Izve[Taj Za Strategiska Ocena Na @Ivotnata Sredina

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

DR@AVNA URBANISTI^KA PLANSKA DOKUMENTACIJA ZA IZGRADBA NA BENZINSKA PUMPNA STANICA SO PRATE^KI OBJEKTI NA KP 38/1, KO MIRAVCI VON GRAD, OP[TINA GEVGELIJA

N A C R T I Z V E [ T A J

Ноември, 2019 godina

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija i soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Upravitel Emil Stojanovski

Koga se koristi ovoj dokument kako koristena literatura treba da se citira kako {to sledi: KD Enviro Resursi DOO Skopje, Nacrt izve{taj za strategiska ocena na `ivotna sredina za DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija. Dokumentot ne smee da se pe~ati i prezentira vo celina ili vo delovi bez soglasnost na KD Enviro Resursi DOO Skopje.

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz `ivotnata sredina za DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija kako i odredbite od Zakonot za `ivotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na `ivotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran in`ener, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na `ivotna sredina za DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija.

Obrazlo`enie:

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel ______Emil Stojanovski

9 Sodr`ina:

Voved ...... 12 1. Celi na Planskiot dokument ...... 15 1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ...... 18 1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ...... 20 1.3 Upotrebena metodologija ...... 24 1.4 Zakonodavna ramka ...... 25 1.5 Institucionalna ramka ...... 27 1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina ...... 28 1.7 Rezime ...... 29 2. Pregled na planskiot dokument ...... 30 2.1 Osnovi na Planskiot dokument ...... 30 2.2 Planski opfat ...... 31 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ...... 31 2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ...... 31 3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 34 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ...... 34 3.2 Komunalna infrastruktura ...... 35 3.3 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija ... 35 Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so 4. ìvotnata sredina ...... 38 4.1 Karakteristiki na prostorot ...... 38 4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ...... 39 4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ...... 39 4.1.3 Geolo{ki karakteristiki ...... 40 4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot...... 40 4.1.5 Hidrotehni~ka struktura ...... 41 4.1.6 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ...... 41 4.1.7 Naselenie ...... 42 4.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura ...... 42 4.1.9 Prirodno i kulturno nasledstvo...... 43 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo 4.2 planskiot opfat ...... 43 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu 4.3 planskiot opfat ...... 47 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ...... 49 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ...... 50 Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata 7. sredina ...... 51 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacija na planskiot dokument ...... 56 9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ...... 66

10 10. Netehni~ko rezime ...... 67 11. Prilozi ...... 77 Dodatok ...... 79 Koristena literatura ...... 82

11 Voved

Benzinskata pumpna stanica }e bide locirana na teritorija na Op{tina Gevgelija. Lokalitetot se nao|a kraj avtopatot A1 (avtopat Prijatelstvo) - delnica Demira Kapija - Smokvica, na okolu 5 km severozapadno od s. Miravci i okolu 15 km jugoisto~no od Demir Kapija. Grade`nata parcela ja opfa}a KP 38/1, KO Miravci von grad, Op{tina Gevgelija. So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite. Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite. Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi. Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe: - proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na ìvotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata, planot ili programata i - monitoring. Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, Ministerstvoto za transport i vrski e

12 dol`no da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, Ministerstvoto za transport i vrski e dol`no da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku: - }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost; - nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmo`i da dade komentar.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot. Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina,

13 kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj. Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni delovi od ovoj Izve{taj.

14 1. Celi na Planskiot dokument

Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuva za izgradba na objekti so klasa na namena E2, komunalna suprastruktura - benzinska pumpna stanica. Soglasno ~l. 47 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Сl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18), moè da se vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot so opredeluvawe na grade`na parcela von planski opfat za gradbi od prva kategorija utvrdeni so Zakonot za gradewe. Pridru`no uslu`nite objekti koi se postaveni na dràvni pati{ta, vo soglasnost so ~l. 57 od Zakonot za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 130/09, 124/10, 18/11, 36/11, 54/11, 13/12, 144/12, 25/13, 79/13, 163/13, 137/13, 27/14, 28/14, 42/14, 124/15, 217/15, 219/15, 221/15, 30/16, 31/16 i 39/16), se objekti od prva kategorija. DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija, se izrabotuva vrz osnova na metodologijata koja proizleguva od odredbite utvrdeni so:  Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18) i podzakonskite akti koi proizleguvaat od nego: Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/5, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), Pravilnikot za pobliska sodrìna, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan na generalen urbanisti~ki plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko - planski dokumentacii i arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt i sodrìnata, formata i na~inot na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15), kako i ostanatata relevantna zakonska i podzakonska regulativa. Za sogleduvawe na planskite mo`nosti za planirawe na prostorot, pri izrabotka na urbanisti~kite planovi i urbanisti~ko - planski dokumentacii, vo koj spa|a i Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, obezbedeni se Uslovi za planirawe na prostorot teh. br. Y12318, od Oktomvri 2018 godina, koi pretstavuvaat Izvod od prostoren plan na RM. Benzinskata pumpna stanica }e bide locirana kraj avtopatot A1 (avtopat Prijatelstvo) - delnica Demir Kapija - Smokvica, vo pravec Demir Kapija - Gevgelija. Istata ja opfa}a katastarskata parcela KP38/1, KO Miravci von grad, Op{tina Gevgelija. Planskiot opfat na predmetnata DUPD gi opfa}a katastarskite parceli KP38/1, KP38/2 i delovi od katastarskite parceli KP32, KP23/6, KP20/2, KP23/10, KP19/3, KP23/5, KP51/5, KP110/2, KP42/2, KP41/2, KP39/2, KP51/6, KP83/2 KO Miravci von grad. Geografski e na oddale~enost od okolu 5 km severozapadno od s. Miravci i okolu 15 km jugoisto~no od Demir Kapija. Severoisto~nata granica na opfatot e definirana so osovinata na avtopatot A1 (avtopat Prijatelstvo) - delnica Demir Kapija - Smokvica.

15 Planiran e soobra}aen pristap od avtopatot, vo pravec Demir Kapija - Gevgelija. Vkupnata povr{ina vo ramkite na planskiot opfat iznesuva okolu 1,71 ha. Povr{inata na planiranata grade`na parcela iznesuva okolu 0,43 ha. Prostorot vo ramkite na planskiot opfat dosega ne e tretiran so urbanisti~ka planska dokumentacija. Vo ramki na planskiot opfat nema evidentirani gradbi. Planskiot opfat e neizdadeno zemji{te. Site podatoci za terenot se registrirani tabelarno:

Vo lokalitetot pri inventarizacijata na sodrìnite i funkciite na terenot ne se evidentirani objekti. Urbanisti~kite pokazateli ukaùvaat deka predmetniot lokalitet e so procent na izgradenost od 0% i koeficient na iskoristenost od 0,0, {to ponatamu ovozmoùva nivno soodvetno zgolemuvawe. Vo ramki na planskiot opfat nema inventarizirano postojni spomeni~ki celini. Soobra}ajniot pristap do lokalitet e preku magistralniot paten pravec - avtopat A1 (avtopat Prijatelstvo), za {to se planiraat lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe od avtopatot. Soobra}ajna mreà treba da se dooformi. Vo ramki na planskiot opfat ima evidentirano postoen telekomunikaciski kanal koj se dviì po izvedeniot Avtopat A1. Druga komunalna infrastruktura ne e evidentirana. Koeficientot na iskoristenost i procentot na izgradenost na zemji{teto ovozmoùvaat zgolemuvawe. Soobra}ajno lokalitetot ne e dodefiniran. Vodovodnata mreà, fekalnata kanalizaciona mreà i atmosferska kanalizacija treba da se definiraat. Mo`nostite za prostoren razvoj gi definiraat nasokite postaveni kako del na razvojot. So analizata na postojna sostojba, potrebite na gradot lokalitet treba da se ocenat i odredat mo`nostite na prostorniot razvoj:  vo koja nasoka e neophodniot razvoj;  koi se ograni~uva~kite faktori (tesni grla) na razvojot;

16  koi se realnite mo`nosti za razvoj. Prostorniot razvoj treba da se naso~i kon ponuduvawe realno, ekonomski izdràno, ekolo{ko kvalitetno re{enie vo oblasta na:  karakterot i namena na prostorot;  sistem na gradba i standardi;  soobra}aj;  infrastruktura. Potrebno e da se predvidi re{enie koe bi ja dooformila sega{nata namena i karakter na funkciite. Vo pogled na sistemot na gradba i standardite treba da se gradat ekonomsko isplatlivi grade`ni zafati na objektite. Potrebno e da se postigne povisok standard vo odnos na:  povr{ini;  kvalitet na gradba;  upotreba na materijali  soodvetni instalacii;  obezbeduvawe na site soobra}ajni uslovi za proto~nost i bezbednost na soobra}ajot i kompleksno re{avawe na soobra}ajot vo miruvawe;  povrzuvawe so site gradski infrastrukturni sistemi, kako i mo`nost od realizacija na novi sistemi. Vo pogled na soobra}ajot potrebno e:  Ureduvawe na soobra}ajnite povr{ini, dvièweto na pe{acite i avtomobilite i nivnoto smestuvawe parkirawe i garaìrawe.  Izvedba na lokalni soobra}ajnici vo ramkite na opfatot koi }e gi opsluùvaat planiranite sodrìni. Vo pogled na infrastrukturata potrebno e:  Paralelno so realizacija na planskite dokumenti i oformuvawe na kvalitetni prostori da se izvr{i nivno priklu~uvawe, na primarnata i sekundarnata mreà na site postojni infrastrukturni sistemi (vodovod, fekalna i atmosferska kanalizacija, elektrika, telefonija). Pri realizacija i nadgradba na infrastrukturnite mreì potrebno e po~ituvawe na sinhronizacija na istite so soodvetnata zakonska i normativno - tehni~ka regulativa pri {to treba da se dobijat poracionalni efekti i ekonomski re{enija. Realni mo`nosti za razvoj za lokalitetot pretstavuvaat:  gradba na objekti vo oformeni urbanisti~ki parceli. Stepenot na iskoristenost na grade`no zemji{te }e bide ekonomski opravdan, dokolku se obezbedi potrebno nivo na soobra}ajna usluga. Treba da se predloì takvo prostorno re{enie {to }e obezbedi pogolem stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te so potrebno nivo na soobra}ajna usluga. Realizacijata na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija }e ima posredno vlijanie, pome|u drugoto i na razvojot na industrijata, od pri~ini {to transportot e biten faktor za razvoj na proizvodnite dejnosti vo smisol na obezbeduvawe povisoka organizacija i integracija

17 na industriskite zoni i kompleksi, a benzinskata stanica kako funkcija direktno vlijae vrz kvalitetot na transportot preku uslugite koi mu gi obezbeduva. Analizata poka`uva deka na ovoj lokalitet e mo`na realizacija na benziska pumpna stanica so pridru`ni sodr`ini.

1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

18 Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina. Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe. Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr. Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot na aprkosimacijata na EU zakonodavstvoto od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe, Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:  Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18);  Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 100/12, 163/13, 10/15 i 146/15);  Zakon za upravuvawe so otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 134/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15, 39/16 i 63/16);  Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12, 163/13, 146/15 i 39/16);  Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);  Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);

19  Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15);  Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 164/15, 63/16 i 113/18) i dr. Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj. Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi-podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat; - Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot; - Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija; - Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdravstveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto; - Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina; - Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo ìvotnata sredina po principot (dviè~ka sila-pritisok- sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na eventualnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:  Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;  Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na `ivotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se

20 prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot: - Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument; - Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard; - Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora; - Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava; - Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina. Vrska so drugi planski dokumenti: Prostoren plan na RM  Uvaùvawe na realnite faktori na razvoj;  Prevzemawe stimulativni merki od strana na dràvnite i drugi vidovi poddr{ka za programi na lokalnite zaednici i stopanskite akteri;  Vospostavuvawe na pazarni principi i formirawe soodvetna institucionalna ramka vo koja }e moàt da funkcioniraat pazarnite institucii;  Sozdavawe na regionalen diferenciran ambient za stopanisuvawe so pomo{ na soodvetna politika.

Nacionalen ekolo{ki akcionen plan:  Da se ovozmoì integrirawe na politikata za za{tita na ìvotna sredina vo ostanatite sektorski politiki;  Da se pottiknat industrijata, davatelite na uslugi i drugite subjekti vo oblasta na ìvotnata sredina kon pogolema odgovornost za za{titata na ìvotnata sredina;  Da se dadat nasoki za ekolo{ki odr`liv pristap;  Da se zgolemi stepenot na ispolnuvawe na obvrskite od regionalnite i globalnite dogovori vo oblasta na ìvotnata sredina. Planskiot opfat e usoglasen u{te so:  Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030;  Strategija za upravuvawe so podatoci za ìvotnata sredina, 2005;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

Nacionalnata trasportna strategija 2018-2030 godina Glavnite celi na Nacionalnata trasportna strategija se:

21  Promocija na ekonomskiot porast so gradewe, podobruvawe, upravuvawe i odrùvawe na transportnite uslugi, infrastrukturata i mreì za dobivawe na maksimalna efikasnost;  Promocija na integrirana i interkonektirana transportna mreà koja vospostavuva efektivni uslugi za korisnicite, kako i aktivnostite i oblastite vo Republika Makedonija na koi im sluì.  Promocija na socijalniot faktor so povrzuvawe na dale~nite i nerazvieni zaednici i zgolemuvawe na pristapnosta na transportnata mreà;  Za{tita na ìvotnata sredina i podobruvawe na zdravstvoto so gradewe i investirawe vo javniot transport i drugite vidovi efikasen i postojan transport koj ja namaluva emisijata i potro{uva~kata na resursi i energija;  Podobruvawe na bezbednosta na patuvaweto so namaluvawe na nesre}ite i podobruvawe na li~nata bezbednost na pe{acite, velosipedistite, voza~ite, patnicite, i  Podobruvawe na integracijata so olesnuvawe na planiraweto i izdavaweto integrirani bileti za patuvaweto i ovozmoùvaweto na redovna konekcija pome|u razli~nite formi na transport.

