Ob~Ina Tolmin

( 1 ) JUBILEJNI

Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik XI, {t. 4, 2010 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087

• Brez vlaganj v ~love{ke vire ni razvoja • Kako s pomo~jo evropskega denarja do izobra`enih kadrov? • Kriza Poso~ja ni zaob{la • Izjemnost ugodnih vplivov in energij dreves • Ko se srce, roka in misli skrijejo v konico ~opi~a, potem … • Podobe preteklosti – Pep~eva (Zelena) hi{a

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )

Zanemarljiv je dele`, s katerim se sme{ kititi

Ko sem pred časom dobila ponud- dnikov: Darko Bradaškja, Mateja Bizjak, ki se nam zaradi študijskih bo, da za Tolminski zbornik napišem Kutin, Špela Kranjc, Patricija Rejec obveznosti pridruži občasno. Potem prispevek o deseti obletnici EPIcen- in nenazadnje sem tu še sama. Tudi sta tu tisti dve Špeli, ki večini naših tra, sem sprva sicer podvomila, da je stolček pomočnika urednika je zame- bralcev kot tudi poslušalcev Alpskega vsebina primerna za zbornik, saj po njal kar nekaj tistih, ki so na njem oziroma Primorskega vala povzročata številu let nismo dorasli niti za po- sedeli: Jernejo Kos, Petra Kovačiča, ducat preglavic. Špela Kranjc in Špe- šteno puberteto. Ko pa sem na to le Vesno Kozar, Špelo Kranjc, Simona la Mrak nimata le enakega imena in pristala, je bilo kar logično, da o tem Lužnika in Matejo Kutin. Pestra je poklica, obe sta tudi izjemno prijetni, Številka vpisa v razvid medijev: 787 pišem prav jaz, ki imam na EPIju tudi zgodovina lektoric. Za jezikovni komunikativni, delovni … Zato se po ISSN 1581-6087 najdaljši staž. Čeprav se je sprva zde- pregled sta sprva skrbeli Ana Božič svoje ne čudim, da ju večina še ve- Izdal in založil: lo vse skupaj zelo preprosto, sem in Nevenka Janež, kasneje pa je Ano dno zamenjuje oziroma da nekateri Posoški razvojni center Trg svobode 2, 5222 Kobarid kasneje doživela popolno blokado, zamenjala Nataša Komac (danes Gli- do danes sploh niso opazili, da gre kakršne v svoji zgodovini pisanja ne ha Komac). Da so bila besedila pre- za dve povsem ločeni osebi. Tu je Naslov: Uredništvo EPIcentra pomnim. Zdelo se je, kot da si zidam čiščena, imajo zasluge tudi vse ka- nato še najbolj realistično bitje, kar Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin spomenik za svoje preteklo delo, kar snejše lektorice Mariša Bizjak, Po- jih poznam – Jerneja Kos, ki jo oseb- Telefon: me je povsem zablokiralo. Ko na- lonca Kavčič, Špela Kranjc in Kata- no obožujem, ker resnično uživa pri 05/38-41-510 (glavna urednica) mreč začneš brskati po preteklosti, rina Mihelič. Za marketinško delo pisanju resnih tem, ki se jih večina 05/38-41-502 (pomočnica urednice) 05/38-41-500 (Posoški razvojni center) presenečeno ugotoviš, kako majhen pa gre pohvala Milošu Bajtu, Jerne- otepa. Vedno dobrovoljno Damjano Faks: je pravzaprav delež, s katerim se lah- ji Kos, Mateji Kutin, Mihi Oberstar- Teodorović pa z veseljem porabimo 05/38-41-504 ko upravičeno kitiš. Da mi »greben- ju in Eriki Zuza. za pokrivanje predvsem kulturnih E-pošta: ček« zaradi »laskavega naziva«, kot dogodkov, čeravno je »nucna« tudi za [email protected] mi trenutno pritiče, ne bi preveč stal Na{i stalni zunanji sodelavci druge teme. Zaradi drugih obvezno- Spletne strani: pokonci, me znanec vsake toliko Pod rubriko stalni sodelavci v na- sti se nam v zadnjem času sicer bolj www.prc.si opomni, da smo vsi skupaj kot orod- šem kolofonu lahko najdete ne pre- poredkoma pridruži še Gregor Ma- (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) je za dosego namena. Zato se prepri- več številčno, vendar delovno in ve- ver, medtem ko je tu še najstarejši Glavna in odgovorna urednica: Tatjana Šalej Faletič čujem, da sem jaz samo pero … Za- stno skupino bolj ali manj stalnih predstavnik te druščine Pavel Četr- Pomočnica urednice: vedam se, da sama takega rezultata zunanjih sodelavcev EPIcentra. Med- tič, ki smo ga prekrstili kar v popi- Mateja Kutin niti v najuspešnejših sanjah ne bi nje sodi najmlajša med njimi Mariša sovalca ljudskega izročila. Čeprav v Stalni sodelavci: mogla spraviti na plan. In prav to je kolofonu ni posebej navedena, pa po Pavel Četrtič, Jerneja Kos, Špela Kranjc, zagotovo ena izmed šibkih točk da- svoje k tej veseli druščini sodi tudi Špela Mrak, Damjana Teodorović EPIcentrova lestvica našnje družbe. Napuh, ki premami najpogostej{ih 10 Nada Pajntar, sicer urednica kobari- Dijakinja na praksi: številne vodilne, da vidijo izključno škega Smaragdnega odseva in tista, Melita Škvarča, Srednja medijska in Ob deseti obletnici smo poiskali grafična šola Ljubljana sebe in svoje zasluge, medtem ko tudi deset tistih avtorjev besedil, ki ki za EPIcenter že vrsto let redno Oglasno trženje: pozabljajo na množino tistih, brez sicer niso člani uredništva oziroma polni strani kobariške občine. 05/38-41-502 (Mateja Kutin) katerih praktično ne bi mogli biti stalni sodelavci glasila, vendar so Cenik oglasov in naročilnico najdete na uspešni. Zato se tokrat odločno upi- Dolga veriga akterjev spletnih straneh. kljub temu za EPIcenter prispevali ram takšnemu načinu in vam v na- veliko besedil. Če bi delili medalje, bi Tu so še kolegice in kolegi na Po- Lektoriranje: soškem razvojnemu centru Polonca Kavčič, Špela Kranjc daljevanju predstavljam vse zaslužne si zlato z veliko prednostjo prislužila kot izda- za to, da lahko že deset let nepretr- jatelju, ki mi po potrebi prav tako Fotografija na naslovnici: Olga Zgaga, ki je v desetih letih na- Bogdan Kladnik (Varuhi Zemlje) goma beremo EPIcenter – pri tem pa pisala kar 53 prispevkov. Srebro bi priskočijo na pomoč. Vsekakor se s Ilustracija: srčno upam, da ne bom koga izpu- romalo okoli vratu Mojce Rutar, ki tem niz akterjev še zdaleč ne zaklju- Marko Podjavoršek stila. se lahko pohvali s kar 37 članki, bron či. Besedila gredo po jezikovnem Oblikovanje in tehnična priprava: pa Jožefu Uršiču, in sicer za njego- pregledu še v oblikovanje, od tam Gaya Bratina-Jereb Cerkno Veliko nas je krojilo vih 28 prispevkov. Sledijo jim Miha naprej v tiskarno in čisto na koncu Tisk: EPIcentrovo usodo še med naše poštarje, brez katerih Atalanta Ema d.o.o. Mlinar z le dvema člankoma manj, EPIcentrovo usodo je krojilo veliko prav tako tega tiskanega medija ne bi Naklada: Branka Hrast Debeljak z 21 članki, 7.400 izvodov število akterjev. Za prve korake je na pa Karla Kofol in Cveto Zgaga z 18, bilo v vaših nabiralnikih. Naša nit se Vire navajamo po ISO standardu. primer poskrbela Verena Tuta, takra- Miro Bozja in Julijan Drago pa sta tu šele dobro začne plesti. Na vrsti ste Distribucija: tna v. d. direktorice Posoškega razvoj- jih napisala po 16. Zadnji na EPIjevi vi, dragi bralci, brez katerih EPIcen- Glasilo se brezplačno distribuira po vseh nega centra – izdajatelja. Ko sem litra ne bi bilo. Zato naj bo to uvodno gospodinjstvih Zgornjega Posočja. lestvici najboljših deset je s 13 pristala arhivske številke, sem s številom spevki Matej Gabršček. Vsem dese- razmišljanje zahvala vsem, ki ste kdaj- Glasilo sofinancirajo: neposredno udeleženih presenetila koli, kakorkoli pomagali, da lahko Služba Vlade RS za lokalno samoupravo tim se ob tej priložnosti javno zahva- in regionalno politiko ter Občina Bovec, celo sebe. Skoraj sem že pozabila, da ljujemo in se tudi v prihodnje nade- EPIcenter beremo že polnih deset let. Občina Kobarid in Občina Tolmin je uredniško delo EPIcentra v desetih jamo nadaljnjega sodelovanja. Tatjana Šalej Faletič, glavna in Letnik XI, št. 4, 2010 letih opravljalo kar pet različnih ure- odgovorna urednica EPIcentra

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Ob 10. jubileju EPIcentra ( 3 )

Iz vsebine

EPIcenter skupaj z Občino Tolmin objavlja NAGRADNI NATE^AJ PRIDELANO IN PRODANO DOMA za lepo urejene, pisane in raznovrstne vrtove (zelenjavne, zeli{~ne, cvetli~no-zelenjavne, itd.) ter va{e najljub{e recepte

3 Nagradni nate~aj Pridelano V želji, da bi sledili smernicam kov lesenih kompostnikov iz mace- ni, izgubljene prijave na nagradni in prodano doma projekta Pridelano in prodano do- snovine Mizarstva Jermol. natečaj in ostale napake, ki se lah- ma, od vas tudi tokrat ne bomo ko pojavijo zaradi napak tehnolo- 4 Brez vlaganj v ~love{ke vire zahtevali, da boste svoje pridelke Splo{ni pogoji sodelovanja v gije. ni razvoja: Intervju z mag. prodajali. Želimo vas zgolj nagra- nagradnemu nate~aju Žrebanja, nagrade in nagrajen- Almiro Pirih diti za čas, ki ga vlagate v svoj vrt Nagradni natečaj poteka na obmo- ci – Nagrajenci, ki bodo o nagradi oziroma pridelke. čju, ki ga pokriva Komunala Tolmin obveščeni pisno po pošti, morajo 8 Regijska {tipendijska Trajanje natečaja: od objave (občine Bovec, Kobarid in Tolmin), nagrado prevzeti v 30 dneh po žre- shema Gori{ke regije: Kako natečaja v EPIcentru do 1. septem- in sicer v okviru projekta Pridelano banju. Če nagrade ne bodo prevze- s pomo~jo evropskega bra 2010. in prodano doma, ki ga sofinancira li v tem roku, se je ne bo podelilo. denarja do izobra`enih Od vas pričakujemo: da izpolni- Občina Tolmin. Poimenski seznam nagrajencev bo kadrov? te priloženi obrazec in skupaj z Sodelovanje – Na nagradnemu na- objavljen v septembrski številki njim pošljete še fotografijo klasič- tečaju lahko sodelujejo lastniki zele- EPIcentra in na spletni strani orga- 10 Iz ob~inskih uprav nega formata ali fotografijo v elek- nih površin na omenjenem območju, nizatorjev. Nagrajenec je zavezanec tronski obliki (jpg, tiff, gif) svojega ki lahko omogočijo postavitev hišne- za akontacijo dohodnine. 20 Pred na{im pragom: Kriza vrta in vaš najljubši recept tistih ga kompostnika najmanj 5 m od so- Varstvo osebnih podatkov – Vsi Poso~ja ni zaob{la jedi, za pripravo katerih uporablja- sednjih stanovanjskih stavb ali javnih osebni podatki sodelujočih bodo te pridelke iz domačega vrta. Lah- površin. V nagradnem natečaju ne namenjeni izključno za namene 22 Izjemna drevesa v Poso~ju ko so to že preizkušeni recepti, morejo sodelovati tisti občani, ki so nagradne igre. Organizatorji se ob- (3): Izjemnost ugodnih lahko pa tudi povsem vaši – v tem kompostnike v okviru projekta Pride- vezujemo, da bomo vse vaše po- vplivov in energij dreves primeru nas na to posebej opozo- lano in prodano doma že prejeli. datke, ki nam jih boste poslali z vašo prijavo na nagradno igro, 24 Zemljepisna imena iz rite. Potek nagradnega natečaja – Na- Nagrade: Izmed sodelujočih na gradna igra poteka od objave nateča- brezpogojno varovali ter z njimi etimolo{kega slovarja: B: natečaju bo tričlanska komisija v ja v EPIcentru do vključno 1. septem- ravnali v skladu z Zakonom o var- Ba~a in Bene~ija sestavi člana uredništva EPIcentra, bra 2010. Fotografij in receptov, po- stvu osebnih podatkov. 25 Lokalna akcijska skupina člana Posoškega razvojnega centra slanih po tem datumu, pri žrebanju Več o pogojih in nagradi na spletni strani www.prc.si. LAS za razvoj: Izvedli in člana Občine Tolmin v začetku ne bomo upoštevali. Organizator ne septembra izžrebala šest prejemni- odgovarja za napake na spletni stra- Uredništvo EPIcentra {tevilne zanimive projekte

26 Uokvirili smo Darjo Gruntar: ≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈ Ko se srce, roka in misli skrijejo v konico ~opi~a, PRIJAVNICA potem … ZA SODELOVANJE NA NAGRADNEM NATEČAJU 27 Naj odmeva …: Bla` Iaria PRIDELANO IN PRODANO DOMA 28 Pustili so svoj pe~at: ≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈ Umetnik v sliki in besedi ime in priimek: 30 EPIjeva knji`na polica naslov stalnega bivališča: 30 Na kro`niku: Pa{teta iz jagnje~jih jeter z maslom tel. številka: e-naslov: 33 Podobe preteklosti: Pep~eva (Zelena) hi{a priloge (ustrezno označi): fotografi ja e-fotografi ja recept Izjavljam, da se strinjam s pogoji sodelovanja v nagradnem natečaju. 34 Javni razpisi datum: podpis: 35 PRC-jeva oglasna deska

38 Koledar prireditev Obrazec pošljite na naslov: Uredništvo EPIcentra, Ulica padlih borcev 1b, 5220 Tolmin

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Zaposlovanje, izobra`evanje in usposabljanje ter {tipendiranje (Razvojni program So~a) ( 4 )

Brez vlaganj v ~love{ke vire ni razvoja

Program spodbujanja razvoja v Poso~ju, pri nas bolj znan kot program So~a, veliko pozornosti namenja razvoju ~love{kega potenciala v Poso~ju. V {ir{i javnosti v sklopu tega zagotovo najbolj od- mevajo javni razpisi za pridobivanje {tipendij, spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter spodbujanje izobra`evanja in usposabljanja. Ve~ o tem smo povpra{ali mag. Almiro Pirih, vodjo podro~ja razvoja ~love{kih virov na Poso{kem razvojnem centru.

a lažje razumevanje besedila 1) SPODBUJANJE IZOBRAŽEVANJA v nadaljevanju bralcem uvo- IN USPOSABLJANJA doma predstavljamo tako ime- Z Kot smo že omenili, je Ukrep III novan Ukrep III, ki je razdeljen v tri razdeljen v tri instrumente. V na- instrumente: daljevanju si jih bomo pogledali • Instrument 1: štipendiranje nekoliko bolj podrobno, začenši s • Instrument 2: spodbujanje zaposlo- trenutno najbolj aktualnim: Spod- vanja in samozaposlovanja bujanjem izobraževanja in usposa- • Instrument 3: spodbujanje izobra- bljanja. Gre za vsako leto objavljen ževanja in usposabljanja razpis (od leta 2003 dalje). Kakšni Kakšni so bili začetki razvojnega so bili prvi odzivi nanj? programa Soča in razpisov v okviru Vlaganje v izobraževanje je inve- razvoja človeških virov? sticija, ki pa seveda delodajalcu v V prvem razvojnem programu, ki začetku predstavlja strošek. Ta in- je zajemal obdobje od leta 2002 do strument je na področju razvoja člo- 2006, je bilo pomembno mesto dano veških virov najbolj enostaven. Vsa razvoju človeških virov. Zavedali smo leta smo imeli zelo zadovoljiv odziv. se, da brez vlaganj v človeške vire Prvo leto je bilo prijav sicer manj, razvoja ni. Analiza, ki je bila nareje- potem pa je število naraslo; povpreč- na pred sprejetjem Soče, je pokazala no je letno izbranih 18 podjetij. V na ključni problem Posočja: prebival- celotnem obdobju je bilo na razpisu stvo se je odseljevalo, ker tukaj ni uspešnih 125 podjetij, ki so izkoristi- bilo dovolj delovnih mest, možnosti la vsa razpoložljiva sredstva. izobraževanja in usposabljanja. Od- Se lahko podjetje prijavi večkrat? seljevalo se je predvsem aktivno pre- Seveda, ampak dobi manj točk, saj bivalstvo, kar je vodilo k staranju ima prednost tisti, ki se prijavlja pr- prebivalstva. Posočje je imelo takrat vič. Vseskozi smo se zavedali, da se najvišji indeks staranja prebivalstva na razpis lahko prijavi neko veliko v Sloveniji. Današnje stanje ni dosti podjetje, ki ima urejen izobraževalni boljše, kar kaže na to, da lahko s mest – zato smo štipendirali le viso- Program Soča 2013 je prinesel po- sistem in lahko izkoristi vsa razpolo- posameznimi ukrepi zelo počasi košolske študente. Spomnim se, da pravek oziroma bolje rečeno dopol- žljiva sredstva – v okviru programa spreminjaš, kar se skozi desetletja smo prvo leto dobili prek 100 vlog, nitev. Kakšno? Soča se namreč na razpise s področja podira. podelili pa nekaj čez 20 štipendij. Ko smo pripravljali program Soča človeških virov lahko prijavijo tudi Kakšni so bili prvi odzivi javnosti Pri spodbujanju zaposlovanja in 2006, smo imeli pred očmi petletno velika podjetja. Zato smo v razpis na pospeševanje razvoja človeških samozaposlovanja pa, moram reči, je obdobje. Če hočeš v tako kratkem vnesli omejitev: podjetje lahko prido- virov v sklopu programa Soča? bilo v začetku kar malo začudenja. času doseči rezultate, moraš izbrati bi največ 8.400 evrov. V kolikor sred- Največji odziv so imele štipendije, Tudi uspešna podjetja so bila navaje- ozko ciljno skupino. Vedno pa pou- stva ostanejo, se porazdelijo med vse posebej v letu 2002, saj smo program na zaposlovati, predvsem mlade, za darjamo tudi, da spremembe na po- upravičence. zasnovali tako, da so bile možne tako določen čas – za nekaj mesecev, pol dročju človeških virov ne nastanejo Lahko eno podjetje prijavi več izo- samostojne kot kombinirane. Obsta- leta … – in potem pogodbe podaljše- čez noč, ampak je rezultat viden na braževanj z eno vlogo? jale so sicer socialne in Zoisove šti- vati. Razvojni program je naredil pre- dolgi rok. Tu ni omejitev. V začetku smo pendije, vendar jih veliko študentov boj, saj je zahteval zaposlitve za ne- Z razvojnim programom Soča 2013 imeli samo usposabljanja, kasneje ni imelo. S programom Soča 2006 določen čas. Tudi to je bilo v prvem se je to obdobje podaljšalo. Ciljne smo vključili tudi izobraževanja. Pod- smo ciljali na to, da se popravi izo- obdobju namenjeno le določeni sku- skupine smo širili, prisluhnili pa smo jetje se lahko prijavi z več izobraže- brazbena struktura v Posočju – viso- pini prebivalstva; zaposlovali so lah- tudi potrebam okolja; tako pri zapo- vanji in/ali z več usposabljanji. ko izobraženi so se odseljevali, ker ko brezposelne osebe z najmanj vi- slovanju kot pri štipendiranju smo tu zanje ni bilo ustreznih delovnih sokošolsko izobrazbo. vključili srednješolsko raven. Kakšen je delež sofinanciranja?

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 ( 5 )

V prvem obdobju je bila višina po- Podjetja so vsako leto izkoristila poselna in z visokošolsko izobrazbo. 2012, ko bodo sredstva razvojnega moči določena na osnovi sheme dr- skoraj vsa sredstva. Izjema je seveda Posoška podjetja so iskala predvsem programa Soča bistveno upadla. Mi- žavnih pomoči. Veliko podjetje je leto 2007, ko so bili razpisi objavlje- tehnične kadre (strojnike, elektroin- slim, da se bo letos tudi prvič zgodi- dobilo povrnjenih največ 30, srednje ni pozno in poleg tega so bili upra- ženirje, kemike …), teh pa na trgu ni lo, da ne bomo mogli odobriti vseh največ 40 in majhno največ 50 od- vičeni stroški šele od dneva objave bilo veliko. V naslednjih letih je šte- vlog. Vedno smo se namreč trudili, stotkov upravičenih stroškov. Zadnja razpisa. vilo zaposlitev raslo, številke pa so da smo odobrili vse, ki so bile popol- leta se ta razpis vodi po shemi regi- Podjetja iz Posočja so se navajena vseeno med leti nihale, za kar je tež- ne in so ustrezale razpisnim pogo- onalnih pomoči in tega kriterija ni prijavljati na naš razpis. Že nekaj let ko najti razlago. Lahko le rečem, da jem. več; podjetje lahko dobi povrnjene pa teče tudi na državni ravni razpis, je bilo število zaposlitev odvisno od Ali razpisni pogoj, da se lahko za- upravičene stroške v celoti. Seveda ki omogoča črpanje evropskih sred- možnosti pridobivanja kadra. posli le brezposelno osebo, še dr- pa smo z razpisi vedno omejevali, kaj stev. Je veliko zahtevnejši in konku- Nov razvojni program je Posočju ži? so upravičeni stroški. Priznavamo le renca je bistveno večja. Naš razpis prinesel še več možnosti. Kakšne? Ne. Z letom 2007 se je spremenila strošek izobraževanja in usposablja- vidim kot neko pripravo podjetij na Res smo leta 2007 z novim razvoj- shema državnih pomoči, ki je ozadje nja ter do deset odstotkov potnih državnega. Sredstva Soče se bodo nim programom tudi ta instrument tega instrumenta. Podjetja lahko pri- stroškov. namreč v letih 2012 in 2013 bistveno razširili na srednješolsko izobrazbo, javijo kogarkoli z najmanj srednješol- znižala. Od kdaj naprej so stroški upraviče- tako da so se možnosti razširile. V sko izobrazbo. Lahko je bila ta oseba ni? Letošnji razpis je bil objavljen ko- tem letu smo sicer realizirali le 12 pri prijavitelju že zaposlena za dolo- Obdobje je vsako leto opredeljeno nec februarja. Na voljo je 125.000 zaposlitev zaradi pozne objave razpi- čen čas, ne morejo pa podjetja prija- v javnem razpisu. Včasih je bilo do- evrov. Kakšen odziv pričakujete? sov. Sledil je velik porast števila za- viti nekoga, ki je bil pri njem nekoč voljeno od 1. januarja tekočega leta, Nobene bojazni ni, da bi sredstva poslitev. V vseh letih je bilo realizi- že zaposlen za nedoločen čas. Pogoj, zadnja leta pa se uveljavlja od dneva ostala. Pričakujem okoli 20 uspešnih ranih 128 novih zaposlitev. Podjetje da ga zaposli za nedoločen čas, pa objave javnega razpisa. Vedno pa je prijav. se z različnimi kadri lahko prijavi ostaja. rok za izvedbo konec oktobra. Nava- večkrat, vendar se jim število točk Kaj se zgodi v primeru, da zaposle- dno je razpis objavljen spomladi. znižuje. ni po določenem času ponudi od- Podjetja se lahko prijavijo nekje do 2) SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA Koliko sredstev je na voljo letos? poved? sredine maja. Tako imajo dovolj časa, IN SAMOZAPOSLOVANJA V letošnjem letu je za ta instru- Seveda se lahko zgodi tudi to. Pri- da dokaj realno ocenijo izobraževa- Drugi instrument je Spodbujanje ment namenjenih 267.000 evrov. Tre- javitelj je po tem javnem razpisu dol- nja, ki jih bodo izvedla v tekočem zaposlovanja in samozaposlovanja. ba je vedeti, da ta razpis črpa sred- žan ohranjati delovno mesto določe- letu. Kakšen je bil odziv nanj in kakšen stva tri leta: prvo leto najmanj, drugo no število let. Za velika podjetja je to Lahko se zgodi, da določena izo- pet let, za srednja in mala pa tri leta. je bil uspeh razpisa? leto največ (za vseh 12 mesecev) in braževanja oziroma usposabljanja Delodajalec nadomesti človeka, ki je Prvi razpis je bil objavljen leta tretje leto razliko do 24 mesecev. niso izvedena. Prijavitelj ima mo- odšel, z novim. Obdobje upravičeno- 2002. Realizirali smo le sedem zapo- Uspešni prijavitelji pridobijo namreč žnost zaprositi za aneks v višini 20 sti stroškov pa se mu v nobenem slitev. Omenila sem že, da je bilo pravico do sofinanciranja delov plač odstotkov odobrenih upravičenih primeru ne podaljša – vedno je dve treba spremeniti način razmišljanja oziroma prispevkov za samozaposle- stroškov in usposabljanja oziroma leti neprekinjeno – zato je tudi inte- glede zaposlovanja, saj je šlo v tem ne za 24 mesecev. Sredstva smo zato izobraževanja nadomestiti z drugi- res delodajalca, da čim prej zapolni razpisu za zaposlitev za nedoločen letos namenoma skrčili. Za nove zami. to delovno mesto. čas. Poleg tega so bile tudi druge poslitve smo namenili le 14.000 ev- Kakšen je bil uspeh instrumenta? omejitve: oseba je morala biti brez- rov, ker je treba imeti pred očmi leto Leto 2007 je prineslo še eno novost:

Utrinki

POSO^JE OBISKALA DVA Z IZOBRA@EVALNIMI PREDSEDNIKA PROGRAMI DO NOVIH ZNANJ Kobarid, Tolmin – Sredi marca se Dre`nica in Tolmin – Posoški raje na uradnem obisku v Sloveniji zvojni center je v okviru Javnega mudil slovaški predsednik Ivan Ga- razpisa za sofinanciranje izobraže- šparovič, ki je v spremstvu sloven- valnih programov Projektno učenje skega kolega dr. Danila Türka med mladih in programov za zviševanje drugim obiskal tudi Zgornje Posočje. splošne in računalniške ravni pi- Delegaciji sta obisk 16. marca zače- smenosti v letih 2008, 2009 in li v Kobariškem muzeju, saj si je Ga- 2010 pridobil sredstva za izvajanje šparovičev protokol za rdečo nit obi- programov Usposabljanje za življenj- ska Posočja izbral soško fronto in sko uspešnost (UŽU) in Projektno prispevek slovaških vojakov, ki so se učenje mladih (PUM). V okviru pro- tu bojevali znotraj avstro-ogrske voj- gramov UŽU smo pridobili sredstva ske. Sledil je ogled cerkvice sv. Du- za pet izvedb programa UŽU – Be- ha na Javorci, kjer je visoka gosta remo in pišemo skupaj (UŽU – pričakal tolminski župan Uroš Bre- BIPS), pet izvedb UŽU – Most do iz- žan, pred zaključkom obiska Poso- V SPREMSTVU SLOVENSKEGA KOLEGA dr. Danila Türka se je na uradnem obisku v Sloveni- obrazbe (UŽU – MI) ter pet izvedb čja pa sta se obe delegaciji udeležili ji mudil slovaški predsednik Ivan Gašparovič. UŽU – Izzivi podeželja (UŽU – IP). svečanosti na vojaškem pokopališču skim vojakom, ki so v prvi svetovni načelnik Upravne enote Tolmin in Razpisno obdobje se počasi zaklju- Loče pri Tolminu. Slovaški predse- vojni padli v bojih med Vodil vrhom predsednik Uprave Fundacije Poti čuje in prav tako naše izvajanje pro- dnik je v spomin na svoje rojake po- in Krnom. Državnika je ves čas obi- miru v Posočju. gramov. Zaključujemo namreč z iz- ložil venec k spomeniku avstro-ogr- ska spremljal tudi Zdravko Likar, Besedilo in foto: Š. K. vajanjem UŽU – BIPS v Drežnici.

