatorske postaje in vodo- ulic mesta Tolmin, ki ga delno finan- ca leta bo na Koritnici v Baški grapi ciranje v višini do skoraj 1,3 milijona hrana jo je stala slabih 160.000 evrov. cira Evropska unija iz Sklada za re- zgrajen nov vodohran z volumnom evrov. Ker znaša skupna vrednost Dela na komunalni infrastrukturi na gionalni razvoj. Investicija je zajema- 75 kubičnih metrov. V investicijo, investicije slabih 2,1 milijona evrov, Kamnem se bodo po Rovščkovih be- la zamenjavo strešne kritine, oken in vredno dobrih 80.000 evrov, je vklju- bo morala občina za njeno pokritje sedah začela predvidoma v začetku vrat ter izolacijo fasade. Pogodbena čena tudi ureditev dezinfekcije vode. dodati še 800.000 evrov. Kot je nave- novembra, z njimi pa naj bi Cestno vrednost del, ki so trajala štiri mese- Na Selih pri Volčah so zgradili večjo del Borut Rovšček, na Občini Tolmin podjetje Nova Gorica zaključilo do ce, je bila nekaj manj kot 190.000 greznico, ki je skupaj z nekaterimi zadolžen za investicije, bodo v nje- konca septembra prihodnje leto. evrov. Sklad za regionalni razvoj pri- drugimi posegi na kanalizaciji občino nem okviru na Kamnem obnovili 2,6 Na Mostu na Soči so se izvajalci speva 85 odstotkov upravičenih stro- stala približno 40.000 evrov. Grezni- kilometra vodovoda, 1,8 kilometra lotili zamenjave cevovoda in ureditve škov, preostanek in vrednost zneska ca je že pripravljena za vgradnjo fekalne kanalizacije in 2,1 kilometra dezinfekcije vode, obenem pa jih ča- DDV pa pokriva občinski proračun. strojne opreme za čistilno napravo, meteorne kanalizacije. »Ker vsi vodi ka še povečanje volumna obstoječega Ob zahodni fasadi objekta med Pre- ki jo bo v prihodnosti treba zgraditi potekajo po cestah in poteh, bo po- vodohrana. Na ta način bo zaradi šernovo ulico in parkiriščem blagov- tudi v tem naselju. Poleg navedenega trebna tudi obnova le-teh. Fekalna ustreznega tlaka vode zagotovljena

Utrinki

MEDGENERACIJSKO znik pa jo je zvok harmonike prese- POVEZOVANJE V KRAJEVNI netil na sinovem domu v Hudajužni. SKUPNOSTI S šopkom cvetja iz krep papirja, ki simbolično ponazarja devet desetle- Hudaju`na – V naši krajevni sku- tij, so ji čestitali vaški otroci. Gospa pnosti veliko pozornosti namenjamo Marica, kot ji vsi pravimo, je bila ga- medgeneracijskemu povezovanju. V njena in vesela, da je bila deležna prednovoletnem času s preprostimi takšne pozornosti. izdelki obdarimo vse krajane v Hu- Taka presenečenja so lepa tudi za- dajužni in Oblokah, ne pozabimo pa radi objave v lokalnem časopisu. niti na tiste, ki jesen življenja preži- Marsikateri obdarovanec je povedal, vljajo v domovih upokojencev. da se je po objavi novice v SOČA- Pred nekaj leti se je porodila ideja, sniku, oglasil kdo od znancev in sla- da bi vsakega našega krajana, ki bo vljencu čestital. Nas krajane, še po- praznoval 90. obletnico življenja, sebej pa otroke, taka dejanja bogati- počastili z obiskom. Tako smo pre- jo in veseli smo, da lahko s tako senetili že nekaj ljudi v obeh vaseh. majhnim dejanjem marsikomu po- Avgusta je častitljivi jubilej praznova- lepšamo dan. la Marica Drole, ki biva v Domu VAŠKI OTROCI SO PRESENETILI MARICO DROLE, ki je avgusta praznovala častitljivi jubilej. Urška K. Mavrar, članica KS upokojencev Podbrdo, na njen pra- Foto: Žiga Mavrar Hudajužna-Obloke

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 22 ) požarna varnost v tako imenovani činskega urbanista Zorana Štante Prva dela na tolminskem va lahko v uporabi predvidoma jese- visoki coni Mosta na Soči. Investicija »načrt obravnava območje I. etape kinogledali{~u so se `e ni prihodnje leto. je ocenjena na približno 100.000 ev- izvedbe OPPN. Zajema zemljišča, na za~ela Špela Kranjc rov, zaključek del pa se bo nekoliko katerih je zgrajen kompleks podjetja Občina Tolmin je z investicijo Ure- zavlekel tako zaradi neugodnih vre- Tera ter so namenjena razvoju in ši- ditev večnamenskega centra Kinogle- Na Brajdi novi servisni menskih razmer kot tudi zaradi ar- ritvi dejavnosti tega podjetja.« Po dališče v Tolminu uspešno kandidi- prostori heoloških najdb na območju gradbe- potrebi bodo preostali del obravna- rala na javnem pozivu Ministrstva za Neustrezne garderobe s tuši in sa- nih posegov. Za okoli 80.000 evrov vanega območja načrtovali v okviru gospodarski razvoj in tehnologijo nitarijami so bile vrsto let največja pa bo občinski proračun olajšal na- II. etape oziroma bodo v okviru spre- (MGRT) in v septembru prejela sklep pomanjkljivost športnega parka Braj- črtovan premik kanalizacije na ob- memb in dopolnitev Odloka o Občin- o dodelitvi sredstev zanjo. Investicija da tako za domače uporabnike kot močju pod Brajdo v Tolminu, kjer skem prostorskem načrtu (OPN) Ob- je namreč uvrščena v program, ki ga tudi za trženje oziroma prireditve. morajo umakniti cevi tlačnega voda čine Tolmin »pretehtali« smiselnost država sofinancira iz sredstev Evrop- Zavod za šport Občine Tolmin je te kanalizacije, vezanega na črpališče. izločitve iz stavbnih zemljišč. ske unije. Njena predračunska vre- težave vseskozi reševal zasilno – z S posegi bodo predvidoma zaključili Bo pa občina v kratkem pripravila dnost znaša približno 3,1 milijona manjšimi popravili garderobnih pro- do konca novembra. še javno razgrnitev in javno obravna- evrov, od česar je skoraj 2,2 milijona storov v skoraj 40 let starem lesenem Po zaprtju Deponije Volče mora vo dopolnjenega osnutka OPPN za evrov občina pridobila prek javnega montažnem objektu in v tako imeno- Komunala Tolmin nekdanje odlagali- območje stanovanjske gradnje v na- poziva MGRT, slab milijon evrov pa vanem ležečem nebotičniku, starem šče komunalnih odpadkov zavarova- selju Modrej. V 30 dneh bodo občani zagotavlja sama iz proračuna. častitljivih 60 let. A dotrajane vodo- ti s prekrivko, ki ob padavinah ne bo lahko predložili svoje pripombe in Zaradi spremenjenega zunanjega vodne instalacije so v zadnjih letih prepuščala vode. Investicijo v vredno- predloge, so pa po Štantinih besedah izgleda objekta, ki ga predvideva začele puščati, kar je v kombinaciji sti 70.000 evrov pokrivajo vse tri po- že pri pripravi dokumenta poskušali omenjeni projekt, so se okoli njega z dotrajanimi električnimi instalaci- soške občine. čim bolj upoštevati želje lastnikov vse od lanskega poletja pletle številne jami in grelniki vode pomenilo tudi Špela Kranjc zemljišč in bodočih investitorjev. Po- polemike, o njih smo poročali tudi v nevarnost za uporabnike. Uvrstitev stopek bo s sprejetjem OPPN-ja pre- SOČAsniku. Kljub temu je po bese- Nogometnega kluba TKK Tolmin v Ob~inski prostorski akti dvidoma zaključen v začetku priho- dah svetovalca za družbene dejavno- 2. Slovensko nogometno ligo (SNL) Urejanje prostora je eno od podro- dnjega leta. Kot je povedal Štanta, se sti na tolminski občini Rafaela Šuli- je reševanje situacije pospešila, saj s čij, ki na življenje občanov najbolj je pričakovano nekoliko zavlekel za- goja »projekt ostal nespremenjen – starimi garderobami ni bilo mogoče vpliva, zato ni presenetljivo, da ti radi arheoloških in geološko-geome- tak, kot je bil javnosti že večkrat pridobiti licence za nastop na tej tek- predpise, ki se vežejo nanj, najbolj hanskih raziskav na obravnavanjem predstavljen. Predloga iz javne razpra- movalni ravni. Ker odločitve o konč- spremljajo in se na njihovo sprejema- območju. ve, naj se zunanji izgled stavbe ne ni (zidani) obliki in lokaciji pomo- nje tudi najbolj odzivajo. V poletnih Prav v času zaključka redakcije pa spremeni, namreč nismo mogli upo- žnih objektov na Brajdi ni bilo na mesecih je tako občina najprej izve- se je 24. oktobra zaključil tudi rok za števati zaradi predvidene pešpoti ozi- vidiku, so v Zavodu za kulturo, dla javno razgrnitev dopolnjenega oddajo razvojnih pobud s področja roma preboja med muzejem in kino- šport in mladino (KŠM) Občine Tol- osnutka Odloka o Občinskem podrob- urejanja prostora. Na tej osnovi bodo gledališčem ter zaradi prostorskih in min predlagali premostitveno rešitev nem prostorskem načrtu (OPPN) za pristojni pripravili spremembe in do- funkcionalnih standardov, ki jih mo- po standardih za licenciranje klubov območje industrijske cone Čiginj. Za- polnitve temeljnega predpisa s tega ra stavba po prenovi dosegati.« Prva 2. SNL. Gre za montažno kontejner- radi spremenjenih razmer v zvezi z področja – odloka o OPN. investicijska dela so se začela v ok- sko izvedbo dveh garderob za špor- lastništvom zemljišč po besedah ob- Špela Kranjc tobru, prenovljena stavba pa bo zno- tnike, ene garderobe za sodnike, ene

Utrinki

PRAZNOVALI STA VISOK ga križa (RK) na lokalnem območju, Skupaj z otroki in vaščani obeh vasi pa so z zanimanjem poslušali lepe in JUBILEJ in Milka Grohar z Grahovega ob so slavljenkama pripravili krajši pro- včasih tudi grenke prigode iz njunih Bači sta namreč praznovali 90 let. gram, ki se je obeh dotaknil do sr- življenj. Ob odhodu je ostal lep ob- Ba{ka grapa – Septembra sta v Ob tej priložnosti so prostovoljke ca. Z lepimi željami sta prejeli tudi čutek, kako je včasih treba zelo ma- Krajevni skupnosti Grahovo-Koritni- RK, krajevna organizacija Grahovo- šopek rož. V času hitenja in preza- lo, da nekomu polepšaš dan in do- ca kar dve krajanki slavili visok jubi- Koritnica, v sodelovanju s sekretar- sedenosti sta se te pozornosti še daš lep spomin v že tako bogato ži- lej. Angela Lenar iz Koritnice, dol- ko Marjanco Velišček sklenile, da posebej razveselili. Otroci so bili vljenje. goletna aktivna prostovoljka Rdeče- jima pripravijo manjše presenečenje. navdušeni nad pogostitvijo, odrasli Tanja Mavri, predstavnica krajank

ANGELA (fotografija levo) in MILKA (fotografija desno) sta praznovali okroglih 90 let. Foto: Irena Štenkler

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 23 )