Programata za realizacija na Strategijata za razvoj na energetikata vo Republika Makedonija do 2030 godina  Modernizacija na postojnite i izgradba na novi benzinski stanici. Generalnite celi za za{tita na ìvotnata sredina zemeni vo predvid pri podgotovkata na urbanisti~kiot plan, odnosno {to se o~ekuva da se postignat so merkite za izbegnuvawe, ublaùvawe i/ili kompenzacija na potencijalnite vlijanija:  Za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i unapreduvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina;  Za{tita na kvalitetot na ambientniot vozduh, izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni emisii vo vozduhot;  Dostapnost do dovolni koli~estva kvalitetna voda, za{tita, za~uvuvawe i postojano podobruvawe na raspolo`livite vodni resursi, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni ispu{tawa, odveduvaweto i tretman na komunalnite otpadni vodi, tretman na otpadni industriski vodi od strana na samite subjekti;  Izbegnuvawe i namaluvawe na sozdadeniot otpad, negovo povtorno iskoristuvawe, otstranuvawe na prifatliv na~in;  Ramnomeren prostoren razvoj, racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot;  Racionalno koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te;  Racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite resursi;  Koristewe na obnovlivi izvori na energija;  Za~uvuvawe i za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot biodiverzitet;  Izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na bu~avata..

22 Vo podgotovkata na izve{tajot zemeni se predvid celite na za{tita na ìvotnata sredina odredeni na nacionalno i me|unarodno nivo, a koi se relevantni za planskiot dokument. Generalnite celi za za{tita na ìvotnata sredina zemeni vo predvid pri podgotovkata na urbanisti~kiot plan, odnosno {to se o~ekuva da se postignat so merkite za izbegnuvawe, ublaùvawe i/ili kompenzacija na potencijalnite vlijanija predloèni vo ovoj izve{taj:  Za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i unapreduvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina;  Za{tita na kvalitetot na ambientniot vozduh, izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni emisii vo vozduhot;  Dostapnost do dovolni koli~estva kvalitetna voda, za{tita, za~uvuvawe i postojano podobruvawe na raspolo`livite vodni resursi, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni ispu{tawa, odveduvaweto i tretman na komunalnite otpadni vodi, od strana na samite subjekti;  Izbegnuvawe i namaluvawe na sozdadeniot otpad, negovo povtorno iskoristuvawe, otstranuvawe na prifatliv na~in;  Ramnomeren prostoren razvoj, racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot;  Racionalno koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te;  Racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite resursi;  Koristewe na obnovlivi izvori na energija;  Za~uvuvawe i za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot biodiverzitet;  Izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na bu~avata. Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija kako osnovna cel gi ima zacrtano nasokite na idniot prostoren razvoj, so sozdavawe uslovi za planirawe na organizirani prostori, definirawe na optimalni re{enija za organizirawe na osnovnite funkcii preku analiza na postojnata sostojba i sozdavawe na osnovna koncepcija za planiranite povr{ini so konkretni prostorni, soobra}ajni i infrastrukturni re{enija. So samata inicijativa za izrabotka na Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija se vr{i delumno istraùvawe na prostorot kako i se opredeluvaat aktivnostite i organizacijata na prostorot. Neophodno e vospostavuvawe na efikasna kontrola na koristeweto i ureduvaweto na zemji{teto i utvrduvawe na normi i standardi za gradba. So izrabotka na DUPD, treba da se ovozmoàt uslovi za gradba na vakov kompleks, koj }e ovozmoì uslovi za podobruvawe i razvoj na uslu`nite dejnosti, podobruvawe na funkcionalnost, kvalitet na gradba, pro{iruvawe na stopanski, komercijalnite i delovni dejnosti. So toa se sozdavaat uslovi za urbanizacija, razvoj i napredok na naselenite mesta. Parterno da se uredat za{titni povr{ini so visoko i nisko zelenilo, a priodite da se obrabotat soglasno namenata. Maksimalno da se po~ituvaat uslovite za za{tita na ìvotnata sredina, pri toa od osobena va`nost e respektiraweto na prirodniot visokovreden prostor.

23 Izgradbata na benzinska pumpna stanica so prate~ki sodr`ini bi trebalo da predizvika pozitivni impulsi i efekti vrz celoto neposredno okru`uvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot i se razbira ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe. Benzinskata pumpna stanica treba da bide vo funkcija na zgolemuvawe na nivoto na funkcionalna i komunalna opremenost i plansko ureduvawe na selskite naselbi, podobruvawe na lokalnata infrastruktura i efikasna komunikaciska povrzanost so centrite od povisoko nivo.

1.3 Upotrebena Metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti. Postapno se prevzedoa slednite ~ekori: – Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko; – Se ostvari razgovor so pretstavnici na izrabotuva;ot na plasnkiot dokument i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni vo prostorot; – Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto; – Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a; – Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo; – Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot; – Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot; – Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki; – Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na Izve{tajot koristena e stru~na literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina za DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo `ivotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18).

25 Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07); 2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15).

Zakon za urbano zelenilo („Sl. Vesnik na RM” br. 11/18).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 134/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15, 39/16 i 63/16).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15).

Zakon za vodi Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)

26 Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Pravilnik za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:  Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;  Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;  Vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za:  Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;  Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;  Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;  Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;  Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i  Monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:  Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;  Ministerstvo za transport i vrski;  Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;  Ministerstvo za zdravstvo;  Uprava za hidrometerolo{ki raboti i  Edinicite na lokalnata samouprava. Postoi i Parlamentarna komisija za ìvotna sredina, koja sorabotuva so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo

28 postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat: – Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite odluki; – Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot; – Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti. Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni: – Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati; – Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite; – Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki; – Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti; – Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii (kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii; – Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski; – Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocenka na ìvotnata sredina za DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija organot e dolèn da gi sledi efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto so cel vo ranata faza da se sogledaat eventualnite negativni vlijanija naporedno so izrabotkata na planskata dokumentacija pred da bide prifatliva za implementacija.

29 2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Planskata dokumentacija e izrabotena vo soglasnost so Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18). Soglasno ~len 47 pristapeno e kon izrabotka na Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija. Elaboratot e usoglasen so najnovata zakonska regulativa kako {to e: Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) i Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15). Predmetniot planski opfat e neizgradeno zemji{te za koe do sega ne e izrabotena urbanisti~ka dokumentacija. Za povr{inata na planskiot opfat izraboteni se uslovi za planirawe na prostorot, i so soglasnost so uslovite predvideni se slednite klasi na nameni:  E1 - Komunalna infrastruktura (soobra}ajni koridori)  E2 - Komunalna suprastruktura (benzinska pumpna stanica). So planot se formira grade`na parcela i se predviduva povr{ina za gradba so namena vo soglasnost so uslovite za planirawe na prostorot. Celiot del vo najgolem del e namenet za Komunalna suprastruktura. Poradi fleksibilnost i upotreblivost na planskiot dokument vo namenite na objektite dadeni se pove}e mo`nosti vo zavisnost od zainteresiranosta na potencijalnite korisnici na prostorot. Rastojanijata pome|u objektite treba da bidat vo soglasnost so ~len 40 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Visinite na objektite se vo sklad so ~len 41 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) kade se predvideni za sekoja povr{ina za gradba - grade`na parcela poedine~no. Za grade`nata parcela, so osnovna klasi na namena E2 - Komunalna suprastruktura, potrebite za parkirawe za grade`nata parcela }e se re{avaat vo ramkite na sopstvenata parcela soglasno ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) kako osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolenata visina i povr{ina za gradba. Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija za ovoj prostor treba da ovozmoì soobra}ajno povrzuvawe do sekoja grade`na parcela, odnosno objekt.  Vo ramkite na opfatot formirana e 1 grade`na parcela.  Bruto maksimalnata razviena povr{inana nivo na planski opfat e 3000 m.  Prose~en procent na izgradenost iznesuva 35,2%.  Prose~en koeficient na iskoristenost iznesuva 0,7. Analizata na prostorot pokaà deka ovoj opfat dava mo`nosti za realizacija na vakov kompleks.

30 2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Benzinskata pumpna stanica }e bide locirana kraj avtopatot A1 (avtopat Prijatelstvo) - delnica Demir Kapija - Smokvica, vo pravec Demir Kapija - Gevgelija. Istata ja opfa}a katastarskata parcela KP38/1, KO Miravci von grad, Op{tina Gevgelija. Planskiot opfat na predmetnata DUPD gi opfa}a katastarskite parceli KP38/1, KP38/2 i delovi od katastarskite parceli KP32, KP23/6, KP20/2, KP23/10, KP19/3, KP23/5, KP51/5, KP110/2, KP42/2, KP41/2, KP39/2, KP51/6, KP83/2 KO Miravci von grad. Geografski e na oddale~enost od okolu 5 km severozapadno od s. Miravci i okolu 15 km jugoisto~no od Demir Kapija. Severoisto~nata granica na opfatot e definirana so osovinata na avtopatot A1 (avtopat Prijatelstvo) - delnica Demir Kapija - Smokvica. Planiran e soobra}aen pristap od avtopatot, vo pravec Demir Kapija - Gevgelija. Vkupnata povr{ina vo ramkite na planskiot opfat iznesuva okolu 1,71 ha. Povr{inata na planiranata grade`na parcela iznesuva okolu 0,43 ha.

Sintezen plan za DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

So Planot se utvrdeni slednite klasi na nameni:  E - INFRASTRUKTURA  E1 - Komunalna infrastruktura (soobra}ajni koridori)

31  E 2- Komunalna suprastruktura Vo ramkite na benzinskata pumpna stanica, pokraj objekti vo funkcija na samata benzinska pumpna stanica (za to~ewe na goriva), mo`e da se predvidat i prate~ki objekti, komplementarni na osnovnata funkcija. Kako prate~ki objekti, soglasno ~len 40 od Zakonot za javnite pati{ta („Sl. Vesnik na RM” br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 187/13, 187/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16, 71/16, 163/16) i ~len 3 od Pravilnikot za tehni~kite elementi za izgradba i rekonstrukcija na javnite pati{ta i objektite na patot („Sl. Vesnik na RM” br. 110/09, 163/09, 26/10, 163/10, 94/11 i 146/11), se podrazbiraat: motel, restoran, bife, prodavnica, avtoservis, vulkanizer, miewe na vozila, kako i drugi uslugi koi se vo vrska so potrebite na vozilata i voza~ite. Alternativni klasi na namena, kompatibilni vo odnos na osnovnata klasa ne se planiraat.

Vo grade`nata parcela predvidena e povr{ina za gradewe na pove}e gradbi. Za nea treba da se izraboti arhitektonsko - urbanisti~ki proekt so osnovni proekti za objektite. So arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt moè da se predvidi edna ili pove}e gradbi vo granicite na povr{inata gradewe na pove}e gradbi utvrdena so ovoj plan. Za grade`nata parcela planirana e i pomo{na grade`na linija, kako oznaka za denivelacija. Severno od ovaa pomo{na grade`na linija maksimalno dozvolena viso~ina do horizontalniot venec na objektite e 8,00m. Ju`no od ovaa pomo{na grade`na linija, maksimalno dozvolena viso~ina do horizontalniot venec na objektite e 12,00 m, odnsosno P+2. Gradbite vo ramkite na kompleksot, koi }e se predvidat so arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt, moàt da imaat i razli~ni viso~ini, no ne pogolemi od utvrdenite so ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija. Kotata na prizemje (nulta to~ka) od koja se meri maksimalnata dozvolena viso~ina na gradbata }e bide razli~na za sekoja poedine~na povr{ina za gradba predvidena so arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt i }e se utvrdi to~no so izrabotka na nivelacisko re{enie za vnatre{niot soobra}aj vo arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt. Vkupnata povr{ina za gradba na site objekti vo kompleksot na gradbi e 3000 m. Maksimalniot procent na izgradenost e 35,2%, a maksimalniot koeficient na iskoristenost 0,70. Ovie parametri ne smeat da se nadminat so predvidenite povr{ini za gradba vo arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt.

33 3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura

So planot se utvrduvaat i planskite re{enija za infrastrukturata. Na ovoj prostor uslovenosta od programskite barawa i postojnata sostojba zna~itelno gi diktira planskite re{enija za soobra}ajnicite, za fekalnite i atmosferskite infrastrukturni vodovi, kako i za elektri~nata i elektronsko-komunikaciskata infrastruktura, koi se vo direktna zavisnost od uli~nata mre`a, pored koja se vodat. Vodeweto na infrastrukturata da bide vo infrastrukturni koridori.