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Zaposlovanje, izobra`evanje in usposabljanje ter {tipendiranje (Razvojni program So~a) ( 6 )

zaposlitev je vezana na investicije. pis, na katerega so se lahko prijavili Tako je. Ker je bila kot ozadje in- novi kandidati. Letos je prišlo do strumenta uveljavljena nova shema, spremembe, saj razpisa v okviru ra- mora biti zaposlitev vezana na inve- zvojnega programa Soča ne bo. Bo sticijo. Zaposlitev oziroma samoza- pa razpis v okviru Regijske štipendij- poslitev mora biti realizirana najka- ske sheme. Če lahko tako rečem, se- sneje po treh letih po zaključku in- limo vse štipendije pod eno shemo, vesticije; lahko je to tudi nabava kjer je na voljo bistveno več sredstev; opreme, računalnika ipd. Ne zahte- gre namreč za evropska sredstva, so vamo sicer nikakršnih dokazil, ven- pa zato tudi večje zahteve. Že v sa- dar pa mora prijavitelj v primeru mem razvojnem programu Soča 2013 naše kontrole ali morebitne kasnejše smo zapisali, da se bomo prilagodili revizije investicijo dokazati. V na- Zakonu o štipendiranju. sprotnem primeru bo sredstva moral Koliko štipendij je bilo doslej pode- vračati. Z letošnjim letom je še ena ljenih? novost: najprej je treba oddati prijavo Če pogledamo številke, smo v letih na razpis in šele z naslednjim dnem 2002–2009 podelili 211 štipendij, ne- prijavitelj lahko nekoga zaposli ali pa kje med 20 in 25 letno. V začetku se lahko nekdo samozaposli. smo štipendirali le visokošolske štu- Kakšne so prednosti tega razpisa? dente, s programom Soča 2013 pa Pri samozaposlitvah je konkuren- smo štipendije razširili na srednješol- čen Zavod RS za zaposlovanje (ZR- sko raven. SZ), vendar vidim to kot pozitivno, V prvem obdobju smo podeljevali saj imajo posamezniki s tem več mo- tudi samostojne štipendije. Glede na žnosti. Konkurence za podjetja pa ni. omejeno količino sredstev in na po- Tudi zanje ima ZRSZ na voljo dolo- trebe delodajalcev, smo se vedno bolj čene instrumente, kot je na primer usmerjali v kombinirane štipendije, delovni preizkus, usposabljanje na ker se tudi učinkovitost nas kot po- delovnem mestu, kjer dobijo deloma deljevalca štipendij kaže skozi to, povrnjene stroške za posameznika, koliko štipendistov je res zaposlenih. menti – več kot jih je, več jih lahko 3) ŠTIPENDIRANJE ki se uvaja, vendar pridobi manj Tisti, ki imajo kombinirano štipendi- podjetja izkoristijo. sredstev in jih tudi ne prejema dve Na koncu si oglejmo še instrument jo, naj bi imeli zagotovljeno delovno leti. Z našim razpisom pridobi povr- Letošnji razpis, ki je bil objavljen štipendiranja. Kot smo že omenili, mesto, a svoje je naredila gospodar- njeno polovico plače za obdobje 24 26. februarja, je še odprt. Kakšno je bil v začetku prav na ta razpis ska kriza in tudi vsi tako težko iska- mesecev, višino pa delodajalec dolo- je zanimanje? največji odziv. Kako so ga študentje ni strojniki nimajo več zagotovljene či sam. Na ta način je gotovo instru- Zanimanje bo gotovo preseglo mo- in kasneje tudi dijaki sprejeli? zaposlitve. Moram pa poudariti, da ment konkurenčen. Menim, da je žnosti. Zanimajo se velika podjetja, Štipendiranje teče od leta 2002. zelo odgovorno ravnajo tudi tisti, ki dobro, da obstajajo tudi drugi instru- posamezniki … Vsako leto je bil objavljen javni raz- imajo oziroma so imeli samostojne

Utrinki

Program je namenjen staršem in nji- zadovoljili njihove potrebe po manj- STOLETNICA, KI SI @ELI trdim delom ga je tudi sama odpla- hovim otrokom, ki obiskujejo prve tri kajočih znanjih. Peta in obenem za- POLETETI čala. razrede osnovne šole. Vsebine, ki dnja izvedba se je pričela v začetku – Julijana Lapanja s Po- Njeni domači so povedali, da je svoj smo jih izvedli, so bile podobne kot aprila. Skupino smo oblikovali s po- Ponikve nikev je februarja letos v krogu do- poseben rojstni dan po novem letu v prejšnji, ki je potekala v Smasteh, močjo Zavoda za zaposlovanje in je vse bolj težko pričakovala, se nanj vendar pa vsaka nova skupina s se- namenjena brezposelnim. V okviru mačih, prijateljev in sosedov s Šent- po svoje pripravljala ter sorodnikom boj prinaša nove izzive in drugačne progama bomo udeležencem ponu- viške planote, šolarjev ter predstav- v svoji hudomušni nejeveri tudi pri- načine dela. Progam je potekal v ča- dili znanje, uporabno tudi za uspešno nikov krajevne in občinske oblasti znala rojstnodnevno željo, ki se je su olimpijskih iger, ki so nam služile konkuriranje na vedno bolj zahtev- zaokrožila častitljivih 100 let. Julija- za spoznavanje športa pa tudi sveta. nem in tudi spremenljivem trgu dela. na živi v svojem stanovanju v hiši s glasila nekako tako: »Če res uča- S pomočjo simbola olimpijskih iger sinovo družino na domačiji v Lopati kam 100 let, si želim stopiti na Kre- Pred nami je še zadnje izvajanje pro- darico in tam popiti čaj!« In prav to smo ugotavljali, katere celine so za- grama UŽU – IP, s katerim bomo za- na Šentviški planoti. Kmetijo sta ku- darilo je doletelo Julijano. Poleta stopane s posamezno barvo krogov čeli konec aprila. Projekt, na katere- pila in ustvarila s pokojnim možem. nad Slovenijo, ki se bo zgodil ob pri- in jih poiskali na globusu. Otroci so ga bodo vezane različne vsebine, Čeprav si je v mladosti vedno želela mernem vremenu to pomlad, se iz- navdušeno vrteli modri planet in na smo poimenovali Sporočilo vode. po svetu za kruhom, pa se je stara njem hitro poiskali tudi Slovenijo. Na Program je namenjen odraslim, ki 30 let iz Čepleza na Cerkljanskem z redno veseli, letenja pa je niti naj- srečanjih smo precej časa posvetili želijo pridobiti temeljna znanja s po- veliko doto primožila le na Šentviško manj ni strah. branju pravljic in iz njih črpali neiz- dročja ohranjanja tradicije in kulture planoto. Julijana rada pripoveduje, Julijana je zdrava, bistra, predvsem merne modrosti. v kontekstu trajnostnega razvoja. S kako se je kasneje domov na obisk pa hudomušna stoletnica, izredno Zaključili smo tudi četrto izvajanje pomočjo teh znanj naj bi udeleženci večkrat vračala peš – ker se je poro- zgovorna in družabna, še vedno zai- programa UŽU – MI, ki je bil pripra- prepoznali priložnosti za različne de- čila pozno, je bila na dom namreč gra tudi na orglice. V preteklosti so vljen za potrebe lokalnih turističnih javnosti, ki jih ponuja podeželje. precej navezana. Kot mlado dekle pod njenimi prsti ubrano zapele tudi ponudnikov. Vsebine smo oblikovali Marina Istenič in Cvetka Kavčič, Poso- se je izučila za pletiljo in bila je ena citre, zato se je razposajenim Sne- skupaj z udeleženci in na ta način ški razvojni center prvih, ki si je kupila pletilni stroj – s žetarjem, ki so ji na rojstni dan zape-

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 ( 7 )

štipendije, saj se trudijo dobiti zapo- riti. Šele nekje leta 2013 bomo lahko novembra. Do sredine decembra do- programa, ga ustrezno preoblikovati slitev v Posočju. Kar nekaj je takih, videli, koliko naših štipendistov je bimo prva sredstva za vse mesece za in ga vpeljati kot mehanizem za manj ki so zaposlitev tudi dobili. končalo študij in koliko se jih je za- nazaj, potem pa štipendisti redno razvita in demografsko ogrožena ob- poslilo v Posočju. Za nas pa je uspeh, prejemajo štipendije. močja v Sloveniji. Lahko govorimo o uspehu tega in- da smo vsako leto podelili čim več Treba pa je pogledati tudi, za ka- strumenta? Ali delodajalec štipendijo izplača štipendij in da jih je čim več kombi- tere instrumente bi se dalo pridobiti Naj pojasnim, kaj pomeni uspeh. na isti dan? niranih. Nekomu smo pomagali, da sredstva drugje. Tak primer je na pri- Eno je podelitev štipendije. Skupno Ne, dnevne usklajenosti ni. je pridobil visokošolsko izobrazbo, mer štipendijska shema. Ne vidim smo jih, kot že rečeno, podelili 211. sedaj pa morda dela v Ljubljani. Vse- So imeli mladi težave pri prija- potrebe, da bi imeli našo, če bo na V letošnjem letu imamo v shemo eno izobrazbo ima in morda se bo vah? voljo druga. Tudi na področju izobra- vključenih 65 štipendistov; 91 odstot- kdaj vrnil. To je vlaganje v ljudi in to Ne, čeprav je bilo vsako leto veliko ževanja in usposabljanja je na voljo kov jih ima kombinirano štipendijo. je namen štipendiranja. Seveda pa je nepopolnih vlog. Dopolnitve so samo veliko evropskih sredstev. Če bo mo- To je vsekakor uspeh. Vsako leto eden od ciljev tudi zaposlitev v Po- zavlačevale celoten proces, zato smo žno pridobivati sredstva tudi po letu smo podelili maksimalno število šti- sočju. vedno poudarjali, naj oddajo popolne 2013, potem je bolje izkoriščati širše pendij, kolikor so sredstva dovoljeva- vloge, saj se le tako lahko začne iz- možnosti. Zaposlovanje pa je gotovo la. Treba pa je vedeti, da je štipendi- Kaj se zgodi, če delodajalec ne mo- bor takoj. tak instrument, ki lokalno pomaga. ranje ukrep, ki je razpotegnjen čez re zagotoviti zaposlitve? In vsaj zaenkrat drugih podobnih daljše obdobje. V Sloveniji traja pov- V takem primeru je štipendist od- Letos, kot rečeno, razpisa ne bo. Ali možnosti ni. prečno šolanje še vedno okrog sedem vezan vseh obveznosti do štipendi- to pomeni, da bodo že izbrani šti- Vse to je seveda stvar presoje ko- let. V tem času se lahko s štipendis- torja – do nas in do podjetja. Pred pendisti ostali brez štipendije? nec tega programskega obdobja, ko tom marsikaj zgodi. lanskim letom do tega ni prihajalo, Nikakor. Štipendisti, ki so oziroma bomo tudi vedeli, kaj se bo nakazo- Štipendiranje je instrument, ki ga gospodarska kriza pa je prinesla svo- bodo upravičeni do štipendije, jo bo- valo za naprej ali/in kakšna sredstva v celoti vodi Posoški razvojni center je. do prejemali do leta 2013. Do takrat bo Slovenija sploh dobivala. Razmi- (PRC). Pristopali smo odgovorno in so ta sredstva zagotovljena. Je višina štipendije za vse enaka? šljati pa je seveda treba že sedaj. če nekdo ne izpolnjuje pogojev – če Da. Štipendija je izračunana po Kaj pa, če bo nekdo študiral do le- Mislim, da velja izrabiti tak mehani- je na primer študij opustil ali če se pravilniku; polovico prispeva PRC – ta 2015? zem, kot je razvojni program Soča, noče zaposliti – od njega zahtevamo to so državna sredstva – drugo polo- V pogodbi piše, da bodo sredstva vendar bo vse odvisno od takratne vračila. Ta sredstva gredo nazaj v dr- vico pa delodajalec. Slednji se lahko zagotovljena do leta 2013. Po tem politike. Dejstvo je, da samo razvitost žavni proračun in so za Posočje iz- odloči tudi za dodatek. letu bo obveznosti v celoti prevzel celotne Slovenije zagotavlja blagosta- gubljena. Po eni strani skušamo biti soštipenditor oziroma delodajalec. nje vsem. Nič ne pomaga, če je razvit življenjski in pustimo komu, da na Je nakazilo štipendij redno? samo center, ostalo pa ne. Vsak cen- primer zavleče študij za dve leti – ve- Štipendije se nakazuje mesečno. V In kako bo po letu 2013? Bi veljalo ter se mora zavedati, da če črpa bo- dno v dogovoru z delodajalcem – začetnih mesecih sicer vedno prihaja vse tri instrumente Ukrepa III po- gastvo iz ozadja, sam sebi reže noge. vendar pa mora štipendijo vračati, če do zamika, saj morajo štipendisti pri- daljševati? Tega se velikokrat premalo zaveda- ne izpolni pogojev. Mi bomo namreč dobiti dokazila, da izpolnjujejo pogo- To je zelo odvisno od politike in je mo. tisti, ki bomo nadzirani s strani ustre- je za vpis. PRC izračuna višino in težko karkoli napovedovati. Mislim, znih revizijskih organov. odda poročilo o vseh štipendijah to sem ob 10-letnici PRC-ja tudi po- Kakšen bo uspeh celotnega instru- Službi Vlade RS za lokalno samou- vedala, da bi bilo gotovo dobro izko- Pogovor pripravila: Mateja Kutin menta, je v tem trenutku težko govo- pravo in regionalno politiko do 10. ristiti pozitivne strani razvojnega Foto: Mateja Kutin

Utrinki li in zaigrali, hitro pridružila in z njimi ji pomeni druženje z vnuki, katerim zapela tisto »Kol’kor kapljic ...«. Od- pove marsikatero resnično zgodbo klonila ni niti povabila na ples, ki ji iz preteklih dni. Njena odlika je odli- ga je izrekel župan Uroš Brežan – čen spomin, saj se kljub letom na- opravičila se je celo, da bi lahko bo- tančno spominja svojih šolskih uči- lje plesala, če bi ne bila obuta le v teljev, celo po imenu in priimku, pa copate. tudi drugih podrobnosti iz časa svo- Zdravje je Julijani še pred časom je mladosti. Julka se uspešno prila- dopuščalo sprehode na bližnje Po- gaja sodobnemu času in če le mo- nikve, domači pa jo tja še vedno od- re, naredi kaj dobrega – poleg tega, peljejo ob nedeljah k sveti maši. Ma- da še vedno sama skrbi zase, si kuha šo ob njenem stotem rojstnem dne- in pospravlja, še vedno tudi plete … vu je na Ponikvah daroval tudi kopr- Na spodbudo vnukinje Renate La- ski škof Metod Pirih. panja je lani kot model sodelovala pri opremi ovitka za glasbeno zgo- Julijana je pri stotih letih izredno ščenko zasedbe Bakalina. zgovorna, od vsega pa na Ponikvah pogreša le družbo, ki bi imela z njo Kako je ohranila trdno zdravje do ta- čas na dolgo in široko klepetati in se ko pozne starosti, ne ve povedati, spominjati preteklih časov pa tudi verjetno pa bi tudi tokrat resnico lah- komentirati aktualno politiko in raz- ko iskali v njenem težkem delu na mere v družbi danes. Slednje redno kmetiji ter zmerni kmečki prehrani, spremlja prek časopisov in televizije, še bolj pa v neomajni dobrovoljnosti ob tem pa s komentarji in negodova- STOLETNI JULKI največ pomeni druženje z vnuki (na fotografiji). Ko bo vreme primerno, ji na- in hudomušnosti. njem nad politiko ne skopari. Največ meravajo uresničiti tudi rojstnodnevno željo: poleteti na Kredarico in tam popiti čaj. Besedilo in foto: Špela Mrak

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Regijska {tipendijska shema Gori{ke regije ( 8 )

Kako s pomo~jo evropskega denarja do izobra`enih kadrov?

Poso{ki razvojni center je marca na svoji spletni strani objavil Javni poziv delodajalcem za vklju~itev v Regijsko {tipendijsko shemo Gori{ke regije za {olsko/{tudijsko leto 2010/2011. Vsa podjetja v regiji, ki si s pomo~jo evropskih sredstev `elijo pridobiti nove izobra`ene kadre, vabimo, da oddajo svojo vlogo.

nadaljevanju so podane osnovne informacije in najpogostejša Vvprašanja v zvezi z Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije in sofinanciranjem štipendij. Koliko štipendij je bilo v preteklih letih podeljeno? Samo v zadnjih dveh šolskih letih (2008/09 in 2009/10) se je v RŠS Goriške regije vključilo 34 podjetij in devet občin, podeljenih pa je bilo 200 štipendij. Kakšen je namen RŠS? V prvi vrsti želimo z RŠS uskladiti razmerje med ponudbo in potrebami po kadrih na Severnem Primorskem. Poleg tega želimo z njo pospešiti vra- Foto: Peter Kovačič čanje izšolanih kadrov iz univerzite- tnih središč v regijo in vplivati na nakazilu zahteva povračilo sredstev znižanje strukturne brezposelnosti. R[S Gori{ke regije je povezovalni dejavnik med gospodarstvom, izobra`evalno dejavnostjo in razmerami na trgu dela. Deluje v sklopu pri Javnem skladu, kateremu tudi O kakšni vrsti štipendije govori- enotnih R[S Slovenije in je instrument regije, ki temelji na partnerstvu poroča. Pri posrednem sofinanciranju mo? med delodajalci, ob~inami, {tipenditorjem oziroma nosilcem R[S in v okviru RŠS pa mora delodajalec Gre za kadrovske štipendije dija- dr`avo. štipenditorju nakazovati le tisti del kom in študentom, ki se šolajo za štipendije, ki ga zagotavlja sam (zne- poklice, po katerih podjetja (deloda- spevajo 20 odstotkov sredstev za šti- prek katerih zagotavlja sredstva za sek je odvisen od sofinanciranja ob- jalci) v regiji povprašujejo. pendije, razlika (30 odstotkov) pa sofinanciranje štipendij, ter štipendi- čin in se giblje med 25 in 50 odstot- pade na pleča delodajalca. Delodajal- stom. Obstajata namreč dva načina ki). V tem primeru štipenditor pre- Kako se financirajo štipendije v ci, ki se vključijo v RŠS, imajo tako pridobivanja sredstev za štipendije: vzame dolžnost poročanja Javnemu RŠS? zagotovljeno najmanj 50-odstotno neposredni in posredni oziroma skladu, sprejemanje prijav kandida- Polovica dodeljene kadrovske šti- sofinanciranje štipendij. Višino šti- RŠS. tov in vso administrativno podporo pendije se sofinancira iz sredstev pendije štipenditor izračuna na pod- pri izvajanju sheme. Druga pomem- 1 Kakšna je razlika med omenjenima Evropskega socialnega sklada (ESS) . lagi Pravilnika RŠS, pri tem pa štipen- bna razlika je v tem, da ima štipen- pristopoma? Ta denar posredno zagotavlja štipen- dija ne sme biti nižja od višine šti- ditor v okviru RŠS možnost zagoto- Javnega sklada RS za Bistvena razlika je v tem, da pri ditor prek pendije, določene v Zakonu o štipen- viti tudi dodatno sofinanciranje šti- razvoj kadrov in štipendije posrednem sofinanciranju večino ob- (Javni diranju. pendij s strani občin, kar zmanjša veznosti, ki jih ima delodajalec v sklad) in Ministrstva za delo, druži- delež delodajalca, medtem ko delež Kakšna je vloga Posoškega razvoj- primeru neposrednega sofinancira- no in socialne zadeve. Preostalo po- sofinanciranja iz sredstev ESS ostane nega centra v RŠS? nja, prevzame štipenditor. Neposre- lovico zagotavljajo delodajalci, kjer v obeh primerih enak (50-odsto- Posoški razvojni center (PRC) ima dno sofinanciranje štipendij za celo- se bodo štipendisti po končanem šo- ten). lanju zaposlili. V RŠS se lahko aktiv- vlogo štipenditorja, ki izvaja vse de- tno Slovenijo izvaja Javni sklad, pono vključijo tudi občine Goriške sta- javnosti in postopke, povezane s šti- sredno sofinanciranje štipendij pa v Komu je javni poziv namenjen? tistične regije in z delnim sofinanci- pendiranjem – vključno z izplačeva- posamezni regiji izvaja štipenditor. Javni poziv delodajalcem za vklju- ranjem štipendij delodajalcem olajša- njem štipendij. Lahko rečemo, da Pri neposrednem sofinanciranju de- čitev v RŠS za šolsko/študijsko leto jo dejavnost štipendiranja. Občine, ki deluje kot posrednik med delodajalci, lodajalec štipendistu nakazuje štipen- 2010/2011 je namenjen delodajalcem, so že vključene v RŠS, večinoma pri- občinami in državnimi institucijami, dijo v celoti in šele po izvedenem ki želijo s pomočjo sofinanciranja

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 ( 9 )

štipendij pridobiti nove usposobljene ževalnem programu, za katerega je Delodajalci, ki se vklju~ijo v R[S, imajo zagotovljeno najmanj polovi~no kadre. Namen poziva je, da štipendi- sofinanciranje {tipendij. V primeru, da pa se v {tipendiranje vklju~i tudi delodajalec razpisal štipendijo. tor zbere potrebe delodajalcev po ob~ina, se dele` sofinanciranja lahko pove~a za 20 do 25 odstotkov. Kaj pa Štipendijska shema Soča? kadrovskih štipendistih, na podlagi Ker je z letošnjim letom predvide- katerih jeseni nato objavi javni razpis odpiranje prispelih vlog. Dobrodošlo njena pogodba o štipendiranju. Z njo no le še nadaljevanje štipendiranja že štipendij. in zaželeno je, da delodajalci čim več se delodajalci zavežejo, da bodo so- vključenih štipendistov v Štipendijsko Kje je objavljen? štipendij prijavijo že do prvega roka, financirali štipendijo za izobraževa- shemo Soča, se nove štipendije v Javni poziv s prijavno dokumenta- saj bo prva promocijska akcija razpi- nje izbranega kandidata ves čas nje- okviru te sheme v prihodnje ne bodo cijo je objavljen na spletni strani šti- sanih štipendij potekala pred zaključ- govega šolanja oziroma študija in da več razpisovale. Vse potrebe poso- penditorja (www.prc.si) in spletnih kom pouka v juniju. Na ta način bo ga bodo po zaključenem izobraževa- ških delodajalcev po novih štipendi- straneh ostalih razvojnih agencij v štipenditor lahko zagotovil boljšo in nju zaposlili na ustreznem delovnem stih bodo tako sedaj usmerjene v regiji (www.rra-sp.si, www.icra.si, obsežnejšo promocijo razpisanih šti- mestu najmanj za čas, enak obdobju RŠS. pendij med dijaki in študenti še pred štipendiranja. Štipendista pa pogodba www.ra-rod.si). Na koga se lahko obrnem, če imam poletnimi počitnicami. zavezuje, da se po končanem šola- dodatna vprašanja? Kdo se lahko prijavi? nju/študiju zaposli pri delodajalcu, Kakšen je postopek vključitve de- Za dodatna pojasnila se lahko obr- Na javni poziv se lahko prijavijo ki ga je soštipendiral, in pri njem lodajalcev v RŠS? nete na Tjašo Maurič (05/38-41-519, delodajalci, ki so pravne osebe zaseb- ostane zaposlen najmanj toliko časa, Da bi za razpisano štipendijo pri- [email protected]) ali Marjetko nega prava, fizične osebe ali javne kot je trajalo štipendiranje. agencije, javni skladi, javni zavodi in dobil sofinanciranje v okviru RŠS, se Čopi (05/38-41-516, marjetka.copi@ javni gospodarski zavodi ter druge mora delodajalec prijaviti na javni Kakšen je postopek vključitve šti- prc.si). osebe javnega prava, ki so posredni poziv in ustrezati pogojem poziva. O pendistov v RŠS? Tjaša Maurič, svetovalka, Posoški razvojni center uporabniki državnega proračuna ali pravici vključitve delodajalca v RŠS Na osnovi zbranih potreb deloda- 1 Sredstva ESS vključujejo: proračuna lokalne skupnosti. Delo- odloča komisija za štipendiranje, ki jalcev PRC septembra objavi javni jo imenuje štipenditor. Če delodajalec razpis štipendij za dijake in študente. • sredstva na postavkah namenskih sredstev dajalci morajo imeti sedež ali poslov- EU za kohezijsko politiko: 85 odstotkov; med prijavljenimi kandidati na jav- Sezname prijavljenih kandidatov šti- no enoto na območju Goriške stati- • sredstva na postavkah slovenske udeležbe nem razpisu štipendij ne najde ustre- penditor nato posreduje delodajal- za sofinanciranje kohezijske politike: 15 od- stične regije. stotkov. znega kandidata, mu štipendije ni cem, ki po svojih kriterijih med po- Kdaj se izteče rok za oddajo vloge Operacija RŠS je sofinancirana iz sredstev treba podeliti. To pomeni, da mu ni tencialnimi štipendisti opravijo do- Evropskega socialnega sklada in se izvaja v na javni poziv? treba podeliti (vseh) štipendij, za ka- končni izbor. Pri tem PRC ne določi okviru Operativnega programa razvoja člove- Roka za oddajo vloge na javni po- tere odda potrebo. Po izbiri kandida- pravil izbire, pomembno pa je, da ških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prila- ziv sta dva, in sicer 20. maj in 20. ta je med delodajalcem, štipendistom kandidati ustrezajo pogojem javnega godljivosti«; prednostne usmeritve »Štipendij- julij. Prav tako bo dvakrat potekalo in štipenditorjem (ter občino) skle- razpisa in se izobražujejo po izobra- ske sheme«.

Utrinki

TZGP NADALJUJE PROGRAM jektov in prireditev na razpise občin, S PREIZKU[ENIM RECEPTOM TZS in pomoč društvom pri prijavi na razpise programa LEADER, konec Poso~je – Turistična zveza Gornjega maja pa bodo znani rezultati po- Posočja (TZGP) letos beleži okroglo membnega razpisa Čezmejni pro- 20. obletnico, odkar deluje kot program Slovenija-Italija 2007–2013, stovoljno združenje turističnih in dru- na katerega se je TZGP prijavila s gih društev, ki so v Posočju poveza- projektom Valitur. V sodelovanju s na s turizmom. Kot zatrjuje predse- KS Dolje bodo izdali četrto zgibanko dnica zveze Mateja Čujec, bodo tu- v seriji Skrivnosti žive vode z naslo- di letos podpirali in spodbujali priza- vom Levi breg Soče. devanja Turistične zveze Slovenije (TZS) za ureditev stabilnega financi- TZGP bo s svojimi predstavniki so- ranja turističnih društvenih organiza- delovala na sejmih in tržnicah v pre- cij na vseh ravneh, obenem pa bodo stolnici, številnih dogodkov pa se že izvajali in promovirali projekte TZS mnogo let udeležuje v zamejstvu in na lokalni in regionalni ravni. Tako drugod v sosednji Italiji. Zato je že kot v minulih letih bodo dejavni pri od nekdaj močno mednarodno so- urejanju okolja, pri čemer velja ome- delovanje zveze s tamkajšnjimi dru- niti pomoč občinam in medobčinski štvi in zvezami. Pa ne le s TZS in ti- upravi pri pripravi Odloka o urejeno- stimi v tujini, v TZGP poudarjajo tudi sti in privlačnosti krajev v občinah NA TZGP ŽE VRSTO LET VZDRŽUJEJO PRIJATELJSTVO s pobrateno italijansko občino Vi- sodelovanje s sosednjimi društvi in Tolmin, Kobarid in Bovec. Mlade od cchio. Foto: Mihael Uršič zvezami, krajevnimi skupnostmi, z vrtca do srednjih šol bodo spodbu- bolj v trženje in ne samo v predsta- bodo zanje organizirali različna LTO-ji in s TIC-i iz Posočja, z razvoj- jali k vključevanju v turistične projek- vitve lokalnih izdelkov«. usposabljanja. »Lani nam tečaja za nimi agencijami, kulturnimi in drugi- te in pri tem sodelovali z njihovimi TZGP v svojem programu za leto- lokalne vodnike ni uspelo izpeljati, mi strokovnimi organizacijami in in- mentorji. Ob tem Čujceva pove, da šnje leto, ki so ga predstavili na saj Občina Bovec kljub pobudam stitucijami ter z gospodarskimi su- »posoške šole razen kobariške ne skupščini 24. marca, navaja organi- še vedno ni sprejela potrebnega bjekti. Vsa društva, ki so vključena v sodelujejo, saj postajajo pogoji zacijo mnogih tradicionalnih in prilo- odloka (tolminska in kobariška ga zvezo, pa so se 17. aprila pridružila prezahtevni, pričakovanja pri nalo- žnostnih prireditev, sodelovali pa bo- imata že dolgo), večina prijavljenih največji okoljski akciji prostovoljcev gah pa previsoka in tako presegajo do tudi pri prireditvah svojih članov. pa je prav iz Bovca,« je pojasnila Očistimo Slovenijo v enem dnevu! znanja mentorjev oziroma gredo Če bo med člani dovolj zanimanja, Čujceva. Načrtujejo še prijave pro- Špela Kranjc

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 10 )

Ob~ina Bovec

Najve~ investicij bo v uredili vodovod in kanalizacijo, na- in zaradi koriščenja državnih sred- vrednost narasla na 145.000 evrov. Z komunalno infrastrukturo mreč nima svoje čistilne naprave stev zaključila najkasneje do konca 80.000 evri bodo zamenjali tudi ka- Občina Bovec namerava porabiti (ČN), zato bodo odpadne vode po septembra. Za zamenjavo 480 metrov nalizacijski in vodovodni sistem na slabih 7,5 milijona evrov proračun- 1,5-kilometrskem kanalu speljali na vodovodnega in 430 metrov kanali- območju Rupe v Bovcu. skega denarja v letošnjem letu. Naj- obstoječo ČN Žaga. Občina bo maja zacijskega omrežja na Žagi bo občina Večja investicija na področju ko- več investicij je vezanih na urejanje objavila razpis za izvajalca del, ki se letos porabila 75.000 evrov. Dokonč- munalne infrastrukture bo še ureja- komunalne infrastrukture v občini, bodo začela, ko bo Služba Vlade RS na ureditev celotnega komunalnega nje vodovoda in kanalizacije v vasi kar nekaj večjih projektov pa se na- za lokalno samoupravo in regionalno omrežja v naselju je predvidena v Plužna, kar bo občino stalo 136.000 daljuje še iz prejšnjih let. politiko odobrila denar za investicijo, prihodnjem letu, tako da bo skupna evrov. Kanalizacije v naselju skoraj Milijon evrov bo občina namenila ni, vodovodno omrežje pa je dotraja- za ureditev bovškega letališča. V no in zato neprimerno za tlak v sklopu skupnega projekta, v katerem omrežju, v katerem so pred tremi se Bovčani povezujejo z Beogradom, leti postavili novo črpališče in vodo- črnogorskim Nikšićem, hrvaškim Ra- hran. Z deli bodo začeli že spomladi; bom in bosanskim Drvarjem, bo po predvidoma do poletja bodo zame- besedah tajnika občinske uprave na njali 230 metrov vodovodnih cevi in Občini Bovec Mirana Šušteršiča vsa- uredili 100 metrov kanalizacijskega ko mesto uredilo svoje malo letališče. omrežja. S tem bodo zagotovili ustre- Cilj tega dvoletnega projekta na bov- zno vodooskrbo za vse objekte v škem letališču je ustrezna infrastruk- vasi ter odvodnjavanje meteorne in tura za opravljanje dejavnosti: han- fekalne vode. garji, servisni objekti, del signalizaci- Dokončanje osrednjega bovškega je, obenem pa mora občina odkupiti trga bo stalo 570.000 evrov. Gre za še del zemljišča. Zaenkrat bo to osta- dela na cesti proti cerkvi, ki se že lo športno letališče, na pobudo go- odvijajo in katerih glavnina bo za- spodarstva pa je dolgoročno mogoča ključena do začetka poletne turistič- tudi vpeljava turizma. ne sezone. Letošnji proračun name- Izgradnja povezovalnega kanala nja 62.000 evrov za ureditev trga v Srpenica–Žaga bo letos največja inve- Trenti, 67.000 evrov pa bo občina sticija na področju komunalne infra- porabila za čiščenje trdnjave na Pre- BOVŠKA OBČINSKA UPRAVA od konca marca spet deluje v svojih prostorih na Trgu golobar- strukture – občino bo stala 566.000 skih žrtev. Stavbo so morali po zadnjem potresu znova obnoviti, svojo končno podobo pa poča- delu in ureditev pešpoti do nje. Do- evrov. Naselje Srpenica, kjer so lani si dobiva še del bovškega trga v njeni okolici. končanje velike dvorane Kulturnega

Utrinki

REKE PONOVNO GOSTIJO družini (RD) Tolmin ne nameravajo cen dovolilnic, ki se bodo dvignile ških turistov, ki pa obenem, kot pou- RIBI^E uvesti nobenih večjih sprememb. samo v primeru zelo povečanega darja predsednik družine Lucijan Prav tako ne nameravajo spreminjati povpraševanja oziroma števila ribi- Rejec, »sodijo med najbolj dono- Most na So~i – Prvi april je vsem dobro poznan, saj lahko prav na ta dan brez zadržkov lažemo, seveda z opravičilom. Na ta dan pa se vsako leto začne ribiška sezona. Ribiči so se tudi letos zbrali z namenom, da vržejo svoje muhe in počakajo na prvi letošnji ulov. Sezona se sicer ni začela najbolje, saj zaradi mrzle, visoke in kalne vode ni bilo ustreznih pogojev za dober ulov. Kljub temu so iz Soče pod Kobaridom na ko- pno potegnili rekorderko dneva, ki je tehtala 5,25 kilograma. Ker pa je ta prijela šele pozno popoldne, so glavno nagrado – pokal, zlato meda- ljo in velik pršut – že pred tem pode- LE DVA DNI PO ZAČETKU RIBIŠKE SEZO- lili razglašenemu zmagovalcu prvega PRVEGA APRILA so se po tradicionalni navadi ribiči RD Tolmin ponovno zbrali z namenom, da NE je mladi član RD Tolmin Klemen Kuštrin dne Juriju Florjančiču. obeležijo začetek nove ribiške sezone. Ta se sicer ni začela najbolje, saj zaradi mrzle, visoke in na Idrijci v očitno boljših razmerah uplenil so- kalne vode ni bilo pogojev za dober ulov. Je bil pa zato prigrizek ob zaključku prvega ribiškega ško postrv veliko kar 85 cm in težko 4,85 kg. Sicer pa v letošnji sezoni v Ribiški dne toliko boljši. Foto: Melita Škvarča Foto: Vili Kuštrin

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 ( 11 ) doma Bovec in izpolnitev vseh pogo- Podeèlski ustvarjalni center PUC-OVA INFO TO^KA jev za pridobitev uporabnega dovo- Med letoma 2008 in 2009 je Poso- Poso{ki razvojni center (PRC) v Podeèlskem ustvarjalnem centru (PUC) ljenja bosta občino stala dobrih ški razvojni center (PRC) v sodelo- izvaja razli~ne dejavnosti. Med drugim pod njegovo streho domujeta To~ka 170.000 evrov. Potem ko je konec vanju z Občino Bovec začel izvajati vseìvljenjskega u~enja (TV@U) in pisarna Razvoj podeèlja in aktivnosti. marca občinska uprava že začela po- dejavnosti v Podeželskem ustvarjal- TV@U je za uporabnike vseh starosti brezpla~en – urnik: slovati v svojih obnovljenih prostorih nem centru (PUC), ki se nahaja v • ob ponedeljkih med 10. in 18. uro ter • ob sredah med 8. in 16. uro. na Trgu golobarskih žrtev, so izpol- središču Bovca ob slaščičarni. Po pr- Prijave in dodatne informacije: osebno v PUC-u ali pokli~ete Marjetko ôpi njeni pogoji za rešitev prostorske vih dveh letih delovanja lahko reče- (GSM: 051-885-899, e-po{ta: [email protected]). stiske bovškega vrtca, kjer je uprava mo, da je PUC danes zaživel, kot Pisarna Razvoj podeèlja in aktivnosti – urnik: • ob petkih med 8. in 13. uro gostovala od zadnjega potresa. Ure- smo načrtovali. Postal je »hram«, kjer Informacije: Peter Domev{~ek (GSM: 031-409-012, e-po{ta: peter.domevscek dili bodo dve dodatni igralnici, za kar se in se bo tudi v prihodnje razvijala @prc.si) bo občina namenila nekaj več kot ustvarjalnost na Bovškem.

