Pkn (Ljubljana) 36.3 (2013) 36.3 (Ljubljana) Pkn
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
ISSN 0351-1189 PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST ISSN 0351-1189 I TEMATSKI SKLOP: Poezija in njena politična resnica Comparative literature, Ljubljana PKn (Ljubljana) 34.1 (2011) 34.1 PKn (Ljubljana) PKn (Ljubljana) 34.1 (2011) 36.3 (2013) PKn (Ljubljana) Iztok Osojnik: Kosovel in Kramberger: med avantgardo in sodobno lovensko politično poezijo Izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost Dubravka Đurić: Slovenska poezija, prešernovska struktura Published by the Slovene Comparative Literature Association in politika pesniške forme www.zrc-sazu.si/sdpk/revija.htm Richard Jackson: Srca ljudi so majhna in ječe velike: politična Glavna in odgovorna urednica Editor: Darja Pavlič poezija z ameriškega vidika Uredniški odbor Editorial Board: Darko Dolinar, Marijan Dović, Marko Juvan, Vanesa Matajc, Lado Kralj, Bożena Tokarz: Dva vzorca poezije: Srečko Kosovel in Julian Vid Snoj, Jola Škulj Przyboś Uredniški svet Advisory Board: Vladimir Biti (Dunaj/Wien), Erika Greber (Erlangen), Janko Kos, Ravel Kodrič : Listkarstvo in politična invektiva med pobudniki Aleksander Skaza, Neva Šlibar, Galin Tihanov (Manchester), Kosovelovega duhovnega in pesniškega zorenja Ivan Verč (Trst/Trieste), Tomo Virk, Peter V. Zima (Celovec/Klagenfurt) © avtorji © Authors II TEMATSKI SKLOP PKn izhaja trikrat na leto PKn is published three times a year. Sveinn Yngvi Egilsson: Narod in povzdignjenje: nekaj primerjav Prispevke in naročila pošiljajte na naslov Send manuscripts and orders to: Revija Primerjalna književnost, FF, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. med »nacionalnima pesnikoma« Slovenije in Islandije Letna naročnina: 17,50 €, za študente in dijake 8,80 €. Marijan Dović: Nacionalni pesniki in kulturni svetniki: TR 02010-0016827526, z oznako »za revijo«. kanonizacija Franceta Prešerna in Jónasa Hallgrímssona Cena posamezne številke: 6,30 €. Annual subscription/single issues (outside Slovenia): € 35/€ 12.60. Jón Karl Helgason: Relikti in rituali: kanonizacija kulturnih Naklada Copies: 400. »svetnikov« z družbene perspektive PKn je vključena v PKn is indexed/ abstracted in: Arts & Humanities Citation Index, Current Contents/ A&H, RAZPRAVE Bibliographie d'histoire littéraire française, IBZ and IBR, MLA Directory of Periodicals, MLA International Bibliography, Matevž Kos: Aktualna pasivna in aktivna recepcija Kocbeka Ulrich's International Periodicals Directory. kot političnega stvaritelja Oblikovanje Design: Narvika Bovcon Stavek in prelom Typesetting: Alenka Maček Nina Barbič: Funkcije in pomen intertekstualnih navezav v poeziji Tisk Printed by: VB&S d. o. o., Milana Majcna 4, Ljubljana Uroša Zupana Revija izhaja s podporo Javne agencija za knjigo RS. The journal is supported by Slovenian Book Agency. KRITIKE Oddano v tisk 13. junij 2011 Sent to print 13 June 2011. POROČILO I TEMATSKI SKLOP 1 Darja Pavlič: Poezija in njena politična resnica. Uvod v tematski sklop 3 Iztok Osojnik: Kosovel and Kramberger: Between the Avant-Garde and Contemporary Slovenian Political Poetry 35 Dubravka Đurić: Slovenska poezija, prešernovska struktura in politika pesniške forme 49 Richard Jackson: Human Hearts are Small and Cages are Big: Political Poetry from an American Perspective 67 Bożena Tokarz: Dva vzorca poezije: Srečko Kosovel in Julian Przyboś 81 Ravel Kodrič: Listkarstvo in politična invektiva med pobudniki Kosovelovega duhovnega in pesniškega zorenja II TEMATSKI SKLOP 119 Marko Juvan: Romantika in nacionalni pesniki na evropskih obrobjih: Prešeren in Hallgrímsson. Uvod v tematski sklop 127 Sveinn Yngvi Egilsson: Nation and Elevation: Some points of comparison between the “national poets” of Slovenia and Iceland 147 Marijan Dović: Nacionalni pesniki in kulturni svetniki: kanonizacija Franceta Prešerna in Jónasa Hallgrímssona 165 Jón Karl Helgason: Relics and Rituals: The Canonization of Cultural “Saints” from a Social Perspective RAZPRAVE 191 Matevž Kos: Aktualna pasivna in aktivna recepcija Kocbeka kot političnega stvaritelja 211 Nina Barbič: Funkcije in pomen intertekstualnih navezav v poeziji Uroša Zupana KRITIKE 229 Jelka Kernev Štrajnc: Prožno in vključujoče 239 Maša Jazbec: Resnična zgodba slovenskega zgodovinskega romana 247 Barbara Pregelj: (Post)moderni oksimoroni 251 Blaž Zabel: Bolj in manj najdeni pomeni 257 Maja Žvokel: Problem implicitnosti smisla v literarnih delih 266 Anna Zelenková: Problem implicitnosti smisla v literarnih delih POROČILO 273 Blaž Zabel: Mednarodna konferenca »Knjiga: ekonomija kulturnih prostorov« Primerjalna književnost, letnik 34, št. 1, Ljubljana, junij 2011, UDK 82091(05) I Tematski sklop Poezija in njena politična resnica. Uvod v tematski sklop Darja Pavlič Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, UM, Koroška 160, SI–2000 Maribor [email protected] Pri iskanju odgovora na vprašanje, kakšna je politična resnica poezi- je, začnimo z vprašanjem, kaj je politika. Razširjeno prepričanje, da gre za boj med različnimi hotenji, je dobro povzel Keith Michael Baker v svoji knjigi Inventing the French Revolution, kjer je politiko definiral kot »de- javnost, s katero posamezniki in skupine izražajo, se pogajajo, izpolnjujejo in uveljavljajo nasprotujoče si zahteve, ki jih imajo drug do drugega in do celote.