3.1 Soobra}aen plan

Soobra}ajniot koncept za lokalitetot koj e predmet na izrabotka na ovaa DUPD e postaven vrz osnova na postojnata sostojba i urbanisti~kiot koncept za namena na povr{inite. Prezemena e trasata i soobra}ajniot profil na ulicata:  Magistralniot paten pravec - avtopat A1 (avtopat Prijatelstvo) na potegot kraj planskiot opfat so prethodno navedeniot izvedben proekt e planiran so vkupen profil od 25,9 m, odnosno 2h9,7m kolovoz (vo sekoj pravec po edna: lenta za zapirawe od 2,2 m, lenta za vozewe od 3,5 m, lenta za prestignuvawe od 3,5 m i 0,5 m rezervno rastojanie od sredi{noto razdelno zelenilo), 3m razdelno zelenilo i 2h1,50 m bankini. Na delot kaj pravcite od lentite za zabavuvawe i zabrzuvawe za vlez i izlez od benzinskata, planirano e pro{iruvawe za 1,3 m (pro{iruvawe na lentata za zapirawe od 2,2 m do 3,5 m), pri {to vkupniot profil bi bil 27,2 m. Soobra}ajniot pristap do lokalitet e preku magistralniot paten pravec - avtopat A1 (avtopat Prijatelstvo), za {to se planiraat lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe od avtopatot. Za vleguvawe i izleguvawe vo i od opfatot, se planira lentata za zapirawe da se prenameni vo lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe, pri {to na odreden del od avtopatot se planira i pro{iruvawe na istiot (vo pravecot od lentite za vlez i izlez, koi se planirani so {iro~ina od 3,5 m). Presmetkata na lentite za zabavuvawe i zabrzuvawe na magistralniot pat - avtopat A1 e izvr{ena spored:

Presmetanata dolìna na lentata za zabavuvawe iznesuva 300 m (zakosen del 80 m i prav del 220 m), a na lentata za zabrzuvawe iznesuva 410 m (zakosen del 80 m i prav del 330 m). Vkupnata povr{ina na opfatot iznesuva 1,7 ha, od koja 1,28 ha se soobra}ajni povr{ini ili 75,11%. Kompletna soobra}ajna signalizacija na uli~nata mreà, kako vertikalna i horizontalna, treba da se izvede soglasno propisite od oblasta na soobra}ajot. Za grade`nata parcela, so osnovna klasa na namena E2 - Komunalna suprastruktura, potrebite za parkirawe za grade`nata parcela }e se re{avaat vo ramkite na sopstvenata parcela soglasno ~len 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 22/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 68/18) kako osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolenata visina i povr{ina za gradba. Vo odnos na re{avaweto na problemot na stacionarniot soobra}aj potrebite za parkirawe za grade`nata parcela }e se re{ava vo ramkite na sopstvenata parcela so po~ituvawe na potreben broj parking mesta, kako osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolenata visina i povr{ina za gradba soglasno ~len 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 22/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 68/18). Voedno, potrebno e da se predvidat i minimum 3 parking mesta za te{ki tovarni vozila i avtobusi, kako i posebno stojali{te za cisternata za dotur na goriva. Rampite za pristap do parkirali{tata i garaìte da se proektiraat soglasno ~len 60 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 22/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 68/18). Dimenzioniraweto na grupnite parkirali{ta se vr{i na toj na~in {to na vkupniot broj na parking mesta se planiraat minimum 3% parking mesta za lica so invalidnost. Na parkirali{tata so pomalku od 20 mesta se predviduva minimum edno parking mesto za lica so invalidnost. Parking mestoto za lica so invalidnost e so minimalni dimenzii 3,50/5,50 i se locira i vidno se obeleùva najblisku do vlezot na gradbata i do pe{a~ka povr{ina.

35 3.2 Vodosnabditelna mre`a

Od analizata na postojnata sostojba konstatirano e deka na predmetniot lokalitet ne postoi izvedena hidrotehni~ka infrastruktura. So urbanizacijata na ovoj prostor i namenata na povr{inite na zafatot opfaten so Dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija se predviduvaat javni i komercijalni objekti i predvideni se maksimalni povr{ini za gradba {to pretstavuva maksimalen kapacitet na prostorot vo momentot. Vodosnabduvaweto na novopredvidenite objekti se predviduva so postavuvawe na bunar vo ramki na lokacijata. Ovaa potrebna koli~ina na voda do vodokorisnicite }e se distribuira preku novoproektiranata distributivna vodovodna mre`a.

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija

Po odnos na kanalizacija se planira izgradba na separaten sistem na kanalizacija t.e. izgradba na posebna kanalizaciska mreà za atmosferski vodi kako i posebna kanalizaciska mreà za fekalna kanalizacija. Pri proekcija, oddelnite kanalizaciski sistemi se usvoeni od nadmorskata visina na lokalitetot, od polo`bata vo odnos na recipientot i od ekspozicijata na terenot. Kanaliziraweto e predvideno da se vr{i gravitaciski. So proekcijata na hidrotehni~kata infrastruktura se predviduva generalno re{avawe na fekalnata kanalizacija, koja }e se sostoi od kanali koi {to }e se vodat po planiranite soobra}ajnici. Koli~inata na otpadnite vodi }e se presmetuva kako 80% od maksimalnata ~asova potro{uva~ka na voda, zgolemena za 20% od infiltracija na podzemni vodi. Kanalizacionata mreà }e se sostoi od PVC kanalizaciski cevki so F300mm i armirano - betonski revizioni {ahti. Ovaa novoplanirana kanalizaciska mreà }e se odveduva vo jama koja }e bide postavena vo ramki na lokacijata. Proekcijata na atmosferskata kanalizacija, predviduva separaten kanalizaciski sistem za odvod na atmosferski otpadni vodi, koj }e se sostoi od posebni kanali, a koi }e se vodat po glavnite soobra}ajnici i po soobra}ajnici za koi postojat uslovi za kanalizirawe po gravitaciski pat. Atmosferskata kanalizacija }e gi evakuira otpadnite atmosferski vodi od krovnite povr{ini na objektite, od povr{inite na ulicite, zelenite povr{ini preku novoproektiranite vodovi na atmosferska kanalizacija.

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija

Elektroenergetskite potrebi Benzinska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija }e

36 se zadovolat vo ramki na sopstvenata parcela i so sopstvena planirana trafostanica. Eventualnite zgolemeni elektroenergetski potrebi so izvedba na novi sodrìni soglasno odredbite na ovoj Plan }e se re{at so predviduvawe na trafostanica vo ramkite na samata grade`na parcela pri izrabotkata na arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt vo natamo{nite fazi na razrabotka. Kablovskoto napojuvawe so srednonaponska i niskonaponska el. mreà }e se opredeli i }e se razviva vo ponatamo{niot tek na razrabotka na tehni~kata dokumentacija, odnosno so izrabotka na urbanisti~ki proekti i idejni i osnovni proekti za elektri~na mreà od strana na stru~nite slu`bi na EVN.

37 4.Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Op{tina Gevgelija se nao|a vo naju`niot del od Republika Makedonija, na samata granica so Republika Grcija, na nadmorska viso~ina od 64 m i na prostor od 485 km2. Prirodnata celina na Gevgeliskata kotlina e podelena pome|u Makedonija i Grcija: severniot del e makedonski, a ju`niot do Ciganskata klisura e gr~ki. Makedonskiot del od ovaa kotlina ne mo`e to~no da se ograni~i so grebeni i okvirni planini bidej}i reqefot e izdroben na brojni brda, ~uki i tumbi pome|u koi se {iroki i plitki dolini koi gravitiraat kon jug. Od jug kotlinata e skoro zagradena so niska pregrada koja se pru`a od zapad prema istok, a ja so~inuvaat Gevgeliskiot krst (Vardarski rid) so visina od 108 mnv i Kufiqukot 117 mnv.

Mestopolo`ba na op{tina Gevgelija vo Republika Makedonija

Niz teritorijata na op{tina Gevgelija minuva primarnata oska na razvojot koja se protega po Vardarskata dolina vo pravec sever-jug i pretstavuva del od koridorot 10. Mo{ne va`na e i pograni~nata pozicija na op{tina Gevgelija so Republika Grcija, kako i mo`nostite za locirawe na stopanskite kapaciteti, koi baraat golem transport na

38 surovini i gotovi proizvodi, pri {to blizinata na Solunskoto pristani{te pretstavuva zna~ajna komparativna prednost. Dolinata na Vardar minuva niz re~nite pro{iruvawa - Miravskoto i Gevgeliskoto. Najniskata kota na Vardar, na dr`avnata granica, e 45 mnv, a najvisokata 88 mnv. Relativna viso~ina pome|u ovie to~ki iznesuva 43 m na ispravena dol`ina od 26 km.

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Vo op{tina Gevgelija se zastapeni patniot i èlezni~kiot soobra}aj. Niz teritorijata na op{tinata minuva avtopatot E75 (Evropski koridor 10) koj gi povrzuva Sredna Evropa so Grcija i Mala Azija. Dolìnata na ovoj pat vo teritoriite na op{tinata iznesuva 30 km, od koi 10 km se nov moderen avtopat i ostanatite 20 km treba da se moderniziraat. Vo op{tinata postojat i regionalni pati{ta:  R-111 ja povrzuva Gevgelija so Bogdanci za Nov Dojran, Star Dojran do preminot preku makedonsko-gr~kata granica;  R-604 od Gevgelija preku Moin i Konsko do Smrdliva Voda. Vkupnata dolìna na lokalnite pati{ta vo Gevgelija iznesuva 91,68 km lokalni pati{ta. Samo 21,13 km ili 29,59% se asfaltirani, 28,25 km se tamponirani i 36,3 km se probieni. Vkupnata dolìna na ulici vo op{tinata e 60,2 km ulici od koi 62,96% se afaltirani, 3,48% se tamponirani i 33,56% se probieni ili zemjeni ulici. Op{tina Gevgelija po vozdu{en pat so svetot e povrzana preku aerodoromot Petrovec vo Skopje, oddale~en 169 km, aerodromot Ohrid (262 km) i aerodoromot vo Solun (99 km).

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Prirodnata celina na Gevgeliskata kotlina se protega od severnata i ju`nata strana na makedonsko-gr~kata granica. Reqefot e izdroben na brojni ridovi, ~uki i tumbi me|u koi se {irokite i plitki dolini koi gravitiraat kon jug. Najniska kota na rekata Vardar, kaj dràvnata granica e 45 mnv, a najvisokata 88 mnv. Relativnata viso~ina pome|u ovie to~ki iznesuva 43 m na ispravena dolìna od 26 km. Gradot Gevgelija leì vo ramniot del na kotlinata ~ii prirodni granici se: od istok rekata Vardar, od jug Suva Reka, prema zapad nema prirodna granica, ramninata prodolùva kon Moin, prema sever Karaorman i Mrzenski Rid me|u koi, niz kusa dolina, pominuva regionalniot pat za Negorci. Mo{ne interesna e pojavata na tri osameni ridovi (Din}ut, Mrzenski i Vardarskiot Rid) ~ie poteklo e najverojatno erozivno, no ne se isklu~eni i mo`nite tektonski vlijanija. Ovie ridovi na gradot mu davaat osobeni pejsa`ni vrednosti i go ozna~uvaat negoviot identitet. Prose~nata nadmorska viso~ina na koja leì gradot iznesuva pome|u 53 i 60 mnv, {to zna~i deka ridovite se vozignuvaat za po 50 do 100 m pod ramnicata.

39 4.1.3 Geolo{ki karakteristiki

Raznovidnosta na geolo{kite, reqefnite i vegetaciskite priliki, a posebno vlijanieto na ~ovekot i na klimatskite uslovi dozvoluvaat da se sretnat pove}e vidovi na po~vi. Teritorijata na op{tinata se odlikuva so bogatstvo na razli~ni karpesti masi, {to zna~i deka inìnersko-geolo{kite karakteristiki se dosta razli~ni i vo zavisnost od litolo{kiot sostav na stenata, tektonskata o{tetenost i sveìna. Geolo{kiot sostav e raznovrsen i bogat taka {to ovozmoùva eksploatacija na mineralnoto blago. Vo prv red tuka se nemetalnite pojavi, osobeno na ukrasen kamen vo koj spa|aat ortofirite, varolatite, mermerite, granitot, gabrovite i anfiolitite. Op{tina Gevgelija go zazema Dolnoto Povardarie, odnosno Gevgeliskata kotlina. Prostorot se odlikuva so prostorni povr{ini od ridsko-ramni~arskite tereni, koi se izdigaat do okolu 600 mnv, na koi se razvivaat poluvijalno-deluvijalni i cimetno kafeavi po~vi i planinsko podra~je, od 600-2000 mnv, na koi dominiraat kiselo-kafeavi po~vi. Vo geolo{ki pogled terenite se izgradeni prete`no od gabro i dijabaz, a delumno od graniti i karbonati. Gevgeliskata kotlina e pod golemo vlijanie na sredozemnata klima koja iako izmeneta gi nudi site pogodnosti i mo`nosti za razvoj na op{tinata.

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Terenot na Gevgeliskata op{tina mu pripa|a na prostorot na Vardarskata zona koja se odlikuva so povremena seizmi~ka aktivnost. Seizmi~kata dinamika na ovoj epicentralen predel se bazira na negoviot tektonski sklop. Vo osnovni potezi toj sklop e mnogu ednostaven. Me|u horstovite od stari masi (krilesti {krilci od I grupa) vo oblik na svoeviden tektonski rov, stesneta e Vardarskata zona. Glavnite nejzini horstovi, od istok se blokovite na Rodopskata masa, a od zapad blokovite na Pelagoniskata masa. Vsu{nost, pred formiraweto na Vardarskata zona, dvete masi pretstavuvale edna celina-Rodopski masiv. So raspa|aweto na ovoj masiv, nekoi delovi (blokovi) pome|u rasedite se odvojuvale, dodeka nekoi delovi (blokovi) pome|u niv potonuvale i bile zasipuvani so pomladi tvorevini, sozdavaj}i na toj na~in tektonski depresii ili rokovi. Takov rov pretstavuva i Vardarskata zona. Rovovite se podlo`ni na raznovidni pritisoci i ottuka na niv se primeneti razni dvi`ewa koi povremeno se manifestiraat so seizmi~ki pojavi (zemjotresi), od razli~en tip i intenzitet. Najsilnite do sega zabele`ani trusni katastrofi na ova podra~je nastanale vo 1931 godina. Po ova trusna katastrofa periodot e relativno miren, so isklu~ok na 21.12.1990 godina, koga se slu~i silen zemjotres so magnituda od ML=5.6 po Rihter, so epicentar 25 km ju`no od Gevgelija.