30.000 evrov. Za namestitev oškodo- Na novo formirana skupina, ki se PODEŽELSKI USTVAR- vancev v potresu, katerih stanovanj- je začela ukvarjati s projektom Od JALNI CENTER V BOVCU ski objekti se še vedno obnavljajo, bo ovce do izdelka, je bila prvi uporabni zgolj ustvarjalna hiša. V njej je dovolj prostora tudi šlo 170.000 evrov, 188.000 evrov pa nik podeželske hiše. In prav na teme- za najrazličnejše sestanke bo občina prispevala za delovanje ljih tega projekta smo nadgrajevali in aktivnosti društev, ki de- skupne medobčinske uprave. Letošnji vse nadaljnje dejavnosti. Ohranjanje lujejo na Bovškem. Foto: Špela Kranjc proračun namenja 30.000 evrov de- tradicije in izdelovanje predmetov, ki lovanju sedmih krajevnih skupnosti. predstavljajo Bovško, nam je vedno rečemo, da smo z Dobrih 290.000 evrov bo občina pomenilo velik izziv in zato lahko omenjeno skupino namenila rekonstrukciji mostu čez uresničili zastavljene Sočo pri vasi Log Čezsoški in cestne- cilje. Začetki niso bili ga odseka Čezsoča–Boka. Na mostu, ravno obetavni, saj kjer so lani sanirali voziščno kon- nas je bilo sprva le za strukcijo, pločnik in ograjo, morajo dobro množino, danes pa je v projekt letos sanirati še dva od treh oporni- Od ovce do izdelka vključenih že 23 kov. Na omenjenem cestnem odseku ustvarjalcev. Ženske se vsaj enkrat na levem bregu Soče bodo sanirali tedensko dobivajo na delavnicah, ko dotrajane podporne zidove ob strugi skupaj pletejo fuzejklne (nogavice), in makadamsko vozišče, na katerem lajbče (telovnike) in druge izdelke iz bodo položili predvidoma dodatnih domače volne. 500 metrov asfalta, izdelali cestne K osnovni opremi naše podeželske krone in na nevarnih odsekih posta- hiše sodi tudi čajna kuhinja, ki se je vili ograjo. Pri bovški ČN bodo ure- izkazala za zelo dobrodošlo. Pozimi dili center za ločeno zbiranje odpad- smo namreč začeli z dejavnostmi, kov, katere bodo po sortiranju odpe- vezanimi na značilne bovške jedi. ljali v Volče. Investicija bo občino Bovška skromna kuhinja, kot smo stala 45.000 evrov. NA KUHARSKI DELAVNICI V PUC se nam je pridružil enolog in nas podučil o vinih. Foto: Peter projekt poimenovali, se je po konča- Besedilo in foto: Špela Kranjc Domevšček nih delavnicah izkazala kot ne tako

Utrinki sne turiste v Posočju«. vam navkljub Rejec minulo sezono Ob pregledu pretekle ribiške sezone ocenjuje kot najboljšo do sedaj, saj ne moremo mimo predbožičnih poso prodali le nekaj manj kot rekor- plav, ki so tudi ribičem povzročile dnih 7.300 dovolilnic, medtem ko je bilo povprečje zadnjih petih let okoli kar nekaj škode. Kot je pojasnil Re- 5.500 dovolilnic. Ribiči si zato želi- jec, je bila poplavljena ribogojnica v jo, da bi bila tudi letošnja sezona Tolminu, kjer je poginilo in pobegni- vsaj malo podobna lanski. lo okoli 2.700 rib, od tega velika ve- Melita Škvarča čina manjših. Tudi v naravi je nastala škoda, saj je popolnoma odneslo drst soške postrvi, zato so februarja LJUDSKI OBI^AJ PISANJA v vseh posoških rekah skupno nase- PIRHOV lili okoli 600.000 iker soške postrvi Tolmin – Malo pred veliko nočjo se z očmi. Poleg tega jim težave kot je zaključilo 25-urno predavanje z vsako leto povzročajo še kormorani, delavnico Ljudski običaj pisanja ki jih navadno odganjajo s plašilnimi pirhov z voskom, ki ga je ob finanč- pištolami in topovi, vendar pa za mini pomoči Ministrstva za šolstvo in nulo zimo zaradi zavrnjenega odloga šport organiziral Posoški razvojni na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdar- center. Namenjeno je bilo starejšim LJUDSKI OBIČAJ PISANJA PIRHOV Z VOSKOM – Štirinajst udeleženk se je teoretično in prak- tično soočilo z velikonočnimi običaji slovenskih pokrajin in z različnimi načini izdelovanja pir- stvo in prehrano niso imeli dovolje- odraslim. hov; med njimi tudi s poljubinjskimi šempavskimi pirhi, ki jih po izročilu pišejo prvo nedeljo v nja za njihovo plašenje. Vsem teža- Štirinajst udeleženk se je najprej se- maju, na praznik šempav. Foto: Tatjana Šalej Faletič

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

zelo skromna, saj so udeleženke te- saj smo ustvarjalci nanj vedno bolj čajev pripravile številne raznolike pripravljeni. Naša skupna želja je, da jedi. Lahko rečemo, da se je v sklopu se nekoč preizkusimo tudi na tem teh delavnic ustvarila še ena skupina področju. ljubiteljev tradicionalne kuhinje, za Peter Domevšček, svetovalec na po- katero se bo v prihodnosti še zago- dročju razvoja podeželja, Posoški razvoj- tovo slišalo. Vse, kar se je in kar se ni center še bo dogajalo v PUC-u, seveda sloni izključno na zanimanju domačinov Na mestu sedanje in če bomo skupaj tudi v prihodnje telovadnice bo zrasla nova tako dejavni, kot smo trenutno, po- Da Bovec potrebuje novo, sodob- tem ni strahu, da ne bi ustvarili še nejšo športno dvorano, je že dolgo kaj zanimivega. znano, a Bovčani bodo morali nanjo Seveda pa PUC ni zgolj ustvarjalna počakati še kakšno leto in pol. Telo- hiša. V njej je dovolj prostora tudi za vadnico ob bovški osnovni šoli naj bi najrazličnejše sestanke in aktivnosti po napovedih župana Danijela Kriv- društev, ki delujejo na Bovškem. Za- ca namreč porušili in na njenem to jih ob tej priložnosti vabim, da se mestu v prihodnjem letu zgradili no- V BOVCU BODO IMELI NOVO ŠPORTNO DVORANO – Eden od objektov, ki še čaka na rušenje in novogradnjo v okviru popotresne obnove. Foto: Špela Kranjc nam pridružijo. vo. Točka vse- V PUC-u se nahaja tudi Rušenje in novogradnjo predvideva venski in Sella Nevea na italijanski letu na LTO Bovec poskrbeli, da bo življenjskega učenja (TVŽU). Obisk program popotresne obnove, saj so v strani ter pestra dodatna ponudba v znova pod streho. Ob ugodnih sne- točke, ki deluje v okviru PRC-ja, je Državni tehnični pisarni ugotovili, dolini. Žal je vreme obrnilo hrbet žnih razmerah so bile v krajših ob- za uporabnike brezplačen in tudi sta- da bi bila obnova nesmiselna. Obsto- turističnim delavcem prav v ključnih dobjih urejene proge za tek na smu- rostnih omejitev ni. Obiskovalci lah- ječi objekt je namreč star že več kot tednih (božično-novoletni prazniki, čeh, zanimiva ponudba je bilo jadral- ko računalnike po vključitvi v TVŽU 30 let in bi ga morali statično sanira- šolske počitnice), tako da s končno no padalstvo z vzletom s Kanina, uporabljajo popolnoma samostojno; ti, obenem pa je tudi povsem nefunk- bero – čeprav zimo zaključujejo z zelo dobrodošlo je bilo razvajanje v na voljo jim je tudi mentor, ki jih po cionalen. Krivec je še povedal, da na majem – ne morejo biti zadovoljni. centru dobrega počutja v Hotelu Ka- potrebi in na posameznikovo željo Občini računajo na pridobitev grad- Največ gostov v zimskem času je bi- nin. Prav zaradi sedanje velike odvi- usmerja in jim pomaga. V PUC-u iz- benega dovoljenja do poletja, priho- lo Slovencev, in sicer 50 do 60 od- snosti od vremena Čopijeva upa, da vajamo tudi programe za izobraževa- dnjo pomlad, ko bo pouk športne stotkov, ostali pa so na Bovško prišli bo Bovec kmalu dobil še druge mo- nje starejših odraslih. Doslej smo za vzgoje že lahko potekal na prostem, iz Italije, s Hrvaške, Poljske, z Ma- žnosti za aktivnosti gostov v pokritih to ciljno skupino izvedli dva brez- pa naj bi začeli z deli. Novo športno džarske, iz Srbije, Rusije, Nemčije, pa prostorih, kot so športna dvorana, plačna 25-urna jezikovna tečaja, in dvorano naj bi dokončali do jeseni, tudi iz Romunije in Češke. fitnes, morda tudi bovling. sicer začetna tečaja nemškega in an- saj bi na ta način kar najmanj vpli- Po navedbah Alenke Čopi, direk- Bovška sicer nima tipične zimske gleškega jezika. vali na potek šolskega pouka. torice Lokalne turistične organizacije sezone, saj se – tako Čopijeva – po- V teh dveh letih smo se postavili Špela Kranjc (LTO) Bovec, je bil letošnji januar mlad z začetkom plovbe na Soči pre- toliko na noge, da lahko že upraviče- sicer boljši od lanskega in od večine pleta z zimsko ponudbo. Prebuja se no razmišljamo tudi o uporabnosti prejšnjih, tako da so zabeležili celo tudi igrišče za golf, vedno več je ko- PUC-ovega pritličja. Sprva smo želeli Zimska sezona bi lahko bila 30-odstotno rast obiska, a to ni dovolj lesarjev in pohodnikov. Reka Soča je tu odpreti razstavno-prodajni prostor uspe{nej{a za zadovoljstvo. »Povezano smučišče med velikonočnimi prazniki že zaži- Na Bovškem so si obetali zelo us- bovških izdelkov, vendar je bilo pred je gotovo pripomoglo k odločitvi, da vela, po direktoričinih besedah je pešno zimsko sezono, k čemur naj dvema letoma takšno razmišljanje so ljubitelji zimskih športov prišli k bilo kar precej gostov iz Nemčije, pa bi veliko doprinesli težko pričakova- kar preveč nerealno. Morda pa danes nam, dejansko pa je na ta račun ve- tudi iz Skandinavije, s Poljske in Če- na povezava smučišč Kanin na slo- ta trenutek le ni več tako zelo daleč, liko obiskovalcev imela Sella Nevea ške. »Pričakovanja za prvomajske in niti ne Bovško,« je opazila Čopije- praznike so velika, spet seveda v od- Utrinki va. Povezava in zanimanje zanjo sta visnosti od vremena. Gostje se bodo na bovški turizem vplivala pozitivno, verjetno razdelili na prvi in drugi vi- čeprav so bila pričakovanja večja. Po kend. Upam, da se jih bo veliko od- znanilo z velikonočnimi običaji in po- vzorčkov tudi pesmice z ljudskimi besedah Čopijeve pa se je začelo raz- ločilo za cel teden počitnic, saj je modrostmi. Tako so se ustvarjalke sebnostmi pirhov slovenskih pokra- mišljati o popestritvi ponudbe na Bovška v tem času res destinacija ak- jin ter načinom izdelovanja pirhov. spopadle z novim izzivom in nastajali slovenski strani Kanina, da bodo go- tivnega oddiha v naravi za vse. Re- Nato so spoznale star običaj pisanja so šempavski pirhi z domiselno »pri- z voskom in pri svojem ustvarjanju krojenimi« pesmicami. Delavnica se stje čim več smučali tukaj in tudi zervacije so in bodo tudi letos podob- uporabile pisalko, po domače ‘pogl- je dotaknila tudi velikonočnih običa- bivali na Bovškem. no kot lani rezervacije v zadnjem co’, ter peresnik s perescem. Na jaj- jev na Tolminskem. Druženje je za- Prav zato so se letos potrudili z hipu, slovenski gostje pa seveda poči- cih so tako nastajali razni ornamenti, ključil ogled kulturne dediščine, iz dodatno turistično ponudbo tudi v tnice tudi odpovejo, če je napoved cvetlični vzorčki in velikonočni moti- katere izvirajo šempavski pirhi. dolini, o čemer smo že pisali v prej- vremena slaba. Bovško sicer v povpre- vi. Udeleženke so dale tem risbam Da rek »Vaja dela mojstra« drži, se šnji številki EPIcentra. Med aktiv- čju obišče največ 35 odstotkov doma- končno podobo z barvanjem z na- je izkazalo tudi v tem primeru – pisa- nostmi so tako bili sankanje na treh čih gostov, zato upamo, da bo veliko ravnimi barvami, ki jih dajejo rastline nje pirhov sprva ni uspevalo, tako lokacijah, za katerega Čopijeva pravi, tujih turistov, ki se v maju že odloča- in lubje dreves, ter z barvami za pirhe. kot bi si udeleženke želele, a sta nji- da je že pravi »team building«, spre- jo za kampiranje oziroma k nam Delavnica je dosegla vrhunec s spo- hova vztrajnost in veselje do tovr- prihajajo z avtodomi in ostanejo znavanjem šempavskih pirhov iz Po- stnega dela pripeljali do ličnih izdel- hodi s krplji, že tretje leto zapored ljubinja, ki jih po izročilu pišejo na kov, ki jih je skupina predstavila na so postavili drsališče – tokrat je bilo dlje,« je želje pred prvomajskimi pra- praznik šempav, prvo nedeljo v ma- razstavi na Sveti Gori. na prostem in ob padavinah ni bilo zniki strnila Čopijeva. ju. Ti pirhi imajo poleg cvetličnih Danica Krivec, mentorica uporabno, zato bodo v prihodnjem Špela Kranjc

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 13 )

Ob~ina Kobarid

Prora~un sprejet spoznali, da je takšen obrat najbolj Na 30. seji Občinskega sveta Obči- racionalna oblika organiziranja tovr- ne Kobarid 11. marca je bil sprejet stnega dela (tako z vidika politike občinski proračun. Zaradi vključenih zaposlovanja kot tudi ekonomskega večletnih programov se je usklajeval izračuna). že v preteklem letu. »Težak« je 6.624 O delu in potrebah po teh delavcih evrov in poleg financiranja različnih je veliko nepotrebnega govora, ven- zavodov in institucij zajema tudi fi- dar pa se navadno oglašajo tisti, ki nanciranje projektov, pomembnih za bolj malo vedo o tem obratu. Zato je širšo skupnost. Med najpomembnej- namen tega članka osvetliti, kaj vse še sodijo: • zaključek obnove občin- postorijo naši fantje predvsem na te- ske stavbe; • projekti in gradbena renu in v dobro vseh naših občank dokumentacija za dom ostarelih v in občanov. Naj dodamo, da imajo stavbi nekdanje policijske postaje v nekateri zaposleni le 30-urni delovni Kobaridu, kjer pričakujemo tudi sred- teden. Posledično naredijo veliko stva Evropske unije in Stanovanjske- nadur; omogočimo jim, da jih izko- ga sklada; • zaključek del na kana- ristijo, ko je to mogoče. lizaciji in vodovodu v Gregorčičevi in Včasih je človek prav presenečen, Manfredovi ulici v Kobaridu; • ure- s čim vse se v nekem okolju lahko TUDI OBČINSKA UPRAVA se bo počasi preselila iz prostorov nekdanje policijske uprave na ditev vodovoda v Starem selu, na svojo staro, vendar obnovljeno, lokacijo v središču Kobarida. Foto: Mateja Kutin srečujemo in s kakšnimi težavami Livku, v Jevščku in Ladrah; • inve- ljudje prihajajo na Občino. Zaposleni sticije v kobariško knjižnico in Kul- inkubatorja; • dotacije kulturnim, spremljanje vseh razpisov in pripravo pri režijskem obratu so se na terenu turni dom; • nadaljevanje investicije športnim društvom in drugim, ki so potrebne dokumentacije. srečali že z marsikaterim problemom, v osnovni šoli v Kobaridu; • menjava aktivni v občini. ki je posledica tako naravnih nesreč azbestne kritine na podružnični šoli Občina pridobiva sredstva iz Kaj po~nejo re`ijci? ali ujm kot tudi socialnih stisk ali v Breginju; • dela na cestah Koba- osnovne proračunske postavke, ki Režijski obrat pri Občini Kobarid starostnih omejitev občanov – in po- rid–Ladra in Drežnica–Koseč, kjer smo jo omenili na začetku, ter prek smo poimenovali obrat, ki ga trenu- moč je najbolj zaželena in dobrodošla pričakujemo 85-odstotno udeležbo najrazličnejših razpisov ministrstev tno sestavljajo štirje zaposleni delav- prav pri takšnih tegobah; saj poznate države; • investicije v krajevne sku- in razpisov, ki jih sofinancira Evrop- ci na naši občinski upravi. Obrat se pregovor Kdor hitro da, dvakrat da. pnosti in dotacije turističnim dru- ska unija – brez teh dodatnih sred- je iz popotresnih javnih del počasi Naši delavci vzdržujejo občinske štvom; • investicije v turistično in- stev bi Občina zelo težko izpeljala preoblikoval v obliko, kot jo ima da- stavbe – tu je vedno treba kaj posto- frastrukturo; • investicije v kmetij- tako zahtevne in finančno močne nes – skozi večletne programe javnih riti, popraviti, prebeliti ali kako dru- stvo (prek razpisov Leader in Inter- projekte. Delo strokovnih delavcev del in kasneje z zaposlovanjem de- gače posegati v objekte, ki jih vzdr- reg); • začetek gradnje poslovnega občinske uprave tako vključuje tudi lavcev, ki so težje zaposljivi, smo žuje Občina Kobarid. Polega tega so

Utrinki

KOBARI[KI [OLARJI ZA obiskujejo šole in živijo v najrevnej- predstavile na turističnih stojnicah v INDIJSKE OTROKE šem predelu Pushkarja. Postojni. Kobarid, Puchkar (Indija) – Pred Mateja Matajurc, šolska svetovalna de- Otroci 3. in 4. razreda iz Kobarida časom so učenke in učenci OŠ Si- lavka, OŠ Simona Gregorčiča Kobarid so si za nalogo z naslovom Kobarid, mona Gregorčiča Kobarid zbirali ti v duši ostaneš mi večno krasan za- prostovoljne prispevke za otroke, ki @ELI PRIZNANJA NA mislili kot sprehod dveh junakov iz obiskujejo šolo Ford di Loto v indij- TURISTI^NEM TEKMOVANJU stripa, ki skozi sliko, besedo in fotografijo bralca popeljeta po najlepših skem mestu Puchkar. Tamkajšnjo Kobarid, Postojna – Tako kot že vr- šolo obiskuje 300 otrok, šolanje pa in najzanimivejših kotičkov domače- sto let se je tudi v letošnjem šolskem ga kraja. Na turistični tržnici so za to jim denarno omogočajo tako imeno- letu OŠ Simona Gregorčiča Kobarid poskrbeli otroci kot turistični vodniki vani botri iz Evrope. Šolarji so s po- udeležila festivala Turizmu pomaga za različna področja: zgodovino, močjo prispevka naših učencev za lastna glava. Celovito zasnovan pro- kulturo, naravno in kulturno dedišči- sladico po kosilu dobili lonček sla- jekt je bil z osrednjo temo Moj kraj, no, kulinariko, vodne in adrenalin- doleda. Večina se je tako prvič v ži- moj ponos vezan na raziskovanje tu- vljenju posladkala s sladoledom, saj rizma in turističnih znamenitosti do- ske športe ter planinstvo. Lične zlo- si ga zaradi težkih razmer sicer ne mačega kraja ter možnostjo njihove- ženke z več informacijami o kraju so morejo privoščiti. Z zbranim denar- ga promoviranja širši javnosti skozi lahko obiskovalci dobili v njihovem jem pa so lahko organizatorji dobro- otroške oči. Šolo so zastopale tri šotoru. Projekt so učenci uspešno INDIJSKI OTROCI so se s pomočjo kobari- zaključili z bronastim priznanjem. delne akcije s toplim obrokom na- ških učencev posladkali s sladoledom. Foto: skupine otrok, ki so svoje raziskoval- hranili še okoli 50 otrok, ki niti ne Miran Tonkli ne naloge in rezultate 16. marca Ker so v preteklosti na Drežniškem

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

dnevno prisotni na občinskih cestah, nikov Posočja organiziralo zdravstve- kjer je razdejanje, predvsem po ne- no predavanje, dobro obiskano je urjih, kar precejšnje. Material, ki se bilo tudi predavanje družinskega psi- znajde na cestišču, odstranijo in tako hologa Bogdana Žorža, ki ga je or- poskrbijo tudi za varnost voznikov. ganiziralo Društvo ženske žrtve v Poleg tega je treba nemalokrat zakr- izgnanstvu, pred veliko nočjo pa pati udarne jame na cestišču ali po- smo prisluhnili iskrivemu pripovedo- skrbeti za manjša popravila na cestni valcu in priznanemu etnologu Da- infrastrukturi. mjanu Ovscu. Velikonočni ponede- Pomoč, po katero se lahko obrne- ljek nam je postregel z gledališko mo na režijski obrat, je vsestranska, predstavo, v marcu je bila na sporedu saj so na razpolago tako Karitasu kot predstava, ki sodi v gledališki abo- Rdečemu križu, vidimo jih na vseh nma, in še bi lahko naštevala. Skrat- večjih prireditvah, kjer so v pomoč ka, obe naši kulturni dvorani sta te- pri pripravah in kot redarji, v času densko večkrat zasedeni, pestrost volitev in ob praznikih pa poskrbijo, dogajanja pa je osnova, da vsak lah- da so panoji in zastave na svojih me- ko poišče primeren dogodek zase. stih, da o najrazličnejšem plakatira- nju niti ne govorimo. Na razpolago PEPČEVA (ZELENA) HIŠA NA KOBARIŠKEM TRGU je z 21. aprilom začela služiti svoji na- Pep~eva hi{a odprla vrata membnosti. V njej sta našla prostor Turistično informacijski center in Triglavski narodni Veliko projektov se počasi zaklju- so starejšim občanom; ti marsikdaj park. Foto: Mateja Kutin potrebujejo pomoč pri selitvi ali dru- čuje in prav je, da to primerno obe- gih opravilih, ki jim sami niso kos. V bil finančni zalogaj v primerjavi s evro zgublja na vrednosti. ležimo. Odprtja se bodo kar vrstila. času šolskega pouka poskrbijo za sedanjimi stroški precej višji. Po mesecu kulture se je dogajanje Najprej pa smo poskrbeli, da je Pep- prevoz tistih otrok, ki nimajo zago- na področju prireditvene dejavnosti čeva hiša na Kobariškem trgu dobila tovljenega prevoza iz šole domov. Pestro kulturno dogajanje v občini Kobarid nadaljevalo v ne- svojo namembnost, saj smo jo ura- Tudi dnevna uporaba kobariške telo- Praznični dnevi so bili včasih tisti spremenjenem ritmu. Praznik žena dno odprli 21. aprila. V njej sta našla vadnice zahteva dežurnega človeka, del leta, ko se je vse malo umirilo, smo počastili z gledališko igro, ki prostor Turistično informacijski cen- ki poskrbi, da vse poteka brez zaple- družina je našla čas zase, na vrsto je smo jo podarili občankam, srečanje ter in Triglavski narodni park. tov. prišlo brezskrbno druženje in nabi- starejših občanov je izzvenelo kot Zaključujejo se dela na različnih Skratka, dela za režijski obrat ne ranje moči za nadaljevanje svojega prijeten dogodek in druženje ob kul- cestnih odsekih. Tudi občinska upra- zmanjka, celo preveč ga je – in mor- dela. Očitno živimo v času, ko tudi turnem programu, aktivnosti »ekoka- va se bo počasi preselila iz prostorov da so prav zato včasih deležni kritike, to ne drži več. Prazniki nam torej ravane« potekajo nemoteno s spre- nekdanje policijske uprave na svojo saj ne morejo biti naenkrat prisotni služijo tudi za to, da naredimo vsaj mljajočimi dejavnostmi. Kobariški staro lokacijo v središču Kobarida. povsod tam, kjer jih potrebujejo. Na- tisto malo, kar nam ne uspe skozi osnovnošolci so se predstavili svojim Prijazne pomladne dni vam želim. ši delavci ne zmorejo izkoristiti nad- delovne dni, hitimo in strežemo, na sošolcem in širšemu občinstvu z no- Vrtički in okensko cvetje potrpežljivo ur, niti dopusta, saj občani pogosto hitrico opravimo obiske (ali pa tudi vo igro v Kulturnem domu, povabili čakajo, da bodo zacveteli, saj smo v nočejo razumeti, da so nekatere stva- ne). Veliko nas je, ki pa praznikov so pevko in zbirateljico ljudskih pe- občini Kobarid znani po urejenem ri pomembnejše od drugih. niti ne zaznamo, saj so prav tako smi Ljobo Jenče, aktivnosti na videzu naših krajev in vasi. Želim Za konec bi opozorila še na dej- delovni kot drugi dnevi. Kdaj se bo- osnovni šoli v Kobaridu se kar vrsti- vam, da nam narava s svojo pomla- stvo, za katerega mislim, da je pomo uspeli malo zaustaviti, poiskati jo. V domu Andreja Manfrede smo dansko svetlobo obnovi energijo, saj membno. Če bi Občina Kobarid za čas zase, za družino, prijatelje … in gostili nekaj priznanih strokovnjakov nas najverjetneje čaka precej aktivno vsa ta dela, ki jih opravlja režijski to v brezskrbnem duhu … Je res z različnih področij dela in ustvarja- leto. obrat, izbrala zunanjega izvajalca, bi vprašanje za milijon evrov? … pa še nja. Tako je Društvo ledvičnih bol- Nada Pajntar, Občina Kobarid

Utrinki prevladovale jedi iz mleka in mlečnih Na PŠ Breginj so svoj projekt poi- izdelkov, koruzne moke, krompirja, menovali Pod Stolom zelenim prija- fižola, zelja in repe, so učenci Po- zna je vas. Veselje in zagnanost družnične šole (PŠ) Drežnica z nalo- učencev pri delu se je večalo iz dne- go Danes po štrukljih ne diši samo va v dan. Kuhali so kotarsko posir- za praznike iz pozabe želeli iztrgati jenco, na delavnici s starši pletli mi- še kakšno zanimivo domačo jed ter niaturne predpražnike za noge svoje družine spodbuditi, da bi po- wopucat, pohodnikom so pripravili gosteje segale po njih. Te jedi so skice pohodnih smeri z opisi poti v želeli ponuditi tudi turistom, zato so pogorju Stola in na koncu prišli do si v tamkajšnjem gostišču in na bli- spoznanja, da so lahko ponosni na žnji turistični kmetiji ogledali pripravo svoj domači kraj. Vsakomur, ki Bre- nekaterih starih jedi, ki so jih nato tudi pokušali. Poleg tega so z dre- FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA žniškimi gospodinjami uživali na de- GLAVA – OŠ Kobarid so zastopale tri skupine lavnici oblikovanja drežniških štru- otrok (iz centralne in podružničnih šol), ki so kljev, izdelali pa so tudi lične jedilni- bile za svoje raziskovalne naloge in rezultate ke v obliki spominka in pogrinjka. Za nagrajene z dvema bronastima in enim zlatim priznanjem za najboljšo stojnico. Na fotogra- svoj trud so bili nagrajeni z brona- fiji so zlatonagrajeni učenci iz PŠ Breginj. Fo- stim priznanjem. to: Damjana Nanut

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 15 )

Ob~ina Tolmin

Rebalans leto{njega stalo približno 100.000 evrov. Na lo- 200.000 evrov. Potrebna rekonstruk- tega 1,37 milijona za dejavnost vrt- prora~una je sprejet kalni cesti v Čadrg bodo uredili s cija vodovoda Zadlaščica, ki je načr- cev, 600.000 evrov za dejavnost in Potem ko so tolminski občinski podpornim zidom še preostali odsek, tovana za letos in pri kateri bo obči- investicije osnovnih šol (med drugim svetniki in svetnice lani poleg prora- in sicer oster in strm ovinek Na lazu na izkoristila izvajanje državne inve- za menjavo stavbnega pohištva v Po- čuna za leto 2009 sprejeli še prora- – investicija je ocenjena na 130.000 sticije Pod ključem, naj bi stala družnični šoli Volče, obnovo garde- čun za leto 2010, so morali letos evrov. Sanirati bo treba tudi porušen 300.000 evrov, začetek gradnje vodo- rob in sanitarij v telovadnici OŠ Pod- obravnavati le še osnutek in predlog podporni zid na cesti Dolje–Gabrje, voda proti vasi Drobočnik pa 400.000 brdo ter ureditev varnostne razsve- njegovega rebalansa. Župan Uroš ki so mu odločilni udarec zadale bo- evrov. tljave in obnovo razdelilne kuhinje v Brežan zatrjuje, da je sprejem prora- žične poplave, in asfaltirati cestišče Proračun namenja delovanju Ga- OŠ Most na Soči), dobrega pol mili- čunov za dve leti »dober način načr- na tem delu, kar bo občino stalo pre- silske zveze Tolmin in prostovoljnih jona evrov pa je rezerviranih za glas- tovanja, ki bi ga veljalo izvajati tudi dvidoma 180.000 evrov. Za asfaltira- gasilskih društev (PGD) v občini do- beno šolo. Župan Brežan izpostavlja v prihodnje«. Letošnji proračun je nje dela ceste do Bukovskega Vrha in brih 182.000 evrov – od tega bodo še ureditev parkirišča pred tolmin- prvo spremembo doživel na seji ob- ureditev odvodnjavanja je namenje- 11.000 evrov porabili za zdravniške skim šolskim centrom, preplastitev činskega sveta 18. februarja s prvim nih 115.000 evrov, za enako investi- preglede operativnih gasilcev, z košarkarskega igrišča v športnem rebalansom, ki v letu 2010 predvide- cijo na cesti Ljubinj–Sela nad Pod- 22.000 evri bo občina sofinancirala parku Brajda ter lakiranje podlage v va 13,5 milijona evrov odhodkov. melcem 80.000 evrov, za ureditev menjavo strehe na tolminskem gasil- tolminski telovadnici. Izvajanje pro- Kar nekaj večjih in vidnejših inve- lokalne ceste Zadlaz - Žabče–Tolmin- skem domu, 65.000 evrov pa bo do- gramov socialnega varstva bo letos sticij bo letos na področju cestnega ske Ravne 50.000 evrov, za ureditev dala za novo gasilsko vozilo za PGD veljalo nekaj več kot 600.000 evrov, prometa ter prometne in komunalne krajevne poti Hudajužna–Obloke Kneža. Kot poudarja Brežan, so zvi- od tega na socialno varstvo starejših infrastrukture. Interventni zaščitni 90.000 evrov, s 40.000 evri pa bodo šali tudi finančna sredstva za špor- odpade 385.000 evrov in na socialno ukrepi po poplavah 2007 bodo obči- obnovili del ceste na levem bregu tna, kulturna in humanitarna društva varstvo invalidov slabih 140.000 ev- no letos stali 300.000 evrov, za ure- Idrijce od Slapa ob Idrijci proti Ko- ter za krajevne skupnosti (KS) – vsa- rov. ditev Gregorčičeve ulice od glavnega smačevi domačiji oziroma Idriji pri ka od 23-ih KS v občini bo tako letos Špela Kranjc križišča do Pregljevega trga pa bo Bači. za svoje delovanje prejela 1.000 evrov predvidoma porabljenih 330.000 ev- Občina Tolmin letos predvideva več, kot je bilo sprva načrtovano. V ob~inskem sredi{~u se rov. Investicija zajema popravilo vo- dokončen sprejem občinskega pro- Programom na športnem področju obnavlja dovodnega in kanalizacijskega siste- storskega načrta; za stroške izdelave občina letos namenja dobrih 280.000 Z marcem in prvimi toplejšimi ma, ureditev robnikov in dodatnega je v letu 2010 namenjenih 240.000 evrov, programom za mladino pa dnevi smo lahko opazili delovne stro- prehoda za pešce ter preureditev evrov. Gradnja čistilne naprave v Pod- 64.000 evrov, od česar bo šlo za de- je sredi občinskega središča kar na pločnika na strani cerkve v zelenico, brdu je bila sicer načrtovana že lani, lovanje Centra MinK dobrih 40.000 dveh mestih – na Ulici padlih borcev saj pešci namesto njega že danes lah- vendar se je začetek del zaradi (sicer evrov. Številne programe v kulturi, med tolminsko občinsko upravo in ko uporabljajo tlakovano pot ob robu neutemeljene) pritožbe na javnem kamor sodijo tudi mediji, bo občina ležečim nebotičnikom na Športnem parka. Novo podobo pa bo v maju razpisu neizbranega podjetja zama- podprla s skupno dobrimi 650.000 parku Brajda ter pred Centrom MinK. dobil trg pred tolminsko pošto oziro- knil kar za pol leta. Občina letos evri. Za izobraževanje letošnji prora- V obeh primerih so se delavci lotili ma Centrom MinK, kar bo občino projektu namenja še preostalih čun namenja 2,87 milijona evrov – od obnove, v prvem komunalne infra-