Z MONTAŽO KONTEJNERSKIH PROSTOROV so v prvi polovici septembra začasno rešili teža- NAJBOLJ OPAZNA RAZLIKA med nekdanjimi in novimi javnimi svetilkami je ta, da je svetlobni ve, ki so jih v tolminskem športnem parku Brajda dolga leta povzročale neustrezne garderobe s snop pri sedanjih usmerjen strogo v tla in nič več v nebo. tuši in sanitarijami. Foto: Špela Kranjc pisarne za delegata in uradne osebe potrebovali bi dodatno igrišče za od- za regionalni razvoj v okviru Progra- ve v občini Tolmin pa je pred zame- ter enega prostora za hrambo opreme bojko na mivki in teniško igrišče, ma čezmejnega sodelovanja Slovenija- njavo vseh svetilk predpisano mejno in urejanje organizacijskih zadev. Ob- prostorsko stisko v športni dvorani Italija 2007–2013, nekaj manj je za- vrednost presegala kar za 50 odstot- čina je za investicijo, ki jo je podjetje šolskega centra pa bi lahko reševali gotovila sama iz proračuna, 13.000 kov. Container1 izvedlo v začetku sep- s streho nad večnamenskim asfal- evrov pa je znašal delež sofinancira- Kot je pojasnil Borut Rovšček, ki tembra, zagotovila 85.000 evrov pro- tnim igriščem. nja iz državnega proračuna. Občina je na Občini Tolmin zadolžen za in- računskega denarja, Zavod KŠM pa Branko Velišček, direktor Zavoda KŠM Tolmin je v njem sodelovala še s še- vesticije, so v mestu Tolmin sedaj je k temu znesku dodal še 12.000 Občine Tolmin stimi drugimi partnericami na čez- štirje različni tipi javnih svetilk, med- evrov. Čeprav so prostori pretežno mejnem območju, cilj vseh vključe- tem ko je sijalk še več. V svetilkah namenjeni nogometnim tekmam, so Javna razsvetljava v mestu nih pa je bil zagotovitev javne raz- so varčne sijalke z manjšo močjo, ki na razpolago tudi drugim uporabni- Tolmin v celoti var~na svetljave, ki je energetsko učinkovita jo bodo – če se bo to po preverjanjih kom in organizatorjem prireditev na Več kot 360 novih javnih svetilk z in ne povzroča svetlobnega onesna- izkazalo za možno – v prihodnje še Brajdi. varčnimi sijalkami je dobilo mesto ževanja. Evropska Uredba o mejnih zmanjšali. Prav tako po Rovščkovih V osrednjem tolminskem športnem Tolmin v okviru projekta Futurelights vrednostih svetlobnega onesnaževa- zagotovilih v naslednjem obdobju parku je s tem odpravljen najbolj pe- – Javna razsvetljava prihodnosti, ki nja okolja namreč določa, da je treba pozorni na morebitne senčne, neo- reč problem, ostaja pa še cela vrsta se je po treh letih izvajanja zaključil obstoječo razsvetljavo cest in javnih svetljene dele v mestu ter po potrebi potreb po izboljšavah na objektih. v oktobru. Gre za projekt v skupni površin ustrezno prilagoditi oziroma postavili dodatne svetilke. Pri tem Tako je povsem dotrajana atletska vrednosti dobrih 230.000 evrov, od jo preurediti najkasneje do 31. de- bodo upoštevali tudi tehtne pripom- steza, preplastitve oziroma prenove česar je Občina Tolmin pridobila cembra 2016. Poraba električne ener- be občanov. je potrebno staro košarkarsko igrišče, 110.000 evrov od Evropskega sklada gije za zagotavljanje javne razsvetlja- Besedilo in foto: Špela Kranjc

Utrinki

NOVE NALO@BE ZA vodam preprečuje, da bi spirale ze- v pokrite tribune. Kislo poletno vre- zadnjega letošnjega projekta, ki ga »PALBINCE« IN »PRAPICE« mljo v mivko. V sklopu del se je z me je sicer nekajkrat preložilo ura- sofinancira Občina Tolmin, na stavbi novimi, varčnim lučmi zamenjalo od- dno odprtje igrišča, a naši mladini to krajevne skupnosti (KS) v Poljubinju Poljubinj in Prapetno – Letošnje ni preprečilo, da bi se med seboj zamenjali vhodna vrata, speljali sis- poletje smo »Palbinci« in »Prapici« služene reflektorje na starem igri- pomerila na novih pridobitvah. tem centralnega ogrevanja v sanita- svojo ljubezen do športa okronali z šču. Pika na i je miza za namizni te- novim igriščem za odbojko na mivki nis, ki je svoj prostor našla ob odslu- In ko smo že ravno pri naložbah, naj rije, poskrbeli za ogrevano vodo, v ter betonsko mizo za namizni tenis. ženi avtobusni postaji, spremenjeni omenimo, da bomo v sklopu našega dvorani uredili vitrine, nabavili ogla- Obe novi pridobitvi stojita v neposre- sne deske in multimedijsko opremo, dni bližini vaškega igrišča ob Gadiči. ki bo služila za potrebe »Palbincev« Izkop in dovoz gramoza za odvo- ter »Prapicev«. Slednja nam bo pri- dnjavanje je opravilo podjetje iz oko- šla prav že novembra, ko bomo na- lice, ostala dela pa so nadobudni daljevali z novo sezono potopisnih vaščani postorili sami. V nekaj po- predavanj Pojdi z menoj v ... poldnevih so prostovoljci položili filc, Jasmina Klinkon Kogoj, KS Poljubinj- na roke, ali bolje rečeno na lopato, Prapetno prekopali dva zvrhana tovornjaka či- sto prave moravške mivke in jo raz- FESTIVAL PONUJAL poredili po celotni površini. Pripravili in postavili so nosilce za mrežo na POHODNI[TVO Z VSEBINO škripce, ki bodo omogočali enostav- Poso~je – Sedmi Festival pohodni- no dviganje oziroma spuščanje mre- štva dolina Soče je letos pospremilo že. Okoli samega igrišča so polože- čudovito jesensko vreme. Pestrega ni železniški pragovi, ki se lepo skla- programa pohodov, ki so ponujali dajo z okolico, iz pragov pa se je UREDITEV IGRIŠČA ZA ODBOJKO NA MIVKI krajanom Poljubinja in vaščanom Prapetnega razne vodene oglede in degustacije, postavil tudi suhi zid, ki meteornim prinaša nove možnosti športnega udejstvovanja. Foto: Denis Kogoj ter predavanj in razstav se je skupno

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 24 )

PRVI NOČNI PRISTANEK HELIKOPTERJA NA OSVETLJENEM HELIPORTU – Ta večer smo med drugim slišali, da reševalni helikopter, ki na leto reši vsaj štiri življenja, s stališča nacionalne V OKVIRU EVROPSKEGA TEDNA MOBILNOSTI so policisti otrokom tolminskega vrtca poka- ekonomije upraviči svoje stroške za leto dni delovanja. zali, kako se varno obnašati v prometu. Foto: Tatjana Šalej Faletič

Prvi no~ni pristanek uporabo. Tolminski župan je nalogo Na{e ulice, na{e odlo~itve gnami Tolmin pripravila dogodek za helikopterja upravljanja z novo naložbo, ki jo je Občina Tolmin se je tudi letos pri- najmlajše. Otroci, ki obiskujejo vrtec Radovednost iskalcev spletnih in- financirala Občina Tolmin, zaupal družila Evropskemu tednu mobilno- v Tolminu, Volčah in na Volarjih so formacij o nesrečah je zadnji petek v dolgoletnemu načelniku Gorske reše- sti, ki ga med 16. in 22. septembrom spoznavali trajnostno mobilnost, pro- septembru ob ropotu helikopterja valne službe Žarku Trušnovcu in že vrsto let obeležujemo po vsej met in pravila varnosti na cestah. ostala nepotešena. Ta večer je heli- vodji reševalne službe, ki deluje v Evropi, v zadnjih letih pa tudi pone- Pridružila sta se jim župan Uroš Bre- kopter na tolminskem heliportu, ki okviru Zdravstvenega doma (ZD) kod izven nje. S sloganom Naše uli- žan in Jože Režonja, predsednik že dobro desetletje služi pristajanju Tolmin, Urošu Velikonji. ce, naše odločitve nas je tokrat evrop- Sveta za preventivo in vzgojo v ce- helikopterjev, namenjenim reševanju, »Na naše območje so v zadnjem sko gibanje želelo spodbuditi, da stnem prometu Občine Tolmin, ki sta pristal z nalogo, da opravi prvi nočni obdobju helikopterji za potrebe nujne lahko sami oblikujemo takšna mesta, v spremstvu ravnateljice Alenke Ve- postanek pri nas. Služba helikopter- medicinske pomoči in gorske reševal- v kakršnih si želimo živeti – bolj ze- lušček obiskala tudi zunanji enoti na ske nujne medicinske pomoči ne službe v povprečju prileteli več kot lena in bolj zdrava, prijazna do pe- Volarjih in v Volčah. Policisti so otro- (HNMP) je bila doslej zaradi teme ali 50-krat na leto. To pomeni, da nam šcev ter kolesarjev in varna za vse kom predstavili, kako naj se varno slabih vremenskih pogojev okrnjena. obstoj te službe veliko pomeni in je udeležence. Za dosego takih ciljev je obnašajo v prometu. V Tolminu in Z novo naložbo Občine Tolmin v re- za naše kraje nepogrešljiva pridobi- seveda potrebno urejati mesta in uli- Volčah so jim to tudi praktično po- flektorsko osvetlitev pa je reševanje tev,« je v nagovoru poudaril podžu- ce, nujno pa je spreminjati tudi na- kazali, saj sta jih policista pospremi- HNMP poslej mogoče tudi v nočnem pan, sicer član reševalne ekipe. Ob vade nas vseh ter zmanjšati našo la do centrov naselij. Kako otroci času in slabši vidljivosti. tem je izrazil željo, da bi z vzposta- odvisnost od avtomobilov. vidijo in dojemajo dogajanje v pro- Posadko helikopterja Policije in vitvijo mreže takih objektov po Slo- V okviru Evropskega tedna mobil- metu, smo lahko spoznali skozi nji- predstavnika Ministrstva za zdravje veniji, pristojni na Vladi RS v prihod- nosti je občina skupaj s Svetom za hove izdelke, ki so jih skupaj z vzgo- Petra Bohinca sta po pristanku spre- nje razmislili o uvedbi 24-urne služ- preventivo in vzgojo v cestnem pro- jiteljicami ustvarjali pred vrtcem in jela tolminski župan Uroš Brežan in be HNMP. metu Občine Tolmin, Posoškim ra- na Mestnem trgu v Tolminu, sredi podžupan Metod Fon. Sledila je ura- Besedilo in foto: zvojnim centrom, Policijsko postajo Volč ter pred vrtcem na Volarjih. dna predaja osvetljenega heliporta v Tatjana Šalej Faletič Tolmin in Vrtcem Ilke Devetak Bi- Hkrati pa so obiskovalcem pokazali,

Utrinki udeležilo 1.270 pohodnikov ter ljubi- za gradnjo specializirane pohodni- teljev narave iz Slovenije in tujine. Obi- ške ponudbe ne samo za individual- skovalci, med njimi tudi številni doma- ne goste, ampak tudi za domače ter čini, so bili nad videnim, slišanim in tuje agencije. Seveda pa so pred doživetim navdušeni. V programu je nami novi izzivi in naloge, če želimo bilo dvajset pohodov, ki so se med konkurirati bolj razvitim pohodniškim seboj razlikovali po težavnostni sto- destinacijam nedaleč od nas. pnji, pa tudi po vsebini, ki jo je bilo Tatjana Humar, Lokalna turistična orga- moč ob tem odkrivati in spoznavati. nizacija Sotočje Letošnji pohodi so bili z dodatno po- nudbo še bogatejši. Ponujali so ogle- de muzejev in zasebnih muzejskih FOTOGRAFI PLANINSKEGA zbirk, spoznavanje tradicije, zgodovi- FESTIVALA POHODNIŠTVA se je letos udeležilo 1.270 pohodnikov iz Slovenije in tujine. Foto: DRU[TVA TOLMIN NA ne, lokalne ponudbe, rastlinstva ter arhiv LTO Sotočje FESTIVALU POHODNI[TVA živalstva in seveda lokalnih dobrot. dnjimi destinacijami ter državami bi- glavne turistične sezone. Vključeva- Kobarid – Programu letošnjega Fe- Ni šlo torej samo za pohodništvo, stveno pripomorejo k večji prepo- nje lokalnih turističnih ponudnikov, stivala pohodništva dolina Soče se ampak za pohodništvo z vsebino. znavnosti in ponudbi pohodništva. ki v svoji ponudbi še posebej izpo- je pridružila tudi fotografska skupina Pohodništvo je še vedno neizkori- Prireditev, kot je Festival pohodni- stavljajo pohodništvo, lokalnih vodi- Planinskega društva (PD) Tolmin. V ščen turistični produkt. Sistematični štva dolino Soče še dodatno promo- čev, ki pohodom dodajo tisti »nekaj Zeleni hiši je pripravila razstavo foto- pristop in organiziranost specializira- vira kot pohodniško destinacijo in več« in urejene ter dobro označene grafij z naslovom Fotografska skupi- nih namestitev, povezovanje s sose- vabi obiskovalce k nam v času izven pohodniške poti predstavljajo temelj na PD Tolmin na pohodu, na kateri