40 4.1.5 Hidrotehni~ka struktura

Gradot Gevgelija pripa|a na Vodostopanskoto podra~je Dolen Vardar, koe go opfa}a slivot na dolniot tek na rekata Vardar od vodomerniot profil Demir Kapija do granicata so R. Grcija. Vo lokalniot sliv pozna~ajni pritoki na Vardar se rekite Kovanska, Sermeninska, Konska, Anska Reka i Luda Mara. Gradot Gevgelija so voda se snabduva od podzemni vodi so zafaќawe na dva lokaliteti i toa vo gradskoto podra~je: bunarot vo krugot na fabrikata „Zora” i bunarite vo blizina na avtopatot, odnosno rekata Vardar. Dvata postoe~ki bunari se so kapacitet od: B1=20 l/sek i B2=90 l/sek. Ovie dva bunari poradi svojata mestopolo`ba se zagrozeni so izgradbata na Avtopatot, benzinskata pumpa, avtoservisot na „Mlaz” i drugi objekti koi se vo neposredna blizina na bunarite. Posebno reìmot e poremeten so izgradbata na novite mostovi na rekata Vardar koi go zagrozija reìmot na te~enie na podzemnite vodi. Poradi prethodnoto i poradi nedostigot na voda vo letnite meseci, izgradeni se novi bunari vo lokalitetot na seloto Moin. Tamu se izgradija ~etiri bunari so slednata izda{nost: Bunar B1 - 41 l/sek. Bunar B2-45l/sek. Bunar BZ-43l/sek Bunar B4-44l/sek. Gradot Gevgelija potrebite za vodosnabduvawe vo idnina moè da gi re{i so koristewe na vodite od vodosnabditelniot sistem za spas na Dojransko Ezero-\avato. Sistemot e izgraden so kapacitet od 1000 l/sek, so osnovna namena za dopolnuvawe na Dojranskoto Ezero, i raspolaga so dovolna koli~ina na voda za vodosnabduvawe na gradovite Gevgelija i Bogdanci.

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

[irokata otvorenost na Vardarskata dolina, a so nea i op{tinata Gevgelija, kon Solunskata kotlina preku dolinata na Vardar i Xolaja uslovija silno vlijanie na mediteranskata (Egejskata) klima vo ovoj region. Ova vlijanie posebno e izrazeno vo kotlinskiot del do 300 mnv, a ne{to izmeneto i vo ridskoto podra~je do 600 mnv. Planinskata klima preovladuva samo vo najvisokite delovi na Koùf planina. Vkupen broj na ~asovi so insolacija vo godinata iznesuva 2.443 ~asa, {to moè da se sporedi so nekoi mesta na Jadran i Mediteranot voop{to. Prose~nata godi{na temperatura na Gevgelija iznesuva 14,5°S. Najstudeniot mesec e januari so prose~na temperatura od 3,2°S. Najtopol mesec e juli so prose~na temperatura od 25,7°S. Srednata godi{na minimalna temperatura iznesuva 8,1°S, a srednata godi{na maksimalna 20,3°S. Amplitudata na srednite ekstremi iznesuva 12,2°S. Prose~nata godi{na suma na vrneì vo Gevgelija iznesuva 745,2 mm. Rasporedot na vrneìte ne e ramnomeren. Najgolemi koli~ini na vrneì ima vo esen (221 mm), a potoa vo zima (218 mm), pa vo prolet (178 mm), a najmalku vo leto(100 mm).

41 Fakti~kiot broj na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 8,3 dena, dodeka traeweto na periodot so sne`na pokrivka iznesuva 39, odnosno 37 dena. Prose~nata vrednost na relativnata vla`nost iznesuva 71-72%, vo zima e 81-82%, a vo letniot period se spu{ta do 56%. Maglite vo prostorot na Gevgeliskata op{tina se retka pojava. Prose~niot broj na denovi so magla za Gevgelija iznesuva 16,4. Maglite se javuvaat vo esenskite i zimskite meseci, a najizrazeni se vo dekemvri so 3,3 dena. Najzna~ajni se vetrovite Vardarec i Jug. Vardarecot se javuva od severen, a jug od jugoisto~en pravec. Vardarecot duva preku celata godina, a naj~esto vo zimskite meseci (275-327%) so brzina od 6,2-7,2 m/sek. Toj preku zimata ja sni`uva temperaturata, a preku letoto go zgolemuva isparuvaweto. Jugot e topol vetar i naj~esto duva vo prolet i vo esen. Po dolinata na Sermeninskata i Samovilskata reka od Ko`uf vo letnite i zimskite meseci duva severozapaden vetar so maksimum vo juli (177%o) i dekemvri (16%o).

4.1.7 Naselenie

Brojot na `iteli vo op{tina Gevgelija iznesuva 22.988, {to na povr{ina od 485 km2, dava gustina od 47 `iteli na km2, a toa zna~itelno e pomalku od gustinata na naselenost na Republika Makedonija. Rabotnata sila (ekonomski aktivno naselenie koe go so~inuvaat vrabotenite i nevrabotenite) vo Op{tinata se evidentirani 8.679 vraboteni, a stapkata na vrabotenost iznesuva 77,29%, so {to ovaa op{tina se nao|a me|u op{tinite vo zemjata so najvisoka stapka na vrabotenost.

4.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura

Vodosnabduvaweto vo op{tina Gevgelija, vo pogolem del se vr{i preku zafa}awe na podzemni bunari, a pomal del preku planinska izvorska voda i toa pred se, vo ridsko planinskite naseleni mesta. Vo Gevgelija postojat dve zoni na vodosnabduvawe so 6 pumpni stanici (bunari), dva kaj r. Vardar B2-20 l/sek i B2-90 l/sek i 4 kaj selo Moin. Isto taka, postoi i edna pumpna stanica so rezervoarski prostor od 4500 m2. Ako se ima vo predvid faktorot naselenie, pokrienosta so kanalizaciona mreà na op{tinata e 75%, a na gradot 90%. Zafa}aweto i odvodot na otpadnite vodi od Gevgelija se vr{i preku postojaniot kanalizacionen sistem graden i dograduvan pove}e godini. Dolìnata na celokupnata kanalizaciona mreà iznesuva 44 km, od koi 6 km se azbestcementni, 24 km se betonski i armirano betonski, PVC 7 km, keramika 4 km, rebrasti PE 3 km. Vo gradbata upotrebeni se profili od tipot: F150, 200, 250, 300, 400, 500, 630, 800 i 1000 mm. Najgolem nedostatok na kanalskata mreà e {to taa e me{ovita, fekalna i atmosferska, a recipientot e rekata Vardar. Teritorijata na op{tinata pokaùva oskudnost na izvorski i podzemni vodi. Prose~nata izda{nost na izvorite se dviì od 1 do 3

42 l/sek, a izvori so pogolema izda{nost ne se zabele`ani. Vo hidrografskata struktura vleguvaat i akumulaciite vo Bogorodica, Toplec, Dos, Kalica i drugi. Eden od najpoznatite izvori na mineralna voda se nao|a na turisti~kiot lokalitet Smrdliva voda. Dodeka, kaj Negorskite Bawi i vo blizina na seloto Smokvica se nao|aat bogati izvori na termomineralna voda.

4.1.9 Prirodno i kulturno nasledstvo

Op{tina Gevgelija e sredina koja raspolaga so zna~itelno bogatstvo na prirodni resursi: {umi, geotermalni izvori i planinski reki. Vo ovoj region se zabeleàni nao|ali{ta na nemetalni surovini kako {to se ukrasniot kamen, ortofiri, varolati, mermer, granit i anfioliti, dodeka nao|ali{ta na metalni mineralni surovini, kako {to se jaglen, uranium i sli~no ne se zabeleàni. Golemiot broj na son~evi denovi vo godinata, veterot, geotermalnite vodi i koli~inite na neiskoristenata biomasa od razli~ni izvori nudat odli~ni mo`nosti za iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija vo ovoj region. Soglasno Studijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo, izrabotena za potrebite na Prostorniot plan na RM („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04), vo planskiot opfat na prostorot koj e predmet na razrabotka na UPS Miravci, op{tina Gevgelija nema evidentirano nitu registrirano nasledstvo. Na podra~jeto koe e predmet na analiza ima registrirano nedvi`ni spomenici na kulturata (Eksperten elaborat): 1. Arheolo{ki lokalitet Dolna Crkva, Miravci, rimski period; 2. Arheolo{ki lokalitet Kr~anovo, Miravci, anti~ki period; 3. Arheolo{ki lokalitet ûa{evec, Miravci, docnoanti~ki period; 4. Crkva Sv. Konstantin i Elena, Miravci, 19 vek.

4.2 Opis na sega{nata sostojba so `ivotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava) kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata. So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, po~vata, bu~avata i tvrdiot otpad, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

43 Vozduh

Glaven izvor na zagaduvawe e industrijata koja vo ekosistemot emitira, gasovi, parei, ~ad magla, pra{ina i areosoli. Zagaduvaweto na vozduhot najpove}e e rezultat na prerabotka na sulfidni koncentracii na oboeni metali, kako i na sogoruvawe na koks i drugi karbofilni goriva vo industrijata i doma}instvata. Na zagaduvawata na vozduhot mnogu vlijae topografijata na terenot, visinata na industriskite oxaci i atmosferskite uslovi. Najkriti~no zagaduvawe e vo uslovi na otsustvo na horizontalno i vertikalno struewe na vozduhot, osobeno koga e istoto prosledeno so temperaturni inverzii. Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii spored zakonskata regulativa treba da se dvi`at vo slednite granici: Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentracii MKD (g/~) MKD (mg/m3) olovo 25 5 azotni oksidi 5000 500-800 jaglevodorodi / 500 formaldehid 100 20 cvrsti ~esti~ki / 130 jaglen monoksid / 650 jaglen dioksid / 2,5

Maksimalno dozvoleni granici na {tetni materii

Najracionalen i efikasen na~in za za{tita na `ivotnata sredina od {tetnite vlijanija vrz vozduhot e preventivnoto deluvawe i spre~uvawe na produkcija na {tetni emisii vo samite izvori na nivno sozdavawe. Kvalitetot na vozduhot najmnogu go naru{uva prisustvoto na gasovi, pra{ini i drugi {tetni materii koi negativno vlijaat vrz zdravjeto na lu|eto, ekosistemite i prirodnite sozdadeni vrednosti. Edna od merkite za realizacija na preventivniot pristap vo za{titata na vozduhot e obezbeduvawe na solidno sogoruvawe vo ogni{tata na raznite gorivni instalacii i dobra karburacija na gorivata vo motorite so vnatre{no sogoruvawe. Isto taka, zna~ajni merki koi pridonesuvaat za nadminuvawe na problemot so zagaduvawe na vozduhot se: - izgradba na {iroki ulici koi ovozmo`uvaat brzo provetruvawe; - zgolemuvawe na povr{inite so zeleni nasadi i drvoredi; - podobruvawe na koeficientot pome|u izgradenite i slobodnite povr{ini; - podigawe zeleni pojasi okolu industriskite zoni, proizvodnite kapaciteti, rezervoarite za voda i dr.

Voda

Vodosnabduvaweto vo op{tinata, testirano spored nacionalnite standardi, se vr{i od dve glavni bunarski podra~ja: bunarskoto podra~je

44 Moin, koe obezbeduva 80% od potrebite i izvorite vo blizina na rekata Vardar. Mreàta za vodosnabduvaweto e dolga 676 km i glavno e zastarena, pove}e od 30 godini. Ottuka i potrebata od prodolùvawe na zapo~natata rekonstrukcija i od zamena na starite azbestni i cementni cevki. Javnoto komunalno pretprijatie „Komunalec” e odgovorno za vodosnabduvaweto. Najgolem del od op{tinata e pokrien so kanalizaciona mreà, ~ija dolìna iznesuva 43 km. Toa e prete`no kombiniran sistem za odveduvawe na fekalnite i na atmosferskite vodi. Ovoj sistem e mo{ne neprakti~en i potrebno e odvojuvawe na atmosferskite od fekalnite vodi. Vkupnata koli~ina na otpadna voda {to se ispu{ta vo gradskiot fekalen kanalizacionen sistem se vleva vo Vardar, bez bilo kakov prethoden tretman za pre~istuvawe. So toa se predizvikuva zagaduvawe na vodite na rekata Vardar. So realizacija na proektot za izgradba na pre~istitelna stanica za otpadni vodi, so kolektor na rekata Vardar }e se obezbedi celosna za{tita na ovoj ekoregion i na vodite za Gevgelija. Otpadnite vodi vo naselenite mesta se sobiraat vo individualnite septi~ki jami, a JP „Komunalec” e odgovorno za upravuvawe i za odrùvawe na ovie sistemi. Seloto Miravci pripa|a na vodostopanskoto podra~je (VP) Dolen Vardar koe go opfa}a slivot na rekata Vardar od vodomerniot profil Demir Kapija do granicata so Republika Grcija. Vo lokalniot sliv pozna~ajni pritoki na rekata Vardar se Stara reka, Kovanska reka, Sermeninska, Kowska, Anska reka i Luda Mara. Za celosno iskoristuvawe na hidrolo{kiot potencijal vo VP Dolen Vardar izgradena e akumulacijata Paqurci na rekata Luda Mara so korisna zafatnina od 2,8h106m3. Osnovna namena na vodite od akumulacijata e navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini vo Bogdane~ko Pole. Za idniot period se predviduva izgradba na akumulaciite Kowsko na Kowska reka, Gradec, Miletkovo, \avato i Gevgelija na rekata Vardar. Ovie akumulacii se pove}enamenski, vodite }e se koristat za navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini, kontrola na poplavi i oplemenuvawe na malite vodi. Niz samiot opfat pominuvaat vremeni vodoteci - suvodolici. Za za{tita na prostorot od nesakani dejstvija pri pojava na golemi vodi potrebno e da se izvr{i regulacija na poroite i da se obezbedi za{titen pojas soglasno Zakonot za vodi.