Utrinki ginj obišče, lahko ponudijo in poka- MLADI VARUHI ZEMLJE vljajo številna vprašanja. Kako to, da svoje meje in da iz tega dejstva naša žejo obilo zakladov njihove kulturne Tolmin – Sredi marca je študijski so se v ŠK vključili mladi iz KK Go- vrsta ni izvzeta. in naravne dediščine. Na dan je pri- krožek (ŠK) Mladi varuhi Zemlje, v ryu in njihovi starši? Kaj ima to sku- Za promoviranje zamisli o ponovni vrelo tudi nekaj zanimivih zamisli, s katerem sta svoje moči združila Ka- pnega z varovanjem narave? Zakaj vzpostavitvi harmonije med ljudmi in sodelujemo s fotografom Bogdanom katerimi bi obiskovalcem približali rate klub (KK) Goryu in Posoški ra- Zemljo so mladi športniki borilnih Kladnikom? Kakšen je naš namen in način življenja v preteklosti in jim zvojni center, v tolminski knjižnici veščin že sami po sebi zelo močno zakaj se je projekt Varuhi Zemlje za- hkrati razkazali tudi tukajšnje lepote. gostil priznanega slovenskega foto- interpretacijsko sporočilo, saj dobro čel ravno v Zgornjem Posočju? Pa Star zidan špurget (štedilnik) z rinki, grafa Bogdana Kladnika. Avtor šte- razumejo načela športnega »fair na katerem se v kotlu kuha plenta se najprej ustavimo ob imenu Varuhi playa«. Iz tega lahko prenesemo: vilnih knjig (Terra Mystica, Okus te- Zemlje. Seveda nismo tako zavero- (polenta) in v skledi diši wobejanca, me, Večni krog, Guardians of the predniki so nam zapustili okolje, ki vani sami vase, da bi verjeli, da ta naši generaciji še omogoča kakovo- lesen gank (balkon), wokno s šku- Earth ...) je prisotne seznanil s pro- »Zemljica« rabi našo zaščito. Gaja1 stno življenje. Zato je pošteno, da rami (okno z naoknicami), ki nam jektom Varuhi Zemlje ter jih z multivi- je namreč skozi svojo zgodovino že takšno okolje izročimo tudi zanam- ponuja pogled na prečudovito oko- zijo popeljal v svet neokrnjene nara- velikokrat dokazala, da zna sama za- cem. Drugo zelo močno sporočilo lje, so tako navdušili obiskovalce fe- ve, kateri v bran so se postavili moj- se prav dobro poskrbeti. Pod tem pa najdemo v knjigi Guardians of the stivala v Postojni, da so si po mne- stri različnih borilnih veščin s svojimi imenom se bomo torej pojavljali kot Earth, v kateri je Kladnik zapisal: nju obiskovalcev prislužili zlato pri- učenci – enega izmed primerov vam Varuhi vsega življenja na tem plane- »Lahko pa se tudi bojujem in kaj znanje za najboljšo stojnico. predstavljamo na tokratni naslovnici tu. Vedno znova vas bomo opozarja- spremenim.« Pa da ne bo pomote. Mentorice projekta Turizmu pomaga EPIcentra. li, da ima onesnaževanje okolja za Čeprav na tem mestu govorimo o lastna glava Prav gotovo se vam ob tem zasta- obstoj raznovrstnih oblik življenja borilnih veščinah, je vsakršno nasilje

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

strukture in električnega omrežja, v dena dela, s katerimi bo zagotovljena drugem pa dotrajanih tlakovcev. varna vožnja in vozniki ne bodo več Komunala Tolmin je na omenje- ogroženi zaradi padajočega kamenja. nem delu Ulice padlih borcev obno- Po tem datumu bo vzpostavljen izme- vila vodovodno omrežje, v katerem nični enosmerni promet prek gradbi- so prejšnje cevi nadomestili s širšimi, šča«. Obvoz iz Tolmina je urejen ki jih bodo v prihodnje lahko spelja- prek Peršetov in križišča Ušnik, ven- li od ležečega nebotičnika naprej dar večina prometa poteka po bližnji- proti šolskemu centru. Uredili so tu- ci skozi vas Kozaršče, ki pot podaljša di kanalizacijo, ki je prej v tem delu za tri kilometre namesto za šest. Na naselja sploh ni bilo. Manjša investi- tej ozki cesti s pomanjkanjem izogi- cija je po besedah direktorja tolmin- bališč prihaja do pogostih zastojev. ske komunale Bertija Rutarja pokri- Zaradi napovedane trimesečne po- ta iz letošnjega občinskega proraču- polne zapore glavne ceste se je dvi- na, še letos ali v prihodnjem letu pa gnila Sekcija za promet pri Območni nameravajo obnoviti tudi del omre- obrtno-podjetniški zbornici Tolmin. žja, ki je speljano od ležečega nebo- Njen predsednik Rajko Podgornik je tičnika do pasaže pri hotelu Krn. 18. marca na DRSC in sedež Primor- Še eno delovišče pa je nastalo na ja Ajdovščina, ki je v tem primeru PLATO PRED CENTROM MINK BO DOBIL NOVO PODOBO – V okviru investicije bodo zame- trgu pred tolminsko pošto oziroma njali dotrajane tlakovce, postavili nekaj klopi in dekorativno razsvetljavo, poskrbeli za zazelenitev izvajalec del, poslal protestno pismo. Centrom MinK v drugi polovici mar- ter uredili dostop do bližnje pošte za gibalno ovirane osebe in mamice z vozički. Foto: Tatjana V njem med drugim opozarjajo na ca. Obnovitvena dela potekajo za Šalej Faletič slabo označen obvoz, preobremenje- mrežo, po njihovem zaključku, pre- nost ceste skozi Kozaršče in Volče, dvidoma sredi maja, pa bo ta del stva za pravosodje, vendar na Občini vili bodo vozišče v dolžini 330 me- kjer so bolj ogroženi tudi pešci in Trga maršala Tita dobil novo podobo. upajo, da jim bo prostore od države trov ter uredili odvodnjavanje cestišča sploh otroci na poti v šolo, zaradi Letošnji občinski proračun za to in- uspelo pridobiti. in zaledne vode. Obenem bodo na- zapore Pod ključem pa je pot v Baško vesticijo namenja 60.000 evrov, v Špela Kranjc vezali kolesarsko stezo na načrtovano grapo in dolino Idrijce za reševalna njenem okviru pa bodo – tako župan kolesarsko pot. in gasilska vozila v primeru interven- Uroš Brežan – na platoju zamenjali Popolna zapora Pod klju~em Promet prek gradbišča je sprva cije sedem kilometrov daljša. Avto- dotrajane tlakovce, poskrbeli za zado 5. junija – avtoprevozniki potekal izmenično enosmerno, urejal prevozniki so v pismu zahtevali zelenitev, postavili nekaj klopi in napovedujejo zaporo obvoza ga je semafor. Po navedbah investi- vzpostavitev nasipa ob gradbišču, dekorativno razsvetljavo ter uredili Galerija je najboljša rešitev za pro- torja – Direkcije RS za ceste (DRSC) vendar na DRSC odgovarjajo, da je v dostop do pošte za gibalno ovirane metno varnost Pod ključem na glav- – je inšpektor za ceste zaprl ta odsek naravovarstvenih pogojih, na podlagi osebe in mamice z vozički. Obenem ni cesti med Mostom na Soči in Tol- za ves promet 4. marca zaradi zago- katerih so pridobili naravovarstveno bodo lahko rešili tudi težave z zama- minom. Odločitev je bila znana že tavljanja varnosti delavcev na gradbi- soglasje Agencije RS za okolje pri kanjem Centra MinK, do česar pride mnogo pred lansko jesenjo, ko so šču ter voznikov in sopotnikov v in- Ministrstvu za okolje in prostor, ki ob vsakem večjem deževju. Sicer pa stekla prva gradbena dela na cestišču terventnih vozilih z utemeljitvijo, da je sestavni del gradbenega dovolje- je po Brežanovih besedah že nekaj in brežinah nad njim. V sklopu 2,6 je vzrok za zaporo ceste padanje ka- nja, zapisano, »da se z deli ne sme časa v načrtu selitev multimedijskega milijona evrov vredne investicije bo menja na cestišče in sanacija skalne posegati v strugo reke Soče ter da je dela MinK-a v prostore nekdanje nastala poleg 120-metrske galerije s brežine. Popolna zapora prometa je potrebno zagotoviti vse potrebne ukre- Službe družbenega knjigovodstva za kolesarsko stezo še kamnita zložba predvidena do 5. junija. Do takrat pe za preprečitev nasipavanja ali za- pošto. Ti so zaenkrat v lasti Ministr- v dolžini približno 60 metrov, obno- bodo, po zagotovilih DRSC-ja, »izve- sipavanja struge z gradbenim ali

Utrinki

(tako fizično kot psihično) izvzeto. se v mrzlih zimskih dneh, na snegu Razumemo namreč razliko med pra- in ledu, oblečeni v kimone ter bosi, vim pogumom, ki temelji na samoza- postavili pred fotoaparate, stisnili zo- vesti, moči uma in čistosti srca ter be in brez pritoževanja opravili svojo nepremišljeno drznostjo, ki jo ima v nalogo. Za fotografije pa skrbita oblasti Ego. Ob tem naj nam bo za prav tako mlada karateista Gregor vodilo misel Victorja Hugoja, ki Blažon in Alja Mohorčič – vedno pravi: »Vojaški vdor je mogoče pod budnim mentorjevim očesom. ustaviti, ne pa ideje, katere čas je Naj ob tem omenim še veliko pod- napočil.« Če bomo ustavljeni, bo to porno vlogo staršev. pomenilo, da še ni napočil pravi čas. Da se je Kladnikov projekt Varuhi Na samem začetku smo v akcijo sto- Zemlje začel prav v Zgornjem Poso- pili z namenom, da preživimo sobo- čju ni naključje, saj je njegovo glav- tne dneve v naravi, se zabavamo in no vodilo zaščita svetovnih voda. se hkrati tudi kaj koristnega nauči- Prav vsi (vsaj domačini) poznate mo. Pred očmi mi ponovno oživijo zgodbo o Deželi žive vode. In če- obrazi mladih karateistov Luka Cim- prav se Bogdanova pot od tu nada- priča, Tjaše Gabršček, Kevina ljuje še v druge države, se bo naša Podreka, Mateja Urbasa, Andreja MLADI VARUHI GAJE – S projektom Varuhi Zemlje nas priznani slovenski fotograf Bogdan nadaljevala v Posočju. Mladim varu- Valentinčiča in njihovega trenerja Kladnik popelje v svet neokrnjene narave, kateri v bran se postavijo mojstri različnih borilnih hom so se v aprilu že priključili tudi Jerneja Čuferja, v trenutku ko so veščin s svojimi učenci. Foto: arhiv Varuhov Zemlje najmlajši varuhi iz tolminskega vrtca,

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 ( 17 )

odkopnim materialom. Prav zato je nje prometnih tokov na območju bila tudi trasa kolesarske poti projek- tega križišča in če bo treba, bodo v tirana s posebnimi nosilnimi konzo- njem postavili semaforje. Ker je ob- lami.« voz urejen po državnih cestah, med Avtoprevozniki v primeru nadalj- katere lokalna cesta Kozaršče–Volče nje popolne zapore od investitorja ne sodi, DRSC na njej ne načrtuje zahtevajo pospešitev izvajanja del in ukrepov, kot so dodatna izogibališča čimprejšnjo odpravo zapore, popra- in ureditev bankin, so še zapisali v vila državnih cest, po katerih poteka odgovoru. Merilec hitrosti v Volčah obvoz, ureditev križišča Ušnik, tako je postavila Občina Tolmin. da bo omogočeno varno zavijanje, Sicer pa Pod ključem ni edino de- ureditev dodatnih izogibališč in ban- lovišče na državnem cestnem omrež- kin na lokalni cesti skozi Kozaršče ju na območju občine Tolmin – pro- proti Volčam, postavitev merilca hi- met je bil oviran tudi na glavni cesti trosti in opozorilne signalizacije v Peršeti–Kobarid pri separaciji. DRSC Volčah, korektno označitev obvoza je morala tam urediti še novo križišče ter zagotavljanje prehoda interven- oziroma priključek 10-kilometrske tnih vozil prek gradbišča oziroma ceste Volče–Solarji na glavno cesto. sofinanciranje opreme zdravniškega Po zagotovilih investitorja se bo tako GALERIJA POD KLJUČEM V GRADNJI – Obvoz iz Tolmina je urejen prek Peršetov in križišča vozila v ambulanti na Mostu na Soči. Ušnik, vendar večina prometa poteka po bližnjici skozi vas Kozaršče, ki pot podaljša za tri kilo- povečala prometna varnost pri zavi- Kot je povedal Podgornik, pričakuje- metre namesto za šest. Na tej ozki cesti s pomanjkanjem izogibališč zato prihaja do pogostih janju na odsek in vključevanju na jo odpravo popolne zapore prometa zastojev. Foto: Tatjana Šalej Faletič glavno cesto. S tem se predvidoma Pod ključem najkasneje 5. maja. Če konec aprila zaključuje večletni pro- se to ne bo zgodilo, so odločeni za- jekt izgradnje mednarodno pomemb- preti cesto Volče–Ušnik, po kateri ne ceste Volče–Solarji. Zadnja inve- poteka obvoz. sticija je vključno z odkupi zemljišč Na DRSC zagotavljajo, da si priza- državo stala 150.000 evrov. devajo pospešiti dela, zato se ta »iz- Špela Kranjc vajajo v dveh izmenah in šest dni v tednu, tako da bo pod določenimi Podbrdo s ~istilno napravo pogoji promet po cesti ponovno stekel do konca leta 5. junija«. Ker projekt izvajajo v do- Potem ko se je začetek gradnje či- bro uporabnikov, si kot investitor stilne naprave v Podbrdu zaradi pri- želijo »tudi določeno mero njihove tožb na občinskem razpisu neizbra- strpnosti in razumevanja«. Izbrani nih izvajalcev zavlekel za več kot pol obvoz prek Ušnika je bil po naved- leta, so gradbena dela v začetku mar- bah DRSC ustrezno označen s pro- ca le stekla. Naselje, ki čistilne napra- metno signalizacijo v skladu z veljav- ve do sedaj še ni imelo, jo bo po nima pravilnikoma. V križišču v besedah direktorja tolminske komu- Ušniku so postavili znak za nevar- nale Bertija Rutarja dobilo do konca nost, ki voznike opozarja na stransko PODBRDO BO DOBILO ČISTILNO NAPRAVO – Središče Baške grape je zaenkrat še brez či- letošnjega leta. Čeprav dela potekajo cesto. Dodatno so naročili spremlja- stilne naprave, prve objekte pa naj bi nanjo priključili konec leta. tik ob glavni cesti skozi Baško grapo,

Utrinki konec aprila pa se jim bodo pri in- vprašanja ... Rezultate pa ponovno TOPEL SPREJEM NA stjo, očarali pa so nas tudi ljudje, ki terpretaciji zamisli pridružili še slikar- predstavimo ob svetovnem dnevu MRZLEM SEVERU so nas sprejeli v svoje lesene hiške, ji, ki bodo s svojo kreativnostjo, voda, 22. marca 2011. kjer smo se resnično počutili kot do- Ilmajoki (Finska) – Pred časom je osvojenim znanjem in razumevanjem Dovolj je bilo napisanega. Zdaj je ma. Jutra smo preživeli pri pouku. Na- ideje na platna ujeli sporočilo in čar 15 učencev devetega razreda z ši učenci so se preiskusili v finskem treba stopiti v akcijo. Mogoče se bo- Osnovne šole Most na Soči v sprem- voda. Naši najmlajši varuhi bodo ste nekateri vprašali o smiselnosti bejzbolu, pri uri glasbe so igrali na svoja dela o ribi Faroniki razstavili v stvu učiteljic angleščine obiskalo njihove narodne instrumente, se na- našega početja – tem predlagamo, svoje prijatelje v Finskem Ilmajokiju. kobariški Zeleni hiši 20. maja – dela naj dobro razmislijo o naslednji Kla- učili nekaj koristnih finskih besed in bodo na ogled ves mesec –, tik Prijateljske vezi smo začeli tkati v fraz, pri kemiji izdelovali značilne sla- dnikovi trditvi, ki pravi: »Najlažje se šolskem letu 2008/2009, ko se je pred zaključkom šolskega leta pa ji je zavzemati za nekaj, kar ne prina- ne bonbone, risali strip o najrazbur- bo sledila razstava slikarjev z inter- 16 učencev takratnega osmega ra- ljivejših doživetjih na Finskem, pri ša tveganja.« Tiste pa, ki bi radi sto- zreda začelo dopisovati s finskimi vr- pretacijo Dežele žive vode. Naj ob pili skupaj z nami v tok in vam po gospodinjstvu kuhali jelenov golaž, stniki. Pisma in elektronska pošta so izdelali zanimiv šal, pri geografiji re- tem omenim, da je vse to šele zače- glavi že rojijo plemenite zamislih, va- potovala v obe smeri, oktobra lani je ševali test o Finski in še in še. Seve- tek. Z dejavnostmi bomo nadaljevali bimo, da se nam pridružite. tudi med šolskimi počitnicami, s pol- Most na Soči obiskalo 11 učencev da pa so naši učenci svojim finskim Patricija Rejec no paro pa v akcijo ponovno stopili , Posoški razvojni center in dve učiteljici. Skupaj smo preživeli sovrstnikom v sliki in besedi pred- jeseni, okrepljeni s podobno razmi- Opomba 1: Gaja – za planet Zemlja se je uve- nepozaben teden, težko slovo pa stavili tudi Slovenijo. Učiteljici sva šljujočimi posamezniki oziroma sku- ljavilo tudi ime Gaja, ki temelji na konceptu nam je lajšal občutek, da se čez ne- ves čas opazovali utrip na šoli in se živega planeta in je v popolnem nasprotju z pinami. Naš namen je, da skupaj kaj mesecev ponovno vidimo. seznanjali s tamkajšnjim načinom zakoreninjenim prepričanjem, da je Zemlja dela in šolskim sistemom nasploh. iščemo pot (več glav namreč več lastnina oziroma nepremičnina, ki je name- Finska, ovita v puhasto snežno ode- ve), predlagamo rešitve, zastavljamo njena zgolj zadovoljevanju potreb človeštva. jo, nas je prevzela s svojo drugačno- Tudi popoldnevi so bili nadvse pouč-

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 18 )

zapor prometa pred naseljem v času dokumentacijo. Javno naročilo naj bi gradnje ne bo. objavili aprila, odpiranje ponudb Investicijo, ki znaša dobrih 400.000 predvidevajo v juniju, izbrani izvaja- evrov, bo Občina Tolmin pokrila iz lec pa naj bi začel z deli najkasneje svojega proračuna. Gre za komplet septembra. čistilne naprave, ki združuje vhodno Besedilo in foto: Špela Kranjc črpalko, upravno stavbo, zalogovnik blata in bazene. Kot napoveduje Ru- Najbolj{i tolminski {portniki tar, bodo tako imenovane manipula- 2009 tivne površine, po katerih tovornjaki V tolminskem šolskem centru je v dostopajo do bazenov, asfaltirali v organizaciji Občinske športne zveze najmanjšem možnem obsegu – le (OŠZ) in Zavoda za šport Tolmin v toliko, da zaradi vožnje čeznje ne bo marcu potekala podelitev priznanj nastajalo preveč blata. Na čistilno najuspešnejšim tolminskim športni- napravo, ki naj bi bila torej končana kom za športne uspehe v letu 2009. do konca leta, bodo priključili le Skupno je bilo podeljenih 68 pri- objekte v okolici nekdanje tovarne znanj, in sicer 34 bronastih znakov, Bača. Kanalizacijsko omrežje v Pod- 18 srebrnih znakov, devet bronastih brdu je namreč zaenkrat urejeno le kipcev, trije srebrni kipci, dve plake- do nekdanjega mlina na reki Bači, saj ti Občinske športne zveze in prizna- izvajanje tega projekta zaradi čim nje za zaslužnega športnega delavca. PO PODELITVI SO SE PRED OBJEKTIV POSTAVILI (od leve proti desni): župan Uroš Brežan, naj manjšega oviranja prometa poteka Izbrana je bila naj športnica, naj športnica Tina Leban, naj športnik Jaka Hvala, člana naj ekipe Sašo Taljat in Luka Božič, predsednik občinske športne zveze Gorazd Leban in direktor zavoda za šport Branko Velišček. vzporedno z rekonstrukcijo državne športnik in naj športna ekipa leta ceste skozi naselje, za kar pa je za- 2009. hodnje v tej smeri sposoben še kaj ski skakalec Jaka Hvala s Ponikev, dolžena Direkcija RS za ceste Priznanje za zaslužnega športnega narediti, obenem pa priznal, da ga na ki je odlične uvrstitve kronal z zla- (DRSC). Tolminski župan Uroš Bre- delavca, najvišji častni naslov, ki ga nogomet vežejo lepi spomini, ki jim tom na državnem prvenstvu mladih žan je povedal, da so na Direkciji izvršni odbor OŠZ lahko podeli za je bilo vredno posvetiti ves čas in do 18 let in moštveno zmago na tako v lanskem kot letošnjem prora- izjemne dosežke ali izjemno dolgo- trud. Letos se je iz zdravstvenih ra- olimpijskem festivalu mladih na Polj- čunu znižali finančna sredstva, na- letno delo v športu, je letos prejel zlogov odpovedal aktivnemu delova- skem. Velja pa omeniti, da je blešče- menjena za investicijo v Podbrdu, Rok Uršič, eden izmed ustanoviteljev nju v nogometnem klubu, vendar še če zaključil tudi letošnjo pravkar zato je morala podobno storiti tudi Roda Puntarjev Tolmin, ki je med vedno ostaja njegov član in mu je končano sezono smučarskih skokov. Občina. Ta letos za obnovo komunal- taborniki že več kot pet desetletij. Ob vedno pripravljen pomagati. Pri podelitvi pokala za najboljšo ne infrastrukture, ureditev dela pod- podelitvi je povedal, da taborništvo Priznanja najbolj uspešnim špor- športno ekipo pa zadnja leta ni pre- pornih in opornih zidov ter ureditev dejansko ni šport, ampak način živ- tnikom je tudi letos podelil Uroš Bre- senečenj. Športno moštvo Tolminske pločnikov in javne razsvetljave v Pod- ljenja. Uršič je trenutno v vlogi go- žan, župan občine Tolmin. Pokal za sta tudi letos postala kajakaški dvojec brdu namenja 230.000 evrov, vendar spodarja roda. naj športnico 2009 je prejela mirno- Luka Božič in Sašo Taljat, ki sta se Brežan opozarja, da morda ne bodo Prejemnica plakete je bila predse- vodašica Tina Leban, ki je med dru- podelitve prvič udeležila tudi osebno. porabili vsega denarja. Dodal je še, dnica PD Tolmin Milena Brešan, ki gimi v letu 2009 osvojila zlata odličja Kipca sta prevzela neposredno po da »je glavnina gradbenih del pred- planinsko društvo vodi že od leta na državnem prvenstvu v sprintu na vrnitvi z enomesečnih priprav na no- videna v letu 2011, prav tako pa tudi 1989. Drugo plaketo Občinske špor- 500 metrov na Mostu na Soči, v slovo sezono v Avstraliji. Lani sta niza- njihov zaključek«. Na DRSC so nam tne zveze je predsednik Gorazd Le- venskem pokalu v Ankaranu v sprin- la po začetnih neugodnih pripetijah zagotovili, da je nadaljevanje del na ban izročil Branku Lenarčiču, ki je tu na 500 in 1.000 metrov; v tej di- odlične uvrstitve predvsem v drugi tem odseku predvideno v letošnjem že 42 let aktivno vključen v tolminski sciplini tudi zlato v Zagrebu ter prvo polovici sezone. Božič in Taljat pa letu. Trenutno usklajujejo sofinancer- nogomet. Nad priznanjem je bil pre- mesto na maratonu v Bohinju. Naj optimistično gledata tudi v letošnjo ski sporazum in pripravljajo razpisno senečen, saj se mu zdi, da je v pri- športnik Tolminske 2009 je smučar- sezono. Med ostalimi nagrajenimi športniki so daleč prednjačili mladi karateisti Utrinki vseh treh posoških klubov, uspešni so bili tudi atleti, smučarji, futsalerji, ni. Ogledali smo si mesti Ilmajoki in tekmovalci v kastingu, šahisti in ko- Seinäjoki s čudovito cerkvijo Alvara šarkaši. Aalta, tekli na smučeh in hodili po Ob več ducat priznanjih in pohva- nordijsko, se sankali in pod ledom lah mladim športnikom Tolminske se skušali uloviti ribe, se potili v savni in nato skočili v sneg ali ledeno jezero, zadnja leta poraja vprašanje, ali bi predvsem pa uživali v družbi dobrih bilo treba zvišati normative za izpol- prijateljev. Čeprav različnih jezikov- njevanje kriterijev za prejem priznanih kultur – ves teden smo se pogo- nja Občinske športne zveze in s tem varjali v angleščini –, so se med na- povrniti atraktivnost nekoč odmevni mi stkale močne prijateljske vezi. Te- športni prireditvi, ali pa je pomemb- den je kar prehitro minil. Polni vtisov neje krepiti navdušenje športnikov, smo se poslovili od prijateljev z obljubo, da se še vrnemo. ki so ob priznanju motivirani za nove uspehe. Nanda Zega in Valentina Dobravec Špela Mrak Junc, učiteljici angleškega jezika, OŠ ČEPRAV RAZLIČNIH JEZIKOVNIH KULTUR so se med mostarskimi in finskimi učenci iz Ilma- Dušana Muniha Most na Soči jokije stkale močne prijateljske vezi. Foto: arhiv šole Foto: Špela Kranjc

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Utrinki ( 19 )

GLAS @ENSKE ženske – Enake smo ženske. Se Tolmin, Gorica (Italija) – Ker se v lepo oblačimo. Enake smo si po Varstveno-delovnem centru (VDC) kremi in po šminki. Kjer je potres, Tolmin ženske vsakodnevno sreču- pa ženske nimajo doma, hrane. jemo z besedami enakost, možnost Včasih so 'nervozne', nimajo oble- izbire, želje itd., smo se letos že če- ke, včasih tudi mene popade 'ner- trtič odločile sodelovati na literar- voza'. Včasih nismo srečne, včasih nem natečaju Glas ženske, ki ga je v je nekaj narobe. Doma sem sreč- sodelovanju z Mestno občino Nova na, čutim ljubezen, moram poma- Gorica razpisalo Odborništvo za gati bratu in mami. V VDC sem enake možnosti pri Pokrajini Gorica. srečna, ker me pocrkljate. Ženska, Tema letošnjega, 12. natečaja neo- ki se smehlja, je srečna.« Tadeja bjavljenih proz (povesti, pisem, Gabršček: »Ženska in moški – dnevnikov, scenografij, gledaliških Ženske kuhajo, perejo, likajo in ho- del ...) je bila Enake možnosti in jaz. dijo v službo. Moški pomagajo Za sodelovanje se je med drugim ženskam kuhati, likati, skuhajo tudi odločilo tudi pet naših predstavnic, za otroke. Pomembno je, da spo- s katerimi smo premišljevale, kaj štujemo drug drugega, si pomagamo v težavah. Moški naj ne samo nam pomeni enakost. Na mednaro- NAGRAJENE AVTORICE PRISPEVKOV literarnega natečaja Glas ženske s svojo mentorico. dni dan žena 8. marca so nas orga- Foto: Arhiv VDC Tolmin berejo časopisa in gledajo televizi- nizatorji povabili v mestno hišo v Go- je, ampak tudi pomagajo rici na zaključno prireditev. Komisija prostim, v resnici pa pristno poe- nija Obrekar: »Enakopravnost je ženskam. Razlika med nekoč in je zbranim predstavila nagrajene pri- tičnim in resničnim. Z izjemnim zame – Dežurna v kuhinji in poma- danes je v tem, da danes ženske spevke v slovenskem in italijanskem smislom za opazovanje znajo avto- gam tud ostalim tudi popoldan, da hodijo v službo. Hodimo vsi tudi v jeziku. Med nagrajenimi slovenskimi rice v nekaj stavkih predstaviti oko- se imamo radi, spoštujemo, če se šolo. Mi smo v Sloveniji, oni pa v prispevki so bila tudi avtorska dela lje, v katerem živijo, in vanj umestiti skregamo, se kmalu pobotamo. Afriki, Aziji in Južni Ameriki.« Katja naših uporabnic. Te so za svoje delo žensko in njeno stvarnost«. Ženska (mama) plete, kuha, pomi- Pintarič: »Razlike – Moški in žen- prejele posebno priznanje komisije, V nadaljevanju predstavljamo še pri- va posodo, kaj skuha … To nas je ske so različni. Ženske kuhajo, li- in sicer z utemeljitvijo predsednika spevke sodelujočih na natečaju. tudi naučila, smo ji pomagali. Smo kajo, perejo cunje, pucajo in skrbi- Enrica Gherghetteja, ki pravi, da si Mojca Kavčič: »Ženska je dobra, hodili k maši. Moški delajo na jo za družino. Moški zidajo, kuhajo, gojenke tolminskega VDC-ja tudi to- lepa, enakopravna, pravična. Rada kmetiji, hodijo na lov. Moški in žen- ne likajo, perejo cunje in gledajo krat zaslužijo posebno pozornost, je lepo, lepo oblečena, rada ima ske smo dosti enakopravni, se po- televizijo.« saj »iz leta v leto presenečajo s otroke in moža. Dobro kuha. V ne- govarjajo, mi kupi rože za rojstni Zbrala in pripravila: Aleksandra Božič, svojim razmišljanjem, na videz pre- katerih državah je zatirana.« Mela- dan.« Anica Kranjc: »Enake so mentorica, VDC Tolmin

Utrinki

MOSTARSKI VRTEC leto jih organiziramo glede na potre- PRAZNUJE be otrok in staršev. Uvedli smo nad- standardni program za tiste, ki želijo Most na So~i – Zgodovina Vrtca nekaj več. V njegovem okviru orga- Most na Soči sega v leto 1924, kjer niziramo šolo v naravi in različne te- so otroke vse do kapitulacije Italije v čaje (plesni, plavalni, smučarski). stari zasebni hiši Antona Mikuža poučevale izključno italijanske učite- Vključeni smo tudi v različne projek- ljice. Vrtec so nato ponovno ustano- te: Zlati sonček, Varni v prometu, vili leta 1954, drugi pomemben pre- Knjigobube, Bralna značka, Spo- obrat pri razvoju predšolske vzgoje znavajmo otroke sveta, Pasavček … na Mostu na Soči pa se je zgodil je- V šolskem letu 2005/2006 smo seni 1975, ko so zgradili nov monta- sprejeli zahteven projekt Kakovost žni objekt, v katerem delujemo še za prihodnost vzgoje in izobraževa- danes. Pred 35 leti so v njem izvajali nja, s katerim nadaljujemo in vsako tako imenovan vzgojni program, ki leto potrjujemo kakovost našega de- pa je z leti zastarel in se omehčal, la. Isto leto smo se vključili še v pro- zato so bile spremembe, ki bi pripo- jekt Turizem in vrtec, ki ga je razpi- mogle k dvigu kakovosti življenja in sala Turistična zveza Slovenije. V na- dela v vrtcu, nujne. Te je leta 1999 V VRTCU MOST NA SOČI LETOS PRAZNUJEJO – Zgodovina vrtca sicer sega v leto 1924, le- slednjem šolskem letu smo se vklju- prinesel kurikul. tos pa praznujejo 35-letnico, odkar so zgradili nov montažni objekt. čili v projekt Leto kulture, leto kasneje pa še v mednarodni projekt Današnji vrtci so s svojim strokovnim go določen, danes pa je zasnovan sti, res pa je, da so današnji otroci Ekošola, za katerega smo prejeli kadrom povsem avtonomni. Prav za- tako, da sledi razvojnim in individual- drugačni. V primerjavi z minulimi leti eko zastavo. to v njih prevladujejo sodelovalni od- nim potrebam otrok. Več je fleksibil- so manj strpni, manj poslušni in z di- nosi, medsebojno spoštovanje in nosti in spontanosti – in prav to nam sciplino je več težav. Manj je tudi Zaposleni v vrtcu smo na bogato zaupanje. Skozi čas so se spremi- pomaga graditi zaupanje. V prete- spoštovanja – tako do sovrstnikov zgodovino zelo ponosni in svoje de- njali tudi programi vzgoje. V preteklosti otroci niso imeli nikakršnih kot do odraslih. lo opravljamo z veliko odgovorno- klosti so bile vsebine in metode dela pravic, pa tudi njihove drugačnosti Naš vrtec je začel s postopnim uva- stjo. To nam omogočata kakovosten natančno določene, medtem ko se nismo upoštevali. Najbolj se je to janjem kurikula v šolskem letu program in dobra vizija. Pomemben danes od vzgojiteljic pričakuje veliko poznalo pri obrokih, kjer so morali 2001/2002. Program v vrtcu smo prispevek k temu je tudi dejavno več samostojnosti, odgovornosti in vsi pojesti vse, in spanju, ko so mo- obogatili z dodatnimi dejavnostmi, vključevanje staršev v življenje in de- ustvarjalnosti pri načrtovanju peda- rali vsi obvezno spati. Z leti se je to kot so planinski, likovni, glasbeni, lo vrtca. goškega dela. Nekoč je bil tudi spremenilo, saj skušamo upoštevati naravoslovni, računalniški, dramski, Besedilo in foto: Irena Kovačič, vodja dnevni red v vrtcu bistveno bolj stro- otrokove pravice, želje in posebno- lutkovni in telovadni krožek. Vsako Vrtca Most na Soči