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 25 )

da so ulice in trgi, po katerih hodimo živino z izjemo ene prvesnice in ene peš, tudi kraj druženja. Smeh in ve- krave. Kot je moč opaziti, območje selje sta tistega prijetnega jesenskega Zgornjega Posočja še vedno ostaja dne odsevala z Mestnega trga. Otroci zvesto reji goveda rjave pasme, saj te so obiskovalcem podarili tudi simbo- živali močno prevladujejo. lična darilca, ki so jih izdelali sami. Dokaz dobrega dela je doseganje Naj bodo v spomin in opomin, da visokih cen, ki so bile v primerjavi z moramo nekaj narediti zase, za me- lanskimi povprečno višje za 200 ev- sto ter za ves svet – večkrat pustiti rov na glavo živine. Najvišja doseže- avto in se v mesto odpraviti peš ali s na cena je tako bila 1.560 evrov. kolesom. Vodja oddelka na KGZ Nova Gorica Mateja Kutin, lokalna koordinatorka Vitomir Bric je izpostavil prizadeva- Evropskega tedna mobilnosti nja, da bi se na sejmu predstavile tudi živali mesnega tipa z namenom Skoraj milijon za dva tiso~ dviga prepoznavnosti in vzpostavitve V BAŠKI GRAPI JE NASULO SLABIH 2.000 M3 MATERIALA, večino na območju cestnega kubikov predora Kupovo. Odloženega na bližnjo deponijo bodo uporabili za nasutje spodjedenih boljšega sodelovanje med rejci krav Opozorila vremenoslovcev pred brežin. Foto: Matjaž Trojar dojilj ter pitalci goveda. S tem bi nad- neurjem, ki je Slovenijo zajelo v no- gradili kakovostno delo in pospešili či z 21. na 22. oktober, so se izkaza- progo med Hudajužno in Podbrdom, hitra ocena škode na občinski infra- razvoj te panoge. Rejci dokazujejo, la za upravičena. Največ škode je spodjedlo je železniški most, zasute strukturi znaša 300.000 evrov, na dr- da so lokalna teleta primerljive kako- nastalo v Baški grapi, Poljanski doli- so bile ceste proti zaselkom nad Ba- žavni cestni in železniški infrastruk- vosti glede na konkurenco iz Evrop- ni in na Ljubljanskem. Po februar- ško grapo, v Tolminske Ravne in Go- turi pa več kot pol milijona evrov. ske unije. Letos so uspeli na licitaci- skem žledolomu je to že druga na- renjo Trebušo, poplavljalo je na ob- Znatno škodo so utrpeli tudi nekate- jo privabiti štiri rejce, ki so predsta- ravna nesreča, ki je prizadela občino močju Kneže in Klavž. Domačini so ri lastniki malih hidroelektrarn, indi- vili 25 telet krav dojilj, katerih cene Tolmin. reševali svoje imetje, na terenu je vidualnih hiš ter kmetijskih površin so se gibale med 600 in 800 evri. Vse »Hud naliv je trajal kakšne štiri bilo več kot sto gasilcev iz Gasilske predvsem v Baški grapi,« je sporočil živali, ki so bile prisotne na licitaciji, ure, vsa škoda pa je nastala v slabi zveze Tolmin, prav tako delavci ce- župan Uroš Brežan. so objavili tudi v katalogih, njihovo uri,« je povedal poveljnik občinskega stnega in komunalnega podjetja, di- Špela Kranjc izdelavo pa so sofinancirali s pomo- štaba Civilne zaščite Jože Daksko- stributerja električne energije in že- čjo mednarodnih projektov FARmEAT bler. Najslabše jo je tokrat odnesel lezničarji. Teren so si ogledali hidro- Kme~ki praznik v Tolminu in BELLINPRESA. zgornji del Baške grape od Grahove- tehnik ter predstavnika Agencije RS Sredi oktobra je Kmetijska zadru- Stalnica kmečkega praznika je tudi ga ob Bači do cestnega predora Ku- za okolje in Ministrstva za infrastruk- ga Tolmin v sodelovanju z Občino ocenjevanje sirov. Letos so ocenjeva- povo pred Hudajužno. Tu so podiv- turo. Do 22. oktobra zvečer je eki- Tolmin, Kmetijsko gozdarskim zavo- li več tipov: sir Tolminc, trdi ovčji sir, jani hudourniki z okoliških pobočij pam uspelo odstraniti tudi več kot dom (KGZ) Nova Gorica in Posoškim trdi kravji sir, kozji sir in poltrdi prinesli skupno več kot tisoč kubič- tisoč kubičnih metrov materiala, s razvojnim centrom pripravila tradi- kravji sir. Ocenjevalna komisija je nih metrov materiala. Zasulo je pri- katerim je napolnilo predor Kupovo, cionalni Kmečki praznik, ki se je imela veliko dela, saj so morali oce- tlične prostore stanovanjskih hiš na tako da je promet po Baški grapi za odvijal v industrijski coni v Poljubi- niti kar 27 vzorcev – 13 vzorcev s Grahovem, državna cesta proti Pod- silo znova lahko stekel, do 24. okto- nju. Osrednji dogodek je bila licitaci- planin in 14 vzorcev iz sirarn. V ka- brdu je bila zaradi plazov na več bra pa so bile očiščene vse ceste v ja živine, za katero že vsa leta skrbi tegoriji sir Tolminc so podelili tri mestih zasuta in spodjedena, do po- občini in železnica. KGZS – Zavod Nova Gorica. Letos so srebrne in eno zlato medaljo, v kate- lovice je zasulo cestni predor Kupo- Škoda na območju občine se bo lokalni rejci pripeljali 18 telic, dve goriji trdih ovčjih sirov pa tri brona- vo, plaz se je utrgal nad železniško približala milijonu evrov. »Prva in prvesnici in tri krave. Prodali so vso ste in eno zlato medaljo. Od 27 vzor-

Utrinki so sodelovali Milena Brešan, Ljubo KOBARI[KI MLADI PLANINCI Čibej, Martin Gerlič, Darja Grun- PRE@IVELI TEDEN DNI V tar, Drago Hugo, Danilo Lesjak, BAV[ICI Miljko Lesjak in Goran Lipušček. Bav{ica – Mladi planinci iz Kobarida Po glasbenih točkah učencev Glas- in okolice smo avgusta v Bavšici bene šole Tolmin in pozdravnem na- preživeli čudovit teden. Kljub temu, govoru Marjete Albinini iz Triglav- da je od tega minilo že kar nekaj ča- skega narodnega parka je razstavo sa, se še vedno z veseljem spomi- odprl mentor skupine Rafael Po- njamo, kako smo hodili v hribe, ob- dobnik, zlati odličnik FIAP (Medna- čudovali kakšno umetnino, ki jo je rodne zveze za fotografsko umetnost). izklesala narava v koritih Možnice, V svojem govoru je poudaril, da »raz- stavljene fotografije niso samo do- pa tudi to, kako lep razgled na Bo- kumentarne, ampak nas vabijo na vec smo imeli iz Kote 1313 in kako pot z lepoto, asociacijami, dvou- prijetno se je bilo nastavljati sonč- FOTOGRAFSKA SKUPINA PD TOLMIN se je predstavila na Festivalu pohodništva in obiskoval- nim žarkom pri lovski koči v dolini mnostmi, prebliski, vzgibi, refleksi- cem predstavila delček narave, ujete v objektiv. Foto: Miran Klinkon jami in razpoloženji. Na pot z odpr- Bale ter na vrhu 2184 metrov viso- timi očmi in odprtim srcem. Prizna- zni fotografi in pohodniki združimo.« Fotografsko zvezo Slovenije. Medse kega Plešivca. ti pa moramo, da tako zastavljene Fotografska skupina PD Tolmin je vabijo tudi nove člane, ljubitelje do- Spoznavali smo rastlinstvo in žival- posnetke lahko posnamemo le, če od ustanovitve leta 2008 prehodila bre fotografije. stvo doline, videli gorskega apolona vzamemo pot pod noge. Tu se izra- uspešno pot in se lani vključila tudi v M. B. (zelo redkega metulja), si ogledali

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Iz ob~inskih uprav ( 26 )

KMEČKI PRAZNIK JE TUDI LETOS PRIVABIL MNOŽICO OBISKOVALCEV, ki so bili priča lici- taciji živine in ocenjevanju sirov, na stojnicah pa so lahko kupili lokalno pridelano hrano ter ro- kodelske izdelke in okušali dobrote. cev je le sedem vzorcev doseglo manj spodbudno z vidika spodbujanja lo- kot 17 točk, kar je z vidika kakovosti kalne samooskrbe. Ponudbo kmeto- dobro. Po besedah Jane Čuk, vodje valcev pa vedno dopolnjuje tudi po- izpostave Kmetijsko svetovalne služ- nudba rokodelcev. Obiskale so nas be Tolmin in Idrija pri KGZ Nova tudi gospe, ki so v okviru študijskega Gorica je bilo glede na mokro sezono krožka Vesele zeliščarke proučevale pričakovati večje nihanje v kakovosti zelišča in nas pogostile z zeliščnimi sira, ocene pa so kljub temu pokaza- čaji. Kot vsako leto so na prazniku le visok nivo. sodelovale kmečke žene in pripravile Kmečki praznik pa je tudi prilo- številne domače dobrote za srečelov, žnost nakupov in druženja po napor- rejci drobnice pa so pripravili ovčji ni poletni sezoni. Na 30 stojnicah je golaž. Praznik se je zaključil z vese- bilo moč videti marsikaj. Organiza- lico v ritmih ansambla Donačka. torje veseli vse večja ponudba lokal- Besedilo in foto: Peter Domevšček, ne zelenjave in sadja, kar je zelo Posoški razvojni center

Utrinki

MLADI PLANINCI NA TABORU na planini Razor. Foto: arhiv PD Tolmin MLADI PLANINCI PD Tolmin, sončne dni pa so izkori- RAZISKOVALI GORE NAD stili za pohode na preval Globoko, MLADI KOBARIŠKI PLANINCI na poletnem taboru. Foto: Iztok Rojc PLANINO RAZOR Vogel, Migovec, Škrbinsko ploščo in planino Kal. znamenit Matijev čebelnjak in trdnja- ni manjkalo niti različnih iger, igranja Planina Razor – Planina, ti moje vo Kluže. Med drugim smo se nau- odbojke, petja ob spremljavi harmo- kraljestvo ... so prepevali mladi pla- Vsi, ki so bili na taboru prvič, so se čili, kako se naredi ostrgačo, jedli nike in ustvarjalnih delavnic. Sicer ninci Planinskega društva (PD) Tol- udeležili poučnega prikaza izdelave značilno malico – čompe, skuto in pa si lahko več utrinkov iz druženja min, ko so se vračali s planine Raz- sira in skute. Preizkusili so se tudi v »buške krafe«, zahvala za to pa gre ogledate na naši spletni strani, kjer or, kjer so med počitnicami preživeli izdelavi vozlov in plezanju na balva- predvsem domačinoma iz Bavšice. se lepo vidi, da nam v veseli in na- petdnevni planinski tabor. Udeležilo nu pod kočo, popoldneve pa so Adrenalin smo sproščali pri plezanju smejani družbi mladih planincev ni se ga je 30 osnovnošolcev iz Tolmi- mladim planincem popestrili poučni in premagovanju ovir v adrenalin- nikoli dolgčas. na, Volč, Mosta na Soči, Bovca in prikazi jamarjev, varuhinje gorske skem parku, ki nam ga je vodnik pri- Nežka Koren, Planinsko društvo Solkana. Varno zatočišče v deževnih narave ter gorski reševalci, ki so de- pravil kar v bližnjem gozdu. Seveda Kobarid – Mladinski odsek dneh jim je nudila planinska koča monstrirali reševanje ponesrečene-