Otpad

ôvekot so svojata aktivnost producira golemi koli~ini na cvrst otpad. So procesot na industrijalizacijata, urbanizacijata i zgolemuvawe na standardot na ìveewe, ovie koli~ini pokaùvaat trend na porast. Komunalniot i tehnolo{kiot-neopasen otpad e vo korelacija so razvojot na Op{tinata. Pogolem del od komunalniot otpad se sozdava od ~ovekot i tercijarnite dejnosti (trgovija, ugostitelstvo i turizam), a

45 tehnolo{kiot-neopasen otpad se producira od proizvodnite dejnosti. Za op{tina Gevgelija so ogled na stopanskata struktura, zna~ajno vlijanie vrz koli~inata na cvrstiot otpad pokraj industrijata imaat i zemjodelieto.

Rastitelen i `ivotinski svet

Kvalitetot na po~vite pretstavuva osnoven preduslov za ostvaruvawe na odr`liviot razvoj. Sovremenite procesi na urbanizacija i osobeno koristeweto na zemji{teto za stopanski celi najdirektno vlijae vrz intenzitetot na koristewe na zemji{teto i promenata na negoviot kvalitet. Postojat mnogu pri~initeli koi predizvikuvaat o{tetuvawe i zagrozuvawe na zemji{teto: zagadenite otpadni vodi, istaloènite ~estici od vozduhot (te{ki metali i sl.), erozijata, neracionalnoto koristewe na hemiski sredstva vo zemjodelstvoto, soobra}ajnicite, deponiite, urbanite i ruralnite naselbi, dobito~nite farmi so nesoodvetna izgradba na pomo{ni objekti, vikend naselbite, infrastrukturnite sistemi i dr. Koristeweto na arsko i ve{ta~ko |ubre i pesticidi se odviva bez soodvetna kontrola. Nekoi pesticidi imaat visoka toksi~nost so golem rizik po zdravjeto na ~ovekot i negativni vlijanija vrz rastenijata, ìvotnite i ekosistemot. Za da se spre~at negativnite posledici od primenata na hemiskite preparati i ve{ta~kite |ubriva vo zemjodelieto, neophodne e da se namalat koli~inite na optimalnoto nivo i ednovremeno nivno supstituirawe so voveduvawe i primena na bio pesticidi i organski |ubriva so koi se obezbeduva produkcija na zdravi i ekolo{ki ~isti proizvodi. Biopesticidite pretstavuvaat ìvi organizmi, mikroorganizmi ili proizvodi na nivnite ìvotni procesi. Higienskite prednosti od upotreba na biopesticidite se:  otsustvo na negativni efekti vrz florata i faunata,  otsustvo na zagaduvawe na ìvotnata sredina,  otsustvo na rezidui (ostatoci) vo hranlivite produkti,  neregistrirana otpornost kon niv. Vo delot na faunata, vo {umskite predeli na Gevgelija moàt da se sretnat najrazli~ni vidovi isklu~itelni ptici i ìvotni, kako {to se erebicata, diva guska i {atka, {tuka, potpolo{ka, prepelica, crn i bradest mr{ojadec, beloglav mr{, divokoza, ververica i dr. Pod vlijanie na mediteranskata klima, evidentna e pojavata na mo{ne golem broj vidovi na flora, pred se, kserotermalna zaednica prnar, vo koja zemaat u~estvo mnogubrojni mediteranski vidovi. Vo vertikalen pogled, se javuva dabot blagun, a nad nego {umata ja pretstavuvaat tri pojasi na bukovi {umi, poznati kako podgorski, gorski i subalpski, a vo niv e prisutna i elata.

46 Bu~ava

Problemot na bu~ava na podra~jeto dosega ne e analiziran i istra`uvan. Vo ovoj region izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo `ivotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto. Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl).

4.3. Sega{ni problemi so `ivotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni). Najosetlivi elementi na `ivotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni faktori dobra

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel. Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S. Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina:

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften ocena na `ivotna sredina problem Naru{en kvalitet na vozduhot upotreba na drva i nafta kako agens za zatopluvawe, zgolemen soobra}aj (nemawe Vozduh meren isntrument za merewe na zagadenosta vo vozduhot) h Naru{en kvalitet na recipientite kako rezultat na ispu{tawe komunalni otpadni vodi (ne tretirawe na otpadnite Voda vodi) h Nedovolno planirawe na promenite vo h

47 namenata na zemji{teto Otpad Postoewe na divi deponii pokraj h Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat za istalo`uvawe na Po~va aerosedimenti h Degradacija na po~vite h Predel Degradirani predeli h Uzurpacija i degradacija na prostorot h Niska ekolo{ka svest kaj gra|anite vo Naselenie op{tinata h Pojava na migracija poradi golema nevrabotenost h Koristewe na ogrevno drvo za Klimatski faktori zatopluvawe h Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija (ne postoewe na strategija za iskoristuvawe na alternativni izvori) h Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi h

Sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina

48 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Za zna~eweto na realizacija na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija treba da se zeme vo predvid i sega{nata sostojba so najosetlivite elementi na ìvotnata sredina na planskiot opfat. Isto taka, se razgleduva opcijata bez da se sprovede planskata aktivnost, odnosno rabotite da оstanat vo prvobitnata polo`ba. Vo konkretniov slu~aj, dokolku DUPD ne se sprovede se o~ekuvaat slednive posledici:  Neplansko iskoristuvawe na prostorot;  Pojava na nekompatibilni dejnosti;  Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;  Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;  Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina;  Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;  Nema razvoj na stopanstvoto;  Namaleni prihodi vo buxetot;  Slab socio-ekonomski razvoj;  Naru{eno zdravje na naselenieto;  Namalena mo`nost za vrabotuvawe;  Porast na migracija;  Namalen ìvoten standard;  Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj.

49 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata. Realizacijata na ovoj Planski dokument e od fundamentalno zna~ewe i pretstavuva osnova za negovo ekonomsko oìvuvawe. Sekako, osobeno zna~ajno e za izgotvuvawe na strate{ka ocena, {to e i voobi~aena postapka da se izanalizira opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala onakva kakva {to e. Vo takviot slu~aj realno e da se o~ekuva da ne se promeni fakti~kata sostojba, odnosno da prodolàt trendovite na u{te pogolema pasivizacija na analiziraniot planski region. Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:  Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira pogolema stagnacija;  Prodolùvawe na trendot migracija;  Nevrabotenosta nema da se namali;  Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;  Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni;  Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina;  Iskoristuvawe na slobodni povr{ini so nelegalni gradbi. So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni aspekti:  Povolna geografska polo`ba;  Dobri mikroklimatski uslovi;  Otvarawe novi rabotni mesta;  Liberalizacija na pazarot so nafteni derivati;  Izgradbata na predvidenata sodrìna }e ovozmoì zgolemen stepen na urbanizacija so maksimalno iskoristuvawe na prostorot, ostvaruvawe na funkcii so direktni ili indirektni ekonomski efekti. Planot se pokaùva kako soodveten bidej}i se nao|a vo blizina na regionalen pat i sekoja druga namena bi bila nesoodvetna. So realizacija na planot se ovozmoùva lokacijata da prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina ovozmoùva razvoj na ovoj i po{irokiot prostor koj }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija na predloènata programa kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dràvata.

50 7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata sredina

Vakvite pojavi koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija, moè da se analiziraat od negativen aspekt, kako i od aspekt na perspektivni, odnosno pozitivni vlijanija. Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koi vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na predvidenata sodrìna od planskiot opfat ne samo {to }e ja zapre ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie tuku i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto.

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektite predvideni za izgradba nadvor od zonata na domuvawe i individualnite stanmbeni objekti ne se o~ekuva da se predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. Mo`ni vlijanija bi imalo pri izgradba na opfatot, no toa }e bide samo

51 vo period na izgradbata za {to }e se predvidat posebni merki vo Studijata za ocenka na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili elaboratite za ìvotna sredina. So implementacijata na planot moè da se predizvikaaat eventualno odredeni negativni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto od aspekt na:  Nepravilno upravuvawe so ìvotnata sredina;  Nepravilno postapuvawe so otpadot od ras~istuvaweto na terenot vo podgotvitelnite aktivnosti. Poradi transportot na gradeèn materijal, rabotnata sila, kako i bu~avata predizvikana od zgolemeniot soobra}aj koja moè da se poka~i, no samo vo periodot na grade`nata faza. Emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i te{kata mehanizacija }e se poka~at poradi izveduvawe na grade`ni aktivnosti. Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskata sodrìna vo planskiot opfat kade }e se implementira planot. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na ìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskiot razvoj na op{tinata i po{iroko vo stimulirawe na ekonomskite aktivnosti, zgolemuvawe na stapkata na ekonomskiot rast, zgolemuvawe na dohodot po glava na `itel, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura, podobruvawe na infrastrukturata i uredenost na prostorot i zgolemuvawe na kvalitetot na `iveeweto.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz ambientniot vozduh. Spored klasata na namena vo planot, ne se o~ekuva da se naru{i kvalitetot na vozduhot. Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od site aspekti na ìvotnata sredina, kako bi se ostvarile povolni uslovi za

52 ~ist vozduh, {to e i zakonska obvrska, koja treba da se realizira vo fazata na dobivawe na odobrenieto za gradba.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni. Vlijanieto na fugitivnite emisii vo vozduhot od izduvnite gasovi od vozilata }e se ubla`i so planiranoto za{titno zelenilo. Predvidenoto plansko re{enie so obezbeduvawe na za{titno zelenilo i bogato hortikulturno ureduvawe vo i okolu samiot kompleks }e pretstavuva osnova da se o~ekuva deka toa nema da pridonese kon zna~ajni naru{uvawa na kvalitetot na vozduhot vo po{irokoto podra~je ili da dovede do klimatski promeni.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot i izgradba na infrastrukturnata mre`a treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava. Vo funkcionalnata faza na pumpnata stanica so uslu`niot centar se o~ekuva zgolemeno nivo na bu~ava od rabotnite aktivnosti kako od zgolemeniot broj na vozila koi }e gravitiraat vo ovoj lokalitet. Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie od vibracii

Vo planskata zada~a za realizacijata na planskiot opfat ne se predvideni dejnosti koj }e produciraat postojani izvori na vibracii, osven vo periodot na izgradba na objektite i infrastrukturata.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se sanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te. Pri funkcioniraweto na pumpnata stanica kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi moè da bide naru{en od eventualno nepravilno upravuvawe so otpadot, nepravilnoto rakuvawe i skladirawe na surovinite, maslata i gorivata. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata

53 sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz po~vata

Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetna implementacija na proektot, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl. Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot se predvideni merki i re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }e se generira vo kompleksot. Vlijanija vrz po~vata isto taka, se o~ekuvaat pri aktivnostite okolu ras~istuvawe na terenot so vegetacija. Komunalen otpad moè da se pojavi dokolku rabotnicite koi }e rabotat ne go otstranat. Eventualni vlijanija vrz po~vata moè da se o~ekuvaat vo slu~aj na nesoodvetno upravuvawe i rakuvawe so otpadnite masla i otpadnite vodi. Vo planskata dokumentacija se predvideni aktivnosti za pravilno upravuvawe so otpadnite vodi. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na po~vata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz predelot

Implementacijata na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz predelot.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Spored zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno so odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na kulturno nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Implementacijata na planot, moè da predizvika odredeni vlijanija vrz florata i faunata, zaradi degradirawe na ìveali{tata. Golem broj na aktivnosti koi bi se odvivale so realizacijata na planskiot opfat moè da predizvikaat naru{uvawe na biolo{kata ramnoteà vo oblastite kade {to tie se odvivaat i da imaat direktno ili indirektno vlijanie. Potencijalni vlijanija moàt da se javat kako rezultat na prekumernata urbanizacija, lo{ata komunalna infrasturktura, nesoodvetnoto deponirawe na otpadni materii i sl. Na predmetnata lokacija za koja se planira izrabotka na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO

54 Miravci von grad, op{tina Gevgelija, nema registrirano nitu evidentirano prirodno nasledstvo. Pocelosna analiza od site aspekti na eventualnite vlijanija vrz biodiverzitetot }e bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanija vrz materijalnite dobra

Implementacijata na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto vo planskiot opfat i po{iroko.

Vlijanija po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacija na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija, za o~ekuvawe e genererirawe na komunalen otpad. So planskiot dokument predvideno e otpadot soodvetno da se sobira i prevzema. Isto taka, eventualnoto vlijanie vrz po~vata mo`e da se predizvika od nepravilnoto upravuvawe so otpadot, otpadnite masla kako i milta od tretmanot na otpadnite vodi. Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost pri realizacija na planot. Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so izrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.

Vlijanija od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi. Kako mo`ni predizvikuva~i na nesre}i i havarii vo planskiot opfat se transportot na gorivata, nivnoto preto~uvawe i skladirawe. Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide pomala od propi{aniot so {to }e se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite na pristapniot pat mora da bidat zakoseni poradi lesen pristap na poàrnite vozila do objektite. Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr. Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na investicijata.