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Pred na{im pragom ( 20 )

Kriza Poso~ja ni zaob{la

^e je bila {e pred leti zaposlitvena struktura v Poso~ju v primerjavi z ostalo Slovenijo ugodna, pa v zadnjem letu to ni ve~ tako. Kriza Poso~ju ni prizanesla, {tevilo brezposelnih se je pove~alo, prekerno delo1 pri ponudbi del je prej pravilo kot izjema, na vrata humanitarnih organizacij pa trka vedno ve~ ljudi.

tatistika za vse tri posoške ob- močju Upravne enote Tolmin so v čine kaže na negativno gibanje letu 2009 objavili skoraj za petino Sna trgu dela v primerjavi s ča- manj prostih delovnih mest glede na som pred nastopom krize. Kot so predhodno leto. Drastično zmanjšanje povedali na območni službi Zavoda je bilo predvsem pri poklicih, kjer je RS za zaposlovanje (ZRSZ) iz Nove dovolj osnovnošolska izobrazba,« do- Gorice, ki pokriva tudi občine Bovec, dajajo na zavodu. Po drugi strani pa Kobarid in Tolmin, »število registrira- se je povečalo povpraševanje po vinih brezposelnih oseb v Posočju po- soko izobraženih kadrih, predvsem s dobno kot v ostalih občinah na Gori- področja strojništva, elektrotehnike, škem narašča od decembra 2008«. Po ekonomije in zdravstva. podatkih s konca januarja letošnjega leta je imela najvišjo stopnjo brezpo- Ve~ prejemnikov denarne selnih občina Tolmin (11,6 odstotka), socialne pomo~i sledi ji občina Bovec (11,4 odstotka), Višje številke posledično beležijo tu- občina Kobarid pa je bila tik pod dedi na Centru za socialno delo Tol- setimi odstotki (9,9 odstotka). min. Kot navajajo, je prejemnikov denarne socialne pomoči v občinah Med brezposelnimi Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2009 prevladujejo mo{ki V POSOČJU JE VEČ KOT 80 ODSTOTKOV VSEH NOVIH ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS – v primerjavi z letom 2008 bistveno Po podatkih s konca februarja je Ta oblika prekernega dela, torej začasnega, nestalnega dela, je sicer »najboljša« oblika tovrstne- več. V letu 2008 so katero izmed ga dela, saj omogoča pravice iz delovnega razmerja, še vedno pa ne nudi dolgotrajnejše soci- bilo v omenjenih treh občinah 908 alne varnosti za zaposlenega. Foto: Tatjana Šalej Faletič oblik denarne pomoči dodelili nekaj brezposelnih oseb. V primerjavi z več kot 800 prejemnikom, lani pa že decembrom 2008 se je število precej Posočja temu ne pritrjuje. Struktura odstotkov v občini Kobarid). Največji skoraj 1.300. »Omenjen porast je ne- povečalo, saj je bilo na zavodu prija- brezposelnih po spolu je bila v obči- delež (30 odstotkov ali več) brezpo- dvomno posledica gospodarske krize, vljenih okoli 300 oseb več. Če je dol- ni Bovec praktično enaka, v drugih selnih po starosti v Posočju so pred- pri čemer opažamo, da se v pogojih go veljalo, da imajo večje tveganje za dveh občinah pa so prednjačili moški stavljali starejši od 50 let. gospodarske recesije še težje zaposlu- brezposelnost ženske, pa statistika (53 odstotkov v občini Tolmin in 62 jejo dolgotrajno brezposelni in mladi Brez izobrazbe ni zaposlitve »V občinah Bovec in Kobarid se je v Utrinki zadnjem letu precej povečalo število Utrinki brezposelnih brez izobrazbe, v občini JAMSTVENI IN PRE@IVNINSKI na poravnava) in izbrisa podjetja iz Tolmin pa tudi s srednjo poklicno PO MEDICINSKE SKLAD sodnega registra. Za dodatne infor- izobrazbo in V. stopnjo izobrazbe, in PRIPOMO^KE NI^ VE^ macije pokličite brezplačno številko V Sloveniji že od leta 1997 deluje sicer: gimnazijski maturantje, strojni DALE^ 080 11 21. Javni jamstveni in preživninski sklad tehniki, elektrotehniki … Pri tem je Tolmin – Trgovina z medicinskimi Republike Slovenije. Z delom je Iz preživninskega sklada lahko uve- treba upoštevati, da je bilo leto 2009 pripomočki in kozmetični salon po- upravičil svoj namen, to je poravna- ljavljajo pravico do nadomestila pre- specifično in so se v evidenco brezpo- djetja Medicus partner sta se prese- va obveznosti iz naslova pravic de- živnine zakoniti zastopniki za otroke, selnih prijavljale tudi osebe s poklici, lila po sedmih letih v začetku marca ki jim je določena preživnina, vendar iz manjše poslovalnice sredi Tolmina lavcev v primeru insolventnosti delo- ki so bili zadnja leta zaposljivi,« so dajalca in iz naslova pravic otrok v je preživninski zavezanci ne plačuje- v večje prostore Na logu. Ponudbe v povedali na novogoriški območni primeru neplačevanja preživnin. jo. Sklad v primeru izpolnjevanja sklopu kozmetičnega salona zaen- Ukvarja pa se tudi z izterjavo terja- vseh pogojev izplačuje mesečno na- službi ZRSZ. Delež brezposelnih brez krat še ne nameravajo preveč širiti, tev. V zaostrenih gospodarskih raz- domestilo preživnine, vendar najdlje izobrazbe je bil konec februarja v vendar pa bo novost v trgovini z medicinskimi pripomočki pomembno merah se njegova vloga še krepi. do dopolnjenega 18. leta otroka. vseh treh občinah zelo visok (prek vplivala na paciente iz Zgornjega Po- Dodatne informacije dobite na brez- 30 odstotkov), povpraševanje deloda- Iz jamstvenega sklada lahko uvelja- sočja. Podjetje Medicus partner je vljajo pravice delavci, ki jim je delov- plačni številki 080 14 14. jalcev pa jim, tudi če dokončajo trenutno namreč edino, ki je pridobi- no razmerje prenehalo zaradi insol- Več informacij lahko dobite tudi na osnovno šolo, ne napoveduje zapo- lo koncesijo za izposojo in izdajo ventnosti delodajalca (stečaj, prisil- njihovi spletni strani www.jps-rs.si. slitve. »Delodajalci s sedežem na ob- medicinskih pripomočkov, za katere

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Utrinki ( 21 ) iskalci zaposlitve. Vse več je tudi dru- Delo sicer je, zaposlitve za MLEKO, SIROTKA, SKUTA IN SIR IZ AVTO- MATA – Po dobrem mesecu delovanja mleko- žin, pri katerih je izguba zaposlitve nedolo~en ~as pa ni mata so Kramarjevi s prodajo zadovoljni. Da posameznih družinskih članov močno Uradno registrirani brezposelni in pa ne bi prihajalo do zapletov pri samopostrež- vplivala na materialni položaj druži- prejemniki takšnih in drugačnih bo- bi, uporabnikom svetujejo, da se strogo držijo na avtomatu napisanih navodil. Foto: T. L. ne,« je povedala mag. Kristina Šturm disi državnih bodisi humanitarnih Leban, v. d. direktorice centra v Tol- pomoči še zdaleč ne prikažejo celo- Kot je pojasnil David Klinkon s kme- minu. Podatki za letošnje leto niso tne slike slabega položaja na trgu tije Kramar, avtomat ob večji porabi nič bolj spodbudni, saj se, navaja dela. Kot so nam povedali na ZRSZ, opozori, da mleka zmanjkuje, tako da Lebanova, število prejemnikov še poje prek 80 odstotkov vseh novih za- lahko cisterno pravočasno napolnijo. večuje. V prvih treh mesecih so po- poslitev v Zgornjem Posočju za do- Špela Kranjc delili za slabih 60 odstotkov več de- ločen čas. Ta oblika prekernega dela, narnih socialnih pomoči kot v istem torej začasnega, nestalnega dela, je DOBILI SMO MLEKOMAT BARVANJE PIRHOV obdobju lani. sicer »najboljša« oblika tovrstnega Tolmin – Na kmetiji Kramar so svoje Tolmin – Na željo učencev, ki obi- dela, saj omogoča pravice iz delov- mleko in mlečne izdelke dolga leta skujejo izbirni predmet turistična Pomo~ i{~ejo tudi drugje nega razmerja (na primer plačan prodajali doma v Zatolminu, od mar- vzgoja na OŠ Franceta Bevka Tol- »Leta 2009 smo prejeli 60 odstotkov prevoz na delo, malica, dopust, pod ca dalje pa lahko nekatere njihove min, smo tudi letos medse povabili več prošenj kot v letu 2008,« je po- določenimi pogoji pravico do denar- izdelke dobimo tudi Na logu, in sicer Danico Krivec iz Poljubinja. Že vr- slabšanje socialnega položaja prebi- nega nadomestila v primeru brezpo- iz mlekomata oziroma prodajnega sto let se ukvarja s pisanjem pirhov. avtomata. Gre za prvi mlekomat v valcev Posočja opisal sekretar Ob- selnosti), še vedno pa ne nudi dolgo- Razložila nam je postopek pisanja s Zgornjem Posočju, njegova poseb- pomočjo voska in poglce ter nam močnega združenja Rdečega križa trajnejše socialne varnosti za zapo- nost pa je, da kmetija ponudbo do- pokazala različne vzorčke in pesmi- Tolmin Valerij Bizjak. Ljudem so slenega. Če naj bi bilo delo za dolo- polnjuje z avtomatom, v katerem so ce, ki se v Poljubinju ponavadi piše- poskušali ublažiti stisko predvsem s čen čas prej izjema (na primer pove- poleg steklenic za mleko na voljo še jo na pirhe ob prazniku šempav. Ker paketi hrane, ker je, kot pravi Bizjak, čan obseg dela v podjetju, nadome- sirotka, albuminska skuta in sir, star pa velikonočni čas ne mine brez do- to najbolj učinkovit način pomoči. ščanje odsotnega delavca), je že nekaj tri ali šest mesecev. brot, nam je tudi letos pri peki ptičk- Nekaterim so plačali tudi položnice. let pravilo predvsem za mlade, vedno Na mlekomatu lahko kupimo liter ali ov, menihov in venčkov iz testa po- Podatke o ljudeh v stiski dobijo ne- bolj pa se z njim srečuje tudi starejša pol litra polnomastnega jutranjega magala Ida Fon iz Volč. Naše dru- posredno s terena, v Posočju imajo generacija. mleka, primernega za pitje. Po jutra- ženje je bilo zelo poučno in zanimivo. Veseli smo, da sta Danica in Ida 20 krajevnih organizacij. V letu 2009 Še na slabšem so tisti, ki delo nji molži 200 litrov mleka na kmetiji ohladijo na štiri stopinje Celzija in z svoje znanje delili z nami tudi letos. so na različne načine pomagali več opravljajo prek zaposlitvenih agencij, njim napolnijo cisterno mlekomata Denise Šuler Rutar, mentorica izbirne- kot 2.000 ljudem, od tega okoli 180 podjemnih ali avtorskih pogodb ali ob poslovalnici Medicus partnerja. ga predmeta, OŠ Franceta Bevka Tolmin brezposelnim osebam, vedno več študentskih napotnic. Tudi porast prejemnikov pomoči pa je tudi med samostojnih podjetnikov velikokrat zaposlenimi, ki imajo prenizek doho- ne kaže na željo po samostojni pod- dek za dostojno življenje. jetniški poti, ampak gre za ljudi, ki Kot je še povedal Bizjak, bi si že- pravzaprav opravljajo enako delo kot leli pomagati večjemu številu ljudi, redno zaposleni v nekem podjetju in vendar jim finančno stanje tega ne so v status samozaposlenega praktič- dovoljuje. Posamezniki in podjetja se no prisiljeni. Zgornje Posočje na tem z donacijami dokaj dobro odzovejo področju ni izjema, prekerno delo pa le v primerih, ko gredo sredstva dose očitno povečuje tako v zasebnem ločeno osebi ali družini. Pri večini kot v javnem sektorju. ljudi, ki prosijo za pomoč, pa je pri- Jerneja Kos soten sram in se ne želijo izpostavlja- Opomba 1: Prekerno (v rabi je tudi izraz pre- PRI IZBIRNEM PREDMETU TURISTIČNA VZGOJA so učenci z voskom pisali na pirhe in pekli ti. karno) delo – začasno, nestalno delo velikonočne dobrote. Foto: arhiv šole

Utrinki stroške stranki z zdravnikovim receptom pokrije zdravstvena zavarovalnica. Po besedah direktorice podjetja Doroteje Batistuta se je morala do sedaj večina ljudi zaradi tega peljati najmanj do Nove Gorice. V Medicus partnerju ponujajo široko paleto medicinskih pripomočkov – od enostavnih, kot so ortopedski čevlji, plenice in bergle, do zahtev- nih, kot so vozički, postelje in različ- ne opore. Če je bilo delovanje kozmetičnega salona na 50 kvadratnih metrih v svoje delo. V ponudbi pa še naprej nekdanjih prostorih oteženo, bo se- ostajajo pedikura, masaže, kozme- daj imela vsaka stranka svoj prostor tična nega telesa in obraza ter sola- rij. V PRESELJENI TRGOVINI Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI IN KOZMETIČNIM SALONOM PO- ter s tem več zasebnosti in udobja, DJETJA MEDICUS PARTNER po novem na recept vašega zdravnika lahko dobite tudi medicin- zaposleni pa bodo lažje opravljali Besedilo in foto: T. L. ske pripomočke, katerih stroške krije zdravstvena zavarovalnica.

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Izjemna drevesa v Poso~ju (3) ( 22 )

Izjemnost ugodnih vplivov in energij dreves

Tokrat bomo s priznanim radiestezistom raziskovali, ali gre zgolj za naklju~je, da so nekatere stare va{ke lipe simbol va{ke samouprave, zakaj v mestnem parku ali gozdu najraje zahajamo pod neko drevo in ali je vsaka prava kmetija imela tudi svoje drevo …

li torej posamezna izjemna drevesa ugodno tako še bolje rastejo. Tokrat se bomo zato tudi mi lastnosti izjemnih dreves. Ta metoda je v svetu in vplivajo tudi na podzavest in počutje in nekoliko odmaknili od tradicionalnih gozdarskih tudi že pri nas precej uveljavljena ter priznana na A kako? Tudi v Sloveniji je vse bolj razširjeno merskih kazalnikov, kot so debelina, višina in pri- več področjih: alternativnem zdravljenju, arhitek- prepričanje, zgrajeno na pozitivnih izkušnjah, lite- rastek, ter skušali te energije nekoliko raziskati turi in gradbeništvu, proučevanju vodnih virov … raturi in tudi na meritvah, da imajo nekatera, zla- tudi z alternativnimi metodami in jih povezati z Njegove meritve so nas presenetile, saj nekatera sti mogočna drevesa v gozdu izjemno energijo. merljivimi kazalniki. izjemna drevesa skoraj ne izkazujejo pozitivnih Nekateri verjamejo, da jo je mogoče tudi povečati, energij (to so energije, ki dobro delujejo tudi na izboljšati in da ta ugodno vpliva na svojo okolico. Energijske vrednosti izjemnih dreves nas). Energijske vrednosti drevesa so podobne Enemu izmed takih gibanj se je pridružila tudi Da bi raziskali za večino podzavestne vplive in centralnemu ogrevanju: ta učinkoviteje ogreva pro- škotska pevka Shirlie Roden, ki pogosto zahaja v učinke dreves, smo se povezali s priznanim in v store, čim višja je temperatura vode in čim večja Slovenijo. Najraje menda prav v slovenske gozdo- Posočju zelo dejavnim radiestezistom Jožetom je pretočnost cevi. Po kriterijih ima človek okoli ve, kjer poje ob izjemnih drevesih, saj verjame, da Munihom, ki je za nas opravil meritve energijskih 15.000 enot (v radiesteziji dogovorjene enote po

cesti v Gorenjo Trebušo. Zanimivosti: Črni bezeg je sicer grmovna vrsta, bezeg v Kremenku pa je zrasel v obliki manjšega drevesa. Lastnica kmetije nam je povedala, da se spominja stare modrosti, ki pravi: »Pred bezgovim drevjem kapo dol!« Bezeg je bil pogosto kot čuvaj hiše in tudi pri Krmenku so ga ohranjal iz roda v rod, z enako zavestjo pa ga ohranja tudi sedanja lastnica. Bezeg ima tudi koristne in zdravilne cve- tove, ki so bili Krmenkovim »pri roki«. Energijska vrednost drevesa po Bovisu: 5 milijonov enot. Ta izhaja iz okoliškega zemljišča, saj je ČRNI BEZEG PRI KRMENKU je zrasel ravno v točki, ki ima bezeg zrasel ravno v točki, ki ima izjemno energij- LIPA PRED CERKVIJO SV. LAMBERTA V RUTU je ena najsta- izjemno energijsko vrednost – kar 100 milijonov enot – sicer sko vrednost, značilno za svetišča, kar 100 milijo- rejših in najdebelejših lip v Sloveniji. V vaškem požaru leta značilno za svetišča. Poleg tega je med slovenskimi bezgi s nov enot. 1844 je bila hudo ožgana in domačini so jo iz bojazni, da bi se svojimi dimenzijami postal pravi rekorder, saj je prerasel »prva- zrušila na bližnje domačije, odsekali nekaj metrov nad zemljo, ka« iz Slovenj Gradca. zato je danes votla. ^RNI BEZEG PRI KRMENKU LIPA V RUTU 800 let je skrajna in je možna le v primeru, ko bi Vrsta: Sambucus nigra L – črni bezeg Vrsta: Tilia platyphyllos Scop. – lipa jo zasadili takoj ob nastanku naselja Nemški Rut. Premer: 63 cm Premer: 267 cm GPS (WGS84) koordinate drevesa: N 46° 12' Višina: 9,5 m – po dimenzijah je trenutno najde- Višina: 25 m, prirastek 31 mm/10 let 17,4'', E 13° 53' 29,3'' belejši črni bezeg v Sloveniji, le kakšen cm manj v Vitalnost: Kljub temu, da je drevo že dolgo votlo, Opis pristopa: Vaška lipa v Rutu je znana in se je debelino in meter manj v višino meri dosedanji prek prirastka in vitalnosti krošnje ocenjujemo, da uveljavila kot eden izmed simbolov vaške samou- »prvak« Jegrtov bezeg pri Slovenj Gradcu. je še precej vitalno. Les v notranjosti debel je naprave, ki je bila priznana Nemškorutarjem po pri- Vitalnost: Bezeg so zaradi potreb pogosto obseko- mreč tudi sicer mrtev in ni ključen za statiko dre- hodu s Tirolske v 13. stoletju. Pod lipo naj bi vaški vali, zaradi svoje trdoživosti pa je kljub temu glav- vesa (tudi nosilci pri konstrukcijah so votli ali T rihtar s sabljo razsojal v sporih med vaščani. Lipa ni del krošnje še vitalen, stranski del krošnje pa se oblike). je tudi danes eden izmed najbolj prepoznavnih suši. Ocena starosti: Različni viri, ki temeljijo na ustnem simbolov Ruta, celotne Baške grape in celo Posočja, Ocenjena starost: več rodov izročilu, omenjajo različne starosti, od 500 do 800 zato nas je še posebej zanimala njena energijska GPS (WGS84) koordinate drevesa: N 46° 03' let. Po najstarejšem in najzanesljivejšem viru naj vrednost. 47,9'', E 13° 49' 05,5'' bi bila stara 500 let1. Možno je tudi, da je bila Energijska vrednost drevesa po Bovisu: 1 milijon Opis pristopa: Črni bezeg se nahaja ob kašči kme- zasajena takrat, ko je bila zgrajena cerkev ob njej. enot. Izhaja iz drevesa, saj okoliško zemljišče nima tije v Kremenku (hišna št. 11) ob stari (zgornji) V tem primeru bi bila stara okoli 650 let. Starost energijskih vrednosti. Radiestezijska barva energije

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Utrinki ( 23 )

Bovisu) – višjo vrednost kot ima drevo nad nave- cm) izkazujeta le energije okolice. V nadaljevanju deno, bolj pozitivno učinkuje nanj. Najbolj pozi- si bomo pogledali še nekatera druga energijsko tivni vodni viri imajo do dva milijona enot, svetišča izjemna drevesa. lahko še veliko več. Pomembni sta tudi prodornost te energije in njena barva. Radiestezijska bela bar- Iskanje ljudskih modrosti va pomeni idealno energijsko stanje, odtenki po Najprej se vrnimo h koreninam ljudske modro- barvnem krogu proti črni pa poleg pozitivne tudi sti. Znano je, da so včasih ob kmetijah zasadili ali prisotnost negative energije. V energiji oziroma ohranjali samonikla drevesa posameznih vrst, go- avri drevesa pa je mogoče zaznati tudi deve, ki tovo ne slučajno. Pravzaprav je vsaka kmetija ime- pomenijo čustveni del energijskega telesa. Nekate- la na dvorišču svoje drevo, med njimi so tudi izje- ri bi rekli tudi drevesnega škrata, ki varuje drevo mna v več pogledih – ker so jih ohranjali iz roda in okolico (več o tem prihodnjič). v rod tudi izjemnih dimenzij. V Sanaboru pri Vi- pavi je ob kozolcu tako ohranjen izjemen skorš Energijsko izjemna dominantna (Sorbus domestica), ki ima zdravilne in hranljive drevesa v Tolminu plodove, je pa najdebelejši evidentirani na Primor- Energijske vrednosti smo preverili pri nekaterih skem (premera 52 cm). Več podobnih primerov dominantnih drevesih v Tolminu. Po Munihovih smo odkrili tudi v Gorenji Trebuši. Na kmetiji v meritvah ima topol ob Soči, ki smo ga predstavili Korenovšah se je ohranila drnulja (Cornus mas), v prejšnji številki EPIcentra, 500.000 energijskih za grmovno vrsto izjemnih dimenzij (s premerom enot, medtem ko ima okoliško zemljišče le 7.000 29 cm je tretji najdebelejši rumeni dren v Sloveni- ZA DAN ŽENA si lahko že nekaj let zapovrstjo na Volarjih ogledamo gledališko predstavo, ki zapolni vse kotičke v dvorani. enot. Energija drevesa je bele radiestezijske barve, ji, v višino meri 8 m), pa črni bezeg v Kremenku. Letošnja je bila tako dobro obiskana, da so doma ostali le red- obstajajo pa tudi deve. Ugotovili smo še, da dobre Pri iskanju podobnih dreves bi nam lahko poma- ki vaščani. Foto: Andrej Kutin energijske vrednosti izkazujejo tudi dvodebelna gali bralci EPIcentra s Planote, iz Lomov in drugih lipa na jugozahodni strani tolminske cerkve, lipa posoških vasi, saj verjamemo, da skrivajo še veliko @IVAHNI IN PRODUKTIVNI VOLARCI v osrednjem delu parka pri otroškem igrišču (de- ohranjenih tovrstnih dreves, ki imajo svoje zgod- Volarje – Marsikdo je prepričan, da se različni beline 106 cm) in cedra na severnem delu parka be. dogodki odvijajo samo v mestih, a se krepko moti- jo. Volarci temu dejstvu obračajo hrbet, zahvala pri cerkvi, medtem ko grajska tulpa pri Brajdi in Besedilo in foto: Edo Kozorog, Zavod za gozdove Slo- pa gre mnogim pridnim vaščanom in članom Re- debela lipa na južni strani cerkve (premera 140 venije, OE Tolmin kreativnega društva Lahnica – Volarje, ki prirejajo kulturne, športne in umetniške prireditve, razstave in akcije. Lansko zimo je popestril tečaj z naslo- je bela. Sevanje energije je enakomerno po obodu vom Slika – duša človeka, kjer se je na različnih v radiju 6 m od debla. delavnicah ustvarjalo na najrazličnejše načine, saj Deve: Obstajajo tudi deve. so vaščani lahko slikali, risali in rezljali lesene Zanimivosti: Lipa je bila že v antiki simbol prija- predmete, barvali različne kose pohištva in predmete. teljstva, zato je zanimivo, da smo si jo tudi Sloven- ci omislili kot nacionalno drevo. Tudi pri ostalih Na natečaju je s celovito prostorsko ureditvijo zmagal Jernej Rejc. Četrtkove zimske večere so evropskih ljudstvih je bila simbol življenja, zdravja, krajšali literarni večeri, na katerih so udeleženci modrosti in pravičnosti, zato se tudi drugje, zlasti obravnavali tako slovensko kot svetovno književ- pri slovanskih narodih, pojavlja kot vaško drevo. nost (od Cankarjevega Pohujšanja v dolini šent- Lipa v Rutu pred cerkvijo sv. Lamberta je ena naj- florjanski do Huxleyjevega Krasnega novega sve- starejših in najdebelejših lip v Sloveniji. V vaškem ta). Vaščani se lahko vsako leto udeležijo tudi ple- požaru leta 1844 je bila hudo ožgana in domačini snega tečaja, ki poteka v vaški dvorani in je zelo so jo iz bojazni, da bi se zrušila na bližnje doma- GORSKI BREST PRI GROFOVI VODI ima v prostoru vlogo ču- dobro obiskan. Sredine rekreativne urice so na- čije, odsekali nekaj metrov nad zemljo, pred tem vaja. Njegova visoka energijska vrednost izhaja tako iz dreve- menjene damam vseh starosti, ki ob vodstvu pro- sa kot tudi iz okolice. Znano je, da imata tudi izvir in voda bo- fesionalne trenerke skrbijo za svojo telesno kondi- je bila višja kot cerkev. Posledica tega ukrepa je, da gate energijske učinke, kar je očitno pred stoletji vedel že tol- cijo. Ob petkih v vaških prostorih izpod spretnih je danes votla, vendar se rana še danes zelo uspe- minski grof. rok vaščank nastajajo raznovrstne pletenine, ki so šno zarašča, tudi krošnja je spet močno razraščena jih letos razstavile za dan žena. Na ta dan pa si že predvsem njegova krošnja. in vitalna. Sodi med naravne vrednote in je zašči- nekaj let zapovrstjo lahko ogledamo gledališko tena z občinskim odlokom (Uradno glasilo št. GPS (WGS84) koordinate drevesa: N 36° 12' predstavo, ki dvorano napolni do zadnjega kotič- 5/90). 13,3'', E 13° 42' 13,6'' ka. Tudi letos je bila predstava zelo dobro obiska- Opomba 1: »Medtem, ko smo stali pred izredno obsežno lipo, Lokacija: Brest se nahaja osem metrov od izvira na – doma so ostali le redki vaščani. ki je baje po ljudskem izročilu bila vsajena za časa Martina Grofove vode nad Gabrjami, do katerega vodi ozna- S pomladjo prihaja obdobje zunanjih športnih ak- Lutra …« je napisal Ivan Koštial v članku Izlet v Nemški Rut, re- čena in lepo urejena turistična pot. Voda iz izvira vija Adria, 1912, Ponatis Berilo o Rutu, Goriški muzej, 1972. Od tivnosti, ki se jih mladi dejavno udejstvujejo pred- tega zapisa je minilo že sto let in že takrat je bila lipa precej »ob- grofove vode teče prav pod drevesom in ga tako vsem na področju nogometa. Kot vsako leto se sežna«, zato je možno, da je lipa tudi starejša. bogati z energijo. nam tudi letos obetajo nogometni turnirji. S po- Energijska vrednost drevesa po Bovisu: 1 milijon močjo pridnih prostovoljcev bo kmalu zgrajeno tu- enot. Izhaja tako iz drevesa kot tudi iz okolice, saj di novo asfaltno nogometno igrišče, ki bo ob trav- natem zagotavljalo vrhunsko podlago za športa GORSKI BREST PRI GROFOVI VODI je znano, da imata tudi izvir in voda bogate ener- željne gorečneže. Člani rekreativnega društva bo- Vrsta: Ulmus glabra – gorski brest gijske učinke, kar je očitno vedel že tolminski grof do organizirali tudi letos v začetku maja ponovno Premer: 81 cm pred stoletji. obujeni vaški praznik košpar, kjer boste lahko ob Višina: Danes je izjemna predvsem njena višina, Deva: Ima vlogo čuvaja v prostoru. živi glasbi zaplesali in se prepustili pogostitvi prija- ki znaša kar 39 m. Zanimivosti: Brest s svojo pozitivno energijo zelo znih Volarcev. Ja, pa naj še kdo reče, da življenje Vitalnost: Drevo je izredno vitalno, kar nakazuje močno deluje na vseh sedem čaker. na vasi ni živahno in produktivno. Andrej Leban, RD Lahnica-Volarje

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Zemljepisna imena iz etimolo{kega slovarja ( 24 )

B: Ba~a in Bene~ija

Bača -e ž (vodno ime V 14°0’ S vaško Bačin, Bačkovica, poljsko Ba- romanskega vinca ‘rumena vrba’, iz Beneške republike. Krajevni imeni Be- 46°13’–V 13°45’ S 46°9’), pridevnik czyna, ledinskim imenom Baczki, če- česar je prevzeto kraško béka ‘drevo nečíja pri Trebnjem (V 14°59’ S 45°54’), báški (pokrajinsko ime Báška grápa), ško Bačov, Bačovka, Bačour in z obč- Salix viminalis’, primerjaj iz veljotskega 1. 1763–87 Venedig, in pri Apačah (V starejši zapisi: 1315 Buza, 1337 Baza, nim imenom rusko bačaga ‘luža’, hr- vanc narečno hrvaško na Krku vank, 15°49’ S 46°22’) sta metaforično poi- Buza; italijansko Baza, sorško nemško vaško bàć/bàč, rodilnik bãča ‘studenec vanč ‘vrba’.3 Kljub navedenim domne- menovani po Benetkah zaradi izpo- Fetsche, starejše Vötsch; sekundarno s slankasto vodo, izvir ob morski oba- vam ni izključeno, da je ime še starej- stavljenosti poplavam. Benečija pri tudi gorsko ime Báča ž, krajevno ime li’, kar lahko temelji na doslej še ne še, substratno, morda predromansko.4 Apačah je namreč v času visoke vode Báča pri Modrêju ž (V 13°46’ S 46°9’), dobro prepoznani slovanski občnoi- V tem primeru je treba Báča rekon- otok.5 v Báči, pridevnik báčarski, prebivalsko menski osnovi *bač-, ki je domnevno struirati kot *Bat’a in koren primerja- Vir: SNOJ, Marko. (2009). Etimološki slovar ime Báčar, -ica, in Báča pri Podbŕdu ž označevala nekaj v zvezi z vodo, vlago, ti z onim v vodnem imenu Batáva ž Slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Mo- (V 13°59’ S 46°14’), na Báči, pridevnik z mokrim, močvirnim terenom.1 Manj (V 13°59’ S 46°12’–V 13°58’ S 46°13’), drijan založba, d.o.o., in Založba ZRC. Str. 605. báčarski, prebivalsko ime Báčar, -ica; verjetno so ta imena v zvezi s poljskim kot se imenuje pritok Zgornje Bače v semkaj zelo verjetno še krajevno ime osebnim imenom Bacz, ki domnevno Podbrdu. Opombe: 1 Torkar, Naukovyj visnyk Černivec’kogo univer- Báčne, -čen ž mn. (V 14°11’ S 46°6’), v vsebuje isti koren kot poljsko baczyć sytetu 345–355, 255 ss. Báčnah, pridevnik báčenski, prebival- ‘gledati’. 2 Vendar je slovensko ime mo- Benečíja -e ž (pokrajinsko im. v Ita- 2 O poljskih imenih tako Nazwy miejscowe pol- sko ime Báčnar, -ica, starejši zapis: 1. goče izvesti tudi iz *bъt’a k *bъt’ь> liji), v Benečíji, pridevnik benéški, ita- ski I, 55. 3 Kelemina, Slavistična revija IV, 183. 1500 Watschinach, in priimek Bač- slovensko bəč ‘sodček, vodnjak’, iz če- lijansko Benecìa, Slàvia vèneta, furlan- 4 Bezlaj, Slovenska vodna imena I, 43, 49. nik. sar je lahko tudi navedeno hrvaško sko Sclavanìe furlàne. 5 Krajevni leksikon Slovenije IV, 381. Ime etimološko ni dokončno poja- občno ime, in kar izvira iz latinskega Izpeljano iz krajevnega imena Benét- Etimološke razlage obravnave slovenskih zemljepisnih imen smo z avtorjevim in založniko- snjeno. Če je slovanskega izvora, je buttis ‘sod’. Manj verjetna možnost je ke, italijansko Venezia, ker je bilo to vim dovoljenjem povzeli iz omenjenega slovar- lahko sorodno z vodnim imenom hr- domneva o izvoru v neki tvorbi iz ozemlje od 1420 do 1797 pod oblastjo ja.