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Utrinki ( 27 )

200. JUBILEJNI POHOD PLANINCEV UPOKOJENCEV Planinsko društvo (PD) Tolmin je v sodelovanju z Društvom upokojen- cev (DU) občine Tolmin 28. januarja 1998 organiziralo prvi pohod planin- cev upokojencev. Letošnje poletje Podjetje AVRIGO, družba za avtobu- so tako tolminski planinci – upoko- sni promet in turizem, d.o.o. , z več jenci zabeležili okrogli 200. pohod. kot 200 zaposlenimi, objavlja: Zadnjih 17 let mesečni pohodi, ki se PROSTO DELOVNO MESTO jih udeležujejo upokojenci iz tolmin- ZA VOZNI-KA/CO AVTOBUSA ske občine in celo iz Zakojce, pote- NA OBMOČJU BOVCA. kajo pod vodstvom Rudija Raucha. Od začetka pa vse do danes so sku- Od kandidat-a/ke pričakujemo, pno zabeležili 14.010 udeležencev, da izpolnjuje naslednje pogoje: od katerih je 289 bolj ali manj re- • končana IV. stopnja šolske izo- dnih. Najbolj množično obiskan od brazbe, • starost najmanj 24 let, vseh pohodov pa je bil prav jubilejni • vozniško dovoljenje »D« kategorije, 200. pohod, ki se ga je udeležilo • temeljna poklicna kvalifikacija 126 oseb. In če še malce pobrska- RUDI RAUCH (tretji z leve) planince upokojence že 17 let vodi na mesečne pohode. Foto: Senka Krapež (TPK) za voznik-a/co v cestnem mo po statistiki, ugotovimo, da so v prometu, 20 letih planinci upokojenci obiskali PD Tolmin Milena Brešan je v na- želji, da bi bili še dolgo skupaj. Svo- • aktivno znanje slovenskega jezika, 184 različnih lokacij, štirikrat so se govoru poudarila pomen organizira- jim poverjenikom, ki mu na terenu • zdravstvene in psihofizične spo- povzpeli nad 2.000 metrov, petintri- nja tovrstnih pohodov in vodji ob ju- pomagajo, pa se je s spominskimi sobnosti za opravljanje dela vo- znik-a/ce. desetkrat pa nad 1.000 metrov. Re- bilejnem pohodu izročila priznanje. darili zahvalil tudi Rudi Rauch. dno obiskujejo kulturno zgodovin- Čestitkam se je pridružil tudi pred- Za dodatno presenečenje in neiz- Možnost zaposlitve imajo tudi ske poti, prehodili so skoraj celo pot sednik DU občine Tolmin Stojan merno veselje pa so poskrbeli Rudi- kandidat-i/ke z opravljeno C ali E kategorijo – dogovorno po opra- Zorka Jelinčiča po tržaškem Kra- Prezelj, upokojenci – planinci pa so jevi kolegi, sicer planinski vodniki, ki su, lep del Slovenije, nekaj sose- Rudiju iz hvaležnosti podarili polet z vljenem izpitu D kategorije in te- so prišli nenapovedano ter s seboj iz meljne poklicne kvalifikacije. dnje Italije, predvsem pa slovensko letalom. Tako si bo lahko še iz večjih Posočja v Belo krajino pripeljali tudi Benečijo, doberdobski in tržaški višin ogledal deželo, po kateri vodi torto. Slavica Boljat je v njihovem Pisne vloge pošljite najkasneje Kras, avstrijsko Koroško in še bi lah- svojo stotnijo. Ob tem so mu pripra- imenu z ganljivimi besedami čestita- do vključno ponedeljka, 10. ko naštevali. vili tudi zbirko zgodbic, pripovedi, la »slavljencu Rudiju« in mu zaželela 11. 2014, na naslov: AVRIGO, družba za avtobusni promet in pesmic in čestitk, ki so jo pripravljali vse dobro. Za njihovo varnost skrbi že omenjeni turizem, d.o.o., Kidričeva ulica vodja Rudi Rauch pa tudi Vlado zadnja dva meseca – vse seveda na Janja Kragelj, članica PD Tolmin in DU 20, 5000 Nova Gorica. Šorli in Milan Kogoj. Predsednica temo, kaj jim pomenijo ti pohodi in v občine Tolmin

Utrinki ga padalca z drevesa. Veliko časa Število članov društva je do danes smo porabili tudi za spoznavanje var- naraslo na 24. Ponosni so, da se je nega gibanja v gorah ob vremenskih včlanil tudi dosedanji češki velepo- spremembah, trije najbolj pogumni slanik dr. Petr Voznica. Sicer pa je pa so preizkusili, kako je preživeti namen društva ohranjati spomenike noč v gorah, saj so prespali v obno- in dediščino prve svetovne vojne ter vljenem bivaku pod prevalom Globo- opozarjati na nesmisel vojskovanja. ko. Veselo druženje na taboru so za- Prva akcija je bila čiščenje korita iz ključili s smehom in spoznavanjem prve svetovne vojne pod vasjo Hum različnih planinskih ter drugih nadar- ob cesti Ljubinj-Kneža. Pri tem so jenosti v igri Planinec ima talent. naklonjeno sodelovali prebivalci Kra- Majda Pagon, vodja tabora jevne skupnosti Ljubinj, s katerimi so se že dogovorili za nadaljnje sku- pne projekte. Društvo pa sodeluje NOVO DRU[TVO BOGATI tudi s sorodnimi društvi in institucija- SPOMIN NA PRVO SVETOVNO mi, kot sta na primer Tolminski mu- VOJNO zej in Ustanova »Fundacija Poti miru NOVO DRUŠTVO, ki bogati spomin na veliko vojno. Foto: arhiv Mednarodnega zgodovinske- v Posočju«. Zgornje Poso~je – Stoletnica za- ga društva generala Svetozarja Borojevića Tolmin četka prve svetovne vojne povečuje Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina zanimanje za dogodke, ki so se glo- Svetozarja Borojevića Tolmin. Na kom 91. pešpolka pri nas, zanj pa boko zarezali v življenja posamezni- pobudo Maksimilijana Kravanje, obstajajo fotografije in načrt poko- kov in zapustili sledi, ki jih odkrivamo sedanjega predsednika, Aleksan- pališča, kjer stoji. Slovenski člani STO LET »VETROVALNE« še danes. Raziskovanja so pogosto dre Panjtar in Čeha Jana Toroka pridobivajo potrebno dokumentaci- Koritnica – Društvo Baška dedišči- plod povezovanja posameznikov, ki je ustanovnemu zboru prisostvovalo jo, ki sledi zahtevam Zavoda za spo- na je jeseni izvedlo tretji sklop prire- tkejo vezi na tematiko tega krutega 17 zagnancev. O pravni obliki so za- meniško varstvo. Povezali so se z ditev Odmevi dediščine 2014, ki so časa prek današnjih meja naše do- čeli razmišljati, ko so za Mrzlim vr- Veleposlaništvom Češke republike v posvečene stoletnici izgradnje žele- movine. hom naleteli na ostanke spomenika Ljubljani in Občino Tolmin. Člani iz zniškega predora Bukovo. Osrednji, Eno takih povezovanj je v začetku dvestotim žrtvam 91. pešpolka iz če- Češke pa zbirajo sredstva za obno- etnološko obarvan dogodek se je v letošnjega leta pripeljalo do ustano- ških Budejovic. S skupnimi močmi vo. Prek društva namreč iščejo prostorih nekdanje tovarne Bača od- vitve Mednarodnega, kulturnega, so ga sklenili obnoviti. To je namreč predvsem sledi svojcev, ki so padli vil že junija, o tem pa smo pisali v prej- zgodovinskega društva generala edini spomenik padlim češkim voja- na Mrzlem vrhu. šnji številki SOČAsnika. Jeseni smo

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 300 let tolminskega punta (10) ( 28 )

Zadu{itev tolminskega punta

Za~etni uspehi in samozavest, ki so jo uporni kmetje ob~utili ob zavzetju Gorice, so kmalu spodbu- dili vsestransko uporni{ko gibanje, ki se je v dveh mesecih raz{irilo vse do morja. Ko so gori{ki de`elni stanovi uvideli, da nastalega polo`aja sami ne bodo mogli ve~ nadzorovati in da se je upor nevarno {iril `e izven de`elnih meja, so bili kljub {tevilnim pomislekom vendarle pripravljeni spreje- ti cesarjevo pomo~.

esar je v prvih dneh junija 1713 na Primorsko poslal C okrog 600 krajišnikov, kasneje pa še 800 cesarskih pešcev in konje- nikov, ki so najprej zatrli uporne Kraševce. Ko se je razširila vest, da prihajajo Kraševcem na pomoč Tol- minci, so se krajišniki pomaknili pro- ti Gorici in se v Solkanu srečali z večjo skupino upornih kmetov s Tol- minskega. Kanalcev in Bricev zaradi strahu pred tujimi vojaki med njimi ni bilo. Ko so krajišniki enega izmed Tolmincev med grožnjami, obmeta- vanjem in streli smrtno ranili, so se razbežali tudi drugi uporniki. Pun- tarska ofenziva je bila s tem končana. Okrog 150 krajišnikov se je nato iz USMRTITEV TOLMINSKIH PUNTARJEV na Travniku v Gorici. Slika: Jana Dolenc (original hrani Tolminski muzej) Goriške premaknilo na Tolminsko, kjer so v kratkem polovili še ostale zračene podzemne celice, kjer so te- so vodili zasliševalci, ki so bili v Go- in priznali že na začetku zasliševa- upornike in tri med upiranjem tudi sno nagneteni, ob skromni hrani ter rico poslani iz drugih mest. Glavni nja, nekateri, med njimi tudi Jakob ubili. nečloveških življenjskih pogojih (ne- cilj zasliševanj je bilo priznanje kriv- Velikonja in Jakob Gruden, pa so snaga, mrčes, glodavci) preživeli več de, do njega pa so poskušali priti očitano jim krivdo priznali šele po Je~a in zasli{evanja kot dve leti. Glavni uporniki so bili tudi z zastraševanjem, torturo in mu- daljšem mučenju. Po zatrtju dvomesečnega punta je po prijetju vklenjeni še v železne čenjem. To so pod vodstvom in nad- bilo v ječo na goriškem gradu pripe- okove, ki so njihov že sicer nezavi- zorom zasliševalcev ter drugih ude- Krvava rihta ljanih okrog 150 upornih kmetov. dljiv položaj še poslabšali. ležencev v procesu izvajali najeti Vsa zaslišanja vodilnih upornikov Strpali so jih v temne, mrzle in slabo Pred javnostjo skrita zasliševanja rablji. Številni obsojenci so popustili so bila izpeljana do aprila 1714, ven-