55 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od implementacija na planskiot dokument

Za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina e temelna vrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana so Zakonot za ìvotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti koi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da se ispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na planskata dokumentacija. Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva: - Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija; - Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot; - Izvedba na sovremena infrastruktura; - Soodveten tretman na otpadnite vodi; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto; - Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo; - Pomo{nite i prate~ki grade`ni objekti (magacinski objekti za materijali, alati i gorivo i drugi pomo{ni objekti) koi }e se koristat вo fazata na izgradba, treba da bidat locirani na pogolemi rastojanija; - Dosledno sproveduvawe na planot. Sekoe nekontrolirano istekuvawe na naftenite derivati vo ìvotnata sredina pretstavuva mo`nost za nejzino zagaduvawe. Pri takov slu~aj site mediumi na ìvotnata sredina }e bidat pogodeni. Vozduhot preku isparuvawe na derivatite, po~vata preku direkten kontakt so nea i povr{inskite i/ili podzemnite vodi preku izmivawe so do`dovi ili direktno preku isceduvawe na derivatite vo podolnite sloevi na po~vata. Bidej}i vodosnabduvaweto so voda }e se vr{i od podzemen bunar, pred izvedbata na bunarot potrebno e da se napravat hidrogeolo{ki istra`ni i probno eksploatacioni raboti so koi }e se utvrdi izda{nosta i kapacitetot na bunarot. Isto taka, da se napravat i ispituvawa so koi }e se utvrdi i kvalitetot na vodata, odnosno dali fizi~ko-hemiskite i bakteriolo{ki karakteristiki na vodata }e odgovaraat za soodvetnata namena. Vo zonata na bunarot (bunarite) se zabranuva servisirawe na motorni vozila, pasewe na stoka, zakopuvawe na umreni ìvotni, skladirawe na otpad, ispu{tawe na materii koi po svojot sostav se

56 opasni i {tetni, upotreba na agrohemiski sredstva, izgradba na septi~ki jami, kopawe na kanali, izveduvawe na zemjeni raboti i sl. Pri lociraweto na bunarite da se po~ituva Zakonot za vodi za odreduvawe na za{titnite zoni na bunarite. Dinamikata na koristeweto na podzemnite vodi mora da bide usoglasena za dolgoro~na eksploatacija. Ne se dozvoluva prekumerna eksploatacija na podzemnite vodi poradi koe bi do{lo do poremetuvawe na nivniot reìm. Vo pogled na sozdavawe na otpad, bu~ava, zagaduvawe na vozduhot, zagaduvawe na po~vata od rabotata na trafostanicata, podetalna analiza od negativnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na drvoredi pokraj soobra}ajnicite kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Soglasno Zakonot za urbano zelenilo, procentualnata zastapenost na zelenata povr{ina da se definira so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe zavisno od lokacijata, namenata i goleminata na grade`nata parcela.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se prepora~uvaat merki za za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Realizacijata na planskiot opfat nema da predizvika vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje. Vo delot na op{ti merki se prepora~uva vospostavuvawe na sistem na sobirawe i regularno otstranuvawe na otpadot, pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe i vo tekot na grade`nite postapki, istite da se planiraat soodvetno za da se reducira vremeto na koristewe na opremata koja sozdava zgolemena bu~ava. Primenata na site predloèni merki dadeni vo site fazi na planirawe i izvedba na proektite }e ovozmoì eliminirawe na eventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot. Cvrstiot otpad {to bi se javil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa se predlaga (integrirano upravuvawe) organizirano sobirawe i transportirawe do mestoto nameneto za otpad, pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe, izvedba na vodovodni i kanalizacioni mreì i dr. So dosledno sproveduvawe na planot mo`nosta za zagrozuvawe na ~ovekovoto zdravje }e bide svedena na minimum.

57 - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotna sredina i za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe. Za{titata na kvalitetot na atmosferata treba da se ostvaruva preku slednite merki:  Integralna kontrola na zagaduva~ite na atmosferata (me|u koi i izduvnite gasovi od motornite vozila) i nivnoto deluvawe i blagovremeno ukaùvawe na kriti~nite meteorolo{ki pojavi;  Primena na soodvetni tehni~ko-tehnolo{ki merki;  Obezbeduvawe uslovi za efikasno prirodno provetruvawe i koristewe na dominantni vozdu{ni struewa;  Podigawe i oformuvawe na za{titni zeleni pojasi (drvoredi);  Podobruvawe na sostojbata so zelenite povr{ini so pravilen raspored na zelenilo. Ovoj planski opfat nema negativno da vlijae na vrz ambientalniot vozduh;  Monitoring na emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot;  Izbegnuvawe na koristeweto na fosilnite goriva kako energetski resurs za zagrevawe na objektite;  Koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii;  Upotrebata na ekolo{kite goriva koi momentalno se voveduvaat vo maloproda`ba so nafteni derivati drasti~no }e doprinese za namaluvawe na eventualnite vlijanija po ìvotnata sredina.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

Vo domenot na za{titata na ìvotnata sredina osnovna cel e preku soodvetni planski postavki da se obezbedat uslovi za nepre~en razvoj so istovremeno ~uvawe na kvalitetot na sredinata za ìvot i rabota. Za ostvaruvawe na navedenata cel, postavkite i potrebite od za{tita na sredinata se vgraduvaat vo site domeni na urbanisti~koto planirawe preku proverka i izgotvuvawe na sovremeni standardi i normativi. So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Merkite za namaluvawe na vlijanijata se primena na nezagaduva~ki dejnosti, sovremeni tehniki i instalacii, upotreba na obnovlivi izvori na energija, upotreba na ekolo{ki goriva za prevoznite sredstva, podigawe na za{titni zeleni pojasi vo i okolu krugot na planskiot opfat.

- Merki za namaluvawe na bu~ava

Emisijata na bu~ava kon okolinata treba da bide vo ramkite na propi{anite grani~ni vrednosti. Pra{aweto za namaluvawe na problemite na bu~avata od regionalniot pat treba da se re{ava so

58 obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi ili formirawe na zeleni koridori. Vo sklop na podobruvawe na uslovite za rabota i prestoj eden od bitnite faktori e podigaweto na zeleni nasadi vo lokalitetot i vo negovoto neposredno okru`uvawe. Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e se sprovedat.

- Merki za za{tita od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to vo ovaa faza nema da se vovedat nekoi posebni merki za za{tita od vibracii.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na vodite

Vo smisol na za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi potrebno e izvedba na nepropusna kanalizacija za odvodnuvawe na otpadnite vodi. 1. Za{tita na proto~nite i podzemnite vodi ima prioritet i so soodvetno tehni~ko tehnolo{ki zafati (izgradba na kanalizacioni sistemi, soodveten tretman na otpadni vodi, redovna kontrola na sostojbite na vodata i nejziniot kvalitet i dr.); 2. Neutralizirawe na {tetnite otpadni materii pred ispu{tawe vo kanalizaciona mreà. Potrebnite koli~ini na sanitarna voda }e bidat obezbedeni od postojnite priklu~oci na vodovodnata mreà {to doa|a od s. Matej~e, a koli~inata na potrebnata voda }e bide opredelana po definirawe na gradbite so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Vodosnabduvaweto na novopredvidenite objekti se predviduva so postavuvawe na bunar vo ramki na lokacijata. Ovaa potrebna koli~ina na voda do vodokorisnicite }e se distribuira preku novoproektiranata distributivna vodovodna mreà. Novoplanirana kanalizaciska mreà }e se odveduva vo jama koja }e bide postavena vo ramki na lokacijata. Potencijalno zamastenite atmosferski vodi vo krugot na rabotnite zoni, manipulativnite povr{ini, soobra}ajnici, parkinzi, preto~uvali{ta preku slivni re{etki, preku posebni drena`ni sistemi da se sprovedat do talo`nikot (separatorot) na masla i posle niven predtretman da se ispu{tat vo kanalizacija. Imaj}i vo predvid deka so planot e planirana izvedba na atmosferska i kanalizaciona komunalna infrastruktura ima garancii deka podzemnite vodi }e bidat za{titeni od zagaduvawe. Sobiraweto i deponiraweto na otpadnite materii da se odlagaat vo najbliskata sanitarna deponija.

59 - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. - Tvrdiot otpad }e se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie }e vr{i evakuacija; - Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto. Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi: - integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija; - izvedba na kanalizaciona mreà; - sobiraweto na otpadnite vodi da se vr{i preku kanalizacioni cevki i pred da se ispu{tat da se izvr{i niven tretman; - potencijalno zamastenite vodi vo krugot na rabotnite zoni, koi {to imaat manipulativni povr{ini, soobra}ajnici i parkinzi, preku prelivni re{etki, so poseben drenaèn sistem da se sprovedat do talo`nik na separator na maslo i masti kade }e se izvr{i niven tretman; - milta od ta`nicite, preku predviden i odreden vremenski interval da se iznese, i da se postapi soglasno Glava V od Zakonot za upravuvawe so otpad. Za ~ista i nezagadena po~va treba da se obezbedi pogolema kontrola pri upotrebata na sredstvata, materijalite i surovinite koi }e se koristat vo prometot i raboteweto na objektite.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Vo planiraweto na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. Za{titata na prirodata ja opfa}a i za{titata na biolo{kata raznovidnost. [to se odnesuva do izrabotkata na planot zaradi obezbeduvawe na zdrava ìvotna sredina }e bidat organizirani objekti soglasno propisite, normite i standardite koi }e pridonese za za{tita na vozduhot, vodite, zemji{teto i drugite elementi na ìvotnata sredina i priroda, so maksimalna za{tita na prirodnite vrednosti i retkosti vo planskiot opfat. Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Na prostorot koj{to e predmet na izrabotka na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija, nema registrirano nitu evidentirano prirodno nasledstvo.

60 - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vo nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot. Planskata realizacija so obezbeduvawe na za{titni pojasi so visoko i nisko zelenilo samo }e go nadopolni predelot vo pozitivna smisla. Zatoa ne se predvideni nikakvi merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Implementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za vlijanijata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16 i 11/18) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes. Vo prostorot za koj se raboti ovoj opfat ne e evidentirano kulturno nasledstvo. Vo tekot na realizacija na predvidenite povr{ini od ovoj plan, dokolku se naide na arheolo{ki ostatoci zaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno e da se informiraat slu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo koi }e propi{at posebni uslovi i re`im za nivna za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mera da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. Vo slu~aj na istekuvawe na maslo od mehanizacijata na okolnoto zemji{te, zagadenata po~va da bide otstraneta i soodvetno dislocirana, soglasno zakonskite propisi od oblasta na upravuvaweto so otpadot. Za cvrstiot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri za otpadoci, opredeluvawe na punktovi za sobirawe na otpadot. - Tvrdiot otpad da se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie da vr{i evakuacija; - Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto. Ovie elementi }e ovozmoàt spre~uvawe na zagaduvaweto na po~vite i na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnata sredina voop{to.

61 - Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmo`at minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo funkcionalnata faza.

- Merki za za{tita i spasuvawe

Merkite za za{tita i spasuvawe se ostvaruvaat preku organizirawe na dejstva i postapki od preventiven karakter, koi gi podgotvuva i sproveduva Republikata preku organite na dr`avnata uprava vo oblasta za koi se osnovani. Merkite za za{tita i spasuvawe zadol`itelo se primenuvaat pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot, vo planovite kako i pri izgradba na objekti i infrastruktura, soglasno Uredbata za na~inot na primenuvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planirawe i ureduvawe na prostorot i naselbite, vo proektite i izgradba na objektite („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05), kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled. Merkite za za{tita i spasuvawe se odnesuvaat na za{tita od prirodni nepogodi i drugi nesre}i, vo mir i vo vojna i od voeni dejstvija.

- Merki za za{tita od po`ar

Vo objektite predvideni so planot vo smisla na merki na za{tita od poàr, odreden broj lica vr{at nekoja dejnost redovno ili vremeno i vo koi moàt da prestojuvaat podolgo ili pokratko vreme i drugi lica kako na primer posetiteli i drugi. Soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18), merkite i aktivnostite za za{tita na ìvotot i imotot na lu|eto od poàri, opfa}aat otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na poàri, otkrivawe, spre~uvawe na {irewe i gasewe na poàri, utvrduvawe na pri~inite za nastanuvawe na poàr, kako i davawe na pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani od poàr. Poradi toa, predvideni se slednite planski merki za za{tita od poàr:  Objektite vo ramkite na urbaniot opfat da se predvideni so ognootporni materijali;  Pri planiraweto da se vodi smetka za obezbeduvawe na dovolni rastojanija me|u objektite;  Site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide pomala od propi{aniot so {to se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto;

62  Soobra}ajnicite da se so dovolna {irina, a potrebno e da se izvedat so zadovoluva~ki osovinski pritisok {to ovozmoùva nepre~eno i brzo dvièwe na protivpoàrnite vozila;  Dolìnata na razdelniot pojas (oddale~enosta na benzinskata stanicata od soobra}ajnicata) zavisi od klasata na patot, a minimalnoto rastojanie iznesuva 5 metri;  Rastojanieto od prese~nata to~ka na rabot na razdelniot pojas i oskata na pristapnata soobra}ajnica do najbliskiot tank na stanicata e minimum 10 metri, a koga postoi odvoen del za tovarni vozila - minimum 25 metri do najbliskoto mesto za to~ewe;  Pri planirawe na hidrantskata mreà potrebno e da e obezbedeno dovolno koli~ina na voda za gasnewe na poàri;  Potrebno e sekoj rabotnik za vreme na raboteweto striktno da go po~ituva vostanoveniot raboten proces i pri napu{taweto na rabotnoto mesto treba da vodi grià za redot i ~istotata na rabotnoto mesto;  Site otpadoci, posebno gorlivite treba da se otstranuvaat od prostoriite na objektite i da se sobiraat vo metalni zatvoreni ko{nici koi zadolìtelno treba da se praznat sekoj den po zavr{uvaweto na rabotnata smena;  Zapallivite te~nosti moàt da se smestuvaat i ~uvaat isklu~itelno vo sadovi izgradeni za taa namena;  Preto~uvawe na zapalivi te~nosti i gasovi moàt da vr{at samo stru~ni lica i so sredstva posebno opredeleni za taa namena;  Pogolema koli~ina zapalivi te~nosti moàt da se ~uvaat spored propi{ani normi samo vo za toa, posebno izgradenite skladi{ni rezervoari;  Otpadnite zapalivi te~nosti ne smeat da se ispu{taat vo kanalizacionata mreà;  Site izlezi i premini mora da bidat sekoga{ i vo sekoe vreme slobodni za nepre~eno pominuvawe. Popre~uvawe na ovie mesta e zabraneto;  Elektri~nite instalacii i uredi vo site delovi na skladot mora da bidat izvedeni spored tehni~kite propisi. Vo slu~ai na nastanuvawe gre{ki (defekti) na elektri~nite instalacii i uredi, popravka moàt da vr{at samo lica so soodvetna kvalifikacija i stru~na osposobenost;  Pristapnite pati{ta okolu objektot i rezervoarite, vo sekoe vreme treba da bidat proodni za nepre~en pristap na protivpoàrnata tehnika, vo slu~aj na potreba;  Rabota so napravi za se~ewe, zavaruvawe i lepewe moè da se vr{i otkako prethodno }e se izvr{at podgotovki i obezbeduvawe na rabotnoto mesto za izvr{uvawe na takov vid rabota;  Periodi~nite pregledi i ispituvawa na jakostrujnite elektri~ni instalacii, gromobranskata instalacija, sigurnosnite uredi od ma{inskite instalacii i site drugi sigurnosni uredi i instalacii da se vr{at spored tehni~kite propisi i pravilata usvoeni so pravilata na tehni~kata praktika;