Utrinki

SKRIVNOSTNI PRIMER NA terarnih oseb, kar nam bo zagotovo ODRU GIMNAZIJE TOLMIN prišlo prav na maturi. Aleksandra Sokolova, dijakinja, Gimna- Tolmin – Dijaki tretjih in četrtih letni- zija Tolmin kov Gimnazije Tolmin smo si 10. marca ogledali predstavo The Curio- us Incident of the Dog in the Night- PREBUDILI SO KRALJA time (Skrivnostni primer ali kdo je MATJA@A umoril psa) v izvedbi British English- Kobarid – Gledališka skupina Slav- Speaking Theatre of Slovenia, upri- ček z Osnovne šole Simona Gregor- zorjeno po istoimenskem romanu čiča Kobarid v tem šolskem letu ob- Marka Haddona, ki je tudi del sno- činstvo navdušuje s priredbo igre vi letošnje mature iz angleškega jezi- Jakobine Bračič Ali je kdo videl ka. Dijaki četrtih letnikov smo delo Kralja Matjaža? V predstavi, kjer na- poznali že pred predstavo, saj smo stopa 22 učencev iz 7., 8. in 9. ra- ga pri pouku poglobljeno obravnava- zredov, smo se nekoliko poigrali z li. Dobro poznavanje zgodbe in likov omenjenim kraljem in ga postavili v nam je omogočilo pozornejše in na- 21. stoletje. V zgodbi se Kralj Matjaž tančnejše spremljanje dogajanja na s svojo Alenčico in vojsko kar dobro PREDSTAVA O PREBUJENEM KRALJU MATJAŽU, v kateri nastopa 22 učencev iz zadnje tria- odru. Zanimivo je bilo primerjati la- znajde, kljub temu da se ne more de OŠ Kobarid, je bila med občinstvom zelo dobro sprejeta, zato se učenci že pripravljajo na stne predstave literarnih oseb, pred- načuditi pridobitvam sodobnega ča- gostovanja zunaj domačega šolskega okoliša. Foto: Melanie Likar vsem glavnega junaka Christopher- sa, kot so radio, televizija in računal- ja, z njihovimi upodobitvami. Igralci nik. Pri premagovanju sodobnih te- nem predmetu likovno snovanje daj pa smo učenci pripravili že dve Si- ponovitvi. so z uporabo različnih pripomočkov žav Kralju Matjažu na pomoč prisko- smo pod mentorstvom učitelja mona Hudolina pripravili zanimivo zelo dobro predstavili dogajanje na či učenec iz današnjega časa Matja- Ker je bila predstava med občin- sceno. Pri izdelavi kostumov nam je stvom zelo dobro sprejeta, se učen- različnih krajih. Uspešno so tudi str- žek. na pomoč priskočila tudi mama ene ci že pripravljamo tudi na gostovanja nili dokaj dolgo zgodbo, tako da je Učenci smo se na predstavo, ki je izmed učenk Dora Medveš, za av- zunaj domačega šolskega okoliša, ta ostala še vedno celovita in gledal- primerna tudi za najmlajše, pod torsko glasbo in tehniko pa je poskr- kjer se bomo predstavili svojim vr- cem razumljiva. mentorstvom učiteljice Nataše Špo- bel Borut Sovdat. Predstava je bila stnikom. Predstava nam je bila všeč, izboljša- lad Manfreda pripravljali od začet- premierno uprizorjena 24. marca v Luka Uršič, učenec 8. a, OŠ Simona la je naše razumevanje romana in li- ka letošnjega šolskega leta. Pri izbir- kobariškem kulturnem domu, do se- Gregorčiča Kobarid

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Lokalna akcijska skupina LAS za razvoj ( 25 )

EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Izvedli {tevilne zanimive projekte

Pred nami je v sliki in be- je z različnimi partnerskimi četrto leto zapored pripravil Leto 2010 se je začelo pozi- Veseli nas, da so se sredstva sedi strnjenih šest uspešno institucijami izvedla Lokalna javni poziv za nabor projek- tivno. Pisarna LEADER, ki naposled vsaj deloma spro- zaključenih projektov, prija- akcijska skupina »LAS za ra- tnih idej, ki se bodo izvajale deluje v okviru Ministrstva stila, saj je prav kroženje vljenih v letnih izvedbenih zvoj«. v letu 2011 in 2012. Ta bo za kmetijstvo, gozdarstvo in denarja pogoj za nadaljnje načrtih preteklih dveh let. LAS za razvoj, katerega predvidoma objavljen v ma- prehrano, je namreč začela črpanje sredstev LEADER. Predstavljamo vam povzetke upravljavec je Posoški ra- ju, na kar vas bomo v EPI- izplačevati sredstva za pro- posameznih dejavnosti, ki jih zvojni center, bo letos že centru še posebej opozorili. jekte, izvedene v letu 2008.

2 – KANALSKA NOŠA KOT PRO- TOKOLARNA OBLEKA – Ena izmed dejavnosti v okviru projekta Razvoj novih produktov na podeže- lju je posegla tudi na področje ka- nalske noše. Izdelali so skice za iz- delavo noš in na tej osnovi nato sešili štiri komplete. Projektni partnerji so pripravili in izdelali tudi vzorčne razglednice z motivi kanal- ske noše, ki so jo širši javnosti predstavili konec lanskega avgusta na javni prireditvi. V sklopu te dejavnosti so od izdelovalke kolača od- kupili tudi izvoren recept za marija- celjski kolač. Foto: arhiv Občine Kanal ob Soči 1 3 – POTI PO MLEČNIH PLANINAH 2 ODSLEJ TUDI NA ZEMLJEVIDU – 1 – OCENJEVANJE ZNAČILNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV: SUHOME- Na območju, ki ga pokriva LAS za SNATIH IZDELKOV (na fotografiji), MLEČNIH IZDELKOV IN ŽGANJA – razvoj, so že speljane najrazličnej- Ker se kmetje na območju, ki ga pokriva LAS za razvoj, premalo poslužujejo še poti, vendar se njihova ponudba neposredne prodaje svojih pridelkov in izdelkov, so jim želeli projektni par- razvija prepočasi. Zato so želeli pri- tnerji s projektom Izboljšanje in večanje ponudbe podeželja predstaviti mo- javitelji s projektom vzpostaviti mre- žnosti, ki jo nudi neposredna prodaja. Med drugim so poskrbeli za ocenje- žo tematskih poti na podeželju. Na vanje kakovosti lokalnih pridelkov in izdelkov. Na ta način so hoteli opozoriti terenu so v okviru projekta izvedli na napake v postopku predelave ter spodbuditi in izobraziti predelovalce za šest poti: Poti po mlečnih planinah, dvig kakovosti. Foto: Michaela Vidič Po poteh baške dediščine, Temat- ske poti na Idrijskem, Krajinski park Zgornja Idrijca, Tematske poti na Banjški in Trnovski planoti ter Goz- dne učne poti med reko Idrijo in Sočo. Izdelali so tudi strategijo, v kateri je zbranih, opisanih in kate- goriziranih 44 delujočih in potenci- alnih tematskih oziroma učnih poti na tem območju. Osnovna katego- rizacija zajema tri vsebinske sklo- 4 pe: po poteh dediščine, pridelano doma ter naravoslovje in ekologija. Foto: Tatjana Šalej Faletič 4 – SLOVENSKA RAZSTAVA SAD- JA V TOLMINSKEM MUZEJU – Tolminski muzej je konec leta 2009 ob 100-letnici sadne razsta- 3 ve pri Sveti Luciji ob Soči, ki je bila sofinancirana iz projekta Več znanja na podeželju, gostil razstavo sadja. Skozi ta vsakoletni projekt se izvajajo različne izobraževalne vsebine, vezane na razvoj podeže- lja. Foto: Peter Domevšček 5 – UREJENI SO PROSTORI ZA VEČNAMENSKI OBJEKT V LEVPI – S pomočjo sredstev LEADER in dodatnega denarja se je skozi dve fazi uredilo skupne prostore za iz- 6 boljšanje pogojev za bivanje in delo na območju Krajevne skupnosti 6 – KMEČKA TRŽNICA V IDRIJI – LAS za razvoj in projektni partnerji so v Levpa. Izvajalci del so poskrbeli za okviru projekta Povezovanje lokalno tipičnih produktov na podeželju lani talne estrihe, položili talne obloge, jeseni na glavnem trgu v Idriji organizirali skupno prireditev Kmečka tržnica. uredili sanitarije, garderobo, raz- Na prireditvi je bila osrednja dejavnost prodaja kmetijskih pridelkov in izdel- svetljavo in sistem ogrevanja. Foto: kov kmetij iz celotnega območja LAS, ki na tem območju tržijo svoje pridel- Greta Pavšič ke in izdelke pod skupno blagovno znamko GRAPE – dobro pridelano doma. Obenem so se predstavila društva s svojimi dejavnostmi, organizatorji 5 Lokalna akcijska skupina pa so poskrbeli še za različne delavnice in promocijo LAS-a. Foto: Greta »LAS za razvoj« Pavšič

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Uokvirili smo Darjo Gruntar ( 26 )

Ko se srce, roka in misli skrijejo v konico ~opi~a, potem …

Na svet prihajamo z razli~nimi darovi. In ~e dr`i, da imajo pri tem glavno besedo rojenice, z njimi pri rojstvu Darje Gruntar iz Kobarida niso skoparile.

se življenje jo spremlja ljube- okviru Javnega sklada RS za kultur- zen do barve in risbe, ki so jo ne dejavnosti sem se v Ljubljani ude- Vže zelo zgodaj razkrivali tudi ležila slikarskega tečaja in tečaja iz- njeni porisani šolski zvezki. Ustvar- delave mozaika. Veliko se naučim jalni nemir najraje izživi s slikanjem tudi iz knjig in z ogledi razstav. na platno in steklo, z aranžiranjem, Proces slikanja čopič in barvo včasih nadomestita Preden začneš slikati, moraš imeti kvačka in nit, v zadnjem času pa ve- v konici čopiča srce, roko in misli, dno bolj uživa v fotografiranju. Pred pravi kitajska modrost. Ko najdem desetletjem je postala redna članica motiv, ki mi je všeč, izberem primer- Kulturnega društva slikarjev ama- no velikost podlage, na katero bom terjev Tolmin (DSAT), kjer poleg delala, skiciram, pripravim barve in spodbude za delo pridobiva tudi no- že nastajajo prve poteze s čopičem. va znanja. Ker se strinja z Exupéryje- vim Malim princem, da je stvari tre- Ustvarjalna blokada ba videti s srcem, je tam prostora še Povzroči mi jo pomanjkanje moti- za veliko njej ljubih stvari. Tudi za Foto: Darja Gruntar vacije in spodbud. Premagujem jo dneve, ko ima več časa zase in za tako, da se vpišem v likovno delav- svoje bližnje, ko se poda na krajše nico ali pa počakam, da mine. izlete ali pa se odzove vabilu gora. Slika je … Najljubši letni čas … odsev njenega avtorja, neslišna Vsak ima svoj čar, zato težko izbe- govorica. S sliko lahko uloviš trenu- rem enega. Pomlad mi je ljuba, ker tek, spomin. se vse prebuja, topleje je, dnevi so Svet je … daljši, več sem v naravi. Poletje pa … sestavljen iz različnih svetov, obožujem, ker imam rada morje in kultur, dežel, ljudi. Kar imaš doma, plavanje. znaš ceniti, če odideš v svet in se Čas ustvarjanja vrneš z dragoceno izkušnjo. Najlaže delam, ko sem sama, ko Sreča so … me nič ne moti in mi nihče ne kuka … zdravje in ljudje, ki me imajo pod prste. Takrat sem najbolj zbrana radi in me podpirajo. Srečna sem, in z mislimi samo pri slikanju. kadar koga osrečim. Najpogostejše barve na paleti Najpomembnejše spoznanje Rjava, rumena, modra, zelena, be- DARJA GRUNTAR: »Moč mi dajejo spodbude bližnjih in to, da verjamem v dobro. Prepričana Z voljo in s pogumom lahko v ži- la, črna … Najljubša mi je modra. Če sem, da se dobra dejanja z dobrimi vedno tudi vračajo.« Foto: Gregor Maver vljenju marsikaj dosežeš. zamižim, me v mislih popelje na morje. Kaj vas navdušuje? Špetru v Italiji in morda še kje. Re- Želja po slikanju je sila, ki se ji je Doživljanje barv Drobne lepote, morje, hribi, ljube- dno se udeležujem društvenih raz- nemogoče upreti, in tudi Darji pred- Barve dajejo svežino in energijo. Z znivi prijatelji, glasba. Cenim, kar stav, v prihodnosti pa si želim imeti stavlja izziv in sprostitev. Gotovo jo njimi izražam svoje razpoloženje. Le zna človek narediti sam. tudi samostojno. bo kmalu spet prevzela želja in ko- kakšen bi bil svet, če bi bil samo črn Kaj vas prizadene? Nagovarjanje skozi slike šček lepote bo, kot pravi, prenesla na platno. Razveselila se bo, ko bo z njo in bel? Krivice, nepoštenost, neprijazne Vesela sem, ko mi uspe ustvariti spet nekomu polepšala dan, potem Najbližji način likovnega izraža- besede, trpljenje, revščina, nesreče, dobro sliko. Toliko bolj, ko jo še kdo pa že lovila v uho glas žuborečega nja sovraštvo. opazi in se za trenutek ustavi ob potoka in tišine, drsela med vrsticami Slikanje, računalniško oblikovanje njej. Razstave njej ljubega Coelhovega Alkimista ali in fotografija. Udeležila sem se že številnih sku- Pot do znanja pa razmišljala, kaj neki sledi. In se Vaš navdih pinskih razstav: v Tolminu, Bovcu, Znanje si nabiram na likovnih de- pri tem odločila za nasmeh. Narava, ljudje. na Sveti Gori, v Vipavskem Križu, lavnicah, ki jih organizira društvo, v Pogovor pripravila: Dea Volarič, DSAT

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Naj odmeva … ( 27 )

Bla` Iaria Na slovensko rapersko sceno je pred kratkim ponovno stopil tolminski raper Bla` Iaria s svojo zgo{~enko z naslovom [e en dan ku usi. [ir{i javnosti se je predstavil `e leta 2007 s svojim prven- cem Le jst in s tem opozoril, da njegov ~as {ele prihaja in da bomo zanj {e sli{ali.

jegova ljubezen do glasbe sega še v čas, ko se je kot osnovnošolec vpisal v glasbeno Nšolo in začel igrati kitaro. Po nekaj letih je tovrstno glasbeno ustvarjanje opustil in se kasneje ponovno vrnil h glasbi, vendar tokrat na drugačen način. Po koncu osnovne šole je začel spoznavati rap in pri tem je tudi ostal, saj je spoznal, da je ta glasba tista, prek katere se lahko izrazi in jo zato jemlje kot prostočasno dejavnost, ki mu služi predvsem za lastno zadovoljstvo in izpopolnitev.

Bla`eve pesmi niso puntarske narave Svoje zamisli črpa iz svojega okolja, deloma pa so besedila plod njegove domišljije in kot taka so mu tudi najbolj pri srcu. Ponavadi piše o stvareh, ki jih vidi in doživlja z lastnimi izkušnjami življe- nja in tako opredeljuje svojo življenjsko zgodbo. V njegovih pesmih se vsekakor skrivajo sporočila, ki jih želi deliti z drugimi, vendar h glasbi ne pristopa z namenom, da bi ljudi opozoril na nekatere segmente družbenih in socialnih težav, ker meni, da se zaradi ene njegove pesmi stvari v svetu še ne bodo spremenile. Njegove pesmi so tako v prvi vrsti refleksija sveta, ne pa punt. »Če bodo ljudje prisluhnili moji glasbi, bodo sporočilo odkrili sa- BLAŽ IARIJA h glasbi ne pristopa z namenom, da bi ljudi opozoril na nekatere segmente družbenih in socialnih težav. Prepričan mi,« dodaja mladi raper. je, da se zaradi ene njegove pesmi stvari v svetu še ne bodo spremenile, zato so njegovi verzi v prvi vrsti refleksija sveta, ne pa punt. Pravi, da ljudje njegovo sporočilo najdejo v glasbi, če ji prisluhnejo. Foto: Mitja Podgornik

»Sm navajen bit na nuli in ne vem kaj Kot pravi, je zanj največja nagrada, ko je njegov Poslušam več zvrsti glasbe, praktično vso, mi je pa je presti` …« nastop dobro obiskan in ko publika uživa v glasbi. seveda najbolj pri srcu rap«. Na vprašanje, ali se da živeti od tovrstne glasbe, In tudi tokrat je bilo tako. Na odru se je predstavil odgovarja, da moraš imeti v tem primeru res pre- skupaj z raperji, kot sta MC Kosta in Kurto A. J., Po prvih odrskih izku{njah zdaj cejšnjo srečo in da si lahko za to resnično hvale- program sta povezovala Valterap in King, za glas- pri~akuje ve~ nastopov žen. »Mislim, da se tako težko živi, sploh od te beno opremo pa sta skrbela DJ Superstar in Pipps. V prihodnosti si je za cilj zadal čim bolje pred- zvrsti, ki jo ustvarjam tudi sam. Seveda so izjeme, »Veliko mi pomeni nastopanje na istem odru z staviti nov izdelek. Po prvih odrskih izkušnjah za kar pa ne pomeni, da ta izjema ne more biti vsak. ljudmi, ki sem jih prej gledal le pod njim, in sode- naprej pričakuje več nastopov, kjer bo lahko s Prav zato si to jemljem kot hobi in stvar, v kateri lovanje z nekaterimi od njih. Upam, da bo s po- svojim glasbenim izraznim orodjem publiki v živo uživam, če pa pride s tem v žep še kakšen evro, se močjo nove plošče takih dogodkov še več,« pove prikazal svoj pogled na svet in svoj način razmi- ga seveda ne branim.« Tudi v pesmi Nism Hip Hop Iarija. šljanja, skratka – svojo vizijo. Glavni izziv mu tako zasledimo verze, ki govorijo o tem: »Sm gospod u predstavlja delanje kakovostne glasbe, ki mora cunjah, ka dobiš jih za drobiž, sm navajen bit na Zagovornik pluralizma biti osnovno merilo vsakega glasbenega ustvarjalca. nuli in ne vem, kaj je prestiž …« Kot mnogi drugi Glede sprejetosti pa tako – če s prvim albumom Do sedaj je več ali manj nastopal brezplačno, sedaj njemu podobni je tudi on oba albuma financiral v zunaj Tolmina ni bil sprejet ravno tako, kot bi si pa, ko ima za sabo že dva albuma, se razmere glavnem z lastnim denarjem oziroma ob podpori sam želel, je pri drugem ravno obratno, saj je pri počasi spreminjajo na bolje. Njegova pot v glasbi staršev, nekaj malega pa je dobil tudi od Kluba publiki doživel znatno večji odziv, hkrati pa mu tolminskih študentov, medtem ko je studijsko predstavlja tudi nov zagon za naprej. V Tolminu se s tem projektom nikakor ne zaključuje, ampak opremo za snemanje imel na voljo v Multimedij- ima svojo publiko, ki je po njegovem mnenju naj- v dobršni meri prinaša odličen teren, s katerega skem centru MinK. boljša, kar jih je. Zaveda se tudi, da nekateri ljudje bo Iaria v prihodnosti gradil naprej, saj bo po pro- v Tolminu tega, kar tolminski raperji delajo, ne mociji te plošče začel sestavljati material za nasle- Marca je iz{el njegov drugi album podpirajo. To je po njegovem nekaj povsem obi- dnje projekte. Za sabo ima že kar nekaj nastopov po Sloveniji, čajnega, saj, kot pravi, vsem pač ne more biti všeč glavni adut pa je zanj osebno njegov drugi album vse. Kot zagovornik pluralizma še pojasni, da »no- In kaj sporo~a bralcem? Še en dan ku usi, ki je izšel 17. marca. Premierno čem in nikoli nisem imel namena, da bi mi glasba »Delaj to, kar misliš sam, da je prav, in sprejmi je pesmi predstavil nekaj dni kasneje na Fresh Hip predstavljala neko breme ali pa stvar, zaradi kate- nasvete, končna odločitev pa naj bo tvoja.« Hop Mini Tour 2010 v tolminskem Centru MinK. re bi se živciral, čeprav se včasih dogaja prav to. Damjana Teodorović

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Pustili so svoj pe~at ( 28 )

Umetnik v sliki in besedi

Na pragu druge svetovne vojne se je na Kobari{kem in Bov{kem nastanil visok mo` srednjih let in tam bival skoraj tri desetletja. S spretnimi rokami je znal spremeniti zakajeno kuhinjo in tema~no izbo v privla~en dom, poln poslikanega cvetja in ro~no izdelanih ornamentov, ki je bil gospodinji v ponos.

vežino in svetlobo je mojster Kanalčan. Zanimiva je zgodba, kako odpravljal s svojima zvestima spre- nekom delal, medtem ko se je oplesk Franc Šuligoj, ki je prihajal iz se ga je prijel vzdevek Janez Ku-ku. mljevalcema – kolesom in klobukom pri drugi hiši sušil. Pri znancih, kjer Smajhne vasice Senice pri Seni- Ko se je nekega dne v času popol- s širokimi krajci. Ker je bil star bici- se je dobro počutil, si je med delom škem Bregu nad Avčami, vnesel tudi danskega počitka potepal po Kalu - kel brez zavor, klancev pa je bilo privoščil počitek v senci košate jabla- v temačne kote gostiln. Razveselili so Koritnici, se je ustavil pri pericah ob preveč, da bi jih prepešačil, je umni ne, v sončnih dneh pa se je podal na se je celo zakrknjeni starokopitneži, vaškem koritu. Tam je naslonjena poet na pedal navezal manjšo butaro krajši potep po vasi z bogato pano- ki so ob nedeljskih in prazničnih po- samevala deska za pranje, saj se nje- vej. Ko se je spuščal, je tiščal na bu- ramo ter si nabral vtisov za pesem in poldnevih raje kot umetnine gledali na lastnica tistega dne še ni lotila taro in tako uspešno zmanjšal hitrost, sliko. v igralne karte in polne kozarce ce- dela. Franc jo je prijel, iz žepa suknji- za seboj pa dvigal oblak prahu. nenega vina. Mojstra čopiča so ceni- ča vzel kredo in na hrbtno stran na- Frtalja z lu{trekom li tudi, ko je bilo treba osvežiti po- pisal: »A-E-I-O-U – POMLAD JE TU Najbolj zaèlen pred V Drežnici je imela gospodinja svečene prostore cerkva, saj je znal – JANEZ KU-KU«. Od takrat dalje so prazniki daljšo obveznost, medtem ko je moj- posel opraviti, ne da bi poškodoval ga na bovškem klicali Janez ali Franc Mojster je dobro vedel, kdaj bo v ster opravljal svoje delo. Ker je vede- dragocene poslikave. S predhodnim Ku-ku. kraju ali fari najbolj zaželen. Ob do- la, da se ne bo uspela pravočasno dovoljenjem je popravil manjše po- ločenem času se je zato redno pojavil vrniti domov in mojstru pripraviti škodbe zidnih poslikav v cerkvi ali Spreten tudi pri slikanju in pri hiši, ki mu je nudila začasno bi- večerje, je svoji še nedorasli hčeri vaški kapelici in jih opremil s sveto pesnjenju vališče. Že od davnine so namreč naročila, naj pripravi kuhana jajca z podobo, ponekod ohranjeno do da- Franc pa ni bil le mojster apna in veljali običaji, da je treba dom in bož- mnogo čebule in koščkom sira, kar nes. Pri delu ni uporabljal le čopičev zidnih barv, ampak tudi spreten sli- ji hram očistiti in osvežiti pred pra- je bila Francova najljubša večerja. različnih velikosti, ampak tudi unika- kar in pesnik. Prek pol stoletja že znikom zavetnika cerkve. Vsi – go- Deklica je na mamin ukaz kmalu tne vzorce cvetja, ki jih je iz papirja krasijo njegova umetniška dela stene spodinje, gostilničarji in župniki – so pozabila, ni pa na večerjo pozabil izdelal sam, in druge vrste okra- številnih domov. V znak hvaležnosti tega večnega popotnika, kakor se je Franc, ki je zadovoljno pleskal izbo. skov. za okusno kosilo in večerjo je v v pesmi sam oklical, pričakali z od- Ker je bila miza prazna, je pred hišo dneh, ko ni opravljal svoje obrti, go- prtimi rokami. Za vsak kraj si je iz- poiskal malo varuhinjo hiše in jo Brez Bleda je izba prazna spodinji na platno ali lesonitno plo- bral drugačen način dela, odvisen od povprašal: »Bomo kaj jedli, punčka?« Nekoč ga je najela gospodinja s ščo naslikal nabožno ali krajinsko povpraševanja. Ponekod je z delom Tistega dne je jedel kasneje kot obi- Selc. Francu je velela prepleskati ste- oljno sliko. Prave mojstrovine, kate- začel pri več hišah hkrati, da je pri čajno, deklica pa je, nevajena moža- no izbe, na kateri je bila obledela in rih se ne bi sramoval noben muzej, poškodovana poslikava Bleda, ki ji ni pa so njegovi portreti Simona Gre- bila več všeč. Ko se je mlajši sin vrnil gorčiča, Antona Martina Slomška Utrinki domov, je razočaran ugotovil, da iz- in Franceta Prešerna. gublja sanjski kotiček. Nejevoljen je Vsakdanje tragične in komične do- PRESTOPIMO Z glasno povedal, da je slike škoda in godke, o katerih je slišal pripovedo- GREGORÎÊM POMLADNI bo izba brez Bleda prazna in dolgo- vati, je Franc prelil v verze. O svojih PRAG časna. Franc, mojster čopiča in do- pesmih, ki jih je zbral v najmanj mišljije, se je z mladeničevo mamo Kobarid – Prvi dan pomladi in sve- treh, s slikami opremljenih in na ro- tovni dan poezije so pesniki iz Zgor- le spogledal in nadaljeval svoje delo. ko napisanih zvezkih, je zapisal: njega Posočja in Benečije že drugič Ko se je mladi ljubitelj umetnosti ne- »Moja pesem ni moderna, proslavili na svojstven, simboličen kaj dni kasneje vrnil iz šole, je zid tudi brez pogreškov ni, način. V prvem pomladnem dopol- izbe že krasila nova podoba Blejske- je nabožna … je prešerna, dnevu so šopek pomladnih cvetlic ga jezera z otokom. položili v roke pesniku Simonu Gre- odsev duha se v nji žari. gorčiču – to je na spomenik sredi Janez/Franc Ku-ku Je verna slika iz življenja Kobarida –, nato pa prihod pomladi Skoraj toliko, kolikor je narečij v in za življenje se glasi. spremili z odprtim branjem poezije, ki je letos sočasno potekalo tudi v dolini in vaseh nad Sočo, je imel ta Ker visoko se ne vzpenja, Trstu in Gorici. Branje poezije se je mojster imen. Na sončni strani doline za navadne je ljudi.« v treh zgodovinskih krajih – ohranje- ŠOPEK POMLADNIH CVETLIC SO POLOŽI- so ga klicali Šuligoj ali Franc, na Bov- LI V ROKE PESNIKU SIMONU GREGORČI- nih slovenskih mejnikih – začelo so- ČU – to je na spomenik sredi Kobarida –, na- škem Franc Ku-ku, v Kobaridu in Butara namesto zavor časno 15 minut čez 11 uro. V Koba- to pa prihod pomladi spremili z odprtim bra- Drežnici pa so ga poznali po imenu Na pot po dolini Soče se je Franc ridu so ga tudi letos poimenovali njem poezije.

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 ( 29 )

karjevega narečja, še dolgo potem z le povedal, da je vernici dal odvezo, istimi besedami nagovarjala mamo, čeprav ni razumel greha, ki mu ga je ko je postala lačna. Poleg sira in jajc zaupala. S težkim srcem in tesnobo v solati je Franc z največjim veseljem je domačemu župniku povedal, da se za večerjo naročil frtaljo1 z luštre- je vernica izpovedala in priznala, da kom. Marsikatera gospodinja je, še je buzerala. Franc se je le s težavo preden je končal delo v vasi, ostala zadrževal, da se na lestvi ni pričel brez tega močno dišečega zelenega glasno smejati, saj je dobro vedel, da grmiča v kotu domačega vrta. ta beseda pomeni le grdo govoriti ali ugovarjati. Domači župnik je mlade- »Saj ti ne kadi{!« ga hitro potolažil in ga poučil o po- Čudno se je zdelo gospodarju, ko sebnostih narečja njegovih vernikov. sta s Francem sedela na klopi pred V dobri volji in smehu je tudi nekaj hišo in ga je prosil za cigareto, čeprav drugih duhovnikov priznalo, da so ni kadil. Kljub pripombi »saj ti ne med spovedjo večkrat slišali to bese- kadiš«, mu je cigareto podal. Pred do, vendar vernicam ni šla preveč zaprepadenim gospodarjem je odstra- težko iz ust, zato so izkušeni kmalu nil s cigarete papirček, tobak pomel ugotovili, da buzerati ni preveč pre- med dlanmi in ga pošnjofal2. Gospo- grešno. Mojster je po odhodu duhov- dar se je jezno odzval, rekoč: »Če bi nikov v župnišče hitro končal z de- vedel, da mi boš cigareto uničil, ti je lom in je, čeprav mu to ni bilo v ne bi nikoli dal.« navadi, po vasi razglasil šaljivo vest Veselje ob kapitulaciji Italije in radoživost spovednikov. Čeprav se ta umetnik, posebnež med sebi enakimi, ni ravno z vese- Poezija pri brivcu ljem zadrževal v družbi in razkazoval Vseh svojih pesmi pa Franc ni svojih čustev (izjema so bile pesmi shranil v zvezkih, ki so se, z izjemo in slike), ni uspel prikriti veselja in enega, žal izgubili. Veliko stvaritev zadovoljstva ob novici, da je Italija je, napisanih na list papirja, daroval kapitulirala. Ne preveč gostobesedni gospodinjam. Ko je čakal na striženje mojster je tiste dni ob delu veselo in pri Stanku Štonhovemu, brivcu v glasno prepeval ter kazal svoje zado- Kobaridu, je napisal pesem, jo nalepil voljstvo. Dogodkom v čast je napisal FRANC ŠULIGOJ je bil spreten z zidnimi barvami. Mojstra čopiča so cenili tudi, ko je bilo treba na zid, kjer je bila strankam na ogled osvežiti posvečene prostore cerkva, saj je znal posel opraviti, ne da bi poškodoval dragocene nekaj pesmi: Borba, Volaričev spome- poslikave. Foto: arhiv Ide Šuligoj do njegovega naslednjega obiska. nik, Pred sodnim stolom in Naši vo- Prav škoda je, da se ni ohranilo jaki. je pri delu v cerkvi zmotila skupna spovednik, ki ni poznal narečja fara- več del tega samouka, ki je v besedi spoved faranov. Spoštljivo se je uma- nov, se je držal resno in zaskrbljeno, in sliki opisoval življenje in delo člo- Priznala je, da je buzerala knil in delo nadaljeval v stranskem kar so opazili ostali. Tiho kot miš je veka naših krajev. Včasih je bil Franc tudi nagajivo prostoru, kjer ni nikogar motil. Bil je Franc neopazen nepremično ždel na Pavel Četrtič, popisovalec ljudskega iz- hudomušen in se mu slišanega ni visoko na lestvi, ko so duhovniki že lestvi in prisluškoval pogovoru spo- ročila zdelo vredno zaupati le svinčniku in opravili svoje obveznosti in se zado- štljivih mož pod seboj. Na dolgo pre- 1 Jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi papirju. Pred velikim praznikom ga voljni prepustili klepetu. Le mladi pričevanje ostalih je mladi spovednik 2 Povlekel v nosnici

Utrinki

Prestopimo z Gregorčičem pomla- bilo prisotnih kar nekaj Benečanov, dni prag. Gre za edino tovrstno peki pesnijo v zvočnem beneškem dia- sniško manifestacijo na Severnem lektu. Za kitarsko glasbeno spre- Primorskem – tako imenovano od- mljavo so poskrbeli mladi glasbeniki prto branje poezije, h kateremu so iz kobariške glasbene šole. vabljeni vsi posamezniki, ki ustvarja- Besedilo in foto: Špela Mrak jo v vezani besedi. Branje sta tudi letos spodbudila Marjeta Manfreda in Zlatko Smrekar, pesnika s Ko- URA NARE^JA IN PRAVLJIC bariškega, ob podpori Inštituta za Smast – Ob zaključku Eko projekta slovensko kulturo iz Špetra (v Koba- je Podružnična šola Smast na osno- ridu je bila prisotna tudi predsednica vi vsebine diplomske naloge Mojce Bruna Dorboló) v sodelovanju z Ivančič pripravila večer narečja in Zvezo slovenskih kulturnih društev. narečne pravljice. Ljuba Sivec je Ob glasbeni spremljavi se je z bra- gledalcem in poslušalcem, ki so na- njem svoje pa tudi Gregorčičeve po- polnili večnamenski prostor tamkaj- ezije v uri in pol predstavilo okoli 15 šnje podružnične šole, predstavila PREDAVANJU O POMENU IN VRSTAH NAREČIJ V SLOVENSKEM PROSTORU je sledila pesnikov. Dogodka so se udeležili namen prireditve in program nasto- kratka igrica, v kateri so učenke zaigrale v domačem narečju že skoraj pozabljene vaške Slovenci z obeh strani meje, saj je pajočih. klepetulje pri pranju perila na koritu sredi vasi.