Utrinki predvajali projekcijo televizijske od- nenavadna zgradba ne daje misliti, gić. Ob okroglem jubileju so ob stav- daje Idrijska železnica in svečano da se srečujejo s pionirskim dosež- bi postavili spominsko obeležje, ki obeležili stoletnico tehničnega pre- kom na področju prezračevanja pre- ponazarja odprt železniški signal in vzema »vetrovalne«, o katerem je 1. dorov. Ventilator je za večno obstal s simbolizira naklonjenost novim ide- avgusta 1914 poročal časopis Soča. prihodom dizelskih vlakov v 70. letih jam, pobudam ter povezovanju. Od- krila ga je družina Bratina, saj je bil Vetrovalna naprava stoji na Koritnici prejšnjega stoletja. njihov oče čuvaj »vetrovalne«. Avtorja v najožjem delu Baške grape, ob Na slovesnosti sredi septembra je obeležja sta člana društva – po ideji severnem portalu predora Bukovo. številne ljubitelje tehniške dediščine Aleša Bizajla ga je izdelal in mu svoj Uroš Bre- Zaradi težav pri gradnji so prvo par- nagovoril tolminski župan umetniški izraz vdihnil Vojko Lesjak. no lokomotivo skozenj pognali s pol- žan. Kako je skozi minulo stoletje pol- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina letno zamudo. Pokazalo se je, da zel tod mimo čas, ki tehnični dedišči- naravno prezračevanje ni zadostno. ni ni bil naklonjen, je strnil član uprav- Strojevodje in kurjači so zaradi tega nega odbora društva in pobudnik RAZKRILA STA SKRBNO omedlevali. Rešitev so našli v izgra- razglasitve »vetrovalne« za tehniški ^UVANO ZAPU[^INO DEDA dnji kamnite zgradbe, ki v svojem spomenik Toni Obid. Skrb društva Javorca – Ob 100-letnici prve sve- drobovju skriva ogromen ventilator SEPTEMBRA SO OBELEŽILI STOLETNICO za ohranjanje tehniške dediščine je VETROVALNE NAPRAVE, pionirskega do- tovne vojne postaja spominska cer- za potiskanje svežega zraka v pre- sežka na področju prezračevanja predorov. pohvalil direktor Železniškega muze- kev Svetega Duha v Javorci idealen dor. Danes mimoidočim nekoliko Foto: Cveto Zgaga ja Slovenskih železnic Mladen Bo- prostor srečevanj in obujanja spomi-

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 ( 29 )

zensko pravo še vedno temeljilo na žigosanje …). Najhujše kršitelje pa je mreč po prestani zaporni kazni do- USMR^ENI TOLMINSKI državnem kazenskem zakoniku »Ka- doletela obredna javna usmrtitev. Ta letela še zaplemba premoženja, le PUNTARJI rolina«, napisanem leta 1532, ki je bil je po točno določenem protokolu desetim zapornikom so z njo priza- • Ivan Miklav~i~ – Gradnik iz močno sredstvo discipliniranja in je pred množico navzočih potekala na nesli. Z izrekom kazenske razsodbe Ro~inja služil predvsem ohranjanju oblasti, mestnih ali vaških trgih. Javno ka- so bili na Tolminskem in drugih go- • Gregor Kobal z Mosta na So~i materialne posesti ter socialne pozi- znovanje je bilo namreč bleščeča spostvih odstavljeni tudi vsi župani • Lovre Kragelj z Modrejc • Martin Munih s Sel pri Vol~ah cije vladajočih. Namen kaznovanja manifestacija oblasti in javno prizna- in vaški sodniki, ki so sodelovali s • Toni Pav{ler z Idrije pri Ba~i zato ni bil zgolj preprečevanje kazni- nje krivde ter potrditev resnice, muke puntarji. Nikoli več niso smeli opra- • Miha Baloh z Idrije pri Ba~i vih dejanj in varovanje splošnega in trpljenje ob izvršitvi kazni pa so vljati te funkcije, spremenjen pa je • Jakob Velikonja iz ^iginja javnega dobrega, ampak tudi zastra- bile za obsojenega zemeljska pokora bil tudi dotedanji način izbiranja žu- • Jakob Gruden z Mosta na So~i ševanje ljudi ter zaščita cerkvenih in ter uvod v posmrtno sodbo. Najbolj panov. Vaščani so tako smeli zgolj • Matija Podgornik s Pe~in moralnih norm. Kršilce veljavnih pra- častna je bila usmrtitev z obglavlja- predlagati tri može, izmed katerih je • Valentin Lapanja s Ponikev vil je lahko doletelo več različnih njem, manj častne pa sežig na grma- nato zemljiški gospod izbral najpri- • Andrej Laharnar s [entvi{ke kazni. Za manjše prekrške na primer di, obešanje in utopitev. mernejšega. Onemogočeno in prepo- Gore tatvine, goljufije, pretepi, prepiri, iz- vedano je bilo tudi delo tolminskih »prokuratorjev« in notarjev, kazen dar večini ujetnikov dokončna sodba izgona iz dežele pa je doletela tudi tedaj še ni bila izrečena, zato so osta- vse duhovnike, ki so »zapeljevali to li v ječi do velike noči leta 1716, ko preprosto ljudstvo z najslabšimi na- jih je bila večina izpuščenih. Že takoj sveti«. po zaslišanjih pa je bila izrečena do- Najhujši udarec za deželo pa je končna, smrtna obsodba za 11 vodil- bilo plačilo denarne kazni. Največ, nih upornikov. Usmrtitve so zaradi 2.000 goldinarjev, so morali plačati števila obsojencev, zagotovo pa tudi podložniki tolminskega gospostva, zaradi večje odmevnosti in zastraše- saj je bila krivda za uporništvo tu valnega učinka, razdelili na tri dni največja. Župani 48 županstev so že (20., 21. in 23. april 1714), potekale v začetku novembra 1713 podpisali pa so na dveh mestih: na glavnem pogodbo, s katero so se obvezali, da mestnem trgu pred sedežem dežel- bodo pravočasno plačevali vse cesar- nih stanov ter na nižje ležečem Trav- ske davke in poravnali tudi zaostali niku. Vse tri dni je bilo mesto polno davek na usnje, meso ter vino v viši- ljudi z vseh koncev dežele. Med nji- ni 4.000 goldinarjev. Z denarjem, ki mi je bilo tudi okrog 700 županov, ki se je po koncu punta stekal v dežel- so pri vseh usmrtitvah prisostvovati no in državno blagajno, je bila najbrž ZA MANJŠE PREKRŠKE SO BILE V VELJAVI RAZLIČNE SRAMOTILNE KAZNI, med katerimi pod prisilo, saj jim je bila sicer s stra- je bilo najpogostejše privezovanje k sramotilnemu stebru, nošenje oziroma vklepanje v trlico (na izplačana tudi nagrada za vasi, ki se ni deželnih oblasti zagrožena kazen. sliki) in opravljanje različnih fizičnih del. Vir: R. Held, Inquisition, 1985 punta niso udeležile. Na Cerkljan- Za varnost in mir je skrbelo okrog skem so bili to Novaki, na Tolmin- 100 vojakov grenadirjev. Med njimi dajstva, zakonolom, rojstvo nezakon- Soo~anje s posledicami skem pa vasi, ki so spadale pod žu- je bila tudi skupina bobnarjev, ki so skega otroka …, si je obtoženi nako- punta panstvo Nemškega Ruta. z bobnanjem naznanjali prihod ob- pal zgolj zasramovanje in javno izpo- Posledice zatrtega tolminskega Karla Kofol, etnologinja, sojenih in branje obsodb ter s tem stavljanje, za hujše prekrške je bil punta niso bile hude zgolj za zaprte Tolminski muzej poskrbeli za še večjo dramatičnost določen izgon iz skupnosti ter izvr- in usmrčene puntarje, ampak tudi za Op. ur.: Izbor uporabljene literature pri pripra- vi prispevkov o tolminskem puntu bo obja- dogodka. šitev manjših ali večjih telesnih kazni njihove družine in celotne kmečke vljen novembra na Facebookovi strani SOČA- V času tolminskega punta je ka- (rezanje ušes, jezika, sekanje roke, soseske. 61 zaprtih puntarjev je na- snika.

Utrinki na na vojake, ki so se pred stotimi povedovala tudi o svojem dedu. Jut- noč s pomočjo folklorne skupine leti bojevali na bojiščih soške fronte. ta je med drugim omenila, da se v KUD Sevdah iz Ljubljane in domačih Ker je bila lesena cerkev zgrajena veliki figuri angela skriva podoba ar- gospodinj, predstavili še značilne po načrtih arhitekta Remigiusa Ge- hitektove žene, njune babice. plese ter kulinariko prebivalcev Bo- ylinga, sem nedolgo tega na Duna- Leta 2016 bo minilo sto let od izgra- sne in Hercegovine. ju obiskala njegova vnuka Michaela dnje cerkve v Javorci, tega izjemne- Vojna, v kateri je bilo poleg življenj in Jutto Geyling. Že takoj ob vstopu ga kulturnega spomenika iz obdobja uničenih tudi veliko domov in kultur- v njuno stanovanje mi je pogled za- prve svetovne vojne. Sicer pa smo ne dediščine, je za seboj pustila tudi stal na stolu, ki me je hipoma spo- tudi v Tolminskem muzeju letošnjo izjemne spomenike. Prav zato bo mnil na cerkvico Svetega Duha, saj 100-letnico začetka omenjene voj- Tolminski muzej eno izmed svojih so stoli prav takih oblik postavljeni v ne, ki je po sarajevskem atentatu naslednjih razstav namenil prav obe- prvi vrsti omenjene cerkve. Skrbno kmalu prerasla v tako imenovano ve- ležitvi 100-letnice izgradnje cerkvice čuvano gradivo, ki zajema arhivske liko vojno svetovnih razsežnosti, Svetega Duha v Javorci. Upamo, da fotografije, dokumente, risbe in ski- obeležili z razstavo Vihar sovražen bo Michaela in Jutto Geyling ob tem ce, je širši javnosti nepoznano. V svet pretresa. V njej smo predstavili dogodku pričakala želena monogra- njem je razkrita vrsta zanimivih detaj- zanimive zgodbe o bosansko-herce- fija. IZDELAVA VELIKE FIGURE ANGELA, ki še lov, ki dopolnjujejo vedenje o poteku govskih vojakih na soški fronti. Po- danes krasi notranjost cerkve v Javorci. Foto: Mag. Damjana Fortunat Černilogar, gradnje cerkve. S ponosom sta pri- leg tega smo na Poletno muzejsko arhiv družine Geyling direktorica Tolminskega muzeja

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 ( 30 )

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Utrinki ( 31 )