63  Pri nastanuvawe poàr treba da se postapi spored upatstvata za dejstvuvawe, odnosno da dejstvuva lokalnata samouprava ili da se povika protivpoàrnite edinici na gradot Gevgelija, a do nivnoto doa|awe da se za~uvaat mirot i prisebnosta i da se prezemat merki za lokalizirawe na poàrot, spasuvawe na zagrozenite lica, za iznesuvawe na eksplozivni i na drugi opasni materii;  Uredite, opremata i sredstvata za gasnewe na poàri mora sekoga{ da se ispravni za da moàt vo slu~ai na potreba, brzo i efikasno da se upotrebat;  Napravite za gasnewe poàri ne smeat da se upotrebuvaat za drugi potrebi osven za gasnewe poàri, za obuka i za eventualni drugi elementarni nepogodi, a na niv treba da stoi upatstvo za upotreba i rakuvawe;  Vo site prostorii na objektite, aparatite za gasnewe poàri mora da bidat postaveni na voo~livi i lesno pristapni mesta, naj~esto do vlezno-izleznite vrati;  Sekoj rabotnik mora da bide zapoznat so opasnostite od poàr i merkite za za{tita od poàr i mora da e obu~en za upotreba na protivpoàrnite aparati, hidrantite i da rakuva so drugite uredi koi se koristat za gasnewe poàri. Vo odnos na za{titata od poàri potrebno e so proektite da se re{i gromobranskata instalacija so cel da nema pojava na zgolemeno poàrno optovaruvawe. Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita i spasuvawe, Zakonot za poàrnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18) i drugite pozitivni propisi so koi e regulirana ovaa oblast. Vo odnos na za{titata od poàri pri izrabotkata na Osnovniot proekt }e se re{i i gromobranskata instalacija so cel da nema pojavi na zgolemeno poàrno optovaruvawe. Soglasno Pravilnikot za izgradba na stanici za snabduvawe so goriva na motorni vozila i skladirawe i preto~uvawe na gorivata (Sl. list na SFRJ br. 27/71 i br.29/71) izdvoeni se tri zoni za za{tita od poàr i eksplozii i zoni na opasnost:  I Zona, ja opfa}a vnatre{nosta na rezervoarot i oknoto vo koe se smesteni priklu~oci za polnewe;  II Zona, go zafa}a prostorot okolu oknoto so radius od 3 m i visina od 1 m nad terenot i prostorot okolu avtomatot za to~ewe na gorivo so radius od 2,5 m i viso~ina od 1 m nad terenot;  III Zona, go opfa}a prostorot nad okolniot teren so {iro~ina od 5 m mereno horizontalno od rabot na zonata II i visina 0,5 m mereno od po~vata.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Za{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite planovi vo tekot na planiraweto na prostorot.

64 Spored postojnite analizi i dobienite rezultati za seizmi~nost na mesnoto podra~je spored o~ekuvanite dejnosti na zemjotresi vo idnina, osnoven stepen na seizmi~ki itenzitet vo podra~jeto iznesuva 7° po MKS. Definirawe na seizmi~ki hazard vsu{ost pretstavuva definirawe na ekonomsko-tehni~ki kriteriumi za prifatlivo nivo na bezbedenost na grade`nata konstrukcija za razli~ni materijali na objektite. Za da se izbegne seizmi~kiot hazard potrebno e gradbata da se gradi spored parametrite i kriteriumite za seizmi~ka gradba. Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa bilo od zemjotres ili od vozdu{en voen udar, planiranoto re{enie na uli~nata mre`a obezbeduva: - brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto (nema tesni grla); - brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila; - nepre~ena intervencija; - {tetite da se svedat na minimum; - brza sanacija na posledicite.

- Merki za za{tita od tehnolo{kite katastrofi

Pod tehni~ki katastrofi se podrazbiraat poàri, eksplozii, kontaminacija na vozduhot i vodata, hemiski zagaduvawa i drugi nesre}i i drugi pri~ini koi moàt da dovedat do masovni nesre}i, gubitoci na ~ove~ki ìvoti i materijalni bogatstva. Po odnos na za{tita od tehnolo{ki katastrofi treba da se prevzemat site merki za za{tita so izrabotka na proektna dokumentacija i izgotvuvawe na soodvetni elaborati za za{tita.

65 9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto. Osnovni celi na planot za monitoring se:  Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;  Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;  Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;  Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;  Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;  Minimizirawe na otpadot i negova selekcija;  Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa ~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv. Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite. So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. [to se odnesuva do izrabotkata na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija, osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot. Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata. So ovoj plan }e se ovozmoì:

66  Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;  Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;  Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;  Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na `ivotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

67 10. Netehni~ko rezime

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na negativnite vlijanija. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj. Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuva za izgradba na objekti so klasa na namena E2, komunalna suprastruktura - benzinska pumpna stanica. Soglasno ~l. 47 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Сl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18), moè da se vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot so opredeluvawe na grade`na parcela von planski opfat za gradbi od prva kategorija utvrdeni so Zakonot za gradewe. Pridru`no uslu`nite objekti koi se postaveni na dràvni pati{ta, vo soglasnost so ~l. 57 od Zakonot za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 130/09, 124/10, 18/11, 36/11, 54/11, 13/12, 144/12, 25/13, 79/13, 163/13, 137/13, 27/14, 28/14, 42/14, 124/15, 217/15, 219/15, 221/15, 30/16, 31/16 i 39/16), se objekti od prva kategorija. DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija, se izrabotuva vrz osnova na metodologijata koja proizleguva od odredbite utvrdeni so:  Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18) i podzakonskite akti koi proizleguvaat od nego: Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/5, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), Pravilnikot za pobliska sodrìna, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan na generalen urbanisti~ki plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko - planski dokumentacii i arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt i sodrìnata, formata i na~inot na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15), kako i ostanatata relevantna zakonska i podzakonska regulativa. Za sogleduvawe na planskite mo`nosti za planirawe na prostorot, pri izrabotka na urbanisti~kite planovi i urbanisti~ko - planski dokumentacii, vo koj spa|a i Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija, obezbedeni se Uslovi za planirawe na prostorot teh. br.

68 Y12318, od Oktomvri 2018 godina, koi pretstavuvaat Izvod od prostoren plan na RM. Benzinskata pumpna stanica }e bide locirana kraj avtopatot A1 (avtopat Prijatelstvo) - delnica Demir Kapija - Smokvica, vo pravec Demir Kapija - Gevgelija. Istata ja opfa}a katastarskata parcela KP38/1, KO Miravci von grad, Op{tina Gevgelija. Planskiot opfat na predmetnata DUPD gi opfa}a katastarskite parceli KP38/1, KP38/2 i delovi od katastarskite parceli KP32, KP23/6, KP20/2, KP23/10, KP19/3, KP23/5, KP51/5, KP110/2, KP42/2, KP41/2, KP39/2, KP51/6, KP83/2 KO Miravci von grad. Geografski e na oddale~enost od okolu 5 km severozapadno od s. Miravci i okolu 15 km jugoisto~no od Demir Kapija. Severoisto~nata granica na opfatot e definirana so osovinata na avtopatot A1 (avtopat Prijatelstvo) - delnica Demir Kapija - Smokvica. Planiran e soobra}aen pristap od avtopatot, vo pravec Demir Kapija - Gevgelija. Vkupnata povr{ina vo ramkite na planskiot opfat iznesuva okolu 1,71 ha. Povr{inata na planiranata grade`na parcela iznesuva okolu 0,43 ha. Prostorot vo ramkite na planskiot opfat dosega ne e tretiran so urbanisti~ka planska dokumentacija. Vo ramki na planskiot opfat nema evidentirani gradbi. Planskiot opfat e neizdadeno zemji{te. Vo lokalitetot pri inventarizacijata na sodrìnite i funkciite na terenot ne se evidentirani objekti. Urbanisti~kite pokazateli ukaùvaat deka predmetniot lokalitet e so procent na izgradenost od 0% i koeficient na iskoristenost od 0,0, {to ponatamu ovozmoùva nivno soodvetno zgolemuvawe. Vo ramki na planskiot opfat nema inventarizirano postojni spomeni~ki celini. Soobra}ajniot pristap do lokalitet e preku magistralniot paten pravec - avtopat A1 (avtopat Prijatelstvo), za {to se planiraat lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe od avtopatot. Soobra}ajna mreà treba da se dooformi. Vo ramki na planskiot opfat ima evidentirano postoen telekomunikaciski kanal koj se dviì po izvedeniot Avtopat A1. Druga komunalna infrastruktura ne e evidentirana. Koeficientot na iskoristenost i procentot na izgradenost na zemji{teto ovozmoùvaat zgolemuvawe. Soobra}ajno lokalitetot ne e dodefiniran. Vodovodnata mreà, fekalnata kanalizaciona mreà i atmosferska kanalizacija treba da se definiraat. Mo`nostite za prostoren razvoj gi definiraat nasokite postaveni kako del na razvojot. So analizata na postojna sostojba, potrebite na gradot lokalitet treba da se ocenat i odredat mo`nostite na prostorniot razvoj:  vo koja nasoka e neophodniot razvoj;  koi se ograni~uva~kite faktori (tesni grla) na razvojot;  koi se realnite mo`nosti za razvoj.

69 Prostorniot razvoj treba da se naso~i kon ponuduvawe realno, ekonomski izdràno, ekolo{ko kvalitetno re{enie vo oblasta na:  karakterot i namena na prostorot;  sistem na gradba i standardi;  soobra}aj;  infrastruktura. Potrebno e da se predvidi re{enie koe bi ja dooformila sega{nata namena i karakter na funkciite. Vo pogled na sistemot na gradba i standardite treba da se gradat ekonomsko isplatlivi grade`ni zafati na objektite. Potrebno e da se postigne povisok standard vo odnos na:  povr{ini;  kvalitet na gradba;  upotreba na materijali  soodvetni instalacii;  obezbeduvawe na site soobra}ajni uslovi za proto~nost i bezbednost na soobra}ajot i kompleksno re{avawe na soobra}ajot vo miruvawe;  povrzuvawe so site gradski infrastrukturni sistemi, kako i mo`nost od realizacija na novi sistemi. Vo pogled na soobra}ajot potrebno e:  Ureduvawe na soobra}ajnite povr{ini, dvièweto na pe{acite i avtomobilite i nivnoto smestuvawe parkirawe i garaìrawe.  Izvedba na lokalni soobra}ajnici vo ramkite na opfatot koi }e gi opsluùvaat planiranite sodrìni. Vo pogled na infrastrukturata potrebno e:  Paralelno so realizacija na planskite dokumenti i oformuvawe na kvalitetni prostori da se izvr{i nivno priklu~uvawe, na primarnata i sekundarnata mreà na site postojni infrastrukturni sistemi (vodovod, fekalna i atmosferska kanalizacija, elektrika, telefonija). Pri realizacija i nadgradba na infrastrukturnite mreì potrebno e po~ituvawe na sinhronizacija na istite so soodvetnata zakonska i normativno - tehni~ka regulativa pri {to treba da se dobijat poracionalni efekti i ekonomski re{enija. Realni mo`nosti za razvoj za lokalitetot pretstavuvaat:  gradba na objekti vo oformeni urbanisti~ki parceli. Stepenot na iskoristenost na grade`no zemji{te }e bide ekonomski opravdan, dokolku se obezbedi potrebno nivo na soobra}ajna usluga. Treba da se predloì takvo prostorno re{enie {to }e obezbedi pogolem stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te so potrebno nivo na soobra}ajna usluga. Realizacijata na DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija }e ima posredno vlijanie, pome|u drugoto i na razvojot na industrijata, od pri~ini {to transportot e biten faktor za razvoj na proizvodnite dejnosti vo smisol na obezbeduvawe povisoka organizacija i integracija na industriskite zoni i kompleksi, a benzinskata stanica kako funkcija