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Na kro`niku EPIjeva knji`na polica ( 30 )

PA[TETA IZ JAGNJE^JIH JETER pomladi in velike noči na Slovenskem Praznovanje pomladi Z MASLOM in po svetu je zakladnica znanj in in velike no~i na Slo- vedenj o tem še dokaj ljudskem in venskem in po svetu živem prastarem prazniku ob prihodu Priznani slovenski etnolog, kultur- pomladi. ni in umetnostni zgodovinar ter pu- NASLOV: Praznovanje pomladi in blicist Damjan J. Ovsec je v sloven- velike no~i na Slovenskem in po skem in širšem prostoru znan po svetu. AVTOR: Damjan J. Ovsec. številnih strokovnih, znanstvenih in ZALO@BA: Modrijan. KRAJ in LE- poljudnih člankih, radijskih in televi- TO IZDAJE: Ljubljana, 2010. FOR- zijskih oddajah, razstavah, sodelova- MAT: 23 x 30 cm. VEZAVA: trda. njih na simpozijih in predavanjih. [TEVILO STRANI: 416. NAKLADA: ^as priprave: Sodeloval je pri nastajanju številnih 2.500 izvodov. 40 minut knjig, tudi Enciklopedije Slovenije in Slovenskega etnološkega leksikona, samostojno pa je izdal deset knjig. Antropologija Potrebujemo Svoje strokovno znanje je pridobil sko- desetletja. Obsega okoli 600 strani turisti~ne destinacije 300 g jagnječjih jeter zi študij na Filozofski fakulteti v Lju- tipkopisa, obsežen zapis pa uravno- 100 g čebule bljani ter na enoletnem študiju na veša približno 1.000 fotografij, prete- v nastajanju Miha Kozorog je s štipendijo Poso- 30 g olja Finskem. Večji del življenja deluje v žno barvnih, med njimi so tudi celo- škega razvojnega centra na Oddelku 10 g paštetnih začimb svobodnem poklicu, zaposlen pa je stranske. Ovsec je tematiko velike za etnologijo in kulturno antropolo- bil tudi kot urednik Mladine in Pio- noči in praznovanja pomladi opisal 150 g masla gijo Filozofske fakultete Univerze v nirja. Za svoje delo je prejel priznanje primerjalno glede na različne čase in 0,3 dl konjaka Ljubljani od leta 2005 do 2007 pripra- kristalna kocka leta 1998 in Murkovo 10 g soli prostore z verske, zgodovinske, socio- vljal doktorsko disertacijo, leta 2008 nagrado leta 2007. loške, mitološke, psihološke in drugih pa doktoriral s temo pričujoče knjige V raziskovalnem delu se je podrob- Priprava strani. Posebno mesto posveti prasta- Antropologija turistične destinacije v no ukvarjal s tematiko urbane kultu- remu praznovanju pomladi in menja- Jetra narežemo na debelejše nastajanju s podnaslovom Prostor, re mesta Ljubljana in z vsemi etnolo- vi koledarja kot osnovi današnjega festivali in lokalna identiteta na Tol- rezine, jih prepražimo na ma- škimi posebnostmi, povezanimi s katoliškega dojemanja velikonočnega minskem. Knjiga, nastala na podlagi ščobi in čebuli, dodamo pašte- prestolnico. Vzporedno pa so ga po- praznovanja ter seveda bogati kulina- doktorske disertacije, prinaša deloma tne začimbe in ohladimo. drobno zanimali tudi običaji in izro- riki. Svoje mesto najdejo tudi novo- subjektiven pogled avtorja na razvoj Ohlajene drobno zmeljemo ali čilo ob praznovanju, kot je velika noč dobni slovenski običaji po letu 1992, lokalnega turizma v prelomnem ob- zmešamo, jim dodamo ko- in vstop v pomladni čas. Zato je ilu- npr. cikanja pirhov, pri čemer zmago- dobju, ko se je Tolminska začela tudi njak in zmehčano maslo. Pre- strativno in informativno obsežna in valci prejmejo pokal, tekmovanja v uradno opredeljevati kot turistična mešamo, popravimo okus in bogata knjiga Praznovanje pomladi največji, najdaljši ali najvišji butari, destinacija, saj je Občina Tolmin za shranimo v hladilnik. Pred in velike noči na Slovenskem in po uvrstitve v Guinessovo knjigo rekor- področje turizma ustanovila javni za- dejansko nastajala zadnja tri serviranjem iz mase oblikuje- svetu dov in podobno. Knjiga Praznovanje vod Lokalno turistično organizacijo mo žličnike ter jih okrasimo z maslom in svežimi zelišči. Po- Utrinki nudimo jih s sveže pečenim domačim kruhom. Paštetne V glasbenem delu, ki ga je pripravila nju perila na koritu sredi vasi. [ESTA ZIMSKA KONCERTNA začimbe so mešanica klinčk- Jasmina Žagar Nascivera, so na- V drugem delu večera je Ana Duša SEZONA ZTMD PRI KONCU stopili mladi pevci, predstavili pa so ov, muškata, belega popra, pripovedovala o pomenu narečne Tolmin – Konec aprila se bo iztekla ingverja, koriandra, lovorja in se učenci s harmonikami, flavto in pravljice in pravljice nasploh ter na- šesta koncertna zimska sezona, ki timijana. klavirskim programom. Loredana menoma v ljubljanskem narečju po- se odvija vsako leto od oktobra do Hrast in Bernarda Leban sta varo- vedala staro pravljico, ki so jo izbrali maja v prostorih Zveze tolminskih vance smaškega otroškega vrtca obiskovalci. Po poslušanju druge mladinskih društev (ZTMD) v Tolmi- pripravili, da so prvič javno nastopili pravljice, ki jo je v domačem narečju nu. Glasbeni program ZTMD-ja se s samostojnim plesnim in pevskim doživeto pripovedovala učenka Ha- doslej ni dosti spreminjal – razen po Recept: Robert Merzel, programom. Gostja večera, pripove- na Ivančič, so učenci zaigrali staro številu koncertov in vse večji odmev- kuharski mojster dovalka Ana Duša, je predavala o prirejeno basen, v kateri poleg ribiča nosti. Skupine prihajajo tako iz do- Foto: Mateja Kutin pomenu in vrstah narečij v sloven- nastopajo živali. Za popestritev je mačih logov in širšega slovenskega skem prostoru. Poudarila je pomen nastopil amaterski narečni pripove- Recept je povzet iz knjižice receptov prostora kot tudi iz tujine, predvsem knjižnega in širšega pogovornega dovalec Simon Matelič z monodra- s Hrvaške in Srbije. Težko bi jih Jedi iz mesa drobnice, ki jo je v so- mo v livškem narečju. delovanju s Posoškim razvojnim jezika ter nujnost ohranitve narečij, opredelili in razvrstili v točno določe- centrom (PRC) izdalo Društvo rej- ki jih ni le šest ali osem, temveč še O pomenu ohranjanja narečij ter o ne žanrske skupine, saj koncertna cev drobnice. Knjižico v pdf obliki vedno velja rek: »Vsaka vas ima privlačnem programu prireditve pove ponudba teži k pestri zastopanosti lahko brezplačno snamete iz sple- svoj glas.« Predavanju je sledila največ komentar, ki se je slišal po različnih zvrsti sodobne glasbe, od tne strani PRC-ja: kratka igrica, v kateri so učenke zai- prireditvi: »Kdaj bo zopet zaključek elektronike, duba, instrumentalne www.prc.si/publikacije grale v domačem narečju že skoraj Eko projekta?« glasbe, etna, folka, jazza, rocka, pozabljene vaške klepetulje pri pra- Besedilo in foto: Pavel Četrtič metala, punka in še bi lahko našte-

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 ( 31 )

turizma je knjiga večidel posvečena svoje domoljubje napaja iz lastne iz- zgodovini turizma v Zgornjem Poso- kušnje mladosti pod jarmom fašizma čju, Lokalni turistični organizaciji in narodove nesvobode. Vuga tudi v Sotočje ter festivalski blagovni znam- Britvi sledi svojemu prepoznavnemu ki »Tolmin«. Predvsem pa avtor zago- slogu, ki je, tako Kmecl, »čisto poseb- varja mladinske prostore, festivale in no poglavje, ker ne sledi slovnici, popularno kulturo, saj pomenijo spro- temveč silovitemu ritmu pripovedo- ščeno turistično okolje, ki je pogoj za vanja in je zato pogosto nepregleden, družbeno in kulturno razgibanost zasopel, retoričen, presekan, govor- krajev tega območja. niški«. Nedvomno pa odseva osebno Za objavo disertacije se je odločil gledanje na svet, po Kmeclu, strastno leta 2009, ko je Krajevna skupnost in impulzivno, malce nostalgično in Tolmin začela posvečati pozornost lirično, še bolj pa zgroženo in začu- popularnim glasbenim festivalom v deno nad tem, kaj vse je lahko člo- Tolminu, k objavi pa so ga nagovori- vek. li tudi mentor Rajko Muršič in dru- Triptih Britev bi shematično v tri- gi. delnem orisu označili za prvo, drugo in tretjo zgodbo. Prva zgodba ima NASLOV: Antropologija turisti~ne resnično podlago; v središču je parti- destinacije v nastajanju: prostor, zan, ki je ovadil izdajalskega duhov- Sotočje. Čeprav delo ni kronološki festivali in lokalna identiteta na nika in ob njem preživel njegovo za- pregled razvoja turizma, prinaša poje februarja dopolnil osemdeseto leto Tolminskem. AVTOR: Miha Kozo- dnjo noč. Obširno enoto Od našega tek dogodkov v okviru teme med leti rog. ZALO@ILA: Znanstvena življenja. Rojen leta 1930 na Mostu posebnega poročevalca je spodbudil 2000 in 2005. zalo`ba Filozofske fakultete Uni- na Soči, je izdal svoj romaneskni pr- srd na italijanskega fašista, ki opisu- Kozorog se loteva turizma na Tol- verze v Ljubljani. IZDAL: Oddelek venec Veter nima cest leta 1958. Kljub je vedenje Slovencev – Slavov. Zadnji minskem analitično, izhajajoč iz tra- za etnologijo in kulturno antropo- častitljivim letom pa je Vuga vse do del, Kako ubiti narodnega izdajalca, dicije kulturne in socialne antropolo- logijo. ZBIRKA: Zupan~i~eva danes ostal plodovit pisatelj. je zgodba dopisovanja dveh bivših knji`nica; {t. 29. KRAJ in LETO IZ- gije, kjer so problematiko turizma Roman Britev (ali Kako ubiti naro- tovarišev, ki sta po vojni šla po raz- DAJE: Ljubljana, 2009. FORMAT: odprli že pred več deset leti. Z razi- dnega izdajalca) naj bi nastal, kot ličnih poteh. skavo je želel načeti za antropologijo 14,5 x 23 cm. VEZAVA: mehka. piše v spremni besedi dr. Matjaž še razmeroma svež problem: če je an- [TEVILO STRANI: 259. NAKLADA: Kmecl, »kot zaključni pripovedni NASLOV: Britev (ali Kako ubiti na- tropologija svojo pozornost usmerjala 400 izvodov. kredo«, in sicer med pisateljevo Lju- rodnega izdajalca). AVTOR: Sa{a predvsem na že oblikovane turistične bljano in še bolj njegovim Mostom na Vuga. ZALO@ILA: Mladinska knji- destinacije in na neke že vidne vplive Soči. Triptih, sestavljen iz delov, poi- ga (Jubilejna zbirka). KRAJ IN LE- turizma nanje, je Kozoroga zanimalo Britev (ali Kako ubiti menovanih Britev, Od našega poseb- TO IZDAJE: Ljubljana, 2010. FOR- MAT: 12,5 x 20,5 cm. VEZAVA: tr- vprašanje, kako neko okolje šele po- narodnega izdajalca) nega poročevalca in Kako ubiti naro- da. [TEVILO STRANI: 317. NAKLA- staja turistična destinacija. Poleg teo- Saša Vuga je eden izmed slavnih dnega izdajalca, zaznamuje osebna DA: 700 izvodov. retičnega pogleda na antropologijo tolminskih literarnih jubilantov, saj izpovednost primorskega Slovenca, ki

Utrinki vali. Nastopajo tako uveljavljene kot rolt aka Electrosaurus, DJ Doja- tudi novonastale glasbene skupine, ja, DJ Bizzy in še mnogi drugi, povečini udarne, mlade in spevne vključno z nastopajočimi na 6. Kan- zasedbe, ki so na oder postavljene tOut festu in na festivalu Fresh Hip neposredno (z glasbo v živo) in tako Hop Mini Tour 2010. Zasnova glas- predstavljajo resničen izziv poslušal- bene zvočne pokrajine, ki se pred- cem. vaja in nastaja pod okriljem ZTMD- Poudarek je na inovativnosti in ja, teži najprej k zagotavljanju in iz- ustvarjalnosti glasbenih umetnikov polnjevanju pogojev, ki jih zahteva ter v iskanju mladih perspektivnih pojem estetskega v glasbi v ožjem skupin, ki neposredno komunicirajo smislu. Tak pristop deluje na skrbi z občinstvom s spajanjem različnih za kulturno identiteto s poudarkom na posamezniku, ki ima dejavno vlo- glasbenih praks. Ravno zato lahko go v ustvarjanju umetnosti, v njenem pod odrom MMC MinK-a doživimo posredovanju in reproduciranju. Re- nepredvidljivo improvizirano glasbo. Letos so se tako zvrstile mnoge za- UTRINEK S KONCERTA KULTNEGA SRB- nimive glasbene skupine, kot sta SKEGA BENDA JARBOLI, ki prihaja iz Beo- kultni beograjski zasedbi Jarboli in grada. V svoji karieri so izdali kar sedem albu- mov. Tokrat so se na odru MMC MinK-a pred- Mistakemistake, Zmajev rep, stavili z odlično mešanico rokenrola in bluesa Toxine, Same Babe, Terra Folk, ter tako z izjemno glasbeno intenzivnostjo v Taverna blues band, Mario Ma- hipu očarali publiko.

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 EPIjeva knji`na polica ( 32 )

Ob spodbudi in prizadevnosti Ma- [e en dan ku usi rine Cernetig z Inštituta za slovensko Še en dan ku usi je naslov nove kulturo Špeter, ki je želela ovekoveči- plošče tolminskega raperja Blaža Ia- ti uspešnost natečaja tudi s knjižno rie. Besedila so v primerjavi s prvo izdajo, je izšla v literarni zbirki Soto- ploščo bolj dodelana in se lepo use- čja JSKD OI Tolmin ob začetku po- dejo v kontekst avtorjevih introspek- mladi na svetovni dan poezije osma tivnih tematskih okvirov. V pesmih številka z izbranimi prispevki. Pred- govori o svojih željah in poteh, po sednica Inštituta za slovensko kulturo katerih hodi, o Tolminu in Tolmincih Špeter Bruna Dorbolo, tudi sama ter o njihovih vsakdanjih dogodkih, pesnica, je v uvodu k zbirki v verzih kot je na primer pot v službo in iz označila pomen izdaje amaterskih nje, ritem življenja v tem mestu, na- literarnih izdelkov avtorjev natečaja čin druženja lokalnih ljudi in njihove šči gostovali tudi Rok »HM« Cuder s z besedami: karakteristike … Okrca tudi družbo flavto in vokalom, slednjega pa je »Vsi vemo, da besieda ima veliko mu- in njen vpliv na življenje posamezni- prispevala tudi Urška Gabršček. Če- oč: ka, kot je on sam, po drugi strani pa prav je plošča izrazito avtorsko delo, te more opraskat al te more pošu- se predaja domišljijskemu svetu, v na njej sodelujeta še dva znana slo- jat, katerem se zrcalijo podobe osebne venska raperja, in sicer Valterap iz Soto~ja 8 te more globoko ranit, al te more ve- fantazije in neuresničenih želja, ki se Nove Gorice in I. Vanish iz Ljubljane, V letu 2009 je Javni sklad za kul- selit, odsevajo v bolj kot ne namišljenem od lokalnih (tolminskih) raperjev pa turne dejavnosti, Območna izpostava pa kar besieda pride od svetu. Osebno izpovedna nota je po- se mu je pridružil še Gregor Kofol, Tolmin (JSKD OI Tolmin) izpeljal li- globočine sarca naših pisateljev, dana skozi premišljene in dovolj zre- ki nastopa pod imenom Georg. Iaria terarni natečaj odprte teme, ki se ga hladi našo dušico. le verze, ki pustijo veliko globlji oseb- skupaj z njim in Zegom sodeluje pod je poleg primorskih literatov udeležilo Pisatelji s Slovenije in Benečije, ni pogled na življenje in tako avtor imenom Tminskrep. tudi 13 piscev z območja Benečije. ki an konfin do včera je loču, predstavi poslušalcu svoje zgodbe, ki Gre za odličen rap album, kjer be- Natečaj se je zaključil s srečanjem pa jezik je vezu, postanejo še kako resnične: sedne igre postanejo absolutna krea- literatov v organizaciji Inštituta za donas so vzdignili njih glas, »… Hitro sm spoznal, da u lajfu nč cija življenja in kjer Iaria stvari pove, slovensko kulturo Špeter na družab- de po tistih vratah, ni dano. kakor jih je treba povedati. nem popoldnevu v vasici Gorenje ki jezik je daržu odparte, Nč ne pride samo, so doma vbil mi Tarbije, kjer se je tedaj odvijal tudi bo pihu tist modar vietar, v glavo. NASLOV: [e en dan ku usi. BESE- burnjak, praznik kostanja. Zaključ- an prepiha čarno maglo, Treba je trudit se, včasih tud potit DILA: Bla` Iaria. GLASBA, TONSKI nega srečanja v Benečiji se je udele- ki čefa ljudi an pameta, se. MOJSTER, MASTERING in OBLIKO- žilo lepo število literatov z obeh strani za de bomo mogli deleč Spoznavam zadnja leta, ko mi je dru- VANJE: Janez Zega. POSNETO V: Studio@MMC MinK, Tolmin. PRO- meje, ki so prisluhnili izboru in kri- pred nam gledat.« gi dom skladišče …« DUKCIJA: Zveza tolminskih mla- tikam Ivane Slamič, ki je poslane Če je pri prvi plošči z naslovom Le dinskih dru{tev. FOTOGRAFIJA: tekste prebrala in jih skušala ovredno- NASLOV: Soto~ja 8. IZDAL IN ZA- jst (2007) podlage delal sam, je to- LO@IL: In{titut za slovensko kultu- Mitja „Y“ Podgornik. KRAJ IN LETO titi. Srečanje je bilo predvsem po- krat to delo opravil Janez Zega. Tako ro [peter. ZBIRKA: Literarna zbir- IZDAJE: Tolmin, 2010. FORMAT: membno z vidika druženja in spo- le-te ne spadajo v tipične hip hop ka. KRAJ IN LETO IZDAJE: [peter, zgo{~enka, 15 skladb. znavanja literarnih ustvarjalcev na standarde, ampak so narejene iz ve- 2010. FORMAT: 14 x 20 cm. VE- območju skupnega kulturnega prosto- činoma v živo odigranih različnih ZAVA: mehka. [T. STRANI: 60. Knjižno polico napolnili: Špela Mrak in ra. inštrumentov. Poleg avtorja so na plo- Damjana Teodorović

Utrinki

čemo lahko, da take vrste dejavnost v prihodnosti lahko odvijalo nemote- filmskega ustvarjanja na Tolminu in ju je viden – obiskovalci MMC MinK- vnaša v manjši kraj, kot je Tolmin, no. V načrtu je akustična ureditev hkrati ponudil bogat spremljevalni a so se navadili, da se v njem ven- pozitivne spremembe s svojo inova- dvorane, prenova stopnišča, ki vodi program v takrat že prenovljenih darle nekaj dogaja in tako se njihovo tivno, konstruktivno, svobodno in v prostore MMC MinK-a in obnova prostorih ZTMD-ja. V juliju bo na So- število iz leta v leto povečuje. Trenu- odprto politiko, z nenehnim rekon- toaletnih prostorov. Dogajanje se bo točju prvič potekal dvodnevni festival tno je sicer nekaj manj obiska, saj struiranjem stanja pa vabi k novim v poletnem času preselilo iz podze- ChillOut, katerega koncept je še v mnogi mislijo, da so klubski prostori uporabam prostora in k razvoju kul- mlja na Tolmin, spremljati pa bo mo- povojih. zaprti zaradi prenove prostora pred ture na splošno. goče kar nekaj projektov: na Me- ZTMD-jeva alternativna scena vnaša MMC Mink-om. Letošnje leto pred- Zimski del sezone se sicer zaključu- stnem trgu bo ponovno (po nekajle- v tolminsko mladinsko življenje po- stavlja deseto obletnico delovanja je, začenjajo pa se poletne dejavno- tni pavzi) zaživel festival Magdalen- trebo po spremembi ustaljenih vzor- ZTMD-ja, zato je moštvo s predse- sti. Prostore ZTMD-ja in MMC Mink- ca, ki se pripravlja v treh zaporednih cev, notranja dinamika pa spodbuja dnikom Janezom Lebanom na če- a bodo letos glede na dodatna fi- vikendih konec maja in v začetku ju- veselje do ustvarjanja in tako pripo- lu za to priložnost pripravilo publika- nija, avgusta bo na Sotočje udarila nančna sredstva, pridobljena s stra- more k razvoju tovrstne kulture v Tol- cijo z naslovom Cajtng MINK, ki bo ni Občine Tolmin, po šestih letih de- že XI. Sajeta, festival malih in neod- minu in tudi širše, saj je v Zgornjem izšla konec aprila, v prihodnje pa naj lovanja končno preuredili in sanirali visnih filmskih projekcij Fiš/FISch Posočju edina kulturna institucija te bi izhajala vsaj dvakrat letno. (dela bodo potekala od maja do bo v septembru že petič prikazal vrste v takem obsegu. Rezultat kon- septembra) tako da se bo dogajanje svet neodvisnega filma in tovrstnega tinuiranega dela kulturnikov v ZTMD- Besedilo in foto: Damjana Teodorović

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Podobe preteklosti ( 33 )

Pep~eva (Zelena) hi{a

o smo pred dnevi v uredništvu brskali po arhivu fotografij, nam je pod roko prišla K tudi podoba Pepčeve hiše. Fotografijo smo posneli 30. novembra 2001. Takrat je njena razpa- dajoča podoba kazila središče Kobarida in predstavljala nevarnost za mimoidoče. Upali in načrtova- li smo, da se bo tja kaj kmalu selil Posoški razvojni center. Vendar je tok dogodkov stekel v drugo smer. Po letih obnove je stavba končno dobila poleg prenovljene zunanjosti tudi vsebino. Zelena hiša, kot so jo poimenovali, je uradno odprla svoja vrata 21. aprila, v njej pa sta svoj prostor našla Tri- glavski narodni park in Turistično informacijski center Kobarid. Mateja Kutin Foto: Tatjana Šalej Faletič in Mateja Kutin

Utrinki

V SPOMIN NA TOLMINSKE Za razliko od pohoda pravih puntar- vzdolž današnje meje z Italijo zase- nariju Zdravka Duše in v režiji Ja- PUNTARJE jev, katere so na Travniku v Gorici dla zavezniška vojska. Prišli so Ame- sne Hribernik. Preden je bil pred- pred tremi stoletji pričakali biriči z vajan na Televiziji Slovenija, pa smo Mengore–Gorica – Tminski migavci ričani, Angleži, Novozelandci in celo sekači v rokah, tolminske družbe si ga lahko ogledali v Volčah. Ob so pod vodstvom Ivana Kraglja - Indijci. Preden je februarja 1947. le- Migavcev ni pričakal niti dober niti zli projekciji so poleg režiserke in sce- Johnija na prvo aprilsko soboto or- ta mirovna konferenca v Londonu gostitelj; le prazen avtobus z dobro- narista nastopila tudi dekleta pev- ganizirali nočni pohod v spomin na določila mejo med Slovenijo in Itali- voljnim šoferjem, ki se je moral zara- skega zbora Znamenje, ki v filmu tu- vrle tolminske puntarje, ki so pred jo, je zavezniška vojska upravljala s di tolminskih puntarjev odpovedati di sicer sodelujejo. Kulturno društvo skoraj tristo leti izpred cerkvice na cono A Morganove linije. Kot so za- Myra Locatelli je s tem večerom pri- Mengorah šli iskat svojo pravdo v nedeljskemu jutranjemu spanju, je pisali v sporočilu za javnost, doku- čelo nov ciklus prireditev Spominči- Gorico. Letošnjega pohoda se je stal pred novogoriško železniško po- mentarec pripoveduje »o srečanjih ce, ki bodo z različnimi dogodki in kljub dežju, ki jih je spremljal do zbir- stajo, da bi veselo družbo odpeljal z razsipništvom in demokracijo, o mediji oživljale preteklost. nega prostora pred cerkvijo, udele- ob Soči navzgor proti domu. kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z žila pisana družba, željna nočne ho- Pavel Četrtič džezom zasedli soško dolino. Go- Mateja Kutin je. Po kratkem programu, s katerim vori o času prešernega rajanja pa so počastili spomin na kaznovane in NO^EMO BELEGA KRUHA! tudi ostrih demonstracij za priklju- BLAGOSLOV ZA SRE^NO IN usmrčene puntarje, je srčne poho- čitev k Jugoslaviji in skozi pripove- Vol~e – Sredi aprila smo si lahko VARNO VO@NJO dnike po uvodnih korakih nagovoril ogledali dokumentarec meseca No- dovanja živih prič ter mladih zgo- in pozdravil tolminski župan Uroš Koritnica – Na velikonočni ponede- čemo belega kruha, ki je nastal lan- dovinarjev obnovi tisti čas ob izte- Brežan. Vsakemu udeležencu je ku druge svetovne vojne, ko so de- ljek se napovedi vremenarjev na sre- sko poletje v Zgornjem Posočju v čo niso uresničile. Vrhovi nad Baško natočil šilce borovničevega žganja, kleta zvečer plesala swing, ponoči produkciji Televizije Slovenija in Vi- grapo so res vstali v sveži snežni be- jim nazdravil in zaželel srečno hojo. pa pisala po stenah hiš: TUJEGA deoprodukcije Kregar (VPK). Doga- lini, tudi v dolini je ponoči deževalo. Družba je s svetilkami na glavah v NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!« janje je postavljeno v čas po koncu Kmalu je sveže zapihalo in do zgo- veselem razpoloženju krenila skozi druge svetovne vojne, ko je kraje Dokumentarec je bil posnet po sce- Modrejce, Most na Soči, Gornji Log, dnjega popoldneva, ko je bilo napo- nad strugo Soče do Avč in po cesti vedano žegnanje motorjev in moto- do gasilskega doma v Kanalu. Tu so ristov v Kampu Šorli na Koritnici, je pohodnike pričakali domači gasilci, bila cesta že suha. Tega se je naj- tisti, ki so vedno pripravljeni pomagati bolj razveselilo prek sto motoristov, v dobrem in slabem, ter snemalec ki so v organizaciji lastnika kampa TV Primorke. Gasilke so postregle s Vilka Šorlija in Moto kluba »Soča« polnočno joto, klobasami, toplim ča- iz Tolmina prišli s Tolminske, z Go- jem in okrepčilom. Po malo daljšem renjske in drugih pokrajin Slovenije. počitku s plesnimi vložki in dolgem Kar nekaj prijavljenih je poslalo le poslavljanju od gostiteljev je družba pozdrave, saj so jim bile mokre in pot nadaljevala po desnem bregu marsikje od peska še neočiščene Soče do Prelesij in s predhodno (iz- ceste prenevarna past za udeležbo. jemoma) danim dovoljenjem po Po besedah dobrodošlice sta citrar- gradbišču trase vodovoda do Solka- ki Ančka Šorli in Nada Cej med na. Cilj je bil trg med obema Gorica- obiskovalce zlili nežne zvoke iz citer. ma. Po zaslugi dobre organizacije in Nato je župnik Evgen Gantar z Gra- pripravljenosti pohodnikov je bilo hovega ob Bači vsem motoristom razpoloženje vso dolgo pot veselo – podelil blagoslov in jim zaželel, da bi niso ga zmotili niti redki žulji, za ka- jim bila vožnja v užitek ter da bi se tere je strokovno poskrbela Jolanda. Foto: arhiv društva srečno vračali domov. Za spodbudo

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Javni razpisi ( 34 )

Občina Tolmin na podlagi določil 23. člena Pravilnika o do- ni vsi viri uporabljeni pri nastanku deljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. diplomskega dela. 14/2004, 34/2004, 62/2006 in 11/2009) (v nadaljevanju: Diplomant mora izpolnjeni prijavni Pravilnik), točke 6. Razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj obrazec skupaj z vsemi prilogami v najem (objavljen v EPIcentru dne 30. 10. 2009) ter v skladu osebno oddati na sedežu KTŠ-ja med s točkovalnimi zapisniki in izdanimi odločbami objavlja: uradnimi urami, v obdobju od 17. sep- PREDNOSTNO LISTO upravi~encev do pridobitve nepro- tembra 2010 do 6. oktobra 2010 ali pa ga v istem obdobju priporočeno fitnega stanovanja v najem poslati po pošti na naslov: Klub tolminskih študentov, Dijaška ulica 12c, Zap. št. Prosilec (ime in priimek) Območje prijave Št. točk 5220 Tolmin s pripisom »za razpis«, 1. Alenka Milanič Tolmin 270 tako da bo na navedeni naslov prispel 2. Damjana Kranjc Tolmin 255 Na podlagi 4. člena Pravilnika o nagra- najkasneje do 6. oktobra 2010. jevanju najboljših diplomskih del na 3. Iris Kristančič Tolmin 235 Prijave na razpis, ki ne bodo prispele temo »Posočje« Klub tolminskih štu- v razpisanem roku, bo ocenjevalna 4. Aleksandra Kelemin Jelušić Tolmin 225 dentov (v nadaljevanju KTŠ) v sodelo- komisija zavrnila. 5. Jelenko Perić Tolmin 215 vanju s Posoškim razvojnim centrom objavlja: Ocenjevalna komisija bo na podlagi 6. Sara Tišma Tolmin 215 prebranih povzetkov v ožji izbor uvrsti- 7. David Ibraimović Tolmin 210 Javni razpis za la do 5 diplomskih del. Avtorji teh diplomskih del bodo pozvani, da komisi- 8. Mićo Panić Tolmin 210 NAJBOLJ[E DIPLOMSKO ji predložijo svoje diplomsko delo. Di- 9. Marko Gorjup Tolmin 200 DELO NA TEMO »POSO^JE« plomska dela se avtorjem vrnejo po 10. Klavdija Gregorinčič Tolmin 185 končanem razpisu. Namen razpisa je spodbujati študente 11. Petra Lesjak Tolmin 180 k pripravi diplomskih del na temo »Po- Avtorji nagrajenih diplomskih del se 12. Jelenka Krajišnik Tolmin 180 sočje«. Pojem Posočja v omenjenem morajo strinjati z predstavitvijo svojih diplomskih del v eni izmed številk pu- 13. Bogomil Renko Tolmin 180 razpisu zajema občine Tolmin, Kobarid in Bovec. blikacije EPIcenter. 14. Franc Vazner Tolmin 180 Na razpis se lahko prijavi vsakdo, ki Pri ocenjevanju diplomskih del bo oce- 15. Gojko Ćirković Tolmin 170 je/bo diplomiral v obdobju od 1. sep- njevalna komisija upoštevala naslednje 16. David Luznik Tolmin 170 tembra 2009 do 30. septembra kriterije: - uporabna vrednost diplomskega 17. Zorana Milošević Tolmin 170 2010 na temo, povezano s Poso- čjem. dela: do 40 točk (potrdilo z uteme- 18. Stanislava Štrukelj Tolmin 170 ljitvijo lokalne institucije oziroma Na razpis se diplomant prijavi tako, da podjetja o uporabni vrednosti di- 19. Zula Dobrnjić Tolmin 170 izpolni prijavni obrazec, ki ga dobi na 20. Slavojka Knežević Tolmin, Podbrdo 170 plomskega dela kandidatu prinese spletni strani KTŠ-ja in priloži naslednje 20 točk), priloge: 21. Sandra Jačev Tolmin 165 - sodelovanje pri pripravi diplomske- povzetek diplomskega dela v pi- 22. Srečko Kokalj Tolmin, Podbrdo 160 - ga dela z lokalnimi organizacija- sni obliki (največ 2 strani A4 format; mi, podjetji in institucijami: do 30 23. Damjana Vovk Tolmin 140 pisava Times New Roman; velikost točk, črk 12; razmik med vrsticami 1,5), 24. Ljubinko Santovac Tolmin 140 - edinstvenost in izvirnost diplom- - fotokopija prve strani diplomske- 25. Špela Kranjc Tolmin 140 skega dela: do 15 točk, ga dela, s katere je razvidna oce- - ocena diplomskega dela: do 10 26. Nihad Mujičić Tolmin 140 na, točk, 27. Svetislav Vasić Tolmin, Podbrdo 130 - fotokopija potrdila o diplomiranju - število uporabljenih virov: do 5 ali diplome, 28. Nataša Todorović Tolmin 130 točk. - potrdilo lokalne institucije oziroma 29. Ksenija Šokić Tolmin 120 podjetja o uporabni vrednosti di- Posamezno diplomsko delo je lahko Dodeljevanje stanovanj upravičencem ter območja, na katerega se je posa- plomskega dela z utemeljitvijo ocenjeno z največ 100 točkami. bo potekalo po vrstnem redu, vendar mezen upravičenec prijavil. (neobvezna priloga, ki lahko kandi- Avtorjem najboljših treh diplomskih del ob upoštevanju določil 14., 15. in 16. datu prinese 20 točk), glede na število zbranih točk se pode- člena Pravilnika (površinski normativi) Uroš Brežan, župan - fotokopija strani, kjer so navede- lijo denarne nagrade, in sicer: - za prvouvrščeno diplomsko delo 400 evrov, Utrinki - za drugouvrščeno diplomsko delo 250 evrov in - za tretjeuvrščeno diplomsko delo k strpnosti, humanosti in solidarno- 180 evrov. sti do vseh udeležencev v prometu Razglasitev rezultatov in podelitev na- je lastnik kampa in tudi sam motorist grad bo konec oktobra 2010 (natan- Vilko Šorli vsakemu izročil oljčno ve- čen datum bo objavljen naknadno na jico. spletnih straneh KTŠ-ja in v medijih Prijetno okolje kampa so motoristi javnega obveščanja). Nagrajenci bodo izkoristili za druženje, navezavo sti- objavljeni na spletnih straneh KTŠ-ja in kov in sklepanje novih poznanstev, v medijih javnega obveščanja. glavna tema pogovorov pa so seve- Ocenjevalno komisijo sestavljajo: da bili jekleni konjički. Mojca Perdih (predsednica komisije), Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina Peter Rutar, Tadej Vidic, BLAGOSLOV MOTORJEV IN MOTORISTOV Tinka Kuščar, NA KORITNICI – Za spodbudo k strpnosti, mag. Almira Pirih. humanosti in solidarnosti do vseh udeležen- cev v prometu je več kot sto motoristov preje- Mojca Perdih, predsednica Klub tolmin- lo oljčno vejico. Foto: Alenka Zgaga skih študentov