klasični akupunkturi, ki izhaja iz tradi- cionalne kitajske medicine, nadgra- jena pa je z znanjem nam bližje za- hodne medicine. Sprejeta je v uradno, zahodno medicino kot komplemen- tarna metoda zdravljenja. Pri obrav- navi težav nudi za razliko od klasične medicine drugačen pristop, ki je ho- lističen oziroma celosten. Drugače povedano gre za pristop, ki človeka obravnava kot celoto. V tem primeru sta duh in telo povezana z življenjsko energijo, ki ji pravimo Qi, ter sta tako v stalnem dinamičnem ravnovesju. Če v telesu pride do kakršnih koli neravnovesij ali blokad pretoka energije, se to pokaže kot simptom ali bolezen. Akupunktura pri tem te- V ZAČETKU OKTOBRA JE Z DELOM NA lesu pomaga pri doseganju njegovih V PRIJATELJSKIH PISARNAH se poleg arhitekturnega biroja izvajajo tudi računovodske stori- PODROČJU MEDICINSKE AKUPUNKTURE tve in dejavnost vezana na razvoj elektronike. Foto: T. Š. F. v prostorih podjetja Medicus partner v Tolmi- naravnih teženj po ravnovesju s sti- nu začel zdravnik Saš Jurij Tašič. mulacijo določenih telesnih točk, ki PRIJATELJSKE PISARNE priložnost za obuditev življenja na Can- ležijo na tako imenovanih meridia- karjevi 4 in zato pobudo po sodobni nih, in sicer s pomočjo tankih, steril- Tolmin – Štirje prijatelji smo sep- AKUPUNKTURA ODSLEJ TUDI tembra, v prostorih, kjer smo lahko preureditvi z zadovoljstvom podprl. V POSO^JU nih iglic. Poleg tega krepi imunski sistem, manjša bolečine in harmoni- nekoč kupovali Žilnikove čevlje, ura- Tako smo si predstavniki štirih pod- Zgornje Poso~je – Po dolgem času zira delovanje organov, kar se odra- dno odprli nove poslovne prostore, jetij v stavbi, ki stoji nasproti glavne- se v Posočju na področju zdravstva ža v zmanjšanju bolezenskih težav in ki smo jih poimenovali Prijateljske pi- ga vhoda Centra za socialno delo, spet odpira nekaj novega, kar bo za dvigu življenjske kakovosti. sarne. Neizbežna selitev iz prosto- uredili pisarne, pri njihovi prenovi pa marsikoga dobrodošlo – predvsem Akupunktura se v prvi vrsti priporoča rov, v katerih smo delovali do sedaj, je kot oblikovno vodilo obveljal dia- z vidika drugačnega pristopa in bliži- za zdravljenje bolečin različnega iz- je botrovala združitvi moči. Izbira no- log starega z novim. V njih tako da- ne. V začetku oktobra je namreč z vora, težav s spanjem, tesnobe, psi- ve lokacije ni bila enostavna, saj je nes poslujemo: Anka Kavčič Cim- delom na področju medicinske aku- hične izčrpanosti itd. Prav tako je te- bilo število primernih in ustrezno ve- prič (na fotografiji levo) in Romana punkture v prostorih podjetja Medi- rapija primerna za hujšanje, zdravlje- likih prostorov v središču Tolmina Krivec (na fotografiji desno), ki svo- cus partner v Tolminu začel zdravnik nje odvisnosti, posebno mesto pa zelo omejeno. Želeli smo namreč jim strankam ponujata računovod- Saš Jurij Tašič, dr. med., specialist ima na področju lajšanja menopav- delovati v starem mestnem jedru, ki ske storitve, Emil Leban, katerega družinske medicine, ki sicer v Koba- znih težav, bolečih menstruacij in pri ga že leta zaznamuje pomanjkanje dejavnost je vezana na razvoj elek- ridu že nekaj let deluje na področju bruhanju v nosečnosti ter kot pripra- programa in »življenja«. tronike in Nataša Štrukelj z arhitek- družinske medicine. va na porod. Lastnik prostorov Željko Kobal je v turnim birojem. Medicinska akupunktura temelji na Besedilo in foto: Maruša Kunaver Tašič zamisli o skupnih prostorih prepoznal Prijatelji

Utrinki

NAGRADA NA[A SLOVENIJA skurzijo društva. Odzvalo se je po- V ROKAH BA[KE DEDI[^INE vabilu organizatorja in si ogledalo staro istrsko vas Krkavče. V muzej- Portoro` – Društvo Baška dedišči- ski hiši Vrešje so člani spoznavali na je 28. septembra v družbi še nekdanje življenje Šavrink in Šavri- dvanajstih posameznikov in organi- zacij iz Slovenije, avstrijske Koroške nov, na vaški prireditvi Vonj po Istri in Porabja prejelo priznanje Naša pa uživali v prikazu njihovih običajev Slovenija. Društvo je za prejem na- in glasbe. grade v kategoriji Zasluge posame- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina znikov ali organizacij predlagal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ob- TOLMINSKI ORKESTER TKE močna izpostava Tolmin. Že petič VEZI PO DALMACIJI zapored jih je podelilo Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in Ka{tel Stari (Hrva{ka) – Konec naravne dediščine/krajine kultura- septembra se je Kulturno društvo natura.si. Slavnostna prireditev je bi- (KD) Pihalni orkester Tolmin odpravi- la umeščena v program sejma navti- DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA JE PREJELO NAGRADO NAŠA SLOVENIJA, ki jo že peto leto lo na gostovanje v enega izmed sed- ke, plovil, karavaninga in kampinga podeljuje Gibanje kultura-natura.si. Nagrado so prejeli v okviru sejma Bonaca v Portorožu, pra- mih dalmatinskih Kaštelov in postavi- Bonaca v Portorožu. Izbranci so znični dan pa so izkoristili za letno ekskurzijo društva. Foto: arhiv Društva Baška dediščina lo osnovo za sodelovanje z enim prejeli grafiko akademskega slikarja vodijo k trajnostnemu razvoju. Na dediščinska prizadevanja prepogo- najstarejših hrvaških orkestrov – pi- Franka Vecchieta iz Trsta. tem področju se namreč poraja nov sto razočarala celo stroka. Predse- halnim orkestrom Hrvatskog glazbe- Izbor nagrajencev je temeljil na steber, kulturni turizem, ki naj bi za- dnik Gibanja kultura-natura.si Slav- nog društva (HGZ) »Zrinski« Donja odličnosti posegov in raziskav ter vesti in znanja o vrednotah širil na ko Mežek je nagrajence povabil k Kaštela iz Kaštel Starega. celovitosti in trajnosti projektov s po- vse generacije. Skrb za dediščino je novemu, ustvarjalnemu brbotanju, Kaštelski orkester, ki je bil osnovan dročja varovanja, ohranjanja ter uve- v čestitki nagrajencem pohvalil go- negovanju sodelovanja in druženja davnega leta 1852, je Tolmince to- ljavljanja dediščine. Tudi pokrovitelj stitelj Peter Bossman, župan Obči- ter vzpostavljanju pogojev za skupne plo sprejel in jim omogočil, da so podelitve, predsednik Državnega ne Piran. Povabilu k besedi so se projekte. svoj repertoar latino, filmske in slo- sveta RS dr. Mitja Bervar, je v svo- odzvali tudi nagrajenci. Nekateri ni- Društvo Baška dediščina je ta pra- venske domače glasbe predstavili jem nagovoru izpostavil usmeritve, ki so mogli mimo dejstva, da je njihova znični dan izkoristilo tudi za letno ek- lokalnemu občinstvu. Predstavniki

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4,3, 2014 Utrinki ( 32 )

3-KRAT HURA ZA SVETOVNA klubskih kolegov, številnih prijateljev, Italijan Andrea Calza. Najbolje uvr- PRVAKA domačinov in drugih oboževalcev so ščen kolesar domačega kluba je bil se tako Luka, Sašo in trener Dejan legendarni Valter Bonča s skupnim Deep Creek (ZDA) in Most na So~i veselili še dolgo v noč. četrtim mestom in zmago v svoji kate- – Sredi septembra je po medijih zao- goriji. Uspeh kluba so dopolnili Davor krožila novica o novem uspehu Luke Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič Mlekuž z zmago, Matevž Melinc z Božiča Saša Taljata in , glavnih drugim mestom in Milko Volarič s »krivcev«, da se lahko Slovenci pred ZAKLJU^EK USPE[NE tretjim mestom v svojih kategorijah. svetom ponovno pobahamo z osvoje- nim naslovom svetovnih prvakov. Z TEKMOVALNE SEZONE Z uspešno izpeljano dirko so tekmo- njim sta se namreč z večletnim trdim Kobarid–Dre`ni{ke Ravne – Z za- valci KK Soča Kobarid večinoma tudi delom in odrekanjem, o katerem se ključno prireditvijo Pokala Slovenije, zaključili letošnjo uspešno sezono. V večini še sanja ne, v konkurenci dvoj- 39. vzponom za Pokal Občine Koba- zadnjem delu sezone gre omeniti us- cev okronala omenjena kanuista na rid, se je končala amaterska kolesar- pešno udeležbo ekipe na etapni dirki divjih vodah. Osvojeni medalji tako SVETOVNA PRVAKA LUKA BOŽIČ IN SAŠO ska sezona v Sloveniji. Tako kot je že Giro ciclistico del Friuli Venezia Giulia, sodita v niz 17 tovrstnih pridobitev s TALJAT v družbi trenerja Dejana Testena na dolgoletna tradicija, se je v prvem ok- kjer je Volariču le okvara v zadnji eta- Mostu na Soči. svetovnih prvenstev. tobrskem vikendu odvil vzpon v Dre- pi preprečila odlično uvrstitev. Poleg nalnim nastopom in končnim 8. me- žniške Ravne, ki ga je organiziral Ko- tega so se tekmovalci udeležili tudi Mediji so se razpisali tudi o njuni leto- svetovnega amaterskega prvenstva v šnji fantastični sezoni, ki sta jo začela stom med kanuisti,« so še zapisali lesarski klub (KK) Soča Kobarid. To- na spletni strani kluba. Ob tem naj krat je vreme pripomoglo k izjemni Ljubljani in številnih dirk za Pokal Slo- z osvojeno bronasto medaljo na venije. Pred kolesarji je nekajtedenski evropskem prvenstvu. Na spletni omenimo še to, da je tretje odličje na kolesarski kulisi pod Krnom. Vzpona zadnjem svetovnem prvenstvu Slove- se je udeležilo 140 tekmovalcev iz počitek, pozimi pa se bodo že začeli strani Kajak kluba Soške elektrarne, treningi in priprave na novo sezono. katerega člana sta, so med drugim niji priveslal Savšek, ki je le dan pred Slovenije, Italije in Avstrije, zmage pa KK Soča Kobarid zapisali, da sta na tekmah svetovne- uspehom na moštveni vožnji osvojil se je drugič v treh letih veselil mladi ga pokala »kar trikrat stopila na srebro in s tem naslov svetovnega zmagovalni oder in kljub izpuščeni podprvaka. tekmi osvojila tretje mesto v skup- Svetovna prvaka in njunega trenerja nem seštevku svetovnega pokala, Dejana Testena je 10. oktobra v okvi- za konec pa bronu s svetovnega pr- ru Klubskega dne, ki ga ob koncu se- venstva 2009 dodala v letošnjem zone tradicionalno pripravijo v doma- letu še zlato in tako postala svetov- čem klubu na Mostu na Soči, čakal na prvaka v slalomu, natančneje v še svečan sprejem. Ob tej priložnosti kategoriji kanuistov dvosedov.« Lu- so jima mostarski gasilci pripravili ka si je poleg že omenjenega osvoje- pravcati vodni slavolok. Pozdravili pa nega odličja skupaj z Anžetom Ber- so jih tudi tolminski župan in številni čičem in Benjaminom Savškom občinski svetniki, ki si prizadevajo za priveslal še moštveni bron. »Odlične ureditev tako imenovane Vodne hiše vožnje in dobro formo je pokazal tu- na Mostu na Soči, kjer bodo svoje KOLESARJI KK SOČA KOBARID so z uspešno izpeljano dirko v Drežniške Ravne zaključili le- di med posamezniki z osvojenim fi- prostore dobili tudi kajakaši. V družbi tošnjo sezono. Foto: arhiv KK Soča Kobarid