70 direktno vlijae vrz kvalitetot na transportot preku uslugite koi mu gi obezbeduva. Analizata pokaùva deka na ovoj lokalitet e mo`na realizacija na benziska pumpna stanica so pridru`ni sodrìni. So planot se formira grade`na parcela i se predviduva povr{ina za gradba so namena vo soglasnost so uslovite za planirawe na prostorot. Celiot del vo najgolem del e namenet za Komunalna suprastruktura. Poradi fleksibilnost i upotreblivost na planskiot dokument vo namenite na objektite dadeni se pove}e mo`nosti vo zavisnost od zainteresiranosta na potencijalnite korisnici na prostorot. Rastojanijata pome|u objektite treba da bidat vo soglasnost so ~len 40 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18). Visinite na objektite se vo sklad so ~len 41 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) kade se predvideni za sekoja povr{ina za gradba - grade`na parcela poedine~no. Za grade`nata parcela, so osnovna klasi na namena E2 - Komunalna suprastruktura, potrebite za parkirawe za grade`nata parcela }e se re{avaat vo ramkite na sopstvenata parcela soglasno ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18) kako osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolenata visina i povr{ina za gradba. Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija za ovoj prostor treba da ovozmoì soobra}ajno povrzuvawe do sekoja grade`na parcela, odnosno objekt.  Vo ramkite na opfatot formirana e 1 grade`na parcela.  Bruto maksimalnata razviena povr{inana nivo na planski opfat e 3000 m.  Prose~en procent na izgradenost iznesuva 35,2%.  Prose~en koeficient na iskoristenost iznesuva 0,7. Analizata na prostorot pokaà deka ovoj opfat dava mo`nosti za realizacija na vakov kompleks. So Planot se utvrdeni slednite klasi na nameni:  E - INFRASTRUKTURA  E1 - Komunalna infrastruktura (soobra}ajni koridori)  E 2- Komunalna suprastruktura Vo ramkite na benzinskata pumpna stanica, pokraj objekti vo funkcija na samata benzinska pumpna stanica (za to~ewe na goriva), moè da se predvidat i prate~ki objekti, komplementarni na osnovnata funkcija. Kako prate~ki objekti, soglasno ~len 40 od Zakonot za javnite pati{ta („Sl. Vesnik na RM” br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 187/13, 187/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16, 71/16, 163/16) i ~len 3 od Pravilnikot za tehni~kite elementi za izgradba i rekonstrukcija na javnite pati{ta i objektite na patot („Sl. Vesnik na RM” br. 110/09, 163/09, 26/10, 163/10, 94/11 i 146/11), se podrazbiraat: motel, restoran, bife, prodavnica, avtoservis, vulkanizer,

71 miewe na vozila, kako i drugi uslugi koi se vo vrska so potrebite na vozilata i voza~ite. Alternativni klasi na namena, kompatibilni vo odnos na osnovnata klasa ne se planiraat. Vo grade`nata parcela predvidena e povr{ina za gradewe na pove}e gradbi. Za nea treba da se izraboti arhitektonsko - urbanisti~ki proekt so osnovni proekti za objektite. So arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt moè da se predvidi edna ili pove}e gradbi vo granicite na povr{inata gradewe na pove}e gradbi utvrdena so ovoj plan. Za grade`nata parcela planirana e i pomo{na grade`na linija, kako oznaka za denivelacija. Severno od ovaa pomo{na grade`na linija maksimalno dozvolena viso~ina do horizontalniot venec na objektite e 8,00m. Ju`no od ovaa pomo{na grade`na linija, maksimalno dozvolena viso~ina do horizontalniot venec na objektite e 12,00 m, odnsosno P+2. Gradbite vo ramkite na kompleksot, koi }e se predvidat so arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt, moàt da imaat i razli~ni viso~ini, no ne pogolemi od utvrdenite so ovaa Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija. Kotata na prizemje (nulta to~ka) od koja se meri maksimalnata dozvolena viso~ina na gradbata }e bide razli~na za sekoja poedine~na povr{ina za gradba predvidena so arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt i }e se utvrdi to~no so izrabotka na nivelacisko re{enie za vnatre{niot soobra}aj vo arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt. Vkupnata povr{ina za gradba na site objekti vo kompleksot na gradbi e 3000 m. Maksimalniot procent na izgradenost e 35,2%, a maksimalniot koeficient na iskoristenost 0,70. Ovie parametri ne smeat da se nadminat so predvidenite povr{ini za gradba vo arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt. So planot se utvrduvaat i planskite re{enija za infrastrukturata. Na ovoj prostor uslovenosta od programskite barawa i postojnata sostojba zna~itelno gi diktira planskite re{enija za soobra}ajnicite, za fekalnite i atmosferskite infrastrukturni vodovi, kako i za elektri~nata i elektronsko-komunikaciskata infrastruktura, koi se vo direktna zavisnost od uli~nata mreà, pored koja se vodat. Vodeweto na infrastrukturata da bide vo infrastrukturni koridori. Soobra}ajniot koncept za lokalitetot koj e predmet na izrabotka na ovaa DUPD e postaven vrz osnova na postojnata sostojba i urbanisti~kiot koncept za namena na povr{inite. Prezemena e trasata i soobra}ajniot profil na ulicata:  Magistralniot paten pravec - avtopat A1 (avtopat Prijatelstvo) na potegot kraj planskiot opfat so prethodno navedeniot izvedben proekt e planiran so vkupen profil od 25,9 m, odnosno 2h9,7m kolovoz (vo sekoj pravec po edna: lenta za zapirawe od 2,2 m, lenta za vozewe od 3,5 m, lenta za prestignuvawe od 3,5 m i 0,5 m rezervno rastojanie od sredi{noto razdelno zelenilo), 3m razdelno zelenilo i 2h1,50 m bankini. Na delot kaj pravcite od lentite za zabavuvawe i zabrzuvawe za vlez i izlez od benzinskata, planirano e pro{iruvawe za 1,3 m (pro{iruvawe na lentata za zapirawe od 2,2 m do 3,5 m), pri {to vkupniot profil bi bil 27,2 m.

72 Soobra}ajniot pristap do lokalitet e preku magistralniot paten pravec - avtopat A1 (avtopat Prijatelstvo), za {to se planiraat lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe od avtopatot. Za vleguvawe i izleguvawe vo i od opfatot, se planira lentata za zapirawe da se prenameni vo lenti za zabavuvawe i zabrzuvawe, pri {to na odreden del od avtopatot se planira i pro{iruvawe na istiot (vo pravecot od lentite za vlez i izlez, koi se planirani so {iro~ina od 3,5 m). Presmetanata dolìna na lentata za zabavuvawe iznesuva 300 m (zakosen del 80 m i prav del 220 m), a na lentata za zabrzuvawe iznesuva 410 m (zakosen del 80 m i prav del 330 m). Vkupnata povr{ina na opfatot iznesuva 1,7 ha, od koja 1,28 ha se soobra}ajni povr{ini ili 75,11%. Kompletna soobra}ajna signalizacija na uli~nata mreà, kako vertikalna i horizontalna, treba da se izvede soglasno propisite od oblasta na soobra}ajot. Za grade`nata parcela, so osnovna klasa na namena E2 - Komunalna suprastruktura, potrebite za parkirawe za grade`nata parcela }e se re{avaat vo ramkite na sopstvenata parcela soglasno ~len 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 22/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 68/18) kako osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolenata visina i povr{ina za gradba. Vo odnos na re{avaweto na problemot na stacionarniot soobra}aj potrebite za parkirawe za grade`nata parcela }e se re{ava vo ramkite na sopstvenata parcela so po~ituvawe na potreben broj parking mesta, kako osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolenata visina i povr{ina za gradba soglasno ~len 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 22/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 68/18). Voedno, potrebno e da se predvidat i minimum 3 parking mesta za te{ki tovarni vozila i avtobusi, kako i posebno stojali{te za cisternata za dotur na goriva. Rampite za pristap do parkirali{tata i garaìte da se proektiraat soglasno ~len 60 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 22/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 68/18). Dimenzioniraweto na grupnite parkirali{ta se vr{i na toj na~in {to na vkupniot broj na parking mesta se planiraat minimum 3% parking mesta za lica so invalidnost. Na parkirali{tata so pomalku od 20 mesta se predviduva minimum edno parking mesto za lica so invalidnost. Parking mestoto za lica so invalidnost e so minimalni dimenzii 3,50/5,50 i se locira i vidno se obeleùva najblisku do vlezot na gradbata i do pe{a~ka povr{ina. Od analizata na postojnata sostojba konstatirano e deka na predmetniot lokalitet ne postoi izvedena hidrotehni~ka infrastruktura. So urbanizacijata na ovoj prostor i namenata na povr{inite na zafatot opfaten so Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se predviduvaat javni i komercijalni objekti i predvideni se maksimalni

73 povr{ini za gradba {to pretstavuva maksimalen kapacitet na prostorot vo momentot. Vodosnabduvaweto na novopredvidenite objekti se predviduva so postavuvawe na bunar vo ramki na lokacijata. Ovaa potrebna koli~ina na voda do vodokorisnicite }e se distribuira preku novoproektiranata distributivna vodovodna mreà. Po odnos na kanalizacija se planira izgradba na separaten sistem na kanalizacija t.e. izgradba na posebna kanalizaciska mreà za atmosferski vodi kako i posebna kanalizaciska mreà za fekalna kanalizacija. Pri proekcija, oddelnite kanalizaciski sistemi se usvoeni od nadmorskata visina na lokalitetot, od polo`bata vo odnos na recipientot i od ekspozicijata na terenot. Kanaliziraweto e predvideno da se vr{i gravitaciski. So proekcijata na hidrotehni~kata infrastruktura se predviduva generalno re{avawe na fekalnata kanalizacija, koja }e se sostoi od kanali koi {to }e se vodat po planiranite soobra}ajnici. Koli~inata na otpadnite vodi }e se presmetuva kako 80% od maksimalnata ~asova potro{uva~ka na voda, zgolemena za 20% od infiltracija na podzemni vodi. Kanalizacionata mreà }e se sostoi od PVC kanalizaciski cevki so F300mm i armirano - betonski revizioni {ahti. Ovaa novoplanirana kanalizaciska mreà }e se odveduva vo jama koja }e bide postavena vo ramki na lokacijata. Proekcijata na atmosferskata kanalizacija, predviduva separaten kanalizaciski sistem za odvod na atmosferski otpadni vodi, koj }e se sostoi od posebni kanali, a koi }e se vodat po glavnite soobra}ajnici i po soobra}ajnici za koi postojat uslovi za kanalizirawe po gravitaciski pat. Atmosferskata kanalizacija }e gi evakuira otpadnite atmosferski vodi od krovnite povr{ini na objektite, od povr{inite na ulicite, zelenite povr{ini preku novoproektiranite vodovi na atmosferska kanalizacija. Elektroenergetskite potrebi Benzinska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija }e se zadovolat vo ramki na sopstvenata parcela i so sopstvena planirana trafostanica. Eventualnite zgolemeni elektroenergetski potrebi so izvedba na novi sodrìni soglasno odredbite na ovoj Plan }e se re{at so predviduvawe na trafostanica vo ramkite na samata grade`na parcela pri izrabotkata na arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt vo natamo{nite fazi na razrabotka. Kablovskoto napojuvawe so srednonaponska i niskonaponska el. mreà }e se opredeli i }e se razviva vo ponatamo{niot tek na razrabotka na tehni~kata dokumentacija, odnosno so izrabotka na urbanisti~ki proekti i idejni i osnovni proekti za elektri~na mreà od strana na stru~nite slu`bi na EVN. Vo izve{tajot za Strategiskata ocena za ìvotna sredina se zemeni se detali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanija za ìvotnata sredina.

74 Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:  Postojnata sostojba na planskiot opfat;  Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.  Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;  Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;  Planot za monitoring na ìvotnata sredina. Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva: - Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija; - Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot; - Izvedba na sovremena infrastruktura; - Soodveten tretman na otpadnite vodi; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto; - Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo; - Pomo{nite i prate~ki grade`ni objekti (magacinski objekti za materijali, alati i gorivo i drugi pomo{ni objekti) koi }e se koristat вo fazata na izgradba, treba da bidat locirani na pogolemi rastojanija; - Dosledno sproveduvawe na planot. Sekoe nekontrolirano istekuvawe na naftenite derivati vo ìvotnata sredina pretstavuva mo`nost za nejzino zagaduvawe. Pri takov slu~aj site mediumi na ìvotnata sredina }e bidat pogodeni. Vozduhot preku isparuvawe na derivatite, po~vata preku direkten kontakt so nea i povr{inskite i/ili podzemnite vodi preku izmivawe so do`dovi ili direktno preku isceduvawe na derivatite vo podolnite sloevi na po~vata. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na drvoredi pokraj soobra}ajnicite kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Soglasno Zakonot za urbano zelenilo, procentualnata zastapenost na zelenata povr{ina da se definira so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe zavisno od lokacijata, namenata i goleminata na grade`nata parcela. Treba da se zeme vo predvid i analizata na alternativi od koja se pravi aspekt za izbor na najdobro re{enie za namena na lokacijata zaedno so nejzinata ekonomska opravdanost, ideen razvoj, finansiski mo`nosti i za{tita na ìvotnata sredina.

75 Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki. Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

76 11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18); 2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05); 3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S, procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07); 8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08); 9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 и 168/18); 10. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15); 11. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04); 12. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16); 13. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 14. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99); 15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 16. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16); 17. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05); 18. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15); 19. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93); 20. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16 i 11/18); 21. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18); 22. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13 i 25/13); 23. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, 20/98, 40/99, 31/03, 46/05 i 10/08).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo `ivotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 3. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so Direktivata 2003/73/ES 4. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata 2455/2001/ES 5. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003 6. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 7. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007 8. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000. 9. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES 10. Direktiva za Strate{ka ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES) 11. Direktiva za pristap na informacii za `ivotnata sredina (2003/4/ES)

78 Dodatok

Izvestuvawa

81 Koristena literatura

 Prostorniot plan na RM, 2004;  Planska dokumentacija za DUPD za izgradba na benziska pumpna stanica so prate~ki objekti na KP 38/1, KO Miravci von grad, op{tina Gevgelija;  Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;  Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;  Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008  Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;  Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006  Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;  Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;  Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;  Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;  Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);  Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;  Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;  Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;  Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;  Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);  Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);  Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);  Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);  Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);  EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);  Dostapni iskustva i praktiki.