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 PRC-jeva oglasna deska ( 35 )

U^IMO SE LAHKO TUDI SAMI PROJEKTNO U^ENJE ZA NOVE Točka za samostojno učenje (TVŽU), ki je uporabnikom na voljo brezplač- IZZIVE no, je urejena v prostorih Posoškega razvojnega centra, in sicer v Bovcu in Potrebuješ pomoč/svetovanje pri učenju ali iskanju Tolminu. Pri vključitvi v TVŽU vam je na voljo tudi mentor, ki vas na vašo zaposlitve? Bi rad pridobil praktična znanja in željo usmerja in vam po potrebi pomaga. Starostnih omejitev ni. uporabne veščine? Si želiš druženja, doživetij in Nudimo: ustvarjalnosti? Če nisi redni dijak ali študent, se ZAČETNO IN NADALJEVALNO JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE s pomo- nam lahko pridružiš pri projektih, ki jih organizira- čjo računalniških programov za učenje: mo v programu Projektno učenje mladih (PUM): • angleščine, • italijanščine, • nemščine, • Zaposlitev (spoznaj, kako učinkovit je lahko ra- • francoščine in • španščine. čunalnik/internet pri iskanju zaposlitve) Predlagamo vam, da najprej rešite jezikovni s • Učenje (individualne priprave na izpite) pletni test in tako ugotovite, kakšno je vaše jezikovno predznan • Pumova kuhinja (vsakdo se lahko preizkusi v svoje. Povezavo do testa najdete na spletni strani www.prc.si. jih kuharskih sposobnostih) • Potopisna predavanja (prisluhni zanimivim sogo- UČENJE S POMOČJO SPLETNIH TEČAJEV – Pokličite nas, in dodelili vornikom in deli z nami svoje izkušnje s poto- vam bomo vaše uporabniško ime in geslo, s katerima boste lahko samostojno na naši točki ali doma, če imate spletno povezavo, dostopali na portal vanj) www. • Rekreacija/šport (tudi gledanje tekme je šport) cvzu-vita.si. Tu so vam na voljo najrazličnejše vsebine oziroma spletni tečaji, • Tuji jeziki (spoznavanje jezikov prek različnih s pomočjo katerih se boste naučili: medijev) • računalništva (začetna in nadaljevalne stopnje), • Ustvarjalne delavnice (glede na zanimanje posa- • pripraviti poslovni načrt, meznika) • osnov projektnega managementa, • Sam svoj mojster (znanje, ki ti pride vedno prav) • čustvene inteligence pri vodenju ljudi, • Delavnice glede na želje in interese • gostinskega poslovanja I, • Priprava člankov za EPIcenter • psihologije barv, • uporabe zdravilnih zelišč itd. Lahko pa se oglasiš tudi, če potrebuješ nasvet ali informacijo glede česarkoli, kot na primer če: Urnik: • • moraš poslati prošnjo za zaposlitev in ti je “mr- Tolmin: Poslovni prostori Posoškega razvojnega centra, Ulica padlih bor- knil” računalnik, cev 1b: torek in četrtek od 8. do 15. ure. Prijave in dodatne informacije: PRC • ne veš natančno, kakšne pravice imaš kot brez- – Patricija Rejec, telefon: 05/38-41-506, e-pošta: [email protected] poselna oseba, • Bovec: Trg golobarskih žrtev 2: ponedeljek od 10. do 18. ure in ob sredah • bi moral poklicati šolsko svetovalko, pa si ne med 8. in 16. uro. Prijave in dodatne informacije: Marjetka Čopi, telefon: upaš … 05/99-42-916, e-pošta: [email protected] Program PUM je brezplačen. Mladi, prijavljeni v Projekt sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. evidenci brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, imajo ob podpisu pogodbe o vključitvi vanj tudi pravico do žepnine in vračila potnih stro- škov. Če te zanima še kaj v zvezi s programom, načrti, urnikom, čimer koli, nas pokliči na tel. št. 05/38- PISARNA ZA RAZVOJ PODE@ELJA IN 41-513, nam piši na [email protected], lahko pa nas tudi AKTIVNOSTI obiščeš v prostorih Posoškega razvojnega centra, Kje: v Bovcu – Podeželski ustvarjalni center (PUC), Trg golobarskih žrtev 2, Ulica padlih borcev 1c, Tolmin ob delavnikih med Kdaj: ob petkih med 8. in 13. uro 8. in 15. uro. Kdo: Posoški razvojni center (PRC) Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega Informacije: svetovalec Peter Domevšček, Posoški razvojni center (GSM: socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Opera- 031-409-012, e-pošta: [email protected]) cija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja člove- V času odprtih javnih razpisov PRC potencialnim prijaviteljem nudi tudi ških virov za obdobje 2007–2013. druge dodatne informacije.

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Utrinki ( 36 )

ske zveze Slovenije in občinske grama ob samem tekmovanju, saj oblasti, ki je vsa leta v vseh štirih ob- bo treba tuja udeležena nacionalna činah pomemben spodbujevalec za moštva primerno namestiti in jim za- nadaljevanje prireditve, kot tudi širok gotavljati pravočasne transferje ter krog ekipe, ki jo morajo sestavljati zadovoljiti druge potrebe na nivoju skupina na terenu, ob okrepčevalni- podobnih evropskih in svetovnih tek- cah na progi, na startu in cilju, ki movanj. skrbi, da tekma poteka nemoteno. Poleg poteka priprav na GM4O Tako kot doslej bo tudi pri izvedbi 2010 in 2011 pa je bila s strani odmevnih maratonov v letu 2010 in predstavnice LTO Sotočje Klavdije 2011 za organizatorje na prvem me- Lešnik predstavljena tudi nova sple- stu zagotavljanje varnosti tekačev. tna stran maratona (www.gm4o.si), Prav na račun slednjega je kljub ki je zaživela z namenom promovira- okrog 350 prijavljenim in nazadnje nja in dostopnosti do aktualnih infor- 200 tekačem na startu lansko osmo macij v zvezi s potekom priprav na izvedbo GM4O onemogočilo slabo GM4O. Stran ponuja pregledno in PRED DEVETO IZVEDBO GORSKEGA MARATONA ŠTIRIH OBČIN – Organizatorjem poseben vreme. atraktivno večjezično informacijo o izziv pomeni deseta ponovitev GM4O, na katerem jim je med eminentno družbo uspelo pridobiti Priprave letošnjega maratona, prija- GM4O. organizacijo Svetovnega prvenstva v gorskem maratonu. Foto: Klavdija Lešnik (arhiv LTO Sotočje) ve nanj so že odprte, so tako že ste- Špela Mrak kle. Organizatorjem pa poseben iz- meje prvotno zastavljenih ciljev, ni V TEKU SO PRIPRAVE 9. ziv pomeni deseta ponovitev GM4O, mogoče izpeljati. Najpomembnejši GM4O na katerem jim je med eminentno TOLMINSKI PLANINCI NA člen GM4O je že od samega začet- družbo uspelo pridobiti organizacijo PRAGU NOVE SEZONE Podbrdo – Pred deveto izvedbo ka Podbrdčan Jože Dakskobler, ki Gorskega maratona štirih občin meni, da lahko dobro organizator- Svetovnega prvenstva v gorskem Tolmin – Tudi letošnji uvod v delovni (GM4O) se je marca že sestala ob- sko moštvo sestavljajo le ljudje, ki maratonu. Na sestanku v Podbrdu je program občnega zbora tolminskih širna skupina organizatorjev tega pri pripravi tega teka sodelujejo z bil prisoten Tomo Šarf, predsednik planincev, ki je potekal konec mar- zahtevnega gorskega maratona. Na osebnim navdušenjem in skupno odbora Združenja za gorske teke pri ca, so popestrili najmlajši planinci. uvodnem sestanku pred letošnjim ambicijo – izpolniti pričakovanje in Atletski zvezi Slovenije, ki bo kot Častni član društva Janko Koren je maratonom, ki bo štel tudi za Prven- zaupanje tekačev, ki se pridružijo dolgoletni organizator Teka na poskrbel za majhno presenečenje, stvo Slovenije v gorskem maratonu, dogodku. Na marčnem sestanku so Šmarno goro in izkušen poznavalec saj je iz arhiva RTV Slovenije uspel so se srečali tako glavni nosilci pri- sodelovali tako ožji krog domačinov evropskega gorskega teka koordi- izbrskati filmski zapis, posnet pred reditve, ki so gonilna sila dogodka ter prijateljev maratona v okviru Turi- nator prvenstva v Podbrdu. Šarf je približno 50-imi leti. V oddaji o osta- že od začetka maratona, kot tudi stičnega društva Podbrdo, predstav- prisotne opozoril na najtežji del or- linah iz prve svetovne vojne je nasto- ostali pomembni akterji, brez katerih niki Lokalne turistične organizacije ganizacije svetovnega prvenstva, to pal Janez Vidmar, prvi predsednik prireditve, ki je že pred leti prerasla (LTO) Sotočje ter predstavniki Atlet- je logistični potek spremnega pro- Planinskega društva (PD) Tolmin v

Utrinki

USPE[NI NA TEKMOVANJU IZ KARATEISTI ZA POKAL ZNANJA KEMIJE MESTA TOLMIN Kobarid, Kanal – Na Osnovni šoli Tolmin – V nedeljo, 21. marca, je v Simona Gregorčiča Kobarid smo telovadnici tolminskega šolskega tekmovali iz znanja kemije. Najboljše centra potekalo mednarodno tekmo- rezultate so dosegli učenci, ki obi- vanje v karateju za Pokal mesta Tol- skujejo dodatni pouk. Osvojili so 13 min. V karate bojih in katah se je med bronastih Pregljevih priznanj. Osem seboj pomerilo 320 tekmovalcev iz učencev se je uvrstilo na državno 17 slovenskih in italijanskih karate tekmovanje, ki je potekalo 13. mar- društev. Turnir je ob peti obletnici de- ca v Kanalu, kjer so dosegli odlične lovanja organiziral tolminski Karate rezultate. Zlato Pregljevo priznanje klub Goryu ob podpori Občine Tolmin sta osvojila Andraž Breška iz deve- in Zavoda za šport Občine Tolmin. tega razreda in Tomaž Ivančič iz V prvem delu tekmovanja so se tek- osmega razreda. Uspešni so bili tudi movalci znotraj različnih starostnih in Urban Bric in Veronika Šavli iz kakovostnih kategorij med seboj po- osmega razreda ter Gregor Koren merili v katah. V tej tekmovalni disci- plini so morali udeleženci opraviti in Meta Uršič iz devetega razreda, ODLIČNI REZULTATI VSEH TREH POSOŠKIH KARATE KLUBOV – Mesto Tolmin postaja vse ki so prejeli srebrna Pregljeva pri- nastop v natančno definirani gibalni bolj prepoznavno tudi kot mesto dobrih karateistov. Foto: arhiv Karate kluba Goryu znanja. formi in pri tem predstaviti učinkovito uporabo telesa, sposobnost razvoja movanja Roman Pavlovič in turnir- deveto mesto klubske razvrstitve. Na naši šoli smo zelo ponosni nad moči in čim boljšo telesno dinamiko ska zdravnica Miranda Leban. Odlični rezultati tekmovalcev vseh tako dobrimi rezultati učencev iz ter tranzicijo. Drugi del tekmovanja V skupnem seštevku klubov je prvi treh omenjenih klubov govorijo o do- znanja kemije – prav ti poklici so tu- je potekal v karate bojih, ki veljajo za Pokal mesta Tolmin osvojilo italijan- bri lokalni razvitosti karate športa. di zelo iskani in cenjeni. Ravnateljica privlačnejšo tekmovalno disciplino sko karate društvo Ken e Zen iz Mesto Tolmin tako postaja vse bolj Lenka Raspet je vsem udeležen- zaradi neposrednega stika obeh Udin. Vsi skupaj pa se lahko veseli- prepoznavno tudi kot mesto dobrih cem državnega tekmovanja in men- tekmovalcev. Da je tekmovanje pomo odlične uvrstitve posoških karate karateistov. Prav zato si karate tek- torici Barbari Smrekar priredila tekalo skladno s tekmovalnimi pravili društev. Karate klub Goryu je v movanje Pokal mesta Tolmin zasluži, sprejem ter pogostitev. in predvsem varno za vse udeležen- skupnem seštevku Pokala klubov da postane vsakoletni tradicionalni Gregor Koren, učenec 9. razreda, OŠ ce, so poskrbeli vrhovni sodnik tur- osvojil četrto mesto, Karate klub So- športni dogodek. Kobarid nirja Gorazd Praprotnik, vodja tek- ča osmo, Karate klub Posočje pa Jernej Čufer, Karate klub Goryu

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Utrinki ( 37 )

LEBAN IVAN s.p. Volče 94, 5220 Tolmin GSM: 041-695-660 [email protected]

• STORITVE S KOPA^EM: - IZKOPI, - ME[ANJE BETONA, - PIKAMER • IZKOPI Z MINI BAGROM • PREVOZI MATERIALA • SE^NJA TRAVE IN GRMI^EVJA OB POTEH • SE^NJA, SPRAVILO IN PREVOZ LESA ZLATI ČASTNI ZNAK PZS sta prejela Majda Pagon in Žarko Trušnovec. Foto: Davorin Gaber- šček povojnem času, navdušen planinec ju. Najuspešnejši športni plezalec je in eden izmed ustanoviteljev ilegal- bil zopet Peter Mrak, ki je za svoje nega PD Krpelj leta 1923, sicer pa dosežke prejel tudi bronasti kipec velik ljubitelj fotografije. Starejši Tol- Občinske športne zveze Tolmin. minci se ga še spominjajo, kako se Število intervencij, v katerih posre- je potepal po okolici Tolmina seveda duje Postaja Tolmin Gorske reševal- nikoli brez fotografskega aparata. ne službe, se na žalost še vedno Prav po njegovi zaslugi so ostali v povečuje. Lani so morali reševati v sliki zabeleženi številni dogodki iz ta- kar 69-ih akcijah, v katerih je sode- kratnega časa. lovalo 57 članov s 1.800 urami re- Predsednica društva Milena Bre- ševalnega dela. šan je že v uvodnem poročilu opo- Po nekajletnih prizadevanjih je dru- zorila na mnoge pomembne dejav- štvu končno uspelo pridobiti tudi nosti v letu 2009. Kot glavno prido- dva varuha narave. Skupaj z mladin- bitev preteklega leta je omenila nov skim odsekom društva, gozdarji Za- zbiralnik za vodo pri koči na planini voda za gozdove in Soškega goz- Razor, zgrajen s finančno pomočjo dnega gospodarstva Tolmin ter nad- Fundacije za športne dejavnosti in zornikoma iz Triglavskega narodne- Občine Tolmin, ki bo zagotavljal nega parka sta pripravila prvo akcijo, moteno obratovanje koče tudi v su- in sicer sajenje mladih bukovih dre- šnih obdobjih. ves za kočo na planini Razor. V so- Z vzgojo mladih pohodnikov se delovanju z Občino Tolmin pripra- ukvarjajo številne mentorice, ki so vljata na planini Razor tudi tablo o lani na 45 izletov popeljale 554 zaščitenih gorskih rastlinah. otrok iz vrtcev in osnovnih šol iz Tol- Društvo organizira večere z gorniško mina in Mosta na Soči s podružnica- in naravovarstveno vsebino v tolmin- mi. Na planinske ture in pohode se ski knjižnici; poleg tega se udeležu- je odpravilo tudi prek 1.600 odraslih je tudi raznih drugih akcij v občini, planincev, ki so lahko izbirali med kot je Bukvarna – sejem turistične li- enodnevnimi ter večdnevnimi poho- terature in rabljenih knjig v organiza- di in turami – osrednja je bila prav ciji Turistične zveze Gornjega Poso- gotova tedenska tura v Visoke Tatre čja –, že drugič so pripravili svojo na Slovaškem. Da bi zagotovili var- stojnico in tekmovali na prazniku fri- nost na planinskih poteh, ki jih upra- ke, ki ga organizira Turistično dru- vlja PD, so poskrbeli markacisti, ki štvo Tolmin. Sodelovanje načrtujejo so morali kar krepko pljuniti v roke, tudi za letošnje leto, planinci pa so da so odpravili posledice lanske s se vključili tudi v akcijo Očistimo snegom zelo bogate zime. Zelo de- Slovenijo v enem dnevu. javni so bili tudi jamarji, ki še vedno PD se je na občnem zboru spomnilo težko čakajo na trenutek, ko jim bo tudi na tiste svoje člane, ki se že dlje uspelo povezati že odkrite jame v časa razdajajo in skrbijo, da stvari Migovcu v kar 20 kilometrov dolg potekajo po zastavljenem programu. sistem. Med nekaj manj kot 700 člani je na- Soški alpinistični odsek je v prete- mreč kar pestra druščina ljudi, ki so klem letu praznoval 30-letnico delo- vsak po svojih močeh pripravljeni vanja, zato je bila zadnja številka gla- priskočiti na pomoč. Zato je Planin- sila Krpelj namenjena predvsem nji- ska zveza Slovenije na predlog dru- hovemu delovanju. V pretekli sezoni štva podelila pohvale in priznanja 21 so člani v letnih in zimskih razmerah planincem za zaslužno delo v planin- preplezali kar nekaj smeri v Sloveni- ski organizaciji. ji, Italiji, Grčiji, Tadžikistanu in Peru- Cvetka Jug, PD Tolmin

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Koledar prireditev ( 38 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 23. 4. TOLMIN, Kinogledališče Gledališka predstava Zadnji tango v izvedbi KUD Tris Ljubljana ZKD Tolmin, Metka Ivančič: 05/38-11-801, Tolmin [email protected] 24. 4. BOVEC, KAL - KORITNICA Spominski planinski pohod na planino Golobar Planinsko društvo Bovec, Gregor Rupnik: 040-308-172 25. 4. (10.00) BOVEC, športno letališče 9. Bovški tek Tekaško društvo Bovec, Vasja: 051-253-471, Albert: 031-361-644 1. 5. (14.00) TOLMIN, Labrca Prvomajski košarkarski turnir trojk Maya Team, Nataša Hvala: 051-602-326, (kotiček ob Soči) [email protected] 2. 5. (15.00) OBLOKE Praznovanje sv. Florjana – sveta maša in kulturni program TD Podbrdo, Odsek Hudajužna-Obloke, Adrijana Čelik: 041-207-443, [email protected] 2. 5. (16.00) TOLMIN, Labrca Otroška delavnica – ustvarjanje z glino Maya Team, Nataša Hvala: 051-602-326, (kotiček ob Soči) [email protected] 2. 5. (17.30) POLJUBINJ Šempav KS Poljubinj, Mateja Čujec: [email protected] 5. 5. (13.00) TOLMIN, Občina Tolmin Strokovni posvet Izobraževanje odraslih v Beli knjigi o vzgoji in Posoški razvojni center: 05/38-41-500 izobraževanju v Sloveniji 6. 5. (19.00) TOLMIN, Odprtje likovne razstave Davida Lična, Polone Kunaver Ličen in Jožica Štendler: 05/38-11-526, Knjižnica Cirila Kosmača Marte Jakopič Kunaver [email protected] 7. 5. (17.00) TOLMIN, Odprtje Glasbene šole Tolmin Slavica Mlakar: 05/38-11-260 Glasbena šola Tolmin 7. 5. (20.00) TOLMIN, Plesna predstava Mojca Maurič: 041-810-428, Kinogledališče Tolmin [email protected] 7. in 8. 5. (17.00) ŠENTVIŠKA GORA Turnir trojk ŠD Šentviška Gora: 031-226-085, [email protected] 8. 5. TOLMIN, Mestni trg 8. EKOpraznik – odprtje EKO borze, otroške delavnice in etnološki Marija Bončina: 031-548-383, (8.00–13.00) prikazi, jedi z ekoloških turističnih kmetij, prikaz izdelave sira, živalski Mateja Čujec: 041-775-096, kotiček, nastop dua Bakalina [email protected] 8. 5. (15.00) TOLMIN, Labrca Turnir v ‘barelah’ – v parih Maya Team, Aljoša Rejc: 041-878-843, (kotiček ob Soči) [email protected] 8. 5. (19.00) VOLARJE, igrišče Košpar Rekreativno društvo Lahnica-Volarje, Jasna Rot: 031-575-355, [email protected] 8. 5. (20.00) TOLMIN, Kinogledališče Naši ta stari pravjo tako … KD FS Razor Tolmin, Miran Klinkon: 031-688-954, [email protected] 9. 5. (14.00) PETROVO BRDO, Volfov pohod – pohod in sveta maša Društvo Baška dediščina, Aleš Bizalj, Robarjev grič 031-571-052, [email protected] 9. 5. (19.00) TOLMIN, Šolski center Kadar ciprese šumijo – zborovski koncert pesmi Ljubke Šorli v izvedbi Matej Kavčič: [email protected] Tolmin domačih in zamejskih pevskih zborov 11. 5. (20.00) TOLMIN, Kinogledališče Plesna predstava Destination unkonown – Destinacija neznano v ZKD Tolmin, Metka Ivančič: 05/38-11-801, izvedbi Terpsihora Plesni center Šempeter-Vrtojba v sodelovanju z M&N [email protected] dance company 12. 5. (17.00) TOLMIN, Glasbena šola Srečanje flavtistov primorskih glasbenih šol Maja Klanjšček: 031-643-406, gs.tolmin@ Tolmin guest.arnes.si 13. 5. (18.00) TOLMIN, Kinogledališče Odprtje razstave likovne delavnice Portret KD Slikarjev amaterjev Tolmin, Gregor Maver: 031-323-882, [email protected] Z vami, ko nas najbolj potrebujete! - POPRAVILO RAČUNALNIKOV NA DOMU - SVETOVANJE IN PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME - IZDELAVA SPLETNIH STRANI - MOBILNI MARKETING - SISTEMI ZA SLEDENJE VOZIL Demini, Dejan Zelko s.p., Stresova 4d, Kobarid Zelko Demini, Dejan Imate težave z računalnikom in potrebujete strokovno pomoč? WWW.DEMINI.SI Ne odlašajte in pokličite 031 685 416

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 Koledar prireditev ( 39 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 15. 5. (8.15) DOLENJA TREBUŠA– 10. pohod po Kosmačevi učni poti – ob 7.45 odhod avtobusa izpred OŠ Dušana Muniha Most na Soči, Nevenka TOLMIN avtobusne postaje v Tolminu Janež: 041-275-203 14. 5. (18.00) TOLMIN, Glasbena šola Koncert učencev nagrajencev mednarodnih tekmovanj Alessandro Sluga: 041-249-869, gs.tolmin@ Tolmin guest.arnes.si 15. in 16. 5. BOVEC, Trdnjava Kluže Zgodbe Soče LTO Bovec, Tina Gerkman: 05/38-41-910 16. 5. (11.30) PLANINA SLEME 34. tradicionalni pohod na planino Sleme PD Tolmin, Cvetka Jug: 041-937-948, pod Rdečim robom [email protected] 19. 5. (16.30) TOLMIN, Glasbena šola Srečanje pianistov primorskih glasbenih šol Erika Bizjak: 031-388-127, gs.tolmin@guest. Tolmin arnes.si 20. 5. (17.00) KOBARID, Zelena hiša Mladi varuhi Zemlje in riba Faronika – tematska razstava, vezana na Posoški razvojni center, ekologijo in okoljevarstvo, s spremljajočim poučno-zabavnim programom Patricija Rejec: 05/38-41-506 in multivizijo. Razstavo si lahko ogledate do 24. junija. 21. 5. (12.00) TOLMIN, Mestni trg Maturantska parada 2010 za Guinnesov rekord Plesna šola Urška Tolmin, Suzana Brešan: 041-371-223, [email protected] 21. 5. (14.00) PODBRDO Odprtje Zdravstvene postaje Podbrdo Zdravstveni dom Tolmin: [email protected] 21. 5. (19.00) TOLMIN, Predavanje Marka Ogrisa: Ustvarjalni eros in iznajditeljska strast Jožica Štendler: 05/38-11-526, Knjižnica Cirila Kosmača [email protected] 21. 5. (18.00) in GRAHOVO OB BAČI, Turnir trojk v malem nogometu ŠD Zarja Grahovo-Koritnica, 22. 5. (12.00) športno igrišče Sašo Leban: 041-772-852 22. 5. TOLMIN, Brajda 60 let košarke v Tolminu KK Tolmin, Boris Velikonja: 031-711-049 (8.00–20.00) 22. 5 (9.00) TOLMIN TEMAS – Tolminski ekipni mnogoboj avtomobilistov in sopotnikov TD Tolmin, Stojan Prezelj: [email protected] 22. 5. (12.00) TOLMIN, Veter v laseh Občina Tolmin in Zdravstveni dom Športni park Na Logu – Zdravstveno-vzgojni center, Božena Istenič: 041-518-324, [email protected] 22. 5. (20.00) KNEŽA 10. obletnica ŽePZ Sožitje Nataša Kos Kavčič: 041-450-998, [email protected] 23. 5. TOLMIN, Na Petelincu 10. tek in pohod na Tminski grad – 8.00 pohod, 10.30 tek AD Posočje, Matej Gaberšček: 041-406-806, [email protected] 24. 5. (20.00) TOLMIN, Film: Trenutek reke/Il tempo del fiume ZKD Tolmin, Metka Ivančič: 05/38-11-801, Kinogledališče Tolmin [email protected] 26. 5. (19.00) TOLMIN, Glasbena šola Predstavitev Tolminskega zbornika Verena Tuta: [email protected] 27. 5. (19.00) TOLMIN, Odprtje razstave 4. Mednarodne likovne kolonije Zlata ribica Jožica Štendler: 03/38-11-526, Knjižnica Cirila Kosmača [email protected], Gregor Maver: 031-323-882, [email protected] 28. 5. (18.00) TOLMIN, Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Tolmin Verena Tuta: [email protected] Kinogledališče Tolmin 29. 5. (17.00) DOLENJA TREBUŠA 15 let delovanja Folklorne skupine »Justin Kogoj« Dolenja Trebuša Lucijan Pirih: 031-703-516, – kulturni program, ples [email protected] 29. 5. PODBRDO, športno igrišče Turnir tenisa Dan mladosti Športno društvo Bača Podbrdo, Renato Leban: 031-775-703, [email protected] 29. 5. (18.00) TOLMIN, Gasilska veselica PGD Tolmin, Simon Grešovnik: 031-886-427, Gasilski dom Tolmin [email protected]

Informacije za Koledar prireditev za naslednjo številko EPIcentra lahko do 17. maja posredujete Mateji Kutin na telefon 05/38-41-502 ali e-naslov mateja. [email protected]. Objavili bomo prireditve oziroma dogodke, ki se bodo zgodili med 28. majem in 23. julijem. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna in je namenjena informiranju prebivalcev Zgornjega Posočja, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev oziroma podjetij. Objavljamo naslednje podatke: datum in uro, ime prireditve, kontakt organizatorja ter telefonsko številko, e-naslov ali spletno stran. Če želite v EPIcentru objaviti članek o vaši prireditvi, oglas ali oglasno sporočilo, pa so vam informacije na voljo na naši spletni strani www.prc.si.

POSTANITE NARO^NIK e-EPIcentra IZID NASLEDNJE [TEVILKE EPIcentra Vse, ki želite postati naročniki e-EPIcen- Bralke in bralce obveščamo, da bo naslednja mogli upoštevati. Besedila naj ne bodo daljša tra, vabimo, da nam na mateja.kutin@ številka EPIcentra predvidoma izšla 28. od 2.000 znakov (s presledki), saj le na tak prc.si sporočite svoj e-naslov, na kate- maja 2010. Vsi, ki boste v našem glasilu že- način lahko zagotovimo objavo večjega števila rega vam bomo pošiljali povezavo na leli objaviti kak prispevek, nam ga do 10. vaših člankov. Več informacij glede objav najde- naše spletno glasilo. maja 2010 pošljite na e-naslov epicenter@ te tudi na 3. strani tokratnega EPIcentra ter na prc.si. Neaktualnih vsebin in vsebin, ki jih naši spletni strani www.prc.si/epicenter. Uredništvo bomo prejeli po tem datumu, žal ne bomo Uredništvo

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010 ( 40 )

POOBLAŠČENA MONTAŽA IN SERVIS strojne instalacije, Tel.: (05) 3809 030 SOLARNE TEHNIKE SONNENKRAFT ključavničarstvo Gsm: 041 774 236 Benjamin Eržen s.p. E-mail: [email protected] 5283 Slap ob Idrijci 36/e Splet: http://users.volja.net/remonting

SOLARNI SISTEM: SOLARNI SISTEM: Set za pripravo tople vode Set za podporo ogrevanju COMPACT 300 COMFORT 1000

2 X SSE (nadstrešni ali vgradni): 5,14 m2 6 X SSE (nadstrešni ali vgradni): 15,42 m2 bivalentni ogrevalnik sanitarne vode SKL 300 hranilnik PSR1000 obtočna postaja z regulacijo obtočna postaja in regulacija varnostni mešalni ventil TBM modul za svežo toplo vodo raztezna posoda in protizmrzovalna raztezna posoda in protizmrzovalna tekočina FS10 tekočina FS25L Akcijska cena: € 2.490.-* Akcijska cena: € 5.990.-* Cena po ceniku: € 3.487.- Cena po ceniku: € 8.893.-

Akcija traja do 31. maja 2010

Imamo vse potrebne certifikate in pomagamo pri urejanju dokumentacije za subvencijo.

* Cene ne vključujejo montaže, nosilne konstrukcije za kolektorje, cevnih instalacij in DDV-ja.

EPIcenter, letnik XI, {t. 4, 2010