Utrinki Popravek

ni uspela zatreti niti vojna. Dolgoroč- nano«? Težko … [KRATARIJE nemu sodelovanju sta zasedbi naz- Pa vendar. Zgodbe o Znamenju je Škrat Fon Feliks je bil spet na po- dravili na dalmatinski način – z mor- konec. Ženski pevski zbor Zname- hodu. Kdaj pa kdaj rad komu spre- skimi dobrotami in domačim vinom. nje Volče je po 18 letih sklenil svojo meni ime ali pa priimek, na primer Gostovanje v Dalmaciji ni prva pred- pot. Mnogi se sprašujejo zakaj, Manfreda v Mašera. V prispevku stavitev mladega tolminskega orke- mnogi se sprašujejo, kako da šele Slovesnost ob dnevu državnosti je stra v tujini, saj je obiskal že Italijo, zdaj. Enostavno. Zdaj je »prpašalo«. brigadirja mag. Davida Humarja iz Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Srbijo in Ko smo pevke spraševale o tem, kaj načelnika štaba Generalštaba Slo- dvakrat Španijo. Tovrstna gostovanja jim bo od Znamenja najbolj ostalo v venske vojske spremenil v načelnika pa ne služijo le predstavitvi zasedbe spominu, smo od vseh dobile isti Generalštaba Slovenske vojske. Na po svetu in niso le nagrada mladim odgovor – prijateljstvo. Tudi zato da knjižni polici pa je pomešal številke. glasbenikom za njihov trud in čas, ki se to na račun zbora ne bi skrhalo, Na dvojni zgoščenki Upitje spod Mi- ga namenjajo orkestru, ampak so smo pristavile piko za konec zgod- govca je predstavljenih 24 skladb tudi povezovanju in promociji lepot be. 16 izvajalcev in ne 16 skladb, kot je in delovanja celotne občine. Začeta In kaj vse se je skozi to zgodbo do- bilo napisano. Za nastale napake se dalmatinska zgodba se bo nadalje- gajalo? Če vprašamo zveste poslu- vsem vpletenim opravičujemo. vala, ko se bo kaštelski tempera- šalce, bi gotovo omenili dobro petje Uredništvo SOČAsnika ment predstavil v Tolminu. z občasnim »fušanjem« na mnogih Petra Pavšič, predsednica KD Pihalni koncertih, v vaških gostilnah, na go- orkester Tolmin stovanjih doma in tujini. Če vpraša- TOLMINSKI PIHALNI ORKESTER JE JESE- skakanje z barke v morje, nočna NI NASTOPIL V DALMACIJI, kjer se je pred- mo glavne junakinje te zgodbe, se stavil z latino, filmsko in slovensko domačo omenja »druženje, dobro petje, pri- vožnja do Berlina, potovanje do glasbo. Foto: arhiv KD Pihalni orkester Tol- SLOVO @ENSKEGA PEVSKEGA jateljstvo, žuriranje, žareča energi- Gradca, žuriranje pod Krnom, vo- min ZBORA ZNAMENJE ja, smeh, ovčka na mizi po vajah, žnja s perfektnim avtobusom, šte- tamkajšnjega orkestra so gostom Vol~e – Kako zaključiti zgodbo, ki je potovanja, spanje na seniku, bo- vilne dekliščine …« In to bi bilo ne- predstavili svojo zgodovino, prostore tako polna doživetij, energije, sme- vlingi, Sardinija, Mario, raznolika kako skromno povedano. Bilo je še in instrumente ter jim zaupali recept ha, petja, prijateljstva? Kako zaklju- garderoba, top 10 pesmi, pojoča veliko manjših, a ne nepomembnih za dolgo in uspešno delovanje. Ko- čiti zgodbo, ki na drugi strani ponuja voščilnica, izjemno vzdušje v zbo- drobcev, ki jih drugi nikoli ne bodo nec koncev štejejo kar 127 let več raznovrstne padce, da vse skupaj ru, občni zbori, sedenje na ražnju, razumeli, nam pa bodo lepšali dne- kot Tolminci, njihovega delovanja pa ne izpade preveč »pocukrano in zlaj- padci z odra, kričanje na raftingu, ve ob spominu nanje.

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Knji`na polica ( 33 )

Rejec, Mateja Kutin in Miro Kristan. rov dobrih praks, predpisov in projek- Projekti in orodje za spodbujanje ur- IZDAL IN ZALOŽIL: Posoški razvojni tov. Izdajatelj je s tem strokovnjakom banega kolesarstva in kolesarskega center. KRAJ IN LETO IZDAJE: Ko- za kolesarstvo na enem mestu ponu- turizma. UREDILA: Diego Gallo in barid, 2014. FORMAT: 32 × 22,8 cm. dil informacije, uporabne zamisli in Paola Basso. IZDALA IN ZALOŽILA: VEZAVA: mapa z vložnimi listi. rešitve, s katerimi bi lahko izboljšali Družba za promocijo turizma v po- kakovost kolesarskih poti, olajšali krajini Benetke. LETO IZDAJE: 2014. novogradnje ter širili kolesarsko kul- ŠTEVILO STRANI: 64. FORMAT: 14,9 Priro~nik o turo. Publikacija je na voljo tudi v × 20,9 cm. VEZAVA: mehka. kolesarjenju elektronski obliki na spletni strani Gradimo za jutri Priročnik, ki je nastal v okviru pro- www.adriabike.eu. Pripravili: Mateja Kutin in Tatjana Šalej Priročnik s katalogom Gradimo za jekta Interbike, vsebuje nabor prime- NASLOV: Priročnik o kolesarjenju. Faletič jutri, ki je nastal v okviru projekta AlpBC, uporabnika seznanja s trajno- stno gradnjo. Predstavljeni so tradi- cionalni in trajnostni gradbeni mate- riali, trajnostno okolje ter sodobne zahteve kakovostnega bivanja, sezna- nja pa nas tudi z vrednotenjem in certificiranjem trajnostne gradnje. Te- oretičnemu delu sledi katalog ponu- dnikov, ki ponujajo trajnostne grad- bene materiale in storitve. Priročnik brezplačno dobite na Posoškem ra- zvojnem centru, elektronska različica pa je objavljena na spletni strani http://url.sio.si/emY. NASLOV: Gradimo za jutri. Priroč- nik za trajnostno gradnjo s katalo- gom ponudnikov. UREDILI: Patricija

Utrinki

Na koncu ostanejo spomini. In hvale- žnost vsem, ki ste jih pomagali tkati. Urška Gabršček, Janja Gabršček, Va- nja Hvala, Katarina Ipavec, Mateja Jug, Marjetka Kenda

@E 40 LET ME[AJO BARVE, [ILIJO SVIN^NIKE IN USTVARJAJO Tolmin – Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Tolmin letos praznuje 40 let delovanja. Ob tej priložnosti smo septembra v galeriji tolminske knjižnice pripravili razstavo del svojih članov, ta dan pa so za kulturni pro- gram poskrbeli harfistka Vita Kova- čič Luka Trpin RAZSTAVO DEL ČLANOV KULTURNEGA , kitarist in pesnik ter DRUŠTVA LIKOVNIH USTVARJALCEV TOL- član društva Rok Alboje. Ob »roj- MIN smo si lahko ogledali v tolminski knjižnici. stnem dnevu« smo člani pripravili tu- di katalog s 40 vtisi v sliki in besedi. zgodbic … rojeva se slika. Vsaka Veliko barv smo premešali v teh le- drugačna, vsaka pripoveduje svojo tih, veliko svinčnikov je bilo ošiljenih, zgodbo, ki jo vsak bere drugače. nešteto čopičev je spremenilo friz- Glejte naše slike s svojimi očmi, da uro, veliko platen je izgubilo belo vam povedo zgodbo, mi pa bomo še nedolžnost in zaživelo v živahnih naprej šilili svinčnike, mešali barve in barvah. Ne bomo šteli vsega. Vča- kradli mislim slike ter jih risali za vas. sih mislim ukrademo sliko, pridružijo Besedilo in foto: Dare Trobec,

se nam barve, svinčnik, čopiči, pla- predsednik Kulturnega društva likovnih Rombon d.o.o., Bazoviška 4, 5220 Tolmin tno in začne se igra barv, čustev, ustvarjalcev Tolmin

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Utrinki ( 34 )

TOLMINSKI NOGOMETAŠI SO NAJVEČJE PRESENEČENJE 2. SNL, kamor so se uvrstili po lanski suvereni zmagi v konkurenci tretjeligašev zahodne Slovenije. Po končani prvi tretjini tek- LETOŠNJEGA TEKA NA ČRNO PRST se je udeležilo rekordnih 154 tekačev. Foto: Alenka movanja zasedajo četrto mesto. Foto: Arhiv NK TKK Tolmin Zgaga

TOLMINCI NAJVE^JE ti tudi zelo dobre predstave ekip 154 TEKA^EV SE JE skimi teki. Med prijavljenimi jih je kar PRESENE^ENJE 2. mladincev, kadetov, starejših dečk- PREIZKUSILO V TEKU NA enajst prišlo iz Italije, Mooney Kil- SLOVENSKE NOGOMETNE ov in uspešno delo z vsemi ostalimi ^RNO PRST lian pa celo iz Irske. Teka se je klubskimi selekcijami. V NK TKK udeležilo tudi rekordno število LIGE Podbrdo–^rna prst – Planinsko Tolmin si bodo v prihodnje prizade- tekačev iz Baške grape, kar 19. Tolmin – Nogometni klub (NK) TKK društvo Podbrdo je prvo septembr- vali za še bolj kakovostno delo z Kljub rekordnemu številu tekačev pa Tolmin se je v 2. Slovensko nogo- sko soboto v sodelovanju z Občino mladimi in za celovito ter trajno ure- dosedanji rekord proge, ki ga je pri- metno ligo (SNL) uvrstil po lanski su- Tolmin in Gorsko reševalno službo ditev celotne tolminske športne in- tekel Peter Lamovec (čas vereni zmagi v konkurenci tretjeliga- Tolmin vabilo na 21. gorski tek Ivana frastrukture, ki mora vsem tolmin- 0:47:46), ni padel. Ciljno črto je s šev zahodne Slovenije. Pred začet- Anderleta na Črno prst. Odzvalo se skim športnikom in športnim klubom časom 0:51:23 prvi prestopil kom letošnje sezone so bili cilji vod- je rekordno število tekačev, kar 154. nuditi čim boljše pogoje za razvoj. izkušeni Simon Alič iz Športnega stva kluba skromni in napovedi o Tek je hkrati zabeležil rekordno Petra Pavšič udeležbo tudi med letošnjimi Primor- društva (ŠD) Nanos. Za njim sta z končni uvrstitvi zadržane. Čeprav so poletne pripravljalne tekme obetale uspešen drugoligaški debi, je osta- jala večina prihodnjih nasprotnikov Utrinki velika neznanka. Zahteve Nogometne zveze Slovenije JESEN ZAZNAMOVALA DVA (NZS) za igranje v 2. SNL so v Tol- TEMATSKA POHODA min prinesle kar nekaj sprememb. Ba{ka grapa – Društvo Baška dedi- Nogometaši so se iz dotrajanih pro- ščina je letošnjo jesen sodelovalo storov, ki niso dosegali kriterijev pri- pri pripravi dveh pohodov iz progra- mernosti in varnosti, preselili v novi mov Dnevi evropske kulturne dedi- kompleks, postavljen ob igrišču. ščine in Festivala pohodništva 2014. Klub se je kadrovsko okrepil, a še Pohod po Bevkovi poti, pri katerem vedno pretežno stavi na doma vzgo- sodeluje več kot deset partnerjev, je jene igralce. Iz mladinskih vrst No- v program umeščen že tretje leto za- gometnega društva (ND) Gorica se pored. Medtem ko pohod iz Cer- je vrnil Bine Kavčič, iz prvoligaša knega do Bevkove domačije traja od NK Celje je prišel Nejc Kolman, po tri do štiri ure, je društvo pohodnike krajši odsotnosti je nogometne če- iz Hudajužne do Bevkove domačije vlje ponovno obul Saša Mišić, na pripeljalo v dobri uri. Letos ga je po- novo pa se je klubu iz ajdovskega svetilo stoletnici prve svetovne voj- UTRINEK S POHODA PO TEMATSKI POTI NA SVOJI ZEMLJI. društva ŠKOU pridružil popolni novi- ne. Člani društva so pohodnike že nec Jani Curk. Poleg omenjenih na startu seznanili, kako je te težke mlji, kjer so ob glavnem organizator- Baške grape. 143 pohodnikov je sta kot posojena igralca ND Gorica čase preživel France Bevk. Pripra- ju Društvu Baška dediščina sodelo- prejelo izkaznice in promocijsko prišla še Tolminec Jaka Kolenc in vili so tudi zgibanko s fotografijo vo- vali še Športno društvo Zarja Graho- gradivo. Tematske okrepčevalnice Alessio Codromaz. jaka Bevka in v njej predstavili nje- vo-Koritnica in Balinarsko športni med potjo so bile obogatene z izo- Začetek oktobra se je končala prva gova književna dela, katerih vsebina klub Bašelj Rudi Grahovo-Koritnica, braževalno-športnimi aktivnostmi: tretjina drugoligaškega tekmovanja. se dotika tega burnega obdobja. Prostovoljno gasilsko društvo Gra- nagradnim vprašalnikom, možnostjo Tolminci so zbrali pet zmag, en ne- Dogodki, povezani s prvo svetovno hovo ob Bači ter Krajevna skupnost tekmovanja v ruskem kegljanju in odločen izid in tri poraze, kar je za- vojno, so namreč živo zanimali Bev- Grahovo ob Bači, je bil v oba pro- delčkom prizora Sezula se bom iz dostovalo za vmesno četrto mesto. kovo pisateljsko pero še dolga leta grama umeščen drugič. Lani je bil filma Na svoji zemlji. Na cilju so or- Nogometni mediji so jih označili za po njej. Med potjo je član društva organiziran le kot kamenček v pro- ganizatorji pripravili enolončnico, lepo presenečenje, ki se bo, v pri- Cveto Zgaga prebral črtico Nedol- gramu ob 65-letnici snemanja filma razglasili rezultate tekmovanj in zavr- meru enakega nadaljevanja, borilo žnost, na prireditvi pred Bevkovo z istoimenskim naslovom. Letos se teli filmski odlomek Sezula se bom za uvrstitev v prvi del lestvice. domačijo pa še črtico Božični zvo- je začel že večer prej s predavanjem iz let 1948 in 2012. Poleg uspešnih predstav članske novi. Mihe Mlinarja iz Tolminskega mu- Besedilo in foto: Olga Zgaga, ekipe NK TKK Tolmin velja izpostavi- Pohod po tematski poti Na svoji ze- zeja z naslovom Arheološka podoba Društvo Baška dediščina