« (4) Če izhajamo iz te opredelitve, lahko politiko in literaturo obravnavamo kot dva ločena sistema, polji oz. instituciji, med katerima se vzpostavljajo različna razmerja: 1) kadar razpravljata o istih idejah, se obe polji (začasno) prekrijeta, ne da bi se med njima vzpostavila hierarhija; 2) kadar literatura povzema in širi politične ideje, pride do politizacije litera- ture, literatura postane podsistem politike; 3) literatura odpira nove teme, da bi jih od nje prevzela politika; 4) med literaturo in politiko ni stika, oba sistema svoje ideje razvijata samostojno. Izmed opisanih možnosti je bilo verjetno največkrat kritizirano podrejanje literature politiki, toda tudi njena v novejšem času pridobljena avtonomija ne vzbuja splošnega odobravanja. Literatura je bila namreč deležna očitkov, da ne obravnava političnih ali socialnih problemov svojega časa (npr. Bowra o simboliz- mu), da je premalo politično angažirana (Wilson o modernizmu) ali da se je odrekla utopiji (Zima o postmodernizmu). Skupna značilnost omenje- nih očitkov je neizrečena predpostavka, da je naloga literature spodbujati politično delovanje z izražanjem idej oz. sodelovati pri spreminjanju sveta skozi spopad hotenj. Ta predpostavka ni tuja niti zagovornikom esteticiz- ma, kot je Adorno, ki ukvarjanje z estetsko formo razlagajo kot radikalno kritiko obstoječega sveta. Drugačen, širši pogled na politiko je predstavil Jacques Rancière v svo- jem eseju »The Politics of Literature«, saj je politiko definiral kot »grozd zaznav in praks, ki oblikujejo javni svet. Politika je predvsem način, kako med čutnimi podatki uokviriti posebno področje izkušnje. Je zamejitev za- znavnega, vidnega in izgovorljivega, ki določenim podatkom omogoči (ali prepreči), da se pojavijo; določenim subjektom omogoči (ali prepreči), da bi jih navedli in o njih govorili. Je poseben preplet načinov bivanja, delova- 1 Primerjalna književnost (Ljubljana) 34.1 (2011) PKn, letnik 34, št. 1, Ljubljana, junij 2011 nja in govorjenja.« (10) Po Rancièru je političnost »literature kot literature« v tem, da sodeluje pri opisanem ustvarjanju javnega, izkušnji dostopnega sveta. Rancière posebej poudarja, da političnost literature ni političnost njenih avtorjev, njihovih osebnih političnih ali socialnih stališč. Prav tako odkloni razmišljanje, da je političnost literature mogoče izenačiti s pred- stavljanjem političnih ali socialnih tem, ki so značilne za določeno dobo. Če sledimo Rancièru, je politika, definirana kot zmaga enega hotenja nad drugim, koncept, ki ga gojijo govorniki, duhovniki in generali. Literatura, ki se ne ukvarja s predstavljanjem vzročno utemeljenih in k določenemu cilju usmerjenih dejanj, tj. nereprezentacijska literatura, kot se je razvila po letu 1800, ne predstavlja spopadov med hotenji, ampak »razkriva in dešifrira simptome stanja stvari.« (18) Tovrstna političnost je po Rancièru značilna za realistični roman, ki značajev oseb ne izpeljuje iz njihovih ho- tenj, ampak iz »oblačil, ki jih nosijo, kamnov njihovih hiš ali tapet njihovih sob.« (19) Političnost literature poleg tega prepoznava v tem, da »prevrne hierarhije, ki so značilne za reprezentacijski sistem« (primer takih hierarhij so žanrske zahteve, npr. tragedija naj govori o plemenitih ljudeh), in zavr- ne »vsak princip skladnosti med načinom bivanja in načinom govorjenja« (npr. prepričanje, da mora biti govor plemenitih ljudi njim primeren). (20) Izhajajoč iz Rancièra, lahko torej politično resnico poezije opredelimo ne kot predstavljanje hotenj, ampak kot sodelovanje pri oblikovanju javnega sveta. Izkušnja, ki bi sicer ostala zasebna, postane izrekljiva v pesniškem jeziku in s tem javna. Razprave, zbrane v pričujočem tematskem sklopu, politiko razumejo v glavnem na tradicionalen način (izjema je prispevek Iztoka Osojnika), njihova skupna značilnost pa je prepričanje o transformativni moči po- ezije, ki jo v prvi vrsti pripisujejo njeni posebni estetski formi (Iztok Osojnik, Richard Jackson, Bożena Tokarz), odkritemu izražanju političnih idej (Ravel Kodrič) ali posebni vlogi v družbenem kontekstu (Dubravka Đurić). Druga rdeča nit, s katero so povezane razprave, je ukvarjanje s poezijo Srečka Kosovela, s čimer je ponovno potrjeno njegovo posebno mesto med slovenskimi pesniki. LITERATURA Baker, Keith Michael: Inventing the French Revolution. Cambridge: UP, 1990. Rancière, Jacques: »The Politics of