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Utrinki ( 35 )

roko v roki skozi cilj stekla Vinčec stva. Alja se je s kanujem prebila v Danijel iz ŠD 3 Šport in Klemen člansko reprezentanco in se udeleži- Triler iz Kluba gorskih tekačev la nekaterih članskih tekem svetovne- (KGT) Papež s časom 0:55:52. ga pokala. Sicer pa so tekmovali tudi Med ženskami je bila najhitrejša no- na ECA Junior Cupu, evropskem mla- dinskem pokalu v Solkanu, čeških vinka Ajda Radinja iz ŠD Vaitapu Budejovicah, Augsburgu, Bratislavi in (1:06:36). Takoj za njo je pritekla v Krakowu – v vsakem kraju sta se večletna udeleženka teka Mihaela odvili po dve tekmi, za končno uvrsti- Tušar, članica ŠD Nanos Podnanos tev pa je veljalo šest najboljših tekem. (1:06:55), trojico pa je zaokrožila Nazadnje so tekmovali v Bratislavi na Petra Mikloša iz KGT Papež ICF tekmi, kjer se rezultati uporabijo (1:08:36). za svetovno rangiranje tekmovalcev. Poleg pokalov v absolutni moški in Med popotovanji jih povezuje prijatelj- absolutni ženski konkurenci so pode- stvo, ki jim ga je že v rani mladosti lili medalje najboljšim v posamezni privzgojil njihov prvi trener Uroš Šte- kategoriji. Nagradili so tudi najmlajše kar. Gre za izjemno vztrajne in per- (Ano Čufer, letnik 1996 in Žana spektivne mlade kajakaše, ki se mo- Droleta, letnik 2001) ter najstarejše rajo za svoje divjevodaške treninge udeležence (Jožico Maslo, letnik vsak dan po pouku pa tudi ob sobo- 1954 in Alberta Lazarja, letnik 1937). tah s kombiji voziti v Solkan, Trnovo ali Tacen. V času počitnic imajo tre- Prireditev je bila hkrati tudi zaključna “POWERED BY NATURE TEAM” – narejen in vzgojen na Soči. Foto: Dejan Testen za akcijo Pušeljc gorskih tekov. ning velikokrat kar dvakrat na dan. Štirideset tekačev, ki so osvojili teke NAREJENI IN VZGOJENI NA ni na Soči. Dosegamo najvišja me- Zimske kondicijske treninge opravijo na Ratitovec, Blegoš, gorski mara- sta na svetovnih in evropskih prven- v športni dvorani in fitnes centru na SO^I OŠ na Mostu na Soči. ton štirih občin in tek na Črno prst, stvih, lahko krojimo sam svetovni Most na So~i – Na Facebook strani so nagradili s spominskimi majicami. vrh. Naš trener je Dejan Testen.« Kajak center na Mostu na Soči, ki so članov Kajak kluba Soške elektrarne, Ker se o svetovnih prvakih Sašu in ga večinoma s prostovoljnim delom in Srečanje planincev na Črni prsti s ki so se poimenovali »Powered by na- donacijami posameznikov postavili sveto mašo je zaradi slabega vreme- Luku piše v drugem prispevku, bomo ture team« piše takole: »Smo vrhunska tokrat pozornost namenili mladincem starši, jim trenutno še ne nudi najbolj na potekalo ob okrnjenem progra- ekipa v zasedbi: Jakob Jeklin, Niko ter njihovemu pestremu poletju. Ti so ugodnih razmer za delo, saj še ni do- mu. Kar nekaj ljubiteljev gora se do- Testen, Žiga Taljat, Gašper Kovačič, se dvakrat (enkrat za trening, drugič v končan. Kljub temu dokazujejo, da godku ni izneverilo, tako da na Sašo Taljat, Luka Božič, Alja Kozo- sklopu mladinskega evropskega pr- se lahko tudi v takih razmerah pride druženju ob tradicionalnih pečenih rog, Beti Medved, Živa Kavs in Eva venstva) spustili po progi v Skopju. Ni- do zmag. ribah nikomur ni bilo dolgčas. Jeklin. Smo kajakaši na divjih vodah ko in Jakob sta se v Avstraliji udeležila Agnes Kozorog, »podporna članica« Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina z Mosta na Soči. Narejeni in vzgoje- tudi mladinskega svetovnega prven- Kajak kluba Soške elektrarne

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014 Koledar prireditev ( 36 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 1. 11. (9.30) KOBARID, pokopališče Komemoracija ob Dnevu mrtvih ZB Kobarid, V. Hobič: 040-234-051 2. 11. (14.00) TOLMIN Nogometna tekma (TKK Tolmin in Šmartno 1928) www.nktolmin.si 3. 11. (17.00) TOLMIN, Knjižnica Uredite od doma: PISO – Prostorski informacijski sistem občin (Zoran Štanta) Knjižnica C. K. Tolmin in Občina Tolmin 5. 11. (17.00) KOBARID, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 6. 11. (17.00) TOLMIN, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 7. 11. (17.00) BOVEC, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 7. 11. (18.00) TOLMIN, Knjižnica Predstavitev kulturnega središča Planika iz Kanalske doline Knjižnica C. K. Tolmin in Društvo Planika 8. 11. LEPENA–KRNSKO Krn – pohod spomina 1918–2014 PD Tolmin (M. Brešan, M. Vidic): JEZERO 041-743-356 8. 11. (9.00) TOLMIN, Knjižnica Šahovski turnir za osnovnošolce Šahovsko društvo Tolmin 10. 11. TOLMIN, Knjižnica Razstava ob 170-letnici rojstva Simona Gregorčiča Knjižnica C. Kosmača Tolmin 10. do 14. 11. TOLMIN, Knjižnica Računalniški tečaji Knjižnica C. Kosmača Tolmin (17.00 do 19.00) 12. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Anapurna II, pozabljena zgodba – predavanje Kazimirja Drašlarja PD Tolmin (Ž. Rovšček): 041-442-085 15. 11. (9.00) TOLMIN, Gimnazija Tolmin EFT – začetna delavnica uporabe metode EFT Snežana Kragelj: 041-360-069 16. 11. (14.00) TOLMIN Nogometna tekma (TKK Tolmin in Farmtech Veržej) www.nktolmin.si 18. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Poskrbite za svoje zdravje – predavanje o raku dojk (M. Vudrag in K. Kragelj) ZD Tolmin in Knjižnica C. Kosmača Tolmin 19. 11. (17.00) KOBARID, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 20. 11. (17.00) TOLMIN, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 21. 11. (17.00) BOVEC, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 21. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Predstavitev 2. dela Slovarja zatolminskega govora Helene Čujec Stres Knjižnica C. Kosmača Tolmin 23. 11. BAŠKA GRAPA Planinski pohod po stezicah, ki so včasih bile PD Tolmin (D. Kenda): 041-744-631 24. do 28. 11. BOVEC, OŠ Bovec Računalniški tečaji Knjižnica C. Kosmača Tolmin (17.00 do 19.00) 28. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Povratna vozovnica: Kirgizistan – predavanje Matjaža Pinterja Knjižnica C. Kosmača Tolmin 1. 12. (17.00) TOLMIN, Knjižnica Uredite od doma: Zemljiška knjiga in kataster (mag. Jernej Uršič) Knjižnica C. K. Tolmin in Geodetska uprava RS 3. 12. (17.00) KOBARID, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 3. 12. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Zaključek projekta Primorci beremo z Vesno Milek Knjižnica C. Kosmača Tolmin 4. 12. (17.00) TOLMIN, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 5. 12. (17.00) BOVEC, Knjižnica Ure pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 6. 12. (9.00) TOLMIN, Knjižnica Šahovski turnir za osnovnošolce Šahovsko društvo Tolmin 6. 12. (21.00, STARO SELO, Igralno- AbbaShow – Abba Tribute Band (5 EUR gratis za igro) www.aurora-hitstars.si 23.00) zabaviščni center Aurora 7. 12. DREŽNIŠKE RAVNE Miklavžev pohod na Krasji vrh PD Tolmin (S. Boljat): 051-622-962 8. do 12. 12. TOLMIN, Knjižnica Računalniški tečaji Knjižnica C. Kosmača Tolmin (9.00 do 11.00) 10. 12. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Odprtje fotografske razstave članov fotografske skupine PD Tolmin PD Tolmin (M. Gerlič): 041-804-029 12. 12. (19.30) TOLMIN, Knjižnica Koncert: Bakalina, Janez Škof in Marjan Stanić Bakalina in Knjižnica C. Kosmača Tolmin 14. 12. KANAL Planinski vzpon na Jelenk PD Tolmin (D. Kenda): 041-744-631 15. 12. TOLMIN, Knjižnica Razstava izdelkov varovancev Doma upokojencev Podbrdo Knjižnica C. K. Tolmin in DU Podbrdo 15. do 19. 12. KOBARID, Knjižnica Računalniški tečaji Knjižnica C. Kosmača Tolmin (9.00 do 11.00) 16. 12. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Poskrbite za svoje zdravje: predavanje Zapeljivost prazničnih jedi (J. Lavrinec) ZD Tolmin in Knjižnica C. Kosmača Tolmin 17. 12. (17.00) KOBARID, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 18. 12. (17.00) TOLMIN, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 19. 12. (17.00) BOVEC, Knjižnica Ura pravljic z lisico Mico Knjižnica C. Kosmača Tolmin 19. 12. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Povratna vozovnica: Filipini –potopisno predavanje Izidorja Markiča Knjižnica C. Kosmača Tolmin 20. 12. ČRNI VRH NAD IDRIJO Planinski vzpon na Javornik PD Tolmin (R. Rauch): 031-756-082 27. 12. MODREJCE Pohod z Baklami PD Tolmin (M. Vidic): 040-232-898 V rubriki Koledar prireditev objavljamo izključno prireditve, ki nam jih posredujete v uredništvo (05/38-41-502, 05/38-41-510, e-naslov: [email protected]). Informacije glede objave v naslednji številki SOČAsnika bomo v začetku prihodnjega leta objavili na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava- prispevka. Prireditve, ki se bodo odvijale od 1. 1. 2015 do izida nove številke, bodo objavljene na Facebookovi strani SOČAsnika. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna. Namenjena je informiranju prebivalcev, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev. Objavljamo samo naslednje podatke: datum in uro, naslov prireditve, kontaktnega organizatorja ter telefonsko številko ali e-naslov ali spletno stran. Če želite v SOČAsniku podrobneje najaviti prireditev v obliki članka, oglasa ali oglasnega sporočila, so vam informacije na voljo na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik-oglasevanja. Za morebitne spremembe pri posameznih prireditvah, ki nastanejo po zaključku redakcije, ne odgovarjamo.

SO^Asnik, letnik XV, {t. 4, 2014